Uto LXIX. št. 287
LJtfUfna, mda ft. <m<uika I936
Ccna Din !•—

.^Uttjo nsa* jad pr^pr>inT*^u izvzcuuE oeaejje tu f— «"■"» — tnaermu đo 4H> petti /rst A Dlu 2, do 1OO vrat ft Din 2.6O. ad LUO do H00 vrat A Uln a. već* inseraU petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratnj dave* poeebej. — »StovenjJa Narod« rt»n» meoećno v  Jugoslaviji  Dls 12-   sa tnoscitiatvo Oto 25-   Rokopun «e ne rraćajo
UREDNIŠTVO    IN    0P*AVN1ftTVO LJUBLJANA.    8AAfl|ev»   «Be»   tav.   ft. Telefon: 51-22.  81-23. 81*24. «1-2» ta 31-36
Podruloice: MAKIBUK đticasmaverjeva 8b — NOVO MESTU, t-juDijaoaKa c telefon At. 26. — CELJE.: celjsko uredništvo: StroasrrLayer)evm ulica 1, telefon ŠL 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICB:   Ob kolodvoru MH.
Pofttna nrmnitnlca v Ljubljani At. 19351.
Nov dokaz Srancoske miroljubnosti:                                 |
Blum vnovič ponuja Nemčiji roko sprave
Francija je pripravljena podpreti gospodarsko obnovo Nemčije, 2e Nemčija pristane na razorožitev in normalizacijo politi* nega življenja v Evropi
Pariz, lo. decointira, b. Ministr.^ki pred-aednik Bluni je dovoiil pariskemu dopisniku londoiLsKegra lista »Nevvs Chroniclec intervju, v katerem je znova krepko pou-daril frarvcosko voijo za sporazum in mir, pozornost pa so zbudile zlasti one njegove izjave, ki jih je naslovil na Nemčijo. Po-tem ko se je znova z vso ođloćnostjo za-vzel za ohranitev politike nevmešavanja v dpanske zadeve, je izjavil Bluni z vso od-lofcnostjo.
Pod nobenim pokojem ne ame biti generalu Francu prisn&na ozuiačba vojskujoče se stranice, obenean pa moramo skrbno paziti, da bo odbor za nevmeSavanje uspešno
in naglo poslovah Prepreženje Maroka, Kanarekega otočja in Balearov z Italijani in Nemci smatram za zelo re."?no zađevo. Dasi to prepreženje še ne pomeni aneksije, vidim v tem vendar ogrožanje pomorskih zvez Anglije in Francije, kar je vsckakor velikega pomena. Pripominjam. da je naj-manj tretjina naše armade prve linije stacionirana v Maroku.
Nisem fatalist. Ne verjamem, da se na-haj amo tik pred vojno. Vendar ne smemo še biti mirni in gledati prekrižanih rok. Če se hoćemo miru veseliti, moramo zanj delati. Oboroževanje narašča samo zato, ker ni bilo v nas nikoli dovolj vere v mir.
Francija je pripravljena — in polaga na to silno veliko — pomagati Nemćiji k nor-malnemu gospoda rskemu življenju, toda le, ako Nemčija pristane na splosni nivo razorožitve in 9 tem tuđi Evropi pripomo-re do normalnega političnoga življenja. Političnih in gospodarskih vprašanj ne moremo ločiti. Noben trud ne bo brezaispe-šen za dosego politične ta gospodarske normal izaći je Evrope. Svojo voljo smo ml dokazali že tedaj, ko smo se v Juliju tega leta podali v London na nove razgovore, na katerih naj bi se, tako upsuno, zgradil nov, trajen mir.
Glede   francosko-sovjetske      pogodbe   je
Bluna pripomnil, da je nastala, iz približno istih razlogov kakor francosko-ruska pogodba iz predvojne dobe: zaradi nemš'\eg"a čezmernega o'ooroževanja. Kar se tiče nemško-japoiL3ke protikomunistične zveze, ne vem, kako si predstavlja Nemčija po tej poti pridobitev potrebnih surovin. Ako je s to pogodbo hotela doseći zbližanje z ostalo EJvropo, ne bo Francija opustila no-bene prilike za dosego splošnega svetovne-ga pomirjenja. Med tem bo uspeh nemš'co-japcriske z\*eze samo ta. da se bo Amerika še bolj približala našemu kontinenta, in to v splu&no dobro vseh.
Pogoji kitafskih upornikov
Za vsako ceno vojna proti Japonski
JLouiloii, 16. decembra. A A. Po Reuter-jevi vesti iz žangaja je Avstralec Donald, ki je Li NanMn^a odpotoval v Sijanfu, da bd posredoval med Čangkajšekom in Can^-sueliangom, brzojavno sporoćil Reuterju is LiOjanga, da so mu uporniki izjavili, da se ne bo godilo nič žalega maršalu Cang-kajSeku, če bo zacel vojno proti Japoncem namesto da vodi državljansko vojno proti raznim delom Kitajske. Uporniki stavija-jo tuđi pogoj, da mora maršal odpustiti svoje dosedanje svetovaice, ki mu svetu-jelo mir z Japonsko in g-a zavajajo na pot reform v notranjost Kitajake. 6b koncu svojega poročila javlja Donald. da je ver-jetno,  da »e bo kriza reSila v nekaj  dneh.
čangkajšek odklanja predloge upornikov
MngaJ, 16. decembra. AA. Iz uradnega vira se izve, da stanuje maršal CangkajšeK t vili maršala Fengcija. Eto v<?eraj je od-bijaJ_ da bi se pograjai z maršalom čsang-suelijangom. Scstal se je z njim sele v navzočnosti Donalda. Tedaj je CanglcajSck izjavu Cangsuelijangu. da se v takih okolls^inah ne more pogajati v imenu nan-kinske vlade. Odbil Je vse zahteve, ki jih je postavil  mladi maršal.
Uporniki zaplenili gotovino kitajske Narodne banke
Peking* 16. decembra. AA- (Havas): Iz kltajake^ra   vira   poroćajo,     da   je   maršal
Cangauelijang zaplernl gotovino, ki so na-haja v podružnici kitajske Narodne banke v Sijanfuju. Vse kaže, da gre za velike zneske, ker je nankinška vlada smatrala, da mestu ne grozi no bena nevar-nost japonskega napada. O gibanjih upor-niškib. in nankinSkin ćet krožijo razna poročila, vendar o bojih še ne poročajo. čete nankinške vlade, poki-ajinske čete in čete pod poveljstvom maršala Cangsuelijanga, kakor tuđi rdeče čete so na severnem Ki-tajskem tako nepregledno razvrščene, da ie sodba o voja^kem položaju težka. Vojna nevarnost je preprečila pogajanja. Politični krogi v Pekingu mislijo, da so do-godki v Saanfuju docela not'-anja kitajska zadeva. Mnenja so, da imajo vmes svoje prste kitajski komunisti, vendar po srna-trajo, da posredna intervencija Moskve ni neevrjetna.
StaliSče Japonske
Tokio, 16. decembra. AA. Na seji vlade je zunanji minister Arita poudarjal, da ni treba posegati v dogodke na Kitajskem. Omenil je. da je upor čangsuelijanga le nova stopnja boja, ki že dolgp divja med nanMnSKo vlado in kitajskimi komunistL Japcnska ni pri tem boju prizadeta. Zunanji niinister upa. da nankinSka vlada ne bo dovolila, da bi se komunizem na Kitaj-skem razširil. Na kraju je minister Arita pristavil, da bodo zapadne sile, ki imajo na Kitajskem svoje Interese, vsekakor podprle nankinško  vlado v njeni nalogi.
Italija in Portugalska proti ljudskemu glasovanju v španiji
Docela odklonilno stališče napram franeosko-aogleSfci posredovalni akciji
kuta, 10 .decemibra. br. Na podlaci ougo-vorov, ki ao prispeli mi francoako-angleaki posredovalni preuioi;, presojaju v rimskih. pouućaih ia diplooi:tt*kih trogili po&rcdo-valno akcijo JbV^jicijt! in Ang-lijc zelo akeptičuo. Itaiijanflki listi opozaxja.ju, da niti obe apanski ttranki, ki sta, pn stvaai na^bolj priiaueti, ai&U. posebno navuu&eni za to poareUovanj©. Zaio jih bo zelo težko prl-»ihu k sporazumu, ki bi ga sklen.i: dru^i. Pri tem na^lašajo italij.aiski lieti. da £& aaun bolj&eviški vpliv na. madridsko vlado onemogoca vaak sporazuin in poravnnvo. Uspeh take posredovalne akcije bi bil za-gotovljen le tedaj, 6» bi se posrećilo naj-prej popolnoma izločiti vsak komunist ičbi ▼pliv  v  Spaniji.
»Giomale d' Italiac komentira italijanski odgovor na te predloge in piše, da je sedaj tem manj računati na uspeh te akcije za obnovo normalnega položaja v Španiji, ker je državljanska vojna že tik pred zaključkom. Čeprav polagoma, bo vendar generalu Fraocu v najkrajšem času uspelo napraviti v Spaniji red in mir. Plebiscit po mnenju Usta ni potreben, ker ga je iivršil ie general Franco in je ta plebiscit jasno pokazaJ, da je većina španskega naroda pristala na njegove reforme. Zato sta tuđi italijanska in nem^ka vlada priznali Francov režim. Kat se tioe uvedbe kontrole, ki naj pTepr»-& dotok prostovoljcev in uvoz orožja in drogib vojnih potreb^čin smatra list. da bi damo imenovanja kontrolnih komisij ne za-đostovalo. V to svrho bi bilo treba mobilizirati vs-e vojne mornarice, da bi preprc--čile tibotapstvo na morju. To pa je teh-nično neizvedljivo in je zaradi tega vsa posred ova I na akcija že v naprej obeojena na   neuspeh.
LtzbOđa, 16. decembra. AA. Vlada je ob-javila noto, ki jo j© poslala ha poeredoval-
ni predio^ frauooske in anjjleške viiulo. V tej noti opo^arja vlada na posebni zemlje-pisni položaj Portugalske, ki ji otno^eča, <la do dohra spozna, razmere pri svoji soeedl tako kakor ni-kdo drugi. S tem v tvezi pa ima portugal&ka vlada tuđi posebne ihte-resc. ki so zanj*3 življenjskega pomena. Portugalska vlada bo so^lelovaJa pri vsem. kaj naj olajša položaj neborcev na obeh 5tra-iR-h. tcnla ne more pristati na posredovanje ali pa aa plebiscit, ki je že v iriprej obojen   na  nfuspeh.
Stališče Vatikana
Vatikan, 10. decembra. AA. Frajacosko-an^leški pred log o posretiovalni akciji v ^panskem spopadu s-> sporočili tuđi sveti stolici. V dobro poučenih krosrib trde. ila je želja svete stolice, naj bi v Španiji Cim-prej in v celoti obnovili mir. Oržavljanski boj v Španiji je vojna, pri kateri scnleluje brezbožno in protiversko gibanje, ki se skuša po vse-m svetu razširiti. Zato je potrebna poiniritev španije. ki pa ne pomeni zrnate ten prizadevauj. ker bi bilo v tem prime ru zlo nmojro huj>e o*3 zla. ki *ra sku-^ajo  prepreciti.
AngUja in Francija ne odnehata
London, 16. decembra. AA V Londonu mislijo. da odgovori na fran~osko-brifamki predlosr o posredovanju potnenijo sprejetjo predlo^ra v natVlu Britansk« in fraocskn vlada i/.delujeta konkretne po^re«iov:iiiH* predlosre. ki jib bo<io poslali v ^panijo po sklenitvi dogovora med <estimi velesila»»?. Poudarjajo da si bodo priz.odevali d.i «* ta cilj doseže v kar najkraj*em Času v z^ nanjem arr.dn razmišljajo o '^vajanjii zakona iz leta 1870 glede ftp-nije v koliT^or »©  fcMSe   povećanja   prosto vol j^ev   v   inozens-
stvu. Uradno računajo. da je v španji 500 britanskih pro&tovoIjVev. Ce »c pokaže, da po tem zakonu ni moći preprečiti britanskim prostovoljcern odho<J na ^pansko bodo   razpravljali   o   raz^iritvi    te;r;i   zakona.
General Franco poziva Madrid k predaji
Pariz. 16. decembra, br. Na madridski fronti je ludi včeraj v^s dan vl-adal po^ poin   mir.   Zjra-j:   /r'.me,   mruz«i    Ln   megle je
vJa-dalo popx:>lno zatišje, ker tuđi letalstvo ni moglo stopiti v akcijo. Le tu pa tam )€ od *asn do časa slikati kak po.s*.inezen topovski starci. General L-'ranco mrzlično nada Iju je s pr;pra\vami za novo ofenzivo, ki jo nameravd prićeti, č-im l>o 1o dopu-9^edo v-reme. D*ines je izdal proglas ni m-adridsko prcbivalstvo. v katerem j*u p^-7,ive, naj opusti nadaljnjo borbo, češ. da bo pr: prihodjnj' ofenzivi, ki jo nanverava prićeti v neka i dneh. strl odpor mn-drid-ske vkuie in brezo'izirno rastopi I prt>'i vsem,  ki   se   do  tak rat   ne  bodo izdali.
Bastid poroca o beograjskem obiskn
Beograiski razgovori so rodili odlične uspehe
Pariz, 16. decembra. w. Pod predsed,-stvem pirod»settiika repubBAce Lebruna je bila vćeraj popoldne seja ministrskega sveta. Finanini minister Ariol je podaj obširao porocilo o fijiaTiči>oin položaju ter pojasnil tuđi vse podrobnosU novela notrarfcje^ii po^ojLia, ki bo razpi^ano že prihod.nje dni in ki je določeno i/ključno za pogrebe državne  ohrainbe
Trgovinski ministeT Bastid je pod«] po-ročilo o STofem potovanju v Jngoslavijo ter na^lasiK d< so njegovi razgovori v Beograda rodili odlične uspehe, ki bodo mnogo pripomogli do poglobitve medse-bojn*h   trgovinskih   odnoSaJev,
Zur»<an}i nTknster DeJbo> je poročal odmevTj frajnec-sko - ani;lo5.kega posredova;-nega predlo^u jrl^e §r*nij^ in v podroh-iio«tih poj<isnil nacrt posredovnlne akcij". lcaJcor šio. uu sporazum no ses-tavila anijlešk^ in franeosko zunanje mini.-^rstvo. V sv>-jetm porovilu je poiićrudl veliko važ.ncfc>t Uovora Ederui. ki je potrdil najtesnejše m>-delovanje An-glije s Francijo. Dclbos je nadalje pod^l podroben pre^Ie-d vseh ukre-pov 7« okrepitev konlrole. kakor jo na-merava uvesti londonski odbor za nevine-ša\ranje v španske zadeve. Končno ie Ocl-bos poročal o razpr'.^-^h nrod svetom l>ru-štva   narodov.
Kompromis med Francijo in Turčijo
Spor zaradi razmer v Siriji bo urejen sporantmao brex tnfesa posredovanja
Ženeva, 10. decembra. AA. Delegata. Franci je in Turci je sta se aporazumela o ukre-pih. ki jih je treba predlagati tvetu DruStva narodov. Dr. Rudži Aras bo Se govoril z Ankaro, preden da svojo končno besedo. Zaradi tega so snočnjo sejo sveta Društva narodov odlo-žili do jutri, ^ba delegata eta se sporazumela, da je treba poslati v Sandžak in Ateksandretto opazovalc-o nevtralne narodnosti. Francija je ražen tega pristala na   to.   ii;i   odpoklir-o   neke   oddelke.   ki   jih.
je poslala v to pokrajino kot ojačan ju. Pa5 pa bo tamkaj obdrliila redne čete v siiuhiu mandata. Francija si dalje prkiržuje pravico, da po potrebi poveća svoje redne kontingente za vzdrževanje reda. V saiislu snočnjih dispoz.ivij franeoske deleg-iu-ije se pariška vlada obveze, da zakon^kesra oa-6rta o ratifikaciji fraacosko-sirij^ke poirod-j be ne bo vložfla pred janu-.irekim za&eda-j njem. Sirijski parlament bo p;« ratificirai i  pogodbo   v   rednih   okoliščinah.
