Ste za pitno vodo ali ne? S takšnim vprašanjem se je na slovenske politike obrnila mlada Kamnicanka, 14-letna Tamara Tomanic, ki v dneh, ko so poslanci sprejeli za mnoge mocno sporno novelo zakona o vodah, državni svetniki pa veta na omenjeni zakon niso izglasovali, odlocevalcem sporoca, da si mladi želijo cisto okolje in da je cas, da zacnejo delati v našo korist. Jasna Paladin Kamnik – »Pozdravljeni gos-pod Franci Rokavec, moram vam povedati, da ste me glo­boko razocarali s tem, da ste v državnem svetu  glasovali proti vetu o noveli zakona o vodah. Koga vi sploh zasto-pate v državnem svetu? Kamnicanov zagotovo ne. Glede na to, da smo v Ka­mniku lansko leto dejansko imeli probleme s pitno vodo in  smo doma kuhali vodo iz pipe, v šoli pa dobivali plas­tenke z vodo, menim, da vsi Kamnicani vemo, kako dra­gocena je cista pitna voda. Ko nismo smeli piti iz pipe, se mi je zdelo noro to, da kuhamo vodo, ki naj bi bila naceloma pitna! Pitna voda ni nikogaršnja last (glejte Ustavo RS, clen 70.a), am-pak last vseh nas, tako ljudi kot živali in tudi rastlin! V istem clenu  piše, da ima vsak pravico do pitne vode. Z vašim glasovanjem ste razocarali vse, ki nam je v Kamniku pitna voda po­membna. Mogoce pa vi radi pijete prekuhano vodo ali vodo iz plastenke? Upam, da vas bo enkrat srecala pa-met,« tako odlocno je držav­nemu svetniku Franciju Ro­kavcu, sicer županu Obcine Litija, ki je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik lo-kalnih interesov v drugi vo­lilni enoti in kot tak zastopa tudi interese Obcine Ka­mnik, zapisala 14-letna Ta­mara Tomanic, ucenka Osnovne šole Frana Albreh­ta in clanica gibanja Mladi za podnebno pravicnost. Preproste, a mocne besede, ki si jih odrasli, kot kaže, ne upajo izreci. Sploh politiki, ki nemalokrat nekaj govori­jo, povsem drugo pa delajo. Državni svetnik Franci Ro­kavec ima ob svoji predstavi­tvi na spletni strani Držav­nega sveta namrec med dru­gim zapisano, da cuti veliko AKTUALNO Kamnolom nameravajo razširiti Javna obravnava predlaganih sprememb prostorskih aktov za širitev kamnoloma druž-be Calcit bo v sredo, 21. apri-la, z zacetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani Obcine Kamnik. stran 5 odgovornost do okolja, v ka­terem živimo. Odgovora na svoje pismo ni prejela. Ce so politiki tiho, mi, mladi, ne bomo Tamara Tomanic je dokaz, da mladi niso apaticni in da ne drži, da jih politika in po­membne teme ne zanimajo. Med epidemijo in s tem po­vezanimi zdravstvenimi in gospodarskimi težavami, ki nemalokrat odtegnejo po­zornost od drugim po­membnih stvari, so poslanci Državnega zbora sprejeli novelo Zakona o vodah, ki po novem s 37. clenom do-voljuje gradnjo objektov v javni rabi na vodnih in prio­balnih zemljišcih, kar je stroko in civilno družbo mocno razburilo – ker veto na novelo zakona ni bil izglasovan, so zaceli zbirati podpise za vložitev pobude za referendum. V prvem tednu so jih zbrali devet ti­soc. »Priznam, te stvari kar spremljam, veliko izvem tudi v gibanju Mladi za pod-nebno pravicnost. Spre­membe zakona ogrožajo pi-tno vodo, saj bodo nekatera obmocja, ki jih prej niso smeli, zdaj lahko pozidali,« nam pove uvodoma in hitro KULTURA Ples, njen življenjski slog »Skozi ples se najlažje izra­žam, hkrati pa takrat, ko ple­šem, odmislim vse težave in dejansko zaživim taka, kot sem,« pravi nadarjena ple­salka Daša Resnik iz Plesne­ga kluba Šinšin. stran 8 doda, da je znana okoljska aktivistka Greta Tunberg iz Švedske njena vzornica in je tako tudi sama zacela razmi­šljati o tem, da moramo re-šiti svet pred globalnim se­grevanjem, »in ce noben politik noce poprijeti za to, bomo pa pac mladi. Mladi bomo zaceli ozavešcati sta­rejše, da so naredili napako, in mi jih bomo skušali spod­buditi, da to napako popravi­jo. Sicer jih bo veliko proti temu in tega se vsi zaveda-mo, a ne bomo obupali.« Župan in svetniki se bojijo odlociti za spremembe Starši jo zelo podpirajo, tudi mlajša sestra in profesorji. Ne nazadnje je miselni pre­skok v zvezi s tem doživela prav v šolskih klopeh. Po okoljevarstveni poti je zacela stopati pred štirimi leti. »Natanko se spomnim tre­nutka, ki mi je spremenil življenje. Gledali smo doku­mentarni film o tem, kako pridobivajo palmino olje in koliko gozdov unicijo v ta namen, in to se mi je takoj zdelo nesprejemljivo. Pri sebi sem sklenila, da izdel­kov s palminim oljem ne bom kupovala, in danes v ZANIMIVOSTI Bajtarstvo je nacin življenja Bajtarji z Velike planine le­tošnjo sezono praznujejo devetdeset let, odkar sta se prva turista, brata Gregorc, dogovorila za najem pas-tirske koce na Veliki planini cez zimo. Ob jubileju so iz­dali zbornik. stran 10 trgovini skrbno pregledam deklaracije. Tudi starše opo­zarjam na to,« pravi in po­hvali svoje ucitelje, da pri pouku veckrat govorijo o podnebnih spremembah, varovanju okolja in podob­nih temah. Pove nam, da spremlja tudi lokalno politiko in bere Kamnican-ko. »Odpadkov v naravi je prevec, vodni viri so že onesnaženi. Zdi se mi, da se župan in svetniki boji­jo narediti spremembe, kot da ne vedo, da bi bile te spremembe le korak v pravo smer. Naj zacnejo delati v korist okolja in s tem vseh nas. Razumem, da je v obci­ni veliko projektov, a ni prav, da na varstvo okolja pozabljamo. Ce vemo, da nekaj ni prav, moramo povzdigniti svoj glas, tudi lokalni politiki bi ga mora­li,« zrelo pove, a hitro doda, da jo veckrat kar skrbi, v kakšen svet odrašca. Zaveda se, da mora biti – ce s prstom kaže na druge – sama dober zgled in do-sledna pri stvareh, na katere opozarja. Zato poudarja, da starše doma nenehno opo­zarja, naj kupujejo cim manj plastike, iz plastenk vode ne pije, pitno vodo varcno po­rablja … S plakatom smo jo že lahko videli stati na javnih mestih po Kamniku, ceprav jo je bilo ob tem tudi sram, saj so jo mnogi gledali kot najvecjega cudaka. A vztraja-la bo, zatrdi. Svetovni dan Zemlje praznujemo 22. aprila »Zdi se mi pomembno, da obeležujemo dneve, posve-cene naravi. Zemlja ne pot-rebuje ljudi, ljudje potrebu­jemo Zemljo. Želim si, da bi bila naša Zemlja cez petde-set let bolj zdrava in manj onesnažena,« zakljuci Ta­mara, ki si želi postati profe­sorica zgodovine in ostati aktivna državljanka. ŠPORT V soboto prva zakljucna žoga V soboto, 17. aprila, se bo državno prvenstvo po skoraj treh tednih premora nadalje­valo s tretjo finalno tekmo koncnice med odbojkarica-mi Calcita Volleyja in Nove KBM Branik. stran 11 Dodatna postaja in še vec koles Sistem Kamkolo vstopa v tretjo sezono delovanja. Zaradi epidemioloških razmer bo clanarina, ki sicer velja le za tekoce koledarsko leto, letos izjemoma podaljšana do 1. junija. Jasna Paladin Kamnik – Sistem avtomati­zirane izposoje koles Kam­kolo je zacel delovati junija 2019 in njegovi uporabniki že nestrpno cakajo, kdaj se bodo s kolesi lahko znova odpeljali po opravkih. »V obdobju zimovanja smo kolesa in postaje pregledali ter opravili servis, tako da smo pripravljeni na novo se­zono. Letos smo sistem tudi posodobili in namestili do-datno postajo pri Zdravstve­nem domu dr. Julija Polca Kamnik ter povecali število koles, tako da bo teh zdaj že štirideset. Lokacije drugih šestih postaj pa so vsem že dobro znane: prva je pri na­kupovalnem centru Super­nova, druga v neposredni bližini pošte na Duplici, tre­tja na Železniški postaji Ka­mnik, cetrta ob Glasbeni šoli Kamnik, peta na glavni avtobusni postaji v Kamni­ku in šesta pri Domu kultu-re Kamnik,« nam je poveda-la Alenka Babnik z Obcine Kamnik. 43. stran Obcinske novice Kamnik del Gorenjske kolesarske mreže Kolesarske poti na Gorenjskem bodo oznacili s posebnimi tablami, tudi del, ki vodi od Podgorja do Kamnika. Jasna Paladin Podgorje–Kamnik kolesarja pripelje do Kamnika. Z no-Kamnik – Gorenjska kole-vimi tablami bodo tako sarska mreža je skrbno izde-oznaceni štirje kilometri po­lan preplet povezav na po-vezave,« nam je pojasnila drocju Gorenjske in nekate-Alenka Babnik z Obcine Ka­rih njej sosednjih obcin, mnik in dodala, da nacrtova­tudi obcine Kamnik. ni kolesarski povezavi Ka-Deležniki so se pod vod-mnik–Godic in Kamnik– stvom Razvojne agencije Ljubljana ne bosta del Go-Zgornje Gorenjske – RA-renjskega kolesarskega GOR, ki je vodilni partner omrežja. projekta, nedavno sestali na V omrežje so vecinoma spletni delavnici z naslovom vkljucene asfaltirane poti. Gorenjsko kolesarsko Nekateri deli so speljani omrežje kot urejena regio-tudi po makadamskih, po nalna in lokalna kolesarska katerih pa je možno kolesa­ mreža, na kateri so se sezna-riti z vsemi vrstami koles. In nili z enotnim sistemom kaj so prednosti takšnega oznacevanja, ki je v pripravi. Sistem oznacevanja je uskla­jen z Direkcijo RS za infra-strukturo in je pripravljen v skladu s Pravilnikom o pro-metni signalizaciji in pro-metni opremi na ce­stah. Skupaj je na celotnem omrežju predvidena postavi­tev 541 tabel, 331 tabel na dr­žavnih kolesarskih poveza­vah in 210 na lokalnih kole­sarskih povezavah. »Na obmocju obcine Ka­mnik bo oznacena kolesar-ska povezava G7, ki povezu­je  Kranj, Cerklje na Gorenj­skem, Komendo in Kamnik. V naši obcini se v naselju Podgorje navežemo na ome­njeno kolesarsko povezavo, ki po obstojeci lokalni cesti mreženja? »Vzpostavljamo sistem kolesarskega omrež­ja, ki bo enotno oznacen, ima skupno spletno stran in promocijo. Na njem in tudi izven njegovega obmocja iz­obražujemo in vzpostavlja-mo sistem standardov 'kole­sarju prijazni', ki bo primer-ljiv s tistimi iz sosednjih držav. Vse skupaj bo pripo­moglo k urejeni kolesarski destinaciji, ki ni samo ob­cinska, pac pa širše regio­nalna (pokriva obmocje Go-renjske in šestih sosednjih obcin – za zdaj). Na ta nacin omogocamo razvoj kolesar­skega turizma, rekreacije in dnevnih migracij, saj bo po­sledicno tudi infrastruktura vse boljša.« Podelitev spominskih priznanj Rudolfa Maistra Jasna Paladin Maribor – Zveza društev ge­neral Maister, Obcina Ka­mnik in Mestna obcina Ma-ribor vsako leto podelijo spominska priznanja gene-rala Rudolfa Maistra za vecletno delo oziroma za iz­jemne zasluge pri ohranja­nju spomina, sporocilnosti in velicine generala Rudolfa Maistra ter njegovih borcev. Podelitev priznanj naj bi po­tekala 23. novembra, vendar zaradi epidemije to ni bilo mogoce, zato so tokrat pri­znanja izjemoma podelili v Mariboru, in sicer na rojstni dan generala 29. marca. Pri­znanja so prejeli: OŠ Rudol-fa Maistra Šentilj v Sloven-skih goricah, Prva gimnazi­ja Maribor, dr. Marjan Toš in Bogdan Urbar. Podelitve se je v imenu Obcine Ka­mnik udeležil podžupan Aleksander Uršic. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto Nadzor na Veliki planini Obmocje Velike planine ureja vrsta zakonov in odlokov, a bolj malo veljajo, ce se jih ljudje ne držijo in ce je nadzor nad njihovim upoštevanjem slab. Jasna Paladin Kamnik – Obcinski svetniki so pri obravnavi problemati­ke vnovicnega ustanavljanja Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe opozorili, da je varstvenih režimov (sploh na Veliki planini) v obliki zakonov in odlokov že sedaj kar nekaj, a da je nadzor nad njimi bolj slab. Podrocje po­krivajo razlicne inšpekcije, tudi policija, in za vse ni od­ govorna obcina, a za doloce­ ne stvari vendarle ima pri­ stojnosti – predvsem za vo­ žnjo z motornimi vozili. Iz pojasnil obcinske uprave Foto: Jasna Paladin in obcinske inšpektorice je Vožnja z motornimi vozili po Veliki planini ni dovoljena, razen za imetnike dovoljenj. razbrati, da so v lanskem letu opravili štiri nadzore novih pravil parkiranja na Veliki planini, v letošnjem letu pa tega nadzora (še) niso izvedli. Kršitev niso be-ležili, saj so se osredotocili le za opozarjanje in ozave-šcanje voznikov. Obcinska uprava je pristojna tudi za izdajanje dovoljenj za vo­žnjo z motornimi vozili na obmocju Velike planine za­radi naslednjih razlogov: os­krbovanje planinskih do-mov, planinskih koc in gos­tišc ter dostava gradbenega materiala in orodja za grad-njo, adaptacijo in vzdrževa­nje objektov. Dovoljenje za vožnjo z motornimi vozili lahko izdajo le ob soglasju lastnikov zemljišc, cez kate­ra poteka dovozna pot, ozi­roma njihovega zastopnika. V lanskem letu je obcinska uprava v skladu z dolocili odloka izdala 52 dovoljenj za prevoz z motornim vozilom na obmocju Velike planine. Dodatki za javne uslužbence Javnim uslužbencem v Kamniku je bilo v februarju izplacanih za dobrih 420 tisoc evrov dodatkov. Jasna Paladin Kamnik – Skladno z veljav-no zakonodajo so  javni uslužbenci za opravljanje nalog, ki se izvajajo na sede­žih delodajalcev oz. na tere-nu in so vezane na izvajanje ukrepov za preprecevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19, v casu trajanja epi­demije (to je od 19. oktobra 2020 dalje) upraviceni do izplacila dodatka za delo v rizicnih razmerah. Sredstva za izplacilo ome­njenega dodatka se glede na sprejeto interventno zako­nodajo zagotavljajo v prora-cunu Republike Slovenije, in sicer se upravicencem povrnejo na podlagi vlože­nih zahtevkov, ki se naslav­ljajo na ministrstvo za fi­nance. »Na enak nacin se za finan­ciranje istovrstnega dodatka zagotovijo sredstva tudi za­sebnim izvajalcem socialne­ga in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe ter zasebnim vrtcem s kon­cesijo in zasebnim vrtcem,« pojasnjuje podsekretar za kadrovske in splošne zadeve na Obcini Kamnik Franc Hribernik. Iz gradiva, ki so ga na obcini objavili v odgovoru na svetniško vprašanje stranke LMŠ, je razvidno, da so fe­bruarja dodatek za delo v ri­zicnih razmerah prejeli za­posleni v naslednjih obcin­skih ustanovah: Obcina Ka­mnik (14.241,27 evra), Zdra­vstveni dom Kamnik (153.059,41 evra), Mestne lekarne (47.035,99 evra), OŠ Marije Vere (20.502,07 evra), OŠ Šmartno v Tuhi­nju (17.340,24 evra), OŠ Frana Albrehta (31.912,49 evra), Glasbena šola Kamnik (3.385,63 evra), OŠ Toma Brejca (26.184,50 evra), OŠ Stranje (15.947,05 evra), OŠ 27. julij Kamnik (11.922,09 evra), Knjižnica Franceta Balantica Kamnik (4.918,99 evra) in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik (396,65 evra). Skupno je bilo tako javnim uslužbencem v obcini Ka­mnik februarja izplacanih 421.335,97 evra. Subvencije za investicije v ucinkovito rabo energije v obcini Kamnik Investicija za energetsko ucinkovitejšo rabo energije prinaša poleg zmanjšanje stroškov tudi boljše bivalne pogoje in dolgorocno gledano se investicija tudi povrne. Ce se pridobijo tudi