(Št. 5. Gorici, dne 31. januarija 1896v Tečaj XXVI. „Soea" izhaja vsak (lelek o poldne iavep s prilogo ..Clipiiarilti Uit' vred po poŠti prejemana -" ~ " ~~ '' ""'•' pol leta . četrt leta r Gorici tyi dom požiljnna: Bld. 4-40, , 2-20, , 110. Za tuje dežele tolik,o več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drupim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako n> oglasu pri. upravniSlvu. „rr(Hiri(" izhaja vsakih 14 dny vsak drugi torek in velja za. celo leto 80 kr. „6ospo4arski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu lt» stranij. Kadar je v pelek praznik, izideta lista že v četrtek. SOČA (Izdaja za deželo) \ Oznanila in .rillUlCE* plačujejo se za pelstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za veJje črko po prostoru. FosamiCne Številke dobivajo se v lobakarnah • v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri- Lavrenfiiču nasproti velike vojaSniccin pri Pipanu v ulici Ponte dcila Fabra po 8 kr. Dopisi poJiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnistvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravniSlvo jo v Gosposki ulici 9. Izdajate!) in odgovorni uradnik Andrej Gabricek. — „ Bog in narod!'( Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabrseok" (odgovoren Josip Krmpolič), Deželni zbor. | V. soja 25. januarja ob 5. pop. j Po devetih dneh zopet jedtu se>! x\li kakošna! Dovršila jej«« d in o točko dnevnega reda, ki .je bila poprej že dvakrat odložena, namreč i/.vulitev tr«»li udov v komi-ijo /,i pregled zemljiškemu katastru. — Ves ostali ras so pobral" i nler pol a t i j«*, in sicer tri od slovenske struni in seilem od italijanske. Lriški poslauei so hoteli piralizov.iti vpliv popr*>j-ujih interpelacij sloven-kih po-«. ineev (tako se jo zatrjevalo o J dobro pomične strani), .1 overjeni smo. d.i gospodje m- dosežejo svojega namenu, Iiitcipci.ii i;'.' slovenskih p'jsl.iiici v s«1 mmianjao na »n|.t di-jstva, ki naravnost krifeče ž.di}n uujpri-prostejši čut piMvicdliuhja. - dočiui interpelacije luških po-I inoov 110 7. dih-vaju od vlade uir- manj nego to, da hi tudi ona po-tn.ij.Mla kršiti v zakonih zajamčene pravit <• in zatirali slovenski narod. Da se vlada ne 5)0 dala spi, Ijuti na lak« opolzek led samo-.-i! je deželni glavar ohoril >ojo. Nav/oAi so Ijili v>i [lo^lautt. Novoizvoljeni po-sianee /a la-ko vel»-po<.>.l*-u (Siaromo eotiti-*) l'anit,".it je storil slme<»» obljubo. 1'otem jt bil prečitiiti in odubren z.tpiaiiik popn-j^tije Deželni jrlavar uazuiui /.op.-t vee;o vrsto policij, ki se izro.V-inetoilajniiii od-ekou;. Dalje naznani jako važMi prt-dlop* poslanra (Jri^.e, ki meri na to, da bi si- ustanovile trtnic«' z.i arnerikanske trte in u-ianovilo mesto poljetleiske^a nadzornika. Na to so pričele interp.daeijt'. Najprej naj podamo tri interpilacije o l s!«»vi-nske strani. Vse tri zadevajo zop •} le per«>'e vprašanje >!ovrii-Jv«> ljudske 4toii v lioru':. Infer-pelat-:;e kaz •.;¦), v kakem -! m ;t s- na!ta;i v !eu e t-iti ->!ovi'iHk i so! 1. i,'. .]u'.< iznji-.o ^va uo brezobzirno-l n.i^-h ui-prctnikov v tlTiit. Tudi te ititerpelaf.je -.-a^aiž./«, d t :;ii dtdiro in ponovno (-'.Is iu;e Mi.i^tvo. - L:;!.¦; p.-!.j-cije se iri;,>>-: Interpelacija poslanra ltlazljii t*ri'fl in tovv,ri-»'t d« XV- r-ove Frevv.vii»'nt.'.-ti gospoda e. k. i.ame-tntka v IVmiorji, kot predsednika r. k. i!e/>-:»:< -.m šolskega sveta za (istri^ko In t.Ji.eis-ko. Državni SoUki zakon z dne 11. n.aja 1M'»'J. dri. zak. st. »V-J, s katran s.- u-ta-uuvljnjo načela o Ijud-keru >o!.s!vu. doai.'tsje v ||. tl2„ kakor »iedt: ,V »o!e se .-prejeniajo otroci samo o za.le.ku šolske^.i ie!a, toda izleti so lak; shiiaji, ko se roiilelji .jr«^.uii presele". V nasprotju s to postavno določbo sprejele so so baje v javno Ijud-fco šolo z italijanskim učnim jezikom v Gorici v ulici (.'.iprosi ntdavno tri deklife: Ivana Vole. Štefanija Manin \n Ro^dija Marvin, ttr v javno desko suio 2 italijanskim učnim jezikom v ulici Vi<„rol deček Josip Vole, ki so do l-daj obiskovali zasebno Iju.Uko Šolo s -lovetu-kitn učnim jezikom, ne da U se bila njihova roditelja Ivan Vole in Ivan M.irviti/V.anujoča v Gorici v Kapucinski ulici in v ulici Bar-zeilini, preselila kam drur'jin. Nič ni znano, da bi bil slavni c. kr. mestni šolski svet izjemoma dovolil, da se smejo ti otroci sprejeti v šolo med šolskim letom, in sicer v šoio z drugim učnim jezikom nego je oni, v katerem so ti otroci do zdaj dobivali šolski pouk. Pač pa se pripoveduje, da sta roditelja vpisala svoje otroke v italijansko Šolo, ker sta bila v to prisiljena. Volcu, ki je delavec v lekarni Kuruer, je baje gospodar žugal, da ga odslovi, ako ne vpise svojih otrok v italijansko šolo; a Marvinu, kočijažu, bilo je baje rečeno, da nima pričakovati zaslužka Od mestnega županstva, ako ne preloži svojih otrok iz slovenske v italijansko šolo. Enakih žuganj in poskusov, pregovoriti roditelje, da bi vzeli svoje otroke med letom *) Ta »c on te pa nima iste veljave kakor naš .grof". ,Goatov* kar mrgoli po Laškem. Credn. iz slovenske šole ter vpisali jih v italijansko, pripoveduje se več; ali ob enem se dostavlja, da roditelji, četudi ubof.fi in delavskega stanu, so odločno zavračali-inesttrf*t4o»tojaustvenike in njih odposlance, ki so 7. žiig.mjem ali z ohečavanjeui skuhali doseči, da bi reveži poslali nezvesLi zakonu in naravi. Ker je solnkim oblastim dolžnost paziti na to, da se Šolski zakoni natanko izvršujejo iu da se ne dopušča upHvaiije, ki je nasprotno zakonu in iiiuavi, stavijajo podpisanci do Njegove lYevzvišeuo>di gospoda c. kr. namestnika v IVimorju, kol predsednika r. k. d« Hnega šolskega sveta goriškega, naslednja vprašanju : l. Ali je Njeguvi Vzvišenosti znano, da se vpliva v Gorici na uepo^iaveii način na uboge roditelje, da bi vzeli svoje olroke iz slovenske ter vpisali jih v italijansko šolo? i. Ali je res, tla so bili zgore imenovani Miri otroci sprejeti me.i šolskim letom iz slovenske v italijansko šolo? :5. Ako je n^ ah lio.v Njegova Vzvišenost odrediti, tla se imenovani otroci v smislu zakona povrnejo Soli, kateri so bili '.t ti t V G o r i »• i. 21. , rja I Mirt. Interpelacija poslancev tir. Hojlca in tovarišev na Njegovo IVrvzvišetiosl gospodu c. kr. ministra /a hogučastji' iu uk radi reševanja raznih \logotl strani c. kr. deželnega šoNkega sveta za Goriško iu Grutliško. V zadevi slovenske ljudske šole v Gorili \tožili so zastopniki slovenskih roditeljev .,,1 i.la I Mil. do danes brez števila vlog neposredno pri velesluvilem e. kr. dež« luein šolskem svetu ali posredno pri \isoi;ein c. k. niiuister.ilvu za bogočaslje iu uk, ki jih je odstopilo v rešilev pothejeni šolski obristi. Veleslauii c. kr. de/.eiui šolski svet dal je i.astopnikom edino na prvotno prošnje rešitev z dno -M-. junija t Ml i., ozimni js. februarja IsICJ., s katerima je spoznal, d > mestu goriško j.' dolžno ustanovili slovensko ljudsko šolo; na vse druge vloge molči še vedno kot zid in kamen. Slovenski roditelji iu njih za-lopuiki ne vedo čiatu nič. kar se godi v zadevi slovenske ljudske .šoie v Gorici, razen lo, kar izvejo po ovinkih in po netočnih zasebnih poročilih: meti tem se nasprotnikom slovenske šole točno sporočajo uradnim potoni slovenske vlog«: in njih rešitve. Tako je veslavni c. kr. deželni š.ilski svit reši! pritožbo slovenskih roditeljev >. line 1:5. t. m. radi il.dijauskeg-1 razglasa o opisov..!!,!! v slovensko mesliio šolo v smislu držiiu:h teiutljnili zakonov ter je do-tavil ii-šitev c. kr. mestnemu »olskeiuu s\t Iti v Go:'a: s potrebnim ukazom, ne da bi dostav:! ob enem isto rešitev tudi pritožitiočim se rodil.v-i.-i. Kavni c. kr, mestni šolski s vel goriški, namestnikov ljubljenec, vtaknil je ukaz pretl-pi)sla\i;ene šolske ubl.i-.ti V Žep, iu '.ele-slavni c. kr. deft-lui šoUki svet ga ne more prepn.sili. da bi do-tuvil rešitev tudi rodi-tel.ein. ki st» se pritožili. Tem je mnogo ležeče na oni pritožbi in nje rešitvi, ker zadeva rarghs. o katerem se Irdi, da je naznanjal tu li zaselek slovensko, mestne šole. Z;do jim je to!.ko huje. da nimajo rešitve, ki jim je biiii obeean;;. Podjiisani vprašajo Njegovo Drev/viSe-nost gospoda ministra za bogočastje in uk: 1. AH b.očt Njegova rre\zvišeno-t ]>o-trebno ukreniti, da veleslavni c. kr. deželni šoiskl svet goriški bo ne le reševal vloge slovenskih roditeljev goriških in njih zastopnikov, marveč, da jim rešitev vselej tudi dostavi v primernem roku? ^. Ali hoče Njegova Prevzvišenost ukazati, da s* nemudoma dostavi zastopnikom slovenskih roditeiiev v Gorici rešitev njihovo pritožbe z tlite 1!!. januarja, naperjene proti razglasu c. kr. mestnega šolskega sveta goriškega z dne 10. januarja? V Gorici, 2i-, januarju lb'.H>. interpelacija poslanca dr. Henriku Tnnia in tovarišev do Njegove Prevzvišenosli gospoda cesarskega kraljevskega ministra za bogočastje in uk. V teku trinajstih mesecev od lanskega do letošnjega januarja vložili so društvo „S!oga", ki vzdržuje slovensko zasebno ljudsko šolo v Gorici, ter zastopniki slovenskih roditeljev in ti sami, zbrani v zaupnih shodih, brez števila vlog, pritožb, prošenj in utokov pri veleslavnem cesarskem kraljevem dežela nem šolskem svt-lu ter pri visokem cesarskem kraljevem ministerstvu za bogočastje ;n uk. Na vse to dobili so jeden sam odgovor kot rešitev na utok radi podturnske vojašnice in tudi ta še le po stavljeni inter- pelaciji in potem, ko je ležal sedemnajst dnij na mizi slavnoga c. kr. mestnega šolskega svefa goriškega. SuSe pritožbo, naše prošnje, naši nasveti in dokazi so v očeh visoke cesarsko kraljeve šolske uprave, kakor se zdi, le pene, na katere ni vredno o/irati se; veljavo imajo le italijanski goriški Uenjainini in njih novoizvoljeni državni poslanec za mesta in trge Goriškega. Z vlogami z dne prvega decembra IKtKi. je bilo dokazano, tla slovenska mestna šola se ne more otvoriti 110 prvega januarja, ne prvega februarja v pouMuruski vojašnici, ter je bilo razloženo, kako se da pomagali v tem oziru. Visoka c. k. vlada je bolela bili bolj modra od domačinov, ki poznajo vse razmere od blizu, ter je hotela zimi in naravi ukazati, kar se ji ni posrečilo vkljnb nenavadno mili letošnji zimi. Visoka c. kr. vlada hoče po sili, naj se otvori slovenska mostna šola v rečeni vojašnici. Kakšno je lo poslopje, posneli je iz priloženega spričevala zdravnika doktorju Aleksija lUijea. .Slovenski roditelji ne morejo pošiljali svojih otrok v mokro iu vlažno poslopje, ako nočejo, tla si nakopljejo raznih boleznij in kal smrti, Niti odrasel človek ne more bivali brez škodo za svoje zdravje v poslopju z okuženim zrakom v najbližji okolici iu v poslopju samem; toliko miiiij pa nežen otrok, ki je jako sprejemljiv posebno za kii>,ne bolezni, ki se neizogibno izcimijo v poslopju s tako iie-ročno lego in medno, kakoršuo ima Kaliucllijovu vojašnica, v kateri so že razsajala goliea m drugo bolezni. Omenjeno spričevalu glasi se lako-le: (To spričevalo smo priobčili v JViinomi" št. i!. t. I. Pred.). (tovori se, d 1 sliveusku mestna šola je bila otvorjeuii tlne i!0. t, m., ali gotovosti nimamo o lom; kajti slovenskim roditeljem ni bilo to naznanjeno od pristojne oblasti, kakor treba. Pes je, da so bili dne 11. t. m. po mesluih zidovih prilepljeni in potem hitro poljani neki italijanski lepaki, v katerih je bilo rečeno, tla je otvoritev slovenske šole d e k r e t o v a n a za dan dvajsetega januarja. Ali lepaki so bili italijanski, neumljivi slovenskim roditeljem, katerim so bili namenjeni, ter niso omenjali, ali hoče slav«' c. kr. mestni šolski svet navedeni doku izvrštli, ali ilejati ad aeta, kakor mnogo drugih, ali skieniii morda Se pritožbo na upravno sodi*če. kakor navadno. Vi Itn tega sla izrazila mestna uradnika, ki sta vpisovala olroke v slovensko mestno *o!o, da zgore omenjen ra/glas je poln po-greškov. in res se nislu ravnala po njem, ker '-.ista sprejela slovenskih otrok z vsega ozemlja me.