Poštnina plačana v gotovini.
11 • drž.
‘•■■'JI UJICA Ljubljana
V Ljubljani, dne 10. julija 1929.	Letnik XI.
8 i niti.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti.
Va e b1n a >
292.	Zakon o mednarodni konvenciji o avtomobilnem prometu in mednarodni konvenciji o cestnem prometu, sklenjenih v Parizu dne 24. aprila 1926.
293.	Zakon o protokolu o ureditvi reklamacij finančnega značaja glede proge od Soluna do Đevdelije (meje), podpisanem v Ženevi dne 17. marca 1929. med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlado republike Grčije.
294.	Zakon o naknadnem sporazumu k trgovinski in plovltveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927. med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo, podpisanem dne 19. oktobra 1928. v Pragi.
295.	Zakon o dopolnitvi člena 139. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razglasi raznih uradov in oblastev.
Zakoni in kraljevske uredbe.
292.
Mi
Aleksander» I.,
po božji milosti in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega predsednika, ministrskega sveta in ministra za notranje posle, namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra pravde, in JHašega ministra za gradbe po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o mednarodni konvenciji o avtomobilnem prometu in mednarodni konvenciji o cestnem prometu, sklenjenih v Parizu dne 24. aprila 1926.,*
ki se glasi:
§ I-
Odobrujeta se in zakonsko moč dobivata mednarodna konvencija o avtomobilnem prometu in mednarodna konvencija o cestnem prometu, ki sta. luli sklenjeni v Parizu dne 24. aprila 1926. in ki se glasita:
I. Mednarodna konvencija o avtomobilnem prometu.
Podpisani pooblaščenci vlad spodaj označenih držav, zbrani na konferenci v Parizu od dne 20. do dne 24. aprila 1926. zaradi tega, da bi proučili iz-Premembe, ki jih je treba postaviti v mednarodno konvencijo o avtomobilnem prometu z dne 11. oktobra 1909., so se zedinili v, naslednjih odredbah:
Obče odredbe.
Člen 1.
Konvencija se uporablja na cestni avtomobilni Promet vobče, najsi sta predmet in značaj prevoza kakršnakoli, vendar pa s pridržkom specialnih nacionalnih odredb o javni službi skupnega prevoza potnikov in o javni službi prevoza blaga.
Člen 2.
Za avtomobile se smatrajo po predpisih te kon-v°ncije vsa vozila, opremljena s pripravo za mehaniki pogon, ki vozijo po javni cesti ter niso vezana na Železniški tir in služijo za prevažanje oseb ali blaga.
'' «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z.dne 27. aprila 1929., št. 99/XL. —
e konvencije sta razglašeni v francoskem izvir-mku in v srbskem prevodu.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati avtomobili, da jim je dovoljen mednarodni promet po javnih cestah.
Člen 3.
Da se dopusti avtomobilni mednarodni promet po javnih cestah, mora biti vsak avtomobil ali že priznan za sposobnega, da se pusti v promet, po preizkusu pred pristojnim oblastvom ali prod društvom, pooblaščenim od tega oblastva, ali pa skladen s tipom, priznanim na isti način. V vsakem primeru mora izpolnjevati naslednje pogoje:
I.	Avtomobil mora imeti naslednje priprave:
a)	močno krmilo, ki omogočuje, lahko in varno izpreminjati smer;
b)	ali dve zavori, ki sta nezavisni druga od drugo, ali pa eno zavoro z dvema potezaloma, ki sta nezavisni drugo od drugega in od katerih more eno dolovati, četudi bi se drugo pokvarilo; v vsakem primeru mora biti eden in drugi sistem zadosti učinljiv in hitro delujoč;
c)	če preseza teža praznega avtomobila 350 kilogramov, tako pripravo, da lahko vodnik s svojega sedeža z motorjem zasuče avtomobil navzad;
d)	če preseza skupna teža praznega avtomobila in maksimalnega tovora, ki je bil označen ob sprejemu za dopustnega, 3500 kilogramov, posebno pripravo, ki lahko prepreči ob vsaki priliki vožnjo navzad, kakor tudi refleksno zrcalo za ozadje.
Priprave za manevriranje morajo biti tako razporejene, da jih vodnik avtomobila lahko zanesljivo ravna, ne da bi prestal paziti na cesto.
Aparati morajo delovati zanesljivo in morajo biti tako razporejeni, da odvračajo, kolikor je le mogoče, vsako nevarnost od požara ali eksplozije, da ne provziročajo druge nevarnosti za promet in da tudi ne zastrašujejo in resno ne presedajo s hrupom, dimom ali zadahom. Avtomobil mora imeti pripravo za neslišno izpuščanje plina ali pare.
Kolesa avtomobilnih vozil in njih priklopljenih vozil morajo biti opremljena z obroči iz kavčuka ali kakršnegakoli sistema,' ekvivalentnega glede prožnosti.
Izpustne cevi ne smejo štrleti izven ostalih zunanjih kontur vozila.
H.	Avtomobil mora imeti:
I.	) Spredaj in zadaj, zapisan na tablah ali na vozilu samem, matrikulacijski znak, ki mu ga da pristojno oblastvo. Imatrikulacijski znak, postavljen zadaj, kakor tudi znak za razlikovanje, določen s členom 5., morata biti razsvetljena, čim nista več vidna v dnevni svetlobi.
Ce gre za vozilom tudi priklopljeno vozilo, morata biti imatrikulacijski znak in znak za razlikovanje, določen s členom 5., ponovljena na ozadju priklopljenega vozila; predpis o razsvetljavi teh znakov se uporablja tudi na priklopljeno vozilo.
2.) Na lahko dostopnem mestu in z lahko čit-nimi črkami te-le označbo:
označba graditelja šasije;
številko fabrikacije šasije;
številko fabrikacije motorja.
IH. Vsak avtomobil mora biti opremljen z dovolj zvočnim signalnim aparatom.
IV.	Vsak avtomobil, ki vozi sam, mora biti opremljen ponoči in ko se zmrači, spredaj najmanj z dvema belima svetiljkama, od katerih je nameščena ena na desni in druga na levi strani, zadaj I>a z rdečo lučjo.
Toda na dvokolesnih motociklih, ob katerih ni priklopnega sedeža, sme biti spredaj tudi samo ena luč.
V.	Vsak avtomobil mora biti tudi opremljen z eno ali z več pripravami, ki omogočujejo, cesto spredaj učinljivo razsvetljevati na zadostno daljino, razen če ne izpolnjujeta tega pogoja zgaraj omenjeni beli luči.
Ce more razvijati vozilo brzino, večjo od 30 kilometrov na uro, ne sme biti ta daljina manjša od 100 metrov.
VI.	Razsvetljevalne priprave, sposobne za zasen-čevanje, morajo biti tako nameščene, da to zasenče-vanje lahko ustavijo, ko srečajo druge, ki uporabljajo cesto, ali ob vsaki priliki, ko bi bila ta ustavitev koristna. Ustavitev zasenčevanja pa mora pustiti obstoj1 svetlobe, ki zadošča, da učinljivo razsvetljuje cesto na daljino najmanj 25 metrov.
VH. Za avtomobile, ki vlečejo priklopljeno vozilo, veljajo, kar se tiče razsvetljave spredaj, ista pravila kakor za avtomobile same; rdeča luč zadaj se postavlja zadaj na priklopljeno vozilo.
VHI. Kar se tiče omejitev bremena, višine in širine tovora., se morajo ravnati avtomobili in priklopljena vozila po občih pravilih držav, v katerih vozijo.
Izdajanje in priznavanje mednarodnih potrdil za avtomobile.
Člen 4.
