Leto XXI., št. 269
Ljubljana, sobota 16. novembra 1940
Cena 2 Din
Ujpraviuatvo. ojuDljana, Knafljeva 6 — Teiefoo štev. 8122, 8123. 8124, S12&. 3126
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova iiL — TeL 3482 tn 3392.
Podružnica Maribor: Grajala trg It J - Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova	a.
Telefon št. 190.
Račun) pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17 749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se oe vračajo.
Po berlinskem obisku
Po dvodnevnem bivanju je predsednik sovjetske vlade in zunanji minister Molotov odpotoval iz Berlina. O razgovorih, ki jih je imel Molotov z nemškim kancelarjem Hitlerjem in zunanjim ministrom Ribbentropom, sta nemška in ruska službena agencija objavili skoro doslovno enako uradno sporočilo, ki v glavnem ugotavlja, da so »razgovori potekali v ozračju medsebojnega zaupanja in so do vedli do soglasja glede vprašanj, ki zanimajo Nemčijo in Sovjetsko zvezo«.
Skopost besedila obeh uradnih sporočil seveda ne sme zavesti v domnevo, da je morda pomen berlinskih razgovorov manjši od pričakovanj. Pač pa se iz teh uradnih objav da sklepati, da niso bili v Berlinu podpisani nikaki novi dogovori med Nemčijo in Rusijo. A tudi to še ne izključuje možnosti, da je izmenjava misli vendarle veljala pripravam za takšne dogovore kasneje. O vsem tem bomo zanesljivo poučeni šele čez čas.
Glede interesov, ki so za politiko obeh velesil odločilni, je treba imeti pred očmi, da med nje ne spadajo samo oni, ki lahko v mirnem času ^drejajo njune medsebojne odnošaje (tako zvani statični interesi), temveč tudi interesi vsake izmed njih, kakor jima jih vsiljuje trenutni mednarodni razvoj v smislu zunanjepolitičnih teženj obeh držav (tako zvani dinamični interesi). Ako je točno, da sta si Berlin in Moskva v glavnem že na jasnem, da jima njuni življenjski interesi, ne glede na razvoj v svetu, odrejajo politiko medsebojnega sodelovanja, ki je za obe državi lahko koristno zlasti na gospodarskem področju, mora na drugi strani vsaka izmed njiju spričo sedanje vojne upoštevati mimo teh stalnih še trenutne interese, ki izhajajo iz novega položaja v svetu. Pogled v to plat nemško-ruskih odnošaiev je vsekakor važnejši od samega ugibanja o predmetu berlinskih razgovorov in njih morebitnih novih zaključkih.
Ako bi sedanje vojne ne bilo, ni videti nobenega razloga, zakaj bi se nemški in ruski interesi ne znašli v medsebojni izravnavi, koristni za obe državi. T^da Nemčija je v vojni z Veliko Britanijo in mora svoie trenutne interese usmerjati prav na tej osnovi. Nasprotno pa je Rusija izven vojne in želi v tem položaju tudi še nadalje ostati. Zato mora ona svoje trenutne interese usmerjati spet predvsem na tej svoji posebni osnovi. To seveda ne izključuje sporazumov in izravnave med temi trenutnimi interesi obeh držav, v kclikor se med seboj skladajo, kakor ;st je to zgodilo že v dosedanjem razvoju na osnovi lanskih sporazumov med Nemčijo in Rusijo. Ti sporazumi so Rusiji omogočili, da je lahko izkoristila evropski konflikt sebi v prid, ne da bi se ji bilo zaradi tega treba zaplesti v vojno. Ali je sedanji položaj, ko se težišče vojnih operacij prenaša na sre-dozemsko-afriško področje ter s tem na Bližnji vzhod, torej v neposredno rusko bližino, za Rusijo še vedno tako ugoden kakor dosedanji, ko je bilo težišče vojne nekje daleč od ruskih mej na evropskem zapadu?
