Leto -iLj štev. 185
ta hiaaja ob ijutraj. ea
Stane mesečno Din as — J » icmstro Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva ceata
žtev. 16/I. — Telefon štev. 71. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, št, 5/L — Telefon št. 34.
Ljubljana, torek 11. avgusta 1925
Poštnina pav&allrana.
Cena 2 Din
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Dpravai
tJpravnUttvo: Ljuhljana, Prešerno« ulica »t. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek t Ljubljani, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št.
Podrotnid: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. aavodm LJubljana št 11.843 - Praha čislo 78.180^ Wien'Nr. 105.141.
Ljubljana, 10. avgusta.
V soboto se je vršil letni sestanek izvršilnega odbora SDS za ljubljansko oblast. Odobril je poročila voditeljev stranke ter določil smer, v kateri naj se v bodoče giblje delovanje slovenskega dela SDS.
Po nastopu vlade RR se nahaja slovenski del jugoslovenske demokracije v nekakem ekscepcijonalnem položaju. Dosleden svojim načelom, ki se v glavnem krijejo z načeli politike prejšnjega Narodnega bloka, motri novo politično konstelacijo mirno in hladno ter pričakuje nadalinega razvoja dogodkov z željo, da bi država tudi v režimu RR bila upravljana po principih Narodnega bloka ter ljudstvo vzgoievano po načelih državnega in narodnega edinstva, ki edina morejo zajamčiti konsolidacijo jn srečno bodočnost Jugoslavije. V pritegnitvi radičevcev v vlado vidi velik eksperiment, čegar uspeh, potem ko je že napravljen, je treba počakati. Navzlic razlikam v taktičnem naziranju glede tega eksperimenta, ni dvoma, da bo tudi ta poskus ravno tako kot je lanski z Davidovič - Koroščevim^ režimom, mnogo doprinesel do razčiščenja in tudi napredka v razvoju naših notranjepolitičnih razmer. Ako bo rodil nidi pozitivne uspehe ter tudi v dejanjih ootrdil iskrenost in pozitivnost nove politike Radičeve stranke, potem se bo mogla naša državna politika po defini-tivni odstranitvi dosedanjih šest in polletnih brezplodnih in škodljivih državno-pravnih vrtoglavostih posvetiti docela predvsem ekonomskim reformam in kulturnemu delu, kar je nujna potreba za blagor države m ljudstva. Izhajajoč s tega načela je jasno, zakaj zavzema zlasti slovenski del jugoslovenske demokracije napram novemu režimu stališče lojalne in objektivne kritike.
Mi se tudi dobro zavedamo, da bi bila f.ikcijoznanegativistična opozicija le v veselje največjemu sovražniku slovenskega ljudstva, klerikalizmu, ki ne zasleduje s svojo politiko le principijel-no diamentralmh ciljev v pogledu obstoja in ureditve države, marveč zastopa tudi kulturno reakcijonarno smer. Slovenska demokracija in pred njo slovenska narodna napredna stranka, pred hodnica SDS, od nekdaj vodi svojo glavno borbo proti klerikalizmu. V svoji novi državi smo pričakovali likvidacije klerikalne politike ter preorijentacijo SLS. Zal smo se zmotili Ko je bil prvi strah pred Jugoslavijo premagan, se je klerikalizem s podvojeno vnemo vrnil k staremu programu in ker ga premnogi voditelji državne politike niso pravočasno spoznali je kmalu mislil, da je sedaj prišel čas Za njegovo ekspanzijo tudi v ostalih pokrajinah izven Slovenije in je že pripravljal svojo ofenzivto tudi v Južno Srbijo. Odkrito priznavamo, da smo vedno zastopali mišljenje, da je klerikalizem ne le za Slovenijo, marveč za celokupno državo r.aiopasnejše politično gibanje, ker vemo, kaj znači za narodno državo, ako se politika njenih strank dirigira od faktorjev izven države. Politika napredne in nacijonalne fronte mora biti vedno taka. da klerikalizmu ne da naprej in da se končno stre ta najopasneiša in našemu ljudstvu najbolj škodljiva politična moč.
Slovenska SDS je kot stranka že po številu svojih pristašev naijačja repre-zentantinia napredne in nacijonalne misli v Sloveniji, po svojih političnih, kulturnih. gospodarskih in socijalnih organizacijah ter po svojem časopisju pa neposredno edina stranka, ki je sposobna v Sloveniji držati in nadaljevati politiko Narodnega bloka. NRS v Sloveniji_ ni mogla zadobiti tal. ker se je zanašala na elemente, ki tudi v tridesetih letih ne bi mogli postaviti take organizacije, kakor jo ima danes SDS. Pucljeva, Prepe-luhova in Keleminova stranka predstavljajo volilni konglomerat samostojnih kmetov, republikancev, nemškutarjev, lrtadžaronov in komunistov, čegar končni cilji so zaenkrat vidni le v nebrzdani ambiciji raznih voditeljev. Adicija glasov, oddanih raznim programom, je sicer komodna. a ne daje »Zvezi slovenskega kmečkega ljudstva* življenja. Neuspeh najnovejših poskusov gosp. Puc-Ija dokazuje, da se to dejstvo povsodi priznava . . .
Dokler NRS v Beogradu kot glavna nosite!iica novega režima političii položaj v Sloveniji pravilno presoja ter napram slovenskemu delu SDS. kot zastopniku ogromne večine narodnih in naprednih ljudi v Sloveniji, lojalno nastopa. iima slovenska demokracija nobenega vzroka, da ne bi^na lojalnost odgovarjala z lojalnostjo. Skoda bi bila nepregledna, ako bi se tudi v Sloveniji strankarske interese višje cenilo kot pa državne .narodne in napredne, škoda bi bila težko popravljiva, ako bi se v času sedanjega režima radi političnih avan-turistov. ali pa nezanesljivih elementev, pričelo rušiti trdno in krepko podlago smotrene državne in nacijonalne politike.
Sobotni sestanek izvrševalnega odbora SDS je stal pod utisom še nerazčiščene politične situacije. Izvrševal ni odbor
Pred važno sejo ministrskega sveta
Minister dr. Krajač bo zahteval nova pogajanja z Italijo? — Spor radi abolicije in amnestije vojaških zločincev. — «Vreme«
____x—Čl!______O-JJ : .	v «_____,?
svetuje Stjepanu Radii
-q mani izjav
Beograd, 10. avgusta r. Kralj je sprejel na Bledu v avdijenci predsednika skupščine Marka Tritkoviča, ki mu je poroča! o skupščinskem delu in zakonskih načrtih, ki se izdelujejo. Kralj je sprejel tudi ministra Mi-šo Trifunoviča ter podpisal zakon o Panthe-cnu. Minister Trifunovič je predložil tudi načrt velikih svečanosti na Lovčenu v dru-gi polovici meseca septembra, ki se jih udeleži tudi kraljeva dvojica. Ob tej priliki bo kralj prepotoval celo Dalmacijo in Crno-goro. Danes je kralj sprejel -ministra Pavla Radiča, ki mu je predložil v podpis nekatere uredbe na podlagi pooblastila v dva-najstinah. Kralj je sprejel tudi zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki potuje 27. t. m. v Ženevo na zasedanje Zveze narodov in kjer se sestane z zunanjima ministroma dr. Bene-šem in Duco. Izgleda, da bo dr. Ninčič kandidirali za člana Zveze narodov. Vojni minister Trifunovič je že ozdravel ter je snoči odpotoval na Bled.
Beograd, 10. avgusta, p. Danes so se začeli v Beograd vračati ministri. Dospel je Krsta Miletič, ki je bil na inšpekcijskem patov;™ ju. Slavko Miletič, dr. Stoiadinovič. Boža Maksimovič in dr. Krajač. Za jutri se pričakuje prihod ostalih članov kabineta. Za jutri popoldne je sklicana konferenca vlade, za katero vlada veliko zanimanje vsled spora med radikali in radičevci radi nettunskih konvencij. Povodom tega spora se je pojavila verzija, da je Krajač podal ostavko. Iz vrst radičevcev so nocoj dobili novinarji sporočilo, da dr. Krajač ni podal ostavke, niti je dosedaj ne misli podati. On je želel sodelovanje pri izdelavi teh konvencij, ki so na škodo naših interesov. Zato, da je potrebno, da izvajajo posledice oni. ki so krivi. Dr. Krajač upa, da se bodo te konvencije izpremenile. Zahteval bo njihovo Izpremembo in baje nova pogajanja z Italijani. Upa tudi. da parlament takih kon-vencij ne bo ratificiral. Že sedaj pa bo Izvajal konsekvence, ako se tej novj zahtevi ne bo ugodilo.
Na jutrišnjem sestanku ministrskega sveta se bo sklepalo o važnih vprašanjih, ki se morajo rešiti v času skupščinskih počitnic, kakor vprašanje občinskih volitev, visokih državnih uradnikov, državnih podtajnikov, izenačenju političnega postopanja, aretacije krivcev, ki so se pregrešili proti vojaški disciplini. Glede amnestije odnosno abolicije
krivcev proti vojni disciplini je v vladi velik nesporazum. Radičevci zahtevajo, da se abolirajo in amnestlrajo vsi njihovi pristaši. Zdi se. da radikali v teh vprašanjih nikakor nečejo ugoditi radičevcem. Posebno se pre-tivi temu vojni minister general Trifunovič, ki je menda radi tega odpotoval na Bled. Jutri dopoldne bo seja radičevskih ministrov da se formulirajo njihove zahteve. Nocoj so imeli konferenco o politični situaciji predsednik radikalnega kluba Zivkovič, zastopnik ministrskega predsednika Marko Gjuričič in minister za notranje stvari Maksimovič. Maksimovič je izjavil novinarjem, da je z 3!eda prinese! veliko število ukazov, med katerimi so tudi imenovanja velikih županov, kar pa se moTe šele jutri objaviti.
Zagreb, 10. avgusta, n. Nocoj ob 20.27 so dospeli z Bleda ministri Stojadinovič, dr. Ninčič, Triiunovič in beograjski mestni načelnik Lazarevič. Večerjali so v kolodvorski restavraciji in nadaljevali pot v Beograd. Z njim sta odpotovala tudi minister Pavie Radič in radičevski poslanec Pernar.
Beograd. 10. avgusta, p. Spor med radikali in radičevci zavzema vedno večji obseg, tako da celo nocojšnje »Vreme« priznava. da ta spor obstoja. »Vreme« pravi, da je posledma izjava Stjepana Radiča. ki je bila objavljena v madžarskem novisadskem listu »Bacsmeger Naplo« napravila neugoden vtis. Iz izjav in givorov Stjepana Radiča je razvidna želja, da bi se izzvale nove volitve. »Vreme* pravi, da se sedanja situacija lahko primerja s tedanjo in da se sedaj v g!avnem ponavlja ono, kar se ie dogajalo takrat. Zato priporoča Radiču da daje manj izjav, da se ne bi skalili prisrčni in odlični odnoša.i. ki obstoje danes med obema vladnima strankama. Take izjave bi mogle škodovati onemu. kaT ie po tolikih naporih uspelo ustvariti na korist vsega naroda. V splošnem se radikali drže zelo rezervirano. Nekateri odkrito priznavajo, da sedanja vladna kombinacija ne bo mogla dolgo trajati, ako bo Radič dajal take izia-ve. Nocojšnje »Novosti« pišejo o težkočah v vladi in napadajo radikale, češ, da radikali smatrajo HSS samo za dopolnitev večine, da je Pašič proti tej koaliciji in da radikali odklanjajo vse, kar zahtevajo radičevski ministri.
Vznemirjenje gospodarskih krogov radi trgovinske pogodbe z Avstrijo
Avstrijska indusirija pripravlja svojo ekspanzijo na škodo važnih interesov domače industrije in celega našega narodnega gospodarstva
Beograd, U. avgusta, p. Odkar so se naši delegati za pogajanja o trgovinski pogodbi z Avstrijo vrnili z Dunaja je Beograd preplavljen z dunajskimi agenti, ki ponujajo razno blago trgovcem po znižanih cenah za slučaj, da stopi nova trgovinska pogodba z Avstrijo v veljavo. Očividno so avstrijski gospodarski krogi dobro poučeni o koncesijah, ki jih je priznala naša delegacija avstrijski industriji — medtem ko se pri nas čuvajo podrobnosti sporazuma v veliki tajnosti.
Kolikor se je dalo izvedeti, je dobila avstrijska industrija v novi nogodbi posebne ugodnosti za svoje železne in kemične produkte. Tako n. pr. je baje na polovico znižana carina za navadno črno voščilo za obutev, akoravno izdelujemo tega voščila v Jugoslaviji še za eksport. Isto velja za parketno voščilo, za lakove barve in za razno galanterijsko blago. Posebno favorizirana bo tudi avstrijska industrija pohištva. Ne le fine mobiliie. temveč tudi priprosti lakirani ali barvani mizarski izdelki se bodo mogli uvažati proti polovični carini. Znatno so znižane tudi postavke za žico in izdelke iz žice. za žeblje, za izdelke iz kavčuka. Medtem ko je carina za časopisni papir (ki se ga pri
nas ne izdeluje dovolj in ne v zadostni kakovosti) ostala nereducirana. je dobil ovojni in rastrirani papir, katerega se pri nas izdeluje dovolj, poseben popust, ki znaša več nego polovico sedanje tarifne postavke.
Naravno je. da so te in enake vesti, ki polagoma orihaiajo v javnost, gospodarske kroge in zlasti našo industrijo zelo vznemirile. Vsekakor je dejstvo, da smo Avstriji priznali koncesije, ki izigravajo celokupni «zaščitni značaj» naše nove carinske tarife. Kakor se zatrjuje. je Avstrija reducirala nam v prilog 73 carinskih postavk, med njimi največ povsem nebistveno, mi pa smo pri 373 postavkah priznali popuste, ki gredo do 80 odst. svot, normiranih v avtonomni tarifi.
Pogodba z Avstrijo predstavlja zaenkrat le sporazum, dosežen med obema delegacijama. Z živahnim obžalovanjem se ugotavlja, da so se pogajanja zaključevala baš v dneh. ko je v Beogradu bila kriza na vrhuncu in ko vlada niti ni imela prilike, da bi bila daiaia končne instmkcije. Sedaj je dolžnost vlade, da pogodbo dobro prouči. Gospodarski krogi so nverjeni. da pogodba v tej obliki ne more biti odobrena.
-sss-
Veiike manifestacije za Pri-bičeviča v Hercegovini
Beograd, 10. avgusta, p. Današnja beograjska «Reč» objavlja brzojavke iz Hercegovine, po katerih je bilo potovanje Pribičeviča sijajna manifestacija. Pri prihodu v Mostar je Pribičeviča sprejelo nad 1500 ljudi, kateri so mu priredili burne manifestacije. To se je zgodilo v istem času, ko je imel tam konferenco Laza Markovič. katera da je popolnoma propadla. Pribičevičev sestanek v Mostarju se je pretvori! v
je radi tega dal vodstvu slovenske SDS svobodne roke, da v okviru strankinega programa, v interesu nacijonalne 'n napredne misli, oziraje se še posebej na kulturne in socijalno - ekonomske interese Slovenije, ukrene v bodoče vse, kar se mu bo zdelo potrebno.
zborovanje, na katerem je Pribičevič govoril poldrugo uro in na katerem se ie vzklikalo kralju, Narodnemu bloku in Pribičeviču in na katerem je Pribičevič omenjal tajno delo gotovih elementov, ki je dovedlo do vlade RR. Nato jc isti dan imel Pribičevič zborovanje v Čanijini. katerega ?e je udeležilo nad 2500 ljudi, pravoslavnih, katoliških in mttslimanskili. Isti večer je ime! Pribičevič posebno uspelo zborovanje v Metkoviču. «Reč> javlja, da je bila vsa Pribičevičeva pot po Hercegovini soglasno navdušeno odobravanje politike samostojnih demokratov.
Načrt zakona o neoosrednih
1 1 «t "
CTvk'17
Beograd, 10. avgusta, p. Kakor do-znava vaš dopisnik iz kompetentnega vira. je bi! nocoj dogotovljen načrt zakona o neposrednih davkih. Pregledal ga bo finančni minister in te dni predložil ministrskemu svetu.
Francoski socijalisti proti vladi
Socijalisti proti imenovanju poslanca Vcrenno?. za guvernerja ▼
t"1 f« •
Indci: m.
ne, so sklenili ostro resolucijo proti temu poslancu, od katerega zahtevajo, da naj ali sprejme mesto'generalnega guvernerja v Indokini, ki mu ga je dala vlada na razpo-
Pariz, 10. avgusta, a. Včeraj so se vršili po vseh okrožjih okrožni kongresi socijalistične stranke. Na vseh teh kongresih so se zborovalci odločno postavili na stališče, da socijalistična stranka ne sme vstopiti v vlado in so ostro kritizirali postopanje sedanje vlade. Zborovalci v departementu Puy de Dome, kjer je izvoljen poslanec Varen
lago in izstopi iz stranke, ali pa naj ostane zvest stranki in odkloni od vlade mu Pte nujeno guvernersko mesto.
Senzacijonalne tehniške iznajdbe
Nemci so baje iznašli sredstvo za izdelovanje gorljivega olja iz premoga, Angleži pa način, ki silno pomnožuje vrednost premoga.
London, 10. avgusta, s. Napoved, da se
je Nemčiji posrečilo izdelovati iz premoga lahko gorljiva olja in da je državna in pruska vlada pristala na to, da bo prve poskuse na praktično gospodarski podlagi podprla z zneskom 4 milijonov mark, je izzvala v Angliji živahno razburjenje. V Angliji sicer ne verujejo, da se bo Nemčija na tej podlagi dvignila do glavnega producenta olja v Evropi, vendar pa najresnejše svarijo angleško premogovno industrijo, naj se
v tem vprašanju ne podvrže Nemčiji
Poroča se, da Je angleški profesor Ber-glns izdelal metodo, ki je boljša od vseh' drugih in ki bi dvignila sedanjo vrednost premoga na ta način, da bi se tudi plini, ki se tvorijo pri razkrajanju, uporabljali. Dvomljivo je, ali ie profesor Bergins poučen v vseh metodah, ki so preizkušene v drugih dTžavah. Za vsak slučaj pa hoče Anglija preprečiti, da bi Nemčija na tem polju zmagala.	,
-8S-
Organizacija radičevskih
<*isidentov
Beograd. 10. avgusta, p. V Beograd so došli disidenti Radičeve stranke Ja-gatič, Uroič. Miklavčič m Došen, ki so izjavili novinarjem, da imajo velike uspehe v akciji proti radičevcem. Ustanovili bodo svoj poslaniški klub in izvolili za predsednika Jagatiča. Niso še sklepali o tem. koliko bodo sodelovali s Hrvatsko zajednico. Disidenti izjavljajo, da so vse organizacije Radičeve stranke v Dalmaciji proti njemu. S strani Hrvatske zajednice se nasproti vestem beograjske »Politike* trdi, da je dr. Trumbič imel v Splitu impozant-no zborovanje, katerega se je udeležilo nad 5000 ljudi in na katerem so obsodili politiko Stjepana Radiča.
Gospod Pašič popolnoma o "'r a vel
Beograd. 10. avgusta, p. Nocoj je radikalni klub prejel brzojavko od ministrskega predsednika Pašiča. v kateri javlja, da je popolnoma ozdravel. Vsega skupaj bo ostal v Karlovih Varih tri tedne. Nato bo šel v drugo kopališče, menda v Evian les Bains.
Rs "'č zopet v Zagrebu
agreb, 10. avgusta, n. Nocoj ob 20.10 je dospe! Stjepan Radič v salonskem vozu v Zagreb. Množica okoli 1000 ljudi ga je spremljala do stanovanja. Tu je Radič kratko govoril skozi okno. da sta slovanska duša hrvatska in slovanska duša srbska sklenili sporazum, ki bo koristil vsej državi.
Naši dslr^ati na konferenci
Zvrzp narodov
Beograd, 10. avgusta, p. Za pred-stoječo konferenco Zveze narodov v Ženevi so za sedaj določeni kot naši delegati dr. Ninčič. poslanik Miljutin Jovanovič in dr. Laza Markovič. Ni še gotovo, ali bo šel kot delegat tudi Stjepan Radič, kakor so to javili že nekateri listi. Program de!a konference Zveze narodov za to zasedanje še ni dovršen.
Vzpostavitev diplomatskih od-nošajev mc3 Jugoslavijo in Tur-C1JO
Beograd, 10. avgusta, r. Turška vlada je imenovala Jusufa izmetbeja. načelnika po« litičnega oddelka zunanjega ministrstva, za predstavnika turške republike pri naši vi a j di. S tem so vzpostavljeni direktni odno« šaji ined Turčijo in našo državo.
S*?.vka invalidov na Brestovcu
Zagreb, 10. avgusta, n. Danes dopoldne so invalidi na Brestovcu zopet stopili v stavko. Zahtevali so, da se sestane komisija, ki naj pregleda njihovo sta-nej na Brestovcu. Ker je komisija popoldne prišla na Brestovec, so invalidi s stavko prenehali.
Eolfševitka ^-o^cgsnda v Bolgariji.
Seiija, 10. avgusta a. Vojni svet se že dva dni bavi z razpravo proti organizaciji bo>lj-ševiške špijonaže na Bolgarskem. Kot priča je bil med drugimi zaslišan tudi bivši poslanec Saharov, odličen član komunistične stranke. Kakor poroča bolgarska agentura; je ta izjavil, da je osrednji odbor stranke bil naravnost določen iz Moskve in da je Moskva dajala komunističnim voditeljem znatne vsote na razpolago.
Prva mcorodna razstava v riinu po vojni
Berlin, 10. avgusta s. V Berlinu sc bo v prihodnjem letu vršila piva mednarodna razstava po izbruhu vojne, in sicer med« narodna policijska razstava.
Nemški nacijonalisti za Veliko Nemčijo
Frankfurt, 10. avgusta, s. Nacionalistična organizacija je priredila včeraj veliko zborovanje, na katerem je bilo med drugim sklenjeno protestirati proti brezčastnemu in protizakonitemu postopanju z nemškimi manjšinami na Južnem Tirolskem. Resolucija pravi, da vztrajajo zborovalci na pravici samoodločbe vseh narodov in vsled tega tudi na pravici Avstrijcev, da se skupno z njimi združijo v Veliko Nemčijo.
Proslava obletnice «odrešitve» Gorice.
Gorica, 10. avgusta a. Včeraj se }e vršil«
tukaj na slovesen način praznovanje desette obletnice »odrešitve« mesta. Slavnost se je vršila na Travniku, ki se danes imenuje Pi-azza Vrttoria in se je udeležilo mnogo odličnih gostov.
Otv oril jo je bivši župan, sedanji občinski komisar senator Bombig. Po 10. url se je začel trg polniti. Za odličnejše goste so bffle pripravljene posebne tribune. Kralja in vlado je zastopal tržaški dTŽavni podtajnfk Banelli, načelnika generalnega štaba Ba-doglia pa tržaški zborni poveljnik general Vaccari. Zastopane so bile tudi mnogoštevilne sekcije bojevniških organizacij iz vso-ga Primorja in ostale Italije, ter fašistovske organizacije.
Pozdravni govor je imel senator Bombig nakar je neki kopucinski pateT blagoslovil zastavo goriške sekcije bojevnikov. Po govoru poslanca Russa se je razvil sprevod po mestu. Opoldne je bil slavnostni banket, popoldne pa so si udcležniki ogledali bojišča okoli Gorice. Zvečer je bi! r.a Travniku projektiran neki vojni film. ki sa je dalo vojno ministrstvo na razpolago. Mesto je bilo razkošno razsvetljeno
Razprava proti bivšemu sultanu
Pariz, 10. avgusta, a. »Agence Cenual Nsws® doznava iz Carigrada, da se je v Angori pričela razprava proti bivšemu sul« tanu Mohamedu VI., ki je bil kakor znano 1. 1922. odstavljen. Bivši sultan je obtožen, da je v San Rcmu meseca marca 1924 urno« ril svojega osebnega zdravnika Rešad=pa.šo. Rešadspašo so namreč nekega jutra našli v njegovi sobi mrtvega. Dočim se jc zatrje« valo, da se je zdravnik sam ustrelil, je bilo pozneje dokazano, da je umoril zdravnika sultan Mohamed.
t- ti* ■'
„ :::k viuar
Kodanj. 10. avgusta, k. Davi je divjal nad večjim delom države izredno močan vihar s točo in bliskom. Številne kmetije so vsled strele zgorele. Brzojavne in telefonske zveze so močno poškodovane. Več tisoč šip je bilo pobitih. Kolikor je dosedaj znano, je bila pri tem viharju ubita 1 oseba.
T~'~Isk?. nesreč s
Rim, 10. avgusta, k. Na letališču v Cen-toceilc pri Rimu je včeraj neko letalo zadelo ob električno napeljavo in se zvrnilo na tla. Pilot, neki znani avijatični kapitan, je sicer skočil iz letala, vendar se ni rešil, ker je aparat padel nanj in ga usmrtil.
Številn- r. ,-"rc?;e v Mcckvi
Varšava, 10. avgusta, a. Iz Moskve se poroča, da je te dni ruska policija aretirala nad 300 oseb, ki so osumljene, da so sodelovale pri nameravanem aten tatu na vojnega komisarja Frundzeja, ko se je peljal s svojim spremstvom na vojaške manevre.
Vročinski val v Španiji
Sevilja. 10. avgusta, a. Vročinski val je dospel sedaj na Špansko in je bilo včeraj tukaj 50 stopinj toplote na soU>~ cu in 39 v senci
iz seje izvršilnega odbora SDS za ljubljansko
oblast
poročila ministra n. r. dr. Žerjava in b« pomočnika ministra Mo-horiča. Službeni ker Kilike r
delsklh kreditih ter akttvtranje poslovanja centrale, da pridejo ugodnosti tega zakona čimprej e v prid našemu kmetijstvu. Pa tudi zakonu o obrtni banki je skupščina priznala nujnost ta je specijalni odbor, ki ie bil tz-
Kakor smo že poročali, se je vršila v soboto plenarna seja Izvršilnega odbora SDS za ljubljansko oblast, katere se je udeležilo 140 članov.
V	naslednjem podajemo izvleček iz obširnih referatov predsednika drja. Žerjava in člana Izvršilnega odbora g. Mohoriča.
Iz poročila drja. G. Žerjava. Naloga Narodnega bloka je bila, rešiti ogroženo ustavo, doseči garancije za narodno m državno edinstvo. Narodni blok je eno svojo nalogo izvršil s historičnim uspehom. Posrečilo se mu le, postaviti našo ustavo izven boja. Svoje druge nič manj važne naloge, vzgojiti ljudstvo za narodno edinstvo, ni mogel dovršiti, omagali so živci in prišla je recidiva v oportunizem. Sedanja vladina kombinacija je zasnovana na besedah in obljubah in ima premalo trde zaslombe v dejanjih. Eno je gotovo: ideja Narodnega bloka se potlačiti ne da, ona se bo vedno znova vračala, četudi ne več v stari obliki
Stališče SDS. zlasti nas slovenskih demokratov napram vladi RR je načelne prirode. Zato tudi v opoziciji postopamo drugače nego druge stranke, rm ostaiamo pozitivisti. Naša fronta ie tudi v bodoče v glavnem naperjena proti tiarikalizmu in separatizmu.
Z novo vlado stopajo poslanci narveč-je hrvatske stranke na državnopolitično pozorisče. Mi smo opetovano izrazili željo, da bi velika hrvatska stranka pristopila pozitivnemu delu. Zato smo bih p no ti odstranitvi volilnih škrinjic HKbb in za verifikacijo njenih mandatov. Res ie, da je to omogočilo vlado RR, toda "nikomur med nami to ni žal in ni nam žal naše politike, ki je bila prava. Priznati moramo, da smo si vstop radičevcev v vlado predstavljali v marsičem drugače. Mislili smo. da postanejo radičevci, ko so opustili republikanski in federalistični program, najjačji predstavniki decentralizacije in samouprave. Prišlo je drugače, a nas krivda ne za-'icnc.
Hrvatsko vprašanje je likvidirano. Zgodilo se je, kar smo vedno trdili, da v naši državi ne morejo in ne smejo plemenski problemi tvoriti nobenih «vpra-šani». Politična preorijentacija HSS nam Še bolj jasno dokazuje deplasira-liost zahteve po »slovenski avtonomiji*, ki jo na največjo škodo našega dela naroda. klerikalna politika še vedno nosi kot prvo točko svojega programa, ako-ravno sama že zdavnaj vanj ne veruje. Na ta način pa ustvarja klerikalna politika neke vrste slovensko vprašanje, goneč slovensko ljudstvo v nasprotstva proti domovini. Danes priznavajo klerikalci, da smo jim demokrati edini resni in načelni nasprotniki. Da. mi smo naci-jonalna fronta, na katero se mora oPTe-ti vsaka zdrava državna politika.
