50. številka. Ljubljana, v torek 5. julija. XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
vsak dan ave*er, iaimfii nedelje in praanike, ter velja po poŠti prejeman ca avatro-ogerake dežele r.a vse leto 1 f> gld., za pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 ^ld., za jedeo t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ea vse leto 18 gld., aa Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poStnina znafiH. Za oboan ila plafnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 6t. 19, Upravni It v u naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admiuiBtrativne stvari.
_ . -------_,_ --- _ - —   - - -___._.___-_--.—_—.—.—---
Gospoda Spinčića pritožba.
V Ljubljani, 5. julija.
Danes je na Dunaji pred državnim sodišč en obravnava o pritožbi, katero je bil deželni in državni poslanec gosp. prof. Vekoslav Spin čir vložil proti m i n i h t u r s t v u za pouk in bogo-čast je zaradi kršenja ustavno zajamčenih političnih pravic, ker je bil z razpisom roinisterstva za pouk in bogočastje z dne 7. marcija 1892. leta na podlagi sklepa pomnožene disciplinarne komisije istega ministarstva in po predlogih c. kr. dež. šolskega sveta za Goriško in Gradiško z dne 5. dec 1891. 1. odpuščen iz svoje službe kot profesor na ženskem učiteljišči v Gorici.
Pritožbeni spis je sestavil Dunajski odvetnik in državni poslanec g. dr. Pa t ta i, kateri gosp. Spinčića tudi pri današnji ustni javni obravnavi zastopa. Pritožba je jako obsežna in od vseh stra-nij se priznava, da je mojstersko juridično delo. Nas njene navedbe ne zamivajo samo zato, ker jmajo razjasniti pravico ua strani voditelja isterskib Slovanov, ampak zanimive so v obče, ker razkladajo važna državljanska prava. Zato nam je žal, da pritožbe zaradi njene preobsežnosti ne moremo vse priobčiti, skušamo pa v nastopnem podati vsaj njeno jedro in poglavitne misli.
Zgodila Be je — začenja pritožba — krivica, proti kateri mora biti mogoča pomoč. Prolesor in državni poslanec Vekoslav Spinčić odstrani se od svojega učiteljskega mesta in odpusti iz državne službe, ker je izrekel v septembru m. 1. pri Zagrebški razstavi željo, naj bi se cesarstvo državopravno preustrojilo tako, da se združijo vse hrvatske dežele, in ker je uadalje pri splošnih državnozborskih volitvah v inarciji 1891. 1. in pri dopolnilnih volitvah v oktobru 1891. I. deloval kot voditelj Btranke v tem smislu, da bi bili voljeni hrvatski, a ne italijanski volilni možje. To se je ukrenilo v obliki disciplinarnega razsodila. Jasno pa je, da bi velik del državljanov bil utesnjen v izvrševanji »volili državljanskih pravic in da bi država sama izgubila sodelovanje poklicanih m oči j, če bi bilo moči koga zaradi tega, da izvršuje svoje ustavno zajamčene pravice, za kazen odpuščati iz državne službe. Oblika disciplinarnega razsodila ne spremeni stvari i» državno sodišče kot najvišji varuh ustavnih pravic sme VBekdar tudi disciplinarne ukrepe toliko pregledati, da spojna, ali se res snujejo iz specijalno službenih, mari ne zgol iz splošno politikih motivov. Godile so so pa tudi formilne nepravilnosti v disciplinarnem postopanji.
Pritožba se potem razcepi v dva oddelka. V oddelku A. izjavi, da politične pravice, v kateri* je žaljen g. Spinčić, so nastopne: I. Pravo izražati svobodno svoje mnenje v zakonito določenih mejah. II. Pravo imunitete kot poslanec. III. Svobodno izvrševanje politične volilne pravice sploh. IV. Nepogojno pravo dopusta, izrečeno po ustavi državnim, v državni zastop voljenim uradnikom.
Ad I. Odpustni predlog dež. šolskega sveta izvaja iz SpinčićHvega govora v Zagrebu, posnetem po italijanskih novinah, sklep, da je s tem izrazil željo po združenji Hrvatov, ki je nasprotno državnopravnomu ustroju cesarstvu. Koj je jasno, da ima ta želja samo strankarsko-poiitični pomen. Ta želja ai kazniva, ker nikomur ni bilo v mislih kazensko postopati proti Spinčiću, a kazniva sploh ne more biti. Nikdar ne more biti protivuo zakonom prizadevanje, ki le mirnim potom želi doseči drugo državnopravno obliko v mejah avstro-ogerske države. Take premembe razpravljajo velike, deloma jako konservativne stranke
(češko državno pravo, federalistični, centralistični nazori). Zlasti državno pravo glede razmerja z Ogersko ni za večno, ampak samo izreka, da se vsakih 10 let obnavlja nagodba. Kot poslancu je torej tudi Spinčiću naloga sodelovati pri tem obnovljeni. Žalosten poslanec bi bil, ki bi kot hrvatski poslanec pri javni siavnosti ne smel izreči želje po boljšem zbliževanji cis- in translitvanskih Hrvatov, ne da bi s tem izgubil svoje, po dolgoletnem uzor nem delovanji pridobljene državne službe. Ta želja ni niti nezakonita, niti ni spodtakljiva. Samo disciplinarno razsodilo ne pravi, da bi enuncijacija Spinčićeva bila v neposredni zvezi z učiteljsko službo njegovo, če pa to ni. potem se je z odpustom prekršilo državljansko pravo, izražati svoje mnenje.
