# KM 0.16 НдГдшапкпБо^с Verla* «nd SchTifUeltun«: Klm&enfurt, Bljmerckrlne 13, Poatfamh 115 / BeMgapnte (Im v«raue жћИжг) monatUch RM 1 — fret Наив (elneciilleBUch RM 0.20 ZuatellgetoUhr Abbestellung'en der Zeltm^ fttr Л%а BMdifolgwiden Mooat werdea nur adutttUcb uod nur bU 96. dea laufenden Monata angenommen ** 96. __Kninburg, den 6. Mel 1948. S. Jahrgang. šieiifksorttanisationgleiter dr. Xev le tfovoril na simmoaintm uoBedaniu ^eiđksurbeUsŠkammer Geslo: leč orožja in še ш mnnicije! Ponosna bilanca proizvajalnega boja obratov. - Vozno-strojniški nadzornik Grebe Plonler der Arbeit. -13 vzornih obratov In 106 vojnih vzornih obratov odlikovanih - 206 Krlegsverdlenstkrenze I. Klasse za BetrlebsIUhrerje In delavce oboroževanja Berlin, 4. maja. Dan desetletnega obstoja Deutschen Arbeitsfronte in z njim praznik narodnega dela nemškega naroda je ravno v znamenju totalne vojne saposlitve v žarišču časa; kajti sedaj, ko je mobilizirana celokupna nemška ustvarjalna moč na način, kot ga še ni bilo, se mora izkazati, če je veliko geslo nackmal-n« in socialne ustvarjalne skupnosti prestalo svojo preskušnjo pod Leyom, ki je ustvaril veliko ustanovo fronte dela. Tako je bil veliki govor, ki ga je imel Reichs-organisatkmsleiter 30. aprila zjutraj iz dvojnega povoda na slavnostnem zasedanju Reičhsarbeitskammer v Mosaik-Sallu državne pisarne popolnoma v znamenju velikih revolucionarnih idej, ki so ustvarile pred 10 leti novo ustanovo in ravno-tako zadovoljenja, da se izkaže v času najhujše obremMiilne preskušnje. kovanje 13 nacionaleocialističnih vzornih obratov, 106 vojnih vzornih obratov in podelitev 206 Kriegsverdienstkreuzev I. Klasse BetriebsfUhrerjem in delavcem nemške oboroževalne industrije. Višek slovesnosti za novo imenovanega Pionierja der Arbeit je bil trenutek, ko so mu izročili Reičhsminister Speer, Reichs-minister Punk in Reichsorganisationsleiter dr. Ley čestitke in odlikovanje. Požigalstvo nameravano že leta 1937. Peking. 4. maja. K zračni vojni zoper oi» cilno prebivalstvo opozarja »Peking Chronicle« na Reuterjevo poročilo, da je bile takšno zračno vojskovanje nameravano že 1937, in da je začela Anglija že prej kot kak drug narod konstruirati težke bombnike za ta namen. Renter s temi priznava, da so bile priprave za ta strašen načrt storjene že leta pred izbruhom vojne. Reichsorganisationsleiter je orisal še enkrat vodilne misli, ki so določile pot Deutschen Arbeitsfronti za dosego tega cilja od prvega dne svojega obstoja: ozdravljenje nemškega človeka na predpogoju socialno in gospodarsko zagotovljene eksistence in geslo povečanja proizvajanja, v katerem se mora izražati za harmonično zaposlitev zbrana delovna energija. Kajti ta- » P i o n i e T der Arbeit« Konrad Grebe ko je rekel dr. Ley, uspehi in pripravljenost nemškega človeka do delovanja je prav edini dokaz za pravilnost naše socialne ideje. Raz ta vidik gledano, je lahko postavil Reichsorganisationsleiter z največjim zadovoljstvom preskušnjo velike ustanove pod dokaz — medtem ko so v Nemčiji svetovne vojne nemški delavci, bičani in naščuvani po Židih in malikih delavskih organizacij, stavkalo in s tem odvzeli za-slombo na fronti se hudo bojujočim vojakom, je danes celokupen nemški narod v znamenju Se vedno bolj stopnjujoče proizvajalne višine, ki zagotovi fronti vse ono, kar potrebuje. In to vkljub pomanjkanju strokovnih delavcev, vkljub temu, da je bila večina za boj sposobnih ntož potegnjena iz tovarn! Pred 25 leti stavke im sabotaže, danes pa: povečanje proizvajanja — oklepni posadi — obratno predlaganje — največja zaposlitev žensk in druge zadeve, ki povečavajo proizvodnjo. Z zahvalo Fiihrer-ju, ki je dal nastoju in razvoju Arbeits-fronte vedno ponovno močne pobude mojega idealizma, je zaključil Reichsorganisationsleiter v znamenju gesla; >Fiihrer uka-a, ubogamo Tel« Tako Je lahko Oberbefehlsleiter Marren-bach, poslovodja Deutschen Arbeitsfronte, ugotovil V svojem otvoritvenem nagovoru po bilanci proizvajalne bitke nw«k'h оћгч- tov v preteklih letih, ki ima višek v imenovanju nacionaleocialističnih vzornih obratov in Pionieren der Arbeit po Fiihr^rju, razveseljivo povečanje »vojnih vzornih obratov«, ki so se izkazali z vzorno pripravljenostjo za zaposlitev in odgovornosti si svestem izpolnjevanjem dolžnosti v vojni z največjo proizvodnjo. Cilj: Cim največji možni delovni uspeh V obširnem obračunskem poročilu je obravnaval nato der Beauftragte filr den Kriegsleistungskampf nemških obratov Oberdienstleiter dr. Hupfauer vprašanja in probleme, ki izvirajo pri tem za nemške obrate in za celokupno delavsko življenje. Nov »Pioider der Arbeit« Vzporedno s težkim vprašanjem mora iti stalno prizadevanje, da se z obratnim predlaganjem po možnosti olajša delovnemu človeku njegovo delo. Kot zgovoren primer za pravilnost te poti je pokazal dr. Hupfauer na vozno-strojniškega nadzornika Konrada Grebeja, kateri je deležen o priliki te slavnosti narodnega praznika nemškega naroda največjega počaščenja, imenovanja za Pionierja der Arbeit. Pg. Konrad Grebe se je častno postavil ob stran naših velikih nemških konstruktorjev z razvojem priprave za odkopavanje premoga, ki se je praktično obnesla. Za odkopavanje premoga je nakazal revolucionarno pot in ustvaril sredstvo, s katerim so pridobljene delovne moči, se bistveno povečava uspeh odkopavanja in se odločilno olajša težko delujočemu rudarju njegovo delo. Zajedno je naznanil dr. Hupfauer odli- Stellvertretender Gaulelier und K.-Gauobmann Thimels Deset lel Denisdie Arbeilsfronl Nemčija je nudila pred prevzemom oblasti sliko onemogle razcepljenosti. Samo na področju delovnega življenja je obstojalo 216 zvez in delavskih društev, ki so se med seboj hudo borile. Brezštevilne zveze delodajalcev in delojemalcev so povečale s svojim zadržanjem meinjavo notranje raaJbi-tosti in eo ovekovečil« m svojo Asistenco onemoglost Reicha. NajelaJbše je pa bilo, da so bile zveze privesek strank. Iz rveze politike in gospodarskih interesov je nujno nastala korupcija velikanskih izmer. Oni, ki so trpeli radi teh neznosnih razmer, so bili v vsakem pogledu delovni rojaki. Tako je bilo treba, da je NSDAP poskusila priti v obrate in se tam zasidrati. Stranka je ustanavljala NSBO (Na tionalsocialistieche Be-triebszellenorganisati-on), ki je ponesla misli in ideje stranke v obrate. Po prevzemu oblasti so zgubile zveze delodajalcev in delojemalcev svoj smisel, ker niso nuldile nobene rodovitne podlage za ustanovitev prave narodne skupnosti. Zahtevo, ki jo je stavil nacionalsocializem delodajalcem in delojemalcem, je podal Fiihrer v knjigi »Mein Kampf« zgoščeno takole: >Nacionalsocialistični delodajalec mora vedeti, da pomeni procvit nacionalnega gospodarstva njegovo lastno materialno srečo«. >NacionaIsocialistični delodajalec mora vedeti, da sta sreča in zadovolj- Relchsleiter dr. Robert Ley poidnwl Arbeitamaiden na Gorenjskem Vsi napadi bolisewilcow lavrnieni Pet tovornih ladij težko zadetih - 23 anglo-ameriških letal sestrel]enlh Oberkommando der Wehrmacht je dne 2. maja objavilo: Ob kubanskem mostišču so Sovjeti tudi včeraj poskušali z močnimi silami prodreti skozi "nemške položaje. Vsi napadi so se v težkem obrambnem boju izjalovili. Sovražne skupine, ki so se izkrcale v severnem odseku mostišča, so bile uničene. Pred kav-kaško obalo so lahke nemške pomorske sile potopile nek sovražni topniški brzi čoln. V Tuneziji je razen majhnega krajevnega bojnega delovanja potekel dan vobče mirno. Zračno orožje je v pretekli noči v vodovjih pri Benghasiju napadlo nek sovražni konvoj in težko poškodovalo pet velikih tovornih ladij. РИ sunkih zoper neko nemško oporišče na atlantski obali in v norveških vodovjih je severnoameriško zračno orožje včeraj M. .s.Vrirtiotornih,, bombnikov, brj-. tansko zračno orožje pa 12 torpednih in rušilnih letal. Mi pogrešamo eno lastno lovsko letalo. Stabsdief Lutze se je smrtno ponesrečil Berlin, 4. maja. Stabschef SA Viktor Lutze se je težko ponesrečil pri avtomobilski nesreči 1. maja popoldne na povratku s službenega potovanja v bližini Potsdama. Fiihrer, ki si je pustil takoj poročati o nesreči, je sporočil Stabschefu Viktorju Lutzeju brzojavno najboljše želje za skorajšnje okrevanje. * Berlin, 4. maja. Stabschef der SA, Viktor Lutze, je v-nedeljo zvečer v mestni bolnišnici v Potsdamu podlegel težkim poškodbam, ki jih je dobil pri avtomobilski nost njegovih delojemalcev predpogoj za eksistenco in razvoj njegove lastne gospodarske veličine«. Ker nista smela praznovati svoje poživitve niti interesna klika niti strankarski boj, je poveril Fiihrer svojega največjega idealista Reichsleiterja dr. Roberta Leya, z ustanovitvijo Deutschen Arbeitsfronte. Vsi delujoči Nemci, delodajalci in delojemalci, so bili združeni v DAF in tako je postala v smislu odloka FUhrerja viden izraz nemške narodne skupnosti. Ce danes pogledamo nazaj na v težkem mirodobnem delu dosežene uspehe, smemo upravičeno biti ponosni. »Kraft durch Freude« je bila prvi veliki urad, ki ga je ustanovila Deutsche Arbeitafront. PoKaza-li smo delujočim rojakom, da jim prinašamo res nekaj lepega, odkrili smo jim lepoto domovine in smo jim dali priliko, da so doživeli norveške fjorde kot tudi južna obrežja Sredozemskega morja. Ustanove so si sledile: lepota dela. nemška' narodna prosveta, ustanova ' proizvajalnega usposo-bljenja, športni urad, urad za potovanja in dopuste. Pospeševalo se je grajenje sta-obratni zdravniki so prišli v obra-> . fNdinllevW« aa Stnn %. — štev. 85» K/-RAWANKEN BOTE Sreda, 5. mala 194S. Tojna krivda Boosevelta ]е bila na memzaciomalen način potrjena židovski komplot aeirabiino poiasnlen USA SO Že od leta 1941. zveiane s 8ov]eti« Nesramen sleparski poskus Moskve. В • r 1 i n, 4. maja. Vojna krivda Booeevelto Je bila na eenzaclonalen način potrjena po ameriškem publicistu, ki Je v tem ozira brezdvomno kompetenten, ker Je dolga leta deloval v Moskvi in velja od tedaj dalje v USA sa iivrstnega poznavalca ameriško- sovjetskih odnosov. Ta publicist, imenom Emerace Bess je priobčil v časopisu, »Saturday Evening Post«, v katerem označuje ameriško vero, da bodo Zedinjene države nekoč gospodovale nad svetom, kot zmoto, kajti v bodoče bo odločilna Sovjetska Unija — ce zmaga nad Nemčijo. 6e zanimivejše kot ta program židovske intemaclonale je priznanje Bessa, da Je bil Roosevelt že pred Izbruhom vojne zaveznik Sovjetske unije. 