nepovratna sredstva, se investicija povrne še prej. Dobra naložba je v odhodkih in pocutju zaznavna že prvo zimo. Obcina Kamnik že vrsto let dodeljuje fi­nancna sredstva za spodbujanje izvajanja ukrepov ucinkovite rabe energije in izra-be obnovljivih virov energije v gospo­dinjstvih. Od leta 2003 naprej obcina do-deljuje financne spodbude za posame­zne ukrepe, ki povecujejo ucinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije. Gre za razlicne ukrepe, kot so vgradnja energijsko ucinkovitih kotlov, toplotna izolacija fasade in zamenjava le­senih oken v gospodinjstvih. Obcina je v obdobju od leta 2003 do vkljucno 2020 na razpisala in dodelila 30.248,59 evra za 41 ukrepov. Obcina Kamnik tudi v letu 2021 dodeljuje nepovratne financne spodbude z name-nom spodbujanja ucinkovite rabe energi­je. Z zacetkom meseca aprila je objavljen razpis za spodbujanje naložbenih ukre­pov v ucinkovito rabo energije, vgradnjo energijsko ucinkovitih kotlov, toplotne izolacije fasade, energijsko ucinkovitih le­senih oken in prezracevanja oziroma re-kuperacije v gospodinjstvih. Skupna viši­na razpisanih nepovratnih sredstev znaša 40.000 evrov. Za nepovratna sredstva lahko zaprosijo obcani, ki imajo stalno prebivališce v ob­cini Kamnik in so bodisi lastniki ali solas­tniki stanovanjskih objektov bodisi naje­mniki stanovanjskih objektov, ki imajo z lastnikom objekta sklenjeno dolgorocno najemno pogodbo o sovlaganju v objekt ukrepov. Osnovni pogoj za pridobitev sredstev je pravilno izpolnjena in oddana vloga. Za vsak posamezen ukrep so dolo-cene višine nepovratnih sredstev financ­ne spodbude ter podani dodatni, bolj specificni kriteriji, ki jih je treba izpolnje­vati, pri tem je treba biti posebno pozo­ren na tehnicne zahteve, ki so podane v razpisni dokumentaciji za posamezni ukrep, in seveda je treba vlogo ustrezno dopolniti tudi z vsemi prilogami. Vec informacij o možnostih pridobitve nepovratne financne spodbude je na vo­ljo v razpisni dokumentaciji, ki bo obja­vljena na spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si v rubriki Javna narocila in razpisi. Dodatne informacije o razpisu je mogoce dobiti tudi pri gospe Mihaeli Br-not Veternik na telefonski številki 01/831 32 48 ali po elektronski pošti na naslovu mihaela.veternik@kamnik.si. 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 7. maja 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 29. aprila 2021. www.kamnik.si dodelila 772 subvencij v skupni vrednosti ali ustrezno soglasje lastnika stanovanj-Maja Alagic, MM Sol 360.237,65 evra. V preteklem letu je obci-skega objekta k izvedbi predvidenih (Vir: Obcina Kamnik) Obcinske novice Prometni znak postavili, nato odstranili Obcina Kamnik in Mešcanska korporacija Kamnik se nameravata dogovoriti o osnovnih usmeritvah celostnega urejanja prometa v Kamniški Bistrici. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Obcina oziroma Komisija za tehnic­no urejanje prometa Obcine Kamnik je na pobudo Me-šcanske korporacije Ka­mnik, ki je lastnik zemljišc v Kamniški Bistrici, odlocila, da na prometni znak za pre­poved prometa, ki je že stal na javni poti, ki od planin­skega doma v Kamniški Bi-strici oz. od Jerincka naprej vodi proti Žagani Peci in Jermanci, namesti dopolnil-no tablo z napisom »razen za lastnike zemljišc in oskr­bo planinskih domov«. Pro-metni znak so po tem, ko je odlocitev v javnosti dvignila kar nekaj prahu, pred dnevi odstranili. Za vec informacij smo pro-sili predstavnike Mešcanske korporacije Kamnik (MKK), saj nemalokrat slišimo, da nameravajo ceste in parki­rišca po dolini zapreti. To ne drži, nam je povedal Bojan Pollak. »Cesta, ki vodi od odcepa planinske poti na Kamniško sedlo, je imela od mesta, ko je nad zapušceno apnenico zavila s travnika v gozd prometni znak (prepo­ved prometa) z dopolnilno tablo 'gozdna cesta, voziš na lastno odgovornost'. Ko je Obcina Kamnik to cesto iz gozdne spremenila v obcin­sko, je tudi še v casu, ko je tekel denacionalizacijski po­stopek, postavila prometni znak za prepoved prometa, ne da bi se o tem kakorkoli posvetovala z denacionaliza­cijskim upravicencem. Ne-kaj casa sta bila celo dva znaka za prepoved prometa – eden pri Domu v Kam­niški Bistrici, drugi pa pri odcepu ceste do Štritofa (Je­rincka, Remsa). Ko je bilo zemljišce vrnjeno MKK, je obcina ohranila na teh ce­stah služnostno pravico poti v korist Obcine Kamnik ozi­roma v javno korist, vendar ni odstranila prometnega znaka. Res pa je, da MKK tega ni zahtevala, ker ga pac nihce ni spoštoval. Ker je ta znak prepovedoval promet prav vsem, med drugim se­veda tudi clanom MKK, za namene gospodarjenja z gozdom, oskrbe planinskih domov, lovcem itd., je MKK zahtevala, da naj se prepo­ved, ce ne že za vse, izvza-me vsaj za lastnike in oskr­bo planinskih domov. To je bilo upoštevano in dodana je bila dopolnilna tabla. V nobenem primeru pa MKK ni zahtevala postavitve zna­ka za prepoved prometa, ampak ravno nasprotno,« nam je povedal Bojan Pol-lak in dodal, da se bodo na to temo s predstavniki obci­ne najverjetneje sestali še aprila, takrat pa bo tudi znano, kakšna bo usoda prometnega znaka. Dogo­vorili naj bi se tudi o osnov­nih usmeritvah celostnega urejanja prometa v Kam­niški Bistrici. Delamo v prid kmetijstvu Strokovna skupina za podrocje kmetijstva v obcini Kamnik skrbi za stik med obcino in kamniškim kmeti ter razvojnimi pobudniki podeželja. Mojca Grojzdek Kamnik – V septembru 2020 smo se v Mekinjskem samo­stanu zbrali kmetje, simpati­zerji razvoja podeželja Ka­mnik, pod okriljem nevla­dnega sektorja Sticišca Sre­dišce. Na sestanek je Sticišce Središce povabilo tudi župa­na Mateja Slaparja. Še istega meseca je bila ekipa v sestavi Gregor Mlakar (predsednik), Mojca Grojz­dek (namestnica predsedni­ka), Rok Koncilija (clan), Bo-štjan Zajec (clan), Anton Ja­mnik (služba kmetijskega svetovanja) vabljena na sesta­nek na obcino, kjer so stekli pogovori v zvezi z razpisi in sredstvi, namenjenimi za kmete in razvoj. Skupina dela v prid vsemu, kar je povezano s kmetij­stvom, turizmom in razvo­jem podeželja v Kamniku, zato se redno in nacrtovano zbira enkrat mesecno na ses­tankih, obicajno v prostorih Obcine Kamnik oziroma v zadnjih mesecih na platformi Zoom. Koordinacijo oziroma povezavo med skupino in Ob­cino Kamnik vodita Katarina Šcetinin in Luka Svetec. Vkljuceni smo mnenja, da na tak nacin lažje povežemo obcino s terenskim dogaja­njem in željam ter pobudam kmetov in simpatizerjev ra­zvoja podeželja. Trenutno se zavzemamo za oglaševanje kmetij na podrocju trženja, prodaje in lokalne pridelave zdrave hrane. Želja in cilj je, da bi nja na podrocju kmetijstva, dajati pobude in predloge in aktivno sodelovanje pri im­plementaciji podanih idej. Torej cas clani strokovne skupine namenimo ne samo zato, da sestankujemo in ne­kaj sklenemo, temvec da tudi pomagamo pri realizaciji, Strokovna skupina za podrocje kmetijstva v obcini: . Gregor Mlakar (predsednik), svatna@gmail.com . Mojca Grojzdek (namestnica predsednika), m.grojzdek@gmail.com . Rok Koncilija (clan), kmetija.mlinar@gmail.com . Boštjan Zajec (clan), zajecbostjan.zajec98@gmail.com . Anton Jamnik (clan, kmetijsko svetovalna služba), anton.jamnik@lj.kgzs.si . Luka Svetec (clan, Obcina Kamnik), luka.svetec@kamnik.si bile na obcinski strani ob-javljene kmetije oziroma dopolnilne dejavnosti vseh kamniških kmetovalcev oziroma pridelovalcev hra­ne. Tako bi ljudje lažje prišli do informacije, kje, kdo in kaj prodaja oziroma nudi. Delo strokovne skupine za podrocje kmetijstva v obcini Kamnik je spremljanje sta­kar je, lahko recemo, neka­kšna novost v primerjavi s prejšnjim nacinom delova­nja raznih strokovnih skupin in komisij. Kaj si kmetje sploh želimo Želimo si, da bi se kmetije, vsi zavzeti za razvoj podeže­lja, resnicno povezali, stakni­li glave in povedali, kaj bi radi in kako to realizirati. Ob­cina nam bo pri tem stala ob strani, le jasne predloge in pobude si želimo. Pred kratkim je skupina ob-javila tudi vprašalnik, katere vrste izobraževanj si želimo na podrocju kmetijstva. Iz­kazalo se je, da si najbolj že-limo razlage v zvezi z doku­mentacijo in gradnjo, drugo mesto je zasedla dopolnilna dejavnost, tretje trženje. Skupina bo te teme mesec­no poskušala reševati in se z deležniki, kot so obcina, za­vodi, služba za kmetijsko svetovanje in drugi, zavze­mala za realizacijo vsebin, ki so jih omenili pobudniki. Tokrat vas vse, ki imate de­javnost na kmetiji, vabimo, da se vpišete v obrazec za zbiranje podatkov o kmeti­jah v obcini Kamnik, ce že-lite, da vaše podatke objavi-mo na spletni strani obcine in drugih obvešcevalnih kanalih, povezanih z Obci-no Kamnik. Obrazce najde­te na spletni strani Obcine Kamnik in tudi na profilu Kamniški kmetje na Face-booku. Aktivnim lahko pošljete tudi pobude in predloge v zvezi z razvojem kmetijstva in po­deželja v obcini Kamnik. Objekti so znova odprti Po enajstdnevni »popolni zapori države« so objekti, ki jih upravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, od 12. aprila znova odprti. Jasna Paladin Kamnik – V ponedeljek so svoja vrata tako znova odprli Turisticno-informacijski center (TIC) na Glavnem trgu, Dom kulture Kamnik, sanitarije na glavni avtobu­sni postaji pa tudi vsi špor­tni objekti. »V TIC ponovno z veseljem vabimo obiskovalce, ki želijo pridobiti informacije o Ka­mniku in turisticnih ponu­dnikih ter vsa gradiva, ki so na voljo. Ob prvih sprošca­njih ukrepov najprej prica­kujemo domacine in obisko­valce iz sosednjih obcin ter vse, ki bi v Kamniku želeli unovciti svoj turisticni bon. Glede na lansko poletje je bila naša destinacija med vsemi slovenskimi obcina-mi kar na 16. mestu po kori-šcenju bonov. Postopoma pa lahko pricakujemo tudi tuje goste iz bližnjih držav,« je ob odprtju dejal vodja eki­pe turizem Samo Surina. Iz Doma kulture Kamnik sporocajo, da je Galerija Doma kulture Kamnik po­novno odprta. Tam si lahko še ta in naslednji teden ogle-date razstavo Vrtca Zarja z naslovom Rastemo skupaj. Razstava bo na ogled do 22. aprila vsak torek od 10. do 12. ure in vsak cetrtek od 16. do 18. ure, ogleda pa si jo lahko le ena družina hkrati. Dejavnosti se bodo lahko znova izvajale tudi znotraj športnih objektov, a na Za­vodu za turizem, šport in kulturo Kamnik opozarja­jo, da je še vedno treba upoštevati uradna navodila NIJZ, ministrstva za zdrav­je ter navodila pristojnih institucij. Dodatna postaja in še vec koles 31. stran Tako kot doslej bo tudi letos veljalo, da bodo kolesa lah­ko uporabljali vsi, ki bodo za to placali letno clanari-no. Ceprav clanarina velja za tekoce koledarsko leto, pa bo zaradi epidemiolo­ških razmer clanarina, pla-cana v lanskem letu, izje­moma veljala do 1. junija. Uporabnikom bo še vedno na voljo 14 ur brezplacne izposoje na teden, uporaba sistema pa bo dovoljena le polnoletnim osebam. Ker pa so lani zaznali vec pri­merov vandalizma, so se letos odlocili še zaostriti Splošne pogoje dostopa in uporabe sistema za izposo­jo elektricnih koles v obcini Kamnik. Vse informacije o placilu, prijavi, podaljšanju clanari­ne in splošnih pogojih bodo objavljene na spletnih stra­neh www.kamkolo.si in www.kamnik.si. OBVESTILO O CEPLJENJU Spoštovani, ker smo v cepilnem centru Zdravstvenega doma Kamnik zakljucili cepljenje zainteresiranih starejših od sedem­deset let, pozivamo vse obcane, starejše od sedemdeset let, ki se za cepljenje še niso odlocili, naj se narocijo na spletni strani Zdravstvenega doma Kamnik (Narocanja na cepljenje proti covidu-19) ali pri osebnem zdravniku. Hkrati pozivamo vse starejše od sedemdeset let, ki so se na cepljenje že prijavili, pa niso bili vabljeni, naj se obrnejo na osebnega zdravnika, da preveri prijavo in kontaktne podatke. Direktor Sašo Rebolj, dr. med., spec. Obcinske novice, mnenja Ustanovili obcinski odbor SDM Kamnik Za predsednika je bil na ustanovnem kongresu izvoljen Tim Rauter. Jasna Paladin Kamnik – V Kamniku so 1. aprila ustanovili obcinski odbor SDM (Slovenska de­mokratska mladina), kjer so zbrani mladi clani stranke SDS. Predstavili svojo vizijo razvoja Kamnika Na ustanovnem kongresu je bil za predsednika SDM Ka­mnik soglasno izvoljen Tim Rauter, ki je postal tudi clan izvršilnega odbora SDS Ka­mnik. Rauter je kot svojo vizijo delovanja v odboru po­udaril sodelovanje in dialog med mladimi in iskanje skupnih tock za napredek mladih, mesta Kamnik in stranke SDS. Kot je dejal na ustanovni seji, je njegova vi-zija skrb za samooskrbo, va­rovanja naravnih virov, kot je voda, ter reševanje proble­matike na lokalni in državni ravni, rešitev problema umi­ranja starega jedra ter reše­vanje problematike na lokal­ni in državni ravni. Prizade-val si bo tudi za prihodnost turizma v Kamniku in za oživljanje slovenskih obica­jev s poudarkom na domo­ljubju. »Mladi clani SDS smo tudi prepricani, da je prav, da na vseh državnih objektih v obcini visijo slo­venske in obcinske zastave, saj smo prepricani, da mo-ramo biti ponosni na svojo zastavo. Povezovanje je skupni cilj tudi mladih cla­nov SDM Kamnik, saj bomo le tako zmogli premagovati številne ovire v dobro mla­dih in mesta Kamnik, na ka­tero smo vsi zelo ponosni,« med drugim pravijo v obcin­skem odboru SDM Kamnik, kjer si bodo skupaj z obcino prizadevali najti cilje in pri­ložnosti za nove projekte, ki bodo v zadovoljstvo mladim in starejšim obcanom. Za nacrtovan razvoj Kamnika Kamnik je mesto z vecstole­tno tradicijo, kjer se prepleta tisoce zgodb. Kamnik je vedno imel pecat pomemb­nega mesta. Nekoc je bil pomembno trgovsko in indu­strijsko središce. Kakšen Kamnik pa si želimo danes? Za nacrtovani razvoj in fleksi­bilno okolje obcina s trideset tisoc prebivalci zagotovo potrebuje jasno prostorsko vizijo razvoja obcine na vseh strateških podrocjih (turi­zem, gospodarstvo, šport, kultura, stanovanjska politi­ka in infrastruktura) ter mora pripraviti in sprejeti Obcinski prostorski plan, ki bo usme­ritev za strateško nacrtovan prepoznan kot mesto prilož­nosti. S prostorsko politiko mora-mo ustvariti fleksibilno oko­lje, v katerem bo možnost za rast podjetništva, turizma in spremljajocih dejavnosti. Za okolje, ki se bo hitro od­zvalo na investicijsko name-ro, je treba imeti sprejete prostorske akte, ki to omo­gocajo, in vizijo, ki to podpi­ra. Ne moremo vsake malo vec­je investicije prepušcati ne­gotovosti, ali bo sama izgra­dnja oziroma umestitev