Tísijevo slovo brez lovorike Pretresljive izpovedi deklet iz nesreče na LjubečnI ST. 99 - LETO 64 - CELJE, 18.12.2009 - CENA 1.25 EUR ON cafiè aŽlTEK V DOBRI KAVI PRAŽiRNA; 03/713-2666 Odgovorna uređruca NT; Tatjana Cvim Smučišča so naréd V- Rogla bo jutri in v nedeljo gostila tekme svetovnega pokala v teku na smučeh. V minulih dneh je zapadlo še nekaj snega, tako da ne bo te^v niti za belih strmin željne smučarje, ki bodo ta konec tedna vendarle prišli na svoj račun tu^ na Golteh. L ; 'i Foto: SHERPA Pekoče čilije hrustali kot bonbone Se bo pol Dobja znašlo pred sodnico? Kupite, kupite podjetje! Še I BOŽIČNI KONCERT Mešani pevski zbor Celeia Celje Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. VK Q iktiji ry fait spf«fni strani. tHA www.mik'Ce.sl UVODNIK V pričakovanju ... Advent je čas pnčakovanja. Čús, ko bi si morali vzeti trenutek zase in za razmislek, se zaustaviti in si i>privoščiti« umirjeno okrdševanje doma. peko piškotov in kramljanje z domačimi, A kaj. ko se je zadnja leta večina preápnmúénegfx vzdušja porazgubila v mrzlično iskanje dani, brskanje po prodajnih policah in brezglavo zapravljanje. Za, žal, IVANA STAMEJČIČ velikokrat povsem nedomiselna in neposrečena darila. Krepko v dru§i polovici meseca smo že. Če v teh dneh merimo čas po decembrskih dobrih možeh, je Miklavž že mimo, čakamo še Božička in dedka Mraza. Če ste med listimi, ki se tolažite, da je do božiča še natančno en teden in da imate še dovolj časa za vse »nujne« nakupe in druge opravke, se vam ne piše dobro. Kljub krizi in napovedim, da se bo letos praznovalo drugače (kar so nam nenazadnje napovedovali že za lani, a so trgovci vendarle beležili rekordno decembrsko prodajo)y je namreč povsod gneča. Vseeno, ali se v trgovino odpravite med tednom ali v soboto in nedeljo, dopoldne ali na večer, izognili se ji ne boste... Da smo pred prazniki, opozarjajo lučke po mestih in na naSih domovih. Ponekod - a žal v manjšini - drobcene, nežne, a svetle in optimistične, drugod spet tako bleščave in agresivne, da bi jim najraje ubežal. Če k temu dodamo še glasbo, če neprekinjenemu cingljanju in »ho-ho-ho-janja« sploh smemo tako reči, je krog sklenjen. December pa je tudi čas, ko dobesedno vzcveti kulturno življenje; predstavljajo se prav vsi po vrsti, ljubiteljski in profesionalni ustvarjalci. Če k terriu prištejemo še prireditve po vrtcih in Šolah, pa takšne in drugačne sprejeme in »zaključke« leta v svojih službah in pri poslovnik partnerjih. ni čudno, da se nam zdi vsak dan krajši. In čeprav imam načeloma silno rada praznike - še rojstni dan. čeprav sem vsako leto starejša - se mi zdi. da so mi decembrski iz leta v leto manj všeč. Da se prav načrtno izogibam trgovinam, da zavestno »prešpricam« večino predprazničnega dogajanja. Da december preživim v pnčakovanju - januarja. Konec koncev je pri nas tudi ta prazničen, saj polovica družine praznuje rojstne dneve... Obvestilo bralcem Novi tednik bo zaradi praznikov do konca ieta izšel dvakrat, in sicer v torek. 22. in 29. decembra, vsakokrat 8 prilogo TV Okno, v zadnji številki še s koledarjem za leta 2010. Smučišča vabijo Na Rogli in Golteh začetek sezone • Celjska koča tik pred zdajci Belih strmin ždjni smučarji bodo ta konec tedna vendarle piišli na svoj račun. Začetek smučarske sezone se je zaradi za ta čas nenavadno visokih temperatur zadnje, tedne namreč odmika]» zdaj pa bo tudi na Celjskem smuka mogoča na Rogli in Golteh» medtem ko so na Celjski koči tik pred začetkom. Na Rû^ bo začetek smučarske sezone jutri, v soboto. Od 9. do 16. ure bo mogoče smučati na progah Uniorček Î in 2, Planja, Košuta in Jurgovo 1-, Na smučišču Košuta bo v soboto rudi začetek nočne smuke - od 17. do 21. ure. Ostale smučarske proge bodo postopno o9-pirali v prihodnjih dneh. Na Celjski koči so že začeli z zas neževanj em, vendar zaenkrat še ne vedo, kdaj bodo lahko začeli s smučársko sezono. Upajo, da še pred prazniki. Na Rogli pripravljajo tudi 1. festival zimskega športa. Glavnina dogajanja bo v športni dvorani hotela Planja od danes do nedelje. Osrednji del festivala bo prodajna razstava športne opreme in predstavitev ponudbe za aktivno preživljanje prostega časa, ki jo bodo popestrile animacije in delavnice za otroke, navadna igra, koncert ra-perja Ziatka in modne revije zimske športne opreme. Na smučiščih bodo obiskovalci lahko testiral) opremo in se pogovorili s strokovnjaki, na nogometnem štadionu pa bo šola teka na smučeh. V velB^alomu rs Pokal Celjske koč« je februaija zmagal Tomaž Majdic. Živahno bo tudi na koncertnem odru na vrhu smučišča, Iger bo smučarska zabava s Čuki, Štajerskih 7, Na-vihankami. imitatorjem El-visa Presleya in drugimi. Golte danes brezplačno Delno zaradi pomoči narave, torej 10 centimetrov naravnega snega, predvsem pa zaradi nizkih temperatur, ki so omogočiie umemo zasne-ževanje, danes, v petek, z brezplačno smuko odpirajo smučarski center na Golteh. Umetno zasneževanje prog na Golteh se je zaradi previsokih temperatiu" lahko začelo šele minuli konec tedna, do danes so zasněžili Blat- Zaradi spremenjenega prometnega režima v času svetovnega pokala v smučarskih tekih jutri in v nedeljo na Roglo ne bo mogoče z avtomobilom. Parkiranje bo pred Uniorjem v Zrečah, od koder bodo smučarje in vse ostale obiskovalce vozili z avtobusi. Ti bodo s parkirišč na Roglo vozili v so-l»to in nedeljo od 7. ure daJje. Povratek bo organiziran v skladu z željami (^isknvalcev oziroma smučarjev in bo v soboto mogoč do 24. ure, v nedeljo pa do 18. ure. nik in Družinsko progo, še včeraj pa so upali, da bo možna tudi smuka na Medvedja-ku. Na Golteh imajo 14 topov, tako da ne morejo za-snežiti celotnega smučišča naenkrat, ampak zasnežuje-jo posamezne proge. Tako bosta v prihodnjih dneh na vrsti progi Stari stani in Ročka. Dostop do smučišča je poleg nihalke iz Žekovca do ho-teb na Golteh možen tudi preko Ljubne^ do Starih stanov oziroma iz Mozirja preko Šmi-hela do Alpskega vrta. Spodnji del nove cestne povezave, ki je tako za Golte kot za šmi-hel izjemnega pomena, so odprli v nedeljo. MBP, US, řoto: GD (arhiv NT) Zakaj je moral Tajnšek odstopiti? Z mesta predsednika uprave Elektra Celje je že v petek odstopil mag. Viktor Tajnšek, ki bi mu mandat sicer potekel Čez dva meseca. Namigi izpred meseca so se torej uresničili» Čeprav jih je Tajnšek takrat označil za neresnične. Do izbire novega predsednika uprave bo podjetje vodil Uroš Mere. Opazovalci sklepajo, da Tajnšek ni prostovoljno odstopil z mesta predsednika uprave Elektra Celje, dejan-s^ razlog pa je še stvar ugibanj. Poslovni rezultati podjetja najverjetneje niso mogli biti razlog, lani so imeli celo 1.5 milijona evrov dobička, podobni rezultati bodo tudi letos. Če bi bil razlog usklajen dvig cen izpred dveh let. bi morali odstaviti vse direktorje državnih elektro distribucijskih podj etij. Javna skrivnost pa je, da je vodstvo Elektra Celje že najmanj pol leta v napetih odnosih z ministrstvom za gospodarstvo, ki ga vodi Matej Lahovnik. V ponedeljek se izteče zbiranje vlog za novega predsednika uprave, do izbora novega predsednika uprave pa bo podjetje vodil član nadzornega sveta dr. Uroš Mere, sicer direktor Bisola. RP VlktorTajnšek NT.RGET1KA Cliljli VODOVOD - KANALIZACIJA __ JAVNO POOJíTJtdP.o. Uva2a.3Q0aCEUE * Tel.: 03/42 50 300 ' Fax: 03/4250310 E^nftil: info^vo-kt-cdje.» www.vD-ka<8lie.$t Služba xa prijavo okvars 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do idrave pitne vode in prijaznega okoija. novi tednik DOGODKI O gradnji bloka 6 so na včerailnji novinarski konferenci spr^govoiili predstavniki Tdš& in HSL Konec dilem za šesti blok Gradnja bloka 6 pri âo-Štanjski termoelektrarni, ki naj bi ga jeseni 2014 sinhro* niziraJi v slovensko omrežje, se je tudi uradno začela 3. decembra. Še ta mesec se bodo zače la podrobna projektiranja prihodnje leto naj bi poru šili hJadilne stolpe blokov 1 2 in 3, septembra pridobili gradbeno dovoljenje in nato začeli z dejanskjjni gradbenimi in montažnimi deli. Vrednost naložbe je 1,1 milijarde evrov» za kar imajo zaprto finančno konstrukcijo, ob tem pa bodo nenehno skušaii iskati najbolj optimalno financiranje. Kot je poudaril direktor TeŠa Uroš Rotnik, bo novi bbk po-memben zaradi manjšega onesnaževanja, od hrupa do emisij različnih plinov, in nižje lastne cene električne energije. Pomemben je tudi boljši izkoristek, s čimer bodo podaljšali življenjsko dobo velenjskega premogovnika. Poleg ekoloških vidikov je pomemben gospodarski vidik naložbe, saj pomeni dolgoročno zmanjšanje energetske odvisnosti Slove-nije. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE] Borut Meh> je gradnja novega bloka pomembna za celotno slovensko energetiko. Ob tem je »priznal«, da se okrog gradnje pojavlja veliko dilem. vprašanja so se nanašala predvsem na njegovo okoljsko sprejemljivost. Po Mehovih besedah je projekt povsem okoljsko sprejemljiv in tudi uvrščen v strategijo razvoja Slovenijedo leta 2023, čeprav se občasno obravnava kot dnevnopolitična točka. »V energetiki se projekti izvajajo na dolgi rok in zdi se mi nerazumljivo, da se isti, ki so izdali dovoljenje in pripravili strategijo razvoja, zdaj sprašujejo o stroških in smiselnosti gradnje,« je poudaril Meh. ki podpira tudi izgradnjo Nuklearne elektrarne Krško 2. Tudi zaradi tega upa, da se bo umetna dilema, kaj bolj potrebujemo, ali drugi blok krške nuklearke ali šesti blok v Tešu, kmalu končala. US Foto: JOŽE MIKLAVC Rdeča nit je kakovost Zavod za zdravstveno Celje se učinkovito odziva na zdravstvene probleme regije - Višja kakovost storitev Za celjskim zavodom za zdravstveno varstvo je uspešno leto. Učinkovito seje odzivaj na zdravstvene probleme v regiji, pa naj gre za obvladovanje pandemske gripe ali samomoiilnosti, uspešno uresničeval preventivno zdravstveno vpojne programe, verificiral sistem kakovosti za izvajanje laboratorijske dejavnosti v medidni in povrhu Še uspešno posloval. Povečevanje kakovosti na vseh petih delovnih področjih je kot glavni dosežek zavoda na včerajšnji tiskovni koníererKň izpostavila direktorica Alenka Štorman, ki je vodenje zavoda prevzela pravpred letom dni. »Zanesljivost rezultatov je ključna, zato je za zavod velik korak verifikacija mikrobiološ-tóh laboratorijev. Ponosni smo tudi, da smo pri izvajanju obratovalnega monitoringa odpadnih voda v okviru ocenjevanja Agendje RS za okolje dose^ najboljšo oceno med vsemi zavodi za zdravstveno varstvo,« je povedala. Poleg strokovne neoporečnosti je poudarila še pomen povezovanja, pa naj bo s prebivalstvom ali z drugimi ustanovami, ki prispevajo k varovanj u zdravja. Strokovnjaki zavoda so se le-tos veliko ukvarjali z obvladovanjem pandemske gripe. Prvi večji izbruh v eni od šol je bil na začetku leta prav na Cdj-skem. Epidemiološka služba, ki jo vodi dr. Alenka Tťop Ska-za, je bila polno zaposlena tako z informunjijem kot s samim cepljenjem. Spomladi so pripravili mdi obsežno akcijo informiranja oirok, mladostnikov in njihovih stažev o priporočljivih načinih zaščite pred klopi, saj še vedno veliko ljudi na Celjskem zboleva zaradi klopnega meningoencefalitisa in borelioze. Razdelili so več kot 35 tisoč zloženk. Na oddelku za zdravstveno ekolo^jo so ob osnovni nalo-g, torej spremljanju razmer v okolju, dosegli vel^ ruipredek s programom Varno s soncem. Sprva pilotni projekt je v zadnjih dveh letih prerasel v od-mevennadonalni predam, k» je letos zajel okoli 19 tisoč predšolskih otrok v 121 vrt-dh iz vse Slovenije. v celjski re^ji se je do za> Četka tega tedna proti pan-demski gripi cepilo več kot 14.100 ljudi, med njimi je 2.750 posameznikov opravilo cepljenje na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Oddelek za socialno medicino in promodjo zdravja je največ energije vložil v varovanje in krepitev duševnega Alenka Štonnan zdravja. Letos je sodeloval pri pripravi nadonalnega programa za duševno zdravje za področje preprečevanja samomorov. Veliko pričakujejo tudi od vzpostavitve svetovalnice zaose-be v duševni in čustveni stiski, ki jo je kot pilotni projekt podprlo minisuscvoza zdravje. Zaživela bo prihodnje leto. Največjo letošnjo naložbo zavoda imajo na oddelku za sanitarno kemijo - sodobno aparaturo za določanje težkih kovin v živilih, vodi. zemlji, odpadkih in predmetih. Odkar jo imajo, lahko vsakdo, ki (o želi, prinese na preyed zemljo ali pridelke in se prepriča, ali so onesnaženi s težkimi kovinami ali ne. Kot je povedal predstojnik Andrej Planln-šek, so se za preverjanje odločili v KS Blagovna, v drugih okoljih pa le posamezniki. MILENA B. POKUČ Foto: SHERPA Zadnja dva tedna se je obcAemcst ^adl gripe in akutnih oki^ dihal v^oveniji nekolik) zmanjšala. To se odraža tudi v celjski bolnišnici« Iger se zaradi teh obolenj zdravi 13 padentov. Trije padaiti z virusnimi obolenji se zdravijo na otroškem oddelku, 10 se jih zdravi na oddelku za in^-djske bolezni in vrotínská stanja. »Zdravstveno stanje padentov na obeh odddkih je stabilno. Tbdi zdravstveno stanje padenta> ki se je zaradi nove gripe zdravil na Oddelku za intenzivno Interno medicino, se je tako izboljšalo, da ne potrebuje več intenzivne terapije, zâta je bil premeščen na navadni btiniánični oddelek, so sporo^ iz bolnišnice. A ne nKM'emo še biti brez skrbL- »Glede na zim^ razmere lahko pričakujemo ponoven porast števila oboleij v prihodnjih tednih,« opozaz^ dr. Alenka Twp Skaza. Letos za petino več pomoči potrebnih V območnem združenju Rdečega knža Celje opažajo, da se je letos po pomoč k njim obrnilo za dobrih 20 odstotkov več prosilcev kot lani. Med njimi je tudi veliko Diiadih. Letos so pri OZ RK Celje v sedmih redriih delitvah pomoči razdelili 2.400 prehrambenih paketov in izdelkov za hijeno. S tem je pomoč prejelo približno 1.600 oseb, nekateri so pakete prejeli tudi večkrat. Poleg paketov so razdelili še 23.000 litrov mJeka, dobre 3,5 tone riža, 6,5 tone sladkorja, dobre 4 tone testenin in več kot 5 ton moke. itnM,iioMil(,coiii VEDNO SEM SI ŽELEL... Pomoč so nudili posamez- ' nikom, družinarti. različtiim ustanovam in zavodom (CSD, Centru za varstvo in delo Golovec, OŠ Clazija in ostalim OŠ ^ede na potrebe sodalne problematike, patronažni službi, celjskim zaporom, materinskemu domu in vami hiši, brezdomcem, Domu ob Savinji) ter društvom, ki so potrebovali pomoč za svoje člane. Na ta način je pomoč dobilo še dodatnih 500 oseb. Poleg tega so ob prvem šolskem dne vu dvesto celjskim učencem podarili šolske potrebščine, Ob koncu leta bodo obdarili tudi okoli 1.500 starosUiikov. Na Rdečem križu so ob naštetem razdelj evaii tudi pohi š-tvo, gospodinjske pripomočke, oblačila, obutev, posteljnino in druge izdelke, ki so jih ljudje potrebovali. BA Obdarujmo rejniške otroke iz celjske regije in jim skupaj izpolnimo njihove novoletne želje. Dragi obiskovalci Crtycentra, .. 5 pomočjo centrov Z3 socialno delo celiske t^e smo v Citycentru Celje navezali siikez rejni^lmi družinami, katerih rejencl si kot vsi otroci lelijo drobnih pozornosti. Prosili smo )iti, da narišejo svojo novoletno2el}0 in nam risbice posredu)eíft Prnje {risbicami smo razpostavili po vsem CUycentru. city center Izberite risbico in izpolnite željo > Izberite risbico z narisano zeljo > Snemite jo s panoja > izbrano darilo oddajte na INFO TOĆKl Citycentra > Risbico obesite doma poleg ostalih prazničnih voščil tkibrodetna akcija poteka do 20. decembra. Dirlla bodo lionec decembra predana centrom '^a sodalno dete v celjski regiji. Ve< nrjřww-ctiy-center.si _ /V^ napr^ mg. da nam pomalte njihove ielie ; ' ulsrygti. Morda bosiaprepođeli MfisanfljW" --Jnlfl^edvedkd z igračo, ki le^ne potnllii^e ali paste.pdpravUeni darUo'sami izdeHUAor«^ odloTite za nakupltovega. Prinesite|h na ^ t^ v CItfKnter, risbico pa shranite kot spomhTk^^ âvljeno dobro delo. Dobrodelna akcija bteka do 20. decembrfi Da ne bo samo zeija. Medijski sponzor nik GOSPODARSTVO O cetis Eden oá pogosteje posU vi jenih vprašanj, ki se porajajo kupcem: A lahko kupim družbo> če sem že solastnik (ali lOO-odstotni lastnik) druge družbe? Odgovor: Seveda. Lahko ste lastnik (družbenik] neomejenega âtevila družb. Omejitev je le ta. da lahko prevzamete delež v družbi le. Če imajo družbe, katerih (so)lastnik ste, poravnane vse dajatve do države (pod pogojem, da ste v teh družbah udeleženi vsaj v višini 25 odstotkov). Nimate denarja za ustanovrtev pDdjeQa?Ni problema, lahko ga kupite za manj kot tisoč evrov. 4 Kupite, kupite podjetje! Še sveže ...! Do podjetja z manj kot tisoč evri - »Na teden ustanovim dve podjetji« »Prosim? Da, poklicali ste na pravi naslov. Da, da, imam ravno enega dan starega. Ja, saj vem> nimate dovolj sredstev, da bi vplačali 7.500 evrov osnovnega kapitala ... Ni problema» desetina bo dovolj.« Takole na primer bi izgle- tega izmislili), Ce bi podjet-dâl pogovor (čeprav smo Si nikpozvonilpripodjètjuAâk Global iz Šempetra. Dejansko obstaja podjetje, ki za podjetnike ali tiste, ki si to §ele želijo postati, ustanavlja podjetja. Najbrž precej splošno znano dejstvo v po- slovnih krogih» laiki pa smo, ko smo naleteli na to» le iz-buljili oči. Sploh razlog nam |e bil velika neznanka, saj je splošno znano, da lahko podjetje preko ^vem točke us- tanoviš v treh dneh. »Glejte, gre za čisto legalen posel. Sploh pa 5e zdaleč nisem edini, ki se s tem ukvarja,« je že na začetku prijazno pojasnil predstavnik podjetja Miha ASkerc. »Gre preprosto za to, da nekateri imajo dobro idejo, ne pa tudi dovolj denarja, da bi ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo, ki mora imeti vsaj 7.500 evrov osnovnega kapitala. Nekateri bi tudi raje imeli družbo, kot bili samostojni podjetnik, saj slednji za svoja dejanja odgovarjajo z vsem svojim premoženjem»« razlaga Aškerc. »Zgodi se tudi, da že imajo eno podjetje, a ima to blokado na računu. Imeî sem celo primer gospoda, tó je pač želel, da se podjetje ustanovi točno na določen dan, za-radi numerologije. Seveda sem ustregel njegovi želji.« S 750 evri do 7.S00 evrov? Dobro. Razloge, čeprav se nam nekateri niti malo nezdijo upravičeni, še lahko razumemo. Kako pa je možno, da lahko s 7S0 evri kupiS podjetje, ki naj bi bilo vredno 7.500 evrov? »Glavno je, da je bilanca uravnotežena. Če je na eni strani 7.500 osnovnega kapitala, je na drugi svaru v en^ vrednosti knjižena posojlina p(^odba. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je sam sebi dolžan. Vendar pri tem vsakega opozorim, da mora v §iirih letih osnovni kapital tudi dejansko vplačati» na primer vsako leto četrtino. Sicer lahko ima težave.« Z dejanskim kapitalom torej podjetje Ask Global ustanavlja nova in nova podjetja. »Pa to gre? Mislim, vam posel dobro cvete?« vpraSam. »No, december je maio bolj miren mesec. A vseeno gre. Včeraj sem na primer proda) tri podjetja, mogoče v tem tednu, 14 dneh ne bom več nobenega. Ampak sem zadovoljen.« »V promet« gredo le nekaj dni stara ... Ask GlobaJ tedensko v pov-prečju ustanovi dve podjetji. »Vedno gledam, da nobeno ni starejše od enega tedna. To je moja prednost. Stranke so skeptične do podjetij, ki so že kakšna dva meseca stara,« razlaga Aškerc. Sam jih o tem, čemu potrebujejo podjele, pravzaprav nespravuje. Ob nakupu se tako ali tako spremeni ime zastopnika družbe in sedež, po želji pa še samo ime podjetja. Edino, kar od njih (poleg plačila) zahteva, je, da podpišejo izjavo, s katero potrjujejo, da imajo v drugem podjetju poravnane vse zapadle obveznosti. S tem, če jih imajo res, se pa najbrž tako ali tako nihče več ne ukvarja... ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Zadovoljni bodo morali biti z manj Nekaj za humanitarne namene - Koliko, ostaja skrivnost Recesija je razlog, da so se v mno^h podjetjih s Celjskega odločili, da bodo sredstva, s katerimi vsako leto obdarijo poslovne partnerje, znliah. Ponekod celo prepolovili. Veliko podjetij se je raje kot za obdarovanje odloČilo tudi za humanitarne akcije. V kakšnih zneskih, ne povedo. Prav tako skrivnost ostaja, koliko sploh znaáajo zneski, ki se koncu leta namenijo za »dobro poslovno sodelovanje«. Preglejmo naš zbirnik. V podjetju Welshaupt so se letos odločili, da namesto za nakup voščilnic podarijo denarna sredstva pomoči potrebni družini. Denarna sredstva so podarili družim iz Vojnika, ki je pred nedavnim v prometni nesreči na Kidričevi cesti izgubila mater, oče pa je brezposeln. Tudi Elektro Celje se je v predprazmčnem duhu odloČil za donacijo. Socialno šibkejšim je preko območnega združenja Rdečega križa Ce- lje podaril tisoč varčnih si-jalk. Sijalke bodo prej eîe družine v decembrstó redni delitvi ter starostniki ob decembrski pozornosti delitvi. Ena varčna sijaJko letno pomeni 10 evrov prihranka. »Recesija se seveda odraža na vseh ravneh, tako tudi pri poslovnih darilih. Stroške za poslovna darila smo močno znižali, v primerjavi z letom popre) za približno SO odstotkov,« so sporočili iz Etola, kjer vsako leto nekaj sredstev namenijo tudi za humanitarne namene. »To smo storili tudi v letu recesije in namenili sredstva za Splošno bolnišnico Celje.« V Cinkarni Celje so letos za razliko od prejšnjih let del denarja namenili v humanitarne namene, poslovnim partnerjem pa letos deiijo le majhne pozoraosli, pravijo. V podjetju CM Celje pravijo» da je recesija vplivala na izbor poslovnih daril, saj so letošnja darila manjših vrednosti. »Predvsem se obdarujemo z darili reidamne narave. Menimo, da je osebni stik pomembnejši od velikosti in vrednosti darila, zato poslovne partnerje obiščemo in se jim osebno zahvalimo za dosedanje sodelovanje ter jim zaželimo uspešno novo leto. Skozi vse leto sodelujemo pri dobrodelnih namenih. S sponzorskimi in z donatorskimi sredstvi podpiramo šport in kulturo, v decembru pa v sodelovanju s sindikatom organiziramo tudi obdarovanje ouok.« »Skladno s poslovno politiko podjetja, katere pomemben del predstavlja zmanjševanje vseh stroškov, smo najmanj za polovico zmanjšali tudi stroške» namenjene poslovnim darilom,« so sporočili iz uprave Alposa. »Vedno smo del sredstev namesto za poslovna darila namenili dobrodelnim ustanovam ali pomoči potrebnim posameznikom v lokalnem okolju. Tako bo tudi letos.« 1^0 kot so se skozi leto se tudi ob koncu leta v Ko- vin tradeu odločajo racionalno. »Za poslovna darila namenjamo absolutno manj. Gre zgolj za simboliko,« odgovarjajo, »Skladno z realnimi možnostmi skozi celo leto namenjamo določene zneske v dobrodelne namene, en-kramega novoletnega dejanja v ta namen pa ne bo. Glede na ekonomsko situacijo smo se raje odločili, da bomo do konca leta vsem zaposlenim izplačali določen denarni znesek, poleg tega pa približno tretjini zaposlenih (z najnižjimi prejemki) Še enkratni dodatek.