Stcv. O. Ljubljana, meseca junija 1887. Tečaj V.
Blmtiikt
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
------K--
Izhaja Vlaki metre enkrat in »e. pošilja uilnm hrezplafnn; neudom za t gld. 30 kr. na leto. lnnerati in priloge račnnijo *« po najnižji ceni. — Letnina za tule znaša nama 1 gld.
Obseg: Sredstvo, s katerim se roj (panj) prisili k rojenji. — Mravlje, sovražniki čebel. — .Sadnemu drevju koristne živali. (Konec) — Sadjarstvo ali ovočarstvo. — Naši dopisi. — Inserat.
Sredstvo, s katerim se roj (panj) prisili k rojenji.
Sitno in zelo težavno je že vsako čakanje samo ob sebi, in ravno tako tudi za čebelarja čakanje na rojenje, še posebno, če čebele v takem časti rojijo, ko čebelar nima časa čakati na roja, kar jo posebno pri onih v navadi, ki le poleg druzega dela za kratek čas čebelarijo, in nimajo priložnosti čakati na čas, kedaj bi se roju poljubilo zapustiti panj in se za kratek čas ter za radovanje veselo zasukati po zraku in vrhu tega še morebiti bližnjo okolieo zapustiti in se v daljavo preseliti, ter na ta način žalostnemu čebelarju pete (če jih čebele sploh kaj imajo?) pokazati.
Znamenja, da panj hoče rojiti so naslednja: Vse satovje (delo) je z medom in zalego napolnjeno, vsi satovi so prav dobro in gosto s čebelami nasuti, (kakor se navadno govori: panjovi imajo obilo muli). Troti letajo in vsa ostala trotova zalega je pokrita. Matične celice so nastavljene in nekatere že tudi zadelane. Pridnost čebel navidezno poneha in čebele ob lepem vremenu pred panjem tiče ali še celo od panjove brade v podobi roja vise. Ako so vsa ta znamenja v panju, tako roj pri lepem vremenu roji. Trenutek, ravno kedaj da roj pri lepem dnevu iz panju izleti, je skoro nemogoče naprej vedeti. Prvič navadno izleti med uro dopoludne do 2. k večjem 3. ure popoludne. Drugi roji so bolj pridni ali pa bolj počasni. Ti zjutraj že okoli 8. ure izlete ali pa še le proti 5. uri popoludne pričnejo veseli ples. Prvič je pa glede vremena zelo občutljiv. Vsak majhen vetrič mu je neljub in rajše v panju ostane, kakor tla bi v vetru rojil. Tako se lahko zgodi, da čebele rojenje celo opusti in matične pisk rice pokončajo.
Da se pa tem okolnostim, sitnostim iu nevarnostim izognemo, piše nam nek skušen čebelar sledeče:
Večkrat sem mislil na to, ko Iii vendar kdo vedel za kako sredstvo, s katerim bi se čebelam (roju) dal nagon, tla bi zapustile panj iu sicer takrat, kadar je komu prilično, iu kadar ima čas, pa vedno ostal sem brez dobrega sveta. Sploh je mnenje, tla roj le. takrat izleti, ko so matične celice že zadelane; vendar so mi iz mojo skušnje znani slučaji, ko so roji rojili iz takih panjov v katerih ni bilo pokritih
matičnih piskricov, črvički so bili sicer notri, pa se komaj tri dni stari, v treh slučajih so mi prviči v takih okolnostili pobegnili v daljavo.