2e avgusta 1941. Je spodbujal boljševike k »odporu«, t. J. na vojno proti Nemčiji in jim v ta namen dobavil vojni material. V svojih obljubah Moskvi je šel vkljub takratni »nevtralnosti« Zedinjenih driav najmanj tako daleč kot Anglija, ki J# bila že v vojni. Ta odkritja so zanimiv dokaz vojne krivde predsednika USA. Kot je Poljake ščuval h konfliktu proti Nemčiji, kot je potisnil Francijo v vojno In Angliji obljubljal vse mogoče pomoči, je konspiriral torej že 1941. z boljševiki, da uresniči veliki načrt uničevalnega toja iidovsko-plutokratičnih-boljševi&kih svetovnih zarotnikov zoper os. Krivi sklep je torej, če Se sedaj v Zedinjenih državah mislijo, da so USA same igrale v tem globalnem razračunavanju mero-dajno vlogo in da jim pripada radi njihovih bogatih sredstev, radi njihove od bojnih oporišč oddaljene in zato malo prizadete pozicije moč in pravica, da oktroira svetu po morebitni plutokratično-boljševl-Ski zmagi ameriško stoletje. V resnici je bila dodeljena bodočnost določilna funkcija židovskim žičarjem, med tem kot so njihovi zavezniki samo njihovo orodje. Zgoraj navedena kronska priča Bees nam daje za to tudi značilnt dokaze. Poroča namreč, da je vlada USA predložila večkratne predloge sa prepustitev letališč za dosego poljsko-sovjetskega mejnega dogovora in da je ameriška stran tudi zahtevala, da opusti rovarjenje komunistične In-temacionale, Stalinove pet« kolone — kot tako jo Bess izrecno označuje. Vse to so Sov-jeti gladko odklonili. Ker je vseeno zvezal usodo svoje države z ono boljševlkov, skle- nil z njimi ve6 paktov, ugodil vsem njihovim zahtevam In se je v vsakem pogledu podvrgel njihovim željam,'potrjuje ta ser-vllnost, da sam ni nič drugega kot orodje brez volje svojih židovskih nalogodajalcev. Odgovorni angleški In ameriški krogi — njihovo zadržanje je bilo telefonlčno dogovorjeno med Churchillom in Rooseveltom opravljajo bolj kot kdaj prej v vsakem ozl-ru posle Moskve. Zato postaja tudi postopanje boljševikov vedno bolj predrzno. Predsednica »Združenja poljskih domoljubov« In Izdajateljlca časopisa »Svobodna Poljska«, Vanda WasUevska, kratko odreka londonskim emigrantom upravičenost, da bi se ponašali kot zastopstvo pobeglih Poljakov. Zadev« teh bodo zastopan« samo v Moskvi, kjer naj bi se sestavila na njen, brez dvoma po Stalinu insplrlrani predlog poljska »protivlada«. Ta zahrbtni namen, ki je lansiran v »Izvestjlh« »e pa pokaže v pravi luči šele, če vpoštevamo, da je ona Wasllevska, ki se izdaja za prvoboriteljlco poljskih domoljubov, žena nadomestujoče-ga zunanjega komisarja Kornejčuka, ki Je sprožil kamen svoj čas s svojimi ščuvar-skimi članki v »Pravdi«. Ne gre torej za nič drugega kot za po židovsko-boljševi-ških režiserjih uprizorjeno igro intrig. poiopUev т aprila s 423.000 brt Sowjeli so zqnbill v aprilu 1082 letal Sovražnikove zgobe volnib ladij: en nosilec letal, ena krlžarka, 5 rnšllcev, Sest podmornic, osem brzlh čolnov Oberkommaado der Welinnacht je dne 3. maja objavilo: Ob kubanikcm mostišču bo bili tudi včeraj > težkimi zgubami odbiti Sovjeti, ki so navalili v več valih. V aprilu je Bovjeteko zračno oroije zgubilo 1082 letal; od teh smo sestrelili 002 v zračnih bojih, 121 po protiletalskem topništvu zračnega oroija ih deset po četah vojske in enotah vojne mornarice, oztale pa razdejali na tleh. Na tunezijeki fronti 8o bili odbiti krajevni sovražni.napadi deloma s protisunkom. Deset let Dentsdie Arbetlstronl (Nadaljevanje s 1, strani,) te, urad aocialne ■amoodgovomoeti je ustanovil delavske Aomice, je uredil mezdna vprašanja in je predvsem oživotvoril proizvajalno bitko nemških obratov. En urad DAF za drugim je izvedel neizmern delovne uspehe, ki BO imeli blagodejen učinek. Bilo je jasno, da bo veliko ustanavljanje poklicalo na plan nasprotnike Reicha. Plutokratične sile inozemetva so živele samo od izžemanja svojih delavcev in so se morali bati, da so ti delavci ostro prisluhnili. Gorje, če bi zahtevali tudi njihovi delavci enako socialno pravičnosti Revščina v boljše viški Rusiji, o kateri so se prepričali naši vojaki, je bila še bolj grozna kot v plutokracijah Zapada. Konec bi bilo gospostva šidovstva in njihovih somišljenikov, če bi se kaj naučili od nacionalsociali-stičnega primera. Zato so zasnovali vojno zoper nas, Dsutsobs Ast>eitsfteait, po« eebno njen pravni posvetovalni urad. Leta 1942. je bilo težišče dela v dajanju pravnih •vetov in v preprečevalnem pravnem posvetovanju. Danih je bilo 18.583 pravnih pojasnil in je samo 179 posredovanj prineslo 44.835 RM za uslužbence in BetriebsfUhrer-je Gauua K&raten Glavni urad za delovno zaposlitev je moral dati samo v zadnjem letu 8000 pojasnil. Njegovo delovanje se sa razteza na vsa vpraianja, ki so zvezana z zaposlitvijo nemških in inozemskih delavcev. Državna odpočitnlška ustanova Deutschen Arbeitsfronte je ustanovila к napravo domov DAF ob WBrtherseeu in v Lienizu vzorna odpočivališža za naše delavce. Predvidena je nadaljnja izgraditev teh naprav. Med najvažnejše politične naloge DAF spada zaposlitev in skrb za delovno mladino In žen v obratih. Na srečo se je za to delo posrečilo zaposliti mesto k vojakom odišlih sodelavcev vojne poškodovance za Jugendwalterje DAF, zaznamovati pa se mora tutdi pojačeno zaposlitev ženskih moči. Obrati nimajo samo dolžnosti, da mladino izobrazijo, temveč morajo za njo skrbeti tudi v prostem času. Ustanovitev obratnih in medobratnih mladeniških domov je mejnik na tej poti. Stalno naraščanje dela v obratih kaže vedno večjo potrebo, da se skrt»i za tovarniške delavke, ki so povečini tudi Se gospodinje in matere. Delo Frauenwalterinnen, socialnih obratnih delavk in tovarniških ženskih skupin služi v veliki meri tej skAi in s tem obratni Pri napadih sovražnih letalskih sil na nizozemsko obalo in zapadno obmejno ozemlje je bilo sestreljenih enajst britanskih letal pri le treh lastnih zgubah. Nekaj sovražnih letal je v minuli noči preletelo OstpreuGen. En bombnik smo zbili na tla. V boju proti britanskih in severnoameriškim pomorskim zvezam je vojna mornarica v aprilu potopila 63 trgovskih ladij s skupno 423.000 brt, izmed teh samo po podmornicah 415.000 brt, in torpedirala 18 nadaljnjih ladij. Zračno orožje je deloma težko poškodovalo deset trgovskih ladij. Tudi v boju p'-oti sovražnim vojnim ladjam sta imeli vojna mornarica in zračno orožje uspehe. Podmornice so potopile enega nosilca letal, tri rušilce in eno podmornico. Druge nemške pomorske sile so uničile dva rušilca, tri -podmornice in sedem brzih čolnov. Zračno orožje je potopilo dve podmornici in en brzi čoln. Dva sovražna rušilca, en lovec na podmornice, enajst brzih čolnov in ena predstražna ladja so bili poškodovani. skupnosti, V strokovnih skupinah, kot n. pr. v gradnji, skupini železo in kovina, bodo sedaj izvedeni mezde urejajoči ukrepi, ki služijo mezdni pravičnosti V okviru teh izvajanj ni mogoče opisati vsega delovnega polja Deutschen Arbeitsfronte. Rad bi opozoril samo Se na NS-Ge-meinschaft »Kraft durch Freude«, ki je napravila v okviru oskrbovanja čet našim vojakom in z drugimi prireditvami naših obratnih skupnosti mnogo veselih in spodbudnih ur. Tudi nemška prosveta je samo s svojimi obsežnimi tečaji za poučevanje nemškega jezika na Gorenjskem izpolnila važno narodnopolitično nalogo. Doslej je obiskovalo te tečaje okoli 48.000 Gorenjcev. Ce sedaj o priliki obletnice Deutschen Arbeitsfronte zavzamemo stališče do vkljub vojni v Reichsgauu Kttmten izvršenega ob-novnega dela, lahko ugotovimo, da je Deutsche Arbeltsfront izpolnila nalog, ki ji ga je stavila stranka. Pred nami stoji kot svetal cilj delo, ki se bo vršilo v miru in ki bo služilo največji socialni napravi vseh časov. 89 oklopnjakov \ Tnneziii nniienih Oberkommando der Wehrmacht je dne 1. maja objavilo; Nemške in romunske čete so si tudi včeraj ob kubanskem mostišču priborile velik obrambni uepeh. Sovjeti, ki so napadli z močno uHleležbo topništva in oklopnjakih ter letalskih sil, so bili zavrnjeni ob visokih krvavih in materialnih ggubah. Na octal! fronti j# bilo 1# malo bojnega delovemja. Nemški brzi čolni so v Cmem morju potopili nek sovražni konvoj, obstoječ ios treh ebreinih vozil, ■ ekupoo 1700 b#, Od tunezijakega bojišča, javljajo živahno krajevno bojno delovanje. Sovražni sunki proti nemSko-italijanekint isvidoiškim položajem so bili zavrnjeni. Na nekaterih me« stih so naše čete prešle v krajevne nasprotne napade. V hudih bojih na »vpadni fronti tuoedj-skega mostišča od 27. do 80 aprilm je #ov rajnik agubil 98 oklopnjakoy, 88 oklepnih izvidnic in oklepnih strelskih voeov, 21 topov, številne avtomobile in več *to ujetnike«. Utepet Џ ЛиЛ Wk# кжужт# mgobe. (IRCAtO ČASA ) NemMu zra&Da obramba ae Je sopet Isvr-etao izkazala v noCi M 96. sprli pri obrambi pred angleSklml bombnimi napadi, število od-•treljenlh angleških letal v nod na 39. aprU •6 je medtem svifialo od le na 28. Skupaj # štirimi nad zasedenimi ozemlji sestreljenimi ia nadaljnjimi tremi nad Rokavskim prelivom uničenimi Bovražnimi letali so zgrubUl Angle* tekom M ur skupno SO bombnikov. Po prizadevanjih DAF so v Gauu Weetfalan« SUd napravili v tekstilnih tvomlcah posebne -popravtjalnlce, ki so v prvi vrsti na razpolago poklicno zaposlenim ženam. Te delavnice odvzamejo delavkam vso krparijo In popravljanje. DAF Je priskrbela več sto Šivalnih strojev, nabavila prostore z delovnimi mesti, uredila nove delovne prostore In Jih oskrbela s posebnimi delovnimi močmi, že sedaj Je pričelo 26 popravIJalnic z delom. Nadaljnja bodo v kratkem otvoriU. Doseči hočejo, da bodo v nekaj tednih vsi Kreist Gaua dobili te naprave. Duoe J« sprejel mater znanega nemSkega letalca Joaohlma Marselllea, ki je po sestrelu 138 sovražnih letal padel v zračnem boju nad Cirenajko letalske smrti. Hauptmann Marseille Je Imel kot snano, poleg RittericreuM nun Elsemen Kreuz mit Schwertem und Bril anten tudi najvišje italijansko odlikovanje, zlato hra-brostno svetinjo. Bolgarski ministrski predsednik FUo(( Je imel ob dnevu narodnega dela v petek popoldne po radiu nagovor na bolgarski narod, т katerem Je Izjavil, da Je Bolgarija prlpravlje-'na, če treba, doprinesti največje žrtve na strani svojih zaveznikov, da brani svojo svobodo in svoj socialni red in da doprinese k zmagi zaveznikov. . Prebivalstvu švedske je ob začetku leta sna-ialo po sedaj zaključenem ljudskem štetju 6,438,224 oseb. Napram lanskemu letu se J# povišalo za 51.747 oseb. V Logronu so sestavili novo močno ekspedicijo prostovoljnih španskih borcev za fronto na Vzhodu. Španski prostovoljci so v četrtek odpotovali v Nemčijo, da se udeležujejo v vrstah španskih prostovoljcev bojev proti boljševizmu. Nad 11000 mrtvih in približno 22000 ranjencev Je imela Francija od vojnega premirja Junija 1940. radi vojskovanja Angležev In Ame-rlkancev, torej svojih bivših lavecsnikov. To izhaja Iz statistike, priobčene v pariških časopisih. 200.000 oseb Je brez strehe v Franciji radi angleško-amerišklh zračnih napadov. »Od bitke na Atlantiku ni odvisen si^no izid vojne, ampak usoda vsega sveta«. To Je ugotovil konservativni poslanec Spodnje zbornice Sonthey v govoru, ki ga je po »Evening Standartu« imel v Kiddermlnstru, Podmor-nlška nevarnost Je že tako velika, da britansko brodovje samo t njo ns more več opraviti. Predsednik sveta severnoameriških ladjedel-oev Je v četrtek naznanil, da so sevemoame-rSke ladjadalaic« v pret^lem letu popravile 12.000 ladij. Daleko pretežni del teh poprav« potrebnih ladij je dobil svoje poškodbe po nemških letalskih bombah, minah In torpedih. V eiankn o vojnem položaja opozarja vojaški sotrudnlk Usta >8toekholms Tidningenc, da se Je ponesrečil poskus Anglije, da ohromi os z blokado. Nasprotno sta pa industrija in preskrba Anglije stalno motena po nemških podmornicah in letalih. Severnoameriški senat se Je izrekel proti podaljšanju pooblastil predsednika Roosevslta, da razvre&ioti valuto, čeprav je Roosevelt nujno zahteval to podaljšanje, »ZedlnJene države Sev, Amerike morajo računati z Invazljsklm poskusom Japoncev т Sev, Ameriki«. To Je izjavil prejšnji veleposlv nik USA v Tokiu, Josef Grew napram časnikarjem, Grew Je Izrecno povdaril, da to misH zares in da morajo računati dejsiukko severno* ameriška mesta s Japonsko nevarnostjo. Med žldl, ki so bili zopet postavljeni na svoja prejšnja visoka uradniška mesta, se nahaja med drugimi tudi prostozidar Muscatelll, ki Je bil zopet Imenovan za prefekta Alžlrja. Ložnl tovariši Musoatellija so priredili radi tega lumen pir po prostoaldarekem obredu, Utvlnov-vinkensteln, sovjetski veleposlanik pri vladi USA se poda prihodnji teden v Moskvo na poročanje. PoelMilk poIJake vlade v pregnanstva, grof Romer, Je zapustil v četrtek Moskvo in se je podal v Kujblšev, je poročala oddajna poštar ja Moskva v Četrtek popoldne. V Kujbiševu se bodo priključili oetali člani poljekega poslaništva s vsem osobjem. M šteje -okoU 100 oseb, in se bodo podali v Iran. V Jeruzalemu Je bila velika manifestacij* poljskih častnikov in vojakov, na kateri so protestirali proti umorom v Katlnu. Manifestacija se Je spremenila v splošno demonstracijo proti Sovjetski uniji in v sovraštvo proti Kremlju. Zborovanje