Poštnina plačana v u.,lovim LFTO 1.ТХ V Liubliani. v nctck 16. oktobra 19"*.! ŠTET. 235 C ena t Din Naročnine mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 24%. 299J in 2050 VENEC ček. račun: Ljub« I Jana št 10.650 in 10.544 ca inserate; Sarajevo St*. 7563, Zagreb St*. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustriran} Slovenec« Izhaia reak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku ? IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA! Okrožno kot edino osebno sodišče т Celju, ki je vsled Baredbe z dne 23. 5. 1931. s katero je biln odrejena glavna razprava, javno razpravljalo dne 5. 6. 1931 po sodniku po-edincu o. e. s. dr. Havdeku Jožetu s sodelovanjem zapisni-karice Žmahnrjeve Jane v prisotnosti zasebnih obtožiteljcv Marice dr. Sernečeve, Cilenšekove Alojzije in Leona Pibrovca ter njihovih zastopnikov substitutov dr. Ravniliarja Vladiniirja in dr. Kerschbaumerja Rajnholda v odsotnosti obtoženca Kremžarja Franceta ter v prisotnosti njegovega branitetja dr. Ogrizka Antona o obtožbi, katero r.o dvignili zasebni obtožitelji »Kolo jugoslovcnskih sester v Celju« po predsednici Marici Sernečevi, Marica dr. Scrnečeva, Cilen-sekova Alojzija in Leo Pibrovec proti Kremžarju Francetu zaradi prestopka po čl. 52 zakona o tisku in po predlogu, stavljenem po obtožiteljih, nnj se obtožcnca obsodi v zmislii obtožb ter po predlogu branitelja, naj se obtoženec oprosti, odnosno mifo kaznuje, dne 5. 6. 1931 razsodilo tnko: Kremžar Franc, odgovoren urednik Slovenca v Ljubljani, 47 let star, ; oženjen, rim. kat., že kaznovan, je kriv, da je kot odgovorni i urednik lista objavil v štev. 157 perijodičnepa lista Slovenec I v Ljubljani dne 12 7. 1930 na str. 4, prvi stolpec, članek I pod naslovom: »Kaj pravite?« ki se glasi: »Gospod uredniki ' V večjem kraju so imeli letošnjo pomlad vsnk teden dvakrat I cvetlični dan. Kraj je lep, celo letovišča rji hod" jo tja. iina j Ea ta kraj svojo zaduhlo fabriško četrt. Vrtnarji so jezni, ■ er so morali dajati rože zastonj, da so jih potem otroci iz fabriike četrti po navodilih dobrodelnega damskepa komiteja prodajali no ulicah. Ljudem je bilo nerodno, ko so jih otroci nadlegovali, pa nedolžne oči slaborejenih otrok so tako lepo prosile, da ubogi pasa nt uradnik, kmet in delavec, ni mogel mimo. Prosile na so punčke dinarjev, da jih bodo poslale lahko dobrodelne trosj>e poleti na počitniško kolonijo, kjer sc bodo na dobrem zraku in ol> izdatni hrani malo popravile. V počitniški koloniji je sedaj prav živahno. Dobrodelne gospe so se na lastnih avtomobilih peljale s celimi familijami in še z nekoliko drupe žlahte tja dol in za majhen denar se jim dobro godi. Pobrale so sicer tudi nekaj revnejših otrok pa za isto ceno, kot bogataške. V fospodinjstru dobrodelnh gospe se bo koncem poletja po-azal prebitek — doma bi shajale z istim denarjem, kar jih velja doli 1 mesec letovišča, komaj 1 teden —. Revež pa si bo moral prispevek svojemu otrofičku med poletjem od ust pritrgati. Kljub lepim uspehom cvetličnih dni na bo še kaj deficita. Zato pa imajo v tistem kraju občinsko načeletvo, ki daje dobrodelnim gospem podporo. Kaj pravite gospod urednik, kje se to godi? Na Slovenskem ali na Španskem? Španska vas bi morala biti taka dobrodelnost Slovencem vsekakor. Iznajdljivost tecu komiteja je pa vsekakor zeni-jalna, da bi je človek debelušnim dobrodelnicam skoraj ne prisodil, če nc bi imele tnko brihtnih mož« — in ki je r celoti inkriminiran in da je s tem priobčil o) nekaj neresničnega, kar utegne zasebnim obtožiteljem »Kolu jugoslo-venskih sester v Celju« Sernečevi Marici in Cilenšckovi Alojziji škodovati na njih Časti, dobrem imenu in pridobitnem kreditu, ne da bi navedel za to činjeuice ter b) z izrazom »debelušne dobrodelnicc« uporabil glede zasebnih ob-tožiteljic Marice Scrnečeve in Cilenšekove Alojzije izraze preziranja in omalovaževanja. S tem je zakrivil prestopek ad a) klevete po čl. 52 z. o. t. in ad b) uvrede po čl. 52-IV z. o. t. in se obsodi po $n 301-4 k. z. v zvezi s čl. 13 zak. z dne 6. 1. 1929. it. 6 služb. nov. glede na I 61 k. z. in z uporabo 71-3 in 71-4 k. z. na 10 dni zapora z olajšavami po čl. 92 zak. o t., dalje na plačilo denarne kazni 3000 Din, po čl. 62 z. o t. na plačilo materjalne odškodnino zasebnim obtožiteljem v znesku 5000 Din, po čl. 63 z. o t. na objavo so/be na čelu lista »Slovenec« ter po §u 310 k. p. v povrnitev stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni z omejitvijo po i 314 k. p. Aascbni obtožitelji se pa s svojimi za-sebno-pravnim zahtevkom v znesku 5<».600 Din po § 297 k. p. zavrnejo na pot civilne pravde. Obtoženec pa se oprosti po §ti 280 k. p. obtožbe, da je s člankom, objavljenim v dnevniku »Slovenec« v štev. 161 z dne 17. 7. 1930 druga izdaja, str 4 v prvem stolpcu pod naslovom: »Kaj pravite?« in ki ne glasi: »Da srčne omike manjka našim jjuderr. to/ mo. Kako bi jc ne. če je Še njih vzgojitelji nimajo. Odstavljen je bil nadzornik in šolski vodja - vesten mož in oče številnih otrok — zaradi grdih in lažnjivih d^nunciiaclj. Pa jc znvriskalo srce mo/a-rivala, ki nima nobenih otrok, pa pravi, da je nacijonalist in vsa brozpa v njem je zakipela in on, ki ni bil nikdar inož in ne značaj, je zapisal na odprto dopisnico* »nisi nacijonalist . . . zato od In z i odtod!« — Trpek nnsmcli jc lepel okrop mojih usten, zakaj dopisnik je sam sobi pisal sodbo: »pod'eži«. Kaj pravite pedapogi? Ali Vos je kaj sram tu kepa druga in njepovc srčne kulture? In ali more srčno omiko dnti nrupim, kdor jo sam nima?« — priobčil n-kaj neresničnega, kar utepne škodovati Čo.«ti, do-br mu imenu in pridobitnemu kreditu zasebnepa obtožitelja Pibrovca Leona, ne da bi navedel činjenice in da pa je ludi užalil »uvrcdil« ter s tem zakrivil prestopek kleve e in uvrede po čl. 52 in 60 zak. o tiskn. Zasebni obtožitc'j je po i 311 St. 2 k. p. dolžan trpeti stroške kazenskega postopka. V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA! Višje deželno kot apelacijsko sodišče v Ljubljani jc pol pre • cdstvom a. a. s. dr. Lberla Erika, v navzočnost ». a. s. Strasserja Vinka in dr. Sajovica Rudolia, kot sodnikov, zapisnikarja sodu. nripr. Poljanca Franceta, v s. drž. to/ilca «1 r. Grasseilija Mirka, v kazenski stvari zoper Krein-f.'rja Franca radi prestopkov klevete in uvrode po čl. 52, 6' zak. o tisku vsled prizivov doli navedenih zoper sodbo so n ka pocdinca okro/.ncga sodišča v Celju z dne 6. VI. opr. št. Kšt 1-31-57, s katero jc bil obtoženec Ki« m/ar Fr ;nc 1. spoznan krivim pre. topKn klevete po £1. 52-IV zak. o tisku in prestopka uvrede po čl. 52-IV istepa zakonu ter bil obsojen po Sti ;01-4 k. z v zvezi s čl. 13 zak. z dne 6. L 1929 št. 6 SI. Nov. plede na $ 6t k. z. z uporabo i ov 71-3 in 71-4 k. z. na 10 dni znpora 7. olajšavami po čl 92 zak. o tisku ter na plačilo denarne kazni 3"00 Din. po čl. 62 zak. o tisku na plač ln materijelnc odškodnine no 5000 Din. po čl. 63 zak. o tisku na objavo sodbe na čelu lista »Slovenec« in po § 309 kp. v povrači'o stroškov to-ladevncga kazenskepa postopanja, z omejitvijo po § 314 kp. ter so se zas. tožite! ji po § 297 s svojim zas bnoprnvnim zahtevkom po 50.614) Din napotili na pot civ lne pravde 2. oproščen pa v smislu б 2S0 k. p. obtožbe rudi pnstopka k'cvote in uvrede po čl. 52 iu 60 zak. o tisku ter so se »noski tozadevncca kazenskepa postopanja v smislu 3 9, 311 toč. 2 kp. naložili v plačilo zns. tožilcu Pibrovcu Leonu in sicer A. vsled priziva I. zas. tožilca »Kola jngosi. sester, podružnica v Celju. Sernec Marice in CileriSek Alojzije radi odločbe o kazni in zasebnopravnih zahtevkov ter vsled Iiriziva П. obtO/enea Kremžarja Frunca radi prekršitve zatona, odločbe o krivdi, kazni n materijelni odškodnini, tadevajočih obsodilni del gori citirane sodbe po zasiš n ju viš. drž. to/ilca odločilo v seji: 1. Priziv zas. toždcev »Ko'u nipos'ovonskih sester, podružnice v Cc'ju«, Sernec Marice in Ci!< nšek A'ojzijc se zavrne. Stroške kaz. postopanja, povzročene s tem prizivom. morajo plačati po $ 312-2 kp ti zas tož lei nerazdelno; stroški so izterljivi. II. Priziv obtoženca radi odločbe o krivdi in o materijalni odškodnini •e zavrne, upodi se pa njegovem« prizivu rudi prekršitve zakona in odločbe o kazni ter se prva sodba o od'očbi o kazni razvc'javi, ter kazen na novo določi tnko. kakor jc iarečeno, doli pod toč. IV. Izrek po čl. 63 zak. o tisku ostane »edotnknjm: B. vsled priziva III. zas. tožilca Pibrovca keona radi prekršitve zakona, odločbe o krivdi in kazni ■oper oprostilni del citirane sodbe na prizlvni razpravi dne 23. 9. 1931, določeni z naredbo z dne 10. IX. 1931, v navzoč nosti zas. tožilca Pibrovca Leonu in njegovega zastopnika dr. Vovka Viktorja, odvetnika v Ljubljani in obtožetičcvegu branilca dr. IJrejca Janka, po predlogu prvega, naj sc prizivu upofli in po razveljavi prve sodbe ontoženca spozna za krivega ter obsodi po obtožbi ter po predlopu bran len, naj se priziv zavrne, odločilo: 111. Prizivu zas. tožilca Pibrovca I^eona sc ugodi, prva sodba v oprostilnem delu razveljavi in v stvari odloči: Obtoženi Kremžar Franc, odgovoren urednik Slovenca v Ljubljani, 47 let star. oženjen, r. k., že kaznovan, je krit. da je s člankom objuvljcnim v dnevniku »Slovencu« v št. 161 z dne 17. 7. 1930 druga izdaja, str. 4 v prvem stolpcu pod naslovom »Kaj pravite?« priobčil o zas. tožilcu nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremn imenu in družabnemu ugledu in sicer: »Dn srčne omike manjka našim ljudem, tožimo. Kako bi je ne, če jc še njih vzgojitelji nimajo. Odstavljen je bil nadzornik in šolski vodja — vesten mož in oče številnih otrok — zaradi grdih in lažnjivih denuncijacij. Da je zavriskalo srce moža, rivala, ki nima nobenih otrok, pa pravi, da jc nacionalist in vsa brozga v njem je zakipela in on, ki ni bil nikdar mož in nc značaj, ie zapisal na odprto dopisnico »Nisi nacijonalist, zato odla*i odtod!« Trpek nasmeh je lc.pel okrog mojih nsten, zakaj dopisnik jc sam sebi pisal sodbo: »podlež!« Kaj pravite pedagogi? Ali jo Vas kaj sram takeira druga in njepovc srčne kulture? in ali more srčno omiko dati drugim, kdor jo sam nima!«, — ter s tem zakrivil jue-•topok klevete po čl. 52 zak. o tisku. IV. Obtoženi Kremžar Franc se kaznuje v smislu §5ov 61 in 63 k. z. po čl. 56 in 60 zak. o tisku z uporabo $a 71-V k. z., za obe dejanji, katerih je bil spoznan krivim, na 5000 Din (pet tisoč) denarne kazni, ki se bo ▼ primeru neizterljivosti zamenialn z 84 dnevi zapora, nadalje po čl. 62 zak. o tisku na plačilo ma-torlialnc odškodnine v znesku 1500 Din (tisoč pet sto) zns. tož lcu Pibrovcu Leonu in končno po čl. znk. o tisku na objavo sodbe na čelu lista »Slovenec« ob obtoženčevih stroških. V. Obtoženec mora v smislu * 310 k. p. plačati stroška kazenskega postopanja prve in druge stopnje povzročene vsled obtožbe zas. tožilca Tibrovea Leona, prav tako v smislu H 310. 312-3 k. p. tudi stroške, povzročeno t njegovim prizivom. Stroški so izterljivi. Španija v boju s Cerkvijo Liberalno meščanstvo izročilo vajeti anarho-komunizmu Madrid, 15. oktobra. Zgodovinska debata o odnošajih med Cerkvijo in državo v ustavodajni skupščini je končana. Proti vsemu pričakovanju se je končala s fatalno zmago framasonstva. W je dobilo glavno pomoč od strani ( socialne demokracije, levičarskih ekstremistov in komunistov. k; so prirejali protikatoliške manile- | stacije in urbanizirali poulične teroristične bande, j ki so m nekih krajih skušale za gati cerkve in samostane. Večina ustavodajne skupščine je dolgo kolebala med stališčem predsednika vlade Zamore, ki je želel, naj bi se ne sprejeli kulturnobojni paragrafi proti Cerkvi, zato da bi bil omogočen sporazum s sveto stolico, ki se je ves čas nahajala v oficioznih pogajanjih s predsednikom vlade glede nove ureditve položaja Cerkve v Španiji. Dasi je večina vedela, da ta pogajanja potekajo zaradi velike odjenljivosti svete stolice, ki je iskreno želela prijateljskih odnošajev z republiko, ugodno, se je vendarle udala svojim antiklerikalnim strastem in pa pritisku od framasonstva in skrajnih levih elementov nahujskanc ulice. Socialist da znamenje Ko so prišli v konstituanti na dnevni red od komisije predlagani paragrafi ustave zoper Cerkev, je prvi govoril pravosodni minister, socialist Pri-eto. Govoril je strastno za popolno ločitev Cerkve od države, za ukinjenje cerkvenega zakona in za zaplembo cerkvencga premoženja, s katerim naj bi se ublažila socialna beda. Predlagal je izgon reJov, v prvi vrsti jezuitskega. Predsednik vlade Zamora svari liberalce Ob splošni pozornosti zbornice se je za njim oglasil k besedi predsednik vlade Alcala Zamora. On je opozoril konstituanto, da bi se s sprejetjem proticerkvenih paragrafov napravila katoliški cerkvi v Španiji velika kri"ica. Akoprav je on preori-čan katolik, je za ločitev, toda za prijateljsko in blagohotno, kakor vlada ^ nekaterih državah južna Amerike. Najboljši način rešitve tega vprašanja bi bil, ako bi se vsi problemi, ki se tičejo Cerkve, odstavili z dnevnega rec'; ustavodajne skupščine in prepustili v rešitev bodoči zakonodajni skupščini. Treba je namreč v vseh teh vprašanjih doseči sporazum s sveto fto'ico, ki jc pripravljena na popuščanje in prijateljsko ureditev svojih odnošajev z državo. Ako hi t?mu sporazumu konstituanta prejudicirala, potem bi bil konflikt s sveto stolico gotov. Poudarjal jc ogromne zasluge katoliške cerkve za špansko državo in veliko nevarnost kulturnega boja s Cerkvijo v trenutku, ko so po vsej državi na delu razdiralne sile. Ako bi konstituanta sklenila proticerkvcne paragrafe, potem bo on demisi-oniral in bo šel na agitacijo za nove volitve, iz katerih naj izide nova skupščina, ki bo anulirala kulturnobojne sklepe te konstituante. Na koncu je apeliral na večino, naj brzda svoje sovraštvo proti Cerkvi, ker je največja zmaga tista, katero človek izvojuje sam nad seboj. Zamora in Maura podata de mi si-o Oovt r ministrskega predsednika Zamore je napravil na skupščino najgloblji vtis Го tembolj, k-r je tudi minister za notranje zadeve Maura izjavil. da bo si upaj s predsednikom demtsijouiral, ker smatra boj zoper Cerkev v Španiji za fatalno zmoto, ki bi lahko zavila republiki vrat, ker bi razen eksfremnih elementov, ki jih s kulturnim bojem proti Cerkvi ne bo pridobila zase, dobila odločnega nasprotnika v katoličanih, ki bi jih borba proti Cerkvi pognala v najhujšo in organizirano opozicijo. Vendar se večina ni udala, ker je bilo pač levičarjem na tem, da se polastijo vlade. Zamora in Maura sta izpolnila, kar sta napovedala. Oba sta podala demisijo in sta jo utemeljila v pismu, ki je bilo prebrano v ministrskem svetu. Zato se je konstituirala nova vlada pod predsedstvom vojnega ministra, levičarskega republikanca Azana. „Svobodna Cerkev", hakor si o predstav ajo svobodomisleci Paragraf 24, ki je bil tekom debate večkrat modificiran, določa v svojem definitivnem tekstu jiopolno ločitev Cerkve od države, ki oficielno nima nobene vere in vse skupaj smatra s stališča najstrožje enakosti. Zato država ne bc favorizirala nobene vere in verske institucije. Država, dežele, province, okraji in občinske uprave ne bodo smele podpirati Cerkve ali verskih tidružcnj. Duhovnikom se bodo priznale sedanje plače kvečjemu še dve leti. Kar se tiče redov in verskih kongregacij, pa se bo izdal poseben zakon, ki bo osnovan na sledečih načelih: 1. Razpustijo se vsi redovi in verska udružc-nja, ki imajo obljubo pokorščine poglavarju, ki nc rezidira . Španiji in ni podrejen španskim zakonom (mišljena je Družba Jezusova). 2. Razpustiti pa se imajo tudi vsi redovi in verska udruženja, kojilt delovanje jc opasno za državo (!). 3. Vsi redovi in verski instituti, ki bodo ostali v deželi, morajo biti priznani od pravosodnega ministra in vpisani v jioseben register. 4. Nobeno versko tidruženje ne sme imeti niti direktno niti po posrednih osebah več imetja, nego jc nujno potrebno za njihovo vzdrževanje. 5. Redovom ie prepovedano, pečati se z J industrijo, trgovino ali poukom, (i. Vsako leto bodo i morali predložiti finančnemu ministru račun o svo-| jem denarnem poslovanju. 7. Država sme konfisci-I rati imetje verskih udruženj, kadar hoče. Ko so bili ti paragrali sprejeti, se je ministrski predsednik odstranil, / zbornici pa je nastal ] velik škandal. Baskiški ooslanec Sigfrido Ibanez I je potegnili revolver in grozil nekemu poslancu, da ga ustreli, ker je skupščina zavrnila njegove spre-minjevalnc predloge k paragrafu 24. Baskiški poslanci so vstali s sedežev in vzklikali: >2ivel Kristus Kralj!« Ko so se poslanci nekoliko pomirili, je neki poslanec zaklical, da bo odslej Španija, ki je bila prva katoliška država, stopila v eno vrsto s Sovjetsko Rusijo in Mehiko. Nova vlada Demisija Zamore in Maure je vse parlamentarce presenetila, ker je bilo sklenjeno, da bo kabinet ostal tako dolgo na vladi, dokler no bo izvoljen predsednik republike, za kalerega je bil baš določen Zamora. Ker je bil Zamora obenem provizorični predsednik države, je skupščina poverila predsedniku skupščine, socialistu Bestei-r u, da reši nastalo krizo. Besteiro je poveril vlado vojnemu ministru Azanu, ki bo najbrž obdržal ministrsko jiredscdstvo in vojno ministrstvo. Notranje zadeve je sprejel namesto Maure dosedanji mornariški minister Quiroga, dočim Je moi-narico prevzel Giral. Socialni demokratje niso hoteli prevzeti vlade, ravno tako no voditelj svo-bodomislectv, zunanji minister Lerroux. Ko je Lerroux po končanem glasovanju vstal s svojega sedeža, da zapusii sejo, je večkrat vzkliknil: »Živela Španija! Živela republika!« Ta vzklik je povzela republikanska večina zbornice. Izglasovanje proticerkvene ustave pomeni zmago Lerrouxa, ki je bil od samega začetka proti sporazumu s sveto stolico. Izgredi in požigi druhali - Baski pogumno branijo Cerkev Med tem ko se je to godilo v zbornici, se je nabrala na ulici velika množica. Orožništvo je noralo večkrat nastopiti, da ni prišlo do spopadov med demonstranti, ki so bili razdeljeni v dve stranki. Eni so namreč vzklikali: »Živel Zamora!«, dočim so drugi kričali: »Doli s Cerkvijo!«. Nato se je po daljšem odmoru zopet otvorila seja skupščine, v kateri se je predstavila zbornici nova vlada. Ko se je seja zaključila, so republikanski poslanci vzklikali: »Živela republika!«, medtem ko so baskiški poslanci protestirali in izjavili, da bodo Baski lusrabili za orožje. Klub haskiških in navarskih poslancev je sklenil, da bodo njegovi člani ustavodajno skupščino zapustili in eventualno svoje mandate položili. Nekateri socialistični fanatiki so v zbornici vzklikali: iSmrt duhovnom!