4. številka DelaTMiokajavsak drug petek i datumom naslednjega dna. — Naročnina za celo leto K 32*—, za pol leta K16*—, ta četrt lete K 8 —. Posamezna Številka 80 vin. naročnina v inozemstvo sorasmemo več. PoUjatve na uredništvo te upmvniStvo Juan, Selmbuifova Stav. 6. n. nadatr. Telefon St 225. Pavialnl ffrvnko v driavl SHS. V Ljubljani, dne 12. februarja 1921. A rft VIU. letba DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — 1 Inserati se zaračunavajo,! milimeter vrstica in si-j cer pri enkratni objavi; po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri Sest«! kratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin.! 7.a vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica KI'— Reklam, so poštnine proste. — Nefoankira-na pisma se ne sprejemajo. Jeklena fronta. Zopet je tu čas, ko sklicujemo po* krajinski kongres organiziranih kovinarjev vse Sicvemje; zopet je tu čas, da revidiramo naše delo In taktiko ter pregledamo, ali je bilo vse pravilno ali ne. Noben kovinar ne more danes trditi, da ni bila taktika kovinarske organizacije pravilna in noben kovinar ne more trditi, da je bilo naše delovanje slabo. Kongres sklicujemo raditega, da analiziramo naše delo za bodočnost Vsak kovinat, ki v delavnici izvrši poverjeni mu kos dela, si ga, kadar je gotov ž njim, ogleda in sam pri sebi misli: no, drugega napravim bolje in hitreje, tretjega še bolje in še hitreje. Tako je tudi z organizacijo. Tudi v organizaciji je treba stremiti za tem, kako jo izboljšamo in izpopolnimo, in to kar najhitreje mogoče. Naše dosedanje delo ni brez kritike, če bi bilo temu tako, bi organizacija stala na slabih tleh, kritika je potrebna, je zdrava in vzpodbuja k delu. Zal, da imamo pa tudi take ljudi, ki so prepojeni z uničevalno kritiko, ki vse, kar se napravi, grajajo in zaničujejo, ne da bi pomislili na to, ali je bilo mogoče drugače napraviti ali ne. In. ravno taki ljudje so brez inici-jativ ter nikoli ne delajo pozitivno v organizacijah. Ravno čitam v nemškem delavskem časopisju o delovanju v kovinskih organizacijah v Nemčiji. Kako enotno delujejo! Ko so se v nemški kovinski organizaciji pojavili razdiralni elementi, so nemški kovinarji to takoj opazili in svoje organizacije očistili takih ljudi. Tudi med nami se nahajajo tovariši, ki gledajo strokovno politiko z vaškega stolpa in mislijo, da se da vse izvesti, kar so si zamislili v svojih vročih glavah. Tudi tu ima kongres nalogo, da vse one pouči, kaj je mogoče in kaj ni. Ali je bilo naše delovanje pravilno? Jaz trdim, da ne! V naši organizaciji se je preveč politiziralo in premalo delalo. V zadevi, ki je danes najvažnejša za Kovinarje, to so obratni sveti, se je o stvari premalo ali skoraj nič razpravljalo. Naš kurz moramo zasukati nekoliko bolj na levo, treba nam je izvojevati čimprej obratne svete, ki bodo imeli nalogo in možnost globeje pogledati v obrat, kakor pa je to mogoče sedanjim zaupnikom, ki so brez vsakega uradnega mandata. Omenim naj tukaj samo nekatera podjetja, ki so bila ustavljena vsled pomanjkanja dela, ali so pa naprej vegetirala, tako, da ni bilo mogoče delavce tako plačati, kakor bi se jih lahko plačalo, če bi obrat polno obratoval. Jeseniški plavži so izdelali pred vojno normalno 20.000q železa, danes se ga producira na Jesenicah komaj 8000 q, in to, če tudi so odjemalci tu! Kje tiči tedaj vzrok temu, to bi moralo delavstvo jeseniških plavžev vedeti in ravno delavstvo bi moralo biti ona sila, ki bi take ovire znalo odstraniti, kajti logično je, da delavstvo pri taki reducirani produkciji ne doseže onih plač, ki bi jih sicer utegnilo doseči. Istotako je z Guštajnsko jeklarno. Ta je imela 1. 1914. 