-.la goriškega, kakor je bih« rečeno v razglasu, marveč sta zavračala one z Gičitio, od Parke iu Paronovišča, ter sta odkrito povedala, da ra/glas je pogrošen. Slovenskim roditeljem ni bilo mogoče vedeti, ali ni razglas pogrošen tudi lam, kjer omenja dekret o otvoritvi šole z dnem i!(). janu-varjem. Zato stavijajo podpisani do Njegove Prevzvišeiiosti gospoda cesarsko kraljevega ministra za bogočastje iu uk naslednja vprašanja: 1. Ali je res, da je začela mostna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici 20. januarja lega leta? 2. Ako je, ali hoče Njegova Prevzvi-šenosl ukazati, da se lo naznani slovenskim roditeljem v njim umljivem slovenskem jeziku ? :'. Ker je podlurnska vojašnica po najnovejših zdravniških spričevalih ncrabljiva za šolsko namene, kje misli Njegova Prev-zvišcnosl, naj se nastani slovenska mestna šola, dokler se ne dobijo za njo primerni stalni prostori v smislu ukaza visokega ct-sarsko-kraljovega ininistorslva z dne 10. decembra 18(.)5.? ¦V. Ker mesto namerava nastaviti na slovenski mestni šoli samo štiri učiteljske moči, kaj naj se zgodi z onimi šolski dolžnosti podvrženimi slovenskimi otroci goriškimi, ki ne bedo mogli biti deležni šolskega pouka pri teh štirih učiteljih in katerim ni na razpofego druga javna šola, katero bi mogii obiskovati? V Gorici, 2+: januarja 18«G. O interpelacijah laških poslancev prihodnje. Na lo so bili izvoljeni v komisijo za pregledovanje zemljiškega katastra gg. Ivan Lapa n j o, Rudolf grof P a c e in dež. glavar; namestniki Mahorčič Aleksander in zemljemerec Nigris. — S tem je bil dovršen dnevni red, t. j. vse točke, razun gornje, so bilo odložene na naslednjo sejo. I VI. soja 27. Jan. ob 6. pop. Na italijanski strani ni bilo dr. Pajerjn, ki je naznanil, da je nekaj bolelien. — Deželni odbor naznani dve peticiji; jedua jo Frančiške mlove Vol ar i C za enkratno podporo, s katero bi izdajala skladbe pokojnega soproga ter s tem pridobila nekaj denarja za vzgojo otrok. Vladni zastopnik vitez Hosi7,io odgovori na interpelacijo posl. dr. Hoj ca znslran poboja mod orožniki iu ljudstvom v Hončiih. Da bi župan ne bil razumel nemške okrožnice, ni verjeln»; ali tudi v slučaju, da bi je no bil razumel, bi župan moral prepovedali streljanje s topiči na javni cesti že v zinisiu zakona o krajevni policiji. Orožniki so bili vsi Slovenci, lorej jih je 'ljudstvo razumelo. - Glavarstvo piše slovenskim občinam le slovenski (llllred.); uradniki so tega jezika zmožni. Mlajši uradniki so pa prido-tleljeiii (emu okrajnemu glavarstvu /. namenom, tla se v .slovenskem okraju uuučo" slovenskemu jeziku. (Dobro, dobro!) Na interpolacijo posl. Grčo. o i/.lelu tržaških .Slovencev na Sv. Goro odgovarja, tla vladnim činileljem ni bilo namen, žalili Slovence, marveč, le v skrbi za red in mir niso mogli dovoliti skupnega prehoda skozi meslti v društveni obleki, z društvenimi znamenji iu zastavami. (Saj lega Imli nikdo nI zahteval! Ali redarslvena oblast ni dovolila prehoda skozi meslo niti v vozovih, v navadnih oblekah iu brez zastav. A lo jo vladiu zastopnik zamolčal! IIroti.) Na to so pričelo interpolacije. Dr. Vo-nuli ji! inlerpolov.il vlado zaslran dostojnega sodnega poslopja v Gorici, Dr. Lovi s o n i pa za.-tran dvojezičnih napisov in rabe slovenščino pri sodiščih v Tržiču in Konninn. O obeh pozneje nekaj več. - Slovenske interpelacije so te-le: Interpelacija poslanca tir. Aleksija K »Jim iu drogov na Njega Prevzvišenost deželnega glavarja radi imenovanju deželnega računarja. Dne I L*, maja 1891. umrl je predstojnik deželne računanje Andrej Jeglič. Od tistega časa do danes je njega izpraznjeno mesto nepokrito in deželna računanja brez predstojnika v rokah in vodstvu nižjih računskih uradnikov. Pri deželnem računskem uradu službujeta sedaj dva uradnika in dva praktikanta, od katerih je le eden vešč slovenskega jezika, v tem, ko bi ga morali znati vsi štirje. V celi pokneženi grofovini je 100 občin čisto slovenskega prebivalstva in jezika, samo :ib občin furlanskega iu italijanskega jezika, v leni, ko sli še dve občini mešanega prebivalstva. I/ lega se vitli, da se mora pri računskem uradu prezirati slovenski deželni jezik in da se postavljajo na stran uradniki slovenske ¦¦arodnosli. Glavno delo deželnih uradov iiči na računskem oddelku, najvažniša poročila podajati ima predstojništvo računanje deželnemu odboru. Radi lega je bilo neobhodno potrebno, da bi se bilo mesto deželnega računarja takoj po izpraznitvi tudi pokrilo. Na razpis službe deželnega računarja oglasilo se je mnogo in med temi prav iz-bomih močij, ki bi gotovo bile deželnemu uradu na čast in korist. Kljubu temu deželni odbor do danes, tedaj približno dve ieti, ni ničesar ukrenil. Ker je iz lega domnevati, da deželni odbor ali zanemarja svoje dolžnosti ali namerava hraniti izpraznjeno mesto deželnega računarja, kakemu celo nesposobnemu deželami, ušojajo se podpisani vprašati: 1. Iz kakih razlogov Njega Prevzvišenost deželni glavar ne skrbi, da se zasede mesto deželnega računarja? 2. Ali misli ukradli takoj, da se lo mesto odda sposobnemu prosilcu? V Gorici, 28. januarja 189G. Deželni glavar odgovarja, da stari dež. odbor ob koncu svoje dobe ni hotel oddali tako imenitne službe. Zdaj pa, ko je novi odbor že začel poslovati, pa bo brez odloga imenoval deželnega računarja. (Bomo videli! Uredn.) Interpelacija poslancev dr. Aleksija Itftf. Rojca in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda predsednika ministerskega sveta. Slovenski roditelji v Gorici, ki zahtevajo javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom, podpisali so prošnje na veleslavni c. k. deželni šolski svet in na visoko c. k. rninislerstvo za bogočastje in uk leta 1891., 1892. in 1893. s pojedinimi svojimi imeni, večinoma celo pred notarjem. Pri vseh na- slednjih pritožbah in ulokih podpisovala sla samo dva roditelja v imenu drugih; poobln-slilo zagovorniku pri c. k. upravnem sodišču podpisal je celo snino dr, Rojic kot 7,nslop-nik roditeljev; nikoli so ni dogodilo, da bi bil kdo zanikal, da so doličniki opravičeni vlagali vsakovrstno vlogo v toj zadevi, Togik. tudi ni mogel nikdo zanikali, kajti vsnk poti-pisane« na prej omenjenih prošnjah jo ca so in posebi opravičen do vseh Korakov, ki se mu 7.diJo potrebni v toj šolski zndovi. Ta opravičenost jo flo jasnejša, odkar je c. k, upravno sodišče dne $[), junija 18%, razsodilo, tla mestna občina goriška jo dolžini dali slovenskim roditeljem iu njih znslopni. kom javno ljudsko šolo, kalero so /.altlovuli za svojo ali sebi izročene olroke. Od lisloga časa ima vsakdo, kije podpisal prošnjo, nn katero jo sledila navedena razsodba upravnega sodišču, neoporečno pravico, '/.uhlevnli od državno upravo, da Izvrši omenjeno razsodbo, čo Irolu Uull uk« sokulivniiu potom, lor trdili in varovali svoje iz one razsrdim In dotičiiih' zakonov izvirajoče pravice v vsakoloroni trenutku in uusproli vsakalori upravni in šolski oblasti, Državne obliisll, moti kaloro so Alejo tudi ve« leslavni o, k. deželni snlskl uvel, ininjo pa svelo dolžnost, kateri ho ud morejo Izognili, da raznovrstno vlogo sprojonuijo iu rešujejo ter >la vaiujojo in branijo pravico šibkih Iu znlirniiih nasproti mogočnim krlvlčnlkoui, ki zadržujejo iu loplujo pravico, ki skušnjo colo obhodi slrahovali, da bi so zbalo iu zanemarile svojo dolžnost. Ko je postalo šolsko vprašanj o »'obiioJo, sešli so so slovenski roditelji goriški, dno 21. novembra lN!lfi. In 5. januarja ISJHJ, v zaupen shod, katerega so jo udeležilo vsak krat nad !K)0 roditeljev, da so so skupno posvetovali o korakih, ki so so jim zdeli potrebni v docogu ljudsko šole, kalora jim je prisojenu. ti tem, da so so roditelji združili, niso zgubili pravice, katere so posamični imeli do slovenske šole vslud zakonov iu razsodbe upravnega sodišču. A v namen, da bi si delo olajšali, pomnožili so število svojih zastopnikov s tem, da so imenovali pri shodu dne 5. januarja še nekatere može, da v imenu vseh pri shodu zbranih, branijo koristi slovenske ljudske šole v Gorici v trdem boju proti mestni upravi, ki so trdovratno upira vsemu, kar more bili slovenski ljudski šoli v korist, dokler more. Izvoljenci ne potrebujejo od slovenskih roditeljev goriških nikakih pooblastil, da smejo zahtevati ločno in postavno izvršitev omenjene razsodbe upravnega sodišča, ler da lirjajo, naj dotlej meslo goriško plačuje stroške za pouk slovenskih otrok, ker v lo je vsakdo izmed njih po sebi popolnoma oproščen in legiliinovau. S leni, da so izvoljenci sprejeli častno volitev ler naslov »Šolskega odbora", niso zgubili pravic, ki jim prislojujo kol pojedin-ceni. ter je »šolski odbor", ki znači množino pojodiucev, opravičen v vse lo v šolski zadevi, v kar so opravičeni njegovi Člani. Šolski odbor je bil izvoljen pri zaupnem shodu slovenskih roditeljev dne ti. januarja ter je bil koj naznanjen vladi. Dne G. januarja izplačalo je e. kr. okrajno glavarstvo polumesečno podporo slovenski zasebni ljudski šoli v Gorici in jeden prijc-malcev podpisal je dotično potrdilo na izrecno zahtevo vladnega zastopnika kot pod-nacelnik »šolskega odbora", kateremu se je izročila dotična podpora. Dne 13. januarja sporočil je šolski odbor o priliki, ko je prosil nadaljno podporo zasebni šoli, veleslavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu svojo izvolitev iti svojo nalogo, ki obstoji posebno v tem, da zahteva ustanovitev slovenske javne ljudske šole v Gorici na primernem mestu v najkrajšem času, ler skrbi, da dotlej otroci ne ostanejo brez pouka in da so v ta namen ohrani začasna zasebna šola, za kalero sprejemajo radodarne doneske. V drugi vlogi istega dne pritožil se je radi italijanskih lepakov, s katerimi je bilo naznanjeno vpisovanje v slovensko ljudsko šolo, ter je prosil, naj se dotični rok podaljša. Z ozirom na lepake razsodil je c. kr. deželni- Šolski svet po izpovedi doličnega poročevalca v navzočnosti več članov šolskega odbora, v smislu državnega temeljnega zakona iu rek so je podaljšal na ta naCin, da se je vpisovalo še naslednjo nedeljo 19. t. m. Dne 14. t. m. pritožil se je šolski odbor pri c. k. dež. š. svelu radi postopanja mestnih uradnikov pri vpisovanju olrok dno 13. in 14. januarja^ Dne 15. januarja odposlal je načelnik šolskega odbora c, kr. namestniku v Trst v tej zadevi naslednjo brzojavko: Escellenz von Rinaldini Statthalter Triest. Vorgehen des Stadtmagistrates bei Einschreibung slovenischer Kinder fur 6f- fentliehe Volksschule der Exkaserne ist em solehes, dass es grfissten Unvvillen bei allen betheflTgtenEKern hervereuft. Haben geslem und vorgestern scbriftljche Besqb.we*:ilen. an Landesschuhlrath abgesendet. Bitte dringend um sogleichc Abhilfe. Alfred Coronhri na katero je dobil sledeči odgovor brzojavnim potom: Graf Alfred Coronini. Gčrz. Slatthaltereirath C?ermack \vird heule in GSrz Qber erwfihnte Beschwerde erfor-derliches veranlassen. Statthaiter. Vsled tega brzojavnega odgovora šli so dani šolskega odbora še tisti dan k imenovanemu namestništvenemu svetovalcu, ki jim je obečal, da jim dopošlje rešitev na pritožbo radi lepakov prav gotovo koj, ko se vrne v Trst. Dne 16, januarja vročila sta člana šolskega odbora imenovanemu namestništvenemu svetniku osebno dve pritožbi, kateri je sprejel brez rgovora.