« Verska debata je po vsej Španiji vzbudila strastno razburjenje. V mnogih večjih mestih so socialisti in komunisti vnovič vprizorili protiverske demonstracije. Včeraj jo poizkusila druhal zažgati neki samostan v I^eridi in v Barreloni. V vasi Občila v provinci Galicija jc prišlo zaradi verskega vprašanja do prave bitke, v kateri so bile tri osebe ubite, pet pa težko ranjenih. Sploh vlada splošno prepričanje, da bo sklep kortesov imel usodepolno posledice za obstoječi red v Španiji. Računati ni samo z najskrajnejšim odporom Baskov, ampak tudi z organiziranim odporom katoličanov po vsej Španiji. Na drugi strani bodo svo-•bodomlselni republikanci ostali sami v borbi proti revolucionarnim elementom, ki po vseh krajih Španije hujskajo k uporu. Anticerkveno razpolo-ženjo konstituante jim je dalo le še novega poguma v borbi zoper državno oblast in avtoriteto. V Ora-nadi n. pr. je 14. t. m. prišlo med stavkajočimi delavci in policijo do hudega spopada, v katerem st* policija in orožništvo morala streljati s strojnicami. Odmev v Vatikanu Rim, 15. okt. ž. V vatikanskih krogih so z ogorčenjem sprejeli vest o protireligioznem stali-i šču, ki ga je zavzela konstituanta v Španiji. Agen-ca »Corrispondenza« prinaša daljši članek, v katerem pravi, da bo špansko republiko težko kon-solidirati brez podpore duhovništva in katolikov sploh. Vbo obla-iti in kler v Španiji so bile v zad-jem <"ачц zelo konciliantne napram republikanskemu režimu, krvr dokazuje število poslanic, ki so jih španski škofje razj>o-lali duliovništvu in vernikom. Ločitev cerkve od države, ki je sedaj sankcionirana v novi ustavi, bo privedla Španijo do težkih borb, ki ne bodo niti malo koristile republikanskemu režimu. Katoliška cerkev bo dobro proučila vprašanje vere v Španiji, predno bo zavzela svoje str.lišče. Vsekakor mora o dogodkih zadnjih dni priti do prekinitve odnošnjev med Vatikanom in Španijo. * Sprejetje kulturnobojnih paragrafov ustave pomeni, da je liberalno meščanstvo izgubilo vajeti iz rok in jih izročilo anarhističnim, sindikalistič-nim in napol komunističnim elementom. Novi predsednik Azana predstavlja najskrajnejše levo krilo liberalnega meščanstva. Odstop Zamore in Maure pomeni, da konservativni liberalci ne bodo več blažilno vplivali na republikansko veČino, ki se iz strahu dn voditi od ekslremnih ^eialističnih elementov. Ustava zoper cerkvene redove je bila sprejeta z 267 gl sovi proti 41. Framasonstvo je izvajalo pritisk potom pouličnega terorja, ki so ga seveda organizirali napolkomunistl. Razume se, da je k sprejetju fatalnih paragrafov veliko pripomogel tudi liberalni tisk. Ne glede na škodljive posledice za socialni red, ki jih bo imelo nespametno zadržanje liberal- nega meščanstva, bo anticerkveni in antiredovni-ški kurz imel tudi to posledico, dn bo večina španske mladine ostala brez ljudske šole. Zelo bo trpela tudi seveda karitativna delavnost, agrarna kriza se pa z zasego imetja redov, ki je napram Imetju ostalega veleposestva vprav minimalno in služi socialnim, dobrodelnim ter kulturnim svr-ham, ne bo rešila. Da se bo obenem ojačilo separatistično gibanje severnih katoliških provinc, to se razume samo po sebi. Svet z nestrpnostjo pričakuje, kako bo nova vlada kos agrarni revoluciji, štrajkoin, socialnim homatijam in podtalni komunistični propagandi, pa še separatističnemu gibanju? Francosko časopisje jako ostro obsoja kultiimobojne sklepe španske ustavodajne skupščine in piše, da nobena druga vlada na svetu ne bi komplicirala težavnega političnega in socialnega položaja 7. borbo proti Cerkvi. To so zamogli storiti le nerazsodni španski liberalni doktrinarji. Oficiozni organ francoskega zunanjega ministrstva »Temjis« piše, da mora po sprejetju antika-toliških določb ustave vso Evropo zelo skrbeti, kaj bo s špansko republiko. Bike nad procesijo Madrid, 15. okt. tg. V Saragosi je bil danes praznik mestnega patrona, ki se proslavlja z raznimi prireditvami. Ekstremisti so ta dan porabili za to, da so iz hlevov, v katerih imajo pripravljene bike za bikoborbe, nalašč spustili vse bike, ki so bili pripravljeni za boj. Biki so že zdivjali iz ograj in šele v zadnjem trenutku se je posrečilo z veliko težavo, da so hlapci preprečili, da niso zdivjane živali zdirjale na javno cesto. Ekstremisti so s svojim poskusom uspeli samo v toliko, da se običajna produkcija ni vršila. Emnmg dobi zaupnico? Berlin, 15. oktobra, tg. Državni kancler dr. Briining jc ime! danes daljše razgovore z voditelji posameznih strank, da bi dognal razmerje glasov o predlagani nezaupnici. Smatrati je, da se Briining lahko zanaša na levo krilo svoje večine. Na desnem krilu, torej pri stranki podeželskega ljudstva, nem-| ški ljudski stranki in gosjiodarski stranki, pa je stanje slej ko prej nepojasnjeno. Hitler je pri po-I gajanjih, posebno z zastopniki ljudske stranke, kazal več popustljivosti kakor Hugenbcrg. Kljub te- mu ljudska stranka ni dobila nobenega odtočnega odgovora na svoje zahteve. Upanje glede glasovanja, ki ga je pričakovati jutri zvečer, za dr. Briininga nikakor ni neugodno. Voditelj nemške ljudske stranke Dingeldey je v svojem današnjem govoru v državnem zboru povedal zelo nejasno: »Moja frakcija ni v stanju, da bi podpirala Brilningov kabinet.« S tem je zeio previdno pustil odprta vrata za vse možnosti. Vojna sita Francije Of:cijelno poročilo Zvezi narodov Ženeva, 15. okt. ž. Francoska vlada je na temelju predosnove za eporazum o razorožitvi poslala Ligi narodov poročilo o sedanjem stanju svojega oboroževanja. Francoska vojna moč se deli na obrambno vojsko domovine, vojsko za obrambo obale, na kolonialno in mandatno vojsko. Francoska šteje 763.352 vojakov in 138.209 oficirjev. Od vojakov odpade 176.000 na vojsko za obrambo domovine. Letno se poziva na orožne vaje samo 12.000 od 240.000 rezervistov. Poročilo dalje razlikuje izvežbane od neizvežbanih rezervistov. Kot izve/.bani sc smatrajo oni, ki so aktivno služili najmanj 6 mesecev. Poročilo ne vsebuje nobenih podatkov o materiialu v »rsenalih. Po tem poročilu ima francoska mornarica 628.603 tone, sestavljena pa je iz 9 linijskih ladij, 23 križark, 31 rušilecev, 61 torpiljerk, 110 podmornic, 22 specialnih ladij in 2 matičnih ladij. Francija razpolaga nadalje z 2.240 letal, ki eo v službi, medtem, ko rezerv ni navedla. Vojni proračun zadnjih petih letih je zrastel od 7 na 13 milijard 809 milj. frankov. Ti podatki naj bi služili kot baza za pogajanja na svetovni konferenci za razorožitev, kt se bo vršila v februanu prihodnjega leta. Znano je, da ima Francija v rezervi 4,100.000 izvežbanih vojakov, 51.000 strojnic. 4.300 poljskih lopov, 2000 težkih topov, 3,500 tankov in 4.800 letaL Rusija in Japonska delata sporazumno? Društvo narodov je brez vsake moči in avtoritete — Japonci se ne dalo motiti in gospodarijo v Mandžuriji dalje po svoje London. 15. o!i v takem slučaju začeli direktne razgovore z Japonsko, čeprav ni izključeno, da bi prevzeli drugo vlogo: da se namreč združijo s 4itnjem proti Japonski. Ker bi pa tu pomoč uankinško vlado najbrž stala glavo, ker bi Rusija v toni slučaju za hrbtom Nan-kinga podprla komunistično vlado v Kantonu, zalo pridemo po tej poti v jako čudne komplikacije. Na vsak način jc Zveza narodov v taki %t\-dregi, kakor ni bila še nikoli. Ako bi se ji sedaj ue posrečilo uveljavili svoje besede, potem je tu vse čase kompromitirana. Zato bodo članice • Zvo».e narodov napele vse sile. d« najdejo rešitev, k* leri bi se podvrgli tako Japonska kakor Kitaj. Jc pu vprašanje, du li kakšna članica Društva narodov ne padpiru na tihem Japonske, tako da je v takem sluFnju uspeh Intervencije DN vnaprej iz ključen. j V zadnjem trenutku prihaja tudi iz Tokia tužna vest, da so sc razgovori med oficioznimi zastopniki Kitaja in japouskim zunanjim ministrom šidehuro. ki so Imela namen, da sc pripravijo di-reklnu oficielnn pogajanja med obema državami Izjalovila. Med tem pn japonski letalci v Mandžuriji pridno bombardirajo dalje. Blizu Tušana so bombardirali tri kitajske vojaške železniške tranporle. Bilo je ubilili 30 oseb. Roparji napadajo dalje železniško proge in vlake, lin japonski bataljon je razpršil 5000 kitajskih vojakov, mobiliziranih v okraju Čiuliuho. Tokio, 15. okt. Vlada je sklenila, da ue ho izpraznila okupiranega ozemlja v Mandžuriji. Tokio, 15. okt Kitajska vlada je poavala svojega zastopnika v Tokiju, naj prekine pogajanja z japonsko vlado. Paril. 15. okt. A A. Po vesteh Indopaclfiške agencije iz Pekinga so japonske čete pretrgale železniško zvezo med Pekingom in Mukdenom pri postaji Tadusa. Poslaja leži kakih 150 km od Mu-kdena. S tem so Japonske oblasti prevzele nadzorstvo nad kitajsko železnico. Glasovanje o nezaupnici nemške vfads v petek Berlin. 15. okt. V nemškem državnem zboru Je govoril dane- piviat l.eichl od bavarske ljudske stranke, ki se je postavil za Briminga in odklonil inflacijske načrte desnih radikalov. Nadaljnji govornik državne stranke dr. Weber je ostro polemiziral proti dr. Sch-ichtu. Za njim je ob splošni pozornosti govoril »uslopnik novo usluuov-ljene soc. demokratski strank**, poslanec Ziuglei. Navajal je, du toleiiiunj Driiningove vl».de, dovolitev gradnje oklepne kližarke iid. ni združljivo r. načeli socialni- demokracije. Nova stranka je še majhna, pridobiva pa vsak dan veliko novih pristašev. I'u ostri polenrki s socialno demokratsko stranko iu dr. Hrimiugoin je izjavil Ziegier. da bodo n logov i pnslaši glasovali proti vladi. Ob S zvečer je bila soju drkavnega /boru odgodenu uu jutri opoldne. V petek bo na vsak način glasovanje o predlogu neztiupuice proti vladi. Svet Zv?ze msrodov Ženeva 15. okt. te. Po več kot dveurni talni »eji Sveta ZvV/.e narodov so zvečer ob 0 sklenili, j da se jutri ob 10 skliče javna seja Sveta Zveze nn- j rodov. Na tej seji hočejo določiti besedilo povabila ameriškim Združenim državam, da se udeležijo tega zasedanja. Japonski delegat je predlagal, da se osnuje poseben odbor strokovnjakov, ki naj določi, ali Je Svel Zveze narodov upravičen klicati nečlanice Zveze narodov. Za ta predlog sta se Izjavila samo zastopniku Japonske in Nemčije. Zato se je predlog smatral kol odklonjen. Nato je Svet Zveze narodov sklenil i vsemi 1" glasovi proti japonskemu glasu, da se ameriške Združene države povabijo k razpravi o vzhodnoazijskih vprašanjih. MaV.nov • pr?s!s-*c!nik sobract;a Sofija. 15. okl. AA. Bivši predsednik vlado Malinov je bil na dunašnji »eji izvoljen za predsednika sobranja namesto Slepanova. ki je postal finančni minister. Malinov je o priliki izvolitve imel govor, ki so gu poslanci pazljivo poslušali. Betf zlata iz Affffiertke Newyotk 15. okt. ž. Tcderal Rezerve banka Jc ukrcala v torek na ladje 12.859.CC0 dolarjev za Francijo. 60.C01 dolar ev za Švico, 130.000 dolarjev za Holsndijo, 44.000 za Balgijo, 30.0CO dolarjev za .svedsko in 515.010 dolarjev zlata za Gdan !,. Banka Lazar Frcris poroča, da bo ukrcala na talja »Evropa zlala v vrednosti 6 milj. 40.000, na ladjo • Akvitanija- pa 3 335.0CO dolarjev. Radi glasov, ki eo se pojavili o nesigurnosti ameriškega dolarja v Evropi, sporoča ameriško finančno minleir-stvo, da zlata zaloga v Ameriki še vedna znaša 4 in pol milijarde dolarjev, kar pomeni S0?ii pokritje v zlatu. Ncwyork, 15. okt. tg. Amerika je zopet odposlala za 48.3 milijona dolarjev zlata, in sicer cd tega 12 milijonov za Francijo. V mesecu oktobru je bilo torej iz Amerike poslanih ћЗб m lijonov dolarjev in je trancoska zaloga zlata ie dosegla oolovico ameriške zaloge. Novo zvišanie ci shonUi o New Yorhu Jfewynrk. 15. okt. tg. Komaj teden dni je trajala v Nevvvorku dlskontna mera 2И%, ko Jo je danes Federal Rcservc Bank zvišala spet na Predlog za samoupravo Ukrajine Varšava. 15. okl. Ig. Poljski socialni demokrati bodo v sejmu stavili zakonski predlog, da se za Ukrajino določi samouprava. Po njihovem predlogu naj bi poljski Ukrajinci dobili lastnega deželnega ministra, lasten deželni zbor, kot uradni jezik pa poljski in ukrajinski jezik z enako veljavo. .N'1 pa dosti verjetnosti, da bl ta predlog prodrl. Lloyd George ne more na agitacijo London, lo. okt. Ig. Po 51 letih političnega življenja ee Ltoyd George prvič ne ho mogel ude-leiltl bodočega volilnega boja radi svojega slabega zdravja. Nocoj pa vednRr hoče polom radia govoriti političen govor, katerega pričakujejo z največjo napetostjo, ker namerava govoriti proti na-odui vladi in njenim načrten. Laval se pripravlja na pot JVe pričakujmo senzacij! 1'arU. 15. okt. AA. Predsednik froncoske vla-de Laval je izjavil zastopnikom angleškega in ameriškega časopisja v Parizu, da njegovemu sestanku v \Vnsliingtonu ne gre pripisovati značaja konference. marveč da bodo to le svobodni, neovirani in povsem odkritosrčni pomenkl o vseh važnejših vprašanjih sveta. Dogodki so pn tudi taki, da tie izključujejo takojšnje solucije. Pariz. 15. okt. AA. Minister Flandin je imel Moretom in z ravnatelji raznih ministrstev sestanke. na katerih so razpravljali o vprašanjih, ki I odo nn dnevnem redu v \Vashingtouu. Parit, 15. okt. AA. Predsednik francoske vlade Laval se je davi seslal z nekaterimi poslanci. .ded drugimi so bili na tem sestanku pr.slancl llt-rriot, Caillaus, Marin. Loucher, Berenger, Fa-bry. Messinv, Paul Boncour. Laval je pojasnil ne- katere točke svojega predstojcČega potovanja v \Yashington. Hooverjev predlog za razorožitev Pariz, 15. oktobra, ž. Pariška izdaja »New York lleralda poroča, da predsednik Hoover pripravlja nov predlog za razorožitev, ki predvideva znižanje oboroževanja za vse države za 20 do 25 odstotkov. Isti list trdi, da so na ta predlog že pristale vse države, med njimi tudi Nemčija in Sovjetska Rusija, v vaMngtonskih političnih krogih pa se pričakuje, da bo predlog sprejela tudi Francija. Razven tega predloga se bodo razpravljala na sestanku Hoover-Laval tudi vprašanja vojnih dolgov, reparacij, zlatega etandarda, in vprašanje finančnega sodelovanja med državami, da se na ta način zopet izpostavi medsebojno zaupanje. Češkoslovaški parlament o srednjeevropski politiki Praga. 15. okt. tg. V češkem državnem zboru je po vladni izjavi ministr. predsednika Udriala govorit poslanec češke ljudsko stranke, kanonik dr. Svetlik, ki velja kot zaupnik g. Bcneša, o češkoslovaški koncepciji srednje Evrope. Navajal je, da se je izkazala v Češkoslovaški francoska orientacija. Tedaj so so začeli orienlirali po Franciji tudi Madjari, ki računajo s tem, da Je Češkoslovaška najčvrslejša gospodarska točka srednje Evrope in dn se vprašanje srednje Evrope brez Prage ne more rešiti. Francoska koncepcija se opira na malo antante ter predpostavlja, da bosta Avstrija in Madjarska opustili svojo pustolovsko katastrofalno politiko in uredili svoje odnošaje z malo an-tanto na podlagi prijateljskih trgovinskih pogodb. Pričakovati je, da bo trgovinska pogodba z Ma-djareko kmalu sklenjena. Nemška koncepcija srednje Evrope je propadla radi finančne onemoglosti Nemčije, dočim francoska koncepcija dobiva vedno več realne podlage radi finančne moči in sile Francije. Gotovo Je, da morata Nemčija in Italija izostali iz srednjeevropskih tvorb, če bi prišlo do i takih konstelacij. Nobenemu sosedu pa ne more ostati brezpomemben notranji razvoj Nemčije. Dr. Briining uživa zaupanje inozemstva. Francosko-nemški sporazum je za srednjo Evropo največjega pomena. Vsekakor pa bo sporazum težak, če ga bodo komplicirali s političnimi vprašanji in na škodo Poljske. Pred spremembami v Romuniji Bukarešt, 15. okt. 1. Politični dogodki v Romuniji zelo hitro dozorevajo. 2e dejstvo, da se je -iiiel liberalni voditelj Duca tako svobodno izražali na svr^i govorniški turneji v Transilvaniji in brezobzirno napadali sedanjo vlado, je dokaz za lo, da se pripravlja v Romuniji nekaj novega in da se bliža konec vlade, katero je sestavil predsednik vlade Jorga. Avdienca voditelja zaranlstič-ne kmetske stranke Mihalakeja je javno mnenje napravila pozorno. Današnja avdienca Duce v Si-naji je politično napetost še povečala. Za soboto je odrejena tudi avdienca Oklavijana Goge, ki na-domestuje v vodstvu stranke maršala Avaresca. V vladnih krogih se sicer zatrjuje, da bi se kralj Karel zelo rad informiral o razpoloženju med narodom ler dobil mišljenje obeli strank glede sedanjega režima, vedno bolj prevladuje naziranje, da se hoče kralj informirali v to svrho, da bo potem lažje določil o smernicah za novo politiko. (!ovori se celo. da je predsednik vlado Jorga izra- zil nevoljo nad tem, da prihajajo voditelji strank, ki se nc udeležujejo vlade, k vladarju In mu prinašajo netočne informacije. Gospodarska kriza traja z načelno ostrino še dalje. Finančni minister Argetoianu je izdal zakon o bankah, ki je naravnost brutalen. Zakon predpisuje, da se bančni posli ne smejo vršiti brez posebnega dovoljenja ministrstva za finance. Nadalje mora biti najmanj tretjina članov upravnega odbora vsake banke romunske narodnosti. Najnižji kapital, s katerim mora razpolagati vsaka banka v Rukareštu, je 40 milijonov lejev, v večjih provincialnih mestih 20 milijonov, po vaseh pa mora vsaka banka razpolagati z najmanj 3 milijoni lejev, tako da se bo naenkrat zopet pojavilo ono oderuško malo bau-karstvo, ki je ljudstvo najbolj izžemalo z visokimi obrestmi. Najmanj polovica vsega kapitala mora biti dejansko vplačanega v trenutku, ko banka zaprosi za obrtno dovoljenje. Posvetitev cerkve Deškega semenišča v Zagrebu Obrede je opravil sam nadškof dr. A. Bauer Zagreb, 15. okt. ž. Včeraj popoldne oh 5 so bile darovane relikvije mučenikov, ki so se imele prenesti v novoposvečeno cerkev dečjega semenišča v Zagrebu. Obred je izvršil sam g. nadškof dr. Ante Bauer z djakovsk m škofom dr. Antonom Akšamovičem. Svečanosti so prisostvovali tudi vsi ostali škofje, ki se nahajajo trenotno v Zagrebu. Danes zjutraj ob 7 eo se pričeli obredi posvetitve cerkve dečjega semenišča. Čeprav je posvetitev trajala cele tri ure, je kljub temu želel g. dr. Ante Bauer, da sam izvrši obred ter da priporoči Bogu svoje nojvečje delo — notranjo obnovo škofije. On je izvršil posvetitev cerkve in glavnega oltarja, ki ga je zagrebško duhovn štvo poklonilo zagrebškemu semenišču. Dr. Akšamovif je izvršil posvetitev pobočrega oltarja. Drugi po-bočni oltar, ki ga je daroval papež Pij XI. je po-evttil dr. Premuš, poleg katerega ec je nahajal tudi Skof dr. Carič. Svečana pontiflkalna maša je bil* darovana šele ob 12 in so ji prisostvovali vsi zagrebški duhovniki ler drull predstojniki katoliških društev v Zagrebu. Pridigo je Imel belgrajski nadškof dr. Rod č. Na harmonij je igral prof. Dotfau. Cerkvene orglie bodo imele 25 registrov. Danes popoldne ob S se j« v zavodovi dvorani vršila svečana akademija s krasnim programom. Novi avstrijski generalni konzul Praga. 