Angleška pomorska pogajanja
Londoa, 16. decembra, o. Po unadmetn poročihi so angleškcrlurska pogaj*nj«i za sklenitev pomorske ga sporazumt, sidčnegui onemu, ki ga je Aiiglija akleriila z neka-<terimi drug mi i potoorslami državotmi leta 1936, ttk pred usposnitn zakljirćk-om. S temi pogodbemi hoće Anglij-a doseći uravnoteženje pcmarstih sil. Po zatrjevmijti pou-č^ai-h krogov se bodo iako\ po aklen ttvn spora-zuma s Turči/o začela pogađanja za sklenitev   sHčne   pogodbe   z   Jugoslavijo.
Nemčija zahteva kolonije
London. 16. decembna. A A. Reuter: Na Hanke^u angleskooem^kega dru^va. je suoči \-on Ribbentron ime] govor, v katerem je med drugrni podćrlal: KapiceWu Hitler nieni, da je posesi kolo^rtij za nabavo su-rovbi obenem s svetovno Ir^uviino Sistveno sredstvo, d« bi se popravili poajooi tzl t«^-oj nmi-skerja naroda. Z«rto b: bi!o že-'eH. do h'< se v-prršiTi.'e kolon;i ":m prej reš;1o. Tra<jK*"a zab!oc?a zad^^r sve^ovrif* vojr.e se ne *me ve* ponositi   Konec vo»-
Ine  h:   bf]   obenem   zrnaca   <=vetovne  revolucije.   S   tem   v   zvezi    je   R.:bbentr."*n   o^tro
.       čsl, vofsfca iti ttvlaifIna
Pra??a. 1fi. de^rnf»r;i. Hr Dane* se ! ;e \Tš;lr ob:"'a.ir!r, vsaVoietr.g r>i%'a veliTta i  vežba ncvii>cev     praške  g-armzlje.     ki  90
pa-avkar dokonćali prvi del vo>aške Lzob-' razbe. Svečanosti je pTi&ostvovala mladina ! vseh pra&kih srednjih in meščajiskih šol. Po končanih vežbah je mladina skupno z vojadtvom z go^bo na čelu odkorakala v vojaSnice, kjer so ji razkazali notxanjo ureditev vojaških bivaliSć in življenje v vojadndeali. V»i sre<injedolci so se nato udeleiili vojaSkesga kosila, da so tako poznati vae bridkosti in siadkoeti vojaS-ke^ra *ivljenja.
V Rimn građe podzemel^ko železttica
Rim, 16. decembra, br. Danes so &Iovt*iio otvorili dela za zgraditev prve podzemeliske £e]ezuice v Rimu. Proga bo vodila od glav nega Icolodvora do kolodvora Li do i a bo d alga 5 km. V nacrtu je zaradite»v krožne pro' ge in več zveznih proj; v r*kupnj dolžini nad 80 km. GTadbena dela *k> preraomana na 5 let.
Velika eksplozija
v ruski lađ jedelnici
Riga, 16. decembra. w. Po poroćilih iz Moskve je nastala v vomi Ladjedeliiici v Ni kolarevslfu huda epskloziia. Sedern delavcev je bilo ubitjh, veliko števiio pa hudo rani6' nih. Glavno {>o^Jop;e ladjedelnice je v razva-Miuih. Mislijo, da gre za sabotažo. Izvršenih >e bilo veliko število aretacij.
INOZEMSKE   BORZE
Curih, 16. decembra, Beograd 10.—, Pariz 20.10, London 21.345. New Yt>rk 435—. ' Bruselj * 3.525. Mi!an 22.925. Amsterdam I 236.90,   Berim   175.—,     Dunaj   79.50—81.30,
peCitični   cCjotni^
Razvctjavljene občinsk* volitve v Trebelnem
Na pritužbo nosilca opozicijske liste Fra-na Piškurju, po$estnika v Štatenbergu, za-stopanega po odvetniku dr. Josipu Troštu v No\x'm mestu, je upra\'no <odišče v Celju po § 50. zakona o občinah odločilo- PritoŽ-bi se ugodi in se občinske volitve v Trebelnem ruzveljavijo radi nepravilnoga po-stopimja volitnega odbora s tem, da se mo~ ruju izvršiti nove volitve nujkasneje v enem mesecu od dne prejema te odločbe Zoper to odločbo ni pravnvga sredstva — V raz-togih rarsodbe pravi upravno sodišče, da je smatralo za dokazano, da je bilo ob 18. na volišču še toliko \*olilnih u pravicencev, dm bi pri muli rarliki med številom za poedine Ihte odanih $li*sov mo*;/o to število glasa* bistveno uplivuti na izid volitev. Ker vo-lilni odbor v nasprotju s § 44. odst. 2 teh v veži pred glnsovalno sobo čakajočih vo-lilcev ni pripustu k voiitvam, je zagrešil bistvetio nepravilnost. Radi te nepravilnosti je upravno sodišče ugodilo pritožbi, ne da bi se spuštalo v razmotrivanje ostalih nepravilnosti, mrvedenih v pritožbi. Razmerje glasov: Lista JRZ z nosilcem L. Grebencem 147, I. opozicijsko lista z nosilcem doseda-niim županom tr. Klemcnčičem 143, in II. opozicijska listu z nosilcem Fr. Piškurjem 107. Ker je gUsom zapisniku volilnegu odboru same ga v veži pred voJilno »obo ob 18. Še ćakulo najmanj 50 v*o/i7c<?v, de» bi glasovali, je več kakor jasno, ds bi bil i zid voli-tev čisto drugačen, kakor je bil. ako bi vo-Hini odbor pripusti! še te volilce k glasovanju.
„Obzor" ln „Hrvatski dnevnih4*
Zagrebski list »Danica«, je nedavno regd objavi! članek o borbi »Tipografijinih* ča-•opisov proti »Hrvatskemu Dne\*niku« Kot član ravnateljstva »Tipografije» je poerlal direktor »Obzora« dr. Milh-oj Deirrum Danici« popravek, v katetem je tuđi trcUI da je »Hrvatski Dnevnik« informativen fF.tf, ki pod pira hrvatsko seljačko politiko, ka-<or jo pod pirat a tuđi »Obzor« in »Jutarnji List«, da je »privatno pod je t je posmmeznih moz« in končno da so v ravnateljstva »Ti pografije« sami Hrvati in v vertkem oxir* večinoma kristjani. Te trditve dr Detmth na »Hrvatski Dnevnik« v tvojem včermi-šnjem uvodniku ogorčeno za\~rača in tr£o-tuvlja: 1. »Hr\'ntski Dnevnik« je sicer im-fnrmativen list, toda urejevan je v smisht upliva, ki pripada predsedniku dr. Mačku, ne samo po njegovem položaju v hrvatskem jnvnem življenju, marveč tuđi po konsor-cialni pogodbi. 2. »Obzor«, »Jutarnji List« irt »Večer« nišo ne dejansko, ne formalno >^esta\'ni del hrvatskega seljačkega pokreta r. 3. člani prvega ravnateljstva »Tipografije« so bili: predsednik Ernest Schtttz iz Zagreba, pokojni Milan Stn-čič 1/ Heogra-da. Evgen Demetrovič, dr. VFolf in dr. Lm-vos!n\' Schick, vsi iz Zagreba. V sedanjem ravnateljstvu pa *o: predsednik Erneti Schulz, Kare! Schulhof, Stefan Schuthof, Mi lan Schulhof, dr. Rudolf Brie*, dr. Ptrvao Ptn-lovič, Milan Band in dr. Milivoj DeŽ-man. 4. »Tipografija« je del niska drulba z glevnico 10 milijonov Din in s 100000 def-nicami po 100 Din, ki ne glase na donositelja. Delnice so torej predmet svobodnega trgnvskega prometa. 5. Delefi članov kon-sorcija »Hrvat*kega Dnevnika« pa mio predmet srvobodnega trgo\skega prometa, a tađi položaj članov konsorcija ni ravfto-praven položaju predsednika dr Mačka. — »Hr\ai*ki Dnevnike zaključuje svoja izvm-janja v tonu, ki ne pripušča nobenega dvoma: »Tipogicfijini« listi, kakor v*i drugi li<ti imajo pravico podpirati politiko hrvat-skegu narodnega pokreta, ali nikakor im moremo pripustiti, da bi bili identificirani 1 njenin- časoptsfem.« — To je dovotj od~ ločno povedano m dr. Dežman odslej pmč ne bo ve^ igro! vloge rtamiHjene&a mentor}* dr   Xačkaf
„Hrvntsha Istino'4 ne izHofa ve£?
Tednik »Hrvatska Istina« ie dva tedna ni izšel. V Zagrebu pravijo, da list najbrže spfoh ne bo več izhajal O vzrokih prene hanja si Ijudje nišo prav na jasnem. EM pravijo, da je list moral prenehati .*        e.«-
'.%in '"■ drugi pa zatrfujejo, da jm bila upriznrjena proti listu ln njegovemm uredniku 7 gotove strani taka gonja, da je bit urednik dr. Hanžekovič končno primoran položiti orožje in odložiti pero. Klerikalna »Hrvatska Straža«, ki fi je pisanje »Hrvatske Istine« tuđi šio zelo, zelo močno na živce, pa javlja z odkritim notranjim zm-dovoljsh'om. da so prenehanje dt. HanŽe-kr,\nče\'ega lista povzročile samo pnotne tczkoče »Straža« zatrjuje, da toli dr. Ham-žekoviča Stjepan Kramarič, ki ma /e po-sodil na menico 4000 Din »Hrvatska Istina« fe imela dva moćna nasprotntka, zato je bilo od vsega začetka Jasno, da bodo njenema žMjenju osojeni zelo kratki dne« vi.
Kupujte domaje hta0»t
Stran 2
>8LOVEN8K1   NAROD«   mda, ML dte«**a ttM.
Stev. ^7
Jutri   premtera   v   kina   Unlona I   m                          ^^        ■ • ■
Junaški  epoa  o  legendarnem  koza-    ■ M M A ft       ftj II ■ ■ M A
škem atamanu po neamrtnl Gogoljevi   I  J T U 1       II II II IU
pesnltvi.                I III 111      li II 11 II II
Harry Banr in DanieHe Duritu   I III UH      IIIIII U II
Prostovoljni in socialni davek v Ljubljani
Nii]i stoji plačnjejo sorazmerno na|vli]e davidine,
zlasti socijalne
Ljubljana, 16. decembra Menda ni iiikogar izmed davkoplačevaicev, ki bi bil zadovoljen £ kaikr^uiiulkoh davki, prostovoljiniini ali prieLlj eninii. Dajati je vedno težje kakor jemati. Samo po sebi 6© razume, da je -zlastj socialne dav&Čine, ki eo novost med neštetimi vrstaini novih davkov zadnjih let, posebno lahk.o zagovarjali. Sred etva teh davečin «se namreć porabija.o, odnosno ©o namenjena za piemeaite naaiene. Potrebna &o, skoraj najpotrebnejsa med po-trebnimi. Zdaj je pač že prodrlo dovoLj da-lec epoznanje, da je nezaposlenost eociahio zlo in ne le zlo posameznikov. Toda prav zaradi tega je potrebno, da se ozremo na obcin^ke socialn-e davšoine. ki pn naes nišo obvezne, z načelnega stališča. Mislimo nam-roč* da bi nas moraio zoio skrbeti, kako bi zbrali tftm več aređstev in čim bolj zanesljtvo za tako pomemben namen in velike nujne potrebe.
Protovotjne socialne davščlne nieo ne dvomno zaneeJjiv vir dohodkov in tuđi ne dovoij moćan. Ce bonio prepuščali tako vaane zadeve, kakr&na je odpravljanje brezpotjoi nos ti, mešcanskemu uemiljenju do bližnjega &e borno tanko itaj kinalu prepričali, da eino bili preveliku optimisti in da nismo gledali dovoij trezno na socialne pojave našega časa. Sicer pa samo uismiljenje ter sentimentalni odnosi do eociainih vprasanj ne morejo biti dovoij učinkoviti, čeprav bi se vsi topili v eolzali ob pogledu na nezaposlene, ki pozmii ti kajo na u^miLjena srca. Zbi ranje prostovoljnih da rov za nezaposlene po poobiašćencih niestne občine \e samo nekoliko bolje organizirano ter z avtoriteto javne uprave moralno podprto '»eraćenje od beraoenja eamih nezaposlenih. To baracanje je dobilo sicer ime prosiovoijne sociame da,v&črae in mesčanom za£otavlja:o, da bo do tako zbrana sredstva jx>rabijena mnogo bolj e*motreno, ražen tejja pa bodo izkLj učeni »deiomrznežj* od prejemanja podpor. Vendar g to >davšcino< ne bo odpravijeno »zasebno* beračenje. ka: sele nezaposlenost. Zato uvedba taksnega davka ne more biti upravieilo, da bi emeii pustiti v nemar vse druge e=ocialne akcije ter da bi ne iskali drugih, zane^ljiveisih vi rov dohodkov za za-posli'tev brezpočelnih.
Prav tako je zgrešeno naziranje, da bo vsi me&čani dolžni plačevati prostovoljni davek na stanovanja. Mescanom v re^nici ni 1t*žko dopovedati, da mestna obftina potre* buie  mnogo eredetev za zapoelitov nezapo-
slenih in da fiociaina vest naiaga dolinost prispevati za tako važen namen- Toda nihče ne more redi, da je takžna davšoina pravična, čeprav je »prostovoljnac, ako bi naj pri-epeval nieščan, kj ima i&amo eno ali dvosobno stanovanje prav toliko od i»obe kaior n. pr. prispeva eome^Čan. ki ima 5 ali ćelo Teobno stanovanje Razlika med dohodki mešcanov, ki žive e številniimi družinami v podstrešnih ali kletnih enosobnih etanova njih. in mešeani, ki kraljujejo v tako rva nih komfortnih vefisobnih «tano<yanjili. je pač ogromna Vseeno, če ima družinski rednik 6 štirim: ali več otroci izpod 2000 Din me-secne plače m če ima nekdo drugi morda nad 10.000 ali ćelo 20.00C Din dohodkov na meeec. Zato eo ćelo prispevki za osovraže-ni bednostni fond pravičneje naioženi davko-pladevalcem. Mislimo, da nikakor ni >a*o-cialen element« meSoan, ki stanuje v ano eobnem banovanju in ki ee upira plačeva nju prostovoljnega davka Ce je davsčina v reenici proetovoljna, bi morali \&aj priznati nekaterim davkoplačevalceni, da je težko priepevati tuđi le 2 Din na mesee, ako »i moraš vsak dan pritrgovati od ust za družino. Upo^tevati bd tuđi morali, da nižji sloji plačujejo eorazmerno na;višje davSČine-zlasti soeialne, neposredno in 5e poeebej po sredno kot konzumenti utnetno podraženih življenjakih   potreb^oin
Sicer  ee   pa   plačevanju   prostovoljnih  pri-epevkov  za «oc.ial-ne  na mene  meetne občine oni.   ki  naitežje   placujejo,  navadno ne  upi raio.  Ukor bi  tore i   bilo  treba  nasloviti   na drii5  nasio«v. Najbrž je  po vsem «ve-tu tako, da   pokažejo  vse loj  le  revai  največ sr^a  ia trpeee, in ne If1 pri  nas. Neriavuo  ie v  Fran ciii elvsp'odirala velika lovama orozja   Eksplozija je zalitevala izredno mnogo Irlev  m zato   je   eden   najvefiiih   pariških  lis^ov   raz-pieal   2bii"ko za  svojce  ponesrečftnih.  Oenar &e ved:io zbirajo. a so do?lej zhrali zpIo m;i lo,   ker  se  v  t^klad  »tekajo   ^odvr^m   mali priispevk1'  delavcev  in uradnižtva. To bi  morali   predvsem   upo§tevati   vei.   ki   rahinajo na   prostovoljne     prispevke   za   kakršonkoni blag  namen.  Ob&ina   -e do'žna poiskati   pri merne  vire dohodkov  za  oblažitev  b^de   na evojem   področju.   Socialne   davnine  eo   ne dvomno dobor vir, toda morajo biti pravi&ne in   bile  bi  naj obvezne,  da  bi   bili   dohodki čim zanesljivejši. Beračenje samo na sebi pa ostane le beračenje,   naj   berači  kdorkoli,   in ne   more   bili   v   čast   in   oporo   M>r.iaVn*».mu skrbetvu velik ega  me«4a.
