^T lEHlDDD Spor med fašisti in Csrkvijo. Ni še pnišlo do poravnave spora. Fašiamu ni ;do tega, da bi pcpustil v vprašanju ka'toliških mladinskih organizacij, papež pa popustiti ne more, ker se ne more odpovedati vzgojni pravici in dolžnosti katoliške Cerkve. Napetost se je sicer na zunaj nekoliko pomirila, na znotraj pa traja naprej. Številnim izjavam sv. Očeta sose pridrtižili italijanski škofje raznih krajev, ki so izdali o tej stvari pastirske liste. Znamenit je pastirski list škofa mesta Ostie, dekana kardinalskeiga zbora kardinala Granito di Belmonte. V njem razpravlja ta veleugledni cerkveni knez o razpustu katoliških društev ter dostavlja ta-le poziv katoliški mladini: »Imeli ste, dragi mladeniči, društva, v katerih ste se učili Ijubezni do vere, do do-movine, do resnice in pravice, pa do junaštva. Medsebojni dobri zglsdi so vas spodbujali k plemeniti tekmi v dobrem. Vršili ste z eno bes&do katoliški apostolat v čast božjo in v resnični blagor države. To vaše poslanstvo ne sme prenehati zaradi nesreče, ki je zadela vaša društva! Vsak naj ostane na svojo odgovornost kot dober katoličan na svojem mestu, ki je danes bolj kot kedaj častno mesto. Zakaj zdaj ste katoliški apostoli v najpopolnejšem pmenu besede, ker vas je po božji previdnosti dosegla usoda, da živite življenje ponižanja, preganjanja in junašliih žrtev. Pomnite, da se zlato ne izčisti drugače kakor v ognju in da mramor ne dobi plemenite oblike, ako ga ne obtolčejo s kladivom in dolbejo z dletom.« Ta poslanica d&kana kardinalskega zbora je napravila po vsej Italijd velik vtis. Fašisti v I.aliji so razp-ustili predvseim vsa mladinska društva, ki ne spadajo k fašistiCni organizaciji. Društva za može in žene niso razpuščena, ,v nekaterih pokrajinah pa jib je vendar zadela ista usoda. To velja predivsem za slovenske in hrvatske kraje. ,V Trstu so celo zaprli uglcdni salezijanski zavod pri sv. Jakobu, potem pa so ga zopet odprli. Razipuščene so tudi nekatere slovenske Marijine družbe, boclisi v Trstu bodisi na deželi. Mussoliiil je siabo razpoložea proti kafoliški Cerkvi zlasti od časa, ko &o izdali jugoslovanski škofje svoje znano pastirsko pismo o preganjanju Sloveoicev in Hrvatov v Italiji. Mussolini je tal_rat napel v&e.sile, da bi sv. Stolica bila kaj ukrenila ^roti temu pismu, ki je vzbudilo po celem svetu veliko zanimanje. Ker sv. Oče ni hotei in tudi ni mogel ustreči nujni Mussolinijevi želji, je bil poslednija hudo razkačen. Od takrat ni hotel več sprejeti papeže,vega poslanika pri Kvirinalu. FašistKfto besnenje proti katoliškim mladinskim organizacijam po vsej Italiji pa je do'seglo nasprotno od tega, kar so fašisti želeli: pokazalo je vsemu svetu, kako prav &o imeli jugoslovanski škofje s svojim protestom proti preganjanju katoliških Slovencev in Hrvatov v Italiji. Zvonovi sv. Petra v Rimu dobijo — električni pogon. Cerkev sv. Petra v Rimu sicer nima tako velikih zvonov, kakor nekatere cerkve v drugih pokrajinah, zlasti v Nemčiji, pa tudi v našib krajih. Pa vendar &o tudi njeni zvonovi primeroma veliki, največji izmed 6 zvonov meri v premeru 2.32 metra. V Rimu se zvoni ne z majanjem in nihanjem zvonov, marveč s pritrkovanjem. Zdaj pa izdeluje neka tvrdka na Nemškem električno napravo za zvonenje ter .» bo poklonila cerkvi sv, Petra v Rimu. španska vlada je izgnala, kakor smo že zadnjič poiročali, španskega primasa, nadškofa kardinala Segura. Izgovarja se s tem, čeS, da je kardinal pri- staš kralja. Resnica pa je ta, da je kar- dinal, še preden je odpotoval v Rim, izdal poslanico vernikom, v kateri izjavlja, da je sicer osebno pristaš kralja, vendar pa opominja vernike, naj se pokorijo zakoniti oblasti. Ko se je vrnil iz Rima, ga je vlada izgnala iz Španije. To je delo framasonov in tudi socialistov, ki po<dpirajo vsak korak framasonov proti katoliški Cerkvi.