15. okt. Ig. Novo imenovani avstrijski ■ cneralni konzul za Ljubljano dr. Orsini-Ro^nborsf je danes odpotoval iz Prage. Nesreča v Zadrskem kanalu šilienik. 15. okt. 1 V zadrskem kanolu ee jo zopet ponesrečilo nekoliko momarjov. Snoči ob O so pluli po morju z ribiško ladjo. Okrog polil pa jih je iznenadil vihar v oddaljenosti dveh milj od svetilnika Petričana. Mornarji 80 napeli vse sile, da bi ušli iz nevarnega položaja, pa jib je vihar prehitel. Nenadoma je močan sunek prevrnil ladjo in osem mornarjev ee je znašlo v razburkanem morju. 43 letni mornar Ustni, oče osmoro otrok, jo po nekaj minutah utonil, .S »d tem ko sta se drug* dva, Danko Longln, star 28 let In Cvetko Skolja-rev, star 17 let, skušala rešiti s plavanjem proti otoku Uljanu. Obeli ponesrečencev dosedaj niso mogli najti in sla najbrž našla smrt v morju. Ostalih pet pa se Je držalo nn vodi ter borilo za življenju in smrt. Po 12 je priplula v razdalji 50 metrov od njih ladja •sFrancesco Morosini«. Ponesrečenci so na vso moč klicali na pomoč, vendar se je pa »Franceero Morosini? oddaljil, ne da bi čul njihovo klice. Nato se je pa pojavila na morju ladja »Pečina«', ki je po enourneni Junaškem naporu rešila pet že potapljajočib se tnomurjev. Med njimi pa Jo 17 letni Jurlna izgubil v zadnjem trenutku zavest ter izginil v valovih. Besede... Pariz, 15. oktobra, tg. Ker se je Mussoliniju posrečilo spraviti italijanski državni proračun in zunanjo bilanco v ravnotežje, hoče duce sedaj vsekakor obdržati tudi kurz italijanske lire, kakor to sain naglasa v nekem listu. Mussolini nagla&a, da je ključ za omiljenje gospodarske krize v splošni razorožitvi in v tem, da se za 10 do 15 let sklene premirje v oboroževanju, kar bi pomenilo največjr olajšavo za državna bremena. Atentator Matuška Budimpešta, 15. okt. ž. Budimpeštanski policiji se je prijavilo veliko število prič, ki so izpovedale, da so videle Matuško v Budimpešti ob priliki atentata pri Biatorbagyu. Neka Julija Нв-bei, ki se je javila policiji pretekli mesec, je Izpovedala, da je imela z MaluŠko v Biatorbagyu ljubezenski sestanek. Splošno se čuje, da bo Matuška že v ponedeljek izročen budimpeštanski policiji. \Drzen napad na banko Budimpešta, 15. okt. ž. Tukaj je bil danes opoldne izvršen v neko bmko drzen napad, ki jo povsem uspel. Pred podružnico Komercialno banke, ki se nahaja pred borzo in je na najbolj prometnem delu mesta, sla prišla na kolesih dva mnskirana ml deniea, skočila v banko k blagajni iu izstrelila štiri strelo v zrak, da lako prestrašita uradnike. Eden izmed razbojnikov Je držal proti uradnikom dva naperjena revolverja medlem pa je drugi pogrubil iz bkgajne 70.OCO pengii. Oba sta se naglo oddaljila. Pred banko se je v tem času nahijal neki orjaški vrtnar, ki je enega izmed kolesarjev prevrnil ter ga 6 pomočjo drugih Mednjič zvezal. Za drugim zločincem so bili takoj poslmi avtomobili, vendar pa se mu je posrečilo pobegnili. Pri ujetem.jločincu so našli ves denar, tri popolnoma nove samokrese in 1C0 nabojev. Vse to orožje je izviralo iz trgovine, v katero jc bilo svojčas viomlj. no in pokradeno vse orožje. Denar je bil banki takoj vrnjen, orožje pa zaplje-njeno, za odbeglim pi je bila izdana tiralica. Aretirani mladenič se imenuje Josip Вопуа in je star 18 let. Njegov pajdaš se piše Omly. Oba sta pekov-ska vajenca. Pri napadu sta imela vsak po dva revolverja v rokah. Letateeva oporoka Dunaj, 15. okt. tg. : Arbeiter Zeitung* objav, lja testament letalca Lauro do Bosis, ki je 3. ok-j tobra metal'nad Rimom protifašistične letake. V I teh letakih se letalec zavzema za demokratično j Italijo, navaja, da sta bila nekoč dva njegova somišljenika v Italiji aretirana in da so ju oblasti mučilo na nečloveški način. Zalo Je on sam v ino-1 zemstvu pripravljal г letalom polet nud Italijo, kateri pa se mu je prvič ponesrečil, ker se je moral prisiljeno sp islili na tla na Korziki. Njegov drugi poskus je bil zato seveda težji iu je računal s tem, da bo svoj drugi poskus plačal s svojim življenjem. Imel Je samo majhen športni letalski aparat in je vedel, da z nllin ne bi mogel uiti italijanskim zasledovalcem. Zalo je že vnaprej sestavil svoi testament«-, v katerem se knže njegova žareča ljubezen za demokratično Italijo. Unrsha odredba Bu Mmpešta, 15. okt. AA. Trgovinski minister je izdal odredbo, ki nalaga avtobusnim podjetjem in taksijem, da zavaru ejo svoje potnike če se potnik smrtno ponesreči ali hudo poškoduje, morajo njegovi so odniki ali roditelji prejeti zavarovalno premijo v znesku 1000 pengov. Tragična smrt m'ade a va»e ca ViJmar'e, dne 15. o' t. Pri mizarskem mojstru Ivanu Napastu v Vidmarjih št. 9 se je učil mizarstva 15 letni uieneo j A'ihael Uran>k, kjer je bil šele 14 dni v službi. Med opoldanskim odmorom se je vežbal v akrobatiki in padel pri tem lalan'a Belgrad, 15 .okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog prometnega ministra in v soglas u • predsednikom ministrskega sveta eo postavljali: za višjega pristava v 7. skupini in šefa sek-ci;e za_ vzdrževanje proge v Zida em mostu Karlo Planintek, višji pristav iste skupine sekcije za vzdrževanje proge v Ljubljani za poverjenika v 6. skupini in šefa postaje Podravska Slatina pri direkciji državnih železnic v Zagrebu Rudo.f Braj-dič, poverjenik iste skup ne in šef prometna služt-c iste skupine in šef prometna službe v Vinkovcih, za kontrolorja v 7. skupini in šefa promatne s!u'>be v Novi Gradiški Danilo Bendekovič, kontrolor iste skupi ne in šel postaje Podiavska Slatina. Belgrad, 15. okt. 1. V notranjem ministrstvu je postavljen za šefa mestne kontrole in glavne blagajne carin v Ljubljani Oršič Janko, do sedaj v Skoplju, in za šefa pri Isli centi ali v LJubljani ftikič Miloš, dn sedaj v Dubrovniku. Dunajska vremenska napoved. V južnih Alpah jasno, zelo hladno, eeverozapadni vetrovi. Zagrebška napoved: Preleino oblačno, vetrovko in hladno. Nestalno vreme. Pri rabshih Slovencih Grozeč memento trdim srcem Pri nas je navada, da vsak, kdor pogleda čez mejo, opisuje vse pomembne in nepomembne stvari, ki jih je videl na poti. Saj je dobro, da se seznanjamo s tujino, toda malenkosti le prevladujejo v takih opisih. Zato nisem mislil še jaz stopiti r vrsto takih potovalcev — vendar me pa ob či-tanju naših dnevnikov sili neka dolžnost da kratko zabeležim svoje vtise s poti. Zadovoljen bom, če izve nekaj Slovencev za ta pozabljeni kot naše zemlje, zakaj premnogokrat sera se imel priliko prepričati, da naši ljudje za rahske Slovence sploh ne vedo... No, devet slovenskih vasi na Madžarskem, — to ni taka reč, kdo bi misjil na to! Kdor ne bo zadovoljen s temi vrsticami, naj se spomni, da se o takem predmetu ne sme vse napisati. Monošter (madžarsko Szentgotthard — Sv. Gothard) je središče slovenskih vasi ob Rabi. Dasi je mestece s 3000 prebivalci madžarski, je vendar s svojimi uradi' in tovarnami neizogibna privlačna sila za okoliške Slovence, na katere s tem tudi močno raznarodovalno vpliva. Zlasti iz bližnje Slovensko vesi išče več sto ljudi dela v tobačni tovarni ter v oni za kose in svilo. Tu je tudi gimnazija, kamor so pred osvobojenjem hodili štu-ientje iz Slovenske Krajine. Morda ni nezanimivo, tla ima ta popolna gimnazija običajno manj dija-štva, kakor ga je imela naša v M. Soboti, ko je imela šest — sedem razredov — in vendar mo-nošterske nibče ne namerava ukiniti. Danes je tu malo slovenskih dijakov, n ti so prvi odličnjaki. Tik ob gimnaziji stoji opatijslca cerkev in samostan premontejcev, postavljena 1. 1780. Stara eer-kev, ki so jo opustošili Turki v znani bitki blizu Monoštra 1. 1664., še stoji in služi za skladišče. Dva spomenika govorita o spominu na to bilko: okrogla kapelica in križ na polju pri Mogersdorfu, kar je žo v Avstriji, a tik slovenskih vasi. In po slovenskih hišah imajo še topovske krogle iz onih časov, ki so jih izorali na polju. Sem v to cerkev prihaja ob svetkih mnogo Slovencev iz bližniih vasi, kjer jim je v Isstno župnijsko cerkev mnogo dalje. In tako so prisiljeni poslušati madžarsko besedo tudi v cerkvi... Dobra cesti te pelje iz mesteca med pobočjem na levi in dolino motne Rabe na desni proti pol ure oddaljeni Slovenski vesi (madž. Rnbntotfalu). Raba je meja m d Madžarsko in Avstrijo in tako ima marsikateri Slovenec svojo zemljo na avstrijski strani. Ni široka ta dolina, za prvo nemško vasjo se dviga gričevje, vse zeleno, in tam na vrhu ie ccrkev, ki ji Slovenci pravijo Svetica (nem. Maria-Bild). In že si v Slovenski vesi, ki je dolga obcestna vas s svojimi 800 prebivalci. Hiše so skoro vse zidine in si preči j podobne. Značilno zanje je stebrišče ob hodniku na dvoriščni strani. O tem in v odprtih otmji5čih, ki jih najdeš tod, je pisal letos naš rojak dr. Avs. Pavel v >Etnologu« IV, 2. On nam je prvi začel odkrivati to nrrorlopisno nam čisto novo ozemlje. — Toda te hiše ne pričajo o blagest'nju prebivalstva, marveč o — Ameriki, kjer ima skoro sleherni dom svojega člana. Ob kapelici stoji spomenik padlim vojakom z Marijinim kipom, na drugi strani je Dom gca№ ov dovršen Ljubljana, 15. oktobra. Slovenski grafiki so porabili svoje dolgoletne drobne prihranke za zidavo lepega doma ob Miklošičevi in Masarykovi cesti, ki bo odprt v nedeljo 25. oktobra ob 9. dopoldne. Palača grafikov, za katero je izdelal načrte arhitekt ing. Vladimir fiubic ob sodelovanju arhitekta M. Mušiča, skuša M l Г1! tli Ш „ ■ -t ...... --V-' * -' 'Ш t r V ■ - -; > . ; ; .v / ':/' I W ■ "'■v:^'^ , J < -- «»: spraviti palačo v sklad z okolico, tako z mogočno palačo Vzajemne zavarovalnice kakor tudi z enostavnim in resnim hotelom »Miklič*. Palača grafikov ima 430 kvadratnih metrov zazidane ploskve in skupno 7 etaž, od katerih odpade ena na podpritličje, druga na pritličje, ostale pa na nadstropja. Palačo je gradila Ljubljanska gradbena družba, ostala dela pa so izvršili tudi sami domači obrtniki. V pritličju bodo trgovski lokali, od katerih bosta dva gledala na Miklošičevo cesto, trije na Masarykovo, eden pa bo na oglu. V prvem nadstropju bodo pisarne in podobni lokali, v ostalih pa stanovanja, med katerimi bodo posebna novost samska stanovanja za stavce. Grafiki bodo imeli tudi v domu svojo sejno dvorano, knjižnico in pisarne, potrebne za vodstvo organizacije. Prav tako ne bo manjkalo delavnice za kemigrale in za strokovne tečaje. Vrh tega bo še posebna dvorana z odrom. Za važne lokale, ki bodo na tako lepem mestu gotovo dobro uspevali, vlada že veliko zanimanje, v nadstropjih pa se bodo vselila znana društva in klubi, kakor Slovensko planinsko društvo, Turistovski klub »Skala«, Klub trgovskih akademikov, odvetniška zbornica, Jugoslovanska gasilska zveza in drugi. Palača napravlja po svoji zunanjosti zelo lep vtis. Na vrhu stavbe ob petem nadstropju pa bodo postavili na oglu na poseben podstavek krilatega leva, simbol grafike, ki bo preveč gola višja nadstropja nekoliko poživil. Bronasti kip bo v kratkem dospel iz Zagreba. Izdelal ga je kipar Joso Jurkovič. nadstropna šola. Sem hodijo »mlajši« (tako imenujejo tu otroke in je izraz >dete< zelo redek), da se vzgajajo v tujem duhu. Doslej je bil katekizem edina slovenska knjiga v tej šoli — letos tudi tega ni več... Ne imenuje se zaman Slovenska ves — tu so najzavednejši in sprejemljivejši ljudje doma, dasi so mestu najbliže. Prav na Vidov dan so se vršile letos volitve, ki so na Madžarskem že od nekdaj slavne po svoji javnosti. Tako so dobili Slovenci svojo domačo besedo vsaj na volivni1 lepakih opozicijonalne stranke malih kmetov, za katero so tudi v veliki večini oddali svoje glasove in bi v monoštrskem okraju vladni kandidat kmalu propadel — kljub onim, ki so prejeli po >20 pengojev za dušo« (ok. 200 Din), kakor mi je dejal preprost kmet. In grem dalje po državni cesti, pa se mi vse-bolj odpira lepota tega skrajnega severnega dela naše zemlje. Valovijo grički kakor doma v Slovenski krajini, knkor v Slovenskih goricah. A mi je tako radostno v duši, tako ljuba mi je tn zemlja — ali zato. ker je v tuji roki? Toda čutim tako določno, dn je prav zato še bolj naši, da se smeje v soncu • ne morete mi vzeti lepote in ne slovenskih src tod okrog... Toda bojim se, kako dolgo še ... Dolnji Senik (720 prebivalcev) je najbolj izpostavljen raznarodovanju, toda — ponemčevanju. Na tem slovenskem kotičku so se strnile vse tri narodnosti, da preizkušajo svojo moč! Tn vas pa je že na pol nemška. In še brez duhovnika je že prav leto dni, odkar je lani septembra umrl župnik Jožef Sakovič in zapustil rabskim Slovencem dedščino — lastno priredbo slovpnskegn molitve-nika. Saj ta je še edini, ki jim pride v roke. prekmurski nabožni »Marijin list«: in »Kalendar Srcn Jezušovegn« imata že teže,ve v slovenski hiši. In se spomnim na madžirske liste in knjige. ki neovirano Izhajajo v nnši državi, pa še na madžarski pouk v Jugoslaviji — nasproti vsemu temu pa ravnanje Medžirov s Slovaki in Slovenci pred prevratom ter še danes! Pa vendar izh^iajo t~m brošure in člnnlci. ki pišejo o nas največjp laži — mi se ne ganpmo v nobenem oziru, le ob prilikah tarnimo s starimi friznmi Krivi smo! Tudi v Stevanovcih so postavili pr"d cerkvijo snomenik padlim: nn mnsivnpm podstavku sam \rpnd. pnd niim voink s puško. Pa je treščilo v spomenik in oVrušilo Arpnrlovo trlevo. hm. Tu je župnila z~> šest slovenskih vnsi 7 2547 du5imi in župnikom Relim Hrvatom S hrib-t se ožim cerkev po svoiib vnsph, skritih med crričp in crozdnve. todn poti so slabe, rnzdaljp velike in ljudie čredo v madžarsko cerkev v Mono5f°r . Druirn žunnija je Gejrii Spnil:. ki obsesta le dve vnsi s 1POO prpbiv-VI. Cerkev ie prpmnihni in župnik, skrbni in vpdri Vinko Kos. ki ie tudi Beli Hrvat, tuhta, kako hi io povečal. Vedele? odtod jp zneni n°š trnmpinOr. Priletni so razgledi v t°i okolici in ker dom-č" sp počutiš in spe! se spomniš, di sp doma niti ne spomnimo na to zpm'io — peč p? bodiin sem fnhnrif nndžtski skavti, že vedo, zakaj. In nari ueoffr^f' in efio-irrnfi in dialektologi? Še je čas, da nas le ne prehiti t Pozr** Sostro, 15. oktobra. Sinoči, 14. okt. ob 23 je iz neznanega vzroka začela goreli mežnarija v ZavogPem. Ker je poslopje leseno, s slamo krito, je bilo naenkrat vse v plamenu in se je vnela tudi streha na cerkvi. Vrli ognjegasci iz Sostrega in iz Vač so takoj prihiteli nn pomoč, zadušili in omejili ogenj, da došli požarni brambi iz Kašlja ni bilo treba rabiti briz-galne. Pogorela je mežnarija, stelnica soseda Bre-garja, pri cerkvi je počilo samo nekaj šip na oknih, mežnnr je rešil samo nekoliko oprave in obleke. Ako bi ne bila došla hitra pomoč, uničena bi bila vsa vas, ker so v vasi hiše tako nakopičene. Dva učitelja na 7 razredih Prevalje, 14. okt. V Cmi pri Prevaljah je sedem razredov šole, na katerih zaenkrat poučujeta samo dva učitelja. Takoj začetkom šolskega leta je bil s šole premeščen učitelj Kogelnik Fran za upr. šole na Muto. Na njegovo mesto ni prišel nobeden. Oktobra je bila premeščena iz šole učiteljica Obran po službeni potrebi na šolo v Kaninico pri Mariboru. Tudi na njeno mesto ni imenovala oblast druge učiteljice. Eden učitelj pa boluje od 1. 9. 1931. Sedaj je kr. banska uprava dovolila dvema učiteljicama 14 dnevni dopust, da se lahko udeležita tečaja v Slovenjgradcu. Ljudstvo se po pravici vprašuje, čemu tako ogromni izdatki za šolo, ker pa primanjkuje učiteljstva in se pouk ne more vršiti redno. — Vprašuje pa se tudi, če je res potrebno tečaje delati med šolskim letom, ko bi šola morala biti prva reč za učiteljstvo. Usoden karambol M. Sobota, 14. oktobra. Avtomobilske nesreče so zadnji čas na dnevnem redu. V Beltincih se je zvrnil neki avto v jarek, kmalu nato pa neki drugi avto pri Veščici. Sedaj poročajo o hudem karambolu iz Pu-ževec. Neki avto je dohitel na cesti voz. Ker je precej naglo drčal, se voznik ni mogel izogniti. Avto se je zaletel v voz. Brez posledic to seveda ni bilo. Voz je odletel na stran. Utrpel je večje poškodbe. Ranjen je bil tudi konj. Avto sam pri karambolu ni trpel hujših poškodb. Šele pozneje je moral preživeti usodne trenutke. Na kraju nesreče se je namreč zbralo več ljudi in so jioslušali očitke, voznika, češ, da je šofer zakrivil nesrečo, ker je baje prehitro vozil. Šofer je nekaj časa poslušal voznika, potem pa je pognal motor, da bi se peljal dalje. Ni pa se še prav zganil z mesta, je prifrčal v avto kamen. Prvemu je sledilo še več kamnov. Steklo je za-žvenketalo in se zdrobilo. Ali je šofer ta napad v resnici zaslužil, se ne ve. Priporočali bi pač vsem šoferjem, da so vsaj pri izogibanju in prehitevanju previdni in obzirni. Ljubljana, 15. oktobra. Nova Aleksandrova cesta je zlasti s podaljškom v obsežni Tivolski drevored — najživahnejšo šetališča. Vsako popoldne in zvečer se vsipajo po asfaltiranih hodnikih velike gruče: med njimi prevladuje brezskrbna mladina. Hiti po cesti gori in doli, klepeta, se zabava in ogleduje sebe in okolico. Polna brezskrbnosti le težko zapazi, da se med njo Fotoamalerji! Vse fotopotrebščine dobite ▼ Jugoslovanski knjigarni V Ljubljani Zahtevalte eenik! in okrog nje gibljejo ljudje, ki mogoče nimajo niti zdravja niti sreče, pač pa več kot preveč tega, kar ona ne pozna skrbi. Kdor od teh mladih ljudi, ki so zapravljali ! "svoj lepi mladi čas včeraj na Aleksandrovi cesti, ni bil tako nesrečen, da bi bil udarjen s slepoto ter gluh in nem za vse, kar se godi okrog njega, je lahko opazil prav blizu v Gledališki ulici nasproti mogočni palači Trboveljske premogokopne družbe nekaj, kar bi mu moralo poseči globoko v srce. Nič posebnega ni bilo. Na hodniku je ležal velik kup premoga in delavec ga je metal z vso vnemo skozi kletno okno v klet. In vendar je bil prav ta delavec tako žalostna in trpka slika naših dni, bil pravi memento vsem, ki se ne zavedajo resnosti in odgovornosti življenja. Bili so nekateri, ki so ga opazovali pri njegovem delu. Delal je z vso vnemo in vsak bi lahko Čutil, da sila, ki mu potiska lopato pod premog, ni vsakdanja sila delavca, amjiak mogočna sila, ki ji pravimo — lakota. Toda večini, ki so ga opazovali na svoji brezdelni poti, najbrž to ui prišlo nn um. Delavec se jim je zdel prav nič resen, pač pa neizrečeno komičen. Čudni smo ljudje, zato se nam zdi premnogokrat prav to, kar je v resnici najbolj žalostno, tako zelo »komično«. Ta komičnost, ki so jo tako hitro opazili vsi, ki so šli mimo njega brez srca in misli, pa je bila za delavca velikanska življenjska nesreča. Delavec ni imel namreč leve noge. Komičnega pa ga je napravilo delo, ki ga je opravljal z eno samo nogo. Skakljal je na svoji edini nogi, zajemal premog z lopato, se skakaje j»o-ganjal sem in tja in metal