- Dne 19. januarja pritožil se je.šolski odbor radi nezdravih prostorov v Katineli-jovi vojašnici in 20. januarja drugič radi zavračanja slovenskih otrok pri vpisovanju. Prvo vlogo rešil jo e. kr. dež. šolski svet br-zojavnim potom in ekspresnim pismom ter naroči) načelniku c. kr. mestnega šolskega sveta, kaj mu je storili. Deželni šolski svet je torej sprejemal in reševal vloge šolskega odbora ter dejanski priznaval njegov obstoj in da je opravičen potegovati se za pravično stvar, Zato je imenovani šolski odbor osnpni«l, ko jo dobil pismeno rešitev na pritožbo z dne 15, jan. radi predlaganih začasnih učnih močij na slovenski javni ljudski šoli, in ko je videl, da je njegova vloga o vržena - če tudi stvarno sprejeta — in sicer a limin*,, češ, da šolski odbor ni legilimovsn za pritožbe v tej zadevi. Šolski odbor je takoj spoznal, da to je uspeh onega člana deželnega šolskega sveto, ki rabi od prvega početka naprej «vojo uflenost in zgovornost v to, da ovira in .zavlačuje ustanovitev slovenske ljudske šole v Gorici, ter da deželni šolski svet se je postavil v nasprotje s svojim prejšnjim postopanjem, ko je sprejel teorijo spretnega odvetnika. Zastopnika slovenskih roditeljev vložila sta v isti zadevi utok pri deželnem šolskem svetu že 22, nov. 181)5. Tedaj jima dež. š. svet ni zavrnil utoka, marveč jima ga je rešil z odlokom z dne 23, dec. 1895. št. 1210. Ako sta bila zastopnika prvič legiti-inovnna za ulok, kar sta bila brez dvojbe, se jima no more zanikati ta pravica drugič. Zato stavljajo podpisani do Njegove Prevzvišenosli gospoda predsednika c. kr. ministerskega sveta naslednja vprašanja: Ali je Njegova Vzvišenost voljna potrebno ukreniti, da se pouči vclcslavni c. kr. dežeini šolski svet za Goriško in Gradiško: 1. da vsak, ki je podpisat prošnje, na kalere je sledila razsodba c. kr. upravnega sodišča z dne 26. junija 1805. št. 3253., je opravičen zahtevati, da državna uprava to rasodLo izvrši v smislu obstoječih zakonov in naredb in, če treba tudi eksekutivnim polom na podlagi državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 145.? 2. da ta pravica pristoja ne le poje-dineem, ki so prošnje podpisali, marveč tudi vsem njim ali več njih vkup, ki so. združeni bodisi na vlogi s svojimi podpisi, bodisi pri zaupnem shodu s svojo navzočnostjo, bodisi v .šolskem odboru", ki so ga volili in naprosili, da varuje koristi slovenske ljudske šole v Gorici, oziroma da zahteva izvršitev zgore navede razsodbe upravnega sodišča? 3. da torej veleslavni c. k. deželni šolski svet je dolžan sprejeti in reševati vloge rečenega »šolskega odbora" v zadevi slovenske ljudske šole v Gorici in da jih ne sme a limine zavračati? V Gorici, 28. januarja 1896. Interpelacija poslanca Blazija Grča in tovarišev do vis. c. kr. vlade radi uravnave struge hudourniku Lijak. Hudournik »Lijak« se pretaka črez državno cesto na meji ozemlja mesta Gorice in županije Šempas. Napaja ga deževnica trnovskega gozda. Ob deževju silno naraste, prestopi strugo in se razlije črez državno cesto ter se razširi proti meji županije Vo-gersko v pravo jezero. Izstopu hudournika ni kriv samo velik pritok deževnice in majhen padec struge, ampak posebno še zanemarie-nosl siruge. Precej pod mostom črez državno cesto je struga skoraj popolnem zanesena. Celi otoki nanešene zemlje in grušča leže v njej. Vrh tega struga ni ravna, ampak dela velike ovinke, Vse to upliva, da ob vsakem večjem deževju voda izstopa že nad cesto, ter v precejšni daljavi sem proti Gorici in Ije proti Sempasu zaliva cesto. Preteklega mesca. decembra so konji bredli vodo po cesti črez koleno. Vsaj pol metra visoka voda je drla po cesti. Glede na to, da ob vsakem deževju hudournik Lijak zalije državno cesto, zadržuje promet, stavi v nevarnost vozove, živino in ljudi; in glede na to, da se tej nepriliki tako pride v okom, ako se cesta vzdigne in struga uravna, prašajo podpisani visoko c. kr. vlado: Ali hoče visoka c. kr. vlada državno cesto ob hudourniku Liiak zvišati, most razširiti, strugo iztrebiti in presekali ovinke, da voda ne bo zalivala ceste, »ter se bo hitrejše odtekala? V Gorici, 28. januarja 1896. Interpelacija poslane, v Alfreda.grota Corontalja, Blažim irrča m drugov na Njega PrevzviSenost c.kr. justičnega ministra radi nepravilnostij pri sodiščih na Primorskem. Dne 9. tega meseca interpelovali so pod -Pisani Njega PrevzviSenost justičnega ministra rad« nepravilnih odnošajev pri sodiščih na Goriškem ter se dotaknili v njej tudi osobja. Vsled interpelacije došlo je od več stra-nij pritožb in novih podatkov, katere grajane nedostatke nekoliko bolj pojasnujejo. Iz teh podatkov, kakor tudi iz imenikov konkretalnega stanja za c. kr. višje sodišče v Trstu sledi, da ima justična uprava na Primorskem na razpolaganje dovolj že nameščenih svetovalcev, sodnikov, pristavov in izprusaniti prislužnikov slovanske narodnosti, in takih, ki so si z lastnim trudom prisvojili znanje slovenščine, da bi uvedla v dejanjsko rabo slovenski deželni kot sodni jezik. Iz istih podatkov pa ža! tudi sledi, da zastopniki justične uprave na Primorskem, predsednik c. kr. višjega sodišča v Trstu, predsednika c. kr. deželnega in okrožnega sodišča v Trstu in Gorici in c. kr. državna pravdnika ondukaj, delajo kolikor mogoča naravnost ali prikrito na to, da se izključuje raba slovenskega kot sodnega jezika od zapisavanja in pripušča le v rešiiih. Iz dejanjskih že opisanih razmer pri obeh sodiščih pa se kaže, da justična uprava na Primorskem hote ne daje dejanjske prilike sodnemu naraščaju, d.i se vatli v rabi slovenskega kot sodnega jezika. Dasi je v mestu in okolici Tržaški po specijalnem reperloriju c. kr. statistične komisije za 1890. leto 27.725 Slovencev, v okraju in mestu Goriškem pa celo 1)8.557 Slovencev proti le 16.959 Fi.-rlanov in Italijanov, tedaj prebivalstva in strank dovolj in toliko, da bi obe sodišči po zakonu morali rabili slovenščino pri zapisavaiiju v civilnih in kazenskih zadevah; dasi je pri obeh sodiščih izbornih uradniških močij, ki so si priborile znanje slovenske pravne terminologije in bi dejanski rabile slovenski sodni j e -z i k, a k o b i s m e 1 e, ter izvajaje ravno-pravnosl dajale pouk in priliko učenja sodnem naraščaju; upa se uraclovati v obeh deželnih jezikih le posamezni uradnik. Ker se ne sme, glede ua to skoro neverjetno postopanje višjih sodnih oblastev v Trstu in Gorici, pričakovati od nižjih uradnikov, da bi se ustavljali prigovarjanju predstojnikov glede nerabe slovenščine ali ne upoštevali tudi prikrite želje istih, ker radi tega ni pripisovati nikake krivde sodnim pomočnim uradnikom, ako se ogib-Ijejo slovenskega deželnega jezika, kedar ga znajo, in se ga ne uče, kedar ga ne znajo, marveč edino ie zastopnikom justične uprave, usojajo si podpisani uprašati: 1. Ali je Njega Prevzvišenosti znano, da predsedništvo e. kr. višjega sodišča v Trstu, c. kr. deželnega sodišča ondi, c. kr, okrožnega sodišča v Gorici in c. kr. državno pravdništvo zavirajo očitno ali po ovinkih rabo slovenskegajezika pri z a p i s o v a n j u v civilnih in kazenskih zadevah ter pospešujejo rabo laščinc v mestih, nemščine in laščino po deželi ? 2. Ali je Njeifu PrevzviSenost voljan, izdati stroge ukaze, da so nimajo predstojniki sodišč in državnega pravdriištva držati zastarelih dosedanjih običajev, marveč obnašati po duhu novih, veljavnih zakonov in po de-janjski potrebi prebivalstva ? 3. Ali je Njega Prevzvišenost voljan skrbeti za to, da se sodnemu osobju sploh in mlajšemu naraščaju posebej nudi priliko, učiti se v dejanski rabi slovenščine pri kazenskih sodiščih v Trstu in Gorici in pri c. kr. okrajnih za mesto odrejenih sodiščih ondi ? V Gorici, dne 28. januarja 1896. (Konec prihodnjič). DOPISI. Od nekod. (Nova cerkev v Gorici). — Gospodje »Ecovci" sehndujejo nad nami, ker nasprotujemo novi cerkvi. Da bi nas preplašili, jeli so nas pitati z liberalci, indi-ferenlisli itd. »Soča" je že povedala svoje razloge. K tem dodamo še druge. Kdor hoče, da mu bo dobra stvar uspevala, mora imeti čiste namene, ker drugače mu podjetje spodleti. V duhovskih krogih vlada prepričanje, da so v predzadnji »Soči* označeni nameni resnični. Mi sicer ne bo-demo preiskovali, ali je to resnično ali ne, ker v srce nikomur ne vidimo. Samo opozarjamo naše čitatelje na dejstvo, Icako je laška »konservativna* gospoda vrgla puško za grm in se udala zelo škodljivemu, indi-ferentizmn glede na volitve v mestno starešinstvo in pa v deželni zbor. Še pred šestimi leti so se »Eco ve i" vzdignili proti židovstvu v mestni zbornici in s pomočjo Slovencev tudi zmagali. Tudi pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah bi lehko v skupini kmečkih občin zmagali s svojimi kandidati, ako bi le hoteli. Slovenske občine pod Gradiško so bile pripravljene, voliti katerekoli, zidom in brezvercem nasprotne kandidate. Zidanje nove cerkve je menda ze!6 uplivalo, da so »Ecovci* kar utihnili in prepustili neomejeno prostost židovskim brezvercem. Upraša se, ali je taka katoliška politika prava? Ali ima ,L'EeC pravico, očitati nasprotnikom nove cerkve, indiferentizeni. prenapeto narodnost? Z ozi-rom na rjori označeno resnico, moramo povedati odkrito, da s takim postopanjem gospoda pri „L' Ecu* utrjuje še bolj židovsko m brezversko moč v vseh javnih laških za-stopih. Ze toliko let izdajajo naši »Ecovci* svoje giasilo, imajo svoj »cireolo cattolico" — in vendar si ne upajo še ustati proti zidom y mestni zbornici tur jim izviti i& rok moč in oblast, s kojo širijo liberalizem, indiferen-tizem, sovraštvo do Slovencev itd. po celi deželi. Zadnji dogodki zaradi slovenske šole so nas pripravili do prepričanja, da Gorica ni vredna cerkve Presvetega Srea, ker ni ga moža med laškimi katoličani, ki bi se drznil, dvigniti glas proti židovski sodrgi. Gorica je sicer katoliško mesto, se ve po imenu — ukazujejo v njej pa čifuti. Sramota za gospodo pri J/ Eeu", ker to pustiS Ker so torej naši laški katoličani vse i popustili ter se kar umaknili z bojnega polja, I k čemur je tudi pripomogla nova cerkev, ker se ne prikažejo več pri volitvah v mestno starešinstvo, prepustivšl vso moC pritepencem