700 delavcev in 30 uradnikov, sedaj jih ima 400 in 25 uradnikov. Ta jeklarna je mesečno oddajala 20 vagonov prvovrstnega jekla v prejšnji Avstriji, eksportirala je svoje izdelke v Španijo, severno Afriko, Orijent. na Kitajsko in v juž. Ameriko; mnogo tudi na Balkan pod imenom brescijansko in ska-lonsko jeklo. Vse te stvari je pa do sedaj Jugoslavija naročala v tujini, v Avstriji, Cehoslovaški in Mažarski. Naša domača produkcija je pa zastajala in delavstvu se ni moglo dajati onih plač, kakor bi se mu jih lahko dalo ob polnem obratu. Ravno tako bi državna cinkarna ne bila prišla do kraha kakor je, ako bi de- LISTEK. Industrija v Srbiji. L M. po »G. y.M Cementarskq industrija, ki bi imela sedaj po vojni igrati največjo vlogo pri obnovitvi železniške proge in razrušenih objektov za javne zgradbe in za razvoj stavbeništva po mestih ter zgradbo pristanišča v Beogradu, je bila od vojne najbolj prizadeta. Pred vojno so obstojale v Srbiji tri velike modeme cementne tovarne in sicer v Ripnju, v Ralji in Popov-cu. Prvi dve sta sedaj popolnoma pogoreli in sta brez strojev, samo tovarna v Popovcu je v obratu. Pred vojno so producirale leta 1900 saittO 162 ton cementa. leta 1905 so dosegle že 600 ton leta 1908 pa nad 1000 vagonov. Z ozirom na dobro kvaliteto surovine in neposredno bližino Beograda, ki potrebuje za regulacijo in obnovo mesta ogromne množine stavbenega materijala, je upati, da se bodo porušene tovarne z vladno pomočjo kmalu obnovile. Pridobivanje antimona datira Že iz leta 1896. Antimonski rudniki se ustvarjajo pri Kostajniku, Brasini ter Likodri v Podrinju. Letna produkcija je znašala leta 1908 261 q v vrednosti 151.854 frankov. Srebrni in svinčeni rudniki se nahajajo v ripanjski klisuri Tapavcu ter Avali belgrajskega, v Kačerju in Takovcu rudniškega ter Belem potoku in Kosmaju beograjskega okrožja, dalje pri Mejdonpeku in Kučajni y požarevaškem okrožju. Pro- lavci imeli vpogled v upravo, ker bi prav, gotovo o pravem času merodajne oblasti opozorili na napake. Tako imamo še več obratov, ki danes vegetirajo, kar ne bi bilo ravno potrebno. , Imamo še druge elemente, s katerimi bo treba energično obračunati, ako ne; opuste gospodarske politike, s katero se hočejo rešiti, to so takozvani „kravtarji“* ki mislijo, da si svoj položaj rešijo s tem, da naip ukinejo osemurni delavnik. Gene« ral konservativnih malih obrtnikov, celjski gospod Rebek vrta pri vseh ministrstvih v Belgradu, da bi dosegel to, da se. osemurni delavnik odpravi. Nadalje je naša naloga, da odločno zahtevamo razpis volitve v obrtno sodišče, ker je sedanje nepopolno, ki ne odgovarja več sedanjemu času. Strokovna organizacija mora odločno zahtevati, da vlada našo kovinarske, industrijo pospešuje in jo ne pusti propadati, kakor sedaj; kriza v kovinski indu- , striji je umetno uprizorjena, krize v kovinski industriji v naši državi ne bi bilo treba, vsaj v toliki meri ne, kakor je nastopila sedaj. Kriza je sicer svetovni pojav. V vsef industriji v Ameriki je 2, 750.000 delavcev brez dela. Kaj to pomeni? To pomeni kapitalistično ofenzivo proti delavstvulj Amerikanski podjetniki reducirajo plače! delavcem do 50%. Tako se je pričelo tudi pri nas v Evropi prakticirati, in celo pri nas v Sloveniji je prišlo že do te prakse. Amerikanski kapitalisti so s pomočjo vla*» de napravili naskok na strokovne organizacije, da jih uničijo. Senat je namreč sprejel zakon, ki zabranjuje železničarjem stavkati, stavkujoče se kaznuje z zaporom do deset let. Enaki simptomi se! pojavljajo tudi pri nas v Jugoslaviji. Na! Angleškem imajo tudi hudo krizo; ponekod je le še 20—30% delavcev zaposlenih. Ker pa so angleške strokovne orga- dukcija je, kakor kaže statistika, kljub temu, da obstojajo nekateri rudniki že nad 20 let, zelo neznatna. Pridobivanje pirita, kroma in magnezije je še le v početku Glavna središča te bodoče industrije, za katero se zelo interesira antantni in ameriški kapital, leži v južnih krajih: v Stari Srbiji, v bivšem turškem kosovskem itt solunskem vilajetu. Glavni predpogoj ‘bodočega razvoja' rudarske industrije v Srbiji bo smotrena prometna politika. Tu je predvsem treba priklopitve požarevaškega in timoškega okrožja ter Krajine, ki bodo postali najbolj industrijalni kraji, na glavno mesto Beograd in normaliziranje sedanjih ozkotirnih prog Cuprija, Ravna, Reka in Pa-račin - Zaječar. Stremiti pa je tudi pri koncesioniranju novih rudniških podjef- nlzačjje enotna jeklena fronta, sc vlada ne upa nastopiti proti njim! Ob izbruhu svetovne vojne sc je angleški državnik izrazil: „Ako mi Nemce potolčemo, bo vsak angleški državljan bogatejši!