^^^^ ^Ě Glasilo Občine Lukovica 10	^
Roi^oiuniac
April 2010, letnik XII, številka 4
stran 13
stran 19
stran 11
Srečanje fičkov v Lukovici
Salamijada
Društvo
podeželskih žena Lukovica
Mm
. Vabimo vas na Tmače koline, Osila in večerje.
DuÈaLLjtiiiiec s.p. SmLÎ ii'ii 10, l'Il^S Lukuvîcii îl4. 01 '72.3b" 14b, liïiiu 041Ë32.41^2
DELOVNI ČAS:
od poned. do sobote, od 9. do 22. ure nedelja od 8. do 14. ure SREDA ZAPRTO

Slikopleskartsvo Jerman vam nudi:
-	vse klasične slikopleskarske storitve	i'
-	izdelavo dekorativnih ometov in premazov
-	obnovo fasad in napuščev
-	v povezavi s firmo INTERSTILLE veliko izbiro tapet, ki jih na vašo željo vgradimo
- NOVO! na podlagi fotografije vam brezplačno izdelamo računalniško simulacijo bodočega izgleda vašega objekta
Polepšajte si dom - se priporočamo!
Tel/fax:01/723-40-14
MIRO JERMAN S.P.	Gsm:041/640-298, 031/386-038
PODSMREČJE 4,1223 BLAGOVICA	miro.jerman@siol.net
Uvodnik
v drugem tednu meseca aprila je bil Črni graben v centru dogajanja. Številni osrednje slovenski mediji so poročali o dveh dogodkih; daleč najbolj odmeven dogodek je bila poroka V deželi rokovnjačev, v organizaciji Društva za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca, drugi pa salamijada v gostilni Furman. Ker vem, koliko truda in priprav je bilo potrebnih za organizacijo prvega dogodka, se lahko samo poklonim Tanji in Meti, ki sta si vse skupaj zamislili in organizacijsko izpeljali. Dogodek, ki je ime Občine Lukovica in Črnega grabna ponesel daleč izven meja občine, je tisti pravi korak, na katerega smo vsi že dolgo čakali, kajti dobro se zavedamo, da je turizem velika priložnost za naše kraje. Kot je povedala Meta Jarc, soorganizatorica dogodka, je bil glavni namen dogodka povezovanje društev med seboj, le s povezovanjem smo lahko uspešni, prepoznavni in prodorni. Res iskrene čestitke za tako lep dogodek, za katerega verjamem, da bo postal tradicionalen in bo našim krajem prinesel veliko prepoznavnost in dolgoročni uspeh v turizmu. Ste si vzeli čas in si prišli ogledati ljubke fič-ke na trg v Lukovici? Če ne, si oglejte obširno foto reportažo o vseslovenskem srečanju fičkov v Lukovici, ki sva jo pripravila skupaj z Rokom. Upam, da se tudi naslednje leto vrnejo v našo občino.
V tej številki Rokovnjača lahko tudi preberete, kaj so nam naši občinski svetniki Občine Lukovica odgovorili na vprašanje: »Katera je konkretna zadeva, h kateri so bistveno pripomogli kot svetnica oz. svetnik v tem mandatu.« Vabljeni k prebiranju njihovih odgovorov.
Sem pa v teh dneh prebirala zelo obsežno knjigo avtorja Staneta Stražarja z naslovom Črni graben, v kateri avtor na skoraj 1000 straneh opisuje zgodovino te doline, ki se vije od Prevoj do Trojan. V knjigi, ki opisuje in popisuje ostanke prazgodovinskih gradišč, ki nemo pričajo o starih ljudstvih, do podrobnosti posameznih hiš, zaselkov v občini, v meni vzbudi neizmerno spoštovanje do avtorja, ki je šest let raziskoval te kraje, ter do veličine teh krajev, ki so prava zgodovinska zakladnica. Pestra in bogata zgodovina te doline je še dodatna motivacija za nadaljnji razvoj pred časom ponovne obujeno kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben, ki združuje številne kmete, podjetnike, društva in gostilne.
Prijazno vas pozdravljam, Katarina Karlovšek,
odgovorna urednica
vsebina	
Uvodnik	3
Županov uvodnik	4
Zanimivi utrinki iz Lukovice	5
Čevljarski muzej	
Butara velikanka	
Kolumna: Milena Bradač	
Obiskali smo tri ženske	6
Fičoti v Lukovici	7
Hutko otroške lesene hiške	8
Poroka v deželi rokovnjačev	9
Praznovanje materinskega dne	11
Dan slovenske zastave	12
Nikki Louder, glasbena skupina	15
Salamijada pri Furmanu	15
»Očistimo Slovenijo« v Lukovici	18
Sprehod skozi poskusni sadovnjak	
na Brdu	18
Obvestila	19
Svetnice in svetniki o svojem delu	28
Šport	32
Pisma bralcev, zahvale	34
Križanka	35
Občina Lukovica v sodelovanju z občinami Srca Slovenije
VABI
na spomladansko cvetlično razstavo v Arboretum v Volčjem Potoku, ki bo potekala v času od sobote 24. aprila 2010, do nedelje 02. maja 2010, med 8. in 20. uro.
Občina Lukovica bo k osrednji temi »Grajske stavbe v Srcu Slovenije« prispevala v soboto, 24. aprila 2010, s kulturnim programom in turistično ponudbo:
9.00 -18.00 Izdelovanje in prikaz izdelkov iz slamnatih kit - Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski Pokušina dobrot - uporabniki kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi Črni graben«
Predstavitev ljudskih oblačil - Društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine
10.00 -12.00 Lukovica
Koračnice skozi park - Godba
12.00 - 13.00 Furmanska pot in harmoni-kaši 1. del - učenci turističnega krožka OŠ Janka Kersnika Brdo
13.00 -14.30 Petje ljudskih pesmi in igranje skečev - Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski
14.30 - 15.30 Furmanska pot in harmoni-kaši 2. del - učenci turističnega krožka OŠ Janka Kersnika Brdo
Vljudno vabljeni!
Godba Lukovica vas vabi na predprvomajske koračnice,
petek, 30. april 2010
15.00 - Lukovica
15.45 - Trojane
16.45 - Blagovica
17.45 - Krašnja
18.45 - Preserje pri Lukovici
19.45 - Rafolče
20.45 - Prevoje
Naslednja številka Rokovnjača izide 28. maja, rok za oddajo prispevkov 17. maj. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali katarina@ rta.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, GSM urednice: 051/365-992.
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Poroka v deželi Rokovnjačev, foto: Rok Majhenič

Županov uvodnik
April ...
Čeprav smo koledarsko že daleč v pomladi, letos narava zamuja in sonce ne greje tako, kot bi si želeli. Nekaj dni nazaj je po Trojanah še padal sneg. Stroški, ki smo jih imeli z letošnjo zimo, še niso v celoti zbrani skupaj, bodo pa zagotovo večji, kot so bili v preteklih letih. A kot rečeno, pri tej stvari smo nemočni in zimo, kakršna je, moramo sprejeti. Na koncu vedno vendarle posije sonce in pride pomlad in z letošnjo pomladjo tudi vseslovenska čistilna akcija.
Akcijo je treba pohvaliti. Predvsem pa me je presenetil velik odziv in promocija po celotni državi. Vendar le moram opozoriti tudi na nekatera dejstva, ki jih največkrat ne slišite. Stroški te akcije bremenijo občine oziroma posredno davkoplačevalce. Množica smetarskih tovornjakov ter deponiranje in odvoz odpadkov na deponije, v našem primeru v Celje, seveda prinesejo tudi ogromne stroške. Pri tem se moramo zavedati dveh stvari prvič, da odlaganje odpadkov in »svi-njanje po naravi« na koncu vedno drago plačamo in drugič, da je enostavno organizirati čistilne akcije, ki jih plača nekdo drug. V našem primeru občine. Tako bodo organizatorji doživeli velik uspeh, vsi pa bomo to plačevali iz naših dajatev. Res pa je, če bi bolj skrbeli za okolje, takih akcij sploh ne bi bilo treba. Upajmo pa, da bodo take čistilne akcije delovale tudi vzgojno, saj če se že odrasli ne znamo obnašati odgovorno do okolja. Upajmo, da bodo vsaj mladi začeli razumetvati svojo odgovornost. Pred sprejemom je predlog Proračuna za leto 2010. Za razumevanje je treba povedati, da marsikdo postavko, ki je v proračunu sprejeta, jemlje kot gotovo dejstvo (največkrat slišano: denar je bil za to že rezerviran v proračunu). Vendar je sprejeti proračun pravzaprav le
osnova za delo občine, ki mora izpolniti še drug pomemben pogoj, to pa je, da so zagotovljeni tudi prihodki. Drugače povedano, če niso planirani prihodki izvršeni v celoti, se lahko zgodi, da ne bodo realizirani tudi odhodki. Letošnji proračun je v odhodkih in prihodkih planiran v višini cca 5,5 milijona evrov. V proračunu so zaobjete mnoge postavke, ki omogočajo normalno delovanje občine na različnih področjih. Od sociale, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje, do uprave, komunale, cest, javne razsvetljave in še in še bi lahko našteval. Področij, ki jih pokrivamo z občinskimi sredstvi, je res veliko, ampak vsako področje je zelo suvereno in za razvoj pomembno. Sredstva, ki so na voljo, so še premajhna za vse potrebe, v roku enega leta, ki jih opažamo v naši občini. Prav zato, da bi seveda zagotovili normalno delovanje občine tudi v prihodnje, je padla odločitev, ki je, mislim da pravilna, da se tako kot je to običaj v drugih občinah, poskuša najti za financiranje izgradnje vrtca poseben finančni režim. S sistemom najema zgrajenega objekta bi tak objekt odplačali v določenem številu let, recimo v desetih letih, lahko pa tudi prej, če se pokažejo takšne možnosti. Hkrati pa bi življenje občine lahko potekalo normalno naprej. Sam si težko predstavljam, da bi za takšno investicijo lahko v tem trenutku kar takoj vzeli iz proračuna denar in jo poplačali, brez posledic na ostala področja upravljanja in delovanja občine. Menim namreč, da bi se takšnega sistema v drugih občinah ne lotevali, če to ne bi bila najprimernejša rešitev. Sploh še v primeru, če smo res gospodarsko manj razvita občina, si česa takega ne bomo mogli privoščiti. Če gospodarsko razvite občine ne morejo zagotoviti takih sredstev v letu ali dveh, kako naj taka sredstva zagotovi neka občina, ki je gospodarsko šibkejša. Prepričan sem, da tak sistem lahko uresničimo, vendar ne kar v letu ali dveh. Občina mora zagotavljati delovanje celote, drugače se nam lahko v prihodnosti pojavijo še veliko večji problemi kot ti, s katerimi se soočamo danes. Predvsem mislim na področje cest, ostale infrastrukture in tudi izgradnje infrastrukture za šolstvo. Predlog, ki smo ga pripravili z upravo, torej zajema eno kot drugo, in je usmerjen k reševanju problematike, k izgradnji vrtca kot tudi k reševanju vse ostale problematike občine. Upam in želim seveda, da bo tak proračun občinski svet tudi potrdil.
Zagotovo smo župan in občinska uprava pod takimi pogoji sposobni in zmožni zgraditi nov vrtec ob sočasnem nadaljevanju vseh ostalih del, zapisanih v proračunu. Za
drugačno zmanjševanje že tako skromnih sredstev po različnih postavkah ne želim prevzemati odgovornosti. Največ področij v proračunu že tako ali tako določa zakonodaja, pogodbene obveznosti, odloki itd., zmanjšanje ostalih že tako nizkih postavk pa bi imelo vidne posledice. Kaj se lahko zgodi, če občinski svet proračuna ne bi sprejel? Potem morajo skladno z zakonodajo župan in občinska uprava izvajati vse z zakoni določene obveznosti in se prilagajati porabi sredstev v preteklem letu, brez uvajanja in izvajanja kakršnih koli novih investicij. Na vprašanje, ali se lahko gradi vrtec v primeru, da proračun ni sprejet, je odgovor: Izvajalec (gradbena firma) lahko vrtec zgradi ob podelitvi stavbne pravice, vendar ga občina (šola) ne more najeti oziroma prevzeti. Pri proračunu je zelo pomembno, kje denar dobiti in temu je treba posvečati največjo pozornost, kje in kako pridobiti sredstva za naš proračun. Kot sem že enkrat napisal, vsak izmed vas občanov mi zna našteti vsaj 20 stvari, ki bi jih bilo še potrebno storiti in za katere bi še potrebovali denar. Tokrat bi pohvalil društvo Skrinjca, ki je s prireditvijo 10. aprila v naše kraje privabila ogromno število sodelujočih iz različnih krajev. Prav veselje je bilo gledati ljudi iz slovenskih krajev prek meja, ki so se tu sredi Lukovice s ponosom predstavljali kot Slovenci. In moja občutja je preveval prav ta duh slovenstva, ki ga je bilo čutiti na vsakem koraku. Upam, da bo taka prireditev v Lukovici našla svoj prostor in da bo povezovala tudi vsa naša društva, ki delujejo na področju kulture. Z medsebojno pomočjo bo uspeh lahko še večji.
In ko smo ravno pri turizmu, je treba pohvaliti še turistični krožek OŠ Janka Kersnika Brdo, ki je pod vodstvom marljive mentorice Marijane Flis Lederer spet osvojili zlato priznanje na turističnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Iskrene čestitke!
Naj vam ob koncu zaželim še lepe prvomajske praznike in čim več lepega v najlepšemu mesecu v letu, kot mnogi radi imenujejo cvetoči mesec maj.
Župan Občine Lukovica Matej Kotnik
Poročilo s 25. seje Občinskega sveta Občine Lukovica
V ponedeljek, 29. marca 2010, se je ob 18. uri, v prostorih Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici, odvijala 25. redna seja Občinskega sveta. Prisotnih je bilo vseh 16 članov Občinskega sveta.
Na podlagi prejetega gradiva so člani Občinskega sveta podali soglasje k predlogu za povišanje cene storitev pomoči na domu,
posredovanega s strani Doma počitka Mengeš.
Prav tako je bil potrjen predlog za povišanje cene uveljavljanja občinskih socialnih pomoči Centra za socialno delo Domžale.
Predlog sklepa o začasnem financiranju Občine Lukovica za obdobje april - junij ni bil potrjen. Na predlog predsednika Odbora za finance, ki ga je potrdila še večina svetnikov, je občinska uprava pripravila nov predlog enomesečnega začasnega financiranja občine za obdobje april 2010, ki so ga Občinski svetniki potrdili na podlagi korespondenčne seje 1. aprila 2010.
Občinska uprava
kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo

eljmila^i-Sipia^ Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-7G GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si
Poslovilni objekt v Krašnji v svetovnem vrhu oblikovanja
V časniku Delo so 26. marca 2010 v rubriki Kultura objavili prispevek z naslovom »Posvečena arhitektura«, v katerem so zapisali, da je ArchDaily trenutno najbolj obiskana arhitekturna spletna stran na svetu, na kateri imajo vsak mesec skoraj dva milijona klikov. Ponuja ogled najnovejših projektov in druge z arhitekturo povezane novice. Arhitekti in bralci te spletne strani z vseh koncev sveta so pred kratkim izbrali najboljše arhitekturne projekte, izvedene v preteklem letu, v trinajstih kategorijah. V prvi krog glasovanja je bilo izbranih 900 projektov in 600 arhitekturnih birojev. Med trinajstimi izbranimi projekti je v kategoriji religiozna arhitektura tudi projekt slovenskega arhitekturnega biroja Ofis, in sicer poslovitvena vežica v Krašnji. Vir: Delo
Katarina Karlovsek
Zapisali so: »To je vežica ob pokopališču v Krašnji v občini Lukovica, za katero so načrte izdelali v ljubljanskem arhitekturnem biroju Ofis, vežica je postavljena ob vznožju strme brežine in meri 70 kvadratnih metrov. Oblikovanje je organsko in sledi krivuljam obstoječe
krajine. Sestavljata jo dve zaviti steni, ki objemata notranji program; zunanja stena je oporni zid, za njo se skrivajo pokopališko skladišče, sanitarije in čajna kuhinja. Notranja stena objema osrednji prostor in se nadaljuje v oporni zid proti dostopni poti. Streha ima lastno krivuljo, ki delno tvori nadstrešek nad zunanjim dvoriščem. Je zelena in ravna ter se navezuje na travnik proti hribu. Nad osrednjim prostorom streho prebada križ, ki podnevi dovaja zenitalno svetlobo, ponoči pa prek integriranih linijskih luči osvetljuje prostor in hkrati sije proti zunanjosti. Uporabljeni materiali so vidni: beton, les in steklo.«
Čevljarski muzej pri Bevcu
Pri gostilni Bevc v Lukovici je Stane Jemec uredil pravi čevljarski muzej, kjer je leta 1934 njegov oče, Franc Jemec, pričel s čevljarsko dejavnostjo. V mali čevljarski delavnici je skupaj še z dvema vajencema in pomočnikoma izdeloval in popravljal čevlje. Katarina Karlovsek
Gospod Stane se je v očetovi delavnici tudi izučil za ta poklic, zato še danes zna in ve, kako so nekoč ročno izdelovali čevlje. V čevljarskem muzeju, ki stoji tik nad vhodom v gostilno, je vse tako, kot da bi še včeraj v njem izdelovali in popravljali čevlje; prav nič ne manjka, od drobnega čevljarskega orodja do starih šivalnih strojev in kopit. Vabljeni k ogledu.
Stane Jemec ob prikazu ročnega izdelovanja čevljev
Turistično društvo Preserje je letos, že 18. po vrsti, postavilo butaro velikanko pri farni cerkvi na brdu
Foto: Roman Cerar
Kolumna Milena Bradač
Smeti naše
vsakdanje
Očistimo Slovenijo v enem dnevu. To je slogan zadnjih dveh, treh mesecev. Čudovita zamisel in še bolj čudovito bo, ko bomo imeli lepšo in čistejšo okolico, pokrajino, Slovenijo. Danes tega še ne vem čisto zagotovo, ko bo izšla aprilska izdaja Rokovnjača, pa bomo vedeli že vsi.
Zares pohvalna akcija organizatorjev Društva ekologov sveta, ki so zastavili tako širok in obsežen projekt in so ga podprli vsi pristojni organi in vse pristojne službe. Njihov cilj je zainteresirati dvesto tisoč prostovoljcev in skupaj z njimi zbrati dvajset tisoč ton smeti. Estoncem je uspelo, verjamem da bo tudi nam.
Tudi otroci v vrtcih, v šolah že pridno zbirajo smeti, se jih učijo sortirati. Tako, pa sem prišla do tam, kjer mene čevelj žuli. Otroci se učijo zbirati in sortirati smeti. Se učijo v vrtcih in šolah. Upam, da tudi doma (no, saj marsikje se učijo tudi doma). Kajti, kar zamislite si malega kratkohlačnika, ko gleda svoje starše ali stare starše, kako nekateri nemarno in neodgovorno odmetavajo smeti vsevprek. Kajmenite, koliko možnosti je, da bo on ravnal ravno tako? Kaj menite, če bo taisti kratkohlačnik, ki se zdaj uči v vrtcu odgovornega ravnanja s smetmi, opozoril svoje roditelje, da se to pa ne dela tako? Marsikje ga bodo pohvalili, močno pa tudi verjamem (kar dolgo sem že na svetu in ljudi tudi kar nekoliko poznam), da bodo rekli: tiho, smrkavec, kaj boš ti mene učil. Zato ravno na temle mestu zelo »paše« tale Goe-thejeva misel: Lahko bi se rodili že vzgojeni otroci, če bi bili roditelji vzgojeni. Ali pa tale Mark Twainova misel: Veliko otrok ima starše, ki jih je težko vzgajati.
Sicer pa, kdo je kriv za vse več smeti? Še zdaleč ne samo tisti človek, ki jih nemarno odmetava. Kriva je zgrešena moč divjega spodbujanja, kaj spodbujanja, vsiljevanja k čedalje večji potrošnji, k čedalje večjemu nespametnemu nakupovanju nepotrebnih stvari, ki jih znajo spretno reklamirati proizvajalci in trgovci. Ljudje pa si žal zapomnijo še tako bedasto in neumno reklamo in marsikdo gre kupit to nekoristno stvar, izdelek, ki ga (če se le dobro vpraša) sploh ne potrebuje. Sedajle vam bom spet postregla z dvema modrima mislima. Zelo rada imam reke in misli, tako pravi so in tako dolgo že veljajo in še zelo dolgo bodo. Prvi je Gilbertov: Človek je edina napaka Narave. In še Beaumontov: Niso časi slabi, temveč človek. Vidite, da Narava kašlja, kiha, bruha ogenj in žveplo, je v devetdesetih odstotkih kriv človek. Tudi za smeti!