Zaradi potrditve glede vsakega avtomobila, ki mu je dovoljen mednarodni promet po javni cesti, do so izpolnjeni ali da se morejo izpolnjevati vsi pogoji, določeni v členu 5., se izdajajo mednarodna potrdila po obrazcu in podatkih v prilogah A in B te konvencije.
Ta potrdila veljajo za leto dni od dne, ko se iz-dado. Rokopisni podatki v njih morajo biti vedno napisani z latinskimi črkami ali s tako zvano angleško kurzivo.
Mednarodna potrdila, izdana od oblastev eno države pogodnice ali od društva, pooblaščenega od njih, s sopodpisom oblastva, dajo svoboden pristop za promet v vseh ostalih državah pogodnieah in tu se jim priznava veljavnost brez novega preizkusa. Toda pravica, uporabljati mednarodno potrdilo, se sme odreči, ako pogoji, določeni v členu 3., oči-vidno niso izpolnjeni.
Znak za razlikovanje.
Člen 5.
Da je dovoljen avtomobilu mednarodni promet po javni cesti, mora imeti vsak zadaj na vidnem mestu, napisan na tabli ali na vozilu samem, znak za razlikovanje, sestavljen iz ene do treh črk.
Zaradi uporabljanj;: te konvencije se ujema, znak za razlikovanje bodisi, z državo, bodisi z ozemljem, ki tvori glede imatrikulacije avtomobilov posebno enoto.
Dimenzij© in barva tega znaka, Srke kakor tudi njih velikost in ban-va so določene v razpredelnici, ki je v dodatku C te konvencije.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vodniki avtomobilov, da se jim dopusti mednarodni promet z avtomobili na javni cesti.
Člen 6.
Vodnik avtomobila m'ora imeti lastnosti, ki dajo zadostno poroštvo za javno varnost.
Kar se tiče mednarodnega prometa, ne sme nihče voditi avtomobila, če ni dobil v ta namen pooblastila, ki mu ga je izdalo pristojno oblastvo ali društvo, pooblaščeno od njega, ko je dokazal svojo sposobnost.
Pooblastilo se ne sme dajati osebam, mlajšim od 18 let.
Izdajanje in priznavanje mednarodnih dovolil za voditev avtomobilov.
Člen 7.
Zaradi potrditve za mednarodni promet,, da so pogoji, določeni v predhodnem členu, izpolnjeni, se izdajajo mednarodna dovolila za voditev po obrazcu in podatkih, ki so v prilogah D in E te konvencije.
Ta. dovolila veljajo za leto dni od dne, ko so se izdala, in za kategorije avtomobilov, za katere so izdana.
Glede na. mednarodni promet so določene te-le kategorije:
A.	Avtomobili, katerih celokupna teža, vzemši težo praznega avtomobila skupno z maksimalnim tovorom, ki je bil označen ob sprejemu za dopustnega, ne preseza 3500 kilogramov.
B.	Avtomobili, katerih celokupna teža, izračunje-na kakor zgoraj, preseza 3500 kilogramov.
C.	Motocikli s priklopnim sedežem ali brez njega.
Rokopisni podatki, ki obsezajo mednarodna dovolila, morajo biti vedno spisani v latinici ali v tako zvani angleški kurzivi.
Mednarodna dovolila za voditev avtomobilov, izdana od oblastev ene dežave pogodnice ali od društva, pooblaščenega od njih, s sopodpisom oblastva, dopuščajo po vseh drugih državah pogodnicah vodi-tov avtomobilov, pripadajočih kategorijam avtomobilov, za katere so ta dovolila izdana, in priznava se jim veljavnost brez novega preizkusa v vseh državah pogodnicah. Vendar pa se sme pravica, uporabljati mednarodno dovolilo, odreči, ako pogoji, predpisani s predhodnim členom, očividno niso izpolnjeni.
Spoštovanje nacionalnih zakonov in pravilnikov.
Člen 8.
Vodnik avtomobila, vozečega v izvestni državi, • se mora ravnati po zakonih in pravilnikih, ki veljajo v tej državi, kolikor se nanašajo na promet.
Izpisek teh zakonov in pravilnikov d;i lahko avtomobilistu ob prihodu v državo urad, pri katerem se vrše carinske formalnosti.
Signaliziranje nevarnosti.
Člen 9.
Vsaka država pogodnica se zavezuje, skrbeti v mejah svoje oblasti za to, da bodo postavljeni ob cestah za označevanje nevarnih prehodov samo oni znaki (signali), ki so označeni v prilogi F te konvencije.
Ti znaki se napisujejo na table v obliki trikotnika in vsaka država se zavezuje, kolikor je to mogoče, rezervirati za rečeno signaliziranje izključno trikotno obliko tor prepovedati uporabljanje te oblike v vseh primerih, kjer bi utegnila nastati zamenjava, s signaliziranjem, za katero gre. Trikotnik je v načelu enakostraničen in vsaka njegova stranica meri najmanj 0-7 m.
če atmosferno razmero ovirajo uporabljanje polnih tabel, sme biti trikotna tabla votla.
V tem primeru ni treba, da. bi imela tabla znak, s katerim se označuje značaj zapreke, in njene dimenzijo smejo biti znižane na minimum 0-45 m za vsako stranico.
Signali se postavljajo pravokotno na cesto in od zapreko na razdalji, ki ne sme biti manjša od 150 metrov in ne večja od 250 metrov, razen če tega ne ovira razpored krajev.
Če je razdalja med signalom in zapreko znatno manjša od 150 metrov, se morajo ukreniti posebne odredbe.
Vsaka, država pogodnica mora preprečevati v mejah svoje moči, da bi se postavljali ob javnih
cestah kakršnikoli signali ali znaki, ki bi se utegnili zamenjati z rednimi tablami, označujočimi nevarnost, ali oteževati njih čitanje.
Sistem trikotnih tabel je uvajati v vsaki državi postopno, ko se postavljajo novi signali ali obnavljajo sedanji
Priobčevanje podatkov.
Člen 10.
Države pogodnice se zavezujejo, priobčevati druga drugi podatke, s katerimi se lahko ugotovi identifikacija oseb, ki so jim izdana mednarodna potrdila ali dovolila za voditev avtomobilov, če je provzročil njih avtomobil resno nezgodo ali če se je ugotovilo, da so prekršile pravila o prometu.
Po drugi strani se zavezujejo, priobčiti državam, ki so izdale mednarodna potrdila ali dovolila, ime, priimeki in naslov oseb, katerim so odvzele pravico, uporabljati rečena potrdila ali dovolila.
Končne odredbe.
Člen 11.
Ta konvencija se ratificira.
A.	Vsaka vlada mora obvestiti, čim je pripravljena., deponirati ratifikacije, o tem francosko vlado. Ko se izjavi dvajset držav, sedaj vezanih s konvencijo z dne 11. oktobra 1909., da so pripravljene, izvršiti to deponiranje, se izvrši to deponiranje v prihodnjem mesecu, ko prejme francoska vlada poslednjo izjavo, in sicer na dan, ki ga odredi rečena vlada.
Države, ki niso podpisale konvencije z dne 11. oktobra 1909. in ki bi izjavile pred dnem, odrejenim za deponiranje ratifikacij, da so pripravljene, deponirati instrument ratifikacije te konvencije, se udeleže zgoraj omenjenega deponiranja.
B.	Ratifikacije se morajo deponirati v arhivu francoske vlado.
C.	Deponiranje ratifikacij se mora ugotoviti z zapisnikom, ki ga podpišejo predstavniki držav, udeleženih pri tem, in minister za zunanje posle republike Francije.
