58. številka. v soboto. 24. marca 1906. XXXIX. leto. tog? :«haia vHHk fUn zvečer, izimsi nedrje in praznike, ter velja po pošti prejemam za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 8 K, za eetrt leta 8 K bO h, za ea mesec 2 K tO h. Za LJubljano s pošiljanjem u a dom za vte letu t4 K, ta poi leta 18 K, za et-rrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam poiy, plača za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta K 50 h, £a en mesec 1 K fc<> h. — Za tuje dežele toliko veČ, kolikor znaša pOHtnma. Na naročb* brez iatodobae vpoSujatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po b h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvol« rraukovati. — Rokopisi *~ vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Knadovib nlieab st. 6, in sicer uredništvo v L nadatr., npravništvo pa v pritličju. — Upravništvn naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Cpravništva telefon št. 85. reforma. Govor poslanca dr. Ferjančiča v seji poslanske zbornice dne 20. snšca 1906. Visoka zbornica! Ako se komu cdkaže po srečkanju tako neugodno mesto v vrsti govornikov, kakor st» je meni in naj govori o predmetu, o katerem se razpravlja že 14 dni, tedaj je seveda pač malo nade. da bi se na stvari pokazale nove strani. Da ne ponavljam že navedenega, hočem opustiti tudi splošna izvajanja ter se omejim na razlago stališča, ki ga zavzema napram volilni reformi slovenski narod in posebno svobodomiselna slovenska stranka. Toda splošnega vprašauja bi se vendar rad s par besedami dotaknil. Naj se daje splošni in enaki volilni pravici še t^ko zelo prednost pred sedanjim volilnim sistemom, prinesla vendar ne bo vseh tistih blagoslovov, ki se pričakujejo od nje. Nerešeno narodnostno vpra-š„v^je bo viselo na njej liki svinčena utež. Prava je misel, ki jo je ministrski predsednik izrekel v času, ko je še pobijal en 8 ko volilno pravico, da je ureditev narodnostnega vprašanja predpogoj, da se uvede in uspešno deluje enaka volilna pravica Ta misel je, pravim, popolnoma resnična, in ker še nimamo urejenega narodnostnega vprašanja, bodo pač na podlagi nove volilne pravice prišli v zbornico novi možje, toda narodnostni boj bo trajal nemoteno dalje, tisti narodnostni boj, ki porabi toliko časa in delavne sile. In ker se vse stranke razun socialnih demokratov postavljajo glede volilne reforme na narodnostno stališče, smatram predležečo volilno reformo, da se ne da toliko spremeniti in zb olj sati, da bi odpravila te težkoče, n a d a -lje\anje narodnostnih bojev v novi zbornici. < ? i s t o posebne vzroke za pritožbe ima v tem o z i r u slovenski narod. Slovencem se opetovano očita, da z volilno reformo pridobijo več mandatov. Število mandatov ne odločuje. Ako tudi na Kranjskem priraste, recimo, pet ali Če hočete še več mandatov, bi ta prirastek ne odtehtal škode, ki jo zada Slovencem na periferiji izguba tudi samo enega mandata, do katerega imajo pravico. In tu sem primoran posebno in v prvi vrsti se baviti z volilno geometrijo na Koroškem z nekaterimi kratkimi izvajanji, dasi je že neki govornik pred menoj, rojak, povedal o tem oziru marsikaj hvalevrednega Moj namen je le, to, kar je navedel, izpopolniti in dopolniti. Ako govorimo o razmerah na Koroškem, zdi se mi neizogibno, spregovoriti par besed o ljudskem štetju. Na Koroškem imajo Nemci na celi črti oblast v rokah. Da tak položaj vpliva tudi na ljudsko štetje, je jasno. Od leta 1880. do 1900. se je število Slovencev na Koroškem zmanjšalo za 12.000, Nasprotno pa seje število Nemcev v istem razdobju pomnožilo za 30.000. Čujte!; Nekatere občine izkazujejo popolno neverjetno nazadovanje slovenskega prebivalstva in pri tem zelo sumljivo naraščanje nemškega prebivalstva. Dovolim si, navesti par zgledov, ki so mi prišli kar tako pod roko. Tu imamo občino, ki je imela 1. 1880. 1174 Slovencev in 4, reci štiri Nemce. Ista občina je imela L 1890. le še 842 Slovencev, zato pa že 288 Nemcev in leta 1900 samo 352 Slovencev in 741 Nemcev. (Ali so bili oni štirje Nemci rodovitvi! Niti dva para kuncev bi ne mogla priskrbeti večjega zaroda. Opomba stavca). V tej občini je tedaj v teh 20 letih slovenski element padel od 1174 na 352. nemški pa narasel od 4 na 741 V neki drugi občini — naštevam le primeroma — je slovenski element od 601 v letu 1880. padel na 110 in nemški element je narasel od 127 na 1093. (Cujte!) In sedaj imenujem še eno občino. V tej je slovenski element padel od 742 leta 1880. na 32 leta 1900, nemški pa narasel od 546 leta 1880. na 1254 leta 1900. Ti podatki so mi, kako rečeno, prišli kar tako v roke in si nikakor nočejo prisvajati pravice, da so najbolj kričeči; gotovo se dobe na Koroškem še bolj kričeči podatki, toda dokazujejo tako sumljivo postopanje pri ljudskem štetju, da je treba strmeti. Da, tako ne gre niti pri koroških praktikih z germanizovanjem in raznarodovanjem. Na ta umetni način so Slovenci potlačeni na Koroškem na število 90.000 duš. (Čujte!) Ljudskega štetja ne očitam centralni vladi — ljudsko štetje preskrb-ljujejo krajevni Činitelji — toda kar očitam osrednji vladi, je razdelitev volilnih okrajev. Kar ni ljudsko štetje zakrivilo na slovenskem narodu na Koroškem, skuša razdelitev volilnih okrajev izvršiti tem izdatneje, ker so se volilni okraji na Koroškem razdelili po nasvetu nemške ljudske stranke, kakor nam je priznal neki koroški poslanec. Kako pa se je pri tem tudi postopalo? Izmed desetih madatov, ki so odkazani Koroški, naj bi Slovenci niti enega mandata ne pridobili z gotovostjo. (Poslanec dr. Baernreither: In na Kranjskem?) Takoj pridem na to, eksce-lenca. Zato pa ostane Nemcem devet mandatov na Koroškem popolnoma zagotovljenih in deseti mandat imenujejo sami mandat, za katerega se bo vršila borba, in ki ga bodo tudi skušali iztrgati Slovencem. Ministrski predsednik nam je v svojem prvem govoru pri uvodu k volilni reformi zagotavljal, daje vlado vodila pravičnost ter si je prizadevala, ustanoviti narodno enotne volilne okraje, in da doseže ta namen, šla je do najnižjih administrativnih enot na krajevne občine. No, in kako je bilo v tem oziru na Koroškem? Tam so z mirno vestjo volilno okrožje Celovec in okolico s 13.000 Slovenci žrtvovali 21.000 Nemcem; pretežno slovenski okraj Velikovec so spojili z okrajema Svinec in Stari dvor ; nadalje so zvezali popolnoma slovenski okraj Rožek z okrajema Feldkirchen in Millstadt v velikem polkrogu, pri čemer je najbolj značilno to, da vsak teh okrajev pripada drugemu političnemu okraju, in da ni noben teh okrajev sedež politične oblasti. Končno so izročili Slovence beljaškega okraja Nemcem tega volilnega okraja in v šmohorskem volilnem okraju 12 000 Slovencev meni nič tebi nič 29.000 Nemcem. Gospoda moja! In pri tem govori vlada o tem, kako si je prizadevala ustvariti narodno enotne volilne okraje, in ne samo ministrski predsednik, temuč tudi minister notranjih zadev je v teku razprave rekel, da prinaša sedanja vladna predloga kot glavni temelj narodno ločitev in tam, kjer to ni bilo mogoče, združilo se je več občin z enako narodnostjo iz raznih sodnih okrajev. Da, povsod je vlada to storila, le na Koroškem je z največjo škru-puloznostjo zvezala cele slovenske sodne okraje z nemškimi sodnimi okraji, vsled česar so Slovenci paralizirani in sicer z okoli 60.000 osebami. Slišali smo tukaj iz ust dveh ministrov, kako zelo se je trudila vlada, da bi pravično sestavila narodnostno enotne okraje in Če slišimo taka zatrjevanja, na drugi strani pa pogledamo dejstvo razdelitve volilnih okrajev na Koroškem, moramo se začudeno vprašati, kako se more resnica na ta način kaziti in jo spreobrniti v njeno nasprotje. Taka je tudi narodna enotnost na Koroškem. Z nobeno narodnostjo niso z volilno reformo ravnali tako nečuveno kakor s slovensko narodnostjo na Koroškem. Koroških Slovencev se je polastilo ogorčenje; njih glasilo je po objavljenju volilne predloge izšlo s Črnim robom. Slovenci na Koroškem so se sešli na premnogih shodih, kjer so izrazili ogorčenje o napadu, ki ga nameravajo ž njimi. Slovenci se odrekajo splošni volilni pravici, če bi jih tako nečuveno hoteli izročiti njih narodnim sovražnikom. .Ako Bog da, ta volilna reforma glede Koroške ne bo nikoli zakon Gospodje! Sedaj zapuščam svoje rojake na Koroškem in se obračam k razdelitvi volilnih okrožij — o katerih izvečine govorim — na Kranjskem. (Posl. dr. Barnreither: Prav interesantno !) Prosim torej, ekscelenca, da me poslušate Še nadalje. Kranjsko sc večkrat — in tudi ekscelenca ste storili to z nekim medklicem — zavidali za Število mandatov in rekli, da je Kranjska ž njimi preveč obdarjena Rekel sem že. da število mandatov ni odločilno. To so že z mnogih strar. i trdili in tudi izvajali. Število mandatov torej ni merodajno" in če bi bili Kranjski resnično dovolili prirastek, kar pa ni res, in Če bi ta prirastek recimo znašal 5 ali 10 mandatov, bi vendar tudi ne odva-gal škode odhoda le enega mandata na periferiji |Pritrjevanje.) Ne zdi se pravično, da ima Kranjska 11 mandatov. Pa po krivici. Kranjska ni dobila 11 mandatov znebiti zaradi kake naklonjenosti, ampak samo zato, ker ni nobena dežela dobila manj mandatov, kak-or jih ima sedaj. V tem pogledu Kranjski torej ni očitati prav ničesar. In vkljub 11 mandatom ima Kranjska vendar volilne okraje, ki štejejo od 35.000 do 54.000 prebivalcev; največ kronovin pa ima volilne okraje z manj prebivalci. Tako ima n. pr. Šlezija volilne okraje s 23.000 do 28.000 prebivalci; Predarl-ska pa ima celo mandatek s še manj prebivalci. vPosl. Hruby: V Šleziji pa imamo mandate s po 82.000 prebivalci!) Okraji s po 23.000 ali 28.<■* > prebivalci so pa tam. kjer imajo mandate Nemci. Zdi se mi, da sem stvar dovolj razjasnil. To ni odločilno, kar pa j» LISTEK. CikUmen in sobe. Spisal L a j o š. Dane* je v Ljubljani strašno dolgočasno. Mokra megla se vlači po ulicah, tema je skoro, a vendar sije solnce in neprestano prši oni drobni dež, ki niti tega imena ne zasluži. Ljudje se držijo čemerno in zaspano, naglo drvijo po ulicah in zdi se mi, da ima vsak polno psovk v ustih, tako skremženi so vsi obrazi. Pri meni pa ni tako. Kadar ie zima, se veselim že na pomlad in kadar gre dež, mislim na l^po. vedro. mo! — Veselost.. Res je, veleposestvo je obesil. Vprašam pa. ali na Kranjskem ni ničesar spojlji- vega, ali na Kranjskem ni skupnosti interesov z drugimi sociaino-enakimi občinami V Vidite torej, vsega tega za Kranjsko ni in tudi ni vzroka, ki ga iščete in ki bi ga radi našli. Toda en vzrok nam je znan, to vemo mi, ki pripadamo v deželi drugi stranki : vlada je tukaj dokazala, kako zna biti v službi klerikalne stranke v deželi; vlada je na najnerod-nejši in naj očitnejši način izkazala klerikalcem v deželi uslugo in poskusila mestno prebivalstvo, ki je doslej volilo svobodomiselno, združiti s kmetskim, da je prvo z drugim paralizirano. (Tako je!) To je vzrok razlike in vzrok tega, da je bila stvar na Kranjskem drugače uravnana kot v drugih kronovinah in kdor navaja kaj drugega za vzrok, ta ne govori resnice. (Tako je!) No, gospoda moja, vidite, na Koroškem in deloma tudi na Štajerskem je vlada slovenski narod izročila na milost in nemilost nemškim mogotcem in na Kranjskem se ni Čisto nič pomišljala, nas svobodomiselno stranko predati klerikalcem. Ako gospod ministrski predsednik pri tem stvarnem položaju govori o tem, da je vlado pri sestavi volilnih okrajev in sploh pri volilni reformi vodila pravičnost, to ni resnica, ampak jaz trdim, da je vlada pri volilni reformi uganjala najnerod-nejšo in najpreprostejšo strankarsko uslužljivost. (Posl. dr. Barnreither; Kaj je pa z Nemci na Kranjskem?) Da, z Nemci na Kranjskem! . . . Poslušal sem le en del govora, ki gaje govoril danes moj nasprotnik iz Kranjske, in moram reci, da se s tem gospodom predgovornikom, prvim današnjim govornikom, popolnoma soglašam glede Kranjske. ReČi moram le eno: Perhoresei-ram vsako kontumaciranje skupin, katerim je količkaj mogoče dati zastopnika, in Če je mogoče, tako skupino zvariti na Kranjskem, nimam ničesar proti temu posl. dr. Barnreither: Čujte, čujte!): prepričan pa sem, da bi bila vlada vseeno in vkljub lepim očem gospoda dr. šuster- šiča to storila, ako bi ji bilo mogoče. (Veselost in klici: Prav dobrot) No, gospoda moja, to je naše stališče glede volilne reforme. Dovolite mi zdaj, da se povrnem le s kratkimi besedami še na eno točko, ki doslej ni bila obravnavana v razpravi, kolikor sem zasledoval. Vlada je namreč predložila tudi zakonski načrt, ki se tiče kazenskopravnih določb v zaščito volilne svobode in reči moram, da le obžalujem, da takih določb doslej nismo imeli. Kajti taka podivjanost, kakršna se kaže pri volilnih agitacijah, bi gotovo ne mogla obstojati pod vlado zakona, kakršen je predležeči. Določbe, ki nam jih tukaj vlada predlaga, so približno enake onim, ki se nahajajo v načrtu kazenskega zakona leta 1899.. pri katerega uresničitvi sem sam sodeloval. Te določbe so naperjene proti volilni goljufiji, preprečitvi volitve, volilnemu podkupovanju, preprečitvi volilnih shodov med razpisanimi volitvami in proti siljenju k volitvi. O siljenju k volitvi govori § 4. Dovolite, da preberem ta S L, da se razumejo moja izvajani a. £ L se glasi po načrtu (bere): rKdor namenoma dejansko nastopa proti vo- lilnemu upravičencu ali proti kaki njegovi bližnji osebi, da bi tega volilnega upravičenca pripravil do tega, da bi ne izvršil svoje volilne pravice, ali da bi jo izvršil v gotovem smislu s tem, da mu škoduje na telesu, prostosti, Časti ali premoženju ali dohodkih ali pri njegovem poklicu ali trgovini ali mu s tem grozi ali volilnega opravičenca ali kako njegovo bližnjo osebo na kak drug uačin in z drugimi sredstvi uplaši, se kazuuje zaradi pregreška zu itd. Besede „na kak drug način in z drugimi sredstvi uplaši" ne spadajo v zakon, najmanj pa v kazenski zakon, ki mora specijalizirati, da ne predstavlja gotovega kavčuka in ne pripomore, da se v tem subsumira vse mogoče ali pa tudi nič. pa naj bi bilo še tako utemeljeno. Dikciji ^na kak drug način in z drugimi sredstvi uplaši", se torej upiram. Pred očmi mije volilna agitacija, ki bi po mojem mnenju z besedami „na kak drug način in z drugimi sredstvi uplaši- čisto gotovo ne bila prizadeta in vendar je ta volilna agitacija zloraba in taka, da jo bo zbornica — vsaj tako upamo — Dnemo-gočila V mislih imam tukaj volilno agitacijo v cerkvi ali sploh v kraju, ki j e n a m e n j e n z a božjo službo Volilna agitacija na božji službi name n j e n e. m kraju je zloraba že radi tega, ker ima tukaj le duhovnik besedo in je ugovor tukaj nemogoč, če dotičnik noče priti V konflikt s kazenskim sodišče m. V tem oziru imamo zlasti na Kranjskem največje težkoče. Kako se tukaj agitira po cerkvah pri volitvah, to je v drugih kronovinah neznano. Zbiranje vernikov k službi božji je lahko primerjati z volilnimi shodi. kolikor-krat so kod kake volitve in na kako nebrzdani način se tu postopa, kako se izrablja verski čut prebivalstva, da se ljudi primora, kakor pravi zakon, v gotov«-.n smislu voliti, o tem imamo zglede le mi na Kranjskem. Nikomur izmed nas ne pade v glavo, da bi verskega služabnika otežil, da ne bi tako izdatno uporabil pravice volilne agitacije kot vsak drug državljan. Kaj agitira, saj je izobražen človek v občini ! Toda cerkvi se mora pri tem prizanesli in to tem bolj, ker ni tukaj nobenega ugovora in ker se tukaj ne dela s sredstvi prepričanja, ampak se naravnost zlorablja verski čut prebivalstva, ko se ljudem preti s peklenskimi mukami, se jim žuga s smrtnim grehom, da bodo izgubili večno zveličanje in kakor slovejo vse take prazne besede. Na vsak način bo hvaležna naloga, ako bo zbornica pri zakonu, ki je določen. da ostane več človeških dob v veljavi, poskrbi tudi za to prostost, da se ne bo vec pri volitvah na ta način vplivalo in sle-parilo. Vprašali me boste, gospoda moja, kako je mogoče na Kranjskem kaj takega. Te dni nam je došel v roke zadnji postni list knezoškofa ljubljanskega. V nekem odstavku tega postnega pisma se obrača tudi naravnost k volilni agitaciji v cerkvi. Knezoškof odobrava izrecno volilno agitacijo v cerkvi in jo priporoča svojim vernikom. A ne samo to, še dalje gre in pravi: „Neposredno stojimo pred novim volilnim zakonom. ZabiČujem vam, da ste pod smrtnim grehom zavezani, da volite take kandidate, kijih bo postavila klerikalna stranka in ne kandidatov, ki jih bo priporočala svobodomiselna stranka." To stoji s suhimi besedami zapisano v pastirskem pismu škofovem. Kaj se pravi to? Ako zastopa škof v svečanem spisu, kakor je pastirsko pismo, taka načela, potem je to svobod-nica za najrazuzdanejše rogo vilj en je njegove duhovščine v cerkvi. (Odobravanje.) Rečem vam — in s tem sklepam — zbornica si bo pridobila veliko zaslugo, ako bo onemogočila agitacijo cerkve. S tem končam, živahno odobravanje in ploskanje.) Ko) le Klerikalizem in Kaj liberalizem. Dve politični struji bijete dandanašnji po vseh kulturnih državah ljut boj med «^eboj, to ste klerikalna in liberalna. Tretja najmlajša struja, namreč socijalna, ta je šele v prvih začetkih, še nima dejanske zgodovine za seboj. niti ne trdnega programa: ona je še le začetek družabne revolucije ah razvoja daljne prihodnosti. Hočemo se torej pečati s prvima dvema: s klerikalizmom in liberalizmom, ker teh dveh pristaše vidimo oboje sami na živahnem delu in znana nam je tudi njih stoletja stara zgodovina ter njih dosedanji uspehi. K a j je torej klerikalizem? To je tista politična struja rimskokatoliške duhovščine, ki hoČe cerkveno nadvlado tudi v vseh posvetnih re-Čeh. Ona hoČe gospodovati kakor v cerkvi, tako tudi v državi, v deželi in občini in sploh v vsem javnem življenju. Ta politična stranka sloni na tradicijah in nazorih rimskih papežev srednjega veka. Ti so takrat proglasili dogmo 'verski nauk*, da so oni Kristusovi nasledniki na zemlji ter kakor je Kristus - Bog, vladar in in kralj vsega sveta, tako da so tudi papeži kakor njegovi namestniki vladarji vseh vladarjev, kralji vseh kraljev, da se jim morajo, kakor v verskih tako tudi v posvetnih rečeh pokoriti vse oblasti na zemlji Družabni red katolikov je slonel takrat na fevdalizmu, po katerem je bila vsa zemlja last vladarjev, ki so jo potem delili med svoje služabnike, vojščake in druge velikaše Tudi cerkev je sprejela ta družabni red in se ga kolikor mogoče okoristila. Papež je dobil svojo deželo, Škofje in samostani pa tudi župniki so postali graščaki. Tudi na Kranjskem so bih škofje in samostani med največjimi graščaki. A kako se je godilo takrat drugemu, neprivilegiranemu ljudstvu zlasti kmetu ? Ta je bil popolnoma brezpraven, k zemeljski grudi priklenjen suženj, s katerim je duhovni ali posvetni graščak ravnal kakor je hotel. K met je bil njegova delavna živina. Naši duhovski listi enačijo sicer klerikalizem s cerkvijo in vero, a to je sleparstvo Klerikalizem je naravnost nasproten veri Kristovi, ki je v najodločilnejšem trenutku svojega živ ljenja, ko je stal na smrtni sodbi pred Pilatom, slovesno izrekel: Jaz sem kralj, ali moje kraljestvo ni od tega sveta. S temi besedami je on klerikalizem obsodil z« vse večne Čase Srednji vek - takrat so bih s.