ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ H I S T O R I C A L REVIEW II — III 1948-1949 IZDAJA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA Uredniški) odbor: dr. Bogo Grafenauer, Jože Harimz, dr. Jože Kašteli«, dr. Fr. Zwitter. 4'*- t4/ 18 a P^Q 9 Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani. Tiskala Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. KAZALO Bogo G r a f e n a u e r , Slovenski ifcmet v letu 1848 7 Vasilij Me l i k , Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem _ . . . . 69 Milko K o s , O nekaiterdà naloigah etovensikega zgodovinopisja . . . 135 Zapiski: Niko Z u p a n i t i , K anitskerau problemu 145 t Rudolf A n d i e j k a , Pfeif er-Pišec 152 Zgodovinske ustanove; Fran Z w i t it e T , Naše kulturne revindikacije v novih imiirovniih po- godbah 3 ' • ^T Š k e r 1 France, O perečih vprašam jih naših arhivov 165 Franjo B a š , Pokrajinski muzej v Mariboru • 1~8 Franjo B a š , Mestni' muzej v Ptuju 183 Zborovanja im društveno življenje: Modest G o l i a , IV. zborovanje slovenskih zgodovinarjev . • . . . 188 Bogo G r a f e n a u e r , V. zborovanje slovenskih zgodovimair jev v Novi Gorici . 194 Modest G o l i a , Tajniško poročilo za leto 1947 . . 198 Bogo G r a f е п а и е о г , Tajniško poročilo za leito 1948' 20O In memoriam: Maiks M i k l a v č i č , Dr. Rudolf Andrejka, bivši predsednik Muzej­ skega društva za Slovenijo 202 Knjižna poročila in bibliografija: Problem slovanskega svetišča na ptujskem gradu . . • 206 Franjo B a š , Korošec Josip, Slovansko svetišče na ptujskem gradu 206 Josip K o r o š e c , Odgovor na kritiko Fran ja Basa o publikaciji >Slovanako svetišče na ptujskem gradu« . . . . . . . . . 213 Bogo G r a f e n a u e r , Slovenska zgodovina v novih učbenikih . • • 240 Bogo G r a f e n a u e r , Milko Kos, Urbarji Slovenskega Primorja (I- del) 243 Š k e r 1 France,* Slovenski zbornik 1945 . . . 245 Jože H a i n z , Učbeniki za zgodovino na naših šolah • 255 Dr. Melitta P i v e c - S t e 1 è , Slovenska zgodovinska1 bibliografija 1. I. 1940—5. IV. 1941 256 Fran Z w i t t e r , Bibliografija o problemu Julijske krajine in Trstai. 1942—1947 . . 259 Bogo G r a f e . n a u e r in Lojze U d e , Bibliografija o vprašanju Slo- vanske Koroške 1945—1948 • • 327 ОГЛАВЛЕНИЕ Бого Г р а ф е н а у е р : Словенскии крестБинин в 1848 году . . 7 (62) Василии M e л и к: Внборн в Франкфурт в 1848 году в Словении 69 (128) МИЛБКО K o e : O некотррмх задачах словенскои историографии 135 (142) Записки Нико З у п а н и ч : K вопросу антов (ответ критику К. Боуде) . 145 (150) Рудолоф А н д р е В к а : Пишец-Пфеифер 152 (153) Учреждении no изучениго истории Фран Ц в и т т е р : Наши кулБтурнне требованин в мирннх до- говорах 157 Франце Ш к e p л : O насувдих вопросах наших архивов . . . 165 ФранБО Б a ш : Областнои музеи в Мариборе (от освобожденин до сентнбрл 1948) 178 ФранБО Б a ш : Городскои музеи в Птуе 183 Собранин и деителБностБ обшества Модест Г o л b и : IV собрание словенских историков . . . . 188 Бого Г р а ф е н а у е р : V собрание словенских историков . . 194 Модест Г o л b н : Отчет секретарн за 1947 год 198 Бого Г р а ф е н а у е р : Отчет секретарн за 1948 год 200 In metmoriam Макс М и к л а в ч и ч : Др. РудолБф Андреика, бвхвшии пред- седателБ словенокого Музеиного ободества 202 Сообшении o книгах и библиографии Вопрос славннского свнтиливда на территории замка в Птуе . . 206 (239) Фраш>о Б а ш , : Корошец Иосип: Славннское свнтилиоде на территории замка в Птуе 206 Иосип K o p o ш e ц : Ответ на критики Ф р а т о Баша o публи- кации «Славлнское свнтилиш.е на территории замка в Птуе» 213 Бого Г р а ф е н а у е р , Историн словенцев в нових учебниках . 240 Бого Г р а ф е н а у е р : MiMbKO Кос: Писцовие книги (Urbari) Словенского Примори, ч. I 243 Франце Ш к e p л : Словенскии сборник 1945 245 Иоже X a и н ц : Учебники no истории в наших школах . . . 253 Мелита П и в е ц - С т е л е : Словенскан историческан библио- графил за годц 1940 до 5. апрелн 1941 J . . 256 Фран Ц в и т т e p : Библиографил no проблеме гОлиискоо Краини и Триеста 1942—1947 259 (324) Бого Г р а ф е н а у е р - Лоизе У д e : Библиографин no вопросу СловенскоЛ Каринтии 1945—1948 \ 327 (349) CONTENTS Bogo G r a f e n a i e r , Le paysan slovène en 1848 ; 7 (65) Vasilij M e 1 i k , Les élections pour le Pari eni enit de Francfort de 1848 dans les [pays Slovènes 69 (131) Müko. K o s , Some tasks of the Slovene historiography . . . . 135 (143) Short articles: Niko Z u p a n i č, Oomitrmbutiom au problème des Antes (réponse au critique K. Bouda) 145 (151) Rudolf A n d r e j k a , Pfeifer-Pišec : 152(153) Historical Institutions: Fran Z w i 1t e .r , Our cuSturail Revindications in the new Peace Treaties <. 157 France Š k e r 1, Urgent Questions of our Archives 165 Fran jo B a š , The Provinci»!1, Museum i-n Maribor (from the time . of Liberation up to September, 1948) 178 Franjo B a š , The City Museum in Ptuj 183 Meetings and life of the Society: Modest G o l i a , IV. Meeting of übe Slovene Historians . . . . 188 Bogo G r a f e n a u e r , V. Meeting of the Slovene Historians . . 194 Modest G o ili a, The Secretary's report for the year 1947 . . . 198 Boigo G r a f e n a u e r , The Secretary's irepoirt for the year 1948 . 200 In memoriam: Maks Mi k l a v e i č , Dr. Rudoüf Andrejka, the late President of the Museum Society for Slovenia • . . . . 202 Book reports and Bibliography: The Problem of the Slav Sanctuary on the Castle-Hill of Ptuj . 206 (239) Fran io B a š , Josip Korošec, The Old Slav Sanctuary on t h e Castle-Hill of Ptuj 206 Josip K o r o š e c , Answer to the Criticism by Franjo Baš, of the publication "The OM- Slav Sanctuary on the Castle-Hill of P t u j " 213 Bogo G r a f e n a u e r , History of-Slovenes in the news Manuals 240 Bogo G >r a f e n a u e i , Milko Kos, Urbaràa (Registries of Jamded property) in the Slovene Littoral (I. part) 243 France Š k e i r l , The "Slovene Book 1945" 245 Jože H a f n z , The text books fox history in ouir schooils . . . 253 Melitta P i v e c - S t e l e , The Slovene Historical Bibliography (1940, January to April 5, 1941) 256 Fratn Z w i t t e r , ' Bibliography on the Problem of t h e Julian March and Trst-Trieste (1942—1947) 259 (325) Bogo G x a f e n a u e r - L o j z e U d e , Bibliography on the Problem '• of Slovene Carinthia (1945—1948) 327(350) Bogo Grafenauer: Slovenski kmet v letu 1S4S i . Problem. Prepotrebna revizija dosedanjega dela slovenskega zgodo­ vinopisja o odmevih marčne revolucije pri Slovencih, o sloven­ skem deležu v revolucijskem letu 1848 in končno o oceni tega deleža zahteva najprej podrobnejši pretres vprašanj, ki so bila v sicer sorazmerno obsežni, dosedanji slovenski zgodovinski litera­ turi o marčni revoluciji ali potiskana ob stran ali pa bistveno napačno reševana. Najbolj vidni in obenem najpomembnejši med temi vprašanji so problemi v zvezi z revolucionarnim gibanjem, ki je v tem letu zajelo slovenskega kmeta. Med vsemi kritičnimi vprašanji v slovenskem zgodovinskem razvoju, k i danes nujno zahtevajo ponovnega pretresa in presoje s stališča resnične zgodovinske znanosti, s stališča historičnega ma- terializma, j e to na eni strani med najpomembnejšimi, na drugi med najbolj pomankljivo in zgrešeno reševamimi. 'V usodi revolu­ cionarnega gibanja slovenskega kmeta v revolutijskem letu 1848' ni l e ključ za razumevanje celotnega klavrnega slovenskega poli­ tičnega razvoja v tem letu, marveč tudi za razumevanje slovenskega političnega razvoja v naslednjih desetletjih. Za meščansko zgodo­ vinopisje je bilo pač več vzrokov, zaradi katerih je pr i svojih obdelavah marčne revolucije na Slovenskem zanemarjalo kmečko gibanje in ga prikazovalo popolnoma napak. Prav tu se namreč skrivajo poglavitne napake politike našega meščanstva v 1. 1848, ki kažejo vso malenkostnost njegovega početja in ikd' so miu pustile ob oktobrskih dogodkih n a Dunaju odprto pot le še v odkrito protirervolucianarmo smer. Kako opisuje in rešuje naše meščansko zgodovinopisje to vprašanje? Oglejmo si le nekaj del, ki obsežneje obravnavajo leto 1848. J o s i p A p i h v svojem delu Slovenci in 1848. leto (1888), v katerem se j e B o r i s K i d r i č je vprašanje postavil ]. 1940 spet z vso ostrino: »Na Slovenskem bi se bil evropski revoluciji lahko pridružil k m e č k i p u n t , za katerega je bilo objektivnih in subjektivnih pogojev dovolj . . . Iz vsega tega pa sledi, da bi se moral slovenski prerod nasloniti na revolucionarno silo slovenskega kmeta, če bi bil hotel v danih okoliščinah slovenske zaostalosti izvršiti več, kakor mu je nare­ kovala sama razvojna nujnost, in sodelovati p r i ustvarjanju slo- vensikegia naroda v onem smislu, ki j e izhajal iz celotne evropske nacionalne zrelosti.«1* Linijo slovenskega strokovnega zgodovino­ pisja je pretrgal F r a n Z w i t t e r v svojih univerzitetnih pre­ davanjih o letu 1848 1. 1939/40, kjer je problem postavil jasno v smislu Kardeljevih ugotovitev, v javnosti pa se je problema do­ taknil le k r a t k o s kritiko starejšega mnenja, ne da bi jasno izrazil svoje.60 Iz istih osnovnih izhodišč presoja slovenski razvoj y letu 1848 tudi B o r i s Z i h e r l v svoji jubilejni razpravi ob stoletnici.7 Tudi on poudarja, da so bili (poleg prvih elementov proletariatä) pri nas »kmetje edini socialni sloj, ki je razumel dogodke v marcu 1848 kot avstrijsko inačico velike francoske revolucije«, podčrtuje po­ men kmečkih revolucionarnih manifestacij, ostrino njihovih zahtev, pa tudi klavrno rešitev kmečkega vprašanja v dunajskem parla­ mentu, ki je dokončno ločila kmečko gibanje od liberalne buržoazije. Pretresti n a podlagi arhiivalnega gradiva in časopisov kmečko gibanje na Slovenskem od marca do oktobra 1848, zasledovati njegovo pot in razmerje do meščanskega, »narodnega« gibanja, ugotoviti njegove uspehe, na drugi strani pa tudi napore reakcije, da kmečko revolucionarnost zaduši — to nalogo si postavlja pričujoča razprava. Ker avtorju ta čas miso na razpolago vsi arhi- valmi viri (graški, celovški, goriški in dunajski arhivi), se razprava " S p e r a n s ( E d v a r d K a r d e l j ) , Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, 1939, str. 119, 127—129. °a F. P e t r e , Poizkus ilirizma pri Slovencih, 1939, str. 308—309. "b J a v o r A. ( B o r i s K i d r i č ) , Evropske krize in slovenski narod, Sodobnost 8, 1940, str. 385—390, 440—452, 490—499 (citirano mesto str. '496). 6° F r a n Z w i t t e r , ocena Malove Zgodovine slovenskega naroda, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 22, 1941, str. 98; ocena Prijateljeve Kulturne in politične zgodovine Slovencev 1848—-1895, prav tam str. 157. 7 B o r i s Z i h e r l , Jugoslovanski narodi v letu 1848, Nova obzorja I, 1948, str. S—20. 9 namenoma na podlagi uporabljenih virov, ki zadevajo predvsem Kranjsko in Koroško, omejuje na splošni razvoj, opušča podrob­ nejši prikaz različnih lokalnih dogodkov, k i j ih ne bi bilo mogoče obdelati enako vestno in popolno za vso Slovenijo, in teži za ugotovitvijo skupnih značilnosti kmečkega gibanja v vseh slo­ venskih pokrajinah. 2. Kmečki položaj pred marčno revolucijo. V svoj zadnji boj za obstanek 1. 1848 je stopil fevdalni sistem v avstrijskih deželah že prilično okrušen, zlasti v tistih pokrajinah, ki so bile od J 809 do 1813 sestavni del »Ilirskih provinc«, to je na Kranjskem, zgornjem Koroškem (v bel jaški kresi ji) in v Primorju. Ko Lenin v svojem deba »Razvoj kapitalizma v Rusiji« označuje pogoje, ki so nujno potrebni za gospodarstvo zemljiškega gospo­ stva, pravd takole: »...prvič, gospostvo naturalmega gospodarstva. Fevdalno zemljiško gospostvo je moralo biti samo selbe zadovolju- joča, zaključena celota, ki je- bila v zelo slabi zvezi z ostalim s v e t o m . . . Drugič, za tako gospodarstvo j e ' b i l o nujno, da so bila neposrednemu proizvajalcu podeljena sredstva proizvodnje nasploh in z e n J J a posebej; še več, da je bil privezan na zemljo, ker sicer zemljiškemu gospodu ne bi bile zagotovljene delavne r o k e . . . Tretjič, pogoj za tak sistem gospodarstva je kmetova osebna od­ visnost od zemljiškega gospoda. Če bi zemljiški gospod ne imel neposredne oblasti nad kmetovo osebo, tedaj ne bi mogel prisiliti človeka, ki ima dodeljeno zemljo in vodi svoje gospodarstvo, da dela zanj. Nujno je torej ,izvengospodarsiko prisiljevanje', kakor pravi M a r x . . . Končno, četrtič, pogoj in posledica obravnavanega gospodarskega sistema je bilo skrajno nizko in preprosto stanje tehnike, ker je bilo vodstvo gospodarstva v rokah malih kmetov, k i j ih je t r la beda, poniževala osebna odvtiismost in umska tema«.8 Gospodarska podlaga zemljiškega gospostva se začenja p r i nas rušiti že v 14. stoletju. Takrat se namreč prejšnja b l a g o v n a renta zemljiškega gospoda pod vplivom napredujočega denarnega gospodarstva začenja spreminjati v d e n a r n o rento. Že v 15. sto­ letju je moral poravnavati podložnik večino svojih obveznosti v denarju, ne več v naturi. 6 To je bilo mogoče le tedaj, če je stopil v zvezo s tržiščem srednjeveškega mesta. Že v 15. stoletju je njegov delež v trgovini toliko presegal fevdalne omejitve, da predstavlja »podeželska« podložniška trgovina predmet mnogih meščanskih pritožb. Podložniki namreč niso sodelovali le v notranji deželni trgovini na mestnih trgih (pri 'izmenjavi blaga med mestom in podeželjem), marveč tudi v zunanji trgovini, preko deželnih 8 L e n i n , Sočinenija, III, 1946 (Razvitie kapitalizma v RossiL v cir.). str. 158—159. " Bogo G r a f e n a u e r , Boj za staro pravdo, 1944, str. 19—20, 53 (s podrobnejšo literaturo). 10 m e j . 1 0 Založništvo, k i se začen ja v s a j ponetkod p o j a v l j a t i že v 16. s tolet ju, 1 1 m o č n e j e p a se u v e l j a v i v s a j v 18. s to le t ju, j e že v novi o b l i k i p r e d r l o g o s p o d a r s k e vez i zeml j i škega gospostva : pod­ ložnik j e svojo d e l o v n o silo s tav i j a l n e g lede n a svo jega gospoda n a r a z p o l a g o m e š č a n s k e m u p o d j e t n i k u . P r a v t a k o p r e d s t a v l j a p r e ­ vozniš tvo o d 18. s t o l e t j a da l j e , z last i n a G o r e n j s k e m in d e l i h Šta je r skega, n o v o n e d v o m n o os labi tev zak l j učenost i zeml j i škega gospostva, k e r v k l j u č u j e p o d l o ž n i k e n e p o s r e d n o v t r g o v i n s k o iz­ m e n j a v o n a v e l i k e razdal je . 1 2 Že o d 15. s t o l e t j a p o s k u š a zeml j i šk i gospod o b n o v i t i s t a r o z a k l j u č e n o s t zeml j i škega gospostva. T a k o p o v e č u j e obseg p r i d v o r - n e g a g o s p o d a r s k e g a o b r a t a , p o v e č u j e v zvezi s t e m t l a k o , z a h t e v a p o d l o ž n i š k e d a j a t v e s p e t v več j i m e r i v n a t u r i . 1 3 K l j u b k m e č k e m u o d p o r u v ob l ik i o b o r o ž e n e g a o d p o r a so t e ž n j e zeml j i šk ih gospodov v t e h z a d e v a h n e d v o m n o d e l n o uspele, s e v e d a p o raz l ičn ih okol iš ih v raz l ični m e r i . T o d a t u d i zemlj i ški gospod m o r a p r i t e m p o p u s t i t i t ežn j i n o v e g a g o s p o d a r s k e g a razvo ja . N a m e n p r i v s e h t e h n j e g o v i h poseg ih v u s t r o j zeml j i škega gospostva n a m r e č n i v tem, d a b i v resnic i o b n o v i l »samo s e b e zadovol ju jočo, z a k l j u č e n o celoto« •zem­ l j i škega • gospostva, m a r v e č d a b i v svoj ih r o k a h m o n o p o l i z i r a l t r g o v a n j e s p o d e ž e l s k i m i proizvodi , 1 4 d a b i t o r e j v d e ž e l n e m o k v i r u izkl juči l k m e t o v o , v š irši t rgov in i p a m e š č a n s k o k o n k u r e n c o . Zeml j i ško gospostvo n a m r e č , v t e m r a z d o b j u n a p r e d u j o č e d r u ž b e n e d e l i t v e d e l a , n a r a š č a j o č e g a l u k s u z a i td. 1 5 ž e d a v n o n i več m o g l o zadovol j i t i v seh gospodovih p4>treb. T u d i zeml j i šk i gospod s a m j e b i l že t r d n o v k l e n j e n v m e s t n i , d e n a r n i t rg , zato j e m o r a l proiz­ v a j a t i za p r o d a j o . » P r o i z v o d n j a ž i ta za p r o d a j o p o zeml j i šk ih gospodih, k i se j e razv i la z last i v z a d n j e m č a s u obs to ja fevda lnega p r a v a , j e b i l a že z n a n i l e c r a z p a d a s t a r e g a režima.« 1 6 R a z k r o j g o s p o d a r s k i h p o d l a g zeml j i škega gospostva j e s e v e d a n u j n o m o r a l dobi t i o d r a z a t u d i v r a z k r o j u d r u ž b e n i h pogojev, ki­ j i h n a š t e v a L e n i n . V t e m p o g l e d u se z a č e n j a . razkro j zlast i od s r e d e 18. s to let ja d a l j e . Že r e f o r m e M a r i j e T e r e z i j e in Jožefa I I . o d 1747 d o 1789 s o m o č n o o m e j i l e — k l j u b v s e m u s v o j e m u k o m p r o m i s ­ n e m u z n a č a j u — p o m e n zeml j i škega gospostva v u p r a v i in v sod- 1 0 B o g o G x a f e n a u e r , nav. delo, str. 45—4? (z navedenimi viri in literaturo). 1 1 J o e i p ' Z o m t a r , Zgodovina mesta Kranja, 1939, str. 161; Z w i t t e r F r a n , Starejša kranjska mesta in meščanstvo, 1929, str. 53. " K a r l in M a t h i l d e U h l i r z , Handbuch der Geschichte Öster­ reichs und seiner Nachbarländer Böhmen und Ungarn, I, 1927/30, etr. 303, 359—360. 1 3 B o g o G r a f e n a u e r , nav. delo, str. 34—40. 1 4 Gl. pravna napotila B i ' s c h o f f - S c h ö m b a c h , Steirische und kärntnerische Taldi'nge, str. 130, 224.. 1 5 A r n o ä d L u s c h i n v. E b e n g r e u t h , österreichische Reichsge­ schichte des M'ittelalters, 1914, str. 320—329; Karl in Mathilde Uhlirz, nar . delo, str. 162. 1 0 L e n in, nav. delo, str. 158. U z stvu.17 Državna organizacija j e sicer še vedno nosila izrazit fevdalni razredni značaj, a preko centralnih in pokrajinskih uradov si je odprla svoja vrata do vpliva nanjo vsaj delno tudi nastajajoča kapitalistična buržoazija, k i j e v manufakturnih podjetjih prav v tem razdobju daleč prehitela svoje fevdalne konkurente. 1 8 Prav njene koristi je podpirala večina najvažnejših reform obeh imeno­ vanih vladarjev, med njimi tudi patent o odpravi nevoljništva,19 ki je dal kmečkemu prebivalstvu osebno svobodo in nra pod dolo­ čenimi pogoji omogočil odhod z grude v mesto. Neposredno državno nadzorstvo nad zemljiškim davkom in urbarialnimi dajatvami v zvezi s terezijanskim katastrom, bistvena omejitev patrimonialnih sodišč glede slučajev, ki so jih še mogla obravnavati, in glede kazni, ki so jo smela nalagati, in nadzorstvo nad njegovimi odločbami z ustanovitvijo sodišč pr i kresijah (za odločbe patrimonialnih sodišč so to prizivna sodišča) so neposredno rušili sistem zemljiškega gospostva in krepili organizem in moč centralizirane države, po­ sredno pa so koristili tudi podložniku.2 0 Udarec pravni zaključenosti zemljiškega gospostva je seveda pomenila tudi edina reforma, k i je na tem področju neposredno nameravala olajšati podložnikovo breme, to je omejitev t lake n a določeno število dni v tednu (različno po velikosti posestva),21 'ki je vsaj ponekod (tlaka ni bila povsod višja od novih norm) v resnici olajšala podložnikovo breme. Tudi težnja za zamenjavo zakupnega s kupnim pravom2 2 ima nedvomno namen oslabiti vezi zemljiškega gospostva, še bolj pa t o velja za dovoljevanje im priporočila odkupa .vseh še obstoječih naturalnih obveznosti za denarno rento, ki se poslej večkrat ponavljajo,2 3 dasi se je izvedel le v majhni meri. Podlage fevdalnega zemljiškega gospostva so rušile tudi šolske reforme Marije Terezije,24 ki so v nasprotjn z mnenjem fevdalnih elementov težile za povečanjem izobrazbe podeželskega ljudstva (ki pa je potrebna kapitalističnim podjetmkom-manufakturistom). Tudi gospodarski obrat kmečkega gospodarstva se v tem času ob neposrednem sodelovanju centralnih " Prim, označbo v S p e r a n s ( E d v a r d K a r d e l j ) , navedeno delo, str. 67—70; A r n o l d L u e eh in v. E b e n g r e u t h, Österreichische Reichsgeschichte, 1896, str. 523—554; Ka r 1 in Ma t h r i d e Uh l i r z nav. delo, str. 339-398; gl. temeijna dela K a r l G r ü n b e r g , Die Bauernbe­ freiung und die Auflösung des gutsherrJich-bäueTldchen Verhältnisses: шп Böhmen, Mahren u. Schlesien, 1894; i s t i , Die Grumdentlastung, Geschichte österreichischen Land- und Forstwirtschaft und ihrer Industrien I 1899 i9 T a r i 1 l n M a t n i l d e U h l i r z , nav. delo, str. 352—360. ' J a n k o P o l e c , O odpravi nevoljništva na Kranjskem, ZZR 9, 2i rvr iVc a i l S ( E d v a r d K a r d e l j ) , na nav. mestu. ODAS (= Osrednji državni arhiv Slovenije v Ljubljani) zbirka patentov, Patent Jožefa II. o tlaki. 22 J a n k o P o l e c , Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja, ZZR 13, 1937, str. 135—214. 23 A n t o n K r o s I, nav. delo, str. 16—18. " J o s i p A p i h , Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, LMS 1894, 146—233; 1895, 253—317. F r a n K i d r i č , Zgodovina slovenskega slovstva, str. 164—165. 12 državnih organov (Kmetijske družbe!) dvigne na bistveno višjo in zahtevnejšo stopnjo, tako da moremo v drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja govoriti o pravi revoluciji v kmečkem polje­ delskemu obratu pr i nas (zamenjava sistema treh polj s kolobarje- njem, uvedba gnojenja in novih rastlin, intenzivnejša izraba povr­ šine in v zvezi s1 tem težnja za okrepitvijo privatne lastnine, izražena v zahtevi po razdelitvi srenjskih zemljišč). Le nekatere slovenske pokrajine so zajele francoske reforme v času ilirskih pokrajin,2 5 ki so spremenüe zemljiška gospostva že iz javnopravnih v privatnopravne organizme: »Francozi podržavijo radikalno takoj vso upravo in sodstvo, odpravijo vsak delež go­ spostev na njih in organizirajo na čisto moderni podlagi svoje kantone in občine.«26 Državni davki, ki so j ih doslej pobirala zem­ ljiška gospostva obenem z urbarialnimi dajatvami, se sedaj ločijo od teh: pobirajo jih državni uradi sami (»fronkarije«). Konec je tudi patrimonialnega sodstva. Vendar vse to realnega kmečkega bremena vendarle ni p rav nič zmanjšalo. Pa tudi reforme, ki zadevajo neposredno razmerje med podložnikom in njegovim zemljiškim gospodom, niso olajšale podložniikovega bremena, marveč samo delno spremenile njegov značaj. Odpravljeno je bilo namreč podložništvo kot javnopravna zveza; razmerje med kmetom in zemljiškim gospodom ima le še »privaten in zemljiški značaj«27 f razmer je med »vrhnjim lastnikom« in »podlastnikom«)- Na prvi pogled se sicer res zdi, d a se je zmanjšalo podložnikovo breme za 20°/o nrbarialnih dajatev. Toda teh 20°/o v resnici sploh ni pritikalo zemljiškemu gospodu, marveč je že pre j moral oddajati la delež svojih dohodkov napre j državni blagajni. »Ko so Francozi organi­ zirali pobiranje svojega zemljiškega davka, so se postavili na stališče, da je le kmet lastnik in da ima le on dolžnost plačevati davek od svojega zemljišča; zemljiški gospod je bil oproščen vsakega davka od svojih dohodkov iz zemljiškega gospostva, zato pa je moral podložniku odpustiti eno petino njegovih dajatev.«28 Davke pa j e kmet odrajtoval seveda še vedno, a mimo zemljiškega gospo­ stva na urade, in siceor ne le stare davke, marveč tudi različne nove. Nedotaknjena pa je ostala obveznost tlake, razen v kolikor n i slonela na zemljiškem razmerju (predvsem zgolj na osebnem pod- ložništvu sloneča tlaka goslačev in kajžarjev brez zemlje). Po koncu francoske vlade so sicer Avstrijci nekatere francoske reforme spet preklicali, a v bistvu je le obveljalo pri njih. Obnov­ ljeno je 'bilo n. pr. «.pet podložništvo, a ne osebno, marveč stvarno (podložna so zemljišča!). Osebna tlaka, ki nima podlage v zemlji- 25 B o g u m i l V o š n j a k , Ustava m uprava Ilirskih dežel (1809—13). Prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesar­ stva, 1910; F r a n Z w i t t e r , Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc, GMS 13, 1932, str. 54—70; J o s i p M a l , Zgodovina slovenskega naroda, Najnovejša doba, zv. 7., 1928. 26 F r a n Z w i t t e r , nav. delo, GMS 13, 1932, str. 59. " F r a n Z w i t t e r , nav. delo, GMS 13, 1932, str. 63. 28 F r a n Z w i t t e r , nav. delo, GMS 13, 1932, str. 61—62. 13 škem razmerju, se ni obnovila. Ртатг talko miso obnavljali patri- monialnih sodišč, zato so odpadle tudi z njimi zvezane dajatve. Pač pa so (prvo stopnjo podložniškega sodišča prenesli povsod na poselma, »delegirana« gospostva (uradna sodišča iz francoske dobe se ukinejo); ta gospostva so uživala zato tudi poseLne dohodke. Obveljala je tudi francoska reforma glede pobiranja davkov in z njo zvezane za 20 "/o znižane unbarialne dajatve.2"1» Po vsem tem moremo reči, da so bile pred marčno revolucijo že močno izpodkopane gospodarske, pa tudi družbene podlage zemljiškega gospostva. Zemljiško gospostvo niti ni bilo več zaklju­ čena gospodarska celota, niti ni imel zemljiški gospod v svojih rokah več prostega razpolaganja s podložnikom. Vendarle podlož- nikovega stvarnega bremena vse te reforme niso niti najmanj olajšale, oz. ile v nekaterih malenkostih (n. pr. glede tlalke). S tega stališča so bile vse spremembe v ustroju zemljiškega gospostva, •ki so potiskale vedno bolj v ozadje vlogo zemljiškega gospostva kot javnopravnega organa, vendarle zgolj formalne. Stvarno pod- Iožnikovo breme — fevdalna renta z ostalimi dajatvami in služ­ nostmi — se glede svojega obsega ni prav ali skoraj nič zmanjšalo, spremenili so se le načini, e katerimi ga je zemljiški gospod mogel izterjati tudi od upornega tlačana (prej je mogel nastopiti sam, sedaj mu j e pristojna kresija dodelila vojaško »asistenco«). V zvezi z zemljiško odvezo napravljeni pregled podložniških bremen na­ števa še vse vrste podložniških obveznosti, od denarnih dajatev preko ciroza, malih pravic in lavdemijev (primščine) do ponekod kar zelo občutne desetine in tlake.2 9 V ponazoritev moremo navesti konkretne podatke za Kranjsko (za druge dežele problem ni ob­ delan).3 0 Letna vrednost desetine — najbrže je prenizko ocenjena — j e znašala 286.977 goldinarjev 15 krajcarjev. Kranjski podložnik! so morali opraviti letno 906.449 dni osebne in 366.174 dni vozne tlake. V denarju so plačali graščinam letno 190.510 goldinarjev,, vrednost primščin pa je bila ocenjena na letnih 60.172 goldinarjev 33 krajcarjev. K temu je t reba dodati še urbarialne obveznosti v naturi (prim, za cinz 10.567 mernikov pšenice, 32.284 mernikov ovsa, 13.800 mernikov prosa itd.; 14.652 veder vina ali mošta; za male pravice 13.500 kokoši, 24.050 piščet, 164.193 jajc, 30.509 funtov p r e ­ diva itd., veliko množino Jesnih izdelkov, zlasti v zvezi is potrebami vinogradov itd.). Breme ni bilo v vseh slovenskih pokrajinah enako težko. Vzhodni pokrajini, Štajerska in Dolenjska, sta bili mnogo teže obremenjeni kakor zahodnejše, Gorenjska, Notranjska, Koroška, Primorska. Tako 2 8 , * K r o š l A n t o n , nav. delo, str. 17—18; J a n k o P o l e c Kralje­ stvo Ilirija, I. del, 1925, str. 146—14.7. 2 9 A n t o n K r o š l , nav. delo, str. 100—105; H u e b e r J., Ubersrcht- hche Darstellung der bis zum Jahre 1848 in Kärnten bestandenen Unter- tanS-Verhältnisse, Archiv für vaterl. Gesch. u. Topographie 8, 1863, str. 5—9. 3 0 A n t o n K r o š l , nav. delo, str. 55—77; J o s i p M a l , mav. delo, str. 879—880. 14 je n. pr. dolenjski kmet nosil mad 70% vse tlaike na Kranjskem, pa tudi večji del denarnih in naturalnih dajatev. Po 15. stoletju obnov­ ljeno pridvorno gospodarstvo zemljiškega gospoda je tu svoje podložnike hudo pritiskalo. Od tod tudi 1. 1848 prav na Dolenjskem najmočnejše vrenje med podložniku Poleg dajatev, k i j ih je dolgoval podložnik svojemu zemljiškemu gospodu, je moral plačevati tudi državni zemljiški davek. Pri tem je bila Kranjska že od jožefinskega katastra naprej (1785—89) huje obremenjena, kakor njeni severni sosedi31 Koroška in zlasti Štajerska. Nova cenitev na podlagi franciscejskega katastra, izdelanega v 20-ih letih 19. stoletja, in popravek davkov, ki je slonel na njej, ne le da tega nesorazmerja nista odpravila, maTveč sta Kranjski davek celo še povečala in s tem tudi nesorazmerje med deželami.32 Že takrat so nastali med podložniki na Kranjskem (predvsem na Dolenjskem, pa tudi na Gorenjskem) nemiri in pritožbe: pritoževali so se proti zemljiškemu davku, ponekod (Brdo, Moravče, Dolenjska) so se kmetje upirali oddajati urbarialne dajatve.3 3 Od 1843, ko je bilo razglašeno, da z letom 1844 stopi nova davčna izmera v veljavo, se je napetost v podeželju zelo povečala. Zlasti na Dolenjskem je bila pri izterjevanju urbarialnih 'dajatev marsikje potrebna vojaška »pomoč«.34 V 30-ih letih 19. stoletja je propadel tudi kmečki poskus, da bi se izognili desetini s tem, da bi povečali kul turo novih rastlin, od katerih se po urbarialnih zapiskih desetina ni zahtevala (krompir, koruza). Zemljiška gospostva so j o seveda vseeno zahtevala in vsaj na spol jim je tudi pritrdila »postava sa defetino od podsémljiz ali krompirja na Kranjskem« v cesarjevem patentu iz 1. 1833, ki je dese­ tino pri krompirju zamenjala za dvajsetino.3 5 Veliko sporov je nastalo tudi v zvezi z izrabo kmečkih servitutnih pravic, zlasti zaradi lesa. Prav zaradi krompirjeve desetine in gozdne servitutne pravice so bili ižanski podložniki s svojim zemljiškim gospostvom v zadnjih letih pred 1. 1848 v neprestanih sporih.36 Vlada je hotela te spore presekati s tem, da bi se kmetje odku­ pili in spremenili svoje različne naturalne dajatve zemljiškemu gospodu v enotno odkupno denarno dajatev. Tako je cesar 14. de­ cembra 1846 v posebnem patentu spet enkrat dovolil in priporočil tak odkup. Vsaj na Kranjskem je bil uspeh tega patenta malen­ kosten.37 Ponekod, kakor v postojnski kresiji,3 8 ni bilo sploh nobe­ nega uspeha, pa tudi v celem se je na Slovenskem, odkupilo le nekaj desetin podložnikov. Pač pa je cesarski patent zbudil med 3 1 J o s i p M e i , :mav. ttelo, str. 584. 3 2 J o s i p M a l , mav. delo, str. 473, 570—588. 33 J o s i p M a l , mav. delo, str. 586. 34 J o s i p M a l , na v. delo, str. 586—588. 35 J o s i p M a l , mav. delo, str. 480—481. 38 J o s i p M a l , mav. delo, etr. 479. 37 OD AS, Gubernialuii arhiv, 1847/48, fase. 15—99, št. 24.602 (poročila konec 1847 m v začetku 1848). 3 8 ODAS, Gub. arh., 1847/48, fase. 15—99, št. 24.602 (poročilo postojnske kreeije a. dne 13. oktobra 1847). 15 podložniki ponekod nove nemire: svojih dajatev so se hoteli iznebiti očitno brez vsake odkupnine. Nemiri in odpor proti dajatvam so že jeseni 1847 v habsburški državi dobili velik obseg. Zanje se je že zanimala celo dvorina pisarna, k i je v septembru zahtevala o vseh takih pojavih od patenta dalje podrobna poročila z analizo vzrokov, ki so do nemirov privedli.3 9 V zvezi s to zahtevo je poro­ čala celovška kresija o nemirih na gospostvu Dobrla ves v sod­ nem okraju Ženek: v avgustu so se uprli podložniki v Metlovem, Humčah in Kazazah, tako da so j ih morali prisiliti k oddaji ob­ veznosti zemljiškemu gospostvu z vojaško pomočjo ob precej na­ silnem postopku.4 0 Slaba letina 1847, že tret ja po vrsti, je uporniško razpoloženje med podložniki le še podpirala.4 1 Že v septembru se je gubernij spričo tega dogovarjal z vojaškim poveljstvom glede vojaške pomoči »za vzdrževanje ali obnovo javnega miru in var­ nosti«.42 Na Koroškem so se posebno razburjali zaradi kuhanja žganja iz krompirja, ki se ga je lotevala krompirjeva gniloba. V Celovcu je visel 8. decembra 1847 na velikovških mestnih vratih »Razglas« (v nemščini), ki je grozil: »Če v enem letu ne odpravite sedanje žganjekuhe iz krompirja, zažigemo »mesto na vseh štirih oglih in vaša milost (se. celovški kresijski glavar) ne boste varni, da vas ne bo nekoč nepričakovano zadela krogla. Ali na j gre pač vse zaradi žganjekuhe iz krompirja po zlu, ali skoraj od lakote umre? Zdaj zlepa, potem pa zares!«4 3 V začetku 1. 1848 j e bila ta žganjekuha sicer res prepovedana,4 4 a uporniškega razpoloženja s tem še ni bilo konec. Že v februarju se pripravlja postojnska kresija znova na uporabo vojske proti podložnikom (v zvezi s pobiranjem urbarialnih dajatev) in prosi gubernij za tozadevna navodila.40 Novo leto se je začenjalo v zelo grozečih okoliščinah za vladajočo kliko. 3. Odmev marčne revolucije v našem podeželju. Na splošno poljedelsko, trgovinsko in industrijsko krizo, ki j e zajemala - Evropo vse močneje od 1. 1845 naprej, se je odzvala najprej med vsemi evropskimi prestolnicami takrat najbolj revo­ lucionarna — Pariz. S skupnim naporom buržoazije, malomeščanstva in predvsem delavstva, ki je predstavljalo v pouličnih nastopih in borbah poglavitni borbeni odred, je bila 24. februarja v »februar- 3 9 OD AS, Gub. arh., 1847/48, fase. 15—99, št. 24.602, dopis z dne 23. sep­ tembra 1847. 4 0 ODAS, Gub. arh., 1847/48, fase. 15—202, št. 27.383 (poročilo celovške kresi je z dne 22. oktobra 1847). 4 1 J o s i p M a l , nav. delo, str. 646. 42 ODAS, Gub. arh., 1847/48, fase.. 15—202, dopisi od 10. do 24. sep­ tembra. 4 3 ODAS, Tajni prezid, arh., 1848, št. 2 (24. Ш. 1848); J o s i p M a l , nav. delo str. 647. 44 ODAS, Gub. arh., 1847/48, fase. 13—3. 4 5 ODAS, Gub. arh., 1847/48, fase. 15—202, št. 3999 (1. II. 1848). 16 ski revoluciji« vržena oblast »meščanskega« kral ja Louisa Philippa, opirajoča se na finančni del buržoazije in delno na veleposestnike. Pod pritiskom proletariata je bila 25. februarja proglašena repu­ blika.48 Pariški dogodki iso razburkali vso Evropo in tudi habs­ burško monarhijo. Že 3. marca je Lajos Kossuth v ogrskem državnem! zboru za­ hteval svobodo narodov in ustavo.47 Dne 8. marca se je praško društvo' Repeal, jedro poznejše radikalno demokratične češke stranke, obrnilo na praško ljudstvo s proglasom, v katerem ga je klicalo na javno zborovanje 11. marca in že zahtevalo oborožitev ljudstva, odpravo cenzure in ustavo. Praško zborovanje, ki ga je oblast brez uspeha poskušala preprečiti, j e zahteve še razširilo (predvsem glede zemljiške odveze).48 Tudi na Dunaju eo že 6. de­ cembra začeli s peticijami zia svobodo tiska, govora, učenja in vere in za splošno narodno zastopstvo. Dne 13. marca, ob zborovanju spodnjeavstrijskih deželnih stanov ob obletnici rojstva Jožefa II., cesarja reform, so združeni napori buržoazije, malomeščanstva, študentov in delavstva po kratk i borbi pred zbornico izsilili padec Metternicha in njegove vlade. Že isti dan je bila dovoljena aka­ demska legija in ustanovitev narodne garde, 14. marca pa ukinjena cenzura in dovoljena svoboda tiska, 15. marca končno obljubljena ustava.49 Po mestih v slovenskih pokrajinah se je novica o dunajskih dogodkih in o padcu Metternichovega režima razvedela 16. in 17. marca. P r i meščanstvu je naletela na živahen odziv, pa tudi na strah, ki se je zaradi nastopa proletariata v Ljubljani v noči med 16. in 17. marcem mogel le še povečati.50 Že 17. marca -se je v Ljubljani in v Celovcu pod vplivom tega strahu ustanovila narodna garda. V Ljubljani je pri tem soodločal strah pred kmeti in de­ lavstvom,51 k i so ob omenjeni demonstraciji razbili mestne mitnice, v Celovcu pa predvsem istrah pred okoliškimi kmeti, ki so zelo pisano gledali na celovškega kresijskega glavarja. Značilna je že razredna sestava teh narodnih gard. V Ljubljani so se združili po Bleiweisovih besedah »meščani vseh stanov, šolska mladina mnogih šol, cesarski uradniki in mnogi plenienitniki«,52 po celovškem raz­ glasu so povabljeni vanjo »poleg plemstva tudi častni meščani, državni in privatni uradniki, hišni posestniki in vsi obrtniki«.53 46 K. M a i- k s - F. E n g e l s , Izbraamye proizvedeni ja v dvuh tomah, 1, 1948, str. 911—134. 47 R i c h a r d C h a r m a t z, Österreichs innere Geschichte von 1848 bis 1907, I, 1909, str. .5. 48 I. U d a l'c o v, K voprosu o revoliucionnom dvižemrE v Čehii v 1848 godu, VopTOsy ietorii 1947, št. 5, str. 29—30. 49 R. C h a r m a t z , nav. delo, str. 6—8; J o s ï p M a l , nav. delo, .str. 654—656. 50 J o s i p M a l , nav. delo, str. 657—680. 51 J o s i p M a l , Ljubljana in leto 1848, GMS 14, 1933, str. 109—135. 62 Novice 1848, št. 12, 22. III., str. 46. 53 OD AS, Tajni prezid, ax>h., 1848, št. 2 (24. III. 1848). 2 17 V svojem prvem nastopu se meščanstvo na Slovenskem torej ni združilo v podporo revolucije, marveč proti njej in njenemu poletu med podeželskim prebivalstvom, med podložniki. To kaže ^ o moment, k i J e b i ] z a nastanek narodne garde po naših mestih odločilen, kakor tudi udeležba plemstva na prvem mestu v njenih vrstah. Kako je na dunajske dogodke odgovoril podložnik? Že od jožefinskih reform dalje so sprejemali podložniki vsako mnogo manjšo spremembo kot konec obveznosti, ki so jih imeli do zem­ ljiških gospodov. Taka poročila imamo n. pr. v zvezi z jožefinskim davčnim katastrom, s francoskimi reformami, z davčno rektifikacijo, uveljavljeno 1. 1844, celo s cesarjevim priporočilom o odkupu naturalnih dajatev 1. 1846.54 Pri vsaki od teh sprememb so podlož­ niki pričakovali, da bodo dosegli to, za kar so se borili že od velikih kmečkih uporov na ikoncu 15. in v začetku 16. stoletja naprej , da se bodo rešili graščinskega jarma, in isicer brez posebne odkupnine. Prav tako so sprejeli tudi marčno revolucijo in z njo zvezano obljubo ustave. Podložniška nezadovoljnost in zahteva po razvezi razmerja med podložnikom in graščino sta si poiskali mar­ sikje duška v revolucionarnem obračunu z zemljiškim gospostvom, v krajevnih nemirih, ki so zajeli vse naše pokrajine. Take spontane podložniške obračune z zemljiško gospodo srečamo predvsem tam, k J e r f.^imeli-:v zadnjih letih pred 1848 z njo kakšne posebne nerazčiščene račune. Tako je bilo na področju ižanske graščine. Sonnegga, kjer so podložniki šli prav do konca. Soseske tega gospostva, Tomišelj, Iška vas, Iška Loka, Ig, Kot, Staje, Matena, Brest, Vrbi jen je in Stirahomer, ,so v računu, ki so ga svojemu zemljiškemu gospodu predložile 2. maja, -same pokazale na enega od poglavitnih vzrokov napetosti med podložniki in graščino: da gospod že 36 let, od propada francoske oblasti v ilirskih provincah dalje, prepoveduje podložnikom teh sosesk sekanje lesa v krimskih gozdovih in jim s tem krati staro pravico. Poleg tega so imeli z njim tudi prepir zaradi krompirjeve desetine. Dogodki v Ljubljani 16. marca, raz­ glas novih pravic (ustava, -tiskovna svoboda), ki j ih je v nedeljo 19. т а т с а razlagal ižanski župnik Prusnik (brez dvoma po nalogu, da prebivalstvo pomiri), končno sejm 20. marca, na katerem so branjevci Ižance spodbujali, vse to je pomagalo prikrit i upornosti do izbruha. Dne 21. marca zvečer je ok. 300—500 Ižancev naskočilo grad, ga oplenilo, požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Ker so ižansko župnišče, ki so se ga puntarji tudi misldi lotiti, zavaTovali že nekaj ur po napadu na grad došli vojaki, so puntarji oplenili le še lovski gradič Namršel pr i Želimljah.55 54 J o s i p Ma J, na v. delo, str. 586—588; OD AS, Gub. arh. 1947/48 fase. 15—99, štev. 24.602. лл- J •? D ^ S ' rŠ o d I i ^ a г h • i v ' , f a s c - F l k F 2 (Sonmegger Brandlegung); M. Mi Je u z Ub stoletnici ižanskega upora, Slovenski poročevalec 1948, 21. marca (IX, št. 69). 18 Dasi so šli le Ižanci do dokončnega obračuna, pa njihov naskok na gospodo v naših pokrajinah nikakor ni osamljen. Tako so — a 'brez uspeha — v postojnski kresiji napadli senožeško in planinsko graščino, zagrozili pa so še z napadi na nadliško, polhograjsko in vipavsko. Na Vrhniki so požgali mitnico. V Vipavi je vrelo v Št. Vidu; v Idriji je uprava rudnika morala na delavsko zahtevo prepustiti delavcem) v lastno in neomejeno upravo bratovsko sklad- nico, s svojimi zahtevami pa so obenem prišli tudi podložni kmetje. Vrelo je tudi v novomeški kresiiji, a do dejanja je prišlo le v Vinici, kjer so župniku požgali gospodarsko poslopje.58 Pri Seno­ žečah je napad povzročil star spor za planino, ki jo je zemljiški gospod (kratil podložnikom od 1. 1813 dalje, pr i Planini pa ugotavlja celo guverner Welsersheimib, da je povzročil nemire tamošnji zem­ ljiški gospod Wdmdiscbgrätz (sorodnik znanega voditelja reakcije v letu revolucije), ker je pre j »vse strune ostreje napel in uve­ ljavljal že dolgo opuščene dominikalne pravice (zlasti glede domi- nikalne tlake) s strogostjo, ki je tu v deželi nenavadna«.5 7 Že 23. mar­ ca j e poročal Welsersheimib olbenem s poročilom o ižanskih dogod­ kih, da so »podobni napadi napovedani tudi Boštanju, Turjaku in Smledniku (tudi tu izvira uporniško gibanje še iz prejšnjega leta, op. B. G.),58 kamor je bila povsod poslana vojaška pomoč«."9 Že dan pre j je gubemij izdal tudi proglas proti nemirom, v katerem je zagrozil že s prekim sodom. Vojaško pomoč'je dot i la še vrsta drugih gradov na Kranjskem: Polhov Gradec, Nadlišek, Ortnek, Ribnica, Mirna, Mokronog itd.60 Glavar novomeške kresije Laufenstein je dobro označil pod- ložniško razpoloženje v teh dneh: kmetje pričakujejo od vsake spremembe »takojšne «osvoboditve bremen. Premislek in potrpež­ ljivost nista njihova lastnost«.61 Res se je sicer položaj na deželi po tem prvem izbruhu na Kranjskem nekoliko pomiril. Toda le na površini. »Podeželje pa je v neprestanem vznemirjenju.« Napadov od ižanskega naprej sicer ni bilo več (morda zaradi grožnje s prekim sodom, morda zaradi preiskave po dogodkih na Igu, največ seveda zaradi vojaške pomoči, ugotavlja Welsersheimb). »Toda zato se z vsakim dnem nič manj ne množe podložniške grožnje in nekaj res že nameravanih napadov se ni izvršilo le zaradi vo­ jaške pomoči« (poročilo guibernija notranjemu ministrstvu z dne 27. marca).6 2 Kmečke težnje so prišle do izraza poslej bolj v vsak­ danjih odnosih z zemljiškim gospostvom. Podložniki so prenehali 5 6 J o s i p M a l , nav. delo, str. 670; OD AS, Arh. dež. stanov 1848, fase 7 _ i ; Prezid, àrh. 1848, fase. II št. 482, 494; VI, št. 1581.; VII, št. 1827. 57 ODAŠ, Prezid, arh., 1848, false. IV, št. 914; VII, 2080, VI, 1581. 58 J o s i p Z o n t a r , nav. delo, str. 308; V l a d i m i r L e v e č , MMK X, 1897, str. 8. 5 9 ODAŠ, Prezid, arh., 1848, fase. П, št. 494 (23. III. 1848). 60 ODAŠ, Arh. dež. stan., 1848, fase. 7—1, štev. 489 (8. VII. 1848). 61 ODAŠ, Prezid, arh., 1848, fase. II, štev. 528 (27. III. 1848). 62 ODAŠ, Prezid, arh., 1848, fase. II, štev. 528 (27. III. 1848). 19 oddajati dolžne dajatve, opravljati tlako, še več, šli so v graščinske gozdove in j ih začeli sekati ne glede na zemljiškega gospoda in njegove gozdarje (n. pr. v Planini, zaradi katere se nato Win- dischgrätz preko notranjega ministrstva pritožuje na guibernij tja do jeseni in zahteva, na j napravi red,63 Žužemberku, Gradacu, Črnomlju, lansperžki graščini itd.: »mnogo podložniških posegov v imoviino zemljiškega gospostva se sploh uradno ne naznani«)63, v gospostvu Snežnik so se podložniki polastili osporavane planine, obenem pa se zaradi nje pritožili tudi na Dunaj. 6 4 Središče kmečkih nemirov je bilo vsekakor na Dolenjskem in Notranjskem. Vendar pa tudi na Gorenjskem ni manjkalo močnejših odmevov revolucije na Dunaju. Tako so bili nemirni kmetje okrog Tržiča, Radovljice, Kranja (Šenčur sega že v 1. 1847)65 in Škofje Loke.66 Trdinovo sporočilo o nemirih okrog Mengša (napad na graščino Jalblje v Loki pri Trzinu, nemiri proti Staretu v Mengšu, odpor proti mengeški fari zaradi dajatev) 6 7 kaže, da po­ doba, ki jo kažejo arhlilvalni viri in časopislii gilede kmečkega gibanja po marčnih dogodkih na Dunaju, še daleč ni popolna. Iz Primorja se poroča le o nemirih pri Rihemberku.6 8 Hudo pa j e završalo na Koroškem. Nemiri so ise začeli na jpre j v Podjuni, v ženešikem sodnem okraju, kjer so se podložniki — pričakujoč osvobojen ja vseh svojih bremen — hoteli oddolžiti za pnisilno izter­ jevanje davkov v jeseni 1847. Dne 24. marca so tlačani iz šestih podjunskih občin vdrli dopoldne v ženeški grad, nato pa so opoldne odšli v Dobrlo ves in pregnali od tod upravitelja posestva šent- pavelskega samostana. Po poročilu celovškega glavarja so hoteli izrabiti »ugodni trenutek, da bi se nasilno otresli svojih obvez«.69 V Pliberku so mestnemu župniku pobili okna in zapeljali vozove v potok. Nemiri so se razširili tudi v neposredno okolico Celovca. Bratom Moro, podjetnikom v Vetrinju (tekstilna tovarna), in po­ sestnikom Magarega so grozili enako kakor Lentzendorfu, posest­ niku Halaka. Še pred koncem marca so se v Selah in Podljubelju razvili nemiri zaradi podložniških gozdnih pravic v gozdu hum- perške graščine. Pred tlačani se je moral umakniti grajski gozdar. Podlaga tega gibanja so bila zgolj tlačanska bremena, ki so se jih ti menili iznebiti. Guberniij sam je menil, da ni v ozadju »globljih« političnih vzrokov, ugotavljal je obenem, da gibanje obsega le del celovške kresije in da bo s pomočjo v te j kresiji razpoložljivih vojaških sil mogoče hitro napraviti red.70 63 ODAŠ, Prezid, arh., 1848. fase. IV, št. 841, 914 VI 1581 1771 6 4 Novice 1848 štev. 14, 5. IV. ' 6 3 Jo s r p Ž o n t a r , nav. delo, str. 308. 66 J o s i p M a l , nav. delo, str. 670—671. e7 J a ne. z T r d i n a , Zbrano delo, I, 1946, str 191—199 6 8 Novice 1948, str. 16, 19. IV. 69 ODASt Prezid, arh. 1848, fase. II, št. 572 (3. IV. 1848). 70 S l o m š e k o v a pisma, Arhiv zia zgodovino in narodopisje I 1930—3? str. 75, 104, 113—114; ODAŠ, Prezid, arh., 1848, fase. Ill, 748 (16 IV 1848): II, 572 (3. IV. 1848). l ад;' 20 Vsekakor je že ta prvi tlačanski nastop na Koroškem, ki je zajel le slovenski del dežele, dočim je nemški ostal miren, dosegel nekaj uspehov. Kresija je odslej opustila izterjavo podložniških obveznosti z vojaško pomočjo.71 Za karakterizacijo »revolucionar­ nosti« celovškega malomeščanstva je kaj značilno poročilo celovške policije (z dne 30. marca), k i »omenja potlačeno razpoloženje celov­ ških prebivalcev zaradi nasilnih dejanj proti nekaterim neljubim posestnikom zemljiških gospostev in njihovim uradnikom, ki so jih delno že izvršili, delno nameravali podeželani iz tamošnje okolice«.72 Že 29. marca so koroški deželni stanovi, h katerim je bilo od 18. marca dalje pritegnjenih isedem Izmečkih zastopnikov, morali močno odstopiti pred kmečkimi zahtevami. Z veliko večino glasov je bila pod pritiskom vrenja v slovenskem podeželju »spre­ jeta prošnja na njegovo c. k. Veličanstvo, zadevajoča predvsem kmečki stan«. Ta prošnja »za popolno odpravo podložniške zveze glede na zemljiške gospode, ki je ustrezala splošni želji kmečkega stanu«, je bila takoj napisana in od vseh z njo soglasnih članov zasedanja podpisana in bi morala biti takoj odposlana cesarju. Deputacija koroških deželnih stanov na Dunaju je v resnici do­ segla cesarjev patent, ki se je pa od peticije v dveh točkah bistveno razlikoval. Predvsem patent, ki je bil izdan 25. aprila, ni v resnici razvezoval podložniške zveze, marveč je določal le, d a je treba od 1. januarja 1849 dalje z a m e n j a t i vse urbarialne in desetin- ske obveznosti v natur i in v delu »v zmerno denarno odškodnino«. D a gre pri konceptu, ki ga odraža ta patent (in tudi drugi patenti iz tega časa), le za prisilno prevedbo naturalnih dajatev in služ­ nosti v omiljeno vsakoletno denarno rento, kaže več momentov. Patent sam ne govori o odpravi dajatev ali o zemljiški odvezi in odpravi razmerja med podložniki in zemljiškimi gospodi, marveč le o s p r e m e m b i dajatev. Izraz »odškodnina« v teh patentih še ne pomeni odkupa kapitala, kakor pozneje. Uporablja se namreč tudi v zvezi z denarno dajatvijo (= odškodnina), ki naj bi jo podložniki plačali svojim zemljiškim gospodom namesto naturalnih dajatev v tekočem letu 1848, če se tako pogodijo. S tako prevedbo (in ne odpravo) dajatev so zadevo nameravali urediti tudi ministr­ stvo in spravijivejši zemljiški gospodje. To dokazujejo predvsem po­ godbe, ki so jih sklepali zemljiški gospodje s svojimi podložniki, da bodo ti za 1. 1848 plačali »oni znesek, ki bo po tozadevniih pričakova­ nih zakonitih določbah določen kot enoletna odškodnina«, rešitev, ki jo je priporočalo tudi ministrstvo.7 2 3 Ta rešitev je bila pozneje, ko se je izvedla zemljiška odveza z odkupom, spremenjena: pod­ ložniki so morali plačati vrednost konkretnih neplačanih dajatev, ne pa enega letnega obroka odkupnine.7 2 b 7 1 ODAŠ, Prezid, ar i . , 1848, fase. III. št. 819 (10. IV. 1848). 7 2 ODAŠ, Pa-ezdd. arh., 1848, fase. III, št. 748 (16. IV. 1848). 72a ODAŠ, Prezid, arh., 1848, fase. VII, št. 1827. 7 2b A n t o n K i o š d , mav. delo, str. 34. 21 Izvedla naj bi se torej le prisilna prevedba naturalne v denarno rento, 'ki so jo dotlej patenti le priporočali. Pa tudi ta prevedba ni zajemala vseh. dajatev, za katere so zahtevali podložniki odvezo, marveč le tlako, naturalne desetine in naturalne male pravice. Zakon, ki bi uredil ta odkup, naj bi sestavili koroški deželni stanovi in ga predložili cesarju v potrditev. Za 1. 1848 pa maj ostane pri starem, le da je prepuščeno obvezancem in opravičencem, da se prosto dogovore, na kakšen način na j se podložniške obveznosti za (to leto poravnajo.7 3 ^ Ob obisku na Dunaju pa je kmet Thaler, član deputacije deželnih stanov, ugotovil, da na Dunaj omenjena prošnja nikdar ni prišla. V Celovcu se je ugotovilo, da sta jo zadržala dva naspro­ tujoča j i člana deželnih stanov, češ da ni veljavna, ker do njenega sprejema notranje ministrstvo še ni potrdilo poziva kmečkih za­ stopnikov v deželne stanove, in češ da je bil potemtakem sestanek, na katerem je bila prošnja 29. marca sprejeta, le privatnega značaja. To je mied podložniki povzročilo novo burjo. Dne 1. maja so se pod­ ložniki zbrali v Celovcu pred deželno hišo in očitali: »Le to, kar je dobro ziâ gospodo, se odpošlje cesarju, za nas pa se nič ne naredi. Imeti hočemo le enega gospoda, ki mu plačujemo, in to je naš dobri cesar.« Že v Celovcu so si privoščili nekaj članov deželnih stanov, med njimi tudi tinjsikega dekana Welbicha, »ki je p o isplošnem glasu, enako kakor njegov oskrbnik Steinwender, pri podložnikih zaradi svojih strogih in neusmiljenih zahtev kot zemljiški gospod splošno nepriljuben«. Ko je odšel še isti dan domov, so ga kmetje v Tinjah s kamenjem napadli, na kar je (2. maja) v javnem govoru na pokopališču prosil podložnike, naj mu odpuste, osovraženega oskrbnika pa je odpustil. Isti dan so kmetje znova napadli zemljiško gosposko tudi v Dobrli vesi in v Grabštajnu.7 4 ^ Tudi tokrat je kmečki nastop žel uspeh. Že 8. maja so koroški deželni stanovi sprejeli sklep, naj se prosi cesar, da razširi prvotni patent, čemur je cesar 15. maja v resnici ustregel. Razširil je načelo odkupa tudi na »vse druge iz podložniške zveze zemljo in grudo obremenjujoče dajatve in služnosti pod vsakim imenom«, n. pr. davčno žito (činž), primščine in kupni denar, duhovniška bera, naturalne dajatve v zvezi z zaščito, sodiščem itd. Bistvena razlika j e tudi v pripravi zakonodajnih ukrepov, pri čemer j e prišla do izraza že revolucionarna akcija na Dunaju sredi maja: ne več deželni zbor, marveč, državni zbor naj namreč po tem drugem patentu določi odškodnino. Pri tem tudi najbrže ne gre več le za prevedbo dajatev v denarno rento: dočim je namreč patent z dne 25. aprila govoril še o s p r e m e m b i dajatev v denarno odškodnino (»in eine billige Geldentschädigung umgewandelt«), govori patent z dne 15. maja, da imajo p r e n e h a t i (»gegen eine 73 ODAŠ, Prezid, arh., 1848, fase. III, št. 819 (10. IV. 1848)- V 1321 (з. V. 1848). ' 74 ODAŠ, Prezid, arh., 1848, fase. V, št. 1321, S l o m š e k o v a pisma, na nav. mestu, str. 73. 22 billige auf dem nächsten Reichstage zu ermittelnde Entschädigung aufzuhören«).75 Brez dvoma je bilo to formulacijo mogoče vsaj razlagati tudi v kmečkem smislu. Cesar je dal svojemu patentu drugo obliko že v neposredni kampanji v zvezi z omenjenimi dunajskimi dogodki, da bi pretrgal morebitne zveze med revolucio­ narji in kmeti: v zaključku namreč zahteva od koroških podložni- kov kot zahvalo za to odločbo mirno obnašanje in pošteno izpol­ njevanje njihovih dolžnosti. Vendar se nemiri še niso polegli. Tako so se začeli v vzhodnem robu Pod june puntati žvabeški podložniki (v pliberškem okraju),7 6 v Rožeku pa so odpovedali vse urbarialne dajatve in. desetino. V železarno v Podrožčici sii ni upal noben uradnik, tako da so jo upravljali delavci sami. Kmetje so od gospostva zahtevali izročitev gozda, ker j ih je gozdna uprava rožeškega gospostva namenoma izzivala. V Rožeku je še poleti prišlo do spopadov zaradi ribištva in lova. Ti nemiri so zajeli tudi bekš.tanjsko gospostvo.77 Tudi na Spodnjem Štajerskem podeželje dunajskih dogodkov v marcu ni sprejelo mirno, dasi bolj kakor na Kranjskem in Ko- rošk'em. Vendar tudi tu poročajo o trdnem podložniškemj prepri­ čanju, da bo v najkrajšem času konec podložniškega razmerja m z njim zvezanih bremen, p a tudi o poskusih, da takoj obračunajo s svojimi zemljiškimi gospodi in njihovimi oskrbniki, n. pr. pr i Slovenjem Gradcu in Starem trgu, v Puhenštajnu pri Dravogradu, kjer bi oskrbnika skoraj pobili, v Marenbergu, kjer so pregnali zakupnika in pretepli oskrbnika, v Laškem trgu, kjer so prisilili župnika, da se je pismeno odpovedal desetini, v Ormožu, Veliki Nedelji in v Brežicah, kjer si je oskrbnik še pravi čas poskrbel vojaško pomoč.78 t u d i štajerske deželne stanove je podložniški pritisk prisilil, da so že v marcu ob sodelovanju kmečkih zastopnikov izdelali podrobnejši načrt o razvezi podložniškega razmerja. Na tej podlaga je mogel cesar že 11. aprila izdati patent, po katerem na j bi se 1. I. 1849 prevedle naturalne dajatve v denarno odškodnino. Patent je v bistvu soroden prvemu patentu za Koroško. Štajerski stanovi naj bi ob sodelovanju kmečkih zastopnikov sestavili podro­ ben predlog za zakicm, ki bi ta odkup unedlifl. Tudi tu naj bi glede 1. 1848 ostale v veljaivi stare obveznosti, le da je bilo obema pri­ zadetima strankama prepuščeno na prosto voljo, ali naj se poravna­ jo v naturi ali že v denarni' odškodnini. Podložniki pa seveda zlasti s to zadnjo določbo, p a tudi z drugimi določbami patenta, " ODAŠ, Prezid, aih., 1848, fase. V, št. 1245 (25. V 1848), 1321 (5. V. 1848). 78 J o s i p M a l , nav. delo, str. 677. 77 ODAŠ, Prezid, arh., 1848, fase VII, št. 2098 (večje število aktov!). 73 S l o m ' š e k o v a pisma, na nav. mestu, str. 104, 113—114, F r a n I l e š i č Koirespondenoa dr. Jusipa Muršca, Zbornik Slovenske Matice \U 1904, str. 166: Strahovo pismo z dne 20. VI. 1848; J o s i p A p i h , nav. delo, str. 61—62; J o s i p M a l , nav. delo, str. 678—679. 23 S^i:Z^J^^ ^ «* ™ - »to tudi ni Oglejmo si nekoliko podrobneje podložniške zahteve in pod- loznisko razpoloženje predvsem v najnemirnejši pokra j in i P na L r r a n i m . ' f™emV\tUd\ ^ f ^ ^ ki № i Proti r é v o l u e s narnemu podeželju podvzela državna oblast. Že pred revolucio- narnmu aastopi podložnikov v zvezi z Igom ,se je obrnil g X r n T f enako t u d l D e k a t i ! ^ . ( д p p_ y ^ J 1 g b e ш j o r d i n a r i e , na j b duhovščina pomirila ljudstvo. P r i tem naj bi s poljudnim podukom sodelovali tudi časopisi. V to delo je bil J o k o S V 0 1 " P r i t e g n J e n ^ Bledweis s svojimi Kmetijskimi in rokodelskimi novicami, »ki jih podeželsko ljudstvo mnogo čita« " V -zvezi a to akoijo je Bleiweis že v slavnostni 12. številki Novic (.z dne 22. marca) opozarjal kmete: »Sicer pa tudi ne gre misliti da je ze zdej tlaka overžena m da bi treba ne bilo |ospoTkln h davkov ш desetin po starih gruntnih pravicah odrajtovati T u d ^ e reoi se bodo ik a r b o m o č (podčrtal B. G.) poravnale, da è o za n a l r ' T P r a v * T r e Z \ S t e m i ' P O Z Ì V Ì d r ž ™ obla ti S O tudi Pa u d i t o i r - 1 P ^ ^ ^ e g a m lavantinskega oadiaariata.« pa tud! pouk ižanskega župnika o ustavi in novih pravicah (ki je imel seveda zelo nezaželen »uspeh«), pa tudi z 2. aprilom datirano Slomškovo postno pastirsko pismo. Navadila glede sodelovanja du- c e r n e se celo niti ne ustavijo pr i guberniju, marveč je opozarjal z dne 6 aZraSSftr nMter r W e r s d O T f ^ P ™ W e l s e r L i m b u z dne 6 aprila 1848): »,s poukom in nasvetom naj -se dopoveduje podeželskemu prebivalstvu in zlasti podložniškemu posestniku da ohrani mirno obnašanje, izpolnjuje svoje dosedanje obveznost i h P ± r r i W ° n l t T P r e d p i S O m * ° ' W a S t e m ' k i s o s t a v l j e n e da Jih uporabljajo obenem p a naj ,se krepi zaupanje v zagotovila ' da se bo njihovim željan* po olajšavah pri ustavnih p o s v e t o v a n j i Z^V^r^T--1s w w pastiTSko plsmo t a k o — ustreza temu mmisterialnemu navodilu, da ne morem dvomiti da j p o d o b no navodilo dobil že pred tem celovški kresi j s k i ^ 1Т.Л- Ì T ! 'dìSZelm * ^ о т 1 i n J e S l o m š e k d e ] a l P« njegovih sugestijah. To domnevo podpira zlasti dejstvo, da je Welse/sheimb poslal sporočdo o tem pismu le ljubljanskemu o/dinariatu.- W ^ n t 0 r J I i v * , S l o m s k o v o pismo s t v a r n o hrez dvoma udarec proti podlozmski revolucionarnosti v smislu uradnih navodil notra- njega ministrstva. + l a x P 0 v d O g 0 d k . ? n a I f f U i n d r a S J e «e je seveda propaganda proti tlačanskim zahtevam in gibanju še okrepila. Zlasti od cesarjevega Z i tecP ¥al'J мт- d e l o > s t r - 8 6 a - Novfce S S f t e " h i 2 ^ T ^ ^ " ' " Ш ^ Ш 1 8 4 8>" sa fókVcP ^ a J ; n a v - delo, str. 676. «• ППAS р Г е И ^ - а Г ^- ' 1 8 4 8 ' ? Ж С - Ш - š t 6 5 2 (6- IV. 1848) d o r f o v S ^ Ü " h - 1 8 4 8 ' faSC- Ш ' Š i 6 5 2 ( k o n C e p t v "«i * ™«- 24 ! •Kranjska gora / Л - -•-"'U ( > \ Ч -, - . • , . • Breznka i Zg.Gorje Zasip -j. # Koprivnik • Srednja vas • Bled *Begunje: »Lesce i , * W « tla „ • > * * • .Radovljica ÇV-. Kovor • Moinjef. , Д . * * ™ « v, Kamna gorica Ljubno \ Gorice ч_*- • „ -Jpupije'-' * Trslenik Mmn* 0 o b r a v a \ i \ . »Preddvor •Kokri Kropa •KQdbrezie -•. FRANKFURTSKE VOLITVE 1848 VOLIVNI OKRAJI NA KRANJSKEM ® SEDEŽ VOLIVNIH OKRAJEV _ . — . - . deželna meja • sedež župnije meja voltynih okrajev » Oražgoše • , • Senturska gor» *••-•> 3 0 ' k m - • - • V y , Sonc» i I « i t rs gor» Ggzđ < ,e /" : *Strvf^ " ^ " - ч . - ч . ^ - — • — , - v .Se/ca # Bukovička 'Stražišče 'Železniki Гипјке AfeM 5«/a 'Zalilog / »Leskovica » Sentlenarr л Javor j t „ _ , .-Šmartno * »Motnik •. ,-- -Komenda 'Vranja pec ' f *""•>« ^ " ^ \dìc, . гШ"ђГ... /"ri™ ^._. Cesnjica .л *. . , Л — ^ > , .. v 'MavĆiće J ^-и^ /-' 'Poljane »• Stara Oseticò .Trata ч . Sv.Gora Sentlambert-- j Npva.psetica "V-ì ' 5 p /đ/v)a / . SvMagdalena ,Угђ Idrije tZäVräc" • Godovic . Crnì-vrh,. . Hotedršicm «:»>.., , „ . . v •7„n~~- *ћ* ш 1 'Šentožbalt ' .Čemšenik^ _ _, Stara Loka \ Zapoge •'Momtc .Brdo 'Blagovica u *ySv Planina 'ŠkofjaLoka ..-•"''j-Smlednik 'Mengeš *Krainja 'Kolovrat <-., "'»Sera \ *t>1p ' p ' i * , . . * : . ~ \ Zagoni 1ч \ . ,. j / S ,.. 4m 'Vrtipolje .Vače '"'•—•• N Sv Katarina J . • '"''" Črnuče' l >'; c u , , • Šentvid • ^ »Sv Helena .' Kresnice C™*1* " " ' Л Д и Svtàobjot y ' " \»ЊГ,С • ^ ^ * « „ , "?•"*** ';r^"" /V -v/ •'-'* •*t*s*~ %^N • Prančsk .Sentpeter »Potit d л ч - ' / . 4. .-• tKonjsica \ # 4"vy" ,Horjul) *Brezovica . Preserjt Rudmk ' Preïganje tipogiav \ " ' ^ \ ..... Д < . Javorje 'Dde Sv.Krii •0*'ог Boitanj' \ _ Stična • ^ •/< *• 'Budanje- S'Planina •Yrnpoljt î . . 0 'Goče ^ . .Šentvid •sjL-f »Vrabce .Ubelsko , • Zetiml/e Golo • • Rakitna _ , ;. '/affta Višnja gora PrimskovQ •Čatež M. Videm \ • Tvrjà ^Begunje . Cerknica i. Senožeče . Hrenovke ® P O S T O J N A fOrehova vas • Matenja vas m5lavina .s* vid Rot . Sv. Trojica . Bloke ,;-* hovo *"- j • v V _Гл„ .' *Sentpeter (.^ „Vreme . KoŠana t - ^ - ' ^ 4 . Naaanje selo '}*Suhor/e\ 'Zagorje \ . . *Knezak N , Videm ч Latte šentrupert frziiče. \ Studenec \ V Leskovec Trebelno K Ч " ' " 4 . .*s <"••; Cerklje Ј . - " Г Ч \ . . . V^,.. i Kopanj i | " , »Trebnje * .•" 'Škoiijan -'"—' :̂ _ ^ Seta pri Sumbtrku .^. .Г -, '-4"""' V « . - ^ 4 ~ " ~ ^ J •Šmarjeta Krka • - . .ft*«* / - ^ Ч ^ / .flrtftrir« Zagradeć v- •-. j ^* ••W*« / W » . NOVO MESTO „ . J «• . d • Brusnic* -*, %Smihet л*** Gr*9<>r Л ***+. - Г .Sv.Kriz "Smtnel \ Ambras ; < Žužemberk л Ч »Struge .Soteska , • tf/Vy» i* fop V ^ ' ^ o & n e .Stopfet f* 'Mehova ß ef ' Poštenje »Lote P /M I Babno polje • / L S \ - Or aga f" 4 9 K O Ć E V J C • Črmoinjice s* Seme ил 4 i ) ^ t . 4Hirj. Л\ , Reka Borovec V 0silnica ,Mo«tf ^ /** Nemika Lok* '{ ( Skrif/ Sp. tog \ Metlika Л ' r t i « * « Podzemelj t+*i КорггггЛ J: t* Črnomelj ' t—_ Banja Loka ( s./V.^ ^ . Sinji vrh .? Adleiići ^ ;, Preloka\f j- Vinka . . ^ * . ' i 4 J ^ ' " s . ,S splošnega patenta z obljubo kmečke odveze odn. prevedbe natu­ ralnih dajatev v denarne (z dne 27. marca), izdanega pod pritiskom kmečkega gibanja v vsej državi z namenom, da se kmet izloči iz aktivnega revolucionarnega nastopa in olajša nastop reakcije, se je namreč še okrepilo prepričanje podeželskega prebivalstva, da se mu 'bo posrečilo brez odkupnine otresti bremen zemljiškega gospostva že za leto 1848. »Nastrojenje tukajšnjih podložnih po­ sestnikov vodi k prepričanju, da urbarialnih dajatev, zlasti tlake, dalje tudi desetinskih dajatev nikakor ni več mogoče vzdržati,« in da je zato njihov odkup nujna izadeva (poročilo gubernija z dne 10. aprila).8 5 Zaman je Bleiweis v vsaki številki ,nagovarjal kmete, da na j plačujejo dajatve. Njegovo fevdalno-malomeščansko stališče dobro označuje njegov opomin: »Desetine, t lake in drugi davki so s t a r i d o l g o v i , ki j ih je kmet gosposki dolžan.«8* Še leto pozneje se ob zakonu o postopku pr i zemljiški odvezi vrača k vprašanju odškodnine, ko trdi, da j e »od vničenja grajšinske lasti le ena stopnja do vničenja vsaktere lasti«.87 Zaman se mu je pridružil nekaj pozneje tudi Matija Maj ar: »He, kaj pa s plače­ vanjem? Upam, da ne bo nihče mislil, da seže svoboda tako daleč, da misli ali celo pravi: J u h e j , zdaj «smo sami svoji, zdaj nam ni nič treba plačevati! ' To bi bil tepec, če bi res tako mislil, in hudob­ než, če bi s tem še druge podpihoval, d a bi svojih dolžnosti, kakor zvestim podložnikom gre, ne spolnovali. Nič plačati? To je, da bi znorel! Prav je, nikar ne plačujte; če pa rečete, da nočete nič več plačevati, rečemo tudi mii: tudi mi vam ne plačamo več vašega ovsa in ječmena in sena.«88 Najenergičnejši sunek proti kmečkim zahtevam po takojšni zemljiški odvezi brez odkupnine pa je — v neposredni .zvezi s celotnim »pomirjevalnim« delom oblasti — napravil lavantinski škof Slomšek v svojem postnem pastirskem pismu »Svetla resnica v zmešani isvet«.89 Le nekaj odlomkov iz tega pisma mam bo jasno pokazalo njegov značaj: »Veliko let ste kmetje vi želelii, naj b i se vam davki preložili in polajšali. Slišali ste in tudi lehko brali, da so naš svetli cesar sklenili, nam novo ustavo ali konstitucijo dati in vam kolikor mogoče stan polajšati. Namesto da bi po krščansko Boga zahvalili in pa kakor pametni možje lepo potrpeli, da bi se jim obljuba «polnila, pa po enih okrajih sila grdo delajo, kakor razuzdani otroci, kateri staro obleko naravnost trgajo in teptajo, kedar jim skrbni oče novo oblačilo omisliti o b e č a . . . Kmetje pravijo: Gospoda nas dere in goljufa; mi nismo dolžni takih davkov plačevati, ne tlake delati, ne desetine d a j a t i . . . Kar 85 OD AS, Prezid, arh., 1848, fase. Ill, št. 614 (10. IV. 1848). 86 Novice 1848, št. 15, 12. IV, str. 59. 87 Novice 1849, št. 14, 4. IV. 8 8 J o s i p A p i h , naiv, delo, str. 59. 8 9 A nt. M a r t . S l o m s e k a Pastirski listi, 1890, str. 203—210; prim. F r a n c K o v a č i č , Anton Martin Slomšek, II, 1935, str. 17-29 (z napačno presojo pisma!) 25 daste deželski gosposki, cesarju daste; kar dajete duhovski gospo­ ski, dajete tudi Bogu. Sv. apostol Pavel pravi: »Podložni morate biti, ne samo zavoljo strahu, ampak tudi zavoljo vesti. Zato tudi davke dajate, namreč hlapci božji so, in ravno to je njih služba. Daj te torej vsakemu, kar ste dolžni; davek, komur davek; col, komur col; čast, komu čast.« Sv. Pavel bo saj vedel, kaj je prav? Brez davkov ni .bilo, kar svet stoji, im ne bo, dokler bo svet stal. D a se vam, dacija polajša, kolikor je mogoče, je pa indi prav. — Kmetje se grozijo: »Tlake ne bomo delali!« Bog vam daj srečo; t laka j e po enih kra j ih res velika in težavna. Ali steppa slišali, kako je svoje dni tlaka huda bila? . . . Take grozne tlake zdaj med nami ni; pa tudi ta bo po malem jenjala; samo potrpite, da bo višja .gosposka na povelje svetlega cesarja čedno poravnala, k a r je prav. Ali pa tudi veste, kaij Kristus o rttlaki govori: »Ako te kdo eno miljo daleč s seboj (na tlako) iti sili, pojdi rajši dve milji . z njim, kakor da bi se ustavljal.« Brez vse t lake pa ni bilo in ne b o . . . Kmetje pravijo: »Brez desetine hočemo biti!« Bog vam daj s r e č o ! . . . Veliko desetine že ni med nami več; in tako, kar je še desetine, bo tudi nehala, kakor se vidi in po svetu godi. Ali bo pa kmetom brez desetine teža manjša, to sam Bog v e . . . Le potrpite, da vam ho desetino cesarska oblast; preložila, in bodo svetli cesar poprej oskrbeli, kako bodo duhovniki in drugi gospodje v prihodnje živeli, ki so do zdaj desetine imeli. Ne bo vam sreče prineslo, da bi vaši pastirji stradali, ker bi j im vi ne odštevali, kar j im desetine gre, dokler desetina preklicana ne bo.« — Ob spominu na kmečke upore na Slovenskem (1515, 1573, 1635) jih opominja, naj se varjejo upornosti in ne poslušajo »šuntarjev in puntarjev«. »Bog ne daj, da bi sedanjim upornikom taka pravica ne obstala, kakor si jo sami delajo, ter hočejo gosposki po sili vso pravico potreti. Potem­ takem ne bo dolgo, pa bo tudi sin očeta črez prag vrgel, in hlapec svojega gospodarja od hiše pregnal. Ali bo to pravica? Ljudje ne pomislijo, kaj strašnega počenjajo.« Nato zaključuje s svojimi nauki: »1. Potrpite, in sami sebi pravice nikar ne delajte! S krivico, k i l>i jo storili, si prave pravice nikoli ne boste naredili; in kar si posilite, Bog ne (bo blagoslovil. Ne sovražite gosposke, ne ma­ ščujte se; sovraštvo in maščevanje niste od Boga, ampak ste hudi­ čevi . . . 2. Prenašajte se in dopolnjujte svoje dolžnosti, na j bo tlaka alti desetina ali druga dacija, le do tiste dobe, da vam cesar po pravici preložijo, rekoč: od tega dné ne boste več tega davka imeli, ampak namesto tega boste nam polajšane dacije odštevali. In to, zaupam, boste skoraj slišali. Ste stare davke že toliko let nosili, boste še časek prebili, da med vami zmešnjave in boja ne bo. 3. Ne dajte se hudobnim šuntarjem, podpihovalcem in zapeljivcem nalagati, ne zapeljevati, naj vam ravno piti kupujejo, ali še tako sladko govorijo. Slepci so in p a hudobci.« Slomškova pisma in drugi spisi iz leta 1848 kažejo, da je v tem pismu vsekakor iskrenejši del zagovarjanje podložniških bremen, 'ki bi po njegovem vsaj delno vendarle morala ostati, kakor pa 26 obljubljanje zemljiške odveze. Tako je n. pr. pisal v času, ko je pripravljal to pismo (27. marca.) : »Bati se nam je, da bojo vzeli naše posestva kakor nevkrotni Magjari svojim škof am, ter nam podali palico beraško, alj .pa nam tenke kosce kruha rezali, de se bo skuiz nje svetilo.«80 Neposredno po izdaji pisma (6. aprila) govori: »naj .se varjejo duhovniki kužniga vetra ino posvetnih spak, de bi se družili nevirnim. podiračem nese svete cenkve, ki duhovnikam ženke obetajo, kruh pa izmikajo.«9' Konec leta se v Zgodnji Danici v članku Novi časi novi grehi obrača posebej proti »prekuciji starih, dobro spoznanih pravic«, pod čemer razume duhovniško pravico do desetine, ki jo utemeljuje z odloki tridentinskega cer­ kvenega zbora.92 lu to govori že po uzakonitvi zemljiške odveze, ki jo navzven še dokaj blagohotno pričakuje v navedenem pastir­ skem pismu, če bi jo. odredil cesar. V istem času govori v privatni korespondenci, o njej takole (16. februarja 1849): »Sedaj je prišel tako imenovani narobe svet: kmet je postal naenkrat gospod — gospod le prepogosto berač,«93 nekoliko pozneje - (19. septembra) v pismu kardinalu Schwarzenbergu pa: »Sedaj se občine branijo (se. v razdeljenih župnijah) še kaj oddajati duhovnikom matičnih župnij (se. S'tarih, iz katerih so bile izločene), in vojaška eksekucija povzroča hudo kri. Z odvezo bo sicer najbrže • pomagano temu \ slabemu stanju; t o d a c e r k v e n a d o t a c i j a b o p o p o l n o ­ m a u n i č e n a « (podčrtal B. G.).94 Kljub temu, da je bil sam pod- ložniški sin, je torej stal Slomšek v bistvu na strani fevdalne gospode. Prav to podobo kažejo tudi njegovi ostali članki v 1. 1848, zlasti članek Dve tabli zapovedij, v katerem se bori proti načelu, da oblast izvira iz ljudstva.95 Neko celovško poročilo daje v resnici slutiti, .da so bili glede desetine na Koroškem neki posebni načrti. Dočim se namreč brez drugega dopušča odprava drugih urbarialnih obveznosti, se ob desetini posebej opozarja, da ho njena popolna odprava spravila v zadrego cerkvene oblasti, ker je to njihov edini dohodek. Seveda se v zvezi s tem1 resignirano ugotavlja, da bodo te težave stvarno nastopile v vsakem primeru, »ker bodo desetino dejansko odrekli«.m Brez dvoma so že ti prvi nastopi — zlasti k e r iso mali liberalni krožki, manj povezani z reakcijo, v svojih zahtevah in programih obravnavali zgolj narodnostno politična vprašanja (zedinjena Slove- • nija, jezik v šoli m v upravi itd.), za položaj velike večine slo­ venskega naroda in za njegove gospodarisko-družbene zahteve se pa v njih niti malo zmenili — usekali prvo globoko zarezo med slovensko ljudstvo in njegove »politične voditelje«. Že v teh dneh 80 S l o m š e k o v a pisma, na nav. mestu, str. 103. 9 1 S l o m š e k o v a pisma, ma nav. mestu, str. 108. 92 A n i M a r t . S l o m s e k a Zbrani spisi, IV, 1885, str. 218—220. 93 Dodatek S l o m š e k o v i h pisem, Arhiv za zgodovino in narodo­ pisje. I/l, 1954, str. 20—21. 8 1 S l o m š e k o v a piema, nav. delo, str. 233. 95 A n t M a r t . S lo m s e k a Zbrani spisi, IV, 1885, str. 199—205. 96 ODAŠ, Prezid, arh., 1848, fase. Ill, št. 819 (10. IV. 1848). 27 se začenja usodna pot, ki privede kmete pozneje iz njihovih revo­ lucionarnih pozicij po izvedbi zemljiške odveze po r e a k c i j i v popolno politično zatišje. Prav ta razvoj pa seveda obsodi že vnaprej na neuspeh tudi ves boj za slovenske narodnostne zahteve. Ta razkol se je jasno pokazal ob čitanju Slomškovega pastir­ skega pisma po cerkvah. Slomšek sam v svojih pismih ponovno omenja, d a njegove »gotovo dobro mišljene b e s e d e . . . niso našle nobenega dobrega sprejema«,97 da je njegovo »pastirsko pismo napravilo zelo slab vtis«.98 Drugi viri govore še razločne je : njegovo branje iso kmetje ponekod z grožnjami župnikom sploh preprečili.9 9 Slomšek v svojem članku Milo potožilo v Zgodnji danici tudi sam dokazuje obstoj globokega razrednega sovraštva proti fevdalni duhovščini med slovenskimi podložniki.100 Poleg propagande — cerkvene in časopisne — je oblast posegla od ižanskega napada dalje tudi po močnejših sredstvih. Že takoj 22. marca je gubernij mislil zaradi dogodkov na Igu razglasiti »stojno sodbo« (preki sod) iza vse nemire v podeželju v kranjskih kresijah. Ker pa bi bil normalni, zakoniti način razglasitve — po pravnih določbah hi jo moralo razglasiti priistojno apelacijsiko sodišče — preveč zamuden, se je Welsersheimb umaknil po stranski poti. Obrnil se je s tem predlogom na notranjega ministra Pillers- dorfa,101 zagrozil pa s »stojno sodbo« na svojo roko že pred tem. Čim je Pillersdorf nameravani korak (v pismu z dne 25. marca)" 2 odobril za vse tr i kranjske kresije (na Koroškem naj bi se mir vzpostavil _brez tega sredstva), je bila 28. marca »stojna sodba« res proglašena in je ostala v veljavi vse do jeseni. Na vprašanja glede pravne strani postopka je odgovarjal Welsersheimb še po­ zneje graškemu guvernerju in tudi glavarju postojnske kresije, da bo pač potrdilo apelacijskega sodišča še pozneje prišlo in da bo ta'ko stvar v popolnem redu.1 0 3 Obenem je Welsersheimb mislil na široko poseči po vojaški pomoči. Obrnil se je na sosedne garnizije v Gradcu, Zagrebu in Trstu s prošnjo za pomoč. Toda kl jub podpori, ki sta jo tudi tem njegovim korakom nudila notranje ministrstvo in dvorni vojni svet, je bila pomoč v resnici malenkostna.1 0 4 Pričel se je uveljavljati že učinek revolucije v zgornji Italiji in na Madžarskem. Zaradi tega, ker so morale čete na zgornjaitalijansko bojišče — pozneje so pritegnili' tudi del na Kranjskem postavljenih čet — se je v aprilu začela organizirati že »črna vojska« (Volkssturm). Vendar ga na Kranjskem niso organizirali, ker je gubernij odsvetoval, 9 ' S l o m š e k o v a pisma, na mav. mestu, str. 74. 98 S 1 o m š e k o v a pisma, na mav. mestu, str. 102. 99 J o s i p A p i h, jiav. delo, str. 61. 100 A n t. M a r t . S 1 o m š e k a Zbrani spisi, IV, 1885, str. 221—925 101 ODAŠ, Prezid, arh,, 1848, fase. II, št. 494 (25. III. 1848) 102 OD AS, Prezid, arh., 1848, fase. П, št. 550 (25. III. 1848). 103 J o s i p M a l , nav. delo, str. 667—668. 104 OD AS, Prezid, arh., 1848, fase. II, št. 528 (27. III. 1848) 540 (27. III, 1848); J o s i p M a l , nav. delo, str. 668. 28 češ d a j e l j u d s t v o p r e v e č n e m i r n o , d a b i m u dal i v r o k e orož je ! P o n j e g o v e m n a s v e t u n a j b i se v i l i r s k e m g u b e r n i j u č r n a v o j s k a o r g a n i z i r a l a le n a K o r o š k e m , k j e r d a so v n e m š k e m de lu deže le d a n i z a n j o vsi p o t r e b n i pogoji . 1 0 5 P o d l o ž n i š k i p r i t i s k p a j e b i l v e n d a r l e t a k o m o č a n , d a t u d i n a K r a n j s k e m ni šlo b r e z k o n c e s i j . P r v i j e n a t o opozar ja l že Pi l - lersdorf. P o n j e g o v i s o d b i j e b i lo n u j n o p o t r e b n o , č e n a j b i se sploh doseglo p o m i r j e n j e podeže l ja , mis l i t i n a o l a j š a n j e podlož- n i š k e g a b r e m e n a . Zato j e n a r o č a l , n a j se p o s v e t u j e »odbor zemlj i­ šk ih gospodov« (deže lnostanovski o d b o r ) : »1. al i v s e d a n j e m pol i­ t i č n e m p o l o ž a j u n i n u j n o in v i n t e r e s u j a v n e g a m i r u , d a v l a d a n e p o s r e d n o t a k o j s e d a j o d p r a v i vse z g o r a j i m e n o v a n e u r b a r i a l n e obveznost i in d a se p r e p u s t i u g o t o v i t e v o d š k o d n i n e r a z p r a v a m bodočega s t a n o v s k e g a zas topstva; 2. d o k a t e r e g a časa n a j n e h a j o te n a t u r a l n e d a j a t v e ; 3. al i n a j se t o k r a t k a j o d r e d i g lede n a u g o t a v l j a n j e i n p l a č e v a n j e bodoče o d š k o d n i n e za o d p r a v l j e n e da­ jatve?« 1 0 6 K r a n j s k i deželni s tanovi , k i s o že n e p o s r e d n o p o m a r č n i revo­ luci j i k d e l u p r i t e g n i l i t u d i t r i »kmečke« zas topnike, določene po K m e t i j s k i d r u ž b i , j e res sestavi l t a k o d b o r , k i j e 4. a p r i l a p r i p r a v i l t o z a d e v n e p r e d l o g e za z a s e d a n j e deže ln ih s t a n o v d n e 6. a p r i l a . T e m u z a s e d a n j u j e b i la p r e d l o ž e n a t u d i p o s e b n a p r o š n j a m e s t a K r a n j a , k i zahteva, »da n a j b o k m e č k i s tan z a s t o p a n p o (se. svoj ih) o d b o r n i k i h p r i r a z p r a v a h deže lnega zibora« (t. 2.), in »da m o r a j o bilti d e s e t i n a , tJlialka i n u r b a r i a l n e d a j a t v e , primlščina, o d d a j a žita, g o r s k e p r a v i c e , d e n a r n e d a j a t v e (Grundz ins , F r e i g e l d e r ) o d k u p ­ l j ene o d d r ž a v e p o z m e r n i m e r i ; s p r e p o v e d j o n a n o v o se pogodi t i z a t e dajatve«. 1 0 8 S t a n o v i so s p r e j e l i n a s v o j e m z a s e d a n j u p r e c e j k o m p r o m i s n o in n e d o l o č n o p r o š n j o d o cesar ja : »Glede k m e č k i h in d e s e t i n s k i h r a z m e r i j in t o z a d e v n e p r o š n j e se j e d e ž e l n i zbor zedini l k izjavi, d a p o t r e b u j e dežela čim b o l j pospešeno, p o d l o ž n i k o m in k deset in i o b v e z a n i m p o s e s t n i k o m k o r i s t n o , t o d a p o p o l n o odvezo vseh k m e č k i h •ali u r b a r i a l n i h — da l je d e s e t i n s k i h d a j a t e v p o p r i m e r n i , podlož­ n i k u al i d e s e t i n s k e m u p o d l o ž n i k u n a l o ž e n i o d š k o d n i n i oprav ičen­ cev (do t e h da jatev) .« 1 0 9 C e s a r j a pros i jo , d a d o p r i h o d n j e g a z a s e d a n j a izda p r i m e r e n p r e d l o g . »Ker p a se t o z a d e v n i p r e d l o g i že r a z p r a v l j a j o p r i s tanovih, b i pros i l i N j . Vel ičanstvo, d a , .dokler t i p r e d l o g i n e b o d o izročeni in rešeni z z a k o n o m , n u d i deželnim, o b l a s t e m p o t r e b n a s reds tva , d a b o d o v t e m č a s u o p r a v i č e n c i do d o h o d k o v p o z a k o n u zašči teni in d a j i m b o d o o h r a n j e n e n j i h o v e pravice.« 1 1 0 O t e m s k l e p u so 1 0 5 ODAŠ, Prezid, a r k , 1848, fase. Ш, št. 775 (24.IV. 1848). 106 ODAŠ, Prezid, arh-, 1848, fase. II, št. 568 (28. Ш. 1848). 1 0 7 ODAŠ, Ar t . dež. stanov 1848, fase. 7—1, št. 234; J o s i p M a l , nav. delo, str. 760; Novice 1848, št. 14, 5. IV.; 15, 12. IV. 108 OD AS, Arh. dež. stanov 1848, fase. 7—1, št. 234, priloga. 109 ODAS, Arh. dež. stanov 1848, fase. 7—1, št. 234. 110 Prav tam. 29 s posebnim razglasom, v katerem pa so sklepe oblekli v za kmeta nekoliko bolj sprejemljivo obleko (brez zaključne prošnje za pomoč proti podložnikom), obvestili tudi podeželsko prebivalstvo." 1 Motil bi se pa, kdor bi sodil, da je stanove nagnil k temu poskusu le nasvet z Dunaja. V nekem svojem poznejšem) dopisu (z dne 8. julija 1848) pravijo namreč sami, da so pristali na te predloge v strahu pred nadaljnjim razvojem zaradi dogodkov v podeželju."2 Vsekakor pa odseva iz drugega dela stanovskih sklepov nekoliko povečana samozavest, pač zaradi upanja na vojaško pomoč iz so­ sednih pokrajin, ki jo je prav v teh dneh obetal Pillersdorf."5 Tudi v stanovskem odboru, ki je razpravljal o teh problemih, je prišla do veljave težnja, čim dlje ohraniti dajatve v veljavi. Tako so v razpravi zagovarjali nekateri misel, na j bi dajatve prenehale konec 1848, drugi, da z dajatvami ob Jurjevem 1849, nekateri celo šele 2 Mihaelovim, torej konec 1849. Na terenu, kjer so bili s kmečkim gibanjem v neposrednih stikih in so ga 'bol je poznali, so pa zahtevali odločne, hitre korake. Novomeška kresija je zahtevala takojšno odpravo tlake, postojnska kresija pa, naj prenehajo vse obveznosti s koncem junija 1848. S temi koraki so upali vsaj še nekoliko zajeziti gibanje med podložniki.1" Kmetov pa niso premaknili z njihovih zahtev po takojšni odpravi podložniškega razmerja in bremen niti poduki, miti obljube o prevedbi naturalnih dajatev v denarno rento, niti odloki guber- nija, niti razglasi deželnih stanov. Kranjski stanovi sami poročajo: »Toda najzlobnejši emisar ji, ki so podeželsko prebivalstvo ustno hujskali — in letaki, ki ,so ga kar napre j zavajali, niso zgrešili, in so ga v kratkem času pripravili do tega, dia so povsod v deželi odrekli podložniške dajatve ali dela, tudi desetino.«115 Prav tako poročajo s Koroškega: ugotavlja se, da je poglavitni vzrok pri­ pravljenosti deželnih stanov za odpravo podložniškega razmerja strah pred podložniki. Precej na splošno dajatev ne oddajajo več. Prav, ker je kmečki odpor proti njim tako razširjen, bi bilo nemogoče iztirjati te dajatve z vojaško pomočjo.116 4. Kmečko gibanje od aprila do junija, odmev kmečkih zahtev ob volitvah in majskih dogodkih na Dunaju. Že stališče, ki so ga zavzeli na eni strani podložniki, na drugi zemljiški gospodje v prvem času po marčni revoluciji, je dalo slutiti, da se vprašanje ne bo rešilo samo od sebe, na podlagi prve podložniške reakcije na dogodke na Dunaju, marveč, da bo po­ trebna še daljša borba, preden bodo kmetje dosegli svoje zahteve. m J o s i p M a l , iiav. delo, str. 869 (faksimile). 112 ODAS, Arh. dež. stanov 1848, fase 7—1, št. 489 (8 VII 1848) 113 ODAS, Prezid, arh., 1848, fase. Ill, št. 540 (27. Ill 1848) 1 1 4 ODAS, Prezid, arh., 1848, fase. Ill, št. 614 (10. IV' 1848) "° ODAS, Arh. dež. stanov 1848, fase. 7—1, št. 489 (8. VII 1848) 116 ODAS, Prezid, arh., 1848, fase. Ill, št. 819 (10. IV 1848) 30 V resnici predstavlja kmečko gibanje ne le kratek spontan val v marcu in aprilu, marveč predstavlja prav do oktobra 1848 poleg Dunaja, upora na Madžarskem in v Italiji poglavitni notranji politični problem v habsburški monarhiji, za končni uspeh reakcije pa brez dvoma celo sploh najvažnejši notranji politični problem. Brez dvoma je mamireč spričo razmeroma slabo razvite industrije v državi117 podložniški razred najširši in fevdalno-finančnemu reak­ cionarnemu, protirevolucionamemu vršičku najnevarnejši sloj, ki ga je revolucija v resnici zajela. Izločiti podložnike iz tega revolu­ cionarnega vala, to je bila poglavitna naloga protirevolucionamih družbenih skupin, če so hoteli, zlomiti odpor s proletariatom zvezane buržoazije. Od aprila do junija se zvrsti v državnem okviru vrsta dogod­ kov, ki so na eni strani vplivali na podložniško gibanje pri nas, na drugi atrani pa se prav ob -njih kaže moč in smer podložniških teženj. Tako proglas aristokratske ustave 25. aprila in revolucio­ narni nastop delavcev 'in akademikov v drugi polovici maja na Dunaju, ki je prisilil vlado in cesarja k umiku izdanih odredb in k bistveni demokratizaciji določb o državnem zboru (odprava senata, razširjenje volivne pravice), preprečil pa tudi poskus fevdalne reakcije na čelu s cesarjem, da po cesarjevem umliku z: Dunaja v Innsbruck (17. maja) s isklicanjem zastopnikov deželnih stanov zbere svoj državni zbor in tako prehiti dunajskega izvo­ ljenega.118 Poleg tega so se v tem času zvrstile trojne ^volitve: v frankfurtski in dunajski državni zbor in volitve kmečkih za­ stopnikov v provizorične deželne zbore. Kakor so že v marcu po prvih cesarjevih razglasih iz srede marca podložniki trdili, »da nesmo praviga pisma brali, ker v̂ pravem pismu stoji, de so vse desetine, vse tlake, vse kazni proč«,11* so z istim nezaupanjem sprejeli tudi razglas ustave. Sredi вдаја poroča postojnska kresija, da je kmet poslušal objavo z zanima­ njem le dotlej, dokler je še upal vsaj na delno osvoboditev svojih, bremen. Ko te ni bilo, »je predmet zanj izgubil posebno vznemirljivi interes, ali je celo mislil, da se mu noče odkriti pričakovana olaj­ šava, namreč osvoboditev desetine in urbarialnih dajatev brez. odkupnine«. Glede desetinskih in zemljiških gospostev sodi kresija, ki od državnega zbora pričakuje izvedbo zemljiške odveze, da jim ta sprememba na korist podložnikov »pač ni zelo dobrodošla«- Podobno poroča tudi o duhovščini: »tudi to čakajo zmanjšanja njenih dosedanjih dohodkov, ne da bi mogla pričakovati za to popolnoma enakovredno odškodnino. Tej skrbi odgovarja pač tudi vtis, ki ga je napravila nanjo nova ureditev.« To poročilo sloni 1 1 7 A l b e r t S o b o u l , 1848 en Europe, Cahiers du Communisme 25, 1948, str. 201; K a t r i in ,Ma t h i l d e U h l i r z , na v. delo, str. 576—594 1 1 8 R A. A v e r b u h , Bar'ba venskoi demokratu protiv aristokrati- českoi 'kónstrtucii (mai 1848. g.), Izvesti ja Akaidemii nauk SSSR, Serija istorii i filosofii, IV, 1947, št. 4, str. 331—342 (cir.). 1 1 0 Novice 1848, št. 14, 5. IV. 3t <ч predvsem na poročilu o položaju okrog Vrhnike, s katerim pa glede podložniškega razpoloženja soglašajo tudi vsa ostala poročila sodnih okrajev v kresiji, priložena äktu.1 2 0 Tudi sicer je dajala v okolici Ljubljane »duhovščina... praviloma prednost staremu stanju in je (ibila) zaskrbljena zia pravice gospodujoče cerkve iu pač tudi za idei lastnih dohodkov«.121 Kmetje iso tu gledali z upa­ njem le še na volitev za dunajski državni zbor, iza katerega so se že odločili, da bodo volili njegove poslance iz svoje srede.1 2 2 Tudi v novomeški kresiji BO podložniki pričakovali od ustave konkretnih olajšav in ugoditev njihovim pritožbam, ker pa so bili razočarani, se je napetost še povečala.123 V celovški kresiji je prav to razoča­ ranje sodelovalo pri zgoraj omenjenih nemirih okrog 1. maja.124 Za označbo cehovskega malomeščanstva v Celovcu in v Ljubljani pa je značilno,, da so se v obeh mestih oglasili, pomisleki zlasti glede 24. člena ustave, k i je določal obrtno in trgovsko svobodo za vse po zakonu dovoljene pridobitne panoge, v Celovcu iz strahu pred »pogubno.. . obrtno svobodo«,, v Ljubljani, kjer so cehovske - omejitve odpravili že v času francoske vlade, v strahu pred judov- - sko konkurenco.1 2 5 Položaj v podeželju se je očitno ostril ob zahtevah gospostev po dajatvah, ki j ih podložniki z redkimi izjemami niso hoteli oddajati. Vsa gospostva so zahtevala od kresi j prisilna sredstva za izterjavo urbarialnih zaostankov. Napetost med podložniki pa je narasla že ta'ko daleč, da so kresije same opozarjale gubernij, do bi znalo prisilno izterjavanje privesti do katastrofe.1 2 8 Posebno hudo kri med podložniki na Kranjskem je zbujalo dejstvo, da so že skoraj vse sosedne dežele do konca aprila dobile posebne cesarske patente, ki so omejevali podložniško razmerje v sedanji obliki s koncem |leta 1848 in prepuščali, tudi za to leto poravnavo podložniških obveznosti sporazumu med obema prizade­ tima strankama (Štajerska 11. aprila, Koroška 25. aprila, na Hr­ vatskem! Jelačičev odlok 25. aprila),127 le Kranjska ni še dobila takega patenta. Zlasti dolenjski kmetje so začeli z novimi nemiri. Očitali so gospodi, »da tak patent namenoma zadržuje«.528 Na Do­ lenjskem je v času po razglasitvi ustave začela nastajati vedno močnejša povezava celotnega kmečkega gibanja. Tako je prišla že v prvih dneh maja na Dunaj k Pillersdorfu kmečka deputacija, ki je zastopala kar 10 sodišč novomeške kresije (Mokronog, Novo mesto z Ruperčvrhom, Kostanjevica, Mirna, Trebmje, Novi dvor, -'.150 OD AS, Prezid, arh., 1848, fase. V, št. 1283 (Postojna 14. V.). 121 OD AS/prav tam (Ljubljana 9. V.). 122 ODAS, prav tam; gl. todii. J o s i p Apiih, naiv, delo, str. 149—152, 154; J o s i p M a l , nav. delo, etr. 711, 815—816, 862. 123 ODAS, prav tam (Novo mesto 16. V.). 124 ODAS, Prezid, a'rh., 1848, fase. V, št. 1321 (5. V. 1848). 125 ODAS, Prezid, arh. 1848, fase. V, št. 1283 (Celovec 17. V. Ljub­ ljana 11. V.). 126 ODA.S, Gubernialn: aThiv 1847/48, fase'19—99, š t 12.377. 127 J o s i p A p i h , nav. delo, str. 62 (za Hrvatsko, za drugo gl. zgoraj). 128 ODAS, Prezid, arh. 1848, fase. IV, št. 945 (8. V. 1848). 32 Stična, Turn-Podpeč in Višnja gora), obsegajočih z izjemo okolice Krškega ter Bele in Suhe krajine prav vso Dolenjsko. Predložili so mu prošnjo !za odpravo tlake, desetine in ostalih naturalnih dajatev v imenu podložnikov vseh navedenih sodišč. Pillersdorf sam je bil vznemirjen, ker je deputacija dokazovala, da je kmečko gibanje skoraj vse kresije organizirano že v celoto. Ob tem še poudarja, da je to izredno vznemirjenje zaradi prejšnjih izgredov v deželi ,še nevarnejše. Ostro je grajal nedelavnost gubernija in kranjskih deželnih stanov glede zemljiške odveze in je zahteval čim hitrejših predlogov in javnih razglasov v tej zadevi.129 Tudi ("vrhniško" sodišče zahteva v tem času takojšno odpravo podložniških / obvez, ker gre gibanje med kmeti na glede na delo duhovščine in uradov vedno globlje in šffirje. Želja po osvoboditvi se je močno odražala tudi v planinskem gospostvu.130 Odmev dunajskih majskih dogodkov pa kaže tisto značilnost kmečkega gibanja, na katero se je mogla opreti reakcija pri svo­ jem delu za ločitev podložniškega gibanja od nacionalnega, me­ ščanskega. Kakor v času kmečkih uporov,131 je tudi še 1. 1848 kmet zaupal cesarju, od njega je pričakoval pomoči proti, zemljiškim gospodom. Na tem zaupanju dunajski dogodki v maju sprva niso nič spremenili. Za odposlance »Slovenije« so bili kmetje skoraj nedovzetni: »Sploh so se tukajšnji prebivalci med vsemi doseda­ njimi nemiri stalno držali Nj. Veličanstva in le od njegove milosti in državnega zbora, kii se omlora ustanoviti, pričakujejo olajšanja svojih bremen.«132 Tudi v tem času se je namreč »slišala namera podložnikov, da hočejo že letos odreči vse dajatve zemljiškim in desetinskim gospodom;«.133 Ti podatki jasno kažejo, da podlož­ nikov nihče ni seznanil niti z bistvom dunajskih majskih nemirov (spor okrog državnega zbora in njegovega razrednega fevdalnega značaja v cesarjevih načrtih) in s cesarjevim razmerjem do fevdal­ ne reakcije. Šele razvoj dogodkov na Dunaju sam je podložniške pojme razbistril. V začetku junija pa slišimo o odmevu dunajskih dogodkov že popolnoma drugačna «poročila. Ko so namreč podlož- niki videli uspeh dunajskih revolucilonalrjev, so začeli groziti, da se bodo tudi oni uprli, če ne bodo ustregli njihovim zahtevam. Tudi nova družbena gesla so prodrla mednje: »Tudi se sliši kmete govoriti: ,Sedaj smo vsi enaki, torej ni dolžan drug drugemu nič več odrajtovati!' Ti pojmi so med sadovi nasilnih dunajskih dogod­ kov.«134 Posebej pa se pripominja, da se državnim davkom kmetje ne upirajo, marveč jih radi plačujejo.135 Sporočilo v Novicah, »da so nekteri ljudje visociiga stanu in Metternichove robe . . . prigo- - 1 2 e OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. IV, št. 990 (8. V. 1848). 1 3 0 ODAŠ, Prezid, arh. 1848, fase. IV, št. 1072 (15. V. 1848). 1 3 1 B o g o G r a f e n a u e r , nav. delo, str. 107. 1 3 2 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. V, št. 1281 (2. V I ; poročilo iz Ribnice). 1 3 3 OD AS. prav tam (poročilo iz Novega dvora). 1 3 4 OD AS, PrezLd. arh. 1848, fase. V, št. 1302 (2. VI. 1848), 1344 (6. VI.; poročilo iz Radovljice v prilogi). 1 3 5 ODAŠ, PrazM. arh. 1848, fase. V, št. 1302 (2. VI. 1848). з 33 varjali cesarju, naj t i ljudslvam obljubljene darove prikrajšali, o d p e l j a l i so ga z Dunaja, češ da mu strežejo po življenju,«188 kaže, da je bil še pri tem poznejšem razvoju podložniškega javnega mnenja cesar le delno prizadet. Zaradi takih govoric je bilo tudi ob cesarjevem odhodu v Innsbruck v maju izdanih po vladnih naročilih več proglasov na Kranjce dn Korošce, ki naj bi jih glede tega pomirili.1 3 7 Tuidi podložniški nastopi ob volitvah kažejo njihovo odločno težnjo, da se že za 1. 1848 iznebe urbarialnih bremen in da so le pod tem vidikom tudi nastopali. V politični spor okrog Frankfurta se podložniki seveda sploh niso spuščali. Med njimi je odmevalo le geslo, da bi morali, če zmaga frankfurtska smer, plačevati dvema cesarjema, namesto enemu samemu, kar j im razumljivo ni bilo všeč.138 Vendar pa so se na volivnih zborih, zlasti na Dolenjskem, ob volitvah pojavile zahteve glede zemljiške odveze (n. pr. v Bo- štanju,, Stični, Žužemberlku, (pa tudi drugod),1 3 9 talko ida prav v tem času prihaja na kresijo nov val prošenj za pomoč od strani sodnih okrajev. Posamezniki (n. pr. Jurij .Gajer iz Krškega v Leskovcu in Mirni) so z uspehom nastopali pri volivni agitaciji z gesli kmečkega gibanja (n. pr. da gospoda zadržuje odlok o kmečki odvezi).140 Tudi v gorenjskem kotu so gledali podložniki »na pocl- ložniško zvezo z gospostvi ikot stvarno razvezano, in . . . na тдгпо opravljanje urbarialnih dajatev in zlasti tlake in desetine pač ni računati. Njihova nasilna izterjava bi bila geslo za splošen upor. Zato bi bilo zelo želeti, da bi razglasili, ne kakor so predlagali stanovi, od 1. januarja 1849, marveč od 1. maja 1848 konec natu­ ralnih dajatev in odškodnino opravičencev«.141 Tudi novomeška kresija se pritožuje, da nemiri ob volitvah pridobivajo na moči, ker za Kranjsko še ni patenta o zemljiški odvezi, ker to vzbuja nezaupanje do oblasti; dalje poudarja, da tlake podložniki v veliki večini sploh ne opravljajo več, nadaljnji obstoj dolžnosti, ki jo gospodje dopovedujejo podložnikom, pa povzroča le vedno večjo napetost. Za to, da bi se razpoloženje prebivalstva izboljšalo, bi bilo nujno potrebno hitro odpraviti dajatve, tlako pai takoj.1 4 2 Še močneje kakor pri frankfurtskih, so se pokazale podložni- ške težnje pri volitvah dunajskega državnega zbora. Na eni strani v že globokem razkolu med meščanstvom in podložnimi kmeti, na drugi v pomenu, ki so ga kmetje dajali prav svojim zahtevam 136 Novice 1848, št. 25, 7. VI. 137 J o s i p M a l . na v. .delo, str. 722—725: OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. IV, š)t. 1080, 1125; V, 1343. 138 G L J o iS i p A,p i h, zibistri- tve, na drugi strani pa so seveda kazale, da oblasti cesarjevih od­ lokov v resnici me skrivajo, kakor so dotlej domnevali podložniki. Ohranjenih nâm je v izvlečku blizu 50 prošenj, ki so j ih predložili na Dunaju podložniški predstavniki s področja Kranj­ skega, največ v teku maja im junija.1 5 2 Kratek pregled vsebine teh prošenj nam bo pokazal, da je bil podložniški načrt mnogo ob­ sežnejši, kakor pa bi mogli slutiti po vsem doslej obravnavanem gradivu. Poglavitna zahteva teh prošenj je seveda odprava pod- ložništva in s tem zvezana odprava vseh urbarialnih dajatev in služnosti, tlake, desetine, činža, gorske pravice, malih pravic, primščiin, davkov ob prodaji in menjavi posestva. Večkrat je iz­ recno pristavi jemo, »ne da bi bilo treba plačati odškodnino«. Kmetom, ki so že plačalii ali so bili z rubežem prisiljeni plačati dajatve, maj se vise že plačamo povirme. Razveljavijo naj se tudi vse odkupne pogodbe (sklenjene zlasti od cesarskega patenta z dne 14. decembra 1846 dalje), plačano odkupnino pa naj gospodje povrnejo. Posebej zahtevajo večkrat tudi odpravo duhovniških bir in raznih drugih dajatev za župnije, pa tudi spremembo dajatev v zvezi s cerkvenimi obredi (štolnino, svečnino), duhovnike pa naj posebej plačuje država. Odpravijo naj se krivice, ki si jih dovo­ ljujejo gospostva nasproti podložnikom glede uporabe« lesa in paše, in naj se preiščejo in uigotove vse kmečke servitutne pravice. Odpravijo na j se patrimonialna in sploh privilegirana sodišča in uvede javen, za vse enak soden postopek. Zemljiška knjiga n a j se prenese iz gospostev na okraje. Odpravi naj se politična uprava po delegiranih gospostvih in uvedejo okraji. Podložniki naj na svojem ozemlju dobe pravico lova in ribištva, vse tozadevne pravice zem­ ljiškega gospostva naj se odpravijo. Odpravi naj se tudi carina na meji, zlasti hrvatski. Zmanjša maj se davek n a sol, potrošniški davek (Verzehrungsgeld) pa naj se spremeni v premoženjski davek, ki bo odmerjen vsem enako glede na dohodek, k i ga imajo. Skoraj vse pritožbe vsebujejo delno ali tudi v celoti te zahteve. Le ena ' med njimi, liz ribniškega sodnega okraja,1"3 nosi bi­ stveno drugačen značaj; očitno je niso sestavili kmetje sami, marveč jo je redigiral nek slovenski inteligent ali vsaj pristaš na­ rodnostnega gibanja. Kar v treh točkah postavlja namreč tudi narodnostne zahteve: »da se v slovenskih deželah izpopolni slo- 151 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. Ill, št. 892; nekaj deputaci j , v koli­ kor se dajo slediti po gradivu iprezid. arhiva (brez upoštevanja nekaterih podatkov gubern. arhiva), opisuje J o s i p Mal, nav. delo, str. 866—867. 152 ODAS, Gubernialni arhiv 1847/48, fase. 15—259. 153 ODAS, prav tam, št. 14.898. 3 6 • . . venski jezik in da bodo slovenske šole deležne večje podpore,« da se uvede slovenščina v vseh pisarnah v slovenskih pokrajinah in da se v slovenščini objavijo tudi vsi zakoni. Zato pa ta prošnja začuda na hitro opravi s kmečkimi, gospodarskimi in drugimi, sicer -za te prošnje 'znaJČilmimli zahtevami. Zadovolji se n. рт. le s splošno zahtevo, da naj se odpravijo desetine, davki in dajatve ob menjavi posestva, ne da bi urbarialne služnosti in celo tlako kakor koli podrobneje razčlenila. Tudi ta prošnja nam torej kaže namesto resničnega sodelovanja globoki pirepad, ki je ločil takratno politično smer kmečkega ljudstva na eni, narodnostno navdušene skupinice imteligentov na drugi strani, prepad, ki je ostal odprt celo pod pokrivalom takega navideznega sodelovanja. Nekoliko drugačen je bil le položaj v Slovenskih goricah in Prlekiji, nekako vzhodno od črte Radgona—Ptuj. 1 5 3 a Tu se kmečko gibanje vsaj začasno poveže z narodnim. Tako so pri Radgoni kmetje protestirali proti volitvam v frankfurtski državni zbor, češ »da nočejo spadati k nemški zvezi, da zahtevajo, da se tudi v šoli ozirajo na njihov jezik in da naj bodo v uradih slovenski uradniki, da naj jim pošiljajo zakone in okrožnice v tem jeziku«.153b V okolici Ptuja so kmetje precej podpisovali petici jo'dunajske »Slovenije« za žedinjeno Slovenijo.1530 Toda ne glede na silno omejeni okoliš tega pojava se že v tem razdobju pr i inteligenci, ki je znala najti stik s kmeti, kažejo jasne' protirevolucionarne tendence. Trstenjak gleda v uspehu majskega nastopa revolucionarjev na Dunaju in odpravi druge zbornice slovensko narodno nesrečo, ker »je prole­ t a r i a t steza odperta«.1 5 3 e Iz Cafovega pisma se vidi, da so s kmeč­ kimi revolucionarnimi gesli (odprava tlake, desetine, cerkvenih pristojbin itd.) mogli delati Nemci proti Slovencem,153"1 in to z uspehom;,153e da torej slovenska inteligenca tudi tu ni posvečala tem geslom dovolj pažnje. Caf sicer res smatra Bleiweisa za »strašljivega bedaka«, toda ne. zaradi njegovega razmerja do pod- ložniških, marveč do narodnostnih zahtev {sicer je nerazumljivo nadaljevanje označbe — »ravno prav za kmetske novine«).153f Šele v februarju 1849, ko revolucionarnost med kmeti že davno izgine, predlaga Trstenjak načelno, naj se narodno gibanje — glede raz­ merja do nemške zveze — nasloni »bolj na kmete« (med njimi je cesar zelo popularen, in s tem so dani temelji za izrazito avstrijsko stališče!).153s šele iz srede 1849 pa izvira v pismih Muršcu ostra obsodba Bleiweisove politike (spet gotovo le glede narodnostnih, i53a jp p e t r e , nav. delo, str. 335—336. i53b р т а л L l e š i č , ina v. delo, Zbora jk Slovenske matice VII, 1905, str. 59: Kreftovo pismo z dne 25. IV. 1848. 153<= F r a m 11 e iš i č, na nav. mestu, str. 3 (Trstenjak 20. V. 1848), 25 (Cai 27. V. 1848). 153J jp r a л j j e g 153d. F r a n I I e š i53e Y г a л I l e s 153f F r a n I l e s č, na nav. mestu, str. 3 (Trstenjak 20. V. 1848). č, na nav. mestu, str. 26 (Caf 27. V. 1848). č, na nav. mestu, str. 59 (Kreft 25. IV. 1848). č , na nav. mestu, str. 27 (Caf 1. "VII. 1848). 3 s F r a n l l e š i č , na nav. mestu, str. 6 (Trstenjak 18. II. 1849). 37 ne pa kmečkih zahtev!): »Večina (se. v Ljubljani) je oterpnjena, p o h l e v n a , t. j . od birokracije in duhovščiaie . . . s takim duham navdana, ki jih za h l e v pripravne stori. Ako bi Ljubljančani ministrovali, bi sedanji gg. ministri, ki z narodovo voljo tako vganjajo, na narskrajnejšd. levici sedeli.«15311 5. Protiukrepi deželnih stanov, gubernija in vlade. Koroške in štajerske deželne stanove je že prva podložniška reakcija na marčne dunajske dogodke nagnila do tega, da so si preskrbeli za svoji deželi vsaj provizorične patente z obljubo zemljiške odveze (za Štajersko 11. aprila, za Koroško 25. aprila in dopolnilo 15. maja). Na Kranjskem so bili stanovi v prvih dneh prav tako voljni, ko pa se je po ižanskih dogodkih zdelo, da bodo v svoji borbi proti podložnikom dobili dovolj obsežno državno pomoč v obliki vojaštva, so postali mnogo bolj trdovratni. Celo za stvari, k i so jih že napravili (n. pr. sprejem kmečkih zastopnikov v deželne stanove), niso hoteli poročati na Dunaj, da si ne bi za bodočnost zavezali rok. 1 5 4 Stvarno je dunajska vlada mnogo bolje poznala in presojala položaj, kakor deželni faktorji sami. Že od začetka maja dalje je zahteval Pillersdorf od kranjskih deželnih stanov in ilirskega gu­ bernija konkretnega dela za pomir j en je podložndikov, k i na j bi ga tudi z javnimi razglasi podložnikom oznanili.155 V drugi polovici maja zahteva od stanov poročilo, ali so že sprejeli med deželne stanove kmečke zastopnike.156 Ob različnih prilikah dreza tudi vanje, naj predložijo predloge za podoben patent o zemljiški odvezi, kakor so ga že dobile sosedne dežele. Ko se je ob odmevu majsküi dogodkov pokazalo, da je prav to pomanjkanje patenta na Kranjskem podložnike zelo razburjalo, je bil končno na lastno roko, brez ponovnega drezanja kranjskih deželnih stanov izdan tak patent, datiran sicer že 22. maja, a poslan v Ljubljano šele 4. junija. Tudi ta patent določa, da morajo z zadnjim decembrom 1848 p r e n e h a t i (kakor drugi koroški patenti) vse urbarialne in desetinske naturalne in denarne dajatve, t laka in dajatve ob menjavi posestva, in to »proti primerni odškodnini opravičencev, k i jo morajo nositi podložniki in desetinci«. Določb o tem pa naj me odrejal državni, marveč kranjski deželni zibor, ki naj j ih pa predloži »po ustavni poti«, tako da tu državni zbor vsekakor vsaj ni bil izključen. Glede dajatev tekočega leta pa prepušča patent »opravičencem in obvezancem na voljo, da sklenejo med seboj prostovoljno sporazum glede o d k u p a in odškodnine za te pra­ vice po navodilu najvišje odločbe z dne 14. decembra 1846«. Če do 153h F r a n I l e š i č , na nav. mestu, str. 97 (Cigale 23. VII. 1849). 1 5 4 ODAŠ, Prezid, arh. 1848, fase. V, št 1220 (2?. V. 1848). 155 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. IV, št. 990 (8. V. 1848). 158 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. V, št. 1220 (27. V. 1848). 38 takega sporazuma ne pride, veljajo dosedanje 'Obveznosti.157 V zvezi s tem patentom tudi v Novicah, spet oživi propaganda za odkup p o navedenem patentu.1"8 Bleiweis v njih kar naravnost brani opra­ vičenost dajatev in služnosti. Guibernij je že v maju, ko so morale oditi skoraj vse čete iz dežele v Italijo na bojišče, poskusil proti podložnikom organizi­ rati novo oboroženo silo. Po večjih vaseh in po trgih se je orga­ nizirala posebna »občinska garda«, ki maj bi malomeščane združe­ vala proti podložnikom.159 Te garde položaja seveda niso mogle bistveno spremeniti. Po patentu podložniškega vprašanja, ni več kazalo odlagati. Neposredno po volitvah (13. in 15. jumdja), na ' katere so se podložniki odzvali le v malem številu, j e bil za 19. juni j sklican kranjski deželni zbor, ki naj bi stavil konkretne predloge o zemljiški odvezi državnemu zboru. Plemlstvo, ki je imelo v deželnem zboru še vedno mnogo boljše zastopstvo, kakor v dr­ žavnem, je po tej poti v skladu s cesarjevo sugestijo (patenti za posamezne dežele z določbami, da naj njihovo izvedbo, kakor pred marcem, obravnavajo deželni zbori, le da s sodelovanjem kmečkih zastopnikov) hotelo spraviti poglavitno debato o zemljiški odvezi pred ta forum. To jim je pa, temeljito izpodletelo. Zborovanje se je razbilo že takoj ob svojem začetku ob vprašanju, 'kako močno naj bi bilo kmečko zastopstvo. Dočim so nekateri zastopniki (Karel in Andrej Hohenwart, Coppini) zagovarjali številčno enako močno zastopstvo zemljiških gospodov in podložnikov, češ da »zanima rešitev urba-. rialnega vprašanja obe stranki v isti meri«, so drugi (glavar novo­ meške kresije Laufenstein, Ambrož in zlasti kmečki zastopniki) zahtevali številčni moči posameznih stanov sorazmerno zastopstvo, torej pomnožitev števila kmečkih zastopnikov. Zato so zahtevali, na j se volitve na novo izvedejo (pri tem je padel iz kmečkih vrst predlog, naj bi prišlo vsaj na pet kmetov toliko zastopnikov, ko­ likor na enega gospoda, »pa še to bi bilo premalo«), zasedanje de­ želnega zbora pa odloži. Kmečki zastopniki, ki iso očitno hoteli iz­ rabiti to le za sredstvo, da b i se odločanje o zemljiški odvezi pre­ pustilo v neposredno razpravo državnemu zboru, so se ob tej debati sklicevali na demokratična načela, enako Laufenstein, Ambrož pa je zavzemal pomirljivo stališče, da naj bi se s takim postopkom povečalo med ljudstvom zaupanje v deželni zbor. .Laufenstein, ki j e kmečke zahteve brez dvoma najbolje poznal, je postavil celo načelne zahteve, naj se zasedanje deželnih stanov sploh neha, ker v novih razmerah, odkar je sklican državni zbor, v ustavnem redu nimajo več svojega mesta. Edino, na kar pa bi bili pripravljeni še pristati plemiški zastopniki, je bila kratka odložitev sestanka, da bi se kmečki zastopniki mogli posvetovati z razumnimi možmi o potrebnih ukrepih. 1 5 7 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. V, št. 1299 (4. VI. 1848). 1 5 8 Novice 1848, št. 23, 7. VI., 24, 14. VI. itd. 1 5 9 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. IV, št. 992. 39 Vprašanja, zaradi katerega so se zbrali deželni stanovi, nam­ reč določb o zemljiški, odvezi, so se le mimogrede dotaknili nekateri govorniki. Tako je Ambrož zatrdil, da se bodo podložniki glede odkupa ravnali po določbah državnega zbora; obenem pa je za­ hteval, na j se že 1848 ne zahteva več niti desetina niti tlaka, marveč naj se poravna tako, kakor bo državni zbor določil za prihodnja leta. Ambroževim izvajanjem j e pritrdil tudi Grašič, ki je opozoril zborovalce, da se bodo sicer ob izterjavariju desetine in dajatev začela zopet nasilja. Mnogo radikalnejši je bil Jaretina, ki je za­ hteval, na j odkupnino za zemljiško odvezo prevzame država (»cesar in ministri«)."0 Radikalne zahteve v korist podložnikov je glasno odobravala in podpirala tudi navzoča kmečka in dijaška publika, ki jo je predsednik zastonj poskušal pomiriti. Posvetovanje je tako zašlo v slepo ulico. Radi ali neradi, so morali pristati zborovalci na odložitev zasedanja do 26. junija, sporna vprašanja naj bi pa v zvezi s kmečkimi zastopniki rešil poseben odsek (Ambrož, Chrobat, Kavčič, Laufenstein). Ta' odsek se je sestal že isti dan (19. junija). Sestanka se je udeležilo poleg Laufensteina, Ambroža, Chrobata še U kmečkih zastopnikov, razen enega vsi iz Gorenjskega in Notranjskega. Dolenjci so očitno k a r odšli, kolikor so sploh balli zastopam na dopoldanskem zasedanju. Sestanek je dokončno pokopal namere zemljiških gospodov, da bi si svoje zahteve po odškodnini uredili in zavarovali že po sklepih deželnih stanov. Zastopnikom namreč »ni bilo mogoče združiti raz­ ličnih naziranj o konstituiranju deželnega zbora; da je prav tako- malo kakršnega koli upanja, da bi se pri zastopnikih podložniških občin doseglo soglasje in približanje tozadevnim odkupnim pred­ logom deželnega odbora; da zastopniki podložniških občin in enako podložni posestniki sploh nočejo vstopiti v deželni zbor, marveč da nameravajo izvedeti: kakšni predlogi bodo v tej zadevi postav­ ljeni v sosednih deželah, potem izraziti sami lastne želje in pred­ loge glede odveze neposredno državnemu zboru ali preko svojih državnozborskih poslancev ali sicer v obliki peticij, nato bi se uklonUi tozadevnim sklepom državnega zbora«. Odsek je moral odpustiti kmečke zastopnike, ne da bi miogel doseči od njih kakršno koli obljubo, da se bodo vrnili kot člani deželnega zbora nazaj. 1 6 1 Ob trdovratnem podložniškem odporu so se zasedanja kranj­ skih deželnih stanov razbila. Ob tem kmečkem nastopu se spet razločno pokaže malomeščansko omahovanje tako zvanih voditeljev. Spričo zahteve po zedinjeni Sloveniji bi morali biti zanje deželni stanovi, kot simbol zgodovinskega prava in razbitosti, slovenskega ozemlja v historične pokrajine, seveda ne le anahronizem, marveč sovražnik. In vendar ni nihče med njimi nastopil proti deželnim stanovom; nihče ni opozoril kakor Laufenstein, da so z marčno revolucijo in obljubljeno ustavo izgubili pravico do obstoja, nihče jih končno ni poskusil onemogočiti, kakor baje politično nezreli 160 ODAS, Arh. dež. stanov 1848, fase. 7—1, št. 488 (19 VI. 1848) 161 ODAS, Arh. dež. stanov 1848, fase. 7—1, št. 489 (8. VIL 1848). 40 podložniki. Tudi ob te j priliki se je pokazalo, kje je bila y letu 1848 v resnici pri nas revolucionarnost, pa tudi kakšno priliko so zamudili postavljalci političnih programov — politični voditelji j ih ne moremo imenovati, saj prav zaradi svoje politike niso imeli skoraj nikogar za seboj — ko so s svojim zanemarjanjem temelj­ nih življenjskih interesov slovenskega naroda tako temeljito in »uspešno« ločili »narodnostno« gibanje od ljudskega. Pri tem ne mislim na Bleiweisa, Slomška itd., katerih delo se je vrtilo prav po navodilih notranjega ministrstva in gubernija proti revoluciji, marveč na politično čiste, pa za temeljni pomen gospodarskih zahtev v narodnem življenju docela slepe »vodnike«. ProvizOTičneiga deželnega zbora je bilo s tem konec. Pač pa je stari razširjeni deželni odbor še dalje razpravljal o zemljiški odvezi. Plemstvo se nikakor ni hotelo odreči upanju, da bo vendarle vplivalo na potek razprave v državnem zboru. Kljub temu, da so bili kmečki zastopniki 26. junija odsotni, so ostali člani deželnega zibora sami vendar sprejeli posebno prošnjo na državni zbor. V njej so sicer za leto 1848 že predvidevali možnost odkupa dolžnih pod- ložniških dajatev in služnosti ter desetine, obenem pa so zahtevali, da se mora podložnik sam v zameno za zemljiško odvezo tudi od­ kupiti od popolnoma vseh bremen.1 6 2 Obenem z ostro pritožbo o kmečkem obnašanju, ki je vsebovala kratko zgodovino kmečkega gibanja na Kranjskem od ižanskih dogodkov dalje (seveda skozi prizmo fevdalcev), so to prošnjo 8. julija poslali preko gubernija na notranje imnistrstvo in prosili, na j jo to državnemu zboru po­ sebej priporoči in zasleduje njeno razpravo.1 6 3 Novi notranji mi­ nister Doblhoff je razmere presojal trezneje. Oddal je prošnjo naprej, glede posebne podpore te j prošnji pa je odgovoril, da bo že državni zbor sam pretresal to vprašanje.1 6 4 Tako se je tudi ta poslednji poskus kranjske gospode ponesrečil. Dasiravno naj bi o vprašanju zemljiške odveze sklepal tudi že za sredo junija sklicani koroški razširjeni deželni zbor, v te j zadevi tudi tu ni prišlo do nobene razprave ali sklepa. Državni zbor ga je prehitel.1 6 5 Več uspeha so imeli le Štajerci. Volitve raz­ širjenega deželnega zbora, v katerem so imele kmečke občine eno tretjino (30) poslancev (slovenski del dežele 12), so potekale v glav­ nem mirno, le v konjiškem okraju so kmetje zahtevali močnejše zastopstvo (po 2 poslanca na vsak sodni namesto volivmi okraj). Ko se je 13. juni ja provizorični deželni zbor sestal, se je sprva pečal z drugimi vprašanji, ki j ih je moral rešiti. Ko je 3. juli ja prešel na najbolj sporno vprašanje, vprašanje zemljiške odveze, je. od dveh strani nastal ugovor proti razpravi tega problema. Prelati so 1 6 2 ODAS, Erezid. arh. 1848, fase. VII, št. 1873. 1 6 3 ODAS, Prezid, arh. 1848,^абс. VII, št. 1873, Arh. dež. stanov 1848, fase. 7—1, št. 489 (8. VIL 1848). 184 ODAS, Prezid, arh. 1848, fase. VII, št. 1944 (13. VII. 1848). 165 J o s i p M a l , nav. delo, stran 764: J o s i p A p i h , nav. delo, str. 165—166. 41 zahtevali, da je treba razpravo odgoditi dotlej, da bo državni zbor določil načelno, kdo bo nosil odškodnino, država ali podložnik, »prelati so hoteli doseči preložitev v pričakovanju, da bodo odgo­ dili m s temu popolnoma preprečili odvezo urbarialnih bremen, da bi cerkvi ohranili ta bogati vir dohodkov.« Proti razpravi pa so bili tudi kmečki zastopniki, ki so — enako kakor na Kranjskem — zaupali de državnemu zboru. Oboji so bili pa preglasovani, in sicer z utemeljitvijo, da morajo deželni zbori državnemu zboru zbrati in pripraviti potrebno gradivo in predloge. V debati, ki je trajala do 31'. julija, pr i čemer so prelati ponovno p r o t e s t a l i proti izvedbi zemljiške odveze (celo še zadnji dan razprave), podložniki pa brez uspeha zahtevali uzakonitev zemljiške odveze brez odkupa, je bil končno sprejet predlog zakona, ki je urejal vprašanje zemljiške odveze takole: Odpravijo se e 1. januarjem 1849 vse podložniške in desetinske naturalne in denarne dajatve, tlake in obveznosti v zvezi z menjavo lastnika. Začasno se zamenjajo s posebnim »urbarialnim davkom«, odkup- j 1 ! a o ; . k V 0 ' b o d < * P ° d l o ž n i k i Plačevali obenem z deželnimi davki dezeh. Podlago odkupnine zemljiškim in desetinskim gospodom znaša dvajsetkratni letni, v denar preračunani čisti dohodek obravnavane praivice. Ta odkupnima maj ,se plača v obrokih, raz­ deljenih n,a dvajset let, tako da pride na posamezno leto 5 % celotne odkupnine. Od tega naj plača podložnik sam 3 % , dežela pa pre­ vzame 2 % (podložnik bi torej nosil v celem 60% odkupnine). Te osnovne določbe so bile sprejete po ostrem podložniškem odporu z najmanjšo možno večino 42 proti 41 glasovom dne 6. julija. Poznejša debata se j e sukala okrog določanja čiste vrednosti posameznih dohodkov zemljiških gospodov. lee Podložnikov te določbe seveda nikakor niso zadovoljile. Kmetje m deloma tudi meščani (Maribor) so še v teku razprave obračuna­ vah s posameznimi poslanci, 'ki so glasovali za odškodnino in j ih niso pustili nazaj v Gradec.1 6 7 Sprejeti sklep pa seveda ni imel pravne veljave, ker deželni zbor sam ni imel zakonodajne oblasti. Preden pa. je sklep mogel dobiti cesarjevo sankcijo, se je vprašanje začelo reševati že na Dunaju v državnem zboru. 6. Boj za dajatve od julija do septembra. Kmečki poslanec Grašič se ni zmotil, ko je na zborovanju kranjskih deželnih stanov napovedal nemire, če bodo od podlož­ nikov poskušali pobrati, dajatve za leto 1848. V resnici se v raz­ dobju žetve položaj v podeželju spet znatno zaostri. Podložniška odločnost je prišla do izraza že ob zasedanju kranjskega provi- zoričnega deželnega zbora, obenem pa se začenjajo spet deputacije 166 II wof F r a n z Der provisorische Landtag des Herzogtums Steiermark im Jahre 1848, Forschungen zur Verfassung- und Verwaltunes- Seschochte der Steiermark, IV/2, 1901, str. 64-101. verwauungs 16' II wof F r a n z , nanav.mestu; J o s i p A p i h , nav. delo, str. 61—62. 42 na Dunaj, kjer je že začel s svojimi, zasedanji državni zbor. Do pravih nemirov v deželi še ni prišlo, poročila so bila pomirljiva, vendar pa se je gubernij bal že v začetku juli ja nevarnih kon­ fliktov, zato se je obrnil do notranjega ministrstva na Dunaju s prošnjo za vojaško pomoč.188 Notranji minister Doblboff pa ga je ostro zavrnil. Naravnost prepoveduje uporabo prisilnih sredstev za izterjavo dajatev in tlake za leto 1848, marveč naj zemljiška gospostva v interesu javnega mliru počakajo, da bo to vprašanje urejeno z zakonom. Zaradi »razburjenja med kmeti, njihove trdne odločenosti, da že v 1. 1848 ne bodo v na tur i ustregli glede tlak, desetin, dajatev itd. itd bo nemogoče nadaljevati z uporabo prisilnih sredstev«.169 Kranjskim stanovom in guberniju je dal oster ukor in poduk: »Stanovi in uradi tistih pokrajin, ki so hitro in pravilno razumeli gospodujočega duha, se niso le takoj spočetka izjavili proti vsa­ kemu prisilnemu postopku, marveč so poskušali vplivati tudi, na opravičence, da bi jih pripravili do tega, da bi preprečili vsako razburjenje in se raje podvrgli žrtvam, k a k o r . d a b i postavili na kocko javni mir, da, morda svoje življenje. V resnici je skoraj .