INTERVJU AKTUALNO SPORT' Dr. Milan Brglez, predsednik Vdori v računalniške državnega zbora str. 26-27 sisteme str. 14-15 Rogaška zmogla Laško, Uniona (še) ne str. 18 St. 20 / Leto 72 / Celje, 18. maj 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Avto moto logično! Celjski sejem, 18.-21. maj 2017 20. AVTO IN VZDRŽEVANJE 12. MOTO BOOM 10. GOSPODARSKA VOZILA i 1. LOGISTIKA celjski sejem www.ce-sejem.si П AKTUALNO Za telo in tudi za dušo Potrebujejo več specialistov urgentne Ko smo konec prejšnjega tedna tudi v našem podjetju utrjevali ekipnega duha, j : : „ —„ ---f----—medicine str. 2-3 je bila v Celju prireditev, ki v ospredje (prav tako) postavlja druženje, zabavo in smeh. Urbani gladiatorji so torej vsi, ki so sodelovali. Ne štejejo izgubljene gospodarstvo energije, temveč jo zbirajo in koristno uporabijo med tednom. Prav to je eden od ciljev Meseca športa v Celju. Na fotografiji članici ekipe Babe žabe. str. 33 Tempere Jolly in barvice Aero str. 5 NASA TEMA Je ortodontska obravnava privilegij? str. 12-13 tusklub Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in "fe. " ^ - sodelujte v akciji .,, « Do polnega vozička ^ brez mosnjička! radio celje novi tednik -V" w nt* ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Preverite prosta delovna mesta! str. 17 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI 7Z1 * W s BREZPLAČEN! g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH £ do 2,85 € + davek (bio + 0,30 €) LU Aktualne dnevne cene: biki do 3,35 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kgl_ Ш X Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "^Z&^ćen- s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Potrebovali bi sistem, nek proces, s katerim bi država ugotovila, kdo pod pretvezo dobrodelnosti daje v lastni žep.« Andrej Udrih, humanitarec »Ko sem prepričan, da je nekaj treba narediti, pri tem vztrajam in me je težko premakniti. To je pohorska trma. Bolj kot Pohorca tepeš po glavi, bolj naravnost te gleda.« Milan Brglez, predsednik Državnega zbora RS »Ženske se vedno zanašamo na moške... Ko bi se zavedale svoje moči, moških sploh ne bi potrebovale!« Jolanda Thaler, oblikovalka »Za vožnjo avta potrebujemo izpit in dokazilo, da to znamo. Če malo posplošim, za vožnjo po internetu ne rabimo ničesar.« Milan Gabor, računalniški strokovnjak »Srečanja z gospodarstveniki mi dajejo voljo, da še vztrajam na ministrstvu za gospodarstvo.« Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo 1 PETEK v ' - C?" f 26 O10 SOBOTA I I NEDELJA Jr 17 12 Jr \ I ✓ 19 11 m Potrebujejo več spe urgentne medicine Celjski urgentni center primerljiv z ostalimi po svetu O Urgentnem centru Celje (UCC) je bilo v zadnjih dveh letih veliko razprav tako v obdobju načrtovanja kot gradnje. In tako je tudi zdaj, ko center deluje. Splošna bolnišnica Celje, ki je prevzela celotno organizacijo dela v UCC, je z njegovim delom zadovoljna. Obravnave in časovnica pregledov (v sektorjih znotraj UCC glede na zdravstveno stanje bolnikov) naj bi bile na ravni, ki je primerljiva z urgentnimi centri drugod po Evropi in svetu. Statistike v urgentnih centrih po svetu kažejo, da je v enotah za hitre preglede (modro-zeleni sektor) obravnavanih 70 odstotkov vseh bolnikov in pri specialistih 30 odstotkov. V Celju je to razmerje 20 proti 80. Mesečno pomoč v UCC poišče sedem tisoč ljudi, kar pomeni približno 241 bolnikov na dan. V povprečju so bolniki v enoti za hitre preglede obravnavani v 41 minutah po prihodu, čas je krajši v drugih sektorjih za nujnejše primere. Daljše čakanje je treba razumeti s stališča preiskav, opazovanja in čakanja na izvide. V UCC opažajo tudi, da prihaja k njim po pomoč veliko ljudi iz širše okolice Celja, a tudi iz drugih regij. Vse bolnišnice so pri urejanju urgentnih centrov morale upoštevati Enotno metodologijo delovanja urgentnih centrov, ki je osrednji dokument, in to, da je država urgentne centre gradila z evropskim denarjem, zato bolnišnice niso imele veliko manevrskega prostora za urejanje teh prostorov po svojih željah in volji. To je bil tudi razlog, da je že od začetka delovanja kar nekaj kritik predvsem glede ambulante splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) v tako imenovanem mo-dro-zelenem sektorju UCC, kjer naj bi bili prostori premajhni, kar so v letu in pol delovanja UCC opazili tudi bolniki. Bolnišnica je prostore (kjer je zdaj del NMP, ki je bila prej v Zdravstvenem domu Celje) s prehodom povezala, in sicer zaradi logističnega razloga. Nič »po svoje« Delovanje UCC je ves ta čas v javnosti povzročalo različno mnenje. Medtem ko so nekateri z delom v njem zadovoljni, drugi menijo drugače. V zadnjih mesecih je organizacijo dela v UCC ostro kritiziral zdravnik Andrej Žmavc, ki je zasnoval nekdanjo nujno medicinsko pomoč v celjskem zdravstvenem domu. Po njegovem mnenju v modro-zelenem sektorju UCC, kjer je zdaj tisti del nujne medicinske pomoči, ki je bil prej v Zdravstvenem domu Celju, delajo mladi zdravniki, ki jim na področju urgence primanjkuje izkušenj. Meni tudi, da mnogokrat v UCC opravljajo tudi tiste preiskave, ki niso potrebne, s čimer se stroški višajo v nebo. Pa tudi, da so prostori premajhni ter da se medicinskim sestram, ki opravljajo triažo ob vstopu v UCC, nalaga delo, za katerega niso usposobljene. Toda vse njegove trditve v celjski bolnišnici ostro zavračajo. Pravijo, da so urgentni centri projekt države, zato nič niso mogli narediti »po svoje«. Vse projekte načrta in gradnje je pregledalo ministrstvo za zdravje. To je lani preverilo tudi delovanje centra, a nepravilnosti ni ugotovilo. Pozitivna stvar v primerjavi s preteklostjo je, da dežurni zdravniki v modro-ze-lenem sektorju ne pošiljajo bolnikov drugam, torej na drugo lokacijo, kot je bilo to v navadi pred leti. Zdaj imajo laboratorij, »Če nekdo v UC v modro-zelenem delu čaka 41 minut, s tem ni nič narobe, saj ne gre za življenjsko nevarno zdravstveno stanje. Pred časom smo predlagali celo možnost participacije. Torej da bi bolniku, ki nima nujnega zdravstvenega stanja in pride v UC zaradi banalne stvari ali samo za urejanje receptov, dejali: >Da, poskrbeli bomo za vas, vendar obravnava stane na primer nekaj evrov.< Toda s političnega stališča je bilo to nesprejemljivo,« pravi Franci Vindišar, strokovni direktor celjske bolnišnice. ultrazvočne in rentgenske preiskave pri roki. »Preiskav in dodatnih specialističnih obravnav ne izvajamo brez strokovnih razlogov in brez potrebe, zdravniki jih ne naročajo >kar tako<, zato, da so kriti,« trdi prim. Božidar Buhanec, dr. med., specialist splošne kirurgije in travmatologije, ki je tudi predstojnik UCC. »Neizkušenih zdravnikov ni« Da v modro-zelenem sektorju delajo mladi zdravniki, ki z urgentnimi stanji nimajo veliko izkušenj, ni le kritika nekaterih v ZD Celje, ampak je to pogosto mogoče slišati tudi med ljudmi, ki potrebujejo pomoč. »Najmlajši zdravniki so ves čas pod nadzorom. Bolnišnica je zagotovila še eno zdravnico z namenom, da bi skajša-li čas od začetka do konca zdravstvene obravnave bolnika. Poleg tega sta tu še dva zdravnika, ki >pokrivata< teren. Ves čas dela ena ambulanta, ko je obravnav več in ko ekipe niso na terenu, odpremo še drugo. V zdravstvenem domu je bila v preteklosti ena dežurna ambulanta z zdravniki, ki so hodili na teren. Dežurna ambulanta je v ZD Celje prej delovala tako, da so čakali vsi glede na vrstni red prihoda v ambulanto. Enako sta čakali oseba s srčnim infarktom in oseba z gripo. Tega v UCC ni. Temu je namreč namenjena triaža, nujna stanja imajo prednost. In to je dodana vrednost,« pravi strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar. Za delo v UCC ima bolnišnica tako ali tako tudi pogodbe z nekaterimi zdravniki, ki delajo redno v Zdravstvenem domu Celje. Ves čas, že od načrtovanja UCC, je v zdravstveni stroki mogoče opaziti, da je med ZD Celje in SB Celje kar nekaj napetosti. Marsikdo to povezuje z denarjem. Na eni strani je mogoče slišati, da naj bi UCC pahnil bolnišnico v rdeče številke, kar v bolnišnici zavračajo, na drugi strani se govori, da je ZD Celje ostal brez denarja, ki je bil namenjen nujni medicinski pomoči, saj je ta zdaj pod okriljem bolnišnice. »Da so urgentni centri podražili zdravstveno oskrbo, je res, vendar so jo kakovostno dvignili in centralizirali na desetih mestih v Sloveniji. Po drugi strani so pocenili delo zdravstvenih domov. Tako delo kot finance so zdaj preseljeni v urgentne centre,« pravi Buhanec. »Število bolnikov v zdravstvenih domovih je previsoko, dostopnost do zdravstva je neomejena, zahteve bolnikov do izbranih zdravnikov naraščajo, rešitev je tudi v pošiljanju naprej, grožnje s tožbami silijo zdravnike na primarni ravni v defenzivno držo in končno je včasih vprašljivo tudi znanje zlasti mlajših zdravnikov. Bolniki morajo v rednem delovnem času svojih izbranih zdravnikov pomoč praviloma poiskati najprej pri njih. A pogosto ni tako, ker se morajo naročiti in čakati ali ker ocenijo, da jih bo zdravnik tako in tako napotil naprej, in to fazo preprosto preskočijo. Gre za sistemsko težavo in ne za organizacijo dela v UCC,« pravi prim. Božidar Buhanec, dr. med., specialist splošne kirurgije in travmatologije, ki je tudi predstojnik UCC. Urgentni center je bil tudi ena od tem pogovorov ob obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc pretekli teden v Celju. Več govora ob njenem obisku v Celju je bilo o enem najpomembnejših projektov Splošne bolnišnice Celje v prihodnjih letih, to je o projektu bolnišnične novogradnje. Čeprav je ministrica za zdravje pred meseci omenila tudi možnost, da bi se celjska bolnišnica lahko preselila na drugo lokacijo, je bila takšna izjava očitno bolj kot ne šala, čeprav se je zdelo, da bi se to celo lahko zgodilo. Bolj verjetno je, da bo že letos celjska bolnišnica skupaj s finančno pomočjo »zagrizla« v to, da bo projekt bolnišnične nadomestne novogradnje začela uresničevati dejansko - letos z investicijsko dokumentacijo, naslednje leto s prvimi deli na terenu. Naložba po prvih ocenah znaša 104 milijone evrov. Pri tem bo ministrstvo celjski bolnišnici pomagalo tudi pri nakupu medicinske opreme. Gre za vrednejšo, a njuno opremo za specialistične preglede, ki jih v bolnišnici opravijo največ. Vrednost nakupa naj bi znašala štiri milijone evrov, denar pa bi namenili za nakup magnetne resonance, koronarografa, angiografa. Kar nekaj sredstev bo namenjenih lekarnam, saj se v Sloveniji obeta sistem poenotenja vseh bolnišničnih lekarn. AKTUALNO 3 cialistov Že pred meseci je bolnišnica javno izpostavila, da je od ZD Celje odkupila reševalna vozila, ki so bila dotrajana. »Imamo dokument, s katerim je ZD Celje že leta 2015 opozarjal, da zaradi dotrajanih vozil postaja varnost zaposlenih in bolnikov ogrožena. Vozila smo dobili v izredno slabem stanju, kljub temu da je zavarovalnica letno za mobilno reani-macijsko ekipo predvidela 778 tisoč evrov. V to so všteti plača zdravnika, dveh reševalcev, stroški zdravstvenega materiala, administrativnega osebja in amortizacijskih sredstev. Če to vsoto pomnožite s štiri, torej za štiri ekipe, je to 1, 8 milijona evrov na leto. Zato se resno sprašujem, koliko Povprečno letno število obiskov zdravnika v EU je 3,5 na leto, v Sloveniji je ta številka krepko višja. Število zdravnikov v Sloveniji dosega približno 60 odstotkov evropskega povprečja, kar kaže, da skoraj dvakrat manj zdravnikov v Sloveniji obravnava skoraj dvakrat več bolnikov. »Torej nismo mi pravi naslov za jezo zaradi čakalnih dob, ampak politiki,« pravijo v bolnišnici. je ZD Celje od teh sredstev namenjal za vozila,« je oster Vindišar. Odloča še vedno zdravnik Ko je UCC uvedel način triaže, kjer bolnika ob prihodu najprej sprejme medicinska sestra, to marsikomu -tudi med zdravniki - ni bilo pogodu. Ljudje so imeli občutek, da njihovo stanje najprej oceni sestra, ki se nato odloči, v kateri del urgentnega centra na pregled bodo poslani. Gre za licencirane diplomirane sestre, ki jih je v UCC 25 in določajo le stopnjo nujnosti obravnave bolnika. »Nikakor ne drži, da te sestre odločajo same, ali bo bolnik šel na kirurgijo ali na in-ternistiko ali kam drugam. Primarno triažo za bolnike določi zdravnik na primarni ravni in prav tu je pogosto težava,« razlaga Buhanec. »Izbrani zdravnik se odloči in na napotnici označi >kirurg ali infektolog ali nevrologa napiše tudi označbo >1 nujno< in bolnik v UCC opravi le triažo stopnje nujnosti, pri čemer gre bolnik tja, kamor ga je napotil izbrani zdravnik na napotnici. Tudi če gre za popolnoma banalno stanje, ki bi se ga dalo strokovno ustrezno rešiti v splošni nujni medicinski pomoči, gredo bolniki k specialistom.« Buhanec še dodaja, da se to dogaja tudi zato, ker po pravilih zavarovalnice neupoštevanje ali popravljanje napotnic nista dovoljena. »Če bolnik pride brez napotnice, ga praviloma pregleda zdravnik iz splošne NMP, ki obravnavo zaključi, če je to možno, ali ga napoti k specialistom. Celjska različica t. i. manchestrskega triažnega sistema predstavlja le manjše popravke pri delitvi dela med strokami znotraj centra. To je po našem mnenju izboljšava, ki predstavlja našo notranjo strokovno oceno in to ni degradacija nujne pomoči,« še dodaja vodja UCC. Premalo urgentnih specialistov A za bolnike bolj kot to, koliko neskladja je UCC vnesel med ZD Celje in SB Celje, težavo predstavlja pomanjkanje zdravnikov urgentne medicine. V Sloveniji je po besedah Buhanca razpisano premalo specializacij za to področje dela. »Za to sta odgovorna izključno Ministrstvo RS za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije, ki se na umestitev urgentnih centrov nista znala ali uspela pripraviti vsa ta leta. Te sistemske anomalije nam še ni uspelo rešiti. Država tu močno zamuja pri spremembah pravilnikov in drugih delov zdravstvenega sistema, zato bo po naši oceni treba približno deset let, da se bo število specialistov ur-gentne medicine v Sloveniji dvignilo na potrebno raven,« razlaga Buhanec. SŠol, foto: GrupA Težava nenujnih ostaja nerešena prevozov шррвн^рншр Pred meseci smo poročali, da v zdravstvu v Celju predstavlja izjemno težavo razpoložljivost nenuj-nih reševalnih prevozov. Do danes ostaja še vedno nerešena. »Pravilnik o nujnih in nenujnih reševalnih prevozih v Sloveniji je pod vsako objektivno kritiko. Res je, da ima UCC le koncesijo za nujne reševalne prevoze in tudi dve vozili za nenujne. Za nenujne prevoze ima koncesijo ZD Celje in tudi drugi ZD v regiji. Zakaj jih ob koncih tedna in ponoči ne izvajajo, je treba vprašati tako njih kot tudi zavarovalnico,« pravi Buhanec. Zato so v UCC neštetokrat prisiljeni bolnike obdržati v opazovalnici, saj jih ne morejo poslati nazaj domov, ker prevoz iz UC nazaj v kraj bivanja ne spada več pod nujne reševalne prevoze. »Če v takšnih primerih občasno kdaj koga odpeljemo nazaj domov ali v dom za ostarele, ki je na ožjem celjskem območju, in to takrat, ko so vsa štiri vozila pred UC, je to le praktična rešitev dela veliko večje težave in na to ni treba gledati kot na kršitev pravilnika. Z velikim veseljem bomo prevzeli del koncesije od ZD Celje za nenujne prevoze in ustanovili v UC samostojno ekipo, ki bo opravljala takšne prevoze, kar bo veliko ceneje in ne bo obremenjevalo urgentnih centrov,« še dodaja. Bolnišnico Topolšica čaka še odprodaja nepotrebnih nepremičnin, s katero naj bi v prazno blagajno pridobila še nekaj denarja. Foto: Bolnišnica Topolšica Kratkoročna rešitev za Topolšico Iz brezna naj bi jo rešila celjska bolnišnica Konec preteklega tedna je vlada na seji sprejela sklep o pomoči Bolnišnici Topolšica, ki se je znašla v likvidnostnih težavah. Finančne težave naj bi nastale tudi zaradi naložb v energetsko obnovo in obnovo bolnišnice, ki ju je izvajalo preteklo vodstvo bolnišnice. Znano je, da je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zaradi rezultatov revizije poslovanja bolnišnice podala tudi predlog za preiskavo suma kaznivega dejanja glede izvajanja obnove bolnišnice, vendar še ni znano, koga bo v preiskavi doletel status osumljene osebe. S sklepom vlade o denarni pomoči naj bi kratkoročno presekali agonijo 240 zaposlenih glede tega, kaj bo s plačami za april. Finančna injekcija države za Bolnišnico To-polšica znaša malo manj kot 700 tisočakov. Del tega denarja naj bi bolnišnici pomagal tudi pri nabavi zdravil. A to je le kratkoročna pomoč, dolgoročni načrt še vedno ostaja pripojitev Bolnišnice Topolšica k Splošni bolnišnici Celje. Posebna skupina ministrstva za zdravje bo z vodstvom celjske bolnišnice pripravila natančen projekt postopne pripojitve Bolnišnice To-polšica k celjski bolnišnici. Pri tem ne gre za ukinjanje programa v Topolšici, ki naj bi še naprej ostala enako specialistično usmerjena. Čeprav celjska bolnišnica sprva temu projektu ni bila tako zelo naklonjena, predvsem zaradi dolgov v Topolšici, v tem projektu zdaj vidi tudi priložnost. Predvsem glede prostorov, saj je znano, da ima celjska bolnišnica hudo prostorsko stisko. Vendar do pripojitve ne bo prišlo tako kmalu. Za vso birokracijo, ki je za ta postopek nujna, bo treba najmanj leto. V teh dneh naj bi ministrica opravila tudi pogovore z župani občin, iz katerih prihajajo bolniki v Topolšico. Večjih nasprotovanj zaradi načrtovane pripojitve naj ne bi bilo. SŠol Pripelji srečo v službo CELJE - Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Slovenska kolesarska mreža s projektom Pripelji srečo v službo že osmo leto zapored spodbujata kolesarjenje na delovno mesto. Tudi letos k sodelovanju vabita vse zaposlene, a tudi šolarje in študente. Več let so organizatorji spodbujali prijavo kolesarskih trojk, pobuda pa se je imenovala V troje. Zadnja tri leta lahko sodelujejo tudi posamezniki, prav tako se je spremenilo ime akcije. Organizatorji torej vabijo vse delodajalce, zaposlene in tudi ostale posameznike, da se registrirajo na spletni strani Pripelji srečo v službo in sodelujejo. Na spletni strani sodelujoči vsako leto beležijo prevožene kilometre in če izpolnjujejo pogoje, jih organizatorji vključijo v boben za žrebanje nagrad,« je o akciji povedal Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. »Vsakodnevno kolesarjenje v službo je v nasprotju s pogosto gnečo na cesti in spremljajočo slabo voljo lahko prijetna izkušnja. Dan lahko STATISTIKA DOSEDANJIH AKCIJ KOLESARJENJA V TROJE: LETO PREKOLESARJENI KM 67.542 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 PRIHRANEK IZPUSTA C02 (162G/KNI) * 10.941.804 99.382 16.099.884 44.899 7.273.638 56.938 9.223.956 88.678 14.365.836 238.093 38.571.066 160.968 26.076.816 SKUPAJ: 756.407 *za izračun je uporabljena ocenjena vrednost 162g/km 122.537.934 začnemo umirjeno, brez slabe volje naslov pobude pojasnil Mladenovič. zaradi iskanja parkirnega mesta, z Razlog za spodbujanje uporabe kole-dodatno energijo in dobro voljo,« je sa je tudi zmanjšanje izpustov oglji- kovega dioksida v ozračje. »Merjenje kilometrov in s tem zmanjšanje izpustov sta enostaven način, da lahko organizatorji številčno opišemo, kakšen učinek so udeleženci s svojim kolesarjenjem dosegli, koliko dobrega so storili za okolje,« Mladenovič pojasnjuje še enega od učinkov te akcije. Sodelujoči naj bi v času akcije povprečno prevozili 150 do 200 kilometrov. »Če to pomnožimo s 1.200 udeleženci in razmislimo, koliko kilometrov bi to bilo, če bi jih prevozili z avtomobili, in koliko je to >slabih< izpustov v ozračje, ugotovimo, da smo za okolje naredili nekaj dobrega,« je pojasnil Mladenovič. V Celju manjka kolesarska organizacija Število udeležencev sicer nekoliko niha, a na splošno raste. K sodelovanju vabijo predvsem delodajalci, njih pa na občinskih spletnih straneh k vključitvi v pobudo pozivajo tudi župani. Aktivno se udejstvujejo tudi posamezniki in skupine s Celjskega, a kot pravi Mladenovič, bi ta številka lahko bila višja: »Lani smo zabeležili velik >skok< glede udeležbe, število sodelujočih se je podvojilo v primerjavi s prejšnjimi leti. Imeli smo skoraj 1.30o udeležencev, približno 10 odstotkov jih je bilo iz širše celjske regije. Konkretno v Celju manjka kolesarska organizacija, neka kolesarska mreža, ki je organizirana v veliko mestih, na primer v Velenju.« Organizatorja sicer poudarjata, da pobuda Pripelji srečo v službo ni tekmovanje, med sodelujočimi zato izžrebajo tiste, ki prejmejo nagrade - edini pogoj je, da sodelujoči na delo prekolesari vsaj polovico poti, več mora biti torej prihodov s kolesom kot z drugimi prevoznimi sredstvi. Nagrade letos podeljuje nemška turistična organizacija. »Gre za turistične izlete, povezane s kolesarjenjem. Zmagovita trojka bo dobila tridnevno kolesarjenje po Nemčiji s hotelskimi namestitvami. Izžreban bo tudi posameznik, ki bo dobil nagrado v od izmed nemških hotelov z dobrim kolesarskim zaledjem. Akcija Pripelji srečo v službo bo letos trajala od 15. maja do 9. junija. Sodelujoči se lahko na spletni strani registrirajo tudi že v času akcije. EP Foto: spletna stran Pripelji srečo v službo 4 GOSPODARSTVO Vlada obiskala uspešna podjetja Direktorji opozorili na nekatere težave in krivice - V BSH Hišnih aparatih napovedali kar tri naložbe Predsednik vlade Miro Cerar, minister za gospodarstvo Zdravko Počival-šek in predstavniki nekaterih drugih ministrstev so se v okviru svojega dvodnevnega obiska v savinj-sko-celjski regiji srečali z vodstvi kar 16 podjetij. Gre za podjetja, ki sodijo med najbolj uspešna ne le v regiji, ampak tudi v državi. In s tem, kar so videli, so predstavniki vlade zagotovo zadovoljni. Srečanja so bila namenjena predvsem utrjevanju sodelovanja vladnih ustanov in gospodarstva, so pa premier in ministri slišali tudi kar nekaj kritik na račun svojega dela. Še zlasti to velja za pogovor gospodarskega ministra s celjskimi gospodarstveniki, ki so ga pripravili območni gospodarska in obrtna zbornica ter Klub podjetnikov Zla-torog. Direktorji podjetij (udeležba na srečanju ni bila ravno velika) so ministra Zdravka Počivalška opozorili predvsem na dve stvari - na neenakopravno obravnavo domačih podjetij pri dodeljevanju dodatnih podpor novim razvojnim naložbam in na nujno reformo na področju socialnih transfer- jev. Izidor Krivec iz Celjskih mesnin je dejal, da je med registriranimi brezposelnimi polovica takšnih, ki bi lahko delali, a nočejo, po drugi strani pa regija potrebuje nekaj tisoč delavcev, a jih ne more najti. Da gre za veliko težavo, se je strinjal tudi Počivalšek in poudaril, da bi morali v državi začeti odkrito govoriti o stimulacijah za brezposelne. »Nadomestila za brezposelnost in ostali socialni transferji bi morali biti takšni, da bi vsak, ki je zdaj prijavljen na zavodu za zaposlovanje, želel delati. V obstoječi zakonodaji je dovolj orodij za sankcioniranje tistih, ki izrabljajo sistem socialnih pomoči,« je dejal Počivalšek. Krivična državna pomoč? V novi perspektivi do leta 2020 je za gospodarstvo na voljo več kot 800 milijonov evrov, od tega je polovica sredstev nepovratnih. Denar je na voljo predvsem za razvoj človeških virov in za raziskave ter internacionalizacijo poslovanja srednjih in malih podjetij, nič pa ga ni za naložbe v zgradbe, kar celjskim gospodarstvenikom ni prav nič všeč. To Predsednik vlade Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek sta na obisku družbe BSH Hišni aparati prisostvovala tudi podpisu pogodbe za dve naložbi, ki sta za nazarsko podjetje zelo pomembni. Krvna slika slovenskega gospodarstva je boljša kot pred začetkom krize leta 2008, podjetja so bolj zdrava, ključni dejavnik rasti je še vedno izvoz, je gospodarstvenikom na srečanju v Celju povedal minister Zdravko Počivalšek. je še zlasti zmotilo direktorja družbe Eho Andreja Pu-šnika in Kovintrada Marka Staroveškega, ki se čudita, zakaj podjetje, ki bi se rado razširilo z novo zgradbo ali s skladiščem, ne more dobiti državne finančne podpore. Nekaj direktorjev je tudi menilo, da so pri dodeljevanju državnih spodbud slovenska podjetja v neenakopravnem položaju s tujimi. Pri tem so omenili podporo države podjetjema Novem car in GKN, a jim je minister Počivalšek odgovoril, da vlada ne dela nikakršne razlike med domačimi in tujimi vlagatelji, podpira pa tiste naložbe, ki prinašajo nova delovna mesta. »Najbolj pomembno je ustvariti čim več novih delovnih mest, zato naložb samo v zgradbe ne podpiram,« je odgovoril Počivalšek. BSH zaposluje in gradi Takšno stališče sta gospodarski minister in premier Miro Cerar ponovila tudi ob obisku v podjetju BSH Hišni aparati, kjer sta si ogledala del proizvodnje in bila nato navzoča še ob podpisu pogodbe o gradnji dveh poslov-no-logističnih centrov, ki jo je direktor Boštjan Gorjup podpisal z družbama Pfeifer in Transporti Jožef Melavc. Centra bosta merila 2.500 in 3.000 kvadratnih metrov in bosta zgrajena še letos. Skupna vrednost obeh naložb znaša 3,5 milijona evrov. BSH, ki je zelo pomemben poslovni partner obeh družb, se je v pogodbi zavezal, da bo oba logistična centra najel za najmanj pet let. Boštjan Gorjup je povedal, da pridobivajo dovoljenja še za tretji skladiščno-transpor-tni center, ki bo velik 4.500 kvadratnih metrov in bo stal v neposredni bližini tovarne. Uporabljati naj bi ga začeli v drugi polovici prihodnjega leta. Vse tri naložbe bodo BSH Hišnim aparatom omogočile širitev proizvodnje, je še pojasnil Gorjup, ki je ravno na dan obiska vlade postal novi predsednik GZS. Nazar-ska družba je lani ustvarila malo manj kot 300 milijonov evrov prihodkov, zelo dobre rezultate dosega tudi letos. Zaradi dobrega poslovanja je v prvih štirih mesecih v proizvodnji in v razvojnem oddelku na novo zaposlila 160 ljudi. Trenutno ima že približno 1.500 zaposlenih. Še sto delavcev bo zaposlila do konca leta. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Novo vodstvo v Omcu ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Borut Triplat je po petnajstih letih vodenja žalske livarne Omco Feniks prepustil dosedanjemu tehničnemu direktorju Borisu Podgoršku, ki je bil zadnja leta zadolžen tudi za področje okolja in ekologije. Odhod lani nagrajenega direktorja je mnoge presenetil. Borut Triplat je v žalsko livarno Feniks, ki je zrasla na pogorišču propadlega Feralita, prišel pred dvajsetimi leti. Podjetje, ki je od leta 2001 v lasti belgijskega koncerna Omco, je kot direktor vodil petnajst let. V tem obdobju so, kot je povedal, popolno- ma spremenili podobo podjetja, miselnost in kulturo vseh zaposlenih. Tudi tehnično in tehnološko so livarno dvignili na izredno visoko raven ter postali poznani po kakovosti, zanesljivosti in poslovnosti. V zadnjih letih se je o livarni veliko govorilo tudi zaradi nerešenih okoljskih vprašanj, na katere že dlje časa opozarjajo bližnji stanovalci. Ugibanj, zakaj je Borut Triplat prav zdaj zapustil Omco Feniks, je v Žalcu veliko. Pojavljala so se celo namigovanja, da naj bi bil vpleten v poslovno goljufijo. Triplat je vse očitke zavrnil in zatrdil, da je šlo za povsem osebno odločitev, ki je v njem zorela dlje časa. Kot je še pojasnil, se je z lastniki razšli sporazumno ter z vzajemno izpolnitvijo vseh medsebojnih obveznosti. Kje bo nadaljeval poklicno pot, ni želel razkriti. Prav tako še ni znano, kdo bo na mestu tehničnega direktorja nasledil Borisa Podgorška, ki je prevzel vodenje livarne. So se pa že pojavile tudi neuradne informacije, da bi lahko belgijski lastniki že kmalu na mesto direktorja imenovali tujca. LK GOSPODARSTVO 5 Tempere Jolly in barvice Aero Avstrijski lastnik v celjsko podjetje Aero Ida še ni vložil obljubljenega milijona evrov, a je poskrbel za številne novosti Nejc Slokan: »Aero Ida je marsikaj prodajal po proizvodni ceni ali celo pod njo ter s tem razvrednotil svojo blagovno znamko in tudi svoje visoko kakovostne izdelke. Kot delu velike korporacije mu zdaj ni treba prodajati za vsako ceno in naša želja je, da bi se cene Aerovih izdelkov na trgu čim prej stabilizirale.« Kmalu bo minilo leto, odkar je avstrijska korporaci-ja Brevillier Urban&Sachs, lastnica blagovne znamke Jolly, kupila celjsko invalidsko podjetje Aero Ida. Avstrijci so ob nakupu obljubili, da bodo v opremo in razvoj tega najbolj znanega slovenskega proizvajalca vodenih in tempera barvic vložili milijon evrov, da bodo v Celju ohranili delovna mesta ter Aeru pomagali povrniti ugled vi-sokokakovostne blagovne znamke. Svojih obljub še niso izpolnili, saj so doslej v celjski obrat vložili le manjši del napovedanega zneska, je pa podjetje v minulih mesecih doživelo kar nekaj korenitih sprememb, tako v načinu poslovanju kot tudi v proizvodnji. Aero Ida sicer še naprej ostaja samostojno podjetje, vendar je v vsem odvisno od avstrijskega lastnika. Za razliko od prej je le še proizvodno podjetje, saj je prodajno funkcijo prevzela družba Jolly Aero, ki jo je z nekoliko drugačnim imenom korporacija Brevillier Urban&Sachs ustanovila v Sloveniji že pred dvema letoma. V Celju torej zdaj opravljajo storitveno dejavnost za svojega avstrijskega lastnika, kar so pravzaprav počeli že prej za svoje matično podjetje Aero. »S storitvami za Aero smo ustvarili kar 70 odstotkov svojih prihodkov, zato nas je tudi njegov stečaj pahnil v veliko krizo. A smo porabili le sedem mesecev, da smo se spet postavili na noge,« pojasnjuje direktorica Mateja Pučko, ki ji je novi lastnik po prenehanju mandata januarja letos še za naprej zaupal ta položaj. Kot pravi, je sodelovanje z Avstrijci dobro, in čeprav so se po nakupu podjetja spremembe začele dogajati šele novembra lani, se je do zdaj v podjetju Aero Ida že veliko spremenilo. »Res se vse dogaja postopoma, vendar imamo že nekaj novih izdelkov, spreminjata se tudi embalaža in oblikovanje. Pomembno je, da bo razvoj tempera barvic ostal v Celju, pri nadaljnjih izboljšavah pa nam bodo pomagali Avstrijci. To je velik napredek v primerjavi s prejšnjimi časi, saj Aero ni prav nič skrbel za razvoj našega podjetja.« Mateja Pučko si predvsem želi, da bi novi lastnik čim prej poskrbel za zapolnitev vseh proizvodnih zmogljivosti. Število zaposlenih je namreč trenutno preveliko glede na obseg dela. Čim prej zapolniti zmogljivosti Da si tudi avstrijski lastnik želijo čim bolj zapolniti proizvodne zmogljivosti podjetja Aero Ida, pravi tudi Nejc Slokan iz družbe Jolly Aero, ki skrbi za prodajo izdelkov celjskega podjetja in tudi avstrijske korporacije na slovenskem trgu ter v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije in na Češkem. »Naš prvi cilj je proizvodnjo v Celju, kjer trenutno dela 31 ljudi, zagnati >na polno<. V primerjavi s prej, ko je bilo pol ljudi na čakanju, se je že veliko spremenilo, še bolje bo septembra, ko bodo v podjetju Aero Ida začeli izdelovati tempera barvice tudi za blagovno znamko Jolly,« napoveduje Slokan. Tempera barvice Jolly niso edina novost, ki jo je celjskemu podjetju prineslo novo lastništvo. Na tržišče bodo namreč že kmalu prišli barvni svinčniki Aero. Kot pojasnjuje Slokan, so Avstrijci v svoji tovarni blizu Gradca začeli izdelovati tudi barvice, ki jih bodo pakirali v Celju in prodajali pod blagovno znamko Aero. »Po kakovosti se prav nič ne razlikujejo od znamenitih barvic Jolly, razlika pa bo v debelini mine, embalaži in predvsem ceni. Barvni svinčniki Aero bodo namreč občutno cenejši, pri njihovi prodaji pa računamo predvsem na trge, kjer je Aero Ida že zdaj prisotna, in tudi na vzhodno Evropo, še zlasti na ruski in ukrajinski trg,« pravi Nejc Slokan. Tiskanje na barvice v Celju Največja dosedanja naložba korporacije Brevillier Urban&Sachs v Celju je nakup 100 tisoč evrov vrednega stroja za tiskanje imen na barvne svinčnike. Celjsko podjetje bo tiskarska dela opravljalo za barvice obeh blagovnih znamk, ki bodo namenjene prodaji v Sloveniji in na Balkanu. Poleg tiskalnika je v Celju tudi nekaj prenovljenih prostorov, novi lastnik pa je poleg tega, da je poskrbel za novo, boljšo embalažo nekaterih Aerovih izdelkov, vse izdelke poslal na certificiranje v nemški inštitut TÜV, kar ni bilo ravno poceni. »Brevillier Urban&Sachs v opremo in razvoj proizvodnje v Celju res še ni vložil milijona evrov, razlog za to pa je, da novi lastnik vse spremembe uvaja postopoma in premišljeno ter vse projekte pripravi zelo skrbno. Tako kot je skrbno skupaj z vsemi, ki delamo v Sloveniji, pripravil 100 tisoč evrov vredno marketinško kampanjo, s katero bomo ob koncu tega in pred začetkom novega šolskega leta javnosti sporočili, da Aero spet dela in ima nove izdelke,« napoveduje Nejc Slokan. JANJA INTIHAR Družba Aero Ida, ki trenutno zaposluje 31 ljudi, od tega jih ima 17 status invalida, je lani poslovala pozitivno in ustvarila malo manj kot milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Letos naj bi obseg prihodkov podvojila. Šmarski obrtniki zamenjali vodstvo Šmarska območna obrtno-podjetniška zbornica ima nov upravni in nadzorni odbor ter tudi novega predsednika. Zbornico bo v naslednjih štirih letih vodil Aleš Seidl, podpredsednik bo dosedanji predsednik Darko Stojnšek. Aleš Seidl sodi med uspešnejše podjetnike v Obsotelju in na Kozjanskem. Je solastnik in direktor podjetja As system, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo vijačnega blaga ter zaposluje približno 40 ljudi. Ob izvolitvi je Seidl dejal, da želi 26 let izkušenj na področju podjetništva zdaj preliti še v vodenje območne obrtno-podjetniške zbornice. JI Priznanje uspešnim Celjanom Slovenski start-up leta je celjsko podjetje Viar, ki se posveča svetu virtualne resničnosti. Naziv je prejelo v okviru mednarodne konference Podim v Mariboru. Tam se je zbralo osemsto udeležencev iz različnih delov sveta. Celjski Viar, ki ima podjetje tudi v Seattlu v ZDA, je bil ustanovljen pred dvema letoma. Na trgu se pojavlja z dvema izdelkoma. Ponuja očala Viarbox za virtualno resničnost in spletno platformo Viar 360, ki omogoča enostavnejše ustvarjanje vsebin za virtualno resničnost. Izdelke Celjanov uporabljajo svetovno znane gospodarske družbe, kot so Disney, Microsoft, Samsung, Bosch, Toyota, Renault in Epson. Viar ima tudi dobre poslovne rezultate, saj je lani svoje prihodke povišal za desetkrat. BJ Štirje strokovni sejmi Na celjskem sejmišču bodo od 18. do 21. maja štirje strokovni avto-moto--logistični sejmi. Dva od sejmov letos praznujeta okrogli jubilej. Sejem Avto in vzdrževanje je družba Celjski sejem pripravila že dvajsetič, sejem Gospodarska vozila pa desetič. Poleg teh dveh sejmov sta še Moto-boom za motoriste in vse ostale, ki to želijo postati, ter na Pišek predsednik sekcije prevoznikov Slovenski prevozniki, združeni v sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, so za novega predsednika izvolili Petra Piška iz Celja. Na skupščini je od 40 prisotnih poslancev dobil 34 glasov. Pišek je nasledil odstavljenega Andreja Klobaso. Peter Pišek, lastnik podjetja Pišek&HSF Logistics, je prevoznik z dolgoletnimi izkušnjami. Je tudi podpredsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje. V svojem programu dela, ki ga je predstavil skupščini sekcije, je izpostavil reševanje aktualne prevozniške problematike in poenotenje slovenskih prevoznikov. Med pomembnimi nalogami bo tudi dvig ugleda prevoznikov. Pišek napoveduje tudi povezovanje z združenjem za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. JI Nove obveznice Gorenja Gorenje je izdalo petletne obveznice v skupni nominalni vrednosti 19,5 milijona evrov in z nespremenljivo letno obrestno mero 2,45 odstotka. Velenjska družba bo sveže pridobljena finančna sredstva namenila nadaljnjemu izboljšanju povprečne ročnosti virov financiranja in za uresničevanja strateškega načrta skupine Gorenje do leta 2020. Po izdaji obveznic znašajo finančne obveznosti Gorenja na kapitalskih trgih malo več kot 103 milijone evrov, kar je več kot četrtina vseh finančnih obveznosti skupine. JI novo zasnovan sejem učinkovitih logističnih rešitev Logistika. Na vseh štirih sejmih si bo mogoče ogledati ponudbo 400 najboljših svetovnih znamk z zadnjimi novostmi Lava še vedno naprodaj, pekarna dobila lastnika Medtem ko stečajni upraviteljici CM Celje Mileni Sisinger spet ni uspelo prodati poslovnega kompleksa na Lavi, je upravitelju Klasja Kristijanu Antonu Kontarščaku v desetem poskusu le uspelo najti kupca za pekarno v Rogaški Slatini. Izklicna cena za dva hektarja velik kompleks CM Celje na Lavi, ki ga sestavljajo poslovne stavbe, skladišča, delavnice, garaže ter velik parkirni prostor, je bila 3,2 milijona evrov. To je za polovico manj, kot je znašala izklicna cena na prvi dražbi, vendar za morebitne kupce očitno še vedno preveč. Kakšen bo naslednji krog prodaje in koliko bo znašala nova izklicna cena, stečajna upraviteljica Milena Sisinger še ne ve. O tem bodo, pravi, odločali ločitveni upniki. Pekarno v Rogaški Slatini, ki jo je stečajni upravitelj Klasja prodajal več kot leto, je na deseti dražbi za 154 tisoč evrov kupila Družba za upravljanje terjatev bank. V stečajni masi Klasja je tako od večjih nepremičnin ostal le še proizvodni kompleks na Hudinji v Celju. Upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je tri hektarje velik kompleks nameraval prodati po delih in je v ta namen že začel urejati posamezne sklope stavb, da bodo energetsko samostojne, ter poskrbel za določitev mej med njimi. Pred kratkim se mu je oglasil kupec, ki ga zanima celotni kompleks. Za koga gre, Kontarščak še ne želi razkriti. Ali bo zdaj kompleks prodal kot celoto, bo odvisno od ponudbe, ki jo pričakuje v prihodnjih dneh. JI v panogah, ki jih bo predstavilo 140 neposrednih razstavljavcev. Poleg tega so organizatorji poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program. JI S SAVA ZAVAROVALNICA www.zav-sava.si Spomini lepi, danes slaba volja Doslej z EU-sredstvi veliko zgrajenega, zdaj obupno čakanje na denar V zadnjem času župani s Celjskega precej bentijo, ker v novi finančni perspektivi nikakor, razen drobtinic, ne morejo do evropskega denarja. Slovenija namreč prepočasi črpa evropska sredstva iz sedanje finančne perspektive. »Očitno živimo v različnih državah. Ocena županov je, da je ta finančna perspektiva za lokalne skupnosti katastrofa. Nič od tistega, kar je bilo obljubljeno, ni bilo uresničeno,« je bil oster celjski župan Bojan Šrot, ki je med najbolj kritičnimi, ko gre za možnosti dostopa občin do evropskega denarja. Celje: želijo čisto sliko Kot je še navedel, razpisov za lokalne skupnosti ni, po drugi strani se odgovorni hvalijo z dobrim izkoriščanjem evropskih sredstev. »Občine bomo zaprosile za informacijo javnega značaja, ker nas zanima, kakšna je resnica. Če se nekdo hvali z dobrim koriščenjem evropskih sredstev za približno deset kohe-zijskih projektov, za katere v prejšnji finančni perspektivi ni bilo dovolj sredstev in so prešla na financiranje v novem programskem obdobju, to ne odraža prave slike,« je bil še nejevoljen celjski župan. Priznava, da so v občinah že na začetku te finančne perspektive vedeli, da bo denarja za lokalne skupnosti bistveno manj, ker se je država odločila, da denar, ki ga ima od EU na razpolago (približno tri milijarde evrov), razdeli za tako imenovane mehke projekte. A kot je še zatrdil, tudi od preostale če- trtine razpložljivih evropskih sredstev ni še nič na vidiku, saj ni nobenih razpisov. Celjska občina bo kot ostale mestne občine v Sloveniji vendarle dobila nekaj denarja iz mehanizma celostnih trajnostnih naložb. »Računamo na deset milijonov evrov in za ta paket EU-sredstev že pripravljamo projekte,« je povedal Šrot. Kot je še po- udaril, je brez dvoma članstvo Slovenije v EU prineslo napredek tudi lokalnim skupnostim. »Statistika pokaže, da je bila vrednost vseh projektov, ki smo jih izvedli v MOC, 120 milijonov evrov, od česar je bilo skoraj 56 milijonov evrov evropskih sredstev. Že preprosta matematika pove, da bi naredili pol manj, kot smo.