<< klerikalizem v resnici zlati Časi Splošna nevednost tedanjih saj še nekateri kralji niso znali podpisati svojega imen i je omogočila papežem uresničevati spredaj omenjeno dogmo o svoji vrhovni oblasti n vsem svetom. s kakimi -redstvi ' Najprej si je klerikalizem pre-skrbel organizacijo svojih moči. Vsilil je duhovnikom celibat Prepovedal, se jim je ženiti se in oženjenim ukazalo, da so morali zapustiti svojt* žene. drugače niso >meli maševati, ne deliti zakramentov Tako se je duhovnistvo odtrgal o od svoje domovine in svojega naroda in naredilo odvisno zgolj od papeža Ustvarila -e je s tem armada, stoječa pod absolutno komando papeža in od njega odvisnih škofov, pod hujšo disciplino nego je vojaška. Zakaj vojak je vsaj zopet prost, ko izstopi iz službe, duhovnik je vklenjen za vse svoje življenje in če ni voljan, ga preganjajo, in če le količkaj mogoče, uničijo. Ta strašna organizacija deluj*-Še dandanašnji, kar posebno Čutimo na Kranjskem. Nadalje je dejal klerikaJizem v okove človeškega duha. Uvedla se j. inkvizicija, sodišče zoper krivoverc* Učiti in pisati M je smelo le to, kar je utrjevalo dogme in klerikalno nad-oblast. Učenjaki nasprotnega mišljenja so zapadli ječi, grmadi, prognanstvu Njih spisi so se dejali na indeks, t. j v zaznamek prepovedanih knjig in spisov. Kopernikov spi^ o gibanju nebeških teles se je izbrisal iz indeks šele konec IS. stoletja Lajikom j« bilo prepovedano brati sveto pismo, in ukaz je bil izdan, sežgati prestave sv. pisma v narodne jezike. Ta usoda je zadela tudi slovensko biblijo. Naši Dalje v prilogi- Med zelenim vejevjem sem zagledal naenkrat rdeče krilo, nato bel slamnik in pod njim ljubezniv obrazek, dvoje oči, tako velikih, mehkih, nedolžnih. Hitel sem ji naproti. Ves razžarjen je bil njen obrazek, kakor pri prvem poljubu je bila razlita po njem ljubezniva rdečica. Smejale so se njene oči, njene pol odprte ustnice in beli zobki in smeje se me je oklenila. „Kako ti je vroče, Stanka !" ^Ker sem tako naglo hodila."* „Pojdi z menoj do klopice, da si odpoČiješ in slamnik si deni z glavice." — Storila je kakor sem ji rekel in še lepša se mi je zazdela s slamnikom v roki in z mehkimi kot zlato svetlimi lasmi. Upehana se je spustila na klop, oči pol zaprte in prsi burno se dvigajoče. „Kako krasno je tukaj, kako krasno!" Objel sem jo poln ljubezni in pripel ji na prsi nabrani šopek ci-klamnov. „Krasno je vse, a najkrasnejša si ti Stanka, ljubica moja edina."^ V brezmejni sreči sva tako sedela sama, poljubovala se in smejala, ko me Stanka naenkrat z resnim obrazom vpraša: ^Ali je res. da ne greš ti nikdar v cerkev ?" Zasmejal sem se ji srčno. „Kako vprašanje Stanka! Ravno nasprotno je resnica, jaz sem vedno rad v cerkvi, jaz sem celo velik pobožnjak in ravno sedaj sva oba v cerkvi." „Kako to misliš?" „Ne v cerkvi, zidani od ljudi, malenkostni in minljivi, ne, — ne, ampak v cerkvi, vznikli v večnosti, toli velikanski in majestetični, da je nikdar ne bo do dna pojmila človeška duša. Le poglej okrog sebe! Kaj je kos zidu proti tem gorskim velikanom, kaj so slike v cerkvi, proti solncu, večni luči, kaj so besede kaplana proti gromu in tresku, s katerim govori z nami naša narava? Tu, tu je Bog, v solncu je Bog, v zemlji je Bog, v gromu in tresku in v tebi in v meni in v ljubezni najini, vroči, kipeči. Ah Stanka, ne morem ti povedati, kako te ljubim, tvoje oči, tvoj obrazek, tvoje laske in tvoje malo, drobno srčeoe." „In jaz ljubim tebe," je med poljubom odgovorila Stanka, še vedno čudeč se mojemu govoru in objemajoč me rahlo s svojimi mehkimi rokami. Ah ti gorki, sladki poljubi, ta brezmejna radost ! Glasno sem zavrisnil, da je odmevalo po tihih gozdovih in veselo so mi odgovarjali fantje z daljnih gričev in holmcev. Stanka se je smejala, njene oči so se smejale, polne živega ognja in smejali so se rdeči ciklamni in ažurno nebo in zlato solnce in kakor gorki poljubi obkrožali, objemali so naju solnčni žarki. In tako sva sedela in šepetala sladke besede ljubezni, solnce v očeh, solnce v drhtečih srcih in solnce visoko nad seboj. * * Krasni, opojni spomini ! Ah in ta žalostni konec! Stanka se je še lani zaročila, čeprav mi je par dni prej prisegla večno zvestobo. Take so žalibog dandanes žensko. In jaz imam vedno smolo. Sicer si pa radi tega ne delam nikakih skrbi, in vzlic temu zelo čislam vse ženske, ker sam nisem posebno soliden človek. Moj Bog, koliko večnih zvestob sem že prisegel in prelomil. Tako se pa vse kompenzira Zdaj moram hiteti, da ne zamudim rendezvous z Anico, ki zna tako nedosegljivo poljubovati, kot nobena druga. Ah, če se spomnim, da je to zadnji rendezvous v mojem življenju, bi se res moral razžalostiti. Treba pa mi je velike opreznosti, kajti strašno sitno bi bilo, če bi zvedela o tem sestanku kaj moja nadvse ljubljena Vera, s katero sem se pred tremi dnevi zaročil U M žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Marko je bil edini prebivalec „hiše žalosti", ki ni vedel, kako in kaj je z Lavro Odkar je spoznal, da se je za stalno združila s Sancinom, ni zvečer nikdar ostajal doma in se je tudi podnevi le malo mudil v svojem stanovanju. Šiloma je hotel pozabiti Lavro in bal se je bolj ko vsake nesreče, da bi mogel kdaj srečati Lavre in njenega ljubimca. Tudi ko je bila že vsa hiša ogorčena za- radi početja v Lavrinem stanovanju in se je hišni gospodar že posvetoval s svojim slugom, bi li ne bilo najbolje, da odpove Lavri stanovanje, ni Marko še ničesar vedel o Lavrini nesreči Toda karkoli je Marko storil, spomina na Lavro ni mogel izrvati iz svojega srca. Postal je jako malo-beseden in čemeren,'da je bila njego v.i gospodinja v velikih skrbeh in se je naposled odloČila, da izpregovori i Markom resno besedo. Storila je ko nekega jutra, ko je Marko zajtrkoval ^Ne zamerite, gospod ah U \ asa velika žalost, ki jo nosite v srcu, Vam bo Še na zdravju škodovala-Tako je začela Markova gospodinja „ Ljudje pravijo, da ste najveselejš; človek celega Tr>ta tu doma M Vas vidim, da že skoro umirate ža!< sti .laz Vas kar ne razumem." „Saj ni treba, gospa, da bi me ra zuineli.-* j«- nejevoljno odgovoril Marko „Mene pameten človek sploh ne more razumeti, in zato je najbolje, da m. pustite v lniru.- Toda gospodinja, kije bila Marku srčno vdana, se ni dala tako lahko odpraviti. Malo jo je tudi užalilo, da se Mark« o svoji skrivnosti ni hotel L Priloga ..Slovenskemu Narodn" §t 68, dne 24. marca 1906. klerikalci ravnajo v tem smislu še dandanašnji, ko prepovedujejo brati aasprotne časnike pod smrtnim gre- Tretje sredstvo je bilo polna kle-r-.Halna bisaga. Ko se je vernikom priporočala revščina in učilo, kako teako je priti bogatinom v nebesa, I ^ skrbel klerikalizem sebi za obilne iohodke. Omenilo se je že, kako je okoriščal fevdalizem, pa odprl si je •je drag jako zdaten in obilen vir dohodkov, ki le do današnjega dne ni igasnil. Iznašel je v 1^. in 13. stoletju nor nauk, namreč dogmo o vieah, ki jo je t 13. stoletju najbolj utrdil •erkveni učenik Tomaž Akvinski. V prejšnjih stoletjih kristjani niso imeli vie. Pravoslavni kristjani, ki so odpadli od Rim*e v 11. stoletju, jih nimajo in protestantje. ki so zavrgli ne nove dogme, ki niso utrjene v ▼ sv. pismu, jih tudi nimajo. A klerikalizmu je ta dogma jako agajala v zvezi z naukom, da kristjan odkupi lahko ne samo sebe, ampak tudi svoje mrtve trpljenja v vicah z dobrimi deli, ki so darila za dobre namene, maše, molitve in odpustki. Po teh naukih je v tedanjih nevednih i&sih kar deževalo daril za cerkve, za. samostane in maše. Odpustki so se pa očitno predajali kakor štacunsko blago. Tako je klerikalizem preskrbel za svoje daljnje vojskovanje to. kar vsak vojsko-▼od najbolj potrebuje: denar, denar in še denar. Tako se je povzpel klerikalizem na vrhunec svoje oblasti. Bil je tako mogočen, da je postavljal in odstav-ijal cesarje in kralje in se vtikal v politiko vsega sveta. Snoval je vsemogočno teokracijo, 10 je duhovsko vlado nad vsem •vetom. Ali se mu je to posrečilo? Dozdaj še ne. Zadel je na zapreke. Začela se je v človežkih du-novih drami ti tista misel, ki jo imenujemo liberalizem, to je hrepenenje po svobodi, po oproščenju strašnih •ioTOT. ▼ katerih sta držala klerikalizem in fevdalizem uklenjeno vse drugo ljudstvo. Tu je začetek pravega liberalizma, ki ga je prvi učil Zvelidar naš, da smo vsi otroci ne-otekega očeta in med seboj vsi enakopravni. Nauk, ki so ga tisti, ki se izdaj ej o za njegove namestnike, tako malo spoštovali. Nastal je strašen veČstoletni boj. Koliko liberalnih mož je bilo v njem pokončanih. Upor se je začel po vseh •rž a v ah proti rimskemu klerikalizmu, prišlo je do hudih verskih bojev, katerih konec je bil, da seje Angleško, Holandsko, severno Nemško in Skandinavsko odtrgalo od Rima in s tem klerikalno moč znatno oslabilo. Po teh iržavah se je zdaj odprla prosta pot znanstvn in z orožjem znanstva v rokah je nastopil liberalizem svoje delo za ljudsko svobodo in to delo je bilo uspešno. i njo pomeniti in zato je precej rezko Tekla: ,Prav dobro Vas razumem, kaj ■uaiite, da ne vem, kaj da Vam je? To Vam moram pa že povedati, da *e pa6 ne izplača, da se radi take renske vdajate taki brezupnosti.u Marko ni odgovoril ničesar. Pre-rzel ga je spomin na Lavro. Potisnil je posodo z zajtrkom od sebe, stopil k oknu in gledal na cesto. Tedaj pa je njegovo gospodinjo premagala jeza. Srdito je zgrabila posodo, da je kar zazvenela in vzkliknila: ¥ Vsega je kriva ta ničvredna Tomajka. Da ni bilo te ženske, bi dane« zadalo tu rajsko veselje." Marko se je nagloma obrnil. ,0esa je Tomajka kriva? Zahte-TanV- gospa, da mi vse poveste. Kaj mi* Tomajka opraviti z mano in s — » — tisto — žensko ?u Gospodinja je hitro postavila posodo zopet na mizo, naglo, kakor da komaj čaka, da nstreže Markovi zahtevi. „Da, Tomajka je vsega kriva, *amo Tomajka in pa Vaša molčečnost. Ko bi se bili meni zaupali, bi bilo danes drugače. Lavra je ostala skero ves mesec doma, kakor ste ji bili ukazali. To veselo, prijetnega in nabavnega življenja vajeno dekle je Premagal je po hudem, mnogokrat krvavem boju s klerikalizmom zvezani fevdalizem na Angleškem, Francoskem, na Nemškem in Laškem in naposled tudi v naši Avstriji. On je razbil verige srednjeveškega suženjstva; odpravil absolutne (samodržne) vlade, ter plemenitaške in duhovniške privilegije, vpeljal vstave in vstavne pravice, med temi enakost vseh državljanov pred postavo, osvobodil kmeta tlake in desetine, prinesel tiskovno svobodo in pravico prosto shajati se ter društva in družbe napravljati; prinesel volilno pravico za državne, deželne in občinske zastope; odpravil je tudi nesrečni rimski konkordat. Vse te pridobitve so pa zlasti za nas Slovence tolikega pomena, da se sme reči, da so zbudile naš narod iz mnogostolet-nega mrtvila ter mu omogočile narodno življenje in narodni napredek. Kako je pa razumeti, da prav zdaj naši klerikalci, ki so se ravnokar iz rimskih katolikov prekrstili v slovensko ljudsko stranko, liberalizem, tega velikega dobrotnika našega ljudstva, tako strastno napadajo, kakor samega peklenščeka, češ da je kriv vsega hudega ma svetu, in vseh nadlog, ki tarejo danes naše ljudstvo. To klerikalno sovraštvo je Čisto naravno. Oni ga črte, ker imajo oči še vedno nazaj obrnjene v srečne čase srednjega veka, ko je njih pšenica tako lepo cvetela, oni ga črte. ker jih blešči svetloba znanstva, kateremu je liberalizem napravil prosto pot, ki zdaj takt) neusmiljeno razkriva njih preteklost in njih sedanjost, ko so tako grdo izrabljali v svojo korist ubogo nevedno ljudstvo in bi ga še radi. Morebiti pa poreče kdo, da mora imeti liberalizem tudi svoje napake, ker se slišijo obsodbe tudi od drugih, neklerikalnih strani. Od kod je to? Od tod. ker so se našli liberalci, ki so veljavo in moč, pridobljeno po liberalizmu, zlorabili v svoje sebične namene. Tako pri nas Nemci, Madjari in Lahi. Ampak ali more zloraba vzeti dobri stvari nje vrednost? Ne. Aii ne vidimo, kako pri nas klerikalci zlorabijo cerkev in vero v svoje sebične, politične namene? Ali zato poreČemo, da vera za človeštvo nima nobene vrednosti? Ravno tako je z liberalizmom. Kljub temu, da ima svoje slabosti, kakor vsaka človeška stvar, on koraka naprej zmagovito po vseh kulturnih državah. On je voditelj na Laškem, Nemškem, Francoskem, severni Ameriki. Zmagal je pri zadnjih volitvah na Angleškem nad imperjalizmom in zdaj je začel delovati tudi na Ruskem, torej v vseh državah, ki delajo svetovno zgodovino. Torej kolika moč, koliko bodočnosti imaše liberalizem! Naši klerikalci, ki ga slikajo ljudstvu že kakor mrhovino, ki za plotom črka in pišejo njemu , kakor liberalni stranki na Slovenskem , mrtvaški parte, bodo morali pač še dolgo čakati in veliko vprašanje je, če sploh živelo kakor kaka redovnica. In ko ni imela denarja, ni Vas nadlegovala za pomoč, nego je najprej zastavila svoje dragocenosti in potem še prodala zastavne listke, cepetaje je Čakala, kdaj da pridete, od dne do dne nestrpnejša. Ali je čuda, da je bila razburjena. In tedaj je prišla k nji Tomajka. Jokala je, se vrgla na kolena in prosila Lavro s povzdignje-nimi rokami, naj ji pomaga, sicer se mora cela rodbina usmrtiti. Lavra se je dala pregovoriti. Obljubila je vse, kar je Tomajka hotela. Z velikodušnim činom je hotela začeti svoje novo življenje. A prav tedaj, ko je šla prosit starega znanca posojila, da pomaga Tomajevim, prav takrat ste jo prišli iskat. Ko je izvedela, kaj se je zgodilo, je hotela zblazneti, ali bila je preponosna in prepoštena, da bi kaj rekla, ali Vas celo nalagala. Njeno usmiljenje jo je pahnilo v pogubo.u Marko je strme poslušal svojo gospodinjo in kar kri mu je zastajala v žilah, ko je čul to razkrije. Šele zdaj je vse razumel, žele zdaj mu je bilo vse jasno in zavest, da je sam tudi kriv svoje in Lavrine nesreče ga je tako pretresla, da je glasno zajokal. (Dalje prih.) dočakajo njegove smrti, zakaj on, z znanstvom oborožen ter vnet za ljudsko svobodo, zna tudi poklican biti, rešiti kedaj težavno socijalno vprašanje, ker tudi socijalizem je dobil od njega svojo življensko moč. Poglejmo si še značaj teh dveh naravnost nasprotnih struj v razvoju Človeške družbe, kakor nam ga kaže zgodovina prejšnjih in sedanjih Časov in naša vsakdanja izkušnja. Klerikalizem je cerkvena organizacija sama za-se, država v državi, odtrgana od človeške družbe, bres-domovinska in torej brez ljubezni in srea za ljudstvo, med katerim deluje. Opira se na nevednost ljudskih množic, katere izkuša v nevednosti in praznoverju obdržati in izrabiti v boju zoper liberalizam za svojo politično nadoblast. Delajo se klerikalci, kakor bi goreli za ljudsko blagostanje, ali kar store, je z namenom, narediti ljudstvo od njih odvisno ; in izobrazba, ki jo nosijo med ljudi, meri le na to, da ne bi spoznal prave resnice, katero jim skrbno prikrivajo in zavijajo. Res je sicer, da so bili med duhovniki možje, in so še, ki so v ivs-ni<-i ljubili svoj narod in po svoji moči delali za njegovo srečo, ali klerikalci te svoje tovariše črte. preganjajo in če jih odstraniti ne morejo, prezirajo in zasmehujejo. Ravno nasproten je značaj liberalizma. Pravi liberalec ljubi svoj narod, izkuša ga oprostiti spon, zadržujočih ujegov napredek in privesti ga po poti resnice in znanja na višjo stopnjo dušne in telesne sreče. To našo trditev potrjuje zgodovina, naša vsakdanja izkušnja in statistika. Ali niso države in dežele, ki so se otresle klerikalizma. Francoska. Nemška. Skandinavska, Angleška . severna Amerika, v kulturi in blagostanju veliko na boljšem od držav, v katerih je on še mogočen n. pr. na Španskem in v naši ljubi Avstriji. Kar čudno je, da mnogo naših ljudi, ki so dovolj razumni in izobraženi, da bi lahko uvideli ta razloček, še vendar capljajo za klerikalci, verujoči v njih prazne obljube. Na koncu je treba omeniti še Čudne prikazni, da je duhovščina na Kranjskem po svoji večini edina v celem našem cesarstvu, ki stavi vero t. j. klerikalno nadoblast na prvo mesto, a narodnost zapostavlja in jo kaže le na videz; nasproti je pa duhovščina po drugih deželah, tako na Ogrskem. Poljskem, Češkem in še celo na Nemškem in Laškem bolj narodna nego klerikalna. Morebiti poreče kdo. da zato. ker je manj verna, nam se pa zdi, da za to, ker je bolj pametno in previdi, da prava ver a ne potrebuje nobene politike. Kristjani prvih stoletij, iz katerih je največ svetnikov, se v politiko niso nič vtikali, in Če pogledamo v severno Ameriko, kjer je cerkev popolnoma ločena od države, se katoliki nič ne mešajo v politiko, in vendar kakor -Slovenec* večkrat poroča, katoličanstvo le ondi prav lepo napreduje. In sploh, kaj hočejo naši kranjski klerikalci doseči, če dobe tudi vso deželo v svojo oblast? Saj smo Kranjci že proti drugi Avstriji v brezpomembni manjšini: a kaj še le proti kulturnim državam cele zemlje. Ali ni ta njih boj brez najmanjšega upa zmage? Dal Bog, da bi mero-dajni naši duhovniki to že enkrat spoznali in nehali vleči v klerikalnem jarmu, ki pravi veri več škoduje, kakor koristi; našo narodnost pa slabi in zatira in našim narodnim sovražnikom izdaja. Naši liberalci naj pa iz dozdanjih vspehov liberalizma zajemajo novo moČ in nov pogum širiti svetlobo znanstva in vednost med naš zanemarjeni narod, ter ga z izobrazbo in umnim delom ter gospodarstvom po zgledu drugih narodov | ovzdigniti na višjo stopnjo blagostanja, v kar po-mozi Bog! Pismo iz Hrvatske. (Mestne volitve v Zagrebu. — Kako se klerikalci koalirajo? — Novi avstrijski vohun.) V Zagrebu, 22. marca. Naše mestne volitve so se završile tako, kakor sta vnaprej sklenila dr. Tomasić, vodja vladne stranke, in voditelj „idealne4* opozicije, dr. Frank. To so naprej povedali peštanski in zagrebški vladni in frankovski listi. Tomašič je pri neki priliki pozval opozicijo, naj ona samo čuva „narodne idealeu, a oblast in moč pa naj za vselej mirno prepusti madjaronom. Temu pozivu najbolj odgovarja Frankova stranka, takozvani Starce vićanci, ki pobijajo vlado zmiraj samo z „načelnega1* stališča, dočim jih sicer v praksi družijo z osebami današnjega nasilnega, proti narodnega sistema najbolj prijateljske vezi. Zato so ne samo zavarovani proti vsakemu preganjanju, marveč se jim podeljujejo tudi službe in razne druge ugodnosti; — dr. Frank je vsegamogočen, a vendar rnajradi-kalnejši opozicionalec**. Nikoli ne bo spravil v nepriliko vlade, nikdar ne bo obelodanil kake kočljive afere, ki bi lahko odkrila korupcijo v deželi, marveč on rabi vedno vso svojo energijo in moč proti zares narodni opoziciji. Taka opozicija je naravno ideal vladne stranke, zato jo podpira kjerkoli more. samo da bi njenega mesta ne zavzeli nedisciplinirani, resni opo-zieionalni elementi. Tako je bilo tudi pri zadnjih občinskih volitvah v Zagrebu. V zadnjem svojem pismu sem pojasnil, kako nečuven je pri nas veljavni občinski volilni red, in da je vsled tega povsem izključena možnost, da bi prodrla opozicija. Ali vendar da bi bili vladinovci tem sigurnejši, so frankovci v 1. in 2. razredu poleg opozicije postavili svoje kandidate. Ker imajo v teh razredih neznatno malo pristašev, so se koalirali s klerikalci. V prvem razredu so postavili 6 kandidatov, a so ž njimi sramotno propadli. V II. razredu so razvili silno agitacijo, dočim opozicionalno meščanstvo niti s prstom ni ganilo, a vendar so združeni frankovci in klerikalci dobili povprečno 100 glasov manj, kakor opozicionalno meščanstvo. Od madjaron-skih kandidatov jih je dobilo samo 15 nadpoloviČno večino, dočim je za 5 kandidatov razpisana nova volitev, katera se bo vršila jutri, v petek. Ako bi bili takoj sprva postavljeni v EL razredu edinstveni opozicionalni kandidati, bi od teh najmanj petero bilo izvoljenih takoj pri prvi volitvi. V 3. razredu so se frankovci borih z napred-njaki. Vlada je bila v takih skrbeh za frankovce, da je ukazala vsem predstojnikom, naj zabrani j o svojim uradnikom, se udeležiti volitev. S tem je izdala vlada parolo, koga želi v mestnem zastopn. Frankovci imajo glavni