Leto XXm„ It. 218 Upravmštvo; Liubliana, Puccinijeva ulica 5. Telefon it. 51-22 il il 51-24 laserjem oddelek ■ cjubljana Puccinijeva ulica 5 - Telefon « il-;!? do Jl-26 Podružnica Novo mesto: L|ubI lanska cesta 42 Računi: a u.)uDl|anskc pokrannc pri poštno čekovnem zavodu št 17.749. za ostale kraje Itnliie iervizio Conti Cori Post. No 11-3118 LflSfilfana, sreda 29* septembra 1943 Alle Angriffe der Sowjets geseheitert Der adnatisehe Halcu Split im Sturm genommen — Landung deutscher Gebirgsjager ani der Insel Korfu Aus dem Fiihrerhauptquartier, 28. Sept. Da s Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Kubanbriickenkopf wurden mehrere ortliche Angriffe der Sowjets abgewiesen. Die Slad! Temerjuk wurde planmassig zerstčrt und geraumt. Im Kampfraum siidostvvarts und ost-tvaris von Saporosehje setzte der Feind seine Durehbruchsversuche mit massier-tcn. zum Teil neu herangefiihrten Kriif-ten fort. Alle Angriffe scheiterten in er-bitterten Kampfen unter hohen feindli-cnen Verluslen Eine sowjetische Kampf-gruppe, die voriibergehend in unsere Stel-lungen eingebroohen war, wurde im Ge-fjenangriff zuriickgevvorfen. Am mittleren Dnjeper griffen die So-wjets wiederum die deutschen Briicken-kopfe erfolglos an. Die Kampfe gegen eini-ge unter dem Schutze der Dunkelheit iiber den Fluss gesetzte sehvvachere sowyeti-sche Abteilungen sind noch im Gangfe. Am mittleren Frontabschnitt halt der starke Feinddruck unvermindert an. Mehrere feindliche Angriffe an der Murmanfront vvurden zerscblagen. Leichte deutsche Seestreitkrafte ver-senkten im Sehwarzen Meer vor der Ta-mankuste ein sowjetisches Kanonenboot nnd auf der Reede von Anapa mehrere Nachschubfahrzeuge mit zusammen 2.100 Brt. ]fn Siiditalien hat sich der Drnck der Angloamerikaner. die neue Krafte ange-Iandet haben. wesentlich verstarkt. Wah-rend im Raume von Salerno alle Angriffe absrewiesen vvurden. haben sich unsere Truppen im F.aume von Fogpria planmassig vmn Feinde geiost und in die vorbereUe-ten Gebirgsstellunren zurtiekgezogen. Foggia wurde nach Zerstorung aller kriegs-\virhtigen Anlagen geraumt. In Nordostitadien und Dalmatien \vur-den starke Bandengruppen eingesehlossen, Sie gehen ihrer Vernichtung entgegen. Der adriatische Hafen Split, den die Ba-dogliotruppen zusammen mit komuristi-schen Banditen verteidigten, \vurde im Sturm genommen. Auf der Insel Korfu, deren verriiterische Besatzung die Ver. bindung mit den Angloamerikanern auf-genommen hatte. landeten nach Ablehnung Vsi sovjetski napadi izjalovljeni Jadranska luka Split v nastalim zavzeta — Izkrcanje nemških planinskih lovcev na otoku Krfu Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 28. sept. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja: Na kubanskem mostišču je bilo zavrnjenih ver- krajevnih sovjetskih napadov. Mesto Temerjuk je bi-'o po nBčrtn uničeno eines Ulnmatums deutsche Gebirgsjager. ! m izpraznjeno. ^ Von Kriegsmarine und der Luftwaffe I Na I»droč.m jugovzhodno m vzhodno vvirksam unterstiitzt zersehlugen sie den ! Zsporoaja je nadaljeval sovražnik svo. Widerstand des Feindes, brachten mehre- i > Poskuse prodorov z masovnimi delno na novo privedenimi silami. Vsi napadi so se re Tausend Gefangen.e ein und hesetzten ; die Insel. Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Ge-leites versenkten bei Fecamp ver der fran-zosisehen Kiiste zvvei brSasche Artillerie-schnellboote. Nordamerikanische Fliegerverbiinde ver suehten am gestrigen Tage im Schutze der Wolken iiber der Deutschen Buclit nach Nordvvestdeutschland einzudringen. Sie wurden von deutschen Jagdgeschvva-dern zum Kampfe gestellt und zersprengt. Dami; vvurde der vom Feui.de beabsichtige zusammengefasste Angriff vereitelt. Durch Bombenwiirfe auf mehrere Orte und Laml-gemeinden im Kiistenraum enstanden Verluste unter der Bevolkerung und Schaden i an VVohnhausern. In der vergangene- Nacht unternahmen britisehe Bomberverbande Terrorangriffe gegen Hannover und mit schvvacheren Kraflen gegen Braunschvveig. Dabei ent-standen Personenverluste und Zerstorun-gen in einigen VVohngebieten. Jšiger und Flakartillerie der Luftwaffe und Sicher-heitsstreitkrafte der Kriegsmarine brach. ten iiber dem Reichsgebiet und dem VVest-raum 56 meisU vlermotorige Bomber ziun Absturz. niča tiA' i^sUe poslanice zunanflh misistrov —■ satrost in solidarnost mlatiti narodov Berlin. 27. sept. R. Za tretjo obletnico trojnega pakta so včeraj govorili po radiu nemški zunanji minister von Ribbentrop. Duce kot zunanji minister fašistične italijanske vla de in japonski zunanji minister Šigemicu Njihove poslanice so prenašale vse nemške radijske oddajne postaje in oddajne postaje vseh držav, ki s© se piključile taboru trojnega pakta. Berlin, 28. sept. R. K včerajšnji proslavi tretje obletnice trojnega pakta piše »Vol-kiseher Beobachter«: Iz govorov državnikov treh zavezniških držav veje ne samo zavest usodne skupnosti. ki bol.i ko kdaj poprej veže vse tri države na življenje im smrt. marveč tudi zavest moči. ki jo predstavlja zveza mladih narodov in ki tvori temelj trdne vere v končno zmago. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Trikratni signal za neomajno borbo za boljšo bodočnost predstavljajo vsi trije govori. Mi vemo. za kaj gre. Z nami vedo to tudi fašistična Italija in junaška Japonska. Berlin. 