112. številka. Ljubljana, v psneieljek 18. maja 1903. XXXVI. leto. Utaja vsak dan zvečer, iznnSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano m pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, sa eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja [aa celo leto 22^K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* franko vati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga st. 12. — Upravni a t va naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednifitvo je Is Vegove ulice St. 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod1' telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. .Protekcije" slovenskih sodnikov. Nemci na Štajerskem in posebno nemški časopisi hlinijo veliko »ogorčenje« zaradi zadnjih imenovanj v nadsodnem okolišu graškem in osobito zaradi tega, ker sta bila dva pohlevna Slovenca, ki še nista nobenega Nemca ugriznila, gg. Golia in dr. Vovšek imenovana za višja sodna svetnika na sedanjih službenih mestih v Novem mestu, oziroma Mariboru. Ogorčeni Nemci trde, da so se pri tem imenovanju protežirali Slovenci in prezrli starejši in zaslužni nemški sodniki. Ne čudimo se, ako listi pitajo s takimi bajkami svoje nevedne Čitatelje, kateri nimajo prilike, ali se jim ne ljubi prepričati se o resnici tega, kar čitajo v Bvojih organih, ter tako skušajo netiti »ogorčenje«. Čudimo ge pa, da so se šli poslanci, kateri hočejo veljati za resne, zaradi teh imenovanj pritoževat k ministrskemu predsedniku, preden stvar preuče. Pogled v »konkretalni status sodnega in državnopravdniškega osobja oko lisa višjega deželnega sodišča Gradec«, bi jih takoj lahko prepričal, kako neutemeljene so njihove trditve in kako dobro se godi nemškim in ponemČenim sodnikom. Koncem aprila t. 1. je bilo imenovanih pet nadsodnikov, in državni pravdnik dr. NemaniČ premeščen iz 7. v 6. razred. Po statusu sodnih svetnikov, katerih je 140, so imenovani po starosti uvrščeni tako: 4. Golia, 15. dr. Vovšek, 23 Wimmer, 30. Beran, 35 Ekl. Preskočili so: Golia 3, Vovšek 18, Wimmer 20, Beran 26 in Ekl 30 v činu starejših kolegov. Dr. Nemanič pa ima celo nad 40 prednikov. Zoper imenovanje poslednjih dveh najmlajših se Nemci ne pritožujejo. Iz tega moramo skle pati, da sta pridna Nemca. Izmed imenovanih sta tedaj samo dva, katera smemo šteti med Slovence, ki Bta pa po činovnem razredu najstarejša in ki se tudi po svojih zmožnostih in svoji posebni marljivosti lahko merita z drugimi mlajšimi in sočasno imenovani kolegi. Najmlajša dva morata posebno ugajati grofu Gleispachu, ker prideta k nadsodišču, drugi trije ostanejo na svojih mestih pri sodnih dvorih v Novem mestu, Mariboru, oziroma v Gradcu. Napadani Golia, kateremu se je do sedaj gotovo krivica godila, je preskočil samo tri starejše tovariše, Nemce, kateri že služijo nad ali že blizo 40 let in menda zaman čakajo na avan-cement. Ako so pa v resnici zmožni, in zaslužni sodniki ter se jim kaka krivica godi, nista tega kriva gg. Golia in Vovšek, ampak mnogi nemški tovariši, kateri so jih letos in prejšnja leta preskočili. Tudi odlično kvalifikovani dr. Vovšek ni nikogar preskočil pri sodnih dvorih, kjer je znanje slovenskega jezika potrebno. Kje je protekcija, kaže tudi dejstvo, da se je pri dež. sodišču v Gradcu že leta 1899. sistemizovalo 6 novih nad-svetniških mest in pozneje še eno, da je bilo pri tem sodišču že meseca januvarja 1900 imenovanih 6 nemških nadsvetnikov, dočim sta morala čakati Maribor in Novo mesto več nego tri leta. V Gradcu je sedaj pri nadso- dišču 14 in pri deželnem sodišču 7 nadsvetnikov. Tudi okrožno sodišče Ljuben, katero gotovo ni preobloženo, je dobilo že pred dvema letoma svojega podpredsednika. Tudi Celju se lahko ustreže brez obtežitve državnih financ, ako se opusti v Gradcu eno nepotrebno mesto nadsvetnika ter se ustanovi v Celju. Graški gospodje ju-riBti imaje menda vso pamet v najemu ali pa mislijo, da sodnika šele v šestem činovnem razredu pamet sreča, ker imajo tako strogo stražo pred durmi tega razreda. V sedmi razred še puste Slovence, ker nimajo dovolj svojih ljudi. Kadar se pa posreči Slovencu, ki se navadno rabi za to, da vleče, prestopiti dobro zastraženi prag šestega razreda ali celo više, nastane v nemškonacionalnem taboru vik in krik, ker mislijo Nemci, da se v takih slučajih moti nemška posest. Sodnik, ki se ne upira slovenskemu uradovanju, je na Štajerskem že panslavist ali pa vsaj »enražiran Slovenec«, ako se še tako strogo ogiblje ne samo političnih bojev in shodov, ampak tudi narodnih veselic in narodne družbe. Dovolj je, ako le prilično prijazno občuje tudi z narodnjaki in ne trobi v nemško-nacionalni rog. Takozvani slovenski senat pri nadsodišču, kjer pa, kolikor nam je znano, ni slovensko narodno mislečega člana, nazivljajo žaljivo »w i n discher Senat«, okrožno sodišče v Novem mestu »Russischer G e-rich tshof«! Iz tega se lahko sklepa, kako objektivno se kvahfikujejo slo venski sodniki v Gradcu in kako težavno stališče imajo navzgor. Protekcija slovenskih sodnikov je gola fantazija prenapetih Nemcev. Kje je velika Nemčija? Pod tem naslovom je izišla ravnokar v Berolinu brošura, ki odkriva cilje vsenemške agitacije. Te niso morda sanje posameznika, temuč v brošuri se priznava, da so za dosego vsenemških ciljev na delu obsežne organizacije z velikimi denarnimi sredstvi. Avtor dokazuje, da vsenemške agitacije ne izvirajo iz idealnih političnih aspiracij, temuČ jih narekuje praktična potreba. Na Nemškem je nadprodukcija prebivalstva. Vsako leto se rodi do 800.000 duš, za katere ni doma prostora. V srednjem veku se je nemška nadprodukcija širila od zapada na izhod, kar so po sebno pospeševali nemški viteški redi predvsem takozvani »križarji«. Za njihovih časov se je nemštvo razprostrlo na severu do Novgoroda, na jugu do Karpatov. In ako bi ne bili v poznejši dobi se začeli Nemci izseljevati v Ameriko, Afriko, Avstra lijo itd., temuč bi bili sledili Nemcem od narave in zgodovine Že predpi sani smeri, ne bilo bi danes češkega, poljskega in madjar-skega vprašanja, t. j. ti narod, bi bili ali izginili, ali pa bili v taki manjšini, da bi jim nemška večina ne pustila, se niti ganiti. Še je čas, pravi brošura, da se zajezi zapadno slovansko gibanje; v ta namen morajo Nemci trgati Rusom pokrajine ob Vzhodnem in Črnem morju, notranjost Rusije nima za Nemce vrednosti. Zato pa je v rodovitnih in ne* obljudenih ravninah južne Rusije še prostora za milijone nemških kmetovalcev, industrijoev in trgovcev. Pri tem je vsenemškim ciljem najbolj na poti franoosko-ruska zveza. Avstrija ne more niti v najhujšem slučaju priti v poštev kot nasprotnica Nemčiji; kajti v Avstriji je vsenem ško gibanje že doseglo tako velike obsege, da bi imela vlada dovolj s solidarnimi Nemci opraviti. O avstrijskem vprašanju govori brošura tako, kakor da ga bi bili edino le Nemci poklicani rešiti. »Ako ostaneta Rusija in Francija mirni, nas ne bo nihče motil, rediti to vprašanje popolnoma v našem smislu. V ta namen je že sedaj potrebno, da poseže Nemčija diplomatično vmes. Ako se čutimo poklicane, da varujemo svoje rojake v Venezueli, Kini itd., ne smemo tudi pustiti, da 10 milijonov avstrijskih Nemcev zatirajo manjvredni narodi. Notranji prepiri v Nemčiji se ne bodo prej polegli, dokler se ne bo nemški narod združil v Vsenemčiji s svojimi cilji«. Brošura zaključuje: »Pripravljeni biti je vse !