« »Špaianje« podjetij se bo letos poznalo tudi Pošti Slovenije. Kot ocenjujejo, bodo poštarji decembra razno-sili za sedem odstotkov manj pošiljk kot lani. V Banki Celje niso izjema. Letos so za poslovna darila namenili manjši znesek kot v preteklih letih. Poslovna darila so tako manjših vrednosti, namesto klasičnih voščilnic bodo poslali elektronske. »Banka pa skozi vse leto z različnimi sponzorstvi in donatorstvi sodeluje z okoljem, zato posebnih donatorskih sredstev v novoletnem Času nismo planirali.« RP Še vedno predrag Almin dom IXidi zadnja dražba Aiminega doma je bila neuspešna, saj na njej ni nihče sodeloval. Na sodišču sta se tako (spet) znašli le stečajna upraviteljica in odvetnica, ki naj bi vodila dražbo. Gre za 10 hektarjev zemljišča ter okoli 240 kvadratnih metrov nepremičnin, manjšo nepremičnino, ki je služIla kot nekakšna shramba Ahnloega doma, pa naj bi že dobilo lastnika - podjetje Store Steel. Štorska jeklama se zanima tudi za nakup celotnega Aiminega doma, kar je potrdil tudi direktor Marjan Mač-koéek, vendar Čakajo na primerno ceno. Tokratna izklicna cena v višini 1,2 mûijona evrov, kar je sicer 300 tisoč evrov manj, kot je znašala cena na prvi, prav tako neuspešni dražbi, jim še ni pogodu. Zakaj se sploh zanimajo za nakup, če hkrati pravijo, da se z gostinstvom ne želijo ukvarjati, nismo izvedeli. Še v tem mesecu se izteče rok za zbiranje ponudb za odkup nekaterih prevoznih sredstev, ki jih upraviteljica ni bila dolžna vrniti lizing hišam, prihodnji mesec pa bo na prodaj še helikopter družbe Hudournik Sodeč po seznamu prijavljenih terjatev, je imel Hudournik na lizing še veliko več opreme. Tako naj bi na primer celotna oprema v Alminem domu bila v lasU Antona Škrabla. A takšne primere posoje bodo lastniki v stečajnem postopku precej težko dokazali. Almin dom, helikopter ter nekaj strojev pa je bolj ali manj tudi vse, kar bo sestavljalo glavnino stečajne mase, iz katere ^olj Štorska občina pričakuje slabe Štiri milijone evrov. RP parim z najboljšim okusm FlAimALNO Rumeni gumb rešuje iz dvigala Pred nedavnim je deseterica gostov Zdravilišča Laško z dvigalom namesto v pritličju pristala v kleti. Reševanje lažje poškodovanih gostov se je srečno končalo. Ko boste trdo pristali z dvigalom in ostali ujeti v njem, vas bo rešil pritisk na rumeni gumb z zvoncem. Našli ga boste desno spodaj na plošči z gumbi. V celjskem Pro-signalu zagotavljajo» da boste rešeni v največ dveh urah, pri čemer boste za zlorabo gumba kaznovani. Z dolgim pritiskom na rumeni gumb s sivim zvoncem na sredi boste vzpostavili govorno povezavo z operaterjem varnostno nadzornega centra podjetja Pro-signal, ki vas bo najprej po- miril, nato pa pojasnil postopek reševanja iz dvigala. S pritiskom na gumb bo operater zaznal, Lz katerega dvigala je prišel klic na pomoč. »Ko dobite povezavo z njim, še enkrat potrdi- Preden pritisnete na gumb, si prebeffte navodila. Zlorabo kaznujejo. (Foto: SHERPA) PHAZNiČNB mm Boulique in salon odljev ^^ ^TKcncMt Praktične nagrade Sutîka^Q La Miriam. TC City Maribqig ■ ženská torbica: Marica Petrovič, Lopata 20 g, 3000 Celje ■ ženska denarnica: Darja Majcen. Velika Pirelica 34,3310 Žalec ■ ženski modni pas: Vojkd Oprelnik, Podvine 1,3225 Planina pri Sevnici Praktične nagrade Lepotnega studia Sodin: I manikúra: Katja Regorhk, Lipoglav 38,3215 Loče ■ protibotei^mska masaža hfbta: Danica Stropnik, Šalek 64 c, 3320 Velenje ■ 30 min. solarija: Damjana Karner Sevfnikar, Cankarjeva 1,3000 Celje lipi^tevali smo i^upone, kt ste jih v uradnlSlvo podali torka. IS. dec6iTd)ra. Naijfâjenci lahko nagrade pfBVzamejc na oglasnem oddelku NT&flC« d.o,Q.. C^je, Prelemova 19. od petka, 1 e. decembra n^rej (v íúu dnega meseca}. te, kje se nahajate in v kakšnem stanju ste,« dajejo navodila v Prosignalu. Glede na opis razmer se bo ope-rater odloČil, ali bo potrebno zgolj posredovar\je varnostnika Prosignala ali tu-di pomoč reševalcev nujne medicinske pomoči in gasilcev. Varnostnik ima ključ od vsakega objekta» v katerem je dvigalo opremljeno z rumenim gumbom. V strojnici bo ustavil dvigalo ÍQ kabino dvigala spravil do »nivoja«, kot postopek reševanja imenujejo varnostniki, kjer bo lahko odprl vrata dvigala in rešil ujete. Na Celjskem je za tovrstno reševanje opremljenih 87 dvigal, kar ni stoodstotna pokritost. Skorajda vsi hoteli, zdravilišča in druge javne ustanove v regiji imajo rumeni gumb, medtem Ico z opremljenostjo zaostajajo stanovanjski bloki. V Celju boste odrešeni muk sta- Dolg pritisk ns rameni gumb je znak, da ste ujeti v ifvigelu in da potrebujete pomoč. (Foto: GrapA) novalci tistih blokov, katerih upravnika sta Supra slan in Atrij. Letos so posredovah v petih primerih, vsi pa so se na srečo končali brez večjih pretresov in poškodb. Stroški posredovanja so vključeni v mesečni pavšal, ki ga ža ceno priklopa na varnostno nadzorni center plačujejo stanovalci bloka in lastniki objektov. Pravil- nik o varnosti dvigal je usklajen z evropsko zakonodajo, uporabljati pa so ga začeli v začetku letošnjega leta. MATEJA JAZBEC Celjski redarji izrekli prvih sto ukrepov Služba za občinsko redarstvo Medobčinskega Inšpektorata Mestne občine Celje ter občin Laško in Štore je v letošnji drugi polovici ieta opravila oa cestah v bližini celjskih šol in vrtcev prve meritve prekoračitev dovoljenih hitrosti. Tovrstni ukrepi naj bi pripomogli k večji varnosti in osveščenosti voznikov o pomenu vame vožnje. Kršiteljem, ki so v času izvajanja nadzora dovoljeno hitrost prekoračili prvič, in še to le za malenkost, so redarji izrekli le opozorila. Vsem ostalim kršiteljem so v preteklem tednu vročili plačilne naloge, kaznovani pa so bili tudi s kazenskimi točkami. Celjska služba za občinsko redarstvo je tako prva v Sloveniji, ki je kršiteljem, ki so prekoračili dovoljeno hi- trost, izrekla tovrstne ukrepe, Naslednje ukrepe bodo kršiteljem posredovali v januarju. Kazni za prekoračitve hitrosti sev naselju, kjer je omejitev hitrosti SO km/h, gibljejo od 80 do tisoč evrov. Če je prekoračitev večja od 10 km/h, se kršitelja kaznuje rudi s kazenskimi točkami in v skrajnem primeru z odvzemom vozniškega dovoljenja. Če vozniki prekoračijo predpisano hitrost za manj kot 30 km/h> globe izrekajo občinski redarji, te pa so prihodek tiste občine, v kateri je bila meritev opravljena. Globe za prekoračene iiitro-sti v naselju nad 30 km/h izreka sodišče na podlagi podanega obdolžilnega predloga, Id jim ga v skladu z zakono-"dajo pošlje služba za občinsko redarstvo, ta denar pa je prihodek države. Zaenkrat se je v celjsko občinsko blagajno iz tega naslova nateklo okoli pet tisoč evrov, BA OKRASKI Î VOSČUNE ZNAMKE I VZVEŽČKIHZIÍZNAMKAMÍ www.posta.si angelčk:v DEK0RAITVN1 SKATU • S J cm Na poštah vaš že čaka pestra praznična ponudba. Vonj po zimi in toplina domaćega ogDjiSčd že oznaojaca prihajajoče praixiike. Za vas srso pripraviti posebno ponudbo, da boste lahko vaà dom prezniSno okrasili ter cbdariii vale najdite. Pnjftaio voljeni in prij^oe praznike vam želimo! Zanesljivo vsepovsod <7 POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Ko smeti niso nadloga, ampak priložnost Simbio namerava v prihodnjem letu še nadgraditi sistem ločenega zbiranja odpadkov Vsak Slovenec na leto »pridela« več kot 450 kilogramov odpadkov, kar pomeni 1,2 kilograma smeti na dan. čeprav ko-Hči ne odpadkov I2 leta v leto naraščajo, se na srečo naš odnos do njifa spreminja. Odpadkov ne razumemo več kot nadlogo oziroma kot nekaj, kar sodi izključno na že tako prenatrpane deponije, ampak predstavljajo priložnost, da iz njih ustvarimo nove uporabne surovine. Pri tem lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, da odpadke ločujemo. 2 ločenim zbiranjem lahko kar 80 odstotkov odpadkov znova predelamo v koristne, uporabne stvari. Na ta način na odlagališče prispejo le tisti odpadki, ki jih ni več mogoče koristno uporabiti. Dd je treba količino odpadkov na odlagališčih vsako leto zmanjševati» zahteva tudi evropska zakonodaja. Celje jezgleden primer, kako se temu streže. Celjska občina je namreč prva v Sloveniji, ki je skupaj s še 23 občinami Savinjske statistične regije pristopila k celovitemu ravnanju z odpadki. RCERO Celje je tako edini center za ravnanje z odpadki v SloverUji» ki izpolnjuje vse okoljske zahteve. »Toda brez pomoči občanov ne bomo dosegli zadovoljivih rezultatov,« se zaveda direktor družbe Simbio, ki opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki na območju dvanajstih občin celjske regije, mag. Marko Zi-danšek. Kako močno se je pri ljudeh že zasidralo v zavest, da je odpadke treba ločeva-ti že doma, v kuhinji? Mislim, da se tega zaveda vedno več ljudi. Opažamo, da število ločeno uhranih frakcij iz leta v leto narašča, toda kljub temu smo se v Sim-biu odločili, da sistem ločenega zbiranja odpadkov $e nadgradimo. Oktobra smo tako na območju Zagrada, Ljubeč ne in Košnice 1.300 gospodinjstev poskusno opremili s posebnimi zeleno-rume-nimi zabojniki za zbiranje odpadne embalaže (tetrapa-kov, jogurto\0h lončkov, plastenk, ovitkov živil» pločevink ,..). UvedU smo tako imenovani sistem od vrat do vrat. Občanom smo omogočili ločevanje embalaže na domu, kar pomeni, da jim je ni več treba nositi na eko- »Ločevanje papirja se je že dobro prijelo. To, kar nam je uspelo s po' pirjem, înoranwzdaj narediti tudi z ostalimi odpadki. Ko nam bo to uspelo, bomo zmasoli.« m »Prepričan sem, da se nam bo do leta 2013 po količini ločeno zbranih odpadkov uspelo povzpeli v sam slovenski vrti« loške otoke, ampak jo lahko odvržejo v poseben zabojnik, ki ga imajo pred hišo ali blokom. Ugotavljam, da so rezultati tega poskusnega obratovanja izredno dobri. V dveh mesecih smo v povprečju izločili 15 odstotkov odpadne embalaže. To je zelo spodbuden podatek» saj je embalaža po teži zelo lahka, medtem ko volumensko predstavlja kar 75 odstotkov vseh odpadkov v gospodinjstvih. Kdaj boste sistem zbiranja odpadne embalaže od vrat do vrat omogočili tudi ostalim uporabnikom? Objavili smo javni razpis za nakup zabojnikov za embalažo v vrednosti milijon evrov. Načrtujemo, da bo končan do sredine prihodnjega leta, kar pomeni, da bodo takrat nove zeleno-rumene zabojnike prejela tudi ostala gospodinjstva v Celju, Vojniku, na Dobrni, v Štorah, Šentjurju, Žalcu, Braslovčah, Preboldu, na Polzeli, Vranskem» vTaboru in Dobju, kjer Simbio skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov. KazdeliU bomo približno 24 tisoč zabojnikov, V prihodnjem letu načrtujemo tudi nadgra- ditev ločenega zbiranja bioloških odpadkov» s čimer želimo povečati tudi količino zbranih bioloških odpadkov. Tako bomo na območju občin Polzela, Prebold, Vransko in 2dlec razdelili 2.370 rjavih zabojnikov. Pred več-stanovanjskimi bloki, kjer še imajo velike zabojnike za mešane komunalne odpadke. Rezultati so vsako leto boljši, a kljub temu z njimi še nismo zadovoljni, Pričakujem, da se bo to kmalu spremenilo. Seveda le s pomočjo vsakega posameznika, ki bo v tem procesu sodeloval. Občani so že do zdaj imeli vse tehnične možnosti za ločeno zbiranje odpadkov. Ker so bili ekološki otoki za nekatere malo bolj oddaljeni, smo sklenili, da jih zdaj postavimo še bliže uporabnikom. Sicer pa ugotavljamo, da so »V razvitih evropskih državah je ločevanje odpadkov že dolga leta nekaj samouTnemegaA< bomo te počasi nadomestili z namenskimi. V prihodnje bomo tudi v Mestni občini Celje v sklopu projekta reur-banizacije mestnega jedra poskrbeli za ločeno zbiranje odpadkov, Navadne koSe za smeti bomo zamenjali z novimi, vkatere bodo ljudje lahko posebej odlagali papir» plastiko in ostalo. Podobne koše že imajo v trgovskih centrih. T\idi na ta način bomo počasi spremenili zavest ljudi, da vsi odpadke vendarle ne sodijo visti koš. Želite torej povedati, da rezultati ločenega zbiranja odpadkov na Celjskem še niso zadovoljivi? v zabojnikih izredno Čiste frakcije, da torej občani znajo ločevati. Prepričan sem» da bomo odstotek ločeno zbranih odpadkov še krepko dvignili in da bomo zagotavljali pogoje, ki jih predpisuje zakonodaja. Prepričan sem, da se nam bo do leta 2013 po količini ločeno zbranih odpadkov uspelo povzpeli v sam slovenski vrh. Kaj najbolj dosledno lo* čujemo? Zaenkrat je to papir. Ločevanje papirja se je že dobro prijelo. V Simbiu ogromno vlagamo v osveš-čanje občanov za odgovor- no ravnanje z okoljem oziroma z odpadki. Sole tekmujejo med seboj, katera bo zbrala več odpadnega papirja. Rezultati so vsako leto izredno lepi. V lanskem šolskem letu so učenci zbrali kar 640 ton odpadnega papirja, kar je največ, odkar je ta os veš če valna akcija za mlade. Pa ne samo otroci, tudi starejša generacija se je že navadila, da papirja ne meče med skupne odpadke. To, kar nam je uspelo s papirjem, moramo zdaj narediti tudi z ostalimi odpadki..Ko nam bo to uspelo» bomo zmagali. S tem ko ločujemo, kažemo tudi svoje kulturno vedenje do okolja. Z zbiranjem papirja se da tudi nekaj zaslužiti. Kaj pa z ostalimi odpadki, z embalažo? Vsi ti odpadki za naše podjetje pomenijo strošek» ki ga plačamo uporabniki. Res je, da pri papirju lahko Marko Zidanšek, letnik 1968, podjetje Simbio vodi že dru^ mandat, tretji mandat pa je tudi cdjski podžupan. Po izobrazbi je magister znanosti s področja evropskih in državnih študij. Z ženo in dvema sinovoma živi vCelju, blizu centra za ravnanje z odpadki. da se ti stroški prenašajo na občane. Je pa pred Časom plastika dosegala zelo lepe cene na trgih. Odkar je nafta na svetovnih trgih tako poceni, je plastiko ceneje proizvajati iz osnovne surovine, torej iz nafte, kot pa jo reciklirati. Kako bi odgovorili tistim, ki razmišljajo na način: »Zakaj bi ločevali» ko pa zneski na položnicah zaradi tega niso nič nižji, kve^emu Še višji? Enako plačamo. Če vse odpadke vržemo v isti zabojnik.« Res je, da vsi ti moderni sistemi ravnanja z odpadki, kot je CERO» prinašajo neke dodatne stroške. Vendar so zneski na položnicah, ki jih za odvoz smeti izstavlja Simbio, Se vedno med najnižjimi v Sloveniji. Pri čemer v drugih si o venski h, občinah v ceno sploh še nimajo vštetih stroškov storitev novih centrov za ravnanje z odpadki. Najceneje seveda je, »S tem ko ločujemo, kažemo tudi svoje kulturno vedenje do otoZ/a,« »Božič bom kol vsako leto preživel v kroga svoje družine. Tb je zame prav poseben, čarob^ dan. Thdi novo leto bom dočakal doma. Živim v zanimivi soseski v Začretu, kjer smo se odločili, da bomo na sUvestrovo pripravili nekakšno ulično zabavo. Nekaj podobnega smo imeli že lani Zunaj smo zakurili in si ob polnoči nazdravili Sicer sem novo leto že večkrat dočakal tudi na Ttga celjskih knezov skupaj z občani in občankami. Obdarovali se bomo skwmno. Pa saj ni bistvo v tem, da je darilo bogato, ampak da je podarjeno iz srca. Največ bosta seveda dobila otroka. Sicer pa še ne vem, kaj bosta napisala Božičku.« prihaja do prihodkov, zato tudi šole oziroma učenci zanj dobijo nadomestilo. Pred gospodarsko krizo se je papir prodajal tudi po 130 evrov za tono, zdaj za enako količino iztržiš kvečjemu 50 do 70 evrov. Povsem druga zgodba je z embalažo. To mora Simbio brezplačno predali pooblaščenim embalažnim družbam. Za njo ne iztržimo ničesar. Pri čemer mislim, da so na tem področju nujne spremembe v zakonodaji. Logično bi bilo, da bi strošek ločenega zbiranja embalaže prevzeli embalažerji. ne pa da vse odpadke stresemo na deponijo in jih zagrebemo z zemljo. Ampak to je bilo mogoče v preteklosti, zdaj ne več. Če smo v preteklosti zastrupljali svoje okolje, ga zdaj z vsemi temi naložbami rešujemo in ohranjamo. Predvsem pa s skrbnim ločevanjem i\iàï prihranimo deponijski prostor. Pri tem ne gre samo za spoštovanje predpisov» ampak za odnos do našega okolja. V razvitih evropskih državah je ločevanje odpadkov že dolga leta nekaj samoumevnega. In obveznega. Sicer pa je tudi v Sloveniji ločevanje odpadkov ponekod že obvezno. Tlidi V Celju, kajne? Nekatere občine, med njimi tudi celjska, so že sprejele spremembe v odlokih, ki še bolj zaostrujejo ukrepe, ki zahtevajo od uporabnikov, da odpadke ločujejo, ostale občine bodo to še storile. Pri čemer ti predpisi zaenkrat delujejo bolj na ravni osveŠČanja občanov, kot na ravni iskanja in kaznovanja kršiteljev. Čeprav so ponekod kršitelje že kaznovali. V Ljubljani so inšpektorji predvsem pri samostojnih podjetnikih že preverjali, ali imajo v zabojnikih tisto, kar vanje sodi. Problem je pri večsta-novanjskih objektih, kjer je izjemno težko ugotoviti, kdo krši predpise in ne ločuje odpadkov. Toda smi-sei vsega tega ni v globi, ampak v tem. da dojamemo, da je ločevanje odpadkov nuja oziroma povsem normalno početje. BOJANA AVCUŠTINČIČ Foto: SHERPA M - 18. docembw 2009 novi tednik AKTUALNO Za večino majhna stvar, zanj r^) ^^ stranišču za invalide počne omara? - »Država je padla na izpitu,« pravi invalid Danijel Spasojevič. o 23-letsemu Danijelu SpasojeviČu smo letos že pi-sdli, ko so s koncertom v Ce> lju zanj zbirali denar. Rad bi si kupil avtomobil, ki bi mu olajââl mobilnost. Zaradi bolezni je na invalidskem vozičku, sam se ne more pre-mlkati, voziček poganja s posebnim gumbom. Avto bi mu pomenil ogromno, vendar Še ni dovolj zbran^a de-narja. Kljub temu Spasoje-viČ ni obupal» še veČ» že nekaj Časa glasno opozarja na nekatere stvari, ki jib zdravi ljudje v svoji okolici niti ne opazijo, njemu, ki je in-valid, pa predstavljajo ne-prema^jive ovire. Pred dobrim mesecem dni je na primer v toaletnih prostorih v trgovskem centru v Žalcu imel kaj videti. Do sua-niSČa pravzaprav sploh ni mogel V toaletne prostore, ki so namenjeni invalidom, so tr-govci postavili omaro, sa) so verjetno domnevali, da v naši družbi ni invalidov oziroma da ti ne opravljajo malih tn velikih potreb... Omaro v stranišču je tudi posnel in posnetek objavil na spletu. To je le eden od resničnih dogodkov iz življenja mladega fanta, ki mu vsakdanj ik vza* me veliko moči in truda, da opravi čisto majhne stvari. Samo nekaj minut, ki smo jih preživeli z njim, je bilo ue-ba, da smo v Celju videli, s čim vse se morajo borili invalidi in koliko preprek morajo premagati pri svojem gi-bân\u z vozički. A ni vse tako slabo, pravi Spasojevič. Na Hudinji so v nekaterih ulicah zdaj končno uredili prehode za pešce in pločnike, da se je nanje zdaj mogoče zapeljati z vozičkom. Toda čeprav je v kar nekaj trgovin, lokalov in ustanov mogoče priti z invalidskim vozičkom, se še vedno najdejo primeri, kjer so na invalide enostavno ah malomarno pozabili. Vama hiša? Spasojevič kljub invalidnosti dela kol režiser in producent. PosneJ je kar nekaj vi- deospotov slovenskih pevcev, za njim je tudi posnet film To je on, ki je bil na ogled lani jeseni. Delo, ki ga rad opravlja, zahteva večjo mobilnost, ki pa je - vsaj dokler ne bo zbranega denarja za avto - še ne more doseči, njegova invalidnost pa bi terjala 24-ur-no pomoč in asistenco na domu, saj niti na stranišče ne more sam. TVenutno je njegov družinski pomočnik mama, vendar Spasojevič meni, da bi se te stvari enkrat za vselej morale urediti: »Če zate skrt)i družinski pomočnik, je to eno samo životaijenje. Vsak dan nas je manj listih, ki pristajamo na lak način življenja. Zakon oosebni asistenci na domu bi se moral sistemsko urediti. To bi mi olajšalo Življenje.« pojasnjuje Spasojevič. ki sam še vedno išče nekoga, ki bi mu dodatno pomagal. »Zgrožen sem, kako so stvari pri nas urejene oziroma - bolje rečeno - sploh niso urejene. Država je tako nepravična. Poglejte, pri nas ni niti nobene vame hiše za invalide, hendikepirane! Je le ena, kjer je urejen dostop za invalidke, žrtve nasilja,« opozarja Spasojevič. V projektu Dan D za invalide/hendikepirane poziva vse, da se pridružijo ali podprejo njegov poziv, da se le stvari pri nas uredijo. Vozilo, ki bi ga Spasojevič nujno potreboval, stane okoli 15 tisoč evrov, do zdaj je zbranih 6 U soč evrov. Sredstva se lahko Še vedno nakazujejo na račun Območnega združenja Rdečega križa Celje: TRR: 06000 - 0004910730, 8 pripisom: donacija Danijel Spasojevič. O mož^iosii ureditve vame hiše za invalide pri nas se je pogovarjal tudi na celjski občini. Njegovo idejo so podprli, kako pa bo naprej, še ni znano. Pojasnjuje Se, da tudi med invalidi samimi škripa. Ostro kritizira Borisa Šušter-šiča, ki je tudi predsednik nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Češ da za invali- V Celju je kar nekaj ovir. s katerimi se mora Spasojevič vsakodnevno borfti. da sploh pride do mesta. de ne naredi dovolj. Z njim seje poleti celo zapletel v spor, ki je prerasel v temo, o kateri se je na spletu na veliko komentiralo. Spasojevič trdi, da so ga med počitnicami dobesedno vr^ iz Doma dva topola v Izoli, kamor odhajajo na rehabilitacijo slovenski di-strofiki. Z njim naj bi ravnali nečloveško, mu tudi odklonili pomoč. Šušteršič pa navaja, da vse le ni bilo tako, kot trdi Spasojevič. Svojo rehabilitacijo je v Izoli izkoristil. dni. 10 naj bi jih tam preživel naknadno, pa menda naj ne bi niti plačal, tudi obnaSal naj bi se neprimerno. Medsebojno je kar nekaj očitkov na osebni ravni, za katere seveda ni prostora v medijih. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GnipA Prihaja Novo. Prihaja 2010. Naj bo podčrtano z modro kot misli... Naj bo obarvano rdeče kot sreča... Naj bo belo kot iskrive sanje-verjemite vanje. Naj bo najboljše. Citycenter. Praznični december v Citycentrul 19. december, ob 17. uri sprejem BOŽIČKA in obdarovanje otrok Vse najboljše! www.city-center.si Oramogočen mu je tudi dostop v nekatera trgovine v cerrtni mesta. 