Dr. Žerjav je nato obširno poročal o delu Narodnega bloka in posebno o naporih SDS, da se politika prošle vlade kar najbolj prilagodi nujnim zahtevam našega gospodarskega, socijalnega in kulturnega življenja. V razmeroma kratki dobi od marca do julija smo marsikatero za naše kraje in za celo državo dobro in koristno stvar dosegli. Dr. Žerjav povdarja s hvaležnostjo izredno vnemo in vztrajno delavnost, s katero je uveljavil gosp. Mohorič kot njegov pomočnik svoie velike sposobnosti v prid splošnim interesom. Naša stranka v trenutku ne nosi odgovornosti za politiko vlade. A tem manje bo prenehala s svojim intenzivnim delom zlasti na kulturnem in gospodarskem polju ter se zaveda, da to delo ne bo brezuspešno, ker ne bo negativno, temveč pozitivno.
Sedanje razmerje vlade RR do naših krajev je nezdravo in nevzdržno. Zato mirno pričakujemo nerrrinovnega na-daljnega razvoja dogodkov in postoDali bomo tako. kakor se bo napram nam postooalo. Mi ne želimo napadati, znamo na se braniti in v naših vrstah vlada nezlomljiva ofenzivna moč. ki jo daje moč ideje in sila dobre organizacije ter izvrstnega v najširših krogih naroda mogočno utrjenega časopisja. Nobena sila ne more podreti politične in mora-lične pozicije, ki so si jo ustvarili nacijonalni elementi pod vodstvom SDS, poleg katere na napredni strani igrajo druge stranke le podrejeno in brezpomembno ulogo političnih dnobcev. Narodna politika se v Sloveniji brez nas voditi ne da.
Poročilo pomočnika ministra I. Mohoriča.
V	kratki dobi od sestanka novo izvoljenega parlamenta v marcu pa do tzpremembe vlade v juliju, je bila cela vrsta važnih gospodarskih vprašanj na dnevnem redu. Med njhni so bil! najvažnejši zakon o kmetijskih kreditih, načrt zakona o priviligirani obrtni banki, zakon o novi carinski tarifi, uve-1 j avl j eni e trgovske pogodbe z Italijo ln sklep gospodarskih in likvidacijskih konven cij z Italijo, vprašanje ureditve prometnih odnošajev z Bolgarijo, Rumunljo ta Madžarsko, vprašanje revizije izvozne carine, obnovitev ln sklep trgovinske pogodbe t Avstrijo in zakon o 2-odst davku na ročne delavce. Reševala so se torej v tel kratki dobi štirih mesecev dalekoseižna ta globoko v naše gospodarsko ilvljenje segajoča gospodarsko - politična vprašanja, na katere te bilo treba osredotočiti vso pozornost, da "se pravilno in do skrajne močnostl zaščitijo tudi speci j elai interesi goepodarskih prilik v Sloveniji.
Za kmetijske sloje Je najvažnejšega pomena sprejetje ki izvedba zakona o neje-
voljen za proučavanje tega vprašanja, načrt v načelu odobril in sklenil, naj se minister trgovine, katerega Je takrat zastopal g. Žerjav, sporazume z ministrom financ glede udeležbe države pri tej banki. 2al, da Je vladna kriza onemogočila sprejetje tega nujnega zakona, k! Je zelo važen za najširše obrtniške kroge In ga odložila do Jeseni.
Specijalna strokovna komisija kl Je pri ministrstvu financ predelala ponovno vse obsežno gradivo ln predloge za načrt novega zakona o direktnih davkih In Je končala to ogromno delo že koncem meseca junija; a Je zopet vladna kriza preprečila, da bi bil izdelan načrt predložen Narodni skupščini. Bojimo se, da se s tem odlašanjem predložitve novega načrta manjšajo izgledi na omi ljenje davčnih bremen v Sloveniji. Pri prejšnjih dvanajstinah je vse naše davčne pred loge finančni ministeT odklanja! z Izgovorom, da pride itak že letos do Izenačenja davčnih obremenitev ter da se s tem Izpolni ta nujna zahteva vseh krogov.
Zato srno posebno pozornost posvečali vprašanju omiljenja odplačevanja zaostalih davkov z dovolitvijo večjega števila in dali ših obrokov. Generalna direkcija neposrednih davkov je na intervencijo dr. Žerjava Izdala delegaciji tozadeven nalog, k! pa ža-libog v praksi nI dosegel željenega efekta. Po dolgi borbi je koncem Junija finančni minister le uvide! nevzdržnost izdanih odredb za priredbo davka na telesno delo, proti kateremu so prihajali ostri protesti lz cele kraljevine in iz vseh slojev, ter Je na energično zahtevo naših poslancev pristal na revizijo zakona hi izvršne naredbe. Storili smo vse potrebne korake, da se uveljavijo naši predlogi v novem pravilniku i v interesu delavca, kakor tudi gospodarja prejmejo, kar se Je deloma že v zadnjem dvanajstlnskem zakonu doseglo.
Mnogo prahu Je dvignila nova carinska tarifa, katere namen Je imel biti predvsem, da zaščiti našo domačo produkcijo ln delo, obenem pa naj služi kot pripravna podlaga za sklepanje bodočih trgovskih pogodb. Z njo niso bili zadovoljni niti podjetniki, še manj pa konzument! in stvarna kritika nam nudi že sedaj mnogo gradiva za končno formulacijo zakona, kl se nahaja kot nujen predlog pred Narodno skupščino. Toda zaščita, ki jo nudi carinska tarifa, se bo znatno zmanjšala pri bodočih trgovskih pogodbah, pri katerih se bo za izvoz naših poljedelskih produktov moralo dati Industrij sktm državam koncesije za uvoz obrtniških in industrijskih Izdelkov, kar bi seveda baš industrializirana Slovenija najmočneje občutila. Smatramo, da se v tem oziru ne sme it) na škodo našega domačega Industrijskega dela predaleč, ker nam sicer v pasivni Sloveniji preti gospodarski propad in pogin. Na Jesen bo prišlo tudi do trgovske pogodbe s Češkoslovaško, kjer igrajo glavno vlogo carine na tekstilne Izdelke, prot! katerim se čuje baš sedaj v javnosti toliko pritožb.
Po boljšanju dinarja Je postalo vprašanje znižanja izvoznih carin zelo pereče. Na naše opetovane zahteve so končno znižale izvozne carine za povprečno 50 odst., kar pomeni znatno olajšavo za naše živinorejske kroge. Po dolgotrajnih prizadevanjih se nam je posrečilo spraviti tudi železniško tarifno vprašanje na dnevni red in predvideva načrt tarife, ki se nahaja sedaj v tisku, ukinjenje lomljenega računanja tarif, kar je za vse gospodarske kroge v Sloveniji odločilnega pomena. Ta tarifa stopi predvidoma z oktobrom v veljavo. Medtem pa smo dosegli za našo najvažnejšo in najbolj razvito gospodarsko panogo, to Je lesno Industrijo, 25 odst. znižanje izvozne železniške tarife, kl je bilo z ozirom na veliko krizo vsled padca lire nujno potrebno.
Omenjam še, da je bila v tem času tudi končno po štirih letih odlašanja uzakonjena reorganizacija Trgovske in obrtniške zbornice kot naše najvažnejše gospodarske Institucije, v smislu zborničnega predloga iz leta 1921., kar bo brez dvoma ugodno vplivalo na razvoj in pospeševanje naših gospodarskih interesov v Sloveniji.
Započerto delo hočemo v tej smeri nadaljevati.
O seji je bil izdan sledeči
KOMUNIKE. Načelstvo SDS za ljubljansko oblast Je vzelo poroč:la svojega predsednika bivšega ministra gosp. drja. Žerjava in svojega člana bivšega pomočnika ministra g. Iv. M o h o r i č a s soglasnim odobravanjem na znanje. Na podlagi teh poročil ln referatov okrožnih tajnikov, ki kažejo rrzveseljiv napredek strankine organizacije v cofl oblasti, se je razvila živahna debata, v kateri so bile podane smernice za nadalino še krepkejšo akcijo stranke na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Zlasti so bila odobrena načela za poglobitev in razširjenje organizartorlčnega dela. Z zadoščenjem so bBa sprejeta poročila, ki ugotavljajo, da so zadnji politični dogodki samozavest in odločnost najširših krofov SDS le še utrdili. SDS se v poln! meri zaveda, da edino ona predstavlja zavedno nacijonalno ta napredno ironto v Sloveniji, s katero mora državna politika, ako je iskrena in vodena v duhu državnih Interesov v polni meri računati. Kakor vsako vladino kombinacijo, tako oresojamo tudi današnjo s stališča naših načel. Ori postopa ni a vlade bo torej odvisno naše zadrža nje napram njej. V tem okviru ie tevr-
ševaln! odbor SDS pooblastil predsedstvo oblastne organizacije, da ukrene morebiti potrebne taktične ukrepe.
Konkordat med Vatikanom in Jugoslavijo
Izjave našega delegata bivšega ministra drja. V. Janjiča.
Beograjski listi objavljajo razgovor z bivšim ministrom dr. Vojo Janjičem. jugoslovenskim delegatom pri pogajanjih za zaključitev konkordata med našo državo in Vatikanom.
Dr. Janjič poudarja predvsem, da pogajanja z Vatikanom niso bila prekinjena, temveč sporazumno odgodena. ker odločuje o vsakem vprašanju pristojna kongregacija kardinalov Ker pa te kon-gregacije v juliju, avgustu in septembru ne zborouje.io .so se marala pogajanja ederoditi na iesen.
Dr. Voja Janjič izjavlja, da je glavno 'ežkočo pri pog?Jan;ih tvorilo vprašanje glagoPce (bogoslužje v narodnem jeziku). Naša delegacila stoji nepopustljivo na zahtevi, da se Ima glagolica brezpogojno dopustiti. Gr. Janjič ugotavlja, da so bili posamezni jugoslovenskl škofje odločni nasprotniki uvedbi g'ago!ice (posebno škofa Sarič in Jeglič!), kar je položaj naše delegacije zelo otežkočalo Navzlic temu se zdi, da Vatikan dobro poimuje pomen glagolice in da se želi vrniti k politik! kardinala Rampole. prijatelja Slovanov, čegar izvolitev za papeža je svoječasno Avstro - Ogrska preprečila. Radi tega je upati, da bo to vprašanje jeseni vendarle definitivno rešeno.
Glede na vprašanje šol je došlo pri pogaianjih do sporazuma, da se sprejme besedilo konkordata, sklenienega med Srbija in Vatikanom 1.1914. To besedilo popolnoma zadovoliuje državne in cerkvene interese in bodo po vseh šolah učili verouk duhovniki ali osebe, ki bodo od pristojnih škofov dobile za to dovoljenje. Imenovali pa se bodo od državnih oblasti, knkor ie bil običaj v bivši kraljevini Srbiji s pravoslavno cerkvijo.
Kakor se vidi iz navedenega. Je obve-Palo torej načelo, ki je bilo izraženo v Pribičevičevem načrtu šolskega zakona in proti kateremu so se naši klerikalci s toliko besnostio in demagoštvom borili v »imenu katoliške cerkve*!
Kar se tiče obsega škofij, se Vatikan strinja s nredlogom. da ostanejo dosedanje škofije z neznatnimi izprememba-mi. Beograjska nadškofiia dobi Vojvodino in Baran.io z delom Srema ter Srbijo in južno Srbijo. Ukine pa se škofija na otoku Krku. ki se priključi senj-ski škofiji kot najbližji. Ostale dalmatinske škofije ostaneio. ni pa še odločeno. kateri nadškofiji se podredijo.
V zadevi imenovanja škofov je praksa potrdila pravilo, da se pred imenovanjem vrhovna cerkvena oblast sporazume z državno oblastjo o tem. ali obstoji kaka ovira političnega ali civilnega značaja za imenovanje škofa. To koncesijo priznava Vatikan v vseh novejših konkordatih in je je prizna! tudi nam.
Glede gmotnegn položaja duhovščine ie izjavil dr. Janjič. da je določeno v členu 13. ustave za vse konfesije. da se v državni proračun postavljajo redne vsote v to svrho z ozirom na število vernikov in stvarno potrebo posameznih cerkva, ter je na tej podlagi tudi došlo do sporazuma.
Na vprašanje, ali so res nekateri naši ško!.!e ovlra'1 s svojim delom ureditev odnošajev med našo državo ta Vatikanom, je izjavil dr. Janjič. da je žal bil škof. ki je v svojem glasilu, dokler ga ni sodišče prepovedalo, delal na to. da ne pride do normalnih odnošajev med našo državo ta rimsko - katoliško cerkvijo. To je bi! nadškof šarič s svojim zakotnim listom »Istlno* v katerem je vse od začetka do konca neresnično, kar je pisano o državi. O delu tega nadškofa je dr. Janjič poročal tudi vladi, vendar pa naglaša dobro voljo Vatikana. ki je nastopil proti temu delu. Kot dokaz za Vatikanovo stališče navaja dr. Janjič govor rektorja zavoda sv. Je-ronima v Rimu. B;asottija. ob priliki bi-vania vseh naših škofov v Rimu ter povodom njegovega odlikovanja z redom sv. Save. ko ie v istem času eden izmed naših škofov protesfrsl. zakaj je na zavodu sv. Jeronlma naš državni grb in državna zastava!
Glede sprejema slovenskih ln hrvatskih romarjev pri panežu izjavlja dr. Ja-niič. da smatra za veliko napako, ker so Slovenci nastopili v Rimu ločeno od Hrvatov. To naoako je popravil Vatikan (seveda na intervencijo našega diplomatskega predstavništva!) na ta način. da je ukaza! obema slovenskima škofoma, naj drugi dan prisostvujeta snlošni avdiienci z ostalimi higosloven-skimi romani in škofi, ki jih je vodil nadškof dr. Bauer.
Pred odstopom celotne protifašistovske opozicije v
Italiji?
Ostavka bivšega min. predsednika Or-landa. — Pasivna rezistenca proti fa-šistovskemu režimu.
Rim, 8. avgusta. V spremstvu karabinjerja. ki ga je določila varnostna oblast v njegovo osebno obrambo, je izročil včeraj bivši ministrski predsednik in eden izmed trojice voditeljev aventinske ooozic::e. Viktor Emanuel Orlando predsedniku parlamenta pismo naslednle vsebine:
»Zadnje upravne volitve v Palerrru so me ne samo po svojem vidnem rezultatu. temveč tudi no načinu izvršitve
in po posledicah, ki so jih Imele, prepričale o resničnem dejstvu, da ni v sedanjem javnem življenju Italije več prostora za moža moje stranke in mojega prepričanja. To moje prepričanje pa ni od sedaj, toda radi apela na moje pa-triotično čustvovanje tudi s strani vodilnih oseb vladajoče stranke nisem izvajal naravnih posledic. Sedaj pa. po zadnji izkušnji, bi bila misel, da bi mogel še služiti svoji domovini, ne samo iluzija, temveč samo prevara, ki je ne bi mogli upravičiti dobri nameni. Zato podajam ostavko na svoj poslanski mandat. Orlando.*
Objavljenje tega pisma je povzročilo veliko senzacijo in nepričakovano vznemirjenje med fašisti, katerim je — dobesedno — zaprlo sapo. Glavno faši-stovsko glasilo »Popolo d' Italia* molči ko grob. Zakaj? Predvsem in v glavnem iz dveh razlogov: Orlando govori jasno in odkrito pred vsem svetom o »načinu izvršitve* volitev v Palermu in drugič zato. ker je pred svoiim korakom obvestil samega kralja. Ostalo fa-šistovsko časopisje, na čelu mu topot «Epoca», pa brez nadaljnjega nadaljuje svoj odvratni boj proti enemu največjih zagovornikov demokratizma v Italiji.
Pismo je objavil kot prvi v posebni izdaji demokratični »Mondo*. ki je bi! namah razprodan. Vsi resni krogi smatrajo Orlandov sklep kot prvi korak v zadnji fazi odločilnih dogodkov v Italijanskem političnem življenju. Napovedana je seja aventinske opozicije, ki bo sklepala o nadaljnih korakih.
Orlandova ostavka je presenetila opozicijo, ki se sicer strinja z njegovim mišlieniem o nelegalnosti fašizma, ki pa ni pričakovala, da jo bo njen vodja zapusti! in jo prepustil Oiolittiju in Sa lan dri.
Liberalni »Giornale d' Italia* priobču. je dol? članek, kl izzveni v upanju, da se Orlando premisli in nadaljuje zapo-četi boj do končne zmage.
Toda tudi s te strani je korak bivšega ministrskega predsednika razumljiv in opravičljiv. Orlando se je moral na lastne oči prepričati, da ga zasledujejo temni fašistovski element!, ki so ga menda izbrali za žrtev po Matteotti-jevem načinu. Treba je vedeti, da je Orlando vse do Matteottijevega umora podpiral fašistovski režim lz idealizma in na temelju svojih demokratičnih načel, ki jih ni zatajil niti v času najhujših trenutkov zanj in za njegovo domovino. Za časa njegovega bivanja v Palermu so morali karabinjerji noč In dan stražiti niegovo vilo in jo varovati pred napadi. Ravno tako je odredi! baje sam Mussolini. da morajo orožniki čuvati njegovvo poletno vilo v Valom-brosi pri Firenzi. Na vseh njegovih potih in opravkih mu je prideljen stražnik. k! nal bi ga v slučaju napada branil! Vzrokov dovolj, ki so prisilili sicer nevstrašenega Orlanda k demlslji. Po zaneslijvih vesteh se preseli Orlando z vso svojo družino v Franciio, kjer bo čakal na boljše čase za Italijo.
V opozicijonalnih krogih se govori o možnosti, da bodo stranke aventinske opozicije sledile Orlandu s pasivno re-zistenco proti fašistovskemu režimu. Razpravlia se tudi o hujših posledicah, ki bodo škodovale v prvi vrsti že Itak močno oslabljenemu gospodarskemu življenju Italiie. Treba bo pač počakati, da se poleže prvo vznemirjenje in da se pokažeio obrisi političnih in drugih posledic Orlandovega koraka.
Politične beležke
+ Dr. Grisogono o preokretu radičevcev. V splitskem »Životu* je objavil posl. dr. Prvislav Orisogono daljši članek, v katerem razpravlja o preokretu radičevcev. Dr. Orisogono pravi, da se samostojni demokrati radujejo preokreta radičevcev, vendar pa dvomijo, da bi bil iskren. Za to mnenje je dovolj razlogov v preteklosti in sedanjosti. Radič je impulzlven in po naravi izpremenljiv, saj je sam sebe imenoval za avijatika. Mogoče je. da je v vsakem posameznem trenutku iskren, to se pravi, da iskreno pove. kar v danem trenutku misli in čuti. Ti trenutki in občutki z njimi pa se Drl njem izpremlnja-jo s kinematografsko brzino. Ako bi nas enkrat St. Radič tudi v tem prevari!. bi nas veselilo. Dr. Grisogono želi zajedničarjem. disldentom in drugim plemenskim strankam, novim nasprotnikom St. Radiča. poraz, ker besne proti niemu samo zato. ker je zapustil republiko in nazorno misel o treh narodih, medtem ko so bili njegovi najpo-nižneiši sluge v času njegove naikrimi-noznejše politične delavnosti. Sprejetje vidovdanske ustave po radičevcih je v vsakem slučaju državna dobrobit in ne-patriotično bi bilo. ako bi jo kdo hotel porušiti. S tem so došli radičevci v isto vrsto z ostalimi poslanci in klubi, v neke vrste jus commune, in tu jih l a realna sodba z ozirom na realno deli Naj se ne čudijo, pravi dr. Orisogono. ako bo naša sodba ostra. Ta sodba mora iti po svoji ostrosti daleč preko onega. kar so samostoini demokrati sami pričakovali, ker izgleda, da so se ra dičevci namesto, da bi smatrali za svo jo nalogo, biti nekaka korektura reak cijonarstva. administrativne nesodob nosti in provicijonalnega privilegijona-štva, predali radikalom na milost in nemilost za eno samo ceno — da ostane jo na vladi. Na tem polju v presoiani: njihovega dela samostojni demokrati ne bodo poznali pardona. V njihovem boju za Pkvidaciio dosedaniega protidr-žavneea stališča. na ne bodo nodnirali njihovih dovčera'šniih zaveznikov, ki so se danes onriicli zavržene zastave hrvatskega separatizma.
+ Dr. Trumblčev sprejem v Splitu. Kakor poroča »Hrvat*, je dr. Trumbič imel v nedeljo vrlo uspel dan v Splitu. Na kolodvoru ga je sprejela velika množica ljudstva, ga dvignila na rame in obsula s cvetjem. Trumbič je govoril z okna svojega stanovanja poudarjajo:, da se v sedanji dobi politične avijatike Split ni izpremenil, kakor se tudi ni iz-premenil on, dr. Trumbič, ki zdaj osta-ne v Splitu na počitnicah.
+ Akcija disidentov HSS. V nedeljo se je vršila v Zagrebu konferenca radičevskih disidentov, ki so se je udeležili nekateri člani glavnega odbora HSS ter poslanci dr. Stjepan Buč, Stjepan Uroič. Marko Došen, Ivan Trajanovič, Marko Jagatič, Stanko Miklavžič ter od starih osnovateljev stranke Tomo Jalžabetič, Mato Babogredac in Ilija Martinovič. Na konferenci so razpravljali o novem položaju ter o vtisu nove radičevske politike med narodom. Disidenti stoje na stališču, da je bil program HRSS dober in da ga ni bilo treba zamenjavati s sporazumaškim, radi česar hočejo nadaljevati prejšnjo politiko HRSS. Izdajati bodo začeli list »Republikansko svobodo* ter bodo v njegovi prvi številki objavili svoj proglas na narod. Zanimivo je, da ti disidenti ne nameravajo sodelovati s Hrvatsko zajednico, ker smatrajo, da so se zajedničarji odrekli republikanstvu. Skušali bodo z njimi ustvariti stike za uspešnejšo borbo proti radičevcem. Predsednik poslanskega kluba teh disidentov bo bržkone Mate Jagatič, ki bo morebiti tudi predsednik njihove stranke. Disidenti trdijo, da je večina članov glavnega odbora HSS zanje, kar pa radičevci zanikajo ta trdijo, da akcija njihovih nasprotnikov ne bo uspela. Vsekakor se bo že pred jesenjo pričela zanimvla borba, v kateri se bodo morali radičevci kot monarhisti braniti pred republikanci. Govori se, da se bodo šestim poslancem disldentom pridružili še nekateri radlčevski poslanci, čim se prepričajo, da bi mogla imeti njihova akcija uspeh med volilcl.
Probnda ? Parizu.
Udeležniki telet« v Pari«, H »e je vršil pod okriljem društva «Probuda», »o »e povrnili včeraj ob po! enih a svojega izleta. Potoval! so preko Milana, Lozanc in že. neve ter so bivali v Parizu 7 dni; med tem časom so si ogledali tudi VersaiUes in Le Havre. Glavni namen potovanja Je bil ogled dekorativne razstavo, na kateri )e budil za» nimanjo posebno Jugoslovenski oddelek Slednji vzbuja na razstavi upravičeno pozornost, ker Je eden najlepših. Skrvenci so sicer na njem rarmerom« slabo »astopani, a to le v kolikor se tiče kvantiteta. Hrvat« ska dela, pri katerih je bilo angažirano ve6> je števil letnikorv, »o pa breedvomno na višini in »e z njimi lahko ponašamo pred svetom. VeHk uspeh »o dosegle slovenske čipke. Splošno tudi ugaja sobna oprema po načrtu prof. Greben ca. Toda ni namen teh vrstic ocenjevati razstava Prepuščamo to radi drugemu peresu.
Poleg razstave so si teletnfld ogledali naj« različnejše umetniške in tehniške zanimivo« sti, med katerimi naj omenjamo predvsem nedosežno zbirko Louvre, razne cerkve, versajsld kraljevski dvorec te mnogo dru« gega. En poset je veljal seve tucfi Eiflove« mu stolpu, s katerega so uživali »Probudsu šh> sijajen razgled preko morja, Id mu je ime Pari«.
Naj omenim te poset opere (Grand Ope» ra), v kateri Je poslušala ena skupina Ri« goletto, druga krasno opero Thais. 4. avgusta Je čreda romarjev k svetišču Lepote za« pustila Pariz ter nastopila vrnitev preko Marseillea, Nizzo, Genove hi Benetk. Med potjo so nekateri Izletniki nekoliko po. barall boginjo Fortuno v M cm te Carlu, a x malenkostnim uspehom. »Slovenec nima sreče«... Se kratek poset Lldu in vlak je rdrdral preko Furlanlje m Trsta k jugo slovenski meji, H so Jo vsi r veseljem po« zdravili z bičajnim: Povsod Je dobro. do> ma najbolje!
Ves izlet se je vršil v najlepšem redu t izjemo malega incidenta s sprevodnikom na progi Milan»Benetke, ki je tesilil doplačilo za vožnjo v 2. razredu (vlak je bil do zad. njega »stojišča«, prenapolnjen) na hodnikih s tem, da je grozil s — fašistovskimi milič« nikl.
Največje zasluge ra izredno velike užlt. ke, ki so jih imeli izletniki, ima prof. Tej« kal, predsednik gospodarskega odseka »Pro« bude», ki je z velikim samozatajevanjem m g še večjim potrpljenjem organiziral in vo« dH ves izlet, za kar mu bodi Izrečena tudi na tem mestu najsrčnejša zahvala vseh iz« letnikov.
Sokol
Sokolsko društvo Zagorje ob Savi proslavi v nedeljo dne 16. avgusta 35-letnlco svojega obstanka, spojeno i Javnim nastopom. Spored: Ob 13. uri sprejem doštlh gostov na postaji, nato sprevod do Sokolskega doma, ob pol 15. uri Javna telovadba, pr! kateri nastopijo vsi oddelki. Po veselici prosta zabava. Sodeluje domača rudarska godba Članstvo In prijatelje Sokolstva vabimo, da se proslave v «m večjem števBu udeleže, sosedna br. društva pa prorimo, da na ta dan ne prirejajo prireditev. Zd-^-vo! — Odbor. I**20 Ljubljanski Sokol sklicuje za četrtek dne 27. avgusta točno ob pol 8. url svoi Izredni občni zfoor s sledečim dnevnim redom: Razprava o Narodnem domu. Vabimo vse brate In sestre, da se tega Izrednega občnega zbora radi izredne važnosti udeleže v čim veftlem številu. Lokal: Narodni dom, velika dvorana I. nadstropje. Zdravo! — Odbor. "	_
Darujmo za sokolski Tabor!
Trška slavnost v Domžalah
Domžale, 10. avgusta.
Redka, izredno lepa, dostojna slavnost. Manifestacija prisrčne skladnosti vseh domžalskih domačinov v ljubezni do svojega kraja, v ponosu nad njegovim napredovanjem in zasluženim povišanjem v trg. Vse je tekmovalo v izvrševanju priprav za veliko proslavo. Po sobotni večerni iluminaciji je vso noč vladalo vrvenje po trgu in na ve-seličnem prostoru.
In rodilo se je prekrasno nedeljsko jutro, fantje so ga označili z mogočnim streljanjem, godba z budnico. S prihodom prvega jutranjega vlaka, ki je dovedel obilico gostov iz Ljubljane in drugod, so Domžalčani oficijelno pričeli svojo proslavo po določenem sporedu. Razvil se je veličasten sprevod, slikovit in presenetljiv po aranžmanu. Na čelu trije konjeniki: srednji v narodni noši, na desni Sokol, na levi Orel. In nato celotna trška reprezentanca. Dve godbi, narodne noše, mladina, vsa društva, vmes originalno zamišljene skupine na vozovih: slamnikarice pri kompletnem izdelovanju slamnikov, prvi tržni dan z branievkami in celo tudi s tržnim nadzornikom, in na tretjem vozu razstava raznolikih slamnikarskih izdelkov. V sporedu je bilo do 2000 ljudi. zaključila ga je skupina _ okoliških županov ter domači občinski odbor z županom Antonom Skokom na čelu. Sprevod je krenil na Goričlco, kjer je domači župnik Bernik izvršil slovesno ooravilo, nakar je sprevod zopet krenil v pohod ter obšel Stob, Spodnje Domžale, Študo ln Zgornje Domžale. Vse te štiri soseske, ki zdaj skupno tvorijo trg, so bile pestro okrašene s številnimi trobojnicami. z mlaji ob cestah, zelenjem in slavoloki.