Ad II Preverjena o nedostatnosti omenjenega razloga je tožba proti g. Spinčiću navedla šo drug razlog, zakaj ni g. Spinčić več vreden biti učitelj, to je „volilaka agitacija". A niti z jedno besedo so ne navaja, v čem je obstajala ta agitacija, o kateri se trdi, da je bila nezmerna in strastna. Dognano pa je, da se niti jeden izgred ne more zapisati na rovaš Spinčićeve delavnosti, da on ni sklical nobenega volilskega shoda, niti ni govoril na nobenem. Cele, predno je bil sam izvolien, ni kot kandidat nastopil. A če bi bil tudi vse to storil, kdo bi kaj tacega smatral kot nedopustno v ustavni državi? In zopet ni nikjer povedano, v kaki dotiki bi bilo delovanje Spinčićevo z ujegovim učiteljskim službovanjem, niti z jedno besedico se ne more dokazati, da bi bilo na kvar temu službovanju. Dogodil se ni niti jeden fakt in kaže se le, da je bil za to kaznovan, ker je v najskromuejši meri izvrševal politično pravico. Ker je bil pritožite!) celo sam izvoljen, imel je tem večjo pravico izvrševati svoje, po ustavi zajamčene pravice (pravo zborovati, izražati mnenje v tisku in govoru). Akopram so so splošne volitve vršile že marcija meseca, nikdo ni čutil potrebe, izreči kako grajo do oktobra meseca, ko je bil pritožitelj že poslanec in imel torej tem večjo pravico delati za svoje somišljenike. Niti jedne nepravilnosti ni moči očitati g. Spinčiću tudi pri teh volitvah ne, ue ostane torej nego goli stavek : Delal s i z vsemi močmi, da bodo voljeni hrvatski volilni možje, odpuščen si iz državne službe! To ni obramba učiteljskega službovanja proti zlorabi ali zanemarjanju, nego prosto preganjanje državnega uradnika, ki izvršuje svoje političue pravice, torej je kršenje teh pravic samih. Potem pa, gosp. Spinčić je že 10 let deželni poBlanec, od 19. oktobra 1889 pa istrski deželni odbornik in kot odbornik ni več aktiven učitelj. Tem manj je torej njegovo politično delovanje moglo uplivati na učiteljsko službovanje. Da se spozna, kako prizadeto je pravo imunitete po tej nečuveni disciplinarni odredbi, treba se je ozreti na duh te državnopravne institucije, ki meri na to, da so poslanci zavarovani proti političnim preganjanjem. Proti temu principu zakona je huda pregreha to, da se dolgo let službujoč državni uradnik zgol iz političnega povoda, ki je v zvezi z njegovo poslansko delavnostjo, disciplinarno spravi ob službo, ko se sicer zaradi naj-neznatnejših prestopkov prosi dovoljenja zbornice za kazensko postopanje. Tudi sodišča so priznala, da ni res, da bi poklic poslanca zunaj zbornice prenehal. Glede na daleč segajoče pravne in državne interese, ki so tu v nevarnosti, nikakor ne gre, sklicevati se samo na dovršeno disciplinarno obravnavo. Proti takemu tolmačenju neodgovornosti se po vsej pravici kliče državno sodišče na pomoč.
Ad III. A tudi splošna pravica vsacega dr-žavnozborskega volilca je prekršena z omenjenim postopanjem. Ta pravica ne obstaja samo v tem, da volilec odda svoj glas, ampak da se sploh udeleži vsega volilnega gibanja. Delati za „hrvatske volilne može", ne more biti torej disciplinarni pregrešek, tem manj, ker se to nikakor ne dotika pouka in učiteljskih dolžnostij.
Ad IV. Po ustavnih določbah ni treba v poslansko zbornico voljenim javnim uradnikom in funkcionarjem nikakega dopusta. S tem se priznava, da izvrševanje poslanstva ni nekaj, kar je le „per nefas" dovoljevati ali po strani gledati in da je poslanec oproščen vseh tesnih spon državne službe za čas svojega parlamentarnega delovanja. S temi načeli se nikakor ne strinja, da se stalno odstrani iz svoje službe poslanec, ker je kot poslanec vodil baje volilsko agitacijo in pozdravil rojake, bivajoče sicer v drugi državni polovici a pod istim vladarjem, in se pri tem še fiogira, da je ob istem času vender le državno službo opravljal in bi jej bil lahko na kvar delal! Dognano je pa, da g. Sjnnčić ni storil ničesar nepravilnega. Dotična odredba je torej le po obliki disciplinarna, po bistvenosti svoji pa je politično kazensko razsodilo za izvrševanje političnih pravic. Takšno razsodilo pa za državno sodišče ni merodavno, ampak je pred njim predmet pritožbe.
V oddelku B. dokazuje pritožba, da se je z razsoditom grešilo proti strogim predpisom in proti obliki disciplinarnega postopanja. Ces. ukaz z dne 10. marcija 1860 navaja natanko slučaje, kedaj je smeti iz službe odpustiti državnega uradnika. Nikdo ne more imeti poguma, da bi g. Spinčiću očital kak tak slučaj. Pač pa je bil g. Spiuči ć večkrat pohvaljen in odlikovan v svojem delovanju, kar kažejo štirje priloženi dekreti, in nikdar disciplinarno niti po-Bvarjeu. Odpust iz službe kot prva disciplinarna kazen nuna torej zakonito podloge in je direktno „contra legem". A tudi v formalnem o/it u je ugovarjati proti sestavi disciplinarne komisije, ki ni bila popolnoma pravilna.
Konečno poudarja pritožba, da si g. Spinčić pridružuje posebno tožbo zaradi ustavljene plače in završuje za sedaj s prošnjo, naj državno sodišče blagovoli spoznati, da so se z razjiiaoin uaučuega ministri st va, kateri izreka odpust g. Spinčić i iz državne učiteljsko službe, kršile po ustavi zajamčene politične pravice.
Katoliški shod v Ljubljani.
V Ljubljani 5. julija.
Prejeli 8ino naslednji dopis:
V smislu : 19. tisk. zakona prosim, da z ozi-rom na članek: Katoliški h h o d v Ljubljani objavljen v „Slov. Narodu" dne 25. junija t. I. sprejmete nastopni stvarni popravek :
Ni res, da je sekcija za ffšolou predlagala resolucijo, objavljeno v Vašem listu, ter zahtevala, da naj ji prtrdi slovenski katoliški shod, res pa je, da je v Vašem listu omenjena resolucija le načrt resolucije gosp. poročevalca, kateri načrt pa jo pripravljalni odbor bistveno spremenil.
Ni torej res, da bi so glasil drugi odstavek pripravljalnega odbora resolucije za šolo: „Ker pa večina katoliških Slovencev ne more sama zadostno poučevati in vzgojevati svojih otrok in imamo z druge strani v Avstriji vpeljano posilno državno šolo, zahteva prvi slovenski katoliški shod za slovenske katoliške otroke, javne katoliške ljudske šole b slovenskim učnim jezikom in katoliške učiteljske pripravnice v zmislu izjave avstrijskih škofov, poklicanih varuhov verske vzgoje narodove, iz-
nike, da je prisilila nekatere mestne občine reševati slovenske uloge h slovenskim jezikom, in da se v Bukovini ne mara naslanjati na liberalne elemente nego podpira Rumune. Zastopniki levičarskega kluba izjavili so na to, da ta pritožba ia izrečena želja, naj se v bodoče kaj takega več ne primeri, ni v nikaki zvezi z valutnimi predlogami, nego le posledica javnega mišljenja, nastalega vsled vladne politike. — Grof Taafle pogovoril se je z levičar skimi odposlanci o vseh posamnih točkah. Glede dvojezičnega uraduvanja v nekaterih spodnještajer-skih mestih rekel je ministerski predsednik, da to ni nikakšna novost nego so merodavna „acta* in „priora" ; zanikal je tudi, da je imenovanje dvornega svetnika Abrama zmatrati za politično koncesijo in dokazoval, da se je vse vršilo korektno. Pogovor trajal je dve uri, ker pa se vlada še ni odločila, kako ravnati v bodoče, treba bode novih pogajanj.