Je bilo zaključeno radi nastopa angleške ^llclje. Sovjetske oblasti ▼ Severnem Irana so zaprle 600 železničarjev Iz pokrajine Tebrisa to Jih odpeljale v Tlflis. Baje so se pregrešili s površnostjo v sl.užbi. SOrovne konference v dosedanjem мпМа na bo, če bo prlelljen sovražnik k brezpogojni predaji. Je zagotovil vodja severnoameriškega vojnega informacijskega zavoda, Slmer Davi es. Sovražne dežele bodo zasedene in nasprotniki osi bodo kratkomalo začeli izvajati deloma Se objavljeno povojno politiko. Severnoameriške čete v domovini bi se lahke samo delno oborožile. Celo dobave zaveznIkMn so zaostale za zahtevami, je sporočil šef м preskrbo vojske, general Weles na zsesdanjK sevemoamsriških trgovskih Sbomlo. HeiU".p (im Wehrdieiiet). - HauBt- Mttbrbcb, 8. Mri 1943. K AB A ЧУДУКВУ BOTE 8#Нж 8. — Nr. Ein Wort zur Versorgung in Oberkrmn Stralen Шг Hamstereien, Sdiwarzsdiladitungen und andere Unregelmafiigkelten F. H. Kralnburg, 4. Ma]'. E!a bedarf kelner welteren Erorterung, daB die Veraorgung der BevOlkerung mit lebene-wlchtlgen GUtem Im Krlege jedem Staate oft tmgeheure Sorgen bereltet. Wlr wissen das vor allem vom ereten Weltkrieg her, als die Mittelmfichte ganz allein auf die Erzeugnlsse dee elgenen Bodens angewiesen waren, ohne durch weltrelchende Eroberungen fruchtbaren Gebletes elnen Ausgleich fUr die nlcht elnzufUhr-baren Waren ana Vbersee schaffen zu кбппеп. Die britlsche Hungerblockade gegen Frauen nnd Kinder batte ein unbeschreibllches Elend erur Folge, durch das allein Im Deutschen Reich (ohne das damallge ćsterrelch) rund 800.000 Frauen und Kinder den Hungertod starben. Der Gegner war unfair genug, auch nach deni Abschlufi dee Waffenstlllstandes von Ct>m-pl^gne die Lleferung von Lebensmltteln zu imterblnden, Ja erst am 12. Jul! 1919, also &cht Monate nach der Unterzelchnung des Waffenstlllstandsvertrages von Complžgne und zwel Wochen nach der Unterzeichnung des Frledensdlktates von Versailles wurde die Hungerblockade aufgehoben, was noch nlcht das Ende' des Hungers bedeutete, da man es verstand, die Llefenmgen sehr In die L&nge zu Ziehen. Noch dazu wurde Deutsc^land In den Bestlmmungen liber die Reparationen ge-zwungen, elne grQQere Anasahl von Vleh an die >Sieger< abzullefem. Deutschland hatte aus den Erfahrungen des ersten Weltkrleges die Folgerungen gezogen, und ala Im September 1939 der Krleg aus-brach, war die Versorgung gesichert. DaB slch das durch die Erobenmg der »Kornkammer Europas«, der Ukraine, nlcht zu unserem Nachtell gettndert hat, wlrd selbst die gegne-r Is Che Agitation nlcht hlnwegleugnen kdnnen, es SPl denn, sle wendet sich an die Bandlten und Ihre Genossen, die ohnehln dank Ihres be-Bchr&nkten Gelstes auf jeden noch so' dumm aufgetragenen Lelm krlechen. DaB s 1 e ver-hungert und zerlumpt lunherlaufen und steh Btehlen mlissen, was sle slch bei anat&ndlger Arbeit ohnehln kaufen kOnnten, 1st keln Be-wele dafUr, daB es uns Im Reich und In Ober-kraln schlecht geht. Es 1st sicher, daB slch andere LSnder In der Versorgung der Bev61ke-rung schlechter stehen. Die kroatlschen Gebiete belsplelsweise, die die Segnungen des Bolsche-wlsmus durch die Mordbrennereien der Bandlten kennengelemt haben, lelden sehr unter der Not, die durch die Bestien im Dlenste Moskaus verschuldet worden ist. Nachdem die deutschen Truppen der kroatlschen Wehr-macht geholfen, haben wieder Ruhe undOrdnung zu stiften, hat auch die deuteche Reglerung nlcht gezOgert, fUr die befreiten Gebiete Le-bensmlttel frelzugeben. Die ersten GliterzUge der gew&hrten 4000 Waggon Spelaekartoffeln, 150 Waggon Saatkartoffeln sowle 1000Waggon Zucker siad berelts la Kroatien elqgetroffen. Wlr wollen dabel nlcht vergessen, daB dlese Mengen ein Land zu liefern Imstande ist, das berelts 3V4 Jahre lang unter einer scharfen Blockade steht und nlcht nur das elgene 90-Mllllonen-Volk, sondem auch seine VerbUnde-ten, die zum Tell auf groBe Einfuhr angewiesen slnd, wle auch die Hilllonenmassen, die in den von Deutschland besetzten Gebleten leben, zu ernfthren hat. Die Rechnung 1st also einfach: durch elne gerechte Vertellung der vorhandenen Best&nde an Lebensmltteln und anderen Versorgungs-gUtem und durch elne planvolle Lenkung der GUtererzeugung 1st es der deutschen FUhrung gelungen, die Emahrung Europas sicherzu-etellen. Dem Gegner dagegen sind im Westen Infolge der ungeheuren Verluste durch die Ein-wirkung der deutschen, Itallenlschen und ja-p&nlschen Unter- und Oberwasserstreitkrafte groBe Schwlerlgkelten In der Versorgung seiner VOlker entstanden, die, wle z. B. in Indian, im Iran,ln Nordafrlka und Tschungklng-China, berelts zu Hungersnbten gefUhrt haben, denn die Briten pflegen die unter ihrem »Schutz« •tehenden VClker nlcht so zu betreuen, wle Deutschland das als selbetverstSndllch er-achtet. Im Osten sind den Sowjets die beeten landwlrtachaftlichen wle Industriellen Gebiete entwunden worden, und selbet die wUtenden Angrriffe des Winters, die die Wledereroberung der fruchtbaren Ukraine zum Zlele hatten, mind an der tapferen Abwehr der Soldaten der Achse geeoheltert.' DaB trotzdem In Oberkrain noch allerhand Waren vorhanden elnd, die durch unsaubere Methoden entgegen den strengen Voraohriften fUr die Ablleferung und den Verkauf In H&n-den der Erzeuger oder der H&dler geblleben irtnd, bewelsen die Strafen, die In den letzten Monaten In Oberkrain ausgesprochen werden mu&ten. Mehr al* Im Frieden muB der Staat darauf bedacht seln, daB seine MaBnahmen Knit S,uBerster Genaulgkelt durchgefUhrt werden. Die Pfllcht zur Ablleferung landwlrt-echaftllcher Erzeugnlsse dlemt dem Wohle der geaamten BevClkerung. Die Verdlenstepanne 1st eo welt gehalten, daB aus materlellen GrUnden keln Grund besteht, Waren zurUokzuhalten, ШП ale nechher zu Schlwderprelsen Illegal zu verkaufen Wer slch Kriege auf điese Welae berelcherti vergeht slch an der Volksgemein-Khaft, glelchgUltig, ob er Mangelware oder ratlonlerte Lebensmlttel verkauft oder selbst kauft. Oberkrain let In den Machtberelch des Rel-ches hlnelngezogen worden, und somlt 1st auch die Versorgrung der BevBlkerung mlt alien le-benswichtlgen GUtem gesichert. Selbstver-■t&ndllch muBten auch hler die MaSnehmen zur Regelung der Kriegewlrtscheit elngefUhrt werden. Bestiraft werden mllseen sowohl Kftufer ate Vek&uler. Der elne will ein Geechaft machen, tiHem er Ware zurUckhillt und Шем dann та Dberpreiaen vertluBcrt, der andere elgrnet »kh etwae an, wae Ihm nlcht zusteht. Der Mann z. B., der dank seiner wohlgefUllten Brieftasche etch selbst Oder durch MltteUmUnner Im Schlelchhandel Fkdsch zu verschaffen ver-steht, entzleht dies vleJlelcht gerade der Mutter, die ee ftlr ihr Kbid zu Hause benotigt, Im Laden aber nlcht bekommen kann, wedl infolge dee vorher erwahnten Sohlelchhandels die normale Lleferung auegeblleben Ist. Es 1st In elnem geordneten Staatswesen wle dem Deutschen Reich elne Sclbatverst&ndllch-kelt, daB elne derartlge schmutzige Gesln-nung nlcht im Frieden, schon lange aber nlcht Im Krlege geduldet wlrd. Als Oberkrain in den deutschen Verwaltungsberelch rUckte, wurde seine Wlrtschaft entsprechend unseren Grund-s&tzen organlslert. Die BevOikerung hat da-mlt in kelner Welse ein Opfer gebracht. Oberkrain 1st bekanntllch selbst nlcht fKhig, slch aus den elgenen Erzeugnissen zu ernahren. Im April 1941 z. B. waren fast Uberhaupt kelne Vorrttte vorhanden, so daB durch die Verkehrs-st6rungen w&hrend des Feldzuges auf dem Balkan sofort Lebensmlttel aus dem Reich elngefUhrt werden muBten, um die BevSlkerung vor dem Hunger zu bewahren. Die NSV fUhrte damals groBe Volksspeisungen durch. Bald wurde das deuteche Markensystem elngefUhrt, durch das jedem elne feste Zuteilung gesichert 1st und die im Ubrlgen sich nlcht Im ge-rlngBten von der des Relches unterscheidet. Es wurden Vorkehrungen getroffen, die Durch-fUhrung der MaBnahmen mogllchst schnell ab-zuwlckeln, um UnregelmaiSlgkelten weit-mOgllchst auszuschalten. An dlese Ordnung haben slch jedoch noch Immer nlcht alle gewOhnen konnen. So muBten z. B. allein Im Kreis Radmannsdorf Im Jahre 1942 @15 Bestrafungen In einer Gesamt-hOhe von 27.450 RM, zwel vorUbergehende und elne dauernde GeschMtssperrung erfolgen. In 70 F&llen wurde der Verfall der Im Zuge des Verfahrens beschlagnahmten Waren ausgesprochen. Wle berechtigt dlese StrafmaB-nabmen waren, mdgen elnlge Belsplele bezeu-gen: Vom Amtsgericht In Radmannsdorf wurde in Februar 1943 der In Asp bel Veldes wohnhafte Gelegenheitsarbeiter J o h a n n Prettner zu einer Smonatlgen Arreststrafe und zur Zahlung von 1000.— RM Geldstrafe verurteilt, well er Im Dezember 1942 aus Kim-ten Jungschwelne eingellefert und dlese Im Schelchhandel zu Preisen bis zu 8 RM je kg melst an Arbelterfamllien In ASllng verkauft Aus dem Fiihrerhauptquirtier, 3.' Mai. Dal Obcrkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Kuban-Briickenkopf wurden audi gegtern die in mehreren Wellen anrennenden Sowjets unter schweren Verlusten zurQckgesdilagen. Im April verlor die sowjetisdie Luftwaffe 1082 Flugzeuge; hievon wurden 907 in Luftkimpfen, 121 durdi Fiakartillerie det Luftwaffe und 10 durdi Truppen des Heeres und Einhelten der Kriegsmarine abgesdiossen, die Ubrlgen am Boden zerstort An der tuneslsdien Front wurden Srtlldie feind-lidie Angriffe, turn Tell Im Gegenstofi, abgewlesen. Bei VorstoBen feindlidier Fllegerkriifte gegen die hollandisdie KUste and das westlidie Grenzgeblet warden 11 britlsdie Flugzeuge bei 3 elgenen Verlusten abgesdiossen, Einige feindlldie Flugzeuge Hberflogen in der тег-gangcnen Nadit Ostpreufien. Elm Bomber wurde zum Absturz gebracht. Im Kampf gegen die britisdien und nordamerika-nisdien Seererblndungen versenkte die Kriegsmarine Im April 63 Handelssdilffe mil zusammen 423.000 Brt, daron allein 415.000 Brt durdi Unterseeboote, und torpedierte 18 weitere Sdiiffe. Die Luftwaffe besdiadigte 10 Handelssdilffe zum Tell sdiwer. Audi im Kampf gegen feindlidie Kriegssdiiffe waren Kriegsmarine und Luftwaffe erfolgreidi. Unterseeboote Tersenkten 1 FlugzeugtrSger, 3 ZeritSrer und 1 Unterseeboot Andere deutsdie Seestreltkrifte hat. Des glelch« Amtsgericht beatrafte die Gaetwlrtln Maria Rostocher In ABUng mlt einer Geldbufie von 400.— RM, well sie beim Ausschank von Wein die festgesetzte Ver-dienatspanne erheblich Uberschritten hatte. Der Besltzer Johann Schliber In St. Agnea bei Neumarktl wurde mlt 250.— KM beetraft, weil er selbsterzeugten Obatmoat zum Prelse von 2.— RM je Liter anatatt o.20 RM verkauft hatte. Wegen PrelsUberschreltung beim Verkauf von Gemtlee wurde Im Mftrz 1943 der Landee-produktenhttndler Johann Schmldek in Wo-cheiner Feistrltz mlt einer Geldstrafe voo 500.— RM bestraft. Bel eingehender Kontrolle der Markenab-rechnung Uber bewlrtschaftete Lebensmlttel bei elnem Kleinverteiler In der Gemeinde Sankt Martin unter dem GroSgallenberg, Krels Krainburg, wurden erhebliche VeretOfle fest-gestellt. Es wurde deswegen eine Strafe In H6he von 400.— RM verhUngt. Der Geschftfts-betrieb wurde ferner wegen Verstoli gegen die Bewirtschaftungsbestlmmungen von der welteren Zuteilung bewlrtschafteter Lebensmlttel ausgeschaltet. DaB es an Verschlelerungsversuchen nicht fehlt, ist schon hKufig genug festgestellt worden, wenn das die zustKndlgen Stellen auch nlcht stort, dor Sache um so elfriger auf den Gmnd zu gehen. So hat die Mltbesltzerln Rosalia P o d b e 1 -s c h e k In Butsch, Gemeinde St. Martin in Tu-chein, Mitte Dezember 1942 dem Maurer Johann Pogatscher in Kreuz, Gemeinde Komenda, ein Schweln mlt einem Lebendgewlcht von oa. 135 kg um RM 450.— verkauft und zwar solite das Schweln RM 150.— kosten, wKhrend die RM 300.