www.demokracija.si Št. 51, leto XI.
21. december 2006, 550 SIT/2,29 EUR
POLITIKA
KAJ SE SKRIVA ZA IZSTOPI IZ LDS
KOLUMNA
O POLITIČNOSTI NAŠIH SODIŠČ
Demo
ACIJA
Stroja novi med rasizmom
Jože Možina je direktor Televizije Slovenija. Z njim smo se pogovarjali o izzivih, s katerimi se sooča pri vodenju te ustanove.
Sillllls ^ss^SUv. v SitlSlSšiila^i»i .ftttSftVfe*^ - »
.s % t.» i i i11 MJMhJJ
;	" - m m
tli »Triu m i a i
bbÜbse! s» ss te sa te ä
I INTERVJU
l|f Dr. Franc Kramberger
Škofu Slomšku nikoli ne bomo dovolj hvaležni
9771408049069
PRIZMA
enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo
U^) Prednost več
TffffllTTSiSrA^tB^TSiTZg^gM^ t
ZMAGA
ZA VAŠE GRLO.
Septolete in Septolete D z antiseptičnim delovanjem temeljito počistijo z viri bolečine in vnetja v vašemu grlu. Septolete PLUS pa s protibolečinskim in protimikrobnim delovanjem hitro pomagajo pri močno bolečem in vnetem grlu. Tudi novi člani družine Septolete, NeoSeptolete s prijetnimi okusi zelenega jabolka, limone in divje češnje, bodo z aktivnim delovanjem poskrbeli, da bo z vašim grlom vse v redu.
Septolete. In vaše grlo spet deluje.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! 0 tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Leto 2006 se res izteka in za našo škofijo je bilo vsebinsko zelo bogato. Tudi za ves slovenski naroči, saj smo to leto obhajali petnajstletnico državne samostojnosti in smo se spominjali trenutka, ko je slovenski narod začel pisati zgodovino v svojo zgodovinsko knjigo.
12 Bručan odbil napad LDS
Interpelacija zoper Andreja Bručana, ministra za zdravje, je 'padla', minister pa je prestal tudi ta parlamentarni preizkus opozicije. Interpelacijo zope, r iinist -i je podprlo 35 poslancev, proti jih je bilo 43, kar pomeni, da je glasovalo 78 poslancev od 90.
is Evro in podražitve
Prehod na evro je za kupce do neke mere tudi stresna izkušnja, in kot kažejo izidi raznih anket, jih razmeroma veliko pričakuje, da se bodo cene zaradi uvedbe evra zvišale, posledično pa se znižal standard.
30 Poslavljanje diktatorjev
Latinska Amerika se poslavlja od dveh najznamenitejših diktatorjev svojega časa. Z zadnjimi zdihljaji Fidela Castra in s smrtjo Augusta Pinocheta se končuje južnoameriška saga o diktatorjih, ki so se kot za stavo vrstili skozi preteklo stoletje.
Naklada: 11.000 izvodov
TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Informativne cene v evrlh so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Fotografija na naslovnici: Gregor Pohleven
Demokkacua, p.p. 4315,
Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/ 230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61
Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec
Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monlka Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požamik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič
KAZALO
UVODNE STRANI
9	Med rasizmom in kriminalom
10	Pogledi: Je to naključje?
11	Komunistična sodišča
POLITIKA
12 Pogovor z Jožetom Možino
15	Razprtije v liberalni demokradji
16	Bručan odbil napad opozicije
SLOVENIJA
18	Uvedba evra in podražitve
22	Polčas ministrstva za finance
24	Nenavadno topla jesen
26	Prizadevanja se obrestujejo
TUJINA
28 Razglednica iz Prage 30 Poslavljanje diktatorjev
32	Globus: Posoda dinastije Qing
33	Tuji tisk: Podkupujejo jih
INTERVJU
34 Dr. Franc Kramberger NEKOČ IN DANES
38 Šole - hiše učenosti 40 Sonce nad središčem Krasa 42 Naši kraji: Praznična Ljubljana
KULTURA
46	Podeželje in trojka
47	Simpozij o Pinu Mlakarju
OGLEDALO
48	FIlm: Že videno za prihodnost
50	Avtomobilizem: Chevrolet epica
52	Zdravje: Bolezen hladnih dni
54	Šport: Predčasno zimsko spanje
56	Črna kronika: Eno leto afere Lipa
58	Rumeno: Nova zvezda je rojena
60	TV Kuloar: Nedeljom u 2
62	Kronika časa: Pariški slavček
66	Prva slovenska varuhinja?
Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 SIT/2,29 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Andrej Lasbaher
Demokracija • 5i/xi • 21. december 2
PETA STRAN
Metod Berlec
No, končno se je problematika romske družine Strojan v slovenskih medijih pomaknila v drugi plan. Kot smo pisali v prejšnjih številkah naše revije, je bila ta družina politično zlorabljena za potrebe tranzicijske levice in ostankov nekdanjega partijskega aparata, ki ga motijo uspehi Janševe vlade in si s poskusi destabilizacije slovenske države celi rane ter upa, da bo pridobil nazaj svojo nekdanjo moč. Prav je, da se z omenjeno družino ukvarjajo za to pristojne službe v okviru zakonov, ne pa da so nekateri njeni člani, znani po zelo sporni preteklosti, postali prave medijske zvezde. Da bi bila mera polna, celo grozijo slovenski državi z nekakšno tožbo zaradi domnevno nezakonite preselitve v Postojno, namesto da bi ji bili hvaležni, ker s pomočjo davkoplačevalskega denarja skrbi zanje in jih obilno zasipa s socialno pomočjo.
Janševa vlada se na božično-novoletne počitnice kljub rahlim praskam med vladnimi strankami odpravlja razmeroma mirna. Minister za kulturo Vaško Simoniti in minister za zdravje Andrej Bručan sta uspešno zavrnila interpelaciji. Opozorila, ki sta jih slišala s strani opozicije, jima bodo pomagala odpraviti nekatere napake. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je postala nova ministrica Marjeta Cotman. Nedvomno jo čaka težko delo. Vlada prehaja v drugi del svojega mandata, z mislimi je tudi pri predsedovanju EU v prvi polovici leta 2008. Zaradi predsedniških volitev prihodnje leto in parlamentarnih čez slabi dve leti bo delovanje vladne koalicije najbrž nekoliko napornejše, ni pa nujno, saj je morala že v prvih dveh letih vložiti veliko truda v kadrovsko konsolidacijo posameznih ministrstev in drugih ustanov. Sedaj so stvari že utečene. V vladni koaliciji so lahko zadovoljni z delovanjem Partnerstva za razvoj, ki vključuje še SD in SNS. Številne zakone, ki so jih vložili v parlamentarni postopek, so uskladili predvsem s SD. To kaže, da je vladna koalicija dojemljiva za predloge opozicije in da išče širše soglasje za svoje delovanje. Prejšnje vlade, v katerih je imela vodilno vlogo liberalna demokracija, tega niso bile
sposobne. Ko so v poslanski skupini LDS ob Janševi ponudbi strankam, da stopijo v Partnerstvo za razvoj, pripravili dokument, v katerem je jasno opredeljeno, kakšen je njihov odnos do vladnih reform, ga je predsednik LDS Jelko Kacin zavrnil in poslal predsedniku vlade neresen odgovor, ki je pokopal vsakršne možnosti, da bi LDS pristopila k Partnerstvu za razvoj. Še več, Kacinova zavrnitev dokumenta, ki ga je pripravila njegova poslanska skupina, je med Kacinom in poslansko skupino povzročila razpoko, ki se je kasneje samo še širila. V zadnjih tednih so v LDS popustile vse zavore. Začel se je notranji obračun v stranki. Glavna akterja sta Jelko Kacin in Slavko Gaber, ki javno obračunavata drug z drugim. Drugi se le postavljajo na eno ali drugo stran. Slišati je, da se ta čas krepi predvsem Kacinova opozicija znotraj stranke, v kateri pa rešitev iz nastalega položaja spet vidi vsak po svoje. Na splošno se torej zdi, da je stranka na najnižji točki doslej. Kakor da se uresničuje Drnovškova napoved izpred nekaj let, ki jo je takrat sicer namenil opoziciji, češ da se bodo pobili med seboj, če se bo on umaknil, sedaj pa to velja za njegovo nekdanjo stranko. Ali bo liberalna demokracija razpadla na dva dela, bo pokazal januarski kongres. Slavko Gaber govori na primer o potrebi po nekakšni socialno-liberalni stranki. Zaradi dogajanja v LDS je iz nje odšel nekdanji generalni sekretar stranke Gregor Golobic, ki je bil vsa leta, ko je bil Janez Drnovšek njen predsednik in premier, njegova desna roka. Golobic sedaj na veliko govori o nekakšnem plenilskem sindromu v strankah in se dela, da je sam to prej močno omejeval. Morda res kdaj, vendar v javnosti tega ni bilo opaziti.
Kakor koli že, razprtije v LDS gredo na roko Pa-horjevi stranki. Socialni demokrati se tako v jav-nomnenjskih anketah utrjujejo na drugem mestu. Obrestuje se jim torej zmerna politika in tudi sodelovanje v Partnerstvu za razvoj. Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi Pahor kandidiral za predsednika države. Bi se tudi v SD samo še prepirali? IS
V vladni koaliciji so lahko zadovoljni z delovanjem Partnerstva za razvoj, ki vključuje še stranki SD in SNS. Številne zakone, ki so jih vložili v parlamentarni postopek, so uskladili predvsem s SD.
Demokracija • 51/xi • 21. december 2006
GLOSA/HUMOR
Diagnoza
Aleksander Škorc
"Kako je torej z nami," je zaskrbljeni Jelko pobaral ministra Bručana, kije že nekaj časa opravljal popoldansko ambulantno dejavnost (slaba plača), a ga eldeesovci niso prijavili ustreznim organom, ker jih je iz človekoljubnih vzgibov zdravil zastonj.
"Pregledal sem vas vse. Vse člane vseh frakcij in podfrakcij, vseh triinštirideset preostalih članov stranke in pri vseh so simptomi isti. Izgubljanje teže, bledikavost, izpadanje las, upad mišičnega tkiva po vsem telesu ... Ampak nekam malo vas je ostalo? Kako pa to?"
"Že v redu, doktor, simptome poznam in prav dobro vem, koliko nas je. Mene zanimajo vzroki. Vzroki in zdravilo!"
'Zdravilo? Najprej poglejva diagnozo. V začetku sem sumil, da gre za tifus. A to odpade, ker zadeva zanesljivo ni dedna. Kolera bi tudi lahko bila, a menim, da ni. Odkar niste več pri koritu, si namreč ne morete privoščiti dragih potovanj v tujino in tako kolere ne morete dobiti. Zelo verjetna se mi je potem zdela kakšna živalska bolezen, nore krave, ptičja gripa ali kaj podobnega, a ker vem, da sledite zgledom svojega nekdanjega predsednika in ste večinoma vegetarijanci, tudi to odpade. Je pa zanimivo, da je prav pomanjkanje živalskih maščob krivo vsaj za delček vaših težav, izpadanje las namreč. Če pogledaš, imajo tisti med vami, ki meso še uživajo, vsaj lase v redu ..."
"Lepo prosim, Andrej, vem, da me nimaš ravno v čislih, a mi vseeno prizanesi in mi naravnost povej, kaj je narobe in kaj je zdravilo."
"Na kratko, gre za 'postnaslanjaški stres', ali z drugimi besedami, ker niste več na oblasti, ste zaradi stalnega stresa zapadli v kronično depresijo. Stvar ni nič posebnega. Tudi talibani jo imajo in pri Sadamu je bilo zaslediti nekaj podobnega. Glede na to, da ne gre za življenjsko ogroženost, si morate tabletke kupiti sami."
"Kaj pa če bi prišli znova na oblast? Bi bilo kaj bolje?"
"Seveda bi bilo bolje, ampak to res ne bo šlo. Preprosto niste več dovolj lepi, da bi vas ljudje še volili. No, mogoče, če bi se v vseh pogledih močno popravili, bi šlo, a kaj ko se človek, ki meni, da nima napak, ne more popraviti. In končno, tudi moja človekoljubnost ima meje in ne jaz ne moji somišljeniki vas na oblast ne pustimo več, četudi bi vam to rešilo življenje."
Jelko je užaloščen odšel, Andrej pa je za njim milostno zaklical: "Če boste mislili na samomor, pa kar mirno podvojite količino čaja. Ne more škoditi."
H-umor
»Ampak jaz se tega veselim in komaj čakam, da na sodišču predstavim vse dokaze ter dokažem, da tudi v Sloveniji velja pravni red!«
(Novinarka Ana Jud, ki je za nekatere slovenske japije in male povzpetnike zaradi svojega pisanja nočna mora, se je odločila, da bo ustvarjala pravno državo, pa čeprav samo z obiski na sodiščih.)
»Jih ni na sporedu.«
(TV-voditelj Uroš Slak odgovarja na vprašanje, kako pogosto ima trenja doma.)
»Zna komandirati, kar je, denimo, za vodenje obrambnega ministrstva dobro, saj je tam komandna logika primerna, in to je svoj čas Kacin dobro delal. Vendar pa je takšen pristop popolnoma nesprejemljiv za tako individualno strukturirano ekipo, kot je LDS, kjer je treba znati voditi, ne pa komandirati.« (Neimenovani poslanec LDS je prepričan, da je Kacin talentiran v napačnih stvareh.)
»Prepiram se sam s sabo, tudi s svetom; poleti nekaj malega vrtnarim, pišem pesmi, rišem, včasih tudi slikam ...«
(Slikar Janez Bernik ima tudi v zrelih letih zelo živahen vsakdanjik.)
»Pustimo ob koncu podrobnosti, kdo je zaslužen in kdo ne, a vseeno: po kopici lanskih pretresov, mnogih med njimi povsem nepotrebnih, je Slovenija konec leta 2006 normalna država vsem ekscesom navkljub.« (Namestnik urednika Dela Darijan Košir je kljub zdraham v državi še vedno prepričan, da le-te niso nič posebnega za Slovenijo.)
»Če bi bilo mogoče, bi prometno dovoljenje zagotovo podaljšal po internetu.«
(Minister za javno upravo Gregor Virant se zagovarja, ker so ga pred uvedbo internetne-ga podaljšanja prometnega dovoljenja dobili, ko je med delovnim časom podaljševal prometno dovoljenje na enem izmed uradov.)
»Do zadnjega trenutka se moram boriti, da ohranim Izolo pred napadom opranega denarja ali pa niti ne opranega, ampak da Izola ne bi postala pralnica umazanega denarja. Za to gre.« (Nesojena izolska županja Breda Pečan bi zaradi prihodnosti Izole šla tudi v partizane, če bi bilo treba.)
»Žal nimam kristalne krogle.«
(Sandra Bašič Hrvatin za to, da bi videla prihodnost slovenskih medijev, še ni iznašla prave stvari.)
»Vse je v Svetem pismu, večkrat ga vzamem v roke. Izvirni greh, storila gaje ženska, in prisojena ji je bila bolečina. Zato celo Marija ni mogla biti normalna mati.«
(Ginekolog Matko Vasilij Cerar, ki je znan kot zapriseženi levičar, se tu in tam loti tudi kakšne teološke razprave.)
Spoštovane bralke in bralci!
V teh prazničnih dneh vam želimo vesel božič in veliko zadovoljstva ob dnevu samostojnosti in enotnosti!
Uredništvo Demokracije
6
Demokracija • si/xi • 21. december 2006
zbranih kod: skodelica
Privoščite si osvežitev s čajem na
zbranih kod: odeja ALI termovka