« Top 5 evropskih projektov v MOC: REGIONALNI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI: 58,6 mio EUR Sredstva EU: ДД 29,2 mio. EUR Delež MOC 16,9 mio. EUR Sofinanciranje SLO: 1 2,9 mio. EUR Sofinanciranje drugih občin: 9,5 mio. EUR ČISTILNA NAPRAVA: 13,9 mio. EUR Sredstva EU: ид 8,3 mio. EUR Delež MOC: ö 1,2 mio. EUR Sofinanciranje SLO: 1 4,0 mio. EUR Sofinanciranje drugih občin: 276 tisoč EUR OBNOVA STAREGA MESTNEGA JEDRA: 7,6 mio. EUR Sredstva EU: ид 4,3 mio. EUR Delež MOC: 3,2 mio. EUR Sofinanciranje SLO: 1 125 tisoč EUR IZGRADNJA BEŽIGRAJSKE CESTE: 5,3 mio. EUR Sredstva EU: KU 3,2 mio. EUR Delež MOC: 1,9 mio. EUR Sofinanciranje SLO: to 1 204 tisoč EUR ŠMART. JEZERO: 4,9 mio. EUR Sredstva EU: m 3,0 mio. EUR EVROPSKI INVESTICIJSKI PROJEKTI SKUPAJ: 119,4 milijona EUR Sredstva EU: Delež MOC: 55,3 mio. EUR 42,7 mio. EUR Sofinanciranje SLO: 10,6 mio. EUR Šentjur: več bi težko dosegli »Doslej smo z evropskimi sredstvi naredili največ, kar je bilo mogoče. Skupen seštevek evropskih sredstev krepko presega trideset milijonov evrov. Najbolj izpostavljene investicije so čistilna naprava, kanalizacijski ko-lektorji, Ipavčev kulturni center, energetske obnove javnih zgradb, urejena vaška jedra, ogromno število cest in še cela vrsta manjših projektov. Vse to bistveno vpliva na kakovost življenja naših občanov, zato je bila perspektiva 2007-2013 za nas zelo uspešna,« je prejšnje programsko obdobje ocenil župan Občine Šentjur Marko Diaci. Kot je poudaril, so vse omenjene projekte izpeljali, četudi je bila zahtevana soudeležba lokalne skupnosti precejšnja. Povsem druga zgodba je sedanja finančna perspektiva. »Upam, da bomo vsaj do leta 2019 dojeli, da bi bilo treba cilje spremeniti in sredstva nameniti lokalnim skupnostim. Doslej so že dokazale, da znajo denar pametno in koristno uporabiti. Trenutno ne vidim možnosti, da bi lahko črpali kakršnakoli evropska sredstva, in to preprosto ni sprejemljivo,« je še dejal Diaci. Laško: komunalna infrastruktura še potrebuje evropski denar V Občini Laško so od vstopa Slovenije v EU pridobili za več kot 6 milijonov evrov evropskih sredstev, od katerih so 4 milijone evrov namenili za vodovod, kanalizacijo in ener- getske obnove. »Druge občine so v veliki meri koristile ko-hezijska sredstva za čistilne naprave. V Laškem pa je bila leta 2001 sprejeta odločitev za javno-zasebno partnerstvo. Na žalost je evropski denar, ki bi lahko prišel v našo občino za ta namen, izpadel,« je povedal laški župan Franc Zdolšek. Del evropskih sredstev iz sklada za regionalni razvoj so namenili za gradnjo kanalizacijskega sistema. Prepričan je, da je komunalna infrastruktura še vedno največja težava po občinah, a sedanja finančna perspektiva je vsebinsko usmerjena na povsem druga področja, zato je denar za infrastrukturo izostal. »Ne vem, kdo bi se moral v Bruslju izpo-gajati za več sredstev za komunalne in okoljske projekte, brez katerih Slovenija ne bo napredovala. V Laškem smo s komunalno infrastrukturo in z energetskimi obnovami, uresničenimi na račun evropskega denarja, veliko pridobili,« je dejal Zdolšek. Velenje: dodana vrednost za lokalno skupnost Vrednost izvedenih evropskih projektov v lokalni skupnosti je visoka. Gre za projekte v komunalni infrastrukturi (največja projekta celovita oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenja odpadnih voda v Šaleški dolini), obnovljene urbane prostore oziroma stavbe, v katerih so možnosti za nove vsebine, sistem za brezplačno izposojo koles, nove tematske kulturne poti ... Obenem se dodana vrednost kaže tudi v novih delovnih mestih, v močni bazi znanja in izkušenj, ki so ustvarjena v mestu, široki mreži partnerstev,« so pridobitve članstva Slovenije v EU za lokalno skupnost opisali v Mestni občini Velenje. Žalec: najbolj ponosni na komunalne projekte »Najbolj sem ponosen na projekt odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter na gradnjo čistilne naprave,« je povedal župan Občine Žalec Janko Kos in poudaril, da so bili v občini zelo uspešni pri črpanju evropskega denarja. »Uredili smo mestno jedro, zgradili vodovod in kanalizacijo ter izvedli energetske obnove stavb vrtcev in šol.« RG, EP, StO EU projekti v Občini Velenje: Prenova središča Velenja - Lepicenter in Promenada Vrednost projekta: 3,6 mio. evrov EU sredstva: 1,9 mio evrov Sofinancirarnje SLO: 320 tisoč evrov EU projekti v Občini Žalec: Mreža lokalnih cest Vrednost projekta: 4,0 mio. evrov Sredstva EU: 2,7 mio. evrov Delež občine: 1,2 mio. evrov Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Vrednost projekta: 1 ,9 mio evrov Sredstva EU: 1,3 mio. evrov Delež občine: 243 ti tisoč evrov Z malim lahko naredimo veliko Srce dobrote je dobrodelni projekt Celjana Andreja Udriha, ki že dve leti in pol v sodelovanju s centrom Cirius zbira zamaške in s tem pomaga invalidnim osebam, predvsem otrokom. Andrej Udrih je v dveh letih in pol zbral 3.200 kilogramov plastičnih zamaškov in s tem 832 evrov. Denar namenja Ciriusu, zavodu za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika. Sicer je okoljsko ministrstvo pred kratkim zavrnilo oziroma popravilo predlagano uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, ki je določala, da je treba takšne odpadke prepuščati izključno komunalnim podjetjem kot izvajalcem javne službe. Udrih v sprva predvideni prepovedi vidi možnost za preprečevanje izkoriščanja dobrodelnosti, vendar meni, da bi država morala pristopiti drugače: »Potrebovali bi sistem, nek proces, s katerim bi država ugotovila, kdo pod pretvezo dobro- delnosti daje v lastni žep. A ne tako, da onemogoči vsem, da z zbiranjem zamaškov ne morejo pomagati soljudem. Vsi ne izkoriščamo sistema!« Sicer Udrih poziva vse, da z oddajo zamaškov na zbirnih mestih pomagajo soljudem. Zamaške lahko zainteresirani prinesejo v Akvarij Bar, Tehnopolis Caffe, na celjsko sejmišče, v OŠ Žalec ali vrtec v Petrovčah. Sicer Udrihu pri projektu pomagajo Eko plus iz Štor, ki prispeva zbiralnike za zamaške, družba Celjski sejem, ki organizira sejemske zbiralne akcije, podjetje Mpi-reciklaža z odkupom zamaškov ter kopirnica Copy foto iz Žalca. Projekt podpirata tudi Zveza za šport invalidov Slovenije - paraolimpij-ski komite in humanitarni zavod Vid iz Kranja. Udrih namerava v dveh mesecih ustanoviti društvo, v okviru katerega bo lahko zaprosil za nepovratna sredstva, prav tako pa bo iskal nove sodelavce. EP Prostorski pogoji omiljeni ŠTORE - V občini so začeli veljati odloki o spremenjenih prostorskih ureditvenih pogojih. Doslej je bila namreč gradnja objektov na najboljših kmetijskih zemljiščih strogo omejena, po zadnji spremembi odlokov je zanjo nekoliko več možnosti. To je mogoče po lani spremenjenem Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Ta lokalni skupnosti dopušča možnost, da omogoči vlagateljem gradnjo nekaterih kmetijskih objektov in še nekatere druge posege v prostor. Kot vzrok je omenjen hiter razvoj kmetijstva. Po odloku je tako med drugim mogoča gradnja nekaterih enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, izjema so kleti in vinske kleti. Prav tako je mogoče postaviti pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo, lovsko prežo ali ptičjo opazovalnico ter malo vetrno elektrarno. Čebelnjak lahko postavi le uradno prijavljen čebelar. Za gradnje je potrebno pridobiti različna soglasja. Med javno razgrnitvijo predlogov spremenjenih odlokov pripomb ni bilo. BJ Energetska obnova osnovne šole in vrtca ŽALEC - Občina bo energetsko obnovila Osnovno šolo Šempeter in enoto vrtca v Aškerčevi ulici, za kar je že dobila odobrena nepovratna sredstva. V Žalcu so uspeli na javnem razpisu za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti občine, in sicer s ciljem spodbujanja energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov. Pomembni cilji naložbe so tudi osveščanje, motiviranje in informiranje uporabnikov o učinkoviti rabi energije. Za obnovo tako osnovne šole s telovadnico kot enote vrtca v Aškerčevi ulici je občina pridobila približno 460 tisoč evrov. Skupna vrednost naložb je sicer več kot milijon in pol evrov. Obnova vrtca bo zajemala toplotno izolacijo stavbe, zamenjavo obstoječe toplotne črpalke, servis ogrevalnega sistema in nekatere druge naložbe. Obnova osnovne šole pa izolacijo stropa in strehe nad telovadnico, vgradnjo toplotne črpalke in centralnega prezračevanja v učilnicah, medtem ko se ostali prostori prezračujejo naravno. Janko Kos je prepričan, da so energetske obnove stavb izjemno pomembne za občino, saj takšna obnova pomeni prihranek občine na dolgi rok. EP Kam z odpadki, ko je zabojnik prepoln? Neugledna odlagališča ob prepolnih zabojnikih sredi Celja niso redkost CELJE - Zagotovo se je že vsakomur kdaj zgodilo, da je moral vrečo z odpadki odložiti zraven za to predvidenega zabojnika, ker je bil ta že prepoln. Vedno pogosteje se to dogaja v blokovskih naseljih, pogosto so z odpadki obloženi tudi ekološki otoki. Na »smetišče« sredi parkirišča so pred dnevi opozorili stanovalci Brodarjeve ulice v Celju, a njihov problem še zdaleč ni edini. Preverili smo, kaj lahko naredimo, da nam lastne smeti ne bodo zapirale poti. Pri nas je sistem zbiranja komunalnih odpadkov urejen tako, da pooblaščena družba odpadke - gre pretežno za odpadke iz gospodinjstev - zbira po sistemu od vrat do vrat, na ekoloških otokih in v zbirnih centrih. Komunalne odpadke, ki jih v naši regiji zbira podjetje Simbio, občani odlagajo v dve vrsti zabojnikov - eden je za odpadno kovinsko in plastično embalažo in drugi za mešane komunalne odpadke. Pri individualni gradnji so ti zabojniki veliki 120 ali 240 litrov, pri večstanovanjskih stavbah je njihova prostornina 700, 1.100 ali 5.000 litrov. Od vrat do vrat podjetje zbira tudi biološke odpadke v rjavih zabojnikih, velikih 120 ali 240 litrov, pri čemer imajo lastniki individualnih hiš možnost izbire hišnega kompostiranja. Kot trdijo pri Simbiu, podjetje odpadke odvaža tedensko, vendar ne istovrstnih. Tako izmenično odvažajo odpadno embalažo in mešane komunalne odpadke. Biološke odpadke pri individualnih hišah odvažajo v poletnem času Če je še pred predvidenim odvozom poln kateri od zabojnikov na ekološkem otoku, je možno poklicati na brezplačno telefonsko številko 080 16 16. Vendar to velja za zabojnike na ekoloških otokih, ostale zabojnike podjetje prazni po predvidenem urniku. enkrat tedensko in v zimskem času vsakih štirinajst dni. Pri večstanovanjskih stavbah je tedenski odvoz organiziran vse leto. A stanovalci Brodarjeve ulice opozarjajo, da je pri njih prepoln zabojnik na odvoz »čakal« polne tri tedne, pri čemer so prejeli celo višje položnice. Premajhni zabojniki in neločevanje Kot pojasnjujejo pri Simbiu, prostornino zabojnikov določijo glede na število »povzročiteljev« odpadkov. Kljub temu se vedno pogosteje dogaja, da so zabojniki že pred predvidenim praznjenjem prepolni, poleg njih pa nastajajo dodatna odlagališča. Helena Kojnik iz Simbia pravi, da so za takšne težave najpogostejši trije vzroki, ki so pogosto prepleteni. Prvi je premajhna prostornina zaboj- nikov, ki je povezana tudi s ceno. »Cena storitev je namreč povezana s prostornino zabojnikov in številom odvozov. Torej manj kot je odvozov, manjša kot je prostornina, manj odpadkov je treba prepeljati in obdelati, zato je cena nižja. Če se stanovalci odločijo za prostornino, ki ne ustreza realnim količinam nastalih odpadkov, so zabojniki seveda polni še pred predvideni odvozom,« pravi. Ob tem Kojnikova dodaja, da so zabojniki marsikje na prostem in ima vsakdo dostop do njih ter lahko tam odvrže svoje smeti. »Če se občasno zgodi, da so količine prevelike, potem občanom svetujemo nakup tipskih vrečk, v ceno katerih je vključena storitev odvoza in obdelave odpadkov, če pa se to stalno dogaja, potem je bolj smiselno naročiti zabojnike z večjo prostornino,« še svetuje Kojnikova. Dodaten zabojnik, dodaten strošek Občani imajo sicer možnost, da pri podjetju občasno naročijo tudi večji zabojnik. »Na primer v primerih, da se sosedje združijo in dogovorijo za kakšno skupno akcijo čiščenja ali podobno,« pravi Kojnikova. Seveda lahko omenjeno storitev naroči tudi posameznik, a stroški pri tem niso zanemarljivi. Cena omenjene storitve je namreč sestavljena iz dveh postavk, ena je dostava in odvoz zabojnika, kar skupaj z davkom na dodano vrednost znaša 74 evrov, druga je prevzem odpadkov. Za prevzem gradbenih odpadkov je treba odšteti približno 161 evrov za tono, za tono prevzetih kosovnih odpadkov pa je treba odšteti 122 evrov. LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (GrupA) Ksevt: Miha Turšič opozarja Cerarja VITANJE - Miha Turšič, soustanovitelj vitanjskega Ksevta, je na predsednika vlade Mira Cerarja naslovil že štiri javna pisma, v katerih opozarja na nepravilnosti v novoustanovljenem zavodu Ksevt. Marca je namreč vlada s posebnim aktom postala soustanoviteljica javnega zavoda Kulturno središče vesoljskih tehnologij v Vitanju tudi z namenom, da uredi sistemsko financiranje zavoda. A Miha Turšič v javnem pismu zatrjuje, da je državni javni zavod politična prevara ter gospodarska kraja kulturne in intelektualne lastnine. Miha Turšič je oktobra 2015 z gladovno stavko želel opozoriti na prezirljiv odnos ministrstva za kulturo do Ksevta in na skrb vzbujajoče stanje na celotnem polju kulture. Kasneje je stavko prekinil, ker je dobil zagotovilo, da bo ustanovljena funkcionalna državna inštitucija, ki bo nadaljevala izvajanje kulturalizacije vesolja in kozmifikacije umetnosti, ter da bodo zagotovljena minimalna strukturna sredstva za njeno delovanje. V njegovem zdajšnjem pisanju so kultura, umetnost in humanistika postale privesek posla in turizma, saj zavod deluje pod ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Za to je po Turšičevem mnenju kriv državni sekretar Tadej Slapnik, ki vse trditve Turšiča zavrača. »Zelo me žalosti, da Miha Turšič zdaj, ko je vlada rešila Ksevt, deluje tako razdiralno in grdo komentira vse aktivnosti, ki so v celoti usmerjenje k zagonu Ksevta. V zadnjih dveh letih ta skorajda ni funkcioniral. Njegove navedbe zavračam in ocenjujem, da bosta ministrstvo za gospodarski razvoj in ministrstvo za kulturo zagotovila, da se bodo izvajale aktivnosti s področja kulturalizacije vesolja kot tudi aktivnosti s področja promocije turizma.« Prav tako je nad pisanjem Turšiča zgrožena vršilka dolžnosti direktorice zavoda Ksevt Nena Dokuzov. Poudarila je, da se na njegovo pisanje ne bo odzivala, saj jo zelo čudi njegov način komuniciranja. Tadej Slapnik je še dodal, da bo vlada zaradi večplastnosti celotnega problema do konca tedna pripravila skupno izjavo na Turšičevo pisanje. BGO Dobrodelni umetniki NAZARJE - V Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje je od včeraj na ogled razstava Umetniki za Karitas. Gre za dobrodelno razstavo del domačih in tujih umetnikov, ki so se udeležili 21. mednarodne likovne kolonije na Sinjem Vrhu. Udeležili so se je likovni ustvarjalci iz Slovenije, Avstrije, Italije in Makedonije. Na ogled so dela v olju, v tehniki akrila na platnu, akvareli in grafike. Med motivi prevladuje krajina. Iz Slovenije so na dobrodelni koloniji sodelovali Barbara Demšar, Črtomir Frelih, Lara Likar, Adel Seyoun, Karmen Smodiš, Lucija Stramec in Veljko Toman. Iz Italije je prišla Marija Efremova, iz Avstrije Brigitte Kolleger ter iz Makedonije Tanja Tanevska. Prav tako so na ogled dela strokovnih sodelavcev. Izkupiček od prodanih del je namenjen Skladu Bogdana Žorža za pomoč otrokom. Razstavo je pripravilo Kulturno društvo Nazarje. Na ogled bo do konca tega meseca. BJ Za učenje niso le šole CELJE - Že 22. Teden vse-življenjskega učenja (TVU) ponuja vrsto brezplačnih dogodkov za vse generacije in krepi zavest, da je učenje pomembno v vseh življenjskih obdobjih. Glavnina dogodkov se bo zvrstila do konca tedna, kar nekaj pa jih bo še do konca junija. Tudi v Savinjski regiji v teh dneh ne manjka priložnosti za brezplačno nabiranje novih znanj. Ljudska univerza Celje je letos prevzela vlogo območnega koordinatorja TVU, zato je s številnimi partnerji in posamezniki zasnovala več kot 30 različnih brezplačnih delavnic. Predstavili so se tudi na osrednjem dogodku, ki je bil v torek na ploščadi pred Mestnim kinom Metropol v Celju. Z njim so želeli organizatorji okrepiti zavest o pomembnosti učenja v vseh življenjskih obdobjih. Kot je poudarila Dubravka Milovanovič, direktorica LU Celje, se vse ljudske univerze ukvarjajo z ranljivimi skupinami in zato ponujajo številne programe vseživljenjskega učenja, da bi zmanjšale socialno izključenost teh skupin, zviševale stopnjo izobrazbe ter zaposlene opremljale s splošnimi in poklicnimi kom-petencami. »Naš cilj je, da se vedno več ljudi, še posebej odraslih, vključuje v program vseživljenjskega učenja in da se vedno vračajo po nova znanja.« Zbrane sta nagovorila tudi podžupanja Mestne občine Celje Darja Turk in mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoške-ga centra Slovenije, ki je glavni usklajevalec dogajanja TVU. »Teden je prerasel v nacionalno gibanje za razvoj učenja in za učečo se družbo. Več kot deset tisoč prireditev je letno, v dogajanje se vključi več kot sto tisoč ljudi,« je ocenil Sotošek. In kako uspešni smo sicer Slovenci pri vključevanju v vse-življenjsko učenje? »Pred leti je bila Slovenija zelo uspešna po deležu odraslih, vključenih v te procese. Kriza je naredila svoje in cilj je, da se ta delež spet dvigne. Na področju pismenosti in temeljnih kompetenc smo na osnovi mednarodne raziskave ugotovili, da smo nekoliko pod povprečjem Evrope. Petina odraslih potrebuje višjo raven pismenosti in to je izziv za vse nas, da to izboljšamo.« V sredo so v okviru aktivnosti TVU pripravili v 14 slovenskih krajih še Parado učenja - dan učečih se skupnosti, s katero so se na prostem srečali ponudniki znanj in spretnosti ter povpraševalci po obojem. V regiji so bile prireditve v Žalcu, Šmarju pri Jelšah in Velenju. TC, foto: SHERPA Živahno dogajanje v središču Celja je ob Tednu vseživljenjskega učenja pripravila Ljudska univerza Celje. Tematski koordinator Tedna vseživljenjskega učenja na Celjskem je že četrto leto zapored Regijsko študijsko središče Celje. Partnersko mrežo sestavlja 17 organizacij s področja visokega šolstva v regiji in z njimi povezanih ustanov. Tokrat so pripravile 65 zanimivih dogodkov, usposabljanj in delavnic, pravi direktorica Regijskega študijskega središča Katja Esih, osrednja prireditev pa bo v petek med 10. in 17. uro v Citycentru Celje. Hrup iz livarne jim ne pusti spati Žalska upravna enota je v začetku meseca izdala odločbo za devetmesečno poskusno obratovanje - Krajani zahtevajo trimesečno neprekinjeno merjenje hrupa Konec meseca se bo začelo devetmesečno obdobje poskusnega obratovanja. V tem času bo moralo podjetje zagotoviti, da bodo lahko pooblaščeni izvajalci opravili prve meritve izpustov emisiji v zrak, prve meritve hrupa in izvedli oceno odpadkov ter kemijsko analizo. ŽALEC - Delovanje Omco Feniksa, žalske livarne v belgijski lasti, še naprej razburja krajane, predvsem najbližje stanovalce. Kot smo poročali že konec lanskega leta, je vodstvo livarne krajanom in občini predstavilo časovni načrt omilitvenih ukrepov za zmanjšanje hrupa, ki najbližjim sosedom ne pusti spati. A kot trdijo v Civilni iniciativi za zdravo bivalno okolje, se do danes ni veliko spremenilo. Krajani so nezadovoljni predvsem z izjemno ignorantskim in arogantnim odnosom tako vodstva livarne kot zadnje čase tudi občine. Prepričani so, da spet zmaguje moč kapitala nad ljudmi in okoljem. Ker so minili že vsi roki, do katerih naj bi družba Omco Feniks izvedla ukrepe in zmanjšala hrup, in ker so bili, kot pravi predstavnik civilne iniciative Alojz Morinc, krajani z vseh strani namerno spregledani, so se odločili za nov poziv k srečanju z vsemi odločevalci. Sestanek želijo še v tem tednu. »Na njem bomo strogo zahtevali, naj nam podajo jasne odgovore glede do zdaj narejenega. Predvsem nas zanima, kako bodo rešili težavo na tekočem traku, ki so ga delno res zaprli s komoro, vendar je dobršen del traku, na katerem po odlitkih tolčejo s kladivi, še vedno odprt. In ob februarskem ogledu smo ugotovili, da je prav to težava,« razlaga Morinc. So bili rezultati meritev prirejeni? Krajani zahtevajo še, da se predvsem zaradi širitve proizvodnje v smeri proti naselju na tem območju postavi dodatna merilna postaja, ki bo merila hrup nepretrgoma vsaj tri mesece. »Predvsem zaradi razhajanj rezultatov meritev, ki jih je naročilo podjetje in ki jih je za civilno iniciativo izvedel akreditiran laboratorij. Slednje so pokazale prekoračitve, medtem ko so rezultati, ki jih je objavilo podjetje Kova, vselej v mejah dovoljenega,« pojasnjuje Morinc in dodaja, da so jih izvedli v času, ko livarna ni polno obratovala. Dušan Kresnik, vodja varstva okolja in preskusnega laboratorija pri podjetju Kova, je zatrdil, da so bile vse meritve, ki so jih opravili, narejene v skladu z vsemi standardi in zahtevami. Kot je pojasnil, meritve vselej izvajajo v času polnega obratovanja: »Kar preverimo z ogledom proizvodnje in virov hrupa skupaj z zavezancem pred začetkom meritev. Zavezanec s podpisom potrdi maksimalne obratovalne pogoje.« Nove meritve bo moralo podjetje naročiti že kmalu, dolžni so jih namreč izvest v času poskusnega obratovanja. Odločbo zanj je žalska upravna enota izdala 3. maja, je potrdila načelnica Simona Stanter. Devetmesečno obdobje poskusnega obratovanja se bo začelo 31. maja, je še sporočila Stanterjeva. V Kovi pravijo, da nimajo, če bodo pozvani k izvedbi meritev, nikakršnih zadržkov glede prisotnosti krajanov na meritvah, je pa to, kot pojasnjujejo, odločitev zavezanca, torej podjetja. Župan še verjame, da bodo izpolnili obljube Čeprav ima ta zgodba že dolgo brado, župan Janko Kos verjame, da bo podjetje, ki je v začetku maja dobilo odločbo o devetmesečnem poskusnem obratovanju, izpolnilo vse zaveze. Občina v tem obdobju v postopek ne bo posegala. Kos se je v tem času že sestal z novim direktorjem Borisom Podgorškom. Ta problematiko zelo dobro pozna, saj je bil kot tehnični direktor in pooblaščenec za področje okolja in ekologije prav on odgovoren za vodenje vseh postopkov za pridobivanje ustreznih dovoljenj, potrdil, za nadzor nad meritvami in izdajo poročil o stranskih produktih proizvodnje. »Je pa župan že nekaj časa gluh za vprašanja in zahteve civilne iniciative,« pravi Alojz Morinc. Kos na to odgovarja, da občina oziroma občinski uslužbenci v tej fazi postopka nimajo nikakršnih pristojnosti. »Zato se naši predstavniki tudi niso udeležili ogleda, ko so predstavnika civilne iniciative sprejeli v podjetju. Tam bi bili samo statisti,« dodaja Kos. Po pravico tudi na sodišče Če se zadeva ne bo premaknila z mrtve točke, pravijo v civilni iniciativi, bodo prisiljeni pravico iskati na sodišču. Čakanja je bilo dovolj, je prepričan nekdanji župan in občinski svetnik, tudi član civilne iniciative Lojze Posedel. »Mi smo bili več kot >fer< in nismo želeli zaostrovati, ker smo bili prepričani, da bo tisti, ki je to širitev omogočil, spoštoval dogovore. Dejstvo je, da je širitev s spremembo ob- činskega prostorskega načrta omogočila občina, in tako se je lahko del proizvodnje brez težav pomaknil bliže naselju. Že pred tem smo opozarjali na nevarne posledice, bile so opravljene tudi meritve, ki so pokazale, da bo predvsem hrup v tem delu bistveno višji, a ni želel nihče ukrepati. To se je danes tudi pokazalo.« Posedel je prepričan, da so bili krajani do zdaj zelo strpni. »Prosili smo, naj izvedejo omilitvene ukrepe, naj postavijo višji zid ali vetrolove, karkoli, da ne bomo več trpeli. A odziva ni.« Zato Posedel ne izključuje tudi tega, da bodo v prihodnje pravico iskali na sodišču. A dejstvo je, da težave zaradi vplivov livarne na okolje niso nastale v mandatu trenutnega župana, temveč so se ljudje z njimi srečevali že prej, ko je občino vodil prav Posedel. Ta to sicer priznava, a je kljub vsemu prepričan, da je kljub sodobnejši tehnologiji obremenitev okolja, predvsem s hrupom, danes večja. V podjetju molčijo Iz Omco Feniksa do zaključka redakcije še nismo prejeli odgovora glede tega, kaj je že bilo narejeno in kako bodo v prihodnjih mesecih sodelovali z lokalnimi okoljem. Krajane begajo tudi neuradne informacije, da bi se utegnila proizvodnja bromovih odlitkov še povečati. LEA KOMERIČKI Mila zima, poraba toplote podobna lanski Ogrevalne sezone konec, Energetika Celje že izvaja obnovitvena dela CELJE - Ob visokih temperaturah v teh dneh smo na ogrevalno sezono verjetno že pozabili kot na lanski sneg, čeprav se je uradno končala minuli ponedeljek. Kot so sporočili iz Energetike Celje, ki izvaja sistem daljinskega ogrevanja v Mestni občini Celje, je bila iztekla ogrevalna sezona tako po dolžini trajanja kot porabi energentov podobna lanski. Ogrevalna sezona se je za- in končala slab teden prej kot čela 1. oktobra, tako kot lani, leta 2016. Značilnost minule i» MESTNA TRŽNICE CELJE domače dobrote sredi m,e*ta VEM, KAJ JEM! — PRIDELANO DOMA — WWW.SIMBIO.SI I |] sezone je tudi, da je prevladovalo bolj milo vreme, z izjemo januarja, ki je bil nadpovprečno hladen. Kot so nam še povedali v Energetiki Celje, še nimajo zbranih vseh podatkov o porabi energentov in vloženi toplotni energiji v sistem daljinskega ogrevanja v iztekli ogrevalni sezoni. Praviloma jih tudi beležijo na letni ravni. Po prvih ocenah Aleša Dol-žana, vodje tehničnega sektorja daljinskega ogrevanja pri Energetiki Celje, je bil vložek toplote v sistem daljinskega ogrevanja podoben tistemu iz leta 2016. Takrat so v sistem za daljinsko ogrevanje in porabo sanitarne tople vode vložili več kot 55 tisoč megavatnih ur toplotne energije, kar je za 3 odstotke manj kot v letu 2015, odjemalcem pa so prodali za več kot 43 tisoč megavatov toplote, kar pomeni, da je bila skupna letna izkoriščenost sistema več kot 78-odstotna. Kar zadeva delež energentov v strukturi vložene toplotne energije v sistem ogrevanja, je bil ta v pretekli ogrevalni podoben tistemu iz prejšnjih let: to pomeni, da večino, več kot 64 odstotkov oziroma več kot 35 tisoč megavatnih ur toplote, predstavlja para iz Toplarne v Celju, četrtino para, ki nastaja pri sežigu lesne biomase v furnirnici Merkscha, in najmanjši delež zemeljski plin, malo več kot 12 odstotkov. Za obnovo daljinskega ogrevanja 400 tisoč evrov Kljub temu da se je ogrevalna sezona komaj končala, se v Energetiki Celje že pripravljajo na novo in bodo toplejše mesece izkoristili za obnovo toplovodov. Tako so že začeli obnovitvena dela na toplovodih na Otoku, za trgovino Mercator ob Ljubljanski cesti do blokov in na toplotni postaji Vojkova 2, na Lavi od kotlarne do osnovne šole in vrtca ter na vročevodu na Hudinji, na območju Travniškega potoka. Vrednost del omenjenega investicijskega vzdrževanja v Energetiki Celje ocenjujejo na približno 250 tisoč evrov, za vse naložbe v obnovo sistema daljinskega ogrevanja je letos predvidenih približno 400 tisoč evrov. ROBERT GORJANC Vseslovensko srečanje čebelarjev LAŠKO - Tokratno vseslovensko srečanje čebelarjev bo pojutrišnjem v Laškem, in sicer na rojstni dan našega največjega čebelarja Antona Janše. Pripravljata ga Čebelarska zveza Slovenije in Čebelarsko društvo Laško. Osrednji del letošnjega dogodka, ki bo tudi v znamenju pričakovanja razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel, se bo začel ob 11. uri pred Kulturnim centrom Laško. Čebelarstvo je v Laškem vedno imelo pomembno vlogo, organizirano čebelarjenje se ponaša s kar 115-letno tradicijo. Člani Čebelarskega društvo Laško s svojim delom aktivno sodelujejo pri promociji in razvoju čebelarske dejavnosti v lokalnem in širšem prostoru. V Laškem je tako mogoče spoznati celotno zgodbo medu, od vrtov medovitih rastlin, mestnega čebelnjaka, prikazov čebelarjenja in vse do pridelave ter uporabe najkakovostnejših čebeljih pridelkov. Še en dokaz pomembnosti čebelarjenja v Laškem je drugo mesto občine Laško na natečaju Čebelam najbolj prijazna občina 2012. RG Polovični stroški najema ŽALEC - V občini načrtujejo znižanje najemnine za hiške na tržnici. Trenutna najemnina za hiško znaša dvajset evrov na dan oziroma šeststo evrov na mesec. Žalski svetniki so župana pozvali, naj občina zniža najemnino za polovico. Žalski župan Janko Kos je svetnikom prisluhnil in sklical korespondenčno sejo, da bi najemnino za hiške na tržnici lahko v čim krajšem času prilagodili. Na seji so svetniki županu dali pooblastilo, da lahko določi drugačno ceno za najem, kot je opredeljena v pravilniku. »Pomembno je, da ima župan pooblastilo, da lahko v primeru pomembnejših dogodkov, kot so na primer hmeljarski kongres, dirka po Sloveniji, srečanje pobratenih mest, za krajši čas po potrebi zniža na- Jeseni bodo izpraznili zabojnike ŠMARJE PRI JELŠAH -Upravna enota se bo jeseni po več letih uradovanja v zabojnikih preselila v sodobno urejene prostore bližnje stavbe, kjer so bili že doslej davčni urad, geodetska uprava in okrajno sodišče. Gradbišče si je ob vladnem obisku ogledal tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Zaradi posedanja občinske stavbe, ki naj bi bila nevarna - v njej vsa ta leta še vedno vztraja občinska uprava - so se zaposleni upravne enote morali preseliti v začasne prostore, ki so jih sestavili iz bivalnih zabojnikov. Šmarska upravna enota je tako edina, ki trenutno deluje v takih zasilnih pogojih. S septembrsko selitvijo bo Šmarje dobilo sodoben upravni center, kjer bodo občani lahko na enem mestu uredili vse upravne formalnosti. Selitev v nove prostore bo stala približno pol milijona evrov. Veselje ob selitvi nekoliko greni dejstvo, da je država za šestletni najem zabojnikov porabila kar milijon evrov. »Tudi to je razlog, da hitimo, saj so zabojniki energetsko zelo dragi,« je dejal Koprivnikar. Na- čelnik upravne enote Vinko Habjan je pojasnil, da bodo do jeseni uredili notranjost stavbe, opremili posamezne prostore, preselili arhive in vse ostalo. Ta del financira ministrstvo za javno upravo, v drugi fazi bo pravosodno ministrstvo izvedlo še energetsko prenovo stavbe. Kaj bo z izpraznjenimi zabojniki, trenutno še ni jasno. Če bo občina izkazala interes in našla primerne vsebine, bi država lastništvo prenesla nanjo. Če bo občina to »darilo« seveda pripravljena sprejeti. StO, foto: SHERPA Navezovalna cesta korak bliže, a še vedno daleč ŠENTJUR - Ob tokratnem vladnem obisku je bil šentjurski župan Marko Diaci eden redkih, če ne kar edini, ki je iztržil tudi konkreten podpis in vsaj delno finančno zavezo. Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič ter ministrica za okolje in prostor Irena Majcen sta podpisala protokol o sodelovanju pri gradnji dolgo pričakovane na-vezovalne ceste Dramlje-Šentjur. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko prvo lopato zasadili leta 2020. Navezovalna cesta od avtocestnega izvoza v Dramljah do Črnolice bi mestno jedro razbremenila težkega tranzitnega prometa ter Obsotelje in Kozjansko odprla svetu. Kot je dejal minister, se tudi on zaveda, da omenjena cesta za te kraje pomeni razvojno os. Projekt ima že dolgo brado in je bil menda umeščen celo v novo evropsko finančno perspektivo, potem pa je nesrečno izpadel. V državno resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtocest so ga uvrstili že leta 2004, leta 2011 je šentjurska občina cesto umestila v prostor, pa čeprav gre za državni projekt. Leta 2013 so cesto uvrstili v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Za konkretnejše korake bi potrebovali tudi financiranje, kjer pa se je doslej vse ustavilo. Prvotne ocene vrednosti projekta so se vrtele okrog 33 milijonov evrov, minister Gašperšič je v Šentjurju omenjal celo dvakrat višjo številko. Podpisan protokol pomeni, da bo v letu 2018 zagotovljen denar za vso potrebno dokumentacijo. V letu 2019 si bodo prizadevali za odkup zemljišč in če bi šlo gladko, bi lahko v letu 2020 izbrali izvajalca. »Seveda bi si želel bolj zavezujoč dogovor, vendar je bil to trenutno najvišji možni skupni imenovalec,« je povedal župan Marko Diaci. Gradnja navezovalne ceste Dramlje-Šentjur je tesno povezana tudi s protipoplavni-mi ukrepi ob Voglajni. V dosedanjih fazah je bilo za poplavno varnost Šentjurja narejeno že precej. Projekt gradnje ceste pa zdaj predvideva še gradnjo zadrževalnika visokih voda v Črno-lici. Sodelovanje obeh omenjenih ministrstev je torej ključnega pomena. Ne glede na to, kako bo z investicijsko dinamiko v resnici, je bil Diaci zelo odločen: »Jasno sem povedal, da bomo Šentjurčani pri tem vztrajali. Pika!« StO Država je končno »cestno plastiko« zamenjala ŽALEC - Po več letih plastičnih krožnih križišč sta obe krožišči v občini dobili končno podobo. Minuli teden so obe, ki bosta sicer ključno vplivali na prometno varnost v občini, tudi uradno predali namenu. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je končala gradnjo dveh krožnih križišč na žalski obvoznici. Prvo je pri plinski postaji in drugo pri Arji vasi. Čeprav je šlo za prome-tnoinfrastrukturni projekt na državni cesti, je za uresničitev naložbe nekaj stroškov imela tudi Občina Žalec. Po mnenju župana Janka Kosa je občina predvsem spodbudila direkcijo, da je izvedla projekt: »Na koncu smo mi plačali projekte, naročili njihovo revizijo, nabavili plastične elemente za izvedbo začasnega krožišča, ki so služili namenu vrsto let. Celotno vrednost naših del ocenjujem na približno petdeset tisoč evrov.