in zidom, zato hočejo to svojo obne-moglost, nebrižnost iu skrajno popustljivost pokriti z zidanjem nove cerkve, da pokažejo, da so Se živi in da se .Ecovci* potegujejo za božjo čast Nekaj hočejo še vedno veljati v javnosti, zate pa so se vrgli na novo cerkev, pričakuje od Boga čudežev. Največji čestilci Presvetega Srca so pač Francozje. Ogromne svote dajejo za različna katoliška podjetja. Duhovščina je ze!6 pobožna in se trudi za božjo čast, in vendar ne vidimo uspehov. Goljufi in sleparji imajo , moč v rokah. Vsak dan beremo o veliki skvarjenosti v Franciji. Število rojenih se vsako leto krči zaradi velike nemoralnosti. Zakaj vse to? Prvi in poglavitni uzrok je, nebrižnost francoskih katoličanov, posebno pa duhovščine pri javnih zadevah. Pričakujejo od Boga, da poseže vmes in s čeznaravnimi pripomočki zapodi sleparje iz javnih zasto-pov, ne da bi tudi sami sodelovali. Drugi uzrok — kar posebno poudarjamo - zakaj so francoski duhovniki j osamljeni in brez upliva — je rigo- i rizem (strogost) pri izvajanju katoliških načel. Opozorili smo le naše »Ecovce* na te resnice, da ne bodo pričakovali cd Boga čudežev. ("Je mislijo, da nova cerkev zapodi žide iz mestne zbornice in liberalce iz deželne hišo, se motijo. Da, veliko moč imajo čez narav na sredstva, toda le z našim sodelovanjem. Kdor prepušča dandanes vse javno delovanje le č e z n a r a v n i ni močem, se bridkovara. Svetujemo Ecovcem, naj raje vse svoje sile porabijo za volitve v mestno zbornico in v deželni zbor, • - in sploh v javne zastope. S tem bi bilo bolj ustreženo Presvetemu Srcu. Ko bodo katoliškemu mestu stali na čelu katoliški možje, ko bodo #dje pahnjeni iz vseh javnih zastopov, ko zavlada na laški strani pravičnost nasproti Slovencem, tedaj se bode Presveto Srce veselilo in želelo primerne hiše, prej pa ne. Modro bi bilo od odbora, ako bi poprej zapodil liberalce iz mestne zbornice, potem še le naj bi se pogajal za prostor. Gospodom, ki to store in izvijejo oblast iz židovskih in brezverskih rok, privoščimo iz vsega srca znane časti in cerkvenih odlikovanj. Kadar bodemo videli „Ecovce* pri delu, to je pri volitvah, ko konec storijo židovski kliki, tedaj naj pristojni krogi odlikujejo one osebe, saj taki možje zaslužijo časti in hvale. Vse drugo prizadevanje smatramo pri sedanjih razmerah le za vrtanji! v vodo. Skoda za trud in denar! Ti Kostanjevice na Krasu: V nedeljo 26. t. m. ob 3. popoldne smo izročili materi zemlji ostanke obče znanega Josipa Valentina T r a m p u ž a, ki je dne 2i. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili naše sv. vere, v 76. lotu svoje starosti, zapustivši 7 precej dobro oskrbljenih otrok, mirno v Gospodu zaspal. Da je bil pokojnik m le po sivem Krasu, marveč po vsi naši deželi dobro poznan in jako spoštovan, pokazal je sijajen pogreb, ki je napravil na prvi pogled impo-zanten ulis, kakoršnega občina kostanjeviška ni še doživela. Pogreb je vodil domači č. g. vikar v spremstvu bližnjih duhovnikov. Pogreba se je udeležila vsa šolska mladina, domači in bližnji gg. učitelji, mnogo gg. županov in podžupanov in celo starešinstvo občine temniške. Krsto so nesli in spremljali gg. starešini. Za krsto nesel je venec sam g. župan v spremstvu gg. podžupanov. Da se je pogreba udeležilo toliko ljudstva iz bližine in daljave, bilo je popolnem opravičeno. - Pokojnik se je rodil 13. februarja. 1820. V 27. letu svoje starosti je bil županom izvoljen in služboval kot take celih 43 let. 10 let služboval je kot podžupan in ker radi starosti in bolehnosti ni mogel več opravljati tega posla, bil je vendar izvoljen v starešinstvo, kjer je ostal celih 6 let in kot tak tudi umrl. 20 let je služboval kot predsednik krajnega š. sveta, bil je tudi ud okrajnega š. sveta, cestnega odbora in ud cenilne komisije. V času 59. letnega njegovega službovanja iskalo jih je mnogo pri njem iz bližnjih in daljnih krajev zavetišča v raznih zadevah in ga tudi našlo. Hvaležni mu moramo biti mi in tudi naši potomci, da z njegovo požrtvovalnostjo in skrbjo so se napravili v občini velikanski obč. vodnjaki in tudi velikansko napajališče za živino in druga lepa in koristna dela. — Ako so so v dolgotrajnem njegovem službovanju v občin? kake malenkostne nevšečnosti pripetile, tolažili nas more to, da tudi Bog, kadar nam pošlje v največji suši potrebnega in krotkega dežja, nikdar vsem ne ugodi. Sapienti et expericnti sat. — Bodi mu zemlja lahka! —- Iz Tolmina. Dne 26. januarja t. !. imel je odbor »Sadjarskega društva v Tolminu" svojo sejo. Iz mej 9 udeležilo se je seje S odbornikov. Predsednik g. Ignac LovačiČ otvori sejo ter pozove društvenega tajniia Andr. Vrtovca, da poroča o dosedanjem delovanju društva. Iz poročila je v glavnih pc tezah posneti: 1. Odbor je vzel za 5 let v najem primeren prostor za drevesnico v baron Win-kler-jevi brajdi. 2. Preteklo pomlad nasadilo se je na tretjini omenjenega prostora 5000 divjakov. 3. Odbor je izposloval državno podporo 300 gld. O daljnem bližnjem postopanju se je vsestransko razpravljalo in konečno sklenilo: 1. Na bližajočo se pomlad nasaditi drugo tretjino njive zopet s 5000 divjaki. 2. Na ostali tretjini pa vzgejevati.divjake. V to svrho naroči se 5 kil jabolčnih in hruškovih pešk. 3. Naprositi učiteljstvo v Volčab, Sv. Luciji in Podmelcu, da bi društvu pomagmo j v Sol. vrlih ali drugih primernih prostorih vzgoje vati divjake. V to evrho udobe po pol kila pesek; g. predsednik odstopi pa pri Sv. Luciji -v omenjeni namen primeren kos zemljišča. Hvala mu! 4. Po nasvetu in predlogu g. Antona Hrasta, posestnika na Čiginju, sklene se nadalje na primernih krajih trte saditi. V to svrho naroči se za letos 1000 sadik ameri-kanske: Riparia-Solonis-Rupestris. Hvalevredno je omeniti, da so se razprave prav živahno udeleževali tudi posestniki že ocenjeni g. Hrast, g. Štefan Božič iz Kfavž, g. Andrej Perdih iz Zatohlima in g. Ivan Luznik iz PoljuNnja. Dal Bog svoj blagoslov! Ooraače in razne novice. Iz deželnega zbor«. — Ker nismo mogli prinesti vsega poročila zadnje seje. povemo tu ob kratkem, da je bila sprejeta podpora po 150 gld. na 5 let za pogozdenje bregov Lokavšfteka in 5000 gld. za cesto v Trento v'»-letnih obrokih. (Vlada da 15.000 glti.) Lahi so glasovali proti obema podporama, a so ostali v manjšini, ker je bil Pa;er odsoten. Sprejet je bil tudi zakon o donašanju zavarovalnic za vzdrževanje požarnih branih. — Drevi bo zopet seja. Na dnevnem redu bo znani zakon o uredbi učiteljskih plač. — V sredo je bila seja policijskega odseka, v kateri se je razpravljala prošnja društva »Sloga* za podporo zasebni ljudski šoli. Na zahtevo slovenskih članov je prišel k seji poročevalec v deželnem šolskem svetu baron C.zerniak, ki je pojasnjeval, kako je s slovensko šolo. Odsek je bil sklenil, predlagati zboru 600 gld. podpore. Zanimivosti iz pod t umske šole. — še vedno hodi v to mestno slovensko 4-raz-rednico ena sama deklica — Bartoš, kalem učitelji tudi poučujejo. Kaj takega svet še ni videl! Za jedno učenko so 4- učitelji iti je-den katehet (č. g. Knavs v Št. Petru). Zanimivo je Meh to, da magistrat je nastavil v tej slovenski šoli postrežnico, k i noče govoriti slovenski. Nekdo je slišal, da učitelji morajo hiški govoriti ž njn; tudi je opazil, da poslrežnica culi nekako oblast nad - učiteljstvom. Ona že ve, od kod taka samozavest! Posestnik A. B. v Selit je poslal odboru »Sloge" pismo, v katerem popisuje, kako neznosne ure je imel kot vojak v podturnski vojašnici. Popisuje neznosen smrad iu okužen zrak, ki je vladal tamkaj, kako so morali stranišča razkuževati, da bi manj smrdelo itd, in kako je on sam zboli;! vsled nezdravega stanovanja blizu stranišča, kar je spoznal tudi njegov stotnik iu g.i preložil v neko drugo sobo. Svojo izpoved je pripravljen potrditi s prisego. — Iu v tako podrli jo bole spraviti naše otroke! Dalje smo do/nali, da to poslopje je bilo zidano nalašč za gojitev s vilo prej k, torej povsem nesposobno za človeško rabo. Zato so tudi vojaki ušli od tam. Deželni Šolski svet riiij J/i si ogledal poročila vojaške oblasti, ki so izrekla, da je poslopje nerabno za vojake. Torej toliko manj za otroke! — A laski poslanci se osmelijo Se — interpelovali !! Lov na slovenske otroke. - V interpelaciji posl. (Jrče na prvi strani je citati, da Iokarntear Kurner nasproti gledišču je prisilil sebi podložnega delavca Vole a, da je v/.el dva otroka iz slovenske šole in ju poslal v laško. — Ta Kurner satu ni Italijan; hodil je v slovensko ljudsko šolo iu je bil menda celo ua gimnaziji kot Slovenec vpisan. Kaj je tak človek, n.ij izreče vsak čitatelj sam! Take vrste pritisek n.i podložne ljudi je brez dvoma ostudno dejanje. Silili očeta, naj potujCi svoje otroke, to je kani-haistvo najgrše vrste! — Tisti Slovenci, ki so doslej kupov;di zdravila pri Kuiv.erju, naj si zapomnijo ta junaški čin moža. ki je ob enem — podžupan goriški. Priden lovec je baje tudi neki Besen, ki ima neko mestno službo na pokritem trgu. Ta človek ze drzne svojo službo spravljati v zvvzo s — slovensko šolo. — Culi smo že več sluč ijev. Kdor kaj ve, naj se potni li do našega uredništva. Potem podiMiio cel venec, kaj vse si dovoljujejo magistratovi služabniki. »Koo* in nov« cerkev. — .Eco* od srede zopet ropota proti „S oči"; silno je zgovorna in ostra v izrazih, — a zopet se je izognila točnemu odgovoru. Jasno je, da odgovora — noče dati. Kajpak: njenim palronom so zelo ljubi edino le slovenski groši, drugače pa so do pičice enaki lahon-skim zagrizencem. Naj se nam godi šr tolika krivica, njih katoliške vesti tone zgane, d? bi se potegnili le z eno besedico za pravico. — V goriških krogih se govori, da gospodje i/, odbora so se spustili v nekake z a-v e z e z nasprotniki slovenskega jezika v cerkvi. Zelo verjetno. — V ostalem povemo gospodi pri »Eco*, da glede na novo cerkev je edina skoro vsa duhovščini brez ozira na to, ali je ta v »Sočinem* ali kakem drugem taborju. Ne razumemo duhovskih odnošajev med višjimi in nižjimi in ne vemo, kako daleč sega »pokorščina", a to verno, kakošno vlada prepričanje, katerega nikakor ne kaže — tlačili in žaliti. Toliko v odgovor na razne migljaje v »Eco*. Izjavljamo, di» z »Eco" sploh ne bomo več poiemizovali v tej reči, ker je preškoda papirja in črnila. Neumnosti. — »Corrie.re* je začel prinašali zadnji čas članke, katerim se jasno vidi, da jih uredništvo sprejema iz nekakih ozirov do — pisalca, pisača ali pisarja, kakor že hočemo reči, le »pisatelja* ne, kajti takih neumnostij trezen človek ne bo pisal. Polni so besedičenja, kak6 smo Slovenci brez omike, brez imetja, plačujemo zelo malo davkov itd. V Gorici pa so Slovenci le hlapci in dekle, a se drznemo zahtevati svojo šotof — Pravijo, da take neumnosti pošilja »€or-rieru" sin — dr. Pajeija. Poveri gonzi! — tisti, ki jih morajo tiskati in — Citati! Strankarstvo mestnih organov. — Uceraj so videli mnogi, kako sta magistra- tova služabnika Sturli in znani Resen od- i pravila g. K o p a č a, da ni smel prodajati I sveč na Travniku, dočim Baderjeve sveče so se smele tamkaj košatiti. Resen je vrhu tega osebno žalil g. Kopača —Evo, kakč daleč so že dozorele"neznosnc razmere v Gorici '— Rojaki, zapomnite si dobro sedanje nag,, stanje; pride čas, ko bomo imeli priliko, vrniti milo za drago! Kar sejejo, to bodo želi! — Kdor kupuje sveCe, naj pogleda prej, a|j so Kopačeve, ker njegove so prav dobre! »Primorce* pred sodiščem. — Znano je čitateljem, da »Primorec" št. 19. z dnd-17. sept. pr. I. je bil zaplenjen; vrhu tega je začeio državno pravdništvo tudi kazensko postopanje (takozvano subjektivno) proli uredniku. Toda po dolgem premišljevanju je državno pravdništvo odstopilo od obtožbe, kajti o članku bi sodili nezavisni ljudski sodniki — porotniki. Imeli smo pa v teku zadnjih mesecev na Dunaju in na Češkem več enakih tiskovnih obravnav pred porotniki, kateri so se soglasno potegnili za tiskovno* svobodo in — urednike oprostili. Na to je naš urednik podal utok proti zaplembi, vsled česar je bila razpisana javim obravnava, ki bo 4. februarja ob 9. pred-poldne. Kdor se zanima za take manj navadne obravnave, naj pride poslušat. Ako ne iz drugega uzroka vsaj radi tega, da se uveri, kako lahko so mogoče — čisto slovenske obravnave. Predsedoval bo svetnik Flegar. Oorje ti ubogi kmet, &orJ6! — Uceraj se je pripetil ta-le v nebo kričeč slučaj: - Posestnik Jurij Trušnovcr v flepovanu št. 180. je bil poklican k goriški davkariji, ne da bi vedel, zakaj ga kličejo. Ker se je bal ka/.ni, Sel je takoj, — iu tu so mu povedali, da mu je linanca zaraeimila 28 kr. premalo pristojbine za kuhanje žganja; le krajcarje naj torej plača. —• Iu m.