25
zbranih kod: lesena škatla za čaj
1001
CVET
Sodelujte v zbiranju črtnih kod čajev 1001 CVET za praktične nagrade:
25 zbranih kod - lesena škatla za čaj
20 zbranih kod - odeja ALI termovka ^f^
10 zbranih kod - skodelica
Vsi, ki zbirate črtne kode, boste vključeni tudi v nagradno žrebanje za nadvse privlačno nagrado - POTOVANJE NA TAJSKO V VREDNOSTI 800.000 SIT (3.338 EUR) ZA 2 OSEBI. V nagradnem žrebanju lahko sodelujete tudi tako, da pravilno odgovorite na nagradno vprašanje, zastavljeno na kuponu.
Nagradna igra poteka od 20.11. 2006 do 31. 3. 2007.
Nagradni kupon poiščite v vaši najbližji trgovini, vse podrobnosti o nagradni igri pa najdete tudi na www.drogakolinska.si
Tisoč in en čaj za tisoč in en trenutek.
DOGODKI
Dosegli zastavljene cilje
V soboto, 16. decembra, je v Ljubljani v znamenju analize lokalnih volitev in delovnih načrtov za leto 2007 potekala seja sveta SDS, na kateri je predsednik stranke in vlade Janez Janša podal pozitivno oceno opravljenega dela.
Premier je uvodoma pretehtal delo vlade po polovici mandata, pri tem pa izpostavil gospodarsko rast, nizko stopnjo brezposelnosti in poenostavitev davčnega sistema. Tudi SDS se je dobro odrezala tako pri pripravah na referendum o RTVS kot na lokalnih volitvah.
Janša je ob podrobnejši analizi izidov zadnjih volitev ugotovil, da so v SDS dosegli zastavljene cilje, to je povečali število županov in občinskih svetnikov. Če so imeli leta 2002 v občinskih in mestnih svetih 450 predstavnikov, se je njihovo število letos povzpelo na 700, županov iz vrst SDS oziroma takih, ki jih je stranka podprla, pa je zdaj 26 namesto prejšnjih 22. Predsednik pa je bil tudi samokritičen, ko je govoril o »sivih lisah« po državi, kjer je podpora SDS manjša od povprečja. Prav
SDS je na lokalnih volitvah povečala število županov in svetnikov.
tako se ni izognil oceni izidov v Ljubljani in Mariboru, kjer so dosegli manj od pričakovanega. Zaradi takih izidov bosta morala mestna odbora sprejeti primerne ukrepe. Premier je med drugim kot pozitivno ocenil nenehno izboljševanje sposobnosti lokalnih oblasti, kar je dobra popotnica pred uvedbo pokrajin.
Janša se kot predsednik vlade ni mogel izogniti komentarjem o zunanji in notranji politiki. O izjavi hrvaškega predsednika Mesiča, da Slovenija pri vprašanju hrvaške ekološko-ribolovne cone razkazuje mišice, je premier problem postavil v širši kontekst, kajti »če kdo razkazuje mišice, so to evropske mišice, ne pa slovenske«. Glede nenehnih namigov o menjavah v ministrski ekipi je Janša zatrdil, da za kaj takega ta čas ni potrebe. Predsednik vlade je med drugim obžaloval, da vlada nima kritične opozicije, pri čemer je imel v mislih LDS. Kljub temu je izrazil upanje, da se bo to spremenilo, saj bo sodelovanje med pozicijo in opozicijo v prihodnje še posebej pomembno tako pri predsedovanju EU kot pri uvajanju pokrajin. M. V.
Začasna sprava
Zaostreni odnosi med Policijskim sindikatom Slovenije (PSS) in vlado pri pogajanjih o kolektivni pogodbi za javni sektor so se po pogovorih ministra Viran-ta s predstavniki petih »upornih« sindikatov zgladili na sveta PSS v Krškem.
Spor je izbruhnil 1. na javni tribuni na Bledu, osrednji razlog za napovedano stavko pa je bila želja policistov po umestitvi v 22. plačni razred.
Razširjene seje konference letos nastale Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je PSS, se je udeležil tudi glavni vladni pogajalec, minister za javno upravo Gregor Virant. Seja je sledila srečanju predstavnikov reprezentativnih sindikatov javnega sektorja s premierjem dan prej, kjer ni bilo predstavnikov KSJS. Ti so problematizirali to, da je bil njihov predlog za kolektivno pogodbo upoštevan le kot ločeno mnenje, čeprav predstavljajo
polovico zaposlenih v javnem sektorju. Z Virantom so sklenili kompromis, po katerem bo vlada njihov predlog postavila na mizo skupaj z vladnim in predlogom pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov pod vodstvom Draga Ščernjaviča.
Dogovor s KSJS je prinesel zamrznitev policijske stavke, s katero je grozil predsednik PSS Branko Prah. V Krškem sta si z Virantom segla v roke in podpisala izjavo, po kateri bo PSS poskušal doseči dogovor z drugimi sindikati, vlada pa bo do konca januarja opravila analizo spornih delovnih mest. Med omenjenimi možnostmi sta bili diferenciacija znotraj kategorije poklica policista in uravnilovka. M. V.
Nova ministrica
Seja, na kateri so poslanci državnega zbora za novo ministrico za delo, družino in socialne zadeve potrjevali Marjetko Cotman, je minila brez presenečenj, saj je Cot-manova po pričakovanjih dobila zadostno število glasov. Zanjo je glasovalo 46 poslancev, proti pa 26. Glasovanja se je vzdržal njen predhodnik Janez Drobnič, namesto njega pa je poleg poslancev SDS, SLS, DeSUS in preostalih poslancev NSi 46. glas prispevala poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec. Po izvolitvi je Cotmanova dejala, da bo ministrstvo iz nadaljnje obravnave umaknilo strategijo rodnosti, ki jo je predlagal Drobnič, ker dokument ni predviden niti v koalicijski pogodbi niti v vladnem programu, ministrstvo pa bo še naprej izvajalo vse v koalicijski pogodbi dogovorjene aktivnosti za dvig rodnosti. Glede socialnega dialoga, ki je bil eden pomembnejših razlogov za Drobničevo odstavitev, je po ministrici Mariji Lukačič druga ministrica v Janševi vladi dejala, da se namerava takoj po novem letu posebej srečati tako s sindikati kot z delodajalci. Namen srečanja naj bi bila seznanitev z željami in pričakovanji obojih, da bi lahko nato prišli so skupnih ciljev. A. K.
Ministrica Marjetka Cotman
Demokracija • 51/xi -21. december 2006
V SREDIŠČU
Med rasizmom in kriminalom
Gašper Blažič, foto: Bor Slana
Tožba zaradi preselitve Čeprav smo v eni od prejšnjih številk Demokracije izrazili pričakovanje, da se bo afera Strojan vendarle polegla, se zdaj kaže, da se zgodba očitno še ne bo tako hitro končala, saj je Mirko Strojan napovedal tožbo proti državi, ker so družino preselili v Postojno. Pomenljivo pri vsem tem pa je, da bo družino Strojan (brezplačno?) zastopala odvetniška pisarna Čeferin. Postavlja se tudi vprašanje, ali se je Mirko Strojan za tožbo odločil sam ali ima pri tem kakšne prišepetovalce, ki bi na ta način pridobili nekaj političnih točk. Očitno je namreč, da se v javnosti utrjuje vtis, da so družino Strojan v Postojno izselili prisilno, pri tem pa le redkokdo omenja ozadje te odločitve. Medtem še vedno potekajo postopki za izbiro nove lokacije, saj je jasno, da se Strojanovi ne bodo mogli več naseliti v Dečji vasi. Odvetniška pisarna Čeferin naj bi jim bila svetovala, naj privolijo le v zamenjavo dosedanjega zemljišča z novim, ne pa v naselitev v katerega izmed državnih objektov. Problem seveda ostajajo tudi črne gradnje na sedanjem zemljišču, ki ga je leta 1997 kupil pokojni Miha Strojan, vendar na njem ni mogoče graditi, saj gre za nezazidljivo parcelo.
Obtožbe iz HrvaŠke Največje težave pri vsem tem bo vsekakor imela vlada, če bo želela ovreči teorijo o tem, naj bi bili Strojanovi preseljeni pod prisilo, pa še to le zaradi tega, ker so Romi, kar bi pomenilo uvedbo institucionaliziranega rasizma. Takšne informacije so pošiljali v svet predvsem slovenski levičarski krogi, zato se ne čudimo nedavnemu odzivu hrvaških Romov oz. njihovega predsednika Seada Hasanoviča, ki je naslovil zelo oster protest na slovensko vlado. Po njegovem mnenju naj bi bila družina Strojan preseljena le zaradi svojega romskega izvora, v Sloveniji pa ta čas vlada sovražno ozračje do Romov. Hasanovič v svojem mnenju nikakor ni osamljen, saj je mogoče podobne ocene zaslediti tudi drugod po Evropi, v Sloveniji pa jih ne izražajo samo v civilnodruž-benih organizacijah na levici, ampak celo v cerkvenih krogih. Čedalje več posameznikov od Slovenske škofovske konference oz. komisije Pravičnost in mir zahteva ostro obsodbo ravnanja slovenske vlade. Vendar do nje ne bo tako zlahka prišlo, saj so mnenja o problematiki družine Strojan tudi v cerkvenih krogih precej deljena. Kljub temu je v predbožičnem času mogoče zaslediti kar nekaj pozivov, ki trkajo na vest kristjanov in posredno obsojajo ravnanje vlade in prebivalcev Ambrusa.
Ne gre za rasizem Resničnost Hasanovičevih obtožb pa seveda spodbijajo poročila o urejanju problematike romskih naselij drugod po Sloveniji, na primer v Krškem, kjer se je nedavno mudil ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson. V občini Krško namreč poteka postopek legalizacije romskega naselja Kerinov grm, in sicer z odkupom zemljišč in napeljavo elektrike, vode in kanalizacije. Podobno je tudi v Prekmurju, kjer obstaja do zdaj edina samostojna romska krajevna skupnost, imeno-
Več članov družine Strojan ima kazensko kartoteko (na sliki Miha Marinko Strojan).
Kar pri tem najbolj bode v oči, je povsem očitno nedelovanje pravne države, predvsem tožilstva in sodišč.
vana Pušča. Tako je zveza Romov v sredo, 13. decembra, v telovadnici ene od osnovnih šol v Murski Soboti pripravila prireditev, ki sta se je udeležila ministra Janez Podobnik in Milan Zver. Obtožbe predsednika hrvaških Romov zanika tudi precej obširna bilanca kriminalnih dejanj nekaterih Romov iz Dečje vasi in Ambrusa. Kar pri tem najbolj bode v oči, je povsem očitno nedelovanje pravne države, predvsem tožilstva in sodišč, zaradi česar so celo vsega hudega vajeni policisti iz Dolenjske naveličani neprestanih konfrontacij z nekaterimi problematičnimi Romi, ki naj bi jim sodniki razen v primeru najtežjih kaznivih dejanj gledali skozi prste. Tako se je nedavno iz zapora vrnil Zdenko Strojan, ki naj bi bil prestajal šestletno zaporno kazen, vendar naj bi bil po nekaterih podatkih samo na prostem izhodu. Zanimivo pa je, da sta bila Zdenkova brata Mirko in Miha Marinko Strojan pred leti obtožena spolnega napada na mladoletnico, vendar naj bi bil po navedbah časopisa Direkt tožilec Jože Jarc odstopil od pregona, obtožena pa je leta 2000 oprostil sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani (sedaj tožilec) Boštjan Penko. iB
Demokracija • 51/xi ■ 21. december 2006
POGLEDI
Jeto
naklučje?
Pavel Ferluga
Če analiziramo zadnje politično dogajanje v Sloveniji, ne moremo mimo nekaterih dejstev.
Povezana so z vprašanji delovanja in obstoja slovenske vlade pod vodstvom premierja Janeza Janše. Polovica mandatne dobe je pokazala neizpodbiten napredek na vseh področjih in to je postalo tako otipljivo, da povprečen Slovenec kljub podzavestni nagnjenosti k agitpropu leve opozicije ne more zanikati tega dejstva. Celo v Trenjih, kjer je potekal dialog med predsednikom vlade J. Janšo in voditeljem oddaje, se je izkazala realna javna podpora vladi, čeprav je znano, da ta oddaja navadno ni naklonjena desni opciji. Tokrat pa je bila povsem drugačna, jasna, in v njej ni bilo običajnih možnosti interpretativnih manipulacij, tako da je bila tudi v širši publiki zaznana kot precizna anketa brez tenden-cioznih namigovanj. Verodostojnost in utemeljenost odgovorov predsednika vlade sta bili prepričljivi, ker sta odsevali realnost stanja slovenske pomladne politike. Danes torej lahko upamo, da smo se Slovenci začeli otepati preteklih kalupov družbene miselne usmerjenosti, ki jo je vodila kontinuitetna nomenklatura. Slednja se zaveda zadnjih krčev svojega gospodarsko-političnega monopolizma in zato reagira dokaj infantilno z netenjem destabi-lizacijskih »vročih« pojavov s pomočjo medijev, kjer prevladujejo ostanki uredniških in časnikarskih kadrov monizma. Zato moramo biti previdni pri obravnavanju teh nenaključnih pojavov.
Iz prakse vemo, da v političnem zakulisju vedno nevidno načrtujejo konspirativne skupine revolucionarnega izvora, ki propadajo, in jim pride prav vsak družbeni problem, da poskušajo izpodko-pavati demokratične temelje države, ki jim ni pri srcu. Zato napihovanje obrobnih problemov ene romske družine s kriminalno preteklostjo in internacionalizacija administrativnih problemov skupine tujcev, ustvarjanje ozračja in videza nesposobnosti vlade s prikazovanjem neučinkovitosti policije s strani njenih nekdanjih vodilnih upokojencev in s pomočjo dvomljivih sindikatov, še vedno navezanih na prejšnje čase, ni naključje. Če tem manevrom prištejemo še Drnovškove peripetije, ki prav vsiljujejo potrebo po zamenjavi predsednika republike, z lahkoto ugotovimo rdečo nit; znova se pojavi nesmrtni sekretar partije kot odrešujoči mesija, mediji pa namigujejo na možnost njegovega kandidiranja za predsednika RS, da reši državo pred propadom in prevzame krmilo (sic!). Čas je, da Slovenci dobre volje v teh prazničnih dneh začnemo res trezno razmišljati in podpremo prizadevanja vlade na poti slovenske uveljavitve v EU in svetu.
Nadzor nad cestami
Vida Kocjan
Spremembe statuta Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) so pomembne tudi zaradi nadzora.
Medtem ko je bil DARS dolga leta dokaj avtonomen pri svojih odločitvah (dejansko še bolj, kot bi lahko bil) oziroma je bil do leta 2003 javno podjetje v obliki delniške družbe, po tem pa se je preoblikoval v delniško družbo, je vlada pretekli teden posegla v njegov statut in ga spremenila. Uvodoma naj spomnimo, da je bil DARS v preteklih letih večkrat pod drobnogledom revizorjev računskega sodišča, ti pa so običajno ugotovili, da pri porabi denarja ne ravna kot dober gospodar. Vlada je zdaj sprejela sklep o preoblikovanju 5.100 navadnih imenskih delnic z nominalnim zneskom v navadne imenske kosovne delnice družbe, hkrati pa je določila, da ima družba odslej nadzorni svet, ki ga sestavlja devet članov. Skupščina družbe imenuje šest članov, od tega enega predlaga ministrstvo za finance, enega pa ministrstvo za promet. Tri člane, predstavnike zaposlenih, imenuje svet delavcev. Večja sprememba statuta je tudi v členu, ki določa, da nadzorni svet nadzira vodenje poslov, ki jih vodi družba, odloča o soglasju k poslovnim in razvojnim načrtom, ki jih sprejema uprava, o potrditvi letnega poročila, o nagrajevanju članov uprave, daje soglasje na vse posle v vrednosti nad 2,5 milijona evrov ter predlaga v imenovanje in razrešitev člane uprave. Osnovni kapital DARS znaša 51 milijonov tolarjev, kar pomeni, da ima vsaka kosovna delnica, ki je nedeljiva, enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. S temi spremembami je vlada zagotovila predvsem večji nadzor pri poslovanju DARS, kar je za družbo, ki je na primer v letu 2004 izvedla 166 naročil velike vrednosti v skupnem znesku nekaj manj kot 76 milijard tolarjev, to je slabo četrtino vseh javnih naročil velike vrednosti v Sloveniji, izrednega pomena. Dodajmo, da DARS sklepa pogodbe za graditev avtocest, katerih vrednost znaša v povprečju več kot 450 milijonov tolarjev, zato je večji nadzor nad sklepanjem poslov, nad porabo denarja in tudi nad poslovnimi odločitvami več kot nujen. Pri tem gre namreč posredno tudi za porabo javnih sredstev oziroma črpanje posojil z državnim poroštvom, pogodbe pa se sklepajo na podlagi postopkov javnega naročanja. Pri teh postopkih se v Sloveniji kaže povečano število revizij in s tem podaljševanje postopkov. Da bi se temu izognili oziroma da bi zmanjšali možnosti pritožb in povečali transparentnost porabe javnih sredstev, želi vlada s spremembo statuta omogočiti dodaten nadzor. Sprejeta sprememba torej dodaja pristojnost nadzornega sveta, saj bo za posamezne vrste poslov potrebno tudi njegovo soglasje. To je pomembna novost. Nadzor v družbi je vsekakor nujen, navsezadnje država jamči tudi za odplačilo posojil omenjene družbe.
10
Demokracija • 51/xi • 21. december 2006
KOLUMNA
Postkomunistična sodišča
Dr. Ljubo Sire
Predsednik vlade Janez Janša in profesor Peter Jambrek sta nedavno ugotovila, da so slovenska sodišča pristranska, ker so zasedena s kadri komunističnega izvora. Tretja veja oblasti v Sloveniji ne deluje, saj se še naprej drži navodila, ki gaje Kardelj razglasil 4. decembra 1945. Tedaj je namreč dejal, da »sodišča morajo soditi, kakor hoče partija«.
Vendarle je po skrajnem neuspehu komunizma smešno, če njegovi dediči vztrajajo pri tem, da je njihova volja nekaj posebnega. Poraz komunizma je očiten, vendar se tej sodbi še zmerom sramežljivo izmikamo. Velja tudi za Slovenijo, čeprav je med komunističnimi državami najboljša. Slovenija je leta 1940 dosegla 80 odstotkov avstrijskega dohodka na osebo, medtem ko so danes slovenske plače nekako 30 odstotkov avstrijskih. Kljub vsej hvali smo Slovenci danes le malo nad predvojno gospodarsko ravnjo. Dohitevamo Grčijo, ki je bila pred drugo svetovno vojno na polovici naših dosežkov.
Druge komunistične države so še bolj zaostale, če ne celo propadle, saj je bila Češka na ravni Nemčije, medtem ko sedaj ostaja na 65 odstotkih evropskega povprečja. Neverjetno je, da si ob takih rezultatih nasledniki komunistov upajo govoriti o svoji posebni vlogi in da se jim ob takem govorjenju ljudje ne smejejo.
Vendar so pri tem skrajno spretni: kot da so bili uspešni pri večanju blaginje - ne pa da so vse države pod njihovo diktaturo zaostale še vedno silijo v ospredje. V Sloveniji si sicer niso upali vztrajati pri svoji diktaturi, toda načrtovali so, da bodo kljub »sestopu« s popolne oblasti še naprej vodilna sila v nekakšni ljudski fronti, podobni medvojni OF.
Forum 21 je različica na to temo. Objavljena razlaga njegove vloge pojasnjuje, da bo forum kot »civilna družba« vplival ne samo na komunistične nasledstvene stranke, temveč na vse, ker njegovi voditelji pač vedo, kako je treba voditi državo, stranke pa ne. Občinske volitve so v neki meri pokazale, kako je novi pristop zamišljen.
Da bi take vrste »nadstran-karstvo« uspelo, ga je treba podpreti s kapitalom. Dediči komunistov že vedo, kako je »družbeni kapital« v njihovih rokah zagotavljal neizpodbitno oblast partiji, potem ko je z nasiljem prišla na vrh. Ker zaradi neuspehov popolno podržavljenje kapitala ni več mogoče, gre pač za to, da »zasebni« kapital pride v roke članom Foruma 21.
Denacionalizaciji bi se člani foruma z veseljem izognili, toda ni šlo. Sprejet je bil zakon, ki je določal
Demokracija • 51/» • 21. december 2006
vračanje premoženja zakonitim lastnikom v naravi, ali če to ni mogoče, odškodnino »ob upoštevanju sedanje vrednosti«. Sprejeto je bilo navodilo, kako izračunati tako odškodnino ob izhajanju iz cene 1 m2 kmetijskega zemljišča. Rečeno je tudi, naj pristojno ministrstvo spremeni izhodiščno ceno, če bi se tako izračunana »sedanja vrednost« oddaljila od resnične sedanje vrednosti. Takega popravka po 15 letih še ni bilo, tako da odškodninske »sedanje vrednosti« znašajo 10 do 20 odstotkov resnične.
Tako je pač po komunistično treba. Če upravičenci ne dobijo, kar jim po vsej pameti pripada in kar je bilo predpisano v zakonu, in ni sodišča, na katerega bi se bilo mogoče s pridom pritožiti, ostane postko-munistom ogromno možnosti za divje prisvajanje, ki ga spet nihče ne nadzira. Tako torej hoče »partija« s pomočjo komunistično razmišljajočih sodnikov.
Seveda ima ohranitev slovenskih sodišč v post-komunističnih rokah še drugo, verjetno važnejšo nalogo. Nikjer drugod razen v Sovjetski zvezi niso komunisti morili tako brezobzirno kot v Sloveniji. Zgodovinar Norman Davies piše v svoji novi knjigi Vojna v Evropi na strani 319, da Titovega maščevanja nad nasprotniki ob koncu vojne ni mogoče označiti drugače kot z besedo »sadistično«. Ne vem, ali je to pravi izraz. Daviesova teza je, da druga svetovna vojna ni bila boj med dobrimi zavezniki in hudobnimi nacisti, marveč predvsem med dvema zloma - fašizmom in komunizmom. Glavna teža boja proti fašistom resda ni padla na zahodne zaveznike, temveč na Sovjetsko zvezo, toda Stalinova država ni bila nič manj nenormalna kot Hitlerjev rajh. Zaradi nesmiselnosti se je leta 1990 zrušila sama vase. Slovenski komunisti so bili prav tako boljševiško zli, čeprav so se bojevali, kolikor so se, proti nacizmu.
Mednarodne pogodbe vsako ideološko ubijanje kriminalizirajo, toda slovenska sodišča tega ne želijo vzeti na znanje. Tudi nacistična sodišča niso preganjala nacističnih krvolokov. E
11
Forum 21 ne bo vplival le na postkomunistične stranke, temveč na vse, ker njegovi voditelji pač vedo, kako je treba voditi državo, stranke pa ne.
POLITIKA
■ ■■■■■* ■ ■■■»■■
i »"¿'iS ■
■ ■■■■ ■ »«"»' v |
|aaer
"—' —b -	■
>■■■■«■■ »•■■•" "O"""
y
I
Med srpom in kladivom
Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven
Pogovor z Jožetom Možino, direktorjem Televizije Slovenija in dvakratnim nagrajencem Sklada Josipa Jurčiča.
I o že Možina je direktor Televizije Slovenija. Preden je zasedel ta položaj, je bil znan eden prodornejših novinarjev nacionalne televizije in dobitnik številnih nagrad. Izkazal se je zlasti v dokumentarnem programu, v okviru katerega je pripravil niz uspešnih oddaj in reportaž, med drugim skoraj že kultni dokumentarec Zamolčani - moč preživetja, za katerega je prejel Jurčičevo nagrado. Danes pravi, da mu je dokumentarni program predstavljal stranska vrata, skozi katera se je izmuznil
12
takratni, kot ji pravi, »ljudski« kadrovski kuhinji na televiziji. Ta čas je v središču prizadevanj, da T V Slovenija okrepi ugled in prepoznavnost pri gledalcih, ki jim je namenjena.
Na položaju direktorja Televizije Slovenije ste dobrih osem mesecev•? Kako bi ocenili to obdobje?
To obdobje je bilo že od vsega začetka zelo delovno aktivno in na trenutke tudi razburkano, v zadnjem času, ko pa se od besed prehaja k dejanjem - za televizijski medij je pač normalno, da se
stvari ne premaknejo čez noč in da se rezultati dela v začetku kažejo z zamikom -, se ta turbulen-tnost še nekoliko stopnjuje. Tako smo v zadnjem času postali tarča številnih kritik, med katerimi so pogosti tudi politikantski napadi.
O teh spletkah bova nekaj rekla v nadaljevanju. Ali menite, da seje položaj na nacionalni TVz vašim prihodom izboljšal?
Stvari niso vse izmerljive, a nekatere poteze so že obrodile sadove. Gotovo se je izboljšala preglednost poslovanja, uspelo
nam je zajeziti in obvladati nekatere stroške, ne še vseh. Še teže je v javnosti opazneje dvigniti ugled programov. Na jesen so se nekoliko izboljšali kazalci gledanosti, ki nas počasi vračajo v igro, imamo veliko kakovostnih izobraževalnih in dokumentarnih vsebin, žal pa smo marsikje še na slabem glasu - velikokrat tudi neupravičeno. Pri televiziji je treba upoštevati okoliščine in biti realen; tudi če bi imeli v trenutku vse možnosti, denar, kadre ter produkcijske zmogljivosti in bi nam uspelo s tem v nekaj mese-
DeMOKRACUA • 51/XI ■ 21. december 2006
POLITIKA
cih pripraviti najboljši program, gledalcev, ki si jih v zadnjih letih postopoma izgubljal, ne moreš nenadoma prepričati, da se vrnejo. Treba je dobiti nove. Za to so potrebna leta. Ob tem pa imamo seveda zelo omejena sredstva, težave s produkcijskimi zmogljivostmi in ponekod tudi s kreativnim potencialom, ki ga v hiši nismo znali dovolj negovati. Žal je javni zavod že več let in zlasti po novem zakonu o RTV pod silovitim medijskim udarom v prepletu s poskusi ustvarjanja zmede za vsako ceno. To koristi tistim, ki so živo zainteresirani, da RTV ne bi bila vplivna in konkurenčna na medijskem trgu.
Česa vam ta čas bolj primanjkuje, denarja ali kadra?
(Pomenljiv nasmeh) Kreativni potencial je vsekakor tisti, ki ga ni nikoli dovolj, kar se pa denarja tiče, smo finančni načrt za prihodnje leto pripravili tako, da smo zategnili pas in poskušamo z manj ljudmi naredili več in boljše. Ne bo lahko. Vzpodbudno pa je to, da so tisti delavci, ki so pripadni javni RTV, že davno spoznali, da je treba narediti korak naprej.
Novi statut, kije začel veljati 13. oktobra, naj bi na RTV prinesel nekaj sprememb. Kakšne bodo spremembe na televiziji?
Novi statut ni velika zgodba, kot mislijo nekateri, bil pa je nujen pogoj, da se notranje in kadrovsko preuredimo, kar je nujno za odgovorno in avtonomno vodenje hiše. Osebno se poskušam posvetiti neposrednemu delu in programskim dilemam, zaradi katerih smo tukaj, pa smo žal velikokrat preobremenjeni z balastom, medtem ko si želim, da bi imel več časa za sodelavce in iskanje rešitev skupaj z njimi. Šele te dni prihajam do trajnejših uredniških izbir, ki bodo omogočile uresničitev načrtov.
Bo spremenjeni status prinesel tudi spremembe pri razvrstitvi uredništev?
Tako je. Športno uredništvo kot veliko uredništvo z zelo razvejenim programom bo postalo samostojno. Samostojen bo postal tudi razvedrilni program, izobraževalni program, ki je bil
nenaravno povezan z informativnim, pa se bo pridružil kultur-no-umetniškim programom kot samostojna programska enota.
Bo tudi kaj kadrovskih sprememb?
Nekaj jih je že bilo. Dobili smo novega urednika razvedrilnih oddaj in novo urednico regionalnega centra v Mariboru. V teh dneh sprejemam odločitev za urednike kulturnega, športnega in informativnega programa...
Če se vrneva k na začetku omenjeni racionalizaciji poslovanja, moramo omeniti, da je v zvezi z njo vodstvo RTV javno napovedalo zmanjševanje števika zaposlenih. Za koliko nameravate zmanjšati število zaposlenih na televiziji?
Pogosto so nam lepili etiketo, da je na televiziji preveč zaposlenih in da je hkrati premalo dela. Ta očitek je krivičen do zelo velikega števila sodelavcev, ki predano in veliko delajo. Niso pa vsi taki, kot v nobeni ustanovi ne. Kot dosežke naj omenim le zadnji nabor dokumentarnih izdelkov Linhart, Dosje Uhernik, Rex ...; vanje je bilo vloženega veliko truda in uspeh je tu. Seveda pa je za eno tako oddajo potrebnega stokrat več dela in denarja kot za poceni limonado. Prav je, da se ljudje zavedajo tega, in če si priznamo
kvaliteten domač program je tudi stokrat trajnejši in za nas pomembnejši kot tuja cenenost.
Če se malo sprehodite po našem programu, vidite, da imamo že od zgodnjega popoldneva zelo kakovostne mladinske oddaje, potem so izobraževalne oddaje, ta čas o slovenskih gradovih, o Petru Pavlu Glavarju ... V decembru bodo na sporedu štirje domači igrani filmi, med drugim En dan resnice, Gverilci, Plan B. Gledalci bodo imeli možnost videti, da se premikamo ...
A vrniva se k vašem vprašanju. Dejstvo je, da imamo čedalje manj denarja iz RTV-prispevka in smo se dolžni obnašati racionalno. Kadrovski načrt predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za okrog 170 delavcev, kar bomo izvedli na mehak način z upokojevanjem, dokupom let ... Paradoks pa je kot vedno v tem, da so med tistimi pred upokojitvijo tudi zelo sposobni kadri, ki jih potrebujemo. Kakor koli, ta način bo predstavljal velik strošek za RTV, ki pa se bo v naslednjih letih obrestoval.
Ob nedavni interpelaciji zoper kulturnega ministra Vaška Si-monitija je bilo mogoče slišati očitke, naj bi tako vodstvo radia kot televizije izvajalo pritiske na novinarje. Kako odgovarjate na to - govoriva seveda o televiziji?
Morali bi navesti konkretne primere, pa jih niso, ker jih ni. Je pa povsem jasno, da imajo novinarji, uredniki in tudi direktorji vsak svoje pristojnosti, iz katerih izhaja tudi velika odgovornost. Ob interpelaciji, ki se je bolj ali manj nanašala na RTV, smo se vsi prepričali, da je propagandni stroj osupljivo breobziren in lažniv, kot bi izhajal direktno iz tradicije agitpropa. Bojim se, da so se pri očitkih naslonili na lastne izkušnje. Če pustimo ob strani kritiko, med katero je tudi taka, ki je na mestu in jo mirno sprejemamo, je vendarle treba upoštevati, da smo mi na visoka mesta v RTV prišli kot avtonomne osebnosti in tako želimo tudi delovati. Dejansko je toliko dela, da so dnevi prekratki in da se posvečamo predvsem delu, iskanju dobrih rešitev - tu pa politika nima veliko opraviti. Smo pa dolžni upoštevati in zagotavljati profesionalno korektnost in pluralnost, četudi bi nekateri v Liberalni akademiji raje počeli to namesto nas.
V zvezi očitanimi pritiski se omenja primer Vide Petrovčič, kije umaknjena iz dnevnoinfor-mativnih oddaj. Kakšno je vaše mnenje o tem primeru?
V tem primeru je pristojni odgovorni urednik presodil, da je ne vidi v dnevni ekipi novinarjev ►
POLITIKA
Med srpom in kladivom
► v dnevni ekipi zaradi številnih napak in nesodelovanja z drugimi uredniki, kar se, kot piše v zapisniku, vleče že leta. Uredniški kolegij, sestavljen večinoma iz urednikov, ki so v dnevni ekipi že leta ali desetletja, je dvakrat potrdil in še argumentiral Ge-ričevo odločitev, zato ne vidim razloga, da bi o njej dvomil, posebej zato ne, ker je Petrovčičeva ohranila enak status, dela druge oddaje in kakršen koli suspenz ne pride v poštev.
Sami ste bili nekoč novinar na TV Slovenija. Kakšni pa so bili takrat pritiski? Znani so denimo zapleti z vašo oddajo Zamolčani - moč preživetja.
Ob sedanjem problematizira-nju tega problema sem slišal za vrsto primerov z RTV v prejšnjih letih, ko so bili zamenjani uredniki kar po telefonu, novinarji pa prestavljeni brez kakršnega koli škandala ... Stvari so bile lahko tudi zelo sporne in krivične, a so šle mimo brez vsake pozornosti; sedaj pa bi kar vsi od kraja pro-blematizirali uredniško odločitev, za katero je jasno, da je zanjo pristojen in odgovoren urednik.
Pri Zamolčanih bi urednica s kvalificiranimi argumenti lahko posegla v oddajo, vendar tega in storila, ker je bila oddaja narejena na profesionalni ravni. Potem so našli izgovor, da je dokumentarec predolg, in ga umaknili. Okrog tega je nastala mučna zgodba, ki je posledično vendarle koristila razkrivanju skrite tragedije zamolčanih. Pritiski za neobjavo oddaje, katere krivda je bila le zvrhana mera novih in objektivnih zgodovinskih dejstev, so bili hudi, vendar so cenzorji v tem primeru ob velikem pritisku javnosti popustili, oddaja pa je doživela izredno pozitiven odmev, razen pri peščici tistih seveda, ki so živo zainteresirani, da o zločinih ne bi govorili. Šlo je torej za objektivno dobro oddajo, večkrat nagrajeno. Interes politike kot tudi najrazličnejših interesnih skupin, da ne govorimo o kapitalu, je lahko izredno velik in ni nič novega. Na odgovornih pa je, da ne dopustijo, da bi kdor koli zunaj hiše šaril direktno po programu in oddajah, kar se je včasih (»Dragi Tone ...«) očitno dogajalo.
14
Vendarle je treba priznati, da je bila javna televizija, če jo gledamo v celoti, če izpustimo posamezne zdrse, med najbolj pluralnimi mediji v državi, če ne celo najbolj pluralen - že zaradi razpona vsebin od anarholiberalnih do verskih, če se malo pošalim. Vzdržujemo izredno širok spekter ponudbe, ki lahko zadovolji najširši krog gledalcev.
Ko ste že ravno omenili verski program, slišati je očitke, da je le tega pod novim vodstvom preveč?
Za tiste, ki trosijo te očitke, se zdi, da jim je edina sprejemljiva norma navzočnosti verskega programa na javni televiziji v tem, da ga ni - tako kot v starih »dobrih« časih, ko je bil na televiziji »red« brez verskega programa in je bilo glede Cerkve še največ dela s tem, da so jo izrezovali s panoramskih posnetkov slovenske pokrajine. Žalostno je, da so ljudje, ki se imajo za široke in liberalne, v resnici na ravni mentalnih predde-mokratičnih predsodkov.
Verski program tako kot druge vsebine jemljem kot povsem legitimno materijo. Kaj pomeni duhovna komponenta za sodobni čas in kaj krščanstvo za slovensko identiteto, ni treba razlagati, niti tega ne, da je v Sloveniji odstotek vernih tam od 55 pa tudi čez 70 odstotkov, odvisno od tega, katere ankete upoštevamo. Pri tem pa se raven verskega programa v celotni ponudbi giblje okrog 0,8 odstotka. Jasno je, da gre pri takih očitkih za vulgarno nestrpnost.
Živimo v sekularizirani družbi, v kateri je bila duhovna komponenta na silo odstranjena, sedaj
pa je človek zmaterializiran na raven sebičnega potrošnika in iskalca ugodja. Mislim, da lahko poleg drugih vsebin tudi verski program pomembno pripomore k temu, da je človekova dimenzija duhovnega bivanja vsaj navzoča, da spodbuja k solidarnosti...
Koliko je bilo tovrstnega programa prej?
Verskega programa je manj, kot ga je bilo v začetku devetdesetih let. Takrat, v času dr. Draga Klemenčiča je bil ta program bolj izpostavljen in uveljavljen.
V zadnjem času je veliko razburjenja povzročila precej gledana oddaja Piramida, v kateri je Zmago Jelinčič ostro napadel Rome. Se vam zdi, daje šla stvar čez mejo?
Gotovo. Ta oddaja je bila zdrs. Od tega, kar se je zgodilo, smo se takoj distancirali in opravičili. Čez mejo pa ni šla »stvar«, ampak Zmago Jelinčič, eden od treh, ki so bili v oddajo neposredno vključeni. Oddajo sem doživel kot zlorabo javne TV s strani enega od gostov, čeprav je zanimivo, da so sodelujoči Romi videli oddajo kot priložnost, da se enakovredno pojavijo na slovenski medijski sceni; svetnik Grm se je dan po oddaji zahvalil televiziji, ker jim je prvič dala to priložnost. Žal je bila zlorabljena. Če pogledam nazaj, se kaže, da so snovalci oddaje poskusili nemogoče in se nekako zanesli na besede Zmaga Jelinčiča, da je šla zadeva z Romi predaleč in da je treba stvar umiriti; in kdo jo lahko bolj umiri, če ne nekdo, ki je znan po nestrpnih izjavah. V resnici pa je Jelinčič od prve minute naprej zlorabil gostoljubje in ni upošteval navodila voditeljice niti teme pogovora. Vse to, kar se je dogajalo pred oddajo, in poprejšnje Jelinčičeve besede me utrjujejo v prepričanju, da je šlo za namerno škodovanje ugledu RTV oz. vodstva in da je bil morda prav to glavni cilj njegovega nastopa. Posebej je to postalo očitno naslednji dan, ko je skupaj z drugo opozicijo, mahajoč tudi z dogajanjem v Piramidi, udaril po kulturnem ministru Vasku Simonitiju, ki seveda z neko oddajo in tudi s konkretnimi programi na televiziji ne
more imeti nič. Če bi imel, verjetno te oddaje ne bi bilo ...
Nekateri menijo, da bi morali oddajo prekiniti?
To je težka odločitev za oddajo, ki je potekala v živo. Očitno se bomo morali pripraviti tudi na primere načrtnega spodkopavanja ugleda hiše v živih oddajah - v ta namen bomo izdelali poseben pravilnik ravnanja. Sicer pa gre tudi za dobršno mero dvoličnosti. V primeru, ko je v nedeljskem popoldnevu nastopila hrvaška skupine Let 3 in so možakarji kazali gole zadnjice, smo doživljali kritike, ker je urednik posegel in umaknil oddajo iz ponovitve - pri Piramidi praktično isti kritiki očitajo, zakaj se ni poseglo že pred oddajo.
Nikoli ni prav...
Ja, za nekatere res ne. Paradigma položaja, v katerem smo, je dokaj zapletena. Velikokrat smo, v šali rečeno, med srpom in kladivom. Če si prizadevamo za boljšo gledanost, smo kritizirani, da smo preveč skomercia-lizirali program, če predvajamo segmentirane kulturne vsebine, pa nas kritizirajo, češ da nam gledanost pada, da se ne oziramo na gledalce, ki nas plačujejo. Ni mogoče zadovoljiti vseh, teh iluzij nimam, nikoli pa ne bomo zadovoljili tistih, ki želijo na vsak način očrniti in spodkopati vodstvo, sejati sovraštvo in vsemogoče govorice. Kljub temu se rešitev iz tega položaja kaže v trenutku, ko smo se odločili, da so naša glavna zaveza gledalci. To vodstvo se je namreč načrtno odločilo, da bomo poskušali v večji meri slediti temu, kar slovenski gledalec od nas pričakuje. To ne pomeni, da mu bomo dali poceni zabavo, ampak to, da bodo imeli na televiziji znova kakovostno razvedrilo, kakovostne dokumentarne oddaje in tudi več domačega igranega programa, kar je ena bistvenih nalog vsake javne televizije, a smo jo v preteklosti zanemarili. Naj ob tem povem, da bomo letos največ denarja namenili prav za izobraževalne in kulturne programe, takoj po novem letu pa bo v podobi in strukturi temeljito prenovo doživel informativni program. BI
Demokracija • si/xi -21. december 2006
POLITIKA
Bo LDS razpadla na dvoje?
Razmere v LDS se kljub sklepu sveta stranke, da bodo januarja izpeljali volilni kongres, ne umirjajo. Zdi se, kot da se v ozadju pripravlja teren za novo socialno-liberalno stranko.
Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven
Za nova trenja v LDS je v prvih dneh decembra poskrbel njen podpredsednik in poslanec Slavko Gaber, ki je pisal pismo predsedniku stranke Jelku Kacinu in ga v njem pozval k odstopu. V pismu je Gaber zapisal, da bi Kacinov odstop stranki omogočil, da se izkoplje iz krize in se postavi po robu za Slovenijo škodljivi politiki Janeza Janše. Kacina je pozval, naj skupaj z vodilno ekipo pomaga najti nekoga, ki bi mu stranka zaupala. »Treba je nehati s politiko izključevanja in zbrati vse moči za uspešen skupni nastop. Ljudi bi morali nagovoriti tako, da bi se vzpostavili kot alternativa, ki bi ji uspelo kaj narediti za Sloveniji. To, kar se dogaja z obstoječo oblastjo, očitno grozi z razpustom cele vrste podsistemov. Zadnji meseec se zdi, kot da živimo v neki drugi državi. Tega nismo vajeni, to je bila že normalna država in sedaj ni več tako,« je zapi-
sal Gaber. Na takšno pisanje, ki bi zaradi značilnega opozicijskega pretiravanja lahko bilo namenjeno tudi obračunu z vlado, se je takoj odzval Kacin. Za Gabrovo pismo je dejal, da ga spominja na pisma, »ki smo jih brali v časih prejšnjega režima«, hkrati pa je Gabru očital, da do zdaj ni naredil nič za razrešitev krize v LDS. »Poslanec Slavko Gaber doslej ni pomagal iskati odgovora za izhod iz krize, v kateri se je znašla LDS. Stal je ob strani in v pripravi pro-
Marko Pavliha: Kacin naj odstopi!
gramskih izhodišč, manifesta in programske konference ni želel sodelovati,« je dejal. Poleg tega je Kacin z Gabrom obračunal tudi v intervjuju za Sobotno prilogo Dela, t. i. alternativni skupini v stranki pa očital, da na volitvah ni dala vsega od sebe.
Tudi to je verjetno povzročilo, da je sredi decembra v intervjuju za Mag tudi strankin poslanec Marko Pavliha Kacina pozval k odstopu. Kot je dejal, Kacin kot predsednik bodisi ni imel prilo-
Gregor Golobic je izstopil iz LDS.
žnosti ali pa »ni zmogel opraviti svojega glavnega poslanstva, da bi pomiril razburkane duhove, stranko združil in jo popeljal na naslednje državnozborske volitve«. »Lokalna epizoda je za nami, še vedno pa je tu izid, s katerim ne moremo biti zadovoljni ... Za rešitev nimamo čudežnega recepta. Res pa je, da tako nizko še nismo padli, zato menim, da bi bilo prihranjeno veliko energije, če bi predsednik odstopil, ponudil priložnost drugi ekipi in s tem prispeval vsaj enega od rešilnih jopičev.«
Socialno-liberalna stranka?
Kot da odnosi v LDS še ne bi bili dovolj napeti, je pretekli teden nekdanji glavni tajnik in kadro-vik LDS Gregor Golobic sporočil, da izstopa iz stranke. Golobic naj bi bil stranko o tem obvestil po elektronski pošti, v sporočilo pa naj bi bil še zapisal, da mu je bilo v čast sodelovati s stranko in da ji v prihodnje želi vse najboljše. Go-lobičev izstop, ki ga nekateri sicer vidijo le kot protest zoper Kacina, je spet sprožil ugibanja o tem, ali se v ozadju ustanavlja nova politična stranka. Mnogi se namreč še spomnijo znamenitega sestanka Golobica, nekdanjega predsednika države Milana Kučana in tedanjega kandidata za ljubljanskega župana Zorana Jankoviča tik pred razglasitvijo izidov prvega kroga letošnjih lokalnih volitev. Čeprav so vsi trije zanikali, da bi se pogovarjali o čem usodnem, je slišati, naj bi bil pogovor tekel prav o novih političnih povezavah na levici in tudi morebitni novi stranki. Dodatna ugibanja o tem je sprožil še Slavko Gaber, ki je pretekli teden večkrat izjavil, da bi Slovenija potrebovala soci-alno-liberalno stranko.
Glavno vprašanje seveda je, ali bi bila nova stranka poleg levih volivcev sposobna pritegniti tudi volivce z desnice. Če namreč tega ne bi bila sposobna in bi dejansko samo pobirala glasove drugim strankam na levici, njeno ustanavljanje ne bi imelo velikega smisla, saj bi šlo samo za prerazporejanje glasov na levici, ki pa za zmago na volitvah potrebuje tudi glasove z desnice. No, prav slednje bo verjetno odločalo o tem, ali bomo na levici dobili novo stranko ali ne. E
Demokracija ■ si/xi • 21. december 2006
15
POLITIKA
Bručan odbil napad LDS
Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven
Interpelacija o delu in odgovornosti Andreja Bručana, ministra za zdravje, je 'padla', minister pa je prestal tudi ta parlamentarni preizkus opozicije. Interpelacijo je podprlo 35 poslancev, proti jih je bilo 43.
da bi ta čas lahko bolje porabil, in sicer za pripravo nove zakonodaje. Prav sprejemanje zakonov bo namreč po Bručanovi napovedi njegova prednostna naloga v prihodnje. Tako naj bi bil med drugim zakon o podeljevanju koncesij, ki je sicer že napisan, v nekaj dneh pripravljen za javno razpravo in bo demantiral vse trditve, da minister razgrajuje javno zdravstvo in podeljuje koncesije brez javnih razpisov. Prav javni razpisi bodo namreč ena glavnih točk novega zakona, je pojasnil minister po koncu razprave o interpelaciji.
Pretekli teden se je po dveh dneh končala parlamentarna farsa, v kateri so predvsem poslanci LDS povsem pogoreli, pri svojih utemeljitvah pa so se celo osmešili, saj njihove trditve niso bile argumentirane, ampak pogosto zavajajoče in tudi kakšna laž se je znašla med njimi.
Minister na preizkušnji Državni zbor je po dvodnevni razpravi o delu in odgovornosti ministra za zdravje Andreja Bručana (magnetogram razprave je dolg kar 223 gosto tipkanih strani) zavrnil predlog opozicijske LDS za njegovo razrešitev. Bručan bo tako še naprej opravljal ministrsko funkcijo, prepričan pa je, da je interpelacija kljub neuspehu koristila njegovemu nadaljnjemu delu. Zanimivo je, da je minister razpravo ocenil z besedami, da bo slednja vsekakor nečemu koristila, in dodal, da je bila v nekaterih delih zelo dobra in bodo na ministrstvu iz nje lah-
16
ko potegnili tudi nekatere sklepe, ki bodo koristili predvsem zavarovancem in bolnikom ter delovanju ministrstva. Hkrati je ugotovil, da ima veliko podporo, kar mu daje dobre smernice za nadaljnje delo. Med očitki iz interpelacije ga je najbolj presenetil tisti o izgubah zaradi visokih cen zdravil. Pojasnil je, da takih podatkov ni poznal, kasneje pa se je tudi izkazalo, da so bili napačni. »Resnični podatki kažejo celo plus v zadnjem letu delovanja, kar se tiče zdravil, in sicer okoli 500 milijonov tolarjev,« je dejal minister.
Očitki neprimerni Minister je prepričan, da v preteklosti ni delal narobe, zato se mu očitki v interpelaciji ne zdijo primerni. Druga stvar pa je, da bi nekatere zadeve skupaj z opozicijo, predvsem z njihovim delom in glede na izrečeno v razpravi, laže izvedli. »Ampak tako, da se o kaki stvari pogovorimo, ne pa da že a priori
Demokracija ■ 51
doživimo nasprotovanje v tistih točkah, ki bi bile dobre za celotno Slovenijo,« je dejal minister. Ob tem je poudaril, da se bo še bolj kot doslej trudil, da bi bil nacionalni program zdravstvenega varstva sprejet čim prej. »Mislim, da je to problem, ki ga moramo čim hitreje rešiti, dejansko pa je ta program pripravljen, a je pred konsenzom, kot sem danes v DZ že povedal, treba narediti še marsikaj.« Napovedal je tudi, da bo opoziciji za prihodnost predlagal kak vsebinski sestanek. Poudaril je namreč, da je bil vedno pripravljen na vsebinsko sodelovanje tam, kjer je bila opozicija pripravljena sodelovati. »Dogaja pa se, da včasih to ni mogoče tudi zaradi same opozicije,« je dodal.
Dragocen Čas Priznal je, daje priprava na interpelacijo ministrstvu vzela kar nekaj časa. »To je negativna stran interpelacij, predvsem če so neupravičene,« je dejal in dodal,
■21. december 2006
Mnenja koalicijskih strank p0
besedah vodje poslancev SDS Jožeta Tanka je prav, da so se seznanili s podatki tistih, ki so pisali interpelacijo, kot tudi s podatki ministrstva. »Sem zelo vesel, da se v tem načelnem delu podatki ujemajo, da razlogi za interpelacijo v tem delu ne stojijo, in pričakujem, da bodo potekale nadaljnje spremembe, nadaljnje izboljšave v zdravstvenem sistemu,« je dejal po koncu seje. V SDS so z Bru-čanovim delom zadovoljni, saj je po Tankovi oceni pripomogel k izboljšavi zdravstvenega sistema na mnogih področjih. Tudi poslanci NSi so ocenili, da minister dela dobro, je dejal vodja poslanske skupine Jožef Horvat, zato so glasovali proti njegovi razrešitvi. Dediščina, ki jo je dobil minister, nikakor ni bila zavidljiva, prav tako se še ni začela reforma zdravstvenega sistema. Ob tem je izrazil pomislek, ker minister še ni izpolnil letošnjega normativnega načrta vlade. Zato v NSi v prihodnje pričakujejo hitrejše sprejemanje zdravstvenih zakonov. Kot zanimivost dodajmo, da poslanec NSi Janez Drobnič v času razprave večinoma ni bil v parlamentarni dvorani in na koncu tudi ni glasoval. Izid interpelacije vodje
POLITIKA
Poimensko glasovanje poslancev
Poslanka LDS Cveta Zalokar Oražem
Poslanec LDS Ljubo Germič
poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika ni presenetil. V stranki so takšen izid že pred časom napovedali in med drugim poudarili, da ministrstvo dela dobro, zato je poslanska skupina glasovala proti ministrovi razrešitvi. Vsekakor pa je razprava ponudila priložnost, da se nekateri problemi rešujejo hitreje. Podobno je menil Franc Žnidaršič, edini od poslancev koalicijske DeSUS, ki je podprl predlog LDS za Bručanovo razrešitev. Dejal je, daje dvodnevna razprava razkrila vsaj delček tistega, kar ni dobro na področju urejanja zdravstvene problematike. S tega vidika je bilo po njegovem mnenju nekaj vseeno doseženo.
Mnenje opozicije v opoziciji,
ki ima 39 poslancev (za interpelacijo jih je glasovalo 35), pa so seveda drugačnega mnenja. Tako v LDS kot v SD so po končanem glasovanju zatrdili, da so takšen izid sicer pričakovali, še naprej
Navzoči: 78, Za: 35, Proti: 43
ANDERLIČ ANTON (LDS)		-	LJUBEUŠEK MITJA (SDS)	K	P
BAJC JOSIP (SLS)	K	P	MARINIČ BRANKO (SDS)	K	P
BAROVIČ BOGDAN (SNS)	-	-	MIKOLIČ MARTIN (NSi)	K	P
BATTELLI ROBERTO (nar.)	-	-	MOGE RUDOLF (LDS)	K	Z
BEVK SAMO (SD)	K	Z	PAJK STANE (SDS)	K	P
BRENČIČ STANISLAV (SLS)	K	P	PAVLIHA MARKO (LDS)	K	Z
CUKJATI FRANCE (SDS)	K	P	PEČAN BREDA (SD)	K	Z
CVIKL MILAN (LDS)	K	Z	PEČE SAŠO (SNS)	K	Z
ČERNAČ ZVONKO (SDS)	K	P	PETAN RUDOLF (SDS)	K	p
DOBRAJC POLONCA (SDS)	K	P	PETEK MILAN (LDS)	K	z
DROBNIČ JANEZ (NSi)	-	■■■ -	PETEK MIRO (SDS)	K	p
DŽUBAN GEZA (LDS)	K	Z	POJBIČ MARIJAN (SDS)	K	p
GABER SLAVKO (LDS)	K	Z	POSEDEL ALOJZ (LDS)	K	z
GANTAR PAVEL (LDS)	K	z	POTRATA MAJDA (SD)	K	z
GERMIČ LJUBO (LDS)	K	z	POTRČ MIRAN (SD)	K	z
GRILLIVAN (SDS)	K	p	POZSONEC MARIA (nar.)	-	-
GRIMS BRANKO (SDS)	K	p	PRESEČNIK JAKOB (SLS)	K	p
GULIČ ALEŠ (LDS)	K	z	PREVC MIHAEL (SLS)	K	p
HAN MATJAŽ /(SD)	K	z	PRIJATELJ SREČKO (SNS)	-	-
HOMAN BOJAN (SDS)	K	p	PUKŠIČ FRANC (SDS)	K	p
HORVAT FRANC FERI (SD)	K	z	REZMAN VILI (DeSUS)	K	p
HORVAT JOŽEF (NSi)	K	p	ROP ANTON (LDS)	K	z
HROVAT ROBERT (SDS)	K	p	RUGEU BOJAN (SDS)	K	p
HVAUC SREČKO (SDS)	K	p	SAJOVIC BORUT (LDS)	K	z
IRGL EVA (SDS)	-	-	SLAVINEC MITJA (LDS)	K	z
JANC KRISTIJAN (SLS)	K	p	SOK ALOJZ (NSi)	K	p
JAZBEC FRANC (SDS)		-	STARMAN BOJAN (SDS)	K	p
JELEN IVAN (DeSUS)	K	p	SUŠNIK FRANC (SDS)	K	p
JELINČIČ P. ZMAGO (SNS)	-	-	ŠIRCA MAJDA (LDS)	K	z
JERAJ ALENKA (SDS)	K	p	ŠKOLČ JOŽEF (LDS)	K	z
JERIČ MIRAN (LDS)	K	z	ŠTEBE TOMAŽ (SDS)	K	p
JEROVŠEK JOŽEF (SDS)	K	p	ŠVAGAN MATJAŽ (LDS)	-	-
JURI AURELIO (SD)	K	z	TANKO JOŽE (SDS)	K	p
KANGLER FRANC (SLS)	-	-	TERČON DAVORIN (LDS)	K	z
KLAVORAVASJA (Desus)	K	p	TESTEN CIRIL (NSI)	K	p
KOKAU ANTON (NSi)	-	-	TROFENIKVILI (LDS)	K	z
KONTIČ BOJAN (SD)	K	z	UHAN MARJETKA (NSi)	K	p
KOREN DRAGO (NSi)	K	p	VEBER JANKO (SD)	K	z
KOVAČIČ DIMITRIJ (SDS)	K	p	VERŠNIKRUDI (SDS)	K	p
KRAMBERGER JANEZ (SLS)	K	p	ZAGORAC BOŠTJAN (SNS)	K	z
KRIVEC DANIJEL (SDS)	K	p	ZALOKAR 0. CVETKA (LDS)	K	z
KUCLER D. MOJCA (NSi)	K	p	ZAMERNIK BOGOMIR (SDS)	K	p
KUMER DUŠAN (SD)	K	z	ZIHERL MILENKO (SDS)	K	p
LAHOVNIK MATEJ (LDS)	K	z	ŽGAJNERT. BARBARA (SNS)	K	z
LAVTIŽAR B. DARJA (LDS)	K	z	ŽNIDARŠIČ FRANC.(DeSUS)	K	z
Opomba: K - Navzoči pri glasovanju, Z - Za interpelacijo (razrešitev), P - Proti interpelaciji - pomeni, da poslanec ni bil navzoč ali ni glasoval
pa so prepričani, da so njihova stališča pravilna. Spomnimo, da je interpelacijo 11. oktobra, to je pred lokalnimi volitvami, v parlamentarno razpravo vložila LDS s prvo podpisano Cveto Zalokar Oražem, glavni očitki pa so se nanašali na domnevno divjo in nenačrtno privatizacijo zdravstva. V skupno sedmih točkah so ministru očitali, da ni pripravil strategije zdravstvenega varstva za obdobje 2005-2012 in nujnih zakonskih predpisov ter da ne izvaja zakonov na področju zava-
rovalništva. Očitali pa so mu tudi manipuliranje s podatki o čakalnih dobah in milijardno škodo zaradi previsokih cen zdravil.
Za konec Očitki so se izkazali za neutemeljene. Poslanci opozicije so ponavljali ene in iste stvari, večine pa v času sedemnajsturne razprave sploh ni bilo v poslanskih klopeh. Poslanca narodnosti Maria Pozsonec in Aurelio Juri v razpravi nista sodelovala in tudi glasovala nista. Tako posamezni razpravljavci kot minister Bru-
čan, ki je večinoma sproti odgovarjal na očitke, so tako govorili 'sami sebi' oziroma v televizijske kamere, saj je večino razprave na svojem drugem programu prenašala tudi nacionalna televizija. Vprašanje je, koliko bi bila razprava zanimiva (in ali bi bila sploh tako dolga), če prenosa ne bi bilo. Navsezadnje si LDS poskuša s takšnimi 'manevri' izboljšati svojo javno podobo in si zaceliti rane po neuspehu, ki ga doživlja v zadnjih letih. Žal so tudi tokrat stavili na napačnega konja. S3
Demokracija • si/xi • 21. december 2006
17
v isti koš.
Evro pred durmi
Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven
Samo zaradi prehoda na evro ne sme priti do podražitev, prevelika tendencioznost pa tudi ni dobra. Čas bo pokazal, do kakšnih podražitev je prišlo v Sloveniji zaradi nove valute.
ministrstvom, organom v sestavi, vladnim službam in upravnim enotam, da to zavezo spoštujejo do konca obdobja prehoda na evro. Vlada priporoča tudi sodiščem in drugim državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil, drugim osebam javnega prava in gospodarskim družbam, ki so v delni ali večinski lasti države, da spoštujejo to zavezo, hkrati pa nalaga ministrstvom in vladnim službam, da z vsebino tega sklepa seznanijo svoje organe v sestavi in nosilce javnih pooblastil.
Priprave v polnem teku s približevanjem i. januarju 2007, ki bo v Sloveniji dan uvedbe evra, poteka sklepna faza priprav na prehod. Aktivnosti zajemajo zah-
GOSPODARSTVO
Prehod na evro je za kupce do neke mere tudi stresna izkušnja, in kot kažejo izidi raznih anket, jih razmeroma veliko pričakuje, da se bodo cene zaradi uvedbe evra zvišale, posledično pa znižal standard. Na vse to se je odzvala tudi vlada in na svoji stoti redni seji sredi decembra sprejela sklep, da po svojih močeh pomaga to omiliti skladno z usmeritvami evropske komisije. Pri tem se je zgledovala po drugih evropskih državah. Tako je stanovskim združenjem priporočila, da si ob prehodu na evro prizadevajo za sprejetje cenovne zaveze pri oblikovanju cen gospodarskih subjektov.
Vladna zaveza vlada je
sprejela zavezo, da samo zaradi prehoda na novo evropsko valuto ne bo povečevala denarnih zneskov, določenih v predpisih in drugih pravnih aktih, ki jih sprejema ali predlaga oziroma na katere ima vpliv v skladu s svojimi pristojnostmi, in nalaga vsem
Pri podražitvah je treba skrbno pretehtati vzroke,
ne pa vseh metati
18
Demokracija ■ 5i/xi • 21. december 2006
GOSPODARSTVO
Skrb Zveze potrošnikov Slovenije je dobrodošla.	Vlada je sprejela zavezo za zagotovitev nevtralnosti.
tevne prilagoditve informacijske opreme in vseh drugih vidikov poslovanja, priprave na poslovanje z novo valuto in dvojni obtok gotovine, izvedbo varnostno in stroškovno zahtevnega procesa dobave evrov, izobraževanje zaposlenih in priprave na komunikacijo s prebivalstvom ob prehodu na evro. Banke so svoje bankomate za izplačilo gotovine že preizkusile in ugotovile, da
bodo ti ob prehodu na i. januar 2007 delovali tako, kot je treba. Zaradi uvedbe evra bodo upokojenci pokojnine prejeli teden dni prej kot običajno.
Opozorila Ker pa se pojavljajo nekatere bojazni tako pri prebivalstvu kot v vladi, so vladne službe v zadnjih mesecih in tednih to problematiko že večkrat obravnavale. Med drugim sta ministrstvo
za gospodarstvo in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) o tem razpravljala s predstavniki evropske komisije. V zadnjih tednih je tudi evropska komisija opozorila, naj Slovenija na tem področju sklene formalno cenovno zavezo. To je zdaj vlada storila, sledila pa so tudi priporočila s strani GZS, Obrtne zbornice Slovenije in drugih zbornic, kot je na primer trgovinska zbornica.
Po zgledu drugih s sprejeto zavezo je vlada sledila izkušnjam držav, ki so evro že uvedle. Da bi imeli potrošniki čim več časa za ta miselni preskok, je bil sprejet zakon o označevanju cen v tolarjih in evrih. Po tem zakonu se je dvojno označevanje cen začelo 1. marca 2006 in bo trajalo še 6 mesecev po dnevu uvedbe evra, ko se končuje obdobje prehoda na evro, to je do 30. junija 2007. ►