Nasvidenje v čisti občini, čisti Sloveniji, v čistih in poštenih mislih in dejanjih.

Obiskali smo tri ženske
Malce zaradi velikonočnih praznikov, malce zaradi meseca marca, ki je poklonjen ženskam, malce pa tudi brez posebnega razloga, smo zadnji dan v marcu, v razširjeni delegaciji, na čelu z županom Matejem Kotnikom, svetnico v Občinskem svetu Občine Lukovica Ivanko Lederer Vidmar in predsednikom Krajevne skupnosti Blagovica Antonom Pogačarjem, obiskali tri starejše dame v občini, ki živijo precej daleč stran od vsakdanjega vrveža. Sicer na lepem, bi lahko rekli, sredi čudovite, neokrnjene narave, s prekrasnimi razgledi, je življenje v teh krajih trdo, kamor udobje sodobnega sveta ne seže. Raz-vajenost, ki smo je deležni mi, mlajši, še zlasti meščani, tu ne poznajo, življenje je, in je bilo že od nekdaj trdo, delo, delo in še enkrat delo, je bila stalnica v njihovih življenjih. Katarina Karlovšek
Najprej smo se odpravili iz Blagovice po strmi gozdni cesti čisto k zadnji hiši v Zlatenku, ker stoji domačija Pr' Hrastovc, k Francki resnik .Ime Zlatenek je nastalo iz osnove zlato, kajti tu so bila najdišča zlata, domačija pa je dobila ime po vrsti drevja.
Ker je ravno nekaj ur pred našim obiskom prenehalo deževati, smo se do hiše komajda prebili po neprijazni, precej blatni cesti. Divja narava, ki sem jo opazovala med vožnjo skozi okno, me je presenečala s svojo dinamičnostjo. Gospa Ivanka mi je povedala, da so ti kraji sicer zelo prijetni za pobeg in sprehod v naravi.
Na vratih stare, a mogočne hiše, nas pričaka nečak Ciril in njegova prikupna hči Metka, v hiši pa je že čakala sedeminosem-desetletna Francka. Neskončno se je razveselila našega obiska, župan jo je prvič obiskal, vitalna in bistra gospa, ki je bila tu tudi rojena, nas je prijazno sprejela in hitro smo se zaklepetali o vsem mogočem. Gospa Francka je bila v družini najstarejša od štirih otrok, brat je že pokojni, ima pa še dve sestri. Francka, ki je bila zaposlena v Domu invalidne mladine v Kamniku, pove, da starost hitro pride, prehitro, sicer se nič ne pritožuje nad zdravjem, malce jo edino kolki »matrajo«. V več kot 100 let stari hiši ji skoraj vsak dan na pomoč priskoči nečak Ciril, radi pa jo obiščejo tudi njegovi štirje otroci. Med obiskom pogledujem skozi okno, sonce je razgrnilo težke oblake, in ob našem odhodu
nas pričaka še čudovit razgled na okoliške hribe in Golčaj, najstarejšo cerkvijo v Črnem grabnu.
Naglo se odpravimo proti dolini, ustavimo se še v Jelši, ker naš obisk pričakujeta sestri Francka in Ivanka Pestotnik. Francka je na domačijo prišla leta 1949, skrbet za bolno teto, sestri nikoli nista bili poročeni, zaradi kapi pred enajstimi leti sedaj za njo skrbi Ivanka, pri težjih opravilih jima pomaga nečak Franc, ki nam prijazno postreže kavico. Tudi pri Pestotnikovih smo se prijetno zaklepetali, obujali spomine na stara leta in si pripovedovali zgodbe, ki jih piše življenje.
Kar težko je bilo, ko smo odhajali, kajti tako mi, kot naše tri ženske, smo skupaj preživeli nekaj res prijetnih trenutkov, na poti domov razmišljam o tem, koliko starejšim, osamljenim ljudem pomeni, da si vzamemo čas ter jih obiščemo, več jim skoraj ne moremo dati. Če pa si za obisk vzame čas sam župan, jim pa sploh veliko pomeni.
Fičoti v Lukovici
Že nekaj let zapored se v Lukovici in okoliških krajih zgodi srečanje Fičo kluba Slovenije. Ker je dogodek tradicionalen, se je med ljubitelji stare tehnike dobro prijel in se obisk števila starodobnikov iz leta v leto povečuje. Letos so dogajanje obiskali celo gostje iz Srbije. Rok Avbelj
foto: Rok Avbelj in Katarina Karlovšek
Srečanje se je odvilo na pomladansko soboto, 27. marca. Kar
105 fičotov je obiskovalcem ponudilo pogled v preteklost. V dopoldanskih urah so se oldti-merji z lastniki začeli zbirati na Starem trgu v Lukovici, kjer jih je lepo sprejel organizator Zvone Dolenc. Gostišče Furman je nudilo brezplačno kavico. Med obiskovalci smo opazili dobske-ga župnika, župana naše občine Mateja Kotnika in miss universe 2008 Anamarijo Avbelj. Ob 11. uri se je 105 lastnikov fičotov skupajz obiskovalci
Na sliki iz leve Anamarija Avbelj, župan Matej Kotnik in organizator srečanje Zvone Dolenc
sliki iz leve Stane Jemec, Zvone Dolenc in in župan Matej Kotnik
odpravilo v Dob na parkirišče pred cerkvijo, kjer je potekal blagoslov. Ker je med obredom deževalo, je nagovor dobskega župnika Slavka Judeža potekal v župnijski cerkvi svetega Martina.
Gospod Judež je povedal nekaj besed o župniji, o samem kraju in njegovi okolici. Prav toplo je pozdravil udeležence iz tujie, nekaj jih je prišlo celo iz Srbije. Sam blagoslov z aspergilom je nato
vendarle potekal zunaj in na veselje udeležencev v sončnem vremenu, pač pomlad. Ob pol enih popoldan se je karavana odpravila naprej proti gradu Jablje. Tam so zaslužnim podelili
značke Fičo kluba Slovanije. Gospa vodička je predstavila zgodovino gradu. Udeleženci so se okrepčali s pijačo in jedačo. Okrog treh so se vrnili nazaj v Lukovico, kjer se je uradni del končal.w
Hutko iz Trnjave izdeluje ljubke otroške hiške
Hiške na drevesu so sanje vsakega otroka, žal pa se te želje uresničijo le malokateremu. V podjetju Hutko d. o. o. iz trnjave so v tej otroški želji prepoznali poslovno priložnost, pričeli so z izdelovanjem in prodajo zanimivih ter nenavadnih lesenih hišk, ki so narejene po meri otroka in so prav ljubkega izgleda. O prvi taki hiški smo na kratko poročali v naši prejšnji številki, postavili so jo namreč v Šentvidu pri trgovini, tokrat nam je nekaj več besed o hiškah Hutko spregovorila direktorica podjetja Mateja Štrajhar. Katarina Karlovsek
Nam lahko kaj več poveste o vaših otroških hišicah?
Hiške so na trgu eno leto, vidite jih lahko v Živalskem vrtu v Ljubljani, Arboretumu Volčji Potok in Areni Vodafone. Mini deželico smo postavili pri Kavarni Zvezda pri BTC-ju, ena pa je postavljena v vaši bližini, v Šentvidu pri Ka-varnici Zoni.
Komu so namenjene te hišice?
To so otroška igrala iz lesa, namenjena otrokom od tretjega leta starosti, zgornja meja ni določena, marsikateri starš velikokrat zleze v hiško, tako da omejitev
pravzaprav ni. To so trdne hišice iz lesa, narejene ročno.
Od kje ideja za te nepravilne like na hišicah? Imate na voljo veliko različnih izvedb hišic?
Navdih za naše nenavadne in nesimetrične oblike so otroci, sicer imajo vse hišice enako ogrodje, dokončen izgled hišk pa prepuščamo posameznemu naročniku. Vsak si lahko zaželi svoje barve, poskušamo se prilagoditi naročniku, izberejo lahko barvo strehe, ograje, hiške, okenskih obrob. Poleg hiške ponudimo tudi tobogan, plezalne stene, različne vrvi za plezanje in peskovnike.
Kako je pa z varnostnim certifikatom za hiške?
Hiške imajo certifikat izdan s strani Biotehnične fakultete, ki potrjuje tudi varnost hiške, skla-
dno z veljavnimi standardi, kar dovoljuje postavitev hišk tudi na javnih površinah in vrtcih.
Hiške pa spremlja tudi otroška maskota Hutko in pravljična dežela ^
Trenutno imamo eno maskoto deda Hut, ustvarili pa smo pravo deželo Huthut, kjer živijo naši Hutki, trenutno še v otroških knjigah. Otroške knjige o naših junakih Hutkih so poučne narave, sicer pa so prebivalci dežele vesela, igriva, radovedna in drobna kosmata bitja, ki se najraje od vsega vsak dan naučijo kaj novega. Naša želja je, da vsi Hutki oživijo in se skupaj z otroki igrajo v naših hiškah, v naravi, jih kaj novega naučijo ^ Dolgoročno si tudi želimo, da bi posneli otroško risanko o naših zanimivih junakih.
Poroka v deželi rokovnjačev
»Povezujemo ljudi, društva, pokrajine in spoštujemo kulturno dediščino,« je bilo geslo, pod katerim je drugi aprilski konec tedna v Lukovici in Šentvidu potekala Poroka v deželi rokovnjačev, ki jo je pripravilo društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Skrinjca. V našo občino smo tako privabili več kot petindvajset društev
in skupin, ki so se predstavili s petjem, plesom in igro. Še posebej veseli smo bili zamejskih Slovencev iz Pliberka in Repentabora. Glavna akterja pa sta bila seveda nevesta Monika in ženin Dejan, ki ju je lanska rokovnjaška poroka tako navdušila, da sta letos vse skupaj ponovila! Andreja Čokl Foto: Rok Majhenič
Ženin je tudi tokrat ni poceni odnesel: lukoviški fantje so mu pripravili šrango, rokovnjači so zakrivili ugrabitev neveste, šentviški fantje pa so že na predvečer poroke poskrbeli za mlaj in ženitovanjsko pismo. Predvečer je sicer minil v znamenju priprave nevestine obleke, bale in šopkov iz krep papirja, za zabavo pa so poskrbeli fantje s Polšnika, ki igrajo na grablje, koso in doma izdelane inštrumente.
Zabave kljub slabšemu vremenu tudi v soboto ni manjkalo, saj so folklorne skupine iz vse Slovenije in zamejstva poskrbele, da so prav vse prisotne zasrbele pete. Lačne želodčke je potolažil odličen rokovnjaški golaž, rokodelci pa so na ogled in naprodaj postavili svoje izdelke. Še nekaj
10 rokovnjaška poroka

Rokovnjač
dni po prireditvi ste si na Domačiji Rus lahko ogledali tudi star postopek kuhanja oglja. Oglar-sko kopo je za srečo prižgala že nevesta, večeri ob kopi pa so v marsikom zbudili željo po vrnitvi
v preteklost. Tja so nas v okviru Poroke v deželi rokovnjačev popeljali tudi kovač, kolar, rezbar, pletilje slamnatih kit in cekarjev ter drugi rokodelci, ki se svoje obrti lotevajo na star način.
Dvodnevna prireditev se v Galeriji Skrinjca na Domačiji Rus skozi ves april nadaljuje z razstavo o poročnih šegah na Slovenskem. Poleg poročnih fotografij iz različnih obdobij in
predmetov, brez katerih nekoč ni minila nobena poroka, lahko vidite tudi čisto pravo »kamelo«, s katero so mladoporočenca na svatbi presenetili fantje iz Kosez.
Predvelikonočno srečanje starejših župljanov
Na soboto pred cvetno nedeljo, 27. marca, so se na povabilo župnijske Karitas Brdo Zlato polje zbrali starejši in bolni, da bi skupaj, najprej pri obredu zakramenta sprave, nato pa pri sveti maši, doživeli delček tistega, kar je doživel Jezus, ko je na osličku prišel v Jeruzalem.
Druženja starejšim ostanejo v lepem spominu, z obiskom svete maše se duhovno obogatijo in na koncu, ko se zadržijo še v prijetnem pogovoru, je lahko še kaj lepšega. Verjetno zaradi vsega tega tako župnik Andrej Svete, kakor maloštevilni člani župnijske Karitas tolikokrat slišijo besedo hvala. Vendar spoznajmo njihovo srečanje bolj podrobno. Čeprav je bila ura za začetek srečanja postavljena na 15., so mnogi prišli že mnogo
prej, da so se lahko še malce pogovorili in se dogovorili še za kakšno sveto mašo za sorodnike, prijatelje ali le znance. Tudi tokrat je zbrane nagovoril duhovni pomočnik Ivan Povšnar, ki je zbrane spoznal z nesrečo na otoku Martinica v Karibskem morju. Tam je leta 1902, točneje 8. maja, izbruhnil vulkan Pelee in vaščani so se zbrali v cerkvi in se priporočali Mariji. Tudi drugače so bili vaščani veliki častilci Svetega Srca Jezusovega in kot po čudežu je bila vas rešena. In zakaj je povedal to zgodbo? Zato, ker je življenje starejših podobno stanju na otoku.
Razkol med mlajšo in starejšo generacijo lahko primerjamo z izbruhom vulkana, seveda ne vedno in povsod, a vendar svoj mir najdemo v božji hiši v molitvi in čaščenju in na koncu se vse, tudi vulkan mladostne
zagnanosti in novega vala, pomiri.
Delček pomiritve in Božje bližine je v srca starejših prinesel tudi obred bolniškega mazilje-nja, za katerega zmotno mislimo, da je to slovo od tega sveta. Ne, bolniško maziljenje je srečanje slabotnega z Njim, ki daje moč in ga napolnjuje z močjo v trpljenju in tesnobi pred neznano prihodnostjo.
Pri sveti maši je duhovnik blagoslovil še butarice, ki so jih starejši prejeli v spomin na srečanje in darila, ki so jih člani Karitas odnesli župljanom, ki jesen starosti preživljajo v domovih. Praznike so jim poleg duhovnega pomočnika voščili še domači župnik Andrej Svete in predstavniki Karitas. In vendar po sveti maši še ni bilo konec, ampak se je prijetno druženje
ob pogostitvi šele začelo. Koliko si imajo za povedati starejši, še sreča, da se ponovno srečajo na Binkoštno nedeljo.
Velikonočni zajec v Lukovici
Zgodbe o velikonočnem zajcu očitno niso čisto izmišljene! Učenka 8.c razreda OŠ Janka Kersnika Tanita Fabjan Demšar ga je s kamero posnela na vrtu v Spodnjih Praprečah. Njen posnetek so v začetku aprila nekaj dni kot »senzacionalno novico« objavljali na spletnih straneh Radia 1. Igor Fabjan
Zajec oziroma natančneje kunec, ki v kratkem filmu nese pisanice in jih pušča v različnih kotičkih vrta, je hišni ljubljenček Puhek. Z njim je Tanita pripravila že več posnetkov in jih objavila na svetovno znani spletni strani YouTu-be. Kogar zanima,kako izgleda njen velikonočni zajec,si ga lahko ogleda na spletni strani http://www.youtube.com/ watch?v=6yFSAID7Jlk Poleg tega posnetka je pod spletnim imenom avtorice »pu-
hekbunny« objavljenih še 15 kratkih filmov. V njih večinoma nastopa kunec Puhek, med drugim tudi v preskakovanju ovir in iskanju izhoda v snežnem labirintu. Drugi dve junakinji filmov sta ruski hrčici Peanut in Lola.
Velikonočni zajec Puhek
Materinski dan
Praznovanje praznika Marijinega oznanjenja je za kristjane dogodek, ko je angel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina jezusa. Poleg tega se tega dne spominjamo tudi vseh mamic, mater in starih mater, ter staršev, saj je ta dan tudi materinski dan, ali dan staršev. djd
Sveto mašo so tokrat sooblikovali učenci veroučne šole iz Brda in letošnji birmanci ob pomoči otroškega pevskega zbora župnije Brdo s Petro Avbelj, ki je zbor spremljala tudi s kitaro.
Tako sta se prepletala govorni in pevski del zahvale mamicam za njihovo dobroto, ljubezen in podarjeno življenje. Čeprav že
mnogokrat zapeta pesem Mamica je kakor zarja, je tudi tokrat mnoge ganila do srca. Na koncu je domači župnik Andrej Svete blagoslovil še priložnostna darila, ki so jih izdelali učenci veroučne šole pod vodstvom sestre Frančiške Gerčar in so jih mladi podelili odhajajočim mamicam, materam in starim materam. Ob tem se je vseeno vredno zamisliti, ali je en dan zahvale res dovolj za vse, kar smo dobili od njih. Ja, res je, da je v marcu še dan žena in vendar dvakrat reči hvala za vse, je res malo. Naj ob tem zapišem, da so bile tokrat deležne kar dvojne obdaritve, saj je podmladek NSi podaril vsem rožico; lepa gesta, vredna posnemanja, ne glede na priložnost.
Gregor Čušin -Jona Besni prerok
Izredna mimika in govorniška sposobnost odlikuje Gregorja čušina, igralca, burkeža in komedijanta. In čeprav je njegovo življenje gledališče, se dobro znajde tudi v svojih predstavitvah posameznih odlomkov Svetega pisma. tako je zbranim v dvorani kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici na povabilo Dekanijskega odbora za mladino, v katerem so zbrani predstavniki mladih iz vseh župnij deka-nije Domžale, predstavil svojo novo monodramo jona besni prerok. djd
Malce na svoj način s prebiranjem zgodbe iz Svetega pisma, za osvežitev, kajv zgodbi piše, nam je kasneje to isto zgodbo postavil v današnji čas in sebe v vlogo Jona. In ob tem izzval obilico smeha, ob tem pa se je lotil tudi razlage posameznih slovenskih besed in tu ni moral mimo besed. Ki se v zadnjem času veliko uporablja pri nas izvenzakonska skupnost, ki se
r C
zdi popolnoma nemogoča, če še niso bili v zakonu in še nekaj slovničnih cvetk je naštel. Prerok Jona je sicer prispel v Ninive, da jim oznani 40 dni posta in pokore. Kaj pa nam, je tokratna monodrama v nas zbudila kakšen čut odgovornosti, ali je šla mimo nas? Mogoče pa se v naslednji zgodbi iz Svetega pisma, ki nam jo predstavi Gregor Čušin, le najdemo v njej in začnemo gledati na svet drugače.
Praznovanje Materinskega dne na Trojanah
tudi letos smo v Krajevni skupnosti trojane praznovali materinski dan. Želeli smo počastiti naše mame, ki jim vse premalokrat izkažemo ljubezen in spoštovanje. Írena Marko
Krajevna skupnost Trojane
V Gostišču Maček v Šentgotar-du so naše mame najprejraz-veselili otroci iz Podružnične osnovne šole Blagovica, ki so pod vodstvom učiteljice Milene Iglič pripravili zanimiv in pri-
srčen program. Za en večer so pozabile vsakdanje skrbi in izmenjale mnenja o tem in onem ter se veselo zavrtele ob zvokih Ansambla bratov Dobrovnik. Kasneje so jih presenetili tudi pevci moškega pevskega zbora Lipa Trojane, ki so se vrnili z nastopa in zapeli nekaj pesmi. Besede so kar deževale in čas je kar prehitro minil.
Lepo se zahvaljujemo Gostišču Maček oz. Potrbinovim za postrežbo in učiteljici Mileni Iglič za program.