^ž je nejevoljno vzel 28 kr. iu plačal (kdo plača pa njegovo pot v Gorico-'!), a uradnik mu je flal n e m š k o pobotnico na nemško - laški tiskanici. Pobotnica se glasi na inn-; (Jeorg Tnismivie -/u Chiapov.uso. Ali ne, da num res »sužnji - Sčavi" v deželi! Pobotnica je v naših rokah kot dokaz o — enakopravnosti pri c. kr. davkariji v Gorici! Kaj dela načelnik?! Olauek »P o t r e b a n o v e g a d r u S t v a* (nadaljevanje) je bil že stavljen, a smo ga morali odložiti. Priobčimo ga v prihodnjem .Primorcu". Krinko smo morali odložiti več raznih dopisov, knjU poročilo i/. deželnega zbora nam pobira mnogo pro.dora. Priporočamo pa zopet in zopet, naj vsakdo pazljivo prebira interpelacije naših poslancev iu se potem ravna po tem, k;ir mu bo svetovalo -- zavedno slovensko srce! Nase muliic razmere. — »Edinost* od nedelji.* je priobčila le-le vrstice: Iz ajdovskega okraja nam pišejo pod tem naslovom; .(> njenim čitateljem vrle »Edinosti' je ž<* znana interpelacija Musili poslancev. Mnogo j<* resničnega, a ludi marsikatera trdih v nima resnične podlago: iiietj-hi zalo, ker poslanci nLo bili dovolj točno obveščeni o razmerah pri posamičnih sodiščih. V doka/ temu je »poslano" blag. gosp. e. kr. sodnika v Ajdovščini, priobčimo v goriški »Soči*. I/ omenjene .poslanice* jo r.i/.vidno, da ni res, tU se pišejo pri ajdovskem sodišču v.si zapisniki v kazenskih zadevah le v nemškem ali itr.lijaiiskem jezitu, ker prav nasprotno je res, da se pišejt pri ajdovskem sodišču tudi v kazenskih zadevah vse izjave strank, prič iu obdolžencev skoraj izključljivo le v slovenskem jeziku, da v italijanskem jeziku se no sestavlja nobeden zapisnik, m da sodni uradnik, kateremu je izročen kazenski referat, izvršuje prav vzgleduo svoj posel*. Tako zatrjuje gosp. sodnik ajdovski in tako je tudi res. Resnici na čast naj ved6 eenj. Citatelji »Edinosti*, da prebivalci Ajdovskega okraja se čutimo zadovoljne in srečne, d.i imamo za sodnika moža, ki je naše j,'ore list, kateri z nami živi iu čuti narodno tako, da nam je resnično v izgled bodisi v javnem, kakor v družinskem življenji. (O postanku in namenu omenjene interpelacije govori »poslano* g. posl. Blazija Grče v zadnji »Soči*. Sicer pa menda ne treb;i zalrjati Se posebno, da so razmere pri sodiščih v obsežju viSega deželnega sodišča tržaškega na sploh res take, kakor jih opisuje interpelaciji. Na sploh, smo rekli, kajti je tudi Carinili i/.jein. Pripoziuiua bodi možnost, da je v interpelaciji kakšna pomota Klede kojega posamičnega sodišča, ,'ali splošna slika je gotovo pristna. Ker p.i interpelacija ne zahteva druzega, nego da se odpravijo te tioloriške. za našo narodnost nepovoljue razmere, obžalovati hi morali iskreno, ako bi se hotelu » katere koli strani napadati naše poslar.ee, kojim moramo biti le hvaležni ua odioCnosti, s kojo so začeli pritiskati na vlado ter seznanjati širši sve! s krivicami, ki *;o nam gode. Take interpelacije ne služijo samo v obveščenje vlade, ampak so tudi po!itišfca šola za narod! Narodu treba povedati, kaj iu koliko sine zahtevati po zakonih. Omenivši napade pa nismo mislili na »poslano* vzor-uradnika Gabrijelčiča, ki je brez strahu manifesloval svojo ljubezen do naroda, med kojim živi. Bore malo uradnikov je v sedanji dobi, ki bi imeli toliko poguma, (i. GabrijelčiC je storil, do česar je ime! popolno pravico: branil je sebe. N'n mislih so nam bili napadi z drugih strani. Reči smo torej hoteli le to, da ne bi b:!o lojalno, še manje pa »narodno*, ako bi k«lo hotel radi k«ke netočnosti v interpelaciji izpodbijati veljavnost vse interpelacije in to ne toliko iz stvarnih, nego bolj iz družili ozirov. Zato pa kličemo in poživljamo: kdor si upa trditi, da so razmere pri sodiščih v obsežju višega deželnega sodišča na sploh ugodne za nas Slovenes v jezikovnem pogledu, ta naj se oglasi z dokazi in konkretnimi vzgledi in potem — obmolknemo mi! Dotlej pa moramo obsojati vsak tak napad, ki škoduje poslancem le toliko, da jim otežuje stališče nasproti vladi, stvari, naši stvari, pa nezmerno!!! Uredništvo »Edinosti*). Srebrni drobiž po 5 in po 10 kr. — Primorski službeni list tržaški objavil je naredbo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu glede srebrnega drobiža po 10 kr. MeseticV ia po 5 kr. T* naredba naglaSa z ozirom na naredbo c. kr. finančnega mini-sterstva z dne 18. decembra 1895., da pride srebrni drobiž po 10 in po 5 kr. še-le s 1 januarjem 1897. iz veljave. Do 31. decembra 1896.'ostane torej te vrste denar še pcino-veljaven v prometu, c. kr. blagajne in uradi pa ga bodo še sprejemali do vključno 31. decembra 1898. Y Sovodnjnh se je vršila v sredo ob ;}'/., pop. volitev župana, katera se je zavlačevala 10 mesecev 7.aradi utokov. Izvoljen je bil stari .župan g, Josip Kodermac; podžupani: baron Biancbi. Jos. Pavlet.č St. L».. Franc TomsiC in Anton Tomšič. - Po volitvi je starešina g. Ignac križman v primerne«., govoru pojasnil boj gonškm Slovencev za slovensko šolo, na ker so starešine zloži'i 13 g'«1- 50* v °Pisani "amen. — rresrcna hvala rodoljubnim dobrotnikom. Straši" zloiln. Iz Vipave nam pišejo: V nedeljo 19. t- m. zvečer je bilo nekaj fantov prav dobre volje v tukajšnjem hotelu .Adria", pili so iu prepevali. Med tistimi sta bila tudi dva fania Fran Uršič in Gregor Lavrcnčič z Gradišča. Kmalu potem, ko se je zmračilo, odpravita .sia se proti domu. DospevSa onkraj c«-ste pri Kalu napade! i» je fant Alojzij Jež z nožem v taki naglici, da se ni-tu niti mogla braniti. Kar v hipu sla imela drohje zunaj. Pršič je takoj umrl, Lavrenčič pa je živel Se jeilen dan. Morilec je komaj -><) u>i slar, toda že izprijen; pravica g;1, ima ž« v rokah. Oba umorjena sla bila jako pridna delavca. Obema je bilo okolo 2H l'i. Ta grozen /.ločin j«1 seveda provzročil nepopisno razburjenost. 1* ud I .popravek*. — 1'rejr -Ir-Miio in-priobčiijcmo : Slavno uredništvo ,Soc\'" v Gorici. Prosim slavno uredništvo gledr- na dopis /. dne 17. januarja ;«%. «. '.5. .1/. tolminskih hribov" sledeči popravek v smislu g, 19. tisk. zak. v Vaš cenjeni list spr.-jeii : .Nt n-rf, da t»i je gospo I L"ii.»s*i prigovarjal, naj si ukazom vina kolikor mi je dravo. Plačali so za me moji predpostavljeni*. V Tolminu, dno 27. januarja 1S90. Uožidar T r tiger, v, kr. gozdar iti ne gozdni čuvaj. Ta dopis ni nič manj premišljene sestavljen od onega g. viteza Schvvarza. Dostavljamo takoj, |ova»JH starega odbora v/,« li so na znanje vsi prisotni gg. dni*lvi>niki s pohvalo. Ko pa .je slo v,\ izvolitev novega odbora, izrekli >o zaupnico staremu z vskli-kom. Na to sta se odpovedala odborniški časti preč. g. dekan in g. Vat. iVrni'', da imamo sedaj .-leileči odbor: gg. Anton Jako nč ič. predsednik ;p. Matija Lavirnčič, pod pred. iu pevovodj.i: Frančišek Knavs, tajnik; Frančišek (.''(¦ruic. blagajnik: Janez Hlažica, odbornik. Odbor bode deloval, kakor doslej, iu ne samo na zunaj, marveč prvo skrb bode imel, da se gg. drusheniks vi.čkrat snidejo ne le k veselicam, marveč tudi k poučno-zabavnim pogovorom. Doslej io ni bilo možno, ker niso bili pripravni dtustvoni prostori, a sedaj ima drušfvo na razpolago lepo in dokaj prostorno sobo v šrd-kem poslopju. Že bodočo nedeljo, t. j. -2 »Vbr. Imeli bodemo prvi poni" ni shod. Omeniti moramo še, da smo ob zaih:Yt;i i.bčnem vboru dobiti prvega svo:. ga ča-hiega uda v osebi Nj. Kk-teit-tub- grkt Krampa (ioiouinira. Volili smo jra i-.tr.idi dobrobit g.i zanimanja za našo ,Mowti>ko Zvizo* m to z vsklikont ! - Slednjič se je izrekla prav posebna zahvala jrjr> droUveiiiui pevo-m in njih resnično neumorno delujočemu voditelju g. Matiji Lavrenčiču. Hog jid živi in obrani društvenim namenom! Slovenska Z v e /. a* v Št. Z v e zopet ve! Petru je zbrala v nedelj -Iva v svoji dvorani. Iz d liko poslov: i-iuko iz vse okolice. Ni f-uda, saj je bil namenjen ei-ti dohodek za narodno vzpojo mile naše mladine v G.iri' i. ki je posebno zadnji čas pri snu slehernimi: rodoljubu. Spored je bil v mnogočem enak onemu prejšnje veselice; izvršil se je v popolno zadovoijnost občinstva. IVtje je bilo prav dobro r pevci napredujejo, da ie" veselje. Zares, Scmpelerei delajo č.i,c naši okolici. - Šaljivi prizor ;e zbudit obilo smeha, opereta .Vinska poskusnja' pa oduševljenega priznanja. , — Govor t. p. kaplana K n a v s a ie bi! kyat i zlatepa zrna. nadalmjen z iskretio domovinsko : ljubeznijo. Poslušali i so pogosto pritrjevali po-vorniku. - Dektamnvaia je hčerka krSiiarja llerniea: mala deklica je pokazala veliko nadarjenost zadeklamo vanje. Le še večkrat, in v njej dobi St. Peter dobro moč za gledališki oder. — ^"ojaska podba je svirala skoro same izbrane slovanske komade; tercet (posli, vijolončcl in harfa) je sviral dva komada z umetniško dovršenostjo. Srečkanje se je vršilo ob splošni živahnosti. Trije dobitki so bili ;:opet podarjeni in protem podani na dražbi za 11 pld. 92 kr. Visokor. p. prof F. ('.oranim je poslal i p!d., Dr. J. Stanič po A. «. I gld.: za valček je prejel podeč 50 kr. Skupaj na darovih gld. 15-42. Račun veselice ni še sklenjen. — Presrčna hvala odboru .Slovenske Zveze* in onim, ki so pripomogli, da se je spored dovršil tak6 častno! Hvala onim, ki so pripomogli k gmotnemu uspehu! — .Društvo za podpojro rokodelcev* v Ajdovščini - vabi k plesni veselici, katero priredi v nedeljo 3 svečana 189G. v gostilni pri g. Ivanu Premrou v Šturiji. Sviral bo sekslet »Siatz" Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 80 kr. Ker je čisti dohodek namenjen v prid društva rokodelcev, se prosi obile udeležbe; darovi se hvaležno sprejemajo. VeseliCni odsek. — .Delavsko bralno društvo« v Idriji vabi k veselici, katera bode v nedeljo dne 9. svečana 189G. v prostorih pivarne .Pri črnem orlu", po sledečem sporedu : 1. J, Rossini: .Italijani v Algiru", overtura, godba. — 2. A. Ncdvod: »Ljubezen in pomlad", možki zbor. — 3. A. Faueršič: .Slovenka", varijacija za klarinet, godba. — 4. A. Foester: »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij", mešan zbor s spre-lnljevanjem godbe. — 5. C. M Ziebrer: .Dunajski dekliški valček*, godba. — G. J. Aljaž: .Občutki*, njožki zbor z bariton šolo. — 7. K. Komzak: .