premog skozi okno v klet. Dolgo časa je opravljal lo težko delo na eni sami nogi. Med tem, ko je hitel, lovil ravnotežje in delal zato, da si bo zaslužil večerjo, je rastla za gledalce tista komičnost. Hodili so mimo njega, se smejali njegovim kretnjam in poskakovanju. Hlačnico, v kateri je bila svojčas noga, je imel dvakrat spodvihano in pritrjeno pod pasom. Ob vratih par isorakov proč pa je visej njegov suknjič na bergljah ... Le malokdo od mimoidočih se je vprašal, kako je izgubil revež nogo in kako je to, da mora sedaj še brez noge tako trdo si služiti najpotrebnejši kruh. Pred leti je bil delavec v Zagorju. Postal je celo stavkolom, pa ne morda zato, da bi si pridobil lepo nagrado ali ustvaril boljšo bodočnost. Ne! Sila ga je prignala do tega koraka, ki ga je izločil iz vrste tovarišev, med katerimi ni smel več računati na pomoč. Potem pa se je zgodila nesreča. Izgubil je nogo. Sem in tja je bil zaposlen kot čuvaj, končno pa je obsedel na cesti brez zaslužka. Prosil je okoli, naletel včasih celo na usmiljena srca in tudi na magistratu je našel nekoga, ki se je zavzel z vso ljubeznijo zanj. Tisto popoldne pa je našel voznika, ki je peljal premog. Ponudil se mu je, da mu bo pomagal zmetati premog in voznik je bil pripravljen deliti z njim nagrado. In tako je postal komična figura za lahkomišljena in trda srcn gledalcev, ki so se mu smejali. Postal pa je hkrati grozeč memento za vse in je s svojo smešnostjo dokazoval, da je človeštvo šc daleč od končne in vzorne forme sožitja vseh ljudi pod nebom. Slovenci v Zagrebu Prošlo nedeljo smo imeli zagrebški rojaki zopet priliko videli napredek v naših vrstah. Dekliška Marijina družba je dobila novo zastavo, katero so izdelale zagrebške usmiljenke a stane 7500 Din. Na eni strani je slika Brezmadežne, na drugi Srce Jezusovo. To znstavo je posvetil v kajielici usmiljenih sester sam ljubljanski škof dr. G. Rozman ob asistenci svetnika Janeza Ka'ana in dr. Janeza Koželja D. I. Botra je bila ugledna zagreb-' ška zdravnica dr. Marija Klemene. Po blnposlovu jp odMa cela družba v dvorano, kjer so dekleta izrekle nekoliko deklnmaeij in prikazale deklama-torično sliko >Pot k.Alnjuji«. Vrlo živahen in ela-! stičen nastop je pokazala na odru Pepca Slapni-kova. — i Po predstavi se je oglasil naš stari znanec in prijatelj svetnik Kalan in čestital Družbi, ker je slišal, da bo »Naš Dom«, društvo za zavetišče deklet , s prvim novembrom odprlo svoje prostore. Nato je cela publika odšla v Nadbiskupski konvikt, kjer je bilo predavanje o Palestini s projekcijami. Dr. Knific je na efekten način pokazal in razložil zgodovino svetojuseniskih mest. Na koncu je zopet Janez Kalan podal nekoliko zaključnih misli o svojem potovanju po Palestini pred 20 leti, kar je občinstvo z velikanskim odobravanjem sprejelo. Vsako nedeljo ob tri četrt na 7 zvečer bo od sedaj naprej predavanje v Nadbiskupskem kon-viklu v slovenskem jeziku. Prihodnjo nedeljo bo zdravnik dr. M. predaval o prvi pomoči (s filmom). Cerkvica sv. Roka je pa kakor cvet. kamor si naši ljudje hodijo naslajat svoje duše. Vsako nedeljo je prijetnejše, petje lepše. Voznikova nesreča Vojnik, 13. okt. Pretekli teden je 46 letni posestnik Jurij Pi-lih peljal s konjem jabolka za prešo, katere je kupil nekje v Zrečah pri Konjicah. Od Stranic pri Konjicah pa do Frankolovega pri Vojniku, kjer cesta močno pada, je šel zraven konja. Pri Franko-lovem je sedel na voz, na katerem je zaspal. Na cesti med Globočami in Ivenco pri Vojniku ga pa dohiti luksuzni avto, ki je dal signal s hupo, ker je konj peljal ravno po sredi ceste. Avtomobilskega signala se je pa speči mož ustrašil, na vozu se je še ves zaspan obrnil in padel na trdo cesto pod voz. Najhujše se jc poškodoval na glavi, o kateri je tožil, da ga grozno boli. Bolečine niso ponehale, domača zdravila niso nič pomagala. zato se je v soboto 10. t. m. peljal z avtobusom k celjskemu zdravniku, kateri mu je predpisal zdravila. Kljub temu so bolečine bile vedno ntijše in v nedeljo zjutraj ga je zadela kap. Poklicani zdravnik g. dr. Mikuž je ugotovil, da mu je vsled padca počila lobanja in da ni za njega pomoči. Ob njegovi bolniški postelji vzdihuje žena s 6 otročički. Bata sena padfa na dečka Ljubljana, 15. oktobra Včeraj popoldne, že proti večeru, se je pripetila za Bežigradom težka nesreča. 8 letni Jože Dežman. sin železniškega kurjača, stanujoč v tla-movi ulici 1, se je obešal na vojaški avto, naložen z balami stisnjenega sena. Potegnil je nase balo, ki je padla nanj in mu zlomila desno nogo. Dečka so prepeljali v bolnišnico. Razen njega je bolnišnica sprejela še tri druge jx)iiesrečence: Pri nakladanju hlodov je padla težka smreka na 43 letnega posestnika Janeza Kotarja, doma iz Kojščice pri Polšniku. Zlomila mu je levo nogo. Z voza je padel 17 letni posestnikov sin Leopold Zlajpah iz Mreščcva 17, v občini Gorenja vas pri Skofji Loki. Zlomil si je desno nogo. Pes je ugriznil v desno nogo lt) letno Pavlo Sornovo, hčerko kajžarice s Klanca 26 pri Radovljici. Dekle bodo v bolnišnici pregledali in cepili proti steklini, ker je pes sumljiv, da ni zdrav. Mesne cene prod sodiščem Ljubljana, 15. oktobra. Danes dopoldjie ob 11 se je vršila pred okrožnim sodiščem prva razprava proti okoliškim mesarjem, ki so prodajali meso po pretiranih cenah. Mesar V. J. iz ljubljanske okolice je bil obtožen, da je 15. avgusta prodal neki stranki 30 dkg govejega mesa za juho za ceno 6 Din, kar znese 20 Din za kg, In 1 kg telečjega mesa za 30 Din. Takrat so znnšale tržne cene telet 8—9 Din za kg, pitani voli pa so bili po 6—7 Din za kg. Izvedenec je izjavil, da so te cene bile absolutno pretirane, čeprav zn v poštev prihajajoče okolice niso bile cene uradno določene. Mesar se je skušal zagovarjati, Češ, dn se je pri določitvi cene oziral nn cene nn ljubljanskem trgu. Po kratki razpravi je bil mesar obsojen zaradi pregreska proti čl. 8. o pobijanju draginje na 12 ur zapora in 600 Din denarne kazni. Mesar je kazen sprejel. Prihodnje dni se bodo vršile še tri razprave proti okoliškim mesarjem zaradi pretiranih cen mesa. Današnja razsodba, kakor tudi nastopne razprave so važne tudi glede na ljubljanski trg, ker so ljubljanski mesarji sklicujejo na cene mesa v okolici, pri čemer upoštevajo večjo režijo. Današnji slučaj pa nam dokazuje zopet obratno, da se okoliški mesarji sklicujejo na српр v Ljubljani, iz česar nujno sledi, da se okolica pri visokih cenah skuša ravnati po mestu, v mestu pa zoppt nastopa težnja, da se cene povišajo, češ, ker jo večja režija. Pred sodiščem se bodo zagovarjali ludi ljubljanske pre-kajevalri svinjskega mesa. 6 jih je namreč toženih, da so prodajali suho meso po odločno pretiranih cenah in je policija proti njim vložila ovadbo na sodišče. Ce bi bil milijonar? VIII. 1. Del teh milijonov bi dal za nagrado tistemu, ki bi našel način in sredstva, knko prekva-siti vse človeštvo v zniislu zapovedi: »Ljubi svojega hližnjika kakor samega sebe!« 2. Drugi del teh milijonov bi uporabil v dosego tega smotrn. — Jaz sam pa bi bil brez milijonov najsrečnejši človek na svetu, če bi videt, da se človeštvo vrača k morali in idealiz-m u. — Idealist. IX. Če bi bila večkratna milijonarka, bi vse razdelila med ubogo ljudstvo. Samo en milijon bi obdržala zase in za svoje otroke. Slovenci naj bi bili vzgled vsemu svetu, da je Bog ustvaril svet dovolj bogat, da bi vsi, kateri radi (ielajo, imeli dovolj dela in jela. Kaj more nedolžni otrok zato, da se rodi tam kje v kakšni zapuščeni koči: strnda in boleha, dokler ga smrt ne reši trpljenja. Drugi pa se rodi v boga!i palači: zapisano mu je že ob zibelki bogastvo, milijoni. On seveda ne ve za revščino in ko zraste, dela kakor njegovi predniki: Prevzeten je, nima srca za svojega bližnjega-trpina, ki prosi dela, da bi preživel svojo družino; še norčuje se, češ, zakaj pa imaš toliko otrok? itd. To delajo navadno milijonarji, jaz pa kot mati, če bi bila milijonarka, ne bi mogla v miru uživati sama. delila bi r, veseljem ubožcem. Izpolnile naj bi se vzbujajoče vrstice, ki jfh je pisal naš pesnik Gregorčič: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi 7. bratom brat, prav s srčnimi čutili.« — M. K. X. 1,000.000 Din bi razdelil tako-le: 1. 400.000 Din bi dal onemu, ki bi iznašel zanesljivo sredstvo, n. pr. kak cepilni serum zoper hipertrofijo človeškega egoizma in mamonizma. 2. 300.000 Din bi dal zn žrtve tega egoizma: sirote, vdove, invalide in brezposelne. 3. 200.000 Diu bi dal za ustanovitev mednarodne lige za pobijanje hinavstva, licemerstva, farizejstva in lažnivosti v javnem in zasebnem življenju, zlasti tudi v političnem tisku. 4 . 400.000 Din bi dal za ustanovitev »Društva za varstvo ljudi in zaščito Človeškega dostolanstvac, Znse ne rabim ničesar. Ljubljana Ob sirugi Ljubljanice Ljubljana. 10. oktobra. Zdaj ee regulacija Ljubljanice v«aj za leto« nekako bliža koncu. Tudi struga (iradttliiee je v glavnem uravnana ler hi pred duevi v regulirano strugo že spustili vodni tok, ki je bil vse leto zaprt, (UiiHuua speljan v Muli grabeu. Na Krakovskem nasipu iu t'red Prulami. kjer so še pi-e.l tedni hrppoli iu ropotali stroji, dvigala. žerjavi, luolorji. jo /.daj uivtu'lnt popoln mir. Le razmetani koli iu blodi, ki so Je ostali v strugi iu na bregovih, pa umazane in smrdeče ralakuže ua duu Ljubljanice pričajo, da se jo lotos tu nekaj iteluio. Na Krakovskem nasipu sameva ludi še mata železnica s par polomljenimi vozički, s katerimi so razvažali blato po tamkajšnjih bregovih. Nekoliko kupov tega blata, ki so ga /. velikimi železnimi zajemalkami navlekli i/, struge, še čaka tamkaj ne-ruzmetanega. V bregovih se še vidijo položene deske in profili, ki -o določevali črto, doklej naj se uredi brežiua. Pred Pridani! je skoraj ves breg zasut in uravnan; le tam blizu zapornice še manjka nekaj ma-terijala ter ga od nekod vozniki počasi dovažajo. Na Krakovskem nasipu pa i>o trelm urediti še lep kos obrežja, du bo la dol Ljubljanice končno vendarle dobil svojo čudu« obliko. Toda zaenkrat je delo menda končano, delavci so odšli, nikogar več ni tamkaj, samo v r>tu kostanjev ■/. oiumeuelim listjem spominjajo ua jesen ter nu končano delo... Pač pa je še vedno živahno na Gallusovem nabrežju ter ua Bregu. Tam še ropoč«jo »troji, zadnji delavci hite z zadnjimi letošnjimi regulacijskimi deli, iščejo in zbirajo razmetano orodje, •leske, hlode, pilote. '/. dnu Ljubljanice vlačijo na bregove zadnje kupe blata, ga premetavajo, odpe-Ijavajo, zrsvuavajo po točno določenih črtali iu načrtih. Na obrežni zid je položenih nekoliko lesenih odrov, nekakih začasnih cest; po njih je še nekaj življenja v Ljubljanici. Štirje motorji že stoje tam, štiri železii • zaieui.ilke, podobne spmokolnicam, so še plazijo iz struge ua breg ter vlačijo s kupov blato navzgor. Skupaj bo menda pri vseh teh delili zaposlenih še kakih 20 delavcev. Tik ob Cojzoveni mostu na Bregu so uravnali že precejšen kos obrežja, ga zasuli do starinskega, nerodnega železnega stranišča, podrli so tisto leseno ograjo. Nu liregu so dalje zaposleni delavci z razdirali jem starega kameni toga obrežja; pobirajo siaro. še porabno kamenje proč, da ga morda uporabijo drugje. Na nasprotni strani pn je zaposlenih še nekaj kamnosekov, ki pridno klešejo, tolčejo in zlagajo kamen na kamen. — ln pri št. peterskem mostu polagoma in počasi zajemi jejo iz struge tamkaj nakopičeno blato ter ga kopičijo na obrežju. Počasi — pa gvišno, ker se nikamor ne mudi. Zato pa Ljubljanica skozi vse ljubljansko mesto čudovito intenzivno smrdi. Pa ji nič ne pomaga. Še tak smrad Ljubljanoev ne t") prisilil, da bi spustili malo sveže vode po strugi. Nosove sti-snimo in vode se branimo! Saj smo dovoli ua-predni, da kljubujemo luhko vragu m higijeni! Drugi prosvčim večer PZ \'a drugem prosvetnem večeru nas je popeljal aat dicni pisatelj g. F. S. F i n ž g a r med naše severne brate na Poljsko. V sočni, kleni besedi besedi je podal popis potnih vtisov, ki si jih je nabral ob priliki svojega obiska Poljske, kamor je bil povabljen ob priiiki kongresa poljsko-jugoslovanske lige. Posebnega pomena je bilo za njega to povabilo radi tega, da ie p^iliže spoznal vodstvo knjižne zadruge sv. Vojteta*ki vrši med Poljaki isto prosvetno in kulturno nalogo, kakor nasa Mohorjeva družba. Zaneseno nam je izrisal g. predavatelj na-strojstvo pokrajine, v kratkih, širokih potezah je očrtal vso grandiozuo tragiko in triurni, katerega je doživljala Poljska, druga največja slovanska država. Ob njegovi besedi iu jasnih skiopticnih slikah smo vžili v poldrugi uri vso pestrost dolgega potovanja preko step in dobrav, skozi trgovsko-nervoz-na mesta in mistično v se vgreznjene spomine daljnih dob. — V prihodnjem prosvetnem večeru nas popelje g. dr. Kotnik v slovenski Korotan, kakor ga nam kaže slika in pesem. Na svidenje! Kai ho danes Draina: Zaprta. Opera: Zaprta. Uuionska dvorana: Koncert kraljeve garde. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Nočno službo imata lekarni: mr. Trukoczv, ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Koks za ШШ in ceirtaine korlave iz angleškega ргешоча 75 Din za 100kg pri vefc.iem odjem« popust iranko plinarna nu li LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA 0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Igralci v Rokodelskem domu bodo vprizorili v nedeljo, 18. oktobra klasiiuo Fr, Cirillparzerjevo igro »Prababica . Ker je igra posebno dovršeno delo slavnega dramatika GrUlparzerja iu ker jo imajo stalno ua sporedu velika gledališča, zato se je nadejati ludi v nedeljo prav povoljnega obiska pri predstavi v Rokodelskem domu. Vse vloge so v rokah preizkušenih igralcev iu igra jc temeljito naštudiraiiu. Pričetek bo v nedeljo zvečer ob pol osmih. v) Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani sporoča, da se na izrecno željo ponovi drama v šiirih dejanjih Morje v nedeljo 18. t. m. ob 8 /večer v društvenem domu Koruuova ul. 4. Ker je imela vprizoritev v nedeljo najboljši uspeh, se ua /eljo občinstva drama ponovi. Гет potom vljudno vabimo še vse naše prijatelje in znance našega odra, posebno še Trnoveane, ki žele pravega užitka in primieti niso prisostvovali, da se v čitn večjem številu udeleže, — Odbor. 0 I/let ua Sv. Goro pri Litiji. Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani priredi v nedeljo 18. t. m. izlet ua Sv. Goro pri Litiji. Odhod iz Ljubljane ob 7.27 zjutrai do Kresnic. K obilni udeležbi vabi mvariše — odbor. 0 Simioiičci koncert orkestra k'aljeve garde iz Belgrac'a. Drevi ob 30 bo v Filharmontčni dvorani iT. simfonični koncert letošnje sezone. Spored izvaja tokrat orkester kraljeve garde, ki šteje nad 8U godbenikov. Orkester kraljeve garde je korporacija, ki v Bcdgradu stalno prireja simfonične koncerte pod vodstvom svojega dirigenta polkovnika Рокотуја. V svojem programu Ima tekam 10 let odkar sta'no prireja simfonične koncerte najznamenitejša dela vseh svetovnih literatur. Orkester ima po večini same prvovrstne moči, je izvrstno vigran in stoji v vsakem pogledu na zelo visoki umetniški stopinji. Oba njegova koncerta, ki sta bila po prevratu v Ljubljani, sta bila prav posebna atrakcija in močno utrdila sloves, ki ga uživa orkester kraljeve garde v Belgradu in v vsej naši kralievini, saj nrireja koncerte tudi v drugih mestih kraljevine. Spored oVsega sledeče tačke: 1. Wagner: Predigra iz opere »Mojstri pevci Norimberški«, 2. Svendsen: Simfonija (Odmor I -3 Gotovac: DuHravka, Orkestralna su ta 4. Saint-Sa'ens: Danse macabre, 5. ćaikovski- Casse-Noi-feette: Suita za veliki orkester, 6. Binički: Ekvi-nokcij-predigia. Ker je to po večih letih edini nastop orkestra kralieve čarde v Liubliani. smo prepričani, da bo naša publika v obilnem številu poselila nocojšnji koncert ter tako pokazala svoje živo zanimanje za velike simfonične koncerte ki so itak precei redki v našem koncertnem živfje-nju. Vstopnice od 40 Din navzdol v Matični knjigarni. Opozarjamo, da se dobe vstopnice še vseh vrst in cen. Krani Gradbeno življenje v jeseni. Letošnja sicer precei mrtva stavbna sezona, se na jesen nepričakovano oživlja. Korna ustanova ikofa Vidmarja bo na lasio! parceli ob Kokrški cesti zgradila pre-c-ii velik j stanovanjsko hišo, ki bo še do zime pod streho. V slavni bo prostora za 3 sunovanja iu en 'rgovski lokal. Stroški zidave se bodo krili iz zneska, ki ga je ustanova dobila za zemljišče, pro :ini m*-tni občim 7» ncve šolo Delo je poverjeno stavbeniku Ivanu Bidovcu. — V avgustu tncsecu je elektrarna Mavr et t'oinp. začela s povečavo lezu na Kokri. Vsled dveh poplav, ki sta |ezu precej škorvvali, je eiiktrmna za letos že opustila I izvedbo gradnje. Lepo vreme ie vodstvo elektrarne npoj.'um io. da z delom nadaljuje. Za prvo etapo gradnje rabi elektrarna ca. 3 tedne nemotenega dela. — Guiiii-tovarna Semperit« gradi ua svoiem zemljišču, ki pada proti dolini Kokre, večjo kotlarno v obsegu 20 x 18 m za dva kotla Poleg kotlarne i;a sc, ;„ tri tu pričeli dcia', vir tik duntrk. ki oo imel tO m višine nad terenom. Tudi bo tovarna Semperit.- .»voje naprave in obstoječe objekte v severnem delu ztmliišča temeljilo preuredila. Nova kallariia bo imela nainiudtrnejše kurilne naprave. Z'darsko arlo pri 'Semperitu« izvršuje stavbenik Josip Slavec. — Na bivši Schiflrerjevi pristavi gradi tvrdka I. feiavec svojo hišo. Letos so napravili obsežne kleti in močne temelje, ki so pripravljeni nositi tudi več|c število nadstropij Zaenkrat je ogrodje hiše naprav'itno do višine prvega nadstropja. Spomladi bo sledila izgotovitev Tako se sempatje nu.li brezposelnim nekaj prilike za zaslužek. Mengeš d. d., LiubHana prireja v svoji podružnici šelenburgova ulica št 3 v petek dne 16. in soboto dne 17. t. m. poskusno kuhanje svo e znane mešanice kave „Tri zvezde" K lei prireditvi so vabljeni vsi cenjeni odjemalci ter niihovi znanci in prijatelji, kakor tudi vsi Iju-bilejjl izborile kave. Vsak dobrodošel! 0 Spominska žalna svečanost na dan Vseh svetih dne 1. novembra 1931 v gaju jndenburških žrtev. Pričetek ob 16. 1. Godba zaigra žalostinko. 2. Pevci, združeni pevski zbori zapoio žalostinko. 3. Govor bivšega vojnega dobrovolica dr. P Alian-čiča. 4. Libera, pojo bivši vojni kurati. 5. Pevci, združeni peveki zbori »Oj Doberdob«. 6. Godba ✓ aigra žalostinko kot zaključek. Med govorom dr. P. Aljančiča bo oddala častna četa voiakov v počai-čenje padlih junakov salve. Gai iudenbur-Skih žrtev bo zaetražen po rediteljih zveze in policije. Občinstvo prosimo, da se strogo drži tega reda in ne hodi po grobovih. — Zveza bojevnikov v Ljubljani osrednji odbor. 