Sprevod se je ustavil na glavnem tr-du pred kipom kralja Aleksandra. Vsega zbrano nad 5000 oseb, sijočih v zadovoljstvu z zlatim solnčnim dnem. Zupan Skok nagovarja in pozdravlja, zastopnike, goste in domačine, imnoma pa zastopnika velikega župana vlad. svetnika dr. Mencingerja, srezkega glavarja dr. Ogrina, kamniškega župana dr. Kar-bo. Med živahnimi ovacijami poda besedo glavarju dr. Ogrinu, ki prečita kraljev ukaz o povišanju Domžal v trg ter z lepimi patrijotičnimi besedami čestita in želi novega napredka. V imenu velikega župana izroči nato čestitke vladni svetnik dr. Mencinger, nakar povzame besedo slavnostni govornik domačin prof. dr. Valentin Rožič. Obsežno, skoro preobširno očrta domžalsko zgodovino, posebno pa razvoj slam-nikarske obrti in se oddolžuje spominu domačih zaslužnih mož. Za njim se zvrstijo posamezni gratulanti: predsednik ljubljanskega trgovskega gremija veletrgovec Fran Stupica, rojen Dom-žalčan, zaželi Domžalam v imenu vsega ljubljanskega trgovstva čvrst nadaljnji procvit, kamniški župan doktor Karba temperamentno obeležuje smernice nadaljnjega organizatoričnega dela novih tržanov. S krajšimi čestitkami se nato javijo še Fran Strgar iz Kamnika, poslanec Štrcin, tržiški podžupan in mengeški župan Lipan, nakar domači prvomestnik Skok zaključi proglasitve-no svečanost na trgu. Godba zasvira državno himno, sprevod krene nazaj do županove Nove pošte, kjer župan prečita številne brzojavne čestitke, domala od vseh slovenskih mest. trgov, kor-poracij in reprezentanc. Posebno simpatično pa se je vseh navzočih dojmila čestitke mesta Ljubljane ter min. n. r. dr. Žerjava.
Za popoldansko slavnost, veliko ljudsko veselico, je vsa okolica in prav posebno še Ljubljana porabila priliko krasnega dne ter pohitela v Domžale. Popoldanski vlak sta iz Ljubljane jedva
dovlekli dve lokomotivi. In zavladalo je na velikem Senicovem vrtu veliko veselično vrvenje. Cela vrsta sijajno urejenih in dobro založenih, paviljonov je nudila na razpolago jedačo in pijačo. Menjaje sta svirali dve godbi, domača in mengeška. Posebno še, ko je legel mrak in je vrt zažarel v stoterih žarnicah. se je razpoloženje tolikih gostov, kakor jih Domžale pač še niso videle, razvezalo do kraja. Pa nele na vese-ličnem vrtu, tudi pri sosedih in osobito na vrtu uglednega domžalskega gostilničarja Andreja Slokar.ia, je bilo vse polno in veselo. Prireditev je potekla brez najmanjšega incidenta, pač pa nedvomno z lepim gmotnim rezultatom. Ljubljančani so odhajali zadovoljni z lepim dnem kakor vsi drugi, ki so pohiteli k Domžalčanom proslavit povišanje domačega kraja.
Mariborska nedelja
Maribor, 10. avgusta.
Carpe diem! Pograbi dan, trenutek, da ti ne uide neizrabljen v brezdanjo preteklost. To je sedaj naša deviza. Včeraj vsaj so Mariborčani temeljito izrabili solnčno nedeljo, ki se je tako krasno dvignila iz mesečine sobotne zvezdnate noči. Koroški jutranji vlak je bil natrpan, kakor nekdaj v vojnih dneh. Hladna Dravska dolina in to ljubko Pohorje s svojimi še prijetnejšimi kočami je s polnim duškom opaialo razigrane meščane. Na vse zgodaj smo lahko gledali tudi — kulturno delo. Kr-ščansko-socijalne organizacije so napravile to pot svojo romarsko procesijo in mašo s pridigo k Sv. Duhu vrh Ostrega Vrha. kjer ie zbranim v duhu govoril poslanec Žebot in tako je Sveti Duh opravljal kar dvojno kulturno za-dačo. Da bi v tem še tudi drugi videli kulturni napredek slovenskega ljudstva, so se v nedeljskem «Slovencu» še enkrat zaleteli v našo Zvezo kulturnih društev in dolga ploha frazerskih besed o krščanskem kulturnem pripravljanju za klerikalno politiko je skoro pozabila povedati, da imajo v delovnem programu tudi shode poslanca Zebota. Vse drugo so našteli, treba še samo ljudi, ki bi jih prepričali, da je to res kultura.
Naši napredni kulturni delavci pa so isto nedeljo pokazali tudi dejansko, da so resnični kulturni orači, na koiih ramenih leži vsa teža tihega, požrtvovalnega napora za povzdigo srčne in um-stvene kulture nezavednega ljudstva, ne da bi o tem svojem delu tisočkrat bobnali širnemu svetu pod vsemi mogočimi firmami in to svoje žrtvovanje izrabljali v politiko. Mislimo tu predvsem na naše pijonirje-učitelje in ostalo uredništvo, ki nam je včeraj priredilo tako lepe izlete pevcev «Jadrana» v Limbuš, »Lune« v Svečino, predvojne domene «Siidmarke». «Glasbene Matice* v Jarenino in nastop «Zarje» v Po-brežju, enem najgrših bivših potujče-valnic okoliških Slovencev. Ideja, da ogrejemo te zastrupljene kraje z milino jugoslovenske pesmi za svobodno državo, kaže, da so naši napredni duševni delavci na svojem mestu. Klerikalci se namreč dosledno izogibljejo temu podrobnemu, izključno narodnemu delu; kvečjemu, da imaio po teh društvih svoje zaupnike v kontrolo, da bi ne zavel v kulturnih žariščih izrazito napreden kulturni veter. Svoje aktivne delovne moči pa koncentrirajo in razporejajo po svojih društvih, ki so vsa vezana v okvirju SLS. Vsak klerikalni uradnik, državni, magistratni ali zasebni. ima zadnji čas svojo določeno nalogo. ki jo mora redno vršiti v ogromnem načrtu, ki so si ga letos zasnovali SLS-arji ob strahu za svoje pozicije, ko je pričelo zopet smotreno delo v naprednih vrstah pod vodstvom ljubljenega voditelja dr. Pivka. Tečaji za dijake.
učiteljstvo. katehete. delavce, dekleta, kmečke zaupnike, za ženske, so se poleg romanja v Rim in k vsem našim posvečenim goram, vrstili en za drugim. Ogromno je njihovo tehnično de-. lo. sama organizacija in pregrupiranje sem in tja, da držijo v šahu prebujajoči se narod, ki bi ga zopet radi oskubili ob duševnem osvobojenju.
Toliko v vednost častiti gospodi, ki si domišlja, da .ii ne vidimo v karte. Prav nič vas ne omalovažujemo in nas tudi ni sram priznati, da vas pri tem organiziranju sil ne dosezamo. Za vami stoji pač Rim in vsa njegova mednarodna organizacija in pa ogromni, neizčrpni cerkveni fondi. Mi pa korenini-mo samo v ljubezni do lastnega naroda, in njegove lepše bodočnosti in samo to krepi naše gibne sile. Veliko moč-neiših borcev in karakterjev je treba zato v naših vrstah, ki morajo predvsem imeti skromno, nesebično notranjost, brez častihlepja in osebnih ambicij, vedno široko odprte oči in pa duševno obzorje, da pregledajo vsak dan novo lice rimskega pohoda med slovenski narod.
Nismo na vrhuncu, ali na pohodu konsolidacije naprednih kulturnih delavcev smo vendarle. Včerajšnjo nedeljo se je , Maribor že častno izkazal na vse stra-! ni in to celo brez dogovarjanja, brez | organizacije in prosvetne zveze. V na-' ših ljudeh je torej dovolj aktivnosti in inicijativnega duha. Poleg tega kažemo tudi zlasti mnogo pevske kulture. Poleg ljudskih koncertov v okolici smo imeli dopoldne tudi v mestnem parku koncert vojaške godbe, pri katerem se je gnetlo menda krog 2000 mladine, istočasno je bil na Aleksandrovi cesti v nemškem restavracijskem vrtu koncert godbe «Drave». Popoldne in pozno v noč je svirala zopet vojaška godba v Gambrinusovem vrtu na dobro obiskani veselici naših ljubih poštarjev, ki jim je bilo vreme izredno naklonjeno. Upamo. da je tudi blagajna za podpiranje njihovih vdov in drugih težav zadovoljna.
Družabno je torej Maribor nudil to nedeljo več kot dovolj. In vendar še nismo vsega našteli. Lovci so imeli odlično obiskane tekme, o katerih poročamo na drugem mestu. Nemci pa so se zbrali na veselici požarne brambe, ki je imela to nedeljo namesto Društva za zgradbo magdalenske cerkve v zakupu temne, vabljive kotičke senčnatih dreves ljubkega gozda nad kadetnico. Pozno v noč jim je Igrala muzika in zvezde so migljale nad šeoetajočimi hčerkami ugaslih mariborskih zvezd. Prijatelji slovenskih ognjegascev so odhiteli v Ruše. kier so imeli veliko slavnost po-žarnikov.
Drugi, ki bolj solidno obračajo dinarje, so se pa zadovoljili s solnčenjem ob Dravi. Ko bi bil včeraj na tistih deskah sramežljiv »Slovenčev* podlistkar iz Gradeža. — že pri vratih bi ušel. ker njegove oči ne bi prenesle nagromade-nih Adamovcev in Evic. za katere in bilo prostora ne po kabinah, ne na deskah, pa so se zato bratsko in sestrsko družili in stiskali, da bi bilo za sramežljivca pohujšanja na cente. Nam pa je sijalo solnce in smeha in pljuskanja je bilo toliko, da prav nihče ni opazil, kako so med tem denarja potrebni kradli po natrpanih kabinah dinarske stotake. Saj je vladala vse vprek zlata svoboda, ki je še kritizirati ne smemo, da ne rušimo idilične harmonije v narodnem bloku na magistratu. Kopališče je namreč občinsko in spada torej pod kriterij narodnega bloka. Zato pa slava vzorni higijenski zaščiti mesta Maribora!
a. r.
ELITNI KINO Matica
Telefon 124. Predstave ob: «/s5., »/38. in 9.
Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
Samo še danes S	Samo še danes I
Prekrasni film ljubezni in maščevanja v 6. dejanjih
BestlJa
Ilona Mattyosowsky, ILA LOTH, J. Munz in Harry Schflrmann, samo lepe osebe — samo izvrstni igralci. Divnl naravni posnetki iz romantične Tirolske. Jutri nov spored: Paul Richter in Eva May.
so najboljše !n naicettejid Ksijj' kajti trpežnost enega para nogavic z iigom in znamka (rdečo, modro ali zlato)
99
ključ
s**
je Ista kot trpežnost J tir i h drugih parov. s3-t i
He hi [rsprttejl! se 1
Kulturni pregled
Glasbena šola v Splitu. Pod zveza glasbenikov v Splitu, ki je zadnji čas obnovila svoje delovanje v muzikalni stroki, je dala pobudo za pretresanje vprašanja o glasbenem zavodu, katerega ustanovitev bi bSa dalekosežne važnosti za vso Dalmacijo. Izgleda. da se bo Ideja glasbene šole obistlnila ker je naklonjena misli te ustanovi tudi mestna občina, ki je že obljubila tozadevno podporo. Zavod bo kajpada podpirala tudi država.
JugosJovenska razstava na Dunaju. Kakor poročajo iz dobro poučenih krogov upodabljajočih umetnikov v Splitu, pripravljajo dalmatinski kiparji in slikarji meseca novembra velfko umetniško razstavo svojih del na Dunaju. Razstavili bodo: Meštrovič, Becič, Mi še, Kljakovič, Kršinlč, Šulentič in Varlaj.
Predsezona Volksopers na Dunaja. Po.
ročali smo že, da se orvori dne 11. avgusta predsezona Volksopere na Dunaju. P*ed-sezona bo obsegala izključno italijanski repertoar. Kot kapelnik bo funglral dirigent Egisto Tango, Spored predsezone je ta-te danes v torek: Madame Butterfly; v sredo Ples v maskah; v četrtek: Trubadur; v petek: Tosca: v soboto: Aida; v nedetoo: G*.
vatleria rusticana in Bajazzo: v pondeljek: Bohčme. Naslovno vlogo v Madami Better-fly bo pela Ana Roselle, glavno žensko vlogo v »Plesu v maskah« Eva Turnerjeva, v Trubadurju nastopijo Roselle, Taccanni in Eragosi, Aido bo kreirala Eva Turnerjeva, v »Cavalleriji rusticani« bodo peli: Roselle, Fr. Battaglia in Luigi Montesanto. v »Bo-hčml« pa Ana Roselle, Oreste Bernardi in Giulio Fregosi. A. Roselle je znana v Ameriki kot najboljša interpretka v Puccinijevih operah.
Slovo igralca Starčiča od Sarajeva. Te
dni se je poslovil od sarajevskega občinstva član Nar. gledališča v Sarajevu g. Starčtč, ki je za prihodnjo sezono angažiran v Splitu. G. Starčič, ki je r.a jugu znan kot dober predstavljalec učitelja Sfiligoja v Cankarjevem »Pohujšanju«, je nastopil za- slovo v Knoblachovi komediji »Faun«.
Gledališče na kulturno-zgodovinskl razstavi v Zagrebu. Zagreb se marljivo pripravlja na kulturno-zgodovinsko razstavo, ki se bo vršila letos na jesen. Giedališče bo na tej razstavi posebno dobro zastopano Po možnosti bodo posetnikom na ogled najboljše slike mož, ki imajo velike zasluge za hrvatsko sdedaKšče. n. ur. Lisinskeza. Stri-
ge, Demetra, Mažuramča, Kukuljevi6a in
drugih, originalna partitura opere »Porin«, slike najboljših igralcev in pevcev Freu-denreicha. Bana, Plemenčiča, Kašmana, Sta-ziča, Mace Perisoe, Bajze Slavikove Itd. ter maske umrlih umetnikov (Fijana, Dimi-trijeviča). Razstavljene bodo tudi toalete, v katerih je nastopala ume m i ca Milka Trnina. dalje izdaje gledališke knjižnice I. dr. Dvorana za gledališče bo popisana z imeni velikih tvorcev drame in opere. Obenem uprizori zagrebško gledališče več dram, v katerih se zrcali življenje starega Zagreba.
Nedellsk? »Književni Obzor« objavlja v svoji običajni tedenski prfiogi odlomek iz portretnega romana Vladlmirja J. Janko-viča »Duše sa Balkana«. Pisatelj Jankovič je rodom i z Slavonije in je od 1. 1918. dalje tajnik v umetniškem oddelku prosvetnega ministrstva v Beogradu. Napisal in izdal jc več knjig proze, znan pa je tudi kot dramatik.
Razstavo švicarske grafike prireja od 12. septembra do 7. oktobra sejmski urad v Frankiurtu pod naslovom »Lepa Švica«.
Busoniievo društvo v Berlinu. V spomin r.a skladatelja, esteta m glasbenega pedagoga Fcrruccia Busonija se je ustanovilo v Berlinu Busonijevo društvo, ki začne delovati 'etos na jesen.
Predsezona v dunajski Volksoperi *e otvori v torek, dne 11. t. m. s Pucciritevo
Nova stanovanjska kolonija v Ljubljani
Ljubljana, 10. avgusta.
Približno pred desetimi meseci se je ustanovila v Ljubljani na pobudo malih ljudi, delavcev in obrtnikov, stavbna zadruga »Stan in dom», ki si ie nadela plemenito nalogo, da v splošni stanovanjski krizi gradi za svoje Člane stanovanjske hišice in tako na svoj način pomaga pri omiljenja stanovanjske krize. Za stvar se je zavzel v prvi vrsti bivši minister .ravnatelj gosp. Anton Kristan, ki je za svojo akcijo zainteresiral tudi druge činptelie in ne brez uspeha. Včeraj so se pokazali prvi vidni znaki te hvalevredne akcije.
Na stavbnem prostoru ob Tržaški cesti poleg hiše št. 24. se je vršila namreč v nedeljo dopoldne oficijelna proslava začetka dela, vzida nje vogalnih kamnov v prvi dve vhodni hiši nove vrtne kolonije «Stan in dom». Slavnosti se je poleg povabljenih faktorjev, ki so po svojih močeh pripomogli, da so se sanje zadrugarjev pričele tako brzo uresničevati, udeležilo tudi mnogo občinstva. Predsednik zadruge gosp. Kristan je toplo pozdravil navzoče častne goste, zastopnika velikega župana, načelnika oddelka za socijalno skrbstvo dr. Gor-šiča, inž. Krajca in Otahala od gradbene direkcije, finančnega delegata dr. Šavnika ter finančnega nadsvetnika Bo-nača, policijskega ravnatelja dr. Gušti-na, gerenta ljublianke mestne občine Josipa Turka, zastopnika kreditnega odbora Mestne hranilnice dr. Krejčija, načelnika Adolfa Ribnikarja, zastopnika Zveze slovenskih zadrug Golonha. zastopnika Zadruge graditeljev arhitekta Zupana, viškega župana P^trovčtča ter odbornika Jeločr.ika in Loika itd. Nato se je prisrčno zahvalil vsem onim. ki so z redkim razumevanjem podprli tremi je-nja zadrugarjev. v prvi vrsti velikemu županu dr. Baltiču in predsedniku ljubljanskega gerentskega sveta dr. Pucu, ki je s svojima tovarišema Turkom in Likozarjem rešil prošnjo za jamstvo kredita Pri Mestni hranilnici ljubljanski. Zadrugi je šla zelo na roko tudi viška občina. V svojih nadaljnth izvajanjih ie predsednik naglaša! plemeniti namen za druge, ki kljub vsem številnim težko-čam rešuje težko stanovanjsko vprašanje, ki je eno najbolj perečih s->ciial-nih vprašanj v naši državi. Prosil je navzoče faktorje, naj podpirajo zadrug-o v njenem deht tudi še naprej, kar so ti tudi obljubili. Sledila je oficijelna slavnost, vzidanje vogalnih kamnov in skrinjic s podftisi navzočih funkcijonariev, ki naj pričajo potomcem o pomenu ne-deliske slavnosti.
Pričetek je tako torej storjen in vrtraj nosti ter pridnosti zadrugarjev se bo zahvaliti, ako bomo Imeli že v bližnil bodočnosti ob Tržaški cesti novo stanovanjsko kolonijo, obstoječo iz 37 malih hišic, obdanih s prijetnimi zelenimi vr-tiči. kjer bedo d osnovale zadovoljne delavske družinice.
Otvoritev obrtne razstave v Ljutomeru
Kolikega pomena je bila in kake dobre sadove rodi otvoritev nove železnižke pro« ge Ormož«Ljutomer za te naše severne ob« mejne kraje, nam dokazuje živahno gibanje ljutomerskega obrtništva, ki Je priredilo pod okriljem Trgovskega in obrtnega dru« štva prvo obrtno razstavo. Otvoritev to razstave, ki se nahaja v prostorih ljutomer« sko meščanske šoie. se je izvršilo n« sve« čan n»čin v nedeljo 9. t. m. ob navzočnosti številnega domačega obrtništva in gostov iz oddaljenih krajev.
Po pozdravnem govoru predsednik« raz« stavnega odbora g. Horvata, je požara« vrl prireditev kot zastopnik Zbornice za trgovina obrt in industrijo poslovod. taj» nik g. dr. Fran W i n d i 9 c h e r. Izrazil je posebno veselje zbornice kot osrednje gospodarske korpoTaoije nad prireditvijo razstave v našem severnem obmejnem delu Slovenije, kateremu je treba posvečati še osobito pozornost v gospodarskem pogle« du. Slovenija ne donaša po svojem polje« delstvu za prehrano dovolj in je treba ta manko nadomestiti z delom ter skrbeti, da se to delo kvalitativno vedno bolj izpopol« njuje. Kakor ima vino ljutomerskih goric svojo slovečo marko, tako naj dobi sloves tudi izdelek ljutomerskega obrtnika. V tr«
»Madame Butterfly« pod taktirko dirigenta Egis-a Tanga. Glavne vloge so tako zasedene: Mme Burterfly — Ana Rosella (Teatre San Carlo, Napolj); Linkerton — Jos. Taccairf (milanska Scala); Scarpless — Fe-goli (Teatro Constanzl, Rim).
Prošla glasbena sezona v Moskvi. Pro-šla glasbena sezona v Moskvi je stala v znamenju Ruske filharmonije (Roslile), ki je smatrala za svojo nalogo, da seznani Moskvičane z zapadnoevropsko glasbo. Na sintoničnih koncertih sta se izvajal! dve novosti: Stravinskega »Suita« hi Prekoljeva »Koncert«. Zelo posrečena ideja je bfl ciklus ljudskih koncertov, ki Je obsegal večinoma muziko Zapadne Evrope. — V produkcijah komorne muzike so prednjačili trije kvarteti (Stradtvarius, kvartet moskovskega drž. konservatorija in kvartet moskovskega Hudožestvenega teatra). Kvalitativno stoji med njimi najvišje konservatorijskl kvartet. Poleg teh kvartetov je gojil komorno muziko Moskovski trio, v katerem so Dillon, Spielmann in Goldstein. Pomembno vlogo v ruskem glasbenem 2fvljco}n je razvijalo Udruženje za moderno glasbo. Pozornost sta vzbudila dva nova glasbenika, skladatelja Žirinskij in 2ebalfn. »Prvi stifoničri ansambel« se je izkazal posebno s tem, da je izvajal dve večji deli iz glasbene zakladnice, Beethovnovo »Deveto sini oni jo« in Stravinskega »Ek statični noem«.
govini in obrti moramo ustvariti gospodar« ske razstave in rodbinske tradicije, da bo sin s ponosom sledil v obrtnem poklicu svojemu očetu. Naša skrb mora biti po» svečena vzgoji obrtnega p^mkdka. Govor« nik je zaključil z bodrilnim pozivom obrt« ništvu, da se strokovno izpopolni tako, da bo obrtnik lahko ponosno rekel: »Obrtnik sem iz Slovenije in kdo je več!»
Prireditev je nato z vznešenimi bese« dami pozdravil kot zastopnik industrije di« rektor ruške tovarne g. K r e j č i, dalje min. n. r. g. dr. K ukovec, ljutomerski župan g. dr. Stoj a n, predsednik Zvezo obrtnih zadrug g. Bureš, član Zbornice za trg., obrt in ind. g. Zadravec in imenon> mariborskega obrtništva g. S t a j n k o.
Končno je zastopnik srezkega poglavarja in vcL župana g. komisar dr. Mlinar z lepim otvoritvenim govorom proglasil raz> stavo za otvorjeno.
Dasi je razstava prva te vrste v Ljuto« meru, vendar dokazuje udeležba in uredi« tev, da bodo tudi v tem pogledu Ljutomer« čani dosegli sčasoma sloves, kakor ga ima« jo njihove občeznane konjske dirke in raz« stave. Razvrščeno po posameznih oddelkih so zastopani številni rokodelski obrti, kate« rih mnogi izdelki bi delali čast velikim razstavam. Omenjena naj bodo krasna ki« parsko«rezbarska in kamnoseška dela Golo« biča, pristno • obmurske pokrajinske sK« ke, krasni sodi in strugarsld izdelki speci, jalno ljutomerskega vzorca. Posebnost je kompletna garnitura tamburaških instru« mentov Martina Makovca iz Presike, ki bi zaslužil, da se obračajo nanj tudi druga in ne samo muropoljska in ljutomerska tam« burška društva. Celoten vtis razstave na obiskovalca ie tem globlji, ker se odrazu« je iz mnogih razstavljenih izdelkov speci/ jelno prieški značaj in kroj'.
Priporočamo občinstvu, da se živo zanl« ma za to prireditev ter s številnim obiskom da udeležnikom veselje do še intenzivnej« šega dela in kvalitetne izpopolnitve za bcw doče, prirediteljem, posebno požrtvovalne« mu predsedniku g. Hrovatu in marljivemu tajniku Trg. In obrtnega društva g. Riže narju pa zadoščenje in priznanje.
Vrhnika in jamsko društvo
V »Društvu za raziskavanie lam v Ljubliani« so v vzornem vzajemnem delu združeni možje in delavci vseh pri-rodoznanskih in številnih artističnih strok. Univerzalni geomorfolog in raz-glabliaioČi kraški hidrograf pa budni zo-olog in vrstni botanik, spretni risar, ročni merievec pa okusa polni fotograf in pri-rodnih lepot žejni meščan, pogumni plezalec in meterski rekordavzar pa ko-modni nedeljski lovec, vsak pride ob raziskavanju kraške iame s svojim znanjem in spretnostjo do polne veljave m nekalienega užitka. Vsi skupaj si pa vza jemno »ek leni jo duševne sile, krepijo fizične moči in širijo poglede v občudovanju in razglabljanju pestrih kraso* kraške narave.
Družba nažih Jamarjev danes ie na šteje mnogo aktivnih, še manj pa podpornih članov. Kljub temu je ▼ svoji prvi sezoni do danes dosegla fo prav lepih uspehov.
Odkrila je prijateljem narave Oavce, redko prikaien 90 m globoke in 200 m dolge vodne jame, ki se v njej ob vsakem »bohinjskem* dežju nakopiči čez 5000 kub. metrov ali 50 milijonov litrov vode. predno doseže izlivna vrata In nade kot šumen hudournik 160 m globoko do Bohinjskega jezera. Dalje je družba preiskala Jamo v Ljubntku nad Skofjo Loko, kjer so prišli do lepih najdb posebno jamski zoologi. Sestavlja pa prav marljivo kataster vseh znanih, preiskanih In nepreiskanfli Jam in ji je v tem oziru dobrodošel vsak, tudi najmanjSi podatek (naslov na uni' verzo).
Prošlo nedeljo so usmerffl požrtvovalni člani svoje duševne ln fizične moči proti kraškemu obrobju Barja nad Vrhniko, da se lotijo predvsem reševanja vehkega. težkega problema podzemne hidrografije naše Ljubljanice. In reči je treba da bo ta ekspedicija za nadalj-ni razvoj jamskega razlskavanja postala od epohalne vrednosti.
Po eni sami sestavljeni žični lestvi so se jamarji spustili skoraj navpično v bO metrov globoko »Jamo pri gnezdu* blizu Štampetovega želez, mosta. Šestim ljublianskim iamarjem je pomagalo kar šest vrhniških z meščanskim učiteljem gosp. Ivanom Mihlerjera in gosp. Jožefom Jelovškom na čelu.
Gospod Mihler je in i^stane star jamar Cerkove šole. Toda ostala petorica nas je s svojim pristnim jamarskim ela-nom toliko iznenadila, da smo morali kratkomalo ugotoviti, da vrhniška sekcija jamskega društva — še živi Živela!
Ce upošteva kulturni zgodovinar samo vrhniško železnico in številna industrijska podjetja vrhniška a ne pozna ne nobenega ugaslega he nobenega še danes blestečega imena med Vrhni-čani, že to samo mu bo navdahnilo globoko spoštovanje do vrhniškega sb-venskega tipa kot tipa izredne delavnosti in kulturnosti.
Vse znane in neznane objekte pisane vrhniške pokrajine^ od Betajnove in Razora preko Sv. Trojice ta Barja do Can-karjeveza svoje ročnega napisa »Pričetek Krasa* — ki ga je iz pijetete do ve-13cega Vrhntčana treba vsekakor obnoviti — in še Čez. ter vsa priznana in nepriznana vrhniška imena pa objema » prekipevajočo ljubeznijo in globokim po znavanjem stari vrhniški borec gosp. Gabrijel Jelovšek. Ca6t in hvala tu<& njemu!
Tolikega razumevanj« za visoke cilje Jamskega raziskavania bo pač težko
najti še kie na slovenskih tleh! a.
Darujmo za sokolski Tabori
omače vesti
*	Izpremembe v državni službi. Dr. Pavle
Pestotnik, šef prosvetnega oddelka v Ljubljani, je imenovan za direktorja gimnazije v Velikem Bečkereku. V srednješolski služoi so napredovali: dr. Vinko Sara bon, prof. na
1.	drž. gimnaziji v Ljubljani, iz 5. skupine v 4 skupino I. kategorije; dr. Ivan Arnejc, prof. na realni gimnaziji v Ljubljani, iz 5. skupine v 4. skupino I. kategorije; Slavko Raič, profesor na realni gimnaziji v Celju, vl 6. skupine v 5. skupino I. kategorije; Pr Trošt, strokovni učitelj lz 3. skupine v 2 skupino II. kategorije; Fran Bračun, prof na gimnaziji v Mariboru, lz 6. skupine v 5. skupino I. kategorije.