kontingent med okoliškimi se-ljaki, ki so še do skrajnosti neizobraženi. Pod takimi pogoji so dosegli naprednjaki, ki so to pot prvič stopili v volilno borbo, lepo število glasov — 330. To je bila zanje vsaj dobra šola za bodoče volitve Za frankovce so glasovah tudi trije madjarski železniški uradniki. Jutri, v petek se vrše nove volitve v II. razredu za preostalih pet kandidatov. Opozicionalno meščanstvo se ne udeležite volitve, ker so frankovci in klerikalci izjavili, da postavijo na vsak način svoje kandidate, dasi so pri prvotni volitvi dobili najmanj glasov. * Obveščal sem vas o vseh fazah pogajanj med hrvatsko stranko pravo in med klerikalci okoli „Hrvatstva** glede fuzije. Klerikalci so hoteli s temi pogajanji razbiti opozicionalno koalicijo, v kateri se nahaja hrvatska stranka prava, stavljajoč ji neprestano razne nove pogoje, da bi jo na ta način raz družil a z naprednjaki in s Srbi; končno so čakali tudi na to, kako se bo končala reška konferenca, da bi se potem po njenem uspehu ali neuspehu vedeli ravnati. V vsem njihovem vedenju se je kazala prava jezuitska taktika, ki jih je pri občinskih volitvah dovedla do tega, da so stopili v bratski objem z dr. Frankom. Svoji k svojim. Kterikalce veže s frankovci vse: „načelna opozicija**, na zunaj najradikalnejši državnopravni značaj, v praksi pa najlojalnejše postopanje napram vladi. Razen tega so vsi psihološki elementi popolnoma enaki pri obeh frakcijah : politični do-gmatizem in intolerancija se je združila s klerikalnim doimati zrnom in in tolerancijo. Dr. Frank je iz špeku- lacije zajadral v popolno klerikalno vodo — zakaj bi se potem popolnoma ne združil s klerikalci ? Zato se je ta sloga izvedla tako lahko in hitro. Pogajanja ■ hrvatsko stranko prava so s tem pokopana. Stjepan Radić, vodja „kmetske** stranke, nekdanji veliki Slovan, kristjan in demokrat, je padel sedaj do vloge navadnega avstrijskega spi-jona. Zares žalostna prikazen. V zadnji številki svoje .Hrvatske Misli-, ki jo sicer nihče ne čita (ima nekaj nad 100 plačujočih naročnikov;, je proglasil dva naša najplemenitejša rodoljuba, dr. F. Potočnjaka in dr. Smod-lako iz Dalmacije, za belgrajska vohuna. Toda ne samo to, temuČ je vso opozicijo, ki se je posvetovala na Reki, denunciral kot zarotniško, ki snuje zaroto zoper celo monarhijo, a najbolj da mrzi habsburško dinastijo . . . Treba je vedeti, da je bil St. Radić poprej v krogu dr. Potočnjaka in dr. Smodiake, da je bil med najnavdušenejširni razširjevalci jugoslovanske misli, da je zelo pogosto potoval na razn^svečanosti v Belgrad, a sedaj, ko tak človek tako piše, je naravno, da mora pri marsikom zbuditi sum. da marsikaj ve ... A če je tako, je ali popolnoma znorel, ali —, to si že vsak po svoji volji misli, -r-Dr. PotoČnjak v današnjem .Pokretu** dostojanstveno, z visokega, kakor se spodobi na tako obrekovanje, odklanja vsako razpravo s takim človekom. Samo dovaja Radičeva „odkritja** v očitno zvezo z najnovejšo izjavo Fe-jervarvjeve vlade, da ona pazno zasleduje zarotniške dogovore madjar-skih opozieionalnih politikov z inozemstvom in Jugoslovani zoper monarhijo. _ Balkanska pisma. Srbija: Političen položaj. — Konflikt z Avstro-Ogrsko poravnan. — Otvoritev jugoslovanske Čitalnice. — Bolgarska: Organizacija makedonskih bratstev. Novo bolgarsko posojilo. — Stara Srbija in Makedonija: Izseljevanje. Belgrad, 22. marca^ (—nt«) Zasedanje narodne skupštine je — kakor je že znano — odgođeno do druge polovice aprila, a ko se zopet snidejo narodni poslanci, se bo odločevalo o trgov, pogodbah z onimi državami, s katerimi pogodbe še niso zaključene — to bo glavna zadaČa tega kratkega zasedanja narodne skupštine, a na vrsto pride tudi vprašanje o posojilu in z njim zvezano vprašanje o oboroženju vojske in o gradnji novih železnic, ako vlada dotedaj sploh zaključi posojilo Časopisje se še vedno peča z novim izdanjem stare vlade in vse ji je nasprotno. Celo „Dnevni Listu, kije drugi organ stranke samostojnih ra-dikalcev, je novi vladi nasproten in jo je podvrgel ostri kritiki radi tega. ker sedita v kabinetu dva vojaka, kar se po mnenju .Dnevnega Lista** ne more dovesti v harmonijo z demokratskimi načeli vladne stranke. Ta takt — da je „Dnevni List** novi vladi nasproten da misliti. Okolu tega lista so se zbrali najde-mokratičnejsi elementi vladne stranke in ti elementi so z vlado nezadovoljni. Ni čuda. da >e vsled tega nino^u govori o razcepljenju vladne stranke v dve frakciji in potem bi iz nekdaj močne in edine radikalne stranke nastale tri frakcije: stari radikalci, mladi radikalci in radikalni demokrati. O tem se danes v političnih krogih zelo resno govori, ali meni. se kombinacija ne zdi verjetna ker izleti eden vojakov iz kabineta takoj, ko se zopet sestavi narodna skupština. Da-li izleti polkovnik Antoinc, ali general Grujič, to je popolnoma vseeno, ali eden teh dveh bo moral odstopiti. Vprašanje je samo: kdo. bo zamenil odstopivšega ministra? Sedanji kabinet je tako nesrečno sestavljen ravno zato, ker ni bilo spretnejsih ljudi, a takih menda niti sedaj ne bo! Največja nesreča za samostojne radikalce je ravno v tem, da nimajo izkušenih in spretnih državnikov — niti toliko ne, da bi mogli sestaviti močan kabinet, a zmerni radikalci imajo toliko spretnih državnikov, da bi lahko sestavili nekoliko močnejših kabinetov Položaj je tak, da nam ponovni sestanek narodne skupštine prinese novo krizo in to bo trpelo toliko časa, dokler se skupština ne razpusti in se razpišejo nove volitve. Istina je. ta eksperiment ne bi bil ravno preveč popularen — ali potreben je. * * Carinski koniiikt z Avstro-Ogrsko . e poravnan. Avstrijsko blago, ki se ^ga je uakupilo na stotine vagonov v Zemunu, je prepuščeno v Srbijo in onega dne je dobila belgrajska carinarnica 107.(XX) dinarjev — največji znesek, kar ga je dobila enega dne, odkar obstoji. Tudi srbska živina se že izvaža v Avstro-Ogrsko in v "Budimpešti in na Dunaju zopet jedo meso srbskih svinj, volov, telet itd. Carinska zveza z Bolgarsko je za sedaj popuščena, ker so bile oko-nosti take. da Srbija ni mogla stopiti v odprto carinsko vojno z Avstro-Ogrsko, ker ni bila pripravljena za njo. Sedaj šele se bo začelo sistematično delati na tem? da se poiščejo in najdejo nova pota srbskemu eksportu in ko ta ne bo več popolnoma odvisen od avstro-ogrskih trgov, sklene Srbija z Bolgarsko istinsku carinsko zvezo. tako. da nastopite ti dve jugosl. državi napram inozemstvu kot en ekonomski in carinski teritorij. ideja srbsko- bolgarske carinske zveze nikakor ni definitivno popuščena. nego je samo odgođena na boljše Čose in ako na Dunaju mislijo, da je ta ideja doživela popolen polom, se ljuto motijo! Popustila se je pred silo in sedaj se začne delovati na tem. da se ustvari tej sili — proti-sila. Ideja je zdrava in ima vse pogoje za življenje, samo se mora pripraviti dobro zemljišče, na katero se carinsko zvezo posadi! V tem smislu piše vse srbsko in bolgarsko časopisje, a tako mislita trudi oba kabineta, srbski in bolgarski. .Slov. Narod- je gotovo že dobil službeno obvestilo o otvoritvi jugoslovanske čitalnice v Belgradu, ki bo v nedeljo. 25. t. m. Čitalnica je sicer že davno otvorjena in pristopna publiki, ali svečana otvoritev se izvrši šele sedaj. V nedeljo se razobesijo na Čitalnici vse štiri jugoslovanske narodne trobojnice, a ob 11. uri predpoldne se zberejo v Čitalniških in klubovih prostori li pozvani gosti, pred katerimi bo imel en član odbora jugoslov. kluba primeren govor bolj akademiškega značaja. Istega dne popoldne se ta otvoritev čitalnice primerno proslavi v dvorani hotela „Kolaracu. kjer bo drugi član odbora imel pred širšo publiko nagovor bolj agitaeijskega značaja, a potem pride koncertni del proslave, na katerem sodeluje moški in mešani zbor „Beogradskog pevačkog društva"1. Od slovenskih pesmi — prva točka koncertuega dela bo pel mešan zbor imenovanega društva -Bom sel na planince" in ..Potrkan ples-. Naslov druge pesmi mi nekam čudno zveni in dozdeva se mi, da ni točen, ali najbrže mi pesern ni znana. Har-moniziral je obe pesmi M. Ilubad. Jugoslov. klub namerava razviti živo akcijo v smeri zbliževanja jugoslov. plemen in kolikor poznam člane kluba kot požrtvovalne in energične ljudi, lahko rečem, da bo imel klub lepih vspehov. Tednik ^Slovanski jug- se v kratkem proglasi za službeni organ jugoslov. kluba, a misli se tudi na to, da se spremeni v dnevnik, kar bi bilo zelo potrebno. Makedonci, ki živijo na Bolgarskem, so si osnovali svoja „bratstva", katerih zadača je, da zbirajo prispevke za revolucijonarne svrhe. Vsi Makedonci, ki na Bolgarskem živijo, morajo biti člani „bratstva" in morajo tudi članarino redno plačati, drugače so občutno kaznovani na različne načine. Ako je dotičnik, ki noče redno plačati članarine, uradnik, se odpusti iz službe, ako je trgovee ali obrtiiik, je bojkotiran itd. Pri- spevki so zelo visoki, ali plačati jih morajo vsi na Bolgarskem živeči Makedonci, a ves denar dobiva revolucij onarna organizacija. Stvar je malo čudna. Revoluci-j onarna organizacija dobiva silne svote denarja, a ne vodi nobene večje akcije, torej ji denar ni potreben. Te dni je prišel v Belgrad neki Makedonec, ki je bil več let član notranje organizacije in vodja čete. Nedavno je operiral s svojo četo v kičevskem okraju in je dobil pismo od centralnega vodstva v Sofiji, naj zbere od tamošnjega naroda izvestno svoto denarja. ( „Prostovoljni" davek se pobira namreč tudi v Makedoniji)!) Ta vodja je bil pa usmiljen Človek, ki je videl, da narod nima denarja, ker mu takointako vse odnesejo Turki in ni hotel davka pobirati. (Organizacija ga je pozvala, ko denarja le ni bilo, v Sofijo in ga je odstavila od vojvodstva, a odstavljeni vodja je odpotoval v Belgrad in sedaj odide v Makedonijo kot srbski četo vodja. Srbske čete ne pobirajo nobenih „prostovoljnih" davkov in zato jih kmetje povsod po Makedoniji veselo vsprejemajo. Vedenje notranje organizacije napram makedonskemu prebivalstvu je brutalno in nečloveško. Makedonec ne more večkrat niti Turkom plačati davka in potem pridejo še „osloboditelji44, ki mu odvzamejo še ono, česar mu Turki niso odvzeli! Stvar je jasna. Revolucijo izrabljajo nekateri špekulanti v svoje namene in od nje dobro živijo. Pač žalostno, da je špekulantov celo med revolucijonarji, katere se po pravici smatra za idealne ljudi, ki so pripravljeni vse, tudi svoje življenje, žrtvovati za sveto stvar. Bolgarska vlada namerava zaključiti novo posojilo 400 milij-onov levov in je že storila v Parizu primerne korake za to. Vlada upa da posojilo zaključi do maja meseca, a potem skliče narodno sobranje k izrednemu zasedanju, da posojilo vsprejme. To novo posojilo je tudi v zvezi z oboroževanjem. Bolgarska se pridno oborožuje in je te dni naročila nekaj novih velikih obalskih topov za utrdbe na Črnem morju in nekoliko novih torpedo vk za svojo črno morsko flo tlijo. * * Neznosne razmere, v katerih živi slovansko makedonsko prebivalstvo, ga silijo, da trumoma zapušča svojo domovino, kjer ni varno življenja niti imetka. Do sedaj so se Makedonci izseljevali v Srbijo in Bolgarsko in sicer so prebivalci jed-renskega vilajeta, ki je direktno zvezan po železnici z Bolgarsko, gravitirali k Bolgarski, a prebivalci vseh drugih vilajetov tkozovski, bi-toljski in solmiski), ki so direktno zvezani po železnici Belgrad-Solun so gravitirali in se izseljevali v Srbijo. To je trpelo toliko časa, da je bilo v Srbiji in Bolgarskem že preveč teh makedonskih naseljencev, ker so pa razmere, v katerih Makedonci živijo, ostale nespremenjeno neznosne, začel se je narod trumoma izseljevati v Ameriko, čez Belgrad prepotuje vsak dan kak večji transport izseljencev. Žalostno je gledati te reveže, oblečene v evropsko obleko, kako apatično sedijo po hodnikih želez-nične postaje, se tiho pogovarjajo, a največ molčijo. Semtertja se izvije iz prs katerega teh nesrečnežev polglasna pesem — ona žalostna makedonska pesem, ali pevec po navadi kmalu utihne, kakor bi se vstrašil lastnega glasu. V Ameriko! To je klic, ki se — izvzemŠi Srbije in Bolgarske — sliši danes po celem slovanskem jugu! Na celem slovanskem jugu so edino v Srbiji in v Bolgarski ekonomske razmere toliko povoljne, da se prebivalstvu ni treba izseljevati iz domovine, a iz Slovenije, Hrvatstske, Slavonije, Dalmacije, Bosne-Hercegovine, Črne gore in Makedonije, se narod trumoma izseljuje, kakor v času preseljevanja narodov. Pač. žalostna perspektiva za bodočnost. Uolilnn reforma pred parlamentom. Na D u n a j u, 23. marca. Danes je zadnji dan debate o volilni reformi. Kot glavni protigo-vornik je imel zadnjo besedo grot Sturgkh. Njegov retorično dovršen temperamentni govor je poslušalo izredno veliko število poslancev. Tenom njegovega govora je prišlo do ostrih spopadov med socialnimi demokrati in Vsenemci. Ako si predočimo, je pričel grof Sturgkh svoj govor, parlamentarno življenje v tej zbornici v zadnjih 10 do 15 letih, ako uvažujemo. da so v tej dobi najbrezpomembnejše vladne naredbe kakor na primer ustanovitev slov. -nemških paralelk, v Celju Badeni-jeve naredbe 1. 1897 itd. vzbudile fu-rorem teutonicum in strmoglavile dotične vlade, se moramo Čuditi, da se je sedaj, ko vlada pripravlja najtežji udarec proti Nemštvu v Avstriji, ko hoče trajno potisniti Nemce v parlamentu pod slovansko-radikaluo večino, furor teutonicus spremenil v nežno elegijo in da se je Nemcev na levici polastilo melanholično in resignirano razpoloženje. Ako se bo predložena volilna reforma s pomočjo nemških glasov uzakonila, se lahko trdi, da bo navidezni napredek ubil nemštvo na Avstrijskem. Vlada je bila še nedavno tega nasprotnica uvedbi splošne volilne pravice in, ako se je v tem oziru kar preko noči spremenila v prvoboriteljico za volilno reformo slonečo na splošni volilni pravici, je to storila zgolj iz taktičnih ozirov. Državniški paradokson je premotil vlado. V monarhičnih državah je doslej veljalo načelo, vladati z zmernimi elementi proti radikalcom: tem-porarne taktične koristi so pa vlado zapeljale k poLitični perverziteti, da je kopje obrnila in poskusila vladati z radikalci proti zmernim elementom. Ako vladna predloga pade, bodo nastale hude parlamentarne krize, ki lahko trajajo leta in leta, in zbudili se bodo duhovi, ki še sedaj spe pod površino. AH se niso že pojavila iznova na površju vprašanja, tikajoča se revizije ustave, vprašanja, o katerih smo mislih, da so že za vedno pokopana ? Med drugim se je vložil predlog o ločitvi Galicije od ostalih avstrijskih dežela. Vsi taki in enaki predlogi imajo zgolj ta namen, da omajajo enotnost države, zato se ni čuditi, da ustavoverce spreletava vzpričo tako krivoverskih predlogov zona in strah. Ako postane volilna reforma zakon, bo to po govornikovem mnenju velika nesreča za državo, ker bo bodoči parlament velika nevarnost za enotnost arinadnega jezika in za alijančno sposobnost. Sturgkh je sklenil svoj govor z besedami: V zavesti, da je v nevarnosti blagor države, ki je v prvi vrsti izročen drugi instanci, kakor pred nami sedeči vladi, stavljam preko glave te vlade skozi okno te 'dvorane na ono drugo instanci) vprašanje: Ali se zaveda minister cesarske hiše in zunanjih zadev eminentnih nevarnosti, ki jih povzroča vladna predloga za bistvene interese dinastije in države? Vem, da na to svoje vprašanje ne bom dobil odgovora, toda vsa javnost v Avstro-Ogrski ima pravico, da zahteva odgovora na to vprašanje. Zaključne Stiirgkhovc besede v,, izzvale med socialnimi demokrati in krščanskimi socijalisti vihar ogorčenja. Nato se je vladna predloga izročila odseku.__ Volilna reforma. Dunaj, 23. marca. V poslanskih krogih se je danes zanesljivo govorilo, da je vlada pripravljena, ustanoviti 23 novih mandatov, in sicer jih dobijo po 10 Nemci in Poljaki, dva Češki agrarci in 1 Italijani. Odsek za volilno re f o r m o bo imel vsak dan sejo, in sicer tako, da bo vsa javnost lahko videla in kontrolirala, da se res dela. To delo bo težavno in dolgotrajno, a zanašati so je na vztrajnost in požrtvovalnost vseh članov z ozirom na važnost predmeta. Baron Gautsch odide meseca aprila za 14 dni v Karlove vare le, ako se na obzorju ne prikaže nevarnost ministrske ali parlament ne krize. Absolutizem na Ogrskem. Budimpešta, 23. marca. Napetosti v ministrstvu, ki so nastale zaradi najetja 100 milijonskega posojila, so bile pri zadnjem ministrskem svetu popolnoma poravnane, tako da se ni bati nikake spremembe v ministrstvu. Danes dopoldne je bil zopet ministrski svet. Poročal je baron F e -jervary o svojem potovanju na Dunaj. O razpisu novih volitev se sploh ni ničesar omenjalo. Koalicijski časopisi priobčujejo oklic na vse rodoljube, naj pristopijo k zvezi „tulpa". člani nove zveze morajo obljubiti, da bodo povsod bojkotirali avstrijske* blago ter storili vse mogoče, da pripravijo vladi neprilike. V znak patrijotičnega Čuvstva nosijo člani tulpe Novo zvezo so ustanovile aristokratične dame. Posebno stališče za Galicijo. Lvov, 23. marca. Glasilo Malo-rusov je na poročilo, da se je poljski klub izrekel za posebno stališče Galicije, izjavilo, da bodo v tem slučaju Malorusi zahtevali ločitev Vzhod n je Galicije, ustanovitev posebne maloruske pokrajine z lastnim namestnikom in s s v o j i m d e ž e 1 n i m zborom. Položaj na Ruskem. Varšava, 23. marca. Vsled opetovanih štrajkov in ker ni mogoče vseh zahtev delavcev izpolniti, sta upravi največjih tovarn v L o d ž u . Scheitler in Pozmanskv odpustili lbVOJO delavcev ter tovarne zaprli P e t r o g r a d , 23. marca. Začasno vojno sodišče vKursku je obsodilo generala Dobrovolskega v dvamesečno, kneza Bagratj ena pa v trimesečno ječo, ker nista dovolj odločno nastopila zoper izred-nike, ki so plenili poleti oudotni kolodvor. Iz francoske zbornice. Pa**iz, 23. marca. Pri posvetovanju o finančnem zakonu je socijalist Constance predlagal, naj se vojna sodišča popolnoma odpravijo, kateri predlog je bil tudi sprejet. V niirnem času bo kasacijski dvor opravljal posle vojnega sodiš Ta. Vo ilna reforma na Nemškem. B e r o 1 i n , 23. marca. Tudi pruska zbornica je ravno sedaj razpravljala o volilni reformi. Pri tej priliki je govoril minister notranjih zad^v ter izjavil, daje razdelitev v o-lileev v razrede neobhodno potrebna. Za vlado je državno-zborski volilni zakon n e s p r e j e m -lj i v. Velika nesreča je, da se mora vsaka politična akcija napraviti odvisna od vplivov na socijalno demokracijo. Nesreča je nadalje, da časopisje ni neodvisen faktor državne politike, temuč diktatura na stranke brez ozira na blagor dežele. — Volilna predloga se je končno izročila odseku 21 članov. Turško-perzijski spor. Carigrad, 23. marca. Zaradi meje je nastal med Turčijo in Perzijo resen spor, in le ruskemu ter angleškemu posredovanju se bo zahvaliti, ako ne pride do vojne. Za mirno rešitev se nadalje tudi zelo trudi perzijski poslanik princ Mirza Riza-kan, ki je spisal že več razprav v prilog svetovnemu miru. Glasovi z Jesenic. — K do je volil župnika Z a-bukovca? Nesramnost jeseniškega fajmoštra presega vse meje. Očita namreč naši stranki, kakšne ljudi smo spravili iz HruŠice na volišče. Kdor pozna naše razmere, ve, da so volili naši volilci popolnoma prostovoljno, saj nimamo na razpolago pekla in nebes ter mastnih služb, s katerimi bi mamili svoje voliloe. Kdo pa je volil s farško stranko ? Prišli so vsi uslužbenci gradbenega vodstva od pobožnega Opitza pa do zadnjega pisača, tovarna je spravila na volišče vse, kar leze in gre. Z Zabukovcem je volilo samo par samostojnih posestnikov, kakor: J. Pšenica sta- rejši, Ignacij Morič {koroški