0 Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske sporoča svojim konzumentom, da mora v nedeljo, dne 18. oktobra od 8 do 16 ustaviti električni tok na trofa/ni strani na omrežju nekaterih transformatorskih postaj, ker preureja svoje naprave. 0 Prehod pod železniškim mostom zaprt. Vsled vložitve popravljene mostovne konstrukcije na Martinovem mostu preko ftniartinske (Martinove) ceste ostane dne 20. oktobra t. 1. prehod pod železniškim mostom za pešce in vozila zaprt, in sicer od 7.P.0 do 17. 0 Aksdenvčarke! Liublianska sekcija Zdru-Jenja univerzitetno izobraženih žena bode skuhala preskrbeti akademičarkam primerna cenena sta-! novanja Ker dolžan! V Kdo? Komu? Ka ? Koliko? KdaiV V. Las' mora služIti v em Osma apou'it: I. Lažnik ti njegov greti - ni-nav čna. t. Grehi Ca»iikraie. it Se greh č'Sti-kraje. IV Kaj oima bo2|a гар ved га-ioveduje lena Din ti''. ЗГ-. po po*tl Din l-.">» vei Naroča se v Prorta a»nt II ^icmanovt LjuhljaiiH, Kopttarjevn ul.4 IVI lil j O lil • la milijoni ljudi aporabljaj« It ned trideset le! po spadaj navedenih aavaililib Lcvle Mentol Droid enko In Dia!!osU)vi|a n!cn neorrcf niti? cuiclnt ucinch Pri revmatizm« trganja 'Slasti; boleča mostu vdrgniti. Pri zobobolu: dlesne vdrgniti m ustno duplino izpirati gr^rati Pri glavobolu пегтосамЦ pom»ajl>an,.u spanja; čelo in cel< teio vdrgni i, ter v/eti zveč«l pred počitkom m'ačno kopel i doda kom Levje Mentol-Drofc djenke. Hri utrujeuosti: masirati co> lotno te,o. Iri želodčnih boletnih: Ul kapljic na koščeu sladkorja. Pri izpadanju las ia prh a ju i masaža giave. Ko. zobna rada itd. Pri potenju i odpazduho, nog. rok a i celoinpga telesa naj se po eč I deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo. LevjaMento'-Drožd'enka je prava samo v tu odtisnjeni m nlouibirani (lUiGINAl.Ni STI KI.KN1C1 Zahtevajte izrecno Lei'jo vietitol DroSdfenko ter odločno zavrni.e vsako nadomestilo, lev a Meniol-Droždjenka se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10 —, 26 — m 52 — Din. Pazite se pred po-nuri db uni. Centralni biro: 1AV1.H MKN Г01>- DROŽKJFNKA Zajieb, Maiulićev irg 5. — Teletun: 7d-52 Radio Petek, 16. oktobra: 11.30 Prof. Šolar: Pravilna izgovarjava slovenščine. — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.-0 Gospodinja in sodobno stanovanje, gdč. Humekova. — 19 Dr. Lovro Sui-nik: Francoščina. — 19.30 Jože Premrov: Moji vtisi s potovanja po Nemčiji. — 20 Sokolaka ura. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Poročila in časovna napoved. Sobota, 17. oktobra: 12.15 Plošče. — J2.45 Dnevne vesti. — 13 C ne, plošče. — 17 30 Salonski kvintet. — 18.20 B. Horvat. Oblika meje in možno, sti kulturnega filma. — 19 Gospa Orthaber: Angleščina. — 19.30 Zabavno čtivo. — 20 Profesor Namorš: Spoznavanje blaga v specerijski in manu-fakturni etroki. — 20.30 Koncert muz ke Dravske divizijske oblasti. — 22.30 Čas, poročila in plošče. Drugi programi i Sobota, 17. oktobra. Belgrad: 12.05 Opoldanski koncert. — 17 Narodne pesmi. — 17.30 Radio-orkester. — 20 Operni prenos. (Naslov opere še ni javljen.) — Zag.ebi 12.:o Plošče. — 17 Akademski kvartet. — 20 Prenos iz opere Narodnega gledališča v Belgradu. — Budimpešta: 12 Radio-orkeeter. — 18 Ciganska glasba. — 19.30 Finski večer. — 20.30 Spominsko slavlje. Koncert vojaške godbe. — Du aj: 13.10 Operni kncert. — 17 Zabavni koncert. — 19.05 Volitve zveznega predsednika. — 19.45 Iz eodob-nih iger. — 20.45 Operetna glasba. — Milan« 11.15 Pestra glasba. — 19.15 Pestra glasba. — 21 Vari-ietejski večer. — Praga: 20 Večerni koncert čeike filharmonije. — Largenbeig: 13.05 Operni koncert. — 20 Veseli večer. — 22 Nočna glasba. — 23 Jazz. — Rim: 13,35 Radio-kvintet. — 17.20 Instrumentalni koncert. — 21 Mali MaroL — Berlin: 19,30 Pesniška ura. — Katovice: 1215 Radio-orkester. — 20.15 Lahka glasba. — 21.45 Chopinov večer. — 23 Lahka in plesna glasba. — Toulouse: 13 Tango-pesmi. — 20 Koncert vojaške godbe. — 20.30 Argentinski orkester. — 21 Večerni koncert. — 22.15 Popevke. — Stuttgarti 12.35 Opoldanski koncert. — 20.15 Pester večer. — 22.35 Plesna glasba. — Barcelora: 13 Radio-sekstet. — 21.05 Radio-orkester. — 21.30 Prenos iz Madrida. Kutturm obzornik L ubljansha drama: Vest fgra v treh dejanjih s prologom. Spisa! Maurice Rostand. V vrsti vojnih dram, ki jih je naši gledališče do-«daj uprizorilo z veliko resnobo in jih ludi občinstvo sprejelo z vso spoštljivostju. je Rostaudova Vest najšibkejše delo. Snovno je sicer prav tako močno kot druge, motivno celo zanimivejšo in problem,■ i-tičuo globlja kol n. pr. .Urob neznanega vojaka ali -Konec poti . toda sin slavnega očeta Mamico Kostumi, je ogromno snov presenetljivo zajel, a slabotno izoblikoval. Odgovornost radi vojnega ubijanja je prenesel iz varnih in splošnih zakonov v dušo posameznega človeka in obudil v njem lakon — vest in z njim govori pisatelj vsemu svetu, čeprav se motivno obrača neposredno do Francije in Nemčije. To je dejanje, ki zasluži, da bi se o njem široko razpisali iu pobrali iz dela vse tiste lepe misli, ki trkajo na naše srce, in bi jih iivo sprejeli. Tudi rešitev osnovnega vprašanja, kakšno naj bo zadoščenje, du se naša vest more umirili, je zadovoljivo, lini v krščansko rešena: ne smrt za smrt, ampak človeka namesto človeka je Irebn dati. Vojak je ubil vojaka, čisto navadno in v redu, n v njegovi vesti mrtvi oživi in se ga ni mogoče iznebiti, zakaj on hoče domov, k staršem, nevesti. Zu morilca v resnici ne more biti odpuščanja, dokler ni krivica popravljena. To osnovno niis. I pravega zadoščenja, ki so zdi v vojnih okoliščinah neizvedljiva, je mladi Rostinid raz-predel v tihi. skoraj šepetajoči drami. Vojak ] Marcel se na spovednikov nasvet poda v Nemčijo, da se pred starši svoje žrtve izpove greha. Pride v družino, u ne more z besedo na dan. Zgodi pa se, da v tujcu zaživi mrtvi sin in ženiti kol prijatelj; Francoz poslane v nemški družini nenadomestljiv, zakaj nevesta ne more več živeti brez njega in staršem mora bili drugi sin. Končna poetična paralela je tale: eden izmed vojakov je ostal v Franciji mrtev, drugi mora mesto njega živeti v Nemčiji, da je krivica popravljena. Pisatelj je žal s svojo veliko nalogo ostal začetniški, deklamutorskl, vendar je njegovo delo vredno spoštovanja. Režija ima v tej docela notranji drami nalogo, da obudi mrtvega Hermana, zakaj 011 .živi najprej v Marcelu, v njegovi vesti, oživi kot nevidna, а najbolj dramatična oseba med Marcelom in Her-manovimi svojci in se nazadnje združi z Marcelom. Saj je vsa napetost v drami prav ta, da stopa Hermnnova podoba v usodni sporednosli med starše in morilca, prav tedaj, ko se ta nikakor svojega greha ne more spovr-dali in šele nevesta spozna v tujcu morilca. Teža vesti se mora razrešiti v notranje odrešenje. Režija g. C. Debevea je podala idejo dela jasno, v dikciji celo preveč poudarjeno in ir eterično podobo umrlega postavila v težka občutja; da v gledališču je bilo liho kot v grobu. Zmiselno je režija tudi simbolično odprla sceno navzgor (soba brez realističnega stropa) in deloma v navznoter , (II. dejanje: vrzel v steni pri knjižnici) in s lom aala drami idealistično zunanjo podobo. Vendar ta igra zahteva radi pretežkega, preveč zateguje-njenega oblikovan ia in prevelikega besedja tudi j od gledalca preveč; ne nudi mi pristnega užitka I in uklonimo se bolj snovi in problemu sumi mu ' kakor pa neposredni moči odrskega dela. Zato so tudi igravei kljub vsej skrbni rahlosti in kljub temu, da so čutili nevidnega med seboj, ustvarili poleg težkih občutij le bolj govoreče principe; tako je podal g. SkrbinSek ostrega in trdega očeta Holderlina, ga. M. Vera ženski princip matere, ki čuli preko vseh narodnih mej; gdč. Boltarjeva žal ni mogla v liho igro in je bila ves p.n= zu"" nje Marcela je igral g. Debevec; v prologu je bila njegova izpoved prem igujoča, dočim me je v igri v splošnem genih, a marsikje ludi odbijala. Dve stranski osebi sta bili prav odlično zastavljeni: duhovnik g. Kralja in knjigarnar g. Brntine. Kljub resnemu trudu je uspeh »Vesti« nekoliko razočaral. F. K. Olashona Matica v Plujii je priredila pod svojim okriljem dne 0. t. m. koncert, na katerem sta nastopila mlada slovenska umetnika t. j. vijo-linski virtuoa g. Kari Rupl in g. Marijan Lipov-šek. Nn sporedu so bile koncertne točke: B'cli koncert A-mol; Tartinl Vragov trilček; Bruch Adngio: Ravel Habenera; Dvorak: Slovanski plesi v E-niolu; Albeniz: Tango; in VVieniavski: Scher-zo Tarantelle, Ta koncert je nudil Ptujčanoni prvovrsten glasbeni užitek: že prva točka, Bachov koncert v A-mol u je bil tako dovršeuo izvajan, da sta si na mah pridobila vse navzoče posltifiavce. Tartinl,jev: Vragov trilček, osobilo njegov Grave-AIL gro Assai je i/.donrl naravnost mogočno, istotako Bnich-ov Adaglo, kakor ostale koncertne točko. Spored jo bil srečno izbran in se je stopnjeval tako, da sla mlada umetnika v zadnji točki Wie-niavski Scherzo-Tarantelle v Izvajanju dosegla višek virtuoznosti, v preciznosti in tehniki tako da da se istima morn priznati da sta glasbenika nn prvem mesta G. Kari Rupl zelo napreduje in se razvija. Da je g. Marijan Lipovšek izvrsten njegov part-ner, ki spremlja nn khvirju vse koncertne točko z veliko fineso in dovršeno tehniko in čutom, nt treba posebej omenjili. Nudila sta nam lep koncertni večer, zato želimo istima še veliko uspehov na njihovi glasbeni poli. Tudi ptujska glasbena publika, ki ljubi resno glasbo in umetnost, je tokrat pokazala zanimanje za ta koncert, in je dvorano še dokaj napolnila. Fras. Ljubljansko riledališćr DRAMA Začetek ob 20. Petek. 1fi. oktobra: Zaprto. Sobota, 17 oktobra: VEST. Red E. Nedelja. 18 oktobra: TAKSNA JE PRAVA Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. OPERA Začeiek ob 20 Petek, 10. oktobra: Zaprlo. Sobota, 17. oktobra: LATERNA. Red D. Nedelja, 18. oklobra: VIKTORIJA IN NJEN HV-ZAR. Izven. Prva repiiza Novekove opere »Latarna« bo v soboto dne 17. t, m. za red D. »Viktorija In rjen huzar«, opereta, se ponovi v nedeljo zvečer pri običajnih opernih cenah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Potek, 16, oktobra: zaprto. Sobota, 17. oktobra: zaprto. Nedelja, 18. oktobra ob 20: ZEMLJA SMEHLJAJA Ponedeljek 19. oktobra: Zaprto. Torek. 20. oktobra ob 20i »Maverling«. Ab. C. Dnevna kronika Hišne na'emnme so previsoke Uvaievan,a vredno pismo g. bana dr. Marmiča Zvezi hišnih posestnikov za Sloveni o LJubljana, 15. okt. AA. Glede inieijntive. ku-tero je prevzela Pokrajnska zveza hišuih pes.'st-uikov za Slovenijo, in z namenom, da tudi s svoj3 slrani podkrepi upravičeno zahtevo po znižanju stanovanjskih najemnin, je ban dravs' e banovine naslovil ua imenovano zveto sled. čl dopis: Pokrajinski zvezi hišnih posestnikov za Slovenijo v Liubljani. Z velikim zadovoljstvom sem prečital Vaš poziv: s Vse m hišnim prssstnikom, zl sti ljubi lanskim e ki ste gn objavili v svoj m glrsilu зМој domc iu ki je bil nato ponatisnjen trdi v dnevnem časopisju. Pravilno pojmujoč so.ialne potrebe sedanje dobe ste naslovili resen iu temeljito motiviran apel na vse svoje člane, naj ne odklanjajo brez vzroka oddaje stanovanj najemnikom z otroki in pri določanju višine najemnin uvažujejo splošne gospodarske in draginjske prilike v zemlji. S tem ste pokrenili pravilen način rešitve dveh рз-rečih vprašanj stanovanjskega problema in siccr ravno onih, ki sta v zadnjem času povroč la zlasti socialno in gospodarsko ši'kini slojem obilo gorja in nesreče. Pridružujem se v celet" • razlogom in zaključkom, ki jih navajale v • ; m jiozivu. Izven vsakega dvoma je, da ie •• niniue v večjih mestih in predvsem v Ljubljeni mnogo previsoke, ker daleko pr s?gajo predvojno /lato piriteto. V dobi, ko so znatno padle cene življenjskih potrebščin. ko se pod pritiskom obče gospodarske krize znižujejo prejemki državnih in zasebnih uslužbencev in delavcev, je zahtrva po restrinkclji stanovanjskih najemnin upravičena in zasluži, da jo prizadeti uvažujejo. V interesu hišnih postslnikov Lov na divje prešiče Veliki lov na divje prešiče se bo po odredbi okr. lučelstva v Črnomlju vršil v gozdovih od Debelega vriia proti Staremu trgu in Siajemu vrhu v nedelja, 18. t. in. Zbirališče pri hotelu L-ckner v Črnomlju, odhod z avtomobili ob 10 30. V z~d-njih letih ss je v teh gor tih krajih trliko prašičev zakol ilo, da d h jo kmetijam veliko škodo. Lovci-elani zveznih lovskih društev dobrodošli. Morebitne prijave na: Klemene, Črnomelj ali: Okrajni šum ar. Karlovac. Petek. 16. oktobra: Gal, opat; Gerard Ma- jella. Osebje vesti pa je, da sami po lastni volji In prevdarnosti pristopijo k reviziji stanovrnjskih najemnlu in jih spravijo v sklad z načeli »ocialne pravičnosti in obstoječim dejanskim položajem. Jasnu Je, da bo, ako ostane sedanje nemogoče stanje, država pri-morana victi svoje državljane v zaščito in zakonskim potem rešili lo vprašanje v smislu načel, ki ste jih izrazili in utemeljili v svoj m pozivu. Seja ljubljanske občinske uprave Ljubijnua, 15. oktobra. Danes ob 5 popoldne se je po dolgem odmoru vršila seja ljubljanska občinske uprave, ki so se je udeležili skoro vsi občinski svetniki, pač pa je bilo na galeriji le malo zanimanja za sejo. Kot zastopnik banske uprave je seji prisostvoval svetnik Boritnar. Sejo jo otvoril župan dr. Puc, ki je podal PREDSKDSTVENO POROČILO. Župan je najprej omenjal datum 8. septembra, ko je kralj dal narodu ustavo, In sicer tako širokogrudno, da je usluva podlaga, na kateri morejo najširše plasti naroda delati zu kulturno, gospodarsko in socialno obnovo. Zupan je izrekel kralju zahvalo -z.a njegovo dejanje. Zahvaljujoč se Vam za pravilno "pojmovanje I Za ,«em je župan sporočil, da je finančni mi-„M,« n afe in г.„|Г...и tam evoii,,, ! nister odobril proračun mestne občine tn sicer v in dobro voljo, ki ste jo pokazali s tem svojim apelom, Vas prosim, da delujete pri včlanjenih ' hišnih posestnikih z vso energijo na to, da se na- ( Jemninske cene stanovanj člmpreje primerno zni- > žajo. 1 S svoje strani hočem budno sledili nadaljnje- j mu razvoju od Vas započete akcije ler pozivljem j tem polom vse hišne posestnike, da po pravilni ! oceni v Vašem apelu vsebovanih razlogov dopri- | nesejo prcslovolino svojo žrtev k omiljenju seda- | nje gespodarske in socirlne krize. Ker je njihova odločitev nujna in ne trpi od- ; laganja, zato naj hišni posestniki svoje tozadevne j ukrepe do 81. t. m. sporoče pristojnim okrajnim načelnikom, odnosno mestnim načelstvom v Ljubljani. Mariboru in Celju ler naj navedejo poleg najnujnejših krajevnih pod.tkov o svojih hišah ; ime in poklic strank, katerim »e je najemnina zni- j žala, število stanovanjskih prostorov ter višino do- j sedanje in znižane najemnine. Prednji dopis je istočasno priobčen vssm v ! prednjem odstavku omenjenim oblastvom in bo objavljen tudi v dnevnem časopisju. Ban: dr. Marušič 1. r. = G. ban dr. Drago Murušif danes 10. oktobra ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan =2 Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika 5. čete, 33. pešpolka peh. kapetan L razr. Josip Rukavina; na službo v jio-veljstvo mariborskega vojnega okrožja peh. kapetan I. razr. Miroslav Radovič; na službo v štab Ж topniškega polka veterinarski pomočnik II. razr. Tiudolf Možina: za vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete 2. bat. 2. pionirskega ji61ku inženjerski poročnik Franjo Markovlč; za upravitelja zdravil in ostalih veterinarskih potrebščin glavne«a veterinarskega skladišča lekarn, poročnik Vilim Bergnnn; na službo v izvidniško četo 1. planinskega pešpolka lekarniški pomočnik IV, razr. Miljutln Aceto: za upravitelja sanitetnega materijala savskega skladišča nižji voj. uradnik 111. razr. sanitetne stroke Josip Vitkovlc; za vodnika inženjerske podčastniške šole inženjerski podporočnik Alojzij Hribernik; za pobočniku inženjerske podčastniške šolo inž. poročnik Dragoljub Jurkovič; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča dunavskega orožniškega polka št. 2, d u'o nadstrep e telefon št. 87-617. . '.X'- ___. i lir ...... i......i. . i....i............. I7 edin ivrnit« ei ip flnmil rnkn NI nun virski trio je rn,*l obširnosti in tehničnih težkoč zelo redko na sporedih, Skladba p;sana v dveh stavkih z zakljuCno varijanto, je glnsbeni kolos širokih linij in velikih dimenzij. Navzlic velikim tematskim kontrastom pest.osti vaiijscij zapušča delo vtis krepke enote polne najlepš h, duhovilih glasbenh zamisl-kov. Na to mogočno d«'o sledi še Bee hovnov mehki in vedeli es-dui trio. Vstopnice po 2 do 6 Din v trafiki Pugelj, palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. — Sadna kupčija. Iz Krškega: Letos je bila pri nas izredno obilna sadna letina. Posebno veliko je bilo jabolk, tako da je šla njih cena rapidno navzdol in se jih v resnici že ni več splačalo kmetom voziti in prodajati. Toda zadnje dni se je cena jabolkom nenadno dvignila, lako da jih kupujejo prekupčevalci že po 1.25 do 1.50 Din. Seveda se to nožna pri kunčiji, ki je jiostala izredno živahna. Celi vozovi sto;e po Krškem polni jabolk in čakajo na izpraznitev. —■ Pristojbine zu dostavo brzojavk iu telefonskih pozivni«. Prijatelj našega lista nam piše- Te dni sem brzojavil trgovcu S., ki stanuje Izven ožjega dostavnega okoliša pošte K. Ker je pristojbina z.a vsak kilometer 10 Din, sem mpra\ plačati z.a uro dolgo pot 40 Din polnine. To je na vsak način previsoka pristojbina. V interesu elrank in prometa bi bilo, da se pristojbina za dgfitarn brzojavk in telefonskih pozivnic znatno zniža. In kaj je poslcdica previsokih dostavnin? Pač minimalen brzojavni promet izven ožjih dostavnih okolišev, kar je le v škodo državnim dohodkom. — Maš konzulat v Mila u. AA. Okrožnica kr. barske uorave v Ljubljani o preselitvi našega generalnega konzula.a v Trstu se popravlja v Ioliko, ća se is'.a naraša na naš generalni konzulat v Milanu in ne v Trstu, kakor je bilo pomotoma javljeno. (Generalni konzulat kra'jevne Jujo-slavie v Milanu se je preselil v Via Omenoni nižji voj. uradnik 111. razr. ekonomske stroku Ivan Hranueli iu na lastno prošnjo za veterinarja 11. topniškega polka veterinarski poročnik Slavko Hudolln. Ostale vesti — Naročnikom »Slovenskega gospodarju« sporočamo. du tu teden številke ne bodo dobili. B'ugu-volltc drug drugega o tem obvestiti, du ne bos'.e brezuspešno reklamirali. — Uprava Slovenskega gospodar^-' v Mirihoni. — Film V kraljestvu Zlatoroga«. Odbor Tu-ristovskega kluba »Skale v Ljubljani javlja vs:m rellektantoin za predvaianje omenjenega filma, da slednji dosedaj še ui dospel iz Poljske, kamor je bil poslan jio .Savezu plan. društev kralj. Jugoslavije v predvajanje o priliki kongresa Asociacije slovanskih plan. društev. Kakor hilro nam bo film vrnjen, bo reOektantom