A
A

•v»

À
y

TUDI V MODRI BARVI

www.posta.si
LX-telegrami
ROJSTVO OTROKA - edinstven trenutek v življenju posameznika.
Čestitajte ob tem srečnem dogodku z LX-telegramom.
Sedaj tudi LX-voščilnice s polifoničnimi melodijami in pester izbor LX-daril.
Telegram lahko oddate na brezplačni telefonski številki 080 14 10, na www.posta.si ali na najbližji pošti.
V akciji sodelujejo: Emma, Slap, Beiersdorf, Prada inženiring, Solgri, Založba Modita, SBS International in Odeja.
Zanesljivo vsepovsod
KJ POŠTA SLOVENIJE
POŠTA IN FINANCE
TUDI V MODRI BARVI
Demokracija ■ 51/xi • 21. december 2006
19
GOSPODARSTVO
Evro pred durmi
/' /
V Mercatorju zagotavljajo, da cen zaradi prehoda na evro ne bodo zvišali.
Izkušnje drugih
Večina prebivalcev držav, ki so že prevzele evro, trdi, da je evro pomembno spremenil njihove nakupovalne navade. V letu 2003 je tako v povprečju 38 odstotkov potrošnikov nakupovalo manj, saj so se zaradi težav pri preračunavanju bali zapraviti preveč. Iz istega razloga je v letu 2004 36 odstotkov potrošnikov kupovalo manj. Zaradi negotovosti kupuje bistveno manj kar 49 odstotkov nemških, 39 odstotkov italijanskih in 37 odstotkov grških potrošnikov. Po drugi strani je v letu 2003 kar 29 odstotkov potrošnikov v državah t. i. dvanajsterice EZ (stare članice), v letu 2004 pa 30 odstotkov potrošnikov kupovalo več kot pred uvedbo evra in očitno tudi več, kot bi želeli, saj priznavajo, da imajo sedaj, ko so cene v evrih, težave pri prepoznavanju vrednosti izdelkov. Bistveno več kupujejo finski (tako je odgovorilo 46 odstotkov vprašanih), belgijski (38) in nizozemski potrošniki (38 odstotkov).
Vir. ZPS
► Po izkušnjah držav, ki so evro že uvedle, dvojno označevanje cen preprečuje neupravičeno poviševanje cen izdelkov in storitev ter s tem dvig inflacije. Prav tako smo po priporočilih evropske komisije in evropskega parlamenta ter na podlagi izkušenj držav, ki so evro že uvedle, pripravili t. i. »pricewat-ch« projekt, ki predstavlja temeljni mehanizem, s katerim je mogoče omejiti morebitne nenadzorovane poskoke cen ob prehodu na evro. Le-ti bi lahko nastali zaradi nepravilnega zaokroževanja zneskov pri preračunavanju iz tolarjev v evre oziroma zaradi neupravičenih povišanj cen s strani ponudnikov v obdobju prehoda na evro.
Spremljanje cen Nadzor nad
cenami v Sloveniji je v zadnjih
102.1
jRad\o . 92rPo
„^bota «1:02/537-19«
tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51
e-mail: vivaiiTadio-viva.com 20
mesecih še temeljitejši, cene pa spremlja več ustanov. Poleg Statističnega urada Republike Slovenije, ki spremlja vplive uvajanja evra na gibanje cen življenjskih potrebščin in inflacijo, opravlja neodvisen nadzor nad cenami izdelkov in storitev tudi nevladna organizacija Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). ZPS v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave spremlja cene izdelkov in storitev v obdobju treh mesecev na 104 različnih izdelkih in storitvah: približno tretjino košarice sestavljajo storitve, dve tretjini pa izdelki. V košarico so vključeni tudi tisti izdelki in storitve, pri katerih so bile v obdobju uvajanja evra v drugih državah podražitve najopaznejše (gostinske storitve, frizerji, kemične čistilnice, javna parkirišča, igre na srečo idr.). Spremljanje cen poteka v vseh slovenskih regijah in zajema tako javni kot zasebni sektor ponudnikov izdelkov in storitev ter različne oblike prodaje (prodaja v poslovnem prostoru, prodaja na daljavo in podobno). Cilj spremljanja cen naj bi bil po zagotovilih ZPS v prvi vrsti informiranje in ozaveščanje potrošnikov, poleg tega pa je to tudi izvajanje neformalnega pritiska na ponudnike izdelkov in storitev, pri katerih se pojavijo nesorazmerne podražitve. Rezultate zbirnih podatkov ZPS javno objavlja in zagotavlja, da se bodo tovrstne aktivnosti nadaljevale tudi po uvedbi evra, saj je spremljanje cen pomemb-
DeMOKRACUA ■ 51/XI ■ 21. december 2006
no tudi v mesecih po prevzemu evropske valute.
Pomembni so razlogi Zanimivo pa je, da poznavalci razmer prizadevanja ZPS, ko na spletnih straneh objavljajo t. i. črne liste tistih, ki so povečali cene za več kot 10 odstotkov, označujejo kot precej tendenciozna, način pa za zelo sporen, saj ne daje jasne slike o razlogih za spremembe cen. Podražitve so na primer lahko posledica sezonskih nihanj cen sadja in zelenjave, začetka ah prenehanja rednih trgovskih akcijskih ponudb ali pa spremenjenih cen dobaviteljev zaradi spremembe cen na svetovnih trgih surovin. Pri tem dodajmo, da imajo tisti, ki opozarjajo na takšno tendencioznost, verjetno prav, zato je treba vsako podražitev gledati posebej, ne pa vseh metati v isti koš.
Banka Slovenije je vsem gospodinjstvom poslala evrokalkulatorje, s katerimi jim želi olajšati prehod na evro.
Trgovci pripravljeni Pomenljivo je dejstvo, da so se na vladna prizadevanja odzvali tudi v nekaterih, predvsem večjih trgovskih središčih pa tudi v novoustanovljeni Trgovinski zbornici Slovenije, v katero se je po izstopu iz GZS vključila večina trgovskih podjetij. Mateja Jesenek, članica uprave Mercatorja za trženje in nabavo, je tako že sredi decembra zagotovila, da v Mercatorju zaradi prehoda na evro ne bodo zviševali cen. Dejala je, da so zaradi tega vsem dobaviteljem že v začetku septembra poslali pismo, v katerem so jim sporočili, da ne bodo priznali zvišanja cen zaradi spremembe valute. Takoj so se pridružili tudi pobudi trgovinske zbornice, ki trgovce zavezuje, da zaradi prehoda na evro ne zvišujejo cen. Podobno so se javno obvezali tudi v drugih trgovskih hišah. Sicer pa vladni strokovnjaki pričakujejo, da se bodo najbolj povečale cene storitev, in potrošnikom svetujejo, naj se pred nakupom ali naročilom storitev temeljito pozanimajo, kakšne so cene pri konkurenčnih ponudnikih. Navsezadnje smo potrošniki v Sloveniji dovolj dobro poučeni o vseh pasteh prehoda nacionalne valute na evro, v zadnjih letih pa smo tudi spoznali, da je konkurenca med ponudniki velika. Konkurenca poleg kakovosti pomeni tudi različne cene. ED
Odem
dravske elektrarne maribor
V prazničnih dneh, ki naznanjajo prihod novega leta in s tem novih izzivov ter sprememb, Vam, prežeti z lepimi mislimi, iskreno želimo, da bi bilo leto 2007 polno sreče, zdravja in uspeha.
FINANCE
Uspešen polčas ministrstva
Denis Vengust, foto: Bor Slana, Gregor Pohleven, arhiv MF
Prevzem evra, sprejetje nove davčne zakonodaje, ugodni kazalci gospodarske klime ter nova zakonodaja na področju javno-zasebnega partnerstva in bančništva so le nekateri izmed uspehov finančnega ministrstva v zadnjih dveh letih.
javno-zasebnem partnerstvu. Poleg tega Slovenija po zagotovilih ministra za finance spoštuje in bo tudi v prihodnje spoštovala zaveze pakta o stabilnosti in rasti - minister je zatrdil, da so ekonomska gibanja v skladu z zavezami in da jih bodo spoštovali tudi v prihodnje.
Makroekonomski podatki Mi
nister Andrej Bajuk je poudaril, da so se znižali javna poraba, proračunski primanjkljaj, javni dolg in inflacija. Ocenil je, da se bo Slovenija območju evra priključila s stabilno rastjo cen, kar dodatno zmanjšuje možnost pretresov po zamenjavi valut. Bajuk je izpostavil tudi dobro gospodarsko rast v Sloveniji, ki naj bi se v drugi polovici letošnjega leta sicer nekoliko ohladila, a vendarle dosegla 4,7 odstotka. Izpostavil je še dobro gibanje kazalca gospodarske klime, ki se je novembra močno zvišal. »To kaže, da se stvari v Sloveniji obračajo v pravo smer. To nam daje upanje, da je Slovenija na pravi poti,« je dejal minister Bajuk. Ministrstvo je uspešno upravljalo tudi z dolgom države. Predčasnih odplačil je bilo 90,5 milijarde tolarjev, s čimer smo v dveh letih prihranili 5,5 milijarde tolarjev iz temeljnih razvojnih programov, iz obveznic pa 1,2 milijarde tolarjev.
Na ministrstvu po Bajukovih navedbah pripravljajo analizo morebitne združitve funkcij nadzornikov nad trgom finančnih storitev, Banke Slovenije, Agencije za nadzor trga vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor. To je praksa v nekaterih državah, v Sloveniji pa bi morali pristop k nadzoru finančnega sistema po njegovem mnenju spremeniti vsaj do konca prvega četrtletja leta 2007.
Velik del programa ministrstva za finance je uresničen.
Vlada je izvedla velik del svo-VV jega programa, čaka pa nas ''še veliko dela,« je minister Andrej Bajuk povzel na tiskovni konferenci, kjer je skupaj z državnima sekretarjema Andrejem Šir-cljem in Žigo Lavričem predstavil dosežke ministrstva za finance za obdobje 2004-2006. Čeprav je ministrstvo po Bajukovih besedah uspešno izvedlo večji del svojega programa, vnema za nadaljnje delo zaradi tega nikakor ne pojenjuje.
Slovenija je na pragu vstopa v območje nove valute - evra. Po besedah ministra Bajuka lahko upravičeno verjamemo, da bo vstop izveden po načrtih. Ob tem je minister izrazil še pričakovanje, da je vzpostavljena infrastruktura, prek katere bomo lahko reševali morebitne težave. »Evro je najbolj pomemben projekt, ki se ga je Slovenija lotila. Dosežek, na katerega bi morali biti vsi pono-
Dobra gospodarska rast
zakonov. Finančni minister je v zvezi z normativnim programom ministrstva v zadnjih dveh letih poudaril, da je ključnega pomena prav davčna zakonodaja, in hkrati izrazil prepričanje, da »v ponovnem pregledu proračuna za 2008 ne bo treba dvigniti davka na dodano vrednost«. Pri novi davčni zakonodaji je poudaril predvsem njeno transparentnost, saj so tokrat prvič vsi podzakonski akti objavljeni že pred dejansko uvedbo.
Med zakoni je izpostavil tudi zakon o bančništvu in zakon o
sni, in dokaz, kaj kot družba zmoremo,« je dejal. Dotaknil seje tudi žgoče tematike glede zviševanja nekaterih cen zaradi prehoda na evro, Id so se pojavila v zadnjem času. Bajuk je v zvezi s tem namignil, da »vsak posameznik lahko glasuje s svojimi nogami«. Čeprav moramo resnici na ljubo zapisati, da v vseh primerih ni mogoče, saj v Sloveniji konkurenca pri nekaterih izdelkih in predvsem storitvah še ni zadostna.
Velik obseg nove zakonodaje
Normativni dosežki ministrstva za finance v obdobju zadnjih dveh let so bili plodni. Ministrstvo za finance je po Bajukovih besedah delalo zelo intenzivno in za vlado pripravilo vrsto
22
Demokracija ■ 51/xi ■ 21. december 2006
Program stabilnosti vlada je
na nedavni seji sprejela program stabilnosti za obdobje 2006-2009, v katerem pojasnjuje, na kakšen način bo izpolnjevala pogoje iz pakta stabilnosti in rasti. Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal finančni minister Andrej Bajuk, se zadeve v Sloveniji odvijajo na boljši način, kot so predvidevali pred letom dni. Če bomo uspešni pri nadaljnjih reformah in njihovih izvedbah, lahko dolgoročno pričakujemo gospodarsko rast v višini okoli 5,3 odstotka. Naj spomnimo, da je Slovenija v preteklosti za namene večstranskega nadzora ekonomskih politik vsako leto pripravljala konvergenčni program. Odkar je bila 11. julija formalno sprejeta odločitev za vstop Slovenije v evroobmočje, pa mora pripravljati program stabilnosti. Sprejetje programa stabilnosti je tako nuja zaradi vstopa v evrsko območje. Prvi program stabilnosti, ki ga je pripravila slovenska vlada, tako opredeljuje ukrepe ekonomskih politik v obdobju do leta 2009 ob upoštevanju zadnjih napovedi makroe-
konomskih agregatov Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Po napovedih se bo rast zaposlenosti v omenjenih letih zviševala, stopnja brezposelnosti po metodologiji ILO pa zniževala. Vlada v dokumentu izraža tudi pričakovanje, da se bo zaradi zvišanja sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja uspešnost teh programov še povečala. Kar se tiče primanjkljaja, jav-nofinančne projekcije načrtujejo postopno znižanje le-tega do leta 2009 na 1 odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) ter ohranjanje ravni dolga širšega sektorja države
Žiga Lavrič, državni sekretar
na okoli 28 odstotkih BDP. Za konec leta 2006 je Bajuk napovedal zadolženost v višini okoli 28,5 odstotka BDP, kar je še zelo daleč od maastrichtskega kriterija, ki državi dovoljuje zadolženost do višine 60 odstotkov BDP. Pri tem je vlada v projekcijah v celoti upoštevala učinke sprejete davčne reforme in predvideni višji obseg investicij v železniško infrastrukturo. Vlada je v programu, ki ga bo posredovala evropski komisiji in svetu EU, predstavila tudi projekcije do leta 2013. Če ne bo dodatnih sprememb ali ukrepov, se bo gospodarska rast ob nespremenjenih
FINANCE
ekonomskih politikah obdržala na ravni okoli 4 odstotkov, je dejal minister. »Če bomo uspešni pri uvedbi nadaljnjih reform, lahko pričakujemo gospodarsko rast v višini okoli 5,3 odstotka,« je dodal. Po Bajukovih besedah se bo delež javnofinančnih sredstev v BDP za pokojninsko in zdravstveno blagajno v prihodnjih petih letih nekoliko znižal, potem pa se bo začel počasi zviševati. Do leta 2020 je tako vzdržnost sistema še zagotovljena, po letu 2050 pa ne več, je opozoril. Zato bo treba sprejeti nekatere ukrepe, ki so s tega vidika nujno potrebni. Kot je dejal Bajuk, bodo morali današnji mladi računati na to, da bodo delali dlje kot njihovi starši. »Dejstvo je, da je mladih ljudi premalo, zato se moramo takih stvari lotiti takoj,« je dodal in spomnil, da se v skladu s pokojninsko reformo iz leta 1999 vsako leto zvišuje delovna doba tako za ženske kot moške; zelo verjetno je torej, da bo treba to spremeniti. Če ne bomo storili ničesar, bomo imeli zelo resne težave, je še komentiral minister Bajuk. 13
Vsem bralkam in bralcem tednika Demokracija želim prijetno praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2007.
Poslanka SDS v Evropskem parlamentu
Dr. Romana Jordan Cizelj
dr. ROMANA JORDAN CIZELJ Poslanka v Evropskem Parlamentu
POSLANSKA PISARNA: Ljubljanska cesta 67 SI -1230 DOMŽALE TEL:+386 (0)1 724 45 86 www.rjordanci2elj.si
URADNE URE:
PONEDELJEK 8.00-12.00,13.00-15.00 SREDA 8.00-12.00,13.00-18.00 PETEK 8.00-12.00
Vabljeni !
Drage bralke in bralci,
pred vrati je praznični čas. Čas radosti, veselja,obdarovanja, izrekanja in sprejemanja lepih želja ter čas, ki ga preživimo z družino in prijatelji. Je čas, ko gledamo na opravljeno delo in prehojeno pot, ko ugotavljamo, da bi lahko naredili več in mnogo bolje, da bi lahko bili pravičnejši in strpnejši do soljudi.
A vendar je bilo iztekajoče se leto v marsičem dobro. Skupaj smo storili veliko dobrega, kar lahko pokažemo z doseženimi rezultati. Nanje smo lahko ponosni. Kmetijstvo ni le živinoreja in obdelovanje zemlje, je tudi skrb za ohranjanje narave in življenja na podeželju. Narava je tista, ki daje kmetu zaslužek, zato moramo z njo skrbno ravnati, sicer so lahko j posledice nepopravljive. Bodimo strpni in prizanesljivi do ljudi in tudi do j narave, ki nam da kakšno leto več, kakšno pa manj sadov.
Spremembevkmetijstvusočedaljehitrejšeintrebajimjeslediti.Zoblikovanjeml Nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja, Nacionalnega gozdnega ! programa in Nacionalnega strateškega načrta za ribištvo ter z mnogimi drugimi j dokumenti, projekti in ukrepi, ki nam bodo omogočili zagotavljanje blaginje na i podeželju, bomo na spremembe pripravljeni in jim bomo laže sledili.
Vsi dokumenti in projekti pa so zaman, če ne vlagamo v znanje, s katerim 5 izboljšujemo dobro opravljeno delo in gospodarjenje.
To je tudi čas, ko si postavljamo nove cilje, načrtujemo nove naloge in se i zavedamo, da bo za njihovo uresničevanje potrebnega veliko truda.
Verjamem, da bomo v letu, kije pred nami, še bolje opravljali svoje poslanstvo s in sprejemali odločitve v interesu slovenskega kmetijstva.
Naj prihajajoče leto obrodi zdravje, zadovoljstvo in mir. Postavimo si drzne ; cilje in jim sledimo. Uspehi ne bodo izostali.
2elim vam blagoslovljene božične praznike v krogu družine in iskrenih 3 prijateljev. Stopite v leto 2007 z veseljem in veliko mero optimizma!
Marija Lukačič,
ministrica za kmetijstvo i
Finančni minister Andrej Bajuk
Demokracija ■ 51/xi ■ 21. december 2006
Naročnik oglasa: Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
23
SLOVENIJA
Snežnih padavin je iz leta v leto manj.
Nenavadno topla jesen
Aleš Kocjan, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije
Kljub nekoliko nižjim temperaturam v zadnjih dneh je bila letošnja jesen ena najtoplejših v tem stoletju. Tako prijazna jesen je bila v Ljubljani nazadnje daljnega leta 1926, podobno toplo pa je bilo tudi pred šestimi leti.
Podobno pravzaprav velja za celotno srednjo Evropo, kjer tako tople jeseni ni bilo zadnjih 100 let. Povprečna temperatura je bila namreč med začetkom septembra in koncem novembra kar dobre tri stopinje višja od dolgoletnega povprečja, še večje odstopanje pa je bilo v prvi tretjini decembra. V prestolnici je bila povprečna temperatura v letošnji meteorološki jeseni 13,3 stopinje C, medtem ko je dolgoletno povprečje za Ljubljano 10,1 stopinje C.
Trend zviševanja povprečnih temperatur je značilen zlasti za obdobje zadnjih tridesetih let. Meteorologi ga v večini primerov povezujejo s toplogrednimi plini, napovedi, kaj vse utegne nadaljnje zviševanje temperatur povzročiti, pa so vse prej kot optimistične.
Čedalje topleje »Povsod po državi je bila povprečna temperatura v prvi tretjini decembra izrazito nad povprečjem, v večjem
24
delu ozemlja med 7 in 9 stopinj C,« so o zadnjem letošnjem mesecu zapisali na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Manj kot 6 stopinj topleje je bilo po njihovih podatkih v zahodni Sloveniji, več kot 8 stopinj topleje kot običajno pa je bilo na območju Ljubljane in okolice, na Dolenjskem in Celjskem. V primerjalni analizi, ki jo je naredila agencija, je bilo ugotovljeno, da je v večini
slovenskih krajev temperatura v tem času že peto leto višja od dolgoletnega povprečja (obravnavano obdobje je 1961-1990).
Najpogostejša razlaga globalnega segrevanja ozračja so podnebne spremembe, povezane z naraščanjem koncentracije to-plogrednih plinov v ozračju. Na to nas opozarjajo tajanje ledenikov pa tudi ekstremni vremenski pojavi, kot so denimo pogostejše katastrofalne suše, poplave, toča,
vročinski valovi in vetrovi z rušilno močjo. Glavno mesto Velike Britanije London je nedavno presenetil celo tornado, kar je za tamkajšnje območje res edinstven primer.
Pesimistične napovedi Pod
nebje naj bi se po trditvah meteorologov spreminjalo celo hitreje, kot so sprva pričakovali. Če so še konec prejšnjega stoletja napovedovali, da se bo ozračje za dve
EU najbolje izpolnjuje Kjotski protokol.
Nazadnje je bilo tako toplo leta 1926.
Demokracija ■ 5i/xi • 21. december 2006
LJUBLJANA
I I I I M I I I II I I I I I I I III I I 1 M I m I II I I M I M I I M I
1951 1956 1 961 1966 1 971 1976 1 981 1986 1 991 1996 2001 2006
SLOVENIJA
Pokrivamo svet.	3ni£A&uAofvx
stopinji Celzija segrelo do leta 2ioo, zadnje meritve kažejo, naj bi se to zgodilo že čez 20 let. To pa bi pomenilo, da bi bila naša tri obmorska mesta Koper, Izola in Piran leta 2025 pod vodo.
Višanje koncentracije toplogre-dnih plinov pa naj ne bi bil edini razlog za segrevanje ozračja, čeprav je zelo evidenten. Mednarodna javnost si z raznimi projekti, kakršen je denimo Kjotski protokol, prizadeva omejiti naraščanje teh snovi, vendar si nekatere države za izpolnjevanje njegovih meril prizadevajo bolj kot druge. Tako so denimo države Evropske unije na tem področju zagotovo vodilne, nekatere druge, med njimi ZDA, pa se sporazumu iz leta 1997 nočejo pridružiti. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje po merilih Kjotskega protokola, ki je začel veljati lani, pa ne bo pomenilo tudi zmanjšanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ampak bo le omejilo njihovo naraščanje. Znanstveniki Medvladnega odbora za podnebne spremembe zato opozarjajo ne le na možnost dviga morske
gladine, pač pa tudi na morebitne bolezni, ki se prenašajo z vodo, s hrano ah z žuželkami. V Sredozemlju naj bi bila pogostejša tudi daljša sušna obdobja, kakršnega smo na tem območju denimo doživeli poleti leta 2003.
Napovedi okoljskih znanstvenikov torej niso optimistične in marsikdo jim kar noče verjeti. Nekoliko bolj verjamemo meteorologom, le da njihove napovedi niso tako dolgoročne. Kdor je mislil, da bo na tem mestu izvedel, kakšna bo letošnja zima, se je torej uštel.
Napoved za 7 dni Tehnološke
izboljšave tudi meteorološki znanosti omogočajo, da so napovedi čedalje bolj natančne in dolgoročne. Vendarle pa lahko vreme napovedujejo le za okoli 7 dni naprej, pa še tedaj je natančnost odvisna od mnogih različnih dejavnikov. Kot je zapisano na spletnih straneh ARSO, so ti povezani zlasti s »kaotično naravo procesov v atmosferi«.
Veliko področij človekovega delovanja je odvisnih od vremena, prav tako pa tudi od čedalje izrazitejših podnebnih sprememb. (B
Čaka nas še kakšna zima
0 topli jeseni in segrevanju ozračja smo se pogovaijali z meteorologom Andrejem Velkavrhom iz ARSO.
Letošnja jesen je bila po temperaturah precej nad dolgoletnim povprečjem. Kdaj je bila nazadnje zabeležena tako visoka temperatura v tem letnem času?
Tako topla jesen v Ljubljani je bila daljnega leta 1926 (povprečna temperatura 13,3 stopinje C). Mislim, da gre za zelo majhne razlike v povprečni dnevni temperaturi za september, oktober in november. Sicer pa je bila precej topla tudi jesen leta 2000 (povprečna temperatura 12,5) in 1963 (povprečna temperatura 12,1). Dolgoletno povprečje je za Ljubljano 10,1 stopinje C. Naj opozorim, da so odstopanja pri povprečnih temperaturah po absolutni vrednosti majhna.
Lanska zima je bila mrzla in snežena. Gre za izjemo, ki potrjuje pravilo o segrevanju ozračja?
Težko bi komentiral. Dejstvo je, da opažamo, da se količina snega v hribih v zadnjih 30 letih počasi zmanjšuje. To je splošni trend, ki je opaznejši pri niže ležečih postajah. Je pa res, da je del tega trenda tudi počasno zmanjševanje količine padavin, kar laže opazimo na više ležečih postajah, kjer je manj
primerov, da bi deževalo namesto snežilo. Res pa je, da natančnejša analiza tega še ni bila narejena. Vsekakor pa nas najbrž v prihodnosti še čaka kakšna snežena in mrzla zima.
Lahko podnebne spremembe pripišemo izključno onesnaževanju okolja oziroma to-plogrednim plinom ali je vzrokov več?
Vzrokov za globalno segrevanje ozračja je več. A hitrost dviganja povprečne temperature na Zemlji je zadnja desetletja tako izrazita, da jo lahko ta čas povezujemo le s hkratnim hitrim naraščanjem toplogrednih plinov v ozračju. Te pa v vse večjih količinah tvorimo mi s svojim načinom življenja. Za zdaj nismo odkrili naravnega vira, ki bi lahko tako hitro povečeval naraščanje količine toplogrednih plinov.
Ali obstajajo prizadevanja, da bi bile vremenske napovedi še natančnejše in dolgoročnejše?
Seveda, razvoj gre tudi na tem področju naprej. A napredek je vse počasnejši. Tako je pri vsaki stvari. Ko jo čedalje bolj izpopolnjujete, napredujete počasneje. Veliko tru-
DeMOKRACUA • 51/xi • 21. december 2006
Meteorolog Andrej Veikavrh
da je treba vložiti za majhen napredek. Večja težava je pri dolgoročnejših napovedih. Vremenski procesi namreč ne »živijo« prav dolgo, prekratko za mesečno ali sezonsko vremensko napoved. Tu bo še veliko dela, seveda pa ni nujno, da bomo vsemu kos.
25
Minister Lovro Šturm je predstavil dosežke projekta Lukenda.
Prizadevanja se obrestujejo
Mitja Volčanšek, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije
Leto po predstavitvi projekta Lukenda za zmanjšanje sodnih zaostankov, zaradi katerih je Slovenija nekajkrat končala na zatožni klopi Evropskega sodišča za človekove pravice, kaže, da so si na pravosodnem ministrstvu res zavihali rokave.
stavbe v izmeri vsaj 30.000 m2. To bo pripomoglo predvsem k združitvi poslovnih prostorov sodišč in okrožnega državnega tožilstva na enem kraju.
Sveže moči Drugi segment celovitega reševanja sodnih zaostankov je zagotovitev človeških virov - od zaposlovanja podpornega osebja na sodiščih za določen čas do zaposlitve dodatnih sodnikov v ta namen. Na ministrstvu so ugotovili, da je bilo zelo veliko prostih sodniških mest tudi zaradi počasnosti in neažurnosti nekaterih razpisov znotraj sodišč. Tako so letos skupno razpisali kar 227 sodniških mest, med temi pa so poleg rednih razpisov v okviru projekta Lukenda zagotovili 70 novih mest. Podatek ni zanemarljiv, saj vsak nov sodnik prevzame povprečno 200 zadev letno. Zagotovljenih je bilo še 250 dodatnih mest za sodno osebje ter razpisanih 23 mest v tožilstvu in 29 v državnem pravobranilstvu. Imenovanih je bilo tudi šest predsednikov in pet podpredsednikov sodišč.
26	Demokracija ■ 5i/xi ■ 21. december 2006
To dokazujejo rezultati, ki jih je pravosodni minister Lovro Šturm predstavil na tiskovni konferenci prejšnji teden. Ministrstvo za pravosodje je v minulem letu sprejelo vrsto posrednih in neposrednih ukrepov, njihov učinek bo otipljiv šele od leta 2007 dalje.
Nad zaostanke do leta 2010
Cilj projekta Lukenda je odprava neupravičenih sodnih zaostankov do leta 2010. K temu je Slovenijo spodbodel tudi poseg Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je ugodil tožbi Franja Lukende (po njem so projekt poimenovali) proti Sloveniji zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Od tedaj je Strasbourg izdal 161 tovrstnih sodb, skupaj vrednih nekaj več kot 686 tisoč evrov. S tem je postala jasna potreba po čim hitrejši rešitvi vprašanja sodnih zaostankov. Slovenija je z zakonom, ki bo začel veljati 1. januarja, določila zgornjo mejo izplačila t. i. zadoščenja za omenjene primere, ki
končajo na evropskem sodišču, le-to pa je slovenski zakon ocenilo za primernega.
Novi prostori: boljše delo No,
v letu dni je po ministrovi oceni prišlo do nekaterih temeljnih premikov, potrebnih za uspeh omenjenega projekta, to pa je bilo mogoče tudi z zagotovitvijo sredstev v višini 3,5 milijarde tolarjev iz rebalansa proračuna, ki so po Šturmovo »namenjena izključno odpravi sodnih zaostankov«. Kot izredno pomemben ukrep za zagotovitev učinkovitega dela pravosodnih organov je bila zagotovitev dodatnih poslovnih
prostorov. Po Šturmovo so v tem obdobju, zlasti pa letos jeseni na tem področju postorili več kot za časa vseh vlad v zadnjih petnajstih letih. Tako je ministrstvo na internem trgu pridobilo nove prostore v skupnem obsegu približno 8.700 m2, podobno kvadraturo pa so pridobili z nakupi prostorov za pravosodne organe. Investicije so znašale okoli 2,5 oziroma 1,9 milijarde tolarjev. Zelo razveseljivo pa je, da so pridobili gradbene parcele ob ljubljanski železniški postaji v skupni izmeri približno 10.000 m2, ki bo po ministrovih besedah omogočila postavitev poslovne
Ključno vlogo pri zmanjševanju zaostankov bodo odigrali sodniki.
SLOVENIJA
Kakšno bo vreme
Z zaposlovanjem je tesno povezano tudi dodatno izobraževanje delavcev v pravosodnem sistemu. Pri tem je Šturm poudaril pomoč francoskih strokovnjakov prek t.i. tvvinninga oziroma mehanizma za vzpostavitev institucij v posamezni članici EU s pomočjo partnerskega sodelovanja. Za tovrstno sodelovanje je MP pridobilo tudi ustrezen objekt v Ljubljani, kjer bo delovalo izobraževalno središče.
Odprava sistemskih ovir Tretji
segment prizadevanj ministrstva so spremembe in dopolnitve na zakonodajnem področju, katerih cilj je »omogočiti bolj smotrno razreševanje sodnih zadev,« njihovo hitrejše potekanje in večjo prijaznost za ljudi, ki se soočajo s postopki, je razložil Šturm. Naj navedemo le glavne novosti. Novela zakona o sodniški službi naj bi pripomogla k poenostavitvi postopkov kandidiranja, hkrati pa so na ministrstvu vpeljali dodatni kriterij za preprečevanje sodnih zaostankov. Novosti v zakonu o sodiščih krepijo vlogo predsednika sodišča. Sprejet je bil zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bo s i. i. 2007 v teh primerih zagotavljal
SODNIZAOSTA
Projekt Lukenda
Zaostanke naj bi odpravili do 2010.
posebno sodno varstvo. Alternativno reševanje sporov, ki bo olajšalo delo sodišč, vpeljuje novela zakona o notariatu. Tu sta še zakon o upravnem sporu, ki izjemoma dopušča odločanje po sodniku posamezniku, in spremenjen zakon o izvršbi in zavarovanju.
Snujejo se tudi nadaljnje zakonodajne rešitve, denimo sprememba sodnega reda, s katero bi s pomočjo informacijske tehnologije (zanjo bodo ob visokem vložku pridobili tudi evropska sredstva) omogočili vpogled v potek reševanja zadev. Hkrati s tem naj bi za lažje spremljanje postopkov nove zadeve dobile eno in nespremenljivo opravilno številko. Minister je ob tem poudaril potrebno prihodnjo strokovno razpravo o iskanju ravnovesja med pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in visoko ravnjo proceduralno zagotovljenih pravic, ki bi zaradi pritiskov po zmanjšanju zaostankov lahko končale v ozadju.
Potrebno sodelovanje Seveda pa ministrstvo kljub vsej dobri volji ne more opraviti vsega; ključnega pomena je sodelovanje sodišč oziroma sodnikov. Minister je določil posebnega pooblaščenca, ki obiskuje sodišča po državi in preverja uresničevanje projekta Lukenda. Pri tem je Šturm pohvalil samoiniciativnost sodišč, ki so za dosego tega cilja izdelala podroben načrt. Minister bi se lahko ob obletnici projekta Lukenda pohvalil s skoraj petodstotnim zmanjšanjem zaostankov v letošnjem prvem polletju, vendar je tu korektno opozoril, da je treba pohvaliti povečano delovno vnemo sodnikov, kajti pravi učinki vseh naštetih ukrepov bodo vidni šele po letu 2007.0
6 dni?
Vremenska napoved za 6 dni vnaprej!
infc(TV)
Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo.
ponedeljek	torek

