Tï
lxh»j» vsak dan tasse nsdaU ia pracmkev.
Issued daily
HoWdsys.
PROSVETA
Ur*U»»k! ia apravnUkt proitorti 1657 8. Lswndal« Ava.
Opozicija proti Farringtonu doživela poraz |
Po vroči debati je konvencija priznala sedež Farringtonu s pomočjo stare maline. Akcija delegatov je velik madež novemu ffibanjtt—Ameringer svari rudarje.— Delo na zborovanju počasi napreduje
Spr in field, III (Izvirno Pro-sveti.) Po več ko enodnevni debati je rudarska konvencija v Springfieldu priznala sedež Frank Farringtonu in po mnenju mnogih iskrenih upornikov je zadala s tem novemu gibanju rano, ki jo težko preboli. Do te akcije, ki bo imela dalekosežne posledice pri grajenju nove unije, je prišlo, ker je bila Farring-tonova mašina pridno na delu po zaključku včerajšnjega zborovanja. Večina delegatov je pozabila na interese "rank and Tile" in se dala omamiti od glad-kojezičnega Farringtona, ki se je bil prodal Peabody Coal kom-ptniji. Za priznanje sedeža je glasovalo 225 delegatov in 148 proti.	x
Današnji govor Farringtona je bil še bolj inkriminatorlčen kot včerajšnji. Ker pa je mojster v apeliran ju na čustva in ker je bila njegova mašina pridno na delu, se mu je posrečilo ustvariti mokno razpoloženje In njegova "čast" je bila rešena. Farrington se je opravičeval s tem, da sta ga Lewis in Peabody Coal kompanija ujela v mrežo, ker je bil nevaren enako prvemu kot drugi. Rekel je, da so Lewisovi tajni detektivi ukradli iz njegovega urada pogodbo, « katero se je prodal družbi, ker je bil "prepričan, da je revizija jackonvillske lestvice mu j na potreba" ! Z drugo besedo, on se je bil' pripravljen umakniti s pozorišča za vsoto $75,000, da sc to. doseže.
. Ko se je ob času razkrinkala nahajal v Parizu, je prejel v dobi par tednov tri brzojavke, katere je čital pred konvencijo, od predsednika Peabody Coal kompanije. V prvem je bil ob->eščen o razkrinkan ju in obenem je bil dan naavet, naj od-fctupi od predsedništva illinoi-skih rudarjev in nasvet naj o~ stane dalj Časa v Evropi, za kar mu je družba pripravljena plačati $5,000 mesečno in vse otroške. V drugem in tretjem brzo-javu ga je' predsednik družbe irgiral naj. ostane vsaj pol leta v K v ropi in mu obljubil $5,000 mesečno poleg stroškov. V tret-jem ga polpg tega tudi obvešča. <'a ga čaka prvih pet tisoč dolarjev na neki banki v Londonu.
Njegova izpoved, V kateri je tudi dokazal, .da je imel že prej vtč mastnih ponudb od operatorjev z letno plačo od 12 do 2b tisoč dolarjev. Kljub njegovi inkriminatorlčni izpovedi, ki j« največja In najbolj tragična
»sodba Farringtona, Lewiaa, Kompanije In zločinskega sistema kupovanja delavskih voditeljev v očeh vseh poštenih, mu j« ■'i! priznan sedež! Povdarjal je, da je spoznal, da denar ni vso »a svetu in da ni bil vesel niti en moment, odkar je zapustil rudarje.
Nekateri deiegatje in voditelji novega gibanja ao mnenja, <<a je konvencija a priznanjem sedeža Farringtonu zadala naj-Wjo rano novemu gibanju, ka-1 "rtga prvi pogoj za napredek > osebna čistost vseh vodilnih <>»*>. Ker ima Farrington iti ni< gova mašina veliko opozicijo '"«1 illinoiskimi rudarji, to vprašanje nikakor ni rešeno in ,M' ¡"»dlaga novih konfliktov v loinoiau. Po končanju Farring-tonovega govora Je dobil besedo "d "posfctys le Bill Deck, ker so pristaši prvega kričali In zahtevali glasovanje.
('«car Ameringer, urednik ' Illinois Minerja" In glavni or-n niza tor novega gibanja, Je ta» ko j po otvoritvi popoldanske se h- *pravl| delegate v nekoliko '"'Ijše razpoložen je s svojim ' «kteristienlm govorom. Po
vedal je, da je po najnovejšem poročilu Thomas Kenedyja, tajnika Lewisovega organized je, le de 26,000 orgfcnfciranih rudarjev na mehkih poljih premoga izven Illinoisa. Na spring-fieldski konvenciji je zastopanih okrog tri četrtine illinoiskih rudarjev.
Kljub temu maloštevilnemu članstvu je Lewis nagnal na in-dianapolsko konvencijo stotine delegatov. Iz Pennsylvanijo ima 109 delegatov na 1,874 čla nov, iz W. Va. 101 delegat na 77 članov (Ameringer je rekel, dn jih je v resnici lej|eset), iz Ken-tuckyja 70 na 15 Članov, iz Ten-nesseeja 17 na 349 članov, iz Ohia 104 na 1,061 članov, iz Missouri j a 13 delegatov na 388 članov, iz CJklahome 27 delegatov na 43 članov. Te delegate je Lewis spravil skupaj, ker ima močno blagajno.
Ameringer je rekel, da je bila pred letom blagajna rudarske organizacije prazna. Sedaj je Thomas Kenedy poročal, da jo v nji nad 900 tisoč dolarjev. Od kje je Lewis dobil ta denar' Ameringer je svaril delegate, da se rudarjem Lewisa ni toliko bati kakor pa tiste sile, katere ga zalagajo z denarjem "On ni nevaren, pač pa je nevarna njegova blagajna, v kate ni ni samo $900,000, marveč de-vet ali pa devetdeset milijonov dolarjev, ako Je ta vsota potreb-na za preprečen je ponovnega or-ganizirarfja rudarjev," je rekel Ameringer. V to avrho so železnice, elektrarske in druge javnopravne družbe, Mellonovi interesi in trust jekla pripravljeni prispevati težke milijon« dolarjev po izvajanju bojevitega urednika glasila illinoiskih rudarjev.
Ako bi ne bilo na novem gibanju Farringtonovega madeža, bi bil boj, ki čaka rudarje, veli ko lažji. Njegova bodočnost, ki je bila tako obetajoča, bo veliko odviana od stališča neorganiziranih rudarjev glede tega vprašanja in pa stališče illinoiskih rudarjev, ki bodo morali počistiti hlev uradniške korupcije.
Sprejetih je bilo tudi več resolucij. med drugimi tudi zahteva za takojšnjo izpustitev iz ječe Tom Mooneyja in Warren Billingsa, katera zahteva je bila odpoalana californijskemu governed u. Nova pravila, s katerimi konvencija preveč ne napreduje, določajo veliko bolj demokratično organizacijo kot je bila unija pod Lewisovim režimom. Moč glavnih uradnikov bo veliko manjša kot je sedaj, ker vsa tendenca je v tem, da ae onemogoči povrnitev diktature.
I Glavni odbor bodo tvorili predaednikl posameznih diatrik-tov. Predsednik nove organizacije bo pod kontrolo glavnega odbora in ne glavni odbor pod njegovo kontrolo kot je pod Lewi som. Pritožbenih inštanc bo pet, na katere se bo lahko o-brnil vsak član, ki ne bo zadovo-IJt-n z odlokom nižjega razeo-dišča. Razsodišča so krajevne unije, val glavni odbori podrejenih organizacij in končno konvencija.
I Ckicago. — V četrtek zjutraj je umrla v Clceru Jennie Pole-nik, članka društva št. 39 SN-PJ. Stare je bila 47 let Pogreb se vrti v pondeljek, 17. marca, ob treh popoldne z doma pokoj -niče. 5232 W. 24th st, Cicero, na Woodlawn pokopališče.
NareCHe MJM
I
■st, naj-
Petrtnius pred čikaškim sodiščem!
Cfclcago.—Petronlue, ki je pred 1800 leti v starem Rimu pisal avoje reši, je U dni povzročil aretacijo ln toibo pred čtkaiklm sodnikom Fairban-kom. Knjigotržec GeraM Nad-wfck je bil aretirali, ker je prodal knjigo "Satyricon" od omenjenega Rimljana, češ, da je nnmzane vnebfaie. Smith, profeeor filozofije na čikaškl univerzi, profeeor Brownell z Northwestern univerze in založnik T. R. Smith no pričali v prid Petroniusu In ee zgražali, da je kaj takega danes še mogoče. Razprava Ae ni končana.
Sodnijski proces # proti delavkam
Izvolile ao si ječo meeto denarne kazni
Naanreth, Pa. — (F. P.) — Osem unijskih delavk, ki so bile obtožene piketiranja pred tovarno Nasareth Hosiery Co. in s tem kršenja sodnijske prepovedi, se je odločilo, da rajši gredo v zapor, kot pa da bi plačale denarno globo, ki jo je določil sodnik.	1
Joaephine Kazcor, unijska or-ganizatorica, je takoj po prihodu v ječo odšla na gladovno stavko, da tako priaill oprostitev svoj Bi tovarišic is zapora.
Serif Snyder je bil nejevoljen valed trmoglavosti delavk. Sodniku je dejal, da je stavkaricam obljubil oprostitev, ako se bodo vrnile na delo v tovarno, v kateri je bila napovedana stavka, toda one niso hotele ničesar slišati o tem. Snyder aedaj zahteva. da o^raj Mecklenburg plača stroške sodnijskega procesa proti obtoženim stavkarjem»
spol straii
Revija "Liberty" razpisala nagrado za najboljšo rešitev
"misterija"
Boston, Maes. — (F. P.) — Visoka družba v Bostonu je bila vznemirjena, ko je čitala v lokalnih čaaopiaih oglas nazadnjaške revije "Liberty", da razpisuje nagrado v vsoti $10,000 za najboljo rešitev zagonetke u-mora, radi katerega eta bila Sacco in Vanzetti obsojena v smrt na električnem stolu. Za to družbo je bilo vprašanje že rešeno, ko je predsednik Lowell Iz Harvard univerze in njegova preiskovalna komisija izrekla odločilno besedo o krivdi umora, nakar je sledila eksekucija. • Zaeno z gornjo nagrado "Liberty" razpisuje drugo za solucijo boiqbnega napada v Cali-fornijl, katerega je bil obtožen Tom Mooney, ki ae še danes nahaja v zaporu San Quentin.
Predrznost revije, ki Je prinesla Saeeo-Vanzettijev slučaj zopet na površje, ne ugaja bostonski eliti, ki bi najrajši pota-bila ns afero, katera je povzročila nešteto komentarjev v delavskih in liberalnih krogih po vsem svetu In ki so še danea pre-pričani o nedolžnosti žrtev razredne justioe.
Hindenburg I
pakt a težkim
Berlin, 14. marca.—Predsednik Hindenburg je včeraj podpisal Youngov reparecijski načrt, ki znnči izpraznitev Pore-nja in prvič po vojni je zdaj Nemčije prosta vsake tuje kontrole. Hindenburg je rekel: "8 težkim srcem, toda z zavestnim premislekom podpišem Youngov načrt čeprav mu toliko mojih prijateljev naeprotuje. Načrt je težko breme za nas, vendar pa pomeni edino pot napredka, o-avoboditve Hi rekonstrukcije za Nemčijo." ____________
DEVETI PLANET OKVT V NAŠEM OSOLNCJU
Ameriški aatraapmi v Arizoni
izsledili nov avet, ki je večji
kot Jupiter
Flagstaff, Arizona. — Ameriški zvezdoznanci zo 13. marca naznanili, da so med opazovanjem s tukajšnje zvezdarne od krili deveti planet v našem o-aolnčju. Novi avet se nahaja zunaj Neptuna in po prvem domnevanju je največji v naši planet-ski družini. Doslej je bil Jupiter največji. Tako naznanja dr. Sli-pher, ki pravi, da Je bil novi planet prvič opažen 21. januarja t. 1. na ekatremno delikatnl fotografski ploftčl a pomočjo 13-palčnega teleskopa. Dr. Perci-val Lowell, ameriški astronom in ustanovitelj tukajšnje zvezdarne, je še leta 1905 zaslutil, da mora biti še eden planet, pa je matenfatKno določil mesto, kjer se mora nahajati. Nato ao ga iskali astronomi vsega sveta neprestano, a šele zdaj so jim je poerečilo.
Novi planet, ki še nima imena, je nevMen a prostim očesom vsled velike oddaljenosti. Njegova daljafva od naše zemlje je 46-krat večja kot je daljava zemlje od aejpca. Novi planet 4* 1200-krat večji kot zemlja. Po računu astronomov v Flagstaffu se mora nahajati 8,889,000,000 milj od sobica. Naša zemlja je 93 milijonov milj od solnca. Orbit ali krog otoll solnca novega planeta je tako ogromen, da planot potrebuje 289 let, prodno rtarodi pot okrog solnca, kar naredi zemlja v enem letu»
Osmi planet Neptun po vrsti od solnca je bil odkrit leta 1848. Nahaja ae 2769 milijonov milj od solnca in potrebuje 156 let, da obkroži solnce.
. Ostali planetje od solnca proti novemu avetu so: Merkur, oddaljen 36 milijonov milj od aoln-ca in manjši kot zemlja; Venera, oddaljena 66 milijonov milj in brez malega tako velika kot zemlja;*naša zemlja, 93 milijonov miij; Mars 142 milijonov milj in manjši kot zemlja; asteroidi: velika množica malih pla-netoc; Jupiter, oddaljen 485 milijonov milj in približno tlsoč-krst večji od zemlje; Ssturn, 890 milijonov milj in veliko večji; Uran, 1800 milijonov milj in veliko večji. Omenjene dsljins od solnca ao srednje, to je, kadar je planet v vrsti z zemljo in solncem.