Češki napevi", potpouri, godba. — 8. H. VolariC: .Ne zveni mi !* mešan zbor. — 9. C Walil: .Koncertna polka*, godba. — 10. J. Stare: „Blaznica v prvem nadstropji", vesela igra v jednem dejanji. — II. Ples. Začetek ob S. uri zvečer. Pstopnina: za ude 10 kr.; /a noude 20 kr.; ženski spol prost. K obilni udeležbi uljuduo vabi odbor. Ostala Slovenija. Iz Trstu nam'poročajoTTver se „Soča* peča večkrat z .Matliuoni", kedar njegov goriški dopisnik napada ali pa piše zauič-Ijivo o Slovencih (čeravno se nahaja v cesarski službi), dobro je, da i/.vt-du čitaMji oduošaje .Mattinove" iiasproti ll;iialdiuijevi vladi. Dunajska vlada je dala namreč -— posredovanjem primorske — »Mi^tinu* 4 0.0 0 0 gld. podpore. Povrhu Se imenovala svojim poverjenikom v njegovem uredništvu n:l.idega svojepa okrajnega komisarja pleni. K r e k i č a, ker pa ne more uporabiti za droga dela, ali pa ji je nadležen. Ta gospod vodi res glavno reč pri uredništvu. 7, zidom Levijem, tiskarjem v Trstu, so sklenili pogodbo na pet let za tiskanje .Mattinove* priloge ,La Sera* : kupili so mu veliki rotacijski stroj in se zavezali, plačali mu povrhu Se stanovanje za tiskarno v znesku letnih |;i pld, Žid se hvali, da je naredil dober .gSeH", kajti po petih letih da bo vse njegovo iu gospoda bode morala plesali tedaj po njegovi godbi, (ilavui smoter lega podjetja je dvojen: I. navidez dušiti pojav irredentizma v primorskih deželah in ± kvarili dobre »gselle" »Pircnlu". Ali doseže ta .namen*, je veliko uprasinje. Seveda, ta smotra Slovane na Primorskem nič ne brigata, pač pa dejstvo, da vlada podpira tak časopis, kateri nuna dobre besedice za primorske Slovane in jih n.ipada in z.^mehnje še povrhu, iikljiib temu, da .se nahaja precej slovanskih gričev v onih lO.iiOO g!.l„ kalere je dala dunajska vlada". Tako nas tržaški informator. Ne piise-žemo sicer na vsako besedo, ali v l>ii>lui je v«a- resnično. Denarja ni videl uikdo .Šteti! Zato bi lahko dobili uradni poptavek, češ: ni res, da je vlada dala 10.000 gld. itd. Kajpak, lahko jih je bilo le :t',l.'.!'.l'.l ali pa :>O.UW gld.! Ali pulimo to. laklimi je, da .Maltino* se kopali z denarji m iz vladnega korita. Toda njegovo vedenje nasproti Slovanom je uprav škandalozno! Ni lisla, ki bi tako nesramno lagal o goriških Slovencih kakor .Malti no". Celo nas .Corriere" ponatwkuje kar iz .Mattiua", češ, tako piše tržaški list, a za resničnost je on odgovoren, j Slovenci moramo z vso odločnostjo prote-stovati. da t. kr. vlada podpira tak list! Istra. -Ji. t. m. je; doSla iz Poroča ta-Ie brzojavna vest: .Vrhunec nestrplji-vosli italijanske večini! v deželnem zboru pokazal se je dane*. Interpolacija posl. dra. Iiinka Trinajstiea glede osnove ljudske šole v Zabrezauih pri Paziuu prečilala st; je zopet jedirn le v •amovoljnem italijanskem prevodu in brez originala. Ntotako ndi-rpi-laiija po-1. Kompareia radi uravnave reke o-ap-ke. Pre*l!iVa \se manjšine glede i elokupne ee-stovut! mreže i.-tr.»ke niso dovolili prečitati eeltg.t, ampak le deloma. Tem povodom se je seja pretrgala. Vv.lie dokazom o groznih nez.:koiiito.-.tdi odobrila je večina volitve v kmečkih občinah okraja pon-.škega '-"i poljskega, uničila pa je izvolitvi Mandir.i in .Fetika v okraju volo-ko - podgrajskem vziie iiajjasnejim dokazom p- polne pravilnosti iu \zlic leni«, iU j'1 celo vladni zastopnik potrdil volitve. Mamšina je izjavila, da si pridržuje, da izvede konsekveiic^e i/ lega na-silticga postopanja ilaliji.nske večine, ter je demonstrativno ostaviia dvorano. Ti ko m po zaključku seje dospel je sem s posebnim parobrodom namestnik Ilinaldini". Tak je terej najnovejši čin ti.-le italijanske zmernosti, kujo je .Triesleriea* še posebno nnglašala }>o dovršenih volitvah v deželni zbor. S leni činom, so dokazali gospoda vnovič, da niso le vročega temperamenta, Mraslni in nestrpni, ampak dokazali so nekaj Se veliko hujšega: doka/ali so, da jim je popolnoma zamrl čut za poliliško moralo, čut srama. Kakor obupne?., ki je po "rastni krivdi poruši! svoje življenje, in se bori za zgrešeno svojo ekzisleneijo, ne izbira več v pripomočkih, tako tudi italijanska gospoda ne gledajo več na to; kakšno je sredstvo! Njim zadošča že. daje le sredstvo. Ravno v tem besnenju se >rca!i vse moralno propadanje italijanske stranko v Istri. Ali treba, da si zapomnimo: volitev Mandiča in Jenka se je izvršila ne le pravilno in zakonito, čemur je pritrdil tudi vladni zastopnik, ampak tudi ogromno večino, oziroma joo.io-glasno. In tako volitev so uničili, dočim so potrdili druge volitve, pri katerih so se godile dokazane nezakonitosti, proti kojim so nložtni tako dobro podprli uloki, da bi bile take volitve ovrženo v vsaki drugi deželi — in radi kojih se je uvela celo kazenska preiskava, ako smo prav poučeni. Ta paralela med postopanjem s slovanskimi volitvami na jedni, in italijanskimi na drugi strani, je krasna in najpristneja ilustracija poliliške morale, zakonitosti in pravico, kakor jo — razumevajo italijanska gospoda. Poliliška brezobraznost res ne more segati dalje. — * Hrvatski in slovenski poslanci isterski so poslali ministerskemu predsedniku grofu Ba-deniju spomenico, v kateri so natančno popisane brutalnosti, katerim so bili izpostavljeni slovanski poslanci v deželnem zboru in je tudi po;»isan način političnega postopanja hiške večine napram Slovanom. Slovanski poslanci izjavljajo v svoji spomenici, da jim je v takih razmerah nemogoče udeleževati se še nadalje deželnozborskih sej. Slovanski poslanci so že zapustili Poreč. — V-jedni poslednjih sej potrdila je večina izvolitev ostalih naših poslancev izvzemši Ko-zuiiea, kateri je bil izvoljen skupno s Spinčičem v lošinjskih kmečkih občinah. Oba sta dobila enako število glasov, a laška veČina je enega volitiv potrdila, druzega pa uničila! Za srobljo lcta 186G# T bltki prl Kraljevem gruden padlim vojakom. — Primorski službeni list objavil je milodare, kateri so se nabrali na Primorskem in v Istri za kostišče. v katero naj bi se položili po raznih krajih okolice Kraljevega gradea na r.cškcm raztreseni ostanki leta 18GG. v vojski proti Prosom padlih avstrijskih vojakov. V ta človekoljubni namen nabralo se je doslej še mnogo, mnogo premalo! Mar ne mora boleti srce vsakega čutečega človeka, ako pomisli, koliko vrlih sinov Avstrije je prelilo leta lSlill. svojo kri za dom iu cesarja, a sorodniki na častnem polju padlih niti ne znajo, kje trobile kosti tega ali onega junaka. Vsaj nekaka duševna tolažba bi bila, ako se spravijo vsi ii raztreseni ostanki v jeduo samo, v obliki kapelice zgrajeno okustnico. Sleherni, morda še dandanes živeči sorodnik padšega boritelja za domovino bode znal, kje so mu shranjeni ostanki brata, sina, svaka! A v ta namen je treba denarju. — Po zgoraj omenjenem izkazu nabrali ko v ta namen: Mestni iiiiigiMr.il tržaški gld. 37*25, okrajno glavarstvo v Sežani gld. 15*13, ono v (Jrmliški gld. 7i!'il7, v I.ošinju gld. 35*84, v Poroča gld. -JK-4K, na Voioskem gld. -.»(V-žO. v lto-viuju gld. iVltt, v Pazinu gld. dl'311 v Tolminu gld. ti'90 in na Krku gld. 7'0li. Skupno lorej le goldinarjev 30:2-39, Razgled po svetu. Želueii Avslrljti. - V dolnjeavslrijskem de» i zboru so ostro napadli vlado proli-semiti, kakor smo sporočili že zadnjič. Nemški časopisi, kateri so aiitiseiiiitom nasprotni, oh-aijujn njih postopanje. — Nova ministra, namreč za železuični promet iu oni za (iali-i-ijo, sla prisegla zvestobo v roke cesarjeve. - Predsednik prizivaepa sodišča za Primorsko, dr. Peek, zapusti baje svoje mesto v Trstu in bo imenovan za predsedniku v tlradeu. V Trsi pride baje dr. Sclirott, generalni državni pr.ivduik nu Dunaju. Poslednji je vešč hrvaščini iu slovenščini in velja kol pravičen mož. Oas bi bil, da dobimo takega moža! • Po vesteh z Dunaja sode, zapusti baje Ilinaldini namesl i sedež, v Trstu. Nu njegovo mesto pa da pride s Tirolskega načelnik namestniške podružnice v Trenlu (»iovanelli, najbrž pa dalmatinski David. Sposobnejši je gotovo zadnji, ker pozna slovanski jezik. Uiualdinijovo glasijo .Mulliiui" oporeka odstop. -- Mini-sterski predsednik Uadeni in minister financ Ililinski sla prišla lJ7. t. m. v Levov, kjer sla bila slovesno sprejeta - Državno sodišče je zavrnilo pritožbo dra. Luegerja radi razpusta mestnega zbora dunajskega. I Ogevska. --- Vodja opozicije na j Ogerskem, grof Aponv, je nekoliko dnij j obrača! na se javno politično mnenje v svoji domovini, pa tudi zunaj nje, hote menda za- ] sesti za mihistersko mizo. po kateri hrepeni j že veliko let. Predložil je zbornici namreč posebno zakonsko osnovo o volilni svobodi, katera se zlorablja na Ogerskem v škandalozni meri. Osnova je bila izročena posebnemu odboru v pretres. • Kot na Francoskem, godijo se tudi v viležki deželi razne reči, katere ne delajo nikako čast vladi. Visoki uradniki so namreč, angažovani pri raznih podjetjih, katere podpira država. Isti, z'ora-beei svojo oblast, polnijo svoje žepe pod tujim imenom na škodo države. Prišli so nu sled ludi na Ogerskem taki slepariji, katero je počenjal neki veliki župan pri zgradbi krajne železnice. Cela reč je prišla pred .'