JS jf
C, C. postale* — Esce ogni giovai met fina.
Posamezna
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra= va sta ,v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Podurcdni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 ; te« lefon št. 39=08. — Uradne ure v .-.ak delavnik od 9. do 12. ure.
Moofllst
Iteviik* 30 stoj,, stara 50 stot.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po
1.— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. Za 1 mm v stolpcu. -— Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ST£¥. 7.
¥ BmiCi, ČETRTEK 13. FEBRUARJA B30.
LETO Ih
Tedenski koledarček.
14. febr., petek:	Valentin (Zdrav»
ko), mučenec; Avksencij, opat. — 15., sobota:	Favstin, mučenec; Jordan,
spoznavavec. — 16., nedelja: 1. pred» pepelnična nedelja. Julijana, devica, mučenica. — 17., ponedeljek; Franci» sek Kie; Gregorij; Julijan, mučenec, r- 18., torek: Simeon, škof, mučenec; Flavijan, škof. — 19., sreda: Konrad, Puščavnik; Mansuet, škof. — 20., če» trtek: Sadot, škof, in tovariši, mu» čenči.
V četrtek dne 20. februarja je zad» nji krajec; sneg.	____
Soviče.
Ljudsko štetje.
Iz Rima javljajo, da bo leta 1931. v državi splošno ljudsko štetje. Zadnje Je bilo leta 1921. Načelnik vlade je ukazal, da se mora štetje vršiti odslej vsakih 5 in ne več 10 let. V bodoče ne bodo popisovali samo ljudi, tem» yeč tudi poljedelstvo ter trgovska in industrijska podjetja. Popisali bodo tudi Italijane v inozemstvu.
Turati pri sv. očetu.
V	petek 7. t. m. popoldne je sv. oče sPrejel glavnega tajnika fašistovske stranke Turatija. Sprejem se je izvr» šil z vojaškimi častmi. Zanimivo je, da doslej sv. oče ni sprejel še nobene» ga voditelja politične stranke. Obisku Pripisujejo listi velik pomen.
Petdeset let škof.
Najstarejši kardinal Vanutelli je na svečnico praznoval petdesetletnico, kar je bil posvečen v škofa.
Kraljev bratranec.
Na predvečer obletnice lateranske P°godbe je kralj odlikoval bivšega .rzavnega tajnika kardinala Gaspar» rjja z ovratnikom sv. Anuncijate. To je naj višje odlikovanje v državi. Od» Pkovanec postane po odlikovanju kraljev bratranec. Kardinal Gaspar ri, ivi je predal 10. februarja svoje posle novemu državnemu tajniku kardinalu Pacelli j u, se bo umaknil v neki samo» stan na hribčku Monte Mario.
Dvatisočletnica.
c9ne 15. oktobra t. 1. poteče 2 tisoč let, kar se je rodil slavni rimski pes» mk Virgil, čigar knjige se še sedaj eitajo v latinskih šolah. V Italiji in tudi drugod v svetu, zlasti v Franciji, bodo to dvatisočletnico slovesno ob» dajali z raznimi prireditvami. Na tržaški visoki šoli ao imeli že zadnji Petek prvo otvoritveno predavanje o Virgilu.
Izrednost v zimi.
V	Čakovcu na FIrvatskem so videli Pred dnevi redko prikazen. Bil je de»
ževen dan, popoldne ob štirih je pa ; j zasijalo solnce in se je prikazala kras» j ; na mavrica, ki je čez par minut iz» ; | ginila.
Zločinski atentat v Trstu.
V ponedeljek ob 10. in pol zvečer Ì se je razpočila v prostorih, kjer se urejuje, upravlja in tiska glavno gla» silo tržaške fašistovske stranke, dnev» ni k »II Popolo di Trieste«, 149 mili» metrov velika granata. Pok je bil ta» ko silen, da so se razbila vsa okna ve» likega poslopja in je stavce, ki so skladali list, kar odtrgalo od strojev in vrglo na tla. Razen tega so bili težko ranjeni urednik Guido Neri in trije drugi uslužbenci. Nesrečneže so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so zdrav» niki morali odrezati uredniku Neri ju obe nogi. Tudi ostali so težko ranjeni na nogah, rokah in trebuhu. Vest o tern zločinskem napadu se je s silno naglico raznesla po Trstu in izzvala v prebivalstvu opravičeno ogorčenje. Na mesto nesreče so prihiteli prefekt in naj višji zastopniki oblastev in stranke. Drugi dan je obiskal ranjen» ce tržaški škof dr. Fogar. Tajnik stranke Turati je nakazal ranjencem 25.000, listu 50.000 lir. Policija je odre» dila takoj preiskavo, da ugotovi, ka» ko ie prišlo do atentata. Uradni list iašizma »Foglio d’ Grdini« pravi, da bo padel na krivce meč pravice. Od vseh strani države prihajajo uredili» štvu »Popola di Trieste« sožalne br» zo javke.
Prezgodnja pomlad.
Pred letom smo se v tem času za» vij ali in iskali toplih kotičkov. Letos pa sklanja polno zvončkov svoje než» ne, bele glavice, v zavetjih dehte vi» jolice. Nekdo nam je prinesel zeleno in cvetočo češpljevo vejico.
Meščan se lepe zime veseli, kmetje pa s skrbjo gledajo, kaj bo. Kakor po^ trebuje človek po delu oživljajočega spanja, tako se mora odpočiti tudi priroda. Mili zimi sledi navadno sla ba letina. Že sedaj opažajo kmetova,!» ci vse polno črvov. Drevesa, ki so se daj v soku, zmrznejo če količkaj pri» tis n e zima. Kmetovalci žele kljub te» mu, da bi kmalu prišel mraz in sneg.
Dela in kruha!
V Njujorku je začelo stavkati 3o tisoč uslužbencev iz modnih trgovin. Zahtevajo višje plače. Po mestu pri» reja jo obhode z navzven obrnjenimi žepi. — Še slabše se pa godi mestnim uslužbencem v Chicagu. Mestni očet» je so tako zavozili gospodarstvo, da že od božiča ne morejo izplačati plač
45.000	uslužbencem. — Državni stati» stični urad v Washingtonu je pa izra» čunal, da je v Severni Ameriki preko
42.000	dolarskih milijonarjev. Lepe socialne razmere v bogati Amerikif
Duhovniška vest.
G. Albin Martinčič, kaplan v Solka» nu, je imenovan za kurata na Livku.
Ubogi rudarji.
Od časa do časa se sliši o rudni» ških nesrečah. Prejšnji teden se je ta» ka nesreča zgodila v nekem ameri» skem rudniku. Plini so se vžgali ter zadušili 27 rudarjev.
Telefonska zveza s Severno Ameriko.
Pred kratkim se je uvedla redna te» lefonska zveza med Združenimi drža» vami in več italijanskimi mesti, med njimi tudi s Trstom. Triminutni raz» govor z Ameriko stane okrog 1000 lir. Tudi telefonična zveza med Trstom in glavnim mestom Argentine, Buenos Airesom, bo kmalu vpostavljena.
Jubilej.
6. februarja je minilo osem let, od» kar so v baziliki sv. Petra posadili kardinalu Ahilu Rattiju trojno pape» ško krono na glavo. Od vseh strani je papež prejel številne čestitke.
Danes in nekoč ...
V nekem časopisu sern bral, da se je lansko leto usmrtilo v Nemčiji 16.480 ljudi. To se pravi: 45 na dan. V ostalih državah je podobno. Vzrok samomorov je po večini beda, le maj» hen odstotek odpade na neozdraviji» ve bolezni in na nesrečno ljubezen. Statistike iz srednjega veka in iz prej» šnjih časov pa ne vedo nič o samomo» rih zaradi revščine.
Romanje v Meko.
Iz Jugoslavije se odpravljajo vsi od» rastli Turki na božjo pot v Meko, glavno mohamedansko svetišče v Arabiji. Romanje organizira Družba za tujski promet.
Katoličani na Japonskem.
Japonska šteje skoro 70 milijonov prebivalcev. Med njimi je nekaj nad 92 tisoč katoličanov. V 1. 1929. se je njih število pomnožilo za 2710. Ako se bo pokristjanjenje paganskih Ja» poncev vršilo tako počasi, bo komaj v 23 tisoč letih postala Japonska ka» toliška. Edino upanje je to, da se vsa» ko leto množi število domačih batoli» ških duhovnikov.
Redka nesreča.
Redko se kaj podobnega pripeti, kakor se je oni dan 42»letni Perpetui Strenga blizu Milana. Kot vsako ju» tro je tudi tedaj šla pogledat, ali so kure znesle kako jajce. Da bi bolje vi» dela, se je z gornjim delom telesa stegnila v kurnik; tedaj pa jo je ko» koš, ki je znesla jajce, šavsnila po desnem očesu, da se ji je izlilo.
Spomin na Strossmayerja.
Dne 4. feb. je minulo 115 let, kar se je rodil veliki hrvatski rodoljub škof Strossmayer. Hrvatje so počastili ob» letnico s primernimi prireditvami.
t Dekan Ivan Lavrenčič.
V	ponedeljek 3. t. m. je umrl v Kamniku kanonik in dekan Ivan Lavrenčič. Rodil se je 6. jan. 1857. na Planini pri Vipavi. Po posvečenju v duhovnika je služboval kot kaplan v Gor. Logatcu, Postojni, Cerkljah in Kranju. L. 1892. je postal župnik v Boštanju ob Savi. Od tam je šel v po* tresnem letu 1895. za dekana v Šmart* no pri Litiji, kjer je ostal do 1. 1902., ko je odšel v Kamnik. Povsod, kjer je služboval, je zapustil trajne spomine med verniki. V Šmartnem govori ena najlepših cerkev 'na Slovenskem o njegovem delu, v Kamniku bo pa še poznim rodovom pomnik njegove vse* stranke delavnosti »Kamniški dom«. Pokojnik je bil plemenit človek, vzo* ren duhovnik in požrtvovalen javni delavec. Mnogi goriški begunci se ga v hvaležnosti spominjajo, kako je med vojno zanje skrbel z dobro be« sedo in odprto roko. Čast njegovemu spominu !
Stoletnica.
Pred prilično sto leti so se Grki uprli turškim gospodarjem, ki so tla* čili deželo dolga stoletja. Po junaških bojih ustašev, katere so na tihem podpirale skoro vse evropske države, je bil 3. februarja 1830. podpisan v Londonu mednarodni sklep, ki pri* znava svobodno Grčijo. V proslavo stoletnice se vrše sedaj po Grškem številne slovesnosti.
Političen napad.
Pretekli teden se je pripetila kar ce* la vrsta napadov na državne osebno* sti. Mehiški predsednik in braziljski predsednik sta bila napadena. V po* nedelj ek pa so poskušali napasti Strandmana, predsednika Estonije (republika ob Baltskem morju). Pred* sednik, ki se mudi v Varšavi na Polj* skem, se je ravno peljal na vseučili* šče, kjer so ga imeli proglasiti za čast* nega doktorja, ko je neznan človek skočil na stopnice pri kočiji. Napad se ni izvršil, ker so napadalca še v po* slednjem trenutku zgrabili.
Ženske za mir.
6 milijonov žensk je podpisalo po* sebno spomenico za razorožitev. Pod* piše ponese 8 odposlank mednarodne ženske zveze v London, kjer jih iz* roče diplomatom na pomorski razo* ložitveni konferenci. Bog ve, če bo klic mater in sestra več zalegel kot tako zvane politične potrebe.
Število vpisanih.
Po uradnih podatkih z dne 1. febru* arja t. 1. je izmed 40 milijonov držav* Ijanov vpisanih v fašistovsko stranko 1,176.883. V balili je 1,974.882 otrok. V sindikatih in v drugih fašizmu priklju* čenih zvezah je 3,271.308 udov. »Do* polavoro« šteje 1,445.226 članov, spor* tne organizacije pa 625.532. Če sešte* jemo vse skupaj, dobimo v vseh fa* Šistovskih organizacijah 9,857.036 vpi* sanih državljanov.
Izredna plodovitost.
V	Pristovi pri Ljutomeru je triletna svinja imela v teku 1 leta 47 živih in 2 mrtva prašička. Prvikrat jih je vrgla 21, drugič 15, tretjič 13.
Nov hrvatski list.
V	Zagrebu je začel izhajati nov hr*
vatski list pod naslovom: »Seljački glas«. Izdaja ga Ivan Radič, brat po* kojnega Štefana Radiča. Prva številka prinaša na uvodnem mestu članek: »Čast mrtvim, živi na delol« V njem poziva hrvatske kmete, naj se zgrne* jo okrog kralja Aleksandra, da bodo izvedli Radičevo oporoko.
Indijski romarji.
Približno vsako dvanajsto -leto pri* de veliki praznik očiščevanje za vse Indijce. Verski predpisi pravijo, da kdor se tedaj okoplje v sveti reki Gangu. je očiščen grehov. Poročajo, da se je dvignilo štiri milijone verni* kov na pot k sveti reki. Kakšno ver* sko navdušenje!
Domoljubje ga prevzame.
Znano je, da si pregnani nemški cesar Viljem II. v gradu Doornu na Holandskem preganja dolg čas s se« kanjem drv. Te dni si je iz Kanade naročil pravo drvarsko sekiro. Čim je neki cesarju udani Nemec v Kanadi za to zvedel, je brž poslal cesarju v dar kar dve sekiri.
Pečat na rogovih.
V Istri je v zadnjih časih pogosto* rna zginjala kmetom goveja živina. Policija ni mogla priti na sled tato* vom. Te dni so pa policisti preiskali hlev pazinskega mesarja Gržetiča in našli tam dva volovska rogova. Po žigu, ki je bil udarjen na rogovih, so ugotovili, da gre za ukradenega vola kmeta Amdreja Vižintina iz Oprtalj« ščine. Mesar Grzetič jo jpe popihal z doma, orožniki so pa zaprli dva me* surska pomočnike, ki sta priznala, da je bilo v letu 1929. zaklanih v Grže* tičevem hlevu okoli 100 ukradenih volov. Sedaj je jasno, zakaj ie kme* tom izginjala živina. Tatovi so delali sporazumno z mesarji.
Lepa žlahta.
Ves svet se je smejal, ko se je pie* salec in nemanič Aleksander Zubkoff poročil s trikrat starejšo princezinjo Viktorijo, sestro nemškega cesarja Viljema II. Plesalec se je bogate, a stare princezinje kmalu naveličal ter jo popihal v svet, kjer jo je začel lo« miti z natakaricami. Z eno teh svojih prijateljic se bo menda poročil. Ker pa nima denarja, je pisal svoji cesar« ski žlahti, da ji odstopi za 15.000 mark vsa ljubavna pisma prejšnje žene. Denar so mu kar brž poslali, ker so se bali, da ne bi lepi žlahtnik spravil pisma v javnost ter osmešil vse cesar« ske sorodnike.
Komaj so ga rešili.
Andrej Mrak. mladenič iz Čepova* na, ki trpi na -božjasti, je sedel oni dan pri ognjišču, ko ga je nenadoma napadla slabost. Padel >e naravnost v žerjavico in se tam obupno zvijal. V kuhinji ni bilo v tem trenutku niko* gar. Domači so ga pa vendar še pra* vočasno rešili in spravili v goriško bolnišnico, kjer bo v dveh mesecih ozdravel.
V Trstu grmi.
že leta ni videl Trst tako mile, a tu* di tako muhaste zime. Vreme se v enem dnevu najmanj dvakrat izpre* meni. V petek se je razgrnil nad me*
stom krasen dan; toplomer je kazal skoro 10 stopinj. Proti večeru pa se je nenadoma pooblačilo, nakrat je p re* rezal nebo blisk in je zadonelo nad mestom kakor med poletno nevihto. Zadnje dnj pa piha po Trstu mrzla krasita burja, ki žene meščane k pe* čem.
Vprašanje užitnine v Trstu.
Načelnik vlade je v nagovou na ob* činske načelnike napovedal odpravo mestnih užitninskih zapor. Vprašanje še ni dovolj razčiščeno, proučuje ga še poseben odbor v Rimu. Jasno pa je, da se bo odstranil »užitninski pas«, to je pobiranje dača na cestah in po« Stajah ob vhodu v mesta. Za potnike bo to velika olajšava. Trst straži da* nes 350 dacarjev, užitninska ograja ima 30 utic. V letu 1928. je vrgla užit* nina Trstu 36 milijonov, lansko leto enega manj. Samo užitnina na meso prinaša 10 milijonov, na vino pa 9 mi* lij ono v lir. Vsak Tržačan plača pov* prečno 151 lir užitnine na leto.
Tržaški tiček.
Pred hotelom »Savoia« v Trstu se je gnetlo oni dan več tujcev in opazo« vaio potapljača na delu. Tu se prikra* de nekdo k tujcu, mu smukne listnico, nakar jo mahne naravnost v kavarno »Saturnia« ter si naroči belo kavo. Ko izvleče iz ukradene listnice petdese* tak opazi, kako ga pozorno gleda ne* ki deček, ki je ves čas hodil za njim. Iznajdljivemu žeparju se takoj zasve* ti in povabi dečka na kosilo, da bi molčal. Bilo je prepozno. Ljudje so stvar že opazili in javili policiji. Tiček sedi sedaj v kletki.