Zločinec bujne fantazije
Obsojen na dve leti robije — Pretresljivi prizori pred
senatom
Ljubljana, 16. decembra. 26 let stari aameki delavec Stumpf Jo-žef, ki je bu rojen na Dunaju Kot neza-konski sin xn je pnstojen v Ilače, je aedel na zatožni klopi kakor ćlovek z najCiatej-»o vesrjo. ALirno je posiušal obtoinico in mirno prizual vse očitane mu zloćine. Ni se mu zdelo vredno, da bi se zagovarjai in izg-ovarjai. vedel je, da mu je nameujena robija. Le včasih se je porogljivo posmejal s\Toji glavni žrtvi Ivanki iz Zgornje Hru-šice ter njeni teti, ki sta se pred sodniki malega senata s preasednikom s. o. s. Go-rećanom zelo razburjali, jokal' in žugali ter zmerjali obioženca, ki je [vanko osle-paril za vse njeue skromne prlhranke, teto pa za 450 Din. Nećakinja je jadikovala med jokom, da nlma niti paro več. teta se je pa odrezala, da ima še nekaj *kristu-žev«, hvala Bogu, katerih slepaiju ni dala. Pre<isednik senata je moral obe ženski miriti in opozarjati, da obtoženca ne smeta zmenaii na razpravi in da b. bilo bolje, da bi bih pametni takrat, kt je postav-ni Jožef igral vlogo ženina in zaročenca nesrećne Ivanke. Sploh ni bilo mogoće ve-deti ali se Ivanka tako briđko joče zaradi izgiibljenega denarja ali zaradi izgublje-nog-a ženina »inženirja« Jožefa Stumpfa.
ZLOCINSKA   PRETEKLOST
Kazenski list je pričal, da je obtoženec zločinec veLJcega kalibra Obsojen je bil že 5 krat v Mariboru in v Celju na večme-sećne kazni. Zadnjo kazen rx>larug^o leto robije je komaj prestal v mariborski kaz-nilnici. Na vesti ima že đrzne vk»me, tat-vine in sleparije.
štumpf jfc LSkal svoje žrtve nt Borrl de-la. Dne 2. septembra je iaka] služkiajo predatavljajoč se za Josipa K.emenćiča iz Litije. Oke ruu je obviselo na ćedni Anici, ki io je kiir takoj vzel seboj irs jo izvabil proti Devici Mariji v Polju. Blizu letali-šća je hotel storiti dekletu sUo. Zbežal je, pa so gu. Knialu prijeli na podlagi opisa, ki ga je aekle dalo ca polici> Na ta aaCin je štumpr padel v roke pravice iD vse njegove sleparije so prišle na dan.
Drža\ni pravdnik ga je zaradi tega de-
ltkta obtožil zločinstva zoper javno moralo, ker Je poskusll. da bi odvedel s preva-ro spolno beomadeževano žensko i name-ro, da bi ivela z njim v neCisfosti. Sodnl-ja je iskaia Anico po vsej deželi pa je ni bilo mog-oće najti. Glavne priče Lorej ni bilo in glede te točke je bil fttumpf opro-šćen. Njegov branilec dr Treo je glede tega đela obtožnice opomnil, da je bil štumpf vnrtjen, Ko je Anico odvedel In je mogoče. da jo je malo bolj trdo prijel sa roko s kakSnim namenom. da pa 8«» take ?t\*ari dogajajo pri nae često in da bi sodnija trnola na tisočp tožb. ako bi *aradi takih dejanj klicala v»e prizadete na za-tožno klop.
VE^   RANJENIH  rN   EDEN  MRTEV
V nafil Knmlnalni kroniki edinstven prl-mer je pać Stumpf ova fantazija, i pomofi-Jo katere je omamljaJ svoie žrtve rvanko je spoznal b starim trikom, da se pozna z
njenim bratom. Predstavu se ji je Kot inženjer iz Maribora, ki ima 3000 Din me-sećne plate in precej premoženja. Ob-ljubll ji je, da jo bo vzel za. ženo, ćeprav nosi ruto ua glavi kot kiiieUKO dekie in čepiav je Ivanka že v z*eUi ieun, vsekakor pa mnogo slarejša kakor 2eaia. Ivanka mu je dala za viak 90 Din, ko se je oapelj&i v Maribor aelat vsedmi« lzpit za inženerja, o božicu oo pa deiai zaonji vosmi* izp.t za inžene:ja, ji je rekei. Po tem mu je dala še 50O I>in za potovanje v Maribor, kjer ima »pod komando 400 delavk v tovanu«. Iz Ljubljane so ga poz\fali kar brzojavno.
NeKeg-a one je prisel fitumpf k Ivanki a strašno novico, da se je ponesrećii na Tro-janah avto, s katerrm je peljai stroje iz Kranja v Maribor. Nesreća je bila grozna. Več delavcev je hudo ranjenih eden je mrtev, in sxer oče tren nepreskrbljenih otrok. Komisija bo priSla vsak čas In nuj-no potrebuje 500 Din. Ivanka je bila že suha, pa je šla k teti, ki je eleparju res dala za »komisijon« 450 Din, katare je hranila za sina, ki je pri vojakih. Teta je na-tanćno pripovedovala, kako ji je Stumpf opisoval nesrećo. Tako originalno je govorila, da se nismo mogli vzdržati smeha. Vmes je pa zmerjala fanta na zatožni klopi: Ti slepar, ti goljuf, ti grd tajfel, te Di te dobil moj sin v roke, bi te fental! Mlade golfaj ne stare babe, ti tajfel!
Obtožnica je nadalje fitumpfu oćitala, da je prevaril dve stranki v Ljubljani za manjše zneske. Tuđi te sleparije je obtoženec priznal.
PROS1L JE ZA LJEPOGLAVO
Po kratkem posvetovanju je preds«(3nik razglasil tfodbo: raradi obrtom a izvršenih sleparij je bil štumpf obaojen na 2 leti robije. Častrie državljanske pravice izgubi za 3 leta Kazen je bila primerna za njegove l2redno drzne sleparije in ker so Žrtve bile ob  zadnje  skromne  prihrarke.
štumpf je kazen sprejel. prosil pa je predsednika, da bi ga poslali v Lepoe-Tavo
in ne v Maribor, ćeš da uns tair, >SK>vra2-nike«.   Te  proftnje  mu   ni«o   mogli  usl ftati,
moral bo prestati kazen v mariborski kax-nilnici. Zaradi tega je bil Stumpf vidno potrt, ko ga. je peznJk uklenjeneg-a odpeljal v zapore.
-Gospodar, ki prazni stranki drvaraico
Na zatožni klopi s©di sivolos-i starec, d<y (im tam nekje iz Trnovega. Sodnik ga vpr^ša ,čc se čuti krrvega. da je krcdel drva Obtoženec talboj prizn* krivdo, da je v2eJ nekij Tv>!en. a to samo eiikr&t, ko 4« je namroc nAjemniit zalotil Obiožnic* p« pra%n da je jemal ve«kr«t kar j© stimn-ka ie dalje Ćaaa opažala ter radnji iti* H»nais! dn dVva oelo aanHimoval* « »o vedno izflinil* Nato tožUeli kl se pridruži tožb'. pofvisuje kako ie o^Mincga Hjtra uje' goe^^Kf^T'« v o«st: nie^ova žena fe 5!a h 0o«tK>d^rTM in »nimotfre<1e povedal*. da dopo^dne niko(j#r ne bo doma. a tno? »e je med tean slcril ▼ drvarnico in SaJcal. dr
S^B^B^BS^B^B^P      ^A     M^A     ^^P^A      B^BBVBSM Tk^^B^BC        ^HIP^B^B^     ^V    A^^g^i
Ćno drrajoaoo in pridati matsjti polena ▼ projo drntuco. Kaj mčudano je pogled«! ko ae Jt ogimi) aajaanft in bK«i t fospo-darjev>o dnnfiuoo po polflha« Jci fo bflsi podpdsatift tuđi ie projiDj«gB dne. ToiiUlj zaiiteva  od&odniao.
—  Pn limuni   ste. KoUco )• hote wedo«? vpraia   »odnik   obtožcaoa.
—   200.000 Dm.
In veodor se vj*m je adato potrebno jemati  drvm?
—  Ne* Tem, kaj a* je bilo. »KopMfusa »e«n   rm€4  t vojn-i!
—  Radi tegu še a] doroljono jemati hi je premicnrne!
Obs«dba: 10 dal peffojao za drm leti, pravdne ttroške, toKteli Haj se obrne os cjvHmrpravdno pod sa določitev od&od-nine.
Tož^nec: — Me Mzumetn, ne sliSkn dobro.   Deset   dni   bo   treba   iti   »noter«?
Sodnik: — Ne! Ce boste t dveb )etih Se kaj z*?re&Ttt. boste sedeli m to io z« novo kazeo!
Protitnberkulozni oinar v MariDoru
MaxLoo>r.   io.  decemora.
frontuberkulozni dinar- 2« zgra<iboazi-id j^ti^aam bolmkocn v Mariboru, je «io-segel v mesecu uovtanbru 1936 v&oto Dio J55.304.— Izven stanovanjsJce akcije so darovali azilnemu skladu iz: »cer Zbor poii«wjsjce »trdže v Mariboru Dia 113.— :u sef-zdraviuik OUZD g. dr. Sekula Jože Din 100,— ter posestnik ic reAtavnater v Bistrici pn Ru&ih g. Henn^n Posti Din I0t>—.   Vsem   prav   iskrene   hvala!
Z r©o>rgen:zacijc pob:raaja *taoovanj-sk&ga proUtuberkuloznegd din^rja po in~ kasentid mesLn.iri po<i;«st:j. *e je že prvi mesec pokazala pxav z^nunrva stAtrstična sliki o dohodkih po posameznih okrajih cnesta Maribora. Inkasacija PTL din«,rja pa je ie iako organizirana, da ne bo taz-vi dru aamo visina dobodkov za posame/-ni oicraj, marveč bo ugoiovljCno ti»dii me stranike. Ki stoj. tej plemeniti io ćloveko^ ijubni akcdjn brezbrdžne ob strani. Z^to se bo odbor PTL v Mariboru na take p. n. stranke obrnil s posebno pismeno prošnjo m j.:td prikaz«] stetistično sliko o visini dohodkov onih okrajev me-«ta Marbora. kjer »o naseljene delavske kolonije, isto-časno pa tud) vi j udno ^a prosil, nai sledi jo iep^rnu zgladu socialno in finanČno šib-kcjšlm slojecn in na.i d«iru.jejo inesečno \saj en dinar za PTL azil, katere^ j-e da-roval tuđi delavec od ff\-oje razrnerama znatno manjše p'a5-o. MešČmi pokažimo di^bro voljo in ne pust;rao se o*ramot.it.i* Na področju dektrifenega cmrczya. v Mariboru je preko dvanai^t tisoč elekiričnib Mcvcev. Ce bi prsn-evala vs^ka st.^i)k*i sa-nw po *n d.inar. bi bilo rcesečsih dolw?d-kov ravno tr.l;ko, k«r p& st pri količ.kai d<"v!v;  volji   liihko   doseže.
Premalo železniškega cstbja
LjUDija^a,   16.   dwrCOu.iulU
Razoj&fe ua progab v ot>moč;u ljubljanske železniSke direkci e po«?ta;ajo iz dneva v dan c©v2drine;,že. Za ljubljansko žeieznil-ko direkcijo ^e ne upoš:eva.:o vr&ta in iakor.t prometa, ^Osiota postaj ia porta^alis^ dvo tirne pioge, razne aa^rave itd. Poie<i tega je ljubi;anfiko žeiezujiko raviiateh&-hvo uižj-e dotirano i ooeb em kot zagreb5ko aU bfx> graj*ko. i Ti tem pa so proge v Sioveiiiii najbtarejSe ;□ zarad; visoke, s=oriiiinerno naj-višje obreaienitve potrebujejo veliko več de-lovnih moči za vzdrževanje in aanaciio. Nazadovanje načeli prog v tx>^lcidu vidrževauja *e ćuti douiala pov«od. a ^=e vrši na njih aaj-vefi^ promet, «ai ?o tuđi ^rojtc v £>loven:;i iiajbol;   iiii.i.viit;-
Ne^adoR-ii; o*aleŽ oeehja ^e pozna pov«A>di oseb]e pa, ki je vpreiano >e mora trudili in delati do izčrpa&o&ri. Samo proajetnoko iitercionalna »lužba pr, hubijaii^k^ai ravna-tt?i*»tvu miđ v at'iaiežu ie prt^o č>00 doolu ženh mo«!i. obe:a »e pa se več je ste vilo. I>o leta 1940 nanireo bo odolui Io poluo dobo še [•rbllžiio flOO uiiužbenrev, kar da okupaj L-e-Jo trtt;;.no eedanjega staleža v tem odde-lku. Fovrhu vć-t^ga se rta vodijo že do^luzeni ve-činoma ee dan** '<ot #*loM*kutivni u^luiben-ci. čeravno &o zaradi ćtarost; jn oneuioglo-čti kot ner.poiiobaj ie odt^fnjf^ni od akse-ku-t;ve. Pocio-bne 60 razoiere tudj v ^radbcci: in fetroju, elužb;.
Službena oor*»nionitev o*ebja ljubljanske ćirekči;e znaša ve? kot S ut dnevno. Ža vse to čezurno delo pa uftluiben<*i na prejemajo nikak.h posebnih uagrad, dočim j*» dni^orl za  to  poskrbljaao.
Iz Maribora
—   Gledaji$<<e.  V  četrfck  bo  opeino-ba-i&tim    v-e^cr   Trnke   Vvescl - Pali a    in    Hve. Red  C.
—   G adnja   bo!a!«kegM  paviljeoa xelo hitro   napreduje.   Po]cg   glavnega   boiciikega paviljon«   bo  v  nakaj   ;ne3ecih zrasel  ćt\o~ nadstropai  paviljon, ki  bo  zeio ubla^il perece   vpr*išanj-e   poveC-anja   baliti ce   v   Mariboru.
—   Mariborski   sportniki    so    razoćeraoi. Tukdjšrij!  nogometni klubi  so nedavno po-krenili   akcijo   za   u^ancvlfe-,    last^ega pod-^avcji     ki    :e    aaarib^rvkerr.u    okrolju   au.i-no  potreban   O  tem   vpra3a;:j-j  so  ie;rr.o-
* Vii' ju! ^!rt\i:: skii;>š*:i; j^^^s^ovarisk*;* ga nogometne^a saveza v Beogradu. !<i si* &e je udelež-ilđ *ud: za**opniki m1. r.bor-&kih lclubov 25. .ToStl in Konic. Pr-?JV.^ *n dali   na   ghstn^Ti/e   in   ip  pnrpfđe!   z   23°.