V tem pogledu dopuščajo nekateri dvom ne le glede na stalne ruske življenjske interese, interese njene varnosti, temveč tudi glede na njene trenutne interese v skladu z njenim stališčem v tej vojni. Danes nihče več ne dvomi, da se Rusija res ne želi zaplesti v vojno, ne v vojno z Nemčijo ali Italijo, a tudi ne v vojno z Anglijo. Izogniti se tej nevarnosti, pa je za njo težja naloga, kolikor bolj se težišče vojnih operacij prenaša na področje, kjer se stikajo ruski in britanski interesi, kar velja tudi za skoro ves Bližnji vzhod.
Ta preudarek lahko še najbolj pomaga pri ugibanju o smislu berlinskih razgovorov, ako se pri tem omejujemo samo na bistvo, obenem pa se izognemo vsem manj pomembnim okolnostim različnih videzov. Zdi se, da je še najbolj točno zadel jedro vprašanja nemško-ruskih odnošajev na splošno in v zvezi z berlinskimi razgovori Molotova še posebej oni švicarski novinar, ki si je tu zastavil odločilno vprašanje: ali so nameni Rusije v okviru nemško-ru-skega sodelovanja ofenzivnega ali zgolj defenzivnega značaja? Po tem, kako na to vprašanje odgovorimo, lahko tudi presodimo daljnosežnost in pomen nadaljnjega nemško-ruskega sodelovanja. V kolikor se doslej zdi pravilnejša sodba, da je vse rusko postopanje v zvezi s to vojno defenzivno, bi smeli sklepati, da je bistvo nove nemško-ruske izmenjave misli v tem, kako naj bi Nemčija brez ovir z ruske strani uresničila svoje velike strateške načrte v borbi proti Veliki Britaniji, pa da bi Rusija navzlic svojemu načelnemu pristanku na nemško tezo še nadalje ohranila svojo nevtralnost v sedanjem konfliktu. Problem je torej precej zapleten. Njegova zapletenost nam v ostalem pojasnjuje dolge Molotovljeve razgovore z nemškimi vodilnimi krogi, zlasti s Hitlerjem V tem smislu se zapletenost tega problema
450.000 kg bomb na Coventry
Najsrditejši napad v zgodovini letalske vojne — Več sto nemških bombnikov nad središčem angleške letalske industrije — Velika opustošenja — Angleški napadi
na nemška oporišča od Norveške do južne Francije
London, 15. nov. j. (Ass. Press.) Prvikrat, odkar traja ojačena nemška letalska ofenziva proti Veliki Britaniji, si nemško letalstvo ni izbralo za glavni cilj Londona, marveč industrijski Coventry pri Birmin-ghamu v osrednji Angliji. Izredno ugodne vremenske prilike so omogočile močnim skupinam nemških letal prodreti več zapornih pasov angleške protiletalske obram" be ter doseči industrijsko področje centralne Anglije, kjer so bile vržene bombe na več krajih, toda v neobičajno velikem številu ravno na mesto Coventry. Nemški bombniki so skoraj vso noč v mnogih zaporednih skupinah preleteli mesto ter vrgli na tamkajšnje industrijske naprave ogromno število težkih rušilnih in zažigalnih bomb. Mnogo industrijskih objektov je bilo hudo prizadetih. Na več točkah so izbruhnili požari velikega obsega, ki jim gasilstvo ni bilo v vseh primerih doraslo. Razen na industrijske objekte so udarile bombe tudi na vrsto javnih zgradb, uradov, cerkva in zdravstvenih institucij. Bati se je, da je bilo več človeških žrtev tudi v zakloniščih. Stpviln? nošari so Izbruhnili v stanovanisl ;h četrtih. Cela vrsta stanovanjskih hiš .ie bila hudo poškodovana in je deloma tudi porušena ter je pod razvalinami našlo smrt večje število prebivalcev. Letalski nanadi so se vrstili brez slehernega prestanka vse do jutra.