“ Sedaj pa pravi največji ancrle?!c! industrialec g. David Douglas: „Če hočemo mi z Nemci, Avstrijci in Belgijci konkurirati, moramo našim delavi"'"™ plače znatno znižati!" In prav nič drugačni niso naši bese-da-patrijoti; zadnjega Nemca so hoteli zadaviti, sedaj'pa nemške delavce impor-tirajo in svoje potrebščine ne marajo pri domači industriji, temveč iz Avstrije in Nemčije, ker jih dobe par vinarjev ceneje. Mi sicer nimamo nič proti temu, mi poznamo delavsko solidarnost celega sveta, kakor jo pozna tudi kapitalizem. Na kongresih, shodih in sestankih je pa naša prva naloga, da utrjujemo delavsko solidarnost! Socijalizem je svetovni pojav in se ne da uvesti samo v eni ali dveh državah, temveč je skupna zadeva celega sveta. Ako bi se pa hotelo socijalizem uvesti v eni državi preje kakor v drugi, ga svetovni kapitalizem zadavi prej ko slej. Če pa jočemo vse to doseči, nam je predvsem potrebna res jeklena fronta. Ig. Mihevc. Naša industrija cementa. Naš cement je bil pred vojno dosti znan po 'svetu. Ta pamoga naše industrije se je začela prav 3es>o razvijati. Beocinska tvornica v Sremu je s svojim cementom oskrbovala ne samo domače kraje, ampak je izvažala na Ogrsko, Bolgarsko in v Romunijo. Ravnatako so imelo lokalno nadproduk-Clio slovenske in dalmatinske tvornice' cementa. Danes se, kakor v drugih industrijskih panogah, opaža zastajam je produkcije tudi v cementni stroki. Razvoju te Industrije bi marali poklicani faktorji obrniti posebno pažnjo, ker imamo doma dovolj surovin in ker bomo iabrikat pri obnovi zemlje in gradnji novih velikih prometnih linij kar najbolj potrebovali. Na ozemlju naše države se nahaja 13 tvornlc cementa. Njihova kapaciteta iznaša okrog 100.000 vagonov na leto. Od te količine proizvaja tvornica v Beočinu nad eno tretjino, ostalo odpade na drugih 12 tovarn. Vzroki so podobni onim drugih industrijskih »trok. Tivdmlce trpijo v prvi vrsti pomanjkanje premoga, ki so ga dobivale pred vojno večji del iz. inozemstva. Slabe prometne prilike z inozemstvom, velike valutne razlike, zastoj Industrij v importnih državah in končno pomanjkanje delov-aa— 1 1 MB iih, da se doseže čimvečja koncentracija podjetniških kapitalov, da se omogoči racionalen obrat. Obstoječa tuja podjetja pa je treba nacionalizirati. 3. Mesna industrija. Večina ostale tovarniške industrije se naslanja, kakor že poprej omenjeno, na poljedelstvo, živinorejo in gozdarstvo. Eno najglavnejših vlog je igrala industrija za konserviranje mesa in izdelavo mesnih izdelkov. Povod za razvoj te industrije je dala carinska vojna med Srbijo in Avstro-Ogrsko monarhijo. Ker Srbija ni mogla vsled proho-bitivnih carin več izvažati živine, se je po velikih v živem stanju v monarhijo in ie morala iskati novih oddaljenih inozemskih tržišč po Levanti, v Egiptu, Belgiji !ii Nemčiji, kamor ni bilo mogoče vsled .ransportnega lcala izvažati živine, se je ;io .velikih gmotnih izgubah odločila nih sil in slabo povpraševanje po cementu in cementnim materij aium so v bistvu isti vzroki, ku-kor v ostaiih idustrijah. Ostale tvornice se nahaijajo v Trbovljah, Zidanem mostu, Mojstrani v Sloveniji, na Hrvaškem v Podsusedu, v Srbiji v Popovcu, Ralji, Riplju, v Baranji v tieremendu, v okolici Splita okrog 6 manjših podjetij. Pred vojno se je produciral roman in Portland cement. Po svoji kvaliteti ni prav nič za-' ostajal za proizvodi drugih držav — tudi v bodoče se nam kar se vsaj kvalitete tiče, ni treba bati konkurence. /.a jo pa so nam zaenkrat potrebni še tujci — strokovnjaki, posebno za nova podjetja. Vsa cementna industrija danes ne