—   Mladin*  r^veJem.     V  netlelj^    se   je
vrsi! v velik: dvorani »Uriona* zelo dobro obiskan kon^^rt Podnjlad^a Rdcčeg-'i križa v Mariboru- Vse pevske in g'.asbe-ne toikc so bile «krbn-o na5lu<iirano in «o iele navdušftno odobravanje, &«*- dobič^ek j«   iKmcnjen   maribarskrm   revežem
—    Otroka   zaigala   poftlopjc.   V   Brezu li «ta   se  na   ske<hihj   p^festnika   Jos-fpa   Mla-lcaTJa  dv«  41«tna  de^ka  isinla 2 viigalic«-•ni.  ZažgaJa  »tu   kuD  slame  m    v    nekaj
mrnufab fe b:to pos1or»je v r»^«<rnenTh ^ke* d&nj   ie   do   ta!   z«orel
—    Gousen   tločsn  n«d  s!ab<>utnii4>   ž^n-*k°.  Orožniki «d  v  Meži   arelirali  neke^a rthda-rJ«.   ki   jt   na   Travrnku   napa<iel   43Tet-ro   tJ^^on«mo   irj   jlaboimmo  pastir:co   Marijo   OVročelrnic   ter    H   «ton1   silo.   Ljudje
—   tjsoda   Vrafia   Pctrn   trtfa.     Ne   samo MsriSf^č^iv marveJ  Sidi   fuiH se   agra^JiV) r«d  seMfanffm  licem  fcralia  Peh*  trtfa.  Ž« dol*« mceooe Je ta teg prapu*ten
I Mki to •• »di, da sa anuteijo za odla-pttfie nunih odoraćar, taj zglecU sedaj kot eo mod kup kamenja. Re» zadnji 6as je, da •« da aMRodajnani mutu pobrifitjo za taodo t«ga trga le fl» koočuo vendar le urtdijob
Z Jtsenlc
— Wmmšmtro predavanje. Drevi ob 20. bo v lotooldrtm domu pred&vmi br. inf. Srećko P«Cror6ie o svojih rtlalli s potovanja po Avfltri^, CeškosiovaAU In Nemftlji Ur o raavoju r^leindu^trije v ten đrftavah. Ker bo predavanje 1« nai* razmere selo fl^Mtlr*"1 in poučno, ae prida kuje velika udeldtML a strani delav^tva.
Božična nervoznost na trgu
Ljubljana,  16. decembra.
Danes se je že poznala na trgii božična nervoznoat. Gospodlnje ne morejo biti več bresbriiae in akrbi jih v rearuci mučijo Cedalje bolj. Trg pa daoies zaradi bližajo-čih se praznikov ni bil bolj založen. Tuđi mlečnih izdelKov, ki je za cje največje povpraševanje. Dane« je kvatraa »reda. toda Ljubljančani je ne upoštevajo posebno, oclnosoo se posiijo ne glede ua to. Zdaj se maraikcio posti, da »e mu ne bo treba. o boŽiCu. Zaradi posta je bil trg: dancs tuđi nekolitio založen z ribami. Bilo je nekaj »bojev sardelic, ki so jih prodajali po 14 do 16 Din kg.
Na perutninakem trgm je bilo nekoliko več jaje kakor navadno ob »redah. Čeče so ostale Se nespremenjene. Najlepša in sveza jajca so bila po 1^5 Din komad. Bilo je tuđi mnojo perutnine, ki so jo go-spodinje zeio kupovale tor se zalagale za božiC. Zato je bilo naprodaj tuđi mnogo zaklane perutnine, čeprav je post. Veseli smo lahko, da so ostale cene Se nespremenjene. Upamo, da se Uk pred prazniki ne bo podrazila vsaj zeienjava, ki je mnogo na trgu. Dovoz zelenjave iz južnih krajev je živahen ter bi domaCo zelenjavo lahko pogrešaii, četudi b; je ne bilo već toliko na trgu. Tako n. pr. prodajajo zelo lepo dalmatinsko špinačo po 8 Din kg Izredno mnogo domaćega radiCa ter ga zaradi tega prodajajc po dinar ju merica.. Na sad-nem trgu je bilo danes največ orehovih je-.ler za potico, in s.cer po nespremenjeni ceni, po 18 Din kg. Gospodinje se zelo za-nimajo za nje, vendar jih ne kupujejo posebno.
Ker je krompirja aa debelo naprodaj zelo malo, ga skuša jo kmetje pmdat; tem dražie. Danes zs. je ponuja! kmet. ko ni bilo nebenega rirugega voza krompirja na Sv. Petra nasipu, po dinar ju kg. To se pravi, da je idaj krompir na debelo ćelo dražji kakor ca drobno, kajti n& glavnem trgu ^a prodajajo na diT?bno po 1.75 Din 2 kg.    _________        >T     ____________
••Nerazumljivo
manevriranje44
Jesenice.   1").   decembra
Pod tem naslovom se je pred kratkim dopisnik »Delavske politike^. ki >e obenem občinski odbornik, obrognil ob mene. V »vo-jein poroćilu o obć.ufki seji. ki *e je vrMla -12. nove-mbrn sem to^uo apisal delo in med-s^bojuo razmerjt' aekaterih oWiuskih imI-borniKov. ki ?o tvorili v prejSnjem občin 5k^c: fKlioru idriižono opo/i-ij^, v seih«-njen pa so si liudo v laseb. Gospo.i dopisnik '}(" v tvojem odgovoru Qti moj donls objavi! tuđi pc.*lov:iai go^-or «1t. Ol-rr^o^a. kar pafi ni/1 n^ spremcui n-» dcj^tvu. ker s p^^o z d-ae ?2. novembra ;n mojim d"pi*°ni ni   v   nobeni   vzroč-ni   zvezl.
Objava *}i\ OLersneiovega poslovilucga govor;« lu piščevoga odarovora v »Deliv^i politiki« p:* irn-i to <lobro stntu, da iir^i jjivn^st ve, kako lepe poslovilj« besede j« takrat dr. Ohersnt*! izrekfl in kako žol5no mu ]* dopisnik »Delavske politike« kot olv ciTifki  odViornik  Mgovoril.
Tiiii! jaz razirmem. >da so w> prfje složno seneči morali ježiti, če se je enih priji.-i a bolezen oponn?anj:i Đietod JXS. dni^i P^ so ostali dosletliii*. Mn^nja p» 5*iu. če Ui bila ^DL .ioblla pri volltvab 19 jjImov va in 5 trrn mcbsk fot^lj ca obeini. bi bržkoA^ tu.ii nalezia bo>zeĐ opcna^acji m^tod J>S ili noiabilA na <io*Iedno*t ter bi v teaa pn-meru hreokala na ^hjst^ strune. kot pi br^n-ka  sMaj   na   trdih  e^iih   za  vr"t.mi
Pri t-^ni p« ^it'.iv nnrreho povdariti. 4* 00 gvoi>m pr^pričanju Miije stnj?m pi'5^-vim nazoTom. kot pa p..izomm £m?podnv *«iaP^ ohr.\n*\>P vettTifi. To je ?"č Dirana *♦ vat." ta 5 ?ff>o vfi iz -:=ra«r>en ^nezda« m kot tAki"irnr?»mo skupnj (>ib:iati cp/azplje-n^. ki o*l zuvA} Živka jn v to jmez^o. <^n-sipo-1 rJop'STiik- -D-l*v?kp politjkpc upaTr.. d* f*^ i**4* r»3nnt»p1i tnko. kot s^m vas n?i;-nlf.]  p7.                   »Dopisnik  ?!ov.  y.irn-1a«.
Naše  ^iedališče
DRAMA
Sreda IA.: Tn4i Leia bo a^la klobuk. F^-i A Cetr;«k 1"■: Kadar 5^ utrpa oblak. FM U P^lftk   1«.:   Zaprto.
SoTv>:a  I**.-   Atentat.   PrKmi^r*»k   aboama, NMe'lia '20.: ob 15. K^rx>^t^v. Pr^m^ra.  Mla
d'T^KT   p?ffl-fav4    IrvAn;   «>b  20.   Korana
veli«.   Izvpn.
OPERA ?reda lrt.: La Boli^m*1. fi™l ^r«da.
Cetrteik   17.;   Bo'r.i   Smrt.   Red.   ^pin-k. Pptpi;   1S.:  "2aurto.
Solx»U  19.-  Ca\'aIIf*r;a     n^tiran.i. Gluma.!. Izv*»n.   Žu:2an«?  ranr  od  50 I>Ln   navjdol.
v soboto za i>remi*?r*ki ahonHui. NnnO^ii« bo^ra ga Mira Han^ova ;?i ? L^var. Pićwit*»;-je zna! prj£a*ati na f-diri.t) dv^b ctiei-^h. ki na«?topa:a v napeti iatri. p^lbolo^ko posled:-ce atentata, ki Ca io zagr^ki] ^lr-n izm^d nji u na vpliviii politični o»ftbi Lajanje da.v^ vpogled v kompbjriran; u^iro; csodobnf* iru/.
be '"n ol>eta s-e lanimiva premiera. Rei;*er: M. Si:rbin**k.
Premjera rnladiosko jCre »Rep^'t**« bo v nedel'jo ob l'i. uri Vnebujf 5 si*, ki ifna-;o čiledcče nft^love: B©ra#- V Krkonožih, \ R^pc^^vov«^111 podzemskem gradu, Coprni je 11 vragolije, Pridni Gaiperifek To je vesela pravljjca za velike in male, ki v«*biije %-ee elemente. kJ jih mora iineti dobra otro ika -ffra. Na»topajo žjva!i, otrožki balet in različn; dobri io hudobn, duhovi. Reli«er: B. KnA.
KOLEDA&
Daae«. Sreda, 16. d©cemhr» katoli^ani: Adeia, ĐvMbij.
DANAŠNJE  PRIREDITVE:
Kia«  Matica:   Irena.
Klao Ideal: Krji prerije
Kino Sloa;a: BeU )>ekel I'i«  PaW
Klao   Union:   Tri je  enubci   učiteliiee  Kn
r-;ine.
Kino  Kodeljevo;  Pravica  prerije.
Jadj-aoska »traia: predavanje dipl. merc ladau Tuliusa >BerUn—li\mburg«*. ob 20. v  verandni  dvorani   re*tavracije  Union.
ldr[j!»k| krozek: ustanovu obžni /tx>r ob -0. v kmetekj K)bi restavra«* > Slanvič.
DeUr»k] prosvetai vefer kot večer Ivama bankara ob 20. \  DelavoJci 2LK)rnici.
Ljudska   uoUfrzA;   preda var. je   prof.   dr. mi. Milana Vjdiuarja o ix»ogu alekiroteJini-ke v  razvoj človeAtva ob  J0.  v  mali  filhar nioniitii   dvorani.
S&djarsko jn »rtnar^ko društro; piredava .i.e g Frida Lenarda >Sadm ^ualir v pravi luii< ob 19. v dvorani niineraiočkega msti-iuta   na  unjver^i.
Profesorsko društvo; predavanje prof. Bro^ darja Sreilca lz Cal^a o nai.i atan kameni liobj   v  dvorani   OUŽD  ob  '20.
l'drulcuje ju^o^lt/veo-kih imenjcrjeT io arhitektov,  drozabni   večer oi> 20   v   Kazini.
DEŽURNE  LEKARNE
Uaue^; L>t. KmeL l^r^eva c<s*ia -4a, Tra-kov-7.y dod., Me&uii trg 4. L«*tax, ^članbur gova   u]ira   7.
Iz policijske kronike
L-ubijaiia, io. decerabi« Svelrovcev_ ki so navrtaii blagajno v f vir kov j meiijulnici v Prcšcrnov! ulici iv ic prajc ople>nili tud] blagajno Turijove špedicije na Mdia.r/kovi c-c«ti, še aifiO u-iledili, todd policija jim je ic tesoo za pcldmi.   Porcija   je oretirala več aiunJja\iih
tspov.   ki   najbrže   kaj   \^č  vedo   o   prodpi;-
pravah za vl-ome m je zdjela ceJo nek^2đ mLajšega človeJca. ki ba litegnil biti ude ležen pri vlomih. Grc za nekoga kamjen-oa. ki je bil Lzpuičeu iz kiznilnice oa po^ojnj dopust ter se je muil:! že no-.Icti 1 mesecev v Ljubljani, kjcr je ''mel tuđi stanovanje. Mož ni arpal donvi ne teciai, ko je bilo vl-orrrljcno v Turk-ovo &pedicjo in tu<ii no. ko je skjdil vlom v nienj>aln:i:o v Prcšerncrv! ulici. Na policiij-' Je la^al.dit je bil v nooi na 1. t. m. in sploh oni tc-den v Italiji, kar mu je pa težko verje: . Arctirani T. je immreč zelo prekinjen 'n ^benevni drzen >vedrovec, ki invj n« vKi t\:Ji v1« #n v blagajno O! ZD pretilonsknu. Takrat je sk-n3.ll iz I. rmdstropU ^kće OUZD in si zkcn.i! rogo. /0*0 so 2- kinalu prijcli. Kakcr je dokazno, je- T. vzdrJc-v:il tud: pismene slike 7 7iia:i?m: tr-^-aik-ini vlcmlci, ki >c, prih-aja! k r""*' »na d^1-lo" rn se moTajo sed-ai, kftr jih caka tn pTcvol ka kizen. zadržavati ra mejo. NTa d-rtnu arptiran*»ija T. <v> rji§.!i kritn?Tialni organi zcm>fl?eno oblcko. V<ir fte pr^ebn«^ kaže nn njegovo sodeloviiv-* pri vio »»u •-. menjalnic-o, kier sr je moral plaziti si*/**: r»r?T>rfc?riP v r'du ;n "]iO-^\ p<vT>i*-cši** N ; prePrir bodo irtcnll pr:ih ,: ob'ekc ^r> c prrfom anaiUze ncmeriali z matervalom '?kopa»nem  zidu
V pcme<1?M<*k ^ve^e-r ««> h'^ vr**r p >«•■»* ccv jn vo-Sče nr«v n»r. .d^ih vc^c' :-ak^v V nekaterih princrih je mnr^l zaradi nas:'-no9t.; v piijano^'T' s4op-'t» v r»T:;ii 1 'u.' ;i-Pciffki avto, 9 katArim »0 od.pTemiJtT.1 n.i-r".'ne2e v po'ic'is'k^ zapore. Td^'i ;/m':.J zelo hijdih ljudi je 26^etn: smžilec oken ^tlh.i Sršen, ki je i*rs pravcati *r>0i-!, z].\ sti Če s© n«i nebrr^. Poroci je rflzjjrd.ja] v kavarni ^eritrn!», >a!il goste in brnha1 P-sovke v vscli mojoM-h jcrikih Vazadt:)^ ga je na po^'.v goslov prijel *ird2n:k. V, pj ni moife! z njVn *>pr«v;ti sam. Monil 7^ pozvati na pomoč f'-vvun^i, rwit*-> p« st-ie 9>r5e-n vtvJc! n;» tla ?.n je nusral pnti pcitn poh\-ij<ki voz. StruUicv«! M;clca. wrr« tiuhllđn^kn vp»elj«ikinija. s« &ra ie T»* na* p-I!a že z.god«j rvečer tn Mzijr«j<«la pTe<1 pftbo*;ćn;k» «r.. N'iienkra* se je pJi rvrrrla m tla fn oSle?«?:i. r>«^nili se fploV -ii hote!« v«^. Var ic tv>vrrN!s!ft .^eve z&m-?r)nie r-hPnvh'a. Tuđi pon'o \o moral pT'ti pol'-ii>ki  avto.