D.	Vlade, ki ne bi mogle deponirati instrumenta svoje ratifikacije ob pogojih, predpisanih v oddelku A tega člena, lahko to store s pismeno notifika-cijo, ki jo pošljejo vladi republike Francije in ki ji mora biti priložen instrument ratifikacije.
E.	Overovljen prepis zapisnika, ki se nanaša na prvo deponiranje ratifikacij, na notifikacije, omenjene v predhodnem odstavku, kakor tudi na njim priložene instrumente ratifikacije, se pošlje takoj po skrbnosti francoske vlade in po diplomatski poti vladam, ki so podpisale to klonvencijo. V primerih, omenjenih v predhodnem odstavku, jih rečena francoska vlada obenem obvesti o dnevu, ko je prejela notifikacijo.
Člen 12.
A.	Ta konvencija se uporablja pravno samo na centralne dežele držav pogodnic.
B.	Če želi -ena ali druga država pogodnica, da bi stopila ta konvencija v veljavo v njenih kolonijah, posestvih, protektoratih, na njenih prekmorskih ozemljih ali na ozemljih pod mandatom, se mora omeniti njena namera v samem instrumentu ratifikacije ali pa mora biti predmet specialne notifikacije, pismeno poslane francoski vladi, in ta notifika-cija se deponira v arhivu francoske vlade. Če izvoli država, ki poda izjavo, to poslednjo pot, pošlje francoska vlada takoj vsem ostalim državam pogodni-cam overovljen prepis notifikacije ter označi pri tem dan, ko jo je prejela.
Člen 13.
A.	Vsaka, država, ki ni podpisala te konvencije, ji lahko pristopi v trenutku deponiranja ratifikiacij, o katerem govori člen 11., odstavek A., ali pa po tem dnevu.
B.	Pristop se izvrši tako, da se pošlje francoski vladi po diplomatski poti akt o pristopu, ki se deponira v arhivu rečene vlade.
C.	Ta vlada, pošlje takoj vsem državam pogod-nicam overovljen prepis notifikacije in akt o pristopu, pri čemer označi dan, ko je prejela notifikacijo.
Člen 14.
Ta konvencija začne veljati za države, ki se udeleže prvega deponiranja ratifikacij, čez leto dni po rečenem deponiranju, za države, ki bi jo ratificirale pozneje ali ki bi ji pristopile tudi glede kolonij, posestev, protektoratov, prekmorskih ozemelj in ozemelj pod mandatom, neomenjenih v instrumentih
ratifikacij, pa čez leto dni od dne, ko se prejmejo od francoske vlade notifikacije, določene v členu 11., odstavku D., členu 12., odstavku B., in členu 13., odstavku B.
Člen 15.
Vsaka država pogodnica, ki je podpisala konvencijo z dne 11. oktobra 1909., se zavezuje, odpovedati to konvencijo v trenutku deponiranja instrumentov svoje ratifikacije ali notifikacije o svojem pristopu k tej konvenciji.
Isto postopanje, velja glede izjav, o katerih govori člen 12., odstavek B.
člen 16.
Če ena ali druga država pogodnica odpove to konvencijo, se mora poslati odpoved pismeno francoski vladi, ki pošlje overovljen prepis notifikacije takoj vsenr ostalim državam ter jih obenem obvesti o dnevu, ko jo je prejela.
Odpoved velja samo za državo, ki jo je podala, in sicer čez leto dni od dne, ko je prispela notifika-cija te odpovedi k francoski vladi.
Iste odredbo se uporabljajo glede odpovedi te konvencije za kolonije, posestva, protektorate, prek-morska ozemlja in ozemlja pod mandatom.
Člen 17.
Države, zastopane na konferenci, ki se je vršila v Parizu od dne 20. do dne 24. aprila 1926., lahko podpišejo to konvencijo do dne 30. junija 1926.
Sestavljeno v Parizu dne 24. aprila tisoč devet sto šest in dvajsetega leta v enem edinem izvodu, od katerega se izda po en overovljen prepis vsaki vladi podpisnici.
Za Nemčijo:
Dr. Eckardt.
F.	Pflug.
Dr.Wegert.
Za Avstrijo:
Ing. J. Altmann.
Dr. R. Fritz.
Za Belgijo:
de GaiHier d’ Hestroy.
Za Brazilijo:
F. Guimaraes.
Za Veliko Britanijo in Severno Irsko:
H. H. Piggott.
Za Bolgarijo:
M. Milčev.
Za Gubo:
Pedro Sanchcz Abreu.
R. Hernandez Portela.
Za Dansko:
L.	Madsen.
F. H. V. Bentsen.
0. Bilfeldt.
Za Gdansk:
Alexander Szembek.
Za Egipt:
M.	K. El. Kholi.
Hassan.
Za Španijo:
Francisco J. Cervantes.
O.	Resines.
Za Estonijo:
C.	R. Pusta.
Za Finsko:
M. Nordberg.
Za Francijo:
Harismendy.
Walckenaer.
Lorieux.
Edmond Chaix.
P.	le Gavrian.
M. Migette.
Henri Defert.
A. Beau.
J. Noulens.
Za Guatemalo:
F. A. Figueroa.
Za Grčijo:
Sariyannis.
Za Madžarsko:
Dr. Kolonian de Tom-csanyi.
Eugene de Markhot.
Za svobodno državo Irsko:
Waughan B. Dempsey. Za Italijo:
G. Summontc.
Ing. Enrico Mellini. Benedetti Mauro.
Avv. E. Faldella.
Za Letonijo:
J. Feldmans.
Za Litvanijo:
P. Klimas.
Za Luxembourg: Legallais.
Za Maroko:
Nacivet.
Za Mehiko:
A.	Pani.
Za Monaco:
Butavand.
Za Norveško:
S. Bentzon.
Za Nizozemsko:
J. F. Schönfeld.
B.	W. van Welderen Rengers.
G. A. Pos.
Za Peru:
Emilio Ortiz de Ze-vallos.
Za Perzijo: ad referendum:
Dr. Hossein Khan Ghadimy.
Ahmed Khan Adel. Za Poljsko:
Alexander Szembek. Rihard Minchejmer.
Za Portugalsko:
Manoel Roldan y Pego-Za Romunijo:
B. Cantacuzene.
Ghyka.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Spalajković.
Za Siam:
Phya Sarasastra. Za Švico:
Dolaquis.
Za Češkoslovaško: Štefan Osusky. Za Tunis: Mourgnot. Berthen.
Za Turčijo:
Nafiz Zia.
Za Zvezo sovjetskih socialističnih republik:
J. Datvian.
Zin Sedoj-Litvin.
N. Briling.
Za Uruguay:
F. Capurro.
Delegata namestniške komisijo za ozemlje Saar-ske kotline kot udeleženca na konferenci sta se izjavila, da jima je možno, podpisati to konvencijo v imenu rečene komisije.
Pierrotet.
Centner.
Mednarodna konvencija o avtomobilnem prometu.
Priloga A.
Mednarodno potrdilo za avtomobil, täko, kakršno se izdaja v eni ali drugi državi pogodnici, mora biti sestavljeno v jeziku, predpisanem po zakono-dajstvu rečene države.
Definitivni prevod razpredelkov v knjižici v raznih jezikih morajo priobčiti vladi republike Francijo ostale vlade, in sicer vsaka, kolikor se nje tiče.
Priloga B.
(V jeziku države, ki je izdala potrdilo.)