petek
Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja.
Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme).
Naročnik oglasa Into TV, d.o.o., Novo mesto
Reševanje problematike je spodbudilo Evropsko sodišče za človekove pravice.
Demokracija • 5i/xi • 21. december 2006
27
TUJINA
yttííil lili,
Hiíiílílllll
Vltava in Karlov most
Razglednica iz Prage
Tekst ¡n foto: Barbara Prevorčič
Brez piva ne gre... Med posebnostmi zlate prestolnice so tudi tipične pivnice, kjer si lahko hkrati pogasite žejo in potešite lakoto. Ti človeški potrebi bosta na Češkem vedno zadovoljeni. IE
Če so vam pripovedovali, da je Praga ena najlepših evropskih prestolnic in zna s svojo češko zapeljivostjo očarati vsakega obiskovalca, so imeli prav. Dodam lahko, da je Praga v vsej svoji gotski lepoti izredno privlačna tudi v pozni jeseni.
Čeprav so v tem času temperature v Pragi nekoliko nižje kot pri nas, to ne odvzame čara mestu, ki kar kliče, da se sprehodiš po njem. Postopaš med poslopji, ki v svoji okrasti barvi opravičujejo sloves »zlate« Prage.
Že lega mesta je nekaj posebnega; zaznamujejo jo skalnati bregovi nad široko in vijugasto Vltavo. Vzpetine so kronane z veličastnimi cerkvami in palačami; čez reko so zgrajeni številni mostovi. Pri tem seveda ne moremo mimo Karlovega mostu, ki je višek gotske tehnike. Most je bil menda že od nekdaj več kot samo pot za prečkanje reke in tudi sedaj na njem vlada živahen vrvež, ki ga poleg radovednih obiskovalcev s fotoaparati ustvarjajo trgovci, glasbeniki, lokalni umetniki ... Ta najdaljši in najlepši evropski srednjeveški most vodi iz prisrčne Male stra-ne v Staro mesto, kjer se labirint majhnih uličic steče na glavni trg in med bridke ostanke Josefova, starega judovskega geta.
Sprehod po najlepšem mostu
Zlata Praga
Franz Kafka
grad po svoje zaznamovalo, zato je danes prava zakladnica različnih arhitekturnih slogov.
V Pragi so 11. maja 2006 odkrili prvi javni spomenik na Praškem gradu v čast Jožefa Plečnika, njegovega uradnega arhitekta v času prenove od leta 1920 do leta 1935. Pri odprtju so bili predsednik Češke Klaus in njegova žena Livija, češki minister za kulturo Vitezslav Jandak in slovenski minister za kulturo Vaško Simoniti. Postavljeni doprsni kip Plečnika je delo njegove učenke, arhitektke Vladimire Bratuž Lake.
Vysehrad Mestni predel, ki ga nikakor ne smemo prezreti, je Višegrad. Tu je imela legendarna princesa Libuša privid prečudovitega mesta - Prage. Višegrad je v svoji zgodovini doživljal vzpone in padce, zato je danes zanimiva mešanica oblik, vključuje obnovljeno cerkev sv. Petra in sv. Pavla, okroglo cerkev sv. Martina in ostanke baročnih utrdb. Nič pa se ne more kosati s prečudovitim razgledom na mesto in reko.
Srce naroda Pravijo, da je češka
prestolnica »matka« mest (mati mest) z vsemi značilnostmi popolne prestolnice. Res je, da je velika (več kot milijon prebivalcev), vendar spet ne toliko, da bi se v njej ne znašli ali je ne mogli
28
v celoti zaobjeti. Pri tem sta v pomoč tramvaj in metro, s katerima se lahko hitro in brez posebnih težav premikaš z enega konca mesta na drugega. Seveda so pri potepanju po Pragi neprecenljive predvsem noge, saj se v mestu na vsakem koraku pojavljajo novi vizualni užitki.
Veliko lepote se lahko naužije-te na Hradčanih, ki niso le grad,
ampak skoraj stolno mesto vrh hriba in veljajo za simbolično srce naroda. So kraj palač, cerkva, ulic in uličic, trgov... Grad ali po češko hrad nad Vltavo so v 9. stoletju zgradili praški princi in od takrat dalje so tukaj vladali češki deželi. Projekt prenove je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Vsako obdobje je
Demokracija • 51/xi • 21. december 2006
Politično prizorišče zapuščata zadnja revolucionarja stare šole: Castro je zelo bolan, Pinocheta pa so prejšnji teden pokopali.
Postavljanje diktatorjev
Ana Mullner, foto: Reuters, AP
Latinska Amerika se poslavlja od dveh najznamenitejših diktatorjev svojega časa. Z zadnjimi zdihljaji Fidela Castra in s smrtjo Augusta Pinocheta se končuje južnoameriška saga o diktatorjih, ki so se kot za stavo vrstili skozi preteklo stoletje.
Oba skrita za sončnimi očali in s cigaro v roki sta ponazarjala najbolj slikovito podobo celine tistega časa. Prvi skrajni levičar, ki je s svojim znamenitim stavkom »Ha-sta la victoria siempre!« branil (in še brani) svoj revolucionarni prevzem oblasti, drugi pa njegovo popolno (politično) nasprotje; oblast mu je uspelo pridobiti in jo obdržati samo zaradi nasprotovanja marksistični ideologiji. Z odhodom dolgotrajnega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta se zdi, daje Južna Amerika, eno politično najmanj stabilnih območij, končno pripravljena zapreti nekatera boleča poglavja svoje zgodovine.
Generalovvzpon Do 1. septembra 1973, ko je prišlo do državnega udara, večina Čilencev ni še nikoli slišala za Augusta Pinoche-
ta. Zato tudi nihče ni pričakoval tistega, kar je sledilo: pobijanje in mučenje političnih nasprotnikov, odprava svobode govora in dolgoletna vojaška diktatura. V nasprotju s tem, kar je sledilo, se je zdel vojaški udar leta 1973 neizogiben; takratna socialistična vlada pod vodstvom Salvadorja Allendeja je poskrbela za to, da se je država znašla na robu gospodarske in politične Jcrize. Edino vprašanje, ki se je postavljalo, je bilo, komu bo prvemu uspelo prevzeti vajeti države v svoje roke. Pri tem se je izkazal tedanji general Augusto Pinochet, čigar prevzem
oblasti je bil hiter in učinkovit. Pomagale so mu predvsem ZDA, ki so močno podpirale takratno Allendejevo opozicijo. Znano je, da je Henry Kissinger politični zasuk v Santiagu pospremil z besedami: »Ne vem, zakaj bi morali dopustiti obstoj marksistične države samo zato, ker so njeni prebivalci neodgovorni.«
A kar se je začelo kot zamenjava marksistične oblasti z ideološko nasprotno, a učinkovitejšo različico, ki naj bi državo popeljala nazaj med najuspešnejše na celini, se je kmalu sprevrglo v nekaj popolnoma drugega. Pinochet si
je kot glavni cilj zadal izgon vseh svojih političnih nasprotnikov, tiste pa, ki niso pravočasno ušli iz države, so mučili ali jih ubili. Po današnjih ocenah naj bi bilo ubitih okoli 3 tisoč predstavnikov opozicije. Skozi leta je Pinochet čedalje več vlagal v vojsko, ki mu je kot glavno sredstvo njegovega režima zvesto služila. Ena izmed njegovih največjih ambicij je bila tudi reforma čilskega gospodarstva, ki ga je hotel postaviti za zgled drugim državam v Južni Ameriki. Sprva so bile njegove možnosti za uspeh kar velike. Pinochet je gospodarske odločitve popolnoma prepustil krogu t. i. Chicago boys (čilski ekonomisti, ki so se izobraževali na Univerzi v Chicagu). Slednjim je ostal zvest do konca svoje politične kariere, tudi po tem, ko so njihove reforme povzročile dve največji go-
Pinochetu je uspelo državo z zgledno demokratično tradicijo spremeniti v šolski primer vojaške diktature.
30
Demokracija • 51/xi ■ 21. december 2006
TUJINA
spodarski krizi; prvo v letih 1975 do 1976 in drugo leta 1982. Po koncu prve, ko si je gospodarstvo opomoglo in so se državi začeli obetati boljši časi, je Pinochet (ki je takrat spet užival popolno podporo javnosti) sklenil sprejeti novo ustavo, o usodi katere so prebivalci odločali na referendumu. Ustava je bila spejeta, a sledila je nova, tokrat še hujša gospodarska kriza. Takrat se je začelo najtežje obdobje njegove vladavine, ko so pred vladno palačo vsak dan potekali protesti revnih množic, krepila pa se je tudi opozicija. »Železni general« pa je vzdržal, politično preganjanje se je okrepilo in oblast je ostala trdno v njegovih rokah. A ljudstvo se je dolgoletnega predsednika vseeno naveličalo, saj so leta 1988 na referendumu glasovali proti temu, da bi se Pinochetu mandat podaljšal še za eno desetletje. Dve leti kasneje je bil po demokratičnih volitvah primoran prepustiti predsedniški stolček Eduardu Freii, do leta 1998, ko je bil imenovan za dosmrtnega senatorja, pa je ostal poveljnik oboroženih sil.
Kruti eksperiment čeprav so
bile proti njemu podane številne kazenske ovadbe, pa zaradi počasnosti sodnih mlinov in sklicevanja na poslansko imuniteto niso nikoli dosegle epiloga. Svojevrsten konec je kruta zgodba o diktatorju doživela šele nekaj dni pred njegovo smrtjo, ko je prvič priznal, da so se v času njegovega režima dogajali nekateri zločini. Čeprav so se v Latinski Ameriki dogajali še mnogo hujši zločini, pa je prav Čile v tistem času ponazarjal svetovno politično dogajanje; na vrhuncu hladne vojne je prišlo do spopada komunistične in de-	S
sno usmerjene ideo- v logije znotraj ene same države. Mnogi so ta pojav poimenovali »čilski eksperiment«. To je tudi razlog, da je bil Pinochet dolgo časa deležen slave, kakršne si v drugačnih okoliščinah ne bi zaslužil.
Čilska predsednica Michele Bachelet nakazuje nove smernice južnoameriške politike.
Tektonski premiki Pogosta na paka, ki jo svetovna javnost dela pri obravnavanju Latinske Amerike, je neupoštevanje raznolikosti te celine, in to ne samo v geografskem, temveč predvsem v političnem smislu. Rojstna celina Marquezovega magičnega realizma, kjer je vse nenavadno običajno in vse vsakdanje čudno, kaže čedalje večja razhajanja, upoštevajoč predvsem letošnje predsedniške volitve in odhod nekaterih vodilnih osebnosti s političnega prizorišča. Zdi se, da se je začela Latinska Amerika nagibati k trem različnim političnim smernicam in pri tem ima vsaka svoj elitni klub držav članic. Prva, katere štafetno palico je prevzel ve-nezuelski predsednik Hugo Cha-vez, je bila do nedavnega kljub glasnosti svojih predstavnikov v veliki manjšini. Chavez je imel na svoji strani le bolivijskega predsednika Eva Moralesa in kubanskega Fidela Castra. Po letošnjih volitvah pa sta se trojici pridružila še Rafael Correa v Ekvadorju in Da-niel Ortega v Nikaragvi. Vsem je skupno predvsem nasprotovanje Združenim državam Amerike in prostemu trgovinskemu pretoku. A kljub splošnemu prepričanju, da se Latinska Amerika čedalje bolj nagiba na levo, je slika celine še vedno vse prej kot leva. Na drugi strani se vzpostavlja desnosredinski blok držav, ki pa ima le malo skupnega z nekdanjo južnoameriško desnico. Mehiški predsednik Felipe Calderon in Alvaro Uribe v Kolumbiji sta bliže politiki ZDA in veljata za največja zaveznika velesile na območju, oba pa tudi zagovarjata prosto trgovinsko menjavo. Prav zaradi nujnosti izvedbe socialnih programov, ki jih v obeh državah in še posebej v Mehiki nuj-no potrebu-' l . jejo, jima
Augusto Pinochet ob prevzemu oblasti leta 1973
ne uspeva reformirati nove južnoameriške desnice in jo popeljati v 21. stoletje.
Grenko slovo Med obema omenjenima smerema pa se kaže še tretja, sredinska, ki bi utegnila v prihodnosti prav hitro prevzeti vodilno vlogo. Poveljujeta ji čilska predsednica Michelle Bachelet in brazilski predsednik Luiz Inacio Lula Da Silva, ki sta idejno sicer bolj levo usmerjena, a se gibljeta nekje na zlati sredini med drugima dvema blokoma. Nasprotovanja ZDA in svobodnemu trgu ne izražata naglas, njun glavni cilj pa je predvsem izkoreniniti (ali vsaj zmanjšati) revščino v svojih državah. Pri tem se zavedata, da so jima tako ZDA kot večja fleksibilnost trga lahko le v pomoč. Hkrati pa kot morebitne partnerice ne izključujeta Kube in se trudita zapreti nekatera boleča zgodovinska poglavja. To je še posebej pogumna poteza za Bacheletovo, ki je bila prav zaradi Pinochetovega režima pri-morana zapustiti državo, a se ji je uspelo vrniti v velikem slogu - kot prva voditeljica države.
Je današnja slika Južne Amerike tisto, kar sta si Pinochet in
Castro predstavljala, ko sta prišla na oblast? Verjetno ne in dvomimo, da sta bila v svojih zadnjih trenutkih zadovoljna z zdajšnjim stanjem. Še posebej je lahko nezadovoljen Castro, ki mu t. i. La-tinobarómetro že nekaj časa kaže najmanjšo podporo med prebivalci 18 držav Latinske Amerike, večina anketirancev pa zavrača tako skrajno desne kot skrajno leve politike in se uvršča nekam na sredino. A zgodovina se rada ponavlja, kar je še posebej očitno v državah Latinske Amerike. Kljub prepadu med revnimi in bogatimi ter večno šepajočemu gospodarstvu bodo politiki, ki imajo vsaj malo »revolucionarnega duha«, vedno dobili dovolj visoko podporo volivcev. Augusto Pinochet se v zgodovino ni zapisal samo kot dolgoletni predsednik, temveč je predvsem pokazal, kako hitro lahko ljudi zavedeš. In tako je Čile, ki je imel vedno eno najtrdnejših demokratičnih tradicij in kjer do tedaj niso nikoli slišali za politično represijo, postal sinonim za vojaško diktaturo. Dokler ni prišlo grenko slovo. Marsikdo upa, da se bo isto kmalu zgodilo tudi v Havani... 13
Demokracija • 51/xi ■ 21. december 2006
31
GLOBUS
Človek v krokodilu	(
Prebivalci neke indonezijske vasi so v krokodilu, ki so ga ujeli in ubili, našli dve človeški roki, nogo, dele lobanje, šope las in kratke hlače. Petmetrskega in pol tone težkega krokodila sedaj sumijo, da je požrl 59-letnega ribiča, ki so ga nazadnje videli pred tednom dni blizu reke, v kateri so plazilca tudi ujeli. Ko so si vaščani opomogli od šoka po najdbi, so krokodila razsekali na dele in l meso razdelili med vaščane za hrano. Ljudje na |^jtJLi| tem območju namreč verjamejo, da mo- . jffiBgT ""ffi' rajo meso ljudožerskega krokodila poje- ^^ffl^r v sti, da ne bi bilo več žrtev med ljudmi.	" t^ '
Posoda dinastije Qing Ki
tajska keramična posoda iz 18. stoletja iz obdobja dinastije Qing je na dražbi v hongkonški dražbeni hiši Christie's dosegla
rekordnih 19,5 milijona dolarjev. Rožnata posoda s pečatom kitajskega cesarja Qianlonga, ki je vladal v letih od 1736 do 1795, je najdražji umetniški predmet, ki so ga kadar koli prodali na dražbi v Aziji. Prodana posoda je polovica para, drugo polo-
The People
Strah
Britanski tednik The Sunday People piše, da se milijarder Roman Abramovič resno boji, da bi postal naslednja žrtev ruskih zastrupljevalcev, zato ne je nobene druge hrane razen tiste, ki jo zanj pripravi njegov osebni
32
vico pa hranijo v londonskem muzeju. Zadnjo rekordno ceno na dražbi, ki jo je v Hongkongu organiziral Sotheby's, je dosegla vaza iz obdobja dinastije Qing oktobra lani, za katero je neki zbiralec odštel 14,48 milijona ameriških dolarjev.
Premoženje za živali Britanci,
znani po svojiljubezni do živali, za svoje hišne ljubljenčke zapravijo
pravo premoženje. Kot so pokazali izsledki raziskave društva za varstvo živali, zanje namenijo več kot pet milijard funtov (7,5 milijarde evrov) na leto. Povprečni letni izdatek za domače živali znaša 231 funtov. Raziskava, ki je zajela skoraj 6.000 ljudi, je pokazala, da moški potrošijo več kot ženske, vendar pa te bolj skrbijo za živali. Kakšnega hišnega ljubljenčka ima skoraj polovica Britancev, med Londončani pa je ta delež 22 odstotkov. Zanimivo je, da petina lastnikov ne ve, katerega spola je njihov hišni ljubljenček.
Pučist išče vlado Vodja nedavnega voj aškega udara na Fidžiju in samooklicani predsednik Voreqa Bainimarama kandidate za še nezasedena mesta v novi vladi išče s
pomočjo časopisnih oglasov. Kot je zapisano v oglasu, objavljenem v lokalnem časopisu, mora imeti kandidat izjemen značaj in ne sme imeti kazenske kartoteke. V oglasu še opozarja, da kandidati-
poslovneži, katerih podjetja so šla v stečaj, niso primerni. Tisti, ki bi želeli visoke vladne položaje po množičnih odstavitvah v udaru, morajo svoje prošnje nasloviti na vojaško poveljstvo.
valmi, je kmalu začel izkazovati pozornost Alexis Baily, eni od sodelavk društva. Začel je ščipati vse, ki so se ji hoteli približati, in celo izvajati ples dvorjenja, kadar je prišla v njegovo bližino. Česa takšnega v društvu še niso videli. Ko so ga namreč tisti oktobrski večer prinesli, ga je z zdravili oskrbela prav Bailyeva in ga vzela k sebi. Naj bo še tako smešno, vendar kaže, da se je tudi ptiču zgodilo to, kar se pogosto zgodi ranjenim vojakom, ki se zaljubijo v svoje bolničarke. Toda nekateri zatrjujejo, da pelikanovo vedenje le ni tako lahko razložljivo - šlo naj bi vendarle le za reakcijo na stik s človekom. Bailyeva pa upa, da bo nanjo pozabil, ko bo spet med svojimi vrstniki.
TUJI TISK
kuhar. Poleg tega, tako The Sunday People, je prepovedal vsako zunanjo dostavo hrane, vključno s sušijem, v dvorano sveta direktorjev na stadionu Stamford Bridge. Zadeva gre tako daleč, naj bi njegovi telesni stražarji morali vsako jed pokusiti pred njim. The Sunday People navaja nekega anonimneža iz »bližnje okolice Abramoviča«, ki pravi: »Abramovič se je odločil, da ne bo jedel ničesar razen tistega, kar bo pripravil njegov osebni kuhar, saj je to edini način, da si zagotovi varnost. Strah, da bi postal naslednja žrtev, je dovolj, da je uvedel vse potrebne ukrepe.« Svojega osebnega kuharja, ki mu pripravlja celo sendviče, vzame s seboj, kamor koli gre, piše People.
The Times
Pelikan
&-I&W- KsisE i
•ffliggBigP,
* tfJHHBS
i- pfnii§ —
Pelikan vrste, ki živi v Afriki na jugu Sahare, je oktobra pobegnil iz parka za divje živali na otoku Man. Kasneje so ga našli bolnega in izčrpanega. Ptič, za katerega se je zavzelo škotsko društvo za boj proti krutemu ravnanju z ži-
DeMOKRACUA ■ 51/XI -21. december 2006
Grško ministrstvo za turizem je napovedalo, da bo namenilo 1,8 milijona evrov za učne ure taksistov, ki se bodo morali naučiti lepšega vedenja, saj se veliko turistov pritožuje nad njimi. Gre za del kampanje, s katero želi Grčija izboljšati kakovost storitev v za to državo vitalni turistični industriji. Učnega programa se bo lahko udeležilo približno 5.000 taksistov, ni pa še znano, kaj vse bodo te ure obsegale.
kraljičinega jezika ni posledica njene zavestne odločitve, da bi se približala državljanom. »Ena glavnih sprememb v angleški skupnosti je sprememba v naglasu, ki sedaj zveni manj aristokratsko kot pred 50 leti,« je poudaril Harring-ton in dodal, da je to povezano z dejstvom, da so imeli takrat bolj razdeljeno razredno strukturo, ki se je začela krhati v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.
Končno razsodili Na Slovaškem
so po 30-letnem sodnem procesu na vrhovnem sodišču v Bratislavi na od 3 do 15 let zapora obsodili šest nekdanjih študentov, ki so 9. julija 1976 ugrabili, posilili in umorili študentko medicine. Storilci, ki so bili takrat stari nekaj čez dvajset let, so študentko v bližini študentskega doma v Bratislavi stlačili v avtomobil in jo zaprli v stanovanje, kasneje pa jo utopili v kopališču in njeno truplo vrgli v bližnji potok. Storilci so bili sicer že leta 1982 obsojeni na 24 let zapora, po padcu komunizma pa so vložili pritožbo na delo komu-
nističnih sodišč. Potem ko so del kazni že odsedeli, so jih spustili na prostost, na sedanjo odločitev vrhovnega sodišča pa pritožba ni več mogoča. Eden od obsojencev je kazen v tem času že odsedel.
Nezaželene prsi Indonezijski
tožilci so Erwina Armanda, odgovornega urednika indonezijske izdaje revije Playboy, obtožili kršitev zakonov spodobnosti, zaradi česar mu v primeru obsodbe grozita
GLOBUS
dve leti in osem mesecev zapora. Armando naj bi bil po podatkih tožilstva nadziral fotografiranje in izbiranje fotografij ženskih modelov v spodnjem perilu, med katerimi so tudi take, ki delno razkrivajo prsi. To naj bi po besedah glavnega tožilca Resnija Muchtarja vzbujalo spolno poželenje pri bralcih v Indoneziji, kjer ta ameriška revija, ki je v največji muslimanski državi prvič izšla aprila, ne sme vsebovati slik z golimi modeli.
uživanja alkohola. Dodatno skrb povzroča tudi dejstvo, da je lani poraba alkohola na Finskem dosegla novo najvišjo raven.
Elizabeta II. se prilagaja bh-
tanska kraljica Elizabeta II. danes govori angleščino, ki je bolj podobna jeziku običajnega Angleža kot jezik, ki ga je kraljica govorila pred petdesetimi leti. Po besedah angleških akademikov je bila »kraljičina angleščina« zgled za visoko in pravilno angleščino, sedaj pa govori standardni jezik, ki se sliši med navadnimi britanskimi državljani. Po besedah Jonathana Har-ringtona, profesorja fonetike na Univerzi v Miinchnu, sprememba
Alkohol mori Fince Alkohol je
postal pravi morilec Fincev, tako moških kot žensk. V letu 2005 je več kot 2.000 ljudi, starih od 15 do 64 let, umrlo zaradi zastrupitve z njim ali pa je zaradi uživanja alkohola resno zbolelo, so pokazali nedavni izsledki študije vladne agencije za socialo in zdravstvo. Skoraj tisoč ljudi je umrlo v nesrečah ali nasilju, ki je bilo posledica
TUJI TISK
The Guardian
Podkupujejo jih
HjjjjjSfi^ Hf
—gg \ gOTJMSfflL. j	
spSS™3"^ ¡	m «
JgSP® i	
	