daje niti ene tretjine producirane količine predvojnega časa. Boočinsko tovarno so poizkušali kupiti angleški kapitalisti. Nenadomestljivo škodo bi pri tem utrpelo narodno gospodarstvo, če bi se prodalo tako ogromno podjetje s tako izbornim fabriika-tom tujcem. Tvornica ima še prednost c enega transporta po vodi — in vse druge pogoje še mogočnega razvoja. Čudno se nam zdi pomanjkanje podjetnosti lastnikov delnic, ki bi za začasno večji kapital prodajali delnice, namesto da bi sami s svojim delom izbili oni dobiček, ki bo padel podjetnemu, nad našim človekom visoko stoječemu Angležu v roke Vojaške pokojnine praviino pošiljanje vlog. Vse posle glede odmere, nakazovanja in izplačevanja vojaških pokojnin za invalide, vojne vdove in sirote, upokojene gažiste in njih svojce je sicer že meseca septembra 1920 prevzela civilna uprava; vendar pa še vedno dohaja mnogo dotič-nih prošenj in obvestil vojaški intedanci za Slovenijo v likvidaciji. Zato razglaša poverjeništvo za socijalno skrbstvo vnovič, da je treba naslavljati: 1. vse vloge za odmero in nakazilo vojaških pokojnin na invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrbstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, šentpeterska vojašnica, in 2. vse vloge in vsa obvestila, ki se tičejo izplačevanja teh pokojnin (na pr. izpremembo naslova, smrt imoknienčevo ali smrt družinskega članu na računski oddelek delegacije ministrstva financ (vojaške mirovnine) v Ljubljani, šenfne-terska vojašnica (prej vojaška pokojninska likvidatura). Ljubljana, dne 26. januarja 1921. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za soeilalno skri*o+’"v Za načelnika invalidskega od.: dr. Milavec s. r. mbbm —E —aagg—a—bi—asa ranje mesa. V glavnih eksportnih centrih ustvariti moderno industrijo za konservi-za živino, ob.glavni železniški progi Beograd, Mladenovac, Velika Plana in Jago-dina so se takrat zgradile velike klavnice in moderne tovarne za mesne izdelke, ki so sedaj že zopet v obratu in katere imajo najboljše izglede za bodočnost. Največje tovrstno podjetje je bila delniška klavnica v Beogradu, ki ima lastno železniško zvezo in ki je po zadnji uradni statistiki za leto 1908 izvozila svežega mesa 3,705.507 kg v vrednosti 3,993.254 dinarjev in produktov ter izdelkov v konzerviranem stanju 9ip.437 kg v vrednosti 1, 117. 803 dinarjev. Podjetju je priključena tovarna za umetni led. Ledu je producirala klavnica 1,320.254 kg v vrednosti 30.400 dinarjev, ki se je izvozii v hladilnih vagonih zajedno z mesom. Klavnica Metalurgična industrija v Mariboru. Podružnica Jadranske banke v Mairiboru, dr. Hinko Hinkovič in drug so dobili od ministrstva trgovine dovoljenje za osnovanje delniškega društva »Kovina« v Mariboru. Društvo bo Izdelovalo, kupovalo in prodajalo proizvode iz bakra, Že* leza, medi ta drugih kovin, kable, električni mater rijai, postavljalo bo električne naprave, kupoval J rudnike itd. Delniška glavnica znaša 2 in pol miJijona kron. Razdelila se bo v 12.000 delnic po 200 K Glavnica se more povišati na 6 milijonov. Resolucija glede mlinske industrije. Na zborovanju mariborskih mlinskih delavcev, ki se je vršil dne 19. jan. 1921 ob 6. utri zvečer v Ljudskem domu, je bila sprejeta enoglasn, sledeča resolucija: ' 1. Delavstvo vseh mlinskih obratov je vsled pomanjkanja žita v veliki nevarnosti, da se Ufi odslovi z dela. Mlinski posestniki so delavcem v mtaiih že ponovno zagrozili, da jih odpuste, zato ker morajo mlini obrate ustaviti zaradi pomanjkanja naročil. 2. Ker bi z odpustitvijo izgubilo na sitortinc delavcev in delavk kruh, s« naproša okrajno glavarstvo v Mariboru in vse kompetentne faktorje, da stopijo glede te krize v stik z deželna vlado za Slovenijo, da se nevarnost odpustitve odstrani, ker bi- nosila v nasprotnem slučaju oblast vso odgovornost za posledice, ki bi sicer nastale. 