Ostali nemški napadi so bili usmerjeni proti Londonu ter proti raznim točkam ob obali južne in jugovzhodne Ar si i i e. Vsi ti napadi so bili v primeru z napadom na Coventry le manjšega obsega. V Londonu je bilo zadetih nekai javnih zsradb. med niimi tudi neka znana palača. Povzročena škoda ni znatrieiša in tudi število človeških žrtev v Londonu ni preseglo normalnega povprečja.
Tisoč žrtev
Kakor poroča posebni Reuter j ev dopisnik, je bil nočni nemški letalski napad na Coventry med najsilovitejšimi, kar jih je v sedanji vojni doživela Anglija. Nemško bombardiranje je povzročilo izredno veliko škodo. Veliko število javnih In privatnih zgradb je popolnoma uničenih. Število človeških žrtev znaša po doslej znanih podatkih okrog 1000. Vso noč so prihajali nad mesto zaporedni valovi sovražnih bombnikov v skupinah po najmanj 40 letal Bombe so zahtevale mnogo žrtev tudi med člani letalske zaščite, gasilstvom in policijo. Med javnimi zgradbami je bila zadpta tudi neka bolnišnica, kier je bilo večje število človeških žrtev. Nadalie sta bili poškodovani dve cerkvi, dve ljudski kopališči, razni klubi, šole, hoteli, kino-gledališča. Zal ie udarilo nekai bomb tudi v javna zaklonišča, pri čemer je bilo veliko število človeških žrtev. Tudi policijsko ravnateljstvo, neka poštna palača in dve ambulantni stanici so trpeli od bombnih zadetkov.
Poročilo ministrstva
Ministrstvo za notranjo varnost je objavilo popoldne prvo poročilo o nočnem nemškem letalskem napadu na Coventry,
ki pravi, da je bil na mesto izvršen silovit napad. Nemški bombniki so naleteli na močan zaporni ogenj protiletalskega topništva ter na obrambo lovskih eska-drilj, ki so zapletle sovražnikova letala v ogorčene borbe nad mestom. Obramba je ovirala sovražnika,, da ni mogel v polni meri doseči industrijskih ciljev, tem huje pa je trpelo samo mesto Coventry. Po doslej znanih podatkih se je bati, da bo znašalo število človeških žrtev v Coventryju okrog 1000. Nemška letala so pričela napad s tem. da so širom mestnega okoliša zatrosila zažigalne bombe. Na mnogih krajih so izbruhnili požari. Sledila je toča rušilnih bomb. ki ie bila brez cilja vržena na vse mesto. Rušilne bombe so povzročile zelo veliko škodo. Mnogo javnih zgradb ie bilo hudo poškodovanih, med njimi tudi katedrala. Prebivalstvo ie z največiim po-gu.r~ .n kljubovalo silnemu napadu. Najmanj dve sovražni letali sta bili nad mestom sestreljeni.
Topovski dvoboj čez Rokavski preliv
LOnd<>n, 15. nov. s. (Ass. Press.) Davi ob nastopu dneva so angleški težki topovi pri Doveru pričeli streljati preko Kanala proti francoski obali, čez nekaj časa so se oglasili v odgovor tudi nemški težki topovi ter so obstreljevali Dover in okolico. Streljanje je trajalo dve uri. Na angleški strani obstreljevanje nI povzročilo žrtev med civilnim prebivalstvom.
Buckinghsmska palača
zopet poškodovana
London, 15. nc<v. s. (Reuter) Danes dopoldne so večje sovražne formacije dvakrat preko ustja Temze poskusile prodreti proti Londonu. Protiletalsko topništvo in lovska letala so oba napada odbila.
Davi so bila nad Anglijo sestreljena tri nemška letala. Dve sta taili lovski letali ter sta se zrušili nad ustjem Temze, en bombnik pa je padel na jugovzhodno obalo.
Uradno javljajo, da je bite. o priliki nemških letalskih napadov na London te dni ponovno poškodovana Bucktnghamska par lača. Eksplozivna bomba je padla v bližino palače ter so popokala vsa stekla na oknih zadnjega dela palače. Uničena so tudi dragocena poslikana stekla v galeriji slik.