vpli­vala na promet, ali imamo dovolj kapacitet v vrtcih, šo­lah in domovih za starejše ter podobno. S takšnimi vprašanji ali izzivi se srecujemo pri vsaki obravnavi sleherne investicij­ske namere, namesto da bi nacrtovali površine in pot-rebno javno infrastrukturo, ki zagotavlja rast mesta, a ne na racun kvalitete življenja. Zavzemam se za to, da inve­stitorjem omogocimo reali­zacijo njihovih namer, a le pod pogojem, da se ne Tocka za starejše Pomemben rezultat projekta EU_SHAFE je potrjeni projekt Tocka za starejše. Anita Molka Kamnik – Razvojni center Srca Slovenije se že vrsto let zavzema za kakovostnejše življenje starejših, zato se vkljucuje v evropske projek­te, ki to spodbujajo. Takšen projekt je tudi EU_SHAFE, ki naslavlja pametna, zdrava in starosti prijazna okolja. Najpomembnejši rezultat izvedenih aktivnosti je priprava skupnega projekta za starejše Vzpostavitev mo-dela in storitev za pomoc starejšim na domu – Tocka za starejše, ki je bil na LAS razpisu tudi potrjen konec marca 2021. V okviru EU_SHAFE so bila organizirana že tri srecanja za organizacije, ki v Srcu Slovenije delujejo na podro-cju starejših. Na prvem sre-canju so izvedli delavnico za oblikovanje skupne projek­tne ideje za prijavo na razpis LAS in glede na zakljucke vseh srecanj je Razvojni cen­ter Srca Slovenije organiziral delavnico za vse potencialne partnerje prihodnjega pro-jekta iz vseh obcin obmocja LAS, na kateri je Zavod Ore-li iz Kamnika predstavil okvirno projektno idejo, ki izvira iz njihovega znanja, izkušenj in delovanja na ob-mocju obcine Kamnik. Glede na vse zbrane infor­macije, pobude, predloge in dobre prakse projekta EU_ SHAFE je Razvojni center Srca Slovenije zacel koordi­nacijo priprave vloge na raz-pis LAS. Cilj je bil, da je en partner iz vsake obcine LAS z namenom zajema celotne­ga obmocja. K partnerstvu so pristopili Obcina Litija, Obcina Lukovica in Društvo upokojencev Šmartno pri Litiji, vodilni partner projek­ta pa je LAS Srce Slovenije, ki je tudi pripravljal vlogo. Zunanji izvajalec projekta je Zavod Oreli iz Kamnika, saj lahko njihov že delujoci sis-tem za pomoc starejšim na domu nadgradimo in ga prenesemo v druge obcine LAS Srce Slovenije. Zunanji izvajalec projekta je Zavod Oreli iz Kamnika, ki že ima delujoc sistem za pomoc starejšim na domu. Projekt bo omogocil prenos znanja in prakticnih izku­šenj skozi predavanja in de­lavnice. Za vsako partnersko obcino se bo pripravila stra­tegija razvoja storitev za sta­rejše na osnovi izvedene analize obstojecega stanja in želenega koncnega stanja, kar bo podlaga za aktivno iz­boljšanje obstojecih storitev in uvajanje novih. Vzposta-vile se bodo tri tocke za sta­rejše, ki bodo nudile posa­mezne storitve (svetovanje, pomoc na domu), mreža sodelujocih organizacij in mreža prostovoljcev. Skup-šcina LAS je 25. marca 2021 projekt Tocka za starejše po­trdila. Projekt se bo izvajal v letih 2021 in 2022. Naslednja aktivnost projekta EU_SHAFE je srecanje de­ležnikov v maju 2021, kjer bodo predstavljene evropske dobre prakse na temo komu­niciranja in informiranja. Vodne vire je treba zašcititi dah, ki je bila sprejeta v Državnem zboru RS, in ki dopušca gradnjo na doslej zašcitenih vodovarstve­nih obmocjih in obrežjih vodnih te­les. Medtem ko voda postaja nafta 21. stoletja, se nekateri do po­membnega nacionalnega bo­gastva vedejo zelo neodgovorno. Kamnik je vselej slovel po izjemno kvalitetni pitni vodi, cetudi so ne­davni dogodki, tudi zaradi množic­nega turizma na Veliki planini, po­kazali na slabšanje stanja. Pred­vsem pa so nas opozorili, da zdra­va pitna voda ni za vedno dana, ampak je dobrina, ki jo je treba ves cas varovati. Zato na tem mestu dat v Obcinskem svetu, je bila na pobudo strank LDP, LMŠ, DESUS svoje kolege in kolegice v Obcin- Mnenje obcinske svetnice Zašcitimo našo vodo Karla Urh, svetnica, LMŠ Srcno podpiram projekte, ki so namenjeni razvoju na podro-cju urejanja cest, komunal­ne  infrastrukture, turizma, ohranjanju neokrnjene nara­ve, zdrave hrane, skrbi za socloveka, medgeneracijsko po­vezovanje, ohranjanje kultur­ne dedišcine in predvsem skrbi za cisto pitno vodo. Nedopustno je, da je Državni zbor RS potrdil in sprejel Za­konu o vodah, ki nam jasno sporoca, da bo pravica do pitne vode kot ustavna kategorija res ostala samo mrtva crka na pa-pirju. Država je dolžna vodne vire upravljati z zavedanjem, da vodni viri prednostno pred­stavljajo trajnostno oskrbo pre­bivalstva s pitno vodo. Ta skrb mora biti pred vsemi drugimi interesi, tudi pred gospodarski-mi. Ko gre za pitno vodo, ko gre za zdravje naših državlja­nov, ne sme biti nobenih ško­dljivih izjem, nobenih lukenj v zakonodaji in nobenega nera­zumljivega tolmacenja vladnih uredb. Zavedati se moramo, da tu ni možnosti za popravljalne ukrepe, ko gredo enkrat odplake v podtalnico, jih zaužijejo tudi ljudje. Resna opozorila strokovnjakov, nara­vovarstvenikov in tudi zdravni­kov žal niso bila upoštevana. Sama sem že opozarjala na problematiko varovanja okolja v dolini Kamniške Bistrice in Velike planine, ki je po struktu­ri visoki kraški svet, ki vse posr­ka vase in potem to pronica v dolino. V našo pitno vodo. Ne želim si obvestil, da je naša voda oporecna in jo je treba prekuhavati. To je treba urediti takoj in ne prelagati odgovor­nosti. Oskrba s kakovostno pi-tno vodo mora biti najpo­membnejši trajnostni cilj, ker ima vsakdo pravico do pitne vode. Uporabnike vode iz za­jetja Iverje skrbijo tudi nekon­trolirani posegi v naravo, ki so v zadnjem casu v porastu. Vemo, da narava vseh teh po­segov ne prenese in da predsta­vljajo veliko nevarnost za zajet­je Iverje v Stahovici, ki se napa­ja iz Kamniške Bistrice in po­tokov, ki se stekajo vanjo. Ali se kdaj vprašate, od kod pri­tece, zakaj je takšna, kot je, in kaj se bo zgodilo, ce se bo one-snaževanje podzemnih vod na­daljevalo, kajti rešitvi z nacrto­vano vrtino jaz in tudi moji kolegi iz svetniške skupine LMŠ ne verjamemo, ker še ved-no ni nic storjenega, da se pod-talnica ne bi onesnaževala. Dejstvo je, da vodo iz zajetja Iverje pije sedemdeset odstot­kov obcanov in zato je potreb-no skrbno ravnanje z okolico vodonosnika. Treba je opraviti strokovne analize zalog vod­nih virov, ki bodo pokazale, kako naprej. Predvsem pa se zavedajmo vsi skupaj, da je narava nad clovekom in jo je treba spoštovati. Sprašujem se, kaj bo z našo vodo cez pet, deset let? Ukrepajmo takoj – voda je naš edinstveni zaklad, ki nam omogoca živeti in preživeti. Odpadki ogledalo družbe cem z rumeno in belo piše, da je prepovedano odlagati odpadke ob zabojnikih in da se prekršek kaznuje z globo 100 evrov, je vcasih pogled na ekološke otoke sramoten. Bi bilo mogoce bolje, ce bi na opozorilno tablo namesto prepovedi zapisali; Prosimo vas, da skrbite za našo skupno podobo in svojih odpadkov ne odlagate poleg zabojnikov. Seveda se lahko tolažimo, da je bo­lje, da odpadki koncajo na eko oto­ku kot v naravi. Vendar tolažba ni dolgorocna rešitev, saj v marsikateri krajevni skupnosti že razmišljajo o ukinitvi problematicnih otokov. Še vedno so tisti, ki odpadke pripeljejo na ekološki otok, veliko boljši kot ga odnosa do soljudi in narave. Ob tisti, ki jih enostavno vržejo med vo- NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK; SVETNIŠKA SKUPINA LDP poudarjanju ekologije na vsakem skem svetu pozivam, da za ohrani­žnjo iz vozila. in NSi Vlada pozvana, naj prisluhne razvoj poselitve, gospodar­ koraku bi pricakoval, da se bo sta­ poslabšujejo pogoji življenja OBCINA KAMNIK, GLVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LSU tev zdrave pitne vode ponovno In vse to ob dejstvu, da vsako go-civilni iniciativi Za Slovenijo za svo­ stva, javne lokalne družbene infrastrukture. nje izboljševalo, a se po mojem spodinjstvo lahko 2-krat letno naroci ter bivanja. bodo. Iniciativa je imela tedaj kljuc-enotno stopimo skupaj in damo mnenju v zadnjem obdobju slabša. brezplacni odvoz kosovnih odpad-no vlogo pri vpisu neodtujljive pra-zavezo, da se bomo zoperstavili Izkušnji, ki jih ima Kamnik z Poleg locenega zbiranja odpadkov v kov. Ce pa sami odpeljete odpadke vice do pitne vode v Ustavo RS. vsakemu posegu, ki bi lahko ogro- To, da Obcinski prostorski okviru posameznega gospodinjstva obmocji t. i. Utokove jame na zbirni center in priložite kupon, Pomembno vlogo je imel tudi zili naše vodne vire. Preprican plan nujno potrebujemo, se imamo na voljo tudi loceno zbiranje pa si položnico znižate za 8 evrov. Kamnican Brane Golubovic, saj sem, da je to stališce enotno, ne ter Smodnišnico, sta dovolj, in odlaganje razlicnih vrst odpadkov kaže na vsakem koraku, pri vsaki novi želeni oziroma iz- Ocitno bo treba bolj poudarjati in mu je s kolegi iz civilne iniciative glede na razlicne politicne skupi­ da zacnemo delati drugace. na ekoloških otokih. Kjer so pravilo­ljudem veckrat povedati, kakšne uspelo prepricati dve tretjini po-ne, iz katerih prihajamo. ma modri zabojniki za papir in kar­možnosti imajo! Cas je, da prebudimo Vero­ raženi investicijski nameri. slancev Državnega zbora, da so tonsko embalažo, rumeni za meša- Edis Rujovic, vodja svetniške Sandi Uršic Zastaviti je treba jasno vizijo nikino mesto. podprli spremembo Ustave, in no odpadno embalažo ter zeleni za tako je pravica do zdrave pitne vode postala ustavna pravica sle­steklo. Vcasih imam obcutek, da ima marsikdo, ki pripelje na ekološki otok svoje odpadke, težave s prepo­ znavanjem barv, da o branju ne go- vorimo. Kljub temu da jasno na rde­ za Kamnik 2040, ki ji bodo Bogdan Pogacar sledili prostorski akti, ki bodo zastavljeni razvoj omo­ gocali zato, da bo Kamnik hernega državljana. Danes je zdra­ va pitna voda spet ogrožena. Ogro­ ža jo Vlada z novelo Zakona o vo­ Aktualno Kamnolom nameravajo razširiti Družba Calcit je februarja 2018 podala pobudo za spremembo namenske rabe prostora, ki bi jim omogocila širitev kamnoloma v Stahovici. Leta 2019 je obcina z vsemi deležniki in zainteresirano javnostjo že pripravila javni posvet na to temo, zdaj pa je obcinski oddelek za urejanje prostora objavil še javno razgrnitev in javno obravnavo. Jasna Paladin bel kalcit in sivi apnenec, rami na obmocju in razisko- be Calcit podana v februar­ mineralne surovine na ob- valnim prostorom Stahovica Javna razgrnitev za zainteresirano javnost bo ju 2018. Dne 20. junija Kamnik – Javno naznanilo za dopolnjen osnutek Odlo­ka o spremembah in dopol­nitvah obcinskega prostor­ stojecem pridelovalnem prostoru ni vec za dolgoroc­no proizvodnjo, zato v pod-jetju, kjer imajo sicer konce- – Grohat. Izkorišcanje na tem obmocju bo imelo zara­di vecje oddaljenosti manjše okoljske vplive, predvsem potekala od 9. aprila do vkljucno 10. maja. Ogled bo možen v prostorih Obcine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, drugo nadstropje v 2019 so bila izhodišca na javnem posvetu predstavlje­na udeležencem urejanja prostora. Namen posveta je skega nacrta Obcine Ka­ sijo za 85 hektarov zemljišc na bivalno okolje, zaradi re- ponedeljek, torek in cetrtek od 8. do 15. ure, v bil omogociti sodelovanje v mnik št. 3, ki je objavljeno na obcinski spletni strani, se nanaša na površine nadze­mnega pridobivalnega pros­ (površina dejanskega ka­mnoloma je 14,5 hektara) išcejo možnosti za izkori-šcanje zunaj sedanjih meja liefnih znacilnosti bo omo-gocalo ustreznejše pogoje za sanacijo, manjši pa bo tudi vpliv na vizualno degradaci­ sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure. V casu trajanja javne razgrnitve bo gradivo objavljeno v digitalni obliki na spletni zgodnji fazi postopka in pridobiti mnenja ter predlo­ge pristojnih nosilcev ureja­nja prostora in zainteresira­ tora, ki bo omogocal izvaja­nje dejavnosti pridobivanja mineralne surovine na raz­širjenem obmocju in s tem pridobivalnega prostora. Ge-ološke in morfološke meri­tve so namrec pokazale, da so razmere na hribu Grohat, jo prostora in prepoznav­nost širšega obmocja, saj obmocje ni oz. je manj vizu­alno izpostavljeno,« lahko strani Obcine Kamnik. V casu javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v sredo, 21. aprila, z zacetkom ob 16. uri v veliki ne javnosti. Kot je takrat med drugim povedal župan Matej Slapar, si želi obcina zagotoviti nadaljnji uspe­ nadaljnji razvoj družbe Cal- severno od obstojecega ka­ preberemo v gradivu. sejni dvorani Obcine Kamnik (drugo šen razvoj družbe Calcit cit, ki je specialist za proi­zvodnjo najkakovostnejših kalcijevo-karbonatnih pi-gmentov, polnil in granula­ mnoloma, ugodne za nada­ljevanje pridobivanja ka­mnine, zato so podali pobu-do za spremembo namen­ Širitev s ceste ne bo vidna nadstropje), Glavni trg 24, Kamnik. Ker je eksploatacija nacrto-V postopku lahko (gre za najuspešnejše pod-jetje v obcini Kamnik), a hkrati želijo zašcititi tudi okolje, zato je pobuda za tov ter drugi najvecji dobavi­ ske rabe prostora, ki bi jim Dobrih trideset hektarov ve­ vana na severnem pobocju sodeluje tudi širša obcino pogojno sprejemlji­ telj suspenzij za papirno in­ omogocila širitev. liko obmocje pobude za hriba, z južne strani (torej s javnost va. V družbi Calcit so takrat dustrijo na evropskem trgu. »S predlagano spremembo spremembo namenske rabe ceste) ne bo vidna. zagotovili, da s svojo dejav­ namenske rabe bo omogo­ leži severno in severozaho- V okviru postopka se izvaja Pobuda za spremembo in nostjo že do sedaj niso Prostora v obstojecem kamnolomu zmanjkuje cena dolocitev novega prido­bivalnega prostora, ki bo manjši za približno trideset dno od obstojecega kamno­loma in je vecinoma poraš-ceno z gozdom. Poseg bi tudi celovita presoja vplivov na okolje. Izdelano je okolj­sko porocilo in pridobljeno dopolnitev obcinskega pro-storskega nacrta Obcine Kamnik za spremembo na­ ogrožali pitne vode, s širit­vijo pa se bo eksploatacija samo še bolj oddaljila od V kamnolomu v Stahovici, hektarov, usklajen z geolo­ pomenil zmanjšanje površi­ mnenje o ustreznosti okolj­ menske rabe je bila na Ob- zajetja, zato škodljivih vpli­ kjer podjetje Calcit izkorišca škimi in terenskimi razme­ ne gozda za 27 hektarov. skega porocila. cino Kamnik s strani druž­ vov ni pricakovati. LOCENO ZBIRANJE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo približno 40-50 % odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Smiselnost locenega zbiranja tovrstnih odpadkov je v tem, da lahko z njihovo predelavo