(Ime:
Lastnik
ali < Priimek: posestnik
f Stalno prebivališče:
Vrsta vozila:
Označba graditelja šasije:
Označba tipa šasije:
Zaporedna številka v seriji tipa \ ali številka izdelave šasije:	/
Število cilindrov:
Število motorjev:
Motor Kretanje:
Prostornina cilindrov:
Jakost v konjskih silah:
(Oblika:
Karoserija | Barva:
1 Skupno število sedežev:.
Teža praznega voza (v kilogramih)
Teža popolnoma natovorjenega \ voza (v kilogramih), če preseza > 3500 kilogramov:	J
Označbazaidentifikacijo, kimora \ biti oznamenovana na tablah: /
(D
(2)
(3)
(4)
(5)
(6)
(7)
(8) (9)
(10)
(D)
(12)
(13)
(14)
(15)
(16)
(17)
(18)
[Ime države.]
Mednarodni avtomobilni promet.
Mednarodno potrdilo za avtomobile.
(Mednarodna konvencija z dne 24. aprila 1926.)
Izdaja potrdila.
Kraj: .... Datum:
( Pečat ] l oblastva. j
_ (l) Podpis oblastva ali podpis društva, pooblaščenega od njega, in njegova viza.
To potrdilo velja na ozemljih vseh spodaj navedenih držav pogodnic od dne njegove izdaje.
Lista držav pogodnic.
(1)
(2)
(3)
(4)
(5)
(6)
(7)
(8)
(9)
(10) (H) (12)
(13)
(14)
(15)
(16)
(17)
(18)
(Pripomba. Na 4. strani In na naslednjih straneh se mora ponoviti besedilo 3. strani, prevedeno v tol ko jezikov, kolikor jih je treba, da se di okoristiti mednarodno potrdilo na ozemljih vseh držav pogodnic, naštetih na 2. strani).
(Strani od 4. do 9. so popolnoma enake. Op. ur.)
Viza za vstop.
Viza za vstop (v vseh jezikih).
(1) Država (v vseh jezikih)
(2) Kraj (v vseh jezikih)
(3) Datum (v vseh jezikih)
(4) Podpis (v vseh jezikih)
(5) Pečat (v vseh jezikih)
(2)
(3)
(1).................
(2) -...............
(3)
(4)
(1) .
(2).
(3)......
(4)
O
(1)..................
(2)
(3) ................
(4)
(1).......:.........
(2) ...
(3) .......
(4)
• Strani od 11. do 15. so popolnoma enake. Op. ur.
16
(D
(2)
(3)
(4)
(5)
(6)
(7)
(8) (9)
(10)
(U)
(12)
(13)
(14)
(15)
(16)
(17)
(18)
Mednarodna konvencija o avtomobilnem prometu.
Priloga C.
Znak za. razlikovaajo, naveden v členu 5., je sestavljen iz ovalne plošče, 30 cm široke in 18 cm visoke, ki ima eno do treh črk, črno pobarvanih na beli osnovi. Črke so včlike latinske črke. Visoke M najmanj 10 cm; njih poteze so 15 mm debele.
Kar se tiče motociklov, ima znak za razlikovanje, naveden v členu 5., samo 18 cm v horizontalni in 12 cm v vertikalni smeri. Črke so visoke 8 cm; debelina njih potez je 10 mm.
Za razno države in razna ozemlja 'so črke za razlikovanje te-le:
Nemčija................................D
Združene ameriške države...............US
Avstrija...............................A
Belgija.............................. . B
Brazilija..............................B R
Velika Britanija in Severna Irska ...GB
— Otok Aurigny . . .	. . . . GB A
— Gibraltar		
— Guemesey		
Jersey 		. . . . GB.T
— Malta		. . . . G B Y
Britanska Indija		. ... BI
Bolgarija		. . . . B G
Chile................................R C H
Kina.................................R C
Columbia.............................C O
Guba................•'...............C
Danska...............................D K
Gdansk...................................DA
Egipt....................................ET
Ecuador...............................E Q
Španija..............................E
Estonija.............................E W
Finska...............................S F
Francija,	Algier, Tunis in Maroko . . F
— Francoska Indija.................F
Guatemala............................G
Grčija ..................................GR
Haiti................................R H
Ogrska...............................H
Svobodna	država Irska................® E
2
To dovolilo velja na ozemlju vseh spodaj navedenih držav pogodnic za dobo enega leta od dne njega izdaje za voditev vozila, ki pripada kategoriji ali kategorijam, označenim na strani 12.
Seznamek držav pogodnic.
Italija.........................
Letonija........................
Lichtonstein....................
Litvanija.......................
Luxembourg......................
Mehika..........................
Monaco .........................
Norveška........................
Panama..........................
Paraguay .......................
Holandija.......................
— Holandska Indija . . . .
I
LR F L LT L
M E X
MO
N
PA P Y NL IN
Peru....................................EL
Perzija.................................ER
Poljska.................................EL
Portugalska............................E
Romunija...............................E
Saarsko ozemljci........................
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Siam....................................
Švedska ................................
Švica...................................
Siria in Liban.................. • • •
Češkoslovaška..........................G S
Turčija.................................ER
Zveza sovjetskih socialističnih republik Uruguay .............................
SA
SHS
SM
S
CH LS A
su
u
Dogovorjeno je, da to dovolilo v nobenem pogledu ne zmanjšuje obveznosti njegovega imetnika, da se more popolnoma ravnati po zakonih in pravilih, ki se nanašajo na ustanavljanje ali opravljanje kakšne profesije in ki veljajo v vsaki državi, v kateri vozi.
Podatki, ki se nanašajo na vodnika.
Fotografija.
5
Podatki, ki se nanašajo na vodnika.
Za fotografijo. Glej zgoraj (stran 3.)
Ime: .................................... (1)
Priimek: ...............................   (2)
Rojstni kraj: ..........................  (3)
Rojstni'dan:-----------------------------  (4)
Stalno prebivališče:...................... (5)
Pripomba: (5. In 6. stran). List, ki ga je reproducirati, je preveden na toliko jezikov, kolikor jih je treba, da se more mednarodno dovolilo ukorlščati na ozemljih vseh držav pogodnic, omenjenih na strani 2.
Stran 6. je taka kakor stran 4„ strani od 7. do 10. pa so prazne. Op. ur.
11
(1) A. — Avtomobili, katerih teža ne preseza, če so natovorjeni, 3500 kg (člen 7.).
(V vseh jezikih.)
(2) B. — Avtomobili, katerih teža preseza, če so natovorjeni, 3500 kg (člen 7.).
(V vseh jezikih.)
Mednarodna konvencija o avtomobilnem prometu.
Pečat
oblastva.
Priloga D.
Mednarodno dovolilo za voditev avtomobila (priloga E), tako, kakršno izdaja ena ali druga država pogodnica, mora biti sestavljeno v jeziku, predpisanem po zakonodajstvu rečene države.
Definitivni prevod razpredelkov v knjižici v raznih jezikih morajo priobčiti vladi republiko Francije ostalo vlade, vsaka, kolikor se nje tiče.
Priloga E.
1
(Ime države.)
Mednarodni avtomobilni promet.
Mednarodno dovolilo za voditev avtomobila.
(Mednarodna konvencija z dne 24. aprila 1926.)
Izdaja dovolila. Kraj: ....................................
Ime: ...................................... (1)
Priimek: .................................. (2)
Rojstni kraj :............................. (3)
Rojstni dan: .............................. (4)
Stalno prebivališče:....................... (5)
4	.
(Ime države.)
Izključitev.
G. (ime in priimek): ...........................
pooblaščenemu zgoraj od oblastva (države):
je odvzeta pravica, voziti avtomobil na ozemlju (v državi):
zbog:
(Ime države.)
Izključitev.
(3) C. — Motocikli, s priklopnim sedežem ali brez njega.
(V vseh jezikih.)
12
A (1)
B (2)
C (3)
Pečat
oblastva.
Pečat
oblastva.
Pečat
oblastva.