Nadalje je bomba te dni zadela gledališče Drury Lane v Londonu, najstarejše gledališče na svetu. Najznamenitejši del stavbe pa je ostal nepoškodovan.
O velikem napada
na angleški konvoj
L°nd°n, 15. nov. s. (Reuter) Admirali-teta javlja, da je sedaj ugotovljeno, da sta še dve izmed pogrešanih 8 trgovskih ladij iz konvoja, je bil 5. t. m. napaden v Atlantiku, rešeni. Skupno se je torej rešilo 31 ladij izmed 38. Neko 8000tonsko ladjo še pogrešajo in ni izključeno, da se je še tudd rešila. Neko drugo ladjo, ki je najprej ušla sovražnemu napadalcu, pa so naknadno napadla sovražna letala in jo tako poškodovala, da jo je posadka morala zapustiti. Ta ladja je imela 1500 ton.
»Maščevanje za Monakovo"
20 velikih požarov v Coventryju — Napadi v zaporednih valovih vso noč od četrtka na petek — Nebroj tovarn
an skladišč zadetih
Berlin, 15. nov. j. (DNB) V noči na 15. novembra je nemško letalstvo s silovitim udarcem maščevalo izjalovljeni angleški letalski napad na Monakovo ob priliki zadnje svečanosti, ki jo je priredila tamkaj narodnosocialistična stranka. Poleg Londona in drugih vojaško važnih ciljev je bilo napadeno tudi središče angleške letalske industrije Coventry. Mesto so bombardirali močni odredi nemškega letalstva v neprestano se ponavljajočih napadih. Ze v zgodnjih večernih urah so nemška letala vrgla bombe na mnogoštevilne tovarne letalskih motorjev ter na tovarniške objekte, v katerih se izdelujejo sestavni deli. Na vse te cilje so bile vržene bombe najtežjih kalibrov. Ze ob 21. uri je bilo mo-
prenaša tudi na Turčijo in njeno stališče v tej vojni. V koliko so berlinski razgovori prav v tem pogledu prinesli razčiščenje položaja, bo pač kmalu znano.
Lažja je gotovo bila izmenjava misli v pogledu nadaljevanja dosedanjega gospoda- kega sodelovanja med obema državama. V kolikor pa so berlinski razgovori odražali konstruktivnost tudi v političnem pogledu, kakor to poudarjajo zlasti nemški in italijanski komentarji, je zelo verjetno, da je bila ta konstruktivnost v nenosredni zvezi z delitvijo medsebojnih interesnih sfer na osnovi trojnega pakta med Nemčijo, Italijo in Japonsko z dne 27. septembra, ki mu velesili osi glede na tako zvane »življenjske prostore« pripisujeta značaj organizacijskega statuta bodoče svetovne ureditve. Tako postavljena, pa se ta vprašanja tičejo manj sedanje vojne kakor dobe po njej. Kakšno je zadevno stališče Rusije, zaenkrat ni znano.
goče v mestu opazovati 20 velikih požarov, ki so potem kazali pot nadaljnjim bomb-niškim odredom, ki so si v neprestanih zaporednih valovih sledili potem še vso noč.
Angleška protiletalska obramba je bila proti silnemu navalu nemškega letalskega orožja brez moči. Pod deloma naravnost silovitimi eksplozijskimi pojavi so se za-neteni požari vse bolj in bolj širili tako, da je bilo razen več tovarniških objektov in naprav zadetih tudi še mnogo skladišč surovin, polfabrikatov ter izgotovljenih izdelkov, ki se morajo smatrati za uničene. Pomen Coventrya najbolje označujejo imena tovarn letalskih motorjev, kakor »Morris«, »Bristol«, Rover« in »Napier«. Razen teh tovarn je v mestu tudi še mnogo slo-večih tovarn sestavnih delov. Kot oznaka važnosti tega industrijskega središča pa naj bo omenjena samo družba »General Elektric Cie«, ki ima v Coventryu svoja skladišča.