*	Imenovanja v državni službi Za asistenta na medicinski fakulteti zagrebške univerze je imenovan dr. Joža Gostiša, doslej sekundarni zdravnik v Ljubljani. Gospa Marija Vera je imenovana za članico Nar. gledališča v Ljubljani s pravicami uradnika
2.	skupine H. kategorije.
*	Turški poslanik v Beogradu. Za turškega poslanika v Beogradu je imenovan Jusuf Oigmet-beg, doslej direktor političnega oddelka v Aneori. S tem imenovanjem so vzpostavljene diplomatične zveze med našo kraljevino ta turško republiko.
*	Duhovniške takse. V ministrstvu ver je bila nedavno dovršena nova naredba o taksah, ki jih duhovni smejo pobirati od prebivalstva za posamezna opravila. Naredba bo te čini podpisana in stopi s 1. septembrom V veljavo.
*	Prolesorskl kongres v Beogradu. Za
udeiežnike Vil. mednarodnega profesorskega kongresa, ki se vršš v Beogradu v dneh 25. —28. avgusta, je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah.
*	Bolgarski poslanik pride na Bled. Kakor javljero iz Beograda, pride bolgarski poslanik na našem dvoru g. Vakarelski te dni na Bled, kjer ostane dati časa na oddihu.
*	Znižanje tarife na naših pomorskih pa-robrodih. Po tafcfjativl pomorske direkcije
v	Splitu se je vršila te dni konierenca vseh naših pomorskih parobrodskfh družb, ki je sklenila, da se zniža prevozna tarifa za potnike in blago za 30 odstotkov.
+ Odlikovanje. Njeg. Vel. kralj je odlikoval g. Julija M a ze 11 e, župana in veleposestnika v Gradacu v Beli Krajini z redom Sv. Save IV. stopnje. Gospod Mazelle je bil odlikovan že z istim redom pete stopnje. Čestitamo!
*	V naše državljanstvo je sprejet dosedanji italijanski državljan Franc Bizaj, bivši deželni organ užitninskega urada v Gorici.
*	Himen. Univerzitetni asistent g. dr. Ru-doM Kolarlč se je poročil z gospodično Tončko Bahovčevo v Ljubljani. — V Zagorju ob Savi se je predvčerajšnjim poročil g. Ant. Ver bič, trgovec z dellkate-sanri ta dvorni dobavitelj v Ljubljani, z gospodično Anico WeinbergerJevo iz znane narodne rodbine v Zagorju. — V kapiteljski oerkvi v Novem mestu se je poročil včeraj učitelj g. Franc B e r d e n z gospodično Ljudmilo Hladnikovo, hčerko znanega skladatelja Ignacija Hladnika. Bflo srečno!
*	Smrtna kosa. Včeraj ie umrl v Ljubljani po dolgem bolefoanju g. Franjo Marinko, fotograf na Poljanski cesti. Pogreb bo v sredo. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Nov most na Fužinah. Na Fužinah pri Ljubljani se gradi nov betonski most preko Ljubljanice, ki bo letošnjo jesen dograjen. Sedaj se zabijajo piloti za oporni zid na obeh bregovih Ljubljanice.
*	Cešk! listi o slavnostib v Rogaški Slatin.'. Pretekli teden je objavila večina čeških dnevnikov v Pragi in Brnu simpatično pisana poročila o zborovanjih in Masaryko-
vi	proslavi Jugoslov. Češko-slov. Lig v Rog. Slatini, dne 1. in 2. avgusta. Zelo laskavo poročajo listi o lepotah in gostoljubnosti zdravilišča, ki je res izkazalo vso pozornost došHm gostom. Gotovo je tudi za našo širšo javnost razveseljiva vest. da je prišlo ime našega državnega zdravilišča v širši svet brez običajne reklamne poti.
*	Kmetje, ne silite s prodaio pšenice! Vsled letošnje obilne žetve prihaja v zadnjem času zelo mnogo žita na trg, tako da ga mlini zlasti radi tega. ker ni zadostno presušeno, ne morejo pokupiti. Velika ponudba povzroča pri nakupovalcih izdatno znižanje cen, čemur pa je v veliki meri tudi vzrok bojazen pred skakajočim dinarjem. Med novosadskimi borznimi kurzi in našimi nakupnimi cenami je trenutno nastala neopravičljiva dispariteta. Upati je, da se, če g. Stojadinoviču dinar zopet ne uide, cene v najkrajšem času stabilizirajo. Komur torej ni prehudo potrebno prodati žita, naj teto drži, prečisti, posuši ter skrbno konzervira. V pogledu konzerviranja žita žal naši kmetovalci mnogo greše!
*	Italijansko planinsko društvo v Gorici se pritožuje, da so posetniki Triglava poškodovali njegovo planinsko knjigo (n da delajo v njej neumestne opazke ter namiga-va, da so to zagrešili člani SPD. — Opozarjamo in prosimo vse naše člane ter sploh vse turiste, da opuste vsako poškodbo tuje !astnLne,k! nam ni v čast in nam jemlje ugled v tu- in inozemstvu. Prepričani smo, da pravi pristni turisti obsojajo tako obžalovanja vredno početje in jih prosimo, da vsako tozadevno poškodbo javijo podpisanemu odboru. — Osrednji odbor SPD.
*	Državna tiskarna — dobaviteljica šolskih potrebščin. K tozadevnemu našemu nedeljskem« članku nam še pišejo: Na Hrvatskem so na osnovnih šolah zvezki že tnonopoHzdraci. Dočim prodajajo Prt nes zvezke na drobno po 75 par, veljajo na Hrvatskem 2 Din so torej 2 in poikrat dražji nego pri nas. Papir ni veliko vreden, čemu neki, saj občinstvo mora kupiti zvezke. Zvezki 90 podobni Schreiberjevim. ki so bBi vpeljani v naših šolah pred 40. leti, ki pa jih je moderna pedagogika zavrgla ker ne odgovarjajo razvoju ta bistvu lepopis ja, Mo
prevzame državna uprava v izdelavo zvezke za vso državo, se bo vpeljala v vse šole ista šablona, kakor Je na Hrvatskem. Izdelki bodo veliko dražji — državna režija neprimerno višja — In najbrže tudi manj vredni, kakor če se delo prepusti privatni konkurenci Tu je tekmovanje in kupec n! navezan na enega trgovca, temveč lahko izbira po kakovosti blaga. Privatnik se vedno trudi, da zadovolji novega odjemalca, državi pa bo vseeno, ker bodo kupci odvisni od nje. Ravno glede zvekov je že sedaj taka konkurenca, da je zaslužek minimalen ta sedaj naj ga odje še država. Kako naj producent plačuje visoke davke, če mu država z lastno konkurenco odjeda zaslužek. Ako že morajo biti zvezki enaki na vseh zavodih, naj predloži država vzorec, privatna podjetnost pa naj skuša zadostiti tem zahtevam. Tako b! bilo ustreženo vsem, trgovcu, stranki pa tudi državi
*	Prostovoljno gasilno društvo v Gradacu v Beh Krajini praznuje dne 15. t. m. 36 letnico svojega obstoja. Kralj je podelil srebrno medaljo za državljanske zasluge gg. Jakobu Stipaniču. Janezu Marentiču, Jožetu Marentiču, Janezu Malešiču. Mati« Fi-laku in Francu Piletiču, ki so vsi zvesti člani gasilnega društva že nad 25 let. Odlikovanja jim Iztoči v soboto, dne 15. t. m. ob 14. uri g. srezki poglavar na slavnostni način. Sosedna gasilna društva kakor tudi prijatelji gasilstva se vabijo na prijateljski sestanek.
*	Zdravilišče Dobrna pri Celju. Glede na številna vprašanja in da se omogoči onim, ki sedaj v času glavne sezlje niso mogli priti v naše priljubljeno letovišče, dovoljuje podpisano upravitelistvo vsem v času od 1. septembra do 15. oktobra naslednje popuste: Vsi državni uslužbenci, oficirji, svečeniki, penzijonisti vojni invalidi in vseh navedenih svojci nadalje svojci pomrlih aH padlih vojakov, vojne sirote ruski begunci, nameščenci samoupravnih mest In vsi člani raznih bolniških blagajn plačajo od osebe za 20 dnevno zdravljenje Din 1340 Ta znesek Je plačati ob prihodu gosta pri blagajni zdraviliške uprave in dobi vsak gosi za to: 1.) enkratno brezplačno vožnjo z autom iz Celja v Dobrno ln nazaj; 2.) za 20 dni stanovanje in hrano; 3.) kopeli r\ i ) enkratno oziroma dvakratno zdravniško preiskavo iti ordinacijo. Hrana je naslednja: Zjutraj: kava In kruh. Opoldne: juha, goveje meso, 2 prikuhe in močnata jed. ali juha, pečenka in dve prikuhi brez močnate iedi. kruh. Popoldne: kava ln kruh. Zvečer: mesnata jed z 1—2 prikuhaml Sili predjed in malo mesno jed ali močnato oziroma mleč-nato jed, kruh. Hrana je dobro pripravljena in v zadostni množini. Stanovanja se od-kazujejo po vrsti došlih prijav. Prijave je poslati zdraviliški upravi do najpozneje 31. avgusta oziroma do 10. septembra. — Upravitelistvo zdravilišča Dobrna pri Celju.
*	Interesentom. Da se prepreči nepotrebno dvojno delo, objavljam, da pripravljam podroben komentar novemu tiskovnemu zakonu s sistematiko, dosedanjo judikaturo fn s historično-prfmerjalno študijo o tiskovnem pravu drugih držav. Rokopis pojde v tisk sredi septembra. — Dr. Knaflič.
*	Najpogubnejš) In najsltnoj^l stvor na svetu je sobna muha. V primeri k tej žuželki so zverine, strupene kače, katerih uied usmrti človeka v eni minuti, nedolžne ov-čice. Naj se pomisli da sobna muha — kakor so prrrodoslovcl dokazali — v svojem kratkem življenju vleče seboj milijonov bakterij ter jih prenese Iz bolniških sob, gnilih odpadkov, močvirij, mrhovin, na zdrave ljudi, slabe otroke. Jedi m živež. Pod temi bakterijami se nahajajo tifus, malarija, kolera, griža, sušica, ciiiterija, boginje itd. Ena sama muha izleže 600 jajčec. V teku enega leta je postalo iz tega več milijonov muh. Najsigurnejše sredstvo za obrambo sta milijonsko preizkušena muholovca »Ae-roxon« in »Medos« z zaponcem. V vseh trgovinah Jugoslavije!	4262
*	Prvotno razglašeni občili zbor društva »Vrtnarska šola« bo šele Jeseni.	1617
*	Turlstovskl klub »Skala« poživlja vse člane, ki si nameravajo nabaviti za bodočo sezono nove smuči, da pošljejo tozadevne prijave smučarskemu odseku najkasneje do konec avgusta. S prijavo vred Je položili Din 100.	1624
*	Poljske liste naročajte pri »Veri« trg. družbi z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 8.
*	Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 16. septembra javno ofertalno Hcitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Boh. Bistrici v tiru dež. ceste J. vrste Bled-Bohinjska Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu«.	1619
*	G. vellk| župan (jr. Baltič danes ne sprejema strank, ker Je odsoten lz LJubljane.
*	Smrt v valovih Drave. V »oboto se je odigrala pri Dolnjem Miholjcu pri Osijeku pretresljiva drama. Iz Gjurgjevca se je šla kopat v Dravo večja družba višjih uradnikov tamkajšnje tovarne tanlna z ženami in otroci. Nenadoma sta se začela potapljati neka deklica in njen desetletni brstec. Z velikim naporom so rešili iz valov deklico, deček sin Franje Hermana, uradnika mlinske industrije Iz Zagreba pa Je pred očmi matere utonil.
*	Smrtna nesreča pri delu. Dne 8. t .m. je posestnik Hmko Skofič v Selnici ob Muri pri posestniku Drozgu kopal pesek za novo cesto iz St. Ilja proti Mariji Snežni Jama je bila že pr.ecej globoka in se je pesek naenkrat sesul na Skofiča ter ga pokopal pod seboj. Ponesrečenca so sicer takoj
Domski mc klobuk!
v najmodernejših barvah se dobijo najceneje v modnrm salonu
Z. Mahnič-Gorjanc
Kopitarjeva ulica štev. 1.
Danes zadnjikrat!
Pustolovna noč
(La rue — Cesta...)
Pikantni pustolovni roman v 5 velikanskih dejanjih v glavni vlogi A»d Egede-N'ssen. Neki nižji uradnik, kateri se je naveličal vsakdanjega priprostega doma, gleda skozi okno poln strasti za burnim nočnim življe« njem. Ko ga njegova žena ponižno pokliče k večerji, ji pobegne ter se vrže v vrtinec nočnega življenja ., katerega vsled stroge
c.....e ne smemo opisati, ampak !e pripo=
ročati. da ne zamudite prilike, ogledati si ta grandijozne inscenirani film! Izven programa: «,VoW Pethe Journoh.
Kiso <<LJUF<LJANSKI BVOR».
Predstave: ob delavnikih ob 4., K 6., in 9. — Ob praznikih ob Vi 11., 3„ 'A 5„ Yi S. in 9. jrL
Najire&ge filme
sezije 25. 26.
predvaja le
Kino «Dvor»
potegnili izpod peska ter poslali po zdravnika v bližnji Strass v Avstrijo. Poklicani zdravnik je sicer prispel, toda je Skof:ča našel že mrtvega.
* Nesreča v Blrčni vasi. Pišejo ram: Pred kratkim ste poroča!!, da se ie v Birčni vasi ičil železničar Josip Peček To je pomota. Ponesrečenec je železničar Josip Pe-tsehe Iz Berčne vasi. ponesrečil se ie na postaji v Šmarju pri Grosupljem. Ponesre-iec je rodom Kočevar in ie skoči! z vlaka, ki je vozli čisto počasi. Pri tem se Je spodtaknil In je prišel pod kolesa, k! so mu odrezala eno nogo v stopalu, drugo pa v členku. Pri tej priMki bod: mimogrede omenjeno, do bi bflo zelo umestno, če b! grosupeljski zdravnik obenem tudi železniški zdravnik, kajti zdravnik v Št Vidu pri Stični v slučaju nezgod pri najboljši vol;! ne more priti pravočasno. S tem bi b!lo ustreženo vsem železn-žariem v grosupeljski okolici.
Iz Ljubljane
u— Osebna vest Dne 8. avgusta je stopil g. Avgust Jeršek, poštni poduradnik v Ljubljani po 35-!etnem službovanju v pokoj. Tovariši so mu priredili tem povodom v gostilni Bončar poslovilni večer. G. Jer-šku želimo, da bi še dolga leta u?iva! zasluženi pokoj.
u— Analfabetskl tečaj za nepismene vojake v LJuhllanl Pri tukajšnjem 16. topni-čarskem polku se Je vrši! od 10. aprila do 8. avgusta t. 1. analfabetskl tečaj, ki se ga Je udeleževalo 87 nepismenih vojakov, Srbov, Mohamcdancev In Albanccv ter en Krčevec. Poučevala sta mestna učitelja Ul-rik Pavlica In Matija Lavrenčlč. Končni izpit se ie vršil v soboto dne 7. avgusta popoldne. Uspeh Je bil prav dober. IVbro. oziroma 6 prav dobro Je Mlo usposobljenih v čltanju, pisanju In računanli' 84 vojakov, le 3 so bil! nesposobni. Mestna občina Je najboljšfh 6 vojakov nagradila s spominsko knjigo, beležnico, pismenim papirjem ln svinčnikom. Prvi je pTelel povrhu šc zbirko junaških srbskih narodnih pesmi. Vsi ostali so prejeli beležnico, papir In svinčnik. Med vojaškimi učenci so se nekateri z lepo pisavo In glsdkim čltanjem naravnost osupljivo odlikovan Vse pa sta nadkrilje-vala neki srbski mohamcdancc In neki dalmatinski redov. Vobče so vojaki Jako Inteligentni ter se v?d!jo v pisavi in čltanju s prav otroško vnemo. G. polkovnik Mil V Antonljevlč )e po !zp1hi Izrekel nadzorniku Rapetu in rbema učiteljema priznanje, vo-iakom pa pohvalo.
u— Dramatični odsek «UnIJe» poživlja vse svoje člane tamburaše In igralce, da se udeležilo sestanka danes zvečer ob 8. uri v Narodnem domu. Prosim poInoStev!!ne udeležbe. — Predsednik.
u— Mestna Orjuna VIČ - Glince priredi v soboto dne 15. avgusta svojo vrtno veselico na sokolskem letnem telovadlšču na Viču. Na dnevnem redu je veliko tekmovalno streljanje v taTČo s puško ter streljanje z lokom na figure, velik srečolov, ples, petje in godba. Začetek Je ob 15. url; vstopnina 5 D!n za osebo
u— Najnovejše blnze. otroške ta damske obleke, priporoča Krlštollč-Bučar.
u— Demokratski klub poštnih nameščencev bo ime! v sredo ob 8. uri zvečer širši sestanek pri Bončarju.
u— Policijske prijave. Od nedelje na poidellek so bili prijavljeni policiji sledeči sluiaji: 2 tatvini, 1 goljufija, 4 prestopki kallenja nočnega miru, 1 telesna poškodba, 1 popad psa, 1 nezgoda, 3 prestopki cestnega policijskega reda m 1 najdba dela človeškega telesa
Teko !cv! muhe
A E R#CON
p-
X.
zaponcem
Poeg > vse rrsii e.
Napačno je mnenje, i* »t
-=? kuh»n;e na plin =?
lahko omt»!l|o >amo bolj*« altuirane družine. Ujodn-Jt ndputenrja na 10 me«*čnih obrokov kakor tudi lOCfc • prlhraiek pri kurjavi omcgoCa nnbnvo tudi manj premožnim ■ Prepričajte se tam! ter zahteva te proračune oa . Mestne plinarne".	3*3-a I
u— Nesreča. Med igrajoče se otroke ie
zavozil v soboto popoldne s kolesom na Cankarjevem nabrežju Valentin Urbanič z Gline in pri tem podrl na tla 11-letnega Milana Mozetiča, stanuječega v Beethovnovi ulici št. 6. Mozetič je prišel pod kolo in si pri padcu zlomil desn< n^go. Odpcllan Je bi! z reši'nim vozom v bolnico.
u— Nezgoda iia vlaku. V nedeljo, o priliki dorrr;al?k Ii slavnosti, ie na domžalskem kolodvoru ob pol 22. url stroj vlaka zadel 57-lctnega urokojenega davčnega svetnika An tona Križmana Iz Lji:b'Jane In mu mnčno poškodoval levo nogo pod kolenom. Na !a«t no željo Je bi! ponesrečenec prepeljan z ljubljanskega glavnega kolodvora z rešilnim vozom v iavno bolnico.
u— Čudna najdba. V Mestnem, oziroma viškem !cgu cb deželni cesti proti Notranjim goricam je naše! v nedeljo popoldne v nekem Jarku Josip Berlec z Gline kos človeške glave, že sk^ro popolnoma prepere-!e. Čudno najdbo je takoj prijavil policiji. Glava se je nahajala v jarku bržkone že od zadnjih poplav, ko se ie odbila od že preperelega trupla kakega utopljenca.
u— Okrajen od neznanca. Ko se ie vrača! strojnik pri Brodarskem sindikatu v Beogradu Alojzij KokalJ Iz Rožne doline v nedeljo oroti večeru z dopusta na kolodvor, se Je utTujen odpočil na neki klopici v Tivoliju. Kmalu pa se mu ]e pridružil okrog 26-letn! neznanec, s katerim sta dalje časa kramljala o različnih stvareh. Ko se Je neznanec poslovil, ]e hote! Kokalj potlpatl po svoli listnici, ki Jo Je Imel v stranskem žepu, vendar pa Je na svojo žalost ni več našel. V listnici Je Ime! KokalJ 1200 Din In razne dokumente.
u_ Predrma tatvina na dvorišču. Zaseb-nici Mariji Plškovl, stanujoči v baraki bivše milarne v Šiški, Je neznan uzmovlč odnesel v nedeljo popoldne z dvorišča črno volneno posteljno odejo, vredno 2000 Din.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljen! sledeči smrtn! slučaji: Fran Marinko, fotograf, 38 let. — Anton Ja-nežič, bivši kurjač, 80 let — Marija Kralj, prrsestnlca, 69 let — S. Emilija Stadler, usmiljenka, 46 let. — Josipina !n Albina Gams, posestnikov! hčerki, dvojčki, 4 me-
sece.
Iz Maribora
pr ©BISSCE
kupite najceneje pri
Josip Raltna. Liu&Siana.
a— Narednik Geč umorjen? Nedavno smo poročali, da so naš!! na železniškem tiru povoženega narednika Geča, o katerem so sumili, da Je izvrši! samomor, četudi se Je to vsem čudno zdelo, ker se n! dalo sklepati, čemu bi bil šel prostovoljno v smrt Pri nato sledeči obdukciji pa so zdrav niki ugotovili, da ie bil Geč že mrtev položen na železniški tir. Kakšen zločin Je bil nad njim izvršen, bo skušala dognati preiskava.
a— Srečne učiteljice. V času od 19. do 22. avgusta imajo v zavodu mariborskih šol skih sester učiteljice duhovne vaje, ki iih bo vodi! univ. prof. dr. Ujčlč. Da Jih bo prišlo več, so jim poskrbeli hrano tn stanovanje v samostanu. Kot poroča «Straža», Je treba prijave čimprej poslati, da ne bo naval prevelik.
a_ Mariborski župan g. dr. Leskovar Je nastopil dopust in ga bo v času njegove odsotnosti zastopal podžupan g. dr. Franjo Lipold.
a— Nezgoda pri dravskem kopališču.
Včeraj popoldne Je bilo radi velike sopari-ce mestno kopališče cb Dravi zopet natrpano polno, zlasti mladeži, k! se Je prav raz teran o podila sem in tja. Pri tem pa Je nekdo okrog 14-letnega dečka sunil blrzu gornje ograje, skozi katero Je deček nato padel na spodaj ležeč cementni hodnik. K sreči Je priletel ravno na noge, katere s! Je precej potolkel, tako da je na več mestih krvavel. Ko bi HI padel na glavo, bi si Jo bil gotovo razbil. — Tudi pri polzki sprhi je bila ves popoldan tolika gneča, da so kopalci med splošnim prerivanjem drug za drugim padali na hrbet. Samo ena sprha že davno ne zadostule več za mestno kopališče. Zlasti bi bilo umestno napravtti posebno sprho za otroke — pa to preden se zgodi kakšna nesreča.
a— Tatvine v dravskem kopališču se stalno množe. Minulo soboto Je nekemu !n-ženjerju ukradH neznan zlikovec 200 Din Iz kabine. Bil pa Je pr! tem še tako dostojen, da Je pustH v žepu listnico ln celo ne-ka1 denarja. Podobne tatvine so na dnevnem redu, ker Je kopališče mnogo premajhno in so ljudje prisiljeni, da se Jih gnete po 10 oseb v eni k?bin!. s čemur Je vsaka kontrola nemogočena. Občina pa Ima polovico prostora v kopališču ob Dravi še popolnoma praznega, kjer bi lahko namestila nove krblne, ki bi se pri tem ogromnem navalu tudi takoj amTtlztrale. Toda na občini se za to stvar žalibng nihče ne zanima. čeprav b ilahko Imeli lepe dohodke lz tega.
Iz Celja
e_ Konec veletrgovine Oswr-tlt ch & Dejak. Drežabnika tvrdke Osivatitsch & Dciak v Celju sta se koncem Julija mirno in sporazumno razšla. Koncem tega mrs? ca se tvrdka tudi formalno razdružl. Oba družrbnika g. Max Oswat!tsch in z. Rihard Dejak se bosta vsak po svoje in za se ba-vila s trgovino s premogom tn drvi, kakor sta se doslej skupno.
e— Nov samostan v Celju? Po Celju Je nekdo razširil nekoliko neverjetno vest, da se misli tu naseliti neki red, ki bi restav-rlral poslopje sedanje okrožne komande, kjer Je bi! itak nekoč samostan, dokler ga nI zaprl cesar Jožef. Poslopje je last države, ki bi se ga gotovo rada znebila za dober denar. A hiša )e tako zapuščena, dn b! trebalo v njo zrbiti veliko v^oto; pa bi se jej šc pcznalo, da je le za silo popravljena.
NI izključeno, da Je kaka verska družba res že ugibala o naselitvi, saj denar Imajo. In prednost načrta Je jasna, ker se tega poslopja dotika tkzv. nemška ali Marijina cer kev. Potem b! pa bilo vse kakor nekoč.
e— Kopanje koni v Savinji. Zsdnje čase se Je bila razpasla razvada, da so gonili popoldne in v večernih urah konje v Savinjo kopat v mestnem območju, kar seveda občinstvu ni ugajalo. Sedaj pn !e mestni magistrat kopanje konj v mestu prepo. vedal. Kršenje te prepovedi bo kaznovano z globo do 500 Din, a v slučaju, da gleba ne bi bila iztirlliva, z zaporom do 10 dni
e_ Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje za nedeljo 23. avgusta drpo d^e v Celje v Narodni dom zborovanje obrtništva, predvsem savinjskega okrožja. Dnevni red: delavski zakon, naša davčna breme, na. obrestna mera. Predavatelji so že zagotovljeni. O drugi točki bo predaval k>n-zulent Trgovske in obrtniške zbornice g 2?«ar, o tretji točki g. Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze. Obrtnike opoearjamo na navedeno zborovanje z nujno prošnjo, da se ga v lastnem interesu v čim večjem številu udeleže. Posamezna obrtna društva dobe pravočasno posebna vabila z natančnim dnevnim redom.
•— Revanžna tekma med Atletiki In moštvom 39. pp. Ena izmed najzanimivejših letošnjih nogometnih tekem v Celju se nam obeta na praznik dne 15. avgusta ob 17. url na športnem Igrišču na Glazljl Vršila se bo revanžna tekma med nogometnim moštvom celjskega 39. peš puka In med celjskimi Atletiki. Zadnja tekma med obema kluboma Je izpadla v korist Adetikov (2 :1). Ker pa so nogometaši 39. pp. zadnji čas prav pridno ta sistematično trenirali, upa-mo, da bodo napeli vse sile, da popravijo svoj zadnji neuspeh. Celjskemu športnemu svetu se torej obljublja nad vse zanimiva igra.
s— Javna lnženjerska praksa. Dovoljenje za izvrševanje lavne prakse v Celju Je dobil od ministrstva za Javna dela Inž. g. Franc Donner. Njegova stroka Je šumarske taženlerstvo.
e— Sestanek igralk In Igralcev. Nocoj ob osmih se bo vršil v mestnem gledališču sestanek dosedanjih Izvajajočlh članov mestnega gledališča ta vseii onih, ki se že!e posvetiti našemu gledališču.
e— Celjska koča pod Tostom, ki Je lan! za božič zgorela, Je sedaj zopet dograjena in udobno urejena. Dne 6. septembra bo koča otvorjena tn dana gostom na razp;-lago. Nova koča Je prlllčno udobna In se jej pozna, da stane nad 100.000 Dta. Opravičeno Je upanje, da Jo bodo Celjani ta sosedi še raje obiskoval! nego doslej.
e— Zvezdna dirka kolesarjev, ki Jo je priTedll podsavez za Slovenijo s ciljem Celje, nI potekla tako, kakor Je bfla zamišljena. Dasi Je obljubilo sodelovanje 22 klubov, se zadndl trenutek dobršen del tekme ni udeleži!.
Proti korpulenci (debelosti) učinkuje edino preizkušeno In najnovejše sredstvo Lepoform tablete. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Llubljana {In Salus)	284a
Iz Primorja
•	Promocija. V Frankfurtu ob Meni Je promoviral g. Danilo Švara, doma iz Rio manj pri Trstu. G. Svara je angažiran za sezono 1925/26 kot kapelnik v Nar. gleda/ lišču v Ljubljani.
