Malomaren odnos do narave Dandunes je mnogo razprav in nai/polnjenih dogovorov v zvezi z onesnaženostjo narave. Očitno se ne /avedamo, da smo /a tako slanje krivi sami... ¦Dru/ina odido v gozd, kjer naj bi iniela piknik. llodi mimo mnogih lepih jav, a nobeiui jim ne ugaja. Z;ikiij'.' 1'ovsod jc \^c bolno odpad-kov. pra/nih plixe\ink. p.ipnjii in drngc MCMiaac. Ko /e --koiiij obupa, komno najde proMor. ki \saj delno /adovolji njihova pm.ako\;inja. Po piknikii pa nikomur nc pride n;i ini"c li> ure^niči. mora tiuli sain pri|xmuk-i k leiiHi.čfiprav bo njego\ dclc/ lck-ir- Ija v morjc. Toda.če se milijarde ka-peli zdru/i... Ce je okolje že sedaj tako onesna- /eno, kaj bo iele /. našimi nasledniki? Kaj bodo dobili v/apuiOino, od nas? Onesnažena morja, reke, jezera, mesta, gozdpve... To ne vodi nika-mor! Iz tega stanja se ne bomo izko-pali ne / razpravnmi ne s sestanki. Poifebna je enotna akcija vseh nas, daseMaiye vsaj ne poslabša.čežene popravi. Kaj bomo siccr vdihavali? Boino hodili na i/let na gore smeti? Se bomo kopali v vodi, napeljali di-rektno v/ tovarn, kanalizacij? lcgasi nihče ne želi, naravo pa »nesnažujemo vsi pu \rsti, eni bolj drugi manj. kako dolgo? Dokler ne iiniiiino \sega, kar nam je narava luko radodarno ponudila, uničila pa člotekota neumnosf. neodgovornosl inohjt^lnosl.' Cuvajrao naravo, do-kler imamo še kaj čuvati! VALERIJA AŽMAN OŠ VIDF. PREGARC