Dan slovenske zastave - slovenski praznik na Geossu
Letos mineva že 13. leto, odkar na Geossu v društvu Slovenica Heraldica prirejajo »Praznik slovenske zastave«. Sedmega aprila 1848 je na Wolfovi ulici v Ljubljani pogumni študent Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo. Danilo Kastelic
V naši občini Lukovica od osamosvojitve Slovenije dalje občani vedno večkrat s ponosom izobešamo državno in občinsko zastavo za praznike in ob prireditvah. Zelo neokusno je, ko vidiš pred trgovinami in lokali zastave, ki so umazane in raztrgane. Državna zastava ne sme viseti skupaj v zaporedju z reklamnimi zastavami. Tak odnos je žaljiv, saj državne simbole tako izenačuje z reklamnimi zastavami. S tem se ne spoštuje zakon o izobešanju zastave in Ustava Republike Slovenije. Prav tako pa se ne zavedamo, da je grb Republike Slovenije v modri barvi ozadja, belega Triglava in rdeče obrobe. Kljub temu pa ga v DZ Republike Slovenije vidimo nekje ob strani granitne stene v črni in beli barvi. O uporabi slovenskega grba in zastave piše v zakonu in v ustavi. Ali se Slovenci bojimo uporabljati naše narodne simbole ali pa jih ne spoštujemo.
Na sram pred državnimi simboli je opozorila tudi slavnostna govornica Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je povedala,
da Slovenska vojska s ponosom vedno in povsod nosi svoje simbole tako doma kot po svetu in jih tudi zvesto brani. Častna četa Slovenske vojske je tudi letos slovesno izobesila slovensko zastavo ob spremljavi vojaške godbe RS. Dolgoletni predsednik ZVVS Srečko Lisjak je s ponosom poveljeval veteranskim praporom. Na praznovanje se je odzvalo
prek 90 zastavonoš in veteranskih praporov iz vse Slovenije, kar je praznik še bolj obarvalo. Tudi narodne noše so pokazale čast in domoljubno gesto s svojim prihodom. Pohvaliti moram tudi praporščaka Občine Lukovica Primoža Dežmana in praporščaka ZVVS Domžale iz Sekcije Lukovica Marjana Kvedra, ki se že vrsto let s ponosom udeležujeta praznika
slovenske zastave na Geossu. Na koncu je akrobacijska skupina Slovenskih vojakov izvedla pravi spektakel s puškami. Vsako leto se praznovanja udeležuje vedno več domoljubov. Drugo leto bo 20-letnica slovenske samostojnosti in 20-letnica društva Heraldica Slovenica. Zato vas vse vabim na praznovanje slovenske zastave, saj bo še posebej svečano.
Pohod okoli Gradiškega jezera ob materinskem dnevu
Lep sončen dan. Sem ter tja se pojavijo rahli raztrgani oblaki. Ravno prav za pohod okoli jezera. Zbrale smo se ob 10. uri in krenile. Pridružilo se nam je tudi nekaj moških, in seveda tudi župan Matej Kotnik. V prijetnem klepetu, rahlem koraku, občudovanju jezera, zraka, smo hitro prehodile pot. Na cilju so nas čakale mize in klopi, za kar so poskrbeli člani Turističnega društva Preserje. Sledil je kratek kulturni program, ki smo ga pripravile članice Društva podeželskih žena Lukovica. Nato nas je pozdravil župan Matej Kotnik in vsem ženskam izročil nageljčke. CM
Da je bilo vzdušje še bolj veselo, je poskrbel Konrad Vrbančič s harmoniko, bobnom, činelami in ustnikom. Kmalu smo se mu pri-
družile in zapele, da je bilo veselje. Lepo je bilo slišati petje prek 100 žensk.
Med druženjem so se predstavile in nas pozdravile predstavnice sosednjih društev podeželskih
žena, predstavnica društva Lipa Domžale in Društva upokojencev Kamnik. Tudi takih ni manjkalo, ki so prišli iz Ljubljane, Izlak in še kdo ve od kod.
Na koncu bi se rada zahvalila
vsem, ki so sodelovali v pripravi našega 3. pohoda okoli jezera. Posebejpa bi se rada zahvalila zakoncema Jemec, Franciju in Mariji, za pomoč pri postrežbi in ozvočenje, Romanu Cerarju
iz Preserij za slike, in cvetličarni Slovnik, ki nam je priskrbela lepe nageljčke.
Lep pozdrav iz Društva podeželskih žena Lukovica, in nasvidenje naslednje leto.
Obeležitev dneva Downovega sindroma v VDC iNCE
Od leta 2006 obeležujemo 21. marca mednarodni dan Downovega sindroma. Ta dan je bil izbran simbolno, saj je za Downov sindrom, ki je prirojena kromosomska napaka, značilna triso-mija 21. kromosoma. Besedilo: Teja Bandel, foto: Jernej Tome
Downov sindrom je leta 1866 prvi podrobno opisal angleški zdravnik John Langdon Down, po katerem se tudi imenuje. Z Downovim sindromom se naključno rodi eden od okoli 660 novorojenčkov, ne glede na to, v kateri deželi je rojen in katerega spola je. O osebah z Downo-vim sindromom še ne vemo veliko, zato je toliko bolj pomembno, da jih opazujemo, spremljamo skozi njihovo življenje in jim tako omogočamo in zagotavljamo kvalitetno življenje tudi v obdobju odraslosti in staranja.
22. marca smo v VDC INCE obeležili Dan Downovega sindroma z organizacijo samostojne slikarske razstave Ludvika Kropivška. Otroštvo je preživljal v Imenjah pri Moravčah in Črni na Koroškem. V INCE Mengeš se je vključil leta 1990. Z odprtjem enote INCE ZU je bil vključen vanjo na podlagi njegovega interesa za ustvarjanje. Od takrat večinoma riše z akrilnimi barvami, svoje delo, ki ga zelo rad opravlja, pa si popestri tudi z drugimi slikarskimi tehnikami, ki so predstavljene na razstavi. Ta samostojna razstava je bila njegova velika želja, in nanjo se je pripravljal dlje časa. Ludvik je ustvarjalen tudi na drugih področjih. Zelo ga veseli igranje na glasbene instrumente, kar je pokazal na otvoritvi razstave. Je navdušen plesalec in se lahko pohvali s tem, da je plesal s samo gospo
Štefko Kučan. Neznano mu ni niti igralsko področje, njegov najbolj pomemben nastop je bil na prireditvi ob 30-letnici VDC INCE.
Za uspešno prireditev se zahvaljujemo vsem sodelavcem in direktorici VDC INCE, vsem nastopajočim, umetnostni zgodovinarki Smiljani Mayer Škofic za pripravo umetnostne kritike Ludvikovih del in Vrtnemu centru
Gašperlin iz Most pri Komendi za okrasitev prostorov. Nenazadnje pripada zahvala tudi Ludviku Kro-pivšku, ki nas je s prikazi živali, dreves, ptic, sonca kot njegovimi najljubšimi temami, ki jih želi kot upodobitve zajeti v svoji dinamičnosti, s svojo življenjsko energijo in ustvarjalnim nemirom popeljal v svoj lasten notranji svet simbolnih podob, kot pravi umetnostna kritičarka.
11. občni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje (ZEKZŽ), združen z ogledom ekološke kmetije
Ker njihovi člani izhajajo iz mnogih občin, v ZEKZŽ vsako leto izberejo drugo lokacijo, kjer pripravijo občni zbor. Letos je ta potekal v gostišču Bajc v Sinji Gorici. Pred tem pa so si zainteresirani lahko ogledali ekološko kmetijo Koširjevih v Brišah pri Polhovem Gradcu. Francka Toman
Samotna, kot iz škatlice skrbno urejena kmetija Pr'Ferjan, se nahaja sredi Polhograjskih gozdov.
Na njej gospodari skrbna in delovna družina Koširjevih, ki se poleg govedoreje že dolgo ukvarja z dopolnilno dejavnostjo izdelovanja in prodaje lesne biomase iz domačih gozdov. Z njo oskrbujejo mnoge velike porabnike kot so Terme Snovik in Toplarna Ljubljana, delajo pa tudi usluge izdelave sekancev po domovih. Od nedavnega pridobivajo tudi sončno energijo. Ogromno poguma in podjetniškega duha je bilo potrebno za izpeljavo tega
projekta, za katerega so morali najprejvložiti lastna sredstva, šele nato so delno dobili povrnjeno z evropskimi sredstvi, za katera so kandidirali. Sedaj vso proizvedeno energijo prodajo, upravičeni pa so tudi do državne subvencije. Lani so prejeli priznanje koordinatorja projekta uporabe obnovljenih virov energije (OVE).
Vsi, ki smo se ogleda kmetije udeležili, smo bili nad njo navdušeni in družina je bila deležna vse pohvale. Preden smo se odpravili, je domača hči s harmoniko poskrbela še za dobro razpoloženje.
Občni zbor je potekal po ustaljenem redu. Poslušali smo poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora za leto 2009, ki so bila vsa soglasno sprejeta.
Združenje je bilo v preteklem letu zelo delavno. Tako kot druga
leta so sodelovali na raznih prireditvah, sejmih, biosimpozijih in delavnicah ter organizirali razna izobraževanja, tečaje, praktične prikaze, seminarje, strokovne ekskurzije. Skrbeli so za obveščenost članov, promocijo, se javljali na razpise in še marsikaj. Pohvaljeni so bili člani izvršnega odbora za delavnost in gospodarno ravnanje s finančnimi sredstvi. Posebnost lanskega leta je bila 10-letnica združenja, zato je bila ob tej priložnosti izdana brošura Seme je vzkalilo in posnet predstavitveni DVD združenja. Podobno bodo aktivnosti potekale tudi v letošnjem letu. V načrtu je dodatna strokovna ekskurzija na švicarski Inštitut za ekološko kmetijstvo Fibl, za katero je predsednik Janez Oce-pek poskušal navdušiti več udeležencev. Izrazil je tudi željo, da bi se več kmetij odločilo za predstavitev na dnevu odprtih vrat
ekoloških kmetij v septembru. Zaradi zakonskih sprememb se je bilo treba odločati o spremembi statuta, ki je bila sprejeta. Nekaj vzpodbudnih in pohvalnih sprememb je spregovoril gost dr. Janko Rode, ki je na KGZ Slovenije odgovoren za ekološko kmetijstvo. Na koncu je Fanči Perdih predstavila podjetje za
pridelavo ekološkega semena Amarant, ki se trenutno največ v Sloveniji trudi za oskrbo ekoloških kmetov s tem osnovnim repromaterialom. Precejsemen je bilo možno tudi kupiti. Po uradnem delu je sledila pogostitev ter prijeten družaben klepet, izmenjava izkušenj, nasvetov in mnenj, pa morda še kaj.
Občni zbor Športno Turističnega društva (ŠTD) Rafolče
V soboto, 20. 3. 2010 ob 18. uri, je bil v brunarici na igrišču Športno turističnega društva rafolče redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je skoraj 30 krajanov, med njimi tudi nekaj novo priseljenih, ki hočejo aktivno sodelovati pri družbenih dejavnostih hitro se razvijajoče krajevne skupnosti rafolče. Viktor Jemec
Delovni predsednik in predsednik KS Rafolče Marjan Kveder je predstavil potek zbora in pohvalil delovanje društva, predvsem predsednika Staneta Breznika in zelo aktivnega izvršnega odbora.
Predsednik društva je podal načrte za nadaljnje delovanje društva, ki je že izvedlo teniško prvenstvo. Ker se bo kmalu s prostovoljnim delom najboljzavzetih članov društva usposobila notranjost brunarice, bodo dane možnosti za aktivno delo šahovske sekcije, ki ima v načrtu dvoboje s šahisti Gradišča in Zlatega polja in mogoče še s kom, organiziranje občinske šahovske lige in šahovskega prvenstva posameznikov v okviru občinskega praznika. Končana je bila Liga Avtomehanika Kveder v malem nogometu 2009/10 in se planira organizacija podobne lige za sezono 2010/11. Seveda se bomo udeležili delovne in čistilne akcije 17.4.2010. Vabimo vas na 5. pohod po Rahuški poti 2. maja 2010. 5. turnir malega nogometa za pokal Rafolč bo 30. maja 2010 (ali celo 23. maja) glede na napovedano vreme. Tradicionalno
in zelo dobro obiskano 5. vaško srečanje na Gornjem Hribu bo 6. 6. 2010. Za vzgajanje močnih in vztrajnih mladincev in tudi veteranov pa je predviden nogometni dan Rafolč 4. ali 5. septembera (sobota ali nedelja). Morda se bo dogajala še kakšna dodatna dejavnost poleg zgoraj omenjenih, kar pa je ob mnogih idejah prizadevnih članov ŠTD Rafolče kar pričakovati.
Ob skromni zakuski so se utrinjale še mnoge ideje, vaščani so se pogovarjali in spoznavali ter sklenili narediti ta konec občine še lepši.
Večji del udeležencev občnega zbora ŠTD Rafolče
Nikki Louder, predstavitev glasbene skupine
V tej številki spet predstavljam band, v katerem vidno vlogo zastopa naš občan, Blaž Sever iz Spodnjih Prapreč. Z njim sem se pogovarjal dva dni po tem, ko so pripotovali s turneje po srednji Evropi. člani skupine so si nadali zanimivo ime, Nikki Louder. Koliko časa že ustvarjajo, kakšno zvrst igrajo, kje nastopajo, s kom sodelujejo in še, si preberite v nadaljevanju. Rok Avbeu
Foto: arhiv skupine Nikki Louder
Skupina Nikki Louder obstaja od leta 2007. Takrat so se za bolj resno sodelovanje zbrali Luka Cerar (bobni) Peter Cerar (bas kitara) in Blaž Sever (električna kitara, vokal). Istega leta so v sodelovanju z New Wave Syria in Wannabe artists ustanovili glasbeno založbo Cheap Tunes Records, ki sem jo predstavil v marčni številki Rokov-njača. Kmalu, v začetku leta 2008, so fantje posneli prvi kratkometražni album z naslovom EP Silent Bird. Ljubitelji alternativnega roc-ka so se navdušili že nad njihovo prvo ploščo, tako da pot do prvih nastopov skupini ni bila prezahtevna. Predstavili so se na Klubskem maratonu, v Kotlovnici, na Kamfestu, Trnje festu in drugod.
Minulo leto so opravili turnejo po Balkanu, zaigrali so v Bosni, Srbiji, Črni Gori in Romuniji. Iz Srbije se Blaž spominja zanimive anekdote z domačinom, ki jih je opomnil, da bi se lahko imenovali po Alanu Prostu, ki je bil svoje čase Nikiju Laudi oster konkurent za naslov svetovnega prvaka v Formuli 1, v pogovoru so iz vsega skupaj razvili izpeljanko, rezultat, »Alane, oprosti« oz. alan, I'm sory. Imena skupine fantje seveda niso spremenili, so pa tako poimenovali svojnaslednji album, ki je izšel novebra lani.
Album »alan, I'm sory« je naletel na izjemno pozitivne kritike. V spletnem glasbenem magazinu »Addicted to nothing« so dobili najboljšo možno oceno 10/10. Tukajsem dodal recenzijo s te spletne strani, ki o rockovskem triu marsikaj pove. »Ob poslušanju plošče mi je jasno, da je band odlično glasbeno podkovan, pa vendar nikoli nimam občutka, da bi me ta ali oni komad spominjal na koga.
Tako lahko z veseljem trdim, da za Nikki Louder pač ne velja tista znana krilatica "pa sej so dobri za Slovence". Rekel bi, da so v marsičemu boljši od večine balkanskih (srbskih) bandov, ki so v letu 2009 tako zrajcali vso slovensko alterna-
tivno publiko in s katerimi zdaj vsi glasbeni kritiki tako radi primerjajo slovenske bande.« Očitno gre za odličen band, ki bo v podobnih glasbenih krogih v bodoče še bolj zasijal. Zanimivo je tudi, da je band izdal ploščo v vinilni obliki, v paketu pa so dodali CD za vse tiste, ki gramofona pač nimajo, s svojimi rokami pa so zlimali vse vinilne ovitke. Album je izdan v sodelovanju z založbama Cheap Tunes Records in Založbo Radia Študent.
Z vokalistom in kitaristom električne kitare sem se pogovarjal dva dni po prihodu z 11-dnevne turneje po Srednji Evropi, kjer so odigrali devet koncertov v devetih različnih mestih. Gostovali so v Avstiji, na Češkem, v Nemčiji, na Nizozemskem in v Franciji. Tur-
neja glasbenika utrudi, a je Blaž povedal, da se v Slovenijo vrneš poln novih izkušenj, ki te navdajo z novo energijo.
Tudi v prihodnje želijo opravljati vsakoletne turneje po Evropi, nekoč pa morda na kateri izmed drugih celin. Kmalu se bodo lotili izdelave novega albuma, a se triu menda nikamor ne mudi, ko bo bo, pravi Blaž in se z datumom ne obremenjuje. Držali pa se bodo načela, da igrajo muziko, ki jim je pri srcu in v katere igranju tudi neizmerno uživajo. Tako ustvarjajo glasbo, ki ni in verjetno nikoli ne bo znatno popularna, tako da dobičkonosnosti Nikkilouderji v glasbi niti ne vidijo, boljpo-membno jim je, da igrajo za svojo dušo in tiste, ki jim taka glasba ugaja.
Lukoviška salamijada pri Furmanu
V gostišču Furman v so 9. aprila pripravili ocenjevanje domačih salam, tako imenovano salamijado, ki je bila letos že drugič zapovrstjo. Na ocenje-
vanje je prispelo petindvajset vzorcev, predvsem iz črnega grabna, Moravške doline in Zasavja.
Katarina Karlovšek
Zmagovalec Robert De Lorenzzo iz Krašnje
Strokovna komisija pri ocenjevanju salam
Okusne in izredno kvalitetne salame je ocenjevala strokovna komisija, pomagali jo jim tudi »televizijci« ekipe Televizije Slovenija, ki so dogodek tudi posneli. Po besedah člana komisije Tomaža Močnika so si bili glede zmagovalca enotni, prvo mesto so podelili Robertu De Lorenzzu iz Krašnje, ki salame izdeluje ljubiteljsko. Kriteriji za izbor zmagovalca so strogi; poleg okusa
tudi izgled, aroma, trdota, notranji izgled.
Zmagovalec nam recepta za dobro salamo sicer ni želel izdati, povedal je le, da je za dobro salamo izjemnega pomena čistoča in kvaliteta mesa. Lastnik gostilne Furman Stane Smrkolj je še povedal, da bo salamijada tradicionalna, zato povabilo vsem proizvajalcem salam za naslednje leto velja že sedaj.
ne naprave
-	^hš^ čistiCne naprave	(^Rflî&h ocf2 -1000 (PE (preèivaicev) - rezervoarji
-fiCtri za deževnico
-	greznice (zSira[ne,cfvo . plavajoči sesaCni %mp(ěti
^ - dodatna oprema
ARMEXARMATI
Ivančna Gorica, Ljubljai' TEL. 01/78 69 270, 01/78 69 2601
E-mail: info.arinex@sT
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Rezervirajte si poletni dopust pravočasno!
Oddamo stanovanja v Piranu:
•	nova, opremljena, svetla stanovanja
(KTV, domofon, sušilec za lase, sef, posoda in jedilni pribor, ...)
•	28 do 64m2, za 2 do 4 osebe (možnost najema stanovanja s teraso)
•	30 metrov od morja
(glavno kopališče v Piranu na Punti)
•	informacije in rezervacije: +386 1 83 96 400 ali +386 41 339 379
Turistični vodniki Srca Slovenije ne počivajo - tokrat obiskali Lukovico, Brdo in grad Tuštanj
Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik je v soboto, 10. aprila organizirala nadaljno izobraževanje turističnih vodnikov, ki so pridobili licenco za vodnika na območju Srca Slovenije. tokrat so si ogledali Lukovico, kjer je na sobotno dopoldne, na Starem trgu potekala prireditev: »Poroka v deželi rokovnjačev«. Senta Avbeu
Poleg Furmanov in Rokovnja-čev, ki so od nekdaj prebivali v Črnem Grabnu so vodniki spoznali tudi vas Brdo, rojstni kraj pisatelja Janka Kersnika, cerkev Marije vnebovzete, Čebelarski center Slovenije in grad Brdo. Skozi delček lepote občine Lu-
kovica jih je popeljala vodnica Senta Avbelj, ki je s pomočjo obiska pri Francu Kersniku -Tacu popestrila zgodovino gra-ščakov in lastnikov posestva v okolici gradu Brdo. Zaključek ogleda je bil na gradu Tuštanj v Moravčah. Tam jim je lastnik, gospod Pirant odprl vrata v grad, ki velja za enega najbolj ohranjenih v Sloveniji, saj ga ni prizadel niti požar, niti potres. Poleg ogledov se v njem odvijajo razni kulturni dogodki, prireditve in poroke. Turističnim vodnikom, pa je gospod Peter Pirnat za konec, v spremstvu soproge zapel pesem, ki je v vsakemu prebudila srčnost, ki je značilna za ljudi, ki živijo na območju Srca Slovenije.