8 CEUE I novi tednik Celjska čolnarna »špicacf v Evropi Za dokončanje čolnarne na Špici potrebnih še vsaj 300 tisoč evrov - Odprtje najverjetneje v letu 2011 Nova Čolnarna na Špi-ci> ki so jo začeli graditi lani, počasi dobiva svojo končno podobo. Objekt je pod streho in zastekljen, trenutno opravljajo notranja inštalacijska dela. Spomladi naj bi na vrsto prišla tudi fasada» vendar odprtje moderne in predvsem drage Čolnarne, kot kaže, Še ne bo prihodnje leto, kot so načrtovali. Kot pravi predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda, naj bi trenutna notranja dela (električno, vodovodno napeljavo, ogrevanje, in estrihe) zaključili do božiča. Z deli naj bi nato nadaljevali zgodaj spomladi. »Zelo si želimo, da bi čolnarno odprli okoli 20. septembra prihodnje leto, vendar se bojim, da bomo morali z otvoritvijo počakati do .leta 2011. Največja težava je pomanjkanje finančnih sredstev. Želim si. da bi bila ob otvoritvi urejena ne samo Čolnarna, ampak tudi njena okolica. Vse to pa je odvisno od finančnih sredstev,« pravi Konda, prepričan, da bo čolnarna med najsodobnejšimi v Evropi. Gradnja čolnarne bo stala več kot milijon evrov, pri čemer so do zdaj vanjo vložili že okoli 700 tisoč evrov. »Potrebujemo 5e vsaj 300 tisoč evrov. Tretjino potrebnega denarja bomo v letih 2010 in v 2011 dobili od fundacije za šport, za preostanek pa bo Še velika borba. Računam na pomoč sponzorjev in donatorjev,« pripoveduje Konda. Gostincev čolnarna (še) ne zanima Poglavje za sebe je gostinski lokal v čolnarni. K sodelovanju so namreč želeli pritegniti katerega od celjskih gostincev, ki bi vložil v dokončanje čolnarne, v kateri bi nato imel svoj lokal, vendar zanimanja za to ni bilo, pravi Konda: »Imel sem že kar nekaj razgovorov z znanimi celjskimi gostinci. Vendar nisem našel nikogar, ki bi bil pripravljen vložiti denar v dokončanje lokala. V Kajak kanu klubu Nivo Celje bodo tudi letos do kakšnega evra za izgradnjo čolnarne poskušali priti $ prodajo koledarjev. Zato smo se odločili, da bomo celotno Čolnarno dokončali sami In že urejen prostor oddali nekomu v najem. Prepričan sem. da bo ta lokal v Celju nekaj posebnega in da gostov ne bo manjkalo.« Sicer so v čolnarni že usposobili hangar za čolne in garažo. V njej bodo uredi- Gradnja čolnarne na Špid je vredna več kot milijon evrov. Za njeno dokončanje potrebujejo še približno 300 tisočakov. li §e klubsko teiovadnico, garderobo s tuši in sanitarijami, v nadstropju pa bodo velika klubska soba, fit-nes, pisarna in gostinski de). Okolico nameravajo urediti v »mini športni center«, slalom progo na Savinji pa popraviti in izboljšati {seveda z vso potrebno dokumentacijo in s soglasji), da bi lahko na njej v bodoče organizirali tudi nekoliko bolj zahtevne tekme. »Vemo, da svetovnih prvenstev v Celju ne bomo mogli imeti, ker ni naravnih danosti za to, kakšno mladinsko evropsko prvenstvo pa bomo morda kdaj le dočakali,« dodaja Dušan Konda. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TimE Božična legenda na odru Za lep predbožični večer so v nedeljo v Domu sv. Jožefa nad Celjem poskrbeli igralci ljubiteljskega gledališča Teharje. Na oder so postavili božično legendo o Kristusovem rojstvu. Leta nič, dan potem. S prepričljivo igro in toplo vsebino te igre v režiji Petra Simoniiija so polepšali adventno nedeijo. BS, řoto: GrupA BUN usxstf^ Slikanice za otroke Brinove zgodbe Maruša Mavsar, Urška Jekler v slikanicah z naslovom BRINOVE ZGODBE, ki so namenjene tako najmlajšim kot mato starejšim otrokom, lahko sledimo dogodivščinam malega Brina, simpatičnega, prebrisanega in tudi malce nagajivega dečka, ki kot mnogi njegovi vrstniki živi v stanovanjskem bloku, hodi v vrtec ^n na zanimiv način spoznava svet okoli sebe. V slikanici z naslovom BRIN IN ALEKS AFRIKA se sreča s sneženim možem in njegovo največjo željo - obiskati Afriko, ta se na koncu tudi uresniči s pomočjo dedka Mraza. V knjigi z naslovom BRIN lU ZAJEC KAROLse Brín s svojim strahopetnim prijateljem zajčkom Karo lom odpravi na pustoto vščino -iz teme pod posteljo rešita nekaj najljubših Brinovih igrač. V tretji knjigi BRIN IN POSKOČNI JAN pa se deček odpravi z mamico v mesto, kjer pa se v vrvežu izgubi, reši pa ga brezdomni ulični glasbenik Poskočni Jan. ki postane njegov novi prijatelj. Slikanice velikega formata (210 X 280 mm), trda vezave Cena posamezne s//j^an/ce; 15 € kompleta: 36 € BfUH iWfitfOftot NEVIODUNUM Knjige iz Posavja Založba Neviodunum, Trg Matije Gubca 3. 8270 Krško Tel. 07 49 05 780 - Fax: 07 49 05 781 marketing®posavje.info • www.neviodunum.sl - www.posavje.info novi tednik CEUE I Vzgoja za starše, igra za otroke V torek, 22. decembra, bo vdvorani Zlatorog (^iiod vfitnes center Utanium) od 16.30 dalje premiema predstavitev gi-balne igre KindyRoo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali in aktivno sodelorâli pri učnih urah za najmlajše - dojenčke oziroma malčke od Šestega tedna do 20 mesecev starosti KindyRoo predstavlja nov vzgojni pristop, ki ga v Avstraliji in na Novi Zelandiji poznajo že skoraj tri deset-letja. Bistvo tovrstne vadbe ali bolje gibalne igre je s specifičnimi športnimi atóvnost-mi vzpodbuditi zaznavne in motorične ter posledično in- telektualne sposobnosti otrok. Na ta način naj bi obenem starše ozavestili o pomenu razvoja otroka v njegovih najbolj zgodnjih letih (zlati prvih treh Leiih) za kasnejše zdravje, vedenje in učenje ter preprečili razvojne, učne in vedenjske težave. Vadbo bo izvajala celjska športna pedagoginja Mojca Bosina, ki ima za sabo kar nekaj izkušenj s področja športne vadbe otrok. Prve skupine bodo namenjene najmlajšim, štele pa bodo od 10 do 12 otrok in njihovih staršev. Aktivna vključenost tako otrok kot staršev in vzgojiteljev v program je namreč eden od pomembnih poudarkov tega pristo-pa* s pomočjo katerega vsi vključeni pridobivajo pozitivne izkušnje in pri tem uživajo. JB Odslej samo direktorji z diplomo Celjski mestni svetniki so na zadnji seji potrdili spremembo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Desetka, ki se ukvarja s finančno računovodskimi in svetovalnimi storitvami za potrebe osnovnih šol in drugih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Celje. Glavna sprememba se nanaša na izobrazbene pogoje» ki jih mora izpolnjevati kandidat za direktorja zavoda. Javni zavod Desetka je Mestna občina Celje ustanovila leta 2004. Do zdaj je bilo dovolj, da je imel direktor končano srednjo šolo, po novem pa bo moral imeti univerzitetno ali visokošolsko strokovno izobrazbo ekonomske smeri. Do tu vse lepo in prav. Se pa nekaterim svetnikom zdi sporno» da se razpisni pogoji za direktorja spreminjajo tik pred iztekom mandata sedanji direktorici oziroma potem ko so razpis za novega direktorja že objavili in ga nato umaknili samo zato, da bi spremenili pogoje. Sedanja direktorica Desetke Mi- lica Burič ima namreč le srednješolsko izobrazbo, kar pomeni, da po novem ne bo več mogla kandidirati, saj ji do februarja, ko se ji izteče mandat, verjetno ne bo uspelo pridobiti ustrezne izobrazbe. Svetniki so poudarili, da je formalna izobrazba pomemben dejavnik za kakovostno delo, dd pa jo lahko odtehtajo večletne izkušnje in učinkovito opravljanje dela. Kot so še poudariil, direktorica svoje delo opravlja dobro, zato nekateri menijo, da bi bilo prav, da bi mandat obdržala do upokojitve, to je še približno eno leto. potem naj se pogoji za direktorsko mesto spremenijo. Podžupan Marko Zi-danšek, ki je vodil sejo mestnega sveta, je pojasnil, da se zadeve ne sme obravnavati na osebni ravni, ampak želi ustanovitelj zavoda (MOC) s spremembo izobrazbenih pogojev samo urediti zadeve na tem področju. Celjski mestni svetniki so, sicer z grenkim priokusom. spremebo odloka potrdili. BA d .0.0. simbfo. V simbiozi okoljem SunM. d.e.e. WlOMjt www.ftlmbkd.ftř NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluieno pohištvo, bela tehnika, gradbeni material o.) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSAA: 04T 669 362 (do 14. ure) Festival izobraževanja in zaposlovanja f m Celje, Celjski sejem, 15. januar 2010 r od 9.00 do 17.00 ^ Organizator ^m Zavod RS za zaposlovanje. Območna služba Celje ^^ Celjski sejem, d.d. Območna obrtno-podjetnlška zbornica Celje Brezplačna predavanja, predstavitve šol in poklicev, zaposlitvene priložnosti... Pokrovitelji: Novi tednik & Radio Celje Lisac&Lisac viíww.ce-$ejem3i Na Festtvalu izobraževanja In zaposlovanja bo v^fko pozornosti pritegnila okrogla miza z naslovom Izbira pokJka - izzivi za fKihodnost o tematiki, sogovornikih okrogle mize pa tudi o projektu Izbira poklica - izziv za prihodnost smo se pogovarjali t mag. Tatjano Stinek, sa-mostojno svetovalko Območne obrtno-podjetnižke zbornice Ce-ij«. Kdaj se je začel projekt Izbira pokfica - iaiv za prihodnost in kako v obrtno-podjetniški zbornici skrite za promocije poklicev? Začetek projekta izbira poklica -izziv za prihodnost sega v leto 2008, ko Je bila izvedena prva okrogla miza z istoimenskim delovnem na-slovom, katere osnovna tema Je bila usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu de^a s poudarkom na deficitarnih poklicih. Pro;ekt ki sta ga podprla tudi JAPTI in MG, je bii izveden na področju petih slovenskih regij, vključeval je 17 dogodkov, kot so delavnice, okrogle mize, predava* nja in podobno, sodelovalo je ) 1 $ol (osnovnih \n gimnazij) in 1.240 ude-ležer>cev (osnovnoSolcev in njihovih staršev, dijakov). Če upoštevamo le promocijo podjetništva na MOS-u, pa moramo dodati le preko 700 dijakov. Skupaj s sodelujočima šolami in udeleženci v projektu smo ugotovili da je promocija poklicev projekt katerega osnovnošolci in dijaki ne bi smeli biti deležni te nekajkrat v življenju, ampak bi bila na tem področju potfebna kontinuiteta seznanjdnjd otrok in mladostnikov s poklici, z načinom dela in ljenja. Vse to pa bi bilo potrebno integrirati v redni lolski program z razporeditvijo določenega fonda ur preko vsega obdobja šolanja kot samostojen predmet V ta namen smo letos izvedli več dogodkov. Pri tem so nas podprli Mestna občina Celje, občine Vojnik, Store in Dobrna. Osmo- ir^ devetololci so ves čas dogodkov aktivno sodelovali in glede na rezultate anket ki so jih na koncu izpolnili, so bili s tovrstnim načinom seznanjanja s poklici, štipendijami, z razmišljanjem o sebi... zelo zadovoljni. Svetovalne delavke na osnovnih iotah In Šole. ki so zelo aktivne na področju poklicne Devetoiofd Osnovne ioie Vojnik so v sklopu projekta Izbira pokiica - latvza prihodnost izvajali vajospodrcijo komu-nkiranja. Njen namen je preveriti medsebojno sporazumevanje in razumevanje- Veščne in znanja s tega področja so namreč pri pridobivanju zaposlitve nepogrešljive. orientacije, pa si tovrstnega sodelovanja z OOZ Celje ob podpori lokalnih skupnosti želijo tudi v bodoče. Na Flzu se bo odvijala tudi posebna okrogla míza. Nam lahko poveste kaj več o tem? Osnovna tema okrogle mize bo pridobivanje znanj za življenje In delo v izobraževalnem sistemu za prihodnost ko se bodo mladostniki vključili v trg dela in krojili našo skupno prihodnost, kar bo že čez nekaj iet Osnovnošolci, dijaki in Študentje so vključeni v različne izobraževalne programe. Med njimi pa ie malo tistih, ki razmišljajo o tem, kaj bodo v živl^nju delali. Na okrogli mizi bodo sodelovali: mag. Vinko Loga}, generalni direktor dlrektorata za srednje in viije šolstvo ter Izobraževanje odraslih iz ministrstva za šolstvo in šport Miran Gracer, podjetnik in predsednik Območne obrtno-podje-tnrške zbornice Celje in Mateja Zorko< svetovalna delavka OS Hudinja, ki bo predstavila stanje v osnovnih lolah. Valjana Brinovec, vodja centrale uč-nih podjetij Siovenije, bo s pomoč^ primera simuiirala realno poslovanje podjetij, krogle mize se bo udeležil tudi direktor šolskega centra Celje Igor Dosedla, ki bo več povedal na temo vključevanja Šolskega sistema v obstoječo problematiko. Tematika zadeva celotno družbo, saj se ta vprašanja dotikajo slehernega izmed nas in našega aktivnega življenja vse do upokoirtve. Glede na aktualnost tematike verjamemo v pomembnost okrogle mize, katere zaključke bomo posredovali pristojnim ministrstvom v vednost s pričakovanjem nadaljnjega ukrepanja. Koncert Godbe Uboje vŽafcu bo 23. decembra ob 19.30 v Domu II. slovenskoga tabora, 27. decembra ob 16. uri pa v Domu svobode Uboje. Libojski godbeniki s Štajerskih 7 Godbeniki v Kulturnem društvu Godba Uboje se in* tenzivDO pripravljajo na tradicionalna koncerta, s katerima bodo poiepSali dva decembrska večera v Žaicu oziroma Libojah. Gre za tradicionalna koncerta, s katerima bodo zaokrožili prireditve ob }ubile)u, 75-letnici delovanja. Kot je povedal dolgoletni predsednik godbe Jože Jan-čič, se tudi letos ne bodo izneverili tradiciji in bodo novo- letni koncert popestrili z benim gostom. Po vrsti različnih znanih slov^iskih imen bodo letos z godbeniki nastopili flani ansambla Štajerskih 7, kar bo seveda dogajanje na odrih v Žaltna in Libojah le Še popestrilo. V libojski godbi najdemo godbenike praktično Lz cele Savinjske doline, ki so na lanskem tekmovanju slovenskih godb v prvi skupini os-, vojili srebrno plaketo. Sicer je med Člani veliko Študentov» ki jim prilagajo urnik vaj, tako da se na vajah sreôi-jejo ob sobotah in nedeljah. so vsi mladi glasbeno izobraženi, ndcateri tudi nadaljujejo šolanje na glasbenih akademijah, »mi, starejši, pa smo bolj samouki«, se je nasmejal Jančič. 50-^ilanska god-beniška zasedba iz Liboj z umetniškim vodjem Andrejem Žgankom upa, da bosta tudi letošnja koncerta obiskana vsaj tako dobro> kot je v rtavadi. saj poleg skupnih »viž s Štajerci« pripravljajo izjem- no pester repertoar, od ruskih suit preko klasikov do božičnih napevov. O finančnih problemih godbeniki za konec leta ne bodo pretirano razpravljali, saj jih veže predvsem veselje do glasbe, hkrati pa vestno negujejo prijateljstvo. »Verjetno je tudi ta pozitivna energija eden od radogov, da Godba Uboje vedno koraka navzgor, nikdar nismo šli nazaj je svoje vabilo na koncerta sklenil Jančič. US Starši dali piko na i Zaradi pomanjkanja prostorov v vrtcu Prebold bodo prihodnje leto v tamkajšnjo šolo preselili 24 otrok drugega starostnega obdobja. Da bodo zadostili željam staršev po optimalnem prostoru, bosta na Šoli potrebni dve selitvi otrok. Vrtčevski otroci bodo v prostorih učencev prvega razreda, prvošolčki pa v prostorih» namenjenih za vrtec. Pisali smo že, da so imeli nekateri starSi pomisleke, da za otroke v Soli ne bo ustreznih prostorov, varstva, prehrane ter prilagojenih prostorov za sanitarije. Ravnatelj vrtca in Osnovne šole Prebold Oton Račečič zagotavlja, da varnost otrok ne bo ogrožena, saj bo zanje skrbelo enako število vzgojiteljic kot doslej. Prav tako bodo v šolskr kuhinji prilagodili jedi njihovemu načinu prehranjevanja. Starši vrt-čevskih otrok so se morali odločiti, ali želijo» da so njihovi otroci v učilnici, ki naj bi jo v ta namen opremili povsem na novo ter zanje prilagodili sanitarije, ali v učilnici^ v kateri so sedaj učenci prvega razreda in z ustreznimi sanitarijami za vrtčevske otroke. Prepričani, da bodo za petletrtike našli najboljšo rešitev, so se starši odločili otroke preseliti v učD-nico, kjer so sedanji učenci prvega razreda. Ti bodo odšli v prostore, ki jih je šola želela nameniti vrtčevskim otrokom. Starši je k temu vodila ugotovitev, da bodo otroci na ta način nekoliko odmaknjeni od drugih otrok oziroma učencev, njihova dejavnost pa bo bolj podobna sedanji v vrtcu. Podrobnosti bodo dogovoriii na torkovem sestanku sveta šole, kamor je povabljen svet staršev, kjer pa novih odločitev ne pričakujejo. Kot kaže, pa šola ne bo potegnila kratke v primeru tistih otrok, ki jih starši pripeljejo pred sedmo uro zjutraj in pridejo ponje po 15. uri. Ker Šola nima razpoložljivega kadra in s tem ustreznega varstva, bodo morali otroci zjutraj in popoldne na svoje starše namesto v šoli počakati v vrtcu. MATEJA JAZBEC www.novitediiik.com Naložbe v večjo varnost S prerezom treku so nove pridobitve predali namenu predsednik sveta KS Gotovtje Peter Jenič, âlski lupen Lojze Posedel in Irena Stropnik, krajanka Gotovelj. ki je za pločnik odstopila največ zemljišče. VKrajevni skupnosti Go-tovlje se je pred časom končala gradnja pločnika, križišča in javne razsvetljave, nove pridobitve pa so predali namenu minulo nedeljo. Na krajši slovesnosti )e predsednik sveta KS Gotov-ije Peter JaniČ poudaril, da je gradnja pločnika, križišča in javne razsvetljave velika pridobitev, saj se je s tem povečala varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. Pohvalil je sodelovanje z Občino Žalec, saj brez nje ne bi bilo mogoče izpeljati te naložbe. Ob tem je tudi izpostavil nekaj nalog, ki bi jih radi v Go-tovljah uresničili v prihodnje. Gre za pločnik in javno razsvetljavo med Gotovlja-mi in zaselkom Ložnica, pešpot od mostu pod ška-farjevim hribom do naselja spodnji Po d vin in od zaselka Ložnica proti prehodu avtoceste, še posebej pa je izpostavil izgradnjo kanalizacije v naseljih Zalog in Sveta Jedrt. Zbrane je ob odprtju nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel, nove pridobitve pa je blagoslovil gotoveljski župnik Branko Zemljak. Kdaj domov? Občina Polzela je pred di-Inno, kako poiskati najboljšo rešitev glede prevoza šolskih otrok, ki se z avtobusom vozijo na reladji Polzela-An-draž. Učenci predmetne stopnje iz Podvina in Dobriča, ki končajo pouk ob 12.35 in 13.2S, morajo na prevoz čakati do 14.40, ko z interesnimi dejavnostmi končajo ostali učead. Nekateri starši menijo, da je čakanje za otroke predolgo in predlagajo prevoz otrok prej. Izpred polzelske šole avtobus sicer odpelje ob 14. uri, vendar le otroke iz krajev Brezo-vec, Založe in Novi Klošter. Da bi za učence iz Podvina in Dobriča uvedli prevoz s kombijem, ne pride v poštev, saj je s tem povezanih preveč stroškov. Ftav tako je nemogoče, da bi ukinili avtobusni prevoz za učence, ki imajo interesne dejavnosti, saj bi tako ostali brez prevoza domov. Svetniki so na zadnji seji preučevali različne variante prevozov, vendar najustreznejše niso našli. Kot je dejala direktorica občinske uprave Alenka KoČevar, bodo z odločitvijo najverjetneje počakali do drugega polletja, ko se bo šolski urnik spremenil, s tem pa tudi ure šolskih pre vozov. MJ Za Novi Iztekel se je rok za zbiranje ponudb za odkup dvorca Novi Klošter na Polzeli. Na razpis se ni javil nihče, s čimer se bo prodaja dvorca zavlekla v prihodnje leto. Lastnica dvorca je občina Polzela, ki dvorec prodaja za 650 tisoč evrov. V kolikor se bo našel zainteresirani kupec, laliko občina dvorec proda neposredno in brez razpisa. Nekdanji dominikanski samostan v Založah, v katerem je bil začetek osnovne šole na Polzeli, propada vrsto let. V zadnjih desetih letih niso vanj vložili nobenih sredstev. Deloma obnovljen je le zadnji del dvorca, v katerem se odvijajo ob- ni zanimanja časne razstave. Pisali smo že, ja, saj občina trenumo obnav-da v občinskem proračunu za Ija grad Komenda, ki naj bi ga obnovo dvorca nimajo denar- končala čez dve leti. MJ gradijo prihodnost, tiMmIamio in vedo, kiii hož^, predvi^^ pňini^mijamyo vto/kar Želimo vam^^Je^e boHžne praznike ter da Si^y^ letu 2010 odprta vrata novim upom, novim željam; novimpriiožnostimin ^vim.odlolitvam: ' TT át. d9 • 18, december 2009 elje novi tednik SOŽTAHJ I VELENJE | V idštanj&ki občini v zadniam času pospešeno urejajo in odpirajo krajša cestna odseke, tudi protî KavČnikovi domačiji. Urejanje šoštanjskih cest Minulo soboto $o v Za-vodnjah pri Šoštanju, na relaciji med Praprotnikom in Prednikom, predli namenu 800 metrov na novo as-f al tirane ceste. Gre za odcep, ki je na asfaltno prevleko čakal 12 let. Prenovljeni del ceste povezuje Šoštanj oziroma Zavod-nje s Kavčnikovo domačijo in z domačijo Žleb ni k in ga poleg domačinov uporabljajo tudi turisti in ostali obiskovalci, Zahvala za novo pridobitev gre tudi krajanom, je poudaril šoštanjski župan Darko Menih, saj so s sodelovanjem prav tako pripo- mogli k uresničitvi tega pro-jekta. Ob tem v občini opozarjajo uporabnike omenjene ceste. Še posebej tiste, ki izvajajo sečnjo in vleko dreves, da delo opravijo v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sorti-mentov. S podiranjem in spravljanjem dreves se namreč ne sme poškodovati gozdnih prometnic, poti ter cest. K temu dodajamo, da so v Šoštanju v začetku septembra začeli graditi krožišče v Metlečah na lokalru cesti Šo* štanj-TopolSica. Gre za gradnjo enopasovnega krožišča s pločnikom za pešce in z navezavo kolesarske steze. V lem času je bila zato lokalna cesta med Šoštanjem in TopoBico delno zaprta, medtem ko bo vse do ponedeljka. 