Datum:
(D
G. (trne in priimek): .................-...-.......
pooblaščenemu zgoraj od oblastva (države): .......-....
je odvzeta pravica, voziti avtomobil na ozemlju (v državi):
(1) -
Pečat
oblastva.
zbog:
/	\ Kraj:
(1) Podpis oblastva ali podpis društva, pooblaščenega od tega oblastva, in njegova viza.
Pečat
oblastva.
Datum:
Podpis:
(2)
(3)
(4)
(5)
Mednarodna konvencija o avtomobilnem prometu.
Priloga F.
Ak jšk. A
Vodna »trug» ali	Ovio«K.	KrlilM«.
valovito pot.
brez zapornice.	'1» četrtem odstavku členu 9
II. Mednarodna konvencija o cestnem prometu.
Da bi se kolikor mogoče olajšal mednarodni cestni promet, so sklenili podpisani pooblaščenci vlad spodaj označenih držav, zbrani na konferenci v Parizu od dne 20. do dne 24. aprila 1926., to-le konvencijo:
Ölen 1.
Vsaka država pogodnica se zavezuje, storiti v mejah svoje oblasti, česar je treba, ali odločiti, da se morajo uporabljati na cestah, odprtih za javni promet na njenem ozemlju, te-le odredbe:
Voditev vozil, tovornih, vprežnih in jezdnih živali.
Ölen 2.
Vsako vozilo, ki se pomiče samo zase, mora Imeti vodnika. Vlaki vozil in treni imajo število vodnikov, določeno z domačimi pravili.
Vprežne tovorne ali jezdne živali, ki hodijo po cestah, odprtih za javni promet, morajo imeti vodnika.
Ölen 8.
Vodniki morajo, biti vedno v stanju in v položaju, ravnati svoje vozilo ali voditi svojo vprego, vprežne, jezdno ali tovorne živali. Obvestiti morajo o svojem bližanju ostalo vodnike in pešce, ki so na njih poti, in ukreniti, če je treba, vse, kar je koristno za varnost.
Preden stopijo pešci na del javne ceste, namenjene vozilom in živalim, morajo, nekvarno vsemu, kar jim je treba ukreniti zaradi varnosti, obstati kraj ceste, da puste mimo sebe vozila, vštevši velo-cipede, kakor tudi vprežne, tovorne ali jezdne živali
Smer prometa.
Ölen 4.
V isti državi mora biti predpisana smer prometa enotna na vsoh cestah, ki so odprte javnemu prometu.
Pravila o prometu samo v eni smeri, so rezervirana.
Ogibanje in prehitevanje.
Ölen 5.
Da sc vodniki vozil ali živali ognejo ali da se dado prehiteti, se morajo pomikati na oni strani, ki jo odrejena s predpisno smerjo prometa. Zaradi prehitevanja morajo zaviti na drugo stran.
Vendar pa so smeri prehitevanja in ogibanja rezervirane glede tramvajev in izvestnih planinskih cest.
Vodniki sc morajo, ko se jim bliža vozilo ali spremljana žival, ogniti na ono stran, ki je odrejena s predpisno smerjo prometa.
öe se ogibajo ali čo jih kdo prehiteva, morajo Pustiti čim širši prostor. Öe hočejo sami koga prehiteti, se morajo prepričati, preden se oddaljijo s 8trani, odrejene s predpisno smerjo za promet, ali 'iiorejo to storiti1, ne da bi zadeli ob oviro in ne da hi se izpostavili nevarnosti, da trčijo ob vozilo, pešca ali žival, ki prihaja v nasprotni smeri, Prepovedano jo prehitevati, če ni mogoče zadosti videti naprej. Ko je vodnik koga prehitel, mora kreniti s svojim vozilom na oni del javne ceste, ki je namenjen pred-Pisni smeri prometa, toda samo, ko se je prepričal, Pa to lahko stori brez nezgode za vozilo, pešca ali Šival, ki jih jo prehitel.
Odcepki in križišča cest.
Ölen 6.
, da. bi posezal vodnik v predpise, ki jih je tzdalo pristojno oblastvo, je načeloma zavezan, na
odcepkih in križiščih cest dopustiti prehod vodniku, ki prihaja na desni strani, čo je predpisna smer prometa na desni, ali ki prihaja na levi strani, če je predpisna smer prometa na levi strani.
Svetlobni signali.
Ölen 7.
Ponoči in ko se zmrači, ne sme voziti nobeno vozilo, ki vozi samo zase, tako, da ne bi opozarjalo nase vsaj z eno belo lučjo, nameščeno spredaj.
Ena izmed belili luči ali bela luč, ako je sam j ena, mora biti nameščena na strani, kjer se vrši ogibanje.
Öe vozijo vlaki vozil ali treni, morajo opozarjati nase po domačih pravilih.
Člen 8.
Ponoči in ko se zmrači, mora imeti vsak velo-ciped luč, vidno spredaj in zadaj, ali pa luč, vidno samo spredaj, in zadaj pripravo s površino, ki reflektira rdečo luč.
Ölen 9.
a)	Ta konvencija se ratificira in deponiranje ratifikacij se mora izvršiti dne 1. oktobra 1926.
b)	Ratifikacije se morajo deponirati v arhivu republike Francije.
c)	Deponiranje ratifikacij se mora ugotoviti z zapisnikom, ki ga podpišejo predstavniki udeleženih držav in minister za zunanje posle republike Francijo.
d)	Vlade, ki ne bi mogle deponirati instrumenta svoje ratifikacije dno 1. oktobra 1926., lahko to store s pismeno notifikacijo, ki jo pošljejo vladi republike Francije in ki ji mora biti priložen instrument ratifikacije.
Overovljen prepis zapisnika, ki se nanaša na prvo deponiranje ratifikacij, omenjenih v odstavku c), kakor tudi mi njim priloženo instrumente ratifikacije, se pošlje takoj po skrbnosti francoske vlade in po diplomatski poti vladam, ki so podpisale to konvencijo. V primerih, omenjenih v odstavku d), jih rečena, vlada obenem obvesti o dnevu, ko jo prejela notifikacijo.
Ölen 10.
a)	Ta konvencija se uporablja pravno samo na centralne deželo držav pogodnic.
b)	Öe želi ena ali druga država pogodnica, da bi stopila konvencija v veljavo v njenih kolonijah, posestvih, protektoratih, na njenih prekmurskih ozemljih ali ozemljih pod mandatom, mora omeniti svojo namero posebe v samem instrumentu ratifikacije ali s specialno notifikacijo, ki se pošlje pismeno francoski vladi in ki se deponira v arhivu te vlade. Öo izvoli država, ki poda izjavo, to poslednjo pot, pošlje rečena vlada takoj vsem ostalim državam pogod-nicam overovljen prepis notifikacije ter označi pri tem dan, ko jo je prejela.
Ölen 11.
a)	Države, ki niso podpisale te konvencije, ji lahko pristopijo.
b)	Pristop so izvrši tako, da se pošlje francoski vladi po diplomatski poti akt o pristopu, ki se deponira v arhivu rečene vlade.
o) Ta država pošlje takoj vsem ostalim državam pogodnicam overovljen prepis notifikacije in akt o pristopu, pri čemer označi dan, ko je prejela notifikacijo.
Ölen 12.
Ta konvencija začne veljati za države, ki se udeleže prvega deponiranja ratifikacij, Gez leto dni lio rečenom deponiranju, za države, ki bi jo ratificirale pozneje ali ki bi ji pristopile tudi glede kolonij, posestev, protektoratov, prekmorskih ozemelj in ozemelj pod mandatom, na omenjenih v instrumentih ratifikacij, pa čez leto dni od dne, ko se od francoske vlade prejmejo notifikacije, navedene v členu 9., odstavku d), členu 10., odstavku b), in členu 11., odstavku b).