ustvarimo koristne proizvode. S predelavo bioloških odpadkov lahko pridobivamo kompost, ki ga vracamo nazaj v naravo ali pa npr. bioplin, iz katerega proizvajamo elektricno energijo ter toploto. Prav tako z locenim zbiranjem preprecujemo, da bi ti odpadki koncali na odlagališcih odpadkov in s tem dodatno obremenjevali okolje. Uporabniki lahko biološko razgradljive odpadke zbirate na dva nacina in sicer tako, da jih odlagate v tipske rjave posode ali pa jih kompostirate v lastnem vrtu z uporabo hišnega kompostnika. Vec o obeh nacinih locenega zbiranja si lahko preberete na naši spletni strani - www.publikus.si/gospodinjstvo/locevanje/biolosko-razgradljivi-odpadki. KUHINJSKI ODPADKI VRTNI ODPADKI • Ostanki in olupki od sadja in zelenjave, • Gnilo sadje in zelenjava, • kuhani ostanki hrane (netekoci), • ostali ostanki pridelka na vrtu, • pokvarjena hrana (brez tekocine in • ovenele rože, embalaže), • stara zemlja loncnic, • zelo onesnažena/zamašcena papirna • plevel, in kartonska embalaža živil, • pokošena trava, Nacrtovana širitev je oznacena z oranžno barvo. • jajcne lupine, • listje, • kavna usedlina, • zeleni obrez, • cajne vrecke, • ohlajeni lesni pepel, • papirnate vrecke za kruh, sadje in • žagovina. zelenjavo (uporabljene za zbiranje in odložene skupaj z ostalimi biološko razgradljivimi odpadki), • manjši ostanki mesa in mesnih izdelkov. NA KAJ MORATE BITI POZORNI PRI LOCEVANJU BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV? • Biološko razgradljive odpadke je prepovedano odlagati v plasticnih vreckah, saj je s tem otežena nadaljnja predelava. Pravilno je odlaganje v razsutem stanju oziroma v papirnatih ali biološko razgradljivih vreckah. • Odpadno jedilno olje ni biološko razgradljivi odpadek in ne sodi v rjavo posodo, prav tako ga je prepovedano npr. zlivati v stranišcno školjko. Pravilna je oddaja v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premicno zbiralnico ali oddaja v zbirni center. KATERI ODPADKI NE SPADAJO MED BIOLOŠKO RAZGRADLJIVE ODPADKE? • Iztrebki malih živali, • kosti, lasje in dlaka, • cigaretni ogorki, MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI • pometnine, • plenice, • z izlocki onesnaženi robcki in papirnate brisacke, • plasticne vrecke, MEŠANA ODPADNA EMBALAŽA • odpadno jedilno olje, NEVARNI ODPADKI • odpadna oblacila in tekstil, ZBIRALNIK ZA OBLACILA • gradbeni material, ZBIRNI CENTER NACIONALNI VETERINARSKI INŠTITUT • ostanki kolin in poginulih živali. 01 4779 353, 01 4779 150 Kamnolom v Stahovici se bo v prihodnje širil po severnem pobocju Grohata. / Foto: Jasna Paladin PUBLIKUSD.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA Zanimivosti Policijska kronika Spušcen pes Policiste je obcanka obvestila o spušcenem psu na obmocju Duplice. Ugotovljena je bila lastnica živali, ki ji je bil zaradi neprimernega zavarovanja živali izdan placilni nalog po Za­konu o zašciti živali. Drzna tatvina denarnice V Tuhinjski dolini sta dve osebi izvedli drzno tatvino iz sta­novanjske hiše. Ob tem jih je zalotila starejša oseba, poli­cisti pa so v nadaljevanju izsledili storilca in jima odvzeli prostost ter privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor. Nedostojno vedenje Policisti so bili obvešceni o mocno pijanem moškem, ki so ga v Kamniku izsledili in ga na kraju predali v oskrbo zdra­vstvenim delavcem, zaradi nedostojnega vedenja pa je pre­jel placilni nalog po Zakonu o javnem redu in miru. Tatvina alkoholnih pijac Varnostnik trgovskega centra je obvestil policiste, da je za­lotil storilca pri tatvini, ki mu je s kraja pobegnil. Policisti bodo nadaljevali zbiranje obvestil in zoper storilca bo poda­na kazenska ovadba. Kršitve odloka in zakona o nalezljivih boleznih Policisti so bili obvešceni o kršitvah odlokov vlade za zajezi­tev okužb na bencinskem servisu v Kamniku. Tam naj bi se vec oseb družilo ob kavnem avtomatu. Opravljeni so bili postopki z osebami, izrecena so jim bila opozorila po Zako-nu o nalezljivih boleznih. Prav tako so bili obvešceni o kršit-vi odloka v eni izmed cerkva na obmocju obcine. Policisti so opravili postopke in tudi tukaj kršiteljem izrekli opozorila. Vlom v podjetje Policisti so bili obvešceni o vlomu v eno od podjetji, pri ce-mer so storilci vlomili v vec pisarn in iz njih odnesli gotovi-no. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Intervencija Policisti so v Kamniku obravnavali intervencijo, kjer je sosed soseda v dvigalu z roko udaril, ga odrinil in se do njega neprimerno vedel. Sledita zbiranje obvestil in placilni nalog za kršitelja po zakonu o javnem redu in miru. Padec mopedista Po mestni ulici v Kamniku se je pod vplivom alkohola v sme­ri centra peljal starejši, izkušen mopedist, ki je zaradi nepra­vilnega premika z motorjem padel po vozišcu. K sreci se ni huje telesno poškodoval. Izdan mu je placilni nalog po za­konu o cestnem prometu. Spušcen pes Policisti so bili obvešceni o spušcenem psu, zaradi cesar so odšli na obmocje Zgornjih Stranj, kjer je bil ugotovljen la-stnik živali. Zaradi neprimernega zavarovanja živali bo krši­telju izdan placilni nalog po Zakonu o zašciti živali. Tatvina kovinske ograje Neznanci so na velikem jezu reke Kamniške Bistrice izvršili tatvino kovinske ograje z vrati, ki so onemogocala dostop nepooblašcenim osebam do jezu, in s tem oškodovali pod-jetje. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Zbirni center Lokvanj Letos mineva trideset let od osamosvojitve Slovenije in obdobja, ki so ga zaznamovale razlicne aktivnosti. Številne obeležujemo, nekatere pa so žal tudi pozabljene. Med takšnimi je tudi ustanovitev zbirnega centra za slovenske vojake z Domžalskega in Kamniškega, prebegle iz JLA, ki je deloval pod nazivom Lokvanj. Dogodke iz tedanjih dni nam je predstavil Bojan Koncan, ki je bil leta 1991 odgovoren za delovanje zbirnega centra. Jasna Paladin Kamnik – Bojan Koncan je upokojeni polkovnik Slo­venske vojske, ki je bil leta 1991 namestnik poveljnika 55. Obmocnega štaba za Te-ritorialno obrambo Domža­le, ki je po vojaški plati tak-rat pokrival obmocje takra­tnih obcin Domžale in Ka­mnik. Kaj vse se je dogajalo s fanti, ki so junija in julija tega leta služili vojsko v Ju­goslovanski ljudski armadi (JLA), nato pa samovoljno in samoiniciativno zapustili enote in ustanove JLA in prebegnili (prestopili) v eno­te Teritorialne obrambe (TO) Republike Slovenije, najbolje ve, saj je bil odgovo­ren za delovanje zbirnega centra za prebežnike, kjer so sprejemali vojake in castni­ke iz JLA. V tistem casu je bilo na služenju vojaškega roka v enotah JLA iz tedanje kamniške obcine 55 nabor­nikov. Lokacija je bila skrbno izbrana »V drugi polovici meseca maja 1991 smo v 55. Obmo-cnem štabu za Teritorialno obrambo Domžale (55. Ob­mŠTO) dobili nalogo, da pripravimo pogoje za delo Zbirnega centra za sprejem vojakov, gojencev, aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb ter vojakov po pogodbi iz Jugoslovanske ljudske ar-made, ki bi prostovoljno za­pustili enote in zavode Jugo­slovanske ljudske armade in prestopili v rezervni sestav slovenske Teritorialne obrambe in izhajajo iz obcin Domžale in Kamnik, ki sta tvorili 55. ObmŠTO. Poseb­na pozornost je bila name-njena izboru lokacije; ta je morala biti prikrita, nevpa­dljiva, a hkrati dostopna z vec strani, prav tako je mo-rala omogocati možnost usposabljanja. Lokacija je bila dolocena na meji obcin Domžale in Kamnik, tik pod vasjo Mala Lašna, sredi goz­da na položnem grebenu, dobro zakrita, z dobro pre­gledno okolico, primerno za obrambo, ter z možnostjo prikritega umika, nad vsemi vodnimi viri in med dvema pomembnima komunikaci­jama, skozi Crni graben in Tuhinjsko dolino,« se izbire lokacije spominja Bojan Koncan in priznava, da so lokalne prebivalce z aktiv­nostmi sicer seznanili, da v tistih dneh niso zahajali v okoliške gozdove in se po nepotrebnem srecali s stra­žarji, o mikrolokaciji pa ne, da niso bili obremenjeni s to skrivnostjo. »Razumeli so naše želje in potrebe, vendar je bil pri njih prisoten tudi strah pred represalijami JLA nad lokalnim prebivalstvom, ce bi prišlo do kompromita­cije lokacije in naših aktiv­nosti. Ta strah se je še pose-bej stopnjeval ob obcasnih govoricah o pojavu in diver-zijah 'cetnikov' v Tuhinjski dolini in Crnem grabnu,« nam pove Koncan, ki je za poveljnika zbirnega centra dolocil stotnika 1. stopnje Martina Planka, zaposlene­ga na 55. ObmŠTO, za stro­kovno izvedbo usposablja­nja pa je bil odgovoren po­veljnik Pehotne ucne cete rezervni stotnik 1. stopnje Janez Jarc iz Prevoj. Po izstopu iz JLA so dobivali grožnje Kako pomembna je bila od­locitev o formiranju zbirne­ga centra, se je pokazalo že drugi dan agresije, ko so se zaceli javljati vojaški obvez­niki in aktivni pripadniki JLA, ki so zapustili svoje enote in ustanove in so se pocutili ogrožene. »Ljudje, ki so prostovoljno zapustili JLA, in njihove družine so bili pod izjemnim priti­skom, saj so iz enot in zavo­dov JLA, v katerih so delova­li, preko pisem, telegramov in telefonski klicev sorodni­kom prejemali grožnje po represiji, ce se ne vrnejo. Zato so v strahu za osebno svobodo pri uradnih institu­cijah poizvedovali, kako se lahko zašcitijo in kako jim lahko pri tem pomagamo. Vsem smo ponudili mož­nost bivanja v Zbirnem cen­tru, jim zagotavljali varnost in pravno zašcito. Vecina je podpisala izjavo o prestopu v sestavo Teritorialne obrambe. Starešine in civil-ne osebe v službi v JLA so se odlocili, da bodo sami pos­krbeli za svojo varnost in varnost družin. Skoraj vsi so se kasneje zaposlili v Terito­rialni obrambi RS in na MORS,« pojasni Koncan in doda, da je bilo junija 1991 v enotah JLA iz Domžal 91 in iz Kamnika 55 nabornikov. Pripeljani z zatemnjenimi vozili V zbirnem centru so zanje zagotovili pogoje za bivanje in usposabljanje. Trikrat dnevno je na rob gozda pri­peljal kombi s hrano, vodo in opremo pa tudi z novimi varovanci. Pripeljani so bili v zatemnjenih vozilih, tako da niso vedeli, na kateri lo-kaciji so. Do Zbirnega cen­tra je pripeljal šele tretji kombi z javke v Obršah. Vo­znik, ki je pripeljal do javke, ni vedel, kam gre tovor da­lje, ker so bile v vaseh okrog Male Lašne, tako v Crnem grabnu kot tudi v Tuhinjski dolini, enote TO. Vso opre-mo so pripadniki Zbirnega centra prinesli v tabor. Dostavljali so tudi pitno vodo in vodo za umivanje. Kontakte z družinami in pri­jatelji so lahko vzdrževali preko pisem, ki pa so bila zaradi varnosti cenzurirana. V tabornem prostoru so bili postavljeni šotori za bivanje, prostor za pouk in cišcenje orožja ter sanitarije. Neposredno zavarovanje so zagotavljali s štirimi stra­žarskimi mesti, globinsko varovanje pa so zagotavljale obcasne patrulje. Za primer neposrednega napada sov­ražnika je bil izdelan nacrt obrambe in izmika iz tabora. Kot se še spominja Bojan Koncan, so zaradi varnosti podnevi v taboru izvajali teo­reticni del pouka, rokovanje z orožjem in prepotrebno informiranje o razmerah v domovini ter pocivali, vojaš­ko urjenje v takticnih po­stopkih pa izvajali v nocnem casu. Za fante je bila to raz­veseljiva novost. Velik pou­darek je bil tudi na slovenski vojaški zgodovini in zgodo­vini slovenskega naroda. Prvic so se srecali tudi s po­veljevanjem v slovenskem jeziku. V projekt v Zbirnem centru Lokvanj je bilo vkljucenih 27 pripadnikov Pehotne ucne cete TO iz Domžal, vo­jaški rok pa je odslužilo 17 nabornikov – prebežnikov, ceprav je v casu delovanja Zbirnega centra v njem pre­bivalo 23 nabornikov. Šest jih je iz razlicnih vzrokov center zapustilo predcasno. Zbirni center Lokvanj je de­loval od 2. do 22. julija 1991. Po tem datumu so vse fante aktivno vkljucili v oborože­ne aktivnosti 55. Obmocne­ga štaba Domžale pri varo­vanju vojaških objektov. Heroji, ki jih nihce ne omenja »Treba je poudariti, da so se ti mladi fantje zatekli k nam vsak s svojo zgodbo, vsak s svojimi izkušnjami, vsak s svojimi strahovi in dilema-mi. Ceprav niso izstrelili niti enega strela, so s svojim pogumnim dejanjem naceli od znotraj trdnost do takrat mogocne institucije, kot je bila JLA. Bili so heroji, ki jih nihce ne omenja, saj nikoli niso zahtevali nikakršne po­zornosti niti privilegijev. Svoje herojstvo so pokazali takrat, ko je bilo najbolj tre­ba,« strne Koncan in z gren­kobo v glasu zakljuci, da jim kljub številnim prizadeva­njem ni uspelo s pobudo, da bi udeleženci in drugi akter­ji iz Zbirnega centra Lokvanj prejeli državno spo­minsko priznanje, niti s predlogom, da bi družinam, ki so varovale skrivnosti obstoja in delovanja zbirne­ga centra podelili veteran-sko priznanje slovenska družina. Posebno zahvalo za njihov pogum in izkazano pripa­dnost domovini zato izreka vojakom prebežnikom Izto­ku Arbajtarju iz Godica, Ro­manu Casermanu, Alojzu Jazbinšku, Srecku Kotniku, Damjanu Zdovcu, Petru Ži-bertu in Bojanu Žulicu iz Kamnika, Milanu Gregorin-cicu z Duplice in Željku Mi­halicu iz Stahovice. Podjetništvo Zamenjava plinskih peci v vecstanovanjskih stavbah Podjetno tudi v turizmu Clani Podjetniškega kluba Kamnik so se pred dnevi sestali na virtualnem dogodku in med drugim predstavili vrhunski turisticni dogodek – Turisticni start-up vikend, ki ga bodo predvidoma maja pripravili v Termah Snovik. Jasna Paladin Kamnik – Clani podjetniške­ga kluba Kamnik so znani po tem, da se radi družijo, sodelujejo in izmenjujejo znanja ter izkušnje, a epide­mija jim je tesnejše stike v zadnjih mesecih onemogo-cila. V zadrugi KIKštarter so tako namesto klasicnega srecanja posneli in v živo predvajali dogodek, na ka­terem so zagotovili, da kljub vsemu pridno delajo in da jim idej ne manjka. Župan Matej Slapar, ki je tudi generalni sekretar klu­ba, je clanom podjetnikom izrekel spoštovanje, da v izjemno težkih okolišcinah epidemije znajo razvijati in ohranjati svoja podjetja ter delovna mesta, in jim predstavil novosti glede na­kupa nekaterih zemljišc na obmocju nekdanje smo­dnišnice. Glavno besedo pa je imel Ivan Hribar, aktualni pred­sednik Podjetniškega kluba Kamnik, ki je clanom predstavil svoj pogled naprej in nacrtovane aktivnosti klu­ba v naslednjih mesecih. »Ceprav je bila skupšcina, kjer ste me izvolili za pred­sednika Podjetniškega klu­ba Kamnik, že pred skoraj pol leta, smo vsi spoznali, da cas in naše aktivnosti med koronakrizo potekajo popol­noma drugace kot pred tem. Dejansko imamo mnogo­krat obcutek, da za vec