3. Mlinsko delavstvo protestira predvsem proti temu, da se Izvozi v inozemstvo žito, ne pa moka. S tem se tukajšnjemu delavstvu jemlje na eni strani Zaslužek in njegovo eksistenca ogroža, na drugi strani pa gredo za živinorejo tako potrebni otrobi v izgubo, kar škoduje živinoreji in povzroča, da se meso podražuje. 4. Delavstvo zahteva, da se izvoz" žita tak>j ustavil n opozarja oblast na težke posledice, ki jih mora imeti dosedanja praksa. — Odbor. Iz strokovne organizacijo. Podružnica ljubljanskih mizarjev ln sorodnlti strok sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 13. februarja ob pol 9. uri v veliko dvorano »Mestnega doma« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagaijnika; 4. poročilo kontrole; 5, volitev novega odbora; 6. razooterosU. Ako W občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, Si bo vršil pol ure kasneje ne glede na števiio navzočih članov nov občni zbor. Dolžnost vseh lesnih delavcev je, da se ga zanesljivo udeleže. Odbor. Občni zbor krajevne skupine usnjarjev v Ljubljani se ho vršil 13. febr. t. 1. točno c* pol je povečini last Francozov. Klavnica m tvornica za salame M. Padlovica v Mla-denovcu je isto leto izdelala 560.000 kg mesa in mesnih izdelkov, od teh se je izvozilo v Italijo za 150.000 dinarjev m v Nemčijo za 200.000 dinarjev. Iz obeh eksportnih klavnic v Smederevu se je predelalo leta 1908 svinjskega in govejega mesa 2,265.000 kg v vrednosti 2,240.000 dinarjev. Od tega se je izvozilo v Anglijo mesa, salam in masti za 500.000 dinarjev, v Francijo za 663.650 dinarjev, v Italijo za 669.000 dinarjev, v Španijo za 75.000 dinarjev, v Nemčijo za 187.000 dinarjev, v Švico za 84.150 dinarjev in v Avstrijo za 15.400 dinarjev. Ti dve klavnici sta se bavili tudi z izvozom konservirane perutnine in sta zaposlovali nad 300 delavcev, (Dalie orihodnuč.) 10. tuf dopoldne v Orand Hotelu Trlgtev, Kolodvorska ul. Kor bo zborovanje jako važnega po» mena, prosimo, da se ga ob določeni liri zanesljivo udeležite. Tajništvo. Občiri zbor podružnice čevljarjev Ljubljana. se je vršil dne 16. januarja, na katerem se je Izvodil sledeči odbor: Preds. fCrdžaj Franc, nam. Zvrl Ivan; tajnik Sldal Franc, nam. Laznik Mi-haed; blag. Zavoda Matevž, nam. Paušič Aloj s; Pregl. Potočnik Jakob, nam., Sadnik Andrej. — Redna glavna- skupščina osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok se je vržila dne 2. februarja v Ljubljani. Predsednik s. Tortic otvori zborovanje ob pol 10 uri dopoldne z navedbo dnevnega reda. ter poda situacijsko poročilo la opiSe v svojem govoru položaj, v katerem se )e nahajalo usnjarsko in čevljarsko delavstvo celo teto. Razvila se ie debata o položaju, v katero so Posegli tovariši Setničar, Krivec, Greile, Eisinger, Šmit, Krajce*, kakor tudi ss. Zore ta Toka«, katera sta v svojih govorih razmotrivala položaj v kakršnem se nahaja delavstvo. — Tovariš Nov-šak poda celo letni račun in tajniško poročilo, kar le bilo sprejeto na znanje. Sodrug Eisinger predlaga, da se da naželnlštvu in tajništvu odveza, kar je zbor soglasno sprejel. — Predsednik presne zborovanje ob pol 1. uri ter naznani zborovalcem da se zborovanje ob 2. uri nadaljuje. Tajništvo predlaga zvišanje odškodnine krajevnim tajnikom in lokalnega fonda; v' to svrho naj b! *e pristopnina in tedenski prispevki nekoliko zvl-Saii, kar je P° kratki debati odklonjeno, so-iru® Tokan razloži v daljšem govoru položaj In Potrebo društvenega imetja, katero je vse v korist ddffvstvu ter priporoča, da se poviša pristopnina na, 6 kron, nadalje imajo vse skupine poleg tedenskega prispevka 20 vinarjev odračunati cen-traili, katera odračuna teh 20 v strokovni komisi-H v svrho vzdrževanja celjskega in mariborskega okrožnega strokovnega tajništva. Velja naj to od 2. februarja 1921 dalje, kar tc t>0o. soglasno sprejeto. Sodrug Tokan govori po. iem glede združenja z našimi sosednimi tovariši, ter naglaša, da je to potrebno ln se bo tudi moralo zgoditi, ako se najde prava pot in sporazum, do katerega še do sedaj ni bilo mogoče priti radi kritičnih razmer, v katerih