21. decembra, popolnoma zaprta. Izvajalci del bodo namreč pripravljali vse potrebno za grobo asfaltno podlago, zato bodo cesto med Šoštanjem in Topol-šico zaprli, hkrati pa poskrbeli ludi za obvoz. US Razstava jaslic na Velenjskem gradu KnlektivMuzejaVelenjeje letos devetíč zapored pripravil razstavo jaslic na Velenjskem gradu. Razstavo so ob pomoči otroškega pevskega zbora Glas- bene šole Velenje odprli minuli teden. Razstavljene jaslice je predstavil avtor TomaŽ i-angus, ki je ob pomoči delavcev Muzeja Velenje letos pripravil pravo novost. Celot- no razstavo jaslic s številnimi miniaturami so odeli v snežno odejo in ta belina je po svoje nov čar te priljubljene razstave na Velenjskem g^adu. HJ 11 Spet polno drsališče Minuli teden so ob pomoči Občine Šoštanj tretje leto povrSino rokometnega igrišča v središču mesta spremenili v drsališče, ki bo odprto vse do konca februarja. Odprtje drsalne sezone je privabilo množico obiskovalcev. Da je bilo drsališče težko pričakovano, so dokazovali številni mladi in manj mladi, ki so drsalno ploskev preplavili §e pred uradnim odprtjem. Letošnje drsališče, ki je vsak dan odprto od 10. do 22. ure, je postavljeno v veliko lepše okolje, saj so pred tem prenovili celotno rokometno igrišče, ki so ga na ta dan tudi uradno predali v uporabo. Kot je dejal župan in poslanec Darko Menih» je prenovljeno igrišče s spremljevalnima objektoma, prenovo iribun, razsvetljave, ograje in ostalih del zopet postalo pravo športno središče, kot je nekoč že bilo. Kot vsako leto se je odprtje končalo z drsalno revijo skupine Lucky Luka, nato pa je le prišel težko pričakovani trenutek in ledena ploskevjebila v trenutku prekrila z drsalci. Tiso si lahko drsalke tudi letos za en evro izposodili na drsališču in tako bo ostalo vse do konca drsalne sezone. Prvi odziv občanov tako daje ponovno spodbudo, da drsališče v Šoštanju ohranijo in ga vsako leto ponovno oživijo na eni najlepših športnih lokacij v mestu. US Spet parkirižča VELENJE - V središču me sta se ubadajo s problemi zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov, saj je zaradi Radnje novega trgovskega središča onemogočeno parkiranje pri Rdeči dvorani. Zaradi tega se je močno povečal pritisk na parkirišča v mestnem srediŠ6i. Na podlag dogovora s stanovalci in predstavniki podjetij ter inštitucij, ki delujejo znotraj obravnavanega območja, so parkiranje časovno omejili, hkrati pa poskrbeli za cenejše parkiranje v novi garažni hiŠi. Ker pa se kljub tem ukrepom težave še pojavljajo, pripravljajo predloge za spremembo parldme-ga režima, ki jih bodo predstavili na decembrski seji Sveta Mesme občine Velenje, spremembe parkirnega režima pa so v tem tednu že predsta^ zainteresirani javnosti. Zmagovalna ideja in izziv VELENJE - Saša inkubator razvija dva re^jska projekta, in sicer Zmagovalno idejo in Zmagovaini izziv. Z oljema želi prispevati k razvoju na znanju temelječega gospodarstva ter nastanku novih inovativnih podjetij. Pri zmagovalnem izzivu gre za povezovanje Študentov pri projektih, s katerimi bi zadovoljili potrebe re- ^jskega gospodarstva po vi-sokokvalificiranem znanju mladih, hkrati pa želijo mladim odpreti pot do pridobitve praktičnih izkušenj in tudi zaposlitve. Že drugo leto zapored v Saša inkubatorju izvajajo projekt Zmagovalna ideja. Z njim želijo uveljaviti mlada podjetja, jih strokovno podpreti in povezati s pravimi partnerji. Januarja in februarja bodo v okviru natečaja izvajali brezplačne pod-jemiške delavnice po Sa^ re-gjji, na katerih bodo udeleženci spoznali elemente dobrega poslovnega načrta. Že zdaj pa vsako sredo med 14. in 16. uro v Saša inkubatorju pripravljajo brezplačne svetovalne ure. US ^Poslanska skupina ELS Zanimive podobe v sneg odetih jaslic na Velenjskem gradu bodo prtvabljala ofaiskovalee od blini in daleč. Želim vam veselo praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti in enotnosti. Božični prazniki naj bodo prežeti z domačnostjo, novo leto 2010 pa naj vam prinese veliko zdravja, sreče in uspehov. Dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka SDS v Evropskem parlamentu Kdaj zdravnik za Planino pri Sevnici? Mladi zdravniki ne kažejo zanimanja - Stisko rešujejo upokojeni zdravniki Zatem ko se je pred več kot dvema letoma upokojil dolgoletni priljubljeni družinski zdravnik Janez Srnid, ki )e doiga leta delal v ambulanti na Planini pri Sevnici, Še vedno ostaja odprto vprašanje njegovega naslednika. O tem je poslansko vpraâanje pred kratkim v državnem zboru podal celo šentjurski župan in poslanec mag. Šte-ian Tisel. Hkrati se v šent-jurskem zdravstvenem domu, katerega organizacijski del je tudi zdravstvena postaja na Planini, v naslednjem letu spet obeta redčenje zdravniških vrst. Kot pojasnjuje direktonca šentjurskega zdravstvenega doma Melita Tasić Hić, spec. spL med., s pomočjo dveh upokojenih zdravnikov trenutno še lahko poskrbijo za vse paciente. Tako tudi splošna ambulanta na Planini de- luje s pomočjo dveh upokojenih zdravnikov in njunih ob-časnih ordinacij. Kar pa se tiče šentjurskega zdravstvenega doma, nam je direktorica pojasnila, da se bo v javnem zavodu z marcem upokojila specialistka šolske medicine Draga Kovač Skobeme. »Prav tako upokojitev načrtujeta še dve zaseb-nici» ena pediatrinja ter ena splošna zdravnica. Na drugi strani bo poleti porodniški dopust končala ena zdravnica, do konca leta še druga,« našteva Tasič liićeva. »Naj omenim Še, da sta v Šentjurskem zdravstvenem domu zaposleni tudi dve specializant-ki družinske medicine, in če bo šlo vse po načrtih, bo, Število zdravnikov družinske medicine zadostno. Je pa res, da je drug problem nadomestiti pediatra, saj kljub temu, da bi koncesija ostala v za-sebništvu, zanimanja za to mesto trenutno ni,« pravi Tasič lUčeva. Hkrati dodaja, da gre za vseslovenski problem pomanjkanja zdravnikov. Bi koncesijd privabila zdravnika? »Velika skrb je tudi zdravstvena postaja na Piarúni. Večkrat smo bili že na pragu rešitve, a ni bQo nič,« priznava direktorica šentjurskega zdravstvenega doma. Za takšno stanje šentjurski župan v določeni meri krivi tudi varčevalne ukrepe, ki so v okviru splošnega dogovora na državni ravni po njegovem mnenju najbolj ogrozili osnovno zdravstvo. »Ni pa to edini problem v osnovnem zdravstvu, kjer močno primanjkuje zdravnikov, zlasti na periferiji. Kot vemo, je podeljevanje koncesij na področju zdravstvene dejavnosti zamrznjeno. Lahko pa je edina priložnost za zdravnika v odročni ambulanti, da dobi koncesijo,« pravi župan Tisel in ob tem navaja ravno primer ambulante na Planini pri Sevnici. Ta je kar 17 kilomeu'ov oddaljena od matičnega zdravstvenega doma v Šentjurju, obiskuje pa jo več kot tri tisoč prebivalcev hribovskih krajev, starejših, kmetov in drugih, ki gredo težko v dolino. »Mlada zdravnica iz drugega kraja se zanima, da bi po končanem porodniškem dopustu prevzela ambulanto, ampak samo pod pogojem, da dobi koncesijo,« je navedel Tisel in hkrati ministra za zdravje povprašal, kakšne ukrepe načrtuje na področju boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Da bi z »odmrznitvijo« koncesij bil problem iskanja zdravnika pediatra in družinskega zdravnika na Planini Melita Tasićilić lažje rešljiv, se strinja tudi Tasič lličeva. »Mladi zdravniki se večkrat odločajo za klinične specializacije, nekateri zato, ker ne želijo biti »samo« družinski zdravniki, nekateri pa zato, ker se jim to delo zdi prezahtevno, ker v končni fazi si vedno za vse sam,« pravi Tasič lUčeva» ki ima pred seboj še en direktorski mandat na čelu zdravstvene ga doma. Upa, da bosta v Šent-jurju od zaposlenih dveh spe-ciaiizantk družinske medicine ter ene pediatrinje ostali vsaj dve, ki naj bi se tako že odločili. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Sivi lasje zaradi prostorskega načrta V Laškem že kar nekaj časa čakajo na sprejetje občinskega prostorskega načrta Do sedaj je v vodo padlo že več napovedanih terminov, kdaj bo občinski prostorski načrt (OPN) končan. Občani zato postajajo zmeraj bolj nestrpni glede dovoljenj za gradnjo in sprememb namembnosti zemljišč. l\idi občinski oddelek za okolje in prostor že skoraj nekoliko obupuje nad kopico zahtev, ki jih pred njih postavljajo spremenjeni zakoni. Vse to j ih namreč oddaljuje od sprejetja načrta. To, da gre za občino, ki ima zaradi specifičnosti terena (poplave, plazovi) že tako omejene možnosti, dela prav nič ne olajša. Za pojasnita smo povprašali vodjo občinskega oddelka za okolje in prostor Luko Piceja, saj v trškem vsi skupaj že težko Čakajo na sprejetje načrta - da bi potem lahko začeli graditi, legalizirali gradnjo, spremenili namembnost zemljišča... »Že od leta 2003 načrtujemo sprejetje občinskih strateških prostorskih načrtov. Treba je pojasniti vsaj to, da sta se v tem času spremenila dva krovna zakona, ki obravnavata prostorsko načrtovanje, seveda pa je tukaj še ogromno podzakonskih aktov. Trenutno smo v fazi usklajevanja glede zadnjih i. i. izjemidh posegov, ki so jih predlagali občani. Kriterije pri tem v več- Luka Picaj ji meri postavlja država; na primer, da se ne sme graditi na poplavnem območju, prav tako ne na območju varovanih gozdov, pa tam, kjer obstaja nevamost plazovit^ terena. Med omejitvami sta še obstoječa infrastruktura in Natura 2000. Po vseh teh moramo vrednotiti vloge občanov, poleg tega. če vloga >pa-de na prva območja kmetijskih zemljišč<, tudi za ta velja omejitev gradnje,« pojasnjuje Picej, ne ravno zadovoljen z »mineštro«, ki je v pristojni zakonodaji nastala. »Tudi mi bi radi, da bi se v občini gradilo!« Picej zatrjuje, da je glede želja in upanj o gradnji na strani občanov. »Ker je obči- na glavni kreator razvoja v lokalni skupnosti, seveda želimo, da bi občani tukaj gradili! Z izvajalci OPN smo zato poskušali Ciste posege, ki bi sicer dobili negativno mnenje, opredeliti vsaj do te riie-re, da bi nam bilo dovoljeno v naslednjih fazah podati dodatne obrazložitve.« Kot še dodaja, je to zaenkrat edina zakonsko dopustna »luknja«, preko katere bi v občini lahko prišli do gradnje. »Vprašanje pa je, kaj bo. ko bodo tako zasnovani predlogi šli na ministrstvi za okolje in prostor ter kmetijstvo. Zato dodauio pridobivamo še mnenja kmetijske svetovalne službe glede izjemnih posegov, da bomo lahko celotno gradivo, vključno z ustreznimi obrazložitvami poslali na ministrstvo za okolje in prostor,« upa Picej, da se bo »saga« o prostorskem načrtu le končala. O datumih v laški občini zato raje več ne govorijo, saj je njihov optimizem neprestano na preizkušnji. Pri tem so kritični tudi do države. »Naš cilj ostaja, da bi še vtem letu dorekli bistvene zadeve. Splošno stanje v državi pa je tako, da imajo več ali manj vse lokalne skupnosti s pripravo teh dokumentov velike težave. Mnoge Še niso tako daleč kot L^ško, zato se zaradi zapletenosti postopkov sprašujemo, kako si ministrstvo za okolje in prostor predstavlja izvedbo, še zmeraj se namreč pojavljajo nove zahteve v obliki podzakonskih aktov Ali je v državi sploh volja, dana tem področjupri-de do razvoja? Ni normalno. da se določeni prostorski akti pripravljajo 6 ali 7 let in še vedno niso sprejeti! Nič Čudnega, da občani do lokalne skupnosti postajajo nestrpni. V bistvu našim službam sploh več ne verjamejo, zato si moramo vzeti kar nekaj do- datnega časa, da jim pojasnimo postopke. Seveda so potem nemalo začudeni, ko ugotovijo, da je občina pri tem praktično nemočna,« meni in opozarja Picej. * POLONA MASTNAK Folo: GrupA Laški »pihalci« vabijo Laška pihalna godba v nedeljo ob IS. uri vabi na tradicionalni letni koncert v dvorano Tň lilije. Dirigent Gašper Salobir obljublja, da bodo poslušalci v nedeljo deležni Števil- nih presenečenj» saj je laška godbav zadnjem letu precej obnovila svoj glasbeni repertoar. Tako se bodo med igranimi skladbami znašle tiste tradicionalne pesmi za godbe na pihala, ne bo pa manjkalo tudi pop in rok uspešnic, seveda prirejenih za pihalno godbo. Pričakujejo tudi goste, na koncertu bodo nastopili Še Alfi Nipič ter Člani ansambla Modrijani. PM Veseli december v Laškem V Laškem se danes začenja niz prireditev v okviru veselega decembra. Ife se bodo do srede, razen v nedeljo, vrstile na občinskem dvorišču v l^kem od 17. ure dalje. Vsak dan bo odprt tudi božičao-novoletni sejem. Danes bodo uCoid iz Rim-sVih Toplic Laščane s ple- > som in pesmijo pospremili v praznične dni. c^prt bo bo-žično-novoletni sej em, obeta se plesna animacija Snežinke, nastopUa pa bo mdi Laška pihalna godba z mažore-lami. Jutri, v soboto, bo prireditev s šegami, plesi, pesmimi in vižami, v ponedeljek pa bo otroke Vrtca Laško, ki bodo nastopili, ter os- tale obiskal dedek Mraz. V torek se obeta še krnsko veselje z laškimi šolarji, zbrani pa se bodo ob 18.50 uri podali na božični pohod z baklami do Wellness parka Laško, kjer bo zaid juček ob zvokih božičnih pesmi Akademskega pevskega zbora Laško. V sredo bodo na občinskem dvorišču pričakali še škraU Zmedenka in Božička. PM novi tednik ROGATEC I ŠMAHJEP.Jj K da je torbica iz ličja replika šest- 13 Rogaika rokodelka Terszija Itiemančie izdeluje imenitno damsho torbico iz liejs kar dva tedna. Iz Muzeja na prostem v Rogatcu, Igorje originalna stara šolska torba mod muzejskimi eksponati. deset let stare Šolske torbe» ki so jo takrat izdelali v družini F^ah v Brezovcu pri Rogatcu, kjer so očitno imeli smisel za oblikovanje. Etnologinja Jelka Pšajd jo je odkrila pred leti med raziskavo o pletenju iz ličja v okviru Pharovega projekta, lastnik Jože Prah jo je nato podaril rogaškemu muzeju v hrambo. Tam je originalna razstavljena kot eksponat v osrednji stavbi muzeja, v Šmi-tovi hiši. Rokodelki Klemenčičevi, ki je bila vključena v muzejske delavnice ter prikaze ple tenja iz ličja, od predpražnikov do copat, je predstavljala torbica velik izziv. V mladih letih je izdelovala ce- V kulturni dvorani v Rogatcu bo jutri, 19. decembra, Praznična tržnica Izvirnih daril in posebnih doživetij, ki bo med 9. in 13. uro. Med ponudbo kakovostnih rogaških izdelkov z oznako domače ter izvirno bodo poleg različnih izdelkov iz muzejskega Modna« novoletni okraski, pleteni Izdelki iz ličja» izdelki iz kamna in lesa, vezenine, voščilnice in slike, domači rezanci in mlinci, izdelki iz medu> darovi narave v naravni embalaži, darila z lesenimi izdelki ali igračami ter vu-ge (igrače iz naravnih materialov). Za praznično vzduSje bodo skj1>eli Ansambel Donačka, Ljudske pevke Rogatec in stric Gust, domači folkloristi ter učenci, pri čemer pripravljajo tudi uro pravljic. Prireditev pripravlja v sodelovanju z rokodelci In domačimi društvi Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec. karje, zato ji znanja cd manjkalo. in preobrazba nekdanje skromne Šolske torbe v imenitno žensko poletno torbico je povsem uspela, saj je izdelek že zaščiten pod znamko Art & Craft Slovenija pri slovenski obrtni zbornici. BRANE JERANKO Začaral županovega ^ IM O Knjiga o upravni in sodni zgodovini - Ob ^ " ' čarovnicah tudi čarovniki v Šmarju pri Jelšah so v petek uradno predstavili novo knjigo dr. Milka Mi-koie Razvoj uprave in sodstva na območju Upravne enote Šmarje pri Jeišah od 18. stoletja do danes. Dogodek so posvetili 160-let-nici ustanovitve Občine Šmarje pri Jelšah. Upravna in sodna zgodovina tega območja je zanimivejša, kot si mislimo. Šmarje pri Jelšah ;e od nekdaj pomembno upravno središče najširše okolice, zato sta v knji^ predstavljena razvoj uprave od konca 18. stoletja ter razvoj sodstva od pred marčne dobe, vključno z različnimi arhivskimi listinami. Šmarje pri Jelšah je postalo trg pozneje kot okoliški trgi od Lemberga do Pil-Štanja, a Še to predvsem zaradi sedeža ne^terih pravosodnih in upravnih organov. V knjigi je zato faksimile li-srin o postopku podelitve trški h pravic Šmarčanom. Izvemo marsikaj celo o kozjanskih čarovniSkih procesih, tako proti čarovnicam kot proti manj znanim čarovnikom. Iz novejšega obdobja je opisano tudi okupatorjevo in vzporedno partizansko sodstvo, ki 50 ga iz- V javnosti so manj znani procesi proti čarovnikom. V Podčetrtku so, na primer, leta 1672 sodili 60-ietnemu kmetu Jakobu, ki naj bi poznal različne »čarovniške trike« za preprečevanje zanositve, zaradi česar je imel veiiko pacientov. Poleg tega naj bi na poroki županovega sina začaral tako, da ni mogel imeti otrok. Po Jakobovi izročitvi krvnemu sodniku so obdolženca mučili na natezalnici, izgubil je tudi govor, poskus samomora pa mu ni uspel. vajala partizanska vojaška sodišča. Med prilogami so seznam terfotografijeneka-terih šmarskih županov ter drugih občinskih in državnih veljakov vse od leta 1850, predsednikov sodišč, notarjev ter odvetnikov. Knjigo, ki je izšla na 120 straneh, bogatijo številne fotografije upravnih in sodnih veljakov, upravnih in sodnih Obenem s petkovo javno predstavitvijo knjige so v kulturnem domu odprli razstavo načrtov šmarskih trških in podeželskih hiš ter gospodarskih poslopij iz 19. stoletja, ki jih brani celjski zgodovinski arhiv. stavb, nekdanjega zapora okrajnega sodišča v Kozjem, kozjanskih sramotilnih stebrov ter kopije pomembnih listin. Izdala in založila jo je Knjižnica Šmarje pri Jelšah. BRANE JERANKO Zimski predmeti V Kozjem bodo v nedeljo, 20. decembra, ob 10.45 (po maši) odprli tre^o božično razstavo. Tokrat bodo razstavili različne predmete, ki so povezani z zimo ter božič-no-novoletnim Časom. Med njimi bodo jaslice, dimnikarski koledarji, unikatne voščilnice in raz^ednice, doma narejene smuči, sani in podobno. Občane vabijo, naj prinesejo takšne predmete jutri, v soboto, ob 12. uri na razstavišče, ki bo v sejni dvorani Občine Kozje. Organizator razstave, ki bo na ogled do 3. januarja» je Marjan Marinšek» ki jo pripravlja v sodelovanju s TD in z občino. Njen ogled bo mogoč vsako soboto, nedeljo in ob prazniku med 10.30 in 11.30. BJ jyi Pri nas izdelujemo ženska in moška modna oblačila za vse priložnosti (dnevne, večerne, maturantske obieke OBIŠČITE NAS IN V ČASU do31.decembra izkoristite 20% GOTOVINSKI POPUST (na vse izdelke v salonu) ////SPREJEMAMO NAROČILA ZA IZDELAVO MA-TURANTSKIH OBLEK/// Boutique Vlasta Vlaâta Bah6ć s.p. Zdraviliška c. 1 3270 Laiko Tel.: 03 S733 388 C&m:040 19 3000 m odní.salon.ursu la€>gma il.com odpiralni čas pen. - pet. 9.00-12.00 15.00-18.00 14 VOJNIK I SLKONJiCťl DOBBIiA | novi tednik Strasti v Bezini pomirjene Vodovodni odbor Gračíč' Bezina, Krajevna skupnost Beána ter občina in Javno komtinalno podjetje Slovenske Konjice so po dolgoletnem dogovarjanju končno podpisali pogodbo o sodelo-vanju pri oskrbi 8 pitno vodo oa tem območju. Prvi pogovori so se začeli že kmalu po letu 1999, vendar še lani lù'âjâni nikakor niso bili pripravljeni dela skrbi za vodovodno omrežje prenesti na komunalno podjel je. K dogovoru so jih vzpodbudile šele resne težave s kakovostjo pitne vode, v kateri je bila preveli!^ vsebnost aCrazInov in njegovih razpadnih produktov. Previsoke vrednosti dese tU atrazina v vodi so prvič na-ključno ugotovili v okviru državnega monitoringâ že leta 2004. vendar vaški vodovodni odbor ni upošteval priporočil o potrebni sanaciji. Javno komunaJno podjetje se je s problemom seznarulo prvič leta 2006, ko je s podatki o kvaliteti pitne vode s pobudo za sanacijo stanja Zavod za zdravstveno varstvo Celje seznanil tudi konjiško obâno. To je storil tudi naslednje leto. Občina je zato naročila dodatne analize, tudi vodnih virov. Vse so pokazale previsoke vrednosti dese-til atrazina. Krajevni vodovodni odbor je dolgo časa sam iskal vzroke onesnaženja s pesticidi in možne načine čiščenja vode, krajani pa se nikakor niso mogli Of^iti, ali naj vodovodni sistem Bezina-Gračič Se naprej ostane v upravljanju krajevnega odbora ali naj ga pre- dajo Javnemu komunalnemu podjetju Slovenske Konjice. Vodovod so namreč pred tremi desetletji gradili sami, zalo so imeli občutek, da hoče občina vzeti nekaj, kar je njihovo. šeie strokovne podlage in izračuni so jih končno prepričali v dc^ovor. V pogodbi o načinu oskrbe s pitno vodo, financiranju in upravljanju vodovodnega sistema Gračič-Bezina so zdaj jasno razmejili pristojnosti. »Javno komunalno podjetje bo nadziralo kakovost pitne vode in v sodelovanju s KS in z vodovodnim odborom skrbelo za zaračunavanje storitev v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in zakoni,« je opredelila obveznosti komunalnega podjetja direktorica Špela Hlačar. MBP Vodovodni rezeivoar y Bezini In predsednik KS Drago Alane. Fotografija je bila posneta pred dvema letoma, ko so bili problemi t vodo v Bezini najbolj vroči. Nastaja že tretji film o Špesovem domu Peter BoiBČ (sadi) v dnizfai Janeza Klanska, Mateje Podjed in Toneta Vrabla ob praznovanju SS-letnice Radia Celie Peter Božič skupaj z ženo živi v Špesovem domu v Vojniku, kljub bolezni pa ne more počivati, ampak mora ves čas nekaj početi. In prav njegovi ustvarjalni žilici gre pripisati. da sta doslej o Špesovem domu nastala dva filma. Prvi film Uresničene sanje obravnava nastajanje doma v Vojniku, ki stoji na zemljišču» ki ga je lastnik podaril občini z namenom, da se na njem pozida dom za starejše občane in ostarele. To Je bil Spe sov Fran-ček in zato ta dom tudi nosi ime Špesov dom. Film Je dolg 18 minut in prikaže vse faze nastajanja, od pridobivanja dovoljenj in denarja do tega, kako za čudovito okolico skrbijo oskrbovanci sami. Zdaj je v špesovem domu 170 varovancev, v njem pa dela zdaj že blizu 100 zaposlenih, še posebej so, kot pravi Peter Božič, ponosni na oddelek zdravstvena nega in na veliko moderno kuhinjo. Drugi film obravnava prizadevanje vodstva doma, da bi približali življenje v domu oskrbovancem, zato tudi naslov Naš dru^ dom. »1\i je zdaj naš drugi dom in marsikdo, med njimi sem tudi sam z ženo, nimava več stanovanja in zdaj sva vezana na ta dom, kjer se pa dobro počutiva, sva zadovoljna. Tudi drugi, s katerimi se pogovarjam, so podobnega ali enakega mnenja,« pripoveduje Peter Božič, ki je v filmu prikazal, kako so jih obiski glasbe- nih gostov vzpodbudili, da so se varovanci povezali v zborček pevcev, kako nastajajo likovna in druga dela, kako preživljajo Čas v knjižnici Peter Božič zdaj snuje tretji film, ta bo pa verjetno nosil naslov Od srca k srcu. »Obravnaval bo prostovoljce tz osnovne šole, ki hodijo obiskovat nas starejše občane in med nami se dostikrat spîetejo zelo lepe čustvene vezi. In te vezi bi rad obdelal, pokazal. Zdi se mi, da je tema vredna obdelave.« Peter Božič je zdaj v prvi fazi nastajanja filma, saj mora najprej napisati snemalno knjigo, scenarij, zato naj bi bil film končan spomladi. SIMONA BRGLEZ Foto: SHERPA (Arhiv NT) Večina denarja za naložbe Občinski svet Občine Dobrna je na zadnji seji soglasno sprejel predJog proračuna za leto 2010. Le-ta je 70-odstotno naložbeno naravnan. Župan Martin Brecl pravi: »S tem skušamo postaviti boljše pogoje za delovanje društvenih, kultximih, šolskih in drugih dejavnosti v občini.« V letu 2010 imajo v načrm dve za občino Dobrna sorazmerno zahtevni naložbi. Vrtec bodo zgradili na lokaciji sedanjega vrtca in se bo tudi deloma razširil. Trenutno imajo štiri oddelke, enega pa bodo naredili na rezervo oziroma računajo, da t>o otrok več, kar kažejo trendi v zadnjih letih. Pričakujejo razpis službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, iz katerega bi vnec sofinancirali. Drugi večji projekt so začeli uresničevati že letos, to Je postavitev novega Haiderjevega mosta, ki je bU v poplavi uničen, ob tem pa pripravljajo še izgradnjo kolesarske steze, pločnika in ceste v dolžini 295 metrov. SB Miklavževanje za svojce padlih žrtev Veterani vojne za Slovenije so osmo tradicionalno Miklavževanje za svojce padlih žrtev vojne za Slovenijo pripravili v soboto v Zrečih. Nanj so povabili vse svojce žrtev, ne glede na to, alt so bile žrtve iz vrst terito-riaicev in miličnikov ali so bili civilisti. Tudi skromna darila, s katerimi so jih obdarili študentje,Univerze v Mariboru, so bila enaka za vse. Ta srečanja so praviloma vedno v drugem kraju Slovenije, pri čemer vsa minevajo v prijetnem vzdušju. Uradne govore so zamenjah s kratkimi pozdravi in čestitkami ter časovno omejenim kulturnim programom. Tako je več časa za pogovore in tudi to je edeo od razlogov, da so se med udeleženci stkale že Številne vezi. Letos so se akciji pridružili tudi veterani društva Sever, že od samega začetka pa za potrebne prevoze svojcev skrbi Slovenske vojska. MBP Cerkev umira vpetek^ nova knjigtí Romana Leljaka Predstavitev knjige in predavanje avtorja bo 22,12. ob 17. uri v prostorih Osnovne Šole Blagovna^ ProseniŠko. OSI 603686 041 288170 NaroČila preko SMS^poročiia: 031 73385<> aH infbf^oxna,si www. roman-íeijak.si Založba Atilova knjiga, Radenci Cena knjige 2(i,00 LI R www.novitednik.com m novi tednik KULTURA 15 Živahno in na operni način Odličen novoletni koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje Novoletni koncert celjskih simfonikov» kot pravimo Mladinskemu simfonične* mu orkestru Glasbene šole Celje, je vsakokrat doživetje za celjsko občinstvo. Prav nič drugače ni bilo v ponedeljek, ko so mladi glasbeniki pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika in s solistkama Anjo Čretnik Vi-demâek in Sabino Cvilak pričarali nepozal>en> glasbenih užitkov poln večer. ' Brežnikje za spored izbral Času primerna dela. Koncert je začel z Mozartovo koračnico iz Figarove svatbe in Že kar z drugo skladbo, de Sa-rasatejevimi Ciganskimi na-pevi s pomočjo odlične mlade violinistke in orkeslrove koncertne mojstrice Anje Čretnik VidemSek dosegel prvi višek večera. Prvi del koncerta so lepo zaokrožili Dvořákovi Slovanski plesi. Drugi višek večera je Brež-nik prihranil za svetovno znano sopranistko Sabino Cvilak, redno gostjo na svetovnih opernih odrih, letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada in članico Dunajske državne opere. Vrhunski umetnici, vajeni velikih or- kestrov in odrov, ni bilo težko sodelovati s celjskimi simfoniki. »Prav ti mladi ljudje, ki sedijo v orkestru, naredijo koncert še bolj živ, Se bolj nadobuden, prav zato, ker igrajo z zelo velikim veseljem in voljo. Občutek, ko stojim z njimi na odru, je bil izreden,« je po koncertu mlade sunfonike pohvalila sopra-msrkd. Dirigent Matjaž Brežnikje povedal, da je spored koncerta po eni strani izbiral pred-novoletnemu času primemo. »Po drugi strani sem se oziral na gosrjo koncerta Sabino Cvilak in zato je bil ves dru^ del koncerta v neki dobri operni maniri. Zelo pa sem vesel, da imamo v orkestru tudi tako izvrstno violinistko, kot je Anja Čretnik Videmšek. Bil je že skrajni Čas, da smo ji ponudili tako zahteven solo, kot so Ciganski napevi. Izpeljala ga je odlično, z vsem svojim znanjem in izkušnjami.