se« škutar) in I. Razinger, vse drug* pa je volilo njegovo listo, ker imajo dotičniki službe v tovarni, ki je bil* vsled kompromisa vezana pomagati raznim črnim tičem. Naš fajmonter j« torej res lahko ponosen na svojo iz. volitev! Skoda, da ni imel Se njeg*,* hlapee volilne pravice, ker bi bil t* morda njegov edini odkritosrčni vo-lilec. — Dve nasprotni stranki sta imeli skupno le 90 glasov večin« nad našo stranko, ki je dobila lep« število 190 glasov, t. j. enkrat toliko kakor nasprotni, če jih računamo posamezno. Ali je to kaka Zabukor-čeva zmaga ? Večjega poraza ni m o gel Zabukovec doživeti, kakor ga j* v III. razredu. Mož je spravil na Jesenicah klerikalno stranko na — kant Naša želja je le, da ostane Zabukov« kar najdalje na Jesenicah, ker vemo da je on najboljši agitatator za našo stranko. Ako bo šlo še tako p« sreči naprej, bo kmalu klerikalni stranka omejena na — farovž! — Posiljenega kompromisa med tov. vodstvom in jeseniškimi črnuhi bo baje kmalu kon*» Gospod Luckmann nam bo gotovi p i i trdil, če povemo, da je večina njegovih najzavednejših volilcev odločno proti temu kompromisu. Kako pa naj bi tudi obstala zveza med ljudmi, ki jih ne vežejo nikaki skupni intere-i Na eni strani napredno misl-volilci, na drugi pa črni rimski pri-ganjači, kdo naj si misli tako zvez-1' Upati smemo, da bo začel na Jesenicah kmalu pihati drum veter, ki požene črne krokarji v njihovo o sami j eno farovško gnezdo. Želeti je, da se slišijo te besede na merodajnem mesta v tovarni! — Hujskati je pričel faj-mošter Zabukovec tovarno proti naši stranki, ker se menda že boji, da kmalu pride čas, ko mu dajo tamk tj primerno brco Mi odločno odklanjamo farško sumničenje po wSlo-vencu", da so na naši stra:i osebni nasprotniki tovarne, n a -sprotno, mi le želimo in h čemo delati na to, d a b i kmalu mogli živeti z odločilnimi faktorji v tovarni v sporazum ljenju Prepričani smo, da tudi g. liUckmann pridruži našemi; mnenju. Skupna naša želja naj le bo, da faj m oš ter Zabukovec izgine s površja. — Kdo je bil kriv vseh prr-pirov na Jesenicah? Vsak otrok na Jesenicah že ve, da je Zabukov tista oseba, ki mora iz občine, če hočemo, da bo zopet zavladal mir ▼ občini. Ta človek je že na s\ prejšni fari blizu Kamnika napravi! celo zmešnjavo, nakar jo je odkar na Jesenice. Zadnji čas je, da > -tem Človekom korenito obračuna, obča želja občanov je itak, da g škof kmalu pošlje v kake hribe ndu> pasta. — Bivši organist Tanca in barakar Krivec sta pri volit* vah najbolj brusila pete za nači'-^ Janeza Zabukovca. T a n c a r jc do segel s svojim početjem to, da se se vsi pošteni ljudje ogibljejo njegot' gostilne in prodajalne. Krive je kot kandidat v I. razredu pra? sijajno propadel Hvalil seje že teien prej, kaki r imenitni- gospodje, g* bodo volili. No, volili so ga res, kodi izvolili ga pa le niso. Revež, trud je bil zaman! Kaj bo, kaj bo, ko imajo ti preklicani „liberal tako moč' — Črna jeseniška b a n d je že na tihem računala, kako bo pi volitvah davila razne liberalce". JJaj-prvo so se mislili spraviti na oK tajnika 11 u m r a, potem bi p: na vrsto učitelj Kabine in potom vsi drugi, ki še „liberalno"4 dihajo n* Jesenicah, vsi bi šli na drugi To je pa sedaj hudo, da smo ji» tako nepričakovano prekrižali račune Bog že ve, kaj dela* — Pobožni i uspek t o i Opitz je z veliko vnemo volil Z* bukovčeve kandidate Mislil je tOVO, da ga čaka za to še večje «• služenje v nebesih, kakor pa en« veleslavno dejanje, ko se je nek^ odkril pred vsakomur pristopne« kraju z ličnim napisom „rlier14 JaV je namreč že tako zaljubljen v sv tercijalstvo. da ne razločuje več ka pelic od javnih nlliei--lokalov. — Gledališki odsek j? seniskega „Sokol a" jo vpriz« ril v nedeljo, 18. marca t. 1., Ju: Govekarjeve nRokovnjačea. \ salon g. Kerjana je bil polno natlačen in lako se reče, da je bilo. C predstavi okrog 500 ljudi. Za na* razmere se je igralo dokaj dobri' posebno Če se pomisli, da je bila u prva predstava. Najboljši je bil BI* Mozol (br. Plankar). ki je vlo£< tako zadel, da boljšega ne morena htevati. Br. P 1 a n k a r ima igrali talent. Dober je bil tudi N a n d * vendar bi bilo želeti za take vlc^ starejše osebe z močnejšim glaso* ki imponira. Prav dobra sta bil •V Dalje v prilogi. 2. PHloq» „S'ovenskemu Narodu" St 68, dne 24 marca 1906. Tonček (Ravnik) in čevljar Boje (Ravnik ml.). Sploh moramo reči, da so vse moške osebe dobro igrale. Ženske vloge pa so bile v nespretnih rokah, kar je pri začetnicah oprostilno. Petje naj bi bilo bolje. Omeniti moramo pohvalno, da so se delavci sami izvežbali tako brez posebnega režiserja. Vendar bi bilo želeti, da se izvoli sposoben voditelj, ker le potem bo mogoče doseči stopnjo gladko se vršečih in umetniško višje stoječih predstav. Ni dovolj, če se igra samo predstavlja, treba je tudi euvstvenega igranja in to je najtežje. Mladim igral«-eni utrudi*«.« naprej ! klič ^nii >: ne- Girai iz Senožeč. Senožeško kaplanče farba ljudi, da je groza; vsakomur obljubava, da bgde dobil različne zaželi ene kose zemljišč prejšnje senožeške grajščine za poljubno nizko »eno. samo da podpiše protest proti razdružitvi zakona. Pri prodaji zemljišč ima pa roliko govoriti, k"* Strmolinova mačka. nSenožeškj občinski zastop mora pri prihodnjih volitvah priti v klerikalne roke, tudi če so s pestmi udarimo", reklo je to nad vse predrzno popče. Povemo mu pa. naj Boga hvali, la ne bodo pri volit vi pesti delovale, -dcer ne bodo samo njegova suknja, njegove „polne- Idače in njegovo srce, ampak tudi njegov hrbet Črn, Stari Zelene — poštenjak od pet do glave — je že naroČil pri mladem Fundetu zase novi županski stol, seveda brez sedala. Senožeški grad in vsa njegova pod Senožeče spadajoča zemljišča je kupil baje za 86.000 K prejšnji grajski hlapec Andreja, kateri se nikdar ne zlaže, kadar molči. «V Senožečah so sami neveruiki, ker ne marajo hoditi v cerkev**, so besede našega kaplančka: noče pa videti, da sam občuje le z -inženirjem*-, bratom lepe Linde. kateri celi Čas svojega skoraj dveletnega brezposelnega bivanju v Senožečah še senožeške cerkve od znotraj niti videl ni. Svetujemo mu. naj tega prej spreobrne. Kaplan Kleindienst izposoj uje si od kmetov Škornje, kadar hodi v grajski gozd na „šnefe". Zakaj pa bi tudi -voje lepe škornje rabil po slabem svetu, naj raje kmet trpi škodo, pa bode za to na onem svetu sedel na desnici svetega _\Veinsteina**. Prosluli „inženeru izmeril m je po zraku že pot, po kateri bode čez nekaj tednov moral v/. Senožeč od-rrfrati. ^Materi Hrnardki- se je obrnz že popolnoma skisal, ker jo je kaplan Kleindienst pri svoji gledalisčni predstavi preveč ^našminkal*. Kaplan Kleindienst je postal taku odeš jn*ignal v Ricmanje! Amen! Trgouska in obrtniška zbornica za Kranjsko. V Ljubljani, 23. marca. Predsedoval je zbornični predsednik Josip Lenarčič. Navzočih je bilo 20 zborničnih svetnikov. Vlado je zastopal deželnovladni svetnik K u 1 a v i c s Klavrni nastep klerikalcev. Ob določeni uri je prignal zbor. svetnik Kregar liki vodnik čredo nove klerikalne „svetnikeu V zbornico. Vedli so se plaho, kakor se spodobi katoliškim novincem, vendar SO prinesli seboj precejšnjo mero krščanske uestrpnosti, zakaj predstavili so se samo nemškim tovarišem. Predsednik je pozdravil novo prirasle Člane proseč jih. naj se pridno vdeležujejo sej. Utemeljevanje nujnih predlogov se je preložilo na konec seje. Volitev novih funkcionarjev. Za zborničnega predsednika za prihodnjo funkcijsko dobo je bil izvoljen dosedanji predsednik Josip Lenarčič, za podpredsednika je bil izvoljen tudi dosedanji podpredsednik Fran Kollmann, za prov. podpredsednika pa zbor. svetnik Fran Hren. Vsi trije so izjavili, da izvo- litev sprejmo. Pregledovalci računov so zbornični svetniki R o h r m a n n, Mejač in Velkavrh. Sestava odsekov. Zbornični predsednik je predlagal, naj se na mesto dosedanjih združenih odsekov postavi stalni odsek, ki naj se sestavi iz vseh v Ljubljani bivajoČih članov, a k sejam se naj vselej vabijo tudi vsi zunanji člani. Sprejeto. Volitve v razne odbore in komisije. Za komisijonalne obravnave za* radi zagotovit ve vojaških naturalnih potrebščin sta se izvolila dosedanja zbornična svetnika Schrev in Majdič. (Poročevalec zbornični tajnik dr. M urnik.) V šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol so se izvolili zbornični svetniki: za Kočevje J. Tomi t z, za Ribnico Fr. Picek, za Krško An t. J u g o v i c, za Skofjo Loko Lovro Sušnik, za Zagorje T v. Cimerman, za Ljubljano J o s. Vidmar iu Eng. Franchetti in za Novo mesto R. Pauser. (Poročevalec zbor. svetnik Kraigher). V kolegij za podelitev ustanove Iv. Mlakarja se izvoli zbornični podpredsednik Fr. Kollmann. (Poročevalec zbor. svetnik T o n n i e s.) V novi d e ž e 1 n i socijalno politični svet se izvolita zbor. nična svetnika Iv. Schrev in Feliks Stare. I zmed zastopnikov de-lojemalcev pošlje 1 člana krščanska soc. zveza, 1 pa jugoslovanska demokratična zveza. Poročevalec zbor. svetnik K o h r m a n n Tečaj za učitelje na obrtno nadaljevalnih šolah. V tozadevni tečaj se pokliče 80 učiteljev, in sicer 22 iz Ljubljane, 8 pa z dežele. Učna uprava jim je dovolila po 30 K nagrade. Trgovska iu obrtniška zbornica je dovolila še 10 kron prispevka vsakemu udeležniku. Poročevalec zbor. svetnik D i tri C h.) Podpora krojaški zadrugi. Pomočniški zbor krojaške zadruge v Ljubljani je prosil za podporo za prireditev tečaja za prikro-jevanje in knjigovodstvo. Podpora se principijahio dovoli, toda s pogojem, da se tečaji izvrše po predpisih. Znesek se določi, ko se doženejo stroški tečajev. .Poročevalec zbornični svet. Kraigher). Konkurenčno delo v prisilni delavnici. Zbornični svet. Pire je poročal vlogi tvrdke 3d"ayer i- dr., ki se pritožuje, da se v prisilni delavnici izdelujejo med dru »rim tudi papirnate vreče, za kakršno delo ima tvrdka tovarno ter občuti veliko konkurenco. Sedaj si prisilna delavnica namerava eelo v ta namen naroČiti stroj. Odsek je mnenja, da imajo prisiljenci dovolj zunanjega dela, obrtno delo se pa mora omejiti le na notranje po-tr«-br- zavoda. Odsekoveniu mnenju sta se pridružila tudi zbor. svetnika Kregar m Tonnies. Sklenilo se je. da se v tem smislu uapravi vloga na deželni odbor. Podelitev koncesije za pokopavanje mrličev. Konvent usmiljenih sester je prosil za podelitev koncesije za pokopavanje mrlieev iz dež. bolnišnice m hiralnice sv. Jožefa. Dosedaj imajo usmiljenke koncesijo za pokopavanje ubožni h mrlieev, za kar jim dežela daje primerno odškodnino. Prošnja za novo koncesijo se je odklonila. Poročevalec zbor. svetnik P i r e. i Zvišana podpora za obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani. Ker so se tri nadaljevalne šole združile z obrtnonadaljevalnim tečajem, ki se je podredil realcnemu ravnateljstvu, se prosi za podporo tej šoli Dovolilo se je 1500 K, ki so jih dobivale dosedaj vse tri šole. Poročevalec zbor. svetnik Zamljen.) PoStne manipulacijske pristojbine. zbornica je svoječasno prosila poštno in brzojavno ravnateljstvo za zni/.anje manipulacijskih pristojbin po 20 v od pošiljatve, užitnini podvrženega blaga. Ravnateljstvo je odgovorilo v negativnem smislu. Sklene se, da se obnovi taka vloga na trgovinsko ministrstvo. Povrnitev potnih stroškov zborničnim članom. Trgovinsko ministrstvo je razpisalo, naj se določijo potni stroški za vse izven sedeža trg. in obr. zbornice bivaj očim Članom, kadar prihajajo k sejam Zbor. tajnik dr. Murni k je iz-računil, da bi taki stroški znašali za Ljubljano letnih 3900 K. Sklene se poročati ministrstvu, da bo ljubljanska zbornica povraČevala le stroške po železnici 2. razreda in kilometrsko vožnjo do bližnje žel. postaje, kar bo znašalo na leto 1544 K. Predlogi zborničnega svetnika Kregarja. Zbor. svetnik Kregar je svoje-časno predlagal, naj se osnuje samostojna delavska zavarovalnica za Kranjsko. Združeni odseki so sklenili, naročiti predsedstvu, da zadevo prouči in stavi nasvete. Sprejeto. Isti član je predlagal i z p r e -membo obrtnega reda. Se je sklenilo, obrniti se na državni zbor. (Poročevalec zbornični svetnik Die-tr i c h). O nadaljnih Kregarjevih predlogih: imenik postaj državnih železnic, dvojezični vozni listi, dotika med občinstvom in žele/.nično upravo, raz-našanje aviz ob nedeljah, je poročal zbor. svetnik Rohrmann. Združeni odseki so spoznali prve tri predloge popolnoma upravičene, naj se namreč prizna slovenskim imenom ista veljava kot nemškim ter se smejo stranke poljubno posluževati imena, katerega hočejo. Glede tretjega predloga se bo mogla dotika doseči le v Kranju in v Kamniku. Zadnji predlog pa nasvetuje odkloniti, ker ne odgovarja trgovskim interesom. Vnela se je daljša debata, v kateri je govoril za svoj predlog le predlagatelj, proti pa zbornični svetniki Rohrmann, Baumgartner, Maj-diČ, Velkavrh in predsednik, ki je povedal, da se nedelja itak ne šteje v čas, kadar je treba došlo blago odpeljati. Zadnji predlog je bil odklonjen. Motenja prometa na južni železnici. Zbor. svetnik Velkavrh je v svoji vlogi predlagal, naj se napravi na južni železnici več tehtnic in naj se računi 48 dnev. ur za ležanje došlega blaga na železnici. Sklenilo se je, se v tem pogledu obrniti na postajena-Čelništvo. Volilna reforma. Zbornični svetnik Pire je utemeljeval svoj nujni predlog, naj se ustanovita na Kranjskem Še dva mandata za mesta in trge ter naj se v ta namen izločijo iz kmečkih volilnih okrajev vsa mesta, trgi, industrijalni kraji in vasi, ki so sedež političnih oblasti. Dokazoval je, da ako se izvede sedanja vladna volilna reforma, bodo na Kranjskem razen Ljubljane vsi trgovci in obrtniki brez svojega zastopa, in vendar je izven Ljubljane še okoli 100.000 prebivalcev, ki se ne prištevajo agrarnim krogom. O agrarnem poslancu trgovci in obrtniki ne morejo in ne smejo zahtevati, da bi nepristransko zastopal njihove koristi, ker so si interesi v diamentral-nem nasprotju. Njegovemu izvajanju je sledilo viharno ploskanje. Zbor. svetnik Baumgartner je predlagal, naj dobi tudi veleindu-strija in rudarstvo svojega zastopnika, ker plačuje 50 odstot. direktnega in 20 odstotkov zemljišČnega davka v deželi. Blamirani Kregar. Zbor. svetnik K r e gar je izjavil, da bo glasoval proti Pirčevemu predlogu (Ogorčeni klici: „Ono! Lep zastopnik obrtnikov!**) Izrekel je veliko bedastačo, da je po deželi več obrtnikov in trgovcev kot v mestu. Viharni smeh). Vlada je volilno reformo predložila ter se ne bo dalo veliko vec izpremeniti na njej. (Klic: ^Saj ni vse sveto, kar vlada predloži !) Sp[<»h so mu doneli od vseh strani klici: „Alije to poljedelska zbornica!**) Ali zastopate tu poljedelce!"*) Bil je v vidni zadregi ter je izjavil: jjKervidimdase gospodom že mudi . . (Klici: .Nam se nic ne mudi, le vam je zmanjkalo dokazil in poguma!*4 Zbor. svet. Schrev: „Ta jo je pa danes pokidal." Viharni smeh.) Zbor. svetnik Pire mu je dokazoval iz govora krše. socijalista Weiss-kirehnerja, ki je V drž. zboru protestiral proti majoriziranju mest in trgov po kmečkih občinah. Kregarju je očital, da ni govorilo iz njega prepričanje, temuč strankarska strast. Na predlog zbor. svetnika Hribarja se je glasovalo o Pirčevem nujnem predlogu po imenih, in res sta glasovala proti le svetnika Kregar in Frančič, vsi drugi, tudi klerikalni člani pa so glasovali za. — Tudi Baumgartnerjev predlog je dobil le 2 glasa. Zavarovanje zaseb. uradnikov. Zbor. svet. Kregar je nujno predlagal, naj se deluje na to, da se penzijsko zavarovanje privatnih uradnikov ne zavleče. Zbor. svet. Baumgartner pa je predlagal ravno nasprotni predlog, naj se pošlje gosposki zbornici peticija, naj tozadevni zakon vrne poslanski zbornici, češ, da je še zelo pomanjkljiv, posebno zato, ker pride na delodajalce preveč plačevanja, doČim država ničesar ne prispeva, dasi bi bila dolžna prispevati vsaj eno tretjino premij. Vnela se je debata, v kateri je govoril za Baumgartnerjev predlog tudi zbor. svetnik Hribar. Rekel je, da se bori tudi za zboljšanje socijalnoga vprašanja privatnim uradnikom, toda zaradi tega še ne sme priporočati nekaj pomanjkljivega. V enem letu se tudi zboljšani zakon lahko uveljavi. Pri glasovanju je bil Baumgartnerjev predlog z veliko veČino sprejet. Predlog zborničnega svetnika Tonnies a, naj bi se ne postopalo preveč rigorozno pri cenitvi pokvarjenega denarja, je bil izročen odseku. Nato se je seja zaključila Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. marca. Shod zaupnikov narodno-napredne stranke. Jutri se zbero zaupniki narodno-napredne stranke v Ljubljani na vele važno in za prihod-njost cele stranke pomembno posvetovanje. Pozdravljajoč vse zaupnike kar najtopleje, želimo, da bi imelo njihovo posvetovanje mnogo uspeha in da bi obrodilo obilo zdravega sadu, da bi to zborovanje prenovilo in pomladilo stranko tako, da bi zamogla začeti in srečno nadaljevati veliko in sistematično delo za uresničenje svojih narodnih in političnih, gospodarskih in socialnih načel. V to ime kličemo zaupnikom krepek: Na zdar! — Strankino glasilo. Ta klic se oglaša od časa do časa. Prej kot ne se bi začul tudi na shodu zaupnikov, ker je med nami še vedno nekaj idealistov, ki žive v nedolžni veri, da tiči edina rešitev stranke v tem, da dobi svoje posebno glasilo. Nam je sicer brez vsakega pomena, hoče li narodno-napredna stranka ustanoviti svoje posebno glasilo ali ne! Naš list ni bil nikdar tako glasilo, in tudi v bodoče ne bode, ker se list ne more in ne sme dati vezati rok. Strankino glasilo je nemogoče, kakor hitro hoče še kaj drugega prinašati nego oficialne komunikeje strankinega vodstva. Drugače bo pa takoj prepir, ker je sploh nemogoče, spisati članek, spisati še celo dnevno vest. katera bi ugajala vsakemu, ki se prišteva stranki. Kakor hitro je pa to nemogoče, potem bode strankino glasilo neprestano na rešetu, potem ne bode ne konca ne kraja zabavljanja in nezadovoljnosti. Sicer pa nimamo nič proti temu, če se napravi poskus, ali ponesrečil se bo ta poskus prav klavrno! So pač ravno take razmere pri nas kakor pri Mla-dočehih: Koliko se je dr. Kramar, kojega Časih ,,Narodny Listv" malo okrcajo, trudil, da bi ustanovil posebno strankino glasilo, a dosedaj se mu že ni posrečilo. In tudi v bodoče se mu ne bode, dasi ima mož — prav veliko denarja! — Imunitetni odsek je sklenil, da se na zahtevo sodišča v Ljubljani dr. Ivan Tavčar izroči sodnemu preganjanju. Ne vemo v kaki zadevi, stvar ne bode nevarna, kar je pač gotovo. Zategadelj bi o tem niti besedice ne pisali, da ni iz doticnega poročila razvideti, da je bil Sukije poročevalec in da je ta mož predlagal, da naj se dopusti sodno preganjanje. To se nam pa vidi naravnost nedopustno, da imunitetni odsek poročila O dr. Tavčarju izroča njegovemu osob- nemu sovražniku, poslancu sukijetu! Lahko si predočujemo, kaka je objektivnost takega poročevalca! Korupcija v cvetju. Zopet smo doživeli slučaj, ki kaže, da se Gautschevo ministrstvo v svoje namene poslužuje tudi sredstev, ki žalijo vsak moraliČni čut in ki jih ni drugače imenovati, kakor dokaze ko-mpcije. Ore se zopet za tisto famozno organizacijo ki se imenuje VZ a- družna zveza". Vladajo tej „Zadružni zveziu naklonila redno letno podporo in ji izplačuje leto za letom lepe tisočake. docim za druge še tako koristne in potrebne Stvari nima denarja. Sedaj, ko se gre Gautschu za življenje, sedaj, ko išče pomočnikov, da uresniči svoj S1 o- vencem skrajno krivični naČrt volilne reforme, sedaj služi „Zadružna zvezaa za pretvezo vladi, da si kupi klerikalce. Ravno sedaj je vlada naklonila „Zadružni zvezi" novo podporo. Že Če bi ji dala vlada podporo za letošnje leto, bi bil to škandal, kajti kdor po Seliškarjevih razkritjih še podpira početje Zadružne zveze, ta je sokrivec tega početja. Ta škandal se še zgodi. Zagotovljeno je namreč, da dobi „Zadružna zveza" znatno podporo tudi za 1. 