^povsod prišlo do tega, da sploh ni mogoče več misliti na prisilno izterjavo, na uporabo vojaškega vpliva, nasprotno pa so se pogo­ dili opravičenci z obvezanci, da za 1. 1848 ne vztrajajo na nobeni naturalni služnosti, zato pa se bodo zadovoljili v odškodnino za izpad dohodkov z onim zneskom, ki bo po tozadevnih pričakovanih zakonitih določbah določen kot enoletna odškodnina. . . morem pokazati le na t a razvoj im pozvati Vašo Ekscelenoo (sc. Welsers- heimba), da vplivate preko okrožnih uradov na opravičence, da se s takimi začasnimi pogodbami sporazumejo z obvezanci, in da se more pri nagnjenosti tamošnjega kmeta in nemožnosti uporabe fizične sile le na ta način preprečiti večje z l o . . . Tudi bi bilo pri gospodujočih razmerah nemogoče zahtevati od vojnega ministrstva pomnožitev čet na Kranjskem.«1 '0 Vlada je očitno še naprej vodila spretno svojo politiko tako, da bi ločila od revolucionarjev v mestih glavno rezervo revolucije, široke podložniške množice.171 Welsersheimb je na eni strani sporočil ministrovo poročilo naprej svojim podrejenim uradom, na drugi strani pa vendar naredil še zadnji, že omiljeni poskus pri ministrstvu. Ugotovil je, da tudi gubernij že doslej ni ustrezal prošnjam po vojaški pomoči za izterjavo dajatev tekočega leta. Bati pa se je novih podložniških nastopov, ker so se podložniki spet začeli zbirati in se pojavljajo zahteve po povračilu že pre j oddanih obveznosti, h katerim pa po njihovem niso bili več dolžni, 1 6 8 ODAŠ, Prezid, arh. 1848, fase. VI. št. 1720 (13. VII. 1848). 169 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. VII, št. 1827 (17. VIL 1848). 170 OD AS, prav tam. 171 Gl. zgoraj o Pillersdorfovih dopisih, pozornosti na kmečko razpolo­ ženje ob majskih dogodkih na Dunaju, spodaj o akciji dvora ob sprejemu zakona o zemiljiški odvezi in v oktobru. 43 ker se. kaže upornost proti nepriljubljenim uradnikom, začenjajo se nasilni posegi v lastnino zemljiških gospostev, zlasti v njihovih gozdovih. Zadovoljuje se pa, če sme za vzdrževanje javnega miru uporabljati sedaj v deželi navzočo vojsko, da mu le te ne bodo jemali.172 Gubernij je poslej prošnje za prisilno izterjavo podlož- niških obveznosti, ki so prihajale zlasti iz novomeške kresije, v resnici zavračal. Zemljiški gospodje so se začeli obračati z njimi naravnost na notranje ministrstvo, dobili pa' so seveda zavrnjene z opozorilom, da naj j ih gubernij ponovno seznani z vsebino zgoraj navedenega dopisa.173 Zemljiški gospodje so bili seveda vse pre j kakor naklonjeni takim nasvetom. Njihovo razpoloženje jasno odseva iz poročila enega med (njimi, Matije Primica, gospoda na Krupi: »Zato ni mogoče videti, kam bo pripeljala ta brezzakonitost, ko vse hoče le zapovedovati, vse boljše vlada, prisoja svojemu lastnemu pri­ stanku najboljšo zakonito moč, nikogar ne uboga ali vsaj naklo­ njeno posluša najbolj dobro mišljene nasvete.« Podložnik se smatra za prostega vseh podložniških bremen, »in si je pri popolni nemoči uradov dejansko že pridobil zaželjeno svobodo in se vsaj postavil vanjo«. Kljub določbi o veljavi dajatev za 1. 1848 »nihče od pod- ložnikov noče — poznati tega zakona in gledajo na to le kot na deželno fabrikacijo«, ker zakon nima nobene sankcije. Če se to ne bo uredilo, tudi dominiji in duhovščinia ne bodo več vršili svojih dolžnosti', »vse vezi družbenega življenja se bodo same od sebe razvezale in bo nastala splošna anarhija«. K temu mnenju okore­ lega fevdalca je seveda dostavu napredni Laufenstein: »Domišljavi napor, s katerim se zemljiška gospostva upirajo sili dogodkov in hočejo podpirati nevzdržno stvarno stanje, pomaga pr i tem,, da se zaostruje nastrojen je glede razmerja med zemljiškim gospostvom in podložniki in stopnjuje nezaupanje do u r a d o v . . . Kresijski urad je mnenja, da je le od razveze adii spremembe podložmškega položaja in od okrepitve ustavne državne moči pričakovati od­ stranitev onih težav, ki sedaj utesnjujejo delo uradov in povzro­ čajo tožbe oškodovanih ali preplašenih razredov prebivalstva«.1 7 4 Vsekakor pa so se kmetje določno uprli dajatvam, k i so jih zemljiški gospodje zahtevali. Prisilna izterjava je bila po sodbi novomeške kresije nemogoča, a gospostva so jo zahtevala vedno bolj nasilno vse do omenjenih Doblhoffovih ukrepov.1 7 5 Gubernij j e poskušal pridobiti podložnike tudi zlepa za oddajo dajatev za leto 1848. Tako je izvedel preiskavo, ali so vsa gospostva res razglasila cesarjev patent z dne 23. maja. Ugotovil je, da je bil povsod razglašen in da podložniki brez dvoma poznajo svoje obveznosti za tekoče leto, »toda prav tako odločna je pri veliki 172 ODAS, PrezM. arh. 1848, fase. VII, št. 1854 (24. VII. 1848) 1 7 3 ODAŠ, Prezid, arh. 1848, fase. VII, št. 1974. ' 1 7 4 ODAŠ, Prezid, arh. 1848, fase. VII, št. 1827 (25. VI. 1848) 175 ODAŠ, prav tam. 44 večini marniera, da nočejo nič več oddajati Nobena uradna sila ne bi sedaj zadostovala, da bi dala zadevi drugo smer«.17" Enaka so tudi obvestila iz postojnske kresije. »Odpor proti opravljanju t lake in oddajanju desetine se je pokazal na mnogih straneh.«1 7 7 »Nepokorščina! proti oddaji desetin in urbarialnih dajatev je segla zelo na široko.«178 Iz Senožeč poročajo, »da ljudje pri­ čakujejo od prvega ustavodajnega državnega zbora določbe o olajšanju glede oddaje dajatev zemljiškim gospodom in glede znižanja cene soli«.1' V drugi polovici juli ja je gubernij naročil, naj se podložniki ponovno pouče o svojih dolžnostih. Pouk je pa le malokje uspel. C'T,a.ko je bil v okolici Vrhnike popolnoma brez uspeha, navajali so ugovore najrazličnejše vrste in popolnoma brez teže. Tudi grožnje niso manjkale za primer, da bi prišlo do sile. Pomočila, da letos tudi na Gorenjskem in Dolenjskem ne oddajajo niti desetine niti urbarialnih dajatev, ki so jih tu razširili, so mogla biti povod, da je tudi tu dozorela taka upornost.« V Planini so ljudje nava­ jali celo gesla francoske revolucije, k i so jih razširili mied nje : 180 časopisi. Za silo kmečkega pokreta, nemoč zemljiškega gospostva in uradov je izredno značilno poročilo postojnske kresije konec juli ja ^ v zvezi s prošnjo gospostva Vipave za vojaško pomoč pri pobiranju / dajatev. Kresija prošnji odločno ugovarja: »Posledice nasilnega postopka z vojaško silo bi bilo komaj mogoče presoditi. Pr i tem ne bi imeli opravka s posamezniki, marveč z razburjenim prebi­ valstvom in iz tega bi morala priti skrajna katastrofa. Končno ne more ostati neupoštevano, da so z gospostvom1 Vipavo v docela enakem položaju še mnogi drugi desetinski gospodje, torej imajo tudi enake pravice. Če maj bi se v vseh teh primerih upornosti nastopilo z vojaško pomočjo, bi morala biti pri roki majhna armada, da bi tu in tam izzvala krvave nastope in končno is tem le ne dosegla nobenega reda ali morda celo le nemir, ali ustvarila stalen odpor, ki se na kraju ne da obvladati«.181 Omenil sem že,"da se v tem času spet obnove deputacije na Dunaj. 1 8 2 Pritožbam so pa sledila bolj otipljiva .dokazila za kmečko voljo, da ne nameravajo več oddajati doslej veljavnih bremen. Tako' so se proti semiškemu župniku pritožili podložniki najprej na Dunaj v notranje ministrstvo, zahtevajoč oprostitev urbarialnih dajatev, »ne 'da bi bilo t reba v denarju plačati odškodnino«, in 176 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. VII, št. 2065 (11. VII. 1848). 177 ODAŠ, Prezid, arh. 1848, fase. VII, št. 2080 (16. VIII. 1848). 178 ODAŠ, Prezid, ara. 1848, fase. VII, št. 2035 (Vipava) ; v poročilu postojnske kresije z dne 14. VIII. 1848). 170 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. VII, št. 2033 (Senožeče; prav tam). 180 ODAS Gubernialni arhiv 1847/48, fase. 15—99, Postojna 3. avgusta. 181 ODAS, Gubern. arhiv 1847/48, fase. 15—295, št. 17.826 (30. VII. 1848). 182 ODAS, Gubernialni arhiv 1847/48, fase. 15—295; Prezid, arh. 1848, fase. VI, št. 1556, fase. VII, št. 1829, 1836, 1969. ( 45 povračilo že plačanih odkupov,183 nato na gubermïj (29. julija), češ da hoče zemljiški gospod s silo izterjati desetino;184 ko pa prošnje niso nič pomagale in je šel župnik vendarle z vozom v spremstvu županov po vaseh, so ga napadli, češ »tolovaji so«, in ga s silo nagnali, »V naši fari noče nihče desetine dati, in če bi tudi kdo hotel, ga pa drugi strahujejo, da ga bojo stepli.«185 Bleiweis, k i tudi sicer v številki Novic, v kateri objavlja to poročilo, ugovarja .kmetom (ki ibi najraje videli, da »desetina, t laka in vsi dozdanji grumtni davki so proč brez vinarja — in krivica bi bila, ako bi mogel kmet kaj plačati«), »da vsa desetina, vsa tlaka in vse druge dolžnosti niso čez kmeta kakor slana čez polje z zraka ali lju'fta padle, ampak, da se njih. odrajtovanje, čeprav ne vse, vendar veliko njih na stare pravične zveze opira«, dodaja tudi temu poro­ čilu značilno, proti kmečkemu gibanju namerjeno opombo: »...še zmirej moramo take nespodobne reči slišati. Mi vsi želimo, da se bo kmetu njegov stan polajšall in de se bo vse natanko pregledalo. Tudi grajščaki majo pravice . . . Puntari ja ne bo nobenim pomagala. Z lepo morata grajščak in kmet ravnati.«18" Do podobnih konfliktov je prišlo tudi na Štajerskem. Tako je na pr. v Poljčanah ob razlagi predlogov glede kmečke odveze v državnem zl>oru v tam ustanovljenem kmečkem političnem dru­ štvu nastalo veliko razburjenje zastran predlogov o odškodnini, češ da nočejo plačevati gospodi nobene odškodnine za dajatve.1 8 7 K -dotedanjim spornim točkam: je v zgodnji jeseni prišlo še nekaj novih, obnovil i so se spet spori okrog gozda lin njegove izrabe, na novo pa se je pridružil spor za lov in ribolov. Tako gubernij zaključuje poročilo o tem, kako so kmetje v avgustu napadli na Koroškem dve plemeniti lovski druščini (prvo pri Kotmari vesi v humperškem gospostvu, drugo severno od Celovca) ter jima odvzeli lovski plen in orožje, začasno nekaj članov tudi prijeli, s sledečimi besedami: upor glede izzivanja dosedanjih lovskih pravic »na tujem zemljišču in tleh postaja v ostalem; tudi na Kranjskem od dne do dne splošnejši in glasnejši«. Tudi1 tu so podložniki že motili lov in jemali lovcem orožje.188 O obnovi prave upornosti poročajo tudi iz gospostva Planine,1 8 9 od marsikod tudi o obnovljenem samovoljnem sekanju, paši in novih sporih zaradi tega (prim. Rožek, Jablanica1 8"3). V Rožeku smo prav iz tega razdobja že omenili tudi tepeže zaradi ribolova. 183 ODAS, Gubern. arh. 1847/48, fase. 15—295, št. 17.018 (21. VIL 1848). 184 ODAS, Gubem. arh. 1847/48, fase. 15—295,- št. 17.754 (29. VII 1848) 185 Novice 1848, št. 54, 23. VIII, str. 150. 188 Novice 1848, št. 54, 23. VIIL, str. 148, 150. 187 J o s i p A p i h , вд.у.. delo, str. 132: F r a n I l e š i č , nav. delo, Zbornik Slovenske Matice, VII, 1905, str. 28—29: Cafovo pismo z dne 17. VIII. 1848. 1 8 8 ODAS, Prezid, .атћ. 1848, fase. VIII, št. 2246 (11. IX. 1848) 189 ODAS, Prezid, arh. 1848, fase. VII, št. 2080 (16. Vili. 1848). 199a ODAS, Gubernialni arhiv, fase. 15—295, š t 17.219. i 46 Kmečkega gibanja nikakor ni bilo mogoče ustaviti. Prav v tem času p a se j e v državnem zboru že vršila razprava, ki je e svojim končnim sklepom presekala vse te spore, njen sklep pa je reakcija z uspehom porabila, da je dokončno izločila podložnike iz političnega boja, nakar je v oktobru odločila boj med razredi v 1. 1848 začasno spet v svojo konist, seveda bistveno oslabljena prav zaradi koncesij, ki jib je morala priznati prejšnjim podložnikom: 7. Državni zbor in nastanek zakona o zemljiški odvezi (vloga slovenskih poslancev). Le na kratko si bomo ogledali dolgotrajno, cel mesec (od 8. avgusta do 6. septembra) trajajočo debato v državnem zboru, ki je imela za svoj rezultat zakon o zemljiški odvezi. Na kmečko gibanje samo namreč njen potek ni mnogo vplival, zanj je bil važen le rezultat debate. Le v glavnih potezah si bomo ogledali tudi delo slovenskih zastopnikov ob tej debati. Že na tretji seji državnega zbora je mladi pravnik Hans Kudlich sprožil vprašanje zemljiške odveze, ki so ga pre j misl i l ïobravna- vati šele znatno pozneje,190 s predlogom, »da na j zbor sklene: ,P o d 1 o ž n i s t v o z v s e m i i z n j e g a i z v i r a j o č i m i p r a ­ v i c a m i i n d o l ž n o s t m i j e o d p r a v l j e n o , t o p a s p r i ­ d r ž k o m , j e l i p l a č a t i z a t o o d š k o d n i n o a l i n e ' « (26. julija). Že formulacija predloga kaže, da igre tu seveda le za možnost o d k u p a , ne več stalne dajatve. Državni zbor j e sprejel sklep, da je predlog treba nemudoma obravnavati.1"1 Opraviti je bilo sicer treba najprej še z vprašanji procedure, nato pa se je začela stvarna razprava 8. avgusta v resnici s tem vprašanjem. Življenje je bilo močnejše od teorije in je samo pokazalo, kje je jedro vsega razvoja v revolucijskem letu — v boju za družbeno revolucijo, za odpravo fevdalnega reda, ne pa v nadstavbi, v narodnostnih bojih. Državni zbor j e ' sicer soglasno sprejemal načelo zemljiške odveze, med poslanci pa so nastali ostri spord glede vprašanja odškodnine, ki naj bi jo v zameno za izgubljene koristi dobili zemljiški gospodje. Glede tega vprašanja se je tudi že k 8. avgusta dopolnjenemu Kudlichovemu predlogu v teku debate nabralo kar 73 ispreminjevalnih in dopolnilnih predlogov. V razmerju do obsto­ ječega političnega položaja.moremo razdeliti poslance ob tej raz­ pravi v t r i skupine: le redki, majradikalnejši, so zagovarjali res­ nično kmečko stališče, naj namreč zemljiški gospodje ne dobe sploh nobene odškodnine. V državnem! zboru samem so jim očitali, da je njihovo stališče »komunistično«, dasi seveda pri tem ni misliti na kakšne organizacijske zveze s takratnimi komunističnimi 190 J o s i p M a l , nav. delo, str. 871; gl. H. F r i e d j u n g , Österreich von 1848 bis 1860, I, 1918, st. 31—33, 341—349. . 161 Verhandlungen des österr. Reichstags I, str. 159; J o s i p A p uh, str. 181. . " 47 organizacijami v Nemčiji.192 Levica s Kudlichom na čelu j e bila sicer za to, da gospodje vsaj delno dobe odškodnino, vendar so pr i tem računali v prvi vrišti na državno blagajna. Predvsem p a so želeli konkretnejše sklepanje o tem za enkrat še odložiti. Upali so namreč, da so s predlogom in sklepom o zemljiški odvezi kmete že pridobili, z negotovostjo, ali si bodo morali odkupiti zemljiško odvezo ali ne, pa da Jbodo ohranili pri življenju revolucionarnost podeželskega ljudstva in na ta način sami dosezali svoje politične in razredne interese. Stopiti radikalno na kmečko stran so j im seveda preprečevali lastni razredni interesi (prim, spodaj Kavčičeva izvajanja), niso pa tudi spoznali, da je bila to edina pot do zmage nad protirevolucijo. Desnica, sestavljena iz malomeščanskih in veleposestniških zastopnikov, po zgodovinskem pravu neposredno zvezanih s fevdalizmom, je seveda kategorično zahtevala odškodnino. Nameravala pa je vprašanje rešiti nemudoma in je pr i tem uži­ vala tudi vso podporo vlade, da bi podeželsko prebivalstvo čim­ pre j izključila iz faktorjev, s katerimi je morala računati pr i svojem obračunu z revolucijo, na 'katerega se je pripravljala že od maja dalje. Prav zato, da bi se podeželsko prebivalstvo v resnici pomirilo, mu je morala seveda popuščati, ni mogla vztrajati na zahtevah zemljiških gospodov. Kako so se v tem trenju obnašali slovenski poslanci? Najdemo jih p r i zagovarjanju stališča vseh treh skupin, razdeljene, dasi pri tretji skupini le redke in v zelo medli obliki (predvsem pri glaso­ vanju). Odločno proti kakršni koli odškodnini je nastopil Anton Černe, poslanec tržaškega okraja, veleposestnik (a ne fevdalni!), pr i katerem' pa moramo najbrže računati z idejnimi vplivi razgiba­ nega velikega pristanišča, največjega mesta na Slovenskem (okoli 80.000 prebivalcev 1846),192a k jer sta daleč najdlje pri nas dozorela oba vodilna razreda v boju 1. 1848, buržoazija im proletariat.1 9 3 Že v svojem prvem nastopu 12. avgusta je Černe ostro nastopil proti odškodnini: Če plača odškodnino država, se s tem naloži tudi meščanom (ki gospodi niso ničesar dolžni), sicer bi pa morali plačati vso odškodnino podložmiki, ki imajo že itak največ davkov. Na vprašanje, ali je sploh odškodnina nujna, odgovarja: »Tu gre za nadaljnji obstoj ali pogin fevdalnega sistema in aristokratskega r a z r e d a . . . So li imeli Dunajčani pravico, podreti birokracijo? Zakaj gre graščinam odškodnina? Ali imajo zanjo pravno podlago? Jaz mislim, da odškodnine nikakor ne smemo privoliti; mi stojimo na načelu svobode, enakosti in bratstva, zato se ne smemo pečati z vprašanjem, ali gre graščinam odškodnina ali ne; prišli bi' namreč 192 Prim, o tem E. K a n d e l ' , Iz predistorii »Manifesta Komunfeti- ceskoi partir«, Voprosy ietorii 1948, št 2, str. 3—27 (cir.). 192a F r a n Z w i t t e r , Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. sto­ letja do današnjih dni, 1936, str. 92. 193 Oko Trata, 1945, str. 251—266; Faib io C us i n , Appuntì alla storia di Trieste, 1930, str. 224—225; A n g e l o V i v a n t e , Irredentismo adriatico, 1945, str. 140 si. 48 v protislovje s svojim načelom, s 'katerim politiki Doblhoffovega ministrstva do kmečkega vprašanja smo mogli zasledovati njegov jasni smoter: pomiriti podeželje in ga ločiti od revolucionarnih sil mesta, navezati ga na cesarja, glavo protirevoluoije. Podobno politiko je izvajala v državnem. ' zboru, kjer ise ji je posrečilo združiti plemiške zastopnike z vrhnjimi sloji buržoazije in malomeščanstvom, ki sta se že začela umikati od revolucionarnih vrst. V avgustu, v katerem je zadušil Radecki revolucijo v Italiji, Windischgrätz pa zbral vojsko proti Dunaju, je mogla že s silo zadušiti delavsko demonstracijo na Dunaju. V začetku septembra je z zakonom o zemljiški odvezi zadala odlo­ čilni udarec revolucionarnosti podeželskega prebivalstva. Široka podlaga revolucije je tako ostala pri življenju le še na Madžarskem, kamor je v soglasju z dvorom udaril Jelačić z na novo opremljeno nemško-hrvatsko vojsko. Neposredno po udarcu revo­ lucionarnim silam v podeželju, 11. septembra, je prekoračil Dravo, da bi udaril proti Budimpešti, obenem je bila organizirana vojska proti madžarskim revolucionarjem tudi v Vojvodini iz srbskih prostovoljcev. Da bi preprečil madžarski odpor, ki mu je stal na čelu Kossuth z obrambnim svetom, odpor, ki je prisilil Jelačica k odstopanju, je imenoval cesar za načelnika ogrske vojske generala Lamberga, ki ga je pa ljudstvo neposredno po prihodu v Budim­ pešto ubilo (28. septembra). V odgovor je Ferdinand 3. oktobra raz­ pustil ogrski državni zbor, razveljavil vse njegove sklepe in postavil Jelačica za državnega komisarja za Ogrsko, Erdelj in vse dežele ogrske krone z nalogo, da te p'okrajine »pomiri«. Dne 6. oktobra, ko je prišlo na Dunaj sporočilo o porazu Jelačićeve vojske na poti proti Budimpešti, naj bi odšel proti madžarskim revolucionarjem tudi del na Dunaju nastanjenià čet. V istem času si je krepila reakcija svoje pozicije tudi na Dunaju samem. V okviru narodne garde je organizirala svoje posebne oddelke, z Jelačičem se je solidariziral tudi državni zbor, ki je odklonil sprejem madžarskega poslanstva, ki je prišlo na Dunaj •sredi septembra s pritožbo proti Jelačičevemu pohodu. Dunajsko ljudstvo, v prvi vrsti proletariat in akademska legija, ki so se dobro zavedali povezanosti dogodkov na Dunaju in na Ogrskem in njiho­ vega pomena za usodo revolucije, so se v noči na 6. oktober z orožjem uprli pošiljanju pomoči Jelačiču. Uničili so reakcionarne oddelke narodne garde, preprečili odhod vojske in zavzeli vojno ministrstvo ter obesili vojnega minestra grofa Latoura na ulično svetilko. Na večeT «o zavzeli kljub ogorčenemu odporu še orožarno iai se polastili tam zbranega orožja. Dvor. se je že 7. oktobra umaknil z Dunaja v Olomouc. Tam je v manifestu z dne 8. oktobra cesar dunajskim revolucionarjem napovedal vojno. Dobro se zavedajoč, da grozi nevarnost reakciji .le v tem primeru,' ako se posreči Dunaju zvezati s podeželjem, pravi že v tem proglasu, da noče odvzeti nobene že podeljene pravice (»... Mojim ljudstvam, kterim se nobena pravica, ktera je dosihmal 54 Moje poterjenje dobila, celò nič prikrajšati ne smet).' 1 1 S cesarjem se je umaknil z Dunaja velik del državnega zbora (poslanci centra in desnice). Levica pa je sklenila, da državni zbor še nadalje zaseda na Dunaju. Seveda se pa tudi ona ni združila z revolucionarji, marveč je nameravala čim hitreje pomiriti duhove. Pošiljala je k cesarju deputacije s prošnjami, naj se povrne na Dunaj . Kompro­ misna linija državnega zbora odseva tudi iz njegovega proglasa na ljudstvo »za pomirjenje duhov« z dne 7. oktobra (pri nas raz­ glašen 15. oktobra).2 1 2 Na Dunaju je ostal tudi dobršen del sloven­ skih poslancev (Ambrož, Dolžan, Gorjup, Smrekar, Stercin, Sturm, Županec, Sever; Kranjec do 19. oktobra).2 1 3 Neposredno po dogodkih 6. oktobra se je začela proti dunaj­ skim revolucionarjem, ki »o jih reakcionarni krogi namenoma izzvali k uporu, zbirati cesarska vojska.. Dne 9. oktobra se je pojavila v Spodnji Avstriji Jelačićeva vojska, 12. se je posrečilo Auerspergu, poveljniku dunajske posadke, to odvesti1 iz mesta im združiti z Jelačićeni. Sredi oktobra se j ima je pridružil še Wimdiisohgrätz s svojo vojsko. Nad blizu 70.000 mož številčno vojsko je prevzel poveljstvo Windischgrätz in začel stiskati obroč okrog mesta. Revolucionarji so seveda dobro vedeli, da sami proti cesarski vojski ne bodo mogli vzdržati. Že 7. oktobra se je obrnila aka­ demska legija z razglasom »Ljubi deželani, vaša svoboda je v nevarnosti« na črno vojsko, ki da jih »edina more rešiti«.214 Dva dni pozneje so ta poziv ponovili: »Bratje, hitite nam na pomoč! K orožju, vaščani! Rešujte čast in svobodo mesta Dunaja. Če bo svoboden Dunaj, tedaj boste svobodni tudi vi!«213 Šele 12. oktobra je podoben predlog postavil tudi Kudlich v državnem zboru, ki naj bi poslal delegate za organizacijo deželne črne vojske v posa­ mezne pokrajine. Njegov predlog pa je veaina odbila. Kaj šele, da bi bil državni zbor pripravljen napraviti tisti korak, ki bi edini morda mogel spraviti na stran upornikov tudi kmete, da bi sprejel odpravo odškodnine za zemljiško odvezo. Tak predlog se niti pojavil ni. Kljub temu je revolucija odmevala, tudi v pokrajinah. Na Štajerskem in Zgornjem Avstrijskem je prišlo že do začetka orga­ nizacije ljudske vstaje v korist upornega Dunaja in Gradec ter Linz sta v resnici Dunajčanom poslala pomoč. Nekaj podobnega se je snovalo tudi v Celovcu, vendar je kresija s sodelovanjem, deželnih stanov hitro presekala razvoj dogodkov.218 Pa tudi v pode­ želju so se na Koroškem širile govorice, da bo cesar obnovil stara bremena zemljiškega gospostva in odpravil svoj zakon o zemljiški - 2 1 1 OD AS, Prezid, arh. 1848, fase. IX, št. 2590. 212 ODAS, Prezïd. arh. 1848, fase. IX, It. 2582. 213 J o s i p A p i h , nav. delo, etr. 202. 214 R. A v e r b u h , n.a nav. mestu, str. 101, op. 46. 215 R. A v e r b u h , na nav. mestu, str. 101, op. 47. 216 ODAS, Prezid, arh. 1848, fase. IX, št. 2572. 55 odvezi. Razburjeni ljudje so zato grozili: »Vso gospodo j e treba takoj pobiti, sicer ostane vse pri starem.« Celovški kresijski glavar je proti tèj akciji ponovno razglasil omenjeni zakon obenem s cesarjevim razglasom z dne 8. oktobra, v katerem cesar obljublja spoštovanje že danih pravic.217 Podobne novice so se širile tudi med kmeti na Kranjskem, namreč »da bo (vojska, ki je šla proti Dunaju) vse zopet na staro kopito spravila, de bomo moglii zopet t lako delati in po starem davke odrajtovati«.2 1 8 Tudi gušber-nij se je uprl temu z objavo cesarjevega manifesta z dne 8. oktobra (19. oktobra, dobil ga je šele 15. oktobra).2 1 9 Notranje ministrstvo ga je dan pozneje samo pozvalo, naj ta razglas objavi skupno z zakonom o zemljiški odvezi v slovenskem jeziku.220 Zaradi sporočil o razvoju političnega položaja v podeželju se je cesar že 14. oktobra v Olomoucu spet obrnil do kmetov: »Kmetje Mojiga cesarstva! Zaupajte svojimu Cesarju — vaš Cesar zaupa vam! Odrešenje, ktiro je že dana postava zastran poprejšnih gruntnih dolžnosti, kakor je tlaka, desetina itd. vam obljubila, vam je zagotovljeno in ponovim vam zastran tega svojo Cesarsko besedo tako, kakor sim jo na svoji poti večkrat ponavljal! Moja terdna volja je, vam to rešenje varovati. Bodite tedej mirni du brez skrbi, Moji zvesti kmetje!«2 2 1 Le pet dni pozneje se cesar ponovno obrača do prebivalstva v manifestu z dne 19. oktobra, ki j e predstavljal že neposreden uvod v prave vojaške operacije proti Dunaju: »Naša terdna, nepremakljiva volja je, da vse Našim ljudstvam dodeljene pravice in svobode, ako so jih ravno nekateri hudovoljneži' in zapeljanci narobe obračali, v njih celi obširnosti neprikrajšane ostanejo, ktere jim vnovič s Svojo cesarsko besedo poterdimo. Hočemo tudi, de od ustavdvniga zbora storjeni in od Nas poterjeni sklepi, namreč ( = namentlich!) pa sklepi zastran odpravljene pod­ ložne zveze, sklepi zasiraai vzdignjenih dolžnost, del in davkov, ki podložne zemljiža zadevajo, in sklepi zastran enakosti gruntniga posestva, kakor so bili v deržavnim zboru na primerno odškodovanje ispoznani, veljavni ostanejo, in se po Našim že danim ukazu spol- nejo« (poslano z Dunaja — ! — 21. oktobra, objavljeno od guber- nija 24. oktobra).2 2 2 Prav v tej borbi za podeželje se je šele pokazalo, kolikšen pomen je imelo dejstvo, da je prav cesar in ne državni zbor sam razglasil zakon o zemljiški odvezi. Spričo te intenzivne propagande od strani dvora, že v prejšnjih mesecih tako dobro pripravljene z vso vladno politiko v podložniškem vprašanju, na eni strani, zaradi popolnega .zanemarjanja boja za pomoč podeželju s strani kompro- misarskega »permanentnega« državnega zbora na Dunaju in docela 2 1 7 £>DAS, Prezid, arh. 1848, fase. IX, št. 2622. 2 1 8 Novice 1848, št. 48, 29. XI„ str. 189. 2 1 9 OD AS,. Prezid, arh. 1848, fase. IX, št. 2590. 2 2 0 ODAŠ, Prezid, arh. 1848, fase. IX, -št. 2650. 2 2 1 Novice 1848, št. 43, 25. X 2 2 2 Prezid, arh. 1848, fase. IX, št. 2653. 56 zgrešeni meščanski politiki do podložnika od marca dalje na drugi strani, Јзе ne moremo čuditi, da je podeželje ob tej^ priliki Dunaju in revoluciji odreklo svojo pomoč. Poročila iz začetka novembra o položaju na deželi pravijo, da se je razpoloženje prebivalstva od objave zakona o zemljiški odvezi dalje bistveno pomirilo,223 da »nedavni dogodki na Dunaju na splošno niso spravili na dan v mišljenju navadnega človeka nobene spremeimbe«,224 da je ob revo­ luciji na Dunaju v oktobru na splošno vladal mir, da ljudstvo cesarju zaupa, seveda razen nekaj redkih revolucionarjev, ki j ih 225 pa vsi poznajo. Niti malo nas seveda ne more začuditi, če je odpovedalo pomoč Dunaju vse naše malomeščanstvo, ki jedra problema pač sploh m spoznalo (enako kakor tudi ne vsi naši buržoa^ni zgodovinarji),226 marveč so gledali jedro spora le v nacionalnem problemu in na Dunaju protiavstrijsko, torej vsenemiško revolucijo. Kar po vrsti vsa naša mesta (Celje, Ljubljana, Slovensko društvo v Celovcu) so odrekala pomoč dunajskemu proletariate. Graška »Slovenija« pa je Slovence na Spodnjem Štajerskem celo pozivala na organi­ ziranje črne vojske proti za Dunaj vnetemu Gradcu. Pa tudi vojaško poveljstvo je mislilo v času odločilnih operacij proti Dunaju porabiti ljubljansko Narodno gardo proti Madžarom, za katere so se bali, da bodo z udarom na Štajersko poskušali dunajskim upor­ nikom pomagati. Gubernij naj bi jo poslal zaradi »dobrega razs- položenja im miru na Kranjskem in Koroškem« v Ptuj , da bi pomagaila »braniti Hrvatsko od madžarskega vpada«.227 Welsers- heimb se je temu naročilu uprl, češ da je sicer položaj na Kranj­ skem res miren, a na Štajerskem in Koroškem so nemiri v zvezi z dunajsko revolucijo tako močni, da se mu zdi skrajno pomišlja­ nja vredno, da bi tako oslabil vojaško moč v deželi.228 Spričo tega razvoja v podeželju, ki je značilen za vse avstrij­ ske pokrajine, celo za Spodnjo Avstrijo,229 je Dunaj ostal sam. S pomočjo so predolgo odlašali tudi Madžari. Po brezuspešnih po­ zivih k predaji po ^cesarju in Windischgrätzu je vojska 24. oktobra začela z operacijami proti Dunaju. Neposredno pred zaključkom, ko so Dunajčaiii že spre je l i . brezpogojno kapitulacijo, je odbila še poskus madžarske vojske, da reši upornike (30. oktobra pri Schwechatu). Dva dni pozneje, i. novembra, je padel Dunaj, z njim tudi revolucija. Začel se je hi/ter obrat k obnovi absolutizma.230 223 ODAŠ, Prezid, arh. 1848, fase. X, št. 2808. 224 ODAŠ, Prezid, -arh. 1848, fase. X, št. 2875. 225 ODAŠ, Prezid, arh. 1848, fase. X, št. 2921. 226 Prim. J o s i p Api 'h, nav. delo, str. 201—218; J o s i p M a l , nav. delo, str. 724—725. . 227 OD AS, Tajni prezid, spisi 1848, Schulzyjev dopis z dne 23. oktobra. 228 ODAS, prav tam, We'-sersheimbov odgowr z dne 25. oktobra. 229 R. A v e r b u h , na nav. mestu, str. 101. R i c h a r d C h a r m a t z , nav. delo, str. 16—22. 230 57 Zaključk; : i . Kot zaključek zgornje razprave naj povzamemo temeljne zna­ čilnost! kmečkega gibanja pri nas v J. 1848 na eni strani, značilnosti splošnega polnočnega razvoja, ki so bile ob razpravi o kmečkem gibanju na novo osvetljene, na drugi strani. 1. Kmečko gibanje samo moremo razdeliti v tri, po svojem značaju m oblikah nekoliko različna obdobja. V mesecu m a r c u je neposredno po marčni revoluciji na Dunaju zajel podložnike pravi revolucionarni vzgon, hv je z izjemo redkih proleterskih nastopov (Ljubljana, Idrija, Podrožcioa) pri nas edinstven tako po svoji moči kakor po svoji širini. Segal je v prvo polovico aprila, na Koroškem v posebnih okoliščinah celo še v začetek maja Pod- ložniiki so odpovedali dajatve, šli pa tudi preko tega do zahtev po graščinskem gozdu in celo do neposrednega obračuna s svojimi zemljiškimi gospodi. Ta revolucionarni vzgon je že sam prisilil fevdalna zastopstva — deželne stanove — k vrsti popuščanj obsež­ nejšim in hitrejšim ma Štajerskem im Koroškem, kjer je bila sicer revolucionarna podložniška akcija manj obsežna, prav zato pa tudi protiukrepi (preki sod, vojska) manj krepki kakor na Kranjskem V vseh deželah brez izjeme so podložniki praktično nehali izpolnjevati dotedanje podložniške dolžnosti in tako stvarno ukinili podložništvo. Od konca a p r i l a d o j u n i j a se podeželje sicer nekoliko umiri, a vendar podložniki prav nič ne popuste v svoji težnji da dosežejo zakonito priznanje s vojnih stvarnih pridobitev iz prvega obdobja, to je razveze podložniškega razmerja in vseh z njim zvezanih dajatev brez odkupa. Prav v tem razdobju se — delno v neposrednem stiku s središčem meščanske revolucije v Avstriji Dunajem, po dunajskih agitatorjih (študentih!), kmečkih delega­ cijah m tisku — nekoliko razbistri jo med podložniki širše podlage revolucionarnega gibanja in se formulirajo v obliki prošenj kmečke zahteve, ki ne zadevajo le vprašanja podložništva, marveč tudi širša vprašanja uprave, sodstva in davčne zakonodaje. Pri volitvah ki so se vrstile v tem razdobju, se kmečki volivni možje ravnajo le po kriterijih, ki so v zvezi z njihovimi zahtevami in bremeni- med vsemi zastopi zaupajo le v državni zbor, v katerem vidijo možnost, da sa pribore sorazmerno močno zastopstvo in da tako uveljavijo svoje zahteve. Kmečko gibanje v podeželju je že v tem času tako močno, da je oblast proti njemu stvarno brez vsake moči Vsak poskus prisiliti kmete k podložništvu in podložniškim dajatvam bi izzval po uradnih sodbah samih širok kmečki upor. V času žetve, o d j u l i j a d o s e p t e m b r a , se konflikt v podeželju znova znatno zaostri. Gospostva brez uspeha poskušajo uveljavljati svoje pravice, uradi j im morajo pri tem odpovedati svojo pomoč (v interesu »javnega miru«). Ob poskusih nekaterih zemljiških gospostev, da kljub podložniškemu odporu pridejo do svojih koristi, se začenjajo znova stvarni obračuni in napadi na 58 predstavnike teh gospostev, dokler v septembru ne preseka tega razvoja novi zakon o zemljiški odvezi, ki doseže hitro pomiritev podložnikov. V o k t o b r u ob 'dunajski revoluciji v podeželju praktično ni več nobenega odziva, mili v predelih, ki leže okrog samega Dunaja, kaj šele pri nas. 2. Če poiščemo kmečkemu gibanju v vseh teh razdobjih skupne karakteristike, vidimo sledeče: Njegovo osnovno izhodišče in jedro borbe same predstavlja brez dvoma jasno izražena protifevdalna revolucionarna težnja, da brez vsakih mešetarjenj odpravijo fev­ dalni družbeni red in njegov najvidnejši izraz, zemljiško gospostvo in privilegije zemljiških gospodov, zlasti pa podložništvo, lastnin­ sko pravico fevdalcev do kmečkih posestev in s tem zvezana podlož- miška bremena, in to brez vsake odkupnine. Pri tem so v- vsem času uporabljali poleg pasivnega odpora (pri oddaji dajatev, proti uradnim organom fevdalnega veleposestva, proti njegovemu poli- tiičnemru zastopstvu — deželnim stanovom) tudi aktivne, revolucio­ narne nastope. Kljub vsemu temu pa način podložniških nastopov kaže še vedno tudi nekatere stare negativne značilnosti kmečkih uporov v prejšnjih stoletjih. Med temi je v prvi vrsti treba omeniti pod- ložniško zaupanje v cesarja, ki je bil v resnici politična glava in simbol protirevolucionarnih sil. Ta za kmečke upore pri nas2 3 1 in drugod2 3 2 značilna poteza je kmečko gibanje brez dvoma močno hromila. Druga taka negativna poteza je regionalna vezanost kmeč­ kega gibanja, izolirano nastopanje po posameznih gospostvih ali kvečjemu okoliših. Tudi v kmečkem gibanju 1. 1848 veljajo za. naše" kmečko gibanje še vedno Marxove besede, »v kolikor obstoji med malimi kmeti le lokalna zveza, v kolikor istovetnost njihovih inte­ resov ne zgradi skupne nacionalne zveze, skupne politične organi­ zacije — oni ne tvorijo razreda«.233 To dejstvo je bila druga, najpomembnejša ovira, ki je preprečila, da bi kmetje dosegli svoje zahteve. Vse te notranje ovire bi mogli podložniki- premagati le v zvezi z drugim revolucionarnim razredom. Kakor so ugotovili klasiki marksizma in kakor potrjuje tudi stališče meščanstva v Avstriji 1. 1848, buržoazija sama od francoske revolucije dalje zaradi vse močnejše povezanosti z zemljiškimi gospodi ni bila sposobna voditi revolucije brez kompromisov in se boriti za demokracijo, »ni bila več sposobna mobilizirati ljudske sile, kmečke sile, sile zakasnelih narodov. . . , ni bila sposotma, da vse te sile povede v borbo za uničenje fevdalizma in absolutizma«.234 Vse to so mogli odtlej dalje podložniki pričakovati le še od proletar iat^ ki pa v tem času tudi 2 3 1 B o g o G r a f e n a u e r , nav. delo, str. 109. 2 3 2 Istorija SSSR I (učbenik za zgodovinske fakultete), 1947, str. 355 si. 2 3 3 Istorija SSSR I, 1947, str. 355. 2 3 4 Prim, na pr. K. M a r k s — F. E n g ei s , na nav- mestu I, str. 94—110; L e n i n , Gosudarstvo i revoljucrja, 1945, str. 19—29; formulacija posneta po Z i h e r 1 u , na nav. mestu, str. 19. 59 še ni bil dovolj močan, da bi mogel preprečiti veleposestnikom in buržoaziji sklenitev kompromisa in njegovo izvedbo.235 "Vsekakor pa razvoj kmečkega gibanja 1. 1848 pri nas popolnoma potrjuje Stalinovo trditev, da morejo »kmečki upori pripeljati k uspehu le v tem primeru, če se zvežejo z delavskimi upori in če delavci vodijo kmečke upore«.236 3. Kmečko gibanje samo torej ni moglo doseči zmage. Vsekakor pa je doseglo v teku 1. 1848 vrsto pomembnih uspehov. Pogoj za to je bila predvsem velika razširjenost uporniškega gibanja, ki je predstavljala obenem njegov prvi, temeljni uspeh. Podeželje je od marca do septembra kljub temu, da so bili oboroženi konflikti s fevdalci zelo redki, pa tudi drugačni obračuni ne preveč pogosti, stvarno v rokah podložnikov, me pa v rokah oblasti. Tudi vsi uspehi pri zemljiški odvezi, od cesarskih patentov v aprilu preko stvarne odprave podložništva in podložniških dajatev v poletju in jeseni do končnega zakona o zemljiški odveai, so bili doseženi v bistveni zvezi ,s kmečkim gibanjem. V tem smislu moremo mirno trditi, da so si j ih 'v resnici priborili podložniki sami. Nič ni bolj napačnega, kakor Bleiweisova sodba, da so vse pridobitve priborili podlož­ nikom le »mestmiki«.237 Tudi tu se torej potrjuje teza marksizma- leninizma: »Revolucija tlačamov je odstranila fevdalce in odpravila fevdalno obliko izkoriščanja.«238 Dokončnega odrešenja seveda še ni bilo, kajti t a revolucija je zaradi kompromisa med fevdalci in kapitalisti postavila na mesto graščakov »kapitaliste in veleposest­ nike, kapitalistično in veleposestniško obliko izkoriščanja delovnega ljudstva. Ene izkoriščevalce so zamenjali drugi izkoriščevalci.«239 4. Ostale družbene in politične skupine v razmerju do kmečkega gibanja v 1. 1848 moremo označiti takole: Absolutizem v Avstriji se je, kakor pravita Marx in Engels v svoji knjigi Revolucija in kontrarevolucija v Nemčiji, naslanjal »na dva razreda: na fevdalne veleposestnike in finančno aristokracijo«.240 Na prvi pogled ta dva razreda med Slovenci samimii sploh nista zastopana, ker »so bili fevdalna gospoda in finančna aristokracija v teh deželah po večini ali izključno Nemci tlačani, mestni obrtniki, delavci, ljudska inteligenca, pa so bili Slovani«.241 Ta sodba je na splošno! pr i fev­ dalnih, plemenitih r o d b i n a h pravilna, izpušča pa vlogo duhov­ ščine, ki sicer ne spada več v krog pravih fevdalnih veleposestnikov, vsekakor pa med razred fevdalnih izkoriščevalcev, prejemnikov podložniških fevdalnih dajatev. Prav duhovščina predstavlja med Slovenci samimi edinega neposrednega podpornika protirevolucije, absolutizma, nasprotnika zemljiške odveze. Vrsta poročil priča, da a 235 236 Pnm. 'literaturo, navedeno v prejšnji opombi. Istorija SSSR I, str. 355. 237 Novice 1848, št. 31, 2. VIII. 238 S t a l i n , Vprašanja leninizma, slov. prevod, str. 456 (oiig U izd str. 412). S t a l i n , na nav. mestu. 2i° Cit. po B o r i s Z i h e r l , да nav. mestu, str. 12. B O T i s Z i h e r l , na nav. mestu, str. 12. 60 j e bila duhovščina v tem pogledu celo ostrejša od pravih fevdalnih veleposestnikov. Spričo tega je tudi docela razumljivo, da se pod- ložniški nastopi v toliki meri obračajo prav proti duhovščini. Pri­ povedovanje o stari, tradicionalni zveai med slovenskim podeželskim ljudstvom in duhovščino, izvirajoči že iz fevdalne dobe, ki so jo vztrajno ponavljali v preteklosti klerikalni slovenski zgodovinarji in propagandisti, je torej pravljica. Vse do zemljiške odveze stojita slovenski kmet in slovenski duhovnik v dveh različnih razredmh taborih, ki ju loči ostro razredno .sovraštvo. Politična formacija klerikalne stranke, ki je oba elementa zvezala, je nastala šele po in prav v zvezi z zemljiško odvezo (izvedel jo je absolutizem!) in v posebnih okoliščinah gospodarskega razvoja v drugi^ polovici 19: stoletja, ko meščanstvo, politični nasprotnik duhovščine (še vedno sanjajoče o fevdalno-absalutastičnih idealih — historični legi- timizem proti zedinjeni Sloveniji!), nabira kapital s pomočjo gospo­ darskega izžemanja. kmeta. Vsekakor je ta politična formacija raz­ meroma mlada, ustvarjena v razmerah, ki so nujno trajale le omejeno razdobje, dokler ^mali in srednji kmet nista mogla najti svojega resničnega zaveznika v proletariatu. Težnje duhovščine je zagovarjal med Slovenci Bleiweis, pod čigar vodstvom je stalo »staro, z absolutizmom in fevdalnim siste­ mom zvezano meščanstvo, k i si je pridobilo večja ali manjša pose­ stva s kmečkimi podložniki, . . . ostanki slovenskega cehovskega malomeščanstva, ki so se trdovratno borili za ohranitev zadnjih privilegijev,... pretežni del slovenske duhovščine«.242 Bleiweis prav spričo te sestavljenosti reakcionarnega tabora ni mogel zagovarjati interesov fevdalcev v odkriti obliki, stvarno p a predstavlja na Slovenskem najvidnejšega borca proti revoluciji v vseh njenih fazah. Preveliko čast pa dela Bleiweisu celo ugotovitev, da bi on sam »zna l . . . tako usmeriti slovensko narodno gdbanje, da ga je iztrgal demokratičnemu krilu«.243 V borbi proti' edinemu širokemu revolucionarnemu gibanju pri nas, proti podložnikom, je bil namreč Bleiweis le Orodje v rokah dunajske vlade, in t a je n a ! č r t n o vodila vse akcije, da se z najmanjšimi koncesijami podložniško gibanje spelje v slepo ulico. Tudi demokratični blok med meščanstvom postavlja v svojih ' programih le nacionalne zahteve (zedinjena Slovemija, slovenski jezik v šolah in uradih), za podložniški problem pa se v teh izdelkih ne briga, kakor tudi ne v svoji publicistiki. Njegovi najvidnejši zastopniki so sicer za zemljiško odvezo, vendar pa le proti vsaj delnemu odkupu. Pr i tem jih ne vodijo več interesi fevdalcev samih, marveč interesi buržoazije, ki je bila s finančnimi opera­ cijami že ozko povezana s fevdalci — in ta (ne fevdalna) lastnina je bila tako »sveta«, da so neutrudno zagovarjali v zvezi z zemlji­ ško odvezo »svetost« in »nedotakljivost« lastnine. 242 S p e r a n s ( E d v a r d K a r d e l j ) , na v. delo, str. 104—105. 243 S p e r a n e ( E d v a r d K a r d e l j ) , na v. delo, str. 109—110. 61 5. Za zaključek moremo še ponovno podčrtati osrednji pomen kmečkega gibanja za usodo revolucije v 1. 1848, pomen, ki ga zlasti izrazito kaže politika vlade v tem vprašanju. Glede slovenskega političnega razvoja pa moremo reči na podlagi gornjih izvajanj, da je živelo na Slovenskem 1. 1848 močno stihijsko, neorganizirano revolucionarno gibanje na eni strani, ki prav zaradi pomanjkanja vodstva v septembru uplahne in izgine, na drugi strani pa »voditelji«, ki niso imeli koga voditi, marveč so izdelovali le programe. O kakem narodnem političnem vodstvu in voditeljih, kakor se je običajno govorilo, v resnici ne moremo govoriti, ker je ljudstvo v boju osamljeno. In prav tu je poglavitna krivda slovenskih (in ne le slovenskih) meščanskih politikov v letu 1848, krivda, ki za dolgo določa usodo slovenskega liberalizma. Слобенскии ћрестБДнин 6 1848 году (Краткое содержалше) По осмотру предвшугцеи литературн и ее тезисов, автор лкратце говорит o своем главном намерении: рассмотретв Ha основе архивного материала и газет крествлнское движение в Словешш от марта до октлбрл 1848-го года, проследитв ero путв и ero отношение к буржуазному «народному» движешго, показатв ero успехи и, с другоИ сторонн, усилил реакцин, налравленнне к тому, чтобБ1 задушитв револкционноств крествлнства. В 2. главе автор рисует положение крествлн перед мартов- CKOË револгоциеи и устанавливает, что вообше зкономическал база сенверии бвша уже долго в упадке, также как и — начинал с середиЈШ 18-ого века — ero ролв в обшественноа жизни и ero социалвнвге условил, в то времл как обременение зависимого крествлнина, внраженное в разннх оброках и баршинах, не уменвшилосБ. Вследствие зтого тлжелого положенил крествлне, начинал с 1844-ого года, восставали в разннх местах странн. Таким образом мартовскал револгоцил 1848-го года ввивала в деревнлх СИЛБНЧЈЕ револвдиошшЕ подгем. 9то крествлнское движение автор разделлет на три, no своему характеру и формах несколвко. различнвге пержодв1. В марте меслце, непосредственно после револгоции в Вене, зависи- MBIX крестБлн захвагил настолшиЕ револгоционнна подгем, лвлл- ВЛЦИЕСЛ — за редким исклгочением пролетарских вв1стулленки (Лгобллна, Идрил, Подргацица) — единвш во всеи Словении, как no своеЕ силе, так и no своеи пшроте. Зто продолжалосв до пер- BOË ПОЛОВИНБ1 апрелл, a в Каринттш в особвк условилх даже до начала мал. Крествлне отказалисБ платитБ оброки, требовали чтобв1 им дали помешичви леса, a в некоторнх местах дошло даже до непосредственного сведенил счетов с помешиками (нпр. Иг, Добрла вес и т. д.). 8тот ревашоционннЕ подвем сам no себе 62 заставил феодалБшлх представителеи сословии провинции поити на уступки (принлтв представителеЕ крествлн в состав сословии нровинциа, подготовитв земелвнуго реформу), более широкже и бв1стрБ1е в Каринтии и Штирии, где именно позтому револго- ционное движение зависимБ1Х крествлн бвшо менее широким, a мерв1 реакции (военно-полевои суд, употребление военнои сшн) менее крутнми чем в Kpatae. В зтих провинцилх крествлне практически перестали исполнлтв свои облзанности no отноше- HHio к феодалам и тем самнм фактически упразднили феодалв- нуго систему (3. глава). Начинал с, конца апрелл и до икшл деревнл несколвко успокоиласв, все же зависимвге крествлне продолжали добвгеатв- • сл законного признанил своих достижеииЕ из первого периода, a именно безвозмездново упраздненил феодалвгшх отношениЕ и свлзашшх с ними податев. Именно в атот период — частвго вследствие непосредственнвк свлзеи с центром буржуазнои ре- волгоции в Австрии - Венои, при ломошчи венских агитаторов, крествлнских депутации и печати — зависимне крествлне лсв*ее представллли себе более широкуго базу ревсмпоционного движенил. Таким образом в форме прошении бвши ВБ1раженв1 крествлнские требованил, касавпшесл не толвко феодалвннх отношении, но и более широких вопросов управленил, судов и законодателвства o налогах. Ha внборах, происходивших в зтот период, крествлне считалисв ЛИШБ с тем, что непосредственно задевало их требо- ванил и интересн. Они доверлли лишв венскому парламенту, в котором они наделлисв получитв относителвно силвное предста- вителвство и таким образом провести свои требованил. Креств- лнское движение в деревнлх бвгао в зти времена настолвко силв- но, что власти оказалисв перед ним фактически бессилвннми. Вслкал nontiTKa заставитв крествлн исполнлтв их облзанности no отношеншо к феодалам имела 6BI СВОИМ последствием — no мнениго официалвннх кругов — крествлнские восстанил (4. гла- ва). Тоже в зтот период продолжаготсл уступки сословии провин- циа зависимвш крествлнам. РуководлпдиЕ фактор в атом лвлл- етсл уже венское правителвство, которое оообенно с мал меслца планомерно направллет CBOIO политику к тому, чтобБ1 оторватв зависимБК крествлн от револгоционного движенил. Позтому пра- вителвство требует от провинциалвнв1х СОСЛОВИЕ разнв1е рефор- МБ1, подготовок длл упраздненил феодалвнои системБв Ho лишв y сословного провинциалвного ообранил Штирии (несмотрл на сопротивление крествлн, которне болвше доверлли венскому парламенту) дошло до вБ1работки плана закона o упраздневжи феодалвнМ системн, в то времл как в провинции КраинБ1 креств- лне покинули ообрание и таким образом разбили (19-го икшл), a сословное провинциалвное собрание Каринтии потерлло времн около других вопросов Ћ отстало от государственного парламента (5. глава). 63 Bo времл уборки урожал, от иголл до оентлбрл, положение в деревплх СИЛБНО обострилосв. Власти (в интересе обшествен- ного порлдка») отказБтвагот поддержку феодалам, которвге без- успешно пв1та10тсл добитБ свои права. Вследствие попнток не- которнх феодалов заставитв сопротивллемкгх крествлн ИСЛОЛНЛТБ их требованил, возобновллготсл нападенил на представителеи феодалов (6. глава) до тех nop, пока в сентлбре меслце зтого развигил не прекрашает HOBHË закон o упразднешш феодалвнои системБ1, принлтЂш парламентом после продолжителБшлх прении и бнстро успокоившии крествлн. Потому что правителЂство до- билосв от парламента соглашенил на обЂлвление закона co ст.о- ронБ1 императора, пропаганда смогла показатБ атот закон как «царскук» МИЛОСТБ». Таким образом ему фактически удалосБ оторватв крестБлн от револгоционного движенил, вернее от ero потенциалБного тила (7. глава). Во времл венсаои револиции в октлбре деревнл практически не отзБгеаласБ болвше. ПОСКОЛБКО кое-где возникагот крествлн- ские волненил, они бБтстро успокаиваготсл после многочислентшх прокламации императора, обегцагоших крествлнам сохранитв за ними права, полученнвте за последние меслцБ1 (8.глава). 0СНОВНБ1М ИСХОДНБ1М пунктом и сушноствго борбБ1 крествлн за зти три периода лвллетсл без сомненил лсно вв1раженное противофеодалБное револгоционное стремление,. немедленно унич- ТОЖИТБ феодалБнуго систему и то в чем зта система бБша осо- бенно лсно вБфажена: права и привилегии феодалов, особенно зависимостБ крествлн (Untertänigkeit), права собственности фео- далов на землго крествлн и ВБтекагошде из зтого облзанности зависимБК крестБлн — вое зто, конечно, безвозмездно. При зтом крестБлне полБзовалис как пасивнвш сопротивлением, так и ак- ТИВНБШИ револгоционнБши ВБ1ступленилми. Ho крестБлнское дви- женже тормозлт некоторБ1е характернБ1е черти, которБге можно заметит и в стареиших крестБлнских бунтах: с одноа сторонн вера в императора, a с другои, раздробленноств всего движенил на мелкие меспгае вв1ступленил, не имеклцие между собого ни- какоа организационнои свлзи. Все зти внутрешше помехи крестБлне могли 6Б1 устранитв ЛИШБ В СВЛЗИ С другим револго- ЦИОННБШ классом, после французскои револвдии, ЛИШБ В СВЛЗИ с пролетариатом, но последнии 6БШ В 1848 году в габсбургскои монархии вообше, a в Словении особенно, слишком слаб, чтобв1 сБпгратБ такув револгоциошгуто ролБ. Что касаетсл отношенил осталБНБ1Х социалБНБ1х и полити- ческлх групп к крестБлнскому движеншо, то автор констатирует: духовенство, самБш многочисленнБш слои словенскоЕ интеллиген- 1ши в те времена, находитсл в рлдах феодалвнБ1х зксплоататоров и лвллетсл жестоким противником упраздненил феодалвнои си- стемБг. Блеивеис, ее политическии представителв, лвллетсл таким образом виднеашим боицом против крествлнского движенил, но в то же времл он'получал от венского правителБства указанил от- 64 носителБно борвбБ1; поотому БлеЕвеос ведет себл оченв осторожно, что ему и принесло — параллелвно с успехами венского прави- телвства — руководлпдее положение в словенскоЕ политическоИ жизни. Либералвное двнжение же ставит в своих программах лнгав националБнвге требованил, a крествлнскими требованилми вообвде не интересуетсл. Позтому зта группа не свлзана с крествлнским револгоционннм движением и также не получит ero поддержки. В венском парламенте она лвллетсл сторонником упраздненил феодалвноЕ системн, но с частичннм откупом, за- шигцал интересн буржуазии, финансовне операпди котороа свл- занв1 с феодалами. В заклгочении автор констатирует, что в 1948 году в Сло- ветгаи 6Б1ЛО С ОДВОЕ сторонн сшњное стжхиАное, неорганизованное револгоционное движение, исчезнувшее в сентлбре изза отсутствил руководства, a с другоо сторонн «вожди», которнм бнло некого вести и которвте лишв внрабативали программн; даже запрпцал требованил крествлн в венском паргламенте, они практически не бшга свлзанн с народом. 0 каком-нибудв народном политиче- ском руководстве нелвзл и говоритв, так как вожди бшш оторт ванБ1 от народа, a народ бнл в cBoet борвбе одинок. Именно отсутствие свлзи между народом и интеллигенциео в деле борвбБ1 за землго и факт, что крествлнские реформБ1 6БШИ проведенБ1 во времл узко свлзанного с церковго абсолкушзма Баха, бнли причиноЕ того, что в Словевзш бнлж созданБ1 прочнБге основн клерикалвноЕ партии, тогда как либералБ1 6БШИ осужденБ! на фактическое бессилие. Все aio в течение длинного периода СИЛБНО влилло на политическо-партиЕнуго структуру. Le paysan slovène en 1848 (Résumé) Après «voir analysé et caractérisé les oeuvres déjà publiées sur ce sujet, l 'auteur esquisse son projet qui est d'examiner, sur la base des archives et des journaux contemporains, le mouvement des paysans Slovènes depuis maris jusqu'à octobre 1848, de suivre son développement et ses Tapports avec le mouvement »national« bour- geois, de démontrer ses résultats et de montrer, d 'autre part, les efforts des réactionnaires tendant à étouffer l'esprit .révolutionnaire des paysans. Dans le 2 è m e chapitre, l 'auteur brosse le tableau de la situation des paysans avant la révolution de 1848. Il constate que les bases économiques de la seigneurie craquaient depuis longtemps, et que, depuis la seconde moitié du le0™6 siècle, aussi son rôle dans la vie publique et administrative, et par conséquent son importance sociale, s'amoindrissaient. Les charges du paysan cependant, consistant en différentes redevances et corvées dues au seigneur, sont restées les 65 mêmes. Ce fardeau était cause de diverses insurrections locales qui ont commencé dès l'année 1844. C'est pourquoi la révolution de mais 1848 a pu susciter de forts courants révolutionnaires dans le pays. L'auteur divise ce mouvement paysan en trois périodes plus ou moins distinctes par leur caractère et leur forme. En mars, immédiatement après la révolution de Vienne, les paysans sujets sont soulevés par une vraie vague révolutionnaire, le seul mouve- ment révolutionnaire en Slovénie exception faite de quelques rares actions prolétaires (Ljubljana, Idrija, Podrožčioa), un mouvement remarquable et par sa force et par son étendue. Cette période se termine vers la mi-avril. En Carinthie, en des circonstances parti­ culières, elle dure jusqu'au commencement du mois de mai. Les sujets ne refusèrent pas seulement leurs redevances, ils portèrent leurs prétentions jusqu'aux forêts seigneuriales, et ne reculèrent pas devant un règlement de compte direct avec leurs seigneurs (p. ex. Ig, Dobrla ves, etc.). Cet esisor révolutionnaire contraignit les représentants des féodaux — les Etats provinciaux — à une série de concessions (admission des représentants des paysans aux Etats provinciaux, premiers préparatifs de l'abolition du régime féodal). En Carimthie et en Styrie, les actions révolutionnaires n'avaient pas pris une telle étendue comme en Carniiole et les nrosures répressives (était de siège, emploi de forces militaires) n'étaient pas aussi rigoreuses, parce que les concessions étaient plus amples et plus rapides. Dans toutes les provinces cependant, les sujets ont cessé d'accomplir leurs devoirs envers leur seigneur et ашпбГц de fait, aboli le régime féodal (3 è m e chapitre.). De la fin d'avril jusqu'au mois de juin, la campagne se calme quelque peu. Les paysans toutefois ne cassent de réclamer la légali- sation des droits qu'ils avaient acquis dans la première période, c'est à dire, l'abolition des rapports féodaux et de toutes les rede- vances respectives sans rachat. C'est l'époque où les paysans com- mencent à comprendre mieux l'ampleur des bases du mouvement révolutionnaire. Ce progrès est dû partiellement aux contacts di- rects avec Vienne, entretenus par des agitateurs viennois, par des délégations de paysans et par la .presse. Les éxigeances des paysans se traduisent en pétitions relatives non seulement aux questions des rapports féodaux, mais aussi aux problèmes plus larges d'admi- nistration, de juridiction et du système des impôts. Aux élections de cette époque, les paysans ne s'intéressent qu'aux questions rela- tives à leurs demandes et leurs charges. Entre tous les corps repré- sentatifs, ils n'ont de confiance qu'en le Parlement de Vienne où ils espèrent acquérir une représentation relativement nombreuse et obtenir gain de cause. A cette époque, le mouvement de paysans à la campagne est déjà si puissant que autorités y sont effectif vement sans pouvoir. Selon les opinions officielles mêmes, tout essai de contraindre les paysans à la soumission ou aux redevances serait susceptible de provoquer une vaste insurrection de paysans (4eme chapitre). Les États provinciaux, en ce temps-ci, continuent 66 à céder aux exigeances des paysans. Cette politique est dirigée par le gouvernement de Vienne qui, depuis le mois de mai, tend méthodiquement à éliminer les paysans des rangs des révolution- naires. C'est la raison pour laquelle le gouvernement exige des Etats provinciaux diverses réformes qui ont pour but de préparer l'abolition du régime féodal. Les Etats provinciaux de Styrie sont cependant les seuls qui soumettent, malgré la résistance des paysans (qui ont plus de confiance dams le Parlement de Vienne), un projet de loi sur l'abolition du régime féodal, tandis qu'en Carniole, les repré- sentants paysans quittent les Etats provinciaux et causent, de cette manière, la rupture de la session (19 juin). Les Etats provinciaux de Carinthie, cependant, perdent du temps avec d'autres débats, manquent le moment de traiter la question et se laissent surprendre par les décisions du Parlement de Vienne (5ème chapitre). De juillet à septembre, temps de la moisson, le conflit à la campagne s'aggrave de nouveau considérablement. Les seigneuries essaient, sans succès, de rentrer dans leurs anciens droits, mais les autorités sont contraintes (dans l ' intérêt .de la »tranquillité publi- que«) de leur retirer leur support. Les tentatives de quelques seigneuries essayant de recouvrer leurs bénéfices malgré la rési- stance de leurs sujets, suscitent de nouveaux incidents et attaques de la part des paysans (6ème chapitre). En septembre enfin, la nouvelle loi sur l'abolition du régime féodal, promulguée après de longs débats par le Parlement, fait cesser cet état de choses et apaise les paysans. Le gouvernement a obtenu du Parlement la proclamation de la loi par l 'empereur et la propagande put pré- senter la libération des paysans comme un don de la couronne. Ainsi, le gouvernement a réussi à éliminer l'élément paysan des rangs des révolutionnaires, ou plutôt de leur arrière-fond latent (7ème chapitre). En octobre, la révolution de Vienne ne trouve plus aucune résonnance à la campagne. S'il y a, ça et là, encore des commen- cements espacés de troubles, les nombreuses proclamations de l'empereur, assurant aux paysans leurs droits acquis récemment, en ont vite raison (8ème chapitre). Il faut voir l'origine, fondamentale et le noyau de la lutte paysanne de ces trois périodes sans doute dans une tendance anti- féodale et révolutionnaire clairement exprimée, tendance à abolir sans retard le système féodal et son expression la plus marquante, la seigneurie, ses privilèges donit surtout la 'sujétion (Untertänig- keit), le droit des seigneurs féodaux aux propriétés paysannes et les charges qui en découlent, et tout cela sans rachat. Les paysans se servaient de la résistance passive ainsi que des actions révolu- tionnaires. Cependant, le mouvement paysan est toujours paralysé par quelques traits caractéristiques que nous pouvons relever aussi dans les anciennes insurrections de paysans: d'un côte, la confiance en l'empereur, de l'anitre, l'éparprllemeait du mouvement entier en une longue suite d'actions locales qu'aucune organisation 67 ne liait entre elles. Les paysans ne sauraient pu vaincre tous ces obstacles intérieurs qu'en se liguant avec une autre classe révolu- tionnaire qui ne pouvait être, depuis la fin de la grande révolution française, que le prolétariat. En 1848, dans la monarchie des Habs- bourg et surtout en Slovénie, celui-ci était cependant bien trop faible pour pouvoir engager une lutte décisive. Quant aux rapports des autres groupes sociaux et politiques avec le mouvement paysan, l 'auteur constate les faits suivants: le clergé qui groupe le plus grand nombre de Slovènes instruits de cette époque, se trouve tout entier dans le camp des exploiteurs féodaux et s'oppóse âpxement à l'abolition du régime féodal. Son réprésentant politique est Bleiweis qui combat avec acharnement le mouvement paysan. Il reçoit, en même temps, des instructions du gouvernement viennois. De ce fait, ses démarches sont pleines de prudence, ce qui lui apporte, parallèlement avec le succès du gouvernement, la première place dans l'arène politique slovène. Le mouvement libéral, cependant, ne se soucie guère d'exigeances des paysans, il ne met sur son programme que des' revendications nationales. Ainsi, il ne trouve aucun point de contact avec le mouvement révolutionnaire de paysans et 'aucun support dans leur camp. Dans le Parlement de Vienne, ses représentants soutiennent l'abolition du régime féodal, cependant avec un rachat au moins partiel, car ils défendent les intérêts de la bourgeoisie, intiinement liée à la classe féodale par ses opérations financières, ayant des hypothèques sur sas terres. En concluant, l 'auteur constate qu'en Slovénie,' en 1848, il y arvait d'un côté un puissant courant révolutionnaire d'ailleurs désorganisé qui, en septembre, s'apaise et disparaît par défaut d'organisation, et de l'autre, des »chefs« sans bataillons qui se contentaient de l'élaboration de programmes. Même en soutenant dans le Parlement de Vienne les revendications paysannes, ils ne ee liaient nullement aveè le peuple dans le pays même. Il ne sau- rait pas être question d'une organisation nationale et politique avec ses chefs, car ceux-ci se tenaient loin du peuple qui est resté seul dans sa lutte. La séparation du peuple et des classes instruites au temps de la lutte pour l'abolition du régime féodal et le fait que cette abolition a été achevée dans la période de l'absolutisme de Bach, intime- ment lié avec l'Eglise, ont créé, en Slovénie, les premières bases solides du part i clérical, condamné le Libéralisme à rimpuissamca, et 'influence ainsi, pour de longues années, le rapport des forces politiques en Slovénie. 68 Vasilij Melile: Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem Evropa na predvečer revolucionarnega leta 1848 je imela še močno fevdalno podobo. V celi vrsti držav je gospodoval absolu­ tizem brez vsakih »omejitev, v mnogih je bila buržoazija v svoji borbi za oblast dosegla šele prve, skromne uspehe, le malokje je bila — in navadno samo posamezne njene frakcije — že sama na oblasti. Volivna pravica je bila torej ali zelo ozka, delna in ome­ jena, ali pa je sploh nd bilo. Kjer so obstajale kake predstavniške institucije, so bili to še v veliki meri stanovski zbori, sestavljeni iz zastopnikov plemstva, duhovščine in mest, redkokje tudi kmetov: ti stanovi so bili redko ali pogosteje sklicevani na zasedam ja in so bili mnogokje brez vsakega vpliva na državne posle, drugje spet so ga imeli manj ali več in ponekod so tvorili tudi prehodno stop­ njo k parlamentom buržoazne vrste. Parlamenti, skoraj brez izjeme dvodomni, so predstavljali v svojih poslanskih zbornicah skoraj povsod samo najvišjo plast buržoazije: tako je imelo v Franciji volivno pravico le 0,7 %> prebivalstva,, v Belgiji 1,1 °/o, v Angliji 4,5 %> itd.1 Povsod v teh državah je bila volivna pravica navzdol •strogo omejena z volivnim cenzom, z zahtevo, naj volivni upravi­ čenec plačuje toliko in toliko direktnega davka na leto. Le v maloštevilnih državah, kd jih smatramo lahko za posebne izjeme, je bila volivna pravica že pred letom 1848 razmeroma široka in se je približevala splošni volivni pravici iz dobe poznejše buržoaz­ ne demokracije (seveda samo kar se tiče moških državljanov). Engels je opozarjal n. pr. na prevladovanje demokratičnih elemen­ tov v političnem življenju Norveške kot na posebej značilno potezo dežele: tu je volila že znatna večina odraslih moških državljanov. Podobno je bik> v večini švicarskih kantonov. Ker je bila uvedba voljenih parlamentov in volivne pravice (večje 'ali manjše, za katero frakcijo buržoazije je pač šlo) ena glavnih političnih zahtev buržoazije v njenem boju za oblast, uvedba splošne, direktne in enake volivne pravice pa ena glavnih 1 Ti in naslednji podatki o volivni pravici so izračunani na podlagi navedb -v 'Lavisee, Histoire de France Contemporaine, VI, Paris 1921; Mariott, England since Waterloo', London 1942; Žehiibovskaja, Beljgija • J 848 godu, Voprosy istori'i 1948. № 4: Gratton. Origine ed evoluzione dei partiti politici, Trieste 1946; Statesman's Y ear-Book 1948. London; i. dr. 69 političnih zahtev proletariata v njegovi borbi, je jasno, da je mo­ ralo leto 1848 pomeniti v vseh državah, kjer je revolucija zmagala, uvedbo ali razširjenje volivne pravice, pač v meri, kakor so se razvijala razmerja moči med posameznimi razredi. Francoska fe­ bruarska revolucija, ki so jo izvojevale predvsem pariške delavske množice, je takoj proglasila splošno in neposredno volivno pravico, ki buržoaziji seveda ni bila preveč po godu. Toda »buržoazni republikanci tega dogodka niso mogli več izbrisati,« kakor pravi Marx, »morali so se zadovoljiti s tem, da so dodali utesnjujočo določbo o šestmesečnem bivanju v volivnem kraju.«2 Število vo- livrnih upravičencev se je dvignilo na 27°/o prebivalstva Francije. 3 Zmaga revolucije v Avstriji in Nemčiji je tudi tu pomenila zmago načela splošne volivne pravice, dasi v praksi, kakor bomo videli, nikakor ni bilo res uveljavljeno. Mnogokje seveda pa je volivno pravico dobila le neznatna manjšina, višja buržoazija. Sardinska ustava, oktroirana 4. marca 1848, je dala volivno pravico samo 2,5% prebivalstva. V Belgiji se je čutila vladajoča liberalna bur­ žoazija prisiljeno, znižati cenz — vendarle pa se je število volivnih upravičencev dvignilo le na 1,8 % prebivalstva države. Slovensko ozemlje je bilo leta 1848 razdeljeno na posamezne dežele avstrijskega cesarstva, večina slovenskega narodnostnega ozemlja pa je bila poleg tega vključena v nemško zvezo, ustvarjeno na dunajskem kongresu leta 1815. Bodoča družbena in državna ureditev Avstrije ali morda njen razpad, bodoče razmerje do nemške zveze ali nemške države, politični boji s tem v zvezd — v vsem tem so živeli, se borili in soodločali Slovenci. Z zmago revo­ lucije je prišla volivna pravica, ki so j o pre j poznali le omejeni deli meščanstva deželnoknežjih mest in trgov za volitve v brez- vplivne deželne stanove (to se pravi, da je praktično ni bilo), so prišle volitve — v avstrijski. državni zbor na Dunaju, v nemški parlament v Frankfurtu, v posamezne razširjene deželne zbore, da ne omenjamo še cele vrste drugih lokalnih volitev v razne meščanske odbore, narodne straže itd., in da pustimo vnemar tista dva dela slovenske zemlje, ki sta imela od glavnega jedra ločeno usodo, to je Beneške Slovence in Prekmiurce. Med iemi velitvami so časovno prve, volitve v frankfurtski parlament, zaradi svoje posebne problematike izredno zanimive. 2 Marx, Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, Ljubljana 1947, s. 23. 3 Pri tein je treba pripomniti, da nam odstotek voilivnih upravičencev od števila prebivalstva, kaikor hitro imamo opravka s splošno ali skoraj 6pIoš,-no volivno pravico, ne govori več toliko o stopnji demokracije kot o demografskih prilikah. Ob najbolj demokratičnih volivnih določbah, kakor jih buržoazme države nikdar niso mogle doseči, je imelo v naši FLR Jugoslaviji leta 1945 55—56% prebivalstva volivno pravico — v Fran­ ciji, kjer se je volivna pravica začela šele z 21. letom, pa leta 1946 61.5 %. Odstotek mladine je namreč v Jugoslaviji neprimerno višji kakor v Franciji, k: je že dolgo dežela starega prebivalstva. Pod 20. letom sta­ rosti je bilo v Jugoslaviji leta 1931 44 % prebivalstva, v Franciji leta 1936 30%, leta 1851 pa 34%. 70 Ko bomo govorili ò njihovem poteku na naših .tleh, pa se ne bomo spuščali v širša vprašanja našega tedanjega razvoja in politike, ali v probleme in potek borbe za in proti Frankfurtu, kar bo moglo biti ob svoji obzirnosti predmet kake posebne izčrpne študije, ampak le v stvari, ki so ožje povezane z volitvami, z volivnimi dogodki samimi. Preden pa se tega lotimo, moramo spregovoriti nekaj besed o virih za to razpravo in — s tem v zvezi — o njeni nepopolnosti. ' Najvažnejše in najboljše gradivo za študij volitev predstav­ l j a j o seveda originalni volivni zapisniki. Volitve leta 1848 pri nas / niso bile direktne, amipak So najprej volili volivne može (tako - '- imenovane »pravolitve«,' v tedanjih slovenskih tekstih tudi »pred- volitve«), ti volivni možje pa potem poslance (te druge volitve so 'navadno imenovali »volitve«). Opravka imamo torej tudi z dvoj­ nim volivnim materialom in z dvojnimi volivnimi rezultati. Rezul­ tati »volitev« v ožjem smislu, torej volitev poslancev, so razme­ roma dobro znani dn preiskani, o njih beremo v vseh razpravah' o letu 1848. Za rezultate pravolitev pa se ni zanimal skoraj nihče. "To seveda mi samo slučajno. Za buržoazno družbo in buržoazno znanost pravolitve niso bile važne, zanje so se začele volitve šele v drugi stopnji; samo te so odločale, sanno te so jih zanimale. Zato o rezultatih pravolitev ne piše časopisje leta 1848, zato o njih skoraj nič ne govori recimo Apih4, ali pa, da omenimo ko a k t š t- 7 3 5 (• naslednjem bomo du- rai! samo: pr. arh. 735 m podobno). ™ +Г ^ïï™1.1111? der politischen Gesetze und Verordnungen für das Her- zogtum Kram im Königreiche Illyrien, Jahr 1820, s. 64. 76 Štajerska Koroška Kranjska Goriška Trst bivša avstr. Istra Prebivalcev 1846 1,023.153 323.712' 472.431 191.766 80.300 74.772 p r e g l e d n i c a n a m kaže, k o l i k o p o s l a n c e v j e o d p a d l o n a dežele, k j e r so volil i t u d i Slovenci, in k o l i k o b i j i b m o r a l o pr ipas t i . 2 3 Število poslancev po ključu v skladu z 1:50.000 zvezno matriko 20 16 6 5 9 7 4 2 2 2 1 1 15. a p r i l a so b i la d a n a p o s a m e z n i m g u b e r n i j e m p r v a n a v o d i l a za izvedbo volitev 2 3 ", k i j i h j e p o t e m v s a k a dežela, k a k o r s m o rek l i , u p o r a b i l a p o svo je . V l j u b l j a n s k e m g u b e r n i j u se j e g u v e r n e r z a r a d i č im bol jše (izvedbe vol i tev »posvetoval z o d b o r o m , v k a t e r e g a j e pr i tegni l« knezoškofa Wolfa, g u b e r n i a l n a s v e t n i k a B r a n d s t e t t e r j a in Kreizbergia, z a s t o p n i k a s tanov C o p p i n i j a , p a »splošno spoštova­ n e g a advokata« W u r z b a c h a in »kot u r e d n i k a m n o g o b r a n e g a k r a n j ­ s k e g a l j u d s k e g a časopisa Novice« Bleiweisa. K r e i z b e r g j e bi l v t e m o d b o r u r e f e r e n t in s k o r a j vsa p o r o č i l a in n a v o d i l a n a s l e d n j i h mesecev, k i se t iče jo vol i tev in so o h r a n j e n a v p r e z i d i a l n e m a r h i v u , so dz n jegovih rok. 2 3 b P o n a v o d i l i h n o t r a n j e g a m i n i s t r a n a j b i g u b e r n i j i določil i, k o l i k o p o s l a n c e v o d p a d e n a g l a v n o m e s t o in p o s a m e z n a okrož ja , t a p a n a j p o t e m n a p r e j določajo in o b m e j u j e j o vol ivne o k r a j e n a svo jem o z e m l j u in n a j p r i tem, če le mogoče, k a r n a j b o l j upošte­ va jo ž u p n i j s k e meje. 2 4 V l j u b l j a n s k e m g u b e r n i j u se j e to d o s l e d n o dzvedlo. Za p o d l a g o r a č u n a n j a š tevi la p r e b i v a l s t v a t u niso vzeli p o d a t k o v vo jaške k o n s k r i p c i j e , u r a d n e g a š te t ja preb iva l s tva , r e c i m o iz le ta 1846 ali 1843, n i t i n e p o d a t k o v iz u r a d n i h p r o v i n c i a l n i h šematizmov, a m p a k p o d a t k e »po zanes l j iv ih škofi jskih k a t a l o g i h , k i so za t e k o č e le to ( = 1848) izšli v t isku« ( tore j l j u b l j a n s k e , lavan- , t i n s k e in k r š k e škofije), in p o k a t e r i h j e i m e l a K r a n j s k a k o n e c l e t a 1847 496.686, 'Koroška p a 327.943 p r e b i v a l c e v . S k u p n i h 12 po­ s l a n c e v j e b i l o t a k o r a z d e l j e n i h , d a j i b j e d o b i l a K r a n j s k a 7, K o r o š k a p,a 5, ali p o o k r o ž j i h : l j u b l j a n s k o z delom: n o t r a n j s k e g a 3, o s t a n e k n o t r a n j s k e g a 1, d o l e n j s k o 3, ce lovško 3 in be l j a ško 2.25 P o v p r e č n o j e t o r e j pr i še l n a K r a n j s k e m en p o s l a n e c n a 70.955 p r e - 2 3 Tafeln zur Staifristilk, XVIII—XIX, 1845-46, П, Wien, 1851; Slovenija 1848, s. 56 — za Štajersko, Koroško in Kranjsko smo lahko računali celotno prisotno prebivalstvo, za Goriško, Trst in bivšo avstrijsko Istro pa samo prisotno civilno preb valstvo. 2 3* Pr. arh. 714. 2 3 b Pra/v taim. 2 4 Prav tam. 2 5 Pr. arh. 735 — večina glavnih določb in najvodil, k i jih vsebuje ta skupek aktov, je izšla v tisku, najprej v razglasih, nato pa v zbirki za­ konov, citiran: v op. 8 a, s. 142 in sledeče. 77 bivalcev, če računamo tudi mi po škofijskih šematizmih, na Koro­ škem pa eden na 65.589 prebivalcev. Za pravolivne enote so bile v celem guberniiju določene posamezne župnije, razen v primerih, da so štele pod 300 prebivalcev: tedaj so jih priključili eni sosed­ njih župnij. Na ta način je torej število pravolivnih enot ponekod nekaj manjše od števila župnij v volivnem okraju. Vsaka pra- volivna enota je izvolila toliko volivnih mož, kolikor po 500 pre­ bivalcev je imela: ostanek pod 300 je ostal neupoštevan, ostanek nad 300 pa je dal pravico do novega volivnega moža.26 V celem je imela Koroška kot dežela manjših župnij mnogo manjše pravolivne enote kakor Kranjska. Dočim je imela Kranjska 302 pravolivni enoti, j ih je bilo na Koroškem 324. Odločilne pri razmejitvah so bile povsod župnijske, ne pa upravne (okrajne ali okrožne) meje, ki se s prvimi nikakor niso povsod ujemale. Tudi mesta, recimo Ljubljana in Celovec, so se delila v pravolivne enote po župnijskih mejah. Tudi pod oznako »ljubljanski magistratni okraj« ni razu­ meti ozemlja ljubljanskega mesta, ampak ozemlje ljubljanskih mestnih župnij, torej tudi daleč izven mesta segajoče področje šentpetrske in frančiškanske fare. Ravne, ki so tedaj spadale upravno na Dolenjsko, cerkveno pa v bloško faro, so volile torej v postojnskem volivnem okraju. S to omejitvijo (da torej spada vse ozemlje posamezne župnije skupaj ne glede na upravne meje) so se v ljubljanskem okrožju pri formiranju volivnih okrajev držali upravnih okrajuih mej — le ozemlje celotne vrhniške deka- nije je bilo brez ozira na upravno razdelitev že od gubernija pri­ pojeno ljubljanskemu volivnemu okraju ter odtrgano od postojn­ skega. Na Koroškem so v obeh okrožjih upoštevali le dekanijske, torej višje cerkvene meje, dočim se v dolenjskem okrožju niso ozirali niti na okrajne niti na dekanijske meje, latmpak so dodelje­ vali neposredno župnije temu ali onemu volivnemu okraju. V po­ drobnostih so bili volivni okraji ljubljanskega gubernija takole formirani:2 7 1. Ljubljanski volivni okraj s 64.034 prebivalci. Kot pravi cirkular ljubljanske kresije z dne 23. aprila, je bil »sestavljen iz1 26 Pr. arh. 735. 27 Razdelitev za Kranjsko objavljena v Laibacher Zeitung 1848, Amts­ blatt, N. 52, e. 351, za Koroško glej pr. arh. 932, 934 — šterrifJke preb valstva .za vsak voüvni okraj ano itzraiSunali po cerkvenih šemata'zmdn. Pri tem pa moramo opozoriti na to, da tudi v volivnih zapisnik h, gubernijskriih in kre- sijskih razglasih in poročilih najdemo številke o prebivalstvu volivnih okrajev, ki pa so domala vse nepravilne, čeprav uporabljajo isti vir, cer­ kvene šematizme. Odlikuje jih silna površnost in malomarnost pri prepi­ sovanju m seštevanju. Tako navaja n. pr. v op. 27a oit. cirkular ljubljam- ske kresije za ljubljanski volivni okraj številke 19063 + 23233 + 21781 = = 63077 — pravima vsota istih številk pa je 64-077; za kranjski vodivni okraj beremo v kresijskem razglasu 79.960, v voilivnem zapisniku pa 79.458; za postojnski okraj spet gubernij napak odšteva in dobi 80321 na­ mesto 79321 M. Te napake povzročajo potem spet napačno naknadno pre­ računavanje števila volivnih mož (gl. op. 91)' in druge napake. Podobne pomote v celotnem volivnem materialu so zelo pogoste. 78 ljubljanskega magistratnega ozemlja, iz okraja Ljubljana okolica iu iz dekanata Vrbnika«27", pri čemer moramo seveda besedo »okraj« razumeti v zgoraij pojasnjenem smislu kot »ozemlje župnij s sede­ žem v okraju«. Tu je torej volilo 37 župnij oziroma 36 pravoliv­ nih enot. 2. Xranjski volivni okraj z 80.639 prebivalci. To je bil največji (po številu prebivalstva) okraj v celotnem guberniju. Obsegal je (v zgornjem smislu besed) okraje Kranj, Škof ja Loka, Radovljica in Kranjska gora, v celem 58 župnij oziroma 57 pravolivnih enot. 3. Kamniški volivnii okraj z 59.836 prebivalci. To je bil v vsem guberniju po prebivalstvu najmanjši volivni okraj . Obsegal je 48 župnij oziroma 47 pravolivnib enot in je bil sestavljen d z dveh teritorialno ločenih delov: iz okraja Tržič na eni, pa okrajev Smlednik, Mekinje, BrdoJCrumperk ter Ponoviče na drugi strani. 4. MLrenski volivni okraj z 69.904 prebivalci. Tu je volilo 38 župnij (vse samostojne pravolivne enote) v severnem delu Dolenj­ ske od Šmarij pa do Krškega (podrobneje glej na karti). 5. Novomeški volivni okraj s 74.536 prebivalci. Sem je spadalo 29 župnij in prav toliko pravolivnih enot z jugovzhodnega pod­ ročja Dolenjske. 6. Kočevski volivnd okraj z 68.416 prebivalci. Tu je volil jugo-, zaipadmii predel Dolenjske od Šenturja do Sinjega vrha — skupaj 42 župnij oziroma pravolivnih enot. 'v 7. Postojnski volivni okraj z 79.321 prebivalci. Obsegal je ' ozemlje postojnske kresije manj ozemlje vrhniške dekanije, v celem "53 župndj, ki so 'bile vse obenem pravolivne enote? 8. Celovški volivni okraj z 68.657 prebivalci. Tu so volile deka­ nije Celovec, Spodnji Rož, Tinje in Dobrla ves s 70 župnijami ozi­ roma 65 pravolivnimi enotami; skoraj docela samo slovensko narodnostno ozemlje. 9. Šentandiraški volivni okra j z 61.698 prebivalci. Ta je obsegal dekanije St. Leonhard, AVolfsberg, Šentandraž in Pliberk, torej v celem 40 župnij ali 39 pravolivnih enot, od katerih jih j e bilo približno polovica na slovenskem, polovica pa na nemškem narod­ nostnem ozemlju. 10. Šentviški volivni okraj s 66.649 prebivalci. Tu so volile dekanije Šentvid, Velikovec, dolina Krke, Breze in Krappfeld, z 89 župnijami oziroma 83 pravolivnimi enotami. Po prebivalstvu • je bila večina tega volivnega okraja nemška; slovensko je bilo ozemlje velikovške dekanije in nekaj sosednjih župnij. 11. Beljaški volivni okraj z 68.942 prebivalci. Obsegal je deka­ nije: Beljak, Zgornji Rož, Trg (Feldkirchen), Spodnja Ziljska dolina dn Žaibniea (Kanalska dolina), skupaj 72 župnij oziroma 67 pra­ volivnih enot. Narodnostno je bilo to ozemlje spet deljeno nekako na Dolovico. 2 7 a Сксикиге am saimmtliche Bezirkskommissiarđiate und Bezirksobrg- keiiten des Laibacher Kreises, Nro. 7478 (objavljen tudi v LZ, gl. op. 27). 79 12. Špiialski volivni okraj z 61.997 prebivalci. Tu so volali dekanati Zgornja Ziljsika dolina, Zgornja Dravska dolina, Spodnja Dravska dolina, dolina Bele in Gmünd, v celem 74 župnij oziroma 70 pravolivnih enot z docela nemškim prebivalstvom. To j e bil edini narodnostno homogen volivni okraj na Koroškem. Volivna pravica je bila določena že s splošnimi določbami predparlamenta. Posebej so določbe gnberaierija omenjale, dà voli vsakdo v župniji, v kateri ima svoje bivališče, in izključevale iz volivne pravice one, ki so prejemali kaiko podporo za reveže iz javnih sredstev.28 Ministrstvo je naročalo še posebej, naj se izklju­ čijo iz aktivne in pasivne volivne pravice' vsi oni, ki jim je po zakonu preprečeno izvrševanje državljanskih pravic, in je razlo­ žilo pomen »samostojnosti« v tem smislu, »da pod njim ni mogoče razumeti onih, ki so podpirani iz javnih ali občinskih sredstev, niti tistih, ki so v služečem razmerju (im Dienstverhältnisse stehende Personen)«.2 9 To je bila, kakor vidimo, dokaj ostra omejitev splošne volivne pravice: delavci so bili iz nje izključeni. Številk volivmih upravičencev za frankfurtske volitve nimamo; ker se kake liste volivnih upravičencev, kakor vse kaže, na Kranjskem in Koroškem pred volitvami niso sestavljale in je volivna komisija za vsakogar, ki je prišel na volišče, posebej ugotavljala, ali morda ne sme voliti, takih številk v tem guberniju sploh nikdar mi bilo — morebiti pa obstajajo za Štajersko. Ker pa so za nekoliko kasnejše volitve v dunajski parlament veljale skoraj docela iste volivne določbe (glej str. 94), lahko primerjamo podatke za te volitve tudi pri frankfurtskih. V vsem kranjskem volivnem okraju z 80.639 prebi­ valci po cerkvenem šematizmu (76.001 prebivalca je imel ta okraj po upravnih mejah pò podatkih gubernijskega sematizina) je bilo 9650 volivnih upravičencev'0, torej 12 % (13 % od prebivalstva po gubernijskem šematizmu). V vseh ljubljanskih mestnih župnijah je živelo 19.063 ljudi, od teh jih je imelo volivno pravico 203930 ali 11 %. In podobno na Štajerskem: od pristojnega prebivalstva dežele (leta 1846) 962.857 je t ilo volivnih upravičencev 134.85431 ali 14 % (od celotnega prisotnega prebivalstva 13 % ) — posebej n. pr. v mariborskem okrožju od prisotnega civilnega prebivalstva 13 % in podobno. Vse to nam tedaj kaže, da je bila volivna pravica dejansko močno omejena, tako v mestih kakor tudi na kmetih, kjer niso imeli volivne pravice, kakor je iz vsega razvidno, oni, ki niso imeli svoje lastne manjše ali večje posesti ali obrti.32 Kmečki 23 Pr. arh. 735. 29 Pr. arh. 735, 769. si dunajski Staatsarchiv, Oesterr. Reichstag 1848—49, fase. 48, 49. T- ^zu';tf.te volitev na Štajerskem s številom volivnih upravičencev, izvoljenih vo.ivmh mož in glasujočih volivnih mož je objavil Pirchegger, Geschichte der Steiermark 1740—1919, Graz 1934, s. 390—. 32 Prim, n pr. za Kranjsko številke plaeevaîcev zemljiškega davka v Felseabrmrai, Stat »tasche Tabellen über die direkten Steuern im Herzog- thume Kram, Laibach 1866, in podatke franciscejskega katastra. 80 sinovi, čeprav nad 24 let stari, ki niso še imeli zemlje v svojih rokah, niso mogli voliti. Za volivnega moža je bil po določbah lahko izvoljen samo tisti, ki je bil pravolivni upravičenec v dotični župniji.33 Vendar pa se to pravilo nedvomno ni povsod upoštevalo: tako vemo, da je bil nekdo iz vrhniške župnije izvoljen za volivnega moža v fari Pre- serje,34 in podobno. Volitve v glavnem kraju pravolivne enote, župnije, je vodil volivni komisar, ki ga je imenovala oblast. Za to službo so uporab­ ljali ne le državne uradnike (okrožne m okrajne), ampak tudi uradnike zemljiških gosposk, župane glavnih občin, graščake, raz­ lične privatne uradnike in privatnike — skratka, zato so bili po splošnih navodilih gubernija in okrožij primerni ' vsi »pošteni« ljudje, »ki uživajo splošno spoštovanje« in znajo sestaviti protokol . v nemškem jeziku.3 5 Ta volivni komisar je nato ob začetku volitev — končno je bil za izvedbo pravolitev določen torek 2. maja ob 9. uni zjutraj in tega dne so se volitve tudi izvršile38 — iz srede pravolivcev izbral odbor sedmih »razumnih in spoštovanih mož«," med katerimi naj bosta vsaj dva vešča branja in pisanja, in nato ob sodelovanju in pomoči tega odbora vodil volitve. Glasovalo se je lahko' ustno ali pismeno, glasno alli tiho — tajne pa te volitve v nobenem primeru niso bile, saj se je v volivni protokol natanko ,v zapisalo, kdo je za koga glasoval. V primeru kakih sporov o volivni upravičenosti ali podobnem je odločila takoj brez priziva volivna komisija z večino glasov.37 Posebej šo bili vabljeni župniki, naj sodelujejo pri pravolitvah, kar je odobril tudi knezoškofijski Ordi­ nariat.3 8 Prav župnikom je pripadla važna naloga pri ugotavljanju volivne upravičenosti pravolivcev. »Kar se tiče polnoletnosti, na j pričujoči župniki iz krstnih protokolov takoj razčistijo vsak dvom«.39 Protokol pravolitev — tiskani «so bili posebni formulate ji — so podpisali volivni komisar, župnik in člani volivne komisije, podpečatila pa sta ga volivni komisar in župnik.40 33 Pr. arh. 735. 34 Pr. arh. 930. 35 Pr. arh. 735, 2262. 38 Mal, Ljubljana in volitve za frankfurtski državni zbor, v 'Kroniki: slovenskih mest, II, 1935, s. 18, imenuje kot dan pravolitev napačno 26. april. Ta dan je bil sicer določen za pravolitve po enem prvotnih načrtov (prež. arh. 714, tiskan dekret z dne 17. 4., pismo Pilllersdorfu z dne 18. 4.), toda skoraj takoj .na to zamenjan z 2. majem (prež. arh. 735, tiskan dekret z dne 20. 4.). 37 Pr. arh. 735. 3 3 Ljubljanski mestni arhiv, 1848, fase. 3, akt št. 2566 — pr. arh. 735 — za beljaško okrožje je bila predvidena tudi pritegnitev protestantskih duhovnikov. Ze po volitvah je iz koroških protestantskih krogov izšla prošnja na oblasti, naj bi protestantske fare vprihodnje volile same zase, ne pa, kot pri frankfurtskih volitvah, vključene v katoliške župnije (pr. arh. 1026). 30 Pr. arh. 769. 40 Pr. arh. 735. 6 81 Za izvolitev volivnega moža oz. volivnih mož (vsak pravolivec j e oddal toliko glasov, kolikor je bilo v volivni enoti izvoliti volivnih mož) je zadostovala relativna Večina. Dekret gubemija je priporočal voliti one, ki so vešči branja in pisanja. Volivnemu odboru je bilo prepuščeno, odločiti, ali naj po preteku dopoldan­ skih ur še čaka na nove pravolivce ali ne in ali naj se naknadno prišli še lahko pripuste k volitvi.'Po izvolitvi je dobil volivni mož , od volivnega komisarja in volivnega odbora pooblastilo, s katerim s« je pri poslanski voliivi legitimiral.*1 Poslanske volitve so se vršile na ozemlju ljubljanskega guber-' nija tri dni pozneje, v petek 5. maja 1848. Značilno je, da volivni dam ni bil prav nikdar v nedeljo, ampak vselej na delavnik, torej drugače kakor pozneje v Avstriji ali p a že tedaj na Francoskem. Tega dne so se morali zbrati volivni možje v glavnem volivnem kraju svojega volivnega okraja. Za začetek je bila spet določena 9. ura zjutraj. Volitve je vodil ali kak okrožni komisar, ali kak drug višji uradnik, ki ga je za to imenoval okrožni glavar, s pomočjo pravosodnega uradnika (justiciarja) in sedemčlanske vo- livne komisije, ki so jo izbrali volivci sami in ki je spet pod nje­ govim predsedstvom, brezprizivno sklepala o vseh morebitnih sporih in pritožbah.4 2 »Na volivne glasove kot take naj volivni komisar ne vpliva, če pa ga volivec vpraša za pouk, mu ga ne sme odreči, tako kar se tiče kandidatov, k i bodo nastopili komaj kje drugje kot v časopisih, kakor kar se tiče namena skupščine, v katero naj se volijo poslanci«.43 Volivni možje «o volili po enega poslanca za vsak volivni okraj in po enega namestnika (za primer, d a bi poslanec odstopil ali bil zadržan), potrebna pa je bila, v nasprotju s postopkom pri pra- volitvah, absolutna večina glasov. Šele če tretja volitev ni prinesla absolutne večine, je bil izvoljen tisti, ki je dobil v njej relativno večino.44 Normalno se je glasovalo obenem za poslanca in namest­ nika, torej tako, da j e vsak oddal naenkrat dva glasova, edinole v Celovcu so glasovali najprej samo za poslanca in šele po'izvolitvi tega za namestnika. Pri glasovanju-nihče ni bil vezan na kandidate, ki so se prijavili kresiji ali po časopisju — glasovalo se je lahko za kogar koli. Za glasovanje je bilo treba podpisanih volivnih listkov44", s teh so potem prepisali imena glasovalcev in kandidatov, za katere so glasovali, v protokol. Volivni listki45 so bili navadni listi papirja večjega ali manjšega formata — ne formularji — in 4 1 Prav tam« 42 Prav tam. 4 3 Prav tanu 44 Prav lami. «a p r a y i&TCL 4 5 «У P'r- . a r n- s o ohranjene,, priložene volivmiim zapisnikom, gilasovnrce kamniškega, kočevskega in novomeškega okraja (akti 946, 948, 983). 82 so imel i d o k a j r a z l i č n o besedi lo, p o okusu vo l ivnega o d b o r a in volivcev. 4 9 . V e č k r a t j e i s i a r o k a n a p i s a l a p o v e č vo l ivnih l i s tkov, p a p u s t i l a p r a z e n p r o s t o r le zia ime pos lanca, al i p a izpolni la t u d i tega, n a k a r se j e vol ivec s a m o podpisa l al i p o d k r i ž a l . J a s n o j e , d a j e o b t a k e m n a č i n u b i l o p r i l i k e za v p l i v a n j e več k o t dovol j . N o r m a l n o so b d i vol ivni l i s tki n e m š k i , v e n d a r p a j e t r e b a p o u d a r i t i , d a s o m a r s i k j e u p o r a b l j a l i t u d i s lovenske. 4 7 G u b e r n i j j e že zgoda j o p o z a r j a l , n a j s e vol i jo za pos lance »modri i zkušeni in spoštovani možje«, in j e za to a p e l i r a l n a »zdrav i čut d o b r e g a k r a n j s k e g a i n k o r o š k e g a l judstva«. 4 8 P o s e b e n razg las j e poz iva l one, k i h o č e j o n a s t o p i t i k o t k a n d i d a t i , d a se oglasi jo in s t o r e p o t r e b n e k o r a k e , d a j i h b o l j u d s t v o s p o z n a l o lin^ d a n e b o d a l o s v o j i h g lasov p o v s e m n e p o k l i c a n i m in n e p r i m e r n a m . 4 21. a p r i l a j e sporoči l n o t r a n j i m i n i s t e r g u b e r n i j u , d a se j e z n j e g o v i m dovo­ l j e n j e m osnoval o s r e d n j i vol ivni o d b o r n a D u n a j u , k i se j e »obrni l že n a vas in n a vse k r e s i j e in n a m e s p r o š n j o , d a v z a m e m n j e g o v o d e l o v a n j e p o d svo jo zaščito. O b h v a l e v r e d n e m i n .na prospevainje d o b r e s t v a r i u s m e r j e n e m n a m e n u t e g a o d b o r a u s t r e z a m t e m u in p r o s i m vašo etkseiemeo, d a u p o š t e v a dopise t e g a o d b o r a , d a j i m o d g o v a r j a in v njih. i z r a ž e n i m žel jam, v k o l i k o r n e b i o v i r a l e vo l ivne svobode, t a k o j p o možnos t i ugodi, t e r v t e m smis lu t u d i v p l i v a n a p o d r e j e n e o r g a n e . Če b i pos la l o d b o r o d p o s l a n c e za p o s p e š e v a n j e 4 6 Ponekod so uživali v dolgih formulacijah, kakor na priliko v kami ni'škem volivnem okraju: „ , „ . , . -p- -i v, • , *„_: Jaz spodaj podpisane, dr. Anten Potočnik iz Kamnika st. b, v lar i Kamnik izvoljen glasom certifikata volivne komisije z dne 2 t m. kot volivni mož za volitev poslanca v nemško narodno skupščino v J? rainikiurtu ob Maini volcan Viktorja baroma Andriana, S a n a spodnjeavstrijskih m kranjskih deželnih stanov in člana odbora petdesetih v Jfrankiurtu OD Maini zdaj predsednika pri centralnem voJivnem odboru na Dunaju, wi poslanca v omenjeno skupščino v Frankfurtu in gospoda Karla Ulepica, adiunkta c kr. ilirske komorne prokurature, doktorja prava, filozolije m svobodnih umetnosti itd., v Ljubljani, na Starem trgu št. 22, za njegovega namestnika. • ,. . , . . , Da sem to volitev sklenil brez tujega vpliva m ob njej vztrajam, potrjujem e svojo lastnoročno pisavo in podpisom. Deželnoknežje mesto Kamnik, dne 5. maja 1848. Anton Potočnik, c. kr. distniktni sodnik, izvoljeni volivni mož. Nepismeni' so zadnji stavek formulirali drugače: » . . .potr ju jem z lastnoročnim znamenjem v prisotnosti zato naprošen^h lastnoročno pod­ pisani T D k o ^ e T kočevskem okraju od 88 volivnih listkov 26 slovenskih, ki so jih oddaili volivru; možje iz Ribnice, Loškega potoka, Lašč, deloma Sodražice, Šmiheila pri Žužemberku, deloma Hm j .p. Sv. Gregorja. Naj se tu navedemo en primer takega slovenskega besedila: • Jest sdolej podpisan volim sa nashiga poslanza sa prihodng nemsja shod v Frankfurt Gospoda Mihaela Ambrosha, Comesarja u SmedniJti in sa negoviga namestnika pa gospoda Vinzenza Shrota u Lublani. 4 S Pr. arh. 735. 4 9 Pr. arh. 714. 83 volitev, jim pojdite na roko, in naročite to tudi kresijam in magi­ stratom, razen če so proti temu višji oziri.«50 Vendar vse oblasti niso sprejemale dopisov osrednjega dunajskega volivnega odbora z zaupanjem: tako je ljubljanski županski namestnik Gutmam odgovoril na proglas in vprašanje tega odbora, ali so se že javili kaki kandidati in ali bi bilo zaželeno, da jih sam kaj predlaga: »Ker niti proglas niti dopis od vodstva odbora nista podpisana, morata ostati neupoštevana.«5 1 Verjetno se je mož bal, da gre za kak preveč svobodomiseln odbor. Kmalu so se osnovali tudi v dežel­ nih glavnih mrestih posebni volivmi odbori pod različnimi imeni, ki so potem predlagali svoje kandidate. Mnogo kandidatov je nastopalo tudi samostojno, z letaki, anonimnimi ali lastnimi pod­ pisanimi članki v časopisih, in podobno. Imena leh kandidatov pr i nas so razmeroma znana dn v literaturi obdelana. Na Štajerskem so veljale v marsičem drugačne volivne določbe. Ne da bi ponavljali to, kar je skupno, naj označimo le glavne poteze štajerskega volivnega postopka. Štajerska je bila razdeljena na 16 volivnih okrajev s precej bolj neenakomernim številom pre­ bivalstva kakor v ljubljanskem guberniju. Dočim je W o tam med največjim in najmanjšim okrajem razlike za 20.803 ljudi, je je bilo na Štajerskem za celih 61.518: najmanjši okraj Kimdberg je štel 38.075 ljudi, največji, ptujski pa 99.593.52 To razliko je gotovo pri­ pisati tudi dejstvu, da so prvotno razdelili Štajersko na 20 okrajev po takratnem stanju prebivalstva in so morali potem 4 okraje uki­ niti, česar pa niso stopili enakomerno.5 3 Sestavni deli okrajev so bile okrajne gosposke. O župnijah v volivni razdelitvi ni niti sledu. V slovenskem delu Štajerske, to je v celjskem lin mariborskem okrožju, je bilo šest volivnih okrajev — 3 v celjskem okrožju: konjiški, celjski in sevniški, 3 pa v mariborskem: ptujski, maribor­ ski in glimiški.53" Ostalih okrajev na nemškem ozemlju je bilo še 10; 6 v graškem okrožju, po 2 v bruškem rim. judenburškem.5 4 50 Pr. arh. 769. 5 1 Ljubljanski' mestni arhiv, 1848, fase. 3, akt. št. 2588. 52 Ibler, v op. 4a oit. delo, s. 107. Ibler navaja kot največji ofcraj celjskega s 85.548 prebivalci, kar pa je, kakor je razvidno iz podatkov T op. 53a, napačno. 5 3 Prim, razglas štajerskega gubernija z dne 16. aprila (v Auerspergovi zbirki letakov v NUK, Ljubljana, rokopisni oddelek) in naslednje raiz- glase; Gatti, Die Ereignisse des Jahres 1848 in der Steiermark, Graz 1850, s. 139—143. "a Mariborski volivni okraj z 59.877 prebivaici ]e obsegal okrajne gosposke: Hrastovec, Jareninski dvor, Pesniški dvor, Dolga dolina, Melje, Mariborsko mesto, Mariborski grad, Vetrinjski dvor, Fala, VBtuš, Radva- uje, Hompoš, Slivnica, Račje, Svečina, Ernovž in Spilje. — Ptujski volivni okraj z 99.593 prebivale je obsegal okrajne gosposke: Velika Nedelja, Zavre, Bori, Ptujski minoriteki samostan, Ptujsko mesto, Ptujski grad, Turnišče, Meretinci, Domava, Ormož, VurbeTg, Ravno polje, Gornja Rad­ gona, Sahenturn, Zgornji Cmurek, Lokavci, Branek, Negova. — Gliniški volivni okraj s 64.680 prebivalci je obsegal okrajne gosposke: Postela, Schwanberg s HoUeneggom, W 'ldbach, Sekova, Glinica, Welsbergl, Lands­ berg, Ivnik, grad v Muti, Marenberg, Arvež, Trautenburg, Waldschach, 84 V vsaki okrajni gosposki se je osnoval po volivnih določbah5* volivni odbor, ki so ga sestavljali okrajni komisar, župnik onega kraja, pa predstojniki davčnih občin. Ta odbor naj bi sestavil lisito vseh v okraju se nahajajočih polnoletnih samostojnih državljanov, ki imajo aktivno volivno pravico. Vsak občinski sodnik naj dobi izvleček iz te liste z imeni volivcev svoje občine in naj jih povabi k pravolitvi za dotični okraj. Ko so volivci zbrani, predlaga vo­ livni odbor več volivnih mož, vsak volivec pa jih lahko predlaga tudi sam. Prav tako ni nihče vezan nia predlagane, ampak lahko odda glas, komur hoče. »Predlaganje ima le namen, preprečiti preveliko razcepljenost glasov.« Volivci stopijo nato drug za dru­ gim posamič pred odbor in vsakdo ustno in javno pove imena svojih kandidatov, kar se zapiše v protokol. V glavnem volivnem kraju volivnega okraja se prav tako osnuje volivni odbor, ki ga sestavljajo krajevni predstojnik, kra­ jevni župnik, predstojnik podružnice kmetijske družbe, ki je v okraju, pa dva odbornika volivnega kraja. Tudi ta odbor naj pred­ laga več poslancev in namestnikov, kar spet lahko stori tudi vsak volivec sam, in spet ni nihče vezan na predloge. Volitev naj bo tudi tu javna in ustna, vsakdo pa naj voli t r i kandidate: enega za poslanca, dva pa za namestnika. Pri volitvi volivnih mož je bila potrebna relativna, tu absolutna večina. Poslanske volitve na Štajerskem so se vršile v sredo 3. maja.60 Za ostale slovenske dežele nimamo nič podrobnejših poročil o volivnih okrajih in volivnih predpisih, Goriška j e volila dva poslanca, Trst prav tako dva, bivša beneška Istra pa je tvorila en volivni okraj s sedežem v Pazinu. Agitacija za in proti Frankfurtu, pa za te in one kandidate se je vršila že pred pravolitvami. Zgodaj je zaznati tudi že strah pred protifrankfurtsko agitacijo. »Če bi proti pričakovanju kaka župnija odrekla pravilne volitve ali j ih morebiti n. pr. zaradi pan- slavističnih demonstracij (aus Anlass panslavistischer Demonstra­ tionen) sploh popolnoma preprečila, naj se volivni komisar ne spu­ šča v prepire s to župnijo, ampak naj se s pritegnitvijo dveh prič samo protokolira, da se v dotični župniji pravolitve sploh niso Harachegg. — Konjiški volivni okraj z 82.854 prebivalci je obsegal okrajne gosposke: Pukštajn, Lehen, grad v Slovenjem Gradcu, Zgornja Polskava, Slovenska Bistrica, Studenice, Štatenberg, Rogatec, Strinole, Podčetrtek, Kozje, Zbelovo, Konjice, Ziče. — Sevniški volivni okraj z 51.943 prebivalci je obsegal okrajne gosposke: Podsreda, Loka, Sevnica, Laško, Rajhenburg, Brežice, Bizeljeko, Jurklošter, Planina. — Celjski volivni okraj s 85.548 prebivalci je obsegal okrajne gosposke: Vrbovec, Gornji grad, Celjsko mesto, Novo Celje, Zalog, Zovnek, Ojstrica, Tabor, Jelše, Rifnik, Zusem, Lemberk, Prebold, Vitanje, Velenje, Šoštanj, Novi klošter. — Številke prebivalstva so izračunane po Handbuch des Herzogthumee Steiermark für das Jahr 1848, Gratz, s. 170—172. Prim, karto- v Meli, Grundriss dej Verfassungs und VerwattungsgescM'chte des Landes Steiermark, 1929, s. 625. 5 4 Gatti s. 140—141. 55 V op. 53 cit. razglas; Gatti 140—143. 56 Gatti 144. 85 izvršile in zakaj; za to župnijo se i>o potem smatralo, kakor se samo ob sebi razume, da se je pravolitvam odpovedala.« Tako piše gubernij kresijam 20. aprila.5 7 Ker je bilo vladi mnogo na tem, da bi se volitve mirno in v redu vršile, so marsikje poskušali pri­ praviti teren za dober potek volitev že vnaprej. Tako so n. pr. na ozemlju ljubljanske kresije komisarji pred pravolitvami obšli vrsto pravolivmih enot in poskušali »poskrbeti vse primerno«.6 8 Pravolitve same so bile večinoma zelo burne. Zelo pogosto so se spremenile najprej v volivne shode, še več, v zborovanja, na katerih so kmetje postavljali svoje zahteve glede zemljiške odveze, napadali volivne komisarje, zakaj še mi' patenta o odpravi dajatev itd. Pri obeh — po uradnih poročilih — najbuirnejših pravolitvah na Slovenskem, v Krškem im Laškem, igrajo največjo vlogo kmečke zahteve, zemlja.59 To vprašanje je bilo važnejše kakor pa volitev sama. Sicer pa so nastopali agitatorji proti Frankfurtu in za Frankfurt. 6 0 Splošno razpoloženje nam najbolje slika poročilo novomeške kresije, ki pravi: »Tudi najspretnejši im najsposobnejši volivni komisarji ne morejo ničesar opraviti sredi razgrajajoče im nožice in glušečega vpitja«.61 Jasno je tudi, da o »nevmešavamju« volivnega komisarja mi moglo biti govora: najprej se je trudil, da je sestavil volivni odbor. »Kako težko je pri vsaki volitvi najti sedem odbornikov, ki imajo dovolj spretnosti in vpliva, da bi podpirali vodstvo poslov, si lahko predstavlja samo tisti, ki j e bil sani priča poteka«.6 1 Potem je pregovarjal kmete, naj volijo, k a r je trajalo časih po cele ure in se končalo zdaj z uspehom, zdaj z neuspehom. Župniki so večinoma sodelovali pri pravolitvah. Na volivmih legitimacijah, ki so jih izdali volivnim možem in ki so se nam ohranile, so podpisani župniki razen v nekaterih primerih. V celem torej ne moremo pritrditi, da bi se dobesedno izvajalo navodilo, da se nikogar me »me siliti k volitvi, da j e »vsak pra- volivec le volivni upravičenec, ne pa zavezanec«.62 Volivni komisar in župnik — razen seveda v primerih, kjer je nastopila mlajša, protiframkfurtska duhovščina, ki je ravnala direktno proti navo­ dilom svojih, cerkvenih predstojnikov — sta se vselej trudila, pri­ praviti ljudi do volitev. Brez njunega poseganja in pregovarjanja bi bila nedvomno pravolivna abstinenca večja. . Predem spregovorimo o volivni udeležbi in abstinenci pri pra­ volitvah, p a poglejmo, koga so volili za volivne može. Podatkov imamo precej manj, kakor bi brilo želeti, vendar še dovolj za splošno 57 Pr. aih. 735. . 58 Pr. arh. 1139. 6 9 Glej naprej str. 91, 93. 60 Prim. pr. arh. 856, 912, 945, 983, 1009, 1139 im posamezne volivne zajpisnike (cit. v op. 77ss), Novice, Laibacher Zeitung in druge časopse iz maja in juniija 1848 — Apih 104—109, Mail, v op. 36 cit. delo, Mal, Zgodo­ vina slovenskega naroda, s. 840—849, itd. 6 1 Pr. arh. 1139. 62 Pr. arh. 735. 86 sliko.63 V imiestih An trgih so volili premožnejše (meščane in inteli­ genco, glavne krajevne veljake: trgovce, podjetnike, posestnike, uradnike, pogosto okrajne komisarje, advokate, zdravnike, oskrb­ nike, župane itd.64 Med mestnimi in trškimi volivnimi možmi je zastopana tudi duhovščina, ne sicer v velikem številu, vendar pa, posebej če ргкпегјашда s kmečkimi volivniimi enotami, ne tako silabo.85.V kmečkih župnijah8 6 docela prevladujejo kmetje kot volivni možje. Želja meščanstva (konservativnega in liberalnega) in vlade je bila, d a bi bilo tudi p r i pravolitvah v vaseh izvoljeno čim več nekmečkih volivnih mož: uradnikov, zemljiških gospodov, oskrbni­ kov, duhovnikov — skratka, pristašev »miru, reda in varnosti«. Ta želja je doživela polom: nekmečkih volivnih mož j e bilo mini­ malno. Duhovniki, k i so v poznejših desetletjih parlamentarnega življenja v Avstriji na vasi skoraj redno volivni možje, niso izvo­ ljeni leta 1848 tako pri frankfurtskih kakor pr i državnozborskih volitvah skoraj nikjer. Vidimo pa, d a so se trudili za to, da bi bili izvoljeni, da so ee aktivno udeleževali volivnega gibanja, glasovali in kandidirali 8 7 — miti govora ni tedaj o kakem »umiku« iz poli­ tičnega življenja, narobe, vršila se je ogorčena borba za pozicije, tako v mestu kakor na vasi, za vpliv na volitve, »da bi bili izvoljeni pobožni krščanski možje«. '• Toda kmet v svojem revolucionarnem ' razpoloženju leta 1848 duhovščino odklanja,.le malokje se ji posTeči 6 3 Ker ni pravolivnih zapisnikov, smo navezani na oznake poklicev pri imenih volivnih mož v zapisnikih poslanskih volitev. Te pa najdemo še najbolj popolne v treh volivnih zapisnikih celovškega okrožja, dočim jdh drugi volivni zapisniki ali sploh ne poznajo, ali pa ilê pri nekaterih osebah. Pogostoma so O'značali v volivnih zapisnikih meščanske volivne može s pridevkom »Herr«, doičim so kmečke puščali brez vsakega naslova. TudiL podatki te vrste so dragoceni. 64 Podatkov za Ljubljano nimamo, za Celovec pa vemo, da je bilo med 26 volivnimi možmi vseh treh župnij 14 pravnikov (7 advokatov in 7 sodnikov), 1 profesor, 1 zdravnik, 1 magistratni svetnik, 2 upravna ш sodna uradnika, i graščinski oskrbnik, 2 fabrikanta, 1 trgovec, 1 lekarnar, 1 obrtnik (usnjarski' mojster) in 1 hišni posestnJk. (Pr. arh. 934) 65 Ljubljana ima enega ali (dva duhovnrJka med svojimi volivnimi možmi, Celovec nobenega; v celovškem okrožju so 4 mesta in trgi (vse v nemškem delu) izvolila' po enega duhovnika, na Kranjskem n. pr. Vipava, 66 Velika večina mestnih in trških župnij je obsegala tudi večjo ali manjšo kmečko okofcco: volivni možje so bili v teh primerih ali samo iz mesta oz. trga, ali pa zelo pogosto tudi iz obeh predelov. 87 To nam kaže že frankfurtski vodivni material (o protifrankfurtfiko usmerjenem delu mlajše duhovščne seveda ne govorimo), posebno jasno pa ljubljanski pravölivni zapisniki državnozborektih volitev: v volivni sekcij; Šentpeter II je prišlo do pritožbe meščanov zaradi »času nepri­ mernega« nagovora župniilka volivcem; v volivni sekciji Šentpeter I voli kot prvi (in gotovo ne brez namena) duhovnik, v volivni sekciji Šen- klavž III voli med prvimi 25 teologov (od 26, k;, so imeli voilivno pravico!): od 55 duhovniških oseb, ki imajo voilivno pravico v tej sekciji, jih voli 48, torej procentualno več, kakor v kateri koli drugi poklicni skupini, in eicer pretežno za duhovnike (od 192 glasov, kri jih oddajo, jih pr pada 154 duhovnikom). (Ljubljanski mestni arhiv, 1848, fase. 3, aktj št 3016.) 87 uveljaviti.6 8 Sem teT tja, toda spet zelo redko, najdemo v kmečkih župnijah nekmete-laike: zdravnike, podjetnike, juriste, upravitelje, uradnike, graščake.6 9 V celem prevladujejo tako med mestnimi kakor med vaškimi volivnimi možmi premožnejši zastopniki. V vaseh je M o torej izvoljenih daleko največ celih kmetov, tudi precej kmečkih gostil­ ničarjev in podobnih, pa le amalo polovičnih, tretjinskih in še manj­ ših kmetov in le prav redko se pojavljajo kajžarji.7 0 Pri volitvah so tedaj odločale višje meščanske plasti in večji kmetje. Koliko in kakšne borbe so se vršile pri pravolitvah med raznimi kandidati, je težko reči, ker pravolivnih zapisnikov ni. Odkritih in jasnih političnih borb nedvomno v celem ni bilo.7 1 Po ohranjenih glasovnicah sodimo lahko nekoliko tudi o tedanji pismenosti. Med 88 glasujočimi v kočevskem okraju je 22 nepisme­ nih, med 29 v kamniškem okraju 8. Zaradi pomanjkanja pravolivnih zapisnikov spet ne moremo povedati mnogo o volivni udeležbi pr i pravolitvah. Iz zapisnikov o poslanskih volitvah pa se da posneti — in še to ne povsod, le, v kateri pravolivni enoti se je pravolitev izvršila, v karteri ne, to je, ali je prišlo do glasovanja — in potem je popolnoma vseeno, ali je glasoval en sam človek, ali pa jih je bilo sto ali dve sto — ali pa prav nihče ni hotel voliti. Ker pa je nedvomno med 200 in 2 večja razlika kakor med 2 in 0, nas seveda ti podatki zelo malo zadovolje. Splošno poročilo, ki ga je poslal gubernij notranjemu (ministrstvu,72 pravi, da so »našle pravolitve na Kranjskem presenet­ ljivo malo odziva«, in navaja za primer dve številki, ki j ih je sicer citiral že Mal:7 3 v Ljubljani z 19.063 prebivalci v vseh župnijah je glasovalo le okrog 800 ljudi, v župniji Sora (okraj Ljubljana oko- 68 Na KoTošikeim in posebej v nemškem delu bolj kakor na Kranjskem. Pozornost vzbuja n. pr. skupina 4 sosednjih župnij v šentandraškem vo- Mvnem okraju, ki je izvol la vsaka svojega župnika (St. Gertraud, St. Margarethen, St. Michael, St. Mare in okrog Wolfsberga); sicer eta v kmečkih župnijah celovškega okrožja izvoljena še 2 duhovnika v šent- у Љ к е т okraju (oba v nemšikeni delu). Na Kranjskem (podatkov je malo) je bil izvoljen župnik n. pr. v Dolu pri Ljubljani : zato so tudi od volivnih mož te župnije biilrj oddani 3 glasov; za župnika Vrtovca. 69 Pozornost vzbuja izvolitev graščakov za volivne može v nekaterih župnijah celovškega okrožja (v nemšk4em delu). 70 Po podatkih za državno zbor« ke volitve. Med 67 volivnimi možmi ljubljanskega in škofjeloškega okraja je bilo n. pr. 9 takih, k; niso bili celo kmetje. (V o.p. 30. cit. Staatsarchiv, fase. 48.) 71 V edinem deloma ohranjenem pravolivnem zapisniku za frankfurt­ ske voilitve vidimo', da je bilo oddanih v šentpetrski farò v Ljubljani 829 glasov (vsak vol vee je glasoval za 6 volivnih mož, nekateri posamez- niki tudi zâ manj), ki so pripadli 69 različnim osebam: od teh y.h je 20 dobilo več kakor po 10 glasov. Vsakdo je glasoval poljubno, opaziti ni nobene stalne povezave imen, kakor je značilna za poilitično diferenc rane volitve, nobenih nasprotujočih si imenskih list (ljubljanski mestni arhiv, 1848, fase. 3, akt š i 2526). Iste rezultate daje preiskava ljubijanskih državnozborskih pravol.vnrh zapisnikov. 72 Pr. arh. 856. 73 Mal, Zgod. si. nar., s. 845, 846. 88 ' lica) pa, ki šteje 1409 prebivalcev, le 27 volivcev. Za Ljubljano navedemo lahko za volivni sektor šenklavške župnije, da je tu glasovalo 139 volivcev.74 Če upoštevamo, da je bilo na ozemlju ljubljanskih župnij vsega 203975 volivnih upravičencev, od tega v šenklajvški fari 431 — je znašala torej volivna udeležba okrog 39 %, v šenklavški fari posebej pa 32 % ; v Sori je bàio približno 317 volivnih upravičencev, torej udeležencev pri pravolitvah okrog 8,5 %. Poleg tega imamo približen podatek za pravolivno udeležbo še za Tnst : tu je volilo malo pod 2000 ljudi, kar da po podobni pri­ merjavi okrog 20°/ono udeležbo.78 Bolj podrobno smo poučeni o tem, kje so pravolivci volitev sploh odklonili, bodisi da so izrecno izjavili, d a nočejo voliti, bodisi da sploh nihče ni prišel na volišče, bodisi da so sicer volili, pa potem volitev preklicali in zahtevali uničenje volivnega protokola, kar tudi ni bilo redko. Pregled abstinence in odklonitve volitev volivnih mož pa bomo združili s pregledom abstinence in odklonitve po­ slanskih volitev. V ljubljanskem volivnem okraju7 7 bi moralo biti ob popolni izvedbi pTavolitev izvoljenih približno 121 volivnih mož,78 zares pa so jih izvolili 114, od katerih jih je prišlo potem k volitvam 104. Po sestavnih delih volivnega okraja so te številke takole razvrščene: Določenih vol. mož. 36 44. 41 Izvoljenih vol. mož 36 37 41 Volijo 3679 33 35 Ljubljana okraj Ljubljana-okolica dekanija "Vrhnika 121 114 104 74 Ljubljanski mestni arhiv, 1848, fase. 3, .akt š t 2526. 7 5 Po podatkih za državnozborske volitve, prim. str. 76 Vivante, Irredentismo, adriatico, ristampa 1945, s. 40, prôm. tudi str. 46. 77 Volivni zapisnik pr. arh. 930. 78 Ta štev Ika, ki temelji za ljubljanske župnije ma podatkih iz vo­ li vm ega akta (36), za župnije ljubljanske okolice (44) ш vrhniške dekani je (41) pa na našem preračunavanju števila volrvn h mož, ki pride po šte­ vilu prebivalstva z upoštevanjem volivnih določb na posamezne župnije, je le približna. Naša preračunavanja, so namreč «'cer teoretično pravilna, iz prakse pa vemo, da so mnogokje' preračunavali napačno, dajali posa­ meznim župa:jam preveč ali premalo volivnih mož, prav tako, kakor so se motil: v seštevanju prebivalstva volivnih okrajev — bodisi iz ne­ razumevanja navodil, bodisi pomotoma, bodisi iz nevednosti itd. Tako so n. pr. šentpeitrski fard v Ljubljani s 5481 prebivalci določila le 10 namesto 11 volivnih mož. Na drug. strani pa so male župnije pod 300 prebivalci priključevali, kakor vemo,-večjim — toda kjer nimamo podrobnih po­ datkov, lahko samo domnevamo., katerim — drugačne dodelitve pa so lahko spremenile število voLivniih mož. Zato se torej v tem in drugih podobnih primerih naša štev Ika od dejanske lahko za nekaj volivnih mož razlikuje. 79 Ljubljana je navedena kot bivališče celo pri 37 volivnih možeh, torej je moral eden med temi, če ne gre za pisno pomoto, zastopati kako izvenljubljansko župniijo.. 89 T o č n o n e m o r e m o povsod ločiti, k j e se n i so izvrš i le p r a v o l i t v e m k j e g r e le za abs t inenco s icer izvol jenih vol ivnih mož p r i pos lan­ s k i h vol i tvah. Sv. K a t a r i n a , D o b r o v a , Želimlje, G o l o in Lipog lav — t e ž u p n i j e iz l j u b l j a n s k e okol ice n i so b i le n a p o s l a n s k i h vo l i tvah z a s t o p a n e n i t i z en im volivniiim m o ž e m : v večini od n j i h se t u d i p r a v o l i t v e niso izvrš i le . Iz v r h n i š k e d e k a n i j e , k j e r >so se sicer izvrš i le vse p r a v o l i t v e , k a k o r m o r e m o z vso ver je tnos t jo d o m n e v a t i , p a s o se p r i p o s l a n s k i h vo l i tvah p o p o l n o m a a b s t i n i r a l i z a s t o p n i k i Horjul j ia in R a k i t n e . 8 0 K r a n j s k i volivnd o k r a j 8 1 b i m o r a l imet i p o naš ih p r e r a č u n i h 153 vo l ivnih miož. V resnic i j i h j e b i lo izvol jenih 121, t o se p r a v i , d a j i h j e p r i b l i ž n o 32 o d p a d l o že z a r a d i o d k l o n i t v e p r a v o l i t e v . N a d a l j n j i h 27 j e b i l o sicer izvol jenih, p a n i so pr i š l i volit . 65 j i h j e p r o t i v o l i t v a m n a volišču p r o t e s t i r a l o (o t e m b o m o še govoril i) in s a m o 29 j i h j e res volilo. Za točne j šo a n a l i z o n a m spet m a n j k a p o d r o b n i h p o d a t k o v . O n i h 29 vo l ivn ih mož, k i so res volili, j e zas topa lo žup­ n i j e : D o v j e , Jesenice, Sv. K r i ž in K o r o š k o Belo iz k r a n j s k o g o r s k e g a o k r a j a , K r o p o iz r a d o v l j i š k e g a o k r a j a , K r a n j , Š m a r t i n p r i K r a n j u , P r e d o s l j e in Šenčur iz k r a n j s k e g a o k r a j a , p a Škof j o L o k o in S t a r o L o k o iz škof je loškega o k r a j a . V e n d a r j i h j e že iz t e h ž u p n i j m n o g o (19) t u d i o s t a l o d o m a aH p r o t e s t i r a l o . R a z p o r e d i t e v vol ivne u d e ­ ležbe, p o d p i s n i k o v protes ta , vo l ivne a b s t i n e n c e in abs t inence p r a ­ vol i tev p o o k r a j i h j e b i l a t a l e : n t r a ; Določenih Ni izvoljenih p t 0 к т а д vol. mož a l ^ e p r u d e j o sü™-0 Volijo na volišče J K r a n j s k a g o r a 14 7 . 3 4 R a d o v l j i c a 39 21 15 3 K r a n j 48 11 25 12 Škof j a L o k a 52 20 22 10 153 59 65 29 V k a m n i š k e m v o l i v n e m o k r a j u 8 2 b i m o r a l o b i t i i zvo l j en ih 113 vo l ivnih mrož, res p a »o j i h izvolili s a m o 71. K j e s o p r a v o l i t e v odk loni l i , n e vemo. Volivni zap i sn ik i p r a v i j o le, d a se n m o g o k j e vol i tve n i so vrš i le i n d a so t u d i n a d a n p o s l a n s k i h vol i tev p r i h a j a l i »od m n o g i h ž u p n i j vol ivni m o ž j e z o d p o s l a n c i ž u p n i j p r e d okrož­ n e g a vo l ivnega k o m i s a r j a s p r o š n j o in zahtevo, d a se j i m v r n e j o vol ivni p r o t o k o l i i n d a se s m a t r a i zvr š i tev pravol i tev , k a k o r d a j e n i bi lo, k e r iso fa ran i d o c e l a p r o t i t e j volitvi«. Vsega s k u p a j se j e ude lež i lo p o s l a n s k i h vol i tev 29 vol ivnih mož, k i s o b i l i iz 14 p r a - volivndh enot (od 47): i z Tržiča) in K o v o r j a (toda t i s o vol i l i po­ g o j n o s p o s e b n o d e k l a r a c i j o , o k a t e r i b o še govora) , Mengša, 8 0 Župnij, iz katerih so volivni možje deloma volili, deloma pa me, v tem in naslednjih pregledih abstinence me upoštevamo^ 8 1 Volivni zapisnik pr. arh. 958, 1177. 8 2 Volivni zapisnik pr. arh. 946. 90 Kamnika, Nevelj, Vranje .peči, Spodnjega in Zgornjega Tuhinja, Motnika, Šentožbolta, Češnjice, Zlatega polja, Brda in Dola. Mireniski volivni okraj 8 3 na j bdi izvolil 135 volivnih mož v 38 pravolivnih enotah, toda v '12 so pravolitev odklonili. Tako je bilo v župnijah: Šmarje, Žalna, Stanga, Šmartno pri Litiji,, Javor, Šentvid pri Stični, Višnja gora. Sela pri Šumberku, Primskovo, Dole, Sv. Križ pri Turnu, p a Mirna. Izvoljenih je bilo torej le 92 volivnih mož.83a Med sicer izvršenimi pravolitvami je treba po­ sebej omeniti ono v Krškem (Leskovcu), >za katero poroča guber- nij notranjemu ministru o »surovih izgredih«, pri katerih »je predvsem od nekaterih nemirnih zlomiselnih posameznikov raz­ burjeno ljudstvo šiloma iztrgalo okrajnemu komisarju Maku vo­ livni protokol in njemu kakor tudi dekanu Strženu tako silno grozilo, da sta oba zbežala«.84 Po teh. pravoliitvah so poslali v Krško vojaštvo.85 Glavna oseba pr i krških izgredih je bil mali trgovec Jurij Gajer, k i je obtoževal volivnega komisarja nepravilnega postopanja in trdil, kakor so ga potem napadali v Novicah in dru­ gem časopisju, da komisar skrii/va patent o odpravi zemljiške odveze, ki ga je že dobil. Tudi poslanske volitve, h katerim je prišlo 69 volivnih mož,8" niso potekle mirno — toda sponi so se tikali načina glasovanja in kandidatov, ne pa kake protiirankfurtske pro­ pagande. Novomeški volivni okraj 8 7 bi moral izvoliti 147 volivnih mož. Tudi za t a okraj velja seveda, kar piše novomeški kresijski glavar guberniju, da se »v mnogih fairah vseh treh volivnih okrajev volitve niso vršile, ker so bili volivci v takem razpoloženju, ki se je vsej volivmii zadevi odločno upiralo«.8 8 Izvoljenih je bilo 97 volivrniih. mož, od katerih se je na poslanskih volitvah zbrala večina — toda največ jih je, ko na j bi se glasovanje pričelo, izjavilo, da sicer z vsem soglašajo, d a p a nočejo oddati nobenih glasov, in so se drug za drugim oddaljili iz dvorane, določene za volivni posel, vse do devetih volivcev, ki so v redu oddali svoje glasove. Ti so bili iz Novega mesta, Šmihela in Vavte vasi. 8 3 Volivni zapisnik pr. arh. 948. 