se nahajalo uaši sosedi Hrvati ln Srbi. Prešlo se je naito k volitvam nače>stva in nadzorstva. Izvoljeni tričlanski konrite predlaga sledeči odbor: predsednik Krajcer Anton, namestnik Novšak Ivan; odborniki Pivk Jakob, Glavan Martin, Križaj F-anc in Kutnjak Franc; namestniki Ivančič Ivan Šoštanj, Krivec Alojs Maribor in Šmit Matevž, Ptuj; nadzorstvo Vivoda Matevž, Ljubljana, Kos Josip, Kranj, Prek Franc, Vrhnika. Po kna/tkl debati je bila volitev izvršena soglasno Predsednik Krajcar se v Imenu novoizvoljenega odbora v kratkem govoru zahvaljuje za izvolitev zaključi zborovanje ob 5. uri zvečer. Ivan Novšak, tajnik. Občni zbor podružnice usnarjev v Šoštanju se ie vrM dne 23. januarja, na katerem so bfil izvoliani v odbor sledeči sodrugl: Predsednik Hu-dahrezajk Josip, nam. Forštner Franc, tajnik Na-fadij Anton, nam. Vaste Ferdo; blag. Onnšek Anton, nam. Nožel] Valentin; Melanšek Slutej, Ivančič Gregor, Toter, Zajc, Rotgelšek, Prgovnik, Pajirik, Vrabič Cilka, odborniki. SjrnišCe. Dne 23. januarja t. 1. se je vršil dobro uspeli celoletni občni zbor tukajšnje podružnice osrednjega društvd lesnih delavcev. Predsednik tovariš Šober otvori zborovanje, pozdravi navzoče, obrazloži pomen občnega zbora ter poda poročilo o društvenem delu v preteklem letu. Zapisnik zadnjega občnega zbora je prečital s. Velni. Prečitani zapisnik so navzoči brez izprememb vzeli na znanje. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal istotako s. Velni, posnemamo, da je podružnični odbor imel 22 sej, shodov se je vršilo 16, končno se je vršil tudi en izredni občni zbor. Začetkom Doročilnega leta je podružnica Štela 280 članov. To število pa se je vsled odpotovanja mnogih članov v zasedeno ozemlje skrčilo na 83. Mezdnih gibanj je bilo dvoje. Uspeh obeh je bil zadovoljiv. Blagajniško poročilo je podal s. Butkovič. Za nadzorstvo je poročal s. Trček, ki obenem predlaga podelitev absolutorija celemu odboru, ki se soglasno sprejme. — Nato je o splošnem položaju, v katerem se nahajajo lesni delavci, poročal zlasti z ozirom na gospodarsko krizo, s. Bradeško iz Ljubljane. Glede volitev novega odbora predlaga s. Baštole javno volitev* Temu nasproti predlaga s. Flak tajno volitev. Končno je še s. Gradišnik mnenja, da se ima voliti predsednika, blagajnika in tajnika tajno, ostale pa javno. Pri glasovanju obvelja predlog s. Baštolca. Ker je sodrug Šober zopetno soglasno izvolitev odklonil, je bil nato izvoljen ža predsednika s. Baštole. Nadalje so bili v novi odbor izvoljeni sodrugi: Zaletu, Kamar, Marinič, Gradišnik, Jokan, Valentin, Tr-| ček, Klinc, Stegar in Zbogan. Kot namestniki Baludeš, Slavec, Likar in Matliniš. Ko so bile rešene še nekatere interne zadeve, je predsednik dobro uspeli občni zbor zaključil. Medvode-GoriČane. Odbor podružnice kemičnih delavcev in sorodnih strok je na svoji seji, ki se je vršila dne 30. januarja t. 1., sklenil, da se bodo redne od-borove seje vršile vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Nadalje je pri isti seji odbor sklenil, pritegniti k odborovemu delu tovariša Križnarja Matevža. Članski prispevki se naj vplačujejo od 15. do 20. vsakega meseca. Odbor kakor tudi vse članstvo naj se po teh navodilih natančno ravna. ■ ■■■■111 I IHMMIII—IBIIIIHIII ■ . . .Ml.—I ■ ■■.■!> Iz kovinarske organizacije. 1. Podružnici Kamnik in Žirovnica še do danes nista obračunali centrali za ^.c-sec december. Ako se to nemudoma ne zgodi, ne dobiti zastopstva na pokrajinskem kongresu. 2. Podružnice, ki še niso odposlale nabiralnih pol in denarja (za rudarje, brezposelne kovinarje), naj to takoj store, ker sicer centralno tajništvo ne more izkazati uspeh te akcije v „Delavcu“. 3. Tajništvo razpošilja te dni na vse podružnice okrožnico, kateri so priložene tudi poverilnice za kongres. Vsaka podružnica naj takoj, ko sprejme to okrožnico, izpolni priložene poverilnice z imeni delegatov, katere so tamošnii člani izbrali za kongres, ter naj opremi poverilnico tudi s podružnično štampiljko in podpisom predsednika in tajnika, nakar naj poverilnico nemudoma vrne tajništvu v Ljubljano. 