vlož­ka dela, truda in energije dobimo manj ucinka in re-zultatov. Vsakodnevno prila­gajanje na hitre spremem-be, negotovost in sprejema­nje odlocitev v nestabilnem poslovnem okolju so postali že stalnica. Pa vendar ohra­njamo nivo realnega opti­mizma in ustvarjamo pro-jekte in zgodbe za svetlejšo prihodnost za naša podjetja, kraj, krajevno skupnost, mladino, družbo,« je pod-jetnike nagovoril Hribar. Glede na to, da gre za pro-kurista Term Snovik in iz­kušenega turisticnega delav-ca, ne preseneca, da se bo glavni dogodek odvijal na podrocju turizma. Predsta­vil je nacrtovani Turisticni start-up vikend, ki bo pred­vidoma potekal meseca maja v Termah Snovik, ko bodo ukrepi to dovoljevali. Svoje vrste so pri iskanju inovativnih idej za razvoj kamniškega turizma tako strnili Obcina Kamnik, Za­druga KIKštarter, KIKštarter pospeševalnik, d. o. o., Za­vod za turizem, šport in kul­turo Kamnik, turisticno go-spodarstvo in Podjetniški klub Kamnik, ki je dolgole­tni pobudnik in podpornik mladih podjetniških idej v Kamniku. »Tudi tokrat je skupni pro-jekt namenjen za dober za-cetek nove poslovne poti podjetnih posameznikov, zagonskih podjetij (star-tupov) in ekip. Turisticni start-up vikend ni namenjen samo mladim, temvec tudi starejšim, ki imajo ideje, vo­ljo in željo za takšne izzive. Kamnik se intenzivno razvi­ja kot aktivna, zelena, traj­nostna turisticna destinacija in namen ter cilj dogodka sta nadgradnja obstojece tu­risticne ponudbe z idejami, storitvami in produkti za ustvarjanje novih atraktiv­nih turisticnih programov ter privabljanje vecdnevnih gostov. Prav tako je namen dogodka spodbuditi mlade za študij turisticnih ved ter vecjega zaposlovanja v pano­gi turizem na Kamniškem,« pravi Nina Irt, predstavnica za odnose z javnostmi Pod-jetniškega kluba Kamnik. Že tretja priložnost za bodoce podjetnike Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že tretji razpis za vkljucitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR). Jasna Paladin Ljubljana – Razpis je name-njen vsem, ki imajo inova­tivne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih kljucnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih usvojijo znanja in vešcine, ki so nujni za uspe­šen in ucinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. Starostne omejitve za sodelujoce ni. »V okviru projekta jih caka zaposlitev na agenciji ter po­polno podporno podjetniško okolje. S pomocjo mentor-jev in uspešnih podjetnikov ter strokovnjakov z razlicnih podrocij bodo pridobivali številna znanja, vse od ra­zvoja poslovne ideje do izde-lave poslovnega modela in nacrta, marketinških in pro-mocijskih aktivnosti, poslov­ne komunikacije, upravlja­nja z informacijskimi storit­vami, pridobivanja virov fi­nanciranja in osnovnih pravnih ter financnih znanj. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali zaca­sno bivališce v eni od 26 ob­cin Ljubljanske urbane regi­je ter da lahko pred pricet­kom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za dolocen cas šti­rih mesecev,« pravi Barbara Boh iz RRA LUR. Razpis je objavljen na sple­tni strani www.rralur.si. Pri­jave so možne do 17. maja, udeleženci pa bodo v projekt vkljuceni predvidoma s 1. ju­lijem. Dodatne informacije je možno dobiti vsak delovni dan med 8. in 13. uro na te­lefonski številki 01 306 19 02 oziroma elektronskem naslovu info@rralur.si. Plinske kurilne naprave so v vecini vecstanovanj­skih stavb prikljucene na skupne dimnike. Zato je treba menjavo kurilnih naprav casovno in tehnicno uskladiti med stanovalci, ki uporabljajo isti dimnik. V prispevku smo zato pripravili nekaj informacij, ki vam bodo koristile pri odlocitvah. Pred posegom se najprej priporoca izdelava nacrta strojnih inštalacij, s katerim se doloci peci, odvod di­mnih plinov, odvod kondenzata in zajem zgoreval­nega zraka, da se razdela vse dileme in se prepreci nepredvidene situacije pri montaži. Nacrt sicer ni predpisan pri tovrstni vgradnji kurilnih naprav, razen ce tako ne doloca distributer zemeljskega plina. Ned-vomno pa je nacrt nepogrešljivo orodje za pravilno izvedbo, dolocitev odgovornosti, oceno stroškov in seznanitev kaj bo koncni rezultat prenove. ALI JE PLINSKE PECI TREBA MENJATI ŽE SAMO ZARADI STAROSTI? Ker plinske peci ponekod obratujejo že tudi 25 let je na mestu vprašanje ali jih je brezpogojno treba za­menjati že samo zaradi starosti? To seveda nikakor ne drži. Kurilno napravo je po predpisih treba obve- Plinske peci Naneo S. DIMNIŠKI SISTEMI zno menjati samo v primeru, ce dimnikar ugotovi preseganje predpisanih emisij ali druge nevarnosti za zastrupitev, hkrati pa nepravilnosti ni mogoce odpraviti s servisom peci. Po drugi strani pa je pri teh odlocitvah treba upo­števati tudi ali so za tako staro pec še na voljo re-zervni deli. Lahko se zgodi, da ob okvari popravilo ne bi bilo izvedljivo in bi pec bilo treba menjati iz tega razloga. Ker pa morajo nove plinske peci biti kondenzacijske, lahko nastane vecja težava, saj ne­kondenzacijske in kondenzacijske peci na isti di­mnik ne smejo biti prikljucene. Dodatno pa obsto­jeci dimniki po vecini niso odporni proti kondenza­tu, zato vgradnja kondenzacijske peci zahteva tudi prenovo dimnika. Menjave plinskih peci tako niso dolocene s predpi­som zaradi starosti, ampak je to vprašanje presega­nja emisij, varnosti, okvar, dostopnosti rezervnih delov in pogojev v stavbi. O rezervnih delih se je smiselno posvetovati s serviserjem, o nujnosti me-njav pa se posvetujte z dimnikarsko družbo, ki naj bo neodvisna, strokovna in samostojna, o kateri od­locate lastniki vecstanovanjske stavbe. NUJEN PREDHODNI RAZMISLEK O SISTEMU REŠITVE Ce ste se stanovalci, ki imate plinske peci prikljuce­ne na isti dimnik, odlocili za zamenjavo, svetujemo, da najprej sprejmete odlocitev o sistemu rešitve, ki odlocilno vpliva na poznejše možnosti. Prva opcija je, da se v stavbo vgradi dimnik, ki je sestavni del plinskih peci, na katerega se smejo prikljuciti samo peci, ki jih je proizvedel isti proi­zvajalec, kot je proizvedel dimnik. S takšno rešitvi­jo odgovornost za pravilno delovanje vseh peci na istem dimniku, v tehnicnem smislu, prevzema en sam proizvajalec. Pogoj seveda je, da je vgradnja iz­vedena skladno z navodili proizvajalca in tehnicnimi predpisi. Ta proizvajalec tudi opredeli vse pogoje za vgradnjo in delovanje vseh peci, skupaj z dimnikom. Vsi, ki koristijo ta dimnik, so zaradi zasnove skozi ce­lotno življenjsko dobo dimnika omejeni na istega proizvajalca peci, ki je proizvedel tudi dimnik. Zagotovite si neodvisnega projektanta, strokovno vgradnjo in neodvisno dimnikarsko družbo Druga opcija je, da se v stavbo vgradi preverjen dimnik, ki predstavlja samostojno enoto, na ka­terega se smejo prikljuciti peci razlicnih proizva­jalcev. V tem primeru lahko vsak stanovalec sam odloca, katerega proizvajalca peci bo izbral, kombi­nacijo peci, dovoda zraka in dimnika pa se preveri z izracunom. Odgovornost za pravilno delovanje v tehnicnem smislu v tem primeru prevzema projek­tant strojnih inštalacij, za katerega se svetuje, da je v postopek vkljucen pri obeh sistemih. Ta opcija v pri­meru poznejših menjav dopušca tudi izbiro proizva­jalca peci. Zato svetujemo, da se najprej premišljeno odlocite za enega od omenjenih sistemov, saj so po­znejše spremembe zaradi stroškov težko izvedljive. Ker so v vecstanovanjskih stavbah pogosti tudi pose-gi v dimnike in zracnike, je koristno najprej pridobiti predhodno mnenje dimnikarske družbe. Strokovna dimnikarska družba za potrebe nacrtovanja lahko priskrbi posnetek stanja dimnikov in zracnikov, do-datno pa lahko lastnikom stanovanj nudi neodvisno pomoc in podporo pri tovrstnih posegih. S pravilnim pristopom je odprte dileme na opisan nacin mogoce pravocasno ustrezno razrešiti. Kultura Rezultati drugih Kamniških svetilk Na literarni natecaj II. Kamniške svetilke je prispelo 22 kratkih zgodb in 35 del s podrocja poezije, ki jih je prispevalo 32 avtorjev. Jasna Paladin Kamnik – Knjižnica France-ta Balantica Kamnik je lite-rarni natecaj z naslovom Kamniške svetilke »prižga-la« v letu 2019, ko je knjižni-ca praznovala sedemdesetle­tnico. »Prižgali smo jih v novembru, ker se nam je zdelo, da more luc ustvarjal­nosti razsvetliti temo, za ka­tero se prav v novembrskih dneh zdi, kot da je premaga-la dan. Prižgali smo jih z na­menom, da bi spodbudili odrasle k literarnemu ustvarjanju, k pisanju krat­kih zgodb in pesmi. Kam­niške svetilke so gorele vse do kulturnega praznika, ko se je dan že toliko podaljšal, da smo jih lahko ugasnili in pogledali, kaj se je nabralo, medtem ko so vabile k ustvarjanju. Drugic smo jih prižgali 3. decembra in so gorele do 8. februarja, torej v casu, ki je zaznamovan s pe­snikom Francetom Prešer­nom in se zacne na Ta veseli dan kulture in konca na slo­venski kulturni praznik,« pravi direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir. Tema drugega natecaja je bila Poslušam, ki je ustvar­jalce usmerila k medsebojni povezanosti, razumevanju, spoštovanju, podpori in od­nosom. Ali kot pravi Breda Podbrežnik Vukmir: »Na-mesto socialnih stikov iz oci v oci so v casu epidemije znacilni stiki preko racunal­niških ekranov, kljub temu pa je pomembno, da se ljud­je slišimo. Lahko je ravno obratno – lahko se ne sliši-mo in ne razumemo, lahko pa se slišimo, a ne razume-mo. Pomembno je, da si de-limo zgodbe, ki so se spletle v casu epidemije, kar je bil glavni cilj tega literarnega natecaja. Prispela dela, ki so bila oz-nacena tako, da avtorji niso bili znani, je pregledala stro­kovna komisija, ki so jo ses­tavljali Kristina Jamšek, Vla­dimir Motnikar in Anže Sla­na; rezultate so sporocili konec marca. Najbolje ocenjeno in nagra­jeno delo pri kratkih zgod-bah je napisala Alja Krhin (Monolog umirajoce duše), izbrana pa so bila še dela Uršule Vratuša (Nosecnost nekega gospoda), Mitje Lov­šeta (Onadva) in Franja Francica (Podobe brez sanj). Najbolje ocenjeno in nagra­jeno delo v kategoriji poezije je napisal Pino Pograjc (Brezno), izbrani pa so bili še Anamarija Mihovec (Ste-toskop), Aljoša Rebraca (In-formacijska emulzija) in Nina Jelovšek (Apollo). Izbrana dela bodo objavlje­na v zborniku II. Kamniške svetilke. Del abonmajske sezone se seli na splet Jasna Paladin Kamnik – Iz Doma kulture Kamnik sporocajo, da je abonmajska sezona 2021 za­radi negotove situacije od­povedana. Abonenti, ki so v letošnjem letu abonma re-zervirali, pa bodo lahko uži­vali v eni brezplacni spletni predstavi, ki jo bodo prena­šali v živo z odra Doma kul­ture Kamnik. K odlocitvi jih je prisilila nezmožnosti upoštevanja vseh ukrepov, ki so potrebni za izvedbo do-godkov na odru pred gledal­ci, ker pa si stik z njimi vse­eno želijo ohraniti, bodo uporabili sodobno tehnolo­gijo, cetudi ta pristne izku­šnje doživetja gledališca ne more nadomestiti. Predsta­ve v okviru spletnega abonmaja (vec v koledarju prireditev) bodo na ogled tudi za izven. Abonmajsko sezono 2021/22 bodo predstavili v juniju v upa­nju, da bodo jeseni program lahko izpeljali pred gledalci v živo. Ples, njen življenjski slog »Skozi ples se najlažje izražam, hkrati pa takrat, ko plešem, odmislim vse težave in dejansko zaživim taka, kot sem,« pravi nadarjena plesalka Daša Resnik iz Plesnega kluba Šinšin. Igor Kavcic Kamnik – »Res temeljito sem nazadnje vadila dve solo tocki in program s sku­pino za državno prvenstvo januarja v Medvodah, ki ga je Plesna zveza Slovenije za clanske kategorije zaradi ak­tualnih razmer z zamikom organizirala za leto 2020. Žal je tekmovanje odpadlo za mlajše kategorije,« na vprašanje, kdaj je zadnjic va­dila za novo plesno tocko, pove Daša Resnik, ena naj­bolj nadarjenih mladih ple­salk Plesnega kluba Šinšin v Kamniku in letošnja matu­rantka tamkajšnje Gimnazi­je in srednje šole Rudolfa Maistra ter bodoca študent­ka sodobnega plesa na Aka-demiji za ples, ki deluje v okviru Alma Mater Europa-ea v Ljubljani. »Potem smo spet pristali na spletni vadbi na Zoomu, pri cemer je mnogim padla mo-tivacija. Meni niti ne, saj vem, da me caka študij na akademiji, ki se ga zelo vese­lim. Seveda pa je velika raz­lika med vajami v domaci sobi ali pa v dvorani plesne­ga kluba,« o slabem casu za ples pripoveduje Daša, ki je v solo nastopu v kategoriji show dance postala državna podprvakinja, v solisticnem nastopu in kot clanica male skupine pa se je predstavila tudi v kategoriji modern (moderni ples). Vec zvrsti plesa, od omenjenih do džezbaleta in hip hopa, so pod strogimi pogoji izpeljali v enem dnevu. Drugo mesto v solo nastopu je, ob nekaj medaljah z duetom v mla­dinskih kategorijah, njen najvecji tekmovalni uspeh, odkar zadnjih devet let pleše v Šinšinu. Pove, da ji sicer tekmovanja nikoli niso bila prevec všec, a so koristna, ker v pripravah nanje plesal­ka napreduje tako v tehniki kot telesni pripravljenosti. Odrašcala je s plesom Starša sta Dašo že pri štirih letih vpisala v baletno šolo. »Oba sta me vedno spodbu­jala k plesu in mi stala ob strani. Še zlasti ko sta me videla na odru in spoznala, Foto: Igor Kavcic koliko mi ples pomeni. Za­radi plesa sem se odrekala prostemu casu, med pocitni­cami recimo nismo šli na smucanje, ker sem se jaz po­svetila dodatnemu treningu. Seveda pa sem vseskozi ime-la podporo tudi pri trener­kah v Šinšinu, ki so v meni prepoznale potencial.« V zadnjem letu osnovne šole se je ob tem, da je že nekaj let plesala v Šinšinu, še enkrat vrnila tudi h klasicne-mu baletu pri uciteljici Ani Trojnar v Glasbeni šoli Ka­mnik in v treh letih koncala višjo stopnjo nižje baletne šole. Redno se udeležuje ra­znih plesnih delavnic in plesnih tecajev pri priznanih plesnih pedagogih iz Slove­nije in tujine, kjer pridobiva nove in nove izkušnje. »S plesom sem odrašcala – lah­ko recem, da je postal moj življenjski slog. Izpolnjuje me tako fizicno kot psihic­no, je nekaj za moje telo in prav tako za dušo.« Z leti je ples postal njena vsakodnevna stalnica. V njem preprosto uživa. »Sca-soma sem ugotovila, da se skozi ples najlažje izražam, hkrati pa takrat, ko plešem, odmislim vse težave in de­jansko zaživim taka, kot sem. V sodobnem plesu si kot plesalec lahko dovoliš tako rekoc vse, zato me ta v zadnjem casu tudi zelo priv-laci in se vanj vedno bolj usmerjam. Seveda ob tem ne zanemarjam znanja, ki sem ga pridobila z ucenjem ostalih plesnih tehnik, od baleta do hip hopa in show dancea.