83a Ker je bilo U krških voilivmih mož izvoli jenih z vladnega staluš&a prav za prav nepravilno (voilivniamu zapisniku, ki ga je prinesel k poslam- skim volitvam Gajer, je manjkal podpis itd.), beremo v uradnih poročlih tudi, da je bilo izvoljenih le 81 volivnih mož (priim. prezidiami arhiv 1849, akt š t 609). 8 4 Pr. air h. 856, 912.- 8 5 Pr. arh. 879. Mimogrede naj pri tem omenimo, da se v istem aktu kaže tudi velik strah oblasti, predvsem pa novomeškega kresijskega urada, .da se ne bi vojaštvo, poslano v Krško, ki je bilo italijanske narod­ nosti, kakor sploh tedaj večina vojaštva na Kranjskem (italijansko voja­ štvo je bilo tudi poslano, da zatre ižansk; upor), uprlo. 86 Zapisnik ima številko 70, vendar jo moraimo popraviti mia podlagi statistike oddanih glasov. 87 Volivn; zapisnik pr. arh. 983 (akt št. 948, ki je v tem svežnjiu). 8 8 Pr. arh. 983 (948). ' t 91 V kočevskem volivnem akraju 8 8 a bi moralo biti izvoljenih 131 volivnih mož.89 Pravolitev je odreklo 15 volivnih enot, tako da je bilo izvoljenih 38 volivnih mož manj, torej 93, od teh pa jih 5 ni prišlo na volišče, tako da je glasovalo 88 volivnih mož. Pravolitev so .odklonili v Poljanah, Črmošnjicah, Planini, Banja- loki, Kostelu, Zagradcu, Krki, Ambrusu, Vidmu, Kopanju, Šent- urju, Škocijanu, Turjaku, Robu dm na Gori, volivni možje iz Strug pa so se od poslanskih volitev vsi abstiniirali. Posebej je treba opozoriti na to, da so med nevolečimi župnijami tudi tri kočevske: Poljane, Črmošnjice in Planina. V postojnskem volivnem okraju8 0 bi moralo biti izvoljenih po naših preračunih 152 volivnih mož in prav toliko so jih tudi izvolili. Smeli bi torej domnevati; da so se pravolitve izvršile prav v vseh župnijah, vendar pa ne moremo tega trditi z gotovostjo.91 Volitev se je udeležilo 147 volivnih mož, torej se jih je 5 abstiniralo: po volivnem. zapisniku posnemamo, da ni bil noben glasovalec doma s področja župnij Grahovo pri Cerknici in Planina pri Vipavi; če torej niso teh dveh volivnih enot zastopali ljudje iz drugih župnij, sta bili te dve ediini, ki se poslanskih volitev v celoti nista udeležili. Točnejše podatke kot za kranjske- volivne okraje imamo za Koroško. Iz celovškega volivnega okraja 9 2 imamo podrobna po­ ročila: v Dholici »so farani volitev odklonili«. V Radovičah in Malem Šentvidu, ki sta tvorila eno volivno enoto, so se volivni možje labstmirali od poslanskih volitev. V župniji Krnski grad >se farani niso hoteli spustiti v nobeno volitev«, v fari. Podkrnois *je bila izvedba volitev preprečena«. Za župnijo Medgorje pravi volivni zapisnik: »pravolivni protokol so zahtevali farani, ki so se zbrali v množici, od okrajnega komisarja v' Grabštajnu' in jim ga je ta izročil« — isto velja za sosednji fari Radiše in Podgrad* Sosednji Grabštajn je sicer pravolitve izvršil, ,a se volivni možje 88a Vaüvni zapisnik рт. arh. 948. .., 8" P o , volivnem zapisniku; ob točnem upoštevanju volivnih pravil bi juh moralo biti 152. 90 Votlivn_ zapisnik рт. arh. 931. , . . И R a . v n o v postojnskem okraju se število volivnih mož, ki hi. morali biti izvoljeni v posameznih župnijah, pogosto ne ujema s številom volivnih moz, k; so zabeleženi s prebivališčem v tisti župniiji po glasovalnem se­ znamu, lako hi smela trnovska fara po prebivalstvu 5061 duš izvoliti 10 voliviuh moz, ̂ vohlo pa jih je s prebivališčem v Trnovem itn Ilirski Bistrici 11. Iz kosaoske fare (2596) b smelo biti 5 volivnih mož pa jih najdemo 6 v Slapah (622 prebivalcev) bi moral brti eden, pa sta 2 itd Mnogo bolj, kot da gre samo za napake pri douočanju števila volivnih moz, moremo domnevati, da volivni možje niso bili vselej iz fare k jih je fzvoala. Vse to seveda maje trdnost maših zaključkov. Poročilo gubermia ministrstvu (pr. arh. 948) pravi, da bi moralo biti v postojnskem volivnem okraju izvoljen h okrog 160 volivnih mož, kar pa temelji verjetno na hitrem preračunu 80.000 prebivalcev (napačna številka, gl. op. 27) • 50 = 160 volivnih mP.f m ne zasluži upoštevanja. Podobno nezanesljivo so sestav­ ljena poirocila tudi za druge volivne okraje. 92 Volivni, zapisnik pr. arh. 934.' 92 niso p r i k a z a l i k p o s l a n s k i m vol i tvam. P r a v o l i t v e se niso vrš i le n a d a l j e v fari Sv. J u r i j n a Vinogradih, v s o s e d n j e m Šentl ipšu p a so se vol ivni mož je abs t in i ra l i od p o s l a n s k i h vol i tev. V vol ivni enot i Š e n t l e n a r t - P o d l j u b e l j ni n ihče o d d a l . g l a s u . » F a r a n i so o d k l o ­ nil i vol i tev« v Šentv idu v P o d j u n i . V ce lem j e t o r e j 9 vo l ivnih e n o t od 65 o d k l o n i l o p r a v o l i t e v ali j o p r e k l i c a l o , 3 vol ivne enote p a so se v z d r ž a l e . p o s l a n s k i h volitev. K r n s k i g r a d j e m e d t e m i p o š e m a t i z m u k r š k e škofije l e t a 1848 o z n a č e n k o t n e m š k a župni ja , doč im j o E i n s p i e l e r š te je k o t sosednj i Š e n t m a r t i n p r i D o l a h za m e š a n o : » N e k a t e r i k r a j i s o bol j , d r u g i m a n j s lovensk i ; v e n d a r p o p o l n o m a n e m š k i nobeden.« 9 3 Mal i Šentvid in R a d o v i č e sta p o ist ih d v e h v i r ih bi l i t a k r a t n e m š k i župni j i . Vse d r u g e zgora j n a ­ š tete ž u p n i j e s o s lovenske . V š e n t a n d r a š k e m vol ivnem o k r a j u 9 4 se p r a v o l i t v e n i so v r š i l e v Šmihelu p r i P l i b e r k u , v Ž v a b e k u i n v K o t l j a h , dočim iz Vogrč izvol jeni vol ivni mož ni pr i še l n a p o s l a n s k e vol i tve. V š e n t v i d s k e m vol ivnem o k r a j u 9 5 e n a s a m a fara n i izvol i la vo l ivnega m o ž a : t o j e biil St. Gandolf , sosed M a l e g a Šentvida, k i smo ga p r e j omeni l i . P o vseh n a r o d n o s t n i h s t a t i s t i k a h t i s tega časa p r i š t e v a j o St. Gandol f že m e d docela n e m š k e ž u p n i j e in ni t i n e leži več n e p o s r e d n o o b j e z i k o v n i mej i . V b e l j a š k e m o k r a j u 9 6 se p r a v o l i t e v n i s t a udelež i l i d v e ž u p n i j i : Šent i l j o b D r a v i in Sv. P a v e l ob Zil j i . 9 e a Če si z a r a d i p o p o l n e p r i m e r j a v e t u d i z vsem n e m š k i m d e l o m K o r o š k e o g l e d a m o še šp i ta l sk i vol ivni o k r a j , 9 7 m o r a m o ugotovi t i , d a so se tu izvrši le vse p r a v o l i t v e in d a ise s a m o dve ž u p n i j i n i š ta udelež i l i p o s l a n s k i h vol i tev : K o r n a t in Liesing. O vol ivni ude ležb i izven K r a n j s k e in K o r o š k e m o r e m o z a r a d i p o m a n j k a n j a v i rov in l i t e r a t u r e p o v e d a t i le m a l o več k a k o r nič. N a S lovenskem Š t a j e r s k e m se p r a v o l i t v e m a r s i k j e n i so vrši le, t a k o n. p r . v ce l j skem vol ivnem o k r a j u , k j e r j e p r i š l o p r i n e k a t e r i h t u d i d o več j ih n e m i r o v . V p r a v o l i v n i enot i okr . gosposka L a š k o j e m o r a l vol ivni k o m i s a r pobegni t i , ž u p n i k p a d a t i p i s m e n o p o t r d i l o , d a se odpove deset ini . Izvo l jena j e b i l a le d e p u t a c i j a n a D u n a j 9 3 Koroški zbornk, Ljubljana 1946, s. 128. 9 4 "Volivni zapisnik pr. a r t . 934 9 5 Volivni zapisnik pr. arh. 934. 9 6 Volivni zapisnik pr. arh. 932. _ * eea o Matiji Ma jar ju piše Apih: »Potoval je t ja ( = na Višarje) Majar skozi Beljak, baš ko so tu volil ci se zbrali, da bi volili poslanca za Franko- brod. Volilci, slovenski Ziljani, so bili nesložni, nekteri so hoteli voliti, drugi ne. Majar, mnogim znan rojak, stopi med nje in jim prav po do­ mače pove: ,Ste-li znoreli? Nimamo-li že cesarja? Hočete mar imeti dva cesarja in plačevati oba?' To so razumeli možje n kričeči ,Nočemo voliti' razšli se.c (Str. 107.) Vendar eo.ee, kakor vidimo po volivnih zapisnikih, pravolitve in poslanske volitve v Beljaku v redu izvedle, brez veake večje abstinence. Ali se morebiti nanaša zap sano na Sv. Pavel ob Zilji? Ali ipa je Majarjeva agitacija v Beljaku ostala brez efekta? 9 7 Volivni zapisnik pr. arh. 932. 93 z zahtevami kmetov.88 Pravolitve so bile odklonjene mnogokje v ptujskem volivnem okraju, n. pr. v negovskem okraju in drugod." V ptujskem volivnem okraju je poleg tega od 168 volivnih mož 100 protestiralo 'p rot i volitvam v Frankfurt. 1 0 0 Ničesar ne vemo o pravolitvah ali abstinenci oziroma udeležbi pri poslanskih, volitvah na Goriškem ali v Trstu, razen tega, kar smo že povedali o pravolivni udeležbi v Trstu. Zelo pičla je bila volivna udeležba v bivši avstrijski Istri, v paziniskem volivnem okraju, in sicer prav v slovenskem delu.1 0 1 Če hočemo pravilno oceniti volivno udeležbo, moramo primer­ jati frankfurtske volitve z drugimi iz leta 1848, to je predvsem z državnozborskimi, ki so se vršile približno mesec dni kasneje. Za volitve v parlament na Dunaju so veljavne v glavnem iste določbe kakor za voMtve v Frankfurt. Začasni volivni red z dne 9. maja 1848 je določal, d a imajo pri pravolitvah aktivno in pasivno volivno pravico »a) vsi -avstrijski državljani brez razlike vere, ki so dovršili 24. leto, b) svobodno izvršujejo svoje držav­ ljanske pravice, c) imajo šest mesecev svoje redno bivališče v volivnem okraju (te določbe frankfurtski volivni zakon še ni po­ znal!), in d) mima jo volivne pravice pri volitvah članov prve zbor­ nice. Delaivci z dnevno ali tedensko plačo, služinčad in «sebe, ki uživajo podporo iz javnih dobrodelnih zavodov, ne morejo biti volivci.«102 Določba d) je seveda odpadla, ker je morala vlada po majskih dnevih pristali na to, da isenata za enkrat ne bo, glede delavcev pa je morala malo pozneje, 10. junija, izdati naslednjo izjavo: »Na vprašanja, ki so prispela, se naknadno k določbam o volitvah poslancev v ustavodajni državni zbor izjavlja, da smejo samostojni delavci, k i so izpolnili 24. leto in svobodno izvršujejo svoje državljanske pravice, nastopiti kot volivci v onih volivnih okrajih, v katerih imajo stalno bivališče.«103 Vendar pa je treba pripomniti, da se ta dodatna odredba, ki spet uporablja temni izraz »samostojni«, ni povsod izvajala.. »Kjer so volivni seznami že napravljeni, ali je morda celo že opravljena volitev volivnih mož, ni zaradi te izjave izvTŠiti nobene modifikacije v že storjenih , , ci A p i h C ' dr -e'i Î? 8 , L a w 1 1 6 ' Politična in kulturna zgodovina štajer­ skih Slovencev, Ljubljana 1884, s. 212 - Mal, Zg. si. nar. 845 omenja te volitve z enim samim stavkom, fc; pa vzbuja vtis, kakor da je prišlo do ne­ mirov le zaradi tega, ker so bolli Slovenci-volivo: proti frankfurtskenuu par­ lamentu torej iz nacionaln.h ozirov, kar pa je popolnoma napačno^ Apih s. 109, Ibler s. 112. iT °^Ш S' 1 4 6 ' A p i h s- 1 0 9' Шет s- Ш - „„ / V - " ? - C v T l o ^ e Franceschi,, Memorie autobiografiche, v Archeo- grafo Triest.no XL, Trieste 1925-26, s. 82, 249 ter Barbllić, Prvi parlamen­ tarmi izbori u Istri, Histoir.jski zboirnik, Zagreb 1948 s. 175 - De Fran­ cesca! p;se, da ljudje iz okraja Podgrad aito hotela iti volit, »naščuvani in B°elaT^:n82tOT " К т о д е а к е * ' *»* * * *» *> ™ 1 Љ °™ & ""knijer Voteko . 102 V op. Sa cit. zbirka zakonov s. 227. 1 0 3 Pr. arh. 1374. 94 ukrepih, ker J>i se s tem volitve zavlekle,«103 pravi ministrsko na­ vodilo. Tako se je vsekakor zgodilo v pretežnem delu naših po­ krajin. Dasi so odredbo sporočili ljubljanskemu magistratu, ni vendar v seznamih volivnih upravičencev vseh pravolivnih enot najti niti enega delavca. Volitve so bile prav tako indirektne kakor frankfurtske, prav tako se je volil en volivni mož na 500 prebivalcev, toda s to izjemo, da je bilo za mesta, ki so volila lastne poslance, pa niso imela preko 200.000 prebivalcev, določeno razmerje dveh volivnih mož na 500 ljudi, in z določbo, da se p r i preračunavanju števila volivnih mož na pravolivne enote ne jemlje več 300 za mejo, ki daje pravico do novega volivnega moža, ampak že 250. Število poslancev je bilo spet določeno z razmerjem 1 na 50.000 prebi­ valcev, toda za podlago računa ni seveda več služila zvezna ma­ trika, ampak številke za »domače prebivalstvo«, ki so posnete po konskripciji leta 1843 in ki se v resnici ne nanašajo na domače prebivalstvo, kot je rečeno v začasnem volivnem redu, ampak na prisotno prebivalstvo.1 0 4 Že to je število poslancev precej zvišalo, n. pr. za Kranjsko od 7 n a 9, za Koroško od 5 na 6, za Štajersko od 16 na 20 itd. Toda poleg tega so bila za glavna deželna in neka­ tera druga večja mesta »v upoštevanju posebnih interesov trgov­ skega m obrtniškega prebivalstva« določena posebna poslanska mesta, n. pr. za Ljubljano, Celovec, Gorico posebej po eno, saj bi ta mesta po številu prebivalstva sicer ne mogla tvoriti sama zase volivnega okraja, za Gradec pa poleg onega, na katerega je imel pravico, še eno itd. Na ta način so torej volile v celem Šta­ jerska 21, Koroška 7, Kranjska 10, Primorje 12 (Trst od tega 2) poslancev. Te volitve so bile seveda že mnogo bolj organizirane in pripravljene kot frankfurtske. Splošno imamo že n. pr. opravka s seznami volivnih upravičencev itd. Pravolivne enote na Kranj­ skem in Koroškem niso več tako ozko navezane samo na župnijske meje, nmogokje imajo že odločilno veljavo upravne meje; vendar je bila v posameznih okrožjih različna praksa. Tako so v celovškem okrožju voltMi po okrajnih gosposkah (ki so bille po 'prebivalstvu zelo majhne), v novomeškem p a po župnijah. Ljubljana že voli v okviru svojih mestnih, ne več župnijskih meja.1 0 5 Za Kranjsko lahko primerjamo tudi volitve v deželni zbor, ki so se vršile 13. (pravolitve) m 15. junija (poslanske volitve), torej tik pred državnozborskimi (15. in 18. junija). Primerjavo pa lahko izvršimo samo za silno omejena področja, ker je ärhivalno gradivo s podrobnimi rezultati le malenkostno ohranjeno. Te volitve so se vršile — tu nas zanimajo le kmečki volivni okraji — po istih glavnih tehničnih določbah kakor volitve v državni zbor. Volivni okraji so bili povsem isti — odračunati moramo seveda področja 4 104 Prim. Tafeln ZUT Statist'k, XVI, 1843, Wien 1847. 105 Prim. Laitbacher Zeitung 1848, Nr. 71, s. 429, 432, Amtsblatt Nr. 70, s. 401. 95 mest Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Kamnika dai Tržiča, ki so volila v mestni kuriji —, toda p r i deželnem zboru so volili po dva poslanca. Volivna pravica je bila omejena, volivno pravico je imel vsak polnoleten in samostojen cesarski podložnik, ki je imel v zemljiški knjigi zapisano podložno zemljišče, za katerega je plačeval na leto najmanj 3 goldinarje direktnih cesarskih davkov, ali pa je imel rokodelstvo ali obrt, od katere je plačeval davek.100 V primeri z volivnimi okraji za frankfurtske volitve so bili seveda oni za državnozborske in deželnozborske volitve manjši in dru­ gače razmejeni. Primerjajmo splošne rezultate frankfurtskih in državnozborskih volitev za Kranjsko:1 0 7 Določenih Izvoljenih Glasovalo Odstotek Odstotek Odstotek vol. mož' vol. mož vol. mož izvoljenih glasujočih glasujočih od določenih od izvoljen. Frankfurt Dunaj 952 1025 740 819 475 644 78%: 80% 50% 63% 64% 79% Kaj nam pokaže ta primerjava? Razmeroma prav majhno raz­ liko med obema volitvama, kar se tiče ude'ležbe pr i pravolitvah. Volivna abstinenca, odklanjanje volitev volivnih mož, je bila močna tudi pri državnozborskih volitvah, docela v nasprotju s tem, kar je pisal Apiih: »O volitvah nam je še opomniti, da so se vršile sploh v lepem redu; da bi se bile ktere srenje uprle volitvam, nam ni znano in se nam zdi neverjetno, saj je narod ves up stavil na državni zbor.«108 Velika razlika med dunajskimi din frankfurtskimi volitvami pa je v udeležbi izvoljenih volivnih mož pri poslanskih volitvah: tudi tu smo pri dunajskih volitvah sicer še daleč od visoke udeležbe, vendarle pa je občutno večja kakor pri volitvah v nemški parlament. Oglejmo si nekoliko podrobnejše podatke, ki j ih imamo za nekatera področja na razpolago! 106 Oklic kranjskega deželnega zbora ('tudi kot priloga Novtic), § 24. 107 Številke za državnozborske volitve so dobljene na podlagi volivnih poročil v prezidialnem arhivu, razen štev la določenih volivnih mož, ki je izračunano na podlagi podatkov o .prebivalstvu v cerkvenem šema- tizmu 1848. Cerkveno štetje sicer ne daje zanesljivih številk za množino prebivalstva, vendar pa je bilo pri volitvah najbolj uporabljano in se je štev lo volivnih mož, ne sicer vedno, pa vendarle v večini:, primerov, računalo po njegovih navedbah. Zato je tako izračunano število za celotno Kranjsko določenih volivnih mož sicer samo približno, dn sicer precej manj točno kakor pri: frankfurtskih volitvah, vendar pa praktično uporab­ no in mnogo bliže resnic, kakor pa če bi računali po podatkih Tafeln zur Statistik ali gubernijskega šematizma i'n drugih virih. Število volivnùh mož je bilo pri državnozborskih vol tvah precej večje kakor pri frank­ furtskih, prvič, ker je Ljubljana ćimela po naznačenih pravilih dvojno število volivnih mož, in drugič, ker je tudi sicer- na istih ozemeljsk h enotah normalno pripadlo državnemu zboru več volivnih mož (že zaradi ugodnejšega količnika 250 mamesto 300 .n še iz drugih razlogov) 108 Ap.h s. 154. 96 O z e m l j e l j u b l j a n s k i h m e s t n i h ž u p n i j j e o b a k r a t vol i lo vse vo l ivne može, k i s o bi l i določeni. 1 0 9 N j i h o v a u d e l e ž b a p r i pos lansk ih vo l i tvah j e b i la p r i f r a n k f u r t s k i h vo l i tvah 100 % n a , p r i d u n a j s k i h n e k o l i k o , a n e b i s tveno manjša . 1 1 0 Za ozemlje u p r a v n e g a o k r a j a L jub l jana-okol ica p a l a h k o n a ­ v e d e m o n a s l e d n j o p r e g l e d n i c o : 1 1 1 P r e s k a Sora - Sv. K a t a r i n a Šentvid Jezica Č r n u č e - Sv. J a k o b P o l j e Moste Šiška Sos t ro - Javor L ipog lav - R u d n i k Ig T o m i š e l j Žel imlje - G o l o Brezovica D o b r o v a Udeležba pri pravolitvah îrk. d a d a * d a d a da' d a ** ** d a d a * d a d a n e d a n e dež. d a d a d a d a n e n e d a d a dai d a n e n e d a da1 n e drž. d a d a d a d a n e n e d a d a n e n e n e n e n e d a n e Preb. 1581 1868 2339 1660 1468 2413' 2444 2404 2093 1326 2270 1037 1630 1753 2040 V. upr. drž. 141 422 274 208 300 260 342 238 306 186 282 139 238 216 271 Udeležba dež. 18 8 27 22 — — 34 68 23 42 — — 28 53 — drz. 8 12 13 15 — — 17 34 — — — — — 9 — Pri frankfurtskih volitvah ne moremo razlikovati med neudeležbo pr i pravo:M'tvah in abstinenco pni poslanskih volitvah — * Sara in Rudnik vol:,ta, Sv. Katarina in Lipoglav ne —** volijo v Ljubljani'. M e d t e m k o j e pravoliitev p r i vo l i tvah v F r a n k f u r t o d r e k l o od 17 vol ivnih edinic n a j v e č 5, p r i d e ž e l n o z b o r s k i h vol i tvah, k i so s ledi le, o d 15 edinic 5, n i - h o t e l o p r i p a r l a m e n t a r n i h vol i tvah, d v a d n i za'deželnoeborskiitmi, g lasovat i že 8 edinic od 15, t o r e j več k a k o r polovica. Vol ivna u d e l e ž b a j e v t e h t r e h d n e h p a d l a o d 322 n a 108 — p r i t e m p a j e b i lo p r i d e ž e l n o z b o r s k i h vo l i tvah še m a n j vol ivnih u p r a v i č e n c e v k a k o r p r i d r ž a v n o z b o r s k i h ! Z a n i m a n j e za vol i tve j e t o r e j p r a v j a s n o p a d a l o časovno od vol i tev d o vo l i tev ! V škof je loškem u p r a v n e m o k r a j u 1 1 2 l a h k o - p r i m e r j a m o d r ž a v n o - z b o r s k e vol i tve z deže lnozbonskimi p r a v t a k o p o d r o b n o ; n a žalost p a n i m a m o d o v o l j točnih p o d a t k o v z a f r a n k f u r t s k e voli tve. T u d i t u j e v o l i v n a u d e l e ž b a p r i p r a v o l i t v a h p a d l a od deže ln ih (tu. j e 109 p r i franikfuT'tókih volitvah 36, pri dunajskih 65 na ljubljanskem magistralnem ozemlju, 10 v Mostah in Šiški, ki sta pri Frankfurtu volili 1 1 0 V meStu 63 od 65, do'öiim za moščamiske in šišenske voöivne može nimamo podatkov o> udeležbi ' . 1 1 1 Podatki po fase 48 v op. 30 cit. Staatsarchiva na Dunaju in po stanovskem arhivu v QDAS, fase, volitve 1848. 1 1 2 Podatki po- istih virih. 97 znašala 379) do državnih volitev (tu je bila 552), tudi tu j e manj pravolivnih enot odklonilo volitev pri deželnih (samo 2: Leskovica m Javorje) kakor pri državnih volitvah (že 6: Poljane, Dob je, Leskovica, Javorje, Sorica din Dražgoše). Na ozemlju škofjeloškega volivnega okraja za dunajske volitve (ozemlje Ijubljanskookoliškega m škofjeloškega upravnega okraja) pri frankfurtskih volitvah ni bilo izvoljenih ali ni prišlo na poslanske volitve 31 volivnih mož (od 96), p n državnozborskih 59 (od 110, ki bi morali biti izvoljeni, torej nad polovico!). Šele če upoštevamo še 22 volivnih mož, k i so' v Kranju protestirali zoper Frankfurt, dobimo pri frankfurtskih volitvah manjšo udeležbo (45 %) kakor pri državnozborskih (46 % od števila določenih volivnih mož). Nekoliko drugačno sliko nam daje primerjava za ostali del Gorenjske. V državnoziborskem radovljiškem in (kamniškem voliv- nem okraju je bilo izvoljenih 159 volivnih mož, udeležilo pa se jih je volitev 142 — dočim je na istem ozemlju prišlo k poslanskim volitvam za Frankfurt le 91 volivnih mož, in še od teh je potem ogromen del (43) protestiral zoper volitve. Na Dolenjskem j e bilo .za frankfurtski parlament izvoljenih 282 volivnih mož od določenih 413 — pri državnozborskih volitvah pa 343 od določenih 426; tudi udeležba pri poslanskih volitvah j e bila pri državnozborskih volitvah znatno večja: 233 proti 166. . Na ozemlju postojnskega okrožja so se pri frankfurtskih vo­ litvah izvršite najbrže prav vse pravolitve, tako v postojnskem vplivnem okraju kot v vrhniškem dplu ljubljanskega. V celem je bilo izvoljenih 193 volivnih mož, pr i državnozborskih volitvah pa na istem ozemlju v postojnskem in logaškem volivnem okraju samo 185 pri čemer pa spet ne smemo pozabiti, da je imel dunajski parlament več volivnih mož na istem ozemlju. O državnozborskih volitvah ne vemo sicer ničesar v podrobnostih, pač pa so nam ohranjena poročila o deželnožborskih pravolitvah. Poglejmo eno takih za volivno enoto Sv. Vid na Blokah (tu je volila večina fara Sv. Vid m Sv. Trojica): »Dopoldne ob pol desetih je prišlo okrog 30 do 40 mož iz različnih krajev imenovanega volivnega d i s t r i k t a . . . ш ko so jim razložili namen volitev, so vsi izjavili, da nočejo podvzeti nobene volitve te vrste, ampak da hočejo dva naravnost iz svoje srede izvoljena moža poslati s pismeno prošnjo njegovemu veličanstvu na Dunaj . Zastonj je bil trud podpisanega volivnega komisarja m duhovnih gospodov od Sv. Vida, d a bi prisotne pri­ pravili do pravega pojmovanja današnjih volitev, njih namena in prednosti, k i j ih zagotavlja najvišja ustava, in da bi j ih opozorili na škodo, ki bo zanje vsekakor nastala, če volitev opuste. Šele proti dvanajsti uri opoldne se je posrečilo pridobiti naklonjenost okrog deset prisotnih za volitve, toda ko so vsi ostali nenadoma zapustili shod in šli domov, so začeli tudi ti kolebati.v svojem sklepu in so izjavili, obžalujoč omejenost ostalih, da nočejo voliti, da jih oni ne bodo zmerjali za zapeljivce. Vsi prisotni so se v ostalem "zadržali docela mirno in so le vztrajali na tem, naj jim bo dovoljeno, poslati 98 d v a iz svo je s r e d e izvo l jena m o ž a s p i s m e n o p r o š n j o , 'ki n a j b i j o ' n e d v o m n o ses tav i la o k r a j n a gosposka, k n j e g o v e m u ve l ičans tvu cesar ju, in so n a t o odšl i , n e d a b i se še k a j b r i g a l i za o n e , k i so j i m še d o p o v e d o v a l i asa. s ve tova l i k volitvi.« 1 1 3 P o r o č i l o iz Vrbice (tu j e voli l del ž u p n i j e T r n o v o p r i I l i r sk i Bistrici) p a pravd: »Volivni k o m i s a r j e p o s t a v i l p o § 33 vo l ivnega r e d a v o l i v n o komisi jo, raz­ ložil p o s l o v e n s k o poravolivceni, k i so p r i š l i v v e l i k e m številu, n a m e n vol i tev in h o t e l začet i z vol i tvami, k o se j e zas l i ša la n a s h o d u m n o ž i c a glasov te le v s e b i n e : d a n o č e j o izvesti n o b e n i h volitev, d a so b i l i že p r e j š n j i k r a t p o t e g n j e n i od gospode, d a b o d o šli vsi s k u p a j k c e s a r j u in m u dokazal i , d a niso n o b e n i u p o r n i k i , k a k o r j e t o gospoda p i sa la cesar ju , d a so n j e m u p o k o r n i , n i k a k o r p a n e zem­ l j i ški gospodi, in t a k e g a več. Vol ivna komis i j a se j e t r u d i l a , d a b i t e m l j u d e m , k i s o b i l i iz k r a j e v Kuteževo, T r e b č a n e , Jablanica, Vrbica in G o r e n j i Zemon, še e n k r a t raizložila p o m e n voliitev, t o d a b r e z u s p e h a , k a r j e imelo za posledico, d a so t u d i z m e r n i vol ivci iz ostal ih k r a j e v zapus t i l i t a b u r n i s h o d in d a j e vol ivni a k t s a m izostal . Volivni k o m i s a r s p o r o č a t o s p r i p o m b o , d a p r e b i v a l c i n a v e ­ d e n i h k r a j e v n i m a j o z a u p a n j a n i t i v k a t e r o kol i oblast, n i t i s p l o h v k a k e g a c iv i lnega č loveka, k a r j e t u d i s m a t r a t i za g lavni v z r o k o p u š č e n e volitve.« 1 1 4 V r h n i š k i o k r a j j e pos la l r e z u l t a t e p r a v o l i t e v s s v o j e g a p o d r o č j a z opombo, »da j e p o poroči l ih vol ivnih кошод- s a r j e v za p r a v o l i t v e v d r ž a v n i zbor p r i č a k o v a t i še m a n j p o v o l j e n r e z u l t a t , k e r k m e t n a sp lošno iz javl ja, d a j e o d deset ine in d a j a t e v zeml j i šk i .gosposki b r e z p o g o j n o osvobojen, za vse d r u g o p a se p r a v nič n e br iga, d a p a h o č e d e ž e l n o k n e ž j e d a v k e b r e z o d p o r a p la­ čevati.« 1 1 5 Splošna p r i m e r j a v a z a K o r o š k o d a j e n a s l e d n j e - š t e v i l k e : l l e Določenih Izvoljenih Glasovalo Odstotek Odstotek Odstotek vod. mož vol. mož voli. mož izvoljenih glasu jočih glasujočih od določenih od izvolj. F r a n k f u r t 645 617 602 96 % 93 % 98 % D u n a j n a d 700 6 % 670 ? ? 96 % D a s i n a m n e p o p o l n i p o d a t k i j a s n o s t s l ike zelo mot i jo , j e v e n d a r v e l i k a r a z l i k a v p r i m e r i s K r a n j s k o , k a k o r smo j o že ves čas opazoval i , očiv idna. T u d i t u s icer o d k l a n j a j o p r a v o l i t v e , t a k o p r i 1 1 3 Stanovski, arhiv v OD AS, fase, volitve 1848. 1 1 4 Prav tam. 1 1 5 Prav tam. 1 1 6 Štev. lke za državnozborske volitve so dobljene na podlagi volivnih poročil v prezidialnem arhivu, števila določenih volivnih mož pa ni bilo mogoče postaviti, ker biic po najvišjih cenitvah prebivalstva, kakor j h vsebujejo cerkveni šamaitizini', dobili samo 681 volivnih mož, izvoljenih pa je bilo 696. Ravnali so se torej ali še po nekih mam neznanih š-tevilkah, al: pa s o š e nekaterim krajem (mestom) poleg Celovca dajali večje število volivnih mož. Nedvomno pa niso izvolili' vseh volivnih mož: tako vemo, da so odklonili pravolitev v Mohličah (vel.kovški volivni okraj) (pr. arh. 1588). 99 f r a n k f u r t s k i h k a k o r p r i d u n a j s k i h vol i tvah, v e n d a r v d o k a j n e ­ z n a t n i m e r i in o b a k r a t p r i b l i ž n o e n a k o . P r a v t a k o n e z n a t n a j e a b s t i n e n c a izvol jenih vol ivnih mož p r i p o s l a n s k i h vo l i tvah — za s p o z n a n j e j e p r i d r ž a v n o z b o r s k i h vo l i tvah celo več ja . Zelo t e ž k o j e p o d a t i k a k o p r i m e r j a v o za Šta jersko, za k a t e r o n i m a m o že za f r a n k f u r t s k e vol i tve n i k a k i h p r a v i h števi lk. P r a v t a k o n a m ni mogoče zraičunati p r i b l i ž n e g a števi la določenih vol ivnih mož za deže lo oz. o k r o ž j a p r i d r ž a v n o z b o r s k i h vol i tvah. 1 1 7 Vse, k a r m o r e m o ugotovi t i , j e v p r i m e r i z ostal imi o k r o ž j i n e d v o m n o m o č n o o d k l a n j a n j e p r a v o l i t e v v ce l j skem okrož ju . 1 1 8 » O k r a j Zbelovo ( = k o n j i š k i vol ivni o k r a j ) iz s i r a h u p r e d i z g r e d i n i voli l vo l ivnih mož,« j e r e č e n o še p o s e b e j v o p o m b i k tabel i , k i j o j e o b j a v i l P i rchegger . 1 1 9 P o v p r e č n o ee j e ude lež i lo n a Š t a j e r s k e m p o s l a n s k i h vol i tev 92 % izvol jenih vo l ivnih m o ž ; t o d a m a r i b o r s k o o k r o ž j e p r i t e m ni upoštevamo, k e r p o d a t k i m a n j k a j o . V ce l j skem o k r o ž j u j e b i l a t a k a vo l ivna u d e l e ž b a s a m o 86 % .1 2 0 O g l e j m o si z d a j še n e k o l i k o o d s t o t e k vo l ivne u d e l e ž b e p r i p r a v o l i t v a h v d r ž a v n i zbor . Videl i s m o že n e k a j š t e v i l k za posa­ m e z n e p r a v o l i v n e e n o t e n a K r a n j s k e m . T e m d o d a m o l a h k o t u d i n e k a j š irš ih p o d a t k o v : 1 2 1 Volivni okraj Vol. upr. Udeležba R a d o v l j i c a 7842 1397 1 8 % Škof j a L o k a 6447 460 7 % L j u b l j a n a 1657 1133 68 % Za ce lotno K r a n j s k o p r a v i g u b e r n i j s k o • poroči lo, d a vo l ivna u d e l e ž b a ni dosegla 25 %. 1 2 1 a T o u d e l e ž b o in celotni položa j ob p r a ­ vo l i tvah n a K r a n j s k e m j e g u b e r n i j t a k o l e obraz lož i l : »Na K r a n j s k e m (se j e ude lež i lo p r a v o l i t e v ) p r e d v s e m z a t o t a k o m a l o l judi , k e r t a m k a j š n j i k m e t , vešč s a m o k r a n j s k e g a j ez ika , še v e d n o n i mogel d o b i t i n o b e n e g a p r a v e g a p o j m a o novi d r ž a v n i u r e d i t v i , k e r s o ga zmedl i neš tev i ln i le taki , s e s t a v l j e n i v n a j b o l j n a s p r o t u j o č e m si smislu, k a t e r i h vsebine n i znal ločiti od u r a d n i h razg lasov i n p o u k o v , p o s e b n o še, k e r n a s p r o t n i l e t a k i n a j v n e t e j e s t r e m e p o i z p o d k o p a v a n j u vsega z a u p a n j a v n a s t a v l j e n e deželno- k n e ž j e u r a d n i k e . K m e t n a K r a n j s k e m j e p r e d v s e m p o g r a b i l v p r a ­ š a n j e o o d p r a v i u r b a r i a l n i h d a j a t e v in dese t ine in ga n a p r a v i l p r e v l a d u j o č e g a , p r i t e m p a j e p r e t e ž n o p r e v l a d a l o m n e n j e , n a j o d š k o d n i n e doanini j i n e d o b e s s i r a n i zeml j i šk ih poses tn ikov, k i so 1 1 7 Tudi tu odpovedo razni: (podatki o številu prebivalstva, ker se kaže število volivnih mož stalno večje, kakor bi to zahtevali • podatki statistik. 1 1 8 Ce рт merjamo podatke Tafeln za leto 1848, je razen v celjskem okrožju (povsod izvoljenih več volivnih mož, kakor bi jih moralo biti dolo­ čenih; celjsko okrožje pa jih ima znatno manj (388 namesto 444). "• Gl. op. 31. 1 2 0 Izračunano vse ipo podatkih Pircheggerjeve tabele. 1 2 1 Gl. op. 30. 1 2 1 ( 1 Pr. arh. 1490. 100 postali .svobodni, ampak na druge načine, kakor v sosednji Hrvat­ ski, nato na Ogrskem in v Galiciji, o čemer so mu letaki prikazovali različne stvari. Značilne vsebine so predvsem poročila okrajnih, komisarjev na Vrhniki in v Kočevju.«1 2* Za Koroško imamo na razpolago na eni strani za celovško okrožje samo nekaj številk za posamezne pravolivne enote, za katere je prišlo poročilo slučajno prepozno in ga zato niso več poslali na Duna j : v pravolivnih enotah (obenem okrajih) Magerek, Zalem, Vetrinj, Labot, gospostvo in trg. Dravograd je znašala povprečna volivna udeležba 44 % (284 od 640) .122 Na drugi strani imamo za beljaško okrožje poročilo ljubljanskega gubernija, ki pravi, da se je tem udeležila volitev volivnih mož skoraj polovica volivnih upravičencev 1 2 3 Za Štajersko imamo naslednje podatke: 1 2 4 Okrožje judenburško bruško mariborsko graško celjsko celotna Štajerska Vol. upr. 13.190 8.857 30.196 50.492 32.119 134.854- Udeležba 6.426 4.194 11.735 14.661 6.705 43.721 49 % 47 % 3 9 % 29% 21 % 32% Samo dva okraja v vsej deželi sta imela nadpolovično volivno udeležbo: mesto Gradec in mariborski volivni okraj. Končno imamo številke še za Istro, kjer je znašala volivna udeležba v celi deželi povprečno 4 1 % , v okrajih s slovenskim prebivalstvom pa 44 % (kopersko-piranski okraj) in 43 % (Pod- g r a ( j _ Volosko — Belaj). 125 Kar se tiče mest, imamo precej različno volivno udeležbo tudi tu. Videli smo zelo veliko volivno udeležbo v Ljubljani (in sicer je večja v centru kot na periferiji). Nad polovico volivnih upravi­ čencev je volilo n. pr. v Kranju (170 od 272). Na drugi strani p a ima n. pr. Škof ja Loka' izredno majhno volivno udeležbo: 25 od 327.12" Slika, ki smo jo v celem dobili iz. teh številk, pa ni značilna samo za slovenske dežele, ampak prav tako za hrvatske ali nemške avstrijske (hrvatsko Istro, nemško Štajersko). Tudi za Dunaj imamo n. pr. poročilo o majhnem zanimanju za parlamentarne volitve in o majhni volivni udeležbi.127 - Prehajamo k poslanskim volitvam y frankfurtski parlament. Volivne komisije, ki so j ih morali, kakor smo videli, izbrati za te volitve ob njih začetku, so bile po svoji sestavi po veliki večini iz m b Prarv taan — zadnja poročila v anhóvu niso ohranjena. 122 Pr. arh. 1588. 123 Pr. arh. 1490. 124 Izračunano po Pirchèggerjevd tabeli (gl. op. 31). 125 Prim. De Franceschi -n Barbalić (cri v op. 101). 126 Gl. op. 30. 127 Smete, Das Jahr 1848, 2. Band, Wien 1872, s. 430—431. fOi ^ s t m e s c a n s va m uradmštva; kmetje kot člani volivne komisije so bah. le malostevilm pa čeprav so v zboru volivnih mož kmetje popolnoma prevladovali. V postojnskem volivnem okraju so bili n. pr. v volivnem odboru: 1 okrožni protokolist, 2 okrajna komi­ sarja, 1 mestna blagajnik, 1 .duhoven, i poštni mojster in 1, ki po poklicu ш označen in bo prav zaradi tega verjetno kmet. Ali pa v celovškem volivnem okraju: 1 advokat, 1 sodnik, 1 graščinski mspektor, i trgovec, 1 posestnik nepremičnin, 2 brez navedbe po­ klica, torej verjetno kmeta.1 2 8 Volitve so se vršile navadno na ta način, da so po .izvolitvi volivne komisije ali pa tudi pre j prebrali limena volivnih kandida­ tov, ki j ih je predlagal dunajski osrednji odbor ali kaka druga podobna organizacija, ali ki so se samd javili kresijskemu uradu ah po časopisju; ali pa je imel volivni komisar k a k nagovor Po- nökod so govorili tudi kandidatje sami ali pa so spregovorili 'tudi drugi ljudje, tudi proti izvedbi volitev, kakor se je zgodilo n pr. v Kranju. Seveda o kakih volitvah brez vplivanja ni niti govora. Vokvna agitacija je bila sicer močna že pri pravolitvah, vendar pa se je glavna borba začela šele pri poslanskih volitvah oziroma malo pred njimi. To je povsem razumljivo. Saj so volivni možje, ne pa pravohvci, odločali, kdo bo izvoljen in ali bo izvoljen. Večina kandidatov se je zmenila samo za volivne može, pravolivci je niso ôrigak. Po eg tega je bilo na volivne može, prišle iz raznih krajev m ločene od svoje srede, mnogo laže vplivati, kako* pa na pra- vohvce, zbrane prebivalce svoje vasi. Na delu iso biLi govori, obljube pregovarjanja, individualne obdelave volivnih mož, prepričevanja on dokazovanja, prevare, prilizovanja itd. itd. Marsikdaj se je zgo­ dilo, da so volivni možje glasovali drugače, kakor pa je bil njihov namen, ko so prišli na volišče. Vlada j e dobro vedela kakšen smisel imajo indirektne volitve. Jasno je seveda, da je imel volivni komisar ogromno-vlogo pr i tem vplivanju. Od njega je bilo odvisno, kako bo prikazal volitve, kako posamezne kandidate, od njega ie bila odvisna v veliki meri sestava volivnega odbora itd. itd Vpliv ? l o V ° v ^ ™ r ^ S ^ i e i : S £ m , 0 , - P O V 6 6 a l ° b d e J l s t v u ' <** J e nastopalo tako veldso število tujuh vokvnim možem prav nič znanih kandi­ datov, med katerami je bilo res težko izbrati pravega, ob politični neizkušenosti m nevednosti in -podobnem. Jasno je tedaj, da so bile mnogokje volitve vse pre j kakor samostojne. Zanimiv je opis pozneje razveljavi јепЉ cel jakih volitev:13» nekaj volivnih mož je prišlo znamenom, da ne bodo volili, p a so jih-pregovorili h glaso- vanju. Med glasovanjem so šepetali volivnim možem imena kan- d l l d a t O Y ' k l n a J ^ v o l i J ° . « pa jih, ker so bila tuja in neznana, 983, Tì?ìIÌm' Y A « « 3 î 130 Mu'Hey v PolitiBch-mdu-strialle Tagszeitumg, Nr. 31, 11. 5. 1848. i 02 niti niso prav slišali niti ne prav izgovorili in komisija ni mogla ugotoviti, za koga prav za praiv gre, nakar so se zatekli k metodi pisanih glasovnic. Tudi glavno poglavje borbe za in proti Frankfurtu se je odigravalo pri poslanskih volitvah: izvoljeni volivni možje so lahko protestirali ali ostali doma ali volili. Ravno na Kranjskem smo videli pr i primerjavi rezultatov frankfurtskih in dunajskih volitev, kako veliko vlogo je imela tal faza borbe. Oglejmo si zidaj rezultate glasovanja samega!1 3 1 V Ljubljani so glasovali 104 volivni možje. Pr i prvi volitvi je dobil največ glasov za poslanca grof Auensperg (33), za njim pa trgovec Lukmann (27). Največ glasov ' za namestnika j e dobil Scheuchenstuhl (20), za njim Schrott (15), oba sodnika. Vsega skupaj je bilo imenovanih 23 imen. Potrebne so bile še druge volitve, pr i katerih je dobil Auensperg 63 glasov, Lulkmann pa 29 (glasovalo je le 96 volivnih mož), kot namestnik pa Lukmann 45, Scheuchen­ stuhl pai 34. Imenovanih je bilo še 12 imen. Potemtakem je bil izvoljen Auersperg za poslanca, ker je dobil absolutno večino, glede Lukmanna pa je menil volivni odbor, da je izvoljen za na­ mestnika, čeprav ni dobil absolutne večine, »ker b i oni, ki so glasovali zanj kot poslanca, glasovali tudi zanj kot namestnika«. To sicer formalno ne docela pravilno stališče je bilo potrjeno.1*2 Mimogrede naj še omenimo, da je v Ljubljani pr i drugih volitvah nek Vrhničan glasoval dvakrat, ne da bi se to opazilo, in sicer obakrat za čisto druga kandidata — enkrat za Auersperga in Lukmanna, drugič za Kreizberga in Schrottat V Kranju j e prišlo do znamenitega protesta 'zoper volitve. Prišlo je na volišče 94 volivnih miož. »Po začetku vol i tev . . . je nastopil kaplan Luka Stanovnik iz Šmartina pri Kranju kot govor­ nik in je opozoril k volitvi prišle volivne može na nevarnost priključitve kranjske province k nemški državni zvezi in jim je prikazal, da imajo namen imenovati nemškega cesarja in da bi morali Avstrijci in s tem cesarstvom združene province imeti ne več e n e g a , ampak d v a (podčrtano v originalu) cesarja in se jima pokoravati, To je dalo povod, da so se ti, v tem protokolu na koncu podpisani volivni možje, kljub obsežnim in (izrecnim opozorilom, kakor sledi, izrekli zoper volitev poslanca in njego­ vega namestnika v narodno skupščino v Frankfurtu ob Maini: Mi nočemo imeti • nobenega posla z nemško zvezo držav iin zato tudi sploh in pod nobenim pogojem n e (podčrtamo v originalu) damo naših glasov za volitev poslanca in njegovega namestnika v nemško narodno skupščino v Frankfurtu ob Maini. 131 Glej volivne za/pósnike, naštete v op. 128. 132 O pravilnosti izvolitev je odločalo avstrijsko notranje ministrstvo, ne pa frankfurtski parlament. 103 Mi hočeimo izkazati poslušnost samo in ediinole našemu premilostljivemu cesarju in biti podložni in. pokorni samo njemu, in ker imamo sploh trdno zaupanje v splošno znano pravičnost in dobroto našega pr emilos ti j i vega cesarja, prepu­ ščamo modremu sklepu najvišjega, da za nas posije poslance v nemško narodno skupščino v Frankfurtu, ker nismo sovražno razpoloženi do "nemške zveze držav, ampak se ji le zato nočemo priključiti, da bi ne bila ogrožena naša narodnost. Končno še pristavljamo, da bomo pripravljeni dati svoje glasove za avstrijsko državno skupščino na Dunaju, kakor hitro bodo razpisane volitve poslancev t jakaj (tu sledi v vo- livnem zapisniku nedopisan začetek prvega podpisa). Ko je bila zgornja, prvotno po volji podložnikov zapisana izjava istim v deželnem jeziku prebrana, so izjavili na pobudo nekaterih posameznikov, da je ne morejo podpisati, in so dali na zapisnik naslednjo, od njih samih pismeno podano izjavo: IZJAVA naslednjih volivnih malož okrajev Radovljica, Kranj in Škof ja Loka v zadevi volitve poslancev v Frankfurt. Mi se z volitvijo poslancev iz naših okrajev v Frankfurt ne strinjamo, ker ustava, ki nam jo je njegovo veličanstvo naš cesar Ferdinand obljubil, še ni ostvarjena in bomo zato ob svojem času morali poslati poslance na Dunaj . Nemčija izven meja cesarstva Avstrije še ni konstituirana in je raz­ kosana. Ista naj ustvari najprej red v svojih mejah, nato bodo Slovenci na Kranjskem, pretehtali, ali morejo nameravani nem- ški zvezi držav pristopiti ali ne. Za enkrat smo mnenja, da nam je pristop k nemški zvezi nepotreben, ker smo imeli naša vlada in mi vedno dobro sosedstveno razmerje z izvenavstrij- sko Nemčijo in ga hočemo imeti še nadalje. Kakor hitro bodo izvenavstrijski Nemci ustvarili definitivno ustavo, nas lahko kot dobri sosedje povabijo v Ljubljano ali na Dunaj, da o tem izrečemo svoje naziranje, ali ji pritrdimo ali ne. Dotlej pa prosimo za obdržanje iste nevtralnosti, k i smo se je doslej vedno držali nasproti Nemcem, ker smo naziranja, da bi Nemci na volivno skupščino v Ljubljano, naše deželno glavno mesto, če hi j ih mi tja pozvali, težko verjetno prišli, in bi tak poziv «matrali kot predrznost (slede podpisi: iz okraja Škof j a Lo­ k a 22, Radovljica 15, Kranjska igora 3, Kranj 25). Nato se protokol zaključi in podpiše z opomnjo, da se je po njegovem zaključku pristopilo k izvršitvi volitev po posebnem zapisniku, nadalje, da je pri tej voMvni komisiji pričujoči gospod kranjski dekan Jožef Dagarin kaplana iz Šmartina pr i Kranju Luko Stanovnika, k i se je pr i teh volitvah vsilil kot govornik, v imenu njegove knežje milosti gospoda ljubljanskega knezoškofa 104 i z recno pozval , d a meha is s v o j i m g o v o r o m ; d a p a t a svo jemu p r e d ­ p o s t a v l j e n e m u gospodu d e k a n u ni s ledil in d a s o v t e m p r o t o k o l u i m e n o m a n a v e d e n i k m e t j e b u r n o grozil i, da b o d o d e j a n s k o nas to­ pili, če i m e n o v a n e m u k a p l a n u n e b o d o v o l j e n o n a d a l j e v a t i svo j h u j s k a š k i govor. T e m u i n c i d e n t u j e t u d i v g l a v n e m pr ip i sa t i , d a j e b i lo števi lo vol ivcev p r i d a n a š n j i h vo l i tvah premajhno.« O n i h 29 voi ivnih mož, k i s o volili,1 3 2" j e g lasova lo v p r v i vo l i tv i za 12 k a n d i d a t o v . Največ glasov za p o s l a n c a j e dobil a d v o k a t K a v č i č (11), za n j i m u r a d n i k K o n š e k iz K r a n j a (6), za n a m e s t n i k a p a t u d i K a v č i č (10), za n j i m L u k m a n n (5). P o t r e b n a j e b i la n a j p r e j d r u g a vol i tev (Konšek 10, K a v č i č 7 za pos lanca, Kavčič 10, L u k ­ m a n n 5 za n a m e s t n i k a ) , v k a t e r i - j e g lasova lo 26 l jud i p r a v t a k o še za 12 k a n d i d a t o v , in p o t e m še t r e t j a , v k a t e r i p a so dobi l i spe t vsi p r a v i s t o števi lo g lasov in s t a b i l a t a k o K o n š e k (za po­ s lanca) in Kavčič (za n a m e s t n i k a ) i zvo l j ena z r e l a t i v n o večino. P r i t e h vo l i tvah s o se volivci v d r u g i i n t r e t j i vol i tvi d o k a j t r d o d r ž a l i s v o j e g a p r v e g a g lasovanja, d r u g a č e k a k o r v L j u b l j a n i . Zanimivo j e , d a j e p r i vseh t r e h g la sovan j ih dobi l p o en glas za p o s l a n c a t u d i P r e š e r e n ; voli l ga j e k m e t iz D o r f a r j e v p r i S t a r i Loki . P o v s e m j a s n o je, že p o tem, k e r j e d o b i l en s a m glas, d a g r e t u za p o p o l n o m a s l u č a j n o volitev, k a k o r j i h j e t e d a j o g r o m n o : k m e t j e p o z n a l in spoštoval, ceni l Prešeamia, k i j e bdi m n o g o v s t ik ih s kmetL, p a j e o d d a l z a n j s v o j glas. Mmìistrstvo, k i mu j e p r i - p a d l a odloči tev, al i j e k r a n j s k a izvol i tev v e l j a v n a ali ne, j e od­ ločilo, da se j e p r e p r i č a l o , »da vol i tev v n e m š k o n a r o d n o s k u p š č i n o v vo l ivnem o k r a j u K r a n j n e n a j d e odziva; k e r p a n e s m e b i t i n i k a k e g a p r i t i s k a in кет se o m e n j e n i vol ivni izSd n e m o r e s m a r ' t r a t i k o t vo l ja vsega k r a n j s k e g a v o l i v n e g a o k r a j a , n e o s t a n e n ič d r u g e g a , k a k o r d a s m a t r a m o , da se ta, d i r e k t i v a m n a s p r o t n a vo­ l i tev sploh n i vršila.« 1 3 3 T a k o j e K r a n j os ta l b r e z p o s l a n c a (Konšek in K a v č i č s ta b i l a s icer izvol i tev že s p r e j e l a ) . V K a m n i k u j e vol i lo 29 voiivnih mož. Volivci iz T r ž i č a p a so volili z n a s l e d n j o iz javo, k i se j i j e n a s v o j e m g lasova lnem l i s t k u p r i d r u ž i l t u d i z a s t o p n i k K o v o r j a : » P o g o j i p r i k l j u č i t v e k Nemica j i . 1. Za j a m č e n j e i n t e g r i t e t e avs t r i j skega cesar s tva v vseh n jegovih ses tavnih del ih. 2. Zajajmčenje k r a n j s k e n a r o d n o s t i in k r a n j s k e g a j ez ika . i32a Med drugimi se je udeležil voliteiv in glasoval tudi Konrad Loikàr iz Kranja, za katerega je sklepal Zontar na podlagi seznama članov »Slo­ venskega društva«, da je bil med onimi, ki so »vneto agitirali proti volitvam« (Žontar, Prešeren in Kranj 1846—1849, ČZN XXXII — Kovačičev zbornik, Maribor 1937, s. 211). Ta konkretni primer nam spet kaže, kako še daleč ne moremo govorili ob frankfurtskih volitvah o kaki enotnosti nazikanja in nastopanja pri tistih, ki so pozneje (seznam je namreč že -tz časa, ko je Bleiweis prevzel vodstvo) med članstvom »Slovenskega društva«. 1 3 3 Pr. arh. 1177. 105 3. Popolna garancija suverenosti cesarstva proti Nemčiji. Avstrija naj na podlagi podeljene lastne ustave (= oktroirane ustave z dne 25. aprila) sama izvrši svoje notranje oblikovanje na ustaven način, Avstrija naj z Nemčijo kot zvezo popolnoma suverenih držav stopi le v mednarodnopravne odnose; vendar naj tudi ti potrebujejo po določbi avstrijske ustave sankcije avstrijskega cesarja in avstrijskega ljudstva na državnem zboru. Po volji naših volivcev smo pooblaščeni podvzeti voli­ tev poslanca isaimo, v kioMkor so ti pogoji sprejeti. Če ne bi bilo tako, sie odrekamo vsake volliltve. Ti pogoji, kii odgovarjajo volji volivcev, naj se sprejmejo v protokol in naj bodo tudi izvoljenemu poslancu napisani, z legitimacijo, da pusti naš pravolivni okraj volitev našega poslanca v Frankfurt le pod pogojem omenjenih točk. Naša želja kot poslanec je gospod doktor Andrej Napreth, dvorni dm sodni advokat v Ljubljani, kot namestnik pa .gospod dr. Kavčič v Ljubljani, dvorni in sodni advokat. Tržič dne 5. maja 1848. Josef Deu — Casp. Pollack Joh. Nep. Klander — A n d . Klander Justin Kaitharek Ta protest pa v protokolu mi nikjer omenjen. Pr i volitvah je dobil baron Andrian 15 glasov kot poslanec, Ulepič 21 glasov kot naimestnik (za njima sta dobila največ glasov dr. Napreth kot poslanec 6, Kavčič kot natmiesindlk 6) in sta bila) oba izvoljena z absolutno večino. Imenovanih je bilo 8 imen.1 3 3 a V Mirni je glasovalo 69 volivnih mož. Pri prvih volitvah je dobil največ glasov mali trgovec Jurij Gajer iz Krškega (23), za njim pa posestnik-graščak Santo Treo iz Male vasi (21), kot namestnik pa največ gubernialni svetnik Raab (20), za njim pa okrožni komisar Laschan (12). Pr i drugi volitvi pa je dobil Santo Treo 36 glasov din je bil izvoljen, dočim je dobil Gajer 20 glasov; za namestmdlka pa je bil izvoljen Raab (35), dočim je dobil drugi največ glalsov Ivan Ahačič iz Ljubljane (6). V prvi volitvd je bilo imenovanih 25 kandidatov,1 3 4 v drugi 18. Le 15 jih j e v drugi volitvi glasovalo drugače, ostali so vztrajali pri prejšnjem gla­ sovanju. Volitev pa ni mogla potekati v redu. Skupina volivcev z Gajerjem »je prišla in je vzela od pravolivnih komisij izdane legitimacije nazaj, prav tako tudi pravolivni zapisnik fare Lesko- vec, protestirala nato proti veljavnosti tega volivnega protokola, preklicala svoje lastne glasove in proglasila ves sedanji protokol, 1 3 3 a En glas (za namestnika) je dobil Bleiweis, toda kot »profesor Valentin (!) Bleiweis v Ljubljani«. — V celem je dobil Bleiweis pr frank­ furtskih volitvah 3 glasove, razen omenjenega (z Brda, kakor kaže, od nekmeta) v kamniškem okraju še 2 v ljubljanskem okraju (v mestu sa­ mem, tudi za namestnika). 134 En glas je dobil tudi Karel Dežman z Dunaja, tedaj eden vodilnih članov 'dunajske Slovenije in borec zoper Frankfurt. 106 J, kakor tudi postopanje ob tem, za nično in ničevo«. Nobeden od izvo­ ljenih svojega mesta ni sprejel. V Novem mestu je volilo samo 9 volivnih mož. Vse glasove, razen enega, je dobil okrožni komisar Anton Laschan, ki je bil pre j služboval v Novem mestu, zdaj pa v Beljaku — isti, ki mu je Prešeren leta 1835 ob njegovem odhodu na Dolenjsko posvetil verze : »Varka te čaka Dolenc, pred aristokratov tiranstvam, varuj se družbe volkov, bodi jim bramba pravic!« Za to volitev je ministrstvo kljub majhni udeležbi pri glaso­ vanju odločilo, da je veljavna, ker ni bilo nobenega protesta zoper volitve, ampak so neglasujoči izjavili, da se z vsem strinjajo. Laschan je izvolitev sprejel, s 7 glasovi za namestnika izvoljeni novomeški advokat Župančič pa jo je odklonil. Imenovanih je bilo 5 kandidatov. V Kočevju je volilo 88 volivnJth mož. Predsednik apelacijskoga sodišča Schrott (služboval je do tedaj v Benetkah) je dobil 64 gla­ sov kot poslanec, za njim največ Ambrož 15; za namestnika pa je dobil Ulepič 57 glasov, Schrott pa 15. Druga volitev ni bila več potrebna. Vseh kandidatov je bilo tu imenovanih samo 5. . V Postojni je volilo 147 volivnih mož. Okrožni komisar Gold je 'dobil 120 glasov kot poslanec, za njim Ulepič 20; za namestnika pa je dobil Ulepič 47 glasov, dr. Dolenc z Dunaja pa 37. Gold je bil torej takoj izvoljen, Ulepič pa je dobil sicer le relativno večino, toda ker so volivci izjavili, da bodo pri drugi in tretji volitvi prav tako glasovali, je bil proglašen za izvoljenega in je bila izvolitev potrjena. Imenovanih je bilo 9 imen. V Celovcu je volilo 116 ljudi. Pri prvi volitvi je dobil dr. Stie­ ger, advokat v Celovcu, 35 glasov, graščinski inšpektor Schelies­ nigg pa 21 glasov; volivni možje so glasovali za 13 oseb. Pri drugi volitvi je bil izvoljen dr. Stieger s 74 glasovi (glasovalo je to pot 113 volivnih mož), Scheliesnigg j ih je dobil 26 (volivci so glasovali samo še za 4 kandidate). Šele nato se je vršila namestniška volitev: izvoljen je bil takoj Scheliesnigg s 62 glasovi (od 115), kot drugi je dobil justiciar Kamer 19 glasov. Kandidatov je bilo 9. V Šentandražu je bil izvoljen že v prvi volitvi ob 108 glasujočih graščak im feldmaršal na italijanskem bojišču grof Thurn V assas­ sina z 62 glasovi, dočim je dobil dr. Gritzner, dunajski c. kr. dvorni tajnik, 46 glasov. Z 58 glasovi je postal obenem Gritzner namestnik (profesor Burger iz-Celovca pa je dobil 45 glasov). Glasovi so bili oddani le za 5 različnih oseb. Thurn se je odrekel izvolitvi in je tako postal poslanec namestnik Gritzner; V Šentvidu. je glasovalo 132 oseb, p r i drugih volitvah, ki: so bile potrebne, 123, pri tretj ih pa še 120. Dobili so: , kot poslanec I. II. III. dr. Knapič, advokat 59 Knapič 59 . 64 Kanitsch, okr. komisar 17 dr. Rak, apelac. svetnik 22 26 107 kot namestnik I. ц ттт Scheliesnigg 35 Scheliesnigg 39 48 dr. Stieger 16 Nowak, okr. kom. 22 19 Pri pivih volitvah je bilo 20 različnih' imen na glasovnicah pri drugih se 14, pri tretjih še 12. ' У Beljaku je prišlo volit 126 voldvnih mož, ki so za poslanca takoj izvolili predsednika sodišča Buzzi ja (80 glasov) Druo-i je dobil največ glasov uradnik Aichelburg (13 glasov). Z namestnikom m slo tako gladko: v prvi volitvi je dobil Aichelburg 26 glasov, dr. Stieger 20 - pri drugi Aichelburg 41, Stieger 28, pri tretji Aichelburg 35, Stieger 28. Pri prvi volitvi je bilo 15 imen, pri drugi namestniski 8, prav tako pri tretji. v V Špitalu je bilo 121 volivnih mož. P r i prvih volitvah je dobil drzavm svetnik Pipiz 46 glasov, dr. Stieger 23 - kot namestnik vladni svetnik Franzi z Dunaja 40, graščak Aichenegg 19 glasov. Pri drugi voktvi je dobil dr. Stieger 60, Pipiz 49 - , k o t namestnik Franzi 49, zdravnik dr. T h a u e r 25 glasov - pri tretji in končni volitvi dr. Stieger 101 glas, Pipiz 11, kot namestnik pa advokat dr. Aichenegg (ki pre j sploh ni dobil nobenega glasu!) 55 dr. Thauer pa 16 glasov. Pri prvih volitvah j e bilo 17 različnih kandidatov pri drugih, 12, p r i tretjih 12. V Konjicah je bil izvoljen graški odvetnik Bouvier.135 ^ V Celju je bil izvoljen, potem ko so bile prve volitve progla­ šene za neveljavne, dr. iuris Mullei iz Slovenske Bistrice. V Sevnici je bil izvoljen solicitator Titus Marek iz Gradca. V Ptuju je bila volitev, podobno kakor v Kranju, odklonjena z veliko večino. »V prepričanju, da se bo navdušenje, ki ga ie zbujalo plapo anje nemške zastave s Sv. Štefana v mnogih patrio- ticnih srcih, kmalu razblinilo v mirna opazovanja, ali se vsaf ohladilo y^ mirni zavesti, so volivni možje v slovanskem ptujskem okraju, odklanjajoč vsako zvezo z Nemčijo, svobodno in resnično, tako kakor mislijo, namesto zlaganega zaupanja izjavili ,ne' to se pravi, s 100 glasovi proti 60 so izjavili, naj s e ne pošlje noben poslanec v Frankfurt, pr i čemer je še pripomniti, da sta dva okraja s 30 glasovi predala volivnemu odboru pismen protest proti izvo­ litvi poslanca, da so iz več okrajev samo nekatere občine določile volivne može, m da je na za ptujskega poslanca predlaganega f ranca Kaispa, župana tega mesta, v celem odpadlo le 44 glasov > ftaisp iizvolitve tudi ni sprejel. V Mariboru je bil izvoljen gimnazijski profesor Mally V Glinici j e bil izvoljen graški advokat dr. Pattai. Na Goriškem sta bila izvoljena, v enem volivnem okraju tolminski okrajni komisar Stein, v drugem grof Coronini.1 3 7 135 Gatu 145—147, Apih. 108—109 136 Gatti 146. 137 Aprlh 104. , t 108 V T r s t u s t a b i l a i zvo l jena N e m c a B u r g e r , u r a d n i k , in B r u c k , f inančnik (poznejš i avs t r i j sk i minis ter) . 1 3 8 V P a z i n u j e bi l izvol jen a d v o k a t K a n d i e r , k i p a j e , »v s k l a d u s svo j im n a c i o n a l n i m in av tonomis t ičn im mišl jenjem«, 1 3 0 o d k l o n i l m a n d a t , n a k a r j e p o s t a l p o s l a n e c za n a m e s t n i k a izvol jeni N e m e c , u r a d n i k J e n n y . Če s i z d a j za K r a n j s k o in Koroško, za k a t e r i i m a m o p o d r o b ­ ne j še p o d a t k e , k a r a k t e r i z i r a m o g lasovan je še p o s e b e j , v id imo, d a j e bilo- p r i p r v e m g l a s o v a n j u •— in t e g a b o m o vzeli za p o d l a g o p r i m e r j a n j u , k e r p o k a ž e p r a v o razpoložen je m n o g o b o l j k a k o r p a d r u g o ali t r e t j e , k o n č n o g lasovanje •— o d d a n i h s k u p a j n a K r a n j ­ s k e m 948, n a K o r o š k e m p a 1088 glasov. Pni t e m smo šteli p o s l a n s k e in n a m e s t n i š k e glasove s k u p a j , t a k o d a p r i d e t a n a v sakega vol ivnega moža 2 g lasova. V e n d a r j e t r e b a upoš tevat i , da v d v e h o k r a j i h p o en vol ivec ni g lasoval za n a m e s t n i k a (Kamnik, M i r n a ) , v ce lovškem o k r a j u p a s m o m o g l i u p o š t e v a t i le p o s l a n s k e volitve, k e r se n a ­ m e s t n i š k e niso v r š i le i s točasno. P r i t e m g lasovan ju j e bi lo, n e g lede n a to, al i za p o s l a n c a , a l i za n a m e s t n i k a , i m e n o v a n i h n a K r a n j ­ s k e m 60, n a K o r o š k e m p a 47 k a n d i d a t s k i h imen. Ti, n a k a t e r e so g lasovi odpadl i , p a s e d e l e v n a s l e d n j e p o k l i c n e s k u p i n e : upravni uradniki ekonomski uradniki profesorji advokati in pTavniki druga inteligenca trgovci mali trgovci tovarnarji poštni mojstri posestniki nepremičnin graščaki katoliški duhovniki protestantski duhovniki neznani (verj. kmetje) Kranjska glas. oseb 571 16 10 1 9 2 143 12 1 1 50 3 24 1 4 2 14 . 2 ' — — 87 4 7 1 — — 28 14 Koroška glas. oseb 512 18 68 4 64 1 265 6 22 3 13 1 — — 26 3 4 1 15 1 90 5 — •— 5 1 4 1 948 60 1088 47 V o b e h d e ž e l a h p r e v l a d u j e j o u r a d n i k i , p o t e m a d v o k a t i in n a ­ z a d n j e še g raščak i . D u h o v n i k o v , l a h k o rečemo, n i : ž u p n i k Vr tovec i z Šentv ida p r i Vipavi, k i so ga p r i p o r o č a l e Novice in vol ivni o d b o r i p r a v za v s a k e vol i tve, j e dobil vsega s k u p a j v t r e h vol ivnih o k r a j i h 7 glasov. Znači lno j e t u d i n i z k o Število glasov, o d d a n i h z a kmete, 1 1 " 1 3 8 Apih 104, Vivante 40—41. 1 3 9 Vivante 41. 1 4 0 Kmetje niso sicer nilkjer v volivnih zapisnikih označeni kot taki, vendar pa je po krajih njih b van ja in po tem, da jih ni v guberniijskeni šematizmu, dokaj jasno, da ne more iti za koga drugega. 109 zraven tega pa tudi — na Kranjskem — velika razcepljenost teh glasov (ki so obenem skoraj vsi, 10, iz mirenakega okraja). Dasi gre za majhne številke, je vendarle že značilno, da je teh glasov za kmečke kandidate le mnogo več na Kranjskem kot na Koroškem. Kaj sledi iz tega? Primerjajmo poklice izvolijenih poslancev obeh, frankfurtskih in dunajskih volitev! Na Kranjskem in Koroškem je bilo izvoljenih pri frankfurt­ skih volitvah — ne glede na to, ali so izvolitev sprejeli ali ne — 4 graščaki, 5 uradnikov, 3 advokati. Pri državnozborskih volitvah pa so bili izvoljeni: 5 uradnikov, 5 kmetje, i mali trgovec, 1 advokat, 1 poštni mojster, 2 faibrikanta in 2 graščaka. Toda poudariti je treba, da sta oba graščaka s Koroške, vsi trti je kmetje pa s Kranj­ ske.141 Velika razlika med obema volitvama je očividna. Toda ta razlika ni nobena posebnost Kranjske in Koroške ali drugih slo­ venskih dežel — to je splošen pojav v vsej Nemčiji in Avstriji. V vsem frankfurtskem parlamentu je sedel en sam kmet1 4 2 — v avstrijskem državnem zboru j ih je bilo — tudi iz dežel, ki so spadale k nemški zvezi, ogromno. Poglejmo, kaj pravi Mehring za volitve v P rusi j i : »Pri volitvah, ki so se za oba parlamenta ( = pru­ skega in framkfurtskega) vršile v prvih junijskih dneh, je dokazala splošna volivna pravica svoj naravni instinkt s tem, da je vso burševsko romantiko od Arndta in Jahna, petrefakta osvobodilnih vojn, vse predmarčne znamenitosti deželnih zborov in univerz poslala v Frankfurt v na videz odličnejšo, toda v resnici bolj brez- močno skupščino. Za pruski parlament so bili izvoljeni novi ljudje in deloma zelo praktični ljudje: ne le prvič, ampak tudi zadnjič j e bil podeželski proletariat parlamentarno zastopan s kakimi 50 ljudmi.«1 '3 Pr i državnih zbornih je šlo za velÜlke kmečke probleme, za zemljo, v Frankfurtu pa se tega konkretno niso nič dotikali.1 4 3" Zato pa so kmetje pri volitvah v Frankfurt mlirno glasovali za celo vrsto kandidatov, ki jim zanje ni prav nič bilo in ki j ih niso poznali. Zato tudi pri frankfurtskih volitvah tako velik delež tujcev, ljudi z Dunaja, iz Gradca itd. Zato so brilli kmetje tudi mnogo bolj dostopni vplivom voliVnega komisarja inponuja joč ih sfe. kandidatov, ker so se zavedali, da je končno precej vseeno, kdo jih zastopa. Gotovo je seveda, da to ne velja povsod. V splošnem pa le kažejo imena poslancev in njih socialna struktura, da se je zdel kmetu Frankfurt mnogo bolj stvar buržoazije, kakor njega samega — iim to ne le na Slovenskem. Nedvomno je bila taka volitev mnogim samo nek »opravek na uradu«, »dolžnost« — in nič več. 1 4 1 Ob tem lahko pr pomnimo, da šeatvidski koroški' poslanec Kajetan Nagele ni bH kmet, kakor piše Apih (s. 150), ampak zemljiški gospod; kd pa se je x-es zavzemali z>a kmečke zahteve (prim, šematizem tin vólivme zapisnike). 1 4 2 Valentìa, 1848, Chaiplters of German History, London 1940, s. 271, 272. 143 Mehrimg, Historische Aufsätze zur preussischndteutschen Geschichte, Bedim 1946, s. 192. 143a Glej o tem tudi ma str. 124 ss. 110 Kaj moremo reči o politični smeri poslancev in politični borbi pri volitvah? Jasno je, »da o pravi borbi strank pri volitvah še ni moglo biti govora, prav zato, ker še ni bilo strank«, kakor pravi Mehring za Prus i jo.144 Že se vršijo velike polemike in borbe za zvezo držav in državno zvezo, povsod se kažeta leva in desna smer —• toda vse to je še polno velikih nedoslednosti in nejasnosti. Bleiweis, konservativen kakor malo kdo, je glasoval za Auersperga, s katerim se nikakor ni mogel strinjati in ki je bil v svoji polemiki s Slovenijo celò za državno zvezo v Nemčiji. Skupaj sta izvoljena fevdalec in avstrijski general Thurn pa skrajni levičar Gritzner. Vendar pa je že značilno, da noben duhovniški voliiivni mož ne gla­ suje za Gritzner ja kot poslanca, tudi tam, kjer so sicer vsi zastopniki iste pravolivne enote zanj. Tudi ne moremo trditi, da bi bil slučaj, da so v volivnem okraju Sevnica poslali volivni. možje tako v frankfurtski parlament kot v državni zbor odločnega levičarja, v Frankfurt Mareka, na Dunaj Smrekerja. V celem pa se vendarle glasovanja leta 1848, v našem primeru še posebej frankfurtska, odlikujejo bolj po lokalni, kakor po politična diferenciaciji. Vze­ mimo n. pr. ljubljanski volivni okraj. Auersperg je dobil glasove v Godoviču, Hotedrščici, Rovtah, Logatcu, Zaplani, Vrhniki, Pol­ hovem Gradcu, Breizovici •— pa nikjer bolj na vzhodu niti enega. Scheuchenstuhl dobi vse glasove od volivnih mož iz Šentvida, Jezice, Črnuč, Polja — nikjer nobenega bolj na zapad. Prav tako so teritorialno povezani Lukmannovi glasovi, Ambroževi, Dolžanovi. Pa vzemimo spet šentandraški okraj z Gritzner jem in Thurnom: za Gritzner ja kot poslanca glasujejo vsi "volivni možje, doma južno od Drave (edinole v Prevaljah je dobil tudi Thurn en gìais), in prav tako z enim samim' glasom izjeme (St. Leonhard, toda razen enega so tudi tu vsi za Gritznerja) v severnih župnijah volivnega okraja. Srednji predel glasuje za Thurna kot poslanca. Nadalje, v volivnem okraju Šentvid na Koroškem je dobil n. pr. apelacijski svetnik dr. Rak vse svoje' glasove v župnijah velikovške dekanije in v na te meječih župnijah Šentjanž nad Mostičem in Šenturh — pa nikjer drugje nobenega pri vseh treh volitvah. Čudno, pa za volitve leta 1848 dokaj značilno glasovanje kažejo istrske volitve: za poslanca je bil izvoljen Italijan Kandier, za namestnika Nemec Jenny; isti volivci volijo tedaj dva moža, ki si po vseh svojih nazorih, po vsem svojem razmerju do vprašanja odnosa Istre do nemške zveze diametralno nasprotujeta. Takih, marsikje zavestnih kombinacij glasovanja za pristaše dveh nasprotnih taborov (enega za poslanca, drugega za namestnika) je leta 1848 precej, v celotni Avstriji in Nemčiji. Tudi različni volivni odbori, ki smo videli, da so se ustvarjali za volitve, so imeli značaj slogaštva: že v dunajskem centralnem volivnem odboru so bili zastopani pristaši zvezne države in zveze držav, dasi so zadnji prevladovali, in med imeni ljudi, ki «o bili priporočani, najdemo povsod zastopnike najrazličnejših Mehring, s. 192. 111 Tako sta n. pr. priporočana v Gradcu na isti listi Pattai in Potpetschnigg, potem v Frankfurtu zastopnika prvi levice, drugi skrajne desnice.146 Vse to je seveda povećavalo težave pri izbiranju. Poleg tega pa je treba podčrtati še to, kar smo že omenili, da zelo pogosto volivni možje kandidatov niso niti poznali in do dne volitev o njih niso prav nič slišali, ikaj šele vedeli k a j o njihovi usmerjenosti. Pri predvolivnih in volivnih govorih takih kandi­ datov pa je bilo povsem razumljivo mnogokje dosti več dema­ goških izjav kot pa resničnega razkrivanja programa. Delovanja izvoljenih poslancev v Frankfurtu po tačas dostopnih vtirih nismo mogli zasledovati. Med poslanci s slovenskega ozemlja so bili zastopani pristaši vseh različnih smeri, vendar so bili libe­ ralni ljudje desnega krila v večini. Ti poslanci v glavnem niso jemali svojega dela preveč resno, zdaj se naveliča eden, zdaj drugii »sedeti« v Frankfurtu, p a demisionira in se vrne domov — saj v Frankfurt s svojim avstrijskim duhom, s svojim odporom do vsake močnejše in enotnejše Nemčije niti niso spadali. Na ta način so se zastopniki v Frankfurtu zelo naglo menjavali, in to že mnogo pred časom, ko začno avstrijski poslanci v celem številneje zapuščati parlament. V kratki dobi manj kakor enega leta se izmenjajo tudi po trije poslanci istega okraja. Za to so bile potrebne seveda nado­ mestne volitve, pri katerih pa so volili samo poslance oziroma namestnike, dočim se pravolitve niso ponavljale.147 Isti volivni možje so bili torej v funkciji za ves čas frankfurtskega parlamenta. Zastopniki levice v Frankfurtu so vztrajnejši in ne zapuščajo svojih mest. Že to, koliko časa je bil kdo v Frankfurtu, je nekako merilo njegove politične opredeljenosti. Levici so pripadali od poslancev, izvoljenih na slovenskem ozemlju, tri je: v šentandra- škem okraju izvoljeni Max Gnitzner z Dunaja, v sevniškem okraju izvoljeni Titus Mareck iz Gradca in v gliniškem okraju izvoljeni Guido Pattai iz Gradca, ki je tudi edini z našega ozemlja sodeloval v stuttgartskem parlamentu. 1 4 8 Vsi ti zastopniki levice so bili po porazu revolucije seveda preganjani in so jim bila vrata v državno službo zaprta — Mareck se je moral izseliti v Ameriko in je umrl v Texasu. Iz državne službe je bil odpuščen še za časa zadnjega zasedanja frankfurt­ skega parlamenta, vendarle pa potem milostno sprejet nazaj Anton Laschan, ki se je pregrešil s tem, da ni sledil pozivu avstrijske vlade, ko je odpoklicala vse svoje poslance liz Frankfurta, »кат 145 Smete s. 92 in sledeče — Moliseh s. 42 in sledeče. 146 Gatti 144 — prim. Niebonr, Die Abgeordneten Steiermarks der Frankfurter NationalversamjmiuMg. v Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, X. Graz 1912, 6. 260, 262. 147 Posebno v prvem času po frankfurtskih volitvah pa cele vrste po­ trebnih ponovnih volitev niso izvedli, ker so se baili; nemirov. »Želel bi,< piše guverner ministrstvu (pr. arh. 1017), >da bi' se zdaj skrbno obvarovali vsakega ne povsem neizogibnega povoda za nadaljnje ..n večje razburje­ njem To je veljalo za Kranjsko, na Koroškem take nevarnosti ni bilo. 148 Prim. Npebour, v op. 146 cit. delo. 112 hi kot državni uradnik moral storiti«, ampak je vztrajal do konca in podal tudi izjavo, da ga morejo odpokLicati samo tisti, ki so ?a lzv olili. 1 4 9 Če hočemo presoditi zadržanje volivcev na Slovenskem do volitev v frankfurtski parlament, moramo na kratko označiti ne le stališče raznih slovenskih taborov, ampak tudi stališče avstrijske vlade in nemške avstrijske ter češke buržoazije. Dasi je že heidelberški sestanek postavil prve osnove frank- furtskemu parlamentu, je vendarle šele »po zmagah ljudstva na Dunaju im v Berlinu postalo samo ob sebi razumljivo, da se pred­ stavniška zbornica za celo Nemčijo sestane«.150 Kako urediti to novo Nemčijo? »Naj je bila politična izobrazba v Nemčiji takrat še tako nezrela, vendarle se je z neustavljivo močjo vsiljevalo spoznanje, da je iz dveh velesil, pol tucata srednje močnih držav in nekaj tucatov malih držav, skratka iz pisane mešanice skoraj docela monarhičnih držav in državic mogoče vzpostaviti enotno in svobodno Nemci j o . le v ohlikd republike.«1 5 1 V celoti sta zastopala tak pro­ gram Marx in Engels v »Novem renskem časopisu«: »Konec pruske, razpad avstrijske države, resnično zedinjenje Nemčije kot repu­ blike — drugega revolucioonairnejšega, bližnejšega programa nismo mogli imeti,« pravi Engels.152 Toda tak program je bil za nemško buržoazijo prehud in preradikalen. Le manjšina, predvsem južno- nemška drobna buržoazija, je zahtevala republiko, »toda v zgodo­ vinsko davno preživeli obliki: kot federacijo republikanskih kan­ tonov po švicarskem vzoru«.153 V celem pa je bila nemška buržoazija prej pripravljena odreči se enotnosti kakor monarhiji.^ Nastajala je cela vrsta problemov, drugačnih v tej ali omi mali državici, dru­ gačnih v Prusiji ali še posebej v Avstrijski monarhiji s celo kopo različnih narodnosti. Nemška avstrijska buržoazija in drobna bur­ žoazija se je tedaj dekla v nekako dva velika tabora: levica se je zavzemala za trdnejši, močnejši priključek k Nemčiji, za močnejšo centralno nemško oblast, za večjo ali manjšo raztopitev Avstrije v Nemčiji, skratka, če naj govorimo z gesli, ki so se tedaj upo­ rabljala, za Nemčijo pred'Avstri jo, za državno zvezo proti zvezi držav. Najnaprednejši, najbolj revolucionarni in demokratični v temi taboru so bili tudi. republikanci. Ta tabor je imel glavne postojan­ ke v večrih centrih z industrijo, delavstvom in razvito buržoazijo. Imel je pa več ali manj vse tiste napake, ki so bile značilne za celo takratno nemško levico in ki sta j ih tako ostro kritizirala Marx liin Engels — med temi napakami pa nacionalni šovinizem nikakor nii bil na zadnjem mestu.. Pa saj je bilo za celotno, tudi napredno avstrijsko razpolo­ ženje značilno, kot pravi Engels, »da so isti ljudje, ki so na 149 Pr arh. 1849, št. 1001 (v konvolutu z Dunaja vrnjenih spisov). 150 Engels, Revolution... (cit. v op. 6) s. 84 — prim. Mehrung s. 176. 151 Meh ring s. 188. . . , .± „ „ 152 Engels, Marx and die >Neue Rheinische Zertamg« ( e t v op. 5) s. З̂ - 153 Mehring s. 188—189. 113 Dunaju stopili na 'barikade, v prvih' šestih mesecih 1848 polni navdušenja hiteli ik armadi, da bi se borili proti italijanskim pa­ triotom«.154 Desni liberalci in konservativci so nastopali za šibko centralno oblast, pa za močne vlade posameznih držav, za ohranitev avstrijske samostojnosti in suverenosti, skratka, za Avstrijo pred Nemčijo in za zvezo držav proti državni zvezi. Odločevali so pri-tem gospo­ darski razlogi — strah pred konkurenco industrije in trgovine iz Nemčije,155 strah pred revolucijo in republiko liitd., itd. Ta talbor se je oklepal predvsem cesarja in monarhije. »Mi smo Avstrijci in hočemo ostat i '— mi se hočemo.tudi nadalje imenovati Avstrija in biti Avstrija, Slovani kakor Nemci od Sudetov do bregov Jadran­ skega morja, otroci enega zakona, dojenci ene skrbne matere. Živela Nemčija, toda Avstrija nad vse,«156 je pisala Wiener Zeitung. V tem konservativnem avstrijskem duhu se pojavljajo pozivi k bratstvu Nemcev in Slovanov, pozivi, ki pa seveda prav nič ne pomenijo, da bi bila ta buržoazija pripravljena se ka j umakniti od svojih predpravic in prvega mesta v državi, ampak le kličejo Slovane, naj bodo zmerni v svojih zahtevah, da se tako skupno ohrani Avstrija. Tako jadikuje urednik graške »Politisch-industrielle Tagszeitung« Carl von Frankenstein maja 1848 ob »obžalovanja vrednih dogodkih« na Dunaju nad »separatizmom narodnosti, ne- edinostjo med različnimi narodi Avstrije samo zaradi jezika«: »Že se gibljemo deloma na tleh anarhije in cepitve sil Avstrije. Le še majhen skok do pravega republikanstva in Avstrija, l e p a , m o g o č n a , v e l i k a A v s t r i j a bo razpadla v toliko majhnih republik, kolikor je narodnosti in jezikovnih razlile. Toda proč s to strašno, grozotno sliko strahotne bodočnosti! Pokonci! Nemški bratje, Slovani in Madžari! podajte si bratsko roko! Trdno se okle»- nflite dobrega cesarja, utrjujte cesarsko državo, kajti svoboda nam je bila dana s cesarsko besedo. Na nas vseh je, da mu plačamo samo s hvalo. Naj živi močna Avstrija — edina trdno pobratena Avstrija! Zdaj predvsem le mir, red in varnost!«1 5 7 Tako prehajamo že v tretji tabor: to je tabor reakcije, dvora, nosilcev absolutističnega sistema, velikega konservativnega fevdal­ nega plemstva, cerikve, skrajnih, konservativnih vrhov meščanstva itd. Jasno je, da je ideja nemškega parlamenta naletela pri tem taboru, pri vseh pristaših »legitiimizma«, na odpor. Avstrijskemu cesarju nedvomno ni moglo priti na misel, da bi se prostovoljno podredil nekemu revolucionarnemu parlamentu — takega je pri­ čakoval — in se tako še bolj odrekel svoji oblasti. Njegova linija borbe je torej bila nedvomno linija borbe proti Frankfurtu in to od vsega začetka. Toda t a borba se je dala vršiti na dva načina: z direktnim 'bojem, s prepovedjo volitev v parlament, ali pa z indi- 154 Engels, Reviolutkm .. . s. 97. 155 Molisch s. 42. 156 Cit. po Politisch-industrielle Tagszeitung, Nr. 24. 157 Extrablatt, Celovec 20. 5. 1848, рг. aih. 1165. 114 reKtnim, to je, z borbo v Frankfurtu samem, v parlamentu, preko kar največjega števila reakcionarnih, konservativnih ali desno liberalnih poslancev iz Avstrije, ki bi zastopali načelo (integritete Avstrije in ki ne bi v nobenem primero dopuščali kaj več kakor zvezo držav. Možnost prve poti je bila ob revolucionarnosti na Dunaju in ob vrsti drugih razlogov ka j kmalu izključena. Poslužiti se je je bilo mogoče šele v čisto izpremeivjenih razmerah leta 1849, ko je, kot pravi Engels, »avstrijska vlada odvrgla svojo masko«.158 Ostala je tedaj druga pot. In to pot je avstrijska reakcija res ubrala. 15. aprila je vlada razpisala volitve v frankfurtski parlament, 21. apjila pa je objavila nekak »komentar« k razpisu, ki je pokazal njeno stališče: »Daleč od tega, da bii naznačevalo bližnjim volitvam v nemški narodni parlament določeno smer, ali da bi hotelo nanje vplivati, se čuti ministrstvo ob že zastavljenem vprašanju, ali naj bo Nemčija v bodoče zvezna država ali državna zveza, dolžnega, da izrazi svoje maziranje. Avstrija, polna želje po tesni naslonitvi na Nemčijo, se bo z veseljem oprijela vsake prilike, ki bo lahko pokazala njeno privrženost skupni nemški stvari. Nikdar pa ne bo mogla smatrati, da je popolna opustitev posebnih interesov njenih različnih, k nemški zvezi spadajočih ozemeljskih delov, brez­ pogojna podreditev zvezni skupščini, odpoved samostojnosti notra­ nje uprave združljiva z njenim položajem, in si mora brezpogojno pridržati posebno pritrditev vsakemu od zvezne skupščine spreje­ temu sklepu. V kolikor zadnje ne bi bilo sprejeto za združljivo z bistvom zveze drižarv,159 bi Avstrija ne miogla ik taki: pristopiti.«169 Nemško nacionalno navdušenje je avstrijski reakciji prav tako pregrešno kakor slovansko: avslrijski opolnomočenec pri »državni osrednji oblasti« v Frankfurtu, Bruck, se pritožuje v pismu ljub­ ljanskemu guberniju, da je v Frankfurtu iz Avstrije preveč »ultra- demokraiov in ultranemcev (Ultradeutschthümler)«.1 6 1 Ta tabor je tudi pri nas silno močan. Guverner in uradništvo, k i dela po njegovih navodilih, škofje in duhovščina, skratka, ves uradni in cerkveni aparat (iki seveda ni bil brez opozicije v svojih lastnih vrstah) dela po direktivah dunajskega dvora in vlade: proti protifrankfurtski agitaciji, za udeležbo pri volitvah — dasi seveda s povsem reakcionarnega .stališča in pa v že označen eni duhu »borbe proti Frankfurtu«. 11. aprila je napisal voditelj češke liberalne buržoazije Palacky svoj znameniti odgovor odboru petdesetih, v katerem je opredelil svoje znano protifrankfurtsko stališče in se zavzel za Avstrijo, ki bi jo bilo treba ustvariti, če bi je že ne bilo.162 Palacky je stal v 1 5 8 Engels, Refvobrtioin . . . e. 129. 1 5 9 Naslednjega dne uradno popravljeno v »zvezne države«! 160 Ib; er s! 109—110. 1 6 1 Рг. arh. 2505. 182 Za Palackega rjn Čehe sploh v letu 1848 prim. Udaljcov, K voprosu o revöIjuciiannioTn divi žen i v Čehii v 1848 godu, Voprosv istorii 1947, No 5 — Rooibdik, Ceäkj rok 1848, Praha 1948. . 115 začetku marčne revolucije v ozadju in z nezaupanjem im nezado­ voljnostjo opazoval politiko čeških radikalno-demokratičnih krogov. Ni torej slučajno, da je začel svoje politično delovanje šele 1. aprila v komisiji, ki jo je osnoval predstavnik avstrijske vlade na Češkem, grof Stadion,^ prav zato, da bi oslabil vpliv demokratičnega tabora! Ni torej slučajno, da je formuliral svoje pismo v globokem pre­ pričanju, da gleda avstrijska vlada na frankfurtski problem prav tako kakor on. Ni torej slučajno tudi to, da je hotela avstrijska vlada 8. maja imenovati Palackega za ministra. Strah pred revolu­ cijo, strah pred republiko, izražen tudi v pismu samem, je povsem skupen obema. Toda protifrankfurtskega stališča na Češkem mi zastopal samo tabor Palackega. Proti Frankfurtu so stali tudi češki napredni, radi- kalnodemokratični krogi. V tem zunanjem odnosu do Frankfurta so si bili tedaj Čehi ob volitvah edini, toliko večje pa so bile notranje, vsebinske razlike med stališčem obeh taborov. Usodno za češki narod je bilo, da je po binkoštnem uporu prevladala smer Palackega, smer desnice, ki se je naslanjala na avstroslavizem, ki se je prav tako in bolj kakor konkurenčne nemške buržoazije bala delavskega razreda in kmečkih množic doma, ki se je prav tako kakor druge liberalne buržoazije zatekala pod okrilje monarhije, ki se je torej proti Frankfurtu borila z> desne strani, ne revolucionarno, ampak protire volucionarno. Stališče Čehov je imelo, kakor vemo, velik vpliv pri Slovencih. Dunajska Slovenija je prva nastopila proti frankfurtskemu zboru in volitvam. Po vsem slovenskem ozemlju se je razviila močna pro­ paganda. Protifrankfurtski program pa se je naslonil na glavni slovenski program 1848. leta, na program Zedinjene Slovenije, »edino pravo m zares ljudsko geslo«, »revolucionarno parolo«, ki jo je »diktiral zdrav narodni nagon«.163 Toda sile, ki so sprejemale ta program, niso bile enotne. Na eni strani je bil tabor oficielnega vodstva dunajske Slove­ nije; tu je bila v glavnem malomeščanska inteligenca, mestna mla­ dina, precejšni del mlajše duhovščine in uradništva, torej dokaj heterogeni elementi, katerih politične pozicije pa bi v glavnem odgovarjale onim liberalne buržoazije na Češkemu pa tudi drugod. Tega tabora ne moremo imenovati naprednega kljub lepemu pro­ gramu Zedinjene Sloveniije. Zakaj ta tabor je sicer postavil geslo Zedinjene Slovenije, je p a iz njega, kakor pravi Kardelj, »izločil vso njegovo revolucionarno vsebino«.1"4 Nazori tega tabora ne kažejo nikakega razumevanja za zahteve slovenskega kmeta, polni «o le težnje po legalnosti, po ohranitvi dosedanjega stanja vse dokler se z a k o n i t o ne ukrene drugače. In svojemu političnemu programu »Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili« pristavlja^vodstvo dunajske Slovenije: »Odkritosrčno smo vam vse povedali, dragi i • 163.ДпГс1'е1?сТ S P e r a i l s ' Razvoj slovenskega marodaiega vprašanja, Ljub-ljana 19_>9, s. 124. 164 Sperane 125. 116 Slovenci, kar je za našo domovino koristno in potrebno, pa n e s m e t e m i s l i t i ; d a v a s š u n t a m o , t o s e m o r a v s e v m i i r u z g o d i t i , m i r n a p o t j e z a t e r e č i n a j b o l j g o ­ t o v a p o t « (podčrtal V. M.). V znameniti poleihiki z grofom Auerspergom pa izpoveduje dunajska Slovenija docela legitimi- stične, reakcionarne nazore glede borbe itallijanskega in poljskega naroda, v kasteri bi morala vendar videti naravnega zaveznika v borbi za Zedinjeno Slovenijo: »V nemškem predparlamentu se je zaslišal glas, na j Avstrija izloči Galicijo iz svojega državnega telesa, da bi se, n a l j u b o n e i z v e d l j i v i n e m š k i i d e j i , ustvarila poljska država«1 6 5 (podčrtal V. M.), ali »Nemfci, ki bi si na stroške našega cesarstva radi zgradili poljsko kraljestvo, da bi imeli po svoji nesrečna brezumnosti in prekanjenih zagotovilih bojaželjnega poljskega plemstva predzid proti Rusiji«166 in »Klika v Lombardiji, ki je pozabila svojo dolžnost in prelomila prisego, je zdaj očividno le iz ničemurnosti zločinsko poteptala pravice zakonitega monarha in pravilno razumljene koristi italijanskega naroda«.1 6 7 Mnogo bolj široko, napredno in pravilno zvene v od­ govor — dunajski Sloveniji v sramoto — Auerspergove besede: »Vi, gospoda moja, vidite v dvigu Lombardije predvsem niičemurnost klike nezadovoljnežev te dežele: jaz vidim v tem večji eveiovno- zgodovinski pomen, namreč povratek istega boja velikega naroda za enotnost in samostojnost, h kateremu se je dvignila Nemčija v osvobodilni vojni proti Napoleonu in ki naj zdaj na parlamen­ tarnih tleh najde svojo mirno rešitev. Ne morem tam brezpogojno obsojati tega, kar me v domovini navdušuje«1 6 8 — čeprav vrednost teh besed zmanjšuje dostavek, da sicer obsoja izdajo in da sprem­ lja »našo hrabro pogumno armado z vsemi simpatijami svojega srca«169 itd. Strah pred proletariatom, revolucionarnostjo, republiko je v tem taboru jasno izražena. Njegov zaveznik je zato vsaka desnica proti vsaki levici, vsaka reakcija proti vsaki- revoluciji. In končna oblika take koncepcije graditve Zedinjene Slovenije je res mogla biti samo v lizjavi: »Nam za zdaj obstojnost Austrianske države veliko više velja ko Slovensko.«170 V svoji protiifrankfurtski propagandi se opira ta tabor na mišljenje konservativnega in desno- liberalnega dela avstrijskega meščanstva, ki se bori za zvezo držav. Vodstvo graške Slovenije objavlja v svojem propagandnem letaku pismo Palackega, članek barona Buschmanna1 7 1 in izjavo avstrijske vlade z dne 21. aprila.172 Nič nam bolj jasno ne kaže bližine teh 165 Offenes Sendschreiben des Vereineis »Slovenija< in Wien an Herrn A. Grafen v. Auersperg, Wien 1848, s. 3. ,iee p r , a T а̂дл s . 6. 167 Prav tam s. 3. 1 6 8 Auerspergov odgovor, Stiria No. 58, 16. 5. 1848, s. 234. 169 Prav tam s, 235. 170 M. Vodušek v pismu, F. Eešič, Koirespondenca dr. Jos. Muršca, Zbornik znanstvenih in poučnih episov, VI, Ljubljana 1904, s. 160. 171 Objavljen tudi v Lai'bacher Zeitung 27. aprila, s. 325. 172 Grazen Zeitung, 1848, priloga k št. 69. 117 treh naziranj kakor ta povezava. Protifrankfurtska propaganda tega tabora vodstva dunajske Slovenije torej ni bila napredna, ampak proture volucionarna. »Toda bilo bi napačno,« pravi Kardelj, »če ne b i videli tudi pozitivnih revolucionarno-demokratičnih tokov v našem gibanju 1848 leta.«173 Taik j e bil drugi tabor v borbi za Zedmjeno Slovenijo, »radikalna in celo republikanska struja v okviru slovenskega na­ rodnega gibanja«.173 že iz Malove zgodovine zvemo .lahko za vrsto posameznikov iz tega tabora. Naj opozorimo samo na jurista Verono, ki je vršil agitacijo za Zedmjeno Slovenijo, delil različne Jetake, napadal nemški nacionalni šovinizem, pa oktobra odobraval dunaj­ sko revolucijo in spodbujal graške meščane, naj pošljejo Dunaju pomoč zoper Jelačiča.174 Ta smer je imela torej ludi svoje zastopnike med onimi, ki so delovali proti volitvam v Frankfurt, toda nastopali so z drugačnimi, bolj demokratičnimi gesli kakor vodstvo dunajske Slovenije in drugih uradnih slovenskih organizacij, znali so tudi povezovati — toda res iskreno, ne samo demagoško — te politične probleme z vprašanjem zemljiške odveze. Toda ta struja je bila, v skladu z razvojno stopnjo pri nas, »tako slaba, da ni ustvarila nobenega ideologa večjega stila, 'ki bi mogel uspešno nastopiti proti katastrofalni politiki Bleiweisovega kroga in postati voditelj mno­ žičnega gibanja. Ta revolucionarno-demokratična sanier se nam kaže samo v odlomkih, komaj kot klica neke revolucionarne [ideologije«.1'75 Konservativno in desnoliberalno vodstvo je znalo speljati stvar slovenskega naroda na napačne, reakcionarne tračnice.17" To sta oba tabora, fai se bortita proti frankfurtskim volitvam. Njima nasproti pa stoje pristaši volivne udeležbe, ki prav tako ne pripadajo enemu samemu taboru. Prvi na tej strani j e konservativni Bleiweisov tabor, tabor »•konservativnega, s fevdalizmom zvezanega meščanstva, cerkve­ nih krogov ter cehovskega malomeščanstvai«.177 Povsem jasno je, da nama ta tabor za Frankfurt nobenega veselja, da se frankfurt- skega parlamenta boji, ne toliko iz naaionalnih interesov kakor iz konservativnih, distih, k i mu branijo vsalko navdušenje za Zedinjeno blovenijo. Njegov odnos do Frankfurta je prav isti kakor odnos nemškega avstrijskega konservativnega mieščanstva aili avstrijske vlade. In zato je povsem naravno, da se ta tabor tudi pri volitvah orientira tako, kakor ti njeni najbližji idejni sorodniki: to j e za vo­ litve. Razdor zaradi Frankfurta, protifrankfurteka agitacija je temu taboru neprijetna, ne zaxadi navdušenja za Frankfurt, ampak zaradi tega, ker slabi avstrijsko monarhijo, ker ogroža mer, red in varnost, ker utegne razplamteti revolucionarno razpoloženje. Poglejmo si' 1 7 3 Sperams 133. 17* Mal, Zg. si. nar. 1 , 5 Sperams 133. "1 Sperams 125. 1 7 7 Prav tam. 174. 118 recimo vlogo Bleiweisa: bil je član posvetovalnega odbora, ki ga je imenoval guverner za izvedbo volitev, dasi je takrat nedvomno že vedel za stališče Palackega lin dunajske Slovenije. Značilno je piisanje Novic. Razen kratkega »oglasa« o tem, d'à se bodo vršile volitve,178 je edini pravi članek o Frankfurtu — ne poročilo o »ta­ lišču dunajske Slovenije, ampak povzetek Auerspergovega poziva »Mojim slovenskim bratom«, obenem pa so pod vrsto objavljeni kandidati, ki j ih je priporočal »ljubljanski- zbor«.179 Šele po volitvah je objavljen Koseškega članek zoper volitve, z opravičilom, da ga je uredništvo prepozno prejelo,1 8 0 in zdaj šele se začne, v skladu z vso preorientacijo Bleiweisove politike, uveljavljati protifrank- furtsko stališče. Bleiweisovo predvolivno naziranje pa karakterizira članek v številki z dne 26. aprila, ki govori o potrebi edinosti med vsemi narodi avstrijskega cesarstva, o edinosti, potrebni prav kot obramba pred revolucijo. »Dragi Slovenci! nikar ne mislite, de bi nam zdej mogel kdo našo narodnost vzeti, ako po bratovsko Nem- caim roko podamo.«181 To stališče pa je isto, kakor smo ga videli zgoraj pri koniservativnem -nemškem aivistnijskemi meščanjstviu, besede so iste kakor pri Framikensteimu, to je stališče avstrijske vlade. Bleiweis se je udeležil volitev, glasoval pa j e v prvi volriitvi (bil je volivni mož za šenklavško faro) za Raimunda Melzerja, doktorja medicine in ravnatelja državnih in lokalnih zavodov v Ljubljani, kot poslanca,182 za Auersperga-Griina kot namestnika. Pri drugi volitvi pa je, kakor večina, volil Auersperga za poslanca in Luk- manna za namestnika. Glasovanje za Auersperga pa je nedvomno moralo pomeniti glasovanje ' p r o t i dunajski Slovenijii. Tudi med desnimi in levimi liberalnimi slovenskimi krogi, agir tacija Slovenije za abstinenco ni našla še malo ne popolnega ргљ- znanja dn soglasja. Za volitve se je oglasil n. pr. Karel Lavrič. Ambrož, ki je pozneje kot poslanec v državnem zboru glasoval z levico, je bil od ljubljanskega volivnega odbora postavljen za kandidata, itd. In vendar se je Ambrož isti čas odločno'zavzemal za slovenske nacionalne zahteve, polemiziral v Novicah za možnost takojšne uvedbe slovenskega jezika v vse urade in podobno. Da se davna povezanost Slovenije z Avstrijo in preko nje z Nemčijo nadaljuje v ustavni nemški organizaciji, preurejeni po duhu novega časa, se zdi mnogim samo ob sebi umljivo in logično, pa marsi­ katerim tudi gospodarsko koristno. Nedvomno je pri opredelitvi za a l i n o t i Frankfurtu tudi pri marsikaterem Slovencu vplivala dife­ renciacija, k i velja za nemško meščanstvo v Avstriji: kolikor bolj je kdo na levi, kolikor bolj je za demokratizacijo oblasti, toliko bolj je za močan in vpliven frankfurtski parlament — kolikor bolj 178 Novice 1848, št. 17, s. 68. 179 {Prav tam, št. 18, s. 73, 74, 3. malja. 180 Prav tam, št. 20, e. 83. 1 8 1 Prav tam, št. 17, s. 70. 183 Zai Melzerja kot poslanca ni glaisoval Tazen njega nuhce drug, kot namestnik pa je dobil tudi en saim glas. 119 je kdo na desni, kolikor bolj je proti večjim omejitvam vladarjeve oblasti, toliko bolj je zoper vsako trdnejšo zvezo nemških držav, zoper vplivnost frankfurtskega parlamenta, pa naj potem že vanj voh — .in to je storil celo avstrijski vladni taibor — ali ne. In gotovo je koga tudi ha ožjem slovenskem ozemlju, kakor F istra na Dunaju, odbijala konservativnost vodstva dunajske Slovenije, ton njegovih proklamacij in polemik, pa je odklanjal profcifrank- furtsko stališče in v svoji miselnosti prav lahko prezrl levo krilo v slovenskem narodnem gibanju, ki je bilo vrhu vsega brez vodi­ teljev, brez tiska in brez organizacije. Treba pa je poudariti, da je v skladu s slabo razvito buržoazijo na Slovenskem pri domačih — slovenskih ali nemških — kandi­ datih in volivcih iz vrst meščanstva močno prevladovala koncepcija zveze držav nad koncepcijo državne zveze. Lavrdč zaključuje svoj članek: »Naj živi nemška zveza, to se pravi, nemška zveza držav, kajti samo ta more zagotoviti našo narodnost.«1 8 3 Dr. Ahačič po>- •stavlja v prvo točko svojega programa, »naj se e n o t n a N e m č i j a ne organizira kot država, ampak kot združenje držav«.184 VoMvni oklic »odbora več rodoljubov« priporoča kandidate, o katerih je domnevati, da bodo v Frankfurtu delovali tako, »da bodo tam naši domovinski interesi in politična diitegriteta Avstrije častno an močno zastopani«.185 Tem nasproti stoji manjšina: Auersperg v svojem drugem odgovoru Sloveniji se izraža, dasi ne docela brez pridržka, za zvezno državo.188 Med meščanstvom (slovenskim in nemškim) po naših mestih, mestecih in trgih moremo zapaziti tudi mnogo apatije do volitev in abstinence, ki iz nje izvira. Volivna udeležba je bila mnogokje, kakor smo vddeli, zelo nizka, tako pri frankfurtskih kot pi-i dunaj­ skih volitvah, ponekod se tudi niso vršile pravolitve ali so volivni poslanci ostali doma.18"* Nekaj je bilo tudi odklanjanja "volitev iz konservativnosti, iz odpora zoper ustavnost, iz odpora zoper Frank­ furt, odpora, ki se ni tako kakor vladni ali Bleiweisov skrival za politično taktiko in ki seveda ni imel nikake nacionalne (saj je šlo tu tudi za Nemce), ampak le konservativno podlago. O stališču delavstva, ki je bilo revolucionarno, kakor nam najbolje dokazujejo dogodki v Ljubljani, pa se je politično, kakor r ceh Avstriji, komaj začelo prebujati, do frankfurtskih volitev ne moremo govoriti, ker delavci niso imeli volivne pravice in zato iz volivnih zapdskov o njih nič ne zvemo. Kakšno pa je bilo stališče kmečkih množic? »Spontana revo­ lucionarna akcija kmetov, ki so prenehali izpolnjevati fevdalne 1 8 3 Laibacheir Zeitung 1848, 6. 324. 184 Prav tam s. 531. 185 Prav tam e. 329. 186 Sima No. 58, s. 233. 1 8 6 a Na Kranjskem od 14 uradnih mest 5 ni vofflo pri pravolitvah ali «e je abstinira.o pri poslanskih: Kostanjevica, Črnomelj, Metlika Višnja gora m Radawjüca - od 17 trgorr pa 4: Bela peč, Vače, Litija dm Turjak. 120 y Lassnitz - v / - - . ^ N W • mgolstal Zinit zer- Feist riti r\ . Salvator • Zeltschach m SI. Peter • Reichen fels mSt. Martin \ t St. Johann ''•-.. V**' ' б г , г * Dobritsch ^Hüttenberg Grafenđorf • ^a/tecftacft Michetoorf . '.Lolling «v , Winklern Rangersdt "Ч Mühtdort eAttersbg ,Požarnica ^refflinç, • Sachsenburg * It'eseregg •St Ptlor in Hoir Baktramsdf. . ® ŠPITAL "ftwfi»nju s Gtodnìca ш Altenmarkt .Krka • Zweinitz џ St. Georgen t-ieđing %Hohenfetđ • Strassburg • Gunzenberg * Sfar*/ dvor Pe/nsöerg ^Kirchberg • Kot aree Wìeting • ZirovnKa Ob.Mittstatt Miltsiat* , CwMe ( 5 • jMtrgartten :"_ .„• ' Itälitidorf' *St Stefan * Sitberegg • * " * • . " " * * . « » A M > Sf Oswald '"-.. Steinbiche, • * • - « * • S f М а л ' ; " , ^ . n e c * H/ Dreifaltigkeit . Sf. i*onftard y e ft-wfeneg-A Schiefling \^ 4 e Theisenegg .*»*> ) *St. Gertraud \ • St.Margaretnen \ * St.Marein • Polling _ - ^ - \ •»•**• Zg Dravograo 0№/K ZwWtenig - ir schei. -Linć # Radlach •ßerp *Greif»nburg . MaUbichl • Unt Amtacr I 4 M 3 i.uggai> . — O • Sftorenzei. e * »Liesing ^Kornat f »Šentjakob џКо&* \ ^Muta JSt.Oamet ^ ч . 'l+ÜrmJac/' * v^«^ • St.Pauf Kammering Paternion • Sofcova *4из5.Г«ис/)#л _: " Yièprtje • г_ - __. :-—,..- 'Šenttovrene "*'•. , Grafendort ~* ^Reisacn ; "•...-'"'< *Kirchbach\ 'Straning *Bajđe* џ Šptonor ^Ј »Radnja ves шМ1сТсе tBrdo / 'Dropotjt \ cm < ß/sft-ica ' ' • •s- , ' * ^ Werssenstèìn \ . * X Mi Kelterberg •™v Podvmje / o erg 'Gotovìcà " v ^- .^ ' r " ' ^ЉАААКиел .Sf.Geörgen " to.ftsfr/ca f Š E N T A N D R A Z . S v . W f t " V ^ . - " ' e Sf'P&ter . t a u n s đ o r f * s * Vatturga Î » [ o m в Î • У ^ Т Т 9 .Grading $ E N T V I D šentjani • . Ä f l A r t . . « S * * f . \ ...% »Friedtach Gorićja ves\ ='..ч ;-'"'•'•,... ,.' "'-*-; >..% »Sv.Juri j Г " Pri Dveh Cerkvah 9pre*arer~ */££,'. Smthel "'-"'\ '"•; \ Grebinj '•—. j ^ f l c»/=,~w/ • -•^.••- - - • • "•• •' *• * "•- »Sentpaval ; в Ц * ? . 3 ? а ; / ~.P0reće ОШ»ф -ferltlip, -, ' W c i / e r - , / 'oVJtaAf 'Dvorce M.Sentvid' * - " ^ л ^ е ^ rmen/ca #SiS.Airf • - , . ; 0 Г 6 Г Г l . . • * " - w a r n n » •• • »r- i i * • • * д . •-••^ . . SentStefan *•—•..•"*••. Fttendorf * ^ i • ÄadovÄJe f « r i » .Šontmartln GosDa Svata Stoven.Šm!heh" Šrnarjeta e ^ _ ..: . t r r e n e w f ^ . ^ • i«W«rf •0*qje , Sent ite fan Meivile Sv.Pavet FRANKFURTSKE VOLITVE 1848 * VOLIVNI OKRAJI NA KOROŠKEM \ ® SEDEŽ VOLIVNIM OKRAJEV » deielna meji • sedež zupni/i meja votivnth okrajev •èfptjur .Čač* .2iijska Bistrica 'Gorje *>•$* 'HaDrw? Kostanje • Sentjuri tiale i • I ' M Santmiklavi <# Dhotica Gospa Svata Čajr, . jnct PorJ."• CELOVEC /•"«*• • Šent tomai Sentjuri 'Pokrie \. • šentrupert • f i • Velikovec S"': ientpeter na Vaftnjah ^Podkloiter »fat* - 4 Pontabetj "Lipatja ve: .•*" .it™. * "Naborjet 'Trbiž Г-: Tinje i - i ^ I V ' * ' " Sv Peter in Pavel УЛ, Sv Lovrenc , i . У , 0 f o * Sv^jA Grabitajh Sentpeter 'Skocijan i . , -. Škoflee Sentrupert • '/famert \ ». - 1 ^™„ u u t j i Zretmc »potjitrnos ЈМПИЈЛ-*» 'DobrU vest Loga ves Jodiše ^etHnj .Medgorje - о Л " с в 'Šentvid 'Šentilj \ i • - m Bilcovs S / 1 tefmara « s öotfow »Podgrad ^Galicija Žihpolje 'Apaie .4 - - - - mKapla p.Dravi tGt!njÊ 'Šrnarjeta j . •^tjani 'Borovlje Slotf Plajberg Gtoôasnfca Sentlipé * 'Î " i f f l ihef j — ~ — i . — - - \_Уч-ч^ s -. — — " * * * " • * Z/fara vts • Rebrca r? a Železna Kapi» J "fy-balt »Labot Л * * * * 'ientlovrenc I t Libellée ; . \ • Šentjanž na /' Ojstrici'j Pliberk 'Strojna •Spforavograd .Šentđaniet čerri»ž* > vPrevatja : • Crn "\. Sv Andrej Ч a voi 1 = * * ? * * Ч Ј obveze«,187 ki so zahtevali takojšno zemljiško odvezo brez odškod­ nine _ revolucionarno razpoloženje v času frankfurtskih in potem tudi še državnozborskih volitev — to je prvo in najbolj bistveno dejstvo. Ob vseh takih dogodkih, kakor so volitve, je to razpolo­ ženje seveda še posebej prišlo do izraza. Naj opozorimo samo še enkrat n. pr. na pravolitve v Leskovcu ali v Laškem. Povsem jasno je, da kmet v svoji borbi proti zemljiškemu gospodu ni zaupal duhovščini in uradništvu, pa meščanstvu v celem, skratka, v nobeno oblast in v nobenega »civilnega človeka«, kakor se izraža že citirano poročilo o volitvah v Vrbici, in kakor vidimo tudi iz neštetih drugih uradnih dokumentov. »Najznačilnejša poteza konservativne slovenske meščanske plasti je bila v tem, da je imela velika posestva s podložnimi kmeti.«188 Liberalno meščanstvo pri nas kakor povsod se je pretežno navduševalo samo za zemljiško odvezo z odškodnino. Duhovščina je zahtevala svoje fevdalne prejemke še naprej in se je sklicevala na srednjeveške ^darovnice »pobožnega ljudstva«, ki da so nepreklicne. Znano je, kakšno okrož­ nico je napisal škof Slomšek. Prav duhovščina je morala mnogokje bežati pred kmečkim srdom. Birokracija je bila ena glavnih opor Metternichovega sistema.189 T a , birokracij a se je sicer v obdobju pred revolucijo vedno bolj cepila v dva dela: »Kakor v Prusiji se je pridružil del birokracije buržoaziji. V te j dedni uradniški kasti tradicije Jožefa II. niso zašle v pozabi jen je;1 9 0 izobražene jši vladni uradniki, ki so si sami včasih. razbijali glave nad vsemi mogočnimi imaginarnimi reformami, so imeli napredni razsvetljeni despotizem tega cesarja mnogo rajši kakor pa .očetovski' despo­ tizem Metternicha.«191 Med našim uradništvom na kmetih je bila cela vrsta takih, ki so zagovarjali kmečke interese in se leta 1848 zanje zavzemali. Tak je bil n. pr. gotovo smledniški okrajni komisar in sodnik Ambrož. Toda na drugi strani so bili uradniki izraziti predstavnika starega sistema, ne le političnega, ampak tudi gospo­ darskega. Neredki med njimi so bili taki, ki so poleg svoje urad­ niške službe posedovali manjše ali večje zemljiško gospostvo, ah pa so bili zemljiški gospodje njihovi najožji sorodniki. O enem takih, okrajnem komisarju Primiču v Krupi, pravi novomeški kresijski glavar, ko pošilja njegovo poročilo o stanju v okraju na guberniijsko predsedstvo: »Prämie je s poroko prišel do posesti imenja Turn pri Črnomlju in njegovo poročilo ne vsebuje samo slike ljudskega razpoloženja, ampak še več grenkih tožba nad položajem dominijev, ki se smatrajo od dogodkov časa za prikraj­ šane in ogrožene v svojih pravicah in zahtevah.«192 Jasno je, dà taki 187 Sperane 127. 188 Sperans 116. 189 Glej Engels, Revolution... s. 68, Sperans s. 100. 190 Ravno po marčni revoluciji se je začel med avstrijskim meščan­ stvom s len kult Jožefa II. 181 Engels, Revolution... s. 71, prim. Sperans 10?. 192 Pr. arh. 1827. 121 ljudje, razen prav (izjemoma, miso mogli biti naklonjeni kmetom in niso mogli vzbujati njihovega zaupanja. Še posebej velja to ravno za celo vrsto komisarjev raznih okrajev, ki niso bili »deželno- knežji«. Thaddäus von Lanner j e bil n. pr. graščak v Krivi vrbd na Koroškem lin prav tam okrajni komisar. Z vseh strani je torej kmet slišal v glavnem, samo opozorila, ukaze in grožnje, naj plačuje svoje zemljiške obveznosti, naj se ravna po zakonih itd. Jasno je, kakšen odziv je to moralo imeti. Toda ravno iz vrst teh ljudi so se rekrutirali vsi voditelji, organi­ zatorji in izvrševalci volitev. Videli smo, kdo so bili volivni komi­ sarji pr i pravolitvah in poslanskih volitvah, videli smo, kako je duhovščina sodelovala pri pravolitvah. Torej je bilo dovolj vzroka zà nezaupanje do volitev — in nezaupanje do volitev j e značilna poteza kmečkega razpoloženja maja in junija 1848. To ni samo neraspoloženje do frankfurtskih ali deželnozborskih volitev, ampak prav tako do državnozborskih, kakor nam kažejo rezultati pra- volitev. Jasno je, da že indirektne volitve same niso mogle vzbujati navdušenja in da je že tak nedemokratičen volivni sisteni sam silno manjšal voljo do volitev in veselje do večje udeležbe. Saj vemo, da je sistem indirektnih volitev še prav v devetdesetih letih spravil na Slovenskem na volišča le mnogo pod 40 % upravičencev. Saj je bilo, če v vasi sami niso obstajala ostra politična nasprotja, povsem vseeno, ali je prišlo k pravolitvi 5, 10 ali 100 ljudi: izvo­ ljeno je bilo določeno število volivnih mož. Na ta način so in­ direktne volitve spravljale na volišče navadno le peščico premož­ nejših volivcev, tako na vasi kakor v mestih in trgih. Poleg tega pa eo dajale vladajočemu razredu dvakratno možnost vmešavanja in vplivanja. Upoštevajmo zraven tega še neznanje aLi] slabo znanje sloven­ ščine pri uradmištvu, ki je vodilo volitve, upoštevajmo še izredno važen moment politične neizkušenosti kmečkih množic. Videli, smo, da je bilo politično neizkušeno meščanstvo, videli smo, d a je bil politično neizkušen proletariat. »Delavci, obdani od nezaupanja, brez orožja, brez organizacije, k i so se šele komaj izkopavali iz duhovnega hlapčevstva starega režima, ki so se koinaj prebujali, ne k zavesti ampak saono k instinktivnemu slutenju svojega social­ nega položaja in odgovarjajočemu političnemu nastopu« — tako opisuje Engels dunajsko delavstvo.193 Koliko bolj j e morala ta politična neizkušenost veljati šele za kmečko prebivalstvo. »Jasno in po zgodovini vseh modernih dežel potrjeno je, da poljedelsko pretbivalstvo zaradi) svoje raztresenosti po velikem ozemlju in zaradi težav, doseči sporazum med omembe vrednim delom tega prebival­ stva, ni sposobno uspešnejšega samostojnega gibanja: potrebuje uvodnega sunka od bolj koncentriranega, bolj razsvetljenega, bolj gibljivega prebivalstva mest.«194 Pripravljenost voliti, resnična od- 193 Engels, Revrahrfiotn... s. 109. 194 Engels, ReTOJiutkm... s. 48. 122 daja glasu je dostikrat samo plod pregovarjanja voliivnih komisar­ jev, ne pa delo prepričanja. Kakor vidimo iz volivnih zapisnikov, so bili eni vaščani odločni in trdni, drugi pa so začeli omahovati m so potem omahnili, to je, glasovali, ali p a ne, kakor je kje Lilo. Nedvomno se je pri tem .kazala tudi socialna diferenciacija kmeč­ kega prebivalstva!: razlika med velikimi, srednjimi in malimi kmeti pa kajžarji, ki pa je konkretno zaradi pomanjkanja pravolivnih zapisnikov ne moremo zasledovati. Omahovanje med dvema parolama — iti na volitve ali ne iti — se kaže prav pni vseh volitvah lela 1848. Poglejmo si državno- zborske volitve: tu gre za temeljna vprašanja zemljiške odveze, in vendar je abstinenca pri pravolitvah in tudi še pri poslanskih volitvah tako močna. Značilen pri tem j e izrek, ki smo ga navedli nekjL za Notranjsko: »že zadnjič smo bili ogoljufani!«. Zadnjič — to je pr i frankfurtskih volitvah. Geslo »ne volimo!« je moglo v taki situaciji samo uspevati. Mnogokrat se z njim povezuje želja ali sklep, poslati direktno odposlanstvo na Dunaj k cesarju, to naj bi doseglo več kakor pa volitev. Naši kmetje leta 1848 še zaupajo v. cesarja in še pričakujejo prav od njega ugodne rešitve svojega zemljiškega problema. To ni čudno, če pomislimo, da je v začetku revolucije še n. pr. med berlinskim delavstvom prevladovalo mon- arhistično razpoloženje. Engels v svoji sliki predmarčne Avstrije popisuje, kako je znala Mettemichova vlada izrabljati sovražnosti med razredi za to, da je »zgornje razrede napravila za orodje vseh tlačilnih ukrepov vlade in tako obrnila srd ljudskih množic proti .njim«,185 dočim. »je bilo nezadovoljstva s centralno vlado v splošnem nràlo ali pa prav nič opaziti« in se je šele počasi nabiralo. Cesarjeva oseba pa je stala še visoko nad centralno vlado in tudi po marčni revoluciji se ves buržoazni tisk z malimi izjemami trudi, prikazati Ferdinanda »Dobrotijivega«, »ki mam je dal svobodo 'in ustavo«, kot »najboljšega monarha vseh dežel in vseh časov«, ki je bil pre j le pod vplivom in oblastjo slabih svetovalcev. Tudi skrb za bodočnost se kaže predvsem v bojazni, da bi ti »dobrotljivega cesarja« znova obkrožili. Kjer pa so se volitve vršile, k jer je torej zmagalo geslo »volimo!«, tam se kaže zelo močna težnja po izvolitvi ljudi, ki se bodo res potegnili za kmečke interese. V tem pogledu kažejo državnozborsike volitve že razmeroma precejšno politično zrelost. Na eni strani se kmet zaveda, da gre za njegove najvažnejše zahteve — tu je ravno ogromna razlika v primeri s Frankfurtom — na drugi strani pa gre tudi že za večji vpliv raznih stikov z levim revolucionarnim demokratičnim gibanjem. Ti stiki segajo prav do Dunaja. Kaj moremio po vsem tem reči posebej o Frankfurtu? Pojasnje­ vati odpor do volitev in majhno udeležbo samo z nacionalnim odporom Slovencev, z nacionalnim odklanjanjem nemške zveze, 165 Prav tam. s. 70. 123 kakor so to delali buržoazni zgodovinarji, bi bilo popolnoma bf Б Г Л е Г Л * ° У О Н , VeS VOlÌVnÌ material- Na ^ие 1 РГаПа MŠlSŠ^ftF*™ naPaČD0' 0 d k l №ÌatÌ P-^ankfUi K W ^ P ° f T ™ pokrajinami so v tem OZÌTU velike razlike. Kranjska, ah bolje, njen dolenjski in gorenjski del je vseskozi dežela z največjim odklanjanjem pravolltev, z najman jfo volivno v o \ i ä ° P " a P r a V 0 h t - \ - « ™jve6jo abstinenco pri'poslatkih volitvah - p a naj gre potem za frankfurtske ali dunajske volitve LfWi1 Zr^%?dP°\PFf Л-nkfurtu se je rav™ tu prav tako najbolj pokazal. Slovenski del Štajerske ima za Kranjsko najbolj burne volitve: dokaj veliko odklanjanje pravolltev, ne prav veliko vohvno udeležbo - in tudi tu se je protifrankfurtska akcija dobro o p a v ^ K ~ l 5 ? T Notfa,njska: t u J e v o l i ™ a udeležba pri pravohtvah velika seveda za dobo indirektnih volitev), tu je malo odklanjanja pravolltev m malo abstinence pri poslanskih volitvah, običaj™ п Т Г Т ? r e d e l i^°r_oške) tudi več, kot je bilo takrat običajno^ duhovnikov m zemljiških gospodov volivnih mož - i n tu o r è i ^ z t T r n ° glbanie,fe n a J d e P'avih tal. Povsod vidimo torej to zanimivo povezavo: odpor proti Frankfurtu se kaže naj- bolj tam, kjer je bilo razpoloženje že na splošno najbolj proti volitvam, kjer je bilo največ revolucionarnega vrenja. Meje Ptega odpora pa sene drže nacionalnih meja, ampak gredo preko n l̂h М ш na Koroškem kot na Kočevskem). Vse to nam kaže, da imamo opravka s cisto dragimi, globljimi vzroki, kakor pa je akcija duna J s k e Slovenje. Povsem jasno je, kaj je vzrok Llikam m e J ^ posameznimi pokrajinami, ki se-v drugačni obliki pojavljajo spet РП prv l h naslednjih volitvah v šestdesetin letih: to je različen gospodarski l n socialni razvoj posameznih pokrajin. Drugačna je S I č ! f ^ V ^ K ° r ? Š k e m k<* - Kranjskem ali štajerskem! drugače se postavlja vprašanje zemlje, zemljiške odveze, drugačna VPI v МаЈГл ' K ' k l ^ k a k 0 r Ìe POU 'darJal Marx> takoeveS vplv. Mala zemljaka gospostva na Dolenjskem dajejo n. pr s silmm pritiskom na kmeta poseben značaj temu predelu. Toda šele boj natančno preiskana ,n v podrobnostih izdelana slika gospodar- S e Ì n n S 0 7 l n l ^ ^ Г ^ ? a S W e ™*em, - Posameznih delih Slove- vTašanT к т Г Ш Y' b° T g I a dftì 0 d g O V O r n a ™ t o P-Anih vprašanj, k, se pojav jajo ob pregledovanju volivnih rezultatov Mi se moramo tu omejiti za enkrat le bolj na splošne značilnost Če govorimo o stališču kmeta do frankfurtskega parlamenta moramo upoštevati, da ta nikakor ni knel namena! S e v a ï na kakršen kola konkreten način vprašanje kmečke odveze. Tv Frank" furtu ne bode govor od tlake, kazna, desetine in drugib gospoÏÏkih davkov ktere reči bodo sdej preč. Za to in drugf rečicam bo v_kratkim rečeno na Dunej može .poslati,- pravi voHvnTokHc Aue^peZrS ^ ш Т е ^ ) ^ ^ ^ 7 M t e * « u r t P«**" <* 124 n dr. Pongraiza na Štajerskem. To je povsem jaisno odvračalo pozor­ nost kmečkih množic od parlamenta in njegovega dela — ne samo slovenskih, ampak tudi nemških. Do kmeta in njegovih zahtev so brezbrižni poleg tega ne samo nemški liberalci, ampak razen izjem­ nih primerov tudi nemška demokratična levica. Naši frankfurtski kandidati v celem niso postavljali, kakor smo že videli, kakih revolucionarnih parol — več jih je bilo pri nekaterih dunajskih in graških kandidatih, ki se potegujejo za mandat tudi na Sloven­ skem. Le sem in tja je kak kandidat nastopal tudi z zahtevo po zemljiški odvezi.187 Treba je tudi upoštevati, da je razredna diferenciacija mnogo- kje še posebno močno sovpadala z narodnostno in da ni malokje prišlo do tega, da so za frankfurtske volitve med slovenskim kmeč­ kim prebivalstvom nastopali prav tisti Nemci, k i j i h je kmet izpred revolucije dobro poznal" kot svoje izkoriščevalce. To je nedvomno dalo že brez vsake akcije dunajske Slovenije predpogoj za odpor do Frankfurta. Lovro Vogrin piše Muršcu: »Nemški emiseri po Slovenskem hodijo, nO naše ludstvo mešajo, ino moja • žalost je telko vekša bivala, kader -sem v kratkem slišal, ki so tiste osobe, katere si memi oglasil, resnično okoli hodile, no Slovence z vsoj siloj k nemški zavezi nagovarjale. Pa glej lubeznivi prijatel, stranom tota okolšina, stranom pa, ki s o t u d i g r a i š i n e z v e k- š i m a t o n a m e n o i m e l e , S l o v e n c e z N e m c i z e d i n d t i , j e m e d l u d s t v o m d v o m b a n a s t a l a , jeli bi ta zaveza, ker njo Nemci tak silno želijo, nebiila k njegovi pogibeli. Med tem pa so že od Slovenskega zbora iz Beča prišle pisme, katere so toto pogibel očividno dokazivale ino poslanike v Frankobrod zvoliti odsvetavale. Kedar pa se je to razglasilo, si je lustvo za svojo narodnost tako ppzdinado, ki je vsakega gospoda, kater je nebil domorodec, btelo pregnati.«198 Pozaboti ne smemo tudi tega, da so konservativno-liberalni agitatorji proti Frankfurtu znali izrabljati povezanost socialnih nasprotij z nacionalnimi, kakor so znali poslavljati tudi nekatera učinkoviita protifrankfurtska gesla. Taka je bila znamenita formu­ lacija: »Plačeval boš doma tako precej dosti za svojega cesarja, ne pa da bi še v Frankfurt denarje pošiljal«,199 ki se pojavlja v najrazličnejših enačicah vse leto 1848 in še 1849. Jasno je, da je bila to samo demagoška fraza, saj je bilo njenim avtorjem prav malo mar kmetovih davkov, sami so bili tisti, ki so zahtevali še nadaljnje plačevanje dajatev. Povsem jasno je, da kmet ni imel prav nobenega razloga za to, da bi poslušal ali sledil protifrankfurtski akciji s tistega reak­ cionarnega in protirevolucionarnega stališča, s tistim pomanjkanjem vsakega razumevanja za kmečke zahteve, kakor je bilo to značilno Glej Extrab'aitt. zur Grazer Zeitung No. 34, 7. 6. 1848, s. 2. Ilešič, Korespondenca dr. Jos. Muršca, Zbornik znanstvenih Ln pouč- niih spisov, VII, Ljubljana 1905, s. 64. 199 Slovenija 1848, s. 47. 125 za vodstvo dunajske Slovenije. Če je tedaj oh frankfurtskih volitvah v čem sledil protifrankfuriski smeri, se to ni zgodilo zaradi tega vodstva, ampak zato, ker so bila gesla, e katerimi je nastopalo, v veliki meri revolucionarna in zato njemu bližnja, im v kolikor se je tedaj še utegnilo. zdeti, da im,a narodno gibanje revolucionaren značaj. Geslo Zedinjene Slovenije, revolucionarno in protifevdalno že samo po sebi, z zahtevo po slovenskem uradnem jeziku in slovenskih uradnikih, je bilo slovenskemu kmetu blizu, dani! so bili vai pogoji za njegov sprejem — pod pogojem, da se ta program poveže z zahtevo po takojšni zemljiški odvezi brez odškodnine, z revolucionarnim in proitifevdalnim programom kmeč­ kih množic. »Jaisno je,« pravi Kardelj, »da bi ta velika kmečka revolucionarna energija dala slovenskemu narodnemu gibanju toliko udarno silo, da bi mogel slovenski narod stopiti ob nemškega in madžarskega kot enakopraven revolucionarni faktor. Toda v tem primeru hi. moralo narodno gibanje prevzeti kmečke revolu­ cionarne zahteve v svoj program.«2 0 0 Na tej .podlagi je bilo mogoče potem sodelovanje z vsemi naprednimi silami drugih narodov, je bila mogoča borba proti dvorski, plemiški in duhovski reakciji, borba za nacionalno osvoboditev in zoper nemški nacionalni šovi­ nizem — toda ne z d e s n e , ampak z 1 e v e strani. Pod to zastavo bi se bile naše kmečke množice nedvomno pripravljene boriti. »Vprašanje torej ni obstajalo v tem, da se prepreči združitev nemškega naroda, ampak v tem, kako naj se v novih okoliščinah dosežejo cilji slovenskega naroda. Toda, da b i mogel postaviti slovenski narod vprašanje na tak način, bi moral biti sam v revoluciji. V tem primeru bi lahko vodil boj na dve fronti: proti absolutistični reakciji dm proti hegemomisiičnim tendencam nem­ škega meščanstva.«201 Predpogoji za tako pot so bili v ljudstvu dani. Revolucionarno demokratični elementi so šli po tej poti. To je bil pravi program Zedinjene Slovenije, in v takem naprednem okviru je mogla imeti tudi borba proti Frankfurtu, ki so jo vodili, napreden značaj. Uspeh protifrankfurtske agitacije ma kmetih je nedvomno uspeh takega postavljanja problema s strani teh •demokratičnih elementov in takega razumevanja problema s strani kmečkih množic, saj je imela tudi agitacija desnih pristašev Slovenije v revolucionarnem vzdušju mn.og.okje revolucionaren učinek, vse drugače kakor pa so si mislili in želeli oni, ki so ga .povzročili. Kakor nam frank­ furtske volitve kažejo tedaj velik uspeh leve struje v slovenskem narodnem gibanju, mam obenem kažejo tudi veliko šibkost te struje. Kalkor m imela, ikot » o že omenjali, organizacije, tiska, voditeljev itd«, tako se tudi ni uveljavila v nobenem od protestov proti Frank­ furtu, ki so ibili zapisani ob volitvah. V niti enem teh protestov, ohranjenih v volivnih zapisnikih, niso izražena jasna napredna 200 Sperarne 127. 2 0 1 Sperans 129. 126 načela. Pri poslanskih volitvah v Kranju lahko zasledimo borbo med izrazito konservativno in liberalnejšo obliko protesta, pri čemer je zmagala zadnja — vendar pa tudil tu ne gre za napredno formulacijo. Ogromno lahko v celem ziaslediimo idejne zmede, ne­ jasnosti in naivnosti. Ob vsem tem se je torej moglo na prvi pogled nekako postavljati desnico, oficielno vodstvo Slovenije kot »zmago­ valca« — toda dejanski položaj pri volitvah je kazal povsem drugačno sliko. Poglejmo., kaj pravijo malo po volitvah uradna poročila o stanju na Kranjskem: »Doslej se je sicer v celem posrečilo na deželi obdržati mir, toda še vedno obstaja skrb, da ne bo razpoloženje ob tem ali onem povodu in ob nezadostnih obrambnih sredstvih prišlo do izbruha. Taki povodi so zdaj resnično in sicer z, zaskrbljenimi simptomi nastopili. Volitve za nemško zvezno skupščino, o katenih bistvu m namenu si deželan, prav nič ali le malo ali napačno seznanjen z inozemskimi dogodki in prilikami, kljub poučevanju preko raznih načinov in organov, ni mogel ali ni hotel ustvariti pravega pojma, povezane s »čuvanjem in pnišepetavanjem s strami tem volitvam sovražnega ultraislovenizma, dajejo povod več obžalovanja vred­ nim, bolr .ali manj v izgrede prehajajočim dogodkom, posebej v novomeškem okrožju, in so povzročile razburjenje in razdraženje razpoloženja v zelo veliki meri. # To se ni le tu in tam sprevrglo v grozeče, resnične, celo dejanske izgrede proti, uradnikom in duhovnikom, ampak daje povoda skrbem za še bolj grozeče m nevarne posledice. Ka.r to nevarno razpoloženje še povečuje, je okolnost, da so v sosednjih provincah, hrvatski, štajerski m koro­ ški, najvišji sklepi o odpravi tlake in desetine že izdani in objav­ ljeni.; na Kranjskem pa tega še ni im ljudje mislijo, dia dominiji ali oblasti tak patent zadržujejo.«202 Taka revolucionarna situacija je seveda spravila konservativce in desno liberalno meščanstvo na eni, pa vlado na drugi strami v brezumen strah. V tem strahu so nevarni tudi zmernejši elementi — vse utegne sprožiti plaz. Tako piše novomeški kresijski glavar o nekem juristu, ki je agitiral za gesla Zedinjene Slovenije po Dolenjskem: »Delovanje omenjenega študenta ni tako, da bi ga mogli razkrinkati kot kršilca obstoječih kazenskih zakonov, čeprav v p l i v a v s a k o r a z p r a v l j a n j e j a v n i h z a d e v v s e ­ d a n j e m č a s u m e d k m e č k i m l j u d s t v o m v z n e m i r j u - j o č e . « 2 0 3 .V tem strahu nastopi 25. maja kranjski stanovski pomnoženi odbor pri predsedstvu gubernija s spomenico, v kateri opozarja »na tukaj nastalo vznemirjenje ob stremljenjih tukajš­ njega slovenskega društva in stremljenjih odposlancev enako- imenovanega društva na Dunaju, v katerih obeh sodelujejo veči­ noma mladi ljudje, ki gredo, v nepremišljeni vnemi in ljubezni za deželni jezik, nemara predaleč. "V tem vidijo tudi politične 202 Pr. arh. 945. 203 Pr. arh. 657. 