Tehnični pregledi traktorjev na terenu
DOMŽALE
Moto center d.o.o.
triglav
OBVESTILO!
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tehnične preglede teh vozil, na območju
upravne enote Domžale opravljali po sledečem razporedu:
Kraj in lokacija:
Termin
Moravče
(na parkirišču pri kulturnem domu)
Ponedeljek 03. 05. 2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00 Torek 04. 05. 2010, od 8:00 do 12:00
Trojane
(pred gasilskim domom)
Torek 04. 05. 2010, od 13:30 do 18:00
Lukovica
(pred kulturnim domom Antona Martina Slomška)
Sreda 05. 05. 2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00 Četrtek 06. 05. 2010, od 8:00 do 12:00
Četrtek 06. 05.2010, od 13:30 do 18:00
Krašnja
(pred gasilskim domom)
Dob
(pred trgovino Tuš)
Petek 07.05.2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
Mengeš
(pred gasilskim domom v Topolah)
Sobota 08.05.2010, od 8:00 do 12:00
Študa
(pred titnes centrom Ložar)
Ponedeljek 10.05.2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
Radomlje
(pred kulturnim domom)
Torek 11.05.2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
Blagovica
(pred pisarno krajevne skupnosti pri igrišču)
Sreda 12.05.2010, od 8:00 do 12:00
Trzin
(na parkirišču pred kulturnim domom)
Sreda 12.05.2010, od 13:30 do 18:00
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, da na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa morajo imeti obvezno opremo: prvo pomoč in
varnostni trikotnik!
Na tehnični pregled prinesite prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila: račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo.
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o
istovetnosti lastnika vozila!
Za kakršnakoli vprašanja, pokličite v pisarno tehničnih pregledov v Trzinu na tel: 01/562 18 13.
»Očistimo Slovenijo« in aktivnosti v naši občini
Prvi aktivisti čistilne akcije »očistimo Slovenijo« smo se zbrali ob 8. uri pred KS Prevoje v Šentvidu. Najprej smo opisali področje pobiranja, nato formirali skupine tako, da smo pokrili celotno področje Krajevne Prevoje, in si razdelili vreče in rokavice. Ocenjujem, da se nas je zbralo 50 aktivistov, saj so se nekateri pridružili kasneje. Danilo Kastelic
Največ je bilo predstavnikov ribičev RD ČG ter društev: PGD Prevoje, Godbe Lukovica, Skrinjca, ŠD Prevoje, Moto Klub Rokovnja-či in upokojenci. Očistili smo vse ceste ob avtocesti, obe strani Radomlje (kjer je eden preizkusil toploto Radomlje), potok Viševnik do Rafolč, ... Rokovnjači so očistili zapuščeno hišo nad zadnjim
bajerjem pod Vrhovljami, ŠD Prevoje je očistilo okolico igrišča, člani Mlekarske zadruge zemljišče bivše farme v Šentvidu. Še najbolj pa so se odrezali starši in otroci iz vrtca Medo, zbralo se jih je okoli 70. Očistili so bližnje poti do Rafolč in Prevojskih ribnikov. Osnovnošolci so očistili okolico ribnikov in poti do Hoferja. Čistilne akcije se je na področju Krajevne skupnosti Prevoje udeležilo skupaj preko 200 udeležencev. Poleg tega smo neuradno izvedeli, da se je akcije v sami Lukovici udeležilo 50 aktivistov (polovica je bilo Lovcev LD Lukovica) v ostalih vaseh KS Lukovica pa skupaj preko 150. V Rafolčah se je akcije udeležilo 50 aktivistov, v Blagovici preko 50, za ostale KS pa še nimamo podatkov. Vsi udeleženci akcije pa se stri-
njamo, da bo v naši občini Lukovica vedno manj tistih, ki smeti odmetavajo. Upamo, da bomo od sedaj naprej udeleženci akcije (skupaj preko 500) sproti
javno pokazali na onesnaževalce narave in tako pripomogli k lepši in čisti naravi. Drugače pa pokličite na uredništvo Rokov-njača.
Obisk poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici
Sprehod skozi sadovnjak z Romanom Mavcem
če ste se kdaj spraševali, kaj pomenijo tisti veliki nasadi dreves nasproti Kersnikovega gradu na Brdu, malce nižje od osnovne šole, in kaj se pravzaprav tam izvaja, vabljeni, da se skupaj z menoj in vodjem sadovnjaka, Romanom Mavcem, sprehodite po sadovnjaku, ki obsega kar 17,5 hektarjev površine, kjer uspeva 340 sort jablan, 45 sort hrušk, 70 vrst ribeza in jagod, poleg tega še marelice, kivi, breskve, ameriške borovnice ^ Po številu zbranih sort sadnih rastlin se uvršča med največje v Sloveniji, s skupno 45.000 drevesi, za katere skrbijo štirje zaposleni. Poskusni sadovnjak Brdo deluje v sklopu
Kmetijskega inštituta Slovenija.
Katarina Karlovšek
Gospod Mavec, kaj se pravzaprav izvaja v vašem poskusnem sadovnjaku?
Ugotavljamo, kako se v slovenskem prostoru določena sorta sadnega drevja obnaša. Inštitut je zadolžen za introdukcijo jablane (uvajanje novih sort), ki naj bi se pridelovale v Sloveniji, nove sorte opazujemo pet let in sicer, kako raste, kako so veje odprte, kdaj cveti, brsti in zori, koliko se deblo na leto odebeli ter kako se obnaša v skladišču oziroma hladilnici in tudi deloma, kako ga potrošnik sprejme. Ker se Slovenci slabo ukvarjamo z
žlahtnjenjem (ustvarjanjem novih sort) - sprejemamo jih iz tujine -seveda velja, da ni nujno, da bodo sorte jablan, ki dobro uspevajo na primer na Nizozemskem, uspevale tudi pri nas. Kakšna sorta je recimo v določeni državi zelo dobrodošla, slovenski okus pa je mogoče drugačen. Dejstvo je, da ima starejša generacija pri nas tak okus kot Nemci, Italijani in Francozi pa imajo radi bolj sladka jabolka, pri nas rahlo kiselkasta. Naša naloga je zelo pomembna, kajti 1 hektar urejenega sadovnjaka pridelovalca stane od 60.000 do 80.000 evrov, to je investicija na dolgi rok in se vrača zelo počasi, zato je izjemno pomembno, da sadjar goji sorto, ki je odporna na naše razmere. Praksa pa velikokrat prehiteva in včasih imajo veliki sadjarji veliko škode, ko na primer pride do pozebe, gojijo pa sorte, ki niso odporne. Na deset do petnajst let se okus ljudi zamenja. Pred leti smo jedli jonatan in zlati delišes, danes jabolka sorte jonatan že zelo težko dobimo, zato mora sadjar že iz tega razloga zamenjati sorto. Ko je doba introdukcije mimo, lahko posadimo nove. Cilj sadjarja je vsako leto pobrati približno enako količino pridelka iz enega hektarja. Jablana rodi vsaki dve leti, mi jo oskrbimo tako, da obrodi vsako leto, to dosežemo z redčenjem, ki je lahko kemično. Vsaka sorta se redči drugače, pri ekološki pridelavi pa kemični pripravki niso dovoljeni. Odraslo drevo rodi letno od 12 do 15 kilogramov plodov, kar znese od 40 do 50 ton pridelka na hektar, a žal je to vse prevečkrat le teoretično, saj smo sadjarji neposredno zelo odvisni od vplivov okolja (pozeba, toča^) .
Katere vrste sadnih dreves imate v vašem sadovnjaku?
Večinska vrsta je jablana, razprostira se kar na 13,5 hektarjih površine, razdeljena je na integrirano, kontrolirano pridelavo (integrirana pridelava je naravi prijazen način pridelave, kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, prideluje kakovostna in zdrava hrana), z letošnjim letom pa prehajamo z delom sadovnjaka tudi na ekološko pridelavo, kar pomeni, da bomo morali zadostiti vsem kriterijem za tovrstno pridelavo, s triletnim prehodnim obdobjem. Imamo 22 različnih sort jablan, ki so primerne za ekološko pridelavo, to pomeni, da so odporne na bolezen škrlup. To je najpogostejša bolezen pri jablani in zahteva kar nekaj škropljenj, od osem do deset krat.
V sadovnjaku vidim tudi veliko živali?
V sadovnjaku želimo imeti veliko življenja, imamo drogove, kjer posedata kanja in sova. Iščeta voluharje, in ko ga ujameta, naredita koristno delo. Ustvarjamo tudi ugodne naravne pogoje za življenje živali. Imamo podlasico, dihurja, lisico, osem mačkov in dva psa, vse v veliki meri zaradi boja proti voluharju. Imamo tudi bajer in ribnik; v ribniku imamo ribe, krape, ki so najboljši pokazatelj čistoče vode, račke, nemo raco, mandarinke, to je tako imenovana ekološka niša, kjer se koncentrira več življenja; race, belouško, žabe, s tem popestrimo vse skupaj. Vseh teh živali se razveselijo tudi otroci, ki prihajajo k nam v sadovnjak, saj nas vsako leto obišče od 30 do 50 skupin. Otroci danes nimajo več prave predstave o naravi. Moje ljubljenke so pa gosi, nimajo kakšne specialne funkcije, so pa izredno dobri čuvaji.
Poleg jablan imate še drugo sadno drevje.
Imamo češnje, ljudje imamo radi ta sadež, vendar je zaradi visoke rasti drevja težko in nevarno obiranje. Dobili smo idejo, da bi vzgajali nizko češnjo, to dosežemo z večkratnim obrezovanjem (šestkrat na leto). Vzgojili smo nizko češnjo, ta pri nas je stara že 17 let, češnja ra-
ste v širino, mi jo pa redno režemo, obiranje je veliko bolj enostavno in seveda tudi varno. Od jagodičevja gojimo kar 70 vrst ribeza, spremljamo, kdajcveti, koliko rodi in ostale parametre. Plodove oberemo in jih ponudimo v degustacijo, kjer ugotavljamo, katera sorta je pri potrošniku najbolj zaželena. Gojimo tudi 70 vrst jagod, ki so nasajene na foliji, da se zemlja ogreva in da je rastlini topleje, deloma tudi zato, da plodovi, ki visijo, niso umazani. Imamo tudi 30 sort ameriške borovnice. Ta rastlina zahteva kislo zemljo, to dosegamo z dodajanjem posebnega gnojila in žago-vine. Imamo tudi robide, tajberi (križanec med malino in robido), maline, josto, aronijo, kosmulje. Poskusno smo nasadili 40 različnih sort breskev, da ugotovimo, kako se breskev prideluje v centralni Sloveniji. Kivi in marelice smo posadili kot zid med ekološkim in integriranim pridelovanjem, kajti nobeno škropilo ne sme pasti na del, kjer se prideluje ekološko, oba vrsti sadja pa pravzaprav ne potrebujeta nobenega škropljenja. Gojimo tudi 45 vrst hrušk in slive. Sredi sadovnjaka raste 200 let stara lipa, ki je zaščitni znak našega sadovnjaka in nam v vročih poletnih mesecih daje čudovito senco.
Kdaj je najlepše v sadovnjaku?
Ko cveti, po prvomajskih praznikih bo že zelo lepo, in takrat, ko je sadje. Sadje tu prodajamo, pri obiranju nam vsako leto pomaga okrog 35 okoličanov. Vabilo za obiranje velja že sedaj, prav tako za nakup našega sadja. Ko cveti, rad povem, da je to sadovnjak za zaljubljence, vse lepo diši, cveti, res je čudovito.
Sadjarstvo, kmetijstvo in čebele, večni rivali, ki bi morali živeti v harmoniji, kajne?
Sem profesionalni sadjar in ljubiteljski čebelar, rad pravim, da združujem dva zelo lepa dela kmetijstva. Kmetijstvo in čebelarstvo je pa ves čas nekje v konfliktu. Zavedati se je potrebno, da je čebela v času, ko sadno drevje cveti, zelo občutljiva. Takrat se močno razvija v panju, družina raste in vsaka škodljiva stvar lahko povzroči pomor ali zmanjšanje družine. Sadjar mora skrbeti v času cvetenja za to, da v cvet ne škropi z insekticidi. To je največji greh, kar ga lahko naredi. Če se v cvet škropi z insekticidom, čebela poliže nektar, hkrati nabere insekticid in to odnese v panj. Čebele se med seboj hranijo, druga drugo, in si na tak način zelo hitro prenesejo to škropivo.
Kako se lahko sadjar izogne temu, da škoduje čebelam?
Pomembno je, da pred cvetenjem in po cvetenju, če sadjar škropi, pokosi travo, da ni nobenega cveta, ki bi privabil čebelo. Če sadjar škropi sadno drevje po cvetenju, pade na cvet regrata, kar predstavlja veliko nevarnost za čebele. V sadovnjaku imamo svoj čebelnjak že 17 let, čebele niso zaprte, prosto letajo in mi normalno točimo med. Čebelnjak služi kot pokazatelj, da je možno tudi sredi sadovnjaka čebelariti. Tudi z okoliškimi čebelarji dobro sodelujemo in nimajo z nami nobenih težav. Tukaj bi želel apelirati na vse sadjarje, če že morajo škropiti, naj škropijo zvečer ali zgodaj zjutraj, ko ne piha in čebele še niso zunaj, kajti snov, ki je čebeli nevarna, ostaja v sadovnjaku nekaj ur. Najbolj priporočljivo je škropljenje zvečer, ko ne piha, vlaga je večja, zato se škropivo lepo razporedi po listu ali plodu, čebel ni, edini problem je pa hrup. Mi se poslužujemo nočnega škropljenja. Kakšne aktivnosti se še odvijajo pri vas?
Občasno organiziramo različna sadjarska strokovna srečanja, redno ga obiskujejo kmetijski svetovalci, sadjarski strokovnjaki, študentje, organizirane so strokovne ekskurzije sadjarskih društev. Vsako leto organiziramo tudi zelo odmeven dan odprtih vrat, in - kot že rečeno - nudimo kupcem zdravo in res pestro izbiro sadja.
Sedma (no)sila, igra v izvedbi KiD Limbar
Na belo nedeljo, 11. aprila, so igralci KiD Limbar predstavili politično satiro z naslovom Sedma (no)sila. Dogodek se je odvil v dvorani kulturnega doma Janka
Besedilo igre je nastalo nedolgo nazaj izpod peresa Ljudmile Novak. Avtorica in nato tudi režiserka igre želi predstaviti problem medijev v naši družbi. Predvsem problem odnosa politike s sedmo silo. Kvalitetna igralska zasedba je zelo dobro odigrala svoje vloge. Zgodba pripoveduje o procesu izpeljave nekega projekta v občini, v tem primeru proces postavitve novega studia. Medijski mogotec Berto (Mitja Lo-vše) si zamisli postaviti studio v vaški mrliški vežici. S tem predlogom pride na občino in župana izsiljuje, da mu izpolni svoj predlog. Župan (Franci Slapar) mu je na žalost dolžan uslugo vrniti. Pojavi se tipični
Kersnika v Lukovici. Mnogošte-vilčno občinstvo se je nasmejalo in iz igre morda tudi česa naučilo.
Rok Avbelj
Foto; Marta Mikša in R.A.
medija, on pa zgodbo lahko priredi, in župana »opere« krivde. Osebno sem navdušen ravno nad prikazom, kako mediji neko zgodbo lahko zmanipulirajo. Iz večih mnenj povzamejo le tiste, ki menijo pritrdilno nekomu, ki to želi, ali pa celo izvza-mejo iz konteksta nek detajl le zato, ker boljših argumentov nimajo. Tako se v vlogi žrtve znajdeta občinski svetnik (Jurij Kočar) in učiteljica (Tatiana Javoršek). »Še njima je treba nastaviti zanko in bo stvar opravljena«, so sklenili akterji umazane igre, ki se ponavadi plete v ozadju, v tem primeru pa je predstavljena gledalcem. Režiserka je v igro vključila tudi županovo ljubico - privlačno svetnico, ki je slast občinske ekipe (Mateja Vesel), povzpetniško podžupanjo (Darja
Lavrič), nervoznega urednika (Lojze Štefan), direktorico občinske uprave (Katja Cerar), županovo ženo (Marta Mikša), gasilce (Avguštin Fale), čistil-ko (Fani Capuder), novinarko (Rozala Novak) in druge akterje, novinarje ter ostalo civilno družbo. Kulturno izobraževalno društvo Lim-bar je tako obiskovalcem lepo popestrilo že tako sončno nedeljo. Seveda v politiki in pri medijih ni vse tako črno, je pa obsojanja vredno, da do takih zgodb v resničnem življenju res prihaja. Ponavadi žal nastrada nedolžno ljudstvo, ki ostane zaslepljeno in do tega spoznanja sploh ne pride. Zagotavljam pa vam, da članek, ki ste ga prebrali ni namenjen manipulacij, in ni prav nič prirejen zato, da bi nekomu ugajal.
problem, ki se zadnje čase pojavlja na Slovenskem. Župan je primoran naresti nekaj, kar občanom ni v interesu, ampak gre za interes posameznika, ta posameznik pa je lastnik
Revija odraslih pevskih zborov
Zadnji vikend v marcu se je v Lukovici in Mengšu odvilo 50. Območno srečanje odraslih pevskih zborov. Natančneje, v Kulturnem domu Janka Kersnika je bil drugi koncert, na katerem je nastopilo enajst zborov. Skupno se je na revijo prijavilo kar 23 zborov. Rok Avbelj
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vsako leto pripravi srečanje, kjer se zbori predstavijo s tremi pesmimi, od tega z eno ljudsko. Na reviji se
je tudi letos predstavilo veliko zborov, v obeh dneh skupaj 23 in sicer iz vseh občin, ki spadajo pod Območno izpostavo Domžale. Osem zborov se dogodka ni udeležilo iz različnih vzrokov, večinoma zato, ker pri njih potekajo drugi projekti. A podatek, da na tem področju deluje 32 pevskih zborov, je zelo lep. Kvaliteto in razne podrobnosti, ki se od zbora zahtevajo, je spremljala strokovnjakinja Andreja Mar-tinjak, ki je ob koncu koncerta pevovodjem oz. predstavnikom zbora obrazložila kvaliteto iz-
vedbe posameznega zbora in s tem podala smernice za naprej. Dogajanje je - kot vrsto zadnjih let - povezovala Marta Starbek Potočan.
Območnega srečanja so se udeležili zbori iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin in Lukovica. Našo občino so prestavljali trije zbori, Moški pevski zbor Lipa s Trojan (zborovodja Jernej Pikel), Moški pevski zbor KD Janko Kersnik iz Lukovice (Igor Velepič) in Mešani pevski zbor Šentviški zvon (Karel Lesko-vec). Vsi trije zbori so se tako kot ostalih 19 pokazali v dobri luči, s primernim programom in zadovoljili občinstvo. V Mengšu in Lukovici sta se ob koncu programa predstavila najkvalitetnejša
zbora, Komorni zbor Vox came-rata (Nana Weber) in Domžalski komorni zbor (Fernando Mejias), ki sta zapela že kar pretežke pesmi, da bi šle poslušalcem zlahka v uho, a kvaliteto je nekje vendarle treba pokazati. Zagotovo pa gre pri obeh zborih za vrhunske posameznike, a ne samo to, tudi sicer se taki zbori slišijo kot enovita celota z zelo ubranim petjem.
Nabito polna lukovška dvorana je v dobrih dveh urah imela kaj slišati. Tudi tokrat pa se druženje ni zaključilo z zadnjima zamahoma Nane Weber v Mengšu in Fernanda Mejiasa v Lukovici, ampak šele po prijetnem druženju ob klobasi in pivu, ki je zamahoma sledilo.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) in Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti za leto 2010, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna
1.	Predmet javnega razpisa so programi, ki obsegajo:
-	posebne socialne programe in storitve invalidskih organizacij s katerimi prispevajo k realizaciji pravic človeka državljana in nediskriminaciji invalidov,
-	programe humanitarnih organizacij, s katerimi rešujejo oziroma blažijo socialne stiske in težave posameznikov in skupin,
-	podporo delovanju invalidskih in humanitarnih organizacij.