« Lani februarja je v Salzburgu na tamkajšnji plesni akademiji Salzburg experimental academy of dance sodelovala na delavni­cah sodobnega plesa. Ples in gledališce Kot pove mlada plesalka, je v obicajnih razmerah vsak te-den imela vsaj tri redne tre­ninge, ob koncih tedna gim­nastiko, pred nastopi ali tek­movanji pa so bili treningi še intenzivnejši. Doda, da se kar nekako navadiš takega življenjskega sloga. Zato so jo razmere ob epidemiji, ko so treningi odpadli in je prvo polletje zadnjega letnika gi­mnazije opravljala od doma, postavili na trdna tla. »Še sreca, da smo poleti v Šinši­nu lahko pripravili predstavo za Kamfest. Kadar pripravlja-mo take predstave, zelo uži­vam, saj gre za sodelovanje tako z odlicnimi plesalci kot ustvarjalci z drugih podrocij uprizoritvenih umetnosti,« se spominja sogovornica. »Plesne predstave so bile kot gledališce. Brez besedila, saj smo govorili s telesno in obrazno mimiko. Rada se spominjam predstave Gene-racije, v kateri sem imela glavno vlogo in sem zelo uži­vala v plesu in igri hkrati. Bli­zu mi je tak nacin izražanja custev na odru.« V Šinšinu pridobiva tudi prve pedagoške izkušnje. »Ana Medvešcek mi je po­nudila sodelovanje na pole-tnem varstvu in poletnih delavnicah, kjer sem otroke od šestega do desetega leta starosti ucila tako show dan­cea kot džezbaleta, vcasih nadomešcam tudi kakšno trenerko. Za te izkušnje sem Ani zelo hvaležna, saj mi odpira nove smeri v pre­dajanju znanja, ki sem ga sama pridobivala v svojih plesnih letih.« Daša Resnik se trenutno pripravlja na maturo, v mis-lih pa je tudi na majskih sprejemnih izpitih na Aka-demiji za ples. »Vpisala sem smer sodobni ples, upam pa, da bom pridobila tako nova teoretska kot tehnicna znanja o plesu. Odprte so tako možnosti za magistrski študij plesne pedagogike, koreografije ...« Sicer pa pravi, da ne razmišlja preda­lec naprej, tudi zato, ker bo še nekaj casa epidemija naj­brž vplivala na naše življe­nje. Želi si predvsem, da bi jeseni lahko nemoteno štu­dirala ples v vsej njegovi raz­sežnosti. Mladi Festival svobodne Urban sestavil video produkcije Na natecaj za glasbeno kompilacijo Probahodnik se po novem lahko prijavite do konca aprila, do sredine maja pa potekajo prijave na že osmi Festival svobodne video produkcije. zmagovalno vajo Urban Pate z Osnovne šole Frana Albrehta je zmagovalec izziva Razgibajmo se s Safe.si. Tamara Bracic Kamnik – Tocka ozavešcanja o varni rabi interneta Safe.si je februarja 2021 organizira-la nagradni izziv za družine Razgibajmo se s Safe.si. So­delujoci so pripravili vajo, ki so jo izvedli sami ali skupaj z družinskimi clani. Vaja je morala biti inovativna, izve­dena zunaj in varna. Glavni namen razpisanega izziva je bil dati pomen giba­nju, ki je v casu epidemije, ko ogromno sedimo za racu­nalniki, še kako pomembno. Za otroke pomeni zgled starša, ki je ozavešcen o po­membnosti gibanja, ogrom-no. V otroštvu si pridobivajo navade za celo življenje. Starši, ki so s svojimi otroki redno športno aktivni, veli­ko pomagajo tudi nam – športnim pedagogom. Otro­ci bolj razumejo po­membnost redne telesne aktivnosti in s tem pripomo­rejo k boljšemu telesnemu in psihicnemu zdravju vseh. Zmagovalno vajo, ki je bila javno objavljena 17. marca 2021, je skupaj s svojo mami Natašo pripravil Urban Pate iz Osnovne šole Frana Al-brehta. Vaja je zanimiva. Izvaja se na mini poligonu, ki je oznacen kar s pohodniškimi palicami, nahrbtnikom in plastenko vode. Demonstra­torja na travniku prikazujeta zimske športe. Vajo smo z ucenci preizku­sili tudi pri pouku športa. Uporabili smo jo kot primer vadbe po posameznih posta­jah in kot štafetno igro. Po-sebno veselje je bilo, ko so tudi ucenci pokazali svojo kreativnost in domišljijo ter so gibalno prikazovali posa- Doris Jeretina Kamnik – Od sredine pa vse do konca marca so obisko­valci lahko odšli na pohod na Sv. Primož, kjer so jih ob poti spremljale razlicne ta­ble z raznoraznimi motiva­cijskimi mislimi, nalogami in opisi našega projekta, na vrhu pa jih je pricakal cudo­vit razgled. Veseli nas, da se je pohodov udeležilo veliko obiskoval­cev, ki so podprli naš projekt in njegov namen. Z vese­ljem smo delili slike obisko­valcev na družbenih omrež­jih, podprle pa so nas tudi nekatere znane osebe. V okviru projekta smo v sode­lovanju s QUIZ by Timon organizirali dobrodelni kviz, ki je potekal s prenosom v živo na Facebooku in se ga je udeležilo kar nekaj sku-pin, ki so se zabavale ob od­govarjanju na vprašanja. Ves mesec je bila odprta tudi linija za SMS-donacije, kjer so ljudje lahko prispeva­li pet evrov za socialno ogro­žene družine iz Kamnika. Celotna ekipa Študentskega kluba Kamnik se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste se udeležili naših projektov in prispevali donacijo ter s tem pomagali kamniškim druži­nam, ki potrebujejo našo pomoc. Z veseljem vam spo-rocamo, da smo s SMS-do­nacijami in prostovoljnimi prispevki ter manjšo donaci­jo našega kluba zbrali de­vetsto evrov. Hvala vam, da mezne športe ali aktivnosti. Urbanu še enkrat iskreno ce-stitamo. Veseli smo, da je rav-no on zmagovalec izziva, ker že ves cas pouka na daljavo tudi redno demonstrira, sode­luje in pomaga pri pripravi najrazlicnejših ucno-gibalnih video posnetkov, ki jih lahko uporabljamo pri pouku špor­ta na daljavo. Alenka Brun Kamnik – Zavod Mladinski center (MC) Kotlovnica Ka­mnik je podaljšal datum pri­jave in tako sedaj še do 30. aprila 2021 vabi vse mlade kreativce, glasbene ustvar­jalce in skupine, da se prija­vijo na natecaj za glasbeno kompilacijo Probahodnik. Ponovno pa v Kotlovnici že nacrtujejo tudi letošnji Fe­stival svobodne video pro-dukcije (FSVP). Ta je name-njen neodvisnim produkcij-skim skupinam in posame­znikom, da pokažejo svoja dela in izmenjajo izkušnje s podrocja video produkcije; pa tudi gledalcem, ki jih za­nimajo sveži prijemi neod­visne video produkcije. Fe­stival ni žanrsko opredeljen, išcejo pa poleg vsebine tudi presežke v uporabi produk­cijskih tehnik in nacinov iz­delave del, razvoj video pro-dukcije in deljenje izkušenj. V organizaciji MC Kotlovni-ca in ob podpori Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Ob-mocna izpostava Kamnik, je to že osmi festival, ki se bo predvidoma zgodil junija 2021. Prijave del za festival potekajo do 10. maja 2021, spletna prijava na festival pa je mogoca na spletni strani kotlovnica.si/fsvp. »Lani smo festival izpeljali, še preden je udarila korona. Poleti pa smo – v skladu z aktualnimi ukrepi – v Koro­bacu in na Kamfestu pred­vajali še nekaj izbranih, naj­boljših filmov. Letos pa smo se odlocili, da objavimo po­ziv za festival, pušcamo pa odprt datum njegove izved-be. Izpeljali ga bomo takoj, ko bo možno in se ga bo lahko udeležilo recimo de-set, mogoce celo dvajset lju­di. Nadejamo se, da bomo lahko tako ogled filmov kot razglasitev najboljših izpe­ljali v živo,« še pove Jan Šu­štar, soorganizator FSVP. Razpis za pomoc študentom in dijakom Kamnik – Študentski klub Kamnik bo glede na vse vecjo sti­sko nekaterih študentk in študentov ter dijakinj in dijakov Uspešno zakljucen še en konec aprila objavil razpis za pridobitev enkratne nepovra­tne financne pomoci v višini 150 evrov. Vse informacije gle­de razpisa in višine razpisanih sredstev bodo objavljene na njihovi spletni strani www.skk.si in njihovih družbenih Dobrodelni marec omrežjih. J. P. Letošnji Dobrodelni marec je na Študentskem klubu Kamnik potekal v drugacni obliki. Marca pa smo organizirali še en projekt, in sicer ŠKK družinice, ki je namenjen mladim študentskim družinam. smo tudi letos kljub vsem preprekam stopili skupaj ter ponovno dokazali, da zna-mo premagati vse ovire. V marcu pa smo poleg pro-jekta Dobrodelni marec or-ganizirali tudi nov projekt, in sicer ŠKK družinice, ki je bil namenjen mladim štu­dentskim družinam. Zdi se nam pomembno, da v lokalnem okolju podpira-mo študentske družine, zato smo objavili razpis, družine pa so prejele prakticne pake­te. Hvala sponzorjem, ki so za študentske družine prip­ravili darilne pakete s priroc­nimi izdelki. V Študent­skem klubu Kamnik si želi-mo, da bi projekt postal tra­dicionalen, zato ga bomo tudi v prihodnjem letu po­novili. Zanimivosti Bajtarstvo je nacin življenja Bajtarji z Velike planine letošnjo sezono praznujejo devetdeset let, odkar sta se prva turista, brata Gregorc, dogovorila za najem pastirske koce na Veliki planini cez zimo. Cas je tej tradiciji zdaj nenaklonjen, zato je toliko bolj pomembno, da so ob jubileju izdali obsežen zbornik. Bajtarji sezono vsako leto zacnejo oktobra, ko pripravijo tudi tradicionalni bajtarski golaž. Jasna Paladin Velika planina – Velika pla­nina je najbolj znana po svo­jih pastirskih bajtah, pastir­jih in kravah, ki se tam pase­jo v poletnih mesecih, a ne­pogrešljivi del planine so že devetdeset let tudi bajtarji, ki planino s simbolno pre­dajo kljucev od pastirjev prevzamejo oktobra, kljuce pa jim vrnejo maja. Poleti je na Planini kralj pastir, pozimi pa bajtar Bajtarji so najemniki pas-tirskih bajt v zimskem ob-dobju, njihov zacetek pa sega v leto 1930, ko sta brata Slavko in Rajko Gregorc iz Kamnika prosila kmeta za najem pastirske bajte za cez zimo. Za kmeta je bila prošnja nenavadna, saj je bila planina pozimi, še pose-bej v visokem snegu, težko dostopna, bajte so bile na­menjene le zavetju pastirjev v poletnih dneh in ne biva­nju v njih pozimi. Najemni­ki so v soglasju z lastniki bajte zaceli postopoma ob-navljati in jih spreminjati v za bivanje primernejše pro-store – bajte so dobivale okna, odpirali so južne ste­ne in tako dobili vec svetlo-be, odstranili so odprta og­njišca in jih zamenjali s šte­dilniki … »Pred drugo svetovno vojno so bile vse bajte na Veliki planini takšne, kot je danes Preskarjev muzej – ovalne, brez oken, z odprtim ognjiš-cem v prostoru za pastirja v sredini in prostorom za živi-no okoli njega. Za današnje case je skorajda nepojmlji­vo, da so bile bajte prakticno lesen šotor z ilovico na tleh in skromnim bivališcem za pastirja, a ljubiteljev planine tudi pred devetdesetimi leti to ni odvrnilo od tega, da bi jih najeli. Brata Gregorc sta hitro dobila veliko posne­movalcev in do druge sve­tovne vojne skorajda ni bilo vec bajte na planini, ki cez zimo ne bi imela bajtarja,« zacetke bajtarstva opisuje Vinko Policnik, tudi sam dolgoletni bajtar, in poudari, da bajtarji gojijo poseben odnos in spoštovanje tako do planine kot do pastirjev. VELIKA PLANINA D.O.O., KAMNIŠKA BISTRICA 2, STAHOVICA Foto: Jasna Paladin »Planino imamo res radi, zato odgovorno skrbimo za­njo. Bajtarji smo že pred petdesetimi leti zaceli cistil­ne akcije na planini, ceprav me je danes sram priznati, da smo takrat odpadke me-tali v jame. Odnos se je z leti korenito spremenil in zdaj bajtarji pozno spomladi ne glede na vreme organizira-mo cišcenje in odpadke od­peljemo v dolino. Med prvi-mi smo imeli tudi gorsko stražo in smo s plakati obi-skovalce planine opozarjali, naj ne trgajo gorskega cve­tja, aktivno smo sodelovali pri urejanju in zašciti Preskarjevega pastirskega muzeja … Bajtarji smo bili tudi zacetniki smucanja na Veliki planini. Poseben od-nos pa imamo tudi s pastirji. Vcasih se najemne pogodbe niso podpisovale in je veljala le beseda. Bajtarji smo bili znani po tem, da besedo vselej držimo. Ne nazadnje je bil rekorder med nami bajtar v eni bajti kar 49 let,« še pravi Policnik in doda, da sta pogoja, da je nekdo baj-tar, danes dva, in sicer da ima v najemu pastirsko baj-to in da je clan Planinskega društva Bajtar Velika plani­na. Pravih bajtarjev je le še petnajst Društvo že trideset let ohra­nja druženje bajtarjev, po cemer so znani že vseh de­vetdeset let. Pripravljajo vrsto družabnih dogodkov in so edino društvo, ki nima predsednika, ampak župana oziroma županjo. Ta funkci­ja trenutno pripada Darji Hribar, ki je ponosna, da jim je dolgoletno zgodovino bajtarstva uspelo zbrati v zborniku, ki nosi naslov 90 let bajtarstva na Veliki plani­ni (1930–2020). V njem so na skoraj 150 straneh predstavili in orisali razvoj, pomen in vlogo bajtarjev na Veliki planini. Poleg zgodo­vinskih dejstev so predstavi­li tudi vrsto zaslužnih posa­meznikov pa tudi njihove številne spomine in celo pe­snitve. Tudi fotografij ne manjka. Zbornik je uredila Vesna Levicnik, za strokovni pregled je poskrbel France Malešic, med najbolj zasluž­nimi za zbornik pa sta tudi Vladimir Korošec in Vinko Policnik. V uredniškem od­boru je sodelovala tudi Teja Hlacer, ki je na temo bajtar­stva pred leti tudi diplomira-la kot etnologinja in kultur­ na antropologinja. Zbornik so pred pešcico zbranih v kamniški knjižnici predsta­vili v torek, 30. marca, ob tem pa so predvajali tudi kratek dokumentarni film, ki je nastal ob tridesetletnici PD Bajtar Velika planina. Ob jubileju jim je cestital tudi župan Matej Slapar: »Bajtarstvo je izjemna in v svetu redko videna dejav­nost in bajtarji ste pomem­ben deležnik na Veliki pla­nini, tisti, ki planino oživlja­te pozimi; in vem, da to z vaše strani zahteva veliko casa in volje, zato vam cesti-tam ob 90-letnici. To je vi-sok jubilej, ki dokazuje, da vas to mocno drži skupaj.