27 sept. »Deutsche ciiplomatisch-portitiseh-e Korrespondenz« piše povodom obletnice trojnega pakta: »Ta pakt je položil temelje novega reda v Evropi rn vzhodni Aziiji ter zagotavlja tam živečim narodom žirijenjske možnosti. Ustvaril je politični mir in s tem pogoj za gosipodarskj dvig.« Korespondenca zaključuje svoj članek z besedami: »Tretja obletnica trojnega pakta ni povod za praznovanje, ker pada v zelo razborite in razgibane čase. S tem paktom združeni narodi pa lahko z zadoščenjem mislijo na ono uro. iw» so se združili v tem paktu, kajt' pravilnost tega pakta dogodki vedno znova potrjujejo.« Tokio. 27. sept. R. List »Asar« piše: »Poizkusi sovražnikov, da bi omajali fronto trojnega pakta z intrigami strahopetnih izdajalcev. so 9e izjalovili. Dogodki v Italiji so članice tega pakta še tesneje strnili. Mladi narodi vedo, da vodi k zmagi samo medsebojno zaupanje in najtesnejše sodelovanje.« Tokio, 27. sept. R. Neomajno zavezniško Trvestobo in odločnost Japonske, da vodi do kraja vojno na strani zaveznikov, je naglasil zunanji minister Sigemicu na svečanem kosilu, ki ga je priredil na čast zastopnikom držav trojnega pakta. Tesna povezanost Humunije z Nemčijo Bukarešta. 28- sept. R. Zastopnik ru- rr'i--:skega ministrskega predsednika in Hiranji minister prof. Antonescu je govor® o tretji obletnici trojnega pakt-* po rumun-skem radiu ir. je med drugim dejai: »Pri-st- > Rumuni je k trojnemu paktu je runi iiski nnerod izvršil po aahtevi svoje vesti in zavesti nsrodne samoohranitve. Ru-mr.nija vidi v tem paktu element enotnosti in reda na,pram skupni nevarnosti. Rumunija se bori in bo na i "J je borila za sigurno bodočnost svojega naroda. Bukarešta. 27 sept. TU Ob sprejemu nemškega prometnega ministra dr Dorpmolierja v Bukarešti je rumunski mmisteT za javna oei.3 in promet naglašal v svojem nagovoru tesno povezanost obeh držav ter podčrtava] stare odnose med Nemčijo in Rumunijo, ki so življenju rumunske države in naroda prinesli bogatih plodov Minister je nadalje dejal: »V zadnjem času sta Rumunija in Nemčija stali nasproti skupn- nevarnosti boljševizmu. ki je ogražal omiko in obstoj evropskih držav. Iz tega razloga stojita Nemčija in Rumunija ramo ob rami v vojni, da rešita neodvisnost naših držav Odkrito prijateljstvo, ki je nastalo v te.i borb' proti opasnemu skupnemu sovražniku, sta obe državj zbli-ii ter so se njuni stan stiki še bolj utrdili.« Hvaležnost Bsfgarife Sofija. 28. sept R. Bolgarski zunanji miiv-ster K i rev )e ime! sinoči po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Spominska svečanost cb obletnici trojnega pakta daje Bul-sariji možnost, aa izrazi svojo hvaležnost do Nemčije in njenih zaveznikov, ki so Bolgariji pomagali, da je lahko uresničila svoje nacionalne iedale immMmmn Rim, 28 sept. R. V nekem mestu, severne Ital;je je bila prva ustanovna sei° fašistične republikanske vlade pod predsedstvom Duceja Fiihrer je poslal Duceju ob tej priliki naslednjo brzojavko: »šefu fašistične republikanske vlade Italije Benitu Mussolvnru. Rim. Duce, z veseljem in zadovoljstvom sem sprejel vaše sporočilo o sestavi fašistične republikanske vlfculc Italije. Čast mi je, rta Vam sporočim, da je vlada velike nemške države priznala >d Vas sestavljeno no. vo fašistično republikansko vlado Italije ter je odločena v čvrsti zavezniški zvestobi nadaljevati ob njeni str"ni vojno do zmagovitega konca. — Adolf Hitler«. Istočasno jt priznala fašist:č'o republikansko vlado Italije tudi japonska vlada. Izmed držav trojnega pakta so prizna.e nc-vo repubPkanskc faš stično vlado Rumunija., katere predsednik Antoreseu je poslal Duceju prisrčno brzojavko, nadalje Bolgarija, Hrvatska in Slovaška. V 5 tednih 250 tankov Berlin, 28. sept. R, • Oddelek juiišnega topništva, ki je sodeloval že v bojih ob Dor.cu in Miusu je v prvih petih tednih uničil 250 sovražnih tankov. S tem je ta oddelek znatno pripomogel k uspehu v vojnem poročilu že ponovno imenovane 16. tankovske grsnadirske div^nije. na fb iz^rib? i na str novan;: 5 V nrct"kl; no v , _____.gg*-' J Manner, die Mussolini befreiten; Der Leiter des Handstreiches SS-Hauptsturmfuhrer Skorzeny empfangt die letzten Anvveisungen des kommandierenden Generals der Fallsehirmjager — Im Hintergrunde Manner der Waffen-SS und Fallschirmjager Možje, ki so osvobodili Duceja: Vodja udara SS Hauptsturmfiihrer Skorzeny sprejema zadnja navodila poveljujočega generala padalcev — V ozadju pripadniki oborožene SS in padalskih ect Gli uomini che hanno liberato il Duce: II Capo del Gruppo d'assa!to, centurione delle SS Skorzeny, riceve le ultime istruzioni dal Comandante generale dei pa-ra-cadutisti — Nello sfondo uomini del SS e paracadaiisti izjalovili v ogorčenih bojih z velikimi izgubami sovražnika. Sovjetska skupina, ki je predhodno vdrla v naše postojanke, je bila v protinapadu vržena nazaj. Ob srednjem Dnjepru so sovjetske čete znova brezuspešno napadle nemška mostišča. Boji proti manjšim v zaščiti teme preko reke prepeljanim sovjetskim cddelkom so še v teku. V srednjem odseku fronte se nadaljuje z nezmanjšano silo močan sovražni pritisk. Več sovražnih napadov na murmanski fronti je bilo razbiJh. Nemške lahke pomorske sile so potopile na Črnem morju pred Tamansko obalo i sovj:*tsk; toj)n'«arski čoln in v pristanišču Ansp? več dovoznih lad^j s skupno 2100 brt. V južni Italiji se je pritisk Anglo_ame-ričanov, ki so izkrcali nove čete, znatno povečal. Dočim so b":lj na področju pri Salernu vsi napadi zavrnjeni, so se naše