N*eke'j..i Miiri'ri<t R'^'č«. d^rna i/ ^m«^-r.a ;>ri Litiji, c > ornaćii. na p^licij; ^^ 7* »bivjtisi ddavca«. To r>* nt^nda risto unnavi^eno. kaj*; RiHiC /e dol^o ne deli v«5. »e pravi, nr^« deVatu. .Te pa vendar1 irtaTcni] nek^; den^rja. si poisk::' Tn v* -.Vr drurico in io i^ v.*rndn\f* preter«* v Tavćarjovi ulici P<*dr] it pri-jateljicn po ti©b, j<* vfačil s^ni in 1]h t*\o dol^n dokler ji rti -pn'^e-1 rtvi potnrvoc ^ra/rvik. V' ie   *   r^vm-^čjo   tovariša   nasilneža   ukrotiI.
Policijski -ivtn je monal £e č«*rtlc r4a#to-pit-i pot v ines^o T'n .rcer iii M*sarvkov/> r<rs*o,     Vie^r   so   po^ra1;   !z  Ma*a   p!]anesf*
df»   ia   dortn.   Na   ce*U   te   je   pn^fl   e^io
Iz Celja
nd-ia-na postaj v Ljubi.am bo v toboro !fl. t.  m. ob 20.  p-;r^Niila v Me$tn«m   ?l«dai-Wu v C*l*u >CeljAk; v«»črr*\ ?ode]ova!i  bodA ra ciijcJc.  ofkt>»>r, C^i.i*ko pov^ko dru»ivo. Slo veWAi   vokain.  ivjitot,  v;o!infJci  mhum^. iavn. Karlo ^aavin, »opran;^tka ga Mija Go-loSiceva    in    haritoni^t   1».    Ton**    ^A-.rovei^. \'fttopnir*» >*- dob.Hj v nredprođaii pri Slom fc-kovi li^kovTi; *adru«i.
—r V/foJDi tefaj Ljudi»i;ej:a v»»učUii^a v C«»!nj tiA ho naćal^vai  v C-ftrL^k  ^7. t tu. ob
20  v r.t^lu.''. ii^oajiAko ^oie /razgovorom o iiprvojui^ni otrok u in o otro^k^m »trah'i
X   *o?a!"u  ^e   lahVco  pri<»lau»;jo  tud;   novi   ini*1
~r Nap*fU>r mu ♦<* pr^kl.il Inlianjo. V M) t-oto »o ine mo**    na r«*t;  v  /isj.  Orufcov ljah pr] ^i, Petru v Suvixi;;*Wi  doluii  napadi-, :>71et!ioga   dn-.nara   Ju#t>na    Hrovala   iz   !•**> va*:. Eidt-n i2ancd napadalrev g^ je udaril 7. nekim  iop.ni  pivdin^tom   n   mu  preitjai  lo banio. T«?Žko r»o^ko<Jovan**g:a H rovat« «o prebija! i  v caIimco bolnico
—r Žalo-f^n dn^aijpk pri <luiotairi. Pr**d nuHm  #eiiatom  okroin^ea  sodj^a   ▼ Celju
*^ I« zaKovanai v torek lVIc;xt» pO»d*taUtOv »in Fracc Obrovtuk \c Boijeij« ppj Oplotn.! 0 v koniiikem ^re^u, ker & 8. oovembfa dofK>!4n» na cesti v Boženi z cožem 2al>odrl v pijuka jn srce Janeza Rani5aka in {;a usmr V-\. Ramiak je že dolgo zalezova! Obrovnika kl mu grozil « pretepora. Om^nj^netjji dne pa je Obrovnika napadp] brer povoda 2 nožem, nakar te Obrovnik izAiekH mty nož <a ivpa 1/1 za bode] napadaJi-a. Obrovnik ;<> hil zradi prekorač«i)a ^lob^aoa oteojen na Seat tprarmcM  *ypft*»
Stev. 287
>8&OVS)f »Kl   NAROD«,  md*, 1«, iIuuup** nm.
Strati 3
NAJSLAVNEJ6I    AMERIČKI    KLOVNI    BBATJE
' v burici, pri kAteri se boste najrmejali do aolz.
Noč
▼ operi
Jutri premiera. v Elitnem kinu Matici!
DNEVNE VESTI
—  ZaJtona o bankah se ne 1»«. Koneo nov. ja prišla v javnost ve**t, da pripravijaio me-rodajna   ni:iiJ£ir£tva   osnutek   uredbe  o  hra njinicah,   bankah      ju      kreditaih   z^drujzah. Uredba o hran^riicali in gosjKnianikih zadru-i,rah   [ta   prideta   ponovno   prel   ekononusko finančni   odbor   niiiik>trov.      Na   merodaji^li me«t;h se proiičuje tud: Mari mačrt okvirna a zadružnega  zakona,   toda  to delo se  ni  tako napredovalo, da bi v kratkem dobili zadružni zakon. Neresnične so pa ve*4.j, da se nam oheta  zakon odnosno  uredba  o bankah.   Na mereda^ih   lne^tih      nimalo      Se   nobenega otj-nutika  uredbe ali zakona  o bankah.
—   Nora  uredba o  Fon|ksu,  Fjnaneui  odbor mjnistrov  je sprejel  10.  t.  ni. uredbo o s-anaciji  zavarovakiie«*   Fenrks.   Na  ^eji   ni;ni strek ega sveta je biJa pa ta uredba ortkionje-oa   in   podajjšana   dotadanja   uredba   se   za 1o dnj. Izdelana bo nova uredba na podlaci oanutka, kl  ga je eestavilo Društvo Fen:k*K> vih  zavarov&ncev  v  Ljubljani,  s kateriin  se f^trinjajo  ludi  drugo skupine  zavarovancev. Po nov-j  uredbi bodo interesenti Fenikfcovih zavarovancev  v polni  meri  zafcčitenj   in  njihov  denar  re^en.
—  Carinski dolioJk, od 1. do 11». decembra. po znaiali 4. 777/J17 i>;n aU 23.2O1 o veo. ne-j:o v prvi desetini do^euibra  lauskega leta. Od 1. aprila do 10. decembra  so zna^ali ca rin^ki   dohode    •>4(5,508.765   Din.   ali   37*mr lionov  981.354   Dji*   v<^  nepo  v   i*-tem   ruz dobju   Laiitskega   leta.   Po   proračunu   ie   bilo za   ta   ča*s   predvidonfli   carinskih   dohodkov 4.S0.031.2-J0   Din   tako,      da   znasa    prebi tek 67.567.51-5.
flBEEuflRfltf <m5 $81 s si ilb2>v . wBB
Najvcčji  dr.   Fanckov  alpinski  film
BELI   PEKEL  PIZ   PALO Gustav  Diessl —  Lenl  Riefensfcih!  — Ernst   Uđct
Samo dva dni:               Danes in jutri!
Danes   nepreklieno   zadnjici   Hitite   in
ogrlojte si film, ki gra je vsakdo navdu-
šeno hvali 1!
IRENA
Ul Dajrover. Geraldina Katt. Sa bi ne Peters, Karl Sr.honbeck
Danes nepreklieno zadnjlč! TRIJE  SNUBCI   UČITELJICE
KRISTINE Marija And*»r«ra$t — Hana Sohnker
—   Iz  »Službenega  lista«.     SlužbeDi   list kr.  banske  uprave  dravske  banovine«  št. 101 z dno  16. t. m. objavlja odlo^bo kraljevskih na-mestuikov o prelnienovajijti ob-čiiie Štavnica v občino Sv. Ana. v Slovenskih  goricah,   pravilnik  o   službeni   obleki in oix>žju aslužbancev finančne kontrole in dajanju   državne   podpore   za   nabavo   službene   oblake,   razširitev   pod roćja,   carinake-
ga olaelka v M&rtinjem, cailnjenje in pla-eevanjo blagu, uvoženega po pošti in razne   objave   iz   > Službenih   2sovln«.
—  2ivabike kuine  bolezni v dravski  ba-
novlni. Po stanja z dne )0. t. m. je bila v dravski banovini svinjoka kuga na 100 dvorcih, svinjska rdećica na 5, kug'a Ce-belne zalege na 6, in stcklina na 1.
—   Strokovuj   teea{   sa   danihk<»   krojaštvo. Zavod za pospesevanje cbrta  Zboroire TOI priredi ©tedeneki Ftrokovni tečaj za damsko kroja^tvo.   namenj?n   v   prvi   vrst]   pomoSni-cam in   poinoinfkom, kj »e  aameravajo pot XTeci  moitotr^keiuu  izpi;u. Tečaj  ?e bo vršjl P^Ucrat na teden ob vrčem-.h urah. Pouceva-
lo «e bo krojno rić=an<e enosfavn^^irn f^^t^nin in za glavno tipe oh1a^il, tvarinoelovje. na-CA»>De noSe jn no£eznanst\o. modeliranje in ;»#raer]aiije. modno risanje, praktični na*\e ■ ti, enofltavno vod&tvo tnfi^' kalk u Linija, riavftni, obrtni, delavski in drusr: predpi^i, ki jih mora po*zjiat: krojački obftnjik. Tei^ai se prione po 10. januari 1937 na Tehnički srednji šol; v Liubljam. Tečaj bo brezpla-?«n. Prjiave s tovnim naslovom io posln»i na>ka^nejr do 26. decembra na Zbornico za TOT v L>ublian;, kier *-e do»)e tu«! i ust-m#*ca pojasnila.
—  Turi&tičn! dinarii za letovis^rj« \7 £?. škoslova.y<e.      V   5osko?bvaških   turif-Hcnih *«**g1h je bil  sprožen predlog. o  uvo»tr»i tu-H«ti$nega   liina-rja   u.   čcsko?!ovaSke  državljana,  ki  prihajajo  k  i«ariT  na   pofitnie*-. T«-Saj *aj bi bU 52 do 55 Kč. 7^1  10O Din. Ce->koslovafeka.   ItaJija.   Franjij^   in   svion   s<> devaJviraJe  svojo valuto  ia  zato  je  vrojrt. no,   da   bodo   Cefeoplovaki   v   bodooe   nij#* hodili v Italijo. Franci.io m švico na po<'-it-nfc^.   Pobuda   za   uvedbo   turistionih  dinar-.W hi  morala pri ti od  naše  stnuii.  Č* no-?M1O.   da   bo   dotok   ČP.škoSlovaSkih   lotovl-^ car jer k nam poj^njal.
—   Gradnja mostu med Jag^IaTijo !n Pu* munljo.   Po   dolsib   podatan i h   *»   b'l   do^r*-Žen  sporazum   med   ninmnfiko  jn   na«o   \1« do, da se zaradi cez Dunav med cMma  državama r.ov most i.r> da •=«» gradnja takoj pri^ r**»    Pred   dobrim   letom   ff   bfi   z*rrafen   ?e7 Dunav nov most-  ki veze Beosrrad z južnim Banatom m ki po 7na$al; stroiki zan^ okroji 400 nii-li'onov. Stroški za tnoM med Ju^o^la-v io   in   Rumunifo   bodo   znasali   nidi   okro*» J<V)   nrJifonov.   polovico   bo   prfcpevale   nah država    polovico  r>a   Rurnunija.   Masi   lx>   ?a restnf    n   leleznišk-   promet.   \a   rumun^i strani   bodo   sjjrad.;l!   novo,   okrog   30   km dolaro  žflle?ni«ko   nroaro.  na   na5-;   strani   pa 7n«tno draž'o in daliso prosro. Mopt bo prvi med  obema   državama   **'*?'   Dnnav. knt  n>eio nif»d Jucofilavijo i^ Rumunijo i.n obenem p*»ti rpT Drinav  na na^em  ozcMnlju.  BoJc  bo 230 metPOv.
—   Ocškoslovasko   odlikorajiie.    Hred^eduik Ceikoslovačke   repubJLke  je  odlikoval   1   re doin   Bele^a    oria   g.   dr.    Mak&a    KovaMča« ravnatelja gimnazije in odbornika JČ  lipe v **iuju,  iu ii.  J«a tijlarja, odvetnika in odbor njka  JC  l:^o v   Kranju. Oestitamo!
—  DriAVit  bit »ania ^ekala  gosdovc. Nova trijovin^.ka pogodba med Jugoslavijo i a Fra 11 cijo je vzhud'la. /adovoij^tvo mod na£:mt  ie>-n 1 niiv trgovci, ki so prepričani, da homo lahko izvažaii  precej Ict^a   v  Francijo   Prej eo mu raji  piacevati  na^i  [zvoznikj  04 frankov  taks od   vvakoua   kubjt-ne^a   merra   le»a.   Z   novo pogodbo «e pa ziitžajo te takse na 8 frankov Jaradi  v;«ckkih  t«k«i mm izvoznikj ni*o 1110 gli   izvažati   v   1-rancijo   dovoljenega   kontingenta  le*a,  ki  je  zdaj  v celoti  jzerpan.  Ver jetno  je   pa   ludi,   da  ee   bo  znatno   poveća 1 icvoi nažega lesa v španijo. čim bo tam končana  državljanka   vojna.   Minu-trstvo  za  go zdove ia  rudnike nanierava  ukiniH  vse Uoj goročne   (»o^odbe z Kozdniun   podjetji   glede ekfipjoatai-i e   jn   v   bodoče   bo   baje   država sama  seJcala  iiozdove   m   prodajala   le«.
—  Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno deioma oblačno  vreme.  Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in na  Rabu.   Naj\'Lšja  temperatura  je znaSa-la v Splitu 15, v Beogradu 13,  v Sarajevu 10,  v Skopiju 9,  v Zagrebu 6,   v  Ljubljani 5.2,  v  Maiiboru  4.  Davi je kazal   barome-ter v Ljubljani 76S.2,  temperatura je zna-šaJa 0.3.
—   Stroj   mu   je   zlomil   po*«o.   V   bolnico so   davi   pripeljali   181etneg:a   delavca   Ma-tevža   Tavčarja,      doma   iz   Dorfarjev   pri Skofji Loki. Zaposlen je bil v Jugočeški r Kranju.  pa  ga. je pograbi!  stroj  za  desno roko  in   mu  jo  dvakrat   zlomil.
—  >I1ado;etno rejenko je odpeljaj. Okro^ hi^e Stefana Vrantoše na Teznezn pri Mariboru  se  je   več   dni  sukal  neki   Ivan   S., pristojen v Loke pri Trbovljah, ki je sled-njič  izvabil  3 s»?boj   16Ietno   nećakinjo   in rejenko   itnenovanega,      Marijo   Vrantoša. Njen stric se je obra.il na orožnike,  ki pa beguncev še nLso  lzsledili.
—   Tat vine  v   okolid  mesta.     Tatovi  ne krađo jo samo v mestu, marveć tuđi v okolici. Te dni je bilo vlomljeno v gostilniške piostore Feliksa Lenčeta p. d.    pri Unku« v Klecah. V gostilni ao se tatovi dobro na-jedli in napili, slednjič pa odnesli več ste-klenic   žganja     in   vina,     već   klobas,   dve škatli  cigare t,  lovski nož  in  Kxatek svrš-nik.   Skupno  ao   napravili  okrog  800  Din škode.     Viomilci  so   vdrli   v   lešino   lopo   v Mednem, last stavbenega podjetja inž. De-cieka, ter odnoBli za okrug 700 Din oiodja.
—  Trgovina z dekJeti v Zagrebu. Kratko amo že pK>ix>Cali,  da je otikrila  zagreb-ška   policija   spretno   organizirano   trgovino z dekleti. Zaenkiat so ugotovili, da je padlo   osera   mladih  Ueklet   v   mreže   brez-veatnih   trgovcev.   Dekleta   so   morala   piti do nezavesti, cia so se gostje v noćnih lo-kalih z njinu bolj zabava li  in  ćirn već  za-pravili. Za svoje sramotno delo so pa dobivale po 10 Diii do 15 Din v eni noći. Med žrtvami  teh.  brezvestnežev  je bilo  tuđi  nc-kaj    Slovenk.      Policija   je   aretirala   neko MiLgdaieno  Handler in njenega  poinoćnika Datakarja Parčina, glavna junaka te ur.ia-zane afere.