4. Podružnice naj pošljejo prepise poročil predsednika, tajnika in blagajnika, | ki so bila podana na občnem zboru dotič-ne podružnice. 5. One podružnice, ki še niso imenovale propagandni odsek, naj to nemudoma store, ter naj naznanijo imena centralnemu tajništvu. 6. Obračune za januar naj podružnice pošljejo nemudoma. Po Statutu je dolžnost vsake podružnice najkasneje do 10. obračunati centrali. Osrednje tajništvo kovinarjev. Osrednje društvo kovinarjev podružnica Ljubljana sklicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 13. februarja ob 9. uri dop. v Plzenski restavraciji (poleg nunske cerkve). Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročjlo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo kontrole. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev delegatov za strok, kongres kovinarjev. 7. Raznoterosti. Ako bi občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov. Odbor. Dopisi. Jesenice. V nedeljo dne 30. jan. t. 1. smo imeli občni zbor tukajšnje podružnice Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok. Ta občni zbor je pokazal, da se tukajšnje delavstvo resnično zanima za svojo stanovsko organizacijo. Kajti udeležba članstva je bila nad vse pričakovanje. S. Žnidar je ob četrt na 10. obč. zbor otvoril ter pozdravil navzoče člane in konštatfral sklepčnost zbora. Nadalje je poročal o delu odbora in zaupnikov, omenjal težkoče, ki so jih imeli v teh časih industrijske krize. Pripominjal je, koliko posameznih slučajev je bilo treba rešiti, žal, da se v vseh teh rešitev ni izvršila popolnoma povoljno za prizadete delavce. Zgodilo se je tudi nekaj slučajev, katerih pa organizacija ni mogla zagovarjati, kajti za nepoštena dejanja organizacija ni odgovorna. K drugi točki je sodrug Marčič kot tajnik podal poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je odbor imel v letu 1920. 12 rednih sej in 4 izredne. Skupno odbor in zaupniki so imeli 6 sej. Zaupniških sestankov je bilo 16 in 22 članskih ter 6 društvenih shodov. Iz poročila je razvidno, da je bil odbor kakor zaupniki, vedno na delu, da se posvetujejo med seboj kaj in kako bo treba ukreniti v tem ali onem oziru, da se tu ali tam skuša izboljšati položaj delavstva, odpravijo krivice, ki se eventuelno godijo tudi posameznikom. Stalno pa se je vse poročalo članstvu na sestankih. Da se pa fc« moglo urediti vse tako kakor bi člani želeli, je pa vzrok ta, da se ni delalo v tovarni, ker je primanjkovalo surovin in premoga in je bilo vse produktivno delo nemogoče ter je bilo delavstvo le pri zasilnih delih zaposleno. Mezdnih gibanj je imela podružnica dvoje, in sicer v mesecu februarju in juniju, katera so pa prinesla delavstvu le delne uspehe. Sodrug Košir je pripominjal k poročilu s. Marčiča, da ako se ni ugodilo v vseh zahtevah delavstvu, da temu niso krivi odborniki in tudi ne zaupniki, pač pa razmere, ki so vladale in vsa kritika, ki so jo člani vršili v tem smislu, ni bila na pravem mestu, ker odbor dostikrat-ob najboljši volji ne more tega storiti, kar bi rad. Da bomo potrebovali organizacijo še bolj in bolj, se že občuti vnaprej. K poročilu s. Marčiča je podal centr. tajnik s. Svetek obširno situacijsko poročilo, ki je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. S. Moretti, blagajnik podružnice, je podal jako jasno celoletno blagajniško poročilo ter gibanje članov v letu 1920. S. Ferjan’je kot preglednik računov poročal, da je s s. Jeranom redno vsak mesec pregledal račune in koncem leta tudi vse članske knjižice ter da sta našla vse v najlepšem redu. Predlagal je nato, naj občni zbor da blagajniku odvezo, kar se je tudi soglasne zgodilo. Pri volitvah novega odbora so bili Izvoljeni sledeči: Mulej Ivan, Žnidar Anton, Košir Ciril, Medja Iv., Moretti Jože, Sire Jože, Fercej Matevž, Gašperin Franc. Malenšek Ivan. Pikon