— ein Geschenk daretell-ten. Dies erglbt elnen Lebendgewlchtspreis von RM 3.33 je kg, demgegenliber ein zulftssl-ger Verkaufspreia (ab Land) von 1.3в je kg ateht. Podbelschek hat sich dahin verantwor-tet, 'laB sie fUr daa Schweln keinen Prela ver-langte, sondem der KSufer' habe den Prela von RM 450.— geboten. Pogatscher hlngegen verantwortete sich dahlngehend, daB Rosalia P. unter RM 450.— nlcht verkaufen wollte. Da aber Johann P. das Schweln unbedlngt haben wollte, machte er der Verkftuferln den Vorachlag, ftlr das Schweln RM 150.— zu be-zahlen und die reatlichen RM 300.— gebe er ihr als Geschenk. Dlese Verantwortung ver-mochten weder Rosalia P. noch Johann P. verniditeten 2 Zcrstdrer, 3 Unterseeboote end 7 Sdinellboote. Die Luftwaffe versenkte 2 Unterseeboote und I Sdinellboot. 2 feindlidie Zerst@rer, 1 UnterseebootjSger, II Sdinellboote und I Vor-postenboot wurden besdiidigt. Wadisender Antlsemitlsmus In England Stockholm, 4. Ms I. Die antisemitisdie Bewejung In England hat. wle der lildisdie Stadtrat МоБ bi Mandiester in einei Rede erklarte. audi auf das britlsdie Militir Qbergegriffen. Die is der britisdien Armee dienenden jiidisdien Soldaten hUttea mit ..BestUrznng nnd Verwirrung" feetstellen mflssen. auf welch Starke Ablehnung ale gestoBen aeien. Stadtrat MoB fiihrte die wadisende antisemitisdie Bewegung auf den Mangel einer genGgenden Aafklimng Ober das Judentam zurOdi. Der AntisemltismtM sei ferner Terstarkt worden durdi die EmpSrung fiber jewiaee Vorkommniese auf dem Gebiete de# Sdiwarzen Mark-tea. Der Redner forderte dae englisdie Judentmn auf. aid] vorelditiget ale bieher znrlldczuhalten and vor allem nidit „la eufdrhiglidier Welse Reiditnm zur Sdian (u tragen". Dae Judentum In England steht sidi also aageeldita der wadisenden Emp&rung der dffentlidien Melnung gexwnngen. T«mongemlttel zu ergrelfen, um aeln wahree Wee en n verwledien. •tvaffrel Bu maobMi, dm dlM« VcrliuifMut аМ Vmgdhving der Predevorschriften darstellt und daher der Betrag van RM 450.— der Prei« dee Schwelnes let. Rosalia P. wurde wegen dleser Zuwlderh&ndlung mlt einer Ordnungs-strafe von RM 500.— und Johann P. mlt elnef Ordnungsetrafe von RM 100,— beetraft;, AuBerdem wurde das bel Johann P. beschlagf-nahmte Flelsch und Fett flir verfalien erklttrt» Der MUller Josef Erser aus Moste, Gemeinde Komenda, hat im November 1042 In seiner MUhle ein Paar Schuhe elnem Bauem gegen 25 kg Weizen und 30 kg Hlrse umge« tauacht und von dem aus dem Weizen ven. mahlenen Mehl ungcf&hr 17 kg ohne Bezug#« berechtigung und zu einem ungewblinllch ho» hen Preis von RM 3.50 je kg an den Ver-braucher veritauft. Josef Erser wurde wpgen dleser Zuwiderhandlung wegen Vergehene nach der Verbrauchsregelungsstrafverordnung und der Preisstrafverordnung zu 6 Monaten GefAngnls und einer Geldstrafe von RM 100.—, Im Unelnbringlichkeltsfalle zu welteren 10 Tagen Geffingnis und rum Kosteneraatz ver« urteilt. Das noch vorhandene Mehl wurde be« scblagnahmt und fUr verf alien erklKrt. Der Gastwlrt Johann Peterka aus Mo« rKutach hat Im Dezember 1942 ein Kalb und ein Schweln schwarzgeachlachtet und das Flelsch zum grOBten Tell verhamstert. Er wurde zu elnem Jahr Gef&ngnis nebst RM 300.— Geldstrafe verurteilt. Die MUhlenbesitzer , Maldltsch, Volk und Bertonzel wurden wegen VerstoBee gegen die ernKhrungswirtschaftllchen Bestlmmungen mlt Strafen von RM 500.— bis RM 3000.— belegt, weil sie Mehl in achlechterer Quallt&t als vor-geschriebfn hergestellt haben und dadurch die Beveikerung beUn Einkauf von Mehl und Brot sch&dlgten. Wlr haben hler elnlge Namen bekanntge-geben, die slch jedoch noch ohne Schwieiig-kelten vveiterfiihren He Ben. Wir wollen Jedoch darauf verzlchten. Wlr werden ee une aber angelegen seln lansen, dieee Dbige weiterhln zu beobachten — womlt wlr nlcht erst jetast heglnnen — ond In Zukunft Namen verttffent-lichen, die etch bi Ihren uneauberen Oeechilfta-mcthoden heute \1eUelcht noch allxu elcher fUhlen. Wamungvn elnd genUgend auagespro-chen worden und Jeder wedB, wae er lu er-warten hat, wenn er slch nlcht an die Beetlm-miingen des Relches httlt. Ee wlrd nlwnale geduldet werden, daB ein hlelner Tell dee Volkee slch auf Kosten andnrer berelchert odor gar, wahrend alle Opfer brlngen mttseen, elch Ml mfteten vereucht. Die Zukunft wlrd zelgen, daS man noch mehr als Msher ein echarfes Aage auf atfn wlrft, die elch am der Oemelnschaft dee Volkee nnd eelner Versorgung vergehen, die letzten Endee ein Tell der KriegfUhiqm* Is«. Sdiwerer SAlag Mr Tsđilangkafsđiek Tokio, 4. Mai. Die seuMten lapanisdien Erfolgs 1b den AlnesisAeo Nordprovlnzen Sdjansl, Hupel • und Ношш htben die Widefst»Bd»kraft Tsdilanj-kalediek« en diesera Frontsektor. »terk gesdiwiidjt. Die 24. Tsdiungkitig-Annee mit 80.000 Mann 1st ven den Jepanern durd eine groBe Umfeasunjebewejtmg fast vSlIlji verniditet worden. Dainit eind weite Gebiete in den genennteo Provinzen vom Feinde j»-sSubert. Dieser Schlag trlfft TsAnngklng om so sehwertr, als gerade die Provinx Sdiansi zu den reiduten gani Chinas gchdrt. Sie fUhrt auBerordentlidi ausgedehate Kohlenfeidet vorwlegend Anthrazlt. der neben Eleen-eri nur an wenlgen Stellen Im MoSeraten Nordee eowie im Saden, bei Loanfu, prlmltlv abgebaot wlrd. Der Verlust der Kohle- und WoIft«mvorkomm«B wire fidi fUr die Riistungewirtsdtaft Tadjun^jklnje s terk naditeilig bemerkbar madi'en. wihrend endeteelte dl« Eingliederung dieses Gebiete# In das von den jepanern verbOndete Nationaldiina die Rusttmgskapaxltit Japans erheblich stelgern wird. Die 27. Tidbungkinj-Агшее eingekrdit Toldo, 4. Mai Dome! meldet von sedaeo Berj-atdtzpmkt bd Taihsing im Siiden det Pcoviex Sdiansl; Jepanledie Verbande haben ildi In der ver-jaAgenen Nadit dem Norden der Frovlnz Honan cu-gewandt and die 27, Tschungking-Annee In dem Ge-biet, Llodiwan, Heogshultsnn nnd Tnebodten vMlig eingekreist. Die HaoptstreitkrXifte der 27. Armea hatten bla ietzt versucht, ddi dem lepaaisdven An-griff zn entziebeB. 500.000 USA-Arbelter Im Strelk . oseh. Bern, 4. Mai [Eigenberidit.) Seit Samettf stehen In den USA 503.000 von 523.000 Kohles-bergwetkiatbeltera in Strelk. Selt Wodien idioa wlhrte die Spannung zwltdien der Regierang Rooee-velt und der Gewetksdiift der Bergwerkarbeltcr. weldie die Unflhigkelt der Reglernng, die PreWe n stabllialeren, untentrldi. Die von John Ltwli gt-fUhrten Kohienbergwerksarbeitet htben sldi dnrdi kelne Drohung von aelten der Verwaltnng Roosevelt* abhalten lassen. Roosevelt hat anf Gnmd lelner absoluten Krlegt-vollmachten Innenminister Ides beanftragt, die Koh* lengmben n fibemehmen. KrlegsmlnUter Sdmson hat auf persdnlidie Anwelsung Roosevelt* Truppen nadi den Strelkgebleten gesdiafft, wo sle, wle elne offlzlelle Mlttellung beaagt, „zum Eingrelfen berait-stahen". Sdiwere Verlnste der Tsđiongklngtmppeii Nanking, 4. Mai. Wie aui dem Wodien-beridit des Prestebiiros Im Htuptquartler der lapanisdien Armee henrorgeht, verloren die Tsdiungklng-Truppen en der Provlnzgrenze von Sditnsi und Honan bisher 3000 Tote, 7000 Ge-fangene sowle vicle Waffen and Munition. An dlesen Operationen nabmen audi StreitkrSfte der diinesisdieD National reglerung tell. Au dem C^rationsgebiet IKng: der Lunghal-Eisenbahn (zwisdien Hsuodiow bis Kaifeng), mledet das Pressebttro, daB die Tsdiungklng-Truppen dort 1000 Tote und 300 Gefangene towie zahlreldie GrabenmSrser, andere Waffen und Munition einbttfiten. Jlidischer Zynismus tobt sich aus Ноћп aul Katyo - Freundsđialtsbeknndung fUr den KampI gegen Europa hw.Stookholm, 4, Mai. (Eigenbericht.) Die engllsche Diplomati« macht welter verzweifelte Versuche, die Uber die Katyn-Funde entsetzte Welt durch verschleiernde Aktionen wieder *u beruhigen. Die gemeinsamen Anstrengungen aller Juden in den plutokratisdien Landern haben berelts zu einem bezeichnenden Erfolg gefilhrt. Das Telegrammbiiro der Londoner pol-nischen Emigranten verbreitet die Erklaning, man konne den Appell an das Genfer Rote Kreuz zur Untersudiung der Massengrilber als null und nlchtig ansehen. In London ist darauf-hin dem dortlgen Vertreter der „Stoekholms Tidning" zufolge triumphierend erklart worden: Das Verlangen der Polen nach einer Unter-suchung ist nach hiesiger Ansicht genau so tot und btgraben wie die ungliicklichen und fiir immer verstummten Opfer. Hamischer hat sich selten iiidlscher Zynismus of fen kundgetan: Mlt dem Triumph ilber die angeblich abgewendete Internationale Unter-sudiung der bolschewistischen Verbrechen ver-mlscht slch auch noch der Hohn auf die Toten, deren stumme Anklagen man nicht mehr fiirdi-tet. Die engllsche Presse vollzleht gegenwirtlg elnen Kotau nach dem anderen vor den Sowjets. Die englischen Blatter riditen welter alle mSg-llchen Vorwiirfe und Ermahnungen an die Polen. Es gehe )etzt'um Ihrc ganze Zukattft belSt es, und der „Observer" fordert die Emigranten auf, alle Grenzfragen gegeniiber den Sowjets auf-zugeben. „New Statesman" kiindigt ihnen an, daS sie kUnftig auf kelnerlei engllsche oder amerlkanische Garantien recbnen konnten und ganz auf die Sowjets angewiesen selen. Wort-licb sdireibt das engllsche Blatt; „Der Elnflufi der Sowjetunion muE der widitlgste Faktor in Osteuropa werden. Wenn gewisse Polen sidi elnbllden, dafi sle auf amerlkanische und engllsche Garantien fiir Ihre Grenzen oder Ihre Slcherhelt rechnen кбппеп, so ist das berelta ein Produkt der Phantasle. DaB die jiidlschen Krelse der Sowjetunion mlt denen der Plutokratien Hand In Hand arbelten, geht aus elnem Appell des Zentralkomltees der Moskauer Bolschewistenzentrale hervor, In dem es heifit: ,Je langer der Krleg dauert, um to Innlger werden unsere Beziehungen zu GroB* brltannien und den Vereinlgten Staaten sowie den anderen demokratisdien Landern. Die Plutokratlen und die Sowjets, beide đlri-glert vom Weltjudentum, setzen ihren Kampf gegen Deutschland und Europa fort, das sie vemiditen wollen, well sie den jungen, tuf-strebenden Lebenswillen wieder zurQckzwlngen mbchten, um die jildische Weltherrschaft un-gehlndert und hemmungslos errlchten xu konnen. Erneute Sowjetangriffe blutig gescheitert Im April 1082 Sowietflugzeuge verniditet - 63 Sdilfle mlt 423.000 Brt versenkt SeJt« i. №. 35. kabatcamkt:n bote Mttwofh, 5. Mai IMS. Dor Sjie^SOUtCI^ deS DUG6 / von ?