127 spletke, ki bi lahko motile mir v deželi, ki pa, kakor je upali, izhajajo le od poedinih zapeljanih, morebiti preveč ekaailtiranih članov društva, ki pa vendarle vzbujajo nesporazumevanja in resnično nerazpoloženje v mestu in na deželi in opravičujejo veliko zaskrbljenost za mir in red«. »Visoko predsedstvo,« je rečeno v spomenici, »naj poskrbi, da neumestnega razburjenja podežel­ skega ljudstva ne bodo povzročala še nepravilna zaslepljevainja z dozdevnimi nacionalnimi interesi in da na ta način ne bodo težko ogroženi mir, red in varnost.«204 Nič nas ne bo začudilo, da je med podpisniki te spomenice tudi dr. Janez Bleiweis in gotovo ni slu­ čajno, da je isti Bleiweis nekaj pozneje, 6. junija, sam stopil na čelo društva, ki so ga do tedaj vodili mlajši člani. Treba je bilo poskrbeti tudi v društvu za »mir, red in varnost«, moralo je priti pod varno »staro« vodstvo, da se odstrani iz njega vsaka revo­ lucionarnost. Slovenski napredni tabor pa je bil v tem in drugih podobnih prânerih prešibek, da bi se mogel in znal postaviti kon­ servativnemu vodstvu po robu. »Tako se ta dva tokova, kmečki in narodni, tudi v . tem odločilnem trenutku nista mogla spojiti. Politika konservativnega vodstva je torej uspela izolirati slovensko narodno gibanje od osnovnih slovenskih množic in ga v glavnem omejiti samo na 'malomeščanstvo po mestih.«203 Bbi6opbi 6 Фрамкфуртскии парламент 6 1848 roAY 6 Слобении (Краткое содержание) Автор говорит o BBi6opax в франкфуртскии парламент, про- нсходлшдх в 1848 году также на болвшоа части словенскоЕ тер- ритории, которал в те времена входила — кроме ВенецианскоА Словении и Прекмурвл — формалвно в состав немецкого сошза. Право солосованил бвшо на зтих виборах формалвно обшим, практически же ero бвши лишенв1 рабочие и крествлне без собственноЕ земли или ремесла. Таким образом вв1бират1> могло ТОЛБКО около 13% населенил, к тому-же посредственно через ВБ1боршиков no одному представителго на 500 человек, что силвно уменвпшло участие в BBi6opax и усилило влилние прави- телвства на ход вв1боров. Единини длл внбора вв1борш,иков бвши в некоторвк провинцилх приходв1, a в других низшие админи- стративнвге единипк. , ОтделБнне политическне грушш смотрели на франкфуртскии парламент с разнои точки зренил. АвстриЕскал реакцил с дво- ром и правителБством во главе не могла бвив искреннее на сто- роне идеи немецкого парламента и хотетв ПОДЧИНИТБ ему-Ав- 204 Рг. arh. 1199. 205 Sparane 129. Ï28 стршо. Ho в данннв момент, в апреле и мае 1948-го года, y нее не бБшо другого внхода, позтому eË пришлосБ ОбЂЛВИТБ ВБ1борн и по1штатБсл послатв в парламент как можно болвше консер- вативних австрииских депутатов. В Словении губернаторн про- ВИНЦИЕ и подчиветпше им чиновники, зпископи и духовенство, вкратце, вес государствешшЕ и церковнвШ аппарат (не без опо- знции в собственнвк рлдах), деаствовали no указанилм прави- телБства длл успеха ВБ1боров. Как и чешскал буржуазил, так и болвшал частБ рождаклцеЕсл словенскои буржуазии бнла против ВБ1боров. Правому либералвному крнлу чешскоИ буржуазии (под руководством Палацкого) соответствовала группа с официалв- НБШ руководством венскоЕ «Оловении» во главе. Она стараласв согласоватв свои стремленил с стремленилми немецко-австрнЕ- ских консервативов, стремеласв к легалвнои борвбе, болласв ре-„, волиции, и не понимала стремленил крестБлн получитв землго. Таким образом она вела CBOIO борвбу против Франкфурта с кон- сервативнои, контрареволгоционнои точки зренил. Левое, рево- лгоционное демократическое крнло словенского националБного движенил также вв1ступало против вБ1боров, но оно понимаио борвбу револгоции и теснуго СВЛЗБ политических проблемов с во- прооом упраздненил феодалБноЕ системБЈ. Ho зто крнло бвмо слабо, без настолшего руководства, организации или печати. Ho полного сочуствил против-франкфуртскал агитацил среди левих и правБк словенских либералов не встретила: многие и вБ1бира[от и кандидугот во Франкфурт. Третив значителвнБ1Е словенскии политическии лагерв — консерват,орв1 под руководством БлеЕ- веЕса, следовал лагерго австржиского правителвства, которБ1Е бнл ему ближе осталБ1шх, и ЛОЛЛБНО принлл участие в вБ1борах. Ho конечно. на вБ1борах 1948-го года аце нелвзл говоритБ o тех лагерлх как o настолших политических партилх, с ЛСНБШИ про- грамами или o их борвбе как o борвбе между партилми. Так как на словенскоо территории буржуазил бвма егце слабо развита, хо городские буржуазнв1е кандидатБ1 (словенские и немецкие) и избиратели скорее СКЛОНЛЛИСБ K правои ориентации (нпр. за Staatenbund) чем к левои (за Bundesstaat). Ha ВБ1борах бмлб, конечно, тоже оченБ много политическоЕ неопвггности, идеоноЕ неразберихи, нелсности и наивности, • В деревнлх во времл вБ1боров бБ1ло оченв беспокоино, так как вБ1борБ1 происходили во времл СИЛБНБК волнениЕ в свлзи с требованием немедленного безвозмездного упраздненил фео- далвноЕ системБ1. ВБ1борБ1 еш,е усилили зти волненил. Крествлне смотрели на всех некрествлн 6ОЛБШИМ недоверием, так как бур- жуазил не чувствовала их требрванилм и, оченв часто, бороласв против их. Позтому кресТБЛне мало доверлли внборам, руководи- МБМ именно чиновниками при содеиствии духовенства, ОТНОСЛСБ одинаково недоверливо к франкфуртским ВБ1борам и к ВБ1борам в венскиЕ парламент или в провинциалБНБте собранил. Во многих местах избиратели вообше не пришли на избирателБНБге пунк.тв1, 9 * 129 или же прлмо отказалисБ от внборов. Вв1борш,ик.и также часто не участвовали в ввтборах депутатов. Оченв часто крествлне во времл вБ1боров вндвигали требованил относителБно упраздненлл феодалвноа системн,- нападали на избирателвннх комиссаров, требул указ об упразднении оброков и т. д. В двух местах в Сло- вении где BBI6OPBI в Франкфурт лротекали особенно бурно, в Лашко и в Кршко, главнуго ролв играли крествлнскле требованил относителвно упраздненил феодалвнои системн. Избирателвнне комиссарв1 и свлш,еники должни бнли спасатвсл от взбунтовав- шихсл крествлн. He ТОЛБКО B словенских, но и в некоторнх немецких приходах, нпр. в Каринтии и в Кочевве, крествлне не • хотели участвоватв в внборах в Франкфурт. Нежелание, участво- ватБ в франкфуртских внборах, таким образом нелвзл обвлснлтБ искличителБно националвннм отпором Словенцев и работоА «Словении», ХОТБЛ бнло бн ошибочно отрицатв какое-либо влил- нже против-франкфуртскои агнтации. В Kpaftne, например, бнло вв1брано 78% внборшдков на франкфуртских,. и 80% на венских BBi6opax, т. е. до ВБ1боров первои степени не дошло в обеих слу- чалх почти одинаковое количество раз, но на BBi6opax депутатов в франкфуртскиЕ парламент участвовало ТОЛБКО 64%, a в вен- СКИЕ 79%, что лсно показиват влилнже против-франкфуртскои агитации. Ha некоторнх местах количество участвукнцих в вн- борах падало от фравкфуртских внборов до ВЂ1боров в провин- циалБНБте собранил и государственнно: парламент (нлр. раион Шкофвл Лока и окрестноств Љобллнн), a на других местах менБше вБ1бирали в франкфуртскии парламент. Между отделв- НБШИ местностлми бнла в зтом вопросе болвшал разница. Менвгае всего вБ1бирали на всех ВБ1борах 1948-го года в горенвском и доленБском округах КраинББ Отпор против франкфуртских ВББ боров бнл здесв особенно лсно внражен. Кроме KpafiHbi самне бурнвге ВБ1борБ1 бвши в словенскои части Штлрии: неболвшое участие в внборах и лсно ВБ1раженное против-франкфуртское движение. Спокоино бнло — за некоторвши исклгоченилми, конечно, — в Каринтии и в т. н. нотранвскои части КраГпш: здесв участие на внборах бнло сравнителвно значителвно; про- тив-франкфуртское движение здесв не имело успеха. Ваоду можно заметитв, что огпор против франкфуртскому правителв- ству бнл силвнее всего там, где население бнло против вБ1боров вообше, на местах, где револгоционное брожение бнло силвное. To, что франкфуртскии парламент не 6Б1Л намерен решатв каким- либо конкретннм образом вопрос упраздненил феодализма, 6Б1ЛО лричиноЕ незаинтересованности крествлнских масс в Словении и в других странах. Позтому на ВБ1борах крествлне голосовали за целБ1и рлд кандидатов, которнх они не знали, так как им бнло почти все равно кто их будет представллтв; совсем иначе бвшо на внборах в государствешшЕ ларламент. Особенно в Словении надо счлтатвсл с тем, что во многих местах классовое расслоение совпадало с националвнБш и что во мвогих местах за ВБ1бори в 130 Франкфурт между словенским крестЂлнским населением внсту- пали те самие немцв1, Koroptie до ревсшоции лвлллисв зксплоа- таторами словенских крествлн. Словенскии крестЂлнтш, вБкзту- пагошди против вв1боров в Франкфурт, конечно не им.ел ника- коЕ причинБ1 следоватв идеи правого руководства националвного движенил. Позтому, если он присоединилсл к против-франкфурт- скому движеншо, ато бнл резулвтат того, что леввге демокра- тические злементБ! в националвном движении подходили к. про- блемам с передовоИ, револгоционнои точки зренил, как и послед- ствие того, что крествлнские массБ1 понжмали зти Bonpocti с тои- ' ) же точки зренил: ведв и агитацил праввк сторонников «Слове- нии» в револгоционноЕ атмосфере часто деиствовала револто- ционно. Таким образом BBI6OPBI в Франкфурт усилили ревсшо ЦИОННОСТБ в стране и обострили" положение, вследствие чего кон- сервативами, праволибералами и правителвством овладал без- умнвШ страх. Сделано бБшо все, чтобБ1 закрБпв путв на лево и подчинитв словепское националвное движение как можно более консервативному руководству, что и удалосв вследствие слабости левого крБтла. Les élections pour le Parlement de Francfort de 1848 dans les pays Slovenes (Résumé) L'auteur étudie les électrons pour le Parlement de Francfort qui eurent lieu en 1848 aussi en Slovénie, car la plus grande partie des provinces Slovènes — exception faite pour la Slovénie Véni- tienne, l'ancienne Istrie Vénitienne et la irégóon de Prekmurje — faisaient, en cette époque-là, formellement partie du Bund allemand. Bien que le suffrage fût officiellement universel, les ouvriers et las paysans qui ne possédaient pas de terre ou qui n'exerçaient pas leur métier pour leur propre compte, en étaient exclus. Seulement 13 % de la population avaient le droit de vote, ed: encore ils ne pouvaient l 'exercer qu'indirectement, par intermédiaire d'électeurs (Wahlmänner) élus en proportion de 1 par 500 habitants, ce qui réduisit considérablement la participation aux élections et donna аш. gouvernement la possilbilité d'influencer, dams ume mesure très grande, les résultats des élections. Les unités électorales primaires étaient représentées par des paroisses, et, en d'autres cas,, par des unités administratives d'ordre inférieur. Les attitudes de divers 'groupes politiques envers le Parlement de Francfort différaient beaucoup entre elles. Les réactionnaires d'Autriche, avec la couir et le gouvernement en tête, ne pouvaient guère admettre, sincèrement et franchement, l'idée d'un parlement aillemend à qui l'Autriche dût être subordonnée. Cependant, étani • donnée la situation d'avril et de mai 1848, il n'y avait d'autre possi- 131 bilité que d'ordonner les élections et de tâcher d'envoyer à Franc- fort autant que passible de députés conservateurs aiutrichiens. En Slovénie, les gouverneurs provinciaux et les fonctionnaires à leur service, les évêquas et le clergé, bref, toute la machine de l'Etat et de l'Eglise (non sans opposition dans leurs propres rangs), tra- vaillaient selon les directives gouvernementales pour la réussite des élections. Pourtant, une grande partie de la bourgeoisie naissante slovène, à l'instar de la bourgeoisie tchèque, montra une forte opposition aux élections. A l'aile droite de la bourgeoisie libé- rale tchèque (dont le chef était Palacky) correspondaient ceux qui ce groupaient .autour des dirigeants officiels du club viennois >Slovenija«. Ils essayèrent de lier cause avec la bourgeoisie con- servatrice autrichienne, ne voulaient accepter aucune lutte qui n'eût été légale, craignaient la révolution et ne montraient aucune com- préhension pour les revendications des paysans désireux de terre. Ainsi, ils. se rangèrent sur les positions contra-révolutionnaires et conservatrices. L'aile gauche révolutionnaire démocratique du mou- vement national slovène, de même, s'opposait aux élections pour Francfort, mais avait de la compréhension pour la lutte révolu- tionnaire et se rendait compte de l'étroite liaison des questions poli- tiques avec le problème de l'abolition du régime féodal. Or, elle était faible, manquait de vrais chefs, n'était pas organisée et ne disposait pas de moyens de presse. —- Mais tous les libéraux slovènes de gauche et de droite ne se rallièrent non plus à la propagande contre Francfort. Nombreux furent ceux qui et votèrent et posèrent leurs candidatures. — Le troisième important groupement politique slovène, les conservateurs avec Bledweis en tête, suivait le parti gouvernemental autrichien dont les idées étaient les .plus voisines des siennes. Il prit part aux élections d'un coeur fidèle et loyal. Il est, bien entendu, impossible de considérer tous ces groupements déjà comme de vrais partis politiques à programmes clairement définis, ou bien, leurs actions touchant les élections de 1848 comme des luttes de partis. La bourgeoisie en Slovénie était encore peu développée. Parmi les candidats et les électeurs des rangs de la bourgeoisie (de nationalité slovène ou allemande), l'orientation vers la droite (p. ex. pour le Staatenbund) et contre la gauche (quii était pour le Bundessitaat) était prédominante. Bien sûr, ces élections révèlent une grande inexpérience politique, une confusion d'idées, un manque de clarté et beaucoup de naïveté. Au moment des électioms qui coïncidaient avec le point culmi- nant des troubles à la campagne où les paysans exigeaient une abolition immédiate du régime féodal sans rachat, les esprits étaient surexcités. Toutes élections en ce moment ne faisaient qu'inquiéter davantage le peuple. Les paysans se défiaient de tout non-paysan, car la bourgeoisie n'avait pas de la compréhension pour ses revendications et, très souvent, les combattait directement. C'est pour cela que le paysan se méfiait des élections dirigées par les fonctionnaires soutenus par les ecclésiastiques. Il se méfiait 132 également des élections pour Francfort comme de celles pour le Parlement de Vienne ou pour les Diètes provinciales. En maint endroit, les électeurs de premier degré n'arrivèrent même pas aux urnes pour élire les électeurs de second degré, ou bien, ils refusèrent, catégoriquement, de voter. Quant aiux électeurs de se- cond degré, il arriva la même chose: ils ne participèrent pas aux élections de députés. Très souvent, les paysans, à l'occasion des élections, exprimaient leurs revendications au sujet de l'abolition du régime féodal, interpelaient les conumiissaires d'élections quant à la patente sur l'abolition des redevances, etc. Ce furent les revendications des paysans touchant la terre qui jouèrent le plus grand rôle dams les deux circonscriptions (à Krško et à Laško) où les élections pour Francfort furent les plus agitées. Les commis- saires d'élections et les prêtres y furent contraints de fuir les paysans furieux. Ce ne furent pas que des paroisses slovènes, mais aussi quelques unes des paroisses allemandes, p . ex. en Carinthie et dans la région de Kočevje, où les paysans refusèrent de voter aux élections de premier degré. Il est donc absolument impossible d'interpréter l'abstention aux élections pour Francfort par lia seule résistance nationale des Slovènes et pair l'activité politique du club Slovenija. Mais il serait également erroné de nier toute influence de la propagande contre Francfort. En Carniole, p. ex., furent élus 78°/o d'électeurs de second degré aux élections pour Francfort, et 80°/o à celles pour Vienne. Il s'ensuit que l'abstention aux élections de premier degré fut presque égale. Des électeurs de second degré élus, cependant-, seulement 64°/o prirent part aux élections de députés pour Francfort, et 79°/o pour Vienne, ce qui démontre clairement l'influence de la propagande contre Francfort. Il y eut des circonscriptions où la participation aux élections de premier degré allait en diminuant des élections pour Francfort, par celles pour la Diète provinciale, à celles pour le Parlement de Vienne (p. ex. dans le district de Ljubljana et dans celui de Škof ja Loka), et d'autres, où l'abstention était la plus grande aux élections pour Francfort. Le nombre de participants, dans des dif- férentes régions, montre de considérables variations. La Basse et la Haute Carniole sont, en général, les deux régions, où les élec- teurs s'abstiennent dans la plus grande mesure de toutes les élections. Aussi la résistance contre Francfort y fut la plus éclatante. C'est la partie slovène de la Styrie où, après la Carniole, toutes . les élections de l'an 1848 furent les plus agitées. Il s'y manifesta une participation assez faible à toutes les élections et aussi une résistance bien efficace contre Francfort. En Carinthie et en Car- niole Intérieure, toutes les 'élections se passent en général d'une manière calme, avec, toutefois, quelques exceptions. La participation aux élections y est, proportionnellement, grande. De même, le mouvement contre Francfort n'y trouve pas de sol favorable. Il est évident que la résistance contre Francfort est la plus manifeste là où l'opinion publique en général était, au plus haut degré, 133 contraire aux élections quelconques, où l'effervescence révolution- naire était la plus grande. Le fait que le Parlement de Francfort n'avait nulle intention de s'occuper d'une manière concrète quel- conque du problème de l'abolition du régime féodal, diminuait l'intérêt des masses paysannes, en Slovénie et ailleurs. Ainsi, les paysans votèrent avec assez d'indifférence pour de nombreux can- didats qu'ils ne connaissaient pas. Il leur importait donc peu qui dût être leur représentant à Francfort, tandis qu' aux élections pour le Parlement de Vienne, lilts choisissaient .avec soin leurs dé- putées. En Slovénie, il faut spécialement . tenir compte du fait que la distinction de classes, en maint endroit, coïncidait avec la distinction de [nationalités et que ceux qui, parmi' lia population paysanne slovène, faisaient de la propagande pour Francfort, étaient les mêmes Allemands qui, avant la révolution, avaient exploité le paysan. Le paysan slovène qui montra une telle résistance aux élections pour Francfort n'avait, bien sûr, aucune raison d'adopter les idées de l'aile droite du mouvement national. S'il avait donc obéi à la propagande contre Francfort, ce fut parce que l'aile gauche, les éléments démocratiques du mouvement national, posait les problèmes d'une manière progressiste et 'révolutionnaire, ou parce que les masses paysannes étaient susceptibles de comprendre les problèmes de la même manière. En maint endroit, la propa- gande des partisans de l'aile droite de la Slovenija même avait, dans cette atmosphère de révolution, un effet révolutionnaire. Ainsi, les élections pour Francfort attisèrent l'esprit révolution- naire à la campagne et aggravèrent la situation, ce qui remplit <Гeffroi les conservateurs, les libéraux de droite et le gouvernement. Tous les moyens furent employés pour enrayer le mouvement yens la gauche et pour soumettre le mouvement national slovène à une direction conservatrice autant que possible. Dorane la fai- blesse de l'aile gauche, on y réussit. 134 Milko Kos: O nekaterih nalogah slovenskega zgodovinopisja1 M e d p r v e n s t v e n e naloge, k i s o p r e d m e t r a z p r a v l j a n j e m n a z b o r o v a n j i h s lovenskih zgodovinar jev , s p a d a t u d i ta, p o k a z a t i in p r e t r e s t i , k a j se j e n a določenih p o d r o č j i h s l o v e n s k e g a zgodovino­ pis ja do n e k e d o b e s tor i lo in k a t e r e n a l o g e t e r p r o b l e m i še č a k a j o o b d e l a v e in o b r a v n a v e . T u d i n a le tošn jem z b o r o v a n j u b o poizkus i l m o j lin t o v a r i š a k o r e f e r e n t a re fera t 2 zadost i t i t e j v s e k a k o r n u j n i p o t r e b i p r i d e l u s lovensk ih zgodovinar jev, s ci l jem, d a b o t o u r a v n a n o p o n a č r t u , k a t e r e g a izpolni tev b i p o m e n j a l a za s l o v e n s k o zgodovinopis je resn ičen n a p r e d e k . Naloge, k i še č a k a j o s l o v e n s k o zgodovinopis je so o b vsem p r i z n a n j u že o p r a v l j e n e g a deda v e l i k e in obsežne, p a tudi. nove, p o s e b n o t a k e , k i j i h t e r j a n a š čas . T e ž k o b i b i lo prikazait i j i h v celoti n a način, k i b i v k r a t k e m obsegu p o času o m e j e n e g a r e f e r a t a mogel b i t i k o l i k o r t o l i k o izčrpen ш zadovol ju joč. N a d a n a š n j e m s e s t a n k u hočem' n a k a z a t i n e k a t e r e na'loge, k i č a k a j o s l o v e n s k o h i s tor iogra f i jo n a p o d r o č j u , k i , k a r se o b r a v n a v e tiče, n i m a n j k a l o n a d n e v n e m r e d u s k o r a j n o b e n e g a z b o r o v a n j a s l o v e n s k i h zgodovinar jev , t o j e n a p o d r o č j u n a š e go­ s p o d a r s k e in soc ia lne zgodovine, osnove zgodovinskega naziska- v a n j a in p o g o j a za o b j e k t i v n o p o z n a v a n j e zgodovinskega r a z v o j a č loveš tva vobče. Že n a d r u g e m z b o r o v a n j u s lovenskih z g o d o v i n a r j e v s e p t e m ­ b r a 1940 n a P t u j s k i gor i j e b i l n a d n e v n e m r e d u r e f e r a t o s t a n j u in n a l o g a h s lovenske kolonizaci j ske zgodovine in s o bi l i p r i t e m za je t i o n i d r u ž b e n i ki g o s p o d a r s k i faktor j i , k i j i h p r i h i s tor ični o b r a v n a v i s l o v e n s k e p o s e l i t v e m o r a m o n u j n o j e m a t i v poštev. ' N a t r e t j e m z b o r o v a n j u s lovenskih zgodovinar jev" n o v e m b r a 1946 v L j u b l j a n i j e b i lo p r a v talko govora o p r o b l e m a t i k i s lovenske 1 V sikr.ajis.aiii oibilfflki prilirejein .referat ma petem zborovanju elovenekrh zgodovinarjev 8. oikrtotbra 1948 v Sdlikamu pri Gorici 2 Referat, Iki ga je imel prof. B. Teply o terenskem delu Zgoidov:n- skega đruištva v Mariboru; v njem je razpravljal tuđi o zgodovini agrarne tehnike, na katero se zato pričujočo referat ne ozira, 3 M i l k o K o s , Stamjie in naloge slovenske kolonizacijske zgodovine; P a v l e B l a z n U k , O metodah proučevanja kolonizacijske zgodovine, Časopis iA zgodovino in narodopisje, 35, 1940, str. 26-59. 135 gospodarske in socialne zgodovine.4 Tudi lani' smo na četrtem zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Mariboru slišali široko zasegajoč referat o nalogah, slovenske gospodarske in socialne zgodovine.5 Vsi ti našteti referati so pokazali obsežno problematiko slovenske gospodarske lin socialne zgodovine, razgrinjali pred nami naloge, ki jih čaka obdelava in obravnava, nakazovali pa tudi pota, kako se približati rešitvi številnih problemov im nalog. Menim, da moramo danes, ko so nam omenjeni referati podali vso širino in raznolikost problematike slovenske gospodarske in socialne zgodovine, iti za korak dalje: h konkretni po določenem nacrtu uravnani izpeljavi nalog in k reševanju problemov, ki nam jih odpira obsežno področje slovenske gospodarske in socialne zgodovine. Razume se, da ne vseh, kajti to bi 1>Ц) stvarno nemo­ goče; marveč onih določenih nalog, katerih obdelavo in obravnavo prvenstveno terja naš čas in jo omiogočujejo okoliščine stvarnega in osebnega značaja. Da je čas za tako delo v občem okviru slovenske historiografije dozorel, kaže, zdi se mi, naslednje: 1. orga­ nizacija oziroma reorganizacija slovenskih zgodovinskih društev, v prvi vrsti Zgodovinskega društva v Ljubljani z njegovim novim glasilom Zgodovinskim časopisom; 2. delo na terenu, ki sta ga po načrtu začela izvajati Zgodovinsko društvo v Mariboru in Etnograf­ ski muzej v Ljubljani in ki bo nedvomno v pozitivni meri »opo­ mogli o pr i reševanju nalog slovenske gospodarske in socialne zgodovine; 3. ob reorganizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri njej ustanovljeni Institut za zgodovino, ki si je nadel nalogo obdelave in obravnave določene tematike slovenskega zgodovinopisja. Preden pa preidem na konkretne naloge, katerih izpolnitev v bližnji prihodnosti je in bo dolžnost slovenske historiografije, naj spregovorim nekoliko na splošno o problematiki in načinu dela na področju gospodarske in socialne zgodovine. Smernice tega dela bo moral upoštevati delovni načrt in delo, kot si ga zamišljamo. Študij razvoja gospodarskih in družbenih pojavov ima svoje po­ sebne načine dela, tako kar se tiče metode kot ka,r se tiče organi­ zacije raziskovalnega dela. Bolj kot pr i marsikateri drugi panogi zgodovinopisja prihaja pri študiju gospodarskih in socialnih pro­ blemov v poštev kolektivno delo, organizacija kolektivnih razisko­ vanj; kajti samo s pomočjo takih je mogoče zbrati veliko množino povsod raztresenih drobnih podatkov, črpanih iz virov najrazlič­ nejše vrste (pisanih, ustnih, materialnih, virov v podobi itd.). Zbiranje takih podatkov, njihov pretres in medsebojna primerjava, njihova statistična obdelava, more gospodarskemu in socialnemu zgodovinarju omogočiti oziroma olajšati študij na primer popu­ lacije, raznih tehnik, cen, mezd, življenjskih pogojev posameznih družbenih razredov v različnih časovnih obdobjih in podobno. 4 M. G o l i a , III. zborovanje siLovensibiih zgodovinarjev, Zgodovinski časopis I, 1947, str. 184—185. 5 Gl. poročilo v tem letniku Zgodovinskega časopisa. 136 ZgodovinaT gospodarskega, in socialnega razvoja se bo bolj pogo­ stokrat kot zgodovinar drugih, panog posluževal primerjalne me­ tode; je v mnogo večji meri kot zgodovinar drugih panog navezan na tesno sodelovanje z drugimi znanstvenimi disciplinami, ki so zanj pomožne vede. Povsod je potrebno delo na podlagi prvih in zanesljivih virov, njihova smotrna, in pravilna izbira, obdelava in ocenitev; nato posamezne razprave in študije kot predpogoj sintetičnih obravnav in končnega občega prikaza. Na virih je pri vseh zastavljenih nalogah poseben poudarek; pri teh je tudi kolektivno delo najprej mogoče in zaželeno. Viri seveda ne smejo in ne morejo biti samo pisani in gradivo ne samo enostransko ono, ki nam ga nudijo pisanj /spomeniki, listine, akti itd. Gospodarska in socialna zgodovina je navezana na vrsto zanjo pomožnih ved. Načrtno delo za slovensko gospo­ darsko in socialno zgodovino trdno računa s pomočjo in sodelo­ vanjem cele vrste znanstvenih disciplin, s sporazumno uporabo gradiva in izsledkov teh za svoje namene. E t n o g r a f i j a nas bo seznanila s stanjem in razvojem orodja, posodja, obdelovalnih načinov in naprav, materijo v vseh vrstah poljedelstva, živinoreje, gozdarstva, vinogradništva, plan- šarstva, obrti, rudarstva, fužinarstva, starejšega trgovskega pro­ meta itd., dala nam bo pa tudi podatke glede oblike in -sestave hiš, gospodarskih poslopij, selišč, prometnih naprav, posebno v starejši dobi, vse t ja do prevlade industrijskih produkcijskih STedstev. Za zgodovino tehnike v razdobju pò prevladi industrijskih pro- dukcijskih sredstev nam bodo v pomoč podatki in delo naših tehnikov in gospodarstvenikov, seveda pravilno uporabljeni. Izsledke in ugotovitve a r h e o l o š k e v e d e bomo uporabljali pri opisu in razvoju tehnike od najstarejših časov pa še globoko v dobo, ki jo imenujemo srednji vek. Za gospodarskega in druž­ benega zgodovinarja je važno vedeti, kateri predeli naše zemlje so bili naseljeni že pred prihodom Slovencev, katera ljudstva so prebivala tod poprej, kakšna je bila njihova družbena razpore­ ditev in matéxielna kultura in kako je ta hkrati s svojimi nosilci prehajala in se vraščala v slovensko kulturo, gospodarstvo in družbeno življenje; arheolog bo s podatki o najdbah najrazličnejše vrste, o starih poteh, seliščib, grobovih itd. dajal odgovor, ki ga bo gospodarski in družbeni zgodovinar moral znati pravilno upo­ rabljati. Nadaljevanje obdelave in objave arheološke karte za Slovenijo bo tudi gospodarskemu in družbenemu zgodovinarju koristno znanstveno podjetje, glede katerega želimo, da bi kar mogoče hitro napredovalo. Kajti arheološka karta nam pomaga reševati vrsto problemov, k i spadajo v okvir gospodarske in so­ cialne zgodovine in od katerih mnogi pri nas vobče še niso načeti; postavim, kje se je razprostirala kulturna prapokrajina, s tem v zvezi, kje je bil nekdaj pr i nas gozd, kje ga mi bilo in kako so se premikale meje gozda v škodo ali v korist kulturne zemlje 137 m nastanka oziroma nestanka selišč, kje so bila stara pota prometa, kako m po kaksm kontinuiteti so ta eventualno prešla v slovensko dobo, m še cela vrsta drugih problemov. Mnogo si obeta gospo­ darska m družbena zgodovina tudi od izsledkov na področju sta- noslovenske arheologije, ki se je tako dolgo časa pri nas zane­ marjala, v zadnjem času pa lepo razmahnila. Numizmatika z zgodovino denarstva lin cen j e kot mnogim drugim znanstvenim disciplinam pomožna veda tudi gospodarski im družbeni zgodovini. In še cela vrsta drugih ved bi se dala našteti in navesti v njihovem pomenu in odnosu do gospodarske in socialne zgodovine kot njunih pomožnih ved. Postavim jezikoslovje v najširšem pomenu besede, zgodovina prava, geografija in še druge, t o d a v okviru tega referata bi nas to moglo pripeljati predaleč. v , ? ! r i v s ^ m i e m b i P a h o t e l poudariti in podčrtati še enkrat : iz studija podrobnosti in raznolikosti moramo skušati doseči splošne •izsledke m končno sintezo, od vsega sekundarnega in poznejšega si moramo prizadevati, da izluščimo prvotno jedro; ne smemo na­ pačno generalizirati ali klasificirati ali zgolj opisovati; tudi ne prevzemati od drugih znanstvenih disciplin slepo njihovih izsled­ kov, če ne najdemo zanje potrdila tudi od drugih strani. Ob upo­ števanju teh smernic se bodo s pritegnitvijo vrste pomožnih disciplin m ved dali nedvomno doseči pomembni izsledki za obogatitev znanja in za poznavanje naše gospodarske in socialne preteklosti. , v .v . e l l a J a m n a j konkretne naloge, ki so v izvedbi oziroma v bližnjem delovnem programu na področju slovenske gospodarske an socialne zgodovine. Omenim naj predvsem delo, ki je bilo opravljeno, se opravlja in je v madaljnem bližnjem delovnem nacrtu Instituta za zgodovino pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Že takoj po svoji ustanovitvi pred desetimi leti je naša Akade­ mija prevzela v svoj delovni program izdelavo H i s t o r i č n 6- t o p o g r a f s k e g a l e k s i k o n a srednjeveške Slovenije, to je imenika,- ki na j z navedbo vseh dostopnih oziroma ohranjenih krajevno-imenskih oblik, datiranjem, lokalizacijo in jezikovno razlago posameznih imen zajame toponomastiko na sedanjem in nekdanjem slovenskem jezikovnem ozemlju do leta 1500. Zbrano gradivo se v toliko približuje popolnosti, da je v bližnji bodoč­ nosti računati z objavo prve knjige Historično-topografskega lek­ sikona, ki bo obsegala gradivo do leta 1300. Mnenja sem, d a bo objava Historično-topografskega leksikona v mnogočem v korist tudi naši gospodarski in socialni zgodovini. Historične oblike krajevnih imen nam morejo pomoči k razlagi marsikaterih pojavov v zgodovini gospodarstva in .dražbe; n a primer: gostota ornem jamih krajevnih lmiem v določenih razdobjih in območjih, ki se d a zgra­ biti tudi na statističen način, je pripomoček k zgodovini naše kolonizacije in populacije; imena neslovenskega izvora mam morejo bvti^ kažipot za predslovensko prebivalstvo na naših tleh, za kas­ nejšo tujo kolonizacijo im infiltracijo med Slovenci, za zgodovino 138 slovensko-romanske, slovemsko-germanske in elovensko-madžaTiske soseščine; mnogotera krajevna imena so nam dobrodošel pripo­ moček za poznavanje in razumevanje naših družbenih razmer v preteklosti. Drugo znanstveno podjetje širšega obsega, k i pa je pr i naša Akademiji že v stadiju objave, je kritična edilcija starejših u r b a r j e v za slovensko ozemlje. Odveč bi bilo v tem krogu, mislim, naglaševati pomen urbarjev za poznavanje gospodarske ш socialne zgodovine, predvsem kmečkega človeka, za poznavanje njegovega razmerja do zemljiškega gospostva, za študij gospodar­ stva, za vrste davščin, dajatev, cen, denarja itd. Urbarji so tudi važen vir za zgodovino kolonizacije in zemljiške posesti, za zgo­ dovino razvoja in uprave zemljiških gospostev, za historično topografijo ter za poznavanje krajevnih im osebnih imen. Doslej sita izšla dva zvezka edicije srednjeveških urbarjev za Slovenijo, leta 1939 prvi zvezek z urbarji iz 14. in 15. stoletja za zemljiško posest, k i je nekdaj pripadala salzburški nadškofijski cerkvi okoli Ptuja ter okoli Brežic in Sevnice v Posavju. Letos (1948) p a je Akademija objavila prvo polovico drugega zvezka srednjeveških urbarjev z urbaTJi Slovenskega Primorja, in sicer kritično edicijo velikega tolminskega urbarja iz leta 1377, opremljeno z obsežnim uvodom, zemljevidi itd. V drugi polovici tega zvezka bodo objav­ ljeni uibarj i in njim sorodni teksti ter rekonstrukcija urbariailne posesti (poglavitno goriških grofov in oglejskih patriarhov) za ožje goriško in kraško ozemlje iz 14. in 15. stoletja. Urbarji so, kot povedano, poleg listin v ožjem pomenu besede glavni pisani viri za poznavanje naše starejše gospodarske zgo­ dovine. Zato je prav, če z njihovo objavo položimo enega temeljnih kamnov za bodočo zgradbo maše gospodarske zgodovine. Že ob ob­ javi in obdelavi starejših urbarjev slovenskega ozemlja je pa treba vedno upoštevati tudi mlajše urbarje, to je one od 16. stoletja dalje. Gledati bo treba, kako najti načine, da bi vsebino tudi teh, ki se v celotnem obsegu bodo le tfežko dali objaviti, približali znanstveni evidenci, obdelavi in uporabi. Kot podlaga za njihovo znanstveno uporabo in izrabo bi bil nujno potreben natančen seznam, opis in popis vsebine ter ureditve urbarjev za slovensko ozemlje od 16. do 18. stoletja, pa bodisi da se ti nahajajo v domačih ali tujih arhivih. Do neke mere sorodne urbarjem so razne računske in fevdne knjige, ki j ih deloma tudi upošteva omenjena edicija urbarjev pri naši Akademiji. Za druge vire mlajše dobe, važne za poznava­ nje zgodovine «emljiške posesti in gospodarskih, socialnih in pravnih odnosov, ki se posebno od 16. stoletja dalje kopičijo tako po številu kot obsegu bo prav tako. treba iskati in najti posebnih načinov objave, 'ki tudi po večini pač ne bodo mogle biti več tekste v celoti podajajoče. Viri t e vrste mlajše dobe, ki so eden temeljev obravnave maše gospodarske, socialne in pravne zgodovine od 16. stoletja pa vse 139. do časov kmečke odveze, so predvsem: imenjske ali giltne knjige; pravna napotila, važna ne samo za poznavanje pravnega, marveč tudi gospodarskega položaja našega podeželskega prebivalstva; razni fevdni seznami; davčne knjige raznih vrst; inventarji, sestav­ ljeni ob smrti zemljiških gospodov; tako imenovane gorske bukve in zapisniki o vinogorskih zborih; rudarsko-pravne kodifikacije; mestne knjige vseh vrst (statuti, privilegijske knjriige, mestne davčne knjige^ sodni zapisniki, seznami hiš in prebivalcev); deželna deska; 2 е ш . Ч ^ 5 k n i i ' g a ™ njej sorodni viri; katastri raznih vrst; seznami ognjišč in duš ter vobče starejši seznami statističnega značaja; matrike in druge cerkvene knjige, desetinski zapisniki itd. Zdi se mi potrebno poudariti, kako velikega pomena je za poznavanje naše gospodarske, socialne in pravine zgodovine ter vobče naše preteklosti poznavanje virov te vrste. Potrebno je, da naša zgodovinska znanost, v kolikor to doslej še ni bilo opravljeno: i. spravii te in take vire v znanstveno evidenco, sestavi njihov seznam, jih po ohranjenih rokopisih opiše, navede na kratko nji­ hovo vsebiimo in j ih razporedi ter oceni po vrednosti in pomenu;. 2. objavi te vire, v kolikor je objava potrebna, bodisi v celoti, delno ali le v izvlečku; 3. obdela te vire glede na vsebino, vrednost in pomen, posebej pokaže na probleme, ki se na podlagi poznavanja teh virov dajo rešiti ali pa se znanost njihovi rešitvi more vsaj približati. Šele po opravljenih delih te vrste bo mogoča vsestranska m kritična uporaba teh virov za obravnavo naše gospodarske in socialne zgodovine, pa tudi drugih historičnih disciplin, bodisi v obliki monografij, bodisi v obliki večje ali celo končne sinteze. Na objavo starejših urbarjev, kot enega najodličnejšah virov za poznavanje gospodarske dn socialne zgodovine slovenskega kmeta, se tako po časovnem zaporedju kot po organični povezavi da navezati publikacija virov za slovenske k m e č k e u p o r e , ki je prav tako v pripravi, oziroma v' delovnem načrtu zgodovin­ skega instituta pri naši Akademiji. Dočim nam objava starejših urbarjev razgrinja vse ono gospodarsko, družbeno in pravno stanje slovenskega kmečkega človeka do 15. stoletja, tudi z vsemi spre­ membami, ki j ih j è šteti med vzroke, da se je naš kmet od 15. sto> letja dalje začel puntati, bo kritična objava virov o uporih samih mogla navezati na podatke urbarjev, na staro v teh zapisano pravdo, kajtd brez poznavanja te bi borbo, ki jo je za staro pravdo vodil naš kmet, ne bi mogli prav in povsem razumeti. Zgodovinska znanost pni Slovencih je poglavje o kmečkih uporih, ki sodi med najpo­ membnejše in najbolj naše v naši zgodovini, kar se tiče kritične obravnave vse do objav pred malo leti močno, kar se pa tiče ob­ jave vtirov skoraj povsem zanemarjala. Potrebno je, da se zberejo in kritično obdelajo ter objavijo tako viri historiografskega kot aThivalnega značaja za zgodovino slovenskih kmečkih uporov od začetkov pa do prve polovice 19. stoletja. Pri tem bi bila tudi ponovna objava, deloma pomankljdvo ali na nepopoln način v tisku že objavljenih dokumentov zaželena. Glede na trenutne 140 možnosti bo treba začeti najprej z zbiranjem in obdelavo gradiva v domačih arhivih, potem bo pa moralo slediti enako delo v arhivih, ki so zunaj naših državnih meja (Gradec, Celovec, Dunaj, arhivi v Italiji in drugi). Eno v slovenski historiografiji sorazmerno najslabše obdelanih razdobij je čas od 16. do 18. stoletja, ali drugače povedano, od reformacije do začeticov narodnega preporoda, seveda ob vsem priznanju (in upoštevanju dela, ki so ga za to obdobje opravili predvsem literarni zgodovinarji, ki pa so jih vendarle bolj zani­ mali .literarni in splošno kulturni problemi. V gospodarskem raz­ voju je to doba, ki jo imenujemo doba z g o d n j e g a k a p i t a ­ l i z m a . Kako se je zgodnji kapitalizem uveljavljal v fevdalno- obrtnem gospodarskem redu slovenskih dežel, kako je vanj pro­ diral, ga zajemal in izpodrival, to je ena prvenstvenih bodočih • nalog slovenske historiografije. Institut; za zgodovino pri naši A'kdemijii mora v načrtu za bodočo zgodovino zgodnjega kapitali­ zma na Slovenskem zbrati potrebno gradivo, ga obdelati in oceniti. Pri tem bo treba posamič iti tudi v dobo pred 16. stoletjem, zbrati posamezne vire za zgodovino denarništva pr i nas že od 13. stoletja sem, ustaviti se posebno v začetku 16. stoletja, ko je od južne Nemčije, preko koroških in zgornještajerskih rudnikov, zasegal kapitalizem v zgodnjih oblikah tudi naše kraje. Rudnik živega srebra v Idriji, katerega začetki gredo v ta čas, je v luči tega razvoja obravnavan pač od tuje strani, od naše pa nikakor. Zgo­ dovina našega rudarstva s kopičenjem podatkov še od daleč ni obdelana in želeti je, da bi ob industrializaciji Slovenije v današnjih časih mogli na podlagi obdelanega gradiva pokazati, kako je v teku stoletij marsikateri njenih obratov raistel iz rudarstva, manu­ fakture in industrije prejšnjih časov. Trgovina, obrt, rudarstvo, promet in finance od druge polovice 17. stoletja sem, tako v držav­ nih kot privatnih rokah, vse to je vredno posebne pozornosti. Zbrati bo treba v izboru in kritično oceniti ter objaviti gradivo, ki se nanaša na založništvo in dobaviteljstvo, na nastanek državnih in privatnih manufaktur, na gospodarsko statistiko, na zgodovino oseb — podjetnikov razne vrste v onih časih — ter na trgovski pro­ met v naših krajih, nič manj kot na ureditev in razvoj onih uradov in ustanov, ki so pomembne za nastajajoči kapitalizem pr i nas. V načrtu dela v Institutu za zgodovino pr i naši Akademiji je tudi objava in ocena gradiva za zgodovino l e t 1 8 4 8 dn 1 8 4 9 med Slovenci. Publikacije te vrste bodo v veliko korist tudi naši gospodarski in socialni zgodovini, kajt i nanašale se bodo na go­ spodarski in socialni položaj slovenskega kmeta neposredno pred letom 1848 in obsegale gospodarski in družbeni prevrat, ki je z zemljiško odvezo zajel slovenskega kmeta v obeh revolucijskih letih. Gradivo za to in vobče za zgodovino let 1848/1849 bo treba črpati iz domačih in tujih arhivov, sodobnega tiska (časopisov, brošur, letakov), korespondenc, statističnega gradiva itd. 141 Naštel in označil sem naloge iz širšega območja naše gospo­ darske in socialne zgodovine, kd. so v delu, oziroma v bližnjem delovnem načrtu slovenskega zgodovinopisja. Naloge so izbrane po preudarku z upoštevanjem osebnih in stvarnih delovnih mož­ nosti. Glede osebnih bi hotel na tem mestu omeniti, da j e nujno potrebno omogočitiii vsem sodelavcem pri omenjenem načrtu in delu vse možnosti znanstvenega in strokovnega dela. Ne mislim tukaj na sredstva materialnega značaja. Naše oblasti so od te strani pokazale doslej toliko širokogrudnosti du toliko razumevanja, da bi bilo odveč o tem govoriti, razen da z zahvalo dn priznanjem tudi na tem mestu to znova ugotovimo. Sta pa dve drugi stvari, glede katerih prosimo naše oblasti za podporo in ugodno rešitev: prvo, da se oni tovariši iz srednjih šol, ki so ali bodo predvideni za sodelovanje pri naštetih in drugih znanstvenih podjetjih, povsem adi vsaj delno za časa sodelovanja oproste obveznosti v šoli; — drugo, da se našim sodelavcem omogoči delo v tujezemskih arhivih, kajti brez upoštevanja dn uporabe gradiva, ki ga v ogromnih množinah hranijo za našo zgodovino še arhivi zunaj naših državnih meja, bd bilo delo pri vsakem zgoraj omenjenih znanstvenih pod­ jetji nepopolno ali pa celo nemogoče. Osebne in stvarne možnosti, združene s pravilnim postopkom pri zbiranju, izbiranju in .obdelavi gradiva, pr i sestavljanju pred­ hodnih študij dn razprav, vse to nam bo pomoglo do končne in pravilne podobe naše gospodarske in socialne preteklosti. To doseči bomo skušali z vztrajnim znanstvenim delom, vključenim v obči delovni zagon naše domovine. Ena etap do končnega cilja so v tem referatu obravnavane naloge slovenskega zgodovinopisja, ki so deloma že izvršene, deloma v obdelavi, največ pa še čakajo, da se jih slovenski zgodovinarji z vso vnemo polotimo. O HehoTopbix задачах слобенскои историографии (Краткое содержание) (СокрашеннвтЕ доклад на плтом контрессе словенских исто- рнков в 1948 году в Солкане около Горицн.) Доклад намечает — конкретно no определенному плану — проведение и характер задач словенскои зкономическои и социалБноА истории. В вве- дении автор говорит o проблемах и методе работн на поприше акономическоЕ и социалвнои истории вообвде,. обрашает внима- ние на необходимостБ к.оллективноЕ работн, сравнителвного ме- тода, различие источников ж сотрудничество с другими ограс- ллми науки, причем он в часгности касаетсл атнографин и археологии. Затем автор говорит o конкретннх задачах, предстол- ших или же проводимнх на поприше словенскои зкономическоа и социалвнои истории и касаетсл работн, проведенно», проводи- 142 MOE или предполагаемоЕ no ближаишему плану рабога Инсгитута истории Словенскои академии наук. При зтом автор дает содер- жание и состолние работн над историческо-топографическим лексишном средневекшои Словении и над изданием бо-лее стар-нх писцовнх книг (urbarji) на словенскоЕ территории, обрашал внимание на необходимоств учета, обработки и опубликованин и других источников более новои зпохи, ваиишх главним обра- зом длл ознакомлекил с акономическои и социалвнои историеи, начинал с 16-ог.о века. Затем автор отмечает необходимостБ со- биратв, обрабатаватБ и публшшватв источники и характеризует их различие н видн: no историн словенских кресњлнских вос- стании, истории ранпего капитализма в Словении и no истории 1848—1849-их годов в Оловении. 9ти источники уже собираготсл и обрабатнваготсл. Some tasks of the Slovene historiography (Résumé.) I (The report antski mladenič«, Antiginork »antski plemič«, Anbigišu »antski jezdec«. Junaki a l ipros lul i vojvode se zovejo n a r t »antovo oko«, reducirano iz n a r - a n t.3 Avtor dela D e r b e h t - n a m e naziva skupino plemen med reko Terekom in Črnim morjem Dshuli- a n d. Ustno izročilo naroda pa pripoveduje — brez navedbe časa — da so Anti (Čerkezi) bivali od Tereka do rek Volge in Dona, raz­ širjajoč . 331—339). Athènes 1932. 151 pouvait pas subsister. Pour répondre à cette critique, il ne faut qu ouvrir le Actionnaire de langue tcherkesse, publié en 1904 par le turcologue hongrois de l'Université de Koloszvar, M. B a 1 i n t - l l l y é s : » L e x i c o n C a b a r d i c o - H u n g a r i c o - L a t i n u m o ou Ion trouve, à la page 6: a n d 1. »natio, p o p u W , 2. » n o m e n p r i s t i n u m t r i b u s C i r e a s s o r um«. C'est vraiment étonnant que K. B o u d a , ne connaissant mi le nombre modeste des dictionnaires tcherkesses, ose parler des Amtes et de leur histoire. R e m a r q u e d e l a r é d a c t i o n : La rédaction publie cet article afin de donner à l 'auteur la possibilité de se défendre contre les reproches injustes du critique K. B., en n e ' l e considérant pas comme un traité méritoire du problème qui, selon son opinion, devrait etre étudié de nouveau en tenant: compte aussi du matériel archéologique et de nombreux ouvrages récents des auteurs so- viétiques sur la question. t Rudolf Andre jka : Pfeiff r — Pisec c i~7- j v ? ^ r a z P T a v i ° Postanku in razvoju rodbinskih imen v Selski dolmi1 sem med drugim opozoril na nekatera prvotna kole- banja teh imen, zlasti tam, kjer gre za doselitev nemških kolonistov iz Sonce v sklenjeno slovensko ozemlje. Pokazal sem na osnovi arhii valnih virov (urbarji, župne matice) to kolebanje zlasti v pri- merih: Schmid-Kovač in Weber-Kavčič (Hkavčič, nastalo iz Tkaičič). Ob nadaljnjem raziskovanju populacijskih razmer v Selški dolmi v 16. in 17. stoletju sem naletel na tretji, zanimivi primer takega kolebanja, izmenično rabo priimkov P f ' e i f e r - P i š e c v isti rodbini. Pri tem je treba takoj pripomniti, da ne gre izvajati nemškega nmena Pfeifer iz Pfeife v pomenu pipa, ker kajenje iz pip v te j dobi še ni bilo pri nas v navadi (cerkev je tedaj celo vsako uživanje tobaka odločno zabranjevala). Slovensko ime bi bilo v tem primeru Pipar (od pipe), kar pa ni ugotovljeno v nobenem primeru. Ime Pisec, Pišic je nasprotno slovenski izraz za tistega, ki piska, torej godca, ki gode na piščal, piskača. In res najdemo v enem primeru prav rodbinsko ime Piskač zabeleženo v krstnih maticah selške župnije (Gašper Piskač, rojen 5. I. 1707 v Dražgošah, sin Lovrenca in Uršule). Pisec, pravilno Pšščec, je torej piskač, der Pfeifer. V tem po­ menu ga ima tudi Pleteršnik, ki izpričuje rabo besede v tem po­ menu tudi pri Megiserju, Trubarju, Dalmatinu in Schönlebnu.2 Sočasno rabo obeh priimkov, nemškega (Pfeifer ali Fajfar) in slovenskega (Pishez, Pisizh in Peshiz)), najdemo, kakor bo iz na- 1 G. M. D. S. 1939. 2 Pleteršnik II, 43. 152 slednjih pregledov Tazvidno, ne samo v isti vasi, ampak tudi v isti rodbini. Ker v tej dobi ni hišnih številk, navajam za točno lokalizacijo imena botrov pri vsakem rojstvu. Funkcija botrov se je izvrševala v te j dobi tja do 20. stoletja po najbližjih sosedih kot izraz običajnega sosednega prava3, lin sicér ne glede na gmotno ali socialno stanje sosedov, tako da so bili tudi podsedi (poddružniki) in kajžarji za botre zemljakovim otrokom. Kjer so torej imena botrov ista ali vsaj iz iste rodbine, je upravičen-sklep, da se tičejo rojstni primeri iste rodbine, pa najsi imajo posamezni otroci tudi različne priimke (v našem ргкпети enkrat Pfeifer, drugič Pisec), seveda ob enakosti staršev. Kolebanje med priimkom Pfeifer in Pisec se pojavlja v rojst­ nih maticah v Selški dolini v vaseh Češnjica (3 rodbine), Studeno (2 rodbini), Kališe (1 rodbina), Nemil je (2 rodbini) in Dražgoše (4 rodbine), in sicer med 1622—1691. V urbarjih loškega gospostva se je dalo tako kolebanje dognati samo za Nemilje (1630: Janez Peschiz, 1636—68: Janez Pfeiffer), medtem ko se rabi z.a zemljake n a Češnjici (poznej. št. 3) in v Dražgošah na pečeh (poznej. št. 9) stalno priimek Pesic, v Stu- denem, Kališah in Dražgošah pri cerkvi (poznej. št. 4) pa priimek Pfeifer. Ime Pisec ali Pešec je v Selški dolini izginilo že v 19. stoletju. Ohranilo se je le kot hišni vzdevek v Nemiljah št. 4 (Pisec, Pešec in gorenjsko: Pšec). Пфеифер — Пишец (Краткое содержание) Автор устанавливает на основе метрических книг, что фа- милил ПфеЕфер в СелвшкоЕ долине соответствует словенско« фамилие Пишец (от пискач — пискати), и не происходит от немецкого Pfeife (трубка). В доказателвство он приводит дантше из метрических книг, доказиваговдие колебание обеих фамилиЕ в одноа и тоа-же семве. Pfeifer - Pisec (Résumé.) On the basils of the Registries of Births, the author ascertains that in the Selce Valley in Slovenia the surname Pfeifer corresponds to the Slovene surname Pisec (piskač, piskati — piper, to pipe, to whistle); that Pfeifer, therefore, does not originate from the German word Pfeile ( = the pipe, Slov. pipa). To prove this assertion, the author presents the relative data of the Registries of Biitrths, where the surname of the same family appears in some cases as Pfeifer and in others as Pisec. 3 Več o tem gl&j dr. R. Amdrejfka, Selški predniki dr. Janeza E. Kreka, Ljubljana 1932, 15—16. 153 I. Češnjica hiš. štev. 3 ^1 I Boska (hišni vzdevek) Janez 25.12.1622 Ceš. Martin Preniz Lucei- Wollich Margar. Preuka 1. Andrej_Katra Pisiz I Pisiz Špela 6.11.1625 Martin Preuiz Margar. Liucina Margar. Preuka I Faifar Stefan 25. 12.1629 Ceš. Joannes Warill Gallo Nottar Lucia Jellenzhouka 2. Matija^Marjeta Pisiz ali Faifar I Pisizh Gasper 5.1.1627 Ceš. Helena Aushe Warl Gallo Nottar Georgius Jelleniz Faifar Martin 25.11.1624 Thomas Diemiz Ursula uxi>r Urbani Snviikh Lucia uxor Georgii Jeleniz 3. Janez Faifar ali PisizwLucija Faifar Ursula vel Woska 18.10.1627 Ceš. Margar. Plauka Ursula Smoikouka J u r i Jelleniz Pisiz Jurij 1. 4.1Ü29 Georg Plauz Urban Smoikh Margar. Leuzanka 1 Faifar Makož 15.9.1637 Ana ux. Georgi Plauz Urban Smoikh Joannes Jelleniz IL Studeno hiš. štev.7 i. Luka Faifar ali Pishezh_Jerauspela I Pfaiffer Anton 17.1.165S Stud. Catharina Bobkouk Martin Lautar Jernej Pogaznik P i s h e z h Marjeta 31.5.1659 Stud. Mathla Men gusar Jera Pogazniza 1 Faiffer Blaž 25.1.1661 Stud. Mathäus Bobek Spella Megusharza Bartol. Pogaznik mati. Spela Faifar Miha 23.9.1666 Stud. Martin Lautar 2. Boštjan Faiffer — Pishez_Marnša 1 Faiffer ' Neža 21.12.1657 Stud. Gregor Drachsler Margar. Preuka Elisab. Pogazniza Pishez Valentin . 13.2.1660 Stud.- Jacob Preuz Spela Hudolafniza Faiffer Maruša 18.5.1664 Stud. Margar. Preuka Spella Pogazniza 1 Pfayffer Martin 8.11.1669 Jacob Preuz 154 1 Feifer Katra 25.11.1634 Kal. Blas Hersheii Elisati, uxor Laur. Notar Janez Faifar 1 Pîeziz Primož« 9. 6.1625 Nem. Ursula uxor Geurgii «Furala J u r i Zuppämz T-homa Kropiuz IH. hiš. Martin Faifar - Faifar Andrej 19.11.1637 Blas Resen Blisab. uxor Leonardi Notar- Kališe šlev. 12 - Peshiz ^Marjeta 1 Faiffer Matija 8. 2.1641 Kal. Blas Hershen Leonarrlus Bilhan Caspar Werze IV. Nemil je h i š štev. 4 — Pisizh^JMarjeta — domač vzdevek: •23. 3. 1659 F a i f a r ^ M a r j e t a Ahac 14. 6.1630 Georg Jural ia J u r i Suppaoz Felicita Suppanka Pisizh Maruša . 27.2.1634 Nem. Georg Jural ia Margareth« uxor Georgii Mertil Piera uxor Petri Potoznikh 1 Peshiz Valentin 23.1. 1644 Kal. Blas Hershen Elisabeth Caspari Werzesska -Pisec »Pšec« 1 Faifer Jera • • 11. 3.1639 Nem. Ursula Jerala Georg Markel Gertrudis uxor Petri Potozhnikh I Pishez Matevž 8. 9.1660 Nem. Jernej Schuelar Gertrud Zemasharze Thomas Kropiuz 23. 3. 1659 2. Faifnr Ahac^Marjeta -14 6.16:10 | Faifar Lucija 9.12.1661 Nem. Margar. Potozhnikh Neska Bohinka Pishezh Urban 11. 5.1666 Nem. Margarethe Tschemafharze Gregor Wochinz . Pishezh Helena 26. 3.1669 Nem. Jera Scholarin 1 Faiffar Jakob 24. T. 1671 Nem. Bartolom. Scholler V. Dražgoše „Pri cerkvi", hiš. štev. 4 1. Martin Faifar — Peshiz w Eva I I Faifar Andrej 28.11.1624 Dražg. Mathäus Clemen Georg Mihelatsch Margarethe Joannis Cunstill uxor Pîeshis Marjeta 21. 5.1627 Colastia uxor Mathäi Clemen . Pesizh Marina 2.7.1631 Feifar Matija 1 Peshiz Jeruej 5.10.1634 Dražg. 29. 7.1642 Dražg. Georgins Kunstl 155 I mati Јега Fa if ar , Gregor 24.3.1637 Dražg. Augustin Michalaz AlencauxorPri- miMichelatsch Joanues Pinter Dražgoae na pečeh, hiš. štev. 9 2. Gašper Faifar — Peshiz^ Jera^Špela .1 mati lera Peshiz Marjeta 11.7.1640 Dražg. Elisabeth ux. Georgii Kauzizh Primus Mioheiatsch mati Špela Peszhiz Štefan 22.12.164') Dražg. Georgius Kauznizh Alenca Primi Michelatsh Joannes Teman mati Špela Peshiz Maruša 5.12.1645 Elisabetta . Georgii Kau- zhizh uxor Joannes Pinler mati Špela Feiffer Uršula 4. 9.1648 Dražg. Г 3. Andrej Pfeiffer i. 2.1690 Pesbiz^Jera Faifer Marjeta 1. 4.1667 Dražg. Gregor Frakelle Pfeiffer Matevž in Luka 10.9, 1673 Dražg. Michael Frakelle Maru-h Jellenzhouka Spella Jellenzhouka Spella Frakelnouza Gregor Wrinouiz Pfaiffer Maruša 7.2.1678 Dražg. Gregor Frakelle Marush Jellenzhouka Spella „ I Peshez Marina 28. 8.1722 S. Luc. Gregor Jellenz Marina Fraklin Marushe Jellenzhin 14.5.1684 4. Luka Feiffer — Peshez^Jera Mihelič I Peshiz Blaž^ Marina 29.1.1691 Dražg. Neža Frakelnouka Valeniin Jellenz Joannes Lotritsch —ч Peshez Valentin 4. 2.1725 S. Luciae Leonhard Kauziz I Peshez Matija 22. 2.1685 Georgius Lotrizh Joannes Nottar Ursula Doberautza Peshez Uršula 30.9.1688 Joannes Lotritsch Marush Nottarza Feiffer Miha 25. 9.1691 Dražg. Primus Dobrauiz Lovrenc Faifar^Uršula I Piskazh Gašper 5.1.1707 S. Luciae Magdi. 1. Frakelle Lavrenz Jelleniz Marco Lotrizh 156 Z g o d o v i n s k e u s t a n o v e Naše kulturne revindikacije т novih mirovnih pogodbah V času druge svetovne vojne je okupator uničil v jugoslo­ vanskih pokrajinah mnogo kulturnih dobrin; del teh dobrim je bil uničen namenoma. Razen tega je odpeljal iz naših pokrajin mnogo kulturnih predmetov; to odpeljavanje ima včasih karak­ teristične poteze navadnega ropanja predmetov, ki predstavljajo neko vrednost, včasih je pa bilo izvajano tudi iz političnih motivov po določenem načrtu. O vsej tej naši kulturni škodi je bilo zbranih pri nas mnogo podatkov in ugotovljenih mnogo zanimivih dejstev, a skoraj vse je ostalo v rokopisu; doslej žal še nimamo publi­ kacije, ki bi dala izčrpno sliko naše kulturne škode v celoti, ali bi jo pa vsaj obdelala za določeno vrsto kulturnih predmetov (n. pr. arhive, biblioteke, umetnine) ali za določeno pokrajimo; v vseh doslej objatvljenih publikacijah najdemo le zelo sumarne podatke, ali pa je obdelan le majhen fragment iz celotnega pod­ ročja nase kulturne škode.1 Po osvoboditvi je bilo mogoče zbirati podatke o kulturni škodi, v majhni meri doseči tudi vrnitev odnesenih predmetov, glavno borbo j e bilo potrebno pa voditi na mirovnih konferencah, kjer so bili poleg problemov kulturne škode na starem jugoslovanskem ozemlju v dobi 1941—45 za nas aktualni še problemi kulturnih predmetov v osvobojenem delu Julijske krajine in problemi izro­ čitve kulturnih predmetov, ki sta se jih obvezali predati Avstrija in Madžarska po prvi svetovni vojni, a te obveze nista izvršili. Naše delegacije so za vsa ta vprašanja postavile svoje zahteve in jih podprle z obsežno dokumentacijo, vendar pa je bilo našim 1 Brim. n. pr. publikacijo Человеческие и материалоНБ(е жертвн КЗго- славии в военннх усилинх 1941—1945; Human and material Sacrifices of YugoslaivTa in her War Efforts 1941—194-5; Les sacrifices de la Yougosiaiv-e .en vies humaines et en biens dams l'effort de guerre de 1941—1945, JBeo- grad 1946, ki jo je izdala Državma reparacijska komisija (o kulturni ško№ le nekaj strami) ; — Saopšten je o zločin ma Austrije i Austrijanaca proti' Jugoslavije i njenih naroda (v prevodu: Report on the Crimes of Austria and the Austrians against Yugoslavia and her Peoples), Beograd 1947, izdaja Državne komisije za ugotovitev zločinov, kjer je nekaj podatkov o kuiturni škod. — C vito Fisković, Dalmatinski spomenici i okupator, Republika II, Zagreb 1945, str. 243—265. 157 zahtevam le deloma ugodeno. Da moremo pravilno razumeti in presoditi točke mirovnih pogodb, .ki se tičejo naših kulturnih pred­ metov, moram najprej pojasniti nekaj osnovnih principov, ki so po čajih sestavljene vse mirovne pogodbe, ki so si v tem oziru v mrnogočem vsebinsko in celo v sami formulaciji teksta podobne ali celo identične. Pod pojmom r e s t i t u c i j v mirovnih pogodbah, je treba razumeti vrnitev vseh onih predmetov, ki so jih okupatorji odvlekli z ozemlja enega od zedinjenih narodov v dobi druge svetovne vojne, iz Jugoslavije torej po 6. aprilu 1941. Obveza za restituoijo obsega tudi kulturne predmete, tudi če to ni povedano posebej, in zahtevo za vrnitev takih predmetov je treba postaviti na podlagi reštitua'jskih klavzul (mirovnih pogodb. Stipulacije o restitue!jah se nahajajo v vseh mirovnih pogodbah, teksti se deloma ujemajo dobesedno; podrobneje jih bom .analiziral pr i italijanski pogodbi, pri drugih pogodbah pa samo opozarjal na podobnosti in razlike. ?a vse one dobrine, ki j ih okupator ni odvlekel s seboj, ampak uničil v deželi sami, poznajo pa mirovne pogodbe le eno obliko odškodnine, t. j . r e p a r a c i j e , in te se praktično plačujejo v denarju ali pa v ekonomskih dobrinah in instalacijah. Res je, da je bila kulturna škoda te vrste pri nas ogromna (pomislimo na popolno uničenje Narodne biblioteke v Beogradu!), vendar pa oblika^ plačevanja odškodnine za škodo v kulturnih predmetih praktično pač ne pride v poštev, zlasti če pomislimo, da vsote reparacij, ki so nam bile priznane, niso v nikakem sorazmerju s škodo, ki smo jo utrpeli (pri Italiji iznesejo n. pr. nekaj nad 1% škode, ki nam jo je po naših cenitvah prizadejal italijanski okupator). Za naše vprašanje so pa važne klavzule o r a m p i a s m a n u , t. j . klavzule, da je premagana država v primeru, da ne more predati dobrin, ki bi j ih morala izročiti po pogodbi, dolžna izročiti druge predmete iste vrste in približno iste vrednosti. Ta klavzula, ki se pojavlja v nekaterih mirovnih pogodbah, tako v zvezi z restitucijo kulturnih predmetov, kakor tudi v zvezi z drugimi ob­ veznostmi predaje kulturnih predmetov, je zelo važna, saj pred­ stavlja neke vrste garancijo, da bodo ti predmeti vestno poiskani an izročeni, v negativnem primeru pa daje pravico na druge kul­ turne predmete, ki se nas tičejo in ki bi nanje sicer po določbah pogodb ne imeli pravice. ^ Določbe o izročitvi kulturnih predmetov, ki niso bili odneseni v času druge svetovne vojne, vsebuje mirovna pogodba z Italijo v poglavju » s p e c i a l n e k l a v i z u l e « , mirovna pogodba z Madžarsko pa v poglavju » p o l i t i č n e k l a v z u l e « . Poleg tega pa pridejo za naše vprašanje v poštev še nekatere druge določbe mirovnih pogodb (o predaji arhivov, historičnih in kulturnih do­ brin skupaj z odstopljenimi ozemlji'; o obvezi bivših neprijateljskih držav, da nam vrnejo imetje naše države in državljanov na svojem 158 ozemlju, medteim iko imamo mi pravico zapleniti, njihovo imetje na svojem ozemlju; o proceduri; o rokih; o reševanju sporov pri izvajanju pogodb). Kakor je znano, «o bile mirovne pogodbe z Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo podpisane 10. februarja 1947, v veljavo so pa stopile 15. septembra 1947. Objavljene so bile v mnogih jezikih; za interpretacijo so pri italijanski pogodbi merodajni francoski, angleški in ruski tekst, pr i ostalih treh pogodbah samo ruski in angleški tekst; v splošnem je mogoče reči, da sita ruski in angleški tekst izdelana- bolj precizno kakor francoski. Pogodba z Avstrijo v času, ko to pišem, še ni definitivno dognana. Vprašanje pogodbe z Nemčijo je še sploh popolnoma nerešeno. Pogodba z Italijo O restitucijskih obvezah Italije do. starega jugoslovanskega ozemlja, ki so posebno važne za Dalmacijo, od koder so italijanski- okupatorji zlasti v času med padcem Mussolinija in kapitulacijo Italije odpeljali mnogo arhivov in muzejskih predmetov, govori čl. 75 pogodbe. Ta člen se najprej sklicuje na deklaracijo Zedi- njenih narodov od 5. januarja 1943, ki je precej težko dostopna itn naj jo zato v bistvenih delih citiram dobesedno. Vlade Zedinje- nih narodov im Francoski nacionalni komite »s tem formalno opo­ zarjajo vse, k i se nanje lo nanaša, a zlasti osebnosti v nevtralnih deželah, da imajo te vlade namen storiti vse, kar je mogoče, da se likvidirajo metode odvzemanja lastništva, ki j ih praikticirajo vlade, s katerimi so one v vojnem stanju, proti deželam in narodom, ki so bili tako nesramno napadeni, in oropani. — V skladu s tem si navedene vlade in Francoski nacionalni ko­ mite, nastopajoč s to deklaracijo, rezervirajo v polni meri pravico, da proglase za neveljavno katero koli dejanje z ozirom na lastni­ štvo, pravo in interes kakršne. koli vrste, k i se nahaja ali se je nahajalo na ozemljih pod okupacijo ali kontrolo, direktno ali • indirektno, vlad, s katerimi se one nahajajo v vojnem stanju, ali katera pripadajo ali so pripadala osebam (vključno pravne osebe), ki stanujejo na takih ozemljih. To opozorilo velja neodvisno od tega, ali je tak prenos ali dejanje imelo obliko odprtega ropa ali ugrabljenja, ali pa navidezno legalnih transakcij, celo če bi bila njihova vsebina, da so bile izvršene prostovoljno. — Vlada in Francoski nacionalni komite, ki nastopajo s to deklaracijo, izjav­ ljajo svečano svojo solidarnost v tem vprašanju.« Kakor vidimo, je ta deklaracija važna tudi za naše kulturne predmete, ki so — ikakršna kodi je že baia odkrito ali prikrito nasilna oblika prenosa — bili odpeljani na ozemlje bivših sovražnih držav, nevtralnih držav, a logično seveda tudi za one, ki bi prišli na ozemlje držav-zaveznic iz druge svetovne vojne. Italija se v tem členu obvezuje vrniti v najkrajšem možnem času vse dobrine, ki se nahajajo v Italiji, ki j ih je mogoče identi- 159 чи ficirati in ki jih j e ena od eil osi odpeljala z ozemlja katerega kola od zedinjemrJh narodov »s silo ali .prisiljenjem« ; na kasnejše transakcije, preko katerih je sedanji posestnik prišel do posesti teh dobrin, se ne ozira. Italijanska vlada bo sodelovala pr i iskanju in restituciji in nosila stroške za delovno silo, material in transport v Italiji. Kar se tiče stvari, ki so prišle v inozemstvo, se italijanska vlada obvezuje vrniti vse, kar je v rokah oseb, ki so pod njeno jurisdikcijo. Vlada, ki postavlja zahtevo, mora identificirati do­ brine in dokazati lastništvo, a stvar italijanske vlade je, da doka­ zuje, da dobrina ni bila odpeljana s silo ali prisiljenjem. Specialno za kulturne predmete (»predmeti umetniške, historične ali arheolo­ ške vrednosti«) se odreja tudi ramplasman: če jih Italija v posa­ meznih primerih ne more vrniti, se obvezuje predati »predmete aste vrste in približno one vrednosti, ki so jo imeli odpeljani predmeti, kolikor je take predmete mogoče dobiti v Italiji«. O kulturnih predmetih, ki niiso vključeni med restitucije, govori predvsem člen 12 mirovne pogodbe, k i j ih deli v dve kategoriji. V prvo grupo (§ 1) spadajo predmeti, odpeljani z ozemlja, prizna­ nega Jugoslaviji z rapallsko pogodbo, v času prve italijanske oku­ pacije (t. j . med 4. novembrom 1918 in 2. marcem 1924), in predmeti, ki pripadajo temu ozemlju in jih je z Dunaja odpeljala po prvi svetovni vojni italijanska vojna misija; v bistvu gre tu za nekatere predmete iz Dalmacije in znamenito sliko v cerkvi sv. Lucije na Krku,, odneseno z Dunaja, Ici j e Italija ni hotela predati Jugoslaviji. — V drugo skupino (§ 2) spadajo kulturni predmeti iz onega dela Julijske krajine, iki je bil priznan Jugoslaviji. Italija je dolžna predati predmete, odnesene od tod po 4. novembru 1918, in predmete, ki se nanašajo na to pokrajino in jih je Italija prejela od Avstrije na podlagi saintgermainske pogodbe od 10. septembra 1919 in itailijansko-avstriijsike konvencije od 4. maja 1920, od Madžarske pa na podlagi trianonske pogodbe od 4. junija 1920 — torej pogodb, ki so odrejale delitev kulturnih dobrin stare Avstrije in Ogrske po prvi svetovni vojni, delitev, ki je pni njej sodelovala Italija zaradi svoje aneksije delov Avstrije in — pozneje — Reke. V tej skupini — kakor tudi v skupini § 1' — so vključene vse vrste kulturnih predmetov, le da se v pravnem oziru ta stipulacija ome­ juje na »objekte javnopravnega značaja« (po ruskem tekstu), ali na »objekte, ki imajo pravno značaj javne lastnine« (po angle­ škem tekstu; francoski tekst je manj precizen). Do te formulacije je prišlo v Politično-teritoTiialni komisiji za Italijo po diskusiji, kjer je hotel zastopnik Velike Britanije omejiti stipulacijo na predmete v javni lasti, jugoslovanski zastopnik je pa protestiral proti temu; končno formulacijo je predložil Višinski j in njen smisel ni, da gre za predmete v lasti javnopravnih ustanov, ampak se upošteva njihova funkcija: ona ne obsega interne strokovne biblio­ teke kakega urada, pač pa javno biblioteko in arhiv kakega pri­ vatnega društva (n. pr. Società istriana di archeologia e storia patria). V vsebinskem oziru so v tej skupini najvažnejši biblioteke, 160 muzeji lim. arhivi v Zadam, na Reki in v Puli, prepeljani v Italijo večinoma tekom drage svetovne vojne, an nekateri arhóvi iz Slo­ venskega Primorja. — Za obe skupini člena 12 j e določena za Italiijo tudi obveznost rampilasmana (61. 12, § 3). Še bolj splošen značaj brez vsake časovne omejitve imajo določbe aneksa XIV mirovne pogodbe, ki govore o odstopljenih ozemljih sploh in se ne nanašajo samo na Jugoslavijo; v § 1 se določa, da mora italijanska država skupaj z ozemljem odstopiti tudi dokumente administrativnega značaja ali historičnega änteresa, T H s e pa določa, da mora Italija državi-naslednici izročiti vse predmete umetnostnega, historičnega ali arheološkega interesa, ki tvorijo kulturni patrimonii odstopljenega ozemlja, k i so bili v dobi itali jamske oblasti odpeljani is tega ozemlja brez kaike odškod­ nine in ki se nahajajo v rokah italijanske vlade ali italijanskih javnih institucij. Aneks X. govori o Svobodnem tržaškem ozemlju. V § 4 tega aneksa se .obvezuje Italija, da preda STO arhive in dokumente administrativnega značaja in historičnega interesa, ki se nanašajo na STO; STO se obvezuje predati Jugoslaviji oz. Italiji dokumente istega značaja in .interesa, ki is e nanašajo na jugoslovansko oz. italijansko ozemlje; Jugoslavija je pripravljena predati^ Trstu arhive in dokumente administrativnega značaja, ki se nanašajo na STO, medtem ko se o historičnih arhivih in dokumentih p r i tej obvezi ne govori. V § 15 se Italija .obvezuje restiiuirati STO do­ brine, ki iso bile ilegalno odpeljane v Italijo po 3. septembru 1943; STO sprejema do Zedinjenih narodov, torej tudi do Jugoslavije, v glavnem iste restitučijsike obveze kakor Italija. Niti pr i restitu- cijskih obvezah Italije do STO, niti v restitucijskih obvezah STO do Jugoslavije ni klavzule o ramplasmanu za kulturne predmete. Tu ne bom analiziral določb o interpretaciji mirovne pogodbe in o sporih zaradi njene izvedbe (za naše vprašanje pridejo v poštev čl. 83, 86' in 87 mirovne pogodbe) in tudi ne določb o rokih za njeno izvedbo (o rokih govori pogodba le pri restitucijah v čl. 75, § 6). V celoti smemo pač reči, da smo s to pogodbo v našem vprašanju, ki so se o njem vodile dolgotrajne diskusije — Politično- teritoriakia komisija za Italijo je za vprašanja čl. 12 formirala posebno subkomisijo — dosegli ono, k a r je bilo v danem položaju mogoče doseči, zlasti če vzamemo v poštev določbe o ramplasmanu, in da bi bilo samo želeti, da se določbe mirovne pogodbe tudi res izvedejo. Pogodba z Madžarsko V trianonski pogodbi od 4. junija 1920 se je Madžarska obvezala izročiti 'državarrHnaisslednicam historične dokumente, ki so v direk­ tnem odnosu z zgodovino odstopljenih ozemelj, ki so bili od tam odneseni' po 1. januarju 1868 (za Italijo: 1861) in ki se nahajajo v posesti madžarskih javnih institucij; razen tega se Madžarska obvezuje, da se bo га »predmete, k i imajo umetniški, arheološki, znanstveni ali historični značaj« in so pripadali državi ali kroni, i l 161 pogajala z interesiranimi državami za pogodbe v tem smislu, da izroči predmete in dokumente, ki pripadajo intelektualnemu patri- moniju omenjenih držav, ki bodo s svoje strani po principu reci­ procitete tudi, izročile Madžarski predmete, ki ima do njih v istem smislu pravico (čl. 177 pogodbe). Čeprav izgleda zlasti druga obveza zelo široka, ni časovno nazaj omejena in bi bilo mogoče na njej graditi razne nade, ji vzame praktično vrednost dejstvo, da pogodba prepušča rešitev vprašanja posebni konvenciji, taka konvencija pa med Madžarsko in Jugoslavijo ni bila nikdar ratificirana. Jugosla­ vija dejansko od Madžarske ni prejela praktično nikakih historičnih dokumentov .ali drugih kulturnih predmetov. V drugi svetovni vojni je bila Madžarska med okupatorji Jugo­ slavije (z Bačko, Baranjo, Medjimurjem in Prekmurjem) in zato pridejo za nas v.poštev stipulacijè o madžarskih r e s t i t u c i j a h (čl. 24 max. pogodbe z Madžarsko), ki se v vseh nas tu interesira- jočih točkah dobesedno ujemajo s stipulaeijami o restitucijah T čl. 75 mirovne pogodbe z Italijo, ki sem jih že analiziral; obstoji tudi ramplasmam pri restituciji kulturnih predmetov. Bolj važne so pa v temi primeru naše revindikacije za s t a ­ r e j š o dobo. Naša država in Češkoslovaška sita v tem oziru po­ stavili svoje zahteve, formirana je bila posebna podkomisija in rezultat dela te podkomisije in nekaterih sprememb na seji Poli- tičnot-teritorialne komisije za Madžarsko j e člen 11 mirovne po­ godbe z Madžarsko. Iz analize § 1 tega člena sledi: a) da gre vsebinsko za arhive, ki so nastali kot organske celote na našem ozemlju, za kulturne predmete vseh vrst, ki so pripadali institucijam na našem ozemlju ali našim historičnim osebnostim, in za originalna umetniška, lite­ rarna in znanstvena dela naših kulturnih delavcev; b) da gre za predmete, ki izhajajo iz jugoslovanskega ali češkoslovaškega ozem­ lja (besede »ki predstavljajo kulturni patrimonij Jugoslavije in Češkoslovaške« je treba razumeti kot posledico ostalih karakte­ ristik in ne kot pogoj, saj bi bile sicer diskusije o tem, kaj je patrimoni j in v kakšnem smislu, povsem arbitrarne); c) da gre za predmete v lasti madžarske države ali javnih institucij, torej ne za predmete v privatni lasti; č) da gre za predmete, ki so prišli ma Madžarsko kot posledica madžarske dominacije nad temi po­ krajinami pred 1919 (ta pogoj seveda ne vključuje n. pr. darovanih in kupljenih predmetov, zato je pa pojem dominacije širši od pojma nezakonite polastitve, saj vključuje n. pr. prenose bibliotek, arhi­ vov itd. na podlagi odredb ogrskih oblasti, izvršene po tedanjem poj­ movanju legalno, a vendar kot posledica dominacije) ; d) da gre za predmete, ki so оказавшиесн se sont trouvés po ruskem in franco­ skem tekstu) v lasti madžarske države ali- javnih institucij po 1. 1848. Paragraf 2, ki izvzema predmete, pridobljene na podlagi na­ kupa, darov in 'volil, in originalna dela Madžarov, je prav za prav odveč, ker vse to sledi iz določb § 1, a je bil vendaJr sprejet izrecno v te j obliki na zahtevo drugih delegacij. 162 Paragraf 3 določa posebej, da se nam ifcroče arhivi izrecno naštetih »ilirskih« dvornih uradov XVIII. stoletja, nekakih mini­ strstev iza srbske zadeve tedanje döbe. Za obveze po členu 12 ne obstoji ramplasmain. Pač pa obstoje za obveze po tem členu specialne določbe o načinu izvedbe ; teh «tipulacij — kakor sploh stipulacij o rokih in reševanju sporov za te in restitucijske zahteve — tu ne bom podrobneje analiziral !prim. öl. 12, § 1, § 6, čl. 40 mirovne pogodbe). Z mirovno pogodbo z Madžarsko brez dvoma v našem problemu nismo dosegli vsega, na k a r bil imeli pravico. Vendar pai smem. trditi, ,da nam te klavzule dajejo pravico n a večino predmetov, ki bd sploh prišli za nais v poštev. V primieri s trianonsko pogod­ bo pomeni ta pogodba napredek ne samo po vsebini (časovna meja je širša od časovne meje konkretnih določb trianoniske po­ godbe, vsebinsko je pojem predmetov, k i imamo nanje pravico, mnogo širši), ampak tudi po tem, da je vse načelno rešeno v pogodbi sami in se ne usmerja na sklepanje posebnih konvencij. Potrebno je pa seveda, da se določbe pogodbe tudi lojalno izvedejo. Pogodbi z Romunijo in Bolgarijo Obe pogodbi, vsebujeta za naša vprašanja le klavzule o resti- tucijah, analogne• onim v italijanski in madžarski pogodbi, bol­ garska z ramplasmanom, romunska brez njega. Tudi reševanje sporov je urejeno analogno madžarski pogodbi. Kar se tiče prak­ tičnega pomena, je treba omeniti, da Romunija ni imela okupira­ nega nobenega dela naše države, medtem ko je Bolgarija bila med okupatorji. Vprašanje pogodbe z Avstrijo in Nemčijo V saintgermainski pogodbi od 10. septembra 1919 se je Avstrija obvezala, da izroči v glavnem administrativne arhive, dalje admi­ nistrativne in kul turne predmete, odnesene iz okupiranih pokrajin (n. pr. Srbije in Črne gore), iste predmete, odnesene po 1. juniju 1914 iz odstopljenih pokrajin, in historične dokumente, odnesene iz od­ stopljenih pokrajin v teku zadnjih desetih let (za Italijo: od 1861; členi 93, 191, 192, 195 pogodbe). Vsa ostala vprašanja izročitve kul­ turnih predmetov so bila prepuščena specialnim konvencijam. Med Jugoslavijo in Avstrijo je prišlo do konvencije, podpisane na Dunaju 26. juni ja 1923, ki je bila ratificirana in je stopila v veljavo 29. novembra 1923. O tej konvenciji je mogoče v splošnem reči, da v glavnem zadovoljivo rešuje vprašanje arhivov: izreka princip. da se izroče arhivi, ki so nastali kot organska celota na jugoslovan­ skem ozemlju, naštevajo se izrecno nekateri arhivi, medtem ko so drugi tudi vključeni v splošni princip; pr i drugih kulturnih pred­ metih o izročitvi ni govora, govori se le o začasni prepovedi od­ tujitve, o predkupni pravici in o pravici do uporabe. Avstrija ni izvedla popolnoma niti obvez iz saintgermamske pogodbe, od arhi- 163 vov, ki govori o njih konvencija, je pa izročila le nekatere, potem pa je nenadoma pod nepomembnim pretekstom enostavno prene­ hala izročati arhlive, tako da so ostali v Avstriji n. pr. vsi arhivi iz Slovenije, ki predstavljajo za starejše dobe vsaj enako vrednost kakor vsi arhivi, katr jih imamo v Sloveniji. Znano je, da so nato v času druge svetovne vojme nemški okupatorji sistematično ropali kulturne dobrine v raznih delih Jugoslavije, popolnoma izropali n. pr. sevemno Slovenijo, odvažali iz Srbije po prvi svetovni vojni vrnjene in razne zanje politično važne arhive, znano tudi, da so bili med njimi aktivni zlasti avstrijski specialisti za juhovzhod, m da je večina odpeljanih predmetov odšla na Dunaj, Gradec, Celovec m na druga mesta v Avstriji. Če pomislimo še, da so kulturni pred­ meti jugoslovanske provenience zaradi stoletne avstrijske oblasti v Avstriji bolj številni in važni kakor kjer koli drugod, nam po­ stane jasno, da so od vseh naših kulturnih revindikacij one do Avstrije najvažnejše, ne samo s slovenskega, ampak tudi s splošno jugoslovanskega stališča. Po osvoboditvi se je z delom na restituciji v Avstrijo odpel janih kulturnih predmetov začelo že 1. 1945. Tu ne more biti moja naloga, opisovati dosedanje delo naših delegacij lin odgovoriti na vpra­ šanje, ikaj je doslej bilo vrnjeno m kaj ni bilo vrnjeno; vprašanje •je zelo obsežno, za odgovor nanj je potr eben pregled vsega gradiva in rezultatov, akcija za restiiucijo je pa še v teku. Kar se pa tiče vseh ostalih naših kulturnih revindikacij do Avstrije, more pa postaviti osnovo za njihovo izvedbo šele mirovna pogodba. FLR Jugoslavija je formulirala svoje zahteve v tem oziru najprej v specialnem memorandumu, predanem še londonski konferenci na­ mestnikov zunanjih ministrov 24. februarja 1947; nato je na moskov­ ski konferenci zunanjih ministrov naš tedanji zunanji minister Stanoje Simiić 17. aprila 1947 govoril med drugim tudi o načinu, kaiko so Avstrijci v službi nemškega okupatorja odvažali iz Srbije arhive, in v memorandumu naše delegacije od 19. aprila 1947 se postavljajo tudi zahteve glede klavzul o kulturnih predmetih, ki bi morale priti v pogodbo o Avstriji. V tiskanem »Memorandum of the Government of the Federative People's Republic of Yugo>- slavia to the Deputy Foreign Ministers regarding the territorial and other clauses of the Treaty with Austria«, ki ga je naša dele­ gacija predložila konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Lon­ donu aprila 1948, se v aneksih B, C in D formulirajo naši predlogi glede klavzul o kulturnih predmetih v mirovnih pogodbah, in v govoru vodje naše delegaciije A. Beblerja 29. aprila 1948 se znova omenja vprašanje vrnitve arhivov. Kar se tiče vsebinske strani naših predlogov, naj sauno sumarno omenim, da se v njih zahteva, da pridejo v pogodbo o Avstriji klavzule o restituciji kulturnih predmetov, o ramplasmanu za te predmete, o predaji kopij in pre­ vodov, pisanih in tiskanih, od v Avstrijo v času vojne 1941-45 pre­ peljanih dokumentov, o predaji arhivov okupatorskih oblasti in organizacij na jugoslovanskem ozemlju, oziroma delov avstrijskih 164 arhivov, kii se nanašajo na to ozemlje, o izvedbi določb saint- germainske pogodbe ki arhivske konvencije iz 1. 1925, in o posebni klavzuli, ki bi vprašanje izročitve ostalih kulturnih predmetov — razen arhivov —• uredila analogno čl. 11 § 1 mirovne pogodbe z Madžarsko, o ramplasmanu tudi za te obveze Avstrije, in o proceduri in rokih za izvedbo teh določb. Pogodba o Avstriji doslej še ni podpisana in pogajanja o njej se še vrše. Zato morem tu le omeniti rezultate teh pogajanj, kolikor so bili objavljeni. Obstoji sporazum, da pride v pogodbo določba o restitucijah, analogna določbi v italijanski in drugih pogodbah. Kar se tiče ramplasmana zä restitucijo kulturnih predmetov, ga predlaga Sovjetska zveza, ostale tr i velesile ga pa odklanjajo, seveda iz političnih raizlogov, čeprav je jasno, da bi bila taka klavzula pri Avstriji bolj upravičena kakor pri kateri koli drugi državi. Nadalje so se vse štiri velesile zedinile o tem, da v dolo­ čenem roku po podpisu (oz. ratifikaciji) pogodbe vsaka država zedmjeniih narodov javi Avstriji, za katero pogodbo, sklenjeno s prvo avstrijsko republiko, smatra, da je še v veljavi, in katero pogodbo preklicu je; arhivska konvencija od 1923 ni bila n ikdat preklicana in bo sporočilo naše vlade v tem smislu pravno obvezalo Avstrijo, da jo spoštuje in izvede. Glede vseh ostalih jugoslovan- sikih kulturnih revindikacij se, kolikor je bilo objavljeno in kolikor je meni znano, ni doslej še nlič sklepalo. Pri Nemčiji nas interesira vprašanje restiitucije naših kulturnih predmetov, ki so bili odpeljani tja, in ramplasmana za te predmete. Tudi tam se to delo vrši, a ugotavljanje dejstev in uspehi dela so tam iz razumljivih razlogov združeni s prav posebnimi težavami; o tem problemu tu ne morem razpravljati. Vprašanje mirovne po­ godbe z Nemčijo je pa — kakor znano — še popolnoma odprto. Stipulacije mirovnih pogodb same pa seveda ne predstavljajo zadnje besede o vprašanju, ki nas interesira. Potrebno jih je tudi lojalno in dosledno izvesti. Tega v veliki meri še nerešenega vpra­ šanja pa v tem poročilu seveda nisem mogel obravnavati. Fran Zwitter O perečih vprašanjih naših arhivov' Vprašanje arhivov ne more zanimati samo zgodovinarjev, zlasti oniih, ki se baviljo z znanstvenimi raziskovanjem, temveč mora zani­ mati tudi širše kroge naše javnosti, zlasti tudi organe naše ljudske oblasti. Arhivi namreč tnimajo pomena samo za historike, ker zbi­ rajo, urejajo, hranijo in omogočujejo znanstveno uporabo onih pisanih dokumentov naše preteklosti, ki so res važni in zaslužijo, d a se hranijo in študirajo, temveč imajo tudi velik politični m ' Referat таа ipetem ziborowanjiu skxveinsikih zigodovilnarjev dne 9. okto­ bra 1948 v Solkanu pori GoiTci. 165 upravni pomen. Pregled obsežne literature, ki je bila pri nas napisana v pomoč za rešitev našega zapadnega in severnega obmej­ nega problema, kaže, da j e veliko del bilo napisanih na arhivskem gradivu, novejšem in starejšem. Upravni pomen arhivov pa se kaže po tem, da ni mogoče nikdar določiti trdne meje, kje se neha živa in še vedno aktualna registratura, kje pa se začenja arhiv, ki ima samo še historični pomen. Ponovno se pokaže, da uradi še potre­ bujejo dokumentov iz enot, ki so j ih že izločili in predali arhivom. Dobro shranjevanje, ureditev in uporabnost arhivov je zaito tudi v interesu tekoče administrature. Neprijetno dejstvo piri nas je, da naši oblastni organi mnogo­ krat ne kažejo dovolj pozornosti perečim arhivskim vprašanjem. V primeri z drugimi državami skrb za arhive pri nas zaostaja. Ne zaostaja pa samo za državami s kapitalističnim družbenim redom, temveč še mnogo bolj za družbeno progresivnimi državami, med katerimi ČSR in SZ izpričujeta največ isikrbi za varstvo in ohranje­ vanje arhivov in arhivskega gradiva. Čas je, da tudi pri nas posve­ timo arhivom več pozornosti in uredimo vsa pereča vprašanja ter ustvarimo vse pogoje, da se bo slovenska zgodovinska znanost mogla razmahniti An uspešno tekmovati z znanstveno delavnostjo ostalih narodov Jugoslavije. * Slovenski zgodovinarji smio že večkrat razpravljali o perečih vprašanjih naših arhivov. Na različne načine smo skušali prikazati pomen našib arhivov za historike kakor tudi za politične in upravne organe. O njih smo razpravljali na obeh povojnih zborovanjih slovenskih zgodovinarjev, sklepali resolucije, pisali spomenice, toda vprašanje naših arhivov se bistveno ni premaknilo iz starih koles- nie. Nismo še našli dovolj razumevanja za arhivske dokumente naše preteklosti. Večkrat smo slišali celo izjave, ki kažejo do njih narav­ nost nekulturen odnos. Na letošnjem zborovanju zgodovinarjev se bomo zopet bavili z vprašanjem naših arhivov. Medtem ko se je dosedanje razpravljanje bavilo predvsem z vsebinskim prikazom naših važnejših arhivov, bomo na današnjem zborovanju slišali več o organizacijski in tehnični strani naših arhivov. Pregledali bomo položaj naših arhivov po sedanji zakonodaji ali točneje po sedanjih uredbah in odlokih, nadalje stanje v praksi in končno, kaj je potrebno storiti, da arhivsko vprašanje preneha biti vprašanje. I. Samostojne arhivske ustanove smo dobili Slovenci šele po vojni. Zato so bile samostojne oblastne norme o arhivih izdane naravno šele po vojni. Vlada Ljudske republike Slovenije je doslej izdala dve uredbi, ki se nanašata na arhivske zbirke. Prva je bila uredba o ustanovitvi Osrednjega državnega arhiva Slovenije (ODAS) in arhivskega sveta z dne 31. X. 1945 (Uradni list SNOS in NVS št. 50, 7. november 1945), druga pa uredba o ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve (MNO) z dne 7. februarja 1948 (Ur. 1. LRS št. 7, 10. II. 1948). Ta uredba govori sicer o Muzeju NO, toda na pravi muzej se iLzrecno nanaša samo ena točka, na arhivske zbirke 166 pa v (bistvu dve (1 in 2). Bistveno vprašanje pr i vsaki uredbi je obseg nalog in kompetenc, ki vsaj načelno vplivajo ma ožji ali širši razmah ustanove. ODAS-u daje ustanovna uredba v začetku ob­ sežne kompetence. OD AS na j hrani lin zbira vse zgodovinske ali kulturno pomembne arhivske predmete in zbirke, ki se tičejo narodnostnega ozemlja in slovenskega naroda (čl. 2). Nadaljnji stavki in členi pa to kompetenco precej okrnjujejo. Njihova stili­ zacija ni sicer jasna in dognana, vendar dopušča močne omejitve. Tako o varstvu in shrambi arhivov, ki jim grozi propad ali so neprimerno hranjeni, ne odloča samostojno OD AS, temveč minister za prosveto. Kar se tega tiče, gre mnogo dalje zvezna odredba o začasnem zavarovanju arhivov. Poudariti je treba, da daje take pravice odredba, k i je pravno manj kakor uredba. Dalje se OD AS avtomatično množi z arhivalijatmi državnih oblastev in ustanov v območju Slovenije,, kakor pravi člen 3, toda v istem členu je zopet stavek, da na željo oblasti, ustanov, gospodarskih podjetij, društev m o r e sprejeti v hrambo (torej ne v last!) njihove arhive, zbirke arhivalij oziroma arhivske predmete. Nikjer tudi ni nobene defi­ nicije, kaj je arhivski predmet in v čem se razlikuje od arhivalij vobče. P r i uredbi o MNO j e vprašanje kompetence rešeno mnogo krajše, precizneje in jasneje. Po čl. 2 t. 1 nmuzej zbira in hrani vseh vrst gradivo,, k i kakor koli osvetljuje narodnoosvobodilno borbo kot tako, njen izvor in njene cilje ter stanje, ki j e vladalo v deželi med to borbo. Nobene besede ni o (teritorialnem obsegu imuzejeve kompetence, toda logično j e misliti na slovensko narod­ nostno ozemlje. Pripomniti je tudi treba, d a ta uredba ni v nobe­ nem nasprotju z uredbo o ODAS-u,. ker je v skladu s 3. členom te uredbe, da poleg ODAS-a lahlko eksistirajo ali se ustanavljajo še novi državni arhivi. Uredba o ODAS-u obširno igovori o arhiv­ skem svetu, njegovih nalogah in sestavi. Ti členi omogočajo že danes o,hsežno delo v korist naših arhivov, ki je na žalost ostalo nerealizirano, ker arhivski svet ni bil imenovan. Personalno vpra­ šanje obe uredbi le nakazujeta, ne da bi se spuščali v podrobnejšo klasifikacijo. Važna razlika med obema uredbama pa je, da uredba o MNO navaja, da je njegova naloga tudi izdajati znanstvene publikacije o narodnoosvobodilni borbi, in mu s tem vsaj posredno daje značaj znanstvene institucije, medtem ko uredba o ODAS-u tega ne omenja posredno niti neposœedno. Nobena uredba pa ne predvideva nikjer nikakega jamstva, da bi se skrb katere koli institucije za ohranitev in varstvo arhivalij stvarno uresničila, če treba tudi proti volji škodljivca. Vprašanje kontrole in sankcij za izvrševanje danih nalog v sedanjih uredbah vobče ni postavljeno. Poleg citiranih uredb federalnega obsega se tiče arhivov še uredba o začasnem zavarovanju arhivov, k i jo je izdala zvezna vlada FLRJ 12. III. 1948 (Ur. 1. FLRJ št. 25 z dne 27. III. 1948, ukaz 179). To je tretja normativna odločba, ki sé nanaša na naše arhive. Uredba ima do nadaljnjih odredb provizoričen značaj, kakor je označen že z naslovom, vendar ima tako važne določbe, d a so jo 167 nekateri arhivarji zaradi njih upravičeno imenovali »magno charto« vseh naših arhivskih odredb. Vsebinsko obsega t a odredba tri dele: V prvih treh točkah opredeli točneje, katere arhive j e treba imeti za arhive bivših državnih in samoupravnih ustanov, kaj so arhivi društev, združenj ш drugih pravnih oseb ter posameznikov. V četrti m peti točki zahteva odredba točne popise vseh arhivov, njihovega obsega in stanja, ki jih je treba dostaviti pristojnemu republiškemu državnemu .arhivu. V 6., 7. in 8. točki odredba predvideva in daje navodila in ukrepe za zavarovanje arhivalij, prepoveduje kakršno koli uničevanje, preseljevanje iz kraja v kraj , odsvojitev ali odbi­ ranje arhiva ali posameznih njegovih spisov. Končno predvideva še druga navodila za varstvo arhivalij, ki bi jih izdal pristojni državni arhiv v zvezi z Zavodom za varstvo kulturnih spomenikov. V primeri z našo uredbo o ODAS-u je zanimivo, da ta odredba v 6. in 7. točki, ki govorita o ukrepih za zavarovanje in prepovedi uničevanja, preseljevanja, odsvojitve ali odbiranja arhivov, daje republiškemu državnemu arhivu večjo kompetenco, kakor jo daje naša uredba ODAS-u, in oblastnim organom nalaga za arhive resmejšo skrb, kakor so jo imeli kdaj koli doslej. Slaba stran zvezne odredbe je, da ne vsebuje nikakih sankcij. S tem pa .moč njenih took praktično veliko izgubi na veljavi. Reči bi mogli, da njeno začasnost izraža prav pomanjkatnje sankcij. ' - II. Mimo normativnih odločb je za arhive v.aižen, ob pomanjk­ ljivosti normativnih odločb celo važnejši, praktični odnos do arhivov pri vseh onih, ki imajo dejansko z njimi opravka. Praktično stanje arhivov je lahko mnogo boljše, kakor določujejo uredbe in predpisi, lahko pa tudi mnogo slabše. S tem seveda nočemo reči, da je praksa vse, saj nam vsakdanje življenje izpričuje, da so odločbe potrebne; vendar je treba oboje spraviti v sklad po najboljšem interesu arhivov. Za pravilno razumevanje naših arhivskih proble­ mov j e pa treba poznati tudi praktično stanje naših arhivov. Iz točne analize praktičnega stanja je šele mogoče napraviti nove pravilne sklepe. To praktično stanje p a kaže nekatere velike in škodljive nedostatke. 1. Nerazumevanje za arhivsko gradivo je povzročilo, da so bile često u n i č e n e a r h i v a l i j e ali pa celo celi arhivi, ki imajo historični pa tudi politični ali praktični upravni pomen. Včasih so celi airhivi končaili kot makulaturni papir v papirnici. Nikomur ni prišlo na misel, da bi pre j obvestil kakega arhivskega strokovnjaka, da bi pregledal gradivo in izrekel sodbo o nadalj­ njem odločanju z njim; ni bilo tozadevnih zakonitih odredb ali vsaj navodil. Zaradi nerazumevanja ali celo mržnje do »starega« papirja so bili uničeni dragoceni dokumenti naše preteklosti. Zlasti gospodarske organizacije so pokazale malo spoštovanja do »starih« arhivov. Tako je bilo uničeno n. pr. obsežno in važno gradivo zasavskih rudnikov, velik del uradnih spisov Okrožnega urada v Ljubljani, spisi prosvetnega .oddelka na bivši banski upravi itd., v Beogradu celo arhiv bivše narodne skupščine. Tudi okupatorski 168 uradni apisi so bili v mnogih primerih uničeni po geslu, d a gre za švabsike stvari, in to brez ozira na pomen, ki ga morejo imeti. Zaradi tega uničevanja brez vsake predhodne ocene vrednosti arhivalij trpi celo tekoča, administracija (n. pr. pri gradbenih, vodovodnih in podobnih spisih). 2. Malo drugačen odnos do arhivalienih dokumentov kažejo oni, ki »stare« papirje odstranijo iz kolikor toliko primernih pro­ storov in j ü zavržejo s tem, da j ih s p r a v i j o v n e p r i m e r n e p r o s t o r e in v popolnem neredu prepuste počasnejšim, toda prav tako temeljitim uničevalcem arhivalij: prahu, vremenskim nezgo­ dam in različnemu mrčesu. S takimi metodami so po osvoboditvi marsikod' povzročili arhivalijam veliko škodo. Od takega ravnanja miso bile izvzete niti tekoče registrature, ki so jih. ob razdelitvi ali združitvi okrajev odvrgli pod streho in jih prepustili usodi. Da more zaradi takega postopanja z arhivi ob številnih spremembah v našem državnem aparatu, zlasti ob razformiranju raznih institucij, trpeti tudi tekoče poslovanje, dokazuje v Beogradu primer arhiva Državne komisije za kulturno škodo, ki je ostal zanemarjen in v neredu ob prenehanju zveznega ministrstva prosvete ob sprejemu ustave v začetku 1946, medtem ko se je začelo leta 1947, ko je bilo potrebno sestavljati liste kulturnih predmetov, ki jih zahtevamo ria podlagi mirovnih pogodb, isto delo organizirati na novo. 3. Zaradi neprimernih prostorov in notranje opreme morajo biti tudi nekateri arhivi, katerih vrednost znajo njihovi upravitelji ceniti, dobesedno v s - k l a d i š c e n i , zaradi česar ni dana nobena možnost, da bi j ih kdo mogel znanstveno izkoriščati. Danes so v takem stanju zlasti ' one arhivalije, ki so bile 1945 odpeljane iz vladne palače in so danes vskladiščene v podstrešnih prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani1; te arhivalije obse­ gajo dobo od 1860—1945 in so danes za znanost mrtve. Na podoben način je v Muzeju narodne osvoboditve zaradi premajhnega pro­ stora vskladiščen del nemških upravnih spisov, v poslopju ljubljan­ skega mestnega muzeja precejšen del spisov MLO, v Novem mestu so pa arhivalije kar raztresene po raznih prostorih, za bodoče jim pa obljubljajo kletne prostore. Kako važen je način hranjenja za usodo arhivalij, nam pove dejstvo, da začno slabo ohranjeni, na stroj pisani akti bledeti in izgubljati čitljivost po nekaj desetletjih. Jasno je, kaj pomeni to za zgodovinsko znanost, a v nekaterih primerih tudi zai tekočo upravo. 4. Kot zgodovinarji, ki bomo nekoč prevzeli in deloma že danes prevzemamo arhive, ki so služili še po osvobojenju in ki po večini še danes služijo tekočim praktičnim potrebam, si dovoljujemo opo­ zoriti na vprašanje, ki sicer ne spada v mašo kompetenco. Za vsakega arhivarja in historika je ogromnega pomena, če je b ü arhiv, ki ga prevzame, v vsakem oziru dobro urejen; on ima ogromne in nepotrebne težkoče z arhivi, ki ga niso uredili tisti, ki so ga praktično uporabljali in ki ga najbolje poznajo, a so mu ga predali v n e r e d u . Na žalost se to v mnogih primerih dogaja. 169 Se slabše pa je, če se potem (neurejenost arhivalij tudi po pre­ vzemu v arhivsko ustanovo ne odpravi, temveč se vleče'v nedogled. Tako stanje je na eni strami lahko dokaz nerazumevanja ali omalovaževanja funkcije arhivov, na drugi strani pa dokaz ne­ znanja ali pa pomanjkanja volje, poskrbeti za osnovno zahtevo vsake arhivske ustanove: red, urejenost arhivalij. Ta red je pogoj, ki mora biti izpolnjen, če hočemo, da bo zgodovinska znanost lahko ustvarjala. Brez urejenih arhivov resnično znanstveno zgodovi­ narsko delo ni mogoče. Ob tem dejstvu se morajo tudi naši oblastni organi resno zamisliti. 5. Podobno vprašanje, ki sicer ne Spada v našo kompetenco, pa ama po prevzemu arhiva težke posledice za delo arhivarja in znanstvenika, je vprašanje c e n t r a l n i h r e g i s t r a t u r , to je administrativnega organa, ki bi enotno registrdiral vse došle in odposlane dopise ter vodil potrebne indekse in registre o vseh dopisih. Namesto tega' sprejema in odpošilja dopise vsak admi- nistrativmi oddelek neposredno in samostojno. Posledice take ure­ ditve niso usodne še danes, temveč bodo čez nekaj let, ko zaradi takega sistema ne bo mogoča nobena preglednost in naknadna informacija o kakem prejšnjem problemu, ker se nihče ne bo mogel na celoto spoznali. Čisto upravni razlogi preglednosti in hitrega informiranja o predmetu govore za uvedbo centralne registrature pri onih institucijah, predvsem ministrstvih, ki j ih sedaj nimajo, in za ohranitev pri onih, ki bi j ih morda želeli ukiniti (MLO v Ljubljani). Mnogo pa bo s lem pomagano ludi bodočemu arhivarju in zgodovinarju itn zato si dovoljujemo opozoriti na problem uvedbe oziroma ohranitve centralnih registrator pni ministrstvih, MLO v Ljubljani in okrajnih odborih, problem, ki bo v nekaj letih pereč v vsej ostrimi; z njihovo uvedbo oziroma ohranitvijo bi kasneje odpadlo veliko zelo neprijetnih težav. 6. Težko vprašanje v arhivski stroki je p r a v i l n a k l a s i ­ f i k a c i j a nameščenca v arhivu kot znastvenega delavca. V tej klasifikaciji vladajo danes pri nas nepravilni pojmi,. Zagrešila j ih je uredba o bibliotekarsko-arhivski stroki, k i jo je po zvezni uredbi prinesel Uradni list LRS št. 40 z dne 27. septembra 1947. Po njej ne samo ni nobene razlike med arhivom' kot znanstveno ustanovo in registraturo, temveč. arhiva kot znanstvene ustanove sploh ne pozna. Zato pojem arhivarja zamenjava s pojmom mani­ pulanta v registratura. Treba pa je vedeti, da je med arhivom kot znanstveno ustanovo in »arhivom«, ki vsak dan sproti nastaja izpod rok upravnih organov, velika razlika. Arhiv kot znanstvena ustanova ima prvenstveno nalogo, ravnati z arhivskim gradivom po znanstveni metodi in ga po znanstveni metodi uporabljati za znanstvene cilje. Brez p o znanstvenih vidikih urejenih arhivov je razvoj znanosti; ki črpajo iz arhivov, nemogoč. Take arhivske ustanove so danes pri nas Osrednji državni arhiv in Muzej narodne osvoboditve kot osrednji ustanovi, ljubljanski Mestni arhiv p a kot primer lokalne arhivske znanstvene ustanove. Povsem drugačnega 170 značaja je »arhiv«, ki nastaja izpod rok upravnih organov vsak dan sproti. Take »arhive« imajo naša ministrstva, okraji, mestni in krajevni ljudski odbori. Mednje spadajo najrazličnejša gospo­ darska podjetja kakor tudi vse stopnje političnih organov. Izven dvoma je, da j e tudi te »arhive« treba urejati in marsikaj tudi obdelovati po začetnih arhivskih načelih. Toda njihovo obdelovanje ni znanstveno, temveč le tehnično administrativno. Prav tako tudi njihovo uporabljanje ni znanstveno, v najboljšem slučaju zasleduje le trenutno važne informativne oil je, k i ne slone na bazi široke medsebojne povezanosti razvojnega toka dogodkov. Skratka, to­ vrstno stekanje gradiva ni arhiv, temveč registratura, to je pri­ pravljajoči stadij za arhiv, ki nastane tedaj, ko se iregistratura ne uporablja več za tekoče uradovanje. Med arhivom kot znanstveno ustanovo in registraturo kot bodočim, to je pripravlja jočim se .arhivom, je velika razlika. Uredba o bibliiotekansiko-arhivski stroki te razlike ni videla. Videla pa je ni, ker je videla le »arhivsko« delo v registraturi. Za to naravnost govori člen 2 v objavljeni uredbi. Po njem je tudi razvidno, da je stvarno pojem registrature izenačen s pojmom arhiva. V čl. 2 je sicer navedena beseda, ustanova, toda ta beseda je ne samo dvoumna, temveč tudi mnogoumna. Ustanov je veliko in različnih. N. pr. podjetje Gradiš, Državna založba Slovenije, Fizkulturna zveza, ekonomat itd. Vsaka od teh ustanov ima svoj »arhiv«. Toda ali naj bo njen lairhivar enakovreden arhivarju v Muzeju narodne osvoboditve ali Osrednjem državnem arhivu kot znanstvenih arhivskih ustanovalh? Razlika je tu že tako evidentna, da je nadaljnje tolmačenje odveč. Sedanja uredba o bibliotekarsko- •arhivski stroki je torej iaka, da našim znanstvenim arhivskim usta­ novam ne ustreza, ustrezati pa more le registraturam. Če hočemo v naših arhivskih znanstvenih ustanovah omogočiti, podpreti in razviti znanstveno delo, potem je treba, d a naša oblast da arhivski stroki poudarek z n a n s t v e n e u s t a n o v e , pojem arhivarja kot znanstvenega delavca zakonito zavaruje in uredi njegov položaj. Kolikor bi se v danem trenutku ne mogla spremeniti (§ 18) ali izdati nova uredba o arhivski stroki, bi bilo treba vse nameščence v arhivskih znanstvenih ustanovah, ki imajo fakultetno izobrazbo, klasificirati ne po bibliotekarsko-arhivski' stroki, (temveč po pro­ svetni stroki (razdelek D), k jer so našteti poklici v znanstvenih ustanovah. Rešitev vprašanja klasifikacije nameščencev v arhivih na pod­ lagi obstoječe uredbe se pokaže kot nepravilna še posebej, če si predočimo vprašanje kadrov v arhivski stroki. Arhivar se mora na historičnem področju posebej specializirati' za historične po­ možne vede. To so visoke zahteve, k i se stavljajo ljudem, ki naj se posvete arhivski stroki. Če pr i nas niso l judje v arhivih vselej izpolnjevali teh zahtev, se je to zgodilo zato, ker delno arhivi zaradi neurejenosti niso nudili potrebnih pogojev, včasih pa so v arhivih bili ljudje, k i j im arhivi niso bili zadosti pr i srcu. V arhiv- 171 sko stroko spadajo prvenstveno zgodovinarji. Toda treba je vedeti, da ima le majhen odstotek vseh zgodovinarjev, ki so dokončali študiij zgodovine na univerzi in ki jim je priznana kvalifikacija za pouk zgodovine na srednji šoli, kvalifikacijo, k i se zahteva od arhivarja. Pod tem vidikom postane jasno, da se je arhivarjem zgodila krivica, ko so jim priznali kvalifikacijo, ki je nižja od one profesorjev na srednji šoli; jasno je tudi, da je oh takih pogojih nemogoče misliti na v z g o j o n a r a š č a j a a r h i v a r j e v , vzgo­ jo, ki že sicer predstavlja problem zase (s potrebnimi tečaji, spe­ cialnim študijem nekaterih strok, uvajanjem v praktično delo itd.). III. Pregledali smo stanje naših arhivov po uredbah in v pratksli. Ne prvo in ne drugo mi na primerni višini, k i naj bi ustrezala znanstvenim zahtevam in potrebam po takih ustanovah. Preden se lotimo vprašanja, kaj je treba storiti, da arhivsko vprašanje ne bo več vprašanje, naj nam bo dovoljeno ustaviti se še pri nekaterih vprašanjih, ki se pokažejo, če globlje pogledamo v celotni kom­ pleks arhivskih problemov, v praktično funkcioniranje naših ar­ hivov in smiselno izpolnjevanje njihovih nalog. Jasnost pri teh vprašanjih je potrebna, k e r se morajo ta vprašanja vključiti v končno reševanje celotnega arhivskega problema. 1. Prva potreba v kompleksu naših arhivskih problemov je s p e c i a l i z a c i j a i n o s a m o s v o j i t e v g l a v n i h a r h i v o v . Ni še daleč čas, k o so naši arhivi bili upravno del muzejev ali pa so celo še, kar je po uredbi primer pr i Muzeju narodne osvoboditve! Ne more biti dvoma, da je značaj praktičnih ciljev muzejskih predmetov čisto drugačen kakor arhivskih in arhivsko-bibliotečnih dokumentov. Muzejski predmeti dobe svoj' pomen in izraz šele v razstavnih dvoranah. Tam postanejo, povezani bolj ali manj v procesualni tok človeške zgodovine — učilnica ljudstva. Delovne metode v muzejih so bistveno drugačne k a k o r y arhivih. Način praktičnega izkoriščanja in koristi muzejev je bistveno drugačen kakor pri arhivih. Arhivi zahtevajo drugačno obdelavo, drugačno hranjenje, drugačno varovanje lin drugačno izkoriščanje. Arhivalije pa postanejo uporabljive in dostopne širšim množicam, potem ko jlilh znanstveniki izkoristijo in njihove »skrivnosti« povežejo v svojih razpravah — v obliki knjig. Spričo tega dejstva lahko rečemo, da je funkcija arhivov bistveno drugačna kakor funkcija muzejev. Ta drugačna funkcija tudi zahteva, da arhive drugače tretiramo kakor muzeje. In ker moramo arhive drugače tretirati, moramo zanje tudi poskrbeti z drugačnimi organizacijskimi obli­ kami. Ločitev od muzejev je brezpogojno nujna. Posebno vprašanje pri airhirvih je vprašanje njihove grupacije. Po svojem značaju so arhivi lahko republiškega, pokrajinskega ali lokalnega pomena. Zakonodajna in upravna oblast morata računati sicer z vsemi, vendar bosta pa nelkaterim dali večji poudarek, večjo važnost Najpomembnejši' morajo v republiškem okviru biti splošno republiški arhivi, ker v svojih prostorih zbirajo arhivalije pred­ vsem osrednjih državnih organov. V vertikalni, to je časovni smeri 172 zbiranja a-rhìilvalij, razen izjemnega položaja Muzeja narodne osvoboditve, doslej ni bilo omejitev. Velika prelomnica, ki je v naši zgodovini nastopila z dobo narodnoosvobodilne borbe kot dobo, ki je zaključila kapitalistično dobo slovenske zgodovine, pa nam kaže potrebo potegniti konsekvence iz te prelomnice tudi pri zbirkah, naših arhivalij «plašno republiškega pomena, to je pri naših osrednjih arhivih. V tem smislu bi bilo treba pri nas osnovati d v a o s r e d n j a d r ž a v n a a r h i v a : p r v i b li b i l h i s t o r i č n i a r h i v , d r u g i p a a r h i v n a r o d n o o s v o ­ b o d i l n e b o r b e i n s o c i a l i s t i č n e i z g r a d n j e . Ločnica med obema bi Ш о leto 1941. Praktično bi se sedanji Osred. drž. arhiv Slovenije preoblikoval v historični arhiv, Muzej narodne osvoboditve pa z izločitvijo muzejskega dela v arhiv narodno­ osvobodilne boTibe im socialistične -izgradnje. Ta končni cillj je mogoče doseči preko različnih stopenj v skupnem okviru, namreč v okviru ODAS^a. Kar se tiče arhivalij., bd izvedba te delitve in reorganizacije danes ne povzročala niti najmanjših težav. Poleg ustanovitve dveh državnih arhivov po nakazani časovni in istočasno tudi vsebinski delitvi vidimo še potrebo oba osrednja državna ar­ hiva p r e n e s t i iz resora ministrstva za prosveta v r e s o r p r e d ­ s e d s t v a v lai d e L R S . Ta prenos je potreben, ker imajo zlasti osrednji državni arhivi velik politični in upravni pomen. Problemi, ki pristopajo v njihovi zvezi, se zaradi prepletenosti in zaradi položaja predsedstva vlade najlaže rešujejo y okviru predsedstve- nega ministrstva. Med najvažnejšimi nazliogd za predsedstveno kompetenoo je svo­ jevrstni pomen arhivov. Pod vplivom avstrijsike tradicije so pri nas gledali na arhive kot na kulturne ustanove v običajnem smislu besede in jih zato vezali na ministrstva za prosveto. Kakor v Av­ striji so pr i nas arhivalije tretirali kot mnzealne predmete in arhive po vrhu še združevali z muzeji. Taka povezava je bila dokaz ne­ poznavanja delovnih metod v arhivih, izkoriščam ja arhivov, (njihovih namenov, skratka nepozmavamj.a celotne funkcionalnosti arhivskega gradiva. Po današnjih arhivskih pojmih so taiki sistemi stvar zaosta­ losti. Kajti arhivi so samo delno kulturne ustanove v tem smislu. V mnogo večji meri so arhivi u p r a v n e g a , g o s p o d a r s k e g a i n p o l i t i č n e g a p o m e n a , torej takega značaja, k i ima samo. s pTosvetnim resorom zelo malo opraviti. Čim bolj se iz preteklosti približujemo sedanjosti, tembolj postane to jasno vsakomur. Spričo upravnega, gospodarskega im političnega pomena, zlasti sodobnih airhivalij (dokumentov iz NOB in socialistične izgradnje FLRJ) je smiselno mogoče arhive podrediti samo Ministrstvu za notranje zadeve ali Predsedstvu vlade. Zaradi) nekaterih miomentov, na katere ne smemo pozabiti, je pr i iskamju kompetence nad arhivi mogoče misliti predvsem na Predsedstvo vlade. Pri reguliranju arhivskih vprašanj ne smemo pozabiti, da so arhivi nastali dm. nastajajo v daleko največji cmeri iz r e . g i e t r . a - 173 t u r , 'ki j ih imajo vsi Tesori. Linija ločitve med atrhivom in regi­ stratura, to je, kdaj meha prvo in kdaj začenja drugo, se ne da točno določiti. Neka vez stalno eksistira med njima. Zato aorhivar stvarno ne more biti ravnodušen in brezbrižen, kaj in kako se z registraturami dela. Čeprav nima posebnih želja, da bi se vmešaval neposredno v delo registrator, pa mu vendar ni vseeno, če registra­ ture predstavljajo kup kaosa. Vsak arhivar se le preveč zaveda, da se v registraturi ustvarja bodoči arhiv. Iz te zavesti pa izhaja spoznanje, da je med obema neka mera sodelovanja. V čem naj konkretno obstoji to sodelovanje, danes še ne more biti jasno, ker so registrature večkrat še na slabšem ko arhivi in se registratur- nega problema še nismo lotili. Izven dvoma je samo to, da je na redu v registraturah tanigliiran tudi -arhivar. V zvezi s tem bodo arhivski strokovnjaki morali imeti v bodoče neko mero strokovne e v i d e n c e tudi nad registraturami. Registratur pa ne ustvarja samo en (prosvetni!) resor, temveč vsi resor ji. Razume se, da ne more katero koli resor posegati v drugega, temveč more biti to samo najvišji, samo représentant vseh — Predsedstvo vlade. Znano je, da v naši državi ni potreben samo zakon o arhivih, temveč prav tako zakon o registraturah. Ta zakon ne bo usmerjal dela samo v registraturi enega resora, temveč vseh. Vrhovna kom- petenca nad linijo registratur ne bo mogla biti pridržana kateremu koli s'i že bodi resoru. Logično namreč je in bo moralo biti, da bo vrhovna kompetenca nad registraturami pridržana Predsedstvu vlade. Ker so med reigisteaturami in arhivi stične točke življenjske­ ga značaja, k e r se registrature v procesu življenja redno -prelivajo v arhive, je ne samo naravno, temveč tudi nujno, da se vzpostavi med obema panogama k o m p e t e n č n a s k l a d n o s t , to je isto­ časna podrejenost arhivov Predsedstvu vlade. Registrature so bodoči arhivi. Po krajšem ali daljšem razdobju bodo oddajale svoj material arhivu. Pri p o b i r a n j u a r h i v o v morejo nastati spori s prizadetim resorom. Spori ne morejo biti samo upravnega značaja, ker arhivi nimajo samo upravnega zna­ čaja. V arhivih je nakopičena ogromna politična vsebina, arhivi so tudi političnega značaja. In kdo more zanikati, da je in mora biti v tem primeru v prvi vrsti prizadeto Predsedstvo vlade. Torej je zopet odločilna njegova kompetenca. Arhivska vprašanja niso samo strokovna vprašanja, vsakdanja praksa nam kalže, da živo posegajo na območje oblasti. Spori, ki pri tem nastajajo, niso čisto upravnega, pa niti čisto političnega zna­ čaja, temveč prav vprašanje oblasti, vprašnje avtoritete. V arhivih niso arhivalije samo enega resora, temveč vseh in lahko še marsdkaj drugega. Uporabljajo jih različni ljudje in v različne namene: znanstvene, upravne, gospodarske in politične. Arhivska ustanova pa^ posega izven arhiva tudi na teren, kjer se prav tako pojavljajo križajoči se interesi. Po znanem reku iz hrvatske zgodovine, da kraljestvo ne more kraljestvu predpisovati zakonov, moremo reči, da tudi en resor ne more ukazovati drugemu. Za izvršitev naloge 174 je potrebna odločitev onega, ki ma prednostni položaj, v i š j o a v t o r i t e t o . In lo je in moire biti samo Predsedstvo vlade. Samo pod njegovo avtoriteto je mogoče koordinirati delo križajočih področij. In arhivska stroka je taka, da posega na Vsa področja, oblastna in privatna. In to dejstvo zopet .govori za podrejenost arhivskih ustanov Predsedstvu vlade.2 2. Pri utemeljevanju potrebe po ločitvi' muzejev od arhivov smo naglasili, da j e taka ločitev nujna. Povsem drugače je pa s k n j i ž n i c o . Pri tem ne mislimo na morebitno tako knjižnico, kakor je zbirka nacističnih in fašističnih knjig v Muzeju narodne osvoboditve, ki je zaradi arhivsko dokumentaričnega značaja nepo­ grešljivo dopolnilo ostalih arhivskih zbirk, temveč mislim na obi­ čajno knjižnico, ki bi v sklopu airhiva nudila ali vsaj omogočila študij specialnih arhivskih in splošnih zgodovinskih problemov. Taka strokovna knjižnica je kot sestavni del arhivske ustanove brezpogojno nujna. Morala bi biti čim lepši dokument domačih in tujih znanstvenih dognanj. Prav k a r se tiče tujih del, so naše arhivske ustanove prejele zelo malo ali nič. Pri tem nabavljanju ne pade krivda na premajhno iniciativnost vodečih faktorjev v naših arhivih, ali vsaj ne vedno, pač pa so večje nerazumevanje kazali nekateri l judje pri oblastnih organih. N a b a v l j a n j e t u j e l i t e r a t u r e , brez ozira od kod, samo da iima znanstveno vrednost, in pa take, ki še posebej obratvnava nas, pa naj bo že na kakršen koli način, ni samo v interesn naše znanosti, našega znanstvenega obravnavanja takih ali takih problemov, temveč tudi državna nujnost, da j i je po potrebi mogoče hitro spoznati in izkoriščati tuje misli in dognanja. Seveda ima tako nabavljanje večkrat poteze zaupnega značaja. To pa nas ne sme motiti. Tako nabavljanje je nujno v interesu nas samih.-Naša oblast bi se morala tega zavedati lin izdati za tako nabavljanje vsa potrebna pooblastila, ki bi j ih ne spremenile nobene spremenljive politične okoliščine. Treba bi se bilo zavedaiti, da pri tem ne gre za kako trenutno informacijo, temveč za gradivo trajne vrednosti. K temu je treba še dodati, da so arhivi za nekatere arhivalije in za nek določen čas konspirativne ustanove. Tega dejstva se celo naši oblastni organi premalo zavedajo. Ne vedo, da ni mogoče vseh arhivalij izkoriščati v vsakem času, da je zato treba večkrat izjemnih oko­ liščin in izjemnih pooblastil. Spričo tega dejstva je . tudi nabavlja­ nje tuje literature kakor koli ovirati ne samo neumestno, temveč za naše lastne interese škodljivo. Nekoliko bolje j e bilo z nabav­ ljanjem domače literature vsaj v Institutu narodne osvoboditve, sedanjem Muzeju narodne osvoboditve. V reorganiziranih arhivih pa bi bilo treba izboljšati n a č i n n a b a v l j a n j a d o m a č i h t i s k a n i h p r o i z v o d o v . Treba bi ga bilo čim bolj olajšati. Pri tem nabavljanju gre za specialne produkte: za slovenske liste, 2 Argumentacije za upravno kompetenco nad airhivi v referatu na zborovanju zgodovinarjev v Novi Gorici ni bJo. Tu je zato dodana na­ knadno. 175 dnevnike in ostale časopise ter knjižno literaturo historičnega, političnega, gospodarskega litn publicističnega značaja. Dobro io koristno bi bilo, da bi se nabava tovrstnih proizvodov omogočila z obveznimi brezplačnimi .izvodi. Za slovenski okvir, in za tega tu predvsem gre, bi se 'tak načrt mogel izpeljati brez večjih težav. Kaj lahko pomeni imeti več časopisnih kompletov in shranjenih na različnih krajih, ,si moremo predstaviti, če pomislimo na avion­ sko nesrečo nad Narodno lin univerzitetno knjižnico med vojno. "Visi pomisleki odpadejo takoj. 3. Ob rastoči specializaciji arhivov se v vsej ostrini pojavlja tudi vprašanje k o n c e n t r a c i j e a r h i v o v ali točneje arhlii- valij, ki spadajo skupaj. Pri tem je treba razločevati koncentracijo od centralizacije; razločujeta se po metodah in ciljih. Nam ne sme iti za nobeno mehanično kopičenje arhivalij dn ukinjanje drugih arhivov, temveč za smiselno združevanje arhivalij, ki spadajo skupaj. Praktično se to pravi: v osrednjih državnih arhivih je treba zbrati vse, kar je splošno slovenskega značaja, v lokalnih arhivih pa naj se zbira tisto, za kar so določeni dn ne presega lokalnega značaja. Smisel koncentracije je v tem, da je za vsakega znanstve­ nika delo v takem arhivu neprimerno laže in bolj ekonomsko, ko mu ni treba izgubljati toliko dragocenega časa, v instituciji sami p a se interno delo mnogo laže opravlja pod enotnimi vidiki. Praktično izvajanje koncentracije arhivalij je pa seveda različno. Pri sedanjem ODAS-u posega celo v mednarodno politiko, kolikor gre za vrnitev arhivalij, ki so jiih v zadnji vojni odnesli okupa­ torji, ali pa so jih na sedanje avstrijsko ozemlje odnesli že pred desetletji. Pri arhivalijah v Muzeju narodne osvoboditve so težave drugačnega značaja. Marsikatere zbliïke -so še v privatnih rokah; ali pa so jih.privatniki zaradii napačne politične konspiracije zadr­ žali in potem založili neznano kam. Drugod se zopet kaže namen, da se arhivalije splošnega značaja obdrže v lokalnih rokah. Koncen­ tracija arhivalij iz dobe narodnoosvobodilne borbe pa je nujna bolj kakor katera koli, saj je arhiv narodnoosvobodilne borbe edini, ki ima resnično vseslovenski značaj. To dejstvo imamo vsekakor premalo pred očrnJu Ta koncentracija je tudi v naših rokah in ne posega v mednarodno vprašanje, kvečjemu gre' preko meja LRS. * Naše razlaganje je pokazalo, da so pereča vprašanja naših arhivov mnogovrstna. Nekatera so čisto praktično tehničnega zna­ čaja, druga bolj normativno organizacijskega. Vsekakor pa ka­ žejo, da so nedostatki veliki. Praktično reševanje j ih lahko obseže v naslednjih zahtevah: 1. Prvenstvena potreba je a r h i v s k a z a k o n , ki naj nor­ mativno uredi vsa pereča organizacijsko arhivska vprašanja: vpra­ šanje nalog in kompetenc, vprašanje grupacije nasut arhivov, vprašanje jamstva za izvrševanje postavljenih nalog, zlasti pa vprašanje varstva in zaščite arhivskega gradiva, da bi bilo onemo­ gočeno, da bi se kakršne koli arhivalije uničevale brez znanja 176 in soodgovornosti kompetentnega arhivarja, ki je dolžan presoditi, ali gre za zgodovinsko važno gradivo, ali za arhiivalije, ki j ih je mogoče izločiti brez večje škode. Dokler ne Lo ta zakon izdan, maj se rigorozno izvaja zvezna odredba o začasnem zavarova­ nju arhivov. 