•	Desetletnico osvobojen/a so obhajali v Gorici v nedeljo dne 9. t. m. Za svečanost so se delale velike priprave in so je celo govorilo, da poseti mesto ob tej priliki sam predsednik ministrskega sveta. Pa je prišlo drugače. G. Mussolinija ni bilo, prestoloma« slednika in članov vladarske hiše tudi ne. Ob 8. uri zjutraj » se začeli ljudje zbi> rati na Travniku, ob 9. 66 je vršil 6prejem zastopnikov oblasti, nato je govoril komi« sar goriškega mesta senator Bombig, izro« če ne so bile svetinje zveze vojnih dobro« vojcev goriškemu mestu, defilirala je vo« jaška posadka in vršil se je pohod na vo« jaško pokopališče v ul. Cappucini. Ob 1412. uri je bil banket, zvečer pa razsvetljava in zabava na Travniku.
•	Krvava griža razsaja že delj časa v Poljubinju In 2abčah. Bolezen je zahtevala več človeških žrtev, sedaj pa gre h koncu.
•	Žrtev Soče. Pri napenjanju žice čez Sočo je ponesrečil te dni delovodja Peter Canada iz Rovere v Bergamu. Domačin Anton Jug, ki mu je pri delu pomagal je istotako padel v vodo, a se je rešil, ker je znal plavati. Čudno je pri tem, da se je Jug že pred leti enkrat v podobnem doživ. ljaju rešil, medtem ko je neki Nemec, ki je delal z njim, padel v reko in utonil.
•	Smrtna kosa. V Trstu je preminula Marija vdova Skodnik. Pokojnico so po« kopali v nedeljo 9. t. m. — V Biljah pri Gorici je umrla Katarina Nemec roj. Sau« nig, stara 84. !et. N. v m. p.
•	Pogreb letalskih žrtev v Port°rr*e. V nedeljo popoldne se je vrlil v Trstu po« greb Pittonijeve hčerke in Dine Mareovi« rheve, katerima je prošli četrtek letalo v Portorose odtrgalo glavo. Pogreb je bil ve« ličasten. Lrdelcžilo se ga je številno občin< stvo, na tisoče ljudi pa je tvorilo špalir ob cestah Žalnega sprevoda se Je udeležil tudi bivši soc. poslanec Pittoni, ki je pri« šel v Trst z Dunaja.
Slovo.
Zaposliva Ro/henburg. posh\ilim te tem potom od vseh znancev tn se Iskreno zahvaljujem za vso Izkan no mi ljubezni« vosi In zb vse uslupe. izkazane ml tekom mo)epa večletnega službovanja v Rijhev-burgu.
Rajhenhurg, dne 8. avg. 1925
Inž. Marek Bohu?'^-.
i —=-—------
KNJIGE leposlovne in zranst-
! vene v vseh jezikih kuouje po
primernih cenah Ljudska knjiž-
i niča v Mariboru. Narodni dom.
oJO iKU* St. 133
Pozabljeni dogodki iz velike vojne
Ob priliki letošnjih manevrov sovjet« skega vojnega brodovja je moskovska «Pravda» objavila zanimivo historijo, ki menda širši javnosti še ni znana.
Pričetkom svetovne vojne je nemška križarka «Magdeburg» nasedla na pe« sek ne daleč otoka Odensholm v Balt« skern morju. To nezgodo nemške voj« ne ladje so zapazile ruske križarke, ki so pričele nemško križarko obstrelje« vati. Ko so Nemci videli, da njihove ladje ne morejo splavati, potopiti je pa na pesku tudi niso mogli, je po* sadka križarko «Magdeburg» zapustila na čolnih pod belimi zastavami in se udala Rusom. Popreje pa so Nemci poskrbeli, da uničijo vse dokumente in tajne signalne knjige, da ne padejo v roke sovražnika. Ruski pomorščaki so nri tem opazili, da se je nemški oficir žrtvoval. Vrgel se je v morje in se ta trenutek potopil. S preciznimi inštru« menti so Rusi aotično mesto izračun nali in določili. In zares, ko je bila pre« daj a ladje dovršena in Nemci odpeljan ni v jetništvo, so ruski pomorščaki našli in točno preiskali dotično mesto, ter našli na dnu mrtvo truplo nemške« ^a oficirja. Okrog sebe je imel prive« zane toliko iskane tajne signalne knji« 1 ge. Te signalne knjige se na vojnih ladjah hranijo v posebnih hermetično zaprtih težkih svinčenih skrinjah, da jih vržejo, če treba v morje in da ne splavajo.
Tako so Rusi dobili nemške signalne knjige. Kopije so poslali tudi zavezni« kom. Nemci o tem niso imeli pojma ter so se še dalje posluževali starih signalov, zavezniki pa «so na ta način mogli razumeti vsako nemško tajno depešo. Zlasti so se s tem znanjem okoristili Angleži v prosluli veliki po* morski bitki pri Jiitlandu. Nemci so takrat nastavili past angleškemu bro« dovju. Radi svojega znanja nemških tajnih signalov so pa Angleži obrnili in Nemci sami so prišli v past. Od tega težkega poraza dalje se nemška mor« narica ni več upala iz svojih varnih pri« stanišč.
Pomorski častnik, ki je opisal ta do« godek dopisniku «Pravde», je trpko dodal: «In vse to je danes že pozablje« no.»	^
Žal je res vse to pozabljeno in po« zabljene so ogromne ruske žrtve, brez katerih ne bi bilo zmage zaveznikov.
0 kopalni obleki
Letošnja kopalna sezona gre h kraju, a vendar jih je še mnogo, ki se morda niti enkrat niso kopali na prostem. Kdor ni stori! tega, naj se požuri, za« kaj bliža se hladno vreme in ž njim konec kopalne priložnosti.
Kopalni običaji niso v vseh deželah enaki. Ravnajo se po ljudeh, njihovem življenju in temperamentu. V Italiji so pojmi o kopanju in kopalni obleki či« sto drugačni kakor pri nas. Tam se lahko čiovek obleče za kopanje doma in se lahko ogrne samo v rjuho, pa jo mahne skozi ulice k morju. Taka pri« kazen je v Italiji čisto vsakdanji pojav. Nihče se ne zgleduje in zgraža, če se šeta v kopalnem kostumu dama v pred« večerju na bregu. Ženske in moški, ki prebijejo v vodi po cele dneve, obe« duiejo v restavraciji ali gostilni kar v kopalni obleki in nikomur ne pride na misel, da bi se nad njimi pohujševal. Pri nas je seveda drugače. V imenu javne morale se ne sme nihče pojaviti na ulici bos, gologlav in oblečen v tri« ko, ki sega pri moškem od pasu do beder, pri ženski pa od ramen do ste« gen.
V Rumuniji so kopalni običaji zelo preprosti. Tam se kopljejo moški in ženske skupaj, in sicer mnogokrat brez kopalne obleke. Tudi v Rusiji je nago« ta manj pohujšljiva kakor drugod. Tam pljuskajo po vodi od jutra do večera ljudje obojega spola brez figovega pe« resa. Ker se nad tem nihče ne zgleduje, ni tudi nobenega pohujšanja in vse je lepo v redu ter se razume, kakor da
je prav tako namenjeno.
Ponekod pa vlada baš v pogledu ko« palne obleke zelo tenkočutno nazira« nje. Ponatiskujemo zanimivo vest iz dunajskih listov, kjer beremo sledeče: Dunajčanka je prišla na kmete kot le« toviščarka. Blizu vasi je bila voda in dama si je zaželela njenega hlada. Ob« lekla se je v kopalno obleko in se na« potila k vodi. Na cesti pa je srečala kmetico, ki se je njene zunanjosti tako prestrašila, da je porodila pred časom.
Kaj je bilo potem, to listi previdno zamolče. Komentar naj si napravi vsak sam. S tem, da smo zgodbo ponatisnili, smo storili svojo dolžnost — odgovor« nost zanjo pa prepuščamo tistemu, ki jo je napisal prvi.
Grozen zločin v Bratislavi
Grozen zločin je izvršil v petek 7. tega meseca 18 letni Evgen Kadliček v Bratislavi z dvema mladima prijateljema. Svojo mater in očima je ubil po načrtu, ki ga je že vnaprej dobro premislil in setavil. V Tallerovi ulici številka 3 je stanoval uradnik Slovaške hranilnice František Hartmann s svojo ženo in njenim sinom iz prvega zakona Evgen om. Že tri leta sta živela zakonca Har'1 mn v najlepši slogi. !e moralno pokvarjeni Evgen je često kalil domači mir. Morilec Evgen Kadliček je bil že od mladih nog tipični postopač in lenuh. Družil se je z raznimi vlomilci in drugimi sumljivimi elementi in ni dolgo tega. ko je ukradel svoji materi 2000 Kč. Večkrat je imel že opraviti s policijo, ki ga prav dobro pozna. V petek zvečer je šla čez dvorišče omenjene hiše žena policijskega stražnika Niklavca. Začula je iz drugega nadstropja, kjer stanujejo Hartmannov!, obupne klice na pomoč. Niklavcova je hiteia po stopnicah v drugo nadstropje, kjer je našla Hartmannovo vso v krvi. Takoj je obvestila o tem svojega moža in ko je prispela na lice mesta policija, so našli oba zakonca v mlaki krvi. Noge sta imela zvezane z žico. Hartmannova je bila še toliko pri zavesti, da je povedala ime morilca. Bil je to njen sin Evgen, ki sta mu pomagala dva prijatelja. Morilci so prišli v stanovanje ob 14. popoldne, ko je bil Hartmann v kopalnici. V kopalnico so prišli vsi trije mladeniči in planili na Hartmanna. Eden mu je zvezal z žico roke in noge. druga dva sta ga začela s kosom železa tolč! po glavi. Nato sta odšla dva v spalnico, kjer sta napadla Hartmannovo soprogo, dočim je tretji držal na grlu umirajočega Hartmanna bodalo, pripravljeno za vsak slučaj, če bi se nesrečna žrtev branila. V snalnici je vrgel Evgen svoj! materi odejo čez glavo ter jo udaril trikrat s kladivom po glavi. Njegov pomočnik ji je zvezal roke in noge z žico.
Nato so morilci prevrnili vse predale in odnesli ves denar. Policija je bila morilcem takoj za petami. Evgena Kad. ličko so aretirali v neki restavraciji, kjer je po groznem umoru mirno popival. Spočetka je svoj zločin tajil, končno je pa vendar priznal, da ie umoril mater in očima z namenom, da pride do denarja. Imen obeh pomočnikov ni hotel izdati. Hartmann je takoj podlegel ranam, dočim so odpeljali njegovo ženo v bolnico, kjer so jo obvezali. Zdravniki upajo, da ostane pri živ. ljenju, dasi ima na glavi 12 ran. Brezsrčni sin je prosil mater, nai mu da denarja za čokolado in konjak. Ker ni hotela ustreči njegovi želji, je sklenil oropati stanovanje. Ko so morilci opravili svoj posel, so odnesli Hartmannovo truplo v poselsko sobo. sami pa so oblekli njegovo obleko. Cinizem teh treh zverskih mladeničev je šel tako daleč, da je eden oblekel isto obleko, v kateri je bil Hartmann umorjen, druga dva sta pa vzela iz omare dve novi obleki, tako, da so odšli vsi trije iz stanovanja v Hartmannovih oblekah.
V soboto ponoči je policija aretirala v Košicah rojenega Karola Doljala. ki je osumljen soudeležbe pri umorru. Doljal taji in skuša zvaliti vso krivdo na Kad-ličko. Tretji krivec je Michal Tomano-vič, ki je tudi že pod ključem. Policija je
zaslišala tudi težko ranjeno Hartmannovo, ki je izjavila, da bi jo bili morilci nedvomno ubili, če bi se ne bila pritajila in hlinila, da je že mrtva.
Politična posredovalnica za
poroke
Sovjetska vlada si na vse kriplje prizadeva, da bi zanesla svoje nazore tudi na Norveško. Ze večkrat so bili zadnje dni prijeti boljševiški agenti, ki so nagovarjali vojaštvo, naj se oprime komunističnih naukov. Norveška vlada pa izganja tujce, ki hočejo pridigati komunizem. ki ga tudi v Skandinaviji niso veseli.
Kaj napraviti? Sovjetska poslanica gospa Kolontaieva se ni dala oplašiti in je hitro našla izhod. Nabirati je začela mlade Norvežane, ki so na tihem zanesljivi komunisti, in iih pošiljati, seveda na stroške sovjetske vlade, v Moskvo. navidez v nedolžne namene. Tam nakažejo tem fantom brhke devojke. ki imajo v očeh zapadnih držav le to napako, da so strastne komunistinje. In ta dekleta morajo mladeniči poročiti, kar gre izredno hitro izpod rok. Potem se mladenič vrne domov na Norveško, z njim oa tudi novopečena soproga, ki je s poroko postala pristna Norvežanka. ki je ni mogoče na noben način izgnati iz države. In te norveške Rusinje razvijajo sedaj strastno propagando za boljševiška načela med Norvežani, zlasti med vojaki.
S tem pa stvar še zdaleka ni končana. Mladi Norvežani so se morali namreč v Moskvi obvezati, da se dajo kmalu po povratku v domovino zopet ločiti, kar gre ravno tako hitro kakor poroka. Pa to ni konkubinat. ampak pravi zakon z vsemi pravicami in dolžnostmi. Ko so fantje zopet svobodni, se moralo vrniti. seveda zopet ne na svoje stroške, nazaj v Rusijo, kjer morajo na isti način spraviti novega komunističnega agenta v krilih na Norveško. To se ponavlja vsakih par mesecev, dostikrat celo vsak mesec.
Ta način dobivanja in menjavanja brhkih soprog naravno priia norveškim pustolovcem, na tudi drugim, sicer poštenim in v navadnem pomenu besede vse časti vrednim Norvežanom. Prav zastonj prideš do stasitecra dekleta, ki je nekaj časa tvoia žena. do katere imaš vse pravice, ki ti gredo kot zakonskemu možu. Dolžnosti imaš pa bore malo. Denar je tu, in to je glavno. Ko se naveličaš žene. se opravi formalnost in prost si zopet. Hajdi zopet v Rusijo, kjer te že čaka brhka komunistinja. s katero boš znova preživel nekai medenih tednov — na stroške drugih, ki te zalagajo z denarjem, da si lahko vesel.
So pa tudi izjeme, in teh ni ravno malo. Sovjetska vlada izbira namreč za te zakone, ali v resnici za agentsko službo v inozemstvo sama lena in vsestransko naobražena dekleta, da bi tem lažje zapeljavaJa Norvežane k bo!j-ševiškim naukom. Ni čuda. da se med potjo iz Rusije na Norveško taka zakonca včasih malo preveč zagledata drug drugemu v oči in nočeta potem več narezen. Sovjetska vlada je potem opeharjena za lepo kopico rubljev in še dekleta so često izgubljena za komunistični raj na svetu, kot si ga oni zamišljajo. Vsaka stvar ima pač dve plati .	_ _
X Izginulo jezero. Brez znanega vrro« ka je iz0nilo te dni v državi Minnesoti v Zedinjenih državah jezero Bass. Na tisoče je rib, ki bo ostale na suhem. Ljudje jih pobirajo in jedo. Dale J naokoli je par dni živelo siromašnejše prebivalstvo samo od teh rib, ki jih niso stale niti beliča. Me« tati so jih morali celo živalim, da bi sc jih prej iznebili. Ribe so zadele žc gniti
Dvorni trg 3
to si zapomnite.
Dra^o Schwab - Ljubljana
FIenry Bordeaux:
Cb uri poznih spoznanj...
Družina Nonhans se je obotavljala zapustiti svoje posestvo v Dauphineji ter se vrniti v Pariz. Gospod se mudi ves dan na lovu, včasih se celo zateče kar za dva dni v gorovje Grande - Char-treuse, da bi ustrelil kako divjo kozo. Gospa pa, ki ni prijateljica šuma in hrupa izkorišča samoto za sprehode po vasi in okolici, kjer jo vsi seljaki poznajo. ali pa se bavi s čtivom in glasbo. Vendar jo včasih ta samota teži: njen soprog je skoro vedno odsoten, oba njena sinova sta v gimnaziji in prvi se pripravlja za vstop v Saint - Cyr (moj Bog, že tako mlada se je bila poročila!), drugi pa stoji tik pred izpitom. In tako ji je dana ugodna prilika, da neguje in razvija svoje notranje življenje, kar ji ni preveč po godu, saj .ie bolj naklonjena k udejstvovanju kot pa san.iarenju.
Dan obiskov je bil vedno v sobotah, toda proti koncu oktobra, ko se že bližajo Vsi sveti, so poseti dokaj redki. To Pot so priropotale komaj tri kočije, ki Pa so se spet zgodaj vrnile, ker je bil kraj na samem. Zdaj je šele peta ura, Pa že spet je gospa sama v salonu in skozi velika odprta vrata se ozira v pokrajino. kj je potopljena v čudovito ubranost, samo barve trt in aloij se krvavo odražajo na vijoličastem ozadju.
Gospa Nonhans je za poizkus odprla knjigo, da bi čitala. Pa se že slabo vidi. kajti mrak nastaja. Vstala je in stopila k steklenim vratom.
Kako lep. kako mehak je tak večer zapadajočega leta! Najrazličnejše misli ji plovejo v zavest, ozira se v svoje redovito in enovito živlienje. Ni se še privadila, da bi se vdajala vplivom pri-rode. Vselej jo je karkoli že zaposlilo.
Zdaj pa stoji tu, nepremična, oprta na vrata, pretapi.iaioča se v večer, ki se ji bliža s tihimi koraki.
Nenadoma jo preplaši hipen glas:
«Iskal sem vas. gospa, v tem so-mračju!*
Gospa Nonhans se je zbudila iz zami-šljenosti. samo po sebi je umevno, da bo soreiela svojega najbližjega soseda v tem kraju, gospoda Mihajla Girardyja. s čigar ženo je v dobrih prijateljskih stikih.
»Kaj vas ni Magdalena spremila?«
»Prišel sem peš skozi bukov gozd. on pa ne ljubi hoje. dočim sem jaz pravi oboževatelj pešpoti, posebno v tem času. ko je zrak tako lahek in je vse prepojeno z nežnostjo in mehkobo. Posebno zdajle, v tej uri; da, ta tiha vijoličasta ura . . .!»
»Vijoličasta ura?*
»Da, glejte: vse je vijoličasto, skale, drevesa, celo zemlja. Saj to niti ena ura ni morda le dvajset minut, toda v
teh dvajsetih minutah sevajo vse stvari v neizrazni čistosti — in potem — potem se bo nenadoma zgrnila noč . . .
»Da . . . Zgrnila se bo noč tudi za nas . . .»
Ta trpka opazka je gospoda Mihajla. ki je poznal gosoejino vedrost in ravno-dušnost. tako zelo osupnila, da se ji je približal in io nekam šaljivo vprašal: «0. o. navdaja vas bližina praznika mrtvih! Na kaj ste mislili pravkar tako sami pri oknu?»
»Na nekai neveselega. morda celo smešnega. Danes sem namreč izpolnila svoje štirideseto leto!«
»Danes?*
»Da danes. Morda boste oporekali, vi niste ljubezniv. Morda mislite, da sem jih že davno izpolnila?«
»Kako se varate, gospa! Cital sem, da je nekoč Chateaubriand, ko ga je prevzela silna melanholija, odvrnil nek! radovedni gospe: »Danes sem izpolnil štirideseto leto*, toda on jih je imel že zdavno za sabo, seveda le on . . .»
»Naga-ate mi . . .»
»Čakajte, čakajte, gospa. Kako ste preudarni! Kako ste prosti vsake koketnosti. da se upate trditi: štirideset let imam! Morda vam pa nekaj let še manjka do tega števila! Toda nič ne pomaga: mladi ste, dasi tega sami ne veste in tudi nikakor nočete priznati! Pa vzemimo tudi, da ste že res dosedi to sta-
la okušujejo zrak. Zato razmišljajo obla-stva, kako jih hitro spraviti b »veta, sicer ne bo mogel nihče več prebivati ▼ bližini nekdanjega jezera, ki je bHo kake tri kU lometro dolgo ln poldrugo široko.
X Ženske v tobačni Industriji. Kakor v vseh tvornicah, tako se tudi v tobačnih to« varnah ženske vedno bolj zaposlujejo. Zed. nja leta jih je bilo samo v Nemčiji usluž« benih v tej stroki 80%. To je veliko števi. k>, ako pomislimo, da se bavi s predelavo tobaka v vsej Nemčiji vsega skupaj 103.600
ljudi. V Belgiji dela v tobačnih tovarnah približno 10.000 oseb, od teh polovica žensk, v Franciji 15.200 (žensk 80% kakor v Nemčiji), v Angliji 6000 (85%). Edino v Holandiji je odstotek delovnih moči v to« bačnih tvornicah najmanjši v Evropi, nam« reč le 15% od 16.000 delavcev.
X Stoletnica republike Bolivije. Dne 6. avgusta je poteklo prvih sto let, odkar je postala država Bolivija v Južni Ameriki republika. Iz tega povoda so se vršile ve« liko slovesnosti.
Načrti režiserja Pregarca
Te dni se Je mimogrede mudil v LJubljani g. Rado Pre-g a r c, glavni režiser In umetniški vodja Nar. gledališča v Splitu. Naš urednik Je porabil to prilfko, da je naprosil gosp. Pregarca za razgovor o njegovem delu. O. režiser se je vabilu rade volje odzval in je obrazložil svoje delovanje na splitskem zavodu takole:
Narodno gledališče v Splitu J« v današnji oblCki mlad zavod. Otvorilo se Je sicer v državni režiji kmalu po prevratu, toda redne sezone trajajo šele od L 1920. dalje. V prvem času se Je zbralo na njegovem odru večje Število igralcev lz vseh pokrajin Jugoslavije. Najprej so prišli: ga. Nina Vavra Is Zagreba tn ga. Taborska Iz Beograda ter gg. Mihajlo Markovič, Pavič, Milova-novič, BadaKČ in Sotirovič. Potem je prineslo v Split še štiri Ljubljančane: go Ido Pregarčevo, gdčno Gradišarjevo, Rakušo In mene. Prva redna sezona Je bfla ena doslej najboljših In najuspešnejših gledaliških sezon sploh.
Položaj splitskega Narodnega gledališča se bistveno razKkuje od gledaHšč v drugih mestih naše države. Gledališka stavba je najprostornejša med vsemi domačimi gledališči. Zidana je bfla 1. 1893. ter sprejme normalno 1500 oseb. Ker se je pa gledališče sezidalo z znatno denarno pomočjo zasebnikov, so tem dobrotnikom ostale neke ugodnosti v obliki brezplačne vporabe gledaliških lož. Te lože so še danes zasebna last in jih ftnejitelfi lahko prodajajo od roda do roda. Denarne ovire zavoda so radi tega nemalo. Država Je hotela napraviti temu gospodarstvu konec, toda je mlseJ na odkup lož opustila, ker so bile zahteve lastnflcov tako vtsoke, da bi se s tem denarjem lahko postavila nova gledališka zgradba.
Je pa še nekaj, kaT dela zavodu lz vestne težave. To je pičlo število splitskega prebivalstva. Spltt ima jedva 30 tisoč duš. Med njimi Je polovico prebivalstva kmetfškega stanu. Računati je tOTej trebe, da se rekni-tirajo obiskovalci gledališča samo Iz ostalih 15 tlsočev, na čast pa Je treba priznati, da se svojih dolžnosti napram kulturi zavedajo v dovoljni meri. Gledališče Je razmeroma dobro obiskano ln splitsko gledališče je menda edini zavod v državi, kl je zaključil prošlo sezono s prebitkom.
Gledališče se je obnovilo, pravzaprav utrdilo šele pred štirimi leti. Za otvoritvene prestave si je izbralo po eno hrvatsko, srbsko in slovensko stvar. Domačo dramatiko je zastopal Ivo Vojnovlč z »Ekvinocl-jem«, srbsko slovstvo Sterija Popovič s »Kir Janjo«, slovensko literaturo pa Ivan Cankar s »Pohujšanjem v dolini šentflorjan-ski.« Uspeh vseh treh del je bil naravnost zmagovit
Kmalu n-ato pa se ie gledališka uprava pod vodstvom Nika Bartuloviča odločila, da ustanovi poleg drame še opero. To se je zgodilo, a ne brez nevzdržnih denarnih žrtev, katerim na ljubo se je moralo to stanje utoniti. Intendanca je namreč sprevidela, da drvi zavod, če je prisiljen vzdrževati poleg dramskega še operni personal, v neizogiben propad.
Drama se ie gojila ves čas z veliko ljubeznijo. Polagoma je dobila gledališki prirastek v močeh ruskih Igralcev. Nekaj časa je delovaJ v SpKtu režiser Vereščagin ter igralka Leskova, pozneje Je prišla Mamsvje-teva ter Sfbirjakov. Vsi ti so sedaj odšli v Beograd.
Za časa Rusov se je tudi repertoar nekam porušil. Na sporedu so bili ruski pisci: Andrejev, Aroibašev, Čehov, Gogolj. Jevre-jinov. Kosorotov, Vinlčenko in drugi. Zadnja leta so gostovali tudi Hudožestveniki, ki so odigrali v Splitu ves svoj repertoar.
Ko se je ukinila opera, je nastalo za dramo težko vprašanje, kako zadovoljiti publiko, da ne bo zanemarila zavoda, ki jo k v prvem času, tako privezal nase. Uprava Je bila mnenja, da se bo to najlažje doseglo
i lahkim repertoarjem, kateremu na ljubo je bilo treba žrtvovati marsikakšen boljši načrt. V tem znamenju je jx>tekla de'onia tudi lanska sezona, ki je bila precej šibka. Vendar je prinesla nad 30 novih del. Omeniti Je treba zlasti: ShakespeaTeja (Kralj Lear, Kar hočete), Moliera (Skopuh). Ros-tanda (Romantične duše), Ibsena (Nora), Ostrovskega (Burja). Arcibaševa (Ljubosumje), Capka (R. U. R.), Dickensa (Cvr-ček za pečjo), Nlcodemija (Scampolo, Zora, dan, noč), Hauptmanna (Elza) itd., itd. Domači pisatelji so bili zastopani z Begovičem (Svatbeni let), Pecijo Petrovičem (Ploha), Vojnovičem (Gospa s solnčnico), Predičem ln drugimi. Kot blagajniško senzacijo se je vredno ozreti na Kurt Lotharjevega »Volkodlaka«, kl Je prišel na deske pod imenom španskega pisatelja A. Canne ter je napolnil gledališče petnajstkrat zaporedoma. Tudi NVlldejeva »Pahljača lady \Vindermeero-ve« je dosegla lep uspeh. Zelo priljubljena je splitski publiki Bartulovičeva »Bedna Mara«. Med najmočnejše moralne in gmotne uspehe lanske sezone pa je treba šteti gostovanje zagrebške opere, ki se je vršilo koncem sezije ter je odškodovalo domače prebivalstvo za izgubo splitske opere.
Nova sezona 1925/26 prinese Splitu mar-sikako izpremembo. Dosedanji intendar.t g. Niko Bartulovič je odšel na dopust. Vodstvo drame je zanaprej poverjeno dramaturgu KoTolijL Sezona bo resnejša kot lani. Lr,hek repertoar bo potisnjen v stran, glavno postojanko bosta zasedli tragedija ia drama. Uprizori se najprej Vojnovičcva «Du-brovačka Trilogija«, radi katere sem nedavno osebno obiskal pisatelja, ki ml je Ttzkaza'1 ambijent drame ter mi pojasnjeval na licu mesta druga svoja dela. tDubrovač-ko Trilogijo« bomo igrali v originalnem du-brevniškem dijalektu. Poleg »Trilogije« imam v načrtu Shakespearjevega »Romea ai Julijo« ter Sem Benellijevo »Okrutno šalo«. V Shakespearjevem delu bo igral naslovno moško vlogo g. Rokuša, slovenski rojak, bivši član ljubljanskega odra, ki nastopa v Splitu z lepim uspehom ter se je občinstvu zelo priljubil Imenovanim delom bo sledil Dostojevskega dramatiziran roman »Idijot« v prireditvi pokojnega Borisa Putjate V načrtu hnam dalje VVeiserjev pa-sljon v štirih delih po štiri dejanja »Jezus«, ki pride na oder najbrže okote božičnih praznikov.
Na sporedu je dalje Bflchnerjova »Danto-nova snvrt«, Kulundžičeva »Polnoč«, Sem BereiHJeva »Ljubezenska tragedija«, Lan-gerieva komedija »Kamela skozi uho Svaai-ke« ter Shakespearejev »Juiii CezaT«, ki se bo po možnosti igral tudi pod vedrim nebom na Perlstilu. Projektiran je tudi Strind-bergov »Oče«, od slovenskih del pa pri-j deta najbrže na vrsto Kraigherjeva »SkolJ-; ka« ter Bevkov »Kajn«. Srbska in hrvatska literatura bosta zastopani po najboljših delih. Zaenkrat sta v programu Begovičev »Božji človek« ter Nušičeva komedija »Tako je moralo biti.«
Igralski zbor se je letos pomnožil za nekaj novih moči. Omeniti velja prirastek slovenske rojakinje ge. Šetlnske poleg ge. Vuksan-Barlovlčeve in g. Geca, znanega po s%-oji vlogi Shakespearjevega »Otheila«.