Toliko je posneti levičarskemu comraunique-ju. Oticijozna „Montags Ilevue" razpletla je stvar bolj na dolgo. Po njej izjavili bo liberalci, da bodo na vsak način glasovali za valutne predloge, kar baje ni resnično. Temu pa, kar je glasom „Montags-Revue" grof Taarld rekel glede bodočega razmerja m ej vlado in nemško levico, temu ne oporeka nihče, to je torej ve-rodostno in zanimivo. Grof Taaffe rekel je levičarskim odposlancem, da sicer želi dobrega razmerja mej vlado in levičarji, da pa mora m i-n i s t e r s t v o ohraniti si sedanji značaj, da ne sme postati odvisuo od strank, nego mora i n a,d a I j e še ustati nad strankami. Prav zato želi tud i, dase razmerje mej parlamentarnimi strankami ne i z-premeni. — Minister se je na to z levičarji pomenil o posamnih pritožbah, odločil se pa še ni. V Bredo odpelje bh grof Taaffe v Nalžov. „Montacs-Revue" upa, da bode ostalo vse pri starem, ker so levičarji „jako zmerni4 in žele Še nadalje ostati v dosedanjem razmerji.
„Es \vird vveiter verhandelt", vzkliknilo je neko levičarsko glasilo bolestno in s tem vzklikom je situvacija kaj dobro karakterizovana. Levičarji niso zadovoljni z uspehom svojega pogovora z grofom Taalleom. Čuje se, da hoče levo krilo odcepiti se pri glasovanju o valutnih predlogah od večine in glasovati z nacijonalci, katere je reservi-ranost Taafteova močno razdražila. Danes ali jutri bomo videli, — koliko in kaj je grof Taaffe obljubil zato, da ga levičarji podpirajo še nadalje.
kraljice Natalije, za kri pa, ki je takrat tekla, odgovorna je vlada.   Shod je ukrenit, da bode napredna stranka tudi  nadalje  še z vsemi ustavno dovoljenimi sredstvi nasprotovala sedanji vladi. Maroko.
V Maroku imajo že več mesecev krvave do-
mačo borbo. Okoli Tangera naseljeni rodovi odpovedali so sultanu pokorSčino ia se mu odločno uprli. Sultan dosedai teh upornikov še ni mogel ukrotiti, navzlic veliki vojaški sili, katero je poslal proti njim. Ta revolucija nI samo lokalnega interesa, ker prav v Maroku križajo se interesi raznih evropskih velesil, zlasti interesi Anglije, Italije, Francoske in Španske, če bi sultan v kratkem ne premagal upornikov, utegne nastati n maroško vprašanje" prav nevarno.
Dopisi.
Ia Pazina i. julija. [Izv. dop.j (Vit. Schwarz.) Že dolgo ni Vaš cenjeni list prinesel poročila iz našega gradiča. Slavnostni včerajšnji dan mi daje povod, da se po dolgem molku zopet oglasim. Včeraj v jutro je bilo po Pazinu vse na nogah; raz oken visele so  belo rudeče in črno-
rumene zastave — narodne nisem opazil nijedne _;
kdor ni imel zastavic, obesil je razne prte, da pokaže lojalnost svojo.   Kmalu se  oglasi godba — zvonovi buče — možnarji pokajo — pripeljal Be je, spremljan  od  c.   kr.  okrajnega   glavarja viteza Schwarza in načelnika dra. Dukići, c. kr. namestnik vitez R in al d i n i.   No, to je lepo in hvalevredno, saj  ovacije veljajo  ljubljenemu vladarju, kojega zastopa vitez Kinuldiui. Kdor bi pa iz tega sklepal,   da   je  uarod  po  glavarstvu Pazinskem srečen, bi se jako motil.   Morebiti se cenjeni čitatelj še spominja, da nam  Že nekaj mesecev sem vladari oni g. Schvvarz, koji je v Postojini in Ru-dolfovem zapustil tolike spominov.   Mnog bi mislil, ker vlada „auf allen Wipfeln Rune", da je vse v redu, a temu ni tako.   Okr. glavarja gosp. viteza Schv/arza prva briga je ugoditi Italijanom in Sare-njakom Pazinskim, gospodi, ki ima v rokah krmilo v Poreču.   To se dan na dan vidi v celi upravi, posebno tudi v šolskem odseku, kjer mu neki tudi jako na roke gre visok duhovni gospod, kateri zastopa razun jednega Italijana samo svečenike, koji niso le po imenu, nego i po duhu Slovani. Tužna majka Slava! Zli jeziki tudi govore, da g. Schvvarz prav rad za svet vprašuje starega neprijatelja Slovanov istrskih, dr. C o n s t an t i n i j a. — Še imam dosta na arcu, a pustim za drugič. Lepa koncesija Slovencem v Kranjski, da so odposlali vit. Scbwarza v Pazin vladat narodu istrskemu!
V o x populi.
rečene v gospodski zbornici dne 12 marcija 1. 1890 V tem zmislu sta torej premeniti državni šolski postavi z dne 14. maja 1869 D. Z. štev. 62 iz z dne 3 maja 1888 D. Z. štev. 53 in zadevne deželna eolske postave onih pokrajin, v katerih Slovenci prebivajo.*
Kes pa je, da ue glasi: »Ker pa večina katoliških Slovencev ae more sama zadostno poučevati in vzgajati svojih otrok in ker imamo z druge strani v Avstriji posilnu državno šolo, zahteva I. slov. katol. shod ia slovenske katoliške otroke javne katoliške ljudske šole in katoliške učiteljske pripravnice s slovenskim učnim jezikom v smislu izjave avstrijskih škofov v gosposki zbornici dne 12. marcija I. 1890.
Uprav rudi tega pa naj visoka šolska oblastva v vseh deželah, koder bivajo Slovenci, to je po Štajarskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskim iz pedagogiško-didaktiških vzrokov skrbe tudi za slovensko manjšino tako, da se povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok osnujejo katoliške javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom."
Ni res, da bi se glasila 3. točka omenjene resolucije: „Dokler so pa katoliškem Slovencem ta zahteva ne spolni, snujejo naj se katoliške zasebne ljudske šole ter ustanovi katoliška učiteljska pripravnica ali vsaj učiteljski seminar v Ljubljani s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda in prispevki zadevnih dežel."
Kes pa je, da Be glasi: „Dokler se nam pa ta zahteva ne spolni, snujejo naj se katoliške zasebne zlasti redovne ljudske šole ter ustanovi katoliška slovenska učiteljska pripravnica, ali vsaj učiteljsko semenišče s pomočjo družbe sv. Cirila iu Metoda, z drugimi zadovoljnimi darovi in prispevki zadevnih deželnih zastopov."
Ni res, da se glasi 4. odstavek: „Katoliški shod priporoča, naj se podpira deška sirotnišnica imenovanu „Collegium M-.rianum" v Ljubljani in dekliška Lichtenthurnina sirotnišnica ravno tam ter s tema zavodoma združeno deško in dekliško zavetišče. — Ob jednem pa shod izraža potrebo, ustanoviti v Ljubljani pobuljševalnico za spridene otroke."