—   Oivjak   u bil   materi   otrolta   na   prsili. V vaai Vrbovcu pri Samoboru je bil stor-jsn  v ponedeljek  straćen   zločin.    Hlapec Marko   KoleUC-     je   napadel   gospodarevo ženo  Magdo   in   jel   udrihatl   z  debelo  palico po nji, ko je ležala na postelji. Pri  tem je ubil na njenih prsih dojenčka. Orožniki so podivjanega hlapca aretirali.
—Smrtna nesreća- V Dufcrcvuiku so po-kop&Ji v ponedeljek elektrotehnika Jo*"pa Kuneja. ki jo padel v nedeljo skozi okno le^nc^.i po»jjetja Car! at te in >«» tako močtn pobil.  <in   je   v   bolnici   uiiiri.
—  Novi rađijsk] naročniki sporoćite svoj naslov  upravi     tedenske   revije     za   radio, giedali5*-e in film >NAš VAL-,  v Ljubljani, Knafljeva ul. 5, da Vam posije pravkar iz-ialo božično številko.  vNAS VAL-s  je naj-bolj  pestra ilustrirana rcv ja.  Na 44 stra-neh  najdete  točne     in  pregledpo     urejene sporede   vseh   domaćih  in  inozemskih  od-dajnih postaj, porocila in slike iz radijske-gfa,  glodalrškega  in  filmskega   sveta,  edin-»tveno  operno  prllogo  in   v  nadaljevanjih dve zaiameniti deli: napeto pisano razpra-vo  dr.   Waldemarja   VVaaielevskega   :Tele-p&tija   in   ja-snovidatvo«     in   senzacionalni roman »500«. Boždcua številka . ki je znatno    povećana,     prinaša    poleg  orr. ?njenih stalnih   prispevkov.   že   nadaljnje   važnejše članke in  povesti:   božično crtico  >Drobna lućka«\ satiro rNekaj kaotičnih tragedij v pisrnih«,   kozenjo  o   novi   predstavi  opere ^ La Echeme«  v  Ljubljanski op^r;  b  slika-mi,  najarradni  razpis z ozirom  na siikamco iz   operete      i-Dvojno   knjigovodstvo*,   teta Mamca   pred   mikrofonom,     feto   koticek, slike a  raastave  siikarja Božidarja Jakca, slike iz filmskih  ateljejev.   2io3ćenkovo  hu-moresko ; Madona* in v nrilogl ^> Po oper-nem  svetu«   izvlečke oper  »Kraljičin  ljub-Ijenec«  in   >Janko in Metka«.  Roznovraten drobiž. šale in slike dopolnjujejo redakcijski  del  litta.     V  programskim   delu  HAtA opozarjamo zlasti na sporede kratkovalnih oddajnih   postaj,   ki  jih  najdete  lahko  samo v Našem valu. *Nas vaU izhaja vftako soboto  v Ljubljani-  Meseena oaročnina  13 Din.
Iz Llublfane
—lj Za obifik TJuMjane na zlato nođeljo •0. t. m. naj vnak Izkofistl polovično vob-nino na vseh feirztikMh. To n<*đ^ljo bodo trgovine ođprte predpcvJdne in popofdne. že sfedaj vam nudijo trgovina l^po božično raspoloženje, zato poslednjtć opoxarjamo kupuJoA* oMinfttvo, ilasti pođeiei^ko, k| je med t«diwm r. del om pr+nhi*?**** Ha izMormi zlmto neđe1>> xa n*kap prakt ć-nm boOdnih dArtl.
w
rtgulacij« j% btio opravlJ«vBr» leto* aelo , malo, čeprmr se je marsUcomu rdcio, da ao se loUll dela veifkopot««io. Zdaj vwč ne delajo. Cestićće je v gla-voam đonrolj nasuto s scmljo, ki ao jo dovaJfcali a atav-biAća ufirvarzitetiie knjižnice. Kanalizacij. aka dala ao konCant. Ceatttče pt bodo utnUU pribodnje leto. Kdaj pa bo ceffta raziirjcoa v vsej svoji dolzini, menda Se ne ve nihte.
—lj Ali je Polj&nska oe«t» v LjuW>*ni? Tako se vpra&ujejo te dni peSei v cestnem spodnjem delu, kjer se je spremenila v re-ko blata. Ce bi bila v Ljubljani, bi morda vendar kdo opazil to reko in bi najbrž za-Celi oddajati v naj em' ribolov, odnosno čev. lje- in g-aloćelov, ki ostaj a jo v blatu. Lju<i-je se se k »reci izicopavajo iz brozge, samo nibče jito već ne more niti prepoznati, ko prebredejo poljanako cesto med vojainico in poljana kim mostom.
__lj  (»ledaljtre mpet popravlja.   Velereire-
ni   jjospoU   urednitk.  Obžaluje-ni,  da   vae«   moram   «pe:   nad!f*jiovati.   Proeiai   vass   nanireč. da   l>i   rejsnici   na   i;u»K>   |>opravil:   netočjioot Jcj   jo jo *pet zaure^i! va^ ^ledališkj   referent v diinašn f»rii  referatu o **obotni izvedbi sCa vallorje ru^tioane-. Xi rpr>- nanreč. da je «i<!r. Oljdekopova pela partijo   < Santuaae^ 2 eno orkestralno i&kušnio na sam «laii predstavev. tenivec je re«. da Je imela orkestralne eku^ n;e za  to opero dne  H.  in  12.1.111.   l'oiejz  teh te   »mela   £e      redno   razpie*ano  orkestralno ^kušnjo dne  5.  t.  ni.,  katere se  pa  i2 lastne }x^J>iide  ii|   udeV%žila.  Zahvaljujor ^e  vam  /a lin beni ivo«!,  o^rajarii  vdanj  vam  Mirko  Po-lio.
—lj Novoimenovani upravnik poLcije g. dr. Lovro Hacin, doslej sreski načelnik v Litiji, je nastopil dane.9 svoje novo mesto.
—lj Nađaljevanje seje karitativnih or-ganizacij za božično obdarovanje. Danes pcpoldne ob 17. pe bo nadaljevala v mefft-ni sejni dvorani *eja Karitativnih organi-zacij glede božićnega obiarovanja, ki je bila včeraj, dne 15. decembra prekinjena. Mestno pogla *rstvo vabi vse zainteresirane org-anizacije, da se seje tuđi danes udeležijo.
— lj Otrok, šola in dom je naslov preda, vauju v četrteK  17.  t.  m. točno ob 20.  na šeotjakofbaki   soli.   Predava   profesor   ući-teljišća. g. Coplć. Pridite!
— lj Atena daruje nadi mladini:  v poca-ščenje   rojMoega   dne   kraljeviia   Andrcja 50   brezrolačnih   izka2snic   v  svoji   knjižnici in čitalnici  za mladino,  sa božič  20  brez-plačnih me-n za oelotno zdravljenje v svojem   ortopedskem   zavodu.   Prosimo   žolska vodstva m ravnateljstva, da prlporoće pis-memo marljive in revne,  ki se zanimajo za lepo   k-njigo.   ozirema  zdravljenja  potrebne na  naslov  TKD   Atene,   Ljubljana,   Precna ulica s-t. 2.
—lj Rokavice, nogravice za dame »Pribor«,   Tvrševa   cesta   9.
—lj Podružnica >Sadjaxskega i" vrtnar-!>J*egu društvu« v Ljubljani bo inela v će-trtek, 17. t. m. ob pol 20. uri ob&ai zbor v prostorih resta%"racfje »šestica*. Pozivamo člane.   da se   brezpogojno udeležite.  Odbor.
—lj H'šnim pofelom — vlagđteljem bo 18. t. m. izirebala Hranilnica Dravake banovine, Ljubljana vec nagrrad po Din 200 Din 100 in Din 50. Tišti pot-li, ki imajo pri hranilnici vležene vsaj 6 mesecev svoje pri hranke, naj do opoldne 18. trn. predlože pri biagajni hranilnice svojo hranilno in po-selsko knjižico.
—lj Gojenci Ijubljaimkega dri. konzervatorija: Pavlovćič štefanija, Seifert Herta, Loger Edita, Kolar Olga, Osterc Marta, Lupša Friderll«, Adamič Bojan, Novak Ani ca, Buger Kajetan, Marin Ladialav in Po-lajnar Ljudraila naatopijo na I. letošnji ja\*ni p^oduliciji gojencev ljubljanskega dri. konservatorija ter izvajajo spo red samih del CeSke literature. Produkcija bo v ponedeljek 21. t. m ob 1ir* zvećer v veliki filharmonični dvora&i.
—lj Vid %aAlh oči &i obv&rujete |e z op. tićno čistim: oruSfinimi đtekli, katert? si nabavite pri stroko^Tijakr; Pt P Za;cu, lrprasaa  optik. Start trg 9,  Ljubljana
_lj Pedago&^o društvo v Ljubljani skli-cuje za jutri, 17. t. m. ob pol 20. v risal-nici (tržavnega uCiteljiSca na Resljevi cesti širSi aestaneiv članov in prijateljev tega dtruštva. Na dnevnem radu je razgovor o &cciolo5.klh tomeljih današnjih pedagoških teženj.
—lj Vajencc pobegnll. Od svojega moj-stra, krojača Ivana Rerosa v Vogeini ulici 5, je že pred dnevi pobegrnil vajenec Ignac Tacar. doma iz Sp. Gameij. Ni izključeno, da se mu je pripetila nesreća.
—lj Is'a lovu za tujim blagom. Te dni se je vtiliota^)i! nekdo v pisarno Vzajemne cavarovalnice na Alikložičevi čest; In ukra. del uradniku Viktorju žibertu sh'o zimsko suknjo, vredao 1600 Din. V delavnico po-dobarja Albina Slivarja v Kanmovi ulici je bilo v ponedeljek vloraljeno. Vlomilec je odnesel vz delavnice luooki đežoik, ak-tovKo, dijajaant za rezanje stekla in ne-kaj druge-ga o«rodja v skupni vredno»ti 400 Din. Iz stanovanja Marije H. na Tr-zaški cesti je tat odnesel zLato danv»ko uro z v-eriiico, \Tedno 1000 Dinu V noći na toTek si je neznan usmovič zažclel kokošje pečenke. Spiaxil »e je rta đvorlčče Marije Langerholz v Zig. štlici ter ji odae-sel iz kokoš-njaka 6 kokoSi, vređnUi 130 Dji
—lj Tramvajska nesreću na C«ftOv#k> cesti. Pred Kosovskov-o hišo na Celovatiii ep*tš nekej sito meiro^' nad remizo. je pri#o snoči okrog 2130 do hude tramvajske nearc^e, ki jo je v uiavnem zakriviU izredno go&ta tnejjla. Znani ljubljanski prekupčevalec s konji Jaka Cepuder, sra* nujoo »Pri levu« n« Go&posvetksi cesti je gnsil z Corenjskcija par konj. Zaradi topot* CJapudcr ni siišal na»proti voaeicg* tr;imv«>«. optrA* pa tuđi ni žarometov ^~ rili sveHoha ni protlirala goste metile. Na-s-ledinji htp šc!c je vo/nlk opm/A] pred »cb^i rsek^i ČTTieaa, zato |q voz z vso siJo z«Jvrl •■rtdi hi!o ip že r»repOzno Tramvaj ie /:-*-vojr! fned kf»nf.i. i" r^hn?1 v «trar.. Oi»>ir d?r <**m tm le nid*-1 med Vonja rn oHlc"':1' veu f»krv4*vli*»n '/. vom. ki se ie med t#«n že ustavi), »o tjkoj skor-ili potniki ter ohf* tramvajska   ustmzbcnc^  ki   »*a dvij2ada v^c-
W(fl !▼■
cisti vse
Prizanesljivo in brez  prask cisti Vim tuđi najobčutijivejse predmete bieščeče kot zrcalo!
g& opra^kaneii« in okr\ avljenc^u, noji...-) prea.tni>cneijii .Ciapuura 't- blata in mu nudila prvo poiivo-i. Misno j^ buš privc>/:l i:e-Wi avtomobilist, ki je ob-vestil o nesreći vi^ensko stružnico, ta pa reievalno pv)stajo. Po ranjeneua ('«puJra je nemutioma pri" spel rešev«lni avto. ki <tu ie odpelial v bolnico, kjer sf> p<i uiiotovMi, dn ima sjuitaj hude kož-ne odr^nin: in li? neka i la/jih notranjih r«>škodb. Mrtva konja su tramvajski iHu/bcnci snrnvili % kmj ceste in ju je že ponoći odpel'fll konjederec na dom. Pri karunibolu se je njkoli-ko poikva-ril ti*di tranivrtj^j voz. ki ima ud rt«) sprc«d-njo  »fen«   in   r.'izbito   >;;>vj.
Iz Metlike
—    Delovanje   s^Uolsl^ega   društva.   l>;t   jt*
iJid^tvu 6lov**oiio pi';iznova:o pia/uik ze<ii-ujcnj-'i. je (»amo ob selu razumljivu. Dotlauio iv pr»odeceuiljt;r&ki pn slavi je prin-dilo dri-^tvo v nttleljo 5. t. iu. it'po uspelo akademijo. Uvodno besfMu jv1 imel st;l^()^ta "T. tloćevar. nakur ©o novi nara^čajnjUi ozir. elani jKxlaIi v ujtjjiivi- roke ©lov« biiu ' za-obljul>u ^okol^ki ideji. Nastupili ku vsi imJ-velki « izbrauiuii loćkiuni. I/vtjanje je bilo it-po in »kladno. sploli je bila piire-diU-v tako skrbno pri pm vijena ki»t že tiolgo let ne. Pre<!Tijačkeuiu zboru vse pii/aanjc*. Po kouOuueui i>ru^rai)tu je bila vsa iloc;< oluja rovana, Zu Rt?diiijo 2(). t. m. pa pripravlja dramatski odsek društva Molierovo kcmie-d^jo   »NTanii^ijoni   b<>!nik«.
—   Vlom  v  blagajno  na  že'e/.niiki  postaji. Danes   ponoći   jo   bilo   vlomljeno   v   pisarno žel.   po-staje   v   Metlilvi.   Vlomilec.   lahko  <la st:i bila dva- je vlomil >ipe na dvojnih via-rih  pisarne in «e lotil železne blaii'ajne.  N*a-vrtal je blagajno z de>ne ?trnni in s fK)n!ae-jo   svinjske   nojre   n:«j/ravi!   n;>   7^in:'nj;   steni
blagajno 15 X i?0 cm veliko odi»rtTno. Ko pa. je začel vrta ti ?e not.ran|o st««o p«, je bil prepoden in je pobegnil skozi okno f» visto. Po tretji uri je namreč pril^l rtn p^v stajo kretničar. Ko je gtopil v piftarno je tak oj 7.apa7,il irertHl in obv«etil po«t*jen?-čelnika. Za n im ivo je. da je MLa v pone^ieij^k slm'-ajiu* velika vsoia v blagajni, nad <KXM» l>iii. ker je bil 7ve<*er vftlik promet. MoreMri bo bnA o>kolno5t. da je bilo vlomilru t/> 7. na no.   pomagalo   pravici   pri   zasledovanjii.