« Sicer bosta krožišči pomembno vplivali na prometno varnost v občini, predvsem zaradi boljše pretočnosti avto- mobilov in drugih prevoznih sredstev. Vrednost krožišča pri plinski postaji znaša približno 390 tisoč evrov, krožišča za Arjo vasjo pa približno 140 tisoč evrov. EP Novi prostori, star delavnik VRANSKO - Pošta Vransko deluje v novih, razširjenih prostorih. Ti zdaj omogočajo primernejšo pripravo poštnih pošiljk in nudijo prijetnejše delovno okolje za zaposlene. Pošta Vransko se je preselila v nove, večje prostore, ki so le korak stran od prejšnjih. Tako pošta ostaja na istem naslovu. Prejšnji prostor za dostavo pošte je bil utesnjen in ni več zagotavljal primernih pogojev za pripravo pošte za dostavo in izročitev, so na nove prostore ponosni župan Občine Vransko Franc Sušnik, generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak, direktor poštne enote Pošte Slovenije v Celju Cvetko Sršen in upravnica Pošte Vransko Apolonija Semprimožnik. Nov primerno urejen dostavni prostor, ki obsega približno sto kvadratnih metrov površin, je pošta v najem dobila od Kmetijske zadruge Vransko. Sicer Pošta Vransko, v katero so vključeni še naslov- niki pošte 3303 Gomilsko, 3304 Tabor in 1221 Motnik, pokriva območje z več kot dva tisoč gospodinjstvi. Vsa gospodinjstva imajo dostavo petkrat na teden. Na pošti je deset zaposlenih, od tega sedem pismonoš. Delovni čas pošte v novih prostorih ostaja nespremenjen, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. EP , v ■ ■ na tržnici jemnino tistim, ki prodajajo produkte in storitve na takšnih prireditvah,« je župan Janko Kos komentiral potezo občine in jo označil za dobro, saj ocenjuje, da bo pozitivno vplivala na gospodarstvo v občini. Takoj ko bodo v občini uredili formalnosti, bo župan znižal tudi mesečno najemnino za hiške na tržnici, in to za polovico. Nova najemnina bo torej znašala tristo evrov mesečno. Tam sicer stojita dve hiški, namenjeni za prodajo, na voljo pa je še ena mobilna hiška. Znižanje najemnine v občini načrtujejo do konca meseca. Nova najemnina bo veljala za letošnjo sezono oziroma do konca prenove tržnice. Ta še ni končana, na občini pa si trenutno prizadevajo za evropska sredstva za nadkritje tržnice. Prav tako tam občina načrtuje še nekatere komunalne preureditve. Županu se takšna odločitev zdi smiselna in pravilna tudi zato, ker so v času prenove mestnega jedra ugodnosti imeli vsi najemniki prostorov, senčnikov in ostale urbane opreme v jedru. Sicer Kos pravi, da najemnine ne bo nižal selektivno, temveč bodo spremembe veljale za vse. Kako bo z najemnino v prihodnjem letu, v občini zaenkrat še ne vedo. EP Kje so še spomeniki? Občan Miran Hladnik vabi k iskanju in popisovanju partizanskih spomenikov v Geopedijo, v sloj Partizanski spomeniki. Kot ugotavlja, je trenutno vpisanih I.7O0 takšnih spomenikov, vendar je v državnem registru nepremične kulturne dediščine kar približno 2.600 partizanskih obeležij. Zbirko v Geopediji lahko dopolnjuje vsakdo, ki se pred tem registrira. Hladnik je naj- prej začel ustvarjati zbirko s svojo soprogo, nato so se jima pridružili prijatelji, študenti zgodovine in člani zveze borcev za vrednote NOB. Najmanj opisov je iz severovzhodne Slovenije. »Navodila za delo so na začetni strani sloja, na sple-tišču Wikiverza pa so - pod naslovom Partizanski spomeniki na Wikipediji - viri v pomoč popisovalcem. To so tiskani ali spletni seznami spomenikov po občinah ali širših področjih, ki jih je treba prepisati v skupno zbirko,« je obrazložil Hladnik. »V Geopediji vsak spomenik označimo tudi na terenu - na zemljevidu ali na posnetku iz zraka - in opremimo z navodili, kako priti do njega,« še svetuje. Že obstoječe skromnejše opise partizanskih spomenikov je mogoče dopolniti. BJ 10 KULTURA Razstavo je odprla legenda slovenske zabavne glasbe Mojmir Sepe. Avtorja razstave Urška Ženko in Sebastjan Weber Kavbojke na razstavi Razstava o celjski popularni kulturi v Muzeju novejše zgodovine Celje V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled največji letošnji vsebinski in finančni projekt Jeans generacija - celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela. Na razstavi je prikazano življenje v Celju po ustvarjalni, kulturni in družbeni plati od konca druge svetovne vojne do danes. Se spominjate pesmi Jeans generacija, ki jo je skupina Neki to vole vruče prepevala v osemdesetih in smo jo prepevali na vsaki študentski zabavi? Pesem je bila navdih za ime projekta avtorjema Sebastjanu Webru in Urški Ženko iz Muzeja novejše zgodovine Celje. »Džins ima širši pomen, saj se je s kav-bojkami v Sloveniji začelo obdobje v petdesetih in šest- desetih letih prejšnjega stoletja, ki se je navezovalo na glasbo in modo. Na obdobje, ko se je množično na črno uvažalo kavbojke iz Italije in Avstrije. Vse generacije, ki so želele biti trendovske, ki so se upirale uveljavljenim standardom, so nosile kavbojke,« je opisal pomen džinsa za razvoj popkulture in navdih za ime razstave Sebastjan Weber. Raziskavo sta avtorja začela že lani in pri tem uporabila družbena omrežja. »Na omrežju Facebook in muzejskem kanalu YouTube sva nagovorila javnost z intervjuji z akterji in uporabniki celjske popularne kulture v obliki kratkih videozapi-sov. S pomočjo družbenih omrežij sva želela širšemu občinstvu predstaviti svojo raziskavo. Posnela sva precej različnih pričevanj posameznikov ali skupin in jih tedensko objavljala na portalu Facebook. V pregledu tridesetih intervjujev smo dobili glavne informacije, kaj moramo nujno predstaviti na razstavi in nato v katalogu.« Razstava ni postavljena kronološko »Tudi popularna kultura prehaja iz desetletja v desetletje. Nisva želela segmentov predstaviti posamezno, ker ko govoriš o glasbi, govoriš tudi o modi. Pankovska subkultura je poslušala pank glasbo, imela je izrazit stil oblačenja, gledala je določene filme in se zbirala v Dnevi za mlade in kulturo V Velenju se je minuli konec tedna začel festival Dnevi mladih in kulture (DMK). Gre za prvi novo-nastali študentski festival v samostojni Sloveniji, letošnji pa je že 27. zapored. Organizator festivala je Šaleški študentski klub, ki vsako leto poskrbi za pester program s kulturnimi in z umetniškimi vsebinami, ki so v javnosti večkrat spregledane zaradi svoje nekomercialne vsebine. Festival se je začel minuli petek in bo trajal do 27. maja. Dogodki, ki jih bo devet, se bodo vrstili vsak petek in soboto. Ta petek, torej jutri, bo Šaleški študentski klub v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje, Festivalom Velenje in z Mladinskim centrom Velenje predstavil nov projekt Center mladosti. Gre za celodnevni dogodek, katerega častni pokrovitelj je župan mestne občine Bojan Kontič. Zjutraj bodo središče mesta zavzeli velenjski sre- dnješolci, ki bodo pripravili program, v katerem se bodo prepletale ustvarjalnost, dobrodelnost, zabava, izobraževanje in mladostniška energija. Pripravili bodo več kot petdeset umetniških, športnih in zabavnih delavnic, celotna prireditev bo imela tudi humanitarno noto. V sodelovanju z Markom Soršakom Sokijem bo po Centru mladosti odmeval prvi dobrodelni jam session v Sloveniji, katerega izkupiček bo v okviru Sokijeve akcije 20za20 namenjen nakupu glasbil za velenjske osnovne šole. Dan se bo prevesil v noč ob koncertu Adija Smolarja, skupini Elvis Jackson in Big Foot Mama. Pestro dogajanje se bo nadaljevalo v soboto in priho- določenih lokalih. Vsi segmenti so se povezovali,« je še postavitev razstave razložil Sebastjan Weber. Z razstavo v muzeju ne želijo sprožiti raznih nostal-gičnih čustev, ampak želijo poudariti, da je popularna kultura živa tvorba, katere zgodba se ne konča v muzeju. »Razstava je zgolj njen medij, s katerim lahko doseže nove množice. Ob tem se sprašujem, ali je postala popularna kultura zaradi muzeja visoka kultura ali je muzej zaradi nje postal popularen,« razmišlja Weber v enem od esejev, ki so zbrani v katalogu, ki nosi isto ime kot razstava. Poleg njega o popularni kulturi razmišljajo še Tonček Kregar, Urška Ženko, Bert Savodnik, Brane Piano, Mohor Hudej, Dan Podjed in Nuša Komplet Pe-perko. Spremljevalni dogodki Poleg razstave in kataloga so tretji pomemben del projekta spremljevalni dogodki, ki se bodo vrstili ves čas trajanja razstave, do 17. septembra. V Mestnem kinu Metropol bo recimo Janko Šopar predstavil črno-be-le videoposnetke iz arhiva RTV Slovenije, po razstavi bo več javnih vodstev, prav tako bodo po mestu urbani sprehodi. Ob razstavi so naredili tudi nove prodajne artikle, kot so majice z raz- ličnimi napisi, magneti in priponke. Celjani niso zaostajali za svetom Direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar je ob predstavitvi projekta še povedal, da četudi v muzeju predstavljajo celjsko zgodbo, bi jo lahko prestavili v katerikoli slovenski primerljivi kraj, saj so celjski procesi razvijanja popkulture primerljivi na državni ravni. »Ta razstava je pokazala, da slovenski popkulturni procesi niso bistveno zaostajali za kapitalističnim zahodom. Na vzhodu nismo bili tako močno za železno zaveso, kot bi radi nekateri danes predstavili.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Kreativno sproscanje dijakov Šaleški študentski klub nudi vsem dijakom in študentom možnost izobraževanja, zabave, rekreacije, kulturne in umetniške dogodke, socialne projekte, s katerimi priskoči na pomoč socialno ogroženim dijakom in študentom ter njihovim družinam. Čeprav je sedež kluba v Velenju, si prizadeva za povezovanje vseh študentov v Šaleški dolini. Sicer klub spada med večje v Sloveniji in je član Zveze Škis. Šteje več kot tisoč članov. CELJE - Dijaki tretjega letnika umetniške smeri Gimnazije Celje - Center so se na kreativen način predstavili v mestnem središču. Gimnazijci imajo predmet plastično oblikovanje, ki ga poučuje akademski kipar Franc Purg. Na enem od taborov so pripravili umetniški nastop, v katerega so vključili sodobne medije. S tem nastopom so se predstavili na zvezdi v Celju. Dijaki so se razdelili na štiri skupine. Eden od dijakov je s pomočjo performansa podvomil v ameriški volilni sistem. Dekleta so uprizorila glasbe-no-plesno potovanje, tretja skupina divjaški ples z dimom in vzkliki, četrta skupina je s pomočjo svojih teles zaprla ulico in preverjala odziv mimoidočih. »Nad delom dijakov sem zelo navdušen. Največja težava je dijake kreativno sprostiti in jih pripraviti, da nastopijo na javnem prostoru. Takšen nastop je priprava za vse naslednje nastope v življenju,« je dodal Franc Purg. BGO Foto: GrupA dnji konec tedna, ko si bodo obiskovalci epilog letošnjega DMK lahko ogledali v letnem kinu ob Škalskem jezeru. Sicer v Velenju tudi letos pričakujejo dober odziv in obisk, je povedal Vid Stropnik iz Šaleškega študentskega kluba: »Pričakujemo veliko ljudi. Največ ljudi pričakujemo 19. maja na našem vodilnem dogodku, več kot tisoč. Vsega skupaj se nadejamo več kot tri tisoč obiskovalcev.« Kot pravi Stropnik, daje Šaleški študentski klub priložnost, da se na festivalu predstavijo mladi še neuveljavljeni umetniki, predvsem tisti, ki odražajo dogajanje in mišljenje mladih v Šaleški dolini. EP Kjer je dim, je tudi ogenj. KULTURA 11 Tristo mladih glasov končalo pevski festival V soboto opoldne se je na Krekovem trgu v središču starega celjskega mestnega jedra uradno končal 32. Mednarodni mladinski pevski festival, ki ga je organiziral Zavod Celeia Celje. Koncert številnih mladih pevcev je osvežil mestno dogajanje. Mednarodni pevski festival ima dolgo zgodovino in po besedah umetniškega vodje festivala Nenada Firšta tudi mednarodno prepoznavnost, saj je med prijavljenimi posebna komisija izbrala le osem zborov, ki so nastopili v tekmovalnem delu. Od slovenskih zborov, ki so nastopili na tekmovanju 32. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala 2017, se je najbolje odrezal Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, ki ga vodi David Preložnik. Zbor, ki je nastopil v kategoriji A otroški pevski zbori, je dosegel 90,2 točke in prejel zlato plaketo. Mladinski pevski zbor OŠ } kvÄ V f> i.e. s MPZ OŠ Nazarje je bil najbolje ocenjeni slovenski zbor. Zaključni koncert na Krekovem trgu Nazarje je tudi prejemnik posebne nagrade za najboljšo izvedbo skladbe, napisane po letu 1990. Med tujimi zbori se je najbolje odrezal otroški zbor državne opere Jekate-rinburg iz Rusije, ki ga vodi Elena Nakishova. Zbor, ki je nastopil v kategoriji A otroški pevski zbori, je osvojil 93,0 točke in prejel zlato plaketo. Otroški zbor državne opere Jekaterinburg je tudi prejemnik dveh posebnih nagrad, in sicer nagrade za najboljšo izvedbo skladbe, napisane po letu 1990, ter nagrade občinstva. Pesem na ulicah Tudi letos je festival spremljala Minutka za pesem, projekt, s katerim so glasbo ponesli tudi izven dvoran, na ulice Celja. V tem času so celjski in tudi tuji pevci s petjem oživeli središče mesta. Če je bil festival pred dvajsetimi leti množičen, saj so v mestnem parku gostili več kot tisoč mladih pevcev, so v zadnjem času množičnost tudi zaradi omejenih finančnih sredstev opustili, a še vedno se je nekaj sto pevcev predstavilo v soboto na Krekovem trgu. Da bi pridobili še kakšnega poslušalca, so letošnji zaključni koncert festivala povezali s prireditvijo Piknik v mestu, ki je ob pomoči članov KUD Plesni teater Igen ter IR Doživetja na zanimiv način povezal vizualno, kulinarično, plesno in pevsko izražanje. BGO Foto: GrupA Neskončna avantura Robert Zupanec med svojimi deli V Mestni galeriji v Kulturnem centru Rogaška Slatina so na ogled dela avtorja Roberta Zupanca, ki je v ustvarjanju našel svojo pot. Robert Zupanec si je vedno želel ustvarjati in pred letom in pol se je prepustil umetniškim nagnjenjem. Ker ima rad neobičajno, drugačnost, se je navdušil nad tehniko paverpol, v kateri dela skulpture in reliefne slike na platnu. Navdušuje ga material, ki se suši in ob tem spreminja obliko. Zadnje čase za slikanje na platno uporablja tudi splash tehniko. Ker se že več kot deset let ukvarja z energijami in njihovimi učinki ter s povezavami s človekom - je namreč reiki mojster in bioterapevt - je bilo to polje njegovega navdiha. Ko ustvarja, sledi sebi in se ob tem neskončno zabava. »Srečen sem, da sem našel nekaj, kar me radosti. Vem, da veliko ljudi na tem svetu ne spozna, kaj je tisto, kar jih bogati, kar jih naredi ljudi, kot si želijo. Vsi delamo po nekih tujih prepričevanjih, vzorcih, stilih življenja in se ne prepustimo temu, kar dejansko smo,« je svoje spoznanje izpovedal avtor razstave, ki nosi ime Neskončna avantura. »Ko sem se v teh mesecih pogovarjal z umetniki, mi je vsak rekel, da je najtežje razstavljati v domačem kraju, zato sem toliko bolj vesel, da se vas je toliko zbralo in da ste zadovoljni z mojimi deli,« je bil vidno navdušen šestinštiridesetletnik, ki zase pravi, da se mu življenje preveša v čas, ko človek začne spoznavati, katere stvari zares štejejo. Poleg družine se zdi, da ima umetniško ustvarjanje pomembno vlogo. Večer, poln lepih občutij in krasnih izdelkov, sta z glasbo zaokrožila pevka Laura Krajnc in kitarist Sven Horvat. BGO Zlati celjski pevci Na mednarodnem pevskem tekmovanju v Benetkah je Akademski pevski zbor Celje osvojil zlato plaketo. Ustanovljen je bil leta 1981 in je od takrat aktivno vpet v kulturno dogajanje mesta. Jeseni je v Narodnem domu Celje slavnostno z bogatim in raznolikim sporedom obeležil 35 let delovanja. V svoji zgodovini ima že nekaj zlatih priznanj, še posebej so pevci ponosni na zlato plaketo z državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru, po novem imajo tudi zlato mednarodno plaketo, ki so jo osvojili na tekmovanju v Benet- kah. V soboto, 29. aprila, so nastopili v cerkvi sv. Margherite v kraju Caorle v predmestju Benetk v kategoriji A1 mešani zbori in se predstavili s štirimi skladbami. Naslednji dan, v nedeljo, so slovensko pesem predstavili v Vivaldijevi cerkvi v Benetkah in prvega maja nastopili še na trgu slikovitega mesta Caorle ter se udeležili pevske parade, kjer so peli vsi udeleženci festivala. Na slikovitem trgu so izvedeli za svoj odličen rezultat. BGO Črka in reciklaža V Savinovem salonu v Žalcu je odprta razstava likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline z naslovom Črka in reciklaža. V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec vsako leto naredijo bero likovnih izdelkov osnovnošolcev Spodnje Savinjske doline. Ta tradicija je stara že več desetletij, je povedal strokovni sodelavec, ki v zavodu skrbi za področje kulture, Uroš Govek: »K projektu povabimo vse učence oziroma likovnike Spodnje Savinjske doline, predvsem zadnjega triletja, da sodelujejo pri pripravi razstave.« Letos so otroci in mladostniki ustvarjali na temo črke in reciklaže. Odziv učencev je bil kot vsako leto tudi letos dober. Pri projektu je sodelovalo več kot 230 učencev in 44 mentoric iz šol Spodnje Savinjske doline. »Razstava je tako zanimiva in predvsem bogata.« Na ogled bo do 4. junija. EP Foto: spletna stran ZKŠT 12 NAŠA TEMA Za krive zobe je kriva sistemska napaka Je ortodontska obravnava postala privilegij, ki ga podeljuje naključje srečnih okoliščin? Zdravstvena zavarovalnica ima v Sloveniji sklenjene pogodbe za 88 ortodontskih ambulant, od teh jih malo več ko polovica deluje v javnih zdravstve zavodih in 42 pri zasebnikih s koncesijo. Takšen obseg zasebništva je značilen le še za preostalo zobozdravstveno dejavnost. »Dobili smo napotnico in se pri dodeljeni celjski ortodontki postavili v vrsto,« pripoveduje eden od staršev, ki mu je tokratna tema precej dvignila tlak. »Čakali smo dobri dve leti, potem smo dobili suhoparno obvestilo, da je šla ortodontka v pokoj, da naš termin odpade in da ambulanta ni več aktivna. To je bilo pred več meseci. Ne vem, kaj naj storim. Nihče se ne oglaša na telefon ali pa dobim kakšno revo, ki je tam zgolj zato, da posluša jezne ljudi. Ima me, da bi šel tja in nekoga nekam poslal.« To je samo eden od številnih primerov, s katerimi so nas v teh dneh zasuli jezni starši. Kot pravijo, se upokojitev ni zgodila čez noč, predvsem zato pogrešajo boljši odnos vodstva zdravstvenega doma. Že kakšen dodaten stavek v dopisu bi odzive močno omilil. Na primer zagotovilo, da bodo ambulanto aktivirali takoj, ko bodo uredili kadrovske zadeve, že naročeni pa bodo dobili nove datume z največ nekajmesečnim zamikom. Še slabšo izkušnjo ima mama, ki je s hčerko prišla na prvo obravnavo pri dvanajstih letih. »Ves čas so nama tiščali tisto palčko za sladoled za ravnanje zob in ploščico. V petih letih ni bilo niti za spoznanje bolje, kakršnokoli vprašanje o ostalih možnostih pa je ortodontka zavrnila, da ima vse pod nadzorom. Šele z ostro zahtevo sem dosegla, da so kartoteko poslali k drugemu ortodontu. Njegov prvi vzklik je bil >kje, hudiča, smo hodili, ker je že toliko zamu-jenega<.« Tokratno temo zato posvečamo še eni pereči točki slovenskega zdravstva - orto-dontiji. StO, foto: splet Pravočasni ukrepi so manj boleči, učinkovitejši in cenejši Ortodonti med tnalom in nakovalom potreb svojih bolnikov ter omejitev zdravstvenega financiranja Naša sogovornica je že nekaj let zaposlena pod okriljem zdravstvenega doma, kjer so si za ortodontsko ambulanto prizadevali več let. Nadvse je zadovoljna z delovnim okoljem, vodstvom zavoda in s sodelavci. Delo z otroki obožuje. Vendar sistemsko pogojenih težav ne more spregledati. Z imenom in s priimkom se v mediju ni želela izpostaviti. Ne zato, ker ne bi stala za vsako svojo besedo. Preprosto zato, ker njena ambulanta že zdaj poka po šivih. Po končanem študiju stomatologije so možnosti za specializacijo precej omejene. Ožje usmerjenih strokovnih področij je malo, še manj je razpisanih specializantskih mest. Sogovornico so bližnji kar nekaj časa spodbujali, naj razmisli o karieri v ortodontiji. Po nekaj letih v splošni zobozdravstveni ambulanti je izziv sprejela. Tri leta obsežnega in zahtevnega študija so zahtevala veliko odrekanja in vloženega napora. A odločitve ni obžalovala niti za trenutek. Zakaj vas je ortodontov tako malo? Razpisana specializantska mesta so izjemno redka. To je povezano predvsem s tem, da je na ravni države odprtih 69 zavarovalniških programov ortodontije. Ortodontov nas torej ne more biti več, kot je zaposlitvenih mest. Je pa res, da je trenutna starostna struktura ortodontov relativno visoka in bo treba to upoštevati tudi pri razpisu novih specializacij. Mene je direktorica zdravstvene ustanove, kjer delam zdaj, nagovorila že v času specializacije. Medčloveški odnos na delovnem mestu je izjemno pomemben in lahko rečem, da imam glede tega res srečo. Niti pomislila nisem, da bi se zaposlila kje drugje. Ko smo na družabnih omrežjih odprli razpravo na temo ortodontije, so slabe izkušnje staršev kar deževale. Čakalne dobe so nerazumne, odnos je marsikje tudi izjemno slab. Kako smo prišli do tega položaja? Lahko bi rekli, da gre za širšo sistemsko napako pri razporejanju ortodontskih programov po državi. Če upoštevamo statistič- no možnost, da vsak otrok od tretjega do sedemnajstega leta potrebuje ortodontsko obravnavo, ugotovimo, da je obremenjenost ortodontov že tako velika. Resnejšo težavo predstavlja to, da v Murski Soboti pride na enega ortodonta 4.900 otrok - celjska regija ni daleč za temi številkami - v Ljubljani je na enega ortodonta 2.300 otrok, koprska regija je preskrbljena še nekoliko bolje. Teoretično je Slovenija majhna in lahko izberete orto-donta kjerkoli. Res pa to morda pomenim, da si morajo starši vzeti dan dopusta, da otroka odpeljejo na obravnavo. To za marsikoga ni pri nas zavarovalnica krije vse obravnave, tudi manjše odklone, ki so zgolj estetskega pomena. Gre za razhajanja, ki jih ministrstvo preučuje že nekaj let. Razmišljanja gredo v smer, da bi se košarica pravic zmanjšala, odpadle bi manjše, nenujne obravnave. S tem bi se sprostile čakalne vrste in bi se povečala dostopnost or-todontskega zdravljenja za tiste, ki ga nujno potrebujejo in zdaj čakajo nerazumno dolgo. Pri nas je trenutno tako, da zaradi dolgih čakalnih vrst zobozdravniki, tudi zaradi pritiskov staršev, otroku napišejo napotnico pri štirih ali petih letih. Tudi to je krivo za podaljševanje čakalnih vrst in ustvarja nekakšen začaran krog. Seveda so določene nepravilnosti, ki jih lahko začnemo odpravljati že pri šestletnikih, vendar to še zdaleč ni splošno pravilo. Tudi o tem bi bilo treba odkrito spregovoriti. Ortodontsko zdravljenje že kar enačimo z mukotrpnostjo in dolgotrajnostjo. O dolžini zdravljenja je resnično težko govoriti, ker je vsak primer poseben. Enega lahko uspešno zaključiš že v letu ali letu in pol, drugega v treh letih težko. A kot mama si težko predstavljam, da bi z otrokom deset let hodila k ortodontu in vmes iz dneva v dan »težila« z aparatom, s paličico ali ploščico. To ne gre. Treba se je omejiti, zastaviti cilje in otroka pripraviti na to, kaj ga čaka. Recimo eno leto bo trajala terapija. Ta čas bo treba izvajati to in to vajo tolikokrat in tolikokrat na dan. Pri mladostnikih je jasno, kako dolgo bodo nosili zobni aparat. Če otroke pripraviš, po mojih izkušnjah zelo dobro sodelujejo. Sploh pa starši vemo, da zunanja avtoriteta večinoma bolj zaleže, kot če isto stvar mama pove stokrat. Najhuje se mi zdi, da otroka obravnavaš več let. Do kdaj pri otrocih še lahko uporabimo manj invazivne tehnike? Od mlečnega do poznega menjalnega obdobja. Pri devetih letih je na primer možno narediti zelo nežen in udoben snemni aparat z izvrstnim učinkom. Ne predstavljam si, da ta zadeva stane zavarovalnico več kot 150 evrov. Torej je zdra- »Ko gre za dolge čakalne dobe, še posebej če ljudje več mesecev ne dobijo pojasnila ali odgovora, kdaj bodo na vrsti, to seveda ni dobro. Gre za odnos in komunikacijo. Ljudje smo različni. Na srečo v ortodontiji nekaj mesecev ne pomeni bistvene razlike. To ni enako kot karies, ki lahko že v nekaj tednih bistveno napreduje. Vseeno bi se kot mama spraševala, kaj naj ukrenem. To zelo lahko razumem.« izvedljivo. Naše strokovno društvo na slabo razporeditev opozarja že leta. Zadnja okrepitev za našo regijo je bila na primer leta 2009 ali še celo kakšno leto prej. So pa leta 2016 na primer dobili ortodontski program v nekaterih krajih, kjer so čakali več let, na primer Mozirje, Lenart. Problem je toliko bolj pereč, ker je ortodontskih nepravilnosti vedno več. Temu botrujejo večji odkloni, a tudi večja ozaveščenost. Čeprav mnogi bijejo plat zvona, pravite, da stvari vseeno niso tako črne. Vedeti moramo, da tako dobre in široke dostopnosti do ortodontskega zdravljenja, kot je v Sloveniji, na evropski ravni praktično ni. Samo Leto dni ni kritično, kaj pa pet let? Oh ... to pa ni več šala. Če otroka pravočasno dobimo v obravnavo, lahko večinoma z manj invazivno tehniko, z manj napora in manj stroški v krajšem času dosežemo boljše rezultate. Ko prideš v položaj, da si bistven čas za otroka zamudil, kot terapevt zapadeš v malodušje. Tega res ne želim in včasih se prav zato zavestno odločim, da bom pravila zavarovalnice priredila potrebam svojih varovancev. To lahko zagovarjam pred vsako revizijo. Če ima otrok hude anomalije, pri katerih je treba nujno ukrepati, si res ne predstavljam, da bi ga dala v skupno čakalno vrsto, kot pravila na primer določajo. NAŠA TEMA 13 ot nih Na pregled na Hrvaško Da so čakalne dobe v ortodontiji težava, se strinjajo tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po oceni zavarovalnice se čakalne dobe med posameznimi ortodonti oziroma izvajalci precej razlikujejo, deloma zaradi števila ortodontov v posamezni regiji in deloma zaradi števila mladih v populaciji na območju, ki ga posamezen ortodont pokriva. »Razlike so tudi v načinu dela ortodontov in njihovem vodenju čakalnih seznamov. Pri slednjem je pomemben korak k transparentnejšemu in poenotenemu elektronskemu vodenju čakalnih seznamov uvedba eNaročanja. V Sloveniji je sicer število ortodontov na prebivalca višje kot v ostalih evropskih državah, vendar so tudi pravice do ortodontskega zdravljenja večje,« pravijo na ZZZS. Zavarovane osebe lahko na podlagi napotnice ortodont-ske storitve uveljavljajo tudi v tujini. Brez predhodne odobritve imajo pravico do povračila stroškov specialističnoambu-lantnih zdravstvenih storitev, in sicer na podlagi predhodno izdane napotnice zdravnika v Sloveniji. Povračilo stroškov je možno za zdravstvene storitve, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Stroške čezmejnega zdravljenja plača zavarovana oseba, po opravljenem speci-alističnoambulantnem zdravljenju pa v pristojni območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije odda vlogo za povračilo stroškov ambulantnega zdravljenja v tujini. Lani je zavarovalnica odobrila 21 vlog za povračilo stroškov za ortodontsko zdravljenje za 18 oseb. Glede na to, da je to zdravljenje dolgotrajno, osebe vlagajo vloge za povračilo večkrat. Povračil je bilo za 7.500 evrov. Večina teh storitev je bilo opravljenih na Hrvaškem. O morebitnih dodatnih širitvah programa ortodontije v slovenskih zdravstvenih domovih v letu 2017 bo odločala Vlada RS na predlog ministrstva za zdravje v okviru Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017. Povpraševanja za preglede v tujini vedno več »Zaplete se, ko želijo starši ali skrbniki uveljaviti napotnico in pri tem opazijo da bo otrok na vrsti šele čez leto, dve kar ni samo nerazumen čas, ampak neumnost na celi črti. A kdo v tej državi misli, da se v dveh letih v ustih zobni položaji in medčeljustni odnosi ne spremenijo?« pravi Natalija Sakelšek iz me-dicinskopravne agencije Happymed, ki opravlja tudi posredništvo za paciente, ki želijo zdravstvene storitve iskati v tujini. In ravno povpraševanja po ortodont-skih storitvah je skoraj največ. »Kadar je čakalna doba predolga, razumen čas ne more biti upoštevan, se s tem krši dve temeljni pacientovi pravici po Zakonu o pacientovih pravicah, zato je dobro, da lahko starši otroka napotnico uveljavijo v tujini,« pojasnjuje in omenja, da je takšnih odločitev staršev vedno več. »Za stranke je namreč pomembno, da pridejo v tujini na vrsto brez čakalne dobe, na voljo pa so najmodernejši aparati, ki tudi skrajšajo čas zdravljenja ter število kontrol. Ob tem je pomembno tudi pravno varstvo v primeru kršenih pravic pacienta, v tem primeru otroka oziroma mladostnika,« še pojasnjuje. Sakelškova omenja zelo slabe in ponesrečene rezultate, ki se lahko zgodijo na področju ortodontije: »To so nepotrebna puljenja zob, ki lahko pomenijo tudi odškodninsko odgovornost ortodonta. Zato opozarjam starše, ki jim ortodont svetuje puljenje zoba ali več zob otroku, da se obrnejo po drugo mnenje, saj lahko takšne situacije povzročijo nepovratno stanje.« SŠol »Ortodonta si lahko izberete kjerkoli po Sloveniji. Enako kot kateregakoli drugega specialista. Včasih so ortodontom otroke dodeljevali glede na šolo, občino ali kaj tretjega. To že nekaj let ne velja več. Staršem vedno svetujem, naj preverijo več ambulant, kje so čakalne vrste najkrajše. Še bolj pomembno se mi zdi, da ortodontu zaupate. Da veste, da ste vi ali vaš otrok v dobrih rokah.« vljenje učinkovito in dostopno. Po drugi strani je fiksna tehnika zelo draga, zdravljenje pa bolj dolgotrajno. Torej zakaj bi dopuščali, da zaradi neurejenih čakalnih vrst zamujamo ta strateška leta ter kasneje zapravljamo čas in denar? Enostavno ni prav, da damo otroka, ki bi mu na ta način lahko učinkovito pomagali, v splošno čakalno vrsto skupaj s tistimi, ki čakajo na fi- ksno tehniko. Pri teh kakšno leto čakanja glede na stalne zobe ne spremeni nič. Torej lahko s pametnim razporejanjem čakajočih razbremenimo tako otroke kot zavarovalnico. V obstoječem sistemu ne vidim logike. Kolega je na področju fiksne tehnike tako izjemen, da sem mu kar malo zavidala. In mi je rekel, da če vse drugo zamudiš, lahko na koncu delaš samo še to. To vsekakor ni moj cilj. Po osemnajstem letu se dostopnost orto-dontskega zdravljenja bistveno zmanjša? Niti ne. Če je pacient redno voden, zdravljenje normalno teče naprej. Nekatere indikacije niti ne omogočajo posegov pred devetnajstim letom. Odrasli verjetno predstavljajo zanemarljiv delež obravnav? Vsekakor si ne predstavljam ortodonta, ki bi se ukvarjal izključno z odraslimi. Razlogi za obravnavo odraslih so različni, vse od namestitve protetike, paradontalnih oslabitev, poškodb in podobno. Kar se tiče estetskih razlogov, je zgodba drugačna. To so najboljši primeri, saj ljudje pridejo z veliko željo, ob koncu pa so izjemno srečni in zadovoljni. Občutek, ko nekomu vrnem nasmeh na obraz, je tudi zame fantastičen. Lahko se delamo, da videz ni pomemben, a vemo, da ni tako. Mnogi zaradi cene ortodontske, a tudi zobozdravstvene storitve iščejo čez mejo. Kaj menite o tem? Me sploh ne moti. Več kot nas bo, boljši bomo. Konkurenca je vedno dobra in zdrava, četudi je čez mejo. Temeljna zadeva se mi seveda zdi zaupanje v izvajalca. To pa tako ali tako velja za vse zdravnike. Če povzameva; nujno bi bilo naše območje okrepiti še s kakšnim programom in tako skrajšati čakalne vrste? Jaz bi jih že (smeh). Morda pa sem samo idealistična. Vem, da se kolegi srečujejo tudi z različnimi nadzori in res je težava, če potegneš znanca ali sorodnika iz čakalne vrste. Da takoj razjasnimo - vse te možnosti »veze in poznanstva« so nedopustne. Kot terapevt moraš imeti stroge smernice in normative. Vrstni red je pomemben, vendar si ga glede na nujnost obravnave kot zdravnik dolžan prilagajati. Ne bi si smeli dovoliti, da zamudimo bistven čas ukrepanja pri tistih, ki jim lahko drugače pomagamo. Resda se sliši enostavno, vendar priznam, da je to zelo težko. Mislim, da tudi na ministrstvu o teh težavah intenzivno razmišljajo, ne vem pa, če so ukrepi na vidiku že s to obljubljeno zdravstveno reformo. SAŠKA T. OCVIRK 31. decembra je bilo v Sloveniji 28.691 čakajočih na ortodontski pregled ali zdravljenje, kar je za 8,1 odstotka več kot pred letom. Povprečna čakalna doba se je podaljšala le za pregled, in sicer s sedmih na devet mesecev, za ortodontsko zdravljenje pa se je skrajšala s 30 na 26 mesecev. Konec lanskega leta je na ortodontsko obravnavo v ZD Celje čakalo 298 ljudi, v ZD Velenje 302, v ZD Mozirje 72, v ZD Žalec 217. Za primerjavo: v ZD Ljubljana je na omenjeno obravnavo čakalo več kot 800 ljudi. Pri zasebnikih je bilo število čakajočih nižje. SAŠKA T. OCVIRK OB ROBU Tudi otroci v kolesju sistema V moji generaciji smo v vsakem razredu imeli koga, ki smo ga vrstniki po zoprni otroški navadi zbadali, da so mu zobe vstavljali s fračo. Tarča posmeha se je - odvisno pač od trde kože - sčasoma pač smejala malo manj in življenje je teklo dalje. Zobni aparati so bili precej eksotična zadeva. A če so nam za gnile zobe zobozdravniki še lahko »nabijali« občutek krivde, bi bilo to pri redkih, pregostih, krivih ali poljubno razmetanih zobeh zelo krivično. Če bi ljudje lahko izbirali, zagotovo ne bi bilo nikogar, ki si ne bi želel filmskega smehljaja belih poravnanih zob. Tako pa imamo, kar sta nam dali mati narava ali genetska dediščina. A ne gre samo za lepoto, nepravilno razraščeni zobje povzročajo poškodbe mehkih tkiv, nepravilno obrabo zob, razvoj kariesa ob prekrivnih stikih in podobno. Znancu so celo dejali, da se lahko zaradi orto-dontskih nepravilnosti poslovi od profesionalne glasbene kariere pihalca. Ko starši dobimo napotnico za ortodonta, to težavo večinoma vzamemo resno. A tu se agonija šele začne. Če prideš na vrsto, ti na primer kot glavni ravnalni rekvizit za zobe priporočijo kuhalnico. Kako dolgo bo trajala terapija, kolikokrat na dan jo je treba izvajati, da bo učinkovita, kakšne so druge možnosti, kaj nas čaka v prihodnje, kako resno je stanje so vprašanja, ki ostanejo brez odgovorov. Ortodontsko zdravljenje pa brez zaupanja in brez motivacije. Na žalost. Ker mnogi otroci niti do kuhalnice za ravnanje zob ne pridejo. Da so za svoje težave nič krivi otroci, ne pomeni veliko. Za alkoholika, ki zavrača zdravljenje in se pijan poškoduje v prometni nesreči, denar doslej še nikoli ni bil težava. Niti zdravstvene premije mu ne povišajo. Ko gre za zobozdravstvo odraslih, smo se že navadili, da nam pripada karikirano en pregled na vsake toliko in pol zalivke letno. Ko gre za otroke, pa vedno znova človek ostane odprtih ust. Prijateljičin sin je dobil napotnico za puljenje mlečnega zoba v bolnišnični ambulanti. Dvanajstletnika z bolečim zobom so naročili čez tri mesece. Vse v okviru pravil. Pa naj še kdo reče, da ni ortodontija v bistvu še zgledno urejena. Junija bo prišla v Celje nova ortodontka V območni enoti Celje je več specialistov zobne in čeljustne ortopedije, večina je zasebnikov koncesionarjev. Njihove čakalne dobe - objavljene so tudi na spletnih straneh zavoda za zdravstveno varstvo - znašajo od enega meseca in celo do 25 mesecev. Nekaj težav je v celjskem zdravstvenem domu nastalo zaradi specialistke, ki se je konec decembra upokojila, saj je bila v začetku januarja predvidena zaposlitev specia-lizantke na področju zobne in čeljustne ortopedije, ki je decembra opravila specialistični izpit. »Omenjena specialistka ni sprejela zaposlitve v ZD Celje. Po daljšem prizadevanju nam je uspelo za sodelovanje pridobiti specialistko čeljustne in zobne ortopedije, ki bo začela delati v začetku junija. V vmesnem času določene storitve opravlja pogodbeni specialist ortodont, ostali prenaročeni pacienti pa so ponovno vabljeni od junija dalje,« pojasnjuje Jerica Kovač, dr. dent. med., iz ZD Celje. V skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci v primeru napotitve k specialistu pravico do proste izbire specialistične ambulante zdravstvene dejavnosti, lahko pa si tudi prosto izberejo napotnega zdravnika. Tako niso vezani na območno enoto, kjer bivajo. Tako je tudi v primeru izbire specialista zobne in čeljustne ortopedije, pravi Kovačeva. 14 KRONIKA SIMONA SOLINIC OB ROBU Najprej zlorabiš sam sebe, potem te še drugi Pred štirinajstimi dnevi smo pisali o podobnih, a manj nevarnih izsiljeval-skih virusih, s katerimi so že v preteklem letu neznanci okužili tudi računalnike podjetij na Celjskem. Če kdaj, potem zdaj organi pregona jasno vidijo, da bi morali računalniški kriminaliteti posvetiti več pozornosti. Isti preiskovalci, ki večkrat vodstvo policije sami opozarjajo, da delajo na stari in dotrajani računalniški opremi, naj bi preiskovali, kdo so »hekerji«, ki so sto svetlobnih let pred vsemi glede razmišljanja, znanja in opreme. Petkov izsiljevalski virus je najbolj prizadel industrijo in zdravstvo v nekaterih državah. Gre za dve panogi, kjer se tehnologija razvija z astronomsko hitrostjo. Kjer se obračajo mastni denarji. Kjer je zaposlenih največ ljudi. Kjer se investira v robotizacijo sistema, delovnega procesa. Potem se zatakne pri strošku oziroma naložbi v informacijsko varnost? Podjetja in organizacije imajo oborožene varnostnike, da preprečujejo neželene prihode, vlome, tatvine, in potem jim jo zagode virus, ki pride po - elektronski pošti. Kdo nosi za to delno odgovornost? Kup težav je. Tudi pri preiskavah. Storilce, ki počnejo takšna kazniva dejanja na spletu, je zelo težko izslediti, saj se zgodi, da imajo svojo »računalniško-hekersko bazo« tudi v tujini. Preden policija, če sploh, koga izsledi, naleti na birokracijske ovire med več državami in več tujimi organi pregona. Kako to izgleda? Za en podatek morajo slovenski policisti izpolniti kup dokumentov, jih poslati v tujino, celo prevajati, čakati. In medtem ko čakajo na odgovor, se kazniva dejanja prosto po Prešernu nadaljujejo. Saj ne gre le za pošiljanje virusa, kot je bil petkov. Gre za številne goljufije, o katerih smo že pisali. Kraja identitete, goljufije z elektronskimi sporočili, goljufije pri preprodaji stvari na spletu, da ne omenjamo spletnih zlorab mladoletnih. Slednje so zgodba zase, posebej zaradi težje dokazljivosti, da je spletni pedofil virtualno napadel otroka. Takšnega storilca bi po slovenski zakonodaji težko kaznovali - razen če se z otrokom ne dobi v živo. A takrat je ponavadi že prepozno. Spletna kazniva dejanja so kazniva dejanja prihodnosti. Nanje nismo dovolj pripravljeni. Ne organi pregona ne sodstvo -kjer nekateri sodniki še vedno, namesto da bi snemai sojenja, saj imajo tehnologijo, narekujejo zapisnikarjem med sodno obravnavo - ne ljudje. Ko bo imel sodnik pred seboj »hekerja«, ki bo o njem na en mah s pomočjo spleta izvedel vse, še preden bo stopil v sodno dvorano, bo verjetno skrajni čas za razmislek o dodatnem izobraževanju o spletni kriminaiteti. Lahkoverni smo. Najprej na spletu zlorabimo sami sebe, ko lahkoverno mislimo, da smo varni, potem pa nas zlorabijo še drugi. Zanimivo je, da se tehnologija tako razvija, da spletne aplikacije danes že določajo, kje se gibamo. Po drugi strani se soočamo s primeri pogrešanih oseb, kjer nekaj časa - ta je pri iskanju izjemno pomemben - čakajo vsak nov podatek, kje je bil nazadnje kdo, pri čemer se do tega podatka na podlagi ravno tehnologije zelo težko pride. Ali ni to ironija? Ali bi morali zakonodaja, predpisi, splet in policija na kakršenkoli način stopiti skupaj in to informacijsko tehnologijo razviti za pomoč pri reševanju takšnih primerov? »Digitalna transformacija je prinesla mnogo pozitivnega. A kot vsaka stvar ima dve plati, tudi pri tem obstaja manj dobra stran. Mogoče je to treba gledati kot platformo, ki je prinesla polno pozitivnih stvari, ki jih je mogoče s pridom uporabiti. Mogoče je v tem vprašanju mogoče najti kakšno dobro idejo za nov slovenski start-up. Sam bi osebno takšno dobro idejo podprl, seveda pod pogojem, da bi bila aplikacija varna in da ne bi moje zasebnosti preveč zlorabljala.