čete na področju Foggije po račrtu ločile od sovražnika ter se umaknile na pripravljene pos:ojanke v gorovju. Foggia je lila po porušen-ju vseh vojaško važn'h naprav izpraznjena, V severno-vzhodni Italiji in Dalmaciji so bile mečne skupine tolp obkoljene in se pripravl a n/ihovo i:ničrn"e. Ja fa:ska 1 ki Split, ki so jo br-n I? Balnglijeve čete skupno s komumstier.imi ban j ti, je bila v naskoku zavzet?1. Na otoku Krfu, Č2^ar izdajalska posadka je ston;Ia v zveze z. Aiiglo-am?ridi'ni, --o ve po oilkl?n'tvi ultimata izkrcrli nemški ;-I:;n:s*slT.i IoAci. Od vojne morn-rice in po letalstvu usp?"n» poiprtj so zlcra:ii c ti por sovražnika, zajeli več tisoč ujetnikov in zasedli ctok. Spremljevalne !rd,je nekera nemškega konvoja so Potopile pri Fccavpu p el franco? lio o' alo cva b;i'a" ska tr.p >ifk i brza čo'n-1. SevsTOCarrer.'ški lrt»'sk: t »ldslki so poskušal- včeraj v o';'a';ov pr d^ t" čez Ner/iSki zaliv v ven:o.-ap idiiO Nemčijo. Oddelki lovcev so jih pri «11; k bo u ter jih razkropili. S t im bi' preprečen sovražnikov nr.meravani stinj ni r~pad Zaradi odvr£cn"h bomb ve? k a je v in podeš?ls»'h obriti na ptdr č'u so l pr b"valstvor.i :n šk'S'l i bi." *h. so i^.vrJili brftjnski .!)\ci H p otil t 1 ko top niš'vo skup -o z verr^Tftn mi rdi"lki vo:ns mornar cp so ' Cft Mi n -. l drž vn ni p ».l-roč e n i i n d zap.. n'tvi o e.n .6 :o večinj šii irnotoni h Lom n kov. cb La^r^tscn: Beriln, 28. s-jpt. R Na severnem o/seku vzhoc-ne fro.itr* so s? dan--9 b ji omejevali na delovanje izvidnic n u'v :n cdd'll:ov. Južno od Lacl' Ikcgi jezer" so uspešno za-vrn-!i roši lovci nanarl dveh sov j tskih čet h- dosegli s pozaei*!-m u 'n-ccm zbol šanje svojih postojank. Sovjetsk' ;n-o'inapxd je ost il b; ez uspeha kljub močni topniški podpori. Ha:!i baji v Italiji Boston. 28. sept R Ameriška poročevalska služba je včeraj objavila o bojih v Italiji: Boji. ki se vodijo sedaj v Italiji, so najbolj hude borbe, kar jih je bilo izvojevanih v Sredozemlju po bitki pn El Alamcinu pred enim letom. Alžir. 28. sept. R. Severnoameriški vrhovni poveljnik je v javni izjavi zahteval še večje napore ameriških ladjedelnic. Dejal je- Ameriške čete. ki se sedaj bore v Sredozemlju, so popolnoma odvisne od ladij, ker jih loči silna oddaljenost od njihove domovine Velik uspeh nemških letalcev v Sredozemlju Berlin. 28. sept R. Včerajšnje poročilo nemškega vrhovnega poveljništva je javilo napad nemških bojnih in 6trmoglavnih letal na ladijske cilje na Egejskem moTju O tem napadu se doznavajo še naslednje podrobnosti: Uspeh teh nemških leta! se je medtem še povečal. En sovražni rušilec in ena tovorna ladja sta bila potopljena ep nadaljnji rušilec in ena tovorna ladja hudo poškodovana, tretji rušilec in še neka tovorna laaja pa zadeta z bombami. Poleg tega je bilo večje število manjših vojnih ladij zadetih z bombami. Nemški lovci, ki so spiemljali ta letala, so sestrelili dva angleška lovca tipa »Spitfire«. Lastnih izgub ni bilo. Angleži potiskalo Viktorja Emanuela vstran Negušev protest Stockholm, 28. sept. TU. Ako sta italijanski kralj in njegov izdajn;ški general Badoglio pričakovala od svoje zarote s sovražnikom posebne časti in ugodnosti, sta morala spoznati, da ne moreta računati na angleško zahvalo. Tako javljajo iz Stockholma, da bodo Vjktorja Emanuela najbrže prepeljali v Kairo. Izšel je predlog da bi ga poslali v Anglijo, toda predlog je bil odbit. Prav tako se ne zdi primerno, tla bi se izdajalski kralj mudil v severni Afriki. Abesinski neguš tudi misli, da je napočil čas. ko se lahko znese nad Viktorjem Emanuelom iu nad Badcglijem. Za sedaj je »po svojem diplomatskem zastopniku« v Londonu proU^t r»;, ker se Vikfor Ema-nuel naziva »cesa; Abesirije«, ko je edini pravomr čni vladar v Abesiniji venoar on, neguš Tudi nas'cv tvojvoda A 'is Abebe«, ki si ga je Badcglio dal svoj čas podelHi, negušu ni po volji ter utemeljuje svoj protest s tem. da Badoglio tega naslova ni dobil podeljerega pravomočno od njega, neguša. Iz tega je razvidne kako malo spoštovanja in uvaževanj 3 je deležna v sovražnem taboru izdajalska sodrga. Vsakdo si lahke br še svoje čevlje ob njo. Tn tako bo tud: c stalo. Pii italijanskem narodu pa je ta kral"'. ki se je zatekel v varstvo svojega sovražnika, izgubil zadnje spošto-va je. kakor javlja nek^ poročevalec bern-r.kc^a Bunda« v svojem petopisu iz Tta-1 je. Zii c di loprvšč ne klike okeli Viktorji Emanuela "'n BadoglMa, pravi švicarski dopisnik, st3 itrlijanski narod in kraljevi c'om popolnoma cdtrgana drug od dru- ffin-a n - —. - ^ - Cl5V23i!a pr java aktivnih vc-|s?U ti c^cfc blvss jugoslo-vanske vrjske, trcrnarice ter eražništva \°si aktivni častniki, vojaški uradniki, orcžriki jn podčastirki se morajo javiti in to: 1. častniki in vojaški uratlmki dne 29. t. m. od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 2. aktivni podčastniki orožniki in godbe, niki 30. t. m od 8 do 12. in od 14.30 do 17.30 na vojaškem uradu Pokrajinske uprave. Poljareka cesta 2. Kot dokument morajo prinesti » se hoj osebno izkaznico. Opravičeni zaradi bolezni so samo tisti, ki predložijo zdravniško spričevalo po legitimirani osebi. Pesem sleveashe domo-branske leg je Odziv fantov in mož na poziv k vstopu v domobranske vrste je trajno velik. V zadnjih dneh prihajajo fantje tudi v večjih skupinah in prepevajo pri tem borbene popevke. Priobčujemo eno od teh: [jegi jonarji. domobranci svojo