Potni listi.
V	letu 1929. so na italijanskih kve* sturali izdali 263 tisoč potnih listov; od teh so 130 tisoč 633 listov dali lju« dem, ki so iskali zaslužka v inozenv stvu.
Avtomobilska nesreča.
V	soboto zvečer se je pripetila hu* da nesreča na cesti pri Vel. Laščah na Dolenjskem. Na velikem avtu se je peljalo 20 potnikov. Na ovinku se je avto prevrnil ter pokopal pod seboj vse potnike. 7 je mrtvih, 13 pa težko ranjenih.
Zbližanje.
Pravoslavni patriarh v Beogradu Dimitrije je poslal bolgarskemu pa* triarhu Klementu v Sofiji pismo, v katerem prosi božjega blagoslova za bolgarsko pravoslavno ljudstvo in pravoslavno cerkev sploh. Metropo* lit Klement je v odgovoru poudaril željo po čim ožjem zbližanju vseh bratov enega rodu in ene vere. Čašo* pisje z veseljem pozdravlja obe pismi in ugotavlja, da ‘že dolgo let ni bilo med obema cerkvenima poglavarjema takih prijateljskih zvez.
Peč v čevljih.
Neki češki čevljar je izumil pose« ben način za ogrevanje čevljev. V podplate se všije neke vrste električ« ni akumulator, ki drži do dve uri to* pio. Nato se akumulator znova na* polni.
aio le s

nova vlada na španskem.
Evropsko časopisje se še vedno bas vi z odstopom španskega diktatorja Primoža de Rivere. Njegov padec je prinesel Španiji mnogo sprememb : politični kaznjenci prihajajo iz zapo» rov, izgnani nasprotniki samodržca se vračajo iz inozemstva domov. Hu« da cenzura, ki je dušila leta in leta svobodo tiska, polagoma popušča. No^a vlada generala Berenguerja je naznanila, da bo vse zakone in novo* tari j e padlega de Rivere pregledala in Po potrebi spremenila. Ljudstvu, ki že teta nima več svojih zastopnikov v Parlamentu in v deželnih ter občin* skih odborih, je Rerenguer obljubil, da razpiše v doglednem času volitve. Ogorčenje proti de Riveri je posebno med visokošolsko mladino tako strast* no, da napadajo dijaki sedeže de Ri* verove stranke in rušijo spominske Pjošče, ki so jih različne občine posta* vile v minolih letih v čast diktatorju.
Španija stopa v novo dobo svoje Politične zgodovine. Da bodo naši bravci bolje razumeli dogodke v tej državi, hočemo v nastopnem sestavku oceniti šestletno vlado de Rivere. Pr e* Vrat, ki ga je de Rivera izvršil leta 1923., je bil posledica razruvanih po* vojnih razmer in ni prišel nepričako* s vano. Španija je bila v svetovni vojni nevtralna, kupčija z državami antante P je prinesla lepe dobičke. Njena šib* ka in nerazvita industrija je dobila med vojno toliko naročil, da jih je ko* maj zmagovala. Podjetniki so služili mnogo, toda tudi delavstvo je posta* ‘o samozavestno in njegove orga* nizati j e so se krepile. Ko se je vojna končala, je pa bilo tudi lepih kupčij kmalu konec. Angleška, francoska in nemška industrija so začele zopet iz* Važati blago in izpodrinile na vseh tr* &ih španske izdelke. To je bilo narav* no. Španija je namreč v prvi vrsti kmečka dežela. Ima sicer mnogo pod* zemskega bogastva, kakor premog, baker, železo, svinec, žveplo in živo srebro, — v Španiji dela kar 2700 ru* oo* in premogokopov — toda njih obrat je starinski in ne more tekmo* vati z naprednimi deželami. Šene* ugodnejši je položaj tovarniške indù* atrije. Nemci, Angleži in Francozi so v organizaciji in izdelavi daleč Pred Španci. Zato se je razprodaja ganskega blaga po vojni nenadoma skrčila. V španski industriji je nasta* a kriza. Delavci, ki so si med vojno Pomili velike organizacije, so stav* Kmi in se z vsemi sredstvi upirali ni* Zanju plač. Povojna leta so bila polna delavskih nemirov in atentatov. Via* va je bila nesposobna, da bi vzdržala red in mir, podjetnikov se je polaščal strah pred bodočnostjo.
Porazi v Maroku.
Ravnotako je prevzemal nemir vele* Posestnike. Španija, ki šteje po zad* ujem ljudskem štetju iz leta 1920. oko* 11 22 milijonov prebivalcev, sestoji namreč po večini iz kmetov. Ti pa ni* so kakor pri nas majhni in srednji
posestniki, temveč obdelujejo kot ko* Ioni tuja zemljišča. Gospodarji zem* lje so v pretežni večini grofje, knezi in drugi visoki plemenitaši, živeči v Ma* dridu ali na razkošnih gradovih po de* želi. Svoja posestva izročajo v obde* lovanje kmetom, ki oddajajo del pri* delkov gospodarjem. Te razmere so krive, da je poljedelstvo na Španskem slabo razvito. Več ko polovica zemlje leži neobdelane. Velikaš se zadovolji, da ima dovolj dohodkov zase in dru* žrino, in ne čuti potrebe, da bi izkori* stil vsak hektar zemlje. V delavskih strokovnih zvezah je včlanjenih tudi ; veliko število poljedelcev, ki so v po*
| vojnih letih zahtevali agrarno refor*
I mo, to se pravi razdelitev veleposestev S med kmete. Ta kmečko*delavska voj* ska je štela par sto tisoč članov in njen vpliv je stalno naraščal. Zemljiški velikaši so se začeli tresti za svojo zemljo in napadali brez prestanka via* do, da jih ne zna ščititi.
Splošni nemir, ki se je lotil vlada* jočih slojev, so povečali še vojaški porazi v Maroku. Julija 1921. je iz* bruhnil v tej prekmorski deželi upor domačih plemen pod vodstvom Abd El Krima. Uporni Kabili, pogumni in vztrajni gorjani, so potolkli v več bitkah špansko vojsko in jo skoro iz* gnali iz dežele. Vlada je trosila mili* jone in milijarde, da ukroti vstajo, a se ji ni hotelo posrečiti. Javnost je bi* la vsa iz sebe, ko je videla, da teče kri španskih mož in fantov že dve leti zastonj. Slišali so se tedaj že glasovi, naj se Španija umakne iz Maroka in pusti deželo Abd El Krimu. Tudi teh porazov je bila po mnenju opozicije kriva neodločna parlamentarna vlada. Vojska se je čutila pred vsem svetom ponižano, da jo majhno pleme Kabi* lov žene v kozji rog, in, zahtevala v Španiji vlado železne pesti. Razen te* ga so vojni izdatki izpraznili državne blagajne, proračun je kazal vedno večje primanjkljaje, začela je p ri tis* k ati draginja. To so bili vzroki, da se je v septembru 1923. general Primo de Rivera, vojaški poveljnik v Barceloni, uprl in odrekel v imenu vojske vladi pokorščino. Kralj Alfonz XIII. se je moral odločiti: podpreti je bilo treba vlado, da ukroti Rivero, ali pa dati oblast upornemu generalu.
Delo diktature.
Alfonz XIII. se je odločil za posled* nje in imenoval De Rivero za načelni* ka vlade. Ta je sestavil direktorij iz petih generalov, ki je prevzel takoj oblast nad Španijo. Mesto parlamenta in poslancev je vladala odslej vojaška sablja. Rivera je razpustil politične stranke, zatrl svobodo tiska, odstavil neljube uradnike, razgnal nasprotna društva, izdajal zakone in odredbe z navadnim kraljevim pooblastilom. Njegov politični načrt je vseboval 4 glavne točke: končati vojno proti Abd El Krimu zmagovito, zajamčiti Španiji notranji red in mir, popraviti ' zgube v državnem proračunu in dvig* miti ugled Španije v inostranstvu.
Najprej se je posrečilo de Riveri zagotoviti red v notranjosti. Za gene* rala, ki je vajen rabiti silo in ukazo* vati, to ni bilo težko. Če so se delavci zganili, je poslal nanje orožnike in vo* jake, pa je zavladala v deželi kmalu tihota. Podjetniki in veleposestniki so se oddahnili, zakaj v senci vojaške . sablje so se čutili sedaj varne. Indù* strijci in trgovci so se vrgli lahko z mirnim srcem zopet v kupčije. V pr* vih letih de Riverovega samodrštva se je obrtno in trgovsko življenje okre* pilo in razvijalo hitreje nego prej.
Tudi vojna z Abd El Krimom se je končala uspešno. Primo de Rivera se je zmenil s Francozi, ki imajo tudi del Maroka pod svojo oblastjo, in z njih pomočjo so Španci prodirali v motra* njost dežele. Po krvavih in junaških bojih, kjer je Abd El Krim branil vsa* ko ped rodne zemlje, se je v maju 1926. predal Francozom, ki so ga od* peljali v pregnanstvo na otok Mada* gaskar v Indijskem oceanu. Primo de Rivera je bil za ta uspeh povišan v kneza.
Primanjkljaj v državnem proraču* nu je diktator odpravil na zelo p re* prost način. Povišal je enostavno vse obstoječe davke in vprašanje je bilo rešeno. Ker ni bilo nikjer odpora, ne v parlamentu, ki ga več ni bilo, ne v časopisju, ki je moralo molčati, je de Rivera pritiskal na davčni vijak, koli* kor je hotel. Priznati je pa treba, da je prejšnji parlament delal ravno na* sprotno napako: iz strahu pred vo* livci si ni upal višati davkov in trpel, da je državno gospodarstvo lezlo v blato.
Diktator je torej v glavnem dosegel svoj namen.
Boj za mednarodni ugled.
Nekoliko manj sreče je imel De Ri* vera v zunanji politiki. Takoj po svo* jem nastopu je potoval s kraljem Al* fonzom v Rim, kjer so ga sijajno spre* jeli in podpisali s Španijo prijateljsko pogodbo. To je bil brez dvoma uspeh nove vlade. Tudi dogovor s Francijo v Maroku je utrdil zunanjepolitični položaj Španije. Popolen neuspeh pa je imel de Ri ver a v boju proti Zvezi narodov. Diktator je zahteval, naj čla* niče zveze priznajo Španiji stalno me* sto v odboru, kot ga imajo velesile, ker bo Španija sicer izstopila iz zveze. Velesile se pa grožnje niso ustrašile in ostale nepopustljive. De Rivera je nato odpoklical svojega zastopnika iz zveze, po par letih se je pa Španija morala vdati in se je vrnila v Ženevo.
Kdor hoče razumeti politično časti* hlepnost današnje Španije, se mora zavedati, da ima španski narod zelo slavno zgodovino. Dežela, ki šteje 505 tisoč štirjaških kilometrov in je torej precèj večja nego Italija, ni bila vedno država druge vrste kakor da* nes. Španija je bila že v rimskih časih — Rimljani so zasedli cel polotok leta 19. pred Kristusom — kaj cvetoča po* krajina. Od Rimljanov so Španci do* bili tudi jezik, ki je zelo podoben ita* lijanskemu. Blagostanje in omika sta privabila v deželo najprej germanske
narode: v prvih stoletjih po Kristusom vem rojstvu so preplavili Španijo za* paoni Gotje, Suevi in Vandali ter ustanovili tu svoje države. Leta 711. so pa udrli iz Afrike Arabci, premagali germanske gospodarje in vladali nad polotokom več ko 500 let. Domače kr* ščansko prebivalstvo se je umaknilo v hribovje in ohranilo tu samostoj* nost. Iz gorovja so se spuščali oboro* ženi kristjani v ravnino in organizirali tu neprestane vstaje proti arabskim gospodarjem. V krvavih, pogumnih borbah, ki so trajale stoletja, so trgali tujcu kos za kosom domovine iz rok. Leta 1212. so pognali Arabce čisto na jug dežele in jim pustili samo pokra* j ino okoli mesta Granade. V ostalem polotoku so nastale 4 samostojne krščanske države. Zelo veliko moč je dosegla Španija pod kraljico Izabelo, ki je umrla leta 1504. Za njene vlade so se združile vse krščanske države na polotoku v skupno kraljevino Špani* jo, Arabci so zgubili poslednjo po* krajino Granado in se umaknili v Afriko. Od tedaj niso nikoli več po* ložili noge na špansko zemljo. Na* rodno in državno ujedinjenje, ki so ga Nemci in Italijani dosegli šele 1870. leta, so Španci izvršili že več ko tri in pol stoletja prej. Toda kraljica Izabela je razširila špansko oblast tu* di čez meje današnje države: polastila se je velikih delov Italije, tako Ne* apolja in dežel, ki so spadale zraven, Krištof Kolumb je 1492. odkril Ameri* ko in proglasil vse zemlje, kamor je prodrl, za del španskega kraljestva. To so bili začetki mogočnega prek* morskega carstva. Z vnukom Izabele Karlom V. so prišli na španski prestol Habsburžani in vladali Španiji do leta 1700. V času Karla V. so Španci go* spodovali nad današnjo Holandsko in Belgijo, nad Lombardijo z glavnim mestom Milanom, nad Neapoljem, nad Sicilijo in Sardinijo. Razen tega se je tudi posest v Ameriki nepresta* no širila in dajala Španiji silne množi* ne zlata. Ker je bil Karl V. obenem tudi nemški cesar in vladar Avstrije, je po vsej pravici lahko trdil, da v nje* govem carstvu solnce nikoli ne zaide.
Od slave v pozabo.
To so bili časi, ko je bila Španija prva država na svetu in so se je An* gleži bali. Anglija se je tedaj dvigala in napredovala, a ni še mogla doseči Španije. Karlov sini Filip II. se je upal celo napasti z vojnim brodovjem Ve* liko Britanijo. Pri tem je pa leta 1588. zgubil vso vojno mornarico, nakar je začela španska slava polagoma tem* neti... Žilavi in trdovratni Angleži so vedno bolj izpodrivali Špance v Se* verni Ameriki in jih v dveh stoletjih tudi izpodrinili. Kljub temu so pa ostale Špancem še velike in bogate de* žele v Južni Ameriki. Ne smemo za* biti, da je bila današnja republika Argentina, ki je šestkrat večja ko Španija, še do leta 1816. španska prek* morska posest. Ravnotako so bile španska zemlja do začetka 19. stoletja južnoameriške države Paraguay, Ura* guay, Ekvador, Venezuela, Kolumbia, Bolivia, Peru in Kile. Ko slišijo naši bravci taka imena, si ne predstavljajo mnogo, nekateri niti ne vedo, kje te države leže. Toda skoro vsaka teh de* žel je večja od Španije, nekatere celo dvakrat do trikrat, pokrajine so bo* gate na dobri zemlji in rudah in čaka jih velika bodočnost. Tudi Mehiko v srednji Ameriki, ki je trikrat večja od Španije in šteje 15 milijonov in pol prebivalcev, je bila španska dežela. Leta 1823. se je odcepila. Približno v teh letih so odpadle tudi vse dežele v Južni Ameriki. Od nekdanje moči in slave je ostal samo še španski jezik, ki ga v teh krajih govore. Pod vlado sedanjega kralja Alfonza XIII. so Španci dobili poslednji udarec: 1. 1893. so zgubili otoke Kubo in Portoriko v srednji Ameriki in Filipine v Tihem oceanu. Odstopiti so jih morali Zdru* ženim državam. Tako se je Španija pogrezala z višine svetovne velesile vedno nižje in postala dežela, ki nima več besede v zboru velikih držav. To* da Španci ne morejo pozabiti svoje slavne preteklosti. V srcu vsakega j španskega rodoljuba gori želja, da bi 1 se njegova domovina zopet dvignila do časti in veljave. Tudi Primo de Ri*
vera je imel ta lep program, a ni dose* gel, kolikor je pričakoval. Pri Zvezi narodov je doživel, kakor smo rekli, poraz; za države velja pač isto načelo kakor za ljudi: kdor je propadel, se le s potrpežljivim in dolgotrajnim napo* rom dokoplje spet do veljave. Navdu* šenje in samozavest ne zadostu* jeta.
Parlamentarizmu nasproti.