Ölen 13.
Öe ena ali druga država pogodnica odpove to konvencijo, se mora poslati odpoved pismeno francoski vladi, ki pošlje overovljen prepis notifikacije takoj vsem ostalim državam ter jih obenem obvesti o dnevu, ko jo je prejela.
Odpoved velja samo za državo, ki jo je podala, in sicer čez leto dni od dne, ko je prispela notifi-kacija to odpovedi k francoski vladi.
Iste odredbe se uporabljajo glede odpovedi te konvencije za kolonije, posestva, protektorate, prekmurska ozemlja in ozemlja pod mandatom.
Ölen 14.
Države, zastopane na konferenci, ki se je vršila v Parizu od dne 20. do dne 24. aprila 1926., lahko podpišejo to konvencijo do dne 30. julija 1926r Sestavljen v Parizu dne 24. aprila tisoč devet sto šest in dvajsetega leta v enem edinem izvodu, od katerih se izda po on overovljen prepis vsaki vladi podpisnici.
Za Avstrijo: ad referendum:
Dr. A. Riehl.
Za Bolgarijo:
M. Milčev.
Za Gubo:
Pedro Sanchez Abreu. R. Hernandez Portela.
Za Gdansk:
Alexander Szembek. Za Egipt:
M. K. El-Kholi.
Hassan.
Za Španijo:
Francisco J. Cervantes. C. Resinos.
Za Francijo: Harismendy. Walckenaer.
Lorieux.
Edmonđ Chaix.
Le Gavrian.
Migette.
Henri Defert.
A. Beau.
J. Noulens.
Za Guatemalo:
F.	A. Figueroa.
Za Madžarsko:
Dr. Koloman de Tom-csanyi.
Eugene de Markhot.
Za Italijo:
G.	Summonte.
Ing. Enrico Mellini.
Za Italijo:
Benedetti Mauro.
Avv. E. Faldella.
Za Luxembourg: Legallais.
Za Maroko:
Nacivet.
Za Mehiko:
A.	Pani.
Za Monaco:
Butavand.
Za Peru:
Emilio Ortiz de Ze-vallos.
Za Portugalsko:
Manoel Roldan y Pego. Za Poljsko:
Alexander Szembek. Rihard Minchejmer.
Za Romunijo:
B.	Cantacuzene.
Ghvka.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Spalajković.
Za Švico: ad referendum: Delaquis.
Za Tunis:
Mourgnot.
Berthen.
Za Uruguay:
F. Capurro.
Delegata namestniške komisije za ozemlje Saar-ske kotline kot udeleženca na konferenci sta se izjavila, da jima je možno, podpisati to konvencijo v imenu rečene komisije.
Pierrotet.
Centner.
§ 2.
Skrb za izvrševanje tega zakona in mednarodnih obveznosti, ki izvirajo iz njega za našo državo, se naroča ministru za notranje posle, ki se pooblašča, izdajati po tem zakonu v mejah potrebe in za reguliranje javnega cestnega prometa uredbe, pravilnike in naredbe s kazensko sankcijo do 30 dni zapora ali 3000 dinarjev v denarju, kolikor niso navedena in kazniva taka kazniva dejanja po drugih zakonih.
§3.
Ta. zakon stopi v veljavo, ko se izpolnijo odredbe členov 11. in 14. mednarodne konvencije o avtomobilnem prometu, odnosno členov 9. in 12. mednarodne konvencije o cestnem prometu in ko se predhodno razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za notranjo posle, zastopniku Našega ministra za zunanje pošlo, Našemu ministru pravde in Našemu ministru za gradbe priporočamo, naj razglase ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanjo, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa. naj se mu, pokoravajo.
V Beogradu, dne 24. marca 1929.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškić s. r.
a,, s.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter Živković s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle:
dr. Želimir Mažuranić s. r.
Minister pravde:
dr. M. Srškić s. r.
Minister za gradbe:
*■	St. V. Savković s. r.
* * *
Pripomba. Instrument ratifikacije mednarodne konvencije o avtomobiinem prometu in mednarodne konvencije o cestnem prometu se je deponiral dne 12. aprila 1929. v Parizu.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 3490/29.
293.
Mi
A les Its sl n d e*» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra brez portfelja, Našega ministra pravde in Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o protokolu o ureditvi reklamacij finančnega značaja glede proge od Soluna do Đevđelije (meje), podpisanem v Ženevi dne 17. marca 1929. med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlado republike Grčije,*
ki se glasi:
§ L
Odobruje se in zakonsko mod dobiva protokol o ureditvi reklamacij finančnega značaja glede progo od Soluna do Đevđelije (meje), podpisan v Ženevi dne 17. marca 1929. med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlado republike Grčije, ki se glasi:	_	.	_	_
Protokol
o ureditvi reklamacij finančnega značaja glede proge od Soluna do Đevđelije (meje).
Med vlado republike Grčije, ki jo predpisno predstavlja gospod A. Karapanos, minister za zunanjo posle republike Grčije, in vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jo predpisno predstavlja gospod dr. K. K u m a n u d i, minister za zunanje posle kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je dosegel ta-le sporazum:
1.	) Srbsko-hrvatsko-slovenska skupina, Narodni sindikat železnic, je pridobila ob poroštvu svoje vlade od Družbe iztočnih železnic s konvencijo z dno 15. julija 1923. pravico, ki jo je imela ta družba proti grški vladi glede proge od Soluna do Đevđelije, (meje).
2.	) Na podstavi te konvencije je zahtevala srbsko-hrvatsko-slovenska vlada od grške vlade ureditev reklamacij, na ta način pridobljenih proti tej poslednji.
3.	) Ko sta se skupno pretresla vrednost in znesek rečenih reklamacij, sta se sporazumeli visoki stranki pogodnici, urediti te reklamacije dokončno tako, da plača grška vlada srbsko-hrvatsko-slovenski vladi
20,000.000 (dvajset milijonov) papirnatih francoskih frankov, in sicer na ta-le način:
10,000.000 (deset milijonov) francoskih frankov se mora izplačati čez dva meseca od podpisa tega sporazuma,
10,000.000 (deset milijonov) francoskih frankov s 6%nimi (šestodstotnimi) obrestmi pa čez leto dni od dne, ko se izvrši prvo izplačilo. — Te izplačili so izvršita v Beogradu.
4.	) Dosledno temu izjavlja srbsko-hrvatsko-slovenska vlada, da ima odslej no glede samo sobe ne za račun Narodnega sindikata železnic ali katerekoli druge srbsko-hrvatsko-slovenske skupine, kar so tiče proge od Soluna do Đevđelije (meje), nobene reklamacije proti grški vladi.
5.	) Srbsko-hrvatsko-slovenska vlada se zavezuje v imenu spredaj navedene srbsko-hrvatsko-slovenske skupine, katero predstavlja, da hoče nadaljevati izvrševanje obveznosti, ki jih je prevzela ta skupina proti družbi na podstavi spredaj navedene konven-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. junija 1929., št. 136/LVI. —> Protokol je priobčen v srbskem in v francoskem jeziku.
cije z dne 15. julija 1923., in priznava, da ne more imeti rečena družba na tej podstavi nikakršnega zahtevka proti grški vladi.
6.	) Naposled zagotavlja srbsko-hrvatsko-slovenska vlada, da se ni sklenila, razen spredaj omenjene konvencije, ne od nje ne od skupine, katero predstavlja^ nobena druga kakršnakoli pogodba in da se ni sklenil kakršenkoli sporazum z Družbo iztočnih železnic glede proge od Soluna do Đevđelije (meje).