Anton, Je- ran 'Jurij in Brun Stefan. Izvolilo se je tudi 4 delegate za pokrajinski strokovni kongres in sicer ss. Žnidar, Mulej, Košir in Jeran. O raznoterostih se je vršila daljša debata, med drugim tudi glede lista „Delavca“, vsled česar je stavil s. Košir resolucijo na strok, komisijo, katera je bila soglasno sprejeta. Občni zbor je zgovorno dokazal, kako zelo je ideja organizacije razširjena med delavstvom. Maribor. Skupina mlinarjev Osrednjega društva živilskih delavcev je imela dne 30. januarja t. l. svoj letni občni zbor, ki se je vršil ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu«. Po poročilih funkcijonarjev so se vršile nove volitve odbora. Ob tej priliki se je pokazalo, da je dosedanji odbor užival popolno zaupanje članov in so bili z malo izpremembo izvoljeni stari sodrugi odborniki. Temu odgovarjajoč je bil za predsednika izvoljen sodr. Vesjak Stefan, njegovim namestnikom sodr. Lačen Franc; prvim blagajnikom sodr. Po-valec, drugim sodr. Kopič Miha; za zapisnikarja sta bila izvoljena sodruga V. Forstnerič, Luka Ivan. Končno sta kot preglednika bila izvoljena sodruga Forstnerič Simon in Katz; Verbošt, Žižek, Psikovšek in Kreute kot člani odbora. Po izvršenih volitvah je imel daljši govor sodr. Druzovič, ki se je udeležil občnega zbora kot zastopnik okrožne strokovne komisije. Gotovlje. Dne 3. t m. smo pri nas pokopali starega veterana dela Mihaela Ahtika, ki je dne 1. t. m. zatisnil trudne oči v 75. letu svoje starosti. Stari Ahtik ni bil samo priden delavec, bil je tudi zvest član strokovne organizacije in je kot tak zanjo deloval ter ob vsaki priliki agitiral. Njegovo delo, ki je imelo značaj skupnosti, naj služi za zgled vsem ostalim tovarišem. Obče čislanega tovariša *o k zadnjemu počitku spremili vsi nje-* govi sotrpini in znanci. Naj mu bo zem-Ijica lahka! Prošnja do vseh. Splošna delavska izobraževalna zveza Svoboda ima 25 podružnic v mestih in na deželi. Nuina prošnja in potreba teli podružnic je, da si ustanove svoje knjižnice in čitalnice, kar pa je v današnjih težkih razmerah, v katerih se nahaja zlasti delavstvo nemogoče. Obračamo se zato na vse sodruge in prijatelje resničnega kulturnega dela s prošnjo, da nam priskočijo na pomoč. Vsakdo ima doma prečitano knjigo, katero lahko utrpi in žrtvuje v ta namen, splošnosti zlasti pa pouka željni delavski mladini pa pripomore s tem do knjižnice. Zlasti Vam in-teiigoatoni in delavcem velja ta prošnja! Prispevajte s knjigami k ustanovitvi delavskih knjižnic in čttafndc, delavno ljudstvo obiskovalcev Vam bo hvaležno. Knjige je pošiljati na naslov: Knjižnica Splošne delavske Izobraževalne zveze Svoboda, Ljubljana, Šeleoburgovta Ulica 6-H. Predsedstvo »Svobode«. Mezdna gibanja. i MEZDNA GIBANJA. Dne 5. t. m. so se vršila mezdna pogajanja v svrho ureditev plač delavstvu uposlenemu na žagi tvrdke Franjo Žagar. Osrednje društvo lesnih delavcev je zastopal sodr. Bradeško, poverjeništvo za socijalno skrb g. dr. Šlibar. Pogodba, katera je bila sklenjena, je za delavstvo jako ugodna. — V nedeljo, dne 6. t. m. pa se je v Starem trgu vršil dobro uspeli shod lesnih delavcev, na katerem sta razložila delavstvu potek in rezultat pogajanj predsednik podružnice lesnih delavcev sodr. Fajdiga in sodr. Bradeško. H iancu je zadnji pozval delavstvo na vztrataost v strokovni organizaciji. Gospodarstvo. Tržne cene najvažnejšim živilom v Ljubljani z dne 1. februarja 1921. Goveje meso I. vrste kg 24 K, goveje meso II. vrste kg 20 K, Prešičevega mesa I. vrste kg 32 K, prešičevo ineso II. vrste kg 30 K, teletina I. vrste kg 24 K, kg slanine 46 kron, kg masti 54 K, 1 mleka 6 K, kruh, bel kg 16 kron, kruh, črni kg 10 K, kruh, rženi kg 12 K, moka 0 kg 18 K, moka za kuho kg 17 K, moka kriišna bela kg 15 K, moka krušna črna kg 13 K, kaša kg 9 K 60 vin., ješpren kg 9 K, Koruzna moka kg 7 K, Koruzni zdrob kg 8 K, 100 kg premoga 63 K, trda drva meter 230 K, jajce kom. 2 K 50 v„ pražena kava kg 74—105 K, sia