zemljo ljubimo Polja plodna, gore smele tn domove bele. Cerkve mnoge in dohne. reke bistre m pečine. V boj. v boj. v boj! 7.a dom v boj. v boj! In sovragu kletemu smrt! Kri slovenska je zavpita, kliče v \-isoko nebo. Srca mrtva govorijo: .Ve pozabite nas nikdar! Naša borba zalo ie sr\ eta. dokler gruda ni V boj. v boj.. oteta. Z nami. bratje, je pra\ica. z nami vsemogočni je Bog. On nas \ odi. pot je pra\ -a. ne bojimo se zaprek. Sume nam v pozdrav šumijo in studenci V boj, v bo j... žuborijo. Lastite vrste s/ preglejmo in pokonci vsi glai'6. V desni puško, r levi baklo, in tako hitimo skoz noč. Pest je klena, srce je vroče, narod naš V boj, v boj... umreti noče. Obletnica Alcazarja Madrid, 28. sept. R. Včeraj je bila proslavljena tretja obletnica osvoboditve Alcazarja v Tcledu s svečanostjo za padle junake, ki 90 obranili to starostevno špansko trdnjavo pred boijževiškim navalom. Vpczzo: cent« 8*9 Izhaja vsak dao razen ponedeljka M-a c e £ a i a a znaša mesečno Lir 18.—, K inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jo* trom« Lir 36.50. Uredništvo : LjaMjana. Puccinijeva ulica št. 5. — Telefon štev. 31-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi •« ae vračajo. Tutti gli attacchi sovietici Salliti H porto adriatioo di Spala to presso d'as-salto. — Sbarco di cacciatori delle Alpi tedesehi soll'isola di Corfu Dal Quartier generale del Fubrer, 28 setrtembre. II Comando Supreno tedesco comunica: Sulia testa di ponte del Cuban sono stati respinti parecchi attacchi locali sovietici. La citta di Temerjuk fu secondo i piani distrutta e sgombrata. Nel settore a sud-est e ad est di Sapo-rosje il nemico continuava i suoi tentativi di infiltrazione con masse di forze, in par-te con nuove forze portate sul pošto. Tutti gli attacchi in esasperati combattimenti fallivano con gravi perdite per il nemico. Un gruppo sovietico, penetrato transito-riamente nelle nostre posizioni, veniva re-spinto in un contrattacco. Sul Nipro entrale i sovietici attaccava-no nuovamente con insuccesso le teste di ponte tedesehe. Combattimenti contro pic-coli reparti sovietici, che difesi dalle tene-bre avevano varcato il fiume, sono tutto-ra in corso. Nel settore centrale del fronte contlnua la forte pressione nemica con forza non diminulta. Parecchi attacchi nemici sul fronte del Murman furono infrantl. Leggere forze navali tedesehe affonda-vano nel Mar Nero davanti alla costa del Taman una cannoniera sovietica e nel porto di Anapa parecchie navi di traspor-to. con un totale di 2.100 ton. NellTtalia meridionale e cresciuta con-siderevolmente la pressione degli anglo-americani che sbarcarono nuove truppe. Mentre nella zona presso Salerno veniva-no respinti tutti gli attacchi, nel settore d i Foggia le nostre truppe si stacca vano, secondo i piani, dal nemico e si ritiravano in posizioni montagnose gia preparate. Distrutti tutti gli impianti d'importanza bel-lica, Foggia veniva sgombrata. Neiritalia nord-orientale e in Dalmazta forti gruppi di banditi venivano circonda-ti; e imminente la loro distruzione. II porto adriatico di Spalato, difeso dalle truppe di Badoglio insieme ai banditi co-munisti, veniva preso d'assalto. Sull'isola di Corfu, il cui presidio traditore si era alleato con gli anglo-americani, poiche fu respinto 1'ultimatum, vi sbarcarono cacciatori alpini tedesehi. Con 1'appoggio effl-cace della marina da guerra e dell'aviazi-one essi infransero la resistenza nemica, fecero migliaia di prigionieri ed occupa-rono 1'isola. Navi che accompagnavano un convogrllo tedesco affondavano presso Fecamp, davanti alla costa francese, due motoscafi celeri britannicl. Reparti delFaviazione nord-americana tentavano ieri con la protezione delle mi-bi di penetrare oltre il golfo germanico nella Germania nord-occidentale. Costret-ti al combattimento da caccia tedesehi, essi furono dispersi. Cosi fu impedito l'at-taeco compatto che si proponeva il nemico. II getto di bombe su parecchie loca-Ifta e eomuni di campagna lungo la costa, causava perdite tra la popolazione e dan-nergiava čase private. La notte traseorsa. reparti di bombar-dieri britann'ci eseguivano attacchi terro-ristici sul Hannover e con forze minori sul Braunsehweig. Si ebbero perdite tra la pono'azsih: »Prišel bo svet' Mihel v vinske gor ce, grozdje b:mo prešali. nili bcrr.o vmce ...« žej. e duše, ki so doslej strada.e okrepčila iz sečnih grozdnih jaged, se ob Mihelovem lahko spet okrepijo. Po malem se pr č-enja trgatev. Portugalka ali p:trgavka, kakor ji pravijo Dolenjci, je srečno opravljena. O ostali trgatvi pa peročajo iz Krške doline, da je grozdje pod Gorjanci šibkejše k;kor lani. pac za.act: letošnjega nezadostnega škropljenja. Bolje je na Trški gori ~> .srl n i e.em bregu vzdolž Krke. Grozdje lepo dozoreva, le dolgotrajni in močni nalivi mu utegnejo škodovati. A ne samo vinogradniki, tucli ostali na-š; kmetje poznajo m osro lepih in zanimivih rekov, zasnovanih na Mihelovem godu. O sv. Mihaelu žene hudič ooihe spat. če o sv. Mihaelu žerjavi še ne gredo, pred božičem k nam z me še ne bo. če ptice selivke pred sv. Mihaelom ne lete, se pred božičem ni bati zime trde- Toda. če sv. Mihael v želodu leži obilno nam bež-č s snegom pognoji. Letošnjo jesen še nismo imeli slane in to je po kmečki sodbi dobro, kajti slana pred sv. Mihaelom obeta hudo zimo. Ce na Minelovo sever vleče, ve-1'ko zimo in sneg cbeče. In če