r° vrstnem redu na razpolago. — Odbor T. K. S. — Ccslu : alec—Zatukovca. Ta cesta je v takem stanju, da more voznik zavarovali cvo;c konje proti nezgodi, ako pelje že srednje naložen voz v predelu od posla'e v Ža'cu do mosui Čez Savinjo, f a cesto so navozili slabo mle'.ega gramoza iz Savinje. Zna'io je, da gramoz iz debelega prodca, ni ooseSno prikladen za posioan'e ccsl. Sicer je odbor, ki popravlja cesto, prvotno sklenil dobavili apnenčev in dolomitni gramjz, pa se ie kasne'e premislil ba'e razlogov štedlti-vosti. Cesta ie sedaj ped na debelo rasula z naj-debelejšim kamenjem, valjana pa ni od4koder Konji m vozniki pa si ta čas lah4o zlomijo noge in vrat. Promet na tej cesti je zelo velik, zato prosimo prizadeti prstojno blast, da uredit: v ceste pospeši, To se mora izvršiti že v interesu tuiskega prome'a. Cesta ie lako slaba, da se e motal us'aviti avlopromei iz postaje v Žalcu do Za^u-kovce, ker ni mogoče prevažati ljudi in ortPage. Ape!i:amo 11a odbor, da z valjarjem pova'ia ces'o in posuie z drobnim do om tnim gramozom. Ko ee piiLne icserrko deževje, bo sicer vsak promet na te cesti nemoaoc. — Prizadeti vozniki. — Fasjl l onlumac. Iz Vojnika. Že od meseca aprila je v celjskem okraju pasji kontumac, kateri je bil pred kratkim pooit.en, lako da še psi-čuvaji, ki so prikenjeni na prostoru, drugim psom in ma kam dostopnem, mo aio imeli nagobčnike. Psi-čuvajl, kateri se lahko g bljejo v za io jim določenem prostoru, mo a!o imeti nagobčnike, a lovski psi nekaterih ceVskih gospodov pa lahko prosto ietaio okrog Vo:nika in še brez nagobčnika. Pre-b valslvo se z začudenjem vpraiuje; če lovske pse, ki so tako rekoč za luksus, re zadene strogi pa-ji koilumac, ampak samo uboge mrcine-čuvaje. Ali so Dtsi nekaterih celjskih gos.iodav izvzeti od kon-tumaca? - Kcmo-n' korcerl, na katerem izvajajo gg. •>e ai Karel, Miiller Avgust in Svetel llerbert Caj-: ovs' i' v a mol in Peclhovnov cs-dur klavi-ski trio, p. redi f ar. železpnavsko glasbeno drušlvo »Sloga« v dvorani »kina ljubi a ski dvor« v ponedeljek, dne 19. oktobra ob 20, Čajkovskijev kla- — Iz šole grede si je zlomil roko. Novo mesto: V sredo popoldne se je vračal v družbi več součen-cev Ij-lcini dijak III. razreda novomeške gimnazije Mihael Prešeren iz Smolenje vasi iz šole proti domu. Med potjo je jedel jabolko, katerega zgriz.ek je vrgel v šali preko rame nazaj. Med tem mu je eden njegovih prijateljev m:nda po nesreči poastavil nogo, da je padel. Revež je pa padel ko. Pripeljan tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. je bil v kandijsko bolnišnico. — Iz frančiškanskega samostana v Novem mestu. Tintorcttova slika v Novem mestu v kapiteljski cerkvi je znana. Manj pa je znano, da je bila tudi v frančiškanski c:rkvi slika tega mojstra. To je bil sv. Lenard v velikem oltarju. Tako se bere v Stcskovi knjižici »O slovenski umetnosti'. Kam je ta slika izginila, nihče ne ve. Ravno tako se ni c ne ve, kani jc prešel Herrleinov sv. Anton Pad. Tista slika, ki je bila na Antonovem oltarju je bila delo zlatarja fr. Prokopa, z vsemi njegovimi napakami v risbi in nemogočo perspektivo. Slikal je po znanem De^vvandnu in sicer na jako tenko moderno blago, ki je že na več m:stih pre-perelo. Hsrrlein je rabil močno domače platno, kar se lahko vidi na njegovem sv. Frančišku, kjer se je tudi podpisal Domači slikar je za poskušnjo preslikal nerabno in grdo sliko neke slikarice, Ki je dolgo visela na samostanskem hodniku. Tako je slika na oltarju zelo lepo harmonirala z marmornim nastavkom in je os'ala tam nekaj let. Letos so jo zamenjali z novo, ki je očividno v nepravi velikosti skomponirana in ludi ne brez napak v risbi, akoravno so barve dosti lepe — Itadin v šolah Dravske banovine. V teku so priprave, da prične šolski rndio za strokovne, srednje, meščanske in osnovne šole v Dravski banovini redno poslovali. Poleg Šolskega kina je šolski radio najmodernejše učilo, ki bo pospe'-ilo in preobrazilo delo ua izobraževanju dece in narodu. Sčasoma bo morala vsak šola dobiti svoj šolski radio, ki bo služil mladini in tudi odraslim. Za šole bodo radio nostoje uvedle posebne šolske ure med učnim časom, ki se bodo zvale »šolski radio«'. Da pa bodo predvsem tzg. učitelji in profesorji, pa tudi učenci in starši ter Javnost vedeli, kaj je namen in kakšen je ustroj šolskega radia, je na jiobudo odseka za šolski radio pri sekciji jugoslovanskega učiteljskega združenja (JUU) za Dravsko banovino spisal g. profesor Niko Kuret posebno knjico »Šolski raciioi:. Knjiga je pravkar izšla v založbi Učiteljske tiskarne v LJubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Cena knjigi je 16 Din. Knjiga nima samo vseh podatkov o šolskem radiu v Diavski banovini, temveč opisuje razvoj šolskega radia v Jugoslaviji ler stanje in organizacijo »šolskega radia« v drugih državah, Franciji, Angliji, Nemčiji itd. Ker nudi knjiga poleg šolskega radia ludi s/lobck upotrled v organizacilo radio od laje v splošnem, jo toplo priporočamo vsakemu ljubitelju radia. — Vode in sobica rvelu. a blodim deklicam KNFROIM za okrepitev krvi, živcev in npellta. ENERGIN so dobiva v lekarnah s'.eklenicn 40 Din. taki obliki, kakor ga je sklenil ljubljanski občinski svet. Prav tako jc finančni minister iu drugo oblasti odobrili nakup jioslopja Delavske zbornice v obliki, ka'-or je to sklenil občinski svet z Delavsko zbornico. Pri ministru za ja"i3 gradnje dr. Kramerju ae jo zglasiia deputacija občinskega sveta, ki ga je jirosila kol resornega ministra, naj bi banska uprava čimprej zaključila pogajanja o elektrifikaciji dežele. Mostnn občina ima namreč interes kot lastnica najmočnejše elektrarne in tudi kot najmočnejši konzument, da se tn stvar čimprej zaključi. Banska upruvn naj bi to stvar uredila v onem smislu, kakor je mestna občina to že svoj čas predlagala. Dr. Kranier je obljubil, da ae bo zu stvar zavzel in jiroskrbel, da prido čimprej do ugodnega zaključka. Maršalat dvora je sporočil, da je kralj odobril prošnjo, naj bi se novo zavetišče za onemogle, ki ga bo a?zi(iala Mestna hranilnico, imenovalo »Dom kralja Aleksandra*. Zupan se je spominjal nato treh odličnih pnvnikov, ki so pred kratkim umrli. Pokojni dr. Danilo Majaron ima neprecenljive zasluge za Slovnice in za mesto Ljubljano. Bil je več let občinski svetnik, kot svoječasni predsednik narodnega veča si jo nakopal veliko sovraštvo Nemcev, največje pa bo bite njegove zasluge za ustanovitev ljubljanske univerze. — Dno 20. avgusta je umrl dr. Valentin Krisper, ki si jo poleg narodnih zaslug pridobil jiosebno velike zasluge za povzdigo tujsketa prometa v Sloveniji In v Ljubljani. Ve-j like so tudi njegove zasluge pri mirovni konferen-I ci v Parizu. V javnost ni nikdar silil, pač pa jo bil eden nalbolj vnetih tihih komunalnih delavcev, j Tretji odlični pravnik, ki nas je zapustil, je bil I Aleksander Iludovernik. Pokojnik je v svojem življenju izvršil ocromno delo v narodno-obrambnem oziru. (Županove spominske besede so občinski svetniki poslušali stoje.) POROČILO FINANČNEGA ODSEKA je podal Tavčar. Na predlog finančnega odseka je občinski svet odobril nakup dvoh mask proti strupenim plinom za mestno gasilce. Maske bodo sistema »Drllger in bodo veljale do 7000 Din. — Občinski svet je dovolil znesek 5000 Din. Zadruga »Dom in mire se oprosti prirastka-rine, ne pa njeni člani, kadar kupujejo ali prodajajo nepremičnine. Jugoslovanska sokolska matica je ponudila mestni občini, da natisne 50.000 dopisnic s sliko Ljubljane proti plačilu 6250 Din. Občinski svet jo na predlo'; finančnega odseka sklenil, da naroči 100.000 takih propagandnih dopisnic in je v ta namen odobril znesek 12.500 Din. Neki revni stranki v mestnem poslojiju na Trnovskem pristanu se od|>iše najemnina v znesku okoli 700 Din. — K stroškom za kurjavo gremijal-ne šole v Ljubljani bo mestna občina prispevala 8000 Din, razsvetljavo, ki stuno 800") Din, pa bo plačala sama. — Za nabavo ograje v drevesnici šolskesa vrta je mestni občinski svet odobril znesek 10.000 Din. Na neko vprašanje dr. Klinarja je župan pojasnil, da ta vrt le deloma služi seduj za šolske namene, pač pa bolj za mestno vrtnarstvo — C. in M. Staniču odproda mestna občina v Koleziii 598 m'J svojega svela po 14 Din za meter. — Odklonjene so bile pritožbe Josipa Janmika, Emila Auersperga in Marije Pavličeve zaradi prirnstkn-rlne, pač pa jo bila odobrena pritožba Josipa Pret-narla in sicer v toliko, da se mu je prirastkarina znižala od 13.569 Din na 3812 Din! POROČILO GRADBENEGA ODSEKA je podnl prof. Jare. Občinski svet je Ugodil prošnjam Anico Lesjak, Franca Bregar, Hajka Turka, American Motors in Evalda Ponoviča za parcelacijo zemljišč. Za regulacijo Gradaščice ods'opi mestna občina potrebni svet. Za regulacijo Ulice Karla Kotnika io potrebno nekaj sveta, ki je last Ane Trdinove. Ta pa stavi pretirane zahteve in je zato gradbeni odsek predla"al razlastitveno postopanje. Na predlog nekaterih občinskih svetnikov pa se stvar odloži do prihodnje seje ter se bo skušala v tem času rešiti 11a miren način Odkloni se ponudba Jakoba Grabarja za odkup sveta v Slednji Šiški. Pač pa se niti bo predlagala zamenjava sveta in sicer mestni pekovski svet za gozdne parcele v razmerju 1 :10. Francu Zeloniku se bo pro- dalo 500 m" sveta v Mencingerjevi ulici. Cirilu Tavčarju bo mestna občina prodala na Ižanski cesti približno 'JO m- sveta. V Trnovem proda mestna občimi Viljemu Plešku 560 ni- po 25 Din. Ivanki iu Aleksandru Golji bo tuesliia občina prodala nekaj sveta po 10 Din nr. Občinski svet je ugodil prošnji Rudolfa Don-gana za vrnitev njegove parcele. Ugodi se prosti j i dr. Ažmana za stavbno dovoljenje za njegovo o-grajo ua Masarykovi cesti. Njemu tudi ne bo treba nositi stroškov za napravo pločnika, pač pa njegovi nasledniki. Mestni elektrarni se odobri zgradba transformatorja na Tržaški cesti. Odobri se odpis rezerve zaradi stavbnega dovoljenja stranki Štebi-Slokan proti jamčevini 100(1 Din, enaka prošnja se odkloni Alojziji £idanovi. ker nudi premalo. Josip Koslei je za enak odpis ponudil 10.000 Din, kar je občinski svet sprejel. Enako tudi ponudbo Ffirster-Gogale, ki jc ponsdil 1000 Din. Zavrne se prošnja Franca Malisa za prelo/itev llajdrihove ulice. REGULACIJA DUNAISKE IN EMONSKI CESTE. Zadnja točka tega poročila je bila regulacija Dunajske 111 Emonske ceste. Po živahnejši debati je obtmski svet odobril regulacijo Dunajske ceste, ki bo izvedena tako, da bo ohranjena linija ob hotelu Slon 111 Hipotekami banki, ker pač ni upa-nja. da bi se kdaj stavbe na tej strani podrle, jiač ■ ■ sc bo cesta razširila ua drugi strani, kjer so stai r-.-e in skoraj raznadle stavbe. Pred Figovcem, !a odklonjen. — Mestna občina prevzame v lan in vzdrževanje Šentjakobski iu Kar-lovški most. — Pokopališkemu skladu se prizna lastninska pravica pokopališča pri Sv. Krištolu. — Mestni občinski svet je imenoval zastopnike občine v one stavbne zadruge, za katere je sprejela jamstvo. Živahnejša debata se je razvila o jiogodln med Maloželezniško družbo in mestno Obveljal je pri tem princip, ki daje občinskemu svetu večje pravice nad principom, ki je hotel rezervirati nekatere pravice mestnemu načelstvu, oziroma upravnemu svelu družbe. Vloženih je bilo nekaj predlogov. Likozar je predlagal, naj bi se ostanek 700.000 Din iz eno-milijonskega poso;ilu za zgradbo malih stanovanj uporabi 400.000 Din za refundacijo Izrednih dohodkov mestne občine, akontacij na posojila, 117.000 Din za refundacijo izrednih sredstev 11a račun teh akontacij in ostanek 1S3.000 Din pa za nova posojila za zgradbo malih stanovanj. Kosem jc predlagal, naj mestna občina ne iztirja 60 odstotne mestne doklade in 13 odstotne cestne doklade do 1000 Din, konsekventno naj v bodoče sploh opusti vse te in slične dokiadc na dohodke do 4000 Din mesečno, tako, da mali človek ue bo udarjen. TAJNA SEJA. V tajni seji je občinski s vel priznal vdov i |->o pogrebnem aranžerju Ivanu Bajd&tu SI 12 Din vdovnine t-r posmrtnino v znesku 6000 Din. Razpisano služba mestnega zdravnika dobi dr. Marjan Ahčin, dosedanji sekundarlj v bolnišnici. Do-hodarstvenemu uslužbencu Francu Jevšniku se dovoli zaradi bolezni eno leto dopusta. Ing. Stanislavu Jesilui se dovoli dopust zaradi vojaške službe po odsluženem roku. Profesorju na liceju dr, Stanku Žkcrlju se za šolsko leto 1031-32 podaljša brezplačni dopust. Prof. Pavlu Grošlju pa se dopust podaljša še za en semester, to je do Božiču. — Tamburafil Kdor ima vesel;e do tambu-rania In hoče postati dober tambu-aS, na; seže po teoretično-orakličri tamburaški šoli, katero ;e spi. sal prof. Marko Ba;uk. Sola nudi prav vse, kar mora zrati in vedeti, kdor hoče biti dober tambu-raš. Slovenci do «edai nismo imeli slične So!c v slovenskem jez ku in te ta šola torej prva slovenska. Upamo, da sc bodo ravno vs'ed te izvrstne šole zopet oglasile dolgo časa molčeče tamburice in se bodo ustanovila tamburaška društva. Izvod vel:a 40 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubliani. — Opozarjamo cenj. bravce na oglas glavne kolekture drž. razr. loterije Hermes d d., Zagreb, Jelačičev trg 7, Pod zidom 8 na 8. strani. — Obleke m klobuke kemično čisti, liarva, plisira in lika tovarna jos. Reich. — Kurivo kot premog in drva nudi po konkurenčnih cenah Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta 35. — Osebe, ki frpe na žolfnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo Icoivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Josef- grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Josef« voda zanesljivo in zelo tnilo učinkujoče saliničoo odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostatahinertrofiji. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah Poirvndovtm iv Našel se je majhen zavitek modre llanulc na Pogaearjcvem trgu. Dobi se pri Anionu Ažnoh, Soteska 4. Maribor Zagonetna sntrt preuž'Skarfa Maribor, 15. okt. Danes so našli v Ciglencih pri Sv. Martinu pri Vurbcrgu preužitkarja Petra Kristla mrtvega v ILstnjaku, Na rokah eo bile krvave podplutba. Pokojnikova smrt je zelo zagonetna, ker ni opazili nobenih zunanjih poškodb, ker bi v slučaju, da bi bila smrt nastopila radi nesrečnega padca, moralo lo biti vidno. Orožništvo domneva kljub temu, da je morala nastopiti smrt radi padca s skednja. Zadeva je nepojasnjena, posebno še radi tega, ker dva pokojnikova sorodnika drug drugega obdol-iu ela krivde. Danes se je podala komisija mariborskega okrožnega sodišča na lice meslR. V komisiji so bili: preiskovalni sodnik, svetnik Kra-mer, sodni zdravnik dr. Jurečko in državni pruv-dnik dr. Zorjan. Ob času poročila se komisija šo ni vrnila v Maribor, zalo bomo mogli njene ugotovitve objaviti šele v jutrišnji številki, □ Bilo srecro. Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Viktor Kezelc, trgovec in Karolina Rehar, zasebnica, oba s Sušaka. — Kalundcr Frančišek, posestnik in Veronika Falenti delavka, Pekel 32, — Kuder Matija, kolar in Selič Marija, šivilja, Cankarjeva ul. 26. — Kristl Janez, krojač in Benc Antonija, služkinja, Cankarjeva ul. 26. — Komek Anton, zasebnik in Daminik Alojzija, oba iz Dunaja. — Schluga Valentin orožnik in Bukovec Katarina, zasebnica v Štrigovi, — Malek Frančišek, tesar in Novak Alojzija delavka, Košaki. Pezdirec Hugo, uradnik, Ob železnioi 4 in Planer Angela, uradnica. — Krempl Janez, pom. delavcc, Pobrežje, in Šlumberger Jožefa, delavka. — Horvat Anton, delavec in Godec Matilda, Rndvnnje. Ruprich Valter, trgovec, Kamnica in Klarič An \:i, blagajničarka, Betnavska 30. П Snežni možanci na Pohorju. Slana in sneg na. Pohorju — in mrzlo je zabrilo včeraj zjutraj s Pohorja — da so se na ulicah kar naenkrat pojavili zimski plašči, dame pa promenirajo že kar v kožuhih. Na Pohorju smo opazovali v jutranjih urah slano, ki je pobelila gozdove precej globoko v dolino. Na Klopnem vrhu in na Veliki Kapi pa ie zapadel celo sneg. Tako pravijo planinci, ki so prišli včeraj zjutraj iz tistih smeri Celje 22 letno K. L. iz Gradca v kuhinji trgovca .1., kjer je bila v službi kol guvernanta, nezavestno mi tleh, medlem ko je iz. plinske cevi uhajal plin. Poklicali so hitro rešilni avto, ki je nesrečnim prepeljal v bolnišnico, kjer so takoj vse potrebno storili, da jo ohranijo pri življenju, kar s« jo tudi posrečilo, tako da je že izven nevarnosti. Domneva se, dn je Čutila v spalnico, da uhaju plin ter dn je hotela cev zapreti, pa se je |iruj onesvestila, preden je mogla 1 izvršiti svojo namero. Bodočnost letalskega prometa je v stratosferi Prof. Piccard o svojih načrtih Z raketo v treh urah okrog zemlje Slavni raziskovalec stratosfere prof. Piccard, ki je znan po svojem drznem poletu, se te dni mudi na Dunaju, kjer je včeraj popoldne predaval o svojem poletu. Prejšnjega dne Ne vem, če bom še kdaj poletel v stratosfero. < Trenutno se je zdelo, da je na učenjakov obraz legla senca spomina na nekaj strahotnega. Toda senca je kmalu izginila. »Naslednjega stratosfernega poleta, ki je določen za prihodnje poletje, se z ozirom na svojo družino ne bom udeležil, kljub temu, da ne morem nikdar dovolj trdno dokazati, da moj polet v stratosfero ni bil prav nič strahotnega. Jaz ga smatram celo za neprecenljivo idealno pridobitev, ker je ravno ta polet dokazal, da se v visokih zračnih plasteh ne skriva prav nič strahotnega in sovražnega, kakor si marsikateri fantasti predstavljajo. Priprave za ta polet bom vodil kljub temu, da se ga sam ne bom udeležil. Priprava starta, od katerega je največ odvisno, ali se tako podjetje posreči, bo moja naloga.« »Ali je pričakovati od tega drugega poleta zboljšanje višinskega rekorda, ki ga jo dosegel prvi polet?« >Kakor je zamišljeno v našem načrtu, se to najbrž ne l>o zgodilo. Drugi polet bo služil predvsem za razna izpopolnjujoča merjenja, ki jih pri prvem poletu ni bilo mogoče izvršiti. Vendar je mogoče, da bo eden naslednjih stratosfernih poletov dvignil potnike v gondoli do višine kakih 20 km. Da dose-Eemo večje višine, moramo temu odgovarjajoče povečati obseg balona. Da bi dosegli višino 30 km, bi bili potrebni trije baloni. Prvi balon bi ostala dva, ki bi bila pri startu ne-napolnjena. dvignil do višine 6 ali 7 km. Tu bi napolnili drugi balon, katerega naloga pa bi bila končana pri 16. kilometru. Nato hi prišel na vrsto tretji balon in možno je, da bi dosegel višino 30 kilometrov. To je teoretična kakor tudi praktična možnost bodočnosti, čije uresničitev morda ne leži tako daleč.« V stratosfernem letalu fez Ocean. >Vaš stratosferni polet, gospod profesor,« meni časnikar, >ima vendar velik praktičen pomen? Vi ste s tem postali pionir bodočega zračnega prometa po stratosferi, ki se bo razvil v bodočnosti.