.t-oriii''o. katera je zaključila enoglasno, da državni uradiki ne smejo sodelovati pri ni-kakih podjelih, oziroma da ne morejo dobiti dovoljenja za ista. — V Pečuhu je umrl tamoSuji' škof Ferdinand Dulanskv. - Ogerski židje so zaključili, da ustanove javni židovski zaklad. Štiri prvi predlagale! so dali skupno •že 35.0.10. Ako jih bodo posnemali ostali ogerski židje, bode razpolagal zaklad kmalu s stolisočaki, s katerimi pomadjarijo marsikatere Slovake in Srbe. -- Mestni zastoj) v P.udimpešti je zaključil najeti posojilo petdeset, milijonov gld. Ostale države. -- V Italiji vlada nepopisno veselje, ker so rešeni italijanski vojaki iz trdnjave Makale. Rešila jih je pa veli koduš nos t glavarja Abisincev Ras Ma-konena, ne pa kaka zmaga z orožjem. In vendar so trobili v svet to vest tako, kakor da bi se bili rešili iz trdnjave po zmagonos-nem boju. Tega rešenja so se veselili več naši neodrešenci nego li pravi Italijani v kraljestvu, kateri poznajo dobro svoje domače razmere. Italijanska vlada je progasila v Eritreji vojno-bjemno stanje. — Rumunski minister notranjih poslov je odstopil. — Knez Henrik 1) alte n b e r g (brat bivšega boig. kneza) je umrl. — Na Kubo je odpotoval novi vrhovni zapovednik španjske vojske Weyler, kateri jo zamcnil Marlincz-Gamposa. — V uprašanju venezuelskem vlada baje le nesporazumljenje mej Anglijo in Zjedinje.iimi državami, kajti trdi se, da Anglija ne želi nič več zemljišča, ampak le dosedanje si hoče zagoluvili. — V mestu Caracasa blizu Amerike, obsodilo je ljudstvo sliko angleškega minislra-prcdscdnikaS-ilisbuiva na smrt. in jo vsled tega prestrelilo in raztrgalo. — V St. Denisu na Francoskem je zgorela dr- žavtiS fovaf na topov. Skoda znaSa čez mili- i jon» frankov. — Grška poslansko zbornica se I je *sešla 20 t. m. — Nemški cesar je oprostil -kazni, nekaterim obsojencem o priliki 25-letntce ustanovitve nemške države. Mej istimi je bil tudi neki socijalist, kateri pa ni hotel sprejeti cesarjeve milosti, ampak zahteval, naj se ga zapre. Na njegovo veliko žalost, sodišče ni moglo ustreči njegovi želji in seje moral udati cesarjevi milosti. — Iz Frankobroda poročajo, da so prišli tam na sled veliki slepariji z voznimi listki na državnih železnicah. — Profesor Behring, izumitelj seruma zoper davico, je iznašel novo sredstvo proti koleri in tuberkulozi. — Vezuv pri Neapelju je pričel bruhati lavo. — Na Balkanu se pripravljajo veievažne dogodbe evropskega pomena. V političnih krogi!; se sodi, da se zgodi v Srbiji važna prememba glede sistema, v Bolgarski pa je celč pričakovati, da odstopi princ Ferdinand. Koburžan. Njegova prizadevanja, pridobiti papeževo privoljenje k prestopu princa Borisa k pravoslavju, so se do cela izjalovila. .Vatcrland* poživlja Lubur-žann, naj odstopi, češ, da papež lie bi jemal nikakili ozirov, ko bi Boris prestopil k pravoslavju. Govori se, da je papež zagrozil Koburžanu z ekskomunikacijo, ako bi se to zgodilo. Koburžan bode skuša! doseči, da bi se Borisov prestop odložil de Borisove polnoletnosti, na drugi strani pa ni dvoma da bi Slojlov takoj odstopil uko bi se prestop odložil, Kobiiržtm je tu povedal, da bi v tem slučaju poveril minislerstva Grekov-Potkov pridobiti sobranje za lo, da se Borisov odstop odloži, a če bi se to ponesrečilo, bi se Koburžan odpovedal kroni nu korist Borisu, tu bi prestopil k pravoslavju, regentslvo do njega polnoletnosti pa bi se poverilo Načo-viču in Petkova. (Ilede srbske krize se danes poroča, da je radikalna stranka izdala oklic, v katerem izjavlja, da poseže z ozimni na kritični inianji položaj zopet aktivno v politiko in po izreka jaKo simpatično o kralju. Književnost. Domača vzgoja. Slovenskim materam, učiteljicam, vzgojiteljicam iu učiteljem no najboljših virih spisal Jakob Dimnik, učitelj / Ljubljani. Čemi 1 gld. Dobiva se pri g. pisatelju v Ljubljani iu v vseli tamošiijili knjigarnah, ('listi dohodek je namenjen ^Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". Potrudili smo se, prelistali to knjigo; overili smo se, da si jo dal g. pisatelj veliko truda iu priredil knjigo, ki zares izhoruo ustreza svojemu umnemu Priporočamo zale« gtMlel knjigo prav toplo. SlovoiiNka pesmarica. - Zdi »n nam potrebno, prijatelje dražbe sv, Mohorja fio posebe opozorili na jedno knjigo, ki začne to leto kot družbena knjiga izhajali. To je .Slovenska pisiuarica*. Koliko vrednoti ima po leno pelje za ves narod, kakor za posameznike, tega nam ni treba tukaj razkladali. Omenimo lo krasne besede našega nepozabnega škofa Aniona Slomftekii, klero je zapisal pred tri iu štiridesetimi leli v svoji pesmarici: »Sala vesela lepega petja". On pravi ondi: »Vesela pesem žalostno srce z vedri - - mila pesen ohladi njegove rane. Lepa pesen je božji dar." Slovenci v obče radi pojejo, toda naše krasne pesni so Še vse premalo prodrle v sredino naroda. Pri poliču sladkega vinca ali omamljivega žganja res da marsikdo povzdigne svoj glas in zakroži kakšno pesmico, ali ne vprašajmo, kakšna je la pesen. Čestokrat je prav nespodobna in nelepa. Zlasti ob jezikovnih mejah, v prvi vrsti na Koroškem, čujemo dostikrat mladeniče in tudi deklice take pesmi" prepevati. Namesto slovenskih posnij pa se širijo tukaj ludi nemške. Ali lemu se ne smemo čudili. Saj se otroci v šolah po Koroškem vadijo le nemške pesni popevati; slovenskih pesnij mili glas se žal ne sliši iz njihovega grla, lVi 'ako žalostnih razmerah je pač. opravičena želja vsakega rodoljuba, da se prej ko prej odstrani ta rana na sicer zdravem telesu slovenskega naroda, t. j. da se domača poštena pesen razširi med naj-širje sloje našega ljudstva. To so izkušuli doseči pri nas navdušeni prijatelji slovenske pesni s tem, da so ustanavljali pevska društva, prirejali pevske veselice in tako širili slovensko petje v raznih krogih. Ali to sejo godilo le bolj po mestih in trgih. Na deželi, med priprosiim slovenskim narodom, pa se Se niso dovolj razširila pevska društva. Le tu pa tam je kak navdušen rodoljub zbral vaške mladeniče in deklice, vadil jih v petju ter tako slvaril majhen pevski zbor. Taki pevski zbori se morajo med Slovenci pomnožiti; slovenska pesen mora dobiti ludi v najmanjši vasi svoje častno mesto. V tem smislu imajo naši učitelji in oni duhovniki, ki so zvedeni glasbeniki, pa tudi orgljarji mnogo lepega in zaslužnega dela med našim ljudstvom. Vsaka večja župnija bi naj imela svoj pevski zbor. Duhovnik ali učitelj ali drug izurjen pevec bi prevzel mesto pevovodja. Ob nedeljah in praznikih bi imeli po dosluženi službi božji skupno pevsko vajo, in tako bi se oživljale med našo odrasllo mladino ne le cerkvene, temveč tudi druge poštene domače pesni. Uspeh lakih društev bi se kmalu pokasal; saj je vsakemu znano, kako blažilno vpliva na človeško srce lepa pesen. Veiika ovira in zadržek pri snovanju pevskih drušlev pa je bilo in je še zdaj med drugim tudi lo, da je težko dobiti potrebnih muzikalij. t. j, tiskanih napevov z besedami vred. Res, da je mnogo pesnij in napevov izdala zaslužna naft.« »Glasbena Malica" v Ljubljani, toda vse te skladbe so za naš priprosti narod predrage. Marsikteri navdušen prijatelj slovenskega petja je morda že tn in lam na kmetih na-mcrjaval osnovali kako pevsko društvo, ah preveliki stroški so ga zavirali v njegovem namenu, in dobra misel je ostala neplodovila in mrtva. To oviro hoče odstraniti »Slovenska pesmarica", klero zači.e to loto izdajali družba sv. Mohorja. Uredbo te pesmarice sta prevzela znana naša glasbenika in skladatelja, g. župnik Jakob Aljaž na Dovjem (na Gorenjskem), in koncertni vodja »Glasbene Matice« v Ljubljani, g. Matej Hubad. .Glasbena Matica" sama je proti primerni odškodnini dovolila, da sme Mohorjeva družba vse, po »Glasbeni Matici" izdane skladbe porabiti za svojo pesmarico. .Slovenska pesmarica" bode v treh ali štirih snopičih izšla, izmed kterih bode vsak okoli 200 stranij v prav lični in praktični obliki obsegal. V letošnjem prvem" snopiču bodele našli skladbe lažnih priljubljenih skladateljev, in sicer A) moške zbore, 71) mešane zbore, in C) nabožne pesmi. Med temi bode več prav lahkih, obče znanih če-tverospev;*/, ki ne bodo delali pevcem nobene težave; a tudi za izvežbane pevske zbore je nekaj večjih, umetnih skladeb pridejanih, toda le take, ki so se že v izobraženih krogih udomačile. Pesmarica bodo torej tako urejena, da bo služila omikanemu, kakor tudi pripro-stemu pevcu. Pa tudi na liste ude družbe sv. Mohorja smo se ozirali v tej pesmarici, ki ne poznajo sekiric ali udt, in ki niso pevci, To pa smo dosegli s tem, da smo za vsako skladbo, ki je tiskana štiriglasno in ima med notami ludi besedilo (po jedno ali dve kitici,) ponatisnili lakoj spodaj vso pesen. Na tn jiiičla dobijo listi udje, ki niso pevci, lopo zbirko slovenskih posnij, in la pesmaricn jim bodo služila kot nekak „cvol slovenskega vnisni-šivu", V teh pesnih bodo našli veliko k-pegu, vzvišenega, bliižilnogu. Kor ima ta pesmarica namen, da nese plemenita slovensko potjon v nnjširje krogu B^vonskoga minula, zalo bodi ludi vsakega prijatelja sloveiiskemn polju sveta dolžnost, da siri In gladi loj pesmarici pol v najnižjo kočo slovenskega so-Ijaiin. Vmtk pevec, bodisi mladenič ali deklic«, vsak ud kakega slovenskega pevskega zbora naj so že zaradi te pesmarice vpiše letos za Mohorjami, nko so So ni proj prišteval naši veliki družbi. S tem bodele, slovenski povej in pevke, najbolje pokazali, kako visoko čislate plemenito poRon Hlovonsko, V deloven, diui i!."i, prosincu 1H9I1, /)/'. 7, S. Sdilmt-D-iiiMNfe 05 Kr, liiH It. I-Km p. Mul. - mm-lii HL'li\VHi-xn, vvpIhnu umi fiirhV« Honn*b«rB-Salda vnn ila lir, bih II, M-lKi 1». Mol. jd.ill, pprirnin, kiiiTifi-l, lamiiiKlurl, 1'iiiiiiihIh dr. (en. ii, litihNliiH kIi-,1, |H>rl<» mul Ntmiorfrol IiinIIiiiin, Milnim-iiiiilHmnil. !>«i|i|inlli>H «i-icf|inrli) miril ilci- KelivvniK. Ni'1'hni'ftilirlkim (1. Memiebei-K- (k. u, k. Ilotl.j ___________________/OUUill, tli) Javna zahvala. * Vsam onim, ki so o bolezni in umrli, osobilo o pogrebu prerauo umrlega naftega bratu Ivana Kodrl6-a, župnika v Šmarjah, izkazali nam na kiikoršcnkoli način tolažbo iu sočulje, izrekamo najiskreuejšo zahvalo, posebej p.i se zahvaljujemo za miiogobrujno udeležbo eč. gg. duhovnikov iz Gorico, Komna, Scmpas.i, kakor za ganljivi nagrobni govor preč. gosp. dekana iz Ko »na; bližnje in ilahijo gg. učitelje, ker so se v tolikem številu udeležili; dalje si. županstvo, oziroma starešinstvo in sploh občino za podarjeni krasni venec, kakor pevovodjo g. Kavs-a in pevce za ganljivo petje. Zalivalo ludi vsem bližnjim in daljnim Častilcem pokojnika, ki so s svojo prisotnostjo povišali lužno slovesnost. Bog sloteio poplali I Brje, dne -iS. prosinca lS9t». Žalujoči .sorodniki. Javna zahvala. Preč. duhovščini, gg. učiteljem, županom, podžupanom, odbornikom, starešinom, p. n. občinstvu iu vsem onim, kateri so izkazali svoje sočutje o probridki in nenadomestljivi zgubi našega prcljubljonoga iu nepozabnega očela Josipa Valentina Trampuž-a in spremili istega k večnemu počitka, izreka tem potom podpisana najiskreuejšo iu toplo zahvnlo. Bog plati! V Kostanjevici, dno 20, januarja 1890. Žalujoča družina: Aloj/.a Trampnž :oj. KcrSovan, soproga. Josip Ti-aiupu/, nadiičilclj, Anton Trampuz, c. kr. poštar ¦ France Tnuupuž, poscsUuk, sinovi. Tcrczljft omož. Furlnnl, Frančiška omož. Trampu-Ž, [vunka omož. Trohic, Marija omož. Urdlli, hčere. Razpis učiteljskih služb. V lem šolskem okraju razpisujejo se sledeče službo: 1. nadučitolja - voditelja dvornzrcdnicc v Kostanjevici; , 2. UL-itelja-voditolja jednorazrcdnice v hkr-bini in na Vatovljah. Dohodki so določeni v deželni postavi 4-. marca 1879. , ¦ . Prošnje s postavnimi spričevali, in sicer glede prosilcev iz drugih okrajev potom c. kr. okraju; šolske oblastnije, je vložili do H. marca 1890. pri podpisanem. C. kr. okrajni šolski svet v Sežani, 22. januarja 1890. Predsednik: Schairg-otsch. Anton Čoš, trgovec z vinom v Nunski ulici v Gorici [gostilna pri „l»elero zajcu«] priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkih od 5fi litrov naprej. Cene zmerne, poštena postrežba. Hranite podgane in miši itfn„\7$;™ pl. Kobbe-sovirnHELEOUN- hredstvom, Ki ni škodljiv ne ljudem ni clmn;u"i Hvali. V ohrokiii a soinookp. prodidavAjdovSFini: Lekarna Scliitpln. niavr.a mloga *' Urollcll V BrilU (iJinnnl- S. s!