enp»—	
Organizirane kriminalne skupine pridobivajo nove člane na študentskih taborih med študenti. V zameno za to, da postanejo njihovi skrivni agenti na področju visokih tehnologij, jim pogosto ponudijo izobraže-
vanje. Računalniški prestopniki za kraje uporabljajo popularne spletne strani, kot je MySpace. To poletje je bilo več kot milijon računalnikov okuženih z različnimi škodljivimi programi prav na tej spletni strani, s tem ko so kliknili na ponarejene reklamne bannerje, ki so jih tja postavili hekerji. Slednji čedalje več pozornosti namenjajo tudi mobilnim telefonom, saj lahko prek računalniškega sistema operaterjev pošiljajo lažne ponudbe glede protivirusne zaščite. Če naročnik odgovori na tako sporočilo, v zameno »dobi« sledilni program. Avgusta letos so bili na tak način napadeni naročniki dveh velikih operaterjev v Španiji.
La Repubblica
Pretoploje
Morda dobrega možička letos sploh ne bo! V Skandinaviji se sani dedka Mraza ustavljajo zaradi premalo snega. V Rusiji je hud mraz, ki je nekoč ustavil Napoleonovo vojsko, postal samo še daljni spomin. V Alpah
merijo najvišje temperature v zadnjih 1300 letih, v vsej Evropi pa kraljuje najtoplejša »jesen« v zadnjih petsto letih. Lahko se seveda veselimo, da je mogoče še naprej hoditi v suknjiču, toda podatki iz uglednih meteoroloških inštitutov ne tolažijo. Temperature je bila septembra in oktobra okoli enajst stopinj, kar je za 1,8 stopinje več od povprečnih zgodovinskih podatkov. Novembra pa je bila temperatura kar za 2,5 stopinje višja kot prejšnja leta. Potem ko je v dramatičnem poletju 2003 na stari celini od vročine umrlo 35.000 ljudi, smo se znašli pred vrati velike klimatske spremembe. Za zdaj je še znosno, čeprav še najbolj trpi zimsko-športni turizem.
Demokracija • 51/xi ■ 21. december 200«
33
:ranc Kramberger
INTERVJU
Škofu Slomšku nikoli ne bomo dovolj hvaležni
Gašper Blažič, foto: Bor Slana
Mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger se je rodil leta 1936 v Lenartu v Slovenskih goricah. Po maturi se je vpisal na bogoslovje in bil leta 1960 posvečen v duhovnika. Po posvečenju je deloval kot kaplan v eni od mariborskih župnij, leta 1965 pa je bil imenovan najprej za prefekta, nato pa za ravnatelja Slomškovega dijaškega semenišča. V tem času je vpisal podiplomski študij na teološki fakulteti in ga leta 1971 končal z doktoratom z naslovom Osrednje teološke resnice v Slomškovem oznanjevanju, bil pa je tudi vicepostulator za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška in član sveta za semenišča pri Jugoslovanski škofovski konferenci. Oktobra leta 1980je bil imenovan za mariborskega škofa in še istega leta prejel škofovsko posvečen je. Hkrati je postal tudi pokrovitelj Mohorjeve družbe, deset let kasneje pa predsednik Slovenske Karitas. Zadnji dve leti je predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK), ki jo je večkrat zastopal na zasedanjih sveta Evropskih škofovskih konferenc. Trikratje bil tudi delegat SŠK na škofijskih sinodah v Rimu. Letos je bil imenovan za mariborskega nadškofa in metropolita.
Spoštovani gospod nadškof, leto 2006 se počasi izteka. Za vas osebno je bilo precej razburljivo, saj je bila v tem času mariborska škofija razdeljena na tri škofije, sami pa ste po 25 letih postali nadškof in metropolit. Kako doživljate to spremembo?
Leto 2006 se res izteka in za našo škofijo je bilo vsebinsko zelo bogato. Tudi za ves slovenski narod, saj smo to leto obhajali petnajstletnico državne samostojnosti in smo se spominjali trenutka, ko je slovenski narod začel pisati zgodovino v svojo zgodovinsko knjigo. In v tem jubilejnem letu je papež Benedikt XVI. naredil enkratne poteze, saj je v Sloveniji ustanovil tri nove škofije, imenoval tri nove škofe, mariborsko škofijo pa povzdignil v nadškofijo in metropolijo. Hkrati smo to leto obhajali 160. obletnico Slomškovega škofovskega posvečenja. Vsi ti dogodki so nekako zaznamovali letošnje leto. To sem doživljal s hvaležnostjo Bogu in vsem, ki so bili udeleženi pri teh dogodkih. Zdaj so za nami in nas obvezujejo za sedanjost in prihodnost. Počutim se, kot da sem pri nekem zgodovin-
skem mejniku, s katerim bomo začeli znova, v troje, ker so sedaj tri škofije. To pa zato, da bi naše delo obrodilo sadove v verskem, duhovnem in kulturnem pa tudi v narodnostnem pogledu. Vse to doživljam kot zaupanje novega poslanstva.
Zgodovina mariborske nadškofije je nesporno povezana s prvim lavantinskim škofom v Mariboru, narodnim buditeljem Antonom Martinom Slomškom. Papež Janez Pavel II. je kar dvakrat obiskal Maribor in tudi razglasil Slomška za blaženega. Kaj vam pomeni Slomšek osebno?
Na spomeniku pred mariborsko stolnico piše: »Anton Martin Slomšek, prvi škof v Mariboru, domoljub, vzgojitelj, pisec«. Dodali bi še lahko: Slomšek, naš svetnik. Slomšek kot osebnost mi izredno veliko pomeni; imam ga pred očmi kot teološko izredno globoko osebnost, tudi svetniško, saj ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Doživljam ga tudi kot ekumensko osebnost, saj je v času svojega škofovanja ustanovil molitveno zvezo sv. Cirila in Metoda in povabil vzhod in zahod k edinosti. Dokumenti kažejo, da so Slomškovo prizadevanje za edinost sprejeli kristjani na zahodu v Rimu, na vzhodu v Moskvi, v severni Nemčiji in na jugu v Aleksandriji. Doživljam ga tudi kot apostolsko osebnost, saj je v času papeža Pija IX. opravil apostolske vizi-tacije v benediktinskih samostanih, jih očistil janzenizma in jožefinizma. Hkrati je njegova velika zasluga, da je sodeloval pri ustanovitvi avstro-ogrske škofovske konference. Se pravi, da je prestopil meje svoje škofije in posegel v cerkvene zadeve Evrope. In nazadnje ga doživljam kot močno dialoško osebnost, ker je bil odprt za dialog z vsakim človekom, pa naj bo to otrok v šoli, delavec v tovarni ali pa politik.
V 70. letih prejšnjega stoletja ste bili do škofovskega imenovanja vicepostulator za Slomškovo beatifikacijo. Pričakujete tudi razglasitev Antona Martina Slomška za svetnika?
Pričakujem in tudi želim, da bi to dočakal, vendar je to vprašanje časa. Proces za beatifikacijo in kanonizacijo je popolnoma končan, potrebujemo samo en čudež. Za beatifika-
cijo je potreben en čudež, prav tako tudi za kanonizacijo. Vse druge stvari so urejene. Če pogledamo razne zapise, vidimo, da se dogajajo čudeži, vendar je pristojna kongregacija glede tega izredno stroga in zahteva res čudež v pravem pomenu besede. Ko bo do tega prišlo, bomo naredili znanstveno obravnavo, predložili dokumente kongregaciji, in če bo to potrdila, bo kanonizacija samoumevna.
Bi lahko rekli, daje škof Slomšek pripravil pot generalu Rudolfu Maistru, ko je bilo treba braniti Maribor pred dokončnim po-nemčenjem?
V polnosti lahko to rečemo. Kajti če Slomšek ne bi naredil tega, kar je naredil leta 1859, ko je prestavil škofijski sedež iz Št. Andraža na nemškem obrobju v slovenski Maribor, se general Maister leta 1919 ne bi imel za kaj bojevati. S prestavitvijo škofijskega sedeža je Slomšek na neki način ustanovil novo škofijo in s tem dvesto tisoč Slovencem rešil jezik, kulturo, dom in rod. S tem dejanjem je Slomšek vzel takratni zemljevid Evrope v roke in začrtal severno mejo Slovenije. Začrtal jo je tako globoko, da je nista mogla spremeniti ne prva in ne druga svetovna vojna. In zato Slomšku ne bomo nikoli dovolj hvaležni. V potrditev tega navajam besede zgodovinarja Franceta Kidriča, ki je bil sicer levo usmerjen, vendar objektiven. V Stanoje-vičevi Narodni enciklopediji je dejal takole: »Kot škof in duhovnik Slomšek zavzema prvo mesto za Cirilom in Metodom.« Take pohvale in priznanja pri nas ni bil deležen noben politik niti kulturni ustvarjalec.
Čez teden dni, 21. decembra (pogovor je bil posnet 14. decembra, op. ur.), boste praznovali 26. obletnico škofovskega posvečenja. Za škofovsko geslo ste si izbrali stavek: »Zgodi se tvoja volja.« Zakaj?
K temu so me vodili trije dejavniki. Prvič je to besedo izgovorila devica Marija, ko ji je nadangel Gabriel oznanil, da bo postala Božja Mati: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« Drugič je ta stavek izgovoril Kristus, ko je učence učil moliti oče-naš, kjer se moli: »Zgodi se tvoja volja kakor ►
Demokracija ■ si/xi • 21. december 2006
35
INTERVJU
Dr. Franc Kramberger
► v nebesih tako na zemlji.« Tretji namig pa je znova v Kristusovih besedah na Oljski gori, ko je v duhu že videl svoje trpljenje, križ in vstajenje, in je molil trikrat: »Naj gre ta ke-lih mimo mene, ampak ne moja, tvoja volja naj se zgodi.«
Za slovenski prostor je podobno kot drugod v Evropi (z izjemo nekaterih držav) značilno pomanjkanje duhovnih poklicev. V koprski škofiji menda župnik upravlja povprečno tri župnije skupaj. Kako je z duhovnimi poklici v mariborski nadškofiji oz. cerkveni pokrajini? Menda je v murskosoboški škofiji kar nekaj na novo posvečenih duhovnikov odšlo na začasno delo v celjsko škofijo ...
Pomanjkanje duhovnikov ni samo slovenski pojav, ampak evropski, kot ste sami dejali. Izjema je morda Poljska in še katera država. Pri nas ta problem ni tako usoden. Res je, da na Primorskem duhovniki upravljajo več župnij, a so te geografsko manjše kot pri nas. Res pa je tudi, da je Prekmurje dalo veliko duhovnih poklicev, čeprav je mogoče v zadnjem času zaznati usihanje. Sicer me to zelo skrbi, upam pa, da ne bo prišlo do usodnega pomanjkanja duhovnih poklicev. Letos sta dva novomašnika iz murskosoboške škofije odšla v celjsko škofijo, ki v letošnjem letu ni imela novomašnikov, potrebe pa so bile velike. Morda je pomanjkanje za nas izziv, da damo svoje mesto laikom. Laiki lahko v marsičem nadomestijo duhovnika. Sedaj mora duhov-
nik marsikaj opravljati, kar ne spada v njegovo poslanstvo. Pomanjkanje duhovnikov nas vodi tudi v uvajanje stalnih diakonov. Gre za ljudi, ki so poročeni in lahko opravijo precejšen del duhovnikove službe, na primer delijo zakramente, oznanjajo evangelij, vodijo župnijske pisarne in lahko opravijo tudi celotno besedno bogoslužje, s čimer lahko nadomestijo duhovnika.
Sami ste mariborsko nadškofijo - tedaj je bila še škofija - prevzeli leta 1980, torej v burnem obdobju po smrti Josipa Broza Tita. Dr. Ivan Štuhec v svoji knjigi Smer - osvobojena dežela celo piše, da se mu je z vašim imenovanjem za mariborskega ordinarija odvalil kamen od srca, saj je kazalo, da bo moral priseči tedanjemu škofijskem upravitelju dr. Vekoslavu Grmiču, s katerim se ni razumel. Kakšne izkušnje ste imeli vi s tedanjo totalitarno oblastjo glede na to, daje imel v Mariboru med teologi močan vpliv t. i. marksistični krožek?
Moje izkušnje s totalitarno oblastjo segajo daleč nazaj, še v čas srednje šole in kasneje teološkega študija v Ljubljani. Ali pa tudi v čas, ko sem služil vojaško obveznost. Leta 1980, ko sem prevzel škofijo, je bilo stanje že nekoliko drugačno, led totalitarizma je že začel pokati, čeprav še ne glasno, a čutili smo, da komunizem ne bo več dolgo zdržal, čeprav ni nihče slutil, da bo tako hitro prišlo do spremembe. Po Titovi smrti je res prišlo do sprememb, kar je običaj, ko umre diktator. A tedaj je bilo potrebno veliko previdnosti in razsodnosti v odnosu do takratnih oblastnikov. Naj navedem samo en primer, ki velja za Maribor. Leta 1984 smo jugoslovanski škofje že govorili o papeževem prihodu v Jugoslavijo. Predvideni sta bili dve varianti: ena, da bi papež obiskal Beograd, Zagreb in Ljubljano, ena pa, da bi obiskal Beograd, Zagreb, Sarajevo, Ljubljano in Maribor. In papež sam se je odločil za drugo varianto. Škofje smo dobili namig in navodila, naj informativno stopimo v stik z župani. In ko sem preko verske komisije v mariborski občini stopil v stik z županom, mi je le-ta dejal, da Maribor papeža ne potrebuje. To je bilo zame znamenje totalitarne zaslepljenosti. Šest let po padcu komunizma je bil papež na svojem prvem pastoralnem obisku in je prišel na mariborsko letališče, kjer ga je sprejelo 120 tisoč ljudi. Tri leta kasneje je prišel še enkrat, in to samo v Maribor, ko je škofa Slomška razglasil za blaženega - tedaj ga je pozdravilo več kot 200 tisoč ljudi.
Kaj pa odnos do tajne politične policije? Veliko duhovnikov je z njo sodelovalo tako pod prisilo kot tudi prostovoljno. Ste imeli s tem kaj težav?
Navzoče je bilo eno in drugo. Pri slednjih je šlo za duhovnike, ki so bili člani Ciril-Me-todovega društva, nekateri od njih so tudi sodelovali z Udbo. Kasneje pa smo tako ali tako vedeli, kdo kaj je.
Omenjali ste papežev obisk. Pričakujete, da bi tudi sedanji papež Benedikt XVI. obiskal Slovenijo ali celo Maribor?
Želimo že, vendar je sedaj nekako nerealno, saj je papež dal vedeti, da ne bo potoval v takem obsegu kot njegov predhodnik Janez Pavel II. In končno, od prejšnjega obiska do novega je prekratek čas. Ne bom izdal nobene skrivnosti, če povem, da je bil poslan predlog Slovenski škofovski konferenci, da bi papeža povabila v letu 2007, saj je tistega leta svetovni kongres vseh biblicistov in bi tedaj sveti oče prišel v Slovenijo, vendar nam je bilo to odsvetovano.
Ste predsednik Slovenske škofovske konference. Prej je to mesto po tradiciji nekako pripadlo ljubljanskemu nadškofu. Ali torej lahko rečete, da zastopate Cerkev na Slovenskem, ki sicer ni samostojna pravna oseba?
Kar se tiče predsednika škofovske konference, ni nikjer zapisano, da mora biti to škof tega ali onega mesta. Mesto predsednika škofovske konference je namreč voljeno. Prej smo vedno za predsednika izvolili dr. Alojzija Šuštarja, za njim dr. Franca Rodeta, po njegovem odhodu pa sem kot podpredsednik SŠK prevzel predsedniško mesto. Kot predsednik SŠK zastopam Cerkev na Slovenskem v okviru Evropske škofovske konference. Oktobra sem bil v St. Peterburgu, kjer sem s predsedniki škofovskih konferenc drugih narodov zastopal SŠK.
Če se ne motim, ste v SŠK pristojni tudi za medije. Za te v Sloveniji na splošno velja, da niso preveč prijazni do Cerkve. Kakšen odnos bi morala po vašem mnenju imeti Cerkev do medijev, če izvzamem verski tisk?
Prav pred nekaj dnevi sem to predsedniško mesto prepustil našemu pomožnemu škofu dr. Petru Štumpfu, ker je sedaj več škofov in smo si malo razdelili naloge. Res pa je, da nekateri mediji niso prijazni do Cerkve. Čutimo, da gledajo na Cerkev s povečevalnim steklom, samo da bi našli kakšen madež. Vsaka napaka jim pride prav za napad na Cerkev. Ne smemo pa si zatiskati oči ali metati smeti pod preprogo, probleme je treba presoditi in rešiti. Pri nas medijska etika žal ni na visoki ravni, je celo sramotno nizka. Nekateri mediji me celo spominjajo na srednjeveški pranger, na katerega so privezali razgaljeno žrtev, jo bičali in se nad njo izživljali. So pa nekateri mediji vendarle korektni in objektivni.
Pri nas medijska etika žal ni na visoki ravni. Nekateri mediji me spominjajo na srednjeveški pranger, na katerega so privezali žrtev, jo bičali in se nad njo izživljali.
36
Demokracija ■ 5i/xi ■ 21. december 2006
INTERVJU
V Mariboru je bilo v času vašega škofovanja veliko narejenega: mariborski bogoslovci lahko vsa leta teološkega študija študirajo v Mariboru, zgrajen je bil Adreanum, to je novi del teološke fakultete, ustanovljen študentski pastoralni center Sinaj, ustanovljena je bila Škofijska gimnazija A. M. Slomška. Predvidevate v prihodnosti še kakšno novost?
Želim si, da bi prišlo do novosti. Z denacionalizacijo smo dobili vrnjeno poslopje na Vr-banski 30 v Mariboru, kjer je bilo nekdanje semenišče. Tam smo že začeli preurejati prostore za svoje potrebe. V enem delu stavbe že deluje vrtec Montessori. Prav tako je zaživel dijaški in študentski dom. Za prihodnje leto načrtujem, da se bo tja v celoti preselila škofijska gimnazija, kasneje pa tudi druge institucije. Tudi drugje želimo imeti poklicne šole, osnovne šole in vrtce. Poleg tega si želim, da bi bila v slovenskem prostoru ustanovljena tudi katoliška univerza, kot na primer pri drugih narodih, ki so bili pod komunizmom. Znano je, da se SŠK že pogovarja s slovenskimi pristojnimi organi o teh zadevah. Upam seveda, da se bo nadaljevalo tudi sporazumevanje med Svetim sedežem in Slovenijo glede tega vprašanja.
Tu ne gre za preganjanje romske družine, ker je druge narodnosti, ampak gre za opozorilo pristojnim službam, da bi sanirale nezdrave razmere v Ambrusu.
V zadnjem času se govori tudi o morebitnem ustanavljanju cerkvenih osnovnih šol in srednjih šol. Do imenovanja za mariborskega škofa ste bili ravnatelj Slomškovega dijaškega semenišča. Računate, da bo v vaši nadškofiji poleg gimnazije zaživela še kakšna vzgojno-izobraževalna ustanova?
Deloma sem na to vprašanje že odgovoril. Računam in tudi želim, da te ustanove ne bi bile samo v Mariboru, ampak tudi drugje, bodisi na Ptuju, morda tudi v celjski in mur-skosoboški škofiji.
Kakšne načrte pa ima nadškof ija z dvorcem Betnava?
Betnavski dvorec poskušamo obnavljati in mu tudi dati vsebino. Ta čas imamo v njem seje in simpozije. Precejšen del dvorca je namenjen škofijskemu muzeju, tam je tudi odprta razstava. Vse skupaj pa želimo urejati v okviru evropskega kulturnega centra in smo že povezani z drugimi evropskimi ustanovami, ki bodo tu imele svoj delež. Upam, da bo zadeva v polnosti zaživela v nekaj letih.
Za mariborsko nadškofijo je značilno, da je gospodarsko močna, kar dokazuje tudi Škofijsko gospodarstvo Rast. V medijih se pogosto omenja ime ravnatelja mariborske nadškofijske gospodarske uprave Mirka Kra-šovca kot vplivnega finančnika. Po drugi strani je Cerkev z denacionalizacijo dobila precej premoženja, kar pomeni, da se bodo njeni prihodki povečali. Kaj dejansko ti prihodki pomenijo za Cerkev oz. za nadškofijo?
Kar se tiče poročil medijev, jih je treba jemati z zadržkom. Res je, da smo dobili nazaj
nekatere objekte, a v kakšnem stanju smo jih dobili? Če pogledamo samostan šolskih sester na Strossmayerjevi ulici ali samostan sester magdalenk v Studenicah, vidimo, da smo oboje dobili nazaj v ruševinah. Prav tako stavbo na Vrbanski, ki jo je bilo treba preurediti. Naše podjetje Rast je materialno ozadje, ki naj bi omogočilo obnovo teh stavb. Reči moram naslednje: mariborska nadško-fija ni bogata. Je kvečjemu revna. Če bi hoteli zanemarjene objekte v kratkem času obnoviti, bi potrebovali več milijard evrov. Ker želimo ravnati ekonomsko, imam posebne strokovnjake v škofijski gospodarski upravi, med njimi je tudi Mirko Krašovec. Dandanes je gospodarjenje povsem drugačno kot nekdaj. Nekdaj je bilo bolj manualno, danes je povezano z delnicami in naložbami. Takšne stvari zahtevajo strokovnjake. In to vlogo ima škofijska gospodarska uprava.
In s prihodki od delnic boste pokrivali stroške obnove in pastorale?
Tako želimo. Moram reči odkrito, da je nadškofija zelo zadolžena.
V tem času je aktualno tudi vprašanje Romov, pravzaprav vprašanje družine Strojan. Komisija Pravičnost in mir, ki jo vodi celjski škof dr. Anton Stres, seje sicer že oglasila, vendar pa problem še vedno ni rešen. Slišati je mogoče zahteve, da bi se morala oglasiti SŠK in obsoditi ravnanje vlade. Kakšno je vaše mnenje?
Kar se tiče omenjene romske družine, ne bi šel v podrobnosti, vendar je treba pojav gledati kompleksno in v kontekstu. Tu ne gre za preganjanje romske družine zaradi tega,
Demokracija ■ 51/xi ■ 21. december 2006
ker je druge narodnosti, ampak gre za nekaj drugega; gre za opozorilo pristojnim službam, da bi zadevo uredile in nekako sanirale te nezdrave razmere, ki jih morajo prebivalci Ambrusa že leta in leta prenašati. Dejansko se je SŠK že oglasila, in sicer prek komisije Pravičnost in mir, ki je njen integralni del. Pridružujem se njenemu pozivu k razumnosti in strpnosti ter k spoštovanju ustavnega reda. Zadevo je mogoče rešiti, saj je v Sloveniji veliko romskih skupnosti, ki živijo v sožitju z lokalnimi prebivalci. Kot škof imam izkušnje z Romi v Murski Soboti, Cankovi in Tišini. Gre torej za celovito integracijo Romov v okolje, pri čemer bi se morali Romi zavedati tudi dolžnosti, ne samo pravic.
Kakšne izkušnje ste doslej imeli s pastoralo Romov v Prektnurju?
Moram reči, da nismo imeli slabih izkušenj. Velikokrat sem birmoval po Prekmurju. In sem opazil, da so Romi integrirani tudi v Cerkev, ne samo v šole. Res pa je, da so bile tamkajšnje romske skupnosti v večjem procesu inkulturacije že prej kot kje drugje. Še v času prejšnje škofije, ki je obsegala Prekmur-je, smo se zavzeli, da so Romi dobili svoj katekizem, imeli smo tudi duhovnika, ki se je zelo veliko ukvarjal z njimi.
Kako nameravate preživeti letošnje božične praznike?
Kot vsako leto nameravam preživeti praznik v naši stolnici. Maševal bom pri polnoč-nici in na božični dan, na silvestrovo bom imel zahvalno mašo ob koncu civilnega leta in tudi na prvi dan v letu, ko je dan miru. D)
37
ZGODOVINA_
C, kr. državna obrtna §ola v Ljubljani.
ftotlftfy 4-^P-PiMui
1111111 fim ififllmtTffiflin
r* :v*a*car»r:r rr *111•'-ir »i«if |!
C.-fcf. obrtna šola v Ljubljani na današnji Aškerčevi ulici leta 1918
Šole - hiše učenosti
V. M.
V Slovenskem šolskem muzeju je na ogled razstava Hiše učenosti na Slovenskem na starih razglednicah, s katero hočejo obuditi spomin na stavbe, ki so bile nekoč pomembne identifikacijske točke in pogost motiv na razglednicah.
Postavitev lastne šolske stavbe je ob ustanovitvi za vsako šolo eden najpomembnejših dogodkov v njeni zgodovini. Pot do uresničitve tega cilja nikdar ni bila lahka, in to ne le zaradi velikih stroškov, ampak tudi zaradi potrebne skupne volje in zavzetosti celotne šolske občine oziroma okoliša za skupno dobro in napredek. Šolske stavbe ali hiše učenosti, kot jih imenujemo zaradi njihove izobraževalne vloge, so zato danes več kot le del stavbarske kulturne dediščine. Ze ob postavitvi so postale simbol krajev in kulturne zavesti ljudi, ki so v šoli videli še kaj več kot samo neposredno materialno korist.
Pogled v zgodovino Splošna
šolska obveznost, ki jo je na Slovenskem konec 18. stoletja uvajala terezijanska šolska zakonodaja, je bila ob pomanjkanju usposobljenih učiteljev v veliki meri počasna
prav zaradi slabih gmotnih razmer. Zaradi slabih stanovanjskih razmer je bilo zelo težko pridobiti za pouk ustrezne šolske prostore, na zidavo lastnih šolskih stavb pa niti v večjih središčih, kjer so obstajale redke predte-rezijanske šole, ni bilo mogoče računati. Absolutistična država, ki je vzpostavila sklenjen šolski sistem in je za srednje šolstvo prevzela večje finančne obveznosti, za osnovno šolstvo, razen v nekaterih izjemnih primerih, na primer za vzorčne glavne šole, ni namenjala posebnih finančnih sredstev. Skoraj celotno breme za delovanje osnovnega šolstva je preložila najprej na ramena župnij, pozneje pa na ramena občin.
Konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja so le redke šole na Slovenskem imele svoje šolske prostore. Za šolski pouk so najpogosteje uporabljali cerkvene prostore v župniščih, kaplanijah in v mežna-
rijah, prav tako v nekdanjih samostanih ali pa so za šolo najemali druge zasebne sobe in prostore. Čeprav so bili za graditev novih šolskih stavb že konec 18. stoletja izdelani tipski načrti, je bilo takih stavb zelo malo. Glavni sogovornik države pri urejanju šolstva do
liberalnega šolskega zakona 1869 je bila Cerkev in država je v svoji nemoči v začetku 19. stoletja šolsko upravo na nižji in srednji stopnji prilagodila cerkvenoupravni organizaciji. Šole so bile zato v tem času v prvi vrsti župnijske ustanove.
Ko se je šolski obisk za šolo sposobnih otrok v drugi polovici 19. stoletja začel naglo izboljševati, večalo pa se je tudi število otrok, so skrb za šolstvo in posebej za šolske stavbe po liberalnem šolskem zakonu ob podpori dežele prevzele občine. Zahteve in pritiski države za razširitev šolske mreže in povečanje šolskih prostorov so z izboljšanjem gospodarskih razmer in finančne sposobnosti krajevnih občin ter zlasti s čedalje bolj navzočo zavestjo o koristih, ki jih posredno prinaša šola in izobrazba
Propagandna razglednica
Schulvereina, Dunaj, 1910
38
Demokracija • 51/xi • 21. december 2006
ZGODOVINA
za kraj in njeno prebivalstvo, postajale vse bolj uresničljive.
Sole na razglednicah Do prvega večjega zagona pri graditvi novih šolskih stavb je prišlo na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko se je v poštnem prometu že povsem uveljavila razglednica. Šolske stavbe in drugi šolski motivi so na njej priljubljena in pogosto upodobljena tema, kajti zlasti na podeželju so postale najboljše in najlepše stavbe, ki so bile v ponos posameznih krajev in ljudi. Ker so na razglednicah največkrat tudi najstarejše upodobitve šolskih stavb, je njihova dragocenost tudi v zgodovinskem pričevanju. Šolske stavbe so kot pomembne javne ustanove postale reprezentativne stavbe tudi v trgih in v mestih ter s tem zanimive za upodobitev na razglednicah. Poleg splošne kulturne vrednosti imajo razglednice s šolskimi motivi tudi nacionalno sporočilnost. Kakor smo zunaj današnjih meja Slovenije imeli slovenske šole, so bile znotraj njenih meja tudi italijanske in nemške šole ter društva, ki so na slovenskem narodnostnem ozemlju širila neslovensko šolstvo.
Z objavo razglednic šolskih stavb in drugih šolskih motivov na Slovenskem od zadnjih let 19. stoletja do druge svetovne vojne v Slovenskem šolskem muzeju zapolnjujejo do zdaj nekoliko neraziskano, a zelo zanimivo in priljubljeno področje kulturne dediščine.
Pri objavi izbranih šolskih stavb izhajajo iz šolskih stavb v Ljubljani in njeni okolici, v bogatem spremnem katalogu pa jih razširjajo tudi na druge slovenske pokrajine iz obdobja avstro-ogr-ske monarhije in Kraljevine Jugoslavije. Večina razglednic je iz časa Avstro-Ogrske. Najstarejše izvirajo iz konca 19. stoletja, nekaj pa jih je tudi iz obdobja med obema svetovnima vojnama.
Bogate zgodbe s pomočjo starih razglednic lahko spoznavamo spremembe v kulturni krajini, narodopisne zanimivosti, narodnostni boj, vsakdanje življenje, politične razmere, gradove, cerkve, rudnike, stare planinske postojanke, objekte, ki jih že zdavnaj ni več, različne slovesnosti, znamenite ljudi, razvoj turizma, dru-
De.MOKRACUA ■ 51/XI ■ 21. december 2006	3 9
www.demokracija.si/knjigarna
\. Ladislav Bevc SPOMINI
Ladislav Bevc: spomini
Obseg: 312 struni.
Zanimiva spominska pripoved gradbenega inženirja Ladislava Bevca, ki je bil že pred drugo svetovno vojno zelo dejaven na različnih področjih in v slovenski javnosti dobro znan.
Med drugo svetovno vojno je bil član Sokolskega vojnega sveta, ki je organiziral odpor proti italijanski in nemški okupaciji, ter član vodstva Demokratske stranke v Ljubljani. Leta 1944 je bil izvoljen v slovenski narodni odbor, katerega član je bil do smrti. Kot član Narodnega odbora je zapustil domovino, preden so jo okupirali komunisti. Iz Evrope ga je življenjska pot vodila v ZDA.
Cena knjige za bralce tednika Demokracija je
4.990,00 SIT/20,82 EUR.
Redna cena knjige je 5.800,00 SIT / 24,20 EUR. Naročila sprejemamo po e-pošti knjigarna@demokracija.si ali po telefonu 01 230 06 66.
k ii i i g a r n a
Demokracija
Poštnino po veljavnem ceniku Poste Slovenije plačo naslovnik oh prev/emu. Vso: cene vsebujejo 8,5% DDV. Informativne cene v evrih so preračunane is tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju i EUR je 239,6-1 SIT.
Šentjur pri Celju. Velikost šolske stavbe priča, da so pred sto leti dobro skrbeli za šolstvo.
štveno življenje, naravne in druge nesreče. Pravzaprav bi težko našli področje, ki ga v tem obdobju ne bi mogli spoznavati s pomočjo starih razglednic. Šolstvo pri tem ni izjema in prav to področje nas zanima tokrat.
Lahko rečemo, da so zgodbe s področja šolstva na Slovenskem, ki nam jih pripovedujejo stare razglednice, izredno zanimive in bogate pa tudi poučne. V Slovenskem šolskem muzeju že več let načrtno zbirajo stare razglednice s šolskimi motivi. V petih letih je zbirka narasla na več kot 300 razglednic. Najstarejše v zbirki izvirajo iz konca 19. stoletja, in to prav iz Ljubljane. Izdelane so v najrazličnejših tehnikah. Nekaj je litografij, večina razglednic pa je nastala na podlagi črno-belih fotografij, ki so jih nato obarvali.
Zbirka obsega predvsem šolske motive iz vse Slovenije, poleg tega sega preko naših meja. Na razglednicah so največkrat upodobljene posamezne šolske stavbe. Poleg njih lahko spoznamo tudi notranjost šol, učilnice, njihovo opremljenost, telovadnice, šolska igrišča, študentske domove, vrtce, skupine šolarjev pred šolo, na ulici, v razredu (ta motiv je zanimiv tudi za raziskovanje oblačilnega videza). Razglednice, ki so predstavljene na razstavi, so večinoma iz časa Avstro-Ogrske. Najstarejše izvirajo iz konca 19. stoletja, nekaj pa jih je tudi iz obdobja med obema vojnama. Na razglednicah, ki prikazujejo razne šolske slovesnosti, predvsem odprtja in blagoslovitve novih šol, so zbrane množice ljudi.
Osrednje stavbe kraja Zanimive so razglednice, na katerih šolsko poslopje predstavlja samo
ena izmed sličic ali panoramski posnetki krajev in mest, kjer je šolska stavba v ospredju. Predvsem gostilničarji in trgovci so zalagali razglednice, ki so poleg njihove gostilne ali trgovine pogosto prikazovale še krajevno cerkev in šolo. Iz tega lahko sklepamo, da so bili ljudje ponosni, da je v njihovem kraju šola.
Z razstavo razglednic šolskih stavb in drugih šolskih motivov Ljubljane v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani zapolnjujejo do sedaj nekoliko neraziskano, a zelo zanimivo in priljubljeno po-
dročje kulturne dediščine. »Hiše učenosti« so bile zelo pomembne tako za posamezen kraj, mesto kot tudi za celotno državo. Od kakovostnega šolstva je bila in je vedno znova odvisna prihodnost novih rodov. Graditev šolskih stavb je bila velik finančni zalogaj, oblast pa toliko bolj ponosna na vsako novo ali obnovljeno šolsko stavbo. »Z razstavo želijo obuditi spomin na mnoge mogočne šolske stavbe, mimo katerih hodimo vsak dan, pa se morebiti sploh ne ozremo nanje, niti ne vemo veliko o njihovem nastanku,« nas vzpodbuja o tej temi Mateja Ribarič, avtorica razstave in bogato opremljenega kataloga.
Mnoge stavbe so tudi izginile, bile na novo pozidane in so zdaj spremenjenega videza, nekatere pa uporabljajo za druge namene. Največ razglednic je muzej odkupil načrtno od večjih zbiralcev in trgovcev z razglednicami. Nekaj razglednic so dobili tudi v dar. IB
IT ^ \!hM
Bogastvo sežanskega krasa so kraške jame. Na sliki je Lipiška jama.
Sonce nad središčem Krasa
V. M.
Sežana, osrednji kraj Krasa, je nastala v naravnem prehodu med dvema hriboma, na severu je Tabor, na vzhodu pa Mala Planina. Mesto ima bogato zgodovino, ki je zdaj opisana tudi v knjigi Sežana. Izdala sta jo občina in podjetje Ad Pirum.
Sežana leži sredi tipičnega Krasa in sredi bogate naravne dediščine kraških pojavov. Je središče sežanske občine in največje naselje na Kraški planoti, ki je sestavljena iz apnenčastih skladov in se strmo dviga nad Tržaškim zalivom, saj leži na 368 metrih nadmorske višine. Od morja je oddaljena deset kilometrov. Zanjo je značilno sub-mediteransko podnebje s suhimi in vročimi poletji, ki trajajo od konca junija do začetka septembra. Skozi Sežanska vrata vleče severovzhodni veter, znan kot burja, ki poleti izsušuje razgreto zemljo, pozimi pa znaša sneg v žamete in skupaj z žledom lomi drevje. Južni in jugozahodni ve-
40
trovi, imenovani jugo ali mornik, prinašajo več vlage.
Povezana s Trstom Kras na
površini nima vodotokov. Ti so poniknili v votlikavo podzemlje. Domačini so se prilagodili naravnim danostim in z veliko truda in dela ohranjali rodovitno prst jeri-no ali terro rosso. Kjer je je dovolj, so posadili vinsko trto ali uredili manjše njive. Drugod prevladujejo obsežne gmajne s štrlečimi skalami. Pokrajina je polna dolinic in vrtač, v katerih se skrivajo vhodi v podzemni, jamski svet.
Skozi Sežanska vrata so vodile trgovske poti iz zaledja proti morju. Ob vznožju Planine se je razvilo strnjeno naselje Vas in ob
Taboru Gradišče. Med obema naseljema je nastal Britof, ki se je širil ob glavni poti. Drzni domačini so odkrivali številne jame, jih raziskovali, iskali v njih vodo in jih dokumentirali.
Domačini so izkoristili bližino Trsta, velikega potrošniškega središča, kjer so lahko prodajali mleko, teran, pršut in kmetijske pridelke. Ugoden geografski položaj je narekoval trgovanje z blagom, ki so ga tovorili in kasneje prevažali furmani. Pretok blaga je pospešil graditev sodobnih komunikacij.
Bogastvo jam Prometni položaj je omogočil gospodarsko krepitev Sežane. Ta je skupaj z ustanovami in kadri od začetka 18. stoletja
preraščala in prevzemala vlogo središča Krasa. Grmenje topov, številni transporti na bližnjo fronto, skrb za ranjence, nenehno pomanjkanje vode in hrane ter splošna stiska so v prvi svetovni vojni prizadeli tudi Sežance. Stiske so se zaradi italijanskega raznarodovanja nadaljevale tudi po prvi svetovni vojni.
Po drugi svetovni vojni so se težave nadaljevale, saj je državna meja, ki je postala »železna zavesa« med dvema civilizacijskima svetovoma, odrezala Trst od Sežane in zaledja. Sežana in celoten Kras sta izgubila delovna mesta in trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Mesto je sicer dobilo status obmejnega mesta in s tem
Demokracija ■ 5i/xi -21. december 2006
ZGODOVINA
Sonce nad prestolnico Krasa
Občina Sežana je s pomočjo založnika Ad Pirum iz Logatca pod naslovom Sežana, sonce nad prestolnico Krasa izdala monografijo o Sežani, ki jo je napisal domačin Pavel Skrinjar. Uvodu sledita poglavji Iz oddaljene preteklosti Sežane in Sežana skozi družabne in politične razmere. Razvoj kraja je prikazan v poglavju Življenjski utrip nekdanje Sežane (utrip kmečkega življenja v Sežani, od furmanskih gostiln do hotelov, na Krasu je vedno manjkalo vode, prvi poštni urad v Sežani, šolstvo in zdravstvo do druge svetovne vojne, narodno prebujanje in društva, izgradnja južne železnice, Sežana po letu 1900).
Sledijo poglavja Prva svetovna vojna in Življenje pod Italijo (delovanje društev, pridobitve med italijansko okupacijo) ter Druga svetovna vojna (nemška okupacija). Poglavji Obdobje osvoboditve in Sežana v domovini Jugoslaviji predstavljata razvoj mesta in življenje v njem po drugi svetovni vojni (gospodarstvo, videmski sporazum odpira vrata, gradnja avtoceste, šolstvo in zdravstvo, kulturna rast, društvene dejavnosti). V zadnjem delu knjige so predstavljeni spomeniki in znamenja, v Sežani rojene pomembne
osebnosti ter tiste, ki so tu le živele in delovale, mivosti in posebnosti ter dana-Na koncu je krajši prikaz dogodkov ob osamo- šnji utrip mesta. Knjiga je bogato svajanju Slovenije, prikazane so sežanske zani- opremljena s fotografijami.
potrebne službe in storitve. Tudi izpostavo Udbe - da ne bi kdo pozabil na to. Danes gredo prometni tokovi zaradi obvozne avtoceste večinoma mimo Sežane, vendar se v kraju splača ustaviti, če ne zaradi drugega, zaradi zelo lepega botaničnega vrta, ki navduši vsakega obiskovalca.
Suzana, sija ali ... Tako kot
se za večje naselje ali mesto spodobi, je izvor imena kraja zavit v skrivnost legend in ugibanj. Ljudsko izročilo pravi, da je Sežana dobila ime po sveti Suzani. Stari Sežanci so pripovedovali, da so leta 1860 ob podiranju Delenove hiše ob glavni cesti Sežana—Trst naleteli na podobo svete Suzane. Predvidevali so, da je iz kapelice, posvečene tej svetnici, za kate-
ro pa se ne ve, kje naj bi stala. V cerkvi, zgrajeni leta 1509, je bil en oltar posvečen sveti Suzani, zato bi lahko bilo verjetno, da izvira ime Sežana iz imena te svetnice. V cerkvi je zastava (bandero) iz rdečega damasta, kjer je na eni strani upodobljena sveta Suzana. Flamski geograf in kartograf Gerhard Mercator je leta 1589 izdelal zemljevid, na katerem je kraj označen kot Susana.
Obstaja še več razlag in med njimi ta, da ime izvira iz besede šija, ki je izraz za poševno ležečo reber in prav na takšni rebri leži stari del Sežane - na pobočju hriba Planina. Kakor koli, prva pisna omemba Sežane je v neki listini, napisani v 15. stoletju, v kateri je zapisano, daje po letu 1086 bil kraj (agris Česana) skupaj z nekaterimi
radio velenje
i
v 9 I e n 1
03/ 897 50 03
drugimi kraji kot posestvo podarjen benediktinskemu samostanu v Rožacu. Drugi vir je iz leta 1152, prav tako darovnica, ki omenja vas Sežano (villam in Česan). Po zapisu iz leta 1330 so izplačali neko
nagrado Jurio de Sesana (Juriju iz Sežane), leta 1366 pa se kraj omenja kot a Sexanam. Verjetno korenine imena Sežana segajo daleč v preteklost in drugam od prej omenjenih dveh razlag. DO
Dragi bralci Demokracije!
Vsako rojstvo je čudež .
Blagoslovljene božične praznike vam želimo, leto 2007 pa naj bo polno toplih trenutkov in prijaznih ljudi. Pa osebne sreče, zdravja, uspeha, ljubezni...