Vtrska gonja podžiga proti vepko gonjo v Riti jI
Velika, ateistična kampanja or-ganizirana aa 16. In 19. marca.
Moskva, 14. marca.—Proti sovjetska verska gonja, katero vodijo rimCkl papež in protestanti, je izzvala povečano protiverako kampanjo v Sovjetski uniji. Organizacija Mbezl>ožnikov" naznanja, da sta dneva 16. in 19. marec, kt so ju določili aagličsni in katoličani za sptaftno molitveno akcijo proti boljševikom, obenem dneva intenzivne kampanje proti cerkvam v Rusiji. V vseh ruskih mestih bodo vslike demonstracije s sežiganjem iko-nov na glavnih trgih, zapiranjem Cerkva In snemsnjem zvonov. Ateisti so v ta namen organizirali šolarje In dijake, med katerimi bo več kot polovica mladine ženskega spol»
Listi poročajo, da je bilo v Bajenovu te dni ««žganih 12 va-gonov a vetih podob In vse eer-kve ao bile zaprte. V Tuli so zaprli enajst cerkva In sneli vse zvonove. V načrtu ao posebni antlreligioznf filmi za otroke In programi na radio. . - ,
Odkritelja zdravila proti raku pred senatom
Waahiagton, D. C. — Dr. Coffey in dr. Humber iz San Francieca, ki sta odkrila a* rum proti raku Iz adrenalne ovčje žleze, eta 13. marca pred aenatnim odsekom za trgovino apelirala, naj svesna vlada pomaga pobijati raka. Zdravnika eta Izjavila, da njun serum je le vedno v stadiju eksperimentiranja, toda do danss sta le oadravlla 1800 bolnikov, ki ao jih dragi zdravniki savrgll kot neozdravljive.
Svoboda zborovanja v Ameriki
Kršenje civilnih avobodščln je poetak) nekaj navadnega
New York. — (F. P.) —^Ka-ko se kratijo ustavne pravico državljanom, je raavldno is poročil Unije sa ameriške civilno svobodščine. Poročilo vsebuje opis dogodkov v zvezi z industrijskimi spori v faznih drša-vah. Severna Karollna ima v prošlem letu prvenatvo v tlače-nju pravic, ki jih garantira ameriška ustava avojim državljanom, nato aledi Pennsylvanl-ja, Južna Karollna in nekatero druge države na jugu. V Severni Karolini, ki je bila pozorišče številnih stavk v tekstilni industriji, je bilo v prošlem letu ubitih sedem delavcev, 24 ranjenih, osem ugrabljenih ln devet obsojenih na teške zaporne kasni, ker so sodelovali pri aktivnostih v upornem gibanju 4alavstva.
V državi Pennsylvaaiji so bili trije komunisti obaojfnl v večletno ječo oa obtožbo, da ao kršiti zakon proti kriminalnemu
sindikalizmu. Edini dpkas proti njim je bil, da so prirejali tajne seatanke in da jo policija, ki Js preiskala njihova stanovanjs, našla radikalne tiskovine. Ta obsodba komunistov Je bila prva od 1. 1924, ki/je imela za seboj politično ozadjj.
Boston, Philadelphia, New York, Detroit in Loa Angeles so meats, v katerih policija najhujše nastopa proti svobodi fovors in zborovanja. Boston je znan tudi radi cenzuriranja knjig in drŽava Pennsylvania vsled pogostih nspadov na svobodo go. vora. Newyorlka pollcljf Je v prejšnjem letu raiblla 48 delavskih zborovanj in shodov.
Unija za ameriške civilne svobodščine je v večina slučajih vlo-žils tožbe proti kršiteljem pravic, ki Jih garantira uetava.svo-jim državljanom.
NEUSMILJEN SODNIK
sNmmSiW	*
Družino brezpoeetaega delavca je izgnal Is mesta
Denver, Celo,—(fr. P.)—Kako sodišča nastopajo proti delavcem, Jo razvidno iz dogodka, ki se Je odigral pred okrajnim sodnikom.
Pred sodnika R. Browne je bil prignan neki brezposelni delavne na obtožbo» da ne skrbi za svojo družino. Obtoženec ae Je zagovarjal, da bi rad skrbel aa svojo družino, sko bi nsšel delo, toda hodnik se »tf ozirsl ns njegov za govor; obsodil gs Je v sapor zs trt) dni. Ko je delavec ugovarjal, da njegova družina ne bo nič na boljšem, ako bo on v zaporu. J» sodnik Izjavil, da bo suspendiral kazen, ako delavec a avojo družino vred zapusti Denver v 48 ursh.
Delavec Je dobil nekje staro odprto fordko fn se napotil v o-stri zimi proti državi Nebraaki. Na poti ae je triletni otrok pre-hladil In oče se je odpravil peš v bližnje meeto po zdrevnlks. Ko ae je vrnil z zdravnikom, Je našel otroka mrtvega
Neusmiljeni sodnik ni bil ob-
Mf« umora. _ _______
Hoover rešuje londonsko mornarično konferenoo
Priporoča koncesije, da veleaile vsaj nekaj zaključijo. Upanje na petdršavni pakt in z man j. Šanje mornaric je izginilo
Waahington, D. C.—Predsednik Hoover je v četrtek priskočil na pomeč potapljajoči ae ladji mornaiiftno konference v Londonu, da reši, kar ae še rešiti da. Hoover je telegraflral ameriški delegaciji nova navodila z namenom, da se konferenca ne razbije in da petero velesil sklene vsaj nekako pogodbo.
Kaj je Hoover priporočil Stimsonu, je še tajnost. Vsekakor pa so koncesije, ki imajo namen potelaiiti raz bori to Francijo in nič manj trmoglavo Italijo in Japonako, da priatanejo vaaj na gotove omejenosti glede bojnih ladij,« ako še nočejo sprejeti redukcije.
V skrajni ai)! Je Hoover pri-pravljen na pakt s Anglijo aa-mo, če drugo velesile odpovejo aodelovanje. Upanje pa jo, da bo možno pridobiti še Japonce za tridržavni pakt..
Upanje, da Francija in Italija privolita v redukcijo njunega brodovja, je odšlo po vodi.
London, 14. marca.—'Delegacije na mornariški kopferencl sa zdaj grupirajo v blokih. Amsri-ško-angleškl blok vztraja sa redukcijo mornaric brez vsakih posebnih garancijskih paktov, dočim so aa Franooii in Italijani našli v nasprotnem bloku. Japonci še šapo na plotu; ne vedo, na katero stran bi ae obrnili, to* da znamenja ae, da aa prej pridruži francosko*-itaMjanskstnu bjoku kakor ameržlko-anglelke» mu.
Briand, vodja francoske delegacije, se je toliko ohladil, da zdaj ne misli več pobegniti domov. Pravi, da še oatana v Londonu.
2RTVE INDUSTRIJSKIH RAZMER
V	industrijah države New Yoric je bilo v masocu januarju «• bitih 240 delavcev
New York.—(F. P.) — Industrijska fOjna tlrja avoje Žrtve.
V	meseca Januarju js bilo ubitih pri delu 285 delavcev. V tem številu so uključene tri ženske in pet dečkov. Delavci ao zapu-stili* 121 vdov In 188 otrok, ki bodo sedaj odvisni od podpore iz državnegs odškodninskega sklada. Poročilo državnegs de-lavskega departmenta nadalje govori,%a Js bilo y istem mesecu po^todovsnih več kot tisoč delavcev In delavk v Industrijah države New York, fttevllo smrtnih nesreč in poškodb se Je pre-cej zvišalo od meseca docembra prejšnjega leta.
Poraet nesreč vzporedno t naraščanjem brezposelnosti pomeni, da se kompanije manj bri-ga jo za varstvo delavcev v času industrijske depresije. Tudi de-Isvci, ki so v strahu, da bodo odstavljeni od dela, bolj hite pri delu v slabih časih in tako sta-vijo svoje življsnje v nevarnost.
Največ nesreč zaznamuje Jeklarska Induatrijs In UkoJ zs njo kemikalna.
Nova povodisj ogroža Francijo Pariz, 14. marca.—«lino deževje In naglo tajanje snega v Pirenejih morda povzroči novo jMiVodenj v Južnozapednem dela Francije, ki Je lahko tako katastrofalna kot je bila zadnje dni, ko je čez 800 oseb izgubilo živ-|JenJe Ob reki Geronne, Prebivalci bele Iz ogroženih krajev. Psriškl listi pišejo, da edina od-pomoč preti poplavam v onih krajih bi Ml kanal, ki bi spojil Atlantski ocean s Sredozemskim
morjem. _ , . _ ^ .
/
Angleška delavska vlada zmagala v zboralol
Liberalci fte ne marajo volilne bitke pa ao podprli laborlto proti torijem
liondon, 14. marca—MipDo-nakiova delavska vlada jo alnočl odbila 4ori Jak I napad na svojo predlogo o reorganizaciji premogovne induatrlje in napovedane nezaupnice in poraza vlade ni bilo. Lloyd Georgovi liberalci ao ae uatrašili novega volilnega boja, ki bi prišel prihodnje poletje, če bi laboritaka vlada padla, pa au glasovali z delavskimi poslanci vred proti torijem. Glaaovanje je Izpadlo 808 aa vlado in 235 proti. Mac-Donald je torej imel 73 glasov večine. _
Newyorlka polletja la brezpeeelal delavol
Nastop policije Je pokazal, da ae vračajo razmere allčne onim Is I. 1920
New York. — (F. P,) — Policija na konjih in motorcikllh je navalila na kakšnih 50,000 oaeb brojočo mnošico, ki ae jo udelešlla demonstracije proti brezposelnosti. S svojo brutalno taktiko je povzročila izgrede, ki ao bili največji v sadnjem desetletju.
Od čaaa, ko ja Palmer, justlč-ni tajnik v Wilsonovom kabinetu, dal povod sa napada na sbo-rovanjk radikalnih delavcev, ni NeirYork U videl takega histeričnega navala na delavoe kot Je bil zadnji. Mestna hiša Js oblla zaprta na dan demonstracij in o|(pll poalopja ao bile po-stavljene policijske atražs, oborožene a strojnimi puškami in bombami, ki povsročajo solze. Štiristo pol les je v Je strašilo postajo Grand Central železnic« in Wall Street Ja savaroval svoje finančne Institucije z močno stražo, ki Jo bila sestavljena is privatnih detektivov, katere jim Je preskrbela Burnsova a-gentura.
Množica jo bila mirna, dokler nI policijski komisar Whalen odredil navala na demonstrante. Meščansko časopisje je že zgodaj v Jutro pisalo o isgredih, ukoprav Js bila množica brezpo-solnih delsvcev mirna. Ko so bile demonatraclje končane, Je prav isto čaaopiajo trdovratno molčalo o postopanju policije, ki Je na U dan sopet pokazala svojo brutalnost.
Slak okMMMkT poloiaj
v švoM|l
V državi, ki šteje okrog šsel milijonov prebivalcev, je ekoro
tristo tisoč hrsepoeelnlh
Dunaj. — (F. P.) — Stavilo brezposelnih v Avstriji Jo koti* cem januarja narastlo na 286,. 86A in voditelji organiziranega delavstva apelirajo na kanclerja Hchob^rja, naj država prevzame financiranje javnih del, da se jako omili |s»ložaJ. Nadalje zahtevajo, naj vlada podvzame strogo postopanje napram delodajalcem. ki silijo delsvce, da morajo delati več kot osem ur na dan, kar Je v nssprotju z državnimi zakoni. Opozarjajo tudi na kršitev zakona, ki prs|»ovedu-Je fmpnrtacljo delavcev Iz drugih držav.
Strokovne unije so se po svojih santopnikih izrazile, da so voljne nuditi kooperacijo vladi pri rehabilitaciji ekonomskega sistem« v AvatriJI, člje prebivalstvo se še do danes ni opomoglo od poafedic versallske pogodbe, ki je ra/kosala nekdaj mogočno dvlavo. , _ ± >

SOBOTA, 16. MASCA.
PROSVETA
THF ENLIGHTENMENT
CLASH.O IM LASTNIMA SLOVKNSS« NA BÖDME PODOBNI JKUMOTB
OBM «i M fwkU.k.i kr tk. KU»»«* M«Um«I BmmTH Mur
NinlilMi M UnikM 4rU«* d«*** Oik»*») la K»n» S» S**« I—. MAS m p«J UU. HAS SS *** «Si M ( Mr..o t» Cierro »7AS - M«. M» pol M«; M tmut^tf (Ki	0
K«Wcrtption ratHi f*r 0»	fuua («s*pt ChU«s«»l
•M <	SS.SS p*f r«*'. <»ni Cl«ro »T AS pw
furrtpi.	IS.SS |»r »«r	^ . _ j
OM USIII S* fcsn'irn - K^AapW S» 0«
«III iMt k«
NmU* as »••. tmrn at* s
PHOSVETA
MITA» SmIS Umm4mU An.. CkUf, lllin.U MKMBKB OP THK 11 DEBATED PBKSS
*Up«)u
IvtrltA M Mllvni poW____ ____ -	_____________
roinlna. Pw^lU Jo prIvvUtno. f -«■«•< M ».Url
m priMT	_
i, jt «m m I UM ápmmm poUkU m-
Glasovi iz naselbin
Umazana igra
Prosveta Je včeraj povdarila, da pravic* svobode govora, tiska in zborovanja velja za komuniste kakor za vse druge. Ta pravica Jim gre po ustavi in kjerkoli Jim policija krati to pravico, jim dela krivico.
S tem pa ni rečeno, da Prosveta odobrava taktiko ameriških komunistov. Ne vse dotlej, dokler bo to taktiks otročajtv, izzivačev in navadnih pretepačev. Dogodki zadnjih dni »o pokazali, da nekateri komunistični prenapete-ii — vsi niso taki — hočejo imeti spopade s policijo in ponekod, kjer jim niso kazali, so jih izzvali.