« >Ta bodočnost je prav za prav že napol sedanjost. Junkers v Monakovem in Farman v Parizu bosta kmalu končala svoji stratosferni letali. Zračni promet v stratosferi obeta razne prednosti napram poletom v nižjih zračnih plasteh. Prvo je nezaslišana brzina, ki jo je mogoče doeeči v stratosferi. 7П0 km na uro bi se po mojem mnenju dalo doseči. V osmih urah bi torej lahko poleteli iz Hamburga v New York. Pilotu se ne bi bilo Ireba »Kaj mislite, gospod profesor, o uporabi rakete za potniške polete na velike razdalje in v velikih višinah?« »Brez dvoma je raketno letalo nada bodočnosti, ki ima zelo mnogo izgledov, vendar leži njeno uresničenje v bolj oddaljeni bodočnosti kakor pa potniški promet s stratos-fernimi letali. Raketa bi imela prednost, da bi dosegla neprimerno večje hitrosti, kakor pa letalo, ki iz fizikalnih vzrokov ne bo nikoli prekoračilo hitrosti 1000 km na uro. Z raketnim letalom bi bilo mogoče v višini 40 do 50 kilometrov nad morsko rdndino leteti s tako hitrostjo, da bi obkrožili zemeljsko oblo v treh urah.« Profesor Piccard o Einsteinu Od teh zanimivih fantazij o bodočnosti je profesor Piccard okrenil razgovor na znan- Pred uaiKansko komcrenco. Plesna dvorana v palači Vildiz v Stambulu, kjer se bo danes sestala konferenca vseh balkanskih držav. jateljico v Montevideo. Ampak oko postave kroži po vsem svetu. Topot sta se čez Ocean pripeljala dva detektiva. Mislili »o si, če 1 o morilka enega detektiva oslepila s svojo lepoto. bo ostal še vedno drugi detektiv, da jo aretira. Aretacija je šla čisto gladki izpod rok. Ampak drugi del naročila: aretacija pobeglega detektiva! — tega naročila nista izvršita. Detektiv se ne pusti aretirati. Je hitrejši kakor 2>policija«... v takih slučajih. Volivni boj na Angleškem. Zgoraj demonstracijski sprevod londonskih poštnih uslužbencev, ki zahtevajo povišanje svojih plač. Spodaj: Oeoffrey Lloyd, Baldvinov tajnik in kandidat za novi angleški parlament, ima propagandni govor pod milim nebom. stveno tako pomembne uspehe merjenj, ki jih je dosegel pri svojem pustolovskem poletu v zračne višave. Kmalu se je ustavil pri re-lativitetni teoriji in njenem očetu, profesorju Einsteinu, ki.se nnidi te dni na Dunaju. j Profesor Einslein je bil moj učitelj in kar veseli me, da se te dni mudi na Dunaju. Upam, da se bom po dolgem času zopet enkrat sestal z njim.« S tem je bil ta zanimiv razgovor končan. Lepota ga je oslepita delujejo večinoma ameriški misijonarji. Ameriški misijonarji vodijo tudi japonsko in kitajsko versko občino v Baircnu, ki je glavno pristanišče Mandžurije. Neprestano se vrši živahno vseljevanie iz Koreje in sev. Kitaja, zato je število katoličanov težko določiti. Vsekakor jih bo okrog SO.OOO. Policisti v luksuznih avtomobi ih Preveč čudno se nam Evropejcem ne bo zdelo, če se v deželi prohibicije la ali oni policist vozi v lastnem atvomobilu po cestah. Saj je dokazano dejstvo, da tihotapljen :e al-k"hola v Združenih državah silno cvete in da tihotapci zaslužijo vsako leto ogromne vsote. Vzrok tega pa ni samo nesmiselnost zakonov in žejna grla Američanov, pravi vzrok tiči — in to ne v mali meri — v podkupovanju varnostnih organov. V državi Nevv York poskušajo sedaj, da bi prišli do dna podkupovanju. Poverili so nekemu zanesljivemu detektivu nalogo, naj zaenkrat poizve, kar more, o zasebnem živ- Katolišhi interesi v Mandžuriji Rim, 14. oktobra. V Mandžuriji, ki je trenutno pozorišč boja ined Kitajci in Japonci, deluje 380 katoliških duhovnikov in redovnikov. Med njimi je 175 tujih misijonarjev, oslali so domačini. Prvi je odposlal apostole v Mandžurijo Pariški seminar. Člani te misijonske družbe so največ delavni v obeh glavnih mestih, v Mukdenu in Kirinu. Obe mesti sta sedež apostolskega vikarijata. Kirin je centrum ozemlja, na katerem živi 22.000 katolikov. V industrijskem ozemlju Tushun, kjer nakop-ljejo letno več kot 7 milijonov ton samo premoga, Predsednik častnega sodišča časnikarjev. Holandec dr. Loder, podpredsednik haaškega razsodišča, je imenovan za predsednika novoustanovljenega mednarodnega častnega sodišča časnikarjev v Haagu Ijenju posameznih policistov, koliko porabijo za svoje življenje in če je porabljena vsota v skladu z njegovo plačo. Detektiv je kmalu ugotovil, da zelo veliko število newyorških policistov razpolaga z dragoceno opremljenimi razkošnimi stanovanji, z avtomobili najboljših tipov. Nič manj kakor v osemsto bančnih zavodih države New York je ugotovil konte številnih policistov. Povprečno znašajo • ti konti '200 do 300.000 dolarjev. Očividno je, da si policisti od svoje plače niso mogli prihraniti tako visokih vsot. Preizkušnja je te-I daj dokazala, da obstoje zelo ozke zveze ve-I likega dela policije z zLcčinci države Nevv ! York. Premijera. Žvižganje in piskanje se je zaslišalo, ko je padel zastor. •Oh>, je tožil avtor, »težko je uganiti, kaj občinstvo hoče.« »Prav nič težko«, je menil ravnatelj, »denar hoče nazai.« Italijanski prvak v boksarju poražen. Ie dni sta se udarila medseboj italijanski boksar Primo Carnera in Jack Sharkey, ki sta oba kandidata v boiu za svetovno mojstrstvo proti Schmelingu. V tej borbi je zmagal Jack Sharkey, ki je Carnero devetkrat položil na tla. Ko je pred nedavnim časom južno-ame-riški parnik »Dontevideo« pristal v lizbon-skem pristanišču, sta spremljala dva angleška detektiva elegantno mlado damo, ki je bila med prvimi, ki so šli s krova, z vljudnim pa prav strogim pozivom: >Prosim, sledite nama do avtomobila tako, da ne boste vzbudili pozornosti!« Hrez ugovora je dama sledila pozivu in se peljala z detektivoma na policijsko profekturo, kjer so jo v kaznilniški pisarni vpisali kot miss Green Raipherson, obdolžetio umora svojega moža. 1'rav žalostna je predzgodovina te aretacije. ZaJiaj miss Raipherson bo težko ušla vislicam. Sodišče jo je v njeni odsotnosti že obsodilo na smrt. Leta 1028. je umorila svojega moža. ker je prišel na sled njenemu razmerju z nekim učiteljem. Kmalu po umoru je zbežala v inozemstvo. Ampak tiralica ni zgrešila svoje naloge. Nekega dne so dobili v Scotland Yardu v Londonu brezimno pismo, :i je poročalo, da se niiss Raipherson nahaja Ruenos Airesu. Poslali so v Argentino ene- ' .;a пај1к)1ј znanih detektivov in v prav kratkem času se mu je posrečilo, da je izsledil j morilko. Ampak — in sodnj se prične komedija — namesto, da bi jo aretiral, se je zaljubil vanjo in jo je pustil, da je svobodno hodila okrog. Bil je celo tako v skrbeh za njeno svobodo, da se je odpeljal s svoio novo ori- Kdo hoče zastonj železnico? Oozdno železnico Kupolding-Reit blizu avstrijske meje bo bavarska vlada — podarila. Kdor jo bo dobil, bo prejemal letno še 10.000 mark, če bo vzdrževal železniški pro-met. Ta 23 km dolga železnica se ie kliub trikratnim tarifam izkazala za nerentabilno. Naša sadna trgovina sadjevca prodati. Zaloge eadjevca pri kmetih in pri Sadjarski zadrugi so zelo vulike. Maribor, 15. oktobra. л.. .. ukui trgu vlada trenutno stagnacija: vzrok jc ponianikfinje gotovine, tako da se mora nakupovanje vršiti na tcrovlnsko izplačilo. Lelo3 njo sadno kupčijo nam jo' n idalje pokvarila izborim sadna letina v Švici, ua Ogrskem in v Avstriji.. Zlasti se je pozunlp inozemska konkurenca pri zgodnjem sadju, katerega smo letos izvozili okroglo 250 vagonov, od 'tega san< > 8'ajerska ladjarska zadruga 109 vagdnov. Izvor je Sol v Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško in nekaj v Molandi-jo. Nujboljši trg za zgodnje sadje Je b'l Berlin. Občutila se je pa u lo kriza v Nemčiji. Nakupim еепн za zgodnje sadje se je gibala med 1—1.50 D'ii za Ug. Sezona t a zimsko sadje je sedaj ua višku. Cene se gibljejo v sledrčih mrrah: blngo I. vrste: Kitnadka, Londonski peping, Bellefleur, Damason in Boskop 2.80-8 Din. Bhgo II. vrsto: Ananas, .lonathan, Koksova rdeča Vivanka, zeleni Stetti-nec, Bobovec itd. 1.30 1.80 Din. MošanČki ве pro-davajo v treh kvalltetali (po debelosti plodu) in sicer po 1.30 1.80 Din. Zimsko sadje so je doslej izvažalo po veČini v Italijo. Zadnje čase sc po opaža zanimanje Francije, predvsem Pariza, in sicer skoro izključno za kanudko. Pripomniti pa Je, da Je doslej Iranccski trg oskrbovala Italija skoro samo z našim sadjem ter je na vsak urč'n pozdraviti dejstvo, da smo dobili direktne stike s francoskimi uvozniki. Za zimsko sadje se dosežejo prodajne cene zn blago L vrste 3.10—3.40 Din, za blago II. vrsto 2.20 2.."0 Din. — Prevzem so vrsi ua nakladalnih postajah, tovori se ali rinfuza. ali pa v bolnndske zaboje, dočim so umerikanski zaboji lo za tuzemskl promet. Sadje za Izdelavo sadjevca se ргенЈаја po 0.20—0.25. Kupčija jc v zastoju, ker ni mogoče Za veliki sadni sejem v Ljubljani, ki ga priredi v dneh od 25. do 27. oktobra t. L ^Sadjarsko in vrtnarsko društvo v paviljonu G na veleeejmu, kažejo naši sadjarji veliko zanimanje. Že do sedaj se je prigliisilo več podružnic ^Sadjarskega in vrtnarskega društva«, kakor posameznih produ-eentov y. več sto ameriškimi zaboji. Tudi zaloge, ki jih imajo razstavljale! doma, so prav obilne najrazličnejših sort, tako da t »od o imeli domači iu tuji trgovri obilo izbire. Oprema faktnr z »lato klavzulo. Nekatere firme opremljajo v zadnjem času fakture s klavzulo, ki se glasi: vCene se razumevajo v dinarjih po vrednosti težine dvajsetšest in j>ol miligrama čistega zlala. Člen 1. zakona o denarju od 11. maja 1931.? Take klavzule če tudi navajajo samo določilo zakona o denarju, so po svoji vsebini izrazite szlaler klavzule, kakoršne v naši kraljevini po predpisih niso dopustne. Opozarjamo vse prizadete, da v izogib kazenskih posledic opuste take klavzule, ki so kot nedopustne Itak brez pomena. pač pa le po nejiotrebnem begajo javnost, ker izražajo dvome v stabilnost naše valute. Tcrjntte nnšlh državljanov napram madjar-skim tvrdkam. Interesenti, ki imajo terjatve napram tvrdkam na Madjarskem. pa jih radi mn-djarskih zakonskih predpisov o ureditvi prometa z devizami in valutami ite morejo izterjati, mi sporočijo svoj naslov. Iznos terjatve, uaslov dolžnika. knkor tudi datum in posel (doha^n lesn itd.), iz katerega izvira terjatev, nemudoma Zbornici za TOI v Ljubljani. --» Ameriški zaboji za pošiljanje sadja na veliki sadni sejem in razstavo, ki bo dne 23—27. t. m. na velesejmišču v Ljubljani, se dajejo članom, ki se priglasijo za udeležbo, nezbiti in jih je treba šele doma zbijati. Pri tem poslu je pa nujno potrebno paziti na notranje mere, ki so te-le: do'žina 46 cm. širina 20 cm, višina 26.5 cm. Širino in višino ie lahko pravilno zadeti, ker to določala končnici, ki ju je treba le pravilno obrniti in sicer tako, da teče les vodoravno. Pogreika pa je mogoča v dolžini. Tu si je treba narediti pred /bijanjem natančno 46 cm dolgo palico, ki nam služi pri zbijanjn za določanje notranje dolžine zaboja. Zbijanje si jako olajšamo, ako si naročimo z zaboji vred tudi kalup za zbijanje. Ne pozabili, da so samo notranje mere nierodajne! Ravnajte se pri zbijan'u zabojev in pri vlaganju sadja po navodilu Priolove knjižice, ki jo dobile i zaboji brezplačno, če je še nimat". Salus, d. d. v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor z ozirom na predlog Stanovske «ospodarske organizacije lekarnarjev Dravske banovine v obliki d. z o. t. glede sodelovanja. Naknadni likvidacijski narok: zapuščina Blaža Cerne 14. nov. Likvidacija: Javna skladišta, d. d. na Sušaku sklicujejo izredni občni zbor za 4. november, kier bodo sklenali o likvidaciji družbe. Družba objavlja sedaj svoje bilance za leta 1026 do 1930, iz katerih je razvidno, da je bila že 1. 1927 zabeležena izguba v znesku 0.21 milj. Din pri glavnici 0.3 mili. Din, Vinska In sadna letina v šinarskem okraju. Vinska t rgatev v šinarskem okraju Je končana. Kvalitativno kot kvantitativno je izpadla s malimi izjemami ugodno. Žalibog jc v našem okraju še mnogo vinogradnikov, katerih ni mogoče prepričati o pomenu zorenja grozdja, tako da so celo letos, ko je za zorenje tako ugodna jesen, potrgali že v prvi polovici septembra. Umevno je, da lako vino ne more pofem se meriti z vini iz onih okolišev, kjer grozdje zore ter pridelajo sladko in močno kapljico. Naši kmetovalci pa potem zaman ponujajo svojo kislobo ter se je niti skoro zastonj ne morejo Iznebiti. Kdor jc letos trgal v drugi polovici oktobra, In pa bo imel vince kakor ga že dolga leta ui bilo. Zlasti dobro vino ho letos iz Virštanjskih in Bučkih goric. Za vinski mošt seveda še niknkega zanimanja. V okolici Šmarja so letos prodali prccej grozdju Savinjčanom, ki so ga izvozili cele vozove, da so si ga domu sprešali. Grozdje se je prodavalo po 1 Din za kg ter so posestniki, ki so bili tako pametni, da so ga prodali po tej ceni, dobro odrezali, ker sedaj niti za mošt ne bi toliko dobili. Glede sadja je letos naš okraj blagoslovljen, kot malokatero leto. Zlasti dobro je obrodilo sadje v sotelskl dolini. Samo cena ne odgovarja potrebam. Kupuje se po 1.25—2 Din za kg. Zadnjo ceno dosežejo pa le K*>nudke in Londonski peping, pa še to lo izbrani plodovi. Sploh so letos sadni trgovci mnogo bolj izbirčni kot prejšnja leta. Le res prvovrstno sadje najde kupca, ostalo si kmetje predelajo v sadjevec, katerega imajo ponekod že toliko, da ne vedo kam z njim. Največ sadja je letos pokupila ftlajerska sadjarska zadruga iz Maribora. Nakupuielo pa tudi Inozemski Irgovci, ki imajo v leni okraju več svojih zastopnikov. prihodnje leto se je zmanjšala na 0.1, pofem se zonet novečala na 0.165 leta 1929 in 1930 na 0180 milj. Din. Vloge pri vojvodinskih bankah so znašale konec junija 1.458 7 milj. Din in so eio konca julija padle na 1.419.2 milj. Din. Kontingent na uvoz lesa v Alier. Francoska vlada je dovolila za naš uvoz lesa v Alžer poseben kontingent 18 000 ton (naš izvoz lesa v Alier je znašal 1929 45 000 ton) S tem se zelo /viša pred nedavnim dovoljeni kontingent za Francijo in kolonije 34.500 ton. Uvoz nšenice na Češkoslovaško. Po stanju r dne 9. oklobra se je nahajalo v pristaniščih Bratislava, Komorno in Рагкапу 7 795 5 vag, jugoslovanske in 3 647.5 vag. romunske pšenice. Za Slovaško je seda i dovohenih 100 vag. jugoslovanske pšenice, za karpatsko Rusijo na 1000 vag., vendar uvozu:- dovol'enja še niso bila izdana. Dvig našega izvoza prašičev na Češkoslovaško. V mesecu septembru t. I. ie Češkoslovaška uvozila iz naše države 6l>13 nrafičev (lani v septembru je /našal uvoz 3 019 glav). To povečanje je pripisovali izpadu mad'arsk-ea izvo/а radi carineke voine s Češkoslovaško Nadalje snio uvozili na Češkoslovaško septembra polrg Romunije na;več perutnine, nadalie nekai mesa in masti, kar pa ni prišlo dosti v poštev v prim°ri t. drugimi uvozniki. Porav alno postopanje ie uvedco o imovini Omersa Antona, trgovca s kožami in usnjem, Mengeš, roka 9. in 14. novembra. Borzo Dne 15. oklobra 1031. Denar V današnjem deviznem prometu so se učvrstili tečaji Amsterdama. Bruslja iu Trsta, dočim so vse druge devize ostale nespremenjene. Vse zaključene devize z izjemo dela Newyorka je dala Narodna binka. Promet jr bil srednji. Ber'in je bil v Ljubljani v ključen po Jvrslem leč i ju 1353. Ljubljana. Amst-rdnm 2272.08 ' 2"9 52, Bru-j selj 786.49 788.85, Curih 1098.'5-1101.75. Lon-i don 214.06 221.56, Nevvvork 5591.01-5008 01. Pa-I riz 220.68-'.>21.34, Proga 16586 -166.86, Trsi I 286.87—292.87. Za-rreb Amsterdam 227?.08-2'>79.52, Bru-sell 780.4P- 788.85. London 214.00-21188. Milan 286.77 - 287.67. Nevvvork kabel 5602.01 5019.01, ček 5591.01 — 5P08 01, Pariz 220.08-251.34, Praga 165.86—166.36, Curih 1098 П—1101.75. IlelKrad Amsterdam 2272.68—2279."0, Berlin 1304.17 - 1331.17, Bruselj 780 19-788 85. Curih 1098.48-1101 75. Dunaj 756.78-780.78 London 214.06—221.50, Nevvvork 5591.01—"00801. Pariz 220.68 221.31, Pragu 165.86—160.36, Trst 286.87 —292.87. Skupni promet brez kompenzacij 3 milij. Curih. Belgrad 9.115, Pariz 20.09, London 19.75, Nevv ork 510 Bruselj 71.70, Milim 26.35, Madrid 4".50, Aiiisl-r-l im 2t)0>'0. B rlin 117 Slock-holm 120, Oslo 118, Kopenhagcn 112, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Atene 6.50, Carigrad 2.47. Bukarešta 8.<«S, IleHim-fors 10.30. Dunaj. Dinar notira deviza in valuta 12.70. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes neenotna. Tečaji so bili deloma čvTslejšl, doloma slabejši, vendar so izpreniembe le malenkostne. V Zagrebu sploh ni bilo prometa v promptni škodi, pač pa v 1% inv. pos. 100.000. v begi. obvez. 75.000, v 8% Bhru 4000 dol. iu v 1% Bleru 2000 dol. Znaten Je bil promet v domačih papirjih v Belgradu, kjer je bilo zaključene promptne škode največ: 4100 kom., nadalje za noveinhcrski termin 200 kom., za docemberski pu (»XI kom. Nadalje je bilo zaključeno: begi. obv. 12.000, 7"i inv. pos. 30.000 in 7?ž Bler !)000 dol. Na ljubljanski borzi jo biln zaključena Ljubljanska kreditna banka po nei/.premenjenem tečaju 115. Prašlediona je nolirala 000 blago brez denarja, dočim je bila v Zagrebu zaključena po nelzpremenjenem tečaju 957.50. Nadalje je bila danes v Zagrebu nudena Unioubanka |>o 10П, dočim je bil včeraj tečaj blaga 120. Drugi bančni papirji so oslali neizpremenjeni. V inel ustrljskih papirjih so bili zaključki v delnicah Slaveksa, osješke Se-čerane in Vevč po neizpremenjenih tečajih. Trboveljska je nadalje čvrstn in je biln zaključena po 210, včeraj 200. Ljubljana. Celjska 150 d«4"., Ljublj. kreditna zaklj. 115. PrnStediona 900 bl„ Kred. zavod 195 d„ Vevče zaklj. 115, Stavbna 40 den.. Ruše 125 den., 8% Bler pos. 61 bi., 7% Bler. pos 57 bi. Zagreb. Drž pap.: 7% inv. pos. 64.50 - 66 (65), agrarji 32 den., vojna škoda ar. 283—290, kaša 282-200 12. 280- 288, 8«b Blerovo posojilo ar. 59—61 (60), knsa 6! bi., 7% Bler. pos. ar. 56 —57, kasa 55—57 (57), 6% begi. obv. 44-45.50 (45). Bančno delnice: Hrvatska 50 den.. Kreditna 121-120. Union 100 bi.. Jugo 67—68 (67), Ljublj. kred. 115—118 (115), Mcdjunarodna 68 den.. Narodna 4700- 5300, Obrtna 36 den.. Prašlediona 057.50—965 ( 957.50), Srbska 186-187 (18(5), Zemeljska 110 den. Induslrliske delnice: Guttmnnn 105 den., Slaveks 20 - 25 (20), Našice 680 bi., Danica 65 bi.. Plvara Sar. 180 bi., Drava 183 bl„ Se-čerana Osjek 100—170 (100), Brod. vag. 55 bi., Vevče 115-120 (115), liagusea 280 bi., Oce;ania 190 bi., Jadr. plov. 420 bi., Trboveljska 207.50 -210 (210). Belgrad. 7% inv. pos. 60-68 (66.50), agrarji 32- 38, vojna škoda 280-281 (280, 285, 285.50, Je iiredna važnosti, da stalno zasledujeta gospodarski In druga poročila v dna vnlku „Slovencu" in pregledata №dl nt*eo« oglasni dal. Trgovcu In obrtniku, p.t tudi poljedelcu ja najboljil svetovalec ..Slovenec", Narota s« pri upravi v l|ul»Uam ali pri njenih podrutnteati In tn>tot>etvlh ЖШЈЈЖ^ ii 284.50, 283, 282, 280), 11. zaklj. 