RADIO OGNJIŠČE
Demokracija • 51/xi ■ 21. december 2006
41
Rojstva Neže se je še posebej razveselila mamica Lidija.
Praznična Ljubljana
......
Petra Janša, foto: STO/ Bobo, A. Fevžer, B. Bajželj
Ljubljana (298 m) je glavno mesto Slovenije, sedež mestne občine Ljubljana in z 276.000 prebivalci največje mesto v Sloveniji. Leži v kotlini, ki jo obdajata kraški in alpski svet, ter ob reki Ljubljanici, približno 10 km pred njenim izlivom v Savo. Zgodovinarji si še danes niso enotni glede izvora imena Ljubljana. Nekateri trdijo, da je mesto dobilo ime po prastarem mestnem božanstvu, ki so ga stari Slovani imenovali Laburus, drugi vztrajajo, da je ime latinskega izvora in da je mesto dobilo ime po poplavljajoči reki »aluviana«, tretji prisegajo, da ime mesta izvira iz nemškega poimenovanja Laubach, močvirje. Tisti, ki jim je bilo - kot Antonu Tomažu Linhartu - ali jim je mesto pri srcu, pa zagovarjajo mnenje, da ime lahko izvira le iz slovenske besede »luba«, ljubljena.
Ljubljanski zmaj V davnini je grški junak Jazon
s tovariši z ladje Argo kolhiškemu kralju ukradel zlato runo, kožo zlatega ovna. Ladja Argo je bežala pred zasledovalci in zašla v ustje reke Donave, namesto da bi krenila na jug po Egejskem morju. Poti nazaj za preganjance ni bilo, zato so nadaljevali vožnjo proti toku Donave, Save in končno Ljubljanice. Ob njenem izviru so se ustavili, razstavili ladjo, si kose naložili na ramena, ladjo tako prenesli do obale Jadranskega morja, jo tam spet sestavili in nadaljevali pot proti domu. Na ozemlju med današnjo Vrhniko in Ljubljano so argonavti našli veliko jezero in ob njem barje. Tu nekje je njihov poglavar Jazon naletel na strašno močvirsko pošast, se z njo spopadel in jo ubil. To naj bi bil ljubljanski zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa na ljubljanskem mestnem grbu.
Sprehod po Stari Ljubljani
Prvo stavbo, zgrajeno leta 1484, kjer danes stoji mestna hiša ali rotovž, so leta 1718 prezidali po načrtih arhitekta Gregorja Mačka. Hrani številne spomine na ljubljansko preteklost, med drugim Herkulov in Narcisov vodnjak ter gotsko dvorano, kjer so v 16. in 17. stoletju Ljubljančani gledali prve gledališke predstave potujočih komedijantov. Danes je tu sedež mestne občine Ljubljana. Pred hišo stoji replika vodnjaka z alegoričnimi kipi treh kranjskih rek: Save, Krke in Ljubljanice. Leta 1751 je izvirnik
postavil Francesco Robba, največji mojster ljubljanske kiparske delavnice v 1. polovici 18. stoletja.
Ljubljanska stolnica stoji nad Pogačarjevim trgom in ob Ci-ril-Metodovem trgu v jedru srednjeveškega mesta. Po naročilu Akademije operozov so jo postavili na novo, na temelje podrte romansko-gotske triladijske cerkve z dolgim korom, ki je bila škofovski sedež od leta 1461 naprej. Ostanek starejše cerkve je sklepnik s Kristusom, vzidan v pročelje ob vhodu. V zunanje zidove je vzidanih več rimskih nagrobnikov. V nišah pročelij so gotska pieta ter kipi pomembnih škofov in svetnikov. Katedrala ima tlorisno obliko latinskega križa. Vzdolžno dvorano na vsaki strani obrobljajo po štiri kapele. Nad križiščem so leta 1841 dogradili kupolo. Nova zahodna bronasta vrata je leta 1996 oblikoval Tone Demšar, nova južna bronasta vrata pa Mirsad Begič.
Notranjost je do leta 1723 poslikal Giulio Quaglio s sodelavci. Kiparsko opremo so izklesali Angelo Putti (kipi emonskih škofov, simboli temperamentov, portret kanonika J. G. Dolničarja), Francesco Robba (oltar Rešnjega telesa z razgibanima angeloma v prečni ladji) in drugi. Novo zgrajeno kupolo je sredi 19. sto-
Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.ljubljana.si
Novoletni ognjemet
letja poslikal Matevž Langus, ki je tudi avtor slike sv. Nikolaja v prezbiteriju. Škofovsko katedro, krstilnik in Križevo kapelo ob prižnici je v petdesetih letih preteklega stoletja izrisal Jože Plečnik.
Med ljubljansko stolnico in nizom tržnic stoji razsežna semeniška palača, ki so jo zgradili med letoma 1708 in 1714. Stavba bi ostala povprečna, če je ne bi krasil Mislejev portal iz leta 1714. Portal sestavljata dva kamnita Herkula (Gibraltar kot konec znanega sveta), ki podpirata kapitela s preklado in napisom Virtuti et Musis (Krepostim in umetnostim) v posebni kartuši. Vmes so simbolični reliefi. Portal je nastal v delavnici kamnoseka Luke Misleja. Kipe je izklesal Angelo Putti. Knjižnica v tej stavbi je bila prva javna knjižnica v Ljubljani in hrani številne dragocene rokopise in tiske, med drugim znamenito malo latinsko biblijo iz 13. stoletja, imenovano Hrenova biblija. Hrastovo opremo zanjo je izdelal domačin Josip Wer, na svodu pa je Quaglio naslikal alegorične podobe raznih ved.
V soseščini stolnice stoječi nadškofijski dvorec je bil prvotno renesančna, po predelavah pa zgodnjebaročna stavba z najlepšim še ohranjenim arkadnim dvoriščem v Ljubljani. Dvorec so začeli graditi leta 1512, konec 18. stoletja pa je dobil današnje pročelje s kitastimi okraski in bil s hodnikom zvezan s stolni-
Mestna hiša ali rotovž
co. V tej stavbi je prespal poznejši cesar Napoleon. Tu so prebivali njegovi guvernerji Ilirskih provinc: Bernadotte, Marmont in drugi. Danes je to sedež slovenske katoliške metropolije.
Vodnikov trg je nastal po potresu leta 1895, ko so podrli v licej in licejsko knjižnico predelani samostan, da bi pridobili prostor za tržnice. Ime je dobil po spomeniku Valentina Vodnika, delu kiparja Alojzija Gangla. Nasproti spomenika vodi pešpot na grajski hrib. Od Vodnikovega trga do Tromostovja stojijo ob Ljubljanici znamenite Plečnikove tržnice, monumentalne dolge zgradbe s ste-brno lopo v vsej dolžini.
Lepote praznično okrašene Ljubljane lahko te dni odkrivate tudi z gladine Ljubljanice, in sicer iz zastekljene in ogrevane ladjice Ljubljana 1, od koder je lep pogled na osvetlitev mostov, bregov, dreves in pročelij hiš.
Plečnikov pečat mestnemu jedru čevljarski most je bil verjetno najstarejši most srednjeveške Ljubljane. Povezoval je bregova Ljubljanice med Trančo in sedanjim Jurčičevim trgom. Leseni most, ld je bil verjetno delno dvižen, so postavili v 13. stoletju. Na njem so kmalu namestili kolibe. Ker so imeli ob njem svoje delavnice čevljarji, je dobil ime Čevljarski ali Šuštarski most. Današnjo podobo mu je dal v letih 1931-1932 arhitekt Jože Plečnik (1872-1957).
Tromostovje je nastalo iz preozkega kamnitega mostu z nosilcem sredi struge iz leta 1842. Tudi tega si je zamislil Plečnik leta 1929 kot drzna loka ožjih, betonskih brvi, ki sta ob mostu tlorisno nekoliko pahljačasto razprti proti trgu. Mostovi so enotno obliko dobili leta 1932, in sicer z novimi ograjami, širokimi balustradami iz gladko poliranega umetnega kamna, in podobnimi svetilkami ter dekorativnimi gobicami na ograji. Celota deluje kot živahen trg, po katerem se pretakajo pešci in vozila. Plečnik je brvema dodal stopnišči na nižjo teraso, kjer sta povezani s toaletami in ribjo tržnico. Arhitekt je želel meščane pritegniti na nižje terase in ob rečno strugo.
Prešernov spomenik stoji od leta 7 905.
Pravljični grad
Tržnica pozimi
Bregovi Ljubljanice
Notranjost stolne cerkve sv. Nikolaja
po potresu leta 1511 in v začetku 17. stoletja. Deželni glavarji so stanovali v njem še v prvih desetletjih 17. stoletja, pozneje pa je bil le vojaška postojanka in deželni zapor. V bližini grajskega poslopja stoji spomenik slovenskim kmetom-puntarjem. OD
Ljubljanski grad Osrednja znamenitost Ljubljane je grajski hrib s trdnjavo. Izkopanine pričajo, da je bil hrib prvič utrjen že za časa Keltov in Ilirov in da so imeli na njem svojo postojanko že Rimljani. Začetek srednjeveškega gradu sega v 9. stoletje, vendar se grajska stavba prvič omenja v pisnih virih šele leta 1144. Takrat je že bil sedež deželnih knezov Span-heimskih, ki so tu celo kovali svoj denar. Današnjo podobo je dobil
Semeniško palačo krasi Mislejev portal.
I)l MOKKUI.IV • I M -Jl.cicvnnlui 2(!l)(,
43
RECENZIJE
Sedmerke	?.
Cankarjeva založba
Dr. Marko Uršič je veliko tetralogijo Štirje časi s podnaslovom »filozofski pogovori in samo-govori«, v kateri združuje filozofijo, esejistiko in leposlovje, začel pisati pred sedmimi leti. Pomlad je izšla leta 2002, prva knjiga Poletja z naslovom O renesančni lepoti nosi letnico 2004, zdaj je tu druga knjiga »drugega časa« z naslovom Sedmerke. Znova imamo opravka z renesanso, tokrat pretežno francosko (Montaigne, Erazem, Rabelais). Sedmerke izražajo cikle v ritmih Časov - tedne oziroma lunine mene, oblikovno pa označujejo sedmero pogovorov, sedem esejev, sedem glos. Ob tem asociirajo na Platonove »deveterke«, kot izvemo že iz daljše začetne sedmerke platonskih dialogov med filozofom Brunom in njegovim »nočnim gostom« Angelom.
Grad nesrečne ljubezni
Celjska Mohorjeva družba
Ob povesti Grad nesrečne ljubezni bi lahko zapisali: Friderik (Celjski) in Veronika (De-seniška), drugi del, saj je Celjska Mohorjeva družba tako rekoč hkrati poleg povesti dr. Karla Gržana o Frideriku in Veroniki (povezani s samostanom v Jurkloštru) izdala še povest Helene Štefanič, pedagoginje iz Kočevja. Avtorica je uvodoma zapisala, da je vedela, da sta grad Fridrihštajn visoko nad Kočevjem (z 978 metri velja za najvišji grad na Slovenskem) postavila celjski grof Friderik in njegova ljubljena Veronika, vendar je njuno zgodbo začela odkrivati tudi v literaturi. Sledimo toplo napisani pripovedi o prepovedani ljubezni, ki bo pritegnila bralce vseh starosti.
Primož Trubar	2.
Darila Rokus
Četrta knjiga Zbranih del Primoža Trubarja (585 strani) prinaša sedem Trubarjevih besedil: Ena molitov tih kersčenikov (1555), Ene duhovne peisni (1563), Ena duhovska peissen zubper Turke inu vse sovražnike te cerqve Bo-žye (1567), Eni psalmi, ta celi catehismus inu tih vegših gody stare inu nove kersčanske peisni (1967), Ta celi catehismus, eni psalmi inu tih vegših godii stare inu nove kersčanske peisni (1574), Try duhovske peissni (1575), Ta pervi psalm ž nega triiemi izlagami (1579). Trubarjevo zbrano delo je zasnovano kot sodobna znanstvena tekstnokritična izdaja, v kateri se prirejevalski posegi v besedila omejujejo na minimum. Podoba besedil v zbranih delih se torej razlikuje od Trubarjevih izvirnih tiskov predvsem v črkopisu. Z uveljavitvijo takšnega načela sedanji bralec zaradi rabe sedanje
pisave zlahka prebira Trubarjeva besedila, se zato zbrano posveča razbiranju Trubarjeve slovstvene ustvarjalnosti, njegovega sloga in njegovega utiralskega iskanja najrazličnejših leposlovnih in strokovnih izraznih možnosti slovenščine, ki se je v njegovih rokah šele razvijala v evropski knjižni jezik. Trubarjeva besedila je transkribiral, uredil, prevedel in obsežno spremno študijo z naslovom Trden grad je naš Gospodje napisal dr. Jonatan Vinkler.
^ v • •
Značaji
Založba Modrijan
»Resnično, ljudje se sploh niso spremenili, upoštevajoč njihovo srce in njihove strasti; še vedno so takšni, kakršni so bili nekoč in kakor so opisani pri Teofrastu: nečimrni, hinavski, prilizljivi, sebični, nesramni, vsiljivi, nezaupljivi, zlobni, prepirljivi, praznoverni,« je zapisal francoski moralist Jean de La Bruyère v uvodu k svojemu prevodu Značajev leta 1688. Drobna Teofrastova knjižica, ki ima v izvirniku naslov Nravstveni značaji, je prvi poskus sistematske karakterologije, nekakšen »her-barij značajev«. Opisuje trideseterico »slabih« značajev: licemerca, prilizljivca, besedljivca, uslužneža, izprijenca, blebetača, nesramneža, stiskača, čemerneža, praznoverneža, nergača idr. Prevod Anton Sovrè in Kajetan Gantar, spremna beseda, opombe in komentar Kajetan Gantar, ilustracije Suzana Bricelj.
Božično pecivo	3.
Založba Karantanija
Založba Karantanija je izdala knjigo Božično pecivo, ki ponuja izbor najboljših tradicionalnih božičnih receptov: janeževi piškoti, medvedje tačke, medenjaki z mandlji in lešniki, eberswaldsko brizgano pecivo, malino-vi piškoti, huzarski krofki, ingverjevi piškoti, liibeški marcipan, makroni (datljevi, lešniko-vi, mandljevi), kokosovi makroni in piškoti iz maslenega testa, ntirnberški medenjaki, orehovi klobučki, poprovi tolarji, piškoti s
pinijami, navihančki in pomarančni piškoti, medenjaki spekulatus, čokoladni medenjaki, čokoladne kroglice, črno-belo pecivo, sprin-gerli, katarince, vanilijevi rogljički, cimetove zvezde, cedrini kruhki in florentinci, adven-tna kita, jabolčni kruh, božični kolač, kruh s suhimi hruškami, sadni kolač, pomarančni kruhki, okraski za jelko, možički, panettone.
Koledar 2007
Mohorjeva založba Celovec
Koledar Celovške Mohorjeve za leto 2007 je razdeljen na več težišč: Koroška, kultura, vzgoja, zgodovina, pisano branje, znamenite osebnosti, umetnost ter človek in zdravje, medtem ko je koledarski del posvečen Slomškovi spominski poti. Janko Zerzer piše o Svečah kot o muzejski vasi in o Jožetu Ro-pitzu, prejemniku Tischlerjeve nagrade za leto 2006, Teodor Domej prikaže zgodovino dvojezičnih napisov, Hanzi Filipič pa dogajanje v zvezi z napisi v zadnjem času. Klaus Einspieler predstavi Glorio, novi molitvenik in pesmarico krške škofije. O izobraževanju na Koroškem danes in jutri razmišlja Miha Vrbinc. Staša Košak prikaže slovenske narodne noše, Wilhelm Kuehs piše o zakladu žalik žena, Peter Wiesflecker o kmečki hiši, Alojz Angerer pa o slovenskih pridigarjih v Celovcu. Branko Maršič prikaže življenjsko pot Slovenca Antona Trampitscha z Razpotja pri Kotmari vasi, ki je postal v Franciji eden naj-prodornejših podjetnikov. Ob stoti obletnici rojstva so se spomnili etnologa Nika Kureta.
Božič prihaja	*
Založba Mladinska knjiga
Božič prihaja je čarobna in bogato ilustrirana božična knjiga, ki nam bo v veliko pomoč pri pripravi na božič. Na 160 straneh ponuja veliko privlačnih idej za okraševanje doma ter izbor receptov za božični jedilnik. V knjigi najdemo tudi zapis o praznovanju božiča v Sloveniji in tujini ter nekaj najbolj priljubljenih pesmi.
44
Demokracija ■ 51/xi -21. december 2006
Drobiž v vašem žepu bo vreden veliko več.
= 88,80 tolarjev	= 929,80 tolarjev
Drobiž bo po novem letu imel veliko večjo vrednost, kot smo bili vajeni pri tolarjih. Pri plačevanju in vračanju drobiža bodite pozorni, saj je že zelo majhen kovanec za 10 centov vreden skoraj 24 tolarjev.

Evro-za vse nas
9	banka h	evrofon 080 2002
REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
slovenije
EVROPSKA KOMISIJA
www.evro.si
Podeželje in trojka
Lucija Horvat, foto: Damjan Švarc
Selitev ne reši težav. To se izkaže vedno in tudi drama sodobnega angleškega dramatika Martina Crimpa je to potrdila. Pred dvema tednoma je bila v Prešernovem gledališču Kranj njena krstna uprizoritev.
Napeta psihološka zgodba Martina Crimpa, ki meji na psihološki triler, je v kranjskem gledališču že četrta premiera v sezoni, na oder pa so jo postavili režiser Eduard Miler, dramaturginja Zanina Mirčevska in igralci Darja Reichman v vlogi Corrine, Peter Musevski v vlogi Richarda in Vesna Slapar v vlogi Rebecce. Režiser Miler je izbral tudi kostume in glasbo, prevod je oskrbel Zdravko Duša, scenograf je Branko Hojnik, lektorica Barbara Rogelj, masker pa Matej Pajntar. Drama Martina Crimpa v celoti ustreza programski usmeritvi Prešernovega gledališča, ki se osredi-nja na uprizarjanje najvidnejših avtorjev sodobnih dramskih besedil.
0 zlaganih odnosih Zgodba
Podeželja je napeta in poteka z nepričakovanimi obrati. Gledalec odkriva strukturo v temelju zlaganih odnosov med možem, ženo in mlado neznano znanko. Potem ko Richard, ki je zdravnik, v družinsko hišo pripelje dekle, ki jo je nezavestno našel ob vaški cesti, se izkaže, da se on in mladenka pravzaprav poznata. Dialog med možem in ženo poteka tipično, saj
46
ženo zanima, ali bi domov pripeljal tudi starega pijanca, mož pa se izgovarja na svojo zdravniško dolžnost, da dekletu pomaga. A kaj ko se izkaže, da njen prihod v hišo ni naključje. Tako se slepilo, da se bo odnos med Richardom in njegovo ženo Corrine s preselitvijo na podeželje izboljšal, razblini. Richard se namreč ne spremeni, zasvojen je z mamili in ženskami ter še naprej ogroža sebe in družino.
Zlaganost je zid Cisto nič ni pomagalo, da se je Corrine odpovedala lastni poklicni poti in sami sebi ter da nenehno bedi nad Richardom. »Videti je, da je svoj
JAZ nekam 'pospravila', postala je le telo, ki stoji kot živi neutrudni ščit v obrambi družine in hkrati predvsem kot maska, ki se bojuje, da bi obdržala obstoječi družbeni položaj,« je zapisala Žanina Mirčevska. Corrine in Richard se vsak po svoje prepričujeta, da sta naredila prav, ko sta se preselila na podeželje, toda ker oba poskušata zamenjati in zakriti svoj pravi značaj, postajata vse bolj brezoblična in izpraznjena ter drug drugega dnevno hranita z umetno resnico in banalnimi lažmi. Njuna hiša namreč sploh ni hiša, ampak kašča; Corrine pravi, da ima voda čuden priokus, Richard pa
jo prepričuje, daje voda čista. Prav zaradi zlaganosti in simulirane realnosti ljubezen in dobri odnosi med njima niso mogoči.
Tekoč dialog Najbolj znana dela Martina Crimpa, ki so bila krstno uprizorjena v gledališču Royal Court v Londonu, so drame Attempts on her Life, Dealing with Clair, Play with repeats, Getting Attention, The treatment ter drama Kruto in nežno, ki j o j e v lanski sezoni, prav tako v režiji Eduarda Milerja, uprizorila ljubljanska Drama. Za seboj ima že več kot deset uprizorjenih dramskih del. Crimp v svojih dialogih eksperimentira z jezikom, njegov slog pa je satirično senzibilen. Njegov dialog je mojstrsko tekoč, pogosto pa ga zaznamuje repetitivnost. Njegova besedila se pogosto odpovedujejo običajnim dramskim pravilom in so prav zato še bolj prepoznavna. Problemi, ki jih Crimp obravnava v svojih besedilih, se razpenjajo od kriminalnih do družbenih in politično angažiranih tem. Pravzaprav se vseskozi dotika tudi problematike odnosov med ljudmi na najrazličnejših ravneh. BI
Demokracija • 51/xi -21. december 2006
KULTURA
Simpozij o Pinu Mlakarju
PreLekli teden je potekal dvodnevni simpozij, posvečen ustvarjanju in osebi letos preminulega plesalca Pina Mlakarja. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik SAZU Boštjan Žekš, ki je med drugim izrazil sram in obžalovanje, da Mlakar ni bil član akademije, saj žal vlada pravilo, da poustvarjalni umetniki ne sodijo v umetniški razred. Toda sodelujoči na simpoziju so se strinjali, da je bil Mlakar mnogo več kot le »poustvarjalec«. Simpozij sodi v sklop dogodka Nekdanje svečanosti, ki se je z istoimensko baletno predstavo sklenil v sredo, 13. decembra, v Cankarjevem domu. Voditeljica simpozija, publicistka Katarina Lavš, je na simpoziju govorila o knjigi Nekdanje svečanosti s podnaslovom Prispevki za monografijo Pie in Pina Mlakarja. Knjiga temelji na ponatisu Dokumentov Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, ki jih je leta 1985 Milica Jovanovič posvetila Pii in Pinu Mlakarju. Ponatisu sledijo razprave in eseji številnih poznavalcev plesne umetnosti, tu so še nekateri spo-
mini in pomembni dokumenti, zanimivo branje pa ponuja tudi ladijski dnevnik iz leta 1986, v katerega je Mlakar zapisoval skupne morske poti s Pio. Na simpoziju so prebrali prispevke o Pinu Mlakarju, ki so jih pripravili Andrej Inkret, Milica Jovanovič, Henrik Neubauer in Mirko Ramovš. O
Kiparsko srečanje Skultura
Na goriškem gradu so v prostorih Pokrajinskega muzeja predstavili petjezični barvni katalog 3. mednarodnega kiparskega srečanja Skultura, ki ga vsaki dve leti prireja združenje Skultura 2001 iz Štandre-ža pri Gorici. Kiparska dela, ki so narejena zvečine v lesu, kamnu in
Pokrajinski muzej v goriškem gradu
železu, navzoči pa so bili tudi izdelovalci mozaikov z Višje šole mozaika iz Spilimberga, ostanejo v trajni lasti vaške skupnosti v Štandrežu in v bližnjem Jeremitišču pri Gorici. Katalog je izšel v slovenščini, italijanščini, furlanščini, nemščini in
Napovednik dogodkov
ČETRTEK, 21.12.2006
Preminuli plesalec Pino Mlakar
umetniškem razvoju svojih starih staršev je govorila Vesna Mlakar, ki je med drugim opozorila na možnost pozabe opusa, kot sta ga ustvarila Mlakarja. Njen oče Tomo Mlakar pa se je posvetil vprašanju plesopisa, ki sicer ni splošno razširjen, vendar sta ga Mlakarjeva pri svojih koreografijah uporabljala in jih tako ohranjala za prihodnje rodove. L. H.
angleščini. Kiparsko srečanje Skultura je iz začetnega tridnevnega kiparskega simpozija leta 2001 preraslo v pravo kiparsko enotedensko kolonijo mednarodnega značaja. Goriški občinski odbornik Claudio Cressatti je ob predstavitvi kataloga poudaril predvsem mednarodni in čezmejni pomen kiparskega simpozija v Štandrežu ter dejstvo, da je katalog kiparskega srečanja živ dokaz, kako je Goriška večjezično in večnarodno bogata. Dejstvo, da je kiparsko srečanje prirejeno v sodelovanju z občino Šempeter Vrtojba iz Slovenije, pa je še en dokaz, kako kultura podira državno mejo, ki je čez dobro leto itak ne bo več. Predstavitve kataloga kiparskega srečanja Skultura so se udeležili kiparji, katerih dela so umeščena v Štandrež, a tudi na tako imenovani »nikogaršnji zemlji« med Slovenijo in Italijo na mejnem prehodu pri Vrtojbi. L. H.
/ 9.30 MGL: Mihatl A. Bulgakov, Miha Javornik: Mojster in Margareta
7 9.30 SN6 Drama: Ivo Svetina: Ojdip v Korintu
19.30 Slovenska filharmonija: Orkester Mandolina Ljubljana: V 80 minutah okoli sveta - ljudska, klasična, popglasba. Dirigent: Andrej Zupan
PETEK, 22.12.2006_
20.00 Stolnica, cerkev sv. Nikolaja:
Marko Hatlak, harmonika - klasična in sodobna glasba
20.30 Cankarjev dom: Vita Mavric & Kvartet Akord (Slovenija) - klezmer šansoni. Gostje: Komorni zbor Ave in Jurij Hladnik, klarinet.
21.00 KUD France Prešeren: Elfriede Jelinek: Jackie - monolog. Režija in igra: Snježana Martinovič.
SOBOTA, 23.12.2006_
10.00 Cankarjev dom: Laura Esquivel: Atrakcija Polifemo - gledališko-glasbena pravljica za otroke od 5. do 10. leta
17.00 Gledališče za otroke in mlade:
Barbro Lindgren: Gospod Pepi in črviček Artur-gledališka predstava
19.00 Cankarjev dom: Kanon in telo - sodobni ples
79.30 MGL: Mihail A. Bulgakov, Miha Javornik: Mojster in Margareta
NEDELJA, 24.12.2006
17.00 Lutkovno gledališče Ljubljana:
F. Levstik, E. Vogelnik: Kdo je napravil Vidku srajčico - lutkovna predstava
17.15 Mestni trg: Božični koncert: New Swing Quartet
PONEDELJEK, 25.12.2006_
10.00 - 18.00 Ljubljanski grad: Kapela sv. Jurija: Jaslice. Odprte bodo do 2.2.2007.
Slovenski etnografski muzej: Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure. Razstava je odprta od 8.12.2006 do 6.1.2007.
Soteska Mlačica Mojstrana: Žive jaslice v umetnih ledenih slapovih. Predstave med 25. in 30.12. so ob 16., 17., 18. in 19. uri.
19.00 Cerkev sv. Nikolaja v Litiji:
Božični koncert Zbora sv. Nikolaja Litija
TOREK, 26.12.2006_
18.30 Dvorni trg: Pižama, Tešky & kompanija - stand-up komedija
7 7.00 Krekov trg, Ciril-Metodov trg, Stritarjeva, Prešernov trg: Sprevodi dedka Mraza. Od 26. do 30.12.
20.00 Prešernov trg: Nuša Derenda
SREDA, 27.12.2006_
18.30 Dvorni trg: Rasa lila - indijski plesi; Fake Orchestra - slovenski etno in glasbe sveta
20.00 MGL: Kurt Weill, Bertolt Brecht: Hrepenenja
Demokracija ■ 51/xi • 21. december 2006
47
RADIO ZELENI VAL
93.1 & 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
FILM
Že videno za prihodnost
Monika Maljevič
Agent Doug odkrije, da skrivni vladni oddelek premore tehnologijo, s katero lahko vidijo v preteklost, in z dejanji, ki jih v sedanjosti razumemo kot déjà vu, vplivajo na prihodnost.
Doug je prisiljen v zapleteno in napeto dirko s časom, v kateri so na preizkušnjo postavljena tudi njegova ljubezenska čustva, hkrati pa je od njega odvisna usoda številnih nedolžnih ljudi.
Pojav, imenovan déjà vu, ki človeku naježi kožo, že stoletja navdaja človeštvo z mističnimi mislimi. Občutek že videnega prevzame posameznika ob najbolj neverjetnih trenutkih: ko se v hipu in usodno zaljubimo v popolnega tujca; ko pridemo na kraj, kjer še nikoli nismo bili, pa se nam zdi, da poznamo vsak njegov kotiček; kadar doživimo nekaj, ob čemer nas spreleti, da se nam je to že nekoč zgodilo. Tako filozofi kakor številni drugi ustvarjalci, tudi filmski, so se že večkrat spraševali, od kod ta občutek. Ga porodi samo naša zavest ali vznikne iz globlje resničnosti? Zakaj se nam to zgodi? In predvsem - kaj pomeni?
Glavni igralec v pričujočem filmu Denzel Washington trdi, da filmska zgodba obsega vse fa-scinantne sive plasti tega pojava. Dvakratnega dobitnika oskarja, ki mu redno ponujajo le najboljše scenarije, je prevzela sveža, še ne obdelana struktura zgodbe, ki se dobesedno odvija nazaj v času, in izzivalno raziskovanje z razumom nerazložljivih življenjskih izkustev, vendar skozi pogled ljubezenske zgodbe in zvrsti kriminalnega trilerja.
»Prepričan sem, da je vsakdo med nami že doživel občutek, da je nekje že nekoč bil, da je nekaj že doživel ali videl. Tudi sam sem to že izkusil,« pripoveduje igralec. »Sanjal sem o točno določenem kraju v Brooklynu, in ko sem nekega dne po naključju prišel tja, se nisem mogel znebiti občutka, da sem tam že bil. Pojav je ena tistih velikih skrivnosti našega
Režija: Tony Scott
Scenarij: Bill Marsilii in Terry Rossio
Igrajo: Denzel Washington, Paula Patton, Erika Alexander, Jennifer Weston, Patt Noday, Wayne Douglas Morgan, Bruce Greenwood Premiera: 21.12.2006 Distribucija: Cenex
bivanja, ki ji po mojem mnenju vsi želijo priti do dna.«
Jerryja Bruckheimerja, enega najuspešnejših filmskih produ-centov moderne kinematografije, je izvirna zgodba o nenavadni ljubezenski zvezi med agentom za boj proti alkoholu, tobaku, mamilom in orožju (ATF) ter mrtvo žensko, domnevno žrtvijo grozljivega terorističnega napada, tako prevzela, da je priznal, da česa podobnega doslej še ni bral.
»Imeli smo srečo, da smo bili prvi, ki smo jo lahko prebrali, in scenarij smo kupili 48 ur za tem, ko smo ga prejeli v branje,« priznava producent.
Scenarista Rossio in Elliot sta sklenila nenavadno partnersko zvezo modernega časa: kiberne-tični prostor. Pred leti je Rossio sodeloval v spletni klepetalnici America On Line s številnimi nadarjenimi pisci o njihovih poklic-
nih poteh in tam naletel na Mar-siliija, ki ga je prevzel z bistrimi in razmišljajočimi pogledi na filmsko industrijo. Očitno sta se med seboj takoj ujela na isti valovni dolžini scenarističnega pisanja.
Toda Terry je živel v Los An-gelesu, Bill pa v New Yorku, zato sta si začela scenarije in koncepte zgodb menjavati po e-pošti in pri takem načinu dela vztrajala več let. Ena izmed njunih zamisli je bila zgodba o nekonvencional-nem, vznemirljivo prepletenem trilerju z ljubezensko zgodbo, ki se odvija zunaj razumskih meja in pravil časa. Po uvodni grozljivi tragediji zvezni agent sledi lastnemu občutku o pojavu déjà vu in s pomočjo tajne tehnologije ubira korake nazaj vse do trenutka v času, ko se mu nasmiha možnost, da prepreči katastrofo in s tem sebi podari priložnost za ljubezensko zvezo. Q
Demokracija • 51/xi • 21. december 2006
Wmm$m
'.-.'T -	'
SpBp
| 48;

aicviffic uiog _
prenovljenih stri
KdtGrsi
je naib9gi

i :

• ;
¡¡¡t!«" g K

■HI
• «i

*1!