Tak slučaj je bil v Milwaukeeju. Razumljivo je to. Tam je socislistični župan In komunistična taktika Je, ¿ia se ta župan — in vsak socialistični župan ali javni uradnik — omeče z blatom. Mllwauškl župan je komunlstonifdo-volil svobodne demonstracije po mestu s pogojem, da morajo biti mirne, dostojne in množico ne smejo nikjer zspretl prometa na ulicah.
To je bilo dovolj pošteno. Mllwauiki župan Hoan niti nihče drugi ne bo dovolil razgrajanja in pretepanja ns ulicah. Saj tudi sovjeti v Rusiji ne dovoljujejo tega v — Rusiji.
Ampak komunisti - -mnogo Jih je prišlo iz Chieaga — so hoteli na vsak način imeti "trou-ble", da bodo potem lahko napadali socialistično upravo, češ, da ni nič boljša od kapitalističnih. Nslsšč so zapeljali množice na trg pred mestno hišo, zsprll promet In začeli izzivati socialiste. Na dcugi strsni so imeli zaveznike, ki so tudi komaj čakali na nekaj takega. To so milwauški, županu in socialistom sovražni listi, ki so hoteli zstrobiti v svet, da je župan zakrivil izgrede, ker je dovolil demonstracije. Komunistični voditelji so uspeli in njihovi reakclonsrni zavezniki so uspeli. Pred mestno hišo Je nsstal pretep in policija — ki nI pod kontrolo župana — je napadla demonstrante in jih par ducatov odvlekla v zapor.
Komunistični listi zdaj vpijejo o "social-policistih" v Milvvaukeeju in sliksjo sebe za velike mučenlke in žrtve "izdajalskih in prodanih" socialistov. Smola za nje je, ker mil-wauški sodniki, ki seveda niso socialisti in nsd katerimi nima župan Hoan nobene kontrole, zdaj grdo postopsjo z aretiranimi komunisti; naložili so Jim visoko kavcijo in najrajši bi jih kaznovali kot največje zločince za — malenkost, katero so si sami izvolili. Doltnost mllwauških socialistov je, ds zdsj te ljudi branijo, dasi jih komunisti najzlobnejše napadajo In se lažejo o njih.
To je umazana, podla igra brez primere. A dolgo ne pojde ta igra. Delavci vendar niso tako zabiti, da bi ne videli In ne spoznsll, kje
Je poštenost in pravičnost.
•
Umazsnost komunističnih razdiračev se je pokazala tudi v nekem drugem slučaju. Alex Howat, vodjs rudarjev iz Kansasa, kateremu ne more nihče na svetu očitati, da nI bil do danes v vseh bojih poštenjak od nog do glave, je lani nekaj časa flirtal s komunisti. Takrat je bil pri njih "veliki iKiree in revolucionar". Kakor hitro Jih Je pa »poznal In jim obrnil hrbet, so ga takoj začeli napadati z "delavskim Izda-jalcem in sleparjem".
!lowat je te dni na konvenciji rudarjev v Sprlngfieldu dejal: "Dokler sem bil s komunisti, so mi ponujali predsedništvo svoje rudarske organizacije, National Miner*' Union; kakor hitro u>m se pa ločil od njih, sem bil takoj izdajalec, kruk (n lopov."
Ta taktika ne more trajati dolgo, absolutni» ne more. PoAtenih delavcev ni mogiče vleči za nos dolgo časa.
Kako "Amer. Slovenec" bluffa ' javno»!
Cbicago. — "Amer. Slovenec", čigar pomožni manažaj se Je čez noč prelevil v ' Sloreifajto Radio Družbo v Chicagu" potem, ko mu je radiopostsja čikaških delavskih unij odpovedala najetje radi neunijskega značaja lista, še vedno bluffs slovensko javnost v Chicsgu in Ameriki sploh s svojim trikom.
V četrtek je "Amer. Slovenec" poročal na prvi strani, da "vsled prezaposlenosti" ne more več voditi radioprograma in zato je prepustil program "Radio družbi". To je bila laž. Zakaj ni poročal resnice, da mu je bila ra-diopostaja odpovedana? Zakaj ni povedal resnice, da sploh ne sme več kot neunijski Ust na delavsko radiopostajo?
Dalje le "Amer. Slovenec" poročal, da je nova "Radio družba" povabila vse slovenske liste in celokupen narod v Chicagu na sodelovanje. To je bila druga M». Upravitelj radfoposta-je V/CFU Franklin C. E. Lund-quist, je Informiral uredništvo Prosvete, da Je on zahteval, da morajo fSlovenisn Broadcasters of Chieago" prej pridobiti vse ostale liste in stranke V mestu za svojo akcijo, predno dobe postajo ti sobotni program. Kateri list so pridobili f Prosvete Že ne in Proletarca tudt ne — kljub temu so poročali upravi telju postaje, da so vsi slovenski listi v Chicagu takoj obljubiU sodelovanje!- Tako se nablutfa in nalaže upravitelja! S to lažjo so dobili postajo za nocoj; dru gače bi je ne bili dobili.
Zakaj "Amer. Slovenec", ka tollškl list in ljubitelj resnice(t) ni poročal resnice? Zakaj je poročal laž? Kje je katoliška mora la pri tem listu ?
(Kljub temu priporočamo či tateljem Prosvete v Chicagu zunaj po dešeli kakor daleč do-seže delavska postajs W0FL, da nocoj poslušajo g. Banovca,
štovanjem spominjsli Tvojega delovanja za dobrobit delavskega razreda, za katerega si Ti posvetil vso svojo energijo in ¡>rosti čas, in da hočemo ml po Tvojem vzoru nadaljevati, dokler ne pride dan, da dosežemo naš cilj, enako pravico za vse j udi. Mi hočemo, da izgine kapitalistični razred, da prene-la tiranija in izkoriščanje de-avcev in da se konča razdvojenost potom razlike jezikov in vere med ljudstvi vsega sveta; da zavlada mednarodno bratstvo in edinstvo, kar je program socijaJizma in pravega miru; to je cilj, kateremu si Ti, dragi tovariš John, posvetil svoje življenje, do katerega si se trudil ugJaditi pot katero hočemo ml nadaljevati. Tebi, dragi Jonn, naš tovariš, izrekamo čast Tvojemu spominu in Ti kličemo zadnji pozdrav!
Br. A. Hrast, predsednik društva Sloge št. 16 SNPJ je opisal sliko njegovega življenja ¿n bivanje ter obliko borbe, skozi katero ga je vodila njegova življenjska pot. Poslovil se je kot sobrat. od društvenega brata, kot sodrug enakega prepričanja, nakar smo se tužno vrnili nazaj vsak svojim življenjskim grenkosti nasproti, katerih je vse polno med nami bednimi proletarci I Chrietina Monsley.
in
bo pel tamkaj. 0. Banovec kriv Intrig in manevrov onih niz kotnih krogov, ki so nasprotova 11 njegovemu prihodu v Amer! ko.)
Sodrngu John Juvanc« t atovo!
Mllwaukee. —S težkim srcem vzamem pero^v svojo roko, da Ti dragi John, vrl aodrug in moj večletni prijatelj, napišem ne-kaj vrat v slovo Tvojega ranega odhoda iz življenja — v grenko slovo, fep TI je bila dne 26. feb. po nespremenljivem zakonu Narave pretrgana nit življenja ia vedno!
Nemila vest, da si moral oditi iz naše srede že tako hitro, me 'Je, kakor tudi vse Tvoje poznan-ce in somišljenike, globoko pretresla In zabolela. Zguba Tebe, dragi John, naš zvesti sobrst In neumoren sotrudnlk v delavskih vrstah, je zelo velika! Ti, ki si vedno trdno in neustrašeno stal s prvih vrstah delavskega boja, TI. ki si bil tako vztrajno aktiven od #rane mladosti do končnega izdiha, kot pravi socialist Iz principa, si «sedaj padel v prerani grob. Zato je zguba Tebe tem bridkejša in nenadomestljiva.
Toda, dragi John, Tvoje delo bo živelo po Tvojih somišljenikih, mi hočemo nadaljevati kjer 4i omagal Ti. Tvoje prepričanje Je nam v ponos, Tvoj spomin nas bo spodbujal In blatil našo globoko l)ol, nad Izgubo Tebe, naš brat in tovariš!
Malo odgovora , Forsst aty, Pa. —- V Ameri-kanakem Slovencu 'št. 44 z dne 4. marca je izšel odgovor na moj dopis v Prosvetl z dne 17. januarja, s podpisom Kari Kovačič, katerega prvi del je domala le prepis mojega. Dvakrat me poziva, češ, ako nisem imel zlobnih namenov, naj kot noštenjak prekličem nekaj. Tu tiči kozel, katerega je treba ostriči. Ker sem poročal resnico, je treba, da jo prekllčen, ker sem imel zlobne namene, pravi on, narediti mržnjo do tiatih, ki absolutno ne kimajo z njimi. On tudi pravi, ko sme svojim očem verjeti, da niso šil v cerkev izmed par sto le trije. Karlo ima pač slabe oči, kajti jaz sem jih videl precej-* šnje število.
On tudi omenja, da je računal za "straight ticket" $17^0 ter da je šlo od tega 912.00 za cer kev itd. Jaz sem pa pregledal račune in nisem nikjer opazil ti stih $12.00. Sicer me nič ne brigajo vaši računi, ampak ker prosite, pa vam moram povedati. Za tistih 50c pa Je bila dolžnost duhovna, <la bi obvestil ¿eno o moževi smrti. Duhoven se ravna po kanoničnem pravu dvomim pa, da bi bilo v njem zapisano, da mora duhoven žene obveščati o moževi smrti. Kaj pa misli Karlo s Prešernovim verzom povedati: "Čevlje sodi naj kopitar." Kateri kopitar I Ako se ne motim, so bile te besede napisane nekemu profesorju.'
Prvi del njegovega dopisa je takšen, kot pač mora biti dopis katoličana, drugi pa je le katoliško zavijanje. Tu sem prisiljen odgovoriti in ne maram, da bo kdo mislil, da sem napadalec. Gre namreč radi delnic, ki ao jih prodajali tukaj katoliški možje — In tudi jaz som bil njihova Irtev. Prve delnice so bile za' povzdigo našega mesta, da se zgradi tovarna za čevlje, kar se je tudi zgodilo. Te delnice so prodajali večinoma katoliški možje vseh narodnosti, socislista
No, na vse zadnje pa se je Kar-1«) lepo ¿»pravil nad RepnbjjČan-ko združenje in vprašuje po
novcih. Spominjam se in celo trdim, da mi je Karlo Kovačič poslal iz Sen Francisca pet dolarjev v fond Repubjičanskega združenja, katere sem tudi odposlal na pristojno mesto, .kajti bil sem zastupnik omenjene organizacije, v. katere sklad sem tudi sam prispeval precejšnjo *voto, kar pa mi danes ni prav nič žal. Kajti tisti denar se je porabil v svrhe, v katere je bil namenjen. Ce se bi Karlo toliko zanimal za napredne knjige in liste kakor se za kanonično pravo, bi lahko videl račune v ukine namene je bil denar porabljen. Ce je bila naša bitka izr gubljens, je krivda veČine. Tudi kajzer Viljem ni mislil, da bo bitko izgubil, pa jo je.
Seveda se mora nazadnje o-bregniti naš Korel tudi ob so-druga Etbina Kristana, češ, da je on precejšnjo svoto iz dotič-nega fonda nesel v stari kraj. u moram povedati, da Etbin Kristan ni nič vzel ssm, imel je mesečno plačo, katero mu je odbor določil in konvencija odobrila, nakar mu je konvencija dala še sto dolarjev nagrade, katero svoto pa je «on hvaležno odklonil. Ko pa je konvencija vztrajala, da je on več kot to nagrado zaslužil, je pa pristal, da jo sprejme. Glede ostalih Karlovih trditev, naj ae on kar naprej, z njimi 1>ije samega sebe. Ako bi bil čital Kristanove govore, ki, jih je * imel v jugoslovanski skupščini, bi seveda vse drugače sodil. Ker jih pa ni seveda ni moja krivda, če je on napačno poučen.
Toliko v odgovor. Upam, da mi Karlo ne bo zameril, ker jaz ga imam Še vedno za katoliškega poštenjaka, kar sem že večkrat t^glašal privatno.
Frank Ratale.
Smrt rojaka N. SL Pittaburgh, Pa. — Tu je umrl Ludvik Poljane*. ,star «2 let in doms iz St. Jerneja . na Dolenjskem. Pred šestimi meseci mu je umrla žena. Tukaj sta zapustila enega sina in v stari domovini eno hčer Justino. Pokopan je bil na St. Nkholas pokopališču. Ranjki ni spadal k| nobenemu društvu, dasi jih je dovolj in vsake vrste v Pitts burghu. Rojaki, tu imate zopet vzgled, kako so nam potrebna podporna društva.—A. Zldsniek.
Brezposelnost in demonstracije Ml!waukee, Wla. — Dne 6.
marca šo bile v tem mestu demonstracije brezposelnih delavcev. Kakor poročajo listi, so ko-munUrti vodili demonstrante. DosegR niso drugega kakor razora ran je in nekaj aretacij. Zupana Hokna so vprašali, če smejo korakati po ulicah. Župan jim Je rekel, da mirne demonstracije niso zabranjene, ne smejo P» ovirati- uličnega prometa. Komu nistl pa niso upoštevali županovega nasveta in prišli so v kon flikt s policijo, ki je demonstrante razpršila in nekaj jih je po-
LJUDSKI GLAS
Svobodna beseda članov SJMM.
ge o demokraciji Detroit, Mick. — U Prosveti br. 48. od srede 26. febr. izašao je urednički članak pod naslovom "Demokracija...." Dopia počima sa riječima: "Yes — demokraciji bi se lahko govorilo celo večnost z ljudmi, ki dlake cepijo in žonglirajo." Iz toga je razvidno, da je na gl. urad moralo stiči više dopisa, koji su razpravljali o uredničkom članku u Prosveti br. 36. od 12. febr. "Kašno demokracijo hočete?" Pošto ali od 12. febr. do 26. febr u koloni "Ljudski.glaa" u ured-nom broju Prosvete nije izašao nI j eden dopis, koji se bavio opi šivanjem demokracije, se daje zaključiti, da je gl. prednik iste dopise jednostavpo bacio u ko« ili ih moguče preko polovice konfiscirao i tako iznakažene osakačene uvrstio u dnevnik Prosvetu,'da tako osmeši i iza-zove dopisnika.