K"s pa je, da slove: „Častitim gospem UrŠu-linkam v Ljubljani, Škof j i Loki in Gorici; častitim šolskim sestram tretjega reda sv. Frančiška v Mariboru in v podružnicah; častitim revnim šolskim sestram Naše ljube Gospe (de Notre-Dame) v Gorici in v podružnicah; častitim usmiljenim sestram sv. Viu-cencija Pavljanukega v Ljubljani ......
izraža katoliški shod priznanje in zahvalo za kršansko vzgojo slovenske mladine. Ob enem se toplo priporočajo razni njib šolski zavodi imenoma višja in gos|)odinjska dekliška šolu čč. gg. Uršulink v Ljubljani."
V Ljubljani 30. junija 1892.
Predsednik pripravljalnega odbora za L slov. kat. shod : Dr. A n d r. Č e b a š e k.
Opomba uredništva: Radi smo priobčiti ta „popravek". Našemu priobčflu resolucij se ni drugega očitalo, kakor da smo priobčili neodobrene načrte poročevalcev, a označili jih kot resolucije osnovalnega odbora. In reklo seje, da je osno-valni odbor nedovršene deloma preosnoval. Ta de-našnji „ popravek" kaže, česa osnov al ni odbor ni odobril, odnosno kaj je popolnoma preosnoval. Odobril je (trav za prav vse, ker je le nekaj pristavil. Preosnoval pa ni na načrtih .popolnoma* ničesar, »osebno ni nobene bistveue premembe zapaziti pri načrtu resolucije za šolo. In Če pomislimo, da nam glede ostalih resolucij, katere smo priobčili, ni slav. osnovnim odbor poslal nikakega popravka, potem je jasno, da gre danes le „de lana caprina", in je sicer jasno, da je imela naša kritika resničen in zanesljiv substrat.
Kriza.
Na Dunaji, 4. julija.
Včeraj dopoludne peljal je minister grof Kuen-burg načelnike levičarskega kluba, imenoma dr. Ple-nerja, barona Cblumeckega in dr. lleilsberga pred ministerskega predsednika grofa Taatfea. O tem pogovoru je čuti dva zvona; levičarski listi poročajo o njem tako, kakor je všeč levičarjem, oficijozna „Montaga - Revue* pa poroča po svoje. Levičarji in nekateri vladni krogi trde sicer, da poročilo v „MontagB-Revue", v kolikor se tiče nekaterih izjav načelnikov glede valute, ni povse točno, a vzlic temu se da, primerjajo to poročilo communique-ju levice, posneti, kaj so levičarji zahtevali in kaj so dosegli.
Levičarski načelniki so tožili, da je vlada zaustavila delitev sodnih okrajev na češkem, da je imenovala dvornega svetnika Abrama personalnim referentom v pravosodnem ministerstvu, da imenuje na Moravi in tudi drugod levičarjem neljuba sod-
Politični razgled.
Notranje <■>/«* le.
V L i u b I j a u i, 5. julija. Češke agitacije, Posl. dr. Herold govoril je včeraj na shodu mladočeškega političnega društva v Nymburgu. Na-svetoval je najodločnejšo opozicijo zoper sedanji sistem. Državno pravo češko — je rekel — izvršilo se bodo tedaj, kadar bo slebarni Čeh toliko na-udušen zanj, da ne bode več posamen kmetovalec stopil pred kralja in prosil, naj se da kralj kronati, ampak da bodo to zahtevali vsi kakor jeden mož. Sedanji parlament bo kmalu uničen; stranke, iz katerih je sestavljena večina, so si druga drugi sovražne, grof Taafte pa zanesljive večine sestaviti ne more. „Krah" je neizogibno in bode odpravil Čehom škodljivo ustavo. — V Libokovicah govorila sta poBlanca dr. Gregr in Jan d a. Gregr je rekel, da bi za Češke stranke dobro in za narod koristno bilo, če bi se združile, a ne samo v boj zoper Nemce ampak tudi zoper vlado. Le na ta način moči je češkim manjšinam zagotoviti jednakopravnost. PobI. Janka kritikoval je jako rezko politiko Staročehov in veleposestnikov in dokazoval, da ti sedaj narodne poslance samo zavirajo.
Draghijske priklatle. Vkupna komisija gospodske in poslanske zbornice je z 10 proti 8 glasom odklonila od poslanske zbornice nasvetovano svoto za draginJBke priklade državnim uradnikom in vsprejela od gospodske zbor nice nasvetovano svoto s 15 proti 2 glasoma. Razdelilo se bo torej le pol milijona goldinarjev.
Y nanje države.
Srbski naprednjakl priredili so včeraj shod zaupnih mož v Belemgradu. Predsedoval je Garašanin. Došlo je več kakor 500 odposlancev. Posvetovanja bo bila jako burna, končno vsprejel je shod nekaj resolucij, izmej katerih je posebno omeniti dve: v prvi se obsoja radikalno nssilstvo, s katerim se je I. 1889 uničila napredna stranka, v drugi pa se obsoja iztiraoje
Domače stvari.
— (Osebne vesti.) Poštna komisarja gosp. Nikolaj Dudan in g. Josip Gins v Trstu imenovana sta poštnima tajnikoma.
— (Višje dež. sodišče Graško.) Za čas odsotnosti viteza dr. Waserja, ki je Sel na dopust za več tednov, prevzel je vodstvo višjega sodišča v Gradci predsednikov namestnik dr. pl. Schmeidel.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda)  je imelo  dne 25. junija svojo LVII. sejo. Navzočni:   Tomo  Zupan   (prvomestnik),  dr. vitez Blevveis-Trsteniški, Ivau Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednia), dr. J. Vošnjak (blagajnik),  Anton  Žlogar  (zapisnikar). — Vsled prvomestnikovega pojasnila se je dovolila mala odškodnina   pisarju  za  nuine  družbine  pisarijo. — Šolski  občini se je določila primerna podpora v denarju. — Goriške moške podružnice nasveti glede osnove novih šolskih zavodov se odobre in obljubi izdatna pomoč. — Glede Tržaških  družbinih zavodov ukrene se v zmislu poročil ondotnega moškega načelniStva. — Istotako radi novega zabavišča na-Greti. — Novi pokrovitelji: Marin Luxa, posestnik v Škorklji, Karlo Miklavčič, župnik v Žminju v Istri, dr. Fran Stor, odvetnik  v  Ljubljani se radostno vsprejmo ter b določi,  da se  jim vpošljejo vspre-jemnice in  vodstvene zahvale.  — Radi snovanja podružnic po Istri naznani  se v Pulo vsled ondotnega vprašanja vodstveno menenje. -— še nekaj prošenj radi knjig je bilo uslišanih. — Kraj letošnji skupščini se določi PoBtojina.   Vsled prijaznega odziva ondotnega podružničnega lačelništva bode skupščina v četrtek dne 28. julija po običajnem vspo-redu, kateri se bo pravodobno razglasil. — Slavna načelništva se uljudno vabijo, da vpošljejo poročila o atanji podružnic za glavni izkaz. Blagovole naj pristaviti pri častitih odbornikih tudi njih značaj
in poštno postajo, ker je to pri vodstvenih pošiljatvah
potrebno in bo tako lehko ogne neljubim pomotam. Istotako glede zastopnikov ob veliki skupščini. Od podružnic, ki so dozdaj zborovale, zglašenih je že krog 20 za skupščino. Slavna uredništva slovenskih časnikov uljudno prosimo, da o tej vodstveni seji poljubno objavijo.