1906. A se- daj se je zgodilo nekaj drugega. Par dni predno je Šusteršič prišel do besede v debati o volilni reformi, je ministrstvo pretresalo klerikalno Željo, naj daruje vlada rZadružni zve'zi" izredno podporo v zneska 10.000 K in koj potem, ko je Šusteršič govoril o volilni reformi, govoril tako, kakor želi vlada, je ministrstvo teh 10.000 kron tudi h a-kazalo in je „Zadružna zveza* ta denar tudi že spravila v svoj žep. Gautscheva vlada ni skropulozna in se je gotovo lahkega srca odloČila, da daruje klerikalcem 10.000 K. Saj ji služijo tako dobro, da bo z njih pomočjo lahko ubila koroške Slovence in prizadela štajerskim Slovencem hud udarec. Honorar 10.000 kron za tako izdajstvo, kakršno so štorih J*Je-rikalci, niti ni posebno velik V zadregi pa je bila vlada, pod kakim naslovom naj dovoli teh 10.000 K izrednega honorarja. Ali tudi iz te stiske si je znala pomagati, prav spretno in s ti^to široko vestnostjo, ki jo je se vse Kočevarice v gostilni pri .leselniku po domaČe Miklnu. kjer so vriskale in kričale, kakor da l^i s© bližal sodni dan. Vse je bilo vinjeno Pijača je kar tekla raz mize, češ. vse to bodo plačah Slovenci. Iz vsake kočevarske koče so se vlekle prikazni k Miklnu slične strašilom, ki jih na§ kmet postavlja v žito. Če bi Dragan- čani vrabcem najpriljubljenejšo žito sejali na svojih njivah, ne bilo bi se jim bati teh snedežev. kajti kdor vidi enkrat kako Kočevarico. ta izmibi vse veselje do ženstva. O početju logarja Kinzla in o postopanju vladnega komisarja se bo pa morala v deželnem zboru izpregovoriti resna beseda Strahove vidijo. Nemce je silno strah pred imenom -Jugoslovani^ in kolikorkrat slišijo to ime, že vidijo pred seboj močno jugoslovansko državo pod krepkim žezlom kralja srbskega. Nekaj časa sem, zladti pa odkar se je pričela carinska vojna med Avstrijo in Srbijo, se bero v nemških listih strašne- stvari posebna o nas Slovencih, kaki srbotili «mo panslavizem je stopil za enkrat nekoliko v ozadje — in da hočemo s oživljenjem jugoslovanske ideje Avstrijo vreči v prepad, iz katerega ni rešitve. Ne trdimo, da imamo za Avstrijo kaj dosti simpatij, ker jih tudi ona nima za nas in ker se po vsej pravici lahko ravnamo po geslu: Kakor ti mene, tako jaz tebe. Da pa smo zato izdajalci Avstrije, Če se ne čutimo Nemcev, ampak odločne Slovane, morejo trditi le kaki naduti nemški blaziranci, katerih pamet ne sega niti ped daleč. Naravnost blazna je pa trditev, da Slovenci izžemamo Avstrijo! Kje pa? Zvonec pri sestavljanju takih bedastoČ nosi seveda celjska „Vahtarica", ki se skuša s samo neumnostjo ovekovečiti, kar se ji navadno prav mojstrsko posreči. Ena takih prismojenih trditev je, da so slovenski klerikalci vneti za jugoslovansko idejo in da silijo proč iz Avstrije. Bodi zagotovljena „Vakta-ricatt. da se slovenski klerikalci le toliko zavzemajo za jugoslovansko idejo, kolikor jim nese in kolikor pričakujejo od nje dobička. Ako se dr. Šu-sterŠiČ na Dunaju klanja vladi, dela to brez vsake hinavščine in naj bodo nemški listi le brez skrbi, da naši klerikalci ne bodo nikoli zavozili svojega pohtiČnega voza odkritosrčno v jugoslovanske kolesnice. To jim prepoveduje njihovo katoliško „ prepričanje" ter egoizem, ki ga stavljaj o celo nad svoje ^prepričanje". Lavrenčiča v žepu odnesel, namreč njegovo pooblastilo je ob voli tvi dne 5. sušca v Šmartnem pri Litiji t. 1. z volišča kaplan Kralj. Mož je mislil, da bo šlo vse na račun Mice Kovačeve in je pil in pil, slednjič pozabil, kaj ima v žepu, pozabil, da ima tudi on še glas v prvem razredu ter je tako oropal I. razred za dva glasu. Gospod dekan, pazite pri tretji volitvi tudi v tem oziru bolj na pravilnost! Uradna slovenščina c. kr. štajerskega namestništva. Na občinskih tablah na Spodnjem Štajerskem nabit je sledeči tiskani rrazglas** c. kr namestništva: „Z ozirom na to, da se v slednjem času ve5krat za-vleČela kuga po pošiljat vi h svinj izhajajočih iz mejnih občin občin okraja Brežice v druge dežele in se to mora večerna pripisati tihotapstvu svinj iz Hrvatskega iz vrše van ega v tistih občinah, p repove da c. kr namestništvo nadalje brez izjema za obvarovanje daljšega raznašanja kuge ... izvoz svinj iz občin ... C. kr. staj. namestništvo." To je torej tista nnovoslovenšČiua**, o kateri nemški listi trde da je naš kmet ne razume! Dočim pri nas »izhajajo* le listi, knjige itd., izhajajo pri c. kr. štajerskem namestnistvu tudi „svinje-in docim so ..tihotapci" pri nas vendar le ljudje, „izvršujejo*- pri c, kr. štajerskem namestnistvu „tihotapstvo" „večerna** Bvinje. In dočim smo spod-nještajerski Slovenci vsi „brez izjeme" proti raznašanju kuge, je c. kr. štajersko namestništvo r c z izjema** za obvarovanje daljšega raznašanja kuge! Pre-neumno! In tako kolobocijo piše c. kr. namestništvo na Štajerskem, kjer je slovenščina drugi deželni jezik! Škandal! — Slovenska nevarnost« Proti vsaki mrvici po postavi nam Slovencem zajamčenih pravic, katere si pa moramo z vso nasilnostjo priboriti, kriči' avstrijsko uemŠtvo iz dna svojih pljuč, češ, da je pri tem v nevarnosti nemška posest. Da sta sedanji predsednik višjega deželnega sodišča(??) ter njegov namestnik zmožna slovenščine, vidi se nemškim otroČajem strašna nevarnost za vse avstrijsko nemŠtvo in vpijejo, da ti Nemci, ki so zmožni slovenščine, niso več „rein deutsch". Pravico zasedati mesta pri sodiščih, ki spadajo pod področje graške ga nadsodišČa imajo baje le Nemci, ki ne znajo slovenščine, oni pa, ki jo znajo, niso opravičeni v to. čez nemško pamet ni nič! „AUdeu-tsches Tagblatt", ki je sicer vedno poln vesti o nemški velemogoČnosti, se trese pred Slovenci, ker njihove srednje šole dajejo dvakrat toliko uradniškega materijala kakor vse nemške alpske dežele, Gornja Avstrija, Soinograško itd. ter že računa, da bo ▼ doglednem času vsa srednja Avstrija poslovanjena 'zakaj ne celo poslovenjena?) Še večji strah pa vliva Vsenemcem v kosti shod zaupnikov narodno - napredne stranke , ker so prepričani, da je Nemcem pri nas na Slovenskem potem enkrat za vselej odzvonilo z njihovim terorizmom. „Ubogo nemško ljudstvo, kako se bo to Še končalo?" zdihujejo. Zares, Nemcem ne kaže drugega, kot da se udajo v svojo usodo, ki jim obeta žalosten konec! In vsega tega je krivo nemštvo samo, ki daje Slovencem, tem nehva-ležnežem, toliko in takih koncesij, da se ti tekom Časa vsedejo kot mora na vrat Nemcem in jim diktirajo pogoje, pod katerimi jim je poginiti! Spomin na predpust. Sicer smo zdaj v postnem času in bi morali misliti samo na sv. pokoro in na dobre ribe in take reči, ali ta nesrečni liberalizem je svet tako pokvaril, da se celo o postnem Času spominja predpusta in Časih celo zapoje in zapleše. Take spomine na veseli predpustni Čas imajo celo pobožni klerikalci, samo da njihovi spomini niso prijetni, marveč jih je ;;daj sram tega, kar so storili v pred-pustu. Ti sicer ne sramežljivi ali sedaj sramujoči se klerikalci so dijaki „katoliškega prepričanja". V predpu-stu so priredili ples v salonu hotela „Ilirija". Ples je bil impozanten, o tem ni dvoma. Kar prirede klerikalci, je vse impozantno in elegantno. Pokroviteljica tega plesa je bila blagorodna gospa dr. Šusteršičeva. Začetkom plesa so plesalci iu plesalke defilirali pred pokroviteljico in napravih „Kotau". Gospodične so pri tem kazale svojo omiko s tem,, da so spoštljivo šepetale: „Kiiss te hant". Sploh je bilo na tej katoliško - narodni veselici vse nemško. Eni gospodični se je to vendar zdelo pre-nenmno in tudi slovenske družbe nedostojno in povedala je to na ves glas. Toda slabo je naletela. „A kuga, mi srna internacijo-n al" je izjavil neki katoliško-narodni dijak in njegovi tovariši so mu zadovoljni pritrjevali. Sedaj v postu, ko so se ti katoliški in narodni mladeniči strežnih, jih je pa sram te svoje prireditve in tega svojega ponašanja. To je dobro znamenje in prav da bi te mladeniče vzpodbudili in jih napeljali, da se poboljšajo, smo zabeležili ta spomin na predpustni čas. „Osa." Dvajseta številka nOse" prinaša na prvi strani času jako primerno podobo. Prosluli župnik Bisagar se jezi. da je dobil še premalo ponarejenih podpisov za ne-združnost zakona. Okoli njega stoji v hudi zadregi nekaj boljših, tako-imenovanih .elegantnih dam\ nežna in dražestna Oila z nevarno košarico, poleg nje zapeljiva „Panganet Matilda" iz tobačne palače, potem prevzetna farovška kuharica in rlast not least" n a d ep o 1 n a Marijina „ devica". Druga podoba nam kaže žalostne posledice farške požrešnosti. Izmed vsebine utegnejo najbolj ugajati „ Povračilo" ^Govorniške cvetke„ ter pesmi rDr. Susteršiču v spomin" in „Marijina devica". Sodne vesti. Sodni kanoelist g Ivan Zupančič v Trebnjem je premeščen k okrožnemu sodišču v Novo mesto in sodni kancelist gosp. Ivan Kolar iz Velikih Lašč v Trebnje. Imenovanje. Začasni glavni učitelj na učiteljišču v Mariboru, Matej Potočnik, je postal stalen na svojem mestu. — Nova okrajna šolska nadzornika na Koroškem. Glavni učitelj na celovškem učiteljišču J. Benda je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za Celovec, naduČitelj v Porečah ob Vrbskem jezeru Oton Steyrer pa za Šolski okraj Volšperk. — Repertoir slovenskega gledališča« Iz pisarne „ Dramatičnega društva" se poroča: Danes, v soboto zvečer se poje drugič nova dramatična opera G. Puccinija „T o s c a" in sicer kot Častni večer gospoda baritonista Jana Ouf ed-n i k a Opera je dosegla pri premijeri sijajen uspeh in najpriznalnejše kritike ter se je v tej sezoni v Trstu v mestnem gledališču „Giuseppe Verdi" pela že preko 50krat. „Društvu slov. književnikov in Časnikarjev11 je darovala „Glavna slov. hranilnica in posojilnica" v Ljubljani ob sklepu svojih letnih računov znatno vsoto 10 0 K. Odbor se na tem plemenitem daru kar najiskreneje zahvaljuje z željo, da bi tudi drugi naši rodoljubni denarni zavodi posnemali plemeniti zgled „Glavne slov. hranilnice in posojilnice" in se spominjali ob sklepu letnih računov „Društva slov knji- ževnikov in časnikarjev." Pripomnimo, da sta se razen „Glavne slovenske hranilnice in posojilnice" spomnili društva tudi posojilnici v Litiji in Žužemberku, od katerih je vsaka darovala 20 K. Nadejamo se, da ti požrtvovalni zavodi ne bodo ostali izjeme med ostalimi našimi posojilnicami ! — Enketa v zadevi slovenskih učnih knjig za srednje šole. Po inicijativi deželnega šolskega nadzornika Fr. Hubada je povabil ravnatelj II državne gimnazije Fran Wiesthaler profesorje ljubljanskih srednjih šol na razgovor o slovenskih učnih knjigah. Že 12. februarja t. 1. se je sešlo nad 20 ljubljanskih profesorjev v konferenčni sobi I. državne gimnazije, da bi se posvetovali, za katere knjige je treba najprej poskrbeti. Pri tej priliki se je po jako živahni debati odobrilo od zastopnikov vseh strok načelo, da se mora pouk na vseh naših srednjih šolah vršiti na podlagi materinskega jezika. Preurediti je torej treba pouk v grščini, ki se poučuje doslej le v nemškem jeziku, dalje pa tudi sprejeti slovenščino kot učni jezik v vseh višjih razredih gimnazije. Utegnilo bi se sicer oporekati, da bodo dijaki imeli poslej premalo prilike se priučiti nemščini, če odpade nemški pouk v višji gimnaziji ; a tudi temu se bode odpomoglo na ta način, da se pouk v nemščini preosnuje na povsem drugačni podlagi, kakor se dandanes poučuje. Za slovenske srednje šole je potrebna posebna nemška slovnica, v kateri se upošteva bistvo nemškega jezika primerjajo s slovenskimi oblikami, izrazi in skladi Dosedaj se rabijo za nemški pouk taiste slovnice kakor na nemških zavodih; te pa so za naše razmere popolnoma neprimerna. Tudi literarni pouk iz nemščine v višjih razredih se mora bistveno spremeniti; saj vendar ni treba slovenskemu dijaku \ edeti vse tiste lfterarno-zgodo-vinske navlake, ki jo mora znati Nemec. Sploh pa mora tudi pri nas obveljati staro pedagoško načelo, da se mora mladina izobraževati le na podlagi svojega domaČega jezika; le tako moremo pričakovati nekdaj krepkih, samozavestnih in značajnih mož. Na prvem shodu so se pod predsedstvom ravnatelja \Vies-thalerja izvolili posebni odseki, ki naj bi vsak v svoji stroki proučili, katerih knjig še manjka in katerih novih bi bilo treba. Pri drugem shodu naj bi načelniki teh odsekov poročali o uspehih. — Druga enketa se je vršila preteklo s* .o. 21. t. m. zopet pod predsedstvom ravnatelja Wies-t h al erj a in ob navzočnosti deželnega šolskega nadzornika Hubada. Ta je kot zastopnik deželnega Šolskega sveta izjavil, da hoče rado voljno podpirati naše težnje, češ, da je spisovauje šolskih knjig zaslužno in odgovorno delo, saj od uspehov v pouku zavisi blagor učencev in po teh blagor naroda in države Knjige kot važno sredstvo pouka morajo biti tako urejene, da odgovarjajo modernemu stanju znanstva in metodike Predvsem naj se poskrbi za tiste predmete, ki se že sedaj poučujejo v slovenskem jeziku. Pripravljen je tudi podpirati prošnje posameznih učiteljev, ki bi v svrho študij hoteli iti hospitirat po tuzemskih srednjih šolah; istotako priporoča poset ferialnih kurzov v Jeni. Preden se je prešlo v nadaljnje pretresanje dnevnega reda, se je sprejel predlog ravnatelja S e n e k o v i č a, da se izvoli ljubljanski osrednji odbor z enim zastopnikom za vsako stroko. Ta odbor naj bo posredovatelj med širšo javnostjo, ki se za stvar zanima, in pisatelji knjig Načelnik temu odboru je ravnatelj Fran Wiestha-ler, obenem je poročevalec za klasično filologijo; dr. Greg o rij Pečjak za verouk, profesor Stritof za nemščino, ravnatelj dr. Požar za slovenščino, profesor O r o žen za geografijo in zgodovino, prof. M a c h e r za naravoslovje, ravnatelj Senekovič za matematiko in fiziko in ravnatelj Černivecza filozofijo in pedagogiko. Ti gospodje so pripravljeni, da dado na strokovnjaške poizvedbe in vprašanja pojasnila ter da sprejemajo morebitne nasvete in priporočila, v kolikor se tičejo te ali one šolske knjige (Konec prih.) V »Glasbeni Matici" se je otvoril nov tečaj za „g 1 a s b e n o kompozicij o." Pouk se je izročil znanemu izvrstnemu skladatelju in učitelju „Glasbene Matice" gospodu Prochazki, bivšemu učencu Dvorakovemu na praškem kon-servatoriju. Do sedaj so se oglasili štirje učenci, ^adaljne priglase sprejema Šolsko vodstvo. Pogoj za sprejem je absolviran pouk v harmoniji in kontrapunktu. — Kipar Zajec je sprejet v Julijansko akademijo v Parizu, to je nekaka visoka kiparska akademija, kjer se sprejemajo le absolventi aka-demičnih kiparskih Šol. Učenci modelirajo le po aktih in po naravi, ter vsakih 14 dni dobe kako nalogo za tekmovanje. Takoj prvih 14 dni je bil Zajec obdarovan s prvim darilom za najboljšo izvršitev zadaČe „Hera- klej na razpotju*- Profesor Verlet se je izrazil, da je Zajec nevaren konkurent ter tehnično izvrstno izurjen in poetično navdahnjen gojenec. Projekcijski večer. Snoci je priredil znani fotograf iz Litije g. Rožun projekcijski večer v veliki dvorani nMestnega doma". Predstavljal je kaj lepo serijo slik iz Kranjske, in sicer iz Ljubljane, Dolenjske in Gorenjske Slike so se odlikovale po točnosti in ostrosti in so ugajale zlasti slike gorenjskih pokrajin Videli smo tudi razne gradove in mesta iz Valvazorjevih časov. Prireditev je bila na korist učiteljskega konvikta v Ljubljani in bi bilo že iz tega vzroka pričakovati večje udeležbe, kakor je bila. G. Rožun bo v kratkem prirede! drug projekcijski večer, na katerem se bodo videle slike iz postojnske jame, za kar bi pa bilo treba nekoliko več reklame. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" vabi vse svoje cenjene podporne in redne Člane na jutrišnji, 25. t. m vršeči se redni občni zbor, ki bo v restavraciji „Narodnega doma" točno ob 2. uri popoldne. Zvečer je v gostilni ^Skerjanec" pevski sestanek. Prijatelji društva so dobro došli. Šišenski župan Burgar noče odgovarjati na stvari, objavljene o njem v „Slovenskem Naroda" Na vprašanje, ali ne bo nič reagiral, odvrnil je baje prav filozofsko: „Keim* Antwort ist auch eine Antvvort". Mi mu pa odgovorimo z latinskim izrekom: „<^ui tacet, consentire videtur :** „Kdor molči, vzbuja sum. da je res, kar se o njem trdi". Ta izrek bi g. Burgarju gotovo bolje p ris toj al Glas iz občinstva. Piše se nam: Velecenjeni gospod urednik! Želel bi, da bi tudi Vas noga sem zanesla mimo novega pokopališča proti vasi Tomačevo na Posavju. Razgled je prav mikaven, ali cesta, ki se odcepi od okrajne ceste, ta Vam je v takem stanju, da je naravnost škandalozno. Ne vem sicer, čegava krivda je to, vendar mislim. da v prvi vrsti doticnega županstva, kamor cesta spada Vsekako bi pa morala tudi politična oblast na to gledati, da so v občo vporabo napravljene ceste tudi res porabne. Skrajni čas je. da se tukaj nekaj ukrene ali od strani županstva, ah od pokopališke uprave, ali pa od politične oblasti Radovednež. Iz Toplic pri Novem mestu se nam piše: V „Slovencu** z dne 27. februarja st. 17 zahteva Ivan Podboj, topliški župnik, pod naslovom: „Vun z imeni", da naj povemo ime dotične osebe, ki se je po noči s hlapcem okoli vlačila. Dobro, izvedel jo b*», samo prej naj pove. ali hoče izvedeti ime javno v listu ali v pismu V Nikar si ne mislite, gospod Podboj, da se bojimo, kar bi lahko s pričami pod prisego dokazali. Sploh se pa lahko sami mislite, katera je ona oseba, ker jo predobro poznate. Sicer bi pa še lahko povedali prav lepe reči, ali nočemo pogrevati starih stvari. Kar se pa tiče Marijine družbe, in češčenja imena iste. pod katere varstvom stoji, bodite prepričani, da jo vam /operne osebe mnogo bolj časte nego pa oni, ki se hinavsko zbirajo pod zastavo družbe. — Čudne razmere so postale pri nas v Toplicah. Pred nekaj leti je bil naš kraj vzor mirnega kraja. Sedaj je vse drugače Po sedanjem klerikalnem krščanskem načinu se napada od strani županstva in njega kontrole vsakdo, ki ni njihovega načela in duha. Posebno izvrsten je v tem oziru župan g. Ivan Sitar in njegov zvesti služabnik, obenem policaj najnovejše vrste Saj se pa takega policaja, kot ga imamo pri nas v osebi župnika Ivana Podboja, ne dobi tako hitro kod, da bi tako zvesto stal dan za dnevom vsak večer pri oknu in skrbno pazil, kdaj se ta ali ona gostilna zapre. Lahko je župan ponosen na svojega zvestega policaja. Upamo, da mu vsaj v najkrajšem Času preskrbi Še novo uniformo, ki se mu bo prav dobro podala in lepo svetlo sabljico. — Umrl .i< 4. L- m- P° dolgotrajni in mučni bolezni deželni dacar Žeieznik. Služboval je v deželni službi kot dacar v Št Vidu nad Ljubljano. II. Bistrici, St. Petru na Krasu , Črnomlju, Trebnjem in nekaj mesecev tudi v Ljubljani. Zadnji čas je vodil samostojno boletni urad v Toplicah na Dolenjskem, kjer je dobil bolezen, ki ga je mučila dolgih iS mesecev in ga položila v prerani groh^ njegovo obitelj pa pahnila v revščino. To je zopet slučaj, si kaže, kako potrebna je ureditev pokojnin privatnih uradnikov, posebno dacarjev, ki pri svojem službenem delovanju izpostavljajo svoje zdravje vremenskim izpre-membani. Kakor poroča „Slovence" na „vsestranska vprašanja", je zavarovan vsak dacar, ki ima 600 K let. plače, pri penzijski zavarovalnici Ker pa ima vsak dež. dacar najmanj 840 K letne plače, bi morali biti vsi zavarovani ! (Take se pripete „Slovencu" !) Pripomniti bi bilo, da bi lahko tudi kdo izmed dacarjev svoje stanovske pravice itd tako proučil, da bi lahk . informiral svoje tovariše. T splošnem bi bilo ravno v tem stana potreba malo več vzajemnosti kolegijalnosti — Sneg. Iz Begunj m Gorenjskem se nam piše: V noči od četrtka na petek je padel tukaj rumeno-ru-javkasti sneg, kar je precej redka prikazen. V dolini je padlo do petka zjutraj 12 cm snega; v gozdu in pod Begunjščico pa že dvakrat toliko. Ubogi ptički! Usmilite se jih, dobrosrčni ljudje. Darila za Vilkarjev spomenik. članov izobraževalnega društva. A temu ste si krivi sami in nihče drugi! Vednega natolcevanja, hujskanja, hinavstva, ki se goji v klerikalnih društvih, so bili do grla siti fantje in dekleta, zato so vas zapustili. Pa tudi za „stafažou g, ka planu kot predsedniku in trem Marijinim devicam, po vaše „gospodičnam**. niso hoteli veČ biti. kakor so oni, ki še niso izstopili. - Te poslednje pa g. kaplan radi nas lahko še nadalje izobražuje s svojimi ..mastnimi* kratko-časnicami" in kupleti ter fante pošilja v poznih nočnih urah dekleta spremljat, da jih ne bo strah, ak<< bo matere deklet s tem zadovoljne. S kritiko predpu-tnili veselic pevskega društva, ne boino odgovarjali, ker nam postni čas za to ne zdi primeren Pač pa moramo odločno protestovati. da bi bilo pevski, društvo politično in pristransko, kar menda dovolj jasno priča prireditev zadnje plesne veselil ••. ki je bila pri g. Hribu, katere^ t vendar še nimate za liberalca. Da je vodstvo pevskega društva v liberalnih rokah in da simpatizira z njim rst vipavska intelegenca brez izjeme, še ni dokaz, da je društvo politično pristransko Z vso odločnostjo bi kaj takega lahko trdili o izobraževalnem društvu, v katerem „akadeinično" izobraženi kaplan Sušelj —• kakor sin trdi, da je večkrat mlati politično prazno slamo - Odgovarjati na podle osebne napade na naše učiteljstvo. se ne smatranu« poklicane. ker !