2. Druga glavna potreba je s t a v b a za osrednje državne arhivalije. Ta stavba naj bi bila tolika, da bi sprejela arhiivalije obeh osrednjih arhivskih ustanov, sedanjega ODAS-a in Muzeja narodne osvoboditve, kajti stavba bo morala biti zgrajena po naj­ modernejših principih, ki jih zahtevajo obdelava, hranjenje, varo­ vanje in izkoriščanje naših arhivalij. Pri njenem zidanju bo treba sirogo voditi računa o varnosti arhivalij za bodoče. Naše arhivalije pa morajo imeti za primer vojne varno zaklonišče. Potreba po novi stavbi je zaradi sedanjih nedostatkov v prostorih tako nujna, da hi bilo treba s pripravami začeti takoj. S tem bi bila ustvarjena osnova za rešitev mnogih arhivskih vprašanj. 3. Treba je čimprej ustanoviti a r h i v s k i s v e t . Danes že obstojita muzejski svet in spomeniški svet, medtem ko arhivski svet, ki ga predvideva uredba o ustanovitvi ODAS-a, še ni bil imenovan. Njegova naloga bi bila, da se bavii z vsemi strokovnimi vprašanji naših arhivov, pripravljal bi osnutke zakonov, uredb in pravilnikov, bavil se z ugotovitvijo načel za .izločanje brezpo­ membnega arhivskega gradiva, zavarovanjem arhivalij, ki bi ostale iz raznih vzrokov še izven arhivskih ustanov, predvsem pa z arhivi samimi, njihovo organizacijo, opremo in programom dela, pregledom nad arhivi, vodenjem spiska vseh arhivov in kadrovskim vprašanjem. Njegova ustanovitev bi bila izhodiščna točka za na­ črtno delo naših arhivov. 4. Potrebna je nova p o k l i c n a r a z p o r e d i t e v a r h i v ­ s k i h n a m e š č e n c e v , kot znanstvenih delavcev. Na osnovi te uredbe bi biilo mogoče rešiti kadrovsko vprašanje naših arhivov in zagotoviti airhivanski široki poitrebnii naraščaj. * Taki so problemi naših (atfhivov in postavke za njihovo rešitev. Prepričani! smo, da je prav, da smo problematiko naših arhivov pregledali enkrat tudi z njene tehnično organizacijske strani. Prikazali smo stvarii take, kakršne so, in nakazali pot njihove rešitve. Prepričani smo, da bi povoljna rešitev stavljenih predlogov predstavljala osnovo tudi za rešitev vseh drugih omenjenih vpra­ šanj, da bi to predstavljalo začetek novega razvoja naših arhivov. Zanj kažejo našd arhivarji veliko ljubezen, kar je potreba in hkrati jamstvo za uspešno arhivsko delo. Pr i vseh drugih, predvsem pri naših oblastnih organih pa želimo in pričakujemo polno mero razumevanja in spoznanja, da so arhivi prav tisti element, ki iz nas ustvarja to, kar smo. Od večje skrbi za naše arhive bodo limele korist vse znanosti, ki so navezane na arhive, prav^tako pa LR Slovenija in FLR Jugoslavija, ki se jima bodo znanstveniki izkazali hvaležne s plodoviitostjo svojega dela. ' Škerl France 12 177 Pokraj inski muzej v Mariboru (Od osvoboditve do septembra 1948) Druga svetovna vojna je pripravila Pokrajinski muzej v Mari­ boru v položaj, ki je bil težji od katerega koli naših muzejev. Med okupacijo je okupatorska uprava 1941 omejila njegovo de­ lovno območje na mesto Maribor satmo in tako podredila širši mariborski okoliš Joaneju v Gradcu. V zvezi z bombnimi napadi v letih 1944/45 je muzejsko poslopje teže trpelo ter je ob osvobo­ ditvi 8. maja 1945 imelo največ eno tretjino strešne opeke, kar j e povzročalo težka premakarodopisna v malem mednadstropju. Pr i tem ni za demagaciniramje prostorov, za njiih delno beljenje, zasteklitev oken in vitrin ter njih namešča­ nje, za izpraševanje, čiščenje, razstavljanje in opremljanje raz­ stavnih prostorov ter razstav imel muzej nikogar izven muzejskih nameščencev, razen treh zgoraj omenjenih sodelavcev. Bila je to doba, ki je prebrodila moralno krizo v obnovi muzeja in dvignila voljo muzejskih nameščencev p r i nalogah, ki so bile videti nereš- 179 ljive, in vlila s prvimi uspehi vero v samega sebe, v celotno mu­ zejsko delovno zajednico. Otvoritvi razstav v mednadstropjih je 1946/47 sledila generalna obnova strebe ter prvega nadstropja. Za streho so muzejci in študijski knjižničarji spravili na podstrešje okoli 36.000 kosov bobrovcev in robnikov, pr i čemer jim je pogosto priskočila na pomoč mladina 1. gimnazije z direktorjem Iv. Lovšetom in v manjši meri tudi mladina gozdarske, vinarske ter .kmetijske šole. Tvrdka Magrad je z aktivnim sodelovanjem tehnika J. Majniikai in polirja J. Hecla obnovila od bombnih napadov poškodovano fasado in pretreseno ostrešje, pr i čemer je bilo ugotovljeno, da star suh les v primeru, da pride pod vlago, prepereva v primeri z normalnim preperevanjem lesa v hitrosti geometrične postopice; od sobe dò sobe so bile ziiidne razpoke in omet zidarsko obnovljeni, nakar so prostore poslikali slikarji tvrdke Sajko & Lazar; za njimi je mestno steklarsko podjetje »Kristal« zasteklilo okna in končno so bili obnovljeni parketi v celoti ter premočeni izmenjani. Težka je bila obnova premočenih in deloma odpadlih temper in fresk v viteški dvorani, katero je izvršil v poletju 1947 akad. slikar in restavrator M. Kavčič. Istočasno s temi obnovitvenimi deli j e Študijska knjižnica večji del svoje knjižne zaloge preselila v prostore na Slomškovem trgu 17, manjši pa je ostal v severozahod­ nem muzejskem stolpu ter je Federalni zbirni center pri Mini­ strstvu za prosveto LRS prevzel kulturnozgodovinsko gradivo, katero ni prišlo v poštev za muzejske zbirke in za delo maribor­ skega narodnega gledališča. Obnovi in lizpraznjevanju muzejskih prostorov po Študijski knjižnici in Federalnem zbirnem centru je sledilo nameščanje muzejskih razstav, katere so se sistematizirale za orientacijsko zbirko s hiistoričnogeografskimi kartami po disciplinah: arheologija, etnografija, historična topografija' Maribora, numizmatika, umetna obrt, historična umetnost, pohištvo in noše, okupacija in narodno­ osvobodilna borba, arhiv, geologija in mineralogija ter zoologija po načelu, da spada v mariborski muzej samo gradivo, ki je po izvoru ali po funkciji iz severovzhodne Slovenije. Pri organizacija razstav je bila vodilna misel vključiti posamezni predmet v njegovo organsko okolje, torej v situacijo, v kakršni je eksponat nastal, ali v pokrajino, v kateri je vršil svojo kulturno funkcijo; razstav­ ljanje v obliki sistematike se je izvedlo tann, kjer je zaradi po­ manjkanja gradiva, razstavnih pripomočkov ali zaradi zavarovanja pred vlago bila razstavitev predmeta v situacijski skupnosti za danes še nemogoča. Idealna je bila situacija pri rokokojski umet­ nosti, ki sestoji iz rokokojskega umetnostnega spomenika z učin­ kovitimi kamenitim! balustradami, plastikami, predstavljajočimi posamezne panoge človekovega življenja, ter krasilninii stukaturami. Idealu razstave v situacijski skupnosti se je približala etnografska razstava z zaključeno vrsto, n. pr. od kodelje do platna na statvah, z dimniškim zidom v njegovem okolju, ter p r i stanovanjski kul- 180 tuni z improvizirano renesančno, baročno, klasicistično in bieder- meiersko sobo; pni umetni obrti z razstavo keramike — razen fajanse — in «tekla v stanovanjski vitrini, svečnikov, kositra in fajanse na hranilni polici; v zbirki orožja s puškami na kasarniških stojalih. Deloma so razstave kompromis med obema sistemoma: v arheologiji je ostala razstava po izvirnih enotah, po grobovih še program bodočnosti ter se je n. pr. keramika grupirala v skupine po pridobitvah iz enega groba; večinoma pa tako, da je posamezna razstavna vitrina zasedena z najdbami samo enega najdišča; v raz­ stavi historične umetnosti so združene plastike in slike d:z ene arhitekture oziroma iz stilno sorodnih v eni razstavi; v razstavi narodne osvoboditve so združene posamezne vrste aktivnosti v emi vitrini, kakor propaganda, mobilizacija, organizacija ljudske obla­ sti, ideologija, časnikarstvo tim tisk ali pol i t ima organizacija OF. Razstava po sistematiki sami j e izvedena v lapidarijih, pni novcih ter podrobno pri grupiranju posameznih istih predmetov v teku njihovega razvoja. Slika kronološkega razvoja dn slika posamez­ nega predmeta kot kulturnega spomenika z vidika varstva spome­ nikov in ne samo svojega videza, in poleg tega kulturna slika po­ krajine, so v zvezd z zadostno stopnjo njegove proučitve odločevale o namestitvi posameznega predmeta v razstavo aLi v magacimih. Vsak razstavljen predmet je dobil napis, kaj predstavlja, od kod izvira in v kateri dobi je nastal; vsaka soba pa resiniamo zaokro­ ženo legendo o družbeni strukturi dobe, ko so razstavljeni predmeti' nastajali, in o tem, kako kulturno funkcijo so vršiiili. Predmeti, ki niso določeni po svoji krajevni pripadnosti ter po nalogah, zaradi katerih so nastali, načelno niso prišli v poštev za razstave in se uporabljajo praktično za opremo razstav in skladišč. Pri rešitvi estetskega izraza razstav se je upoštevalo dejstvo, da je monotonost v največji meri vzrok, da široke ljudske množice muzejev ne obiskujejo kot njihovo ustanovo. Zato se je poizkusilo dati razstavam v posameznih predelih muzejske zgradbe raznolik notranji izraz: drugega v obeh mednadsiropjih, drugega v basti j i in zopet drugega v palaciju. Ponavljanje razstavnih oblik je bilo s tem v precejšni meri preprečeno, k čemur j e pripomoglo tudi raznoliko tbnirano slikanje razstavnih prostorov, raznolikost raz­ stavnih vitrin in čim večja podreditev posamezmiih razstav muzej­ ski arhitekturi : Estetska stran obnovljene muzejske zgradbe in muzejskih razstav j e rešena v toliko, da ustvarja izhodišča za nadaljnje kvalitetnejše rešitve v bodočnosti. Te bodo možne z novimi razstavnimi vitrinami, ker današnje zaradi pretežke lesene konstrukcije ne dovoljujejo razstavljenim predmetom, da bi mimo lesa stopili v ospredje, ker so gornji in spodnji prostori očem malo dostopni in pa ker s svojo leseno masivnostjo obvladajo tudi arhitekturo. Poleg razstavnih vitrin j e ostalo nerešeno tudi vprašanje mu­ zejskih delavnic, katerim tudi manjka zadostno potrebno orodje, in pa vprašanje fotografskega ateljeja. 181 Bo otvoritvi 28. septembra 1948 je prešel muzej na organizacije arhiva, ki je posebno trpel pod bombnimi napadi, saj je zračni pritisk 6. decembra 1944 spravil v-popolni nered prav vse arhivalije. Po večkratni razprašitvi dn očiščenju od drobcev stekla ter grad­ benega materiala so bile arhivalije magacinirane na policah. V delu zbirnega centra j e arhiv sodeloval dogovorno z Odsekom za zaščito naroda in Komisijo za ugotavljanje vojnih zločinov pri zbiranju okupatorskih registrator ter je prevzel v upravo arhivalije fev­ dalnih gospoščin Negova, Fala dn Slovenska Bistrica, dogovorno z osrednjim državnim arhivom Slovenije pa tudi franciscejske zem­ ljiške knjige sodišča Slov. Bistrica. S temi prevzemi je postalo aktualno vprašanje arhivskega magazina, ki se je organiziral v spodnji bastiji. Potreba po novih policah je bila rešena s preure­ ditvijo starih v omare in z nabavo novih .omar, tako da so danes arhivalije v arhivu dobro zavarovane pred vlago in prahom, med­ tem ko so v policah skladišča zavarovane samo pred vlago. Zamudno delo zaradi bombnih napadov razbitih dn isto tako v velikem neredu prevzetih arhivalij vrši arhiv po načelu, da se papirji uredijo v skupine, ki se morajo čimbolj približati skupi­ nam, v kakršnih so bili, ko so nastajali. Čeprav še ne kot celota, vendar že posluje arhiv s precejšnimi skupinami, katerih se poslu­ žujejo v prvi vrsti oblasti; oblasti in študijski «interesenti uporab­ ljajo manjšo priročno knjižnico arhiva, sesto ječo iz stenografskih protokolov poslanske in gosposke zbornice dunajskega državnega zbora in graškega deželnega zbora od 1868, avstrijskih dn štajerskih zakonikov ter uredb od 1851 dalje, ter iz osnovnih priročnikov zgodovine in slovarjev. Arhivska knjižnica je del muzejske priročne knjižnice, ki vsebuje v okviru muzejske pisarne temeljna lokalno- zgodovinska dela o delovnem teritoriju Pokrajinskega muzeja, v zadnjem času dosegljivo muzeološko literaturo ter priročnike o problematiki gradiva v posameznih muzejskih zbirkah, pri čemer pa so zlasti arheologija, etnografija, numizmatika in umetnost še povsem nezadostno zastopane. Vzporedno z opremo arhiva je pristopil muzej po otvoritvi k izdelavi novega dnventarja, kartoteke ter k obnovi še preostalih prostorov muzejskega poslopja. Inventarizacija ter kartoteka (stvar­ na, osebna in krajevna) tvorita muzejsko petletko, ki se danes bliža številu 5000; vsebujeta tekočo številko, označitev predmeta, opis predmeta, material, način pridobitve, nahajališče v muzeju, čas dn način konserviranja, objave ter opombe. To delo je v mari­ borskem muzeju posebno nujno zaradi izgube dveh inventarnih knjig v času okupacije. S prevzemom renesančne grajske kapele in grajske kleti — zlasti zadnje v težjem stanju — 1948 je postalo nujno tudi vprašanje obnove teh dveh novih muzejskih prostorov, katerih umetniško obnovo vrši restavrator M. Kavčič. Obnovo od bombnih napadov ter od premakanja poškodovanega rokokojskega stopnišča je v septembru izvršilo slikarsko podjetje Sajko & Lazar, potem k o je plastiko že 1947 obnovil I. Sojč. V teku so nadalje 182 preddela za tlakanje muzejskih pločnikov in muzejskega dvorišča. S temi deli mariborski muzej dokončno pripravlja v stopnišču rokokojsko, v kapela renesančno razstavo in situ, v grajski kleti pa nov razstavni prostor za ponazorila. Ko je tako teklo obnovitveno delo muzejskega poslopja, ko so nastajale nove reorganizirame razstave in ko ise je začelo delo na novem inventarju in novi kartoteki, je Pokrajinski muzej v Mari­ boru izvrševal tudi svoje znanstveno poslanstvo ter izvedel vse naloge, ki so mu bile postavljene. Iniciativno znansitvenoliterarno n i nastopal iz načelnega razloga, ker je prva naloga muzejev konser- vaitorska, torej delo na ohranjevanju zaupanega jim gradiva, ter šele v drugi' vreli znanstvenopublicisiična. Izven konservatorskega dela pa ima Pokrajinski muzej v Mariboru za svojo glavno nalogo sodelovanje z množičnimi znanstvenimi in prosvetnimi organiza­ cijami ter je po tem tudi: svoje delo uravnal. V bodoče čakajo mariborski muzej prvenstveno te-le naloge: sodelovanje pri usta­ novitvi prirodopisnolehjnotoškega muzeja v Mariboru, izdelava po­ nazoril ter izdaja vodnika po muzejskih zbirkah. Za te naloge današnji delovni kader ne zadostuje ter bo potreben ojačenja vsaj z enim znanstvenim, in z enim restavratorskim sodelavcem. Te naloge izhajajo iz muzejske petletke, to je iz dela na novem inventarju, iz sodobnega pojmovanja muzejskih nalog kot prosvetnih ustanov, in iz potrebe vključiti v muzejsko delo razvoj, ki ga prinaša Titova petletka. Franjo Baš Mestni muzej т Ptuju Predvojni Mestni Ferkov muzej v Ptuju je upravno postal po osvobojen ju iz muzeja Muzejskega društva v Ptuju državni muzej, katerega is sodelovanjem mestnega in okrajnega ljudskega odbora Ptuj vodi in vzdržuje Ministrstvo za prosveto LRS. Ministrstvo za prosveto je prispevalo za gradbeno obnovo muzejskih objektov in . namestitev strokovnih delovnih moči, mesto Ptuj pa je podpiTalo muzej s finančnimi im materialnimi subvencijami ter z namestitvijo tehničnih delovnih sil. 19. oktobra 1945 obnovljeno Muzejsko društvo sodeluje z muzejem kot posvetovalni in iniciativni organ, katerega sestavljajo v društvenem odboru zastopniki ljudskih oblasti, mno­ žičnih organizacij, OF ter zgodovinarji po stroki. Po obsegu svojega dela je predvojni v bistvu arheološki rimski ptujski muzej svoje delovanje v Titovi Jugoslaviji razširil. Z vklju­ čitvijo ptujskega gradu in večine grajskega inventarja v mestni muzej 1945 je nastal novi kulturnozgodovinski oddelek z obsežnimi zbirkami fevdalne kulture. Specialni izbor in smotrno zbiranje gradiva je omogočilo začetke vinarskega, v vodnem stolpu name­ ščenega oddelka. Matični, predvsem rimski arheološki oddelek v pritličju historičnega dominikanskega samostana pa varuje doma- 183 činsko arheološko t radi t i jo Poetavi ja ter zgodovinsko im unieitmastno- zgodovinsko tradicijo Ptuja in Dravskega polja. Kot ljudskoprosvetna ustanova pojmovani ptujski muzej je stopil po osvobojen ju pred javnost, ko je organizira! od 2. do 8. fe­ bruarja 1946 raastavo slovenske knjige iu slovenskega tiska s poseb­ nim ozirom na proizvode tehnike »Lacko« in na ilegalni tisk v delovnem taborišču Strnišče. 1. maja 1946 je v prvomajskem tekmo­ vanju odprl razstavo staroslovenske arheologije in gotske umetnosti, pr i kateri so ljudstvu približala staroslovensko arheologijo preda­ vanja Jos. Korošca. Istočasno z razstavo slovenskega tiska je bil 2. februarja 1946 predan javnosti arheološki oddelek, v prvo­ majskem tekmovanju 1. maja 1946 prvo nadstropje kulturno­ zgodovinskega oddelka1 na gradu in 5. novembra 1946 vinarski oddelek. V središču vsega muzejskega dela je bilo (sodelovanje pri arheo­ loških izkopavanjih na ptujskem gradu ter na Panorami. 20. julija 1946 so se pričela izkopavanja od V. Skrabairja 1909 odkrite staro­ slovenske nekropole zahodno pod palacijem ptujskega gradu; antropološko stran izkopavanj je vodil za inliiciatorja izkopavanj, za biološki zavod medicinske fakultete univerze v Zagrebu, Fr. Iva- niiček, rimislko arheološko do novembra 1946 R. Bratanič, nato pa Jos. Klemene, in siaroslovemsko Jos. Korošec, Uspešna arheološka raziskavanja (prim.: Korošec Jos., Poročilo o izkopavanju na ptuj­ skem gradu leta 1946. Ljubljana 1947. 58 str. + 28 prilog + 1 zem­ ljevid) je gospodarsko omogočil Komite za kul turo in umetnost pri vladi FLRJ, ki je finansiral tudi nadaljevanje izkopavanj 1947 im 1948. Znanstveno je izkopavanja upravljala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je poverila z vodstvom 1947 Jos. Korošca in пш dodelilliai znanstvena pomočnika B. Bačiča in Jos. Klemenca ter tehničnega pomočnika R. Berceta; 1948 pa Jos. Korošca ž znan­ stvenim pomočnikom Jos. Klemencem. Rezultat izkopavanj 1947 je bila proučitev prazgodovinskih, rimskih in zgodnjesrednjeveških plasti na ravni ptujskega gradu (prim. : Korošec Jas., Slovansko sve- . tišče na ptujskem gradu. Ljubljana 1948. 72 str. + 32 slik + 20skic), 1948 pa odkritje poznorimskih gradbenih naprav in zgodnjesrednje- veške kulture na Panorami. V sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti: je Jos. Korošec organiziral ter opravil inven- tariziranje, restavriranje in konserviranje izkopanin ter predal 24. avgusta 1948 ptujskemu muzeju inventar s 3550 1946. in 1947.1. izkopanimi predmeti. Ta predaja je pomnožila rimsko in prazgodo­ vinsko zbirko ter dejansko šele ustvarila zgodnjesrednjeveško, katere početki so bili sicer že pripravljeni s prevzemom grajskega muzeja 1945. Posledica izkopavanj 1946 in 1947*je nadalje gradnja zaščitne lope na grajskem arheološkem terenu, k i se j e . pričela septembra 1948. Izven izkopavanja je ptujski muzej pridobil rimske arheološke eksponate iz ruševin po bombnih napadih porušene vojašnice v Lackovi ulici, amfore iz rimskega zidovja, k i se je našlo 5 m glo- 184 boko na križišču Ljutomerske ceste ter kolodvorskega drevoreda, pri kanalizacijskih delih v Vičavi najdeni sarkofag in tekoče male najdbe zlasti s Hajdine. Za pridobitvami iz arheoloških .izkopavanj so najštevilnejše pridobitve od zbirnega centra, ki sesto ji jo •— ako izvzamemo ptujski grad — predvsem iz slik, historičnega pohištva, stekla in keramike, v celoti iz 586 inventarnih številk. Posebej je omeniti freski iz XIII. stoletja, kateri je snel P. Zeleznik 1946 s stene 3. januarja 1945 po bombi zrušene mmontske cerkve ter ostanke gotske in baročne plastike ter arhitekture od istotam. P r i tem materialnem razvoju ptujskega) muzeja e ta Ministrstvo za presveto in Mestni ljudski odbor skrbela tudi za razširitev muzejskih prostorov in za njih adaptacijo. Potem ko je ptujski muzej prevzel v svojo upravo 1945 ptujski grad, mu je 1946 predal Mestni ljudski odbor prostore kolarnice v pritličju baročne domini­ kanske cerkve, katere je do pomladi 1947 pripravil za novi lapi­ dar i j ; konec 1947 mu je Mestni l judski odbor predal v južnem prvem nadstropju nekdanje dominikanske vojašnice suhe prostore za skladišče in ptujski muzej danes upapolno pričakuje, da bo pridobil v upravo .tudi sedanjo mizarno in predilnico, ki v prvem lin drugem nadstropju visita ko Damoklejev meč nad lapidarijem in s katerih pridobitvijo bi zamogel preiti od improviziranega k sistematski organizaciji arheološkega oddelka. Od gradbenih po­ pravil sta največji obnova pročelja arheološkega oddelka 1946/1947 ter prekrit je streh na gradu jeseni 1947; 1948/1949 se je pleskarsko obnovila notranjost arheološkega oddelka, razen starega lapidarija in 9 prostorov na gradu. S pridobitvami novih prostorov je bilo mogoče preseliti poleti 1948 rimski del grajskega muzeja v novi lapidarij ter pohištvo, orožje in deloma slike iz arheološkega od­ delka v kulturnozgodovinski na grad ter oddeliti dublete iz razstav v skladišče. Pri notranjih muzejskih delih je A. Smodič organiziral vinarski oddelek, R. Braitaniič izdelal 1945/1946 listni katalog za antične in srednjeveške novce, P. Korošec vodila pregrupiranje gobelinov, namestitev dornavskih tapet in inventarizirala keramiko, a A. Jalen je inventarizirala rimske izkopanine in pripravila opremo rimskih eksponatov. V arhivu je Fr. Gumilar 1947 uredil arhiv Muzejskega društva, sortiral cehovski arhiv ter ga v konceptu inventanziral in istočasno katalogiziral ter kartotekiziral znanstveno knjižnico Muzejskega društva, ki je sestavljala zlasti arheološko muzejsko knjižnico. 1946 je Mestni ljudski odbor predal za knjižnico tri nove prostore, ki so se gradbeno strnili s starimi in skupaj s temi popra­ vili in pobelili. 1948 se je po iniciativi Ministrstva za prosveto muzejska knjižnica osamosvojila, ko j e postala temelj novo usta­ novljene okrajne študijske knjižnice, kateri je bil prideljen tudi muzejski arhiv, ki pa je bil januarja 1949 obenem s priročno knjiž­ nico zopet združen z muzejem. Osredotočenje vse muzejske aktivnosti na arheološka izkopa­ vanja je povzročilo zastoj v tekočih in aktualnih muzejskih delih 185 m pokazalo potrebo po muzejski reorganizaciji, ki se je pričela septembra 1948. Pri tej so sodelovali Fr. Baš (delegat Ministrstva za pros veto LRS in začasni upravnik), J. Gojkovič (laborant in čuvaj mitrejev), Fr. Gumilar (arhivar in pomočnik upravnika), A. Jalen (upraviteljica arheološke zbirke), A: Lah (oskrbnik gradu), J. Potočnik (kurir), V. Rojic (upraviteljica numizmatične zbirke), M. Skrabar (preparatorka) in T. Urbas (asistentka). Začasno, a vse­ stransko je pomagal R. Bratanič iz mestnega muzeja v Celju, umet­ niška slikarska obnovitvena dela pa je izvršil M. Kavčič. Reorgani­ zacija je oddelila muzejske razstave od muzejskih skladišč, lapi­ darij fevdalne dobe od antičnega, izoblikovala kulturnozgodovinske zbirke v oddelek fevdalne kulture, vinarske v začetno etnografsko podobo našega vinogradništva ter pripravila | v začetni razstavi narodne osvobodilne borbe spomenik padlim borcem in aktivistom z J. Lackom v osredju. Cilj reorganizacije muzeja j e bil smotrno pripravljati inventarizacijo vsega muzejskega gradiva in napraviti razstave ljudstvu čimprej dostopne ter zgraditi istočasno temelj, na katerem je mogoče muzejske razstave in zbirke razvijati tudi v bodoče; v dosego tega j e bila potrebna improvizacija pri raz­ stavah malih arheoloških najdb, fevdalne umetnosti in narodne osvobodilne borbe, katerim so v razvoju muzeja odkazani drugi prostori, ki pa so danes le v manjšem obsegu v muzejski upravi. Pr i ureditvi razstav so bila vodilna načela izvirna krajevna skup­ nost (novi lapidarij), razvoj v kronološki zaporednosti (križni hodnik) ter razredna povezanost (vinarski oddelek, grad) v čim bližji prvotniosti. Pri tem je stremela reorganizacija, da čimbolj približa ljudstvu arheološki oddelek, ohrani s ptujskim gradom spomeniško sliko fevdalne kulture pretekle in polpretekle dobe, s pokrajinsko najznačilnejšo ekonomiko v vinarskem oddelku po­ kaže okoliško narodopisno kulturo ter pripravi z njo temelj za bodoči strokovni vinarski muzej Slovenije, s predpripravami za historično topografijo Ptuja poveže prebivalstvo z domaćinstvom in njegovo problematiko, z razstavo. narodne osvobodilne borbe pa nakaže delež ,m sodelovanje Dravskega polja v največji revoluciji naše narodne zgodovine. Reorganizacija je bila izvedena preko zime ter je v celoti reorganizirana skladišča, arheološki, kulturnozgodovinski ter vinar­ ski oddelek v zastopstvu ministra za prosveto LRS predal javnosti Fr. Žen 1. maja 1949. Do tega časa je poleg reorganizacije zbirk muzej prevzel v upravo vse pobočje grajskega griča, razen jugo­ zahodnega, uredil kulture tal ter jih pomladil z novimi nasadi, nadalje zravnal dolino pred vhodom v lapidarij, pričel z zasajanjem Dominikanskega trga, dokončno spravil v red strehe na gradu, obnovil okna na gradu in križnem hodniku, očistil prvi mitre j ter pripravil material za obnovo tretjega mitreja, adaptacijo gornjih prostorov bivše dominikanske cerkve in za vse razstave prepo- trebne nove vitrine. Vsa reorganizacijska dela so potekala v skup­ nem sodelovanju Ministrstva za prosveto LRS, OLO (s prosvetnim 186 г in notranjim odsekom ier plansko komisijo), MLO, šole za učence v gospodairsitvu, AFŽ, pionirjev z muzejsko delovno zajednico. Reorganizirani Mestni muzej v Ptuju postaja iz predvojnega arheološkega rimskega nruzeja splošni historični muzej Ptuja in Dravskega polja ter njegovega obrobja. Za to so ga usposobile pridobitve po osvobojenju in zaradi tega je bila tudi upravičena izprememaba naziva 1948 iz mestnega Ferkovega muzeja v mestni muzej. Franjo Baš. 187 i Zborovanja in društveno življenje IV. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev V Mariboru je bilo ob oitvoritvi Pokrajinskega muzeja -v đneh 26. do 28. septembra 1947 IV. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Zasedalo je v risalnici I. mariborske gimnazije v Krekovi ulici. Na predvečer so se udeleženci' sestali v konferenčni sobi muzeja, kjer je tajnik Muzejskega društva v Mariboru prof. Frainjo Baš dajal tehnična pojasnila glede zbo­ rovanja in nato so se na povabilo MLO Maribora podali v lovsko sobo hotela Orel, kjer so ob prigrizku obnovili stara poznanstva. Uradni del zborovanja se je začel naslednji dam, 26. septembra ob- 8. ur; zjutraj, kjer je zborovalce pozdravil predsednik Muzejskega dru­ štva v Mariboru, ravnatelj Ivan Lov-še. V kratkih besedah je očital položaj Maribora v dobi okupacije in naglasu napore, ki jih je doprineslo -delovno ljudstvo po osvoboditvi. Nato je prosil predsednika Zgodovinskega društva za Slovenijo dr. Franceta Škerlia, da začne zborovanje. Dr. Škerl je pričel z zborovanjem, pozdravil zborovalce, zastopnike oblasti in znanstvenih usta­ nov ter 'prebral pismene pozdrave. Nato so bili v delovno predsedstvo izvoljeni dr. France škerl, prof. Bogomir Stupam in dr. Pavle Blaznik, za zapisnikarja pa prof. Mavricij Zgooik. V organizacijskem poročilu, k' ga je podal dr. France Škerl, je predvsem poudaril vprašanje vključevanja zgodovinarjev v zgodovinska društva, da bi se s tem dvignila znanstvena raven zgodovinskega pouka. Sredstvo za povezovanje je predvsem izdajanje Zgodovinskega časopisa, ki bo izraz znanstvenega udejstvovanja in sredstvo za strokovno izobrazbo zgodovinarjev. Drugo sredstvo eo zborovanja slovenskih zgodovinarjev, kjer se morejo roditi dragoceni nasveti ljudski oblasti za rešitev teh ali onih strokovnih zgođov uskih vprašanj. Tako. je resolucija III. zboro­ vanja o spomeniškem varstvu rodila lepe uspehe, dočim nista bili reso­ luciji o muzejih in arheologiji ter o arhivih povsem izvedeni, razen prve, z ustanovitvijo arheološkega sveta in druge, z uvrstitvijo arhivskega -po­ slopja v prvo petletko. Tretje in najmočnejše sredstvo za poživitev zgodovinskega dela je združevanje zgodovinarjev v lokalnih društvih ter njihovo povezovanje z osrednjim Zgodovinskim društvom za Slovenijo. Pri tem delu je mogoče zaznamovat: nekatere lepe uspehe. Tako so tržaški zgodovinarji 28. no­ vembra 1946 uvideli potrebo po ustamovitv; Zgodovinskega in muzejskega društva za Slov. Primorje, k i pa bi bilo zaradi meje samostojno, dočim so y Gorici hoteli osnovati pravo mašo podružnico. Vendar je to prizade­ vanje ostalo zaradi neaktivnost; le v zametkih. Največji uspeh je bila v tem pravcu enoglasna odločitev Zgodovin­ skega društva v Mariboru dne 19. januarja 1947, da se reorganizira v sekcijo Zgodovinskega društva za Slovenijo. Zato bo treba prikrojiti temu konkretnemu dejstvu 'tudi prav la, zlasti paragrafe 13, 14 in 15. Kajti kljub različnemu okolju, v katerem -so doslej živeli in delovali ljubljanski in mariborski zgodovinarji, imajo vendar skupne momente, ki so: osrednja revija, vsakoletna zborovanja, način, načrt in porazdelitev dela ter medsebojna pomoč. Kako pravilno je bilo to delo, je pokazala konferenca iniciativnega odbora za skupščino delegatov zgodovinskih društev 26. aprila 1947 v 188 Beogradu pri Komiteju za znanost in šole. Predsednik Kom:ieja Boris Ziherl je v istem pravcu, kot smo že doslej delali, razvijal temeljne misli o organizaciji zgodovinarjev. V vsaki republik; maj bi bilo eno osrednje zgodovinsko društvo, v katerem bi bila lokalna in specialna društva vklju­ čena kot sekcije ali kot pododbori. Ob splošnem pregledu zgodovinarskega udejetvovanja po Jugoslaviji je bila Slovenija daleč ipred ostalimi, kjer ponekod sploh še ni nikakih zgodovinskih društev. Ob koncu je predložil, da se je prav na tem zborovanju treba poraz- govorit-' o vključitv še ostalih muzejskih društev m poiskati' nacm, kako se naj to izvrši. Zlasti pa je treba po mislih beograjske konference razmisliti glede dvigam ja kadra znanstvenih delavcev, populariziranja zgo­ dovinske znanosti in znanstvenega raziskovanja. Ker je bilo sklenjeno, da bo diskusija skupna z drugim referatom, je dr Stane Mikuž takoj nastopil s svojo temo: Muzeji m zgodovinska društva. V uvodu je podčrtal napore ljudske oblasti pri dviganju kulturne ravni in težnjo, da postavi nove trdne temelje za izgradnjo nove sociali­ stične znanosti. Za osvetlitev svojega izvajanja je nakazal razuko o pojmovanju zgodovine pred Marxom in pot, ki jo je pokazal marksizem. Ta pot je odprla nove poglede na muzeje. Postati morajo velike učilnice o zgodov ni človeka od prazgodovine do danes, in sicer na konkretnih, vsakemu otipljivih primerih, Na muzeje je treba gledat: dialekt eno m s tem dobimo ključ za pravilno gledanje na muzejska vprašanja m zlasti za pravilno ureditev naših muzejev. V muzeju ne smemo gledati moibenega predmeta izolirano in neodvisno od celote, od razvoja družbe. Za ilustracijo takega gledanja in urejevanja muzejev po sodobnih načelih je navedel Istoričeski muzej v Moskvi. V njem je prikazana zgodovina človeštva na splošno, potem pa zgodovina ruskega naroda. Z originalnimi predmeti, fotografijami, maketami in rekonstrukcijami čudo­ vito prkazuje jo sovjetski znanstveniki življenje človeka v zgodovini na na­ čin ki ie enako razumljiv znanstveniku ш preprostemu človeku. Kazstav- Ijeni material pojasnjujejo citati iz En gelsa, Marxa dm Lenina Pomemomost Zgodovinskega moskovskega muzeja je v tem, da so sovjetski znanstve­ niki, sledeči napredni marksistični vedi, združili vse muzejske panoge v eno samo harmonično celoto. Tudi p r : nas bi moral urediti muzeje po teh .načelih, brez ozira na očitke »neznanstvemostk ali »diletantsrva« tistih znanstvenikov, ki tu in tam morda še tičijo po besedah tov. Kardelja v »zaprašenih kabinetih«. Pri tem delu bodo v veliko pomoč muzejska in zgodovinska društva, ki so že v preteklosti kl jub nerazumevanju avstrijskih in staro jugoslovan­ skih oblasti oprav la nadvse častno svoje delo. Na dragocenem gradivu, ki so ga zbrali v dolgih letih in ga rešili v muzeje pred propadom, too mogla muzeologija ustvarjati po novodobnih znanstvenih načelih ob obilni pomoč ljudskih oblasti. . V diskusiji, ki je sledila obema referatoma, j e tov. Planina poudaril, da lokalni muzeji nimajo le znanstvenega pomena, temveč je njih glav­ na naloga popularizirati zgodovinske izsledke. Odpraviti pa je treba pri lokalnih muzejih nepotrebno kopičenje predmetov. Nasprotno je treba v muzejih zbrati enoto za sintezo. Težava je za enkrat v muzejih po­ manjkanje strokovnih delavcev, sredstev in prostorov, veliko upanje za odpravo vseh teh nevšečnosti je vključitev vseh .lokalnih muzejskih društev v osrednje zgodovinsko društvo, ker bi se s tem ustvarilo vod­ stvo, ki bi usmerjajo njihovo delo in pravilno aktivaziralo njihovo zani­ manje za znanost. . Zastopnik Komiteja za kulturo in znanost v Beogradu tov. Mubin- ković je nakazal širše perspektive, v katerih morajo delovati sodotonï zgodovinarji. Prebujati je treba znanstvenega duha ljudi -.n jih obenem mobilizirat za zgodovinsko delo. Poleg splošnega dela ne gre zanemarjati' ustanavljanje specialnih muzejev, ki služijo ponazoritvi posameznih eko- nomskih strok in s tem se obenem usposabljajo m budijo ljudske množice za načrtno delo v proizvodnja . 189- Tov. niajor JA Manne je kot zastopnik Vojno-znanstvenega inst 'tuta prikazal potrebo za zbiranje gradiva NOB za centralni muzej narodno­ osvobodilne borbe in ugotovi'], da obstaja včasih ljubosumnost republiških ustanov do zveznih n zato je teže gradit: ta zvezni muzej, kot pa bi olio, ce bi jim sli vsi zgodovinarji na roko. Akademik France Stele se je dotaknil razmerja med Slovensko aJpdemijo m- spomeniškim uradom. Ugotovil je, da je ugotovitev tov Ljubrnkovica dragocena, da se morajo spomeniške zadeve reševati le pre­ ko Zavoda za varstvo spomenikov. Kljub temu se je Slovenska akademija mora.a večkrat baviti zaradi nejasnosti kompetenc tudi s spomeniško zaščito. Ravnatelj Lovše je naglasi! poérebo, da se naj muzeji razdele med zgodovinske m prirodopisme, ker šele tedaj bodo prirodoslovci mogli primerno urediti svoje oddelke. Asistent Cevc je razvijal misel tov. Ljubinkovića, da bi moralo imeti vsako s r e d i c e ,asini muzej in v njem prerez ž vljenja svojega okoliša. S> tem bi se -tudi pridobil nov kader strokovnih delavcev. Tovariš Čokelj, zastopnik Slov. hrvatske prosvetne zveze iz Trsta je pros:l za pomoč slovenskih zgodovinarjev pri proučevanju zgodovinske slovenske proMemat ke Trsta in pri nameravani zgodovinski reviji Kajti v 1rs tu so problemi vse težji in so zlasti vsi delovni ljudje preobreme­ njeni v Novi Gorici (8. in 9. oktobra 1948). Peto, od osvoboditve sem tretje, zborovanje slovenskih zgodovinarjev pomeni v teh zborovanjih važno prelomnico. Dočim smo i. 1946 v Ljub­ ljani (gl. Zgodovinski časopis I, 1947, str. 184—185, 155—173) imeli opravka z organizacijskimi vprašanji, s pregledom škode, k i jo je povzročil oku­ pator y naših^ arhivih, in s pregledom arhivskih virov, iz katerih bodo zgodovinarji črpali p r i obdelavi najslavnejšega obdobja naše zgodovine, narodnoosvobodilne borbe, dočim smo v Mariboru še nadaljevali isto delo, se poleg tega seznanili s .položajem v Mariboru in s pomenom njegovih znanstvenih institucij za slovensko zgodovinsko delo ter se le v zelo nedognani obliki lotili problema načrtnega dela, pa smo letos v Novi Gorici napravili velik korak napre j . Sedaj, ko je bila v .letošnjem letu dograjena organizacijska povezava slovenskih zgodovinarjev v Zgodovin,- ekem društvu za Slovenijo in njegovih podružnicah, ko j e slovensko zgodovinopisje v Institutu za zgodovino pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti dobilo svoje vrhovno, avtoritativno vodstvo, ko je začelo izhajati osTednje slovensko zgodovinsko glasilo, Zgodovinski časopis, smo se lotili tudi konkretnega pretresa delovnega načrta in v zvezi s tem prevzeli konkretne obveznosti Zborovanja se je udeležilo preko 50 zgodovinarjev iz vse Slovenije od Prekmurja do Goriške. Prav njegovemu najvažnejšemu dein, razpravi o delovnem načrtu, je prisostvoval pomočnik ministra za prosveto vlade LR Slovenije tov. Ivan Bratko. Na zborovanju so bili še zastopnik Srpske akademije nauka tov. akademik Viktor Novak iz Beograda, ki je povabil slovenske zgodovinarje na I. zborovanje jugoslovanskih zgodovinarjev ob seststoiletnici Dušanovega zakonika v Beogradu jeseni i. 4949 in tudi sicer večkrat posegel v razpravo," zastopnika Slovenske akademije znanosti in umetnosti tov. akademika Milko Kos in Ivan Grafanauer, člani profesor- 194 skega zbora univerze v Ljubljani, arhivarji', muzealci in številni srednje­ šolski profesorji. Pogrešali smo le arheologe. Zborovanje se je .pričelo 8. oktobra v Biljah, kamor je bulo prvotno sklicano, z edinim referatom, ki je bil tokrat posvečen" organkacijskrm vprašanjem, z o r g a n i z a c i j s k i m p o r o č i l o m predsednika Zgodo­ vinskega diruštva za Slovenijo, _„J V nedeljo 25. januarja 1948 je bil občni zbor našega društva. .Pred­ sednikovo in tajnikovo poročilo je obravnavalo Predvsem ^ v n a v a n o društveno delo, blagajmk pa j e poročal, da je b i o f ^ ^ f ^ р г о ^ 19 516 din od tega dohodkov 12.486 din, stroškov 1621,50 d n, blagajniški prebitek 'iz prejšnje poslovne dobe 17.894,50dm, torej znaša društveno denarno imetje 28.759 din. Po poročilih odbornikov je v imenu društvenih preglednikov predlagal J. Maček občnemu zboru absolutonj staremu odboru, kar je ta tudi sprejel. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika dr. V ran Zwitter, ki ee je zahvalil .za zaupanje. Nato so b^h v odbor predlagam in izvoljeni dr. M. Kos, dr. B. Grafenauer, dr. M. MLkuz, dr. J. ^}e™> d r . l r Škerl, J. Hain«. M. Golia in A. Baš, za preglednika dr. F.r. Šijanec in J. Maček ter za člane društvenega razsodišča' dr. V. Boninec, dr. r . Blaznik in M. Britovšek. . . . , „ „ , „ Nato je dr Fr. Skerl referirai o spremembi pravil, k i se je izkazala kot potrebna v zvezi z organizacijo podružnic, ter j e predlagal novo besedilo pomankljivih členov, ki ga je občni zbor potrdil. Med slučajnostmi je občni zbor razpravljal o V. zborovanju sloven­ skih zgodovinarjev, poroč lu dr. B. Grafenauerja za uredništvo Zgodovin­ skega časopisa, ter je podčrtal nujnost, izdaje tudi se drugih etrokoraih časopisov (pokrajinskih, arheološkega, umetnostnozgodovinskega utd,). Glede članarine je, sklenil, da ostane višina nespremenjena podružnice pa oddajo "kot naTOČnino za časopis 75 »/o članaone, ostanek pa jim ostane za u P r r a v ^ ° gker j^e sprožil probleme naših arhivov. Na sestanku sloven­ skih arhivarjev, 'ki. se je vršil 24. januarja 1948, so anatozirah sodobno staine slovenskih a,rhivov in arhivskega dela in postavili vrsto zaključkov, k i iih ie referent predložil občnemu zboru. Sklenjeno je bulo, d a se na osnovi rezultata tega sestanka in razprave pri občnem zboru sestavi o^ arhiv­ skem vprašanju posebna spomenica, k i naj jo pripravijo dr. * r /.witter, dr Fr Škerl im J. Maček ter jo nato predlože n a pristojnih mestih. Ob koncu občnega zbora je poročal o delovanju mariborskega Zgodo­ vinskega društva prof. M. Zgonik Društvo si je postavilo sledeči Program, k d a t i zgodovinski leksikon mariborskih ulic, zbiramje .gradiva za gospo darsko zgodovino Pohorja, Dravskega polja, Haloz :n Slovenskih goric S tem je bil dnevni red občnega zbora nzcrpan m p r e d s e d u j doktor Fr. Zwitter je zaključil zbo,r. Modest Golia 199 Tajniško poročilo za leto Ì948 ... Pd .b < i r ' izvoljen na občnem zboru dne 25. januarja 1948, se ie kon- £ M ? L 8 V l f t r t d , ^ v a ^ 0 l % P r e t e d ^ d r - F r a n Z w i t t « , p o d p r e d s e d n l « r \ .™!?° Kos tejmk dr. Bogo Grafenauer, blagajn k dr. France Skerl, knjižničar dr. J o ^ K a s t e l i c , odboraiki dr. Metod Mikuž, Jože Hain z Mo les i i * w ' • Sf'Sf B af:u Z a r a d l. d a ] J «asa trajajoče bolezni toy. Škerla g a je ïr-ï.' ^ 1 - 1 1 • PO-s l1^ n e k a j m e s e c e v nadomeščal stari blagajn k dr. Maks Ш к л т с к , ki ga je kooptiral odbor. Z urejanjem Zgodovinskega časopisa dr. Fr Z ^ i t t e r e n a Grafenauer, J. Haùvz, dr. J. Kastelic :n «л J i ^ j j 'fFu , š tJ'° .P° pripravljalnem delu, ki ga je zajemalo že od osvoboditve dalje, doseglo že prve pomembne rezultate. Predvsem se je bistveno razširila organizacijska podlaga društva: ikot .podružnice so ee p r d r u z i l a Zgodovmskemu društvu za Slovenijo Zgodovinsko društvo L - r A 4 <»v " « " f * » « « ) . Muzejsko društvo, v škof ji Loki (5. iehrn- t ^ J ] •,? M u z e J s k o . d r u f t v ? v Ptuff (7- decembra 1948), na novo pa se je ustanovila podruanrca društva v Celju (14. julija 1948). Priprave za ustanovitev podružnic so se začele tudi v Slovenskem Primorju Гп na ^ v X T ^ l / Ј е с , к г ' . а Ј * - V Г™\ z organizacijo podružnic i izidom S ™ ^ J ? i ! ^ a ^ ^ m s k e g a časopisa se je znatno povečalo tudi število društvenih članov Do konca poslovnega leta je štelo društvo že 446 članov (centrala 321, Maribor 77, Celje 46, Skofja Loka 12?. Geografsko vL V T l p r i - t e m P c r , e d w e m Ljubljana (177) in Štajersko (МагЉот 60, Г-, J « ' £ Г m ^ r j e 6'. Slovenske gorxe 8, Celje z okolico 53, Zasavje 13 sicer se 28) im Gorenjsko (24), slaoše pa Dolenjsko (7), Notranjsko 6) in Slovensko Primorje (12). Vsekakor društvo že sedaj združuje več zgodo" vinarjev, kaikor so jih vsa društva te vrste pred vojno. „ w 7 ^ П Т - 1 9 ^ , e i z š e l P r T i , I e t n i k -norega strokovnega društvenega glasila Zgodovinskega časopisa, ki j e v mnogočem šele omogočil zgoraj navedene organizacijske uspehe. Po naklonjenosti Ministrstva za prosveto an Državne za.ozbe Slovenije se je posrečilo društvu u r e d i l vprašanje izdajanja Zgodovinskega časopisa tako, da ga j e prevzela Državna založba f™ Ì J+e' strokovnega glasila j e omogočil tudi obnovo stikov z mozemstvom v oblu« zamenjav. Casop s je bil poslan v zameno na preko In mw O T > J" + k o n C a P° ! S ! 0 ™eea leta eo prišle nanj zamenjave iz okoli ZrTr Г™' a t e m Г^ Г ?т С Ј и 1 КШ&} о Љ о х š e P r e c e J d e l a > d a bo. zadevo K ! P t P O v ? 0 m a T,. t e k - Uredn:etTo časopisa je seveda že od izida prvega Ì v i , X J *° ^ r ' a d l v ? . z a nas ednjega,-vendar so ga pri tem nefcoiliko ovirale druge naloge, ki so stale pred društvom. Predvsem je bilo treba organizirati peto zborovanje slovenskih zgo- dovinarjev v Novi Gor:«, кат je dalo precej dela, ker tam še ni nobTne zgodovinarske organizacije, na katero bi se bilo mogoče opreti. O zboro­ vanju, ki je najfoo.je uspejo od vseh dosedanjih in načelo vrsto za razvoj slovenskega zgodovinopisja bistvenih vprašanj, poročamo posebej^ v t J , t , 1 \ f r U Š t T e n : , h - 6 H 1 1 0 ^ i n n e k a t ! n 1 i l 1 delovnih sestankov s predavanji L l f n t ? a - I e t a J l d T U S f V 0 P ° s k l l š a ] o rešiti v zvezi s s ndi ia lno stro­ kovno komisijo zgodovinarjev in geografov vsaj v Ljubljani. Clami zgo- • ^ S k ^ V d r U S i V , a s-? i m e l i o b l e h S t a n k i h več referatov, predvsem o prob emat:ki revolucije 1, 1848 pr; Slovencih in dragih narodih. Sestanki •pa so se v glavnem omejevali le na srednješolske profesorje zato- niso povsem zadoščali za poživitev društvenega življenja. Od posameznih sekcij je bila najbolj delavna arhivska s e k c j a .pod vodstvom tov. dr. Fr. škerla. Izdelala je spomenico, o arhivih, к У У ј е društvo obenem z Osrednj:m državnim arh vom Slovenije in Muzejem narodne osvoboditve predložilo pristojnim ofolastem in opozorilo z njo na danes najaktualnejši problem organizacije zgodovinskega dela v Slo- ^ e n n Ì Ì i ; ^ " ' J a J e s o d e i o v a l a Jud. P ' i sestavi predloga za arhivski zakon m priskočila na pomoč oblastem pri pregledu vrnjenih arhivov v zvezi 200 z našimi zahtevami po arhivskem, blagu, ki je bilo med vojno odpeljano v Avstrijo. Že na občnem zboru in ponovno na V. zborovanju slovenskih zgodo­ vinarjev je bilo odboru naloženo, naj ukrene vse potrebno za izdajanje še drugega slovenskega zgodovinskega časopisa, ki bi se pečal z regionalno zgodovino in zgodovino urbanskih in industrijskih naselij. Za časopis, ki na j bi predstavljal posebej še zvezo med podružnicami, sta bili osno­ vani provizoričini uredništvi v Ljubljani in Mariboru, ki sta že začeli z zbiranjem prispevkov, zagotovili sta si pa tudi papir in potrebna finančna sredstva, tako da je izhajanje časopisa s te s trani zagotovljeno. Vštevši začetni saldo (17.894,5 dinarjev) so znašali dohodki društva 52.909,5 din, njegovi izdatki pa 31.797,5 din. Ob koncu poslovne dobe iz­ kazuje blagajna 21.112 din. O vsem tem je pod^l odbor poročilo na občnem zborni dne 20. fe­ bruarja 1949 v Ljubljani. Na predlog revizorjev je odbor dobil lazrešnico, bil pa je v celoti ponovno izvoljen. Na občnem zboru so podali kratko poročilo tudi zastopniki podružnic v Mariboru, Celju, Ptuju in Škof ji Loki. Posebej zanimivo je bilo poročilo o mariborski podružnici, ki more pokazati na bogate sadove evojega terenskega dela (gl. poročilo o V. zborovanju slovenskih zgodovinarjev). Občni zbor je s priznanjem sprejel tudi povabilo zastopnika celjske po­ družnice, da bi se vršilo letošnje VI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Celju, nekako sredi septembra. Bogo Grafenauer 201 I n m e m o r i a m Dr. Rudolf Andrejka bivši predsednik Muzejskega društva za Slovenijo j Pnì J 9 - » °kto'bTa 1948 je v Ljubljani, na Starem trgu št. 4 umrl dr. Kudolf Andrejka, po naključju prav v isti- hiši, kjer j e dvajset let poprej oskrbel kot predsednik Muzejskega društva za Slovenijo spominsko plosco na rojstvo J. V. Valvasorja (vzidano 1929). Pokojni sicer ni bil zgodovinar po svojem prvotnem in glavnem poklicu, zagotovil pa si j e vendar v slovenskem zgodovinopisju trajno mesto z vztrajnim, mnogo- stranskim ш natančnim raziskovanjem, z organizacijskim delom in z izvirno delovno metodo. Svoje velike upravne sposobnosti je dal za deset let (1923—1932) na razpolago Muzejskemu društvu, ki mu je kot predsednik v kritični povojni, dobi dal trdno finančno osnovo in tako zgodovinarski delavnosti med Slovenci omogočil nov razmah. Z veseljem se je pridružil zgodovinarjem tudi v prenovljenem Zgodovinskem društvu •m našemu glasdu še pred smrtjo ponudil članek, k i ga priubcuiemo v tem letniku. i- R^'dAT1- A n d r e J : k a s e i e rodil 22. julija 1880 v -Ljubljani (Gosposka ulica 5). Njegov oče, slovenski vojaški pisatelj Jernej Andrejka-Livnograd- ski (pnm. SBL I. 12), k i je umrl 1926 v Ljubljani^ mu je odprl pot n a aka­ demsko gimnazijo na Dunaju, ki jo je « odliko dovršil 1898. Leta 1902 je kot 22 letni absolvent prava nastopil službo pri deželni vladi v Ljub­ ljani, nato odšel v službo pri okrajnem glavarstvu v Radovljico (1903), od tam pa v Postojno (1906—1911). V Radovljici je njegova neugnana delavnost našla zaposlitev pri organizaciji planinstva in turizma, v P o - ' stoj.ni se je vrnil k študiju prava, pravne zgodovine in statistike, ki je zanje dobil dobro teoretsko osnovo na Dunaju (profesorji 'Adler, Ber- naitzik in Inama-Sternegg). Za kratko dobo se je vrnil v službo k deželni vladi v Ljubljani, 1912 p a na notranje ministrstvo na Dunaju; bil je kabi­ netni šef pri ministru idr. Zolgerju, 1. 1918 pa likvidacijski zaupnik narodne vlade v Ljubljani pri dunajski vladi. Po povratku v domovino (1919) je za nekaj mesecev vodii okrajno glavarstvo v Celju, naslednjih deset let (do 1929) pa vršil upravne službe pr i vrhovni ljubljanski politični upravi, nazadnje kot namestnik velikega župana Vodopivca. Leta 1929 cto 1931 je bil okrajni načelnik za ljubljansko okofco. Kot batnski inspektor je b:.l 1931 upokojen in tako .dobil časa za poglobljeno znan­ stveno delo k i je tedaj tudi najplodnejše. L. 1936 je bil imenovan za na­ čelnika Splošne državne statistike v Beogradu. Sele ponovna vrnitev v Ljubljano 1943 mu je vrnila staro podjetnost z-a delo, tako d a j e kljub telesni oslabelosti mogel zbrati najzrelejše sadove svojega znanstvenega prizadevanja. ^ Ko je jeseni 1948 odložil pero, je njegovo že desetletja šibko srce začelo pojemati in prehitro za vedno obstalo. Njegov pogreb je pričal, da si je kot patriot im kot prikupen značaj pridobil obilo iskre- -nuh prijateljev- med kulturnimi delavci in slovenskim ljudstvom. Poklicni in orgamdzatoiični napori pokojnega Rudotlla Andrejka so pustili trajne sledove ne le v Muzejskem društvu za Slovenijo, ampak tudi — in še posebno — v izgradnji upravne službe, pr i tujskem prometu 2 0 2 • ' ' (preosnova Zveze za tujski promet 1922) in pri državni statistični službi v Beogradu. Povsod je razvijal veliko osebno delavnost m pokazal izredno ekspeditivnost in iznajdljivo spretnost. Ljubljanska univerza ga je 1925 pozvala, da kot honorarni predavatelj juridične fakultete uvaja študente v upravno prakso. Upravno pravo je predaval (z izjemo beograjskih let) prav do svoje zadnje bolezni in smrti. Andrejka je ves čas ohranil živ stik 6 kulturnim življenjem sloven­ skega naroda. Čutil se je hkrati dolžnega, da delež, ki ga prejema z lastnimi prispevki vrača, tako z osebno pravno in gospodarsko pobudo kakor tudi s pisateljevanjem'. Njegova izobrazba je bila široka, težila pa je po preprosti, praktični uporabnosti. Taki so tudi njegovi' spisi. Težko, utrudljivo problematiko je umeval kot svoje zasebno opravilo, javnosti je podajal le zrele, vsakomur sprejemljive, zanimive in koristne sadove svojega obsežnega dela. Skromnost njegovih namenov m nevsiujrvost oblike sta vzrok, da AndrejkovL spisi niso bili vedno deležni vse pozornosti in priznanja, ki jim gre. V tem pogledu je značilna in za Andrejka ea- mega posebna častna njegova avtobiografijà v SBL I. 12. Zelo obsežno in obilno je bilo že njegovo časnikarsko delo. Posai je strokovna poročila v slovensko, pa tudi drugo jugoslovansko časopisje, nekajkrat v nemščini (za Laibacher Zeitung, Zagraber Tagblatt, Reichs- post, Neue Freie Presse, Piaiger Presse in Union v Pragi). V začetku so to slovstveni in pravni prispevki, pozneje prigodniške stvari v korist tuj­ skega prometa; oboje je čas že prerastel. Nekaj spisov pa je nastalo po Andrejkovem arhivainem raziskovanju in jih tako tu ne smemo prezreti. Sem spadajo članki: Zoisova palača v Ljubljani (Slovenec 1932 st. 249), Slovenci v Kazinskem društvu 1. 183? (Slov. 1934 s t 99), Ljubljanske^uhce, ki so izginile (Slov. 1935, št. 90), K zgodovini Mahrove hiše v Ljubljani (Slov. 1936 št. 27), Doneski k zgodovini Figovčeve gostilne na Ajdovščini (Slov. 1936,' št. 85), Še o Figovcu (Slov. 1937, št. 22), Obrtniki v stari Ljub­ ljani (Slov. 1939 št. 125), Ljubljanski zasebni vrtovi v preteklosti Jblov. 1943 št. 145—147, 152, 155), D T . Matija Burger, pozabljeni ljubljanski župan (Jutro 1944 št. 275, 282; 1945, 24), Krvnikova hiša v Ljubljani (Slov. Kole­ dar 1945 67—70), Zgodovina Križmanove hiše v Ljubljani (Slov. 1945, št. 14). Prav talko je v časopisju in drugod raztresenih nekaj Anidiejkovih bio­ grafskih poročil, kakor: Turudija (Slov. 1916, št. 64 in Edinost 1916, st. 82), Ivan Knez (Vestnik Lj. vzorčnega velesejma 1926), Jernej Andrejka-Livno- gradski (Koledar Moh. dr. 1928, 76-77), Dr. Janez Ev Krek ш Selska dolina (Slov. 1932, št. 231), Doneski k življenjepisu dr. Mihe Tuska (Siov. 1933 št 187) Dr. Janko Šuman (Slov. 1937, št. 287), Franc Naval - Pogačnik, slavni slovenski operni pevec (Slov. Narod 1945, št. 16 ;in_ 17), Dvajsetletnica organiziranega tujskega prometa v Sloveniji (Jutro 1925, št. 126). Glavno Andrejkovo pisateljsko opravilo je veljalo pravniški stroki. • Objavil je lepo vrsto upravnih zakonov v obliki priročnikov, s članki je zalagal vse slovenske in glavne jugoslovanske upravne časopise. Sirsi pomen imajo prispevki: Anarhizem (Naši Zapiski 1907 m 1909), Bera (Slov Pravnik 1912), Iz zgodovine naših političnih okrajev ш občin (Ob­ činska Uprava 1927), Kranjska hranilnica ni bila nikdar ustanovljena z nemškim kapitalom (Vesnik Saveza štedionica kr. Jugoslavie 1939, 5—6), Donesk-' k zgodovini uradne statistike v Jug. (Službeni glasnik Mm. unutr. poslova 1937, št. 7 in 8). Tu je rad prehajal na ipodročje pravne zgodovine, vendar pa se zanjo nikdar ni docela ogrel- Na posebno, Andrejki svojsko zgodovinsko raziskovanje ga je napo : tilo zanimanje za kulturno preteklost slovenskih krajev, ki se je z njim", bavrl kot organizator tujskega prometa .V ta namen je spisal lepo kopico knjižic in člankov, kjer obravnava domače slikovite kra je tudi po njihovi zgodovinski pomembnosti in preteklosti. Z lastnimi spisi je hotel dopoln;:ta vrzeli v poznavanju domače zgodovine. S tem namenom je pregledoval kra jevne 'arhive in uporabljal bogato znanje, k i so ga mu dale zbirke muzejskega arhiva. Se dvoje momentov je usmerjalo njegovo zgodovin­ sko iskanje Po poroki 1. 1920 je stalno zahajal v Selško dolino in je tako 203 YâiU-26 D ^ Ä T J S ^ T E O T S t ^ ' ц г е Ј а п Ј е Sejmskega cestnika S S Ä J a ^ S K : W * " * 0 - S t — k 0 zgodovinopis i j J b t L S Za zgodovinsko vedo je bil Andrejka od dveh strani dobro pripravi ier, kot чиатш jurasi ita kot s'.ovstvenik. Jezikovni čut si ie S H Œ Ivana Cankarja, ob prevajanju v tuje jezike (prevodf vojaških pesm?in posebno se Gregorčiča in Zupančiča!) in ob s a m o s t o j n e m Z S u Ä Ä T t ( p T Ì m - ni^ove Napake v slovenskem K f t ^ • i vonat's ™ »Samouprave« in Nekaj misli in predlogov o našem prevajalnem slovstvu Dom in svet 1913; obe razpravi ste vzbudili S pozornost, P r lm . še: častimo svoj jezik, članek fsjoven^: 1938 št 32 33 30 m 37). ienek posluh za jezikovne starine ga je privede! tudi na Pod­ ročje narodopisja. Objavil je v IV. zvezku l trÌklj^i\ narodnih pesmi cu mì%ČTS0Y-' Ш * , Pripovedke iz kamniške okolice pa v C L 18 l v ^ ffTJe P r ; : n e s e U 9 54 njegova članka: Star kmečki inventar l i l o ' o š K h ' ^ K n J T K J e M ? б , - - Т ^ Je m<"gel drpati in presoditi pomen %^£$№£&^Г>™ ^ - «" *̂du ffe^ «« „Et* s . e An,dre:J fea ; z a zgodovinsko znanost ni posebej metodično šolal, v i n s k e S T 1 Z ^ 1 SP«Ï T 7 P°membnr 'P« globlji razčlenitvi zgodo- Zato t , , d f T . f • ^ ^ - t ¥fT- , p 0 S V O j i natančni opisni izdelanosti. £ato tudr m: napisal velikih del in se je raie omeril na obiavlrànÌP ™ l Ä ™ c i ff181' ?o raztreseni po znanih in še bolj po manj znanih Ä - ^ Krinni lf° MS° *?* ^ošno.znani. V knjižni obliki J S 0 izšli na 1024 2 o t 4?* ^V?'-;kraJ jepllsI1 1 0-^odOTilllS'ki Poizkus. Ljublja- ntÌ!r- • T b Pra™lk,u 25 letnice trgovskega društva Merkur L j 1926 (Ponatis iz Trgovskega lista 1926). 3. Selški predniki dr. Janeza Ëv Kreka rodosovna m krajevnozgodoyinska razprava. Ljubljana 1932. (Uvod v to de,ce kaze da se je Andrejka vsaj nekoliko zavedal pomembnosti kmečkih rSo0dovnekiPsnblelI\ftìIS?-' , k 0 Ì Z Ì ' a V l t a ' d a «**& ^ S S f S Ä K etskih rodov, ki so .prihajali- v pravnem, socialnem ali rodbinskem poj.edu vozje etike s Kreki v Selški dolini. V delovanju in nehanTu teh rodov njih «azplojevanju in ugašanju, njih gmotnem povzdgu fupXnju v ZtttvČ / T T ? А Ј е | ^ « Vedovine našega kmetskoga s?anu v pretek] h treh stoletjih«.) 4 Škof ja Loka in njen okraj. Sk. Loka 1936 l U V ™ ^ J * andrejka uredil skupno s Fr. Planino; sam je v S prt eperal zgodovinska članek Škofjeloški cehi. - Vrsta zgodovinskihTrazprav 2 Č ^ 7 J m i a ? g & ^ ^ S?- Z a 6 e n J a z l e t o m «325 Andrejka ЈЉ je ^ Г i ^ • sv°Je.Prve upokojitve na podlagi samostojnega proučevanja metodoMV И ? 1 ^ е Т ^ 0d,kvU T ? * 0 - . n O V e S a g r a d ™ i n P o k a z a ! T z S -™ d ? 0 Д Г ^ г M^ejskega društva je priobčil članke: Zemljiške vTtih J o f c l M o V l ^ V f - " | t o l e t J a ( 1 9 3 2 ) " Z ^ n i S e l š k e d o h n e \ .etm 1500—1800 (1933), Kje so bih Zoisovi vrtovi? in Zoisove faiančne Ravnice v Gradtfču (1934), Kančeva tvornica v ž ^ a i k o T T L j f f i n J Q3Q ' vT* 1 " . k Postanku in razvitku rodbinsku imen v Selški S S ^ ) ' V- rlOVIi! Predstavniki državne uprave na Kranjskem (1943? a f Ä l m e l k e T o a d b i n r ^ 9 4 5 ) ; ^ 1 * "»P«"™ « Ä * «Kmiv razvoj Kmetske rodbine v krog veletrgovstva in fevdakieea о1етпк̂ л 7nZ£iï S ^ m i J e Anfr^ka P ^ v a l zgodovino s fov iSga fetva ™J&? т • ^ z izsledki stanovsko glasilo trgovcev, Trgovskega to* pred i J U I e ü А ^ т Л ^ - ^ Д ^ ^ s k e g a življenji i S f j a t Jw*l0l < ( 1934), Razvoj induistra, e in industrijska politika v naših S l e t ' Ä ' n K 1 9 ; ftoletja (1934), Trgovsko življenje v Lj7ubîjlni T k w • a (19?4) ' Qo.ftoletmci zastopstva ljubljanskega trgovstva (1934) ÎS^f-ff l a B V O J ej?™1»«1116 trgovske «oie v Ljubljani (1934), Doneski k' preselityenemu proKemu ljubljanskega trgovstva (1934 in 1935 • zadnTi dve razprav! sta izšli pod psevdonimom!), Trglvska zgodovina Spitelske'ulice 204 v Ljubljani (1935). Trgovska zgodovina Schellenburgove ulice v Lj. (1936), Doneski k zgodovini- Fröhlichovih hiš v Lj. (1936), Zgodovina Perles- Bals-Lassnikove hiše v Lj. (1937), Zgodovina hotela Slona (1938), Doneski k zgodovini naše žeCezarske industrije. I. Ruardi (1940). Drugo bogato bero iz arhivalnih Studij je Andrejka dal v natis Kroniki slovenskih mest, kjer je sodeloval ipri vseh šestih letnikih in obdelal: »Najstarejše ljubljanske industrije« (9 člankov v 1. 1934, edem 1936), življenjepis Fidelisa Terpïnca (1934), Zgodovino Primčeve hiše v Lj. (1935), Poslopje mestnega muzeja v Lj. (1935), Strojarje na forštatu (1937), Zgodovino kramarskih hišic v Prešernovi ulici v Lj. (1938), Razvoj ljubljanskih indu­ strij med 1859—1869 (1939), Schwarzovo pivovarno na Poljanah (1939 in 194Ó), Zgodovino gostilne Pri Šestici v Lj. (1940), Zgodovino Hudovernikove hiše v Kolodvorski ulici 23 v Lj. (1940). Samo v posebnem odtisu je izšel spis: Znameniti slovenski obrtniki 1575—1940, namenjen za Zbornik slovenskega obrta 1918—1938, ki pa n i izšel. Podobno težko dosegljivo gradivo je zbral v obsežnem članku: »Zaslužni slovenski upravni jur i s tk in ga objavil v zborniku Pol stoletja društva Pravnik (1939; str. 80—150). Y časopisu Slovenski Pravnik je objavljal že prej več pravniških bio­ grafij (od 1. 1925 dalje), v Trgovskem tovarišu biografije irgovcev (od 1936 naprej), nekaj tudi v Kroniki slov. mest (1934) in Planinskem Vest- шки (1934, 1940). Tako je postal 1934 sodelavec Slov. biografskega leksi­ kona, ki je priobčil več njegovih sestavkov v VI. zvezku (gl. članke Papež, Pauer, Pavlin, Pesiak), kakih 120 pa jih je izročil uredništvu v objavo, pa še niso izšli. Če omenim še Doneske k zgodovini šolstva v Selcih, ki jih je prinesel Slovenski učitelj 1933, in njegov prispevek v Dejanju (1940, št. 2): Donesek k zgodovini zaiplenitve Miloimovič-Krekove knjige, so s tem izčrpani glavni Andrej kovi spisi, k i jih slovenski zgodovinarji moramo poznati in upoštevati. Ni jih malo in zelo veliko podrobnega, na­ tančnega dela je v njih. Dr. Rudolfu Andrejki smemo izreči priznanje, da je svoj kulturni dolg slovenskemu narodu odplačal pošteno in z viso­ kimi obrestmi. Sam sicer ni segal v globljo problematiko snovi, ki jo je stvarno in trezno obravnaval, razčistil pa jo je v ' tol iki meri, da bo to delo naslednikom bistveno olajšano. Svojo nalogo je opravil po najbolj­ ših močeh — zato ga bomo slovenski zgodovinarji ohranili v častnem spominu. Maks Miklavčič: 205 Knjižna poročila in bibliografija Problem slovanskega svetišča na ptujskem gradu K publikaciji unir. .prof. dr. Josipa Korošca, o slovanskem svetišču na ptujskem gradu je prejelo uredništvo oceno ravnatelja mariborskega • m , 1 z e j £ " a n J a B a * a . ki zanika, da bi bil izkopani objekt slovamsko sve­ tišče. Da prispevajk rešitvi tega zelo važnega problema — ptujsko svetišče bi bilo najstarejše znamo slovamsko svetišče, edino doslej znamo pri Južnih Slovanih in eno od redkih doslej znanih slovanskih sploh — je uredništvo izročilo oceno v ïokoipisu prof. dr. J. Korošcu in objavlja tu oceno in odgovor nanjo v nespremenjeni obliki. Uredništvo Korošec Josip: Slovansko svetišče na ptujskem gradu Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Razred za zgodo­ vinske ш zemljepisne vede, za filozofijo dm filologijo. Dela 6. Ljubljana 1948. 8 . 42 str., 32 slik, 18 skic ter z ruskim in angleškim resumejem. Izkopavanja na ptujskem gradu 1946—47 so postavila s staroslovan- ekim svetiščem na dnevni red naš osrednji arheološki problem, ki bi na j omogočil nove poglede v danes še nejasni podobi staroslovamske mitolo­ gije m s tem stàroslovanske kulturne zgodovine sploh. Objava o izkopa- nem svetišču z njegovo analizo je pomenila zaTadi tega za arheologe in zgodovinarje dogodek. Izkopano gradivo ponazorujejo fotografske slike, risane skice ter 2 reprodukciji J. Oelltjenovih akvarelov celotnega svetišča. Zal otežkoča m de.omia tudi onemogoča orientacijo v njem redakcija^ Poleg dejstva, da nudijo slike samo deloma vpogled v strukturo izkopanine (prim, slike 7'~ 8 ' i 2 , 1 6 , / o 1 8 4 i e pogosto njih označitev problematična al- tudi naipacna. fot. 9 (Srednji vzvišeni' del svetišča z jugovzhoda) more biti po primerjavi' s fotografijami 10, 11, 12 in 13 samo z- jugozahoda; fot 14 (beverovzhodm vogel srednjega dela ter vzhodni hodnik,. preden je bil sestavljen z juzmim) predstavlja v resnici severozahodni vogel sjednjega dela ter zahodni hodnik, ali pa j e napačno označena fot. 10. Skica 16 (Iloris jugovzhodnega vogala) kaže jugozahodnega, al i ,pa je napačna tozadevna objava na skici 3 (Tloris svetišča v Ptuju). Fot. 22 (Jugovzhodni voge.ni kamen) kaže isti predmet kakor fot. 29 (Se neočiščen vzhodni nodMk z jugozahodnim temeljnim kamnom.. . ) , k i je tako enkrat jugo­ vzhodni vogelni in enkrat jugozahodni temeljni, a je dejansko samo jugovzhodni vogelni kamen. Fot. 30 (Del vzhodne stene srednjega dela) in skica 5 (Zahodna stena vzhodnega hodnika) predstavljata pod dvema različnima naslovoma, ki pomenita na terenu isti objekt, dva različna terenska objekta, k a r je nemogoče. Isto velja za skici 6 (Vzhodna stena zahodnega hodnika) in 7 (Zahodna stena srednjega dela svetišča) ter 5 (Z-ahodna stena vzhodnega hodnika) i n 9 (Vzhodna stena srednjega dela svetišča). Pri skici 17 je korektura izpregledala zamenjavo z 18 (Prerez 206 stebrov v svetišču); lega podstavkov za stebre je drugačna na skici 17 kakor pa na skici 3 (Slovansko svetišče v Ptuju). Podobno imamo ob­ javljen eden m isti objekt, to je'središčno prsteno klado v dveh verzijah o podstavku za kip božanstva; prvo na skici 3 (Slovansko svetišče v Ptuju) in drugo na skici 10 (Tloris srednjega dela svetišča okrog 15 cm :anad normalne površine). Navedeni primeri kažejo pomanjkanje elementarne redakcije gradiva in povzročajo težave za vsakogar, kdor se bo z njim ukvarjal, V primer: e tem je malenkost citiranje skic s sl.(ikami) in slik s T. (?) si.(ikami), ki moti zlasti v začetku, k i pa tudi ni dosledna (prim, str. 17, T. si. 3, si, 30). Strokovna slabost p a je pomanjkanje aluacijskega načrta in prerezov glede razmerja izkopanine do njenih okoliških arheo­ loških objektov, kar bi bilo posebno potrebno zaradi neskladnosti v ob­ javljenem gradivu med preirezoni svetišča (skica 4) in fotografijami' hod­ nikov (slike 5, 6, 8, 10) ter tlorisom svetišča in njegovega srednjega dela. Redakcija tako v precejšni meri ni napravila izkopanega gladiva upo­ rabnega za arheološkega interesenta, kar je prva naloga poročanja o arheološkem terenskem delu, razen predhodnih poročil, kar pa pričujoče ni. Pri analizi izkopanine sledi avtor, vodja ptujskograijskih arheoloških raziskavanj univ. prof. dr. Jos. Korošec, dispoziciji C. Sehuehardtovega poročila o' izkopavanju 1168 uničenega slovanskega Svantovitovega sve­ tišča v Arkoni na otoku Rujani. Za opisom arkomskega svetišča po dan­ skem kronistu Saxu Grammaticu ter beležkami o raznih zgodovinsko zabeleženih staroslovanskih svetiščih imamo ugotovitev, da je ptujska izkopanina staroslovamsko svetišče, ki je nato opisano in raziskano^ po sličnosti z arkonskim v tločrtu, leseni arhitekturi in mestu za kip božan­ stva ter datiramo v VII. stoletje. Obstajalo je iz skoro kvadratnega tlo­ crta i l .30m X 11.90 m, v katerem je bil vkopan 3.10m širok hodnik, visoilc na zunaj do 2.62 m in na zmotraj do 1.45 m. Znotraj tega hodnika je bila kvadratna 5.70 m dolga prstena klada z mestom za kip božanstva in и hodnika se je n a stebrih dvigala lesena svetiščna arhitektura. Podoba ptujskega staroslovanskega svetišča je tako slična Saxovemu v Arkoni . ter nalikuje tudï podobi C. Schuohandtove arkomske izkopanine. Pr i analizi izkopanine izhaja poročevalec iz enotnosti stare slovanske kulture v njenih formalnih elementih, torej s stališča, ki je danes znan­ stveno že premagano, postavi' tako Saxov opis Arkone za primer slovan­ skega svetišča sploh ter preko tega in preko Sohuchaidta ptujsko izko­ panino arkonizira. Ptujsko izkopanino je arkorcziral tako, da dokazuje pri tločrtu, tlaku z vogelnimi kamni, ometu v hodniku ter osrednji prsteni kladi s podstavkom za kip božanstva oblikovno in funkcionalno podobnost z arkonskim svetiščem. Proti arkomizaciji ptujske izkopanine pa govori izkopanina sama ш sicer iz zgodovinskih in arheoloških vidikov. V zgodovini, imamo za arkonsko svetišče Saxov opis iz XII. stoletja, medtem ko za ptujsko v VIL stoletju nečesa sličnega nimamo, pač pa imamo Prokopijevo poročilo o južnoslovanskem mitološkem življenju iz VI. stoletja, ki svetiščnih zgradb pri Južnih Slovanih n e pozna. Družbeno- razvojni položaj Baltskih Slovanov v XII. stoletju je bistveno različen od položaja Južnih Slovanov v VIL; prvi živijo v začetnem denarnem gospodarstvu, drugi v naturalnem. Svetišča kot posebne kultne zgradbe se pojavljajo z razvojem organizirane države, ki je gospodarsko pogojen in zaradi drugačnih kulturnih sedimentov zopet drugačen na Baltiku kakor v Sloveniji. Možnost obstoja ptujskega svetišča po analogiji z Arkono je tako m Tazvojnozgodovinskih razlogov in primerjave med Rujano in Slo­ venijo več k o dvomljiva, ako priznavamo avtorjevo datiranje svet.sca v VIL stoletje. Da bi rešil datiranje, bi nujno moral objaviti situacijsko skico svetišča z .razmerjem do rimskih arhitektur in staroslovenskega pokopališča, ki pa v razpravi manjka. Iz skice bi razvideli, da je notranji del rimske arhitekture, to je neposredna okolica svetišča, brez slovanskih grobov, ki zavzemajo' sicer površino vse rimske .razvaline na ptujskem gradu, 'a jih najdemo tudi drugod pri nas, kakor v Središču ali Veržeju. 207 JUi^Â-- j ? ' ' • i J e \ С Л и , l s I o T e n , s k e ^ a Pokopališča na ptujskem gradu ^tlriVLÎ n r- e " h l t e k t l J F e s e T r š i l s v « J o nalogo kot stavba ter da so zaradi tega mrhce pokopavali samo izven njega na tistih predelih rimske arhitekture, ki je b la že v razvalinah. Od avtorja za svetišče proglašena izkopanina pa je vdelana v notranji del rimske arhitekture, katere zidove preseka. Zaradi tega je svetišče mlajše od rimske arhitekture ter ne more ČLlTxe ° л V - 0 ™ 1 1 8 ^ P ° k ° P f K 2 a - ^ P a k je lahko z njim največ sodobno. Ker datira avtor slovansko pokopališče ma ptujskem gradu v A.—Al. stoletje bi v zvezi s tem moglo tudi svetišče nastati šele v tem času; to pa je doba, ko je pogansko svetišče na Slovenskem ,z državno- in f ^ J T P 1 — r a z l ° ^ nemogoče Nemogoče pa bi bilo pogansko slovansko svetišče v Ptuju tudi v dobi karolinškega zgodnjega fevdalizma, kamor moremo datirati pokopališče iz družbeno razvojnih razlogov po tipu bizantinskih -jin bizantinsko vplivanih izkopanin, z dejstvom da lesene krste niso se.e pridobitev visokega srednjega veka, temveč, da jih pozna ze antika, in komcno nudi ta doba še zadnjo možnost, da uporablja biovenec v svojem naturalnogospodapskem nastrojenju rimske novce 7A3. HcLKl't. Odločilne za svetišče in njegov značaj pa so pri našem poznanju s'taros'.ovanske m staroslovenske mitologije posebej izkopanine same Pr i tem prepuščamo besedo avtorju, ki poroča (str. 25), da niso izkopavanja odkrila »mit! najskronmejsega sledu kakega inventarja svetišča v hodni- i V l D J n aJ s;krommej lšega slovanskega predmeta, da so bili v višjih plasteh nad svetiščem fragmenti keramike iz poznejših stoleti j . Največ je brio keramike poznega srednjega veka, oziroma iz periode po opustitvi slovanskega grobišča« Starosvetnosti izkopavanja na ptujskem gradu tako niso odkrila. Iz Arkone pa jih pozna pisan zgodovinski vir, Saxo. « .»Љ^«, T A 4 J e Т Љ о r e z " [ t a t f e r e n a > gradbenega materiala m gradbene tehirke ter naloge zgradbe same, je važna tudi izoblika geo­ metričnega lika, ne pa samo geometričen lik sam po sebi. Pri paraleli r t u j a z Arkono vidimo, da imamo v Ptuju pri kvadratu 12 m hodnik s sireno 3.10 m, v Arkomi pa pri 20 m kvadratni temelj z 2 m širokim hodnikom; zaradi tega ne moremo vzporejati arkonskega tločrta s ptuj­ skim, kar hi mogli pac pri zamenjanih širinah. Poleg tega pa je bil na Arkom v tlocrtu suhi zid temelj za stene svetišča, v Ptuju pa poldrugi meter porobl jeni hodnik, ob čigar stranem so stebri nosili stavbo. Tudi globina hodnika v Ptuju ter globina temeljev na Arkoni nas sil- v zvezi s širinama, dame vidimo istega tločrta v Arkoni ko v Ptuju. Zaradi zemlie- '?U? :+ f . ? g o : d o ^ , n ? k , l l h J-azlik'med Arkono in Ptujem pa različnost т tlocrtu tudi ni odločilna. ,= ?.a , e v e t i | ; Ö I l i značaj ptujske izkopanine je bistvena stavba sama in zaradj tegs bomo sledili leseni ptujski svetiščni arhitekturi po poročilu Ä ° e r a i * e n i strukturi vogalov v temeljih, ker so ti za leseni značaj voteln k i l , 0 T 1 1 1 * - V z a m 1 m ° t a P r i m e r J ^ o v z h o d n i in severovzhodni vogelm kamem, ki sta najbo je ohranjena in še danes vidna. Jugovzhodni se dotika na vzhodni strani (str. 23) »direktno stene svetišči, n I južn f . / t i T n ^ l m , ? . n Sïe,mi t ^ J ä a , Plast malte in drobnega kamenja. Tudi nad blokom je bila se plast malte, katere sledovi so na gornji površini se dobro vidm: S spodnjimi bloki je povezan s tanjšo pîastjo ^ ì e , Nad severovzhodnim vogelnim kamnom je (str. 22) »plast malte k i s e na zunanjih robovih nekoliko vzdiguje . . . Ta plast je p r ib l i žna? cm debek toda na robovih naraste do 9 cm. Kvadri v podnožju so razne v e l S ' med seboj nrso povezani z malto, ampak so vmesni prostori * z p o ' n Ï Ï i ž zemljo m tudi -z manjšim kamenjem. Prav tako tudi goïïf- П а - Х ni povsod z malto povezan s spodnjim, ampak je pogosto med njimia tanj s ?a p a s t zemlje ki na zunanj,, strani dosega 10cm debeline< J Gradbeno . strukturo hodnikovrh tal pa vidimo v severnem hodniku, katerega »so tlakovali na ta način, da so na nabito zemljo polagali plast ma f te nanio kvadr C e J e Ta*^ a e 4 t k a m h n f i a «^Une oblike, ' p o L k o d tudi manjše ò S e kvadre, l a p.ast je bila nasuta z nabito zemljo komaj nekaj centimetrov 208 nâ debelo. Nad io plastjo je zopet plast malte, n a nji pa leze z malto med seboj povezani okrogli' rečni kamnit (str. 23). V vseh t reh avtorjevih opisih vidimo — zlasti če gledamo rezultate sond na skici 11 — temeljno zidno kamenje, vezano deloma z malto, deloma pa s prstjo, torej gradnjo, ki jo moremo Tedkeje opaziti na rimskih, pogosto pa na srednjeveških stavbah; to pa j e tehnika temeljev zidane in me lesene arhitekture ili tako imenovani t lak v hodnikih je najnižji, temeljni del njenih zidov. Na to kaže tudi pomanjkanje vsakih lesenih ostankov v vsem južnem, vzhod­ nem im zahodnem hodniku; nagli pa «o se za severnim hodnikom. To pa j e teren, k i je po svojem izvoru negotov ter bo tak tudi, ostal. P r i kopanju drenažnih jarkov 1948 se je pokazala v plasti od okoli 1.50 m do 2 m globoka vrsta oglenih jeder ter preperevajočia lesenih kosov. Avtor je sicer mnenja, dà je ta teren iz dobe, ko so Rimljani ravna« tod zemljo za novi kastei; kopanje drenažnih jarkov 1948 .pa je z ostanki porene- eančne opeke pokazalo, da je tudi v zvezi s fevdalno fortifikacijo ptuj­ skega gradu, ikamoir je vodil med današnjo žitnico in zahodnim stolpom en vhod. Od tega vhoda je vodila cesta po parobku južno od ži+шсе m eevermo od svetišča proti gradu, tako da ima precejšni del terena za severnim hodnikom značaj cestišča, katerega sestavlja material iz dob od rimske pa do polpretekle. Zaradi tega in p a ker je ta teren le preveč peščen, kar preperevanje pospešuje, ostankov -lesa za severnim hodnikom ne smemo videti za istodobne s hodnikom samim. Na z malto obloženih vogalnih kamnin in zidanem tlaku je avtor rekonstruiral kljub vsakemu pomanjkanju lesenih najdb leseno stavbo, katero na j bi nosili med seboj približno 3.50 m oddaljeni stebri, ki bi stali na kamnih, najdenih v tlaku. Pri tem moramo primerjati skico 3 s Skico 17 (pravilno 18) in ugotoviti, da lega kamnov, n a katerih naj bi stali stebri n a skici 3, ne ustreza legi stebrov n a skici 17 m sicer ob južni steni južnega ter zahodni steni zahodnega hodnika, kjer je poleg tega severozahodni vogelni kamen nižji od ostalih treh vogelnih kamnov in kjer manjka izkopani peščenee z vklesanim križem, katerega tudi ne beleži skica 3. Katera skica j e pravilna? Blizu je misel, in to po primer­ javi e skico 3, da je skica 17 posledica arkonizacije ptujske izkopanine; vendar moramo to misel odkloniti, ker .so (str. 27) merjenja >pokazala, da so razdalje med ležaji иа stebre vedno enake: približno 3.50 m«, nakar bi bila prava skica 17 in nepravilna skica 3! Na teh dveh primerih skic se konča možnost razpravljanja o stebrišču .zaradi negotovosti objavüje-, nega gradiva. Ptujska izkopanina p a ima še dvoje posebnosti1, k i leseno stavbo izključujetai Prva je omet na prstenih stenah v zemljo vkopanega hod­ nika» k i .ga v Arkoni ni in kateri j e v veliki meri odpadel do zime 1946/47. Ze dejstvo samo, d a je omet na prstenih hodnikovih stenah propadel pre j ko eno leto po odkopanju, je dokaz, da ni ta omet zvezan z opremo sten hodnika v zamišljeni tesemi svetiščni stavba. Ni tu važno vprašanje, kako je ta omet mestai, temveč je važno dejstvo, da se omet n a prsteni steni t ra jno me more držati in da zaradi tega tudi nd moigel biti' sestavni del lesene arhitekture. Tehnični nadzornik zaščitnih del na ptujskograjskem arheološkem terenu ing. VI. Šlajmeir j e podal na toza­ devno vprašanje strokovno izjavo, -v kateri pravi med drugim: »Prirodna prst ne 'tvori odgovarjajoče podlage že sama po sebi, ker po konzistenciji ni dovolj trdna, a na drugi strani bi že prirodna vlaga povzročila odpa­ danje ometa. Zlasti še takrat, ko zemlja po zimskem premrzovanju .popu­ šča pri pomladnih višjih temperaturah. Omet n e drži t ra jno niti na euhem zidovjn, če ni. očiščeno "in če .ga n e drže vdolbine aH rege v trdi podlagi. Prirodna prst pa trajno deluje in ne tvori — zlasti pri primesi peska — nikake trdne podlage. Prirodna vlaga — zlasti v glini in ijo™« — pa neizbežno povzroči' naglo odpadanje vsakega ometa. Saj odpada omet na primer prav hitro tudi od opečnega zidovja, če postane vlažno in prav slabo drži na phanih in ilovnatih stenam tako imenovanih ,buitanih 14 209 dïbro^olirïnr, r e S d 0 b r o p r e S l l š e i l e ' n a ' P * ™ * Prünemo hrapave im гжЈ^ S ^ - P r i ' 7 ^ « e ö n « n opazovanju izkopanine m posrečilo ugotovite ometa v d e b e l i h 0.8 d p . 1.0 cm (str. 17) pa do 4 cm (str. 26), k l o r ga f C F 1г-РТ< И ? е Т5 1 в ,2 n i k l e i m - ; t u * g a * i ' v ' m u z e j s k i zbirki izkopanin. u 3 • * ? e J e , d a n e s o h r a , M l a a severni steni južnega ter zahodni in vzhodni steni zahodnega hodnika pa ni omet, temveč ko glazura debela apnena plast na glinasti, prsteni steni. Torej pojav, ki j e znan tudi rz З Г 1 « ™ » 4 ? Poetavi ja, n. pr. n a Sp. Hajdini od odkopanih nmekih zidav. Nastopa tam, kjer ,se j e pr i gradnji temeljnega zidu poJcrila pJast kamenja z z:vim apnom; apneno mleko, k i ni moglo proni­ cati v kamen je pronicalo na obe strani v prsteno steno temeljev na njej sikrepenelo ter ji dalo apneni beli prekrov v debelini k a k e g a ' m i ­ limetra, l a k je ves, danes na izkopanini ohranjen »omet«. Resnična škoda m pomanjkljivost je, da vodja izkopavanj strukture tega ometa ki ga danes m vec mogoče ugotoviti, nd v študiju nikjer opisal im kakega primera uvrstil v muzejsko zbirko izkopanin. Zaradi tega moremo upo- • steviatu samo »omet«, kakršen nam j e ohranjen in danes tud ; s primeri uvrščen med izkopane dokumente; ta pa predstavlja dokaz za zidano arhitetaturo in za gradnjo z živim apnom. Pri tem značaju ometa odpade tudi eventualni ugovor, d a se malta trdneje drži kamna kakor zemlje in da je zato pri trganju zidu pač ostala malta na kamnih, da pa ni mogel ostati' omet n a prstenih stenah. •i k ^ . 1 1 0 arhitekturo bi moglo potrditi končno delovanje vode v hod­ niku. Delovanje vode m. pr. v naših kleteh z zidanimi stenami kaže, kako težko j e izločiti vodo ш tako globokega hodnika kakor j e pri ptuisko- grajsla,izkopanini tudi v primeru, d a bi bil pod streho. Vodni odtok iz najmanj poldrag meter globokega hodnika nd bil pr i .izkopavanjih ugo­ tovljen po pričujoči objavi nikjer, ,prav tako pa. tudi n e kakršen koli znak o-vplivanju vode na domnevani tlak, na omet ali na prstene hodni- kove stene, kar b,; moralo biti pri dejstvu rekonstruirane lesene svetiščne arhitekture očividno. Strokovno tozadevno mnenje ing. VI. Šlajmerja ugotavlja, da streha јатек ipač zavaruje pred direktnim vplivom padavin, »ne more pa ga zavarovati proti vplivom talne vode dm ne pioti vplivom •one vode, k: pronica v globino po močnem deževju in zlasti po odtajamju enega. Pa četudi obstaja eventualno primer, da talna voda me nastopa, , je verjetno, d a se bo v 2 m globokem jarku pokazala vlaga od pronica­ joče vode. Nastop take vode zrahlja seveda prst in povzroča rušenje peščenih .plasti t e r . s tem postopno rušenje sten«. Struktura vogelnih kamnov ter tlaka, omet n a prstenih stenah hodnika, in pomanjkanje vsakih vodnih vplivov kažejo, da .mi mogla p r i ptujskograjski izkopanini obstajati lesena arhitektura n a Stebrih, temveč dokazujejo zidano arhitek­ turo, katere temelji so se delno obranili v tlaku in vogelnih kamn'h I'm zrušen ju te zidane arhitekture j e bilo kamenje odpravljeno drugam in jarek kot temelj zasut s. sipom. Požara pri likvidaciji svetišča, kakor ga navaja avtor zopet ne moremo vzeti na znanje zaradi nasprotujočih si navedb tozadevnih najdb. JVa strani 26 beremo: »Sodeč po ožgani izemlji nekdanjega zunanjega nivoja na zahodni strani svetišča, ikd sega nekoliko metrov na dolgo in clo 2.80 m ma široko, so svetišče požgali, preden so ga zasuli.« Na to pa •takoj v nadaljevanju: »Ožgana zemlja na zahodni strani ni posledica požara svetišča samega, temveč prekritega dela svetoščnega vhoda, ki je bil tako nizek, da je zapustil močan sled.« In v nadaljevanju na strani 27- » Ugotoviti moramo pa to posebnost, da je namreč pri požaru svetišča pihal mooan veter iz južne ali pa liz jugovzhodne smeri. Na drugi strani, t. j . na zahodni strani stopnišča ni skoraj nobenega sledu požara Sled požara je tudi^ v sipu na hodnikih, k i je v najnižjih plasteh temnejše . harve.« In končno na s trani 52: »Ker je p a ta. ožgana zemlja t ik ob svetišču m se me razteza samo do omenjenih stopnic, k;, so izdelane v rimskem ob- 210 zidju kaštela, ampak še nekoliko — dasi neznatno — zapadneje od njih, je jasno, da imamo opraviti tu s sledjo požara, ki j e uničil svetišče.« Prepuščam interesentu, da ugotovi earn, da li je ožgana zemlja na zahodni strani svetišča od požara ali ne, od kod lemnejša barva sipa v hodnikih, prd čemer pa manjkajo kakršni koli požarni sledovi na marmorju v tlaku ali na prsti, in končno, kak veter je pihal p r i požaru svetišča» Gotovo pa j e eno: Ce manjka vsatk vpliv požara domnevane lesene arhitek­ ture na marmorne kamne v tlaku in vogalih in če manjka vsak vpliv požara na glinasto prst, med katero ni kakega sledu nditi glinastih ope­ čenih drobtin, je izključen požar kot tak, s tem pa tudi lesena arhitek­ tura, k i bi postavila ptujskograjsko izkopanino v podobnost z arkonsko. Važen, zlasti za podobnost z Arkomo, je vzvišeni prostor evetišča, to je prstena klada, v katere sredini leži marmorna plošča na peščenem sloju, ki bi naij služila za podstavek božanstva. Marmorno ploščo imamo na skicah 3 (Slovansko svetišče v Ptuju) in 10 (Tloris srednjega dela svetišča okrog 15 cm iznad normalne (površine) ; vprašanje .pa, ki' se s ploščo pojavi, je, kje je plošča pravilno podana: ali more biti 9 cm debela marmorna plošča istočasno enkrat na normalni površini (skica 3) in drugič okrog 15 cm iznad nje (skica 10)? Eno podajanje je gotovo nepra­ vilno, toda kako naj to ugotovi čitatelj,- ki: se za svetišče zanima? Tu mu zmanjka tudi možnost obiska izkopanine same, ki ga orientira n. pr. pri vogelnih kamnih, ker leži marmorna plošča danes na položaju, kakor jo kaže sfcica 3. Zaradi takega publiciranja plošče je razpravljanje o njeni vlogd iz njene lege iluzorno. Avtor smatra, d a je marmorna plošča služila za podstavek kipu božanstva, ki bi mogel biti visok »celo nad 3.0 m« (str. 2?). Vsi, k i imajo opravka z nameščanjem in postavljanjem kipov, bodo o tej sposobnosti plošče IL dimenzijama 0.45 m X 0.37 m X 0.09 m, katera je popolnoma gladka samo na eni strani, dvomili. Po skromnih ostankih malte, k i so bili na plošči vidna se novembra 1948, je plošča služila nekoč v igradbene svrhe, kakor tudi večina n a skici 10 podanega kamenja. Marmorna plošča je ležala n a peščenem sloju, ki da je bil prinesen iz Drave na sredino prstene klade. Na tem peščenem sloju več­ jega okroglega kamenja po tekstu na str. 21 ni bilo, a po skie; 10 je precejšen del tega kamenja baš n a peščenem sloju. Kaj je prav? Izvor vsega kamenja pa bodo rimske ruševine. Ostanki rimskega zidu so ustva­ rili v severni steni podobno plast, ko je peščeni sloj v sredin: površine. Ta peščeni sloj namreč leži in se širi severno od prsteno klado pod površino sekajočega rimskega zidu (ki manjka skici 3, kjer so vrisani rimski zidi izven svetišča), s katerim se delno celo veže. Nastoj peščenega eloja in okroglega kamenja nad površ no prstene klade je tako jasen iz preperin vrhnje plasti rimskega zidu. Površina prstene klade pa ni ravna, temveč štrli na severovzhodu iz nje ostanek rimskega postamenta, ki po svojem pomenu ni jasen, ki p a navzlic temiu vzbuja dvom v prsteno klado kot prostor za kip božanstva, kd bi pri te j funkciji pač bil izravnan tudi pri rimskemi .postamentu. Prstena klada kot prostor za kip božanstva, ki bi stal n a marmorne plošči, je po vsem tem najmanj problematična. Če manjka tako tlocrtu, stavbi kot taki in prsteni kladi kot prostoru za kip božanstva pr i vsakem pomanjkanju starosvetnih najdb podobnost ali istovrstnost z Arkono in s tem za staroslovansko svetišče sploh, potem bč mogel tega nuditi žrtvenik ali žarne plasti na mestu žrtvovanja, kar bi bilo posebno pomembno v zvezi s Prokopijevimi navedbami o kultnem življenju starih Južnih Slovanov. Avtor ugotavlja, d a v ptujskem »svetišču sploh ni bilo mogoče opravljati' žgalne daritve, ako j e bila streha pre­ krita«, dn še pred tem: »Ptujsko svetišče pa ni imelo žrtvenika ne v no­ tranjosti ne na zunanji strani« (str. 32). S tem pa izgubi ptujska izkopa­ nina svojo funkcijo kot svetišče sploh. Pri .pomanjkanju vsakih zgodovinskih poročil, pr i samoniklosti tlo­ crta zidane arhitekture, svojevrstnosti prstene klade, pomanjkanju žrtve­ nika ali sledov žrtvovanja je izključena analogija med Arkono in Ptujem, prav tako pa p r i pomanjkanju vsake staroisvetnosti in pr i datiranju 211 ptujska izvensvetiščna izkopavanja objavljena V S Tr^v^™ 0 .^ 0 / 0 5 1 1 ? ?L ^aprava, ki' uporablja vse znanstvene oriroo- mooke; zaradi tega tudi nakazuje samo metodično stra^ p u b S i f e T r strokovne vidike, i* katerib delo izhaja. Potrebno je prt tem sToosebei poudari:ti zapostavljanje zgodovinskih kriterijev, Г Ј К ^ С arheologa in^zgodovina najhitreje mogli reševati podobna v p r Ä a kakor je.prujskograjsko svetišče. Za primer zapostavljanja ^ T v 3 h у ! Ј 1 ^ ^ Г г Г ± н Г П Ј е / ^ е ^ ^ j à k e ^ l ^ e L .nekako v srelo Ädi^^T^Ä r S fi SoloÄ înji ah o_bnoya fortifikacije m* ptujskem gradu. V Karnuntu T pr imamo zadnje ninske gradbene predelave iz časa po 595 ,m zadaje no^cTiz dobe Teodorja, Hononja in Arkadija, torej teprehoda IV. v V stoTetie podobno je iudi v Akvinku Nadalje vemo daje Ma ceeia C & l S Ä nunt azguMjena za Rim od okoli leta 450 dial je in da je 546 .predal TustkH- jam ,ppl* Norikon«, ki je vključevaj tudi ptujski Ц О К Da-tacija ptujskograjske fortifikacije v isredo VI. stoletja te таЈад z S v Ï Ï - Lvat,, *P? J a T .28°do.VMeTJ™ «heološka. Samo v medsebojnem lode- stÄka^CÄ i r a m a ""—*• « « « Ï JS5S -TTSW in s K T * j5 ^ f P™"" ^ 0 z8ođoviifflko razvojno stopnjo Slovanov se И ^ Л / " " л ^ S n e 5 P e f a , PtuJskega svetišča, Kijevsko svetile r o d S ti» П ™ ? У 1 П - ? - eWetM Vladimirjevo kijevsko in novgo- Š^verniiSlolnT V« m ^ , m l a j ^ "> S ^ e t ì S o a ^ Baltskib, oziroma öeyernih blovanià. Vsa znana slovanska svetišča ležijo v razvojno naored- S Ž Z , ? е Ј р ^ ^ - е Г е 0 z n 4 u / e t * P^met in zgodn/i f e v d a S pTilm ä~J™TVJ Prokopijevo poročilo o verovanju Južnih Slovanov (Kos I 33) se posebno važno, ko slika kultno življenje v predfevdalni družbi brez navedbe svetošč in, svečeniške hierarhije, podobno ko « T A pred lem n pr. od Skiov ali Tacitovih Germanov. Zadnji so načeli staviti r t s orÄihm s , k i m i- ^™; r w Y i l i P? TO kultne S * ^ fatoSS n. pr jpn Gotih v zvezi z .nastojanjem fil in monarhije: Avarsko-slovenska S Ä ü 7 Љ П V V V I I L f W V Srednjem Podonavju S p e X n î m sektorjem na Dravskem polju in Ptuju pa je v velikem Drekinil« nro metne stake z Italijo; po carigrajski L Ä f i 626 eTTrazvoju astata ter morala s Jem konzervirati družbeno strukturo pretekloItT z IZ r>a tud! kultno življenje v Prokopijevi sitici, dokler ga ni po frankovsSt mvasijr 799 nadomestil fevdalizem s kričar^tv^ ^ Ce naha amo teko slovanska svetišča na razvojno naprednih mestih od VIII a l i l i stoletia dalje v zvez: z novuni družbenimi oblikami, potem manjkajo Ptuju za to vzporednic zgodovinski predpogoji J Vprašanja stere slovanske mitologije so gotovo ena od naitečrih iz s i T ^ f 6 р Г е * е к к ^ <***• A ^>r je poitavil L dnevnfred pTuÄgra j ! sko.ter ga poizkusa rešiti preko analogij z Arkono. Da ga ni relil ter ŽfvliL1? ° p a n m a J X > k r a k i a f i t n O S t 4 k i <*> i z y e a «danskega mitološkega nhti№ ^ T Z r o k T,.t?m'.4?1 n i pos tno upošteval izkopanih elementov; ubral je .pot generalrzirajoce analogije, za katero pa je nase poznan iê c r t n L T k e m i t o ' T J e Preskopo..Odgovoren pa, j e % Lložto T r S ! cijo, Jcatera je predala poročilo o izkopanem gradivu javnosti v opremi, 212 ki n e bo povsod! dovoljevala njegove uporabnosti. To pa je bistvena, naloga arheologa. Obratno od zgodovinarja ali etnografe arheolog proučevani spo­ menik z izkopavanjem uniči. Zaradi tega je potrebno, da ee arheološki spomenik ohrani znanosti v načrtih, posnetkih, risbah, merah ш opisih, torej v reprodukcijah sploh. Za dosego tega osnovnega cilja arheoloških publikacij ima arheolog večjo odgovornost in večje dolžnosti ko zgodo­ vinar, ki objavlja n. pr. listino iz airhiva, arhitekturo s pokrajine ali izde­ lek, čigar produkcijski proces je znan in 'kateri ostane tudi po proučitvi nedotaknjen. Franjo Baš. Odgovor na kritiko Franja Basa o publikaciji „Slovansko svetišče na ptujskem gradu" V zvezi z mojo publikacijo o slovanskem svetišču na ptujskem gradu, ki jo je leta 1948 izdala Slovenska atkademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, je podal Franjo Baš kritiko same publikacije, pa tud: kritiko in evoje mnenje o objektu, k i sem ga po arheoloških dokazih označil za slovansko svetišče zgodnjega srednjega veka. Čeprav smatram, d!a avtor ni podal novih momentov in novih pro­ blemov v imenovani kritiki', boni vendar podal svoje mnenje o nje j , kakor tudi svoje pripombe k mnenju 'kritika. Na začetku svojega prikaza publikacije kritik upravičeno' zamerja večje število napak, ki so se vrinile v oznako posameznih slik oz. risb- V tem niso problematične, kakor dobrohotno omenja', temveč napačne naslednje oznake slik: 9, kjer se glasi oznaka »srednji: vzvišeni del svetišča z jugovzhoda«, dočim bi bilo prav: »z jugozahoda«; 14, kjer bi namesto »severovzhodni vogel in vzhodni hodnik« moralo stati »severo­ zahodni vogel in zahodni: hodnik«; 29, kjer mora namesto »jugozahodnega« stati »jugovzhodni temeljni kamen«. Pri skicah: 5, ki kaže vzhodno steno v vzhodnem hodniku, ne pa zahodno; 6 je pravilno zahodna stena zahod­ nega hodnika, ne pa vzhodna stena; 16 kaže jugozahodni, ne ipa jugo­ vzhodni temeljni kamen. — Ravno tako je t reba zamenjati oznake pod skicama 1? in 18. Kar p a zadeva lege podstavkov mia skicah 3 in 1? ter vprašanje skic 3 in 10, bom podal razlago na ustreznem mestu, tam kjer se jih kritik dotika v svoji oceni. OmenDm naj pa, da je kritik dva akva­ rela označil napačno za Oeltjenova, njegov je v resnici samo akvarel, ki podaja pregled celotne izkopanine, druga ldh TV Ä - n ° ff0TOni1-- Z a r a £ ?S e g a tega je nèkoîiko ш£?da s f k r i t i n f ^ r 4 S n ^ o d b V M l s k e Tazlo?e'ki'niso ̂ Ä"« Res je, da bi bilo vsekakor dobro, ko bi bila razpravi oriložena tnd» s.tuaojska sk:ca svetišča z razmerjem do antičnih 1 S e £ u r 4 n « t S Î ? ™ ^ i f K V £ ^ 0 p a W S a ' D a b i M a *>a n u J n a P r a v v tej Razpravi ki to samo del celotne razprave o siaroslovaoskih najdbah na p t u X m Vradù pajnkakor ne sprevidim.* Možnosti, kako bi s to ski£> r e s ï X î r a n i è SwS C a ; - k / k O T - d°r n e V f - к ^ Љ > *>a r e s n e najdenT.^o^no je da e ;rSorn J 1ki t W k e r h ^ ' k t r e t ' !" i- '^*"J««t antične trdnjavtee n prostor, -ki ga zapira obzdje, brez slovanskih .grobov. Kritik iz tesra fatta Ä a **? Љ*«*а..«!«»•. da je v času slovanskega pokoplllča ^ Ж - !^2k ^ л '^te^J-, d»l rimske arhitekture še vršU sv^ó nalogo W stavba ter da so .zaradi; tega mrliče pokopavali samo izTen njega n f t M h pređeЉ rimske arhitekture, ki je bila že v razvalinah" zLfaf "n kako £ & £ **• М п Ј . а У ^ * ^ ob ™su slovanskega pokopališča Ћ njeftve ™ e t l M ! I l d n ? > M o ^ \ : ^ k e r v notranjosti antične tdnjavfcf ni slovanskih grobov? To bi M pa ,tudi edini možn: dokaz te vrste sloneč na materialni podlagi, ker grobov v resnici ni bilo. Toda Ifi je krtfk pormsM iia čas, ki je .pretekel od antične uporabe trd^javrce pa do grobišča, ko je po njegovem mnenju, ta objekt še v e d n o v u Zrj? Kakšna pa je bi a arhitektura tega objekta in kakšen je bU njegov Mmen? Da je v] antiki ime vojaški namen, je, mislim, dovolj jasno A r h S u r a je^pa Mjub imenitnim temeljem bila lesena. Sicer pa bo o ten S ded« T e n J e P ^ f - + ? l e m e n c - 3 Ta objekt bi pa torej po кгАо^еГтпепји ™ M L ^ T T datiranje grobišča v X. in XI. stoletje, moral bit' upo- KeïJna v LfrSt?]etlUJ ° Ì e ^ Ч 5 - ^ I e t i ' J 'P° doselitvi Slovanov v Ptuj. h^ Л ^ S ' d a J D J ^ m delu svoje kritike zametuje možnost, da bi mogel but. ta objekt zgrajen v VI. stoletju, in se sklicuje na neke arheološko ugotovljene momente v Karnuntu itd., ki; padajo v konec IV sto ette bt s tem sevedbitrdnjarica stala in bila v uporabi kar 6 do 7 stoletit ÌTJt • / l k - ™ m e n i ?eana i l i 'n ^ИЉОУ, želi postavitigrobiščev r t l J f t 4ei:io,do, o čemer pa bomo spregovorili nekolikTbeled malo dàlie Glede trdnjavice :pa: ah se kritiku ne zdi, da bi, v slučaju nTene tako v t f e i ^ Ä e h T ? ^ f i r ^ - ^ k ^ n e sWanskUe^LX neînoS" j njejr loda teh pa prav tako tudi tukaj ni. Naj bi ta objekt služil kot staranjska a i pa kot vojaška stavba, morali bi п а ј Г к Х и t r e z n e Ï^ÎT'i 0 e J-e tek<> do-№ t r a i a h Doleva se mi celo, kakor d7 bi krltfk čeprav lega izrecno mkjer ne pove, to antično trdnjavdw nesmatfal zà" anteno, temveč z a mnogo kasnejšo; tako vsaj sodita pT nTegovTîzva* Janjah. V item bi bilo vsekakor dobro čuti njegovo ргато mneniefn njegovo opredelitev teh antičnih stavb. No v teil bi tudaШ Ж ki' M antiko osporava! antiki. Da bi bila pa ta antična stovba u^abliana se v easu slovanskega grobišča, je pa nemogoče. Ta stovba Т м а vit up^-abljana niti takoj po doselitvi Slovanov. Odkritih ni niü па^кготпет- sih arheoloških materialnih ostalin, ki bi dovoljevale slu,«! daTo /o Slovam uporabljali vsaj krajšo dobo. Prof. Klemene y STOJÌ obdelavi antičnega gradiva na ptujskem gradu domneva, da je bil juž^del t r d S vice morda uporabljan še v času slovanskega svetišča, j . T V n stoSju kar bi brio časovno vsekakor možno. Dvomim pa rudi o tei možnost ker* a k o l w P r Ä S Ä n i t a ™ > ^teoloških^doku^entov vTrimeVu ako bi ta objekt kljub pomanjkanju arheoloških dokazov le bil uXàb- Ijen v času grobrsca, čemu naj bi služil? Mogoče kot mrtvašn cZ^koli katere je bito pokopališče? Dvomim, da so flovani tedajpIZTli teke objekte. Zakaj .pa v notranjosti, antične trdnjavice nf 1 п Г А ] Ј п Љ gradu,Ttó1eÌOvat^sku.rÌI<>Zena I w p i m i ° & ^ ^ s k e m grobišču na ptujskem 3 Tozadevna študija je .dokončana in bo skoraj šla v tisk. 216 grobov? O tem sem podal evoije mnenje v razpravi o slovanskem grobi­ šču na ptujskem gradu. Ni' pa vprašanje samo, kdaj je grobišče nastalo, temveč tudi, zakaj? Kritiku se je zdelo nujno, da j e postavil uporabo antične trdnjavice, brez kakršnih koli materialnih arheoloških ali zgodovinskih dokazov, v čas uporabe slovanskega pokopališča. Izvaja, da je »svetišče mlajše od rimske arhitekture, ter ne more bit: starejše od slovanskega .pokopališča, ampak je lahko z njim samo sodobno«. Da je svetišče mlajše od antične trdnjavice, ni doslej še nihče osporava!. Toda kako, da né more biti starejše od slovanskega pokopališča? Verjetno zato, ker krit ik trdj, da je antična trdnjavica bila še v uporabi obenem s slovanskim grobiščem. Seveda je potem, po mnenju kritika, sllovansko svetišče oz. ta objekt največ lahko »sodoben« s slovanskim pokopališčem: Toda zakaj? Zato, ker je, kakor piavi, iz državno- im cerkvenopolitičnih razlogov nemogoče, da bi svetišče inastalo v času slovanskega grobišča, ki ga jaz datiram v X.—XI. stoletje, toda ravno tako nemogoče j e tudi v dobi karolinškega zgodnjega fevdalizma., kamor postavlja grobišče kritik. Z drugimi bese­ dami, kar sam kasneje tudi trdi, slovanskega svetišča ni in tudi' ni ni­ kakršne slovanske stavbe n a tem mestu. Slovansko grobišče, k: sem ga jaz postavil v X. in XI. stoletje, stavlja kritik v dobo 'karolinškega zgodnjega fevdalizma, kamor moramo datirati, po njegovih lasltnih besedah, pokopališče »iz družbenorazvojnith razlogov, po tipu bizantinskih in bizantinsko vpldvan h izkopanin, z dejstvom, da lesene krste niso šele pridobitev visokega srednjega veka, temveč, da jih pozna že antika in končno nudi ta doba še zadnjo možnost, da upo­ rablja Slovenec v svojem naturalnogospodarskem nastrojenju rimske novce za nakit«.* Kritik je v istem stavku podal toliko momentov, ki se med seboj nikakor ne skladajo ter je nujno analizirati skoraj vsako posa­ mezno besedo. Prvo: kateri so bili družbenorazvojni razlogi, da naše nekropole na ptujskem gradu ne moremo daJtirati v X.—XI. stoletje? Meni niso znani. Bojim, se pa, da niso znani niti kritiku. Končno pa, denimo, da tr res obstojajo — ali bi v takem primeru lahko> .govorili o nekakšni statiki, ki, recimo, ni imela nikakršnih posebnosti, nikakršnih izjem? Ali so kritiku morda znani številni podobni primeri v srednji Evropi iz istega ali pa celo kasnejšega časa, kjer je družbeni razvoj bil, ako n e višji', pa vsaj na isti višini z našim? Ali kritik pozna podobne primere v Panoniji, Dalmaciji itd. in njih daiacijo ter družbenoa-azvojne stopnje ondotnega prebivalstva? Meni se nekako dozdeva, da mu niso znani. — Drugič: kater: je ta t ip bizantinskih in bizantinsko vplivanih izkopanin, da moramo grobišče datirati v IX. stoletje? Kritik pozablja na razvojne stopnje pri »bizautinsko vplivanih izkopaninah«. Ali pa mogoče ve, kako so podobne bizantinske izkopanine v Panoniji in srednji Evropi' datirane? Sicer moja razprava o slovanskem grobišču na ptujskem gradu ni še dotiskana, ker pa kritik že vnaprej odklanja daiacijo, ki sem jo tudi sedaj postavil v X.—XI. stoletje, menim, da zaradi presojanja mojega gledišča mora poznati material, oz. da bi ga vsaj moral proučiti. Pri tem bi me zanimalo, ali pozna pozlačene gumbe iz groba štev. 355, njih izvor in njihovo datiranje? Možno je tudi, da se nanje ni oziral, ker stoje v popoini opreki z njegovim datiranjem. Seveda pa .poleg tega ш upo­ števal tudi drugih arheoloških momentov, k i odločno pričajo za X. :n XI. stoletje. — Tretjič: dejstvo je, da pozna lesene krste že antika. V tem pa'č ni kritik ničesar odkril, češ da niso šele pridobitev visokega srednjega veka. Pozablja pa, da o neki splošni pridobitvi nikakor ne more bit: govora. Mislim, da bi mu arheologija bila zalo hvaležna, ako bi pokazal na kontinuitete med antičnimi in slovanskimi lesenimi krstami, čeprav s pomočjo .posredništva karolinškega zgodnjega fevdalizma. Dosedanja znanost pač meni, 'da so lesene krste, zb.ite z žeblji ali zakovicami (.primeri 4 Podobno mnenje je podali tudi v metiskani kritiki s tem, dia je tu vnesel še IX. stoletje, v katerem je moglo obstajati slovansko grobišče. 217 1 tudi v Ptuju), začeli Slovani uporabljati šele veliko kasneje, nekako v X. stoletju. Ni izključeno, d a bomo -danes ali juitri ugotovili s pomočjo materialnih dokazov, da so morda talke krste uporabljali že tudi nekoliko prej, recimo ne'koliko pred X. stoletjem, itoda ne sprevidim še, da bi tudi v tem primeru mogla biti pri nas v tem dediščina antike. Ali se kritiku ne dozdeva, da bi v takem primeru morali poznaiti in odkriti tudi neke "VTn^CITl O. Trt П.4СМТ>1 ml.l-l.n Éï'i ( m i i n n 4-n n.rm.n^-n C.-. 4 - л , Х л i. — л ~ _ - . _ _ ÏC . * . _ v svojem naturalnogospodarskem nastrojenju rimske novce za nakit. Ta del stavka je treba še posebej analizirati, ker sta dve možnost; razlage in ni jasno, katero je kritik,, tu mislil. Prva j e možnost, da je rimske novce Slovenec uporabljali že zaradi svojega natuiralinogospodars'kega nastrojeinja, z drugimi besedami, da je sploh uporabljal novce. Da eo to bili antični novci, je pač vzrok v tem, ker drugih ni imel. Druga možnost b; pa bila, da jih j e uporablja,! v te j dobi, t. j . po kritiku v IX. stoletju, oz. v karolinškem zgodnjem fevdalizmu zato, ker bi bila tedaj zadnja možnost, da je dobil antične novce zaradi relativno še dovolj bkizke dobe izatona antične kulture. Tretje možnosti, na katero bi eventualno mieliti kritik, ne vidim. Ob prvi možnosti pa ne vidim vzroka, da b > bilo to stoletje res zadnja doba, v kater i bi Slovenci uporabljaili novce kot nakit. NikakoT ne morem razumeti, kakšni: bi bili vzroki, da se to ni mogîo zgoditi tudi v X. in XI. stoletju. Ali kritiku, ki se peča tud z etno­ grafijo, niso znani primeri, da še danes uporabljajo novce, posebno av­ strijske zlatnike in napoleondore, kot nakit? To je primer ravno pri nas v Jugoslaviji. Potem bi tudi tu morali govoriti o naturalnogospodarskem nastrojenju? V drugem primeru prav tako ne vidim vzroka, da bi bila zad­ nja možnost pridobivanja antičnih novcev v IX. stoletju, n e pa prav tako v X. in XI. Tudi v tem primeru bi morali biti kritiku kot etnografu znani pri­ meri v naši državi, ikjer še danes med raznim turškim, dubrovniškim in podobnim denarjem nosijo tudi antične novce kot nakit, mamizan na vrvici. V svojem nadaljnjem razpravljanju p r e d e kri t ik na samo svetišče ter po moji razpravi ugotavlja, da se »starosvetnosti lizkopavanja tia ptujskem, gradu niso odkrile, medtem ko jib iz Arkone pozna pisan zgodo­ vinski vir, Saxo«. Kot dopolnilo t e njegove izjave pa naj omenim, da poleg samega objekta, Svantovitovega svetišča v Ахкоп^ razen pisanega vira, tudi tu ni bilo odkritih nikakršnih* drugih starosvetnosti. Nadaljnja njegova konstatacija je : »Pri tločrtu, ki je vedno rezultat terena, gradbenega materiala ein gradbene tehn k e ter naloge zgradbe same, je važna tudi izoblika geometričnega lika, ne pa samo geometričen lik sam po sebi.« Nisem umetnostni zgodovinar, vendar pa, kolikor mi je znano, je tloris sicer res lahko rezultat naloge zgradbe same, pa tudi gradbenega ma­ teriala in gradbene tehnike, medtem ko rezultat terena, v našem primeru, sploh ne pride v poštev. Čeprav kritik trdi, da j e tloris vedno rezultat vseh teh komponent skupaj, j e pač lahko tudi nekoliko drugače. Najdaljmja njegova ugotovitev v istem stavku, po katerem j e važna tudi izoblika geometr.čnega lika, ne p a samo geometričen lik sam po sebi, je točna, toda ne vedno in v celoti. Stvar je, mislim, nekoliko nasprotna, tako da je v resnici važen prvenstveno geometričen lik, medtem ko je izoblika podre­ jena. Ali kritik pozna'antični grški hram? Koliko limiamo prav pr i tem vseh mogočih izoblik, a osnovni l ik je vendar vedno megaron! Takih primerov imamo v zgodovini arhitekture nešteto ter jih tu nimam namero naštevati.5 5 V netiskani kritiki je k r i t k postavil celo naslednjo- trditev: »Ugoto­ viti p a moramo pr i tem, da ni kvadtatasti tlocrt nikaka značilnost kakega stavbarstva, dobe al i ljudstva, temveč je kvadratasti tločrt pr i nas uve­ ljavljena oibiika arhitekture vseh časov, ko je človek odkr.1 pravi kot ter moremo v zvezi s tem kvadratasti tločrt zasledovati pr i nas od prazgodovine dalje pa vse do danes.« Zanimivo bi bilo vedeti, kako je kritik prišel do teh dognanj? 218 Gornje ugotovitve, kr so sicer zanimive in memi doslej meznane, so pa kritiku b le potrebne za njegova nadaljnja izvajanja. РтЛаја namreč do zaključka, d a tlorisa arkonskega svetišča ne moremo vzporejati s ptuj­ skim; prvič zalto, ker imamo v Ptuju pri kvadratu 12 m hodnak s sortno 3 10 m T Arkoni pa pri kvadratu 20 m hodnik s širino >2 m«, drugič pa, ker je bil »na Arkoni v «očrtu «uhi zid temelj za stene svetišča, v Ptuju pa poldrugi meter poglobljen hodnik«. Globina hodnika v Ptuju ter globina temeljev na Arkoni sili kritika, v zvezi s širinama v iKjavo da ne vidi istega tlorisa v Arkoni kot v Ptuju. Dimenzije kvadratnega tlorisa ptujskega svetišča.so 11.90 X 11.90m, hodmiki pa so široki 3.10m,e v Arkom pa vdidi kritik hodnike s š orimo komaj 2 m. Ker v АЉош nimamo hodrntooy, ki bi bili vkopani kakor v Ptuju, bi pod tamkajšnijr.mi hodnki;, ko ze krit ik na njih insistira, lahko smatrali prostor med notranjim: zidovi svetišča in stenami, k i so jih tvorile zavese okoli meste, -na katereni je stalo božansitvo, in k i so bile .razpete med stebn, stoječimi na kamnitniin podstavkih. Od teh podstavkov sta bila dva skoraj kvadratne oblike (1.60 X 1.50m) tretji pa pravokotne oblike (1.70 X 1.25 m), medtem ko je četrti propadel. Temelji zidu svetišone etavbe, ki je bila, mamogrede omienjemo, izdelana v leseni konstrukciji, kater i so p a vsaj delno sestavljeni iz kamna, kakor Schuchardt javlja n a zahodni ш delno tudi na vzhodni strani, so bili široki 2 m. Schuchardt, ki je točno izmeril oddaljenost med srednjimi točkaimi dveh stebrov, kakor tud: med sredino stebrov in sredino temeljnih zidov, nam .poroča,, da je raiz- mak znašal vedno 6.5 m.7 Ako želimo na temelju tega dobiti sirtmo hodni­ kov ki so bili med zavesami oz. stebri in svetiščniani stenami, moramo odbrti one dele, ki presegajo zid oz. steber. Ker je zid širok 2 m, a schu­ chardt meri vedno od sredine zidu, moramo tu odvzeti 1 m., a pr i stebru, ki je velik 1 60 X 1.50 m, svojüh 0.80 m, kar znaša skupno 1.80 m. Ako sedaj to odbijemo od celotne širine 6.50 m, t. j . od širine sredine zodu do sredme stebra dobimo širimo tako imenovanega hodnika, ki znese svojih 4-'0m, kair je -pa možno ugotovti tud! po sami skici Аткопе oz njenega svetišča z ravnilom. Kje je kritik odkril, >da je širima hodnikov v arkonskem svetišču znašala 2.0 m, mi ni jasno. No, Iker j e pa sedaj slika nekoliko drugačna, namreč, da so v Arkoni pr i velikosti svetisčne etavbe 19.5 X 19.5 m hodniki široki ca. 4.70 m, bi vprašal sedaj kritika, ko so vsaj nekatere njegove zahteve izpoiltnjene, ali bi bilo mogoče vendarle ta arkohski tloris vzporediti z našiim, kjer so p r i velikosti svetilscne stavbe U 9 0 X H . 9 0 m hodniki široki 3.10m. Popolnoma sorazmerne točnosti se­ veda Hudi sedaj še ni, ker ako bi želeli matematično natančnost, bi arkonski hodniki: v razmerju do naših morali bit;» široki okoli 5 m medtem ko imamo sedaj še vedno diferenco celih 30 cm. Kljub temu, da se je kritik zmotil v računanju in d a v resnici 'ta točka, popolnoma ustreza • tako arkonskemu kakoir tudi našemu svetišču, me Vendar zanima vpra­ šanje, a l : predstavlja oblika im tloris arkonskega svetišča "nek kanon, od katerega nisi smel nikoli in nikjer odstopiti? Кат zadeva globino .hodnikov v Ptuju, niso bili globoki poldrug meter, temveč okrog 2 m. Zakaj pa je ptujsko svetišče poglobljeno, sem objasnil že v svoji razpravi (str. 39), kar pa kritik nikjer ne omenja. Končno bi ga lahko sedaj ovirala samo globina hodnikov v ptujskem svetišču, da ne b i videl istega tlorisa med Arkomo lin Ptujem. Vendar pa pravi dalje, da različnost v tlorisu itudi mi odločilna >zairadi zemljepisnih in zgodovinskih razlik«. Zgodovinske radifce in pomisleke je podail že po­ prej , o čemer sem tudi jaiz povedal zdaj svoje mnenje. Zemljepisne razlike so nujne, kar je popolnoma razumljivo že zato, ker j e Arkona na Baltiku, Ptuj p a n a Dravi poleg Slovenskih goric. VendaT p a ne vem, 6 V tekstu moje razprave je tiskovna pomota n a str. 14, kjer so dimenzije 11.30 X 11.90 namesto 11-90 X 11.90, medtem ko so v Tuskem in angleškem tekstu pravilne (str. 45 in 57). 7 Schuchardt 1. c. str. 20 in dalje. 219 rdfl \ z v e z e ™ J bi mele s slovenskim svetiščem. Imamo .tudi n ror rastlinske T«Z1 k» dede na zemljepisno širino, toda da nTbi morio' biti zato skupnih jkuffturmh elementov in skupnih točk v isti'h e t n i S širšin skupinah .glede na -zemljepisno äir.lno in,dolžino, nisen! vedel , t,1 •% ra,tajlh'. k a k o s o grajeni vogelni kamni in tlak, prihaja kritik do zafcljucka, da je to »gradnja, ki jo moremo redkeje Ä rWkih pogosto p a n a srednjeveških stavbah; to je ,pa,, praTdalie > t e h S temeljev zidane, h, ,ne lesene arhitekture inTta4 ü n e n Ä tlak v S , - Jf Z " 4 1 " ^ . t e n î e I J n i d e l ^ f o z i d o v a s ^ o T d i t e v L č v Ä J 6 h ^ J e : > N a , ^ k a ž e > * pomanjkanje vsakih l ^ J H X v vsem južnem, vzhodnem m zahodnem hodniku; našli pa so se za e 7 e r o l m t Ì 0 t Z 0 o ; t J 0 ? L & t e r e n ' M i e , *» ™i«n i-oru^ne^tov Л^тЉ ÜT k-r °S^L< • ^ i a h B e m moram kritika opozoriti, da leseni T^AT-011-1 n a j d e n i fe za s e v e r n i m h o d n i k o m , temveč na ve e j d o l ž i n i s e v e r n e g a h o d n i k a s v e t i š č a ; njih ohranjena OlimVtr ?МГ V f °-6° d° L 4 0 m ' š 5 r i n a °-13 *> °-21m ' debelina pa do 0.10m (str 26). V svoji razpravi nisem posebej omenil, da so bili najdeni vo Г Г м ? П T 6 - 1 1 6 ^ ^ ^ 3 ' k£T Je k T i i i k a lah'k« атеЉ"v đ Z ^ L - najdem za hodnikom, Omenil tudi nisem ori jemine najdene pomešane med «pom v najnižjih plasteh vseh hodnikov Lpù^il' sem n a r v a t e t š , Ä T ^ ™™' * п . / , ш ^ ^ te *»> *™ smatram £ najvažnejše elemente. Preden pa preidem na vprašanje vzidane arhitek- а Г к С ^ Г ^ Г 6 ^ ' - ^ - ^ f e ^ ™ ^ е , ki jih je lete 1948 izvršil kritik rezuliaif nri ^ n f , z + n f / a *o5J?a .^arovan je svetišča in situ. Podrobni lezultati pri kopu teh dTenaznih jarkov mi niso mani, ker sem jr.h mei ргЉко TOfefa v vsem le trifcratt. Kritik pa navaija, Љ se je p^tem dfelu »pokazala v plast od okoli 1.50 m do 2.0 m globoko vrsta ogLnTh ЈеЉг ter preperevajoeih lesenih kosov«. »Avtor«, pravi krit k daMe »je sicer S n i i a , i - d a J e > * , e r e n .ta.A>be» k o «»o Rimljani .ravnali tod zeSl jo za novi kartel; kopanje drenažnih jarkov 1948 pa je z ostanki PorÌnbančne 2 t r ^ ' & J e ^ T ^ № i 6 f ^ a ï n o fo^tifikaci^ p f u j S a gra- ПЛ ™mOT Jevodil med današnjo žitnico in zahodnim stolpom en vhod «' Od tega vhoda je po kntflcn, vodiCa cesta po parobku južno od žitnice n severno od svetišča proti gradu. Na ta način ima po njem ^ p r e c S del terena za eeveraim hodnikom značaj cestišča, katerega ^ t a v l i a m T r t j Z ^ f " T * 6 ™ * ^Wefale«. V nalda'ljSîu S kriTik л З Ј Г * Г ^ О Т ^ 3 - 2 3 бДУетп™ hodnikom ne smemo v detiza^So­ dobne s bodnikom .samim«. Citiram njegove besede zato, iker je ndcoliko točk, «a katere moram posebej opozoriti. Tako o ostanka l e £ i severnih hodnikom ki jih navaja kritik, ne morem podati svojega mtenk k™ т Ж п & ^ А Л ? к > T r i d e n i - P o n J e ^ ' h ћ«ељЛ? П ра' bito Ж + f T t f ^ « d t J a a - ' t e l e S 7 S v o j i r a z P r a ^ že omenili, in daje bd v Sosredni W?ž S T T T ' ' ^ d a S e m « " " ^ 1 n e k l e s ' k i i e M ^ J d e n \ neposredna blazini. Toda, kakor sem že omeni , govor !m jaz o lesu ke f " n a J d e n v hodniku na tlaku, ter zato odpade W l , da ̂ i ° s X b e n s hodnikom oz. s svetiščem. Kar zadeva drenažne jarke D o d a t a T S S I c ï Т о о А * " * ? ' d a ** b f f i i a k < 4 K m i * k *-a ^èCgaJhodn£ S sveÄ S ™Je m e n i ^ a B ° ' ^ ^ i a r k i ^ 0 1 ^ ^ T z d« l ž vhodne ?« «f™Snf f ^ u T ^'„mimogrede omenjeno, ni vseeno. Pač pa so tudi na drugih straneh kopali jame za podnožje stebrov, nosücev strehe ki na! blvpokTivala svetišče. Te jame pa verjetno niso segala tako globoko kakor drenaznc jarki, a kopane so bile predvsem na terenu И nf bil še f ) a f c ^ zaradi zaščite ?amega svet šča • in antičnih zidoV Irdnjavice Dalje avtor kritike poskuša vzbuditi vtis, da sem mnenja, da ie to zèm- Jjisce samo iz dobe, ko so Rimljani ravnali tod zemlja Na j zito citiram svoje lastne fcesede (s r. 14): >Ako pa poskus tao odstraniü poznejše U Mo v f ajSkV° «^d^' ioWmo doka,j točno podobo zemljišča, kakršno ^ J A S ^ r f n ' 1 ' ^п.^etišče, ker. zemljišče simo ni znatno raed o r i h L ^ J 4 f L ^ ^ v n o nivelacijo so -zvedJi že Rimljani davno pred prihodom Slovanov. Po.znejši .časi so jo .samo dopolnili. Zato je po 220 vsem videzu obstajala planota že pred graditvijo sveltisca in n; več imela oblike nekdanjega naravnega hriba.« Mislim, da mi komentarja k temu ni potreba. Končno pa zvezo zemljišča tudi s fevdalno fortif kacijo doka­ zujejo še danes obstoječi objekti. Vendar pa tu ponavljam, da so glavno nivelacijo izvršili že Rimljani. Vse ostalo v kasnejših periodah spada samo v dopolnilo. Tudi kritikova, za njega najnovejša, ugotovitev se nanaša edino na skrajni severozahodni ogel, ne ;pa n a ostale dele zem­ ljišča Ze sami grobovi govore proti temu. Kritik je sedaj odkril med današnjo žitnico in zahodnim stolpom nov vhod. Ne omenja, ali izvira iz časov pred al i po fevdalni fortifikaciji. S tem v zvezi postavlja tudi suponirano cesto severno od svetišča v smeri proti gradu. Ta vhod in to cestišče, mislim, pač nista pomembna za obstoj samega svetišča, ker sta i tak iz mlajše dobe. Na drugi strani je pa tudi veliko vprašanje, v koliko sta res obstajala. Za to bi morali biti tudi kakšni materialni dokazi, katerih pa, vsaj kolikor je meni znano, ni. Zanimivo bi vsekakor bilo vedeti, n a kakšnih dokazih temelji ta kritikova predpostavka. Končno pa rtu mi mesto, da, b i se spuščali v to zadevo. Omenim lahko pač to, da pr i prejšnjih delih nismo odkrili nikakšne sledi o kakem cestišču, n'iti mi ni znan kak, sedaj suponirain, vhod med žitnico in stolpom. V resnici je to tehnično skoraj nemogoče. — Dalje so pri kopanju drenažnih jarkov našli tudi ostanke porenesainčne opeke. To ni nikakršna novost. V okolici zahodnega stolpa je b lo v višjih plasteh najdeno veliko število takšne opeke in prav tako tudi n a vzhodni strani, največ od južnega stolpa proti zahodu. Ravno tako so bili tu najdenr temelji zidov porenesančnih stavb. Med temelji samimi in opeko ̂ so ležali tudi skeleti. Tudi na zahodni strani je včasih kak kos kasnejše opeke Kasefl v bližino kakega skeleta. Slovanski skeleti pa so bdi najdeni tudi na severni strani slovanskega svetišča v globini 1.30, 1-50, 1.80 in 2.10 m. Od svetišča p a so b li oddaljeni 2 do 2.30 m. V isti smeri proti vzhodu so odkriti tudi drugi slovanski skeleti v globini 1.30 do 1.50 m. Vse to je pa naravna, običajna globina na naš! nekropoli. Na tej strani b ; tako> skeleti ležali na cestišču oz. pod njim. Morda p a bo krit ik te skelete, kakor tudi one med zidovjem iiz kasnejših dob, tudi p r p i s a l porenesančni dobi? Zlasti še, ker so tudi ostanki lesa po kritiku za severnim hodnikom sve­ tišča najdeni 1.50 do 2.0 m globoko. Meni se nekako dozdevai, da bodo tudi poogljenetli kosi lesa, ki jih kritik omenja, pripadali le bolij leseni konstrukciji svetišča, kakor pa cestišču. Vendar se pa omejujem v opre­ delitvi tega lesa, dokler ne bom imel točnih podatkov o njegovem mestu, globini, legi itd. Pa naj se povrnem k vprašanju tehnike zidane arhitekture v našem svetišču, ki ga kategorično zastopa kritik. Predvsem imamo tu njegovo trditev, »da način graditve tlaka lahko redkeje opaizimo na Timskih, pogosto pa n a srednjeveških stavbah«. Priznam, da kasnejših srednjeveških stavb posebno dobro n e poznam, kar pa zadeva antjčne, se ta način gradnje pojavlja ne »Tedkeje«, temveč zelo često. Kritiku je dalje tlak v hodnikih najnižji, temeljni z >d sten, t. j . zidane arhitekture. Sicer se poziva tudi na pomanjkanje pričevalnih lesenih ostankov, k a r pa končno ne drži. Predpostavimo pa, da so res t o temelji zidane arhitekture, t. j . aidame stavbe, potemtakem bi zidov; te stavbe bili 3.10 m debeli, in bi na sredini puščali svoboden kvadratni proštoT velikosti 5.70 X 5.70 m. V -nadaljnjem izvajanju kritik ugotavlja, da je »pri rušenju te zidane arhitekture bilo kamenje odpravljeno drugam in jarek kot temelj zasut s s !pom«. Vpraša­ nje nastane samo, kam je bilo kamenje odneseno? No, tudi to' mesto bi končno lahko suponirali. Toda n a j postavim nekoliko vprašanj, katera bi si moral zastaviti tudi kr i t k pr i postavljanju suponi'rane zidane arhi­ tekture, saj je po njegovih lastnih besedah študirali več mesecev earn objekt na lacu mesta. Tako n. pr., al i se mu ne zdi nekoliko čudno, da bi p r , trganju tega 3.10 m debelega zidovja ne ostallo nobenih sledov rušenj* na* prstenih stenah? Pr i izkopavanju pa stene niso bile niti malo poško­ dovane, temveč se je ohranil še celo omet na njih, katerega pa sicer kritik 221 zanikava. To bi pomenlo, d a бо ' pač gradivo, t. j . kamenje, trgali z največjo pazljivostjo', da ne bi česa pokvarili?! Kako pa je bilo io možno pr i večjih, kaimnitni'h bloikib, mi pač ni jasno. Prav tako b„ rad vedeJ, zakaj so porušili vse zidovje do globine 2 m, spodnji del pa pustili nedo­ taknjen in še celo nekako izniveliran v posameznih hodnikih, vendar pa so^ ponekod tudi vdolbine, k i pa eo večinoma nastale pri današnjem čiščenju in ob izkopavanju na mestih, kjer gradivo ni bilo več pomazano in trdno povezano. Upam pa, da mi metod izkopavanja kritiku ni treba objasnjevati, ker jih mora vsekakor poznati, če že hoče kritizirati arheo­ loško izkopanino». Pa na j se zde gornji primeri še itako neznain;. v zvezi s celoto, vendarle nekoliko preveč bodejo v oči. Vse kaže, kakor da bi nekdo odpihnil vse tako imenovano z dovje, tako da bi ostal samo tlak, oz. temelji, kakor hoče k r tik. Kar čudi me, da se doslej še ni pojavila trditev,.da so arheologi sami odstranili nepotrebno zidovje, da ibi' s tem dokazali bivanje lesene arhitekture. No, v tem pa lahko kritika ,pomirim, d a je vse šlo pravo pot. Kar p a zadeva sam, t lak v svetišču, — zame je to namreč še vedno tlak! — b;; omenil tudi, da j e bila iznad tlaka se plast malte, estriha ali kakor se že ta sitvar imenuje, katere nekdanjo debelino pa ni bilo mogoče več ugotoviti. (Da je bila malta v najvišji plasti', je jasno razvidno tudi iz moje raaprave itn po sondah tlaka, skica i l . ) 8 Pri tem pa malta, k i j e bila na vogelnih kaminih in kî se zdi kritiku tako važna, zgubi v resnici vsako pomembnost. Glob n a obstoječega tlaka pa je najbolj razvidna iz priložene skice 1. Tako je vogelni kamen, ki leži v višini' tlaka v jugozahodnem oglu, ležal 2.35 m' izpod sedanje površ ne. Vogelni kamen v jugovzhodnem oglu je ležal 2.45 m globoko, vogelni kamen v severovzhodnem oglu 2.37 m globoko, a najniže leži vogelni kamen v seve­ rozahodnem oglu, in sicer 2.60 m globoko. Nad mijim je bil drugi, ki pa je danes iztrgan. Tudi tlak v hodnik h — vzel bom točke v sredini hodnikov — je v zahodnem in južnem hodniku relativno še dobro ohra­ njen in leži v zahodnem 2.36 m globoko, v južnem p a 2.42 m globoko, X 2,60 X 2,35 X 2,36 X 2,62 X ?,42 X . 