« »Ni sistema, v kater mogoče vdreti« Bi lahko bil petkov »hekerski« napad spodbuda slovenskim računalniškim zanesenjakom? Približno tristo tisoč okuženih računalnikov, zastoj proizvodnje in dela v številnih industrijah in bolnišnicah po svetu. To je rezultat petkovega napada na Microsoftove operacijske sisteme z izsiljevalskim virusom, ki je blokiral delovanje računalnikov. Rešitev? Plačilo tristo evrov v virtualni valuti bitcoin za odblokado neznanim storilcem. Virus naj bi dosegel tudi Slovenijo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo takšnih napadov osem. Med temi je najbolj znan iz podjetja Re-voz v Novem mestu, kjer je bil rezultat okužbe z virusom štiristo vozil manj. Takšni »hekerski« napadi enostavno pomenijo, da ni sistema, v katerega ne bi bilo mogoče vdreti, meni Milan Gabor iz podjetja Viris, kjer skrbijo za varne informacijske sisteme. »Če incident malo bolj podrobno analiziramo, lahko vidimo, da so napadalci izkoristili varnostno pomanjkljivost, ki je bila javno objavljena pred dvema mesecema. Microsoft je sicer ponudil popravke, vendar kot smo videli, obstajajo sistemi, ki se jih v tem času ni posodobilo. Ta zadnji napad je tudi pokazal, na katerih področjih obstajajo vrzeli. Tako sta po tem napadu kar nekaj časa za okrevanje potrebovala zdravstvo in določen del industrije. Znano je, da sta ti panogi zelo konzervativni pri nameščanju popravkov, zato je imel virus v teh okoljih precej prosto pot.« V zdravstvu in industriji o informacijski varnosti sicer že razmišljajo, vendar se velikokrat ustavi pri denarju. »V večini primerov je vlaganje v informacijsko varnost zanju čisti strošek, a se v napadih, kot smo jim »Najšibkejši člen so uporabniki, torej ljudje. Če je tehnologija pravilno in ustrezno konfigurirana in je pod nadzorom, je na tem področju težje najti večjo ali kritično pomanjkljivost. Seveda to tehnologijo tudi upravljajo ljudje, kar v določenih primerih lahko pomeni precej visoko tveganje. V večini primerov danes napad začne sumljivo elektronsko sporočilo z okuženo priponko. Zato svetujem, da takšna elektronska sporočila dvakrat preverimo. Sam se izogibam recimo neznanim in sumljivim brezžičnim omrežjem.« Organi pregona in sodstvo bodo morali bolj zagristi v izobraževanje o enem najnaprednejših področjih kriminala. bili priča zdaj, ta naložba v informacijsko varnost zelo hitro povrne.« Ni meja Za razliko od ostalih vrst kriminala je za računalniška kazniva dejanja značilno, da tu ni meja. In storilci so zviti. Napadejo tiste tarče, ki so zelo odvisne od informacijskih sistemov. Vedo, da se virus širi hitro. Torej dosežejo svoj namen. »Kot družba smo izredno ranljivi. Tudi zaradi precejšnje odvisnosti od informacijskih sistemov oziroma njihovega delovanja. Nekoč bi si težko predstavljali, da lahko zaradi računalniških sistemov ljudje umirajo, saj je bilo precej mehanskega sveta. Danes, v dobi digitalizacije, vidimo, da če se sistemi ustavijo, se nam lahko ustavi tudi življenje. Si lahko predstavljate, da bi Facebook prenehal delovati?« razmišlja Gabor. Kadar poročamo o podobnih, sicer manjših okužbah računalnikov, zlorabah identitete in ostalih goljufijah na spletu, je treba priznati, da se redkokdaj zgodi, da stori- lec pristane za zapahi ali vsaj na sodišču. Ali imamo v Sloveniji dovolj usposobljene kadre v policiji oziroma jih je sploh dovolj, da bi bili računalniškemu kriminalu kos? »Kolikor poznam situacijo, se organi pregona zavedajo, da jim primanjkuje znanja in da ne uspejo slediti vsem novostim na tem področju. Ampak ne zaradi tega, ker bi si želeli biti zadaj, ampak ker so te stvari povezane z več dejavniki. Prvi je nedvomno pomanjkanje denarja za nenehno izobraževanje in vlaganje v znanje kadrov. Naslednji dejavnik je plačni sistem, ki ni preveč stimulativen, zato se dobri kadri odločijo in poiščejo izzive kje drugje. Po drugi strani imajo kriminalci dobre finančne vire in tudi na črnem trgu se da marsikaj najti ali priskrbeti, zato jim ni treba spoštovati zakonodaje tako kot recimo organom pregona, kar lahko pomeni včasih precej veliko coklo pri preiskavi in pregonu takšnih dejanj,« meni Gabor. »Osebno se kraje identitete v Sloveniji ne bojim preveč. Za to obstaja preprost razlog - za veliko takšnih prevar smo premajhen narod. Če bi nas bilo vsaj desetkrat toliko, potem bi bilo lažje. Ker je Slovenija malo večja vas kakšnega velemesta ali države, je možnosti za to precej malo. Kar nas seveda ne odveže od odgovornosti, da moramo s svojimi podatki ravnati vestno. Nekateri primeri kraje identitete so že bili, vendar v zanemarljivem številu.. Se je pa treba zavedati, da lahko takšna kraja marsikomu precej zagreni življenje.« Ob tem dovolj jasno izrazi tudi, da bi bilo smiselno o takšnih vrstah kaznivih dejanj izobraziti tudi sodstvo, saj imajo organi pregona včasih težave, ko morajo določene zadeve razložiti sodnikom. Za denar ali le simbolni pomen? In česa se lahko bojimo? Ne le izsiljevalskih virusov iz tujine, ampak tudi tistih virusov, ki so iz Slovenije! Zadnji petkov »hekerski« napad je namreč lahko »motivacija« za slovenske »hekerje«. Takšno skrb je izrazil tudi naš sogovornik. »Slovenija premore poznavalce, ki bi lahko poustvarili podobne razsežnosti. Nekaj tednov nazaj smo bili priča napadu na zdravstvene domove, kjer so poskušali z okuženimi priponkami narediti podobno. Pri tem primeru je bilo zanimivo, da je bila slovenščina precej dobra, kar lahko posledično pomeni, da so bili v ekipi tudi slovensko govoreči člani. Ugibanje, ali bi jim lahko uspelo ali ne, je čista špekulacija.« KRONIKA 15 ega ne bi bilo Se obeta računalniško-informacijski terorizem? Slovensko zakonodajo je na tem področju država resda dopolnila, vendar samo zakonodaja ni dovolj, pravi Gabor, če organi pregona in sodstvo ne uspejo teh stvari tudi na sodišču uspešno pripeljati do konca. »Ravno zato je treba še toliko bolj investirati v izobraževanje teh organov.« V sodobnem informacijskem sistemu je resda težko ugotoviti, od kod napad izvira, saj »hekerji« niso neumni in skrijejo svoje prave lokacije. »Poleg tega uporabljajo tudi >pohekane< sisteme, ki jih je mogoče kupiti na črnem trgu. Tako da lahko sisteme napadajo računalniki iz naših krajev, napadalci so skriti nekje na drugem koncu sveta, vmes pa je še nekaj drugih sistemov. V večini primerov gre za denar, saj vemo, da se na digitalnem črnem trgu obračajo velike vsote, in to v različnih kripto valutah. Nekateri napadi imajo res bolj simbolni pomen - na primer za svobodo trgovanja - ali pa gre za druge aktivistične dejavnosti, vendar so te manj obsežne.« Konec igre Okužbe z virusi, ki zašifri-rajo datoteke na računalnikih, nato storilci zahtevajo plačilo za odkodiranje, so med računalničarji znane kot »kripto napadi«. Sumljive priponke v elektronskih sporočilih so ljudje masovno v teh dneh dobivali tudi v Sloveniji. Zakaj jih napadalci največkrat usmerjajo v podjetja? »Iz čisto preprostega razloga. Ljudje ostajajo še vedno najšibkejši člen v celotni verigi. Sistemski administratorji lahko poskrbijo za tehnične rešitve, vendar če uporabnik klikne na neko zelo >sofisticirano< priponko, ki je posledica načrtovanega napada, je skoraj vedno konec igre. Zato je v takšnih primerih treba dvakrat preveriti, ali je pošiljatelj res pravi ali se samo izdaja za pravega. Ali res pričakujemo takšno sporočilo in ali ni malo čudno, da si je pošiljatelj izbral ravno nas kot srečnega dobitnika različnih nagrad,« svari Gabor. Zato ljudem svetuje, naj se pred odpiranjem priponk ali pri sledenju povezavam vprašajo, ali je sporočilo res pristno in namenjeno resnično njim. Poleg tega poudarja, da sta redno posodobljen operacijski sistem in telefon danes skoraj že nuja. Toda ljudje smo pogosto lahkoverni. Premalo vemo, kako smo lahko oškodovani že zaradi nedolžnega brskanja po spletu. »Razgalimo svoj navade, svojo lokacijo, svoje sisteme, ki jih uporabljamo. Takšne digitalne sledi puščamo vsepovsod, a se jih premalokrat zavedamo. Zato je pomembno tudi osveščanje uporabnikov na tem področju, saj se jih večina niti ne zaveda, da je lahko nedolžno sporočilo na družbenem omrežju povod za rop ali drugo dejanje. In tega osveščanja je premalo. Za vožnjo avta potrebujemo izpit in dokazilo, da to znamo. Če malo posplošim, za vožnjo po internetu ne potrebujemo ničesar,« še dodaja računalniški strokovnjak. Gabor kot računalniški strokovnjak preverja varnost informacijskih sistemov na javnem in zasebnem področju. Imajo veliko lukenj? »O tem zaradi različnih pogodb o nerazkritju podatkov ne morem govoriti, vendar lahko rečem, da obstajajo podjetja, ki se te tematike dobro zavedajo, pri čemer so velikokrat omejena ali zaradi finančnih sredstev ali zaradi pomanjkanja drugih virov. Lahko pa rečem, da sem videl marsikaj in da me skoraj nič več ne more presenetiti.« Varni Facebook, banke in spletni nakupi ... Danes skoraj vsi uporabljamo Facebook in druga socialna omrežja, kjer anonimnosti skorajda ni, čeprav se marsikdo trudi zanjo. Toda ne gre. Večina ljudi živi v lažnem prepričanju, da lahko na družbena omrežja dajo dobesedno vse, kar jim v določenem trenutku pade na pamet. »Če bi te stvari morali povedati v živo pred množico ljudi, bi najbrž ravnali drugače. To je pač past informacijske dobe, kjer digitalni svet nekateri dojemajo drugače kot realnega. Zato svetujem, da preden kdo karkoli objavi, to prebere in se vpraša, ali res želi to objaviti. Verjamem, da bo marsikdo zbrisal kakšno stvar pred objavo, če se bo kdaj spomnil tega majhnega testa. Dejstvo je, da vse ni za objavo na družbenih omrežjih,« dodaja Gabor. Kljub različnim svarilom nas banke, ustanove prepričujejo, da se je varno naročiti po elektronski poti na pregled, plačevati položnice, račune za izdelke. Vse se prenaša na splet. Je to res vse tako zelo varno? Gabor trdi, da so takšni sistemi predmet rednih pregledov, saj se te ustanove zavedajo pomembnosti varovanja informacij. »Je pa res, da je trajalo, da so uspele priti do tega. Seveda so si tudi izračunale, da je ceneje investirati v varnost sistemov kot potem gasiti požare in plačevati za povzročeno škodo. Banke imajo na primer predpisano, da morajo enkrat letno izvesti zunanji varnostni pregled sistemov, in brez tega v bančnem svetu žal ne gre. Seveda se morajo tudi uporabniki zavedati, da so lahko najšibkejši člen, in morajo z gesli ali drugimi varnostnimi napravami skrbno ravnati.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: Osebni arhiv MG Sočasni preiskavi pokazali na dve kaznivi dejanji Osumljenca ostala v priporu Celjski kriminalisti so zaradi domnevnega sprejemanja podkupnine ovadili moškega, ki je bil zaposlen v podjetju, ki se ukvarja z opravljanjem tehničnih pregledov. Pri preiskavi so ugotovili, da naj bi 59-letnik z območja Celja sprejel denar in v zameno izpolnil zapisnik o tehnično brezhibnem vozilu, četudi to ni bilo res. Policisti so zaznali tudi primere, ko je oseba izpolnila zapisnik o opravljenem tehničnem pregledu in brezhibnosti vozila, čeprav avtomobila na tehničnem pregledu sploh ni bilo. Podjetje o početju zaposlenega ni vedelo, policija je namreč ovadila samo 59-letnika. Preiskava je trajala več mesecev, v njej pa so kriminalisti uporabljali tudi prikrite preiskovalne ukrepe. Vzporedno je policija preiskovala še kazniva dejanja tihotapljenja tobačnih izdelkov, kjer sta se Za kaznivo dejanje tihotapstva je zagrožena zaporna kazen od enega do kar desetih let zapora. kot osumljeni pojavljali isti osebi, ki sta dajali podkupnine pri tehničnih pregledih. Zaradi sočasne preiskave tihotapljenja so bile pretekli teden hišne preiskave v Celju in Mariboru, od koder izvirata tudi osumljenca. Pri hišnih preiskavah so zasegli več kot pet tisoč zavojčkov cigaret in ugotovili, da sta osumljena doslej preproda-la za najmanj 37 tisoč evrov cigaret. Gre za 60-letnika iz Celja in 48-letnega Mariborčana. Kriminalisti so ju v teh dneh pripeljali na zaslišanje k preiskovalnem sodniku, ki je za oba odredil pripor. Foto: PU Celje Nož v kartici Celjski prometni policisti so med nadzorom prometa vozniku zasegli nož v posebej prirejeni kartici. 22-letne-ga voznika osebnega vozila iz Braslovč so ustavili v nedeljo popoldne na območju Žalca. Pri varnostnem pregledu so pri 22-letniku našli hladno orožje, prirejeno za napad. Šlo je za prikrit nož v obliki plastične bančne kartice, v kateri je bilo zloženo kovinsko rezilo, dolgo sedem centimetrov, ki se sestavi v nož. Med postopkom pregleda so pri vozniku odkrili in zasegli še dva mlinčka z ostanki rastlinske snovi, najverjetneje konoplje, in dve epruveti, prav tako najverjetneje napolnjeni s konopljo. Če bo potrjeno, da je šlo za prepovedano drogo, bo zoper 22-letnika uveden prekrškovni postopek zaradi posedovanja prepovedane droge in hladnega orožja, prirejenega za napad. Foto: PU Celje Padel in se hudo poškodoval V Šentjurju se je v preteklih dneh zgodila huda prometna nesreča. 17-letni voznik motornega kolesa je med vožnjo po Cesti Kozjanskega odreda zaradi spuščene stranske kovinske opore za parkiranje izgubil nadzor nad vozilom. Pri tem ga je zaneslo čez bankino v varovalno ograjo. V trčenju se je hudo telesno poškodoval. Spravil se je na hmelj Policisti bodo ovadili 76-letnega domačina, ki ga je pretekli teden pri kaznivem dejanju zalotila detektivka. Moški je namreč povzročal škodo na bližnjem hmeljišču, tako da je izpulil več sadik hmelja. Policijo je na to opozoril lastnik nasada in podal predlog za pregon kaznivega dejanja. Popravek V prejšnji številki smo v prispevku z naslovom Za večjo varnost v križišču napačno navedli, da je na križišču v Medlogu postavljena opozorilna tabla, ki naj bi jo postavila Mestna občina Celje v sodelovanju s podjetjem Aktivna signalizacija Korun in z Zavarovalnico Maribor. To ne drži. Tablo je financirala Zavarovalnica Triglav. Za napako se opravičujemo. Uredništvo 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Trije razlogi, zakaj najej virtualno pisarno in podjetje s tem pridobi? Plačujete drage pavšale pri različnih ponudnikih za vsako storitev posebej? Se tedensko srečujete s plačilno nedisciplino in si želite učinkovitih terjatev? Delate več različnih stvari hkrati in se nimate časa posvetiti svoji dejavnosti, torej tistemu, v čemer ste najboljši? Vam veliko časa vzamejo birokratske naloge, ki so nujne in zakonsko predpisane? 1. Posvetite se svoji dejavnosti, torej tistemu, v čemer ste najboljši, prihranite dragocen čas in istočasno poslujte skladno z zakonodajo ter se tako izognite visokim kaznim, saj strokovnjaki z omenjenih področij poskrbijo za pravilnost in uspešno izpeljane podporne storitve. so pravna, kadrovska, projektna, administracijska podpora, podpora pri poslovanju s tujino, pri delu z invalidi in invalidskimi organizacijami, finančno-raču-novodska podpora, podpora pri organizaciji dogodkov, pri upravljanju z osnovnimi sredstvi, pri varovanju okolja ter IT-podpora. Kot novost nudimo tudi varstvo pri delu in že razmišljamo o naslednjih podpornih storitvah. To so vprašanja, ki smo si jih postavljali tudi sami, in so hkrati problemi, ki smo jih pri podjetjih pogosto opazili. Iz naštetih odprtih vprašanj je nastala nova storitvena znamka poslovne skupine Griffin, imenovana Podpornik.si, ki podjetjem ne glede na njihovo velikost ali dejavnost nudi celovito podporo pri poslovanju. Zaposleni v sklopu Podpornik.si k vsakemu naročniku pristopamo individualno in mu nudimo obseg podpornih storitev po meri. Naša vizija je, da podjetjem ne glede na velikost ali dejavnost nudimo celovito podporo do še bolj uspešnega in učinkovitega poslovanja. Podpornik.si nudi zaenkrat dvanajst različnih podpornih storitev, ki podjetju olajšajo poslovanje in tako pripomorejo k večji uspešnosti. Prav tako poslovanje podjetja vodi k digitalizaciji. Podporne storitve Za podrobnejše informacije in za konkretne ponudbe smo dosegljivi preko e-naslova info@podpornik.si in telefonske številke 070-901-163. 2. Poskrbite, da dobite ažurne in induvidualno oblikovane podporne storitve točno za svoj primer, ko to nujno potrebujete. Podpornik.si ne temelji na pošiljanju brošur in zakonov, ki jih morate nato študirati sami. 3. Preidite k digitalizaciji poslovanja skladno z industrijo 4.0 in imejte vse svoje dokumente na dosegu ne glede na to, kje ste. Tudi vaša pošta lahko prihaja k nam in jo imate vedno na voljo v IP0DP0RNIK.SI poslovna skupina Griffin ||Q ■ "•oKSi sin PE V LAŠKEM na novi Trubarjeva ulica 1. ČMLjgcl EER.VK FLlkCA , dm/mhvieh 1, NOVO: P« Ušjar td.: 0Г1 гШ02 DELCÄ/NI ČAS: fon. - pet-.: oil der M.urt; soir.: od F. do-13. urt MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikai; s.p. KAPLJA VAS 46, PREBOLD 03/705-31 -86 INOX DIMNIKI PO NAROČILU IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE RAZREZ, KRIVLJENJE, VARJENJE, KROŽENJE www.merzelj.si Na voljo sta tako kratkoročni (individualne podporne storitve) in dolgoročni najem virtualne pisarne (zakup paketa podpornih ur, ki jih lahko porabite za katerokoli področje podpore, ki ga nudi Podpornik.si). Če ste zavezanci za plačevanje invalidskih kvot, lahko za vse storitve poslovne skupine Griffin koristite omenjene kvote in s tem prihranite do 55 odstotkov realne vrednosti storitve. fuRwSiÄcMÄ ^OPRALNICA zjjg™j'£: 10. PRÄMIE MSTOM 'B/ROSERV/S ALEŠ ŽOLNIR s.p. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav ^J Popolnoma novi i30 I NOVO IVI AT I AVTO STEKLO CENTER Д HYUnOHl V PROSTORIH AVTO CELJA Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322 (0>HYUriDm Д QJ Kj^fiLJ 03/7050400 Polzela Cast d.o.o.. Malteška cesta 57, 3313 Polzela WW W.C3 St.SI ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Štirje koraki do učinkovite komunikacije Zaradi česa si zapomnite TV-reklamo, obliko produkta ali marketinško kampanjo? Zakaj poslušate nekatere politike ali gospodarstvenike, medtem ko druge zgolj bežno opazite? Zakaj nekatera sporočila lahko počakajo v vaših elektronskih nabiralnikih, a druga nemudoma odprete? Vse se začne pri pošiljanju sporočil! Če ima sporočilo vsebino, je pomembno, vredno branja in privlačno, vas bo pritegnilo. To, da pritegnete ljudi, da so pozorni, ni čarovnija - vse je del učinkovite komunikacije. Vsak se lahko nauči učinkovitega komuniciranja z uporabo štirih korakov. Z njihovo pomočjo boste ugotovili, zakaj nekatera sporočila ne dosežejo svojih namenov, medtem ko druga jih. Ti koraki so razumljivost, povezanost, kredibilnost in nalezljivost. Najprej so bili razviti kot pripomoček za ocenjevanje učinka oglaševanja in marketinških materialov. Dobra novica je, da vam ni treba biti strokovnjak ali marketinški guru, da bi vaše sporočilo doseglo učinek. Ti koraki so enostavno razumljivi in enostavni za prilagajanje vsem možnim oblikam komunikacije ne glede na to, ali gre za življenjepis, elektronsko sporočilo, članek, marketinško gradivo, PowerPoint ali blog. Ko boste korake osvojili, bodo to opazili vsi menedžerji, sodelavci in stranke. Najpomembnejši koraki pri komunikaciji Koraki so uporabni za objektivno vrednotenje učinkovitosti številnih oblik komunikacije: kaj dela, kaj ne dela in zakaj. Uporabni so tako za marketinško kot tudi za poslovno, politično, zabavno in vsakodnevno komunikacijo, od e-sporočil do blogov. 1. korak: razumljivost Ali občinstvo dojame sporočilo, glavno idejo, bistvo? Lahko občinstvo oziroma naslovnik posreduje nepopačeno sporočilo? Za boljše razumevanje ponujamo nekaj nasvetov: Sporočilo naj bo jasno in nedvoumno. Ponavljanje pomaga. Povejte jim, kar jim želite povedati, jim to povejte, in na koncu povzemite, kar ste jim povedali. Sporočilo naj bo preprosto. 2. korak: povezanost Povezanost sporočila je zelo pomembna, a ne le zato, da naslovnik dojame bistvo, ampak da se informacije tudi smiselno povežejo, zaradi česar ponavadi pride do podzavestnih asociacij ali čustvenih odzivov: frustracij, navdušenja, jeze, strasti, veselja, žalosti ... Ko boste vzpostavili povezavo v sporočilu, boste vsekakor dosegli svoj namen. 3. korak: kredibilnost Naslovnik mora verjeti v to, kdo, kaj in kako je povedal. Sicer se začnejo povezave v komu- nikaciji sesuvati. Kredibilnost je tista kritična točka, pri kateri lahko občinstvo povsem razume sporočilo, vzpostavi povezanost, se čustveno odzove ..., a sporočevalec še vedno ne doseže želenega, saj se kot posredovalec sporočila ne izkaže kot kredibilen. Pa naj bodo to podjetje, politični kandidat, nadrejeni, kdorkoli, naslovnik ne bo prepričan. 4. korak: nalezljivost V smislu komunikacije je nalezljivost seveda dobra. Od svojega naslovnika želite, da si zapomni sporočilo in ga preda tudi drugim. Pomislite, kdaj ste nazadnje videli reklamo, ki je bila tako smešna ali pametna, da ste se zaradi nje pogovarjali tudi s svojimi prijatelji, ponovili njen slogan ali frazo iz sporočila. To je nalezljivo sporočilo! Če želimo, da je sporočilo nalezljivo, mora biti energično, novo, drugačno in za-pomnljivo. Pri naslovniku mora spodbuditi intenziven čustven odziv, motiviranost. Preizkusite te štiri korake pri svoji komunikaciji, postali bodo zelo uporabno orodje. Naredite test. Poskusite najti te štiri korake v reklami, ki jo gledate. Ste jih našli? So prebudili v vas čustveni odziv? Je bilo sporočilo verjetno? Je imelo pomen in se vam je vtisnilo v spomin? Hitro boste ugotovili, zakaj nekatera sporočila delujejo in druga žal ne. Ko boste v praksi videli ta sporočila, boste enostavneje prilagodili tudi svojo komunikacijo. Postali bodo del vas. Ekipa Mojedelo.com 0 MojeDelo.com @ MojeDelo.com Skrbniki za pravne osebe (Ljubljana in Celje) Glavne naloge novih sodelavcev bodo predvsem prodaja bančnih storitev in skrbništvo poslovanja pravnih oseb, navezovanje poslovnih stikov in promocija storitev banke, branje bilanc podjetja in preverjanje bonitete komitentov, priprava predlogov za odločanje na organih banke. Abanka, d. d., Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Posluževalec zahtevnejših linij in naprav (Izlake) Pričakujemo najmanj osnovnošolsko izobrazbo, zaželene so izkušnje v proizvodnji, pripravljenost na večizmensko delo. Eti elektroele-ment, d. d., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 9. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obdelovalec kovin III (Vitanje) Opis del in nalog: obdelovanje kovin na različnih strojih za razne proizvode, sprotni nadzor kakovosti, delavec se je dolžan izobraževati v interesu družbe, izvajanje drugih del po navodilih nadrejenega, ki so v skladu s strokovno usposobljenostjo in z internimi akti ter so sestavni del delovnega procesa. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 25. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja operative (m/ž) (Celje) Pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, zlasti elektrotehnika/elektronika, vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje orodja MS Office in drugih sodobnih orodij za podporo ter digitalizacijo podjetja, vozniški izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (Žalec) Kratek opis del: prevzem proizvodov iz proizvodnje v skladišče, sortiranje in pakiranje končanih proizvodov v ustrezne embalažne enote ter njihova priprava za odpremo, prevzem vhodnega materiala in vodenje evidenc prevzemov, izdaja materiala proizvodnji ter vodenje ustrezne evidence o izdajah ... Omco Feniks Slovenija, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 4. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist prodaje (Žalec) Kratek opis del: prodaja proizvodov in morebitna nabava materiala ter storitev doma in v tujini, obravnavanje povpraševanj, oddajanje ponudb in priprava pogodb, oddajanje skladnih naročil v proizvodnjo, koordinacija s skladiščno službo za prodajo končanih proizvodov, spremljanje plačilne discipline kupcev in izterjava kupnin ... Omco Feniks Slovenija, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 4. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater CNC (Žalec) Kratek opis del: izdelava enostavnih lesenih modelov in modelov iz umetnih mas, montaža in centriranje modelov na modelne plošče, avtokontrola izdelkov, sodelovanje pri programiranju CNC-stroja, upravljanje s CNC-strojem ... Omco Feniks Slovenija, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 4. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor / kontrolor v čistilnici (Žalec) Kratek opis del: kontrola kakovosti polizdelkov, končanih izdelkov, modelov in spremljanje kakovosti med proizvodnim procesom, izdelava meritev prvih vzorcev, merjenje trdote in obveščanje o ugotovljenih odstopanjih, pregled modelov in jedrovnikov pred predajo v proizvodnjo, izvajanje manjših popravil (kitanje) in nameščanje datumov litja . Omco Feniks Slovenija, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 4. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodaje servisnih storitev (m/ž) (Celje) Splošni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri z znanjem s področja ekonomije, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno (dnevna komunikacija s tujino), dobra računalniška pismenost (uporaba orodij MS Office ...), izpit B-kategorije in lastno vozilo. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir na področju elektromagnetne združljivosti (EMC) (Velenje) Ključne delovne naloge: iskanje novih rešitev s področja EMC z namenom izboljšanja obstoječih konceptov elektronskih vezij in končnih produktov, usklajevanje aktivnosti z zunanjimi ustanovami in par- tnerji z namenom pridobitve certifikatov oziroma izjav o skladnosti produkta, poznavanje in sledenje spremembam standardov za področje bele tehnike ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir za področje testiranja in evalvacije elektronskih sklopov (Velenje) Ključne delovne naloge: načrtovanje in razvoj novih metodologij testnih postopkov, priprava načrta funkcionalnega testiranja, izvedba funkcionalnih testov delovanja elektronskih sklopov glede na specifikacijo, načrtovanje in izdelava testnih orodij ter aplikacij, izvedba analiz Fmea ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir s področja razvoja programske opreme za vgrajene sisteme (Velenje) Ključne delovne naloge: načrtovanje arhitekture programske opreme, razvoj in implementacija programske opreme uporabniških vmesnikov za področje kuhalnih aparatov, razvoj in implementacija grafičnih gradnikov ter animacij, testiranje funkcionalnosti implementiranih rešitev, priprava pripadajoče tehnične dokumentacije ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v Velenju (Velenje) Če imate končano trgovsko šolo oziroma IV. stopnjo izobrazbe, lahko pridobite potrdilo o nekaznovanosti, vas veseli delo z ljudmi, ste pozitivno naravnani in znate to prenašati tudi na druge ljudi, potem je ta priložnost kot nalašč za vas. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (Celje) Pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva, poznavanje predpisov in zakonov s področja financ in računovodstva, poznavanje računovodskih standardov, znanje MS Office. Izletnik Celje, d. o. o., prometno in turistično podjetje, Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. IT poslovni analitik - administrator (Celje) Bass išče poslovnega analitika administratorja za spremljanje digitalnih projektov, kjer boste s pomočjo razvoja in vzdrževanja aplikacij za boljšo izkušnjo kupca zagotavljali podporo poslovanju. Pri spremljanju boste postali del projektov, ki vključujejo pregled funkcionalnosti, implementacijo digitalnih platform, spremljanje izkušnje kupcev v okviru integracije, testiranja in optimizacije ... Bass, d. o. o., Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (Celje) Odgovorni boste za samostojno izvajanje vzdrževanja hotelskih objektov, strojev in naprav, naročanje materialov, nadomestnih delov in potrošnih materialov za vzdrževanje hotelskih objektov, strojev in naprav, naročanje servisov in pregledov, predpisanih z zakonom ... Eurotas hoteli, d. o. o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Rogaška zmogla Laško, Uniona O Slatinčani spustili Ljubljančane skozi šivankino uho - Druga tekma finala jutri v Tivoliju, I I V* tretja v nedeljo v Rogaški Slatini (še) Tadej Ferme je v izvrstni formi, kar je dokazal tako proti Zlatorogu kot proti Olimpiji. Vročica je zajela športno Rogaško Slatino. V 2. slovensko ligo so se uvrstili nogometaši Rogaške, a precej bolj ljubitelji športa spremljajo zadnje podvige košarkarjev Rogaške. Ti so v ligi za prvaka osvojili drugo mesto in so se v pol-finalu pomerili z Zlatoro-gom. Prvo tekmo so v gosteh dobili Laščani. Nato so Slatinčani uspešno opravili popravni izpit in v Treh lilijah zmagali s 76:66 (Johns 21 točk, Davis 17; Barič 19, Špan 11), piko na i pa so postavili v svoji dvorani s prepričljivim rezultatom 74:57 (Davis 21, Ferme 14; Rizvić 18, Miljković 15). »Ne vem natančno, koliko nas bo v Tivolija. Vsekakor bomo glasnejši od domačih gledalcev,« mi je dejal eden izmed pripadnikov organizirane slatinske navijaške skupine. Toda v Rogaški Slatini navijajo vsi obiskovalci, z usklajenim ploskanjem in dodanim krikom: »Slatna!« In tako v nedogled. Brez pri-ganjanja vsiljivega in motečega uradnega napovedovalca, brez trobil, vuvuzel in številnih bobnov. Le enega imajo. In ta je dovolj. Vročekrvni mladeniči niso zmotili tretje tekme polfinala proti Zlatoro-ga, so pa prižgali baklo izven dvorane takoj za steklom, ki loči objekt in zelenico. Preboj v finale so domačini proslavili tudi z vožnjo z gasilskim tovornjakom. S sovoznikove-ga sedeža je klubsko zastavo vihtela najbrž najboljša sla-tinska košarkarica doslej (ob Zori Pešič) Alenka Virant. Košarkarjev Rogaške nam je bilo kar malo žal pred dvema letoma, ko so (dokaj nesrečno) izgubili finale državnega prvenstva. Toda tedaj smo vedeli, da bo naslov ostal na Celjskem. Šen-tjurčanom ni kaj prida prinesel, zanos je bil celo preveč silovit, energijo so izgubljali tam, kjer ni bilo treba. Za Jadransko ligo so se pošteno pripravili njihovi navijači, kar je bila ena izmed redkih pozitivnih točk. S širitvijo dvorane bo nemara sledil nov vzpon, zdaj s trenerjem Andrejem Žakljem. Tudi dvorana v Rogaški Slatini je premajhna za finale, mest za novinarje in fotografe - slednji že lep čas potrebujejo mize za svoje računalnike - je bilo premalo. Dodatna tribuna za košem je tako visoka, da je eden od Drobnjak šokiral V finalni seriji državnega prvenstva smo najprej videli podaljšek v Rogaški Slatini, nato pa zmago Olimpije z 89:87. Največ zaslug za slavje lahko v gostujočem taboru pripišejo Jankoviću, ki je sprva priigral podaljšek, v njem pa dosegel koš za zmago tik pred zvokom sirene. Rogaška je bila brez poškodovanega Fona. Po slabih dveh minutah je zaostajala z 2:8 in sledil je že prvi time-out. Potem se je vse uredilo, tudi z vodstvom s 13:12. Težave so sledile sredi druge četrtine, ko gostitelji niso znali izkoristiti bonusa osebnih na- DEAN ŠUSTER gledalcev zakril del semaforja. Trener Damjan Novako-vič je med minuto odmora pošteno zakorakal na parket in gledal na večji semafor na drugi strani dvorane. Možakar je »simpa«, kot pravijo njegovi rojaki. Za medije tekmo analizira podrobno in iskreno, v slogu Borisa Zrinskega. Prevzetnost jim je v Rogaški Slatini tuja. Lahko pa se pohvalijo, da so edini dvakrat igrali finale v zadnjih treh letih. Obenem so po prvem obračunu z Olim-pijo priznali: »Sami smo krivi...« K spektaklu prispeva tudi odlična plesna skupina Ladies. Po ozvočenju je donela Na Golici, četudi so se objemali laški košarkarji. V svoji skromnosti ostaja morebiti prezrt župan Branko Kidrič, iz ozadja še vedno »prvi mož« košarkarskega kluba iz mesta zdravilne vode in stekla. Zaveda se dejstva, da so se letos igralci uveljavili v tolikšni meri, da bodo poiskali boljše oziroma bogatejše sredine. In nato bo »Novak« znova sestavljal ekipo. Kot državni prvak ali podprvak? Tadej Ferme, košarkar, ki je za svojo Rogaško igral tudi v finalu pred dvema letoma, svari le pred ritmom petek - nedelja - torek. »Če bo do torka sploh prišlo,« je bil vljudno previden. pak gostov in so zaostajali s 24:32. Ljubljančane so ulovili ob koncu tretje četrtine na 55:55, v redko videnem trilerju v končnici tekme pa je osamljeni Janković izsilil podaljšek za Olimpijo. Po Fermetovem poskusu se je žoga odbila od notranje strani obroča. Dodatnih pet minut je Rogaška začela odlično, s trojkama Davisa in Fermeta, pri izenačenem izidu pa je deset sekund pred koncem Drobnjak storil nerazumljivo potezo - s podajo pod koš je prehitro zaključil napad, gostje pa so prehiteli sireno. Pri domačinih sta bila najbolj učinkovita branilca Darwin Davis s 26 in Tadej Ferme s 25 točkami. Glave gor! Tadej Ferme je bil presrečen po zmagoslavju v polfi-nalu: »V tej dvorani sem začel trenirati košarko in sem nanjo seveda zelo navezan. Vzdušje je pri nas vselej fenomenalno. Občinstvo je bilo naš šesti igralec, kar se je odrazilo na tretji tekmi z Zlatorogom.« Proti Olimpiji je bil na parketu vseh 45 minut: »Olimpija ima za seboj odlično sezono. V ligaškem delu smo jo trikrat premagali in doživeli le en poraz. Tokrat nam ni uspelo. A imeli smo dobljeno tekmo. Nimamo časa za objokovanje. Glave gor. Mi moramo verjeti v zmago v Ljubljani, sicer ne vem, kaj počnemo v finalu. Pridružil se nam bo Fon, kar nam bo zelo koristilo. Utrujenost ne bo usodna. Odigral sem celotno tekmo. Trener mi je ponudil menjavo, toda nisem čutil potrebe.« V ospredju na parketu Po polfinalu je trener Rogaške Damjan Novaković delil pohvale Laščanom, saj so ostali brez Igorja Tratnika in Jana Špana: »Kapo dol pred Zlatorogom. V finalu je naša tekmica zdaj Olimpija, ki ima sodeč po plačah boljše igralce. Rogaška medijsko ni bila nikoli v ospredju, na parketu na srečo je. Mi smo zamenjali skoraj celotno ekipo. Če se vrnem dve leti nazaj, ko smo imeli Dimca, Bubnića, Če-bularja, pa vmes Rebca in Remekuna, lahko rečem, da bi bili z njimi celo favoriti v polfinalu.« V torek se je proti Unionu Olimpiji moral hočeš nočeš sprijazniti s porazom: »Vse smo imeli v svojih rokah. Če dobiš trojko od Jan-kovića, potem lahko zaključiš, da si imel celo smolo. Zdaj moram prebuditi ekipo, ki bo trd oreh tudi v Tivoliju. Naše moštvo ima močan značaj. Če bo izgubilo, bo izgubilo moško!« Ekipi igrata na tri zmage. Naslednja tekma bo jutri v Tivoliju (sodili bodo Mariborčana Pukl in Špendl ter Hrastničan Majkič), tretjič se bosta moštvi pomerili v nedeljo v Rogaški Slatini (Mariborčan Boltauzer, Kranjčana Krejič, Nedovič). Olimpija na naslov državnega prvaka čaka že od leta 2009. Kapetan zapušča Laško Košarkarji Zlatoroga so lani sezono zaključili šele v finalu, ko so igrali predvsem Jurak, Jevtić, Booker, Vašl, Vujasinović, Abrams in Dže-kić, ki jih letos ni bilo. Bo trener Aleš Pipan moral znova spremeniti celotno zasedbo? »Najbrž bi vprašanje morali nasloviti na koga drugega. Imamo, kar pač imamo. Na drugi in tretji tekmi z Rogaško smo zdržali do zadnjih petih minut, potem je sledil razpad sistema. Skoraj celotno sezono smo izpeljali brez poškodb, nato pa se je zalomilo s Tratnikom in Španom. To bi pretreslo tudi močnejše ekipe, kot je naša. Pred začetkom sezone nas nihče ni videl v polfinalu, zato pohvala fantom za trud,« je podčrtal Pipan. Zadnji koš v polfinalu je dosegel Matej Krušič: »Ja, res je, to je bil tudi moj zadnji koš v dresu Zlatoroga. Pogodbo sem imel še za eno sezono, a sem jo prekinil. V bližini iščem novega delodajalca. Letos je trener Pipan potegnil vse iz nas. V čast mi je bilo biti kapetan temu moštvu. Veliko sreče Rogaški v finalu!« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Bravo, KK Rogaška! Tudi v nedeljo bo takole . OB ROBU Vzdušje kot zgled ŠPORT 19 Jovičević: »Krivda za poraz je moja ...