« je rekel veliki vojskovodja Moltke. V Avstriji pač ne poznajo tega izreka! Dogodki v Macedoniji. V Sofijo je dospela vest, da je Kavala blokirana ter je napočil v vzhodnji Macedoniji splošni punt. Turška vlada si prizadeva pregovoriti velesile, ki imajo še svoje vojne ladje v Solunju, da jih odpokličejo. Dne 13. t. m. so odkorakale turške čete od dveh strani proti Ipeku. V očigled turškemu vojaštvu so se seveda Albanci takoj odpovedali opoziciji proti reformam, to pa le tako dolgo, da turško vojaštvo odide, potem pa se bo začelo novo klanje kristjanov. Al« banci v Djakovi so sprejeli turško vojaštvo, ki je prišlo tja pod vodstvom Rušdi paše, s streljanjem. Turki so odgovorili s puškami, a Albanci so po kratki bitki izjavili, da se podvržejo reformam ter so ponudili paši denarja, kar seveda pri Turkih odločuje. — General Garibaldi je ponudil Albancem pomoč s svojimi prostovoljci le za slučaj, da bi bilo treba Avstrijce zavrniti, bodisi, da bi Avstrija hotela nastopiti proti Solunju ali Novemu bazarju. Proti Turkom pa se Garibaldi noče vojskovati. — Turška vlada še vedno igra dvojno igro. Enkrat razglaša, da kristjani preganjajo Turke, zopet pa naroča val i jem, naj vstavijo uničevanje kri-stijanov. — Splošno začudenje je obudilo, da je poslala Nemčija svojega poslanika v Carigradu, barona M arsen al la, v teh kritičnih časih na trimesečni dopust, dasi se o njegovi bolezni ničesar ne ve. — V Sofiji so imeli zadnje dni srednje- in visokošolski profesorji protestni shod proti preganjanju in zapiranju bolgarskih učiteljev v Macedoniji. Sklenilo se je, prirejati v ta namea protestne shode po oeii deželi; nadalje se je izvolil odbor, ki se bo obrnil na uredništva večjih evropskih listov ter na profesorske in učiteljske zbore, naj storijo kaj v obrambo macedonskih učiteljev in profesorjev. Evropske vlade so naprosijo, naj pošljejo svoje diplo-matične zastopnike k obravnavam zoper politične »zločince« v Solunj in Carigrad. Shod je končno izrekel obžalovanje, da evropska javnost pač obsoja dinamitne napade v Solunju, ne ve pa ničesar poročati o grozovi-tostih turških vojakov, o razdiranju in pustošenju celih vasi itd. Dne 30. m. m. na primer je udri oddelek turških vojakov v bolgarsko cerkev sv. Dimitra v Solunju. Vojaki so ubili pred altarjem dva duhovnika, poropali vso zlatnino in srebrnino, zdrobili vse cerkvene priprave in svetnike ter zažgali knjige in oblačila. A o vsem tem ni židovsko časopisje poročalo niti besede. Politične vesti. — Državni zbor bo imel tudi ta teden dve seji, jutri in v petek. V jutršnji seji se bo najbrže le razpravljalo o zakonskem načrtu glede nedeljskega počitka. V petkovi seji pride na vrsto Biankinijev nujni predlog o dogodkih na Hrvatskem. — Dunajski župan dr. Lueger proti Madjarom. »Politische \Vochen-sehrift« je prinesla razgovor nekega dopisnika z dr. Luegerjem, proti kateremu je Lueger ostro sramotil Ma djare, imenoval neodvisno stranko z »brutale Skandalmacher« ter izjavil, da je velik politični nasprotnik Ogrske. Madjari da uganjajo barbarično narodnostno politiko. Ogrska je propadajoča država. On (Lueger) se bo vedno bojeval proti Ogrski. — Nadškof dr. Kohn se spre-obrača. Začel se je pogajati s češkimi radikalci, jim obljubil iti pri vsaki priliki na roko, ako prenehajo s protestnimi izjavami proti njemu, ako mu preskrbe zaupnico mestnega zastopa v Preravi in na shodu čeških mest, ki se naj v ta namen kmalu skliče. Take izjave se morajo poslati nunciaturi na Dunaj in papežu v Rim. Nadškof se potemtakem vendar boji za svoje mastne dohodke. — Nemški ljudski svet za Češko se je ustanovil v soboto. Krščanske socialiste so izključili, češ, da krščanski socialci niso nemška stranka, temuč je njihova narodnost le vaba za reakciorarne cilje. — Vrešenski odbor, ki je posredoval z denarjem pri znani šolski aferi, se je razpusil. Odbor je poslal svoje premoženje 200.000 mark v Krakov, kjer se je ustanovil nov odbor. — O odstopu bolgarskega ministrstva se poroča sledeče: Pri godo-vanju prestolonaslednika dne 15. t. m. se je vedel knez ostentativno proti vsem ministrom prezirljivo. Le par besed je spregovoril z Danevom. Ko so po obredu prišli ministri v knežev dvorec, da oddajo svoje Čestitke, je rekel knez razburljivo Danevu, kazoč na ministra Radeva: »Kako ste mogli človeku, ki vas je inzultiral, dovoliti vstop v mojo hišo? Ven ž njim?« Vsled tega je bil Danev prisiljen podati ostavko. Radev se je zadnji čas vedel napram knezu arogantno in izzivajoče. Z dogodki v Macedoniji nima tedaj demisija ničesar skupnega. Dopisi. Iz Viftnjegore. „Učiteljsko društvo litijskega okraja je imelo dne 14. t. m. zborovanje v Višnji gori. Izvolil se je z vsklikom zopet sledeči odbor: Josip Zajec, nadučitelj, (predsednik,) Bernard Andoljšek, nadučitelj, (tajnik,) Mihael Poklukar, učitelj, Janko Skerbinec, nadučitelj, Ivana Dolinar, učiteljica, (odborniki), Josipina Schott, učiteljica, (blagajničarica) in Mihael Debelak, nadučitelj, (pevovodja.) Veselo znamenje za naše društvo je to, da je razvilo v tekočem letu za razmere zelo živahno delovanje. Že pri občnem zboru se je povdarjalo, da treba med učiteljstvom tega okraja delati na to, da se večkrat shajamo in gojimo kole-gialiteto. Da se pa združuje „utile cum dulci," sklenilo se je prirejati hospita-cije, ki so bile vselej tako mnogobrojno obiskovane, da se mora vsak, kdor le približno pozna naše razmere, čuditi požrtvovalnosti učiteljstva tega okraja. Društvo je zborovalo štirikrat in sicer: 9. junija v Šmartnem, 3. julija v Višnji gori, 9. oktobra v Litiji in 13. novembra 1902 v Zagorju ob Savi. Omeniti je še, da je bila z današnjim zborovau-jem v Višnji gori zopet združena |ho-spitacija. Učiteljstvo je jasno pokazalo, da je idealno, in to v najlepšem pomenu besede, da je požrtvovalno, ki težko prislužene vinarje žrtvuje v dosego idealnih svojih smotrov, da je ponosno na svoj stan in to ne glede na preža-lostne razmere, v katere je ukovano in v katerih bije boj za svoj obstanek. Iz Selc. Občni zbor kmetijske podružnice v Selcih za selsko dolino. Predavanje gospoda ravnatelja Pir ca. Dne 26. aprila vršil se je občni zbor zgoraj imenovane kmetijske podružnice. Ustanovila se je ista leta 1900 v aprilu. Pristopilo je k podružnici r>0 članov. Kako potrebna je bila ta podružnica, nam priča nastopni podatek, kateri tudi kaže, da se je delalo pri društvu v korist udov. Občne zbore je imelo do sedaj tri. Na vseh se je razpravljalo živahno o marši kakih potrebah pri kmetijstvu. Predavanja so bila tri, katera je imel gosp. ravnatelj Pire. Podružnica je kupila dva Čistilna stroja, naročala semena, gnojila in krmila za živino. Takoj prvo leto je očistil podružnični stroj 900 mernikov žita. Naslednja leta pa še več. Napravila seje podružnicina drevesnica, v kateri se vzgojujejo drevesca za ude. Tekom triletnega obstanka je izdala podružnica za razna semena, gnojila, stroje in za drevesnico leta 1900 ..... 2035 K 48 h „ 1901 do 4. 1. 1902 4500 „ 62 „ ■ 1902 do 24. 4.1903 4984 „ 15 „ Skupaj 11230 K 25 h. Denarnega prometa je 22.460 kroii 50 hel. Številke pričajo, kako je podružnica delala. Tudi je posredovala podružnica med izdelovalci zeljarskih sodov in med trgovci z zeljem. Za vse svoje uspešno delovanje se ima podružnica pa zahvaliti marljivemu odboru, posebno njega predsedniku g. Hajnriharju in odbornikoma gg. Tavčarju in Sliberju. Ker nimajo za svoje neutrudno delovanje druzega plačila, zato jim bodi prelepa zahvala vseh udov. Letošnjega občnega zbora se je vdeležilo do dve tretjini udov, katerih šteje podružnica 98. Pri volitvi so bili izvoljeni vsi dosedanji in en novi odbornik. Ravnotako je bil z vsklikom zopet voljen za predsednika gosp. Hajnrihar. Občni zbor je sklenil, nakupiti nekaj travniških bran, stroj za slanino rezati in povečati drevesnico. Mnogo sta pripomogla h dobremu delovanju podružnice slav. deželni odbor kranjski in slavna kranjska hranilnica, katera sta podarila znatno denarno podporo. Hvala jima za to! Pred občnim zborom tega dne predaval je gospod ravnatelj Pire. To je že njegovo tretje predavanje v naši podružnici. To pot je predavanje o prašičereji podal poslušalcem. Zbralo se jih je nad 120. V temeljitem in razumljivem govoru je našteval napake pri prašičereji in dajal nauke, kako naj se jih umno izreja, krmi in pita. Tudi trgovino s prašiči, kakor o živini sploh je gospod govornik razložil. Za ta lepi njegov govor so mu poslušalci izrekli glasno pohvalo. Bodi tedaj gospodu ravnatelju Pircu zato izrečena iskrena zahvala in priporočilo, da nas kmalu zopet pride poučevat o katerikoli stroki. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. (Konec.) Na dlani leži, da je izmej nedestatkov na dunajski univerzi iz ravnokar navedenega razloga za nas slovanske dijake n a j n a d 1 e ž n e j š i : prenapoinenje. Ker moramo sinovi raznih narodov z vseh delov naše države prihajati semkaj, zato imamo škodo mi sami, pa tudi nemški kolegi, saj smo drug drugemu na poti. K temu prihaja še drugo zlo, na katerem trpimo posebno Slovani, ki se da trajno odpraviti le, če se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani, to je naše žalostno gmotno stanje. Vendar pustimo to za danes. Danes hočem deducirati le iz prejšnjega: iz prenapolnitve sledi namreč potreba razbremenitve dunajske univerze na korist provin cijaln^m univerzam, slovenski v Ljubljani in češki v Brnu. Akademični senat dunajski je prosil vlado in posl. Noske je v tem smislu stavil predlog v parlamentu, naj se dovolijo velike svote, ki bodo za spopolnitev dunajske univerze zadoščale. Mi nimamo nič zoper tc, da t*e dunajska univerza dobro opremi, a mnenja smo, da Dunaj nima pravice absorbirati skoro vspga visokošolskega oreleminara v državnem proračunu. Če se pa hoče urediti dunajska univerza modernini potrebam primerno in tako, da bo zadoščala vsem slušateljem, se bo moralo naložiti svote. Tedaj pa je že bolj praktično, in mi to zahtevamo da se jih naloži tam, kjer jih na rodi zahtevajo, da se torej mestu razširjenja dunajskega vseučilišča ustanove nova vseučilišča v Ljubljani in v Brnu. To pa tem bolj, ker je dognano, posebno odkar vlada moderna stru}a, ki pričakuje vspešen poduk le tam kjer dijak in profesor intenzivno občujeta in je v inštitutih naravnost princip: Čim manj, tem bolje! — da ideal univerze ni ona, ki šteje slu šateijev na tisoče, ampak zadoščajo dvojemu namenu prav izborno univerze z manj kot tisoč in c«-lo kot pol tisoč slušalji. Vse to govori za decentralizacijo univerzitetnega poduka z Dunaja proč, za ustanovitev novih kulturnih centrov: za slovensko vseučilišče v Ljubljani in za češko v Brnu. Če se razbremeni dunajsko vseučilišče, bo s tem ustrjeno i nemškim kolegom, ki so nanjo navezani, katerim bo potem popolnoma zadoščala. — Uuiverze pa bodo tekmovale med sabo v znanstvu, in kulturno tekmovanje še ni nikdar škodovalo! Našim krajem bo vir novega kulturnega procvita, tem bolj, ker so v zadnjem času univerze začele dobro umevati svoj poklic: ne le znanost dalje razvijati in jo podeljevati gotovim izvoljencem, ampak jo razširjati drugam in jo popularizo vati (universitv extension). Vse to nam morda nasprotniki deloma pri znajo. Pa porečejo: kako morete zahtevati Slovenci, ki ste pasivni, da se za vas porabi lahko denarja. Ne glede na to, da bi bilo dobro enkrat preiskati, ali res oni denar, ki baje preveč hodi v naše kraje iz državnih blagajn, res pride na dobro Slovencem, in ali ga ne izčrpavajo čisto drugi, Slovencem tuji oziri — kaže tako govoričenje popolno neumevanje držav nega poklica, ki je: vsem narodom nuditi sredstev za kulturni in mate-rijelni napredek. Če se Nemci bahajo z davki, zdi se mi to ulično, kot če trdijo premožni sloji, da delavec ne plača vinarja davka. Nič manj smešno kot oni ugovor se mi ne zdi vprašanje: če smo državi, posebno Nemcem, le v škodo, zakaj nam pa ne dajo tolike samouprave, da bi si gospodarili sami? Na Hrvatskem je slično. Mad|ari vedno govore, da jim je Hrvatska le na škodo, zdaj pa, ko zahtevajo Hrvati z vso eneriijo finančno samostojnost, pa je ves Izrael ▼ plamenu. Mi pa vemo, da za našo vlado tudi sam na sebi nemoralni princip, da dobivaj kulturo, kdor plača, ni merodajen, marveč narodno politično prepričanje vodilnih krogov, ki se boje visokega kulturnega napredka Slovanov! Zopet bodo prišli ti ali oni gospodje z nazori, češ vseučiliško vprašanje je javno vprašanje, dijaštvo nima tu besede. Mi pa si ne pustimo jem iti pravice, govoriti v tem za nas same prevažnem vprašanju. Sicer pa i jaz priznavam, da dijak nastopaj v javnosti le tam, kjer so razmere ne zdrave. V Nemčiji, na Francoskem in drugod, kjer so razmere normalne, ne čujemo nič o dijaštvu. Pri nas pa in v vsej južni Evropi je dijaštvo v večni tlaktuaciji. To pa ne govori zoper dijaštvo, ampak je dalekovidnomu državniku znak, da je v državi nekaj gnjilega, da vodilni krogi niso znali zadovoljiti instruktivnim potrebam ljudske duše in potrebam narodov. Nekaj sličnega je z našim današnjim nastopom. Klica po slovenski univerzi v Ljubljani in češkem v Brnu ne more nihče razlagati kot mladostno prenagljenost. V nas danes ni slabih strasti], ampak za vseučilišče se je v nas oživela ona »lei denschaft.Beharrlichkeit« brezstrastn* vstrajnost, ki mora po mnenju našega državnega šefa vesti do cilja. Naš klic naj ne razlaga le naše lastne nezadovoljnosti, ampak tudi nezadovoljnost v našem narodu, v katerem |e ideja že čisto ukoreninjena. Ta nezadovoljnost bo bolj in bolj rastla. In naj je naš narod tudi pohleven, če se ga preveč pritiska, pokaže tudi hudo odporno silo. In, slavna gospoda, da pokažem, kam privede vstrajno tirana politika, ki konsekventno hoče narodu vzeti \ ero v samega sebe, ki ignorira njega najopravičenejše želje, zato imamo drastičen primer med našimi najbližjimi brati Oni so i naši vladi v svarilo. Zato ji danes zopet kličemo: Le naglo ven s slovensko univerzo v Ljubljani. (Dolgotrajno odobravanje ) Kot drugi govornik govori phil. Grafenauer približno tako-le: Slovenci smo pohleven narod in priti mora Vižna zadeva, da se vzbudimo k od ločnosti. Taka za nas življenska zadeva je slovensko vseučilišče. Zanjo se je vzdignil ves narod. Naveličal se je ntmškim mestom pošiljati vsako leto tribut blizu pol milijona kron, ki ga nasprotniki zopet porabljajo proti nam. Po celem narodu odmeva klic po vseučilišču: Kranjski deželni zbor in občina ljubljanska sta dvignila svoj glas, za njima 242 kranjskih, 20 koroških, 170 štajerskih in 56 primorskih občin, skupaj 488! Tudi slovenska delegacija je na stopila za vseučilišče; večina je sicer pravico preglasila, moralno smo mi izšii iz bo|a kot zmagalci. Ob tej priliki apeluje zbrano dijaštvo na jugoslovanske poslance, naj nikar ne izpuste izpred očij vseuČiliškega vpra sanja, da naj ne odnehajo do zm*»ge. Upamo, da bodo enako storili tudi vsi poslanci slovanski. In ko bomo imeli v Ljubljani svojo »almo r; atero, ne bomo več govorili o »časi ki se b o d o zjasnili«, ampak Slovenci bomo zares trdna predstraša Slovanatva in bomo lahko zaklicali narodnim na sprotnikom: Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke. Tretji je govoril cand. phil. Fran Kobal: Vprašanje o ustanovitvi sloven skega vseučilišča pojavlja se paralelno z vprašanjem italijali janskega vseučilišča že izza 9 desetletja prošlega stoletja. Med tem pa, ko se bliža italijansko univerzitetno vprašanje čim dalje bolj uresničenju, ne mo remo istega trditi o slovenski univerzi. Vziic vsem dokazom upravičenosti naše zahteve, vzlic vsem ob činskim in deželnozborskim sklepom in peticijam nima vlada za nas dru zega, ko stilistično dovršenih in lepo ofrazanih obetanj, da včasih celo tega ne. In slovenski narod naj v svetopisemski skromnosti križa roke, ponižno vesel, da sme biti ubog na duhu, da se sme kakor Lazar hraniti z odpadki obilo obložene mize slavnega »Kultura- in »Herrenvolka«. Tudi rob ima srce, tudi rob je član Človeške družbe, in država, ki se hoče nazvati pravno državo, mora dati vsakomur, kar je njegovega, sicer mislim, da stavi sama v nevarnost vsakoršno obveznost. In zadnji dnevi so nam zopet prinesli nekaj novega, nekaj, kar nas ne more pustiti mirne, kar nas sili, da se pokažemo v vsi odločnosti. Med tem namreč, ko nimamo razun označenih obetanj ničesar, iz česar bi mogli sklepati, da ima vlada resno voljo, ugoditi našim toli podprtim težnjam, obogateli so naši italijanski sopetenti z obljubo usta novitve italijanske pravne akademije. V sinočnih večernih listih smo čitali reskript eksoeience gosp. na- učnega ministra mm senat univerze ▼ Inomostu, v katerem naznanja, da se v momentu u valuje vprašanje, je li bi ne kazalo, reiiti nemštvo inomoike univerze in vprašanja laške univerze s tem, da se ustanovi samostojna italijanska pravna akademija, in sicer izven Inomosta. Gospoda! Ni to dejstvo samo na sebi, ki nas vsnemirja. — — — Jasno nam je, da je ta pravna aka demija le prvi korak do ustanovitve popolne italijanske univerze. Tudi to dejstvo samo nas ne spravlja ob dušni mir, kajti stališče, katero zi vzemamo mi, ni stališče nevoščlji-vosti, šovinističnega veselja nad tem, ako se more preprečiti komurkoli, da doseže svoje dobro! Nasprotno Stojimo na že večkrat označenem stališču: Vsakemu svoje, vsem dobro, vsem enakopravnost! Toda, med tem, ko vlada v lepi obliki obeta našim univerzitetnim sopetentom uresničenje njegovih želj, nima za nas ni drobtinice, — in de jali smo: obe univerzitetni vprašanji sta tekli dosedaj vsporedno. Da, še več! Italijanska predavanja, oziroma italijanska pravna fakulteta preloži se naj — tako gre glas po deželi — v