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci humanitarnih programov:
-	Dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Lukovica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti,
-	Organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov,
-	Invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov - občanov Občine Lukovica,
-	Druga društva, zavodi, zasebne ustanove in zasebniki, ki izvajajo programe na področju sociale, varstva otrok in starejših občanov ter druge humanitarne programe.
3.	Izvajalci humanitarnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Lukovica oz. delujejo na njenem območju oz. so njihovi člani občani Občine Lukovica,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu,
-	da so registrirani in delujejo najmanj eno leto,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
-	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.
4.	Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 4.200,00 EUR.
V kolikor se v proračunu za leto 2010 sprejme drugačna višina sredstev od navedene, se sorazmerno spremenijo tudi odobrena sredstva posameznim društvom.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 23. 4. 2010 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 21. 5. 2010 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za vrednotenje humanitarnih programov v Občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni najkasneje v 30-ih dneh od odpiranja vlog.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2010 - ne odpiraj.
10.	Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
župan
Matej Kotnik, l. r.
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/05) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju kulture za leto 2010,
ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna
1.	Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirale naslednje vsebine:
•	redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost
•	kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe
•	izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti
•	kulturne prireditve
•	nakup instrumentov
•	drugi programi in projekti, ki dokazujejo vsebinsko učinkovitost s področja kulturnih dejavnosti
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov:
•	kulturna društva
•	ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost
•	javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja
3.	Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v Občini Lukovica
•	da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih
•	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi
•	poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom
•	občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov
4.	Predviden obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 20.200 EUR, od tega 4.100 EUR za nakup instrumentov.
Za nakup instrumentov se lahko prijavijo instrumentalne skupine oz. društva, katerih št. aktivnih članov presega št. 20.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 23. 4. 2010 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 21. 5. 2010 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje programov Ijubitelj-skih kulturnih dejavnosti v Občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA KULTURE ZA LETO 2010 - ne odpiraj.
10.	Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
župan
Matej Kotnik, l. r.
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 - ZKme-1) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 6/08, 8/08 - popravek), Občina Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2010
I.	IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica
II.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov strokovnega dela društev na področju kmetijstva, in sicer: letni programi in projekti ter redna dejavnost društev.
Občina Lukovica bo sredstva sofinanciranja namenila za programe oziroma aktivnosti društev, ki so se (se bodo) odvijale v letu 2010, vendar največ do višine 50 % upravičenih stroškov, izkazanih v finančnem načrtu društva za tekoče leto.
III.	UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU
Na razpis se lahko prijavijo društva na območju Občine Lukovica, katerih osnovna dejavnost je kmetijska in izpolnjujejo naslednje pogoje:
da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih za izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva; da predložijo potrdilo o registraciji; da imajo sedež na območju občine;
da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih; da so do 31. marca 2010 občinski upravi dostavili poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta v primeru odobritve sredstev za delovanje v preteklem letu;
da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske ter poslovne obveznosti;
da dejavnost opravljajo na neprofitni podlagi.
IV.	VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV
Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje dejavnosti društev s področja kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica je za leto 2010 predvidoma 12.520,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji.
Sredstva bodo zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1102 Program reforme kmetijstva in živilstva, podprogram 11029002 Razvoj in prilagajanje podeželskih območij, proračunska postavka 042111 Sofinanciranje društev s področja kmetijstva - razpis, KTO 412000 -tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam.
V	kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2010 spremeni drugačna višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev.
V.	KRITERIJI ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV
V	postopku predloga dodelitve sredstev se upošteva naslednje kriterije društev:
poročilo o delu preteklega leta in vrednost izvedenih aktivnosti z dokazili (računi oz. dokazila, iz katerih je razvidna vrednost izvedenih aktivnosti; za aktivnosti, brez dokazil je lahko predložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe);
finančno ovrednoten program dela za tekoče leto; strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji); promocijska dejavnost;
celotno število članov društva ter število članov iz občine Lukovica; organiziranje in sodelovanje na občinskih, regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih.
VI.	MERILA ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV
Društvom se izvedene aktivnosti, opredeljene v točki V. tega razpisa, točkujejo v skladu z merili, ki so sestavni obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah, katerih vrednost se vsako leto izračuna na podlagi proračunskih sredstev, ki so določena za namen sofinanciranja društev, in skupnega števila točk ovrednotenih programov.
VII.	VSEBINA VLOGE
Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije.
VIII.	OBRAVNAVA VLOG
Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. Nepravočasne vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. Pogodbe bodo z upravičenci sklenjene po uveljavitvi proračuna Občine Lukovica za leto 2010.
Predlagatelja nepopolne vloge komisija pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je pet delovnih dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavržejo.
IX.	ROK ZA VLOŽITEV VLOG
Vloge po predpisani dokumentaciji morajo biti posredovane do vključno ponedeljka, 31. maja 2010, do 24.00 ure, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo v sprejemni pisarni občine na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica in na spletni strani občine: www. lukovica.si.
Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - PROGRAMI KMETIJSTVA 2010«.
Odpiranje prispelih vlog bo: 03.06.2010, ob 19 uri, v prostorih Občine Lukovica, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica.
Odpiranje vlog ni javno.
X.	ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev.
Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010).
Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev.
Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev.
Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2010.
XI.	INFORMACIJE
Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur: od 8.00 do 10.00. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka. bohinc@lukovica.si.
Številka: 330-00029-001/10 Datum: 12.04.2010
Občina Lukovica ŽUPAN: Matej Kotnik, l.r.
Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01), Pravilnika za vrednotcînje programov športa v Občini Lukovica (Ur. ves tnik Občine Lukovica, št. 8/03) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v O^ičini Lukovica za leto 2010
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica z naslednjimi vsebinami:
-	Programi športnih društev: Interesna športna vzgoja predšolskih otrok Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Interesna športna vzgoja mladine
Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski špi^r-t: Kakovostni šport Športna rekreacija
Razvojne strokovne naloge v društvih (materialni stroški, prireditve) materialni stroški društev prireditve društev
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge,
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne.
3.	Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v občini in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost,
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, najmanj 35 tednov v letu,
-	da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto,
-	da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani članarini.
4.	Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 19.000 EUR.
V kolikor se v proračunu za leto 2010 sprejme drugačna višina sredstev od navedene, se sorazmerno spremenijo tudi odobrena sredstva posameznim društvom.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 23. 4. 2010 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 21. 5. 2010 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu s pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov v Občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV ZA LETO 2010 - ne odpiraj.
10.	Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
župan
Matej Kotnik, l. r.
Jamstveni in Preživninski Sklad ^m Republike Slovenije
V slovenskem prostoru že dolgo deluje Javni jamst^c^ iiiin preživninski sklad Republike Slovenije
Iz jamstvenega sklada lahko uveljavljajo pravice delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo iz razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega registra. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 080 11 21.
Iz preživninskega sklada lahko uveljavljajo pravico do nadomestila preživnine zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do dopolnjenega 18. leta otroka. Za dodatne informacije pokličite brezplačno številko 080 14 14. Več informacij lahko dobite na naši internetni strani www.jps-rs.si.
Šraufov spominski pohod
Organizator: Športno društvo Krašnja
Krašnja, 14 a, 1225 Lukovica Datum:	Sobota, 15. maja 2010
Kraj:	Krašnja (štart in cilj pri gasilskem domu)
Prijave:	Na dan pohoda od 5.30 do 8.00 ure
Prijavnina:	6,00 Eur
PREDVIDENI DALJŠI POHOD (27 KM)	6 - 7 UR
ČAS H0JE: krajši POHOD (16 KM)	4 - 5 UR
OSTALE INFORMACIJE:
-	Pohod priporočamo vsem, ki so za predvideni dolžini poti dovolj dobro telesno pripravljeni
-	Priporočamo dobro opremo
-	Na daljšem pohodu bodo pohodniki prejeli 6, na krajšem pa 5 kontrolnih žigov
-	Ob pohodni trasi bosta organizirani dve čajno - sadni okrepčevalnici, na približno polovici daljše poti (na kekcu) pa si bodo lahko udeležnci vzeli počitek za okrepčilo iz lastnih nahrbtnikov
-	Vsak pohodnik bo za uspešno opravljen pohod na cilju prejel spominski obesek, praktično darilo in brezplačni topli obrok
-	Med 11.30 In 15.30 Uro bodo pohodnike na cilju zabavali harmo-nikši »društva ljubiteljev harmonike iz godiča«
-	Za varnost na pohodu bodo skrbeli gorski reševalci iz GRS, postaja ljubljana
-	Vsak pohodnik se pohoda udeleži na lastno odgovornost in mora pohod obvezno opraviti po označeni trasi
Vse ostale dodatne informacije pred prireditvijo lahko dobite po
gsm 041/612-702 (marjan), 040/657-053 (boštjan), 031/819-832
(tomaž) ali vsak petek med 18 in 19. Uro v društveni pisarni oz. Po
telefonu 01/723-41-32.
VABLJENI!
ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA
K
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica
telefon: 01/72-35-116 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si
URADNE URE do 15. maja:
pon., torek, četrtek, petek: 8h - 9h sreda: 14h - 15h
URADNE URE od 16.5 maja:
ponedeljek, sreda, petek: 8h - 10h sreda: 14h - 15h
SUBVENCIJE 2010
Izteka se redni rok za oddajo obrazcev zbirne vloge, saj bo potekal še do vključno 17. maja 2010. Elektronska oddaja zahtevkov je obvezna. Možno jih bo oddati še v 25-dnevnem zamudnem roku do vključno 9. junija 2010, vendar pa bodo plačila zmanjšana za 1 % za vsak delovni dan zamude. Možne aktivnosti nosilca po oddaji zbirne vloge po preteku zamudnega roka so naslednje:
-	umik posameznega zahtevka,
-	sporočanje višje sile,
-	oddaja prilog zbirne vloge najkasneje do 30. junija,
-	oddaja B1 obrazca najpozneje do 31. avgusta,
-	zahtevki za posebno premijo za bike/ vole in ekstenzivno rejo ženskih govedi oz. krave dojilje (junij 2010, oktober 2010 in januar 2011 - odvisno od zakola oz. te-litve).
testiranje škropilnic
Testiranje škropilnic za varstvo rastlin, ki ga bo izvajala Biotehniška fakulteta, bo potekal v naši občini v petek, 14. maja 2010 s pričetkom ob 8. uri v Šentvidu na parkirišču pred Občino in knjižnico. Vsi, ki boste prejeli osebno vabilo, se držite vaše predvidene ure. Izvajalec pregledov sporoča naslednje:
-	Uporabniki morajo pripeljati čiste in tehnično brezhibne naprave, napolnjene s približno 100 litri čiste vode.
-	Naprave doma preizkusite in odpravite morebitne napake.
-	Letos bo prisoten tudi serviser z rezervnimi deli za manjša popravila.
-	Ne pozabite na dokumente (MID, EMŠO, DŠ).
-	Novih naprav ni potrebno pripeljati na
pregled. Prinesite le podatke o napravi. Cena za vpis v register in izdajo nalepke je 15 €. Prvi pregled je čez tri leta. - Cena rednega pregleda, ki velja dve leti, je 40 €.
IZOBRAŽEVANJE
Predavanje na temo »Vodenje knjigovodstva po metodologiji FADN na kmetijah« bo v torek, 4. maja 2010 s
pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Zadružnega doma Zadvor - Dobrunje (iz ljubljanske obvoznice smer Sostro, nasproti bencinske črpalke). Predavala bo mag. Vesna Velikonja, specialistka za ekonomiko pri KGZS - Zavod LJ. Pregledali boste dokumentacijo, ki je potrebna za vodenje knjigovodstva FADN, način zbiranja in evidentiranja podatkov ter sistem poročanja.
Vabljeni ste vsi, ki morate kot obvezniki spremljati gospodarjenje na kmetiji po metodologiji knjigovodstva FADN zaradi pridobljenih finančnih podpor (podpora naložbam v kmetijska gospodarstva, mladi prevzemniki kmetij) in tudi tisti, ki te podpore morda še pričakujete. Vabljene ste tudi kmetije v reprezentativnem vzorcu kmetij, ki vodijo knjigovodstvo FADN (sklenjena pogodba z MKGP), skratka vsi, ki še niste bili na tem predavanju oziroma ga želite še enkrat slišati.
Pavla Pirnat, Terenska kmetijska svetovalka
TSštanj^^—f
Program
Vabljeni na tek okoli Gradiškega jezera
Start pohoda planincev - 04.00 Moravska planinska pot (organizira PD Moravče) Pihalna godba Moravče Živ-Žav z Damjana Golavšek Start povorke oldtimerjev izpred gostišča Soklič Ansambel Svetlin Priliod planincev Ansambel Okrogli muzikanti
Ansambel Trio Gamsi 21.oc
10.30 11.00 13.00
13.00 if.oo 1^.00
Idilična in z gozdovi obdana zelena dolina okoli novega Gradiškega jezera kliče po uživanju v naravi in rekreaciji. Akumulacijsko jezero z več kilometri urejenih sprehajalnih poti leži v neposredni bližini Domžal, 15 minut vožnje iz Ljubljane.
Turistično društvo Gradišče pri Lukovici
vas popelje na tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera, ki bo 15. maja 2010 ob 10 uri.
Vabimo na obalo Gradiškega jezera, kjer bo potekal 7. tek okoli Gradiškega jezera.
Tekli bomo:
otroci na razdalji 1.200 m ženske + moški 1 krog / 4.200 m ženske + moški 2 kroga / 8.400 m ženske + moški 3 krogi / 12.600 m
Vsi udeleženci tečejo in hodijo na lastno odgovornost in samo po označeni poti.
Prijave na tek sprejemamo na dan teka, 15. maja 2010 do 9. ure zjutraj.
Odrasli plačajo 7 evrov startnine, otroci pa 2 evra. Vsi obiskovalci prireditve ste vabljeni, da med sprehodom okoli jezera spodbujate tekmovalce. Veselimo se priložnosti, da vam lahko predstavimo možnost vsakdanjega uživanja in rekreacije na našem koncu Slovenije.
Za okrepčilo in prijetno vzdušje bo poskrbljeno. Vsi udeleženci teka dobijo topel obrok.
Prisrčno vabljeni!
Za dodatne informacije pokličite
na tel. 041/312-716
Obvestilo za upravičence otroškega dodatka
Center za socialno delo Domžale obvešča prejemnike otroškega dodatka, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve obvestilo centre za socialno delo, da bo prenehalo pošiljati obvestila o izteku pravice do otroškega dodatka.
Upravičenci do otroškega dodatka bodo morali tako sami brez obvestila po izteku pravice vložiti vlogo za otroški dodatek na obrazcu DP - 3 - Vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka in jo osebno oddati oz. poslati priporočeno po pošti na Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70. Upravičenci, ki že prejemajo otroški dodatek, vložijo vlogo za ponovno uveljavitev pravice do otroškega dodatka v zadnjem mesecu veljavnosti odločbe (primer: če velja pravica do 30.04.2010, je potrebno ponovno vložiti vlogo v aprilu 2010).
Center odloči o pravici na pod-
lagi dohodkov preteklega leta vlagatelja in njegovih družinskih članov za obdobje enega leta. Upravičenci so dolžni centru sporočati spremembe, ki nastanejo med letom (izguba dohodka, pridobitev dohodka, rojstvo otroka, prenehanje šolanja, vključitev otroka v VVO)
Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS za koledarsko leto pred vložitvijo zahtevka. Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu.
Kadar se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu, se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v predpreteklem koledarskem letu. Do otroškega dodatka so v letu 2010 upravičeni občani, katerih povprečni dohodek na družinskega člana preteklega leta ne presega 1.424,57 EUR.
Med bruto dohodke se vštevajo vsi dohodki, ki so vir dohodnine, transferni dohodki in vsi drugi dohodki.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo v soglasju z ministrom pristojnim za kmetijstvo.
Samostojni podjetniki morajo pri dohodku navesti dobiček (rubrika 107) na podlagi davčnega obračuna in dohodke iz dejavnosti - višino plačanih prispevkov za socialno varnost (rubrika 110).
Med bruto dohodke se upoštevajo naslednji transferni dohodki :
-	denarne dajatve po zakonu o socialnem varstvu
-	nagrada rejnici
-	nadomestilo za brezposelnost
-	štipendije
-	starševski dodatek s prispevki
-	delno plačilo za izgubljeni dohodek
-	plačani prispevki za rejnice
-	plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture
-	plačani prispevki za vrhunske športnike
-	denarne dajatve vojnim invalidom.
-	nadomestila preživnin
-	preživnine v višini izvršilnega naslova
Transferni dohodki so preneseni iz uradnih evidenc in jih je potrebno v vlogi samo označiti.
Med bruto dohodke se vštevajo še drugi dohodki:
nagrade vajencev, prejemki učencev in študentov, dediščine in darila,
-	razen dediščine po pokojnem zakoncu, dohodki od iger na srečo, rente od
-	zavarovanj, odškodnine pri nezgodnem zavarovanju, dobiček iz kapitala,
-	dividende, obresti, dohodki iz premoženja.
Vse druge dohodke je potrebno nujno vpisati v vlogo za uveljavitev pravice do otroškega dodatka , ker center ne razpolaga s podatki.
dírektor peter Rebolj univ.dipl.soc.ped.
Vabilo
ŠD TROJANE organizira turnir v FUTSALU.
Turnir bo potekal od 14. do
16. maja na športnem igrišču na Trojanah.
Več o turnirju na: http://sites. google.com/site/futsaltro-jane/
Vabljene ekipe in gledalci.
Vabilo
Društvo upokojencev Lukovica
vljudno vabi
na ogled razstave ročni del, ki bo 27. aprila 2010 od 8. do 18. ure v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici.
Predstavili bomo ročne ustvar-jalnice iz naših delavnic.
du Lukovica
Glasbena šola Domžale objavlja RAZPIS
za vpis novih učencev v šolsko leto: 2010/11
Oddelek:	Inštrument/petje:	Priporočena starost:	Sprejemni preizkusi:
	Klavir	7 - 9 let	petek, 21. maj 2010 ob 16. uri
	Harmonika	7 - 9 let	
	Violina	7 - 9 let	ali
	Violončelo	7 - 9 let	
	Kitara	8 - 10 let	sobota, 22. maj 2010 ob 9. uri
Domžale	Flavta	10 - 12 let	
	Klarinet	10 - 12 let	v Glasbeni šoli Domžale,
	Druga trobila	10 - 18 let	Ljubljanska c. 61,
	Tolkala	9 - 18 let	Domžale
	Petje	dekleta 17 - 24 let	
		fantje 18 - 24 let	
	Klavir	7 - 9 let	sobota, 22. maj 2010 ob 9. uri
	Harmonika	7 - 9 let	
	Violina	7 - 9 let	v Glasbeni šoli Mengeš
Mengeš	Kitara	8 - 10 let	Trdinov trg 8,
	Flavta	10 - 12 let	Mengeš
	Klarinet	10 - 12 let	
	Pozavna	11 - 18 let	
	Druga trobila	10 - 18 let	
	Tolkala	9 - 18 let	
	Klavir	7 - 9 let	sobota, 22. maj 2010 ob 9. uri
	Flavta	10 - 12 let	v OŠ Janko Kersnik na Brdu pri Luko-
Brdo pri Lukovici	Klarinet	10 - 12 let	vici
	Trobenta	9 - 11 let	
	Rog	9 - 11 let	
	Tuba	11 - 18 let	
	Klavir	7 - 9 let	sobota, 22. maj 2010 ob 9. uri
Moravče	Flavta	10 - 12 let	v OŠ Jurija Vege Moravče
	Tobenta	9 - 11 let	

O REZULTATIH SPREJEMNIH PREIZKUSOV (IN SPREJETI O VPISU), BOSTE OBVEŠČENI PO POŠTI, NAJPOZNEJE DO ČETRTKA, 17. JUNIJA 2010.
PREDŠOLSKI POUK:
Dodatna pojasnila o rezultatih sprejemnih preizkusov bodo možna izključno v petek, 18. junija 2010 ter v ponedeljek, 21. junija 2010 med 8. in 12. uro
na tel.: 01/724-14-19 oz. v navedenem času - osebno, pri ravnatelju šole.
lepo vabljení!