« In kako je priložnost za svoj solo na (ako pomembnem koncertu komentirala Anja Čretnik Videmšek, zdaj študentka na univerzi za glasbeno io upodabljajočo umetnost v Gradcu? »Za Ci- Celjskl simfoniki so na prednovoletnem koncertu zveneli kot zrel glasbeni sestav. ganske napeve smo se odločili med pogovorom na kavi, To skladbo sem igrala že prej, tudi z Gammo, in zdela se nam je primerna. Sicer pa je to res zahtevna skladba, a se da za violino najti Še veliko zahtevnejših skladb. V Car men, na primer, ali koncertih velikih' mojstrov.« Celjski simfoniki so s Sabino Cvilak v koncertnem dodatku pridali še nepozabno Geishwinovo Summertime, ki je bila le češnja na torti res lepega večera, in se poslovili bučno - z Bizetovo uverturo k operi Carmen. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A Pogledi na Celje Mestne vedute in ljudje s promenade na Pelikanovih fotografijah v Muzeju novejše zgodovine Celje so v sredo slavnostno odprli razstavo Pogledi na Celje, kot je izbor fotografij mojstra Pelikana naslovila avtorica mag. Andreja Rihler. Pelikan je bil zanesljivo eden najboljših slovenskih fotografov. Del njegove zapuščine, ki bo našel svoj prostor tudi v že tretji monografiji njegovih del> pa je zdaj v izvirnikih na ogled na razstavi. Zanjo so značilne mestne vedute, od povsem razpoznavnih, kot so Stari grad. Mestni park, pogled na mesto 2gradu... do zelo dragocenih - Šubičevega paviljona, ki ga ni več, pa Otoka Na razstavi Pogledi na Celje je mogoče videti zelo zanimive Pelikanove mestne vedute. v letih, ko se je lam začela intenzivna gradnja, do fotografij prestavljanja železniške proge. »Gre za fotografije, ki jih Celjanom še nismo pokazali in so s konca tridesetih let prejšnjega stoletja, vedute pa s konca petdesetih lei, ko se je Celje začelo širiti,« je povedala Rih-terjeva. V teh fotografijah je Pelikan presegel zgolj »raz-glednične« podobe mesta in je postal pravi mestni kronist, ki je zanamcem ohranil podobe Celja. Še bolj zanimiv je drugi del razstave, s fotografijami, na katerih je Pelikan v studijskih portretih ali pa v mestu, pretežno na promenadi med železniško postajo in Narodnim domom, fotografiral ljudi. Posebej t»Ka-ko bo juoi, pa ne vem,« je dodala. Nagrada, Id jo je prejela za zmago, ji bo po tej težki preizkušnji zagotovo prišla prav. Cel dan se bo lahko v dvde razvajala v Wellness Or-hidelii. Ce si bo Sabina čez čas spet zaželela feferonov, pa si jih bo lahko zastonj (v vrednosti 40 evrov) kol začimbo ali glavno jed privoščila v lokalu Pilapark. Pokal v obliki feferona pa jo bo spominjal, da je pometla z »vražjo« konkiu^nco. Meni pa je končno postalo jasno, zakaj pravijo, da imamo Ženske strupen jezik... BOJANA AVGUŠTlNČlC Foto: Grup A Rokovanje s pekočimi ifliji je lahko nevarno, zato je zaščitna oprema nujna. novi tednik PORTAZA 17 Prof. dr. Branko Roic poudaija, da Hivati nikoli v zgodovini niso imefi Istra. Melataiienje inpolKicni pntiski po 2. svetovni vojni so nas stali triaškega ozemlja in pripeljali do mejnega spore. S prstom po zemljevidu za narodno zavest »Slovenci smo bili stoletja dolgo pomorščaki in ribiči,« poudarja kartograf in znanstvenik prof. dr Branko Roje, ki je mesto nadomestil z vasjo l\idi vi ne ločite med karto, načrtom In zemijevidom in veste, da ničesar ne veste o meji s sosedi Hrvati? Doktor znanosti, kartograf, upokojenec in >^novi« Preboldčan Branko Roje s ponosom govori o prvi karti Kranjcev in raziaga» kako Hrvati nikoli v zgodovini niso imeli Istre. Pri tem tudi omeni, da so nam zaupali pomembno delo> kot je izdelati uradno turistično karto z namenom, da bisere sosednje dežele odkrije čim več turistov. Poudarja, da ni politik, temveč strokovnjak. Najraje se predaja zálravemu duhu, ustvarjalnosti in odprtim ljudem. Začel je na Geodetskem In- ko je načrt poimenovanje za šdrutu Slovenije, nato je kmalu nadaljeval s pedagoškim delom na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Poučeval je vse na temo kartografije, od matematične do praktične. Poduči nas, da je zem]je\nd poljudno ime za karto, medtem karto, izdelano v največjem merilu, kot sta na primer katastrski ali gradbeni načrt. HiristiČna karta mesta ni načrt mesta,« še pojasni. Do nastanka karte vodi kar nekaj korakov. Poleg metila in vsebine je največ dela z nje iii)n:i C \M\'(.) I-AK/\0\ Tel. št. 03/545-28-26 HOTÏL EARAON' LIUBLIANSKA 39 3000 CELJE, 50 PARKJRNIH MEST ZA STPANWE HOTÏIA IN KAVARNf. PESTRA PONUt>BA KOSIL IN VECERAI. PR05T0R ZA ZAJaiUČENE DRUŽBE. BIEUAE. KRSTE. POROKE. POSLOVNA KOSIIA. VEČBRjE, SEMINARJE V KAVARNJ HOTELA VSAK DAN RAZUCEN PROGRAM iN OBILO SLAŠČIC VSAK PETEK COCTAll VEČER OB RITMIH SALSE, VSAK TOR£K TATARSKI BIFTEK řARAON V RfSTAVRACljl HOTEIA BM#MW As», «we^â vwwei ozemlja, kjer Je od nekdaj bilo, so po njegovem pomembni tiije dokumenti. Prvlfe načrt, ki dokazuje, da je á\ncar Antonio Cacda v 19. stoletju piranski občini podaril Kaâtel in polovico savudrijskega polotoka. »Južna meja občine je do sredine 20. stoletja potekala po sredini polotoka, dokaz je plošča, vzidana, na stavbi piranske občine.« Kol drugega Rojc navaja Londonski sporazum iz leta 1954, ki pravi, da se meje ne smejo spreminjati na Škodo narodnostne sestave- Mešetarjenje z zemljo in politični pritiski po 2. svetovni vojni pa so mejo med republikama spremeniQ in povzročili zmešnjavo. »TtžaŠko ozemlje, kjer smo živeli in bi torej moralo pripadati Jugoslaviji oziroma Sloveniji, so velesQe podarile Italiji ter Jugoslaviji namesto tega podeli- le btro,« pojasnjuje. Tïeîji dokaz je stanje na osamosvojitveni dan naše države. »Do tega dne smo nadzorovali celotni Piranski zaliv in ga nikoli delili s Hrvati. To nam je omogočalo stik z odprtim morjem.« A nas s sosedi veže tudi marsikaj lepega. Kot to, da nam že nekaj let pri vstopu v njihovo državo ponosno ponujajo uradso turistično karto, ki je plod dela slovenskih karto^-fov. Rojc je sicer že tri leta zadovoljni upokojenec, toda počitka ne pozna. Kartografijo je resno zamenjal za finančno svetovanje, »saj je treba znati odgovorno in varno preživeti današnje in prihodnje čase«. Je tudi »kaveljc in korenina«, kot se imenujejo člani športnega društva Brazde vzdržljivosti, katerega predsednik je. Prof. dr. Branko Rojc je avtor in redaktor številnih geo^aiskih, topografskih in tematskih kart, planinskih, turističnih, mestnih in avtokart. Kot sodelavec in raziskovalec Geodetskega inštituta Slovenije je aktivno sodeloval pri oblikovanju kartografskega sistema slovenske države. Preboldčan je postal v zadnjem letu, to je »mestno« žh'ljenje samo navzven zamenjal s tistim »na vasi«. »Ko sem kraj prvič spoznal, je veljal za najnaprednejši kraj. Sledilo je obdobje zastoja. Iz katerega pa se uspešno pobira in znova postaja lokalno kulturno, poslovno in Športno središče.« MATEJA JAZBEC Foto: TimE nim oblikovanjem. Rojcsespominja svojih začetkov pred štirimi desetletji, ko so karte za tisk pripravljali na plastičnih, foiij^. Vsako tiarvo je bilo treba tiskati posebej- Danes pa prevladuje Štiribarvni tisk osnovnih barv. Barvena karti morajo ustvariti harmonijo. »So kot ravnovesje med materialnim in duhovnim,« to primerja z Svljenjem, Podali^ za nastanek kart, načrtov in zemljevidov pridobivajo karto^fi s pomočjo snemanj iz letal in satelitov, medtem ko tisto,karjeustvaril človek, črpajo iz baz podatkov. Za slednjimi so se nekdaj pehali na terenu, kjer dandanes kartografa skoraj ne boste več videli. »Janez Vajkard Valvasor je hodil po deželi Kranjski. Spraševal je ljudi, meril in risaJ skice.« Nastala je prva karta dežele Kranjske domačega avtorja, ki nam mora biti v ponos, poudari Rojc. In ker imamo Slovend premalo narodnega ponosa, omeni tudi prvi zemljevid slovenskega etnične^ ozemlja iz 19. stoletja, avtorja Petra Kozlerja. Slovenski kraji so segali do avstrijskega mesta Heiligenblut, Benečije in Reke. Slovencem, kar je njihovega! »Hrvati nikoii v zgodovini niso imeli Istre,« je pred dnevi s karto v roki v pogovoru in na predavanju o mejnem sporu spodbodd zbrane v Preboldu. Za ureditev meje s Hrvaško in ohranitev slovenskega Pridružite se najboljšim 8SH Hišni aparati d.o.o. Nazarje smo hčerinsko po d i et je tretjega največiega svetovnega proizvajalca gospodinjskih aparatov SSH Bosch and Siemens Home Appliances Group. Vzadnjih letih smo se 6SK Hišni aparati-fazvill v vrhunsiu rarvojno-proizvodni center za male gospodinjske aparate na motorni pogon ter termične aparate. S svojimi izdelki pod blagovnimi znamkami Bosch, Sbmens ter Ufesa smo prisotni na vseh svetovnih t^ih. Pri našem detu nas vodijo visoki standardi kakovosti, procesov tn vodenja. Zansiamo se na inovacije, ki nam omogočajo doseganje jutrišnjih zahtevke danes. Zaradi širitve projektov vrhunskega razvoinega kompetenčnega centra ter obsega proizvodnje vabimo ksodelovanju: • UN(V./OiPL INŽ£NIR]E IN INŽENIRJE ELEKTRO ALI STROJNESMERI Za delo na področju konstruiranja, laboratorijskega preizkušanja, tehnologije in zdgotavtjanja kakovosti. Za delo na tem področju je potrebno znanje snglelkega In/ali nemškega jezika. • ELEKROTEHNIKE, STROJNE TEHNIKE, MEHATI^ONIKE . Zadelo na podn^Čju vodenja proizvodnih procesov In kontrole kakovosti v proizvodnem procesu. Vsem kandidatom ponujamo: • urejeno mednarodno delovno okolje • samostojno, odgovorno in dinamično delo • možnost izobraževanja doma in v tujini • načrtovanje svoje kanen*ie poti, napredovanje glede na rezultate. Ksodelovanju vabimo tudi študente tehničnih smer»za opravljanje strokovne prakse. Vse zainteresirane kandidate prosimo, da pošljejo predstavitve zztvijenjepisom na naslov: BSH Hišni aparati, d.o.o., Kadn^vska služba. Savinjska cesta 30.3331 Nazarje aU na elektronski naslov fne-|obs*sl#bshg.cotn. Za vse dodatne inřomiacije smo vam na voljo na telefonskih številkah 03 83 98479 (Sciínjak Aljaž) al) 03 (Gregore Štefka). BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si 18 I SPORT novi tednik „ —B O ^ Ç _CT^ rt^ tm ^ «u: €9 Sdldktorslovenske moške rdprezemanceZmimirSardanâé, generalni selaetarRZSTom direktor moške reprtzentafia Roman Pungartník in reprazentant Uroš Zorman imajo visoke nairte na evropskem prvenstvu v Avstriji. Bodo po njem delovali ^upaj tudi v klubu? Slovo brez lovorike Predvidevanja so se uresničila. V sredo se je namreč sestal upravni odbor Rolco-metnegâ kluba Celje Pivovarna I^Ško in se seznanil s prekinitvijo pogodbe s trenerjem Tonetom Tisljem, ki bo ekipo vodil le Še na dveh tekmah prve slovenske lige (v Ribnici in v Cel)u proti Mariboru). Zlatorog bo torej po sezoni in pol zapustiJ brez lovo- rike. Lahko bi sicer ostal do konca sezone» vendar je že imel imenovanega naslednika, Hrvata Zvonimirja Ser-daruSića. Zato seje Tíselj odločil, da bo triletno pogodbo prekinil že po polovici delovanja. Bržkone se je s klubom dogovoril ^ede odpravnine. Upravni odbor je sklenil tudi, da ne bo kandidiral za organizacijo zaključna turnirja slovenskega pokala. Tiselj je v tekoči sezoni zbral vseh 28 možnih točk v 1. slovenski ligi. Z rezultatom 28:27 je Celje zmagalo dvakrat v Mariboru, z Gorenjem in s Klimo Petek> ter v Trebnjem. Celjski strateg je v slovenskem pokalu brezte-žav ekipo pripeljal med najboljšo četverico. V kvalifikacijah za ligo prvakov je ug-na} Lemgo in doživel poraza proti favoriziranemu Ade-maiju, pa tudi proti Kadett-nu. V šestnajstini finala pokala EHF je brez potrebe Wo-nil na povratni tekmi v Za-porožju; osmina finala je bila zagotovljena že po prvi tekmi in odločil se )e, da bo ukrajinska tekma naložba za na- fan shop fan shop fan shop fanshop fan shop ROKOMETNI KLUS I ilUf LWH t ^ mwltednik H Kempaw .. ,. melEscelje g DBESIzeod 30gUR M 9f99aiR SPOBTWCOPATIieoil 35,76 BB DRES ali MAJICA sezone 2009/10, z VAŠIM IMENOM ali PRIIMKOM! mnWTTTT TAKOJ! Dvorana Zlatorog Celje spletna trgovina www.rk-cel|e,si, % KLUBSKA PRODAJALNA, I DVORANA ZUTOROG Mi<\}9 ve^a do razprodaje zalog. DECEMBRSKI DELOVNI 6&fR0DAJALNE: VSAKA SOBOTA MED 8.00 IN Í5.0I fanshop fanshop fanshop prej. Ko vse skupaj potegnemo skupaj, se zdi odhod nelogičen, Toda očitno so dejstva iz prejšnje (katastrofalne) s^ne še vedno silila pred oči in so postala neizbrisna. In kdo nadaljuje tradicijo, Celje ali Franjo Bobinac? Slednji je dal priložnost trem hrvaškim trenerjem, kot predsednik RZS ženskemu selektorju lvici Rimaniću in moškemu selektorju Zvoni-mirju Serdamšiću, kot predsednik kluba pa na klopi Gorenja §e Ivici Obrvanu. Torej Celje sledi njegovi politiki? Marsikdo se ne bo strinjal, glede na to, da so sezone z visokimi proračuni v Golovcu in Zlatorogu pripadale tudi Sojatu» Zovku, Ha-sanefendiću, Kamenici. Nedvomno so omenjeni strokovnjaki pustili svoj pečat. takšen ali drugačen. Eni so cenjeni bolj, drugi manj. Na svetovnem trgu izjemno visoko - glede strokovnosti - kotirajo delnice Ser-darušiča. ki pa Mira Požu-na še ni presegel po številu naslovov evropskega prva- »Dosti je bilo,H je vodstvu celjskega kluba dejal Tone Ttsalj. ka ... Če mu bo to uspelo v Celju: nihče bolj srečen od nas, kajne? In še to» za tiste »pronicljive«. Ne pišem o Hrvatih zato, ker bi imel kaj proti njim, Nasprotno. Gre za to, da bi - po Požunu in Tislju - tekmovalno sezono na celjski klopi po osa- mosvojitvi lahko začel Še kdo od slovenskih trenerjev-Koliko lastnih otrok bo pojedla revolucija, pa bomo videh po skupščini kluba, predvideni v začetku naslednjega leta. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, DŠ Zlatorog danes zadnjič letos Nocoj lokalni derbi v Treh lilijah Prva tekma 11. kroga državnega prvenstva za košarkarje je bila odigrana v torek v Domžalali, kjer je Heiios premagal Elektro s 85:78. Domžaičani so imeli težko delo v domači dvorani kljub manjkajočim v gostujoči ekipi. Sicer se je po poškodbi vrnil Koštomaj» a je zbolel drugi Tadej, Horvat. Šoštanjčani so povedli v uvodni četrtini, domaČi so jih ujeli šele proti koncu prvih desetih minut in na glavni odmor odšli s prednostjo 48:40. Drugi del tekme je za točko pripadel Elektri. I^ala je dobro in kljub zaostanku v 34- minuti že za 14 točk uspela v nadaljevanju razliko znižali na šest točk ter pokazala pravi karakter, s katerim je bil zadovoljen trener Borut Cerar: »Moja ekipa se je dobro borlia, imeli smo celo možnosti za zmago, a je imel l^ellos tokrat učinkovitejši strelski dan.« V dresu Elektre je s 26 točkami blestel Dejan Čup. Šoštanjčani so ponovno dokazali, da resno ciljajo na uvrstitev v zgornji del razpredelnice- Z odigrano tekmo več zasedajo S. mesto na les- Dejan Cup(z2ogo) jev 11.krogu zabalažn 26 točk. Bo kdo sa boljši? t vici, tesno za petami pa sta jima moštvi Parkljev in Zlatoroga. LašČane Čaka danes zadnja letošnja tekma» ko v Tri lilije prihajajo polzelski Kop-si, ki z le tremi zmagami zasedajo predzadnje mesto. Zlatorog se je po zmagi v pre- teklem krogu nad Šenčurjem povzpel na 7. mesto, ki še vodi v ligo za prvaka- Sentjur se bo jutri pomeril z zadnje uvrščeno ekipo in ima seveda idealno priložnost za vpis novih dveh točk. MOJCA KNEZ Foto: SBERPA I izenačili »rekordu Nogometaši CM Celja so jesenski del 1. SNI končali s porazom v Kopru. Ta je znašal 4:0. z enakim izidom so v tem delu Celjani izgubili tudi v Areni Petrol z Rudarjem. Zaradi rumenih kartonov na Bo- nifiki ni igral Sebastjan Gobec: »Skoda, da smo prvi del sezone sklenili na takšen način. 30 zbranih točk je lep dosežek, škoda je ie, da nismo osvojili še kakšne večl« DŠ LESTVICA 1. SNL 1. UIKAKOfCn IMARBOfl 3.MAPTA 4.IIU0M 22 12 7 S 33:21 43 22 12 2 9 38:2» 3S 22 10 4 » 3S:38 34 22 10 2 10 29:32 32 S.OUMPUAra 22 W 9 9 31:21 31 9.a»C6Jt 22 e s a 33:» 30 7.00M2aU 22 s s a 31:39 29 «.MTERetOCK 22 7 S 10 iS:27 29 ».hiroofoca 22 9 8 tO 34:37 24 1Q.lamooaava 22 4 » 12 19:3S 18 »Sva boljša triatlonca od Cokana« To odkrito trdita Sdndi Ivančič in Dejan Čičič Ocvirk Večkrat je biJ naš gost Nino Cokan, zelo znan celjski triatloDec in nasploh tek-movalec v zahtevnih vzdržljivo stn i h preizkušnjah. Medtem pa sta v Celju v odlična triatlonca zrasla »njegova učenca«, Sandi Ivančič in Dejan ČiČič Ocvirk. Pred kratkim sta se nam og-Idsila z novico, da je Športno rekreati\TiJ klub Celje v svoje vrste zvabil odmevno okrepitev. To jehrvaški triatlonec Dejan Patrčevič, ki'so-di v svetovno elito. Na Havajih je med profesionalci osvojil 29- mesto (na SP se v zadnjih osmih letih ni uspelo uvrstiti nobenemu Slovencu). S Patrčevićem, po poklicu arhitektom, želita Ivančič in Čičič Ocvirk osvojiti naslov ekipnega državnega prvaka. Tekmuje se šufetno, ŠRK Celje pa je tako kot lani oddal ponudbo za organizacijo tekme. Prvi predvideni datum je 13. junij. »Težko bo vse skupaj uskladiti, kajti žreb za svetovno prvenstvo v nogometu je naluiadno določil, da se bosta tedaj pomerili Slovenija in Alžirija. Dejan Patrěevié l\jdi če bo tekma v Mariboru, in sicer 20. junija, bo naš cilj prvo mesto,« menijo pri ŠRK Celje. V hladnih dneh se bo treba pripravljati v toplejših krajih. »Tretje leto zapored se bomo odpravili na Kanarske otoke. V januarju ima zrak 20 stopinj Čeblja, zato je zelo koristen predvserh kolesarski del treninga. TUdi cene so takrat nižje, ker ni sezone. Tam bomo tri tedne,« pravi ČiČič Ocvirk. Njegov sotekmovalec Sandi IvanČiČ pa je primerjal njune dosežke s Cokanovimi: »Bil je dolgo časa eden bolj- ših oziroma najboljši celjski triatlonec. Pod njegovim vodstvom sva z Dejanom tudi začela trenirati. Hitro sva napredovala in stvari so se začele obračati. Dandanes z gotovostjo trdim, da sva najboljša celjska triatlonca. Sam nisem bil premagan na skupnih tekmah že od leta 2004. Dejan kot najhitrejši Celjan v ironmanu doslej pa je lani v Celovcu dokaza], da sodi v sam slovenski vrh. Razlika je v prizoriščih. Mi tekmujemo na državnih prvenstvih in na tekmah po Evropi, Nino pa se odloča za tekme v eksotičnih predelih, ponavadi kot edini Slovenec» in potem so primerja- DejanČićić Ocvirk Sandi Ivančic ve zelo težavne.« Dopolnil ga je Dejan: »TUdi sam nisem za tovrstne primerjave, kajti ironmaru so zelo različni zaradi podnebja in konfiguracij prog. Najbolje bi bilo, da se pomerimo na isti tekmi!» Oba poudarjata, da so rekrea-tivd na Havajih, med katerimi je nastopil Cokan, zgolj spremljevalni program (po kategorijah) profesionalcem. Ti zaslužijo več kot tekmovalci volimpijskem triatlonu. Ironmane zmorejo v precej manj kot devetih urah. Na slovenski lestvici časov v iron-manih je Dejan CiČiČ Ocvirk na 1Ô. mestu, Sandi Ivančič je 24. {tekla sta v Celovcu, kjer se zbere 50 tisoč gledalcev), Nino Cokan pa je 27. s Floride, »Za progo je potreboval 9 ur in 45 minut, v ravninski Floridi, najina Časa, Dejanov 9:29 in moj 9:38, pa sta bila dosežena v Avstriji, kjer je mnogo vzponov. Čeprav sta Jože Tanko in Matjaž Mraz na lestvici nad stoteri co, moram poudariti. da njun prispevek k triatlonu ni zanemarljiv,« našteva Ivančič- Z Dejanom sta po letu 2005 presedlala s krajših triatlonskih razdalj. Dopolnila sta 30 let. zavedata se, da njuni najboljši časi še prihajajo, zato se bosta podala v profesionalne vode; Zavedata se, da bosta morala dosežka izboljšati skoraj za celo uro, optimizem pa gradita na tem, da sta doslej skupaj opravila le Štiri ironmane. »Triatlon je zelo zdrav šport, le pametno se je treba lûcvarjati z njim,« zaključuje Ivančič z nasvetom ljubiteljem ^banja v naravi. DEAN SUSTER zala«, da ne bodo rekli, da sem imela prednost domaČega terena.« Vmešala se je pri vprašanju glede vremena: »Ga bodo pa naredili lé-pegal Saj na Rogli zmorejo vse.« Ob koncu je dodala: »Sama nisem imela priložnosti na najvišji ravni tekmovati pred domaČimi ljudmi. tokrat pa mi je to vsekakor dodatna motivacija. Vabim gledalce, da pridejo, saj bomo pripravile pravi šov!« Mislila je še na mlajši kolegici Vesno Fabjan in Katjo Višnar. Celoten projekt bo stal približno poi milijona evrov, ZreČani pa naj bi pridobili tudi toliko prihodkov. V nedeljo bo štart žensk na 15 km ob îl.iS, štart moških na 30 km pa ob 12.30, DEAN SUSTER Fotor SHERPA PetFB Majdiè, Gomd Korošec in Damjan Pintar v dobrem razpoloženju pričakujejo dvodnevno prireditev. Pohorci združili moči Neenakopraven derbi V11. krogu prve slovenske lige so se spopadle rokome-tašice Celeie Žalca in Celja Celjskih mesnin. Lokalni derbi v Žalcu se je zaldjučii z zmago gostiteljic s 30:23, ki so zdaj na četrtem mestu» Celjanke so devete. 27, in 28. marca bodo Celjanke sodelovale na zaključnem turnirju slovenskega pokala. Toda varovanke trenerja Mihe Bo-joviča niso imele sreče pri žrebu, saj so v polûnaiu dobile najmočnejše tekmice, igralke Krima Mercatorja. DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR Rogla bo jutri in v nedeljo gostila tekme svetovnega pokala v teku na smučeh. Prireditelji so v polni pripravljenosti, v minulih dneh je zapadlo še nekaj snega, že prej pa so sami poskrbeli zanj. Predsednik organizacijskega odbora je Gorazd Korošec: »Ponosni smo, da nam je kljub vremenskim razmeram, ki so bile na Kogh v tem obdobju neobičajne - sam sem bil^ 23. oktobra lani tukaj že'na tekaških smučeh - uspelo pripraviti vse potrebno. Današnj i uradni trening je bil namreč dolgo časa vprašljiv. Odločilna je bila strokovnost naših sodelavcev. Temperature so sicer padle, toda padavi- ne niso bile obilne. V pohorskem koncu smo združili moči in na progo navozili skoraj 7.000 kubičnih metrov snega!« Izvršilni direktor Programa Turizem Damjan Pintar pa je izpostavil: »Zahvalil bi se Mednarodni smučarski zvezi, ki je vseskozi potrpežljivo čakala in verjela, da nam bo uspelo pripravili tekmo.« Prireditelji pričakujejo od 1.500 do 2.000 obiskovalcev. Napovedano je zelo hladno vreme, toda prisotne bo jutri ogrela Petra Maj-dič. Kvalifikacije sprinta v klasični tehniki (tudi za moške) se bodo začele ob 10.30, finale pa ob 12.15. Majdi-Čeva je v peterici slovitih slovenskih športnikov prva da- ma na znamki, ob njej je-Po-šta Slovenije na uradnih znamkah upodobila še Leona Štuklja, Mira Cerarja» Primoža Kozmusa in Raj inonda Debevca. Bila je zelo dobre volje: »Vsi organizatorji so okoli proge šprintali tako hitro kot jaz na tekmi. Iskreno jim čestitam. Če je kdo sposoben speljati tekmo svetovnega pokala v smučarskem leku v nemogočih pogojih, potem je to definitivno Ro^a. Ko sem videla kolono traktoristov, mi je bilo vse jasno.« Zanimalo nas je, kaj je na Hogli drugačnega od preostalih prizorišč: »To je precejšnja nadmorska višina. Za nekatere bo to šok> mislim, da bo to naša prednost. Zato bom>mal pobrem- Y 10 ^ > IL« V akciji Ines Kehak s poskusom podaje krožni napadalki Celeie Zsica Ke^i Csrenjak. IpMORAMA "55' ■é' ROKOMET 1. SL, IS. krog: Celje varna l^iško - TYimo 37:31'^' {10M)\Toskič S, Zorman 7,' Kojič 6, Vugrinec 5, Pajovič,' ŒT Koljanin 4. Bedekovíč 2, Da-i ^ i ćević 1; Se. Skube. Miklavčič 6. Onnož - Gorenje 18:32 tl2:16); Čudič C\ Korpar 3: Cupič 6, Žvižej 5, Sovič, Natek, Harmandič3, Mlakar» Gol-čar. Bezjak, Celite, Rnič 2, šle-fanič. Simič 1. Vrstni red: Celje 28K), Cimos 22-6, Gorenje Î9-7, Trimo, Slovan 16-12, Ormož 13-15, Škořja Loka 10-16, Maribor 9-17, Krško &-20, ilibnica 6-22, Prevent 5-23. KOŠARKA l.SL.ll.krog:Heř/os-H/eit-ira 85:78; Lorbek 18, Delič 14; Čiip 26. Feeley 15. PodvrSnik -14, Bilič 8, Golež 7, Sjekloča, Košlomaj 3, Leiič 2. 1.SL(ž). H.krog: llMja-Mi?rA:urCd/e 48:72; Vene 14, Zaiar 9; Hughes 20, Verbole 12, Barič Î1, Tavič 10, Kerin 7. Abramovič 6, TXjrčinovič 4, Jagodič 2. (KM) b^PORTNI r^OLEDAR - v Petek. 18. 12. KOŠARKA I. SL, 11. krog. U$ko: Zlatorog - Hops! (19.30). MALI NOGOMET I. SL, 12, krog. Tolmin: I*uniar - Dobovec (19), Sevnica - Pekarna Duh (20). Sobota. 19. 12. ROKOMET 1. SL. 16. krog: RibniGi -Celje Pivovarna USko (19), Mozirje: Gorenje- Krško (18). 1. SL (ž). 11, krog: Celje Celjske mesnine-Krka (19), KOŠARKA l. SL. U. krog: Senijur -Šenčur {19). 1.BSL, 12. krog: Rogaška - Janče. Konjice - Nova Gorica (19). 2. SL - vzhod. 11. krog, Podčetrtek: Terme Olimia -Pakman Celje, Podbočje -Vrani Vransko (19). Jadranska liga (Ž), 11. krog: Merkur Celje - Mladi Krajišnik (18). l.SL (ž), 12. krog, Rogaška: Kozmetika Afrodita -Domžale (16.30). ODBOJKA K SL, 14- krog. Kranj: Triglav - SiP Šempeter (18), 1. SL (ž), 13. krog, Šempeter: Aliansa - Nova Gorica 09). četrti ■ V ■ V • bozicni turnir Nagrada za 1. mesto na turnirju v malem nogometu v ŠRC Hattrick bo 600 evrov. za drugo 400 in tretje 200. Prijave sprejemajo do 22. decembra, prijavnina znaša 60 evrov, tumir pa bo 26. decembra. s Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skkdu z uredniiSkû politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakoaom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost p\SAve 14. oziroEna največ 3.000 znakov. DaljSe prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana In opremljena & celotnim imenom» naslovom ter s telefonsko števltko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z Imenom in priinikom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDř^ŠTVO skem in arhitekturnem pogledu vsebujejo največjo možno mero takšnih in drugačnih »stilov« in izvedb, ni nič novega. Tovrstna dekadenca je obstajala že v so-cializmu. le razbohotila se je do neskončnosti. Da smo že kmalu po 2. svetovni vojni, pri t.i. obnovi, v obravnavanem pogledu dopuščali »svaštarenje«. je na dlani. Vse se je pričelo z načrtnim odstranjevanjem starega kot nekaj kužnega in postavljanjem novega, vendar brez premišljenih okolj-skih> arhitekturnih In dru-^ rešitev. Naj spomnim, kako smo v vse vâsiy po možnosti v sredino, umeščali t.i. zadružne domove, ki so do danes večidel izginili. To 'se je v štanu videvalo ob dejstvu, da je lahko vsakdo zidal kjer je hotel, tudi sredi sklenjenih kmetijskih površin, neozlraje se na vse možne posledice, tako glede stanovanjskih kot rudi industrijskih objektov. Najbol) »svetel« primer, ki sem se ga spomnil, jebila določitev lokacije bivšega Litostroja v Ljubljani. To je s palico, ki jo |e zabil v da, določil tovariš Franc Leskovšek Luka ODMEV Kako do sožitja med novim in starim? Pod tem naslovom je odgovorna urednica Tatjana Cvirn v uvodniku petkove izdaje Novega tednika 11. de cembra opredelila nekatera spoznanja glede arhitekturnih in drugih danosti v naših krajih. Z njenimi stališči se popolnoma stnnjam. Mogoče bi lahko bUa bolj konkretna in določna, saj so tovrstne razmere pri nas dokaj kakofonične ali razglašene po domaČe. To našo, nekoč smo govorili deželo na sončni strani Alp. smo v obravnavanih in mnogih drugih pogledih popolnoma »zasvinjali«. Časovno gledano so se razmere še posebej zaostrile po spremembi političnega sistema in družbene ureditve, ko je vse vedno bolj dovoljeno. Drugače povedano pa meni, da glede urejanja prostora, tako v mikio kot v makro dimenziji nI nič drugače kot v pogledu vseh ostalih družbenih danosti. To, da naša mesta, tudi vasi in tr^, v okolj- sam. Podobno se je dogajalo povsod po državi. Da je bilo temu tako, se lahko vsakdo prepriča s popedom iz letala, saj tako z objekti različnih vrst nastlanega ozemlja ne premore nihče drug po Evropi. Kar se arhitekture zgradb v nekaterih mestih tiče, v njihovih starih jedrih, je itak Čudež, da so se nekateri izjemni dosežki iz preteklosti le ohranili. Tu mislim prvenstveno na secesijo v Ljubljani, še starejša jedra. kot v Skofji Loki, na Ptuju In v Piranu ter Se kje. Vendar to ni moglo odtehtati de-kadentnega razvoja na dru-^ lokacijah z reaisocialistič-nlm slogom, kot ga ima Savsko naselje v Ljubljani, na Jesenicah, v Velenju in še nekaterih prvenstveno industrijskih središčih. V njih vsepovsod izstopajo ti. Harlmano-vi bioki. Individualna gradnja v pogledu teh značQno-sti ni v ničemer zaostajala in ne zaostaja tudi ne danes, prej nasprotno. Početje je Se bolj kričeče, tako izstopajoče, da bode v oči, kot pravilno ugotavlja urednica. Poglejmo današnje stanovanjske hiše In med njimi sodobne vile. Teh hiš slogovno ni mogoče nikamor umestiti. Najbolj boleče pri njih glede okusa in za oči so barve fasad in posebnosti nekaterih hišnih pri-tiklin. Ob tem in Še čem drugem se spet dokazuje staro pravilo, da okus in denar navadno ne rasteta na isti veji. Več ko je denarja, manj je okusa. Kako naj zaključim ta prispevek? Mislim, da tudi tokrat velja opozoriti, da obravna- vano, kot na vseh drugih področjih javnega bivanja, potrjuje» da je nekaj zelo narobe 8 slovensko identiteto. Pravzaprav je sploh ni. VLADIMIR KORUN, Velenje PREJELI SMO Zgodilo se je poleg vas Kot že vrsto let, sem se tudi to pot poklonil žrtvam, ki so bile zverinsko pomorje-ne na dvorišču Starega piskra. Edina hi nema resnica je za čas, ki ga živimo, neverjetnih 374 imen in priimkov Slovenk in Slovencev, ki zrejo in opozarjajo: Nikoli več! Kdor z mečem pride, bo z mečem pokončan. Košček neba je enak kot tedaj, ko so ga zadnjič gledali, preden so jim zavezali oči in je zabobnela salva in še druga, tretja, deseta. In to sredi Celja. Zvonik cerkve Marijinega vnebovzetja se kot tedaj pne v nebo. Le golobi so se z njega odselili, kot ni celjskih neuž-kutarjev na balkonu vrh zvonika, ki so zbrani z zadovoljstvom opazovali zadnje trenutke žena in mož globoko spodaj. 11. april je dan, ko se spominjajo daij'nega leta 1451, ko je mestu knez Friderik II podelil mestne pravice. Vendar je to tudi dan, ko so v Celje leta 1941 vkorakale nemške enoie In številni Celjani se tudi še danes z ^ozo spominjajo dneva, ki pome- ni začetek mračnega obdobja štirih let. Jugoslovanska vojska se je umaknila brez boja, po okoliških hribih so sicer še 14 dru pokaie posamezne puške. Del Celjanov je z veseljem pričakal okupatorja s cvetjem in z dvignjeno desnico v pozdrav in rdečim trakom, s kljukastim križem na rokavu. Spominjam se postaje, pred magistratom visečo jugoslovansko trobojnico je menjala nacistična. Z žalostjo in strahom 50 Slovenci opazovali to početje in ugibali, kaj bo sledilo. Kmalu so Nemci pričeli »Čistiti« štajersko in jo skušali narediti »zopet« nemško, zJasti po Hitlerjevemu obisku Maribora konec aprila. Lepaki so vabili v Štajersko domovinsko zvezo [Heiraat-bund) s sporočilom: Kdor ni z nami, je proti nam in takemu ni mesto v nemški deželi, v Reichu. Po tednu so zaprli okoli 300 slovenskih trgovcev. duhovnikov, učiteljev, delavcev in nameščencev. Zapolnili so Kapucinski samostan, vojašnico. Stari pi-sker. Okoliško šolo in prostore današnjega Partizana v Gaberju. Mnoge so izselili v Srbijo in na HrvaŠko, v nemS-ka taborišča, od koder so se le redki vrnili. Številnim Celjanom In tudi meni pomeni 11. apriJ ne le spomin na dan, ko je Celje postalo mesto, ampak tudi spomin na temnejšo stran 2godovine mesta zaradi vseh dogodkov, ki so sledili velikemu petku 1941. Nemci so z oddelki planin-skih lovcev in generalom Lanzom na čelu prihnimeli iz smeri Vranskega In Savinjske doline. Smrt stotine talcev je ena najbolj tra^čnih poglavij naše zgodovine. Ek-sekucije so izvajale praviloma policijske enote. Samo v Celju so v šestih streljanjih umorili 374 ljudi, med temi 49 žensk. Ravnatelj krematorija v Gradcu, kjer so upe-peljevali trupla taJcev, dr. Strenger, je 15. julija 1942 pisal: »Glede kremacije trupel, pripeljanih iz Ceija In Maribora, so težave. Trupel je preveč, moramo jih pokopavati. In še tu so težave zaradi pomanjkanja ljudi, ki bi to opravih.« Začelo se )e 4. septembra 1941. UstreliJi so 10 ljudi. Vsi so bili moški. Ostalih pet streljanj je bilo leta 1942. Naj množične j še 22. julija 1942, ko so ustrelili 100 talcev, in zadnje 15, avgusta. Nemci so nameravali prepeljati iz Starega piskra v Maribor 80 zapornikov IS. decembra 1944. V verjetno smrt. V noči s 14. na 15. december je skupina aktivistov OF, oblečena v nemške uniforme, s pomočjo paznika Ivana Grada osvobodila 126 zapornikov (nemško poročilo govori o 129), ne da bi počil en sam strel. To so bili Riko Presin-ger-Žarko, Jože Cabar-Brus, Ivan Grobelnik-Ivo (edini še živ), Martin Klančišar-Nan-de, Jože Zelinka-Očko in Dominik Lebič-Boris. Prostor sreljanja v Starem piskru je bil obiskan tudi to pot, 14. decembra. In veliko mladih sem videl. FRANC ŠTOLFA, Celje Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost Čas. ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca i/ srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. ; t' -i4.-i,' V.,--' O- ^ ^ k-''] ,y (A . 'O .'J- ; . ''k. • ' C/-v ■ ' -f^.n St. M - 18. decembM* 2009 Če ní šlo drugače, srno zapeljali vmoije. Kjer je legendami re li Pariz-Dakar zastal Čeprav je legendami reli Paríz-Dakar leta 2008 v Afriki zastal, se s tem zgod-ba o prebijanju skozi vroči pesek Sahare ni končala. IVadicija se nadaljuje z re-lijem Budim peSta-Bamako, ki je nekaj več, saj Je prestavil reli na višjo, komplek-snejšo raven. Ne, tekmovalni duh ni potisnjen v ozadje, le dodane so mu nove kvalitete! Tako se na njem združujejo in prepletajo pravi (tekmovalni razred) in turistično-avanturistični tekmovalci (turistični razred), vse pa določa močna socialna nota, saj je dobrodelnost pomemben moto omenjenega relija. Ne ve se> kaj je pomembnejše: ali zmaga v tekmovalnem razredu, ali prispetje na cilj udeležencev turističnega razreda, ali veseli obrazi otrok v odročnih malijskih vaseh, ki prvič vidijo računalnik, kakšno šolsko potrebščino ali jim Omejitve hitrosti tu niso potrebne. ustrezno zdravilo podaljša življenje. Tega neverjetno posrečeno zastavljenega relija, že pete- ga po vrsti, sta se letos prvič kot edini iz Slovenije v turističnem razredu udeležili tudi ekipi iz Celja z zvenečima imenoma: Puščavska roža po Stingovi pesmi Desert Rose in Suzika kot izpeljanka iz imena terenca Isuzu. Štart v Bu- dimpešti so v pravih sibirskih razmerah (-7°C) na Trgu herojev spremljali velika množica ljudi in številni mediji, med njimi tudi svetovno zelo gledan, kultni Travel Channel i2 Velike Britanije. Pot je vodila čez Slovenijo, Italijo, Francijo in Španijo v Afriko, kjer se je začelo zares. No, pot bi se skoraj končala že v Španiji, kjer so nas na počivališču oropali, a smo rop po naključju opazili in ga rešili sami v maniri James Sonda. V Maroku nam jo je zagodel sn^, tako da se nam ni uspelo prebiti čez moino zasnežen Atlas. Ha, kdo bi si mislil, sneg v Afriki? V nadaljevanju smo se z nelagodjem prebijali skozi politično še nepriznano in z minami posejano Zahodno Saharo» kjer smo prekoračili tudi Rakov povratnik (23®27'} in se za-peljaD v tropski pas. Od puščave do savane v Ma vretanijl smo se spopadli s čisto pravo puščavo - Saharo. Vožnja po pesku med Šte-vilninu sipinami se je končala s kampiranjem v vznoá^u velike sipine ob mogočnem Atlantiku. Poseda na nebo, ki je bilo posuto z nešteto zvezdami, se ne da pozabiti. Ne da se pozabiti tudi adrenalinske vOiije po plaži ob Atlantiku. Kjer ni biJo neravnin, se je brez težav dalo prignati avto na 80 kra/h in tudi več. Spotoma smo naleteli na vasi, kjer so ribiči vlekli na obalo svoje velike slikovite lesene čolne. Z avtomobili smo vijugali med Čolni in mahali ribičem, še bolj otrokom, ki so tekali za nami, Pilvotoji po plaži je bilo treba paziti le na to, da nisi preveč zapeljal v morje ali na nasprotno stran, v mehak pesek. No, najbolj je bilo treba paziti na podatke o piimL Vsaka zamuda bi namreč pomenila, da nas bo odplaknilo v moi|e, saj na 130 km dolgi poti ni bilo veliko izvozovs plaže. Na svoj račim so prišli tudi fotografi. Prizori, ko smo peljali v velike jate ptičev, ki so se nato dvignili v zrak in za-knDžili nad avtomobili, so ustvarjeni za foto^afiranje. Pred vstopom v Mali so prišle organizatorju na uho govorice o možnosti ugrabitev. Nismo vedeli, ali se bo reli nadaljeval po začrtani poti ali ne. Na srečo so se govorice izkazale za neresnične. V Ma-liju je puščavo izrinila savana, pojavljati so se začele značilne okrogle hiške iz blata, krite s slamo, ozadje pa so krasila mogočna baobab drevesa, ki zlahka dosežejo starost 5.000 let. Vozili smo po prašnih brezpotjih, ob vsakem prečkanju strmih suhih rečnih strug smo se s strahom spraševali, ali nam bo uspelo. A alternative ni bilo, saj obvozne poti ne obstajajo. Zaradi težavnih zadnjih etap so se številne posadke odločile za bližnjice do cilja po urejenih cestah. Tako se je zgodilo, da smo zadnjo noč šotori-11 v divjim čisto sami. S povišanim utripom smo se splazili v šotore in ugibali, ali je v te) savani kaj levov. Na srečo jih ni bilo in tako nam je po petnajstih nepozabnih dneh uspelo zmagoslavno pripeljali v vročo (42®C) prestolnico Malija, v Bamaico. Lahko trdimo, da smo bili uspešni, superuspešni, saj smo kot edina ekipa v turistični kategoriji (100 ekip) prevozili vse zahtevane etapne dlje. A ker je reli 82 bolj pustolovskega kot tekmovalnega značaja, smo zmagovalci vsi, ki smo uspeli pripeljati v Bamako. Od Ljubljane preko Budimpešte do Ba-maka smo prevozili zavidljivih 8.000 km. Ker je bil moto relija (udi dobrodelnost, smo se spotoma ustavili tudi v odmaknjenih vaseh vMavretamji in Mdliju in ljudi razveselili z medicinskimi in s šolskimi pripomočki. Na poti nismo imeli večjih tehničnih niti zdravstvenih težav. TXidi jezikovne pregrade smo kmalu premagali. pa saj francoščina ni tako težka. Če kdo razmišlja o spoznavanju Afrike na malo drugačen, bolj pristen, nevák-dan ji in pustolovski način, naj poskusi z relijem Budimpešta-Bamako. Ne bo mu žal. Seveda pa si velja zapomniti, da to ni vodeno turistično potovanje in da moraš zaplete reševati večinoma sam. No, za leto 2010 je že prepozno, saj je reli, kakor sem slišal, že razprodan. JURE PEJANOVlC VIMVOtR 26.12., fi Ml CÍ1U: od1J09( NOVOUTM UIM2IV0STV lEfiUNU 9.1L.SDHI au: IKI$TCVANJE NáMOHDim AZUBNI UâLI QUA: »d2M€ HVtUPik. MTf I OlillUH «ORLA lUMT S* i«.t2..v»nuu da je policist nadzoroval promet na območju, kjer živi, zato je marsikomu, ki bi drugače napihal, pogledal skozi prste, je k razlagi novih usmeritev policijskega dela, doda* la ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. »T^ga zdaj veČ ne bo, ker bodo policijske patrulje sestavljene na način, da to ne bo več mogoče.« Testno bodo tako usmerjeno strategijo dela izvajali nekaj mesecev. »Po analia rezultatov bomo tak način dela uvedli na območjih vseh policijskih uprav.« Generalni direktor slovenske policije Janko Goršek je prepričan, da jim bo uspelo s cest pregnali nekaj vinjenih voznikov: »Treba je iti pred iokale, za katere policisti vedo, da so problematični, ob urah, ko se točno ve, da večina vinjenih sedeža vo)anl<' SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Vinjeni povzročitelji so Letos povzročili kar 66 odstotkov vseh smrt-nih nesreč, samo minuli konec tedna so na Celjskem pridržali 27 pijanih voznikov, kar je tudi največ letos. »Takšna kazen je sramotna !i€ Lastnik skoraj trikrat oropane nekdanje menjalnice Eko-pool je ogorčen nad delom sodišč: »Sojenje 12 let po ropih, nato minimalna kazen Na Okrožnem sodišču v Celju se je v sredo nadaljevalo in končalo sojenje Damirju Glavici, Robertu Vebru in Mitju Jeriču. Glavica in Veber sta bila ob> tožena dveh ropov in poskusa ropa menjalnice Ekopool v Celju. Tretjeob-toženi Jerič naj bi unov-čeval ukradene čeke. Ropa in poskus ropa menjalnice v Celju so se zgodili že pred dvanajstimi leti, v sodnem postopku pa so združili več primerov kaznivih dejanj, ki so jih storili vpleteni. Glavica je za dva ropa obsojen na leto in pol zaporne kazni. Ker trenutno že prestaja večletno zaporno kazen zaradi drugih kazrtivih dejanj, so mu v sredo izrečeno kazen všteii v zdaj prestajano. T^ bo vse skupaj v zaporu II lei in 2 meseca. Na sojenje so ga ves Čas vozili iz zaporov na Dobu. V tej kazni je tudi pet mesecev zapora za tatvino v eni od celjskih picerij, Iti se je zgodila po ropu menjalnice. Robertu Vebru je senat zaradi sodelovanja pri ropu in poskusa ropa prisodil deset mesecev zapora s preizkusno dobo treh let-To pomeni, da v tem času ne sme storiti enakega kaznivega dejanja, drugače bo mo- Žalski odvisnik vlamljal žalski policisti so v zadnjem tednu obravnavali večje Število velikih tatvin. Slo Je za več vlomov v poslovne objekte, vlome v najmanj dvajset osebnih in osem tovornih vozil. Med drugim so vlomili tudi v občinska vozila ter reševalno vozilo Zdravstvenega doma Žalec in vozilo tamkajšnje ga centra za socialno delo. Večine dejanj je osumljen 24-letni Žalčan, odvisnik od prepovedanih drog, Id je bil v zadnjem času brez bivališča in je spal v različnih kleteh in vrtnih ucah. Osumljeni je večino ukradenih predmetov proda), denar pa porabil za nakup prepovedane droge. Zoper njega je bila podana kazenska ovadba zaradi vlomov v dva poslovna objekta, pet osebnih vozQ, osem tovornih vozil in vikend. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor, pri čemer policisti preiskavo še nadaljujejo. MJ ral za zapahe. Jeriča, ki Je unovčeval čeke, ki so izvirali iz tatvin, pa so obsodili na petmesečno zaporno kazen - tudi pogojno. Čeprav izrečena sodba še ni pravnomočna in je pričakovati pritožbe s strani tožilstva, to ne pomirja Emila Ko-privca, ki je imel roparje kar trikrat v menjalnici. »To je sramota. Najprej čakaš kar 12 let na začetek sojenja, nato doživiš to, da je storilec za dva ropa obsojen le na leto dni in pol zapora! Pa še oborožen je bil. Grozi z nožem in orožjem, dobi pa tako milo kazen. Imel je res plašilno pištolo, toda tega v trenutku ropa človek ne ve. Sodišče je dalo znak ljudem, da se verjetno v Sloveniji splača ropati in ogrožati ljudi,« je oster Koprive. Ropa in poskus ropa menjalnice Ekopool so biD eni bolj odmevnejših primerov na Celjskem, saj so se vsi zgodili skorajda v nekdaj dneh. Glavica je pri ropih bil oborožen, najprej z nožem, pri drugem ropu je imel plašilno pištolo. Tretjič je poskušal ropati Veber, a ga je Koprive iz menjalnice uspel pregnati. SŠoI DOVANI? ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! BSjt, ijMbHai» [wffntiiolqi u 3.7 caji. guW^Mkm C. 7 (TPC V/tJika) WffntnowNDmi Zakonca utajila dva milijona evrov davka Celjski kriminalisti so v zadnjih dveh dneh opravili več hišnih preiskav na različnih naslovih gospodarskih družb in posameznikov na območju celjske regije. Šlo naj bi za eno naj-v^jih davčnih utaj v Sloveniji. Zaradi suma storitve štirih kaznivih dejanj, in sicer zatajitve finančnih obveznosti in pranja denarja, so ovadili Štiri osebe. Zakonca iz okolice Celja sta osumljena, da sta pri opravljanju dejavnosti dveh podjetij od leta 2006 utajila približno dva milijona evrov davka na dodano vrednost. Ukvarjala sta se predvsem s preprodajo odpadnih surovin - železa in barvnih kovin, Poslovanje sta organizirala na nezakonit način in iažno prikazovala sodelovanje svojih podjetij s t.i. slamnatimi družbami. Odpadne kovine in drugo sta odkupovala na črnem trgu, medtem ko sta v poslovnih knjigah prikazovćda, da sta to blago nabavljala od slamnatih pod-jetij. Na ta način sta razpolagala s približno 12 mili-jonievrovgotovine, obenem pa neupravičeno uveljavljala vstopni davek na dodano vrednost in svojim družbam ali sebi pridobila premoženjsko korist v višini približno dva milijona evrov. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da jima je pri tem pomagal sostorilec z območja Celja, ki jima je sam ali v sodelovanju z drugimi osebami dal na razpolago devet slamnatih podjetij. Za- konca sta v sodelovanju z najmanj eno osebo z delom denarja v višini približno 4SO tisoč evrov, ki je izviral iz kaznivih dejanj, razpolagala na takšen način, da sta prikrivala ali poskušala prikriti njegov izvor. V lem primeru je bila zoper tri osebe podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja. Domnevno naj bi bil v posel \^leten tudi eden od ljubljanskih odvetnikov, ki naj bi zakoncema pomagal pri pranju denarja in ponarejanju listin. Osumljena zakonca so v sredo privedli na celjsko okrožno sodišče, kjer je preiskovalna sodnica zanju odredila sodno pridržanje. MJ Pocfrešajo Hedviko Lesnik Od torka popoldne pogrešajo 79-letno Hedviko Lešnik, doma iz Lise 28 v Celju. LeŠnikova je bila na pregledu v celjski bolnišnici, od koder se ni vrnila domov. Pogrešana je visoka okoli 160 cm, srednje postave, sivih ravnih las in sivih oči. Oblečena je v svetio modro bundo, siv pulover, pleten brezrokavnik sivo-rjave barve 1er olivno zelene hlače. Na glavi ima črno ruto z belim vzorcem. Obuta je v Čevlje čme barve. Vse, ki bi pogrešano opazili ali karkoli vede U o njenem iz^otju, prosijo, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon polidje 080-1200. Prav tako lahko pokličejo na telefonsko številko 051 2S1-804 (Antonija Lešnik)» Kot je dejala hči Antonija, naj bi pogrešana celjsko bolnišnico zapustila v torek okoli 14.30 in se z avtobusom odpravila do Levca, od tam pa peš proti domu v Lisce. MJ LeinItovB je v tOTBk okoi po( tr^ po-poUm 28pust)ta ceislui bohisnica Domov naj bi M vmla z avtobusom. novi tednik IpŘoSikA 23 . Oan, ki je 12 deldetom ne le uničil dektiščíno. ampak tudi življenje. Nekatera niso mogla dihati in hoditi Pretresljive izpovedi deklet iz nesreče na avtocesti - Posledice poškodb zaradi vinjenega voznika bodo čutile vse življenje Letoânji 26. apri) je spre-meniJ živjjenje več kot 12 družinam deklet, ki so bila udeležena v prometni nesreči na avtocesti pri izvozu na Ljubečno. Vračala so se 2 dekUáčine z najetim voznikom in avtobusom - ravno zato> da bi se pripeljala domov varno ... Včeraj je sodoi senat celjskega okrožnega sodiáča več kot pet ur poslušal njihove boleče izpovedi in podrobnosti o nesreči« ki je bila usodna za 26-letDO Damjano Hribar. Večina deklet je bila v času sodne razprave v solzah, poškodbe so nekaterim pustile posledice» ki so jih zaznamovale za vse življenje. Ob lem jih boli tudi to, da se 31- letni Vasja Niegelhell do včeraj na sodišču ni opravičil nobeni. Vinjen je sedel za volan, vozil prehitro in trčil v njihov avtobus ter jih zrinil z avtoceste, Niegelhell se ni želel zagovarjati, Je pa pred sodnim senatom povedal, da mu je žal, ker se je to zgodilo: »Rad bi se opravičil za to, kar sem storil in da ste morali trpeti zaradi mene.« Toda njegovo opravičilo je v sodni dvorani zvenelo bolj kot ne v prazno, saj dekleta, ki so bila poškodovana, njegovih besed niso slišala, saj so jih takrat poslali iz dvorane. Pri zagovoru in besedah obtoženih namreč priče (preden pričajo) ne smejo biti prisotne. Sta ga pa sli- Vasja NiegeibelI je obtožen kaznivega dejanja predrzne vožnje, s katero je povzročil smrt ene osebe in hude ali lažje poškodbe več ljudem. Sodijo mu tudi zaradi zapustitve ponesrečencev brez nuđenja pomoči. Za prvo kaznivo dejanje mu grozi 12 let zapora, za drugo do enega leta. Koliko kazni bo tožilka Marija Sladič predlagala» še ni znano. šala starša Romane Hribar in pri tem jokala. »Opravičila ne sprejmem ...In četudi bi, kaj to spremeni? Bom hčerko dobil nazaj?« je povzročiteljeve besede v solzah komentiral Romanin oče Ja* nez Hribar. Združene po nesreči Dekleta so se po nesreči še bolj zbližala, saj le tako skupal premagujejo težave, ki jim jih je s svojim početjem povzročil Niegelhell-»Drugače ne gre. Pomagamo si z druženjem, s pogovorom,« je dejalo eno od deklet. Kar 11 jih je v pričanjih opisovalo, kaj vse morajo trpeti po usodni nesreči. «Na levo uho ne slišim več, težko povezujem besede v stavke, na koži ne Čutim več temperaturnih sprememb, torej ne vem, kdaj je vroče in kdaj hladno. Zaradi nesreče imamhude poškodbe lobanje in čakam na novo operacijo, da mi bodo lahko izdelaU še en njen del,« je razlagala 35-letna Renata Kos ma lin. Pod vprašajem je njena kariera, saj je lik pred koncem študija radiologije, vendar se še ne ve. ali bo zaradi poškodb sploh lahko delala v območju sevanja. »Slišala sem, da je nekaj počilo, saj sem pred tem spala. Nato se spomnim, da sem iz prevmjenega avtobusa po blatu lezla po vseh štirih. Pet reber sem imela zlomljenih, 12 dni sem bila nato še v komi. Zapledo se je s pljučnico in nato še s sepso,« je s pričanjem nadaljevala Vilma Gril, kl je bila druga najhuje poškodovana. Skoraj vse bodo zaradi nesreče imele vse življenje težave s hrbtenico. Najmanj tri so pričale, da po trku in prevračanju avtobusa sploh niso čutile nog. »Ko sem se nekako rešila iz avtobusa, ki je obtičal v jarku in blatu, sem komaj vstala, nato se mi je glava povesila in je nisem mogla več dvigniti,« je dejala Stefani Ašer. ki vsak dan čuti bolečino v hrbtenici. Mnoge so Še vedno pod vplivom tablet, saj se zdravljenja, terapije in rehabilitacije ni^o končali. Manca Si-košek, ki je tisti dan imela dekliščino, je poroko preložila. »Strah me je. Spomini še preveč bolijo,« je razlagala ob opisu, kako se je skoraj zadušila, saj je avtobus pristal v blatu. Namesto daril, ki bi jih morala dobiti, je dobila škatlice pomirjeval: »Redno moram hoditi k psihologu.« In psihične te^ve so ostale skoraj vsem. Tudi voznik avtobusa Damjan In-tlhar si marsikaj očita: »Jaz sem vozil, seveda se sprašujem, kako bi se lahka nesreča končala drugače.« Toda vozil je po pravilih, ne več kot 100 km/h, kolikor je bilo dovoljeno za njegov avtobus. Sam ni bil huje poškodovan, je pa vsaj eno dekle rešil pred zadušitvijo, saj je bila ukleščena med sedeži v blatu. V zraku visipa še eno vprašanje. Sestia pokojne, Mojca Hribar, ki je bila v nesreči tudi hudo poškodovala (v roko so ji prestavili kost iz medenice), še vedno trdi, da je v trenutkih po nesreči v avtu Niegelhella videla še dve osebi Ker v obtožnici tega nikjer ne piše. policisti verjetno 4ega niso mo^ dokazati. Sojenje se bo nadaljevalo 20. in 22. januarja z zaslišanjem Še nekaterih prič In sodnih izvedencev medicinske. psihiatrične in prometne stroke. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA E o D u O v' è m J3Ć t^m C o Im Pred sodnico zaradi Lucije pol Dobja? Vssjv Nlfigalhsli. Njegovala opravičila dekleta niso slUala, saj pri zagovonj In njogovem zaslišanju niso smela biti prisotno. Sojenje Ev! Kovač, odgovorni urednici Sen^urskih no-vic> zaradi navedkov v kolumni Ludjina reportaža, ki se je začelo prejšnji mesec in nadaljevalo v sredo, se Še zlepa ne bo končalo. Po zaslišanju partnerjev tožnikov tér dveh prič se bodo januarja pred sodnico na celjskem okrožnem sodišču očitno zvrstile še nove priče. 2á tožbo zoper Kovačevo so se odloČili skupno štirje tožniki. Ti so se prepoznali v satirični kolumni, kot zanjo pravi obtoženka. ki obravnava aktualna politična in družbena dogajanja v občinah Šentjur ter Dobje. Spomnimo, da je v Lucijini reportaži omenjena domnevna »vroča love story med podžu-panovim sinom in županovo komijevko«. Ob navedek so se obregnili vsi trije sinovi podžupana Frandja Leskovška, Janez, Ftand ml. in Mar^ Leskovâek, izraz »županova ko-mijevka«, stari štajerski izraz za trgovko, pa je zbodel zaposleno trgovko v ugovini žup no. kot številne druge av> Comobllske hièe, kar pa seveda ne pomeni, da gre vse po maslu. Vsekakor si tovarna precej obeta od XI, novega in doslej najmanjšega Športnega terenca [SUV) f ki na naše ceste prihaja čez slaba dva tedna. XI je nastal na osnovi BMW serije 3 touring, kar med drugim pomeni, da bo verjetno konkuriral (najprej) nekaterim hiSnim modelom, potem pa še vsem drugim. Drži pa, da v tem premij skem kompaktnem segmentu, kot pravijo v tovarni, ta hip ni kakšne posebej hude konkurence. V dolžino se je XI potegnil do 445 cm, kar je skoraj 12 cm manj kot meri starejši X3. Zunanja podoba tega avtomobila seveda nezmotljivo spominja na že omenjenega X3, kar je seveda eden pomembnih pogojev tržnega uspeha. V prtljažnik gre od najmanj 420 do največ 1.350 litrov prtljage, zadnji sedeži so deljivi in zložljivi v razmerju 40/20/20, notranjost pa je na voljo v sedmih različnih barvah. BMW XI bo na voljo tako v BMWXt izvedenki s štirikolesnim pogonom xdrive ali pa zgolj s pogonom na zadnji kolesni par, kar označujejo s sdri-ve. Serijsko je zraven bodisi 6-stopenjski samodejni (pri izvedenkah 28i in 23d) ali pa 6-stopenj8ki ročni menjalnik. Za začetek bo XI naprodaj v kombinaciji z enim bencinskim (28i) in tremi dizelskimi motorji (23d, 20d in 18d), kasneje se zanesljivo pojavijo še nekateri. 28i poganja bencinski šestvalj-nik, ki zmore 190 kW, vse dizelske izvedenke imajo 2,0-litrski agregat s tremi različnimi močmi: 150 kW (23d), 130 kW (20d) in 105 kW (18d). XI bo slovenskim kupcem na voljo konec oktobra, v najcenejši Izvedbi bo stal 32.300 evrov. A5 sportback že naprodaj Potem ko je Audi postavil na ce-^ sto audija A5 v kabríoletskí in ku-pejevski izvedbi, se zdaj začenja na slovenskem trgu še prodaja tretje izvedenke, in sicer AS sportback. To )e kombinacija karavana, limuzine in kupeja, v dolžino pa meri 47] cm. Posebnost so zadnja, torej pela vrata, Id niso narejena iz aluminija, pač pa iz jekla in tehtajo skoraj 38 kg, poleg tega pa je rolo prtljažnika integriran v vrata. Prtljažnik ponuja od najmanj 480 do največ 980 litrov, kar lahko pomeni, da je sportback tudi družinski avtomobil. Motorjev je skupaj osem, in sicer štiiiG bencinski in štirje turbodizli, vsi ustrezajo okoljskemu normativu evroS. Pogon je bodisi na prednji kolesni par ali znani Štirikolesni quat-tro, menjalniki so trije (ročni Šest-stopenjski. znani samodejni CVT multitronic in prav tako samodejni stronic, ki pa je na voljo samo pri modelih s štirikolesnim pogonom). Letos bi radi slovenskim kupcem prodali nekako 40 sportbackov, prihodnje leto pa vsaj sto, vendar je načrt odvisen do tržnih okoliščin.. V najcenejši izvedbi jeA5 sportback na voljo za 38.644 evrov, kolikor hočejo za različico 2.0 TFSI (1S2 kW). Audi A5 sportbad( TATA MOTORS «i» ii\f7Oi:\l\,kUI TATA TA TA, ta je ta prava! INDIGA ze od 6.990,00 € zDDV ____ vp ^ U ^ —---- ^ jt - • lndîC0V2 • 3 leta garancije /100.000 km 24 urna brezplačna pomoć na cesti AVT()CI£I..II; 034261 T7S!09»&3 00 20 tdtd •dvTQ Cřljf www đVtP'C^lj« V ■ ttVM««»«^ _ NtKC MACIJE Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite: 031 692860 Hiif INŽ6NIRING Hrvotm A PoHnar d.n.o* X RAČUNOVODSKI SERVIS S*d«i: TrzJn. Uiokfirtevd 11 • rečunevo^(kc «toriNe zo: d.n.d.« s.p.« dru&tve • davčno »VAlovanjt H: KoMZ« )QS. 3301 Htnvla laiyfax:03 570/694. gsm. 041 $72 900 EDOteks EROtcks Celje EROt€ks trgovina Opekafniska ulica 15a VSE NA ENEM MESTU: " Mrokovnolzfnenmo 3000 Cdje * obfkmo vas Ad domu *icvafit«noinfittroz3&^ Td. 03/492-40-78 'vamsvttujemo • zmonluamo in oi)«imo 'ŠIVILJSTVO KRPIC^ MirifaeéhrorUSa 9OQ0 C^ TftL: 03/S4-1 00P1RALMĆAS: pon«d«U«k-ptStk 064» >19:110 ZAMTO Upêt^ iBidniijc k • misâi^i . ■ îvetovanje áírmatdl GAL ER i Najboljša izbira okvirjev v mestu. SunmmlSa^iOOOCeiKSlO Te1.:03/S46S02S Delovni cas: ponedeljek - petek d-14 In 16-19 sobotd $-12 INSTMA€yE VERHOVŠEK IZVDBA VODOVODNIH IN ONTMLNIH NAKUAVntSUttCUA KOnUMK lUaniBBBVVtEIiM. PrDiin3kare8m.âton.oaii:04l 6^907 Lanu I d.o.o. TAdfjeia I M I .J . I M I I I tx^jJ-U-UXLlXU-LLLlI DOM AESCTVE 2A VfiS DOM Z AKCUSKIMI CENAMI PROQAJA GOTOVEGA PARFSTA^N LAM^NATA STROKOVNO m HITRO POUGA WE PRODAJA. SVETOVANIE1NIZRJSI KUHINJ« PREDSOB IN DNEVMH SOB NA VA$£M DOMU ^J07TtAWA VRATA ' POHr^TVO PO NAROČILU MARTIN SOANSÍK&P. SPMHJE PREIO^E 17 A 3210 SlOVEN»E KOWICE TEL: 041914 222 £>mail: Mfof^jldam.sl Spitt: MTMTW.^dorn v WWW.COMPUTER-PLANET.SI HITRO IN UGODNO POPRAVILO RAČUNALNIKOV NA VAŠEM DOMU ALI PODJETJU Tet: 0590 70 101 Mob: 051/620-281 Rimska c.54.Šempeter info@computer-f)lan6ts1 SVEČARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA Lttkd^A PE»9venstoKonjke ftMtmUf Lí{nov$liaUkaÍ4 ariBFonkotovo L^|0}35774a3 R:+^(0)37Sai884 Lfrankoton^^nkii E: lesk@iesk.sj MIZARSTVO MIO OPREMA ViSnjavaslS, 3212 Vojnik TeL 03/78-00-750 GSM,: 041/645-715 www-mlooprema^l KUHINJE PO VAŠI ŽEUI Matjažž«ieznik ^lasbent Center 25,3000 Cl^ gsm: 041 714 240 h?l,: 0Q 54S 4006, faks 03 548 40 60 ID:S138265397 1 IZDELAVA VSEH VRST KAMNOSEŠKIH IZDELKOV | ~VŽK W VREČKO Ed> s.p. Vreeko Edi Í ^ 3000 CELJE, Br«g 9, G.,r:04l6ei-sso J | tel./03 61 64 VrcSho Robi Gstn: 041 70$-915 FffP^ffCTffffggfffgffTOfgl tro storitve flič.5 Boris KroiUa 30240 '.elktrokroflic.si ons s.D- P I C Y "^L.I + 386 3 AÔ29 220 r LIZ A FAX^ +366 3 4929 222 WWW.p Plexi steklo... EUROSTIL CTORim: iâTeLr " ^^^^ proMOTV. hB,Slar www.eiir«fi|.$toňtve.si pranlřiaWkov a tíkstíU Tel* 03/7805960 obAm^K^ře fr^^ímega jvkb, ptofidilb m» | <ísni: 041675S95 Molko S^nje modutev soi>fafl7e{clňTyr V www.kjtajskamedicina.sj DofkfoRji "—-^^TRADICIONALNE ^ ♦ Fkitajskemedicine Mariborska 122,3000 Celje TeL'040 7201d9 Zeíene ullcd 17,2000 Maribor Telj040 417 463 ali 05 912 43 43 , Ctfnter*arteg«lE£g • eONĆNAOĆALAPftZHiMM PAOIZVAMCEV POtlBWWT • LASTtN PAOSTOR 2A STMNŒ OFTIKE • DELOVNI ČAS: 0$lavfliki od 8.OÛ-1S.00. sobola od 8,00-12.00 A VTOPREVOZN ISTVO Gradbena joSer MEHANIZACIJA Arz«iaekft.p. lUrmv 2«. Í263 Gorica pri SUvnxci r«1.:03/74S'3000; GSM: 041/644-868 PLAMIMlUi 2IMUlS6(2 UlUMttEfUI, UREJUUEOKOUa IZKanZBAGRI INMINIBAGU, KIPEfiSinPKVOZl GRAMOZA. IZPOSOU MINI BAGROV, VALJAlUEV.VlUOnOSC KOMPfllSOUEVm AefiKATDV. Î VadrtozVbfflMnzaVlu* f 031 490 Ô101 ff^rte IO. ULftiotoMiirtev 15.3060 Celje Ttvis piinskin ^C*! JUNKERS' BUDERUS •VieSSMANN'UNICAL •SAUNIftDUVAL Stanko FMeij 9». oas.^ i^ca tUr 03^5*41753.03/46*6600 rtiiiniiinTiiiiriiîn notraj^a cyrema | 322iTehij)e i oblikovanje ' LAMAL KLJUČAVNIČARSTVO APLENC ANTON s.p. Predâtkc upoT^ljá samo 23 potrebe oaiočni^ke Novvp tednika MODRI TELEFON Pogreša ulici Bralec Drago se pritožu-je, ker ni v Celju še nobene ulice, ki bi bila poimenova* na po veteranih vojne za sa* mostojno Slovenije ter po pokojnem politiku dr. Janezu Drnovšku. Pripominja, da je bil Drnovšek rojen ter krščen v Celju. Iz Kabineta župana Mestne občine Celje, Bojana Šro-ta, odgovarjajo: »Predlog bralca bo posredovan Komisiji za imenovanje, preimenovanje, ukinitev in spremembo območij ulic in naselij v Mestni občini Celje, ki preučuje predloge za ime nova nje, preimenovanje, ukinitev in spremembo območij ulic in naselij v Mestni občini Celje. Komisija mora posredovan predlog proučiti, zavzeti stališče in pridobiti ustrezna mnenja. Ce je potrebno, pripravi predlog odloka za obravnavo in sprejem na mestnem svetu. Ob tem veija poudariti troje. Ker se je v zvezi z imeno- vanjem ulic zakonodaja spre menila» bo potrebno spreme niti prav tako vodenje postopkov na lokalni ravni. Glede na to, da bralec predlaga ime no vanje ulice tudi po dr. Janezu Drnovšku, je treba povedati. da brez privolitve svojcev postopka ni možno izpeljati. Mestni svet Mestne občine Celje je že pred časom zavzel stališče, da bo zeb tehtno pristopal k imenovanju novih aii obstoječih ulic, saj vsaka sprememba stanovalcem ulic povzroča finančne stroške.« BJ Če Imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete Številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Petek, 18. december Luna se bo srečala z Merkurjem. Ker gre za močno energijo, pazite, da ne boste pre tiravali na nobenem področju. Mimogrede lahko pride zaradi prevelikih ambicij do zamer ali sporov. Seveda morate izkoristiti prav vsako priložnost. Več časa namenite notranjemu ravnotežju, privoščite si sprostitev in meditacijo. Sobota, 19. december: Luna dopoldne vstopa v Vodnarja. Zelo aktiven in zanimiv dan bodo spremljali pozitivni aspekti planetov, zato ne mirujte. Sledite intuiciji, občutkom, bodite pozitivni in aktivni, kajti prav vsi napori se bodo odlično obrestovali. Ne dovolite, da vas kdo ali kaj ovira, saj boste sposobni preseči izzive, kar vam bo celo v veselje. ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404935 090 14 24 43 napovedi, bloterapije, regresije 35tn)l0ginja.g0rddnd@$f0i.net wvm.goniana.sj ASTROLOGiNJA DOLORES 090 4361 09014 28 27 gsm: 041 519 26S napovedi, pnmerjalna analiza astrologinja^ofores.si www.c}olores.si Nedelja, 20. december: Ponoči bo Venera v kvadratu 2 Uranom, zato vnesite v svoje delovanje nekaj več previdnosti, predvsem pri financah in v ljubezni- Aspekt traja nekaj dni. Mars se ob 15.27 obrne v retrogradno smer, takšen bo do začetka marca. Vplivbo močneje de loval na Leve in Vodnarje. Marsikatera zadeva se bo ustavila, zakomplicirala, zlasti vse, ki so vezane na obdobje od sredine oktobra. Ponedeljek, 21. december: Luna bo ponoči v opoziciji z Marsom, kar bo povzročalo dodaten stres. Sanje bodo izrazitejše, nemirne. Venera bo v prijetnem sekstilu z Neptunom in Jupitrom, zato se lahko zgodijo lepe zadeve. Sreča bo naklonjena, še posebej Strelcem, Dvojčkom^ Levom in Vodnarjem. Ob 14.08 Luna sreča Neptuna, kasneje tudi Jupitra, zato bo domišljija delovala z vso silo. Moč razsodnosti ne bo največja. Sonce ob 19.48 vstopa v Kozoroga in prinaša veliko vitalne energije rojenim v tem znaku. Prva dekada Kozoroga je sicer obremenjena s Plutonom, zato ne bo najlažje, ostalim se bo stanje umirilo, na dan bo prišla bolj razsodna stran narave, poglabljali se bodo v možnosti dodatnega zaslužka tn želeli napredovati po statusni lestvici. Astrologinji GORDANA in DOLORES I - INFORMACIJE OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Obveščamo vas, da bo Novi tednik v času božično-novoletnih praznikov izSel ob torkih, !n sicer 22. in 29. decembra 2009. Zadnji rok za oddajo nialih oglasov za številko, ki bo izšla 22.. bo v sobolo, 19. deccmbra. Za Številko, ki bo izšla 29. deceinbra, pa bomo maJe oglase in zahvale sprejemali do vključno čelrtka, 24. decembra. VOZILA PRODAM SUZUKI moruti, lefnHt 1993, dobro ohro-njen, r«jni arm, S6.000 kfn^ mo{a p«rabo gorivojrodom »rai/i bolezni. Won 041661-674,051 267-335. S&43 SCENIC, letnik 2001 m fiot punio, Mnik 1999,prodon^.Iekion041629.S03. 574A OSBNi ovio R^ûull melone Mosic, ivhiil 1997, reg. do seplembn 2010, pro-dom.Tdefon (Ml 763-512. 57S2 OPR ostra l6yDung,55KwJ43.(K10kni, lo!nik 1997, dobro oiironjen, prodom za65DfUll.Telefon 031 692-750. 5785 KUPIM OSEMO voďo. od Idf^ 2000, golovvu. kupim. TeWon 041 70^97. êsss GOTOVINSKI KREDITI •zaaposiMe - a upoltc^ence 37 V CEUU, nos^Tie Fodoofje. prodom hi». vzdfionno, 140 m^ ceno 114.000 EUR. T^efon 041347450. 57A6 KUPIM HISO. vikend oli kineti|o. lohko ioobreme-nj&fla s hipotebdo 50.000(IR. kupim. IMKI031 400673. 4570 ODDAM ?OSLOVNE pfoston, v neposredni blizini zdravstvenih obf^ctov, do 520 v pritlirju In 2. nodstropju, oddomo. Možno ludi po (iMnjiih povezonih enoloh. Teleřon031 324-165. sd40 POSLOVNI pro5tof, no prometni lokocip, med Plonetom Tuš in Gtytentrom v Celju, ob Moribordu cesti, doiemo v nojem. TeleFon 041 262-063. 041 523- STROJI PRODAM C£PIIEC drv, no svedtf, letnik 2004, malo robtjsn, prodom. Telefon 051 267-6B5. 5?72 TWTORSXA mulcefio. »rno 107 on in Širina 127 cm, prodom. Telefon 031 832-505- 5775 KUPIM VIUÛUUA za tr^r kupim. Idefon (03) 5774-100. 6663 PRODAM v OKOLICI Vojniko prodom eno oli vef zazi-dolnih parcel, od 700 do 1.000 m', na lept sončni legi, asfoh do parcel. Ceno podoçovom. Telefon 041 771466. 5328 295. 6766 tep^i flAČUNOVOOSTVO ZA VARNO PDSLmfAAUE poûjrruzvizuo Pni mote ^misl Irrfo 041 663 <78 Zdenka Jaaodić GRADBENO porcelo. v smliuu Sentjurfa. pfodom.TelefonOSI 767-543. š&ta ZAZIDLJIVO porc^, približno 400 m^ no Ljubecni, prodom. Telefon 041 333-0B6. 6721 nmsm PRODAM DVOSOBNO stonovonje v Mariboru, visoko pritliqe. v» prikljucld, ugodno prodom. TeWon041731-737. 5467 ENOSOBKO stonowje, 47 m^ nec^tie-no, lelnik 1985, Milûnskego uliro, prodom zo 50.000 fUR. Telefon 041 824-488. 5547 TRISOBNO stonovanie, (elia - Otok, 70,50 itt\ 2. nodstro^, prodom. Tdefon {03} 49^905.031 791*572. »31 KOMPLENO oprerolfeno «losobno stonovonje (32 ^ 2 m^), vCel|u, Nozelenid B, 7. nodđrof^, prodom. Za infornxidje in ogied pokličite 031 393-380 5737 STARO meščansko stonovonje, 10S m'^ v (entni C^jo, Miklošičeva ulico 3, prodorno. Ceno po dogovoni, vutfivo tak(^ Telefon 031 877-117,041392-985. 5731 OLJE, Oeiovskfl utn. Prodom tokoj vsetpvo dvosobno sfnnovonje, 76 m^, vodo, elektriko, možnosl menjoveu monise en» 5obno stonovonie v bloku. Telefon 041 970698. p ODDAM SriW)VAIOEv^Ci^'62m',oprBni^ no, mtmo kkocifo, oddam v nofem. Teklon041 569-238. 5543 iûowDtednik ObHieetBOvnaroenlrem Novega t^tfnlia! Naročnici Novega tedr^ bost« iahleo naroenKke uoodnosti - 4 ffmHe oglase v Novem tediiiicu do io bMM In teMttMo M RcKfiu Cellë - EEkorMinzkOcićrK s «vo|o fwočnttfco fcvttco. naroMMco položnico ossroma 2 o—bnim dokuimrttsfn naroćnNea Mov«08 Nos} odpločiia no položnico, pridemo hmí no dom. numsso uno rob*n kuko^m t p., Mhntke 23. Manbor tel.: 02/252^8-20, 041/750-560 rTTTTTfrm POSOJILA MfDiARN KOW 4.0.0.. Dunajska 3l.UutMjana Celje: 031 508 326 tf elovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! GOTOVINSKAPOSOJIU IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osoovi 00, pokojnine P6 CtLJC. UL XIV. dMtiie 14. 03/425 7000 PE MURSKA SQBOTA, Sbwets Rotinana16.02/$21 30 00 PE MAAIBOR, PiirtiunflitA 3-S, 02/23410 00 PE Slovenj flonkovi p. 02/0812000 BOMFIM,d.o.o.. Sloii*RSka 27. lOOO iiMi»ttš Sporočam Žalostno vest, da je umrl moj dragi oče LUDVIK FLIS rojen 12.7.1929 Pokopan bo v družinskem kiogu v LJubljani. Žalujoča hči Jelka Piis z družino s78? PRODAM NOVE ziiiKks guind Sovg 225/45 R Î7 pfodflpn.íeíefDn041 736-147. 5$t4 JCK^I vhžA nov, 90-200 on in dva hrosto vc soda, 3001, prodom po simboílmí »ni.I«[e{(m031 20M24. ssis GUMEMkhelin. gume, 185^0-15 In pralni stroj Coody, prodctn.Teldíon051344-245. 5668 6 m^ drv řz sodnega drevjo in in 170 ki prodcmJelefon 041 271-556. ž173 POlOVlCO pnâô, zozokol. pmlQl^o.Tel^ ron|03)57mB9. 