Gorico ali Trst, torej na slovenski teritorij, žrtvuje naj se slovenski na rod pangermanskemu Šovinizmu. Jasno nam je, kakega kulturnega in političnega pomena je univerza sploh, jasno, kaoega nacionalnega pomena je nacijonalna univerza posebej! In ona italijanska univerza je nacijonalna v osnovi, in taka na cijonalna »Zwingburg« naj bi se ustanovila na slovenskem ozemlju. Trst in Gorica pa so in bodo — upajmo — ostala slovenska tla. In v vsi svoji skromnosti si usojamo opo zarjati visoko vlado pravne naše države na to, da bo ves slovenski narod občutil, da je ustanovitev ita lijanske pravne akademije na slo venskih tieft nasilstvo, atentat na njegovo narodno samostojnost in njegov narodni razvoj, da je ltaliian-ska akademija na slovenskem teritoriju njegov »Zvvjnguri«, katerega mu je zgradila pravna država v njegovi posesti in nikdar mu ne b) palo iz uma. da ima tudi v pravni državi sredstev zoper nasilstvo.. in naj si bo samopomoč! V vsi svoji slovenski skromnosti protestujemo proti tomu, da Di pravna država zahtevala — ščiteča nemški element v Tirolski — od našega naroda zopetno žrtev. Slovenski narod se je žrtvoval rad ž-) tolikrat za svojo širšo domovino, da se ne more več brez nevarnosti za svoj obstoj doprinesti še to žrtev. Zato pa se odločno zavarujemo proti omenjenim atentatom visoke vlade, Mislim, da se mi ni treba vtap-ljati v podrobnosti svojih trditev, tem manj, ker ne pomeni ustanovitev italijanske univerze — saj menda smemo govoriti že o tem stadiju — na slovenskih tleh le nevarnosti za slovensko narodnost, ampak tudi za slovensko univerzo v LjaaljanL Da pa mi zahtevamo univerzo v Ljub ljani in zakaj, o tem smo čuli se toliko razlogov, da ne maram zgubljati besed. Ako bo pa ustanovi italijanska univerza, tedaj vlada ne bo hotela imeti sredstev za ustanovitev slo venskega vseučilišča, in če se ustanovi italijanska univerza na sloven skem teritoriju, ne bo hotela uvideti opravičenosti zahteve po vseučilišču v Ljubljani, kulturnem in poli tičnem središču Slovenije. In zato naša bojazen, naš nemir! Govorilo se je n k iaj, da se italijanska predavanja priklopijo slovenski univerzi. Ne bomo iskali izhoda iz teh kom plikacij, to je naloga narodnih za stopnikov in vladnega aparata, kar pa moramo storiti in tudi storimo z vso odločnostjo, je to, da protestu jemo proti temu, da vlada pušča v nemar naše zakonite zahteve, da hoče zahtevati od našega naroda nove žrtve! Ven z ljubljansko uni verzo! Gospoda, čuli smo od predgovor-nikov utemeljenje zahteve po slo venski univerzi, čuli o nedostatkih centralističnega sistema, Čuli ono o nakani visoke vlade. Preostaja nam le še, da formuliramo svo)e zahteve, koje hočemo sporočiti eksoelenoi g naučnemu ministru po posebni deputaciji. Na to prečita govornik naslednje resolucije, ki ss vse z navdušenjem sprejmo: Resolucije 9 1. Slovansko dijaštvo dunajsko, zbrano na shodu v „Ressource" dne 14. maja 1903. L poživlja visoko c. kr. vlado, da nemudoma ukrene vse potrebno za ustanovitev sloveuske univerze v Ljubljani. Pri tem se opozarja na spomenico, v kateri je že 1. 1901. utemeljilo nujno potrebo po slovenski univerzi v Ljubljani: ustanovitev iste je neobhodno potrebna za kulturni in materijelni procvit jugoslovanskih narodov, znanost pridobi z njo novo središče, država pa zares sposobne uradnike. 2. Slovansko dijaštvo dunajsko močno občuti nedostatke, ki so nastali na univerzah avstrijskih, najbolj pa na univerzi dunajski sedaj, ko prehaja pouk iz dogmatično-praktiškega v teo-retiško-akademiški, ki se naj goji v institutih. Izmed nedostatkov, ovirajočih možnost modernega, teoretiŠko-akade-miškega pouka, je največji prenapoinenje naše univerze, ki je v mnogih institutih naravnost neznosna. Razbremenitev v korist novih provincijalnih univerz : — slovenske v Ljubljani ter češke v Brnu, ki bodo z manjšim številom slušateljev lažje ustrezale svojemu namenu, — se nam vidi nujno potrebna, da se bodo številnejši mogli navajati k samostojnemu znanstvenemu raziskovanju, in, da nastane mej zavodi bla-gonosno tekmovanje v znanosti, — kar bo storila vis. vlada tem lažje, ker ne vstreže s tem le dijaštvu, ki bo i potem obiskovalo dunajsko univerzo, in sebi olajša spopolnitev tega zavoda, marveč zopet enkrat vstreze živemu klicu po jednako p ravnosti slovanskih narodov. 3. Slovansko dijaštvo odločno prote-8tuje proti temu, da bi se preložila italijanska predavanja v Inomostu na slovenski teritorij, v Trst ali Gorico, ker meni, da bi Nemcem na ljubo sklenjena preložitev na slovanska tla bila nasilno žrtvovanje slovenskega naroda, in pa, da se stavi s tem ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani v nevarnost. 4. Te sklepe sporoči dijaštvo po posebni deputaciji eksc. gospodu naučnemu ministru. 5. Jugoslovansko dijaštvo dunajsko poživlja s tem vodilne faktorje med narodom in pred vsem gg. poslance jugoslovanske, da zastavijo vse svoje sile v realizacijo naših zahtev, ostale gg. slovanske poslance pa prosi, da njihovo akcijo izdatno podpirajo. Na to se oglasi k besedi zastopnik mladoč._škega kluba, posl. Kar-bus, ki najprej prosi, da naj s* češkemu klubu oprosti, da je poslal le tri zastopnike, to pa zato, k*r so slučajno dobili tako pozno vabila. Soorninjaje na veliki shod v Kral|. Vtnohradih L 1901, zawrot*vlja Slovence simpatij m pomoči Čehov. Ča bi bili u/ovori Nemcev in države proti slovenski univerzi o pomanjkanju sil in materijala istiniti, kaj ni pomenilo to? Da ravna država rnačehino z nami. A to niso pravi vzroki: I*ti ugovori so se Čuli proti ustanovitvi prvega Češkega vseučilišča v Pragi. V-»i so se pa izkazali piškavi. Če pa bi Slovani zahtevali nemške univerze, pa naj bo tudi v Ljubljani, črez noč jih imamo! Vse to nas uči, da ne verujmo nikomur, kot lastnim silam. Z željo končam, da bi kmaiu stala za nas prekonstna, za nas premila uaiverza v Ljubljani (Burno pritrjevanje.) Imenom srbske omladine izraža svoje simpatije Slovencem g. Jova-vanović, imenom Hrvatov g Kiseljak. Ooadva predlagala, da se shod izjavi tudi za reciprocitete izpitov na jugoslovanskih univerzah. Na to so govorili zastopniki polskega akad. društva »Ognisko«, g. Julij KI o s in ruskega društva • Bukovine«, g. Novak. Za češko dijaštvo je govoril g. Jaroslav Repa, ki med drugim obeta, da bo češko dijaštvo, ki pojde med narod raz širjat idejo češke univerze v Brnu ob jednem vedno manifestovalo za slovensko univerzo. — Vse govore je zbrano dijaštvo spremljalo z izrazi veselja in navdušenja. Burno pozdravljen nastopi na to posl dr. FerjančiČ: Veleslavna skupščina! Ne pričakujte od mene novih stvarij za današnjo prevažno razpravo, kakor bi bilo soditi po Vašem viharnem pozdravu. Stvar je tako vsestransko spoznana in razložena, da bi se reklo vodo nositi v Savo, če bi se znova hotelo dokazovati potrebo slovenske univerze. A nekaj naj na-glašam: da Vam mora biti narod, čigar zvesti sinovi ste, hvaležen, da ste tudi to priliko porabili, da ma nifestirate za slovensko univerzo. Hvaležni smo Vam tudi mi, ker cenimo in uvažujamo to, če bodo imele naše besede, katere se bodo govorile z o p e t n a p r i s t o j n e m mestu, odmev. Ni ga višjega eilja v naši politiki, nego da se ustanovi slovenska univerza Danes prei sega ta zateva zahtevo po zedinjeni Sloveniji. Ona bi bila n a m r e Č s t e b e r z e d i n j e n e Slovenije in naravni pred pogoj tega najvišjega ideala slovenskega Hvaležni Vam moramo biti za skrb, da ta ogenj ne ugasne, ampak da vedno klije in se razširja do zadnje koče slovenskega naroda. Zahvaljujem Vas, da ste nas vabili in ceneč visoko zaslugo, da ste porabili ugodno priliko, Vas poživljam, da to misel tudi za dobo počitnic živahno med narodom razširjate. Ko se je hrupno pritrjevanje poleglo, dobi besedo g.Slavič, ki poroča zanimivo vest, da mu je iz za nesljivega vira znano, d a je naučni minister zatrdil i t a 1 i j s n s k i m poslancem, da Italijanom ne more dati prej univerze kot Slovencem. Zdaj pa je obljubil Italijanom pravno fakulto. Zato lahko mi zahtevamo takojšnjo ustanovi, tev slovenske pravne fakulte. K tej zahtevi pa pridružujemo zahtevo, d* se takoj prizna bogoslovnemu uči-IjiŠču v Ljubljani pravica teološke fakulte. V Avstriji imata to pravico in čast dozdaj le olomuška in solno-graška bogoslovna šola Lahko pa bi se precej priznala i ljubljanski. (Pri. trjevanje). Nato