Tukaj hočem samo ta le slučaj navesti: I'red nekaj leti in siccr prav lepega dne. pregledujem neki panj, o katerem sem vedel, da hoče rojiti; prepričati sem se hotel, ima li že matične celice zadelane, jaz sem moral iti isti dan v polje iu zelo neljubo hi mi bilo, če bi roj brez mojo uazočnosti izletel. Pri tem preiskovanji sem pa našel samo nepokrite matične piskrico se še prav majhnimi črvički. .Mislil sem, da smem brez skrbi podati se v polje. Odrinem v resnici ter so v poldrugi uri domov vrnem. Ko domov pridem se mi sporoči, da so čebele rojile, se ua bližnje drevo vsedle iu kmalo potem v daljavo odrinile. Kit k čebelnjaku pridem, vidim, da je vse to istimi. Panj, katerega sem popred preiskoval, jo rojil. (Povedati pa moram, da sem vsled večje natančnosti z dimom preiskoval.) Zdajci začnem še le misliti, kaj je čebelam povod dalo, da so tako hitro po preiskovanji rojile. Pri tem premišljevanji prišel sem do tega, da je bilo skoro gotovo kadeujc z dimom dalo povod, da so čebelo rojile. Vlansko leto sem nalašč v ta namen pokadil panj, o katerem sem bil prepričan, da je pripravljen za rojenje, ker videl sem notri pokrite matične celice. Pa glej, o čuda 1 V malo minutah bil je roj. Poskusil sem to še šestkrat, pa vselej so čebele rojile.
V nekem slučaju, ko je jeden paujov pel, hočem zabraniti rojenje, odprem panj in odvzamem vse kvakajoče matične celice, a kakor hitro panj na staro mesto nazaj postavim, jel se je roj iz njega valiti in starec je ostal brez vsakoršno matice, notri ni bilo nobene nastavljene matične celice več.
Zdajci, reč se da lahko razložiti. Pri večjem vznemirjenji ali kadenji se čebele do sitega uapijo medu in čebele začnejo na to predigravati iu panj navadno ua to začne rojiti in sicer kmalo na to. Ce bi kdo častitih bralcev vsled Ich vrstic hotel v tej zadevi nadaljne korake storiti, bi me izvestno jako veselilo. Radoveden sem, kakšni bodo izidi. Ako pa kdo bolj gotovo sredstvo ve povedati, naj ga v časniku obelodani in jaz mu že naprej hočem prav hvaležen biti.
Dostavek uredništva. Dragi čebelarji 1 Ker je letošnja pomlad posebno po gorenjski strani za rojenje zelo neugodna, poskusite si na ta način napravljati rojev. Ako se Vatn to posreči, imate potem naravne roje in ne prisiljeneev, katero morate daleč proč nositi, drugače se Vam lahko še kaka neprilika prigodi. Naravne roje pa lahko kar v istem čebelnjaku obdržite iu postavite. V zadnji naši številki ji* gospod Rozman priporočal nek način si napravljati umetnih rojev, pa njegovo prirejevanje umetnih rojev se more izvrševati le pri panjih s premakljivim delom. Ker imate skori vsi še stare panjove, Vam način g. Rozmana ne more biti v porabo. Tudi ga g. dopisnik Izza Mžaklje v denašujem dopisu ne pohvali posebno. Toda vsak ima svoj prav. Verjamemo sicer, da ima g. Rozman z njegovo metodo srečo, a boljše bo skoro gotovo to, kar je v spredaj povedanem članku povedanega. Poskusite torej na ta način, ker tako si tudi pri starih panjovih lahko pomagate, ter se rešite sitnega čakanja in morebiti še. kake rojeve izgube, bodi si žo potem, da je roj všel, ali pa da je rojenje opustil in matične celice, podrl. V tako neugodni pomladi, kakor je ravno letos, je res sicer vse jedno, ali imatno kaj več rojev ali ne, ker mora vedno škaf ropotati. Ne vemo, kaj bo.
Mravlje, sovražniki čebel.