GL urednik u istom članku od 2(J. febr. veli dalje: "Point član ka u Prosveti z dne 12. febr. je bil, da bi bila anarhija, ne pa demokracija, če bi čikaški člani lahko govorili na sejah gl. od boru." I o tom bi se dalo govoriti. No dopustimo, da je tako. Zašto je ali gl. urednik u svom uredničkom članku (Prosveta br. 86 od 12. febr., atavio naalov "Kakšno demokracijo hočete? Te niže dole u Čjanku pitanje "Kaj je demokracija?" pa od govor: "Dgnokracija je U b stvu vlada večine ljudstva, našem slučaju vlada večine ak-tlvnog Članstva."
Dali se uredniku neimenova nog slovenskog lista nije moglo odgovoriti u drugom stilu, ako je glavni point bio samo, da se razjasni zsšto se ¿ikaškom članu ni moglo dati govoriti na glavnoj seji, ili je moguče, u rednik neimenovag slovenskog
Klala v zapor.	■■
Zdaj pa pojdimo z našo misli-|»i*ta sam član jednote i pozna jo malo globlje in premišljuj- ^ pravila jednote, te izlazi s ta-
„ , , vii n» i J I , ni bilo pri vsej akciji niti enega, (irenks je bila Tvoja zadnja | ^ Mm0 „^„j, tudl nekaj
pot, na kateri smo Te z bolečim i ||lc kup{|(< B|1U> t0 ptorl|i Mto,
Krčem spremljali, tužno TI je I kfr gm<) bm uverjenl, da bomo s
zasvirala godba "Marseljezo .Lfm „lvar{ po^g^j jn ker je
katero si tako rad poslušal, kot jb,u m #lv||r v bobrih rokah, je
zadnji častni izkaz, kar si ljubil rno„Uvno propadla, delničarji
v življenju. Predno smo Te L^ n|Amo dobili niti vinarja po-
piepustlll usodi matere Narave, L,račila.
so je v kratkih in živih liesedah ,v* . , . ., ...
Minulo fklovtnj«, trpl),nj. In .	U»0 bl1"
Pred par dnevi je krščansko čikaško mesto pokopalo spet enegs svojih gangežrv. Johna Olierto, po stari pompoxni navadi. Pokopan je bil na katoliškem poko|iališču Svetega groba v srebrni krsti, ki je stala I1&.000. Pokopan Je bil poleg gangefta Big Tim Murphy-ja, ki Je bil tudi ustreljen in čigar vdovo je potem poročil.
Pokopališče Svetega grob« je dovolj veliko. l'pajmo, ds je tam d^olj prvstora tudi za ostali* irske, italijanske in poljske gangete v Chicagu ...
potek
življenja. Prvi govornik. Tvoj dobri prijatelj s. S. Pollo. tesno soroden Tvojemu prepričanju, se Je goslovil s v srce »egajo-čt mi Iwsedami; besed«' katere zamore zbrati le globoko čuteče srce <»b zgubi svojega d ra-
bilo skoro bi roke! Izključno med našimi rojaki prodanih za ogromno svoto dolarjev. Toda, za božjo voljo, ali Karlo ne vidi. da njih glavni agent nas pelje ravno do farovškega praga? — Tretje, katerih Je bilo najmanj
ir« ga prijatelja, besede, ki *> I prodanih, ki Jih on tudi omenja, vsem navsočim orosile oči. Naj!,*, bile namenjene Adrijl (avtna omenim samo zaključni iačrpek)tovarna), katere glavni vodja je govora, ki se je glasil:	|t>il vse ksj drugega kot aociallst.
"Tovariš John, zapuščaš nas |n menda ne bo Karlo trdil, da in odhaja* v saslušeni mir k sta Prosveta ali Proletarec agi-I>šnam4 počitku, mi pa ob zad- tirala sa Adrijo. Veliko reklame njem pogledu na Tebe obljub-i p* j« bilo v U namen v vam Ijamo, da se bomo vedno s spo- priljubljenih listih.
mo, kaj take demonstracije koristijo brezposelnim delavcem. Meni se vidi, da nič ne koristijo in najbrž še škodijo. Ako se ne motim, je večina teh demonstrantov volils Hooverja p,li Smi-tha pri zadnjih volitvah — in tisti kandidatje, ki so za nje glasovali in ki so bili tudi izvoljeni, so danes največ krivi, da so njihovi volilci brez dela.
Na newyorški borzi je počilo in pok je bil tako močan, da zdaj odmeva po vsej Ameriki, delovno ljudstvo pa najbolj občuti ta polom. Iz tega se lahko najbolj učimo, kolike važnosti je političns moč. Delovno ljudstvo bi si lshko prisvojilo politično oblaat. če bi hotelo slediti pravim delavskim voditeljem, ki ga uče, naj se delavci organizirajo v socialistični stranki. Ko bi U stranka zmagala, bi res bila velika zaščitnica delovnega ljudstva. Zato pa bogati ljudje, ki zagovarjajo svoj kapitalistični sistem, odvračajo delavce na vse pretege od prave stranke.
Pri zadnjih predsedniških volitvah smo imeli delavci dobrega kandidata, Normana Thoma-sa. Njegova, to je socialistična platforma je bila velikega pomena za delovno ljudstvo te debele. Takrat so imeli delsvel A-fnerike najlepšo priliko demonstrirati proti bresposelnostl In drugim krivicam! Ali so? Kaj pak! Pomagali so izvoliti Hooverja in dali milijone glasov 8mithu, medtem ko je Thomas prejel sramotno malo glasov. Ce bi bil on Izvoljen, bl najbrž ne bilo sedanje krize. Danes pa delavci demonstrirajo po mestih in Jih dobivajo s policijskim količkom po glavah. To Imajo! Kakor so volili, tako so dobili! In •daj se samo smešijo pri pametnih ljudeh
Morda bodo prihodnjič drugače volili. Morda.... Cas bi fte Hil.
Jen. I'le.
Dr. a Gregory,
rsTBStolj newjrorftke psihiatrične klinike:
Aliso
bolezni ozdravljive?
Ker pomeiii duhovno zdravje za človeka neskončno več kakor telesno, je počasni klinični
razvoj na tam polju v velikem nasprotju z napredkom, ki so ga drugod že dosegli. Toda če bi bili gledali laglje duhovne bolezni Že od nekdaj v isti luči kakor telesna obolenja, bi bila tla za lažje zdravljenje že davno pripravljena in mrka tragičnost umobolnosti bl že davno izginila, ker bi bila dana možnost popolnega okrevanja.	|S »
Kriva domneva, da bolezni na umu niso v nikaki zvezi z ustrojem telesa, je prav tako pripomogla k predsodku, da jih je treba skriti pred svetom. Dejstvo pa je, da šo bolezenske motnje možganov, ki so izvor duhovnega dela, prav tako fizične prirode, kakor obolenja drugih telesnih organov, na primer srca, jeter, obisti it(L Zatp smemo o obolenjih na duhu ali na živcih prav tako govoriti kakor o obolenjih jeter, srca ali obisti, kadar ti organi ne opravljajo več svojih funkcij takq kakor prej.
Vsi organi telesa z živčnim sestavom vred delujejo v soglasju. Motnja ali nered v duševnih funkcijah vpliva tudi na telo. Prav tako bomo pri boleznih telesa ugotovili reakcijo na duha. Funkcije telesa in duha so v tesnih izmeničnih od noša jih in medsebojno odvisne druga od druge. Jasen in prepričevalen dokaz za to, kako učinkujejo duševni konflikti na fizično počutje telesa, ao nam živčni pretresi, ki so jih vojaki doživeli med vojno, kadar so morali vzdržati hud artiljeriski napad. Duševni boji, bojazen in strah so v takih primerih ostaviji svoje sledove celo na telesu. Tako so nam znani primeri ohromenja posameznih uddv, oslep-ljpnja, oglušenja, jecljanja itd. Kadar je vzrokov, ki so rodiH te motnje (t. j. botmečega ognja), nestalo, so prestale tudi telesne bolečine ali se vsaj znatno ublažile. Nikakega dvoma ni, da izvira mnogo telesnih hib iz duhovnih motenj, a, bolnik, da, pogosto niti zdravnik se tega ne zave. V to svrho štejemo dolgotrajne telesne napake, ki jim zdravniki ne vedo leka, a ki vendar v nekih okolnostih čisto nenadoma izginejo.	/
Vlogo, ki jo je dedičnoat igrala pri duhovnih obolenjih, so. žal zelo precenjevali. Res je sicer,' da neka vrsta nevrotične infekcije v posameznih rodbinah prevladuje, a ne bolj, kakor nagnjenje za nekatere telesne bolezni, ki jih v tistih rodbinah, srečujemo, kakor na primer za sušico ali bolezni na obistih.
Toda treba bi bilo imeti na umu dejstvo, da bolezen sama ni dedična, nego samo organ-¿ka lnferijornost. Bolezni pa se je moči ogniti, Če se ravnamo po temeljnih higijenskih pravilih. Ravno ista je pri duševnih boleznih. Saj Je skoraj ni družine, pri kateri ne bi našli te ali one duševne ali telesne boležni v direktnem ali indirektnem kolenu, toda pri boleznih na umu in nervoznostnih motnjah so ljudje to dejstvo vse preveč precenjevali. Vsekako drži, da Je pogosto, če nimamo opravka s hudim kršenjem zakonov duhovne higljene, moči odpraviti nevrotično infekcijo — prav tako kakor telesne bolezni.	t
(Daljo prihodnjič.)
kim dopisima, da omoguči gl. uredniku Prosvete izlaziti s takim izazivačkim dopisima. .
Ili dali gl urednik u istinu vjeruje, da večina aktivnoga članstva u jednoti sačnjava u bistvu večinu članstva jednote, 11 ta večina aktivnog članstva sačlnjava u bistvu samo 10. pošto Članstva, koja ima uzase gl. upravni i izvršuj uči odbor sa celim financijalnim sredstvima jednoti 1 sa glasilom Prosvete, s koji m se stvara javno mnenje u i izvan jednote? • Sto imaju značili riječi u 36. br. Prosvete u urednikovom članku u četvrtom stupcu odo-zdol? "Zlasti niso zadovoljni oni, ki so bili nekoč z večino, a so se ssmi porinili v manjšino. TI bodo vedno In vedno znali povedati o kaki "krivici" in "mašini". Dali to ima, da zpa-či, da su večinom oni člani nezadovoljni, koji su njekad bili s onom takozvanom lojalnom večinom aktivnog članstvs, pak su pristuplll uz bistvenu večinu neaktivnog članstva kad su vi-dili, da po njihovom mnenju rad večine aktivnog članstva ni demokratičen?
Sto znače nadalje riječi u tre-čem stupcu odozdol u istom člsnku: "Edins nesreča t nami je, ker je še dosti članov, ki demokracijo ne razumejo, drugI člani, ki ao dovolj inteligentni, da bi lahko razumeli — pa dajejo potubo prvim. To je slabost, ki lahko vsem skupaj naredi veliko škode."
Dali to snači. da je to škodljivo. ako Člani, koji su dovoljno Inteligentni, da razume što je demokracija, pristaju uz onu bistvenu večinu. koja to nerazu ml je, sa namjerom. da im letu razjasni 1 da bl to moglo škodovati sv ima.
Nftck Rettkh.
član društvs št 121.
NESLANA DIJETA ZA TUBERKULOZNE
Pred nedavnim časom je mnogo pisalo različno časopisje o uspehih neslane Gersonove dijete pri tuberkuloai. Sedaj se ps javljajo v različnih strokovnih zdravstvenih časopisih zdravniki, ki niso imeli vkljub najskrbnejfr izvedbe zdravljenja z neslano dijeto nobenih uspehov. Tako pišeta n.- pr. Dr. Apitz v "Deutsche Medizinlsejie Wochenschrift" in Dr. Pisk v "Wiener Medizinische Wochenschrift". Dr. Apitz pravi: Mi — kakor tudi mnogi drugi zavodi — smo metodo zdravi jen js pljučna tuberkuloze z dijeto opustili (misli namreč neslano dijeto), ker je pri najskrbnejši «potrebi popolnoma odpovedala. Pogosto prihajajo bolniki, ki hočejo biti zdravljeni samo z neslano dijeto, vsako drugo zdravljenje pa kot zagrelo odklanjajo. Ti slučaji se množijo posebno v poslednjem času pod vplivom žalostne reklame v dnevnem čaaopiaju sa U način zdravljenja itd. Isto poroča o neuspehih Dr. Pisk n Dunaja. Kakor izgleda, zopet eno razočaranje več v medicinskem svetu.
Amerilko žjvjjegje
• 107.
Popolni gentleman!
M rs. Kate Brodie je povedala svojemu staremu, da ima Grossman, trgovec s čevlji, novega komija, ki je najuljodnejši prodajalec, kar jih je še videla, akratka: perfektnl geniu-man Je. Prodal ji je par čevljev, ki so izvršni. In kako hitro je šlo! Prvi par, ki g» J* vzel s police, se je prilegel nogi kakor bii ga ulit. NIČ ni bilo treba Ubirati in zapravlja ■ časa. In komij se je lepo smehljal In pri odhodu ji je rekel: "Pa še pridite!" Seveda pride, zakaj pa ne . . .