Če se Španija še kedaj povzpe do položaja velesile, bo to delo več po* kolenj in ne enega samega človeka. ; Kar je Primo de Rivera mogel ^are* diti, je bilo 1. 1926. dovršeno; po pre* daji Ab d El Krima Francozom bi bil moral diktator odstopiti. Toda de Ri* vera je imel vse večje in imenitnejše načrte: preosnovati in urediti je hotel Španijo na novih podlagah. Za to je pa primanjkovalo generalu idej. Stranka Union Patriotica, katero je de Rivera ustanovil, ni mogla prodreti v ljudstvo. Njen program, sesto ječ iz samih visokodonečih besed, ni mogel navdušiti mladine. Pod pritiskom via* de so se ljudje sicer vpisovali v Union Patriotica, toda bolj iz koritarstva ka* kor iz prepričanja: po padcu de Rivere bo pa tudi njegova umetna stranka razpadla. Kar je ljudstvo v poslednjih letih videlo, je bil edino davčni pri* tisk, razumništvo pa je britko obču* tilo pomanjkanje svobode. Povrhu je general de Rivera prišel še v spor z vojaštvom, s katerega pomočjo je pri* šel na krmilo. Ker ni hotel kralj Al* fonz odstaviti diktatorja, se je v j a v* nosti vedno bolj širil republikanski duh. Celo generali in bivši konserva* tivci so nastopali proti kralju. Alfonz je začel spoznavati, da preti tudi via* darski hiši nevarnost, in da ne sme vezati svoje usode z diktatorjem. Ko je kralj videl, da se v državi širijo za* rote in pripravlja upor ter da povrhu nastaja tudi gospodarska kriza, je de Rivero vendarle odstavil. To je bila rešitev monarhije. Sedaj se v Španiji obnavljajo bivše stranke: konserva* tivna, liberalna in delavska, ki se pripravljajo, da prevzamejo spet ! vlado.
| | V. J. Kviianovska:
! KRALJICA H ATA SIJ.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
»Ta nakit bi delal čast kraljici. Koliko zavistnic boš imela, ko ga nadeneš,« je pripomnila Satati in na* mignila zamorki, naj prinese zrcalo; nato je pristavila ogrlico k dekličinemu vratu in rekla: »Glej, kako se ti to podaje!«
Nejtine oči so zaplamtele. Brez odpora si je pu* stila zapeti ogrlico, sama si je nadela zapestnico in se z vidnim zadovoljstvom začela ogledovati.
»Priznavam, da mi ta nakit pristaja,« je rekla in si koketno popravljala ogrlico, »vkljub temu pa se ne nališpam zaradi Hartatefa, ki ga sovražim.«
»To je tvoja stvar. Vsekakor si mu dolžna za* hvalo; zato bodi z njim danes prijaznejša. Pojdiva, Mena. Pagir te išče in jaz se moram naglo obleči.«
»Kako se bo vse to končalo?« je Mena posmeh* ljivo vprašal, ko sta stopila na hodnik.
»Upajmo, da se vse lepo konča. Kakor sem pri* čakovala, tako se je zgodilo; nakit je napravil vtis
nanjo,« je odgovorila Satati.
Uro pozneje se je pred Pagirjevo palačo ustavila bogata nosilnica v spremstvu dirkačev in obkoljena od sužnjev s pahljačami. Iz nosilnice je stopil Harta* tef in hišnik ga je peljal v sprejemno sobo. Na pragu sta ga prisrčno pozdravila Satati in njen mož.
»Moj dobri Hartatef, kako naj se ti zahvalim za dragocene darove, ki si mi jih poslal. Kakor vidiš, imam na sebi tvoj nakit.«
»Srečen sem, da morem doprinesti k lepoti mile krušne matere moje bodoče žene. Izkazuješ mi čast, sprejemajoč darove od tistega, ki postane, upam, še danes tvoj sorodnik. Kje pa je Ne j ta?« je vprašal mladi mož in se ogledoval.
»Nejta je na terasi. Ima svoje muhe in nismo je mogli pregovoriti, da bi prišla doli,« je rekel Pagir, toda zapazil je nevoljni pogled svoje žene in utihnil, pre* puščajoč njej besedo.
»Saj veš, moj dobri Hartatef, da je Nejta pre* mlada in premalo izkušena, da bi mogla razumeti srečo, ki jo je doletela. Muhasta je in govori nespametnosti. Če pa boš imel nekoliko potrpljenja, ji vse to preide. Ko te bo bliže spoznala, bo vedela ceniti tvojo lju* bežen.«

(Predpustno roisEiiišlfžanje).
Vsak’ leto pred pustam se troštaš moža.
Na božjo pot hodiš, pa prosiš Boga.
A ni fanta, ni vdovca, ni božje stvari;
pa saj teb’ se prav nič ne mudi,
dokler — nobenega hi.
Dolg je letošnji predpust, še preveč Ca je za neumnosti. Koliko deklet je, ki so že ves advent računale na to, kako se bodo vrtele in zabavale. ”Kaj pa je hudega, če se malo povese* limo?« se nedolžno sprašujejo, ako starši ugovarjajo. Toda stvar ni tako dostavna. Ali menite, da gredo na Ples zastran plesa, umetnih gibov ali estetičnega užitka? Kaj še! Tam so fantje, tu so dekleta. Mali bogec Amor strelja s puščicami naravnost v srce. »Flirt« pravijo s tujo besedo temu spogledovanju deklet in fantov!
Res je, ples ni sam na sebi prav nič Večje zlo kot kak nogomet ah telo* vadba. Toda vse ono, kar je pred in Po plesu, to je tisto, kar zvablja de* kleta in fante na hudičeve limanice, totem pa marsikatera vzdihuje »Oj, Pust, ti čas presneti...«. Pa je že pre* Pozno!
, Fantje pa na pepelnico preštevajo ; običek in zgubo, če se jim ne pripeti Se kaj hujšega.
»Kaj n,am zopet pridiga ta »Novi ust«, se boste šobile ljube bravke in u°do robantili naši fantje. Res je, Pa danes ne bomo pridigali, čeprav je Plesanje veliko moralno in gospodar* sko zlo. Bomo raje plesavcem in ne* Plesavcem v zabavo in pouk povedali, kako so po starem plesali.
«Nebeška" umetnost*
Ples je baje najstarejša umetnost, kl jo je človeški rod prejel od bo* Cov, tako učijo grški pesniki. Boginja phua je naučila plesati Korybante v Frigi ji in Kurete, prebivalce na otoku

Kreti. Ti so plesali boginji Rhei na čast med službo božjo. Kreta je osta* la skozi ves stari vek središče plesne umetnosti. Pesniki niso pri opisovanju junakov nikdar pozabili dodati, da je bil tudi »bogovom podoben plesalec«. Homer, slepi opisovalec pogumnih borb grških junakov pred Trojo, višje ceni junaka, ki zna plesati kot pa bo* rilca, ki hrabro suče kopje. Nič čud* nega, če se je tudi modri Sokrat rad zavrtel. Toda več kot on je bila tega modrijanovega plesanja kriva njego* va žena Ksantipa, strastna plesalka. Modri Sokrat se je pa očitkov branil, češ da mora plesati zaradi preobilnega trebuha.
Plesalo pa je vse, sturo in mlado, pri verskih obredih in pri prijateljskih gostijah, pri olimpijskih tekmah in v skrivnih gajih, ko je prišla pomlad v lepo Grčijo. Ta zadnja navada se je ohranila pri mnogih narodih. Posebno stari Slovani so prihod Vesne počastili z rajanjem po dobravah.
Pri Rimljanih je tudi bilo plesanje močno vdomačeno. Ples je veljal kot pri Grkih za bistven del olike. Gibi so bili strogo umerjeni in harmonično izvajani. Ob propadu rimskega cesar* stva pa je jela propadati tudi stara plesna umetnost. Bogatini so najemali za razkošne pojedine lepe plesalke, ki so gostom razkazovale skozi prozorne tenčice bolj svoje prelestne ude kot pa pravo plesno umetnost. Ples se je tako prelevil v nov način izražanja človeške poltenosti.
O »emmélei« starih Grkov — s to besedo so izražali vse, kar danes poj* mujemo pod izrazom eleganca — ni več bilo sledu. Namesto da bi ples nudil estetičnega in umetniškega užit* ka, je služil le za vzbujanje erotične* ga poželenja. Tudi gibi in kretnje so bili temu primerni.
^Galanlstl" srednji vele.
Krščanstvo je kot druge izrodke paganskega sveta trebilo tudi nenrav*
ne plese. Ker so se s prihodom barbar* skih rodov s severa družabne šege po* surovile, tudi umerjeni pleš ni igral več tiste vloge kot dotlej.
Šele ko se je družabnost po srednje* veških mestih in gradovih začela bolj gojiti, ni bilo zabave brez plesa. Okoli 1. 1200. so plesali takole: držali so se v krogu za roke. Prvi plesalec je pel eno kitico pesmi; plesalci so se sukali po taktu, nato so odpevali. Že tedaj sta se pojavili dve vrsti plesov: počasni in umerjeni plesi (n. pr. kas* nejše poloneze) in pa poskočni kot polke. Kakor so rastli prijatelji, tako so se oglašali tudi nasprotniki plesa. S prižnic so grmeli proti grdi razvadi, da so plesali okoli cerkve in med služ* bo božjo. Gosposke so pa v Nemčiji že 1. 1450. naložile občutno globo ti* stim parom, ki bi se med vrtenjem objemavali ali pa celo v pohujšanje bližnji in daljni okolici poljubovali.
Od 1. 1400. dalje je bila zlasti Italija učiteljica lepih šeg in plesa. Italijanski in pozneje francoski plesni učitelji so hodili od dvora do dvora, iz mesta v mesto učit plesanja celo otroke, kot se z grozo zgraža okoli I. 1490. neki Fio* rentinec. Slika iz tistih časov kaže, kako so tedaj plesali: plesalec in pie* salka sta se držala visoko za roke in se vrtela, dva ali trije drugi pari so se pa v počasnem koraku vrteli, prikla* njajoč se glavnima plesalcema. Ita* lijanski plesi so šli na Francosko in odtod pod francoskim imenom po Ev* ropi.
V	drugi polovici 16. stoletja so pa prišli v običaj poskočni plesi »ga* gliarde«, »gigug« in »volta«, kjer je mo* rala plesalka poskočiti po parkrat pre* cej visoko. Proti tem »modernim« plesom je svetna in duhovska gospo* ska precej nastopala.
V	tistih časih je povabil gospod da* mo na ples na ta način, da je poljubil cvetko in jo izročil dami. Zgodilo se je pa tudi in se bere v zapiskih mest* nega sodnika v Pforzheimu na Nem* škem, da plesalec plesalko »prav po* šteno po gobcu vseče, če se mu na
> ples ne odzove.«
»O tem ne dvomim in nekoliko hladnosti že pre* uesem,« je mirno odgovoril Hartatef. »Zdaj pa grem Pozdravit nevesto.«
Z nestrpnimi koraki je prešel nekoliko sob. kjer 80 sužnji pod Menovim nadzorstvom dokončevali pri* Prave za gostijo. Nato je prišel do stopnic, vodečih na teraso. Na poslednji stopnici je obstal in vprl svoj strastni pogled v Nejto. Deklica je bila tako zatopljena 'v misli, da ni zapazila njegovega prihoda. Še nikdar se mu ni zdela tako vabljiva. Pod belo tuniko je bil vi* <-eti njen vitki život, a na vratu se je lesketal nakit *z Safirov. Pridem pogledu se je mladi Egipčan ironično nasmehnil. »No, ženske se iišpajo tudi z nakitom svojih sovražnikov.« je rekel sam pri sebi; nato je stopil ' n- se ji spoštljivo priklonil in rekel:
»lvoj vdani rob te pozdravlja, dražestna moja ne* està. Upam, da me tvoje vabljive ustne nagrade z usmevom in prijazno besedo.«
1 ri zvokih tega kovinastega glasu se je Nejta stresla m se vzravnala.
r »Prevec zahtevaš, Hartatef. Za prijatelja bi imela ' smeh m dobro besedo, toda za ženina, ki se hoče ™en?j oženiti proti moji volji, imam samo zaniče* je m stud. ivo je bogastvo je moglo zapeljati moje
sorodnike, mene ne. Odpovej se mi, Hartatef! Ne sili me, da ponovim v navzočnosti vseh to, kar ti pravim: nečem biti tvoja žena.«
»Hotela boš, Nejta. Tvoj stric in varuh mi je ob* ljubil tvojo roko. Uverjen sem, da pojdeš mirno z menoj v slavnostno dvorano in potrdiš vašim gostom, da si me izbrala za ženina.«
»Za koga me imaš? Ali sem mar Pagirova sužnja, da mi ukazuješ?« je vzkliknila Nejta s plamtečimi očmi. »Pojdiva! Takoj ti dokažem, da se ne bojim ne tvoje jeze ne jeze svojega strica.
»Predno to napraviš, dovoli mi Nejta, da te vpra* šara, če poznaš razmere svoje rodbine?« je rekel s tre* sočim se glasom. »Ali veš, da je Mena zastavil mumijo tvojega očeta za deset babilonskih talentov? Plačilni rok je pred durmi, a Mena nima denarja. Obljubil sem, da plačam to visoko svoto, da rešim čast .rodbine, ka* tere član postanem tudi jaz. Če pa vztrajaš pri svojem, se bom smatral prostega obljube. Izbiraj!«
Kakor da jo je grom treščil, se je Nejta opotekla in padla na stolico. V glavi se ji je zavrtelo. Če je ta strašna vest resnična, — in o tem ni mogla dvomiti — potem je grozil pogin vsej rodbini.
Po nazorih starih Egipčanov je bila največja
V 17. stoletju so pričeli svojo zrna« govito pot ljubki plesi »menuetti« s francoskega dvora. Uglajeni dvorja# ni, pa tudi brhke vaške lepotice so vse dali, da bi se jih privadili. Ludvik XIV. se je skozi 20 let vsak dan po eno uro vadil v najnovejših plesih. Fran# coske dvorske plese je čez 100 let po# polnoma spodrinil valček. Sprva so ga napadali kot nedostojen ples. Svetov# ni angleški list »Times« je 1. 1816. pi# sai, da ta ples ni za olikane ljudi. To< da kljub »Timesovim« uvodnikom se je valček ohranil do sedanjih časov.
In danes?
Ples še vedno krepko kraljuje. Toda žal, da se je še bolj kot nekoč izmali# čil. V mestnih barih so začeli z zamor# skimi plesi, ki so od tam našli pot med mladino. K posebnim plesom je uka# zala moda še posebno obleko... In tako je ples postal le pretveza za marsikaj drugega. Proti temu »marši# kaj« so v starih določbah že nastopali in bodo gotovo tudi še pozneje, ko bo plesna norost prinesla novih oblik.
Danes se je precej močno razvila prava plesna umetnost, ki jo gojijo razne plesne šole. Toda to niso plesi parov, marveč ritmično gibanje člo# veškega telesa, najvišje lepote stvar# stva. Začetnik te nove plesne umet# nosti, ki črpa misli iz starih klasičnih plesov, ko je še močno veljala »em# mčleia«, je Nemec Rudolf von Laban. Podobna plesna šola je tudi v Hel# lerau#u blizu Draždan.
H koncu tega pustno#resnega branja naj pristavimo še mnenje uglednega katoliškega časopisa »Fiihrer« (Vod# nik), glasila avstrijske katoliške mia# dine. Tam se v razpravi »Kako naj se katoličan zadrži napram modernim plesom?« bere med drugim: »Nagibi in vsebina plesa ostanejo isti kot do# slej. Preko sedanjih divjih modemih plesov bomo prišli zopet do bolj umerjenih oblik. Toda tudi tedaj bo veljalo, da dostojen plesalec pleše lahko take plese, ne da bi žalil nrav# ni h čustev, surovež bo pa tudi te ples# ne oblike izrabljal.«
Okno v svet.
Schober se je vrnil.
Pretekli četrtek sta avstrijski kan# cler Schober in Mussolini podpisala pogodbo prijateljstva med Italijo in Avstrijo. V njej se obe državi obve# zujeta, da bosta vse bodoče spore po# ravnavala z mirnimi sredstvi. Ako se vladi ne bosta mogli naravnost spora# zumeti, bosta izročila spor posebne# mu odboru ali pa mednarodnemu so# dišču v Haagu. To je politična stran Schoberjevega obiska. Med Avstrijo in Italijo se rešujejo pa tudi važna ospodarska in finančna vprašanja, chober je na slavnostni pojedini v Rimu poudaril, da bi Avstrija ne bila dosegla nikoli takih uspehov na kon# ferenti v Haagu, če ni Italija kot glav# ni upnik Avstrije pokazala tolikega razumevanja za njene gospodarske potrebe.
Sedaj misli avstrijska republika na# jeti v inozemstvu veliko posojilo in računa tudi pri tem na italijansko po# moč. Avstrijski listi se v veliki večini vesele političnega zbližan j a z južno sosedo, poudarjajo pa, da ni to prija# teljstvo naperjeno proti nobeni drugi državi. Namen Avstrije je živeti v miru z vsemi sosedi in ž njimi trgo# vati, zakaj država je majhna in go# spodarsko šibka. Kancler Schober je zapustil pretekli teden Italijo in se po# dal na Štajersko, kjer je v Radgoni prisostvoval blagoslovitvi novega mo# s tu, ki veže Avstrijo in Jugoslavijo. Pri svečanosti je bil tudi slovenski ban Dušan Sernec. Drugi dan je gra# ško vseučilišče povzdignilo Schoberja v častnega doktorja za zasluge, ki si jih je stekel za republiko.
Zopet atentat v Mehiki.