№ momens Ws Mtteraaqht Belt 20 Jehren hat Mussolini unter 44 Mllll-оцад Italienem dea eluslsartlgen Rekord, der arbeltaanute m ■eln. Ser Kriagvalltae dee.Duce let noch wenlger prlvat als aein AUta* Im Frleden. Kr beglnat um 7 Uhr morgeiui und endet um Mltternacht SMen StuDden Bchlaf genUgen палћ Anatclit MuMoUnle zur ErlioluBg und Wlederberstel-lung der КгШе, im Soipmer leche Stunden. An elnen Rundgang Im Park der Villa Tor-lonli echlieBt elch ein FrUhatUck, elne Taeee Mitch und eln Stuck troekenee Brot. Belt 20 Jahren hat »Ich das nlcht ge&ndert. Von der gleichen »partanlechen Strong* mind das Mit-tageesen — elne »minestra«, die traditlonelle ittlienlsche Gemllaeauppe, gekoehter Flach und Frllcbte — und dag Abendbrot mit einer Taaee Жк* und Brot. Zuwellen wechseln die Spei-een, die Mttfllgung blelbt. Er lauecht dem Pale dw N&ttoa eotort палћ dem FrilhetUck ffthrt der Duce ffljra Palazzo Venezia und begibt slch in sein Arbeltazlmmer, die »sala del mappamonđo«, den Saal der Weltkarten. Der enrte Bericht, den er In Empfang nimmt, beeieht eieh auf dfts InnerpoUtlsche teben Itallens. Ihm folgen die BerJchte der Prafekten. Die erste Tatlg-kelt des Duce zu Begin6 eelnes Arbeltstages lat — wle man In Itallen gesagt hat — da# FUhlen dea Pulaea der Nation. Die Anwelsun-gen des Duce erfolgen von Fall zu Fall kur* U9d in elner profunden Kenntnls von den Din-gen und Mepschen. Der Priifung der inneren Lage folgt die der auswttrtlgen Politik. Der Rapport des Pairteisekret&rs oder eines seiner Stellvertreter Uber die Fajchistiscbe Partel, Ште aktuellen tftglichen Aufgaben, Eixuatzge-bfete und Lelstungen echlieQt slch an. Nacb dlesem Ohertlick Uber das gesamte polltische Gescheben in Italien beginnen die Vortr&g# und Meldungen der Chefs der Generalst&be der ItBllenlsohen Wehrmacht oder der Verbln-dttngsofflzlere sum ttallenlsohen Oberkom-mando. Der BlndrUfCk, den der Duce aus den Be-rlchten und RUcksprachen mit den Leitem der Innen- und AuBenpolltik, der Wehrmacht-telle, der Partel erhttlt, wird Im Vej-laufe der zwelten Phase dee Arbeltatages Uberprllft und vertleft. Es gescbleht dies in den Besprechun-g«n mlt PeiidnllchkelteD des wlrtscbaftlicben uad poUtischen Leben# der Nation und der Partel, bew&hrten Qfflzleren und Konunan-deuren, Dlplomaten, ausUUidiechen Glisten Italien* usw. Um 13 Uhr unterbricht der Duce die AiPopolo d'ltalla« ver6ffentllcht, von deneo verscbiedene polltische Weltsensationen dar-stellten. Bo slnd die Abende dem intenaiven Studlum der Presse gewldmet. In ereter Linie etebt die Itallenlscbe Presse, von der der Duce auch die Provinsneltungen aufmerkiam llest. Zs folgt die ausl^ndlsche Presse, unter der Wleder die deutschen Zeitungen an der Spltze steben. Auch die felndllehe Presae wird in die-sen Abendatunden genau durchgearbeltet, wle Mussolini auch die zahlreiehen oratorlsoben AuBerungen der Gegner am Aundfunk b5rt. Der Presse folgt daa Studlum der Neuer-echelnungen auf dem BUcbermarkt in Italie- Der Wetterprophet VoB KSdiwanBtk* Der um die Mitte dee 19. Jahrhunderti le-bende Astronomieprofeesor Fajb war wegen seiner mdiV lutraffenden WettervorauM»sen welt uDd bralt bekaipt. An «ln«m sđionen Sommernachmittag wander*« Falb einmal (iter die Felder vor den Toren Berlins, wo « elnem alien SchSfer begegnete, dar sicb gerade ansđiiđtte, selna Herde nadi Haus« %u traiben, der Abend noch welt war, verwunderte »i* Falb darttber und fragte nam dam Grand. „Es wird eln sdiweres Gewitter kommen", antwortete der Alte, „Ich rate dem Herrn, sćhnell beimzugehen," „Das glauben Si« doch eelbst nidit. guter Mann", laAte Falb. ,J)ie ptar Wttlkchen um Horizont haben nIAte zu bedautan. Mir diirfen Sie glauben, idi bin Falbl" „Wer kennt Sit nlcht, Harr Professor", #r widerte der Hirt. „Wenn 8ie ацЉ .gestem redht batten, heute welfi ich es besserl" grflBte freund-lich und trieb seine Herde von dannen, Der wetterkundige Gelehrte wanderte ein we-nig verstimmt Uber den Besserwisser welter, Es dauerte aber keine halbe Stunde, ale slch der Hiromel Wh verHnsterte. Ein Regensdiauer mlt HagelkOmem prasselte nieder, Blltze nickten — ein sdiweres Gewitter entlud si*. Seine Benifsehre hatte elnen gewaltlgen StoS erhajten, und da Ihn die Sache nlcht ruhen lieB, suihte der Astronom an cinem der nachsten Tags wieder den Altan auf. «1» «!cht mleh hit da* Uowtt- tw iiodi :U(i n •rwtadi' atm aagcn (he mit aba aufHditig, wt« Sie den plStzlichen Wittc-rungeumsdilag voraussagen konntcn?" Der Hirt fiihrte den Geiehrten zu einem gro-ftaa MeriBoscbafbock und itgtat .J>u tat aula nischer, deutscher, franziisiacher und angll-Bchcr Sprache. Um Mltternacht endet der AAeltstag MussoUnls. Nor die Tat, dan Opfer let entscheldeod Betrachtet man dleee Tageseintellung recht, so spielen der Palazzo Venezia oder die Villa Torlonia darln Uberhaupt keine Rolle. Sle кбп-nen ohne die gerlngste Ver&nderung Im Leben MuOTollnls mit einer Prltsche, elnem Zelt oder, Irgendelnem anderett Quartler vertauscht warden. Die Bereitachaft dazu 1st Immer da. Sle slnd representatives Belwerk, ohne ElnfluB auf die Tat, die Arbeit. Der Wechsel vom Arbelteplatz In der >Sala del mappamondo« auf den Sltz dee FlugzeugfUhrers, um Italle-nleche Mlttelmeerstellungei) zu Insplzleren, an daa Steuer des Autos, um auf Slzillens Flugpl&tzen die Jagd- und Torpedoflleger zu Ferdinand heiratet Luise Ehevertrag ? Das klingt so modern und тал mOchte glauben, ea handele slch hier um elne EInrlchtung unseres modernen, sachllchen Jahrhunderta, Aber wle man Im folgenden sleht, hat es auch vor 125 Jahren schon Ehe-vertr&ge gegeben, und wenn uns auch die 10 Artikel, die Ferdinand und Louise Im Jahre Ш4 vor Ihrer Ehe unterschrleben haben, stl-llstlgch und inhaltUch etwas seltsam anmuten, ao mUasen wlr doch zugeben, daB es elgent-lich recht vemlinftlge Qesichtapunkte waren, Ub#r die man slch in dlesem Vertrag elnlgte. Art. 1, Wlr Ueben uns innlg und verblnden una daher auf ewlg zu treuen Gatten. Art. 2. Ferdinand weiht und helllgt sein ganzea Daaeln Louise, um Ihr durch rastlosen FielB eln bequemes und sorgenfreles Leben zu versichaffen. Art. 3. Loulae wird slch dagegen bestreben, durch h&usliche Wirtschaftllchkelt slch und Ihn ^uf der goldenen MittelatraBe des ehrll-Chen Auakommens zu halten. Art. 4. Da im Ehestand oft Klelnigkeiten die Quelle groBen Zwistee sind, so verpfilchten wlr uns, in unbedeutenden Dingen nachzu-geben. Art. 5. In der Tracht rlchtet slch jeder Tell nach des anderen Geschmack. Ferdinand ent- Der Zug (uhr mlt verhiingten Penstem durch die Nacht. Auch die Lampen waren auegelogcht, man eah die Hand vor den Augen nlcht. SI9 war eo froh, daG sie den Sitz des Schaff-ners noch bekommen hatte. Hier war iogar noch Platz, die Apfel draufzrutellen, die Ihr die Tochter ml^gegeben hatte. Helle Mftnneretimmen waren neben Ihr. Es muiJten wohl junge Leute'sein, wahrschelnllch Soldaten. Jetzt tastete elne Hand Ins Leers und einer fragte, ob noch Platz eel. — »Bltte«, sagte sle leiee, stellte die Apfel auf den Bo-den. Daon war es lange etill. Er begann ein Geapr&ch liber den kommen-den Herbst und das Wetter. Sie antwortete elnsllblg, dann schwlegen sle wieder. Wahr-eohelnllch lat er aua dem SUden, dachte sie er sprlcht ganz anders ala die Leute hier. Sle fUhlte auch: ihn bedriickte Irgend etwae. >Fahren Sie noch welt, Frttuleln?« Sle muBte lacheln — er hleit sie also fUr eln jun-ges MKdchen. — Damn begann er wieder zu sprechen, etwas itockend zuerst: »Wlssen Sie, mlr let etwae Schllmmes passiert —« »Was let dann geschehen?« fragte sie tellnehmend und freute slch, daQ Ihre Stlmme nlcht sprOda klaug. »Ach, dae 1st bald erz&hit: Ich kam helm — und main M84el war mlt elnem anderen verHelratet —« Der Zug fuhr rauachend durch den Tunnel. »Hat es eehr weh getan ? —« Wetterprophet, Herr Professor, auf den kann ich mich unbedingt verlassen." „Aber lieber Mann, wie konnte denn ein dum-mes Schaf wissen, was nidit einmal Idi wuBtel" entgegnete Falb jetzt ernstitch beleidigt. „Und doch 1st es so", erklSrte der Alte hart-nackig. „Wenn ein Gewitter im Anzug 1st, dann klemmt meiji Bock den Schweif zwischen die Beine. Was Sie Im Kopf haben, Herr Professor, das hat mein Bock In selnem Schwelfl" Der Friihling Sklzze von A. Bang Idi hatte sdion oft gehSrt, wie schon der Friih-lin{ sei; blond, mit elnem Biumenkranz im Haar, blautiuglg, mlt lachendem Mund, und als midi Mutter an meinem fUnften Geburtstag fragte, was ich mlr wUnsche, da bat Idi, sie mOge mldi zum Friihling fUhren. „Wle poetlsch das Kind 1st", sagte die dicke Nachbarln, die zugehBrt hatte. Mutter aber lachte und verspraA mlr die Erfiillung meines Wunsches. Am nSchsten Tag fuhren wlr In den Wald. Idi hielt elfrig nadi alien Selten Ausschau. Es roch nadi Veiichen, aber den Friihling konnte ich nirgends sehen. „Hab nur Geduld", sagte'die Mutter. . Gerade als Ich anfiog mitde zu werden. kamen wlr auf elne Wiese und in der Mitt« der Wiese stand ein klelqes Haus. „Dort werden wlr ein Glas Milch fiir dlch bekommen", sagte die Mutter. aber wo let der FrOhlInf?" „Hier UtMrefl skh didi nqr um", Kifte đk Mutter und gins Haue, Ich eah mich um Ich sah die Wiese, die BIu-men, aber den, den idi so sehnlicb zu sehen b##«hr*#, ик Uh mkht »preChen, oder In die Zelte In der Marmarica, wle Im Sommer 1942, lat keine Unterbrechung der immerwtthrenden Tat dieses Mannes, eon-dern ihre FortfUhrung mit anderen Mltteln. Was fUr Mussolini zfthlt, 1st die Tat, das Opfer, nlcht das Leben, vor allem nicht daa Wle des Lebens. Er hat es eelbst im »Ab-schied« von selnem gefallenen Sohn Bruno gesagt: »Alles, was Ich getan habe, was Ich tun werde, ist nichts Im Vergleich zu dem, was Du getan hast. Ein einziger Blutstropfen, der Uber Deln erbllchenes Antlltz rann, gilt mehr ala alle melne vergangenen, gegenw&rtigen und kUnftigen Werke, denn nur das Opfer des Blutes 1st groS, alles Ubrige ist vergttngllch, 1st Materle. Nur das B!ut 1st Geist, nur das Blut glbt dem Ruhm Purpur . . . Wlevlel Zelt wird noch verrinnen, bis Ich In die Gruft von San Casslano hlnabstelge, um Selte an Selte mlt Dir den endlosen Schlaf zu schlafen? Das 1st elne Frage, die mich nlcht qua.lt. Aber zuerst: Siegen . . .!« Dr. Wolf dieter von Langen, Bom / Ein Ehevertrag vor 125 Jahren halt slch elner nachlilselgen Kleldung und Louise vermeldet, slch durch Ubertriebenen Schmuck vor der Welt den Anschein zu ge-ben, als wolle sle andere Mtoner fesseln. Art. 6. Die gebleterischen Worte: Ich will, Ich bestehe darauf, Ich befehle, werden in un-serem h&usllchen WOrterbuch ganz und gar gestrlchen. Art. 7. Louise wird slch nle In Gesellsohaften das gerlngste Scheinzeichen von Nlchtachtung ihres Mannes entglelten iassen, denn elne Gat-tin, die slch solche AuBerungen erlaubt, glbt anderen M&nnern glelcheam das Signal, elch ihr mlt Slegeshoffnungen zu nalien. Art. 8. Ferdinand wird Louise CffentUch ehren, damit sie auch von anderen geehrt werde. Er wird kelnem anderen Frauenzlm-mer durch schmcichelhafte Huldlgungen elnen kr&nkanden Triumph Uber seine Gattln geetat-ten. Art. 0. Wlr wollen In der Wahl unseres Um-ganges vorslchtig sein und beeondere keine falschen und arglistlgen Hausfreunde dulden. Art. 10. Zwischen Mein und Dein flndet keine Grenzscheldung unter uns statt. Uneer hflchstes Gemelngnit 1st unsere gegenaeltlge Llebe. Ег taetete nach Ihrem Handrllcken — lie wlch rasch zur Selte. —^ Erst nach elner While wurde ihr klar, dafl sie ihm verbergen wollte, wie rauh Ihre Hand war. Wenn er sie im Licht s&he — ihr grauea Haar — ele achlofi die Augeh, ale wttre tie eo noch vertorgener. — Ohne ee eelbst su wie-een, war sie ihm wieder nfthergerUckt, ver-barg die HKnde in ihrem Schal. Auf einmal fUhlte ele wieder aeinen Arm, lieB ihn gewKhren und freute sich, daQ ele nach immer so achlenk war. »Wle heiBen Sie eigentllch?« »Mathllde« — ea klang so wehrlos. »Mathilde — ein eeltener Name, den glbt ee bei uns gar nicht.« »Nlcht mehr —f eann sle ftlr elch. Nun wurde er etwas keeker — und ele gab Ihm nur elnen lelchten Klaps. Ehe sie es abwehren konnte, brannten eelne Llppen auf den Ihren. Aller Zauber dieses let*, ten Sommertages wogte um ele. »Sag, haet Du blaueAugen oder »ohwarze?« »Kommt's darauf an?« »Das werden wlr ja gleich sehen!