-I Naznanilo Cenjenim naročcvalcem in p. n. obtin-slvu naznanjam, da sem zopet pričel z obratom v svojem mlinu na valjce v Ajdovščini. Ker sem isti oskrbel z najnovejšimi stroji umeteljnega mlinarstva, bom lahko i v bodoče Se v večji meri knkor dosedaj tekmoval z vnanjimi mlini toliko glede kakovosti kakor glede cene mok. Priporočuji! se naklonjenosti svojih dosedanjih knpovalcev in slavnega občinstva sploh se beležim Spoštovanjem W. Jochmann o« v Ajil.ivS.-ini. Dr. Rosa balzam aaMMa> s« zalodae B. FRAGHER-ja V PRAGI jo sptoSno, io :i(> let /.nam. domačo zdrs- j vilo. katero uzrnrd lek, olajšuje |i Mik.. ...iVHjil. ?ozor! v»' ''rii *±± f4 :-n prcvidcr.i a ; ;¦,.•.¦;: i — lintisiiiPiin in ftikouilo V^*** ,,L/ OGLAS! ,95^s P. n. gjj. trtorejccin priporoča podpisanec po ugodnih cenah amerikanste divje sadike Riparla - Solsnis - Rapestris za cepljenje, kateril'. se ne prejme trtna uš ; kaltor tudi dm?e kakovosti sadik francoskega izvira. Gp. pridelovalcem soiiti pa priporoča semenj e za umetne se-noLeti, katero KoasonTda bogati in trajni pridelek, Iv. Jož. Strechel, veleposestnik 3, 5-2 P. v ScntculSlii ulici v Gorici. Za svojo, na veliki in mnogo frek' čii-lovani cesti Trst-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja istem tta\emnfta, ki bi hotel vzeli v zakup tudi ktčmo in ki bi imei tlovoljna sredstva in sposobnosti za ustanovitev prodajalnice z mešanim blagom in z deželnimi pridelki na drobno in debelo. Piipravljen sem v prvem ietu vdeleže-vali se lega podjetja z detoin in denarjem. Kadi .svojefasno preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, |.-ž«'če blizu svetovno znanih škof janskih jam, proti plačili, na desetletne obroke. Aleksander MahorcJc, •.?::. t MaU.Vuii pii Uivu.i. »atisiijoni. priznano ziiSr-ilim zakonito :auiako. Glavna v.aU-!,-a: -¦• - Lekarna B. FRRGNER-ja „prl \xm orlu" j v Pragi, Mlllil HlMim, vojfol Sponmve ulie.'. Velikn steklenica I »rld.. mah 50 kr ; s puMn ¦-'O kr. vcf. - - Dnevno poSluo razpošiljanje. Znlu.m r w/. ithuuiah Avrtet> - (*rrrA-r. \ Vinogradnik in znale«- galija Josip Kravagna v Ftuju na Čts.jGrrkcrn p rod ti j n -M. I -2. :«.jig«ilov. pravi Iropinnvee I. I,s!»."». po fl. :18-- -slivov ee , . , . ¦«¦- Naravna vina dotiiiii'.;.'.» pridelka lip k a ali mehka po 1«. gld. deklo; v/Hi je od 1(10 litrov više; pri :!00 litrih sod zastonj. aea. ar. fl. POGAČNIK; doslej skozi 25 let ZrfravRiški specijalist a prae Meni n DmJB sedaj v Pevmi Ai h. 5L 33. 2[ Ordinuje tudi pismeno. «jj BroSure o luberfculnzi po »I kr. ^ VOlno (lino oblanje) kol najbolje, najceneje in najčisteje znniotalno gradivo; iasana obojo za po.Šiljatve vzorcev vsake vrste; čistilno tre-SClCO za pivovarne in tovarne orta; zaboja vsake oblike in velikosti in ::a vsako rabo; s stroji izdelane zobnika, hiinjcnicno čiste; speč J jal i te t o: izključno pateiitovaue cevke za amodke, kakor tudi druge v lasno stroko spadajoča pradmata ponuja It, K :. irajsko Molovska lesna industrija v JarSali prt Mengšu na Kranjskem. Pojasnila, kakor tudi prevdarki stroškov se rado-vojjno dajejo. Feliks Stare. iT tfer* Želodečne kapljice lekarnarja C. Brady piarijaeeljske želodcem* kapljice) prip,.uljem- -t.:W 7 v iekarni angelja varuha C. Bradij-a v Kromerižu (Moravsko) slaio, |iiizi.iiuii in znano zdravilno mviMvo upn.lin ^u ill okl'r|ir[ij<>.'|ni,'a! doiicirdi in inozeni-kih m- pa na "trn X' ol.rok.'• '|."''v''lji' "»' z-nožnoVti.' jVavadne priprave so vedno v zalegi. LV-lrki. piota.-imi in n;.;ili Z.i j.r.polnr lelo-vadniec ....Uia na /alil-v.. l.r.-Zj.l.».-t.o in i o^n.i..- i-vprav« izvršuj« po najnižjili renuh.______ Anfcer », ^-^» Linimeni. Capsici comp. iz Richtcrjerc lekarno v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubia-žujočo mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. sn dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno {.' Ritfcterjev twi«at s ws i i) r b m" kot edino pravo in vzame !e tako sleklenieo, ki je pre- ^VJL^j videna s .sidrom* kot znano h^^-jft zaščitno ziiamko. Rickbrieva lekarna npri zlatem levv" v Pragi. m Možje (kot t. • MHrijiieelj.-ke Malrre i 'iltio znamk..). 1'ml to I se nahajali t.lede.M dpiM f*/Jt«iAy _____ VM-biiia kaplji.' ,e napovedana. f'#%€UXy I slekl.Miiea stane W kr.. Mhuummrka. dvojliatu "<(> ki'. ()|i./ii| mi oilj.miiike n i. m> kupijo poiiu.jii /ilodoiiie kijilji.. Pn kupov injii pi/ili je n i /-.'oiiijo i /tulilo /nunko s podpisom C. Brady t. r/ivimli ' \-i> o^ldi. tviiiiic. kol pnniKirno. k iteie nun ij<> /gornjo 7.4iitno /nmiku ter podpis C. Brady. Piivc Aelodatntt kapljice *-» m pio.lij v (.oiiei v lek mi ilt. CriHtofoletti, Pontonl, (dioneoll, kiirner m (•liulileli. V Se/nni n lek um Uitirliel : Anton Potatzky l « v Raitalju itv. 7 v Gorici L * prodaja I niea drobnega | % in nurnberškega blaga % * nti drolmo In na delnlo. ^ «---------------------------------------------? « .ledino 7, ju-is -t 1 iii najcenejše knpovsilišre. % « ____________' ____________* %> ^------------------------------b 1 Posebna zaloga t % za kupov-nlco in razprodajah^ na deželi, J * Za kro^niiirie in rimhrie ^ ^ /..1 MOMIJ.IIJ«. III ( llllj.lljl . ,,, % Največja zaloga % X čevljarskih, krojaških, pisarskih, jn.po- " * lovnlnih in kadiluili potrebščin. 5 \ Zimska obuvala. t Z Vozički in stoli na kolesih za otroke, % « Strune za godala. Z * Posebnost: .Semena za zelenjavo in trave. L * Prosim dobro paziti na naslov: J* J Na sredi Raštelja štv. 7. j >oj?SL\l>SOJ(MO Se dobi povsod - % Kile za 25 kr. 1 1 i i 1 i f|- o jo rdrava hišna in družinska piJ.iPa, ti«J> ki S(. i/.,!,.!,,^. v Katlireiru-rjovih tovarnah ter ima poduhcii okus knkor prava hobova kava. IVU-- potem okusu odlikiiji« pred flmgiiiii takimi izdt-lki. Kathreinerjcva kava jo nrjokusnejša, najzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona je čisto priroden plod v celih zrnih in se rabi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvaiin, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa kupec ne more prepričati, iz fcesa da so; uradne preiskave so pa dokazale, da an *. i • 1 • • -, . &(> 1» nune preiskave so pa dokazale da 80 teta kavm, nadomestki dostikrat z rasnimi pritiklinami popaclmi t začetka se vzame ena tretjina Kathreincrjevc in dve tretjini prave kave- no zneje pa vsake polovico. J F e' P° Tako postane kava veliko f.oj zdrava in tudi mnogo cenejša Kathreiner Vsaka Vestna gOSpodinJR in matif vsak prifatelj kavo al-o m„ ,e mar » lastno zdravje, naj vabi oUj Kathreine^nij^ovo^dno ka^o ^ Le na to nnj vsak pazi da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne b-le «v0Je z varnostno znamko, kakor'U ta na sS vid:, te:- z imenom: 1-5*- ?¦ k ... ?' Zelodečni in okrepčnjoči eliksir iz kine in železa je posebnost <;, 5 Cristofoletti-jeve lekarne. fm.i v-»-biiio /A<-/.a in kine \ jednaki n.tir.žiiii, _;e prijeln«v;; okusa br iuez drugih ^^(»'iiiivih (varili. I*zrfičn;c tek, iiiajšiije pn-b.u.i in fin n.;.f»ii> -.'..bnkrvnost. Jedn.i -li-kleiiiia ~27>V '/r.iinov slane irW- 80 kr. -*|g Najlepše darilo za j godovne in svečane prilike. Oljnati portret 85x75 cm. g ^ntona Jtfartina Slomšel.l ni.iv.li. (.'.I :.i>i<..l, Ki J. lil Oriailf ^ . f M. ve.lni ponos in dika SIoven<-cv. ¦ soba s pohištvom. :-.. ./v,- p.i H.,v.i,-fc,,„„ v C! IlZahtevajt,!! | •;••='./¦: *--»it. ^••'¦re;-.-i t bratje Placht, I pivu hi imilimrodiiii y tovarna za strune in | no orodje, t jj Z;i :.; H!i(./..;;.i.,i -'.<.,:i Jfo.lulrt M stl Ulic; iiij.*čruti J '¦» Gosli brax loka. Loki. CoMo za J ^ fconcarla, !..'.» « :» Cilr« /. r..;-', !.j'.ii,i 9 «, i..-ii.kom Citrn /. i.,.;.'-, t. j-.-.ti* i-ori.ikMi). t '» Piseali (Nauta: za koncarfo ./: ;-ieii:idi'.- *> ^ n.;.i I,-;, C. M. hi- .. Klnrinoli za kon- 7 ^ earla V/. /nn;i.ii:f..>.i Ir-a (.. II. iv., M. toki S •¦* za gosli ii.l. !i. m r. 4 ^ Fti.1,1 u p: paitaea paviiln. Kar u bjijj, i: raia iisctja. 3 j Na.-Iov pro.-iii.o JlrDilrr 1'luclit« ali *L 4 ^llnutii l-Im-lif. L 3 /'»/'«'7.....-^. *¦«¦•¦• /-¦-."--». .w-., 2 ^ Iščemo zastopnike v posam. mestih, j «t J& * JR >^« A A Jft A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A »¦..# i glavni zastop dvokoles „swift" ¦ fl ja. tli f-I Si 1L 1 h, 1 1 ^^ r > ¦ f! 5 fl F--4 o 1 LasnJ 1 CS9 5 n 1.1 > 1 1 * v 5 2 B o i 6 I IJ23 I —J 5! č -š I 1 — 3 S2S| CC Nrr I .i z f* m B s O I k Jf^ if I ^3 ^»^ 1S 1 iz orožarn«1 v Stebru za goušfto-^va&lšc&tistio gtoji^o odprl.ista podpisana dne t. januarija 1896. leta na cesti Fran Josipu (Corso Fr. (».) ter iii^eiifsr! ®^FLš$^"$%f$&§ Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna ..Kathreinerieva tivva »na vedno euuke, bele zavoje ii» se nikdar ne prodaja oukri ta in niv va^o. iS Sap S" o ar. v^ »M 2 & žt. -t (nasproti jiledi^ne kavarne) Popravljal n j eo knkor tudi dolalnleo š» dvokoles »lliriti*. proilnjalnico Šivalnih ^ strojev, pušk, stnljtva in druzcpi #» orodja, ter tovarno žičnih blazin #» (nr.vtbmiitt.-r.UMn) imata p;i '•J* Saunig & Dekleva S v Gorici !J ' I* v Nunski ulici At. li-10. ^ t ^& jtAe »Ar »«.« '»ac .-».¦*« ».»c *-e ^*r v,\t t.>.t %s.r v-.r ¦» .« t.'.» jJ6e-i4« *&t &4,t »4t.»4«saAt sAt ^Xe- >4t »Ic^JK-Jjke ;*A*'¦*L* ^jL*'^A* I J. Pserhofer-jeva lekarna „Zuni pldenen Reiehsapfei" | ^ Na Dunaju, I., Simrer>trasse 15. fc m — g ^ J. Fserhcferja g S otvarjajofie krogljice, . ¦. .¦...>:,,.,-.<¦ kričistilne krogljice §| 1^1 •.t.ir.-n:-..!:!,,. I.il.k) odv.j;aj..:e d,.'iua.> .-reds'vo. $A W^ IV kr..P'!ji>v -;t: <: t ikalljlca z 15 kroglicami 21 nt.. ]adan zavltak 6 ifc. |^ K|! 1 gld. 5 nft., pii t. f.:i:.k.'\.:t.: F...;:Ij.i'vv j... p..; m m povz-tja 1 gld- »O ne., A ko >.- d.Miur -^ 'čaj "'['-''j l"-"- ':....................-......., V« :io u" " ... la 3 1*1 & ........... .. ............. t z.uitki l u-td t> nč. 5 E-ivitkov r. »ri.l. -Ji« n:-.. m z .vitlov !» pld. *< M.,«. l..t j...;..n 2.»i:*k ,e ne poJilja- |^ ?3i FV. ^::nn. di ...- i;:;v'r... zihvvi ^Hp-- J. P»arholar|a»e oUarjajoca kronljlca -%UI ^ ^P '" »••'»'¦ ^~1''- i'-'-1 i-'kr..v v-.ike >kv'Ij..re Nti jo.1,-1-. J. Psarhotar rudačih pi--menili. k.-itei.va ^ ^' Vidrti IS.1 niVO.t.1.1 M l»'!.lll.>. m t______________ g lialzam za ozebline Jfp* _l!i4..x |l *) ..:•-. pr,,-o ,...;:iiiRC «ij n\ 'S! Trpotcev sok. i ^le;It¦ll:l^v.¦>ll kr. Balzam za iroltanee. ^^p.S ^ Stollov Jvola-preparar, *^5"" i^Ž si olEi-i>n":iri!.< ?.>!inli'.i in f.ivcov I-!:!orr..i <'.ekt. ¦M.:'. '* litr.t cIJ. it;r. in ku-5-i žr'...de,-. k.i.I.ir ;.' pnivaij-n, 1 bi- klrn-ra -J J n.-.. I-J si. ki. -J (.11. Mastilo za rane. i »t.iirnira.-,» n-. Fijaker»ki prsni prašek, ^^.f Tannoelnninska pomadajj;^; tSioceiin ^HžijjiVEirK Grenka tinktura za ž«'lodee. UniverzalnaeistilnasolUuVrS;ai (prej iblferskn eseiva. ali praJko kapl;:.-o ini"- d..m.u> Medstvo proii ju^ledicam slabe invliave, novanal. Rahlo r.i7.t..ptja;.ue sred>'vo. ki ojiv^i t oi.iut l gld. Rnzvon itr.enovanih is.lelkov dobivajo *e še dn:go lu- in iitozentske farinareulirne sj.eri/i-litete. ki so bile pn vsiii .i\s;ri;~k;b C3.vifi>:i: -jznarijem* ler se na zalitevanje l.u"no in oeno pre-skrbljajo tudi predmeti, ko.iii ni v jal-r'i. Razpošiljanja ao posti vrie se lofno, a treba je -*-.......—ej posl.i.i; *e."ja ti.iri).'it,i j.o poštu-jiu poV2L'ju. 10,5- 5 Pri posiljatvi denarja po postni nakaznici stane porto dosti manj knkor po povzetjn.