o sv. Mihaelu grmi, veliko viharjev poz mi buči. — Vzd !c in. sever z M haelom v boj, gorje ti pozimi i za pečjoj. . ! Letos smo za Mihelovo dobili dež. V noči od ponedeljka na torek je močno deževalo. Barometer se s cer v glavnem drži na črti 762 mm. vendar je nemiren. Deževno vreme je domala izenačilo dnevno in nočno temperaturo. Prišel je čas. ko gremo na cesto r.e samo z dežn^tom. marveč tudi v plašču, ponoči pa se prileže tepla odeja. V torek čez dan smo imeli 14 6° C, včeraj zjutraj pa 11.4« C. Hočeš nočeš se moramo sprijazniti z nevšečnostmi jeseni, zato je najbolje, da voljno čakamo, kaj nam prineso bodoči meseci. Sv. M'hel je, kakcr pravijo kmetje, leto zaprl, sv. Jurij ga bo pa spet odprl. * » Operno gledališče v Gradcu bo imelo v novi sezoni pretežno wagnerjanski spored. Izvajali bodo- vsa večja Wagnerjeva dela. in sicer: >,Rensko zlato«, -.Letečega Hrlardca«, »Tannhauserja«, »Lohengrna«, »Mojstre pevce« in »Tristana in Iscldo«. * Obnovitev tvomice lavcndlovega olja na Krimu. Pod nemško upravo je bila nedavno na Krimu vnovič izročena obratu tvornica lsvendlovega olja. Površina, ki je bila obdelana s to dragoceno rastlino, je v Sovjetski Rusiji znašala nazadnje 5000 hi in dobršen del tega je odpadel na Krim * Japonski rudarji so bili deležni posebne pohvalo. Njim v čast je po radiu izpregovoril gospodarski minister, ki je sporočil zahvalo japonske vlade, ker so v vseh rudnikih ne samo dosegli zahtevano količino dobave, marveč so jo ponekod celo presegli. * Zaprle pariške restavracije. V teku zadnjega leta so oblast v a zaprla v ParJzu okrog 600 restavracij in gostišč, vse zavoljo pregreškov zoper določbe o oskrbi z živili, ali kratko zaradi črne borze. Razumljivo. da imajo pariški restavraterji težavno stališče, ker v Parizu ne manjka ljudi, ki si lahko tudi v danačnjih časih privoščijo izdatno kos'lo in večerjo, naj stane kar heče. Toda skrb za splošnost re more vpeštevati takih izjem, zato so določbe stroge. V zadnjem času je bilo zaprtih 20 bolj ali manj znanih restavracij. * Požarna katastrofa v hotelu. Iz Hou-stona (Teksas) poročajo, da je nastal v velikem hotelu ogromen požar, ki je zahteval številne žrtve. Hotel je bil na glasu kot zavetišče starejših ljudi, ki so ljubili mir in udobje. Vzrok požara ni znan. Doslej so ugotovili, da je zgorelo 36 ljudi. Zahvala Vsem. ki so našemu nepozabnemu D e j a -nu S u v a j d ž i č u . stotniku 1. razr.. skušali ob nesreči pomagati in so sočust\x>vali z njim, , vsem. ki so nam v teh dneh težke preizkušnje stali z ljubeznijo ob strani in nam hladili krvavečo rano. vsem. ki so njegovo krsto pokrili s cvetjem ter v tako častnem številu prihiteli k poslednjemu slovesu, posebno pa njegovim tovarišem in vsem slovenskim brambovcem. ker so se s prelepimi besedami zvestega stotnika g. Albina C.erkvenika tako možato poslovili od njega, ki je za srečnejšo bodočnost slovenskega naroda doprinesel najdragocenejšo žrtev. naj prisrčne jše izrekamo svojo najtoplejšo Zuhvaio. Ljubljana. 28. sept. 1943. Ksenija S u v a j d ž i č , soproga, s sinkom, General Leon Rupnik s soprogo. Poziv mterabancem Pozivam v Ljubljani bivajoče intemi-rance, ki so se po 8. septembru 1943 vrnili iz. taborišč v Ljubljano, da se od 29. septembra naprej med 8 in 10. uro zglasijo na Upravi policije, I. nadstropje, soba št. 9. Zglasitev jc potrebna zaradi sestave i-az-vidnice- Predsednik komisije za izpust internirancev. u— Pogreb odvetnika dr. Iva Benkovi- ča. Ob lepem septembrskem nedeljskem soncu je nastopil dr. Ivo Benkovič zadnjo pot na svoje začasno počivališče pri Sv. Križu; za stalno si je izbral pokojnik po svoji zadnji želji svoj tako ljubljeni rojstni kraj Kamnik poieg svoje matere. Ko mine vojna vihra, se bo tudi ta njegova zadnja želja izpolnila. Za krsto je stonal globoko užaloščeni s;n z nečakinjami. Na Žalah se je zbrala lepa množica, častno so bili zastopani pokojnega ožji rojaki iz Kamnika, da izkažejo pokojniku zadnjo čast; mnogo je bilo tudi njegovih osebnih prijateljev. Pogreba se je udelež 1 tudi prorektor g. dr. Slavič, dekan pravne fakultete in njegov sosed g. dr. Polec in profesor dr. škerlj. Sodišče je bilo zastopano po vrhovnem tožilcu dr. Stuhcu, podpredsedniku apelacijskega sodišča g. dr. Doli-narju in predsedniku okrožnega sod'šča g. Hudniku. številne stanovske tovariše je vodil predsednik zbornice g. dr. žirovnik: prisoten je bil tudi njegov nekdanji šef iz Trsta g. dr. Matej Pretnar, častno je bilo zastopano uradništvo iz Trboveljske premogokepne družbe z direktorjem g. Geržiničem na čelu. Pclnoštevilno so se udeležili pogreba gospodje od družbe Pax z g. Kopačem. Splošno bančno društvo je zastopal ravnatelj g. Tavčar, zavarovalnico >.