Siten mrčes s» brez dvombo mravlje. Ne da bi bila škoda, ktero mravlje naredi), v resnici tako velika, pa da so tako predrzne, da se v panju ali v čebelnjaku vgujezdijo, ter da se z njih trduvratuostjii vsem poskušanim sredstvom le posmehujejo, napravljajo čebelarju vsckako marsikatero nevoljo. Z njih priročnostjo in hitrostjo, s katero v nedohodne špranje iu razpoke v strahu pred smrtjo in pokončanjem zbeži) iu poskrijejo, se vendar ne smejo prištevati k čebelni m škodljivcem , a k čeheinim iiadlcžncžein jih pa vendar smemo brez greha prištevati. Kazni poskusi, ki so se proti tem sovražniku napravili, se niso posebno dobro spo-ncsli. Nek inoj znanec iu čebelar napravil je, da bi se obranil sitnim iu radovednim mravljam, okoli stebrov, ua katerih je. čebelnjak stal, pločevinasta (plohovmita) koritca, v katere je vode milil, in mravljam uadaljna ohiskauja čebel zabranil. To je bilo sicer dobro, a kaj pomaga, ko so se pa male posodice vsled velike gorkoto hitro posušile, iu mravlje imele so zopet prost uliod, le črez koritca so morale laziti, toliko daljšo pot so imele, toda kaj pa ta ovink mravljo opovira, ker je tako hitra. Ako so bile pa posode polne vode, so je primerilo, da so se čebele od vetra notri zagnane, utapljale in škoda je bila tako ali tako. Zopet drugi delajo okoli stebrov s kredo široke ali debele črte. meneč, da mravlje ne bodo črez njo lezle; pa to je toliko, kot nič. So še drugi, ki mravlje preganjajo s tobakom, pepelom, apnom iu z drugimi smetmi, katere okrog potresajo. Še na več družili načinov poskušajo čebelarji pregnati nadležne mravlje, pa vedno le z malini vspehom.
Pred nekaj leti je nek g. dopisnik omenil v „slov. čebelarju in sadjerqjcu", da je mravlje s tem pregnal, da je vse v medeni lonec polovil. Tukaj naj pa sledi način, kako se mravlje hitro in gotovo preženejo. Ta nadležni mrčeš ima od svojega gnjezda na vse strani napeljane steze iu ceste, po katerih se sprehaja iu nosi svoje tovore, .ledno tako cesto ima skoro gotovo tudi k čebelnjaku. Čebelar naj opazuje od kod prihajajo iu kmalo bo dobil pot, po katerej hodijo, kakor nekdanji vozniki po velikih cestah. Sledeč tej poti naj preiskuje, kje je mravljino gnjezdo — mravljišče. Ko to dobi, vzame uaj posodico kamnenega olja (petroleja) in začno naj pri čebelnjaku po poti tekajočih mravljah polijati olje, ter jim tako slediti pa vedno po malem kropiti do mravljišča. Do gnjezda dospevši, naj še dobri ostanek olja polije po kupil in mravlje so zadnjikrat lizale sladki med. To sredstvo je ceno in gotovo. — Sedaj, ko ravno govorim o petroleji, kot zatiralcu mrčesa naj še dostavim, kar pa sicer 110 spada v čebelarijo iu ne sadjerejo ampak v tičarijo. Prigodi se. da ptiči dobe uši, kako ta mrčes pregnali, je že marsikdo mislil, pa je ti i mogel pogoditi. Stvar je pa lahka in brez posebnih stroškov. Tičnica ali gajbica naj se dobro prezrači, potem pa s petrolejem povsod pomaže ali oblije. Tako polita gajbica se ilene 11a zrak, da se prezrači iu posuši, kar se hitro zgodi in tičje uši zginejo. Morebiti bi se tudi pri kokoših to obneslo, poskusiti bi bilo treba.
P. Ph. K.
Sadnemu drevju koristne živali,
(Konec.)
Kjer je veliko ptic, tam je malo goseuc iu drugih sadju škodljivih mrčesov. Ptice ti naklonijo obilno pridelka, ptico odgojujejo zdravo krepko drevje! In trudni
ti*

popotnik, ki so hode v spanji in hladni senci odpočil od dolzega pota. li bodo vedel gorko hvalo in zahvalo! Zatorej, sadjorejcc, skrbi za to, da se li ohranijo in množijo ptice na tvojem sadnem vrtu!
Veliko, najkoristnejših ptic kakor škorec, ščinkovci, seniee. brzgloz, čopasti odäp, pastaričiee i. t. d. si navadno delajo gnjezda le v votlih drevesnih steblih ali pa vejah. Kjer se taka votla drevesa nahajajo, in kjer je dovolj škodljivih mrčesov, tam se vgnjezdijo tudi omenjeno najkoristnejše ptico.
Ako pa takih drevesnih dupclj v sadnem vrtu pomaiijkuje, mora sadji-reji-e skrbeti za to, da preskrbi svojim uajvečiin dobrotnicam potrebno stanovanje, ter jih privabi na svoj sadni vrt, da mu pokončajo škodljive mrčoso iu gosenice. To se pa zgodi s tem, da jim nastavlja umetne valivue. Valivnice naj se pripravijo tuko-lc: Votla drevesna debla ali veje, v poljubuej dolžini, ud enega do dveh črevljev, ('/,—4/a "0 80 z žago odrežejo, od znotraj lepo očedijo, na obeh konceh z dilcami zabijejo, potem se pa na primernem kraji iu po ptičjej velikosti primerno široka luknja izreže, skoz katero ptice vun in noter letajo. Pred luknjo se zabije majhna ]>alčiea, klinee ali pa deščica, na katero se ptica lehko v sede. Na zgornjem Avstri-janskem, kjer se zelo mnogo s sadjerejo bavijo, nahaja se skoraj na vsakem drevesnem vrtu več valivnih tružic za škorce. Te tružice imajo 4 do <5 sten narejenih iz deščic in tla; so 1 do 1'/« črevlja (551—4i! cm) visoke, okoli t» palcev (15 cm) široke, ter imajo od zgorej strešico, ki varuje, da dež v tružico ne more. Kake dve tretjini na visoko ali pa še više se izreže luknja, kjer ptico noter iu vun letajo, pred luknjo se zabije majhna palčica ali deščica, da se ptica lehko vsedo.
Vse take valivnice morajo biti od zunaj temne barvo; tedaj naj sc zbijejo že iz takih dilic, ali pa pobarvajo s primerno barvo, ali pa ovijejo z drevesno skorjo. Postavijo naj se med veje, bolj v zatišje iu privežejo na steblo.
Ptice bodo rade valile in gnjezdile v takih valivnicah, sadjerejec bode pa obvarovan svojih uajvečih sovražnikov.	F. K.
-X-
Sadjarstvo ali ovočarstvo
imenuje se pred iiedavnim časom v Rudolfovem (Novomestu) natisnjena knjiga. To knjigo spisal je marljivi g. Rihard Dolenc, vodja deželno vinarske, sadjarsko iu poljedelske šole na Grmu poleg Rudolfovega. Tiskal iu založil jo je 1. Krajec.
Sedaj je izšel prvi del in temu sledita še dva. Kakor g. pisatelj v predgovoru pove, je spisal to knjižico z namenom, da se naše sadjarstvo povzdigne, da se vstauove in vzdrže osobito po naši deželi dobro vredjene drevesnice ljudskih šol.
Prvi del tiskan v veliki osmerki obseza 71 strani. Glavni obseg tega dela je:
Navod k umnemu izgojevauju lepega, krepkega sadnega drevja, s posebnim o z i r o m na osnovo, v r e d i t e v in oskrbovanje drevesnic ljudskih šol.
Vse to gradivo je, kakor smo knjigo ob hitrem pregledali, razdeljeno v pel poglavij, in ta zopet, izvzemši prvega, v več oddelkov. V prvem poglavji nam g. vodja podaje: Nekaj o sadje rej i sploh. Drugo poglavje obseza: O pom-nožitvi sadje rodečih rastlin. Tretje poglavje pa precej obširno razpravlja: U daljnem ravnanju z dobljenimi divjakci, stratificiranim, pa nov
s c> j a 1 u i c o ji o s o j a n i m m e m o n o m i u s potaknenci v drevesnic i. Četrto poglavje pa nam pripoveduje in predstavlja: V z g o j e v a n j e p r i ti i k o ve g a drevja.
V petem in zadnjem poglavji te knjige pa je razloženo: Z a drevesnice najbolj priporočljivo sorto ali vrste sadnega drevja.
To je olisog prvega dela, ki je tiskan na ličnem papirji ter s prijetnim tiskom. Zaradi premalo časa nismo mogli knjige bolj natanko pregledati, zato hočemo ob priložnosti kaj več o tej knjigi spregovoriti.
Knjigi priilejani' so tri pole podob. Prva tabla nam kaže razno sadjarsko orodje, ter razne načine cepijo van ja ali požlnhtnciija. Druga talila pa lično in natanko kaže, kako naj se drevesnica uredi, da bo imela lepo obliko, ter da laglje svoj namen doseže. Bes jo, da so ne more vse natanko izvršiti, kakor kaže načrt, a doloma ali večinoma bi se že doseglo. Pri napravi šolskih drevesnic so tri glavne težave, namreč: Denar, kajti šolske občine tako vedno prosijo podpor, drugič ni priličnega sveta iu tretjič, če je priličen prostor, je pa morebiti gospodar dotičnega sveta trd in svojeglaven, da ga prodati noče. Lahko je vso narediti, ter lopo šolsko drevesnico napraviti, ako ni nobene zgor imenovanih zaprek. Tretja tabla pa prav razvidno kaže, kako jo treba drevje umno obrezovati. Da se podobe na spredaj navedeno berilo naslanjajo iu ozirajo, je razvidno. Podobe so prav lepe in čedne.
Kolikor se pri prvem pogledu in hitrem pregledu mora soditi, je knjiga dobro iu umno sestavljena, kar g. pisatelju veliko čast dela.
Drugi del te knjige bode obsezal: U oskrbovanju sadnega drevja na stalnem mestu, in tretji: U najkoristnejši porabi sadja in o sadju škodljivih mrčes i h.
--x-
Naši dopisi.
Izza MkMjt. V zadnjem dopisu sem so hudoval nad majuikom, pa ne zastonj. Moji grožnji, da ga bomo v „črno bukve" zapisali, se je le posmehoval, ter se proti koncu začel prav čudno obnašati. V jednem dnevu je bilo večkrat lopo jasno a kmalo zopet vse oblačno. Prave toplote nam majnik ni dal uživati, vsaj som Vam zadnjič pravil, da jo za nameček na pusti hladni dež še dodal nekaj snega. Menili smo v prvem hipu, da bo sneg na polji več škode napravil, a sedaj se vidi, da je bilo takrat vse bolj grozno videti, kakor je pa bila resnica. Krompir in tnršica sta si zopet opomogla in sedaj po sv. Telesu še precej dobro kažeta. Drugače je pri drevjil Tain je pa škoda večja in znatnejša. Mali sadki, ali kakor jim pri nas pravijo: gol j en ci, odpadajo iz dreves, da jih je kar gosto spodaj. Ce bo to še malo časa trajalo, bo letošnjo jesen prav malo sadja. Žlahtnih lirušek že tako ne bo veliko, če pa še ti goljcnci odpadejo, jih pa ne bo nič.
Kakor se sadjorojo, tako je tudi s čebelorejo. Čebelo niso rojile skoro nič v majuiku, še le junij nas je nekoliko pri malem oknu pogledal, pa še to nič ui. Panjovi polni, matice založene, roja pa ni na dan. Kaj pa je početi, da si rojev dobimo?*) Poskusil sein z dvema panjovoma, kakor je v zadnjem listu nasvetoval g. L«1!. Rozman, pa se mi ni posebno dobro sponeslo. Rojema sem, misleč, da bodo čebelo šo iz starcev tja letelo, le malo čebel dal, pa glej je resnice, starca za štiri
*) ltorito prvi članek danainjega lista iu poskusite na ta način.
panjove oddaljena. bila sta kmalu skoro prazna in roja toliko močna, da som so kar čudil. V dveh dneh pregledam roja in pri onem ne morem na noben način dobiti matice. Dam mu sat , na katerem jo bilo več vloženih a žo pokritih matic in panj je bil dober. To delal sem zjutraj. Ko o enajsti uri pred čebelnjak pridem, dobim pred njim sedečo matico iu okrog nje nekoliko čobel. Hitro jo zaprem v matično hišico in postavim poskušajoč, kateremu bi bila všla, pred žrelo; pa nobeden so ni zmenil za njo. lo tisti panj, katerega sem pred pregledoval (namreč umetni roj) jo jo nekoliko bolj prijazno sprejel. Postavim 11111 tedaj kar zaprto matico v panj in drugo jutro tudi izpustim. A kaj so zgodi? Ta dan jo pa proti poldnevu rojil nek drug panj, ter so roj naselil ua bližjo čošpljo. Jaz vzamem panj in grem panj vsaditi ali vgrebsti. Komaj ga imam šo lo polovico v panju (sedel jo zelo nepripravno), kar se začne iz panju, kateremu sem zjutraj matico spustil, roj drstili, da je bilo veselje. Jaz hitim prejšnji roj spraviti v panj, da so ne zmeša z novim. Iu v resnici, drugi roj se je zopet tja vsedel. Od kod neki to, da jo roj v toku štirih dui že zopet roja dal V Popred omenjeni umetni roj djal som v panj iu mu prostor le majhen pustil, da bi se zalega ue prehladila. Ker so pa čebelo od starca, ki je pač preblizo prejšnjega mesta stal. k roju letele, napolnil so jo panj iu roju manjkalo jo prostora. Vležeue matico so tudi že začele škrabljati in kaj je poleni stara hotela, iti jo morala po svetu.
Pretočeno leto jo bilo za čebelarijo slabo in to glede rojev, a letošnjo utegne biti še slabejc. Pomislite malo od 14 starcev imeti lo 11 rojev iu v tem času, jo pa vendar malo prehud udarec, pa šo oil teh 11 rojev sta si šla dva druzega gospodarja iskat. Ne vem, kaj sem so jima zameril. Morebiti jo bila dežica premajhna. ali pa sem se jima jaz presiten zdol. No bom jima posebno zamoril, vsaj me še ti dovolj križajo, kor jih moram v najboljši pomladni paši krmiti. Jaz le boljših časov čakam, kedar pridejo, Vam žo zopet pišem.	—ij—.
Iz Hruška pod Ljubljano. V listu od niosoca aprila jo bilo izza Mžaklje neljubo sporočeno, da se bo letos zarad neugodnega marca rojenje čebel na pozno zavleklo ali še celo prvce vničilo. Pa kar jo marc spridel in ugonobil, jo goljufivi april nepričakovano na dobro popravil. Z vesoljem naznanim, da mi jo od štirih plemenjakov eden uže 3. maja lepega prvca dal, in zopet drugi pa 11. t. m. Do 15. so vsi štirji starci odrojili ter do 22. t. ni. devet rojev dali, od katerih so jo eden spridel. Pričakujem še kako tri roje iu upam, da bodo tudi prvci šo vnuke dali, ako bo ugodno vreme in dobra paša. Viani so bile hvala Hogu zelo dobro čebele; Hog daj, da bi bili tudi letos čebelarji razvosoljoui, da bi se s prejšnimi slabimi letnami malo poravnalo. Hog pomozil	Klinar.
Iz Klopic na Koroškem, meseca maja. Jaz, koroški Slovenec, predrznem so zopet Vam nekaj o našej čebeloreji poročati, a ker imate pri Vas žo tako dobro, da izvrstne pisatelje, ki v Vaš cenjeni list tako lično pisati znajo, mislim, da imate dopisov na izbiro in da se Vam, g. urednik, gotovo ne bo ljubilo mojega, kateri preveč poprave potrebuje in kor ne obseza kake posebnosti, natisniti v Vaš cenjeni list, pa vsaj ga lahko zamolčilo.
Kakor je razvidno iz dopisov v „slov. čebelarji in sadjcrcjci", posebno v listih za meseca svečan in sušeč, ste pri Vas glodo čebeloreje veliko na boljem, mimo nas Korošcev. Onih znamenj pri panjovih, kakoršna je. Vaš dopisnik žo tako zgodaj poročal, mi ob torn času šo no pomnimo. Novo satovje, trotova zalega zadelana iu izleženi trotje, to bilo bi pri nas ob torn času nekaj posebno nenavadnega, ker pri
»us imamo bolj pozno spomlad. Pri nas v sredi dežele (ravnine) nij blizo planin, zato so tudi ne nahajata telob iu zgodnje, vrsje, ki čebelam zgodnje pašo dajeta, vsled tega takih znamenj pri nas tako zgodaj ni pričakovati.
Pa kljub vsem vremenskim nezgodam, kakor snegovja sredi aprila in od tod naprej vodnega vetra smo zdaj s čebelami popolnoma zadovoljni. Borovnica, katere so v tukajšnji okolici prav obilo nahaja, dalje črešnjo in drugo sadno drevje, vse lo dajalo je dobro pašo, tako, da so si tudi slaheji panjovi opomogli in si zgradili preeej novega satovja; močneji pa so že pripravljeni k rojenji. Moj sosed na črnem gradu (Neudenstein) pa je imel žo 2. maja dva roja. Sc vö, da se Vam to ne bo nič nenavadnega dozdevalo, ker pri Vas imate, če je le količkanj ugodna pomlad, skoro vsako leto ob tem času prve roje, a pri nas, moram reči, je pa to zelo redka prikazen. J)a je bil pa tako zgodenj roj, k temu pripomogla je zgodnja paša ua obširnem grajskem logu, ki se razprostira ob levem bregu Drave. Naša vas klopicc (lišiiik) je pa nekoliko višje in naše čebele, ki gredo v imenovani log ua pašo v obilnem številu poginejo in panjovi tako precej ljudstva pogubo. Na ta način se pri nas prvi roji zelo pridržujejo in zakasue.
V petek 15. majuika pa jo nastopilo deževno vreme iu naše čebelice sedaj praznujejo. Potrebno, silno potrebno je že bilo dežja, ker veter je zelo presušil popred napojeno zemljo. Ako so kmalo zvedri in gorko vreme nastopi, imele bodo čebelice ua travnikih bogato pašo.
Ker me toliko priporočani novi ali dzicrdzonov panj zanimiva, slavno uredništvo iiljuduo prosim, Iii mi li ne hoteli naznaniti, kje se tak pravi izvirni panj dobi in za kako ceno? Prosim!
Naj ne bo odveč, če tudi o sadjereji nekaj besed pregovorim.
Lansko leto se sine, kakor drugod, tudi pri nas imenovati bogato sadno leto. Čeravno je spomladi le bolj redko cvetelo, a to malo je na drevji ostalo ter ni odpadlo. Sad razvil se je do neke posebne debelosti. Pri nas se večina sadja vporabi za mošt; vlansko sadje bilo je le bolj vodeno, imelo je le malo sladkorja, zato je pa tudi mošt pri vrenji le malo alkohola imel.
Letos cveti sadje za polovico obilnejc, če bodo tudi prihodnje okolščine ugodne, smemo se nadjati bogate letine zastran sadja.
Naj slavno uredništvo ne žalim, ako stavim še neko vprašanje za svet:
Jaz imam neko sadjarsko knjigo, toda je nemška in že precej stara, spisal jo je Janez Gottlieb Gruner, učitelj v Mednici v Šleziji, natisnjena je bilo v Lipskein leta 1831. V tej knjigi se nahaja med jako obširnim naukom o sadjereji sledeči način, kako iz semena izrediti žlahtno drevo, brez da bi ga bilo treba cepiti. Žlahtna mladika naj se cepi na divjakovo deblo v drevesnici, toda tako globoko in tako blizo korenin, kolikor blizo je mogoče. Če se je posrečilo, da se je žlahtna mladika prijela in močno pognala, se črez eno leto, ako je le slabo pognala, pa še le v drugem letu izkoplje iz drevesnice in presadi na drugo mesto, pa tako globoko, da pride cepljeno mesto narmanje 5 palcev ali 1 dm pod zemljo: če je pa zemlja plitva, iu se ne more tako globoko vsaditi, naj se pa toliko prsti okrog debla nasilje, ((pomniti je treba, da naj bo ta prst dobra in rodovitna. Tako vsajena ali zasuta žlahtna mladika bo kmalu zredila svoje lastne drobne koreninice in črez dve leti bo drevesce že precej odrastlo. Tedaj naj se preiskuje, če je izrodila ali pognala žlahtna mladika že toliko lastnih korenin, da bi s temi mogla izhajati, potegne se drevesce vdrugič iz zemlje iu se staro divjakovo deblo popolnoma iu skrbno odreže
in sieer prav blizo novih koreninic, tako, tla ml divjaka prav nič /raven ne ostane. Zdaj se zopet pravilno vsatli in siser spomladi, a se boljo pozno v jeseni.
Tako vsajeno drevesce naj bo sedaj samo sebi prepuščeno, tla se razvije do močnega drevesa iu začne sati roditi. Sad tacega drevesa pa ni le samo požlahtnjen iu nima samo tiste lastnosti kot sati onega drevesa, od katerega sc je vzela žlahtna mladika (cepič) ampak tu.li seme (pečki) je požlahtneno. Drevesce, ki iz takih pečok izraste, ima tudi korenine požlahtnjenc iu se sploh nič divjega pri njem ne nahaja. Ako se seme tacega drevesa vseje, se ravno taka žlahtna drevesa izretle, kakor so ona, oil katerih seje seme dobilo. Tu je pa zopet treba opomniti, tla se taka drevesca ne smejo blizo divjakov saditi, drugače 1*1 se sad pri cvet j i po cvetnem prahu bližujega pa cvetečega divjaka spremenil s časoma zopet v divjega, iu ves trmi bil bi zastonj! Ali je to mogoča resnica?	Jurij HWUnr.
Dostavek uredništva. Vaš dopis, blagi gospod, nam je prav dobro došcl. Redko kedaj dobimo kako sporočilo iz bližnje Koroške, a kakor sedaj šolske razmere kažejo, bodo koroški dopisi v slovenskih časnikih še bolj redki. Toda upajmo, da se vse na bolje obrne. Izgovarjate se, da slabo pišete, a reči moramo, da je Vaš dopis precej dobro v slovenščini pisan. Le še večkrat nam pišite, botlemo zelo hvaležni!
Novi ali dzierdzonov panj dobite lahko pri našem društvu za malo ceno 1 gld.
ti lede Grunerjeve metode pri cepljenji ali prav za prav sejanji sadnih dreves, pa uredništvo iz lastne skušnje ne ve. tedaj tudi ne more gotove resnice povedati, morebiti se kateri drugih gg. udov in izkušenih sadjerejcev oglasi iu to reč iz lastne skušnje, potrdi ali ne. Mogoče je in tudi ui. Da drevo svojo plemenitost tudi v semenu obdrži, je vrjetno, ker pri dotičnem drevesu ui nikakoršnega ostanka oil divjaka, sama plemenitost se res težko na slabo stran obrne. Da morajo pa taka drevesa, ki so nizko ali prav v zemlji cepljena iu pri katerih tudi žlahtni del korenine požene, boljše seme obroditi, je pa razvidno iz tega, da tudi vsi divjaki ena-oega sadu ne obrode, temveč, eni boljšega, drugi slabejšega.
Naznanilo.
v
Čebelarjem, ki imajo satuike v. okvirji priporoča podpisani lipove remeljce za satnike, in sicer navadne (i mm debele in 2G m m široke 100 pedolžnih metrov po 1 gld. 30 kr.; če pa kedo drugačno mero želji, tudi rad urežern.
Za prijatelje izrezovanja z peresno pilo (Laubsäge) imam tudi ure-zane funirje z orehovega, javorovega, hrušovega in drnzega lepega lesa po 4 in 7 ram debele po nizki ceni; pošilja se po pošti iu železnici.
Jakob Žumer Bled — Gorje.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jane % Modic, društveni predsednik.
Lutolu „Čnbeltriikega in aailjiiiejakr-ga drii.Hva x» Kraiijakn". Nallanlla Kli-in In Knvačv I.JulilJaiil.