« A tudi bajtarji se zavedajo, da se casi nezadržno spre­ minjajo. »Planina je cedalje manj to, kar bi po svojem imenu morala biti – name-njena planincem. In tudi pastirjev je cedalje manj, s tem pa tudi bajtarjev. Lastni­ki bajt jih danes neradi od­dajajo, saj so namenjene družinskim clanom, sorod­nikom in prijateljem, tako da je tistih res pravih bajtar­jev danes le še petnajst, saj je na Veliki planini le še toli­ko bajt, ki jih kmetje pozimi oddajajo,« je še povedal Vin-ko Policnik. Šport V soboto prva zakljucna žoga Druga prekinitev državnega prvenstva v sezoni 2020/21 je pomenila velik udarec za vse slovenske športne klube, tudi za kamniški odbojkarski klub, saj so bile že na sporedu odlocilne tekme v koncnici državnega prvenstva. Miha Štamcar do zacetka reprezentancnih tekmi, a se nam na koncu ni že na poti proti Zagrebu, priprav koncali pokalno tek­ izšlo. Razlogov za to v tem kjer bi morali z Mladostjo Kamnik – V soboto, 17. apri­ movanje. Žal zdaj to ne bo trenutku ne vem. Mislim igrati kvalifikacijsko tekmo la, se bo prvenstvo po skoraj možno, kar je velika škoda pa, da je bila moška ekipa za uvrstitev v ligo prvakinj, treh tednih premora sicer za žensko odbojko,« je dobro sestavljena, tudi treni­ vendar smo cisto po naklju­ spet nadaljevalo s tretjo fi­ preprican predsednik Calci­ rala je dobro, vzdušje je bilo cju v zadnjem trenutku izve­ nalno tekmo koncnice med ta Volleyja. ves cas na visoki ravni pa deli, da so bile zagrebške odbojkaricami Calcita Vol- Nekoliko drugacna slika je v tudi težav s poškodbami z odbojkarice pozitivne na tes­ leyja in Nove KBM Branik, prvi moški ligi, kjer so prav izjemo Jana Klobucarja v za­ tu in da tekme ne bo. Dej­ vendar je v tem trenutku tako odigrali dve tekmi fina- cetku sezone ni imela. S te stvo pa je, da so bila vsa ta težko napovedati, kakšne la koncnice in eno tekmo za strani je bilo torej vse v redu, testiranja kar veliko psiholo­ bodo posledice te prekinitve. tretje mesto, vendar se bodo obcutek pa imam, da ekipa ško breme za vse, kajti do O še eni nenavadni sezoni, priprave za slovensko mo- ni imela, ce se izrazim neko- same tekme nihce ni vedel, ki Kamnicankam lahko pri­ ško reprezentanco, ki ji ne liko grdo, 'ubijalskega in- ali bo sploh lahko igral. Po nese peti naslov državnih bo treba igrati kvalifikacij za prvakinj, smo se pogovarjali z Gregorjem Hribarjem, predsednikom najuspešnej­ evropsko prvenstvo, zacele šele v zacetku maja. To tudi pomeni, da bo dovolj casa za Morebitna cetrta finalna tekma koncnice med Kamnicankami in Mariborcankami bo 19. aprila šega kamniškega športnega kolektiva. Že lanska sezona se je konca­la predcasno, zato je bilo ob nedavni prekinitvi vseh špor­ konec pokalnega tekmova­nja. V njem bodo Kamnica­ni že v cetrtfinalu igrali z Merkurjem Maribor, v sobo-to pa jih s Kanalci caka še v Mariboru, morebitna peta pa dva dni kasneje, 21. aprila, znova v Kamniku, medtem ko se bodo kamniški in kanalski odbojkarji v morebitni tretji tekmi za koncno tretje mesto pomerili 21. tnih aktivnosti s strani vlade Republike Slovenije veliko druga tekma za koncno tret­je mesto v državnem prven­ aprila. Tudi v Kamniku. bojazni, da bi se vse skupaj stvu. lahko ponovilo. Tudi zato, »Glede na to, da smo v zad­ stinkta'. Zdaj se nam kljub drugi strani so vsa ta testira­ ker slovensko žensko repre­ njih letih vedno igrali v fina­ temu premoru ponuja doda­ nja za klub financno breme, zentanco že 6. maja caka lu koncnice, bo koncno tret­ tna možnost, da vsaj v poka­ tako bomo imeli ob koncu kvalifikacijski turnir za na­ je ali cetrto mesto pomenilo, lu pridemo do vsaj ene lovo­ sezone okoli dvajset tisoc stop na letošnjem evropskem da smo naredili korak nazaj. rike,« je Hribar, ki je kot evrov dodatnih stroškov. Od prvenstvu. Ce se prvenstvo Toda po drugi strani smo vsi trener kamniških odbojkar­ tega bomo od države dobili ne bi nadaljevalo, bi se naslo- Gregor Hribar / Foto: Miha Štamcar vedeli, da po dolgih letih ne jev na zacetku tega tisocletja povrnjenih okoli dvajset od­ va, petega v svoji zgodovini, bo šlo vec samo za dvoboj osvojil tri naslove državnih stotkov,« je pojasnil Hribar. spet veselile Kamnicanke, ki trenažnega procesa. Pred to Morda so v Mariboru želeli ekip ACH Volley in Calcit prvakov, spregovoril še o le- Vsekakor moramo omeniti so bile najboljše po rednem zadnjo prekinitvijo smo Ma- nekoliko taktizirati, saj so v Volley, da je tu še Merkur tošnji moški ekipi. tudi mlajše selekcije Calcita delu tekmovanja. Tako kot v riborcankam ponudili mož­ zaostanku in verjetno racu- Maribor in da v vsakem pri- Veliko financno breme je za Volleyja in obe drugi clanski lanski sezoni. nost, da bi tretjo tekmo igra­ najo, da bo po tej prekinitvi meru ena od teh treh ekip kamniški klub pomenilo ekipi. »Ob tisti prvi prekinitvi v le­ li dan pred zaprtjem, se pra­ razmerje moci drugacno,« ne bo igrala v finalu. Žal se tudi celoletno testiranje na Ženska ekipa je 1.B-ligo tošnji sezoni konec oktobra vi v sredo, 31. marca, tako je bil zaradi odlocitve vod­ je to zgodilo nam, podobno novi koronavirus. Že tako so koncala na tretjem mestu, je imela OZS dovolj ma- kot jo je tudi SIP Šempeter v stva ekipe Nove KBM Bra- kot tudi na zakljucnem tur­ bila v domacem tekmovanju moška je po treh odigranih nevrskega prostora, da so se tekmi za tretje mesto GEN-I nik razocaran Hribar. Tudi nirju srednjeevropske lige, ves cas redna testiranja, do- krogih še brez poraza, tako tekme, ki so bile v tistem Volleyju, žal pa mariborska zato, ker je zdaj že jasno, da ko so nas v polfinalu prema­ datna pa še v evropskih tek­ kot sta brez poraza še obe obdobju preložene, lahko in novogoriška ekipa tega letos ne bomo dobili pokal­ gali Mariborcani. Tisto, kar movanjih. Ženska ekipa v mladinski ekipi v prvi držav­ odigrale pozneje, zdaj ga je nista sprejeli. Zakaj ne, ne nih zmagovalk. me najbolj moti, je, da smo ligi prvakinj, moška pa v po­ ni ligi. Žal so bila tudi ta tek­ bilo veliko manj. Vse skupaj vem. Kot vemo, je naša eki- »Ce bi mariborska in novo­ tako v srednjeevropski ligi kalu Challenge in v srednje­ movanja prekinjena, že vse je še toliko težje, ker so bile pa obe dozdajšnji finalni goriška ekipa pristali na to, proti Mariborcanom kot v evropski ligi. »V letošnji se­ od konca oktobra pa so brez pred nami odlocilne tekme tekmi koncnice dobila s 3 : da bi se tekmi igrali pred polfinalu državnega prven­ zoni je bilo veliko nenava­ tekmovanj v kadetski kate­ za koncno uvrstitev, vemo 2, kar pomeni, da do zmag zaprtjem, bi bilo lahko pr- stva proti ACH Volleyju dnih dogodkov. Tako je bila goriji in v kategoriji deckov pa, kaj pomeni prekinitev ni prišla na lahek nacin. venstva že konec in tako bi prakticno že imeli dobljeni naša ženska ekipa skorajda in deklic. Priprave triatloncev v Istri Triatlonske priprave clanov Trisporta smo izvedli skozi šivankino uho. Miro Kregar Kamnik – Ce so se nam lani tradicionalne spomladan­ske priprave izmuznile za en teden, so šle pa letos sko­zi šivankino uho. Je pa res, da je marsikoga odvrnila vsa administracija in stroški testiranja za prehod meje in število udeležencev ni do-seglo nekdanjih sto, ampak se je v zadnjem tednu skrci-lo s 75 na 25. Toda tistim, ki so bili pripravljeni zložiti nekaj papirjev, pa ni bilo žal, saj so resnicno prišli na svoj racun. Jutranjemu pla­vanju v hotelskem bazenu je po zajtrku sledil dopol­danski tek na obali, oboje je trajalo po dobro uro in po kosilu je kaj kmalu sledilo tudi kolesarjenje. To pa je bilo iz dneva v dan razlicno, kajti Novigrad z okolico po­nuja res pester izbor. In gle­de na to, da so v Istri odprte terase, je bil po navadi kak gorski cilj posvecen obisku terase na obzidju starodav­nih mest in pocitka na njej ter, seveda, kava na Grožnja-nu, pivo na Motovunu ali ocvrte miške na Oprtalju, da Vrsarja, Vižinade, Buzeta ali Kanfanarja ne omenja-mo. Od 70 do 120 kilome­trov se je nabralo vsak dan in tistim, ki so bili na pripravah devet dni, se je se­števek kilometrov približal tisoc, premagani višinski metri pa sedet tisoc. Držali smo se vseh ukrepov in bili ob testiranju za prestop meje nazaj v Slovenijo vsi negativni. Ampak s polno vreco pozitivnih spominov. “Prve stvari smo zaceli deliti z drugimi že v otroštvu in od takrat si jih z enako dobrim obcutkom delimo vedno vec.” Lepo je deliti. Pošljete SMS s kljucno besedo SKUPAJ SKUPAJ5 (darujete 1 EUR) (darujete 5 EUR) na 1919. Zanimivosti, križanka Priznanja s sejma inovacij v Moskvi Tunjice – V Moskvi so nedavno pripravili enega najvecjih sejmov za inovacije Archimedes 2021, na katerem je sodelo-val tudi Drago Vrhovnik, in to vec kot uspešno, saj je prejel kar štiri priznanja. Za svoj izdelek Transformer je prejel zla-to medaljo in posebno nagrado, skupaj s Sreckom Pisni­kom, s katerim sta izdelala poseben stol z zaslonom za roke, ki šciti pred sevanjem, sta prejela zlato priznanje, za­služen pa je tudi za posebno priznanje za sodelovanje med Rusijo, Slovenijo in Srbijo. Njune inovacije je v Moskvi na­mrec predstavil Mirko Mitic, predstavnik Archimedesa iz Srbije. Priznanj za Transformer, ki šciti pred sevanji, Drago Vrhovnik že ne šteje vec (letos je priznanje prejel tudi na sejmu v Makedoniji), glede na veliko zanimanje v Moskvi pa si zdaj obeta tudi cim vec narocil. J. P. Drago Vrhovnik s svojimi priznanji / Foto: Katja Jelovcan Žafrani znova pod snegom Velika planina se je v zacetku aprila že obarvala v vijolicno barvo, a zima letos pošteno opleta s svojim repom in planino je v torek že drugic v aprilu prekrila snežna odeja. Jasna Paladin Velika planina – Na Veliki planini te dni znova vladajo zimske razmere, saj je v viš­je ležecih legah v torek poš­teno snežilo, a kratka odjuga konec marca je sneg na pla­nini stalila in prisojna pobo-cja obarvala v vijolicno bar-vo, s tem pa ljubiteljem na-rave omogocila razglede, ki se jih lahko veselijo ob vsa­kem koncu zime. Toliko kot na Veliki planini jih je malokje Vsako pomlad na planini takoj, ko se stopijo zadnje zaplate snega (vecinoma Žafrani na Gojški planini prvega aprila letos; a razmere na planini te dni niso vec tako pa še kar med njimi), spomladanske, saj je pobocja v torek že drugic v letošnjem aprilu pobelil sneg. vzklijejo žafrani, ki se med talecim se snegom odlicno pocutijo. Pogled po Veliki dni pa so žafrani spet prek-mrec zgolj od deset do štiri-ne bodo mogli obcudovati planini in vseh okoliških riti s snegom. najst dni, nato pa svoje mes-obiskovalci iz vse Slovenije planinah (Kisovec, Mala in Ljubitelji narave, ki obcudu-to odstopijo drugim spomla-kot minula leta. Gojška planina, planina jejo ta pisani pojav, vsako danskim cvetlicam. Ceprav so žafrani oziroma Dol, planina Konjšcica …) leto skrbno pazijo, kdaj bodo Bo pa sneg zagotovil, da podleski spomladanska nam je v zacetku aprila cvetlice pokukale izpod sne-bodo iz zemlje letos kukali cvetlica, ki je pogosta mar-tako ponujal vecinoma le ga, saj je njihovo cvetenje bolj postopoma, a kot kaže, sikje, jih je toliko kot na Ve­belo ali vijolicno barvo, te precej kratkotrajno; traja na-jih tokrat zaradi zaprtja regij liki planini malokje. Foto: Jasna Paladin 1. nagrada: darilna kartica želja v vrednosti 15 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Zdravje in jaz- Prijatelja. Re šitve križanke (geslo, sestavljeno iz crk z oštevilcenihpolj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do torka, 4. maja 2021, na Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah ko oddate tudi v nabiralnik Gorenjske­ga gla sa pred po slov no stav bo na Nazorjevi ulici 1. Zanimivosti Spoznavali so Zoom Ananasovke in kako moraš Med 22. in 26. marcem je Zavod Oreli izvedel spletno izobraževanje za starejše o uporabi racunalnika in spletne aplikacije Zoom, in sicer v sklopu projekta Vecgeneracijski center Ljubljana. prisluhniti orhideji V casu zaprtja parka so na spletni strani Arboretuma Volcji Potok objavljali videoposnetke in tako ostajali v stiku s svojimi obiskovalci. Sedaj je park odprt in vas med drugim vabijo tudi v steklenjak, Martina Ozimek ki ponovno gosti razstavo orhidej, ki pa so jo letos dopolnili še s cvetocimi ananasovkami. Alenka Brun Volcji Potok – O ananasov­kah ali bromelijah pa tudi skrbi za orhideje smo se tok-rat pogovarjali z Matjažem Mastnakom. Razloži nam, da tudi z ananasovkami lah­ko olepšamo domace okenske police. »Poleti jih lahko damo ven, vendar pa-zimo, da ne nekam, kjer jih bo sonce 'spražilo'. V bistvu gre za loncnico, ki je najbolj zadovoljna pri temperatu-rah, pri katerih so zadovolj­ni ljudje,« pojasni Mastnak. Omeni še, da poznamo raz­licne vrste ananasovk, pri nas pa so najbolj znane guzmanije, potem vriseje in še tilancije. So razlicnih barv, rastejo podobno, zna­ne pa so po dveh posebnos­tih. Opiše: »Z listi oblikujejo lijak, tako cvrst, da je potem to glavno mesto za zalivanje, kar je ena posebnost; njiho-vi cvetki pa so sicer majhni in minejo po nekaj dneh, a ananasovke vseeno ostajajo lepe vec mesecev zapored, ker je socvetna opora za male cvetove velika, trajna in razlicnih barv.« Orhideja pa je ena tistih ok­rasnih rastlin, za katero veli­kokrat slišimo, ko kakšna gospa potoži, da njene orhi­deje »ne delajo«. Mastnak meni, da je najveckrat pro­blem v tem, da orhideje pre­vec zalivamo in jih s tem ubijemo. Pa še nekaj dela-mo narobe: sadimo jih v zemljo. »V zemlji vsaka or-hideja zgnije. V naravi živi na enem kosu lubja. Cepi na neki veji in jo pac prši dež in je to vse, kar dobi vode. Zato jih je treba saditi res v substrat za orhideje. Lahko ga naredimo tudi sami: na­kosamo borovo lubje, damo zraven kakšno pest mahu, po možnosti takega iz mo­cvirja, ter pest kremenove mivke – in je cisto dovolj. Orhideja ne sme stati v vodi, substrat moramo preverjati, Kamnik – Preteklo leto je zaznamovala epidemija co­vida-19 in starejše potisnila na rob družabnega življe­nja, zato je Zavod Oreli or-ganiziral izobraževanje o uporabi osebnih racunalni­kov in aplikacije Zoom. Izo­braževanja se je udeležilo kar 16 starejših, in ker je dogodek v celoti potekal po spletu, je Zavod Oreli k so-delovanju povabil še prosto­voljce, ki so tecajnikom nu-dili pomoc in oporo ob uce­nju. Izobraževanja se je tako udeležilo tudi osem prostovoljcev. Sprošceno in ko je suh skozi in skozi, rastlino zalijemo. Gnojimo jo s tekocimi gnojili, ki jih dodajamo vodi, ampak spet zelo zelo malo. Nikoli cez odmerek, ki je napisan na embalaži, raje manj.