se prečitajo došle brzojavke, izmed katerih omenjamo brzojavko »Triglava« iz Gradca, župana Hribarja ie Prage in »Krščansko socijalne zveze« iz Ljubljane. Zahvalivši se udeležencem jim zakliče predsednik »Na zdar« in zaključi zborovanje. Katoliški uzori. (Dalje.) Pokazali smo v predidočih člankih, kako sta bili filozofija in nara voslovje samo pomožni znanosti — to je dekli — bogoslovja. To isto velja tudi o zgodovini. Naravoslovje je skušalo dokazati, kako se je ver-ska ideja uresničila v prirodi, zgodovinopisje pa, kako se je verska ideja razvijala v raznih časih in pri raznih narodih. Vsled tega načelnega cerkvenega stališča je srednjeveško zgodovino, pisje najprej izločilo vse to, kar ni bilo v direktni ali indirektni zvezi i tem namenom. To je vzrok, da obsegajo zgodovinski viri srednjega veka tako bore malo gradiva za spoznanje takratnih posvetnih kulturnih razmer, takratnega državnega, javnega in zasebnega življenja. Te raz mere se omenjajo k večjemu mimo grede, Če so slučajno v kaki zvezi z glavnim namenom dotičnega zgodo-vinopisa. V obče pa se je bavilo zgodovinopisje samo s popisovanjem življenja raznih svetnikov, s poročanjem o bojih in o spreobrnenju rsi nih poganskih narodov, z razmerjem med državo in med cerkvijo, z boji med papeži in cesarji, s križarskimi vojnami itd. Vedno je bila cerkev središče vseh zgodovinskih razprav, vse druge stvari pa so prišle sam j toliko v postov, v kolikor so bil* cerkvi na korist, oziroma na Škodo. Zmaga cerkve v vseh ozirih — to je bila ideja, ki je vodila vse tačasnj zgodovinopisje. Kot cilj vsega človeškega razvoja je ta znanost smatrala uveljav-ijenje tistega svojega uzora v božji državi na zemlji, po katerem uzoru bila abaoiutna vladarici V3eh narodov in vseh dežela, vsi narodi pa zliti v eno jezikovno enako pleme. V nastajanju in propadanju novih držav je cerkev videla le znake, d\ se bliža svojemu cilju —■ cerkvenemu imperiju. Kakor vsaka doba, tako je tudi sreinji vek umeval preteklost samo s stališča tistih idej, ki so bile v srednjem veku merodajne in od tod prihaja, da sta transcendentalna in hirarhična misel tudi mejna kamna in kažipota srednjeveškega zgodovinopisja In kakor so se v tem okviru in po tem merilu presojali vsi zgodovinski dogodki, tako je bilo to merilo veljavno tudi za presojanj* posameznih oseb. Poučne so v tem oziru bijogra-Qje iz srednjega veka. Vsakega člo veka se je sodilo samo po tem, v kakem razmerju je bil s cerkvijo in če je živel po asketičnih predpisih cerkve. Ti životopisi so se pisali le kot nekaka ilustracija cerkvenih predpisov za življenje in imeli so namen, razvnemati ljudi, da se ravnajo po teh izgledih. Značilno je zato cerkveno »znanost«, da je cenila človeka samo po tem, kako je bilo njegovo razmerje do cerkve. Ta znanost je poveliČe vala in časih proglašala za svetnike in uzore vse, ki so bili pristaši cer kve, tudi če so le iz grdih, sebičnih nagibov cerkvi služili. Nasprotno pa so bili razglašeni kot osebno nič vredni ljudje vsi, ki so cerkvi na sprotovali, naj so imeli za to nasprotovanje najtehtnejše razloge, naj so bili sicer še tako idealni in nesebični. V tem oziru so postopa Š© dandanes prav tako podlo, kakor nekdaj. Že škof Gregor v Toursu js hudodelskega Klodovika proglasil za orodje božje in za plemenitega moža ter odobraval vse njegove grdobije, samo, ker je bil pristopil h kristijan-stvu, nasprotno pa je poštenega is za blagor ljudstva vnetega kralja Hitpenha primerjal Neronu in Herodu samo, ker ni hotel pustiti, da bi rimska duhovščina molzla narod. Tudi mogočnega Karola Martela so duhovniki proglašali za nasilnika in krivičnika, ker je od oerkvenih posestev zahteval davkov, da bi olajšal kmetom naložena bremena. Takih izgledov iz zgodovine bi se dalo navesti na stotine. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 18. maja. — Dr. Robert Bežek Po daljšem bolehanju umrl je v noči od sobote na nedeljo c. kr. notar v Ljubljani, gosp. dr. Robert Bežek. pokojnik se je rodil 14. junija 1858. leta v Postojni in je torej preminot v najlepši moški dobi. Po zvršenih gimnazijskih naukih je pokojnik vstopil v službo pri računskem oddelku dež. odbora. Ker je bil muzi-k .lično in estetično jako izobražen ter imel posebno veselje za umetnost, zlasti za gledališče, je kmalu stal sredi umetniškega življenja v Ljubljani in si kot gledališki kritik »Slov. Naroda« in »Laibacher Zei-tuns« pridobil velik ugled. Slovensko gledaiišše je bilo tedaj še v povojih, slovenske predstave so bile redke in igrali so sami diletanje, torej ni bilo mogoče, za slovensko gledališče kaj posebnega storiti. Nemško gledališče pa je takrat cvetelo, imelo dobre igralce in raznovrsten repertoar ter tako dajalo dr. Bežku priliko, dokazati svojo kritično nadarjenost. Ko bi bile naše kulturne, literarne in umetniške razmere boljše, bi se dr. Bežek najbrž ne bil posvetil notari-jatu, nego ostal kritik in estetik. Ali razmere so b»le tedaj še dosti neugodnejše kakor danes in to je pokojnika mpct'io, da je opustil lite-rarično deiovanje, da je zvršil pravniške študije in si izbral notarsko karijero. Kot notar je služboval najprej v Žužemberku* potem v Zatičini oziroma Višnji gori, lansko leto pa je prišel v Ljubljano s čirnur se mu *e izpolnila najsrčnejša želja. Prišel ie v Ljubljano z n&jlepšimi načrti : ede umetniške svoje delavnosti, pri srcu sta mu bila gledališče in »Glasbena Matica« in gotovo bi bil za ta dva v^žna kulturna zav^oa mnogo storil, da ni prinesel seboj tU(ii — kali bolezni. Prevzel je lan sko leto gledališko in koncertno kritiko za naš list in vse, kar je spisal, je kazalo njegovo veliko nadarjenost in ljubezen za umet-iško kritiko. 'A že tedaj je časih pr:4edsi v redakcijo tožil, da mu misli ne teko v pero tako kakor bi rad, da ir.u dela pisanje kritik težave. Bolezen — diabetes — je bila pač že razjedia njegov organizem. Žudnje tedne je močno hiral, posebno odkar je blizu Šmarja na neki komisiji padel z voza in se je voz narj zvrnil, a vzhc temu se je pripravljal, da gre kot delegat kranjskih notarjev na Dunaj. Pri ti omenjeni nezgodi si je pa najbrž nekoliko možgane pretresel, zakaj od takrat je rapidno propadal in časih niti starih znancev ni spoznal. Pokojnik je bil skromna, blaga natura, ki ni imel nobenega sovražnika, ker ni nikomur nič zalega storil. Zapustil je vdovo in troje otročičev. Bodi mu žemljica lahka in ljub spomin! — V Gorici je umrl svoječasni suplent na ondotni realki in svoječasni ljudski učitelj g. Fran Zakrajšek. Pokojnik je izdal zbirko svojih pesmij in je tudi v prozi obelodanil nekaj spisov. Dolgo let je živel v najobup-nejših razmerah. — Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo je imelo včeraj predpoludne v veliki dvorani -Mestnega doma" svoj redni letošnji občni zbor, katerega so se izvršujoči člani skoraj polnoštevilno udeležili. Načelnik Ludovik S t r i c e 1 pozdravil je v svojem ogovoru najprej navzočega župana II r i b a r j a kot zastopnika mestne občine ter njemu in občinskemu svetu izrekel zahvalo za naklonjenost in izdatno podporo- predstavil je potem g. G u t n i k a kot oblastvenega zastopnika ter se zahvalil tukajšnjim listom za blagohotno^ pospeševanje društvenih namenov. Zupan Hribar pozdravil je občni zbor v svojem in občinskega sveta imenu. Društvo izpolnjuje vestne svojo dolžnost, kar je zlasti pripisati redu in složnemu delovanju, ki je sedaj zavladalo v gasilnem društvu. Društvo je prevzelo letos tudi oskrbovanje rešilne postaje in župan priznava drage volje, da je ta postaja sedaj res v dobrih rokah. Pri velikem požaru, ki je bil pred kratkim nastal v Pollakovi tovarni, pokazalo je gasilno društvo, da je dobro izvežbano in popolnoma kos svoji nalogi. Zupan izrazi konečno željo, da duh složnega delovanja tudi v bodoče ostane v društvu, ker leta daje zagotovilo vsped-nega delovanja. Zapisnikarjev namestnik g. M i k u ž prečital je dopis mestnega magistrata, s katerim se društvu sporoča zahvala in priznanje občinskega sveta za uzorno delovanje povodom požara v Pollakovi tovarni. Tovarnar Pollak poklonil je tem potom v društvene namene 200 kron, „ Glasbena Matica", pri katere zadnjih koncertih je gasilno društvo vzdržavalo red, pa 100 kron. G. Mikuž je poročal potem o društvenem delovanju v preteklem letu. Mej drugim so se za društvo ugodno