Oetrtek, 17. dec©ial>ra
12: VsaktMJiu svoje (plo^če). — 1^.45; \rfwu*,
ponx-.!a.__li-l:   0a>,   t^i^red,   obvedila.   —
]?>.lo- Hanie zl>oroY>*ke pelini (pioćčej. — 14- Vreine, borza. — 18: Skladbe komponira H. Aill.outa (rafli^ki orke«ter). — 1H.4O: SluveiiM-iiia za SJovenre (g- dr. RudoH Ko laric) — 19; C'a«, vrenif*. po ročila, »porod, obveusrila. — lf>.**0; Nac. ura: Savoz Sokola .kralj. .Jugowlavije. — 10.50: 10 minut za bave: Vtarai in danes, prizorfnk (g. Vinko it|lt»ni*>. — 20: v jivitu l^ži^a (orizelski koncert učeiieev g. m<**rr:. stanka PremrLa na tlrž kon^erv. v Ljublani) prenos \z utolni? ce. _ 21:  Koncert alovpn.>ke  glaebe  (radii-
?ki orkos'er).  __ *J2:  ('a#*.  vreme   porofHJi,
sportMi. _ '22.15; Citra.^ki trio >\'orina*. — IConec  ob  28.  uri.
VRI   ZUIIAVNIKl'
—  Ooptnl *loktor. ali bi moirli priti k troji :>ol"ii  ženig
Kaui  l<i  uaj  |>ril>j'i;?
—  K nam. kam neki.
—   Kje   pf\   »trjiujete,   prostimV
—   Vjo^v že n;iš!i. takoj polejf hi.^c, kjw >te   bili   vi'praj   pri   «'>se<lovih.
SAMO   KRATEK    ČAS!
SV. PETRA CESTA 20 Proda Jamo ca 2060 parov po Din
SAMO    KRATEK   ČAS!
MALI    OGLASI
Beseda 50 para. dave* Din a.—, oeseda 1 t>in, ciave« 3 Dm
preklici
Za   pismene   odgovore   glede   mtiih  ogrlasov   Je   treba   priložiti znamko.  —   Popuatcv  za male oglase  ne priznajno.
fWeda   50   par,   davak   3   Din Najmanji   znesek   8   Din
ZIMSKE SUKNJE boljše vrt*ie Hubertu«^ nepr« nožljiv 250 I>in. perik> in v*a r>raktična ot>Va5-la audi po reklamnih fenah Pre«ker, Sv Pe tra   ee»t»   14.                      6.   R
Kl'IMM
nerabne -pU>2>lj;ve ieJeziie po-utelie. Strgulec Pav*!, (fo«i»o *ivet*ka  13,  Ljubljana.          8206
••••••♦»»♦♦♦•>•«»»»»•••••«»•••
Bweda   50   par.   davek   3   Din NaimaniSi   rner=ek   8   Din
K^O^fPIR
lepo,   zdravo,   odbrano  blago oddaja,  dokler zaloga
pa 65 par kg trrdka   K.  VOLK
Ljubljana, R^sijeva cesta 34
Z nobeuiD <lraj^nB r*-Iflamnim »redatvoo> a« asoret« <to»eći en*»
ćmttotAunim iclaaom. čkgmt aetolcrof |« n*. omejen. Cm»opu prtde v vaak3 ttlio In jovon dnevno <te««ttiso6*m ćiUUelJev. Redno ogl*-ftanje v veltkeas dnev-alka |e najutpetiiej*« tnveatlelja, kl prtn—<i koristi trgovca la mpea.
Stran V
»SLOVENSKI  NKROD«, anOa, ML »nimfu, ttm.
Sfer. 287
Ljudje med str upenimi plini
Od 40 dljakov kemikov samo eden zdrav — Otmpne raz-mere v našem ketničnem institutu
\
Rektor dr. Samec
Ljubljana, 16. decembra Ko so včeraj vei ljubljanski listi govorili
O kemičnem institutu ljubljanske univerze. je bila v o^predju predvsem kriza instituta samega, zato *r* dane*? ozrimo Se vsaj nekoliko na ljudi, k\ h:rajo v pravem |x>incnu t>e »ede v realčni kleti v meglenem vzduSju •trupenih  plinov.
PUSTITE YSE UPE ZUNAJ ...
Niseuu se rnogel ubraniti misli na Dante-jev pekel ob pogledu na vhod kemične^a instituta. Toda sete v kleti sami, ko e>uio pri-epeli v nio jk> ozk;h in strmih stopnicah, sem se dobro zavede! ponizna besed: Pustite vee upe pred pratjom! V nosu i 11 grlu me je za-poklo, v prsih pa me je začelo zbadati. Ne dvorrjno eeni zelo raliloduten, kaj ti v teh prostorih vendar žive ljudje dan za đnem po več ur.
KNJIŽNICA   NA   HODNIKU
To je torej institut. Na prvi pogled eo vsi prostori podobni, kakor da }e vee institut na hodnikih. lzrabijena je eloherna ped prostora. Pri vhodu na hodniku je garderoba, dalje na levi ^kniižnica<. Tudj na hodniku. Iz nje drže vrata v predstojnikovo in pro* ie*>orjevo   sobo.   Nekaj   tesiijh   klopi   i-n   niz-
kih miz __ to je kn.Lznica, odnosno čitalnica-
Tu bj naj dijaki studirali. Sedenio in akade-cuiki nam opusu ejO iii&titut in njegovo kratko zgodovjno.
GOSTI   TEHNIČKE  SREI»\JE  SOLE,
REAL.KE IN _ K^ETl L. 1919 so bili ustavljeni tečaj i za dljake kemije na tehnički srednji soli. To &o zaČetkj kemjenega instituta. Pozneje je dala Kraaj-bka hranj'lnica institutu brezplačno v uporabo re&lčno klet. Toda, preden so te prostore aploh mogli uporabljati* jih je bilo treba adaptirati- Medteun pa je b-1 institut v go-steh realke v pritlirju. Iz pritličia realke iz-haja tud; prvo dr. Samčevo znanstveno delo na našem kemicaiem institutu. L. 192122 je klet »prejela prva letnika dijakov. Do popodne ureditve je prišlo sele 1. 1926, a dva oddelka sta Se kljub temu v drugih prosto* rjh v poslopju tehnike. Za adaptacijo n| pri apevala dr/.nva. plaćala eo jo na^a industrijeka podjetja. Klet je adaptirana ter ureiena po zamisli dr, M. Samca, ki le v tem pojedu pokazal veli.ko jznajdljivost. Prejsnje ča «e je bila knjižnica na prehodnem hodniku, kjer ni bilo nikdar miru, zato so leta 1927 eezidaii vzporedno ob n;i podzemeljski hodnik, kjer 6O naniešiVn; tuđi nekateri aparati (med drugimi za euho destilacijo premota). Tam Uh žre rja zaradi vlage. Akademik; =>o nam še potožilj, da so prostori preslabo zra-feni, zlasti anaiitski laboratorij, ker je preslaba ventilacija, nakar eo nam razložili, v fetn je prav za prav btetvo krize instituta.
KKEDITI   OD   LETA   DO   LETA   MANJCI
Hotacije <=o dosegle v začetku z redniml in izrednimi i/.datki Še pol injlijona Din, zad aja leta eo ^e pa znižale ćelo iz|>od 100.000 Don, dočim l*'*os znašajo 116.000 Din. Iiit>tit'it 6 to dotacijo lahko plača naiemnino prosto rov Ln mu se o-tane kak^nih 20 tisočakov. Prejšnje čaše eo porabilj samo za knjižnivo po 80.000 Din. /da] lahko žrtvu ejo za 4 publikacije na leto do 9000 Din. Lani je bila postavka v proračunu prosvetnega min^ir etva za novo poslopje instituta Crtana.
>ALKIMUISTICNU   LABORATORIJI
Po vrstj smo si ogledali laboratorije profesor jev v kabinetin, odnosno kdove, kako je treba imenovati tak^ne prostore. Inženjer nam je potožil v svojem laboratoriju, kamor smo se komai prprinili, da nima nitj dovolj prostora za posode aa mi?:i. P;t=alno m[zico ima «ti«njeno v kot, vse je zatrpano z oma-Ticami, posodami, opremo. Se obrnc^s se tež Ico. Toda inženjerja naibolj boli, da institut
nima predavaluice. Aparate za eksperimente v predavaLnici morajo preizku^tj v kletL Ko jih poteni preneeo po hodni'kih m etop-nicah ter čez dvorišče v predavalnico re" alke v pritličju. je samo 5e verjetno&L da dobro funkcionirajo. v predavalnici jih ua morejo več preizkusjti. In komaj ]ih tani e»e-etavijo, že bi jih bilo treba zopet raz»taviti. VČas-ih jih morajo prena^ati ćelo na tehniko. Pri tem prena^anju se seveda mnojio razbije.
Tako hodjmo iz lal>oratoriui v laboratorij — vsi so si podobni po tesnobi, mračnost;. zatohiosti. Oboki kleti ^>e bocijo nizko. Tla &o &korai povsod betonska. Eden i-zmed znanstvenih df^Iavcev ee je nalczel takšnejia rev-mati'zma. da komaj hod i. V administrativni pisarnj na? ie sprejel. inspektor, preh'ajen. Kesicmirano nas je opozoril na betonska tla. Pisama je hkrati ekladi^če. Ni prostora. Ni zraka.  Ni svetlobe.
TAKSEN JE TORKJ PEKEL
Ko »nio stopili v analitskj laboratorij, nam je vzelo eapo in očj so <se nam zameglile. Plini so izparevalj, da je bilo megrleno. Pri mizah 6e je sukalo okroj? 20 mladih ljudi. Morda jih je bilo več. Vseh de!a v ti«;tern laboratoriju letot? 40. Po 4 ure na dan ima dijak dela v institutu Na protituberkuloz-nem dispanzeriu po jih pregledali; od 40 je b|l le eden povsem zdrav. Kako dolgo še bo?   Ves   ta   lal>oratorij,   kjer  se   di>akj   pri
vajah pogoeto onesveeČajo, ima le <kre okni. ki se lahko odpreta. Peč ima le eno. Tla eo betorv>ka. Oprema je v aplosnem pomanjklji-va, kar drake zelo ov-ra prj delu. Vendar ■ih većina vztraja. kakor je nagla^il vod ja iaboratoH.ia. Vztrajajo v vzdu«ju strupenih plinov in čeprav znaSaiO takse po 2.400 do 2.600 Din. Zanimanje djjakov za kemijo ce-!o naranča. Vsako leto ee jih priglasri naj-mani 15, a bi ee jih mnogo več. ko bi bile raz-mere urejene. Vod i a nam je med dru* jzlin potožil, da Institut nima tudj popolnega tehnološkefza laboratorjia in da zlasti po-presajo literaturo.
CE   PRIĐE  DO   EKSPLOZIJE...
Kdor bj rad vedel, kaksen je pekel, naj ei ogleda anaHtriki laboratorij. Ta mieel ee mi je najbolj živo zarežala v epomin, ko »mo kre ni li naprej po rHKlzeiiieljskem hodniku, mimo destilarne, odkoder i^e širi para po mno-trih prostorjh. da \ipe železne predmete na-eenja rja. Oglodalj snio si celice za merjenje — na hodniku. Poi»l»*dali urno dr. Samčev lalx>ratoril, kjer nastajalo deia evetovnega elove^a- Vlažne stene. plesnoba. SpregovorLli «=mo 7. votljo organske^a lalvoratorija, ki nas je opozoril. da laboratorH nima niti takSnih oken, da bi skozi nje ušlf v primeru eksplozije. Pol litra etra je dovolj za eksplozijo, da je vee proetor v ojrnju. 6b neki priHki eo že sretno ušli ekozi vrata ob eksploziji klora. Prostor bj mora] biti visok po predpi-sih 5  do 6 m.  ie  pa  naiveč do 3.50 m.
Toda, če bj hoteli opi^atj \-se strahote, bi zadostoval komaj po en članek za en laboratorij. Rektor dr. Samec je dejal, da nismo videl; vsega. kar se skriva v tej kleti. Da. nismo morda opazili, da se v tej »podmornici«, kakor so imenovali prostore dijaki, skriva jo tudj prave tragedije.
Rusija gradi velika letala
V aprilu 1937 priđe v promet 16 arfalltili letal — Vsako letalo bo imelo 6 motorjev s 72OO HP
Po katastrofi največjega ruskega letala »Maksim Gorki« je sklenila sovjetBka vlada zgrnditi novih. 16 zračnih orjakov. Ravnatelj tovarne. ki ji je bila poverjena zgTadi-tev novih velikih letal. je sporočil zdaj moskovskomu tisku nekatere podrobnosti o <rra<lnji. Glavni nacrt za nova ogromna letala jo izdelal r^ntmlni aerohklrodinamični zavod v Moskvi pr>d nadzorstvom slavnegn konstrukterja prof. Tupoljeva. tvorca moč-nih letiil. označenih z značko AXT. To so letala. ki so *e dobro obne&Li na 4iol;jrili po-lotil1. zlasti nad polarnimi kraji.
Nova let.-ila so n:\ zunaj ^l.oraj ^ploh ne razliknj**jo od svoj^za prethodnika -tMnk-siirvi norkojrn^. pnč jf pn nntranJM uredit«>v znafno i/popnlnjona. Pol o-rroinniirii kHH jo v(v kubni i:> salonov < fO<*olv'rii. divnnT in nnzJPM!7i;. P^.^^l-ni prostori  -« <l'»!oiVni zn
umivalnke. bulfet in garderobo. Iladiotele-graflst ima v letaiu posebno kabino. Letalo ima ražen osemčl.mske posadke prostor* za 60 potnikov. Namestu osmih motorjev s 6.000 IFP imajo nova letala po šeet m<v torjov s 7-00 HP. V kratkem bofrta dogTa-jena dva zračna orjaka in takoj ju hoiVjo preizkusiti. ^ele ko bosta prpizku^ni prvi <lve lutali, začno gTaditi tJ^tnl.ih osom letal, re #e  bosta   prvi dve dobro  obne^li.
Tovarna. kjer £Ta<]<* orjaška letala. se prav £a prav ?ele opremi ja. mnopre o<1<lelke bodo morali sele dojrrad'ti in ure*liti. Ro-7en letalskiii motorjev bo i/dolovala vse sastavne »b-lf1 letal. Sastavni «^li ?^ izdolu-if-jo standardno, da jih bo«lo Tahko raHl! za serijsko izdelavo letal. Nova orjaška letala pridojo v promet nnjbrž že v aprilu prihodnjepra   leta.
Fremeten slepar
Kazeririko sodišOo v Rimu je o brav navalo več   dni   redek   primer   slepanje.   zalostna junakinje at ere je stara vdova Maria Ba-trice Calzora,  ki ji je mož leta 1932 zapu-stil nam 10.000.000 lir. Vdova je stara zdaj 75   let.  Nedavno  je  vstopila   v  spirit'atični krožek,  kjer se je seznamla z  elegantnim mladim   grofom   Renzom   d* Imola,   izredno nadarjenim telepatom. Starka je hotela govoriti   s   svojim   pokojnim   možem.   Grof   ji pogovora ni mogci pieskrbeti, pač ji je pa : zatrjeval, da je identična s slavno švedsko ! kraljico   Kristino.   češ.   da   se   ie   kraljičin   -duh naselil  v  nji.
Slava je bogati starici kmalu stopila v ; glavo. Pozabila je na diiha svojega pokoj- . nega mož a m jela živeti kot kraljica. Grofa je imenovala za svojega upravitelja in pozneje mu je poverila kot svojemu ko-morniku upravo svojega premoženja. Pod- i jetni  grof  je   tako   dobro   upravi jal  njeno '
premoženje, da je prišla kmaiu na boben. Pripravil jo je ob vseh 10 milijonov Ur. Končno so posegli vmes Calzorovi sorod-niki, toda bilo je že prepozno. Pred sodi-ščem se je med drugim izkazalo, da je grof d' Imola navaden slepar in da se piše NullL
Rekord v gladovanju
Znano je gladovanje fakirjev, toda veći-noma se njihova nmetnost v gladovanju veća in skoraj nikoli ni točno ugofcovljena <loba fakirjevega gladovanja. Zato se tuđi ne da strogo ločiti resnica od piodov bujne «lomišljije. Znanost se navadno ta fakirje ne zanima, ker stoji na stališču. da njihova umetnost ne spada v njen delokrog. PaČ 8^ pa znanstven: svet zanima za svećenika Mfctiladjo v Booibavu. ki že 360 dni ni zavžil  nobene hrane.