Sredi novembra m. 1. so bile v še vedno nemirni Mehiki predsedniške volitve. Izvoljen je bil svobodnomi# selni Paskval Ortiz. Ko je zapuščal 5. t. m. vladno palačo, je 22#letni Da# ni jel Flores oddal na njegov avtomobil več strelov in. zadel novega pred# sednika v čeljusti. Napadalec pripada k stranki poraženega protikandidata.
Objave.
»Družina« je izšla.
Druga številka »Družine« prinaša pestro in zanimivo sliko. Poleg »Ma# gistra Antona«, ki se dviga v vedno živejše dejanje, in napete ameriške povesti »Denarja kot listja«, stoji v njej pretresljiva zgodba »Franček«, pač ena najboljših, kar jih je napisal naš rojak Bogomir Magajna. Duho# vita ruska črtica »Pustna ljubezen« bo bravca izvrstno zabavala. K obe# ba Črticama je solkanski slikar Josip Srebrnič prispeval dva posrečena le# soreza. Prof Bednarik je napisal te# melj it članek, v katerem popisuje, kod je tekla v starih časih Soča. Čla# nek »Ob živih vrelcih« slika krstno slavje, drugo poglavje spisa »Izbruh svetovne vojne« popisuje silno napete dogodke ob aneksiji Bosne in Herce# govine 1. 1908. Trentar pa poje o pia# ninah, gozdovih in vodah triglav# skega kraljestva. »Družina« prinaša še poučne beležke za gospodinje, po# ročilo o novih knjigah, šale, uganke. — Na krojni prilogi so kroji za po# mladanske obleke ter strokovni član# ki o ženskem zdravju in drugih vpra# šanjih ženskega sveta.
Opomin.
Goriško županstvo opozarja, da morajo vsi lastniki konj, goved, ovac in prašičev v slučaju pogina javiti to zdravstvenemu uradu v ulici Mazzini št. 7. Mrhovino je treba pokopati v za to določenem kraju.
Konferenca voditeljev Marij, družb.
Ker nam niso še vsi «g. dekanijski voditelji poslali letnih poročil, moramo odložiti konfe« renco, ki bi imela biti dne 20. februarja t. 1. v knezonadškofijskem dvorcu v Gorici, na ne« določen čas.
Hkrati prosimo čč. gg. dekanijske voditelje, da nam čimprej dopošljejo poročila.
Škofijsko vodstvo Mar. družb.
Pri nas jemo vsaki petek, delavnik, nedeljo, svetek, o božiču, za vse svete same jajčne „PEKATETE“, najfinejše kvalitete, ki zavite so v pakete.
oskrumba zastaviti mrliča lastnega očeta; če bi je pa še ne mogel odkupiti, tedaj je bilo to vrhunec sramote. Niti do kraljice se ni mogla obrniti s svojo nesrečo, ker bi ta gotovo ne mogla biti še naprej naklonjena taki rodbini. Oh, ošabni in kruti Hartatef je oči vi dno na to računal, da bo žrtvovala svojo srečo, samo da reši čast rodbine.
»No torej, Nejta! Ali mi hočeš podati roko in me pri gostiji predstaviti za svojega ženina?« je vprašal mladi mož.
Z mračnim obličjem mu je Nejta podala roko in se dala odnesti v veliko dvorano, kjer se je zbrala družba.
Kmalu so sedli za mizo. Mena je sedel naproti sestri, ta pa se je umikala njegovemu pogledu, zakaj brez# skrbna veselost mladeničeva ji je bila zoprna.
Zasovražila je brata zapravljica, ki ni smatral niti za potrebno, povedati ji resnico, katero je morala slišati iz ust obsovraženega Hartatef a; zasovražila je brata, ki je hotel, da ona s svojim življenjem plača njegova sra# motna dejanja. Nejta je vedela, da je iz Menovih rok denar tekel kakor voda, da je Mena delal dolgove. Ker pa se je smatrala za silno bogato, ni mislila, da bi uteg# nilo priti do take skrajnosti. Uboga deklica ni vedela, da je til Pastir, mlajši Krat njenega očeta, prav takšen
zapravljivec in zvest Menov spremljevalec pri nočnih pustolovščinah s tebanskimi vlačugami in v brlogih, kjer so igrali hazardne1) igre. Že davno sta zapravila vse svoje velikansko imetje. Večkrat sta se zatekla k Harta# tefu. Mošnjiček tega moža, ki je bil trdno zaprt za druge, se je njima rad odpiral.
Nedaleč od Mena je sedel Keniamun, ki ni odmaknil pogleda z bledega in potrtega Nejtinega obličja. Kaj po# meni ta potrtost mladega dekleta in kaj pomeni, da se je pokazala s Hartatefom, ki ji sedi ob strani? Mladi vojščak je že davno vztrajno dvoril M eno vi sestri in ra# čunal s tem, da se z njo oženi, ker jo je smatral za bo# gato dedinjo. Dobri Keniamun je prav tako ljubil ženske, igro in vino kakor njegov sodrug, tako da mu od majhne glavnice, ki mu jo je bil oče namenil, ni ostal niti groš.
Vojščakove misli je zmotil Pagir, ki je dvignil svojo čašo in veselo vzkliknil:
(Dalje.)
igre, pri katerih je dobiček ali izguba odvisna zgolj od slučaja
Kaj nam pišejo
iz Vipavske doline.
Sv. Mihael — Ozeljan, —- V nede» Ijo bomo obhajali god sv. Blaža. V naši cerkvici bo slovesna maša ob de» setih. Vabimo vse bližnje vernike, zla» sti Trnovce, ki so še do I. 1790. hodili sein k maši in na pokopališče.
Rihemberg. — (Lep prizor. — Gospodarska vest.) — Ko so eno zadnjih nedelj šli ljudje od zad* nje maše, so videli par krepkih voli» čev, vpreženih v eleganten avto. V Pustnem času je to zelo pripravno za smeh. Temu prizoru jih bo gotovo sledilo še par — na naših lepih cestah. — Gospodarska zadruga je iz več vzrokov prenehala s poslovanjem. V j en celotni blagovni odsek je spre» jela Ljudska posojilnica. Ta gospo» darska sprememba je v splošno ko» rist, ker se bo zadružni promet, osre» dotočen v eni gospodarski ustanovi, uspešneje razvijal. Upamo, da bo to tudi izvozu našega vina v korist.
Pedrovo nad Rihembergom. — (Z a cerkovnika.) — Ko sem zadnjič šel v Pedrovo, sem izpred cerkve sv. Duha zaslišal, kako glasujejo Pederci za novega cerkovnika. Polovica jih je uila za, pol proti. Tedaj se nekdo oglasi: »Kdor ni za cerkovnika, tudi v cerkvi molil ne bo!« Na zadnje so se 'e pogodili, da mu bo vsaka številka dajala po 22 kg koruze na leto in ne yeč 25 lir kot doslej; koruza raste uarnreč po polju, lire pa ne. — V cer» kev bi irebaio postaviti par klopi in sPovednico.
Planina pri Vipavi. — (H r a s t i s e k I a n j a j o.) —- Po borštih sc sliši Petje sekir in žag kot nikdar poprej. Viden dokaz, da gremo navzdol. — Marši, kje ste, da vaši mlečnozobi tantiči, katerim se še šolska torbica na hrbtu pozna, že vasujejo in raz* Rajajo po drugih vaseh in se vračajo domov ob poznih urah? Včasih ni bilo tako.
Vrhpolje. — (Naša m 1 a d i n a.) r~ Občinsko pot Vrhpolje » Duple » k°g smo malo z robotami, malo na ob» Clnske stroške popravili. Tudi petje v cerkvi gre dobro naprej. Le dekleta se ycasih ustrašijo. Nekateri naši fantje ;'° prav pridni — v plesu. Posebno dva J2 gorenjega konca nosita zvonec. Pri» ricujejo pa jim tri »punčke«.
Goče. — (N o v i z v o n o v i.) — d°, ^plgem pričakovanju smo 13. jan. ubili 7 novih zvonov. Na lepo okra* ,emh yozeh so j ili domačini pripeljali • sJanjelske postaje. Staro in mlado ril-8 ° naProti» da pozdravi nove glas» ‘ Ke: Iz farnega zvonika pa jim je v Pozdrav mogočno donel krasni 224 jet stari in 20 kvintalov težki veliki Čv°n. Ko so prišli zvonovi pred cer* n?»’ jih Je mn°žica obstopila ter gi» , e?a. zapela zahvalno pesem. Na» lednjo nedeljo popoldne je imel Prečastiti gospod dekan v okusno ozaljšani župnijski cerkvi krasen pvor o zvonovih, nakar jih je •agoslovil. N« koncu je nad 30
z dežele f
glasov močni mešani zbor zapel po» i meni j ivi slavospev v čast novim zvo* novom. Da dobi veliki zvon spet to» variše s staro težo in ne lahkih, zato je stopil naš odlični veščak svétnik Ivan Mercina v stik z livarjem. Trud g. svetnika je imel uspeh, za kar mu gre iskrena, zahvala! — Istočasno z novimi; zvonovi je dobila župnijska cerkev, ki letos praznuje tristoletnico, tudi električno razsvetljavo.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Ženin in nevesta — botra. — V nedeljo sta bila poročena Leo» pold Albreht, rudar, in Marija Čar j e» va. Takoj po poročnem obredu sta bila botra novorojencu nevestine se» stre. Bog osrečuj obe družini.
Mati v grob — hčer h krstu. — V nedeljo je po težkem trpljenju umrla mlada rudarjeva žena Ivana Mihevec. Zapušča tri sirote, zadnja ima šele 6 dni in je bila na dan mate» rine smrti krščena. Umrli večni po* ko j, uboge sirotenaj čuva Bog.
Novo d e 1 o> — Rudn. ravnatelj» stvo se je končno" odločilo, da postavi ob marovškem mostu veliko električ* no centralo. Delo je bilo oddano na dražbi zasebnim podjetnikom. Vodno strugo bodo speljali od idrijske tovar» ne in jo betonirali. Temelj zanjo so že med vojno kopali, toda sedaj je načrt deloma spremenjen. Letos bo dosti dela, zato upamo, da bodo zapo» sleui vsi fantje.
Gor. Kanomlja. — (Sole n i.) — Od božičnih praznikov je naša šola brez učne moči. Učiteljica je šla, dru* ge ni.
Marof. — (Moč molitve in krščanske ljubezni. — V zadnjem spisu, ki je poročal o perečih vprašanjih naše hiralnice, je bilo re» čeno. da zavod ni le v telesnem oziru koristen, temveč v mnogih slučajih tudi v duševnem. Naj navedemo en slučaj iz zadnjih dni. Iz daljnega kraja so pripeljali mladega delavca. Nako* nal si je težko pljučno bolezen. Šel je k materi, katera mu je z ljubeznijo stregla. Spoznala pa je, da o telesni ozdravitvi ni misliti, zato je goreče prosila Boga. da ozdravi zapuščeno dušo ubogega sina. Odtujil se je bil življenju no veri: materine želie. da h' se spravil z Bogom, niso uspele. V skrbi za duševni blagor svojega otro» ka je končno preprosila sina, da se je pustil prepeljati na Marof, zavedajoč se velike duhovne moči tega zavoda. Ko je prišel sem. je bil silno slab. Usmiljenke so mu ponudile svetinjico Brezmadežne ter z molitvi jo in nežno postrežbo lajšale dušno in telesno bol. Molitev je zmagala! Čez dva dni je ves skesan prosil in prejel tolažila sv. ve* re. Pisal je ves vesel materi, jo prosil odpuščanja in večkrat ponavljal: »Oh kaj bi bilo z menoj, če ne bi bilo usmiljenih sester!« Pol ure po spravi z Bogom je umrl.
Zavratec. — Vremenoslovci so se letos malo preveč urezali, prerokujoč strašno zimo. Tu smo visoko v hribu, a imeli smo komaj 8 stopinj pod nič*
10,	snega pa največ eno ped. Bojimo se posledic pri letini. — Z novimi zvono* vi smo farani prav zadovoljni.
S Pivke.
Gorenje pri Postojni. — (V ob» r a m b o.) — Nekdo je zadnjič narisal naše fante in dekleta v slabi luči. Niso vsi taki. Dosti jih je, ki imajo med tednom težke hlode za »balince«. Ostra sekira pa je »pikov as« tistih, ki ves teden obdelujejo grčavo drevje. Ob nedeljah jim pa le malo zabave privoščimo.- Kako je z branjem, bo pa gospod urednik najbolje vedel. (Bolje bi lahko bilo. Prip. ured.) Naša dekleta, ki služijo v mestu, ne pri» hranijo dovolj za klobuke.
Hruševje pod Nanosom. — 3. t. m. se je poročil trgovski pomočnik Franc Milharčič z gospodično Tončko Hre» ščakovo. Ženin in nevesta sta priljub* ljena pri vseh. Fantje in dekleta so se ob tej priliki poveselili. — Še nekaj na» šim gospodarjem: zakaj ne bi stopili v sadovnjak ter malce osnažili sadno drevje. Pod Nanosom sadje dobro uspeva, zlasti jablane in nekatere vr» ste hrušk. Poznam kmeta, ki je le z dveh hruškovih dreves obral za 700 lir sadja.
Šmihel pri Postojni. — (V j a v * n o s t z obrekljivcem!) — Vseh dobrih faranov se je polastilo ogorče» nje, ko je naš delavni in častivredni g. kaplan bral predzadnjo nedeljo s prižnice neko pismo. Pismo je pisal g. dekanu nekdo, ki se boji povedati imena, ker se je v pisanju zlagal. Fa* rani so poslali brž zastopnike iz vseh vasi k g. dekanu. Upamo, da se ne bo več tipal tisti suhi obraz obrekovati tako na debelo.
Koritnica pri Knežaku. — (Oj, ti fantje...)_— Odkar izhaja »Novi list«, se še nismo oglasili v njem. Zdaj pa, ko imamo dovolj časa in se meni* mo o pustnem času, smo nekaj ugani»
11.	Prej se je obetalo kar sedem porok, zdaj je pa samo ena na oklicih. Vaški fantje se za res ne menijo. Pri kožar» cu vina, tam so pa moški in pogumni.
Studenc. — Prezgodnji grob. Tatvina.) — Dne 1. t. m. smo spremili na zadnji poti Jožefo Japlje» vo, članico Marijine družbe. Rajnica je bila tiho, modro in. vedno dostojno dekle. Pokoj njeni duši! — Dne 2. t. m. so neznani uzmoviči odnesli iz veže gostilne Veber vrečo soli. Goto» vo so mislili, da je sladkor. Plen, ki jim najbrž ni ugajal, so pustili v »Griču« ali so se pa zbali, da utegne postati preslan.
S Krasa.
Tomaj. — (» B e 1 o o b 1 e č e n e « deklice, elektrika in še kaj.) — 4. februarja smo pokopali gostilničarko Matildo Škerljevo. zna» no po vsem gornjem Krasu pod ime* nom »Matilda z ogla«. Pokojnica, ki je dosegla 57 let, ni bila poročena in je umrla prav vdane, krščanske smrti.
Sprevod je vodil domači g. župnik ob asistenci preč. g. škofijskega svčtnika Henrika Sonca, sorodnika pokojnice. Pevci so zapeli tri žalostinke pod vod« stvom g. nadučitelja Kosove'a. — Pri tej priliki naj povemo na uho dekle« tom, ki so nosile sveče in vence, da ni dobro nositi začetkom februarja pro« zornih oblek: škoda za zdravje in za oči! Lepše bi bilo, če bi oblekle za po« greb črno obleko, kot pa da gredo izpostavljat belo, kateri manjka ne« kaj prstov blaga nad kolenom.
Pravijo, da je elektrika hudo nagla, da pride v eni sekundi skoraj osem« krat okoli zemlje. Čudno, v Torna j hodi iz Sežane že nad tri mesece in j e ni niti v Križu še videti. Težko jo ča« kamo.
Govori se po vasi, da si bomo To« majci napravili lepo, novo pot iz vasi mimo župnišča proti župni cerkvi. Imela bi 4 ključe in bi bila prav po« ložna. Dobro bi prišla vsem vernikom, posebno starim in nadušljivim, ki sedaj komaj prikašljajo do vrha.
Sedež. — Naša vas je postala zaspa« na, odkar so pivčki zgubili edino go« stilno, ki smo jo imeli v vasi. Prav« zaprav bi pa le dobro bilo, če bi imeli katero, a pošteno, da bi vsaj vino pro« dali, ki ga precej ostaja. — Zadnjič so naše kratkolaske priredile ples. Čast fantom in dekletom, ki so se ple« su odtegnili.
Lipa. — (Gruda k 1 ič e.) — Za v Ameriko pripravljajo nekateri cule. Vse mlado beži z grude. Stari ne mo« remo; mi čudno, če posestva pešajo.
Temnica. — Sicer to ne spada prav zelo v list, a da damo gospodinjam opomin in tatinsko zalego javno osra« motimo, povemo, da še vedno zmanj« ka tu pa tam po par kokoši. Našemu krčmarju so pred par dnevi izpraznili kurnik.