5732 9IEZNE venge in ovlofodio prodom po ugodni ceni. T^ 070 268^36. s747 íUMNhkIdj. upoik i &prev4jenim strokovnim izpiiom za eilQûmmo vodenje daL Konukl MM Hmmt âsj, S«M3. SHO Utti Œ?1LWKr>asvedârinl4mbuM^rv(50 cm] prodom. Telefon 031 B0?-1ft2. 5733 OTKOSKI ynuâr^ komplet |smi»â ííslier 130, sniuîof^ (evije« pefice) prodam. Telefon 031 23S-372. 5768 M£SO mlode kruve. krmljem brez siloze, cgoi/no prodom Jelefon 031 747-930. s755 QSnUNO za kurilo o^. 27{I01 in gospodinjsko finsko jeUeflko, ugodno pr^ dQm.TelefonlMM59-322. $m SVŠUiil shoi mini zomrzovdnik, stedHnik, VI, DVD snemolnik, hišni kino, gramofon, ICD • IV, krznene jakne, sedežno itd., prodom. Telefon 051 424-303. 5784 TlUĆKO, pflsmo sorole, staro 2 mese Nataša RO-BIČ iz Celja - dečka, Tjaša SLEMENSEK iz Vojnika - dečka. NataSa DESPOTOVIČ iz Ceha - deklico, Lilijana STO-KÎC iz Celja- deklico, Valentina SREBOČAN s Polzele -deklico. 10.12.: Anja TOT iz Škofje vasi - dečka, Hedija HAM-ZIĆ iz Velenja - deklico, Anita DUŠANIC iz Velenja - deklico, RenaU KRAJNC KAM-PLET iz Celja - deklico. 11.12.: Katarina KRA(X)L-NIK iz Celja - deklico. Spela JAUŠOVEC iz Žalca - dečka. Maja MUŠIĆ iz Zreč - dečka. Andreja HRASTNIK iz Nove Cerkve - deklico, Lidija MALEK iz Celja - dečka. Ivanka ZALOKAR iz Šentjurja - dečka. 12. U.: Mateja GOLOB z Grobelnega - deklico. Brina ROMIH iz Brasbvč - dečka, Maja VEBER ŠAJN iz Ljub-Ijane-dečka, NataSa MAČEK iz Laškegá - deklico, Vlâ$ia ČATER iz Braslovč - dečka, Hanelora GUTAJ iz Šentjurja - deklico, Oresta OCVIRK iz Šentjurja - deklico, Andreja OBREZ s Prevorja - dečka in deklico. fUMOG, zela ugodno, z dosJmra. Telefotr 041 279 )87. PrevoznStvoVyimirRer-rwk, S.9., Sedlaš^ 91, Podtehnik. n wwWiiiovitedník.eom Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še bril (S. MakaroviČ) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedija BRANKA SAMBOLA iz Žalca (5.12.1947-8.12.2009) se zahvaljujemo vsem, ki delite bolečino izgube z nami in ste ga pospremili na njegovi zadûji poti. Hvala za vso izkazano pozornost ob slovesu sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, upokojenim in sedanjim zaposlenim v Ingrad Gramatu, mojtm bivSim sodelavkam iz poslovalnice TXiS Žalec, kolektivu Mer-cator centra cielje in vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji pogreba. Žalujoči: žena Zlata, hčerki Branka in Mihaela z družinama žt74 Čas hiti, Že dolgo vaju več med nami ni. Thm sta v mrzli zimi, tam sta v poletni vročini, nûj vama veter pihlja, vso ljubezen našo da. V SPOMIN Mineva 20 iel, kar le ni veČ med nami, dr^ MILAN VODOVNIK (3L8.1947-20.12.1989) in 13 let, kar si odšla od nas, ljuba KATARINA KOBOLA (8.11.1928.5.12.1996) Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Vsi njimi, ki ju oe bomo nikoli pozabili 575Q 13.12.: Irena JERMAN iz Celja - deklico, UrSka DOLER iz Žalca - dečka, Monika CEPLAK iz Gornjega Grada - deklico. Marjana MILCl-N0V1Ć iz Celja - deklico, Na-taža SLATINŠEK iz Šentjurja - dečka. 14.12: Ana KAČ iz Celja-dečka, Suzana ZUPANČIČ s Ponikve - deklico, Lenka NOVAK iz Šentjurja - deklico, Lea KOŽELJ iz Celja - dečka, Petra RAMŠAK iz Velenja - dečka, Janja TUŠ iz Celja - dečka. POROKE Celje Poročila sta se: Sandi UR-ŠIČ iz Vojnika in Vesna LES-KOVŠEK iz Celja. wiiiiw.railiocelje.coin f - SMRTI Celje Umrli so: Stanislav MERK-ŠA iz Podčetrtka, 60 let. Cecilija SLEMENŠEK iz Podgorja pod Čerinom, 83 let, Marica HIMMELREICH iz Celja. 81 let. Marija DROBAC iz Celja. 87 let, Pavla TERGLAV iz Zgornjih Grušovelj, 93 let, Ivan BRATUŠEK iz Žalca. 61 let, Anica ŠTRAJHAR iz Celja, 66 let, Branko SAMBOL iz Žalca, 62 let, Franc ZU-PANC s Ponikve, 79 let, Jer-r\ej NOVAK iz Prožinske vasi, 91 let. Marija HROVAT iz Velike Doline, 87 let, Suzana PAJK iz Smartnega v Rož- Prijaceljem in znancem sporočam, da je 13. decembra 2009 v 81. letu zaključil svojo življenjsko pot gospod LUDVIK FLIS Hvala vsem. ki ste se poslovili od njega 14. decembra 2009 v kapelici v Celju. Njegova Greta, sestra Slava in Vita z družino S786 Srce tvoje več rie bije. bolečin ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije 12 oči... ZAHVALA Ob boieči izgubi MARIJE KRAŠEK iz Spodnje Rečice 116, Laško {8.6.1935-7.12.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maSe, izraženo sožaJje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala patronažni sestri Stanki, zdravniku [vačiču, govornikoma za izrečene besede, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in Komimali Laško za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Dragica in sin Jože z družinama U512 Spočij si žaljave dlani, za vse še enkrai hvala rt. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega STANKA JERMOLA Z Grobelnega se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse darovane sveče in govornikoma za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za lepo opravijen cerkveni obred in pevskemu zboru Šentvid. Hvala pogrebnemu podjetju Gekott iz Šmarja za opravljeno storitev in trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju urološke-ga oddelka za lajšanje bolečin v najtežjih u'enutkih. Hvala gospodu Jožetu Hrovatu za darovane svete maše. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi 5752 ni dolini, 33 let, ivaa^a der-NAČ iz Pariželj, 80 let, Janko SLOMŠEK iz Brezja ob Slomu, 52 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožefa DRAGI-CEVIČ iz Celja, 84 let. Drago ARKO iz Pečice, 37 let, Antonija - Ema BITENC iz Rogaške Slatine, 87 let, Marija STPEC iz Rjavice, 81 let, Marija KUNE} iz Kozja, 93 let, Franc ŠELIGO iz Šentvida pri Grobelnem, 83 let. Jožefa -Pavla OTOREPEC iz Rogaške Slatine, 89 let, Amalija KRANJEC iz Grlič, 86 let, Terezija STOJNŠEK iz Spodnjega Sečovega, 66 let. Angela SČOPIČ iz Celja. 76 let. Šentjur prí Celju Umrla }e: Karolína MLAKAR iz Zlateč pri Šentjurju, 78 let. m ^ 30 novi tednik KINO PLANET TUS ÏGtmnêtàvt^ m priMuMo pmiea de «pnawnAi prapim. Avattr • tki^ik» If {wslolovSâM 14.20 17.40. 2100 Anttr • lUjsk« 7 puSotovJin • 3D 12.00,16,40. EtoStai pm* - «ninwina domiUnik« pustolova 30 misio Dnje iprfii • kontiim dranw t3.S0 16.30,19.00 DoMoUi V dtiei zomb^ * komifna Sndjfvlia JiMtk IMco • sniniirBit Anbronann 12.10 1110 15.10.18.10,17.10.18.10 Lj^«z*a u zqoA • romimHaa 120.17.05.18,05.21.10.2S0S ZOlZZFdwm 20.Î0, 212$ Isdmte vnkdin prtBŘrsoMs ahaMtól ■tdtiji MALI UNION PTB^taiNEDBJA 18.00 yutoM V B«rerfon MCHMntifina lunsib^ dftm 20,00 PmOo-driffli SOBOTA 17.30 PDvnífe dratM 20.DG liiAtiw v 8ire«toiií • rwsntiena komiCfti dremi PRIREDITVE i>erEK«i8.i2. 7.0Q (dQ 17.00) MCKunigundaVetei^ MiiUimediÎsid dnevi 18j)Q MJadinski center Velgqe_ Brata prâi^mva SkucgÎaMSâz tn Ci^-důlišúxdej IQ.OQ (do 18.CW) Cankajjeva ui. Velenje Čarobni december ačenciOŠSaiek, OŠCoricd Same Gnidnik, TZ Velenje in Jezerski zmafi 17.00 ObftnsKo dvoriSee Laško_ S pesmijo in plesom v praznične dni rxQstíypajo: 0§A AškeraxR. lúpU-ce. lÀèka púwhui godĎa z mnio-retanú, SnÉ^ňke 17.00 ŠMOCL U§ko_ Poem express odprtje mzstíXffe Drugače v poeziji instripu 17.00 Kulturni dom Sen^ur_ Sre^i kraljevič představa po pravtjiđ O, Wiídea: OŠ F. Malgaja Šen^ 1S,00 SLG Celje_ Samica ćloveSke vnte predstûva izven aiMnmaja 18.00 Kulturni dom Zarja Tmovije Mucin dom praviflos za otroke v izvedbi otroške gledališke skupine KUD Zaija 18.00 Savinova hiSa Žalec_ Vpo^ predsiamtev Uiemnie težnje m nastop skupine in Quastet 18.00 MladinskicencerVelenje Svetovni dan mlgrantov odprtje info točke in predsta\Âtev stripaRefu^cs 18.00 Kulturni center Rog> Slatina _ Ko pade nod premiera kameiUjeShn'nateotra 16.00 Dom kulture Slov. Konjice Pregledna razstava Uko\made{a, fotografije, skulpture, rrûJiiaîuieôûna\jDruÈtvalikj)\}-nikminfotos^u^Slov. 19.00 Narodni dom Celje_ Božičtto-novolemi koncert Pihalni oikester Celje z gosti; p. v. NaioŠeASkerc 19.00 KartuzijaJurkJoSter Kloétrski veČ^ Yúma fn Danilo Sitar: Da bi dobrv praznovali - gostje zbor s Henmc p.v. Slavice Drev ^.00 Gal«i|aAraîn Velenje_ Ponovno se vidimo odprtje razstave del vseh umetnikov, ki so v tej galeriji rtizsiavljali doslej 21.00 PlesniforumC^_ Dubioza kolektiv končen 21.00 Mestni kino Metropol_ Koncert Pa jercajg fto koncerm: LnàyBtrd 's rtigfti 2100 Mladinski center Velenje_ Yugo rock snežinke SOBOTA, ta 12. 8.00 (do 13.00) Atrij Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 (do 19.00] Gasilski dom DreSinja _vas_ Razstava (aslic 9.00 (do 13.00) Knjižnica Velenje Vtí kupujemOr vsi prodajamo sejem rabljenih knjig, zgoščenk in DVD-jev 10.00 KultujTu center R^ Slatina Medved^ sanje otToSkapredstava Gledališča Kti* faiC_ 10.00 (do 18.00) Cankarjeva ul. Velenje Čarobni december Upa Kanovo. &iieški Študentski oktet, Lmkavno gledališče, Konovski štrojhasji. Godba na pihala. Stane Crudnik, Sam Beriša, DuoPifl-men 10.30 Galerija Vetenje_ Babica Zima sobotne lulkarijez gledališčem Bi-čikleta 11.00 SLG Celje odprtje razstave poletnega ex-tem-pora 18.00 Certevsv. AnePrevprje_ Ljudski pevci s Prevorja z gosti Mač^Muri predsiajxi izven abonmaja, popřed-sta vi obisk dedka Mraza H. 3 O Muzej premogovništva Velenje Barvanje kamenčkov Beigmandekevaustvarjalnadelav-ruca 15.00 (do21.00) Muzej premogovoiS- tvaVetenje_ Nočni <^led muzeja in dedka Mraza posebnost: ogled gledališke pred-staueKnapov^ večerja iCOmpod zemljo 17.00 Občinsko dvoriSčeUSko Veseli čas prihaja pHredilev s šegami, plesi, pesmi' miínvižaini 18.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Bosa v snegu premiera komedije dramske skupine KUD Grífon Šempeter 18.00 Kulturni dom Slov. Konjtoe. Godba na pihala Slovenske Konjice 29. boHčno-novolemi koncert 19.00 Kulturni dom Šentjur_ Čari Orienta . orientalskagledaliSko plesna predstava Plesnega vala Celje 19.00 Kulturni center Rog. Slatina Stella orchestra in Ui^ Perič dobfodeini koncert Uons kluba Rog Slatina inzdružer^a SAZAS 19.30 Narodni doro Celje Novoletni pop koncert APZ Ce- koncert zborapv, Sonje CendakFti-vlič. klavir Dejan JakšiČ 20.00 Spukn Dob je_ Večer lokalne rock kulture koncert Radiostorm. Ominodtle, Reptiles 21.00 Mestni kino Metropol_ Tbiefire končen Repetiior, Obstacle 2, Smtt-gartanlinein Vortex rrwgnoUa 21.00 Max klub Velenje_ FeStaband končen 21.00 Mladinski cen ter Velenje_ Božični hip'hop fconrerf hrvaške skupine Elemental 9.00 (do 19.00) GasUski dom DreSinja vas_ Razstava jaslic 10.00 Cerkev^sv.^TOdja JurkloSter Božični koncert APZ LaSko 10.00 Velenjski grad predstavainpmdukdjaDruŠtvapie- snih dejoifnosti Roliy Rogaška, 18.00 Kulturni dom Slov. Konjice. Godba na pibala Slovenske Ko-njto Á boHàio-riovoietni končen 17.00 OŠPrevorje Ex-tempore Prevorfe Babica pripoveduje prmf^ično nedeljsko dopddnez babico spelo Afflrin 11.00 Kulturni center Rog. Slatina krnska pravljica predstava inprodukajaDništva pl& snih dejaimosU Rolfy R^aška 14.00 ZdravSilkidomPobTO_ Božično rajanje z Damjano Go-lavM nastf^ plesalcev Blue Butrsfty Dance. otrok iz vnca in Oš Dobrna 15.00 KulnirnidomZaijaTtnovžie MiikoUn pravljicaza otroke v izvedbi otroške gledališke skupine KUD Zaija 17.00 Dvorec Novo Celje_ Adventní koncert nastopa kvintet Tanun 18.00 SLGC^lje_ Kot Jaz monodrama v izvedbi UireJanko-vič 18.00 Tri lilije Ulko_ Novoletni koncert Laška pihalna &xtba z mažoreta-mi, A Ifi Ntpič in Modrijani 18.00 Glasbena Sola Velenja_ BožiČDO-novoletni koncert nastopa MPZ Glasbene Šole Velenje 16.00 KulnjmicenterRog.Slatina Dan 2:a ples 19.30 Kulturni dom Senduf_ Willkmen. wdcome, blenvenuti -dobrodošli večer šansonov z Miho Alujevičem in Kolektivom 69 21.00 Plesni forum Celje_ Božični koncert Matija DeóS£ trio ter lea Dekleva, Massimo Savič in Gttomit PONEDELJEK« 21.13L 16.00 (do 18.00) Cankarjeva ul. Velenje Čarobni december MPZ Ktxjuh>Harmonikarski orkester Baňiara, učena OŠ G, Šiliha 17.00 Občinsko dvorišče USko Praznično vesel je v otroSkih oćefa nastop Vnca Uiško. dedek Mraz prihfljfl. plesna animacija z Jelko 19.00 Narodni dom Celje_ S pesmijo v praznične dni boUčno-novolđni končen MeMPZ ŠcAskegficenrtaCelje 19.30 Dcnnkulture Vrenje_ Hlndi&Haydo premiera projekta ffesriwà/û Veže-nje in Hiše kulture Celje, dirigent Šimon Dvoršak 20.00 Glavni tig Celje Koncert Nuàke Đrašček izbor ljubezenskih in božičnih pesmi ob spremljavi pianista JaJce Pucihaija 20.00 Dom (I. slovenskega tabora Žalec Gala baletni večer DruŠtifo baletnih umetnikov Slovenije 20.30 Celjski dom Zenakeâmoikixom komedija Špas teatra v režiji Borisa Kobala RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje: Slika: prehajanja,do 1. Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; SvetiSča ob reki, Srednjeveški tlâkovd na Slovenskem: do preklica, Galoija Račka Cdje: Gtdd račka, tdz-stavaerotičmh*predmetov,do20. i. Likovni salon Celje: Meta Grgurevič - Six Yean Dreaming of You, vňiich is About 2 Hours Each Ni^t: instaladja, do 22.1 MuzeJ novejše zgodovine Celje: Pogledi na Celje, fotografije mojstra Josipa Pelikana, do 9.2. Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Avla ^kiro Celje: Mona Liza, Mad-dona. MarijaMagdalena, slike Zorana Joiiča,do22. J. Galerija Votk Celje: Otok liha, prodaj na razstava del UrSke Sicherl, do SJ. I Galerija Nika Igmatiča Celje: Slikarska dela Metode ^eč, do 20.12. Galerija M in krčma TamKoUčiri: Pokrajina in spomin • likovna dela Ma- Razstavišče Cinkarne Celje: Cetk-ve.fotograf]jeFiancija Horvata,I. Železarski muzej Teharje: X. celjska fotografska razstava»doJ5. i. Galerija MIK Vojnik: plastike Roka Kornela in slike Ivane Andrić • TodiČ, do 7. J. Galerija Velenje: Srečanje generacij diplomantov ALUO1990-2009. likovna dela 19. umetnikov» do 30.1. Savinov salon Žalec: likovna dela Mitje Reka. «OPEOiiO i£SB< PRSiď MSJâNO âTO aom- nSTKA OTTA ITAL, AVTO fBBJE imCSCE Í3 M£D> MREKNA P0WE2WA NAMĆM BLOK KRitfMCA MJNOV BRAT Í5 KRLM C8 NET. RODOS, IRAK, JAKO. ANOU, KRMA, ESAI Geslo: še trije slovenski nogometni junaki Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Jaka Štadler, Žagaj pri Ponikvi 49, S222 Dramlje. 2. nagrado, darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem, prejme: Ana Sedov-nik, Na zelenici 3, 3000 Celje. 3.-5. nagrado, vstopnica za 2 osebi za drsališče ali bazen Golovec. ZPO Celje, prejmejo: Ivica Pinter, Vodnikova 3, 3000 Celje; Betka Pik], Polzela 209, 3313 Polzela in Helena Domajnko, Ul. Pranja Malgaja 13, 3230 Šentjur. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. i ]i à 9 iů li 1 ii 13 |J4 |J5 J6 i? iš iù \21 22 23 24 ýA Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Odločnost ni vaša odlika. a vseeno se bo treba hitro opredeliti. Nekdo je že hudo nestrpen in če boste še dolgo odlašali z odgovorom, gđ boste za vedno izguhiW. On: Poslomi partner vnm bo omogočil ponovno afirmûcijo tam, kjer ste jo zaradi nespretnih potez tzgabili. Pazite se prehitrih besed, ki vas lahko spet pripeljejo t/a, kjer vam ni bUo vSeč. Ona: Kamorkoli se boste obrniti, boste srečali pnjefnega znanca, ki hoče očitno še kaj več kot le prijateljstvo. Nikar se preveč ne upirajte, saj sami dobro veste, da vas pošteno mika. On: PrQatelji vas bodo podpirali pri odločitvi glede partnerke, To vam bo vUb pogum, ki vam bo gotovo koristil. Prvi korak bo sicer malo težji, a se bo hitro vse uredilo. DVOJČKA ^ Ona: Prijatelj vam bo napravit uslugo, a še vedno se lahko zgodi, da vse zavozíte. Malo previdnosti vam ne bo škodovalo, saj vaši aduii niso tako močni, kot si domišljate. oiv Sprenevedanje vam lahko prinese kup težav in nesporazumov. Raje poskusite z odkritim pogovorom» saj boste tako lažje rešili zapleteno situacijo. Pogumno napře;, uspelo vam bo! Ona: Navezali boste stike z vplivno osebo in si zagotovili odločilno prednost pred tekmeci. Tbda naj vas to nikar ne uspava, saj bo za končen uspeh potrebno še marsikaj več. On: Pripravite se na odkrit pogovor s partnerko, ki si želi pomiritve in postaviti stvan na svoje mesto. Že res, da se rrior-dfl občasno prepirata, yendar drug brez drugega enostavno ne znata živeti, ŠKORPIJON Ona: Čeprav ste naredili vse. kar je bilo pametno in treba za ohranitev utečenih navad, se vam je življenjski ritem podrl. Partner bo sirer skušal pomagati, atrenutno res ne boste imeii prave sreče. On: Naleteli boste na nepričakovane ovire, karvambodalo le še več energije in vztrajnosti, Ste pač v obdobja, ko enostavno ne poznale poraza in vas Še tako težke naloge ne mor^o ustrašiti. STRELEC ^ Ona: Presenečeni boste nad pamerjem. ki si bo tokrat pri-voštíl precej nepričakovano dejanje. ki pa bo za vas nadvse prijetno. Vsekakor bosta pošteno začinila seksualno življenje. On: Partnerka vam bo namenila nekaj več časa kot navad-nop kar vas bo prijetno presenetilo. Izkoristite to nepričakovano situadjo in realizirajte načrte o vajini skupni prihodnosti. RAK ^ I KOZOROG jg^ Ona: Če niste čisto pripravljeni na spremembe na čustvenem podrodu, je bolje, da še počakate, kajti odprla se bo dobra priložnost Najprej boste sicer presenečerú, a se boste kaj hitro zbrali. On: TYditev je morda zasnovana na napačnih Temeljih, zato ne bodite tako sveto prepričani, da imate prav. ihisluh-nite prijatelju, saj vam hoče le najboljše. Drugače vam bo še žal. Ona: Nikar se ne otepajte ponujenega vabila, so; ste ga navsezadnje presneto dolgo čaJcaU. Izkoristite ugoden trenutek, ki pa ni ugoden le za vas. Vseeno vam bo uspelo tekmece kaj hitro prelisičiti. On: Pustite zlobna obrekovanja in se posvetite pametnejšim stvarem, kot je rui primer prijateljica, ki vas že dolgo opazuje. ljubezen bo prišla še prehitro, četudi se boste na vse krip-Ije »upirali«. LEV I VODNAR ^ Ona: Ne skušajte za vsako ceno vztrajali na svojih načelih, kajň,zelo lahko se zgodi, da se bo stvar izrodila. Poskusite s kompromisom, ki bo prinesel korist tako vam kot tudi ostalim. On: Ne zavidajte tistim, ki so navidez srečni, saj se velikokrat izkaže, da je resnica povsem drugaina, kot je videti sprva. Uživajte v tistem, kar imate, saj je tudi to za marsikoga povsem nedosegljivo. DEVICA ^ Ona: Prijeten nasmeh vam bo dobro zmešal gíaw? in znašli se boste v devetih nebesih. Skušajte se čimprej postaviti na realna tla, drugače boste zelo razočarani. Nivsezlato. karse sveti! On: Preveč ste obljubili, zdaj pa zmanjkuje časa in še Česa. Kmalu bo v vaše življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil praznino. a vprašanje je. ali je ta tisti pravi. Ona: Starejši rnoški vam bo omogočil, da boste realizirali star načrt. Ne zaruišajte se le nanj. ampak se potrudUe po najboljših močeh. Proti koncu tedna se nadejajte nepričakovanemu obisku. Orv Možno je, da bo veliJco neprijetnosti zaradi majhnega spodrsljaja, feiiogaioivszopa-žili. Nikar si tega ne jemljite preveč k srcu, saj bodo nezgodo kaj hitro pozabili In vse bo spet po starem. Ona: Potrpežljivost bo obrodila sadove, ki se jih boste veselili še dolgo. To vas ne sme uspavati, saj lahko pridelate še več. Vsekakor so mše možnosti več kot odlične, še posebej v ljubezni. On: Za ta teden bi bilo še najbolje. da bi ostali v postelji Th-kû bi se lahko Še najlažje izognili vsem neprijetnostim, ki vas čakajo, če se to ne bo dalo, vsta-nile karseda počasi tn seveda ne z levo nogo! VEDEŽEV^r^ ASTR0.Pin,4,Cefie 090 4208 I là Nude in Bajsga v zaodiju koncerta, Id je bil nebj posebnega tudi zaradi posebrraga VlP-prostera na tribunah. Prí tem je pohvalno, da organizatcKii niso varčevali pri odru. lateh in ozvočenju. V egendji Minaja so si postavili dlí, da In Celje postalo znano tudi kot koncertno mesto. <ÀÙli» Teodor Amanovic, kharist skupine Nude (s peveem Bos^nom Dermolom), ki ga poznamo kot Tola, je 8. decembra drugič postal očka. Na svet je prijokala deklica Maja. Nude in Bajaga ponovno skupaj Boštjan Dermol s svojo Martino, ki je koncert žal zamudila. Bo pa veijetno prvvočasrto na veKkem koncertu skupine Nude In drugih popularnih glasbenikov to soboto ob 20. uri v Slovenskih Konjicah. Sobotni koncert Bajage in sVupine Nude je v dvorano Golovec privabil številne ljubitelje skupine in tudi tiste, ki jim je bila to pika na i ali popotnica na sejem erotike. Leta 1994 je Bajaga nastopil na špicí v Ce-Iju in mno^ je ostalo v spominu, kako so takrat plesali za lepo vreme. Ne pa tudi bobnar Gaber Marolt in pevec BoStjan Dermol iz skupine Nude. Bajaga jima je namreč re kel> dd morajo imeti obvezno tonsko vajo z vsemi instrumenti, če želijo zvečer nastopiti. Oče takratnega člana Luke Umeka je klaviature šele vozil proti Celju, zato ni bilo mogoče, da bi biia vaja popolna. Želja se jiina je uresničila, začelo je deževati in koncert je bil prestavljen na naslednji dan. Tb je biJ prvi večji koncert skupine Nude, ki je takrat nastopila kot predskupina. Za Bajago pa je bil to prvi povojni nastop v Sloveniji. Za Nude je nastop uredil tonski mojster Radia Celje Aijo^ Bončina, ki je z Dušanom Kondo pripravljal ta koncert. SIMONA BRGLEZ Foto: GrupA i 'I . ■ f: Medtistinn. kisosezaresvmB vkoncort Bajege vCelju, je bStudi^ SLG Colje Bojan Umek. Najlepše darilo je klepet Tanja Žagar, ki je pred dnevi izdala že drugi album z naslovom Hvala, ker si ob meni ti, je v sredo pripravila pravo praznično poslastico. Pevka je v družbo povabila glasbene prijatelje Davida Groma, Spev, Roka Ferengjo, soplesalca Matevža Ogorelca in voditelja Sebastjana Kamenika. Ob številnih zgodbah, ki jih je delila z občinstvom, ki je dodobra napolnilo dvorano kulturnega doma v Žalcu, je povedala tudi zgodbo, kako je malega prijatelja peljala na tortico in kepanje. Ker je bil to njegov rojstni dan, ga je vpraâala, katero darilo mu je b'ûo na ta dan najbolj všeč. Odgovor, ki jo je ganil, je bil, da mu največ pomeni pogovor z njo in metanje po snegu, ko pozabita na uro in telefon. S pozitivno ene^jo. ki jo je Tanja prenesla na poslušalce, je ves čas opozarjala, da mora biti v vseh nas misel, da je življenje lepo. SB Aktivni veterani Slavnostno akademijo ob 90. obletnici ustanovitve prvega slovenskega nogometnega kluba v Celju si je ogledalo manj bivših igralcev» kot bi pričakovali. Zato pa so bili primemo odeti bivši igralci Kladivarja iz 70-ih, 80-ih in 90-ih let prejšnjega stoletja, na fotografiji z leve Mitja Pire, Goran Savič (kapetan članskega moštva je postal pri 19 letih), Milan Kojič, Iztok Knez in Jože Podergajs. Letos so se pomerili s slovensko veteransko reprezentanco, sodelovali na memorialnem turnirju Franca Šarlaha v Žalcu, sklenili tradicionalne dvoboje z Marušiči iz hrvaške Istre... Nekaterim Se dolgo ne bo treba »vleči trebuha not«, ko se bodo nastavili fotoobjektivom, DEAN ŠUSTER Foto: GnipA Tanja ob Maviiju z Rokom Ferengjo ^ m