— (Družbinski večer v spomin Ant. Knezu) priredi .Ljubljanski Sokol" v četrtek dne 7. t m. na vrtu Frlinčeve gostilne „pri Zve-zdi". Sodelovali bodo: Tamburaški zbor Sokola, slovensko pevsko društvo „Ljubljana" in kvartet gg. Pavšek, Branke, Lilek in Dečman. Vstop je prost vsem članom narodnih društev Ljubljanskih in njihovim rodbinam. Vspored prijavimo jutri.
— (Št. Jakobsko-Trnovska podružnica sv. Cirila  in  Metoda)  imela je  v nedeljo zvečer lep občni zbor.   Vrt „pri  Virantu"  je gostilničar g. Baje na vse načine primerno narodno okrasil.   Bil je tudi koj ob 8. uri poln narodnega občinstva, katero se je sešlo v zborovanje. Še predno se je prišlo do  dnevnega  reda,   nastopili   so gg. pevci „Ljubljane"  in  pod vodstvom svojega dirigenta mestnega  učitelja   g. Ce pudra napravili lep pevski uvod. Zborovanje je potem pričel prvo-mestuik podružnice g. dr. Papež z nagovorom, v katerem je pozdravil mnogoštevilno zbrane in na-glašal   narodno, a tudi  zakonito nastopanje ua'u šolske družbe. Tajnik g. P i h I e r je podal v prostem govoru   kratek  pregled  podružničnega delovanja, ki se  je  razvijalo   bolj   na   tihem,  a blagajnik mestni   župnik   gospod   Vrhovnik   je razložil finančno  stanje podružnice, s  katerim je služila glavnemu vodstvu, in konečno zaklical,  da bi požrtvovalnost  slovenska   živela   posebno   za družbo sv. Cirila  in   Metoda.   Dušni  pastir  z Grada in družbeni  tajnik g. Ž log ar imel je potem slavnostni govor,  krasen govor:  Družba sv. Cirila in Metoda je v današnjih zamotanih časih najvažnejša narodna družba. Da bi bilo šlo po volji in namenih sv. Cirila in Metoda, bili  bi Slovani danes jedini v veri in na vrhunci svetovne olike. A namestu da bi gospodovali, je več slovanskih  rodov podlaga drugim narodom.   Nesloga, razcepljenost je kriva, da se niso uresničile krasne zasnove svetih bratov. Danes ima  družba sv.pirila in Metoda preprečiti raznarodujoče delovanje nemškega, oziroma laškega šolskega društva. „Schulverein" ni osnovan za nemške, ampak za drugorodne otroke.  To je dokazal na  veliko  nevoljo   Nemcev  zadnjič  Brnski škof dr. Bauer. Moral je govoriti, ker drugače, dejal je, bil bi kakor   „mustaat pes".   Njegova izjava velja popolnem za slovenske razmere. Tudi v naših krajih se je „Schulverein" zarjal le za slovenske kraje in slovenske otroke. Celo v Ljubljani ima svojo zalego za otroke,   ki  bodo pozneje zaničevali  svoje slovenske   matere.  Na  drugi  strani  preži   na nas iredentovska   »Lega  nazionale".    Mej tema močnima   sovražnikoma  stoji Slovenec b svojo Cirii-Metodovo   družbo.   Mnogo   je   že   storila: najmanj   1000 otrok  slovenskih   je že rešila. Zato pa mora vsak na delo in povabljeno je zlasti narodno ženstvo, saj  mora zlasti  slovenske matere boleti, če se  materinščina jemlje deci po tujih Šolah.   Vzgled požrtvovalnosti sta   nam sv. Ciril in Metod,   ki   sta naša  največja dobrotnika,  ki sta žrtvovala vse za vero in omiko.   Dolžni smo torej našima blagovestnikoma, da skrbimo za njuno družbo, a tudi Bog bode plačnik, ker storimo delo krščanskega usmiljenja,   ako  ne damo potujčiti mladine, ampak žrtvujemo zanjo,  da  bode stala za vero in dom. — To so  poglavitne  misli, katere je domo-rodni g. govornik razodel v lepo spletenih stavkih in z živo besedo. Pritrjevanje mej govorom premenilo se je koncem govora v burno pohvalo g. govornika. Volitev v odbor podružnice so je hitro završila, ker so se na predlog g. dr  K a p le rja   vsi dosedanji gosp. odborniki izvolili s prvomeatnikom vred ,per acelamationem" ;   takisto   tudi  gg. dr. Papež in Vrhovnik   kot   zastopnika   pri  glavnem zboru družbe v Postojiui.  K posameznim nasvetom se je oglasil g. dr. Vošojak in povabil navzočne gospe in gOBpodičine, naj osnujejo žensko podružnico. Takoj se je oglasilo,  kakor smo že poročali, nad 30 dam, kar je občinstvo z navdušenjem na zc*.:uje vzelo.   Po završenom dnevnem redu bila je prosti zabava, mej katero so častite prodajalke trudoljubivo ponujale srečo od mize do mize za majhene prispevke v korist podružničine blagajnice. Ta namen so, kakor čujemo, popolnem dosegle, ker so konečno imele
vse vrečice s številkami do dna prazne. Mej prosto zabavo pa so tudi donele slovenske in slovanske pesmi iz mlade, a že tako priljubljene .Ljubljane". Vsem je bil ta večer jako mil in splošna je bila želja, da bi nas zbirala Št. Jakobsko-Trnovska podružnica vsako leto na tako prijetno in plodonosno zborovauje.
— (Slavnost v spomin blagovest-nikov slovanskih,) katero je priredila čitalnica Šišenska, privabila j« mnogo narodnega občinstva na Drenikov vrh. Okolu kresa pel je mešani zbor Šišenski razne pesmi in pozneje tudi v novo postavljenem steklenem salonu. Do pozne noči razlegalo se je petje. Ko se je prižgal kres, pokali so topiči. Želeti bi bilo, da se udomači povsod po Slovenskem ta lepa navada, zažigati kresove v predvečer narodnemu prazniku sv. Cirila in Metoda.
— (Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani) bode upisovanje učencev, ki žele v šolskem letu 1892/3 vstopiti v prvi razred, v nedeljo dne 10 julija dopoludne. Tukajšnji učenci se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih zastopnikov oglasiti osobno, s seboj prinesti krstni list in obiBkovalno spričevalo ter vplačati 3 gld. 10 kr. vsprejemnine. Vnanji učenci se morejo do navedenega dne oglasiti tudi pismeno, ako dopošliejo svoje dokumente in vsprejemnino; a morajo se ravnatelju osobno predstaviti pred pričetkom vspre-jemnih izpitov. — Vsprejemni izpiti bodo dne IG. julija, pričenši ob 8. uri zjutraj. — Pripomni se, da ima prvi razred dva oddelka, v prvem je učni jezik nemški, v drugem pa slovenski.