2/63 x 2,37 2, «5 X 8 Svetišče, str. 22. 222 medtem kp je v severnem in vzhodnem precej iztrgan ter leži 2.63 oz. 2.62 m globoko. ... . . . Iz teh mer j e jasno videt:; da tu ne moremo govoriti o neki vrhnji zidani arhitekturi, temveč je v obstoječih ostankih možen edino tlak, k i ie ležal, in v nekaterih primerih še leži^ ca. 2.35 m izpod današnje površine- Tudi pri najboljši volji dotični, k i je eventualno odstranjeval gradivo iz suponiranega zidu za neko drugo uporabo, ni mogel tako skrbno ш natančno rušiti zidu. Arheologi, k i imajo največ opravka s podoimimi problemi in deli, vedo to najbolje. v . Toda pomudimo ee še dalje pri fcr tikovi trditvi in mojih vprašanjih- Iz kakšnih vzrokov so tisti, k i so rušili zidano arhitekturo., pustih popol­ noma nedotaknjeno antično zidovje, k» meji, oz. sestavlja celo del sve- tiščnih stem Tako ga najdemo v južnem, vzhodnem m zahodnem hodniku, v vsakem n a dveh mestih v širini i m teT z višino i d o 2 ni ali pa se vee. Tisti ki so odstranjevali to tako imenovano zidano arhitekturo, so morali ze1« paziti, da ne bi pokvarili antičnega zidov ja, oz. dia celo ne to i îzctrli kakega kamna iz njega. Priznat, moram, d a je bil n a antičnih zidovrh na posameiznih mestili res kalk kos nekoliko porušen, in sicer na delih, ki so se dotikali južnega hodnika svetišča. Na žalost emo pa te kose našli svojih 30 cm včasih pa tudi nekoliko manj, iznad t laka v hodinikin sve­ tišča na podnožju antičnih zidov, kar pa ne dokazuje rušenja zidane arhitekture, ampak le priča, d a se je antični zid sani od sebe^ podiral takrat, ko so bili hodniki še kolikor toliko prazni, oz. ko so ee ze delno mogli zasipavati.9 Ali ni nekoliko čudno, da tega gradiva, saj kot takega ga moremo smatrati, tudi niso odnesli ita. uporabili na drugem mestu Г Poleg tega moram omeniti, da je ta tako imenovana »zidana arhitektura« morala biti trdo vezama n a antično zidovje in da je ni bilo m o d k a r tako odstraniti, v kolikor bi pač pri zidavi tega objekta, t. j . radane arhitekture, med njo in antičnim zidom n e postavili neke druge vmesne stene m kakega drugega gradiva!? 1 0 , . , . , - , . Pri svojem dokazovanju o zidani arhitekturi kri t ìk nikjer ne omenja vhoda v svetišče, k i smo ga našli n a zahodni strani. Zamolčal ga je lahko ia dveh vzrokov. Ali se mu zdi ta vhod tako nepomemben, da ga ni vredno omeniti ali pa si ga ne zna raztolmačiti. Toda čeprav ga ne omenja, bi vsekakor rad vedel, kako si tolmači njegove probleme glede na zidano arhitekturo, kajti vhod je tukaj in ga ne more zanikat >. Kakor sem ze v svoji razpravi označil, je širok komaj 1 m. Tlak v hodniku, ki lezi med vhodom in stopniščem in k i je tudi 1 m širok, je izdelan iz rečnih otxlic, ki niso vezane z malto (str. 24). Ali mogoče tudi ta hodnik pomeni nek dokaz za zidano arhitekturo? Ali je morda tudi ta bil obzidan\< No pr i sedanji širini 1 m mislim, d a tega niti kritik ne moire trditi. Kljub temu pa nastaja — ne glede ali je bil obzidan ali ne — vprašanje, kam ta hodnik vodi. Leži 1.65 m pod današnjo površino.. Skupaj z vhodom lezi 70 cm više kakor pa tlak v svetišču. Predpostavil sem, da je bila tu se ena stopnica (str. 24). Toda če je v tem objektu bila zidana arhitektura je višina teh temeljev širine 3.10 m dosezala vsaj višino prstene klade na sredi, t. j . 1.45 m izmad današnjega tlaka. (Kako krit ik vso zadevo вирошта, ne vem, ker se ni nikjer natančneje izrazil.) Tako bi bil sam vhod za 0 7? m nižji kakor pa mesto, kamor b i bil sploh možen dostop. Z drugimi besedami, hodnik je sploh nepotreben, ker je vstop nemogoč. Ker pa je hodmoik tulkaj, bo pač zaradi tega slika nekoliko drugačna, kakor b i želel kritilk. ^ V zvezi z zidano arhitekturo se bom omejil le še na dvoje vpTasanj. Kritik tudi sam omenja, da niso v hodnikih svetšča najdene nikakršne 9 Risbe in skice kosov antičnih razvalin, nahajajočih se v hodnikih svetišča, bo objavil prof. Klemene med antično ostalino, kamor ÙKIÌ spada jo- 10 Ze ko jé bilo svetišče odkr to, oz. odkopano, so se odkrušili posa­ mezni kosi antičnega zidovja tudi na drugih mestih zaradi nalivov ker svetišče še ni bilo prekrito. To pa trenutno ni pomembno, 'ker gre tu za stanje svetišča med odkrivanjem. 223 1 slovanske »starosveimositi«. Mislim, da moramo kot take v našem pTimeru smatrati tudi fragmente keramike. Predpostavimo, da je ta stavba,, k., po meni pomeni slovansko svetišče, zgrajena, какот pravi kritik, časovno po slovanskem grobišču ma ptujskem gradu; ker pa grobišče stavlja v IX. stoletje (v resnici grobišče pripada X. in XI. stoletju), bi mogla bitd stavba zgrajena po IX. alli v samem X. stoletju. Nastane pa vprašanje, kdaj je bua razrušena. Verjetno je bilo to možno takrat, ko so rabili gradivo za druge objekte v najbližji okolici. Jasno je pa, da se to ni' moglo zgoditi v IX. stoletju, kakor pričajo stavbe same, ki so nam še danes ohranjene, temveč mnogo kasneje. Ali se kritiku ne zdi čudno, V severozahodnem kotu nam ni več ohranjen kamen, ki je ležal tik pod zgornjo plastjo malte, kalkrsne imamo v drugih ogtlih. Pač pa je tu zanimiv kamen v n i ž j i p l a s 11, ki je obdelan. . .« Ako j e krit ik prezrl ta moment v moji razpravi, bi mu moral pasti v oči če res že več mesecev študira objekt, sam tlak, ki je v celem severnem hodniku iztrgam., k i se pa v zahodnem hodniku, okrog 3 m od tega podstavka v oglu, naglo dvigne n a nekdanji nrvo. — Čemu ni­ sem na skici 3 označil izkopanega peščenca z vklesanim križem:' Zato Iker ga me smatram za važnega pri problemu samega slovanskega svetišča. Ali ga mogoče kritik smatra za porenesančen objekt? Lahko ga pomirim, da je to zelo lep antičen kos, ker p a je ležal v tlaku, oz. je bil uporab­ ljen kot gradivo pri tlakovanju, zaradi njega pač n e moremo svet sce pripisati kaki starokršćanski kultni stavbi. Sicer pa je bil v s pu hodnikov najden še drug kos z vklesanim križem, ki ga tudi nisem označil na skic;* niti ga nisem omenil v razpravi:; ker spada med ant ëno gradivo bo to storil prof • Klemene. — Četudi kritik meni, »da se n a gornjïh skicah (st 3 in 17) konča možnost razpravljanja o stebrišču zaradi negotovost^ objav­ ljenega gradiva,« mislim, da se možnost konča kvečjemu za njega g^ede na že hote podtaknjene nepravilnosti. »Ptujska izkopanina,« praivi k r i t k dalje, »ima še dvoje posebnosti, k i leseno stavbo izključujeta. Prva je omet na prstenih stenah v zemljo vkopanega hodnika, k i ga v Arkoni ni« — kritik je pozabi , da mi je poprej očital, da ga vapore jem iz Arkono — »in kater i je v veliki merr odpadel do zime 1946/47. Ze dejstvo samo, da je omet na prsten h hodni- kovih stenah propadel pre j ko eno leto po odkopanju, je dokaz, da ni ta omet zvezan z opremo sten hodnika v zamišljeni leseni svetiseni stavbi.« Kazno je, da kritik tu zopet žali v svoj pr d vzbuditi vtis, da sem dejstvo nepravilno tolmačil. Tako krit ik -trdi, da j e omet odpadel do zime 1946/47. Omenim pa naj, da so izkopavanja trajala do enne 1946/47, t. j . do 1. de­ cembra. (Poročilo o izkopavanju na ptujskem gradu, 1947, str. 5.) Kasneje je omet res propadel, toda zakaj? Naj v ta namen citiram sam svojo razpravo str. 16, kjer govorim o vzhodnem hodniku, k;, je bil odkrit ze leta 1946: »Stena svetišča j e bila tedaj deloma še obranjena do 1.25 m v i š ine . . . Zal pa je ta stena nekatf zaradi м е , ker ni bila zavarovana, nekaj pa zaradi letošnjih nalivov, z izjemo manjših delov, skoraj popol­ noma uničena.« N e . vem, kako more kritik zahtevati, da bi se ohranil omet na steni, katere ni, oz. k i j e popolnoma razrušena? lud i nekaterim drugim prstenim stenam svetišča se je zgodio podobno se med izkopa­ vanjem leta 1947, ko so jih rušili nalivi, t. j . direktne meteorne vode, ker niso bile niti zavarovane n iti prekrite. Mislim pa, da je nekaj drugega rušenje ometa v takih prilikah, nekaj .drugega pa tedaj, ko je stena zavarovana oz. prekrita, kakor je bila nekdaj. Ali se moTda ne dozdeva tako tudi kritiku? Potemtakem pa to »dejstvo« in njegov argument, po katerem bi mu bil ta odpad ometa dokaz, da omet ni povezan z opremo sten hodnika, v resnici ni na mestu. Kritik sicer dalje trd., da ni važno, •Љако je ta omet nastali, temveč je važno dejstvo, da se omet na prsteni steni trajno ne more držati in da zaradi tega tudi mj mogel biti sestavni del lesene arhitekture«. V ta naimem podaja strokovno izjavo ing. VI. S u ­ mera, k i vsebuje Slajmerjevo mnenje o razmerju ometa do zemlje, k i pa navaja tudi razmerje ometa do zidovja iz drugega grad va.. Ako bi kritik • pazljivo prebral izjavo, k i j e doslovno podaina, b i nanureč opaizil, da ing. Slajmer govori o trajnosti ometa in da navaja, d a omet ne drži 15 225 trajno n.,ti na suhem zidovju, ako ni za to ustreznih predpogojev. Ing. Š'aj- mer sicer piavi, da prirodna vila ga — zlasti v gjini in ilovici' — neizbežno povzroči naglo odpadanje vsakega ometa. Mislim pa, da tud kritik ne domneva, da so bile pri svetišču stene izpostavljene meteornim padavinam v vertikalni smeri. Kakor se je tudi sam mogel preipr čati, ni na grajski planoti nikakršnih podtalnih voda. Ne bom pa trdil, da vlaga ni mogla obstajati. Toda našita j a vprašanje, ki ga sedaj načenja krit k, kakšna je bila ta Vlaga? Ker podtallnih voda tu ni, je možna samo vlaga od meteor­ nih voda, ki zopet 'direktno niso vplivale na stene oz. na omet. Vlaga se je potemtakem .lahko širila ,n vplivala samo v horizontalni smeri ali bolje v loku, ker možnost, da je streha imela kap, bo vsekakor dovolil tudi sam kritik. Kje pa je končno nek dokaz, da svetišče ni bilo obdan» — _ .-_.„_, ™ j „ ,;™»,_i™ ^ oltare, о и г ц и л , jji.a v e m « m a n j š a , Kadsor bi pa želel dokazati kritik. Končno pa, ali ni bilo že naravno zra­ čenje sten podano s samo leseno arhitekturo? Kaj pa pomeni trajnost ometa? Al j morda tega ometa n i bilo možno obnavljati? Mislim, da že samo s tem odpade tudi kritikov dokaz. Toda kljub temu svetujem kritiku, naj se obrne ,le še do kakega gradbenega tehnika, in lahko mi verjame, da bo doiticni prazna], da se še danes na ta način ometujejo prstene stene rn to ne samo t ste, k i imajo vdolbine ali rege. S tem se namreč konser- vira zemllja pred razpadanjem. Dalje bodo tehniki priznali, da je tak omet kljnb vsemu tudi zelo čvrst. Predpogoj je samo ta, da je pri teh delah prstena stena suha. Zato tudi ta kritikov argument zgubi na svoji pomembnosti, ker j e pač premalo dokumentiran. Kritik Љ1је trdi, da se mu »žal pri večmesečnem opazovanju izko­ panine mi posrečilo ugotoviti ometa v debelim Q.8 do 1.0 cm (sitr. 17) pa do 4.0 cm (str. 26), kakor ga opisuje poročevalec, nikjer, in ga tudi ni v muzejski zbirki izkopanin«. Tu ne morem drugega kot svetovati naj pac opazuje še nekaj mesecev. Saj so včasih rekli: »Kdor išče, ta najde.«11 Trije pramer] ometa s sten svetišča v velikosti 15 do 25 cm2, debeline 0.4 do 0.7 cm so bili tudi v muzejski zbirki izkopanin na ptujskem gradu. Ostanke ometa na srednjem delu tolmači kritik kot glazuro debele apnene plasti, neke vrste apnenega mleka, »ki ni moglo pron cati v kamen, je ртошса1о na obe strani v prsteno steno temeljev, na njej skrepenelo ter je dalo apneni beli prekrov v debelini kakega milimetra. Tak je ves, danes na izkopanin ohranjen ,omet'«. Ne glede na to, da je kritik od poletja 1947 pozabil, kakšen je bil omet, mi tu indirektno očita potvarjanje gradiva. Ako pa že na samem terenu ni znal ugotoviti ometa,1 2 naj si ogleda si. 27 :n 28 moje razprave, kjer bo dovolj jasno videl omenjene ostanJçe ometa, ne pa »apneni beli prekrov v debelini kakega milimetra«. V kolikor pa smaitra, da je tudi to potvorjeno, naj se obrne za pojasnilo na dr. Abrami'ca, direktorja arheološkega muzeja v Splitu, dr. Karamana, glavnega konservatorja v Zagrebu, dr. Gunjačo, direktorja muzeja hrvat- s k n starina v Splitu, dr. Rendića, kustosa muzeja v Splitu. Garašanina, kustosa muzeja v Beogradu in na druge, ki so bili navzoči bodisi pri samem odkrivanju svetišča ali pa takoj po izkopavanju. Posebno poglavje posveča kritik vlagi in pronicajoči vodi ki bi, po njegovem, v 2 m globokem jarku »morala pustiti sledove po močnem deževju« in z.asti po odtajanju snega. Res je, da vodni odtok ni bil pri izkopavanju nikjer ugotovljen. Nastane pa vprašanje, ali je bil tudi nujno potreben? Da se siedi n so ohranile na stenah, zato je skrbel že • sam omet na stenah svetišča. Da je voda pri eventuaùnem močnem deževju . ,. " Zanimivo je, da kritik to trdi danes, medtem ko si ga je ogledal tudi z e z a časa izkopavanj 8. avgusta 1947 med 15. in 18. uro. 1 2 Razen srednjega vzvišenega dela svetišča so stene danes obite z deskami, m to od pomladi 1948. Kakšno je stanje ometa pod to oblogo ne vem; pomladi 1948 je bil še popolnoma ohranjen. 226 in pr i odtajanju snega lahko nastopila na dnu hodnikov, je vsekakor možno. Toda to se je zgodilo v horizontalni smeri in tudi ne iz najbLžje okolice, kajti v najslabšem primeru, četudi izključimo površinsk odtok, voda začenja pronicati vsaj svojih 1.50 do 2 m daleč od sten svetišča v zemljo. In dalje, kakšen je bil tlak v svetišču? Sestavljen je •z raznega gradiva v več plasteh, vezanih med seboj z zemljo in z malto. Včasih so med kamenjem tudi1 praznine. Debelina tlaka je biLa v posameznih hod­ nikih ra'zl čna, toda dosezala je tudi skoraj 70 cm, najmanj pa 35 do 40 cm. ' Ali se zato ne zdi kritiku možno, da se je vlaga lahko zbirala v tlaku, oz. da j e lahko pronicala? Pri res ogromnih nalivih med izkopavanjem leta 1947, ko je voda često naglo napoln ,la hodnike tudi do 20 cm visoko, in sicer pri ineprekritem objektu, pa je vendar ta voda nenadoma zginila. Kako? Skozi tlak! V istem poiglavju prinaša kritik tudi trditev, da »struktura vogeln h kaminov ter tlaka, omet na prstenih stenah hodnika in pomanjkanje vsakih vodnih vplivov kaižejo, da mi mogla pri ptu jskograjski izkopanini obstajati lesena arhitektura na stebrih, temveč dokazujejo^ zidano arhi­ tekturo', katere temelji so se delno ohranili v tlaku in vogeln h kamnih«. Za to trditev, ki je siceir zelo privlačna, so pa potrebni samo dokazi, nič drugega. Do sedaj izneseni snponiraini dokazi pa avtorju niso nikakor uspeli, ker pač manjka tu alli tam še to in ono, zlasti pa pri tem pozablja, da mora poprej ovreči 'že ugotovljena dejstva in kritično oceniti svoje lastne domneve. Sledi odstavek o moji dommevd, da je svetišče uničil požar, katerega pa kritik ne more »vzeti na znanje zaradi nasprotujočih si navedb tozadevnih najdb«. Nato sledijo citati iz moje razprave. Omeniti pa mo­ ram, idai je kritik nekoliko poskrbel, da so ei navedbe nasprotujoče. Tako je pri citatu na str. 26 izpustil začetek, kjer pravim: »Zoglenela bruna smo našli na vsej dolžini severnega hodnika svetišča. . . Sodeč po teh brunih in po ožgani zemlji nekdanjega nivoja na zahodni strani svetišča, k i sega nekoliko metrov na dolgo in do 2.80 m na široko, so svetišče požgali, preden so ga zasuli.« Seveda pa krit ik začenja šele z: »Sodeč po ožgani zemlji...«, ter e tem poskuša vzbuditi vtis kontradikcije, na kar še posebej poudarja, češ da sem takoj v nadaljevanju govoril, da »ožgana zemlja n a zahodni strani ni posledica požara svetišča samega, temveč prekritega dela svet ščnega vhoda«. Kje imamo tu nekako kontradikcijo, ibo verjetno vedel samo kritik. Vsekakor pa sem v resnici zagrešil neko napako. V zvezi s požarom evetišča sem ugotovil, da je pihal močan veter z južne ali pa z jugovzhodne strani. Pri tem pa pravim y razprav , da na »zahodni strani stopnišča n i skoraj nobenega sledu požara« (str. 27). Na eni od prihodnjih strani (str. 32) pa zopet pišem, da je »ta ožgana zemlja tik ob svetišču in se ne razteza samo do omenjen h s topnic, . . . ampak še nekoliko, dasi neznatno, zapadneje od nj ih. . .« Logično je, d a si ti dve navedbi nekoliko nasprotujeta. Vendar pa, ako pravim, da »skoraj ni«, pomeni to tudi, da nekaj vendarle je. No, kakor sem rekel, je tu napaka, ker stavek bi se moral glas ti: »na južni strani stopnišča,« ne pa »na zahodni«. To pomoto pa rade volje prevzamem na sebe. Po vsem sodeč pa vidi avtor kontradikcijo tudi v nadaljevanju zadnjega stavka na str. 32, k i ga on citira v zvezi s prvim na str. 26. Naj kritik dovolj opozorilo, da j e ta stavek v zvezi z mojimi dokazi, da v Ptuju nismo odkrili žrtvenika (te navedbe stoje neposredno pred imenovanim stavkom na isti strani). Kritik je seveda z izločanjem posameznih stavkov iz organskih celot res tudi tu nekoliko poskusil vzbuditi vtis nesoglasja. Svetujem kritiku, naj v bodoče vedno gleda na celoto in da pred citati vsaj navede, o čem je v razpravi v tistem momentu govor; dalje, da ne izdvaja stavkov iz drugih organskih celot ter da ne izpušča posameznih delov, kadar mu ne vodijo vode na njegov ml 'П. V zvezi s požarom kri t ik ironično »prepušča interesentu, da ugotovi sam, da li je ožgana zemlja na zahodni strani svetišča od požara ali ne, od kod temnejša barva sipa v hodnikih, pri čemer pa manjkajo kakršni 22? koli požarni' sledovi na marmorju v tlaku ali na prsti, in končno, kak veter je pihali pri požaru svetišča«. Ker sem slučajno tudi sam tak inte­ resent, bo dovolil, če tudi јаи navadem nelke ugotovitve. Čeprav je n. pr. P 0 ^ ' . ki je uničil svetišče, sploh postranskega pomena glede na obstoj svetišča^ kot takega, im. j« torej svetišče lahko stalo, pa če ga je uničil požar ali ne, sodi kritik drugače. To pa zato, ker sodi, d a bi pri požaru lesene konsitrukcij© morali najti požarne sledove na marmorju v tlaku. Seveda nastane vprašanje, kako si on zamišlja leseno konstrukcijo? Ali so n. pr. pri požaTU gornjega dela nujno do tal zgoreli tudi stebri v svet šču, i. j . še dva metra niže od ostale lesene konstrukcije? Še poleno od zgoraj navzdol nerado gori! AH je dalje požar gornjega dela lesene konstrukcije moral nujno delovati tudi direktno n a marmor v tlaku in v vogalih svetišča, tako da bi sledovi morali hiti vidni še danes, namreč, da bi ti kosi morali biti ožgani? Na tlaku ležeča poogljenela bruna v severnem hodniku niso zapustila nikakršnega sledu na samem tlaku, kar pomeni, da so padla pri poižatru v hodnik in so ugasnila. Na drug; strani pa kritik po meni sam omenja, da je na vogalnih kamnih, t. j . marmornih kosih, bila ohranjena še malta, k, j© sicer prekrivala ne samo kamne, temveč ves hodnik, k a r j e razvidno tudi iz skic sond (si. 11). Kje in kako •je požar ob tej priliki mogel vplivati d rektno na marmorne kose, ne vem. Morda ve to kritik?! — Nekoliko je čudna njegova nadaljnja izjava, namreč da »manjka vsak vpliv požara na glinasto prst, med katero ni kakega sil edu nit _ glinastih opečenih drob t in. . .« Nekoliko stavkov po­ p r e j citira po moji razpravi ožgano zemljo t ik svetišča, nato prepušča »interesentu«, da ugotovi, ali je ta »ožgana zemlja« od požara ali ne, končno pa trdi, da ni nikakršnega vpliva požaira na glinasti prsti, da ni miti glinast h opečenih drohtin. Mislim, da mi posebnega komentarja ni treba dodati. Obžalujem samo, da mi kritik z nepravilnim negiranjem podtika zopet nepravilno citiranje terensk h faktov ter skuša vzbuditi vtis suponirainih in izmišljenih predpostavk ter lažnih dejstev. Na drugi strani bi pa človek lahko pomislil, da k r t i k ne pozna terenskega dela in ne zna rtolmačiti posameznih terenskih faktov. V pomiritev drugih pa lahko ponovno ugotovim že ugotovljena m ne potvorjena dejstva in ne suponirane hipoteze: da je na zahodnem delu zemlja bila močno ožgana v celli širini in dolžini celo do 10 cm v globino ter da je ta ožgana zemlja posledica požara svet ščne stavbe, kakor so posledica požara tudi pooglje­ nela bruna na tlaku v severnem hodniku svetišča. Verjetno pa je posledica požara svetiščne stavbe itudi vrsta oglenih jeder, o katerih poroča kritik, da so bila odkrita pri kopanju drenažn h jarkov 1948. leta, seveda v ko­ likor so najdena v bližini svetiščne stavbe, kar pa iz krit.kovega poročila ni razvidno. Posledica .požara je tudi sip v inajn «jih plasteh v hodnikih svetišča, kjer je temnejše 'barve s primešano ogljenino, o čigar sestavi bo pa pobi že govoril še prof. Klemene v zvezi z antičnimi ositalmami, ki so bile najdene v njem, »Važen, zlasti za podobnost z Arkono, je vzvišeni prostor svetišča, to je prstena klada, v katere sredini leži marmorna plošča na peščenem eloju, ki bi na j služila za podstavek božanstva,« pravi krit k dalje. Takoj pa preide na vprašan je ^skic 3 in 10, oz. na viprašanje kamenitne plošče, ki je ohranjena na sredini vzvišenega srednjega dela, t. j . prstene klade, in označena na obeh skicah. Postavlja vprašanje, Ikje je kamenitna plošča pravilno podana: »ali more biti 9 cm debela marmorna plošča istočasno enkrat na normalni površini (skica 3) in drugič okrog 15 cm iznad nje (skica 10)? Eno podajanje j e gotovo nepravilno, toda kako naj to ugotovi čitatelj, ki se za svetišče z a n i m a ? . . . Zaradi takega publiciranja piošče je razpravljanje o njeni vlogi iz njene lege iluzorno«. Mislim, da je .na to vprašanje dokaj lahek odgovor. Kvečjemu je težatk za samega kritika. .Skica 3 kaže tloris slovanskega svetišča v Ptuju, a skica1 10 itloris srednjega dela svetišča 'okrog 15 cm iznad normalne površine. Na 'tej skici je označena tudi marmorna plošča. Toda kako? Ako se ne motim, je tu po­ dana šrafirano. Kdaj pa uporaiMjamo na isti skici dva razna načina poda- 228 jam ja objektov itd.? Tedaj, ko želimo označiti dve različni časovni periodi, različne globine predmetov, razne plasti, v katerih so ti predmeti najdeni, izvor raznih objektov itd. Čemu to delamo? Da pokažemo medsebojni odnos teh predmetov, njihovo lego itd. Kako pa to podajamo? Ena vrsta je izvedena čisto, druga srafirano, črtkamo, mrežasto aH' podobno. Tudi na skici 10 je ostalo kamenje označeno čisto, a plošča je šrafiirama, ker je tuj element na tem mestu, na višini 15 cm iznad normalne površine. Da j e pa plošča tu spioh podana, je vzrok zgolj v orientaciji, kje je približno ležala 15 cm niže, t. j . n a normalni površini. Sicer naj pa kritik pomovno prebere tekst pod skico 10, kjer piše: » T l l o r i s s r e d n j e g a d e l a s v e t i š č a o k r o g 15 c m i z n a d n o r m a l n e p o v r š i n e . N a s r e ­ d i n i o z n a č e n a t u d i m a r m o r n a p l o š č a . « Isti tekst je podam tudi v ruskem in angleškem jeziku. Čim je pa »označena tudi marmorna plošča«, v resnici ne pripada organsko ostalemu kamenju. Ker se pa kritik v tem ni mogel znajti in ni vedel, kaiko na j si to tofonači, bi 'lahko pogledal tudi sliko 15, ki mu dokaj nazorno prikazuje prvi pojav marmorne plošče, okrog katere je v s i p u še drugo kamenje, in sicer na jugozahodni strani (kar se na sliki jasno vidi desno zgoraj), ki tedaj še ni bila popolnoma izravmama glede na višino plošče.^ Poleg tega naj ga opozorim tudi na tekst razprave (str. 21) : »pri. odkrivan ju srednjega dela evetišča smo nad pravo zgornjo površino, deloma pa skoraj v višini marmorne plošče, naleteli na večje okroglo kamenje, ki je bilo v glavnem razmetano bolj okrog sredine, v manjši meri pa tudi po drugih delih (si. 10). To kamenje je ležalo v sipu in ni bilo med' seboj povezano, tudi ga ni bilo na že omenjenem rečnem pesku, kjer Ježi marmorna plošča. Med tem kamenjem smo našli dva kosa rimskih razvalin«. Trdno seni prepričam, da je bralec, celo laični, že našel pravilno rešitev in ugoto­ vitev. Kritik je pa zopet poskusil vzbuditi vtis Ikontradkcije in moram mu priznati, da j e v tem res mojster. Ali j e zaradi takega »publiciranja plošče, razpravljanje o njeni vlogi iz njeme lege iluzorno«, bodo pa presodili drugi, ki bodo pač tako brali, kakor je napisano in podano v skicah. Dalje prehaja kritik na vlogo marmorne plošče in pravi: »Avtor smatra, da je marmorna plošča služila za podstavek kipu božanstva, ki bi mogel biti visok »celo nad 3.0 m« (str. 27). »Vsi, k i imajo opravka z nameščanjem in postavljanjem kipov, bodo o te j sposobnosti plošče z dimenzijami 0,45 X 0.37 X 0.09 m, katera je popolnoma giladka samo na eni strani, dvomili-« Kritik mi res lahko verjame, da o tej in taki zmoglji­ vosti plošče tudi jaz dvomim, četudi še nisem imel prilike ne postavljati ne prestavljati (takih kipov. In dvomil bo vsak, kdor koli bo bral na ta način podatne kritikove besede. Naj zato dovoli, da ga opozorim na nekatere stavke, ki jih j e verjetno v naglici prezrl. Pri rekonstrukciji svetišča, kjer poskušam ugotoviti približno višino iznad zemlje segajočega dela svetišča, pravim na str. 27 tole: »Plošča, ki jo imamo za postament božanstva, n i bila velikih dimenzij. Vendar je mogel stati tu kip ali pre­ prost amorfen steber nadnaravne velikosti, celo' nad 3.0 m visok.« Dalje pri vprašanju, kako j e moglo (biti upodobljeno božanstvo: »Ni potrebno, da bi si mislili v ptujskem svetišču pod nazivom božanstva že figurallno upodobitev božanstva. Dasi je takšna utegnila v resnici «biti tam, ni iz­ ključeno, da je bil v svetišču vsaj preprost amorfen kos lesa, nekakšen stdbeœ aili nekaj podobnega. Vendar ne moremo vedeti, iz katerega gradiva je bilo 'božanstvo izdelamo.« Ali se kritiku ne zdi, da je slika vendar nekoliko drugačna, kakor pa jo on podaja? AM se kritiku n e zdi, da se suponirana višina »nad 3.0 m« ne nanaša ma nek kameni ten ali celo metalen antropomorfen kip? Ali me toi mogel na tej plošči stati nek amori:en kos lesa, recimo, v obliki stebra, k i bi bil obenem pritrjen tudi zgoraj? Sicer je pa dokaj nepomembno, al i je tu stal antropomorfen kip velikosti 0.50m ali pa stetoer čez 3.0m in ali sem-dovolil možnost tako visokega kipa, ne oziraje se na zmogljivost plošče itd. Bolj pomembna se mi zdi 229 problematika, ki jo v tem primeru postavlja kritik in ki želi izzvati vtis potvorjenih faktov. V zvezi s ploščo prinaša krit ik tudi tole konstatacijo: »Po skromnih ostaink ih malte, ki so bili na plošči vidni še novembra 1948, je plošča služila nekoč v gradbene svrhe, kakor tudi večina ma skici 10 podanega gradiva.« Temu stavku samemu nimam kaj oporekati. D a je plošča že nekoč služila v gradbene svrhe, je točno. Toda glede na organsko celoto, v zvezi z ostalim kritiko vim podajanjem, sledi približno naslednje: Ploščo na sredi prstene klade smatra avtor razprave kot podstavek za kip bo­ žanstva; ker je pa ta plošča premajhna, ni tu mogel stati nikakšen kip. To, kar pa avtoT poleg tega ni ugotovil, je, da je ta plošča nekoč služila v gradbene svrhe. Tako je avtor razprave storil S'trokovno' napako, ali pa hoite rotvoril dejstva. — Tako nekako, mislim, bi ibilo' možno vse skupaj tolmačiti. Kaže pa, da je tu kritik slučajno zopet prezrl dele teksta razprave na str. 20, kjer pravim: »Na sredi zgornje površine smo odkrili četverokotno ploščo v izmeri 0.45 X 0.37 m 1.30 m. Na posameznih mestih sega pesek do 0.15 m na globoko.« Z drugimi bese­ dami, ako plošča leži na ne pa v rečnem pesku, pomeni to, da je to po mojem mnenju pač izpod plošče, n e pa nad njo, cek> do višine 15 cm, kakor bi želel vzbuditi vtis kritik. Kar pa zadeva kamenje, je (str. 21) : »ležalo v sipu in ni bilo med seboj povezano, tudi ga ni bilo na že ome­ njenem rečnem pesku, kjer leži marmorna plošča«. Da j e bilo omenjeno kamenje tudi n a d peskom, ne pa n a pesku, je res razvidno^ tudi te skice 10. Vendar je pa med tem kamenjem in rečnim peskom bila vedno tanjša ali debelejša plast sipa, tako da na pesku n i ležal miti en kamen, 230 četudi bi celotne slike takšno kamenje nikakor ne spremenilo. Končno je tudi pesek in ploščo ртекггга! sip. Okroglo rečno kamenje, oblice kosi razvalin so pa v našem primeru samo sestavni deli sipa. Dovolil bi m vprašanje, če kritik ve, ka j je sip (nekateri ga imenujejo tudi sut)!" Po vsem se mi zdi, da mu t a pojem ni jasen, ali pa ga morda noce razumeti. Možno je, da so izvor vsega kamenja rimske ruševine. Sicer pa, ee ee ne motim, sem tudi jaz to že doslej domneval. Ta konstatacija pa končno ni važna. Važno j e to, da iznad tega peska antične ruševine niso v inikakšni strnjeni celoti, temveč da leži tu le posamezno kamenje, pomešano z drugim gradivom, predvsem z zemljo, kr je dospela sem skupaj z ostalimi predmeti veliko kasneje, v našem primeru pri zasipavanju tega prostora. To so pač dejstva. Morda kritik supomi'ra še kakšna, meni doslej neznana? Zanimivejše so kritikove ugotovitve, po katerih so ostanki rimskega zidu ustvarili podobno peščeno plast v severni steni. Tega doslej nisem vedel, kakor tudi ne, da se podobna peščena plast siri celo severno od peščene k'.ade pod površino sekajočega rimskega zidu, kot trdi kritik. Te ugotovitve so pa na vsak način zelo važne. Toda, zal, ne ustrezajo resnic'! Da ie pod rimskim zidom ma severni strami tudi peščena plast, vem dobro. To peščeno plast pa najdemo po celi grajski^planoti; začenja se izpod kulturne plasti ter sega v razno globimo. Ta peščena plast je pa neke vrste mivka, ki sem ni bila prinesena, temveč je nastala po naravni potr s sedimentacijo. (Sicer p a omenjam to mivko v razpravi n a e t IV, ko govorim o sestavi srednjega vzvišenega dela, prstene klade.) loda ta peščena plast, mivka, mima nikakršne zveze, niti terenske miti organske, in tudi ni istega izvora s peščeno plastjo na sredi prstene klade, na kateri leži marmorna plošča. Kako je kritik prišel do zgoraj omenjenih zaključ­ kov razumem tem manj, k o je vendar več mesecev, po njegovih testnm besedah, opazoval svetišče. Ne zdi se mi pa verjetno;, d a n e bi; ločil mivke od takega peska, kakršen leži na prsteni kladi. 1 3 loda kritik su- ponira še nekaj drugega, namreč, da je »nastoj peščenega sloja ш okrogle­ ga kamenja iz preperin vrhnje plasti rimskega zidu.€ Nekdo, ki mi bra" razprave, bi v tem primeru mislil, da rimski zid, ki seka prsteno klado, sega v višino samega rečnega peska, kakor hitro je tu .govor o prepermah vrhnje plasti rimskega zidu. V razpravi str. 20 pravim pa naslednje: >rimski zid kaštela, ki gre vzdolž srednjega dela od vzhoda proti' zahodu; tega zidu niso znižali samo do višine zgornje površine, a m p * se za okroglo 0.40 m pod njo in nato zasuli s sipom, kar so nam prav tako jasno pokazale sonde.« V razmerju do višine ohranjenih zidov trdnjavice je bil celoten zid znižan za nekaj več kakor 1.0 m. Vsekakor je čudno, da y višjih plasteh nismo našli kritikovih preperin. Čudno je p a tudi da M te preperime dospele celo 0.40 m visoko iznad zidu, da n e bi bile. vec v nikakšmi zvezi z njim in se pomešale s to peščeno plastjo, medtem ko sam pesek ne leži niti direktno n a mestu, kjer bi moral izpod mjegabi t ï rimski zid, temveč je slednji pomaknjen proti jugu. Končno pa ta peščena plast rečni pesek, leži v ovalmi vdolbini (str. 20) m se loci od ostale zemlje. Sicer je p a že sam pesek, njegova sirruktuTa, že sam njegov videz nekaj tujega na tem mestu, kar pove že samo oko vsakemu, k i ga vzame v roko. Vse, k a r sem doslej rekel v razpravi tako o marmorni plošči kakor tudi o rečnem pesku, je samo arheološko dejstvo, ki ga pac ni mogoče spremeniti z nekakšnimi izmišljenimi hipotezami. 1 3 Ta peščena plast rečnega peska je bila .potem, ko je bila odkrita, popolnoma čista, brez kakršnih koli tujih primesi. Danes so v yhmji plasti tega peska primešani tudi drobci malte. Cistr so kolikor toliko ostali še dolnji deli plasti. Vendar je pa tudi v gornjih delih plasti videti pri analizi, da ta pesek ni bil nikdar uporabljen pri kaki zidavi in da so drobci malte sekundarnega pomena, ali bolje, šele zadnja čas sem dospeli- 231 Tudi ostanke antičnega (postamenta, zidanega iz okroglega rečnega 'kamenja, sem omenil že v razpravi str. 21, kjer pravim tudi: »Naš posta­ ment je delòmai, kolikor je segal v hodnik svetišča, odstranjen. KoliOcor ga je pa se ostalo v srednjem delu, so .ga samo nekoliko znižali, vendar talko, da je se vedno nekoliko gledal iz normalne višine srednjega dela.< Dalje pa tudi .pravim: »V (kateri namen so ga uporabljali Slovani nismo mogli ugotoviti.« Tudi v tem primeru kritik izvaja svoj zaključek: ». . .ostanek rimskega postamenta, ki po svojem pomenu ni jasen ki pa kljub 'temu vzbuja dvom v prsteno klado kot prostor za kip božanstva, k i bi pri tej funkciji pač bil izravnan tudi pr i rimskem postamentu.« To mu zelo rad verjamem, sodim pa, da je potreba tu pač samo nekaj dokazov, ki bi bili nekoliko realnejši, kakor so dosedanji. V gornjem odstavku kritik očita tudi pomanjkanje »pod površino sekajočega rimskega zidu«, 'ki ga nisem vnesel na skico 3. Tudi ta očitek zveni nekako čudno. Ne vem, čemu vnašati na skico tlorisa slovanskega svetišča antični zid, ki leži poleg tega tudi še 0.40 m izpod površine? Ne vem tudi, kako naj bi to n. ,pr. vskladili sedaj s skico 10, kjer sem naiznačil tudi ploščo, k i sicer pripada svetišču, zaradi ka tere si pa kritik ni znal tolmačiti skice? Najbolj zanimiva ugotovitev, ki jo je kritik zamislil sicer nekoliko ironično, pa je v zadnjem stavku; glasi se: »Prstena klada kot prostor za kip božanstv», k i bi stal na marmorni plošči, je po vsem tem najmanj problematična.« Točno, tudi jaz se strinjam s tem mnenjem. Ne vem samo, čemu je potem kritik postavil toliko nepotrebnih in napačno po­ stavljenih problemov?! Kritik prehaja dalje n a vprašanje žrtvenika, ki v Ptuju ni odkrit. Smatra, da bi ta edini mogel nuditi nek dokaz, da objekt predstavlja res svetišče: »Ce manjka tako tločrtu, stavbi kot taki in prsteni kladi kot prostoru za kip božanstva pr i vsakem pomanjkanju starosvetnih najdb podobnost ali istovrstnost z Arkono in s tem za starosLovansko svetišče sploh, potem bi mogel tega nuditi žrtvenik alli žarne plasti na mestu žrtvovanja, kar bi bilo posebno pomembno v zvezi s Prokopijevimi na­ vedbami o kultnem življenju starih Slovanov.« Ker pa v Ptuju ni arheo­ loško ugotovljen žrtvenik (omenim naj samo, da tudi v Arkoni ni), ki bi moral stati nekje na prostem, izvaja kritik: »S t e m p a i z g u b i p t u j s k a i z k o p a n i n a s v o j o f u n k c i j o k o t s v e t i š č e s p l o h . « Ze.o rad verjamem, da kritik, sodeč po načinu podajanja in dokazovanja, ne z e i videti podobnosti posameznih elementov med Arkono in Ptujem. Tudi verjamem, d a v zvezi s Prokopijevimi navedbami svetišča v Ptuju ni moglo biti, zato ker ga Prokopi} pač n i mogel poznati. Todai, 'kaj sto­ riti z materialnimi, arheološkimi fakti? Najbolje je pač, da po kritiko vem vzoru nekatere negiramo, druge poskušamo potvoriti in tretje napačno tolmačimo. Tako se najlaže prilagodimo Prokopiju in ptujska izkopanina svojo funkcijo kot svetišče sploh zgubi, n e zato, ker je morda me bi imela, temveč zato, Iker je ne želimo videti. »Pri pomanjkanju vsakih zgodovinskih poročil,« pravi kritik dalje, »pri .samoniklosti tločrta, zidane arhitekture, svojevrstnosii prstene klade, pomanjkanju žrtvenika ali sledov žrtvovanja, je izključena analogija med Arkono in Ptujem, prav tako pa pri pomanjkanju vsake starosvetnosti in pri datiranju tudi staros lo varuško svetišče samo: Naša arheologija in zgodovina bosta morali vprašanje, kaj ptujskograjska izkopanina pred­ stavlja, znova načeti in ga reševati. Pri načinu, kako je-v pričujoči pu­ blikaciji gradivo objavljeno, bo to vsaj deloma težko delo, ki bo mogoče sele, ko bodo ptujska izvensvetiščna izkopavanja objavljena v celoti.« Nesporno je, da nimamo nikakršnih zgodovinskih poročil o ptujskem svetišču. Vprašal bi samo, kje imamo n. pr. kako zgodovinsko poročilo o kultnem mestu ali stavb;, na Posteli? Priznam, da ta primer spada v tako imenovano predzgodovkio. Mislim pa, da bodo sedanje pomanjkanje zgodo­ vinskih poročil o kultnih stavbah Južnih Slovanov v bodočnosti premostila paie arheološka materialna faktai In kot prvo tako dejstvo je tudi slo- 232 vansko smetišče v Ptuju. — Samonukđoet tlorisa, kakor je želel predstaviti tloris ptujskega svetišča kritik, bo sedaj verjetno odpadla, ker so se pokazale neke neznatne napak© v njegovih računih. Z zidano arhitekturo je približno podobno. Tu maimreč tudi ni nikakršnega, niti zgodovinskega niti materialno arheološkega dokaza, da je bila tu zidana arhitektura, medtem ko za leseno govore vsaj materialni dokazi in ositaline. — D a je prstena klada, t j . srednji vzvišeni del sveltisca, svojevrstna, rad verja­ mem, ker je tudi za arheologa eden najbolj zanimivih momentov v tem objektu. Vendar pa ni svojevrstna po kritikovem načinu podajanja, temveč zaradi svojih izrazitih elementov, o čemer je bilo že p r e j dovolj govora. — Vse gornje komponente, tolmačene seveda po kritikovem načinu, slednje­ ga silijo, da izključuje možnost analogije med Arkono in Ptujem. Ker pa sedaj kaže, d a tloris vendar ne bo tako samonikel, kakor je bilo soditi v prvem momentu, ker sedaj ni nikakršnih dokazov za zidano arhitekturo, temveč le za leseno, ker je tu prstena klada z vsemi arheološkimi fakti, podanimi že v razpravi', morda le ne bo izključena analogija med Arkono in Ptujem. Ali se sedaj ne zdi tako, biez nevarnosti »arkonizac Ije«, tudi krit iku?! Kar pa zadeva pomanjkanje starosvetnosti, menim, da j e že dovolj velika starosvetnost svetišče samo. — Tudi datiranje je pravilno. Kritik pa morda n e pozna metod, po katerih nek objekt la'hko datiramo, čeprav nima opore v zgodovinskih virih? Naj navedem nekaj arheoloških in materialnih dejstev glede pravilnosti datacije staroslovanskegajsvetišča (ki so v glavnem iznesena tudi že v razpravi) : i. Kdaj je prvič možna zgraditev slovanske svetiščne stavbe? Ker leži v razvalinah antične stavbe, katere zidovje tudi seka, imamo s tem »terminus ante quem« naš objekt mi mogel nastati. 2. Kdaj je možna zgraditev in porušenje antičnega ob­ jekta, v čigar razvalinah leži svetišče? Arheološko je ugotovljeno, da je med antičnimi razvalinami trdnjavica najmlajši objekt. Tako je stavba staTokrščanske bazilike bila starejša, ker se utrdbica vzdiguje delno tudi iznad mesta, kjer je ta ležala. Fragment inventarja bazilike j e bü pa vzidan tudi v stavbo trdnjavice. Starejši odi trdnjavice, a mlajši od bazi­ like so pa podstavki za stebre neke vojaške lope. Da so mlajši od bazilike, j e vidno že iz tega, da en tak podstavek leži na mestu, kjer j e morala stati bazilika. Sezidan je torej na mestu tedaj, k o je bila bazilika že xazrusena. Da so podstavki starejši) od trdnjavice, najbolje pričajo zopet sami. Graditelji trdnjavice so šli namreč še tako daleč, da so nekatere od njih uporabili celo pri vratih in pr i zidovih, medtem ko so. ostale, k i so bili v notranjosti trdnjavice, znižali na višino antičnega tlaka y njej, k a r pa se ni zgodilo z onimi', ki so stali izven trdnjavice. Tako imamo dovolj dokazov, da je trdnjavica najmlajši antični objekt na tem mestu. Vprašanje same datacije tudi n i tako težko, kakor j e kazno na prvi pogled. Tako n. pr. vemo, pred katerim časom bazilika ni mogla nastati. Pred­ postavimo tudi lahko, kdaj je po vsej verjetnosti mogla biti razrušena. Sele po njej pa gradijo podstavke vojaške lope in kot zadnjo trdnjavico. Način gradnje, oblika, razni zgodovinski momenti pa dajejo bazo, po kater i jo moramo datirati v VI. stoletje, preden j e ta pokrajina dospela v langobaTdsko posest. Toda za datacijo ptujskega svetišča j e ta ugoto­ vitev več ali manj drugorazrednega pomena. Važno j e namreč to, da, ko so gradili stavbo svetišča, antična stavba n i več služila svojemu namenu, oz. je bila samo še ruševina. 3. Ali je možno, da b i stavba slovanskega svetišča v resnici bila antičnega izvora? Na to vprašanje je dokaj lahek odgovor. Za' podobno stavbo manjkajo vsake analogije tako v provincialni kakor v klasični antiki, k i bi dovoljevale glede na tloris in tehniko graditve, d a bi ta objekt mogli pripisati antiki, ne glede na to, da v tem primeru tudi njegove funkcije ne bi mogli tolmačiti. Toda tudi že sama antična trdnjavica, njeno datiranje itd. priča', da n e bi mogla nastati že v antiki, v kolikor bi n e prišli v poštev kot graditelji Langobardi. Toda, četudi vemo po zgodovinskih virih, da je Justdmjan 546. leta odstopil te pokrajine Langobardom, vendar njih ostatone niso odkrite nikjer na Dravskem polju, v okolici Ptuja itd. S tem pa izpadejo 233 iz -vsake kombinacije, pa tudi način graditve in tloris jim ne ustreza. Kot graditelji pridejo lahko v rpošlev samo Slovani. 4. Katera je zadnja časovna možnost za zgraditev tega objekta? Najbolj dragocene podatke za to nam nudi sip, k i je izpolnjeval hodnike svetišča. Ta sip, t. j . zemlja, kamenje, manjši kosi ruševin itd., je bil za zasipavanje vzet nekje iz najbližje okolice. Nikakor hi moči pomisliti, da bi bili to ogromno količino (potrebnega gradiva dovažali na strmo grajsko planoto, ko je bilo gradiva že tako in tako dovolj n a samem mestu. V tem sipu so pa ležale tudi razne kulturne ostaline, ki so bile pač na mestu, od koder so jemali gradivo za zasipavanje. Vendar so pa vse te ostatine antične provenience! Ostalin zgodnjega, polnega ali kasnega srednjega veka v sipu ni bilo. A vendar najdemo v neposredni okolici slovanskega svetišča, kjer leži slovansko grobišče, dovolj ostalin zgodnjega srednjega veka, zlasti ke­ ramike. V humusu in delno v sarbhumusu «nad nekdanjega nivoja sve­ tišča, v plasti 30 cm, p a ravno tako srečamo keramične ostaline, delno identične onim n a grobišču, delno pa tudi še kasnejše. Ker najdeni frag­ menti ne leže v sipu, temveč šele v recentneni humusu iznad svetišča, pomeni ito z drugimi besedami, da so .morali sem dospeti veliko kasneje. Ako bi torej svetišče bilo istočasno z grobiščem ali še kasnejše, je nujno, da bi bili v sip pr i zasipavanju dospeli tudi ti kulturni ostanki zgod­ njega srednjega veka. Ker pa teh ni, j e z arheološkega gledišča zadnja možnost, ne graditve, temveč rušenja in zasipavanja tega objekta, časovno pred početkom grobišča, pa najsi grobišče v tem primeru pada v IX. ali pa XI. stoletje. 5. Kakšno je končno datiranje tega objekta? Imamo dve arheološki časovni točki, med kater i lahko postavimo graditev in Tušitev. Ena je »terminus ante quem« ta stavba ni mogla biti zgrajena, a to so antične stavbe; z drugimi besedami: lahko je šele iz časa po selitvi narodov. Druga točka je »terminus post quem« to svetišče ni moglo biti več razrušeno, a to je za časa slovanskega grobišča okoli svetišča. Po arheoloških dokazih bi to bil čas nekako od VI. stoletja dalje, ko je bila zgrajena, a razrušena pred, oz. vsaj n a začetku X. stoletja (ker gro­ bišče jaz datiram v X. in XI. stoletje). Vendar pa to ni dovolj. Sedaj j e treba upoštevti tudi zgodovino, in sicer tako politično kakor tudi kulturno. Ko pregledamo razne zgodovinske elemente, kakor so političnozgodovinski razvoj, družbenozgodovinski razvoj, kulturnozgodovinski razvoj, vpliv in širjenje krščanstva i td, pridemo do zaključka, da je rušitev svetišča morala nastopiti verjetno že v VIII. stoletju, morda 'tudi nekoliko kasneje. Se bližje datiranje, vsaj graditve, je pa možno samo z analizo samega objekta, s ^tehniko poedinih deli, ki so se vršila v svetišču. Ti elementi so pa v našem primeru zelo sorodni antičnemu delu in tako je ta objekt mogel nastati samo takrat, ko te tehnike časovno še niso bile preveč oddaljene od zatona antike, t. j . recimo, v VII. stoletju, kamor sem tudi datiral slovansko svetišče na ptujskem gradu. ^ V tem sem podal na najbolj preprost način metodo, po kateri je možno datirati slovansko svetišče na ptujskem gradu. Operirati moramo vedno le z arheološkimi dejstvi. Priznati moram, da ni vedno tako število arheoloških dejstev n a razpolago, kakor prav pri našem objektu. V takih primerih so potem datacija in drugi zaključki veliko težji. Pr i našem svetišču, kjer nam manjkajo zgodovinski podatki, je možna in dovoljena' pomota kakega desetletja sem ali tja, nikakor pa n e kar za več stoletij. Iz vsega, na kar sem zgoraj- opozoril, pa sledi, da je datacija slo­ vanskega svertišoa na ptujskem gradu pravilna in da omenjenih dejstev DÌ moči kratko malo ovreči. Da ta objekt etnično pripada Slovanom, priča med ostalim tudi že čas, v katerem je bival. Da j e p a imel funkcijo kultne stavbe, je odveč dokazovati, ker zato priča obilica arheoloških dejstev. Kritik meni sicer, da bosta morali arheologija in zgodovina po­ novno načeti vprašanje, kaj' ptujskograjska izkopanina predstavlja. Vendai pa lahko trdim, da je arheologija svoje že storila. O načinu, kako je v moji razpravi' gradivo objavljeno, bodo presodili arheologi, četudi se kritiku zdi, da je za njega študij raizprave težak. 234 Dalje ugotavlja kritik, da moje poročilo ni razprava, »ki uporablja vse znanstvene pripomočke«. Posebno poudarja »zapostavljanje zgodo­ vinskih kriterijev«. Tako na primer navaja za zapostavljanje zgodovinskih dejstev glede na datiranje ptujske antične trdnjavice, rimskega kaslela, ki je datiran nekako v VI. stoletje, vrsto antičnih zgodovinskih momentov splošnega značaja, katere mora znati vsak slušatelj arheologije. Te svoje navedbe pa zaključuje: »Datacija ptujskograjske fortifikacije v sredo VI. stoletja je tako zgodovinsko nemogoča, kar navajam v dokaz, kako potrebna so arheologu zgodovinska dognanja in zgodovinarju arheološka. Samo v medsebojnem sodelovanju in izpopolnjevanju arheologije z vsemi panogami zgodovine in zgodovinskih pomožnih disciplin ter obratno bo mogoče reševati z uspehom tako komplicirana vprašanja, kakor ga pred­ stavlja n. .pr. piujskograjska izkopanina.« Zanimivo, da kritik prehaja tu na kritiziranje obdelave objektov, ki trenutno še sploh niso objavljeni. Morda tu samo želi opozoriti na nevarnost, ki preti. Seveda tudi arheologi uporabljamo vsaj zdaj pa zdaj zgodovinska dognanja, seveda tam, kjer niso v kontradikciji z arheološkimi dejstvi, ki so pač za nas_ veliko važ­ nejša in tudi veliko sigurnejša. — Tako komplicirana vprašanja, kakor jih predstavlja ptujskoigrajska izkopanima, sem pa rešil na dokaj preprost način v svoji razpravi. Medtem pa kritik išče komplikacije posebno tam, kjer jih ni, in ako jih ne najde, jih pač suponira. Ker zgodovinskih virov nimamo nit za, niti proti svetišču na ptuj­ skem gradu, opozarja kritik, da je treba upoštevati tudi zgodovinsko raizvojno stopnjo Slovanov in Slovencev v času domnevanega ptujskega evetišča. Navaja datacijo doslej znanih slovanskih svetišč ter pravi: »Vsa znana slovanska svetišča ležijo v razvojno naprednih pokrajinah, katere označujeta promet in zgodnji fevdalizem.« Sledi zopet Prokopijevo mnenje ter analogije s Škili in Tacitovimi Germani, ter mnenje, kdaj in pod kakšnimi vpiliivi so ti začeli staviti svetišča. Ker je bilo že poprej govora o možnosti in nemožnosti graditve svetišč pri Južnih Slovanih, ne bom tu vseih teh momentov ponavljal. Omenil bi tu pač 4oIiko, da j e naše svetišče res najstarejše 1er da so druga mlajša in da zato časovno padajo že v zgodnji fevdalizem. Vendar pa kritik pozablja, da ni nikjer nikakršnih dokazov, da Slovani niso imeli svetišč že v predfevdalni dobi_. Morda mu je znano, da so poprej Arkono povezovaili z mezopotamskimi svetišči VI. stoletja? Nekateri so iskali celo vplive galskih in staroger- manskih svetišč. Res je, da se tudi sam ne skladam s temi mnenji, vendar pa želim tu samo pokazali, da ni samo fevdalna razvojna stopnja mogla in morala prinesti Slovanom svetišča. Čudim se pa, da kritik nikjer ne vidi možnosti Tazvoja slovanskih svetišč. Kje, kdaj in od koga so pa Slovani prevzeli kultne stavbe? Ali kritik ne misli, da je potrebno tudi ta vprašanja reševati pri odklanjanju in negiranju nekega objekta, pri katerem, recimo, bi bila vsaj suponirana možnost, da predstavlja kultno stavbo, sorodno ostalim? Čemu je kritik obšel oz. se n nikjer dotaknjl vprašanja razvoja slovanskega svetišča tipa Arkone in Ptuja, ki sem ga podal v svoji razpravi? Verjetno se mu lo ni zdelo pomembno. Vendar je pa tudi sam podal svoje mnenje o tem v odstavku, kjer pravi: »Če na­ hajamo tako slovanska svetišča na razvojno naprednih mestih od VIII. ali IX. stoletja dalje v zvezi z novimi družbenimi oblikami, potem manjkajo Ptuju za to vzporedni predpogoji.« S tem pa Slovanom že več ne dopušča pred tem časom kultnih stavb. To j e pa, mislim, dames znanstveno že premagano. Kar zadeva prekinitve prometnih stikov z Italijo v zvezi z avarsko- slovensko politično tvorbo VI.—VIII. stoletja, naj omenim samo, da je tu tudi po selitvi ostalo še dovolj ilirskega in romaniziranega prebivalstva, v kolikor meni, da j e bila zveza z Italijo nujna za graditev kultnih stavb. Da je ta avarónslovenska tvorba »po carigrajski katastrofi leta 626 v razvoju zaostala ter morala s tem konservirati družbene strukture pre­ teklosti«, je dokaj verjetno. Seveda je temu svojemu naziranju kritik hitro dodal: »z njo p a tudi kultno življenje v Prokopijevi sliki, dokler 235 ff ;a ni po frankovs'ki invaziji 799 nadomestil fevdalizem e krščanstvom«, e glede na Prokopijevo sliko bi pa bilo najprej nujno dokazati, da Slo­ vani res niso poznali kultnih stavb. Sama Prokopijeva slika je v tem pogledu pač nekoliko premalo, zlasti danes, ko dejstva govore drugače. Kakor sem že poprej omenil v razpravi, so Slovani kult in tudi same oblike stavbe prinesli s seboj v Ptuj . Ta stavba se je pa razvila iz navadne kvadratne, v zemljo vkopane stamovanjske stavbe, kakršne so danes tudi že odkrite v Jugoslaviji. Te stanovanjske stavbe in ptujsko svetišče bodo' pa Prokopijevo sliko nekoliko spremenile. V zaključnem odstavku kritik ponovno očita, da sem ptujskograjsko izkopanino skušaj rešit. preko analogij z Arkono. Dalje pravi': »Da je ni rešil in da je izkopanina pokazala lastnosti, ki so izven silovanskega mito­ loškega življenja, je vzrok v tem, da ni zadostno upošteval izkopanih elementov; ubral je pot generailizirajoče analogije, za karteri pa je naše poznanje etaroslovanske mitologije preskopo.« Mislim, da je tu odveč vsaka beseda., ker je sam kritik pač še zadostneje upoštevali izkopane elemente. Po kratki kritiki redakcije, dei je izkopano gradivo predala javnosti v opremi, ki ne bo povsod dovoljevala njegove uporabnosti (?!), preide na kratek pouk o dolžnosti arheologa, k i : »Obratno od zgodovinarja in etnografa (arheolog) proučevani spomenik z izkopavanjem uniči. Zaradi tega je potrebno, da arheološki spomenik ohrani znanosti v načrtih, po­ snetkih, risbah, т е т а ћ in opisih, torej v reprodukcijah sploh.« Jaz. sem storil celo več, kakor želi kritik, kar je trenutno pozabil — namreč ohranil sem celo spomenik sam, slovansko svetišče, neuničen in ga še daines naj­ demo tam kakor pred 1500 let i V bodoče mi bodo ne samo njegove besede, temveč tudi njegove publikacije in kri t ike v tem služile za vzor!? * Moja razprava o slovanskem svetišču na ptujskem gradu ima mar- sikake pomanjkljivosti. Sem spadajo tudi redakcijske napake, " k i pa še ne pomenijo znanstvene napake niti ne temelje na nepoznavanju gra­ diva ali na nepoznavanju terenskega arheološkega dela' itd., z eno besedo-: niso zuanstvene narave. Kako so pa te in podobne napake mogle nastati, je najbolje razvidno Iz dejstva, da so izkopavanja trajala do 15. avgu­ sta 1947, a razprava je bila sprejeta na seji Akademije že 25. oktobra 1947 (kar je razvidno tudi iz razprave). Ta naglica je imela svoj vzrok, ki je pa večini znan. Vendar pa tega ne navajam v opravičilo, ker se sam najbolje zavedam vseh •pomanjkljivosti, kr so v razpravi. Četudi je ta razprava samo del celotne razprave o ptujskograjskih raziskovanjih, vendar pomeni tudi zaključeno celoto z navedbo vseh glavnih faktov in dokaizov za obstoj slovanskega svetišča. Podati mnenje o kritiki strokovnega dela kort celote je dokaj težko. Jasno je, kaj krit ik zasleduje. Edtni cilj mu je ovreči možnost obstoja slovanskega svetišča v Ptuju, kakor tudi možnost obstoja nekega drugega podobnega objekta. Toda, kaj dalje? O tem pa kritik molči, oz. o tem bomo lahko sodili šele kasneje. Vendar j e pa vedno pr i negiranju nečesa treba imeti, ako že me boljšo, pa vsaj približno prav tako dobro rešitev, slonečo seveda na materialnih dokazih. Četudi krit ik ni nikjer izrazil svojega pravega mnenja, je vendar možno, sodeč po nekaterih njegovih izvajanjih in po negiranju arheoloških faktov, marsikaj slutiti. Zato in še zaradi drugih momentov sem zgoraj tudi analiziral vsak stavek nje­ gove kritike. Pri svojih izvajanjih izhaja krit ik iz nedotakljivosti dosedanjih zgo­ dovinskih dognanj, ustvarjenih na temelju pisanih virov. Glavni in naj­ važnejši dokaz, na katerega se sam ob vsaki priložnosti opira, je slika, ki jo nudi Prokopij o kultnem življenju južnih Slovanov v VI. stoletjü. Vsi ostali poskusi, da bi podkrepil Prokopija s pomočjo zgodovine, kakor so opiranje na družbeno in zgodovinsko razvojno stopnjo' Južnih Slovanov, so pač samo poskusi. Vse kaže, kakor da bi se omenjeni elementi v arheo- 236 logijd sploh, т moji razpravi pa še posebej, nikdar ne upoštevali. Izjava Prokopija pa je menda kritiku nekaj svetega, nedotakljivega, kanon. Zato je seveda nujno, ne da se dosedanja zgodovina prilagodi novimi mate­ rialnim arheološkim dejstvom, temveč nasprotno, arheološko materialno ugotovljena dejstva je na vsak način treba prilagoditi dosedanjim zgodo­ vinskim dognanjem, pa čeprav z negiranjem materialnih dejstev. Tako je res še danes gledanje marsikaterih idealističnih šol in njih privržencev. Zdi se mi pa, da to n e diši malo, temveč precej po formalizmu. Ali ui morda veljalo doslej tudi zgodovinsko dognanje, da Slovani nimajo svoje lastne kulture? Kritiku, ko že prehaja na to, bi pač lahko bila znana 'tudi arheološka dejstva na tem poljn. Ni se sicer v tem nikjer jasno izrazil, toda sodeč po vsem, je zanj le pomembnejše mnenje Prokopija in sličnih virov. Serveda nastaja vpra­ šanje, čemu sploh raziskovanje, ako je zgodovina statična. Mislim pa, da je t o danes znanstveno že premagano, ne pa enotnost posameznih ele­ mentov v slovanskih kulturah, kakor nekako meni kritik. Z' gledišča, katerega je zavzel kritik:, preden j e sploh analiziral materialna dejstva, ki tu obstajajo, je bilo za njega nujno, da ta dejstva ovrže, oziroma da postavi druga. Ker pa seveda dejstev ni mogoče kar tako ovreči, se je prvič postavil na gledišče, da je razprava pomanjkljiva, ter zato neuporabljiva; drugič je izjavil, da ne razume iznesenih dejstev, včasih je pa skušal z izpuščanjem posameznih delov stavkov ali tudi celih stavkov zbuditi napačen dojem o podanem tekstu, kakor je tudi z iztrgavanjem posameznih stavkov iz drugih organskih celot skušal vzbu­ diti vtis kontradikcije v razpravi. Ravno tako je skušal na temelju svojega »lastnega opazovanja« v samem objektu posamezna že ugotovljena dejstva napačno prikazati ali celo potvoriti. Glavna arheološka dejstva, katera je želel ovreči, so na prvem mestu tloris svetišča in njegova podobnost z arkonefeim. Ravno tako se pojavlja s tem v zvezi tudi vprašanje stebrišča v ptujskem svetišču na temelju močneje ohranjenih ležajev. Tloris kratkomalo negira z nekoliko zamo­ tanimi, a popolnoma napačnimi računi. Stebrišča ne razume, oziroma noče razumeti: očita nepravilnosti v podajanju ter ga kratkomalo negira. Nadaljnje vprašanje je lesena arhitektura. Kritik prehaja preko arheoloških materialnih dejstev adi jih pa napačno citira ter po raznih, nelkako samovoljno postavljenih elementih suponira zidano arhitekturo, ne upoštevajoč nikakršnih drugih bivajočih dejstev. V zvezi z zidano arhitekturo je tudi omet na stenah svetišča. Tudi to dejstvo negira, oziroma ga označi' za potvorbo. Tretje je vprašanje srednjega vzvišenega dela, prstene klade. Tudi to kritik negira, ne sicer direktno, temveč posamezne karakteristične elemente na kladi, ki so arheološko ugotovljeni. Tak primer je z rečnim peskom, ki ga proglaša za preperino antičnega zidu, in z marmorno ploščo na tem pesku, ki jo odklanja, ker je premajhna. Tako tudi klada končno izzveni samo kot produkt potvoirjenih materialnih dejstev. To so glavni momenti, katere je kritik negiral, da bi s tem dokazal to, kar je v kratkem izrazil na koncu kritike, da namreč svetišče na ptujskem gradu ne obstoja, ker pač nimamo nikakšnih zgodovinskih dognanj ne o svetišču ne o kultnem življenju Južnih Slovanov. Vsakemu je dovoljeno svobodno mnenje v znanosti in zato mislim tudi o vprašanju slovanskega svetišča na ptujskem gradu. Vendar so pa v neki kritiki oziroma' razpravi, ki želi nekaj ovreči in postaviti novo hipotezo, nujna tudi izvestna pravila. Tako je tudi kritik odgovoren za redakcijo svoje kritike. Razne strokovne napake so pač odpustljive in gredo na račun površnosti, neznanja itd. Ni ,pa dopustno hote vzbujati vtis o nesolidnosti. razprave, ki jo kritizira, vzbujati vtis o baje potvorjenih faktih, napačno postavljati citate itd. Takih primerov ne moremo zago­ varjati niti z naglico niti s površnostjo. V našem primeru tem manj, KO je kritik, po lastnih besedah več mesecev opazoval sam objekt. Od kritika vedno zahtevamo poštenost in 'doslednost, pa tudi, če že ne večje, pa vsaj podobno strokovno znanje, kakor ga ima avtor razprave. 237 Kaj malo je važno, kaj bi' kritik rad suponiral na mestu slovanskega svetišča, ki ga je, po njegovem lastnem mnenju, ovrgel. Vendar tudi to lahko omenimo. Ignorirajoč vsa materialna arheološka dejstva in ne upoštevajoč kronologije kritik postavlja stavbo slovanskega svetišča v čas slovanskega grobišča oziroma po njem, ker je tedaj celo antična trdnjavica baje vršila še svojo funkcijo. Kakšni vzroki so napotili kritika na te misli, ni razvidno. Dejstvo pa je, da z datiranjem tega objekta časovno po grobišču želi objekt proglasiti za kasno srednjeveško graditev. Kot tak bi g'.ede na obliko prišel v poštev samo nek fortifikacijski objekt, nek fevdalni stoip a'li nekaj eličnega. Talko kr.t ik brez kakih materialnih dokumentov, edino v zvestobi do Prokopi ja vključuje objekt v kasno srednjeveško obdobje. Kljub celotni kritiki, ki smo jo imeli priliko videti, in kljub tako ime­ novanim pomanjkl jivosthn v moji razpravi pa vendar zopet sledi samo eno. Na grajski planoti v Ptuju je v antični razvalini 2 m globoko v zemljo' vkopam objekt stavba velikosti 11,90X11,90 m. Na sredi te stavbe se vzdvguje prstena klada 5,70X5,70 m v kvadratu. Višina te prstene klade, 1,45 ni iznad tlaka, je določena s kompaktnostjo samih kulturnih plasti, t. j . neprekoipanega terena na tem mestu. Med prsteno klado in stenami stavbe so 3.10 m široki hodniki. Hodniki so tlakovani z raznim antičnim gradivom in oblicami, vezanimi z malto. Debelina tlaka je različna. Ogli in tudi posamezna ostaila mesta ob robovih so močneje grajena. Na prstenih stenah je bil omet. Na sredi prstene klade je v ovalni vdolbini rečni pesek, prinesen verjetno i'z Drave. (Na drugeni mestu ga ni.) Na item pesku leži manjša marmorna plošča. Vhod v stavbo je na zahodni strani 70 cm iznad tlaka. Do njega vodi hodnik širine 1,0 m, tlakovan z rečnimi' oblicami, ki niso vezane z malto. Hodnik se na drugem koncu končuje s stopniščem, vdelanim v antični zid. V severnem hodniku stavbe smo našli na samem tlaku poogljenela bruna. Zahodna stran zemljišča poleg svetišča je bila močno ožgana. Sip, ki je izpolnjeval hodnike objekta., je bil v nižjih plasteh temnejše barve in pomešan z ogljenmo. V tem sipu smo našli samo antične kulturne ostaline, manjkajo pa ostaline zgodnjega srednjega veka. Recentni humus iznad objekta in cela okoihca ima dovotj ostalin zgodnjega in poznejšega STednjega veka. Arhitektura je po danih elementih mogla biti in je bila samo lesena (poogljenela bruna omet na stenah, ojačeni ogli ter posamezna mesta ob robovih za stebrišče). Časovno je ta objekt zgrajen po zadnji antični stavbi (ki je bila samo še razvalina), a porušen pred uporabo tega zemljišča za slovansko grobišče (nikakršnih elementov zgodnjega srednjega veka ni v hodnikih). Etnično pripadnost •tega objekta moremo pripisat samo Slovanom (po tehniki graditve in tlorisu). Funkcijo, ki jo je imel ta objekt, т о т е т о iskati le v kultu (tloris, dimenzije, vzvišen srednji del in predmeti n a njem). Največja sorodnost je med našim objektom in sveiščem Svantovita v Arkoni. Niti iz osebnih, niti iz šovinističnih, niti iz nacionalnih, niti iz po- 1 ttčnih vzrokov mi slovansko svetišče na ptujskem gradu ni potrebno. Za to svetišče pa govore arheološka in materialna dejstva, katerih ni moči ne ovreči ne negirati. Manjše korekture-se bodo sčasoma morale in bodo izvršile. Te korekture pa ne bodo segle v vprašanje samega obstoja te stavbe, niti v njeno etnično pripadnost niti v njeno funk­ cionalno vlogo. S t a v b a n a p t u j s k e m g r a d u j e i n b o p r e d s t a v l j a l a s t a r o s l o v a n s k o s v e t i š č e J u ž n i h S l o v a n o v . Josip Korošec. Tfc Вопрос слабинского сблтилшца на территории замка 6 Птуе (Краткое содержание) K публикации профессора др. Иосипа Корошеца o славлн- ском свлталшце на территории замка в городе Птуе (Корошед Иосип, Славлнское свлтилише на территории замка в Птуе. Сло- венскал академил наук и искусств в Љобллне. Отделение исто- рических и географических наук, философии и филологшг, вн- пуск 6, Лгобллна 1948. 8°. 42 стр. + 38 иллшстрации + 18 чер- тежеа и резкше по-русски и по-англиЕски) редашџш получила критику директора Музел в Мариборе ФранЂо Баша, которвш отрицает, что откопанннЕ в Птуе обгект мог бн бвгтв славлнским свлтилшцем. 4TO6BI ПОМОЧБ решевтпо з-того важного вопроса — свлтилшце в Птуе бнло 6BI таким образом самнм старнм славлн- ским свлтилишем, единственнвш известнвш y гожннх славлн, и одно из редких до сих nop извеотннх славлнских свлтилиш вообше —' редакцил вручила рукописв проф. др. И. Корошецу и публикует на зтом месте критику и .ответ на нее в виде, в кото- ром они бвши попученн. The Problem oi the Slav Sanctuary on the Castle-Hill of Ptu| (Résumé.) Relative to the publication by the University professor Dr. Josip Korošec »The Old Slav Sanctuary on the Castle-Hill of Ptuj« (The Slovene Academy of Arts and Sciences. Department of historical anid geographical sciences, of philosophy and philology. Opus 6, Ljubljana, 1948. 8°. 42 pages + 32 pictures + 18 sketches, in Slovene, with a résumé im Russian and English), the Editors are in receipt of a cniticism by the director of the Maribor Museum, Franjo Bas, who denies that the object dug out on that castle should be a Slav Samctuatry. In order to contribute to the solution of this quite important question (The Sanctuary of Ptuj should be the most encient Slav sanctuary so far known, the only one so far known among the South Slavs and one of the irare Slav sanctuaries up to the present known at all), the Editorial Staff had handed over the said criti- cism iin manuscript form to University professor Dr. JosEp Korošec, and hereby publies the criticism and the answer thereto as received. 239 Slovenska zgodovina • novih učbenikih V teku leta 1948 je alzàia v okviru učbenikov n a beograjski univerzi vrsta publikacij, ki obravnavajo nekatere strani zgodovine vseh jugoslo­ vanskih narodov, med njimi 'tudi slovenskega. V mislih imam dela: D r a ­ g o s l a v J a n k o v i ć , Istorija države i prava naroda FNRJ I (Uvod. — Predfeudalme države jugoslovenskih naroda), 1948; D r . S t e v a n J a n - t o 1 e k , Istorija države i prava naroda FNRJ II (Feudalne države jugo- slovenskih naroda), 1948; D т . N i k o l a V u č o , Privredna istorija na­ roda FNRJ, 1948. Ker se agoiraj navedene publikacije v nmogočem opirajo pri obravnavi slovenske agodovine le na delo A n t o B a b i ć , Istorija naroda Jugoslavije I dio, 1946, sem moral pritegniti v naslednji piètres tudi to delo, k i pa je seveda le učna knjiga za mižje gimnazije. Našteta dela predstavljajo prve poskuse v znanstveni obravnavi posameznih strani naše zgodovine v državnem merilu, v smislu historič­ nega materializma. Naloga, ki so si JO' njihovi avtorji zastavili, j e bila izredno težtka. Temelj takih del bi namreč morale predstavljati monogra- fične obdelave posameznih najbolj kritičnih problemov, ki so bili v meščanskem zgodovinopisju pomanjkljivo obdelani ali napačno rešeni. Ker so pa taka dela zvezana z 'zamudnim podrobnim študijem arhivskega m drugega gradiva in danes šele počasi nastajajo, je posameznemu histo­ riku skoraj nemogoče obvladati vso pisano problemiatiko naše preteklosti v toliki meri, da bi zmogel zrelo sintezo zgodovine vseh jugoslovanskih narodov. Tako se pojavljata nujno dve nevarnosti ob pisanju del te vrste: nekritično prevzemanje napačnih trditev in sodb različnih starejših sin­ tez na eni strami, zamenjevanje konkretnega zgodovinskega razvoja z zgodovinsko napačnimi shematičnimi razvojnimi konstrukcijami na drugi. Oba ta dva momenta sta s© po svoje izrazila tudi pri obravnavanih delih. Ne £lede n a to lP& 6 ° navedeni poskusi toliko važni, da zahtevajo' podrob­ nejši pretres v celoti. Zgodovinski časopis si je talko podrobnejšo obrav­ navo celotnih navedenih del prihranil za prihodnji letnik. Za enkrat se pa omejujemo le na prikaz obdelave maše domače zgodovine, in sicer predvsem glede na njeno materialno pravilnost. Prepričani smo namreč, da morajo dejstva zgodovinskega razvojia predstavljati temeljno podlago njegove interpretacije v smislu historičnega materializnm Opozarjamo le, dia iz skopih oddelkov o slovenski zgodovini seveda ni mogoča sodba o navedenih delih v celoti.1 Da ne bomo ponavljali, gremo pri tej obrav­ navi po zgodovinskem zaporedju obravnavanih dogodkov, ne .pa po posa­ meznih delih, k i jih torej upoštevamo vsa hkrati. Edini Vučo (str. 36—37) se dotika problema etnogeneze Slovencev, pri č e m e r n e skoraj dobesedno opira na Deržavina (Slavjane v drevnosti, 1945, str. 45—46). Trditev, ki jo povzema, da smo se Slovenci izoblikovali v posebno etnično grupo že v antiki v svoji sedanji domovini »po dolgem križanju s svojimi sosedi — Liguri, Iliri, Galci im drugimi, preživljajoč hkrati z njimi, pred svojim izoblikovanjem, predimdogermansbi stadij svojega razvoja«, j e seveda prazna Modnja avtoktonizma za vsako ceno in v nespravljiveim nasprotju z zgodovinskimi viri. V zvezi s Samovo »državo« pozabljata Ba'bić (31—32) im Janković (21—22) na Karantamijo, Janković pa celo zamenjuje med uporniki proti Obrom karantainske Slovence s panonskimi, o katerih prav nič me vemo, da bi bili vključeni, v plemensko zvezo pod Samovim vodstvom. Tudi pri razpadu te plemenske zveze niso imeli deleža Franki, kakoi bi utegnil nepoučen bralec sklepati po Babićevem besedilu. Šele mnogo pozneje (BaJbić 41, Janković 103) izveš, da je vendarle tudi Karantanija pod kne­ zom Vallukom (oba ga datirata ok. 640 mamesto ok. 630) spadala v to 1 Opozarjam pa na ocene celotnih del, ki so bile že doslej objavljene: o Babicu v Komunistu 1949, št. 1 (M. Djilas), o Jankoviču in Jantoleku v Istoriskem glasniku 1948, št. 2, in 1949, št. 1 (J. Kovačevi'ć) in o Vuču v Crveni zastavi 1949, št. 2 (S. Dimitrij evie). 240 slovansko 'zvezo, dasi tudi tu ni nič o 'borbah Karantancev pirati german­ skimi napadom, ko j e Dagobert poskušal ök. 630 izrušiiti t o slovansko tvorbo. Zelo hudo je z ustoličevanjem koroških vojvod, s tem edinstvenim pričevanjem o notranji ureditvi predslovatnske državne tvorbe, edinstve­ nim 'dokumentom slovanskega prava, ki že od 16. stoletja zbuja pozornost največjih evropskih pravnikov od Bodina dalje. Če so pr i Babicu pome­ šani elementi starejše in mlajše oblike obreda (41), še ni taka nesreča. Drugače pa je, če avtor univerzitetnega učbenika za pravno zgodovino obravnava ustoličevanje tako zmedeno ikaikor Jankovič im Jantolek. Tako pripisuje Jankovič (103—105) poročilo vrinka v Švabskem zrcalu o> usto- ličevanjru pol stoletja starejšemu Saškemu zrcalu, ki v resnici obreda ne pozna. Kot poročilo Švtabsfcega arcala predstavlja »prosto« po Otokarjevi Rimani kroniki »posneto itn dopolnjeno« poročilo. Kot Otakarjevo poro­ čilo pa daje nekakšno mešanico poročil Otokar ja in Janeza Vetrinjskega, k i jo je prepisal pri M. Dolencu (Pravna zgodovina slovenskega ozemlja, 1935, str. 89) kot potek obreda. Avtorja (Otokarja) je pa sam dodal, ker je pač vedel iz starejše sinteze (A. S., Predavanja iz i s tanje jugoslovan­ skih prava, 1939, str. 108—il09), od koder je prepisal prvi dve »poročili« z vsemi napakami vred, da je tudi on pisal o ustoličevainju. Na isto zmedo naletimo tudi pr i Janitoleku (136—137). Tako je iz dveh kompilacij, katerih •avtorji niso (mislili, d a je vredno ob pisanju o tam obredu pogledati tudi vire, nastala nova, še bolj zmedena in napačna. Potem tudi ni čudno, da j e zgrešena 'tudi presoja obreda v poznejši dobi. Po Jankovićevem mnenju je bil obred kot gola formalnost le »nekako norčevanje iz težke usode zasužnjenih slovenskih, kmetov« (105), Jamtolek pa gileda v obredu dokaz za neko posebno odpornost teh kmetov (135). Prav nima n e prvi, me drugi'. Uistoličevanije pozneje n i nit i izraz kmečke odpornosti, niti ni gola formal­ nost Z njim je povezalo svoje interese koroško plemstvo in prav zaradi tega se je ohranilo vse do začetka 15. stoletja, k o je plemstvo v deželnih stanovih dobilo svoj lasten organ za uveljavljanje posebnih interesov in j e moglo »kmečki«, že izdavtnaj -v razredni družbi preživeli obired pre­ pustiti njegovi usodi. Ko pride Karantanija pod frankovski j a rem (ok.- 745) je notranje še vedno samostojna. Res sie uvaja krščanstvo s tuijiim pritiskom in tujo »pomočjo«, toda še v večji meri z domačim družbenim trenjem zaradi napredovanja fevdalnega elementa in s tem razredne družbe. Verski boji v drugi polovici 8. stoletja so odraz prav tega domačega trenja. Zlom odpora proti krščanstvu »konec 8. stoletja« pomeni torej le odločilno zmago domačega fevdalnega elementa, ne pa prihoda nemških fevdalcev v Karantanijo; tudä ni res, da so že takrat »nemški plemiči in krščanska duhovščina postali 'gospodarji slovenske zemlje, Slovenci pa so bili v največji meri podložnika! nemških fevdalcev« (Vučo 29—30, 37, Babić 42). Napačno je vezati t e verske boje z začetniki germanizacije (Vučo 37). Vse to se začenja sele po neuspelem uporu Ljudevita Posavskega, ko se Karantanija spremeni v navadno frankovsko pokrajino. Pa tudi takrat nemški dotok n i bil še tako močan, kakoir domneva Vučo (37). Kako bi mogla Metodova akcija (na katero sta pozabila tako Babic kakor Vučo) odmevati v Spodnji Panoniji 'tako, kakor je, če b i bila ta pokrajina res »skoraj povsem naseljena z Nemci«? Nobeden od obravnavanih avtorjev nima jasne predstave o pokra­ jinskih enotah, v katere je bila slovenska zemlja razdeljena po obnovi nemškega jarma v 10. stoletju. Tako govori Jankovič (106) že ob organi­ zaciji teh pokrajin v 10. stoletju, da j e bila slovenska zemlja razdeljena v Koroško, Štajersko', Kranjsko, Istro in posebno goriško marko. Babic, ki ob delitvi frankovske države 843 prepušča vse slovensko ozemlje Nem­ čiji (98, stvarno sta Primorje in Istra pripadla Italiji), govori le o Kranjski, Štajerski in Koroški (98), Jantolek pa trdi, da se je v 12. stoletju razbila Velika Karantanija na marke Koroško, Štajersko, Kranjsko, Gori­ ško grofijo in Avstrijo (134). Vai t i avtorji smatrajo konično podobo pol tisočletja trajajočega razvoja historičnih pokrajin na slovenskem ozemlju 16 241 za izhodišče tega .razvaja, 'ki na j ibi 'torej v bistvu ničesar ne izpremenil. Talk prikaz je seveda povsem napačen, pravilno sliko more najti vsakdo v Kosovu Zgodovini Slovencev ali tudi v Hauptmannovem pregledu slo­ venske zgodovine v IV. zvezku Narodne enciklopedije SHS. Vzroke germanizacije severnih slovenskih pokrajin pač ne moremo iskati v umiku slovenskih kmetov v «drage fcraje, da b i tam obranili ljudsko Ikulituro« (Vučo, 84), saj so bili privezani na grudo. Te predele so pač Slovenci naselili nianj :gosto, nemški idotok vanje pa je bil zgod­ nejši' in intenzivnejši Ikakoir drugam. Pravilno pa pojimuje Vuičo germa­ nizacijo v fevdalni dobi kot dolgotrajen, nenasilen proces (85), dočim vnaša vanj Janitolek z govorjenjem o »brezobzirni« dm »nasilni germani­ zaciji'« (134—135) fevdalni dobi tuje vpliive nacionalne zavesti in narod­ nostnega boja. Do kraja zgrešeno je v vseh obravnavanih deïih prikazano življenje slovenskega kmeta, v kolliko-r se ga sploh dotaknejo. Ta podoba niti naj- manj ne silomi na konlkretneni gradivu, marveč predstavlja izključno le teoretične konstrukcije. Dočim se na pr. kmečki uporniki pri mas bore proti ponovni prevedbi denarnih dajatev v maturalne, maj bd predvsem prevedba naturalnih v denarne (takrat stara že okrog 200 let) sprožila te upore; tudi prirvazam n a izemilljo je bil naš kmet že stoletja prej, tako da je tudi t a »vizrok« upiranja prazen (Babic 100—101). Za Jamrtoleka, k i se idruižbene strukture vasti sploh ne dotakne, se posarvi slovenski kmet šele v 13. stoletju, ko na j (bi si šele fevdalci »samovoljno prisvajali mala kmečka posestva (133), ko že nekaj stoletij prej n i več govora o širšem sloju svobodnifcov na Slovenskem. Tudi teorija, kako so nastajali zašči- tenci iz svobodnjakov, podložnika pa iz »kimetov brez zemlje«, ki naj bi jim. jo očitno dodelili šele fevdalci, j e popolnoma napančna. Pri Vuču pa zastonj iščemo vsaj najbolj splošnih obrisov gospodarskega! polo­ žaja našega kmeta v [razdobju fevdalilzma. Med nesivobodiniimi in prazniki sploh me loči, saj oboji obdelujejo zemljo, ki j im jo dodeljuje fevdalec, in oboji opravljajo tlako (ime praznik p a oiznačuje prav, Љ so tlake »prazni«!). Nikjer mi sledu o treh, štirih stadijih, ki j ih je prešlo pod- ložniško gospodarstvo od 9. do 15. stoletja (pridlvotmo gospodarstvo z de­ lovno rento, zemljiško gospostvo z blagovno rento, uvedba denarne Tente, ponovno vračanje k blagovni renti, pr: dvornemu gospodarstvu in delovni renti). Nikjer ni sledu vsialj o skopi skici kmečkih bremen v vsaki teh stopenj, nikjer o diruižbenem razvoju, ki je odražali t a gospodarski razvoj. Prav zaradi tega kmečki upori obv'se v zraku. Pa tudi upori sami so obdelani z grobimi napakami; tako Babic (101) im Vučo (85) omejujeta upor 1515, k i je izšel iz Kranjske, na Koroško in Štajersko, Jamtoiek (134) celo le ma Kočevsko. Popolino neznanje slovenske zgodovine v 16. stoletju dokazuje tudi Jantolekova trditev, da je bila reformacija »izpolnjena s socialnim sov rast vom kmetov in meščanov proti katolilškemu in nemškemu plemstvu im kleru« (134), ko je prav plemstvo od 1540 nosilec proitestan- tiznm pri .nas, meščanstvo se mu v posebnih okoliščinah p>rid'ruži, kmetje pa le v posameznih okoliših (na cerkvenih zemljiških gospostvih). Preko 16. stoletja sega od obravnavanih del le Vučo. Toda gosipodar- skega 'razvoja od komca 15. do srede 19. stoletja na Slovenskem zanj sploh ni. Zgodnji 'kapitalizem, začetek raizkroja zemljiškega gospostva v novih pogojih, reforme Marije Terezije in Jožefa II., fdizdokiratske reforme v poljedelskem sistemu n a Slovenskem so mu docela neznane stvari. Zastonj bi torej p r i n jem iskali pojasnil verskim borbam v 16. stoletju, formiranju slovenskega naroda dm slovenskemu marodnemu prebujenju od 18. stoletja dalje itd. Šele po marčni revoluciji se iv njegovem: delu spet pojavijo tudi Slovenci. To> poglavje je še naljboljše, dasi tudi ono n i brez napak Jtalko na pr. so se mu demonstracije proletariata 16. III. 1848 spremenile v študemtovsike demonstracije, neresnično je, ida bi v zvezi z zemljiško odvezo kmetije morali dole svojega posestva odstopati fevdalcem, str. 330 lokalizira Kolpo v bližinoi Goiice, str. 334 Ljutomer n a Koroško, popolnoma napačna je trditev str. 337, da b i bile »v začetku 19. stoletja vse obrti 242 ' , ' po mestih ia mestecih v Sloveni^ brez izjeme v rokah nemških kolonistov«, ko imajo SP.ovenei vsalj od 16. stoletja večino v vseh teh mestih z izjemo Trsta in Gorice itd.). Ob zaključku moiraimo torej ugotoviti, dia so v teh učbenikih glede slovenske zgodovine številni temeljni problemi sploh izpuščeni, v oibrav- narviamih pa kar mrgoli 'napak itn nezgodovinskiin konstrukcij. Slovenski oddelki vseh teh učbenikov morajo biti znatno razširjeni in popolnoma na novo izdelani!, da ibodo mogiü izpolnjevati1 sivo jo naCogo. Bogo Grafenauer Milko Kos, Urbarji Slovenskega Primorja (I. del) (Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga druga. Srednjeveški urbarji za Sloven'jo. Zvezek drugi. I. del. 1948. Izdala Akademija znanosti in umet­ nosti v Ljubljani. Str. 85 in 2 zemljevida.) Skozi do/ga stoletja — od uvedbe fevdalnega reda po germanskih osvajalcih v 9. stoletju pa do reform prosvetljenega absolutizma v 18. sto­ letju — sta izraza Slovenec in podložnik pri nas dve besedi, ki zajemata skoraj popolnoma isti krog prebivallsitva. Problematika sama torej sili slovenskega zgodovinarja, če hoče proučevati res zgodovino Slovencev, k spoznanju historičnega materializma, da se mora zgodovinska znanost »predvsem baviti z zgodovino proizvajalcev materialnih dobrin, к zgodo­ vino detovnih množic, z zgodovino ljudstev« (J. Stalin, Vprašanja leni- ni«ma, CZ, 1948, str. 606), v razdobju fevdalnega reda torej predvsem z zgodovino kmeta. Najvažnejši vir, ki gai imamo na razpolago »za pozna­ vanje gospodarskega in socialnega položaja našega kmeta«, pa so prav urbarji (Kos, str. 3). Poleg tega nam .dajejo tudi podatke o kolonizacijski zgodovini, razvoju in strukturi zemljiških gospostev, o osebnih in krajev­ nih imenih. Prav pomembnost teh virov za zgodovino slovenskega ljudstva je .povzročila, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti že pred drugo svetovno vojno začela svoje publikacije virov za zgodovino Slo- • vencev prav z urbarji (M. Kos, Urbarji salzburške nadškofije, Ljub­ ljana 1939) in da je posvečena isti vrsti virov tudi prva publikacija, te serije po zmagi v narodnoosvobodilni borbi, v novi Jugoslaviji, še posebej , pa posveča to delo akademik M. Kos zgodovini v naši historiografiji zadnja desetletja vse preveč zanemarjenemu Slovenskemu PrimoTJu. V prvem, tu obravnavanem delu Kosove publikacije, je objavljen tolminski urbar iz 1. 1377, ki ga je isti' avtor že pred desetletji podrobneje obravnaval (M. Kos, Tolminska igastaddija leta 1377, Cairnioila VIII, 1917, str. 1—15, 147—162). Urbar, ki j e po 1. 1919 prišel v tržaški arhiv, je nastal na eni strani v zvezi z zamenjavo naturalnih dajatev z denarnimi v teku 14. stoletja, kar j e že samo zahtevalo nov popis podložniških služnosti (str. 26), pa tudi v zvezi s trenj i med Ogilejem, goriškimi' grofi in Habsburžani glede tolminskega gospostva in z upravnimi reformami oglejskega patr iarha Martovairda v tem razdobju (str. 40—45). Obsežni uvod, s katerim je avtor opremil izdajjo teksta, daleč presega samo navadno analizo urtbarja samega. Če se je avtor namenil »vključiti edini znani urbar za oglejsko Tolminsko v teritorialni, gospodarski, druž­ beni in politični iraizvo'j tega dela naše zemlje in njegovega prebivalstva« (str. 45), mu je to' tudi docela uspelo, seveda le tako, da j e poleg urbarja samega uporabil še številno drugo arhivalno gradivo (str. 10). Že v prvem .poglavju komentarja (Teritorialni in kolonizacijski razvoj Tolminskega', str. U—18) ' nam podaja mojster kolonizacijske zgodovine slovenskega ozemlja široko kolonizacijsko zgodovino Tolminskega od na­ selitve Slovencev do konca 15. stoletja. P r i tem loč; v glavnem dve fazi kolonizacije, staro kolonizacijsko ozemlje in mlajše, naseljeno' šele v zvezi s krčenji hribovitega področja od srede 13. stoletja dalje (pluženska rihtarija. okoliš zgornje Bače in zgornje Idrijce). Nedvomno1 bi se — če bi imel avtor na razpolago še poznejše urbarje — v posebej tem 243 problemom posvećen* etudnja dala ta podoba Se podrobneje izdelati po­ glavitne crte razvoja pa .so že tu dognane. Glede razvoja zem'jiških gospostev popravlja tu avtor različne starejše avtorje (Czoernig Rutar) ? a ^ S n f s U t r ^ r T 5 ! e Ä 1 ) k e *™№и ** ììh d o ^ ™ e g' lede polnejšega «wvJ[ z a m i m i T e m 1 !odstavku o u p r a v i (str. 18-22) opisuje nekoliko Z?&L upravo; kjer so v najvišjih organih značilni furlanski vplivi (predvsem glede poLoeaja gastalda, pa tuidi glede dekanij — oba izvirata v furlanskem .področju iz starejših in seveda nekoliko drugačnih lango- W i l n s t L t u c i J • v n i 'zjih enotah pa imamo opravka z vplivi nemšklga fevdalnega prava (položaj n h t a r i j v koloMzacijskem ozemlju 13. stoletja), k? Ä u j Ä j t S pr°a;Tkega * Т а т а (ÌUratUS - ^ iseŽni ™ * Glede g o s p o d a r s t v a kaže podrobna avtorjeva analiza (str. 22—36) Ä ^ i Ä & - ? r e ž e t e : pr idvomo gospodarstvo j e že zrušeno (celo pataarhovi pašniki so prepuščeni v izrabo soseskam - str 32) še X ' W s ì t ' S£ 9% S e n a ' t ? ™ l n e dajatve že večji del zamenjujejo z denar- Ж - & - T P' ^ * « * * ? .^spostvo stopa z denarno rento že v svoj Ж i Stadlj'..v2,e J e -Pranljeno pripustiti gospodarske zveze podlož- Ä I zemljiškega gospostva samega in s tem začenja krušiti svoje S V ! r ? 9 t 1 t e r . P l T i l 5 ^ e m , n ' ^ ^ . * * * • * = » ' T Rossii! Soči Naturalne dajatve, v koiikoir so še v veljavi, so iste vrste, kakor jan v tem času srečujemo sploh pri nas (činž, male pravice str 27—33). Nov dokaz za popoln razkroj pridvornega gospodarstva je dejstvo, da urbar t lake sploh n e omenja. Te dajatve kažejo kot poglavitni gospo­ darski panogi poljedelstvo ta živinorejo z zelo razvitim s rarstvom Reja majih živali (prasicft, perutnina) je razmeroma malo reavita. „o+ K ™ t a , z e i a £ j * s k e g a gospoda (540 mark in 3,5 denarjev v denarju, naturalne: dajatve v vrednosti 130 mark in 121 denarjev, to je 670 mark ^ J v 4 ' 5 d e n a r J e v f \ 1 0 7 - 3 2 4 - 5 denarjev, str. 34-36) je V Ä b d H visoka za cas v katerem so valjale v Furlamji tri kmetije 40 mar£ enotah ^ J e ° m a o k T O g 5 5 ° P^iedeîskîh gospodarsku Večino prebivalstva predstavljajo celognintarji (ok. 500), polgrun- taa-jev je o.k. desetkrat manj (ok. 50). Kajžarstvo 27) je šele v ^ č e t k u evojega razvoja (vse str. 37). Ob kajžarjdh se postavlja - po virih k? ЈШ avtor u p o r a b i ^ se nerešeno - vprašanje, ali so se kakor v sosednem C S r i m ™ ^ T ? 7 U "V*! ^ n e k ' a l t e r i h ,4™** podrobneje p r e i s W h okoliših pri nas tudi na Tolminskem naseljevali predvsem na srenjski zemlji Vsekakor so njihove dajatve bistveno različne od gruntarsk/h ne Ј Г Р О velikosti; marveč tudi p o t e m , da so napovedane le v denarju {str 23V to more imeti seveda 'različne vzroke. Z izjemo nemških kolonistov ob zgornji Bači so bili prebivalci »vse­ skozi slovenskega rodu, (str 37), kar prihaja do izraza predvsem ori £ H ™ W £ T I ^danskih rmen h, manj pr i osebnih, dočim jPe nastajanje priimkov šele v svojih prvih začetkih (str. 38-39). Vseh preb vaJcev računa avtor - ,z rezervo, da j e številka nekaj prenizka, ke? urbar n I zajema prav vseh gospodarskih enot - na 4609. Do 1. 1910 se je to število povečalo okrog petkrat (na 26.620, str. 39—40). sieviio Glede gospodarsko-družbenega razvoja ee ob urbarju postavljata še dve vprašanji kr ju avtor sicer načne, ki bi ju p a nemara kazal? le nekoliko pog obiti in močneje podčrtati. Glede omembe w dveh I S o S e * n.kov na eni kmečki zemlji (str. 23) se je avtor odrekel sterelšemu S V g a J* ogovar jal A. Dopsch (Die altere Sozial- und *WM- schaftsverfassung der Alpenslawen, 1909, 27, 153-163; M. Kos, Carniola , Ì T ' 7 6 ) P r 0 t l , P M s k e r J u ' *» ** o № k à me predstavlja »slovanske« zadruge (osnovni element >vaške občine«) al i njenih ostankov. Pravi ? T J w v c 7 a Г ^ т ¥ + а to *£fT' во&родвхакл in imovinska s k u p n o s t . . . z dofenostjo kolektivne obdelave in skupnega už ivanja . . . že močno v 244 • razkroju« (str. 23), da gre torej za o s t a n e k s t a r e j š e g a stanja (pri nas seveda slovenskega izvora, a nikakor ne novejšega datuma in omejenega le na Slovane, kakor je domneval Peisker; k problemu prim. F. Enge.s, Izvor družine, privatne lastnine in države, CZ, 1947 107, 111; B. D. Grekov, Krestjane na Rusi s drevnejših vremen do XVII veka, Moskva-Lenmgrad, 1946, str. 59-82). Prav tako bi bilo treba pretresti, adi ne p e za podobne preostanke stare vaške občin© tudi pri podeljevar nju cele vasi v najem vaščanom samim, pri čemer je bilo seveda njim prepuščeno pobiranje dajatev, ki so jih kot kolektiv oddajali naprej, m pri čemer so nujno moralli skupno nositi morebitni individualni pri­ manjkljaj (str. 25, 77, 78), imeli pa tudi pravico do soodločanja pri prodaji in poroki (J. Zontar, Slov. pravnik 47, 1933, 166—167). Tako stanje bi se vsekakor ujemalo s poiloaajem stare vaške občine (gl. Grekov na nav. mestu), a pred dokončno sodbo bi bilo t reba preiskati glede podobnih primerov tudi Furlanijo. Uvodu sledi objava urbarja samega (str. 47—85), ki ga v opombah spremlja še podrobnejši komentar glede krajevnih imen, glede posameznih krajev in glede oseb, ki se omenjajo tudi v drugih virih. Registri k besedilu bodo sledil; v drugem delu publikacije. ' S.ovensko zgodovinopisje j e ' dobilo v Kosovem najnovejšem delu 'ru7°j vestno in bogato delo, posvečeno zgodovini slovenskega kmeta. Ob dejstvu, da avtorju ni- bilo mogoče preveriti starejšega prepisa tol­ minskega urbarja s tekstom v njegovem sedanjem hranilišču in da mu prav tako ni bilo mogoče uporab iti prav tam spravljenih poznejših tolminskih urbarjev iz 16. in 17. stoletja, pa se postavlja pred nas vse­ kakor dovolj jasno problem znanstvenega dela v znanstvenih institucijah v inozemstvu m uporabe tamošnjega gradiva, vprašanje, ki je življenjske važnosti za visoko raven süovenskega zgodovinopisja. Bogo Gralenauer Slovenski Zbornik 1945 Uredil Juš Kozak. Državna založba Slovenije 1945. Str. 770 dn 144 slik T foakrotisku na 73 str. V drugem letu domovinske vojne 1942 je v globoki ilegalnosti izšel prvi S.ovenski zbornik, ki je bil manifestacija revolucionarnosti dn uporne miselnost slovenskega človeka, predvsem izobraženca. V prvem letu po zmagi nad nacizmom in fašizmom pa je izšel drugi Slovenski zbornik, M i e in 'bo ostal dragocen dokument bojev in zmage slovenskega naroda nad fašističnim in nacističnim okupatorjem. V prvem zborniku je sode­ lovalo 16 oseb, v drugem zborniku 1945 p a je sodelovalo 82 oseb. S tem seveda ni rečeno, da bi za prvi zbornik ne bilo mogoče dobiti več sode­ lavcev air pri drugem celo nekaj izpust i t ; vendar sta dvig imen' in pove­ čanje obsega vsebine že sama po svoje dokaz uspešnega štiriletnega boja Osvobodilne frónte. Slovenski zbornik 1945 ni sicer pravi obračun dobe narodnoosvobodilne borbe, vendar je kot mnogovrstno gradivo dragocen dokument za njen kasnejši temeljiti obračun. Po Slovenskem zborniku 1945 bodo segali l judje različnih strok, v največji meri pa brez dvoma zgodovinarji dobe narodno­ osvobodilne borbe. Na tem mestu se hočem Slovenskega zbornika 1945 dotakniti zato. da pokažem namj kot dragocen prispevek za zgodovino narodnoosvobodilne borbe. 1. Prispevki v Slovenskem z b o r a k u 1945 so po snovi kaj različni, čeprav se nanašajo na dobo narodnoosvobodilne borbe. Na uvodnem mestu so priobčeni referati četrtega kulturnega plenuma OF, ki je bil 2. avgusta 1945 v Ljubljani. Referati, razen Franceta Kidriča, obravnavajo pomen osvobodilne vojne za naše narodno življenje. Grade seveda na lastnih izkušnjah in opazovanju, n e pa na kakem, arhivskem gradivu 245 za to dobo. Njihove sodbe so pomembne zaradi neposrednega dojemanja vplivov našega borbenega osvobodilnega dogajanja v okviru ožjih ali širših perspektiv. 2. Za referati kulturnega plenuma slede daljše in krajše razprave, ki ,se neposredno nanašajo na samo dobo osvobodilne borbe. Ker je težišče te dobe bilo na oboroženi borbi iz okupatorjem, je seveda največ razprav 'posvečenih borbenemu razvoju in zdravstveni zaščiti osvobodil­ nega borca, samo ena pa izrazito političnemu dejstvu v zgodovini osvo­ bodilnega gibanja, Dolomitski izjavi ,jn zborovanju na Pugledu, ki je praktično njen podaljšek. Vsi ti sestavki so v bistvu memoarskega značaja, čeprav memoarski stil ni povsod enako poudarjen. Nekateri sestavki (dr. M. Brecljai, generala Avšiča in dr. Obračumča) kažejo sicer mirnejši razpravni način podajanja snovi, vendar je spomin glavna osnova, ki so na njej pisali. Zaito j:'ih kljnb dejnoi drugačni obliki uvrščam v memoarske prispevke. Če predmet n e zahteva drugače, so pisani kolikor mogoče kronološko, prikaz dogajanja ni sintetičen, temveč enosmeren, ker se vise vrti okoli avtorjevega doživljanja z višje ali nižje perspektive, zraven, so pa večkrat pisani zelo živo in dranoiatiičnot Opisana dejstva niso vedno stoodstotno zanesljiva, ker je treba upoštevati, da zaradi časovne odda­ ljenosti v spominu marsikaj zbledi. Pogoste so .pomote pri datiranju al i navajanju udeležencev v boju, padlih in ranjenih. Ob kritični uporabi in medsebojnem primerjanju pa postanejo ti memoarski prispevki drago­ cen vir za dobo narodnosvobodilne borbe, nepogrešljivo dopolnilo pa za one dobe, ko arhivskega gradiva primanjkuje. Prav zaradi vrzeli v arhiv­ skem gradivu j e žedeti, d a hi še mnogi drugi sodelavci v narodnoosvobo­ dilni borbi napisali svoje spomine in s tem pripomogli k razvozijanju mnogih vprašanj splošne ali krajevne narave, kakor so n. pr. ustanavlja­ nje vojnih komitejev v prvih tednih po propadu Jugoslavije, prve akcije, nastanek temeljnih točk OF, vključevanje raznih političnih skupin v OF 1941 in 1942, postanek in kra j zborovanja plenumov OF, kra i sej IOOF itd. V Z b o r o v a n j u. n a P u g l e d u je Marijan Brecelj osvetlil ozadje Dolomitske izjave, za katero je p r i zborovanju v bistvu šlo. Zborovanje samo je manifestativno potrdilo Dolomitsko izjavo vseh treh ustanovnih skupin v OF, to j e KPS, sokolov in krščanskih socialistov. Marijan Brecelj je osvetlil, iz katerih in kakšnih analiz takratnega položaja je rastla enotnost OF. Prikaz teh analiz j e toliko dragocenejši, ker jih v takratnih okrožnicah ustanovnih skupin ni, oziroma jih premedlo nakazujejo. Brecelj je pokazal, da so o b j e k t v n e nevarnosti za bodočo, trdnost OF bile v vrstah katoličanov v OF. Ker je reakcija na Slovenskem takrat črpala svojo masovno bazo predvsem pr i katoličanih, bi ne bilo nič čudnega, če bi skušali preko »katoliških« strun rovariti in ustvarjati zmede tudi pni onih katoličanih, k i so sodelovali v OF. »Že v prvi polovici leta 1942, še močneje pa po italijanski ofenzivi, so pričeli kazati nekateri katoličani, ki so sodelovali v Fronti, tendenco po večji okrepitvi in samo­ stojnosti skupine, celo tendenco posebne organizacije, ki bi vsebinsko pomenila lastno politično Stranko.« K tem navedbam je treba dodati nekaj pojasnil. Označene tendence so se kazale izven vodstva katoliške skupine v OF, pokrajinsko samo na Dolenjskem, nikakor pa ne na Primorskem ali Štajerskem in Gorenjskem. Mimo načelnega Breoljevega razpravljanja se je treba zavedati tega konkretnega dejstva. V tem smislu je treba tudi popraviti Brecljevo trditev, da se je »na Pugledu zbralo preko 100 naših aktivistov k v s e Slovenije«. V resnici so bili to aktivisti le z Dolenjske oziroma tako imenovane ljubljanske pokrajine. Če. so že mogli biti doma iz različnih krajev Slovenije, so vendar delovali samo na Dolenjskem, drugod bi se take tendence mogle .pokazati kvečjemu kdaj kasneje. Mimo načelnega razpravljanja in objektivno veljavnih Brecljevih trditev j e treba tudi dodati, d a so se škodljive in nevarne tendence pojavljale zaradi nezdravih medskupinskih odnosov, ki so v veliki meri koreninili v danih osebnih značajih. Kasneje se je vse poravnalo in rast Osvobodilne 246 fronte iz koalicije ustanovnih skupin v enotno apolitično organizacijo je postala dejstvo. Dolomitska izjava z zborovanjem ma Pugledu je postala nov temeljni kamen v razvoju OF. »Ta j e sicer že takrat bila po svoji vsebini in obliki tako močna, da bi tudi v primeru, če bi zavzela vidnejše koalicijske oblike, privedla borbo do kraja in v pogledu nacionalne osvoboditve izpolnila svoj programi.« Toda B recel j pravilno tudi trdi, ko pravi, da je z Dolomitsko izjavo »šlo za tisto globino in trdnost OF kot enotne politične organizacije, ki b i bila sposobna tudi po osvoboditvi postati in osteiti edina vodilna politična' siila na Slovenskem, in to n e na principu kakega strankarskega zbiranja, aimpak na principu sinteze vseh zdravih in (pozitivnih ljudskih sil' na emo'tnem nacionalnem, političnem m socialnem programu«. Zima Vrščaj - Holly j e v članku S l o v e n s k a ž e n a i n o s v o b o ­ d i l n i b o j napisala skromni prispevek o veliko večjem deležu sloven­ skih žena in deklet v osvobodilni borbi. Dodam naj, da j e prvi kongres SP2Z v Dobrniču bil od 16.—17. oktobra 1943. Navzočih j e bilo okoli 300 zastopnic iz vseh predelov Slovenije. Generalni poročnik Jakob Avišič- Jaka Hrast j e v .razpravi O d v s t a j e d o k o č e v s k e g a z b o r a nanizal, tako rekoč le skicirati najvažnejša dejstva iz dobe slovenskega partizanstva do kočevskega zbora*, jih pri­ merno lokalizira! in označil le s splošnimi' potezami. Točnega datiranja se rad izogiba, кет ne čuti sigurnosti. Pr i navedenih datumih se j© zato tudi zmotil. Operativne cone: Dolenjska, Notranjska, Alpska in Štajerska niso bile ustanovljene 6., temveč 26. decembra 1942. »Osvobojenega ozem­ lja od meseca maja 1942 nismo nikdar več izgubili . . •«, pravi Avsič. V resnici naša osvobojena ozemlja niso bilia tako trdna. 1942. leta ga je preplavila talko imenovana italijanska roška ofenziva. Večje osvobojeno ozemlje smo pridobili po kapitulaciji Italije, ko je obsegalo »Ljubljansko pokrajino« razen Ljubljane in Primorsko razen vzdolž železnic.-Stalno pa tudi to ni bilo. V oktobru in novembru ga j e preplavila nemška ofenziva. Na Primorskem so nemške ofenzive celo ponovno preplavile osvobojeno ozemlje (glej publikacijo': Leto borb ob Soči). Pač pa je na Dolenjskem osvobojeno ozemlje po končani nemški ofenzivi, ko se je obnovilo, ostalo kot stalno osvobojeno ozemlje do končnega poraza Nemčije. O tem ozemlju šele lahko rečemo, da ga nismo nikdar več izgubili. Napad n a Žužemberk, ki je trajal 4 dni, ni b i v začetku julija 1943, temveč 24.-28. julija 1943. Enotnejša je Avšičeva razprava P r v o o z n a n i l o b e n e š k i m S l o v e n c e m , ponatisnjen opis pohoda Gregorčičeve in Gradnikov e (5. in 6.) brigade v Slovensko- Benečijo, ki je razgibal narodno zavest beneških Slovencev in jih vključil v skupni osvobodilni boj ostalih Slovencev. Partizanstvo na Primorskem do kapitulacije Italije in nemške ofen­ zive pri Gorici septembra 1943 obravnava reportaža poaW'lkovmka Dušana Pir jevca-Ahaca: N a P r i m o r s k e m s o i z k o p a l i p u š k e . Čeprav ima literarno obliko, o kateri tu ne morem soditi,, je vendar v nje j verno podanih toliko dejstev in sodb o teh dejstvih, da bo tudi zgodovi­ narju ob primerni kritični uporabi lahko veliko shižilai Podpolkovnik Albert Jakopič - Kajti mir je pod naslovom N a r o d n o ­ o s v o b o d i l n a b o r b a P r i m o r c a o d k a p i t u l a c i j e I t a l i j e d o o s v o b o d i t v e skušal podati kratek p'regled osvobodilne borbe na Primorskem, za označeno doibo. Namen se mu ni posrečil. Članek niti stilistično n i izdelan. Zelo motijo srbohrvatski pojmi, ko imamo lepe domače: pokret, grupa, jačati, otpor zlasti p a narod 'za slovenski pojem ljudstva. Nobene škode bi ne bilo, če bi urednik, ta prispevek izpustil. Precej boljši j e članek v osvobodilni bortbi padlega Saša Štempiharja: S k o z i l e t o b o r b . V strnjeni obliki ibrez tolmačenja dejstev je pisec skušal podati pregled dogodkov bogato prvo leto IX. korpusa. Članek je ponatis iz knjige »Eno leto IX. korpusa«, k i jo je izdal propagandni odsek IX. korpusa ob novem letu 1945. V isti knjigi je izšel tudi članek K u l ­ t u r n o p r o s v e t n o d e l o IX. k o r p u s a , ki je ponatisnjen v na- 247 SaeÄiS ' TT T™ j e S t e mPihar podal pregled kulturnopxosvetnega čič rfri?. Z w e t k e P".*™'«*!» na Štajerskem opisuje major Mitja Ribi­ čič-Ciril: Iz s p o m i n o v š t a j e r s k i h borcev. Pisec ош&ите Drve akcije, drznost prvih partizanskih pionirjev, aktivnost p r v e g a f f i r s K barta jona, pohod komandanta »Stanetec, takrat še komandante štaierlklla bataljona, proti Brežicam da bi preprečil preseljevanje Slovencev à ш Т е п ^ к о ^ Г / 0 1 6 \ N e T Š T? Zhn°> & s p o StanetcvemXodu nI Oolenjskoш nato zopet pohod II. grupe odredov pod Stanetovim vod- iJV^r ! t a 3 e r ^ . p ? I 0 1 ? 1 Poti ртеко Notranjske, GorenjskeAroške ™ w l Ì Bkos « f^ l^ je boje na Štajerskem do tragičnega konca. jurnXga pohorskega bataljona, ko v glavnem zaključi svoje spomine! Wicicevi spomini so pisani živo m spadajo med najboljše in nSagoc^et še memoarske prispevke v Slovenskem zborniku 1945 Datumov in ftevifk ne navaja veliko, zdi.se da nagaja le tiste, ki so se mu posebno ХпШ Sf™™ ; M ^ о т е к е д а bataljona pomotoma datira 7. januarja 1943. ^%7и^Гт!Тто? a Ј а ш м г ] а 1943 fcwoèHo ^™ - 0 ^ i c i d ^ S l Ï A ^ ^ Q ^ Štajerskem in kot komandante sploh & u f , ^ B e b l e r ^ danku Spomini na S t a n e t a - g e n e r a l - la j tnan ta J? ran ca Rozmana. Partizanstvo na Kozjanskem in njegove teîave v prvih dveh letih domovmske vojne 1941 in 1942/43 riše kapetan Gor Jan B o ž i d a r - K pod naslovom Na .Kozje. Težave so bile: Nemci M p a s S prebryafetvo, zima in maloštevilnost partizanskih borcev P Cene Logar je pod naslovom Naša š t ir i na js ta na Š t a i e r - ItebNOV In v™hl^T Љ , ^ ** ™ruJne e™ noč m.^ega ^ £ (Prim. I t Hace: Spornimi na komisarja Krte. Slov. zbornik 1945 ) Žrtve so bile veldce, izgubila je približno tretjino svojega sestava, toda vzdržala je ,n prav s tem zmagate. Na štajerskem je ostala in po njej jTparti Ä r ' ^ f ? a ^ ј ^ Ц е р ™?> dobo. RevolScion™ pot v svobodo se je od tega casa tildi pri štajerskih Slovencih dvigala vednobolj M--rVo i f ì f V Ш . K o r ? š k e m.ste napisala prispevke kapetan Ulčar M.rko, ki je v S p o m i n i h napisal kratek, toda jedrnat in dragocen memoar o partizanstvu na Koroškem, ter podpolJcowk Dušan Pir/evec^ 248 Ahac, ki je pod naslovom B o j z a D r a v o napisal reportažo o parti­ zanstvu na Koroškem. O njej veljajo iste besede kakor o reportaži iz rriimorske »Na Primorskem so izkopali puške«. Na Gorenjsko se nanaša samo 5 strani obsegajoč memoar I z p a r ­ t i z a n s k e g a ž i v l j e n j a , ki ga je napisal v preprostem in nazor­ nem j e ž k u Gotman Stanko še v partizanih za zbirko prispevkov za zgodovino_ partizanstva v Sloveniji, k i jo je v Glavnem štabu zbiral major Majcen - Nedeljko. Gorenjska je samo s tem prispevkom vsekakor premalo zastopana v našem zborniku. Zaradi bogatega deleža v sloven­ skem partizanstvu in zaradi Begunj, ki so bile osrednje mučilišče in mo- r s c e bi.ovencev v Sloveniji, bi bilo potrebno, da bi o Gorenjski bilo ишр-isainih več stvari. Iz »Nedeljkove« zbirke je vzet tudi P r e g l e d b o r b n a D o l e n j ­ s k e m , ki ga je napisal poilkovnik Popivoda. Popivoda spada med iste лг l T i ? ' j ^ & 1 9 4 2 P o i s ß a i 1 v Slovenijo Vrhovni štab NOV IN POJ. Na »Nedeljkovo« prošnjo je po spominu opisal potek bojev predvsem Lomsiceve briigade v prvem letu svojega bivanja v Sloveniji. Zanimivo je primerjati Popivodov pregled bojev na Dolenjskem z drugim pregle- m ' & & a -*e napisal takratni komandant štaba dolenjske operativne cone Mrioyan Saranovič, k i je pozneje padel v bojih za Žužemberk T- i ^ 9 4 3 - S a r a , n o v l č opisuje časovno nekoliko krajšo dobo, toda vsebinsko je boNe srre tuka i za dejstva, da je Osvobodilna fronta stria alapče^ko miselno*? di se re jlovenskr narod spremenil iz naroda hlapcev v narod X a k o v d» i? no teoc tri sto letih prvič svoboden in državen narod in podobno - čTp/av so tudi ta in taka dejstva velikega in prelomnega pomena Gre za vic м n i t JAU g < ? t 0r t T?- G r e ,P r edvs e m za ugotovitev! dT i™ v narodnoo"vobodS l A ! l U i : ! ? I e I - J m î W e l 0 U?0d° i u ^ l ° ™ k i h narodovTn ju?i slovanske države v svoje roke jugoslovansko 1 j ude t v o , da so se torei Ä ^ ^sedanjost krojijo in da bodo bodočnost kro ile peresivne večinske narodne sile, se pravi sile delovnega ljudstva N a r o d n o o s E l n ! htTi^^ ^ostovanskih^ narodov samo nlcionaC oslbodilo? temveč je sfa.VTjTrm e m-° d r u ž b e n o P o e t i č n o s t r u k t u r o 'v Jugo J ! nmhlJa? iTJČT^v prelomnega pomena osvobodilne boibe literati publicisti ш politiki. V Slovenskem zborniku 1945 je pia, ta oomen 4k,iš7l • ^ n D 0 Ì 1 L- U d Ì ' ^ 0 d o v : Ì n a T - 1 B o S 0 Grafenauer р ш ^ da № p Z 7 « 1 £ dilnega boja najjasneje pokaže ob analizi zgodovine slovenske^ n a r X ^ г ^ Т Г Л ^ ^ ^ U t t . U r n i i n A * 0 1 1 * ™™j & S t o nabavi' zaključke 1. osvobodilno gibanje je zajelo celotno slovensko ozemlie in s tem ustvarilo pogoje za mednarodno pravno " d r Ä e y SIOVP^PV ^ narodni državi. 2. osvobodilni boj se ni snUome № leГ nS bof oloti okupatorju in njegovim pomočnikom, marveč od vTega poče tka tudi nrot ustaljeni slovenski strankarski razcepljenosti in njenih zagovornikom l-ZT^Sak T 0 ^ T * * '«ikctonarne lile, ki so S Ttej b S Ä AniHhT^Г™Л Z Л и Р а * о г Ј е т > t' < * ^ » J e « vseh s e s k i h vprašanjih se je vrnilo v slovenske roke, 5. socialna in srosrjodarsk* vprašanja so dobila prvenstveno vlogo, 6. nova ljudska o b l a s t a Ä h * a " mogooa remtev socialnega vprašanjaV smislu reimen e enakosti. J Vse označitve prejšnjih piscev, tudi Kidričeva, čeprav ie zsrraiema na ideološkem temelju in precifcnejša, se vendar nanašalo na oznlki prelomnega značaja dobe. Örafenauer nima sicer K i S v e g a i d S k o ^ Т Л V e n d a r *? n / e ^ M M i u a d k l J U i b êmu d?agòS pri V^^r ^.Pravilnemu vrednotenju pridobitev narodnoosvobcnMne borbe Čeprav bi notranjo povezavo teh pridobitev lahko bolje izrazil se ie vendar loM edino pnmlne metode vrednotenja^ridobitev osvobodilne borbe, da je s historične perspektive skušal pokazati, kateri S o r s k e Si lnim 6 £ j l m 0 d l l n a f T O n t a Ì Z P O l n Ì l a Z ^ s l a v n o zlkl/učfnhnTvo! i n s t i S . ^ ^ t f l ^ ^ ï a d l r ^ Ì Ì g f f o S \ ì ì 7 ^ T ki sta ga v glavnem sestavila J. Jarc in J. Krall, in D e le ž s o v en s k h n t . ^ i t T ^ 1 1 ' e S e ™ * J * z a v e z n i š k i h l e t a l c e v i„ v o j - ni h u j et n i k o v, ki ga je sestavil pok. Albert Kos. J f^„ О г ; а ? о с е ш > gradivo za poznavanje osvobodilnega boja so dodane fotograflje,_ 144 na 73 straneh. Predstavljajo najrazličnejše stoni X t ì ! zanskega ^ljenja in borbe. Njihova razvrstitev ne pozna n o b ^ a А " ^ ' Л № ^ 1 0 ' č e b i b i ] e urejeL p 0 kronološkem r Ì S a T ^ r « s T ; a f s S ' P M n C Ì P ' y e n d a T * « " * λ1»»« ™ 3 N i a S S r ^ S w ™ * 1 Т * > ! Б о ^ , п а «nov, ki zanima zgodovinarja. £LJ+B? 1 ~ l \ S e P 0 ^ ^ o b 'Praktični uporabi. Največ prispevkov se tiče borbene strani našega partizanstva. Bralec pa more dobit? ™ imi tudi o drugih straneh partizanstva in dobe narodnoos4bodilnp w £ t A h * tA%f' w ^ б п Љ 'dogodkih, o k u l t u r n ^ S S a h e č S r a v ê itoeba dodati, da bi moralo biti nakaif besed .tudi: o boničarkah o kurirjih (o kurarjih bi bilo treba napisati veliko delo pravi Ante Novaka ш o nasi сгш umetnosti, o tebmikab in terencih Zdi še ^ ie urednik to pomanjkanje sam čutil, pa se jih je sam spomnil na svoTnaTin PokraSsko 252 so zastopane vse naše pokrajine, čeprav je njihov delež različen; manjka Prekmurje, zlasti pa Ljubljana, ki bi morala dobiti mnogo več prostora, kakor ji ga dajejo skromne besede v Dnevniku Franceta Mesesmela. Ne bilo bi napačno, če bi Ljubljani sami bil ob kaki priliki napisan samostojen zbornik podobnega obsega. S svojim delom in junaštvom je zaslužila, da se ji novi čas oddolži in napiše dokument, k i j i bo dal v naši zgodovini pravo mesto. Škerl France Učbeniki za zgodovino na naših šolah Poman jikan j e učbenikov nedvomno najbolj ovira nadaljnji razvoj kvalitete pouka zgodov ne. Učbeniki onioigo'čajo dijaku iemeljiiej'še, ob­ sežnejše in samostojnejiše znanje. V sedanjih razmerah p a so učbeniki še posebej važni zato, ker so 'le prepogosto tudi predavateljem zgodovine edini pripomoček. Ker so sedaj učbeniki med najvažnejšim; vprašanji zgodovinskega pouka, ne bo odveč kratek pregled naših učbenikov, ki so izšli po 1. 1945. Dosedanje delo z učbeniki nam daje dragocene izkušnje za bodoče delo pri pisanju in izdajanju učbenikov. Objektivni pogoji, za dobre učbenike so doslej vsaj za nekatere razrede že mnogo bolj dozoreli. Ako odštejemo prevode ruskih učbenikov, lastnih učbenikov skorajda že nimamo. In še ti, ki so, so izšli nekateri kot priročniki, pomožni teksti ali skripta. Vprašanje učbenikov za občo zgodovino j e bilo začasno, toda hitro rešeno s prevodi ruskih učbenikov. Knjige niso rabile le dijakom, ampak tud, vsem predavateljem zgodovine, ki so se iz njih učili nove, buržoazne navlake očiščene zgodovine. Potrebno pa je, .da dobimo svoje lastne učbenike obče zgodovine, k i bodo pisani po naših učnih načrtih in bodo vsebovali tudi zgodovino slovanskih narodov, zlasti zgodovino. Rusije, kj je ti učbeniki nimajo, k i pai jo mi hudo pogrešamo. Vprašanja učbenikov za narodno zgodovino še nismo zadovoljivo rešili. Šeče k o bomo z marksistično dialektično metodo osvetlili zgodovino naših narodov, bomo. lahko sestavili res dobre učbenike. Predavatelji zgodovine so bili leta 1945 postavljeni pred dejstvo, da čakati z učbeniki ni mogoče, ker morajo zgodovino pač že poučevati. Videli so tudi, da bo vsak učbenik, ki b i vsaj do neke mere pravilno osvetlil posamezna obdobja naše zgodovine, mnogo prispeval k napredku pouka. Zato so se tega dela lotil}, zgodovinarji-prakMki, ki so to potrebo najbolj živo čutili. Njihovo delo je bilo težko, saj za mnoga zgodovnsfca dejstva miso imeli nobene literature, k i bi jo bili laihko uporabljali pri ocenjevanju naše zgodovine. Razen tega ni b lo učnih načrtov, ali pa so bili zelo pomanjkljivi, obseg snovi v njih ni bil določen, idejno vzgojni momenti v njih niso bili miti nakazani. Zato so sestavljale; učbenikov pazili predvsem na čim pravilnejšo vsebino teksta. Obseg snovi, način pisanja in drugo, kar zahteva dober učbenik, je b Bo v večini primerov le Tezultat njihove spretnosti in pedagoške prakse, mnogo mainj pa rezultat zavestnega upoštevamjai vseh idejnih in metodičnih načel zgodo­ vinskega ромка. Da b i dijaki dobili čimprej temeljne tekste, so vs; uč­ beniki izšli brez slik in zemljevidov. Podajam kratek pregled naših do sedaj izišlih učbenikov, predvsem s pr.pombami iz šolske prakse. Oskar Hudales,- Zgodovina za nižje strokovne šole, I. d e l 1947, 40 strani in II. del, 1948, 72 strani ter druga popravljena izdaja, 1948, strani 112. Obe izdaji sta tiskani kot rokopis. Obseg snovi je majhen in bi bil rokopis rabil tudi kot temelj učbeniku га osnovne šole, če se ne bi bil učni načrt medtem temeljito spremenil. Snov j e mogla približno zadostovati le v prvih povojnih letih. V bodoče p a bo potrebno učbenik za nižje strokovne šole razširiti po obsegu in vsebini in ga poglobiti. 253 Avtor je pisal učbenik na temelju prejšnjih učnih načrtov za osnovne šole, ki^ niso upoštevali kronološkega reda, ki ga danes zahtevajo vsi učni načrti. Zato j e n. pr. odstavek o odkritju Amerike prišel v poglavje: >Nastanek industrije in razvoj delavskega g banja«, pred tem p a je že obdelana francoska revolucija 1. 1848 in prvi srbski upor. Slovenska zgo­ dovina je v primeri z zgodovino ostalih jugoslovanskih narodov neso­ razmerno obsežno obdelana. Tudi zgodovina narodnoosvobodilne borbe je preskromna. Knjiga je kljub pomanjkljivostim v sedanjih razmerah dvig­ nila kvaliteto pouka na nižjih strokovnih šolah. Bmter-Petauer, Zgodovina starega veka za I. razred srednjih šol, 1947, str. 124. Učbenik je delali dijakom nekaj težav zaradi težkega sloga, zlasti v prvih dveh poglavjih, kjer obravnava ekonomsko družbene for­ macije. Avtorja sta hotela dat i v prv; vrsti dijakom vsaj tekst in to čimprej; rokopis je bil napisan že leta 1946. Idejmopolitični momenti, kji jih vsebuje zgodovina starega veka, zaradi naglice, s katero, je bilo delo opravljeno, niso prišl; do pravega poudarka. Avtorja sta tudi že pri­ pravljala predelano in s slikami opremljeno izdajo, toda novi učni naičrt za 1. 1948/49 j e tako močno spremenjen, da učbenik obče zgodovine za stari vek ni več potreben. Grška in rimska zgodovina je namreč po novem učnem načrtu v I. razredu omejena le n a nekaj UT, da se dijaki seznanijo 6 sužnjeposesin ško družbo ter z nekaterimi osnovnimi zgodovinskimi pojmi in termini, ostala snov v I. razredu pa obravnava naše ozemlje v starem veku in začetke zgodovine južnoslovanskih narodov. Bogdan Binter, Južni Slovani v srednjem veku, 1947, str. 175. Avtor je sicer zavrgel mnoge napačne poglede na zgodovinoi naših narodov, ki so jih vsebovali učbeniki predvojne dobe, v celoti pa učbenik novim potrebam poučevanja narodne zgodovine ne ustreza. Učbenik zato tudi ni vzbudil take pozornosti kot Babióeva Istorija naroda Jugoslavije, I, v kateri je avtor analiziral zgodovino naših narodov po naprednih zgodo­ vinskih načelih. Bogo Grafenauer je v Popotniku št. 4—5, 1947, d o neke mere dopolnil učbenik z nekaterimi »osnovnimi okvirnimi črtami razvoja naših narodov«, v Zgodovinskem čaispp su, I, 1947, pa je podal pregled stvarnih napak, ki jih učbenik vsebuje. Avtorju pa j e treba priznati, da se ja naloge, nap sati učbenik za narodno zgodovino, lotili zelo zgodaj m da je dal s svojim smelim poizkusom dijakom knjigo in s item bistveno pripomogel k zboljšanju pouka. Knjiga j© pisana v jeziku, ki j e dijakom lahko razumljiv. Avtor je tudi v pravem razmerju upošteval zgodovino ostalih jugoslovanskih narodov. Gestrin Ferdo, Zgodovina od začetka 18. stoletja d© začetka 19. sto- ' letja, izšla kot pomožni tekst za STednje šole, 1948, 52 strani. Časovni okvir, označen v naslovu, seveda ne izraža mikakega zaključenega obdobja. SJO je edino za to, da dobe predavatelji in dijaki čimprej zgodovinski tekst kot nadaljevanje Binterjeve zgodovine. Praksa j e takoj pokazala, da ga moire jo uporabljati le dijaki višjih Tazredov g Imnaizij in dijaki srednjih strokovnih šol, predvsem pa je brošura v oporo vsem predava­ teljem zgodovine. Za nižje razrede srednjih šol j e način obravnavanja pretežak in nepregleden; avtor sega v skladu s starim učnim načrtom mnogo bolj v občo zgodovino, kot pa je to potrebno po novem učnem načrtu. Z izdajo te brošure pa smo dobili dragocena poglavja iz narodne zgodovine v obdobjih, za katera predavatelji zgodovine doslej niso imeli literature. Iz obče zgodovine so izšli v prevodu naslednji učbeniki: A. V Mišu- lm, Zgodovina staTega veka, 1946, strami 198 in druga popravljena izdaja, 1948, str. 191. E. A. Kosminski, Zgodovina srednjega veka, 1946 str 250 in druga popravljena izdaja, 1948, str. 235. A. V. Jefimov, Zgodovina no­ vega veka 1789—1870, 1946, str. 225 in druga popravljena izdaja, 1948, str. 217. Gallkin, Zubok, Notovič, Hvostov, Zgodovina novega veka 1870 do 1918, 1947, str. 192. Vsi dosedanji teksti so izšli brez slik in zemljevidov. Če je bilo to na eni strani popolnoma laizumljivo, кет j e bilo .potrebno, da dobijo 254 dijaki čimprej vsaj tekste, je n a drugi strami to dejstvo v nemali meri pospeševalo verbal Istični značaj pouka, ki damée še prevladuje n a naših Šolah. Bodoči učbeniki morajo biti zaradi tega opremljeni z ilustracijami in zemljevidi, kar je še posebej važno za nižje Tazrede srednjih šol in osnovne šole. Mm istrsivo in založba bosta opravila veliko pedagoško delo, če bosta vztrajala pri tej zahtevi' za opremo učbenikov. Prva doba izdajamja učbenikov je za nami. Naloga j e vse pre j kot ugodno rešena, V kolikor smo učbenike sploh imeli, so zaradi premajhne naklade le deliro izvršili svojo mailogo. Knjige so uporabljale tudi večerne in oficirske gimnazije, razne strokovne solle in tečaji in so bile vse kmalu razprodane. Ministrstvo za znanost in kulturo v Beogradu je dalo iniciativo ^za sestavo priročnika Zgodovine narodov Jugoslavije, in sicer s pomočjo ožjega in širšega .redakcijskega odbora in s pomočjo strokovnjakov z posameznih republik, od katerih bo vsak pisal zgodovino svojega last­ nega narodlai. Naloga republiških ministrstev bo potem, organizirati' sestavo učbe­ nikov za osnovne šole in nižje razrede srednjih šol. Po> dosedanjih izkuš­ njah bomo prej dobili učbenike, če pisanja ne bodo prevzeli .posamezniki, temveč skupine, ki bi si razdelile delo po obdobjih ita po potrebi^ tudi po obdobjih zgodov me posameznih naših narodov. Zairadi enotnosti učbenikov pa mora biti sodelovanje čim tesnejše. Avtorje j e t reba izbrati iz _ vrst najboljših znanstvenih in praktičnih delavcev. Konkurzi bi za enkrat, kot se je pokazalo, še ne dali zadovoljivih rezultatov. Posebno važnost bo potrebno posvetiti pregledovanju rokopisov. Rokopise maj bi pregledovalo čim več praktičnih delavcev. Prav tako pa morajo smatrati vse zgodovinske •znanstvene ustanove šolske učbenike tudi za svojo zadevo. Vsi na j bi bili pripravljeni avtorjem vedno svetovati. Dobro bi bilo, d a bi pregledal;, že temeljni načrt, k i bi ga avtorji sestavili. Tudi strokovne komisije zgodovinarjev na j bi rokopise prodiskutirale. Vse pripombe morajo avtorjem konkretno pomagati odpravljati napake in pomanjkljivostj rokopisov, nikakoir pa ne dušiti prizadevnosti avtorjev, kot se je pri nas po letu 1945 večkrat zgodilo. Pripombe, ki so jih dajale sindikalne podružnice prosvetnih delavcev doslej, so se sicer omejevale prevsem na.metodično in manj n a ideološko stran učbenikov, dale vedno enotno sliko o pomanjkljivosti posameznih učbenikov. Na ta način bi napake odpravljali, preden bi učbeniki prišli med dijake. Z avtorji, k i bodo poleg znanstvenih in pedagoških kvalitet čim bolj prežeti z idejami marksizma Ju leninizma in čim bolj povezani z našim družbenim dogajanjem ter z 'dobrimi organizacijskimi ukrepi pri pregledu rokopisov, bomo izpolnjevali emo od vođinih načel našega založništva, o katerih je govoril tov. Djilas na kongresu KPJ: »Izdajanje čim bolj pravilnih šolskih knjig za osnovne, srednje in visoke šole.