Drugo jutro ae je premlalila. ko Je ¿ i U časopis. Pet minut prej, predno je ons sto-pila v prodajalnico, ao prišli tja trije roparji, ki ao porinili lastnika In njegovega pomaga v zadnjo sobo. Dva sta Um pobrala ves denar. tretji je pa slal na straži v prodajaln, igral komija. ko je priMa ženska kupit ševU' Prodal ji je dobro čevlje, vad denar in ga rotit tovarišema. Nato so val trije mirno
JI
SOBOTA, 15. MASCA.
wmm

Vesti iz Jugoslawe
...- i. ■ i ■ i i--:_
,/IPET REDUKCIJE RUDAR EV V KUDARSKJH HE V1KJIH
Travel j-U
jba ustavlja delo,
naročil
diu ¿eft, da ni
(Izvirno iz Trbovelj.) Trbovlje, sredi februarja. Proletariat, ki je zaposlen v rudnikih po Slovenskem, je resnično v v «i dn i nevarnosti za svoj kruh. Pride in poteče 14 dni v piru, morda tudi mesec, in že 10 zopet aktualne vesti o vednih napovedanih odpustih in redukcijah. To se ponavlja skozi zadnjih 5 oz. let v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah, Kočevju in Mežiški dolini. Vedno strah pred brezposelnostjo, ki vznemirja iiše rudarje, ki so že itak sedaj ilabo plačani in komaj prehrani-jo svojo rodbino. Velika redukcija pred jeti, ki je imela za po-iledico, da se je toliko izselilo naših rudarjev v Nemčijo, Francijo, Holandsko in Belgijo, ni Se vedno spametovala naše — odlične "rodoljubne" kroge, ki vpijejo po narodovi okrepitvi in goje naraščanje prebivalstva.
Še hočejo in ljudstvo se mora izseljevati. Trboveljska premo-gokopna družba, ki je lastnica velikih premogokopov v Sloveniji, ne ukrene proti brezposelnosti ničesar. Kadar odpadejo naročila, takoj — izvrši kratek proces, na oziraje se na socijal-no stran, niti na narodno stran našega revnega proletariata. tedukcija, odpusti, praznovanje! Dela se samo po pet dni v tednu Dela ni. Naročil ni. Živeti pa se mora. Izredno dobra konjun-ctura premogovne industrije v letu 1929 je imela za pösledico, da so rudarji kolikor toliko bili vedno zaposleni. Letos pa, ker je izredno lepa zima in takorekoč brez pravega in velikega mraza, je prodajni trg postal manjši in možnost kupčije minimalna. Naročila za premog so sploh padla, ker se je država in druge institucije predčasno v jeseni založila s kurivom. Zaloge premoga «o ostale neizčrpane in nakupi-čenih je veliko število vagonov. Industrija ne naroča, prav tako ne železnica, niti ne privatniki. V industriji je nastala poleg tega tudi mala stagnacija, ker računajo s spremembo carinske tarife in čakajo zaključkov iz mednarodne carinske konference. Dobro lanskoletno konjukturo je nasledila letos težka-kriza, ki i-ma svoj izvor tudi v #ekulaciji. - Gospodje od Trboveljske pre-«otrokopne družbe sp že v janu-«rju uvedli po en prost dan v tednu. Sedaj se dela v vseh rudnikih brez izjeme samo po pet dni v tednu. Pričakuje pa se, ds t» ravnateljstvo v kratkem upe-IJalo še en dan v tednu, ki bo de-Prost, tako da bodo delali skupaj od sedem tedenskih dni, sani'» štiri dni.
Rudarji so s strahom pričakovali. kaj bo v februarju. Trboveljska družba je pustila rudar-p' 7. odpusti zaenkrat š/pri mini do 15. februarja, ko je prvič ¿^napovedala zopet redukci-
jo.
novo
Odpust rudarjev. — Prod veliko redukcijo I V februar je bil nesrečni dan veliko Število pri TPD uslužnih delavcev. Odpuščenih je precej rudarjev, češ, da ni Počasno je napovedala u-¡¡ri'va TPD novo redukcijo ru-dai>v. ki se prične izvajati že I'rv«'Ka marca. Družba je odpu-a delavce ne oziraje ae na to, J* (> bili pri podjetju zaposleni ** dolgo dobo let. Med odpuščeni-m' i< mnogo takih, ki so delali v TPI »-rudnikih že dvajset let ln kl istočasno očetje mnogo-"^ilnih družin.
7x"ji rudarjev JugoMlavlje za rudarje
,>r"ti odpustom rudarjev In *«ti napovedani redukciji 11.
je naatopila delavske ,tr'kovna organizacija Zveza r^iarjev Jugoslavije. Sedaj zbi-fi "tatiatičen materi j al, da n Podne*e merodajnim krogom l r«tni*lek, kajti grtlo je, tako v iimi pognati na cesto toli-J" radarjev in njihovih bednih ,z|n. Premogovna industrijs " korala preje dobro zavaro-vtt«. ko j* bila konjuktura po-* ,r>a ali dobra. da bi mogla tO-' •krat, ko pač ni aezona. ob-Cfi*ti »levilo delavstva, ki je
pač vse pripomoglo, da je Trboveljska druiba finančno tako visoko aktivna.
Rudarji se oprijemljejo z na-dami Zveze rudarjev Jugoslavije, katere vodstvo se trudi z vso vnemo proti redukciji in brezposelnosti slovenskih rudarjev.
^ Uboj
V Novi Cerkvi pri Vojntku, okrožje Celje, se je pripetil 17. februarja zopet vsega obžalovanja vreden dogodek. V novo od-, prti gostilni v Novi cerkvi je popivalo celo popoldne in ves večer več domačinov. Med njimi se je nahajal tudi 48 letni France Kuglar, ki stanuje stalno v Vojniku in izvršuje tam urar-sko obrt. Bil je v gostilni skupno z očetom, ki se je precej močno opil. Okoli pol desete ure zvečer »e je Kuglar s svojim očetom in .nekaterimi prijatelji napotil domov. Vsi so bili močno vinjeni in—razdraženi. Saj ie znano, da so nekateri ljudje, \i se napi-jejo, potem grozno sitnf in razdraženi. Vsaka malenkost jih spravi v nesporazum in v takem stanju so zmožni napraviti razne nepremišljenosti. Tako je bii tudi tu slučaj. Pijani Kuglarjev oče je večkrat omahnil od preyeč zaužitega alkohola, enkrat je padel tudi na tla. Spremljevalci so ga hoteli pobrati, saj je to čisto naravno in lepo. Kuglar pa, ki je eden tistih nesrečnih ljudi, da postane siten za prazen nič, kadar je pijan, je pričel naenkrat zmerjati in psovati družbo, češ, da hočejo očeta in njega pretepsti. Bujna domišljija Kuglarja je bila tako velika, vinski bratci so čimdalje bolj čutili pogubni vpliv alkohola, da je prišlo do prerekanja vse vprek in do žaljivk, ki jih pijani prijatelji niso mogli drug drugemu o-prostiti.	i
Kuglar je bil najbolj izzivalen. Seveda tudi drugi niso «zaostajali. Višek nepremišljenosti pa je dosegel France Kuglar s tem,, da je vzel v roke revolver, ki ga je nosil pri sebi, in oddal v zrak dva strela. Streljati pa je hotel potem kar v pijane vinske bratce. En strel bi kmalu zadel 32-letnega čevljarja Mihaela Smr-2-čnika iz Nove cerkve. V strahu je «kočil Smrečnik za ogal bližnje hiše. Kuglar, ki si je mislil bog ve kaj, je skočil za njim. Bržkone bi bil streljal v Smreč-nika še v drugo. Čevljar Smrečnik je invalid in manjka lova roka v zapestju. V vinjenosti in jezi je prijel za nož in z njim zamahnil po Kirglarju. Zabodel ga je v vrat. Prerezal mu je žilo dovodnico. Kuglar se je težko ranjen zgrudil na tla. Nihče ni bil, da bi ga obvezal in mu zaustavil tek krvi, ki je drla na vso moč. Ko pa je prišla pomoč, je bilo že prepozno. France Kuglar je vsled krvaljenja umrl. — Čevljarja Smrečnika so orožniki aretirali in ga odpeljali v celjske sodne zapore. Potem so izvršili obdukcijo ubitega Franceta Kuglarja, ki zapušča ženo, ki menda živi v Bregenzu.—Pač žalosten slučaj, ki gfi je zakrivila nerazsodnost povzročena po preveč zaužitem alkoholu.
Ugoden razvoj v jug. Industriji
Ljubljana, proti koncu febr. Jugoslovanska industrijs ni velika. Možnosti za razvoj industrije so podani, toda je premalo finančnega kapitala na razpolago, da bi mogel iti razvoj nemoteno naprej. Število industrijskih delavcev stalno narašča. Leta 1928 je bilo zaposlenih povprečno 559/KM) delavcev, leta 1929 pa že 596.000. Višek je bil dosežen leta 1929 v septembru mesecu, ko je bilo zaposlenih v jugoslovanski Industriji 634.900 delavcev. Toda te številke niso posebno razveseljive, kajti istočasno narašča tudi število brezposelnih. Ljudje dero iz kmetov v mesta, tu pa nI dela zanje in brezposelnost je vedno večje in večja.
Ker je umoril svojo ženo, je Ml oh»Jen na 12 let
Kolonist Bogdan Vučkovlč se je oženil pred dvems letoms. Z ženo pa se že takoj spočetka nI razumel. Ramo'iS dnt je trajala zakonika areča med njima, kajti 19. dne je zalotil Bogdan avo-jo leno pri nekem železniškem čuvaju Nekiču. kjer ae je skrlva-la. Takrat jo je pozval naj se vr-
ne k njemu. Odgovorila mu je, da zanj ne mara in da jo naj
pusti. Mož je odšel sam. Čez nekoliko mesecev kasneje pa jo je slučajno dobil zopet pri nekem kolonistu Stanetu Cankoviču. Mož je bil razjarjen, ker je njegova žena hodila in stikala sa drugimi moikirai. V razburjenosti je potegnil za nož, jo nekoli-kokrat sunil v prsi in sunihod sebe. Pred sodiščem je bil zato obsojen na dvanajst let težke ječe.	,
Po 12 letih razkrinkan ubegli
zločinec
V	Mitroviški kaznilnici je bil zaprt neki Anton Gerovac. Radi številnih ropov in drugih zločinov je bil obsojen na 15 let ječe. Odsedel je že 8 let in 9 me-sevec. Nato pa se mu je posrečilo pobegniti. Mislil je, da ga ne bo nihče spoznal in započel je novo življenje. Blizu Karlovca na Hrvaškem je odprl krojaško delavnico in trgovino pod imenom Ivan Vorvaška. Slo mu je dokaj dobro. Oženil se je z neko služkinjo in si pridobil lepo imetje v vrednosti 150,000 dinarjev, ter okoli sto tisoč dinarjev gotovine. Dvanajst let je bil svoboden in se je zelo popravil. Ali oblastem ne ostane ničesar prikritega. Prej ali slej ujamejo vsakogar, ki se je kdaj zagrešil in oko postave' ga skozi celo življenje spremlja in vodi ali na tak ali na oni način. Temu je bila sreča v dvanajstih letih mila. Pošteno je trgoval, še pridneje je delal. Bil je varčen. Nalagal je vedno pogosteje denar v banki. — To ga je izdalo. Kdo naj^pri nas še nalaga denar in ga hrani ? Zlasti od takih malih trgovči-čev in obrtnikov? To ga je tudi pokopalo. Sumljivo se je »delo o-blastem, ki so bile nanj opozorjene, češ, da znosi precej denarju v banko, odkod mu denar. Lahko je dokazal kako je z njegovim denarjem, ta se je zapletel v razna protislovja, ko je šlo zu njegove dokumente. Živel je seveda pod drugim imenom in tako so ugotovili, da imajo opravka z nekdanjim zloglasnim zločincem, ki je 1. 1917 pobegnil iz kaznilnice v Mitrovici. Zakon pa je zakon. Prijeli so ga in odpeljali v zapor. Brž ko ne bo moral presedeti še ona leta ter mu bodo še kaj dodali radi bega in r~ ker je živel pod drugim imenom.
Prekmurje, tihotapski eldorndo
V	Prekmurju je tako: deželu ne rodi, industrije ni, trgovino še manj, ker ni konzumentov, kr bi naročali in plačali. Ljudstvo je obubožano in se izseljuje. Tisti pa, ki noče iz rodne grudo, pa pač na vse mogoče načine hoče do kruha. Ni Čuda, ako se je vsled tega razvilo tihotapstvo. Prekmurje je bilo v splošnem na glasu, da je pravi tihotapski eldorado. Seveda so se finančne kontrole malo bolj pobrigale za tihotapce in so to obrt nekoliko omejile. Po novi statistiki sporočajo obmejni organi, da je tekom dveh mesecev prešlo s tihotapskimi nameni avatrijsko-Ju-goslovanako mejo le kakih 50 o-seb. Preje pa jih je bilo več. Nu koncu pravijo še tole: Ce se kje tihotapstvo energično pobija, potem Je to gotovo pri nas v Prekmurju. Seveda, če bi ljudje imeli poštenega»dela, potem bi se brez dvoma ne izpostavljali nevarnostim tihotapskega obrt*, kajti vsak bi rajše delal v tovarni, kakor pa se Izpostavljal financarjevi puški.
Starci ae ženijo
Mladina se danes pri nas zelo težko ženi. Zakaj? Ker ni dovolj no sredstev in vsakdo se boji zakonskega jsrma. Nestalnostl v službah, strah pred brezposelnostjo, to je močan argument proti ženitvam. Saj se samci ko maj sami fcrežive, kako naj bi potem mogli rediti še ženo In o-troke. Bolj pa ko mladina, je vroča starina. Tak^se Je v DJs-kovlci oženil te dni lOftletni starec z SOletno neveato. Mož je maanr po poklicu. Kljub izredno visoki starosti ima izredno mlado arce. Njegova Izvoljenka je neka SOl^tna vdovica.