7.	) Grška vlada pa izjavlja, da, nima ne glede same sebe ne za račun tretjih oseb proti Družbi iztočnih železnic pravice do reklamacij takega značaja, kakršne so one, o katerih govori člen 5. spredaj omenjene konvencije.
Ta sporazum stopi v veljavo z dnem, ko se podpiše.
V potrditev tega sta, postavila predstavnika obeh visokih strank pogodnic pod ta sporazum svoja podpisa.
Sestavljeno v Ženevi dne 17. marca 1929. v dveh istovetnih izvodih.
Za srbsko-hrvatsko-slovensko vlado:
(L. S.) dr. Kuniamidi s. r.
Za grško vlado:
(L. S.) A. Karapanos s. r.
§2.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru pravde priporočamo’, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za finance, naj skrbita za njegovo izvršitev, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njom, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 31. maja 1929.
Videl in pritisnil dlžavni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškić s. r.
(L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter Živković s. r. Namestnik
ministra za zunanje posle, minister brez portfelja: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde: dr. M. Srškić s. r. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
294.
Mi
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra brez portfelja, Našega ministra pravde in Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o naknadnem sporazumu k trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927. med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo, podpisanem dne 19. oktobra 1928. v Pragi.*
§1-
Odobraje se in zakonsko moč dobiva naknadni sporazum k trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927., podpisan v Pragi dne 19. oktobra 1928., ki se glasi:
* «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. junija 1929., št. 136/LVI. — Naknadni sporazum je priobčen v srbskem in nemškem jeziku. — Pogodbo z dne 6. oktobra 1927. glej v Uradnem listu z dne 12. januarja 1928., št. 6/4.
Naknadni sporazum k trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927.
Med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev i'1 Nemčijo se je sklenil nastopni naknadni sporazum k trgovinski in plovitveni pogodbi z dne 6. oktobra 1927.
Člen 1.
V	tarifi A. «Carina ob uvozu v Nemčijo» se morata glasiti tarifni številki «Iz 7» in «Iz 10»:
Carina
Tar.	.	državnih
št.	Imenovanje	„mrk
za 100 kg
Iz 7 Koruza in sivo proso (dari) za krmo, za proizvajanje žganja in za sejanje,
ob kontroli uporabe...................2-50
Iz 10 Kokoši vseh vrst (tudi pegati in pure) in race, zaklane, tudi razpolovljene, nepripravljene...............................20-—
Člen 2.
V	tarifi B. «Carina ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev» je postaviti za tarifno številko «Iz 346» to-le odredbo:
Pripomba k; občim opazkam k V. delu tarife točke 6. b) in c):
Žamet in pliš, njima podobne tkanine iz tar. št. 332., točke 2., se ocarinjajo, kolikor ni svile ne v votku ne v snutku, kot polsvifene tudi, če imajo v sebi svile nad 10 % do vštetih 54 %. skupne prejne teže. '
Člen 3.
Ta naknadni sporazum, sestavljen v dveh originalnih besedilih v nemškem in srbsko-hrvatsko-slo-venskem jeziku, se ratificira. V veljavo stopi štirinajsti dan po izmeni ratifikacij, ki se izvrši v Beogradu, čimprej bo mogoče, ter ostane v veljavi tako dolgo kakor trgovinska in plovitvena pogodba z dne
6.	oktobra 1927. Vladi obeh strank pogodnic si pridržujeta pravico, oživotvoriti začasno ta sporazum celoma ali deloma še pred ratifikacijo.
V	potrditev tega sta obojestranska pooblaščenca, ko sta priobčila drug drugemu svoji pooblastili, spoznani za dobri in pravilni, podpisala ta naknadni sporazum.
V	Pragi, dne 19. oktobra 1928.
(L. S.)	(L. S.)
Prof. M. Todorovič s. r., Dr. Walter Koch s. r.,
profesor na univerzi	izredni poslanik
v Beogradu.	in pooblaščeni minister
Nemčije v Pragi.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe člena 3. omenjenega sporazuma in ko se predhodno razglasi v «Službenih Novinah».
Namestniku Našega ministra za zunanje posle in Našemu ministru za trgovino in industrijo priporočamo, naj razglasita ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 31. maja 1929.
Videl in pritisnil	Aleksander s. r. Predsednik
državni pečat	ministrskega sveta,
čuvar državnega pečata,	minister
minister pravde:	za notranje posle,
dr. M. Srškić s. r.	častni adjutant
(L. S.)	Njegovega Veličanstva kralja,
	divizijski general: Peter Živković s. r. Namestnik ministra za zunanje posle»
	minister brez portfelja: dr. K. Kumanudi s. r. Ministeir pravde: dr. M. Srškić s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. ž. Mažuranić e. r-
Pripomba. Instrumenti ratifikacij so se izmenjati v Beogfedu dne 1. junija 1929.
Iz ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 5400/29.
295.
Mi
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
Zakon
o dopolnitvi člena 139. zakona o ci-vilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.*
§ L
Členu 139. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se dodaja to-le:
«Upokojenim ministrom, ki nimajo dveh let ministrske službe in katerih pokojnina ni regulirana do dno, ko dobi ta zakon obvozno moč, služi za pokojninsko osnovo položajna plača uradnika 3. skupine I. kategorije, kolikor niso bili, preden so dobili ministrski položaj, na položaju uradnika višje skupine.
Po njih službenih letih se jim regulira pokojnina po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.»
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvozno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
S tem dnem prestanejo veljati vsi zakonski predpisi, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
V Topoli, dno 24. junija 1929.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegov ega Veličanstva • kralja,
divizijski general: Peter Živković s. r.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
* «Službene Novine kraljevihe Šiba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. julija 1929., št. 152/LXIII.
Razglasi sodišč in sodnOi oblaste».
E 82/29—4.	1245
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. julija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiške knjige: a) Krašnja, vi. št. 14 (hiša z vrtom), b) Krašnja, vi. št. 191 (tri njive), in c) Lukovica, vi. št. 217 (dva travnika).
Cenilna vrednost: ad a) 10.029 Din, ad b) 3802 Lin in ad c) 6634 Din; najmanjši ponudek: ad a) 5386 Din, ad b) 2535 Din in ad c) 4423 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je Qabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 14. maja 1929.
E 86/29—4.
Dražbeni oklic.
1189
zemljiška knjiga Lukovica, vi. št. 210 (koča z zemljišči v izmeri 9775 m2).
Cenilna vrednost: 10.608 Din; najmanjši ponudek: 6572 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 4. junija 1929.
E 274/29—8.	1147
Dražbeni eldk.
Dne 31. julija, 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Anovec, vi. št. 32 in 192, in zemljiška knjiga Pleterje, vi. št. 103 (hiša št. 2, 2 gospodarski poslopji, 5 njiv, 3 gozdi, 1 travnik, 1 pašnik, 1 njiva, 1 stavbiščo in 1 vinograd).
Cenilna vrednost: 10.433 Din 3 p; vrednost pri-toklin: 1868 Din 10 p; najmanjši ponudek: 8201 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravual v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek IL,
dne 7. junija 1929.
E 299/29—7.	1178
Dražbeni oklic. ’
Dne 2 2. julija 1929. ob devetih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kobilje, vi. št. 155, 246 in 554.
Cenilna vrednost: 41.800 Din; najmanjši ponudek: 27.869 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 20. junija 1929.
E 164/29—7.	1255
Dražbeni oklic.
pisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin:
Dne 3 0. julija 1929. ob devetih bo pri pod-zemljiška knjiga Virštanj, vi. št. 333 in 73.