Nova sezona splitskega gledališča bo ob-nem preizkušnja okusa splitskega občinstva. Delalo se ne bo več z naglioo, marveč počasi in se bo skušalo publiki dopovedati, da Je drama resna inštitucija, kateio je treba gojiti s prevdarkom in odgovornostjo. Na jesen se otvori tudi gledališka šola, kl je že obstojala pred leti ter je pokazala dobre sadove. Njej se imamo zahvaliti za naslovno Igralko v lanskem Nicodemijevem »Scampolu«. Gojenci dramske šole so sp!oh dosegli jako povoljne rezultate in eden izmed Igralcev je danes angažiran pri filmskem podjetju v južnoameriškem Los An-gelesu. Radi svojega južnjaškega temperamenta so Spličani in Dalmatinci vobče nadarjeni za gledališče. Dramska šola ima torej dobre izglede na uspeh in mi, ki jo obnavljamo, gledamo vanjo z zaupanjem in vero.
rost. ali je na tej stvari kaj bolestnega, ali recimo, smešnega, če ste pa v resnici ostali kot ste bili?*
»Nisem mislila na to, temveč . . .»
»Na kaj pa?»
»Veste, o tem je težko govoriti!*
»Pomagam vam . . .»
»Ko ste vstopili, mi je šinila mtsel: danes imam štirideset let: živela sem, mislim. dovolj ... no. končno, ne baš slabo . . .»
»Če bi midva ne bila stara prijatelja, bi popravil to prošbst in to obotavljanje.*
»Hvala! Glejte: moja mladost je mrtva. in nikoli nikdar se mi ni nihče razodel . . .»
»Kaj je to nekaj tako strašnega? Sicer bi ga vi itak ne poslušali do konca!*
»Do konca gotovo ne! Toda povsod in vedno je treba začetka, a začetek je meni neznan.*
»Kadar se to začne, se ne neha nikoli!*
»Po ulicah n. pr. mi nI mhče sledil, v družbi se ni nihče oziral za mano in ta osamljenost, ki me je ponavadi navdajala s takim ugodjem, na katero sem bila kajpak zelo ponosna, me danes boli muči, danes ob moji štiridesetletnlci. Glejte, to baš je ono žalostno in smešno občutje. Seveda sem srečna, tudi svojega moža ljubim, toda na dan. ko doživi žena štirideseto leto. bi moral
biti njen mož pri njej.*
»Ubogi Kladij! Ničesar ne vč o tem in mirno strelja svojo divjačino. Divrm se vam. najčastneiša žena!* »Ne mučite me!» »O, prosim . . .»
»O. saj nisem tako hudo mislila! V mojj starosti je vsaka mati preskrbljena za nadaljno življenje. Pravzaprav sem res nespametna, ko se tako razburjam, saj mi bosta v pomoč in oporo moja dva sinova, Ie to sem hotela povedati da ni težko ostati poštena in častna. Zadošča, da ej človek tak že '<a videz!*
«... da je človek tak že na videz... morda. Toda malo je žensk, ki bi imele na sebi sledi povsem krepostnega živ'jd-nja, in katere so take, zaslužijo upravičeno občudovanje. In res: vsakdo iih občuduje kot umetnine!* «Zbog njihove stan^sti?* »Ne, temveč zbog redkosti! Tišina, kl vas vznejevoljuje, je pač najlepša nagrada. In dovolite, da vam tudi jaz izrazim neko zaupanje?*
»Seveda, oprostite, da sem tako samo ljuben.*
»Menda se že petnajst let poznava?« »Toliko časa, nekako, da!» »Srečen sem bil. da ste postali mjj! ženj Magdi prijateljica in vrhutega tudi moja. kot je običajno pri uglednih družinah. Zdi se mi da sem si vas odedaj
Izvoz jugoslovenskega sadja v Avstrijo
Kakor je znano, so se pogajanja med Avstrijo in Madžarsko za sklenitev krat kesa trgovinskega provizorija prekini la .Avstrija je namreč odklonila madžarski predlog, da bi Avstrija provi-zorno znižala carinske postavke za uvoz madžarskega sadja, sočivja in drugih sezonskih predmetov v Avstrijo, za kar bi v kompenzacijo Madžarska znižala svoje uvoznocarinske postavke za industrijske predmete iz Avstrije. Ker je zbog tega avstrijsko tržišče v tej sezoni skoro gotovo izgubljeno za madžarsko sadje in sočivje. so naši izvozniki sadja in sočivja mišljenja, da se bi mogel razviti precejšen izvoz tega bla ga v Avstrijo, posebno ker smo sosedna država m prevozni stroški v Avstrijo niso previsoki. Po novosklenjeni trgovinski pogodbi z Avstrijo so se zni žale. kolikor nam je znano, avstrijske uvozne carine za nekatero naše sadje in sočivje. Ta trgovinska pogodba pa gotovo še ne bo stopila zadosti kmalu v veljavo, zato pozivajo gospodarski krogi pristojne činitel.ie. da bi tozadevno sklenili poseben aranžman z avstrijsko vlado, da bi se tako mogel izkoristiti Ugoden položaj.
fzvoz našega sadja in sočivja v Avstrijo ie znaten in pomeni precejšnjo postavko v naši trgovinski bilanci, kar nam pokazujejo statistični podatki Generalne direkcije carin za leto 1924 V tem letu se je v Avstrijo izvozilo (po :bfpbs (b :(utQ qiuortjmi a ijsoupoia
namiznega grozdja 0.24, jabolk 23.15, hrušk 0.93, višenj 0.07, češpelj 10.21, suhih hrušk 0.29, suhih jabolk 0.08. suhih češpelj 32.90, neluščenih orehov 9.78, Iuščenih orehov 0.68; b) zelenjave in sočivja: čebule in česna 4.18, krompirja 5.83. fižola 2.97, drugega sočivja in zelenjave 0.49, svežih in posušenih gob 0.23.
Skupno se je torej izvozilo iz naše kraljevine sadja in sočivja v Avstrijo skoro za 100 milijonov Din, od česar tvori samo sadje (brez pekmeza) blizu 80 milijonov Din.
Izvoz sadja iz Madžarske v Avstrijo je bil lani večji, radi česar bi mogli letos spričo pomanjkanja madžarske konkurence naš izvoz tega blaga v Avstrijo znatno povečati. To bi bilo tudi v interesu Slovenije, ki bi mogla izvoziti letos sicer manj kakor lani. vendar še vedno precejšnje količine sadja. Med gospodarskimi krogi obstoja mišljenje, da bi se mogle od avstrijske vlade z lahkoto dosečj gotove olajšave za uvoz našega sadja in sočivja v Avstrijo, zlasti ker imamo v rokah to orožje, da je Avstrija v veliki meri navezana na izvoz svojih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo.
Velika pridobitev za vinogradnike mariborske oblasti
Maribor, 10. avgusta.
Kakor je znano, so se te dni končala tia Dunaju pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo in našo državo. Dosežene so bile razne ugodnosti za naše kmetijstvo, dočim je naša država koncedirala Avstriji olajšave za izvoz njenih industrijskih produktov v našo kraljevino. Posebno se bodo spričo doseženih ugodnosti oddahnili naši vinogradniki, ki pričakujejo letos velik pridelek ,ker vinogradi po večini kljub nastopajoči peronospori izredno leno kažejo. Sedanje lepo vreme pa obljublja tudi dobro kapljico. Ker so bili letos izredno veliki pridelovalni stroški za vinograde. so kmetje s tem večjo skrbjo Čakali razvoja cen za novi pridelek. Izvoz naših vin je bil doslej skoro nemogoč. Cene lanskemu vinu, ki ga je ponekod še tudi mnogo, že dolgo stoje.
Glede na vse to je tem razveseljivej-$a vest, da je Avstrija dovolila po minimalni tarifi, ki velja tudi za Italijo, uvoz 80.000 hI vina iz Jugoslavije, od tega 40.000 hI belega iz mariborske oblasti;
uvoz ostale polovice pa je tudi dovoljen brez kontrole izvora, tako da lahko kontingent iz mariborske oblasti preseže 40.000 hI.
Ta dogovor z Avstrijo bo gotovo ugodno vplival na cene vin naših vinogradnikov. ki sedaj vsaj lahko upajo na pokritje pridelovalnih stroškov. Pogodba ie vobče precej ugodna za kmetski stan, ne pa za našo industrijo.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška, nova 275, za avgust 280; za september 280 — 290; za oktober 290; skupni promet 42 vagonov. Ječmen: novi, sremski 200; promet 1 vagon. Turščica: baška 185 — 187.50; baška, glavna proga 187.50; ladja Donava 187.50; srem ska 187.50 — 190; sremska, pariteta Ljubljana 222.50; skupni promet 28.5 vagona. Moka: baza «0ss» 450; «0-> 450: skupni promet 2 vagona. Tendenca čvrsta.
= Hmeljarjem. Člani Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu so dobili te dni vabila na izredno glavno skupščino, ki se bo vršila 15. t. m. ob dveh popoldne v Rob-lekov} dvorani v Žalcu. Razpravljalo sc bo o legitimacijah za hmeljske obiravce in o njihovi mezdi, o predprodaji hmeija. o tržnih poročilih, o bolezni, ki se je pokazala na poznem hmelju itd. Dne 11. t. m. pride namreč iz Zagreba vseučiiiški profesor dr. Skorič v Žalec, da prouči na licu mesta bolezen poznega hmelja. Glede na velevažnost dnevnega reda pričakuje društveno vodstvo prav številno udeležbo.
= Popisovanje in žigosanje obveznic avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske. Delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani objavlja uradno: Gosp. finančni minister ie na zahtevo RepaTacij-ske komisije in v svrho repartfcije avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske pod D br. 16.794"» z dne 1. avgusta t. 1. odredil, da se morajo takoj popisati in žigosati vse obveznice naslednjih posojil:
a)	dalmatinskih: 1.) 4% zajma zaklade za poljodjelske poboljšice od 1893. godine; 4"° zajma zaklade za poljodjelske poboljšice od 1901. godine; 3.) 4% zajma zaklade za poljodjelske poboljšice od 1907. godine; 4.) 4% zajma zaklade za poljodjelske poboljšice od 1912. godine; 5.) 4^o komunalnog (op-Stinskog) zajma od 1897. godine: 6.) 4ko-munalnog (opštinskog) zajma od 19f<9 god.:
b)	štajerskih: 1.) 4"» posojilo iz I. 1905 ; 2.) 4y,% posojilo ?z 1. 1914. Vsi imestelji takih obveznic v Sloveniji se za to pozivajo, da predložijo obveznice s kuponskimi polarni in taloni vred, odnosno brez njih, če bi jih ne imeli nad3l]e do vštetega dne 31. avg. 1925. svojemu pristojnemu davčnemu uradu radi popisa in žigosanja.
= Potreba sklenitve trgovinske pogodbe z Brazilijo. V naših trgovskih krogih se na-glaša potreba sklenitve trgovinske pogodbe z Brazilijo, odkoder se v našo državo izvaža 95 odst. kave, ki pa prihaja k nam pod raznimi etiketami. To se dogaja zaradi tega, ker morajo naši uvozniki pri direktnem uvozu iz Brazilije plačevati za brazi-lijsko kavo 100 zlatih dinarjev za metrski stot, dočim se za isto kavo iz Anglije, Nizozemske in Gretje plača le 50 zlatih dinarjev. Zaradi neumestnosti takih carin se ie v novi carinski taTifi izenačila carinska postavka za vse vrste kav na 80 zlatih dinarjev pri metrskem stotu. Brazilija uvaža iz naše države cement, češplje in tobak. Zaradi tega bi bilo prav na mestu, da se ti medsebojni trgovinski odnošaji med obema državama urede s' trgovinsko pogodbo. Generalni konzul Brazilije v Beogradu Jona-tan se nahaja že dalje časa doma v Braziliji, kjer je pri svoji vladi zastopal mišljenje, da je potrebna takšna pogodba. Kakor se da sklepati iz pisave brazilijskih' listov, je tamošnja vlada voljna, da prične s pogajanji.
= Obveznice predvojnih negažiranlh dolgov. Direkcija državnih dolgov poziva 1.) vse imetnike obveznic predvojnih negežira-nih dolgov bivše Avstro - Ogrske, ki so te obveznice izročili brez odgovarjajočih ku-ponskih pol in obrestnih listov ali ki so od kitponskih listov odrezali talone, naj tekom dveh mesecev neizročene kup črnske pole, talone in obrestne liste destavijo direkciji;
in vas ocenil enkrat za vselej: bila ste lepa. to je samoobsebi umevno. Človek vam je nehote zaupal. Todaj pa, nekega dne, — nekako pred tremi ali štirimi leti — sem vas našel, kot nocoj, v otož-nostj in potrtosti, vas. ki ste bili vedno tako živahni in neustrašni! Takrat sva malo govorila, vstal sem. obotavljal sem se. vi me niste hoteli pridržati in sem odšel. To je vse.*
»Vse?*
»Da. V teku nekaj hipov ste prestali biti krasotno, varno in nepristopno bitje. pred katerim mi ne bi nikdar prišlo na misel kaj nedovoljenega, kajti sicer bi se moral sramovati pred samim seboj. Takrat ste postali žena brez varstva. občutljiva kot vse druge, bolestna in trpeča. Zbal sem se, ne za vas, temveč za sebe, da za sebe, in — sem odšel !>
«Vi se norčujete, vi, ki ste najsrečnejši človek!«
»Nedvomno sem srečen, zelo srečen! Toda navada v sreči utegne zavesti v strast. Srce je žejno dejanj. In — za nekaj časa — sem se izogibal.«
»A zato?»
»Polagoma se Je spet vse uredilo! Vase oct so sijale tako čisto, tako daljno in blizo obenem, da ste mnogo pripomogli k mojemu utnirjenju. Se pravkar šte dejali, da se vam m Je nikdar nihče razodd. ZmotiB sta se. Glejte, tt
je moja izpoved, dasi je že iz preteklosti.*
Oba sta umolknila. Noč se je naglo povesila. Gospa Nonhans je boječe prekinila molčanje, ki je postajalo že tesnobno:
«In poslušala sem vašo izpoved c!o konca! Ah. pustite me samo. prosim vas! Med nama se je nekaj spremenilo.:*
»Ničesar se ni spremenilo, čemu bi zamolčavala resnico!*
«Ah. tega ne boste razumeli. Med vašim govorenjem sem začutila, da bi, — o. zdaj ne več, temveč nekdaj, ko še nisem imela štirideset let — ne mogla biti tako trda in nepristopna, kot sem zdaj. In zato me je pred vami skoroda sram. Kaj pomeni to, moj Bog. da sem zdaj prvič občutila ,kako sem slabotna!«
»Ne razburjajte se, Matilda!*
»Gospa!*
«Da. oprostite. Treba je vam le zaobrniti električni gumb, pa zadobite spet svoj mir.*
»Zato, ker me vidite? Ali sem mar že tako stara?*
»Ne, ne zato. Ampak, ker vidite sebe v vsej jasnosti. Doživela sva kot mrtve stvari — vijoličasto uro. Ni trajalo delj kot par hipov . . .»
Gospa Nouhans je razsvetlila sobo in se spet nasmehnila; «... in spet :e prešla . . .»
2.) da se v spremnih pismih", ki se poleg kuponskih pol, talonov in obrestnih listov pošljejo direkciji, sklicujejo na število in leto izdanega jim reverza kakor tudi na ime ustanove, ki je reverz izdala: 3.) da se vsem tistim, ki v določenem roku niso postopali po tej naredbi, izdado svoječasno nove obveznice brez kuponskih pol, odnosno obrestnih listov, tako da jim te obveznice ne bodo prinašale nikakih obresti.
= Carinjenje na postaji Sušak. Generalna direkcija carine objavlja: Na postajo Sušak se morejo napotiti v svrho ocarinjenja samo tiste pošiljke, ki se glase za Sušak loco ali za neposredni tranzit s paTObrodi. Pošiljke se glase za Sušak loco ali za neposredni tranzit s parobrodi. Pošiljke, ki se glase za za Reko loco, Reko SHS loco ali Reko tranzitno, se ne morejo napotiti na ocarinjenje na postajo Sušak. Take pošiljke se morajo cariniti na postaji Reka SHS, kjer se nahaja naša carinarnica.
= Vprašanje znižanja železniških tovornih tarif bo po izjavi prometnega ministra Redo.ieviča novinarjem rešeno do srede septembra. Rešitev tega vprašanja potrebuje po ministrovi izjavi temeljitega prou-čavanja vseh dosedanjih železniških tarif. Kot podlaga za novo tovorno tarifo bo služila predvojna klasifikacija.
= Za pospeševanje rlbarstva v Jadranskem morju. Dalmatinski ribiči so naslovili na ministrstvo za kmetijstvo in vode prošnjo, v kateri prosijo nai bi se novi zakon o ribarstvu čimprej sprejel, da bi se dovolil svoboden uvoz ribarskih potrebščin in da bi se otvorili novi ribarski šoli v Crikvenici in Mlinih.
= Novo industrijsko podjetje. Pred kratkim se je vršila v Splitu konstruirajoča glavna skupščina Dalmatinske marmorne industrije d. d. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen profesor Vekoslav Steiani.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup čijski zaključki). — Vrednote: Investicij sko poisojilo 75—80, Vojna škoda 279—281, Zastavni listi Kranjske deželne banke 25—0, Kom. zadoižnice Kranjske dež. banke 25—0 Celjska posojilnica 201—205. Ljubljanska kreditna banka 230—0, Merkantilna 101— 104, Praštediona 808—815, Slavenska 65—67 Kreditni zavod 175—185, Strojne 95—123, Trbovlje 335—34S, Vevče 100—10S. Nihag 38—42 Stavbna družba 165—180. — Blago les: hrastove vozovne deščice, I. in II. vrsta 43 mm — 2.65 m, 53 mm do 2.85 m, fco meja (2/3 do 43 mm, 1/3 do 53 mm) 1300— 0, tesioni, monte, fco meja 0—565: drva bukova, do 10% okrogiic, t m dolž., fco nakl. postaja 10 vagonov 1S.40—18.40 (18.4D poljski pridelki: pšenica baška paT. Ljubljana O—320; oves bosanski, par. Ljubljana 0—210; laneno seme, fco Ljubljana 500 —0.
ZAGREB. Od bančnih papirjev ie bila danes deležna večjega zanimanja Eskomptna, ki se je v začetku trgovala po 115, dočim ji je proti Ijoncu padel tečaj na 111. Jugo se je okrepila od 97 na 98. Od industrijskih papirjev je oslabela Eksploatacija od 57 na 54, Gutmann pa cd 390 na 375. Vojna škoda promptna se je trgovala po 277.5. Za ultin:o t. m. se jc ponujalo blago po 2-SO. dočim se ie za december iskalo po 285. — Dinar je v Ciirihu obdržal svojo sobotno višino. Zato tudi Zagreb ni zabeležil posebnih sprememb. Blaga dovolj. Poslovalo se je na pariteti, v posameznih devizah tudi pod pariteto. Promet je znašal okrog 10 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2222—2242, Dunaj 7S1—791, Berlin 1319— 1329, Italija izplačilo 199.13—201.53. London izplačilo 269.64—271.64 Ncvvyork ček 55.53 56.13, Pariz 256.7—261.7. Praga 164.65— 166.65, Sofija 37—39. Švica 1082.5— 1090.5; valute: dolar 54.7—55.3. Kč 162.75— 164.75, lire 199.8—202.2; efekti: bančni: Trgo 112-113, Hipo 63-63.5, Jugo 97-98, Ljubljanska kreditna 225—0, Praštediona 840—S50, Slavenska 66—67. Srpska 130— 131, industrijski: Eksploatacija 54—55. Du-brovačka 540—550, Narodna 'umska 20—30 Nihag 0—42. Gutmann350—375. Slaveks 140 —145. Slavonija 45—46. Trbovlje O—340, Vevče 105—0; državni: 7% posojilo 78. agrarne 44, Vojna škoda, promptna 276.5— 277.
BEOGRAD. Tečaji deviz nespremenjeni. Narodna banka je nakupila nekaj deviz na Švico. Zaključki so se izvrševali na bazi 9.21—9.23. Povpraševanje prav majhno. Notirale so devize: Amsterdam 0—2240. Dunaj 787—789. Berlin 1325, Bruselj 0—2.50, Bukarešta 28.75—29. Italija 2^1—201.25, London 271—271.25, Ne\vyork 55.8—55.85, Pariz 261—261.5, Praga 165.5—165.75 Švica 1085—1087. Tendcnca nespremenjena.
CURIH. Beograd 9.25. Berlin 1.2260. Nevvvork 515, London 25.0150, Parz 24.07. Milan 18.50. Praga 15.25, Budimpešta 0.007255. Bukarešta 2.70. Varšava 95.1250 Dunaj 72.50. Sofija 3.75.
TRST. Danes so sc pričele poletne borzne počitnice, ki trajajo 10 dni. Zaradi tega so valutni tečaji zelo nestalni, ker vsaka banka sama zase poljubno določa cene. V današnjem svobodnem prometu so plačevali angleške funte po 135.90, dolarje po 27.90, dinarje pa po 40.70 — 49.90.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.675— 12.715. Berlin 168.75—160.35, Budimpešta 99.62—100.02, Bukarešta 3.67-3.69. London 34.45—13.55. Milan 25.44—25.56. Newyork 709.20—711.70, Pariz .33.12—33.28, Praga 21.02—21.10, Sofija 5.10—5.14. Varšava 127..50—128. Curih 137.71—138.21.
BERLIN. Beograd 7.51. London 20.377, Newyork 4.195. M'!an 15.07, Curih 81.47. Dunai 59.04.
LONDON. (Ob 12.) BeogTad 269. Italija 135 in tri osminke. Newyork 485.68. Švica 25.01.
Sztori
Glavna skupščina LNP.
V nedeljo, 9. t. m. se jc vršila v resta« v-aciji »Zvezda« redna glavna skupščina LNP, ki so se jc skoraj poln-oštevilno ude« ležili delegati vseh včlanjenih klubov. Po cnourni zamudi je podpredsednik LNP g. dr. Kropivnik v odsotnosti predsednika g. inž. Hrovatina otvoril skupščino s kratkim nagovorom, v katerem jc na kratko orisal
delovanje podsaveza v prošli sezoni in omeni! požrtvovalno delovanje posameznih odbornikov. Nato je podal tajnik g. Kuret daljše tajniško poročilo, v katerem je iz« črpno predelal vse dogodke prošlega leta. Nato jc slediio blagajniško poročilo biagaj« nika g. Buljeviča. iz katerega je razvidno, da je blagajna po dolgem času kljub defi« citom. ki so nastali podsavezu vsled tekem za državno prvenstvo, zopet aktivna. Po« ročila so bila sprejeta brez debate. Po po« ročilu revizorja g. Gregorčiča, je predlagal delegat Ilirije g. Goreč, da sc izreče odsto« p.ijočemu odbor j absolutorij, kar jc bilo soglasno sprejeto.
Po odmoru so sc vršile volitve, pri ka« terih je bil po daljši mestoma burnejši de« bati izvoljen sledeči upravni odbor: pred« sodnik major v p. Jaklič, podpredsednik prof. Sila, I. tajnik Kuret. II. tajnik Bošt« jančič, blagajnik Buljcvič in odborniki: Pla« ninšek. Bar!, Bedjanič, Zaje, Betetto. Lu« kržič, Cimnorman. Kepcc. V revizijonalni odbor sta bila voljena gg. inž. Debcljak in Grcgorič. V upravnem odboru jc nekaj no« vih gospodov, ki bodo. kakor upamo, s podporo starih odbornikov skrbeli za brez« hibno delovanje LNP. Podsaveznega kape« tana bo volil novi upravni odbor na eni prihodnjih sej.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se bodo prvenstvena tekmovanja reorganizira« la v tem smislu, da bodo posamezna okrož« ja kot en sam razred tekmovala za prven« stva okrožja. Finalisti vseh treh okrožij (Ljubljana, Maribor. Celje) pa bodo tek« movali po cup-ristrmu. Dalie ie Hla proš« nja kaznovanega igralca ASK Primorja Er« mara odposlana s priporočilom glavni skup« ščini .TNS v Zagreb. Mariborski in celjski delegati so predlagali, naj bi s r v njihovih okrožjih organizirale medmestne +ekme, čemur je skupščina v bistvu pritrdila.
Skupščina jc potck'a stvarno in ie po« kazala, da je zavel med ricnmeznirri klu« bovimi zastopniki nov duh. ki bo dvignil ugled in avtoriteto našega nogometnega podsaveza in s tem tudi nogometnega spor« ta v Sloveniji.
Ljubljana : Maribor 6:2 (3:0).
Kot priprava za nedeljsko pokalno tekmo za kraljevi pokal jc bila v nedeljo odigrana medmestna tekma Ljubljana : Maribor. Ljubljanska reorezentanea ie bila sestav« liena iz 7 igralcev Ilirije, 2 Jadrana in 1 Hermesa in Primorja, mariVorska pa iz vo« dilnih klubov Maribora, Ranida in Mer« kuria.
Igra jc v splošnem dosegla svoj r.amen in pokazala, da razpolagajo ljubljanski klubi z izjemo oar slabše zasedenih mest — ki pa jih tudi .Mariborčani nc bi mogli pepo!« niti — 7. vsemi močmi, ki pridejo za podsa* vezno reprezentanco v poštev. Priznati jc treba, da so posamezni Mariborčani poka« zali prav dobro kvaliteto in žilavo odpor« nost, vendar pa bi v skupni sestavi težko prišli do popolnega izraza. Moštvo je po« manjkanje skupne igre nadomestilo z živah« nim članom in držalo igro ves čas odprto, posebno odporna jc bila krilska vrsta z iz« bornim Frangežcm v sredini. Tudi vratarja (v prvi polovici čerče, v drugi Pelko) in obramba so pokazali lepo rutino. Izmed do« mačih jc ugajal Oman. ki postaja od tek« me do tekme nevarnejši. Dobro sta odre« zala tudi Dobcrlct in «Jancz» ra krilu, do« čim Pleš in Jamnik nista izpolnila onega, kar smo pričakovali. V sredini napada jc treba pregleda in strela. Krilska vrsta je bi« la dobra — razen onih 20 minut drugega polčasa, ko sta posredno radi nie padla oba gola za Ljubljano. V obrambi je bclj dopa« dal Pcčnik. Miklavčič ie imel malo posla in še tega je opravil — slabo.
Potek igre: I.. prevzame inicijati« vo in že v 2. min. p'2sira Oman razantno pod prečko. 1:0. M. se hrani, vendar ne more v fronto. Pleš zas:-eli — sam prrd vrati. Napad M. semintja uhaja na stran L.; silen strel Hobacherja odleti od prep» ke. Nato bombardira L., zopet vrata M. Vratar se izkaže ponovno. V 23 min. zviša Pleš po lepi akciji na 2:0. Popolna oremoč. L. Malo pred koncem najde tudi Doberlet priliko in zaokroži na 3:0.
Po pavzi zamenja M. vratarja in srednje« ga napadalca ter poine energično. Iz pogre« ške brar.ilccv rczultira prvi uspeh M. po Vodebu 3:1. Kmalu na<r> slijna faza in M. triumfira s 3:2. M. pritisne. Pogaear »fou« la» v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko zastreli \Vagne-. Icra se zopet obrtne in L. preide v napad. Oman sc odtrga in iz da« liavc 15 m pošlje četrtič v mrežo 4:2. Po daljšem presledku v premoči L. sledita še enajstmetrovka Doberleta in divji napad Omana, iz katerih sc zviša seore na 6:2. Kmalu nato žvižg.
Sodil je g. Vodišck — dobro. V predig,-je Slovan odpravil kom. moštvo Ilirije . 4:0. Blagajna se radi pasjih dni najbržc a obnesla.
Druge nedeljske tekme.
Ptuj: ISS Maribor 1920 : SK Ptuj 4:j (1:2). Mariborski «veterani» se znajdejo t II. polčasu in preidejo v premoč.