Požar v Sarajevu
Pr«J dvema-dnevoma Je nastal v predmeatju Sarajeva, bo-aanake metropole, velik požar, ki je napravil precej veliko škodo. Začelo je nenadoma goreti med malimi delavskimi barakami in hiškami. Požar je vpepe lil pet hlAlc. Skoda znaša nad 200,000 d tolarjev In je deloma krita z zavarovalnino. Škodo trpe največ delavci.
Dr. K. Kutin:
¿I
Kom* laoiiiikov?
Goethe ni bil prijatelj naočni kov in vsak človek, ki jih je nosil, mu je bil neeknpatičen. Se danes so naočniki pri ženskem »pohi iz estetskih razlogov vse prej ko priljubljeni; lornjon jih pri njih popolnoma nadomesti. Nanjbfc pa mnogi sodobni moški nosijo očala' dostikrat samo zato, da s tem poudarijo vtis svoje osebnosti; v ta namen jim najbolje služijo velika,' črno obrobljena roževlnasta očala. A navzlic temu ne manjka ljudi, ki bi jim bilo ljubše, da ne bi nosili naočnikov ali Ščipalnikov, ali da vsaj ne bi bili tako vidni. Nu, kaže, da jim bo kmalu lahko ustreči: profesorju L. Heineju aa univerzitetni očesni kliniki v Kielu v NemčJji §e je namreč posrečil duhovit Izum, ki utegne popolnoma odpraviti stare naočnike in ščipalnike.
L. Haine je dal brusiti pri Zeiasu v Jeni nekaka "vtikljiva stekla"; ta atekla, ki imajo 5 do 11 milimetrov kri vinskega pol* metra, lahko nosiš pod trepalnicami,. neposredno na roženici. Vtikljiva stekla so natanko to. liko upognjena kakor roženica, med roženioo in steklom je tan* ka plast očesne tekočine, in tako tvori ves sistem roženica-o-česna tekočina-steklo pri lomljenju svetlobe celoto: zato roženica optično izločena, je očesni zdravnik izmeril krivino bolnikove roienice in izbral primerno vtikljlvo /teklo ter ga vtaknil pod trepalnice v oko, si bo znal spi^ten pacijent drugo steklo že sam deti v oko, tako preprosta je ta procedura. 0-troku bo mati zjutraj vtaknila stekla v oči fn Jih bo brez sleherne neprfllke lahko nosil v šoli, da, celo med opoldanskim spancem, tja do večera.
Kratkovidnost do 20 dioptrij in dalekovtonost do 15 dioptrij je moči izravnati s primernimi vtikljivimi stokli. Uporaba vttk-Ijivih stekeVtbo seveda najpogosteje pri kratkovidnosti vseh stopenj in starosti« ker je najbolj razširjena. Pri hujših stopnjah .kratkovidnosti je pogosto posredi tudi slab astigmatizem, ki ima izvor v roženici. Ce nosiš vtikljiva, stekla, astigmatizem izgine sam od sebe, ker nadomesti prednjo floskvo ruženi-ce vtikljivo, steklo, ki stvori z roženfco optično celoto. Tudi vsakršno dalekovidnoet popravijo vtikljiva stekls. In pri tem je vse eno, ali je nastala daleko-vidnost zaradi prekratke očesne osi, kar pa. ker se je lomljivost svetlobo lomečih sredstev zmsnj-Aala, ali naposlsd, če gre za oko brez leče, poeledico operacije slepe mrene. Ce je bil bolnik za slepo mreno operiran na obeh očeh, si da recimo v desno oko vtikljivo steklo, s čimer se oko docela prilagodi gledanju v daljavo, v levo oko pa vtikljivo »teklo nekoliko manjšega kri-vinskega polmer», ki oko ostro ustanovi denimo na razdsljo tridesetih centrlmetrov. Ce ps želi bolnik, d» bi videl stereo-rkopako, to Je telesno, z obema očema, lahko ustsnovlmo obe o-česi z enakim vtikljivim steklom v daljavo, »_sa gledanje v bližino predpiše edrsvnik primerne ravadne naočnike. Ce pa opravlja na slepim redni operirani bolnik tako delo, ki zahteva o-►1 rote oči za gledanje v bližino, potem bo s primerno brušenima vtikljivima stekloma videl ostro na trideset oentlmetrov z obema očesoma In bo potreboval naoč-nlke le pri gledanju v daljavo.
Iz početka prenese človok vtikljiva stekla le po nekaj ur, ker se mu oči, dokler se ne pri-vsdijo, rade issolzijo. Toda če »o stekla tako skrbno izbrana, d ji se mehsnlčno docela prllago-<k prednjemu delu oči, so neprl-like zelo redke. O kakršnikolth »labih posledicah nošenja vtlk-Ijivih stekel do zdaj še ni nič znanega.
Pred naočniki ima vtikljivo »teklo še marsikatere drug« prednosti. Pri naočnikih je ob-zorni prostor (vidik) zelo «mejen, ker naočniki ne morejo sle-diti gibanju oči In pri pogledu v stran vobč« ne dado optične korekture; celo punklalna ali kstraína stekla dovoljujejo k teč jem« gibanje v «troti do kota trldeaHlh stopinj. Vtikljivo steklo pa ae glblj* hkrati s oč-
mi in tako normalizira obzorni
prostor.
Ce pomislimo,; da celo hudo kratkovidne Ženske neredko is ničemurnoati ne marajo v družbi nositi naočnike in so sato v časi uprav neokretne in nerodne, smemo s veseljem pozdraviti izum profesorja Heineja. Koa-metičoi učinek vtikljivih stekel je odličen, ker mimika z njimi dosti pridobi na živahnosti. Pri športu, alaati pri avtomobilisti-ki, kopanju in plavanju ae vtikljiva stekla sijajno obnesejo. Ker so atalno topla in vlažna, se nikoli ne oroae kakor naočniki, knr je silno nadležno. Pri otrocih vplivno ta stekla ugodno tudi na drftD telesa.
Pa neslane vprašanje: Ali ni vtikljivo «teklo na ošeh pri poškodbah zelo nevarna atvar? Profeaor Heine meni na podlagi svojih mnogoštevilnih izkustev, da "so ta vtikljiva stekla manj nevarna od naočnikov, ki jim preti nevarnoat od vaake snežne kepe in teniške žoge in udarca a pestjo v obraz in se salo radi sdrobe in nspravijo škodo. Ako samo ali vtikljivo steklo je temu mnogo manj izpostavljeno ; saj je snana stvar, 4a je na primer udarec s sabljo presekal trepalnice na dvoje, ne da bi bo bilo očesu karkoli zgodilo." Da, primerilo se je tudi še, da so se vtikljiva stekla v očesu zdrobila, ne da bi bila ranila oko.
Nemara imajo vtikljiva stekla neki pomen tudi v pogledu terapevtike. Profesor Heino navaja več zgledov, da se je po dveh do treh letih noše vUklJI. vih stekel kratkovidnost znižala z deset dioptrij na osem dioptrij n da se je hkrati zmanjšal astigmatizem. Z velikim uspehom je zdravil Heino z vtikljivimi stekli tudi bolnike,, ki so tožili, da jim na oči pritiska, zlasti kadar je šlo na pogroške lomijl-vostl svetlobe očesne leče. "Ker je tem laglje moči vplivati na oblikovanje očeaa, Čim mlajši je bolnik ln čim manjša je krat-(o vidnost, nastane sama po ss-)l zahteva, da začnemo zdraviti žo otroke z majhno kratkovld. nostjo, da preprečimo napredo; vanje bolezni; zakaj teoretično ie laglje, odpraviti pri otroku krafkovi4post dveh dioptrij kakor jo pri odraslem Človeku znižati z deset na osqm dioptrij." |Ce bodo nadaljna Izkustvs potrdila in podkrepila odliko vtikljivih stekel pred naočniki, smemo upati, da bo duhovit izum profesorja Heineja sa na-očaljeno človeštvo nekoč še velika dobrota.
Slovaški Narodna
U"*"<"'m*' *'"U
Podporni Jednoti
laUv*. 17. junU« 1907
IC37 M Ho. LawndaU An, t hlr««o. III.	Tri. Hvckfurd 4904
GLAVNI ODBOK iS. N. F. J.
/	UPRAVNI ODSRK:
VINCENT CAINKAR, predsadnlk.....V067 S. LawadaU A v«., Chicago, III
PRED A. VIDER. v>. tajnik.........8067 S. Lawndalt Avo., Chicago, III
BLA8 NOVAK, tajnik bol. oddelka.,,.8S57 S. Lawodalc Ave.. Chiraco, III.
JOHN VOGRICH, «1. blagajnik......,S667 S. Lawndalt A vs., Chicago, HL
flUP OODINA, spravit«lj glaatla. ...8AB7 S. Lawndalo Avo., CMeafe, III
JOHN MOLEK, urednik glanila......tM7 S. Uwndalo Avo., Chicago, IU.
ODHORNIKI
ANDREW VIDRICH, prvi podprodamlulk, 009 Ruaaell Avs., Johnntown, Pa. DONALD J. LOTRIOH, drugI podprad»., 1UU7 S. Trumbull Ave., Chicago, III.
JOHN J. ZAVERTNIK, «I. adravnik........37M W. 80th St., Chicago. IU.
GOSPODARSKI ODSKKi
FRANK ALESH, predcodnlk..........8184 S. Crawford Ave., Chicago, III.
JOHN OLIP...............................9084 W. 87th Stl, Chicago, IR.
JOSEPH SISKOVICH................¡00» E. 74th Street, Cleveland, Oht*
POROTNI ODSEK:
JOHN GORSek, predsednik..............414 W. Hsy St., Springfield, III
ANTON ftULAR...............................,...Box 87, Arma, Kana.
JOHN TRČELJ..................;...............Boa 8&7, 8trabana, Pa.
PRANK PODBOJ................................Box 01, Park lllll, Pa.
FRANCES ZAKOVSKK .,...............1016 Adame St., No. Chicago. Ill
okrožni zastopniki i
GEORGE 8IIREKAR, prvo okrošje.......187 Main Ave., W. AHqulppa, Pa.
JOHN LOKAH JR., drugo okrolje........G9B E. I08nd St., Cleveland, Okta
FRANK I.KK$A, tretje okrolje............P. 0. Box M4, Mulberry, Kana,
FRANK KHUN, «etrto okrolje.................Box OBS. Chisholm, Minn.
FRANK KbOPČlC, peto okrolje......................P. 0. Dine«, Wya
NADZORNI ODSRK I
FRANK BAITK, predsednik.,,..............84UI9 W. 80th St., Chicago, III
ALBERT HRAST..,,..............,...BBB 8. Piovoe St.. Mllweukee. Wis,
MICHAEL PLEBHK..............610 MadUon Ave., N. 8., Pittsburgh. Pa.
roioai hnmitim ■ «Uv«l»l «n»mlfcl. hI M«J* » «t. ih4«. m »ril Ukakt vsa ranča, ki M mhui« m »Mb «t. »»smsub^ aej o Hite«* m mmultim vsa DKNABVB »»«lltel*« I« •»»•rt. M m »l*»J* «I. eocevM«* mMi In HmIi mM« e*J m MllUtJ« ne «l. uj»Otv«.
- V« wU»% UfcaM« m Molih. »rt|iri. mJ m imllUeJo m M. le|ell«w. Vm mSe»», v mil ■ kU«a|*Oki«l pmU, mJ h mINJ«|« m MeeeJnUtv«. vsa PSITOŽaa |M> mlm*» * It. mii>im rtkml mJ m |»IU||)| frank SeJ«%
VSI PHUUVI M vi »errtel eta* m m) e«IIU«J« m Joka VmUi.	»m»
VSI DOFVSt I* 4ree< «M, mmumII*. «ctort. mmUIu I« apMi m. kar h » ves» • «ImIUm Mm* o*| m »e«B|e m Mf SOS V STO," HIT S. UwiUUW An.. CM« v«. Itt WOTS i tlirwanaiii with Um Seen»« Offtw «WaM M SSwiil m falte «ra i pm^nlnhim faj, hinm imMmi mSmiM ka oSSmmsS le Mm. AS ranUteiMae of SMoae mí ktMleaaa ammnIki terete ia4 Maaekava kav (kan e»
MoMcae ef sa iMecm aaU ka eSSMftMd te Um aaateteei aaecatevr Ploeoatel biUim ooSac tka JirttálflUM al tka Maoeevae1» #fftaa akaal4 ka
Um aaSi e4 Ifc® mmiIIw kaes»* SaM »S aSS^MSS» le PSISB Seite, akalraa« af Um Ihi4 ef SeoaavIaMa.
Ckarvaa, «Meelelete eos e»e«ela aka«M ka illriml te Jetea QnM, «helrMee, JMtatel
Arttetea lev pekUaaSa», mnmeate telvartUaMaote. aofesteipMaoa e te um afftetel art«« iN¡ W «Humi le "TSONVBTA.«
On: "Ne verujem ti niti besede,' kar pripovedujsš/'
Ono: "Potem ti lahko povem čiato resnico."
"Kako »e pa godi vašim bratom T"
"Htarejšl se ja oženil, mlajšemu se pa godi dobro."
UPOR INDIJ8KEGA DELAVSTVA
Pol milijona delavcev na atavkl
Waahlngton, D. C.—(F, P.)—
Poročilo iz Calcute, ki je bilo poslano zveznemu trgovinskemu departmentu, govori, ds Js pol milijona delsvcev v Indiji prizadetih vsled stsvk in sporov v Industrijah.
Poročilo nadalje pravi, da nI nobenega izgleda za hitro končanje sporov, ker postajajo zahteve delavcev za višjo mezdo in boljše delovne razmere vedno glasne jic.