« Ce povzamemo: orhideji je treba prisluhniti, opazovati, kaj se z njo dogaja. Treba jo je »držati na kratko«, hkrati pa biti do nje ljubezniv. Kot ananasovke pa tudi orhideje potrebujejo ravno pravšnjo kolicino sonca. In ker se zadnje dni precej pogovarjamo okoli pozebe, nas je zanimalo še, ali je ta kaj prizadela rastline v par-ku. »Cvetovi so uniceni pri magnolijah, pri odraslih ce­ podajanje vsebine in aktiv­ šnjah, vendar – ce lahko no sodelovanje udeležencev tako recem – imamo sreco, je zaznamovalo petdnevni da ne živimo od plodov. Le- tecaj racunalništva in stkalo tos je sezona cvetocih dreves nova prijateljstva med sta­ skrajšana. Po drugi strani pa rejšimi udeleženci ter pro- je pomladno cvetje, ki ga je v stovoljci. Arboretumu dovolj, na pri- Udeleženci so se naucili mer narcise in tulipani, na­ ustvariti sestanek, deliti za­ vajeno na mraz. Nizke tem­ perature jih ne ganejo pre­vec. Tulipani prenesejo, tudi ce jih sneg poleže. So zelo Popravek odporna cvetlica. Že v osno- V Kamnican-ki 2. aprila smo ob clanku Plavalnega kluba Cal- vi izhajajo iz azijskih kamni- cit Kamnik objavili arhivsko fotografijo trenerja Miha Potoc­ tih, visokogorskih pušcav, nika, na kateri nosi majico kluba, v katerem je deloval prej, kjer so zime hude, vetrovi se zato s slike ni razvidno, da je sponzor kamniškega kluba obrnejo, in ce bi bili obcu- Calcit. Vpletenim se za napako opravicujemo. Uredništvo tljivi za mraz, ne bi mogli preživeti,« še pove Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volcji Potok. Kamniški sudoku Narcisa za s sabo Zmeckani žafran Spomladanska vrecica Rešitev: 2 9 4 3 7 5 4 8 9 3 1 6 2 4 3 4 2 8 6 1 7 4 7 7 4 5 6 9 2 6 1 8 6 3 2 5 TEŽJI SUDOKU Travniška maskica Navadna piksnica Strupeni travniški zvoncki Rešitev: 9 2 1 4 4 8 1 7 8 9 7 2 2 8 8 6 3 9 3 6 9 5 7 2 6 5 8 4 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. LAŽJI SUDOKU piše in riše Ivan Mitrevski slon, pripraviti predstavitev v Power Pointu, priklopiti in izklopiti mikrofon in kame­ro, klepetati v Zoomovem klepetu (chatu), zamenjati svoje ozadje in z uporabo »custvenckov« pokazati, kako jim je nekaj všec ali pa ne. »Uporaba tega orodja v pra­ksi nam bo pomagala pri premagovanju osamlje­nosti, zlasti v casu korone, ko so v bistvu prepovedani vsi osebni stiki,« je o tecaju povedal Tone, eden od ude­ležencev. Direktorica Zavo­da Oreli pa je še poudarila: »Pomen racunalniške pi-smenosti starejših postaja iz leta v leto vecji, tovrstni tecaji pa zmanjšujejo strah pred racunalniki in starej­šim omogocajo boljšo vkljucenost v družbeno okolje.« Vec o delu in aktivnostih Za­voda Oreli lahko preberete na njihovi spletni strani. Prireditve, zahvale Svojcem pokojnih lahko pomagamo tudi drugace Namesto klasicnega daru, svec ali cvetja, lahko svojce podpremo z vrednostnim bonom. Jasna Paladin Kamnik – V Komunalnem podjetju Kamnik, kjer op­ravljajo tudi pogrebno služ­bo, so letošnjo pomlad uved­li novost, ki bo ob tragicnem dogodku, kakršna sta smrt in pogreb, pomagala tako svojcem pokojnih kot tudi vsem, ki jim želijo izreci so­žalje in pomagati. »Pogrebni stroški niso zane­marljivi in marsikdo se ob tem znajde v financni stiski, zato smo v našem podjetju uvedli možnost izdaje žalne vizitke z vrednostnim bo­nom. Namesto klasicnega daru, svec ali cvetja, se lahko odlocimo za drugacno izka­zovanje pozornosti v trenut­kih žalovanja ter financno podpremo in razbremeni­mo svojce ob boleci izgubi. Vrednostni bon bodo lahko svojci unovcili za placilo pogrebnih storitev, svec, cvetja, ureditev groba ali iz­vedbo kamnoseških storitev in izdelke oziroma storitve kupili takrat, ko jih bodo de­jansko potrebovali,« nam je povedala pomocnica direk­torice Komunalnega podje­tja Kamnik Manca Cvirn. Žalno vizitko z vrednostnim bonom (višino zneska na­rocnik izbere sam), lahko za svojce pokojnih, ki so naroc­niki pogrebnih storitev, na­rocite v pogrebni pisarni Komunalnega podjetja Ka­mnik. Pastirska akademija Otroke bodo v Slovenia Eco Resortu ucili, kako pomembno je sobivanje z naravo. Jasna Paladin Godic – Iz Slovenia Eco Re­sorta so sporocili, da bo v njihovem turisticnem nase­lju Društvo turistov Sloveni­je po notificiranem progra­mu Zavoda za razvoj turiz­ma (tako društvo kot zavod imata sedež v Godicu) zace­lo nov program – Pastirsko akademijo za otroke. Pastirska akademija je brezplacen program, name­njen predšolski in šolski mladini do cetrtega razreda. Zacela se bo takoj, ko bodo ukrepi to dopušcali, poteka­la pa bo vsak dan od 8. ure dalje. Pastirska akademija bo spodbujala otroke na prije­ten in prijazen nacin ter pre­našala znanje o skrbi in negi domacih in divjih živali, hkrati pa ozavešcala otroke o sobivanju z naravo in nje­nem ohranjanju. To bodo skušali doseci na 1,4 kilome­tra dolgi poti z 21 tockami, ki bodo predmet pedagoške­ga procesa skozi igro. Prireditve v aprilu in maju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v aprilu? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 16. aprila, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: Tribal Fusion z Nerliso Tecaj tribal fusiona. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. Torek, 20. aprila, ob 19.30, v živo na live.domkulture.org Študenteater: ! Spletna predstava Maistrovega abonmaja v živo z odra Doma kulture Kamnik Maistrov abonma, za izven. Cena vstopnice: 10 evrov, vec na: www.domkulture.org Sreda, 21. aprila, ob 18.30, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? Prvi koraki Koncert. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. Cetrtek, 22. aprila, ob 20. uri,  v živo na kanalu Doma kulture Kamnik Youtubu Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik: Kamniške diagonale Pogovorni vecer z gosti na temo turizma, športa in kulture v obcini Kamnik. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. Petek, 23. aprila, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: Orientalski ples z Natašo Tecaj orientalskega plesa. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. Torek, 4. maja, ob 19.30, v živo na live.domkulture.org KUD Transformator: Cudovita Goga Spletna predstava Maistrovega abonmaja v živo z odra Doma kulture Kamnik, bufonska predstava. Abonma Kam'na'smeh, za izven. Cena vstopnice: 10 evrov, vec na: www.domkulture.org Cetrtek, 6. maja, ob 20. uri,  v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik: Kamniške diagonale Pogovorni vecer z gosti na temo turizma, športa in kulture v Obcini Kamnik. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. KIKŠTARTER Od petka, 7. maja, ob 9. uri do 9. maja, Terme Snovik Turisticni start-up vikend v Termah Snovik Turisticni start-up vikend je intenzivna tridnevna podjetniška delavni-ca, na kateri boste ob podpori vrhunskih mentorjev reševali izziv iz turizma ali razvijali svoj turisticni produkt za aktivno, zeleno, trajno­stno turisticno vodilno destinacijo – Kamnik. Prijavijo se lahko tako posamezniki kot tudi ekipe iz vse Slovenije. Turisticne produkte bo ocenila strokovna komisija in podelila prakticne nagrade ter tri financ­ne nagrade za najboljše. V okviru Obcine Kamnik bo potekal razpis za podporo najboljšim poslovnim idejam s podrocja turizma. Razpisa­nih bo 35 tisoc evrov. Število mest je omejeno. Vec informacij: Nika Škrjanec (040 665 343, info@kikstarter.si) ali Nina Irt (040 674 122, nina.irt@visitkamnik.com). Šesti na sejmu ucnih podjetij Kamnik - Dijaki iz srednje šole Cirius Kamnik so se 31. mar-ca udeležili že 15. mednarodnega sejma ucnih podjetij v Ce-lju, ki je letos zaradi znanih razlogov potekal virtualno. Nji­hovo ucno podjetje Team se je v konkurenci 42 ucnih pod-jetij iz devetih držav (Slovenija, Srbija, Hrvaška, Crna Gora, Indonezija, Slovaška, Švica, Bolgarija in Kanada) uvrstilo na odlicno 6. mesto. V podjetju so se mladi ukvarjali izposojo rabljenih stvari za vsakdanjo rabo po nacelu »knjižnice reci« pod blagovno znamko Kamniška ropotarnica. Ker je ideja uresnicljiva, bo morda v prihodnosti v Kamniku tudi zares zaživela, sporocajo iz Ciriusa. J. P. ZAHVALA Išcemo te ob domacem ognjišcu, kjer si nas vedno skupaj zbrala. Išcemo te … Najdemo te ob piškotih ob caju, ki se bodo v ustih stopili. Najdemo te v ognju žarecem, ki nas pri srcu ogreje. Najdemo te … Meta Kac (1946–2021) Iskrena zahvala vsem, ki ste nam s toplo besedo in s svo­jo prisotnostjo stali ob strani v casu slovesa. Hvala za lepo opravljen obred in pevcem za obcuteno zapete pes­mi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoci: hci Karla in sin Primož z družinama Nagrajenci nagradne križanke Supernova, z geslom SUPER­NOVA QLANDIA KAMNIK, ki je bila objavljena v casopisu Kamnican-ka 19. marca 2021, so: 1. nagrado bon v vrednosti 30 EUR prejme Milka Bernot iz Radomelj, 2. nagrado: bon v vrednosti 20 EUR prejme Jože Štamcar iz Domžal in 3. nagra-do: bon v vrednosti 10 EUR prejme Marija Tencic iz Šencurja. Nagrajencem iskreno cestitamo. ZAHVALA Vsi bližnji, ki jih imamo radi, nas s smrtjo ne zapustijo, le v nas se preselijo in naprej živijo v naših srcih. Ivica Vavpetic iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi izrekli sožalje, nam stali ob strani in jo boste ohranili v svojih srcih. Vsi njeni April 2021 Zahvale www.gorenjskiglas.si Hiša stare mame je ponovno »zacvetela« Rok in Anja Osenar sta se lani lotila prenove hiše njegove stare mame. Nastal je zanimiv turisticni objekt, aparthotel, kjer si pridih starega in modernega podajata roke, pri opremi notranjih prostorov pa v ospredje silijo zanimivi masivni leseni kosi. Gre za družinski projekt, ki sta se ga zakonca bolj ali manj lotila iz veselja, veliko postorila sama, rezultat pa je še boljši, kot sta pricakovala. Alenka Brun Vrhpolje – Anja Osenar je sicer Kranjcanka, ki se je primožila, kot se pošali, na vas; je pa v stari hiši, ki jo je babica Ana Osenar zapustila svojemu vnuku oziroma njenemu soprogu, skupaj z njim videla potencial. Z idejo o tem, da bo treba s hišo nekaj narediti, se par v bistvu ni ukvarjal do trenut­ka, ko je situacija zahtevala odgovor. Rok se spominja, kako so mu svetovali, naj hišo podre in na njenem mestu zgradi novo, vendar tej ideji ni bil naklonjen. »Oba sva v njej nekaj videla. Je obokana, med zidanim so skale ...,« kažeta na stene in strop v pritlicnem prostoru, ki je vcasih služil kot manjši hlev in garaža obenem, nad njim pa je bila crna kuhinja. Danes je to soba za druženje in po potrebi zajtrkovalnica. Par se je odlocil, da gre v tu­rizem: da hišo obnovi z na­menom oddajanja sob. »Mož je hišo pac podedoval in sva se kar nekaj casa spra­ševala, kaj naj z njo naredi­va, nekaj sva pa morala. Nje-no stanje se je iz dneva v dan samo slabšalo. Zamaka-lo je, fasade ni bilo ...« pri­poveduje Anja Osenar. Uporabila sta svoja znanja Projekta sta se lotila s skupni-mi mocmi. Uporabila sta svoja znanja. Idejno sta se dopolnjevala, potem pa je ona kot arhitektka zamisli spravila na papir, skoraj vse ideje pa je realiziral on. »Bil je zidar in mizar obenem,« se ponosno nasmehne Ose­narjeva. Njen soprog je na­mrec po poklicu strojni inže­nir, vendar je takšen tip clo­veka, da se loti tako rekoc vsega. Predvsem pa ga veseli delo z lesom, kar je ugotovil že kot otrok. »Ata je bil ravno tako strojni inženir in veliko stvari sva pocela skupaj. Ce danes pogledam nazaj, ugo­tavljam, da gresta lahko 'tišla­rija' in strojništvo precej z roko v roki.« Cim vec stvari iz stare hiše je par poskušal obdržati. Danes Glasbena šola Kamnik Glasbena šola Kamnik razpisuje prosta mesta za vpis v šolsko leto 2021/2022 za naslednje inštrumente: violina, violoncelo, trobenta, rog, pozavna, evfonij, tuba, klavir, orgle, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon, oboa, tolkala, diatonicna harmonika, harmonika, kitara, citre, petje in balet. K vpisu vabimo otroke od 7. leta dalje. Za vpis bo potrebno opraviti sprejemni preizkus, ki ga bomo predvidoma izvedli 21. in 22. maja 2021. O datumu preizkusa boste obvešceni po pošti in e-pošti. K vpisu na program petje vabimo ucence od 15. leta dalje oz. tiste pri katerih je mutacija glasu že zakljucena. Vpis na programe predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in plesna pripravnica bo potekal v istem obdobju do zapolnitve mest, ker ti programi nimajo sprejemnih preizkusov. V program predšolska glasbena vzgoja vpisujemo otroke stare 5 let, v programa glasbena pripravnica in ples­na pripravnica pa otroke stare 6 let oz. tiste, ki se v šolskem letu 2021/2022 vpisujejo v prvi razred osnovne šole. Vpis in prijava na sprejemni preizkus bosta mogoca od 4. do 19. maja 2021 na spletni strani šole http://www.gskamnik.si/, zavihek vpis ali na spletni povezavi https://www.eglasbenasola.si/applications_api/application/47. Za vse informacije smo dosegljivi na e-naslovu gs.kamnik@guest.arnes.si in na tel. št. 01 830 34 30. Programi in inštrumenti naše šole bodo podrobneje predstavljeni na dnevu odprtih vrat 12. maja 2021 ob 17. uri na platformi Zoom. Spletna povezava bo objavljena na naši spletni strani. Veselimo se vašega vpisa! se moderne linije prepletajo z duhom starega, v prostorih prevladuje mocan leseni ele­ment, masiva, nekaj kosov je še prav posebno zanimivih. V kuhinjo na primer najde-mo prefinjeno vpet stari ma-sivni mizarski »ponk«, poste­lje sestavljajo razlicni stebri kozolca. Doloceni kosi lesa so na ta nacin v bistvu dobili novo priložnost. Iskala sta jih lokalno, raziskovala trge, na­menjene tovrstni ponudbi. Še stari sod pod koritom v sobi za druženje je dobil novo funkcijo uporabnosti. Osenarjeva sta hišo obnovila v slabem letu dni, odprla pa sta jo 15. avgusta lani, še v medkoronskem casu. Hišo, ki sicer datira v leto 1924, sta poimenovala kar Hiša stare mame. Ime prenovlje­ni hiši pokojne Ane Osenar zelo pristoji. V njej sta uredila dva apart-maja in pet dvoposteljnih sob, med katerimi je ena nadstandardna z lastnim masažnim bazenom. Na od­maknjeni del terase sta na­mestila še enega, ki pa ga lahko uporabljajo vsi gostje. Razmišljata tudi o savnah v kletnih prostorih hiše. Kar se tice hrane, je predvi­deno tako, da si uporabniki sob lahko zajtrk pripravijo sami v sobi za druženje, ki ima lahko, kot smo že ome­nili, tudi funkcijo zajtrkoval-nice. Ce pa želijo, jim v hiši pripravijo zadnje case mo-dne zajtrkovalne košarice z lokalnimi dobrotami. Tre­nutno turizem seveda bolj ali manj stoji, možen je športni ali poslovni najem, pa še to ob strogem upošte­vanju aktualnih ukrepov. Ker Hiša stare mame stoji v neposredni sosešcini Penzi­ona in gostilne Repnik, se lahko gostje tudi tam dogo­vorijo za obroke. S pricakovanjem zrejo v prihodnost Kljub temu da Osenarjeva s turizmom nimata izkušenj, se novih izjemno veselita. Zavedata se, da bo, ko se ukrepi sprostijo in ce bo po­sel stekel, eden od njiju naj­verjetneje moral ostati doma. Nista pa popolna zacetnika pri delu z ljudmi: Anja je tega vajena zaradi izkušenj v družinskem lokalu, ki ga imajo sredi Šencurja, Rok pa je tudi dnevno v stiku z ljud-mi, in ker je zaposlen v tu­jem podjetju, v službi komu­nicira predvsem v anglešci­ni. Tudi hcerki, ceprav sta še osnovnošolki, že kažeta zani­manje za hišo. V trenutnem stanju, v katerega nas je pah-nil covid-19, nekega pravega dela še nimajo, tako da lahko za zdaj za vse poskrbijo sami. Z vznemirjenjem pa pricakujejo case, ko bodo vrata Hiše stare mame lahko na široko odprli in z velikim veseljem vsakodnevno spre­jemali goste. GLASBENA ŠOLA KAMNIK, KAJUHOVA POT 11, KAMNIK