¡SHHS
Bob leta 2006
Glasujte za najbolj pronicljivo izjavo tega leta ter sodelujte v žrebanju za LCD-televizor.
www.vecer.com/bob
iiillil . —
msmsm
AVTOMOBILIZEM
Šest v vrsto
Tekst in foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute
Chevrolet epica 2,0 LT
Preporodnekaterihznamk, predvsem korejskih, je pač dejstvo zadnjih let. In jasno, vse se je lahko zgodilo le, ker so 'veliki' vložili ogromno denarja. Tudi Chevrolet, nekdanji Daewoo, je pod taktirko General Motors začel pometati s svojo ceneno preteklostjo, a še vedno zna ponuditi poceni in tudi dober avtomobil. Nova epica je že dokaz in pravo presenečenje, če vozilu pogledamo pod motorni pokrov.
Nekaj novega Tam namreč
svoje delo opravlja prečno nameščeni dvolitrski šestvaljni motor, katerega valji so postavljeni v vrsto. Prava posebnost,
saj so agregati tega velikostnega razreda praviloma štirivaljni in zaradi tega cenejši tako za izdelavo kot vzdrževanje. No, če je bila takšna odločitev Chevrole-ta presenečenje, pa ob še vedno ugodni končni ceni epice in delovanju motorja le prikimamo. Navduši namreč prav tisto, kar obljubljajo in kar je bil razlog za namestitev v njihovo 'premium' limuzino. Delovanje je svileno mehko - mirno in tiho. Ni neprijetnih vibracij, tudi pri večjih hitrostih motorja praktično ne slišite, kar ga preglasi zvočno ne najbolje izolirana karoserija, med pospeševanjem pa se pre-
TEHNIČNE KARAKTERISTIKE
TEHNIČNI PODATKI	CHEVROLET EPICA 2,0
vrsta motorja	bencinski, šestvaljni, vrstni,
	4 ventili na valj
prostornina v ccm	1993
moč v kW (KM) pri vrt./min	105 (143) pri 6400
največji navor v Nm pri vrt./min	195 pri 4600
menjalnik	ročni, petstopenjski
pogon	na sprednji kolesi
mere (dolžina x širina x višina) v mm	4805x 1810x1450
medosna razdalja v mm
2700
prtljažnik v litrih	480
masa praznega vozila (nosilnost) v kg	1460 (485)
največja hitrost v km/h	207
pospešek 0-100 km/h v s	9,9
poraba (po normah EU) v 1/100 km	11,4/6,3/8,2
poraba na testu v l/l 00 km	11,0
cena vozila v SIT	5,238.530
pričate, da je nemoteč in rezek zvok šestvaljnika tudi prijetnejši za uho. Čeprav številke o največjem navoru pri visokih vrtljajih tega ne potrjujejo, iz prostega teka tudi lepše in bolj zvezno vleče kot marsikateri drugi dvolitrski štiri-valjnik. Pri porabi začetno navdušenje seveda splahni, saj mestno povprečje okoli dvanajstih litrov ni prav zgled varčnosti, se pa da na daljših poteh voziti precej varčno in se sprijazniti z manj kot devetimi litri na 100 km, če zahteve niso prevelike. Menjalnik bi bil zato lahko šeststopenjski, tako pa je le pet stopenj dostikrat krivih tudi za dolgo pospeševanje, kjer dolgi gibi prestavne in v hladnih
50
Demokracija • 51/xi -21. december 2006
AVTOMOBILIZEM
prestižnejšo limuzino, zadek pa se z zanimivimi zašiljenimi lučmi in masivnim odbijačem ne izgubi v sivini povprečja. Zato pa prdjažna vrata lahko odpirate le s ključem ali gumbom v kabini. In volan brez osvetljenih gumbov (radio, tempomat) je prevelik in pretanek ter ima nerodno in grdo štrleč vzvod za nastavljanje po višini in globini, na ročici menjalnika pa se premika okrasna plastika. Še več kritik si zasluži podvozje. Zeli biti udobno, a je pri blaženju zelo glasno in povzroča neprije-
tno nihanje in 'plavanje' vozila, hkrati pa niti ni tako mehko. Seveda so tudi vozne lastnosti kljub sodobni zasnovi podvozja slabše od evropske konkurence. Ne moremo reči slabše od pričakovanih, ker so v primerjavi s prejšnjim modelom boljše, a bi vseeno moralo biti več občutka nad samim dogajanjem, predvsem na volanu, nos pa je kar preveč očitno podkrmarjen.
Za številne okuse Spremembe pač ne pridejo čez noč, a je napredek pri Chevroletu zelo očiten in dobrodošel, saj jim bo na ta način morda res uspelo doseči zastavljene cilje. Pri vozilih, kot je epica, ki bi rada ugajala številnim okusom sveta, je sicer več kompromisov kot pri evropskih limuzinah, a je cena in tisto, kar zanjo dobite, dovolj privlačna, da vas zvabi vsaj do salona. Celo za nekaj posebnosti se je našel prostor - tokrat pod motornim pokrovom, m
Bogata oprema Kar nekaj starih zamer je žal ostalo v novi epi-ci, čeprav je opazen korak naprej. Predvsem pri kakovosti izdelave in izbiri materialov, tudi splošnem občutku v precej prostorni kabini, kjer brez težav udobno sedijo štirje odrasli potniki. Sploh če je že standardna oprema pri bogatejšem paketu opreme 'LT' tako bogata, saj je na sedežih usnje, sprednja sta ogrevana, voznikov električno nastavljiv, klimatska naprava samodejna, okna električno pomična, brisalcem pomaga senzor za dež, vozniku akustični parkirni sistem, za lepši videz pa tudi 17-palčna lahka platišča. S samim videzom epice tudi v splošnem ni nič narobe, nasprotno, večini je všeč markan-tna maska z velikimi lučmi in logotipom, ki postaja prepoznaven. Bočna linija je dovolj elegantna, da jo zamenjate celo za kakšno
NOVA EKIPA VOLVA ZA J V EVROPO Volvo je za območje jugovzhodne Evrope predstavil novo ekipo, ki jo vodita direktor Michel Menil in predstavnica za stike z javnostjo Anamarija Hucika. Tiskovna konferenca ni potekala kot nizanje podatkov, ampak se je spontano prelevila v neformalni Menilov govor. Beseda je nanesla na najbolj pričakovano Volvovo novost prihodnjega leta - C30. Le-ta bo na voljo od februarja, cena za vstopni model pa bo približno 18.000 evrov in bo tako največji tekmec audiju A3.Za Slovenijo je cilj tovarne prodati od 50 do 100 avtomobilov.
jutrih zatikajoče se prestavne ročice niso prav nič v pomoč.
Demokracija ■ si/xi -21. december 2006	51
AUT0BEST 2007 Veliki zmagovalec letošnjega neodvisnega izbora AutoBest, ki ga sestavlja 13 znanih novinarjev iz trinajstih držav, je postal novi opel corsa. Žirije ni prepričala le privlačna oblika in nove tehnologije, temveč tudi cenovna primernost, servisna mreža in skrb za okolje. Zmagovalec si je tako na koncu nabral le pet točk prednosti pred drugo uvrščenim fiatom grande punto. Na tretje mesto seje uvrstil pe-ugeot 207, četrto hyundai accent in na peto škoda roomster. Vsi finalisti predstavljajo idealen nakup za tiste, ki želijo kar največ za svoj denar, in so hkrati tudi prodajno precej uspešni na 250-mili-jonskem trgu, ki ga zastopa žirija AutoBest. Oznanjeni sta bili še nagradi CompanyBest 2006 za letošnje najvidnejše podjetje, ki jo je prejel Fiat Auto, ter ManBest 2006, ki jo je prejel Jean-Charles Lievens, izvršni podpredsednik družbe Kia Motors Europe.
lAVTEOl
ZDRAVJE
redko obiskujejo zdravnike in zaradi katerih se v tem obdobju poveča delež hospitalizacij kar za 25 ali celo 33 odstotkov. Obole-vanje za gripo dodatno obremeni zdravstveni in gospodarski sistem tudi z izrazitim povečanjem odsotnosti z delovnih mest. Delež odsotnosti z dela zaradi gripe predstavlja kar 10 odstotkov vseh odsotnosti. Ponavadi so delavci zaradi gripe z dela odsotni od tri do sedem dni, 80 odstotkov pa jih je po vrnitvi na delovno mesto manj delovno učinkovitih. Po podatkih v ZDA stane državo odsotnost z dela zaradi gripe vsako leto 12 milijard dolarjev.
106.6 MHz
Pandemije gripe Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opisuje pandemijo gripe kot pojav nove oblike virusa influence, na katero ljudje še nismo imuni. Zaradi pomanjkanja imunosti pride pri pandemiji do hkratnega pojava številnih epidemij gripe v različnih delih sveta, katerih posledica je izjemno velika obolevnost in smrtnost. Do sedaj največje pandemije gripe so bile: španska gripa A (H1N1), ki se je pojavila leta 1918 in je zaradi nje umrlo več kot 30 milijonov ljudi, azijska gripa A (H2N2), ki se je pojavila leta 1958 in zakrivila milijon smrti, nazadnje pa se je pojavila hongkonška gripa A (H3N2), ki je v šestih tednih pospravila 800.000 žrtev.
Vsako leto po cepivo Da bi
epidemije gripe preprečili, so že več let tudi pri nas na voljo cepiva. Preventiva pred izbruhi epidemij gripe je predvsem cepljenje populacije ljudi, ki je za okužbo najbolj občutljiva. Učinkovitost cepljenja je precejšnja in jo potrjujejo klinične raziskave, ki dokazujejo zmanjšanje pojava posledičnih bolezni dihal in celo smrti. Cepivo proti gripi je učinkovito le, če je vakcinalni virus enak virusu, ki povzroča izbruh gripe. Ker se virus nenehno spreminja, morajo vsako leto pripraviti novo cepivo, ki naj bi varovalo pred tremi najverjetnejšimi oblikami virusa v novi sezonski epidemiji gripe. Ustrezno cepivo v primeru pandemije pa lahko pripravijo šele takrat,
Cepljenje proti gripi je najboljša preventiva.
Bolezen hladnih dni
Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije
Sezonska gripa se pojavi vsako leto in za njo zboli skoraj 500 milijonov ljudi, žal pa terja tudi pol milijona življenj na leto. Vsako prehladno obolenje pa še ni gripa.
Tipični znaki gripe, ki nastopijo hitro in so močno izraženi, so telesna temperatura nad 38°C, glavobol, bolečine v mišicah, suh kašelj in izčrpanost. Večina znakov izzveni po sedmih dneh, vendar utrujenost in slabše počutje trajata veliko dlje. Do popolnega okrevanja pride šele po 2 do 3 tednih. Ker je v zadnjem času prišlo pri zdravljenju gripe do precejšnjih sprememb, je pomembno, da jo pravočasno prepoznamo in razlikujemo od prehlada. Gripo je namreč treba skrbno zdraviti, sicer lahko pusti resne posledice.
Ko zbolimo, je treba ostati doma, da preprečimo širitev okužbe, in to v postelji ,saj gripa precej oslabi organizem. Pomembno je, da bolnik ostane doma še najmanj dan po tem, ko ima že normalno telesno temperaturo. Tako je mogoče preprečiti posledice gripe, ki so hujše, kot se zdi na prvi pogled Zapletom so izpostavljeni predvsem starejši ljudje in kronični bolniki, zato se v času gripe, to je pozimi, njihova bolezen poslabša, pogostejši so zapleti, kar se kaže tako v številu zdravniških obiskov in sprejemov v bolnišnice kot tudi zvečani smr-
tnosti Dodatni zapleti so značilni tudi za otroke. Tako pri 30 odstotkih otrok, ki zbolijo za gripo, pride še do vnetja srednjega ušesa, pogosta komplikacija sta tudi bronhitis in pljučnica.
Gripa in njene posledice Med
epidemijo za posledicami gripe lahko umre tudi do 870 na 100.000 ljudi, poleg tega izbruh sezonske gripe lahko resno finančno obremeni zdravstveni sistem države. Do izrazitega povečanja sprejemov v bolnišnico zaradi gripe pride še zlasti pri otrocih in populaciji, starejši od 65 let. Po ocenah se število obiskov pri splošnih zdravnikih v času letne epidemije gripe poveča za štirikrat. Ambulante splošnih zdravnikov v času gripe najpogosteje obiskujejo odrasli, ki sicer
52
Demokracija • si/xi • 21. dcombcr 2006
ZDRAVJE
Shematični prikaz virusa gripe
ko je izoliran povzročitelj. Za to pa WHO potrebuje do šest mesecev, medtem pa se bi bilo treba proti gripi in sami okužbi bojevati s protivirusnimi zdravili, ki delujejo proti različnim oblikam gripe.
Dve skupini zdravil ProtM-
rusna zdravila se uporabljajo za zdravljenje in za zavarovanje pred okužbo. Obstajata dve skupini protivirusnih zdravil, to so zaviralci M2 in zaviralci nevra-minidaze (NAIs). Starejši so zaviralci M2, in sicer amantadine in rimantadine. Imajo omejen spekter aktivnosti, zato jih redko uporabljamo. Njihova slaba stran so neprijetni stranski učinki, virusi pa kar hitro razvijejo odpornost nanje. Novejši zaviralci nevraminidaze (NAIs) pa omogočajo učinkovito zdravljenje gripe. Molekula NAIs je usmerjena v virus gripe ter v telesu gostitelja prepreči njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdravljenje z NAIs je najučinkovitejše, če se začne zgodaj, najbolje v obdobju 48 ur po
pojavu bolezenskih simptomov. Poznamo dve zdravili iz skupine NAIs: oseltamivir fosfat v obliki kapsul in sirupa za otroke ter za-namivir v obliki inhalatorja.
Koliko vemo O gripi Medna
rodna raziskava farmacevtske družbe Roche je pokazala, da med različnimi narodi obstajajo velike razlike v odnosu do preprečevanja in zdravljenja sezonske gripe. Zaskrbljenost ljudi
Profesor John Oxford
zaradi okužbe s sezonsko gripo in to, kako se na pojav bolezni odzovejo, se razlikuje glede na to, iz katere države prihajajo. Na globalni ravni je 75 odstotkov vprašanih izrazilo zaskrbljenost, da se bodo okužili z gripo in so zato pripravljeni narediti vse, da preprečijo okužbo, le 50 odstotkov pa se jih je pripravljenih posvetovati z osebnim zdravnikom, če imajo dejansko gripo, polovica od teh bi zdravnika
obiskala prepozno, da bi lahko zaužila učinkovito zdravilo. V raziskavi je odgovarjalo več kot 3.500 ljudi vseh starosti iz ZDA, Francije, Nemčije, Španije, Italije in Velike Britanije, rezultati glede na državo pa so bili zelo različni. Največkrat bi pomoč zdravnika poiskali Francozi in Nemci, še najmanj verjetno pa bi zdravnika zaradi gripe obiskali Britanci. "Da se povečuje zavest o okužbi z gripo, je dobra novica, bolj pa je zaskrbljivo, da tako veliko število ljudi ne bi naredilo vseh potrebnih korakov, da bi zmanjšali možnost okužbe sebe in ljudi okoli sebe. Če resno razmišljamo o nevarnosti gripe, je treba narediti vse, da jo preprečimo, zdravimo in omejimo širjenje bolezni, najboljši način pa je še vedno pravočasna in pravilna zdravniška pomoč, ki vključuje cepljenje in zdravljenje z antivirusnimi zdravili," je rezultate raziskave komentiral John Oxford, profesor virologije na St. Bartholomew & the Royal London Hospital. IB
Demokracija - si/xi • 21. december 2006
53
ŠPORT
Predčasno zimsko spanje
Lovro Kastelic, foto: Primož Lavre/EKIPA, arhiv Demokracije
Celjski rokometaši so padli na celi črti. Proti Flensburgu so zapravili kar deset zadetkov prednosti in s tem prisilili svoje navijače k zimskemu spanju, ki ni bilo načrtovano in bo trajalo do naslednje sezone.
-oa;
Celjski rokometaši so svoje navijače razočarali s porazom.
Celjski navijači so bili po porazu zaprepadeni. Podrl se jim je rokometni svet, za katerega so pripravljeni živeti. Gorazd Škof je stopil na njihovo stran in brez dlake na jeziku dejal, da se bodo morali v slačilnici končno nehati božati.
S celjskim duhom Porazi so
sicer sestavni del športa, a če zadnji evropski pri Celjanih ne bo v igralskem in strokovnem kadru prinesel spoznanja, iz katerega bodo jasno razvidne vse napake in površnosti, potem bo ta poraz pomenil neznansko škodo. Že res, da RK Celje Pivovarna Laško premore najboljšo publiko v Evropi, da ima izjemno rokometno tradicijo, iz katere je zrasel obširen bazen rokometnih talentov in rokometnega znanja, a je tudi res, da bo treba h kadrovanju za naslednjo sezono pristopiti smotrneje. Razprodaja igralcev po sleherni sezoni je sicer nujna in donosna, šport je namreč že zdavnaj prerasel amaterske okvirje; z vsako razprodajo pride tudi do povečane neuigranosti; 2,5 milijona evrov letnega proračuna bi vendarle moralo zadostovati za sestavo takšne ekipe, ki bo igrala moštveno, vsi za enega, eden za
vse, in jo bo krasil znani celjski duh, ki najzvestejšim navijačem nikoli ne obrne hrbta.
Spremembe po koncu sezone
Polom za zdaj (še) ne bo prinesel očitnejših sprememb. Tone Turnšek pravi, da bo do nekaterih sprememb zagotovo prišlo, vendar šele po koncu sezone. Po njegovih besedah pa bi naj bili v prihodnje še močnejši. Novi trener Kasim Kamenica bi tudi po ugodnejšem razpletu flensbur-
ške kalvarije le stežka nadomestil sanjsko delo Mira Požuna, po besedah nekaterih igralcev pa je bilo vendarle še vedno čutiti precejšnjo neusklajenost, ki se mora še posebej v sodobni (hitri in tekoči) rokometni igri pokazati do popolnosti. Dozdajšnje pomanjkljivosti je znal vselej prikrivati organizator Uroš Zorman, na katerem je slonela celotna celjska igra. Pred letošnjo sezono so ga »prodali« v Španijo. Trener Kamenica potrebuje predvsem čas,
v katerem bodo igralci (in tudi navijači) osvojili sveže zamisli.
Gold Club je zdržal dlje do
končno slovo slovenskega klubskega rokometa z evropskih prizorišč je prišlo dan po celjski katastrofi. Tudi zaradi tega naključja je dan pred povratno tekmo med igralci hrpeljskega Gold Cluba, drugega slovenskega predstavnika v rokometni ligi prvakov, začela krožiti šala, ki meji na hudomušno privoščljivost:

ti
Obala - S23 - kabelski sistem v Kopru
DNEfNIKfPPIIiiRKA
Od ponedeljka do petka ob 20.00
54
Demokracija ■ si/xi ■ 21. december 2006

ŠPORT
»Kdo je zdržal dalj časa v ligi prvakov? Ja, Gold Club vendar!«
Krstna sezona Hrpeljcev v rokometni ligi prvakov se je proti eni najboljših ekip na svetu Portlandu San Antoniu, za katerega nastopajo tudi takšni asi, kot so Balič, Kjelling, Svensson in naš Vugri-nec, končala nadvse dostojno. Igra je bila tudi na povratnem srečanju v Pamploni solidna, čeprav je po visokem domačem porazu predstavljala zgolj formalnost. Trener Hrpeljcev Vojko Lazar je imel obilo težav s poškodbami svojih varovancev tudi pred povratno tekmo. Erčulju so se na tribuni pridružili še Sokolov, Hojč in Štefanič; mesto drugega vratarja pa je hrpeljski strateg zaupal Keviču.
Portlandov Srb Vlatko Nikolič je že kmalu začel rešetati mrežo
Trener Celjanov Kasim Kamenica
Gold Cluba, strelsko se mu je pridružil še Lozano. Pri Hrpeljcih je bil z desetimi zadetki standarden Makedonec Radoslav Stojanovik, priložnost pa so odlično izkoristili tudi nekateri mladi, na primer Furlan in Martine. Skupno so potem rokometni zvezdniki iz Pamplone, ki jim v povratni tekmi vendarle ni bilo treba igrati na polno, v dveh tekmah naše rokometaše ugnali za skupnih 18 zadetkov. Vojko Lazar je bil kljub temu zadovoljen: »V prvem letu nastopanja v ligi prvakov smo načrtovali uvrstitev med šestnajst najboljših, kar nam je uspelo. Krstni nastop smo torej opravili z odliko, v okviru svojih pričakovanj.« V nekaterih tekmah bi sicer Hrpeljci lahko igrali tudi nekoliko bolje, predvsem proti grškemu Paneliniosu v gosteh in švedskemu Hammarbyju doma, a so morali kot popolni novinci plačati kar precejšen davek (predvsem v obliki nenehnih poškodb).
Izkoristiti trenutek Temeljni
klubski cilj Hrpeljcev ostaja isti tudi v prihodnje: tudi v priho-
dnje se želijo uvrščati v to elitno tekmovanje! Kratkoročni cilji pa so se takoj po povratni tekmi nemudoma preusmerili proti domačemu državnemu prvenstvu, v katerem se bo ne nazadnje kovala podoba ambicioznega hr-peljskega rokometnega kolektiva za naslednjo sezono. Vojko Lazar je realist: »Skoraj vsi igralci, ki smo jih letos privabili v klub, so upravičili naše zaupanje. Če pa se bomo v spomladanskem delu prvenstva želeli enakovredno kosati s Celjani, Velenjčani in Koprčani, bomo morali potegniti še nekaj korenitih kadrovskih potez.« Vojko Lazar ter predsednik kluba in eden najbogatejših Slovencev Loris Požar (lastnik Gold Cluba - izdelovalca igralnih avtomatov) sta že staknila glavi in pripravila načrt, po katerem naj bi RK Gold Club ostal v slovenskem vrhu - v neposredni bitki za dragoceno vozovnico za prestižno ligo prvakov.
»Odigrali smo povsem sproščeno in se častno poslovili od Evrope. Na srečanju smo sicer že preizkušali nekatere taktične zamisli za naslednjo prvenstveno tekmo z Gorenjem, ki je bila za nas zelo pomembna,« je čisto za konec (letošnje evrosezone) dejal rokometaš Gašper Martine, ki je s svojo srčno predstavo tudi nakazal znano klubsko usmeritev: ob srčnih domačih igralcih in nujni podpori peščice kakovostnih tujcev zgraditi rokometni klub, ki bo lahko trajno negoval rokometno tradicijo, ki se je zanetila 28. avgusta leta 1965, ko sta na novozgrajenem igrišču pri osnovni šoli v Hrpeljah prvo rokometno tekmo odigrali ekipi Iplasa in Kopra. Ta dogodek je dal potem silovit impulz športnim zagnancem iz Hrpelj in Kozine, da so še isto leto ustanovili RK Hrpelj e. Impulz se bo s sedanjim delom in pristopom zanesljivo le še nadaljeval in širil...
Gold Club je potem v pomembni prvenstveni tekmi ugnal Gorenje (29:28). Hrpeljska in celjska zgodba sta si različni. Hrpeljci bi radi sodelovali, Celjani zmagovali. Oba kluba pa bi morala predvsem izkoristiti zdajšnje družbenopolitično stanje na Slovenskem, ki je v nasprotju z nekaterimi drugimi športi izjemno naklonjeno rokometni igri. BI
Mentaliteta uličarja
Esad Babačič
Pred časom sem zapisal, da je še prezgodaj govoriti o novem Katancu na košarkarski sceni.
Toda po zmagi nad Cibono se nam je še enkrat zazdelo, da ima Gašper Pokorn v sebi res nekaj, kar spominja na Srečka nacionale. Mladi trener Olimpije je pravcati lokalpatri-ot in tega se prav nič ne sramuje. Svoje moštvo vodi kot kakšen »uličar«, ki je na hitro zbral lokalne mulce, da bi premagali ekipo iz soseščine. Fant je tako iskren in predan svojemu poslanstvu, da preprosto ne razmišlja o tem, kakšen je videti v očeh javnosti. Njegovi izlivi čustev ob robu igrišča so postali zaščitni znak kluba, ki mu ne more pomagati skoraj nihče več. V nasprotju z vodstvom kluba, ki se nenehno spreneveda, Gašper pove naravnost, zaradi česar ga imajo radi tudi najzahtevnejši tivolski navijači. Njegove razlage v minuti odmora so postale prava pravcata poslastica tako za tiste v dvorani kot za one pred malimi zasloni. Njegove nervoze so se navzeli tudi igralci, ki odkrito kažejo svoja čustva. Tako smo lahko videli Arslana, kako si je po slabem izvajanju prostih metov proti Ciboni med minuto odmora na klopi dajal duška. Takšni čustveni izlivi bi bili lahko v normalnih razmerah videti pretirani in celo smešni, tako pa so povsem legitimni in celo dobrodošli. Tako lahko tudi soigralci vidijo, da se vendarle splača bojevati in gristi za vsako žogo. Prav zanimivo je bilo opazovati igralce Cibone, ki so v nasprotju z našimi delovali povsem brezvoljno in kar malce nezainteresi-rano. Profesionalci pač, ki pa si ob vseh sodniških darilih ne bi smeli privoščiti takšnega poraza. Težko si predstavljamo, kaj bi se zgodilo z obubožano Olimpijo, če bi jo vodil tako uglajen in miren mož, kot je Anzulovič. Gotovo bi se izognili škandalom, kot smo jim bili priče minuli četrtek, a bi verjetno ostali tudi brez točk v evroligi. Pokorn je trener za krizne situacije, saj zna iz svojih igralcev potegniti maksimum. Njegova podaljšana roka na igrišču je gotovo Marko Milič, ki bi za svoj klub naredil vse. Tako srčnega igralca v Tivoliju že dolgo nismo videli. Prepričan sem, da je Marko tako razigran in motiviran tudi zaradi trenerja, ki je nenehno na izhodnih vratih. Kapetan bi bil prav gotovo prvi, ki mu morebitna zamenjava Pokorna ne bi bila pogodu, o čemer verjetno razmišljajo tudi tisti, ki bi radi pripeljali kakšnega uglednega strokovnjaka. Morda pa zdaj ni čas za ugledneže, saj so ti temu kolektivu naredili že veliko škode. Škoda je le, ker ulica nima denarja, da bi enkrat za vselej obračunala z lažnimi poslovneži in ljubitelji košarke s figo v žepu.
Demokracija • 5i/xi ■ 21. december 2006
55
KRONIKA
Po letu še brez odgovora
Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije
Mineva leto dni od tragične nesreče pred lokalom Lipa v Spodnjih Pirničah, ko so umrla tri mlada dekleta. Starši so vložili civilno tožbo, kazenska ovadba proti organizatorju zabave pa še ni zrela za sodno obravnavo.
V teh dneh mineva leto dni od tragične nesreče, ki se je zgodila pred diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah pri Ljubljani. V gneči mladih, ki so želeli obiskati prednovoletno rajanje v omenjenem lokalu, so bila hudo poškodovana tri dekleta. Sedemnajstletna Natalija Bencan iz Most in dve leti mlajša Katarina Jeras Lajh iz Ljubljane sta zaradi poškodb umrli na kraju nesreče. Sedemnajstletna Moščanka Anja Mršič se je še nekaj dni bojevala za življenje v ljubljanskem Kliničnem centru, potem pa žal poškodbam podlegla.
Po tragediji se je dvignil v javnosti val ogorčenja in postajal vse hujši, kajti izkazalo se je, da je diskoteka že leta delovala praktično brez vseh dovoljenj, a ji nihče ni mogel do živega.
Lastnik diskoteke Robert Tomaž Zavašnik je vrsto let pred tragedijo odprl omenjeni klub. Poslopje je last njegovih staršev, Zavašnik pa je bil lastnik firme Roto, d. o. o., ki je v lokalu opravljala gostinsko obrt. Sprva je imel lokal obratovalno pravico na približno devetdesetih kvadratnih metrih prostora. Zavašnik je lokal brez vseh dovoljenj za nekajkrat povečal in začel s poslovanjem. Kaj kmalu
Diskoteka je leta in leta poslovala brez papirjev vsem na očeh.
so se začele oglašati inšpekcije in ugotovile, da je lokal zgrajen na črno. Zaradi neustrezne dokumentacije, kolikor je sploh obstajala, so inšpekcije sklenile, da je treba lokal zapreti. A preteklo
je še precej mesecev, celo let, da je prišla odločba, po kateri naj bi zasegli oziroma zapečatili naprave, potrebne za obratovanje kluba. Lastnik se je na vse odločbe požvižgal in posloval naprej,
inšpekcije pa so prav po polževo peljale postopek naprej. V različnih intervalih so vlagale prijave sodniku za prekrške in terjale mandatne kazni. Poleg inšpekcije je nekaj kazni napisala tudi policija. Spekter nepravilnosti je bil širok - od nespoštovanja delovnega časa prek hrupa do obratovanja brez dovoljenj...
Zavašnik se je medtem seveda pritoževal na izdane prijave in s tem povezane kazni. Na roko mu je šel tudi sodnik za prekrške, ki je veselo združeval prijave. Precej prijav in z njimi povezanih plačil je seveda čez čas zastaralo, lokal pa je še kar posloval.
Še najdlje so šli pri elektro-podjetju, saj so leta 2003 na posredovanje gradbene inšpekcije diskoteki končno odklopili elektriko. A to lastnika sploh ni zmotilo, priklopil je agregat in nadaljeval z dejavnostjo.
Tragična zabava Lanskega decembra so napovedovali veliko zabavo, ki naj bi potekala v petek, 23. decembra. Ta dan so se začele šolske božično-novoletne počitnice in mladina naj bi si dala duška. Lokal je bil med mladimi dobro znan, saj so v njem pogosto prirejali velike zabave. Oglas
Žetima vam vese[(Božič in srečno novo (eto 2007
SPLOŠNA PLOVBA
Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. Portorož; www.splosnaplovba.com
56
Demokracija • si/xi • 21. december 2006
je obljubljal tudi prost vstop za tiste, ki bi prišli do desete ure zvečer. Že veliko pred tem časom je pri vhodu v lokal nastala velika, skoraj neprehodna gneča, ki je valovala sem in tja. Nekateri obiskovalci so modro presodili, da bi bilo bolje oditi in najti kak drug lokal za proslavo, večina pa je vztrajala, prihajali so še novi. Čez čas je začelo šibkejšim spodnašati noge, nastala je zmeda in nato je prišlo do tragedije.
Po usodnem dogodku so začeli valiti krivdo drug na drugega. Zavašnik je kategorično zanikal, da bi bil on kriv za dogodke pred diskoteko. Prav tako so odgovornost za dogodke zavrnili v podjetju za varovanje Enigma Bagarič, katerega zaposleni so bili tedaj pri vratih diskoteke. Inšpekcijske službe so zatrjevale, da so storile vse, kar je v njihovi moči: opozarjale so na stanje, pisale prijave in mandatne kazni, kaj več pa naj ne bi mogle storiti. Le glavni tržni inšpektor Roman Kladošek je zmogel toliko pokončne drže, da je nekaj dni po tragediji odstopil s položaja, ker se je čutil objektivno odgovornega. Občina Medvode, ki bi morala tudi sodelovati v postopku za zaprtje lokala, se do tragedije ni niti zganila, kategorično pa je zanikala svojo odgovornost. Policija seveda ni imela pristojnosti za ukrepanje brez pravnomočno končanih zadev, sodnik za prekrške pa je združeval in združeval zadeve v nedogled.
Organizator zabave, kise je končala s smrtjo
Civilna tožba Starši treh mrtvih deklet so sklenili, da vse, ki naj bi bili odgovorni za smrt njihovih otrok, civilno tožijo. V prvi vrsti tožijo državo, ker zaradi nedela njenih organov diskoteke niso zaprli, zaradi česar je prišlo do tragedije. Na isti podlagi tožijo tudi občino Medvode, Roberta Tomaža Zavašnika osebno, njegovo podjetje Roto pa kot pravno osebo, ker sta organizirala omenjeno zabavo. Odškodninska tožba je naperjena tudi proti podjetju za varovanje Enigma Bagarič, ker po mnenju tožnikov ni opravilo svojega dela, in tudi proti Zavašnikovim staršem, ki sta lastnika omenjenega podjetja. Ponujena je bila zunajsodna poravnava v višini 45 milijonov tolarjev, ker pa se toženi niso odzvali na ponudbo, je tožbeni zahtevek narasel na 54 milijonov. Zasebni tožniki, se pravi starši umrlih deklet, so se za tožbo odločili tudi zato, ker želijo na tak način pospešiti delo pravosodja v zvezi z dogodki pred Lipo.
Do sedaj je bilo obsojeno le podjetje za varovanje, in sicer na globo v višini milijon tolarjev, strokovno združenje pa mu je odvzelo licenco za varovanje. Nekaj dni po tragediji so Zavašnika priprli. Enomesečni pripor so podaljšali za dva meseca, potem pa so Zavašnika marca letos izpustili. Po zadnjih podatkih kazenska obravnava zaradi ogrožanja varnosti še ni »zrela« za sodišče. Videti je, da se zadeve okoli Lipe po tragediji prav tako vlečejo kot pred njo. Trajajo in trajajo, papirji se prekladajo in nič se ne zgodi.
Zavašnik je medtem zatrdil, da je njegovo podjetje bankrotiralo. Starši umrlih deklet zato upajo, da se bo po njihovo glavni krivec za smrt treh deklet znašel vsaj na zatožni klopi, predvsem pa, da se bo javno ugotovilo, zakaj je diskoteka kljub vsem postopkom, ki so tekli zoper njo, še vedno delovala in kako je do tragedije prišlo. Želijo si zadoščenje, da bo krivca za smrt njihovih otrok doletela kazen. Otrok jim žal nihče ne more vrniti. ID
0L1
ELEKTROPROM
ELEKTROPROM d.o.o.
Loke pri Zagorju 22 1412 KIS0VEC tel.: 03 56 57 150 fax: 03 56 71 488
www.elektroprom.si
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	trgovina EVJ CENTER
♦	lokalna televizija ETV
♦	tiskana vezja
♦	grafitne ščetke
♦	delovni stroji in nizke gradnje
♦	bar SEDMICA
Tragedija je vzela tri mlada življenja.
Kronika 1
Kronika 2
osrednja informativna oddaja
■&t M*tn) 1 *) (Ljubli
ŠTAJERSKI VAL
i/
*fr " S	<h	it	' "■«l..
1 ■ mLsz v.,. —
prijateljstvo	bližina	domišljija
RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVET!
Demokracija ■ 51/xi 21. december 2006
57
RUMENO
Glede na to, da je Bitka talentov, pevsko tekmovanje v okviru oddaje Spet doma, resnično kalilnica zvezd, lahko govorimo o novi »izstrelitvi«. 10. decembra se je namreč končala že tretja bitka. Po Omarju Naberju, ki je zmagal v Bitki talentov 2004, in Nini Pušlar, ki je zmagala 2005, je letos strokovno komisijo (Darja Švajger, Boštjan Grabnar in Omar Naber) in televizijske gledalce, ki so v zadnjih dveh finalnih izborih obema pevkama skupaj namenili kar 73.611 glasov, prepričala Eva Černe.
O zmagi so v dveh zaporednih nedeljskih večerih odločali med Leo Sirk, temperamentno Primorko, sedemnajstletno dijakinjo Umetniške gimnazije v Kopru, ki si je nastop v finalu zagotovila z lepim glasom, zrelim petjem in s skrbno izdelanimi odrskimi nastopi, ter Evo Černe, skrivnostno sedemnajstletnico iz Zgornjih Jarš, ki obiskuje gimnazijo v Domžalah in je letošnjo bitko zaznamovala z eksplozivnimi nastopi, silovitim glasom in mojstrsko pevsko improvizacijo. Eva poleg petja v glasbeni šoli obiskuje ure klavirja in violine. Je ljubiteljica živali, s svojim konjem tekmuje v preskakovanju ovir
in dresurnem jahanju. Kot pevka je nastopala že na več glasbenih festivalih (Fens 2004 - najstniški del, Prvi glasek Gorenjske, Prvi glas Gorenjske, Kristalček), na katerih je tudi zmagovala. Poje pri dveh dekliških zbo-
Eva Černe je zmagovalka letošnje Bitke talentov.
Zvezde se rojevajo pri Mariu v oddaji Spet doma.
rih (Sirene in Moj spev). Letos je postala spremljevalni vokal pri Jadranki Juras.
V letošnji Bitki talentov je bilo v dveh krogih avdicij za nastop v oddajah izbranih dvanajst pevcev. Podobno kot 2005 so bila dekleta številčnejša in tudi vokalno močnejša. Za zmago sta se v obeh primerih potegovali pevki. Lani sta bili to Nini (Nina Strnad in Nina Pušlar). Pušlarjeva je kot zmagovalka že posnela samostojni album in ga ta čas uspešno predstavlja slovenski javnosti. V Bitki talentov 2005 smo spoznali tudi Dejana Bojanca, ki je zdaj član zasedbe Turbo Angels, pa Nežo Drobnič, na letošnji Slovenski popevki so jo razglasili za najboljšo debi-tantko, ki je spremljevalni vokal v zasedbi Neishe in ena od treh vokalistk v oddaji Piramida.
Največ prodornih pevcev pa je omenjeno tekmovanje dalo leta 2004. Takrat se je o zmagi odločalo med Omarjem Naberjem in Anžejem Dežanom, zelo različnima glasbenima profiloma, ki sta že zaznamovala slovensko popularno glasbo. Po zmagi se je Omar uvrstil na Emo in po izboru gledalcev zmagal z lastno pesmijo Stop. Lani je na izbor za Evro-vizijsko popevko potoval Anžej Dežan. Samostojno ali s skupino G spot veliko nastopa tudi Katja Koren. S skupino Yuhubanda je zapela v zmagovalni pesmi po izboru občinstva Slovenske popevke 2005. Svojo glasbeno skupino Angee ima izvrstna Anja Baš, ki ima veliko privržencev in ki po uspešnih koncertih že pripravlja svojo prvo ploščo.
Pred Evo Černe so tedni, v katerih bo imela veliko dela. Najprej bo posnela svojo prvo pesem, ki prav v teh dneh nastaja v studiu Boštjana Grabnarja, avtorja njene prve plošče, ki jo bo čez nekaj mesecev izdala Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Sledi snemanje prvega spo-ta, nato pa se bo treba spoprijeti z novo pesmijo, s katero se bo predstavila v enem od predizbo-rov za Emo 2007. Takrat pa se bo že začela nova bitka ...
! Madonna rešuje svoj zakon
Popkraljica Madonna in njen mož Guy Ritchie naj bi z družino odpotovala na Maldive, da bi tam poskušala rešiti svoj zakon. Njun odnos naj bi se bil poslabšal zaradi pritiska javnosti in medijev v zve-l zi s sporno posvojitvijo malavijskega dečka Davida Banda. Prijatelj slavnega para je razkril: »Njun zakon je na robu propada. V javnosti se sicer pojavljata složna, za zaprtimi vrati pa njuna zveza propada. Zaradi pozornosti, ki je je bila deležna posvojitev, je ozračje v njunem domu neznosno. Odločila sta se, da bosta zakon ohranila, zato sta po-■ iskala pomoč.« Slavna pevka in njen deset let mlajši filmski režiser sta P se poročila pred šestimi leti, Madonna pa je bila pred tem v 80. letih prejšnjega stoletja poročena z igralcem Seanom Pennom.
Bodo MaldivJ kaj pomagali?
58
Demokracija • 51/xi ■ 21. december 2006