Vlada Velike Britanije posre-duje v sporih, toda njeno delo ne prinese zaželjenih uspehov.
■
■■'	ff	d^ljMMlfn
t- i »
'w M
. i' ^jt'ííí1' ^ J»' !

Igralke med dl|alila|aail Hmwrmnt a#iliá^a v IW»««mm. Na elikl ela mi«« A t »rili is Vmá da l^ca. Wie., ta «i«e C. Iterrm, is Chelsss, Mae«.
IZLET V JUGOSLAVIJO
na t. maja tega leta s ekapremilm pa mikom
OLYMPIC-
S Izvrstnim voditeljem. Originalne cene brez paaebalh saračunanj. NsJI»oljši proatoH v vseh razredih so ž« asdaj zajamčeni za nas.
NE POZAIIITE NA
VELIKONOČNI IZLET
Največji parnik na neeta
MAJESTIC
I New York na 4. aprila tega leta g nekoliko voditelji, ki so veščakl peala. Na vodi samo 6 la pol dni. Prijave «a le. kaker lad I ca vse Izlete v junije In jal!j« prejema
IMPM MEHCtt STATE MM
SWi Bine Island Ave.
CHICAGO, ILL.
PK08VBTA'

Sir Arthur Conan Dojrle:
□ IZGUBLJENI SVET □ □
(THE LOST WORLD) Roman
Kmalu pa »em se nehal zanimati za te, bolj oddaljene etvari, ker earn moral obrniti pozornost na prizore, ki ao «e odigravali tik ob mojem vznožju. Dve, velikemu paaancu «lični zveri sta prišli k napajališču, počepnHi ob vodi in Jo pričeli žejno srkati: dolga prožna jezika ata Jima kakor dva rdeča traka bliskoma letela ven in noter. (Pasanoc Je zastopnik izumirajoče vrste luskinastih sesalcev <dasy-pus), ki so poznani samo v Indiji in Južni Ameriki.) Velikanski jelen z mogočnim rogovjem, krasns, kraljevski ponosna žival, je prišel s košuto ps dvema mladičema in pili »o zraven paaancev. Nikjer na svetu ni več slič-pih jelenov, ker še losi, ki Jih sem kjerkoli videl, bi mu segali kvečjemu do pleč. Kmalu je izpustil svarilni glas in izginil z družino v ločju pa tudi pasanca sta se požurila in odkrevsa-la na varno. Po stezi je prišel nov obiskovalec, najstrašnejša pošast, ki si Jo more človek pač misliti.
V	prvem trenutku sem se začudeno vprašal, kje sem že poprej videl to nerodno telo, s trioglatimi resami posajeni izbočeni hrbet, to čudno, do tal visečo ptičjo glavo? Kmalu aem se spomnil. To je *>il »tegoaavr — isti stvor, ki ¡ra je v svoji risanki zabeležil Maple White In ki je prvi vzbudil Challengerjevo pozornost! Morebiti Je bils to celo ista žival, ki jo Je srečal amerikanski umetnik! Zemlja se je tresla pod njegovo grozovito težo in njegovo srdbanje se je daleč razlegalo sredi nočne tišine. Kskih pet minut je ostsl tako blizu moje skale, da bi se lahko dotaknil, če bi iztegnil roko, zoprnih izrastkov, ki so mu bingljall po hrbtu. Potem je odtaval in izginil med ekalovjem.
Pogledal aem na uro in videl, da Je bilo že poktveh, torej zadnji čas, da bi ae napotil proti domu. Nisem imel nobenih skrbi, da bi zašel pri povratku, ker mi ja kazal pravilo smer mali potočič na levo. Izlival se je v Jezero kvečjemu lučaj daleč od mojega ležišča in moral sem zgolj korakati zopet ob strugi." Odrinil sem torej prsv dobre volje v zavesti, da aem uspešno opravil avoj poeel in da neaem tovarišem vse polno dragocenih novic. Najvažnejše med vsemi so bile seveda razsvetljene Jame in ugotovitev, da bivajo nedvomno po njih neki jamski ljudje. Razen tega bi lahko poročal o svojih doživljajih pri Osrednjem »jezeru. Ugdtovil sem, da Je bilo natrpano polno čudnih nestvo-rov, in sem tudi na kopnem videl več zastopnikov prazgodovinskega tivalatva, ki nam niso poprej prišli nikoli pred oči. Ponosno sem premišljeval med potjo, kako malo ljudi na svetu Je moglo kdaj koli doživeti slično izredno noč in tekom nje toliko ctoogatltl našo znanost.
V	te misli zatopljen, aem se počel vzpenjati v klanec in nemara dospel do polovice poti proti domu, ko me je sunkoma iztreznil čuden glas za mojim hrbtom. Spominjal jo na rohnenje ali rjovenje, donel tiho, votlo in hudo pretečo. Menda ae je zopet nahajalo v moji bližini kako pašaatno bitje, vendar pa ničesar ni bilo videti, in zato sem otekel kakor za stavo naprej. Prehodil sem zopet kako polovico milje, ko se je glas ponovil še vedno zadaj, toda glasneje in še bolj preteče. Srce mi Je pričelo utripati pri misli, da me morebiti ta nepoznana pošast zaaleduje. Polila me je kurja polt in laaje so se ml nsježill. Ce so raztr-gsle te pošaati druga drugo, je bil to pač njih vsakdanji boj za cfcatanek, toda nepopisno hudo Je bilo misliti, da se lahko lotijo tudi sodobnega človeka, hodijo na človečjo lov In ga tadi morebiti ujamejo, kot da bi ne bil venec stvarstva. Zopet sem se spomnil okrvavljenega žrela. ki aem ga videl v luči lord Johnove baklo in ki se ml Je zdelo groeen privid iz najglobljega kroga Dantejevega pekla. Kolena so se mi tsko pričela šibiti, da aem obstal ln topo izbulll oči na prehojeno, s meeečlno polito steza Vse je bilo tiho kakor v začarani deželi. Videl sem
zgolj arebrnkaste jaae in temne madeže grmovja. A potem se je zopet razleglo sredi tišine kakor preteča grožnja isto globoko in votlo rohnenje, zdsj je bilo zopet glasneje in bližje kakor poprej. Razpršilo je vse mojo dvome. Neka pošast me je zaaledovala in se mi bHiala z vsakim trenutkom.
Stal sem kakor mrtvouden ln bedasto ogledoval pot, ki sem jo bil prehodil. Potem sem ga nenadno zagledal. Opazil aem neko gibanje v grmovju onstran poljane, ki sem jo baš prekoračil. Orjaška črna senca je «topila iz teme in odskakljala v svetli mesečt|l po jaai naprej. Pravim izrecno "odskakljala", ker se je premikalo strašilo po koncu in z dolgimi skoki na mogočnih zadnjih šapah kakor tenguru, dočim ao mu visele sprednje šape v zraku. Bilo je tako orjaško in močno kakor slon, če bi se povzpel na dve nogi, a kljubnerodnemu životu so bile njegove kretnje izredno prožne. Tolažil sem se od kraja, ko sem ga zagledal, da je to iguandon, o katerem mi je bilo znano, da ni nevaren, a kljub svoji nevednosti sem kmalu uvidel, da je to povsem drugačna zver. Namesto nedolžne, jelenovi slične glave orjaškega troprstnega rastlinojedca, je imela ta pošast široko ploeko po žabje oblikovano glavo, kakor ono bitje, ki nas je prestrašilo ponoči v taborišče. Divje rohnenje in grozovita vztrajnost pri zasledovanju ata me prepričali, da mora to biti samo velik, roparski dinosavr, najstrašnejša zverina, ki je kdajkoli živela na zemlji. Približno vsakih dvajset yardov je prekinil orjaški nestvor svoje skakljanje, se spustil na sprednje šape in pričel vohati po tleh. laka! jO torej moj sled. — Včasih ga je za trenutek izgubil, a kmalu ga je vedno zopet našel, se po-vzpfil in z velikanskimi skod odhitel naprej po poti, ki aem jo hodil,-	*
Se zdaj mi lazijo mravljinci po hrbtu, če se spomnim te pooočne more. Kaj bi naj počel? V roki aem drlal ničvredno, prazno dvo-cevko. Kako bi mi naj pomagala? Obupno sem se ozrl po kakem drevesu ali skali, toda bil aem v grmovju, kjer so rastle, kamor je neslo oko, same šibe, pa sem vedel, da zdrobi lahko pošast, ki mHe drvela za petami, tudi povprečno drevo kakor trstiko. Beg mi je bil edina možna rešitev. Sicer ni bilo mogoče hitro toči po raskavih, težavnih tleh, a v svojem obupu sem zagledal razločno začrtano, dobro izhojeno stezo, ki je baš križala mojo doseda-njo pot. Bila je to ena Izmed bližnjic, ki so so jih posluževale različne divje živali, in amo jih večkrat aročali pri naših izletih. Mogoče bi mo utegnila rešiti, ker sem bil dober tekač in zdaj tudi poaebno lehak. Vrgel sem torej stran nepotrebno puško in drevel kape pol milje kakor nikoli poprej ali pozneje. Sklepi ao mi pokali, prsa težko valovala in občutil sem, da ml stokajoča aaa kar trga pljuča, a atrašilo zadaj me jo vedno in vedno podilo naprej. Slednjič sem se ustavil, ker sem popolnoma onemogel. t Trenutek ae mi je. dosdevglo, da aem se ga otrese!. Na stezi, ki sem jo gledal, je povsod vladala tišina. A potem se je nenadno zopet razleglo prasketanje in lomastenje, pe-kotanje pošastnih šap in sopihanje orjaških pljuč, zverina mi je bila zopet za petami. Bil sem izgubljen.
Kako prismojen sem bil, da sem se dolgo obotavljal, preden aem se spustil v beg! Poprej je vodil pošast samo voh, in zato jo prišla Uko počasi naprej. A v trenutku, ko aem zbežal, me je morala zagledati. Zdaj ji je pri zasledovanju pomagal tudi vid: ssj ji je kazala steza smer, po kateri sem zbežal. Zdaj je priletela s naglimi skoki okoli grmovja in se prikazala izza vogala. Razločil sem v mesečini plamte-če, izbuljene ogromne oči, odprto žrelo z vrsto grozovitih zob in strahovite, lesketajoče kremplju na mogočnih sprednjih šapah.
(Daljs prihodnjič.)
Pri slovesu sta ga povabili na 1 V str.^ldh prostorih so stečaj. Obljubil je, da pride.	gle človekuljubne dame z veo 0 I prirojeno graciaznoetjo. Bil jo akoro ša otrok, ko se je bila t^i goepodična HUda v materini družbi aeznamil ž nji- Mod odmorom po
Z^Tl?^: ob j la^a^Te ielj a itdetT njo, * j^i |nelo >vae obenem: ogorčenje, od-morju. Tedaj je natančneje apo- videl že več dni. znal goapodično Hilde. To Je bi- Sedele je v loži lo Uativečer, ko jo Je iskal v gantnega gospoda. Lepa )t bila parku, da jI sporoči željo njene in vesela.
matere,\ki je hotela zgodaj k po- Ko se je približal ložizUh-
™kV--\tsnovsli so v vili on- nim poklonom, se je gospod, k ku ženske nezvestobe dozori
kraj zalitih ker so ie bili do- je	H^fčSfl
govorili, da se odpeljejo drugo in začudno gledal nanj. , ■	'
jutro na celodnevni izlet po mor- — Naš muzikant! se je pre-ju. Našel jo je, toda ni ji sporo- šerno naamejala. ¿il materine ielje. Ni mogel in — Tako, tako.... je malomar- FseJ ni hotel. V družbi takega člove- no odvrnil gospod v loži. ka naj bi govoril ž njo? In za- — Star znanec, je pripomnita, kaj ata se skrila na klopi v gr- — Potem.... je nejevoljno re-movju, kamor je jedva prihaja- kel gospod in hotel vstati. Ia svetloba svetiljke ob glavni — Aber nein! mu je namig-poti? Kjer ata sedela skoro vsak Lila, naj ostane.
—	Hilda? je ponovil. ' H Stopila je bliže k teti in re-
Tam jejkla:
—	Pusti me!
—	Torej?
Iz njegovega vprašanja je zve-
poved, os veta, ljubezen, sovraš-v družbi ele-|tvo.
Hilda je razumela in doumela, da je njegov nastop le zadnji odmev moške ljubezni, ki v trenut-
in
Kaj torej ? je rekla prezirljivo, kakšen torej in zakaj ? Med nama ni bilo' nič in to je
—	Nič? se je začudil in molčal.
—	Vendar nisi mislil, da se bom poročila s piskačem in....
Juhartu se je zavrtelo v glavi. Potegnil je izpod suknje kla-
SOBOTA, 15. MARCA.
*Ne raiumem, kako ste mogli poročiti tako postarno gospodi. Čno?"
"Ljubi prijatelj, če kdo potre-
buje bankovce, ne gleda na to
katerega leta so izdani." s
Prijatelj, v odbor Kola jJ lačev ai izvoljen. Ali boš spre. jel?"
Nemogoče! Se nikdar nisem jez-dil konja, razen tistega na
ringettpilu."	^^m
*
"Kdaj mislite plačati pralni stroj, ki ste ga kupili pri meni'" Plačati? Saj ste vendar rekli, da se v kratkem času sam izplača!"
dan pred obedom? Ni poznal go- Visok natakar v fraku je bo-|rinet in zavihtel, spoda, ni vedel kdo jo in od kod tel mimo.	¡M ; ■
je, toda ni ga mogel več videti _ Kellner! je zaklicala, | brez boleatnega občutka v duši skrbite muzinkantom pijače! od tiatega dne, ko se je bil zaka- Orkester je zaigraL | mM	M
snil pri kopanju in ga našel na _ Ali ne slišite? Gospod Ju-[pohabljenec Juhart! klopi poleg Hilde....	hart!