Cenilna vrednost: 37.552 Din 20 p in 6671 Din 60 p; vrednost priteklin: po 550 Din za vsako zemljišče; najmanjši ponudek: 25.041 Din in 4447 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 13. junija 1929.
E 841/29—8.	1137
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. julija, 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko očino Vodmat, vi. št. 526.
Cenilna vrednost: 70.900 Din; najmanjši ponudek: 35.450 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se no mogfe več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
E 1273/29.	1142
Dražbeni oklic.
Dne 31. julija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba, nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Vič, vi. št. 612.
Cenilna vrednost: 520.960 Din 50 p; najmanjši ponudek: 347.307 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja^ ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 12. junija 1929.
E 1436/29.	1148
Dražbeni oklic.
Dno 2 6. julija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Velike Lip-Ijene, vi. št. 167.
Cenilna, vrednost: 26.730 Din 87 p; najmanjši ponudek: 18.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na, uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 12. junija 1929.
E 52/29.	1007
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. j u 1 i j a 19 2 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Desnjak, vi. št. 105 in 128.
Cenilna vrednost: 113.486 Din 50 p; vrednost priteklin: 6000 Din; najmanjši ponudek: 75.658 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 25. maja 1929.
E 288/29.	1139
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. julija 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sodišinci, vi. št. 182 (hiša št. 31 z gospodarskim poslopjem in zemljiščem).
Cenilna vrednost: 1675 Din; najmanjši ponudek: 1117 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 11. junija 1929.
E 418/29—8.	1148
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kandija, vi. št. 54.
Cenilna vrednost: 62.260 Din; najmanjši ponudek: 32.842 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Dne 2 9. julija 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin:
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 1. junija 1929.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 6. junija 1929.
E 212/29—16.	1082
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičniu: zemljiška knjiga Golobinjek, vi. št. 252, zemljiška knjiga Mirna peč, vi. št. 445, in zemljiška knjiga Lukovek, vi. št. 233 in 845.
Cenilna vrednost: 55.643 Din; vrednost pritek-lin: 260 Din; najmanjši ponudek: 15.709 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 6. junija 1929.
E 665/29—9.	1183
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. julija 192 9. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba ideelne polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Šikole, vi. št. 223.
Cenilna vrednost: 1180 Din; najmanjši ponudek: 790 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 20. junija 1929.
E 673/29—9.	1184
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. julija 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba ideelno polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Ložina, vi. št. 1.
Cenilna vrednost: 40.490 Din; vrednost prite klin: 2340 Din; najmanjši ponudek: 27.974 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglaisiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 20. junija 1929.
E 220/29-8.	1173
Dražbeni oklic.
Dne 19. julija 1929. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radovljica, vi. št. 271 (travnik).
Cenilna vrednost: 6031 Din 50 p; najmanjši ponudek: 4021 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbo, je (»glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II.,
dne 8. junija 1929.
E 335/28.	750
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. julija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Tržišče, vi. št. 95.
Cenilna vrednost: 123.065 Din; najmanjši ponudek: 82.043 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II.,
dne 15. aprila 1929.
E 131/29—3.	1033 |
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Podgorje, vi. št. 99, in 2.) zemljiška knjiga Zabukovje, vi. št. 27, 6 in 209.
Cenilna vrednost: ad 1.) 34.753 Din 3 p in ad 2.) 26.616 Din 46 p; vrednost priteklin: ad 1.) 50 Din in ad 2.) 535 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 23.170 Din in ad 2.) 8675 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna! v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek IL,
dno 22. maja 1929.
E 95/29—9.	1065
Dražbeni oklic.
Dne 16. julija 1929. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška, knjiga Leskovec, vi. št. 20 in 113.
Cenilna vrednost: 79.974 Din 70 p; najmanjši ponudek: 53.330 Din 47 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek IL,
dne 3. junija 1929.
E 172/29—6.	1079
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. j u 1 i j a 1 92 9. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žigarski vrh, vi. št. 25, 26 in 347.
Cenilna vrednost: 25.948 l>i,n 75 p; najmanjši ponudek: 17.299 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 10. junija 1929.
E 70/29—7.	1031
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. julija 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Loka, vi. št. 103.
Cenilna, vredbost: 21.226 Din 37 p; vrednost priteklin: 410 Din; najmanjši ponudek: 14.424 Din 25 p
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča,.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek IL,
dne 18. maja 1929.
Razglasi raznih uradov in nblastev.
Št. 1155.	1270 3—1
Razglas o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na državni Ptujski cesti v letu 1929./1930.
Na podstavi pooblastila oblastne tehnične uprave v Ljubljani št. 4180 z dno 4. julija 1929. razpisuje tehnična sekcija v Mariboru prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na državni Ptujski cesti v letu 1929./1930. s skrajšanim rokom 15 dni.
Licitacija se bo vršila za proge^v mariborskem in ptujskem okraju dne 29. julija 1929. v Ptuju v uradnih prostorih okrajnega zastopa in za proge v ormoškem okraju dne 3 0. julija 192 9. v uradnih prostorih okrajnega zastopa v Ormožu, obakrat » pričetkom ob 8. uri.
V vseh primerih se bo licitirala posebo dobava, odnosno naprava, in posebe vožnja gramoza.
Natančni pogoji so interesentom na vpogled pr' tehnični sekciji v Mariboru in pri okrajnih zastopib v Ptuju in Ormožu vsak dan med uradnimi urami do licitacije.
Tehnična sekcija v Mariboru,
dne 6. julija 1929.
Št. 1422.	1230 3—3
Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo sejanega gramoza za državno cesto Ma* činec- Nedelišče.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek dne 2 2. julija 1929. ob pol devetih pri poglavarstvu trške občine v Čakovcu.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 67 z dne 4. julija 1929.
Tehnična sekcija v Murski Soboti,
dne L julija 1929.
Št. 403—prež—29.
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje v institutu za uporabno matematiko mesto za asistenta s pravicami uradnika I. kategorije.
Pogoji so: Kandidat mora imeti diplomski izpit ene tuzemskih univerz na filozofski fakulteti, glavni predmet (a) teoretična matematika in drugi predmet (b) uporabna matematika, tretji predmet (c) pa fizika. Nadalje mora biti vešč nemškemu jeziku.
Prošnji je treba priložiti dokumente, naštete v členu 12. uradniškega zakona, in sicer v dveh izvodih.
Kompetenti naj pošljejo prošnje do dne 2 0. julija 1929. podpisanemu rektoratu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani,
dne 3. julija 1929.
Rektor: Vidmar s. r.
Št. 404—prež—29.
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje na stolici za gradnjo cest in železnic mesto za ukaz me ga asistenta s pravicami uradnika L kategorije.
Pogoji so: naše državljanstvo, absolvent gradbenega oddelka tehnične visoke šolo z vsemi izpiti itd. Prednost ima oni, ki je že praktično ali teoretično deloval v stroki.
Prošnji je treba priložiti dokumente, naštete v členu 12. uradniškega zakona, in sicer v dveh izvodih.
Kompetenti naj pošljejo prošnje do dne 2 0. julija 1929. podpisanemu rektoratu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani,
dne 3. julija 1929.
Rektor: Vidmar s. r.
Št. 1923/25.	1271
Razglas.
V	torek dne 2 3. juli j a 1 9 2 9. ob desetih se bo oddajal v poslopju sreskega poglavarja v Laškem v sobi št. 2 na javni dražbi v zakup lov občine Loke pri Zidanem mostu za dobo od dne 30. septembra 1929. do dne 31. marca 1935.
Dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan med 8. in 12. uro v pisarni sreskega poglavarja v Laškem-
V	Laškem, dne 1.julija 1929.
Sreski poglavar: Pinkava s. r.
Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. —Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.