« Erschreckt fUhlte sie eln Feuerzeug to lel-ner Hand. Ein paar Funken sprUhten — dann schlug sie es ihm j&h aus der Hand. Er aber hatte nur noch ihr LKcheln gesehen. Der Zug hielt, Sie strich Ihm zart Ubere Haar — und war schon im Frelen. Als sle helmglng, waren ihre Schrltte eo lelcht — wle die eInes jungen Mttdchens. Langsam ging idi h in ter: Haus. Da — auf einem sdidn geschorenen Rasenfledc — da saS der Frflhllngl Blond war er, blaužlugig, klein und kugelrund und elnen Biumenkranz trug er im Haar. Ale er midi erbllckte, streckte er die Arme nach mlr aus und stieS Rufe aus, die Idi nicht verstand, aber er lachte dabei mlt selnem ganzen Gesicht. Mit etn paar Sitzen war Ich bel Ihm, packte ihn und wollte ihn hochheben. Er war recht schwer und Idi hatte vlelleicht zu fest zugegrlffen, denn der klelne Friihling lachte nidit mehr, er verzog das Gesicht und begann zu plarren, daU mir bange wurde. Aber ich wollte ihn nlcht loslassen. Mutter muBte doch sehen, da& ich den Friihling wlrklidi gefun-den hatte. Da kam sle auch schon mlt elner Tasse Milch. Hlnter Ihr aber stilrzte elne Frau aus dem Haus. „Wirst du meinen Buben In Ruhe Iassen", • schrle die Frau mich an und rlB mlr den Friihling aus den Armen. „Sel nldit traurlg", sagte die Mutter, ala wlr schon auf dem Helmweg waren, „sel nldit traurlg, es relfen nlcht alle BlUtentr&ume", was sle aber damlt melnte, habe ich erst vlel ipater bcgrlffen. Ein Spatz und die Kultur... Von H. R. SdirSter Anf der langen Beine ichaokelniilem Wlegen sltit ein Spatz,. . „ to ein rich tiger, lausbubenhafter Gassenjuag* unter den VBgeln. In selntn kleioen Augao blitzt dai Lenditen frohen Tags oad sein btlterw Scbrei mrit A# ongetrSbte laso* klelne* Gtsicnphilosophon. Heed] he. was flatten tie mlt welfiem Ztvg aof den I elnen? WeiBe Armel und Beine, RSđse ond luetige Striimpft hang en tie auf . . . Aber du »ЛлпЛл 0# аШ, W* W * wMk la. Шлш SCBATZKftSTLEIN Фи«Е1$НЕ1Т (LejT- LIEBE • . . denn bel der Uebe ein Warumt Qtabhe Jeglichem wurde das Recht ги Ueben, QUlcklich 3SU Ueben, 1st ein g6ttlich Geschenfc, das du aus Gnaden empfOngst. Geibel Adam an Qott bei Evae Anblick: Kannst du so schdne Sarhen Aus meinen Rlppen machen. So nlmm, so nimm doch nur noch mehr, Nimm aUe meine Rippen, Berr! Wiener Mueenalmanach (1788) Die Llebe ist Verlusi, EntđuPerung; sie i*t dann am reichsten, wenn sie alles verschenkt hat. Karl Grutekow Daa ist die wahre Liebe, die immer und immer sich gleich bleibt, ob man ihr alles ge-wdhrt, ob man ihr aUes versagt. Goethe Das eben ist der Liebe Zaubermacht, Dais sie veredelt, was ihr Hauch berUhrt. Der Sonne &htMch. deten goldner Strahl Gewitterwolken selbst in Gold verwandelt. GrUlparier Liebe macht das Schlimme schic/clich, Das Vergangne augenblickUch, AUes Feme gegenw&rtig, Und was unvoUendet fertig, Zaubert Kleines grofi und deutlich, Ungeheures traulich — xeiMch. Liebe bindet alle Odtter Und beruhigt wilde Wetter, Macht GehHmnisse verstdndlich Und das Schicksal Ueblich — endUch. Und ihr WunderlScheln hđlt Zauberisch fest die wilde WeU, Wenn sie auseinanderfeUt. Josef Ponteo Es gehUrt zu den unUberwindlichen Reigen der hoheren, zarteren Liebe, dafi der Geliebt-Liebende auch in der Entfernung noch ein lindes, laues FoHwehen der Feierstunden am Herzen fort/ahlt, wie euweilen in manchen himmlitchen Abenden des FrUhlings alle Gassen der Stadt, in welcher kein Garten wiichst, ein Bliltendu/t durchzieht, den die ganzš warmblilhende Umgebung zuhaucht. Dieses sanfte, der Liebe eigne Fortfreuen, ohne den Gegenstand und ohne die heifien Sonnen-blicka der Entziickungen, ist wie das fort-dauemde UmspiAen der Brust durch einen Htherblauen Tag und eine frisch-grUne unab-sehbare Landschaft. Jean Paul Es ist in der Welt nichts schđtzbarer als ein Herz, das der Liebe und LeMenschaft f&hig ist. Goethe (Wilh. Meister) Die Liebe ist wie's Wetter, Bald stUrmisch, bald still, A Narr, der durch Bitten Was' ausricMen will. SchnadahOpfl (KAmtenl A Lieb, die recht stark is, Die plaudert nit gern. Wit's Wasser, das tief it, Nit rauschen wirst hdrn. K&rntnorUchee Schnadahttpfl So lang ein Weib liebt, liebt sie in einem fort — ein Mann hat dazwischen w tun. Jean Paul FUr manchen hat ein Mđdchen Reig, Nur bleibt die Uebe seinerseits, Wilhelm Buech Jungfern und Rdsser soil man nit im Dun-kel kauffen. Alter Spruch Die Liebe, die wahrhaftig Liebe sei und nicht blop eine vorilbergehende Begehrlich-keit, haftet nie auf Verg&ngUchem, sondern sie erwacht und enteUndet sich und ruht allein in dem Ewigen. Flchte ,.Wae lit nur allet htben", denkt der Spttx> „Wit nnbequem die guten Mensdien lind. Und dtt titheo tie nun tile* tnl" Dlcht dtbei badet er teln molllgct BSudileln la einer Wo;e von Staub und Sand und heiterem Wohl-geflihl; und er fliegt u die nUchtte Pfiitze und trinkt dtrtus. Aber dafi die Mentchen to omsUndiich tindl Er tdiiittelt die pltusdiigen Fedtm und reckt den kurzen Halt. Er zwinkert zu teinen nadcten Gtsten-beinen herab und pidct mit dem Sdtntbtl ts der Leine. Wit frei er leben kann ohne Witdit und Wttdihant und getchiiftlge Widtlgtuerei und toldi einen Pladcl Wat tidi die Mentdben tnfpluttera mlt ihrem Getui. Wtt tie dit Leinen und die W&sdit brtudieni Nun idiltgen die langen Armtl Im Windt nadi telner Kedcheit und die Tiidier blKhen sidi tuf nadi seiner Unversdiilmtheit Nun mu6 er wohl dea sdiwankenden Halt vtrlatten. Hntdi hoi „Willst du nldit weg da. freditr Spatz?" „Kelnen Pflff ist dtt wert", denkt er. „Einen Dredt dtrtuf . . . nun tollen tie sidi redit plagen. Wtt tit nun tdireieni Soviet itt mlr turt Hemdenkultur wert . . Einen Fle& tuf der tdiSnen wdBta WKtdit . . „ 0 dieser sdiSndlidit Spitz I Was let ein Backfisch? Alt Btdtfltdie —• In dtt Wtrtet tigentlldier Bt-deutung — pflegt man lunge, nur znm Badcen, aidit zum Kodien geeignett Fisi^e zu bezeidinen; ntdi einer tnderen ErkUmng hangt die Bezeldinnng mlt dem niederdeutsdien Wort ..badi", das „zurlidt" bt-dentet, lustmmen, und denmadi wSren es die kltlntn. nodi gani onbrtndibtrea Fitdie. die fltldi nad: dtap Ftng int Metr gtworftn werden mm tie vltlUtdtt sjđter wieder to fang« Von dieser ErUlnmf dafta dtnn die Herren Studenten tut. tis tit den Ntmea „Badifl.sd'" fflr die heranwadisendcn jungen Mid-dien lufbradjten Ob tie dtbel tudh an tines tpiterta Jm##" HadM Wwml! llOtZteS LeUChtBIl / Skizzs von Hubert Lminltz Sr«đ». 5. maj« 1948. KABAWANKRN ROTE stran 5. — Štev. 85. Beseda o preskrbi Gorem|ske laznl za požernšne nakupe, lakole brei dovoljeola In drage nepravilnosti Gorenjska je bila pritegnjena v območje Reicha in je torej zagotovljena preskrba prebivalstva z vsem življenjskovainim blagom. Razume se pa samo ob sebi, da bo morali biti uvedeni tudi ukrepi za ureditev vojnega gospodarstva. Kaznovana morata biti tako kupec kot prodajalec. Kajti ta hoče napraviti kupčijo 8 te^ da zadržuje blago, in ga pozneje prodaja za prekomerne cene, prvi pa si prilasti nekaj, kar mu ne pritiče. Tako na pr. oni, ki si radi svoje dobre napolnjene mošnje s tihotapstvom lahko nabavi meso, odtegne meso morda ravno materi, ki ga potrebuje doma za svoje dete, a ga v prodajalni ne more dobiti, ker je zaradi prej omenjenega tihotapstva izostala normalna dobava. V urejenem državnem gospodarstvu kakršno je v Nemškem Eeichu, je nekaj samo ob sebi razumljivega, da ne trpe takega umazanega mišljenja niti v miru, kajšele v času vojne. Ko je Gorenjska prišla pod nemško upravo, je bilo njeno gospodarstvo urejeno ustrezno našim načelom. Gorenjska se, kakor znano, ne more sama prehranjevati s svojimi lastnimi pridelki. V aprilu 1941. leta na pr. ni bilo skoraj nobenih zalog, tako da so zaradi prometnih motenj med balkanskim vojnim pohodom morali takoj uvažati živila iz Reicha, da eo prebivalstvo obvarovali pred lakoto. NSV je takrat izvršila velika ljudska nasičenja. Kmalu nato je bil uveden nem&ki sistem nakaznic (znamk), s katerim je vsakomur zagotovljena stalna dodelitev In ki se v ostalem ne razlikuje v ničemer od one Reicha. Pripravljeno je bilo vse potrebno, d*, bi se izvršitev ukrepov odvijala čim najhitreje in da bi se izločile v najširši meri nepravilnosti Malo kazensko poglavie Na red м pa vsi niso mogli navaditi. Tako so morali na pr. leta 1942. v Kreisu Rad-mannsdorf kaznovati 315 oseb skupno s 27.450 RM In zapreti dve trgovini začasno in eno dokončno. V 70 primerih je bilo izrečeno, da zapade v teku postopka zaplenjeno blago d^avi. Kako opravičeni so ti kazenski ukrepi, naj dokaže nekaj primerov: Amtsgericht v Radmannsdorfu je februarja 1943. Д. obsodilo v Aspu pri Veldesu stanujočega priložnostnega delavca Johanna Prettnerja na 8 mesecev zapora in planilo 1000 RM denarne kazni, ker je v decembru 1942. iz KKrntna iztihotapil mlade prašičke in jih v tihotapski trgovini po ceni RM 8.— za 1 kg prodal večinoma rodbinam delavcev v ABlingu. Isto sodišče je obsodilo gostilničarko Marie R o s t o -cherv ABlingu na denarno kazen RM 400.—, je pri točenju vina znatno prekoračila določeno najvišjo mero zaslužka. Posestnik Johann Schliber iz fTt. Agnes pri Neumarktlu je bil kaznovan z 250 RM, ker je bil sadjevec, ki ga je sam pridelal, prodajal po ceni RM 2.— za liter namesto po 0.20 RM. Zaradi prekoračenja cen pri prodaji ze-lenjadi je bil marca 1943. kaznovan z denarno kaznijo RM 500.— trgovec z deželnimi pridelki Johann Schmidek v Wocheiner Feistritzu. Po temeljitem pregledu obračuna z znam-kicami glede oskrbovanih živil pri nekem razdeljevalcu živil na drobno v občini St. Martin unter dem GroGgallenberg (Kreis Krainburg) so bile ugotovljene znatne kršitve. Zato je bila zoper njega izrečena kazen 400 RM. Dotični obrat je bil hkrati zaradi kršitve predpisov gospodarstva izločen od nadaljnje dodelitve oskrbovanih živil. Da ne manjka poskusov zakrivanja, je bilo že večkrat ugotovljeno, kar pa pristojnih mest ne moti, da ne bi temeljito preiskovala zadeve. Tako je soposestnica Rosalia Podbelschek v Butschu, obč. St. Mar-(Nadaljevanje ne 8 strani » <5m ^rcnnpuniii đet Tag## _И iaruču dneva „SAwarzarbelt" Im Handwerk fflr Reparaturen »Suftmarjenje« v rclco:*"' '"vu ra popravila Dcr RcidiewirUduftsmtiiitter hat dur* cinei ErlaS die Zulaseung %um . Handwerk erlelchtert und das Verbot dar Schwarzarbcit eingeechrfinkt, um dadurdh biihcr noch nicht ausgenutzte Ar-beltfkrUte fOr Rtparatnrarbciten (u mobIH" fieren. Regierungfrat Bertram vom Relchawlrt-■chaftsmlnleterium gibt jettt Im Reidwwlrt- -sdiaftsmlnltterialblatt auefilhrlldie Eilšutemn. gen zu diesem ErlaB. Danadi кбпоеп nunmchr alle, dla bUber nr (clbstindlgen AusObung dts Handwerk# nidit lugeiassea weiden konolen. well tie nidit die Meistcrprilfung abgelegt oder nidit die Befognls tur Ausblldun^ von Lebflingen batten, zur lelb-■tindigen Handwerkiauiabung zugelacsen wer-den, wenn lie peraSnlfcb und fachllch zuverIS»»ig •Ind. Vorautsetzung itt also, daB ale elne band-werklicbe oder lonitige entiprediende Votbll-dung beiltzen, die tie befSblgt, bandwerkliche Arbeiten, intbetondere Reparaturen, tadigemSft auszufOhren. In Frage kommen bierfflr u. a. Eltere Handwerker und Ebefrauen, die ISngere Zeit In einem Handwerk, beitpieiiweita alt Schneiderinnen, titig waren. FQr die Znlattung itt et gleidigQItig^, ob der Antragtteiler dat Handwerk bauptberuflidi oder nebenberuflidi betreiben wiiL * Die Genebmigung dart aber nidit erteilt wer-den, wenn hierzu die Neubetdtaffung von Ma-tdiinen, Geraten oder in grSBerem Umfang von Werkzeufen erforderiidi werden wfirde, uni kann vettagt werden, wenn dem Antragtteiler die zur Handwerktautflbung erforderlidien Rob-itoffe nidit gegeben werden kSnnen. Genemi-gimgen diirfen audi nur erteilt werden, wenn der Antragtteiler dringende Reparaturen fQr den tSglldien Bedarf dcr Zivilbev61kerung autfObren will, die von andera Handwerkern nidit mehr oder nur nadi Ablauf lingerer Fritten vorge-nonunen werden konnen. Neue Betrlebe folB bwBM tete j« Z roko podan poljub . . , Drugi dan, 2e prav zarana, se napoti P#-t6fi v mesto v tiskarno, da tam čita popravne pole. Oblečen je v svojo vsemu jBeftv рокаво, мђпшшо narodao ђхЛо, » ____ akt Ne rečemo preveC, će označimo delovanj# NSV kot ono delovna področje NSDAP, ki uilva na Gorenjskem največjo priljudnost ta priljubljenost. To je v naravi etvari same. NSV je bila vendar, ki je takoj po zasedbi dežele po nemških Četah tako rekoč kot plcmir Btranke prinašajoč pomoč na Gorenjsko, njena takratna posebna akcija proti lak(^ in največji stiski ne bo vse prebivalstvo nikdar pozabilo. Pa tudi kasneje, ko so bile zgrajen« številne ustanove narodnega skrbstva na Gorenjskem, ko se je januarja leta 1942. začela 'T i Otroški vrtec NSV. Domachul* ... no, tu pa bo mala punčka dobro spala. redovita vojna iđmska pomod, je bila najpomembnejša naloga NSV vedno skrb za potrebne. Sicer ne daje svoje pomoči brez izbire, samo dragoceni rojaki in družine so upravičeni do nje, toda pri tako zdravem in pridnem človeškem plemenu, kot ga predstavljajo Gorenjci, je že takoj spočetka bilo izločenih Iz oskrbe majhno Število asocialnih. Prebivalstvo Gorenjske je dokazalo ponovnokrat tvojo hvaležnost in razumevanje za delo NSV — posebno z velikim obiskom pomožnih ustanov »Mutter und Kind«, otroških vrtcev, s pridnim častnim sodelovanjem in še mnogo drugim, predvsem pa s svojim darovanjem za WHW, ki se prav lahko primerja ■ starimi Kreiai Gaua. Pa poglejmo nekaj Številk! Zbirka WHW na Gorenjskem je znašala leta 1942. skupno 1,740.084 RM. Njej nasproti je oskrba z vrednostnimi nakaznicami, stvarnimi darili v višini 1,935.236 RM. Mesečno je bilo v zimski pomoči oskrbovanih 35.000 oseb. Gorenjska je torej preteklo leto zbrala skoro toliko, koliko je potrebovala za kritje nalog zimske pomoči. Poleg tega je NSV vtaknila v deželo velikanske svote, v dobrobit njenih mater in otrok. Izgraditev otroških vrtcev, ki se je začela leta 1941., se je uspešno nadaljevala. 