— (Upisovanja na višji realki Ljubljanski) vršila se bodo v juliji za I. razred v nedeljo dne 10. julija od 8. do 12. ure zjutraj. Vsprejemni izpiti za I. razred bodo dne 15. in 16. eventuvelno tudi 18. julija.
— (Orožne vaje.) Letošnje jesenske orožne vaje rezervistov pešcev in lovcev v področji tretjega kora bodo od 24 . avgusta do S. septembra.
— (Včerajšnji veliki semenj v Ljubljani) bil je izredno dobro obiskan. Prišlo je mnogo daljnih kmetskih prebivalcev in tudi stranskih kupcev. Prignalo se je veliko in lepe živino, ki je kazala, kako lepo uspeva naša govedoreja in konjereja. Videti je bilo res izredno lepih konj kakor tudi goveje živine najboljših plemen, posebuo muri-cidolskega in pinegavskega. Prignalo seje na semenj 550 konj, 340 volov, 376 krav in 95 telet vsega skupaj 1361 glav, ne uštevši vprežene živine, ki je bila tudi jako mnogoštevilna. Kupčija je bila v obče dobra za kmetovalce, posebno za klanje pripravni voli so se prodajali dobro, konji pa tudi po jako primernih cenab. Tudi v manufakturni in v druzih strokah bila je kupčija prav živahno. Starinarski trg, kateri je sedaj potisnjen na Trnovsko obrežje, raztegnil se je skoro Že po vsi dolžini obrežja do Trnovskega mostu. Na Vodnikovem trgu je bila živahna trgovina z domačimi izdelki, posebno z gorenjsko železnino razue vrste iu s tkanim blagom.
— (Nova brzojavna postaja.) Trgovinsko ministarstvo dovolilo je novo s pošto združeno brzojavno postajo v Studencu pod Ljubljano.
— (Jakob Lukan f.) Prijeli smo sledeči dopis z Dolenjskega: Gospod okrožni zdravnik Jakob Lukan v Št. Vidu pri Zatičini je zamrl, kar ste že naznanili. Zamrl je po kratki, mučni bolezni zapustivši tri otroke in za njim ne žaluje samo ZatiŠki okraj, nego tudi Trebanjski, Mokronošk', Velikolaški, deloma Ljubljanski, Litijski in Novomeški. Pokojnik je bil zdravnik povse spreten, blagega, ljubeznivega vedenja in menimo, da vsled te smrti zgubi posebno Dolenjska stran mnogo. Bil je vseskozi naroden ter se je za vsako narodno napredovanje potezal. Dolenjska ne pozabi ga nikdar! Spomin nanj upisan nam je globoko v srce. Vsi zdravniki kranjsko dežele so ga čislali in Nj Vel. cesar Franc Jožef odlikoval ga je leta 1880 za zasluge njegove z zlatim križcem.
— (Pasji kontumac) se je razglasil za občine Mengiš, Loka, Trzin, Vodice in Jarše za čas od 27. junija do 27. septembra. Za lovske pse izdajali se bodo certifikati, katerih je treba posebej prositi.
— (Hazpisane učiteljske službe.) Na trorazredni ljudski šoli v Višnji Gori je prazno mesto drugega učitelja z dohodki tretjega plač. razreda ; na štirirazrednici v Št. V i d u pri Zatičini pa mesto četrtega učitelja z dohodki Četrtega plač. razreda.   Prošnje zz obe službi do 20 t. m. pri
okrajnem šolskem svetu v Litiji. — Na novoosnovani jednorazrednici v Lienfeldu je razpisano mesto učitelja z letno plačo 420 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje v 4 tednih okrajnemu šolskemu svetu v Kočevji. Na jedoorazreduicah v Petrovi vasi in včreš-njevcu razpisani sta službi učitelja-voditelja z letno plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do 31. julija pri okrajnem šolskem svetu v Črnomlji.
— (Mariborska čitalnica) priredila je pretekli četrtek na čast odhajajočemu bivšemu predsedniku, g. dr. Franu Pipušu odhodnico, katere se je udeležilo mnogo članov in ki jo bila prav živahna. Gosp. dr. Pipuš preseli se v Gradec. Na njegovo mesto bilje voljen v zadnjem občnem zboru upokojeni giran. profesor g. Josip Zitek piedsed-nikom čitalnice.
— (Dela za telefonsko progo) pričeli so početkom tega meseca na štajersko-kranjski meji pri Trojani. Stebri postavljajo se ob državni cesti nasproti brzojavnim in sicer po 30 do 50 metrov vsaksebi. Na nevarnejših mestih postavili se bodo ob stebrih strelovodi.   Delo napreduje precej hitro.
— (A kad. društvo „Triglav" v Grad ci) priredi v Bredo 6 t in. točno ob 8. uri zvečer svoje IV. in zadnje redno javno zborovanje h tem-le VSporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2 Poročilo odbo-rovo. 3. Predavanje g. cand. jur. Silvo Domicelja. 4. Slučajnosti« Lokal: „Zuin wilden Manu", Jako-minigasse. Po oticijelnem delu prosta zabava, pri kateri udarja tamburaški iu poje pevski zbor Tri-glavov. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
— (limor. ) V Tržaški okolici našli so sprehajalci pri sv. Alojziju blizu prostora, kjer so navadno plesi, v nedeljo zvečer 20letno žensko mrtvo. Sodna komisija, ki je prišla takoj na lice mesta, dognala je, da je imela ženska, ki je bila oblečena kakor služkinja, desno stegno prestreljeno, na glavi zadaj parano z nožem. Truplo prevedli so v mrtvašnico k sv. Justu. Umorjena bila je dekla Uršula Pipan iz Tomsja. Bržkone se je zločin zgodil iz ljubosumnosti in že pretekli teden, ker so umorjeno pogrešali že od četrtka.
— (Utoni l) je v morii pod Kontovelom blizu Trsta 23 let stari vojak Florijan Volk. Ponesrečenec ni znal dobro plavati; najbrže postalo mu je v vodi slabo, tako da se ni mogel rešiti na kofino.
— (Na c. kr. učiteljišči v Kopru) pri -čeli so se dne 27. m. m. zrelostni izpiti pod predsedstvom dež. šolskega nadzornika g. A. Klodiča vit. Sabladoskega. Oglasilo se je 25 gojencev IV. leta iu dva vnanja. Spričevalo zrelosti za pouk na šolah s slovenskim učnim jezikom je dobilo 10 kandidatov, za šole s hrvatskim učnim jezikom pa 5. Na italijanskem oddelka dobilo je 7 kandidatov spričevalo zrelosti. Nezrelimi spoznani so bili trije kandidatje in jeden vnauji, drugi vnanji dobil je spričevalo zrelosti.