Obvestilo
Oddelek:	Naziv skupine:	Leto rojstva:	Opombe:
DOMŽALE	Predšolska glasbena vzgoja (PGV) Glasbena pripravnica (GLP)	2005 2004	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpis: od 21. do 23. junija 2010 od 8. - 14. ure v Glasbeni šoli Domžale Ljubljanska c. 61, Domžale.
MENGEŠ	Predšolska glasbena vzgoja (PGV) Glasbena pripravnica (GLP) Pouk skupin bo organiziran, če bo vsaj 14 prijav, sicer bo pouk samo v Domžalah.	2005 2004	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpis: od 21. do 23. junija 2010 od 8. - 14. ure v Glasbeni šoli Domžale Ljubljanska c. 61, Domžale.
Pergamentna listina: Avstrijski cesar podeli Lukovici pravico do letnih in živinskih sejmov
Pred seboj imamo listino (do sedaj je veljala za izgubljeno), ki je izrednega pomena za naselje Lukovica. Med drugimi dokumenti, ki so bili rešeni iz gradu Brdo pred požarom, je bila tudi ta pergamen-tna listina, katere vsebina se je razkrila, ko sem pred nekaj meseci s precej truda transkribiral (prepisal iz gotice v latinico) tekst, pisan v stari nemščini v pisavi pisani gotici. Gre torej za listino, pisano na fin pergament (za cesarske listine so uporabljali najboljši pergament - torej kožo mlade koze ali ovce), ki jo je leta 1843 izdala cesarska pisarna avstrijskega cesarja Ferdinanda I. in ki nosi tudi njegov originalni pečat. Z njo so bili Lukovici priznani privilegiji oziroma pravice do štirih letnih in živinskih sejmov.
Mitja Potočnik, univ. dipl. zgodovinar
Trške pravice (ali tržne pravice) so bile v srednjem veku pravice ne le do letnega sejma temveč še do tedenskih sejmov in do pečata, ne pa tudi do obzidja. Posamezne omembe trgov (latinsko forum, mercatum, nemško Markt) na Slovenskem sicer segajo v zgodnji srednji vek, vendar beseda trg takrat še ni imela povsem izoblikovanega pomena. Trgi v pravem pomenu besede so začeli nastajati predvsem v 12. stoletju. Zdi pa se, da nekako do leta 1200 še niso dosledneje razlikovali med trgom in mestom. To se je zgodilo šele v 13. stoletju, vendar popolnoma jasnih meril za razlikovanje mesta in trga pravzaprav ni. Ustanavljanje trgov je bila v začetku srednjega veku pravica, ki je šla samo vladarjem in šele leta 1232 se je cesar Friderik II. odpovedal temu regalu in ga prepustil državnim knezom. Prebivalci trgov so bili osebno svobodni. Trške pravice je podeljeval deželni vladar ali zemljiški gospod zaradi pomembne trgovske lege. Tržni gospod
je lahko pobiral tržnino in mitnino. Večina trgov je kasneje prerasla v mesta.
Čeprav pričujoča listina iz 19. stoletja Lukovici ne podeljuje statusa trga, kakršnega je cesar podeljeval v srednjem veku, je pravica do letnih sejmov izrednega pomena za naselje (občino) Lukovica, saj s tem Lukovica postane najpomembnejše naselje in središče širše okolice. Dovoljenja za organizacijo živinskih sejmov je avstrijski cesar podeljeval slovenskim krajem tudi po koncu srednjega veka npr. Lemberg 1506, Sevnica 1783,^ in še tudi v 19. stoletju - Lukovica 1843, Brestanica 1851. Več ko je neki kraj imel sejemskih dni, hitreje si je gospodarsko opomogel.
Če se vrnemo k vsebini cesarske listine, ugotovimo, da se v naslovu omenja avstrijski cesar Ferdinand I., ki je obenem tudi kralj Madžarske, Češke (pod tem nazivom Ferdinand V.); kralj Lombardije, Benečije, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Galicije, Lodomerije in Ilirije; nadvojvoda Avstrije; vojvoda Lotaringije, Solnograške, Štajerske, Kranjske, Koroške, Zgornje in spodnje Šlezije; veliki knez Sedmogra-ške, mejni grof Moravske, pokneženi grof Habsburški in Tirolski, itd. S to listino cesar podeljuje občini Lukovica v ljubljanskem okrožju privilegije za štiri živinske in letne sejme na leto na naslednjih določenih dnevih: na dan svetega Blaža, 3. februarja na dan 26. marca na dan 27. aprila na dan 9. septembra Če je bil danega dne praznik, potem se je sejem zgodil na naslednji delovni dan. Ta pravica je bila podeljena za vse čase. Ljubljanski gubernij je moral Lukovico v njeni pravici do sejma ščititi. Gre torej za sejemsko pravico, ki omogoča občini Lukovica da štirikrat na leto na določene dneve organizira letni in živinski sejem.
V soboto, 8. maja 2010, bo na osrednjem trgu v Lukovici potekala civilna poroka, zaradi katere bodo začasno zaprta cesta oziroma krožno križišče, med 13.30 in 14.30 uro.
Hvala lepa za vaše razumevanje.
Andreja Bogdan iN Jernej Mustar
Cesarska listina iz leta 1843
Sejmi so oblika občasnega kupče-vanja in tako predstavljajo glavno dediščino trgovanja in posebno obliko ljudske trgovine. Tedenski sejmi so se iz starega Rima prenesli v srednjeveška mesta, kjer so veljale zanje posebne pravne norme. Po teh je lahko določena oseba organizirala sejme in pobirala pristojbine, pri čemer se je pravica do organiziranja sejma podeljevala s kraljevimi ukazi.
Odvijalo se je več vrst sejmov: letni in tedenski sejmi v mestih in trgih, letni sejmi po vaseh, tedenski sejmi po vaseh, specializirani sejmi - npr. za živino in sejmi, ki so bili povezani s prazniki posvetitve cerkve (že-gnanski sejmi).
Sejem je veljal za naše kraje za resnično prazničen dan. V mesto so se pripeljali kramarji od blizu in daleč ter razpostavili svoje stojnice na vsako stran trga. Na sejmu so se sklepale kupčije in ljudje so se pogajali o cenah. Ljudje so izdelke kupovali za vsakdanjo rabo, saj so jih rabili pri
Moto klub „ ROKOVNJACI
vabi vse lastnike motornih koles na
OTVORITVENO VOŽNJO
v nedeljo, 2. maja, ob 14. uri iz Prevoj (Gostilna Škarja).
svojih opravilih. Dobre kupčije so ponavadi tudi dobro zalili. Rokodelci so delali pretežno za potrebe lokalnega prebivalstva in svojih izdelkov niso izvažali v tujino. Izjema so bili le mesarji, ki naj bi bili hkrati veletrgovci s klavno živino. Sejmi so bili v srednjem in novem veku tudi poseben privilegij in znamenje neodvisnosti mest. Podeljeval jih je deželni knez, vendar le mestom in trgom, ki so izpolnjevala določene pogoje. Pomembni so bili tržni prostor, skladiščni prostor s pravico skladiščenja, sejemski privilegij, oblikovno sodstvo, zaščita domačih in še posebej tujih trgovcev, zaščita domačih - mestnih obrtnikov pred podeželskimi, zaščita pred obrtniki drugih mest itd.
Sejme so po drugi svetovni vojni odpravili in namesto njih pozneje uvedli »dogon živine«. Sejmi v starem pomenu besede so oživeli v zadnjih letih in tudi v Lukovici sta postala stalnica vsakoletna Lukov in Peregri-nov sejem.
Zahvala gre gospodu Francu Kersniku, ki je posodil original listine, da smo lahko s pomočjo sodelavcev v muzeju pripravili in nato izdelali faksimile (kopijo), katerega si boste lahko ogledali v prostorih občine.
Moja mami je najboljša
»Jaz, Nika imam mami najraje. Tako jo imam rada, da si želim, da bi bila Hello Kitty. Ker jo imam tako rada, bi spala kar pri njej. Rada jo imam, ker mi skuha kosilo.« (Nika Per, 1.d) »Moja mami je moja najboljša mamica. Rada jo imam, ker mi dovoli narediti prav vse. Mami imamo vsi v družini radi, ker nam vse pripravi: skuha kosilo, vse pomije, pospravi ^ mami me ima rada in je vesela, ker ima tudi ona rada vse v družini.« (Vesna Škofic, 1.d) Mami imam zelo rad, ker pospravi igrače, skuha kosilo, pospravi posode, kosi travo, grabi listje ^ Še posebej zato, ker mi kupi stvari.« (Jure Urankar, 1.d) »Moji mami je ime Alenka. Moja mami je prijazna in rada me ima. Tudi jaz jo imam rad. Kar si želim, mi kupi. In je prijazna, ker mi da igrice. Zelo rada bere in kuha.« (Jakob Kropivšek, 2.d) »Moja mami je lepa in rada kuha. Rada sadi rože. Mami ima rada atija in mene. Mami je včasih zelo sitna. In rada ima kokoške in ribe.« (Tina Resnik, 2.d) »Moji mamici je ime Vida. Rada jo imam zato, ker je prijazna. Upam,
da me ima tudi mami rada.« (Katja Ravnikar, 2.d)
»Moja mami je Angelca. Mami je zelo živahna. Mami je dobra kuharica ali urejevalka prostorov. Dobro zna pomivati. Mami je včasih tudi zelo huda. Zelo me ima rada.« (Sara Avbelj, 2.d) »Moja mami rada kuha. Rada gre na sprehod. Rada se igra Človek ne jezi se. Rada riše, rada gleda televizijo. Vsak dan je vesela, ko pridem iz šole.« (Nej Ahmetović, 2.d)
»Moja mami je najboljša zato, ker je zmeraj vesela in se zmeraj smeji. Moji mami je ime Jasna. Je vedno razigrana in vesela, zmeraj, kadar le lahko, pomaga prijateljem. In zato jo imam zelo rada. Na njej mi je tudi všeč, da kadar jo prosim za pomoč, mi zmeraj pomaga. Jaz mojo mami kličem mami, ker ji je tako tudi všeč. Rada ima celo družino, tako kot mi njo, in to mi je všeč. Najraje ima pomlad in poletje, ker je začelo sijati sonce.« (Maja Brvar, 4.d) »Moja mami je najboljša, ker pospravlja. Ime ji je Stanislava. Zato je najboljša mami, ker mi pusti, da sem veliko zunaj in ker me ne
okrega velikokrat. Najraje gleda televizijo in hodi na sprehode. Zato ji je tako ime, ker je od moje mamice mami všeč ime Stanka. Najraje je meso in juho. Kličem jo mami. Dela v firmi Elektronček. Njej šef je Joc Pečečnik. Mami igra šah, Človek ne jezi se ali remi.« (Domen Dimic, 4.d) »Moja mami je najboljša, ker mi pomaga pri domači nalogi. Moji mami je ime Ivanka, ker ji je tako všeč. Moji mami pravim po domače miška. Ker je tako pridna, ji dam rože. Moja mami kuha najboljšo juho na svetu. In še nekaj; kadar sem bolan, je prijazna do mene.« (Jan Pestotnik, 4.d) »Moja mami je stara 36 let. Ime
ji je Blanka Bizjak. Preden se je poročila, se je pisala Mav, sedaj je Bizjak. Mami me ima zelo rada, zato se včasih igra z mano. Veliko ji pomenijo rože. Rada ima tudi živali, kot so srne, zajci, lisice, sove in veverice. Rada ima vse mladiče živali. Od rastlin ima rada vrtnice, ko jih z očijem kupiva zanjo. Mami je zelo zdrava, saj ne kadi.« (Jan Bizjak, 4.d)
»Moja mami je najboljša, ker da jesti mucki, skuha kosilo in pospravi. Moji mami je ime Viktorija. Rada me ima. Rada igra tarok. Rada pomaga babi in dediju pri delu.« (Rok Trdin, 3.d)
prispevke zbrala sergeja Kosec
Projekt Zdrav življenjski slog v osnovnih šolah
V	3. b sva s kolegico Diano Šu-menjak izvedli dvourno pilotsko uro, kjer so učenci prepoznali različne navade; dobre in slabe. Ob branju basni Janeza Trdine Basen o mački so prepoznali različne posledice uživanja alkohola, tobaka in drugih nezdravih navad in odvisnosti.
Tina Uštar
Ob razgovoru so spoznali, da se lahko določena razvada šele kasneje razvije ter da se navade navadiš skozi čas, prav tako je potreben čas, da se navade odvadiš. Potrebuje se približno mesec dni. Učenci so razmišljali o posledicah pretiranega uživanja alkohola, ki so lahko ogrožanje zdravja ali varnosti sebe in drugih.
V	praktičnem delu delavnice smo ovohavali s seboj prinesene pripomočke, ki smo jih razdelili na »dišeče« in »smrdeče« (čebula, parfum, milo, cimet, vanilijev sladkor, šampon,
Pilotsko uro smo zaključili z razmišljanji učencev, kjer so podajali predvsem povzetke in nove ugotovitve. Usmerjeni smo bili tudi na
pomoč in svetovanje drugim, ki si želijo odpraviti kakšno manj zdravo razvado. Vsak je napisal še kratek povzetek basni in jo ilustriral. Izdelke smo poslali na Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je nosilec tega projekta.
Izdelali smo tudi razredni tedenski trak dobrih razvad, ki jih bomo upoštevali vsak dan v tednu:
-	ponedeljek: nekaj časa namenimo skupnemu branju
-	torek: še posebej pomagamo drugim in smo do njih prijazni
-	sreda: še več pozornosti in časa namenimo pospravljanju
-	četrtek: gibamo se na svežem zraku
-	petek: skupaj pojemo s seboj prinesen sadež
V naslednjih dneh smo začeli slediti tedenskim dobrim navadam, ki so jih učenci izbrali sami in so zabeležene na tedenskem traku, razdeljene na dneve, kot je opisano že zgoraj. Realizacije posamezne dnevne dejavnosti beležimo vsak zase v posebno razpredelnico. Nekateri so si sami tudi doma izbrali svoje dobre navade, ki jih opravlja-
jo in spremljajo. O tem navdušeno pripovedujejo.
Basen smo z voščenkami ilustrirali in izdelke razstavili. Ob tem smo spoznali pomen basni. Basen je literarna oblika, v kateri nastopajo poosebljene živali s človeškimi lastnostmi, koncu zgodbe pa sledi moralni nauk. Izvira iz Orienta. Basni so v 18. stoletju, v času razsvetljenstva, postale priljubljena književna vrsta, s katero so poučevali in izobraževali ljudstvo. V evropsko književnost jo je vnesel Ezop. Izraz basen izhaja iz staroslovanske besede bajati, ki pomeni pripovedovati. Iz obdobja klasicizma je znani basnopisec Jean de La Fontaine. Basen je lahko napisana v prozi ali poeziji.
Učenci so v paru ali trojicah še sami sestavljali svoje basni v obliki knjigice, kjer so bili sami pisatelji in ilustratorji. Bistvo basni je zajeto v njih, o čemer smo se predhodno pogovorili: v basni nastopajo poosebljene živali s človeškimi lastnostmi, na koncu sledi moralni nauk.
Ves projekt z opisom, likovnimi izdelki otrok, zapisi, fotografijami, novonastalimi basnimi si lahko ogledate na panoju pred knjižnico. Zbirko obnov basni z ilustracijami in evalvacijo na koncu izvedenih ur smo speli in razstavili na predstavitvi projektov 31. marca 2010 na Ministrstvu za šolstvo in šport.
Občinski svetniki Občine Lukovica o svojem delu
Vsem občinskim svetnicam in svetnikom v Občini Lukovica smo zastavili vprašanje, katera je konkretna zadeva, h kateri so bistveno pripomogli kot svetnica oz. svetnik v tem mandatu. Dobili smo sledeče odgovore:
Kot članica Občinskega sveta sem opozorila na zelo veliko stvari. Nekatere so bile uspešno rešene, druge so še v teku. Za naš kraj sem pomagala pri vkopu električnega kabla, da smo istočasno položili tudi vse potrebno za razsvetljavo. Kot vodja svetniške skupine SDS opozarjamo na probleme v celotni občini. Dobro sodelujemo tudi s KS Blagovica. Izpostavila bi pločnik Benkovič do Zg. Petelinjka, šolo Blagovica, problem vrtca, projekt B1 in B2. Za postavitev znaka Šolska pot na Češnjicah sem se za to povezala s šolo v Blagovici in Šmartnem v Tuhinju. Vseskozi se ukvarjam z javno razsvetljavo v Zlatenku in asfaltiranjem cest. Podprla sem znižanje cene za odvoz smeti. Na odboru, katerega članica sem, sem predlagala spremembo pravilnika, da bi imela društva s sedežem v Lukovici brezplačen najem. Povezala sem se z županom in KS, da smo obiskali naši dve sokrajanki. V štirih letih je ve-
liko tudi takih stvari, ki jih ne bi omenjala, ker je vsega preveč, saj sem se oglasila skoraj pri vsaki točki dnevnega reda na seji sveta.
Poudariti moram, da so krajani v naši KS Blagovici zelo delavni in zato upam, da nam bo uspelo zgraditi mrliško vežico in vso okolico, da bomo pridobili tako potrebno trgovino. Podpiram vse dobre predloge ne glede iz katere opcije prihajajo, opozarjam pa tudi na nepravilnosti. Predlagala sem podpis pogodbe z Arboretu-mom Volčji Potok za popust pri letnih vstopnicah za naše občane, otroci in šolarji pa bi imeli brezplačen vstop. Ta predlog je občinski svet tudi sprejel in potrdil.
Pozivam vse občane, ki smatrajo, da imajo problem ali kakšno rešitev, ki bi bila za izpostaviti, naj se obrnejo name in posredovala jih bom naprej na Občinski svet. Le tako bomo uspešni za naš kraj.
Ivanka Lederer vidmar
AMBULANTA IN TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI
Vaška pot 38a, Radomlje
Odprto: pon - pet 9.00 - 19.00 sob 9.00 - 13.00
telefon: 0599 - 58 - 914, 070 - 550 - 590 http://veterlna-noe.net
Načelo dobrega gospodarja, umno in smotrno gospodarjenje z družbenimi in naravnimi viri je naloga upravljavca občine. Upravnik občine je ene vrste »hišnik«, ki funkcionira v zadovoljstvo »stanovalcev« oziroma v našem primeru vseh prebivalcev občine. Stanovalci pa si izberejo občinske svetnike, ki zastopajo njihove interese. Vsake štiri leta pa imajo stanovalci pravico do inventure in do izbire. Ker več glav več ve in da bi čim bolje zastopali interese prebivalcev naše občine nekateri svetniki zastopamo stališče, da je potrebno aktualno problematiko in predloge občinske uprave širše predebatirati, zato zastopamo predvsem timski pristop k reševanju vseh odprtih vprašanj.
Po analizi finančnih, socialnih in ekoloških posledic predlagane strategije prostorskega razvoja občine ter vplivih na splošne bivanjsko okolje občanov občine Lukovica sedajin za naslednje generacije smo svetniki prisluhnili Civilni iniciativi za Prevoje ter ostalim občanom, ki so na javni razgrnitvi nasprotovali pretiranemu in neenakomernemu prostorskemu razvoju občine, ki je v celoti premalo upošteval potrebe domačega prebivalstva. Hkrati pa smo skupaj z nekaterimi drugimi občinskimi svetniki sprejeli sklep, s katerim smo občinsko upravo zavezali, da se občinski prostorski načrt pripravi in sprejme nemudoma. Podprli smo zahteve občanov Lukovice, Gradišča in drugih okoliških vasi, ki si ne želijo asfaltne baze v svoji neposredni bližini ter predlagali, da se na območju kamnoloma v Lukovici
kasneje vzpostavi poslovna stanovanjska cona.