2® otroških vrtcev za 1645 otrok je bilo napravljenih v treh Kreisih Gorenjske. Samo okoli 400.000 jedil je bilo izdanih v teh napravah, katere so vzorno opremljene, kar starši dobro poznajo, in vzbujajo vedno pozornost. Poleg spravljanja pod streho in oskrbe — po načelih modernega zdravstva najbolje sestavljena prehrana — se pospešuje zdravje otrok v otroških vrtcih NSV v vsakem oziru, tako da niso matere samo razbremenjene in pomirjene, temveč dobijo svoje malčke dnevno bolj sveže in čvrste. Izredno ugodno učinkujejo tovarištvo, ki nujno vlada v otroških vrtcih, red in čistost, ki sta tu doma. Lastne učiteljice gimnastike telovadijo t otroci, igre na prostem in sprehodi dobro denejo mladim telescem, smotrne zaposlitvene igre, petje in pripovedovanje urijo duh, tako da je otroški vrtec NSV najboljša priprava za šolo, kar vedno radi priznavajo učitelji. Samo ob sebi razumljivo je, da so otroški vrtci kot vse naprave NSV pod rednim zdravniškim nadzorstvom. Poleg teh otroških podnevnlh zavetišč je na Gorenjskem posebno važna pomožna ustanova »Mutter und Kind<. Ravno v oziru skrbstva M matere, malih otrok in dojehčkov se pred Ea^sedbo tako rekoč ni ničeear napravilo. Posledica tega so bile visoka umrljivost dojenčkov, rahitls, bolezni radi prehrane, itd. Sedaj obstoji v teh Kreisih 82 pomožnih ustanov, od teh 47 Ж zdravniškim posvetovanjem. Mesečno izkažejo povprečno obisk preko 2700 oseb. Častne pomožne voditeljice, katere stalno šola NSV, in državno Izprašane strežnice imajo govorilne ure, obiskujejo pomoči potrebne družine na domu in pomagajo z nasvetom in dejanjem. Dajejo M opreme za dojenčke ter krepilna aredstva, dodatki za nakup živil in opreme, podpore za stanovanja itd. Pri obolenju mater se daje pomoč v gospodinjstvu, kot tudi porodnicam In materam, katere je poslala NSV na odpočitek. Predlogi za tako odpošiljanje, ki je dalo že mnogim gorenjskim ženam v materinskih domovih K&mtna novih moči, gredo tudi idcoxl pomožno ustanovo. Nakazil za živila in obleko so Izdale gorenjske pomožne ustanove preteklo leto za okroglo 90.000 RM. Končno je bilo tudi 1022 gorenjskih otrok poslanih na oddih v domove. Tudi na Gorenjskem že olytoje odpočitniški domovi NSV, v Veldesu tn Kronauu, v dveh najlepših krajih, saj naj vendar odpočltka potrebni vživajo med zdravljenjem vse prednosti pravih počitnic. A Pomožna Staniča NSV. *M utter und Kindt W od itx Od daleč naokoli prihajajo matere, da se posvetujejo, ' Kot vsa računska poročila, lahko poda tudi ta samo majhen izrez. Nima namena, da je Izčrpno, tega tudi ne more, kajti neizmerno veliko dela, ki sta ga Izvršila NSV In WHW na Gorenjskem, se sploh ne more povedati z besedami, kaj šele v besedah kratkega poročila dejstev. Vseeno naj pojasnijo navedene številke velikost nemških socialnih pomožnih ustanov. Kako blagodejno vplivajo v posameznem primeru, ve na tisoče rojakov na Gorenjskem iz lastne skušnje. Krab haliriiurg Kralnburg. (Kreislelter pre4 <«1 e«> nlčarjl.) Nedavno ве je vrSil obratni apel sa železniške uslužbence uradov od Leea-Vel« deea do Stelma v Krainburg-Wartu, Potem ko je postajenačelniik postaje Kralnburg otvorll apel, je govoril Krelalelter Kuas. Apeliral Je na tovarištvo železničarjev, katero aamo lahko Jamči za redno službovaAje. Nato je govoril o godalnih razmerah pri državni železnici la je izvajal, da ae ravno v okrožju državnega železniškega ravnateljetva Vlllach atavi fee na to, da ae zagotovi socialne zahteve ualut. bencev. Prehajajoč na bolerenako atanje j# povdarll, da aedaj ni čaa xa to, da ae boluje vaako malenkoat. V avojlh nadaljnjih Izvaja^ njih je z zadovoljetvom ugotovil, da izvrihjjeje železničarji na Goreajakem prMno in veetno avojo alužbd. IrdsStQin Otroški vrtec NSV. Do nt s chale (K r e i a S t e i n) Pod tetkiaim varstvom morajo mali kJjuniki vse lepo do kraja pojesti. (Aufnahme: Werl (NSV.-Gaubildarchlv.) Beseda o preskrbi Gorenjsbe (Nadaljevanje • 5. strani.) tin in Tuchein, sredi decembra 1942. prodala zidarju Johannu Pogatscherju v Kreuzu, obč. Kommenda, svinjo v živi teži 135 kg za RM 450, in sicer naj bi svinja stala RM 150, ostanek RM 300.— pa bi naj bil darilo. To pomeni ceno žive teže RM 3.33 za 1 kg napram dopustni prodajni ceni (iz kmetije) RM 1.38 za 1 kg. Podbelschek se je zagovarjala в tem, da za svinjo ni zahtevala nobene cene, ampak, da ji je kupec ponudil ceno RM 450.^. Po-gatscher pa je trdil, da Rosalia P. ni hotela prodati izpod RM 450.—. Ker pa je P. na vsah način hotel imeti svinjo, je prpdajal-ka predlagala, naj plača za svinjo RM 150 in ji ostalih RM 300 di kot darilo. Ta zagovora pa ne moreta oprostiti niti Rosalije P. niti Johanna P., ker sta в takim načinom prodaje obšla predpise o cenah in je zato bil znesek RM 4Г0.— cena Bvinje. Rosalia P. je bila radi te kršitve kaznovana z redovno kaznijo RM 500 in Johann P. z redovno kaznijo RM 100.—. Vrh tega je bilo izrečeno, da pri Johannu P. zasežena mast in meso zapadeta državi. , Mlinar Josef Erser iz Moste, ,obč. Komenda, je novembra 1942.1. v svojem mlinu z nekim kmetom zamenjal en par, čevljev za 25 kg pšenice in 20 kg prosa in od moke, namlete iz te pšenice, okrog 17,kg ipirodal brez prejemnega dovoljenja iu za nenavadno visoko ceno RM 3.50 za kg potrošniku. Josef E. je bil radi te kršitve obsojen zaradi pregreška po kazenski uredbi o ureditve potrošnje in kazenski uredbi o cenah na 6 mesečno zaporno kazen in denarno kazen RM 150, v primeru neizterljivosti pa nadaljnjih 10 dni zapora, ter povračilo stroškov. Se najdena moka je bila. zasežena in-izrečena za zapalo. GostilniČai' Johann Peterka iz Mor-rautsch je v decembru 1942. skrivaj brez dovoljenja zaklal eno tele in eno svinjo in meso večinoma prodal požeruSno. Obsojen je bil na eno leto zapora in 300 RM denarne kazni. Posestniki mlina Maiditsch, Volk, ^r-tonzel so bili kaznovani, radi krSitvč o prehranjevalnem gospodarstvu s kaznimi od RM 500.— do RM 3000,—, ker so izdelovali mpko slabejše kakovosti kot je predpisana in s tem oškodovali prebivalstvo pri nakupu moke in kruha. Objavili smo tukaj, nekaj imen, ki bi jih brez težave še lahko nadaljevali. Toda to raje opustimo. Prizadevali pa si bomo, opazovati te reči Se nadalje — a Čimer nismo šele zdaj začeli — in v bodoče objaviti imena vseh tistih, ki si morda Se domišljajo, da so le Se. preveč vajioi v svojih nečednih metodah. Svaril j« bilo dovolj, in yeak t*, kaj ga čaka, če se ne drži predpisov Reicha. Nikdar ne bomo dopuščali, da bi mali del naroda obogatel na škodo drugih, ali da bi se ceI6 poskušal debeliti, vtem ko morajo drugi doprinašati žrtve. Bodočnost bo pokazala, da se bo še ostreje ko doslej pazilo na vse, ki se pregrešijo zoper občestvo naroda in njegovo preskrbo, ki, je koncem koncev del vojskovanja. Komenda. (Smrtni primer.) Vm yaa In ftirSo oHolico je globoko pretreila veet,' 'da je Mejačeva mama v Komendi umrla. Stara 73 let, je do zadnje enemogloetl Imela акЛ eamo za reveže, katerim je bila prava, prav« cata dobrotnlca. Povsod kjerkoli je bilo treba pomoči In nasvetov, Je bila med prvimi. Vzgojila je več otrok, od katerih jih *e ieet вЖ. Uttal. (Manifestacija.) Na manlfeeta-clji je govoril Kreislelter Pg. Pite prebivalstvu Llttala. Nato sta bili izročeni priznalnl liatlnl Ortsgruppl Littal in občini Llttal za izvršeno delo v pokrajinski zbirki za WHW, pri kateri je prišel Llttal na tretje mesto v Kreisu eteln. Rodbinska lironlka Iz Gorenlsks Kreis Krainburg St. Vedt an der Sawe. Rodila sta se: Frani Gladek, Welchseldorf in Adolf Leopold RoB-man, Welchseldorf. Relchsbahnsledlung. Umrl je: Jakob Schuschterschltz, Medno. St.Velt a. d. Sawe, Rodili so se: Josef Bogatel, Wirkrtsche, Maria Brjawetz St. Veit a. d. Sawe, Franz Gladek Welchseldorf, Stanlslaua Bertschitach Mlttergamllng, /Maria Medved Tazen, Adolf Leopold Rossmann Welchseldorf, Relchsbahnsledlung. — Umrli so: Antonia Betschan Medno, Franz Gladek Welchseldorf, Rosalie Schusterschltz Staneschltsch, Maria Saletel Unterplrnitsch, Jakob Schusterschltz Medno. Kreis Badmannsdorf Breeiacb. Rodlll so se: Relchmann Erika Tschernlutz, Bertonzel Paul Techemiutz, Papier Johann Palowitsch. — Umrla eta: Anna Gruden vd. Trlplat roj. Justin in Plmat Marian oba iz Unter Otoka. llredilev nakopa prašičkov in ovc Nepoljedelsklm reicem živali ]e treba dovollenfa pri nakupu prašičev In ovc i z odlokom gospoda Relchsminlstra fUr Er-n&hrung und Landwirtschaft z dne 7. 4. 1W3. je bila uvedena dovolllna obveznost pri nakupu prašičkov, malih prašičev, ovc, koštruhov in jagnjet. Po tem potrebujejo nepoljedelakl rejci živali, med katere je treba šteti tudi take osebe, ki se ne pečajo stalno v glavnem s poljedelstvom, za nakup zgorej navedenih živali nakupno dovoljenje pristojnega prehranjevalnega urada, odd. A., ker je e takojšnjim učinkom prepovedana omenjenim rejcem živali vsaka prodaja teh živali brez tega predpisanega dovoljenja. Prodaji je enaka menjava kot tudi siceršnja prepustitev prašičkov, malih prašičev, ovc koštrunov in jagnjet proti obrtni ali poklicni odmeni. Prehranjevalni uradi, odd. A., bodo napravili dajatev nakupne odobritve načelno * od-vl£*iO sam® od tega, da se doprinese na eni strani po predlagatelju dokaz lastne in zadostne кгтИце podlage za živ#, ki se jih misli nabaviti In na ir^gi strani, 4a prt prašičih poleg tega nedvomna ugatovljena živa teža ne presega 50 kg! Ce .ee hoče rediti te Hvali samo za .namen domačega klanja, m* M dalo dovoljenje и na- kup samo tedaj, če lahko doprinese predlagatelj poleg že navedenih podlag dokaz, da je v letu 1941/42 domačega klanja dobil dovoljenje za domače klanje za ustrezno število prašičev ali ovc. Trgovine z živino odn. zadruge, kot tudi obrtne klavnice, — kot take je razumeti, «b-delavnlce in predelovalnice mesarij, — nadalje večje gostilniške obrate, v kolikor so dobile od dodelUnih mest številke list, ne potrebujejo za nakup zgoraj navedenih živali nakupnega dovoljenja, prodaja nepoljedelsklm rejcem živali pa je brezpogojno odvisna od predložitve dovoljenja. Nakup prašičev preko 50 kg žive teže je aamo takrat dovoljen če Ima kupec knjigo pogodb ali pismeno nakupno dovoljenje pristojnega prehranjevalnega urada, odd. A. V kolikor so nepoljedelski pejcl pridobili živali omenjene vrste že pred uveljavljenjem tega, odloka, morajo to nemudoma Javiti pristojnemu prehranjevalnemu uradu, odd. A., če imajo Hvali še v evojl posesti, ker bodo 1*-dana od 15. maja 1943. dalje dovoljenja za domače klanje nepoljedelsklm rejcem živali samo, če imp.jo nakupno .dovoljenje odn. prl-XS^adaijevanje M T. itimMI flrađs, Д. maja 1948. KARAWANKEN ВОТВ Stna T. — #W. ML штшшшшттштиЛттттттт Vedo, čemu! Razgovor z „mladimi lunajU" in starimi frontnimi vojalii s kakšnimi cilji in željami gre nemška mladina v četrtem vojnem letu na fronto, ■ kakšnim mišljenjem In kak&tio vero je pre&injena? In kaj pravijo njihovi tovariši, ki BO od začetka te svetovne vojne v boju s sovri^nikom! Govorili smo z mladimi vojaki Wttten-ff, ki 80 prišli prvič po temeljiti, večmesečni izobrazbi na fronto In etavili smo enaka vprašanja »starim«, izkušenim frontnim vojakom iz te vojne. 