« Arena Petrol videla boleč poraz proti Krškemu Redko se zgodi, da oba prvoligaška kluba s Celjskega zmagata istočasno. To se je pripetilo v 32. krogu, konec prejšnjega tedna pa sta izgubila oba, tako Celje kot Rudar. Celjani so doma klonili celo proti Krčanom (1:2), z istim rezultatom pa je Rudar v soboto izgubil na gostovanju v Novi Gorici. Edini gol za velenjsko ekipo je dosegel John Mary. Novi prvak Maribor se je osramotil v Kidričevem, kjer je Aluminij slavil s 3:1. Pri razglašenih vijoličastih so sinoči gostovali Celjani, ki so jih s tekmo več na lestvici prehiteli Koprčani. Od zmage k porazu Žalostno je bilo v petek zvečer opazovati obraze privržencev Nogometnega kluba Celje, ki so po porazu Trener Celja Igor Jovičević je priznal krivdo za poraz proti Krčanom. s Krškim zapuščali Areno Petrol, tudi z besedami, da tja dolgo več ne pridejo. Predstava ni bila tako klavrna, priložnosti za zmago je bilo dovolj, škoda je zamujene možnosti za približanje Gorici in Domžalam. Krčani so za sedmo zmago v državnem prvenstvu v mestu ob Savinji uprizorili popolni preobrat. Celjani so namreč povedli po odlično izvedenem prostem strelu Daliborja Volaša s 30 metrov. To je bil pravi »evrogol«. Sledila je ključna 52. minuta, ko Volaševa desnica ni dobro udarila. Enajstmetrovko je priigral Rudi Požeg Vancaš, izvedel pa jo je Volaš. Uspešnejši je bil vratar Zalokar. Namesto 2:0 se je nadaljevala negotovost. Le še dvanajst minut je preostalo, ko je izid izenačil Ganec Ibrahim Mensah. Šele to je prebudilo domače moštvo, ki je močno pritisnilo, toda Cvijanović in Lupeta nista uspela iz ugodnih položajev »zabiti« za 2:1. Kot je že v navadi, je sledila stroga kazen - protinapad je v drugi minuti sodnikovega dodatka začel bivši član NK Celje Urbanč, po dvojni podaji z Dangubićem pa ga je odlično zaključil Tonči Mujan. Lestvica 1. SNL V 33. krogu sta Celje in Rudar pošteno »zamočila«. Še Rudar in Domžale Dolgo smo čakali trenerja Igorja Jovičevića, ki je v sla-čilnici bržkone drugače govoril kot kasneje pred mikrofonom: »Vse je teklo v pravi smeri, čeprav je bila igra krče- MARIBOR 33 20 9 4 61:27 69 OLIMPIJA 34 16 9 9 48:34 57 DOMŽALE 33 16 6 11 61:40 54 GORICA 33 14 11 8 45:38 53 LUKA KOPER 34 12 13 9 42:38 49 CEDE 33 13 9 11 41:37 48 RUDAR 33 10 8 15 46:50 38 KRŠKO 34 8 14 12 38:48 38 ALUMINIJ 33 9 9 15 36:49 36 KALCER 34 1 8 25 22:79 11 vita. >Penal< pri vodstvu z 1:0 bi lahko rešil vse, a smo ga zapravili. Prejeti zadetek nas je nekoliko šokiral, čeprav so nato naši igralci dobro reagirali in si priigrali nekaj zrelih priložnosti za zmago. Za nameček smo v končnici celo mi dobili gol.« V skoraj isti sapi je dodal: »Jaz sem kriv za poraz, ne fantje. Pripomogel sem k padcu v igri. V ekipo sem vnesel živčnost. To sem storil z neustreznimi menjavami.« V 65. minuti je na sredino namesto Nina Pungarška poslal Janeza Pi-ška, kar se ni zdelo sporno, pač pa naslednji menjavi: namesto Mateja Podlogarja je od 72. minute zaigral Damir Hadžić, od 81. pa namesto Elvedina Džinića Joaquim Lupeta. Po včerajšnji tekmi v Ljudskem vrtu bodo Celjani gostili Velenjčane, v zadnjem krogu (sobota, 27. maj) pa bodo odpotovali k Domžalam na Ptuj. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, SHERPA Šest zmag na Ptuju Na Ptuju se je trinajstega mednarodnega plavalnega mitinga z nazivom Pokal Terme Ptuj 2017 udeležilo 32 mladih tekmovalcev iz celjskega Neptuna. Trenerja Robert Kekec in Matej Čretnik sta bila z nastopi svojih plavalcev zelo zadovoljna. Domov so se namreč vrnili z 22 medaljami. Na stopničkah so stali pet fantov in štiri dekleta. Izabela Pakiž Rumpf je priplavala tri zmage, Sebastjan Jug je zagotovil dve, Leon Ljubec Zajko pa eno. Srebrni medalji je osvojil Jakob Fidler, bronaste pa so prejeli Laura Knez, Jakob Brodej, Tim Podergajs, Iza Slivnikar Ocvirk in Špela Oblak. Konec tedna bodo mladi Neptunovi plavalci tekmovali na mitingih v Ljubljani in Velenju. DŠ Foto: PK NEPTUN Na Ptuju je plavalo 32 »modrih« iz celjskega Neptuna. Brusa od EP oddaljil videoposnetek Z leve stojijo Jaka Brilej, Žiga Žvižej, Ana Marija Petauer, Nuša Hercog in Lan Želj. Celjski kadetinji državni prvakinji Na Otočcu je bilo dvajseto ekipno državno prvenstvo v šahu za fante in dekleta do 16 let. Velik uspeh sta dosegli trinajstletni kadetinji Celjskega šahovskega kluba Nuša Hercog in Ana Marija Petauer, ki sta brez posamičnega in ekipnega poraza osvojili naslov državnih prvakinj. Celjski kadeti Jaka Brilej, Žiga Žvižej in sedemletni Lan Želj so pristali na enajstem mestu v konkurenci dvajsetih ekip. Varovancema trenerja Jožeta Zorka Nuši Hercog in Jaki Brileju je DP služilo tudi kot priprava na dve veliki tekmovanji. Mladinsko evropsko prvenstvo v pospešenem in hitropoteznem šahu bo junija v Budvi in mladinsko evropsko prvenstvo septembra v romunski Mamaiji ob Črnem morju. DŠ, foto: CŠK Slalomska proga v Tacnu je v soboto postregla še z zadnjo, četrto izbirno tekmo kajakašev in kanuistov za sestavo letošnje reprezentance za največja tekmovanja. Le nekaj minut je manjkalo, pa bi se uresničilo tisto, o čemer je »sanjal« predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda. Namreč, da bi se mladinskim reprezentantom Urhu Turnšku, Lanu Tomincu in Davidu Rozmanu pridružila dva članska, Martin Srabo-tnik in Simon Brus. Slednjemu žal ni uspelo, čeprav je dobil nedeljsko tekmo; sprva s tremi sekundami prednosti, po pritožbi ljubljanskega kluba pa le z eno, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev v reprezentanco, ki bo v začetku junija nastopila na evropskem prvenstvu. Le dobra sekunda naskoka je bila zaradi dokaj nenavadnega izračunavanja odstotkovnih zaostankov usodna za Brusa. Sodeloval bo na tekmah svetovnega pokala in upal, da bodo njegovi dosežki dovolj za nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji. Na EP v Tacnu bo veslal 21-letni Celjan Srabotnik. DEAN ŠUSTER NA KRATKO Znova izpad Pariz: Slovenski hokejisti so od 5. do 15. maja nastopali na svetovnem prvenstvu elitne skupine. V sedmih tekmah so izbranci Nika Zupančiča, med katerimi je bil tudi Celjan Ken Ograjenšek, pokazali malo dobrega hokeja. Nekaj spodbudnih tretjin in redko videna vrnitev po kar štirih golih zaostanka proti Švici so bile pozitivne točke, ki pa niso preprečile izpada v B-skupino. Rogaški uspelo Rogaška Slatina: Dva kroga pred koncem 3. slovenske nogometne lige sever si je Rogaška po zmagi nad Lenartom s 6:1 zagotovila drugo mesto in s tem napredovanje v 2. ligo. Mons Claudius je peti, Dra-vinja šesta, Šmarje sedmo, Šampion deveti, izpadlo bo Šmartno. Rešil jih je Janc Ribnica: Napeto je bilo v sedmem krogu lige za rokometnega prvaka. Celjani so v Ribnici zmagali z zadetkom razlike in obdržali prednost dveh točk pred Velenjčani. Strelec odločilnega gola je bil Blaž Janc. Gorenje je v Rdeči dvorani ugnalo Krko s tremi goli prednosti. Včeraj je vodstvo celjskega kluba sporočilo, da ni našlo skupnega jezika s kapetanom Luko Žvižejem glede podaljšanja pogodbe.(DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA PRODAM MOTORNO kolo Piaggio liberty, 200 ccm, prodam. Telefon 070 993-922. 928 RENAULT clio, letnik 2006, prevoženih 91.000 km, prva lastnica, redno servisiran, odličen, prodam za 2.600 EUR. Telefon 031 817-402. TRAKTOR, prikolico, mulčar, frezo, koso, motokultivator, priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 671 TRAKTOR Newholland TCE 50 ali Cararo nad 50 KM, kupim. Telefon 041 611811. Š 139 POSEST I Ш PRODAM 929 STROJI PRODAM TRANSPORTNI trak, dolžina 6 m, širina 60 cm, za spravilo senenih kock ali silaže, prodam Telefon 031 464-629. 924 KUPIM MOTOKULTIVATOR, lahko v okvari, kupim. Telefon 051 681-856. š 139 TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Ursus, Univer-zal, Štore ali podobno kupim. Telefon 031 851-485. p SMER Šempeter, Polzela. Prodam manjšo obnovljeno hišo. Energetska izkaznica. Cena 87.000 EUR. V račun lahko vzamem stanovanje. Telefon 031 493944, 041 538-419. 404 ZEMLJIŠČE, veliko približno 1.500 m2, z možnostjo gradnje, pod gradom v Celju, prodam. Telefon 031 478-830. 929 KOMUNALNO opremljeno parcelo, 900 m2, že zgrajen pritlični del, na lepi, sončni legi, prodam. Telefon 041 689748. 932 VIKEND, voda, elektrika, občina Šentjur, ugodno prodam zaradi svoje bolezni. Telefon 031 786-173. 934 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. POLANA pri Jurkloštru. Hišo, 7,5 x 7,5 m, lepa, sončna lega, posest 700 m2 80 m od glavne ceste, prodam ali oddam. Cena po dogovoru. Telefo 041 413-368. 952 VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si ODDAM »tra vedeževanje in astrologija 090 77 77 KOŠNJO v okolici Marofa pri Jurkloštru oddamo v najem. Telefon (03) 5735189, 041 246-593. 914 GOSTINSKI lokal v obratovanju (in parkirišče), priložnost oditi na svoje, za sposobnega gostinca ali z željo do dela, vodenje gostilne (v Celju), oddam v najem, prodam. Telefon 041 650-737. 908 ZAMENJAM ■ STANOVANJE 2,19 €/min. Iz omrežja Telemacfi''i*eno iz drugih omrežijdoločajo drugi operaterji Setveni koledar PRODAM 18. ČE korenina 19. PE list do 11. ure, od 12. ure cvet 20. SO od 10. ure cvet 21. NE list 22. PO list 23. TO list do 13. ure, od 14. ure plod 24. SR plod PRODAM Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in bele barve, pred nesnostjo in bele purane za dopitanje, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481 .p PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, mesni tip, prodamo. Cena za kg žive teže je 1,60 EUR. Možna tudi dostava. Telefon 041-655-528. 793 PRAŠIČE, težke od 40 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p DVE telici, breji pet in sedem mesecev, prodam. Telefon 070 840-285. 880 DVE telici simentalki, stari 5 mesecev in 8 tednov in pave, stare 1 leto, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 466043. 941 DOMAČE, očiščene piščance, težke od dva do dva kilograma in pol, prodam. Cena 4 EUR/kg. Telefon 041 951-527. 943 TELIČKO pasme limuzin, težko 120 kg, prodam. Telefon 5716-516. p KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo bomo na farmi M/lilko Strmljan, Marno 28, Dol pri Hrastniku, prodajali od 20. maja naprej. Cena 1 EUR/kokoš. Telefon 041 369-309. n FRANKOLOVO. Stanovanjsko hišo zamenjamo za stanovanje v Celju. Telefon 041 876-316. 882 ODDAM OPREMLJENO stanovanje oddam družini in opremljeno sobo eni osebi. Telefon 041 650-737. 853 STANOVANJE v Mozirju, Ljubija, 45 m2, oddam. Telefon 070 777-281. 820 STANOVANJE v Dobojski ulici v Celju oddamo. Informacije po telefonu 040 213-518. 923 PLINSKI štedilnik, tri plošče, za 20 EUR, francosko posteljo, 160 x 200 cm, za 50 EUR in štiri zunanje mize, 80 x 80, bele, prodam za 80 EUR. Telefon 040 290-220. 935 'J' Pred dobrim mesecem je v Zgornji Savinjski dolini, blizu Gornjega Grada, pobegnil kuža brez ovratnice, pasme beagle. Star je 5 let, izredno prijazen. Sliši na ime Bigi. Najditelja čaka denarna nagrada. Najditelja prijazno prosimo, da psička pelje na veterino ali nas pokliče na 051 225 235 in 031 346 252. BIKCA sl/limuzin, težkega 140 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 948 TELICO pasme ls/lim, staro 5 mesecev, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 463-554. 947 PAŠNO kravo, lim/ls, težko približno 750 kg, s macije po telefonu 051 839-116. 931 TELICO simentalko, staro eno leto, prodam. Telefon 041 958-884. 940 ES1 m astrologinjai Jasnovidnost ff m 1 1 ГКш £ LUHf IITIIIJM! BI0TERAP1JEU E Еши mvi ИчЈ г POLOVICO 100 kg prašiča, krmljenega s kuhano hrano, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 840-078. 950 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 88 narodnozabauna TV oddaja V četrtek, 18.5. ob 20. uri v živo . ans. StoržiČ Ш ans. Potepini VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vtv.studio@siol.net www.vtvstudlo.com, www, f aceboo k.com/n aj v i za BIKCA simentalca, težkega 80 kg, prodam. Telefon 041 518-195. 954 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer; Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03 ) 5471244. p KOZJE mleko prodam za simbolično ceno 1 EUR/liter na Zgornjih Polulah pri Zorko. Telefon 041 466-512. 944 KORUZO v zrnju, naravno sušeno, prodam. Telefon 031 505-049. 946 BELO mešano vino laški rizling in rumeni muškat ter rdeče žametna črnina in modra frankinja prodam. Telefon 030 647-320 . 951 KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š 150 VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 858 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n лшшш i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,9! R oz. po ceniku vašega operaterja OSTALO PRODAM MINI okrasne petelinčke prodam. Telefon 051 421-126. 857 VEČ kosov različnega električnega orodja in opremo prodam ali menjam za motorno kolo ali moped. Telefon 041 689-748 . 9 3 3 PRODAM VINO - mešano belo, mešano rdeče, modra frankinja, sauvignon, cena od 1,10 EUR naprej, možna dostava, prodam. Telefon 041 382-735. p NEKAJ litrov vinskega žganja in nekaj litrov slivovke prodam. Telefon 070 993-922. 928 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^ 041420111 «041954216 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko SENO in otavo v rinfuzi prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5740-626. 942 Zaposlimo voznika tovornega vozila (c+E) (Podčetrtek) Kontakt: 031 349 497 Zaposlimo strojnika - TGM (Podčetrtek) Kontakt: 031 349 497 GAAL Gradnje, d. o. o., Sela 1, 3254 Podčetrtek BIBLIJO (unikatno) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 621-229. 955 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836378 www.zau.si novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC 06339693 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Vsi mi imamo na nebu nekoga, ki se dotika oblakov. A bi dali vse, da bi vsaj enkrat še slišali glas njegovih korakov. Pogrešamo te! V SPOMIN Minevajo tri leta, kar nas je zapustil naš dragi VILI VIDEC (7. 6. 1964 - 19. 5. 2014) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi Jože, spomin bo ostal. ZAHVALA Ob izgubi partnerja in sorodnika JOŽETA TERŽANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsestransko pomoč ter podarjene sveče. Njegovi najdražji Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, sestre, svakinje, tete, botrce in prijateljice FANIKE IMENSEK iz Valentiničeve ulice 16 v Laškem (29. 12. 1951 - 8. 5. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani in priskočili na pomoč. Hvala za ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Komunali Laško za organizacijo pogreba in gospodu Matjažu za ganljive besede slovesa. Hvala za odigrano Tišino, pevcem za odpeto žalostinko in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste mojo drago ženo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči mož Pavel ter vsi njeni Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN 13. maja je minilo eno leto, kar nas je zapustil naš dragi ata IVAN KRAMERŠEK iz Primoža pri Šentjurju (10. 12. 1936 - 13. 5. 2016) Žalujoči vsi njegovi Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna leta. ZAHVALA Zapustila nas je CILKA GORIŠEK z Vrha nad Laškim 37 rojena v Selu nad Laškim (8. 11. 1922 - 6. 5. 2017) Vsem, ki ste prijazno pomagali, da smo jo čustveno in spoštljivo pokopali, se iskreno zahvaljujemo. Družina Plahuta Tu ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer zdaj si doma. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, ome, prababice in tete JUSTINE TOPOLŠEK iz Šmarjete 23 pri Škofji vasi (1. 4. 1934 - 2. 5. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku mag. Sreč-ku Hrenu za opravljen obred, pevski skupini Idila za odpete žalostinke, govornici gospe Ivici Kos za lepo izrečene besede slovesa, pogrebni službi Raj iz Vojnika za organizacijo zadnjega slovesa, trobentaču za odigrano žalostinko in Društvu upokojencev Škofja vas. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Miran z družino in ostalo sorodstvo Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga MARIJA PUŠNIK iz Radobelj 10 a, Laško (11. 1. 1924 - 29. 4. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala Komunali Laško, praporščakom, pevcem, govorniku Matjažu Piklu, gospodu župniku, sodelavkam marketa Debro in travmatološkemu oddelku bolnišnice Celje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni To, kar smo najbolj ljubili, smo za vedno izgubili. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš ljubi mož, ate, stari ate in dedi MIHA JAGODIC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Žalujoči: žena Mimica, sin Štefan, hči Danica s Ferdom, hči Mihela s Srečkom, vnuki Brina, Matevž z Majo, Matic s Sendi, Miha, pravnuki Laura, Lana, Heidi 921 L 91 L 82 L 84 953 DOMAČA bukova drva prodam. Cena za metrske po 220 EUR/klaftra, za rezane 240 EUR. Možnost dostave. Okolica Ponikve. Telefon 051 422-426. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 949 www.nt-rc.si Poroke Celje Poročila sta se: Melissa KADIRIC iz Francije in Samir HODŽIĆ iz Celja. Žalec Poročili so se: Janja GOLOB in Prabhsinrabheet SINGH GILL iz Indije, Monika PURGER in Borut ERŽENIČ-NIK oba iz Radomelj, Petra ZUPANC iz Žalca in Sašo SOREC iz Gotovelj, Tanja OPLOTNIK in Borut MAN-DELC, oba iz Šešč pri Preboldu, Veronika ZAVRŠNIK s Polzele in Matej JERMAN iz Gomilskega. Velenje Poročili so se: Neda TA-SIĆ in Primož MIR, oba iz Velenja, Vanja LESKOVAR in Damjan MAJHEN, oba iz Velenja, Luliia ZAROCHINT-CEVA iz Rusije in Stanislav Benjamin MLAKAR iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Kristina KOH-NE iz Celja, 94 let, Silvester GAŠPERLIN iz Celja, 82 let, Gabriela PAJEK iz Laškega, 79 let, Frančiška CERAR iz Laškega, 94 let, Angela DER-MOTA iz Olešč, 88 let, Nenad NOVAKOVIĆ iz Celja, 84 let, Vid MAJSTROVIĆ iz Celja, 79 let, Anton PLAZNIK iz Letuša, 61 let, Marija VOVK iz Štor, 76 let, Ivan FAJFAR iz Podvina pri Polzeli, 63 let, Alojz BRA-ČIČ iz Velenja, 51 let, Vida LO-KOVŠEK iz Celja, 89 let. Šentjur pri Celju Umrla je: Marija ZUPAN iz Lopace, 85 let. Žalec Umrli so: Anton HRIBAR z Vranskega, 83 let, Maks ČRE- MOŠNIK iz Žalca, 71 let, Peter SEDMINEK iz Šempetra v Savinjski dolini, 87 let. Velenje Umrl je: Milan PIŠKUR iz Šoštanja, 75 let. radio celie 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 18. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 19. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA i. LADY GAGA - THE CURE (3) 2. JP COOPER - PASSPORT HOME (2) 3. LIFE OF DILLON - ROCKS (4) 4. DNCE FT. NICKI MINAJ - KISSING STRANGERS (2) 5. ONEREPUBLIC - NO VACANCY (1) 6. ZAYN FEAT. PARTYNEXTDOOR STILL GOT TIME (4) 7. FANNY ANDERSEN - KIDS (5) 8. SHAWN HOOK - REMINDING ME (1) 9. KASABIAN - YOU'RE IN LOVE WITH A PSYCHO (5) 10. TEXAS - TELL THAT GIRL (3) DOMAČA LESTVICA 1. SIDDHARTA - DOLGA POT DOMOV (4) 2. ALYA - HALO (6) 3. ANABEL - OB KAVI (3) 4. MI2 - LANSKI SNEG (2) 5. NAIO SSAION - IŠČEM TE (1) 6. AMADEA BEGOVIČ - LE SRCE (3) 7. MANOUCHE - RANDEVU (7) 8. BILBI - RESETIRAJ ME (4) 9. NINA - TE NE PREMAKNE (2) 10. DAVID FEAT. MURAT - VRJAM (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SALVADOR SOBRAL - AMAR PELOS DOIS PAROV STELAR - STEP TWO FT. LILJA BLOOM PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PERUNOVIČ NIKA & GREGOR ZEMLJIČ - LJUBEZEN JE TOVARNA NUDE - KAKO NAJ POJEM VESELE PESMI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15. 30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 20. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 21. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, David Raz-boršek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 22. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, David razboršek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 23. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 24. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) CINEPLE Spored od 18. 5. do 24. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 9. življenje Louisa Draxa - triler od četrtka do torka: 18.40, 21.10 sreda: 18.40 Dip: Raziskovalec globin - animirana pustolovščina, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00, 17.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 17.00 sreda: 16.00 Hitri in drzni 8 - akcijski triler od četrtka do srede: 18.20, 20.50 Kako biti latino ljubimec - komedija od četrtka do torka: 19.00, 21.20 sreda: 17.40 Kralj Artur: Legenda o meču - zgodovinski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek: 17.30, 20.00 petek: 17.30, 20.00, 22.30 sobota: 13.40, 17.30, 20.00, 22.30 nedelja: 13.40, 17.30, 20.00 sreda: 17.00, 20.00 Kralj Artur: Legenda o meču - zgodovinski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 18.30, 21.00 Mali šef - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to-rek:16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 sreda: 15.40 Mali šef - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30 sreda: 16.30 Osmi potnik: Zaveza - akcijski, grozljivka, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.15, 18.00, 20.30 petek, sobota: 16.15, 18.00, 20.30, 22.20 sreda: 16.15, 18.00, 21.10 Pasji smisel življenja - tragiko-medija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:16.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski sreda: 19.30 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski, 3D sreda: 20.30 Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh., 3D sobota, nedelja: 14.50 Varuhi galaksije, 2. dejanje - akcijski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.40 sobota, nedelja: 14.20, 17.50, 20.40 Varuhi galaksije, 2. dejanje - akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 16.50, 19.40 ČETRTEK 20.00 Služkinja - drama PETEK 19.00 Dan osvoboditve - dokumentarni 21.00 Služkinja - drama SOBOTA 17.00 Medved Bamsi in čarovni- čina hči - animirana družinska pustolovščina 18.30 Služkinja - drama 21.00 Osebna stilistka - drama, triler NEDELJA 17.00 Medved Bamsi in čarovni-čina hči - animirana družinska pustolovščina 19.30 Ameriška ljubica - drama TOREK in SREDA 20.00 Jaz in Kaminski - komična drama MOJ KINO ŽALEC PETEK 16.00 Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh. DOGODKI MED 18.5.in 25.5. 2017 NE JEANS GENERACIJA V CELJU SPREGLEJTE! 11. maj -17. september 2017 V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine ČETRTEK GLASBA FILM 18. maj, Rak kot kronična zazdravljiva bolezen, rak v luči ob 17. uri vraževerja in šarlatanstva Predava dr. Slobodan Vujasinovič ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 18. maj, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Zaželjene prijave na 03 426 17 66 SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 20. maj, cART ob 9. uri Sejem unikatnih in ročnih izdelkov PONEDELJEK, KNJIŽNICA VOJNIK 22. maj, Pravljična ura z ustvarjalno delavnico ob 17. uri za otroke od 3. leta dalje TOREK, GLASBA FILM 23. maj, Pomlajevanje obraza brez skalpela ob 17. uri Predava Daša Kovačič Bekovič, dr. med. TOREK, ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA 23. maj, Hospickafe z avtorico knjige Tihotapci miru ob 17. uri Carmen L. Owen bo vodil Miha Zimšek SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 24. maj, Pravljične dogodivščine ob 17. uri s pravljičarko Dragico SREDA, LEVSTIKOVA DVORANA 24. maj, Jeans generacija v Celju ob 17. 30 Gost bo Dalibor Bori Zupančič 1 X • 17.30 Mali šef - animirani, sinh. 19.00 Kako biti latino ljubimec - komedija 21.00 Kralj Arhtur: Legenda o meču - zgodovinski, pustolovski KINO VELENJE PETEK 18.00 Dip: Raziskovalec globin - animirana družinska komedija, sinh. 18.30 April in nenavadni svet - animirana ZF-pustolovščina 20.00 Novi filmi 2017 - 5 igranih in dokumentarnih filmov študentov AGRFT 20.30 Nisem tvoj zamorec - dokumentarni 22.15 Kralj Arthur: Legenda o meču - zgodovinski, pustolovski SOBOTA 18.00 Dip: Raziskovalec globin - animirana družinska komedija, sinh. 18.15 Nisem tvoj zamorec - dokumentarni 20.00 Kralj Arthur: Legenda o meču - zgodovinski, pustolovski, 3D 20.15 April in nenavadni svet - animirana ZF-pustolovščina NEDELJA 16.00 Dip: Raziskovalec globin - animirana družinska komedija, sinh. 17.00 Nisem tvoj zamorec - dokumentarni 18.00 Kralj Arthur: Legenda o meču - zgodovinski, pustolovski 19.00 April in nenavadni svet -animirana ZF-pustolovščina 20.30 Komedija solz - drama PONEDELJEK 17.30 Kralj Arthur: Legenda o meču - zgodovinski, pustolovski 20.00 Ameriška ljubica - drama 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno г mmoj/ Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 5. 17.00 Telovadnica OŠ Gustava Šiliha Velenje Pojmo, plešimo in se igrajmo nastop folklorne skupine OŠ Gustava Šiliha Velenje 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Jeans za vse generacije: Celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela javno vodstvo po razstavi; vstop prost 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop komornih skupin harmonik iz razreda Nataliie Ermakove vstop prost 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Srečanje citrarjev 18.00 Kulturni dom Škofja vas Kako je ježek našel prijatelja lutkovna predstava v izvedbi Vrtca Dobrna 18.00 Velenjski grad Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje letni koncert 18.00 Velenjski grad Svetloba, skrita v kamnu odprtje razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Ljudski godci in muzikanti iz bližnje preteklosti in sedanjosti predstavitev knjige avtorjev Ivana Vodoška in Jožeta Zaluberška NAPOVEDNIK 23 19.30 Krekov trg Celjska folklorna skupina Celje javna vaja 19.30 Cerkev sv. Jurija Šentjur Ko ulega mrak se po vasi območno srečanje vokalnih skupin 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert pevcev Glasbene šole Velenje 20.00 Oder pod magnolijami ob Domu kulture Velenje Mladi zvoki koncert Big banda Akademije za glasbo v Ljubljani 20.00 Celjski mladinski center, park Filmski teden Evrope: Suburra (2015) - Stefano Sollima vstop prost; v primeru slabega vremena v dvorani MCC PETEK, 19. 5. 12.00 do 14.00 Središče Celja, »Na zvezdi« Fran Razigran festival uličnega gledališča celjskih šol 18.00 Antika Celje_ Literarni večer s Simono Babič in predstavitev knjig vstop prost 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Maske / zavesa odprtje samostojne razstave Ive Tratnik; vstop prost 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Moški pevski zbor Rogaška Slatina z gosti letni koncert 19.00 Glasbena šola Velenje Peti mi je vse na sveti koncert ob 40. obletnici MePZ Gorenje 19.30 Plesni forum Celje 1. del: Utrinki Opusa; 2. del: Prepletanja odprtje festivala Korpus 19.30 SLG Celje_ Jean Giraudoux: Ondina SNG Nova Gorica; Borštnikov trojček, izbirna predstava za abonente in izven SOBOTA, 20. 5. 10.00 do 12.00 Središče Celja, »Na zvezdi« Fran Razigran festival uličnega gledališča celjskih šol 10.00 do 20.00 Večnamenski center Kozje Koza, zmaj in še kaj in XI. mednarodni folklorni festival folklorno dogajanje, tržnica kozjanskih dobrot 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 17.00 Plesni forum Celje Festival Korpus; Rok Vevar: Trisha Brown video predstavitev in pogovor; vstop prost 17.00 SLG Celje_ Đorde Lebovič in Aleksandar Obrenović: Nebeški odred abonma Sobota popoldanski in izven 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Big band Žabe Celje koncert iz sklopa Večeri v atriju; vstop prost 19.00 POŠ Blagovna_ Folklorna skupina Blagovna letni nastop z gosti 19.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Območno srečanje odraslih pevskih zborov 19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole letni koncert 20.00 Plesni forum Celje_ Festival Korpus: V. Oda Ženski premiera plesnega projekta 20.00 Dom krajanov Tabor »Za prijatelje si je treba čas uzet'« letni koncert Mešanega pevskega zbora Tabor z gosti 20.00 Cerkev Lurške Matere Božje Rimske Toplice Godalni kvartet Ad libitum koncert 20.00 Oder pod magnolijami ob Domu kulture Velenje Grdi, umazani, zli! koncert Big banda Krško 20.00 Celjski mladinski center Filmski teden Evrope: Le tout nouveau (2015) -Jaco Van Dormael vstop prost; v primeru slabega vremena v dvorani MCC NEDELJA, 21. 5. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 15.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanov brlog in družinska ustvarjalnica: Hermanova železniška maketa vodena ogleda razstav v otroškem muzeju 15.30 Plesni forum Celje Festival Korpus: Fluid balance vodi: Katjuša Kovačič 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Učenci Glasbene šole Simona Plemenitaša koncert 18.00 Velenjski grad_ Sevdalinka v srcu literarno-glasbeni večer 19.00 Telovadnica OŠ Vojnik Vokalna skupina In spiritu jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja 19.30 Plesni forum Celje Festival Korpus: Plesna izba Maribor - Na vseh štirih glasbeno-plesna predstava PONEDELJEK, 22. 5. 18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev petja iz razreda Biljane Ann Novak vstop prost TOREK, 23. 5. 11.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Zlati bralci 2016/2017 podelitev priznanj; vstop prost 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop srednje stopnje: 3. letnik ter komorne skupine vstop prost 17.00 Igrišče pred OŠ Frana Krajnca Celje Vse je ljubezen, širimo jo sodelujejo pevci Cici in Otroškega pevskega zbora OŠ Frana Krajnca, vokalne skupine ter številni gostje 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Nube - čisti ljudje odprtje slikarske razstave Marka Krivine; gost bo Tomo Križnar 19.30 Narodni dom Celje Godalni kvartet Tartini koncertni abonma SREDA, 24. 5. 11.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop srednje stopnje: 1. in 2. letnik vstop prost 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje: 1. in 2. razred, sledi 3. in 4. razred vstop prost 17.30 Osrednja knjižnica Celje Jeans generacija v Celju z Borijem Zupančičem se bo pogovarjal Mohor Hudej 18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare iz razreda Urše Tekavc vstop prost 18.00 Glasbena šola Velenje Po črnih in belih tipkah koncert učencev in dijakov klavirskega oddelka 18.00 Velenjski grad_ Zlata paleta 2017, Sodobno slikarstvo odprtje razstave 19.00 Osrednja knjižnica Celje, kavarna Miško Knjižko Predstavitev pesniške zbirke Danija Bedrača vstop prost 19.00 Galerija Velenje_ Inventura in Prehodi odprtje razstave 19.30 SLG Celje_ Henrik Ibsen: Nora ali hiša za lutke abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Večno mladi komedija v izvedbi SNG Maribor; 5. predstava abonmaja Gustav 20.00 Kristalna dvorana GH Rogaška Samostojni koncert Praznujmo dan mladosti z orkestrom Slovenske vojske Mednarodni dan muzejev ČETRTEK, 18. 5. od 9.00 do 17.00 Anin dvor Rogaška Slatina dan odprtih vrat 10.00 do 18.00 Grad Podsreda dan odprtih vrat 10.00 Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, Hiša mineralov dan odprtih vrat UäaMättämt НргЈЈлгЈпл, PpJJ V s W „• » Pokrajinski muzej Celje vabi na brezplačno otroško delavnico IZDELAJ SVOJO ZNAMKO. Delavnica bo v soboto, 20. maja 2017, od 10. do 12. ure v Knežjem dvoru. Ogledali si bomo razstavo Filatelistična dediščina Celja in se posvetili izdelavi svoje znamke. Delavnica je namenjena otrokom od 6 let naprej. Obvezne najave: T: 03/4280 962 M: 031 612618 E: muzej@pokmuz-ce.si Ostale prireditve ČETRTEK, 18. 5. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Rak kot kronična zazdravljiva bolezen, rak v luči vraževerja in šarlatanstva predavatelj: Slobodan Vujasinović, dr. med.; vstop prost 18.00 Galerija Velenje_ Vesolje = zadnja meja predaval bo akademski kipar mag. Zoran Poznič 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Vincencijevi - pogumni, iznajdljivi in z načrtnimi odgovori predava: msgr. dr. Anton Stres 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Darilo terapije predstavitev knjige psihoterapevta Irvina D. Yaloma 19.00 Grad Komenda Polzela Odstiranja znanj prednikov: Konec kolonialnega plenjenja - začetek sodobnega prirodovarstva predava: Marko Hren PETEK, 19. 5. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Svet, v katerem želim živeti ... prireditev ob 50-letnici Vrtca Šentjur; vstop prost 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike 19.00 Dvorana Hmeljarskega doma Šempeter Mlade oči vidijo svet, ki zveni literarno-glasbeni večer 19.00 POŠ Prevorje_ Maja se dogaja in 20. obletnica KD Prevorje SOBOTA, 20. 5. 9.00 Osrednja knjižnica Celje cART sejem unikatnih in ročnih izdelkov 9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Bolšji sejem za otroke z igro do dediščine v Tednu družine; vstop prost 10.00 Športni center Žalec Razpnimo jadra: 3, 2, 1 . start 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ustvarjalnice z Manjo Koren Kodele brezplačne ustvarjalne delavnice za otroke od štirih let 10.00 Titov trg Velenje_ 6. zbor hrvaške kulture v Velenju 14.00 do 16.00 Pri Gasilskem domu Podčetrtek Gasilsko tekmovanje za memorial Franca Renierja, praznik KS Podčetrtek in majska noč z ansamblom Utrinek 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Dan odprtih vrat Doma sv. Jožefa Celje NEDELJA, 21. 5. 11.00 Citycenter Celje Pika plete pravljica v otroškem parku Džungla 12.00 do 20.00 Fontana piva Zeleno zlato Žalec Kuhna pri fontani in glasbeni program PONEDELJEK, 22. 5. 16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom starejšim od treh let 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. pogovori o življenju in smrti 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljična ura z ustvarjanjem TOREK, 23. 5. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Tehnike pomlajevanja obraza predavateljica: Daša Kovačič Bečović, dr. med.; vstop prost 17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom starejšim od pet let 19.00 Knjižnica Laško Najmlajši človek, ki je prekolesaril svet potopisno predavanje Tomaža Humarja SREDA, 24. 5. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco za otroke od treh let 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic: Novice z dežele namenjena otrkom starejšim od treh let 18.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje O teoriji in filozofiji fotografije predavateljica: mag. Tanja Plevnik Dobrodelne prireditve SOBOTA, 20. 5. 9.00 do 12.00 Središče Celja, »Na zvezdi« Dobrodelna tržnica združenih klubov rotary, lions, soroptimist ter njihovih podmladkov zbrana sredstva bodo namenjena skupni akciji, ki jo izberejo vsi sodelujoči klubi novi tednik Vedno? г штј! Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Zlata Lopata »top« turistična zanimivost Doživetje Z'dežele Sankaku očaralo premierja, zakaj ne bi turistov Predsednik vlade Miro Cerar najbrž ni obžaloval, da je minuli teden svoj del vladnega obiska v Savinjski regiji začel na nekoliko nekonvencionalen način za politika: z obiskom Judo kluba Z'dežele Sankaku na Lopati, kjer legendarni trener Marjan Fabjan s svojimi varovankami in varovanci kuje olimpijske medalje in odličja z drugih največjih tekmovanj. Imel je res kaj videti, zato tudi ni skrival svojega navdušenja. Prepričan sem, da bi se podobno odzvali turisti, če bi jim »Fabi« na stežaj odprl vrata. Ob tem obisku je »Fabi« tudi dokazal, da ni le izjemen trener in strateg za uspehe na tatamiju, ampak da ima tudi prefinjen občutek za promocijo in ustvarjanje dobrega turističnega vzdušja. Premierjev obisk je tekel kot po maslu, z opombo, da pri tem ni šlo za smrtno resen ali dolgočasen ritual ogledov, marveč da je bilo tudi veliko šal, dovtipov, smeha. Kljub temu da se včasih zdi, da je pri »Fabiju« nasmeh redka dobrina, ko ga gledamo v obleki in kravati na velikih tekmovanjih. V svoji judoistični Z'deželi Sankaku na zlati Lopati je bil »Fabi« nadvse prijazen gostitelj, ki ima vodenje po deželi v malem prstu, tako zelo, da bi mu najbrž zavidal tudi kakšen izkušen turistični vodič ali kustos. Premier se je tako lahko najprej pogovoril s slavnimi judoistkami, ki na Lopato prinašajo medalje vse od olimpijskih iger v Atenah leta 2004 - Urška Žolnir kar dvakrat, Lucija Polavder, Ana »Anakonda« Velenšek in Tina Trstenjak. Zlata Tina je premierju in ministru tudi uprizorila nekaj gimnastič-nega programa »na vojaškem poligonu«, kjer sta visoka gosta lahko dobila zelo nazorno predstavo, kako trnova in garaška je pot do zlatega olimpijskega odličja. Ta del zgodbe - filozofijo odrekanja, trdega dela in predanosti cilju - kot formulo uspeha je Zdravko Počivalšek, gospodarski minister iz naših krajev, ki je imel precej prstov vmes pri obisku premierja na Lopati, želel še posebej poudariti. Sam zagotovo to dobro ve, saj sicer iz bazena in manj- V trofejni sobi judo kluba Z' dežele Sankaku, kjer je štetje pokalov misija nemogoče, se je v knjigo gostov ob strogem gostitelju, ki je profesionalec tudi pri takšnih stvareh, vpisal še en visoki gost - predsednik vlade Miro Cerar. šega kampa v Podčetrtku ne bi nastalo eno najbolj turistično prepoznavnih in razvojno usmerjenih zdravilišč v Sloveniji. Ker turizem spada v resor gospodarskega ministrstva, verjamem, da je Zdravko Počivalšek dobil kakšno za- nimivo idejo, kako bi bilo »Fabijevo« športno zgodbo na Lopati mogoče preoblikovati tudi v zanimivo in odmevno turistično zgodbo ne le širše regije, marveč kar cele Slovenije. Kateri športni center pri nas, kjer se omare šibijo pod težo stotin pokalov in medalj, premore tudi butični zasebni športni muzej s komaj verjetnimi športnimi rekviziti, ki jih je fanatičnemu zbiralcu »Fa-biju« uspelo ohraniti pred pozabo in odpadom? Na katerem športnem prizorišču boste našli primerek zname- nitega londonskega dvonadstropnega rdečega avtobusa (The London double decker Bus), predelanega v prostor za sprostitev »Fabijevih« varovancev, kjer se po trdem treningu med drugim lahko sprostijo ob igranju fliperjev in glasbi iz džuboksa? Mar lahko še katero mesto pri nas ponudi takšno mikavno in vznemirljivo olimpijsko turistično zgodbo, kot jo ponuja »Fabije-va« zlata Lopata? Dvomim. Prepričan sem, da tudi v tujini takšnih zgodb ni prav veliko, sploh ne v medijsko manj izpostavljenih športih, kot je judo. Zato je to velik izziv tudi za Slovensko turistično organizacijo (STO), ki jo je iz sence Spirita na vidno mesto postavil prav Zdravko Počivalšek. (Mimogrede, na čelu STO je še ena domačinka, Maja Pak iz Rogaške Slatine). In nenazadnje: med drznimi turističnimi projekti, ki jih je ob prazniku Mestne občine Celje napovedal celjski župan Bojan Šrot, bi »Fa-bijeva« judo Z'dežela Sankaku vsekakor morala najti svoje mesto. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA FOTO TEDNA Roke, ki bodo gradile prihodnost. Foto: GrupA 'A 91 II )IJF4 Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 20 / Leto 72 / Celje, 18. maj 2017 Na tretjem državnem tekmovanju mažoret v Laškem str. 32 Kraj srečnega otroštva str. 29 Trideset let ustvarjanja Vulkan ustvarjalnosti, Jolande Thaler str. 30 veselja in smeha str. 45 26 INTERVJU »Bolj kot Pohcra tepeš po g S predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom Da je zreške gore list, z veseljem povedo v njegovih domačih krajih. Da je ponosen na svoje pohorske korenine, ne skriva niti sam. Ob zadnjem obisku na našem koncu je obiskal tudi svojo nekdanjo gimnazijo. »Ne gre toliko za obisk, ampak bolj za vračanje k svojim. Še vedno se počutim kot kajuhovec,« je dejal po srečanju na I. gimnaziji v Celju. Ob koncu napornega dneva smo ga gostili tudi v studiu Radia Celje. O mladih danes kroži veliko različnih klišejev. Od tega, da so razvajeni milenijci, do tega, da so izgubljena generacija, ki v nizkem štartu čaka, da bo zapustila to državo. Kakšen je vaš občutek? Gre predvsem za vprašanje priložnosti, ki jih ima ta generacija v okviru te države. Naši mladi se običajno relativno dobro izobrazijo, v času študija spoznajo tujino in potem lažje presodijo, kje in kako bodo iskali svoj prostor pod soncem. Če ga ne najdejo doma, ga najdejo v širši domovini, ki se ji reče Evropska unija. S tem seveda ni nič narobe, dokler ti mladi nekaj vrnejo tudi državi, ki jim je vse skupaj omogočila. Tu bo treba najti način in predvsem nova delovna mesta, ki bodo na eni strani dovolj se je rodil v Celju leta 1967. Po zaključeni osnovni šoli v Zrečah in gimnaziji v Celju se je vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je leta 1992 zaključil študij političnih ved - smer mednarodni odnosi. Za svoje diplomsko delo je dobil Prešernovo nagrado. Po diplomi se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1996 zagovarjal magisterij z naslovom Kodifikacija sodobnega diplomatskega prava, za katerega je dobil Zoretovo nagrado. Leta 2006 je pridobil naziv doktorja znanosti. Njegova doktorska disertacija je bila na Fakulteti za družbene vede nagrajena kot najboljši doktorat leta. Leta 1992 se je zaposlil kot asistent na Katedri za mednarodne odnose FDV, kasneje je pridobil status visokošolskega učitelja. Od leta 2008 do izvolitve v Državni zbor RS julija 2014 je bil tudi predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dr. Milan Brglez živi v izvenzakonski skupnosti in je oče dveh hčera. »Še vedno nam manjka znanja, da bi znali izkoristi vse potenciale. Ko prenašamo zakonodajo, jo znamo redko prilagoditi svojim razmeram. Če jo že, jo prilagajamo ozkim interesom nekih skupin in ne celotni skupnosti.« velik izziv in bodo hkrati zagotavljala dostojno plačilo. Ne nujno najvišje, a dovolj visoko za dostojno življenje. Zelo pomembni so tudi dobri odnosi na delovnem mestu. Če vse to zadeneš, si res lahko zadovoljen. Ampak takšne pogoje je treba ustvariti. Če jih ne bomo sami, se zastonj pritožujemo. Sošolci se vas spominjajo kot izjemno študi-oznega. Ste imeli že takrat kakšen začrtan cilj pred seboj? Nikakor, bil sem vedoželjen in vedno sem rad bral. V času študija sem odkril, da mi je tudi delo z ljudmi pisano na kožo in da zelo rad poučujem. To sem tudi rad počel in še vedno rad počnem. A me je, ker sem menil, da moram državi vsaj delno povrniti to, kar mi je dala, zvabila politika. Zdaj smo pač novi obrazi v politiki. Bomo videli, kaj bomo naredili. Kako so vas zaznamovale pohorske korenine? Trmast sem. Ko sem prepričan, da je nekaj treba narediti, pri tem vztrajam in me je težko premakniti. To je pohorska trma. Bolj kot Pohorca tepeš po glavi, bolj naravnost te gleda. Po drugi strani običajno delujete izjemno umirjeno. A se znam tudi razjeziti (nasmešek). Pri tem se trudim, da tega ne pokažem v javnosti. Včasih se mi zagotovo na obrazu vidi, kaj si mislim o določeni zadevi, ko vodim sejo. A se zavedam, da mi ne bo nič pomagalo, če se bom razjezil. Kvečjemu bom dal nasprotniku zadoščenje, da me je uspel spraviti iz ravnotežja. V takšnem položaju je umirjen odziv včasih edino, kar imaš, velikokrat pa tudi tisto, kar nasprotnika najbolj razjezi. »Na srečo poslanci niso moji študentje in mi jih ni treba ocenjevati, a tudi pošteno ne bi bilo. Pri nekaterih vprašanjih me presenetijo in so precej bolj pripravljeni na sodelovanje, včasih pa je raven razprave takšna, da ne vem, kam bi se skril. Po drugi strani zaradi različnih pričakovanj in tudi medijske izpostavljenosti parlamenta ne cenimo dovolj niti ne razumemo, kaj naj bi politika bila.« u INTERVJU 27 lavi, bolj naravnost te gleda« Mnogi naši kraji se velikokrat čutijo odrezani od Ljubljane, kaj šele od Bruslja. Žal skladen regionalni razvoj ni bil močna stran nobene od dosedanjih politik. Temu smo se premalo posvečali. In še vedno je tu veliko manevrskega prostora. Župani opozarjajo, da bo šlo še na slabše. Nova evropska finančna perspektiva obrobje potiska še bolj na rob. Pri tem ne gre toliko za tako imenovane mehke projekte, gre za povsem drugačno logiko financiranja. Prej so se nepovratna sredstva stekala v infrastrukturo, zdaj te možnosti ni več. Evropa zgolj na videz daje denar, v resnici pa samo skrbi za ustrezne kreditne linije. Vsak projekt je treba enkrat tako ali drugače poplačati, kar naj bi spodbujalo tržno naravnanost. Za veliko projektov v preteklosti se je namreč izkazalo, da so ugasnili v istem trenutku, ko so evropska sredstva usahnila. V prodaje. Zaradi oslabljenega finančnega položaja je bil udar krize zato še močnejši in smo ga vsi krepko plačali. Hkrati se bomo tudi zaradi tega težko izognili izgubi sistemskih bank. Bančništvo je še vedno ena od hrbtenic nacionalnega gospodarstva. Zato je naloga trenutne politike zelo odgovorna, da vsaj nekaj od tega uspe ohraniti. Seveda znotraj že danih zavez. Za nazaj stvari ne more spreminjati, tega se v mednarodni skupnosti ne počne. S katero od držav v soseščini imamo tudi drugačne izkušnje. Vem, kam merite, a prepričan sem, da bo na dolgi rok jasno, da je obstoječe pogodbe treba spoštovati. To bo koristilo vsem. Če ne, se bomo na širšem območju zahodnega Balkana spet soočali s povsem nekonstruk-tivnimi konflikti. Saj do teh prihaja tudi v pravu, vendar jih rešujemo civilizirano. Kar »Tiste, ki jih vključujemo v družbo, moramo na način, da bodo sprejeli naša pravila igre, da bodo sprejeli naš koncept človekovih pravic in tako naprej. To zahtevati se mi ne zdi preveč. Ohranjanje nekih posebnosti in neke kulturne identitete pa mislim, da vsaj na daljši rok našega slovenstva ne bo ogrozilo, kvečjemu ga bo obogatilo.« sosednji Avstriji, ki si jo tako radi jemljemo za zgled, so evropska sredstva že doslej uporabljali kot zagonska sredstva. Resnici na ljubo nam vzhodnjakom ta perspektiva ni ravno pisana na kožo. Poljaki so na primer izračunali, da na vsak evro iz evropskega proračuna odteče 86 centov nazaj v Nemčijo. Sistem je tako zastavljen, da imajo prednost stare članice. To se sicer sliši bogokletno, vendar se moramo o Evropi pogovarjati realistično, če želimo dobiti tisto, kar je dejansko možno. Slovenci znamo biti zelo kritični, da ne rečem kritizerski, do svoje svoje države. Še vedno nam manjka znanja, da bi znali izkoristi vse potenciale. Ko prenašamo zakonodajo, jo znamo redko prilagoditi svojim razmeram. Če jo že, jo prilagajamo ozkim interesom nekih skupin in ne celotni skupnosti. Evropa več hitrosti obstaja že ves čas, nenazadnje imamo evroobmočje, šengensko ureditev. Vsaj tam, kjer nam bo to koristilo, si bo Slovenija vedno prizadevala biti v prvem krogu. Sicer pa upam, da bo Evropa postajala močnejša in tesneje povezana. Za nas je vedno koristno, če se lahko zatečemo na neko sodišče, višjo inštanco, pravila nas rešujejo. Če pa bomo šli nazaj v smer nacionalnih držav, kjer veljajo klasična razmerja moči, bomo vedno na slabšem. Močnejši so vedno reševali težave na račun malih. Za nazaj je lahko biti pameten, ampak kdaj smo kot država najbolj skrenili s poti? Druga faza privatizacije je bila zagotovo takšna prelomnica. Namesto v gospodarsko širitev je obstoječi menedžerski kader energijo in kapital vlagal v lastninjenje podjetij. Tudi zato se nam danes dogajajo neugodne se drugačnih poti tiče, si seveda nihče ne želi ponovitve balkanske tragedije. Večkrat poudarjate, da je naša edina možnost enotna pot, ampak razklanost slovenskega naroda presega zgolj politično opredelitev levo in desno. Zdi se, da z leti ni prav nič bolje. Bolj ko se oziramo v preteklost, bolj je jasno, da bo ta razklanost vedno obstajala. Najbolj seveda na temelju druge svetovne vojne in vsega, kar se je dogajalo po njej. Zdaj se pod vprašaj postavlja že čas osamosvajanja, čeprav vemo, da boljšega rezultata in večje podpore politika ni imela ne prej ne pozneje. Tudi narod ni bil nikoli tako enoten in nesmiselno je sedanje prisvajanje zaslug t. i. osamosvojiteljev. Ne smemo pozabiti, da se je osamosvojil slovenski narod. Njemu gredo torej vse zasluge. In seveda, če k tema dvema delitvama dodamo še begunsko oziroma migrantsko krizo, dobimo tri področja, kjer so ideološke delitve zelo močne. Vseeno se počasi razvija spoznanje, da takšna razdeljenost ni dobra. Vsaj takrat ne, ko si moramo na mednarodnem področju kaj izboriti zase. Da se je smiselno vsaj do določene mere uskladiti ali vsaj navzven dajati videz usklajenosti. Če ljudi razdvajamo, smo na koncu vsi na slabšem. Teoretično ste pred vstopom v politiko dokaj dobro vedeli, v kaj se spuščate. Ste res? Tudi svoje kolege sem svaril pred tem, kaj se bo v politiki dogajalo, a so se mi smejali. Izkazalo se je, da je še slabše. Teoretično znanje je zelo koristno, že zato, da se zaveš, kakšne so možnosti političnega delovanja. »Vseeno se počasi razvija spoznanje, da takšna razdeljenost ni dobra. Vsaj takrat ne, ko si moramo na mednarodnem področju kaj izboriti zase. Da se je smiselno vsaj do določene mere uskladiti ali vsaj navzven dajati videz usklajenosti. Če ljudi razdvajamo, smo na koncu vsi na slabšem.« Znanje ti da več manevrskega prostora, vsaj na mednarodnem terenu. Ta ni bistveno drugačen od notranjepolitičnega. Oba imata svojo logiko, ki jo je treba razumeti in uporabiti. V snovanje nove stranke ste se spustili z velikimi ideali. Je v politiki sploh še prostor za idealizem? Seveda, mora biti. Sicer takšne stranke ne bi bilo. Veliko smo se naučili, tudi na lastnih napakah. Izjemno težko je hkrati vzpostavljati stranko in vladati. To sta dva velika projekta. Če ne bi bili tako novi v politiki, morda marsičesa ne bi naredili. Ali osebno ne bi naredil, ker bi se bolj spraševal o svoji politični prihodnosti, kot o tem, kaj je prav in kaj ne. Če bi bili parlamentarci vaši študentje, kako bi jih ocenili? Včasih na mestu predsedujočega precej mrko gledate po dvorani. Tako gledam že od nekdaj, ampak to ni nujno slabo (smeh). Na srečo poslanci niso moji študentje in mi jih ni treba ocenjevati, a tudi pošteno ne bi bilo. Pri nekaterih vprašanjih me presenetijo in so precej bolj pripravljeni na sodelovanje, včasih pa je raven razprave takšna, da ne vem, kam bi se skril. Po drugi strani zaradi različnih pričakovanj in tudi medijske izpostavljenosti parlamenta ne cenimo dovolj niti ne razumemo, kaj naj bi politika bila. Žal je zaradi tega vedno manj sposobnih ljudi v politiki, ker se preprosto nočejo soočiti z vsem, kar pride zraven. Nimajo vsi dovolj debele kože. Jaz sem se vsaj teoretično zavedal, kaj me čaka. Preprosto je treba nekatere stvari, v katere verjameš, izpeljati in stati za svojimi dejanji. Bodo že ljudje na naslednjih volitvah presodili, ali sem ravnal prav. Računam, da mi bodo pritrdili (nasmešek). Ste v koaliciji že zelo obremenjeni z volitvami? To vprašanje visi v zraku tako znotraj kot izven koalicije. Kot se spomnim, so govorili, da naj ta vlada ne bi preživela pol leta, a so za nami že tri. Mislim, da je pred državo trenutno preveč pomembnih stvari, da bi si lahko privoščili kakršnekoli predčasne volitve in posledično politično nestabilnost. Letos so predsedniške volitve in volitve v državni svet. Oboje so v moji pristojnosti, da jih razpišem. Če bi kdo vseeno uspel zrušiti vlado, pa državni zbor deluje s polnim mandatom do sklica novega zbora. Zdi se, da je v sodobni družbi vedno več strahov - za lasten obstoj, pred negotovo prihodnostjo, pred migranti, terorizmom, naravnimi katastrofami ... Kako je v takšnem vzdušju mogoče graditi strategijo, po kateri bomo čez nekaj desetletij vsi srečni? (smeh) To pa ni lepo vprašanje. Ker za srečo posameznika pravzaprav država ne more poskrbeti v celoti. Lahko si želi idejno razvoj peljati v smer, kjer bi ljudje lahko bili srečnejši. Da pa strah obstaja, je treba priznati, treba ga je upoštevati in se o njem pogovarjati. S tem v mislih je treba graditi politiko. Da strah ignoriramo, ne pomaga. Ko gre za migracije, je to izjemno zapleteno področje. Kako vidite podobo Evrope v prihodnosti - je multikulturno sobivanje še ideal ali smo za kaj takšnega premajhnega duha? Preveč zaprtega duha smo, da bi živeli multikulturnost v celoti, ampak tega v tem trenutku niti nihče ne zahteva. Človek bi pričakoval le to, da bomo pomagali tistim, ki jim lahko. Tiste, ki jih vključujemo v družbo, moramo na način, da bodo sprejeli naša pravila igre, da bodo sprejeli naš koncept človekovih pravic in tako naprej. To zahtevati se mi ne zdi preveč. Ohranjanje nekih posebnosti in neke kulturne identitete pa mislim, da vsaj na daljši rok našega slovenstva ne bo ogrozilo, kvečjemu ga bo obogatilo. Kaj to pomeni v številkah, ne bi hotel govoriti. Rad bi le, da bi bila ta misel za ljudi sprejemljiva. Odgovornost politike je, da se z ljudmi pogovarja, da odpravlja strahove. Migrantov si nenazadnje nismo mi izmislili in s to težavo se bomo prej ali slej morali soočiti. Če hočemo dobre strani združene Evrope, bomo morali reševati tudi skupne težave. Zaradi prve dame slovenskega rodu imamo Trumpove poteze v ZDA še malo bolj pod drobnogledom. Kako jih komentirate? Pri nekaterih zadevah imajo zelo jasne interese in tu predvidevam, da se bodo držali te agende, pri marsikateri stvari pa bodo zagotovo morali sprejemati tudi kompromise. Interesov je vedno več in morda ne bodo vedno v ospredju tisti, ki smo jih bili navajeni doslej, če vzamemo za primer odnos med Palestinci in Izraelci. Mislim, da bomo to administracijo morali soditi po tem, koliko in kašne kompromise bo sposobna sprejeti ob soočenju z realnostjo. Mi jo lahko zgolj spremljamo in se prilagajamo. Glede na našo majhnost povsod potrebujemo prijatelje in ne sovražnikov. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA »Tudi svoje kolege sem svaril pred tem, kaj se bo v politiki dogajalo, a so se mi smejali. Izkazalo se je, da je še slabše.« 28 ŽIVLJENJSKA ZGODBA Zgodba uspeha mladih In Slovenija je to končno spoznala! spreminja srca Vedno je nasmejan, simpatičen in dobre volje. Profesionalen, zgled mladim in celotni družbi. David Razboršek. Vodilni član celjskega Zavoda Vozim in član Društva paraplegikov JZ Štajerske, ki sta znana po tem, da njuni člani o prometni varnosti predavajo mladim. Do zdaj je zgodbe invalidov slišalo več kot 55 tisoč dijakov. »Spremeniti moramo njihova srca,« nam je Razboršek dejal pred leti. Njegovo plemenito poslanstvo se je uresničilo in postalo zgodba o uspehu. Slovenija je to spoznala, Razboršek je pred tedni iz rok predsednika države Boruta Pahorja dobil priznanje za delo na področju pro-stovoljstva. Pravi, da je to nagrada vsem tistim, ki v projektu Še vedno vozim, vendar ne hodim o varnosti v prometu predavajo mladim. Za sleherni njihov trenutek, ko so o svojih osebnih bolečih zgodbah, ki so jim spremenile življenje, zmogli govoriti drugim, da bi jih obvarovali pred takšnimi izkušnjami. Hkrati je takšno visoko priznanje spodbuda. »Ko kdaj ne bo šlo kaj po načrtih, bom pogledal priznanje in rekel, glej, saj sem na pravi poti,« doda z nasmehom. Osebno smo rasli vsi Razboršek se je hudo poškodoval leta 2007, vendar ne v prometu, ampak pri deskanju na snegu. Ko je po okrevanju po operacijah končal večmesečno rehabilitacijo in se vrnil domov, se mu je življenje popolnoma spremenilo. Takrat je prišel v stik z Društvom paraplegikov JZ Štajerske. »Pomagal sem pri projektu pridobivanja sredstev za novo kombinirano vozilo za društvo in takrat nismo želeli, da bi šlo za klasično zbiranje denarja, češ invalidi potrebujejo denar. Poskušali smo narediti nekaj za družbo, za okolico. Takrat nam je bil v veliko oporo Srđan Đumhur, za kar smo mu še danes hvaležni. Nastala je namreč ideja, da bi prisluhnili potrebam srednjih šol, kjer je manjkala preventiva s področja prometa. Zato smo zbrali strokovnjake za nasvete našim članom in začeli izvajali delavnice po šolah,« razlaga o rojevanju ideje in začetkih tovrstnih predavanj, ki so danes v Sloveniji označena kot ena najboljših preventivnih dejavnosti za večjo varnost v prometu. Ko smo kot medij spremljali Raz-borška in njegove kolege na prvih delavnicah, skoraj nihče ni ostal brez solz na obrazu ob besedah, ki so jih invalidi polagali na srce mladim. Tudi danes je pogostokrat tako. Ob tem ga vprašamo, ali se sploh zaveda, koliko je v vseh teh letih storil za družbo s svojimi prijatelji, ki predavajo. 55 tisoč ljudi je slišalo zgodbe tudi po njegovi zaslugi. Zgodbe, ki so jih naučile previdnosti v prometu. »Z mladimi so osebno rasli tudi tisti, ki so predavali ... Pravzaprav mi vsi. Moje delo je v vseh teh letih prešlo v organizacijo takšnih dogodkov, urejanje dokumentacije, toda kljub temu sem vsaj enkrat mesečno prisoten na teh delavnicah. Ker to daje motivacijo tudi meni. Daje mi nove izzive,« doda. Vzor so starši! Rad ima družbo in stik z mladimi. Pri delu se mu je potrdilo, da je družina osnovna celica, iz katere izhaja vse, tudi priprava otrok na obdobja, ki jih starejši vidijo kot Srbska zveza paraplegikov izvaja projekt Še vedno vozim (Još uvek vozim) po vzoru slovenskega projekta. Do zdaj je bilo v Srbiji že več kot 50 delavnic po šolah. V prihodnosti želi Razboršek s svojo ekipo vstopiti v Erasmus program ter s Portugalci in z Belgijci ustvariti kompetenčni model procesa integracije preventive v delo vseh mladinskih organizacij, ki bi na različne načine lahko dodale svoj delež k varni mobilnosti. »Ponosen sem, da sem član Društva paraplegikov JZ Štajerske. Priznanje za prostovoljstvo je tudi njihovo!« kritična. »Mladi nastavljajo ogledalo staršem. In to starši včasih težko sprejemajo. Ravno na eni zadnjih delavnic se je jasno pokazalo, da je glavnina težav, kot je na primer alkohol pri mladih, posledica vzorcev, ki jih otroci vidijo pri starših. A ti ne sprejemajo svojega dela odgovornosti. Če bi, bi razbremenili odnos z mladimi. In ta napetost se nato odraža v družbi,« pojasnjuje. Pred čisto vsemi bolečimi izkušnjami otrok ne moremo obvarovati, pravi, a pred nekaterimi jih lahko. »Še posebej zdaj, ko smo v obdobju, v katerem so vrednote, ki jih da družina, vedno manj pomembne, se je treba zavedati, da so starši tisti, ki so otroku zgled,« razlaga in doda, da je starejše pravzaprav še težje naučiti določenih stvari. »Starejši imajo določene izkušnje in ker se jim v določenem času ni zgodilo nič groznega, si rečejo: >Kaj mi bo stroka govorila, saj imam svoje izkušnje, ki me niso pripeljale do situacij, o katerih govorite.< Mladi so drugačni, vse informacije so jim na dosegu roke, zato jim je o njih brezpredmetno govoriti. Radi imajo resnične zgodbe. In vrednote, ki jih dobijo mladi danes, bodo - ko bodo starši - znali predajati naprej.« »Ko pride trenutek invalidnosti, je treba sprejeti odgovornost za njen vzrok in se s tem pomiriti. Vsaka zgodba, ki jo delimo z ljudmi, ima pozitiven učinek, če ne prihaja iz bolečine, ampak iz življenjskih spoznanj po nesreči. Invalidnost je lahko začetek novega. Pred leti mi je zdravnik napisal, da je to le ovinek. Za njim se odpirajo nove priložnosti.« Razborškova velika ljubezen je ročno kolo. »Športu se ne želim in enostavno ne morem odpovedati. Je moj stik z naravo in gibanjem.« (Foto: Blaž Uršič) Poslovna in osebna ljubezen Toda David Razboršek ni le - to danes lahko zagotovo zatrdimo -prvi človek prave prometne preventive v Sloveniji, ampak je tudi oče štiriletnega Tita, partner in zelo dober prijatelj. Njegova Anja Zago-milšek je prav tako pomemben člen Zavoda Vozim in njun odnos odraža, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Ker Razboršek nikoli ne izgubi smisla za humor, opisno razloži, da sta z Anjo začela »hoditi« po njegovi nesreči, torej ko je že bil na invalidskem vozičku. Poznala sta se že prej, vendar je Anja intenzivno v njegovo življenje stopila v pravem trenutku. In tudi danes mu stoji ob strani. »Vedno ji bom hvaležen,« doda ob tem, ko razloži, da mu je prava protiutež pri poslovnih odločitvah. »Če ne bi bilo nje, bi me odneslo z mojimi idejami in projekti, ona pa me vedno ustrezno prizemlji, če se tako izrazim. Sva pa kar močna karakterja, kar se odraža v najinih pogovorih o poslu, ko si vse stvari poveva naravnost in pogosto tudi na glas,« smeje pove. A dejstvo je, da sta šla skupaj čez vse ovire od prvega dne, ko sta se spoznala. In po nesreči ni bilo lahko. »Najprej težko sprejmeš, ko ti povedo, da zaenkrat še ni rešitve, kako pozdraviti poškodbo hrbtenjače. Prideš do trenutka nespre-jemanja situacije, jeze, psiholoških travm in vprašanj, kako naprej. Če ti okolica stoji ob strani, so ti procesi lažji. Postavljaš si nove cilje ali nadaljuješ s starimi, če jih lahko glede na situacijo,« doda. Ali v svoji invalidnosti vidi oviro? »So sončni in senčni trenutki tudi v mojem življenju. Veliko ljudi je, ki so bolj hendikepirani, kot sem sam, in živijo polno: »Od njih se tudi sam še vedno učim. Tudi oni so zame spodbuda.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA REPORTAŽA 29 Kraj srečnega otroštva Šestdesetletnico vselitve v nekdanji »oficirski« blok v Celju so proslavili otroci, ki so v njem preživeli nepozabna leta »Srečanje ob šestdesetle-tnici srečnega otroštva in dolgoletnega prijateljstva,« je pisalo na vabilu. Prejeli so ga nekdanji otroci iz bloka na celjskem Trgu oktobrske revolucije, ki so skupaj preživljali nepozabna leta brezskrbne igre, druženja, vragolij. Resda so ti otroci danes gospe in gospodje v zrelih letih in da tudi blok nima več istega naslova -dobil je tablo z napisom Kocbekova ulica. A vsi, ki so eno od majskih sobot točno opoldne prišli na srečanje, so v srcu še vedno tisti fantiči in dekleta, ki so se nekoč zbirali na ulici ali v parku pred blokom, se dogovarjali, kakšne igre se bodo igrali ali kam bodo šli »rabutat«. Le časi so zdaj drugačni. Nekoč »oficirski« blok, kot so mu rekli, je danes povsem običajna večstanovanj-ska stavba. A pred desetletji je verjetno prav pestra in pisana druščina družin, ki so prišle iz različnih koncev bivše Jugoslavije, saj so bili očetje zaposleni v vojski, zaznamovala dogajanje v bloku in okrog njega. Leta 1957 so se vanj vselili prvi stanovalci. Če so bili starši povezani kot družina, je to še bolj veljalo za otroke. Več kot sto jih je takrat živelo v velikem bloku z več vhodi, ki je bil nekaj posebnega tudi zato, ker je imel dvigalo, zadaj pa majhen bazen. Starejši so pazili na mlajše, sicer pa posebne bojazni, da bi se komu kaj hudega zgodilo, ni bilo. Bili so drugačni časi, ki jih je danes težko dojeti. »Ni bilo alkohola, droge. Mama je le občasno preverila, če smo lačni, ko je bila tema, pa smo šli domov,« se spominja Vlado Bojovič, eden od nekdanjih blokovskih otrok. Lumparije ... Džipsi, Braco, Baks, Vanja, Muri - tako so se klicali med seboj. Muri oziroma Miro Pa-vlovič je bil glavni organizator srečanja. Otroci se sreču- »Tudi če so drugi časi, mislim, da otroci pogrešajo druženje, varnost in pogovore, kar vse smo imeli mi. Privoščil bi jim vse to.« »V šolo čez cesto smo vedno zamujali, smo bili pa prvi doma...« »Cesta je bila igrišče. Dokler nismo dali gola, ni mogel promet naprej.« Skupinska slika s srečanja nekdanjih otrok »oficirskega« bloka v Celju. V njem še vedno živi nekdanji tehnični urednik Novega tednika Franjo Bogadi (šesti z leve zgoraj) jejo že od petindvajsetletnice vselitve v blok. »Na seznamu imamo sedemdeset imen, a tistim v tujini nismo pošiljali vabil,« je povedal, potem ko se je skupina z malo več kot dvajsetimi udeleženci zbrala pred blokom in se nato odpravila družit ob Šmartinsko jezero. Veselje ob ponovnem snidenju so spremljali objemi, poljubi. Da nekdanji otroci ob tem vsakokrat obudijo številne prigode iz mladosti, je jasno. »Spomini so neverjetni, tako na igro kot na lum-parije. Vedeli smo za vsako drevo in vsak nasad v bližini. Najstarejši so šli najprej in se najedli, mlajši smo jih čuvali. Potem smo se zamenjali, če je kaj ostalo, seveda,« pravi Pavlovič. ... in šport A niso zganjali le lumparij, znan maratonski plavalec Jože Tanko pravi, da je bil to blok uspešnih športnikov. To ne velja le zanj, ampak tudi za njegovega brata Dušana, danes odvetnika, ki je bil judoist in trener, in tudi za oba odlična rokometaša, Miho in Vlada Bojoviča. Otroci so preživljali dneve ob igrah z žogo, namiznem tenisu, merili so se, kdo z manj koraki preskoči cesto, ki je bila občasno atletska steza ali nogometno igrišče. »Lepo in srečno otroštvo smo imeli,« se spominja Vlado. »Predvsem ni bilo televizije, imeli smo park za druženje, igrišče pri šoli čez cesto. Včasih smo pri sosedih, ki so imeli takrat televizijo, gledali kakšno otroško serijo, najraje sem imel oddajo Mendo in Slavica,« se spominja Bojovič. Boris Fre-lih, ki nekdanje čase v bloku podoživlja tudi ob obiskih hčere, ki še živi v njem, je dodal: »Prvič smo televizijo gledali leta 1959 pri gospe Cvetanovič, razne pevske festivale smo imeli radi.« Igre fantov in deklet Na srečanje je iz Kranja prišel Slavko Cvetanovič. Obudil je spomin na zabavno prigodo med lovljenjem po blokovskih kleteh. »Zvone Mratinkovič je bežal pred mlajšim bratom, ki smo ga klicali Fičo, in ko sta se znašla v kotu kleti, je Zvone rekel: >Fičo, glej diamant! < Mlajši je pogledal, kje je ta diamant, in medtem mu je brat ušel.« Iz Ljubljane je prišla Sonja Cvetanovič. Menda so bili vanjo zaljubljeni številni fantje iz bloka, a so se bali njenega strogega očeta. Sama se ob teh spominih le nasmeji in pravi, da so bili to lepi časi in da je kar malo žalostna, ko danes gleda odraščanje otrok. »Ni druženja niti prostora za takšno igro, kot smo jo mi poznali.« Družina se je tako kot veliko Spomine so obujali tudi ob starih šolskih fotografijah. drugih, povezanih z vojsko, precej selila. »Iz Celja smo šli v Maribor, potem prišli v ta blok in nato smo se selili v Zagreb. Ni bilo hudo, hitro Veselje ob ponovnem snidenju (od leve): Slavko Cvetanovič, Marjan Godinič, Vlado Bojovič, Dušan Vignjevič in Branko Marič Od leve: Boris Frelih, Dragiša Skakič in Miro Pavlovič sem se vključila, zadovoljna sem bila, da sem srečevala veliko ljudi. V Zagrebu smo na gimnaziji obdelovali tudi slovensko literaturo in sem lahko na glas brala v razredu Prešerna in Cankarja. To mi je dvignilo ugled in povečalo simpatije fantov ...« Sicer pa se posebnih dekliških iger ne spominja, vedno se je več družila s fanti, je povedala, medtem ko je Dragica Srdič, včasih Skakičeva, povedala, da so se deklice igrale predvsem s punčkami, igro med dvema ognjema in fuč, v slabem vremenu pa družabne igre. Otroci so bili tudi delavni. »Pred prvim majem smo imeli akcijo in smo vse papirčke pobrali.« Blokov te vrste danes ni več, tudi otroštva so drugačna. Za otroke iz »oficirskega« bloka so bili to najlepši časi, ki jih ne bodo pozabili. »To, da se še danes srečujemo, pove vse,« je zaključil Dra-giša Skakič. TATJANA CVIRN Foto: GrupA 30 PORTRET Jolanda na fotografijah nosi dvoredni suknjič z zlatimi gumbi iz letošnje kolekcije, za katerega pravi, da bi bil popularen tudi pred osemindvajsetimi leti. S suknjičem je uskladila tudi svilen šal blagovne znamke Thaler, za katerega se je odločila zaradi dekolteja, ki ga je tako rahlo zakrila, svila pa vedno zavaruje tudi ovratnik pred madeži ličil. Džins hlače je Thalerjeva sicer kupila, a jim je dodala svoj pečat ter jih porisala z rdečimi pikami in natrgala. »Moje oko vidi le lepe poteze« Pomembno je, da se v oblačilih dobro počutimo Jolanda Thaler, nekdanja manekenka, danes priznana celjska modna oblikovalka in lastnica blagovne znamke Thaler, nikoli ne dela. Z materiali, oblikami, barvami in vzorci se le igra. In v tej igri zmaguje že trideset let. Čeprav Jolanda Thaler pozna vse aktualne kolekcije, spremlja vsa največja imena modnega sveta in se navdušuje tudi nad oblačili, ki odstopajo od običajnega, si vsa ta leta prizadeva, da njene kreacije ljudje nosijo - ne le na modnih brveh, temveč tudi v središču Celja. »Mnogi modni oblikovalci ustvarjajo neke oblike kokonov, nenosljivih modelov oblek, ki so sicer šokantne na odru, a niti približno niso za na cesto. Mene to ne zanima, jaz ustvarjam za ljudi.« Čeprav je sosednja Italija pikov as med modnimi prestolnicami, si domačega Celja nikoli ni želela zapustiti: »Kako le, tu sem doma!« Če nisi prepričan, se odloči za samozavest Jolanda Thaler je v svojem tridesetletnem delovanju oblikovala za različne posameznike. »Suhi, visoki, čokati ... Kako naj povem, vse sem že videla in za vse sem že delala,« opisuje svoje naročnike. In v vsem tem času je spoznala predvsem to, da kliše o nepomembnosti konfekcijske številke ni kliše. »Ne koristijo idealna postava, urejena pričeska, popolna podoba, če jih kazi >kisla faca< ali če v svoji koži in oblačilih človek ni samozavesten.« In slednjega Jolandi Thaler ni nikoli manjkalo. Kot majhno deklico so jo privlačile lepe stvari, predvsem lepe obleke. A izbire, kakršno poznamo danes, ko nas na vsakem koraku »bombardirajo« oblačila vseh barv, oblik in cenovnih razredov, včasih ni bilo. Zato se je odločila, da si jih bo izdelala sama. »Še vedno se spomnim prvih hlač, ki sem si jih izdelala. Takrat so bili popularni hipiji in takšne so bile tudi moje prve hlače. Takrat še brez pravega S Jolanda Thaler čevlji, ki sem jih nosila k svojim >hipi< hlačam, brez podplatov. A tako oblečena sem se počutila enkratno! Bila sem samozavestna.« Sicer je Jolanda Thaler plavala tudi v manekenskih vodah, a njena prava ljubezen je bilo vedno oblikovanje. In letos mineva trideset let, odkar svojo vizijo, kreativnost in domišljijo preliva na papir, kjer ustvarja svoje kreacije. kroja, znanja pač še nisem imela.« A kaj so hlače brez pravega para obutve ...? »Tako so bili prvi »Če bi se ženske zavedale svoje moči, moških ne bi potrebovale« Pod blagovno znamko Thaler je oblikovalka podpisana skoraj trideset let - le prvih nekaj let je ustvarjala pod drugim imenom. Čeprav je Jolanda dolga leta ustvarjala ob boku z možem, jasno pove, da je za svoje ime za- ustvarila in sama zaščitila, to naredim tudi vsakih deset let.« Jolanda brez kančka dvoma pravi, da brez njenega dela te znamke ne bi bilo več. »Jaz sem bila tista, ki je vlekla voz, in ne moj mož, kot sem sprva mislila, da bo. Ženske se vedno zanašamo na moške ... Ko bi se zavedale svoje moči, moških sploh ne bi potrebovale!« Jolanda Thaler, ženska, ki nikoli ne reče: »Nimam kaj obleči!« Nekoliko slabe vesti dobi vsaka ženska, ko Jolanda Thaler pove, da vsako jutro telovadi in medtem do potankosti premisli, kaj bo tisti dan oblekla, kakšni modni dodatki bodo zaokrožili njeno celotno podobo in s katerimi ličili bo poudarila svoje poteze. A to je nekoliko lažje, če se človeku nikoli ne zgodi, da nima česa obleči. »Veste, moja omara je precej majhna. Kovačeva kobila je zmeraj bosa in tudi jaz pridem vedno zadnja na vrsto. A nosim le svoja oblačila, zato tudi nekoliko starejša spretno usklajujem z novejšimi kosi, zato teh težav nimam.« Oblikovalci vsako leto dobijo smernice za ustvarjanje. Jolanda je »na tekočem« z vsemi aktualnimi in s starejšimi kolekcijami vseh večjih modnih oblikovalcev, modnih hiš in podjetij. »Večkrat vidim, kako kakšno podjetje kopira od drugega. Največkrat cenovno dostopnejša podjetja od za povprečno javnost cenovno nedostopnih kreatorjev. Sama se sicer držim smernic, druga dela so mi v navdih, a kopiram jih ne.« In če kdo kopira njo? »Naj me, to si štejem v čast.« Moški »komplicirajo« bolj kot ženske »Res je, najde se kdaj kdo, ki je veliko bolj zahtevna stranka. A vseeno skoraj raje oblikujem za moške,« odgovarja Jolanda. Kot pravi, vsem zahtevam, ki jih imajo stranke, enostavno ne more ugoditi. Kadar vidi, da model oblačila ali barva za stranko nista primerna, to enostavno pove. Če se s tem stranka sprijazni, iščeta kompromise. Kot pravi, je najtežje, ko imajo stranke, ponavadi ženske, ideje o ekstravagantnih oblekah, potem pa jih ne želijo nositi ali se v njih ne počutijo samozavestno: »Moram biti tudi psiholog in presoditi, kakšna kreacija je primerna za stranko.« Letošnje smernice Jolanda je prepričana, da so najpomembnejši »večni kosi«. Tako naj bi vsaka ženska vedno imela v omari kakšno lepo obleko, ki je lahko sicer zelo preprosta, predvsem takšno, da je primerna osebnosti lastnice. Prav tako v omari ne smejo manjkati suknjič, plašč in par čevljev s peto. Ko gre za moške, Jolanda še vedno stavi na eleganco. »Pravi« moški mora vedno imeti v omari lep suknjič in obleko, ne glede na leta. Med najpomembnejše kose spada tudi kravata: »Kravata je in bo ostala vedno >in<.« Čeprav je Jolanda že oblikovala hlače za nevesto, prisega, da mora vsaka ženska za takšne dogodke vedno obleči obleko. Bela in črna nista barvi, pojasnjuje Jolanda, a kljub temu sta črna eleganca in bela svežina vedno aktualni. Za letošnje poletje priporoča kožne barve, predvsem pa naj bi barvno paleto prilagajali počutju. »Dovolite si biti drzni tudi s flourescentnimi barvami. Popestrite stare modele, nosite nakit.« Manj je več? Ni nujno! Jolanda pravi, da nima smisla razmišljati o tem reku. »Vse je odvisno od tega, kdo si, kakšna je tvoja osebnost.« Lahko nosimo goro prstanov, če jih bomo nosili samozavestno, divje barve ali umirjene tone, le da se v oblačilih počutimo dobro. Vsekakor pa ne glede na leto, obdobje ali letni čas ne smemo pozabiti na trende, ki ne gredo nikoli iz mode - pozitivna energija, samozavest in nasmešek. EVA POPOVIČ Foto: SHERPA REPORTAŽA 31 V bazi Slovenske vojske v Tirani junija leta 1997 v okviru mednarodne operacije Alba V »šolskih klopeh« - Center za mednarodne operacije na Dunaju Naši vojaki skrbijo za mir tudi po svetu Dvajset let od prvih enot Slovenske vojske za mednarodne bojne operacije Ob nedavnem dnevu Slovenske vojske, 15. maju, ki ga naše oborožene sile praznujejo v spomin na čas, ko so naši naborniki vojaški rok začeli služiti izključno v Sloveniji - v dveh učnih centrih Teritorialne obrambe, v Pekrah in na Igu - se je treba spomniti še ene pomembne prelomnice. Letos mineva tudi dvajset let od napotitve prvih pripadnikov SV na mednarodno misijo. 14. maja 1997 je na operacijo Alba pod mandatom Ovseja odšel v Albanijo prvi kontingent SV, v katerem je bilo enaindvajset pripadnikov. Med ključnimi možmi, ki so skrbeli za pripravo na sodelovanje naših vojakov v prvih mednarodnih operacijah, je bil tudi mag. Viki Krajnc, danes upokojeni brigadir SV, v tistem času namestnik načelnika generalštaba. Na Celjskem ga večina pozna kot poveljnika TO za Zahodno štajersko pokrajino, ki je z domišljeno strategijo in odločnostjo v času vojne za Slovenijo uspel ubraniti celjsko vojašnico pred zasedbo jugoslovanske armade. Viki Krajnc je leta 1996 dobil nalogo, da med generalštabom (GŠSV) in ministrstvom za obrambo (Mors) usklajuje priprave na prvo mednarodno misijo SV. Takrat se je Slovenija že vneto pripravljala za vstop v EU in Nato, bila pa je že polnopravna članica organizacije Partnerstva za mir. V okviru tega je del vojakov takratne 1. specialne brigade Moris prvič sodeloval v ZDA na mednarodni vojaški vaji Cooperative Nugget 95. Če je Slovenija hotela postati polnopravna članica Nata, je morala izvesti notranjo reorganizacijo in poskrbeti za usposabljanje kadra. Ponovno v »šolskih klopeh« Tako je bil leta 1996 ustanovljen 10. bataljon za mednarodno sodelovanje, ki je bil sprva podrejen generalštabu, kasneje je postal organizacijski del 1. brigade SV. »V tem času smo imeli v SV le redke posameznike, ki so že bili na šolanju v tujini in so bili usposobljeni za mednarodno sodelovanje. Morali smo se učiti za nove izzive in naloge, intenzivno tudi angleščine, veliko častnikov in podčastnikov smo pošiljali na različne oblike strokovnega usposabljanja v tujino,« se tistih časov spominja Viki Krajnc. Značilnosti organizacijskega preoblikovanja SV sta bili večja profesionalizacija in modernizacija vojaške opreme ter transportnih sredstev. »Naš cilj je bil, da čim prej oblikujemo enoto, ki naj bi predstavljala prvo mehanizirano bojno enoto SV, in sicer s profesionalnim kadrovskim sestavom do petsto pripadnikov, opremljeno s sodobnim orožjem in z lahkimi kolesnimi oklepnimi vozili ter usposobljeno v skladu z Natovimi standardi za izvajanje nalog doma in v tujini.