Ko eo ee vrnili v mesto, je le Njen glas je bil trd, nervozen nerad hodil k Burgerjevim. Sa- Juhart je stal nepremičnega je stražnik nasilno odrival mo materi na ljubo in vedno le ž pred ložo, le njegove oči so švi- — Pulite reveža! Invalida njo* Blati je opazila spremem- gale med obema.	je zagrmelo par elegantnih go-
bo v ainu, pa je molčala. Le ne- — Natakar, steklenico šam- spodov, ki niso niti vedeli, kaj koč ko ni hotel iti niti i njo, ga panjca! je velel, pokazal na ©i-|se je «godilo. Je vprašala, s čim so se mu za- zo in segel po listnici, merili. Iz njegovega molka, ki ni — Aber.... j« skoro mogel prikriti zadrege, je mati gospod v loži. uganila pravi vzrok. Ni ga sili- _ Pijan jel je zamahnila z ro- staWl Juliart in se oziral po Hil-la več in tudi omenila mu nI, da ko Hilda in se primaknila bliže |di, ki je v zmedi naglo odšla s
—	Pomoč! je zavpila teta in pre-1 odrinila Hildo.
Priskočil je mož postave.
—	Da, tu sem! Jaz.... piskač in
— Pustite ga! Invalid je! je protestirala garderoberka, ko
—	Danes je njihov dan! se je zarohnel | oglasil pijan glas.
—	Danes je moj dan! je pri-
i
HUda apraiuje po njem.	1 gospodu.
Tako je bilo vse do dne, ko je — Hilda! se je tresel Juhar-moral tudi on v vojake. Poslovil tov glas.
teto.
Stražnik je zapisal z okorno roko, kar so mu povedali in ko-
so jo pri Burgerjevih in ko mu — Pojdiva! je velela in oba nec je bilo zmede.
je Hilda podala roko ter mu že- sta izginila v dvorano.	; -
lela skorajšnje vrnitve, ji ja sti- Bled in s skrčenimi pestmi je Sodnik priči: "Zakaj pa niste snil roko in jo poaeeel k ustni- odšepal Juhart. Za nJim je pri- priskočili tožitelju na pomoč, ko cam, ki so jedva ališno zašepe- tekel natakar in vprašal, kaj je ste gledali pretep?"
tale njeno ime. Materi sta mo pogledali in razumeli. Kakor prebujen iz omotice je
ne- j g šampanjcem. — Na oder! *In preden je
potegnil s roko preko čela in, ne I vprašati po plačniku, Je držal v da bi sfregovpril še besedo, je roki kup bankovcev, ki mu jih edprl vrata in izginil navzdol po he Juhart vrgel na pladenj..
"I, kako sem pa mogel takrat ^ I vedeti, kdo bo tožitelj in kdo to-mogel natakar peneč?"
stopnicah.
In orkester je igral. Ples za
—	Kako Je še otročji! se je v pieSom. Brez klarineta.... Moč vidni zadregi nasmejala Hilda. I šampanjca je godls. Divje, stra-
—	poher deček je, je pripom-|gtno> g nila gospa Burgerjeva.
—	Vojna ga bo ppkvarila! je vzdihnila njegova mati. / '
/
iMaii: Minka, povej no, zakaj ne maraš punčke, ki ti jo je prinesel Miklavž
Jfcinka: Zato, ker je ravno tako pobarvana, kakor teta Li-za."
Izvlnjsn Oleienj?
Sloan's
Liniment
KJE JE?
, Rad bi izvedel kje je Charles Schmuck, član društva št. 368 S. N. P. J., Portage, Pa. Meseca novembra 1929 je neznano kam izginil, iskali smo ga po vseh naaelbinah v katerih se je on preje nahajal ali brez uspeha. Cenjene rojake, ki ga poznajo prosim, naj me blagovoli-jo obvestiti, če bo pa sarft čital ta oglas naj se nemudoma javi na moj naslov: Frank Zaman, tajnik dr. št. 868, Box 101, Pu. ritan, Pg.	(Adv.)
PRODAJAM / Žago (pilano), mline in zida-no poslopje vse pod enim kro-vom, poleg je tudi 5 sobna stanovanjska hiša in 14 laneov zemlje in vse je ob reki Kupi-Severin na Kupi blizo Karlovca. Za ceno in drugo obrnite se na naslov: Dragutin Časni, 3317 Edsel street, Detroit, Mich.
Dobival je njefte poed fronto in v bolnico.»Bil
Juhart je stal v kotu ob strani garderobe. Videl je vsakega, rave na 1 ki je šel mimo. Dolgo je stal na-ili so mu 8ionjen na leseno pregrajo ln že
Na proda) Uit ia psastva u trgovina
v radost in tolažbo. Tudi on ji j* mialil, da ¿aka zaman, ko je je pisal, čestb in dolgo. In v pi- zagledal skozi vrste obešenih su-smih materi Je naročal posdra- kenj njega — samega. Kje je
ve sanjo.
ona? Sama vendar ne bo šla do-
Nenadoma pa so njena pisma |mov? Kaj naj pomeni, da odha-
sam? In res je odšel sam jegove kretnje so bile vsaj na videzno mirne. Skoro mrtve.
t
prenehala. Potem ko ji je bil sporočil svojo nesrečo iz bolnice in kmalu potem, ko so odnesli v grob njegove mater, ki je ni mogel videti veC niti mrtve....
* , ... I rano, ko je slišal nenadno njen Počasi ln tešavno Je Prilezel v gl«*. Dobro Je razločil, ko Je re-tretje nadstropje <tare hiše v O- kU da ge ne ^ nobeneffa. In zki ulici. Prijazno sta ga spre- kar je b|l sklenl, 8torIt,t je
Ivan PodrlaJ:
PISKAČ JUHART
(Odlomek romana "Beli tiger") Stanoval Je visoko gori v tretjem nadstropju starinske hiše v Ozki ulici. Dvoje sob je imel in kuhinjo. Stanovanje,- vrtnino )>oŠtenega meščana s dostojnim imklicom.
Na vratih stanovanja Je stalo zapiKano:
MIROHLAV JUHART, godbenik Pa ni bil meščan in tudi pokli-ca ni imel.
•
Vojna ga je vrgla na fronto. H fronte je odletel v granatno jamo In ne da bi vedel kako in kaj. se je zbudil ponoči v bolnici. Tam so mu vzeli is nog« ko»t in ž njo njegov poklic, še pre. den ga je Imel.
Prišla je zmaga in t njo svo-boda. Tudi zanj.
1'rišepal Je v mesto, pijano zmagortlavja dobičkarjev. {Mita* pljajoče se v sproščenosti ženskih čednosti. V vrtincu splošnega veselja, ki je davilo otW« ntvo rešene*v is veaoljnega ognja. nI videl »ebi enakih in še Je bil mi. ali!, da je ostal aam in da nI t*>. moti zanj. Navzlic mladosti —
saj še Človek nisem, si je mislil čaai premikal po glavni ulici.
Mraz je olepšaval njegovo bedo in polnil njegov prazni želodec. Nikogar ni videl, nikamor ni gledal. Vlekel se je po ulici sam s svojim obupom.
Krč v želodcu ga je prisilil, da je obstal.
—	Nemogoče.... du irrst dich, 8chatzrl!....
—	Aber ja! Le poglej ga ... ao von der Seite ...
Počasi je dvigal glavo.
—	No, mami.... on je!
—	On Je, on! ai Je pritrjeval v mislih, ne da bi se oarl po ženskah. čeprav je bil slišal in ra sum« l njune besede.
Dami se mu nista mogli več izogniti, kajti on. ki sta ga opa sov al i. je nenadno dvignil gle vo in ju prepoznal. Mlajša ae je v zadregi pred njim. ki je bil o-blečen tako nemarno in čigar o-bras Je aličil bolj pravkar ispu-ščenrmu jetniku nego poštenemu mladeniču, ozirala po ulici bojazni, da je ne bi videl kdo od znanrev v drulbi razcapanega in zanikernega Človeka.
Sledili so izrazi začudenja, k so ae previdno spremenili v pomilovanje. ko sta videli njegovo šepajočo hojo.
Niti z besedko jima nI omeni svojega pološaja.	. (
— navzlic avobodi in rešitvi.
Pa se Je zgodilo — eden tiatih čudežnih slučajev, ki človek ne veruje vanje In ne priznava njih rennlčne čudežnosti niti potem, ko mu je jasno, da njegova rešitev nI bila navaden slučaj — da Je dobilo njegovo mlado okrvavljeno življenje vsebino, on
nam pa kruha in streho. •
Hil Je sln-edinec po imragra-flh družabne morale nepriznane matere. Ljubila sta drug dru-gega. kakor se ljubijo le ljudje, ki ostanejo vse življenje o-namljenl sredi družbe in aveta. OOe — mlad meščanski učitelj, »icer dol>er človek — ni Imel dovolj |K>guma. da bi ga priznal javno za svojega sina Prej bi ne bil odločil za |ioroko s njegovo materjo. Smrt za domovino ga Je rešila žrtve za sina. Mati — poAtena, vestna pisarniška u-radnica — je kljubovala bolezni svojega očeta, toda vedno manj. še količine vojnega živeta so «trle njen odpor.
Tsko je ostal sam v raztrgani uniformi mladega vojščaka. brez kosti v nogi, brez poklica, brez izkaznice za v «top v meščansko življenje.
Zavit v državne krpe se je po-
eli Burgerjevi in nepričakovano ae mu je zdela Hilda vaa spremenjena. Pozabljal je na svojo nesrečo, na avojo pohabljenost, na vse kar ga je bilo ločilo od nje. Z veliko, iskreno hvaležnostjo je sprejel gospejino ponudbo, ki mu je dala na razpolago manjšo sobo in ga zagotovila, da mu preskrbi mesto v orkestru Malega odra. -Čutil ae je zopet srečnega in v duhu je videl prod seboj človeka vredno Življenje.
Burgerjevi so mu naročili o-bleko in Hilda mu je lastnoročno izroči Is nov klarinet a prošnjo, naj žasvlra nanj najprvo njej tako drago melodijo, ki jo je bil tolikokrat sviral še kot dijak.
Vse Je šlo v redu. Dobil je mesto v orkestru, stanoval je pri Burgerjevih ln s Hildo sta si bila dobra. Poldrugo leto In še dlje je trajala ta sreča, dokler nI zbolela in umrla gospa Burgerjeva. Hilda se je v skrbi sa Čast in poštenje svojega dcklištva preselila k teti. Le teško je dosegel, da mu je stanovanjski urad prepustil stanovanje. Moral pa je oddati v i n ><i n a jem sobo a/kuhinjo uradniški družini. Stanovanje je hotel imeti na Hildino prigovarjanje, ki si ga je tolmačil z njeno ljubeznijo.
V pred pustu je priredil dam-1 ski odbor za oakrbo Invalidov velik ples za povabljence. Samo boljAi ljudje a debelo listnico no| smeli plesati aa invalide. V pri. reditvenem odboru je bila tudi I gospodična Hikla. Za godbo je imel akrbeti orkester Malega o-1 dre.
Sijaj bogastva se Je zrcalil razkošni dvorani. Ce bi dobili m-1 validi le denar, izdan samo za pleane čevlje, bi bil dobv*delni| namen plesa ie preeešen.
Cs imata prazno loto in jo želite ssmenjati zs hiio, oglsaite se pri na«. Imamo sledeča posestva na prodaj:
Na Green Ave.—5 sobna hiša s kopališčem, velika klet in furnsce gor-koto za $6860, takoj Je plačati 9600.00.	r
Na Beard Ave., blico Por* St.—# sobna hiša, gorkoto na paro, od tadaj je 6 sobna hiša, loto meri 96x186, cena $9,000.00, dano pogoje.
Is opeke sidana, sa dve družini, dve 6 sobna hiša, tri leto etara, tkkirum ulica, vse moderno vrejeno. Cens je,$10,800.00, takoj je plačati samo $2600.00 Na Waterman Ave.—Iz opeke sidano poslopje, narejeno za trgovino, spo daj in zgoraj 6 sobno stonovsnje. To se zamenja sa lote ali sa rezidenčn« . hišo.
Ze se je prestopil, da bi po- Na Reisman Ave. (to je ulica, kjer žive Slovenci).-« sobns hišs, vm gledal po Širokem hodniku V dvo-|»koai klet, parna gorkoto, kopalnice, garaža ss dvs kari. Cena ssmo $6I«JOO.W
ns lahke obroke.
Vsa to posestvs se nahajajo na West Side, Detroit, Mich., Wizo Sloven, skega Doma, kjer je naseljenih skupno nsjveš Slovencev.
Imamo tudi nekaj dobrih farm blizo Datroito * vsem orodjem in opravo sli pa brez orodja in oprare, kakor kdo šeli. •
Oglasite se ossbno ali pa pišite v slovenskem jeaiku na naslov:
FRED G. ACKLEY COMPANY, 6440 W. Fort Street, Detroit, Midi.	• Phone Cedar 2033
Mi smo že 20 let na enem in istem prostoru.
storil. Baš ji je garderoberka izročila plašč, ko je stal ga njo. — Hilda? Bolj vznevoljena nego iznena-dena ali prestrašena se je ozrla.
Tiskarna S. N. P. J.
SPREtlEMA VSA
V TISKARSKO OBIT SPADAJOČA BELA

Tiil» vabila m veselice in sfiode, viritnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaftkem, čeikem, nem-/ ikem, angleškem jeziku in dragih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ. Di TISKOVINE NAROČA V. SVOJI TISKARNI
Vsa pojaanila daje vodstvo tiskarne. Cene smerne, unijako delo prve vrste.
Ptfttte pe
S. N. P. J. PRINTERY
~ 2667-69 So. Lawndale Avenue * '	CHICAGO, ILL. ; ' " '
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA