AKTUALNO
Nova skupnost za
uresničitev starih
pričakovanj
Lahko zapišemo, da se je delo iniciativne-ga odbora za ustanovitev samoupravne stano-vanjske skupnosti občine Ljubljana-Siška pri-bližalo uspešnemu zaključkir. v petek, 18. oktobra 1974 je prišlo na podpis samouprav-nega sporazuma o ustanovitvi te interesne skupnosti več kot 75 % vseh ustanoviteljev. Od 179 delovnih organizacij in temeljnih organi-zacij združenega dela naše občine je sporazum podpisalo 135 upravičencev. Zbrane poobla-ščene podpisovalce je najprej pozdravil pred-sednik iniciativnega odbora tov. Slavko Kruš-nik, daljši nagovor o pomenu tega podpisova-nja pa je imel predsednik občinske konferen-ce SZDL tov. Stanko Hvale.
Izredni odziv ustanoviteljev (večina za-mudnikov je sporazum podpisala v naslednjih dneh) dokazuje, da delovni ljudje v združe-nem delu pripisujejo ustanovitvi te skupnosti velik pomen. Po sprejemu obeh novih ustav je vpliv države izločen še s področja stano-vanjskega gospodarstva, kjer se — tako kot še marsikje drugje — uveljavlja kot nosilec do-gajanj delavski razred prek svojih delegatov, stanovalci V krajevni skupnosti prek svojih delegatov in drugi prizadeti družbeni dejav-niki. Lahko smo prepričani, da bodo delavci-delegati uspešno upravljali z družbenim bo-gastvom — družbenim stanovanjskim fondom, ki je že zdaj skoraj ves združen v samouprav-ni skupnosti.
Samoupravni sporazum je bil v javni raz-pravi od letošnjega junija in ni doživel kakih bistvenih kritik ali pripomb. Edina bistvena sprememba, ki jo je iniciativni odbor vnesel v določila sporazuma, se nanaša na formira-iije treh samoupravnih enot za gradnjo sta-novanj, za družbeno pomoč in gospodarjenje s stanovanji. V javni razpravi se je namreč izkristaliziralo stališče, da formiranje samo-upravnih enot, ki bi bile tudi pravne osebe, ne bi bilo povsem v duhu z novo ustavo, pa tudi enotna stanovanjska politika, ki jo mova zagotoviti prav stanovanjska skupnost, ne bi bila povsem uresničljiva. Zato je prevladovalo stališče, ki so ga sprejeli tudi iniciativni od-bori drugih ljubljanskih občin, da se v ta na-men za ta področja oblikujejo trije odbori.
Skupščina samoupravne stanovanjske skup-nosti bo štela 99 članov, imela pa bo predsed-nika, izvršilni odbor, že omenjene 3 odbore s po najmanj 12 člani (toliko članov bo imela tudi delegacija za mestno stanovanjsko skup-nost), poravnalni svet in posebej izvoljen od-bor delavske kontrole; po potrebi bo skupšči-na oblikovala še druge odbore. Največje šte-Vilo delegatov bodo dali delavci v zdraženem delu (približno enega na 1000 zaposlenih), za-te/n pa stanovalci prek krajevnih skupnosti (na 2000 stanovalcev enega, kar je razmerje, ki ustreza vlogi in pričakovanemu vplivu de-legatov).
Pristop k samoupravnemu sporazumu po-meni seveda šele začetek dela po novih nače-lih. Konkretne obveznosti in pravice bodo urejene s pogodbami med skupnostjo in nje-nimi člani. Delovnim organizacijam bo še ved-no ostaial dosedanji delež stanovanjskega pri-spevka, s katerim bodo povsem avtonomno reševale stanovanjske probleme, ki se jim bo-do zdeli najnujnejši. Ob tem pa se bo bistve-no zmanjšala vloga nekaterih dosedanjih or-ganizacij, ki so se ukvarjale s stanovanjskim gcspodarstvom,   saj   se   bo   novoustanovljena
stanovanjska skupnost pojavljala tudi kot in-vestitor, kot naročnik novih stanovanjskih gradenj — za razliko od sedaj, ko so gradila stanovanja gradbena podjetja in druge orga-nizacije, ki so — razumljivo — iskale pri teh gradnjah za tržišče najprej svoj inteves, med-tem ko je bil interes ljudi z nerešenimi sta-novanjskimi problemi potisnjen v ozadje.
Težišče dela v zvezi z novimi gradnjami pa ne bo na nivoju občin, saj je bilo v dose-danjih razpravah dovolj jasno poudarjeno, da je Ljubljana enotno stanovanjsko območje, ki ga je treba obravnavati kot urbanistično, gradbeno in komunalno celoto. Odločitve osta-jajo v pristojnosti občinskih stanovanjskih skupnostih, kar pa ne bo oviralo načrtne in usmerjene stanovanjske graditve in politike.
Prepričani smo, da bo nova samoupravna stanovanjska skupnost uspešno upravljala no-ve in zahtevne naloge s stanovanjskega pod-ročja, predvsem v tem smislu, da bo znala pri-sluhniti potrebam tistega dela občanov, ki so bili do sedaj — kljub prizadevanjem družbe — glede tega dokaj zapostavljeni.
S. K.