« Na prvi misiji do Cipra še operacija v Albaniji V času priprav so se pojavile v bližnjem geostrateškem okolju tudi nove okoliščine in s tem nepredvidene nove naloge. Predvideno je bilo, da bo novo oblikovana enota SV v svoji prvi mednarodni misiji pod okriljem Združenih narodov (ZN) sodelovala v operaciji UNFCYP na Cipru, in sicer v okviru avstrijsko--madžarskega kontingenta, pri čemer bi ob odobritvi ZN vsaki državi povrnili tretjino stroškov. O možnostih za sodelovanje v skupnem kontingentu se je Viki Krajnc pogovarjal z direktorjem uprave za Mag. Viki Krajnc (na sredini v prvi vrsti, levo poveljnik mednarodne operacije Alba) s sodelavci na obisku pri slovenskih pripadnikih v Tirani varnostno politiko na avstrijskem obrambnem ministrstvu Guntherjem Graindlom, ki je našim vojaškim predstavnikom omogočil, da so obiskali avstrijski vadbeni center za mirovne operacije na Dunaju. V času priprav na sodelovanje v UNFCYP je v začetku leta 1997 nepričakovano prišlo do politične krize v Albaniji. OZN in Ovse sta odločila, da bosta v Albanijo napotila vojaške sile, ki bodo omogočile vzpostavitev miru, izvedbo novih volitev in delovanje oblasti. Mirovno operacijo Alba so sestavljale večnacionalne enote, ki so jo jih sestavljali pripadniki vojsk enajstih držav pod vodstvom italijanskih oboroženih sil. Naša vlada je odločila, da bo SV sodelovala v tej operaciji z manjšo enoto, katere del je bila sanitetna postaja. Časa res ni bilo veliko, a je SV uspelo oblikovati enoto. Brez začetnih težav ni šlo »Kasneje se je izkazalo, da sestava enote ni bila najbolj primerna, saj je prišlo do težav pri organizaciji dela in medsebojnih odnosih ter do osebnega spora med vodjem medicinskega dela in poveljnikom enote. Težave so se pojavile že pred odhodom, saj je bil medicinski del sestavljen iz civilnih oseb, ki smo jih morali v zelo kratkem času usposobiti za delo v vojaških pogojih,« je zagate ob začetkih prve slovenske vojaške mednarodne zasedbe pojasnjeval Krajnc. Enota se je na misijo v Albanijo odpravila 14. maja 1997 s trajektom iz koprskega pristanišča v Drač. V Albaniji je slovenska enota delovala na letališču Rinas pri Tirani od 14. maja do 27. julija 1997. »Razmere za bivanje pod šotori, v vročini in brez klime res niso bili najbolj primerne. Kljub temu smo bili po končani misiji zadovoljni, saj je prva mednarodna enota SV svoje delo uspešno opravila. Vse do- bre in slabe izkušnje so nam koristile pri nadaljnjem delu vpri pripravah za sodelovanje v UNFCYP na Cipru.« Izziv iskanja ka n did atov za misijo Po podpisu memoranduma ministrstev za obrambo SlovenijeinAvstrijeter po pridobitvi soglasja OZN so se slovenski pripadniki kontingenta, ki ga je vodil Boško Haupt, udeležili zaključnih priprav v avstrijskem vadbenem centru, potem so 30. septembra odpotovali na Ciper. Decembraisto leto je delegacija pod vodstvom takratnega obrambnega ministra Tita Turnška, v kateri je bil tudi Viki Krajnc, obiskala slovenske pripadnike na misiji v Cipru, kjer so vojaške naloge opravljali na območju opazovalne postaje r bližini mesta Famaguita. Po uspešno izvedenem sodelovanju na mednarodni misiji Alba na vaji Cooperative Nugget 997 v ZDA, na kateri je sodelovalo 29 držav, in misiji na Cipru je SV že imela malo več mednarodnih izkušenj. »Spominjam se, da je biio še vedno najbolj pereče vprašanje novačenja kandidatov in statusa pripadnikovza misij o, glede na to, da je bila začetna usmeritev, da je udeležba na misijah prostovoljna. Veliko diskusij je bilo glede določitve plače v času delovanja na misiji,« se je dilem ob prvih začetkih mednarodnih misij SV še spomnil Viki Krajnc. ROBERT GORJANC Foto: osebni arhiv Vikija Krajnca O televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si ODKI DNEVJ etka ob 18.30 ih 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 32 REPORTAŽA Palica in cof postaneta sinonim za eleganco ... ... ko ju v rokah drži dobra mažoretka Laško je minuli konec tedna gostilo 3. državno tekmovanje mažoretk. Organizirala ga je Mažoretna zveza Slovenije v sodelovanju s Kulturnim društvom Laška pihalna godba. Laško so minuli konec tedna zavzeli mažoretni klubi iz vse Slovenije oziroma več kot osemsto mažoretk, ki so obiskovalce navduševale s plesom, z eleganco in s spretnostjo. Prvi dan tekmovanja, v soboto, so se v športni dvorani Tri lilije pomerili solisti, pari in najmlajše deklice, v nedeljo še skupine. Začetek mažoretne dejavnosti v Radečah sega v leto 1982. Radeške mažorete so bile ena prvoustanovljenih mažoretnih skupin v Sloveniji. Danes društvo združuje več kot šestdeset mažoret, ki trenirajo v štirih starostnih skupinah. V najbolj elitni kategoriji, kategoriji s palico, sta sodelovali dve skupini s Celjskega. Radeške mažoretke so suvereno zmagale, laške mažoretke so bile četrte od petih. Sicer so na tekmovanju sodelovale tudi mažoretke iz Liboj, a se v skupini s palico niso pomerile. Te so najbolj ponosne na rezultat iz kategorije pom pom, kjer so pometle z vso konkurenco. Občina Laško je sicer državno tekmovanje gostila že leta 2005. Častni predsednik organizacijskega odbora letošnjega tekmovanja je bil župan Laškega Franc Zdolšek, ki v tovrstnih tekmovanjih vidi predvsem priložnost za promocijo občine. Glas o Laškem bodo tako v svet ponesli obiskovalci tekmovanja, ki jih ni bilo malo, je povedala vodja laških mažoretk Sabina Seme: »Z obiskom smo bili zelo zadovoljni. Samo v nedeljo je bilo prodanih več kot tisoč vstopnic.« EVA POPOVIČ Foto: GrupA Sabina Seme upa, da se bodo na evropsko prvenstvo, ki ga bo Laško gostilo septembra uvrstile vse skupine laških mažoretk, kar je odvisno od števila točk. FOTOREPORTAŽA 33 Nino Cokan po skupinskem ogrevanju otrok in pred štartom Med Otroškim malim urbanim gladiatorčkom so se dobro razgibali tudi starši. Rekordno število urbanih gladiatorčkov Tokrat rekreativna prireditev sredi knežjega mesta v lepem vremenu Pri večini rekreativnih prireditev so pravila jasno zastavljena in zapisana, ob koncu pa so udeleženci umeščeni na lestvico glede na prikazano. Pri Urbanem gladiatorju tega ni - lani so organizatorji sicer poskusili s tekmovalnim delom, a so uvideli, da nima smisla. V soboto je v lapidariju pri Osrednji knjižnici Celje rekordno število otrok na tekmo pripravil Nino Cokan, koordinator tekmovalno-rekre- ativnega programa v Mesecu športa v knežjem mestu 2017. Po skupinskem ogrevanju je sledilo pet štartov v različnih starostnih kategorijah med drugim in štirinajstim letom. »Petke«, kriki, objemi ... Urbani gladiator je bil v Celju četrtič po vrsti. Cokan je z njim »ob-norel« Slovenijo. Čeprav Urbane gladiatorje zdaj prireja po več slovenskih mestih, so bili ponovno v Celju tekmovalci iz celotne države. Vreme je bilo zbranim naklonjeno oba dneva, le v nedeljo popoldne je deževalo, ko so se cilju bližale ekipe z najdaljše proge. Ko je vsega konec, se umazani tekmovalci najprej obja-mejo. Nato tleskajo »petke« z dlanmi, ki jih spremljajo kriki navdušenja. Potem se seveda fotografirajo, na dolgo in široko - a zasluženo. Več kot 500 udeležencev je bilo tokrat. Ovire, ki so postavljene ob najbolj prepoznavnih zgodovinsko-turistič- nih točkah Celja, že dobro poznajo: ognjena ovira je bila tik ob Savinji, skoraj pod mostom, v blatu so se plazili nedaleč stran, na vznožju v Herkulovem svetišču, še bolj zahtevno plazenje je bilo v Voglajni pod bodečo žico. Urbani gladiatorji so torej vsi, ki so sodelovali. Ne merijo izgubljene energije, temveč jo zbirajo in koristno uporabijo med tednom. Prav to je eden od ciljev Meseca športa v Celju. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA Ena najbolj zahtevnih ovir: pot nad vodo in pod bodečo žico! »Gladiatorke« na predzadnji oviri niso imele večjih preglavic ... ... fantje pa so se morali krepko potruditi. Ognjeni oviri sta bili zelo blizu cilja. Ekipa z dvema moškima in s petimi umazanimi, preznojenimi - zelo privlačnimi dekleti. 34 REPORTAŽA Pred Brandenburškimi vrati Kanclerski urad. Stavba, kjer je krojena sodobna nemška politika. Od vsega najboljšega do vsega najslabšega Sprehodi po majskem Berlinu - Izginjajo tudi nevidne meje med vzhodnim in zahodnim delom velemesta Veliko mest po vseh celinah sem si ogledal, vendar je prestolnica Nemčije zagotovo nekaj čisto posebnega. Takšnega velemesta ni ne blizu ne daleč. Z vsem dobrim in vsem slabim. In Berlin ni običajno mesto, nemška prestolnica je pač posebno doživetje. S težko preteklostjo in z navdušu-jočo sedanjostjo. V Berlinu sem bil že v času, ko ga je še delilo obzidje, nekdanja železna zavesa med političnim vzhodom in zahodom. »Gospa učiteljica, smo mi res kapitalisti?« se spominjam otroškega vprašanja med takratno vožnjo z mestno železnico. Deklica iz Zahodnega Berlina, ki je takrat očitno preveč spremljala dnevnoinformativne oddaje, ga je postavila vsevedni učiteljici. Njenega odgovora se niti ne spomnim, saj je bilo punčkino vprašanje preveč zgovorno. Ali srečanja z vzhodno-nemškimi obmejnimi organi, od katerih bi se bili lahko nekdanji jugoslovanski učili še večje strogosti. Bile so seveda tudi izjeme. Takrat so v Jugoslaviji pomenile majhno dragocenost pornografske revije, saj so bile prepovedane. In zato še toliko bolj zanimive. V Zahodnem Berlinu sem si takrat kot življenja poln mladec med drugim ogledal seks shop Beate Uhse, kjer sem si vzel brezplačen prospekt za pornografske filme. Tega mi je nato našel vzhodno-nemški obmejni policist, ki se niti ni zgražal. »Naslednjič tega ne nosite več v Nemško demokratično republiko,« je povedal meni, mladeniču iz Jugoslavije in mi prepovedan pornografski prospekt celo vrnil. Seveda bi bilo čisto drugače, če bi imel med prtljago katero do socializma kritično literaturo. Čeprav večina ljudi med »lahko žensko« in politiko ne vidi velike razlike ... Iz nekdanjega deljenega Berlina se spominjam tudi razkošja in izobilja na zahodni ter očitne revščine in pomanjkanja na vzhodni strani. Po mestu O vsem tem sem razmišljal, ko sem hodil v začetku letošnjega maja skozi nekoč dolga leta neprehodna Brandenburška vrata, po ulici Friedrichstrasse, mimo Checkpoint Charlie in še po drugih nekoč kritičnih točkah deljenega mesta. Po kar osemnajstih urah potovanja z vlakom iz Celja do Berlina, in sicer s prestopanjem na Dunaju. Po Berlinu sem za vožnjo po velemestu uporabil karto za neomejeno vožnjo. Dnevna vozovnica za mestni promet stane sedem evrov, za pet dni neomejene vožnje je bila najcenejša sedemdnevna Okoljevarstvena vozovnica, in sicer za trideset evrov. Zanimivo je, da je bila sedemdnevna od petdnevne kar za nekaj evrov cenejša. Berlin sem tako imel kot na dlani. Današnjega Berlina tisti, ki so živeli tam nekoč, skorajda ne bi prepoznali. Moja mati, ki je v Berlinu živela pred drugo svetovno vojno, mi je pripovedovala o visokem standardu, ki so ga tam uživa- li, dokler ni Adolf Hitler tega uničil. Po mestu so že pred Hitlerjem vozili številni avtomobili, v veleblagovnicah so nakupovali po vožnji po tekočih stopnicah. O tem pričajo stare berlinske razglednice, ki jih kot ponatisnjene spet prodajajo turistom. Nato je prišlo med drugim do pogro-ma nad Judi, Romi, istospol-no usmerjenimi in drugače mislečimi. Vsej hudi vojni kalvariji, ki jo je povzročila Hitlerjeva ideologija, je sledilo zavezniško bombardiranje Berlina, Dresdna in še drugih mest. Umrlo - tudi zgorelo -je več deset tisoč prebivalcev. Brezdomci, »dilerji« ... Zahodni Berlin se je po vsem tem razmeroma hitro pobral, vzhodnemu je to uspevalo veliko slabše. Vse seveda ni bilo črno-belo. Danes je v Berlinu skoraj tako, kot da Tretjega rajha in Nemške demokratične republike nikoli ni bilo. Tako navzven kot navznoter. Če je bila še pred leti vidna zunanja razlika med zahodnim in vzhodnim delom Berlina, tega v središču mesta sploh nisem več opazil. Tudi plače na obeh straneh nekdanje mednemške meje so že skoraj povsem izenačene. Berlin je postal eno najbolj liberalnih, svobodoljubnih mest na svetu. Za čisto vse Berlinčane to seveda ne velja. »Vse življenje sva delala in na koncu postala brezdomca,« sem prebral na naslovnici zadnjega BZ - Berliner Zeitunga. Na sliki sta bila zakonca, stara približno šestdeset let, s približno 1.500 evri skupnega mesečnega dohodka. Vse njuno premoženje je bilo skrito v plastičnih vrečkah. Po Berlinu je žal ogromno brezdomcev, med katerimi sem opažal predvsem ljudi iz vzhodnih držav, od Poljakov in Estoncev do Rusov. Spijo v šotorih, pod mostovi in drugih mestih. Kljub temu da nimajo skoraj ničesar, je zanje nevarno. V časopisu sem prebral o sojenju skupini mi-grantov, najstnikov iz Azije, ki so hoteli spečega poljskega brezdomca sežgati. Med migranti so seveda tako dobri kot slabi ljudje, ki se borijo za kos svojega vsakdanjega kruha na različne načine. Tudi na prepovedane. Na postaji podzemne železnice Gorlitzer Bahnhof so nas potnike tako v nedeljo oblegali nadvse vsiljivi afriški »dilerji«, Prizorišče decembrskega terorističnega napada na adventni sejem, in sicer pri Spominski cerkvi cesarja Wilhelma. Spomin na številne žrtve je seveda živ. Novejša berlinska turistična znamenitost, ki je nastala po padcu tamkajšnjega zidu. Checkpoint Charlie je služil kot prehodna točka med političnim Zahodnim in Vzhodnim Berlinom. Danes je tam namesto stražnih stolpov živahna trgovska ulica. ki so ponujali »travo« celo že pri sestopu z vlaka. V velemestu živi zadnje čase tudi zelo veliko ljudi iz Afrike, z Bližnjega in Srednjega vzhoda. Dekadentni Berghain Toda to so slabe plati čudovitega velemesta, a prevladujejo seveda dobre. Berlin ima poseben utrip konec tedna, ko obratuje podzemna železnica neprekinjeno noč in dan ter so ulice 24 ur na dan polne življenja. V ulici Kopenickerstrasse, kjer sem stanoval, je bilo več diskotek s tehno glasbo, ki so bile zaradi »afterpartyjev« odprte celo še vso nedeljo. V Berlinu je tudi ena najbolj zaželenih diskotek na svetu, znameniti Berghain, kjer so po ritmih tehna plesale celo že Lady Gaga in številne druge znane osebnosti. Razglašen je bil celo za najboljši klub na svetu, o njem pišejo različni svetovni mediji, od Der Spiegla in Rolling Stona do New York Timesa. Pred Ber-ghainom je mogoče na You tubu videti čakalne vrste, ki trajajo tudi po dve uri, na koncu pa tiste obiskovalce, ki najstrožjim berlinskim redarjem niso všeč, celo odslovijo. Starostni razpon obiskovalcev stavbe - zgrajene za toplarno in to v slogu socialističnega neoklasicizma - je od 18 do približno 75 let. In kaj je med tistim, kar je doma veliko boljše kot v Berlinu? Toliko pasivnega kajenja kot v nemški prestolnici nisem bil deležen že dolga leta. To je še vedno mesto, kjer imajo pred nekadilci prvo besedo kadilci. Dim nikotina je mogoče čutiti povsod, od notranjosti lokalov do ulice. Berlin je pač mesto vsega najboljšega in vsega najslabšega. BRANE JERANKO KULINARIKA 35 EVINA / KUH'NA ^јЛ Osvežilna zmrzlina Tudi brez naprave za sladoled Ker doma nimam naprave za sladoled, polne omare pa mi preprečujejo nakup še ene naprave, sem se odločila, da bom preizkusila, kako se obnese večnamenski kuhinjski robot. In lahko rečem le, da je opravil svoje delo. Najprej sem očistila jagode, porezala ozelenele dele in jagode zmešala. Tekočim jagodam sem dodala koščke banane. Sadni zmesi sem dodala vani-lijev sladkor, grški tip jogurta z okusom vanilije in sredico vani lijevega stroka. Namig: grški jogurt je narejen po posebni grški tradicionalni metodi. Gre za to, da fermentiranemu in skisanemu jogurtu odstranijo sirotko. Takšen jogurt je gostejši, vsebuje več beljakovin in maščob, njegov okus je bolj kremast, pri čemer naj bi bil bolj zdrav. Zato je primerno dražji. Grški tip jogurta je marketinška poteza, s katero lahko proizvajalec jogurt proda nekoliko dražje. Če želimo uporabiti grškega, moramo biti pozorni na poreklo in vrsto jogurta. Čeprav smo že pošteno zakorakali v maj, je vreme še vedno bolj aprilsko. Po starem reku naj bi bili meseci brez črke r v imenu dovolj topli, da lahko brez strahu pred prehladi in obolenji sedemo na razgreta tla in uživamo v piknikih ali okusnem sladoledu. Čeprav nam temperature ali mokra tla zaenkrat še to onemogočajo, verjamem, da je čas za zamrznjene sladice tik pred vrati. Tokrat sem se odločila, da bom združila nekaj nasvetov za pripravo domačega sladoleda in zamrznjenega jogurta ter naredila domačo sadno zmrzlino. Sladica je navdušila vse moje preizkuševalce, tudi tiste, ki svojo podobo aktivno pripravljajo na vroče poletje. Sprehod med trgovskimi policami Zamrzovanje S strojčkom za pripravo sladoleda se izognemo zamrzovanju. Sama sem se znašla drugače. Proces sem poenostavila, vsebino enostavno zlila v plastično posodo in jo postavila v zamrzovalno skrinjo. Kako dolgo mora biti zmrzlina v skrinji, je odvisno od vsebine, globine posode ... Sama sem zmrzlino v skrinji pustila tako dolgo, da je skoraj popolnoma zamrznila. V moji nakupovalni košarici so tokrat pristali grški tip jogurta z okusom vanilije, zamrznjene maline, jagode, banane, vanilijev sladkor, strok vanilije in lešnikov namaz. Babici ostajam hvaležna za lešnike. ду ч; «A i, -♦«•Aä " „м Ponovno mešanje Zamrznjeno sadno harmonijo sem ponovno zmešala v isti posodi kot na začetku. Mešala sem jo, dokler ni postala homogena kremasta zmes. Med tem časom sem na drobno na-rezala lešnike in stopila lešnikov namaz. Namig: v navodilih preverite, ali je vaša naprava primerna za mešanje zamrznjenih stvari, saj se ji sicer lahko piše temna usoda. Tako seje namreč končala zgodba moje prejšnje naprave. V- Sledila je le še postrežba. Uporabila sem kozarce za martini, sadno zmrzlino pa sem prelila z vročim iešnikovim namazom ter čezenj posipala zdrobljene lešnike, še preden se je strdil. Sicer so lešniki in namaz le ena od možnosti. Uporabimo lahko koščke sadja, druge oreščke ... Tako med pripravo zmrzline kot pri končni postrežbi uporabimo sestavine, ki jih imamo najraje. Namig: če kozarce pred uporabo splaknemo, ne smemo uporabiti prevroče vode, saj lahko vroč kozarec poči, ko mu dodamo ledeno mrzlo vsebino. _ OCENA težko je počakati, da sladica zamrzne, saj je že tekoča odlična 36 MLADI ZA MLADE Lahkih nog naokrog Ko se dijaki za tri dni preselimo v drug kraj, kjer doživi-mo nepozabne trenutke in pridobimo številne življenjske izkušnje, to v Šoli za rudarstvo in varstvo okolja Velenje imenujemo projektni dnevi. Vse se je začelo pred štirimi leti, ko smo še bistveno mlajši, manjši in precej bolj nagajivi začeli svojo pot v Šoli za rudarstvo in varstvo okolja Velenje. Sicer smo o projektnih dnevih veliko slišali že na informativnih dnevih, vendar smo nepozabne zgodbe višjih letnikov želeli doživeti tudi sami. In prva priložnost za to se nam je ponudila že konec prvega meseca našega šolanja. Pouk slovenščine nekoliko drugače ali intenzivna priprava na maturo Poreč pred maturo in si z učenjem zagotovo privarčeval kakšno uro Zadnji projektni teden je za zaključne letnike poseben, saj vključuje ogromno znanja, ponavljanja in bolj malo spanja. V Poreč smo odšli z razlogom: da bi se naučili, ponovili in maturo naredili. S tem namenom smo svoj zadnji projektni teden posvetili učenju. Matematika, angleščina in slovenščina so nas spremljale vse tri dni. In zagotovo lahko rečemo, da je bilo koristno. Da je res tako, je povedal Grega: »Doma se zagotovo ne bi toliko posvetil matematiki in slovenščini, kot sem se sicer. Prav tako je učenje s sošolci minilo veliko hitreje, kot bi, če bi se učil sam.« Ker možgani za optimalno delovanje potrebujejo tudi svež zrak, smo veliko časa prebili ob morju in igrali košarko, odbojko, nogomet ter zjutraj tekli. In prav te stvari so najbolj v spominu ostale Džemili: »Ker se tudi doma veliko ukvarjam s športom, mi je veliko pomenilo, da smo imeli pripravljene številne športne aktivnosti, ki smo jih združevali z zabavo.« Ob večerih smo svoje pridne in neutrudne možgane odpeljali v mesto, kjer smo se malce sprostili in pridobili energijo za nov dan. Prav vsi se dobro zavedamo, da je to naš zadnji skupni projektni teden, zato je bilo v naših spominih in pogovorih mogoče zaznati močna čustva. Z veseljem smo se družili, zabavali, učili, spoznavali in rasli. A nismo rasli le v višino, ampak tudi v globino. Srednjo šolo bomo zaradi teh projektnih tednov zapustili bogatejši. Hvala, profesorji, ker ste nas veliko naučili! DIJAKI IN DIJAKINJE 4. GT in 4. OVT Spoznavali smo čarobnost Bohinjskega jezera. Pojdimo v Bohinj in si ustvarimo krasen spomin Poleg spominov smo v prvem letniku v Bohinju spletali prva prijateljstva, ki smo jih z vsakim dnem samo še utrjevali. V hostlu Pod Voglom je bilo vse tri dni mogoče čutiti domačnost in prijaznost vseh zaposlenih, ki so z odliko poskrbeli za udobnost bivanja pod njihovo streho. Zagotovo smo vsi nestrpno pričakovali športne aktivnosti, ki so zajemale vožnjo s kajakom po Bohinjskem jezeru, spust po jeklenici, plezanje ali kolesarjenje v okolici Bohinja. Prav ta del je bil najbolj všeč Manji, ki je za prispevek povedala naslednje: »Najbolj mi je bila všeč prav vožnja s kajakom; sicer smo bili malo mokri, vendar je vse to odtehtala lepota, ki jo ponuja Bohinjsko jezero.« In prav vsi sodelujoči se strinjamo, da je Bohinj pravi kraj za vse ljudi s športom v srcu. Sicer je večina na prvo mesto uvrstila športne aktivnosti, a kljub temu ne smemo pozabiti krasnih delavnic »team buildinga«. Gradili smo na zaupanju, ki ga ohranjamo še danes. Kakšen je občutek, ko moraš popolnoma zaupati svojemu sošolcu, je povedal Boštjan: »Bilo me je kar strah. Kruh + ogenj + zaseka + folklora + zabava + družba = Veržej Ko govorimo o prekmurskih tradicijah, je Veržej pravi kraj, ki poskrbi, da človek spozna prekmursko zgodovino, kulinariko in ljudi. V samostanu so nas sprejeli z odprtimi rokami, krasna družba in hrana pa sta nas spremljali vse tri dni. Sicer vreme ni najbolj sodelovalo, a smo kljub temu izpeljali vse načrtovane aktivnosti. Kako je izgledal naš dan? - Spoznaj kraj, kjer si (pot po mrtvicah), - ustvari nekaj, kar tamkajšnje ljudi veseli (lončarstvo, slama, kovaštvo), - malica izpred nekaj let (popečen kruh ob ognju, zaseka in čebula), Mislim, da med nami ni bilo nikogar, ki bi si z veseljem zavezal oči in se prepustil, da ga množica ljudi, ki jih pozna šele mesec dni, meče po rokah.« No, veseli smo, da smo jo vsi odnesli brez posledic in obenem spoznali, da nas obkrožajo pravi prijatelji, ki nam stojijo ob strani tudi takrat, ko dobesedno tavamo v temi. In kot se za šolo spodobi, smo nekaj časa namenili tudi učenju. Posvetili smo se književnosti, fiziki in kemiji. Preverjali smo lastnosti Bohinjskega jezera, kasneje pa smo mu v sklopu slovenščine namenili verze, ki pričajo o njegovi lepoti. Kljub natrpanemu urniku smo ob večerih našli energijo za igranje kart, namiznega nogometa ali zgolj za pogovor v prijetni družbi. Bohinj smo zapustili s krasnimi vtisi in se polni pričakovanja prihodnjih projektnih tednov vrnili v šolske klopi in Velenje. HgИ^Зј Savinja je lahko zelo mrzla. Menina, ti boš za nas vedno edina - oglej si še, kako nastaja med (čebelarski muzej) in je to en krasen izlet. Poleg teh aktivnosti so nam člani folklorne skupine pokazali, kako plešejo v teh krajih. Malce so tudi »pogučali«. Čeprav jih nismo najbolje razumeli, smo bili njihove družbe izjemno veseli. Svoje misli je strnila Klav-dija, ki si je Veržej zapomnila po krasni zgodovini: »Veliko smo spoznali o preteklosti reke Mure in obrteh, ki so in so bile značilne za te kraje. Ob vseh teh dejavnostih nam je čas kar prehitro minil.« Da je način bivanja tam malce drugačen, je hitro spoznal Nejc, ki je o tamkajšnjih ljudeh povedal: »Vsi so zelo sproščeni in vedno pripravljeni pomagati. Njihova govorica se mi je zdela nadvse zanimiva.« Navdušeni nad kulturo smo Veržej zapustili z veliko informacijami, ki bodo krasile našo razgledanost in poznavanje slovenskih tradicij. Le redko se zgodi, da se dijak naše šole v Menini zbudi, a prav mi smo imeli to srečo, da smo namesto na Kozjak v Savinjsko zavili in tam svoj drugi projektni teden prebili. Vreme je bilo res krasno in vzdušje veličastno, celoten kamp pa idealen za nas mlade ljudi, ki nas zabava veseli. Kadar se spominjamo Menine, rime kar same želijo na plan, ker je bil sleherni dan kot iz pravljice izpe- ljan. Tam smo res uživali; toplo sonce, krasna hrana in družba izbrana. Vsak dan je bil s športom posejan: rafting, kolo, kasneje še plezanje na drevo. Kar precej utrujeni smo vsako noč zaspali, a kljub temu zjutraj polni energije vstali. . ■ i Ker bi lahko o Menini še veliko pisali, smo se odločili, da bomo z vami le še to izjavo delili: »Menina, ti boš za nas vedno edina.« ŠOLSKI CENTER VELENJE /Td\ mavnca znanja Ц9Џ Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šole za rudarstvo in varstvo okolja Velenje. AKCIJA 37 Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja i л ZDAJ GRE ZARES, glasujte za svoje favorite! V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že šestič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece je trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Ta mesec izbirate med šestimi finalisti, zmagovalca finalnega dela pa se bosta za privlačni nagradi - skuter Suzuki in pametni telefon iPhone - pomerila 9. junija na Glavnem trgu v Celju. Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. NAGRADE FRMOBIL v t a c ■ t b i Telekom alnveniie Letos se bo sodelovanje v akciji še posebej izplačalo, saj bosta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter Suzuki in pametni telefon iPhone! Za majske finaliste lahko glasujete do vključno torka, 6. junija, do 12. ure. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki so ta mesec RDEČE barve in nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje. Mnhilna tofefaniia , Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 38 BRALCI POROČEVALCI Ustvarjali na temo poklicev in služb v Cinkarni Celje V podjetju so že 9. leto zapored uspešno izpeljali natečaj za osnovne in srednje šole celjske regije. Na razpis se je prijavilo 38 šol, njihovi ustvarjalci pa so poslali več kot 1200 likovnih izdelkov. Podjetje vsako leto razpiše natečaj, s katerim želi mlade spodbuditi k raziskovanju delovanja Cinkarne Celje, njenih proizvodov, odnosa do narave in okolja, v katerem deluje. Letos so mladi tako raziskovali široko paleto poklicev, ki jih opravljajo njihovi zaposleni. »V našem podjetju je zaposlenih skoraj tisoč ljudi v 6 poslovnih enotah in 11 službah. Z natečajem smo želeli prikazati raznolikost služb, nalog in zadolžitev, ki jih opravljajo sodelavci v enem samem podjetju in šolarje in dijake spodbuditi k razmišljanju o pomenu sodelovanja in timskega dela, ki privede do uspeha,« je o namenu razpisane teme povedal Predsednik uprave - generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benči- na. Sodelujoči so poslikavali bele majice, na katere so naslikali poslovne enote in službe podjetja. »Veseli in ponosni smo, da šolarji in dijaki vsako leto tako množično sodelujejo na našem natečaju. Zagotovo gre velika zahvala vodstvom šol in mentorjem, ki dokazujejo, da lahko s pravim pristopom otroke spodbudimo k ustvar- Naročite Novi tednik in prejeli boste 20 evrov A 4 fo . dva DESETAKA Citycentra Celje 400 evrov bomo podelili 10 izžrebanim naročnikom * * Vsak od 10 izžrebanih naročnikov (starih in novih) bo prejel darilne bone Desetak Citycentra Celje v vrednosti 40 evrov. Žreb bo 18. julija. Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačne vse posebne izdaje Novega tednika 4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje vsak teden možnost osvojitve lepih nagrad v nagradni križanki V/ - - C ~o - - Ф +-> •u 4 — ^ O C Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem dva DESETAKA Citycentra Celje = 20 evrov. Ime in priimek: Naslov: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označite): | | v enkratnem znesku 114 evrov | | za 6 mesecev 57 evrov | | mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica! 9, 3000 Celje. jalnosti in razvijanju idej v končne izdelke,« pa je povedala Nikolaja Podgoršek Selič, idejna vodja natečaja, članica uprave in tehnična direktorica Cinkarne Celje. Zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad najboljšim ustvarjalcem je bila v lapida- riju Osrednje knjižnice Celje, kjer sta prireditev popestrili maskoti podjetja in mladi glasbenici z Gimnazije Celje-Center. Nagrajene poslikane majice si lahko ogledate do konca meseca v knjižnici pri Mišku Knjižku. ŠK, foto: BLAŽ CREPINŠEK Šmarska budnica Kot je že tradicija, je Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah tudi letos zbujalo krajane s prvomajsko budnico. Njihova pot se je začela točno ob 5. uri za Kulturnim domom v Šmarju. Letos so zaradi svoje številčnosti, saj se je zbralo kar 35 godbenikov, menjali prevozno sredstvo. Kamion jim je za ta dan posodila Avto šola Prah, za kar so ji zelo hvaležni. Na pot iz kraja v kraj jih je tudi tokrat varno popeljal njihov zanesljivi šofer Marjan Sovinc. Letos so poleg že tradicionalnih krajev obiskali še Zibiko, Mestinje in Kristan Vrh. Povsod jih je pričakalo veliko število ljudi, vsem so hvaležni za gostoljubje in pogostitev. Svoje popotovanje so zaključili ob 12.30 pri Domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah. Godbeniki, kapelnik Borut Lorger in upravni odbor se zahvaljujejo vsem, ki ste tudi letos pomagali, da je vse potekalo po načrtu. In obljubljajo, da naslednje leto gotovo zopet pridejo. ANITA STIPLOVŠEK Foto: TOMAŽ STIPLOŠEK Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. BRALCI POROČEVALCI 39 S k pet v osnovnošolskih opeh Po malo več kot petdesetih letih so se v avli zbrali nekdanji učenci in učenke, bilo jih je kar dvainšestdeset, in sedli v šolske klopi OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje. V razrede, ki so jih zapustili po končanem obveznem šolanju. Po sprejemu v avli, pozdravnem nagovoru ravnatelja Sebastjana Kukovca in obveznem fotografiranju jih je čakala razredna ura v razredih - bilo je skoraj tako kot pred petdesetimi leti. V vseh treh razredih so se spomnili na preminule sošolke in sošolce, jim namenili minuto molka. Po uri takšnih in drugačnih spominov so se napotili v restavracijo Jezero, kjer so nadaljevali jubilejno druženje. Sledili so pozdravni govor, obdaritev razredničark ( »tovarišic« Jelene Pečovnik in Mire Preložnik, Marija Ogrinc se je opravičila zaradi terapij), zahvala obdarjenk, večerja. Po večerji sta sledila glasba in ples. Zgodaj zjutraj so odhajali domov zadovoljni in se spraševali: »Kam le čas beži, kam se mu mudi?« Obljubili so si, da se bodo leta 2021 ob petinpetdesetletnici spet srečali in to še v večjem številu. Računajo tudi na tiste, ki se letos niso udeležili tega prijetnega druženja. AP Po državnih uspehih tudi mednarodni Učenci Glasbene šole Celje ter dijaki glasbenega programa I. gimnazije v Celju so v tem šolskem letu nabrali že vrsto odličnih uspehov na mednarodnih glasbenih tekmovanjih. O nekaterih smo že pisali, vrstijo pa se številni novi dosežki. Mladi glasbeni talenti so tekmovali na Mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu, Mednarodnem tekmovanju pihalcev v Varaždinu, 9. mednarodnem tekmovanju in festivalu za soliste in komorne skupine Svirel (Slovenija), 8. mednarodnem tekmovanju Antonio Salieri v Legnagu v Italiji, Mednarodnem tekmovanju Polyhymnia v Skopju, na Dnevih kitare v Krškem in Mednarodnem tekmovanju Nachwuschförderpreis v Münchnu. Skupno so osvojili pet prvih nagrad, osem drugih, devet tretjih, dve diplomi za udeležbo, petnajst zlatih priznanj, trinajst srebrnih in šest bronastih. Vsi dosežki kažejo, da so učenci in dijaki prizadevni, delavni in da pod budnimi očmi svojih mentorjev ter ob podpori korepetitorjev gradijo svoje zgodbe uspeha. Ker še zdaleč ni konec šolskega leta, imajo mladi glasbeniki v načrtih še kar nekaj podvigov, zato se že zdaj veselimo vseh novih izzivov. ML FUNGICIDI Cuprablau Z 35 WP Cuprablau Z Ultra WP Cuprablau Z 50 WP Pepelin WG KYLEO® CLINIC® 360 SL U 46® M-FLUID DUPLOSAN® KV HERBOCID ALLIANCE Ш CINKARNA www.cinkarna.si SUBSTRATI IN GNOJILA Humovit, Zelena galica, Calcin S, Calcin b, Cuprovin 50 AGRO NASVETI: 031 504 512 (Nande Osojnik) 051 367 008 (Vili Kurnik) 40 BRALCI POROČEVALCI Izjemen uspeh v matematiki Dijaki I. gimnazije v Celju že tradicionalno na takorekoč vseh področjih posegajo po najvišjih mestih na državni in mednarodni ravni. Letošnje šolsko leto pa si bodo gotovo zapomnili tudi po izjemnih uspehih v matematiki. Kar pet dijakov se je uvrstilo na različna mednarodna tekmovanja. Dekleta so domov prinesle pohvalo z Evropske dekliške olimpijade, ki je bila letos v Švici. Rekordno število dijakov pa se je uvrstilo tudi na državno tekmovanje v matematiki, ki je bilo 22. aprila v Velenju. Na tem tekmovanju so dijaki dosegli izjemen uspeh: Luka Horjak in David Opalič sta se uspela uvrstiti na dve veliki mednarodni matematični tekmovanji: na Mednarodno matematično olimpijado (Brazilija, julij) in na Srednjeevropsko matematično olimpijado (Litva, avgust). Uspeh je toliko večji, ker je Luka šele tretji Slovenec, ki se je v šestčlansko slovensko olimpijsko reprezentanco uvrstil že kot prvošolec. Državnega tekmovanja se je sicer udeležilo rekordnih 35 dijakov, ki so domov prinesli devet zlatih in 26 srebrnih pri- znanj. Z naslovom državnega prvaka sta se okitila Beno Učakar in David Opalič. ki sta prejela tudi 1. nagrado. Luka Horjak se je zavihtel na 3. mesto in osvojil 2. nagrado. Na 6. mesto pa sta se uvrstila Va-nesa Vrečič in David Zakšek, ki sta osvojila 3. nagrado. Zlato priznanje so poleg omenjenih osvojili še: Ana Opalič, Špela Polak (udeleženka mednarodnih tekmovanj), Timen Stepišnik Perdih (večkratni udeleženec mednarodnih matematičnih tekmovanj) in Maša Smajila (udeleženka mednarodnih tekmovanj). NP Likovno v praz Na praznični dan upora proti okupatorju so v Galeriji Nika Ignjatiča pripravili otroško ustvarjalno delavnico na temo prazgodovinske animacije. Ustvarjali smo pod vodstvom umetnice Done Pratnekar. Pogledali smo nekaj prvih prazgodovinskih del umetnikov in po njihovem vzoru slikali na peščeno podlago. Risali smo živali in ljudi, odtisnili tudi nekaj dlani. Vse to so značilne jamske poslikave z motivi iz naravnega sveta, ki nas obdaja. Literarni natečaj V četrtek, 20. aprila, so se Marcel Semprimožnik, Julija Granda in Katja Žuna iz 9. a-razreda, Nastja Podgoršek Ferčec iz 8. a-razreda ter mentorici Mojca Zavasnik in Polona Učakar iz Osnovna šola Vran-sko-Tabor odpravili v Ljubljano v Pionirski dom - Center za kulturo mladih na zaključno prireditev s podelitvijo priznanj literarnega natečaja Bodi pisatelj/pisateljica 2017. Julija Granda nas je zastopala s kratko zgodbo v slovenščini, Marcel Semprimožnik, Nastja Podgoršek Ferčec in Katja Žuna pa so se predstavili s kratkimi zgodbami v angleščini. Zgodbo v slovenščini je napisala tudi Lucija Klemen iz 7.a-razreda, zgodbo v angleščini pa še Tjaša Pečovnik iz 8.a-razreda, a se prireditve zaradi drugih dveh dogodkov, ki sta bila prav tako pomembna, nista mogli udeležiti. Vsi smo nestrpno čakali na rezultate. Katja Žuna je prejela priznanje za posebno omembo za svojo kratko zgodbo v angleščini z naslovom Decisions. Po prireditvi je najprej sledilo skupinsko fotografiranje nagrajencev, nato je bila še kratka pogostitev. Vsi smo se imeli lepo in prav zagotovo bomo kaj napisali tudi naslednje šolsko leto. Vabimo tudi vse ostale učence, da naslednje leto kaj ustvarijo. Vsem sodelujočim iskrene čestitke! KŽ Štirje prijatelji iz Šentjurja v Sokolovac Ivo Brodej, Martin Čater, Dragan Podovac in Robert Pod-pečan so se na mednarodni likovni razstavi v Sokolovcu predstavili kot Štirje prijatelji iz Šentjurja. Ponosni so na lepe odzive in dobro kulturno sodelovanje med društvi iz Slovenije in s Hrvaške. Razstava je bila del dogajanja ob prazniku Občine Sokolovac. Gre za občino z 32 vasmi in malo več kot tri tisoč prebivalci. Razstava je bila dobro obiskana, odzivi pa izvrstni. Za lep katalog so avtorji hvaležni načelniku občine Vladu Baškaju in družini Grabar ter mnogim drugim. Ob otvoritveni slovesnosti so predstavili tudi domačo občino Šentjur. MČ BRALCI POROČEVALCI 41 godovino Dva pigmenta smo zmešali sami - zdrobili smo minerale in jih zmešali z jajčnim beljakom v pasto. Na koncu smo se zaprli v temno sobo in v soju plamena pogledali svoja dela. Po napornem delu se je seveda prilegla sladka malica. Bilo je poučno in predvsem zabavno. NEJC ŠTEFANIČ, Društvo Otroci otrokom V Logarski dolini poskrbeli za popravilo stopnic Markacisti PD Celje - Matica dvakrat letno pripravijo večjo akcijo, po potrebi še večkrat. Ves čas redno označujejo poti in opravljajo manjša popravila (odstranijo kamne in večje veje s poti, popravijo ali zamenjajo žičnate vrvi). Stopnice v Logarski dolini, ki vodijo do Orlovega gnezda in od slapa Rinka na Okrešelj, so bile dotrajane, ker je pot zelo obremenjena, saj se ogromno pohodnikov odpravi prav na Okrešelj. Zato se je pred kratkim kar 13 markacistov udeležilo večje akcije prav na tem delu. Pohodniki so veseli urejene poti. Naslednja akcija bo že kmalu, saj je markacije treba večkrat popravljati, skrbijo namreč za skupno več kot 72 km poti. SB DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Klic presenečenja napolnil voziček V svojih akcijah smo že mnogokrat presenetili. Tako je bilo tudi v sredo, ko smo po telefonu poklicali izžrebanko akcije Do polnega vozička brez mo-šnjička Cvetko Hrastnik