uredile razmere glede požarne straže v gledališču, nabavile so se nove čelade, katere so res lične, pripravne in dokaj močne. S 1. janu-varjem letos prevzelo je gasilno društvo vodstvo mestne rešilne postaje ter o tem na ugledu kakor tudi mate-rijelno mnogo pridobilo. V društvene namene prirejena božičnica je imela lep gmoten uspeh ; cisti dobiček je znašal 1140 kron. Občni zbor vzel je poročilo odobruje v znanje, isto tako tudi poročila blagajnikov gg. Frana Barleta in Antona Leutgeba. Kakor posnamemo iz računskega zaključka imela je društvena blagajna 8576 kron 18 v dohodkov in 8164 kron 82 v trosko v, torej 411 kron 36 v prebitka. Kakor prejšnja leta prispevala je mestna občina tudi lani 2000 kron, Kranjska hranilnica pa 1000 kron ; iz deželnega gasilskega zaklada dobilo je društvo 600 kron. Bolniška blagajna in 27.310 K 62 v, podporni sklad pa 3467 K 32 v premoženja. Društvenim načelnikom je bil za dobo dveh let zopet izvoljen g. Ludovik Stricel s 36 glasovi, docim je na g. Josipa Turka odpadlo 18 glasov; 1 glasovnica je bila neveljavna. Za načelnike čet so bili zopet izvoljeni gg. Anton D i n t e r, Jakob P o r e n t a in Fran L i p o v ž, za zaupnike gg. Fran Barle, Fran F ur lan in Leop. Zor ž. Pri volitvi zapisnikarja dobila sta gg. Ivan Miku ž in Josip T u r k vsak po 26 glasov, žreb pa je odločil za gosp. Turka. Blagajnika voli odbor iz svoje srede, pobočnika pa imenuje načelnik sam. Po končani volitvi storil je zopet izvoljeni načelnik obljubo v roke gospoda župana Hribarja, izvršujoči člani pa v roke gospoda načelnika. Po nasvetu g. An d love a bil je končno' g. načelnik Stricel soglasno izvoljen gasilnim ravnateljem — najvišja čast, ki jo zamore podeliti društvo svojemu načelniku. Isto tako priredila se je prisrčna ovacija izvršujoČemu članu g. Avgusta Pavšku, ki je že 30 let član gasilnega društva. Po občnem zboru je bil sestanek gasilcev v restavraciji pri „Zvezdi". — Velika vrtna veselica pevskega društva »Ljubljana' na Kozlerjevem vrtu se je včeraj navzlic nagajivem vremenu povsem dobro izvršila. Dvakrat je deževalo, a to ni nikogar strašilo, da bi bil zapustil vrt, temveč so še vedno novi gostje dohajali. Peli so se vsi zbori zelo dobro, posebno ste ugajali pesmi „Crnogorac Crnogorki*1 in „Oj, slovenska zemljica" od Ferjančiča. Mesto v Gorici nasto-pivšega člana Polašeka pel je samospev pesmi „Pri slovesu" drug baritonist povsem zadovoljivo. Srečolov je marsikaterega razveselil z lepimi dobitki. Veliki balon, kateri je brez nezgode vzletel vzbujal je občno pozornost občinstva. Bengaličen ogenj zaključil je prvi del izborne zabave. Potem se je pa v salonu neumorno plesalo do pozne noči. Vdeležilo se je veselice okolu r>00 oseb. — Shod socialnih demo kratov. V soboto je bil v kaziuskem salonu jako številno ob»skan shod. Razpravljalo se je o novem carin skem tarifu s stališča konsumentov >n ostro obiojalo ta tarif, ker se ž njim podraži živila. Raepravljalo se je nadalje o željah južnoželezniških delavcev in kar najostreje o dogod kih na Hrvatskem. — Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev na deželi. I. občni zbor tega društva se vrši na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija 1903, dopoludne ob 9. uri v Žalcu, gostilniška dvorana g. Hodnika. Po zborovanju ob 1 uri banket, kovert 2 K. Kdor se Želi udeležiti banketa in kor želi priti že prejšni dan in imeti prenočišča, naj se oglasi vsaj do 25. majnika z dopisnico Ivanu Kaču v Žalcu. Dolgo si je dala visoka c. kr. vlada popravljati pravila „Društva avtonomnih uradnikov", a naposled je sprevidela da bi bilo to društvo morda vendarle koristno, in ni ga prepovedala. „Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev na deželi", sme torej v smislu postave, pričeti svoje delovanje, kar se tudi takoj zgodi. Da je bilo to društvo v resnici potrebno kaže dejstvo, da se je že do sedaj k pristopu oglasilo nad 100 udov, ko še društva prazaprav bilo ni. Kdor ve, kako velikega pomena za našo socialno narodno življenje, so ravno občinski in drugi avtonomni uradniki, kako velik vpliv da imajo na razvoj narodno gospodarskega življenja pri ljudstvu, ta pozdravi pač z veseljem to društo, kateri ima zediniti in orga-nizovati vse uslužbence teh avtonomnih uradov. Društvo ima namen združiti vse uslužbence avtonomnih uradov, t. j. njih predstojnike, uradnike in druge us lnž-bence, da si leti zboljšajo svoje gmotno stanje, si zagotovijo boljšo bodočnost, in delajo solidarno v prid naroda in države. Da bode pa društvo ta svoj namen v resnici doseglo, je neobhodno potrebno, da se združijo vsi avtonomnih uradov uslužbenci, da se zjedinijo v resno delo za svoj obstanek in blagor ljudstva. Due 1. junija 1903, bode ve-levažen dan za našo socialno življenje. Ta dan ima društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev svoj prvi občni zbor in si osnuje načrt svojega delovanja. Na ta velevažen shod vabimo nele vse predstojnike in uradnike avtonomnih uradov, ampak na ta shod vabimo vse naše državne in deželne poslance, in vse one, katerim je zbolj-šauje naših socialnih razmer v resnici istinitost, kateri imajo v resnici srce za zboljšanje našega sedanjega stanja in boljše naše bodočnosti. Na delo torej možje! Dajmo se zjediniti v skupno, složno delo v stanovsko korist in v blagor ljudstva! Ivan Kač. — Prostovoljno gasilno društvo v Stražisču pri Kranju priredi dne 24. t. m. blagoslov-Ijenje društvenega doma ter gasilnega orodja. — Na Blokah se je vršila dne 16. maja t. 1. volitev starešinstva. Županom je bit izvoljen g »spod Ivan M o d i c, posestnik in trgovec v Novi vasi štev. 16. Za svetovalce pa gg. Janez Pak i i iz Nove vasi št 20, Janez Krže iz Velikega vrha, Šte fan Kovačič pri Sv. Trojici, K a rol Otoničar iz Popola in Franc Dro Dni č iz Nove vasi. — Nova javna govorilnica. Dne 12. maja t 1. otvorila se je n* c. kr. postnem in brzojavnem urada v M*!j*h javna telefonska govorilnica št. 1750 v zvt-zi z državno telefonsko centralo v Trstu. — Odbor „Društva svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju", voijen na ustanovnem občnem Eboru dne 15. maja t. 1. sestavil se je ta kole: Predsednik: med. Gabr Ho čevar, podpredsednik: phil. B a 11. B a e b 1 e r, tajnik: phil. F r a n K o b a 1, blagajnik: iur. R. Celestina, knjiž ničar: phil. Milan Šerko, arhivar: iur. Fran Tavzes, gospodar: phil. Leop. Andrec, namestnika: phil. Gvidon Sajovic in iur. Fran Sen i čar, pregledniki: med Bela Cešark. phil. Rudolf Grošelj jn phil Matija Pire. — Klub slovenskih agronomov na Dunaju. Zrn drugi to Čaj tekočega leta je bil izvoljen »i-* deči odbor: Cand. agr. Rado Lah, uredsednik; kult. tehn. Franjo Pa p e ž, podpredsednik ; stud. agr. Josip H o 1 c, tajnik; stud. forest Franjo Pahernik, blagajnik; cand. forest Janko Urbas, preglednik. — Demonstracije proti banu v Ljubljani. V noči od sobote na nedel|o so bile po mestu raztrošeni in tudi po drogih in ograjah prilepljeni listki z napisom: »Proč z Madžari! Dol z banom! Živela Hrvatska !o — Otroka zvezal. V noči od sobote na nedeljo ob 2 uri ponoči je prišla neka ženska na policijsko stražnico v Trnovem naznanit, da je delavec Vincenc Jeraj, stanujoč v Cerkvenih ulicah št 21 svojega 13letnega sina zvezal z vrvjo in ga pustil na sredi sob**, kjer fant joka in kliče na pomoč Stražnik se je podal v Jera-jvo stanovanje in res našel dečka, sedečega na sredi sobe, oblečenega le v srajco in v spodnje hlače ter zvezanega. Imel je roki skupaj zvezani in potem še privezani za nogi pod koleni. Roki sta bili že s krvjo podpluti. Stražnik je dečka oprostil in ga položil v posteljo. Mati je povedala, da je oče dečka zato zvezal, ker je prišel šele ob 10. uri ponoči domov s kegljišča, kjer je postavljal keglje, a ona se (a m upala odvezati, ker je bil oče pijan in se ga je bala. — Povozil je včeraj ob pol 10. uri zvečer v Gradišču Josip Božič, hlapec pri Oblaku na Tržaški cesti št. 22 posestnikovo ženo Frančiško Rujak iz Tržiča. Pridirjal je z vozom po Selenburgovih ulicah in čez Kongresni trg v Gradišče, kjer je na vogalu Erjavčeve ceste zadel v orne njeno gospo in jo podrl na tla. Ruiak se je na obeh nogah poškodovala. — Pes napadel stražnika. Restavrater Frio Novak v Švicariji ima pse, ki prav radi, posebno ponoči ustavljajo ljudi na poti pri Svicariji. Ko je v soboto ponoči prišel