Škrbina. — Pred kratkim so prišli temniški fantje k nam s harmoniko. Po plesu in pitju je prišlo do pretepa, kjer jih je Alfonz Škabar precej od« nesel. Orožniki preiskujejo zadevo. Harmonikarjem povemo, da jim ni treba hoditi na pretepe v našo mirno vas.
Slivno na Krasu. — Od na_s se je poslovil že priletni bivši posestnik in krčmar Ivan Milič. Preselil se je v Split. Ob slovesu pozdravlja vse znan« ce in prijatelje.
Ber je. — (S m r t.) — 4. t. m. smo spremljali k večnemu počitku vsem dragega Dominika K osmino. Neusmi« li ena sušica ga je toliko časa mučila, dokler ji ni podlegel. N. p. v m.!. — Žalostno je, da moramo ob tej priliki pripomniti, da naj prihodnjič odpadejo razna prerekanja, kdo bo ob po« grebu tu ali tam.
Vrh sv. Mihaela. — (Tatinska sodrga.) — Zadnjič so ob belem dnevu okradli Jožefa Černiča. Odnesli so obleko in vso zlatenino v vrednosti 1500 lir. V hišo so prišli od zadaj skozi okno. Doma so bili le otroci, ki so se igrali na hlevu.
Kostanjevica. — (Kraški rud« n i k.) — O našem rudniku, o katerem smo 5. dec. pisali v listu, se nič več ne sliši. Gospodje so prišli parkrat po«
gledat, zdaj je pa vsega konec. Pred nedavnim je smrt pograbila Milico Stepančičevo v tretjem letu zakona. Bolehala je več časa. N. p. v m.!
Kačiče pri Divači-. — (Zdaj je č a s.) — Tudi pri nas že sveti elek« trika, mi pa kljub temu ne vidimo, kaj nam manjka. V vasi je en sam napajalnik, ki se posuši ob vsaki suši. Bilo je dosti besed o novem napajal« niku, zdaj pa je ta zadeva zaspala. Ob« čindd načelnik nam je lansko leto dejal, naj si poiščemo primeren pro« štor in izkopljemo jamo; za cement in zidarje bo poskrbela občina. Napra« vili nismo nič. Ko bo suša in bo živi« na brez vode, se bomo pa kisali.
Nabrežina. — (S m r t n a ko s a.)
—	V petek, dne 7. t. m. je umrl ne« na dne smrti v starosti 67 let industri« j alee in posestnik Valentin Radovič. Bolehal je več časa na ožilju, dokler ga ni na poti zadela kap. Pokojnik je bil dober in značajen mož. Posebno se je odlikoval s svojo radodarnostjo do nabrežinske cerkve, kateri je poleg drugih darov poklonil umetniško iz« delan oltar sv. Valentina. Naslednji dan se je vršil pogreb, katerega se je poleg domače godbe udeležilo veliko vaščanov. Sprevod se je ob zvokih do« mače godbe pomikal v cerkev in od tam na pokopališče, kjer so pokojni« kovo truplo položili v kamenito grob« nico. Pokoj njegovi duši, ostalim pa naše sožalje!
Iz Reške doline.
II. Bistrica. — (Fantje, fant« je...!) Res je, da smo v predpustu in da je treba ma!o poskočiti, toda čudno je, da bistriških fantov ne mo« ti j o le »stare dame«, ampak tudi »le« sena Mrjanca«, ki se zna prav spretno sukati okoli »mendrge«. Fantje, imej« te pamet, pa si shranite kako brco za slabe čase. Dosti bi jih bilo treba tudi povedati na račun deklet, pa bomo o drugi priliki.
Ostrožno brdo. — Žal da nimamo kaj boljših novic. Povedati je treba, da je pri nas precej deklet, ki bi se rade omožile, a »njega od nikoder ni«. Tega pa so malce tudi same krive za« radi svojega obnašanja, zlasti v cer« kvi. Med mašo se nekatere na glas smejejo in pogovarjajo, misleč, da se fantom bolj prikupijo.
?z goriSke okolice»
Renče. — (Številke in d r u « g o.) — Lani je zagledalo luč sveta 28 farančkov. Druga leta se jih je rodilo do 80. Mrličev smo imeli 29, prej 35. Porok je bilo le 6, druga leta tudi po 14. — 27. jan. je zginila z doma 22 letna Marija Pregljeva iz Renč št. 193. Iskali so jo povsod, a je niso na« šli. Sosedje trdijo, da je bila dobra in mirna deklica.
Podgora. — (»N a d a 1 je v a n j e«.)
—	Prav sem imel, ko sem pred 14 dne« vi poročal v »Novem listu«, da uzrno« viči v Po d gori niso šli k stalnemu po« čitku, ampak se pripravljat na nove izpite. V soboto zvečer so jih z odli« ko položili pri Brešanu Benediktu in
I ga prikrajšali za 1000 Ur v obligacijah,
hčer pa za zlato zapestnico, vredno 275 lir. Ne spominjam se več, kako se kličejo po imenu, njih priimek pa je »Nepridiprav«. Sedaj nadaljujejo »študije« za še težje izpite. Upamo, da prejmejo zadnjo diplomo od orož« nikov.
Štandrež. — (V c e r k vi.) — Poro« čil se je gosp. Rudi Lutman z gospo« dično Olgo Lutmanovo. Mlademu pa« ru želimo mnogo sreče! — Čeravno je pri nas velika cerkev, imamo navado, da se vstavimo vsi mladi pod korom. To bi ne bilo še tako slabo, če bi se nekaterim komaj doraslim dekletom ne zdel ravno ta prostor primeren za njih javne »kongrese«. Ali bi ne bilo bolje, da bi ta dekleta ostala raje do« ma? — Brezplodni spor med pevci še vedno traja. Mlajši bi šli na kor, če bi bili starejši zadovoljni z mešanim zborom. Prav bi pa bilo, če se prere« kanje zlasti po listih opusti. Treba je imeti smisla za petje v čast božjo, ne pa za osebno postavljanje.
iz tržaške okolice,
Sv. Križ pri Trstu. — V naši žup«
niji, ki šteje okoli 1800 duš, se je v pret. letu rodilo 44 otrok; mrličev smo imeli 38, porok pa 12. Brezposelnost je tudi Križane pognala po širnem svetu. V povojnih letih se je izselilo v razne dele sveta čez 100 oseb, skoro polo« vica teh samo v Argentino, kjer si ve« čina izmed njih služi s Mesarskim de« lom vsakdanji kruh. V najkrajšem ča« su jih zopet nekaj odide čez morje, ve« čje število kamnosekov pa se odprav« lja v Belgijo. — Kaj bo z našim vi« nom? Nekateri naši krčmarji prema« lo blažijo vinsko krizo v naši občini. Mesto da bi kupovali vino pri naših vinogradnikih, ga vozijo kar z avti od drugod, in sicer v ponočnih urah, da ga potem točijo kot pristno domače. Častno izjemo dela naša društvena krčma, ki toči izključno domačo kapljo.
Ricmanje. -— (O b č i n s k i zdrav« ni k. — Točna ura. — Vode dovolj.) — Lansko leto je umrl ob« činski zdravnik dr. Marsich (Maršič), ki je bil jako dobra duša. V skrbeh smo bili, kakšen bo naslednik. Sedaj vrši službo g. dr. Roncalli, ki dela vestno in točno in se je zaradi pri« jaznosti že vsakemu priljubil.
V zvoniku imamo staro uro, ki jo je težko navijati. Naš cerkovnik Miha pa ji je tako »naglihal glide«, da gre točno. To je v veliko korist delavcem, ki morajo biti točno na delu. Čast ko« mur čast!
Sedaj, ko imamo vode dovolj in še preveč, nihče ne misli na rezervoar. Prišel pa bo čas, ko bomo čakali ure in ure na škaf vode.
Sv. Ivan. — (Cerkveno pet je.) — Svečnico smo proslavili prav slo« vesno. Le s petjem nismo bili posebno zadovoljni. Organist ni imel srečne roke pri izberi pete maše. To so bile koračnice, valčki, skoro opera. Tak« šna glasba ne vodi vernika k verske« mu razmišljanju, k Bogu. Prav te dni sta tržaški katoliški tednik »Vita Nuova« in »Osservatore Triestino« 1 kritizirala podobno glasbo, ki so jo
peli ob neki cerkveni slovesnosti v Ro« j janu. Kar je gledališkega, naj ostane v Ì gledišču. Dobro bi bilo misliti tudi na nabavo novih orgel. Poglejmo, kako so vse tržaške fare že modernizirale svoje orgle, le mi čakamo. Lepo petje je za našo faro velikega pomena tudi radi tega, ker nas hodijo poslušat in kritizirat tenkočutni meščani. Nekaj še vedno damo nase.
Svetoivančan.
Iz Istre.
Klanec. — (V pozdrav.) — Po dolgem času smo dobili novega dušne» ga pastirja č. g. dekana Gabrijela Piščanca. Kako smo srečni! Nekate» rim ni prav, da ni bilo slovesnega spre» jema. Toda gospod je zaradi razmer in zavòljo smrti svoje matere prosil, naj ne bo slovesnosti.
Ker Vas nismo mogli, č. g. dekan, pozdraviti ob prihodu, Vas pa sedaj ter Vam želimo, da bi srečno preživeli med nami vsa leta, ki so Vam od Vse» mogočnega določena.
Sv. Anton pri Kopru. — Ker ne mo» remo prodati pridelane kapljice, odpi» ramo osmice, a denarja je še vedno malo. Praznik sv. Antona smo prazno» vali v lepem vremenu. Vse polno tuj» cev je prišlo k nam. Tudi petje je bilo lepo. Pridružili so se še novi pevci, ki hodijo po 2 kilometra daleč k pev» skim vajam. Vsa čast tudi g. pevo» vodji in predsedniku zbora.
Zabrežec pri Borštu. — 60 fantov imamo1 v vasi. Ali bi se ne mogel še kateri odločiti in pristopiti k pevske» mu zboru? — Na sv. Antona dan smo imeli lep praznik. Škoda le, da so ga v neki gostilni tako slabo zaključili. Prav lepo se je proslavil tudi tisti ju» nak, ki je na pokopališču prevrnil nek nagrobni spomenik. — Umrl je na ra» ku Ivan Prašelj. Bil je tih in pobožen mož. N. p. v m.!
Flavije. — (Kmetijski tečaj. -Eden z a drugi m.) Prvi dan nieseca smo pokopali častitega in uglednega Mihaela Čoka. starega 83 |et,- Do pred kratkim je še bil zdrav in čil. Pogreb je bil nad vse veliča» sfen. — Zdaj hodimo h kmetijskemu tečaju. Prav bi bilo, da bi se vsi rav» uali po učiteljevih naukih, zlasti oni, ki sadju nič ne gnojijo. — 2. t. m. je umrl v Ellerjih 50»letni družinski oče Anton Eller. Bolehal je več časa na sušici. Zadnjo čast pri pogrebu so mu izkazali tudi pevci in godci.
]z Gor.
Kred. — (Z a ples s o lire. — b m i s e 1 z a mlekarno.) — Leti» no smo imeli tudi mi precej dobro. Zato se pa veselo imamo in se vrtimo ; ples na ples. Koliko lir gre na ta način po zlu! Jasmo, da jih potem ni za do» uro časopisje. — Na klancu so vse preuredili. Čast jim, ki so se za to za» vzeli, saj je bilo za vas velikega po» mena. — Mlekarna nam precej nese, a žal da je iz tako velike vasi komaj ;;y’ udov. Maslo prodajamo v Kobarid.
, b! ,še P° boljši ceni, če bi se kupci oglasili tudi od drugod.
Log pod Mangartom. — Mile zime brez snega se Ložani prav nič ne ve» selimo, ker nam primanjkujejo drva, katera moremo speljati iz oddaljenega gozda le na saneh. V februarju, ko postaja solnce vedno močnejše, nam sneg nič več ne koristi. Zato nam ob» čina ne bo smela odrekati novih drv v bližnjem gozdu.
Levpa. — Še precej čitamo »Novi list«, toda ni ga, ki bi se kaj v njem oglasil. Čez teden jočejo vsi o bedi, ob nedeljah pa plešejo in popivajo, da se kadi. — Že nekaj časa se več ne oglaša veliki zvon, ker je kembelj raz» bit. Čakamo, da zraste drugi.
Čadrg. — Visoko v hribih smo, pa še ne vemo za zimo. Cvete j o že tro» bentice in zvončki. Pomladanskih cvetk pa ni več učakal 22»letni Franc Manfreda, ki smo ga oni dan zagrebli. Bog mu daj sveti raj!
Grahovo. — Že 43 številk »Novega lista« smo dobili v roke, pa je bilo ko» maj enkrat nekaj o nas zapisanega. Pri nas je kot drugod. Mladina kljub slabim letinam le veseljači. Več nauka in čtiva ji je treba.
„Srebrni“ zvonovi.
Naše ljudstvo kaže veliko ljubezen do zvo» nov. Kaka žalost je prevzemala ljudi, ko so gledali snemanje zvonov v vojne namene in ka» ko veselje zavlada v občinah ob prihodu novih zvonov! Pobiratclji prostovoljnih prispevkov | za zvonove vedo povedati, kako hvaležno jc to delo! Za zvonove ni mrmranja; kdor ima, dà, kdor nima, obžaluje, da ne more dati. j Preprosto ljudstvo si svoje bronaste prijate»
Kaj se sliši po
Hude postave.
Ameriške Združene države so se» stavljene iz 48 majhnih republik. Vsa» ka teh državic ima lastno zakonodajo. Kar je v eni velik zločin, je drugje lahko le prestopek. Tako se je oni dan pripetilo, da je revna ženska v državi Njujork ukradla 100 dolarjev. Obso» dili so jo v dosmrtno ječo. V sosed» nji državi bi jo kaznovali le s par me» seči zapora. Čudni pravni pojmi.
Še 99 dni.
Na Češkem so se dvignili na pot številni apostoli adventistov. —Ver» sko ločino adventistov je ustanovil leta 1831. neki Janez Miller v severni Ameriki. Avventisti pričakujejo, da Odrešenik šele pride na svet in da ustanovi kraljestvo, ki bo trajalo 1000 I let, nato bo konec sveta. — Apostoli j pozivajo pa zdaj ljudstvo, naj brž | pristopi v njih vero, sicer bo točno čez 99 dni prišel sodni dan in bo Ito»
\ nec sveta. To j e .čudno, ko njih Odre»
I senika še ni in ni še nastopilo 1000»let»
| no kraljestvo.
Meniška republika.
' Na gori Atos ob Egejskem morju je | cela vrsta starodavnih pravoslavnih i samostanov. Na sveto goro Atos ne j sme stopiti žensko bitje. Gora tvori i republiko zase, ki jo upravljajo odpo» slanci vseh samostanov. Te dni je »državni svet« republike poslal na
lje še poveličuje z ljubkimi pripovedkami. Ta» ko vliva ljudska domišljija v zvonove srebro in zlato, ki sta plemenitejši kovini nego baker in cin. Zato pišejo tudi poročevavci o novih zvonovih, da imajo srebrno čiste glasove. Če» tudi ni v zvonovih nič srebra, zakaj to bi gla« su škodovalo kot svinec, ima ta pripovedka vendar nekaj stvarne podlage.
Že iz VIII. stoletja izvira navada, da so pre» možni verniki za botre pri blagoslovljenju zvonov. Da bi se za to čast izkazali hvaležne, so pri vlivanju vročevali zvonarju darove v srebru, da jih je metal med topljeni bron.
Do XV. stoletja ni bilo stalnih zvonar en, za» kaj poti so bile slabe ali jih ni bilo, prevožnja zvonov je bila jako draga. Zvonarji so poto» vali iz kraja v kraj. Kjer so dobili deio, tam so si zgradili začasno topilnico.*) Ko je bil bron raztopljen, je nepošteni zvonar začel tožiti, da ga je premalo, naj mu ljudje hitro prinesejo kaj srebrnine ali zlatnine. Ljudje so v naglici pobrali, kar so imeli, zvonar pa je vpričo da» rovavcev zmetal vse v topilnico. Toda ti da» rovi niso padali med bron. Odprtina, skozi ka» toro je padalo srebro, je ravno nad ognjem in ta del topilnice leži tik prostora, kjer se kovi» na topi. Skozi isto luknjo, skozi katero so pa» dali vrednostni predmeti v peč, se poklada go» rivo na ogenj. Za naknadno dokladanje kovi» ne ima topilnica na strani posebna železna vratiča. Srebrnina ni padala v raztopljeno zvo» novino, ampak v ogenj, kjer se je pod pepelom skupaj zlila. Ko se je ohladila, jo je lakomni zvonar pobral in odnesel.	Iv. M—a.
*) Sedaj še ohranjeni vel. zvon d1 (2016 kg) na Gočah je bil vlit 1. 1706. pri domačem po» kopališču.
Zvezo narodov pritožbo, ker hoče Gr» čija odpraviti meniške svoboščine ter Atos sebi podrediti.
Čudežno jezero.
V	bližini kraja Leprignano v Laciju je pred petimi leti nenadoma izginilo jezero Puzzo. Kjer je bilo jezero, je ostalo le močvirje. Zaradi zadnjih močnih nalivov se je pa jezero zopet prikazalo.
72 ur pod vodo.
V	bližini mesta Quebec v Kanadi se je spustil v globine tamkajšne reke star potapljač, da bi pregledal pod» vodna dela neke gradbene tvrdke. Ne» srečni potapljač se je pa zapletel med ogrodje podvodnih temeljev stavbe in se ni mogel rešiti. Ker je ravno takrat zavelo mrzlo neurje, drugi potapljači niso mogli na pomoč. Ko so ga po 72 urah potegnili iz valov, je bil mrtev.
Brihtni sloni.
V	.Indiji, kjer imajo dosti slonov, so pred kratkim ustanovili »Družbo slonovih prijateljev«. Družba ima na» men nastopiti proti lovu in pobijanju slonov. Pravijo, da je slon še bolj brihtna in zvesta žival kot pes. Da se tudi izvežbati za različna težka dela, kjer bi sicer porabili večje število konj. Na leto pobijejo lovci za 125 milijonov dolarjev slonov; če bi slo»
! ne pustili žive, bi dali petkrat več ! dobička.
Nenavadni zborovalci.
V kratkem bodo zborovali v Madri* du vitezi zlatega runa. Španski red zlatega runa je eno najbolj cenjenih odlikovanj na svetu. Briljantni ovratnik zlatega runa nosi le 51 oseb. Da* nes jih je 50, ker so en ovratnik, ki ga je nosil umorjeni car Nikolaj II., bolj* ševiki zaplenili. Zanimivo je, da bosta pri seji sedela drug poleg drugega go* spod Poincaré in pa bivši nemški pre* stolonaslednik. Zadnje zborovanje vi* tezov zlatega runa je bilo pod Kar* lom V. v 16. stoletju.
»Miss Evropa«.
Zadnjič smo pisali o najlepši Jugo* slovanki in o drugih kraljicah lepote, ki so bile izvoljene po ostalih državah. Pred dnevi je bila izmed teh 18 kra* sotic določena za najlepšo Evropejko zastopnica grškega ženstva. V Rio de Janeiro, glavnem mestu Brazilije, ka* mor bodo odpotovale vse te krasotice, bo v kratkem izvoljena svetovna kra* Ijica lepote »miss Universo«.
Olimpijske igre.
Vsaka štiri leta se vrše velike med* narodne športne tekme, ki se po zgle* du starogrških tekem imenujejo olim* pijske igre. Pri njih nastopajo najbolj* ši telovadci, plavači, tekači, strelci, sabljači, sploh športniki vseh vrst in vseh narodov in tekmujejo za svetov* no prvenstvo. Zmagovalci se imenu* jejo olimpijski prvaki. Zadnje olim* pijske igre so bile v Stokholmu na Švedskem, 1. 1932. se bodo vršile pa v Los Angeles v Severni Ameriki. Zgradili bodo velikansko nepokrito gledališče (stadion) za 105 tisoč gle* dalcev.
Pozdravi rajata.
Neapelj, 27. jan. 1930.
Slovenski fantje in dekleta, ki pioverne v Južno Ameriko na parniku »Marta Washing* ton«, pošiljamo tople pozdrave vsem družinam v domačiji. — Valenčič Jožko, Maje, Štratjot Anton, Martinčič Jožko, Sp. Košana; Smrdelj Ivan, Kal; Ludvik Viktor, Sterle Frane, Bač; Valenčič Ivan, Kališter Alojzij, Knapelc' A* lojzij, J uršičc; Nado k Anton, Šuštaršič Lipe, Zagorje; Vodopivec Lovrenc, Trnje; Obrsnel Marica, Tomaj; Ukmar Vida, Šmarje; Pasel Ana, Dolina; Mihalič Ana, Kostelič; Žerjal Gusta, Boljunec; Vovk Pepca, Kozjane; Fili* pič Angela, Tatra; Anton Zadnik, Kozjane; Franc Širin, Kozjane; Žigon Lojze, Dol. Bra* niča; Makole Rudolf, Slivno; Hrvatin Vladi* mir, Opčine; Kocjan Bogomir, Sežana; Firem Franc, Kozjane: Meman Franc, Prešnice; Bo* Žič Josip, Ocizla; Prinčič Rihard, Nabrežina; Makarol Marica, Križ pri Tomaju; Milančič Jelka, Volčji grad; Mirošič Anton, Lokev; Krebel Anton, Ostrožno buio.
Novi slovenski Amerikanci
pošiljamo pozdrave iz Afrike, iz mesta Da* karja, staršem, bratom, sestram in prijateljem, posebno pa nepozabljenim dekletom.
Germek Anton, Furlan Ludovik, Rudež Viktor, Kobjeglava; Rebula Zorka, Volčji grad; Božič Avguština, Gorjansko; Kukanja Rudolf, Kukanja Edvard, Mali dol; Furlan Zorka, Mali dol; Taučer Edvard, Ivanji grad; Pipan Jožef, Preserje ; Trobec Edvard, Veliki
dol; Gulič Jožef, Štanjel; Mihel Stanislav, Pe* drdvo; Stroncar Alojzij, Tevče; Kodrič Franc, Brje; Brundula Štefanija, Lah Emilija, Žvab Jožef, Žvab Ivanka, Dutovlje; Pahor Emilija, Kostanjevica; Uršič Marija, Volčjadraga; Ku* koravec Silvester, Tublje; Šusterčič Jožef, Gr* gič Rozalija, Trobec Marija, Veliki dol; Trošt Anton, Barut Emilija, Božič Angela, Bernetič Marija, Božič Marija, Št. Vid; Mihalič Marija, Kastelec; Filipič Frančiška, Ocizla; Kerpan Ro* za, Justina Guštin, Viktor Hrovatin, Karel Urbančič, Joško Pirjevec, Franc Šuber, Seža* na; Vidmar Anton, Senožeče; Kaluža Rudolf. Artviže; Briščik Stanislav, Briščiki; Purič Aloj* zi j, Repan; Gruden Franc, Samatorca; Besed* n jak Viktorija, Goja če; Želodec Marija, Fani Smrdel, Benko Marica, Petelinje; Petelin Franc. Tomaj; Bonulič Franc, Podgrad; Rotar Anton, Kontelj Jožef, Knežak; Crnač Jožef, Novak Ivan, Kal.
* * *
Sue Milan, Godnič Mici iz Komna; Pahor Ivan iz Novela; Jazbec Ivanka iz Svetega; G ec Karel iz Tomačevice; Milanič Gabrijela iz Volčjega grada; Lavrenčič Just iz Boča jev; Širca Stanislav, Žerjal Alojz iz Pliskovice; Božič Ivan iz Gorjanskega; Šavron Ivan iz Topolovca.
Književni pomenki.
Ivan Pregelj: Izbrani spisi.
IV. zvezek : Zgodbe zdravnika Muznika (I. in II. del). — Tolminske matere sveta noč. — Ljubljana, 1929. Založila Jugoslovanska knji* garna. Str. 255. (Cene: broš. Din 45.—; vez. Din 60.—).
Prvi del zgodovinske povesti »Zgodbe zdrav* nika Muznika« je Goričanom že znan, saj je izšel 1. 1923. v Gorici. Drugi del pa doslej še m bil nikjer natisnjen. Zdravnik Anton Muz* nik je zgodovinska oseba iz srede 18. stoletja. Rodil se je neposredno po nesrečnem tolmin* skem puntu. Pregelj je iz njega naredil junaka čudno razgibanega in romantičnega življenja. Iz tlačanstva pod tolminskimi grofi ga vodi v bitke v sedemletni vojni pod poveljstvom generalov Danna in Lavdona ter ga končno pri* pelje v Gorico. Njegovo življenje je preplete« no s skrito ljubeznijo do grofice Harrscheve, ki mu isto čuvstvo enako tajno vrača. Druge« mu delu se pozna, da jc nastal pozneje. •— Kratka črtica »Tolminske matere sveta noč« je namenjena spominu pisateljeve matere.
Ivan Pregelj: Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev.
Zgodovinska povest. 1929. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Str. 208. — Mohorjeva knjižnica, 27.
Peter Markovič je bil dijak, ki jc moral uiti z Reke, ker je v razburjenju ubil plemiča, ki je zapeljal njegovo sestro, njega pa udaril v obraz, ko jc zahteval pojasnila. Po dolgem ta* vanju je prišel do vikarja Jožeta Glaviniča v Moščenicah, ki ga je sprejel za svojega in mu dal ime in izpričevala svojega prejšnjega va* rovanca, ki je bil tudi dijak na Reki in Mar* kovičev najboljši prijatelj. Ta je prav tiste dni umrl, ker se je pri reševanju nekega otroka iz morja prav hudo prehladil. Markovič je pod tujim imenom šel v Ljubljano in vstopil v je* zuitske šole. V Ljubljani so ga vsi zelo cenili. Edino sošolec Gregor Kavčmar, poosebljena | zloba, ga ni mogel. Kavčmar je nazadnje ovo* | hal, kdo da jc Markovič. V tem se je začela | vojna s Turki. Veliki vezir Kara Mustafa je s valil svoje nepregledne čete proti Dunaju in * ga oblegel. Ljubljanski dijaki so vsi z Mar- j
kovičem vred na Dunaju med branivci. Tudi Kavčmar je na Dunaju, a ta ne brani, temveč izdaja. Zato ga doleti kazen. Tisto noč, pre* den je poljski kralj Jan Sobieski z enim sa* mina silnim udarcem zdrobil velikansko turško vojsko, je Kavčmar padel z obzidja in sc ubil. Dijaki so bili vsi ranjeni ; Markovič je izgubil vid, a ni bil žalosten, ker je to nesrečo smatral za znak sprave z Bogom. Vrnil se jc v Ljub* Ijano in se poročil. -- »Peter Markovič« je zgodovinska povest Okvir je dosti širši kot pri drugih Pregljevih povestih te skupine, a povesti to ni v škodo. Pisatelj jc bil pri izbiri snovi in oblikovanju osebnosti bolj svoboden, ker se ni čutil vezanega po zgodovinskih do* godkih. Na nekaterih mestih je tako plastičen in epsko širok, da je človek radi ene same strani vesel knjige.
Došle knjige.
Jack Londor.: Kralj Alkohol. Povest. Iz an* gleščine prevedel Jos. Poljanec. Celje. 1929. Založila Družba sv. Mohorja. Str. 247. — Mo« horjeva knjižnica, 30.
Janez Jalen: Ovčar Marko. Povest. Celje. 1929. Založila Družba sv. Mohorja. Str. 408. —1 Mohorjeva knjižnica, 26.
Ferdo Plemič: Mojca in drugi spisi. Tiskala in založila tiskarna »Edinost«. Trst, 1929. Str. 95. — Biblioteka za pouk in zabavo, VI.
Franjo Šuklje: lz mojih spominov, lil. del. Ljubljana, 1929. Jugoslovanska knjigama. Str. 276.
Makso Šnudcrl:	Človek iz samote. 1929.
Tiskovna založba, Maribor. Str. 176. — (Cene: broš. Din 40,-—; vez. v platno Din 60.—):
Trg toeiM fridslta.
Trst, 11. februarja 1930.
Zelenjad: Solata endivija 100, doma« ča 220 do 320, radie rdeči 240 do 260, za kuhanje 180, vrzote 40, cvetača 60 do 80, kapus 60 do 80, špinača 220 do 260.
Krompir ogrski 40, domači 45 do 50.
Jajca domača 50, uvožena 40, drva 16 do 18.
Radi hudega mraza je bila v pone* deljek na trgu komaj tretjina zelenja* ve v primeri s prejšnjimi dnevi. Cene so radi tega porastle.
Gorica, 12. februarja 1930.
Zelenjad: špinača 120, vrzote 20 do 25, radič rdeči 180 do 200, radie zeleni 150, motovilec 250 do 300, peteršilj 50, zelena 100, domača cvetača (bro* koli) 60.
Krompir 45, jajca 40 do 45, domače maslo 12-50 do 13.
Opomba: Iz inozemstva je povpra* ševanje po naši zelenjavi iz dneva v dan bolj živo. Špinača gre sedaj na Češko v Prago. Glavni konsumenti ostale naše zelenjave se nahajajo v Nemški Avstriji. Trst prihaja za gò* riški trg manj v poštev, ker ima tržaški trg svoje želje ir, ni dvakrat enak. V zelenjadnih trgovinah se že dobi novi (letošnji) krompir, katerega uvažajo večinoma iz Malte; cena mu je na drobno po 3 lire za kg.
l
Prečisti drevje!
Sedaj je najugodnejši čas, da preči# stiš drevje, to je da odstraniš nalom# ljene, suhe in nepotrebne veje ter pri# krajšaš tiste, ki preveč divjajo.
Sedaj je tudi najugodnejši čas, da odstraniš s sadnega drevja mah in li# saje ter poškropiš sadno drevje z a n# tiparasitom. Če hočeš, da ti bo sadno drevje lepo rastlo in nosilo stoteri sad, uničuj škodljivce.
Piškav fižol.
Naročnik iz inozemstva piše:
»Že par let opažam v fižolu luknji# ce, v katerih žive 4 mm veliki hroščki. ki zaležejo številna jajčeca. Iz teh se razvijejo potem črvi. Kako se imenu# je ta živalica in kako bi jo zatrl?
Škodljivec na fižolu je znan tudi v našem ozemlju in na žalost vsako le# to bolj. To je bratec škodljivca na grahu. Imenujemo ga fižolar in spada k isti družini kot grahar. Nepridiprav nekaterih vrst fižola sploh ne napada, druge mu pa gredo posebno v slast, tako debeli in ploščnati beli fižol.
Kako uničiti zalego? Posameznik tega ne zmore. Ker leti škodljivec iz že okuženega zemljišča tudi na zdrav sosedov fižol, je potrebna proti nje# mu od oblastev organizirana borba. Vsi bi morali saditi samo zdrav fižol, ki bi ga pred sajenjem razkužili z ogljikovim solfurom (solfuro di carbonio). Pri uporabi strupa je treba pa# ziti da ga rabiš točno po prejetih na# vodilih!
Na drug način ne moreš obvladati škodljivca.
Dušika deteljam!
„ Detelje imajo dobro lastnost, da cipajo iz zraku dušik, s katerim bo# Sate zemljo okoli korenin. Zato so ljudje mislili, da ni treba gnojiti dete# ljam z dušikom. Izkušnja pa uči, da ■sq tudi detelje hvaležne za vsako du# sično gnojilo, posebno za čilski soli# ter in apneni nitrat. Na 100 m2 raz# trosimo po 1 kg enega izmed obeh imenovanih gnojil. Kdor hoče imeti Prvo košnjo detelje posebno obilno, naj poskusi.
Pirnica
se imenuje travnati plevel, ki poganja v zemlji dolge poganjke, iz katerih na# stajajo v ugodni legi nova gnezdišča te škodijivke. Samo z globokim ora# njem ne pridemo do živega plevelu. Pri kopanju ali oranju je treba zbrati vse podzemeljske poganjke in jih no# sušiti ter potem zažgati. Tudi ne kaže krmiti živine s pirnico. Koščki bi lah# ko padli na steljo ali pa prišli nepre# Davljeni med gnoj in s tem na niivo, kjer bi zopet ustvarili gnezdišča pie# vela.
Prašiči in mlekarne.
V mlekarnah, posebno kjer izdela# jejo sir, je vedno toliko ostankov mie# zlasti sirotke in žure, da se brez posebnih stroškov lahko redijo pra# šiči. V Andrazzi v Kami ji ima mlekar# na dnevno okoli 600 litrov sirotke, s katero preredi 80 prašičev. Danes je v Karniji že 8 mlekaren, kjer rede prašiče z ostanki. Število mlekaren
s prašičerejo se vedno bolj množi.
Ali bi ne bilo to mogoče tudi pri mlekarnah v Julijski Krajini?
Pšenica Mentana.
Če je kdo sejal ozimno pšenico s po# mladi, ni imel zrnja, če je sejal j aro (poletno) pšenico v jeseni, mu je po# mrznila. Z vrsto Mentana, katere se# jejo precej tudi naši kmetovalci, pa je stvar drugačna. Izkazalo se je, da se ta vrsta lahko seje v jeseni kot ozimna in tudi spomladi kot j ara pše# niča. V kraju Bagnoli (okolica Pado# ve) je bila Mentana posejana lansko leto dne 11. marca in je dala 36 k vin# talov na ha ali nad 12 kvintalov zrnja na njivo (3696 m2).
Polži na vrtu.
Polži delajo v spomladnih mesecih na vrtu-zelo veliko škodo in gospodi# nje sprašujejo na levo in desno, kako bi jih pregnale.
Polži so zelo občutljivi za vse razje# dajoče snovi, kot je živo apno ali pa surove kalijeve soli. Če ptide polž v dotiko z eno takih snovi, se opeče in končno crkne. Zato je najbolj primer# no raztrositi po celem vrtu eno izmed surovih kalijevih soli, kot so kajnit in silvinit, 30% kalijeva sol ali pa neoči# ščena 40% kalijeva sol. Na vsakih 10 štiri jaških metrov raztrosi po 30 dkg 40% kalijeve soli ali pol kg silvinita ali poldrugi kg kajnita.
Vse te snovi vsebujejo precej kali# ja, ki je zelo važen za vsako rastlino, posebno za povrtnino. Tako boš dve muhi hkrati udaril: vrt dobro pogno# jiš ter onemogočiš obenem razmnoži# tev polžev. Živalice bodo v dotiki z razjedajočimi snovmi crknile.
Kalijeve soli moraš raztrositi že se# daj; bolje bi seve bilo, če bi že bile raztrošene.
Move
postave.
Obmejnim posestnikom.
Obmejni posestniki lahko dobijo prolaznico (carta di frontiera) od kr. kvesture, četudi so jugoslovanski dr# ža vij ani, ako bivajo v Italiji in imajo svoja posestva v obeh državah. Rez# ume se, da v posameznem slučaju kr. kvestura lahko prošnjo odbije;
Posestniki, ki so iskali pomoči pri uredništvu, nai zopet prosijo za prò# laznico.
Izselitev v Belgijo.
Kdor se hoče izseliti v Belgijo, si mora preskrbeti delavno pogodbo, drugače nc'dobi potnega lista. Mo# žem in fantom z Vipavskega (Gradi# šče in Goče) javljamo, da je kr. kve# stura v Gorici že odposlala potne li# ste na tale naslov: Ispettorato del-1' Emigrazione, Udine.
Skrajšanja vojaške službe.
Na razna vprašanja staršev, .zakaj niso .bili odpuščeni njihovi sinovi po j devetmesečni vojaški službi, odgovar#
iam0 tole:
Dočim je pravica do najmanjše vo# jaške službe (leva minima) po zakonu določena in popolnoma neodvisna od vojnega ministrstva, je pravica do skrajšane vojaške službe (leva riduci# bile) pogojna. Vojno ministrstvo do# loči namreč od leta do leta, ali naj se dovoli opravičencem skrajšana voj a# ška služba ali ne in v katerih slučajih naj se to zgodi. Za ministrstvo je pri tem odločilno vsakoletno število po# trjenih nabornikov. Če je veliko po# trjenih, dovoli ministrstvo za več slu# čajev skrajšano vojaško službo, če jih je manj, je tudi manj vojakov de# ležnih te dobrote.
VOJAKOM LETNIKOV 1908. IN 1909. je vojno ministrstvo priznalo pravico do ^skrajšane vojaške službe le v prvih petih slučajih, ki so nave# deni v »Novem listu« št. 14. od 27. ju# ni j a 1929. ali pa v koledarju Gor. Mo# horjeve družbe za 1. 1930. na strani 145. Ministrstvo ni pa priznalo pravi# ce do skrajšane vojaške službe v dru# gib osmih slučajih.
O MIRANI MENICI.
V prejšnjih člankih smo že večkrat govorili o žiru, žirantu in žiratarju. Zato je potrebno, da natančno poj as# nimo pojem žira.
Upnik lahko obdrži menico do za# padlosti, lahko jo pa tudi pred zapad# 1 ost j o odstopi drugi osebi To bo up# nik storil, ako rabi n. pr. nujno denar ali če je drugi osebi kaj dolžan.
Primer: G. Budin Anton iz Mirna je podpisal g. Saunigu Cirilu iz Bilj menico za 1000 lir. G. Saunig Ciril bi hotel menico odstopiti g. Mozetiču Francu iz Bilj, ker mu je dolžan 1000 lir.
G. Saunig Ciril mora izvršiti dve stvari, ako hoče odstopiti g. Mozetiču Francu menico: 1. najprej mora napi# sati na hrbtu menice neko izjavo: 2. mora Mozetiču Francu menico izr o# citi.
Odstopna izjava.
G. Saunig Ciril bo napisal na hrbtu menice tole:
Biglia, 15 febbraio 1930.
E per me pagate al Sig. Mozetič Francesco — za'me plačajte g. Moze# tiču Francu.
Saunig Cirillo.
ZAHVALA.
Ob prebridki, nenadni izgubi našega predra« gega očeta
ANTONA GREGORIČA
se najiskrcneje zahvaljujemo vsem, ki so z na# mi sočustvovali v teh težkih dneh. Posebej iz# rek amo zahvalo gg. zdravnikom goriške mest# ne bolnišnice, g. župniku s Piacute za tolažila sv. vere. domačemu g. župniku za spremstvo, cerkvenim pevcem za ganljive žalostinke ter sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo nepozab# nega pokojnika na zadnji poti. — Bog bodi plačnik vsem!
Vogrsko, dne 6. februarja 1930.
Hčere: Jožefa. Antonija, Angela, v imenu bratov, sestre, zetov in ostalih sorodnikov.
Lahko napiše še krajši;
Biglia, 15 febbraio 1930.
Pagate al Sig. Mozetič Francesco = plačajte g. Mozetiču Francu.
Saunig Cirillo.
ali pa:
Biglia, 15 febbraio 1930.
Al sig. Mozetič Francesco g. Mo* zetiču Francu.
Saunig Cirillo.
Ko je g. S. C. napisal tole izjavo na hrbtu menice, jo mora izročiti g. Mo* zetiču. S tem je g. S. C. odstopil, Žiri* ral menico na g. Mozetiča Franca. G. Saunig Ciril se imenuje žirant, g. Mo* zetič Franc je žiratar.
Iz tega sledi, da je treba razumeti pod žirom (italijansko: girata) dodat* no, a samostojno menično pogodbo, ki se izvrši z zgoraj opisano izjavo (plačajte za me ...) in s tem, da se menica izroči drugemu upniku (žira* tarju). Z žirom se prenesejo lastnina menice in vse pravice, "ki so ž njo združene, na drugega upnnika. Prvot* ni upnik postane z žirom nadomestni (subsidiarni) dolžnik, to se pravi, da mora on menico plačati, če ie ob za* padlosti ne plača glavni dolžnik.
Žiratar postane samostojni upnik in njega ne zadenejo ugovori, ki bi mogoče zadeli njegovega prednika.
Naj to pojasnimo s primerom. Po italijanskem zakonu ni mogoče izto* žiti dolga, ki je nastal iz igre ali iz'sta* ve. Recimo pa, da je igralec, ki je pri igri izgubil, nodpisal nasprotniku me* nico za dolg iz igre. Tale ie potem me* nico žiriral na drugo osebo, ki ni ve* dela, da je bila menica izstavljena za dolg iz igre. Igralec ne more žira tar iu ugovarjati, da ie dolg nastal iz igre, ko ta menico iztoži, marveč mora menico žiratariu plačati, ker je ta v dobri veri prišel v njeno posest
TRGOVSKE KNJIGE.
Mnogi trgovci so se obrnili na nas s prošnjo, naj jim damo točna navo* dila za vodstvo trgovskih knjig. Ti želji ne moremo ustreči, ker bi mo* rali priobčiti celotni trgovski knjigovodski tečaj, naloga, kakršne ni mo* g oče zahtevati od tednika.
»Novi list« ie v 17., 18. in 19. števil* ki lanskega leta opozoril trgovce, kakšne kniive morajo imeti, da se izogne io kaznim in sitnostim. V istih številkah je bilo tudi navedeno vše potrebno glede vidimiranja in kolko* vanja knjig ter kai je treba v dotične knjige vpisati. Kogar stvar zanima, nai si poišče dotične številke (tudi na* ša uprava jih ima še nekaj na raz* polago).
Zakaj mora trgovec voditi kn tise?
Trgovec mora voditi knjige, ker ni mogoče vsega držati v glavi. Čim raz* sežneiša ie trgovina, tem več knjig mora trgovec držati.
Zakon zahteva, da mora imeti vsak trgovec vsaj tri knjige, in sicer: dnev* nik (libro giornale), inventarno knji* go (libro degli inventari) in kopirno knjigo (libro copia lettere). Trgovec lahko drži sicer še poljubno število drugih knjig, navedene 3 pa mora
Izrabite
se
S dni
našega
m
•
Cene,
vrste
Ira Ì5Siterai
so neprenosljive.
Gotu lf. E- Ili št Is
TEST
tee i S. SIS št IE
imeti, če pride do razprave pred sod* ni j o, bo sodnik najprej vprašal po do* ličnih treh knjigah.
Zakaj so te tri knjige važne?
Če trgovec propade ali ponudi po* ravna v o, mora dokazati sodniku vzro* ke, zakaj je propadel. Besede v tem slučaju ne zaležejo, potrebne so jasne številke, katere bo sodnik povzel iz navedenih knjig.
V	trgovini se večkrat zgodi, da pri* de do prepira med dobaviteljem in malim podeželskim trgovcem, češ da je veletrgovec poslal blago, ki ne od* govarja naročilu. Tako blago je treba staviti takoj na razpolago dobavitelju s pismom ali brzojavko. 1'ismo .ali brzojavka morata biti kopirana v ko* pimi knjigi, sicer dobavitelj lahko utaji, da je dobil pismo.
Ce hočeš nekoga tožiti za dolg, mu pošlješ navadno obračun s spremnim pismom, da ga čakaš do tega in tega dne. Obračun in spremno pismo mo* raš kopirati v kopirni knjigi.
Iz navedenih slučajev razvidiš, če* mu služijo dotične, od zakona zahte* vane knjige. Vpisati moraš:
1.	v dnevnik, koliko si prodal za gotovino (ena postavka) in koliko si prodal na upanje. Če si komu kaj pia* čal, mora biti točno navedeno, komu in koliko si dal. Če si dobil od koga na račun, moraš to vpisati v dnevnik. Če si naročil pri dobavitelju različno blago, moraš to vpisati v dnevnik. Sem moraš tudi vpisati, koliko blaga si vzel za lastno vporabo, za kuhinjo itd.
2.	Inventarna knjiga je knjiga tvo* j ega premoženja. Vanjo vpišeš enkrat na leto, to je začetkom leta, ko popi* šeš svoje imetje. Če sestavljaš inven* tar tudi koncem prvega polletja, po* tem pišeš dvakrat v inventarno knji* go. V njej moraš navesti:
a)	celotni inventar, to je vrednost oprave in različnega blaga (moke, sladkorja, itd. itd.).
b)	v inventarno knjigo moraš vpi* sati z odgovarjajočimi svotami vse svoje upnike, katerim si dolžan, in Vse dolžnike, ki so tebi dolžni. Med upnike spada tudi davkarija za zao* stale davke; sem spadajo tudi tvoji niorebitni izdatki za dote itd; med t^oje dolžnike pa spada tvoja more* Sitna pokojnina, ali kakšni drugi red* hi dohodki, ki ne izvirajo iz trgovine.
3.	V kopirno knjigo moraš kopirati ^'sa taka pisma ali brzojavke, ki bi lahko služile za dokaz pred sodnijo.
V	ostalem preglej, kar smo pisali »lede trgovskih knjig v zgoraj nave* uenih številkah lanskega letnika. Za*
edaj se, da bo finančna oblast več* Krat zahtevala trgovske knjige in ho* tela ugotoviti, če so pravilno kolkova* ne in vidirane. Takrat bodo fmancar* Ji tudi zahtevali račune (fakture) in ugotovili, če so pravilno kolkovani.
Irgovske knjige lahko vodiš v slo* venskem jeziku, zakaj zakon pravi, . a tje lahko vodijo v vsakem"živem & Ne smeš jih torej pisati ne po
hko pa
naprej v redu.
m ne v esperantu, la slovenski in hrvaški.
Od 1. julija tekočega leta boš moral imeti zgornje knjige
P O Z O RI
Gyczaijamo cenjene Siane, da se je FRANCOSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA
IMENIK
preselila v ulico
S. LAZZARO S.
Tele! št. 48-50 TRST Telet. št. 48-50
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema usak dan u Cloriti,
Piazza Vittoria 22., (na Travniku)
(v Morpurgovi hiči),
od ©. - 12. In 3. - 4.
8h sredah pa četrti uri na lastnem danni i?
Biljani v Brdih
Odlikovali! zobozdra»niški amMiaterij
EL liEZIOAl
SPREJEMA
V GORICI
na Travnika št. 17/1 (Piazza Vittoria)
■	poleg kinematografa.
§
a
i
ZDRAVNIK
dr. firesic Mateta, |
starejši sin,
I
N
sprejema vedno v svojem
ambulatoriju v OORiCi,
na Tìtoìp if'mm Moria) sì. 19/1.
nad lekarno Cristofeletti.

Varujte svoj zaklad/P
Vsi otroci od 2 do 6 let so podvrženi neprebavi in črevesnemu zapečcnju.
So io sicer majhna bolezni sa Imajo večkrat hude «Q,	posledice.
Varujte zdravje vaših otrok Ih dajte jim tu pa tam čistilni bonbon AR RIBA.
ASR1BA ima izboren okus in očisti res dobro. Ne pozna ne gnusa ne bolečin.
L 0-59 komad
mm
CISTil.NI ČOKOLADNI BONBON
NASLOV »NOVEGA LISTA« JE: »Novi list«, Gorizia, via Mameli 5. Ni treba dodajati ničesar drugega.
lo sip Kefševan^ dorica,
Pi ausa at Cavour š8<bv. 9.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 B.Bencin „LAMP0“	Bencin ,,LAMP0“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff". Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon it. 415, Brzojavke: KESSKVANI. (iORIZIA. CICLI
P Tvrdka Teod. Hribar - Gorica B
M	mnc-o trmni	8S
I
S »
COESO G. VERDI it 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbere črnega sufcna ea èssi duhovščino In platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vae
m
m
potrebno m njihovo popolno opremo, BLAGO SOLIDNO.
GENE ZMERNE.
BBise^ei8aS!aes!a8saee85@g8gs!!BSag®issiaasčSsaai
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 91: Sem vojna vdova. V po» kojninski knjižici je zapisana pokojnina 100 lir, sedaj mi pa dajejo le 70 lir. Zakaj mi utr» gujejo?
Odgovor:	Najbrže se Vam izplačuje nižja
pokojnina radi tega, ker je Vaš otrok star 14 let (deklica 16). Po tej starosti sc pokojnina zniža. Če je tako, ne morete zahtevati za» Stankov.
Vprašanje št. 92: Sem drugorojeni sin; sta» rejši brat je nesposoben za vsako delo, oče bolan, matere nimam, dva mlajša brata nimata še 10 let. Ali lahko upam na skrajšanje voja« ške službe?
Odgovor: Ne, ker niste prvorojenec. Vprašanje št. 93: Ali je v Italiji dijakom skrajšan vojaški rok? Ali morem v častniško šolo brez mature? Zadostuje 6—7 gimnazij?
.Odgovor: Za sprejem v častniško šolo za» dostujeta dve trgovski šoli, torej tudi 6 gim» nazij. Dijak mora služiti celo dobo, in sicer navadno 6 mesečev kot navaden vojak, 3 me» sece kot narednik (sergente) in 6 mesecev kot častnik.
Vprašanje št. 94: Koliko surovega masla do» bim iz 100 litrov mleka?
Odgovor: Za visi od tolščobe mleka; navad» no dobiš 4 in pol, pa tudi 5 kg.
Vprašanje št. 95: Zakaj niso dobili nagrade vsi, ki so se poročili isti dan kot kraljevič? Odgovor: Ker je ni nihče obljubil.
Vprašanje št. 96: Gostilno in klet držim či» sto, a ko zjutraj vstanem, najdem vse polno polžev. Kaj naj naredim?
Odgovor: Zvečer potrosite na pod živega, liegašenega apna. Polži se opečejo in poginejo.
Vprašanje št. 97: Jaz mislim, da luna nima vpliva na vrtnarstvo, mnogi pa trdé, da ga ima. Ali je to res?
Odgovor: Na nemarnega vrtnarja ima luna velik vpliv, kdor pa vrt skrbno obdeluje, pri» merno gnoji, zaliva itd., dobi iz vrta lep do» liodek, pa naj bo luna taka ali taka.
Vprašanje št. 98: Napravil sem dva tečaja , obrtne šole v Trstu in bi sc rad vpisal v Scuo» le riunite per Corrispondenza. Ker pa ne ob» vladam dovolj italijanščine, vprašam, ali poši» Ija imenovani zavod tudi slovenske naloge. Ali je v Jugoslaviji kakšna podobna šola?
Odgovor: Na ohe vprašanji Vam odgovor« jamo z ne!
Vprašanje št. 99: Rada bi šla za služkinjo k družini v mestu. Kako bi našla primerno službo?
Odgovor: Najbolje je, če iščete službo po« tom prijateljice ali pa z majhnim oglasom v
listu.
Vprašan je št. 100: Pisal sem tvrdki, da bom vzel jajca za valjenje, kadar jih bom potre« boval. Sedaj zahteva tvrdka odškodnino, če» tudi nisem vzel jajec.
Odgovor:	Odškodnino morate plačati, če
niste izrecno napisali, da jih boste vzeli, ko jih boste potrebovali.
Vprašanje št. 101: Imam par hi vina katani» je (francosko, izabela) in bi ga rad ohranil za poletni ča.s. Kaj naj napravim r
Odgovor: Vino katani j a je navadno zelo šib« ko (ima malo alkohola), zato se v vročini prav rado pokvari. Tako vino je treba pretočiti ze« lo zgodaj, najbolje že decembra meseca. 1 ri pretakanju jo treba dodati vinu na vsak hi po 100 gramov citronovc kisline.
Vprašanje št. 102: Ali ima vino v stekle» niči (flaškonu) ravnotak okus kot v sodu?
«ELI TEDEN
prt S. LEVIJU
TRIESTE - gii S. Lizun it. 9 • TRIESTE
po L. 1.90 po L. 2,— po L. 2.20 od L. 2.40 po L. 2.40 po L. 3.— po L. 3.30 po L. 3.40
Kotonina za rjuhe, 150 vis. po L. 4.50
Madapolan Kotonina rjava Madapolan najfinejši »Pelle uovo"
Platno »Madonna" Dovlas težak po Platno pravo »Irlanda" Platno »Šola" najboljše
naprej
Dovlas za rjuhe, močno	od L.	5.50	naprej
Brisače	od	L.	1.90	naprej
Brisače na ni. platnene	od L.	2.70	naprej
Velika izbera gobastih brisač Zeflrji za srajce	od	L.	2.90	naprej
Namizni prti	po	L.	4.50
Obrobljeni prtiči po L. 1, 1.20, 1.50 kos Barvani prti	od	L.	5.50	naprej
Žamet zariilače po L. 6.50, 7, in 8.— Nogavice	od	L.	1.50	naprej
Razprodaja vseh zimskih predmetov po najnižnjih cenah. — Obiščite nas in prepričajte se o cenah!
0
za poroke in Scrste ©
dobite v zlatarni
F. BOA,
Trat,
Corso Caribaldi 35, via Roma IS, _
Za obuvalo rabite
SAMO
SIDOL COMPANY
TEST — Via S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.
kun, zlatic, dihurjev, vider, jazbecev, vevericVdivjih in domačih zajcev«
O. W1NOSPACH ■ TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/11, vrata 16. Teletom it.68-81
Sprejemajo se pošiljatve po posti.
M TRaNsanncr,
AGENZIA MARITTIMA.
Tam debiti vse pitnbae informacije za Ražnja e
Seuerno in lužno Ameriko, Australijo inlAfriko.
6S83
Trieste Piazza Libertà Z
Tel. 30-60
Em
iBsza
Trieste Piazza Libertà
Tel. 30-60
Em
Odgovor; Vino v steklenici ostane skoraj ravno tako, kot ga denete noter. V sod pa prihaja skozi doge vedno nekoliko zraku in vino hitreje zori nego v steklenici, kamor zrak nima dostopa. Okus vina ostane v ste« klenici nespremenjen.
Vprašanje št. 103: Pretočil sem 10 hi bele« ga vina. Prej jc bilo čisto, sedaj pa se vali neka megla po njem. Kaj naj napravim?
Odgovor: Če ima vino dober okus, dodajte mu na vsak hi vina po 10 gramov bisulfita.
Če ne bo čez teden dni čisto, ga jc treba či« stiti s špansko zemljo ali z julijenom.
Vprašanje št. 104: Napravil sem par hi vina •z tepk (hrušk), pa se ni očistilo.
Odgovor: Vinu dodajte na hi po 10 gramov čreslovine (tanina), črez teden dni poglejte. Če ni bistro, ga morate čistiti z julijenom ali s špansko zemljo (Velja za vprašanja iz Ljubinja in Stermce).
Vprašanje št. 105:	Cepil sem češplje na
sklad, a od 10 se je prijela le ena. Kako naj cepim, da se bo prijelo?
Odgovor:	Češplja se tem raje prime, čim
manjšo rano dobi; zato je najprimernejša cepitev v oko.
Vprašanje št. 106: Mojemu prašiču hudo bi« je srce. Kaj naj napravim?
Odgovor: Pazi, da se preveč ne giblje, ovij mu noge, napravi mu gorke kopeli in drgni ga po telesu. Ugodno vpliva tudi lahko či« stilo (par žličk karlovaške (Karlsbader) soli na vodi).
Vprašanje št. 107: Kanarček ima uši. Kako jih odpravim?
Odgovor: Zmešajte en del janževega olja s 50 deli špirita in 50 deli vode: s to mešanico ga vsak drugi dan namažete.
Vprašan je št. 108: Poljske miši mi delajo občutno škodo. Ali jih smem zastrupiti? Če Li prišla sosedova kokoš in poginila, ali sem zato odgovoren?
Odgovor: Miši lahko zastrupite (s cinkovim f(sfurjcm), a ob njivi morate postaviti na kol tablo z napisom »zastrupljena njiva« (ter« reno avvelenato). Če se sosedova kokoš za« strupi, niste v lem slučaju odgovorni.
Vprašanje št. 109: Rodil sem se v prvi po« levici 1. 1910.; sem izučen mehanik in potr» jen k vojakom. Ali bi bil lahko prej vpo« klican in sc izučil za šoferja?
Odgovor: Napravite prošnjo na povelj« stvo vojaškega okrožja (Comando del di« ■'fretto militare); najbolje pa je, da se ogla« s'to tam osebno.
Vprašanje št. 110: Bila sva sama z bratom, ki se je nato poročil in umrl brez otrok. Pre« Pisal je še pod Avstrijo /. notarskim pismom Premoženje ženi; jaz pu nisem še pri sodniji-Podpisal, da mi je izplačana dota. Ali mi Pripada še kaj?
Odgovor: Vi ste imeli vsekakor pravico do Primerne dote, a bi se bili morali prej ogla« ^iti; notarsko pogodbo se mora izpodbijati v £ u treh let. Tožba .proti svakinji bo danes °ro gotovo brezupešna. Premoženje je njeno.
1 Prašanje št. 111:	Ali morajo po zakonu
tud* mali obrtniki imeti knjige (blagajniški nevnik in kopirno knjigo?
Odgovor:	Obrtnikom ni treba voditi tr»
govskih knjig.
1 prašanje št. 112: Ali na finančni inten« anci že izplačujejo rekvizicije (vojno škodo) ali Jih šele bodo?
Odgovor:	Finančna intendanca izplačuje
samo 70% predujme na račun avstrijskih rekvizicij. Na izplačilo rekvizicij pa je treba še čakati.
VABILO
k REDNEMU OBČNEMU ZBORU Delav. kmečke posojilr.ice v Renčah,
ki se b<> vršil dne 2. marca 1930. ob 9. uri pred« poldne v dvorani g. Ernesta Brumata s slede« čim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Pre« tresovanje in potrditev računa za leto 1929. — 3. Kritje primanjkljaja. — 4. Volitev načelstva in pregledovalca računov. — 5. Raznoterosti.
NAČELSTVO.
Tretje stavbno društvo v Renčah
vabi člane k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU,
ki se bo vršil v nedeljo dne 23. t. m. ob 9. uri zjutraj v prostorih g. krčmarja Brumata.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzor« stva. — 2. Odobritev računskega zaključka do 31. 12. 1929. — 3. Likvidacija društva in vo« litev likvidacijskega odbora. — 4. Razprava o morebitnem dobičku. - 5. Raznoterosti.
ODBOR.
VABILO.
Posojilnica v Selu na Vipavskem, reg. zad. z neom. zavezo, vabi vse člane k REDNEMU LETNEMU OBČNEMU ZBORU, ki se bo vršil dne 9. marca tek. I. ob 10. uri v posojilničnem uradu v Selu št, 12. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. — 2. Po« ročilo nadzorstva. — 3. Čitanje in odobrenje rač. zaključka za 1. 1929. — 4. Volitev načel« stva in nadzorstva. — 5. Slučajnosti.
NAČELSTVO.
N. B. — Člen 33.: občni zbor sklepa veljav« no, če je zastopan najmanj deseti del zadruž« nikov; če ne, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, kateri sklepa veljavno pri vsakem šte« vilu članov.
Zobni zdravnik
fir. Robert Hlaoafy
sprejem«
od 9. do' 13. iti od 16. do 19. ure
v TOSTUf
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah in sobotah wjliuira
v POSTOJNI
SIRITE „MI LIST".
PHcmX
M Francoska znraroualna družba m.
zs življenje In požar.
Italijanka zavarovalna družba
CAVALLI.
Olavno zastopstvo
TRST, Via S. Lazzaro 8. tel 4-48-50. Zastopnik za priško in tržaško pokrajino g. ANTON POSEGA, RAZDRTO
TOLMIN h
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izve).ban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
sprejemen
v Tolminu vsako soboto in nedeljo . (pri drju Bussiju),
fct V Gorici druge dneve v tednu (via DantelO). a
1f. Emil Sresic,
sin,
zdravnik in porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
lìiisii; Emil - oče,
zdravnik,_________
sprejemata v Gorici, Piazza Vittoria štev. 5 (na Travniku),
na isti strani, kot je cerkev.
Ési
>
L- ••.'~-'V..Alhl!a\all •
m,
HI JzM*
\ž'
■M r
silili
Multe da je treba mleko ohladiti brž po mo Iži.

Poljedelci!
Rasi 5013B5TS iBHLBlEVBEHIHl za ti hlBfl so [močni Biiostanni, in Ekonomični.
Vprašajle asa pojasnila,	_
Družba ALFA LAVAI. - Milam (119),
via Farneti 5
Vsi stroji in naprav za mlekarne. Hajuečja suslama tonika za prodajo
POSNEMALNIKOV.
Nadzornik za Julijsko Krajino:
CORRA DO BAN - GORICA - VIA CAPR1N 25.
(nasproti sev. postaji.)

Valuta — tuji denar.
Dne 12. febr. si dal ali dobil za:
1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.87	lir
100 dinarjev	33.70	lir
100 šilingov (avstr.)	269.—	lir
100 čeških kron	56.55	lir
100 nemških mark	456.40	lir
100 švic. frankov	368.85	lir
100 franc, frankov	74.82	lir
100 belga	266.25	lir
Beneške obveznice 73.50; obveznice »Consolidato« 80.40.
Loterijske številke
dne 8. februarja 1930.
Bari	59	42	78	82	27
Florenca	86	88	47	14	12
Milan	69	45	50	34	55
Neapelj	65	11	18	73	42
Palermo	26	69	62	56	14
Rim	82	73	41	54	33
Turin	23	86	65	16	41
Benetke	7	11	47	53	25
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 16. februarja: Trnovo pri Bistrici.
Ponedeljek, 17. februarja^ Motovun. Torek, 18. febr.: Svetvinčenat. Četrtek, 20. febr.: Buzet, Vipava,
Bazovica.
Sobota, 22. febr.: Motovun, Sežana.
Tyrichter & Cuccagna
Trst*
Via Mazzini št. 23., vogal via S. Spiriciione št. 6., tel. 69-73
Zaloga platna, bomba žetrEne in ukrojenega perila.
POSEBNOST: opre-
me za neveste.
Ma'Me ss i uspehom
beli teta
s 25% popustom.
ZAHVALA.
| Hill i|lis	Vsaka beseda stane 50 stot., debbio tiskana 1 liro, j pj §	najmanj 5 lir..— Na vprašanja brez znamke ne od- 1 as	govarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite š a |a	po« n db e ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem 1 w je navedeno geslo
	
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Trgovski pomočnik s šoferskim patentom, ki je dovršil vojaščino, išče službe. Ponudbe pod geslom 1000 na Pubblicità Čehovin — Trst.
Pohištvo uudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 28U. Tu je velik» izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilik»!
Vse pogrebne predmete: vsakovrstne rekve vence, sveče itd. dobite vedno 20 od» stotkov ceneje kot drugod pri Josipu Saksidi, Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4.
Škropilnice najnovejšega sistema izdelu» jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.
Resna tvrdka s predmetom, ki se močno kupuje, išče zaradi boljšega razmaha trgovine kapitalista na obroke ali pa finnčnega družab» nika. Največja jamstva. Pojasnila daje Cebo» vin — Venti settembre 65, Trst.
Trte cepljene dobite po nizki ceni pri Alojziju Lavrenčiču, Vrhpolje 30, p. Vipava.
Zadruga v Selu, pošta Gemi zza Goriziana, prodaja prvovrstno vino, last članov, po naj» ugodnejših cenah.
Zlatnino in srebrnino staro, kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna y.laìarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
Kmečko delav. gospodarska zadruga v Dobravljah — v likvidaciji — p. S. Croce di Aidussina — prodaja iz proste roke neprernič» ni in premični inventar, ki ga tvorijo obsežna stavba, pripravna za vsako trgovsko obrt, ve» lika vinska klet z nad 1200 hi. vinske posode v dobrem stanju, moderna destilacija za žganje z velikim rezervoarjem ter z vsemi potrebni» mi pripravami za vinsko klet: filtro, sesalko itd. Povsod je Vodna napeljava in pred stavbo javna tehtnica.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Barkovlje. Prodam hišo, ki ima 7 prosto» rov, klet, hlev, precej obdelane zemlje, trte. Cena Lit. 28.000. Naslov pri Agenzia Čehovin — Trst, XX Settembre 65.
Dimnikarski vajenec se sprejme takoj v učenje. -— Ivan Kolar — Postojna.
Posnemalnik »Melotte«, dobro ohranjen, posnemi j e 325 litrov na uro, se vsled večjega obrata poceni proda. Kupci naj se obrnejo na: »Živinorejsko zadrugo«, Pečine, p. Slappe d’ Idria.
Sprejme se učenka v trgovino jestvin. Pridne, ubogljive in poštenih staršev imajo prednost. Ponudbe na upravo pod geslom »Poštena«.
Pohištvo se proda radi selitve. — Ser» vola 233/L
Kotel za pranje, nov, in kravji voziček proda za polovično ceno. — Jelen, Senožeče.
Posestvo se odda pod ugodnimi pogoji v najem. — Slap ob Idriji štev. 59.
Plemenskega bika, švicarske pasme, dve in pol leti starega prodam. Karel Pahor, Opa» chiasella, p. Merna.
KreOZQtov sirup, najboljše sredstvo proti kašlju in influenci. — Lek, Cibei v Trstu.
Kovaško orodje prodam radi selitve. — Preček, Duplje, p. Vipacco.
Revmatizem bolečine v križu in plečih se leči j o najbolje z mazilom »Menthosalvl«.
—	Lekarna Cibei v Trstu.
V Štandrežu pri Gorici je na prodaj* kmečka hiša s poldrugo njivo zemlje. Pojasni» la daje Babuder, Štandrež.
Več tisoč trt amerikanskih bilf več vrst ima na prodaj trtnica R. Tavčar, Ivanjigrad
—	Castelgiovanni, p. Comeno.
Mlinar izučen, srednje starosti, išče siuž» be. Naslov pri upravi.
Harmoniko »Ploner« na 2 vrsti in 12 ba» sov, močni glasovi, prodam za 550 lir. — Trst, via Palestrina 4.
Perutninski zavod v Hraščah Pri Po< stojni proda 1 valilnik za 300 jajc, 1 valilnik za 200 jajc (91 »odstoten uspeh) in 1 umetno ki:;» čo za 300—500 pitk.
Prah za kokoši, da nesejo več jajc, do» bite v trgovinah in pri Perutninskem zavodu y Hraščah pri Postojni. — Lasten izdelek.
zavarovalnici »L’ Union« in g. Avg. Ravniku v Gorici, via Barzeliini 2 za poklonjeno darilo, ko mi je na po» slop ju pogorela streha (kasarna v Gr» garju).
Gorica, 1. februarja 1930.
Ivan Lasič, Bitež, (Grgar).
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici.
Riva	žtev. 18,
Jajca za valenje (bele pasme »Leghorn«) se dobe pri Perutninskem zavodu v Hraščah pri Postojni. Kos po 2 liri. — Kokosi znesejo po 280 do 300 jajc letno.
Pekovskega uccnca od 14—ló»letoega sprejme takoj Viktor Jejčič, pekarna, Dobrav» lje pri Ajdovščini.	______
Najboljše belo in črno vino, žganje, iz» borne likerje, marsalo in vermut dobite po ugodnih cenah in tudi v manjših količinah v via Ascoli 31, blizu Piazza de Amicis (na ' Komu). Nasi. Dav. Bolaffio.
15-letai mladenič želi vstopiti kot vajenec k mesarskemu mojstru v mestu ali na deželi. — Štanjel 63.
Posestvo: hiša, 2 njivi, 2 vinograda ob glavni cesti Trst — Vipava, se proda. Gorenja Branica št. 57.
Pekovski pomočnik išče službe. Nastop po dogovoru. Naslov pri upravi.
Na nOVO priporočam svojo zalogo pohištva v Tolminu (Brenčičeva hiša) in v Solkanu. Franc Kancler, Solkan 427.