— (G as t. g g. Čitatelje) opozarjamo na današnje oznanilo g. Korsike glode cvetlice „(!ycas re-voluta".
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 5. julija. Spinčiceva obravnava pred državnim sodiščem pričela ob 1. uri. Pritožba pre$itana, dr. Pattai plaiduje izvrstno.
Črnomelj 5, julija. A. Pavlin, distriktni zdravnik, umrl.
Trst i. julija. Deželno sodišče obsodilo včeraj Koprskega odvetnika Sandrina in posestnika Andreja Marica, dva odlična la-honska agitatorja, na tri tedne strogega zapora, ker sta podkupila nekega kmeta, da je pri občinski volitvi v K r/. anali pod tujim imenom volil italijanske kandidate. Dotični kmet obsojen na 14 diiij zapora.
Budimpešta 5« julija. Trgovsko mini-sterstvo odredilo sedemdnevno pregledovanje vseh ladij, prišedših iz ruskih pristanov v Črnem in Azovskem morji ter natančno preiskavo vseh ladij, prišedših iz turških pristanov.
Dunaj 4. julija. Nemška levica silno razburjena radi poročila v „Montags-ltevue", ker iz tega sledi, da se je levica povse odpovedala svojim tirjatvam. Skrajno levo krilo levice sodi, da se je to objavilo zato, da bi se oškodil ugled vse stranke. Iz tega uzroka niso šli levičarski načelniki danes k Taaffeu, ampak odložili to do jutri.
Razne vesti.
* (P ro u zro či tel j i groznega požara v Pfibramskem rudniku,) ki so po neodpust-Ijivi brezbrižnosti zakrivili tako veliko nesrečo, bili so obsojeni v soboto. Rudar K f i z, ki je vrgel gorečo dušo svetilke na stran in tako prouzročil nesrečo, obsojen je zaradi prestopka proti varnosti življenja in hudodelstva goljufije po krivi izpovedi pred sodiščem na 8 leta težke ječe, istotako so obsojeni rudarji Kadlec na 2 leti, Ha velka na poldrugo leto in Nosek na tri mesece težke jeČ9.
* (Ženska gimnazija  v Budimpešti.)
V konfereuci ogerskih šolnikov ho je sklenilo ustanoviti žensko gimnazijo v Budimpešti. Sestavil se je poseben odsek, ki bode ukrenil vse potrebno, da se odpre prvi razred te gimnazije že bodoče šolsko leto. ženska gimnazija bode imela devet razredov.
* (Anarhistična zarota.) Kakor se poroča iz Pariza, je baje policija zasledila zaroto anarhistov, ki so na vsak način hoteli osloboditi na smrt obsojenega Havachola. Devet anarhistov bi bilo zagnalo mej pripravami za usmrčenje male bombe mej vojake in množico. Drugi anarhisti, oboroženi z revolverji, bili bi porabili zmešnjavo in rešili Ravachola. To se skoro čita, kakor znani prizor iz Schillerjevih „razbojnikov■. Mogoče pa je, da je kaj resnice na tein ekscentričnom načrtu.
Listnica uredništva.
(toBp. Fr. na P.: Mi se z Vami popolnem strinjamo in oddali smo Vašo opazke kompetentnim gospodom. Hivitjte zdravi! — (iosp. Fr. K. v Ž.: Potolažite se Vi in
V r-i dobri vasčanje. Spisa nismo prejeli niti od Vas, niti iz Vase vasi, o kateri bo Hploh niti najpohlevnejSeRa plota ne omenja. Pisatelj je hotel v zabavni obliki pokazat:, kako se vrse na kmetih nenavadne svečanosti. Zato se prav po nepotrebnem in brezuspešno stika za (Sabrščakom in Ore-harjem, katerih v VaSi vasici ne budete našli. Vaše izjave proti omenjenemu gospodu ne budemo priobčili, ker pričakujemo, da bode toliko lojalen in da bode storjeno krivico poravnal, /..tkaj tu se bori proti mlinom na veter. Tudi ni imel pisatelj nikake Žale misli proti nikomur; jedino politični človek v neki vsvtisol osebi mu ni ugajal, kakor tudi drugim ne ugaja.   In tako zdravstvujteI
Avstrijska speoijallteta. Na želodcu bolehaj oči in ljudem priporočati jo porabo pristnega ,,Moll-ovega Seidlitz-pra!«ka", ki Je preskuauuo domače zdravilo in upliva na želodec kropilno ter pospešiluo na prebavljenje in sicer z mstočim uspehom. Skatljica 1 gld. Po pofttnem povzetji ■ i posili;i tu zdraviln vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni ud aga ta tj, DUNAJ, Tnohlanben 9, V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom. Manj nego 2 skatljuu se ne razpošilja. 5 (42—H)
Ker se shod na Ledenicah dne 25. oktobra lanskega leta vsled prepovedi c. kr. okr. glavarstva v Beljaku ni mogel vršiti in seje bilo takrat zbralo zastonj toliko ljudi j, obljubilo je podpisano načelništvo, da hoče prirediti v Kožni dolini drugi shod, ki bode tem Bijajnejši. To svojo obljubo redilo je načelništvo dne 29. junija t. I. z besedo, ki se je priredila v Dolinčicah pri Katarju. — Da se je pa mogla ta beseda tako sijajno vršiti, kakor šo nobena do zdaj prirejenih, zahvaliti ima načelništvo različne pomočnike. — V prvi vrsti gre hvala slavnemu pevskemu društvu ,,L.lr»** v Kamniku, ki je napravilo svoj izlet na Koroško ravno v takem času, da je moglo sodelovati pri naši besedi — Zahvaliti moramo velecenjenega gospoda nadučitelja Ž i r o v-ii i kii, kije blage volje prihitel k nam na Koroško, da nas poučuje o sadjarstvu, ki ju zlasti za nas Korošce posebne važuusti, ker n.ui ne rodi vinska trta. Nadalje moramo zahvaliti domače igraloe in igralke, ki so radi prevzeli nalogo; da nas razveseljujejo z izvrstnim predstavljanjem igre „Svoji k svojim!". Posebna hvala pa gre tudi gosp. slikarju P. M ar k o viču, njegovi domoljubni ženi, gospodu županu Kobentarju in gostilničarju Ku tur j ti, ki so z velikim trudom poskrbeli, da so se gostje tako lepo iu sijajno v sprejeli in tako dobro pogostili.
Podpisano načelništvo šteje si v prijetno dolžnost, da izreka imenovanim pomočnikom in sploh vaem, ki so na ta ali oni uačiu pripomogli, da se je beseda v Dolinčicah tako sijajno iu lepo vršila, najprisrčnejšo in najiakre-iu' j su zahvalo.
Sačelnifttvo ,,|»o«lružnlce »v. Cirila In Metod« ia Beljak iu okolico"
dne 3. julija 1»92.
Matija Wutti, p. d. Pajoveo,      Janez Wuoherer p. d. Orai, načelnik. tajnik.