Janez Janša
Ustav,
Prvih 50 kupcev prejme darilo!
k n j i g a r n a
Demokracija
akcija
PRI NAROČILU TREH KNJIG VAM NAJCENEJŠO PODARIMO!
OPOMBE: Akcija velja samo za knjige izdane pri založbi Nova obzorja d.o.o.. Akcija velja do 31.12.2006 oziroma do razprodaje zalog.
NAROČILNICA
Mati Slovenija
Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. Avtor: Tone Kuntner.
Obseg: 72 strani. Format: 13,5x22,5 cm. Trda vezava.
Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR
Med svobodo in rdečo zvezdo
Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic. Obseg: 347 strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava. Cena: 6.200,00 SIT/25,87 EUR
100 let socialdemokracije
Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. Avtor: Milan Zver. Obseg: 125 strani. Format: 15x21 cm. Brošura.
Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR
o	tt»
Od osvobodilnega boja do banditizma
Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. Avtor: Albert Svetina.
Obseg: 367 strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava.
Cena: 6.700,00 SIT/27,95 EUR Okopi
Politični razvoj slovenske države od leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih! Avtor: Janez Janša. Obseg: 309 strani. Format: 16,5x24,5 cm. Trda vezava. Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR
Premiki
Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Prodana v več kot 61.000 izvodih! Avtor: Janez Janša. Obseg: 363 strani. Format: 15,5x23,5 cm. Trda vezava. Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR
Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili
Ustava Združenih držav Amerike je najstarejša veljavna pisana ustava v svetu, pa tudi najpomembnejše, najvplivnejše in najbolj študirano pravno besedilo, kar jih je bilo napisanih. Po več kot dveh stoletjih se še danes uporablja v domala nespremenjeni obliki.
Neizmeren je tudi njen vpliv na ustavni razvoj v Evropi in drugod po svetu. Avtorja: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak. Obseg: 144 strani. Format: 11x16 cm. Trda vezava. Cena: 4.990,00 SIT/20,82 EUR
Državna ureditev Republike Slovenije
Knjiga prinaša aktualen pregled zakonodaje s področja države in ustavne ureditve Republike Slovenije. Uredniki: prof. dr. Rafael Cijan, mag. Jurij Toplak, Tadej Dubrovnik.
Obseg: 376 strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava.
Cena: 8.500,00 SIT/35,46 EUR Pričevanja
Avtor se spominja mladosti za časa fašističnega terorja na Primorskem, bojev v 2. svetovni vojni v italijanski in jugoslovanski kraljevi vojski ter sanj, ugaslih v udbovsem zaporu, o pravičnejši družbeni ureditvi v Titovi Jugoslaviji. Avtor: Viktor Miklavčič Obseg: 320 strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava.
Cena: 4.900,00 SIT/20,44 EUR
NAROČILO (označite z x):
□	Tone Kuntner: Mati Slovenija
□	Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo
□	Milan Zver: 100 let socialdemokracije
□	Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma
□	Janez Janša: Okopi
□	Janez Janša: Premiki
□	Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili
□	Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije
□	Viktor Miklavčič: Pričevanja
2.200,00 SIT 6.200,00 SIT 2.200,00 SIT 6.700,00 SIT 2.200,00 SIT 2.200,00 SIT 4.990,00 SIT 8.500,00 SIT 4.900,00 SIT
/ 9,18 EUR / 25,87 EUR / 9,18 EUR / 27,95 EUR / 9,18 EUR / 9,18 EUR / 20,82 EUR / 35,46 EUR / 20,44 EUR
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana
ali na faks 01 23006 61.
Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV.
Ime in priimek (ime podjetja):
Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica:
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Datum naročila:
Podpis In Žig naročnika (samo pravne osebe):
Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV:
Obvestilo potrošnikom: informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju l EUR = 239,64 SIT.
www.demokracija.si/knjigarna
TV-KULOAR
Nedeljom u 2
HOROSKOP
Magična gledalka
V nedeljo popoldne se sprehajam po programih. Ustavim se na HTV in zagledam voditelja, ki sprašuje svojega gosta, ali je Mesičeva izjava škandalozna ali ne.
In gost se trudi odgovoriti. Voditelj vprašanje ponovi: »Je škandalozna ali ni?« Gost poskuša povedati, da ni Mesičev advokat. Reč me začne zanimati. Beseda teče o znameniti izjavi predsednika Hrvaške Stipeta Me-siča nekje v tujini, v njej pa se je spogledoval z ustaško NDH in pojasnjeval, da so Hrvati pravzaprav dvakrat zmagali. To je dvignilo na noge najmanj pol Hrvaške, Mesič pa je izjavo delno relativiziral in se delno zanjo tudi opravičil. Kmalu postane jasno, da je izpraševanec v oddaji Mirko Galič, šef HRT. Na zaslonu je bilo vprašanje, ali je HTV politično neodvisna. Na desni strani se je ponujal odgovor, da ni politično neodvisna (1.200 gledalcev je odgovorilo, da ni), na levi pa, daje neodvisna (teh je bilo malo nad 200). Oddaja ne bi pritegnila moje pozornosti, če ne bi bil v njej voditelj siten in hkrati iznajdljiv, hiter, brihten, dosleden. Voditelj je vprašal direktorja, zakaj ne razpisujejo javnih natečajev, kot določa statut. Galič mu je odgovoril, da jih. Voditelj je ponovil: »Že, že, ampak ne za 'sapunice'.« 'Sapunice' je na Hrvaškem uveljavljen izraz za južnoameriške te-lenovele. Direktorje odgovoril, da nima smisla objavljati razpisov, ker na Hrvaškem nihče ne more narediti tako kakovostne 'sapunice', kot so kupljene. Novinar: »Kako pa to veste, če zanje niste razpisali nobenega natečaja?« Direktor je govoril o veliki gledanosti uvoženih 'sapunic', ki avtomatično dvigujejo tudi gledanost njihovih poročil, potem pa mu je voditelj navrgel: »Saj vprašanje javnih razpisov ne more biti vaša dobra volja, to piše v statutu ...«
Voditelja kar nenadoma nekaj popade, pove, da bo malo izkoristil lastni medij, in pravi: »Obstajajo resni ljudje, zgodovinarji, ki pravijo, da je Hrvaška vedno želela zavladati Srbiji, ker so Hrvati mislili, da so bolj civilizirani, bolj kulturni, in da je v tem razlog nji-
Oven 21.3.-20.4.
Dvojčka 22.5-21.6
hovih z vojno obremenjenih odnosov. Meni se zdi takšno stališče čisto sprejemljivo in ga tudi javno povem. Kaj vi mislite o tem?« Direktorju Galiču je vzelo sapo in je pojasnjeval, da obstajajo večinsko tudi drugačna stališča in da to ni zgodovinsko dejstvo, niti ni res, da bi se Hrvati imeli za superiorne. Sedela sem kot vkopana. Voditelj bo naslednji, ki ga bo odneslo, po koncu oddaje ga bodo pospremili s televizije - za vedno. A voditelj je veselo nadaljeval: »Dobil sem pismi svojih novinarskih kolegov. Eden piše, da v imajo v Splitu 8 kamer, delajo pa samo 4. Zakaj ne uredite tehničnih razmer v splitskem studiu? In drugo, kolega iz programa za invalide sprašuje, ali morajo biti oddaje za invalide res v tako neprijaznem času.« Od tod dalje sploh ni več pomembno, kaj je direktor govoril. No, ko se je oddaja iztekala, so zavrteli posnetek, na katerem Franjo Tudman, predsednik Hrvaške leta 1994, reče točno to, o čemer je govoril voditelj: »Hrvati so želeli zavladati Srbiji, ker so mislili, da so bolj civilizirani ....« Izjavo so zavrteli dvakrat zapovrstjo in voditelj ALE-KSANDAR STANKOVIČ se je poslovil.
Niti za sekundo mi ob taki novinarski drznosti in provokativnosti na Hrvaškem ni prišla na misel primerjava z novinarstvom v Sloveniji. SJ
Rak
22.6.-21.7
Devica 22.8.-21.9.
Tehtnica 22.9.-22.10.
Škorpijon 23.10.-21.11.
Ponedeljek in torek bosta za vas zelo tipična dneva začetka tedna, potem pa se bodo stvari začele odvijati hitreje. Skrbelo vas bo za stvari, ki jih boste morali narediti, in boste pozabili poklicati nekaj ljudi.
Nekaj cveti med vami Je to ljubezen? Ali pa skrivno prijateljstvo? Intuitivno partnerstvo na ravni Sherlocka in VVatsona? Ta teden boste nepogrešljivi in se boste počutili nadvse ugodno. Ker boste globoko čustvovali, sledijo manjši pretresi.
Bi lahko črkovali, kako se počutite? Drugače vas namreč ne bodo dobro razumeli. Pridite iz svoje luknje in se pripravite na izčrpen pogovor, ki bo razjasnil marsikaj. Pomagalo vam bo, če se boste malo držali nazaj, ko boste hoteli zakričati.
Situacijo lahko pogledate zelo kompleksno in kmalu boste odkrili, v katerem grmu tiči zajec. Nekoga se boste zelo kmalu naveličali prenašati in se boste potrudili, da ga ne bo več v vaši bližini. Če je to sodelavec, bo to malo teže izvedljivo.
Občutili boste določno olajšanje glede doseganja nekega cilja, saj boste videli, da ste že sredi svoje poti. Ves konec tedna boste preživeli v premišljevanju, ali se bo v vašem življenju vendarle kaj spremenilo. Ne skrbite preveč - še prekmalu.
Nenadoma se je vse postavilo v zanimivo simetrijo in delo, ki ste se ga otepali na vse mile viže, bo nenadoma prišlo v roke nekomu drugemu. Brez skrbi se boste lahko spet zatopili v branje zanimive knjige, ki se vam jo že mudi vrniti v knjižnico.
Ta teden boste zelo družabni in zelo vam bo všeč, da se vam bodo nekateri pridružili v nakupovalni mrzlici, v kateri boste nenadoma hoteli kupiti vsa darila. Za spogledovanje boste tako imeli dovolj časa. Konec tedna vam za spremembo ne bo po volji.
V začetku tedna boste vedeli, kaj potrebujejo vaši prijatelji, ne da bi jih kaj vprašali. Vpliv vremena na vaše zdravje bo zanemarljiv, vendar ga morate upoštevati, če vas bo bolel hrbet. Nedelja bo posebna ter začetek nečesa velikega in pomembnega.
Zaželeli si boste, da bi imel dan 48 ur, saj boste imeli toliko opravkov, da boste komaj sledili. Prekmalu bo torej prišel večer In z njim neprijeten telefonski pogovor z osebo, ki vam očita izmišljije. Poživite si konec tedna z izletom v dvoje.
Strelec 22.11.-20.12
Kozorog 21.12-19.1.
Pod roko imate tablo in svinčnik za ušesom. Vse, kar je treba, vzemite resno in se pripravite na to, da se boste nekoč srečali z osebo, ki vas ne bo le očarala, pač pa tudi začarala. Ostanite resni in zbrani tudi v tem trenutku.
Ljudje, s katerimi se boste srečevali v ponedeljek, vam ne bodo preveč naklonjeni, vendar boste vzdržali preizkušnjo. Bodite prepričani, da se vam splača vložiti nekaj več truda, saj boste konec koncev bogato poplačani. Delo vas bo osvobodilo.
Veliko branja vam bo prineslo veliko novih in zanimivih zamisli - posebej če imate kakšne zanimive prednike, ki bi utegnili biti visokega rodu. V petek boste sklenili Rlbl	nekaj novih prijateljstev in se jim posve-
19.2.-20.3 tili z vsem svojim žarom in veseljem.
Vodnar 20.1.-18.2
60
Demokracija ■ 51/xi ■ 21. december 2006
- V, , ~

" jL . ---- ¿ü ~
KRIŽANKA
ENOTNI V ZMAGI
SESTAVIL: MIRAN ERCEG
Rojstni lisi slovenske države
OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992)
f • predstavitev zgodovinskih dejstev . kronološko urejena fotokronika . objava faksimilov najpomembnejših
državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature)
DEL NOGE | MED KOLENOM IN GLEŽNJEM
enotni v zmagi
GOVORNIK, PRIDIGAR
ZGODNIE VINO
Cena: 12.800 SIT (53,41 €)
Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €)
Možnost nakupa na tri obroke
SIN
Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com
REKA NA TAJSKEM
OLGA ČEČK0VA
JELEN V INDIJI IN NAŠRILANKI
PL0SCA, KI SE VSTAVI V SATNIK
OKRAJŠAVA ZA KOSINUS
GR. ŠPORTNI
SEDEŽ GRŠKEGA PESNIŠTVA
GESLO
OKUSNA MORSKA RIBA
K0MEDI0GRAF
KOŠARKAR RIZVIČ
LANENINA
REKA EVR0TAS
RAJK0 L0TRIČ
BREZBARVEN
PLIN, ACETILEN
AMERIŠKA PEVKA
DEVETI DAN PRED IDAMI
SEVERNI VETER V TRŽAŠKEM ZALIVU
ZAP0LT0N ZVIŠAN TONA
KMETIJSKI STROJ
MUSLIMANSKA VERA
BOGINJA LOVA
FILM AKIRE KUR0SAVE
KRAJ PRI DERVENTI
OSTREČ
AMERIŠKI REŽISER BROWNING
KAR JE OVALNI OBLIKE
DIAPOZITIV
IGRALEC C0NNERY
BREZALK. PIVO
PISATELJ M0EN
ALPINIST ČESEN
NERODEN ČLOVEK
NANDE VIDMAR
KRADLJIVEC
VINORODNA RASTLINA
REKA V
OSEBA IZ
IGRALEC RANER
JANKO
ANTON PETJE
HLAPI PRIJETNO DIŠEČIH SNOVI
STARORIMSKA PREROŠKA
SNOV, TVARINA
LATINSKI VEZNIK
PREDMET V OBLIKI DROGA
Rešitev prejšnje križanke
DAKTIL, EDNINA, CRONIN, EIL, CT, MO, PIA, IB, RAN, SKAPIN, GEODET, LONICA, RAZMIK, ALARODI, ZK, EVA, ÑOLA, ARP, RISAR, IRIT, OLINT, NATISK, JADVIGA, ADI, ALEA, GATER, RAKAVOST, EREDE, RAČANKA, VOS
Nagrajenci 49. številke	
1.	nagrada: 2.	nagrada: 3.nagrada: Dobitnikon da nam poš	MARIJA KEHLC, Stara Loka 31,4220 Škofja Loka |
	IRIS LOJEVEC, Javori 5/a, 1261 Ljubljana Dobrunje
	FRANCKA TROBEVŠEK, Zikova 4,1241 Kamnik
	1 čestitamo in jih hkrati prosimo, Ijejo svojo davčno številko.
Nagrade
i. nagrada:
2.
3. nagrada:
1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 18.12. xoo6 1 pošljite na naš naslov:
bon v vrednosti 7, knjige Nove revije bon v vrednosti 5. knjige Nove revije bon v vrednosti 3, knjige Nove revije
.000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog .000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog ,000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog
Demokracija, p.p. 431 s, 1001 Ljubljana,
s pripisom "Nagradna križanka".
Demokracija • 51/xi • 21. december 2006
61
KRONIKA ČASA
VČERAJ, DANES, JUTRI...
>	18.12.1887 so ustanovili Klub slovenskih biciklistov Ljubljana.
>	18,12.1990 je posebna delovna skupina komisije za ustavna vprašanja skupščine SFR Jugoslavije predstavila deklaracijo o začetku urejanja odnosov v jugoslovanski skupnosti.
>	19.12.1922 seje v Šoštanju rodil slovenski pesnik Karel Destovnik Kajuh.
>	19.12.1989 je časopis Demokracija objavil program Demosa.
>	19.12.1991 je Islandija kot prva zahodna država priznala Slovenijo.
>	20.12.1861 seje v Ljubljani rodila slovenska slikarka Ivana Kobilca.
>	20.12.1910 je novozelandski fizik Ernest Rutherford dokazal obstoj atomskega jedra.
>	20.12.1994 je bila Teritorialna obramba Republike Slovenije preoblikovana v Slovensko vojsko.
>	21.12.1879 se je rodil sovjetski diktator Josip Visarionovič Stalin. Ko je grajal Leninovo vdovo zaradi napačnih nazorov, je videl, da je ne bo mogel prepričati. Zagrozil je: »Če boste še naprej tako trdovratni, bom prisiljen imenovati drugo žensko za Leninovo vdovo!«
>	21.12.1942 so Italijani v Ljubljani začeli izvajati množične racije, ki so zaradi bližnjega božiča med ljudmi dobile ime božične.
>	22.12.1858 se je rodil italijanski operni skladatelj Giacomo Puccini. Mlad glasbenik je rekel Pucciniju: »Prosim, mojster, povejte ml odkrito, kaj mislite o moji najnovejši orkestralni suiti.« Puccini mu je odgovoril: »Dragi moj, ali ne bi raje ostala dobra prijatelja?«
>	22.12.1892 seje v Puli rodil slovenski raketni inženir Herman Potočnik.
>	22.12.1990 so razglasili SAO Krajino. Stopnjevali so se spopadi med srbskim delom prebivalstva in hrvaškimi varnostnimi silami.
>	22.12.2002 je kot novi predsednik Slovenije prisegel Janez Drnovšek. Zmagal je v drugem krogu volitev, ko je dobil 56,5 odstotka glasov, protikandidatka Barbara Brezigar pa je jih prejela 43,5 odstotka. Mandat se mu izteče 22. decembra 2007.
>	23.12.1883 se je rodil slovenski lingvist In etnolog Janko Benigar, ki je preučeval življenje in jezike južnoameriških Indijancev in opažanja opisal v več knjigah.
>	23.12.1990 je bil plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, točno čez eno leto pa je državni zbor sprejel prvo ustavo Republike Slovenije.
>	23,12.1991 je Nemčija sporočila, da priznava Slovenijo kot neodvisno državo.
>	24.12.1818 so v avstrijskem mestecu Obern-dorf ob reki Salzach, ki razmejuje Avstrijo od Nemčije, prvič zaigrali božično pesmico Sveta noč. Za več sto milijonov ljudi po vsem svetu je nepogrešljiv del božičnega razpoloženja.
POGLED NAZAJ (OD 18.12. DO 25.12.)
»Pariški slavček«
Francoska šansonjerka Edith Piaf, imenovana »pariški slavček«, se je rodila 19. decembra 1915. Njena mati je bila neznana pevka, oče pa cirkuški akrobat. Ko je bila stara tri leta, so jo dali v rejo k stari materi. Ko je ta oslepela, jo je vzel oče in skupaj z njo potoval od cirkusa do cirkusa. Iz deklice ni naredil akrobatke, kmalu pa je pokazala, da ima lep glas.
Po prihodu v Pariz je prepevala po ulicah in zbirala novčiče. Vsa skromna, v majhnem telesu, v črni oblekici je prepevala o ulici, ki je bila njena učiteljica, o ljudeh s ceste, o ljubezni. Besede v pesmih je izgovarjala z neverjetno čutnostjo. Bila je silovita in strastna, nadarjena za igro, nekakšno utelešenje vsega, kar je pela.
Leta 1922 je spoznala Mauricesa Cheva-liera in druge ljudi iz sveta glasbe ter kmalu postala slavna tudi sama. Večino življenja je preživela bohemsko. Spoznala je najvišje vrhove in najgloblja brezna življenja. Med letoma 1951 in 1963 je preživela štiri prometne nesreče, poskus samomora, štiri zdravljenja proti zastrupitvi z mamili, tri napade jeter, napad blaznosti, tri delirije, sedem operacij, dva huda bronhitisa, napad in pljučnico.
Obračun s Kocbekom
Leta 1952 je bila v Sloveniji ost političnega obračuna naperjena zlasti proti katoliški inteligenci, najodmevnejši pa je bil obračun z Edvardom Kocbekom, za kar so se dogovorili 20. decembra 1951 na seji CK KPS. Za ta korak je KPS izrabila izid njegove zbirke novel Strah in pogum. Kocbek je postal mučenik nove dobe.
Pritisk na katoliško inteligenco je bil posledica hitrega slabšanja odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom. Kocbekov primer nikakor ni bil osamljen na notranji fronti. Verouk se je umaknil drugemu, prav tako idejno ozko zasnovanemu predmetu družbena in moral-
na vzgoja, zaradi verskih nazorov so z učiteljišč izključili več dijakinj in dijakov, teološki fakulteti so sporočili, da od 31. junija (datuma, ki ga ni!) 1952 ne bo več javno priznana državna šola, sindikat tiskarne, ki je tiskala glasilo ordinariata ljubljanske škofije Oznanilo pa je »domoljubno« sklenil, da ne bo več tiskal za potrebe izdajatelja ...
»Odprta vrata« za Slovenijo
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je 19. decembra 1991 v pismu zaprosil predsednika sveta ministrov Evropske skupnosti Hansa van den Broeka za priznanje Slovenije kot samostojne in suverene države. Slovenija je namreč v prednovoletnem času izpolnila vse naloge, ki jih je kandidatkam za priznanje postavila Deklaracija o Jugoslaviji.
30. decembra pa so bili dokončno pripravljeni še odgovori na vprašanja, ki jih je bilo treba poslati Badinterjevi komisiji skupaj s številnimi prilogami, od ustave, ustavnega zakona in nekaterih drugih zakonov do dodatnih zapisov in pojasnil o politični in
upravni ureditvi Slovenije. Badinterjeva komisija je 11. januarja 1992 pripravila mnenja o mednarodnem priznanju za štiri države, ki so poslale prijave, in sicer za Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Makedonijo in Slovenijo. Komisija je za Hrvaško ter Bosno in Hercegovino menila, da še ne izpolnjujeta vseh pogojev za priznanje, preostali dve državi pa sta dobili pozitivno oceno. S tem so bila odprta vrata za priznanje.
62
Demokracija ■ 5i/xi ■ 21. december 2006
ODZIVI IN MNENJA
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje.
93.8 FM
G • RENC
— -
Demokracija
št. 49/34
Haider hoče opraviti s koroškimi Slovenci (1)
V vašem cenjenem tedniku ste objavili pogovor z nekdanjim predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev g. Jožetom Wakounigom, ki je izrazil nekaj neresnic in znova blatil pomemben del koroških Slovencev, ki so organizirani v okviru naše Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) šteje ta čas več kot 1300 oz. največ individualnih članov in članic vseh treh zastopniških organizacij koroških Slovencev. Leta 2003 je potekal ustanovni občni zbor z izvolitvijo upravnega odbora SKS, ki ima po pravilih štiriletni mandat. Leta 2005 se je 96 članov in članic udeležilo nadaljnjega občnega zbora, ki je potrdil vsebinska izhodišča in delovanje prvih dveh let SKS. Ta dejstva so povod, da je SKS ne samo priznana s strani večjega dela slovenske
narodne skupnosti, ampak tudi enakopraven pogajalski partner avstrijski vladi. Trditev gospoda Wakouniga, da mnogi ne vedo, da so člani SKS, je neresnica, ker je vsak član moral podpisati izjavo, da vstopa v zastopniško organizacijo koroških Slovencev.
Ker tudi Skupnost koroških Slovencev in Slovenk podpira prizadevanje za zakonsko urejeno skupno demokratično zastopstvo in enotno zastopanje narodne skupnosti navzven, smo prepričani, da neresnice in blatenje naše skupnosti ne krepijo zastavljenega cilja in ne premagujejo še obstoječih ovir znotraj narodne skupnosti.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk ni podaljšana roka ne ene ne druge avstrijske stranke, tudi je nista dvignila iz zibelke deželni glavar Haider in zvezni kancler dr. Schiissel, kakor trdi Wakounig, ampak seje po izrinje-nju vidnih osebnosti iz Narodnega sveta kot nadstrankarska zastopniška organizacija odločila za pot dialoga in pogovora z izvoljenimi predstavniki avstrijske zvezne vlade, koroške deželne vlade in slovenske vlade. To pa prednostno vključuje stalni dialog in pogovor tudi s kanclerjem Schtisslom kot tudi s koroškim deželnim glavarjem dr. Jorgom Haiderjem, kar ne pomeni zagovarjanja njegovih protimanjšinskih stališč.
Osebnosti, kot so s strani Republike Slovenije nagrajeni dr. Pavel Apovnik, dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik, manjšinska govornica Zelenih na Koroškem mag. Zal-ka Kuchling, znani kulturnik in pevovodja mag. Stanko Polzer in še mnogo drugih, danes predstavljajo našo zastopniško organizacijo. Prepričani smo, da želimo vsi ne glede na ideološko pripa-
dnost uspešen razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in dobre sosedske odnose med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo, ki so najpomembnejši steber pri ohranjanju in razvoju slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Navsezadnje bo vidna dvojezičnost na Koroškem samo udejanjena, če bo dosežen široko zasnovan konsenz na podlagi pogovorov in ne konfliktov.
Propagiranje konflikta bodisi med obema državama ali med obema narodnostnima skupnostma na Koroškem je že v zgodovini pomenilo vedno boleč osip slovensko govorečih Korošcev in s tem utišanje slovenske besede po naših vaseh. Obrekovanje, blatenje in širjenje neresnic v lastnih pripadnikih pa tak negativni razvoj še pospeši in ima še manj skupnega s krščanskimi vrlinami, ki jim je Narodni svet menda zavezan.
Nihče ne bo mogel opraviti s koroškimi Slovenci, ker smo in ker je prihodnost na strani pripadnikov narodnih skupin - v večjezičnosti in ohranjanju kulturne in jezikovne dediščine Evrope. Opravimo lahko samo sami s seboj, če nekateri ne bodo končno dojeli bistvene izpovedi svetopisemske zgodbe o Kainu in Abelu.
Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter občinski odbornik slovenske Enotne iste
—...ISSr-iS^
50/24
Ko potrka popisovalec (1)
V prejšnji številki Demokracije v članku z naslovom Ko potr-
/XI ■ 21. december 2006
ka popisovalec smo pomotoma zapisali, da gospa Ema Pogo-relčnik vodi oddelek za kataster stavb pri skupini Pristop. Omenjeno službo Pogorelčni-kova vodi na Geodetski upravi republike Slovenije. Za napako se opravičujemo.
Peter Avsenik, Demokracija
Večina in manjšina
Dovolite, da še sama nekaj povem v zvezi s krizo naše države glede etničnih skupin. Zanimivo, da med nami, avtohtonimi prebivalci v Sloveniji pa tudi v madžarski in italijanski skupnosti še ni bilo tovrstnega poseganja države, kakršnega doživljamo zadnje tedne na Dolenjskem. Vsi, ki imamo otroke, vemo, da morajo priti do poklica, sicer bodo klošarji in mrhovinarji. Nihče od nas, avtohtonih prebivalcev, ne pride zastonj niti do poklica niti do stanovanja; ne brez šolanja, poklica in boja za posojila, skratka, vse kar imamo, moramo kupiti s poštenim delom. Kako to, da hočejo imeti Romi nekaj več? Brez šolanja in potrebne izobrazbe hočejo na krožniku vse tisto, za kar se moramo mi prizadevati, pri tem pa celo obolevamo in za to tudi plačujemo. Če bi vsi državljani od države hoteli imeti vse človeške dobrine, bi država razpadla v nekaj letih, če ne tednih. Nihče seveda ne more vsega naložiti samo Romom. Toda če je v vseh evropskih državah podobno z Romi, ne pa tudi z drugimi etničnimi skupinami, mora država ukrepati glede obveznega izobraževanja, saj bodo Romi sicer mislili, da so nadljudje. Bomo mar mi zanje plačevali davke, jim gradili stanovanja in jih šolali? To je vendar dolžnost vsakega človeka. Če pa Romi želijo nebesa na zemlji, si jih morajo ►
63
RADIO/BREZICE
na 88,9 in 95,9 MHz
Demokracija • 51
ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM
► zgraditi sami, tako kot si jih gradijo kapitalisti, pridni umetniki, izumitelji, skratka - garači. Ko-rajža velja, spoštovani Romi!
Gizela Merhar; Ljubljana
Neprimerne primerjave
Le kako more Lado Ambrožič svojega očeta primerjati z generalom Rudolfom Maistrom ali s Kocbekom? General Maister je bil izšolan vojak in sposoben general, na katerega je danes ponosna vsa Slovenija. Nikoli ni poveljeval tolovajem tako kot Lado Ambrožič. Pod njegovim vodstvom so se zgodili veliki zločini. Kaj vse se je zgodilo pod Vosom, ki mu je poveljeval Maks Pere! Po vsej Primorski so grobovi po nedolžnem pobitih, za številne med njimi se še ne ve, kje so. Največ so jih pobijali pod Grivo, nedaleč od Gorenje Trebuše, dvanajst jih je pokopanih v Mrzli Rupi pri Suherskem mlinu. Grobovi so posejani tudi po Amenuški Sivki, kjer je zemlja takšna, da se je lahko kopalo. Tudi veliko partizanov je bilo pobitih, ker so jih za vsako malenkost ustrelili. Kot komandant bi moral znati zavarovati na primer partijsko šolo v Cerknem, ki so jo napadli Nemci. Namesto da bi ustrelili njega, so pobili 15 ljudi, ki so jih po nedolžnem obsodili izdaje. Izdal pa jih je neki major, ki je bil agent gestapa. Kaj je bilo, ko so šli vosovci na njegovo povelje v Italijo, kjer so skupaj z italijanskimi komunističnimi partizani pobili partizane, ki niso bili komunisti in se niso bojevali za Moskvo, ampak iz domoljubja
Radio Alpski val www.alpskival.nei 1053811 886 1053811 674
	RADIČ	A ll/A
96,4 MHz		
Slovence gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si		
ß RADIO
97.2, 99.5, 103.7, 106,2 mhz ukv, stereo, rds
za svojo deželo? Saj se drugače niso znali bojevati. Bilo je tako kot z menoj, ko sem pasel krave, pa sem razdražil ose in potem skupaj s kravami bežal. Tako je bilo tudi z njimi. Nekajkrat so ustrelili, potem pa zbežali, ljudstvo pa prepustili represalijam. Kaj je bilo tik ob koncu vojne, ko sta dala Jože Vodnik-Mar-ko, načelnik štaba artilerije IX. korpusa, in Emil Volk Škerjanc pobiti 17 artileristov, ki so med zadnjo ofenzivo pobegnili in se skrili, kasneje pa prišli nazaj? Zakaj ni Lado Ambrožič tega preprečil, saj je prišlo iz vrhovnega štaba povelje, naj jih ne pobijejo? Žal je prišlo to povelje prepozno, saj so jih pobili že pred tem. Škerjanc se je potem od strahu podelal v hlače, ker se je bal za svojo glavo. Potem so vse skupaj malo potlačili, tako da nihče ni bil klican na odgovornost. Vrgli so jih sicer iz vojske, ker pač niso imeli nobene vojaške šole, za nobeno rabo niso bili. Škerjanc je kasneje zbolel za alzheimerjevo boleznijo, Janko Eisenzoff, komandant druge artilerijske divizije, se je vdal pijači in kraji ter kmalu umrl. Tudi Ladu Ambrožiču se je kariera kmalu končala, vrgli so ga iz vojske in partije. Začel je sanjariti, da bi znova ustanovil OF, a da mu tega ne dovolijo; čim starejši je bil, tem bolj nespametno je govoril.
Kar piše njegov sin, so fantazije, ki nimajo nobene realne podlage. Njegova knjiga je zame samo potiskan papir. Njegov sin je napisal 500 strani lažnega hvalospeva, sam pa potrebujem samo pol strani, da povem resnico.
Ludwig Gruden,
Hanau, Nemčija
Abrakadabra!
Marija Vodišek
Lahko pomeni tudi nerazumljivo, čarovniško izražanje, čedalje pogosteje tako govorijo tudi nekateri poslanci v državnem zboru. Domnevam, da drugače ne znajo izraziti svojega mnenja, saj razumno in razumljivo govorjenje ni vsakomur dano. Take tirade, vsebinsko prazne govore, lahko poslušamo predvsem iz ušt zelo napadalnih, predvidljivih, neduhovitih nastopov poslancev LDS, ki se zadnje čase ukvarja le še z interpelacijami. Temu nedvomno botruje poskus prikrivanja znotrajstrankarskih prepirov, ki jih lahko opredelimo kot interpeliranje lastnih »voditeljev«. Niti pogovarjajo se ne več med seboj, temveč si le še dopisujejo. No, ideolog LDS Slavko Gaber, pisec pisma predsedniku te stranke Jelku Kacinu, pa je v nedeljo, 10. decembra, le spregovoril na TVS 1. Na koncu svoje razlage, v kateri je Jelka Kacina prikazal v zelo negativni, Vendar realni luči, pa je verjetno zato, da se je vsaj malo odkupil svoji stranki, za krivca, da je Kacin njihov predsednik, obdolžil Janeza Janšo. Dvomim, da tako vsesplošno podkovan človek, kot je Slavko Gaber, ki si domišlja, da je najpametnejši Slovenec (v LDS so itak vsi najpametnejši), ni razumel ironije, s katero je Janez Janša pozdravil izvolitev J, Kacina, ki je ob izvolitvi rekel: »Ljudi je treba zbirati, ne nadirati,« kar je bilo namenjeno Tonetu Ropu. Kako naj od ljudi, ki so tako med seboj skregani, pričakujemo objektivno presojo oz. oceno dela sedanje vlade, ki jim je najhujši trn v peti? Naloga opozicije v vsaki vladi tako pri nas kot v drugih državah je opozarjati na napake izvršilne oblasti, vendar mora to izpeljati vsaj inteligentno, če že ne objektivno. Pri nas pa to delajo predvsem nasilno in zahrbtno hujskaško. Zaradi medsebojnega ko-molčarstva so abotno maščevalni. Mar opozicija res misli, da smo nasedli in ne vemo, od kod prihajajo hujskanja, ki se zadnje čase kar vrstijo; od Romov in upravičenega zavračanja romske družine Stro-jan s strani Ambrušanov do fizičnih spopadov in pregleda policijskih vozil v Grčaricah. Prav tja spada tudi poziv kočevskega župana Janka Vebra, zvestega člana nekdanje Zveze komunistov Slovenije in poslanca SD v državnem zboru, na barikade proti Romom. Kaj pa policijski sindikat, ki grozi s stavko in zahteva predvsem višje plače? Ob takih zadevah se vedno pojavi na sceni upokojeni miličnik jekleni Čelik. Tudi Tarča na TVS 1 pod vodstvom Lidije Hren je ob nestrokovni zmedeni asistenci pravnikov pokazala mlakužo, v katero nas bi radi spet pahnili. Mar vsi ti pravniški strokovnjaki ne vedo, da se morajo povsod in še posebno v evropskem parlamentu neprestano pogajati in usklajevati različne potrebe članic? In to predvsem zato, ker je Evropska unija demokratična institucija zelo različnih držav in njenih predstavnikov. Menim, da smo v Sloveniji s starimi nostalgiki pogosto bolj na Balkanu kot v Evropi.
64
Demokracija ■ 51/xi ■ 21. december 2006
OGLASI

Moč energije
• •
energija novega
V	Holdingu Slovenske elektrarne vemo, da bo leto pred nami energično. Z malo več energije bomo omogočali veliko večja dejanja. Temelj zanje bodo dobre izbire in modra sodelovanja.
V	novem letu bo Slovenijo napajala dobra energija. Srečno!
• - __
/i '
/4'
/ :.
i T: -i \
' i r"\: " ^
\\A\ )
I- ... ' K .
I 1
> v \
UA \
i u 1 1
i \ -
M
I '
ELES
ELEKTRO-SLOVENIIA.d.o.o.
www.eles.si
Elektro-Slovenija je prenosno podjetje v stoodstotni državni lasti, ki s svojim prenosnim omrežjem na 400, 220 in 110 kV napetostnem nivoju povezuje proizvajalce in odjemalce električne energije. Kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega omrežja je odgovorno za obratovanje, vzdrževanje in razvoj nacionalnega prenosnega omrežja, zagotavljanje varnosti oskrbe z električno energijo, opravljanje sistemskih storitev ter usklajeno delovanje s sosednjimi omrežji, povezanimi v interkonekcijo UCTE.
Hkrati Eles v sodelovanju s hčerinskimi družbami opravlja tudi nekatere druge poslovne funkcije, med katerimi gre še posebej poudariti organiziranje trga in uresničevanje izobraževalnih programov.
Demokracija • 5i/xi ■ 21. december 2006
65
Zapušča Direkt Razvpiti časnikar Bojan Požar bo časopis Direkt urejal le še do novega leta, saj se je nedavno z Dnevnikovo upravo dogovoril za razrešitev s položaja urednika, ker se Direkt ne prodaja po pričakovanjih. K temu naj bi pripomogli tudi nekateri Požarjevi spodrsljaji, ki so sprožili odškodninske tožbe, res pa je, da je odkril kar nekaj zanimivih tem. Govoric o tem, kje naj bi nadaljeval kariero, Požar ne komentira.
Mar res cenzor? v. d. urednika
informativnega programa na nacionalni televiziji Rajko Gerič je v zadnjem času v težkem položaju, saj se mora neprestano otepati obtožb, da je cenzuriral in utišal novinarko Vido Petrovčič, čeprav naj bi bilo uredništvo že pred tem presodilo, da je bilo v zadnjem času njeno delo precej vprašljive kakovosti. Kljub temu ima Gerič vso podporo kolektiva in nadrejenega direktorja Jožeta Možine in to je najpomembnejše.
Človek akcije Predsednik uprave Dela Danilo Slivnik je zadnje čase zelo dejaven. Ne samo da komentira politično dogajanje, pripravil je tudi več načrtov. Tako bo časopisna hiša Delo po novem letu začela izdajati nov tednik, ki bo nadomestil Mag in Več. Pravzaprav bo šlo za nekoliko spremenjeni Mag. Združitev tednikov seveda pomeni več manevrskega prostora za Demokracijo. Hkrati Slivnik razmišlja tudi o izdajanju novega sredinskega dnevnika.
LJUDJE
Politični semafor
Prva varuhinja?
Vojnik pri Celju. Od tam je odšla na Psihiatrično kliniko v Ljubljani, kjer je najprej (od leta 1995 do 2000) vodila center za zdravljenje odvisnih od alkohola, nato (od leta 2000 do 2004) pa je bila namestnica predstojnice na kliničnem oddelku za mentalno zdravje. V letu 2004 je bila v. d. direktorja Psihiatrične klinike Ljubljana. A. K.
Državni zbor (DZ) naj bi bil včeraj odločal o predlogu predsednika države Janeza Drnovška, da za varuhinjo človekovih pravic imenuje Zdenko Čebašek Travnik, zato je ta čas verjetno že znano, ali je Čebašek Travnikova dobila zadostno podporo. Ker je v javnosti dokaj neznana, so stranke do njene predstavitve pred man-datno-imunitetno komisijo sredi preteklega tedna potrebovale kar nekaj časa za svojo odločitev, nekatere pa so sklenile, da bodo odločitev prepustile poslancem. Na seji komisije so podporo Čebašek Travnikovi napovedale SLS, SD, LDS in DeSUS. SNS je napovedala, da je ne bo podprla, v SDS in NSi pa naj bi odločitev prepustili poslancem.
Kandidatka je od leta 1979 do 1992 delala kot splošna zdravnica v pomurskem zdravstvenem centru. Sočasno je bila (od leta 1983 do 1986) zaposlena kot specializantka psihiatrije v Psihiatrični bolnišnici
Demokracija • si/xi ■ 21. december 2006
S HSDPA UMTS kartico je vaše poslovanje bliskovito, saj omogoča najhitrejši mobilni prenos podatkov v Sloveniji. Kot da bi bili v svoji pisarnil Prav zato jo lahko zapustite z mirnimi živci, saj lahko na vsakem koraku surfate po internetu, upravljate s svojo elektronsko pošto, se kjerkoli priključite na svoj računalnik v pisarni, pregledate svoj koledar ali preprosto - poslujete!
Mobitel UMTS
Nova generacija mobilnih telekomunikacij
UU dbiW IVIU/9.
HSDPA UMTS