-J->u.nav« pa številno uradništvo. Slovenski gospodarstven ki so bili zastopani p;> gg. dr. Slokarju, Volku, Bonaču, Kli-narju ;n drugih. Dr. Remec z ostalimi strankinimi somišljeniki je zastopal bivšo SLS, katere državni poslanec je bil pokojnik dolgo vrsto let. Prisotna je biia tudi usmiljenka s. Leopold na, ki je potrpežljivo stregla pokojniku v njegovi skoraj štiri mesece trajajoči težki bolezni. Številni venci so pričali o simpatijah in ljubezni, ki jo je užival pokojnik. Ko- je padala polagoma gruda položena od številnih rok tužnega zoora na krsto pokojnikovo, obrnjeno proti Kamniku, so zamolkli streli izza Golovca kazali na resnost dobe- v kateri živimo-. Tako resna jc bila tudi zad-r.ja pot dr. Iva Benkoviča. " u— Himen. V župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani sta se poročila g. dr. Comellini Agostino, zdravnik in gdč. Sonja Nedelj-ko, uradnica. Obilo sreče! u— Verižna ograja, ki ovira promet. Na Marijinem trgu in pred glavno pošto urejajo promet pešcev posebne verižne ograje, ki so svoj smoter dosegle v polni meri. Lani je bila podobna ograja postavljena tudi v šelenburgovi ulici ob stiku s šubičevo ul:co. Razlogi r-r.jo niso. bili prometnega značaja. Ker so sedaj odpadli, bi bilo umestno, da mestna občina cgraji čim prej odstrani ker sta na preozkem hodniku prevelika cvira pešcem. Ker je pešcem odprt tudi drugi hodnik, naj se odstrani obenem vsaj del verige med prvima stebroma v Zvezdi, ki ovira ravno pot. Sedaj morajo pešci, r.e da bi jim bilo treba prekoračiti cesto, stcpat'i na tirnice tramvajske proge in so v stalni nevarnosti, da jih doleti pri neprevidnosti nesreča. u— Oddaja odrezkov septembrskih živilskih nakaznic. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo prevzemal odrezke septembrskih živilskih nakaznic v sobi št. 8 v Mestnem domu na Krekovem trgu št. 2/II, po naslednjem redu: dne 2. oktobra pridejo na vrsto trgovci z začetnico A, 4. oktobra trgovci z začetnico B, 5. oktobra z začetnicami C do P, 6. oktobra z začetnicama G in H. 7. oktobra z začetnicama I in J, 8. oktobra z začetnimi zlogi Ko do Kom. 9. oktobra z začetnimi zlogi Kon do konca, 11. oktobra z začetnico L. 12. oktobra z začetnim zlogom Ma, 13. oktobra' z začetnimi zlogi Me do konca, 14. oktobra z začetnicama N in O, 15. oktobra z začetnimi zlogi Pa do Pir, 16. oktobra z začetnimi zlogi PI do konca. 18. oktobra z začetnicama R in S, 19. oktobra z začetnicama š in T, 20. oktobra z začetnicama U in V ter 21. oktobra z začetnicama Z in Ž. Od pekov bo mestni preskrbovalni urad prevzemal odrezke tako, da pridejo na vrsto 22. oktobra peki z začetnicami A do J, 23. oktobra z začetnicami K do O, 25. oktobra z začetnicami P in R ter 26. oktobra z začetnicami S do 2. Trgovci in peki naj oddajajo odrezke samo zanje določena dni in po določilih, ki so bila že večkrat objavljena. u— Na II. ženski reaini gimnaziji v Ljubljani (poslopje Trg. akademije) se bo vršilo vpisovanje za šol. leto 1943 44 po sledečem redu: v I. razred v petek 1. oktobra od 8—11 za učenke od A—M, od 14—17 za učenke N—2 v učilnici št. 6 (III. nadstropje): v II. razred v petek 1. oktobra od 8—11 v učilnici št. 4 in 5 (II. nadstropje): v III. razred v soboto 2. oktobra od 8—11 v učilnicah št. 6. 5 in 4; v IV. razred 2. oktobra od 14—17 v učilnicah št. 6 in 5; v V. razred 2. okt. od 14 do 17 v učilnici št. 4 in v fizikalni dvorani: v VI.. VII. in VIII. razred v ponedeljek 4. oktobra od 8—11 v učilnicah št. 4. 5 in 6. Učenke s tujih zavodov se bodo vpisovale 4. oktobra od 15—17 in 5. oktobra od 9—11 v učilnici št. 6. Podrobna navodila so na šolski oglasni deski v Trg. akademiji. u— Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem ličnem zavodu. Kongresni trg 2. Redno vpisovanje za šolsko leto 1943 44. se vrši dnevno Informacije in prospekti interesentom na razpolago. Ravnateljstvo. u— Knjižnica Pokrajinske delavske zveze (prej Delavske zbornice) na Miklošičevi cesti 22 v Ljubljani je odslej odprta za stranke vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od 14. do 18. ure zvečer. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, ki se zadostno legitimira. u— Ako želite imeti na Vašem radio aparatu odblokirane srednje valove v enem dnevu, prinesite radio takoj tvrdki »EveresU, Prešernova 44. DBŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 2. oktobra, ob 16.30: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 18 lir navzdol. Nedelja. 3. oktobra, ob 15: Veliki mož. Izven. Cene od 18 lir navzdol. OPERA Sreda, 29. septembra ob 16.: Thais. Izven. 25. predstava. Cene od 32 lir navzdol. * Tredsezona v Operi. Opera bo pričela letošnjo predsezor.o v sredo 29. t. m. Ponovili bodo Massenetovo opero »THAIS*, delo, ki je bilo izvajano v lanskem repertoarju in je imelo lani 24 repriz. tako da bo prihodnja repriza 25. Izvajalci: Atanael-Primožič, Nicias-Lipušček. Pa-Irmon-Lupša, suženj-Dolničar, Thais-Heybalova. Krobila-Mleinikova Mirtala-Polajnarjeva. Albi^a-Golobova. Dirigent: N. štritof: režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; koreosrsf: inž. P. Golovin: načrti za kostume: J. Vilfanova. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškar-jeva, Kirbos in Pogačar. RAD?© LJUBLJANA SREDA. 29. SEPTEMBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.0U—9.20: Poročila v nemščini in siovenšjini. 12.20—12.3J: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini ln slovenščini. 12.50—14.00: Operetna glasba. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska glasba. 15.00: Foročilo nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Zabavni koncert. 19.00—19.30: -Lepe pesmic — poje sopranistka Ksenija Vidali, pri klavirju L. M. škerjanc. 19.30—19.50: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. 19: Napoved programa za nasiednji dan. 19.50—20.00: Mala msdigra. 20.00— 20.20: Poročila v nemščini. 20.20—21.00: Lahek ritem. 21.00—22.00: Lepi napevi. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. Nova tramvajska tarifa Uprava mestne električne cestne železnice sporoča, da v petek 1. oktobra etepi za vožnje na mestni električni cestni železnici v veljavo nova tarifa z enotno ceno po 1 liro- da bo vsaka vožnja za eno smer r.e glede na daljavo in prestopanje veljala eno liro. Vse olajšave in znižane voznine odpadejo ter bodo odslej vsi poteki brez izjeme plačevali enako voznino. Tudi znižani jutranji in povratni vozni listki odpadejo. Cena za prtljago in pse bo cd 1. oktobra dalje znašala 1 liro. Pač pa ostanejo v veljavi samo bloki, ki jih prodajajo- sprevodn l:i z 10% popusta, torej 10 kom. voznih listkov po eno liro skupaj za 9 lir. Mesečni vozni listki bedo za določeno proge veljali 60 L. za vse proge pa 120 lfr, dijaški vezri listki bodo veljali 25 lir in delavski tedenski vozni listki za po 4 vožnje na dan bodo veljali 8 'lir. Gospodarstva Poslovanje Borze dela Borza dela v Ljubljani je izdala poslovno poročilo za leto 1042, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Po likvidaciji Pokrajinskega ravnateljstva deia jc lani obstojala Borza dcia v Ljubljani kot edina javnopravna samoupravna ustanova za posredovanje dela. Y njeno pristojnost spadajo poleg poslov, ki so bili določeni žc v uredbi o preskrbovanju brezposelnih delavcev iz leta 1937, še izplačevanje poopor, izdajanje poslovnih knjižic in izdajanje objav za znižano vožnjo na železnicah. Od 1. maja 1942 je organizacijsko stanje uradov javne 6iužbc posredovanja dela v Ljubljanski pokrajini naslednje: a) Urad Borze dela vrši posle Pokrajinskega namestitvenega urada, poleg tega pa obstojajo okrajni namestitveni uradi \ Logatcu, Novem mestu, Črnomlju in Kočevju. Za izvrševanje poslov občinskih namestitvenih uradov &o bili poverjeni občinski uradi, ki delo izvršujejo v prenesenem predlogu na svoje stroške. V poslovnem letu 1942 se je stanje osebja nekoliko zmanjšalo od 27 na 23. Prispevki za javno službo posredovanja dela se predpisujejo skupaj z bolniškim zavarovanjem in jih predpisujejo ter izterjujejo organi delavskega socialnega zavarovanja. Ti prispevki sc delijo tako, da dobi Visoki kcmisariat 3%. borza dela 92^. organi delavskega zavarovanja pa prejmejo za upravne stroške 5%. Za podpiranje brezposelnih dclavcev :n nameščencev jc leta 1942 šlo 65,4% vseh izdatkov. V teku leta je nazadovalo število podpirancev, ker je padlo število novih brezposelnih in sc v drugi polovici leta n"So izplačevale izredne podpore. Vsega jc bilo izplačanih lani 582 000 Ur redrvh podpor ir. 780.000 lir izrednih podpor, skupaj 1.462 000 lir. Od izplačan h podpor so prejeli podpirane i v mestu Ljubljani 66,1 n'o v ljubljanski okolici 23.6%, v novomeškem okraju 4.4°'o. v kočevskem okraju 3.7%. v čmomcljskem okraju 0 6% in v logaškem okraju 1 7P'<>. Dve tretjini plačanih podpor jc odpadlo trrci na Ljubljano. Statistika registriranih brezposelnih dclavcev in nameščencev obsega le r.m osebe, ki so ostale po prejšnji t-lu/bi brc/ posla (nt obsega oseb, ki prvič iščejo zaposlitev). Število registriran i! brczposc'nih je bilo najvišje ob koncu junija 1941. k;j je znašale 8244 oseb, v začetku lanskega leta je padlo na 5099. ob koncu lanskega leta pa na 903 osebe. V teku lanskega leta jc bilo 17.771 pr-jav brezposelnosti in 21.%7 oajav. Od vseh odjav je odpadlo 14196 na odjave zaradi izvršenega posredovanja dela. 7771 pa na odjave iz drugih razlogov. Od skupnega števila registriranih brezposelnih dclavccv in nameščencev je v začetku lanskega leta odpadlo na Ljubljano 70.8%. cb koncu leta ra °3°/o Lani jc bilo izvršenih za 113°/o več posredo vanj za namestitev kakor leta 1941 Nadalje je Borza dola v toku lanskega leta l/.dala 7980 poslovnih knjižic. Gospodarsko finančno poročilo navaja, da jc znašala čista imovina likvidiranega Pokrajinskega ravnateljstva za delo po stanju z dne 30. junija 1942. kakcr jo jc prevzela Borza dela, 2,574 000 lir. Aktiva so bila skoro v celoti v raznih terjatvah, le manjši znesek je odpadel na bančno blago. Da bi bolje naložila likvidna sredstva (okrog 3 milijone lir) jc Borza dela po odobiitvi Vi sokega komisarja pričela nalagati svoja sredstva po višji obrestni meri v posojila osebam in podjetjem m ic na ta način dovcl.la in izplačala posojila 320.000 lir. Ob koncu leta pa je bilo dovoljenje za podeljevanje posoj'1 preklicano. Pri mestni občini je Borza ocla pokrcnila akcijo, da se šest različn.h pesojil. ki jih ma mestna občina, združi \ eno z enotno obrestno mero in amortizacijsko dobo Ta akcija je bila zaključena v letošnjem letu Iz bilancc te razvidno, da znaša vrednost nepremičn n 3.09 mHijona lir. dolgoročna posojila 3.74 :n kratkoročna posojila 0 32 milijona lir. Terjatve so znašale ob koncu leta 5 20 milijona iir. bančne naložbe p« 4.8 nvli jona lir. Od skupne vsetc 4 49 milijona lir terjatev oupade na terjatve v Nemčiji 3.34, v Srbiji 0.79 in v Madžarski 0.35 milijona lir Bilančno pasivo predstavlja predvsem re zervni sklau v višini 17.0 milijona lir, medtem ko znašajo ostale obveznosti Ic 386 000 lir Stanje rezervnega sklada jc ugotovljeno r\a podlagi gospodarstva imovine, ki jc ostalo v Ljubljanski pokrajini, in one imovine, kj je črtala izven Ljubljanske pokrajine. V teku preteklega leta se je rezervni sklao poviiaJ za 275.000 lir, kolikor jc znašal poslovni prebitek. Proračunsko gospodarstvo obsega tri proračune, in sicer za urad Borze dela. za upravo posestva v Slomškovi ulici 16 (bilančna vrednost 1.43 milijona lir) in na upravo posestva Slape (bilančna vrednost 1.67 milijona