Gospodarske skušnje.
Da kokoši po zimi pridno jajca neso.
Da kokoši pozimi pridno jajca ne$6 in sicer tako pravilno in obilno kakor poleti, to je odvisno najbolj od hrane, ki jo dobivajo. Kokoši živijo od rastlin in živali. Poleti hodijo okoli in dobivajo raznotero hrano ; brskajo po zemlji in izbrskajo obilno Črvov in druzih živalic, od katerih se deloma redijo. Ker pa te živalske hrane pozimi ne dobivajo, naj se jim namesti nje daje mesd. De Sora, ki blizo Pariza redi 100.000 kokoši, dobiva skoro od vsake kokoši na leto blizo 300 jajic. To pa doseže s tem, da daje svojim kokošim obilo meaa. On je namreč posestnik konjederšnice, in zakolje vsak dan za svoje kokoši 22 konj. Opomniti pa je tu, da De Sora ima svoje kokoši pozimi v zakurjenih prostorih.
Naj pri tej priliki našim bralcem povemo še nekaj
o vrednosti jajic.
Jajca vsi jemo, al mnogi ne poznajo prave vrednosti jajca, to je, oni ne ved6, koliko redivnega ima jajce v sebi v primeri z drugim živežem , posebno z mesom.
Naj zato našim bralcem podamo sledečo tablico na pregled, na kateri vidijo, da v 100 delih je
v mesu                          t jajci
vode            77.50           vode           74.7
beljakovca 18.00           beljakovca 13.1
maščobe         3.6           maščobe     10.4
drugih redilnih snov   2.5         drugih snov   0.5
vrh tega pa celo malo rudninskih soli,   fosfome kisline in apna.
Ce tedaj v gori kazanem pregledu vodo odštejemo , vidimo, da v 100 funtih mesa in jajic je po 24 funtov redivnih stvari, da tedaj jajca prav tako redijo, kakor mes6.
Računajmo, na pr., da 100 kil govejega mesa velja 60 gold., tedaj po takem kupimo 24 kil redivnih delov v govejem mesu s 60 gold., v 100 ki.ih jajic je pa tudi 24 funtov redivnih stvari, — tedaj ima 100 kil jajic prav tisto vrednost kakor 100 kil mesa , namreč 60 gold.
Fo takem gre tedaj le za to, da izvemo, koliko jajic je treba, da vagajo 100 kil.
Jajca, se ve da, so pa nekatera veča, nekatera manjša, nekatera ložja, nekatera težja, zato bi prav za prav morala cena jajic različna biti in bi se jajca ne prodajala po številu, ampak na vago. Srednje veliko jajce tehta 50 gramov, zato gre 20 kokošjih jajic srednje velikosti na 1 kilo, in po takem vaga 2000 jajic 100 kil. Po vsem tem bi, če je 100 kil mesa vredno 60 gold., 2000 jajic tudi vredno bilo 60 gol.
Čeravno sta si meso in jajce v redivnosti enaka, ima jajce še vendar nekako prednost pred mesom zato, ker je jajce lože prebavljivo in v kri prestopi vse, kar jajce v sebi ima, kakor je to tudi z mlekom.
Kmetovalec dobi tudi od iste množine krme več jajic, kakor pa mesa, zato naj bi kokošjo rejo bolj v svojo skrb jemal. Na Francoskem , še bolj na Angleškem sila veliko jajic povžijejo, zato so Francozi in Angleži jako marljivi o kokošji reji, posebno pa Francozi, ki veliko milijonov jajic vsako leto na Angleško izvozijo.
------    36    ------