iz Slivnice pri Celju. Pravijo, da ženske nikdar ne smeš zmotiti, medtem ko je pri frizerju. Ampak tega, da smo Cvet- ko iz našega studia poklicali ravno takrat, nam ni prav nič zamerila. Nenazadnje smo ji pomagali, da je med lepotičenjem opravila še super nakup. Voziček smo namreč po njenem naročilu napolnili z živili v vrednosti kar , 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 42 BRALCI POROČEVALCI Celjski študenti iskali zaklade 22. aprila, na dan Zemlje, so člani Kluba študentov občine Celje v Mestnem parku priredili pravo gozdno avanturo - lov na zaklad. Več kot dvajset celjskih dijakov in študentov je najprej nagovoril gozdar Boštjan Hren, ki jih je popeljal skozi gozd in jim posredoval veliko zanimivih informacij o mestnem gozdu. Spregovoril je tudi o gozdu na splošno in njegovem pomenu za okolje in kakovost življenja. Temu je sledila še animacija, pri kateri so udeleženci s pomočjo namigov, zemljevida in kompasa po gozdu iskali skrite zaklade. V njih so se skrivala zanimiva presenečenja, kot so karte za kopanje, kino, gledališče, karting in dogodek Celje Open air ter številne druge praktične nagrade. Dogodivščina se je končala v dobrodelnem vzdušju, saj je Klub študentov občine Celje vso hrano po dogodku podaril Zavetišču za brezdomce Celje. Organizator se za sodelovanje zahvaljuje Društvu Mestni gozd in vsem pokroviteljem, ki so priskrbeli nagrade za udeležence. LO Foto: MATIC GABRIEL Dijaki spoznavali usodo ukradenih otrok Letos se spominjamo 75. obletnice nacističnega nasilja na okupiranem Štajerskem. Z njim je povezana tudi usoda t. i. ukradenih otrok. Več kot šeststo otrok in mladostnikov iz slovenskih odporniških družin je bilo nasilno odvzetih staršem ter s ciljem ponemčevanja odpeljanih v razna nemška taborišča in domove. O njihovi težki usodi govori tudi dokumen- tarni film z naslovom Banditenkinder - slovenskemu narodu ukradeni otroci. Scenaristka in režiserka je Maja Weiss. Film spremlja tudi manjša razstava na izvlečnih panojih, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Celje. Film in razstavo smo si v Ekonomski šoli Celje ogledali v okviru izbirnih vsebin 12. in 13. aprila. MJ Skrinja plesnega znanja in domačih dobrot Šentjursko društvo Skrinja, ki si med drugim prizadeva za ohranjanje naravne dediščine, je bilo zelo aktivno v času tedna zdravega mesta. Člani društva smo izvedli delavnico o zdravi hrani in o tem, kako obuditi pozabljeno plesno znanje. V predavalnici zdravstvenega doma smo obiskovalcem predstavili, kako je mogoče z uporabo pire in drugih tradicionalnih žit speči sladke dobrote, ki podpirajo naše zdravje. Člani Mladinske folklorne skupine Lintvar so na Prevorju obiskovalce učili pozabljene plesne korake. Kot so skupaj ugotavljali, je plesno znanje naših dedov še danes več kot uporabno. GT 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vddrn г [Алжој I Ч F Plantonic Sredstvo za krepitev in dvig odpornosti rastlin V LAŠKEM uspešna pridelava po BIO normativih 'Чј? www.metrob.si 3r •• Uspešna vzgoja rastlin Rastline so občutljive na različne bolezni in škodljivce. Plantonic je odličen pripomoček za vzgojo rastlin, ker spodbuja njihovo naravno odpornost pri pojavu bolezni in škodljivcev, obenem pa zmanjšuje vpliv vremenskega ali drugega stresa nanje. Plantonic je sestavljen iz izvlečkov rastlin, zato brez uporabe kemičnih sredstev omogoča uspešno in donosno vzgojo na vrtovih, terasah in drugje. Plavalni tečaj taborskih tretješolcev 22 učencev 3. c-razreda POŠ Tabor je imelo od 10. do 14. aprila dvajseturni tečaj plavanja v bazenih Golovec v Celju. Vsak dan so se z avtobusom ob 8. uri odpeljali v Celje, kjer so imeli po dveh urah plavanja malico s počitkom, nato sta bili še dve uri plavanja. Tečaj začetnega in nadaljevalnega plavanja so izvajali vaditelji plavanja Aleš Keržan, Matej Čretnik in Memi Vrečko iz plavalne šole Neptunček. Cilj pri starosti osem in devet let je osvojiti bronastega delfina, za kar je potrebno skočiti v vodo (na noge ali glavo) in preplavati 50 m v poljubni tehniki ter pokazati vajo varnosti (mrtvak). V šolo Tabor so se vračali okoli 13. ure. Zadnji dan so mladi plavalci pod vodstvom mentorjev plavanja izvedli predstavitev plavalnega znanja za svoje starše. DARJA SAVINEK, razredničarka V nedeljo, 21. maja, ob 9. uri Tekli bomo na 800 in na 3.500 metrov. Več na spletni strani www.drustvo-veselenogice.si in na telefonskih številki 041 610 284. Donirate nam lahko tudi s poslanim sms sporočilom NOGICE ali NOGICE5 na številko 1919. Pogoji sodelovanja so objavljeni na spletni strani društva. PODLISTEK / BUKVARNA 43 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Znameniti Teharčani (5) Henrik Peternel (1875-1951) Henrik Peternel (18751951) je bil duhovnik, čebelar, čebelarski učitelj in praktik, ki ima velike zasluge za razmah in razvoj čebelarstva ter čebelarske stroke na Štajerskem. Njegova zasluga je tudi razmah čebelarstva v nekdanji občini Teharje, predvsem v Bu-kovžlaku. Rodil se je 24. maja 1875 v Gorici očetu Slovencu in materi Čehinji. Študiral je teologijo in bil leta 1898 posvečen za duhovnika. Čebelariti je začel v kraju Cerkno, kjer je služboval. Na Štajersko je prebežal leta 1917 zaradi slovenske narodne zavesti, pomoči in zavzemanja za človeško ravnanje z ranjenci, tudi z italijanskimi vojaki med prvo svetovno vojno na soškem bojišču. Na Štajerskem je opravljal duhovniško službo v Črešnjicah pri Frankolovem. Po upokojitvi leta 1926 se je naselil v Buko-vžlaku, kjer je kupil posestvo in se posvetil čebelarjenju. Pri svojih čebelnjakih je organiziral različna predavanja in pisal strokovne članke. Pe-ternel si je domovanje uredil v Bukovžlaku št. 49, kjer si je uredil čebelnjake in preživljal največ časa. Po domače se še www.kamra.si kamra vedno imenuje v Bukovžlaku pri Peternel. Henrik Peternel (1875-1951) Henrik Peternel ima zasluge tudi za razvoj čebelarske društvene organizacije in čebelarskih strokovnih listov na Štajerskem. Od leta 1929 je bil član odbora Čebelarskega društva za Slovenijo, med letoma 1930 in 1939 podpredsednik omenjenega društva in predsednik celjske zveze čebelarskih podružnic. Postavil je tudi temelje čebelarske Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje zadruge v Celju. Bil je tudi urednik revije Čebelarski obzornik, objavil je tudi vrsto čebelarskih strokovnih člankov ne samo v slovenskih, ampak tudi v tujih revijah. Ob čebelnjakih je večkrat tudi predaval in organiziral različna tematska srečanja. Med drugo svetovno vojno so ga nacistične oblasti izgnale na Hrvaško. Po prihodu iz izgnanstva je ponovno prevzel mesto predsednika Čebelarske zadruge za Slovenijo v Celju, vendar je z mesta odstopil leta 1948 zaradi slabega zdravja. Umrl je 25. februarja 1951 in je pokopan na celjskem mestnem pokopališču v grobnici celjskih opatov in duhovnikov. Da je bil velik ljubitelj in poznavalec čebelarstva, dokazuje tudi njegov zapis v oporoki: »Za čebele drobne zvesto je skrbela moja roka. Nadaljujte moje delo, to je moja oporoka.« Po njem je danes poimenovano Čebelarsko društvo Henrika Peternela Celje, kjer je član tudi marsikateri Teharčan in Bukovžlačan. Čebelarsko društvo v Celju mu je leta 1958 postavilo spominsko tablo na društvenem čebelnjaku v Zagradu. Slovenski čebelarji 20. maja praznujejo čebelarski praznik. Na ta dan se je rodil Anton Janša (1734-1773), začetnik modernega čebelarstva na Slovenskem. Čebelarska zveza Slovenije je Organizaciji Združenih narodov ob podpori Republike Slovenije in Apimondie, mednarodne zve- ze čebelarskih društev, predala pobudo, da 20. maj, rojstni dan čebelarja Antona Janše, razglasi za svetovni dan čebel. Prvo obeleženje svetovnega dneva čebel bo predvidoma 20. maja 2018. Letošnje praznovanje, 15. vseslovensko srečanje čebelarjev, bo potekalo v soboto, 20. maja 2017, v Laškem. MATEJ OCVIRK Se nadaljuje. Spominska plošča čebelarju Henriku Peternelu na zadružnem čebelnjaku Čebelarskega društva Henrika Peternela Celje v Zagradu ALBUM S CELJSKEGA Izletniki na poti v Logarsko dolino ob cesti Luče-Solčava pri Presiha-jočem studencu, med njimi edina prepoznana Viljemina Smola, sedi prva z leve. Ob Presihajočem studencu, 14. september 1932 Presihajoči studenec, ki je v neposredni bližini znane Igle, štirideset metrov visokega skalnatega obeliska, je ena naših najbolj znanih zaganjalk, studencev, katerih pretok se spreminja. Njihovo delovanje je ponavadi povezano z večjim prostorom v zaledju, ki se, potem ko se napolni, na hitro sprazni po načelu natege. V času naslednjega polnjenja je pretok studenca manjši ali celo usahne. Presihajoči studenec je zaradi obnovljene ceste uklenjen v votlinico. Le redko lahko vidimo njegovo delovanje, saj je odvisno od količine vode. Ob visokem vodostaju teče enakomerno, ob nižjem pa presahne, zato moramo imeti nekaj sreče, da vidimo ritmično delovanje. Če želimo v studencu videti vodo, moramo biti potrpežljivi, njeno naraščanje in upadanje je namreč lahko počasno in težko opazno, najbolje pa je, če nekaj časa opazujemo gladino vode na nekem izrazitem delu (na primer vrh kamna). Delovanje Presihajočega studenca je podrobno opisal naravoslovec Ferdinand Seidl leta 1909. Igla in Presihajoči studenec sodita med naše starejše naravne spomenike, saj sta zavarovana že od leta 1948. Uporabljen vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/22085/ Prispevala: Vanja Bertossi Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra. si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Simon Ošlak - Gerasimov: »Totalna revolucija?« Med Pankrti, Kuzlami in psi Bili so burni, zanimivi časi. »Punkovsko gibanje se ni omejevalo le na glasbene nastope, kar je seveda centralna dejavnost punkov kot pripadnikov določene glasbene zvrsti,« je zapisal v lani izdani knjigi »Totalna revolucija?« njen avtor Simon Ošlak - Gerasimov. O pun-ku na Slovenskem. Ali se starejša generacija še spomni Kuzel, Ljubljanskih psov, Otrok socializma, Kuge, Centra za dehuma-nizacijo, Butlov in številnih drugih punkovskih skupin? Začelo se je leta 1977, ko je bila v Ljubljani ustanovljena prva slovenska in jugoslovanska punk skupina Pankrti. Če oblasti po svetu punku niso bile naklonjene, mu je bila oblast v takratni Socialistični republiki Sloveniji in Jugoslaviji, še toliko manj. Slovenski mediji so domači punk sprva ali spregledali ali ga zaničevali. Kot piše Ošlak - Gerasimov so morali Pankrti skladbe za prvo singel ploščo snemati v Italiji, saj pogodbe s slovensko državno založbo niso imeli. Politične razmere v Sloveniji so se »tajale« in tako je bil čez tri leta izdan prvi album Pankrtov, z naslovom Dolgcajt. »Pri refrenu pesmi Totalna revolucija z besedami »Totalna revolucija za njega ni rešitev / Janez kurbin sin hoče samopotrditev« pride jasno do izraza kritika državno organizirane revolucije, ki za posameznika nima smisla, saj ima svoje individualne misli in hotenja,« je izrazil bistvo Ošlak - Gerasimov. Prišlo je do posega slovenske cenzure. Tako je v kitici skladbe, ki je omenjala Goli otok, jadransko taborišče za politične jetnike, prišlo do spremembe. Namesto spornega otoka je bila omenjena kar Costa del Sol, španska riviera. Vsi seveda poznamo najbolj znani slovenski izvozni artikel, skupino Laibach. Politike in druge takratni politiki povsem predane občane je hudo razburjalo že samo provokativno ime skupine, po nemškem imenu slovenske prestolnice. Slovenska oblast je ime skupine, ki jo ocenjevala kot nacionalsocialistično, celo prepovedala. Danes se zdi takšna ocena oblasti seveda naravnost smešna. »Povsem nova je bila umetniška strategija benda, ki za razliko od ostalih zastopnikov takratne pun-kovske scene v pesmih ni direktno napadala sistema ali se pred njim »skrivala« po klubih, temveč si je ustvarila svojo »alternativno totalitarnost« kot neke vrste konkurenco »uradni totalitarnosti«, je zapisano v knjigi Ošlaka - Gerasi-mova, s podnaslovom Boj slovenskega punka pod komunističnim režimom Jugoslavije. Izšla je lani, v založbi Kulturnega centra Maribor. Štajerska oblast je bila punkovskemu gibanju še veliko manj naklonjena kot ljubljanska. Eno od glavnih prizorišč pankovske scene je postal mladinski klub na Tratah, v obmejni vasi ob Muri. Milica, nekdanja policija, je tamkajšnjim pankerjem celo pripisovala izmišljene prekrške ter pankerje zasliševala. V takratnih političnih razmerah je bilo celo sumljivo, da so klub obiskovali privrženci punka iz bližnje Avstrije. Te naj bi oblast spodila z domnevno organiziranimi pretepi Avstrijcev. Punkovski klubi so nastali tudi na našem območju, v Celju, Žalcu in Velenju. Čeprav je skušala slovenska oblast »glasnost« domačega punka kar najbolj utišati, ji to ni uspelo. Čeprav zasliševanj, duševnega in telesnega nasilja oblasti nad uporniško razpolože- nimi mladimi, ni manjkalo. Med pretepenimi je bil med drugim takrat komaj 16-le-tni punkovski pesnik Esad Babačić, zaradi punkovske značke pa je bil mesec dni zaprt Igor Vidmar, ena od glavnih osebnosti punka na Slovenskem. Oblast mu je očitala »žalitev narodnih in domoljubnih občutkov«. In še bi lahko naštevali. Mladi so pač predstavljali nove ideje ter kritiko obstoječih razmer, ki je v vsaki normalni družbi nujna. »Slovenski in ostali punkerji so bili moralno zrcalo partije, ki se ni držala lastnih načel in je punkerjem očitala amoralo,« ocenjuje avtor knjige. In kam so sploh odšli najbolj vidni pripadniki nekdanje subkul-turne scene? Vsepovsod so, najdemo jih med novinarji, župani, najbogatejšimi Slovenci ... BRANE JERANKO TT1 7Г miEzpj zgodovine relje Prijazno vas vabimo na prvo PREDAVANJE v ciklu štirih predavanj o teoriji in filozofiji fotografije mag. Tanje Plevnik, POTOVANJE V ZGODOVINO FOTOGRAFIJE, v sredo, 24. maja 2017, ob 18. uri v FOTOATELJE IN GALERIJO PELIKAN, Razlagova ulica 5, Celje. Vstopnina: 5 EUR Število mest je omejeno, prijave sprejemamo na katja.pur@mnzc.si Prijazno vabljeni! 44 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Zakaj socialistično gospodarstvo ni uspešno Ljudje prepočasi spoznavajo, da politični sistem, ki ga imamo že približno sedemdeset let, ni dovolj uspešen, ker gospodarstvo premalo spodbuja k razvoju in napredku. V teoriji je ta sistem odličen in privlačen, žal pa se v praksi nikdar v zgodovini in v nobeni državi ni obnesel. Vzrok je izključno človeška sebičnost. Ljudje smo pač tako ustvarjeni, da gradimo predvsem zase in za svoje koristi, saj želimo imeti vsega čim več in biti bogati ter pomembni. To omogoča samo kapitalistična ureditev, kjer lahko vsak s svo- jo sposobnostjo, z znanjem in s pridnostjo dosega najboljše rezultate, saj se zaveda, da bo to samo njegovo in njemu v korist ter ponos. Ne pa kot v socializmu, kjer ni skoraj nič posameznikovo, ampak je vse naše oziroma državno in kot tako zelo mikavno za prisvajanje ali po domače za krajo. Tudi plače so enake - tako za pridne kot lene - in tako ne spodbujajo delavnosti, kar vodi v propad sistema. V kapitalističnih državah v tujini so plače in pokojnine ponekod do trikrat višje kot pri nas, zato naši pridni delavci radi zahajajo tja na delo, da lahko kaj privarčujejo za gradnjo hiše, avto ali odprtje lastne obrtne delavnice. Večina nekdanjih socialističnih držav se je že postopno spremenila in prešla na zasebno lastništvo in tržno gospodarstvo, ker je to uspešnejše. Kitajska na primer ima že več zasebnih miljarderjev, kot jih premorejo ZDA. Zanimivo je, da je pri nas še zelo veliko ljudi, ki »navijajo« za socializem in državno lastnino. Človek se sprašuje, ali so res tako zaslje-pleni in nevedni ali pa so imeli v tem sistemu neke privilegije in so tako prišli do imetja, za katerega se bojijo, da jim ga bo kdo vzel. Pri nas je narobe tudi to, da se večina medijev prepočasi prilagaja novi ureditvi in mnogi še vedno poročajo po navodilih od zgoraj. Novinarji bi morali biti bolj pogumni in bi morali priporočati gospodarjenje države in njeno poslovanje, ki bi bila za državljane in državo najbolj uspešna in pravična. Kapitalizem je v preteklosti res pogosto zelo izkoriščal delavce, a danes so drugačni časi. Imamo tudi sindikate, ki so žal izgubili svoj pravi pomen. Ustanovljeni so, da ščitijo delavce in se pri delodajalcih ter vladi borijo za njihove pravice in ne za organiziranje veselic ter izletov. Žal imamo vsi še premalo znanja in vedenja, da bi znali razne stvari pravilno presojati, zato bo treba na tem področju še veliko postoriti in tu bi morali mediji prevzeti pomembnejšo vlogo. MIRKO RUTAR, Celje Zahvala Upokojitev zdravnika Z mislijo, da ste dolgo bdeli nad nami, se poslavljamo od vas. Zaupanje, ki smo ga čutili do vas, svojega osebnega zdravnika, je bilo brezmejno. Dober človek ste, Andrej Žmavc, dr. med. Vem, da si želite v še kako zaslužni pokoj. Praznina, ki bo ostala za vami, je globoka kot črna noč. Ni je bilo besede, ki vam je ne bi mogli zaupati, bolečine, ki je vi ne bi mogli pozdraviti. Naj je bila to osebna bolečina, telesna, pri vas ni bilo pomembno. Z mislijo, da ste naš osebni zdravnik, smo lahko mirno zaspali. Malo je tako dobrih ljudi, poštenih, predanih. Želim vam čudovito življenje in da ste stran od ljudi, ki bi vam želeli slabo. Sicer se pa od topline in dobrote slabe stvari vedno odbijejo. Hvaležni smo vam vaši bolniki. EVA KARNOVŠEK, Celje Modri telefon Varstveni dodatek in socialna pomoč Občanko zanima, če sta z možem upravičena do varstvenega dodatka ali socialne pomoči. Oba sta stara približno sedemdeset let, njuni otroci so se že osamosvojili. Imata manjšo kmetijo na hribovitem območju, mož pa prejema 314 evrov mesečne pokojnine. Več podatkov občanka ni sporočila. Prav tako želi izvedeti, če sta z možem morda oproščena plačevanja dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Direktorica Centra za socialno delo Laško Polonca Teršek odgovarja: »Pri uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka center najprej preveri, ali je vlogo podala upravičena oseba. Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo, ali osebe, ki izpolnjujejo starostni pogoj (za ženske 63 ter moške 65 let). Pri ugotavljanju višine varstvenega dodatka je treba ugotoviti višino dohodkov in premoženja vlagatelja ter njegovih družinskih članov in preživninsko obveznost odraslih otrok. V konkretnem primeru oba vlagatelja izpolnjujeta statusni, starostni in dohodkovni pogoj za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Cenzus za pridobitev pravice do varstvenega dodatka za dvočlansko družino znaša 734,10 evra. Ker dohodek družine znaša 314,00 evra, bi družina prejela denarno socialno pomoč v višini 145,32 evra in varstveni dodatek v višini 283,78 evra. Torej, kadar imata zakonca tudi lastni dohodek, je denarna socialna pomoč določena v višini razlike med 459,32 evra in lastnim dohodkom, višina varstvenega dodatka pa v višini razlike med 734,10 evra in lastnim dohodkom. Zgoraj naveden znesek bi zakonca prejela pod pogojem, da družina nima izkazanega drugega dohodka, na računu nima denarnih sredstev (ki presegajo višino 3.500 evrov), da zakonca nimata v lasti nepremičnine (v kateri ne bivata ter katere vrednost presega ali dosega višino 120.000,00 evra), nista lastnika drugega premoženja (ki presega višino 14.042,88 evra) in dolžnost preživljanja polnoletnih otrok do staršev ni izkazana (v primeru, da nimata otrok ali ju otroci niso dolžni preživljati). V konkretnem primeru imata zakonca manjšo kmetijo, zato je mogoče sklepati, da bi lahko prejela tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti. V tem primeru bi se višina denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka zmanjšala za višino dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti. Zakon o socialnovarstve-nih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev od vlagatelja, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka, zahtevata lastno aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, sicer do pravice ni upravičen. Lastna aktivnost vlagatelja pomeni, da se k ugotavljanju pravice do višine varstvenega dodat- ka pozove tudi odrasle otroke in preveri dolžnost preživljanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da center preveri tudi, ali si zakonca lahko zagotovita preživetje s pomočjo tistih, ki so ju dolžni preživljati. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (nadalje ZZZDR) v 124. členu namreč določa, da je polnoletni otrok po svojih zmožnostih dolžan preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. ZZZDR v 130.a členu določa, da lahko upravičenec in zavezanec o preživnini, ki jo je polnoletni otrok dolžan plačevati staršem, skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Višina preživnine določene v notarskem zapisu se upošteva kot dohodek pri uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka, zato se varstveni dodatek v tej višini zniža. Če mora preživninski zavezanec oziroma odrasel otrok preživljati lastne otroke in svojega zakonca, ima to preživljanje prednost pred preživljanjem staršev zavezanca, kar jasno določa 131.b člen ZZZDR. Preživninski zavezanec (oziroma odrasel otrok) lahko sam izbere načine izvrševanja svoje preživninske obveznosti do starša, in sicer na način, kot je že opisano (z višino preživnine z notarskim zapisom) ali da upravičenca vzame k sebi v preživljanje oziroma poskrbi za njegovo preživljanje na drug način (kar določa tudi prvi odstavek 131.a člena ZZZDR). Center - pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka, pri izbiri načina preživljanja, ki jo izbere preživninski zavezanec oziroma odrasel otrok do svojega starša - v odsotokih ovrednoti oskrbo zavezanca do upravičenca v razponu med 1 in 100 odstotki. Ovrednoten odstotek oskrbe je v tem deležu znižan pri določanju višine varstvenega dodatka. To je v primerih, ko višina preživnine med odraslim otrokom in njegovim staršem ni izražena v denarni valuti oziroma evrih. Glede na vse zgoraj navedeno vlagateljem pravice do varstvenega dodatka ni treba dokazovati preživljanja s strani odraslih otrok v primerih, če otroci niso polnoletni, če imajo vlagatelji sami dovolj sredstev za življenje in jih lahko pridobijo, če dokažejo, da sami iz neopravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninskih obveznosti do otroka, ali dokažejo, da jih polnoletni otroci niso dolžni preživljati. Osebe, ki imajo priznano pravico do varstvenega dodatka, do dodatnega zdravstvenega zavarovanja niso upravičene. V navedenem primeru zakonca do omenjene pravice zato ne bi bila upravičena. Pravico do dodatnega zdravstvenega zavarovanja imajo namreč osebe, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb ter invalidi, ki so pridobili pravice po Zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb. BRANE JERANKO Z Zelenim valom na izlet Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Podjed, letos praznuje 20 let. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Tudi letos bomo pripravili izlet v zeleno, na katerega bomo povabili tudi štirideset izžrebanih potnic in potnikov. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo 17. junija odpravili na Celjsko kočo. Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na spodnji naslov. Kupon št. 2 MA Ime «SUrM^ Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. EUROSERVIS MREŽA ZA VSE ZNAMKE IN STAROSTI VOZIL v Se vedno iščete ZANESLJIV SERVIS za svoje vozilo? Poiščite nas na sejmu AVTO IN VZDRŽEVANJE (Celjski sejem) med 18. in 21. 5. 2017 v hali L in morda zadanete legendarno Rogovo kolo PONY ter ostale super nagrade! www.euroservis.si PONY Top alternativa, ko imaš avto na EUROSERVISU! Nagradna igra EUROSERVIS servisira in nagrajuje! Nagradna igra poteka samo v času sejma na razstavnem prostoru EUROSERVIS. OTROŠKI VRTILJAK 45 Na 'tejstranl.Novegate^inika Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem л fi vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču v-N;, pred л '* blokom, nam sporočite. Vulkan ustvarjalnosti, veselja in smeha Praznik družin in pomladi v vrtcu na Polzeli Pomlad je čas, ko tudi otroška ustvarjalnost zacveti v vsem svojem razkošju. Tako so pred časom otroci in zaposleni Vrtca Polzela v tamkajšnji športni dvorani pripravili tradicionalno prireditev Praznik družin in pomladi. z radoživimi kostumi. Kdo bi si mislil, koliko različnih talentov se skriva v drobnih ročicah ... Mali zvezdniki so pripravili glasbene, plesne, rokodelske, dramske in slikarske predstavitve. Preizkusili so se celo v ustvar- je bil samo eden od načinov, da so otroci svojim staršem povedali, kako zelo jih imajo radi. Za piko na i slavnostnega dogodka je slikar Marko Ramšak vrtcu podaril še sliko vrtca pod mavrico in tako zaokrožil enega najbolj prijetnih dni v vsem letu. Takšen izbruh ustvarjalnosti, veselja in smeha lahko človek namreč doživi samo spomladi in v družbi ljudi, ki jih ima rad. StO Foto: arhiv vrtca Polzela * 46 RAZVEDRILO Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Tat »Najprej ukradete plašč, nekaj minut zatem nekomu drugemu izmaknete še denarnico iz žepa. Kaj pravite na to, obtoženi?« »Gospod sodnik, nisem hotel zbujati suma, ker bi imel tako lep plašč, a nobenega evra v žepu.« Vozniški izpit Cela družina je pričakala Bojana, da se je vrnil z vozniškega izpita. Vsi so ga napadli z vprašanjem: »Si naredil?« »Ne vem še. Moram počakati, da se komisija vrne iz bolnišnice.« Varanje Janez pride k prijatelju in mu potoži: »Mislim, da me žena vara.« »Kako pa to veš?« »Potem ko smo se preselili iz Ljubljane v Maribor, imamo še kar istega poštarja!« Trisobno Blondinko na domu obišče gradbinec. Od stropa do tal premeri njeno malo garsonjero, dvakrat dobro premisli, nato začudeno vpraša: Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. »Zakaj točno želite trikrat pregraditi ta mali prostor?« Blondinka mu ponosno odgovori: »Ker se želim pohvaliti s trisobnim stanovanjem v središču Ljubljane!« Izmenjava Po Avstraliji skače kenguru in se vsakih sto metrov ustavi. Iz njegove vreče pokuka pingvin in bruha kot nor. Na Antarktiki med skupino pingvinov sedi kengu-rujček, občasno kihne in zagodrnja: »Klinc pa takšna izmenjava študentov!« Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Križanka Mož rešuje križanko. Ko konča, jo za njim preveri še žena in najde napako. »Napačno si zapisal. Največji ptič ni moj, ampak noj.« Klobasa Gost sedi v gostilni in naroči kranjsko klobaso. Natakar mu jo prinese in postavi krožnik predenj. Gost pripomni: »Ta klobasa je tako majhna, da jo lahko dam celo naenkrat v usta.« Natakar: »To pa ni klobasa kriva.« Domača naloga pri slovenščini Sestavi kratko zgodbo (največ ena stran), ki vsebuje naslednja področja: -vera, -spolnost, -skrivnost. U VZ/Atlo». bOi1 илге^о. ге^: re^tn IMuril*. I Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Poroka Zdenkinega brata Francija in Lizike ■ v v ■ Le se ruševine Zanimive fotografije nam je poslala bralka Zdenka Šekoranja - Benedejčič, ki je obudila spomin na otroštvo v Bukovžlaku. V hiši s številko 67, ki je danes le še ruševina, so živele tri družine, ki so skupaj štele kar 24 članov. Samo v družini Šekoranja je bilo devet otrok. V sosednji Štormanovi hiši jih je bilo šest. Tudi ta stavba je le še ruševina. Družina Šekoranja je v Bukovžlaku živela kar petdeset let. Hiša je bila nekoč v lasti industrialca Ivana Čatra, in sicer enako kot bežigrajska graščina. Najlepši so spomini na čas, ko je bližnji hrib pobelil sneg in so imeli otroci iz cele vasi zimske radosti, se spominja Zdenka. »Zvečer smo z mamo ob petrolejki igrali razne družabne igre in ko smo bili lačni, je mama predlagala, da kakšno zapojemo, da bomo pozabili na prazen želodec. V tistih časih pomanjkanja nam je mama izdelala vse igrače in tudi raztrgani in umazani nismo bili nikoli.« Za nagrado bomo Zdenki Šekoranja - Benedejčič poslali hišno darilo. Danes je hiša, v kateri je živela družina Šekoranja, le še ruševina. V katerih organih se največkrat nahajajo paraziti? 5UP0KU Vol V državnih. XT Kateri mesec ima 29 dni? Vsi, nekateri tudi več. REŠITEV SUDOKU 256 Vse slikovne šale vir: splet 7 1 8 3 6 2 5 9 4 2 6 5 9 4 8 1 3 7 9 3 4 1 5 7 2 6 8 1 5 9 8 3 6 7 4 2 8 2 3 7 1 4 9 5 6 6 4 7 2 9 5 8 1 3 4 9 2 6 7 1 3 8 5 3 7 6 5 8 9 4 2 1 5 8 1 4 2 3 6 7 9 1 9 6 2 1 4 5 2 8 6 3 1 2 5 8 9 4 5 7 5 3 4 3 6 2 Vsak odrasel v sebi nosi otroka In to se pokaže v mnogih situacijah. Ena takšnih je priprava skupine odraslih sodelavcev, ki se odpravljajo na sindikalni izlet. Minuli konec tedna smo se sodelavci uredništva Novega tednika in Radia Celje odpravili v Baško na otok Krk. Premnogi dogodki, zaradi katerih smo se tam nasmejali do solz in zaradi katerih smo se vrnili še bolj povezani, bodo ostali za vrati naše hiše. A že priprava na izlet bi vsakemu tretjemu opazovalcu narisala nasmeh na obraz. Začelo se je že kakšen mesec prej, ko nas je razveselilo obvestilo o odhodu na izlet. Prvo navdušenje je potihnilo, v zadnjem tednu pred odhodom pa izbruhnilo v vseh svojih razsežnostih. Spet smo se počutili kot osnovnošolci, ki se odpravljajo v šolo v naravi. In tudi naše težave so bile smešno podobne. Recimo ob izbiri menijev. Ali bomo jedli ribe ali svinjino, kdo bo jedel ribe in kdo svinjino, kdaj bomo jedli ribe in svinjino in zakaj eden naših tehnikov ne bi raje kot svinjino jedel rib! Ali pa razvrščanje po sobah. Kdo bo spal s kom, kdo smrči in kdo (pre)pogosto ponoči obišče toaleto in kdo neprestano šumi z vrečkami in zato nikakor ni primeren cimer. Kaj pa avtobus? S kakšnim se bomo peljali, kdo bo sedel s kom, komu je med vožnjo rado slabo in bo zasedel sprednje sedeže ter kdo bo kraljeval na zadnjih sedežih, ki so jo v osnovni šoli vedno zasedli največji frajerji. Med pomembnejše težave so sodile tudi zahtevne dileme o tem, kakšno malico bi vzeli za na pot (pišem o otoku Krku v Istri, do koder nas ločijo le tri ure vožnje), zakaj piščančja posebna salama preveč smrdi, koliko kave potrebujemo in kdo bo pripravil kratko predstavitev otoka in poti. In za trenutek smo se med temami o gospodarski rasti in nespremenjenih dohodkih, o obisku vlade v Savinjski dolini, odstavljenih direktorjih in domnevno goljufivih zdravnikih spet počutili kot osnovnošolci. Le da nas ni skrbel četrtkov test iz matematike, temveč material za novo številko vašega najljubšega časopisa. In če si sposodim moto ene od internih šal, ki so nastale na izletu, lahko rečem le »dvigni sidro« in tu in tam bodi spet otrok! Vredno je. OSNOVNOŠOLKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis Nagrade, 3-krat po dve vstopnici, podeljuje Mozirski gaj. -V V Mozirski gaj park cvetja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 160 strani vsebuje: 35% humorja v prahu 15% ekstrakta ugank 25% vitaminov za sive celice 40% ostale snovi 45% vlaknin 0% sladkorja 160% zadovoljstva Oven 3ik Rak Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. maja. Geslo iz številke 19: Dan Evrope in dan zmage. Izid žrebanja 1. nagrado, dve vstopnici za koncert legend narodnozabavne glasbe (Štirje kovači, Igor in Zlati zvoki, Fantje s Praprotna, Ansambel Toneta Rusa) 26. maja ob 20. uri na Vranskem, prejme: Anica Vrhovnik iz Dramelj. 2. nagrado, eno vstopnico za koncert legend narodnozabavne glasbe na Vranskem, prejme: Danica Voršnik z Dobrne. 3. nagrado, eno vstopnico za koncert legend narodnozabavne glasbe na Vranskem, prejme: Anka Verdev s Polzele. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Lačni ugank? Tehtni ca Visoki cilji, ki ste si jih zastavili, vas bodo obremenjevali. Poleg tega boste lahko občutili še dodaten pritisk zaradi obljub, ki ste jih dali. Nič ne bo narobe, če malce stojite na mestu in napredujete počasneje. Bodite prizanesljivi do svojih najdražjih. Stres preteklih dni morate sprostiti in najlepše lahko to storite v ljubezni. Spomladanski dnevi bodo prehitro minevali in žal vam bo prav vsakega posebej. Naredite res dober načrt svojih opravil, kajti tokrat boste hoteli življenje zajemati z veliko žlico. Če ne boste ob tem dobro organizirani, vam bo časa za vse kronično primanjkovalo. Sicer boste nagnjeni k temu, da boste počeli več stvari hkrati. škorpijon Merkur v vašem znamenju vam bo odlično pomagal pri sprejemanju odločitev in dogovarjanju. Lahko ste popolnoma brez skrbi glede svojega delovanja, saj boste premišljeno in modro znali rešiti še tako zahtevne zadeve. Posebnih sprememb v ljubezni ne pričakujte. Bodite pa bolj odprti za partnerjeve pobude. Dvojčka Že v soboto bo Sonce vstopilo v vaše znamenje in za vas se bo začel najlepši čas v letu. Majski dnevi vas bodo razvajali na številne načine in težje boste ostali zbrani pri delu. Pohitite z vsem pomembnejšim, nekaj pa lahko mirne vesti pustite tudi za kasneje. Veliko dogodkov, ljudi in okoliščin vam bo v teh dneh narisalo nasmeh na obraz. Težje se boste zbrali in se posvetili svojim obveznostim. Občutek, da so vsi preveč zahtevni do vas, bo pogost spremljevalec prihodnjih dni. Zelo zavestno negujte svoje potenciale, da ne boste opustili česa pomembnejšega. Precej nizka energija zaradi četrtkovega mlaja vas opozarja, da si vzemite čas za počitek, ki ga boste preživeli po lastni izbiri. Strelec Domiselno in drzno se boste lotili obveznosti ter pri tem naleteli na oviro, ki bo odprla nove dileme. Hitro se boste znašli in ujeli pravi ritem. Nič hudega, če boste šli po drugi poti. Pravzaprav vse vodijo do edinega cilja, ki ga imate. Lunin mlaj bo 25. v mesecu v znaku, ki vam je nasproten, zato bo vaša energija precej nizka. Fizično zahtevnejše delo naj nekoliko počaka. Situacija, s katero se boste soočali, bo od vas zahtevala potrpežljivost in predanost. Volje vam ne bo primanjkovalo, zato boste opravili tudi z manj prijetnim delom, ki ste ga dali v preteklosti malce na stranski tir. Zaradi tega bo vaše zadovoljstvo na koncu toliko večje. Romantičen maj bo tudi vas odnesel v zasanjanost. Lev Kozorog Pred vami je dinamičen teden, ki ne bo potekal čisto v skladu z vašimi pričakovanji. Dobro je, da se tega vsaj zavedate in ste bolj prilagodljivi do okolice. Uspešni boste pri dogovarjanju in tudi komunikacija bo v tem času vaša velika odlika. Kljub temu da imate radi pomlad, boste pogosto občutili utrujenost in željo po umiku v samoto. Svojeglavost vas ne bo pripeljala daleč. Previdnost ne bo odveč, saj boste preveč samozavestni pri spopadanju z izzivi. Niti zavedali se ne boste, kdaj se lahko okoliščine obrnejo proti vam. Zmernost in sodelovanje z okolico bosta najboljši recept tega tedna. V prostem času se boste umaknili v samoto, da si boste nabrali novih moči. Vodnar Devica Izjemen sogovornik boste, znali boste ujeti rdečo nit pogovora. Odlični dnevi za zahtevnejše delo so pred vami, saj bo vaša zbranost izredno dobra. Ta ugoden trend vsekakor maksimalno izkoristite na delovnem področju. V svoji koži se boste počutili res dobro. Zasebno področje vašega življenja bo v tem času nekoliko bolj na očeh javnosti. Zanimiv teden je pred vami, v katerem se boste odlično počutili in blesteli na več področjih. Vaš originalen pristop, lahko tudi nastop, bo tokrat zelo opazen in poželi boste zelo pozitivne odzive. To vam bo dalo dodaten zanos in krog se bo uspešno sklenil. Samo tako naprej. Družabno dogajanje vam je pisano na kožo. Ribi Pri vaših odločitvah vam morajo pomagati vaši standardi in vrednote. Zaradi tega ne skušajte »reševati« trenutne situacije, ki sploh ni kritična. Vaš pogled naj seže nekoliko dlje, v prihodnost. Le tako si boste postavili odličen temelj, na katerem boste uspešno gradili. Zaradi plemenitega značaja vam družbe nikoli ne primanjkuje. Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES www.trik.si Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 48 RUMENA STRAN Prijateljska tekma napeta kot struna Prvi dan obiska v naši regiji je vlada sklenila v športni dvorani Hruševec v Šentjurju. Ekipa predsednika vlade Mira Cerarja se je na parketu pomerila z ekipo Marka Diacija, ki so jo poleg županov sestavljali še gospodarstveniki. Za uravnoteženje pa sta se obe strani okrepili še z nekaj bolj ali manj zvenečimi košarkarskimi imeni. Izid je zgodovina. Vlada je padla. Foto: GrupA Seznam vladnih igralcev iz lige NBA je marsikoga pustil odprtih ust. Ampak Marko Diaci se očitno ni ustrašil niti Raše Nesterovića. »Sem se trudil, da bi bilo izenačeno, pa smo vseeno zmagali,« je bil zaskrbljen šentjurski župan. Na začetku tekme je namreč dejal, da naj zmaga tisti, ki bo priskrbel denar za novo športno dvorano. Smola pa ta taka ... Župan Podčetrtka Peter Misja (levo) in gospodarski minister Zdravko Počivalšek sta tokrat metala na različna koša. To je za stara prijatelja in rojaka sicer sila nenavadno, saj je njun življenjski moto, da je vedno treba brcati na isti gol. Župani kar naprej razlagajo, da v boju z vlado vedno potegnejo kratko. Zato je bila tokratna zmaga še slajša. Slatinskemu županu Branku Kidriču sta za dobro igro čestitala tudi županja Kozjega Milenca Krajnc in njen šmarski kolega Stanko Šket. Novi tednik in Radio Celje v Celjskem domu v Baški Kdor se zna skupaj zabavati, zna skupaj tudi dobro delati. S to mislijo je ekipa naše medijske hiše prejšnji konec tedna preživela v Celjskem domu v Baški. V mladinskem hotelu, ki vsako leto gosti na stotine naših otrok, so tudi tokrat upravičili svoj sloves gostoljubja in prijaznosti. Tudi zaradi tega legendarnega doma Celje malo diši po morju in v Baški malo vlečejo po celjsko. Foto: arhiv NT