Na začetku mandata tega občinskega sveta smo opozarjali na to, da občina nima razvojne strategije in da bo več pozornosti potrebno nameniti izgradnji in urejanju družbene infrastrukture (vrtec, šola, športna igrišča Predlagali smo izgradnjo vrtca v novi stanovanjski soseski v Lukovici, vendar v sodelovanju s svetom šole in ravnateljico smo v lanskem letu tudi sprejeli napotilo občinski upravi, da se takoj intenzivno loti priprav na izgradnjo novega vrtca in šole, in realizacijo tega projekta tudi pozorno spremljamo. Na področju komunalne infrastrukture smo podprli nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja v občini, zavrnili pa smo predlagano podražitev odvoza komunalnih odpadkov. Vseskozi smo se zavzemali za transparentno poslovanje z družbenim premoženjem, občinskimi nepremičninami in investicijami ter opozarjali na nepravilnosti pri gospodarjenju z njimi. Opozorili smo na nekatere za občino negospodarne in dvomljive prodaje občinskih zemljišč. Zahtevali smo, da morajo biti postopki prodaje transparentni, javni ter v duhu dobrega gospodarja.
Predvsem pa smo se trudili prisluhniti potrebam lokalnega prebivalstva in pomagali reševati male probleme naših občanov. Nikakor pa nismo podlegati interesom raznim kapitalskim lobijem, ki večinoma niso bili v smislu večjega gospodarskega razvoja celotne občine.
Svetniška skupina SLS
Svetniška skupina N.Si Samostojni svetnik Tomaž Beden
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
□ 5 1/3 13-d9b
www.klane.si
Hrovat Miran s.p. | Delavnica Gradišče pri Lukovici 50 Tel.:041/829-417 | www.mizarstvo-hrovat.si
Zavzemanje za ustrezne rešitve še ne pomeni, da bo taka odločitev tudi sprejeta. Kljub temu štejem za uspeh spoznanje večine članov občinskega sveta, da je z dav-koplačevalskim denarjem treba ravnati racionalno, da je pri načrtovanju treba ločiti pomembno od manj pomembnega, da se sredstva ne drobijo, da se začete investicije zaključujejo, da se investicije načrtujejo na daljši rok ter da se z njimi zagotavlja enakomeren razvoj celotne občine. Korak je bil storjen v miselnosti večine v občinskem svetu, na žalost pa še ne pri županu in občinski upravi. Kot predsedniku odbora za finance so mi to osnovna izhodišča. Uresničitev vsake nove pridobitve v občini bi bil lahko tudi moj uspeh. Ali so te pridobljene na najracionalnejši način, pa je seveda drugo vprašanje. Prizidek k obstoječemu vrtcu bo uspeh vseh, če bodo zanj porabljena sredstva v razumnem obsegu. Če bo občina odplačevala vrtec še 10 let, prav gotovo ne, ker ga bo s tako dolgim leasingom preplačala, namesto da bi v proračunu našli hitrejše rešitve, ki dejansko obstajajo.
Lado Goričan
V Občinskem svetu nas je 16 svetnic in svetnikov. Naša vloga je natančno določena in hkrati omejena s statutom Občine Lukovica. Odločitve sprejemamo z javnim glasovanjem in večino glasov navzočih članov. Kot svetnik si prizadevam, da bi z omejenimi proračunskimi sredstvi naredili kar največ in da sprejemamo akte, ki jih je mogoče nedvoumno razumeti in enotno izvajati, kar z drugimi besedami pomeni, da so akti napisni tako, da veljajo za vse občane enako. Če se vrnem k vprašanju, je v tem mandatu najpomembnejša odločitev svetnikov sprejem sklepa o izgradnji prizidka k vrtcu Medo na Prevojah.
Tomaž Andrejka
Prostorske odločitve zavirajo razvoj občine Lukovica
Našo občino deli na pol avtocesta LJ -MB, regionalna cesta LJ-MB, mednarodni vodi in telekomunikacijski kabli, ruski plinovod in sedaj pričakujemo še en plinovod, ki bo pokrival Evropo. Že pred ustanovitvijo naše občine leta 1995 je bilo na našem območju nemogoče graditi in se razvijati. Sedaj pa nas omejujejo še poleg zgoraj naštetih ovir in varovalnih pasov ob teh infrastrukturnih objektih. Občina Lukovica šteje prek 5000 prebivalcev, zato so potrebe, obveznosti in želje občanov vedno večje, finančno pa občina teh želja ne zmore servisirat. Ve pa se, na katerih območjih občine je možno graditi in razvijati gospodarski potencial. Na področju gospodarstva vidimo tudi hitrejši razvoj in boljše servisiranje občanov. OO SDS Lukovica je vedno v svojem programu podpiral razvoj in s tem boljši standard občanov vse od nastanka nove občine. Vsekakor vedno prisluhnemo problemom občanov, krajanom KS in jih podpiramo v njihovih prizadevanjih OO sds Lukovica
Žal pa je SDS v občinskem svetu v manjšini, zato dobri predlogi ne dobijo dovolj podpore. Medtem ko trenutna pozicija v občinskem svetu (Lista za Črni graben, SLS + pridruženi član in NSi), pod pretvezo javnega interesa skrbi samo za interese nekaterih posameznikov. Prostorska problematika je tako v naši občini v rokah svetnikov. V SDS smo predlagali zamenjavo predsednika odbora za gospodarstvo, vendar mu je občinski svet potrdil podporo. No, danes pa se občina Lukovica nahaja
SDS
LAST
Brizg a njo pl»&lJ£nth mos ■ Rol«ti - i^ruiij» • Korrarnihi; .Tende * PVC OgTjju
Bran kg Peterka s. p. Slandrova 93 12S1. Moravce
GSM: O^li 753 ■ 617 TEL. D1Í7Z32 - BCB FAX; 01/7232 - 369 www.peplâst.si E'rnall: pcplast@slo!,nct
na repu slovenskih občin glede napredka, gospodarskih dejavnikov in ekonomičnosti upravljanja. Medtem ko še ni bil sprejet zaključni račun za leto 2006, ker je nadzorni odbor ugotovil nepravilnosti. Občinski svet pa je sklenil, da ZR ne potrdi, dokler ne dobi mnenja oziroma odgovora Računskega sodišča, ki ga še do danes ni bilo. Posledično ni bil sprejet ZR za leto 2007 in 2008. Poročila o teh dveh ZR nadzorni odbor še ni podal in tudi odbor za finance jih še ni obravnaval. Tako jih posledično tudi občinski svet še ni sprejel. V premislek: kaj se tako velikega skriva za tem, še ne vemo in morda ne bomo izvedeli nikoli. Kot smo izvedeli od pravne službe občine Lukovica, je bila prodaja občinskega zemljišča na Trojanah 16 prodana zakonito. V SDS pa sumimo, da je šlo v tem primeru za vrsto nerazumljivih dejanj in naključij, ki bi jih lahko imenovali tudi klientelizem oziroma povezanost oseb v postopku prodaje. Sumljivo je že dejstvo, da je poročilo o vrednotenju nepremičninske posesti stanovanjski objekt Trojane 16 izvedlo za občino Lukovica isto podjetje ter na isti datum, kot jo je naročil naročnik in končni kupec predstavitev projekta ocenjevanja Trojane 16. Nadzorni odbor ni opazil nepravilnosti. Po cenitvi je občina razpisala zanjo minimalno ceno 16.000 EUR, prodali so jo za 24.000 EUR. Kupec, ki je bil izbran, je bil lastnik zemljišča 1. dan. Danes se ta nepremičnina prodaja za 79.000 EUR na spletu!?
OO SDS v celoti podpira najugodnejšo rešitev dograditve novih kapacitet širitev vrtca na Prevojah, saj so bile potrebe veliko večje že ob samem odprtju. Načeloma jo podpirajo tudi vsi svetniki, vendar ima vsak svojo zamisel, kako priti do njega in kako ga financirati. Vemo pa, da je občina brez denarja, zato bo potrebna finančna konstrukcija na podlagi kreditov in poroštev.
Vabilo na furmansko soboto
Vsako prvo soboto v mesecu bo v Lukovici zopet živahno. Začne se v soboto, 8. maja 2010. Trajalo bo od 8. ure do 13. ure. Prireditev bo povezana z obujanjem kulturne dediščine, prodajo izdelkov Zakladov Črnega grabna, zabavnim programom, prevozom s furmanskim vozom. Popestrite vaš vsakdan in se nam pridružite.
Izvajalci:
Turistični krožek OŠ Janka Kersnika Brdo Zakladi Črnega grabna Turistična zveza Lukovica Turistična društva v občini Domačija Rus
Občni zbor članov Nove
I	•• •	v	I v*
Slovenije iz naše občine
V torek 6. aprila 2010 zvečer, je v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu potekal občni zbor članov Nove Slovenije iz občine Lukovica. Kot gostja se ga je udeležila tudi predsednica stranke Ljudmila Novak. Poleg rednih letnih poročil je bilo na dnevnem redu tudi oblikovanje kandidatne liste za prihajajoče lokalne volitve. OO NBi Lukovica Foto: Marko Jutersek
Na samem začetku smo z veseljem pozdravili v naših vrsta dva nova člana, ki bosta delovanje Nove Slovenije v naši občini še okrepila. Potem smo se, tako kot
NSi
Nova Stovenija
Mr^anfita ifuttfka ftean^a
v prejšnjih letih, s tajnim glasovanjem opredelili do tega, kateri naši člani bi bili najprimernejši za kandidate za občinske svetnike na letošnjih lokalnih volitvah. Sledila so poročila predsednika občinskega odbora, predsednika regijskega odbora, blagaj-ničarke, tajnice, predsednika Mlade Slovenije in predsednice Ženske zveze. V razpravi je bilo izraženo mnenje, da poročila odražajo dobro delo občinskega odbora. Na pozitiven odmev
dela v kraju kaže tudi pristop novih članov. Prednost našega odbora je sodelovanje med starejšo in mlajšo generacijo, pri čemer v našem odboru ni bilo nikoli težav.
Delo občinskega odbora v preteklem obdobju je pohvalila tudi predsednica Ljudmila Novak. Najprej za odlično izvedbo tabora NSi v prejšnjem letu ter izvedbo kongresa Ženske zveze. Prav tako je pohvalila
Žensko zvezo za organizacijo okrogle mize o družinskem zakoniku, pohvalila je tudi mlade v našem odboru, ki se v lepem številu vključujejo v delo Nove Slovenije.
Po sklepu uradnega dela nas je predsednik občinskega odbora Janez Bernot povabil, naj se še malo zadržimo ob prigrizku in pijači. Ob živahnih pogovorih smo nadaljevali prijetno druženje še pozno v noč.
Po gospodarskih kazalcih na 203. mestu - katastrofa
Gospodarjenje tako z občinskimi sredstvi kot premoženjem je v naši občini na »psu«.
Tomaž Beden - neodvisni svetnik
Po merjenju kazalnika ekonomičnosti Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani smo od 210 občin zasedli sramotno 203. mesto. Kazalec izraža vrednost vseh proračunskih odhodkov v občini na porabljeno denarno enoto sredstev za delovanje občinske uprave in funkcionarjev. (ekonomija obsega - gospodarnost ter ekonomičnost) Kaj je že to?
Kot svetnik neprestano opozarjam tako župana, direktorja občinske uprave kot pravnico na meni nerazumljivo razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Iz proračuna neprestano plačujemo nepotrebne postavke kot so svetovanja, raziskave, izdelava študij, izdelava predragih projektov, sumljivo drage investicije, pravna svetovanja, naročanje del zunanjim izvajalcem, čeprav imamo za to zaposlene na občinski upravi itd. Prodajamo občinska zemljišča po 2,1 evra, brez soglasja občinskega sveta, ki je za to pristojen ter brez javnega zbiranja ponudb (za odpisan občinski kombi pa je bil javni razpis v glasilu Rokovnjač). Občani, vprašajte se, zakaj? Mrliška vežica v Krašnji je bila brez dvoma potrebna. Nare-
dili bi jo lahko trikrat cenejšo, tako kot so to storili v Krtini, ne pa, da je davkoplačevalce stala 361.982,00 evrov za 70 m2, kar znese 5.171,00 evrov na kvadratni meter. Res pa je, da se potem ne bi mogli z njo hvalisati po raznih revijah in časopisih tako doma kot v tujini. Bo pa zato morala na obnovo nekaj let počakati večina močno dotrajanih cest v naši občini. No, letos so volitve, zato bo po treh letih v našo občino zagotovo prišlo nekaj asfalta.
Na zahtevo devetih svetnikov (SLS, N.Si, Liste za Črni Graben in mene) je bila sklicana izredna seja občinskega sveta na temo dozidave vrtca Medo in osnovne šole Brdo. Od župana smo zahtevali, da nemudoma pristopi k problematiki tako vrtca kot šole. Ker v osmih letih njegovega mandata ni uspel prihraniti niti centa (prodal pa je skoraj vso občinsko srebrnino), se je župan odločil dozidavo vrtca zgraditi na operativni lizing ali po domače na »puf« za dobo desetih let. (V štiriletnem obdobju je znašal skupni proračun čez 18 milijonov evrov). To pomeni, da na tak način plačila vrtec močno pre-plačamo. Ker vrtec ni last občine ampak lizing hiše, se občina ne more prijaviti na razpis za nepovratna sredstva eko sklada iz naslova energetsko varčnih hiš kot tudi evropska sredstva v ta namen. Ker mora biti vrtec ne glede na ceno odprt do jeseni (??), je župan, ne da bi imel
projekt vrtca ter popis materiala in del, pozval nekajpodjetijk oddaji ponudb. Pri predstavitvi ponudb (to niso bila pogajanja, kot je pisalo v prejšnji številki Rokovnjača) je bilo s strani enega od ponudnikov povedano, da se je občinska uprava lotila zbiranja ponudb na nekoliko nenavaden način ali po domače od zadaj, ker nimajo ne projekta ne gradbenega dovoljenja. Zato ni mogoče dati natančne in točne ponudbe. To je občinska uprava z županom vred enostavno preslišala, kajti, kako se vodi tak projekt oziroma investicija, očitno nikomur na naši upravi ni jasno. Spoštovani starši, če bo vrtec trikrat predrag, boste pač plačali višjo ceno vrtca. Sicer smo se pa davkoplačevalci takih zapitkov že kar navadili. Ne morem se znebiti občutka, da imajo investicije, ki se peljejo po vzoru
Šentviškega predora, tudi v naši občini nekaj»prijateljev«. Kadar nekateri svetniki vprašamo župana, zakajtako netranspa-rentno in negospodarno vodi določene investicije ter projekte, nikoli ne dobimo jasnega odgovora, čeprav je po poslovniku svetnikom dolžan odgovoriti. Ne čudi pa me, da smo ob takem gospodarjenju pristali na 203. mestu, kajti tako direktor uprave kot pravnica nista naša občana in jima je malo mar za varčno in transparentno porabo proračunskega denarja. Nikoli pa ne pozabita dvigniti za mene in verjamem da tudi ostale občane astronomsko visoke plače iz žepov naših davkoplačevalcev. Očitno vodstvo občinske uprave še ni slišalo za gospodarsko krizo v naši državi, in se vede, kot da smo še globoko v socializmu.
AVTO SOLA
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnlkapska cesta 3b 1230 Domžale
Usposabljamo kandidate za pridobitev B kategorije:
•	teoretični del: pricetki tečajev cestno-prometnih predpisov - 10. 05. in S4. 05.
•	praktični del: usposabljanje na novih vozilih VW POLO
Organiziramo tečaje za pridobitev izpita za:
•	čoln (do 24 m)
•	viličar, hidravlično dvigalo in težko gradbeno mehanizacijo
•	traktor
Prijave in informacije: 031/209 501
Teritorialna organizacija DeSUS Lukovica
V marcu letos je imela TO DeSUS Lukovica svojo letno skupščino. Pri pregledu dela za preteklo leto smo ugotovili, da moramo v naslednjem volilnem obdobju sodelovati s svojimi kandidati v občinskem svetu, sicer so naši plani in aktivnosti le samo pobožne želje. OO DeSUS Lukovica
Skupaj z DU Lukovica in Občino Lukovica smo vseeno uspešno izpeljali tečaj računalniškega izobraževanja za starejše. Škoda je samo, da udeležba ni bila številčnejša. Skupaj z OŠ Janka Kersnika, strokovnim in požrtvovalnim mentorjem, je bil tečaj zelo uspešen in naša želja je, da se z računalniškim opismeneva-njem samo nadaljuje v jeseni, kar vam lahko potrdijo udeleženci.
Že 2. leto naš predlog, posredovan Občini Lukovica, da se v okviru občine ustanovi posebna skupina, ki bi pregledala celostno stanje starejših v občini, analizirala pomoči in po potrebi organizirala nove, združila vse , ki se s tem že ukvarjajo in tudi tiste, ki si želimo, in vse to še podprla s stroko, ni uresničen in želimo, da se za to številno populacijo vodeno, združeno organizira ta občinska komisija. Želimo, da se uresniči tudi naša pobuda za nudenje brezplačne vsaj dvourne pravne pomoči mesečno za starejše v občini, saj se marsikdaj ne znajdemo več in nam je ta pomoč skoraj nujna.
Premalo smo tudi obveščeni o izgradnji Doma za starejše v Šentvidu pri Lukovici, kjer želimo aktivno sodelovati.
V plan nalog za letu 2010 smo dali posebno pozornost volitvam v občinske svete. Z jasnim volilnim programom in z izkušnjami podprtimi kandidati želimo pritegniti volivce in pridobiti zaupanje v našo stranko. Od števila glasov volivcev in pridobljenih mest v občinskem svetu je odvisno naše delovanje in zavzemanje za korist starejše populacije, seveda ob upoštevanju med-generacijskih zavez do vseh, tudi najmlajše generacije.
OBČANE OBČINE LUKOVICA
vabímo na javno tríbuno
V	petek, 14. maja 2010, OB 18. URI
V	KULTURNEM DOMU JANKO KERSNIK V LUKOVICI
Univerzitetni profesor dr. ŽIGA TURK nam bo predstavil VIZIJA 20+20
PRISPEVEK K RAZMIŠLJANJU O PRIHODNOSTI SLOVENIJE
Na tribuni bodo gosti poslanci Slovenske Demokratske Stranke v DZ
RS
OO sds Lukovica
dent
d.o.o.
ZASEBNAZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
BETONSKIH BLOKOV EN STSEŠNEKOV
AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041 624 215
Uspešen Matija Lipovšek iz Blagovice
Matija je zelo uspešen boksar, član Kluba borilnih veščin Domžale, ki do sedaj še ni čutil poraza v tej borilni veščini.
Tekmuje in nastopa že od lanskega leta, dvoboje končuje z zmagami. Šestnajstega aprila Matija čaka nastop za naslov državnega prvaka za leto 2010, tekmovanje bo na Ptuju v organizaciji Boksarske zveze Slovenije. Sicer Matija redno trenira v klubu in vadi v naravi, redno pa hodi tudi na priprave na Roglo.
Kotalkarice uspešne v Renčah
članice in član Kotalkarsko drsalnega kluba - KDK Domžale že pridno in uspešno tekmujejo tudi v tem letu. Večina kotalkaric prihaja iz občine Lukovica. 27. marca so se udeležile tekmovanja v prostem dolgem programu v Renčah in to nadvse uspešno. Igor Fabjan
Na tradicionalnem 18. pokalu Račk so se večkrat uvrstile na zmagovalne stopničke.
Nastopile so v mednarodni konkurenci klubov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Prvič v letošnji kotalkarski sezoni so se gledalcem in navijačem predstavile v novih dresih in z novimi programi. Za slednje je poskrbela trenerka Violeta Mordej.
Anja Pestotnik je v svoji starostni skupini zmagala v kategoriji D, enako uspešna je bila tudi
Tanita Fabjan Demšar v skupini E. Na zmagovali oder sta v skupini starejših deklic stopili Manca Hribar, ki je osvojila drugo mesto in Ajda Tič, ki je bila tretja. Tretja je bila tudi Maša Pestotnik, ki je ta uspeh dosegla v kategoriji začetnic. Pokal za zmago sta v svoji kategoriji dobila še Sara Kovačič in edini tekmovalec kluba Blaž Kovač.
Seveda je potrebno pohvaliti prav vse udeležence te tekme. Kmalu bodo imeli nove priložnosti za dokazovanje, med drugim tudi na tekmah na RCU v Lukovici.