Zngreb: Zagreb : Gradjanski 5:2 (4:1) Trening tekma za prihodnjo nedeljo, ki ja nudila dober šport. V zagrebškem moštvu se je odlikovala krilska vrsta (Hitrec, Prctsrl Remec), ki bo najbrže ostala tudi za nedelj, sko tekmo taka. Glede napada se po ne« del j ski igri še ne more reči, kako bo se, stavljen. Mladi igralci, ki so igrali v repre« zentančnem moštvu, najbrž za odločitev m bodo prišli v poštev. Sodil je g. Pick.
Beograd: Jugoslavija : Slo*'an (Dunaj) 3:3 (1:2). Jugoslavija je bila v premoči po, sebno v drugi polovici, ko je vstopil Lufa-j, rič. Proti koncu je Slovan popolnoma t ofenzivi. Igral je tudi precej surovo, kar I mu je občinstvo zamerilo. Rezultat je tu dovoljiv.
Viktorija : Krajišnik 1:1 (1:0).
Subotice: Subotica : Osjek 5:2
Dunaj: Amateure : Crickete-r 3:1 (2:1); Simmering : Himberg 4:2 (2:1), \Vacker: Badencr A. C. 11:3 (6:1); RudoJfshugel: Humanitaa 3:2 (0:1); Admira : Viktoria XX! 3:3 (3:3) Germania : Phonizia 3:3 (2:1); Red Star : Weisse Elf 4:2 (1:2). — Na Da. naju je gostoval Ivovski Pogon, ki ga js Vienna porazila s 3:1 (2:1).
Oedenburg: Zapadna Madžarska : Doli nja Avstrija 3:0 (1:0). Lepa propagandni igra.
Krakov: Hakoeh (Graz) : Craeovil 0:1. Ilakoah (Graz) : Makabi 1:1 (0:0).
Carigrad: Slavi ja (Praga): Ternerpatche (prvak Turčije) 5:1.
Službeno iz LNP. Trening podsavczn« reprezentance se določa za tekoči teden sledeče: V torek 11. t. m. ob 18.30 se vii kondiriiski trenfng. na katerega se poživijo igrači Miklavčič, Pogtčar, Zupančič L D, III. Pevalek IL Doberlet (rsi Ilirija), PleS (Herme«), Zemljak. Erman II (Primorje), Pečnik, Jamnik (Jadran-). — V sredo 12. r. m. točno ob 18. uri igra. podsa vezno mo< štvo tekmo z SK Jadranom: sestava: Mi« klavčič — Pogačar, Pečnik — Zemljak. Zu« pančič H. Zupančič ITI — Zupančič I, Er< man, Pleč. Doberlet. Pevalek II. Igrači naj bodo v garderobi ob 17.30. — V četrtek ob 18.30 se ponovi kondicijski lahkoatietič« ni trenig obvezno za vse navedene igrače, — Vsi treningi »e vtšo na športnem pro« štoru SK Ilirije igrači morajo prinesti 9 seboj vso opremo izven svi+rov. — Kane. tan LNP.
LNP (službeno). Danes, v torek, ob 21. uri seja u. o. v sobi Športne zveze. Narodni dom. Porivajo »e novoizvoljeni gg. odbor, niki. da se seje radi važnega dnevnega reda udeleže. K seji se vabi tudi g. podsavezri kapetan radi nedeljske repre z. tekme. P red« sednik.
S. K. Slovan. Sestanek vseh nogometa« šev se vrši v torek 11. t. m. ob 8. uri zve« čer v restavraciji Llovd na Sv. Petra cesti Sestanka se morajo brezpogojno udeležiti vsi člani nogometne sekcije, ker sc bo na sestanku reorganizirala sekcija, ter določila moštva. Kdor se sestanka ne bo udeleži!, sc ga pri bodočih jesenskih prvenstvenih tekmah nc bo upoštevalo.
Maribor: S. K. Celje (Celje) : Rapid komb. 2:2 (1:2). Celje je komaj zvojevalo neodločen rezultat z Rapidovo rezerrr\ oiačer.o z dvema igralcema iz I. moštva, dasi hi po poteku igre zaslužilo cclo zmago. Celje, ki je bilo tehnično slabše od Rapida. goji brezuspešno visoko igro v le« vem branilcu, desnem krilu, centerforju in levem krilu. Sodnik g. Nemec ni bil za« dovoljiv.
Hazena Murtbor : Merkur 2:3 (2:3). h to javne tekme je izšla nepričakovano Mer< kurjeva družina kot zmagovalka. Tekma je pokazala sicer živahno, toda še primitivn-) igro, zlasti v taktičnem oziru. V prvem po!« času jc imela od igre več Mcrkurjcva dni« žina, ki je podala boljšo skupno igro. med« tem ko so v drugem polčasu nadkriljevalo Mariborčanke, dasi so delale napake v po« krivanju nasprotnic.
SK Ilirije mladinski trening v sredo fa petek ob 9. uri dopoldne. Juniorsko moštvo isra v četrtek ob 18. uri trening»tekmo i SK Hcrmcsom. — Načelnik sekcije.
Službene objave LHP. (iz sije upr. od< bora dne 6. VIII.) Vzame se na znanje pri« java I. S. S. K. Maribor, ter se ista odpo« šlje savezu s predlogom, da se sprejme ime« novani klub kot redni član. Na prošnjo T. K. D. Atena se dovoli članici BSK. Marici Cimpcrman nastopiti dne 9. t. m. kot gost v prijateljski tekmi Maribor : Atena v Ma« riboru. Definitivno se dvigne bojkot nad igriščem S. K. Ilirija. Čita se: za T. K. D. Atena: Jenko Ida. za S. K. Ilirija: Jermol Milena. Za tekmo S. K. Maribor : Atena, dne 9. t. m. se določa za sodnika g. Sepee. Seje upravnega odbora se vrše odslej ob 8. uri. — Tajnica.
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij «■ Jutr &
Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk *Norodne tiskarne» v Ljubljani
Vremensko poročilo
Ljubljana, 8. ?vgusta 1925.	Ljubl'ana, 306 m nad morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	I Pada-, me mm
Liubliana . . .	7.	7669	17-8	brezv.	megla	
Ljubljana . . .	14.	762-9	298	brezv.	jas.	
Ljubljana . , ,	21.	7650	240	brezv.		
Zsgieb ....	7.	76.V6	210	jug. zap.		
Beograd . . .	7.	765'5	200			
Dunaj ....	7.	761-3				
Praga ....	7.		130	jug. vzh.	več. jas.	j
Inomost ...	7.					
Solnce vzhaja ob 4 .52. zahaja ob 19-18, luna vzhaja ob 21-51, zahaja ob 9 26. Barometer nestinovit. temperatura visoka.
Dunajska vremenska napoved za torek: Jasno- Lokalne neviht«.
Novi tiskovni zakon
/Službene Novine* br. 179 od 8. avgusta prinašajo tekst tiskovnega zakola. ki je z 9. avgustom stopil v veljavo. Enajst poglavij ali glav. zadnja uki-::a vse dosedanje partikularne tiskovne čkone, določa, da se dosedanje tiskovne pravde rešujejo po dosedanjem postopku, in da stopi novi zakon v veljavo s kraljevim podpisom in s publikaci-o. Obljublja tudi, da smeta minister za Izenačenje zakonov in minister socialne politike z uredbo urediti odnose med novinarji in lastniki listov.
Materijelno zakon v principu ni tako napačno zasnovan, kakor se splošno govori, vendar je v njem obilo prav slabih podrobnosti in so zlasti kazni blazno pretirane. Zgrešen je pa tudi s pravniškega, tehničnega stališča, in baš zato utegne v praksi zakon postati neizčrpen vir sporov in zmed. Vse sodbe pojdejo izprva na kasacijo (čl. 90). ki bo šele morala iskati in ustvariti cel kompleks judikatov ter tako izboljšati naše novo tiskovno pravo, s katerim se baš radi pravniških nedostatkov nikakor ne moremo ponašati. V podrobnem pa določa novi zakon:
Tisk je svoboden v mejah zakona, preventivnih ukrepov ni, oblastnih dovoljenj za izdajanje ni, pač pa je izdajatelj povremenih, t. j. periodnih spisov doižan, da novo ustanovitev lista prijavi policiji. Določa se točno, kaj mora prijaviti. Policija mu izda potrdilo. Tudi poznejše spremembe se morajo «takoj» prijaviti.
Zakon ne določa, kaj je ta «takoj», torej velja najkrajši praktično mogoč rok. Na vsakem iztisu se mora objaviti kraj tiska, ime ali firma tiskarne, in če tiska pravna oseba ali skupina, mora biti označeno tudi ime onega, ki predstavlja tiskarno (pri nas »pooblaščenca« v zmislu obrtnega reda). Po 3 izvodi so dolžnostni. Listi nosijo tudi ime urednika in izdajatelja (fizično!), priimek, poklic in stanovanje.
Urednik je, kdor stvarno vodi redakcijsko delo in ki je obenem kot takšen na listu označen. Odgovarja pa po predpisih tega zakona. Slamnati mož se ne sme označiti za urednika. Biti pa mora polnoleten, naš državljan, in v posesti •seh državljanskih pravic, stanovati mora na kraju, kjer list izhaja (torej ne, kier se tiska). Narodni poslanec za časa trajanja mandata ne more biti ured-ik. Dalje ne more biti urednik, kdor je obsojen radi zločina ali pregreška iz
koristoljubja ali proti javni moralL če je urednik odsoten, sprečen ali bolan, more imeti svojega zastopnika — pod istimi pogoji glede prijave, zakonite sposobnosti in dopustnosti. Mesto enega ima lahko list tudi več resortnih urednikov, za katere veljajo isti predpisi.
Novo je, da je uzakonjen pametni predpis o zakoniti nesposobnosti poslanca kot odgovornega urednika, — j naziranje, ki je že doslej bilo vodilno, ; dasi se je v laksni praksi malo izvrševalo.
čl. 13. je stvarno nov. Kdor je na : tiskovini označen za izdajatelja, se ; smatra za lastnika tiskovine in inventarja uredništva, brez ozira na materijelno lastninsko pravico iz o. d. z. To je uvedba kavcije pod drugo obliko. Lista z istim imenom ne more nihče pričeti brez dovoljenja izdajatelja starega lista aH njegovih pravnih naslednikov, za dobo 3 let. Za društvo, ki izdaja. mora se javiti fizični predstavi-telj, državljan, polnoleten, polnopraven, stanovati mora na kraju izdajanja, zanj veljajo vsi predpisi o odgovornosti izdajatelja.
Za izterjanje izrečenih denarnih kazni, sodnih taks in pravdnih stroškov ter tožiteljeve odškodnine velja zakonito jamstvo ali zastavna pravica za predmete, ki so inventar uredništva.
Ta člen je za pravnika in prijatelja svobode zares pravilno numeriran kot 13. Za novinarja pa ni opasen. Kipi in ure, fotelji in tepihi. slike itd. pojdejo iz redakcije, — knjižnica, lampe, telefoni in pisalni stroji so pa ogroženi. Resni listi niso zadeti Pač pa hohštap-lersko ustanovljeni listi, ki imajo namen. da prično kakšno gonjo. Ti so s čl. 13. onemogočeni. V slovenski praksi čl. 13. ne bo napravil občutne škode in bo preprečil mnoge nesolidne poizkuse. V jamstvu predmetov je pa prikrita kavcija, ki se je na ta način vrnila.
Dalje se določa pojem «razširjevalca» in predpisi o njegovi prijavi — tem predpisom ni kaj ugovarjati z načelnega stališča. Opis pojma, kdo je »rastu-rač», nikakor ne izključuje kolportaže po dosedaj udomačenem sistemu. Zato je novoustanovljena šarža «rasturača» odveč. Pravnik vidi, da je s to določbo nekdo nekaj hotel, da je pa pričel in obstgl na pol oota. Razumen je pa drug člen. ki določa, da so »posebne izdaje* enake «rednim» — s tem je končno odpravljena nespametna avstrijska in tudi naša sodna praksa. Za nas je nova določba. kje se smejo lepiti objave. — po
privatnih zidovih ne brez odobrenja lastnika. Glava II. v edinem 17. čl. ščiti avtorja, z nepopolno sicer, vendar dovolj učinkovito določbo. Gl. III. v edinem čl. 18 govori o inozemskem tisku, gl. IV. pa o «zabrani». Ta glava je važna. Zabranjuje se (t. j. zabraniti se sme) razširjanje in prodajanje novin in drugih tiskanih spisov, ki žalijo vladarja, člane doma, tuje vladarje, Narodno skupščino, vsebujejo neposredno pozivanje na nasilno menjavo ustave, ali težko žalitev javne morale. Oblast, (t. j. krajevna policija, kjer list izhaja), izreče zabrano (t. j. konfiscira list), ali mora tekom 24 ur odlok dostaviti uredniku in naznaniti sodišču, ki mora tekom nadaljnih 24 ur konfiskacijo ali zabrano bodisi potrditi bodisi ovreči in zopet tekom tretjih 24 ur svoj izrek poslati na izvršenje (policijski oblasti). Če tega ne stori, je konfiskacija (molče) razveljavljena (in se ne sme ponoviti). Dan. ko sodišče ne dela (nedelja), se ne računa v te roke. Zabrana se nanaša le na poedine številke.
Tekom nadaljnih 24 ur se toženi aH pa oolicija lahko pritoži Apelacijskemu (višjemu deželnemu) sodišču, ki mora izreči svoj sklep v 48 urah.
Zatreti ali ustaviti se pa more izhajanje lista (poleg zabrane poedinih bro-jev), ako je izzival mržnjo proti državi kot celoti, verski ali plemenski razdor, ali na nasilno menjavo ustave, ako se iz teksta («naoisa») jasno vidi. da je nar meravano takšno pozivanje. Tudi v takšnem primeru mora se ustavitev lista naznaniti sodišču in sledi prej opisani nagli sodni postopek. Le za časa mobilizacije in vojne je mogoča popolna ustavitev lista brez sodišča, ako je v listu nekaj, kar je cenzura zabranila.
Te določbe, kakor so pravniško ne baš spretno formulirane, stvarno vendar ne vsebujejo nikakršnega kršenja ustave, kakor bi rad konstruiral n. pr. dr. Politeo (Miesečnik) in ie odločitev v rokah neodvisnega sodišča. Ugovarja se možnost šikanirania. Proti temu se bo pa novinarstvo samo znalo uspešno braniti, kar tudi kot stan brezdvomno raste na ugledu. Po besedilu zakona tudi dosedanji nrednisi niso dajali manj možnosti za šikane. prej se sme reči. da je mani šikane v novem. Nobena noliciia ne bo dala desavuirati sodišču. Odveč oa je. da se je zadnia določba, ki je itak vsebovana v čl. 138. ustave, še nonovila v tiskovnem zakonu.
K čl. 21. dodaia čl. 25 še več. Tudi če je Prvosteoeni sud odobril zabrano. pa
Viir
'-SV J • j.** . .. . a-SB-Ti
Mati oglasi, k! služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - —. Najmanjši znesek Din 10*-^
Zahtevajte pokalice
(S r a p h e r I) z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere Izdelaj* EMIL MORE. sodavičai, Kette - Hurnova (Martinova) cesta štev. 11.
17035
Gospodično
ozir. dekle, zmožno nemške pisave in kuhanja, prijetne zunanjosti, dobro, vestno in pošteno, sprejme sodnij-sko ločen brez lastne krivde posestnik in trgovec i otroki v Ljubljani. Pismene ponudbe pod «Vedno 0132» na uoravo <Jutra;
16869

Vajenca
f primerno šolsko izobrazbo ter znanjem slovenske-:a In nemSkega jezika se sprejme v trgovino. Hrana tu stanovanje v hiši. — Aston Petek, Slov. Konjice 18812
Zastopstvo
« renomirano tovarno H-kerja se odda za Ljubljano in Kranjsko. Reflektira se ca prvovrstne moči. Naslov * npr. «Jutra»	18711
Restavr. kuharico
?amo*tojno in prvovrstno »prejme »Narodni dorr» (Oset;.' Maribor.	18798
Vzgojiteljica
1 *:;anjem slovenskega in ' " : jezika, po mogoiS-osti 7. znanjem klavirja — - sprejme k osemletnemu ečku in šestletni deklici. Cenjene ponudbe z zahtevo Plač*. * spričevali In fotografijo jo poslati na upravo «Jutra* pod «H. K. S.»
16647
Uradnico
strojepisko, prvovrstno moč, zmožno poleg elovenSčine tudi perfektno nemščine ter po možnosti srbohrvaščine, se takoj sprejme v Ljubljani. Popolno znanje slovenske in nemške stenografije pogoj. Ponudbe po«i značko <Industrija> na upr. «Jutra».	18877
Žagovodjo
ki je vešč vseh poslov na žagi In skladišču, starejšo moč, se sprejme na parn! žagi V. Scagnetti v Ljubljani. Naston 1. septembra.
18873
Več čevljarskih pomočnikov
iznrienib za zbito in šivano delo in učenko za šivanje gornjih delov sprejme Kralj, Krekov trg It. m'II.
lq888
Mlinarja
pridnejra in zanesljivega, °rednje starosti, išče za takojšnji nastop J o š k o R e s n i k. Laško. 18884
Mlajše dekle
M zna kuhati, se 13 č e
i dobri plači poleg no-tarice. Naslov v unravi :ra».	18708
Trgovske potnike
Jugoslavijo, za eterična ''ja in esence. Iščemo. — Ponudbe na tvrdko Her-& Co., Subotica. 17962
Potniku
ti zastopa špecerijsko bla-?o aH kaj sličega, oddam ^'topstvo za alkoholne pi->"e na Gorenjskem, proti Proviziji. — Vprašanja pod «fro «3t 1925» na upravo «Jatra»	17438
Frizerko
tarjeno manikirko z me-J*no plačo 1500 Din in pri postrežbi, sprejme B u 1 j! n v Sr eni s ki *itrovicL	18088
18683
Tri do*>re mizarske pomočnike
<s takoj sprejme. Naslov t »Pravi .Jutra*.	1SS93
Pekovski vajenec
t sprejme. Naslov v upr. -stra*.	1S890
Kuharico
samostojno in prvovrstno, se iščt- za hotel. Naslov v opravi .Jntra*.	18844
Pošfr.o pomočnico
se sprejme pri pošti in tc-lerrafu na deželi. Ponudbe na upr. .Jutra* pod «33».
18841
Mesar
primorski izseljenec. veSČ slov., hrvatskega. nemškega in italijanskega jezika, vzame v najem mesnico ali sprejme službo te stroke. Naslov pove nprava .Jutra* 186«!
Brezplačen
praktikant
izučen trgovine, bi rad nastopil brezplačno mesto t kaki detajlni trgovini. — Prevzame tudi provizijska zastopstva. — Naslov pove uprava .Jutra..	18405
Gospodična
izobražena In vajena vseh hišnih del. Seli službe k boljši rodbini za čez dan. Ponadbe na upravo .Jutra* pod mačko .Dnevno 1000».
HS67
Šivilja
dobro izučena, gre Bivat na dom. Naslov pove upr. «Jutra».	18846
Potnik
v celi Sloveniji dobro vpeljan, agilen, išče stalnpga mesta. Ponudbe pod Sifro «Dober predmet 9445».
18853
Dekle
zmožno nekoliko kuhanja, iSče mesta, kjer bi se lahko popolnoma izučilo v kuhanju. Gre za majhno plačo, najraje v restavracijo. — Naslov pove uprava «Jutra»
Krasno jedilnico
popolnoma novo in več pohištva, se proda. Naslov v upravi «Jutra».	18684
Otomane
najfinejše izdelave v blagu po 900 Din, afrik modroci po 250 Din. patent fotell In vsi tapetniški Izdelki po najnižjih cenah. Vabi se na ogled. — Rud Sever, Go-sposvetska cesta 8t. 6, hiša mesarja Slamiča. 18009
Pohištvo
se proda na Emonski cesti It. 2/1.	18878
Toxo-Baver-Qoerz
Roll- in Packfilmi v zalogi
Foto-materiial
Janko Pogačnik.
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4 341 /V
Wertheim blagajne
In Jeklene denarne omare
za vzidanje, priporoča Ljub Ijanska komercijalna druž ba. Ljubljana. Bleiweisova št. 18	219
Hrastovih drv
suhih, ca 8—4 vagone (od-rezki parket) skupaj ali pa v manjši množini proda po najnižji ceni lesna industrija F Ravnikar. Ljubljana, Linhartova ulica 25 18776
Lokomobilo
na bencin, oziroma olje. 12—16 HP. 2 meseca rabljeno. prodam radi naprave elektromotorja Ponudbe na pisarno Florenini. Trbovlje. Informacije istotam 18747
Šivalni stroj
za čevljarje, levoročen in 1 Hove se prodata po nizki ceni pri Prešernu na Celovški cesti 68	18738
Jagode
velikoplodne in meseiarke. lepo razvite nudimo franko Maribor, po Din —.50 komad — «Vrt». Pžamonija in drueovi. dnižba z o. «. Mariboru	18518
Dva skobelnika
in več drugega mizarskega
orodja se proda v Ziglerje-vi uliel 133, Novi Vodmat.
18420
Dirkalno kolo
zelo poceni proda Štefan Braun, Tržaška cesta št. 4.
18896
Šivalni stroj
za krojače in več drugih krojaških potrebščin se poceni proda. Naslov v upr. <Jotra>.	18885
se proda. »Jutra*.
Kopalno peč
Naslov pove upr 18845
Šivalni stroj
za krojaško obrt, že rabljen a dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na npravo «Jutra» pod Bifro «Stroj».
18770
Kompleten mlin
malo rabljen, popolnoma v dobrem stanju, za pogon s pomočjo 2—3 parov mlin-skih kamnov kupi Leskov šek Anton, Sv. Jurij ob južni železnici.	13687
Gostilno
v bližini mesta ali na deželi se išče v najem. Ponudb« na upr. «Jutra» pod Šifro «2000».	18762
Trgovski lokal
iščem v sredini mesta, za trgovino z železnino. — Ponudbe na npravo «Jutra» pod «Zeleznlna». 17926
Pritlična hiša
z vrtom, v prijaznem mestn Slovenije, na lepem prostoru, se po ugodni eeni pto-da Naslov v upr. «Jutra*
18589
Trgovska hiša
na najprometnejši cesti v Ljubljani se proda za Din 150.000. Naslov pove tinr « Jutra*.	18741
Čoln
nov ali rabljen, toda dobro ohranjen, najmanj 14 metr. dol- iD primemo Širok, kupi takoj Josip S k e r I, trgovec v Sevnici ob Savi.
1S602
Razne lurnirje
kupim Ponudbe na upravo <Jutra» pod Sifro »Furnir* 18894
Jugoslov. znamke
žitrosane. v vsaki množini kupuje Senkowsky. Pre. valje. V ponudbah je navesti vrednost posamezntn znamk.	SG7
Sadni mlin
kupim. Ponudbe z navedbo cene na unravo .Jutra* pol •Mlin 944fi*

Ia prešano seno
le večji produrenti ponudite navedbo dobavnega časa na naslov: Okorn. Radeč" pri Zidanem mostu 18664
Stavbna parcela
vojrelna, na lepi solnčni legi, v velikosti 804 m*, se proda. — Poizve se na Glincah 6, cesta štev. 2/1 18740
Posestvo
majhno in lepo. v bližini Maribora, lepa lega in stanovanje z gospodarskim poslopjem, vse nanovo reno-virano, travniki ln njive; zelo pripravno za !e«no trgovino, prodam radi odpotovala — Ponudbe pod šifro «Frtrajrsfaehig 1°0» na upr. cMarburger Zeitunsr» Maribor	18317
Vila
pripravna za tovarno, dvoje stanovanj po S sobe. vrt za zelenjavo In sadje o-ra-jen. s 3 orali sveta za p.ir-celirati, elektrika. vodovod. tik železnice, v bližini Liuhljane. se radi družinskih razmer proda — Naslov pove uprava .Jutra.
1SOSS
Prodam hišo
5 minut o-l kolodvora Sle*1 vode (Verje R5'» Hiša je -4 m dolffa. C m Široka ln •pada k njej- 2 njivi paš. nik. cozd — voda v hiši Kupcu stanovanje takoj na razpolaeo — Pojasnila se dobe na licu mesta ali pa pri Rinku Ci-lifu v Kr.-. nju 39	17812
Lep gozd
v obsesru 4n.ono m5, se zrlo u-odno proda. Na-lov v upravi .Jutra*	18P97
Stavbna parcela
velika, v Ro-raSki Slatini, ob cesti nasproti kolodvora. se proda. Xa«lov pov-uprava .Jutra*	18.°9H
Dvonadstropna h'ša
Mariboru na leni legi, samo 5 minut od glavnega kolodvora, se poceni proda — Pojasnila daje F Mirhe. litsch. mod trg.. Maribor, Gosposka nlica St«v 14.
18444
Stavbna parcela
lepa in zasajen vrt ca 1100 m1, suha peSPena. lega v Poljanskem okraju, se proda Naslov po*e uprava .Jutra*.	18842
Lokal
za majhBO trgovino z 2-" prostori, v Domžalah blizu cerkve, kolodvora. poŠte ali ob glavni ces-L, i.:čcm. — Pismene ponudbe na upr .Jetra* pod .Domžale*.
18882
Opremljeno sobo
išče s 1. septembrom la-konskl par brez otrok. — Cenjene ponudbe prosim na upravo .Jutra* pod značke .Brez otrok 9430*. 18817
2 ali 3 dijakinje
se sprejme na dobro dom»-čj hrano in stanovanje. —
Naslov pove uprava .Jutra* 18501
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje v Novem Vodmatu ■( zamenja i enakim ali večjim v mestu. Naslov v npr .Jutra*.	16415
Dva dijaka
sprejmem v zračno sobo z vso oskrbo. Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Dobra hrana*.	18892
Sobo
lepo in opcnljeno se takoj odda Naslov pov« oprav« .Jutra*.
pov« oprava
18896
Dve sobi
prazni ali opremljeni s souporabo kuhinje, oddam takoj Najemnino j- plačati za 1 leto naprej. Ponudbe na upr .Jutra* pod lifro • Električna luč*. 18868
so v 8 dneh ne vloži redna obtožba (radi delikta v zaplenjeni vsebini), je zabrana dvignjena! Ta določba je dobrodošla, — zanimivo pa je, da so jo mnogi naglo brali in potem čisto napačno tolmačili, češ, 8 dni je treba čakati in šele, če ni obtožbe, je zabrana dvignjena. Taka razlaga je čisto analfabetska, dasi se je svoječasno splošno širila.
Glava V., čl. 26 do 29, urejnje pravo popravka. Ta glava je nekoliko prestroga ali bolje, preveč ohlapno, ne-koncizno izdelana, ter dopušča šikaniranje. Vsak popravek, katerega pošlje oblast, se mora sprejeti in objaviti — hvala Bogu Ie popravki o činjenicama. Popravki se pošljejo po pošti ali po sodišču. Tudi privatnikovi popravki o činjenicama se morajo objaviti. Mnenja, sodbe itd. torej ne. (Kakor po dosedanjem pravu).
Popravek se mora objaviti neizpre-menjen in brez dodatkov, na istem mestu, z istimi črkami, brezplačno, ne sme pa biti dvakrat daljši, kakor prvotni članek. Podpisan mora biti od popravljalca in nikogar drugega, ne sme biti nevljudno napisan niti zadržati kaznivega čina, spisan'mora biti v istem jeziku: rok za popravek je 6 tedenski. Dodatki se ne smejo objaviti «v samem tekstu in pod istim naslovom*, na drugem mestu istega lista se sme izjaviti z ozirom na vsebino popravka, kar smatra list za potrebno.
(Dalje jutri.)
Dopisi
VEVČE. Ze nekaj dri je pri nas dokaj razburjenja med delavci papirnice. Izvor razburjenja je vodite!) delavstva, organiziranega v »Strokovni rvezl papirniškega delavstva« %. Kukavica, ki je prišel v konflikt z vodjo g. Strahom. Zadev?, se naha-ja pri ravnateljstvu, kl je g. Kukavico pozvalo na odgovor in vložilo tožbo na obrtno sodišče. Izid to3>e bo merodajen za nadalj-no službovanje g. Kukavice v podjetju. Ker pa se ta očividno sam nadeja neugodnega izida, je nahujskal delavstvo, češ da hoče izvesti atentat na delavske pravice. Delavstvo je sklenilo enourno protestno stavko, tn jo je že tudi izvedlo. V odgovor je ravnateljstvo sklenilo kazensko ustavitev obrata za tri dni. Tako bo po zaslugi g. Kukavice delavstvo Izgubilo tridnevni zaslužek. Ravnateljstvu priporočamo, naj dovoli dotične tri dni delo vsaj onim delavcem, ki niso nasedli raznim hujskačem ter
se tudi niso udeležili brezmiselne stavke. Ne gre namreč, da bi bili seda] za svojo vestnost oškodovani na zaslufku.