'ff-PK. Bilo je pozne lanske jeseni na fronti v Lapplandu. Tik za prvo črto se gradi n«eip iz krepejjcev preko varljivega močvirnega ozemlja pragozda. Vprvič gre v postojanke na novo postavljeni bataljon l^f-Gebirgspionirjev. S težkim delom se od-yzema pogosto ekoro neprehodni goščavi meter za metrom zemlje. Ob začetku nekega gradbenega oddelka srečamo brezžičnega brzojavca Karla G. iz Oaterburken na Badenskem. Zlati HJ-Leistungsabzeichen na vojaški suknji nam pade v oči. 19 let je Btar. Iz Sole ве je javil k Waffen-ff. Zakaj? >Za HJ-FUhrerje je samo ob sebi umevno in tudi čast, da gre k Wa£fen-f^. Bil sem F&hnleinfUhrer in kasneje Gebietsfeldscher. Sicer so se pa moji šolski tovariši na gimnaziji v Moosbachu razen enega vsi prostovoljno javili na fronto. Vsi so sedaj vojaki!« »Kakšne načrte imaš za kasneje?« — »Študiral bom medicino. Moja največja želja je, da bi Sel kot zdravnik v kolonije ali pa na Vzhod«. 18 letni pionir jf Ulrich W., ki z gotovostjo žaga z motorno žago drevo za drevesom za gradbo nasipa, je doma iz Gilstro-wa na Meklenburškem, je bil po poklicu poljski delavec in v HJ ScharfUhrer. Ve takoj več odgovorov na vprašanja, zakaj se je javil k Waffen-ff: »Hotel sem čimpreje priti na fronto in vem, da ima Waften-ff posebne naloge. Zato sem ponosen na to, da sem bil Sprejet v Waffen-ff. Potem sem si mislil, ko preteče 12 let, bom lahko začel kaj poštenega, dobim dobro poklicno izobrazbo in imam dobre izglede, da bom zaposlen kot poljedelski računovodja ali kaj »ličnega v domovini ali na Vzhodu. Pionir GUnster V. iz Brostedta v Hol-steinu zna kot izučeni elektrlčar rokovati z električnim vrtalnim strojem, ki ga uporabljajo, da gre delo hitreje izpod rok. S svojimi 18 leti izgleda Se kot pravi deček. »V Hamburgu sem videl nekoč korakati ff*, je prostodušno govoril, »vsi ao bili pogumni j^adeniči. Od tedaj sem bU odločen, da se bom javil k Waffen^f. Kaj pa pravijo »stari« frontni vojaki, če slišijo »mlade junake« 7 Nekaj sto korakov proč od stavbilča vodi podiranje lesa za nasip iz krepeljcev 21 letni ^^Oberjunker Kurt Z. Iz Erzgeblrga. Preje je bil rudniški delavec In je tipičen zgled za to, kaj vse lahko doseže sposoben vojak. Tik pred izbruhom vojne se je javil k Weifiea'ff V vojni na zapadu je bil že, čeprav še nedorasel j^-Mann, četni vodja. Leta 1941. je bil odlikovan z Eisemes Kreuz II. Klasse In imenovan za RottenfUh-rerja pri bojih na Vzhodu. Se isto jesen je bil poslan v tečaj za Fiihrerje in je sedaj zopet na fronti. f^-Hauptscharfilhrer Gerhard B., Ber-linčan, 23 let star, ki v6dl sto metrov dalje gradbeno poveljstvo, je bil 1. 1935., ko je bil kot šestnajstletnik sprejet v ^^-Toten-kopfsturmbann »Brandenburg«, gotovo eden izmed najmlajših, v Waffonif, Danes krase Eisemes Kreuz I. in II. Klasse, finska hrabrostna svetinja I. razreda in Infan-teriesturmabzeichen in Bronze njegova prša, tudi Verviomdetenabzeichen ima. Kot vodja pionirske napadalne čete je odpravil v hudih bojih na fronti pri Kiestinski s evojimi možmi na odprti cesti pred 150 do 200 metrov oddaljenim sovjetskim bunkar-jem med najhujšim ognjem močno minsko gradbeno zaporo. Ponovimo mu z idealizmom prežete besede novilj tovarišev ff in ga vprašamo, kaj poreče on kot izkušeni frontni vojak. Oberkommando der Welirmacht je dne 30. aprila objavilo: Sovjeti so včeraj znova z močnimi sila-jni začeli z napadom na vzhodno fronto kubanskega mostišča. Vzlic silni topniški pripravi ter močni podpori od strani oklop-njakov In letalcev, sovražnik na nobenem mestu ni mogel pridobiti terena. V hudih, po zračnem orožju učinkovito podprtih obrambnih bojih smo Sovjete krvavo odbili in odstrelili številne oklopnjake. V zračnih bojih so nemški lovci sestrelili 67 sovjetskih letal nad južnim odsekom fronte. Na tunezljeki zapadni fronti smo zavrnili več krajevnih sovražnih sunkov. Zračno orožje je nad Sredozemljem pri Palazzo Venezial Ime je postalo pojem fašistične Italije. V Palaeao Venezia, ki kot bi koga fapeljalo ime, katakteristična, historična stavba Benetk, temveč se nahaja v Rimu, stolu je Duce. V srednjem nadstropju palače se nahaja njegova delovna »oba »Sala del Mappamondo«. Leta 1456, jo je začel zidati kardinal Barbo, kasnejši papež Pavel Ц., ki je prišel iz Benetk — odtod tudi ime. Barbo ni doživel izgotovitve mogočne palače, ki je po smrti pripadla cerkvi. Mnogo papežev jo je izbralo za poletno bivališče radi lege, ki nima mrzlice. Papež Pij IV. je podaril večji del palače beneški republiki za rezidenco njenih poslanikov na papeževem dvoru. Pri tem je ostalo, dokler ni prenehala republika koncem 18. stoletja pod udarci Napoleonovih armad. Po padcu Napoleona se je nastanila Avstrija kot zaščitnica Benetk v Palazzo Venezia in jo je priredila да se- na to, ki je spoznal vojno v vsej svoji ostrosti. Hauptscharftlhrer nekaj premišlja in reče; »Domovina ve iz vojaških pisem in razgovorov z dopustniki, kako govoriino o vojni. Veselimo se, če gredo mladeniči tudi še sedaj v četrtem letu vojne, polni pričakovanja in notranjega zanosa na fronto. Zadnji letniki naše mladine so zrasli v Hitler Jugendu, ne da bi videli resnega nasprotnika pred seboj. Tega dobe sedaj tukaj zunaj na fronti. Hitro bo spoznal mladi vojak, da ne sije zmlrom sonce, ampak da so tudi sedce, da zahteva veliki cilj tudi težkih žrtev. Priboril si bo značajno in politično zrelost, ki je potrebujemo, da po vojni priborjeno obdržimo. »Poglejte«, je menil ^f-HauptscbarfU-hrer ob zaključku, prešedSi iz splošnega na osebno, »obvezal sem se za 12 letno službo. Ko preteče, bom šele 28 let star in bom imel že 2 leti poklicne izobrazbe za seboj. Postal bi rad stavbeni inženir in najlepša naloga bi bila zaSie, da se udeležim nove ureditve Vzhoda, da se tako^ekoč na novo ustvarja, gradi ceste ali vodna pota«. ^^-Rriegsberichter Peter Blum pet lastnih zgubah sestrelilo dvAnijet sovražnih letal. V ranih urah 29, in 30. aprila so nem« ške bojne sile za varovanje obrežja potopile pred nizozemsko obalo dva britanska brza čolna, težko poškodovale nek drugi brzi čoln in z obstreljevanjem zažgale nekega četrtega. .Podmornice ao, v. Severnem Atlantik^, ta na Sredozemlju potopile iz močno zavarovanih konvojev deset la^ij s 53.000 brt Nadaljnjih pet ladij, med njimi ena tipa »Winchester Caštle« z ^0.000. brt, Je bilo torperdifanih. Ena po(«rgOI* He« IntMndMhwngiwark wtrden WlidhMk* MI(lton«n g«braiKht*r ZOndkttrxMi to lodmllw oufgear-twitvl, doO wladvr roll aliKatx-fahie tJfld. 0«whult* Fodtkraff* •nd verWIdlldt« Anlagm bOrgen, wl* M q|l*n lotch-ErzaugnltMii, Wf QwoMWhprb«#. — Daruffli ah* ZSndkanm »ommein imd abli*f*m baim BoKh-DIcmti Thomas Bohrer Klagenfurt ' Villadicr Stralje Nr. 29-31 pisarniška moč, vešča sem nekoliko nemščine in knjlgovoditva, kakor tudi drugih pisarniških del. Eventuelno grem tudi kot blagajničarka, najraje na Štajersko, Gorenjsko ali Karnten. Nastopim takoj ali po dogovoru. — Cenjene ponud be na K. B. Krainburg pod 426-6. Miedergesdiaft BerlaSkudnigg Klagenfurt Guf«nbtr0haus - P«mh«rtgai»» 8 Gorenjskim poljedelcem sporoča firma Union Warsdiftk Elektromaschinen-Untemehmung Domschale da je prevzela zastopstvo In popravila poljedelskih strojev sploflno znane firme C. Prosdi Ing. BUro undMaschlnen Klagenfurt Prodam več ovac, različnih velikosti. Hudowernik Simon, Pogelschitz, Post Goriach bei Veldes. 1604-tj vo iivljenie" h. 418-21 n» K. B. Krainburg. izguhljpno Meniam v petek popoldne sem v Kriin-burgu na cesti od ■ Nanuta do trafike Geiger, zgubil denarnico z 68.-RM in ključkom od kolesi. Ker pohištvo „spalnico" in kuhinjsko in event. razliko doplačam. Zamenjam pa tudi za suh, trd in me hek les v vred sim najditelja, da mi denar vrne na K. B. Krainburg рсхј Številko 444-22. Dne 26. aprila, v ponedeljek, sem nosti. Naslov pri pozabil na jtop- K. B. Krainburg pod „Dobra menjava" it. 427-6. Dopisi Kupim _ lite le za nakup; ~ nekaj Tagonov Kriintmrg pod „Pisarniška moč"^ 488-2. Prodam kovega, borovega lesa, Ш, 24 tn 2H mm, U do 17 cm, parareino ali konično, iz iage ali trgovine v IMeh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Han* Plavolaso, sloko ] Karntnerico, ki i je prestopila nallja prosim, da Veliko soboto najdene itvari popoldne na pro-vrne proti nagi SteinbrGck —i gradi na Rangui Div*n — atoma-no, popolnoma novo, prodam ali zam«njam za moško ali ženskoF''®"'"8®''> Holz-kolo, gramofon groBhandcI, Rja ali fotoaparat, -genfurt, V61ker-Pismene StraKe, be na K. BoteP*hnuberse«ung. Krainburg podj_ „Otomana" kombini- ran 60 do 80 cm širok mizartki električni skobci nik (HoVlma- schine). Oopise na K. B. Krainburg pod 439-7. Cilli v savinjski vlak, prosi gospod iz oddelka za kadilce za nje. Dopis na K. B. Klagenfurt pod št. 2267-20. Otroški voziček, globok, v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za športnega. Naslov pri K. B., Krainburg pod 436-6. Prodam 3 zajce, samice z mladiči, za dogovorjeno ceno. Mit. Gam ling 47, bei St Veit/S. 440-6 Prodam 1500 kj} ilame. Naslov pri K. B. Krainburg pod 434-6. Večje Število morskih pra JKčkov" prodam. Martin Zavrtnik, St. Veit-Save 15 419-B Kupim žensko kolo, rudi če je v slabem stanju, ali sam podstavek. Naslovite ponudbe na K. Bote Krainbu^ pod Stev. 446-7. Klavirsko harmoniko, novo ali dobro ohranjeno, z 80 do 120 basi, kupim. Ponudbe s ceno na K. B. Krainburg pod „Har» monika" Številka 430-7. njicah jezera v Veldes v času od 14 do 16 ure črno aktovko z malo jestvinami, listnico z važnimi dokumenti in •llkami. Najdite- Blasius, schmid, burg. 16. ženitve Radi ženitve iščem dekle, ki je čedno in iim-patično, ttaro 17 do 20 let. Pogoj prejšnje dbbro •poznanje in zaupanje. Cenjene dopise naj pošljejo samo resno misleče n« K B. Krainburg pod značko „Srečna boš" št. 42в.21. Gol. Krain- Na postaji Medno ali v vlaku, ki odhaja ob в. uri zjutraj proti Klagenfurtu, sem zgubil Kennkarto, in Kleiderkarto gla-sečo se na imi Johann Nachti-gal, Unter Gam-ling. - Poštenega najditelja prosim, da isti vrne na K. B. Krainburg pod itev 432-'22 ftli ПЖ moj. ПД« slov, proti dobrT nagradi. ■ 432-22 Ločenec, srednjih let, želi znanja z gospodično, vdovo ali ločenko, staro od 22 do SO let, radi poznejše ženitve. Le resne ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Srečen zakon", Stev. 442-21. Obrtnik, hišni posestnik, 82 let, razočaran v zakonu želi znanja s trgovsko Razno Novak Stanisla« ui iz Prasche в, naj _ dvigne izgubljeno legitimacijo pri K. B. Krainburg. 496-28 Ta odgovore n« oglu* je potreb* vedno priložiti znamko z# od« govor, ker ro-inejo vpr«knj4, kjer ni ptaien odgovor. * koi. R*r«w. Bote. OPOZORILO BOLNIŠNICE GALLENFELS Vsled raznih okolnostl Je upravlteljstvo bolnišnice Gallenfels prlmorano izdati naslednje opozorilo: Vsak donos živil In alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels je prepovedan, če se pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih Izsledi ptlneSena Jedila ali alkoholne pijače, se bodo ista zaplenila v korist splošnega dobrega. Upravlteljstvo. KdrnfnerisAe KlaHcnfuri Domtfassc 3 fernral 2416.2417 LandeshypofhehenanstaU Oaf eeldlnflUnt dcs Rcidistfanef Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherlidie Sicherstellung fiir Neu-bauten, Aithausbesitz und Landwirtschaften - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reidisverburgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptindbriefen und Kommunalsdiuld-scheinen Haftung des Reidisgaues Karnten.