policijski stražnik v Svicarijo napovedat policijsko uro, napadel ga je eden pes in skočil v njega, da se ga je komaj obranil. — Deklica se je izgubila. Ivana Rode, 6 let stara deklica me sarja in posestnika Ivana Rodeta v Vodmatu, občina Moste, bo je včeraj ob 6. uri zvečer izgubila in ni dose-daj o njej nobenega sledu. — Z doma pobegnil je 15 t. m. 131etni deček Franc Petrovčič, sin kljuČarskega pomočnika Franceta Petrovčiča, stanujoČega v Križevni-ških ulicah št. 9 Sel je najbrže proti Zagrebu. — Dva stroja trčila. V soboto dopoludne sta na južnem kolo dvoru dva stroja trčila in sta bila obadva nekoliko poškodovana. Delo vodja Schwartz in njegov sin, ki sta bila na enem stroju, sta priletela v okno na stroju in se na glavi obrezala. — Dve kobili ukradeni. Včeraj sta bili v Kostanjevici ukradeni dve kobili, vredni 800 K, stari po 2 in po 5 let Tatvine sumljiv je neki Hrvat, star okoli 40 let — Na vlaku okradena. Včeraj zjutraj je bila v gorenjskem vlaku Julijam Ekel iz Inomosta ukra dena denarnica z vsebino 42 K. — V Ameriko s« je odpeljalo danes ponoči z |užnega kolodvora 164 oseb. — Prodaja l9Slov. Naroda11. Z današnjim dnem prevzela je prodajo posameznih Številk „ Slovenskega Naroda tudi gospa Marija Sever, trafikan-tinja v Gosposkih ulicah nasproti banki „Slaviji". ■ Najnovejše novice. Pri prvem predavanju italijanskega profesorja Lorenzonija v Inomostu je prišlo do pretepov med nemškimi in italijanskimi dijaki. Več dijakov je ranjenih. Razgnati jih je morala policija. — Poneverjalec. Poštni asistent Lafrice v j Coneglianu v Italiji je poneveril mnogo poštnega denarja ter zbežal z ženo ondotnega notarja v Avstrijo. — Na Dunaju je poneveril odvetnik dr. Teodor Zinner 56.000 K ter zbežal. — Grof To lstoj je podaril za kišenevske Žide 15.000 rubljev. — Perzijski roparji so napadli blizu Lenkorana mejno stražo ter ubili ritmojstra in dva podčastnika. Potem so celo naselbino izropali. V mesecu aprilu so na ta način umorili že 8 vojakov. — Proslava 2001 et-nicavPeterburguse bo obhajala letos zelo slovesno. Vsa večja francoska mesta odpošljejo na slavnost svoje župane, ki jih bo sprejel sam car. — Prihodnji papežev konzistorij bo dne 14. junija t. 1. Imenovanih bo pet novih italijanskih kardinalov. Izmed tujezeracev postaneta kardinala nadškof Fischer v Kolinu in Katschthaler v Solnogradu. Nemiri na Hrvatskem. Na Hrvatskem se že noben človek ne npa kaj telegrafirati, ne kaj pismeno poročati o izgredih, ki so se tam zgodili, kajti vsak je v nevarnosti, da ga zapro. Sicer imajo tudi na Hrvatskem zakon v varstvo pisemske tajnosti, ali kakor se oblastniki ne brigajo za noben drug zakon, tako se tudi za ta zakon ne brigajo. N a Hrvatskem se vse zakonito zajamčene pravice drzno teptajo in sicer jih teptajo oblastva. Na Dunaju se nekaj štulijo, da bi v Macedoniji napravili red. Dokler Dunaj ne poskrbi, da nastanejo na Hrvatskem zakonite razmere, nima nobene legitimacije druge države učiti reda in zakonitosti. Zdaj, ko so zadušili izgrede, so začeli od kraja zapirati vse, kar jim je na poti. V Zagrebu je policija v petek zvečer v uredništvu socialističnega lista „Slobodna Rieč", izvršila hišno preiskavo. Ta je bila brc/uspešna. Komisija je na to odšla. Ccz nekaj časa pa je prišla mala armada policajev in are-tovala vseh 25 v redakciji navzočih oseb, moške in ženske. Aretovanje se je zgodilo, ne da bi bil za to najmanjši vzrok. Tudi klerika, Skrinjar v Zagrebu in Šušnjar, v Djakovu sta bila aretirana, ker so pri njima našli nekaj onih okli-cev, ki so bili zadnjič razdeljeni po vsi Hrvatski. Koliko je še drugih oseb aretranih, se niti ne ve. Telefonska in brzojavna poročila. Trst 18. maja. Včerajšnji pro testni shod je bil impozanten. Dvorana je bila vsa natlačena, dvorišče polno, a še toliko ljudi je stalo na ulici. Predsednik Man-d i ć je povdarjal, da je to najlepši shod, kolikor jih je doživel v Trstu Socijalisti so sodelovali soglasno. Govorili so predsednik M a n d i ć , v imenu Slovencev dr. Ribar, v imenu Hrvatov dr. Tresič, v imenu socijalistov Ko- pač Soglasno in ob neopisnem ogorčenju je bila vsprejeta jako ostra resoluciju proti odpošiljanju vojakov na Hrvatsko in hrvatskih detektivov v Cislajtanijb. Po shodu je bila vsa ulica Coroneo polna našega občinstva. Dunaj 18. maja. Cesar se vrne že v četrtek iz Budimpešte na Dunaj. Dunaj 18. maja. Sekcijski šef baron Weigelsperg je povodom svojega vpokojenja dobil veliki križec Franc Jožefovega reda. Budimpešta 18 maja. Včeraj je bil predsednik poslanske zbornice grof Apponyi v posebni avdijenci pri cesarju ter mu je poročal o parlamentarnem in političnem položaju. Avdijenca je trajala pet četrt ure. Uradno se razglaša, da grof Apponyi ni bil poklican k cesarju, nego da je sam prosil za to avdi-jenco, potem ko mu je Szell jamčil, da se ti prošnji ugodi. Vest, da je bil tudi predsednik magnat-ske zbornice, prof Albin Gsaky, sprejet v avdijenci, je neresnična. Politični položaj se vsled Apponyijeve avdijence ni čisto nič spremenil in je slej ko prej skrajno kritičen. Beligrad 18. maja. Ker se knez Ferdinand boji za svojo osebno varnost, je dal vse straže znatno pomnožiti. Sedaj konferira dan na dan z bivšim vojnim ministrom Paprikovom. Beligrad 18 maja. O bolgarski ministrski krizi se poroča, da jo je provzročila proti knezu naperjena izjava ministrskega pred-sedn ka. Ta, ki je rodom sam Ma-cedorjec, je dejal: Kaj pomagajo vladne odredbe glede macedonskih ustaše v, če se krona zanje ne zmen>. Naslednjega dne je knez zakričal nad ministrskim predsednikom: Kako se drznete priti v mojo hišo, ko sem Vam sporočil, da Vas več ne smatram ministrom Nato je ministrstvo demisioniralo Sofija 18 maja Knez Ferdinand je naročil generalu v rezervi Petrovu, da sestavi novo ministrstvo. Poslano*1 nekemu bogatemu in učenemu gosp. sodavičarju na Kranjskem. Pred kratkim sem vzrl sifonsko steklenko z graduiranim napisom učenega sodavicarja. Zlodja, vzkliknil sem, je-li sodavičarska obrt tako visoko avanzirala, da morajo sodavičarji celo nekaki rkemiki** biti, ali je pa morda dotični sodavičar znašel kako posebno sodavičarsko kemikalijo, vsled katere iznajdbe si je dal vtisniti ta mogočni napis. Povpraševal sem po rešitvi te zagonetke, osobito, ker zavŽivam sleherni dan sodavico ter se zanimam za to panogo zdravniško priporočenih živil, katerih dosedanja ..kemična** fabrika-cija mi je itak znana. A rešitev te zagonetke je bila kaj priprosta, kramarska, kajti navadno reklamno sredstvo je. Snovi sodavice so iste povsod, edini razloček je v ceni in če se še vpošteva več ali manj priljubljena ali „šplendidna** oseba ^sifonerja**. — Zadnji tožijo, da je prišla sodavičarska obrt že skoraj na kant in nepristranski opazovalec mora jim tudi težavno stališče priznati, i pri njih se bije, kakor v vseh obrtih, — boj za obstanek. Bogatil ne bo nihče nikdar več; zadovoljen je, da ima skomen zaslužek za svoje delo in skrbi! Da pa ravno učeni sodavičar tako izborno za svoje stanovske tovariše in sam zase skrbi, nisem se nadejal. Strmel sem, kako s svojim premoženjem gospodari, kajti kakor on prodaja, dela z veliko izgubo, saj ne pokrije niti lastnih stroškov! Lepo bi bilo res od njega, ako bi iz plemenitih, človekoljubnih nagibov hotel svoj denar žrtvovati, ali za njegovim početjem tiči ves drug manever! Odvzeti hoče svojim tovarišem, ki niso tako bogati kot on, še tisto malo zaslužka, s katerim so živili sebe in rodbino, odvzeti jim hoče na premeten način odjemalce, končati jih hoče gospodarsko. Da bi postopal nesebično, požrtvovalno za ljudski blagor, bi mu vsakdo hvalo vedel, a tako, prav židovsko postopanje gotovo ne pristoja učenemu sodavičarju, zavednemu obrtniku ! Ako ima toliko premoženja, da ga lahko brez skrbi za svojo in svojih otrok prihodnjost proč meče, prosto mu, *) Za vsebin^ tega >s£m je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. m da berači za naročila pri odjemalcih svojih tovariScv, to je pač brez-smiselno, nevredno — mola! To ponujanje uprav po sramotnih cenah po gostilnah od strani „Šefau in njegovega „laufburŠa", ki se ima vse kaj druzega nčiti nego sodaviČarstva ter hvalisanje blaga nad zvezde, se ne strinja z drugimi naslovi tega sodaviČarja. Poznam slabe strani sodaviČarjev, poznam njih konkurenčen boj, a tako nizko vendar še ni nibČe nastopil, kakor ta visoki „gospoda. Radoveden sem le, koliko Časa se mu bo zljubilo vstrajati pri tem svojem beraškem postopanju, Še bolj sem pa radoveden, kak nk bode dalo naše slovensko občinstvo temu TJltra-Kemcu in baje tudi „Sudmarck-ovcuu in njegovemu rlaufburšuu istega značaja, (1366) Prijatelj sodavlčarjev. Brate Sokole \t vabimo, da se vdeleže izleta v Domžale v četrtek, dne 21. t. m. Izletniki v društveni obleki se zbiramo ob 1/a2. Zj ur* popoldne na državnem kolodvoru in se peljemo do Tavčarjevega dvora; od tod korakamo peš Čez Rašico in skozi Trzin V Domžale. Z večernim vlakom se Vrnemo V Ljubljano. Na zdar! Odbor. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 18. maja 1903. Kaloibenl papirji. ' Denar ' Blago £2*/t majeva renta . . .100 65 100 85 4 2° 0 srebrna renta ... 100 50 100 70 4°0'avstr. kronska renta . 10110 101*30 4»/0 „ zlata „ . , 121-15 12135 40/. ogrska kronska „ . 99 55 99.70 4% „ zlata „ . 121-50 121*70 4% posojilo dežele Kranjske 99 75 —-— 4'V'o posojilo mesta Spljeta jj 100— —*— 4V,%> » ■■ Za£* i 100'—] 4V,% bos.-herc. žel. pos. 1902 ; 10110 102 — 4°/0 čeSka dež. banka k. o. 9960 100 60 4°/0 „ „ »1 2- o- C 99 60 100 40 4»/,° o zast. pis.gal. d. hip. b. \\ 101 25 102 25 4-V/o pest. kom. k. o. z 10°/opr..... 107o0 10850 ftVi°/o zast> Pis' Innerst- hr- i 101 25 102 25 **/«•/• »1 n °er; centr* i deželne hramlmce . 100 80 101*50 4-a° o zast. pis. ogr. hip. b. I 100*- 100 80 41/1°/o obl. ogr. lokalne že- S leznice d. dr. . . . B 100— 101*— *'/i0/o -» češke ind. banke J 100—! 101 — prior. Trst-PoreC lok. žel. ! 98 50 —— 4e/0 „ dolenjskih železnic 09*50 99 75 8° o n juž. žel. kup. Vi Vi 311*25 313 25 41,i°o av. pos. za žel. p. o. | 101'— 102*— Srečke. Srečke od leta 1854 . . . - - •• iš£'" • : tizake . . ... zemlj. kred. I. emisije ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100'— turške..... srečke . . 171-183 25 249 25 157-— 277'— 273*— 256*— 89 50 119—1 18 75 438 — 84*25 74 — 69 — 5490 27 — 68-75-441 — Basilika Kreditne » ... Inomoške » ... Krakovske „ . • . Ljubljanske n . . . Avstr. rud. križa a ... Ogr. n n . . . Rudolfove B . . . Salcbur&ke „ Dunajske kom. „ • • Delnice. Južne železnice • . • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske a » Živn o stenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... PraSke želez. ind. dr. . . Rhna-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe ValntcJ C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke . . . #..... Laski bankovci..... Rublji........ Žitne cene v Budimpešti. dne 18. maja 1903. Termin, za 50 kg „ BO „ 11 BO » n 50 „ 1, 50 „ .. BO . 181 — 185 25 250 — 158 — 281 — 27650 259.— 9150 150 — 19-75 441 — 88 25 78-73 — 559 28 — 72-— 77"— 446 — 55 50 53 50 683 - 684-1650 — j 1660 — 670 75 67175 730— 731 — 252—: 253*— 678 — 682 — 389— — — :i6fc5 — 1695 — j 478—1 479 — ! 385—1 348 — 153 - 1132 1907 23 41 23 94 117 05 95 25 263 50 390 — 349 — 161- 11*36 1909 23 50 24 — 11725 95-40 254 25 Paznica za maj . . „ oktober Už m maj . Koruza „ maj . » n Johj UVt-8 oktober. . Er«?ktlw. Vzdržano. 7 69 746 6 52 643 6 45 552 Meteorologično poročilo. Viaina nad morjem 806*2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. *5* Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera-, tara v °C.| Vetrovi Nebo 16. 17. i* 9. zv. 7.zj. 2. pop. 739 8 738-8 735 0 13-4 100 189 brezvetr. sl. jvzhod sr. jug del. oblač. pol. oblač. sk. oblač. ■ 18. 9. sv. 7. »j. $. pop. 733 9 730 6 7343 134 126 ' 102 al. jzahod sl. jzahod sr. vzhod oblačno oblačno pol. oblač. Srednja temperatura sobote in ndelje 14*1° in 14 1*, — normale: 14 2« in 14*3#. — Mokrica v 48 urah: 2 0 mm in 2*2 mm. ± Ima Kfžfk. rojena H •transi n. naznanja v lastnem in v imenu svojih otrok Zore, Vl-*ili-■■ilr« in ^»tanlMltave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno veat, da je njen soprog, oziroma oče, gospod -.1367) dr. Robert Bežek c. kr. notar dne 17. velikega travna 1.1. ob 3. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek, dne 19 velikega travna 1903, ob 5. uri popoldne iz hiš« žalosti, Vegove ulice St 3. V Ljubljani, 17. vel. travna 1903. Tužnim srcem javljam v svojem in vseh sorodnikov imenu prijateljem in znancem žalostno vest, da je na5 nepozabni soprog, oziroma svak in stric, gospod Matija Paulič c. In kr. voj stavbeni računski ofl-cijal, lastnik vojaške in spominske kolajne in službenega križca ter posestnik hotela danes ob Vt7. uri zvečer, po dolgi mučni boiezni, v 55. letu svoje sta rosti, previden s sv zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega nepozabnega rajncega je bil v nedeljo, 17. maja, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v St Petru Sv. maša zadušnica brala se bode ob 9. uri dopoldne v tukajšnji cerkvi V S t. Petru, 15. maja 1903. V i^ii4*/a Paulle (1364) soproga. Prosi se tihega sožalja. Podpisana c. kr. notarska sbor-nica naznanja s tem, vrteč svojo častno dolžnost, da je njen mnogoletni in zasluini član, gospod dr. Rupert Bežek c. kr. notar včeraj, dne 17. maja ti, ob 3. uri sjutraj mirso v Gospodu saspal. Pogreb bode v torek, 10 maja 1903, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Vegove ulice St. 2 V Ljubljani, 18. maja 1903. €'. Ur. notarska zbornlea za 14 raaitj Mit o t M* m** M*imm*mm (1370) predsednik. Pretužnega srca naznanja to vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nas predragi soprog, oziroma oče, brat in tast, gospod Josip Galle knjigovodja danes ob 3. uri popoldne po dolgi in mučni bdlezni, previden s sv. zakramenti za umirajoč«, v 51. letu si oje starosti izdihnil svojo blago dušo. (136^) Pogreb predragega rajncsga bode v torek, dne 19 maja, ob o. uri popoludne iz hiše žalosti, Dunajska cesta St. 23, na pokopališče pri sv Krištofu. Srete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi frančiškanski V Ljubljani, 17. maja 1903 '9 ttsi/>irim . soproga. — r~ijn 4m*miimafertit9 hći. — brat — JMat-ija t-nllt' in Mttt-za .Muntlu roj tmmilv, seatri. — #><*«*- §n»l Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljnbljacr, juž kol. Proga ii Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, M nakovo, Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda;, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. on 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pu Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Moher Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob H. uri 51 m zvečer oso; : vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prag-Lipskega — Ob 8. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in pra.. nikih od 31. maja. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri o2 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega met:, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Zanuii^ Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne, ob 7 uri 10 m in 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. .: Kamnika- MeSani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 ta in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. 1) Otvoritev nove gostilne! Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da se bom z 21. majem preselil v svojo novo hišo štev. 6 v Radečah kjer bom izvrševal (1365-1 pstilničarski in mesarski obrt. Zahvaljujem se svojim cenjenim gostom in odjemalcem za dosedanjo naklonjenost t*r se priporočam še za nadaljni obisk. Postrežba bo kakor do sedaj točna in cena. po domače V9PečlinCi lini gostilničar in mesar v Radečah pri Zidanem mostu I nI I :i1 H* w m 1 Bivši sekundarij graške občne bolnice dr. SERNEC naznanja, da se je kot praktičen in zobozdravnik naselil v Celju il346.2) in da ordinuje —v „Narodnem domu" za notranje in drage bolezni: od 8 ~IO dopoludne in od V23 — Vi4 popoludne; Kot zcbczdratmiK: od 8—12 dopoludne in od 2—5 popoludne. Ob nedeljah in praznikih samo dopoludne. >:« rjH 9WW Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfeujočimi 86 vplačili. Vsak t lan ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zaTrarovalna "batn.l*csl tt ZE^rstgri. Rezervni fondi: 2S.000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovsniko-narodno upravo. (26—53) Vm pojasnil* daje: lini za sto p v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Ate-*. mas. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastmiaa in tisk „Naredne tiskarne**. 4