Klub KDK Domžale po uspešnem nastopu v Renčah
Šah v Gradišču
Pod pokroviteljstvom Turističnega društva Gradišče smo v teh zimskih mesecih v vaški brunarici izvedli dva šahovska dogodka.
za TD Gradišče; Drčar Dušan
Prvi šahovski dogodek se je odvijal 9. januarja 2010 in sicer Tradicionalni novoletni šahovski turnir. Na tem turnirju se je zbralo osem šahistov, pretežno iz naše vasi. Po hudih in zanimivih partijah je prvo mesto dosegel Marjan Prelovšek, drugi je bil Fonzi Hrovat, tretji pa Janez Kocjančič. Prvi trije so tudi po točkah nekoliko odstopali od ostalih. Po končanem turnirju je predsednik TD Gradišče Mavric Vidmar podelil nagrade, nato pa je sledila še obvezna malica in pogovor o dosežkih.
Drugi šahovski dogodek se je odvijal 12. marca 2010, to pa je bil tradicionalni šahovski dvoboj med ekipama Gradišča in Zlatega polja. Pred pričetkom dvoboja
je obe ekipi pozdravil in nagovoril novoizvoljeni predsednik TD Gradišče Aleš Burja. Po začetni proceduri so se šahisti obeh ekip posedli za šahovnice. Vsaka ekipa je štela po sedem igralcev in sicer so igrali dva kola. V prvem kolu so imeli igralci Zlatega polja bele figure, igralci Gradišča pa
črne. Po kakšni uri igranja, ki je bilo zelo dramatično, se je prvo kolo končalo z rezultatom 4:3 za Gradišče. V drugem kolu sta ekipi zamenjali barve figur in dvoboj se je nadaljeval. Spet je minila ura in kazalo je, da je ekipi Zlatega polja malo padla koncentracija, saj se je drugo kolo končalo z
rezultatom 7:0 za Gradišče. Tako je bil končni rezultat dvoboja Gradišče:Zlato polje - 11:3.
Po končanem dvoboju je bila obvezna malica, ki so jo pripravili šahisti Zlatega polja. Ob malici in prijetnem vzdušju so šahisti posedeli še dolgo v noč.
Tri vasi KS Rafolče s pokali v namiznem tenisu
V	soboto, 27. februarja 2010, ob 10. uri je bil izveden že 6. tradicionalni turnir v namiznem tenisu za člane Športnega in turističnega društva Rafolče (ŠTD) v veliki telovadnici OŠ Janka Kersnika na Brdu. Najprizadevnejši člani so pridno vadili vsako sredo v zimskem času od 18. do 20. ure v mali telovadnici OŠ Janka Kersnika Brdo, za kar je skrbel koordinator Aleš Marinčič. Vodja turnirja je bil Marko Breznik, ki je skrbno zapisoval rezultate v svoj prenosni računalnik.
Nastopilo je 18 tekmovalcev, kar je nekaj manj kot lani, verjetno zaradi izredno lepega spomladanskega vremena. Tekmovalo se je v treh skupinah: 7 sodelujočih je nastopilo v moški in 3 v ženski kategoriji ter 8 mlajših od 18 let.
V	moški skupini so bili sledeči rezul-
tati: 1. mesto: Igor Tekavc, 2. mesto: Matjaž Iglič, 3. mesto: Aleš Podgoršek.
V ženski skupini je zmagala Neža Iglič, druga je bila Urša Iglič in tretja Vesna Iglič.
Nastopila je tudi skupina mlajših fantov do 18 let, kjer je zmagal Blaž Gerčar, 2. mesto je zasedel Marko Serko, 3. mesto pa Lenart Gerčar.
Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli spominske pokale.
ŠTD Rafolče se zahvaljuje Brigiti Nojič, ravnateljici OŠ, za odobritev najema prostora.
Vsem sedanjim in še novim tekmovalcem želimo, da se za prihodnje leto še bolj kondicijsko pripravijo, da bodo še okretneje odbijali belo žogico.
Pisma bralcev
Nepovabljen gost
Bil je po dolgem času zopet en lep pomladni sončen dan, po burji, snegu in oblačnosti. Občudovala sem petje kosov, ki se pripravljajo na ženitev in ugotavljala, da je naš gostitelj iz primorske izbral pravi datum in vreme za predstavitev svoje kulinarike in vin. Bilo je 27.3.2010 in vse je potekalo po načrtu, da prenesemo primorsko osmico pod Trojane v naš Črni graben. Da ne bi bil tako črn, kot je bil za časa Rokovnjačev. Vsi se borimo za izboljšanje kraja in širše okolice, zato poskušamo posamezniki z novimi pristopi in pridobitvami po svoji moči doprinesti. Vsi smo polni samokritike, da pa bi sami naredili nekaj za kraj, je pa že preveč.
Da temu ne bi bilo tako, smo z dobro voljo in druženjem poskušali spremeniti in na vse pozabiti vsaj ta dan.
Vabilu se je odzvalo kar lepo število ljudi, kar je preseglo naša pričakovanja, zbralo se jih je okoli 50. Vsi zadovoljni s postrežbo našega gostitelja g. Čehovina in njegove družine. Poskušali smo vina iz njegove kleti in zraven prigriznili pršut in izvrstno pecivo. Pokušina refoška s cabarnet sou-vignonom in pinele je navdušilo vse. Naše navdušenje pa je zmotilo vpitje po dvorišču, kjer je bilo okrog 20 ljudi, ki so se nastavljali
soncu. Vpil je, da bo on poskrbel, da nas bo uničil in da bo naredil vse, da nas bo onemogočil. Letele so grožnje, da bo prinesel flinteri-co in vse pobil.
V prvem hipu se sploh nismo zavedali, za kaj sploh gre, kazalo je na resne grožnje. Zato te, dragi Francelj, ki si to dejanje naredil na našem dvorišču in pokazal svojo kulturo pozivam, da se javno opravičiš z vso tvojo identiteto (v glasilu Rokovnjač), sicer bodo druge sankcije. Če naš prag potrpežljivosti ne bi bil tako visok kot je, ne bi bila uničena moja kariera ampak tvoja in cele tvoje družine. Za grožnje, ki si jih izrekel, je predvidena daljša zaporna kazen. Pa ne samo to, tukaj je bilo čez 40 ljudi na kupu. Verjetno jih nisi poznal, vendar verjemi mi, oni tebe so. Na relaciji, ki jo opravljaš, se vozijo oni in njihovi otroci ter vnuki. Sprašujem se, kako lahko tak človek, s tako naglim izbruhom jeze sploh opravlja tako službo. S priokusom pelina smo v velikonočnem času nadaljevali in ta dogodek nas je spodbudil k še večjemu elanu in vztrajnosti. Prepričani smo, da so določeni ljudje jezni sami nase že zjutraj, ko vstanejo, moti jih, da je nekdo uspešen v njihovi bližini. Mogoče bi bilo bolje, da bi se zavedal, če je sosed uspešen, je lahko to dobro tudi zate. Le tako bomo nekaj naredili za dobrobit nas samih in kraja. Na tak način, kot si ga pokazal, ne bo javne razsvetljave in asfalta ter še kaj drugega.
Verjetno se ne zavedaš, da imaš sina - si se kdaj vprašal, kakšen bo, če si sam tak. Na tak način se problemi ne rešujejo ampak poglabljajo, vse do te mere, da za rešetkami trezniš svoje misli. Gla-
vo je težje uravnat kot vse drugo, zato upam, da je bilo to zadnjič. Naslednjič toleranc ne bo in to ti zagotavljam.
Napadena (naslov v uredništvu)
ZAHVALA
Za sodelovanje na
Poroki v deželi Rokovnjačev
ter lep prikaz spoštovanja slovenske tradicije in povezovanja med društvi.
ZAHVALJUJEMO SE:
*	Vieirt jodcl	druitvnm
' llpi^rnbnikam Zaklndi Cmi graben
*	Rokodf Icicm
*	Tiuiitifni ivczj Lukovica
*	Zupanu ob^ln« Lukovicj in nJi!gDvini uiilťlivccm
*	ScntviUkim fqn(i>ni ' LukiDvUiini ivnti^m
*	SlJLflCtU BťVCU
*	Krajevni ikupniuti l'trmDÎc
' Vm« blilnjJni In lUjiilRt jtMeilom
*	O^ink^ivzlïïm
*	IjjknJncmu i^jwilu Rukovnjjií
i Lylt<
dne 14.4. ua IO
^jiva .íkRIMjC^ MtthtJtK

POGREBNE STORITVE VRBANCIC
Gsm: 041 611 491, Tel.: 01 729 36 24
Ob boleči izgubi vaših najdražjih, pjlg^	smo Vam v pomoč s	pjl^
prijazno besedo tolažbe	rt
I ] 'i Ji in pogrebnimi storitvami, 1 / ' J " opravljenimi z največjo pieteto. ^
Ob izgubi bližnjega Vam nudimo: H
-	prevoz pokojnega (v celi Sloveniji)
-	prevoz pokojnega v tujino ali iz tujine
-	oblačenje in ureditev pokojnega
-	postavitev odra za krsto na domu
-	oblačenje sobe z zavesami
-	prevoz žalnega sprevoda
-	nošenje pokojnega na žalni slovesnosti
-	izkop in zasip, ter dekoracija grobov
- prva ureditev groba - ureditev grobov
-	ozvočenje pogrebne slovesnosti
-	objava osmrtnice na RTV Slovenija
-	izdelava in okvirjenje žalne slike
-	fotografiranje pogreba
-	izdelava partnih listov
-	naročilo žalnega cvetja
-	posredovanje pevcev
-	posredovanje trobentača
- branje govora - ureditev pogrebnine (ZZZS) - ureditev vseh potrebnih dokumentov za pogreb - prekopi pokojnika
-	izpisek iz matične knjige umrlih
- ureditev dokumentacije za prevoz v tujino ali iz tujine na konzularnih predstavništvih v Sloveniji ali tujini
www.pogrebne-storltve-vrbanclc.sl, e-mail: andrej.psv@gmall.com
Popravek in dodatni komentar avtorja članka na temo »Zimske cvetke« objavljenega v februarski številki Rokovnjač na strani 29
Znesek »okoli 36. 000 evrov«, naveden v članku, je netočen. Pravi znesek iz gradiva za občinsko sejo z dne 01. 02. 2010, se na str. 44, v A. Bilanca odhodkov, pod točko 036001 Medobčinski inšpektorat v postavki za plan 2010 znaša 33.810 evrov. Napisal sem z namenom opozoriti na problem stroškov, ko zapuščeni avtomobili praktično stojijo pred občino. Številke v prvotnem članku nisem preverjal -se opravičujem. Štefan Pavlic Trnovče, 30. 03. 2010
Zanimivo pa je, da je v odgovoru Občinske uprave (Rokovnjač/marec 2010, stran 30) navedeno, da gre za moje zavajanje in da se je postavka v primerjavi s proračunom znižala. V istem gradivu za občinsko sejo je v realizaciji iste postavke za leto 2009 navedena vrednost 23.288 evrov. Po moji logiki je predvidena vrednost za naslednje leto 33.810 evrov višja od realizirane 23.810 za 45,18 % (oz. indeks 145,2 - povzet iz istega gradiva). Iz teh podatkov je torej razvidno, da gre za povišanje in me za-
nima, kaj je večje zavajanje. Lahko je reči tistim, ki na seji niso bili navzoči, da nekdo nekoga zavaja, za konkretni primer pa menim, da gre za laž do navzočih na omenjeni seji in zlonamernost do avtorja. Kakšna bo pa vrednost »ki jo boste dobili povrnjeno«, bo pokazal čas. Med debato na omenjeni seji o predvidenem strošku za medobčinski inšpektorat nihče ni navajal možnost pridobitev sredstev od države, katero navajate »približno 16.850 evrov« in po razpravi iz omenjene seje in odgovoru občinske uprave bi lahko sklepal, da nekdo nekoga (svetnike in ostale navzoče) zavaja, saj ni predstavil možnost povračila. Kakor koli že, me pa veseli da bo »približno 16.850 evrov« namenjeno reševanju aktualnih problemov, na primer vrtca, in zadolževanje ne bo tolikšno ali pa se bo plačalo kakšno zaostalo obveznost.
Veseli me pa, da so medobčinski inšpektorat oziroma odgovorne institucije le ukrepali in odstranitev ne bo šla v breme občinskega proračuna, pa čeprav ob izdaji občinskega glasila (Marec 2010) na
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža
Franceta Tomšiča
se zahvaljujem za izrečeno soža-lje županu Občine Lukovica
Mateju Kotniku, občinski upravi, Cerkvenemu pevskemu zboru iz Krašnje in vsem, ki ste se udeležili pogrebnega slovesa in sočustvovali z menoj v trenutkih globoke žalosti.
Žena Marta
Solza, žalost, bolečina vas zbudile niso, a spomin na vas v mojem srcu večno bo živel.
V SPOMIN
JOŽE PROSENC
I.	marca je minilo trideset žalostnih let, odkar me je zapustil moj dragi brat. »Pogrešam te«.
PAVLA PROSENC
rojena CERAR
16. aprila bo minilo pet leto, odkar me je zapustila moja ljuba mama Pavla Prosenc, roj. Cerar.
PETER PROSENC
II.	novembra bo minilo dvajset let, odkar me je zapustil moj dobri oče Peter Pro-senc.
Boškovi iz Vrha nad Krašnjo Iskrena hvala vsem, ki postojite na njihovem grobu, jim prižigate sveče in večni mir jim zaželite.
Hvala.
Francetu Tomšiču v spomin
V nedeljo, 28. marca 2010, smo se na žalni seji in nato na kamniškem pokopališču poslovili od velikega Slovenca in domoljuba Franceta Tomšiča. Ob izgubi dragega Franceta Tomšiča v imenu SDS izrekam globoko sožalje vsem, ki ste s Francetom delili svoje življenje in še posebej vsem, ki ste bili z njim v času njegovih najtežjih preizkušenj.
Danilo Kastelic
parkirišču ni bilo sprememb. Glede primerjav z ostalimi redarskimi službami se ne bom opredeljeval, saj to tudi ni bil prvotni namen in bi pomenilo le oddaljevanje od izpostavljenega problema. Ali je beseda »zapuščeno vozilo« za konkretni primer pravilna in kaj v pre-krškovnem pojmovanju pomeni, mi ni znano in me ne zanima. Zapisano je bilo z namenom, da tak avtomobil tja ne sodi. Verjetno je lažje koga oglobiti, če ga kdo prijavi ali pa parkira na »svojem« zemljišču, ki lastniško še nima urejenega prenosa v javno dobro. Bi pa lahko naredili več, če bi kontrolirali pravilno rabo avtobusnih postajališč. Ali so ta res uporabljena po namenu ali pa morda obiskovalcem gostinskih lokalov? Da ne bo pomote (beri zavajanja), stvar je dokazljiva
in motena je varna raba postajališč za voznike avtobusov, ki verjetno vozijo tudi otroke. To je pa lahko že druga zgodba, ki jo starši otrok velikokrat »meljemo«, dlje od tega pa ne pridemo. Objava mojega članka s strani občanov na omenjeno temo nikakor ni bila sprejeta odklonilno, še več, bilo je kar nekaj odobravanj in podpore, zato je bilo potrebno, da nekdo »dregne« v to temo.
Da pa si občani ne bi narobe razlagali moje »zlorabe« podatkov, lahko navedem, da je večina sej javnih in v resnici ne gre za zlorabo podatkov. Bi pa bilo prav, da se »ostali navzoči« okrepijo z večjo prisotnostjo na sejah, da se bodo lažje odločali »po svoji vesti in ne le po barvi«, koga voliti na jesenskih volitvah.
BRITANSKI POLITIK, UST. KONSERVATIVNE STRANKE (ROBERTI
VRSTA JADRNICE NA HOLANDSKEM
JEZERO V ETIOPIJI
NAJBOUŠI REZULTAT
VESPI PODOBEN MOTOCIKEL
MUSLIMANSKA VERA
PETERLE, LOJZE
KONIČAST INDIJANSKI ŠOTOR
GL. MESTO TURČIJE
EGIPČANSKI BOG MESECA
POTEG Z REZILOM
PRSNI KOŠ
PRIPRAVA ZA STEPANJE BELJAKOV
RDEČE CIM2N0 BARVILO
w
OGRAJEN PROSTOR V GOZDU ZA GOJITEV DIVJADI
SLOVENSKA DESKARKA NA SNEGU (CILKA)
TRSTI KOVA STEBLA
SL. IGRALEC (VOLODJA)
NEKD. MAK.
BOKSAR (RUSEVSKI)
SL. SLIKAR (RUDI}
LAHKA, LESKETAJOČA SE TKANINA
NERAZDEUEN DEL CELOTE
FILMSKI ZVEZDNIK
CANKAR, IVAN
PREBIVALKA NEMČIJE
KAR JE NAMENJENO ZA BRANJE
GLAVNO MESTO KATALONIJE
HRVAŠKI POLITIK (IVICA, 1944-2007)
GORAVVZHO-DNI SRBIJI
UMAKNITEV, PREKLIC OSNUTKA
PUŠKA Z ENO CEVJO
KAMERA, KI TAKOJ PO SNEMANJU IZDELA SLIKO
USLUŽBENKA V NOČNEM LOKALU, KI ZABAVA GOSTE
AMERIŠKI OTOK V ALEUTIH
AH, HEJ, OJLA...
MORSKAŽIVAL Z DESETIMI LOVKAMI
SL PISATELJ (VITAN)
KAR SE POPASE
PERZIJSKI BOG SMRTI
DEN. ENOTA OBEH KOREJ
UGLAJENA ŽENSKA
SL. PESNIK, DRAMATIK (GOLIA)
SESTAVIL: PETER UDIR
SEDEŽ GRŠKIH BOGOV
NEGATIVNA ELEKTRODA
MESTO V J ITALIJI, NEAPEU
PODROČJE OKOLI, V BLIŽINI CESA

KRČEVITA JEZA
KEM. SIMBOL ZAAMERICIJ
STROKOVNJAK ZA KEMIJO
PREDPLAČILO
CESTNI PRELAZ NA GORJANCIH
NADZORNIK V ŠPARTI
SREDIŠČE VRTENJA
IBLER, DRAGO
TROPSKA KULTURNA RASTLINA
MOŽNAR
DELOVNE IZKUŠNJE
MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI
SLOVENSKA PESNICA (ŠKERL)
POMOČ: MANIOK - tropska kulturna rastlina; PEEL - britanski politik (Robert); RETRAKT - preklic osnutka; TEPEŽICA - priprava za stopanje beljakov;
Rešitev skritega gesla pošljite na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica, do 10 maja.
Izžrebali bomo nagrajenca, ki bo prejel bon za brezplačno premontažo pnevmatik v VULKANIZERSTVU LENČEK DUŠAN LENČEK S.P.,
Prevoje pri Šentvidu
Srečna nagrajenka iz meseca marca je: Metka Stražar, Preserje pri Zlatem polju 7, 1225 Lukovica Čestitamo!
(Ď 080 22 36
i Kamniške nauicE
2a hptc iimif in pcmtad
www.hp.com me rce. si
www.kamniske-novice.si


I
i]
í
t.
r. ^

HELIOS Rakete
Samba/Tango/Bolero
•Samba, 7-delni komplet: 3 izbrane kroglaste in 4 valjaste rakete s čudovitimi specialnimi učinki v slogu velikega ognjemeta; srebrna igra barv z različnimi svetlobnimi in zvočnimi učinki, ali •Tango, 20-delni komplet: 7 velikih, 6 srednje velikih in 7 manjših raket z velikim učinkom za izjemne efekte in čudovito igro barv z različnimi svetlobnimi in zvočnimi učinki, ali • Bolero, 7-delni komplet: 3 izbrane kroglaste in 4 valjaste rakete s čudovitimi specialnimi učinki v slogu velikega ognjemeta; zlata igra barv z različnimi svetlobnimi in zvočnimi učinki
za komplet
TO
99
mMAm^No
iiAomAinn
■ummn
v skladu z zakonskimi doiočiii ima iahko vsaka prodajalna na zalogi samo določeno količino pirotehničnih izdelkov. Prodaja samo starejšim od 16 let.
Izdelki iz posebne ponudbe so za razliko od stalnega sortimenta dobavljivi samo v omejeni količini. V primeru, da bodo ti izdelki kljub skrbnemu načrtovanju zalog oz. nepričakovano velikemu povpraševanju že prvi dan razprodani, vas vljudno prosimo za razumevanje. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Pridržujemo si pravico do tehničnih in optičnih sprememb. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Slike so simbolične. Za napake v tisku ne odgovarjamo.
VečMfcri
Hofer trgovina d.o.o.
www.hofer.si