Umrli so t Mii«»lj«tiil:
2. julija: Elizabet 1 'orno, zasebnik, 48 let, Gradišče št. Iti, jetika. — Franc Bre/.uik, profesorjev sin, 22 uae-bccov, Igriške ulice št. 2, maningitis.
JJ. julija: Helena Merhar, zasebnica, 50 let, Pred školi i o št. 20, zauiaščeuje srca. — Anton Velkaverh, pomožni uradnik, 37 let, Poljanska cesta št. 49, jetika.
Meteorologično poročilo.
Dan	Ćas opa-20van j a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neoo	Mo-kriua v mm.
4. julija	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	739 0 mm. 738'1 mm. 738 2 nun.	16 0» C 27 6» C 20-4° C	si. Bzh.j jasno si. zali. jasno si. jzh. j jasno		0 00 mm.
■ toji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Srednja temperatura 21*3°, ca 241 nad normalom.
ID\a.naOeilcsc borza
dne 4 julija t. 1.
včeraj
Papirna renta.....gld.    95 45
Srebrna renta.....„      95 25
/data renta......, 112-80
5°/0 marčna renta ... „ 100 90 Akcije narodne banke . . . 996-— Kreditne akcije   ....     „ 315*35
London........119-60
Srebro.......,      —*—
Napol........„       9 51
C. kr. cekini.....B 5-68
NemSke marke    ....     a 58-65 t   , državne srečke iz 1. 1854  .    250 gld. Državne srečko iz 1. 1864    .   .    100 „
Ogerska zlata renta -17,.......
Ogerska papirna renta 5°/0 ......
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*7»° ,> zlati zast. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rndolfove srečke...... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , Tramway-drust. velj. 170 gld. a.v.....
danes gld. 9540 , 95 20 „ 112 75 „ 10090 „ 998 — „ 317-50 119-55
950 5 67 5860 — kr. 50 , W -50 ,
75:
75 J 75 .
HO gld
182 ,
110 .
100 „
122 „
116 „
18d „
V3 ,
153 ,
237 .
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob smrti našega preljubljenega in nepozabnega očeta, gospoda
Jakoba Lukan-a
izrekamo vsem prijateljem in znancem, osobito preč. duhovščini, čast. nčiteljstvu in si. požarni hrambi v Št. Vidu, gg. pevcem za ganljivo petje, gg. uradnikom in mnogim darovateljem krasnih vencev najtoplejšo zahvalo.
V Št. Vidu pri Zatičini, dno 3. julija 1892. (780) Žalujoči otroci:
Stanislav, Miroslav in Roža.
Diurnist
z dnino l gld. 50 kr. se vsprejme v neko pisarno v tiradcl takoj. Znati mora nemški ln slovenski jezik v besedi In pisavi popolnoma in imeti mora izpisano, lahko čitljivo pisavo. Natlnljnl pogoji so: Hiti mora umen in nagel delavec, neomadežuvane preteklosti, neza dolžen, vojaščine prost, neoženjen in popolnoma zdrav. V slučaji posebne porabnosti in izbornoga zadržanja iius do-tičnik upanje, da so nastavi stalno s pravico do pokojnine.
Prošnje v nemškem In slovenskem jeziku a pre-plttl spričeval poslati ju pod SOl.llU v Gradec, poante reMtttnte. (757—8)
3
]»r. Friderika Eienglel-n
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka zuan kot nujizvrstnejše lepotilo; li ako bo pa ta sok po predpisu V izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž ^'tR^'     nl'm "braz ah drogi deli polti, ^1*'^JV ' oči t o »e še dragi dan ue-
mnatne lonkin« od polti, ki posftaue vsled tete« eimto nela In neana.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podobi jo beloto, nežnost in čvrst Sat; odstrani kaj naglo pege, žoltavoBt, ogerce, nosno rtidečino, zajedco in druge nnsnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred irld. l.SO. (22—13)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-MILO.
Njijmilej.se in najdobrodejiiejše milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad BO kr. Dobiva se v Ljubljani V 11». pl. Truk6ccy|a lekarni in v vseli večjih lekarnah. — Poštna naročila VBprejema W. Ileiin, ■•inin'. X.
Dalmatinska vina.
Bratje Didolie
v &ei-oali, otok Brad v Dalmaciji.
Ta tvrdka trži /. najboljšimi vini lastnega pridelka. Vina ima vsake vrste, kakor običajno stolno rumeno, rudeče, črno, pa tudi najfinejše rumeno ali pa črno desertno ali llkemo. Došle naročitve izvrsni** točno, na zahteva-nje posije pokusnje vin ter cenik. — Ta tvrdka odlikovana Je bila že večkrat z odlikami prve vrste. — Koresponduie hrvatsko, italijansko in nemško. (725—5)
Št^Go. m.M_JL_      1E_ H
K. š. sv.
Natečaj.
V tem ; -,) 1111 .u i-m okraji  popoiniti je naslednja  u<-i<«-l jsk ji mesla :
1. Mesta učiteljev 111. vrste na mešanih jednorazrednicah v Tatrali n v Slivju s slovenskim, v Bryudu in v Lipi u hrvatskim učnim jezikom.
'J. Mesti učiteljic 111. vrste na mešani) dvnrnzrednicah v Klani iu v Jelšanah, prvo s hrvatskim, drugo s slovenskim učnim jezikom.
3. Poduf iteljski mesti na mešanih dvoi azrednicuh v Rukavcu in v Lovranu s hrvatskim učnim jezikom
4. Mesti podučitel|ic na mešani trirazrednici v Sv. Mateju in na ženski dvorazreduici v Kastvu b hrvatskim učnim jezikom.
5. Mesto suplentu na dvnrazrednici v Voloskem z italijanskim učnim jezikom, hrvatskim iu nemškim kot predmet. (Letna pluča 400 gld., stanarina 50 gld.)
Nntečatelji za učiteljski mesti v Tatrah in v Lipi morajo hiti usposobljeni za poučevanje katoliškega veronauka.
Plače in užitki, združeni s temi službami, razvidni so iz pokrajinskih zakonov z 3. novembra 1874, dež. zak. št. 30, odnosno s 14. decembra 1888, dež. zak. št. 1 ex 1881).
Prositelji naj svoje opremljene prošnjo eventuelno službenim potem tekom £1 i rili tednov sem predlože.
C. kr. okrajni šolski svet Volosko
dne 1. julija 1892.
Pri igriNri so vsled porušenja zgradbe na protlaj
opeke za strehe in zidove, vrata, duri, deske itd.
Kranjska stavbena družba.
(77i»)
cvetočo,   videti  jo  sedaj  prvič v
LijuTjljani« Usojam sc vabiti vse prijatelje vrtnarstva in cvetlic, posebno pa vse strokovnjake naj si ogledajo to krasno dišečo, redko cvetočo rastlino.
Z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ KORSIKA
umetni in trj^LVski vrtnar v Ljubljani
Tržaška cesta št. 14. (67—ye>
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
998151