285, 12. zaklj. 290, 6% begi. obv. zaklj. 44, 7% Bler. pov гпк1ј. .y;. 55.50. 7% pos. Drž. hip. banke 63—61. fcitni trst Novi Sad. Pšenica bač., potiska 80 kg 1% 250 zaklj. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: skupno 23 vagonov. Budimpešta. Tendenca ustaljena. Promet tih. Pšenica marec 10.81-11, zaklj. 10.80 — 10.81, rž marec 10.85—11.10, zrklj. 11.07—11.08. koruza maj 12.72-12.80, zaklj. 12.83-12.85. Hmelj Niirnherg, 15. okt. tg. Na trgo je bilo danes 77 bal, prodanih pn je bilo 40 bal. Kupčevali so samo za hallertauski hmelj vseh vrst po 40 do 70 mark. Za inozemski hmelj ni bilo nobene kupčije. Razpoloženje jo neizpremenjeno mirno. Napredek naše lahke atletike (Od našega posebnega poročev-ilca) Atene, 12. oktobra. Lahko atletsko tekmovanje v Atenah je končano. Z zma^o Grkov na papirju in po točk.ih, moralno pa je zmagalo maloštevilno moštvo, ki je zastopalo naš šport. Komaj IS mož številna ekipa si jc priborila drugo mesto proti 30 mož močnemu zastopstvu Grkov, ki so imeli vse na razpolago pred vsem sevedj močne in spočite atlete v re/ervi. Za vsako panogo sveže močil Naši pa z enega starta na drugega. Med vsemi je bil samo eden naših, ki se ni plasiral, čeprav so najboljši ostali doma. Z bratoma Kallay, Ambrozijem, Jamnickim bi bilo prvo mesto že letos naše! Pa še tako ni dosti manjkalo do tega. Razpoloženje naših atletov je v Atenah samih z?lo na/adova'o, največ radi hrane. Za nase želodce ni loj in olje! Vse pritožbe proti hrani so pomagale samo tako dolgo, dokler so bili prisotni funkcijonarji grške labkoatletske zveze. Vse' jc bilo proti nam, žreb pri tenisu in hrana pri atletih. Toda dokler ne tvorno mogli vsaj približno kaj takega prirediti, kakor v Atenah, bomo pač morali lelo /a letom potovati v A lene. 80 000 gledalcev je mogoče samo v Atenah in nikier drugod v Evropil Današnji dan je bilo pravo nasnrolje prej*nji nedelji. Prošlo nedeljo dež in burja, danes na krasen ilan, tipična atensko vreine. |u/na pokrajina, nebo brez oblačka in izredno touei zrak. VI se gotovo ze zavijate v kožuhe, tukaj so se na nekateri atleti še kopali v morju. Takoi po kosilu smo vsi odšli v Stadion, kjer je bil žc ob pol treh start za maraton. Atene so bile najbolj pripravljene /a ta klasični tek. Na startu 18 aileiov, dva na.-a. Zadnji nasveti, strel in že tečejo! Sporu takoj vodi. Atlete pa spreml'ala v avtomobilu dr. Narančič in Dremil. Med tem se je pričel Stadion polniti. Zopet več kot 30 000 gledalcev. Pogled na te mase gledalcev je nekaj imnozantnega. Vsi pričakujejo prve vest s proge. 10 km. Sporn prvi, veliko nav-dušen ie naših. Orki so poparjeni, nri 18 km Sporn še vedno vedi! Končno so se tudi Grki pomirili, ko je prispela vest, da vodi naenkrat Sara/! Z vsemi sredstvi so pomagali Sarazu, masirali so ga t alkoholom, ko ie padel, so ga pobrali, pomagali so mu celo z avtom, samo, da je zmagal na tej klasični progi Grk! Naš Snorn j« na tekel osamljen in ko so ga zapustile moči pri 40 km, ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal. Tna sama banana mu je pomagala, da je prišel četrti na cilj. Pomoč v pra- vem času in Šporn bi se še drugaPe plasiral! Peti je bil pa Vidovič. Med maratonskim tekom pa so naši v Stadionu tekmovali. Takoj v prvi disciplini je bila zmaga naša. Prof. Mesner je vrgel kopje 51.64 metrov. Tek na 1300 m. Naš Prednnič, čeprav ne spočit, se je dobro držal. Zasedel je četrto mesto, v ea>ti 4:18:2 kar je njegov najboljši letošnji rezultat. Pri skoku v višino zopet nancta in dolgotrajna borba. Skoraj do mraka sta se borila Banščka in Biro /u tretje in četrlo mesto. Žreb je odločil v korist Biroja. Zonet žreb! Skok v daljavo — že druga zmaga naših. Novakovič je preskočil 681 metra! V tej panogi so bili Grki že dve leti prvaki. Zapreke 110 ni, Buralovič drugi, čeprav je bil izmučen. Poznalo pa se je danes vsem atletom, da so i/mu čeni. Hrana in pa vedno eni in isti na startu, to je storilo tudi svoje. Kako prav jc bilo, da je Tu-fan hranil svoje moči za danes, smo videli pri teku na 400 m Zmagal je v času 51 ;4. t.ikoj тa njim pa MadiareviC. Po »ijaini zmagi štafete 4x100 so bili celo Grki prepričani, tla bomo dosegli zmago v tej točki, smo najbolj prepričevalno pokazali svojo moč. Bila jc pa tudi najlepša zmaga. Slabše je što pri štafeti 4V100 m, kjer so zmagali 1'urki pred Grki in nami. Sele na tretjem mestu je naša štafeta, v rekordnem času 44:2. V najboljši jiostavi bi dosegli še lepši rezultat. S to točko so bile letošnje balkanske igre končane. Naša reprezentanca je dosegla If3 točk! Orška pa, ki je imela vse na razpolago, predvsem ; pa silno onoro v masi gledalcev, Iii. Razlika med nami in Orki je minimalna. Drugo leto bo še manjša. Treba bo pa samo najli sredstev, da pošljemo našo lahko atletsko gardo kompletno. Letošnje balkanske igre naj bodo pobuda vsem, da je treba lahki atletiki pomagati. Sedaj, ko jt pričela iti navzgor, je dolžnost vseh, da pomagamo. Mitingi morajo bili dobro obiskani, kajli to tudi naši atlcii v nolni meri zaslužijo. Tretje mesto imajo Romuni 1 s 85, čelrlo Bolgari / 29 in peto Turki z 22 točkami, j V zadnjih Irch državah podpirajo vlade i ogroin-! nimi vsotami snortni pokref, pa niso mogli doseii uspehov kot nnši atleti! Napredek naših atletov pokaže slika s prošlcga leta: L Grška 173, 2. Ronui-niia 74, 3. Jugoslavija 73, 4. Bolgarija -18, 5. Turčija 29 točk. Po lei sliki se vidi nazorno ogromen na-' predek naših lahko atletov. Vseli nas mora biti časi-na dolžnost, da poin^gsmo lahki atletiki do /majjf! ie; a. — — F-» jO-2 C CL -» — ~ T - s-S i. N C - Л S. 4 3 je sc U r3 «1 ~ Bt- it » e I I bi . ~ s B ' — a i. x S — ji S s* .,-c ^ = 5 s , » ^ t . "C — as = M I p-* So i Žic i i 3 -iT* • ss 5 Jt i't 1 % » l S* •4 - T s. Z sš = hi •"I ■iišJ i S a it = 2 s ; -r i » it V . X • 5 ? - * $ 1 =ž = * r S II ' 5 X, Dr. Joža Lovrenčič: finali izumita naroila Roman 11 dragega stolel.ia pr. Rr. Flirijevi sinovi so bili Evhelej, Avtarijej Dardan, Med, Tpv!u In Perheb iti hčere Partodaorto, Dajaro in šo nekaj drugih Pa kaj bi vam našteval cel rodovnik, očetje, prepustimo to letopiscem in zgodo vinarjem! Eno stoji: veliko je bilo število llirijevitt sinov in hčera in iz njih so vzrastli rodovi. Sin Iliri-jevega sina Avtarija je dobil sina Panonija, ali kakor ga Grki Imenujejo. Peana, in ta je imel Skardiska in Tibala in iz njiju je vzrastel rod Japidov, Libui nov, Istrov in Karnov, ki so na severu naši mejaši. Obširen sem bil, patree conseripti. a menim, da prilike to zahtevajo in je prav, če poznamo mogočno sosede, preden nas sila pripravi do tega, da jini posvetimo svojo pozornost. Prepričan sem namreč, očetje, da meje naše republike še niso utrjene, kakor bi morale bi}i, in rod, ki se tako množi in raste kakor Iliri, se bo skušal še razširiti. Predlagam, v skrajnem kotu Adrije naj se ustanovi naselbina, ki naj bo Irden branik pred vpadom barbarov.« Tudi |>o govoru Marcija Aelija. ki so ga senatorji pozorno poslušali, so je razvilo živahno pretehtavanjr. Proti takojšnji ustanovitvi nove kolonije sta bila I« ljudska tribuna, ki sta zahtevala k Aelijevemu predlogu dodatek: .. naj se listanovi naselbina..., kadar bi se ugotovilo, da jo res nujno potrebna.' In potem so z razstopom glasovali in oba pred- loga sta bila sprejeta. Predsednik pretor Lucitis J11-Iltis, nekaj senatorjev in oba ljudska tribuna so podpisali zapisnik in seja je 41a končana. e Pretor Lucius Julius, kateremu je senat naročil, naj kar najhitreje izvrši poverjeno mu nalogo, je res kmalu odpotoval iz mesta proti Mediolanu po novi cesti, ki se je zvala via Flaminia. Spremlinlo ga je fest liktorjev s fasci snopi palic, iz katerih je gledala sekira, znamenie neomejene moči. V Mediolanu je menil izvedeti od prekonzula Lucij« Porcija kake podrobnosti, ki bi se odigrale po preteku tolikega časa, kar so vdrli Gali v deželo. Res mu je pro-konzul povedal, da so začeli Gali, ko so oplenili nekaj Venetov, graditi ob Natisi mesto, in še je poudaril, da je Ireba takoj nastopiti z vojsko, dokler šc niso utrjeni. Tudi je povedal, kar je dognal po svojih izvestiteljih. da so spbčetka Galom močno nagajali Karni In Istri s kraljem Epulom no čelu, ti da se zadnje čase zdi, kakor bi sc sporazumeli. Ta okoliščina, je menil, »e bolj sili k takojšnjemu vojnemu nastopil- Pretor je s prokonzulcm soglašal in pi iporočnjoč mu varstvo meja, je odpotoval dalje na zapad v Galijo, da izvrši svojo poslanstvo. IV. Vedro jutro se jo vzdraniMo nad prostranim višavjem zelene Okre, odkoder jo zamo'klo šumelo v ranem li'adu. Močan vzhodni k je vel in je bilo, ko da je iz lesov povabil s seboj vse nevidno duhove, da iii zarajali z njim nad zemljo junaških Karnov. Uožnatu zarja, ki se je razgrnila kakor Belenov nlase čez sinje nebo, je skrivnostno odsevala na valovih Silikanskega jezera, da je bilo kakor posulo s samim lesketu joti m se zlatom, preko katerega so se poganjali beli labodje, razprostirali peruti, vztreprtavali r. njimi in pozdravljali božansko solnce, ki je iznad zelenih lesov dvigalo svoj žareči obraz in že objemalo mater zemljo in bilo vepelo biserov, katere 11111 je bila pripravila za jutrnjo. Tudi od severa jo šumelo. Sontius jc valil svoje silne, bodre vode in SO zaganjal proti ostrvu, ki se je dvigalo sredi jezera. V ogromnem venett so se vrstile na ostrvu visoke, košate lipe, ki so segalo s spodnjimi vejami do jezera, da se je zdelo, kot bi se v krogu vzpeli in zgrnili v vihri razburkani valovi in zakrili in zastrli najlepše Bclenovo svetišče v zemlji Karnov. Iz svetišča na ostrvu je zadonela v prebujajoče se jutro glasna hvalnica. Zbor belo oblečenih svečenikov jo je zapel Belenu, zbran okoli njega, ki se je v niladeniški lepoti upodobljen dvigal izza žrtveniku, s katerega se je vila k njemu sinja meglica dehlečogn kadila. Solnčni prameni, ki so lili v svetišče, so se lomili v zlatih žarkih krog njegove glave; tak jc bil, kakor bi pravkar dospel iz svojega višnjoga doma in vstopil v svotiŠče, da osebno sliši in sprejme slavo, ki mu jo pojo verni služabniki. Tam gori nad Soncijem, kjer priSumi zadnjim, že nizkim goram izmed bokov, je na obzidju Silikanskega gradišča zablestelo ko labodova perut. Ali 30 je dvignil labod 7, zelenih jezerskih valov, da so odpočije v samem solncu ua višini in mu zaj)oje v rano jutro pesem in sc potem zgrudi? Ali зе jc vzela Iz bele meglice, ki ie splahnela v solncu, dobra vila in hrepeneče čaka, kdaj se bo mogla vrniti na jezero? VALLET EXPRESS LJUBLJANA, Mestni trg 5 11. Lika, kemično čisti, pošije, modernizira; tudi obrne damsko ali moško garderobo. Črne obleke, moške suknie in plišaste plašče lika in čisti na poseben način, da zgubijo sve lobo. Pozor duhovniki, naiakar i in drugi, ki nosilo črne obleke. Likanje Din 18-—, obračanje Din 280 —. Izvršba v 24 urah MALI OGLASI Vilku drobna vrnite« l-SO »In alt vaaha beiedn SO par Na|man|tl on'aa . 5 I! In. Oglasi nai. •leve! vrstic ar računal« vlK. Za fld||ovor aiiamuoi Na vpraiau|a brc* cnamKr ne «tlflovar|a«no! Zahvala Za vse izraze iskrenega sožaija ob izgubi našega nepozabnega očeta, brata in strica, gospoda Josipa Grošlja se vsem najlepše zahvaljujemo. Istotako smo dolžni zahvalo vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, in onim, ki so darovali krasne vence in cvetje. Vs'w v u e e i> kf, looST 40» I IDO J 10827 21*51 «8251 7CU 20 SO 2946» 70551 11 N 12 Г fl U \\ % 1* r 17 S 25 N 2« P 27 U 2« S eoeoi 21668 41*01 •0102 1172 74251 10162 42943 18854 10601 82451 75352 25702 703« >7801 «6152 40601 2(522 60428 81727 82*61 10 U M S 12 C U r I« S 1$ N 16 P 17 U 18 S 24 U 25 S 082*6 SS458 7002 41105 30604 18858 82456 1381 s:566 21866 80326 75358 10844 28566 36707 12*06 37804 98280 8615« 7032 48*05 70556 61252 64961 18(80 74255 80*07 2930 8 N 9 P 10 U 11 S 12 C 13 p 14 S 17 U 2} N 23 P 24 U 25 S 29 N 30 P 51 U 12908 218*1 74258 10830 42*51 80830 28559 753*0 40* 35710 18885 82459 80509 37808 100* 881*0 49*0« 294*0 604.31 81730 10860 61272 64(55 «82*4 57(61 68198 404 6*152 «110« 706*0 ЛОП1 TT 2 C J p 4 S 12 N 13 p «4 U 15 S 21 U 21 S 1187* 41920 (8161 «1*1* 80613 218*8 326*4 2084 90*11 87812 12(12 2« N 27 P 18 U 19 S JO C 861*3 742*4 702« 80835 42«*2 »82** 6126* 13)» 545*3 2*5? 1 67855 1189* S25M 6915* 60167 18889 49*13 763*4 2*5*6 lili I W 74280 2037 28876 д»в<|«4 I «etle «tn I Ohi«i»f> \itv-Dfcem<» i rtiti TT 2 S 2034 294*5 5 U 6 S 12916 705*4 3015* 204* 4297* 824*3 7009 10 N 11 P 12 U 13 S 1» N 18 P 19 U 20 S 11 C 22 P 23 S 14 N 25 p 26 U 27 S 18 C 29 P 30 S 31 N 3257 4 1358 80840 26568 18873 763*8 11888 36718 S* 1*7 2011 37816 49*18 «1736 12909 6043* 67858 90106 10837 69180 649*8 742*9 98273 Juntl ■ШГ toei 41019 98277 74278 7042 14 N 1$ P 16 U 17 S 18 C 19 P 20 S 21 N 22 P 2} U 24 S 25 C 26 P 27 S 30518 80845 7i378 12913 35723 410 37820 29470 42972 7018 32579 28572 49*22 1(879 28 N 29 P 30 U 61260 578*2 10093 54972 69165 824*8 59187 18883 8*172 10845 IS 2 C j p 4 S 5 N в P I U 8 S 9 C 10 P II S 12 N II P 14 U 15 S I* C 17 P 18 S )9 N 20 P 21 l' 22 S 23 C 24 P 25 S rr r 6i 27 28 U 29 S 30 C II P 20475 42977 •247» 11880 32613 167*1 10828 »7826 705*9 «*I78 2*679 60441 81740 30180 2007 612T0 «0163 691*9 18894 «0166 67 M* 98281 «0187 64978 20683 49827 71177 -TT- 2*6*8 2 N 9838* 3 p 414 4 u 90*20 5 s 74286 6 C. 1889* 7 p 75383 8 s 7018 9 N 32683 10 p 41923 11 u 68180 11 s 1360 11 C 49CJI 14 p 51203 15 s 29479 16 N 64980 17 p 12918 18 u 67870 19 s 82477 Ifl C 42981 21 p 67995 11 s 704* 13 N 32588 14 p 64983 25 u 60159 16 s 18898 27 C 67876 18 p 18870 29 s 35731 W N 69174 31 p 29483 1 U 29487 • S 74289 } C 2041 * p 1*900 5 s 70552 6 N 429(6 7 p 417 s u 82481 9 N 3782« 10 C 70672 II p 32594 11 s 201« n N 75388 14 t 21670 H U 35742 16 s ««483 17 f. 1008* 11 p 87 853 19 s 49*3« 20 N 98290 21 p 50446 22 u 1374 al s 67879 1Л C 6917« 15 p 294(1 26 s 691*2 17 N 64987 2.1 p 12420 19 u 42988 30 t 74292 • f. 12 954 2 P 74294 J S «0«25 4 N 13*3 S P 42991 • U 326*5 7 S 75391 t C 11885 9 s 26591 10 s 8*187 11 N 7020 12 p 37838 1} u 98294 14 5 49*40 It C 10834 It p 81746 17 s 70676 K N 612*« 19 P 2050 20 U 64990 21 S 2012 22 C 29495 2) p 67882 24 s 69183 25 N 12927 26 P 69195 27 U 30512 2» s 188*1 10 C 82484 29 p 7011 11 s 2*596 1 N 10841 a P 21674 s U 81451 4 S 20181 5 C 824 88 i p 37842 7 s 12931 8 N 49*44 9 P 36745 10 U 60 448 II s 74297 12 C 26600 1} p 61749 14 s 421 15 N 51275 16 P 294*1 17 U 42994 U s 11891 1« C 67888 20 p 66191 21 s 32698 21 N 7049 23 P 59189 24 U 2035 25 s 64994 16 C 82492 27 p 12933 18 s 86747 S9 N 76394 30 P 98299 1 u 2022 2 s 26595 S C 74300 4 p 1368 5 s 75397 6 N 12940 T. p 87846 8 u 7025 9 p 7039 10 C 82485 11 p 10847 12 s 64999 M N 2027 14 p 86760 If u 57891 16 s 12945 1» C 6789« 11 p 8249S 19 s 10089 20 N 49848 21 p 6619« 22 u 18887 2t s 3785C 24 C 7540C 25 p 425 26 s 80849 27 N 30521 21 p 4299S 29 u 1190C tO s 9G10C 31 C 29490 C* 4t O .M« 0 ■Ж) 1 rt jj s o mL A 5? o 3 o n A rt A O O) o c/i Za ilitil, (i bi kila Ib шргШш itMltki, ki ll |i letite. Vin bamo podali drugi, upamo tako, da Vam goliva princu iret1 (l avna holrhturo državne rarredne loferite HERMES D. D. KtfVSB™,Ree 1 ZAGREB prodal« srefh /a Irebanle I. razreda. KI bo le 19. in 20 novembra 1.1. 100 oeo sref.H - 50 000 dOMthOV П1п <1 <)ЛА ||ЛЛ _ In i prcniii. izmed honrin |e na|veC|a 1*111 fc.&UU.UuU Srečke lahko naročite tudi po navadni dopisnici. ..........................— Izrežite, izpolnite in takoj pošljite. -................................ NAROČILNICA Glavni kolekturl državne razredne loterlle Hermes d. d., Zagreb, poštni predal 111. Za I. razred XXIII. kola drž. razredne loterije naročam s tem - po možnosti sledeče številke srečk: ................................................................................................................. in sicer:-----------kom. celih srečk po Dim 200'— ----- polovičnih „ „ „ 100'— ------ četrtinskih „ „ „ 50'— Kupno ceno teh srečk skupaj Din sem poslal po poštni nakaznici. Zaznamek izžrebanih dobitkov mi izvolite poslati takoj po vsakem žrebanju. Ime: ___, _______________ Kraj:_______________________ Točen naslov: Deklo pošteno m pridno, sprejmem za poljska dela. — Ponudbe pod »Zvesta« št. 12.226 na upravo »Slov.« Vajenca za kolar:'to obrt takoj sprejme Matej Fajlar, iz-delovalnica avtokaroserii, Trnovska ulica 25. Poslovni lokali na Dunaiski cesti St 29 1 se takoj oddajo. Poizve se !>totam Pianino črn, križem strunan, zelo dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.040. II Obrt Sode vinske od 50-800 1 vsebine prodaja Dobrajc, Maribor, Tattenbachova ulica 21. Zasmiinihe v vseh krajih naše kraljevine išče »Domača industrija« za prodajo vpeljanega množinskega predmeta. Za zalogo je potrebna glavnica 1000 Din. — Pisma na Jugoslov. Rudolf Mosse d. d., Beograd, za »Domačo industrijo 537«. Lokal na Miklošičevi cesti se odda. Ponudbe pod »Bodočnost« štev. 12.233 na upravo »Slovenca«. J^SSKJS Nova hiša visokopritlična, eno- ali dvostanovanjska, z vrtom, naprodaj za 84.000 Din, pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.176. Pršute (prekaiene surove šunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti — razpošiljamo po 40 Din za kilogram fran-ko-fianko. A Mitrovič i sinovi Split. Naprodaj en del verande z 21 okni. Vincek, Celovška št. 42. Sadna drevesa samo zanesljive, prvovrstne sorte za jesensko ali spomladansko saditev si nabavite takoj pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3, I. nad. Zahtevajte cenik. Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem naprodaj. — Hradec-kega vas 48. Ča meril i kova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avtol Prva oblast koncesionirana Prospekt št. 16 zastoni Pišite ponj! Novo hišo z dvema sobama in kuhinjo, spodaj klet, okoli hiše ca 3000 raJ zemljišča, v Smihelu, prodam. Podstrešje pripravno za zgotovitev 3 stanovanjskih sob. Lep razgled. Naslov: Šmihel 8. Avtotaksno koncesijo za Ljubljano se z vozom proda. Neizvežbani dobi pouk. - Naslov v upravi .Slovenca' pod št. 12.238. Šival, in pletil. stroje popravila in renovira Emil Klobčaver, specital-ni mehanik. Ljubljana, Sv. Petra cesta 47. Ia orehi 4-50 Din, vreče 40 kg, franko vsaka žel. postaja, orehovi jedrci kg 22 Din, franko vsakega naročitelja, razpošilja G. Drechiler, Tuzla. Veliko izbiro damskib klobukov po nizkih cenah dobite v mod« nem salonu Pavla Ogrinc, Miklošičeva cesta it. 28. Sprejemajo se vaakovr«t-na popravila. Žalni klobuki vedno v zalogi Mreže za postelie izdeluie naiceneie to nai* bolje samo tvrdka Simen Sablatnik Jesenice-Fuži-ne Spreiema tudi popra« vila. horu/o in hrmo oddaia naiceneie *eletr*ovtne