« Jože Hainz 255 Slovenska zgodovinska bibl iograf i ja* 1. L 1940—5. IV. 1941 Stanko J u g , arhivan- Narodnega muzeja, je sestaviti in objavil slovensko zgodovinsko bibliografijo do konca 1. 1939.1 Smrt v inter- Ђ Т Г 1 V V - a c h a U U . J e P r e P r e č i , 1 a njegovo nadaljnje delo v te j smer i B i o g r a f i j a za cas; vojne m okupacije je izšla v Zgodovinskem časopisu I, 1947.2 B.bliografija, ki tu eledi, izpopolnjuje vrzel do začetka vojne, to je 1. 1940 in prve mesece 1941. Sestavljena j e na podlagi rokopisne Slov. bibliografije dr. J. Šlebimgerja v NUK-u gradivo j e razdeljeno kronologično po letih, v okviru vsakega leta aliabetacno po avtorjih. Kratice so običajne. 1940. A n d T e j k a Rudolf: Znamenito slovenski obrtniki: (1575—1940) Lj. 1940. 24 str. 8°. P. o. iz Zbornika slov. obrti 1918—1938. B a j u k Marko: Navje. Lj. 1940. 16 str. 8°. r, B . a L £ r a n J ° : ° R e 5 i c i k o t ^ - Maribor 1940. 66—70 s*r 8e. r . o. iz CZN 35. B l a z n i k Pavel: O cehih na Slovenskem. Lj. 1940. 16 str. s slikami. 8°. P. o. iz Zbornika slov. obrti 1918—1938. B u d a l Andrej : Nazori o najzapadnejših Slovencih. Li 1940 2 str. 8°. P.o. iz LZ 1940. Č a s o p i s za zgodovino in narodopisje. Maribor, 35. 1940. 8°. D o l e n j s k e T o p l i c e . Zgodovinske črtice.' (Sz) 1940. 16 str. 8°. D o m i k Stanko: O Sovjetski zvezi. Lj. 1940. 117 sitr. 8". S to bibliografijo, -k;, se manaša — prav tako kakor bibliografija iste avtorice v prvem letniku »Zgodovinskega časopisa< — le na slovenske samostojne tiske m ne upošteva niti časopisov (razen posebnih odtisov), onta tujih publikacij, ter z ostalima bibliografijami v prvem in tem letniku 2 3 k e g a casoprsa« zaključujemo - z izjemo nekaterih delov okupatorske bibliografije ki jih bomo objavili v prihodnjem letniku - sklenjeno serijo bibliografij za predvojno in medvojno dobo in za mejna vprašanja v oajsu konferenc po vojni. S prihodnjim letnikom »Zgodovin­ skega casopisa< pa bomo začeli objavljati popolno bibliografijo slovenske zgodovine za cas od osvoboditve dalje. U r e d n i š t v o . • ..nTr,Str?ink-? > , J u g ' , Bibliografija slovenske zgodovine za 1. 1938 m s i*Uasmik Muzejskega društva za Slovenijo, XXI, 1940 str 74-128 6 TV loi!i à* V «XT 7C " I * ? 1 ? : , S l o v P e T k a zgodovinska bibliografija b. IV. 1941—9. V. 1945, Zgodovinski časopiK I, 1947, str. 218—221. 256 F u r l a n Tomaž: Poslednje vzmeti zgodovine. (Golmiik.) 1940. 24 str. 8°. G l a s n i ' k Muzejskega društva za Slovenijo. 21. Lj . 1940. 4°. G r i v e c Fraine: Dodatek novih znanstvenih izsledkov od 1, 1938—1940 [Кпежи Koclju]. Lj. 1940 (IV). 8°. G r i v e c Frtanc: Slovenskli panonski velikaši. Lj. 1940. 63—65 str. 4°. P.o. iz GMS 21. G r i v e c Franc: Slovansko ibogosluižje v Pam orni ji. L j . 1940. 60—62 str. 4°. P .o . m GMS 21. K o s Milko: Salzburško posestvo Cesta na Kranjskem. Lj. 1940. 66—73 str. z nem. posn. 4°. P.o. iz GMS 21. K o s Milko: Stanje in naloge slovenske kolonizacijtške zgodo­ vine. Lj. 1940. 26—32 str. 8°. P. o. iz ČZN 35. K r o n i k a slovenskih mest. Lj. 7. 1940. 4°. K u š e j Gorazd: Presiolonasledstveni red septembrske ustave. Lj. 1940. 11 str. 8°. P.o. m Slov. Pravnliika1 1940. L a h Ivan: Druga knjiga spominov. (Uredil in uvod napisal Pavel Karlin.) Z avtorjevim portretom Mirka Šubica. Lj. 1940. 191 str. 8°. L o ž a r Rajlko: Ostanki bronaste konjske statue s Trojan. (Pri­ spevek k poznanju monumentalne riimiske bramaste plastike.) Za­ greb 1940. 353—367 str. z 9 islilk. 4°. P.o. iz »Serta Hoff ill ©riana«. M a l Josip: Odklonjena podložniiška prisega hrvatskih stanov 1. 1814. Zagreb 1940. 513—525 sfar. 4°. P.o. iz »Serta Hoffilleriana«. M a l Josip: Slovenske mitološke starine. Donesek o sledovih poganstva- med Slovenci. Lj. 1940. 37 str. z nem. posn. 4°. P. o. iz GMS 21. M r a v l j a k Josip : Kmetski upori na Slovenskem. (Poprav- Ijen in dopolnjen ponatis iz »Večernika«.) Maribor 1940. 93 str. 8°. N a p a d Italije na Grčijo. Diplomatske listine. Atene. Izd. k i . zunanje ministrstvo. Lj. 1940. 93 str. 8°. N e k a j d o k u m e n t o v iz francoske rumene knjige 1938—1939. Lj. 1940. 64 str. 8°. P e t r e France: Zalhiteva po »Kraljevini Sloveniji« 1. 1848 r praških dokumentih. Lj. 1940. 38—59 str. z nem. posn. 8°. P. o. iz GMS 21. P i v e c - S t e l è Melitta: Stanje slovenske historične biblio- gmalfije. (Referat na zborovanju slovenskih zgodovinarjev 16. de­ cembra 1939.) Maribor 1940. 207—210 str. 8°. P.o. iz ČZN 34. P i v e c - S t e l è Melitta: Starejši ženski samostani v Sloveniji. Lj . 1940. 151—157str. s sliilk. 4°. P.o. iz »Kronike« 1940. P o l e c Janko: Ob dwajgetl etnici slovenske univerze. L j . 1940. 179—185 str. 8°. P .o . iz »Časa« 39. P r i j a t e l j Ivan : Kulturna in politična zgodovina1 Slovencev 1848—1895. Uredil Anton Ocvirk. V. MladosLovenci. Obdobje ro­ mantičnega realizma (1868—1881). I. del. Lj. 1940. 219 str. 8°. R o s Boštjan: Moji mladostnlil spomini. Uvod napisal Niko Žu­ pan«;. Lj. 1940. 31—92 str. s slik. 8°. P. o. čiz »Etnologa« 13. i? 257 R u s Jože: Od ceha do združenja. Spomeniki zgodovine ljub­ ljanskega krojaštva. Lj. 1940. 24 str. s slik. 8°. P. o. iz Zbornika slov. obrti 1918—1938. S m o d i č Anitom: Nove latènske najdbe na Dravskem polju. Maribor 1940. 25 stir, z 9 slik., nem. posn. in 2 pria. 8°. P. o. iz ČZN 35. S t e l e France: Ptujska gora. Celje 1940. 131 istr. z 29 slik. 8°. U r a n k a r Pavle: Zgodovina trga Motniika in okraja. Lj. 1940. 140 sir. in zemljevid »Katasiralne občine Motnik«. 8°. U r b a n e Anton: Slov. bratovšomai ®v. Hieronima v Vidmu iz 1. 1452. (Comfratemitas dd S. Gerolamo deiglii Sohiavoni). Najstarejša listina zavarovalno-pravme zgodovine Slovencev. Lj. 1940. 24 str. 8°. P. o. iz Glasnika Udruženja aiktuara ikr. Jugoslavije 4. V a h e n Damjan: Brdo. Kratek pregled zgodovine gradu in gosp ascine. L j . 1940. 53 1. fo. — V o š n j a k Bogumil : Jugoslovensklii odbor v Londonu. Ob 25- letnioi nastanka. Lj. 1940. 51 str. is slik. 8°. (Dbv K 2.) W e n d e l Herman: Marseiljeza. Lj. 1940. 120 str. 8°. 1941. B i m i e r Bogdan: Pregled ruske zgodovine. L j . 1941. 116 str. 8°. (Pogledi 6/8.) D e s e t let Podpornega društva za gluhonemo mladino. 1930' do 1940. (Sestavil Vilko Mazi.) L j . 1941. 48 str. 8°. G l a s n i k Muzejskega društva za Slovenijo. L j . 22. 1—2. 1941. 4°. K o š Milko: Slovenske prisege loških in blejskih kmetov iz prve polovice 17. .stoletja. Lj. 1941. 71—74 str. 4°. P. o. iz GMS 22. K o s Milko: »Tri velike zmote« o Cirilu, Metodu in Koclju. Lj. 1941. 68—70 str, 4°. P .o . iz GMS 22. K u š e j Gorazd: Jožu Jurkoviču v spomin. Lj. 1941. XIV str. 8°. Ponatis iz ZZRJF 17. L o ž a r Rajko: Študije o ljubi jamski keramiki. L j . 1941. 35 str. s slik. in nem. posn. 4°. P. o. iz GMS 22. M a l Josip: Rota-staroslovenska prisega. Lj. 1941. 58—64 str. z nem. posn. 4°. P. o. iz GMS 22. M i k u ž Metod: Vrsta stiskih opatov. (Doneski k zgodovini stiske opatije.) Inavg. disent. Lj. 1941. 100 str. 8°. M l a k a r Ladislav: Kalzalo h Grudnovi in Malovi Zgodovini slovenskega naroda. Celje 1941. 128 str. 8°. P o d e r ž a j J. J.: Misterija Tufverson. I. knj . Hauptmann je bil nedolžen. Po amgl. rokopisu za slov. izdajo priredil M. Matelič. Lj. 1941. 292 sir. 8°. S a r i a Balduin: Emona ni bila vojaški tabor? L j . 1941. 55—57 str. z nem. posn. 4°. P.o. iz GMS 22. S a r i a Balduin: Novi napisi s Kranjskega. Lj. 1941. 36—43 str. s 6 slik. dm nem. posn. 4°. P. o. iz GMS 22. S c h m i d Walter: Emona ni bila vojaški tabor. L j . 1941. 44—54 str. s 6 slik. in nem. posn. 4°. P.o. iz GMS 22. 258 S k u b i e Amton in T r d a n Frame: Nova Štifta, Marijina božja pot ш Dolenjskem. Zgodovina in molitvenik. Na Rocmu 1941, 194 str. 8°. V a h e n Damjan: Ljubljana. Zgodovinski oris. (Razširjen in izpopolnjen p. o. iz »Zadrugarja«.) Lj. 1941. 238 str. s slik. 8°. Število zgodovinskih publikacij obravnavane dobe, ok. 50, ni posebno visoko: nekaj monografij, nekaj memoarov, precej sepa- ratov iz naših revij. (Članki iz časnikov niso navedeni, ker pretežno služijo le razširjenju že drugod dognanih izsledkov.) V tej običajni sliki naše predvojne zgodovinske bibliografije se pa, po nekaterih knjigah, že pozna senca prihajajoče vojne. Dr. Melitta Pivec-Stelè Bibliografija o problemu Julijske krajine in Trsta 1942—194? Problem Julijske krajine in Trsta je bil mnogo diskutilran že v času pretekle vojne, po vojni je pa postal za nekaj časa centralno aktualno vprašanje mednarodne politike. V zvezi s tem je nastala o tem problemu obsežna literatura v raznim jezikih, ki ima deloma trajen pomen, saj je na eni strani pripomogla k spoznavanju in raiziskavamju te pokrajine, na drugi strani tvori pa dragocen pri­ pomoček za študij zgodovine borbe zanjo v preteklih letilh in za oceno mirovne pogodbe in stanja po njej . Zaradi obsežnosti te lite­ rature in načina njenega nastajanja pa milma danes nihče več pregleda nad vsemi publikacijami in zato je njena bibliografija nujno potrebna. Pervi bibliografski poskus predstavlja S. Ilešičev »Pregled move književnosti o naših mejnih vprašanjih« (Geografski vestnik XVIII, Lj. 1946, str. 187—195), ki je koristen, a napisan še sredi borbe in obsega le literaturo, ki je bila avtorju tedaj dostopna in znana, k a r tudi sam poudarja. »Naša bibliografija« J. Mihoviilo- vića (Istarski Zbornik 1949, Zagreb 1949, str. 242—50) se ne omejuje sanno na to razdobje, je sicer koristna, a predstavlja le izbor brez težnje za izčrpnostjo in sistematičnostjo. Bibliografske publikacije za to razdobje, ki so izšle v Jugoslaviji, imajo za ta problem tudi) nekaj pomena, a one so vse časovno ali lokalno omejene, nekatere od njih razen tega tudi niso dobre, tako da te bibliografske publi­ kacije v celoti dajejo le fragmente n a š e literature o problemu.1 1 Gradivo za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska, Slovenski 'Лотшк 1945, Lj. 1945, str. 659—96. — Slovenska bibliografija 1945—1947, izdala Narodna n univerzitetna knjižnica, Lj. 1948. — Bibliografija knjiga, tiskanih v N.B.. Hrvatekoj za godinu 1945 i 1946, Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb 1948. — Bibliografija rasprava, članaka i 259 Izčrpnejša je bibüografiiija v tržaški reviji »Tržaška biblio­ grafija«, ki clbsega vse tiske ma -Tržaškem ozemlju in deloma na ozemlju bivše come A v času od i. maja 1945 do 30.septembra 1947, a tudi dela v zvezi s Trstom in Julijsko krajino, ki so izšla v istem časiu drugod, ima piai seveda pni vsej svoji! pomembnosti in korist­ nosti še vrzeli in pomanjkljivosti.2 Ko sean to svoje delo v lokopdisiu zaključili, mi je postala do­ stopna bibliografija o istem problemu, kd jo je objavil geograf uniitverze v Firenci Bruno Nice3. Njegova bibliografija se v pœim- cipu omejuje na leta 1945—47, čeprav v praksi včasih prekorači to mejo v obeh smereh, t o č e zajeti vso literaturo im obsega 84 šte­ vilk. Njegovo delo sem uporabni za nekaj dopolnitev zlasti o dltalijam.- sk&h publikacijah, vendar pa avtor obseže krajše časovno razdobje im tudi za to razdobje je pr i njem tuidi brez ozena na neko niujno subjektivnost izbora — n. pir. člankov lilz revij —• precej vrzeli im to me le p r i mavaijanju jugoslovanskih publikacij. Ko objavljam to svojo bibliografijo io tem problemu, se zave­ dam, da tudi orna ni ibrez vrzeli, k i so danes še nujme pri vsakem delu te vrste, vendar p a upam, da ibam) iz mjo bistveno pripomogel k pregledu celotne l iterature o tema. vprašanju. Bibliografija obsega objave o p r o b l e m u Julijske krajine, vključuje zato tudi mekaj objav, k i so s tem problemom v najožji zvezi (Malijansfco-juigoslovamski odnosi, italijanski okupatorski re­ žim, nekaj del o Dalmaciji), me pa tistih pubMkacij o kakršnem koli predmetu v Julijski krajini, k i z mjemiilm problemom nisio miti v direktniii miti v liindirektnd zvezdi. Časovno oma vključuje razdobje same vojne, k i tvori v tam oziru s povojmo dobo eno samo celoto, začenja praktično iz letom 1942, ko so izšle prve meni izmame publi­ kacije, medtem ko so od starejšliih del upoštevana ile ona, k i so bila v tem razdobju ponatisnjena; zaključuje s septembrom 1947, ko je stopila mirovm,a pogodba iz Italliiljo v veljavo; diz temu terminu ne­ posredno sledečih mesecev sem vMjmčil le nekaj 'knjižnih objav in prevodov govorov im izjav, govorjenih oz. podanih že prej . Publi­ kacij, ki govore o stanju, kakršno j e nastalo po sMemitvi pogodb, nisem vključil. Ker je problem Julijske krajiine alktualem pod per­ spektivo, da bo os izgubila vojno, sem izločil maloštevtdme nemške, književnim radova u časopisama N. R. Hrvatske za godimi 1945 i 1946, Jugoslavenska akademija ananosti i umjetnosti, Zagreb 1948. — Biblio­ grafija Srbije 1947. ladanje Ureda za informacije pri Piretsedmištvu vlade N. R. Srbije, [Beograd] 1948. — Gradja za bibliografiju o narodmooslobodi- lačkoj borbi (knjige, brošure, 'listovi, časopisi, bilteni). Izdam je Direkcije za informacije pri vladi FNRJ. (Štampano kao rukopis [Beograd 1948] elaibo!) — Jugesloveiiska bifoliiografija 1945. Jugoslovenska knjiga, Beo­ grad 1947. 2 Tržaška bibliografija. BiblTOgrafsiko-infoirmàitivna revija. Izdaja Na- rodna tim studijska knjižnica v Trstu, 1948,. leto I, štev. 1 (od miaja 1945 do septembra 1947). 3 Bruno Nice, La questione đeMa Venezia Giulia nalila letteratura di um triennio (1945—47). L'Universo^ rivista dell'Istituito Geografico Militaire, XXIX, Firenze 1949, No 1, Gennaio—Febbraio 1949, str. 29—41. 260 fašistične, ustaške in od okupatorja kontrol ir am e publikacije, kar spada vse v okupatorsko biMiografijo itn bibliografijo okupiiiranega ozemlja, vključil pa vse publikacije, napisane pod perspektivo poraza osi, ne glede na njihovo tendenco. Bibliografija noče vklju­ čili sanno, 'znanstvene literature, aimpalk silnžitii tudi kot gradivo za politično zgodovino probi ernia; zato so vključena dela, interesantna s političnega vidika, čepirav za resno diskusijo popolnoma nevzdržna. Od uradnih dokumentov so vključeni le tisti, kii, o problemu nekaj trdijo in dokazujejo, n. pr. govori predstavnikov in memorandumi, ne p a n. pr. teksti pogodb. V snovnem oziru nisem upošteval samo samostojnih knjižnih publikacij, ampak tudi članke v zbornikih in revijah; vem, da je zaradi tega bibliografija prav posebej ne­ popolna in izbor do neke meje subjektiven, a nekatere publikalcije v revijah so talko važne in povezane s knjižnimi, da bi predstavljalo večjo škodo za cilj bibliograf dlje, če bi j ih izločil. Časnikov seveda nisem mogel upoštevati, prav tako ne netiskamiih virov (omenjenih je le nekaj ciklostiiinanih izdaj, k i so v najožji zvezi s tiskanimiii), saj ni bil mloj namen dati pregled vseh virov za zgodovino pro­ blema. Stremel sem za tem., da dobim vsako publikacijo v jroke, da zberem potrebne bibkiografske podatke in da v kratki beležki ozna­ čim njen značaj im vsebino, kar seveda ne predstavlja izčrpne ocene publikacije; redke publikacije, ki jih poznam le iz biblio­ grafij, so označene z zvezdico in nimajo beležk, na nekatere druge opozarjam v beležkah k delom, kil jih omenjajo. Upam, da bo bibliografija, o tem za nas tako vitalnem problemu v tej obliki uporabna in da bo mogoče vrzeli naknadno izpopolniti v zvezi z nadaljevamjii bilbligrafije, k i bodo obsegala razdobje po septembru 1947, ko že izhajajo nova dela o tem problemu. Bibliografije so navadno urejene po alfabetnem sistemu. V tem primeru bi pai alfabetma razporeditev ne bila primerna iz več razlogov: anonimna in kolektivna dela, k i so izšla v več jezikih, bi se pojavljala v bibliografiji na razliilčnih mestih ali bi bilo pa potrebno z beležkami opozairjati na drugo- mesto; skupine del, ki tvorijo ongamiično celoto, n. pr. memorandumi in njihovi aneksi, bi ne bolle zbrane na istem mestu; pri taki seriji publikacij, ki so izhajale tekom 6 let v anenjajočih se političnih situacijah in bile pilsame z različnih vidikov, bi alfabetna razporeditev zabrisala histo­ rično linijo razvoja borbe, k i jo je v teh publikacijah sicer mogoče najti. Zato sem razdelil publikacije p o kronološkem kriteriju v tr i skupine, pr i vsaki .skupini ločil publikacije po pripadnosti avtorjev oz. izdajateljev v več podskupin in prti vsaki od teh povedal v podnaslovu, po kakšnem kriteri ju so publikacije razvrščene. Da pa omogočim hitro uporabo bibliografije, sem dodal n a koncu register avtorjev, anonimnih dm kolektivnih publikacij v alfabetneim redu. Jasno je, da odgovora n a vprašanje o zgodovinskem razvoju tega problema ne smemo iskati samo v knjigah liln revialnih člankih. Napačno bi bilo tudi sklepati iz sadnega števila publikacij ria inten­ zivnost interesa n a tem vprašanju : tako se je n.p>r. narodnoosvo- 261 bodiI.no gatanje jugoslovanskih narodov dolgo časa moralo boriti drugače ш ne z izdajanjem knjig rim revij in v času najtežje borbe z okupatorjem zanj tuda т bilo oportuno postavljati v ospredje diskusije o mejah. Vendar p a mislim, da je že iz tega pregleda mogoče viildeti da se začne sistematično delo tudi na tem polju takoj ko so bil! dam prvi pogoji, .medtem k o so delo in resultati jugoslovanske emigracije tudi v -tem oziru bedni, imteres našib naseljencev m , italijanski emigranti v Ameriki agilni, ameriška m angleška javnost pa - z redkimi izjemami - do naših zahtev nerazpolozena V letu 1945 in 1946 je nastala nato o našem problemu obsežna l iteratura pri nas,, v Italiji in do neke mere tudi drugod- čitatelj si more sam ustvariti sodbo o tej literaturi, o delu ki ga vsebuje, o njenem značaju in o utemeljenosti argumentov in stališč MI j ih je zastopala ena in druga stran. Zahvaljujem se vsem, k i so mi pomagali pr i mojem dein, zlasti pa institutu za narodnostna vprašanja pri univerzi v Ljubljani, Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani, Institutu za mednarodno politiko ш gospodarstvo v Beogradu in Narodni in študijski knjiž­nici v lirstu. J i J A. D o m a j a 194S I. Publikacije jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja (v kronološkem in vsebinskem redn) 1. Pavle Vilhar: O slovenskih mejah. 1943. Izdala Agitacijsko- propagandisticna komisija pr i Centralnem komitetu Komuni­ stične parti je Slovenije. »Primorski! ponatis«. 22 str. 8°. Т Л £ ^Лл™*™* J 6 , 1 «!«).Kuhar (Preždhov Voranc), napisal jo je se 1942 pred svojo aretacijo in od nje obstoje poleg tu omejene zdruHLv%fÌ l n « , k I o s t ™ /zdaje. Brošura s i iiLiel™ i z ? v ? i « S i J SloYel\ce.v n* Potagi etničnega principa in sicer v tem smislu, da pripadajo mesta podeželju m da se ne priznavajo relu S porujcevanja v dobi imperializma. F^uivdjo rezujtau Josip Smodlaka: O razgraničenju Jugoslavije s Italijom. »Nova Jugoslavija«, 7—10, junij—julij 1944. 4°. —. Split 1945. 91 sir. 16°. - : O razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. Prevedeno iz »Nov« Jugoslavije« st. 7-10, j unû j - ju l i j . [Slovensko osvobojeno ozem- lje] 1944. 24 str. 8°. - : The Yugoslav-Italian Frontier Question. Royal Yugoslav government Information Department. Reprint. [London 1944.1 IZ str. 4 . 2. 262 — : Delimitacion de Froiiteras entre Yugoeslavia e Italia. P o r el —. P u n t a A r e n a s . C h i l e (.matrec 1945). 20. s t r . 8°. V tem članku daje tedanji poverjenik za zunanje zadeve NKOJ-a kratek diplomatski historiat vprašanja, polemizira naito proti mne­ njem G. Salvemini ja (štev. 40 te bibl ografije) in trem izjavam grofa Č. Sforze, fei mi ot> sestavljanju te biibrioigrairije miso ibil.e pristopne, ter zastopa tezo, da se mora izvršiti bodoča razmejitev na podlagi etnične meje med Slovenci in Italijani, ob istočasni1 zaščiti italijanskih manjšin v Jugoslaviji, med drugim tudi z municipa'mo avtonomije Trsta in Reke. Pirim, tudi štev. 4 'te bibliografije. 3. Tito: Tud je nećemo, ali svoje ne damo. G o v o r m a r š a l a T i t a p r i l i k o m p r o s l a v e dvogodiišmjice ©snivanja P r v e d a l m a t i n s k e -udarne b r i g a d e 12 s e p t e m b r a 1944. N o v a Jugos lav i ja b r . 13—14, o k t o b a r 1944. Str. 1—3. 4°. — : Naši bratje v Istri, Slovenskem Primorju in na Koroškem bodo osvobojeni in združeni v novi domovini. T i s k a l a P a r t i z a n ­ s k a t i s k a r n a [1944]. 6 s t r . 8°. — : D e i diritti e dei confini della nuova Jugoslavia federativa e democratica. D i s c o r s o del M a r e s c i a l l o Ti to . E d i z i o n e dell'Uf­ ficio pol i t ico d e l l ' un i t à i t a l i ane n e l l ' N O V din P O Sloveni je (nel- l 'Eserci to di L ibe raz ione Naz iona le di Slovenia) . S t a m p a t o n e l l a T ipogra f ia »Triglav« [1944]. 8 s tr . 8°. Znameniti prvi govor maršala Tita o vprašanju maših meja; tu navajam poleg ene od obeh prvih srbohrvatskih ie eno slovensko in eno italic jansko izdajo, k pa ne objavljata v celoti tega govora, ki j e bil tiskan še v mnogih brošurah in je ponatisnjen v »Borbi za oislobo- djenje Jugoslavije« (štev. 5 te bibliografije). 4. Јосип Смодлака: O разграничењу Југославије c Италијом. 6. И з д а њ е Н о в е Ј у г о с л а в и ј е . Б е о г р а д 1944. 71 s t r . 8°. — : Was ist mit Triest? (Zürich) 1945. I i tenaturver t r f leb d e r P a r ­ tei d e r Arbei t . 89 s t r . 8°. Publikacija vsebuje dva dela: ponatis članka pod istim naslovom iz Nove Jugoslavije (štev. 2 te bibliografije) in razpravo »Narodno pravo Južnih Slovenia i itali jamski nacionalizam« (datirano v brošuri »juni 1944«, a napisano kasneje, ker citira v njej še kasnejše izjave), kjer avtor polemizira proiti izjavam G. Salveminija v newyonskem New Free World oz. priloženi Round Table No. 20 (štev. 65 te bibliografije), mamdfesitu nekaterih ameriških Italijanov v Life od 12. junija 1944 (štev. 44 te bibliografije), predavanju grofa C. Sferze v Rimu 20. avgusta 1944, predavanju B. Croceja v Rimu 21. septem­ bra 1944 in članku R. Pacciardija v La Voce Repubblicana ?• sep­ tembra 1944 (te izjave mi ob sestavljanju bibliografije niso bile do­ stopne), in daje zanimive podatke zlasti iz diplomatske zgodovine. Nemška izdaja vsebuje (na uvodmem rn.es.tu) kraitko biografijo maršala Tita, nato pa prevod obeh razprav J. Smodiate. 5. Јосип Броз-Тито: Борба за ослобођење Југославије. Чланци и говори из народно-ослободилачке борбе 1941—1944. Из- давачка књижара »Култура«, Београд 1944. 261 str., z avtor­ jevo sliko v prilogi. 8°. 263 —: Борба за ослобођење Југославије 1941—1945. (Београд) К у л т у р а 1947. 304 sir., « ' a v t o r j e v o s l iko v p r i l o g . 8°. — : Borba za osvoboditev Jugoslavije. Č l a n k i in govori iz naTodnoosvobodiilne b o r b e 1941—1945. S lovenska izdajai. Beo­ g r a d , D r ž a v n a založba Jugos lavi je 1945. 270 str., :z a v t o r j e v o s l iko v pr i log i . 8°. Od te knjige maršala Tita, kjer so objavljene tudi izjave o Julijski Krajmi.navajam, prvo srbsko izdajo (obsega dobo do 13. novem­ bra 1944), zadajo srbsko izdajo (obsega dobo do 9. maja 1945 in do- polnjuje prvo izdajo za starejšo dobo s pozneje uigotoviljenimi teksti) MI slovensko izdajo (prevedeno iz prve hrvatske, ki je popolnejša od prve srbske im dopolnjena za čas od 13. novembra 1944 do 9 mara 1943 s teksti' ki niso vsi isti kakor v zadnji srbski izdaji). V pripombah na koncu vseh izdaj je navedeno, kdaj in kje so bille podamo izjave n napisani članki in kdaj *n kje so bili prvič objavljeni. 6. Edvard Kardelj : Pot nove Jugoslavije, č l a n k i itn govor i iz n a r o d n o o s v o b o d i l n e b o r b e 1941—1945. L j u b l j a n a , D r ž a v n a za­ ložba Sloveninje 1946. 544 str., z a v t o r j e v o s l iko v pr i log i . 8°. — : Пут нове Југославије. Ч л а н ц и и г о в о р и и з н а р о д н о - о с л о б о д и л а ч к е б о р б е 1941—1945. Б е о г р а д — З а г р е б , Кул- тура 1946. 570 str., z a v t o r j e v o sllitko v prillogi. 8°. V te j knjigi (slovenska izdaja ima nekaj več člankov) so ponatisnjeni tudi claniki iti govori o Julijski krajini, seveda le do konca 1945- v opombah na koncu knjige je navedeno, kje in kdaj so bili prv.č tl'S fccLn 1'. 7. The Liberation of the Yugoslav Littoral. P u b l i s h e d b y t h e United Comimtitee of S o u t h Slavs in London, 1945. 32 s t r + 1 k a r t a y prilogi,. 8°. Ta publikacija, ki je izšla v začetku 1945, vsebuje predlgovon- A. J. P. Tay.orja (The Frontiers of Italy and Yugoslavia) in č l a n k e F r ZvwV terja (bovenes and Italians, napisano v partizanih februarja 1944), J. Smodlake (Front er Adjustments between Yugoslavia and Italy c ä e e S c e ) fci'bliografije) in M. S. Petroviča (A Problem of 8. Les revendications yougoslaves envers l'Italie. Légat ion d e Yiougoslajvie, d o c u m e n t a t i o n y o u g o s l a v e n o 5. B e r n e , le 1 « m a r s 1945. 8°. Kratek dober, informativen pregled problema; ponMis izjave mar­ sala Alexandra od! 27. februarja 1945. - 9. Stanko Peterin: Il nuovo potere popolare e la minoranza nazio­ nale italiana. Edfiziomi d e l »Nostro Avvenire«, S t a m p a r i a »Tri^ lof« 1945. 21 s t r . 8°. Avtor, tedaj javni tožilec za Slovensko Primorje, govori v tei brošuri n a p f m , «.*"«*. majem 1945 o položaju p i j a n s k e manjšine v okvSu nove or,ganiTone«. 264 T i s k a l a t i s k a r n a »Slövenlija«. [1945.] Ciklost i l . 90 s t r . + 3 s l ike v prriilioigiaih. 4°. Ta izbornik, sestavljen iz prispevkov raznih avtorjev (Jože Vilfan, Ladö Ambrožič in dr.) in izdan v času borb, predstavlja prvi poslkus prikazati v celoti partJzamsko boTbo na Primorskem. 11. Eno leto IX. korpusa. C V T D K Tome. Izdal P r o p a g a n d n i o d s e k IX. k o r p u s a N O V i n P O J 1945. Ciklost i l . 90 s t r . z 1 sliko, 2 t a b e ­ l a m a in 1 d i a g r a m o m v pr i laga l i . 8°. Ta zbornik, k i mu je 'predgovor datiran z novim letom 1945, pred­ stavlja drugi poskus prikazati v celoti borbo na Primorskem. 12. Šime Balen: Istra u narodno-oslobodilačkoj borbi. [Spl i t ] , iz­ d a n j e »Vjesnika« 1945. 24 s t r . 8°. — : Istra v narodno-osvobodilni borbi. 1945. Teihniika Štaba b a z e Jugos lovanske A r m a d e Bardi. Ciklost i l , 24 s t r . 8°. Zelo kratek pregled, napisan še v času borb. 13. Istra u narodno-oslobodilačkoj borbi. P r o p a g a n d m o od je l j en je k o m a n d e Jugos lavenske m o r n a r i c e . (1945.) 64 str. 8°. Brošura,, tiskana še med тојпо, vsebuje članke: Josip Smodlaka, Narodno pravo Južnih Slavena i talijanski nac onalizani (ponatis iz brošure štev. 4 te biblioigraifije) ; Š. Balen, Istra u Narodno-oslobodi­ lačkoj borbi (ponatis iz išter. 12 te bibliografi je) ; M. Marinko^ Oslobo­ dilačka borbu u Sloveniskom Primorju (specif.čne poteze te borbe). 14. Саопштења бр. 1—6 o злочинима италијанских и немачких окупатора. Државна комисија за утврђивање злочина оку- патора и њихових помагача. Демократска Федеративна Југославија. Београд 1944. 120 str. 8°. Саопштења бр. 7—33 o злочинима окупагора и њихових помагача. Демократска Федеративна Југославија. Државна комисија за утврђивање злочина окупатора и њихових по- магача. Државна штампарија. Београд 1945. Str. 121—400. 8°. Саопштења бр. 34—53 o злочинима окупатора и њихових помагача. Демократска Федеративна Југославија. Државна комисија за утврђивање злочина окупатора и њихових по- магача. Државна штампарија. Београд 1945. Str. 401—632. 8°. Саопштења бр. 66—93 o злочинима окупатора и њихових помагача. Федеративна Народна Република Југославија. Државна комисија за утврђивање злочина окупатора и њи- хових помагача. Државна штампарија. Београд 1946. Str. 633 do 859. 8°. Ta serija publikacij Državne komisije za ugotovitev zločinov okupa­ torjev in njihovih pomaigačev (obvestila štev. 54—65 niso izšla; v tisku, kakor je raizvidlno .z sklenjene paginacije) vsebuje — kljub nekaterim napakam v podrobnostih — zelo "važne podatke o okupa­ torskem režimu ne samo za vse od Italijanov okupirane pokrajine stare Jugoisllarvije, ampak tudli za Julijsko krajino in to od 1918 dalje. 265 15. Dokument! o zločinima tali janskog oknpatora. Z e m a l j s k a k o ­ m i s i j a H r v a t s k e za u t v r đ i v a n j e z ločina o k u p a t o r a i n j i h o v i h p o m a g a č a . S ihenik 1945. 125 s tr . + 1 l i s t p o p r a v k o v . 8". Nekaj dokumentov i z Dalmacije; citirani o r i t u a l ni teksti (značilna mesta), zraven hrvatski prevodi, dodan komentar, predgovor datiran iz Šibenika aprila 1945. II. Publikacije naših izseljencev (v k r o n o l o š k e m r e d u ) 16. Josip Mohorovicic:- Yugoslav Population Under Italy Yugo­ slavia, Vol. I, No. 2, N o v e m b e r 14, 1942, Ridgef ie ld, ' Conn.. s t r . 3, 8. 4°. Članek se zavzema za priključitev teh Jugoslovanov Jugoslaviji- nastal je ob priliki pisma .grofa Sforze (ki govori o pereekuoijah ita­ lijanskega režima prati antifašističnemu gibanju, ene da bi omenil, ч?сЛТ^к£ т Z a V , a ^ ^.Slovence), vsebuje citate zanimive, meni 17. Italy's Peace Drive, Yugoslavia, Vol. II, No. 5, A p r i l 26, 1943, Ridgefield, Conn., s t r . 8, 4°. Ponatis članka M. W. Foidora iz Chicago Sun oïd 30. marca 1943 ki zanteva, da Malija odstopi jugoslovanske .pokrajine, anektirane ' po prejšnji vojnï. ^ 18. The Problem of Trieste, Yugoslavia, Vol. II, No. 5 Apr i l 26 1943, Ridgefieild, Conn. , s t r . 4, 4°. , . . Polemika p.ro,ti članku Luigi ja Sturza v Foreign Affaire od арм- „ 3 7 Т Јте — jP'O.n^edbah polemika - Stura» pripravljen na odstop Zadra Jugoslaviji m na diskusijo o Reki, a na nikako večjo spremembo ( p n m štev. 29 te bibliografije). ™како večjo 19. L. R. Bester: Letter to Mr. Maestro, Yugoslavia, Vol. II N o 7 A u g u s t 6, 1943, Ridgefield, Conn., sir. 2—3, 4». ' Polemika o vprašanju Julijske Krajine prati pismu, objavljenem v prejšnji (meni nepristopni) številki iste revije. 20. Louis Adamič: A Telegram to Pres ident Roosevelt, Yugoslavia Vol. II, No. 7, August 6, 1943, Rnidgefield, Conn., s t r . 12, 4». - —. T h e Bul le t in of t h e U n i t e d C o m m i t t e e of South-Slavic Ame­ r icans , Voil. I, N o . 1, S e p t e m b e r 7, 1943, N e w York, str. 6, 4P. ' z ï r f f n T ' J ^ 2 6 ' i u l ? i a 1 9f ' ^ a d a n ^ D a ' d c u Mussolini ja, opo- zarja na problem jugoslovanskega ozemlja pod Italijo ki mora DO ТОЈВД pripast; bodoči jugoslovanski demokratični f X ^ f d M 266 21. Louis Adamič: M y Nat ive Land. B y — . Book F i n d C l u b , N e w York. B y a r r a n g e m e n t w i t h H a r p e r & B r o t h e r a (1943), VI + 506 s t r . 8°. V zem­ lji napetosti« зд za Slovence simpatičen način, im dodatna POJticna izvajanja predsedujočega dr. M. Kreka, kjer je seveda doba po 1941 le omenjena in to na hote netočen način. 34. Pero Digov ić : La Dalmat ie et les problèmes de l'Adriatique. Let t re -p ré face Ivam Meištrović. L a u s a n n e . Librattrie d e 1 Univer­ sité - F . R o u g e & C i e S. A. 1944. 573 str., 5 k a r t i n s l ik т p r i l o g a h . 8°. . Knjiga dolgovezno prikazuje zgodovino, etnično istanje ekonomsko stanje Dalmacije; cilj avtorja, k i je sredi vojne kot maekovski agent 'odšel v Svico, je nekaka razširjena NDH brez Pavelica. Pran. Štev. * te bibliografije. 35 Pero Digov ić et Frano Goranić: La Hante Adriatique et les problèmes politiques actuels. F i u m e , Is t r ie , Gor i t i e Tr ies te . Avec trails car tes . Liibranlrie d e l 'Univers i té F . Rouge & C o S. A., L a u s a n n e [1944], 286 s t r . D v e k a r t i v (prilogah. 8°: Ta knjiga je bila objavljena pod imenom P. Digov, pa, ki je v času vojne emigriral kot mačfcovski agent, in (izmdišljenkm) imenom *. c o ­ ranica. Predgovor in prvi del predstavlja površno obdelamo m ne­ urejeno sliko poilitčinih in diplomatskih dogodkov zadnjih desetletij s tendenco dlepšavanja Mačka in hrvatskega episkopata, p n čemer so omenjanja partizanov nejasna, a včasih vendar značilna. Drugi in tretj i del predstavljata nekako prvo redakcijo knjige »La Marčne Julienne« (štev. 81 te bibliografije) ; po .informacijah avtorjev jim je P. Digović odnesel, spremenil in objavil rokopise, ne d a bi j in vprašal 'za dovoljenje. 36 Ivan Čok: Yugoslavia and Italy. T h e Centrali E u r o p e a n Obser­ ver , XXI, N o . 20, (London), S e p t e m b e r 1944. Str . 300. 4°. Kratka' in fragmentarna polemika proti knjigi G. Salveminija (štev. 40 te bibliografije). 269 v 37. Ivan M. čok, Jugoslovanski odbor iz Italije - National Com- з Т / Г / U g 0 s l a V S f r o m I t a l y - - P^s ident . London 1944. - : Primorska poslanica vrhunskim zastopnikom treh velesil, Bazovica IV, štev. 135, Kairo, 19. novembra 1944. Str. 3 - 5 , 4». T,j, {I Memorandum del Comitato nazionale degli Jugoslavi d'Italia Realta politica, I, N. 4, Roma, 5 febbraio 1945. Str 12 do 14. 4 . Lomdoinski memorandum od 6. oktobra 1944 avtor fa, ,ki se ima še ve**™ ! f e ™ Ä n , t r g a ^ Г * ? ™ е п и Slovencev 4^ Hrv I tÒv \ i Ä ìetoTen ^ S l e T Ä ^ ** t e ^grfïje; italijanski J Ä iieioLen, opremljen 6 poJemicnim uvodom redakcije. 38. Ivan M č o k : The First to resist. Story of the First Under­ ground Movement m this War. By - . Preface by W. T Rose o ^ Ï V 9 4 5 ' T h e N e W Е " Г О Р е P u № s ^ Co,, Ltd. L o n d l ^ c S L Ì ^ 9 4 l \ k L t l - l a *"?* - 0 n C e m TOine' «ovori. o tržaškem ™ ^ l • ™ ,do»° ld!kl iPred njom ter vsebuje mekaf zanimivih Ä O T ™.t 1,zJ?!:.Je •№ ^ е prej 'kakor jesna in zanesWa s < ka začetkov anitifasističnega gibanja v Julijski krajini. ^ 1 1 6 ^ 1 ™ s L k a 39. Ivan Rudolf: Qu'est-ce que divise Yougoslaves et 'italiens? (rquelquee documents:). Recueillis par - . L e Caire, 1945. Sotor- ske knjižnice 23. zvezek. 16 str. + k a r t a v prilogi, 8».. Nekaj ekscerptov in citatov iz' puMfflcacij o vprašanju. IV. I t a l i j a n s k e p u b l i k a c i j e , (v kronološkem redu) 40. Gaetano Salvemini and George La Piana: What to do with Italy. By —. New York, Duell, Sloan & Pearce 1943. 8°. V tem sicer interesanitnem delu ee na str. 209—211 profesor zsodovine Л Љ ^ Г 1 zavzema za razmejitev na podlagi Wfflsonove linije ob istočasni garanciji za slovensko manjšino zapadno od nie Nieeovi F Ä V 3 да*итеп^,*<> P o d l a g a h kasnejše uradno S f č e n T l t e r ^ V ^ S i o ? r a g S n ° * * * « * * " * ^ " < Ä 41. Marcello Maestro: Italy and Yugoslavia. Yugoslavia, Vol. II, No 10, November 3, 1943, Ridgefield, Conn., str. 7 - 8 . 4». Г™Т;к ^ S e z a v z e m a Ч Prijateljstvo in carinsko unijo, kar bo vse 270 г 42. Gaetano Salvemini: Address g iven b y — in Fameudl Halli, Boston, Mass. on D e c e m b e r 19 t h , 1943. 3 s t r . 4°. V tem govoru (eepanat iz kake revije?) avtor zastopa tudi mnenje, da je treba odstopati »vzhodni del« Julijske kraj ine Jugoslaviji (prtim, štev. 40 te bibliografije). 43. Trieste. Ven t i secoli 'd ' i tal ianità. Q u a d e r n i de l l a r icos t ruzione . Comi ta to p e r la r icos t ruz ione naz iona le . R o m a 1944. 18 s t r . 8°. Pomen te anonimne brošure, datirane Rim, maja 1944, in tiskane oktobra 1944, j e v tem, da je to prva [publikacija po kapitulaciji Ita- lije, ki ima izrazito šovinističen, deloma fašističen značaj, kakor je ugotovila tudi tedanja italijanska novinska kritika, in je odprto- so­ vražna novi Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. 44. An Italian Manifesto. P o n a t i s iz Life, 12. j u n i j a 1944. (New- York.) 4 stir. 4°. Ta manifest, podpisan od hisioTikov Georgea La Piaine in Gaetana Salveminija, literarnega historika Giuseppa Antonia Borgeseja, umet­ nostnega historika Lionella Venturija, republikanskega1 politika Rain- dolfa Paeciardija in dirigenta Airtura Tos canini ja, vsebuje iste ideje kakor knjiga obeh na prvem mestu imenovanih podpisnikov »What to do with Italy« (štev. 40 te bibliografije) : ostro se kritizira reakcio­ narna angloameriška politika 'do Italije, nekatera kompaktna slovanska ozemlja na j Italija odstopi, a na drugi strani se zahteva, da se pre­ prečijo načrti, »da bi se od živega telesa Italije odtrgale tako itali­ janske dežele in mesta kakor je Trst«. 45. Carlo Sforza: L'Italia e la pace europea. Politiiioa E s t e r a , I, 1944, N. 6 ( jul i j) . Med drugim teza o Rapallilu kot sporazumni pogodbi, fašisti so pozneje s svojim šovinizmom vse pokvarili. Avtor brani Rapallo tudi v nekem članku v Foreign Affairs (prevod v L'Eco, štev. 1, april 1944), kjer pripušča le možnost, d a bi postala Reka sedež novega Društva naro­ dov, ki bi mu Italija in Jugoslavija odstopili nekaj ozemlja. 46. Gaetano Salvemini: The Frontiers of Italy. B y —. F o r e i g n Affairs, a n A m e r i c a n Q u a r t e r l y R e v i e w (New York), Vol. 23, No. 1, O c t o b e r 1944. S t r . 57—65. Avtor ponovno zastopa mnenje o- razmejitvi na podlagi Wilsonove črte ob mednarodni igaTanciji za manjšine v obeh državah (prim, štev. 40 te bib lio grafije). 47. Giusto Montemuliano: Trieste la Delissima preda. L a v o r o I, N o 1, R o m a , 12 o t t o b r e 1944. Str . 5—6. 4°. Šovinistični avtor negira ekonomisk: pomen Trsta za Jugoslavijo' (na podlagi stanja 1938!) in tudi, da j e Trst sploh važen le kot industrij­ sko stredišče, n e p a skoraj nič več kot pristanišče, da bi tako negiral pomen zaledja za Trst. 48. Lo sfacelo del nostro Esercito nel la Penisola Balcanica. ( P a g i n e d i u n diario.) L a Rinasci ta , I, N o . 4, o t t o b r e - n o v e m b r e - d i c e m b r e 1944. Str . 19—22. 4°. Dnevnik o dogodkih septembra 1943 v Dalmaciji. 271 49. Julianus: La questione della Venezia Giulia. Pol i t ica E s t e r a I, R o m a 1944, N o . 11—12. 4°. Pripadnost Italiji se utemeljuje z argumenti kakor: ta pokrajina je pripadala v zgodovini -vedno Italiji., mesta in kultura so italijanski, Italija je tu mnogo investirala, italijanski okupatorji so v času vojne ščitili prebivalstvo. Jugoslavije (isto tezo specialno za Žide hoče bramiti Verax v članku Italiani ed ebrei in Jugoslavia, Polit ca Este­ ra I, N. 9, oktober 1944). 50. Luigi Sturzo: Italy and the N e w World Order. Mac D o n a l d & Co, L o n d o n 1944. V tem delu, ki ga poiznaim le po poročilu v. Politica Estera II, Jan. 1945. polemizira nekdanji šef Partito Popolare z mnenji Wickhaima Steeda in Stephema King-Halla (ta v Picture Post, 21. noiv. 1942) in se zavzema z.a nespremenjene meje, pripušča kvečjemu možnost nove neodvisne Reke in maio sporazumne korekture. 51. Italia e Jugoslavia. R i n a s c i t a II, N . 1, Roma, G e n n a i o 1945. Str . 4—5. 4°. Tedanje stališče KPI: kraji z ueitalijanskim prebivalstvom n e morejo ostati v Italiji, za rešitev težkih problemov, k i se bodo pojavili, je pa treba težiti za sporazumno reš. trviijo ; obenem se odbijajo očitki nacionalistov komunistom, opozarjajoč na to, da niso komunisti oni, ki so preganjali slovansko prebivalstvo in organizirali napad na Jugo­ slavi jo 1. 1941 (isti polemični značaj imata članka »Batti, ma ascollta!« v februarski in »Manifestazioni nazionalistiche« v marčni številki »Rinascita« in deloma še Togliattijev članek »La, questione di Trieste« v aprilski številki, ki pa že kaže prehod na izrecno negativno stališče do jugoslovanskih zahtev v članku štev. 55 te bibliografije). 52. L'aspetto economico delle frontiere Italo-Jugoslave. Affari In- ternazionaiMi, I, N. 2, R o m a , 15 febbra io 1945. Str . 7—8. 4°. Ponatis iz newyorskega U Mondò, nov. 1944, ki' mi mi nei razpolago; se zavzema zia Wilsonovo linijo, ki naj se kombinira z določenimi ekonomskimi sporazumi. 53. Ferdinando Milone: Il Confine Orientale. Ediz ioni Gufo. M a r i o F i o r e n t i n o edilltore, N a p o l i (1945)." 138 s t r . 8°. V tej knjigi, k i ji je predgovor datiran z aprilom 1945, zastopa avtor, profesor ekonomske geografije na univerzi v Napoliju, tezo* o »pri­ rodnih mejah« Italije na vzhodu, nadalje znane italijanske teze o etnični s trukturi in ekonomskem problemu, dodaja precej obsežno bibliografijo in zastopa razmejitev, ki bi bila precej podobna oni, ki jo predlaga Salvemini (Avstrija -bi dobila vzhodni del Kanalske doline, meja Jugoslavije b i šla p o Nanosu in Učkd). 54. D . D. C : Appunti sul problema della Dalmazia. A p r i l e 1945. s. 1. D a l m a t i e n s . 101 str. 8°. Ta šovinistična knjiga, k i ji ni bila dana širša publiciteta, je vendar znaraina predvsem zaradi miselnosti, ki jo razodeva. 55. Tergestinus: Relazione sul problema della Venezia Giulia. R i n a ­ sc i ta II, N. 4, R o m a , A p r i l e 1945. Str . 102—105. 4°. Ta članek v Teviji KPI opisuje тагпе stran; problema, pri čemer je zlasti pri označevanju etničnega stanja v Trstu 1910 netočen, in 272 odklanja tako predlog, d:a bi Julijska 'krajina v celoti ostala pri Italiji, kakor tudi predlog, -da 'bi v celoti pripadla Jugoslav, ji, ter predlaga ustanovitev vmesne države iz celotne Julijske krajine (ev. is kakimi malimi teritorialnimi odstop,; Jugoslaviji, ki bi pa ne obsegali Reke), ki bi bila ali pod italijanskim ali pod mednarodnim protekto­ ratom; če je ta predlog ostal individualen predlog avtorja, ostane pa negativno stališče do celote jugoslovanskih zahtev odslej karakte­ ristično za pollitilko EPI. 56. Giovanni Dalma: Salvemini contro Salvemini. Affarìi, In te r - naz iona l i I, N . 4—5, Roma, 1 apr i l e 1945. S t r . 7—9. 4°. Polemika italijanskega nacionalista^ ki so пш -podatki in nazori G. Salveminija še prepopustljivi Jugoslovanom, v reviji, ki- tudi sicer ob­ javlja razne prevode novinskih člankov, pisma itd. Q našem vprašanju, 57. Guido Gigl i : Problemi mediterranei. Ideai I, N. 4, Roma, A p r i l e 1945. Stir. 9—20. 4°. Gleda na naiše vprašanje pod vidikom angio-sovjetskega antagonizma, predlaga mejo po Witteoìnovi črti ali vsaj črti, kii bi pustila ozemlje od vključno Gorice do vključno morske obale med Trstom m Pulo Italiji. 58. G. Ä. Borgese: Trieste ed altri grattacapi. Affari I n t e r n a z i o n a l i I, N. 6, R o m a , 15 a p r i l e 1945. Str . 21. 4°. Prevod članka v ameriški The Nation od 30. septembra 1944, ki mi v originalu ni bil pristopen; avtor, sopodpisnik manifesta ameriških italijanskih inielektuaTcev (štev. 44 te bibliografije), se zavzema za isto stališče kakor G. Salvemini. 59. Vincenzo 'Torraca: Il nazionalismo adriatico. Rea l t à pol i t ica I, N. 8, R o m a 15 apr i l e 1945, Str . 10—11. 4°. Brani proti Dalmi (štev. 56 te bibliografije) stališče Salveminija, ki je po njegovem mnenju vzvišeno nad -nacionalizmi in ga stavlja za zgled tudi Jugoslovanoma. 60. Gaetano Salvemini: Trieste e-Trst. Il F o n t e , L e Monnier , F i - .retaze, G i u g n o 1945. Str . 175—184. 8°. Polemika proti članku A. J. P. Taylor j a »Trieste or Trst« (glej štev. 68 te bibliografije), napisana v New Yorku aprila 1945. V. Ostale publikacije (v 'kronološkem r e d u ) 61. -Bernard Newman: The N e w Europe. B y —. London, R o b e r t H a l e Limited, 1942. (VIII + ) 440 s t r . 8°. V tej knjigi o mejah in notiranjem stanju evropskih držav, kjer za­ stopa avtor protisovjetska stališča, k i so jih dogodki kmalu deman­ tirali in k i so zanimiva le kot dokaz miselnosti, tki jo je mogel zasto­ pati, se zavzema on tudi za spremembo meje med Jugoslavijo' in Italijo nekako v tem smislu, da bi po nekakem plebiscitu mova meja prepustila ItaDiji Trst im zapadno Istro in da bi se nato izvedla zame­ njava prebivalstva; prim, tudi štev. 67 te bibliografije. 18 \£i) 62. A. E. M o o d i e : T h e Italo-Yugoslav B o u n d a r y . B y — . R e p r i n t e d fremi t h e G e o g r a p h i c a l J o u r n a l , vol. C I no. 2, F e b r u a r y 1943. [London 1943. Str. 49—65 v reviji.] 8°. Predavanje v Royal Geographical Society 8. februarja 1943 in disku­ sija po 'tem predavam ju; avtor, predavatelj geografije na londonski univerzi', o'znači histoiričmo in geografsko stran problema, k i jo je pozneje obsežneje obdelal v publikaciji štev. 69 t e bibliografije. 63. P o v o j n a E v r o p a . Bazovica, K a i r o , št. 77, 29. a v g u s t a 1943. Str . 3—5. 4°. Navaja vsebino idej nekega meni sicer neznanega članka' izdajatelja revije The Nineteenth Century and After, po katerem naj bi Jugo­ slavija sicer dobila Julijsko krajino, zato bi pa postala sestavni del »srednje cone« med Baltiškim in Egejskim morjem, ki bi segala do sovjetskih mej pred 1939 in predstavljala seveda — čeprav to ni izrecno povedano — protisovjetski blok. 64. T h e F u t u r e of I t a l y . R o u n d T a b l e No. 17. F r e e W o r l d Vol. 6, N o 2, August 1943 (New York) . Str . 134—153. 4°. Zapisnik diskusije o bodočnosti Italije, kjer se je — podobno kakor ,pri diskusiji nekaj mesecev kasneje, ki jo citiram po ponatisu (štev. 65 te bibliografije) — govorilo tudi o mejah Italije in sta grof Sforza in republikanec Randolfo Pacciardi stanai (prvi" popolnoma, drugi v principu) v bistvu na stališču prejšnje jugosilovansko-italijainske meje, medtem ko j e Bogdan Radica samo poudar jal, da bi z nastopom demo­ kratičnega režima v Italiji vprašanje meja izgubilo pomen, in vpra­ šanja spremembe meja načelno sploh n i postavil. 65. T h e B a t t l e for t h e B a l k a n s . A R o u n d Talble. Louis Adaimic. Louis Dol ive t . Josef H a n e . Sava N. Kosanovilch. Bogdan R a d i t s a . G a e t a n o Sailvemi'ini. Victor Sharenlkoff. R u s t e m Vamlbery. Basil Vlavianos. J. A l v a r e z d e l Vayo. R e p r i n t e d from, t h e Noveimiber 1943 Issue of t h e F r e e W o r l d M a g a z i n e for t h e U n i t e d Com­ m i t t e e of Soutih-Slavtie A m e r i c a n s . N e w York. 16 str. 4°. Zapisnik sestanka vsebuje tudi diskusijo med L. Adamičem in G. Salvemimijem o bodoči razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo. Salve­ mini zagovarja Wifaoinovo linijo, Adamič opozarja na druge aspekte problema im n e daje konkretnega predloga rešitve. 66. I v o r T h o m a s , M. P . : T h e F u t u r e of I t a l y . T h e C o n t e m p o r a r y Review, N o 935 (Loudon), Noveanlber 1943. Str . 262—269. 8°. Avtor, angveški parlamentarec, se v tem članku izrecno zavzema za priključitev Reke k Jugoslaviji, sicer p a enostavno identificira s sta­ liščem G. Salveminija (štev. 40 te bibliografije)); preko tega segajoče jugoslovanske zahteve so mu imperialistične. 67. B e r n a r d N e w m a n : B a l k a n B a c k g r o u n d . B y — . London, R o b e r t H a l e L i m i t e d (1944). 288 stir. + 'kanta v pr i logi . 8°. V te j knjigi, napisani z izrazito .reakcionarno tendenco — v poglavju o Jugoslaviji zagovarja Dražo Mihajliovica —, zastopa avtor glede Julijske kraj ine isto stališče kakor v knjigi štev. 61 te bibl ografije, dodaja' nekaj novih detajlov in predllaga tudi zamenjavo koroških Slovencev za nemško manjšino v Sloveniji. 274 68. A. J . P . T a y l o r : T r i e s t e o r T r s t . N e w S t a t e s m a n a n d N a t i o n , London, 9. d e c . 1944. Str . 386—387.'. 4°. Prvi članek oxfordskega profesorja, Ici' se izavzema iza pr ključiiev Tn&ta Jugoslaviji Redakcija se zavaruje, da mnenje avtorja ni nujno njeno mnenje, in objavlja že v naslednji številki o'd 16. dec. 1944 dve nasprotujoči pismi (primi, italijanske prevode vseh treh рт-spevkov v Affari Interniaziioinali I, N. 1, Roma, 1 febbraio 1945). — . T h e Bul le t in of t h e U n i t e d C o m m i t t e e of Soulh-Slaviilc Amie- niteans. N e w York, Vol. I l l , No 1, J a n . — F e b r . 1945. Str . 2—3. 4°. Ameriški ponatis tega članka. —. b y — . 7 str . 8°. Drug ponatis tega članka brez. oznake kraja, leta in izdajatelja. 69. A. E. M o o d i e : T h e Italo-Yugoslav B o u n d a r y . A S t u d y in Pol i ­ ticali G e o g r a p h y . B y — . Wlilth a foreword b y E. G. R. T a y l o r , L o n d o n 1945, VIII + 241 s t r . 8°. Glavno delo o našem, problemu, kar jih je napisal geograf londonske univerze, k i se je s item problemom bavä tudü' v drugih publikacijah (ištev. 33, 62 in 313 te bibliografije). Predgovomi in uvodu, k i raz­ pravljata teoretično o problemu meja, »ledli svojevrstna geografska opredelitev Julijske krajine (ozemlje med Sočo, Ljubljansko' kotlino, mejo alpskega predgorja in Krasa na Dolenjskem, Kolpo in Čičarijo), nato fizikailino-geografski opis, obsežna poglavja o zgodovini od rim­ ske dobe dalje, pr i čemer avtorja posebno zanima geografski aspekt zgodovinskega razvoja, za zadnja stoletja 'tudi ekonomski, problem Trsta in. Reke, za dobo po 1914 pa zlasti diplomatska borba, nova razmejitev, njena geografska karakterist ka in njene posledice. Delo stoni n a predvojnem študiju na terenu in na zelo obsežni literaturi in ga bo moral upoštevati vsakdo, kdor se bo baivil s temi problemi; kritičnih opomb o momentih, k i jih avtor ne upošteva, in o posa­ meznih napakah v podrobnostih tu ne morem navajati. Avtor pokaže v tej knjigi, publicirani že- pred majem 1945, precej razumevanja za jugoslovanske težnje; glavna misel knjige pa je, da j e Julijska kra­ jina »zemlja napetosti«, kjer so se vedno borile med seboj ekspanzijske sile, k; so prihajale od drugod; avtor ne predlaga nobene konkretne rešitve in ne vidi rešitve, k i bi zadovoljila »vse, ampak izraža le misel, da bo prišel čas, k o bodo postale meje manj važne. B . 194S ( m a j — d e c e m b e r ) I. J u g o s l o v a n s k e i z d a j e ( U r a d n e izda je , i z jave predstavmiiikov, os ta le p u b l i k a c i j e p o m e s t i h liizdaje) 70. M e m o r a n d u m Vlade D e m o k r a t s k e F e d e r a t i v n e Jugos lav i je p o p i t a n j u J u l i j s k e K r a j i n e i d r u g i h j u g o s l o v e n s k i h t e r i t o r i j a p o d I ta l i jom. [ B e o g r a d 1945]. 22 str., z 10 p r i l o g a m i k a r t . 4°. 275 Меморандум ПравителБства.Демократическои Федеративноо К)гославии no вопросу К)лиоскоо Краинн и других loro- славских территории под Италиеи. [Beograd 1945.] 21. str., z 10 kartami v prilogah. 4°. Memorandum of the Government of the Democratic Federa­ tive Yugoslavia concerning the Question of the Julian March and other Yugoslav territories under Italy. [Beograd 1945.] 22 str., tno d r u š t v o » F r a n c e Rozman« v B e o g r a d u . 73 str . + k a r t a v pr i log i . 8". Nekoliko spremenjen ponatis knjige »Julijska krajina in Zadrška pokrajina, imenoslovje >n poliitično-upravna razdelitev«, ki je izšla v Ljubljani 1941 in od katere je bila skoraj vsa naklada uničena. Historiat preimenovanj in politično-upravnih sprememb 1920—40 in pregled siainja 1940 s slovensko-hrvatskimi in itail janskimi imeni. 77. Anton Melik: l l i e development of the Yugoslav rai lways and their gravitation toward Trieste. — Развитие н>гославских ж е л е з н м х д о р о г и и х устремленностБ к Трсту. — Le dévelop- pement du réseau ferroviaire yougos lave et son gravitation vers Trieste1. Bö ig rade 1945. 11 str., s 6 k a r t a m i n a dveh p r i logah . 8°. Publikacija s tekstom v treh jezikih, kjer avtor dokazuje ozko zvezo med razvojem železniškega sistema na jugoslovanskem ozemlju in med njegovo gravitacijt proti Trstu. 277 78. Alfons Hribar: Tali janska politika i pitanje Trsta. Ličnost i i p r o b l e m i ( : p o p u l a r n a i z d a n j a Binoze:), 12. svezak. Z a g r e b 1945. 72 s tr . 8°. Nekaj zanimivih polit'čno-diploniatskih (podrobnosti. Ni originalnih ugotovitev, brez poglobitve in sistema, mnogo netočnosti. 79. Fran Barbalić et Ive Mihovilović: Proscription du s lovène et du croate des écoles et des églises sous la domination italienne (1918 —1943). Avec t ra is car tes . Edi t ion d e l ' Ins t i tu t A d r i a t i q u e . [Zagreb] 1945. 28 str . , t r i k a r t e v p r i l ogah . 8°. Tekst, k i se nasilanja na kar te pismenosti, slovanskih šol in cerkva^ ki so se posluževale slovenščine in hrvaščine, opisuje kratko itali- jäinizacijo šol in cerkva. 80. Naša Istra u slikama. Z a g r e b 1946 [1945!], 56 l i s tov. 8°. Album pokrajinskih in etnografskih slak in fotografij iz Istre in deloma iz drugih delov Julijske krajine, brez komentarjev. 81. La Marche Julienne. E t u d e de g é o g r a p h i e po l i t ique . E d i t i o n s d e l ' Ins t i tu t A d r i a t i q u e . S u š a k 1945 (VI + ) . 312 s t r . 8°. Poleg publikacije št. 75 'te bibliografije glavno jugoslovansko delo o celotnem problemu. V prvem delu razpravlja J. Roglić.o geografiji in statistiki', v drugem deilu govore .razni avtorji o posameznih pokra­ jinah (M. Rojnić o zgodovin; Istre in o slovanski kulturi v Istri, R. Maixner o Reki, I. Mihovilović o Trstu, o tržaškem pristanišču in o Goriški, A. Iveša o Beneški Sloveniji), v tretjem delu L. Čermelj o italijanskih obljubah in dejanjih (izvleček iz prve izdaje njegove knjiige štev. 91 in 188 te bibliografije) ш J. Rogliic o' problemu nove meje. Dodam je onoimastičetn indeks. 82. Josip Roglić: La Marche Julienne. A p e r ç u g é o g r a p h i q u e . P a r —. Edi t ions d e ITnistitujt A d r i a t i q u e . Sušak 1945. 78 s t r . 8°. Poseben odtis avtorjevih razprav v publikaciji štev. 81 t e bibliografije. 83. Rudolf Maixner: Rié'ka. P a r —. Edi t ions d e l ' I n s t i t u t A d r i a t i q u e , S u š a k 1945, 12 s t r . 8°. Separatni odtis avtorjeve raizprave v »La Marche Julienne« (štev. 81 •te bibliografije). 84. Ma tko Rojnić: Istrie. A p e r ç u h i s t o r i q u e . P a r —. Edi t ions de l ' I n s t i t u t A d r i a t i q u e , Sušaik 1945. 92 s t r . 8°. Poseben odtis avtorjeve razprave v »La Marche Julienne« (štev. 81 te bibliografije). 85. Ive Mihovilović: Trieste et son port. P a r —. Edi t ions d e l ' Inst i­ t u t A d r i a t i q u e , S u š a k 1945, 52 s t r . 8°. Separatni odtis avtorjevih razprav v »La Marche Julienne« (štev. 81 te bibliografije). _ 86. Ante Iveša: La Slovénie Vénitienne. P a r —. Edi t ions d e l ' Inst i­ t u t A d r i a t i q u e , Sušak 1945, 7 s t r . 8°. Separatni odtis avtorjeve razprave v >La Marche Julienne« (štev. 81 te bibliografije). 278 y 87.* Mate Šaniic [t. j . Mate Dvorničić] : Sphynx Adriatica. Od- kuda se naseliše narodi u Hrvatsko i Slovensko Primorje, Trst, Mletke (Venezia) t e na Lalgo di Como? Studija iz predhisto- ri jeke toponomastike, pai etnologi je [!] i paleoant'ropolo'gije. Rijeka. Naklada Gradskog narodnog odbora Sušak, 1945, 112 str. 8°. 88. Anđelka Turčinović: Istranke u borbi. 1-945. Izdanje Oblasnog odbora AFŽ Istra (Rijeka-). 32 sttr. 8°. — : Le donné istriane nella lotta. Edito a cura dei Comitato Regionale per il'fatria del Fronte Femminile Antifascista. (Rijeka 1945.) 31 etr. 8°. Nazorno in konkretno naštevanje dejstev o preganjanju istrskih žena in O' njihovi borbi. 89. Angelo Vivante: Irredentismo adriatico. Contributo alla discus­ sione ;sui rapporti austooHitallilani [Ljubljana:] 1945. Caisa editrdlce »Giufa«. 248 isitr. 8°. Ponaltiis — žal tarez predgovora — knjige, k; je izšla prvič v Firenci 1912 v izdaji »Libreria della Voce« in ki daje še danes kljub neka­ terim zastarelima vidikom, ki izhajajo iz avtorjevega avstromarksi'- stičnega gledanja, najbollj točno celotno sliko razvoja problema ire­ dentizma, nacionalnega problema in ekonomskega problema Trsta r zadnjem stoletju avstrijske vlade. 90. Angelo Vivante: Adriatic Irredentism. Firenze 1912. Extract. Ljubljana 1945. 15 istr. 8°. Анджело Виванте: АдриатическиИ ирредентизм. Флоренции, 1912 г. Отзнв o италилнскои книги. 1945. Лублина. 16 str. 8°. Kratek izvleček vsebine Vivamtejeve knjige (prim. štev. 89 ite biblio­ grafije). 91. Lavo Čermelj: Life-and-Death Struggle of a national Mi­ nority (tihe Yugoslavs in Italy). By —. Second Edition. Ljublja­ na 1945. 219 str., z eno karto v prilogi. 8°. Druga izdaja knjige, ki je izšla v prv,; izdaji pod' istim naslovom v y Ljubljani 1936; tekst je izpopolnjen za dobo do konca 1937 po prvi i / francoski izdaji, ki je izšla v Ljubljani 1938 pod naslovom. »La Mino­ rité slave en Italie (les Slovènes et Croates 'de la Marche Julienne)«, sicer pa nespremenjen; Iknjïga predstavlja osnovno delo iza naš manjšinski problem v dobi italijanskega, režima* do 1938. 92. Лаво ЧермелБ: Славинское менБшинство в Италии. Сло- венцн и хорватн в гОлиискои Краине. Лшблдна 1945. 66 str., z eno karto v prilogi. 8°. Skrajšana Tuska izdaja dr. Cermeljevega delia, prirejena po prvi francoski izdaji iz 1. 1938; prim. štev. 91 in 188 te bibliograf.je. 93. D. Gustinčič: Trst, ali problem razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Ljubljana 1945. 34 str., ena kar ta v prilogi. 8°. 279 • — : T r i e s t e o il p r o b l e m a del la de l imi taz ione dei confini fra la J u g o s l a v i a e l ' I ta l ia . L j u b l j e n a 1946. 40 ste., e n a k a r t a v p r i - • logi. 8°. Ta brošura, k i hoče dati na majhnem prostoru historičen uvod, etnično in etonomsJco sinko ter sliko nacionalnega preganjam ja ter preditìku- t irah možnost^ resrtve problema, ne vsebuje originalnih dognanj ali idej ter ne seže g lobije v probleme - kako* so segli z a mnoga od teh vprašanj drug! nasi .avtorji - ampak predstavlja povzetek že p re j zastopaimn tez, ki jih avtor tudi v najobsežnejšem ekonomskem delu kvečjemu opremlja s svojimi komentarji. Moti precejšnje šte­ vilo napak, atesti v prvih poglavjih, tako da je treba avtorjeve po­ datke staUno kontrolirati; statistike in karta z legendo M koncu niso brez napak m izdelane tako, da bi uvedle v bistvo vsega problema. 94. F r a n R a m o v š : T h e N a t i o n a l F r o n t i e r b e t w e e n Slovenia a n d I t a l y . Lingnûsitic a n d .sociali fea tures . L jubl jana . 1945. 18 str . + k a r t a v pr i logi . 8°. Klasifikacija in oznaka rezijamskega in jugozapadnih slovenskih nare- čij, zveze lingvistike s kolonizacijo in postankom etnične meje. 95. F r a n c e Š k e r l : B o j P r i m o r c e v z a l j u d s k o oblast . Založil Znan­ s t v e n i i n s t i t u t p r i P r e d s e d s t v u SNOS-a. L j u b l j a n a 1945. P o n a t i s лж Gregorčdoevega koledar ja) z a l e t o 1946. 31 ..str. 8°. • •• — : T h e St rugg le of t h e Slovenes i n t h e L i t t o r a l for t h e People ' s . A u t h o r i t y . B y —. L j u b l j a n a 1945. 34 str . 8°. — : L a b a t t a g l i a de l le popolaz ioni de l L i t o r a l e p e r il p o t e r e p o p o l a r e . D i —. L j u b l j a n a 1945. 33 Str. 8°. Opis formkanja naše oblasti v času med kapitulacijo Italije in kapi­ tulacijo Nemčije; nazoren, pođprt ч viri, seveda ne izčrpen. Prvi + o- in oT ^ ' ^ o ^ č e v e založbe za navadno leto 1946, Trst 1945, str. do—50, 8 . 96. XXXI. I z d a n o ob druigi o b l e t n i c i e n a i n t r i d e s e t e divizi je (Ljub­ l j a n a 1945). 32 s t r . + k a r t a v p r i l o g a 8°. Kratek pregled borb te primorske divizije od ustanovitve v oktobru 1У4Ј un nato opisi posameznih borb, žrtev, dela divizije. 97. J a k a Avšič: P r v o oznani lo b e n e š k i m Slovencem. Slovenski z b o r n i k 1945. D r ž a v n a .založba Sloveni je (Ljubl jana) 1945 Str . 5 1 6 - 2 1 . 8°. Za ta članek, ki je Ш prvič objavljen že v partizanih 1944 (Slovenski zbornik 194?, str. 674), prim. štev. 210 te bibliografije. 98. E d v a r d K a r d e l j : V p r a š a n j e J u l i j s k e K r a j i n e . Slovenski zbor­ n i k 1945. D r ž a v n a za ložba Sloveni je (Ljubl jana) 1945. S t r 48 d o 54. 8°. Slovenski tekst prvega govora podpredsednika E. Kardelja pred Sve­ tom zunanj h ministrov v Londonu 18. septembra 1945 (redakcija tega ne pove); za ostale tekste prim. štev. 72 in 145 te bibliografije. 280 99. Fran Zwitter: O beneških Slovencih. S lovenski z b o r n i k 1945. D r ž a v n a založba Sloveniivje 1945 (L jub l jana) . Str . 449—53. 8°. Prim, opombo k štev. 210 te bibliografije. 100. Fran Zwitter: Trst. S lovenski z b o r n i k 1945. D r ž a v n a za ložba Sloveni je (Ljubl jana) 1945. Str . 426—52. 8°. V partizanih .novembra 1944 napisan članek, k i k ra tko karakterizira 'tržaško vprašanje in polemizira p>rati mnenjem Sforze in Salveminija (spec. št. 40 te bibliografije). 101. D. Gustinčič: Trst. K o l e d a r D r u ž b e sv. M o h o r j a иа inavadnjo le to 1946. C e l j e 1945. Str . 91—95. 8°. Povzetek publikacije štev. 93 te bibliografije. 102. Milko Kos: Od kdaj smo na morju, Krasu in Soči. Kole­ d a r D r u ž b e isv. M o h o r j a za n a v a d n o leto 1946. Ce l je 1945. Str . 88—91. 8°. Popularen povzetek publikacije štev. 186 te bibliografije. 105.* Naša Istra. I zda lo Polit i lčko-prosvjetno o d j e l e n j e IV. a r m i j e . 1945. 48 s t r . 104. Janez Tomšič: Jugoslovenska mornarica u akcijama za oslo­ bođenje Istre i Slovenskog Primorja. Jugos lavenski m o r n a r , I. [Split] 1945. Str . 6—7. 4°. Zgoščena siLiika operacij mornarice. 105. L'Attività svolta dal Consiglio di Liberazione della Città di Trieste. (:17 maggio«—21 s e t t e m b r e 1945:) Con i m a b r e v e p r e - messa stortilco-polili'ea. T r i e s t e 1945. Edi to a c u r a de l Consig l io di L ibe raz ione deiMa C i t t à d Tr ies te . S t a m p a t o a Capod i s t r i a . 103 s t r . 8°. The Act ivi ty of the Council of Liberation of Trieste. ( : f rom M a y 17 to S e p t e m b e r 21, 1945:). W i t h a sho r t h is tor ical in t ro - duct ion . Traeste 1945. Pub l i shed b y the Counci l of L ibe ra t ion of Tr ies te . 101 s t r . 8°. Po kratkem historičnem uvodu, zlasti za dobo od 1918 dalje, pregled dela v razdobju naše oblasti (z dokumenti v prilogah) in demonti­ ranja maše ljudske oblasti v prvih mesecih amgloameriške okupacije (z obširnim navajanjem dokumentov v tekstu). 106. Trieste nel la lotta per la democrazia. E d i t o da l C o m i t a t o cit­ t a d i n o .dell 'U. A. I. S. T r i e s t e . S e t t e m b r e 1945. VII + 255 str., 11 s l ik v p r i l o g a h . 8°. V prvem delu, ki govori o dobi 1918—41, predstavljajo odstavki o borbi in pieganjamju italijanskih delavcev, predvsem komunistov, dopolnilo dtr. Čermeljevemu deilu (štev. 91 in 188 te publikacije): dirugi del predstavlja doslej najobsežnejšo sliko borbe v Trstu 1941—45; tretji del, ki ga dopolnjujejo priloge na koncu knjige, go­ vori o dobi naše oblasti, četrti del z navajanjem dokumentov v tekstu o demontiranju te oblasti po angloameriških okupacijskih oblasteh. Slovenska in angleška izdaja te knjige, ki se omenjata v predgovoru, nista izšli. 281 107. Slovensko Primorje in Trst. [Zemijevriid.] 1:200.000. (Trsi) P o ­ k r a j i n s k i Narod/no Osvobodi ln i o d b o r za S lovensko P n i m o r j e in Trs t . Stat i s t ični u r a d [1945]. 76 X 63.5. — : D r u g a i z d a j a . Z o z n a k o (predlagane meje , d e m a r k . čr te , i td . 108. Italian Crimes in Yugoslavia. Yugos lav I n f o r m a t i o n Office. L o n d o n 1945. (Il l + ) 81 s t r . 8°. Publikacija govori o zločinih v Julijski krajini od 1918 in ,na okupi­ ranem ozemlju Slovenije, Dalmacije in Črne igore (ne ostale Hrvat­ ske im Bosme-Hercegovine) od 1941 dailje na podlagi poročil jugo­ slovanske Državne komisije za ugotovitev zločinov (publikacija št. 14 ite bibliografije). 109. A. J. P. Taylor: Trieste, iby —. Ymgosilav In format ion Office, L o n d o n 1945, 32 s t r . 8°. Glavno, z obsežnim materialom podprto in zelo sugestivno delo o tem vprašanju, napisano od oxfoirdskega historika, ki se zavzema za priključitev Trsta Jugoslaviji. —. U n i t e d .Oomimiittee of South-Slavic Amertiioansi. N e w Y o r k [1945]. 30 s t r . 8°. Ameriška izdaja te pulblikacije. —. 42 str. 8°. Drugi ponatis istega teksta brez označbe mesta, leta in izdajatelja. II. I t a l i j a n s k e i z d a j e (v s i s t e m a t i č n e m r e d u p o 'vselbinii) 110. Memorandum sur la frontière italo-yougoslave. s. d. s . 1. 37 s t r . 4°. Uradni italijanski memorandum, predložen septembra 1945 london- ski konferenci ministrov zunanjih eadev. Znane oficried'ne teze o »svobodneim dogovoru« v Rapallu, »prirodni meji« Italije, >ital. kul- turi in zgodovini« Julijske krajine, o njeni etnični strukturi, eko­ nomija itd., s končnim predlogom Wilsonove linije kot baze za razmejitev. « 111. Sator: La popolazione della Venezia Giulia. P r e f a z i o n e de l conte C a r l o Sforza. Dansesrua (Roma 1945). 82 str., 5 k a r t v- •prilogi. 4°. Knjiga se opira na oficiaLna avstrijska in italijanska štetja ter vsebuje v prvem delu tekel, ki zastopa mnenje, da je bilo avstrijsko štetje 1900 najbližje resnici, v idrugem delu statistične tabele, v pri­ logah pa karte; (problem je obravnavan po administrativnih enotah (im ne po enotah, ki izhajajo iz etnične strukture same; v knjigi je mnogo napačnih (trditev; ona predstavlja ofioiateo itali jamsko stališče in je bila po mojih informacijah — brez predgovora in anonimno — v arogleškem prevodu predložena kot aneks italijanskemu memoran­ dumu na londonski konferenci septembra 1945 (publikacija štev. 110 te bibliografije). , , ^ 282 112. Il Confine Orientale d'Italia. (R. Società Geografica Italiana Quaderni geografici d'attualità. Serie prima: I Confini d Italia.; 1. Orazio Toraldo di Francia: Il problema nei suoi vari aspetti. Roma 1945. Ediitrlilce iitailiatna •arti .grafiche. 28 str. -f- kar ta v prilogi. 8°. Zelo površen spie, napisan na osnovi majhnega znanja * ff?"»6**™? tendenco, ki pledira na podlagi principa »prirodnih mej« m supe- riornosti italijanskega naroda nad drugimi »narodnostmi« za obra nitev meje po prvi svetovni vojmi. 2. Luciano Laurenzi: Le terre giuliane dalla preistoria al medio evo. Roma 1945. Ediitirice it alatna arti grafiche. Str. 33—4У р ^ . » . Sumaričen pregled od začetkov prazgodovine do zgodnjega srednjega v e k " avto,? priznava zveze -tudi z Balkanom in ne e z Italijo ob koncu p i c e l o insfetira na kontinuiteti romanstva in e med vrstami je mogoče brati, da misli pri tem le na nekaj mest. 3 Carlo Schiffrer: Italiani e Slavi nella Venezia Giulia dal medioevo ad oggi. Roma 1946. Editnilce (iitalianai arti grafiche. Str. 53-72. 8». Avtor wdlaia v krajši obliki iste .teze in za to delo velja ista karak- t ? Ä ш ostala del« C. Sohiffrerja o tem vprašanju (pnm- štev. 258 in 259 te biblkograifiije). 4. Pietro Battara: Etnografia della Venezia Giulia. Roma 1946. Editrice italiana art i gräfliche. Str. 73—100. 8°. Za ta članek .rimskega demografa velja ^ K ^ ^ Ï ^ ^ S " kakor za njegovo razpravo v publikaciji štev. 257 te bitakogratije. 5. Ferdinando Ш о п е : L'economia della Venezia Giulia Roma 1946. Editrice ditaliana arti) grafiche. Str. 101—11« \1Ж). o . V glavnem deskriptivan opis na podlagi oficielnih в*»ааШс. l^er pa avtor ob vsaki možni priliki poudarja delo Italije in pomen иi Ita- lijo in polemizira z jugoslovanskimi itezami, izhajajoč od koncepcije, ki jo zastopa v publikaciji štev. ?3 te bibliografije. 6 Gabrio Vidulich Premuda: I porti adriatici nord orientali e ' l'economia del Centro Europa. Roma 1946. Editrice (italiana arti grafiche. Str. 121-140. 8». Nekai interesantnih, čeprav fragmentarnih podatkov, seveda baga-, telSanje Pomena jugoslovanskega zaledja in majhno razumevanje situacije po drugi svetovni vojni. ^ •7 Orazio Toraldo di Francia: Italia e Jugoslavia di fronte alla "" Venezia Giulia. Roma 1946. Editrice italliama arti grafiche. Str. 141-161 (164). 8». Sklepno predavanje v R. Società geografica italiana, objavljeno^ т fei S publikacij, ima isti značaj kakor uvodno predavanje: za- S d n a kultura in . katolištvo Julijske krajine je argnmen* za pri- Sadnost Italiji ki zanjo govore »prirodne meje«; Slovani v njej Ж T i e d a n s k e dialekte; hočejo jih nabujskati z one si,«u meje; podaja se nekaka zgodovina Južnih Slovanov z deloma ko- mrčnimi netočnostmi. 283 113. Guido Camuri: Venezia Giulia. Trieste. Modena 1945, 36 str. 8°. Ponatk novinskih cküko-v z nacionalistično tendenco in brez vsakega poglabljanja v bistvo problema. većega 114. Luciano Laurenzi: Il problema della Venezia Giulia. -Darsena (Koma 1945]. 65 str. 8°. S S a ^ * 0 6 6 1 1 Ì n i e n d e n ö e ' n P'egaed samo nekaterih strani vsega 115. Giusto Montemuliano: La Venezia Giulia e l'unità dell'Italia. lalbe,Me cronologiche di fatti e documenti attestanti Tiitnckisione della Venezia Giulia nell'unità geografica deill'ltalia. Centro utaikano di studi e pubbliicaizliond per Ja friöonciliaiziione Êhter- naziaonale. Roma (1945). 43 str. 8°. ^ k Ì - t e k S ' t 0 u - ^ t 1 * * ^ , 2 » öas od 3. stoletja pred našim .štetjem do lHbb, ki naj bi dokazovala, da je Julijska krajina vedno pripadala • " f 1 ^ : / . 'Publ ikac i j i m govora o točnem citiranju in navajanju virov; dejstva, ki ne govore v prid tezi - tudi najosnovnejša - so ™^™ 0 T , z ?. m o ' l o a n « Л #pa napačno irate rpre tirana, vprašanje, ali pomem .Italija« .Benečija« itd. politično «ili etnično enoto ali je mišljena v smislu k asicizma avtorja itd., se sploh ne .postevija, taiko da o kakr slaku pripadnosti Julijske krajane v zgodovini ni . govora v podrobnostih se pa ne sme uporabiti niti en podatek brez Kontrole un kioticne presoje. 116. Giusto Montemuliano: Venezia Giulia italiana ed europea. Sestante. Roma 1945. 104 str. 8D. • Šovinistično delo, ki mu je edina vrednost v nekaterih podatkih, zlasti' za zgodovino imperialističnih teženj. 117. Arcangelo Ghisleri: Italia e Jugoslavia. 1945. Librerìa Politica Moderna. Roma. 112 str. 8°. Ponatis člankov, pisanih med 1915 in 1920, kjer se avtor - podobno k.d.ko.r Salvemini, МагапеШ, Bussola« in drugi _ sicer bori proti aspiracijam italijanskih nacionalistov na Dalmacijo pri Julijski kra jmi pa se zavzema za razmejitev nekako po tako imenovani Wileonovi lainiji m za Julijsko krajino ne pokaže niti od daleč onega poznavanja i Ä f , 9 l 2 ? k 0 r k T ! a A M S ! l a V i v a n t e J a , Irredentismo adriatico! izdana 1912 m prav tako ponatisnjena 1945 (štev. 89 te bibliografije)! l i8.* Italian Frontiers. Julian Venezia. The Problem of Zara, Italian Centre of btudnes and Publications for International Reconci­ liation. Memorandum No 2. Rome 1945. 12 str. 4°. 119.* Pietro Battara. Aspetti demografici ed economici della Venezia Giulia. Politica estera,.II, 1945, str. 30. 120. Matteo Bartoli e Giuseppe Vidossi: Alle porte orientali d'Italia. Dialetto e lingue della Venezia Giulia (Friuli: e Istria) e stra­ tificazioni linguistiche in Istria. Con un'appendice di .testi dialettali! e una carta linguistica della Venezia Giulia. Editore Gheroni, Torino (1945). 118 str. + karta v pniiogi. 8. . W n - ' S ^ L - t ^ ' 6 ^ ^ ^ЧУ* * " * b i b '«>g rafij0 s komentarjem, i w a ; ? Г 1 C T ^aeaj , dotikata se tudi zgodovine kolonizacije, S „ I K 'rekonstrukcije sedanjega etničnega stanja; ton je ob­ jektiven, trditve cesto sporne. Prim, tudi oceno v ZČ, I, 1947, str. 187-92. 284 121. Italiani in Jugoslavia. Documen t i . Sooiietà, r ivieta t r imes t r ia le , I. F i r enze 1945, no . 3. Str . 182—251. 8°. Zanimivi dnevniki in spomni italijanskih vojakov iz Jugoslavije, objavljeni v levičarski italijanski reviji. 122. Bruno Steffè: Partigiani italiani della Venezia Giulia. Eduzione a c u r a de l l 'Assoc iamone P a r t i g i a n i I t a l i an i del la Venezia Giul ia , T r i e s t e [1945]. 128 ,s*r. 8°. Spomini Italijianai, lei je ipo ikapitulacijii Italije prešel k partizanom v Sloveniji, a, se j e dal po maju 1945 pridobiti za 'nasprotnike in opisuje — kljub vsem priznanjem slovenskim.partizanom in njiho- vemu vodsrtvu — skrajno tendenčno nekatere stvari, n. p,r. tako ime­ novani »upor« C. L. N. 28. aprila, 'ki mu sam ni bil priča. 123. R. Bernardi: I grandi progetti per lo svi luppo del porto di Trieste. P r o g e t t i : Aantpliatmemto d e l Poirto — F e r r o v i a dei! P r e ­ dai — Feririoviila d i Giiroomviallaztiome — A u t o s t r a d a T r i e s t e — Tarv i s io . A cuna d e i Magazz in i generalli d i Tr ie s te . (Trieste, a r t i graditone L. Smolans & Nipote, 1945.) 12 str. 4°. Avtor, generalni direktoT 'tržaških »Magazzini generalk, sicer ne govori direktno o razmejitvi, a v njegovih izvajanjih je jasna ten­ denca z razmejitvijo n a podlagi v mašo škoido' korigirane Manga­ nove črte zagotoviti cesino in železniško zvezo Trsta z Avstrijo preko Predila .izven jugoslovanskega ozemlja, kar je prišlo poizneje do izraza v italijanskih oficielnih predloigih. 124. Bruno Grazia-Resi: Trieste: passato, presente e avvenire. M o n d o E u r o p e o , r iv is ta d i duvlilltà e u r o p e a , I. n . 1, settetmibre 1945 (Rama), str . 115—24. 8°. Članek rimskega sociologa, Tržačana po rodu, v reviji, ki je izhajala v italijanščini in angleščini (kot »European Woril'd«), sloni na knjigi P. Luzzatto-Fegiz, La popolazione di Trieste, 1929, in na drugih ita­ lijanskih puMikacijalh, je tendenčen n.a isti način kakor one im v celoti precej površen. 125.* P. Fortini: Trieste e i suoi problemi. P o l i t i c a Es tera , II, R o m a 1945, N o 10- 126.* P. Fortini: Ancora su Trieste. Pol i t ica Es tera , II, R o m a 1945, N o 11. 127. Gino Luzzatto: Il Porto di Trieste. D a r s e n a . [Roma 1945]. 45 s t r . 8°. Avtor ponavlja trditve, ki maj bi pobijale tezo o pomenu jugoslovan­ skega zaledja za Trst, deloma s pomočjo netočnih številk (podatki za avsitrijske dežele za 1913 so na svojevrsten način prilagojeni' po­ vojnim državnim enotam) itd., a mora priznavati v -svojem pregledu, zasnovanem historično, tudi krizo Trsta v Italiji, in vidi izhod le v podonavski federaciji ali vsaj carinski uniji. 285 128. Bruno Nice: La questione di Trieste. F i r e n z e , oa)9a e d i t r i c e Marzocco. 1945. 15 str. 8°. Geograf univerze v Firenci razvija nekaj zanimivih idej o geograf­ skih pogojih eksistence Trsta in o drugih staunen problema Tista, vendar >pa ponavlja .nekatere netočne etnične in ekonomske argu­ mente t e r se zavzema za priključitev Trsta — ne Vse Julijske kra­ jine — Italiji. 129.* Bruno Nice, Il confine italo-jugoslavo. Riv i s ta dai s t u d i pol i t ic i interniazionaiH, XII, F i r e n z e 1945. Str . 50—73 + k a r t a v pr i log i . 130. Trieste. Vent i secoli da, s t o r i a di i m a c i t tà i t a l i ana . R o m a 1945. 16 s t r . 8°. Popularno, šovinistično, brez originalnosti. 131. M. Villa: Il porto di Trieste nel recente passato e nell 'avvenire. , (Tr ies te 1945). 63 s t r . 8°. Brošura!, napisana februarja 1945 in dotiskama avgusta 1945, vsebuje nekaj podiatlkov, avtor j e pai temdenciozen v ,nj hovi izbiri ter inter­ pretaciji in ponavlja fete tipične argumente kakor njegovi somišlje­ niki, da b i dokazal, da je pripadnost Italiji za Trst »najmanj ne­ popolna« ekonomska Tešitev. 132. Liburnicus: U n problema che si vuole dimenticare: Fiume. D a r s e n a [Roma 1945], 83 str. 8°. Zelo površen in tendemciozen pregled zgodovine Reke; nekaj eko­ nomskih betažk, vse ostalo, sploh ni upoštevano. 133. Gaetano Salvemini: Gorizia, Trieste e l'Istria Occidentale. L a C r i t i c a Pol i t ica, VII, R o m a 1945 (Ag.-^Sett.). Str . 283—93..8°. Zanimiv, vendar česito ma hipotezah zgrajen in netočen pregled diplo­ matskega vprašanja Julijske krajine tekom druge svetovne vojne. 134. Danie le Vare: East Wind on the Adriatic. I t a l i a n C e n t r e of S t u d i e s amid PuiMicaticms for I n t e r n a t i o n a l Reconci l ia t ion Ramia) (1945), 25 istr. 8°. Ta brošura bivšega italijanskega diplomata in pisca anekdot iz diplo­ matskega življenja se nikjer ne poglablja v bistvo vprašanja. 135. Giovanni Dalma: Venezia Giulia. Inchiesta degli esperti sulla l inea etnica. Affari I n t e r n a z i o n a l i , I, Roma, 19 o t t o b r e 1945 Str . 3. 4°. Tendenciozen članek. Edini pomen podaitki o stališču treh glavnih sil. 136. Guido Gonella: D e Gasperi a Londra. Il C o m m e n t o , R o m a 16 o t t o b r e 1945. Str.- 422—423. 4°. Poročilo spremljevalca. Prvič omenjena »angleška linija<. 256 III. Druge izdaje (po provemiencrj avtor jev) 137. Louis Adamič: Trieste. A Vital C h a l l e n g e t o t h e B>ilg 5. P. M. N e w York. 20. m a j a 1945. S t r . 10. 4°. ti — : Sudbina Trsta? I l u s t r i r a n i Vjesnik, Z a g r e b 1945, br . 28, str. 18. Članek o Trstu v čaJsu majske krize 1945. (Ital. prevod v okviru šir­ šega članka' Affari Internazionali I, N. 16, Roma, 6 luglio 1945, str. 5. 138. Bosko J. Babarovic: Diferendo yugoeslaivo-italiano. p o r —. E d i t a d o p o r el C o m i t é Umido de ,los Eslavos d e l S U T . (De »El Magal ìanes« d e 22 d e Junlilo.) P u n t a Arenas , Magal ìanes , Chi le . Jun io d e 1945. 6 sitr. 8°. Kratek orientacijski prikaz problema. 159. Joso Defrančeski: Venezia Julia. El aigudo p r o b l e m a i ta lo- yugoes lavo. Tradueilones d e J u a n Borić. Buenos A i r e s 1945. 72 str. 8°. Pregled vprašanja z mnogimi podatki. 140. Борис Осипов: К)гославии и Италии. (По страницам loro- славскои печати.) Славнне. Москва. Декабр 1945. Str. 15 do 19. 4°. Avtor navaja po knjigi »Oko Trsta« (štev. 75 te bibliografije) in po izjavah jugoslovanskih državnikov ter člankih jugoslovanskih listov glavne momente i'z dobe italijanskega režima, druge svetovne vojne in časa po njej za Julijsko krajino in zasedeno področje Jugoslavije. 141. C M . Franzero: Trieste. T h e Niitneteenth C e n t u r y a n d after, vol. CXXXVIII, L o n d o n , Septemiber 1945. Str . 138—44. 8». ölanek v reakcionarni angleški reviji vsebuje ponavljanje italijan­ skih šovinističnih tez, ki so jih deloma obsojali italijanski avtorji sami, iz brošure »Trieste, Venti secoli d'italianità« (štev. 43 te bi- bliografije) in drugih publikacij. 142. Triest als Haien Österreichs und des Donauraumes. E ine wir t schaf t l iche S tudie , h e r a u s g e g e b e n v o m ö s t e r r e i c h i s c h e n Befreiumgskomffite Tr ies t . Tr ies te , A r t i graf iche L. Smolars & Nipote , 1945, 19 s t r . 4°. . Trieste porto dell'Austria e del bacino danubiano. U n o studilo economico ' redat to da l C o m i t a t o Austtriaco d i L iberaz ione Tr ies te . (1945). 23 str. 8°. Zastopa tezo, da j e Avstrija glavna država tržaškega zaledja (prim, k temu štev. 195 te bibliografije) in predlaga vrsto ukrepov, ki naj bi povezali Trst z Avstrijo (obnovo družbe Južne železnice, inter- naciomailizaeijo tržaške luke, zgraditev predilske železnice itd.), navi- dezno iz čisto gospodarskih razlogov, v resnici p a seveda z dolo­ čeno politično tendenco- 287 143. Memorandum Nr. 3, betreffend die Petit ionen der Bevölkerung des Kanaltales (Bezirk von Tarvis) wegen der Rückgliede­ rung dieses Gebietes an Österreich. (Celovec 1945). 7 str. 4°. Memorandum Nr. 3 concerning the Petitions of the Population of the »Kanaltal« (Kanal-Valley - the District of Tarvis) for the Re-Incorporation of this District into Austria. (Celo­ v e c 1945). Ta memorandum, datiran Celovec 20. oktobra 1945, baje izročen od »prebivalstva KamaiLske doline« britanski vojaški upravi za Koro­ ško in proviizoriičmi koroški deždlmi vladi, je v resnici izročila provi- zorična 'koroška deželna vlada britanski vojaški upravi; on poskuša dokazati .upravičenost avstrijske zahteve po Kanalski dolini v pole­ miki z italijanskim stalliščem, ne da bi se sploh dotaknil možnosti in argumentov, ki .govore za prikl jnč itev Kanadske dolane Jugoslaviji. 144. Memorandum Nr. 4. Betr.: Italienische Repressalien im Zu­ sammenhang mit den Petitionen der Bevölkerung des Kanal­ tales (Celovec 1945.) Ciklostili. 4 star. 4°. Datiran Celovec, 30.̂ nov. 1945,' predložen od' prov. koroške deželne vlade britaiiiiski vojaški upravi v Celovcu, v zveži z memorandumom štev. 143 te bibliografije; zanj veljajo iste opombe. C. 1945~1947 I. Jugoslovanske publikacije (memorandumft, lilzjave predsitavnikov, -ostale p u b l i k a c i j e v sistema­ tičnem, (redu po vsebini) 145. Trieste and the Julian March. T h e o r i g i n a l Yugoslav G o v e r n ­ m e n t Memorandomi o n t h e s e Subjects a n d s u b s e q u e n t of fecial S t a t e m e n t s wiilth Maps. L o n d o n . Yugoslav E m b a s s y Informat ion Office. 1946. 82 s t r . in d v e pr i logi ikart. 8°. T r i e s t e . L e p o i n t de v u e yougos lave . M é m o r a n d u m du gou­ v e r n e m e n t yougoslatve s e p t e m b r e 1945. Exposés de M. E d o u a r d K a r d e l j , Vice-Prés ident d u Consei l , M. Lji ibo Leontié, Ambas­ s a d e u r d e Yougoslavie à Londres , M. Sava Kosamorvié, Minis t re de riniforanation. Edi té p a r l e B u r e a u de Presse d e l 'Ambassade d e Yougoslavie . Pa r i s 1946. 70 str., 7 p r i l o g k a r t . 8°. Obe publikaciji imata isto. vsebino, čeprav deloma v različnem vrst­ nem redu: ponatis an.gl., odn. francoskega teksta memoranduma iz septembra 1945 (štev. 70 te bibliografije), potem igovori jugoslovan­ skih predstavnikov n a londonski ' konferenci 18. septembra 1945 (srbski tekst štev. 72 te bibliograf i je), repliko podpredsednika E. Kar­ delja n a izvajanja De Gasperija n a konferenci istega dne, govor E Kaidelja 18. januarja 1946 na skupščini Zedinjenih narodov in »The Yugoslav View on 'the Italo-Yugoslav Frontier a n d Trieste«, odnosno »Le point de vue yougoslave au sujet de ila frontière entre la Yougoslavie et l'Italie et du statut de Trieste« (teks>t ispomienice naše delegacije konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Lon- donu februarja 1946, česar pa redakciji publikacij ne povesta). 288 146. Ratni napori Jugoslavije 1941—1945. Vojmo-IstorrJsiki I n s t i t u t F e d e r a t i v n e N a r o d n e R e p u b l i k e Jugoslavi je [Beograd 1946]. 41 str., 5 k a r t v p r i l o g a h . 4°. Военнне усилии КЗгославии 1941—1945. Военно-Истори- ческии Институт Федеративнои Народнои Республики КЗго- славии. [Beogiraid 1946.] 41 str., 5 k a r t v p r i l o g a h . 4°. The War Effort of Yugoslavia 1941—1945. T h e Mil i tary-His to­ r ica l I n s t i t u t e of t h e F e d e r a t e d P e o p l e ' s R e p u b l i c of Yugo­ slavia [Beograd 1946], 41 str., 5 k a r t v prilegali. 4°. Les Efforts de Guerre de la Yougoslavie 1941—1945. Ins t i tu t H i s t o r i q u e de Г A n n é e d e la R é p u b l i q u e F e d e r a t i v e P o p u l a i r e d e Yougoslavie [Beograd 1946]. 41 str., 5 k a r t v pr i log i . 4°. Ta •publikacija vsebuje tudi podaitike o vojni z Italijo i'n nekaj po­ datkov o boribah Julijske krajine in v Juilijski krajini. 147. Saopćenje o talijanskim zločinima protiv Jugoslavije i njenih naroda. D r ž a v n a komis i ja za u t v r đ i v a n j e z ločina o k u p a t o r a , i n j i h o v i h p o m a g a č a . B e o g r a d 1946. 195 s t r . 4°. Извевдение o преступлениих итаЈњинцев против К)гославии и ее народов. Государственнал комиссин no установлениш преступлении оккупантов и их помогцников. Белград 1946. 207 str. 4°. Report on Italian Crimes against Yugoslavia and its Peoples. T h e Staite Comimisisram for t h e Inves t igat ion of W a r C r i m e s . B e l g r a d e 1946. 199 s t r . 4°. Expose des crimes italiens contre la Yougoslavie et ses peuples. Commiss ion d ' E t a t p o u r la r e c h e r c h e des c r i m e s d e g u e r r e . B e l g r a d e 1946. 205 str.-4°. Uradna pub1.'kaci ja o Mali jamskih vojnih zločinih na vsem ozemlju Jugoslavije, vsebuje zelo mnogo podatkov. 148 Человеческие и материилБнме жертвн ГОгославии в воен- нмх усилинх 1941—1945. Репарационнал комиссин Феде- ративнои Народнои Республики гОгославии. [Beograd 1946.] 57 str. 4°. Human and material " Sacrifices of Yugoslavia in her War Efforts 1941—1945. W a r R e p a r a t i o n s Coimimiissiion. T h e " F e d e ­ r a t i v e P e o p l e ' s R e p u b l i c of Yugoslavia. [Beograd 1946.] 55 s t r . 4°. Les Sacrifices de la Yougoslavie en vies humaines et en biens dans l'effort de guerre de 1941—1945. Conaimission des r é p a ­ rat ions d e l a R é p u b l i q u e F e d e r a t i v e P o p u l a i r e d e Yougoslavie. [Beograd 1946.] 57 s t r . 4°. Navajam to uradno publikacijo z zgoščenimi podatki O' človeških in maiteriainih žrtvah Jugoslavije, ker vsebuje posebno poglavje o žrtvah na ozemlju italijanske- okupacije Jugoslavije. • 19 289 149. Memorandum oî the Government of the Federative People's Republic of Yugoslavia concerning the ethnical structure of the Julian March. [Beograd 1946.] 6 s t r . 4°. Memorandum du Gouvernement de la République Federative Populaire de Yougoslavie sur la structure ethnique de la Marche Julienne. [Beograd 1946.] 6 str. 4°. Uradni memorandum, predložen Komis ji ekspertov v marcu 1946. Kot ameksi tega memoranduma, ki se nanje sklicuje tudi tekst memoranduma, so bile predložene publikacije štev. 153 (prva izdaja), 150, 151 in 152 te bibliografije. 150. Données statistiques sur la structure ethnique de la Marche J u l i e n n e . [Beograd] 1946. IX + 33 istr. 4°. Aneks memorandumu št. 149 te bibliografije; uvod daje anal'zo etničnega stanja in pojasnila k .tabelam, itelkst vsebuje tabele z re­ zultati štetij 1910 in 1921, za Istro pa tudi (provizorične) rezultate štetja 1945. Prim, oceno- v ZC I, 1947, str. 192—95. 151. KapTbi зтническоо структурм КЗлиоскоо КраИнм. lBeograd 1946.] (4 s t r . + ) 17 k a r t . F o l . Maps relating to the ethnical structure of the Julian March. [Beograd 1946.) (4 s t r . + ) 17 k a r t . F o l . Cartes sur la structure ethnique de la Marche Julienne. [Beo­ g r a d 1946.] (4 s t r . + ) 17 .kart. F o l . ч Uradna publikacija, predložena kot aneks etničnemu memorandumu (štev. 149 te bibliografi je). 152. La politique autrichienne des nationalités dans la Marche Julienne. [ B e o g r a d 1946.] 5 s i r . 4°. Aneks memorandumu št. 149 te bibliografije, ki zgoščeno prikazuje v naslovu označeni problem z namenom, ida oisvetli oizadje štetja 1910, ki je igralo veliko vilogo pri določevanju etničnega stanja v Julijski Krajini, 153. Josip Roglić: Le recensement de 1910. Ses m é t h o d e s et son a p p l i c a t i o n dan® ila M a r c h e J u l i e n n e . P a r — . P u b l i c a t i o n s d e l ' Ins t i tu t A d r i a t i q u e . Sušalk 1946. 70 str., 5 k a r t v p r i l o g a h . 8°. — . D e u x i è m e édi t ion. Sušak 1946. 74 str . , 5 k a r t v p r i l ogah . 8°. V tej knjigi, napisani po londonski konferenci septembra 1945, ko se začne označevati avstrijsko štetje 1910 kot zanesljivo ali celo kot preveč ugodno za Jugoslovane, podaja avtor pregled principov avstrijskih štetij, kritiko štetja 1910, poskuša rekonstruirati tedanje realno etnično stanje in se končno dotika vprašanja »avtohtonih« '.m »doseljencev«. Poseben pomen imajo priložene karte, med njimi reprodukcije Häuflerjeve, Czoemigove in Kiepertove. Knjiga je bila predložena kot aneks Etničnemu memorandumu vlade FLRJ Medzavezniški komisiji ekspertov (publikaciji St. 149 ite bibLiografije). Prim, oceno ZC I, 1947, str. 192 si. 290 154. Меморандум ПравителБства Федеративноо Народнои Респу- блики К)гославии относншиисн к зкономическоо проблеме Триеста. [Zagreb 1946.] 15 .str. 4°. Memorandum of the Government of the Federative People's Republic of Yugoslavia on the economic problem of Trieste. [Zagreb 1946.] 16 str. 4°. Mémorandum du Gouvernement de la République Federative Populaire de Yougoslavie sur le problème économique de Trieste. [Zagret) 1946.] 16 str. 4°. Osnovni memorandum o tem problemu, predložen koncem aprila 1946; za ilustracijo tez memoranduma prim, njegov aneks (štev. 155 te bibliografije). 155. Аннекс к меморандуму ПравителБства Федеративноо На- родноо „Республики КЗгославии относиадемусн к зкономи- ческоо проблеме Триеста. [Zagreb 1946.] 29 map s kartami im gnafiilkomi. 4°. Annex to the Memorandum of the Government of the Federa­ tive People's Republic of Yugoslavia on the economic problem of Trieste. [Zagreb 1946.] 29 map e kartami am grafikami'. 4°. Annexe au Memorandum du Gouvernement de la République Federative Populaire de Yougoslavie sur le .problème écono- mique de Trieste. [Zagreb 1946.J 29 map s kartaimi in grafi- kami1. 4°. Ilustracija tez ekonomskega memoranduma (štev. 154 te bibliogra- fije) s kartami, grafikoni in tabelami v spremijevailnem tekstu; tvori z njim ceiloto, tiskan in predložen istočasno. 156. Spomenica Pokrajinskega Narodno-osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst Medzavezmiški komisiji za pro­ učitev vprašanj Julijske kraj ine v zvezi z določit viijo jugo- «lo^amsko-italijaniske meje. [Ljubljana 1946.] 21 istfcr. 4°. Меморандум Областного Народно-ослободителБного Ko- митета дли Словенского ПриморБН и Триеста Совдзническои Комиссии длл изученин вопросов гОлииокои Краинн в свнзи с определением гогославско-италБлнскои границн. [Ljub­ ljana 1946.] 24 str. 4°. Memorandum of the Regional National Liberation Committee * for the Slovene Littoral and Trieste to the Interallied Com­ mission for examination of the Julian March concermiaig the establishment of the Italo-Yugoslav boundary. [Ljubljana 1946.] 23 str. 4°. Mémorandum du Comité régional de la Libération nationale pour le Littoral slovène et Trieste à la Conurmission interalliée 291 p o u r l ' é tude des ques t ions concernan t la Marche Ju l ienne en vue de l a de t e rmina t i on de la f ront iè re i ta lo-yougoslave . [L jub l jana 1946.] 24 s t r . 4°. Memoriale del Comitato Provinciale di Liberazione per il Litorale sloveno e Trieste a l la Commiss ione enter a l l ea ta pe r l ' e same dea p rob l emi de l l a Reg ione Giu l ia in nesso al la deter - minaz ione del confine jugosilavo-italiano. [Ljubl jana 1946.] 24 s t r . 4°. Ta memorandum, predložen marca 1946, vsebuje vse glavne teze o problemu; za aneks memorandumu prim. štev. 157 te bibliografije. 157. Приложение к Меморандуму Областного Народно-ослобо- дителБного Комитета длн Словенского Приморн и Триеста Междусогозническои Комиссии. [Ljubljana 1946.] (11+) 75 etr. 4°. Annex to the Memorandum of the Regional National Libe­ ration Committee for the Slovene Littoral and Trieste to the Interallied Commission. [L jubl jana 1946.] (II + ) 75 str. 4°. Annexe au Mémorandum du Comité régional de la libéra- tion nationale pour le Littoral slovène et Trieste à la Com- mission interalliée. [L jub l j ana 1946.] (II + ) 74 s t r . 4°. Ta aneks k memoraindumu štev. 156 te bibliografije vsebuje prote- ste proti upravi v coni A (v času od 20. juni rja 1945 do 20. februar­ ja 1946). 158. The Julian March. T h e L a n d a n d its P e o p l e . — гОлиискаи Краина. С т р а н а и лгоди. — La Marche Julienne. Le p a y s et les gens. — [ L j u b l j a n a 1946.] 89 reprodnikci j . Fol . Ta odlično opremljena publikacija, tiskana spomladi 1946, 'tvori prar za prav celoito s pubrikaeijarma štev. 159 in 160 te bibliografije. 159. Ethnographical and economic Bases of the Julian March. — Народнме и зкономические основм НЗлиискои Краонм. — Les bases ethnographiques et économiques de la Marche Ju­ lienne. [ L j u b l j a n a 1946.] 28 m a p , k a r t in graf ikonov. Fol . Karte in grafikoni ponazorujejo etnični in ekonomski značaj Julij­ ske krajine; publikacija .tvori po obliki in vsebini ce'loto s publika­ cijama štev. 158 in 160 te bibliografije. 160. The Struggle of the People of the Julian March for Freedom and Self-Determination. — БорБба народонаселенин К)гио- скои Краиии за с в о б о д у и самоопределение. — Lutte du peuple de la Marche Julienne pour la l iberté et le droit à disposer de lui-même. [L jub l jana 1946.] 45 (v celoti 58) ka r - tonskih li'istov. Fol . Fotografije, 'karte in diagrami o narodnoosvobodilni borbi; publika- cija tvori po obliki in vsebini celoto s publikacijami štev. 158 in 159 le bibliografije. :292 161. Julijska Krajina v borbi za samoodločbo in priključitev k Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji. — Juliska [!j Kra­ jina u borbi za samoopredeljenje i priključenje k Federativnoj Narodnoj Republici Jugoslaviji. — The Julian March in the Struggle for the Self-Determination and Union with the Fede­ rative People's Republic of Yugoslavia. — КЗлиискан Краона в борћбе з а самоопределение и присоединение к Федера- тивкои Народнои Республики К)гославии. — La Marche Ju­ lienne dans sa lutte pour son droit de disposer d'elle-même et pour son rattachement à la République Federative Populaire de Yougoslavie. — La Regione Giulia nella sua lotta per l'auto- decisione e per la congiunzione alla Repubblica Federativa Popolare di Jugoslavia. [L jub l j ana 1946.] Fo l . Vsebuje Spomenico Pokrajinskega Narodnoosvobodijnega odbora v vseh petih jezikih (štev. 156 te bibliografije), legendo k ipubji.kacijam štev. 1!58, 159 in 160 te bibliografije v slovenskem, hrvatskera in italijanskem jeziku im iste reprodukcije, karte in grafikone kakor štev. 158, 159 in 160 te bibliografije (z legendo v angleškem, ruskem '-•a francoskem jeziku). 162. II Consiglio di Liberazione di Trieste alla Commissione delle Nazioni Alleate per la delimitazione dei confini tra l'Italia e la Jugoslavia. — Osvobodilni svet za Trst Zavezniški komisiji za določitev jugoslovansko-italijanske meje. — (The Council of Liberation of Trieste) to the Al l ied Commission for the Delimitation of the Italian-Yugoslav Boundary. — (Сок)з осво- божденин B г о р о д е Терсте) Согозническои комиссии no уста- новленик) к>гославско-италБИНСКоА границм. — (Le Con­ seil de Libération de Trieste) à la Commission des Nations Al l iées pour la démarcation des frontières entre l'Italie et la Yougoslavie, s. 1. [1946]. 5 + 3 + 3 + 3 str. Spomenica, ki navaja v zgoščeni obi ilei argumente za priključitev Trsta Jugoslaviji in je biLa predložena marca 1946, ima paralelen italijanski in slovenski tekst, nato pa še posebej anglešfc', ruski in francoski tekst (z lastno numeracijo). 163. Memorandum Oblasnog narodnog odbora za Istru Savezničkoj komisiji za ispitivanje granične linije izmedju Jugoslavije i Italije. [Zagretb 1946.] 4°. V tem skupnem ovoju se nahajajo: Memorandum oblasnog narodnog odbora za Istru. 24 s tr . Dodatak Memorandumu Oblasnog narodnog odbora za Istru. 8 str., 1 tabela, 22 pnzilog. Hrvatska Istra. 35 listov r e p r o d u k c i j . Обрашение Областного народного комитета Истрн Согоз- нои коммисии дли исследованин рубежнои линии Шго- славии с Италиео. [Zagreb 1946.] 4°. V tem skupinem ovoju se nahajajo: 293 Меморандум Областного народного комитета Истрии. 25 str. Дополнение к Меморандуму Областного народного коми- тета Истрии. 8 s*r., 1 tabela, 21 prilog. Хорватскан Истра. 33 listov reprodukcij. • Memorandum of the Regional National Committee for Istria to the Allied Commission for the Investigation of the Frontier Line between Yugoslavia and Italy. [Zagreb 1946.] 4°. V tem skupnem ovoju se nahajajo: Memorandum of the Regional National Committee for Istria. 24 str. Annex to the Memorandum of the Regional National Committee for Istria..8 -str., 1 taibela, 21 prilog. The Croatian Istria. 33 listov reprodukcij. Memorandum du Comité national de la province d'Istrie adressé à la Commission d'enquête alliée pour la délimitation entre la Yougoslavie et l'Italie. [Zagreb 1946.] 4°. V tem Stkuipmem. ovoju se nahajajo: Mémorandum du Comité national regional d'Istrie. 25 str. Supplément au Mémorandum du Comité national regional d'Istrie. 8 str., 1 tabela, 21 prilog. Istrie croate. 33 listov reprodukcij . Memorandum, predložen Zavezniški komisiji ekspertov v marca 1946. 164. Izložba. Svjedočanstva o slavenstvu Istre. Pazin, mart 1946. U zgradli biskupskog sjemeništa. Izložbu je priredio Oblasni narodni^ asloboddilačkd odbor za Istru. Povodom posjeta Među- savezničke komisije. 51 str. 4°. Exposition des témoignages sur le caractère slave de l'Istrie. Pazm, mars 1946. Dans le séminaire episcopal. Exposition or- ganisée рат le Comité régional de libération nationale d'Istrie.' A l'occasion de l 'arrivée de la Commiisision interalliée. 51 str. 4°. Vsebuje uvod (zgodovinski dokazi o Slovanih v Istri, o preganjanj» v času italijanskega režima, o odporu in narodnoosvobodilni borbi, etnično stanje, kulturno ustvarjanje istrskih Hrvatov) m kataW razstavljenih predmetov. 165. Spomenica primorskih duhovnikov zaveznikom. — Меморан- дум приморского духовенства согозникам. — Mémorandum des prêtres du Littoral aux Alliés. — Memorandum of the Littoral Priests to the Allies. [Ljubljaniai 1946.] (16 str.) 4P. Izjava za priključitev JugOislaviji, predložena Medzaveznišk' komi­ siji, s podpisa. Teksti v ražinih jezikih so bili tiskan; tudi posebej. 294 166. Razgovori in članki. Primorska duhovščina za Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo. Trst, Gregorčičeva zaloižba, v februarju 1946. 35 str. 8°. Interviews and Articles. The Clergy of the Slovene Littoral for the Federative People's Republic of Jugoslavia. Trieste, Gregorčičeva založba 1946. 44 str. 8°. Uvod F. Bevka, naito izjave posameznih duhovnikov in 'kolektivne izjave. 167. Hrvatsko svećenstvo Istre traži priključenje Julijske Krajine FNR Jugoslaviji. Proipodjel Oblasnog NGO za Istru. Rijeka 1946. 54 str. 8°. гОгославское духовенство в Истрии при италБинскоо вла- сти. Издание обш,ества св. Гиеронима. Загреб 1946. 33 str. 8°. The Yugoslav Clergy of Istria under Italian Rule. Published by the Society of St. Hieronimiuis. Zagreb 1946. 43 str. 8°. »» Le Clergé yougoslave d'Istrie sous le domination italienne. Edité par la Société de St. Jérôme. Zagreb 1946. 32 str. 8°. Uvodu sledi ponatis eipomeniee istrske duhovščine Medzavezniški komisiji, nato- pa izjave in razgovori z raznimi duhovniki (o dobi italijanske vlade in predvsem o- postopanju italijanskega režma т . cerkvi in z duhovščino). 168. The Julian March. — гОлиоскал Краона. — La Marche Ju­ lienne.* is. 1. [1946]. 85 listov lim prilog. 4°. Trojezična publikacija, vsebuje slike, reprodukcije dokumentov, karte, citate izbranih tekstov, kar naj osvetli razne aspekte Julijske krajine, zlasti pa borbe zadnjih desetletij in let. 169. La proposition française de délimitation entre l'Italie et la Yougoslavie et la réalité. — Французское предложение o раз- граничении между К)гославиео и Италиеи и деоствителБ- HOCTb. — The French Proposal for the Delimitation Between Yugoslavia and Italy and the Reality. [Beograd 1946.] (22 kart + 10 listov teksta + errata.) F°. Uradna publikacija v obliki atlasa, tiskana .v poletju 1946 m pred­ ložena pariški mirovni konferenci, vsebuje kritiko francoske linije. 170. La frontière proposée et la réalité dans la Marche Julienne. Pairies 1946. 6 kar t . 8°. Majhna zbirka kaTt, tiskana od naše strani v Parizu poleti 1946; prva in druga karta sta bili povečani tudi posebej tiskani; .prim, štev.- 184 te bibl.ografije. 171. Trieste •(: floating population according to the language of iinterconirse after the census of 1910:). 1 karta, s. 1. [1946]. 4°. Karta in statistika prebivailsiva sestavnih delov Trsta po narodnostih. 295 172. La frontière ethnique italo-yougoslave et la frontière proposée. — The ethnical Italo-Yugoslav border line and the proposed frontier. — ИталБинско-гогославскан зтническан граница и предлагаемаи линии разграничении. Parfis, Girard, Barrère et Thomas 1946. 1 karta. F°. Karta, izdana od naiše strami poleti 1946 (na ovoju francoski napis: »La structure ethnique de la Marche Julienne« in detajlna legenda v trancosémi). 173. La frontière proposée prive la Yougoslavie de presque toute ^industrie de la Marche Julienne. — Thè proposed frontier line deprives Yugoslavia of practically the whole of the indu- stries of the Julian March. — Предложеннаи граница оти- мает гОгославии почти всго промншленностБ Шлиоскоо Краинм. — Paris, Girard, Barrère et Thomas [1946]. 1 karta. F". Karta, tiskana in razširjana v času pariške konference. 174. Resolution of the Presidium of .the Regional Liberation Com- miiitee for the Slovene Littoral and Triest litri the Name of the Members of the Cooperations in Zone A whioh is under Allied . Military Government. S. 1. s. a„ 2 lista. 4°. Stanje zadrug pred fašizmom, za fašizma, pod vojaško upravo. Д75. Меморандум Антифашистского славннско - италБинского женского согоза. Триест 1947. 6 str. 4°. Memorandum by Anti-Fascist Slav-Italian Women's Union. Trieste 1947. 6 str. 4°. Mémorandum de l'Union antifasciste féminine italo-slave. Tniieste 1947. 6 str. 4°. Protest proti režimu v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. 176. Josip Broz-Tito: Izgradnja nove Jugoslavije. Knjiga druga. (Beograd), Kultura 1948. 367 str. z avtorjevo sliko v prilogi, 8°. — : Graditev nove Jugoslavije. Druga knjiga. Cankarjeva za­ ložba v Ljubljana 1949. 452 str. 8°. V tej knjigi, ki obsega razdobje od marca 1946 do septembra 1947, so objavljeni tudi govori in izjave o Julijski krajini v tem času; v pripombah na 'koncu knjige je navedeno, kdaj in kje so bile po­ dane izjave oz. govorjeni govori, in kje so bili prvič objavljeni. 177. Josip Broz-Tito: Ekspoze predsjedmilka Savezne vlade maršala Jugoslavije — o vanjskoj politici FNRJ održan 1. travnja na sjednici Saveznog vijeća i Vii jeca naroda Narodne skupštine FNRJ. (Zagreb? 1946.) 24 istr. 8°. - — : Jugoslavia's foreign policy. By —, Marshal and Premier of the Federal Peoples Republic of Yugoslavia. A Statement before the Joint Session of the Parliament of the Federal 296 People ' s R e p u b l i c of Yugoslavia, maide o n M a r c h [!] 1, 1946. U n i t e d C o m m i t t e e of South-Slavic Americamis, N e w York (1946) 14 s i r . 8°. V govoru razpravlja maršal Tito tudi o položaju v Julijski Krajini. 178. Edvard Kardelj: Jugoslavija se neće saglasiti sa ma kakvim mirovnim ugovorom u kojem njeni opravdani zahtevi ne budu zadovoljeni. Trideset; dama, IV. B e o g r a d 1946, br . 7, s tr . 4—12. 8°. — : Yugoslavia's Claim to Trieste. B y —. U n i t e d C o m m i t t e e of South Slavic Américains, N e w York. [1946]. 16 str. 8°. Izjava .podpredsednika E. Kardelja na tiskovni konferenci v P a r k u 27. junija 1946 (v ameriški publikaciji tudi njegova izjava v Ljub­ ljani ob povratku po sklepu četvorice); kritika odločitev, statistični m drugi argumenti. 179. Едвард Кардељ: Говори на париској конференцији. (Бео- г р а д ) Култура, 1947. 128 str. 8°. — : Govori na pariški konferenci. L jub i jama, C a n k a r j e v a za- ) / ložba 1948. 125 str., z a v t o r j e v o s l iko v pr i log i . 8°. • lhe Italo-Yugoslav Boundary« (štev. 62 te bibliografije), слшка A J.P.Tav.orja »Trieste or Trst« (štev. 68 te bibliografi je) in brošure A. J. P. Taylor ja »Trieste« (štev. 109 te bibliografije). 194. Ive Mihovilović: Trst. E t n o g r a f s k i i ekonomska p r i k a z . P r e d ­ govor dr. A n t e Mandrie. N a k l a d n i zavod H r v a t s k e . Z a g r e b 1946. VIII + 388 str., 10 p r i l o g s s l i k a m i in kairtamči. 8°. To delo se omejuje na. Trst, a predstavlja eno od najvažnejših del te bibliografije. Avtor govori o etničnem, političnem im predvsem gospodarskem aspektu tržaškega problema v preteklosti in sedanjosti ter dodaja knjigi, ki je opremi iena s kartami, grafikoni in statisti­ kami , bibl.io.graf.njo im indeks. Trditve opira večinoma na citate iz literature. 195. Anton Melik: Trst in severna Jugoslavija. Izdal cm založi] Znans tveni inst i tut , o d d e l e k z a m e j n a v p r a š a n j a . L j u b l j a n a 1946. 19 str., 2 k a r t i v p r i l o g a h . 8°. — : Trieste and North Yugoslavia, b y —. L j u b l j a n a 1946. P u b l i s h e d b y t h e R e s e a r c h Ins t i tu te , Section for F r o n t i e r Quest ions . 21 str. + 2 k a r t i v p r i l o g a h . 8°. — : Trieste et la Yougoslavie du Nord. P a r —. P u b l i é p a r l 'In­ s t i t u t scienti f ique, sect ion p o u r les quest ions des f ront ières . L j u b l j a n a 1946. 20 s t r . + 2 k a r t i v p r i logah . 8°. J tej kratki razpravi, ki daje mnogo pobud geografu in historiku, dokazuje avtor, kako je gospodarsko težišče vse Jugoslavije v njenih severnih pokrajinah, kako imajo vse te pokrajine zaradi strukture Dinarskega sistema svoj najlažji dostop do morja v smeri proti trstu, kako so prišla ta dejstva do izraza v zgodovini in kako je zarad! tega napačno oazi ran je, ki smatra stanje v dualističn.i Avstro- Ugrski za »prirodno stanje« sp]oh in Slovenijo, Avstrijo in Češko za edino »prirodno« zaledje Trsta. 196 Lojze Berce: Budućnost Trsta u svetlu njegove prošlosti. T r a ­ g e d i j a j e d n e l u k e i j e d n o g n a r o d a p o d I ta l i jom. B e o g r a d 1946. 244 + IV s tr . 1 pr i loga. 8°. Avtor, primorski slovenski publicist, razpravlja v tej knjigi o trža­ ški luki im njenem zaledju, o etnični strukturi prebivalstva Trsta. o tržaškem partikularizmu in avtonomiji, o politični zgodovini Trsta Ooriske m Istre od 1848 dalje, o, demografiji v času italijanske obla­ sti, o 'dJipjomatski borbi v času prve svetovne vojne in po njej pri­ merja I r s t un Gdansk ter dodaja kratko bibliografijo. Knjiga zajema 300 vsebinsko tudi avtorjeva članka »Zašto je Trst uvek odbijao projek­ ciju Italije« (Narodno bankarstvo, Beograd 1945, br. 3—4) in >Pre- obražaj strukture tršćanske .privrede pod italijansikom okupacijom« (prav tam, Beograd 1945, br. 5), ki mi pri sestavljanju te bibliogra­ fije nista bila dostopna. 197. Lojze Berce: Težnje Tržačanov po avtonomiji. Razgledi I. Trsi 1946. Str. 22—27. 8°. Kratek povzetek trditev, ki' jih je avtor obširneje zastopal drugod (prim. štev. 196 te bibliografije). 198. Veri j Švajger: Trieste-Trst Yugoslav or international? (:Treati- se about communications :) by —. Trieste. The Julian March Research Institute 1946. 24 str. + 1 karta v priloga. 8°. Razprava o tržaškem problemu s stališča železniškega prometa. 199. Dušan Rybar: Trst in njegovo zaledje. Raizigliedi I, Trst 1946. str. 15—16. 8°. — : Trst i njegovo zaleđe. Trideset dana, IV. Beograd 1946, br. 5, str. 12—15. 8°. Zelo kratka skica problema. 200. Светозар Илешич: Популнционное развитие Триеста и ero ближаоших окрестностеА. Лвдбллна. Опубликовал и издал Научнми Институт, отделение no изучеиик) вопроса o гра- ницах. 1946. 9 str. 8°. Svetozar Ilešič: The Population Development of Trieste and its near Environs. Ljubljana 1946. Published by the Research Institute, Section for Frontier Questions. 9 str. 8°. — : Le développement de la population de Trieste et de ses environs immédiats. Par —. Ljubljana 1946. Publié par l'In­ stitut scientifique, section pour les questions de frontières. 9 sfir. 8°. RaBvoj številke prebivalstva v mestu, predmestju in vaseh na kra- ški piamoti v teku zadmjih dveh stoletij. 201. Marij Kocijančič: Trst je prirodna jugoslovanska Inka. Raz­ gledi I, Trst 1946, str. 61—66. 8°. Kratek pregled z najbolj bistvenimi podatki. 202. Лаво ЧермелБ: Народнан nepermcb 1910 года в Триесте. По официалћнмм протоколам местного провинциалБного сеима и австрииского парламента.*К>гославскии институт no международнмм вопросам. Белград 1946. 30 str. 8°. Lavo Čermelj: The Census in Trieste in 1910 according to the Records of the Diet of Trieste and the Austrian Parliament. Yugoslav Institut [ !] for International Affairs. Beograd \ 946. 28 str. 8°. 301 — : Recensement de 1910 à Trieste d ' après les p rocès -ve rbaux d e la D i è t e piroviiiiciaile d e Tr ies te et d u P a r l e m e n t au t r ich ien . Ins t i tu t yougos lave d 'E tudes in te rna t iona les , Beograd 1946. 28 str . 8°. V uvodu in v prevedenih tekstih interpelacij v deželnem zboru in parlamentu ter odgovora nanje je prikazan način štetja 1910 v Trstu (pred revizijo) in opozorjeno, da v istrskih občinah, kjer je bil položaj isti, do- revizije sploh ni prišlo. Prim, oceno v ZĆ I, 1947, str. 192—195. 203. Cadastre national de PIstrie d ' ap rès le r ecensement d u 1 e r Oc tob re 1945. Edi t ion de l ' Ins t i tut Adrr'atlifcrue, Sušak 1946. Comi té de r edac t ion : J. Rogllié, R. Maixner , L. Čeranelj, M. G r - žet'iić, I. Puoić (VI + ) XIII + 628 s t r . + 3 k a r t e v p r i l o g a h . 8°. V tej publikaciji so daini za vsako istrsko naselje rezultati štetij 1880—1910 in 1945, našteti za vsa naselja, razen Pule in Miij. vsi priimki po štetju 1945 in dOiločen njihov macioinaini izvor (na podlagi kriterijev, 3d jih v uvodu definirajo Petar Skok, Mirko Deanović in Fran Ramovš) in omenjena ostala dejstva, ki pridejo v poštev za ocenjevanje nacionalne pripadnosti in zavesti; orna vsebuje nadalje tabelo (definitivnih) rezultatov štetja 1945 in register krajev, med­ tem ko je bil register (vseh istrskih!) priimkov te knjige objavljen v posebni publikaciji (štev. 204 te bibliografije). Prim, oceno v ZČ I, 1947, str. 192—195. 204. Index patronymique. S u p p l é m e n t a u C a d a s t r e N a t i o n a l d e Pie-trie d ' après le Recensemen t du 1 e r Oc tob re 1945. Edi t ion d e l ' Ins t i tu t A d r i a t i q u e , Suišaik 1946. Comiiité de Rédac t ion : J. Roglić, R. M a i x n e r , L. č e r m e l j , M. Gržet ić , I. P u c i ć . 150 s tr . 8. Seznam rodbinskih imen vse Istre v Cadastre National (štev. 203 te bibliografije) v abecednem redu; P. Skok, M. Deanović in F. Ramovš dajejo v »Observations préliminaires« na začetku knjige nekaj do­ datnih pripomb o priimkih. 205. Luka Kirac: Crtice iz istarske povijesti. N a k l a d n i zavod H r ­ vatske, Z a g r e b 1946. 348 str., z a v t o r j e v o s l iko. 8". Iz predgovora Viktorja Cara Emina in dr. Martka Rojnića je raz­ vidno, da je don Luka Клтас dokončal rokopis knjige nekaj let pred svojo smrtjo (t 1931); delu, ki govori o nekaterih vprašanjih srednje­ veške zgodovine in o vprašam ju glagol ice in končno objavlja nekaj dokumentov, kar je vse istrskega patriota zanimalo predvsem z na­ cionalnega stališča, se sicer pozna, da ni pisano od strokovnjaka- zgodovinarja dn avtor ne pozna in upošteva vseh znanstvenih razprav in rezultatov, ki prihajajo v poštev, vendar pa je o njem že Šišić izrekel mnenje, da j e vredno, da se natisne. / 206. Matko Rojnić: Pula (:his областБ. C введением Франа Цвиттера. Лмблнна 1946. Опубликовал и издал Научнми институт, отделение no изученик» вопроса o границах. 21 str. + 1 karta v prilogi. 8°. —: Our first March into the Venetian Slovenia. By —, with and [!] introduction by Fran Zwitter. Ljubljana 1946. Published by the Research Institute, Section for Frontier Questions. 23 str. + 1 karta v prilogi. 8°. • " Uvod, ki govori na splošno o benešk h Slovencih, je predelan članek »O beneških Slovencih«, napisan 1. 1944 in objavljen v Slovenskem zborniku 1945. (štev. 99 te bibliografije) ; glavni tekst, napisan prav 303 tako I. 1944 v .partizanih, je ponatis članka »Prvo oznanilo beneškim blovencem« v Slovenskem zborniku 1945 (štev. 97 te bibliografije)- na novo sta dodani (poleg karte v prilogi) tudi dve kart i v tekstu! 211. Bogo Grafenauer: Kanalska dolina. ( :Etnografsk i razvo j : ) . Izdal m založil Z n a n s t v e n i liinistitut, o d d e l e k za m e j n a v p r a š a n j a L j u b l j a n a 1946. 15 s t r . 8°. Бого Графенауер: Каналћскаи долина. (- .Етнографическое р а з в и т и е : ) . Љ о б л н н а 1946. О п у б л и к о в а л и и з д а л Н а у ч н м и институт, о т д е л е н и е n o изучениго в о п р о с а o г р а н и ц а х 16 s t r . 8°. — : The Kanal Val ley ( : e t h n o g r a p h i c a l d e v e l o p m e n t : ) . B y —, L j u b l j a n a 1946. P u b l i s h e d b y t h e R e s e a r c h Ins t i tu te , Section for F r o n t i e r Qu'estions. 18 s t r . 8°. — : Vallée de Kanal ^ d é v e l o p p e m e n t e thnograph ique : ) . P a r —. L j u b l j a n a 1946. Publliié p a r l ' Ins t i tut scientif ique, sect ion p o u r les ques t ion» ,de f ront ières . 17 s t r . 8°. Geografski, hi'storično-geoigrafski in h isto rie no-et nični aspekt pro- twema Kanadske doline. 212. Zločini itali janskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini. 1. Internacije. P o izvirmrh d o k u m e n t i h n a p i s a n o v »Komisij i za u g o t a v l j a n j e zločinov o k u p a t o r j e v in n j i h o v i h p o m a g a č e v za Slovenijo« i n v »Inst i tutu n a r o d n e osvobodi tve pni P r e d s e d ­ stvu v l a d e LRS«. L j u b l j a n a 1946. 187 s t r . + 2 k a r ü v pr i log i 4 Osnovno delo za to .stran italijanskega režima v Ljubljanski pokra­ jini, napsaino vseskozi na .podlagi zaplenjenih italijanskih dokumen­ tov; v prvem delu, ki obsega nekaj več od polovice knjige, se daje sis.temati.oem opis, v drugem delu se ob javil ja jo italijanski dokumenti v cm.gmavu; knjiga je opremljena s fotografijami, z .reprodukcijami dokumentov in načrtov. 213. Giuseppe Piemontese: Ventinove mesi di occupazione italiana nella Provincia di Lubiana. Considerazioni;, e d o c u m e n t i . Lu­ b i a n a 1946. 95 s t r . + a l legat i (30 n u m e r i r a n i h r e p r o d u k c i j d o k u m e n t o v + 16 n e m u m e r i r a n i h p r i l o g fotografi j). 4°. Ta knjiga je v večji meri ponatis in reproduciram je vsebine doku­ mentov kakor pa zgodovinska razprava v ožjem sm slu besede ven­ dar pa daje precej izčrpno Sliko italijanskega okupatorskega režima v Ljubljanski provinci. 214. Д ж у з е п п е : ПБемонтезе: Дватцато девитћ месицев италБин- скои оккупации «ЛгоблинскоИ провинции». И з в л е ч е н и е . Р у с с к о е и з д а н и е . Лгобллна 1946. 56 s t r . + 16 Iiilstov fotografi j v p r i l o g a h . 4°. Giuseppe Piemontese: Twenty-nine Months of Italian Occu­ pation of the »Province of Ljubljana«. B y — . E x t r a c t . L j u b ­ ljana) 1946. 56 s t r . + 1 6 l i s tov fotografi j v p r i l o g a h . 4°. 304 — : Vingt-neuf mois d'occupation italienne de la »Province de Ljubljana«. P a r — . E x t r a i t . E d i t i o n f rançaise . L j u b l j a n a 1946. 56 »tr. + 16 l is tov fotografi j v p r i l o g a h . 4°. Izvleček iz publikacije štev. 213 te bibliografije; kratkemu uvodu slede prevodi in faksimili dokumentov in nato fotografije. 215. Hrvoje Mezulic: Fašizam krstitelj i palikuća. N a k l a d n i zavod H r v a t s k e . Zagreb 1946. 112 str . 8°. Neikaj podatkov o spreminjanju krajevnih imen in priimkov ter o vojnih zločinih na hrvatskem ozemlju, ane'ktiranem od Italije 1941, in v Istri, na podlagi zaroien jenih italijanskih dokumentov. 216. Cvito Fiskovic: Dalmatinski spomenici i okupator. R e p u b l i k a II, Z a g r e b 1946, str. 243—265. 4° . Edina specialna razprava o tej strani okupatorskega režima pr i nas; avtor, direktor konzervatorskega izavoda v Splitu, opisuje izčrpno kulturno škodo, ki jo j e v teku vojne pretrpela Dalmacija. 217. Павле Накшич: Ослобождение К)лиоскоо краинм IV-ofl гогославскоа армиеи. И з д а н и е « Н а р о д н о и Армии», о р г а н а г О г о с л а в с к о и А р м и и . [Beograd 1946.] 