Od trenutka, ko je MbfcOadja tkletut d* ne bo več jedel. leži v po&telji in okroff njedra je zbrana množica radovednežev taJ^o, da je isključeno, da bi bil mogel kaj jesti, da bi Ijndje tejra na opazili. Shu]>al je tako, da gra je sa ina koet in koža. Ne čuti pa nobenih i>O5ebnih težav in tuđi duševno j© povsem Čil.
Pet let je spala
Ž« opetovano so ameriški in tuđi drugi listi poro cal i o speci ženi Patricn Macruire iz Chicaga, Zaspala je 15. februar ja, 1^S2 in sicer tako trdno. da je bilo zaman v?e prizadevanje z^iravnikov, da bi jo zbudili. -Vm-eri^ki li« ti pa zdaj poroda jo, da se je jela speča žena prebujati. V Stirih letih in 0 mesecih se ni ganila v svoji postelji in nobene be^e^« ni rzpreirovoTila (5eprav se je včasih zdelo. da je svoje najbližje sorod-nike spo/nala. Zdravniki »toječi doslej pred
matico ncoeetta, vp&jo ađaj, da- te jim bo
posrećilo otdraviti spedo ženo, ne da bi njeni moigani kaj trpeli. Vte, kar more nuditi idravniška voda, so že u po rabili. Napravili so transfuzijo krvi, vbriz-g-ali »o s[*^-<Si ženi serum in poskuSali so jo zbmliti s kisikom. Psihijatri in drugi slavni wlrav-nlki n prizadevajo pomagati &peči ioni i najnovejaimi   pridobitvami   moderne  mfxlicl-
Preeenetl^vo je dobro teiesno ttaaje spe*-6e žene. Lasje so ostati Mesteči, obra* lepo rdečkagt, kakor pri zdravih ljudeh, tc»ia t**-le«a je normalna. Vbc to so gotovo dobošu zdravniki % redno masažo, jJasti miSičevja. Zdaj so radovedni ne samo idravniki ta bližnji sOTodniki. tetnveč todi najMr^a javnost, k&ko »e bo speia tena. pp&bndila in 6e »e bo spominjala docrodkov li preteklo-stL Zanimajo se tuđi ta to, ali ae je v sp»-njn kdaj »veslala odiio«no ali bo iplall redelAs da je tako dolgo spate.
Sveti Janez ob Bohinjskem jezero
Boo, Bistrica, 15. tlec^mbra Preprost pa vend&r očarljiv je ta bohinj-yki kot v svoji prirodni lepoti. najlepši je pa seilaj pokrit s snenom in ko se razloga preko Dobrav pre^eren vrlek ra'zposajenih smuCarjev. Obcutek prostosti in neutešeno-sti želja stiska srca ob pogledu na jeaero in preko zelenih jroz»lov tja na zasnežene vrhove na obMrna smučišča v raj prele*tnih sanj. Kdor le more pohiti v teh dneh ven ix me«ta na sneir v prelepo naravo. da se razvedri v pri jetni sm ugarski družbi Rea slikovit in v?esfranak i je svet v Bohinju. In vsak smučar naj'e njemu primerna sma-čisoa in vežbališ<?a tako na Dobra vi in se-no-žeti pa tndi najstrmej^e in "»mele «mn-tUir^ke   ture.  na   visoke   g'ore,  ki  obkrožajo
ced  bohinjski  koi.
V bohinJBki okolici pri 8v. Janerii priiedi Sloveofcko planinsko dru.Hvo boiifrni smn-čamki tečaj ta začetnike in manj iTvežban« paraftarje. Pod eroptoljubno »trebo ^v. ,1a-neia bo nadel v&ik toplo zatišje v ve«eJ} smučarski družbi m prM»rč-neira ni/.voirilji na smučeh, Edinstv^ni so pogledi i?, okolk« Sv. Janera na jezero frer na pn^pada^to o-b-ronke gt)Ta vrh knt-erih Moje kot orlova frnezda planineke koCe. Tečajnlki vožbajo v okolici Sv. Janera na Rndnici in pri Sfcaj-f Fužinl Informacije ge dobe v pl^Anri SPD Ljubljana, paLača Vikto-rija, telefon 2^-^3 in pri £re. Marici Jera-j, bof^l Sv. Janox ob Fk>h.   jezeru.   Tečaj   vodi   g.   Kveder   Janer*
Iz Kamnika
—   Obdaritev   revežev. V nedeljo popoh
diie je Kolo jugosLoJvenskih sesteT obda-rovalo v prostorih Narodne č'rtalnice kam-niške siromakc. Okro^ 100 revežev jepre-jelo narna darila v živrlih. PrejeLi so mo-ko. sladkor. kavo, riž, testentne itd, Dal}e je prejelo 33 šoUkih otrok perilo iu obu-tev. M) rcve/tin iz mestne siTomašnicepa se je razdelil derur ter je v&ak prejel po 10 dinarjev. — Kolo ju goslo venskih sest«3r ki se kakor vsak"> društvo, bori z velikima denarnimi te/koč<JTni je ni orni© bitima^ ljvo na de.lu ćelo leto, d-a ie mo<jlo rb^ratii toliko denarja, saj je bilo obdarovan/ih skupino 165 revežev. Agilne ko!ašice so v ta oamen priredile letos jeseni lei>o uspelo tom Kolo. pred kr6tk;m pa s si»delova-rfjem dr^matičnejja odseka Narodne čitaonice i^ro »Pesem s ceste«. Iz tecj^ skopega porobila vidimo živahnost društvenec!a dela 171 ideslmega izpolnjevam-ja ler>e<ja pffo* ^rama, podpreti trpečep« m ga vodiitn k duševnpmu   m   telesnenvu   blfl.ftosta.-nju.
—   Kaj  je   z   našim    tujsko    prometnim društvom? V" času,   ko čitamo  v  naših dnev-nikih  poročila  o aijilnein  delovauju  raznih tujsko  prometnih   drir^ftev,   kako  uijihajo  in sfldepajo,  kaj bi  se v njihovih mestih mer tjlo   zboljšati   v  rx>£jlexlu   tujskega  prometa, kako   t€   sklepa   tuđi   realizira jo.   se    nam nehote  vrinja  vprasanje,   zak^ij     rudi     pri nas ni tako.  Saj  imamo tuđi  mi tako društvo,   ki   je   btlo  v  preteklih  letih  zelo  &k-tivno,   danes se pa  vodi  le  še  v seznemu društev  pri   sreskem   načelstvn,   društvo satno pe  spi.  Spi  tako trdno,   da  se  v šestih mesecih  ni  niti   enkrj>!   prebudilo,  da   bi na seji   pregledalo   bi   obračtmalo   usneh   svo-)**&  delovanja  in  nedelovanja.  prerešeUilo letošnj© bilanco   tujskt^a  prometa   in ukre-
nSo potrebne kcmaJce za. cveotu&Lno izboii* aamje v pri hoda jem lotu. — TujsJco y*ro-roeUbo društvo je sa Kajnt^ak rolo va-žuno in nadi teaa nflkekor nn mofi»oće razum<4i, rakaj se odbor tega društva ki si j<» stavilo v nalogo, da povz<ii<»ne turr«»k.i p«vwtk4 v Kamrtiku zopet na nekdAnjo vnadmo, t»kr> mađo  zanima  zanj.
Iz Ormoža
—  Nova  trgovina.  Pri  nas   }c  odprl  na glavnem  trjru novo trgovino g.  Emil  Bla* govic.
—  Zdravnik, ki je plaćal nad 71.000 IHo davka.  Najveć  da\'ka  izjned   zdravnikov  v Jugoslaviji  je   plačal   za   zaxinje   četrtletjo
j naš popularni zsdravnik s vlsokofreicvenć* nimi tokovi, ki zdravi po dr. Zeileisovi m»» todl. To je g. dr. Majerić, kl je plaCal ra zadnje ćetrtletje  71.000 Din.
—  3le«tna hranilnica Je daro\aaJa aa bo-žičnioo honiske 6olc  Uprava narodne ftole je prejela te dni 250.— EHn, ki jih je na-kazala Meatna hranilnica v Ormožu za bo* ždčnico humske narodne Sole. 2ia velikodu-Šen dar se uprava Sole iskreno aahvaljuj«.
Iz Zagorja
— Odisejada po dolenjskih vinskih go-ricah. EKa klateža »ta se akusak. prebili v teh trdih česih na sicer ne nov, veodar pa prečej ori<jinalen način. Romala rfa o<l xi~ daraice do zridanice, kjer si» se gostiia • cvičkom in drucjicni dobrotama, ki jth je naklonilo nebo. M. Raćiča, ene^a izniod hratcev, so pa prijeH arožniki, dočiro )e drugi Fr. Jelen, itali)a<nski državljani, od-rte-sel  pete.
EMILE GABOR1AU                                                85
ZAKONSKI IH   riU HEZHKONSKI   j9 1 II
ROMAN.
—  Poslušajte me, gospod, — je dejal  advokat 0   hropečim   glasom   —   nikar   ne   izgubljajva   po nepotrebnom časa.  Storil sem zločin, to je res, in aoćem se opravicevati,  toda ustreliti se tuđi  nožem.     Rešajti   hočem  svojo  glavo,  če  se  bo   dalo. Omogočite  mi  pobegniti  in  svečano   vam   obljnb-Ijam, da me živega ne dobe v roke.  Dajte mi za to potrebna sredstva, kajti sam nimam niti dvaj-»et  frankov.  Zadnji moj  tisočak  je  padel  tistega dne,  ko je   ....  Saj  me razumete.    Nimam  niti toliko, da bd dostojno pokopal svojo mater. Dajte mi torej denarja.
—  Nikoli!
—  Ge ne, se pa javim sodišču in vide!i boste, kakšne posledice ob imelo  to za vaše vam tako drago Ime.
Graf Commarin je stopil korak nazaj. Gorvoreč o sodiscu, skandalu in sramoti ga je bil zadel a<Jvx)feat v živo. Kolebajoč med spostovanjem do svojega imena in željo videti tega lopova kazno-vanega, se stari plemić nekaj časa ni mogel odlomiti, potem je pa zmagal v njem čut časti.
—  Kockčajva ta mučni razgovor,  — dejal z drh-
teći m   glasom,   iz   katerega   je   odmevalo   globofco zaničevanje.  —  Kaj  zahtevate?
—     Rekel   sem   vam,   da   zahtevam  denar,     ves, kar ga imate.  Toda odločite  se hitro!
V soboto je bM da.l gTof dvignili pri svojem bankisrju znesek, potreben za oprremo in ureditev doma tistega, ki ga je smatral za svojega zakon-skega sina.
—  Tu imam osemnajst  tisoč frankov.  — jede-jal.
—   To  je  malo,   —  je  menil   advoka.t,   —   toda dajte mi jih. Priznam, da sem  pričaikoval od vas pol   milijona  fraitkov.   če  se   mi   posreči   odnesti pete.   bom  imeJ  pri  vas  na  razpolago  še  štiristo dvajset tisoč frankov. Ali se zaveaete izplač&timi jih,   čim   pridem   ponje?  Našel   bom sredstvo,  da bom zahteva* denar od vas brez najmanjSe nevar-no3ti zase.  Za  to ceno ne boste niikoli  več stišali o meni.
Namestu odgovora je grof odprl železno oma-rico v steni. vzel iz nje svežanj bankovcev in jih vrgel  k   Noelovim   nogam.
Advokatu so se srdito zaiskrsle oči in že je usmeril   korale  proti  svojemu  očetu.
—  0, ne žalite me! — je zaklical grozeče, — Ljudje, ki kakor jaz nimajo kaj izgubiti,  so ne-varni.
Vendar  se  je  pa aklanM   in  pobral   bankovce.
—   Ali mi obljubite pod častno  besedo,  da do-bim še ostanek? — je vprašal.
—  Da.
—  V tem pa-koera ođha^Bin. Bodrte brez skrbi,
najine pogodbe se bom strogo držal. živega me ne dobe v roike. Zbogom, oče, vi ste prav za prav pravi morHec, samo da ne boste kaznovani. Nebo ni pravično. Preklinjam vas!
Ko je prihitela dobro iiro po tem razgovoru s»tužinčad v grofov kabinet, je našla grofa leže-čega na tleh z obrazom navzdol. Kazal ni skoraj nobenega  znaka  življenja.
Noel se je bil naportil po odJiodu iz grofove palače po Univerzitetni ulici. Opotekal se je, zdelo se mu je, da se maje hodnik pod njegovimi noga-mi in da vse pleše okrog njega. Uata je ime! suha, oči so ga pekle in slabo mu je postajalo.
— Resiti moram svoje življenje, — je razmišljah   Toda   kaiko?
Ozrl se je naokrog in zdelo se mu je, da ga trije ali štirje mimoiđoci radovedno opazujejo. Njegova groza je postaia nato še večja. Ubral jo je proti tatinakemu okraju brez cilja, bežeč, ne da bi vedel, kani, kakar Zločin, čigar slika pred-stavija bežečega pod bičem Purije.
Toda kmalu se je ufitavil, kajti v glavo mu je šinila misel, da mora njegov beg vzbuditi pozornost.
Poiagoma se je ZDoaračilo in z naraščajočo temo je Noeil čirtilt kako znova raste njegov pogum. Po tem groznem brodoUonsu v saznem priatanišču je zooet vstajalo pred n^m upanje. Zakaj bi se ne re&S?
Podobni ptimeri so amni. Odpotuje v tujino, ig»<nMAflii ime, adeze v kožo dragega človeka. De-
nar ima in to je najvažnejse, Človek, ki kna ^ žepu ose^ndesot tisoč fra-nkorv, je bedak, če se dt prijeti. In pa, če potroši teh oeemdeset tisočs? kov, se mu ni treba baiti, da bi na ptrvo zab/tev* ne dobi pstkrat ali šestkrat toliko.
2e je razmišljaj, kako bi se preoblefeet in proti kateri meji bi jo ubral, ko mu je spomin na Julio  prešinil   srce  liki  razbeljeno železo.
Toda kako govorili z Julio, kako jo pripraviš do tega, da bi bežala z njim? Odati k nji bi po menilo postaviti vse na kocko. Tam ga morda zt caka policija,
— Nikakor ne. — je razmišljal, — saj nxhČ€ ne ve, da je moja ljubica, to bodo zvedeli šelečei dva ali tri dni, a pisati ji bi bilo morda še nevar-nejše.
Stopil je k bližnjemu izvoščku in mu tihopove-dal števiiko hiše v ulici Provence, zanj tafco usođ-ne. Zleknjen na bJazinicah kočije je Noel mialil na vse dogodke, ki so bili tako hitro povzročfli katastrofo. Bil je podoben človeku tik pred smrt-jo, ko znova preživlja dramo aii komedijo svojega življenja.
Bilo je baš mesec dni tega, ko je bil tmičefb brez sredstev, pripravljen na vse, samo da bi pri-sel do denarja. In tedaj mu je nakljoičje položilo v roeke pisma grofa Commarin a, ne samo pisma, ki jih je bfl preoital očetu Tabaretu in Albertn, temveč tuđi ona. ki so bila pisana v času. ko je misli!, da sta bila z Albertom kot grofova sinova res zammJBtia.
Orejuje Josip THapeotit. — Za »Narodno tta)nno< Fras Jma. — flft vpnvo ln 1n»«tni dol IMm Oteo GkrJstof. — V* v TJnMj^i,