<• se bo že samo branilo in zagovarjalo, ko bo treba, istotako g. Mesesnel G. dopisniku, ako želi še kaj zanimivejšega zvedeti izza kulis svojega društva, ozir. njega članov, smo vedno na razpolago. Če hoče tudi kaj „malenkosti** iz stanovanja g. kaplana S Planine pri Vipavi. Ca kor povsod, tako je tudi pri nas hodil okrog pokoja zaslužni mežnar v službi iz Skorje Loke sem privandra-nega župnika, ki sliši na ime Nikolaj Stazinski, s protestno polo zoper razdružitev zakona ter iskal podpisi u Podpisala jo je seveda veČina ljudi z izjemo kakih 90, kar je za našo občino dosti Seveda trdi župnik, da se niso podpisali sani o trije Med ime novanimi je tudi moja malenkost. Ni si mogel drugače dati duška, nego da me je potisnil /. vulgarnim imenom v „Lažiljub** /. dne 8. t. m. št. 10 To njegovo zadoščenje se glasi: „i Gostilničar Bajec na Planini ni hotel podpisati protestne pole zoper razdružitev zakona Kaj se je morda Bajec že naveličal svoje drage ženke? Saj je vendar tako ljubezniva in sladka4* - Izvrstno! Samo vprašam Vas. gospodine, kako je to, da ue poznate mojega pravega priimka, dasi ravno ste že nad dve leti pri nas in sva oddaljena komaj par korakov Nasprotno pa tako dobro poznate mojo ženko, ter jo imenujete ljubeznivo in sladko Mogoče ste inrali že posebno vlogo z njo v moji odsotnosti? Kaj ne bi bilo bolje za Vas in nas, da bi se pripravili na kako dobro pridigo, kakor da s tako bedasto kramo polnite „Lažiljub" Se- nap1 feda so Vam .pri srcu le take prižge, ▼ katerih povzdigujete Vaše uske cunje v deveta nebesa, napredno časopisje pa blatite in pehate 0 dno pekla. Kar po dva meseca nedeljo »a nedeljo nas „futrateu 8 t^c božjo besedo. Nasledki takih Đridig so že tu. Koliko razporov ste ravili med nami, kletvin kar Koliko pretepov je že bile, kar' se pri Vaših prednikih ni doga-Vsega tega ste krivi Vi s talini pridigami in s svojim slov. kat. jjflbraževalnim (prav poneumnjeval--im) društvom. Priporočajte raje mir spravo, poudarjajte tudi sedmo božjo zapoved, da ne bo vsaj meni T$ako nedeljo izginilo toliko žlic, vilic. nožev, kozarcev i. dr.! Poskrbite otrokom več verouka, da ne postanejo, kar že niso doslej, popolnoma podivjani. Mogoče bo to zadostovalo. Ako ne, smo pripravljeni po-;[reei še » jako zanimivimi rečmi. B. Zagorje ob Savi. Narodno bralno društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 25. sušca, dramatični predstavi „Ne kliči vraga" in pBratraneou v dvorani g. R. Mihel-čioa. Sodeluje si. „Zagorski orkester", ek ob polu 8. uri. — Dovoljenje za rudosledbo je dobil v celjskem rudarskem okrožju Hlebec, vodja avstro-ogrske I iške akcijske družbe „Monte pro-minau v Siveriču. Učiteljsko društvo za gor-ajegrajski okraj je zborovalo dne 3 k m. v prijaznem trgu Rečica, svojem nagovoru se spominja predli i k g. I v an K el c iz našega okraji iišle gospice Lene Kališ in pozdravi vse navzoče, zlasti še na novo društvu pristopivšo gospico Marijo Tro ha v Gornjem gradu in pristo-rivšega Josipa Korbana v Lučah. Nadalje omenja predsednik, da smo v dobi od zadnjega zborovanja izgubili vsled smrti tri prijatelje šolstva in učiteljstva: trgovca g. Jakoba BoZiča v Gornjem gradu, g. Štig-ica p. d. Korena v Št. Janžu, pri Katerem smo večkrat zborovali in deželno-sodnega svetnika g. Maksa Vidi ca v Gornjem gradu. V znak sožalja vstanejo vsi zborovalci. — Po prečicanju zapisnika zadnjega zboro-anja in došlih dopisov razpravlja g. Praprotnik o .Lelire r b u n d u" in navaja marsikaj, kar nismo čitali v naših listih. Ako bode štajerska učiteljska organizacija delovala po začrtanem si programu, bodo gotovo precejšnji uspehi. Nato je govoril o nerazdeljenem času pouka g. bijanec. Na podlagi govora dr. J. Cenkića ^ Zagrebu je priporočal nerazdeljen Čas pouka. Koristi pouka niso samo higijenične, temveč tudi pedagoške, socijalne in etiške. Gosp. Kocbek je navedel iz Hermanove brošure nekatere točke, ki so nasprotna takemu pouku, sicer je pa tudi gosp. Kocbek za nerazdeljen pouk. Govorih so k tej točki Še g. Praprot-nik, g. Kelc, g. Wudler in drugi. Soglasno se sprejme: do prihodnjega zborovanja, ki je v maju, naj se sestavijo teze in naj vsak premišljuje o tej zadevi, tako da bodemo mogli takrat, konkretne predloge staviti. -O pritlikavcih" je razpravljal mani pomolog g. Praprotnik temeljito in zanimivo. Priporočal je pritlikavce, ki se pri nas premalo upoštevajo, čeravno nosijo obilo in lepše sadje kot normalna drevesa. Narisal je na tablo vrste raznih oblik hi na teh razkazoval, kako jih je negovati ter obrezovati. G. Kelc je predaval o šolski kuhinji. V našem okraju imamo dve šolski kuhinji, ki obe zelo dobro funkcijonirate. Te ove sia v Gornjem gradu in v Novi Štifti. Vsa predavanja se bila temeljita in zanimiva. Hvala poročevalcem 8e je izrekla soglasno. Delegatom so se izvolili; Za „Zvezino" skupščino g. Kocbek in g. Šijanec; za „Lehrerbund" g. Praprotnik; za spodnještajersko „Z v e z o u g. Šijanec. Soglasno se tudi sklene, da se „Zavezine" skupščine v Šoštanju o Binkoštih udeleži uČi-teljstvo našega okraja polnoštevilno. O znanem predlogu sta j er s ke kmetijske družbe razpravlja g. Praprotnik in se sprejme soglasno resolucija: „Društvo se odločno izreče proti temu, da bi se kmetijski strokovni pouk kot predmet uredil v ljudske š o Te to še brez vprašanja uči-teljstva. Na podlagi sedanjih uČnih načrtov lahko vsak uči-*®lj na najširši podlagi pou-^je o kmetitijstvu, torej ni Potreba posebnih učnih ur. ^ pa gospodje v Gradcu ž e -*ij o boljši napredek kmetijstva potom šolstva, pa naj v Vsakem okraju napravijo po J&o kmetijsko šolo in specijalno v našem okraju še gozdarsko. Priporočalo se je še na-Jranje narodnih pesmi za dr. Strekljevo zbirko in pa naročanje „Slovenske Šolske Matice". Prihodnje zborovanje je 6. ?}aja na L j u b n e m. Po zborovanju, je trajalo približno tri ure, so šh" zborovalci v gostilno pri Čuježu, kjer je Čas pri petju, napitnicah itd. nagioma potekal. — Popravek. Slavnemu uredništvu „Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Skiicevaje se na določilo § 19. tiskovnega zakona se zaprosi, da se sprejme v prihodnjo številko dnevnika „Slovenski Narod" sledeči uradni popravek notice „Grof Gleispach", ponatisnjene v prilogi „Slovenskomu Narodu" št. 66, dne 22. marca 1906: Govorica, da grof Gleispach ni umrl naravne smrti, marveč da se je zastrupil iz obupa, ker je bil v gmotnih neprilikah, je neresnična. Res pa je, da je umrl grof Gleispach po prosojni ugotovitvi c. kr. vseučiliščnega profesorja drja. Henrika Lorenca v Gradcu po otrdenju odvodnic (arterio-sclerosis) provzročene kapi na možgane. Neresnično je dalje, da se je postavil za zapuščino skrbnik. Za uredbo zapuščinskih zadev so dediči sami imenovali pooblaščencem rodbinskega zaupnika drja. Viljema pl. Kaana. Ravno tako ni res in je popolnoma neresnično, da se med glavnimi zapuščinskimi upniki nahaja v notici imenovani ali kak drug član višjesodnega gremija. — Predsedstvo c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, dne 24. marca 1906. Levičnik. — Ubogi papež.. OraŠkim listom poročajo iz Gornje Štajerske sledeči dogodek, ki je po pričah potrjen: „Nekega pobožnega kmeta je bajka o revnem papežu, ki mora celo spati na slami, tako ganila, da je sklenil rimskemu revežu priskočiti na pomoč. Od vezal je v hlevu svojo najboljšo kravo ter jo gnal na bližnjo železniško postajo, da jo odpošlje v Rim. Ker so se mu železniški uradniki po-smehovali, ga je zgrabila sveta jeza ter jih je psoval z nevernimi pagani, ki nimajo srca za revščino svetega očeta, kateremu bi tako rad privoščil vsaj mleka. Toda pomagalo mu ni nič. moral je odgnati kravo domov, a uradnikom je zapretil, da jih zatoži pri župniku. Vera v vraže pri Mariborčanih. Ni ga zlepa mesta, da bi bila vera v vraže tako razširjena, kot je Maribor. Mariborski listi vedo vedno kaj o tem povedati in kar je še najbolj imenitno: zvite vedeževalke izrabijo večkrat precejšnje svote lahkovernim mariborskim prebivalcem. Tako si tudi neka Marija KodriČ, ki stanuje blizu mariborske bogoslovnice, služi svoj kruh, da prorokuje iz kart. Začela je pa tako cigansko lagati svojim neumnim žrtvam in jih tako nesramno odirati, da je prišla vsa stvar pred sodišče. K nesreči v Malnicu na Koroškem. Kakor smo že poročali, je zgorela v Malnicu na Koroškem baraka, v kateri so ležali delavci. Štirje Bošnjaki so prišli pri tem ob življenje, 10 jih je pa tako težko ranjenih, da jih nekaj izmed njih pač ne bo okrevalo. Požar so zakrivili delavci sami, ker so pod streho, kjer so ležali po neprevidnosti z lučjo zapalili kočo. Ker v Malnicu ni nobenega zdravnika in nobene bolnice, je bila rešilna akcija dokaj otežkočena. — Umrl je v Trstu umirovljeni profesor veronauka na drž. realki Jakob Gomilšak, star 63 let. Preprečen samomor. 22- letna Frančiška Novak iz Sto-rij se je hotela v Trstu zastrupiti -karbolovo kislino. V ta namen je šla na pokopališče pri sv. Ani, a ji je neki stražnik potegnil steklenico iz roke v trenutku, ko je hotela izpiti strup. Odvedli so jo v blaznico. Nenavadne izpovedbe. 18- letni Josip Filipovič iz Jajca v Bosni je v Trstu pravil nekemu Galicu, daje ukradel 300 K, od katerih jih je 280 zakopal nekje v zemljo. Nekemu Baraču je pa pravil, da je ubil nekega človeka v Kotoru. Ne ve se sicer nič o tatvini in o umoru, vendar je tržaška policija potegnila Filipoviča na varno, dokler se stvar ne dožene. Sodi se, da Filipovič ni Čisto normalen. — Razmere v občini Veprinac V Istri. V občini Veprinac vladajo res Čudne razmere. Že po teh razmerah mora človek spoznati, da se v Avstriji še vedno meri z dvojno mero. Že v „Slovenskem Narodu" z dne 6. februarja t. 1. je bilo povedano, da bi se občinske volitve v Veprincu morale vršiti že v mesecu decembru 1. L, ali najkasneje v mesecu januarju t. L Ker so bili pa Lahi, s katerimi so se združili tudi v občini nastanjeni Nemci, v strahu, da bi mogli izgubiti vajeti iz rok, sklicali so občinsko sejo, tor imenovali v občinsko zvezo toliko njihovih pristašev, da bi prišla pri volitvah italijanska stranke z večino. Proti temu sklepu, ki je skoz in skoz nezakonit, vložila je hrvaško-slovenska stranka pritožbo na c. kr. namestništvo v Trstu, ki je tudi rečeni sklep občinskega odbora glede sprejetja italijanskih pristašev v občinsko zvezo razveljavilo. Medtem so pa Italijani (ki pa italijanski ne znajo govoriti) že izložili volilni imenik, seveda sestavljen povoljno za nje, ter so tudi že v prvi volilni razred uvrstili tiste pristaše svoje, ki so bili v občinski seji 30. januarja t. 1. sprejeti v občinsko zvezo. Ko so Italijani zvedeli, da je ta njih sklep razveljavljen, uničili so volilni imenik, ter sklicali zopet občinsko sejo na kateri so zopet sprejeli iste osebe (kakor 30. januarja) v občinsko zvezo. Volilni imenik pa seveda zopet počiva in čaka na boljšo bodočnost. In tako gre to naprej! Koliko Časa bode še to trajalo, vedelo bode najbolje c. kr. namestništvo v Trstu, katerega smo prisiljeni s tem vprašati: Veli slav. c. kr. namestništvo v Trstu, kaj se vse dogaja v občini Veprinac. Ako ve, zakaj ne napravi že enkrat konca nezakonitostim s katerimi se služi občinsko glavarstvo v Veprincu. Ako bi se kaj tacega zgodilo v kaki občini, katera je v hrvaških ali v slovenskih rokah, bi vlada bila takoj s svojim komisarjem pri rokah. Posledice alkohola. V Zagrebu se je ustrelil natakar Štefan Babic; vsled preobilo zauživanega alkohola se mu je zmešalo, da se je končal. Babic je bil do zadnjega časa jako vesten v svoji službi. — Učenjak v prisilni delavnici. Menda je malo prisilnih delavnic, ki bi imele toliko različnih eksemplarjev, kakor jih ima Kranjska. Zastopani so v tem zavodu Slovenci, Nemci in Italijani in tudi kak cigan ima sem ter tj a čast priti v to mednarodno družbo. Obrti in stanu so različnega, a se neki vsi dobro razumejo. • Poleg krojača obeduje mizar, s črevljarjem sklepa prijateljstvo pisar, vrtnar sega v roko peku itd., le cigan je bolj potuhnjen in vedno premišljuje, kdaj se mu bode ponudila prilika, da bode šel zopet konje „kupovat". Sedeč pri prežganki Nemec svojim tovarišem na dolgo in široko razlaga o fiuosti angleške in francoske kuhinje, v tem ko Slovenec ne more prehvaliti s špehom zabelje-nih koruznih žgancev, Lahu brenči po glavi polenta, a ciganu se cede sline le po jajcih in maslu. „Je bilo, ni, a še bo", je deviza teh materialistov. Vodstvu je pa veliko na tem, da je preskrbelo vsem tem rasam poleg telesne tudi dušno hrano, in res se je posrečilo dobiti tem junakom ženija, ki bode bistril z nenaravno spretnostjo duh vseh „gojencev". Dne 18. t. m. je namreč vstopil v to družbo dne 24. junija 1864. leta v Ljubljani rojeni in sem pristojni pisar AJbert Kordeš. Mož je znan že raznim oblastim. Nastopal je po večjih mestih kot predavatelj, žurnaiist, privatni docent graške univerze, filozof itd., in si je povsod prilastoval značaj doktorja. Kadar pa gospod doktor ni imel prilike razlagati svoje svetovne učenosti naobraženim slojem, se je zatekel tudi v panoptikum in tam kazal nižjim slojem svojo nadarjenost. Vsak Človek ima pa svojo slabost in brez te tudi ni učenjak gospod dr. Kordeš. Naravnih ljudi slabosti so manjše in se posvetne oblasti za te ne zanimajo. Kordeš pa. kot nadnaravni ženij, ima pa napake, za katere je najti § tudi v kazenskem zakoniku. Gospod doktor je namreč povsod, koder je hodil, zapustil viden znak svoje učenosti, kajti Če ni mogel pokrasti, je pa poguljufal Imel je pa večkrat smolo. Za ta dar talenta je moral Kordeš že precej prestati. Odsedel je po raznih zaporih že 101 mesec in 7 dni. Prehodil je skoraj cel civiliziran svet, a se je začelo njegovo pravo studiranje šele 1882. leta pri deželnem sodišču v Gradcu. Potem so ga sprejeli 4 leta pri deželnem sodišču v Lincu. Po prestani kazni je prišel v svoje rojstno mesto, a tudi tukaj so mu dali kmalu 10 mesecev brezplačno hrano. Potem je odšel v Češko pre-stolico, v zlato Prago, kjer je zopet prišel pod ključ. Skušati je hotel pozneje Dunaj, a je istotako tam padel v roke pravice. Ko je tam „odslužil", se je preselil v Feldsberg, toda zopet so ga zaČopatili. Nadalje je šel kazat svojo znanost v Novo mesto, kjer pa tudi niso bili z njo zadovoljni in so mu dali 13 mesecev. In zopet je šel v Ljubljano, a ni dal preje miru, da so ga vtaknili v luknjo. Poskušal je življenje tudi v Škofji Loki, a tudi tam so ga zaprli. Sedaj je pa zopet pribrenČal k ljubljanskemu sodišču, in ker je to le uvidelo, da mora mož svoje nauke še spopolniti, mu je preskrbelo mesto v prisilni delavnici, in ko tam napravi po triletni praksi še ta izpit, bode potem lahko Šel v svet kot „popoln Človek". Ad perpetuam memoriam ga je dala ljubljanska policija fotografovati in spravila njegovo sliko v hudodelniški album. -7 Konj prišel pod VOZ. Danes zjutraj je vozil posestnik Ivan Sitar iz Zgornje Šiške št. 8 z južnega kolodvora v tobačno tovarno tobak. Na cesti na južni kolodvor se je vsled težo voz ustavil in ga konji niso mogli premakniti dalje. Na nasvet policijskega stražnika je Sitar odložil nekoliko tobaka, a konji še niso mogli izpeljati. V tem, ko je voznik konja zavil k sebi, se je enemu odtrgala od oja veriga in je vsled tega odskočil nazaj k vozu. V tem hipu se pa voz zvrne na konja, katerega je tako pritisnilo, da je takoj poginil. Konj je vreden 400 K. Pri tem bi bili prišli pod voz kmalu tudi 3 delavci, ki so pomagali riniti voz. Voz je bil vse-kako preobložen, kajti sam tehta do 2000 kg, tobaka pa je-bilo 4000 kg. tedaj 6000 kg teže, slaba cesta, to je tudi za 4 konje preveč. — Tatvina. Dne 22. t. m. je dosedaj še neznan tat vlomil v kovčeg hlapca Melhijorja Pavlica na Rimski cesti št. 17 in mu ukradel 24 K. — Hrvat je hotel postati. Danes ponoči se je na postaji Zaprešič vtihotapil med Hrvate delavec Jožef GuČek in se pripeljal ž njimi „schwarz" do Ljubljane. Ker pa ni imel voznega listka, ga je oddal sprevodnik policiji. — Bos in v spodnji obleki je tekel danes ponoči po Radeckega cesti bivši mornar Avgust Majce, potem ko je doma v stanovanju nehal razbijati. Oddali so ga na opazovalni oddelek v deželni bolnišnici — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 12 Hrvatov in 3 Slovaki. 51 Hrvatov je šlo na Prusko, 28 pa v Scheibbs. 15 Slovencev je šlo v Aussee, "20 pa v Beljak. 150 laških opekarjev je šlo v Budimpešto. 12 pa v novomeški okraj. „Ljubljanska društvena godba'1 priredi danes zvečer koncert v restavracijskih prostorih hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. — Jutri zvečer je v „Narodnem domu" društveni koncertza člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — „Šramel"-kvartet koncertuje jutri zvečer v vrtnem salonu hotela „pri Maliču". Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur". V službo se sprejmejo: 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 1 kontorist, 1 kontoristinja za Gorico (vešča vsaj nekaj laščinej, 1 blagajničarka tudi j za Gorico, 2 učenca. — Jugoslovanske vesti, o b- činske volitve v Zagrebu. Včeraj so bile v Zagrebu naknadne volitve 5 odbornikov v H. razredu, ki niso dobili pri prvi volitvi absolutne veČine glasov. Neodvisno meščanstvo se te volitve ni vdeležilo, dasi so njegovi kandidati pri prvih volitvah za madjaroni dobili največ glasov. Od 1444 volilcev je glasovalo 990. Zmagali so na vsi črti madjaroni, ki su dobili 495 glasov, frankovci pa 268. V novem zagrebškem obČ. svetu bo torej 36 madjaronov in 14 frankovcev. Razmere so se torej od zadnjič poslabšale: opozicija je namreč imela v starem obč. svetu dvetretjinsko večino. K popolni zmagi madjaronske stranke so največ pripomogli StarČe-vičanci, ki so kot nalašč v vseh razredih postavljali svoje samostojne kandidate, ne da bi se združili z ostalimi opozicijonalci. Žalostno! — Slovenec, srbski vseuči-liški profesor — umrl. Te dni je umrl v Varaždinu bivši profesor „velike šole" v Belgradu. Luka Zima Pokojnik je bil rojen 1. 