25 istr. + 1 k a r t a , v pr i logi . 8°. Pavle Jakšic: The Liberation of the Julian March b y the Yugoslav IV Army. Isisiue of »People'is Army«, officiali per iodi­ cal of t h e Yugoslav Airmy. [Beograd 1946.] 25 s t r . + 1 k a r t a v pr i logi . 8°. — : La libération de la Marche Julienne par la IV Armée yougoslave. Ediité p a r 1'»Armée p o p u l a i r e « , o r g a n e d e l ' A r m é e yougos lave . [Beograd 1946.] 26 str. -f-1 k a r t a v pr i logi . 8°. Vojaški opis in analiza operacij IV. armade v marcu—maju 1945. 218. All ied Airmen and Prisoners of War rescued b y the Slovene Partisans. Comptiileid a ^ e r t h e r e c o r d s of t h e H e a d - Q u a r t e r of Slovenia. P u b l i s h e d b y t h e R e s e a r c h I n s t i t u t e . L j u b l j a n a 1946. (II + ) 89 istr., e n a k a r t a v pnilogd. 8°. ^ Publikacija vsebuje tudi podatke o zavezniških aviatikih in vojnih ujetnikih, rešenih v Slovenskem Primorju in v Slovenski Koroški- 219. Mladen Ikica: Oslobodjenje Pule. Jugos lovanski m o r n a r . II . ISplit] 1946. Str . 165—166. 4°. Specialni opis operacij koncem aprila in začetkom maja 1945. 220. Ivan Ivanović: Operacija oslobadjanja Cresa i Lošinja aprila 1945 god. Jugos lavensk i m o r n a r , II, [SpliM] 1946. Str . 304—308. 4°. Detajlni o p e operacij. 221. Slavko Kavšek: Borba slovenskog naroda za svoje more. Jugo- s lovenski m o r n a r , II, [Spllilt] 1946. Str.- 352—54. Podatki o začetku mornariških oddelkov pri IX. korpusu. 20 305 222. Janez Tomšič: Desantna operacija kod oslobođenja Raba, u a p r i l u 1945 godine. Juigosilovensiki m o r n a r , III, [Split] 1947. Str . 55—60. 4°. Izčrpna študija. 225. Ive Mihovi lović: Angelo Vivante ili socijalistička interpreta­ cija tršćanskog problema. P o v o d o m t r i d e s e t e godišnj ice s m r t i Vivantea . R e p u b l i k a II, Zagreib 1946. S t r . 811—830. 4°. Podatki o tržaškem socializmu in o Vïvanteju ter 'Lepa reprodukcija glavnih misli njegovega dela. 224. Andre j Budal: Angelo Vivante. Razg led i II, T r s t 1947. Str . 80 d o 84. 8°. Povzetek razprave J. Mihov tovića (štev. 223 te bibliografije). 225. Lino Legiša: Scipio Slataper z naše strani. N o v i Svet I, L j u b ­ l j a n a 1946. Str . 201—213. 8°. , Kratka karakteristika odnosa notranje raizdvojenega 'tržaškega ire- dentiističnega književnika do nas. 226. Milko Matičetov: Scipio Slataper o Slovencih. Razgledi) I, T r s t 1946. Str . 158—163. 8'. 4 Nekaj fragmentov o tem notranje TazikLainem tržaškeni iredentistič- neim književniku. 227. Ivan Regent: Jože Srebrnič, junaški bojevnik za bratstvo med narodi in za pravice delovnega ljudstva. K a t o l i š k a t i s k a r n a . N a j e m n i k : Zal. » P r i m o r s k i d n e v n i k « , G o r i c a 1946, 16 s i r . 8°. — : Jože Srebrnič, eroico combattente per la fratellanza dei popoli e per i diritti del popolo lavoratore. T i p . Cedi. Concess. Edi t . »Prùmonski dnevnik« . Gor iz ia 1946. 20 s t r . 8°. Kratek življenjepis in opis dela slovenskega primorskega komuni- stičnega voditelja in originalnega misleca v zgodovinskih vprašanjih, ki je 1- 1944 v parfizramih utonil pri prehodu čez Sočo. 228. France Bevk: Kulturni život u Slovenačkom Primorju. Сло- в е н с к о б р а т с т в о . B e o g r a d 1947. Str. 450—454. 8°. Kratka slika za preteklost in sedanjost. 229. Andrej Budal: O slovanski misli v Slovenskem Primorju. Raz­ gledi H, T r s t 1947. Str. 300—306. 8°. Kratek zgodovinski pregled. 230. France Bevk: Slovenačko Primorje u borbi za slobodu. Сло- венско братство. Београд 1947. Str.606—621. 8°. Pregled zlasti za dobo od 1918—1947. 231. Koledar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1947. U r e d i l u r e d n i š k i odbor G r e g o r č i č e v e založbe, T r s t 1946, 160 str.. 8°. Vsebuje vrsto prispevkom za dobo 1918—1945 in kasneje, zlasti članek Vekoslava ŠpangeTJa >Prvi borci -za svobodo« (str. 16—27; za dobo 306 1927—50), Z. Jelinčiča »Primorska mladina in T. I. G. R: pod faši­ zmom« (str. 56—69) in opis preganjanja po krajih »Kronika naših krajev« (sit. 131—152). 232. Viktor Car Emin: Vjekovna borba Slavena Istre. С л о в е н с к о б р а т с т в о . Б е о г р а д 1947. Str . 515—534. 8°. Fraigm-emti iz historičnih borb. 233. Janez Kocmur: Primorski borci v tujini za svobodo domovine. O ž iv l jenju, t r p l j e n j u in b o r b e n e m p r i z a d e v a n j u p r i m o r s k i h linternirameev in v o j a k o v v I ta l i j i v l e t ih osvobodi lnega bo ja . P r i p o v e d u j e — . Založi la ' t i skarna D r u ž b e sv. M o h o r j a v Ce l ju . 80 s t r . 8°. Avtor .govori o temi v bistvu 'le na podlagi svojih osebnih spominov ! in dož'vljajev, ne n a podlagi .sistematično zbiralnega in študiranega gradiva. 234. D . Buzecan: Rapalski diktat. T r i d e s e t dama, IV. B e o g r a d 1946, br. 10. Str . 75—85. 8». — : Rapalski diktat. Razg led i II, T r s t 1947. Str . 34—36, 73—77. 8°. Dokazi, da je bil Rapallo diktat in me svobodno in sporazumno skle­ njena pogo'dba; članek v »Razgledih« le kratek povzetek. 235. (Boris Krajger): La situazione politica nel la Regione Giulia. 30 g iorni , II . (Fiume) 1946. Str. 83—86. 4°. Del referata na tržaškem kongresu KP иа Julijsko krajino 14. aprila 1946 (po H Lavoratore). 236. Bojan Štih: Trst v vel ikih dneh. N o v i Svet I, L j u b l j a n a 1946. Str. 421—452. 8°. Vtisi iz časa bivanja Medzavezniške kom'sije v Trstu. 237. Steven Dedi jer: Činjenice koje se ne mogu poreći. Tr idese t d a n a IV, B e o g r a d 1946, br. 4. Str . 97—111. Kritika režima v coni A Julijske krajine. 238. Stefan Mitrović: Načelne primjedbe po pitanju Trsta. T r i d e s e t dana, IV, (Beograd) 1946, b r . 1. Str . 13—40. 8°. — : Načelne pripombe o vprašanju Trsta. R a z g l e d i I, 1946. Str. 31—37, 79—86, 128—134. 8° Načelna marksistična kritika stališča italijanskih delavskih strank in voditeljev v tem vprašanju. Za ponatis prim, publikacijo štev. 72 te bibliografije. 239. Stefan Mitrović: O jugoslovensko-itali janskoj granici. K r i t i k a »teorije« p r i r o d n i h granica . T r i d e s e t dana, IV, (Beograd) 1946, b r . 4. Str . 15—38. 8°. Kritika te teorije italijanskih avtorjev z mačelno-marksističnega stališča s sklicevanjem n a dejstva politično-diplomatske zgodovine. 307 240. Viktor Novak: Problem Julijske Krajine. Jugos , lav i ja-SSSR Beograd, m a r t 1946, i>r. 5. Str. 4—6. 4°. Kratek povzetek problema, predvsem avtorjevih in drugih izvarani v knjig, »Oko Trsta« (štev. 75 te bibliografije). izvajanj 241. Milovan Dj i las : Sa čim Jugoslavija izlazi pred mirovnu kon­ ferenciju. Tn (deset dama, IV, B e o g r a d 1946, br . 5—6. Str . 1—9. 8r'. Borba in žrtve jugoslovanskih narodov. 242. За с л о б о д у Јулијске Крајине. Н а ш а к њ и ж е в н о с т , I. B e o g r a d 1946. Str. 615—617. 4°. - e Izjave predstavnikov srbskega kulturnega Življenja na zborovanju Društva književnikov 10. aprila 1946. J 243. Bojan Štih: Nekaj pripomb k novi kampanji imperialističnih krogov Italije. N o v i Svet I, L j u b l j a n a 1946. Str . 5 5 - 6 7 . 8». P Ä \ T S * i m P ' e : " ' a , ] i * 6 n e kampanje v Itói j i ob našem vprašanju od 1943 do januarja 1946. J 244. Владимир Дедијер: Југославија о д Версаља д о Париза. П о л и т и ч к а б и б л и о т е к а , 8, Б е о г р а д 1947. П р е ш т а м п а н о из » Т р и д е с е т д а н а « , б р о ј 11—12 ( н о в е м б а р — д е ц е м б а р ) 1946 56 str. 8°. Vsebuje važne, čepraiv fragmentarne .podatke o vprašanju naših nrtvSJL] f P ° ' ? T V i ^P.™*. v ° J n i . o zunanji .poMtiki m ekonomski odvisnosti stare Jugoslavije m o zunanji politiki narodnoosvobo- clJlnega gibanja ter daje sumaren .pregled stališča Jugoslavije v g.avmh vprašanjih, 1er se je o njih razpravijallo m par ški konferenci. 245. Andrej Budal: Jugoslavija na mirovni konferenci. Prored i ! — »Razgledi« II, Trs t 1947. Str . 149—156. 8°. Povzetek razprave VI. Dedijera (štev. 244 te bubliografije). 246. France Bevk: Naše vprašanje v luči izjav. Razg ledi II Trs t 1947. Str . 61—65. 8°. Nekaj zanimivih izjav delegaciji Julijske krajine v Par zu poleti 1946. 247. Dušan Rybar: Po Parizu. R a i z g l e * I, Trat 1946. Str . 2 1 8 - 2 2 . 8°. Nekaj .misli o ipajiški konferenci; 248. Marij Kocijančič: Predlogi za tržaški statut. Razg ledi I Trat 1946. Str. 333—536. 8°. Kratka karakterizaeija, prvotnih projektov statuta. 249. Marij Kocijančič: Gospodarski problemi »svobodnega področja« R a z g l e d i I, T r s t 1946. Str . 229—233. 8°. u ï t l k o \ - i £ % T r f V ? i h « « ^ ^ h p i o b l e m o v v času, ko je bila Ä Z e °,dL<),cena' medtem ko je borba za statut še trajala. 308 II. I t a l i j a n s k e i z d a j e (memorandumi , u r a d n e iz jave , os ta le p u b l i k a c i j e v vsebinskem redu) 250. Propositions en vue d'un régime international pour les ports de Trieste et de Fiume. Rome, m a r s 1946. 8 etr . 4°. ' Uradni predlog italijanske vlade. 251. Alcide de Gasperi: Déclaration du Président du Conseil ita- lien — à la Conférence des Ministres des Affaires Etrangères à Paris, le 3 mai 1946. (Traduct ion) [1946] s. 1. 4 str. 4°. Citirana.so zanj ugodna mesta iz poročila ekspertov, zastopane so zname italijanske te^fe. . 252. La Frontière italo-yougoslave. Déc l a ra t i ons officielles et a u t r e s documents p ré sen té s pair le G o u v e r n e m e n t I ta l ien au Consei l -des Minis t res-des Affaires E t r a n g è r e s . Rome, août 1946. 73 str . + k a r t a v pr i logi . 8°. Italijansk memorandumi in govori italijanskih zastopnikov do pari- ške konference. 253. La Questione della Venezia Giulia. Memionale. Comi t a to di L i b e r a t o n e Nazionale de l la Venezia Girulia. Comi ta to Giu l i ano di Roma. Roma [1946]. 16 s t r 8°. Memorandum omenjenih organizacij, napisan po aprilu 1946 za pari- ško konferenco, predlaga med drugim event, izločitev vprašanja Ju.ijske krajine iz mirovne pogodbe z Italijo. 254.* [Anton>'o D e Bert i]: Memorandum dei giuliani al le repubbliche sudamericane. R o m a . C o m i t a t o gmiliano, 1946. 18 str . 16°. 255. La Venezia Giulia terra d'Italia. E d i t r i c e l a Società i s t r i a n a di a rcheologia e s tor ia pa t r i a . Venezia 1946. XVI + 267 str . , 6 pr i log. 8°. V tern kofekt-'wiem delu italijanskih nacionalističnih avtorjev bra­ nita geografa S i V o Vardabasso in Arrigo Loirenzi tezo o »prirodni meji« I V i je na vzhodu in geografski pripadnosti Julijske krajine Pali j i Raffaello Battaglia govori o dobi do prvih naselitev Slovanov, Camillo de Franceschi, edini avtor o kasnejši zgodovini, izbira le dejstva in vire, ki bi govorili v korist njegovi tezi o historični pri­ padnosti Italiji, ;in sploh n e daje celotne zgodovinske slike. Matteo Bartoli in Giuseppe Vidossi govorita o jezikih in dialektih, Baccio Adotto azk.jučno le o italijanski književnosti, Bruna in Ferdinando t or a t : o umetnosti, medtem ko se Augusto Giuliani v statistični studij; o etnični strukturi in Aldo Suppani o ekonomskih problemih gib.jeta v okviru znanih oficielnih italijanskih tez. Čeprav je v nekaterih raizpravah zbrano mnogo gradiva, si skoraj nobena od njih-ne prizadeva, da bi prišla kritično do jedra problema, ampak si večinoma pomagajo s tem, da se omejujejo in često pretiravajo nekatere aspekte s često netočnimi trditvami, medtem ko druge, važnejše aspekte, ki bi šele omogočili celotno sliko, enostavno za- molčujejo. Prim, tudi oceno v ZČ I, 1947, str. 187—-92. 309 256. L'Economia della Venezia Giulia. P i e r p a o l o Luzza t to Fegiz, An ton io Marniseli, P a o l o Medani , M a r i o d e Vergot t in i oom la co l laboraz ione d i Rodolfo B e r n a r d i , El iseo Bonet t i , Giorg io Bonifacio, B r u n o C a d a l b e r t , Silvio C u r t o , A lda D iana , B r u n o F azzini, B r u n o Grazila Resi , P a o l o Pelli«, F r a n c e s c o Rlatzer , Vi t tor io Privifoggi, A r t u r o Rade t t i , O t t a v i o RomdinrJ, C a r l o Urs i . Un ive r s i t à diii Tr ies te , I s t i tu to d i Stat is t ica, d i r e t t o r e P . Luzzatto-Fegiiz. S t ampa : S tab i l imento titpoigrafico naz iona le Tr ies te . C a r t e : Ar t i gräfliche Modiano, Tr ies te . 1946. X I T I + 175 str . , 15 pr i log t a r t , 8°. Prvi del knjige ima splošno geografsko-ekonomski značaj, drugi del govori o posameznih gospodarskih panogah, t ret j i o projektih za bodočnost. Knjiga ima bolj značaj statističnega priročnika/ s komen­ tarji in (kartami kakor pa ekonomske momoigrafije ali serije mono­ grafij. Ona vsebuje brez dvoma mnogo gradiva, sodba o te j knjigi, ki avtorji zanjo indijo, da moče zavzemati miikalkega stališča, je pa odvisna od sodbe o ^zanesljivosti statistik in uradnih poročil, ki se nanje nas'lanja, od kritike principov, po katerih so delane stati­ stike im od krit ike podatkov, ki so samo približno cenjeni 257. Mondo Europeo. RiivAsta d i c ivi l tà eu ropea . A n n o II. G e n n a i o - Febbraûo 1946. (Roana.) S t r . 49—167. 8°. European World. A R e v i e w of E u r o p e a n civil isat ion. J a n u a r y / F e b r u a r y 1946. Vol. I. (Rotmie.) Str . 53—179. 8°. Vsebuje oi Julijski krajini članke: Antonio de Berti, Il sentimento di nazionalità — The Sentiment of Nationality (brez stvarnih podat- kov in poglobitve, predlaga avtonomijo v mejah Italije); Pietro Bat- tara, Gruppi etnici della Venezia Giulia — Ethnical Groups in the Julian Region (demograf rimske univerze zastopa brez zadostnega konkretnega študija teze, ki so jih že zavnniiie jugoslovanske in de- loma tudi Schiff rerjeve publikacije); Edgar E. Clark, Venezia Giulia (vtisi im konstatacije ameriškega žurnailiista) ; Aristocle Vatova, L'Istria marinara ne' suoi proverbi — Sea Faring Istria and its Proverbs (samo italijanski pregovori) ; Giovanni Dalma, Il problema di Fiume — The Problem of Fiume (za Zanellin koncept »svobodnega mesta< Reka); Carlo Gaffi, La politica serba per un accordo con l'Italia — Serbia's Poiicy in View of an Agreement with Italy (zanimivi podatki bivšega italijanskega poslanika v Beogradu o 'tendencah vladajočih (krogov stare Jugoslavije pri t i do sporazuma s fašistično Italijo); Silvio Benco, Cultura ed a r t e ita terra giuliana — Culture and Art in the Julian Land (omenjeni so izključno le italijanski kulturni delavci in umetniki, oz. tisti, k i jih avtor prišteva Italijanom) ; Robert Meyer, La Venezia Giulia: Terreno d'assaggio per l'idealismo del­ l'Unione mondiale — Venezia Giulia — Proving Ground of >One World« Idealismi (pretežno i'talofikke mMi ameriškega žurnailiista); Vittorio Tranquilli, Fisionomia musicale de'Jla Venezia Giulia — The Musical Characteristics of Venezia Giulia (upošteva samo Italijane); Manlio Cace, Zara, città e ili suo statuito — The City of Zara and its Statute (slabo, šovinistično); razen tega še l i terarne prispevke in fragmente Itala Sveva, Giana Stuparicha, Umberta Sabe, Gregorja Gregory-ja, Vittoria TramquiMi-ja in Virgilija Giotti-ja. 258. Carlo Schifîr.er: Sguardo storico sui rapporti fra Italiani e Slavi nel la Venezia Giulia. I s t i t u t o di s t o r i a m o d e r n a del- 3 1 0 l 'Univers i tà 4 i Tr ies te . Trieste.- S tab i l imen to t ipograf ico nazio- nale . 1946. 37 s t r . 8°. — II ediz ione r i vedu ta . I s t i tu to d i s t o r i a de l l 'Univers i tà d i Tr ies te . Tr ies te . Stalx'liimenito t ipograf ico naz ionale . 1946. 37 str . 8°. — : His tor ie Gl ance a t t he Rela t ions b e t w e e n I ta l i ans a n d "Slaves [!] in Venezia Giu l ia . Istituito d i Storila de l l 'Univers i t à d i Tr ies te . Tr ies te . Staibiliitmento tipografiico naz iona le . 1946. 34 str . + k a r t a v pr i logi . 8°. To delo, poddbmo 'kakor drugo delo istega avtorja (štev. 259 te biblio- grafije), vsebuje mnogo netočnih tez in trditev, vendar pa je treba njegovemu avtorju prizmati, da poskuša biti v razliki od ostaùih italijanskih avtorjev bolj objektiven in globlji in da vsebuje delo- dragocena dognaniffrm teze, ki morejo biti predmet diskusije. Prim- ocemo v ZC I, 1947, str. 187—92. 259. C a r l o Schiffrer : L a Venezia Giul ia . Saggiilo d i u n a c a r t a dei l imi t i naz iona l i i t a lo - jugos lav i (con l a c a r t a annessa) . Stabilii^ m e n t i t ipograf ici C a r l o Colombo. Roma. MCMXLVI. 123 st de-ov stare Jugoslavije (Jesenice in Sušak) in eventualno še логовке,. z italijansko večino prebivalstva. 265.* M. Bandiera — E. Bonetti: La Venezia Giulia e il problema del confine orientale italiano. Tr ies te . I s t i t u t o di geografia delr rUnùvers i t à d i Tr ies te . 1946. 5 zeni l j . + teks t . 16°. — : La Marche Julienne et le probleme de la frontière orien- tale italienne. Tr ies te 1946. 5 zeanlj. -f- tekst . 16°. —: Venezia Giulia and the Problem of the Italian Eastern Boundary. Tr ies te 1946. 5 zeml j . + teks t . 16°. 312 266.* Venezia Giulia italica. A c u r a di F a u s t o P e o o r a r i e Lionel lo G i o r n i . [Tekst t u d i v f rancoščini dai angleščini.] R o m a , C. Be- steit i . (Tisk. I ta lgraf) , 1946. 140 s t r . 267.* Trieste e la Venezia Giulia. (Lega N a z i o n a l e — C e n t r o s t u d i TnJeste.) T r i e s t e 1946. 62 s t r . 8°. 268.* R. Pracchi: Considerazioni sulla questione giuliana e triestina dal punto di vista geografico-economico. Riv i s ta I n t e r n a z i o n a l e dal le Scienze Sociali, L1V, 1946. Str. 57—62. 269.* Eliseo Bonetti: Il confine italo-jugoslavo secondo un »neutrale«. Rivis ta Geograf ica Italiatna L1V, F i r e n z e 1947. Str . 42—46. 270.* Raffaello Battaglia: Dialett i e dimore ai confini orientali d'Italia. Rivtisita Geogra f ica Itailiama LII, F i r e n z e 1946. Str. 1—9. 271. Ermanno Bartell ini: Trieste. Mi lano, casa ed i t r ice »La F i a c ­ cola«. 1946. 47 str . 8°. Ponatis studije, lai jo je objavil jnlija 1925 v torinski reviji »Rivo­ luzione Liberale italijanski socialist, ki je živel nekaj časa v Trstu y iti je umrl 1945 v-Dachau-u. Stadija govori o politični zgodovini in ч jf o ekonomiji Trsta, vsebuje mnogo podatkov, povzema v marsičem l / Vivantejeve ideje, a njegovega dela n?ïj od daleč ne dosega po temeljitosti' študija, vsebuje mnogo napak v dejstvih in se ne pri­ družuje Vivantejeveimu 'negativnemu »tališču dio jadranskega ireden­ tizma, ampak tipično zrcaili miselnost italijanskih socialistov: reklamira zanje zaslugo, da so s svojo .politiko pospeševali asimilacijo sloven­ skih tržaških delavcev, in izraža mnenje, da si more Italija pridobiti nove province in rešiti ekonomski problem Trsta ne s fašističnimi metodami, ampak z drugačno politiko 'proti manjšinam (v bistvu z malimi koncesijami) i'n s politiko ekonomskega sodelovanja s sosed­ njimi državami. 272. Rodolfo Bernardi: I traffici di Trieste alla luce della statistica ufficiale. A c u r a deilla C a m e r a di c o m m e r c i o ed, i n d u s t r i a e dei Magazzini g e n e r a l i dli Tr ies te . [Trst 1946.) 45 s t r . 4°. Publikacija obstoji iz statističnih tabel in diagramov ter kart, sestav­ ljenih na podlagi statističnega materiala tržaške Trgovske zbornice; v predgovoru avtor kratko omenja s svojega stališča nekatere pro­ bleme ;m načrte za bodočnost, v tibi predpostavki, da bo ostala raz­ mejitev — tega problema se direktno ne dotika — ista kakor prej . 273. Fabio Cusin: La liberazione di Trieste. C o n t r i b u t o a l la stori- graf ia n o n naiziJonalistica di Tr ie s te . F . Zigiotti; T r i e s t e 1946. 68 s t r . 8°. Avtor, ki je že v svoji knjigi >Aopunti alla storia di Trieste« (1931) dali krit iko nacionalistične koncepcije tržaške zgodovine, se v tej knjigi noče pridružiti nobeni od obeh strank in razvija svojo idejo nekakega tržaškega avtonomiizma v okviru nekakega evropskega federalizma; čeprav njegova osnovna ideja in nekatere trditve niso sprejemljive, so nekatere njegove konstatacije točne, druge pa vzpodbujajo k diskusiji. "'13 274 Atti l io Tamaro: Trieste. S tor ia di u n a ci t tà e d i u n a fede.- Is t i tu to Ed i to r i a l e I ta l iano . [Milano 1946.] 242 s t r . 8°. Znani naoianailfflstiòni zgodovinar in dostojanstvenu fašistične dobe daje v tej knjigi ponovno ipregded zgodovine Trsta (predelana izdaja knjige »Trieste«^ iz 1930), ne da b i odstopil od svoje šovinistične koncepcije tržaške zgodovine, kritizirane med drugimi zlasti od Fabija Gusina. 275. Alessandro Vigevani: Il Friuli oggi. A c u r a del l 'Associazione p e r l'iaiutceiomia f r iu lana. Tr ie s te . S t a b i l i m e n t o t ipograf ico n a z i o n a l e . 1946. 119 str. 8'. V te j knjigi, pisani še med vojno, se avtor na podlagi raznih momentov zavzema za avtonomijo Furlanije v okviru Italije, pro­ blema vzhodne meje se pa prav za prav ne dotika. 276. Cherso e Lussino, Isole del Quarnero. Trieste-1946. 20 s t r . 8°. Ta publikacija, podpisana od »Il Gomitato per le isole di Cherso e Lussino« in datirana Trsrt, 20. marca 1946, je kratek lokalnogeografski in lokailmoizgodovriinskà opis otokov, medtem ko nacionalna in še druga vprašanja niso omenjena alli pa so prikazana napačno. 277. L'Etat libre- de Fiume premier victime du fascisme revendique son droit à la liberté. Edi t ions du B u r e a u de Fiiiume. s. 1. 1946. 101 s t r . 8°. Knjiga vsebuje memorandume, korespondenco in slično Riccarda Zanelle, Jkji se j e v drugi vojni in po njej s svojo tezo »svobodne Reke« včlemil v akcijo Italije; edina vrednost te publikacije s sicer netočnimi in neresnimi 'trditvami je v tem, da kaže aktivnost njego­ vega »reškega urada«. 278. Riccardo Zanella: Open Letter to his Eccelency Mr. Ernest B e v i n . . . respect fu l ly from —, P r e s i d e n t of t h e F r e e S t a t e of • F i u m e , s. 1. [1946], 20 s t r . 8°. Ponatis pisma od 30. julija 1946 iz publikacije štev. 277 te bibliografije. 279. Antonio Marussi: Saggio storico di cartografia giul iana dai primordi al secolo XVIII. T r i e s t e [1946], 31 str. 8°. Ta studija, objavljena o priliki kartografske razstave v Trstu vfebru- атја 1946, daje dober pregled kartografije Julijske kraj ine v ozna­ čenem razdobju (z bibliografijo). 280. Alessandro Vigevani — Gianfranco d'Aronco: Dell 'antica fascia l inguistica tra la Slavia e il Friuli. L a P o r t a Orienitale XVI, T r i e s t e 1946, s t r . 7—15,- 8°. Pomembna lingvistična študija. 281. Le mouvement italien de la résistance dans la Vénétie Julienne. Puiblié p a r les soins d u C o m i t é d e l i b é r a t i o n n a t i o n a l d e la Vénét ie J u l i e n n e et d e l 'Associat ion d e s pamtfeams itailieins d e T r i e s t e , s. 1., s. d., 24 s t r . 8°. Tendenčno in fallzi'fi cira joče podajanje vsega problema: vprašanja, kdo se je v resnici boril, kateri Italijani so se udeležili borbe in s kakšnim ciljem, k a k o so. bili sprejeti ti' Iiallijani, ustvarjanje legende o uporu C. L. N. 28. aprila 1945 dtd 514 282. Ettore Colonna: La requisitoria del processo Pagnmi. Udlienza 27 n o v e m b r e 1945. P a g i n a d i s tor ia t r i e s t i n a . Tr ies te , gennai© 1946. 48 str. 8°. Advokat Cesare Pagnini je bu v času .med kapitulacijo Italije in osvoboditvijo Trsta župan Trsta in organizator »guardia civica« (ki je po često propagirani legendi baje prva osvobodila Trst), nato pa novembra 1945 pred sodiščem oproščen; ta brošura, napisana v mjegovo obrambo z namenom dokazati, da je prevzel to mesto samo zato, da bi »koristil Trstu« — kontrolirati jo je treba s podatki v tedanjem našem časopisju — vsebuje za kritičnega bralca vendar dragocene podatke o zakulisni zgodovini te dobe in pa o duhu, y katerem so stranke C. L. N., ki branijo Pagninija, in sodišče presojali kolabo raoio nižem. 283. G. Hölzer: Fasti e nefasti del la quarantena titina a Trieste. (Traeste 1946.) (II + ) 86 s t r . 8°. Šovinističen pamflet; če omenim samo, da je avtorju Dalmacija Л а - Irianissima«, d a so se mu Jugoslovani borili do maja 1945 ma strani Hitlerja, medtem ko so bili Italijani od septembra 1943 na strani zaveznikov, da avtor govori pozitivno o fašizmu in da trdi, da manj ; šine niso bile preganjane in da manjšinskega vprašanja v tej .pokrajini sploh ni bilo »prima della canagliata di Tito«, si moremo misliti, kakšna je avtorjeva zanesljivost pri .podatkih o osebah in dogodkih, ki niso iako splošno znani in jih je težje konteoliraii; pri tej knjigi, k i je ni primerjati z drugimi publikacijami o tistem času (štev. 105 in 106 te biblioigiafije), je pomembno predvsem dejstvo, da je spùoh moigla iziti'. 284.* Monarchia e fascismo: La questione di Trieste. A c u r a de l la Commiss ione p r o p a g a n d a de l l a d i r ez ione dell P . C. I. (Argoment i . V a d e m e c u m da l p r o p a g a n d i s t a N. 1), R o m a UBSISA, Unione Ed. S indacale I t a l i ana , 1946. 25 s t r . 16°. 285. Manlio Cecovini: L'autogoverno della Venezia Giulia. P r o g e t t o d i s ta tu to . F . Zigliotti. T r i e s t e 1946. 27 istr. 8°. Projekt statuta avtonomije v okviru Italije; brošura dotiskana aprila 1946 in pač namenjerna tedanji situaciji. 286. G. Gratton: Trieste clef de voûte de la paix. Avec 45 pho to - g raph i e s et c roquis . G u y l e P r a t , éd i t eu r . P a r i s (1946), 71 s t r . 8°. Ta knjiga spada v omo ^skupino italijanskih publikacij, ki jtih ozna- čuje majhna originalnost pr i ponavljanju oficielnih italijanskih tez in zelo tendenčno prikazovanje problema; pisana je v poùetju 1946, avtor daje tudi historiat do rešitve četvorice in predlaga, da postane vsa Julijska krajina internacionalna cona, enotno carinsko ozemlje, medtem ko naj občine na podlagi večine prebivalstva spadajo pod suverenost Itailije, odn. Jugoslavije. 287.* Venezia Giulia. S t u d y of 'the M a p of t h e I ta lo-Jugos lav Boun­ d a r y . R o m a . S tab . Tipograf . Colombo, 1946. 122 str. + z e m i j . 8°. 288.* Considérations d'ordre géographique et économique sur le tracé de la frontière orientale de l'Italie et du Territoire de Trieste tel qu ' i l a é té p roposé à P a r i s l e 3 ju i l l e t 1946. R o m e 1946. 10 str . + k a r t a v p r i log i , 8°. 315 289.* Bruno Nice: Il problema giuliano in un anno di trattative. Rivis ta di s tudi politlicd i n t e m a z i o n a l i , XIII, F i r enze 1946. Str . 211—225. 290.* A. Bergonzi: I confini terrestri d'Italia secondo il progetto di trattato di pace. L 'Unive r so XXVII, F i r e n z e 1947. Str . 1—15. III. D r u g e i z d a j e (po p roven ien t i ) 291. Trieste. Is t h e QuestïJorï be ing decoded on its mer i t s -or w h a t ? T h e Bul le t in of the Un i t ed Comtmittee of South-Slavic Amér i - cains, N e w York, Vol. 4, no . 1, A p r i l 1946. Sfcr. 1—3, 4". Načelen članek o 'kriterijih, ki govore za jugoslovansko tezo. 292. Louis Adamič: America and Trieste. God and the Russians. A l e t t e r t o the h o n o r a b l e James F . Byrnes , S e c r e t a r y of S t a t e from —•. U n i t e d Comimittee of South-Slavic Amer icans , N e w York (1946). 8 str. 4°. Piemo, pisano 4. junija 1946 po predložitvi ameriške in drugih linij in zasedanju Sveta zunanjih ministrov v maju 1946. 293. Molotov: Le dichiarazioni di — sulla Conferenza di Parigi. 30 gliomi, II (Fiume) 1946. Str . 139—143. Prevod izjave po prvi konferenci (aipril-maj 1946) po »Pravdi«. 294. B. M. Молотов: Речи на парижскои мирнои конференции. ИГОЛБ—OKTHÓpb 1946 г. О г и з . Г о с у д а р с т в е н н о е издателБСтво п о л и т и ч е с к о и л и т е р а т у р м . 1946. 208 istr. z a v t o r j e v o s l iko v prilogu. 8°. Knjiga vsebuje tudi vse govore V. M. Molotova o Italiji in o pro­ blemu Julijske krajine. 295. Георгио Мдивани: Поездка в Триест. Новое Времн. 1 нн- варн 1946. № 1, Москва. Str. 30—31. 4°. Vtisi s potovanja v Trst. 296. A. Померанцев: O Триесте и К)лиискои Кравне. Новое Времн. 15 апрелн 1946. № 8, Москва. Str. 28—31. 4°. Kratka informativna slika v glavnem na podlagi naših memoran­ dumov. . , 297. Juliusz Kasztelanic: W sprawie Triestu. Zycie Slowianskie, I. K r a k o w 1946. Str . 70—71. 8°. Zelo kratek pregled ipoldtičnega' razvoja problema Trsta. 298. M. Malecki: Romansko-slowiânska granica jezykova na za- chodzie poludniowej Slowianszczyzny (1 m a p a ) , S p r a w p z d a n i a 316 z czynnosdi i pos iedzen P o l s k i e j A k a d e m i i Umiejetnošci , XL VII, K r a k o w 1946. Str . 31—33 (z eno k a r t o v pril .) 8°. Avtor znane knjige fPrzeglad slovviamskich gwar Istrji. Prece kom. Jez. r\ Akad. U. ur. 17, Krakow 1930, .govori v tem kratkem preda­ vanju o slovanskih in romanskih obmejnih narečjih. 299. Anna Krystyna Wirszyl lo: Triest — kolebka mysli jugoslo- wianskiej . Zyaie S îowianskie , I, K r a k o w 1946, s t r . 68—70. 8°. Njegoševa knjiga »Laižni car Ščepan Mali« je bila. tiskarna 1851 v Irsru >u Jugoslaviji« in je to prvi primer, da se kako mesto tako označuje. 300. V. Burian: Italsko-jihoslovanska shoda v retrospektive. Slo- v a n s k y P r e h l e d XXXII, v P r a z e 1946. Str. 155—159. 8°. Zanimivi podatki o ideji italijansko-jugoslovanske solidarnosti v revoluciji 1848/49 in (kasneje. 301. Jaroslav Turna: Uvaha o Terstu. Slovamsky P r e h l e d XXXII v P r a z e 1946. Str . 32—35. 8°. Kulturni pomen jugoslovanske rešitve tržaškega vprašanja za Slo­ vence m za evropsko kulturo, kjer bi potem Trst predstavljal stično točko med Movam in zapadmimi narodi. Avtor je pisal o tržaškem problemu tudi v. prvi številki praške revije »Kytice«, ki je ob se­ stavljanju te 'bibliografije nisem imel na ràapoiago. 302. Константин Комаров: Славннското малцинство в Италии. Превел от руски Здравко Сребров, Славнни, II, Софин 1946. Str. 160—161. 4°. Povzetek dr. Cermeljeve knjige v ruskem ekscerptu (štev. 92 te biiblioigraifije), preveden iz ruščine, žal brez navedbe mesta originalne objave, kr mi ni znana. 303. Лгобен Панов: Триест. Славнни, II, Софил 1946. Str 88 do 92. 4°. Kratek, a dober pregled problema (nekaj manjših (nebistvenih napak) ocLoeno zavzemanje za jugoslovaimsko stališče. 304. Szänto György: A Trieszti kérdés. [Tržaško vprašam je.] Buda­ pes t 1946. 47 s t r . 8°. Precej dober, čeprav n e na originalnih .raziskavamjih sloneč pregled problema z odločnim zavzemanjem za jugoslovansko stališče; pred­ govor F Naigy-ja, v dodatku izvlečki i'z brošure A. J. P. Taylor ja (štev. 109 te bibliografije) im govora maršala Tita v narodni skup- scuni 1. aprila 1946 (v štev. 176 in 177 te bibliografije). 305. Kardelj: A Jugoszlâv Allaspont az olasz-jugoszlav hatar kér- désében. [ J u g o s l o v a n s k o stal išče v v p r a š a n j u itaKjanisiko-jugo- filovairiske meje . ] H e l y e t t e s mlitniiszteirelinök beszéde a k ü l ü g y - rxiiimiszterek 1946 mâjuisâbam P a r i s z b a n t a r t o t t é r t e k e r l e t é n . ' [Govor p o d p r e d s e d n i k a v l a d e K a r d e l j a ma sejii zunanjih, mimi- 317 s t r o v v P a r i z u v m a j u 1946.] A M a g y a r - J u g o s z l â v t â r s a s â g kiia- d â s a . [ Izdalo M a d ž a r s k o - j u g o s l o v a n s k o d r u š t v o . ] B u d a p e s t 1946. 16 sta-. 8°. Prevod govora podpredsednika E. Kardelja na seji Sveta zunanjih ministrov 3. maja 1946 s predgovorom Istvâna Kende, clama Sveta svetovne zTöze demokratske mladine, kjer se poudarja pomen jugo­ slovanske rešitve tržaškega vprašanja za Madžarsko. — Ta govor v Jugoslaviji' ni izšel v knjižni obliki; v itali jamskem prevodu gai j e objavila revija »30 giorni« (Kardelj: Dati e fatti sul probema giu­ liano- L'esposizione d i — . 30 giorni II, Fiume 1946. Str. Ill—115. 4°). 306. Jacques Augarde: Trieste, Trentin, Teschen. C a h i e r s d u C e r c l e R é p u b l i c a i n P o p u l a i r e . ( M o n t a u b a n 1946.) 10 s t r . 8°. V prvem delu brošure daje avtor zelo kratek in sumarem pregled tržaškega vprašanja in se zavzema za priključitev Trata Jugoslaviji. 307. J. Dresch: Géographie et traités de paix. L 'Univers i té L ibre , P a r i s , 5 a o û t 1946, no . 145. Fo l . V tem članku, opremiljenemi s karto, osvetljuje znani francoski geo­ graf paradoksnas! mejne linije v sektorju Gorice. 308. P. George — H. Grimal — F. L'Huillier: Problèmes de la Paix , L a M a r c h e Ju l i enne — L e R h i u — L 'Au t r i che . P r é sen t a t i on d ' A n d r é Chol ley . Edi t ions Raisons d ' E t r e . (Par i s 1946.) 224 str . 8°. V tej publikaciji, ki je izšla septembra 1946, prideta tu v poštev »Préface« vodilnega pariškega geografa in dekana Facul'té des Lettres A. Cholleya (str. 7—11) in raäprava Pierre-a George-a, enega od vodilnih mlajših francoskih geografov »Les fondements géogra- phiques du problème de la frontière italo^yougosilave« (str. 15—61), napisana na podlagi temeljitega študija geografske, etnične in eko-' nomske strani problema. Oba avtor ja se odločata za jugoslovamskoiiezo. 509. Manifeste des intel lectuels français pour le rattachement de Trieste à la Yougoslavie. [Par i s 1946.] 4 e t r . 4°. Publiciran v začetku junija 1946; podpisan od zelo uglednih franco­ skih intelektualcev (A. Bayet, A. ChoMey, L. Febvre, P. George, F. Jolliot-Curie, P. Lamgevin, H. Levy-Bruhl, M. Prenant, H. WaMom, M. Vey, G. Teissier itd.). 310. H. P. Maret: La Marche Julienne une deuxième Macédoine et Trieste un nouveau Dantzig? P ré face d 'Alber t Baye t . Parlib, Aoû t 1946. 28 s t r . in 20 p r i log sMc. 8°. Predgovor, katerega avtor je profesor na Sorbonni, in tekst brošure, ki opisuje publicistično predvsem vtise avtorja na terenu, se odločno zavzemata za priključitev Trsta Jugoslaviji. 311. Le peuple de Trieste et de la Marche Julienne a lutté pour la liberté. E d i t é p a r »France-Yougoslavie«. P a r i s 1946. 63 etr., d v e kartiL v p r i l o g a h . 8°. Opis borb v Julijski kraj ini tekom druge svetovne vojne. 312.* M. Le Lannou:. La Vénétie Julienne. A n n a l e s d e G é o g r a p h i e , LVI, P a r i s 1947. Str . 13—35. 318 "513. A. E. Moodie: The Question of Trieste. B y —. W o r l d Affairs, London, J a n u a r y 1946. Str . 315—24. 8°. Avtor zastopa v tem članku iste ideje in članek ima isti značaj, kakor njegova obsežna knjiga »The Italo-Yugosilav-Boundary< (prim. št. 69 te bibliografije). "t 14. George Kiss: Italian Boundary Problems. A R e v i e w . G e o g r a ­ p h i c a l Revriew, XXXVII. N e w Y o r k 1947. Str. 137—141. Kraitko omenjena le nekatera dejstva brez izrazitega zavzemanja stališča, vendar malo razumevanja za juigosiorvamske težnje; nave­ dena nekatera dela, ki mi pri sestavljanju te bibliografije niso bila dostopna. 315. Josef Matznetter: Triest. Seine E n t w i c k l u n g u n d s e i n e F u n k ­ t ion als Hafen. M i t t e i l u n g e n d e r G e o g r a p h i s c h e n Gesel l schaft Wien, LXXXIX. W i e n 1946. Str. 11—34. 8°. Precej podatkov za gospodarski, zlasti prometni razvoj Trsta, stati­ stične tabele in (pomanjkljiva) bibliografija; tendenca dokazati, da Trst ni pristanišče niti za Italijo niti: za Jugoslavijo, ampak za Češko­ slovaško, Madžarsko1, južno Nemčijo in predvsem za Avstrijo. 316. Conseil des Ministres des Affaires Etrangères. Commission d'experts pour l'étude de la question de la frontière italo- yougoslave. Rapport. Pa la i s d u Luxenuburg, Partis, 29 aivril 1946. 36 str . 4°. Znano poročilo Komisije ekspertov od 29. aprila 1946, ki je bilo v naslednjih dneh in mesecih v središču diskusije; v dodatku lista vseh prejetih dokumentov (ni razvidno, kater i so tiskani). F r a n Z w i t t e r Register I. Avtorji Berce L. 75, 196, 197. Adamič L. 20, 21, 22, 23, 137, 292. Bergomzi A. 290. Ambrožič L. 10, 75. Bernardi R. 123, 256, 272. Augarde J. 306. Bester L. R. 19. Avšič J. (Авшич J.) 97; 210. Bevk Fr. 166, 228, 230, 246. Babarovic B. J. 138. Bezlaj Fr. 209. Balen S. 12, 13. , Birsa J. 209. Bandiera M. 265. ' Bizjak Z. A. 209. Barac A. 185. ' Bombig V. 262. Barbalić (Baibalich) Fr. 23, 79. Bonetti E. 256, 265, 269. Bartellini F. 271. Bonifacio G. 256. BaTtoli M. 120, 255. Borgese G. A. 58. Battaglia R. 255, 270. ß r o z J. gl. Tito. Battara P. 112, 119, 257. Buda!. A. 209, 224, 229, 245 Bay et A. 310. Burian V. 300. Bebler A. 183, 184. Buzećan D. 234. Belič A. 75. Cace M. 257. Benco S. 257. Cadalbert B. 256. 3Ì9 Camuri G. 113. Car V. E. 205, 232. Cecoviini M. 285, Cliolley A. 308. Clark E. E. 257. Cliesold J. 27. Colonna E. 282. Curto S. 256. Cusin F. 273. Čermelj L. (ЧермелБ Л.) 75, 76, 81, 91, 92, 188, 202, 203, 204, 208. Cofe I. M. 21. 28. 29, 30, 36, 37, 38. Dall'Isonzo E. gì. Bombig V. Dalma G. 56, 135, 257. D'Aronco G. 280. Deano vie M. 203, 204. De Berti A. 254, 257. Dedij'er St. 237. Dedijer VI.' 244. De Franceschi C 255. Defrančes'ki J. 139. De Gasperi 251. De Vergottini M. 256. Diana A. 256. Digović P. 34, 35. Dkninić D. 75. Djilas M. 241. Draipšm P. 75. Dresch J. 307. Dvorničić M. 87. Fazzini B. 256. Fisković Cv. 216. Fodor M. W. 17. Forteti B. 255. Foriati F. 255. Fortini P, 125, 126. Franzero C. M. 141. Furlan B. 26. Gatbrovšek F. 31. Galli C. 257. George P. 308. Gervaiš D. 75. Ghisleri A. 1ÌJ. Gigli G. 57. Giorni L. 266. Giuliani A. 255. Gemella G. 136. Gorainić F. gì. Digović P. Grafenauer ,B. (Графенауер Б.) 2Н. Gratton G. 286. Grazia-Resi B. 124, 256. Gržetić M. 203, 204. Gustiinčič D. 93, 101. Holzer G. 283. Hribar A. 78. Ikiea Ml. 219. Lešič Sv. 200. Ivanović I. 220. Iveša A. 81, 86. Jakšič P. (Лкшич П.) 217. Jelinčič Z. 231. Jovanović P. 75. Juliamus 49. Kardelj E. 6, 72, 74, 98, 145, 178, 179. 180, 181, 182, 305. Kasztelanic J. 297. Kavšek SI. 221. Kenda I. 305. Kidrič Fr. 185. KiTac L. 205. Kiss G. 314. Kocijančič M. 201, 248, 249 Kocmur J. 233. Комаров K. 302. Kos M. 102, 185, 186, 209. Kosanović S. 72, 145. Krajger B. 235. Krleža M. 190. Kuhar L. 1. La Piana G. 40. Latini F. 260. Laurenzi L. 112, 114. Leader G. M. S. 25. Legiša L. 225. Le LannO'U M. 312. Leontić Lj. 72, 145. Liiburnicus 132. Loxémzi A. 255. Luzzatto G. 127. Luzzatto-Fegiz P. 256. Maestro M. 41. Maiixner R. 81, 83, 203, 204. Maret H. P. 310. Marinko M. 13. Marjanović M. 75. Mandić A. 194. 320 -Malecki M. 298. Marolt Fr. 185. Marusei A. 256, 279. Marušič Dr. 24. Matičetov M. 209, 226. • Matanetter J. 315. Meyer R. 257. Мдивани Г. 295. Measso G. 263. Mediani P. 256. Melik A. 75, 77, 192, 195, 207. Meštrovi'ć I. 34. Mezulić H. 215. Mihovilović I. 79, 81,85, 191, 194, 223.* Milione F. 53, 112. Mirković M. 75. Mitrović St. 72, 238, 239. Mohorovicic J. 16. Molotov V. M. (Молотов В. M.) ISO, 293, 294. Momtemuliaino G. 47, 115, 116. Moodie A. E. 33, 62, 69, 193, 313. Nagy F. 304. Newman B. 61, 67. Nice B, 128, 129, 289. Noviak V. 75, 240. Осипов T. 140. Панов Л. 303. Parker J. 32. Pecorarï F. 266. Pelfe P. 25b. Peterin St. 9. Petrovič M. S. 7. Piemontese G. (Љемонтезе Дж.) 213, 214. Pliatzer F. 256. Померанцев A. 296. Pracchi R. 268. Prežihov V. gl. Kuhar L. Privilegg- V. 256. Pncić I. 203, 204. Radetti A. 256. Ramovš Fr. 94, 203, 204. Regent I. 227. Resi B. G. 256. Roglić J. 81, 82, 153, 203, 204. Rojnić M. 81, 84, 205, 206. Rondini O. 256. Rose W. J. 38. Rudolf I. 39. Rybar D. 199, 247. Salvemini G. 40, 42, 46, 60, 133. Sator 111. Schiffrer C. 112, 258, 259. Sestan E. 261. Sforza C. 45, 111, 259. Skok P. 75, 203, 204. Smodlaka J. 2, 4, 7, 13, 23. Steffè B. 122. Stele Fr. 185. Sturzo L. 50. Suppani A. 255. Sžanto G. 304. Šantič M. g\. Dvorničić M. Škeil Fr. 95. Skerlj St. 75. Štih B. 187, 236, 243. Spanger V.. 231. Švajger V. 198. Tainairo A. 274. Taylor A. J. P. 7, 68, 109, 193, 304. Taylor E. G. R. 69. Tschok I. M. gii. Čok 1. M. Tergestinus 55. Thomas I. 22, 66. Tito 3, 5, 23, 73, 176, 177, 304. Tomšič J. 104, 222. Toraldo di Francia O. 112. Tonraca V. 59. Tranquilli V, 257. Turna J- 301. Turčinovic A. 88. Urši C. 256. Vardabasso S. 255. Vare D. 134. "Valova A. 257. Vergottini 256. Vidossi G. 120, 255. Viidulich Premuda G. 112. Vigevani A. 275, 280. Vilfan J. 75. Vilfan J. (jum.) 10. Vilhar P. gl. Kuhar L. Villa M. 131. Vi-vante A. (Виванте A.) 89, 90. Vratović M. 75. 21 321 Vučetić M. 22. WirszyLlo A. K. 299 Zanella R. 277, 278. Ziliotto B. 255. Zoli M. 264. Zwitter Fr. 7, 75, 99, iOO, 210. IL Anonimne in kolektivne publikacije Activity of the Council of Libera­ tion of Trieste 105. Allied Airmen . . . 218. Аннекс K меморандуму к зкономи- ческои проблеме Триеста 155. Annex to the Memooraindum... on the economic problem of Trie­ ste 155. Annexe au Mémorandum . . . sur le problème économique de Trie- ste 155. Annex to the Memorandum . . . for the Slovene Littoral 157. Annexe au Mémorandum . . . pour le Litto-ral' Slovène 157. Annex to the Memorandum .. . for Istria- 163. Appunti sul problema della Dalma- zia 54. Aspetto economico della frontie- r e . . . 52. Attività evolta dal Consiglio di l i - berazione di Trieste 105. Autori inglesi ' . . . 193. Bases ethnographiques de la, Матсће Julienne 159. Battle for the Balkans 65. БорБба КЗлиискои КраДнм 160. Caidas-tre national de l'Iisitrie 2')3. Cartes sur la structure ethnique . . . 151. Cherso e Lussino 276. Clergé yougoslave d'Istrie 167. Confine orientale d'Italia 112. Conseil de Libération de Trieste 162 Consiglio di Liberazione di Trieste 162. Conseil des Ministres des Affaires Etrangères 316. Considérat ions. . . sur le tracé de la- frontière . . 288. Council of Liberation of Trieste 162. Croatian Istria 163. Человеческие и материалђнме жер- твм гОгославии . . . 148. Documents concerning the Denatio­ nalization . . . 189. Documents sur la dénationalisation 189. Dodatak Memorandumu ( Ж О za Istru 163. Документн o денационализации 189. Dokumenti o zločinima talijanskog okupatora 15. Données statistiques sur la structure ethnique 150. Дополнение к Меморандуму .... Истрии 163 Economia della Venezia Giulia 256. Effort de Guerre du Peuple de la Marche Julienne 71. Efforts de Guerre de la Yougoslavie 146. Enaintrideseta (XXXI) 96. Eno leto IX. korpusa 11. Etat libre de Fiume 277. E t h n i c a l . . . Bolder Line and pro­ posed Frontier 172. Ethnographical Bases of the Julian March 159. Ethnography of the NoTth-Wesf Frontier . . . 25. European World 257. Exposé des crimes iitaiiiens 147. Exposition des témoignages sur le caractère slave de l'Istrie 164. Французское предложение . . . деи- ствителБностБ 169. French Proposa l . . . and the Reality 169. Frontière italo-yougoslave 252. Frontière ethnique et frontière pro- posée 172. Frontière proposée . . . et la réalité 170. Frontière proposée prive la Yougo- slavie . . . 173. '322 Future of Italy 64. Хорватскал Истра 163 Hrvatska Istra 163. Hrvatsko svećenstvo Istre 16?. Human amd material Sacrifices of Yugoslavia 148. Index patronymique. Supplément au Cadastre national 204. Interviews and Articles 166. Istra u narodno-osJobodilačkoj bor­ bi 13. Istrie Croate 163. Italia e Jugoslavia'51. Italian Crimes in Jugoslavia 108. Italian From tiers 118. Italian Manifesto 44. Italiani in Jugoslavia 121. ИталБННско-гогославскал зтническал граница 172. Italo-Yugoslav Frontier 22. Italy's Peace Drive 17. Izložba. Svjedočanstvo o slavenstvu Istre 164. Изветение o преступленилх италБ- инцев . . . 147. гОгославское духовенство в Истрин 167. Juliian March 158, 168. КЗлиискал Краина 158, 168. Julian March in the Struggle for Self-Determination 161. Julijska Krajina u borbi za samo- ' opredeljenje 161. Julijska Krajina v borbi za samo­ odločbo 161. гОлиискал Краина в борћбе за само- определение 161. гОлиоскал Краина. СтатБИ . . . 185. Julian March. Studies . . . 185. Картн зтническои структурм 151. Koledar Gregorčičeve za'.ožbe . . . 1947 231. Kronika naših krajev 231. Leto borb ob Soči 10. Liberation of the Yugoslav Littoral 7. L u t t e . . . de la Marche Julienne 160. Manifeste des intellectuels français 309. Maps relating to the ethnical struc­ ture 151. Marche Julienne 81, 158, 168. Marche Julienne dans sa lutte poux son droit de 'disposer d'elle-même 161. Memorandum Anti-Fascist Women's Union 175. Меморандум АнтиФашистского жен- ского согаза 175. Memorandum Unioin Antifasciste fe­ minine 175. Memorandum du Comi té . . . d'Isti" i e 163. Memorandum of the Committee for I s t r i a . . . 163. Memorandum ONO za Istru 163. Mémorandum du Comi té . . . pour le Littoral slovène 156. Memorandum of . . . Committee for the Slovene Littoral 156. Меморандум . . . Комитета длл Сло- венского npHMOpbH 156 Меморандум . . . 'комитета Истрии 163. Memoriale del Comitato •.. per il Litorale sloveno 156. M e m o r a n d u m . . . concerning the ethnical structure 149. Mémorandum . . . sur la structure ethnique 149. Memorandum.. . on the economie problem of Trieste 154. Меморандум . . . относншиисн к зко- вдмическои проблеме Триеста 154. Mémorandum . . . sur le problème économique de Trieste 154. Mémorandum sur la frontière italo- yougoslave 110. Mémorandum du Gouvernement de la Yougoslavie. . . 70. Memorandum of the Government of the- DF Yugoslavia . . . 70. Меморандум ПравителБСтва ДФ гОгославии 70. Memorandum vlade D F Jugosla­ vije .70. Memorandum Nr. 3 . . . Kanaltal 143. 323 Memorandum Nr. 4 . . . Kanaltales 144. Memorandum of the Littoral Priests 165. ( Memorandum des prêtres du Litto- ral . . . 165. Меморандум приморского духовен- ства . . . 165. Mondo Europeo- 257. Monarchia e fasoiemo . . . 284. Mouvement italien de la resistance 281. Народнме . . . основм гОлиискои Краинм 159. Naša Istra 103. Naša Istra u slikama 80. Обрашение . . . Комитета Истрм 163. Oko Trsta 75. Osvobodilni svet za T r s t . . . 162. Peuple de Trieste et de la Marche Julienne a lutte 311. Politique autrichienne des nationa­ lités 152. Povojna Evropa 63. Предложеннан граница отимает гОгославии 173. Proposed frontier line deprives Yu­ goslavia . . . 173. Приложение к Меморандуму . . . длл Словенского ПриморБЛ 157. Problem of Trieste 18. Proposition, f rançaise. . . et réalité 169. Propositions en vue d'un régime international •.. 250. Questione della Venezia Giulia 253. Ratni napori Jugoslavije 146. Razgovori in članki 166. Regione Giulia nella sua lotta per l'autodecisione 161. Report OD Italian Crimes 147. Resolution . . . of the Regional Libe­ ration Committee 174. Revendications yougoslaves envers l'Italie 8. Sacrifices de la Yougoslavie ,en vies humaines . . . 148. Saopćenje o ialijanskim zločinima 147. Саопштења... o злочинима итали- јанских . . . окупатора 14. ; Sfacelo del nostro Eserc i to . . . 48 Slovensko Primorje in Trst (zem­ ljevid) 107. Согоз освобожденил в городе Тер- сте 162. Spomenica PNOO za Slov. Primorje in Trst 156. Spomenica primorskih duhovnikov 165. Struggle of the Julian March .. . 160 • Supplément au Mémorandum .. . đ'Isitrie 163. Triest als Hafen Österreichs . . . 142. Trieste porto dell'Austria 142. Trieste and the Julian March 145.. Trieste e la Venezia Giulia 267. Trieste (floating popula t ion. . . 1910) 171. Trieste. Is the Question being de­ cided 291. Trieste. Le point de vue yougo­ slave 145. Trieste nella lotta per la democra­ zia 106. Trieste. Venti secoli di storia . . . 130. Trieste. Venti secoli d'italianità 43. Trdnkov zbornik 209. Venezia Giulia italica 266. Venezia Giulia. Study of the M a p . . . 287. Venezia Giulia terra d'Italia 255. Военннн усилин народа гОлиискои области 71. Военнмл усилин КЗгославии 146. War Effort of the People of the Julian March 71. War Effort of Yugoslavia 146. За слободу Јулијоке Крајине 242. Zločini italijanskega okupatorja 212. Yugoslav Clergy in Istria-167. Yugoslavia and Italy 23. Yugoslav-Italian Frontier 32. 324 Библиографи« no бопросу КЗлиисћои Краинм и Триеста 1942—1947 (Краткое содержание) Библиографил содержит книги и более важнне статви no вопросу К)ЛИЕСКОИ KpaftHBi и Триеста во времл BOËHH (практи- чески книги и статви начали ВБ1ХОДИТБ С 1942-ГО года) и в после- военнвш период до сентлбрл 1947-го года, когда мирнБ1И договор с Италнеи вступил в силу (пз последуклцих меслцев автор взлл ЈШШБ несколвко КНИЖНБК издании речеи и залвлениЕ, данннх в предидушиЕ период). Так как зтот вопрос 6БШ актуален во времл В0ЕНБ1 с точки*зрешш того, что осв потерлет воину, то библиографил не содержит малочислекЕшх публикации окку- пантов и публикации вБ1шедших на оккупированнои территории, a напротив, перечисленнн все осталвнБ1е публикации, прлмо или косвенно свлзашгае с зтим вопросом, несмотрл на точку зренил авторов и ценноств их аргументов. При доступЕшх ему публика- цилх автор кратко обозначил их содержание на словенском лзБше; публжкации известане ему лшпв из других библвографив не имегот примечаниЕ и обозначенБ1 звездочкои; o некоторБК других публикацилх, o которнх нет библиографических данннх, говоритсл в словенских примечанилх o трудах, говорлгцих o них. Автор дошел до сознанил, что ero библиографил не лвллетсл ПОЛНОЕ, но надеетсл, что она все-же поможет учету столв МНОГО- численннх и в столв разнБК местах опубликовашшх публикациЕ no зтому вопросу, публикации, которБте важнБ1 как длл изуче- нил 9TOË территории вообше, так и длл того>, кто интересуетсл самБш вопросом ГОЛИЕСКОЕ Кра1нБ1 и Триеста в недавнем про- шлом и настолшем. Автор разделил публикации на три группБ1 в хронологи- ческом порлдке (первал группа до мал 1945, вторал от мал до декабрл 1945-го года, третвл 1946 и 1947-ои год); между публи- кацилми первои группБ1 он различает публикации народно-осво- бодителвного движенил, гогославских змигрантов довоенного и гогославских змигрантов военного периода, италвлнские и осталв- НБ1е; a во второи и третвеи группе гогославские, италвлнские и осталвнБге публикации. Составление библиографии no алфавиту создало бБ1 затрудненил при анонимнвга и коллективннх публи- кацилх, ВБ1шедших на рашшх лзнках, отнесла 6Б1 на разнме места публикации, однороднБВ между собои no содержаншо (нпр. меморандумБ1 и их приложенил) и не показала 6Б1 истори- неского развитил полемики o проблемме. Длл того, чтобв1 об- легчитв поиски, автор приложил алфавитнБш (no латинскои азбуке) список авторов и всех названнии анонимнБ1х и коллек- ТИВНБТХ публикациЕ. 525 Bibl iography o n the Prob lem of the Ju l ian March a n d Trst—Trieste (Résumé.) Bibliography comprises (books and the important or more characteristic articles in the reviews on the problem of the Julian March and Trst - Trieste at the time of the war (practically, books and articles begam to be published in the year 1942), and after the yVaTt US *? S e P t e m b e r 1947> w l l 'en the Peace Treaty with Italy was ratified; irom the months following, the author included just; a few publications of speeches and declarations made in the preceding period but published in book form only then. As the problem was actual durtag the war on the assumption that the Axis was to lose the war, the smalli number of publications on the problem issued by the occupiers or on the occupied territory a re not included. All the other publications which are in direct or itodtiirect relation to the problem are included, without regard to 'the point of view of the authors or the validity of their arguments. In publications which were accessible the author made short notes liin Slovene characte- rising their contents; publications which were known to the author only through other bibliographies (mentioned in the introduction) have no notes, and are marked with an asterisk; some other publi- cations (not accessible and not included in other biiblioigraphies) are mentioned in the notes to the publications where they are spo- ken of. The author is well aware of the incompleteness of his biblio- graphy; he hopes, however, that it may prove useful in getting the evidence of so numerous publications relating to this problem' and 'issued in so many different places. The publications have their meaning and importance as well for tìiose interested in the studies of this region generally, as for those interested in the main in the problem of the Julian March and Tret — Tritaste during the im- mediate past and the present. The author has classified the publications in three groups in chronological order (The first until May, 1945; the second M a y - ' December, 1945; the third, 1946-1947). In the first group he disting- uishes between the publications of the Yugoslav National Liberation Movement, of the Yugoslav emigrants, of the Yugoslav war refugees the Italian, and other publications. In the second and third group he distinguishes between the Yugoslav, Italian, and other publi- cations. Alphabetical order might cause difficulties where anony- mous and collective publications were issued in various languages would not coordinate publications related to each other (FOT in- stance, the memoranda and their annexes), and lastly, it would fail to give a survey on the historical development of the polemic rela- tive to this problem. To make possible a convenient and quick use ol tnis bibliography, the author added a list of authors and a list ol headings of all anonymous and collective publications compiled m alphabetical order of Latin alphabet. 326 Bibliografija o vprašanju Slovenske Koroške 1945—1948 Sesitavila Bogo Grafenauer in Lojze Ude V zvezi z borbo za pmključitev Slovenske Koroške Ljudski republiki Sloveniji v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji je od osvoboditve dalje nastala razmeroma obsežna literatura. V pretež­ ni meri se tako ali drugače doit&a_zgod^vinskega razvoja j £ pokra­ jine. Zato na tem mestu objavljamo bibliografijo dosedanjih publika­ cij o iesm vprašanju. Orme ju jemo se pri tem na knjižne publikacije in na Članke v časopisih, dočim članke v časnikih, ki v ogromni večini obravnavajo aktualne dogodke ali le popularizirajo ugotovitve drugih objav, nismo upoštevali. Omenjamo pa važnejše govore jugoslovanskih zastopnikov na mednarodnih konferencah, tudi če niso izšli) v posebni publikaciji ali časopisu. Od literarnih sesrtavkov upoštevamo le one z dokumentarično vrednost jo. Pri večini publfir kacij ali člankov je navedena kratka vsebina in po potrebi opozo- ritev na nove misli, trditve ali nov važnejši podatek, pr i nekaterih so tudi krliitičme opazke. Pri publikacijah ali člankih, katerih naslov že sam zadosti pove, (kakšna je vsebina, ta m posebej navedena. Tudi) Vsebina govorov ni navedena. Vsebina tudi ni navedena pri publikacijah ali člankih, za katere pisca sicer vesta, da so izšli, a j ih nista mogla sama prebrati, ker j ih Institut za narodnositna vprašanja še nima. Te publikacije in članki so zaznamovani z zvezdico, č lanki brez podpisa avtorja so navedeni obenem s časo­ pisom, v katerem so izšli. Na zaključku 'bibliografije j e pregled koroških časnikov, tki j ih je treba upoštevaiti pr i obravnavanju vprašanja Slovenske Koroške dn bibliografski pregled zemljevidov Koroške, iki so separatno izšli v letih 1945 do 1948, ter šolskih knjig za pouk v slovenščini. Taka bibliografija, tudi z navedenumji ome­ jitvami, v današnjih časih seveda ne more biti popolna. I. Knjige in članki 1. Album Koroške. (Celovec, Britanska obveščevalna služba 1948. Fotografski posnetki GeràUd Sharp.) 64 sir. pokrajinskih foto- grafij + 2 str. iteksta v priloga. 4°. Pred tem albumom je izšel od istih avtorjev album »Slovenska Ko- roška v slikic s posebnim uvodom in s karto slovenskega ozemlja, ki .pa je bil vzet iz prometa. 327 2. Caiman June: Slovene Carinthia. L o n d o n , Verna P r e s s 1947. 16 istr. 4- 4 s t r . s l ik. 8°. Pisateljica, amerikanska novinarka, opisuje sedanj : položaj koroških S.ovencev m v besedah nevtralno, dejansko pa izrazito porotijugosilo- vansko duhovno nastro jenoist predstavnikov angleške okupacijske oblasti. Omenja avstrijske grožnje proti Slovencem, ki dajejo miši -ti, kako_ bi bulo tedaj, ko bi padli ozki sedanjega, položaja- V bistvo vprašanja, ki je v zgodovinski boTbi slovenskega naroda prof nenuško- avsljnjskemu imperializmu in proti germanizaciji, se amerikanska novinarka n e poglablja. Cviter Fran, g le j št. 107—109. 3. D . K.: Crveno-bijelo-crvena knjiga. T r i d e s e t d a n a 1947 št. 13—15, s t r 93—98. Kritika uradne avstrijske publikacije o delu Avstr jcev v teku druge svetovne vojne proti Nemčiji in nacizmu (gl. št. 82). Denkschrift, gl. Memorandumu, k o r o š k e d e ž e l n e v lade (št. 59). 4. de Re: Kurir Frone. S v o b o d a I, 1948, št. 1, srtr. 24—27. Skica iz partizanske borbe. Ziljam kurir Fromc. obišče svoj dom. 5. Documents on thé Carinthian Question. Beograd, M i n i s t r y for F o r e i g n «Affairs of t h e F P R Y 1948. XIV + 216 s t r . 8°. Zbirka dokumentov, ki jo je jugoslovanska delegacija izročila kon­ ferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu aprila 1948. Obsega. xi°-4:Ucì,eilte п а в и п е £ а germaniiziranja, zatiranja in uničevanja koro­ ških Slovencev iz dobe prve avstrijske republike in nacizma; nadalje note, izmenjane med Anglijo in Ameriko ter našo vlado; dokumente o sporazumnem prevzemu oblasti vladajočih strank na Koroškem iz rok nacizma on dokumente zaviranja poprave krivic, ki jih je prizadel nacizem, ter nadaljevanja germanizacije in zatiranja po avstrijskih in okupacijskih oblaetvih po vojmi» 6. Družinske Večernice. Ce lovec ( D r u ž b a sv. M o t o r i a ) 1948 64 s t r . 8°. Važnejši članki: Tri leta, tri mesece, tri dni. — Trpljenje selske faxe. — r lori jan Olip. — V ječi. — »ОМтјес — Spomini na Dachau. - Stefan binger, castn; kanonik. — Celica št. 80. — Duhovnik piše iz Dachaua. — Cvetna nedelja 1941. — V »varnostnem« zaporu — iNekrologi raznim slovenskim duhovnikom. 7. Durkheim Jean: Une Alsace-Lorraine Yougoslave. La Carimthie Slovène. Laissera- t -on ge rman i se r 100.000 Slovènes? P a r i s , Im- p r i m e r i e C e n t r a l e Comerciaile (1947). 61 s t r . 8°. Brošuri je napisali topel uvod Pierre George, profesor geoigrafije na univerzi v Lilleu in Institutu za politične vede v Parizu. Pisatelj je prepotoval vso Slovensko Koroško :'n obiskal veliko Slovencev. Zato je brošura polna dokumentaTienih zapisov osebnih pričevanj o razno­ vrstnih kmvrcaih, ki se še danes gode koroškim Slovencem, o sramotnih' sofekih razmerah, o površnosti denacifikacije, a tudi o mnogih drugih okolmostih važnih za potrditev jugoslovanskega stališča. Opisuje raz­ govore z Angležem Sharpom in mnogimi drugimi funkcionarji angle­ ške okupacijske oblasti. 328 8. Eller Fran: Koroške pesmi. L j u b l j a n a , S l o v e n s k a Mat ica 1947. 108 s t r . 8°. 9. Felaher Juli j : Koroški Slovenci v letih 1945—1946. Razg ledi , T r s t 1947, št. 3/4, sir. 157—167. JO. Felaher Juli j : V opomin in hkrati dolžnost. N a š a žena 1948, št. 5, s t r . 154—155. Obravnava obsodbe koroških Slovencev pred Volksgerichtsnofom iz Berlina dne 7., 8. in 9. aprila 1943 (13 smrtnih obsodb), proces z dne 6. januarja 1945 (10 smrtnih obsodb). Na kratko- je_ opisan tudi umor 12 članske Sadounikove družine v Podpeči pri Železni Kapli dne 15. aprila 1945. 11. Gavrić Milan: Pitanje ugovora s Austrijom poslije sastanka Savjeta ministara u Moskvi. T r i d e s e t d a n a 1947, št. 17, s t r . 1—15. 12. Govori naših zastopnikov na mednarodnih konferencah: London, januar-februar 1947. D r . Joža Vilfan 22. 1. 1947. L j u d s k a p r a t i c a 25. 1. 1947, št. 20. D r . Joža Vilfan 14. 2. 1947. Ljudsika p r a v i c a 16. 2. 1947, št. 59. Moskva, marec-april 1947. E d v a r d K a r d e l j 17. 4. 1947. Ljudsika p r a v i c a 20. 4. 1947, št. 91. S t a n o j e Simić 17. 4. 1947. L j u d s k a piravica 20. 4. 1947, št. 91. London, april-maj 1948. Dr. Aleš B e b l e r 28. 4. 1948. L j u d s k a p r a v i c a 1. 5. 1948, št. 105. 15 Graber Georg: Vom künstlerischen Sinn des Volkes, ö s t e r ­ re ichische R u n d s c h a u , B a d e n bei) W i e n 1947, Sonderhef t K ä r n ­ ten, s t r . 243—247. Znani koroški etnograf ponavlja v tem članku svoje s tare trditve o popoln; narodopisni enotnosti Koroške. Začenja s trditvijo, da j e že j e z i k o v n o (!) dežela sklenjena enota narečij. Toda nekaj strani nato pravi: »Gornja in dolnja Koroška se kljub vsem .narodopisnim skupnostim razlikujeta med sebo j stvarno (dinglich?) in j e z i k o v n o « (podčrtal Ude). »Slovenske in nemške pravljice vsebujejo iste verske predstave, imajo isto duhovno podlago, se poslužujejo stih izraznih sredstev«. »Nobene razlike ni v hišnem stilu, obliki našel j itd. Poseb­ nih slovenskih narodnih običajev ni.« Toda »marsikateri narodopisni biser in staro'nemšiki običaj se je pri Slovencih zaradi počasneje na­ predujoče kulture ohranil, pod tujo obleko, bolje kakor pni nas« (Nemcih). Z drugo besedo se pravi to: kjer so pri Slovene h kake narodopisne posebnosti, eo vendaTle vse nemškega izvora in so se pr i Slovencih ohranile le zaradi njihove kulturne zaostalosti Tako pritira Graber zanikavanje vsake slovenske izvirne narodopisne po­ sebnosti do absurda. In — od kod kulturna zaostalost? Zanimiva je tudi ugotovitev, da se razprostranjenost tako imenovanih dimnic (Rauch­ stube) kri je z mejami nekdanje Karantanije. In še nekaj je zanim vo: v Graberjevem članku zastonj iščeš pridevnika »avstrijski«. Govori o Koroški, toda vse j é bavarskega, nemškega, germanskega izvora. 529 14. Grafenauer Bogo: Koroški Slovenci v zgodovini. L j u b l j a n a (Znanstveni ins t i tu t p r i P r e d s e d s t v u SNOS) 1945. 47 s t r . 8". V prvem delu brošure (Koroški Slovenci v zgodovini str 1—35) po- ljuden . pregled zgodovine ko roška Slovencev, v drugem (Narodno vprašanje na Koroškem, str. 35—47) odgovor ma hektografirano Fr. Kraesnigovo spomenico o vprašanju koroških Slovencev. / 15. Grafenauer Bogo: Slovenska Koroška. Ko leda r D r u ž b e sv. Mo- h o r j a za n a v a d n o le to 1946. C e l j e 1945, str. 96—101. 16. Grafenauer Bogo: Koroško vprašanje. S lovenski zborn ik 1945. L j u b l j a n a , D r ž a v n a za ložba Sloveni je , 1945, s t r . 432—449. Geografski' in zgodovinski .pregled vprašanja Slovenske Котовке. Od­ govor na memorandum koroške deželne vlade (št. 59). 17. Grafenauer Bogo: Država karantanskih Slovencev. K o r o š k i zbornik , L j u b l j a n a 1946, str. 77—103. Družbeni in (politični razvoj koroških Slovencev od naselitve do pro­ pada samostojne dižave karantanskih Slovencev sredi 8. stoletja-. 18. Grafenauer Bogo: Kmečki upori na Koroškem. K o r o š k i zbor­ nik , L j u b l j a n a 1946, str. 105—116. Kmečka upora leta 1478 in 1515 na Koroškem. 19. Grafenauer Bogo: Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes. K o r o š k i zbornik , L j u b l j a n a 1946 s t r 117 do 248. Podrobna obravnava populacijskega in etničnega razvoja Slovenske Koroške za razdobje, za katerega je na razpolago statistično gradivo. 20. Grafenauer Bogo: Germanizacija treh Avstrij. K o r o š k i z b o r n i k , L j u b l j a n a 1946, s tr . 249—275. Zgodovinski razvoj koroških Slovencev v ,19. in 20. stoletju s poseb­ nim težiščem na obravnavi pomemčevailnega pritiska. 21. Grafenauer Bogo: Vprašanje jugoslovansko-avstrijske meje na mirovni konferenci leta 1919. K o r o š k i z b o r n i k L j u b l j a n a 1946 s t r . 383—420. Obravnava diplomatske borbe za Slovensko Koroško in Štajersko v Parizu, predvsem na podlagi zapisnikov sej in uradnih aktov. 22. Grafenauer Bogo: The National Development of the Carinthian Slovenes. L j u b l j a n a , R e s e a r c h I n s t i t u t e , Sect ion for F r o n t i e r Questions 1946. 92 str. 8°. —: НационалБное развитие каринтиоских словенцев. Љоб- лнна, Научнми Институт, Отделение no изучениго вопроса o границах 1946. 93 str. 8°. 330 . Le développement national des Slovènes de Carinthie. L j u b - l j ana , Instiitut sc ient i f ique, Section p o u r les questionis de fron- t iè res 1946. 92 s t r . 8°. Zgodovina koroških Slovencev s težiščem na etničnem razvoju in germanizacijskem pritisku, zamišljena kot komentar k etn enemu .atlasu Slovenske Koroške (gì. št. 56). 23. Grafenauer Bogo: Ethnic Conditions in Carinthia. L jub l j ana , Resea rch Ins t i tu te , Section for F r o n t i e r Questions 1946. 40 s i r . + zemljevid . 8°. — : НационалБное положение в Каринтии. Љ о б л н н а , Науч- н м и И н с т и т у т , О т д е л е н и е n o изучениго в о п р о с а o г р а н и ц а х 1946. 39 str. + zeml jevid. 8°. ' —. La situation ethnique en Carinthie. L j u b l j a n a , I n s t i t u t scien­ tif ique, section pouT les ques t ions d e f ron t iè res 1946. 43 str . + zemljevid . 8°. , - - 24. Grafenauer Bogo: Naša Koroška. O b z o r n i k 1947, s t r . 2—12 in 145—152. Poljudno predelana argumentacija memoranduma FLRJ (gl. št. 57). 25. Grafenauer Bogo: N e k a j o Slovenski Koroški. Ko leda r Osvobo- d i l n e f ronte za Svobodno t r ž a š k o ozeml je 1948. Trs t , G r e g o r č i ­ č e v a za ložba 1947, s t r . 91—93. 26. Grafenauer Ivan: Slovensko slovstvo na Koroškem — živ člen vseslovenskega slovstva. K o r o š k i zbornik , Ljubl jama 1946, str. 284—344. Zgodovinski pregled razvoja slovenske l iterature na slovenskem Koro­ škem in njenih vezi s splošnim razvojem slovenskega slovstva. 27. Greif Martin: Čez Karnske Alpe na Koroško. Spomini n a p a r t i ­ z a n s k a l e t a II , L j u b l j a n a 1948, str . 129—136. 28. Grimai H.: La résurrection de l 'Autriche et ses frontières. V kn j ig i P . George , H . Grliimal, F . L 'Hu i l i e r : P r o b l è m e s d e l a pa ix . Pa r i s , Edi t ions Raisons d ' E t r e 1946, str . 63—126. Očrt celotne avstrijske problematike v zvezi s koncem druge svetovne vojne in vzpostavitvijo Avstrije. Po obrisu avstrijskega razvoja — predvsem gospodarskega — od 1919 do 1945 se dotika tudi vprašanja meje Glede Južne Tirolske priznava sicer naipake italijanske politike, vendar meni, ^ ™i- dosledno v vseh publikacijah stojimo na stališču k r i t e r j a materinskega jezika, po katerem bi se morala vršiti ljudska štetja in urediti pouk na šolah k S i W ^ 1 J ^ t ^ J ^ ^ n J e ^ a ^ J ^ t e r i n i s i k e g a jezika prav toliko, kolikor je objektivna preizkušena, v kulturnem svetu obče priznana resnica, da je najuspešnejša vzgoja .in izobrazba in eden glavnih pogojev M t u r n e g a napredka ljudskih množic, vzgoja jn izobrazba v materinskem jeziku Tudi ta članek trdi, da je koroško dvojezično šolstvo urejeno po zgledu švicarskega kamtona Graubünden in s tem dokazuje, da ne ve, kakšna je ureditev v Graubündenu. .35. Izložba Slovenačke Koruške od 6 - 2 5 aprila 1947 na Tehničkom fakultetu. (Beograd 1947.) 12 str. 8°. Vodmik po razstavi. 36. K.R.S. : Slovene Carinthia. T h e Austro-Yugoslav F r o n t i e r Ques­ t ion. 1 h e World To-day, Chathatm H o u s e Review, R o y a l Inst i­ t u t e for I n t e r n a t i o n a l Affairs 1947, Vol. I l l , No. 9, s t r . 389—397. Glavni vidik, s katerega je ta članek napisan, je očividno strateški. f ^ / ^ + I T o d,!fT k u P o s t a T 1 P f f i e c trditev, da je Koroška ekonomsko in strateško velike važnosti, ,za tistega, ki jo ima v oblasti. V nadalj­ njem sicer ponavlja vse avstrijske argumente prot našim teritorial- ™ ^ I Z a M » m i n ' A r S ™ i e n i Plebiscitne odločitve postavlja n.a prvo ^ 4?T argumente, kolikor jih sploh jemlje na znanje, odpravlja zviška. Oduarodoyianje koroških Slovencev mu je naraven proces ki ga .niti najbolj širokosrčni šo.Iski zakoni ne bodo ustavil č e ' bi Anglija v vprašanju Koroške popustßa, bi Avstrijci imeli to za izdaj­ stvo. Končuje pa s podtikanjem vojnih namenov Jugoslaviji in z ugotovitvijo, da je Koroška »možni Sarajevo bodoče vojne«. 37. Kärnten — ein Problem? Wien, heir ausgegeben von d e r K ä m t n e r L a n d e s r e g i e r u n g 1945. 32 s t r . 8°. Brošura postavlja plebiscitno odločitev kot g iav^ argument proti našim zahtevam. Tudi sicer ne pove nič novega. Služiti pa more kot 352 dokument, ka j pomeni «rudi še po tej vojni za koroške uradne pred­ stavnike (brošuro iadaja deželna vlada!) znanstveno delo izrazitega pangermana in nacista dr. Mart na Wutteja. Brošura se nanj na več mestih sklicuje kot na najvišjo avtoriteto v poznavanju koroškega vprašanja. 38. Kastelic Olga: Koroška. Spoimirii n a p a r t i z a n s k a l e t a III . L j u b ­ l j a n a , P r e š e r n o v a k n j i ž n i c a z a l e t o 1949, s t r . 215—228. 39. Koledar Družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1948. Celovec, D r u ž b a sv. M o h o r j a (1947). 96 s i r . 8°. Vsebina: Mohorjeva družba. Str. 40—42. Naši bogoslov«. Str. 49-r51. (Od 33 bogoslovcev v celovškem semeni­ šču je 15 Slovencev.) Sveče, rojstna vais Eiinepielerjev. Str. 52—55. Ziljsko štehvamje. Str. 56—59. P< tovanje pred eto leti. Str. 72. (Opis potovanja ruskega znanstvenika I. 1 Sreznevskega po Koroškem 1841. leta.) Peter Mairkovič. Str. 86—87. (Zivljenjeps koroškega slovenskega sli­ karja.) 40. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1949. Celovec. D r u ž b a sv. M o h o r j a (1948), 112 s t r . 8°. Vsebina: (Meško): Koroške poti. Str. 44—45. (Meško): Koroški prazniki. Str. 46—48. (Pisateljevi spomini na Koro­ ško z nekaterimi značilnimi podatki o narodnostnem stanju na Koro­ škem, značilnimi' tudi -za pisateljevo mehko' naravo.) Naše cerkveno petje. Str. 68—69. (O obnavljanju slovenskega cerkve­ nega petja n a Koroškem.) Slomškovi vzori. Str. 72—73. Ob 40letnici Narodne šole v Št.Petru. Str. 78—81. Družba isv. Mohorja. Str. 93. Pravila Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Str. 109—110. Seznam udov Družbe sv. Mohorja, Str. 111—112. (V letu 1948 j e imela družba na Koroškem 4908 rednih članov nasproti 5693 v letu 1918 ш 2261 v letu 1934.) 41. Koledar Slovenske Koroške za prestopno leto 1948. U red i l F r a n c i Zwi t te r . Celovec, S lovenska p r o s v e t n a zveza (1947). 96 s t r . 8°. Vsebina: Narodnoosvobodina borba na Koroškem. Str. 31—35. —ci: Ideja Zedinjene Slovenije na Koroškem. Str. 35—38. Izseljenka pripoveduje. Str. 66—70. Ljudsk tabori na naših tleh. Str. 39. Življenje in borba naše miladine. Str. 51—53. Glej tudi št. 50, 52, 66, 96, 116. 42. Koledar Slovenske Koroške za navadno leto 1949. Ured i l F r a n c i Zwi t te r . Celovec , S lovenska p r o s v e t n a zveza (1948). 112 s t r . 8e. Glej št. 78, 79, 92, 111, 113, 114. 333 43. Koroški zbornik. U r e d i l i Bogo G r a f e n a u e r , Lo jze Ude, M a k s Vaseiliko. L j u b l j a n a , D r ž a v n a založba Sloveni je 1946..658 s t r z 8 s L k a m i im 15 zemljevidi, 24 zeml jev idov in 12 s i r . p o k r a j i n s k i h fotografi j v p r i log i . Vsebino glej pod š t 17—21, 26, 31, 44, 46, 5? 80 93 97 100 Priročnik o vseli straneh zgodovinskega razvoja in sedanjega položaja na Slovenskem Koroškem, ki ga je pripravil Oddelek za mejna vpra­ šanja ^namstvenega iimistituta pri Predsedstvu SNOS. 44. Kos Milko: Slovenska naselitev na Koroškem. K o r o š k i zbornik, L j u b l j a n a 1946, istr. 43—75. Kolonizacijska zgodovina Koo-oške od pr hoda Slovencev v novo domo­ vino do konca srednjega veka z razlago, zakaj se je narodnostna meja v 15. si. installila. 45. Kos Milko: Koroška v času Miklove Zale. Gledališki : l ist Slo­ v e n s k e g a n a r o d n e g a g ledal išča v L j u b l j a n i . D r a m a . 1947/1948 str. 133. 46. Kotnik Fran: Bukovniki. K o r o š k i zbornik, L j u b l j a n a 1946 sitr. 312—316. V razpravi Ivama Grafenauer ja (št. 26) vpleteni, prikaz nešolamih ijudtsJon književnih delavcev n a Koroškem v 18. in 19. stoletju. 47. Kraigher Boris: O nesoglasjih ob s lovenskem narodnem vpra­ šanju. D e l o 1948, št. 2, s t r . 11—42. Marksističmo-lenimiistiiena krit ika stališča, ki ga zavzemajo avstrijski komunisti glede Котовке, italijanski komunisti odn. tržaška skupina Vrdalijevcev pa glede tržaških, goriških m beneških Slovencev Od­ govor ma očitek nacionalizma v našem stališču. 48. Kramolc Luka: Zbornik koroških pesmi. L j u b l j a n a ( D r ž a v n a za ložba Sloveni je) 1948. 104 s t r . 8°. Uvod napisal Prežihov Voranc (ps. = Kuhar Lovro). Pesmi razdeljene na 4 pogJavja: Mežiška dolina, Pod juna, Rož in Ziljska dolina K vsa­ kemu pog.avju napisal spremne besede Frame Sušnk, s slikami opre­ mil Maksim Gaspari:. Vsebuje dialektično razpravo Josipa Šasija: »IM a s K o r o t a n « un S l o v a r č e k manj znanih besed koroškega dialekta, ki sta ga sestavila Josip Sašelj in Frame Sušnik. 49. (Kuhar Lovro) ps. Prežihov Voranc: Od Kotel j do Bel ih vod. L j u b l j a n a , D r ž a v n a založba Sloveni je 1945. 206 s t r . 8°. Koroško vprašanje, ilustrirano s Prežihovimi spomini. 50. (Kuhar Lovro) ps. Prežihov Voranc: Prvi spopad. K o l e d a r Slo­ v e n s k e K o r o š k e za p r e s t o p n o le to 1948, etr . 75—79. Iz dobe narodnoosvobodilne borbe na Koroškem. 51. Langbein Otto: Zur Kärntner Slowenenfrage. W e g u n d Ziel, Monatsschr i f t für F r a g e n d e r D e m o k r a t i e u n d des wissen­ schaftlichem Sozial ismus. W i e n 1947, N r . 6, s t r . 402—416. . Pisatelj avsitrijski komunist, zavrača našo zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k FLRJ z istim argumentom geografsko-gospodar- sJce nedeij.ivosti Koroške kakor druge avstrijske stranke. Tudi plebi- 554 seit mu je dokaz za to nedeljivost. Plizna/va pa sklenjenost slovenskega jezikovnega ozemlja na Koroškem. Dokaj obširno in zavzeto opsuje krivice, k i se gode koroškim Slovencem, in konča z zahtevami, ki J in. je KP A postavila po sekretarju CK Friedlu FiirnbeTgu na plenarni seji CK januarja 1947: pravica do slovenskh. učiteljev, slovenščina ko:t enakopraven uradni jezik na dvojezičnem (?!) ozemlju, svobod* orgainiziralrja in delovanja slovenskih nacionaL.nih, gospodarskih ™ političnih organizacij, odstranitev fašističnih im reakcionarnih J uo°" slovanskih izdajalcev iz Avstrije, zavarovanje proti nadaljevanju pangermatnske, protijuigoslovanske propagande. 52. Lapuš Flori jan: Slovensko zadružništvo v gospodarski borb» koroških Slovencev. K o l e d a r S l o v e n s k e K o r o š k e za pres topno le to 1948, s t r . 45—47. 53. Lorenz Emil: Lebendige Landschaft. Kliagenfurt, F e r d . Klei n ~ m a y r 1948. 119 s t r . 1 s l ika . 8° V feiljtonistični- obliki podaja pisatelj zadnje trditve nemške znanosti o nekaterih vprašanjih iz istare koroške zgodovine, narodopisja' . i n imenoslovja (n. ipr. izvor besed Kärnten, Ćelovec-Klagenfurt, wm- diseh itd.). 54. Marek Franz: Was lehrt uns die Kritik an den Führern der K r Jugoslawiens? W e g u n d Ziel, Monatsschr i f t für F r a g e n dear D e m o k r a t i e u n d des wissenschaf t l ichen So'zialiisnms, W i e n 194«. S o n d e r h e f t August, s t r . 569—598. .Člankar se dotika koroškega vprašanja na dveh mestih: ko go^0?.1, 9, »nacionalizmu« voditeljev jugoslovanskih komunistov in o Osvobodi-11 fronti ma Slovenskem Koroškem. Nacionalizma voditeljev jugoslovan­ skih komunistov ne vidi v tem, da zahtevajo Slovensko Koroško. , "J1 ne v tem, da ozemeljske zahteve razširjajo, tudi na avstrijske prede. , temveč v tem, da ne kažejo^ nobenega razumevanja za položaj in P°^" tiko avstrijskih komunistov in da so Avstrijo kot reakc onarno d ? z ^ v »za vedno odpisali«. S katerimi dejanji in izjavami jugoslovanski &°~ munisti to nerazumevanje in omalovaževanje kažejo, pisec ne .P°7 " V vodstvu OF na Slovenskem Koroškem vidi tudi znane klerikalce in reakcioniarje. Imen ne navaja. 55. Marolt France: Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana. K o r o š k i z b o r n i k , L j u b l j a n a 1946, s t r . 345—382. Razprava o koroški narodn; pesmi in plesih. 56. Maps relating to the Ethnical Structure of Slovenian Carinthia. [ B e o g r a d (Minis tars tvo inostraniiih pos lova F N R J ) 1947.] 14 s t r . + 18 zemljevliidov. f°. — : Етнографическии атлас Словенскоо Каринтии. [ B e o g r a d 1947.] 14 s t r . + 18 zeml jev idov. f°. — . Cartes sur la structure ethnique de la Carinthie Slovene. [Beograd 1947.] 14 s t r . + 18 zeml jev idov. f°. Predan obenem.z memorandumom (gl. št. 5?) konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu 14. januar ja 1947. 57. Memorandum vlade Federativne Narodne Republ ike Jugosla­ vije o Slovenačkoj Koruškoj, pograničnim delovima Štajerske 335 i Gradišćanskim Hrvatima. (S prilogami: 1. Učešće Austrije u hitlerovskoj agresiji à okupaciji Jugoslavije; 2. Narodnooslo- bodilačka borba koruških Slovenaca u loku poslednjeg rata; 3. Etnički karakter Slovenačke Koruške; 4. Beleške o istori ji koruškiih Slovenaca; 5. Geograf sko-ekonamiska povezanost Slo­ venačke Koruške i pograničnih delova Štajerske sa Jugosla­ vijom; 6. Gradišćanski Hrvati.) Beograd [Ministarstvo inostra­ nih poslova] 1947. 104 str., 15 diagramov in skic v besedilu + 13 kart in XII str. slatisitičnih tabel v prilogi. 4°. (V angleščino^ ruščini in faainooščimi eo tìskani deli memoranduma posebej.) —. Memorandum of the Government of the Federative People's Republic of Yugoslavia on Slovene Carinthia, the Slovene Fron- tier Areas of Styria and the Croats of Burgenland. [Beograd 1947.] 8 str. + 1 zemljevid. 4°. Annex No. 1. Participation of Austria in Hitler's Aggresslion against and Occupation of Yugoslavia. 11 str. Annex No. 2. The Natflonal Liberation Struggle of the Slovenes of Carinthia during World War II. 3 str. + 8 zemljevidov s komentarji. Annex No. 3. Ethnical Character of Slovene Gairintthia. 31 + XII str. + 1 zemijevliid. Annex No. 4. On the Hiistory of Carinthian Slovenes. 15 str. Annex No. 5. Geographical and -Economic Ties of Slovene Ca- rinthia and the Frontier Areas of Styria with Yugoslavia. 9 str. -f- zemljevid. Annex No. 6. The Croats of Burgenland. 7 str. + zemljevid. -—: Меморандум правителБства Федеративноо Народнои Республики КЗгославии o Словенскоб Каринтии, словенских пограничних раионах Штирии и бургенландских хорватах. [Beograd 1947.] 8 str. + zemljevid. 4°. Приложение № 1. Участие Австрии в гитлеровскои агрессии и оккупации гОгославии. 11 str. Приложение № 2. O народно-ослободителБнои 6opb6e ка- ринтииских словенов в ходе минувшеи воони. 3 str + 8 zem­ ljevidov s komentarji. Приложение № 3. Етническии характер Словенскои Карин- тии. 33 .+ XII str. + zemljevid v prtiiogii. Приложение № 4. 06 истории каринтииских словенов. 15 str. 356 Приложендое № 5. Географическо-економическан свнзанностг> Словенскои Каринтии и пограничних раионов Штирии с гОгославиеи. 9 str. + zemljevid. Приложение № 6. Бургенландские хорвати. 7 «tr. + zemljevid. —. Memorandum du Gouvernement de la République Federa- tive Populaire de Yougoslavie concernant la Carinthie Slo- vène, les régions frontalières Slovènes de Styrie et les Croates du Burgenland. [Beograd 1947.) 8 stir. + zemljevid 4°. Annexe No. 1. Participation de l 'Autriche a l'agressiiion et a l'occupation de l'a Yougoslavie par les Hiitlérlilens. 12 str. Annexe No. 2. La lutte de libération nationale des Slovènes de Carinthie âu cours de la dernière guerre. 3 str. + 8 zemljevidov s komentarji. Annexe No. 3. Le caractère ethnique de la Carinthie Slovène. 51 + XII str. + zemljevûd v prilogrii. Annexe No. 4. Notes sur l'histoire des Slovènes de Carinthie. 15 str. Annexe No. 5. Oonnexité géographique et économique entre la Canitnthie Slovène et les iréglions limitrophes slovènes de Styrie d'une part et la Yougoslavie d'autre part . 9-isrtr. + zemljevid. Annexe No. 6. Les Croats de Burgenlamd. 8 str. + zemljevid. Memorandum, predložen konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Lortrdomu dne 14. januarja 1947. 58. Memorandum of the Government of the Federative People's Republic of Yugoslavia to the Deputy Foreign Ministers re- garding the territorial and other clauses of the Treaty with Austria. [Beograd 1948.] 14 str. 4°. Memorandum, predložen konferenci namestnikov zunanjih min'strov v Londonu dne 26. aprila 1948. Vsebina: slkrčenje naših ozemeljskih zahtev (spodnja Ziiljiska dolina, del mesta Beljaka južno od reke Drave in njegove okolice, občina Pustnica, Gradnica, Št. Pavel, Legerbuh. Etna vas, del občine Laibot in občima Sobota) ; zahteva po zaščiti nacionalnih in kulturnih pravic koroških Slovencev im gradiščanskih Hrvatov. 59. Memorandumi koroške deželne vlade: Denkschrift, betreffend diiie endgiltige Anerkennujiig der auf dem Vertrag von Saint Germain (:1919:) und den Ergebnissen der Kärntner Volkeabstimimung (:1920:) beruhenden Grenze zwi­ schen Österreich und Jugoslawien. Überreicht von der Provi­ sorischen Kärntner Landesregierung am den befehlshabenden Offizier des Military Government für Kärnten, Klagenfurt, 12. September 1945. 11 str. 4°. 22 ^ ~ * * ^ ' 3 3 7 M e m o r a n d u m No. 2, (betreffend die Ummögilichkeil d e r von J u g o s l a w i e n b e a n s p r u c h t e n D r a u g r e n z e . In E r g ä n z u n g des Me­ m o r a n d u m s voim 12. Seiptemibeir 1945, bet re f fend d i e e n d g ü l t i g e A n e r k e n n u n g der auf d e m V e r t r a g e von Saint G e r m a ä n (:1919:) u n d den Ergebnissen d e r Völksiabsiiimiinung im Kärntnern (:1920:) b e r u h e n d e n Varkr iegsgrenze zwischen Ö s t e r r e i c h u n d Jugo­ s lawien. Klagenfurt, am 1. O k t o b e r 1945. Ü b e r r e i c h t von d e r Prov i sor i schen K ä r n t n e r L a n d e s r e g i e r u n g am d e n befehlsha­ b e n d e n Offlilziiier d e s M i l i t a r y G o v e r n m e n t für K ä r n t e n . 8 str. 4°. T e n M a p s of K ä r n t e n s u p p l e m e n t i n g t h e M e m o r a n d a of t h e Provisiiional Govermiment of K ä r n t e n of S e p t e m b e r 1 2 * 1945 a n d O c t o b e r 1st 1945 [ : N o . 2:] . — D i x C a r t e s d e C a r i n t h i e i l l u s t r a n t les Mémoires d u G o u v e r n e m e n t provčsciiire de Ca­ r i n t h i e en d a t e d u 12 septetmibre 1945 et d u 1 e r O c t o b r e 1945 [:No. 2:]. — Zehn K a r t e n v o n K ä r n t e n ZUT E r l ä u t e r u n g d e r D e n k s c h r i f t e n d e r P r o v i s o r i s c h e n K ä r n t n e r L a n d e s r e g i e r u n g vom 12. September 1945 u n d 1. O k t o b e r 1945. [:Nr. 2 : ] . M e m o r a n d u m N r . 3, be t re f fend die P e t i t i o n e n d e r B e v ö l k e r u n g d e s K a n a l t a l e s [:Bezirk v o n Tarviis:] w e g e n d e r Rückg l iede­ r u n g d ièses Gebietes a n Ös te r re ich . Von d e r Bevö lke rung des Kana l t a l e s an. d i e b r i t i sche Mi l i t ä r r eg i e rung für K ä r n t e n u n d an die Prorvisorisehe K ä r n t n e r L a n d e s r e g i e r u n g in Klagenfur t übe r r e i ch t . Klagenfuirt, a m 20. O k t o b e r 1945. 7 s t r . 4°. 60. [Messner Janko] ps . I van P e t r o v : Morišče D r a v o g r a d . L j u b l j a n a . Slovenska knj ižni ' izavod 1946. 34 + (II) srtir. 8°. Dokumentaričen opis grozodejstev avstrijskih koroških nacistov nad koroškimi Slovenci, ki so bil; zaprti v kleteh bivšega okrajnega glavarstva v Dravogradu. 61. Milo jev ić Borivo j e Ž.: O položa ju i g r a n i c a m a Jugos lav i je . Beo­ grad, K o l a r č e v n a r o d n i u n i v e r z i t e t . Knj ižn ica za n a r o d n o p r o ­ sv jeć ivan je 52, 1948, 22 s t r . 8°. Omenja (str. 19) tudi vprašanje meje med FLRJ in Avstrijo v zvezi s koroškimi Skwenci'. 62. N o v š a k F r a n c e : K o r o š k i Slovenci n a b o r b e n i h p o s t o j a n k a h . .. T o v a r i š 1948, s t r . 461—462. 63. N o v š a k F r a n c e : P r o t i i m p e r i a l i s t i č n i z n a č a j b o r b e k o r o š k i h Slovencev. No>va ObzoTJa 1948, str . 52—57. 63 a . D a s ö s t e r r e i c h b u c h . 3. izd. Wien, V e r l a g d e r ö s t e r r . Staats- d r u c k e r e i (1948). Im Auf t rage des Bundespres sed iens tes h e r a u s ­ g e g e b e n v o n E r n s t M a r b o e . + 544 s t r . + 16 l istov slik. Propagandna knjiga o Avstriji in njenih posameznih deželah, s šte­ vilnimi likovnimi reprodukcijami in ilustracijami. Vsebuje pokrajin­ ske opise in zgodovinske, gospodarske in kulturne preglede, pisane mestoma z močno reakcionarnim aspektom. V poglavju o Koroški (str. 233—256) pisatelj (Bernhard Schaichelbauer!?) poveličuje lepoto 358 • koroške pokrajine in niad vse poudarja geografsko-gospodarsko in zgodovinsko, kulturno povezanost in nedeljivost Koroške. Mimogrede omenja tudi Slovence. 64. österreichische Rundschau. Badem b e i Wïien 1947, Sonderhef t K ä r n t e n . Vsebina: igl. St. 13, 54, 67. 65. D ie OF ohne Maske. (:Diie Wahrha f t ü b e r Kärn ten : ) Eine Zu- sammens te l lung . HerauisgebeT : Landeswerbegemeimschaf t K ä r n - ten, Klagenfuirt. Ve ran twor t l i ch : L o r e n z Maok. Klag en fürt 1948. 29 s tr . 8°. V tej brošuri je zgoščeno podano vse, kair ima. o> 'koroškem vprašanju povedati tista plast memškoavstrijske družbe na Koroškem, katere politična zastopnica je ÖVP. Niti ma misel ji ne prihaja, da b i se odpovedala nadaljnji germanizaciji koroških Slovencev. Brošura je polnai očitn h neresnic in netočnosti', preveč, dai bi v okviru biblio­ grafskega poročila nrogilii našteti le igiliavne. Za 'duhovno javen te brošure je кпасито-, dai mied pravicami, ki so priznane koroškim Slo­ vencem in k i naj dokazujejo, kako .demokratična^ in toleraintna. je Avstrija, našteva pisec tudi pravico dk> povrač la škode od nacistov izseljenim slovenskim družinam in do obnovitve slovenskih zadrug. Šolske raizmeere so urejene po vzoru švicarskega kantona Graubünden. Pisec nedvomno ne ve, kako. je v tem kantonu. Toda lepo se sliši. O kakem občutku krivde nasproti Slovencem ni duha ne sluha, še nasprotno: Slovene; so krivi pred koroškimi Nemoi. Slovenci so bili hujši od nacistov (str. 22). Toda že po nekaj straneh uide piscu pri­ znanje: »Južna Koroška ni nikdair kJoinüa pred nacističnim nasiljem. Nikjer v Avstriji se ni borilo v zadnjih l e i h vojne toliko borcev za svoibodo in partizanov proti terorju kakor na južnem Koroškem.« Zakaj prav tu in kdo. so bili ti borci? Neki južni Koirošci, toda menda ne Slovenci, kajti »južna Koiroiška« se ne bo nikdar uklonila terorističnim metodam majhne slovenske manjšine« (str. 25). 66. Ogris Josip: Položaj s lovenskih duhovnikov na Koroškem. K o l e d a r S lovenske K o r o š k e za l e t o 1948, Vloga in pomen kmečkega gospodarstva Slovenske Koroške«. 339 68. Pavlović Petar: Polit ika zapadnih imperialista i Slovenska Ko­ ruška. T r i d e s e t dama 1947, ibr. 13—15, s t r . 1—7. Vtisi ob zasedanju namestnikov zunanjih ministrov v Londonu t947. 69. Peatt ie Roderick: Grenzprobleme und Friede. Eime geographi­ sche Üiberalcht. Milt 22 Kairtensikizizen. A u t o r i s i e r t e Ü b e r s e t z u n g von J. N. Lorena. Wien, U n i v e r s u m (1948). 224 str. 8°. Originali . liim'al naislov: Loiok itö t h e f ront iers — A g e o g r a p h y far t h e p e a c e t a b l e N e w Y o r k — L o n d o n (1944). Pisatelj, profesor geografije :na Ohio-State-University, izhaja od ugo­ tovitve, da je geografsko gospodarsko okolje temeljni, odločilni zgo­ dovinski faktor. V nacionalizmu vii'di — me da hi si M na jasnem o nacionalnem vprašanju sploh — glavno težavo državno-upravne raz­ mejitve po geografsko-igospadarsikem vidiku. Tudi »geopolitiko je treba globoko pokopati'«. Razpravlja o problemih obalne, gorske im rečne meje. Zametava »politične« meje. Razvija teorijo, da j e naj­ boljše, da tvorijo mejo med narodi, državami, ki so v sporu za neko ozemlje, na katerem ise močno tare »dinamiizem« teh narodov, svo­ bodne, avtonomne cone in ne narodnostne mejne črte. Toda v koro­ škem vprašanju stoji n a avstrijskem stališču, ne da bii poznal zgo­ dovino koroških Slovencev in nacionalne razmere na Koroškem. Pravi ,n. pr.: »Slovani, bogati na obrokih, so se razširili preko gorovja (mieli Karavanke) in imajo posestva na južnem robu CeUovške kotline (str. 27).« 70. Perkonig Josef Friedrich: Kärnten, sonniges Bergland. 5. Aufl. Mit 128 B i l d e r n uimd Tafe ln. G r a z , L e y k a m V e r l a g 1947. 158 s t r . 8». Knjiga fotografskih posnetkov, kulturno in politiično zgodovinskih in narodopisnih znamen, tosti in posebnosti' 'ter pokrajinskih lepot Koro­ ške s komentarji. Peta izdaja te knjige. Značilna je sprememba na­ slova iz »Kärnten — deutscher Süden« prejšnjih izdaj v naslov »Kärnten — sonniges Bergiand«. Še zmačilnejša je sprememba uvoda prejšnjih izdaj, pisanega v poudarjeno pamigermianskem duhu, v uvod nekega mistično uteimeljevanega koroškega patriotizma. Vedno -sto: kadar se čutijo ljudje, kakor j e Perkonig, varne, proslavljajo nem­ ško zmago na Koroškem, ko je situacija kritična, molče o nemštvu in govore samo o koroškem patriotizmu. 71. Perkonig Josef Friedrich: Im Morgenlicht. W i e n - A m a n d u s 1948. 271 str. 8°. Pisatelj, doma iz Rorovelj, isim slovenskega1 očeta in nemške matere, opisuje pokrajino, ljudi, običaje, sredi katerih je preživel svojo prvo mladost. Dokumentaričnega značaja za nacionaltne razmere na Koro­ škem je poglavje »Mit zwei Zungen« (str. 58—67). Pisatelj pripove­ duje, da govorijo dvojezični l judje na Koroškem slovensko takrat, kadar gre za stvari, n a katerih so srčno posebno zainiteresirami in ki zadevajo njihovo življenje v družini in delavnici. Kadar gre za širše, javne zadeve, govorijo nemško. Pisatelj priznava, da je živel v zmoti, tudi pod vplivom »krivih prerokov«, da ima slovenski jezik poleg nemškega v deželi le >manjšo, gostinsko pravico«. V primeri z nem­ ško nacionalno miselnostjo številnih prejšnjih njegovih spisov pome­ nijo ugotovitve in priznanja v 'tem poglavju morda začetek pravičnej­ šega gledanja pisatelja na nacionalne razmere na Koroškem. 140 72. Петровић Мих. C: Борба за ослобођење Корушке. Београд, Савез удружења новинара ФНРЈ 1948. 75 str. 8°. Od znainega srbskega publicista pisarna brošura, ki seznanja Srbe z borbo koroških Slovencev n posebej z njihovim sedanjim položa­ jem. Motijo nekatere netočnosti. 73. Pirjevec Dušan-Ahac: Boj za Dravo. Slovenski! z b o r n i k 1945. Ljuoljama, D r ž a v n a za ložba S loveni je 1945, str. 569—579. Spornimi iz narodnoosvobodilne boirbe. 74. Pirjevec Dušan: Vojni napori koroških Slovencev v drugi sve­ tovni vojni. K o l e d a r Osvobodi lne f ronte Sloveni fe 1947 s t r 46 d o 55. " 75. Podgorc Valentin: Sveta Hema Krška. Doibrotiiica k o r o š k i h Slovencev. Celovec, D r u ž b a sv. M o h o r j a 1948. K n j i ž n i c a D r u ž b e sv. M o h o r j a št. 1. 24 str. 8°. 76. Po l l ey Otto Maria: Sieben Tage Kärnten. E r z ä h l u n g eitnes L a n ­ des. Mit 40 A b b i l d u n g e n . Klaigenfurt, E. K a i s e r 1947. 197 s t r . 8°. Na eedmih dnevnih izletih 'razkazuj© pisatelj svojemu obiskovalcu, arni-eirLkaniskemu prijatelju, prirodne lepote, politično in kulturno zgo­ dovinske znamenitosti in druge zanimivosti Koroške ter mu — ^n to je glavmi nemem knjige — z vsemi stereotipnimi zgodovinskimi, geo­ grafskimi n gospodarskimi argumenti avstrijskega stališča dokazuje nedeljivost Koroške. Prežihov Voranc, g l e j K u h a r L o v r o (št. 49, 50). 77. Prušnik Karel-Gašper: Čez Dravo. Spomini n a . p a r t i z a n s k a l e t a II. L j u b l j a n a 1948, s t r . 107—121. 78. Prušnik Karel-Gašper: Spomladi 1945. K o l e d a r S lovenske K o r o ­ ške za navaidno l e t o 1949, s t r . 52—56. , Iz partizanske borbe na Koroškem. 79. Prušnik Karel-Gašper: Uprli smo se — in zmagali. K o l e d a r S lovenske K o r o š k e za n a v a d n o le to 1949, s t r . 32—54. O počeDkih osvobodillmega igibamja na Slovenskem Koroškem. Tavč- manov Franci-Lenart, eden prvih organizatorjev i'n partizanov. 80. Ramovš Fran: O pomembnosti nekaterih pojavov v sloven­ skih narečjih na Koroškem. K o r o š k i aborarilk, L j u b l j a n a 1946, s t r . 276—283. Kratek pregled posebnih značilnosti v jezikovnem razvoju koroških Slovencev, obrnjen proti teoriji o »vindišaTJih«. 81. Ribnikar Kristl-Feliks: Žena na straži. Spomini n a p a r t i z a n ­ s k a leta II, 1948, str . 123—127. 341 82. Rot-Weiss-Rot-Buch. D a r s t e l l u n g e n , D o k u m e n t e u n d N a c h w e i s e z u r Vorgeschichte u n d G e s c h i c h t e d e r O k k u p a t i o n Cfeterrefflchs. E r s t e r Tei l . ( :Nach a m t l i c h e n Q u e l l e n : ) Wien, " ö s t e r r e i c h i s c h e S t a a t s d r u c k e r e i 1946. 224 s t r . 4°. Knjiga dokumentov, ki maj bi dokazali, eia se je Avstrija boriila za svojo osvoboditev in tako izpolnila pogoj, ki ga postavlja moskovska deklaracija za zmanjšanje odgovornosti za vojno udeležbo na strami Hitlerjeve Nemčije. Kolikor nam je znano, ni izven Avstrije doslej še nihče .priznal, da se je Avstriji s to knjigo ta dokaz posrečil. Amerika, Anglija in Francija so šle nai mednarodnih konferencah mimo tega vprašanja. 82 a . Santonino Paolo: D i e Reisetagebücher des P a u l o S a n t o n i n o 1485—1487. Aus d e m lateinlilschen ü b e r t r a g e n von Rudolf Egger . V e r l a g Fend. K l e i n m a y e r , Klagemfurt — 1947. Nas lov p u b l i k a ­ ci je o r i g i n a l a : »Minerario d i P a o l o S a n t o n i n o in C a r m t h i a , St i r ia e C a m i o l a n e g l i Ianni 1485—1487«. Pisec beleži dogodke in opazovanja s službenih potovanj delegata aikvilejskega patriarha, katerega je spremljal kot uslužbenec pa- triarhove pisarne, leta 1485 po Ziljiski dolini od Koč do Brda^ ob Presežkem jezeru in v Zgo'rnjem Dravogradu, leta 1486 skozi Spodnjo Ziljsko dolino v Ikraje, ležeče v sedanjem beiljaškem okraju in v Zgornjem Rožu, leta 1487 pa po Spodnjem Štajerskem. Podrobnejše poročilo, ki pa vira gllede njegovega pomena za slovensko zgodovino seveda še daleč ne izčrpa, gl. v Glasniku Muzejskega društva za Slo- venijo 24, 1943, str. 95—102 (Turk J., Santoniiinov Itinerarium). 83. Saopštenje o zločinima Austrije i Austrijanaca protiv Jugosla­ vije i njenih naroda. Beograd. D r ž a v n a k o m i s i j a za u t v r d j i v a n j e z ločina o k u p a t o r a i n j i h o v i h p o m a g a č a 1947. 151 + (II) stir. 4°. Report on the Crimes of Austria and the Austrians against Jugoslavia and the Peoples. Be lgrade, Yugoslav W a r C r i m e s Commiss ion 1947. 165 + (Ш) ,str. 4°. 84. Sienčnik Luka in Bogo Graîenauer: Slovenska Koroška. Seznam k r a j e v i n pol i t ično-uipravna razdel i tev . L j u b l j a n a , Z n a n s t v e n i ins t i tu t , O d d e l e k za m e j e 1945. 68 s t r . + zeml jev id (pregled občin p o s t a n j u l e t a 1934). Uvodnemu pregledu zgodovinskega razvaja mej in uprave na Slo­ venskem Koroškem (str. 5—11) sledi po o b č n a h razporejen seznam krajev; uporabo seznama olajšujeta registra slovenskih in uemskih krajevnih imen v abecednem redu. 85. Sket Jakob: Miklova Zala. P o v e s t i z t u r š k i h časov. U v o d n a ­ pisal Prežihov V a r a n e . (Ljubl jana), K l u b k o r o š k i h Slovencev 1946. .111 s tr . 8°. 86. Slovenačka Koruška i Gradišćanski Hrvati. P i t a n j e 200.000 Jugos lovana u Austr i j i . B e o g r a d (Minis tars tvo i n o s t r a n i h po­ slova) 1947. 14 s t r . + 20 zeml jev idov s k o m e n t a r j i . 8° p . f. 342 The Slovene Carinthia and the Burgenland Croats. The Ques­ tion of 200.000 Yugoslavs in Aus t r ia . Beograd, 1947. 15 s t r . + 20 zeml jev idov s k o m e n t a r j i . 8° p . f. Словенскан Корушка и бургенландские хорвати. В о п р о с o 200.000 ш г о с л а в а х в Австрии. Б е л г р а д , 1947. 16 str. + 20 zem­ l jev idov s k o m e n t a r j i . 8° p . f. La Carinthie Slovène et les Croats du Burgenland. Le p r o - b lème des 200.000 Yugoslaves en Au t r i che . Beograd 1947. 16 s t r . -f- 20 zecmiljevi/dov s körnentairji . Žepni atlas o vprašanju jiugoslovansko-avstrijsike meje z 'besedilom memoranduma vlade FLRJ. 87. The Slovene Carinthia. — Словенскан Каринтин. — Carinthie Slovène. — Slovenska Koruška. (Ljubljamiai, T L d P 1947.) 80 s t r . besed i la in s l ik + 10 p r i log . 4°. Pokrajinske slike, dokumenti' o razvoju koroških Slovencev, «like iz narodnoosvobodilne borbe, zemljevidi, zbrani v propagandist enem albumu. 88. Steiner Karl: D ie Einheit Kärntens, ö s t e r r e i c h i s c h e Monats - hefte, B l ä t t e r für Pol i t ik , he r ausgegeben vom der ÖVP. W i e n 1947, Nr . 9, s t r . 546—348. 89. Svoboda. Mesečnik S lovenske K o r o š k e . U r e j u j e u r e d n i š k i od­ bor. Odgovtornii u r e d n i k Framci Zwi t ter . Celovec, S lovenska p r o s v e t n a zveza. Začella izhajati novembra 1948. 90. Syers Kenneth: Austro-Yugoslav Frontier Problems. S lovene C a r i n t h i a . (London., Brit ish-Yugoslav Associat ion 1947.) 32 s t r . 8°. Pisatelj, absolvent univerze v Canibridlgeu, se je med vojno kot leta­ lec spustil med jugoslovanske pairtizane in ostal do konca vojne med p tirni Ko j e pisal to brošuro, je bil dopisnik News Chronicla.' Koro­ ško vprašanje pojmuje kot del borbe slovenskega naroda proti nemškemu imperializmu, pritisku, tega imperializma proti Jadranu. Zagovarja in utemeljuje upravičenost jugoslovanisk ih zahtev. Obsoja angleško ipolitiko nasprotovanja. Razkrinkava stališče britanskih oku­ pacijskih oblaistev na Koroškem kot Slovencem sovražno, neiskreno, glede nacistov skrajno oportunistično. Kakor Cannan tudi Syers omenja nemško-avsitrijske girožnje piroti. Slovencem. 91. Šašel Josip: Pravne starožitnosti iz Roža. P. o. .iz E t n o l o g a XVII, 1944. Ljubljana 1945. 15 str. 8°. 92. (Šašel Josip) ps. Šašeljnov J.: Pred sto leti na Humberku. K o l e d a r S lovenske K o r o š k e za n a v a d n o l e t o 1949, s t r . 47—51. Popis upora humberšk h kmetov leta 1848 po ustnem izročilu. 93. Škerl France: Koroška v borbi za svobodo. K o r o š k i zbornik , L j u b l j a n a 1946, s t r . 493—603. Na arhivskem gradivu Muzeja narodne osvoboditve LRS in na izpo­ vedi udeležencev sloneč obsežen prikaz narodnoosvobodilne borbe na Koroškem. 543 94. Škerl France: Režim stoletnega potujčevanja na Koroškem. K o l e d a r G r e g o r č i č e v e založbe, . T r s t 1947, str. 74—81. 95. Škerl j Stanko: O slovenačkom karakteru Koruške. T r i d e s e t d a n a 1946, b r . 3, str. 43—53. Pregled koroškega vprašan ja s težiščem na narodnostnem značaju Slovenske Koroške. 96. Tischler Joško: 40. obletnica Prosvetne zveze. K o l e d a r Sloven­ s k e K o r o š k e za p r e s t o p n o le to 1948, s t r . 40—41. 97. Tomšič Ivan: Plebiscit na Koroškem s pravne strani. K o r o š k i zbormilk, L j u b l j a n a 1946, s t r . 421—491. Pravna argumentacija za neveljavnost plebiscita leta 1920 (ker je bil neumesten, pristransko izveden in je z dogodki od »Anschlussa« dalje izgubil vsako veli j avo). 98. Tončić L.: D i e Slowenen in Kärnten. B e r i c h t e u n d Informa­ t ionen des ö s t e r r e i c h i s c h e n F o r s c h u n g s i n s t i t u t e s für Wir t schaf t u n d Pol i t ik , S a l z b u r g 1946, Heft 15. Čiamkar začenja z ugotovitvijo nacističnega izvora, dai sega germainsko- slovenskd mešani pais od Kanalske doline in Šmohorja proti vzhodu do Prekmuirjai, na jmgu pa od Celovške kotline do Saive. Sicer so piscu znanstveni vir za obravnavanje koroškega vprašanja, koroške zgodovine, etničnega stanja, šolstva, štetij, spis;: dr. Martina Wutteja, ki ga tudi izrecno imenuje. Vendar hoče pisec v a r c a t i videz objek­ tivnega informatorja dm navaja tudi nekatera slovenska mnenja, šte­ vilke, V celoti torej članek brez kakih novosti, razen nekaj netočnih podatkov, kakor je na ,pr., d a je »Koroška kronika« oficialni organ koroških Slovencev. 99. Turnšek Metod: Država med gorami. D r a m a v p e t i h d e j a n j i h . T r s t (i. E. T e n e n t e ) 1948. 122 s t r . + 8 Iriisitov slik. Drama iz zgodovine Karantanije ok. 'leta 750. Isti avtor je . k delu napisal tudi zgodovinski uvod. Tako uvod kakor drama imata s sta­ lišča zgodovinarja precejšne hibe. 100. Ude Lojze: Avstrija, pangermanizem in Koroška. K o r o š k i zbornik , L j u b l j a n a 1946, s t r . 605—653. Zgodovinski pregled borbe za nacionalno orientacijo Avstrije, pan- germanskih teženj posebej v senžermenski Avstriji in na Koroškem, vse v luča borbe za demokracijo. 101. Ude Lojze: Kdo je bil pripravljen boriti se za samostojnost Avstrije? Novi Svet 1948, s t r . 395—404 in 476—483. Razprava o odnosu avstrijskih stranik do vsenemških načrtov in »anšlusa«, o avsitrijski sokrivdi za »amšlus«. 102. Ude Lojze: Odgovornost Avstrije za vojno udeležbo in naše zahteve. L j u d s k i p r a v n i k 1948, str. 193—207. Pravna analiza in razlaga moskovske deklaracije o Avstriji 1. novem­ b r a 1943 in pravna utemel j tev naše zahteve po Slovenski Koroški in po reparacijah. 344 103. Um die Landeseinheit Kärntens. H e r a u s g e b e r : K o m m u n i s t i ­ s c h e P a r t e i Österre ichs , Landeslei tumg K ä r n t e n . Klagenfur t , K ä r n t n e r Volksver lag . V e r a n t w o r t l i c h für d e n I n h a l t : H a n s Kal t . 1947. 16 s t r . 8°. Odgovarjajoč na očitke Österreichische Volke parte! in Sozialistische Partei Österreichs dokazuje brošura dosledno nastopanje avstrijske komunistične stranke na Koroškem za enotnost in nedeljivost Кото- ške, obenem pa, da se avstr jski komunisti bo>re za svobodno Avstrijo in proti vsaikemu socialnemu in nacionalnemu zatiranju. 104. Verbrechen fordern Sühne! Ce lovec — Klaigenfurt, P o k r a j i n ­ sk i odbor O s v o b o d i l n e F r o n t e za S lovensko K o r o š k o — Agit­ p r o p komisi ja , 14. o k t o b e r 1947, 45 s t r . 8°. Brošura napisama ob procesu proti Maier-Kaibitschu 1947. Predzgo- dovina, idejni utemeljitelji in organizatorji .nas 'Ime preselitve koro­ ških slovenskih družim aprila 1942. 105. Verosta Stefan: D i e internationale Stel lung Österreichs. E i n e S a m m l u n g von E r k l ä r u n g e n u n d Verträgein aus d e n Jahrein 1938—1947. Eingele i te t , ü b e r s e t z t u n d mit A n m e r k u n g e n ver­ s e h e n v o n — . W i e n , Manizische V e r l a g s b u c h h a n d l u n g 1947. VIII + 148 s t r . 8°. Pisatelj zastopa avstrijsko oficialno tezo o kontinu'teti avstrijskega državnega im pravnega reda med 13. marcem 1938 (zakon o aneksiji!) in 27. aprilom 1945 (proklamacija provizoTione vlade Rennerja 27. aprila 1945!). Zastopa teorijo o identitet meddržavnoipravnega subjekta Avstrije- od leta 1918 do 1945. Avstrija je bila marca 1938 oropana le svoje poslovne zmožnosti. Ni se mogla izjavljati in ne bojevati. (Tako teritorcajni kakor reparacijisk zahtevki Jugoslavije so torej pravno neutemeljeni.) — Vse te pravne konstrukcije so možne le, ker se od avstrijske strani ne prizmava, da so bile pravne posledice aneksije Avstrije po Hitlerjevi Nemčij med velikimi za­ vezniki (in le med njimi) dogovorno uničene šele z, moskovsko dekla­ racijo o Avstriji z dne 30. oktobra 1943 odn. kakor se po dnevu objave navadno citira, z dne 1. novembra 1943, n ker tretjega od­ stavka moskovske deklaracije, ki govori o odgovornosti Avstrije za vojno udeležbo na strani Hitlerjeve Nemčije, Avstrijci ne upoštevajo- 106. W e g und Ziel. Monatsschr i f t für F r a g e n d e r D e m o k r a t č e u n d des wissenschaft l ichen Sozial ismus. W i e n , S t e r n Ver lag . Ideološka revija avstrijskih komunistov. Članki : Für d e Landeseinheit Kärntens. 1947 št. 2, str. 131—132. Grosse Opfer. 1947, št. 7/8, str. 566—567. Oster odgovor Steinerjevemu članku v »österreichische Monatshefte« (gl. št. 88). Pisec ironizira Steinerjevo trditev, da je bila nekdanja ponudba kulturne avtonomije koroškim Slovencem »velika žrtev«. Einige theoretische Bemerkungen zur Frage Kärntner Slowenen. 1948, št. 6, str. 459—464. Avstrijski komunisti se nočejo spust ti v kakršno koli gonjo proti jugoslovanski ljudski demokraciji. So za pravico samoodločbe naro­ dov do odcepitve. So pa proti teritorialnim zahtevam Jugoslavije, ker hočejo preprečiti, da b. se nekdanji voditelji Avstrije predstavljali 345 svetu kot zastopniki' nacionalnih interesov ali da bi izigravali nacio­ nalna* čustva avstrijskega ljudstva. Na to čudovito logiko odgovarja Boris K r a g h e r v zgoraj omenjenem članku »O nesoglasjih ob slovenskem narodnem vprašanju« (gl. št. 47). 107. Цвитер Фран: Словеначка Корушка. Београд (Коларчев на- родни универзитет) 1946. 55 str. 8°. Цвитер Фран: Словенска Корушка. Библиотека «К)жни Славнни», Издание на блЂгаро-гогославското д-во. Софин (1946). 2 9 + (I) str. 8°. Popularen zgodovinski pregled koroškega vprašanja. 108. Zwitter Fran: Gauleiter Rainer o svojoj predaji vlasti Hansu Pieschu. T r i d e s e t dana 1947, št. 17, str. 52—56. Razprava o »prevratu« na iKoiroškeim v maju 1945 na podlagi Rainer- jevih izpovedi) v preiskavi pred procesom. 109. Zwitter Fran: Borba oko koruškog i austriskog pitanja. T r i ­ deset dama 1947, št. 22/23, str. 11—23. Prikaz nekaterih momentov v zvezi z d plomaitsko borbo za Koroško leta 1947. J10. Zwitter Fran: To Destroy Nazism or to Reward it? Beograd, Yugoslav Irus'tiltute fox Inteirmaitional Affairs 1947. 30 istr. 8°. Uničenje alii magra jen je nacizma? Obširno dokumentiran opis spo­ razumnega prevzema oiMasti današnjih avstrijskih 'političnih skup'n in voditeljev na Koroškem iz rok nacistov. Pangeimansko-nacistična preteklost koroških Nemcev. Opis današnjega sistema na Koroškem, k; v marsičem pomeni podaljšanje nacističnega režima. Ш . Zwitter Franci: Koroški Slovenci smo bili iv b o m o ostali živ del s lovenskega naroda. K o l e d a r S lovenske K o r o š k e z a na­ v a d n o l e t o 1949, str . 35—58. 112. Zwitter Franci: Za enakopravnost našega jezika. Svoboda 1948, št. 1, s tr . 16—18. O borbi za enakopravnost slovenskega jezika tudi pred uradi in oblast vi. Kljub še vedno veljavnemu zakonu od 28. XII. 1867, čl. XIX, slovenski jezik pred avstrijskimi uradi in oblastvi nima pravice. 115. Zwitter Mirt: Kratka zgodovina Miklove Zale. K o l e d a r Slo­ v e n s k e K o r o š k e za n a v a d n o l e t o 1949, s t r . 57—60. 114. Zwitter Mirt: Naše zadružništvo — pot v gospodarsko svobodo. K o l e d a r S lovenske K o r o š k e za n a v a d n o l e t o 1949, str . 45—47. O borbi za obnovo slovenskega 'zadružništva na Slovenskem. Ko­ roškem. 115. Zwitter Mirt: Stoletna borba za slovensko šolstvo na Koroškem. Svoboda 1948, št. 1, s t r . 12—16. Kratek pregled glavnih značilnosti v šolstvu na Slovenskem Koro­ škem, posebno v (prvi avstrijski republiki. 346 116. Zwitter Mirt: Vloga in pomen kmečkega gospodarstva Sloven­ ske Koroške. Koledar Slovenske Koroške za prestopno leto1948, str. 49—51. V polemiki s -trditvami koroških nemških geografov in gospodar­ stvenikov dokazuje Zwitter, da Koroška n; gospodarsko »nedeljiva celota«, 'da bivše glasovailno ozemlje ni nikaka »žitnica Koroške«, da gozdno gospodarstvo Karavank za koroško gospodarstvo ni »življenj­ sko potrebno« in da slovenski kmetje s Podju-ne ne potrebujejo za svojo živino planin gornje Koroške. 117. [Žavcer Pavel] — Matjaž: Ljudska prosveta na Slovenskem Ko­ roškem. Obzornik 1947, Ljubljana. Str. 168—177. II. Časniki 1. Die Einheit. Organ der Arbeitereinheit für Kärnten. 1944, 1. štev. sept., II. letnik 1945. 2. Die Freiheit., Org am der österreichischem Freiheitsfront. Klagen- fürt 1945. 1. štev. 1945. 3. Kärntner Nachrichten. Dnevnik, ki ga je izačela izdajati PWB 8. Armee maja 1945 v Celovcu. Pisan je za Nemce, omejuje se pretežno na poročanje. Vendar pa je to poročanje od nekako oktobra 1945 dalje vedno bolj tendenciozno soviražno nasproti koroškim Slovencem oz. Jugoslaviji. Do oktobra 1945 je bil edini nemški časnik na Koroškem. Prenehal je (izhajati 31. de­ cembra 1945. 4. Koroška Kronika je tednik, k i ga je od 19. 7. 1945 do konca leta 1946 izdajala PWB 8. Armada v Celovcu, od začetka leta 1946 p a ga izdaja Britanska obveščevalna -služba. Članki Koroške Kronike morejo služiti za dokumentacijo mnenja An­ gležev in njim prijaznih ali višaj ne sovražnih krogov o raznih problemih Slovenske Koroške. 5. Na juriš! Izdajata Okr. odi). OF òn ZM za Slovensko Koroško, VelJkovec. 1947, 1. štev. 27. febr. (Ciklostiirano.) 6. Neue Zeit. Wochenblatt der Sozialistischen Partei für Kärnten (tehemals »Arbeiterwille«:). Od 1946. 1 Die Neue Zeit. Organ des schaffenden Volkes von Kärnten. Klaigenfurt. 1945, 1. štev. 28. oktobra. Dnevnik. Izraža stališče socialistične stranke, ki v odnosu do Slovencev bistveno ni drugačno kakor v glasilu ÖVP »Vodkszèitumg«. 7. Pressedienst. Pressedienst der »Osvobodilna fronta za slovensko Koroško«, Klagenfurt. Izdaja Osvobodilna fronta za slovensko Koroško — Pokrajinski odbor — Befreiungsfront für Slowenisch Kärnten — Landesausscbuss. Klagemfurt 1946, 1. štev. januarja. Manuskript. (ÖMostiraino.) 347 8. Slovenski borec. Obveščevalni list Komunistične partije Av­ strije. Celovec. 1948, 1. štev. 23. avgusta. 9. Slovenski Vestnik. Glasilo Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. II. letnik 1945. D o 20. maja 1945, št. 18, tiskan v Celovcu, od 5. junija, št. 19 dalje v Kranju. 10. Slovenski Vestnik. Tednik za Slovensko Koroško. (Od 1947, 9 Glasilo Slovenske Koroške.) 1946, 1. štev. 14. junija. Dunaj . (Od 1948, 9 Celovec im začel izhajate dvakrat tedensko.) Od 5. 7. 1946 mesečna priloga »Mlada Koroška«. — Glasilo Osvo­ bodilne fronte za Slovensko Koroško. 11. Unsere Heimat. Organ des Bundes heimattreuer Südikärntner. Eberndorf. Izhajal od septembra 1947 do 23. avgusta 1948 štiri­ najstdnevno. 12. Vestnik. Informacijski organ za funkcionarje in aktiviste Osvo­ bodilne fronte za Slovensko Koroško. Celovec 1945, 1. Štev. 7. novembra, zadnja 14, 4. novembra 1946 / 13. Volkswille. Tageszeitung für Kärnten. Klaigenfurt. Organ Ko­ munistične parti je Avstrije na Каговкеап. Začel izhajati 30. ok­ tobra 1945 kot tednik. Z januarjem 1946 je začel izhajati teden­ sko dvakrat, ,s februarjem 1946 tedensko trikrat, od 1. januarja 1947 pa izhaja kot dnevnik. 14dnevna prilaga »Kärntner Bauern- stimime«. Dokler ni začel izhajati Slovenski vestnik, t. j . 14. junija 1946, je Volkswille poleg Pressediensta Osvobodilne fronte za Slovensko Koro­ ško glavni vir za študij stanja koroških Slovencev v povojni Avstriji. 14. Volkszeitung. Tageszeitung für Kärnten. Klagemiurt. Začela izhajati oktobra 1945 kot tednik, s 1. januarjem 1946 pa kot dnevnik. V njej se najjasneje izraža miselnost koroških nacionalističnih krogov! Vsa borba Avstrije za suverenost, mednarodnopravni poboža j Avstrije, je v tem listu registrirana z vsemi raznimi izjavami avstrijskih, ame- Tikansk h, angleških in francoskih Vladnih ali neuradnih oseb. Vsebuje več člankov, ki se tičejo koroških Slovencev, politike koroških Nem­ cev nasproti koroškim Slovencem, denacifikacije, avstrijskih naporov za osvoboditev, pamgermanizma. III. Zemljevidi Koroške 1. Naša severna meja. Zemljevid lilzdelal Geografski institut Jugo­ slovanske armade, Beograd. SpTeamno besedilo priredil Jože ^Župančič. Ljubljana', Državna založba Slovenije 1948. (Besedilo tiskala T LdP v Ljubljani.) M 1:750.000. 46:23 cm. Zemljevid je priložen tudi memorandumu vlade FLRJ (gl. št. 57). 348 2. Slovenska Koroška. Pregled občin po stanju leta 1934. (Upravni zemljevid.) Kartograf Viljem Kremžar. Ljubljana, Znanstveni institut 1945. M. 1:400.000. 17:38 om. Zemljevidi je priložen 'tudi publikaciji, navedeni pod štev. 84. 3. Slovenska Koroška. Maribor. Klub koroških Slovencev (1947). M ca. 1:500.000. Karta tiskana v obliki dvojne dopisnice; na hrbtni strani 9 slik s Koroškega. 4. Reliefni zemljevid Koroške. Spremno besedilo priredil Jože Župančič. Ljubljana, Državna založba Slovenije. T LdP 1948. 66,5:23 om. 5. Slovenska Koroška. Zgodovinske, narodopisne in krajevne za­ nimivosti. Po načrtih oddelka za mejna vprašanja nairiisol Slavko Pengov. Spremno besedilo priredili Jože Župančič. Ljubljana,' Državna založba Slovenije 1948. 67:35 om. Kolorirana litografija. 6. Gospodarstvo Slovenske Koroške. Po načrtu oddelka za mejna vprašanja narisal Slavko Pengov. Spremno besedilo priredil Jože Župančič. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1949. 67:35 cm. Kolorirana litografija. IV. Šolske knjige za pouk na dvojezičnih šolah na Koroškem 1. Legat F.V.: Prva knjiga. — Erstes Buch. Wien, »Jugend und Volk-Verilalg 1947. 80 str. 8°. Slovensko-nemška čitatnika, polovica sdovenskega, polovica nemškega besedila, za prvo šolsko leto. 2*Naš dom. 1947. Čitanka za drugo stopnjo dvojezičnih šol s samo slovenskim besedilom. 3. Swolensky-Scheithauer E.: Pesmarica za dvojezične šole na Koroškem. Klagenfurt, A. KoMdtsch 1948. 43 str. 8° p. f. Obsega 40 pesmi s slovenskim 'besedilom. Библиографид no бопросу Слобенсћои Каринтии (1945 — 1948) (Краткое содержание) Авторв1 дагот библиографическии осмотр отделвнвк издани« и статеи в книтах и журналах (I), каринтииских газет (II) и карт Каринтии (III), ВБИпедших от 9. мал 1945 до конца 1948-го года в свнзи с проблеммоЕ СловенскоЕ Каринтии и говорлпрх o неи с теперешнеЕ или историческоЕ перспективв1. Отделвннх 349 статеА в газетах авторв1 вообше не отмечагот, a из художествен- нои литературв1 отмеченБГ ЛИШБ произведенил, имегошие ценностБ как документ. В болБшинстве публикации и статеЕ (кроме тех, название которвге уже лсно показвшает содержание) дано кратко содержание, a где показалосв нужио, данБ1 критические примечанил. Недостушше публикации, известнвге авторам липњ из библиографиЕ, обозначенв1 звездочкои. В каждов из вБ1шеназваннв1х групп, публикацин находлтсл в очередном порлдке латинского алфавита no авторах, a y ано- НИМНБ1Х самостолтелБнвгх публикацилх no первом слове их на- званил. Хотл библиографил без оомненил не лвллетсл полнои, авторБ1 надеготсл, что она облегчит работу, как тому, кто инте- ресуетсл научнБши вопросами в свлзи с Оловенсков Каринтиеи, так и тому кто интересуетсл толвко вопросом СловенскоА Карин- тии в наше времл. Bibliography on t h e Prob lem of Slovene Carinthia, 1 9 4 3 - 1 9 4 S (Résumé.) The authors preis emit a bibliographical survey of i>ook publi- cations and airtdcles from books and reviews (I), of Cairinthian newspapers (II), and mapis of Carinthia (III), published k m May 9, 1945, until the end of 1948, in connection wiith the problem òf Slovene Caritnthia, dealing with this problem either from the. actual or the historical point of view. The single articles in the daily newspapers are not included. From among the l i terary compositions only those with a documentary value are taken into account. In case of moat publications and artiilcles contents have ibeen briefly cited (except where they are clearly given in the headlines); where necessary, critical observations have been made. Such publications as are known to the authors through various bibliographical statements only, and which were mot accesisiible to them, are marked with an asterisk. In each group the publications are 'arranged in Latin alpha- betical order according to the names of authors; in case of an- onymous publications the first word of the heading is decisive, anonymous articles in .reviews or books a re given in connection with these reviews, or books. The bibliography is doubtless Uncom- plete, yet notwithstanding this the authors hope to have facilitated the work to' these who are interested in scientific problems in connection with Slovene Carinthia, as well as to those who find interest in the question of Slovene Carinthia of to-day. 350 ^>S