GROSUPLJE. Tukajšnje sokolsko društvo se pridno pripravlja za letošnjo prireditev na Mali Šmaren dne 8. septembra. Četudi je na razpolago še mesec dni, vendar veseličnl odsek že prav pridno dela, da bo prireditev čim veličastnejša manifestacija vsega dolenjskega Sokolstva. Sodelovanje nam je obljubilo že več bratskih sosednih društev, prepričani pa smo, da bodo ta dan pohitela v naše lepo Grosuplje vsa bližnja Dolenjska, kakor tudi ljubljanska društva ter s tem pripomogla najmlajšemu društvu ljubljanske župe do zgradbe lastnega doma. Nadeli smo si nalogo, da pričnemo z zgradbo še letos. In to težko nalogo hočemo tudi izvršiti. Prireditev bo imela kaj pester program, med drugim tudi veliko tekmo v žakljih in razne druge zanimivosti Za mladino bo na razpolago velik plesni oder na prostem. Svirala bo železni-čarska godba »Sloga* iz Ljubljane. Tudi pristni dolenjski cviček z Gadove peči in dobro štajersko belo vfno smo že preskrbeli Nikomur ne bo žal, ako prebije par ur med nami. Zdravo!
HRASTNIK. Konzorcij za gradbo Narodnega doma, v čisar prid se je vršila prireditev dne 2. avgusta, se imenom prirediteljev — narodno - kulturnih društev iskreno zahvaljuje vsem, ki so bodisi z delom, darili ali udeležbo pripomogli do nepričakovanega gmotnega uspeha; naša posebna za hvala pa veljaj rud. ravnateljstvu, ki je dalo na razpolago ves potreben materijal in darova tel j ici stavbnega prostora za Narodni dom ge. Šentjurčevi, kl nam je prepustila travnike v brezplačno uporabo ter sploh omogočila, da so točila društva i pijače v lastni režiji, za kar se jim je rade-volje stavil na razpolago g. Ferdo Roš. S hvaležnostjo omenjamo še naše požrtvovalne dame v paviljonih, ki so kljubujoč nevihti rešile vse zaloge do zadnje malenkosti v Narodni dom ter tamkaj, dasi premočene do kože, vztrajale do konca. Vsem še enkrat: bratska hvala! Zdravo! — Konzorcij za gradbo Narodnega doma v Hrast« n£ku.
Priporočamo knjigo:
i! L Sli
n
Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31'— ter se naroča pri
Ti ■ k
Posebno sobo
v sredini mesta, se išče oa 15. avgusta dalje ta mirnega gospodi. Ponudbe na upravo .Jutra* pod «133».
16876
jMdž
Vasotl sredo zvečer, brzo-vlakom. Tt. S. M. 18875
Harmoniko
dobro ohranjeno, gramatič-no, proda Gasilno druStvo v Vevčah.	18777
Družabnik
za dobro vpejino Industrijo, te ISče v svrho poveča-
nja iste Potreben kapital 250—300.000 Din. Ponudbe pod .In-lnstrija 94!4» upravo .Jutra*. 18815
Gospodično
se sprejme na stanovanje v Cerkveni ulici 5. 18871
Stanovanje
1 _ sobe. predsobe In kuhinje zamenjam za enako ail večje s stranko, ki bi ev ■revzela mesto hiinika. — Naslov pove uprava .Jutra* ISS87
Več stanovaai
odda. ozir zamenja .Posredovalec*. Sv Petra c. St. VIL	' 18881
Prazno sobo
ISče gospod. Naslov pove uprava .Jutra*	188.18
MIH) Din nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi sobo In kuhinjo ali »obo • Štedilnikom. Naslov pove uprava »Jutra*. 18867
Mesečno sobo
veliko, zračno in svetlo, za 2 gospoda ali za zakon-ca brez otrok — peseben vhod. elektr. razrvetljava. sredina ^mr-sta — se takoj odda. Naslov pove oprava .Jutra*	18874
Sobo
za sebe in za svojo leno i«'e v sredini mesta trgovski zastopnik, ki Je večinoma odjfiten Zadostuje to-M 1 postelja. — Ponudb« na upravo .Jutra* pod .Lepa •ob»»	t8843
Družabnika
s kapitalom 600.000 Din >prejmem v staro in dobro idoče podjetje. Osebno «o-delovanje ni pogoj. — Ponudbe pod lifro .Realto* na upravo .Jutra* 18784
SO—100.000 Din
posodi strokovnjak industr. ali trg podjetju v Ljubljani brezobrestno. Pogoj Je dobra služba. — Nujne ponudbe pod «V. V. 25» na upravo «Jutra». 18584
Družabrik
strokovnjak, v avrho ustanovitve razpošiljalnice, se sprejme g primernim Kapitalom. — Na razpolaeo je krasen lokal v sredini mest«. Naslov v upravi Jutra.
18459
Kateri gospod
starefši. posestnik ali drž. name?č*ner z lastno hišo. dobrosrčen, bi porofil S2 let staro arospodično. pridno irospo^injo z 20.000 Dfn premoženja, z dežele. Dopise s polnim imenom na unravo «Jutra» pod značko •Sreča v prihodnjoeti»
18849
Dva rudarja
prvi 22. d rud 92 let star.
želita znanja z cosrodiJna-ma iz mesta ali dežele, v »▼rho ženitve Prvi do 25. Irujrl do 85 let staro. Tajnost zajamčena. Dopise s •liko pod «Prvi» ali .Drugi* na upravo •Jutra'*
18852
Rob
Katerega dne Imal čat, da
bi se odpeljali z vlakom za
eno popoldne — če mogoče ta teden. — Na 6vidonje.
ise72
pre Ij«
Lovskega psa
Oda Franc Hvaetja, Sav-
Stev. 85, poŠta Jeiica.
18847
Zlat prstan
> 1 kamnom ie je izgubil v nedeljo t. t. m. pri kopanju v Sorl. blizu lelez. mosta v Medvodah. Poštenega najditelja se prosi, da ga odda proti nagradi v
opravi .Jotra*.
18835
Kranjske klobase
najbolj!«, te dobe v restavraciji na kolodvoru Grosuplje.	S25
Tovorni avto
vtamem za 2—3 mesece
proti dobri odškodnini v najem. Po možnosti pogon z ogljem. — Ponudbe pod .Avto* na opravo .Jutra*.
18399
Paviljone
na relescjmu sprejme v dekoracijo Rud. Sever, Gosposvetska 6 (v hlSi mesarja Slamiča).	18021
Dr. Viktor Breskvar
Hilšarjeva ulica Stev. 7/1 zopet ordinira
od 10. dop. do 3. popoldne.
16752
Izključivo
zastopstvo
za Notranjsko prevtame prot. tvrdka. Edino resne detajlirane ponudbe do 15. t. m. na upravo .Jutra* pod .Prot tvrdka 1922».
18866

■aj <
Kdor rad čita lepe povest!, naj naroči priljubljene
romane Jutra"
Do sedaj so izšli sledeči:
Roman po uitnih, pisanih hi tltkatrth vtrtli
Pater Kajetan
Cen« brol. Din 30-- rez. Din 40-- po polti 2 Mn več
Tigrovi zobje
Cena brol. Din 30.—, vez. Din 40-—, po poŠti 2 — Din vet
J t AN DE LA HIRE.
Lucif ep
Fantastičen roman v VI. delih. Cena brol. Din 45--vezano Din 55.—, po pošU Din 2-— več.
FEREAL CUENDAS.
Veliki ankvizitor
Zgodovinski roman iz dobe Španske Inkvizicije. Cena Dln30"—, vez. Din 40—, po pošti Din 2-—več.
HARRV SHEFF:
Hči papeža
Zgodovinski roman, kl poplsuie krvoločnost In nenrtvno Jlvljen'e oapefa Aleksandra VI, njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Erolirano Din 30-— vezar.o Din 40"—, po polti Din 2 — več.
CLAUDE FARRERE:
Gusarji
7godovInskl roman Iz življenja t-orskih roparjev v XVII. stoletju. Cena brc*. Din 20-—, vezana Din 30—, po pošti Din 2"— več.
FR. HELLER.
Blagafna velikega vojvode
Roman. Brol. Din 15.—. vez. Dia 25-—, po pošti Din 2-— več
FR HELLER.
Prigode gospoda Collina
Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10—, po pošti Din 2"— vec.

Knjige se naročajo pri uoravništvu , Jutra' Ljubljani, Prešernova ulica 54

»T. Ofelija«
Pridem v sobota Boetanek na določenem mestu ob 10. ori.	1888«
«Ch!na 100»
proti za odgovor na upravo
•Jotra*.	18848
Mlad podoflclr
v državni službi, a ttodnje- j lolsko izobrazbo. Ieli znanja s primerno gospodično Ponodbe na upravo .Jutra* pod lifro .Vlad podoficir*.
13850
Pavel Frarko
Dvignit« pismo pe.no ležeč« X.	1S851
Elektrotehnične tvornice
ŠKODOVIH ZAVODOV ¥ Ptei
Zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, Sefenburgova ul. St 7, hiša Jadranske banke.
D ob a vil a j o: naNoHdneiie In najcenejše elektro- motorje, turboseneratorje hi vse osteie
— 'ni« ial !■ ra «,>■ n lil
•tetetnene stre je.
Grade:
električne centrale, elektrone železnice, cukrarne, pivovarne, rudniške naprave itd.
Obralaite m v vseh primerih na plserno v Ljubljani. Poset Intcnlrla ie brezplačno na rszpeiasra.

Joseph Delteil:
Petero čutov
Roman. *	2
Odkar je umrla mademe Curie, je bila Eleonora Plessis na glasu največje sodobne znanstvenice in povsod so jo smatrali kot pravo naslednico Pasteuerja. S svojimi študijami o pretvarjanju serumov in z iznajdbo intra«kardijskega cepljenja je docela zrevolucijo* nirala moderno bakterijološko znanost. Njen sloves se je rajširil po vsem svetu in je prodrl v hribovske koče prav tako kot v akademije. Narod je gledal v njej pol alkimistko pol božanstvo. Njena lepota, ožarjena s čarom znanosti in z nimbrom proroštva, je osvojila svet. Kuga se je širila, vzporedno ž njo pa je naraščal čarni sloves Eleonorin na vseh poljih. Narod je zahteval, naj Eleonora prevzame tudi politično vodstvo. Ljudstvo je slepo vero« valo vanjo in je bilo uverjeno. da bo ona rešila svet. Sleherni tudi slučajnostni dogodek so si ljudje tolmačili z mistiko. Eleonora jim je postajala druga Jeanne d'Are. Njen prihod je Pariz pozdravil z zvonenjem.
To jutro, 12. maja, Eleonora ogleduje Pomladanske Izložbe. Saloni so še vedno živahni (toaleta se smrti ne ustraši!). Lepe klijentke z globoko izrezanimi haljami se leno šetajo med tesnimi gručami. Deklice za pulti, kot breskve rdeče, se neprestano nasmi« hajo. Prodajalke umirajo druga za drugo na najboljših blagovih. Ene obleže na kitajskem krepu, druge na cvetličastom seržu. Nekatere padajo na čipke, nekatere na svilene nogavicc. Vrste umrlih, lepih kot faraonke, so naslonjene ob zidu na škrlatastih preprogah in pozdravljajo došleče z bledim nasmehom. Eleonora ;zbira, kupi tucat kavčukastih rokavic in se obrne k izhodu.
Velikih, lagotnih in malomarnih korakov se napoti po Caumar« tinovi ulici navzdol. V žilah se ji še vedno pretaka detinska mladost gosje pastirice. ki ji je ostaviia to malomarno brezbrižnost in brezskrbno dobrovoljnost. Njeno umetniško modelirano telo se ziblje med hojo liki utelešena domišljija. V krasno oblikovane grudi je vtisnil šport svoj pečat. Divno linijo njenih prs je začrtal boks. Eleonora je fantastično udana športu, vzdiguje uteži, goji pešhojo in se norčuje iz čajank, ki jih prirejajo svetske dame. ter prezirljivo kljubuje meščanski konvencijonalnosti.Svobodna ženska!
Na Kapucinskem križišču pokliče taksi. Voz se je baš postavil 8 svojim rdečim šoferjem v vrsto ob kraju pločnika. Eleonora pove naslov: Pasteurjev inštitut, in vstopi. Šofer, debeluh škrlatasto« rdečega obraza, sedi na svojem mestu kot pribit. Roko drži na vodilu, usnjeni ovratnik si je zavihal do ušes, in se ne gane. Eleonora postaja nestrpna, potrka na steklo in kliče šoferja. Zaman. Izstopi iz voza in strese moža... Bil je mrtev...
V hipu se odloči, da pojde peš.
Dospe v Inštitut. V laboratoriju dela njen pomočnik in učenec Gaspard. Srednjeveške retorte in fijole jo pozdravljajo na maha« gonovih in bakrenih mizicah. Povsod same mrtvaške posode z Ogabnimi kulturami bakterij, fizikalni inštrumenti, aparati in
orodja. V debeilh loncih plavajo prašnikaste cvetlice, skabijoze in lilije. Na omari opaziš boksarske rokavice, v kotu telovadno orodje, kroge, drog. Laboratorij je pravcata ropotarnica.
»Gaspard, koliko mrtvakov?«
cPetnajst!»
Gaspard privzdigne zastor, odgrne rjuho: v ozadju sobe čaka avtopsije petnajst za kugo poginulih ljudi. Vsi'so goli in žolti. Med njimi je truplo premogarja. ki žari nalik kupu premoga. Dvajsetletno dekle splahnelih grudi: strašen pogled v mrtvaškem molku. Ženske pomešane med moškimi, bradatimi in golobradimi.
Nad mrtvaškimi trupli sc na palic5 ziblie mršava PaPi3a in kriči na vse grlo:
«Papiga, papiga, baraba, baraba!«
Naenkrat zapoje telefonski zvonec. Eleonora prisluhne: smrt predsednika republike. Pet minut za tem vnovič zvoni: umrl je Louis Arago. Hipoma preneha vse: telefonistka je mrtva!
Na večer so konjske dirke v Auteilu. Komisarji so vsi na mestu. Sicer pa se jim ni bati ničesar: konj se kuga nc prime.
Pezaža je polna izbranega ljudstva. Med damami so:
Vojvodinja de Chaulnes, ogrnjena z jekleno tkanino, pokrita z baretom, ki je okrašen z bc!o lisičevino in rajčičnim mahom; vojvodinja Decazes. v obleki iz belega žo-žetnega krcna s črnimi vezeninami, v rožnobarvnim, s cvetkami ozaljšanem nizkem slairu niku; vojvodinja d' Audiffret * Pasouier v beli čipkasti halji iz kitajskega krepa. pokrita z avbo. na kateri se b'este črna nojeva peresa: princesa Galicin, rojena Grnmmont. ob'ečera v sivo šareno obleko iz čir>a=krepa. z baretom na glavi, okrašenim s sivimi jacintami in velurnatirni cvetlicami: ladv Derbv v črni položeni iibertv in z rajčičnim klobukom: baronica Lejčurc. rojena Murat. odeta s črnim tuniškim krenom in pokrita z velikim klobukom s šopom; kontesa de la Rochefoucauld v siienastem črno porisanem kitajskem krepil in črnem klobuku s šopom: princesa de Faucignv« Lucinpe v belem z zlatom pretkanem tuniškem krepu in žveplenc« rumenimi vehurni avbi: kontesa de Montesquiou«Fezensac v ob'cki iz lahne s črnimi cvetkami okraš-ic svile ter pokrita z baretom, v katerem so uvezene bele in črne cvetice: kontesa de Kergariou v črnem plisiranem kitajskem krepu s čipkami, odeta v črni krepasti plašč in pokrita z belotčrnim štirioglatiro baretom; ladv Victoria Malcom Bulock v parmskem tuniškem krepu z velikim, s cvctkami posejanim krenastim šalom: baronica \Yaldner v obleki iz črnega plisiranega satenastega krepa in klobukom, ozaljšanem s perjem.
V surovem satenastem krepu s čipkami v republikanskih bojah, 7. velikim trakom Častne Legiie med grudmi in s tenkim jahalnim bičem iz jelenove kože v roki. sedi E'eonorn ko.t nredsednica vlade na častni tribuni in je predmet splošnega občudovanja.
Favoriti danes nimajo sreče. Outsider Chandernagor, na kate* rega ie bilo stavljeno 10 frankov, je odnesel nerado 28J4 frankov. Ob reki, ki teče okoli tribun, se je pogrezr.il neki konj do gležnjev v blato; udarjal je z nogami in rezgetal v taktu liki starohelenski zbori. Od časa do časa se je na tribunskih stopnicah zgrudila
elegantna dama z biserničnim kukalom v rokah mrtva na travo. Vrste so se takoj sklenile za njo in naslednji trenutek so se pogledi zopet obrnili na dirkališče. Obrazi gledalcev so bledo, črnikasti. Le nekateri, kojih konji zmagujejo, slcušaio iztisniti iz spačenega lica trenuten nasmeh. Junak dneva je predmet bučnih aplavzov. Srca, skrita pod črnimi svilenimi ogrtači in volnenimi tesno zepetimi haljami, razbijajo da nikoli tega.
Po četrti dirki je Eleonori dovolj in zaželi si izprehoda po Gozdiču. Odpravi se peš, voz ji sledi. Povsod srečava moške ia devojke. ki so si izbrali drevesa za bivališča. Tako pričakujejo ve.rni pred nalezenjem konca epidemije. Nekateri so se vrgli na študij medicine; s hrbtom naslonjeni na velike veje prebavljajo kako »Razpravo primerjalne bakterijoterapije®. Drugi spe in smrče med listjem sonorno liki kosi. Tretji, z vrčem črnine v žepih, brnijo skorjo. Na neki luščeči se platar.i se češejo ženske. Otroc/ sc igrajo z vetrom.
Eleonora keraka po Suresneški aleji. Trinajstrica pobitih psov s privzdignjenimi repi ji preseka pot. Nekaj dlje je pod murvo ječe povrgla psica. Brez glasu poletavajo vrabci nizko nad tlemi od veje do veje. Vnovič sreča Eleonora tisto trinajstorico psov. Izpod klancev in iz podganjih lukenj se pojavijo drugi in se jim pridružijo. Trope pdčarjev z vročično lesketajočo se dlako pole. grjo pod akacijami. Velik brale jo zlobnih oči ubira naravnost proti Eleonori. Dva volčjaka jameta glodati po njeni obleki. Gladni pudli jo obkrožujejo vedno bliže in Eleonora že čuti njih vroči dih. Vsa vznemirjena se obrne, skoči k avtu in vstopi.
Po bulvarih koraca zlagoma čreda stotine govedi, ki je pobegla iz Villette. Topo begajo ob pločnikih, brez cilja je njihova pot. Zaletavajo se v avtomobile, utirajo izložbe in kioske. Nakrat postoje tresoč se od nepojmljivega strahu in otožno zamukajo. Potem sklonijo glave in zbezlajo dalje. Kakor na znamenje se vsi zberejo okoli cestne svetilke in butajo toliko časa z rogovi vanjo, da jo nodro. Pod njihovimi nogami se kruši asfalt in udira leseni tlak. Odmev stterih parkljev udarja v najoddaljenejše stranske ulice. Na Poissonničreskem bulvarju vlada panika. Čreda zavije v Rougemontovo ulico in vsa hkrati se zažene na Comptoir d' Escompte.
Eleonora v vozu premišljuje. Kje je serum, kje cepivo, ki bo rešilo človeštvo? Kje je čudež, kje so bogovi?
Na vseh križnotih se zbirajo čudni, meščansko oblečeni pridi. garji — p0 večini golobradniki — ki propovedujejo skupinam žoltoličnih verno prisluškujočih poslušalcev. Vsepovsod se zgri« njajo ljudje v okroglih gobam sličnih gručah.
Z roko v telovniku, z očmi v laseh, preti propovednik človeštvu 7 najneverjetnejšimi kaznimi. Ljudstvo si pripoveduje najlepše bajke in jim sleno veruje. Eni povzdigujejo blagodati čarovništva, drugi hvalijo vegetarizem. Večina pa se ogreva za preseljevanje narodov na severni tečaj. Z votlim glasom povdarjajo mršavi žolto« kožni postopači antiseptičnnst ledu. Vse epidemije — dokazujejo
_izvirajo iz vročih dežel, iz Azije, dočim so najsevernejši narodi
docela varni pred njimi. Protistrun mikrobam je led. Naj živi led!
Koks
po ponovno znižani ceni: Ia. angl. clavžarski trdi koks v kosih za močne
ognje, 100 kg......Din 110
la. nemški plinski, mehki koks ore-hovec 15—30 mm, 100 kg Din 100
Krasno sortirano blago odlične kakovosti ! — Na zalogi tudi Ia. angl. kov. premog 100 kg 1C0 Din. — Priporoča sc:
D. Cebln zaloga koksa, Ljubljana, Vfolfova ulica 1 II.
Pno Beri anKa Bari roi
- VVV—
Nudimo naš prvovrstni
PORTLflND CEMENT
lllllllllllllllllllllllllllInllMIllllllllllN
svetovne znamk?
»SALONA" (Tour)
iz naše tvornice v Solino pa izjemno nizki dnevni ceni
»SPLIT d. d. za cement Portland,
podruZnica Ljubljana.
poročena
LJUBLJANA, 10. avgusta 1925.
t__-J
Dloiža in filme, dalje fVlimosa, Satrap, Ko-dalener'rje, vse foto-oc-
treb-cine in fotoprarčne aparate Erneman.Cnntesa.Kedak OSrtz it cd 160 Din napre' ima stalno v zalogi
droggri.la: Union Kant sinova.
Ljubljana, Židovska ulica Slav. 1.
Zahtevajte cenik'
A A. A rt	/> .
rt rt rt .
Pozor! Samo 300 Oin franke na dom!
Ta garnitura kuhinjske posode ie iz najboljšega aluminija snežno
bela la desetletla trpežna. Dobavlja se rr ti predplačilu ali povzetju.
Za cenik priložite Din 1-— v znamkah. Inserat priložiti. Ako bi ne ugajalo, se v >me lade O' c nazaj.
IHUf	ti 1* lit-
»Itrtf* 1M
ca1i«<t	cil.KM	c.«B
Kovinska indu/trija lilŽ.J.iH.BSJHL.rUribor, SH.5
( MetdHindustrie >	AleKsandrov« cesl-a š.v«v,6.
Najngodnifi nakup Je naravnost od tovarne:
'Joo-a
(ms&ko ia damsko), nogavice dežniki itd. v velik* izbiri po selidnih cenah pri
Glavni trg 2 328ain
Okrajni zastop v Laškem odda
najboljšemu ponudniku
delo M it m prspIesKanja okrajnega mosta tez Savinjo v Lfc
Interesenti, ki dobijo potrebna r.avodii3, pri podpisanem gerentu, naj si ogledajo most in naj vpošljejo ponudbe do 20. avgusta t. 1. na Okrajni zastop v Laškem.
Gerent: Dr. Roš.
581»
Delavnica za papraviia avtomobilov
in motoc:khv> Izposojcvanje koles in popravila. Pneumaiake, vsi deli in opremo naj-cenete prš
„EXPR£3S" d. z o. z.
LJUBLJ.TIA, Vegova ulica štev. S.
JE 2 »
domači pridelek 21., 22. in 24. letnik j nrcc!a ED. SEJPPANZ, Prišteva
----1
Z&mm cai nsvesiai
Ne pozabUe pri nabavi pohištva ra
tovarna Frisifs Uohmr,
CELJE
'ratera Vam dobavi vso opremo od navadne do najfinejše umetne izde'ave, po najmodernei:ih vzorcih iz domačega in po želji inozemskega 'esa. Izvršujejo se (udi trgovske in pisarniške opreme, kakor tudi nortali in vsa shvb-na dela. Cene brezko<ikurcn(ni! Izvršitev naročil točna, za solidno delo se jamči.
Avtomob^isf:
iMlremotorle in i\mm,
žarnice .Osram", .Tnngsram'. .Phlllps', električne nanel;ave (najboljši proizvodi, lestence, svetilke in armature, električne števce (šv carski proizvod), električne likaš-rti!te in posode, telefone, zvonce in elemente, ves drngi električni materijal KOPiTS Ra<ceneje pri elektrotvrdkl
ICaro! F J o r i a n 6 i č, Ce!je.
Postrežba točna.	3904»

s i
I & tfESiAK, Maribor J.
Dnevna, noštna in železniška pošiljatve. t
245*|
i&latocikSžsfce S
Zalagajte se z bencinom pn
jfj j ;
Bencinski postaji s:;
(sesaiki)
Dunajska cesta št. 36, Ju^o-Aulo. «j|
M ;
Lfier bencina @ Oin.
Moderno praktično in hitro napolnje. je. P | j
lika Marinko roj. Koren, javlja vsem so-odmkom in znancem, d' je d2-Sg n:s zjutraj ob 3. uri po dolgi bolezni raj preminul njen ljubljeni soprog, svak,
eSj slric itd., gospod
J Frsnio Marinko
fotograf
Pogreb nepozabnega soproga bo v sredo 12. t. m. ob 17. uri izpred mrtvašnice drž. javne bolnice na Evangeljsl<o j pokopališče.
Blag mu spomin! Ljubljana, dne 10. avgusta 1925.
□ IOIO SOBO
rfslnovejle Iznajdba!
Brez kvarjenja blaga he-r.iično snaženi« vsakovrstno barvanjr
oblek ANTON B C C
LjuMjana, SMurpva nI. Lnadslr. Hian-fif IS. oaoioioio
. *xxyxxxxxxx*-xr*xxconccceca
Priporočamo knjigo:
Stojanovič A.,
Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja poštnino vred Din 31 — ter se naroča pri
Tiskovni zadrugi
t LjnMjani.
Prešernova ulica 54
TtffcTSiT«
■ '■ > <$•	'I-
VT »»-v-"
■3JLHJUUU.I I IIIUCO «Jutrov» roman
katerega rkozinakoi nafrU vpebin*. prepletena t fa> taptifDiinl upletljaji 0<1 l> fetk« do l;cn.-» ki prisa-iajo navdnšeoemn čitateljs z intere»antnim raimotri-vanjem v.ak hip p'o.eDe-lenjx, mu ie »Mi rsi-of,aran> In konaternariji :fl top«t	tako. ((a
eo Čitatplji n«strpno !'rl kovali vsako nadaljevan;« roraana. je iz?el in fe biva pri npravl .Jntra. v Ljubljani
Vsi ki so Ka čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, ioli zabavati Vas ne nore nobena knii?a!
Vetana etane . . . . 65 Broiiraca pa . . . . 45 Di»
			
			
cKlišeje
mOBMMi
za trgovski dopisni papir in kuverte v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času
»JUGOGRAF1KA« KLiSARM
t r-rfTir.fij\r sv. pltra .visip št e.?.
BMBMBMBMMBMMBMMBHMMHMMHBBBBB jB|B|i|||PWIHPll
TTliTlTl!lTllllJll7ui) 111111H U h 11H11111H1M U11 h n I: H11U111H i IM i n 111M111 i 11HIM11 ll 11111!! IM H1111111111 i 11! I
Naročila sprejema tudi oglasni oddelek uprave ,,Jutra", Prešernova ulica i. M

ni
IZVftillJF TliKARSKA DFl i V vjA«f HVO/ls SI .'X HCFtt URADSC TlikOVIKF. CflVIKc KL/Vf«rc tlMLUSE HRASILXEI\lXDIiUŽ: \£ KMlitCE-POVOČNA VAZ\A\ILXVAai-i\ CIRKUL\JtJ€ V5 JOn/t t f TIKE1E M«; mifiAHAIM3kSU A Z A*, f TK.F i C ASOPIt£ ZV VJA-V THK,\H$UO STItOhU SPADAJOČA Of«VOICUDVO IN (f VO i > \A«CKILA sppf rum vVttoovA \\jig\rw*
PRrifRVCVM«/fA J rt VltKA 7 T E L t r 0(V -iTEV 3 O <t
Priporočamo
novo izdajo
i
Mo ReraiiM
romanov I
Cyclamen
BroS. 22 Din, vez. | 27 Din. poŠt 1-25 Din
Agitator
Broš. 18 Din. trei. I 23 Din. pošt. 1-25 Dia
i Izdala jih |a
i Tiskovna zadrug« i v Ljubljani