1830. v Majšbergu pri Ptuju na Štajerskem. Sedem gimnazijskih razredov je dovršil v Mariboru, osmi razred pa v Zagrebu, kjer se je navzel ilirskega duha. Po dovršenih modroslovmh naukih v Pragi se je vrnil na Hrvatsko in postal profesor na srbski gimnaziji v Karlovcih. Leta 1876. je prišel na gimnazijo v Varaždin, kjer je deloval do 1. 1891. V tem Času se je na veliki šoli v Belgradu osnovala katedra za grški jezik. Ker ni bilo na Srbskem sposobnega kandidata za to mesto, so poklicali v Belgrad Zimo, ki je bil na glasu kot izboren poznavalec grškega jezika. Zima se je odzval Častnemu pozivu in prevzel po-nujano mu mesto. V Belgradu je deloval štiri leta. Ker je jel bolehati, se je odpovedal službi in se preselil v Varaždin. Pokojnik je bil dopisni Član „Jugoslovanske akademije*,častni Član „Matice Srbske" in „Srbskega učenega društva." Zima je deloval tudi na književnem polju. „Jugoslov. akademij aa je izd^Ja dve njegovi deli: „Figure v našem narodnem pesništvu" in „Sintaktične razlike med čakavšČino kajkavšČino in štokavšČino* — Kongres bolgarskih zdravnikov. Meseca avgusta prirede bolgarski zdravniki v Varni svoj V. kongres. Pri tej priliki se otvori tudi zdravniško-higijenska razstava, na katero so povabljeni vsi jugoslovanski proizvodi telj i farmacevtskih stvari. * Najnovejše novice, štrajk v Vidmu. V predilnici v Vidmu štrajka nad 1000 delavcev. Vsled tega je morala tkalnica Amman na Reki odpustiti 500 delavcev, ker nimajo prediva, ki ga je tovarna dobivala iz Vidma. -Štiri .roparje so astre-lili pohoaji v Zabrzeh; roparji so napadli nekega rudniškega oskrbnika. — Bencin je eksplodiral pri popravljanju nekega avtomobila v kopališču Hali; pri tem je bil trgo- vec s srtoji Braunshirn ubit, baron Ludwigstorff in grof S a 1 b u r g sta dobila hude opekline. — Huda princezi nj a. Prin-cezinja Elvira Bonrbonska, hči don Karlosa, ki živi v Firenci s slikarjem Folchijem, je pretepla tako hudo neko prodajalko, da so jo morah prepeljati v bolnišnico. Princezinjo so zaprli. - Zaradi umora podpolkovnika Roosa so bili v Diissel-dorfu brata Bloner in žena enega teh obsojeni na smrt. — Švica se oborožuje. Bernski zvezni svet je dovolil 10,400.000 frankov kredita za nove topove in orožje. — Rumen sneg je padal včeraj v Celovcu. S snegom je bil namreč pomešan prah iz afriške puščave. — Za otrpnenjem tilnika so obolele v VyŠehradu pri Pragi tri osebe. Književnost. „Učiteljski Tovariš". Št. 12 Vsebina: Vabilo k ustanovnemu občnemu zboru .Učiteljskega tiskovnega društva". — Zakaj zidajo pri nas navadno premajhne šolske stavbe? — Naš denarni zavod. — Laška kultura v Gorici in Furlaniji. — Več kmetijskega pouka v šolo! — Učiteljicam v pojasnilo in preudarek. — ReŠilnice. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati Pesmi za moške glasove, uglasbil Alojzij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Ljubljani Samozaložba. Cena 2 K 70 v. Ta lična zbirka obsega devet moških zborov in štiri moške četverospeve 0 priliki priobčimo strokovno oceno teh skladb. Telefonska In brzojavna poročila. runa j 24. marca. Grof G o-luchovvski izjavlja v „Fremden-blattu", da so vae vesti o njem, ČeŠ, da je skušal preprečiti volilno reformo, povsem izmišljene. V zadeve o volilni reformi se sploh ni in tudi ne bo vtikal. Dunaj 23. marca. Grof Gleispach, sin pok. predsednika gra-škega nadsodišča, je imenovan za izrednega profesorja na nemškem vseučilišču v Pragi. Dunaj 24 marc*i. Iz Pasave vozeči osebni vlak je zdrfcnil s tira Pet oseb je mrtvih, 17 pa ranjenih. Petrcgrad 24. marca. Zaradi napada na državno banko je bilo pet oseb na smrt obsojenih, med njimi tudi dva bančna uradnika. Pariz 24 maja. Zborn ca je sprejela ves proračun ter se od godrta do 3 aprla. London 24. marca. Turčija je zelo vznemirjena, ker je angleški gubernator iz A j-na prišel v Jafo v spremstvu 600 ob^rož^nih mož, ne da bi se prijavil turški oblasti o namenu svoje ekspedicije. London 24. marca. Maršal Ojama odstopi vsled starosti od vodstva japonskega generalnega štaba. Njegov naslednik bo general Jodama. Gospodarstvo. Tržno poročilo. V tekočem tednu žitni trg nima zaznamovati kakršnekoli večje fluktuacije. V začetku tedna nekoliko mlaČnejša tendenca se je v zadnjih dneh zopet ojačila in zaznamuje polagoma pa konstantno vedno trdnejšo temeljno tendenco Res je sicer, da se je z otvoritvijo plavbe kupčiji nudila prilika za večje dovoze, res je pa tudi, da je blago večinoma v trd-nik rokah, ki nimajo volje prodajati brez koristi ali celo pod nakupno ceno. Samo po sebi trdovratni imetniki izrabljajo še vreme v svoj prid; v tem Času navadno z drobnim uspehom. Pridruži pa se jim spomladi še boljši konzum moke ter s tem spojeni obsežnejši nakupi — tako se tedaj ni nadejati o dneh a vanj a cen, pač pa govori dovolj razlogov za povi šek. Pšenica je tekom tedna naznanjala aprilske kurze v sila majhnem obsegu — med 1654 in 16*42 ter je snoČi zopet prišla na 1650. Težje blago je le redko in nerazmerno višje v ceni nego tisto provenijenČno blago z nižjo efektivno pezo. Koruza tekom tedna ni izpre-menila efektivne cene, liferanti se za limite ne menijo in zahtevajo cele oferirane cene. Oves je v začetku tedna nameraval odnehavati, v zadnjih dneh pa se je zopet premislil hlaga je namreč skrajno malo. Sladkor naznanja zelo trdne i ene. Jedilno olje ima predteden-ske cene. Špirit ima trdno temeljno tendenco. Petrolej ima neizpremenj trne predtedenske cene. Riž ravno tako. Kava tendira jačjV Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani je z l. 1905. dovršil,« svojo šesto upravno ftobo Kodni letni občni zbor je bil 21. t. m. V tej šestletni dobi je zavod jako lepo napredoval in je dosegel že znatne številke. Tako na pr. ^"e znašal denarni promet v letu liH>5. H*.950,->40,64 K, in upravno premoženje je znašalo sklepom leta 1 9(>o. 2. 565,561. (58 K. — Aktiva so obsegala: gotovino s 2( >.2(V,-t,:>4 K, po-><.jila in portfej -2.46BXW.97 K. naložen denar 17.('».'>•">,< »s K. inventar i i»13,47 K. preh. obr. 27.657,61 K in prehod, zneskov 5.118.21 K. Pasiva pa: zadružnih deležev 16.190-— Iv. hranilnihvlogK 2.099.251.52, rees-kompte K 376.5( wM7, rezerv K43,107.07 penzijskega zakl "J, 152.50 K, preh. obr. 6-2SH>2S K. preh. zneskov 201.4n K, čisteo-a dobička 21>512.2t K Sicer je pa natančnejša bilanca objavljena v današnjem inseratnem oddelku. Na občnem zboru se je dobiček sledeče razdelil : dotacija glavne rezerve 6.000- K. specijalne 8,170.84 K in penzijskega zaklada 2 bolesti nteftu-! će, ako se namaže * niim. kadar koga trga, kakor to zdravilo voiivu na mišice in fcivce krepiln«. m je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1-00. Po poSt-neui povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL. c. in kr. dvorni založnik, !»UNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLLov preparat, /azuamoTan r. varnostno ^•»-»■ko in pod-i»uV»iji G 31 4 proti nahodu Škatljica 40 vin« Po v 8 c h lekarnah. presenetljiv. Ob pnčetku nahoda skoro nezmotljiv uspeh. 8(57—5 ^^^^"Se dcb> povsod! 8S5 neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave, Kdor ljubi kakao in ćoknlttfio, t.iuu bodi priporočen: Ivana Hoffa Kandol-Katao ki ima. najmimj toISč« ▼ aebi. je torej nuji**** jir«h*veii, n« i>ro» zrooa nikoli Eaprtoot! iu ie ob Fmjboljiero okueu izrodi o poaetii. I*ris*%n -m no r. nneihiiu Ivan rfoft" i . - l4V}0 varat, v »»no maniko 'i..;, po »i kg 90 viu&'jev Dobiva - * 50 ~ » povsod. ! Zahtevajte ilu-ttrovan cenik pofljeija za w\m ..Ideal" Hugo Pollak DUNAJ. VI, VattpmeH. Cena lepa svetloba brez inštalacije m aevarnosti. Poraba l1' kr. na nro. fctfiS 37 ■ 'iHtlOIIO VtllOK no v MM i* O t uilMrt' Hlijt- iu |>«»-DHtiMhO« »II «' s"IIIM« Edino pristen je Thierryjev balzam le b seleno znamko „redovnica" M,irns|jiHii> iiepreko Iku, lekarnarja v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in • .ima voda ie najboljše sredstvo zoper z o bo bol, odstranjuje neprijetno sapo \z uh t in je nepreko8ljiv pripomoček prott gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam Obenem pa pro«im, poS'jite 6e 3 steklenice Melas. ustne in zubne vo e. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold Gangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905. Dež. lekarna Mil. Lensteka i Ljubljani, Rešljiva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Pran .fozefovegs inbil. mostu. 48—12 Javna zahvala. Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino se iskreno zahvaljuje za svoto 9 0 kron, katero sta izročili gospe A polonij a Pretnarjeva in Marija Visnerjeva v imenu jeseniških Žen za otroški vrtec na Jesenicah. Jesenice, dne 16. marca 1906. Zahvala. Preblagorodni gospod M. Majcen, stotnik pri generalnem Štabu, je podaril za tukajšnjo šolar.-tko knjižnico 10 K ter za kmetijsko bralno društvo 10 K. Za lepa darova izreka podpisani najprisrčnejšo zahvalo. A* HunovIc sol. voditelj na Polenšaku. Umrli so v Ljubljani. Dne 20. marca: Josip Luckmann,bankir, 66 let, Franca Jožefa cesta 9. Gastralgia, Embolia artes. Dne 22. marca: Jakob Porenta, krojač, 44 let, Konjušne ulice 11, Morbus Britrthu. — Jožef Svarc, pekov sin, 12 let, Zvezdarske ulice 4, Caries colum verter. — Franja Narobe, delavčeva hči, 1 leto, Streliške ulice 12, jetika. — Jakob Tomšič, mlinarjev sin, 9 let, Streliške ulice 15, srčna hiba. V deželni bolnici: Dne 18. marca: Ivan Perles, zasebnik, 60 let, Delirium tremens Ervsepelas facili. Dne 19. marca: Ana Matjan. delavka, 18 let, jetika. „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze *3. marca 1906. 4 2% majska renta. . . A-2v0 srebrn* renta . . Ig, avstr kronska renta Denar Blago 99 60 99 80 99 50i 99 70 99 60 99 8o i 117 bb! 117 85 i 94 - 94 20 : 112 10 11230 i 99*50 101 66 I*/, . zlata , ogrska kronska rent« -4% . zlata . 4% posojilo dež. Kranjske IV« posojilo mesia Spljet jV/i • • z?5!ar 4»/,°/, bo».-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4«. češka det. banka k. *. \% n . . t. 0. 4»'(*/, zast. pisma gal. dež. hi po tečne banke . . 4l ,9 pest. kom. k. o. z lf>/. pr...... 4> 9*/c zast. pisma Innerst hranilnice..... 4» , zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . •*/,•;« z. pis. ogr. hip. ban. leznic d. dr. 41 ./v obl. čeike md. ba.ike 4»/0 prior. lok. želez. Tort« Poreč .... 4% prior, dolenjskih iel. . prior. juž. žel. kup. i' , avstr. pos za žel. p. e. Srečke od I. 1860' .... Od 1. !b64 .... m tizske...... . reem. kred. 1. emisije m m m "* m m ogrske hip. banke srbske a. trs. 100 — m turske...... ftasilika srečk« . . . Kreditne » ... hiomodke « ... fCrakovake . • . . Ljubljanske . ... Avstr. rdeč. kn/a . ... OgT . . . ♦ . . Rudolfove . ... Saicburškc . ... >una]ske kom. . ... Delnic«. juži.e železnice..... Državne železnice .... \vsTr.-o2Tske bančne deln. Avsir. kreditne bar. 08 si. »vzhod oblačno 24. 7. zj. 722 5 <> 7 si. jug megla 2. pop 720 6 oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 0 8', nor- male: 5 0( Pariavjn.i v mm 13'6 Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Fraaa Glinška c. kr. finančnega nadpaznika v pok. izrekam v svojem in v imenu svoje hčere najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem gg. daro-valeem vencev in o itn, ki so prihiteli izkazat ljublienenm zadnjo čast V Ljubljani, 23. marca 1906. 1107 Marija Glinšeh. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega soČntja ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, odnosno matere, hčere in sestre, gospe Alojzije Vičič izrekamo vsem prav presrčno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo onim, ki so rajnici stregli med boleznijo in ob smrtni postelji. Posebno se zahvaljujemo gosp. zdravniku dr. Franeu Do I šaku za njegovo dveletno neutrudljivo zdravljenje, i rav toplo se zahvaljujemo vsem da'ovalcem krasnih vencev in slavnemu društvu delavcev in de'avk c kr. tobačne tovarne ter vsem udeležmkom, ki »o spremili pokojnico k zadnjemu počitku, osobito pa vodstvu iu uradnikom okr. bolniške blagajne ter gg. dijakom za ganljivo petje. V Ljubljani, 24. sušca 1906. U06 Žalujoči ostali. MJTT^S^i— ja. ilfcafi&M kislin* katera je kot zdravil ti vrelec Ze več »to let na dobrem glasn v vseh boleznih dihal m prebavil, pri protinu, ielodćnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo 94—2 Najboljša dijetetična in nsveževalna pijača. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju iti Petru Lasnik-u in v vueh lekarnah, večjih Spesni ah. vinskih »n delikatesnih trgovinah. Dobro izurjeao se sprejmejo takoj pri 1104 A. Sinser, Gosposke ulice it 4. Akulzlterle sprejema pod jak« ugodnimi pogoji banka „SLAVIJA". Tozadevue ponu> razcb Komadov, vse, kar se potrebujev hiSi zastonj. Krasnih 3stf> komadov z aro. k ic sama tega denarja vredna, pošilja proti poet nema povzetja a 8 gid. raz posiijulnica S.Eohane, Krakov «u. ttt. Ako ne ugaja, se denar vrne 1080 Mnogo pnznainib pisen. Usnjarski se sprejme takoj pri u*-, Matevžu Z%vrdniku ▼ Cirknici pri Rakeku. Proda se malo rabljena gostilniška opravi to je mize, stole, obešala, nan anjače it^ Ogleda se lahko v Raininghauftovj pivsrni ^ Spod. Ši$ki 107^ Prodajalka modoe stroke, (le prva moč), ki ie m zame posebno Da Jii^rovo per*lo, Dug^ vice iu sploh pleteuioe in tkaaioe ^ sprejme. Pon. dne Dragotinu Hribarja v Ljubljani. mt-u Voz na Štirih peresih za prevaranj<-malo rabljena kočija M ceno prnij Več se izve v Idriji štev. 280, primanju deželne bolnice sosp, dr. Jlalmerju v Ljubljani. V svoji nevarni in dolgotrajni bolezn. iskal sem pomoči pri Vas ter jo tudi našel: rešili Ste mi s srečno operacijo življen Hvaležnost mi ukazuje, da Vas tem p : kar najiskrenejše zahvaljujem. Obenem pa izrekam svojo zalivalo ti gg. dr. Jenku m dr. Trencu, ki tU nevarni operaciji sodelovala. Vsem tn kličem: Bog povrni! u V Ljubljani, dne 24. marca I90b. V. Hejnic, me8tni vrtnar Posojilnica v Logatcu registr. zadruga s omejenim „on vabi častite zadružnike k rebrn o&eau: ki hode dne 1. april ♦ 1906 ob polu 3. popoldne v posoj l.iicm pisarni v Dal. Logatca. s p o R E D : 1. Poročilo in računski sklep ra 1 2. Odobrerje računa in razdelitev do bička. 3. Vulitev ravnateljstva in nadzorstvi. 4. Predlogi ju nasveti zadružnikov. V Dul. Logatcu, 22. marca 110» Ravnateljstvo. že lo let obstoieca najstarejša ljubljanska uosreaovalmcB stanovali) n siuzel G. FLUX Gosposke ulice št 6 10 prlperof« In nninrvf« le be>1Jiif službe iskajoče vsake vrste M,m 1 *Ji«MJ*•■••• In druiod. fnfnlii* IiiUhJ. — \niHiifiir|r % plnerul. icHlna In bellkor ninznt lilir« p»Mtrrxbii /ttcoloi thim Zunanjim dooisom je prilož ti znan ko u lifotn lloterBiiD". U soboto, dne Z4. marca U popolne ljubljanske .Društvene godbe^ Začetek cb 8. zvečer. Vstopnina 40 m- Obilega obiska prosi s 8podto?an)^* i09r, Fric Novak« hotelir. Kavarna „Ilirija" le vsako soboto odprta vso not D++B 0J 02 Zanesljiv Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. konjskihiapBc solzaželodec ae takoj sprejme v Auerjevi pivovarni. Učenec fei je dovršil vsaj II. gimnazijski ali realčni razred se takoj sprejme za konfekcijsko trgovino. Ponudhe na noravnistvo „SIov. Karoda41 pod „st. 20". 1034-3 n o ju protinu bolnim rada zastonj pismeno sporočim, kako sem mukepolnega, trdovratnega trpljenja v Kratkem času popolnoma ozdravela. Brigita Stich, hiš. pos. žena Monakovo (Miinchen) Linprunstr. 13. Julii a ^chaumennB dearlrtraja lehttrnar|* v Ntockeravt« 694-6 Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. I)ot-iv» se v vseh renom. tekar- A... I olrn#Hil»0 IT l*7lt B^posilja m po poatnam porm«1jo nah a rstr.-ogrska drsava. UOlld I oKdllJILC Kl I Ui e =« naročita cajmasj S ikatljioi Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. ie prenarejene in se ne prenarejeue kakor tndi škornje pr<»d»ja po najnižjih ceuab na debelo 1». Pressburg-er & Sohu Dunaj XX 1. 1059—2 Na posestva „Schivizhoffen" v Pod-Derjah posta St Vid nad Vipavo, je naprodaj 30 hektolitrov izbornega belega vina med njim 12 hektolitrov belega burgrmdca vse po enaki ceni 44 kron za hektoliter. 1020-3 Panorama-kosmopama '-mm mnKi wft 3 - -: -| ^d.Narortnn kavarno". 31. marca 1906: Juž. Amerika Argentinija, Buenos Aires. VABI.O k ednemu občnemu zboru ^Notranjske posojilnice" = v Postojni = kateri bode 10S2—i v nedeljo, dne I. aprila 1906 ob 1. uri popol. v zadružni pisarni. i*~* sni i«etl : 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajuikovo. 3. Poročilo nadzorovaluega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagainika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov. fj Volitev 6 članov v nadzoro vaini odbor. 5. Predlogi zadružnikov. K polnoŠtevilni udeležbi vabi Častite deležnike najvljudneje Ravnateljski odbor. ▼ Postojni, dne 22. marca 1906. Usodna prilika! Pristni solin-Senshi in ameriški stroji za striženje las. Namesto K 9, samo K 4-50! la solin-genski stroj za striženje las s 3 natekljivimi grebeni za 3, 7, 10 mm dolge lase, ki z njim lahko vsakdo takoj striže lase. Prav pripravno za domačo rabo inTza brivce K 4*50; ameriški model z vzmetjo [znotraj K5-; stroj za striženje brade K 4 20, brilni aparat model „Star" z varstveno pripravo K 3—; britev K 150, la konjske škarje K 460, la pasje škarje K4—. ookler bo kaj zaloge se bo prodajalo 500 r poljskih kukal namesto po K 40—•— po K 10-—g za na prostem, za gledališče, mor-narstvo, model „Zeus44 144mm s 6 ahromatskimi objektivi iz gorskih kristalov, s kompasom, pref. usnjatim tokom, jermenom in vrvico za K 10- , damska velikost K8-—. Pošiljatve.po povzetju. Za ne-ugajajoče denar nazaj. Velik specialni katalog o optiškem blagu za 30 h v znamkah. VEISSBERG, Dunaj, II., Untere-Donau-strasac 23 L 1005—1 od tifkarja, Ce se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviae, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi "*ki tiskarski stroji m stane a vso opremo: 65 črkami ti. —-70 OO „ —85 127 ,, u I-20 140 M „ I-60 21« 2-— 253 črk 354 ,, 468 „ 640 „ 800 .. 2« 3- — 3-60 O— 6"- J. LEVVINSON. tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. Dunaj L, Adlergasse 7 (teleion 12.179) nt#» im/Hj. cenovnik o vsakovrat*, nib Stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalru pečati, pečatne marke z vzbocenim tiskom. Prese za vzbočem tisek Kli&eji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni ODESA na Ruskem, Puskinskaja 16. Onovnlkl zsMtonJ. 1072—1 in Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi 8. Ukimi izprčevali, teli službe k enemn sli dvema odraslima otrokoma. Je tndi dobra šivilja. Prijazne ponudbe pod „A. S." na upravnistvo „Slov. Naroda44 9-5-a Naprodaj ste Z vili na Bledu. Ena stoji v Zagoricah v sredi lepega, 50 arov velikega sadnega vrta, drnga je vila „Planinka4*, leteča v Zaki tik jezera, najbližje novemv blejskemu kolodvora. - Vila „Planinka" ima svoj lastni vodovod. Pogoie p"vp dr. j. VUIailf odvetnik t Radovljici- 104« 3 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. §*U|»tJiJ w lil proilNj« vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-mrmainib obligacij, srečk, delnic, valut, novcev m deviz Promeso Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*—. Rezervni zaklad K 200.000*-. 2asM|ava U MuiosptBti ta)« prski|rae ta tratenlM papini Izžrebane vrednostne papirje In *Zsv^&r-a.js> »xe<£J*:s proti vnovčuje zapalo kupone. *areLraGaai isef-citol. Vinkuluja in devinkulujt 'vojaške žen itn in s a e asvciis Rakom p t ln lakatao menic. ~SJI IJT Bonu* aaro«tla II Podružnica m SPLJETU. ll«n«rne »hig« sprejema v tekočem računa ali na vlotoe knjižice proti igodnim obrsstim. Vloženi denar obrastale dne v'oge do dne vzdiga. 