lir). Glavni vir finančnih sredstev pa je prispevek za Borzo dela, ki zna^a eno petino prispevka za bolniško zavarovanje. Za Boizo dela je bilo lani pri organih delavskega m nameščenskega zavarovanja predpisanih 2.88 milijona lir. od tega je odpadlo na Bi-rzo dela 2.65 milijona !;r (92%). Pobrane doklade pa so oejansko znašale v korist Borze dela e 2.16 milijona iir. Upravni stroški fo znašali v teku lanskega leta 809.000 lir. od česar odpade 120 000 lir na 5% bonifikacijo organom delavskega zavarovanja. psdlago za domsčo knjižnico si najbolj poceni ustvarite če se naročite na knjižno zbirko »Dobro knjigo«. Vsi njeni romani so taki. da jih boste radi vedno na novo jemali v roke. Vsak mesec izide po ena knjiga. Povprašajte v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« v Narodni tiskarni. BRIVSKI POMOČNIK verzir.m. išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec«. 16472-1 ZA POMOČ: v gospodinjstvu iščem kakršnokoli zaposlitev. Sem 15 letna, krepka, zdrava in nadariena deklica, vajena gospodimskih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra roll »Potrebna pomoči«. 16434.1 GOSPODINJA dobra in varčna kuharica, išče službo samo k boliši družini. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Poštena in varčne«. 16154-1 GOSPOD. POMOČNICO zdrjvo. močno, iščem. Plača dobra Naslov v ogl. odd. Jutra. 16431-la DEKLE za vsa gospodin ska dela sprejme takoi Mencinger T., Sv. Petra C. 45. 16414-1 a POSTREŽNICO dobro kuharico, sprejme takoi d\oč!anska družini. Predstaviti sc od 13. do 16. ure. Prekmurska ulica 5-1., za bežigrajsko gimnazro. 16443-la POSTREŽNICO za e do 3 ure dnevno ziu-trai ali po dogovoru, v središču, iščem. Naslov v ogi. odd. Jutra. 16452-la KROJAŠKEGA pomočnika za vsa dela sprcime modni salon za dame in gospode. Oroslav Slapar, Šmamnska c. 8. 16453-la SLUŽKINJA poštena ali postrežnica dobi takoi dobro službo pri štiričlanski družini. Naslov v ogl odd. lutra. 16475-la FRIZERSKO pomočnico takoj sprejme salon Kos, Mestni trg 3. 16473-la POSTREŽNICO ki zna kuhati, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16459-1 a BREZOVE METLE držaje za lopate, omcia itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Blemeisova 29 in Maistrova 10. 16451-6 PISALNE MIZE stole, omare, stehže B:ez posredovalca«. 16463-20 jgjum SEPARIRANO SOBO z 2 posteljama in souporabo kopalnice oddam takci. Naslov v vseh posl. Jutra. 16468-25 OPREMLJEN KABINET z uporabo kopalnice, oddam s 1. oktobrom rednemu go-stv,du. Naslov v ogl. odd. lutra. 10446-23 SOBO opremljeno, lepo. oddam. Staničeva 6. 1V Boaminu ie gostilna, milost va gospa,« se je drznil kočijaž oporeč', s,tam bi lahko z vso udobnostjo-jedli in irn-rda tudi prenočil"'; gotovo bi bilo bolj primerno. Ce bi kdo pr šel mimo in bi v?s vide!, d i sedite ob cesti, težko da bi se s r Harry f oglašal s tem ...« »Preklicano, Tomaž ali ne morete st". riti kar vam pravim?« je odgovorila gospa in sama cdprla vratca in kren la čez blnt-o cesto in dekaj izzivalno privzdignila obleko nad gležnje. Ubogi sir Harry. je pomisl'1 kočijaž, s tak;mi rečmi se mora vsak dan b-sti. V manj ko petih minutah jih je vse zbrala na travi cb cesti: varuško,' ki se je bila komaj zbud la m je okroglo mež kala z očmi, in otroka, ki sta začudeno gledala. »Pijmo ale,« je rekla Dona. >saj ga imamo v jerbasu ped sedežem. Da. James, tudi ti ga dobiš.« In je sedela s spodnjicami zraven sebe in s spuščeno oglavn co, in srebala pivo kakor ciganska beračica. era s koncem prsta daiala pokušati dojenčku in se hkratu nasmihala kočijažu. kakor v znamenje, da ni huda nanj zaradi njegeve trme in stresanja med vežnjo. »Vidva morata tudi piti, saj ga je dovolj za vse,« je dejala, in moža sta morala pi-ft z n "o "in se pri tem ogjbati varuškinih , oči. Tej se je zdelo vse ta početje prav ta-| ko nespodobno kakor njima, in na tihem si je želela, da bi bila v mirni gostilniški sebi, kjer bi iahko s čisto, toplo vodo umi-la otrokoma cbraz in reke. »Kam se vozimo?« je že stoti č vprašala Henr jeta in z grozo pogledala okrog se. be. Obleko je bila tesno pritegnila k sebi, da s? ji ne bi umazala, s. Ali bo že konec potovanja in bomo kmalu doma?« „Zdai se peljemo drugam domov,« je rekla Dona, »v diug. mnogo lepši dom. Tam boš lahke prosto tekala po gozdih :n s; mazala obleko pa te Prue nc bo zmerjala in ne bo nič za to.« »A jaz si nočem mazati obleke, domov hočem.« je vzkliknila Henrijeta, in ustnice so ji zadrhtele. Očitajoče se je ozrla v Doro. nato, morda ker je b'la preveč utrujena — saj je b'lo vse tako nenavaino- to potovanje, sedenje ob cesti, pogreša'a je enakonierje svojega vsakdanjega življenja — je zajokala, in James ki je bil dotlej miren in zadovoljen, je široko odpri usta in soglasne zatul i. »Nu, nu, ljubčka, nu, dragca moja- grd' jarek in bodeča meja jima nista všeč « je dejala Prue in ju objela oba hkratu. in nekaj neskončno pomembnega v njenem glasu se je obračalo h gospe, povzročitelJici vse te prekucije. Dcna. ki se ji je zbudila vest. je poskeč -la in z rogo brcnila ostanke malice v kraj. »Pa pojdimo. nadaljujmo pot. samo za Boga brez solza,« in v naslednjem trenutku je stala pokonci, med tem ko so varuška- jed in otrcci izginjali v kočijo. Da, zrak je bil gost od jablanovesra cvetja, dehtelo je po bodičevju in iz dalje po močvirju. halegah in mahu, in od reked. ne predaleč za tistimMe griči, je vlažno dišalo po morju.