3 Promet s čeki in nakaznicami. 34 Mladenič vešč slov. in nem. jezika z dobro pisavo, ki je dovršil trgovski tečaj z d« brini uspehom, želi vstopiti kot pisar v službo pri kakem notarju ali odvetniku. Nastop takoj. — Naslov pove upravo. „Slov Naroda**. 1057—2 Prve vrste zavarovalna družba za življenje išče za Ljubliaco in okolico slovenščine in nemščine zmožnega akviziterja proti visoki proviziji ozir. stalni plači. Ponudbe pod „Visok zaslužek 1906*" na nprav. „ Slov. Naroda". 1056—2 Naprodaj je 1087—1 150 neceanih pfthv Že obrezanih, izvecioe debla ; 8000 ku rentmh metrov smrekovih drocjov (štiing), polovica mecesnovib, oii 3 do 12 mtr. dolge, najdaljše 5 do 6 mtr. Cena po dogovoru. Ivan Ferjan, letni trgovec na Jesenicah, Gorenjsko. Avtom, pasti na veliko. Za jmm!k> ne fl. 2—, za ml m i fi. 1*50 Ujame se jih brez Ladzorstva v eni noči do 4ti. duha ne ostane, bastavja se samo. .,KrilpRMl iW liflirltf. ki jih ujame v eni noči oa tisoče State fl ff*ŠO. Povsod najbolji uspeh. Razpofi japu povzetju J. SchiilUr, Dunaj II, Kurzbauergasse 4/30 Premnogi z&hsal in priznanj bll|»nl 1043 2 na Radeckega cesti štev. 8 sprejema v izvrševanje ieusko obleko in perilo kasor tudi umetno šivanje. Spretnega nkuizlterjo išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem ie dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje iu zoper nezgode. Več pove upravnistvo „ Slovenskega Naroda*1. 17—24 Sprejme se takoj notarski kandidat eventualno 1047 - notarski uradnik ki zna zanesljivo poizvedovati v zem ljiiki knjigi. L kr. notarUot u Mokronogu. 642339 Naprodaj sti 2 lepi skoraj popolnoma novi harmoniki ena gramatična, ena pa francoski sistem. Kje — pove npravniŠtvo „Slov. Naroda". 1039—3 Javna zahvala. Slavna radovljiška posojilnica je na občnem zboru dne 1. t. m. podarila v korist radovljiškega vodovoda 500 K, katerega znesek je darovrla tudi pre teklo leto. Ker se s tem velikodušnim darom obrestovan jo za svoječasuo posojilo za napravo prekoristnega podjetja občini izdatno olajfia, izreka podpirani vodovodni odsek za ta znak naklonjenosti si. posojilnici najtoplejšo zahvalo. Za vodovodni odsek za mesti Radovljico 1081 Oton II o m i > r., : č. načelnik. C Aa^nanilo. Vsem spojim cenjenim na-| ročnicam uljudno javljam, da S stanujem s^aj I na Jrfestnem trgu štev. 24 m v« rt 1 1 «3 1 v 11. nadstropju na desno. Priporočam se čast it im damam ja ugotavljanje oblek in Sicer od najfinejših do najpreprostejših, vse po najnovejšem ^roju. — Sprejmem tudi več učenih JJ. Jf/emenčič 1064—3 šivilja. •3 'v i ■i v*. V: »ranejožefe L grenčica I iiavzaprav reprezenfanf grenejc? (V medic odd. splošne bolnice na^iinaju.) :cro::o::o::co:tt>:i;^ FRAN CHRlSTOPH-ov S svetli lak za tla ^8 je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. N^gggg/ ]s£ "V XjjTO.Tolja.zii: JJL Anton Stacuf. Šelenbnrgove ulice. >; V Škofji Loki: MLatevž /,1:011; v Kranju I 1\ Doleuz; :#: v Postojni: C. Plkel. 1069—1 U CUNARD LINE. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja AMEKIKO! 3106-27 pa^T* Vsakih 14- dni »ožijo parniki, opremljeni 8 po dvema vija- koma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton v smeri TRST- NEW-YORK. Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik : ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: „Carpathia" v nedeljo, 25. marca 1906; „Altooia* v ponedeljek, 9. aprila 1906; „SUvoma* v ponedeljek, 23 aprlal9U6. Velika eksportna Ivrdka. Franc ubijana Dunajska cesta 12. Keber urar in trgovec z zlatnino in srebrnino 514—14 priporoča slav. občinstvu avolo veliko salogo tuvlveriiic, prstanov itd. po na|nii|lh cenah. Št. 109. Srebrna cilinder remontoarska ara na kamnih tekoča gld. 3'75. Št, 137. Srebrna remontoarka na sidro b tremi močnimi pokrovi gld. 5*90. St. 155. Srebrna c linder remont, ieaska ara z močnim kolesjem gld. 4*50. Zahtevajte najmvejši veliki cen k, ki ga poUlam br«ipličio. 18 (Koncesijonar Gorjanc). 1102 Jutri, v nedeljo, dne 25. marca •v/ a Začetek ob 8. nri. Vstopnina 40 vin. Zaston j se dobi le ta mesec v angleškem skladišču blaga remontoor patent Roskopf uro ako se kupi za čez 25 gld. blaga. Največja In najfinejša izbira u moški, otroški, damski In dekliški konfekciji brez konkurenčnih cen O. BERNATOVIĆ 1105-1 v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5, brez Jilljalke i A. KUNST «#* Ljubljana Židovske ulice -i. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno ne Izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ssznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih naj ae blagovoli vzorec vpo-alati. ffffVfttfffffTtfVV ► ► V« = uiiiiiiiiiiiiiiimiimitiuiiiiiii intiii......... Ustanovljeno leta 1845. JOS. REICH Edini zavod za kemično čišćenje obleke ter zastorjev, barvanja in likanje sukna = lata pwr\ = Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. j Sprejemališče I j Šelenburgo e ulice štev. 3. 1 Postrežba točna. Sol d e cene. = illlllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiimii 11111 ■ 11111111111111111111111 ■ i ■ 111 iT co OO cd ***** E i i Spredaj ra«n» ohllltn, ne u^ei ud, želodec, priporoča v na i večji irberi Alojzij Perschć v Ljubljani Pred *fcof«Jo st. 21. ♦ • o> e e • • • e • lat *•****•••**«#*»**» M% ^» ^T^ sj\ e^fa. ti* )<8? m *■ m ■t *■ *r •g *: *: as m m m m Pekarija kavarna J. zalaznik Stari trg št. 21. = Jil.Jalke: = Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26 ■ I m ■m št m * H* m m « «' * $ * & & m m "S * * & % ig Važno 1 z« Važno! gospodinje, trgovce in iimorejee. Najboljša In najcenejša postrežba h h h I J predmete, l'»t«»srttfiriir apuralr , in polrrbMflur, kirurglčna obve- f za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tod po Knelppu, ustne vode In zobni presek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke ze otroke, dišave, mila in sploh vae toaletne -i -i A -i -{ ■i -I -i i žila vsak« vrste, sredstva zs desln-fekcljo, vosek In peste ze tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rumu in lioiijttlaia. — Zaloga svežih ml- r ■meraslnmlli vod In eollj ze kopel. y Oblastv. konces. oddaja strupov. Za sfclwlnore|ce posebDr priporočljivo: grenka sol, dvo|na sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila ee izvfinjejo točno in solidno. -* Drogerija t*- 12 Anton Kane Ljubljana, Židovske ulice št.1. Htipujr |to nasjvIhM rrnl razna zelifiča (rože), cvetje, korenine, semena, skorio itd itd. r r h h r I-h h r r Samo za zasebne ljudi! Kdor hi sukneno io modno blago za mofike in rleake nhleke rad kapi! ' dobro in ceno, naj se zanpuu obrne na razpo&iljalnico sukna M. Kretschmer na Dunaju II, Vzorci na izbiro franko. Odmeri se poljubno blaga. — Zastopniki se sprejemajo. 880-S Granfl kotel „UNION" t UMU. 107* Ravnateljstvo A. Kam pose h. -«e*~-■— V nedeljo, dne 25. sušca 1906 t7" ttelilcl dvoiani: vojaški koncert sodbe c. In lir. peipolkn it. 27, Kralj Belgijcev. Začetek ob 8 uri Vstopnina 30 kr. Najkoristnejša darila bo SINGERJEVI šivalni stroji. Naprodaj so v «seh prodajaloicah 8 ttm polrgHtojeČiBi kazalom. 53- lr SINGERCo., delniška družba šivalnih s rojev Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Fiiijaike: Postojna, Kočevje, Kranj, Novo mesto. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. Odhsd li Lfubljano juž. kol. Proga na TrblL Ob 12. uri 24 m ponoči i 1 vlak v Trbiž, beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, L; tez Selztal v Anssee, Solnotjrad, čez Klein-Reiflin^ v Stevr, v Line, na Dunaj via Arn>-— Ob 7. uri 5 m zjuiraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndort, franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyf, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten rw Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Čez Klein-Reifling ? Stevr, Line, Budejevice, Plzen, A\arijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v "rago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoč. »sobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktn oz I. in 11. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri \1 ■ 'jutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotakc • - Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž, kol. Proga »t Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo- •akovo-Trst direkt. voz 1. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, lil, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glčdnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak h Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prage (iz Prage direktni voz L in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine * n Plzen Budejevice, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob j< Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monak inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dl Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Het>a, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osebni Ob 8. nri 44 m zjutraj osebni vlak tc Novega mesta in Kočevja, ob 2, uri 32 m popi iic lz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 na zvečer istotako. — Odhod ii Ljubljane drž. kol. V Ramnlk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le ? oktobru. — Prib9d v Ljubljana drž. kol. U Kamuika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo Ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevma časom v Liubliani. I Stavbno podjetje murna pnj- o Knnrh mm Gradišče 17 rUlaV A IVlIUlII Gradišče 17 arhitekta in zidarska mojstra prevzameta izdelovanje projektov vsakovrstnih stavb, kakor zidanje hiš, izdelovanje cest ter razne vodne, kanalizacijske in vodovodne naprave. — Proračun na zahlevanje brezplačno. % is 984—6 Sty „|n vozna kolesa ilct motorska kolesa ====== znamka poznavat« IJev! -Diana vozna kolesa Durkopp so pred vsemi! Oglejte si nove modele pri edinem zastopstvu za Kranjsko IVAN JAX in SIN v Cjubljani, na Dunajski cesti št. 17. TCejbelje urejena peprauljalniea v bi|i. 108.1 1 62752^ vence in trakove priporoča 12 Benedikt, Ljubljana. kovan s častno diplomo in zlato kolajno sa III, dunajski imdni razstavi 1. maja 1904 pod pokrovi t. Nj. ces. in kr Visel ost presvetle gospe nadvojvodisje Marija ItsJiloe. CiSSERMAD krojaška obrt i pijani, Šelenburgove ulice štev. 3 priporoča v izgotovijanje moških - e t kakor tudi vseh avstr. uniform po najnovejšem kroja. znano solidno delo In zmerne cene »'no angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi. ajbogatejšo zalogo in naj-raznovrstnejšo izbiro Klauirjeu In harmonijev ima \ I o I z i i Kraczmer 2delovalec klavirjev in sodno zapriseženi zvedeneo Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Vedno so v zalogi prelcranl pa brezhibni Itlavtrjl. Pravza-niem ubiranje In ■•opravljanje TMch glatemo*. ^Glavno Ast«pstvo dvornih firm Do«e«-lorfrr na Dunaju, Genriider 1-lnsl na D unafu, \v*u*t lerMerv l.obaui. Th. Mann-b«rac jf lilpifiueni. Za vsak, pri Thsai kupljen klavir docela Jamelm. - Najnižja Izposojevalnlna. — Delna plačila. JOSIP STUPICA Jeraaenar In sedlar Ljubljani, Kolodvorski ulice iti?. 6. sporočam svojo zalogo najrazličnejših konjskih oprav atere iinam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potreb*6lne. O ■ Cene nizke. ■ m Veliko zalogo \ rokavic Z£Z kravat za gospode toaletnega blaga dalje Kette za zobe« glavnikov« dišav, mil itcL itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Persche Ij ubijana Pred Škofijo it. 21. Računski zaključek Glavne slovenske hranilnice in posojilnice registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Cjnbljani za VL upravno leto 1905 Denarni promet o* L januarja 1905 do 3L decembra 1909 K 19,950.340-64. ! 2 3 I 5| si Gotovine dne I. Januarja 1905: Račun deležev: vplačani....... „ hranilnih vlog : vloženo....... p o s o j i in eskompta: vrnjeno........ ,, naloženega denarja : dvignjeno....... reeskompta: prejeto........ obresti: prejete obr. posojil in eskom. zamudne obresti..... naloženega denarja. . . . rezervnega zaklada . . . . penzijskega zaklada . . , „ upravnih stroškov : povrnjeno...... „ doneskov rezervi : vplačano....... prehodnih zneskov : vrnjeno....... 23688 16 390 — 1403429 4276755 06 2381821 16 1694030 21 K 121575 09 62321 730*99 „ 2041*95 10250 125073 74 i 6470 23 226 21 85234 80 9997118 57 1 2 3 4 5 6 7 8! 9 10 11 i 12 Račun deletev: izplačano...... „ hranilnih vlog: dvignjeno...... „ posojil in eskompta : izplačano...... naloženega denarja: naloženo ...... „ reeskompta: vrnjeno...... „ Obresti: obresti hranilnih vlog . „ reeskompta . . „ povrnjene . . „ upravnih stroškov: izplačano...... „ prehodnih zneskov: izplačano...... „ nagrad: izplačano...... „ dividende: izplačano...... ,} davkov : izplačano...... Gotovine dne 31. decembra 1905 K 10930-08 „ 14471 42 „ 911-80 140 — 1123750|ll 4896090 03 2375721 11 P I 1452134 74 26313 30 16545 16 80498 77 2710 — 956 39 2050 62 20208 34 9997118 57 oblček. 1 Račun obresti: posojil, in eskompti . . . vi. 1904 za 1905. plač. za 1. 1905. zaostalih . naloženega denarja . . . zamudnih ....... za 1.1906predplač. reeskom. 2 v upravnih stroškov: povrnjenih....... za 1. 1906. predplačanih . . K K 12157509 737967 25100 78 730 99 623 21 2556 83 6470 23 5667 157966 57 6526 90 164493 47 Račun obresti: hranilnih vlog izplačane . . K „ „ kapitalizovane „ pos. in esk. za 1.1906 plač. . . „ „ „ „ vi. 1905za 1904plač. „ povrnjene....... „ reesk. v 1. 1904 za 1905 plač. „ reeskomptne...... r „ upravnih stroškov: v I. 1901 za 1905 plačani . . v 1. 1905 plačani..... „ „ inventarja: 10°, odpis....... davkov: izplačani........ m dabić-a in izgube : čisti dobiček za 1905 . . . . 10930-08 7417990 6283 2S 16652-83 911-80 386 86 14471-42 5667 16545*16 123816 17 16601 83 J 21261 205062 21812 24 164493 47 ^Lftt-tftvam. :E3Il3i23.ca. za leto 1905. 1 Račun blagajne : stanje dne 31. decembra 1905 2 posojil in eskompta : stanje dne 31. decemb. 1904 K prirastek v letu 1905 . . . „ Stanje dne 31. decembra 1905 3 „ naloženega denarja: stanje dne 31. decemb. 1904 K več dvignjeno v letu 1905 „ Stanje dne 31. decemb. 1905 . 4 „ inventarja: stanje dne 31. decemb. 1904 K l0J/0 odpis...... Stanje dne 31. decembra 1905" 5 j n obresti: zaostale obresti posojil . K predpl. obr. reesk. z 1. 1906 „ Stanje dne 31. decembra 1905" 6 j m upravnih stroškov: za 1. 1906 predplačanih . . . 7 „ prehodn h zneskov: stanje dne 31. decembra 1905 1843696 619334 97 53733 13 6100 05 2126 08 21261 25100-78 255683 20208 34 2463030 97 476:« 08 191347 27657J61 5667 5061 i 54 I 2565561 68 Račun deležev: stanje glavnih del. dne 31. dec. 1905 „ poslovnih deležev z dne 31. dec. 1905 K 3340 prirastek v 1. 1905 ... 250 - - hranilnih vlog: stanje dne 31. decemb. 1904 prirastek v I. 1905. . . . kapitalizovane obresti . . „ reeskompta: stanje dne 31. decemb. 1904 prirastek v I. 1905 . . . „ rezervnega zaklada: stanje dne 31. decemb. 1904 dotacija iz 1. 1904 . . . doneski zaduž. L 1905 . . obresti za 1. 1905 . . . „ specijalnega rezervnega zaklada: stanje dne 31. decemb. 1904 K 4092*24 dotacija iz I. 1904 ...... 2739 — obresti za leto 1905 . . 34155 „ penzijskega zaklada: stanje dne 31. decemb. 1904 K 1050*— dotacija.!. 1904 . . . . . 1000*— obresti za 1. 1905 .... 1745392-63 27967889 74179-90 134667*70 241895-47 27008*27 7000 -226*21 1700*40 12600 -3590 — 2099251 42 376563 17 35934 88 7172 79 obreati: predpl. posoj. in eskomp. z 1. 1906 prehodnih zneskov: stanje dne 31. decembra 1905 . dobička In izgube : čisti dobiček za I. 1905 . . . 10250 2152 50 . . . 1 6283 28 1 * * * l ' 201 40 21812 24 2565561 68 i i V Ljubljani, dne 31. decembra 1906. Dr. Matija Hudnik 1. r. Anton Putrih 1. r. predsednik. podpredsednik. Josip 6ad 1. r. Josip Maček 1. r. Ilija Predovio l. r. Josip Turk 1. r. Jakob Zalaznik 1/r. upravni svetniki. 'pjjpj Lov Rogi L r Franc Knifio 1. r. tajnik. knjigovodja.] Računski zaključek z glavnimi in pomožnimi knjigami, inventurami|in"izvlečki /primerjali^ter v redu'našli Alojzij Lavrenclč 1. r. Robert Pollak 1. r. Ludvik Strloelj?.. i 1 nadzorni svet. KljuCaTUičarslTO gn. Fasching-a vdova Poljanski nasip it. 8 (Reichova hiša.) I Salon i i Henrik Kenda v Ljubljani Mestni trg itev. 17. Damski klobuki za pomladansko sezono 1906, Svoj bogato Mustro-vani cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za leto 1905 pošiljam gratis in franko. Poprava se Izvrše hitro In kulantno zvrše H -J ■ Odlikovan z zlato kolajno v Psrlzu 1904 in z zlato kolajno In križcem v Londonu 1095. 1 i ANTON PRESKER, krojač Ljobijana, Sv. Petra centa 16 priporoča svojo veliko zaloso gotovih oblek za gospode In dečke, Jopic in plašeev za gospe, nepremooljl-vlh havelokov itd. ftd. Obleke po men se po najnovejših ozorcih is cajmžjih cenah izvrftojeio ryflstaiiti polovico cene za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča 1 R. Miklauc LJubljana ■ špitalske ulice stav. 5. ooo°ooo Preobleke :e ^Popravila. I r* L. Mikusch i (aranu rt «■■!** m Ljubljana, Mestni trj. j OOOoOOO 17 70 F. P. Vi d i c Sl Kom p. Ljubljana, opokavna itm t<-varjaa pa6)^ ponudijo vsako poljnbno množino strešne opeke, jsb """""" zarezane (Strangfalzziegel) Barve: ») rdeči naravna žgani, '>) crno impregnirani. Hm-1 Te vrste strešniki so patentovnnl v vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Uidic & Komp. in Jos. Narzola. BIT IMajličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. »prejmejo ae zastopniki. ~*BJMB Takojšnja in najtanesijivej&a postrežba. J0§ sprejmejo se zastopnik** Okoli 150.000 konjskih sil Imamo v napravah sesalnega plina našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva. JVafo^mmciJ&l obrat Vaeobl« »Jiie * ellkotttl do tOOPll ho u"lno v '"'^n Iti •«•' iloblvajo 2ixv 31 % iirliiirnifiti roku. Langen & Wolf tovarna za motorje P" na Dunaju, X., Laxenburger8tra8se 53. Višjega stavbnega zdravnika in fizika dr. Scbmida znamenito olje sa sluh mlstranja bitro in temeljito nastalo g'uhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tndi ako je že zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva samo v lekarni pri ,Črnem orlu* na Novem trgu v Celovcu. 3777 9 zahtevajte Ma 6$ SEULE *Sj KARY - je IWia|ateolf 6.stilno sreds. za vsako bojse ohu rumeno in ćrr Posebno priporoči.! m čevlje li bozcf oscaria-, cbenrea Id lako ve ga usn DUNAJ Z2LL I Osemtedenski mlekarski tečaj priredi c. kr.kmetijska dražba kranjska dogoTorno s kranjskim deželnim odborom v Logatcu in sicer od dne 17. aprila do 13. junija t. 1. Tečaj bo teoretično praktičen ter se bo poleg spoznavanja in preiskovanja mleka poučevalo poglavitno o izdelovanja presnega roasla in sira. V tečaj se sprejme le 12 udeležencev. Pouk bo brezplačen. Hrano in stanovanje si mora tsak udeleženec sam priskrbeti. Nekaterim nepremožnim ude ležencem bo mogoče dati podpore 50 do 60 K za ves tečaj. Prošnje za sprejem je poslati do dne IO. aprila t. 1. na podpisani odbor. Prednost za sprejem bodo imeli tisti, ki so že v kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. marca 1906. 1071 Gostilničarji, hotelirji in kavarnarji ki si nameravaj) nabaviti za koncerte, za zabavo ali za ples kakšno glasbilo, naj zahtevajo ilnstrovan katalog »al." o naših brezkonku-renčnih novostih. Električni klavirji s papirnatimi notami, piano-orcnesinoni, električni klavirji z mandolinami in spremljajočimi inštrumenti. Orehe str ska glasbila na vzmet, na uteži, z valjarji ali papirnatimi notami, električna, mehanična ali pneumatska. 9 m S i I