Berlin, 15. nov. AA Berlinski strokovnjaki mislijo, da so bili včerajšnji napadi na Coventry, središče britanske letalske industrije, najsrditejši v zgodovini letalske vojne. Kakor se je naknadno zvedelo, je pri napadu sodelovalo več sto nemških letal, ki so vrgla vsega skupaj 450.000 kg bomb. Napadeni so bili tudi London, Dover in več mest na južnem Angleškem. Po dosedanjih poročilih so Nemci izgubili osem, Angleži pa 15 letaL
Uradno nemško
vojno poročilo
Berlin, 15. novembra, br. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Čeprav so hude burje močno ovirale akcije, je nemško letalstvo načrtno izvedlo svoje napadalne in izvidniSke polete. 500 km zapadno od Irske je bila uničena ena angleška 5000-tonska trgovska ladja, ki se je
vnela m nagnjena ostala na licu mesta Vzdolž škotske obale so nemška letala napadla dva angleška tovorna parnika po 2000 in 7000 ton. \ ečja ladja se je po eksploziji potopila druga pa je bila močno p> škodovana in je v nevarnosti, da se potopi V severnem delu Severnega morja je bila potopljena ena 4000-tonska trgovska adja. V bližini Great Jamesa je bil hudo zadet neki angleški rušilec. Nemški strmo-tia>c; so napadli tudi radijsko postajo v Doveru, ki je bila zadeta od treh velik'h bomb.
Tudi danes je prišlo kljub neugodnemu vremenu nad Kanalom in južno Anglijo d > cele vrste letalfk'fc bitk. ki so se vse končale uspešno za nemške lovce. V noči na 15 november je nemšf letalstvo v odgovor na napad na Monakovo izvedlo velik lapad na važni oboroževalno industrijo v ■irednji Angliji. I a napad predstavlja hud udar za nasprotnika Z velikim uspehjm so letalske skupine maršalov Kesselringa m Sperla napadle Conventry. kjer je središče letalske industrije. S težkimi in najtežjimi bombami so bile zadete številne tovarne za letalske motorje, sestavne dele letali in druge vojne potrebščine. Bombe so povzročile silno opustošenje Ogromni požari, ki 90 se razširili tudi na velike zaloge surovin in ki so bili vidni vse do Kanala, so do-
končali uničenje. Razen tega je bilo ▼ Midlandu napadeno z velikim uspehom veliko dopolnilno skladišče za preskrbova-nje vojske in neka velika plinarna.
V	isti noči so se nadaljevali načrtno tudi osvetilni napadi na London. Dalje so bili napadeni važni vojaški cilii tudi v južni in srednji Angliji
V	pretekli noči je poskušal sovražnik z močnimi silami napasti nemško prestolnico, nameravani veliki napad pa se jc razbil ob učinkovitem nastopu nemškega protiletalskega topništva. Tako je le 12 angleškim letalom uspelo preleteH do Berlina. Od teh je protiletalsko topništvo zbilo 3 nad mestom samim, tn letala pa so bila sestreljena že pred Berlinom Šest angleških bombnikov je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo že na zapadu kmalu za tem. ko so preletela obalo Rokavskega preliva. Sovražne bombe so napravile neznatno škodo. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi na Hamburg in Bremen ter na dva druga kraja v severni Nemčiji.
V	teku včerajšnjega dne in pretekle noči je izgubil sovražnik 20 letal. 7 jih je zbilo nemško lovsko letalsstvo v zračnih bitkah, 12 jih je sestrelilo nemško protiletalsko topništvo. 1 pa je zbilo topništvo nemške mornarice. 5 nemških letal se ni vrni1 o v svoja oporišča.
Velenapad na Berlin
Bombardiranje vseh glavnih kolodvorov in letališč v nemški prestolnici — Napadenih tudi 26 nemških letališč in pomorskih oporišč
London, 15. nov. j. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja, da so močni odredi britanskih bombnikov ponoči silovito napadli Berlin, kakor tudi 26 letališč in pristanišč v zasedenem ozemlju, na razsežnem pasu počenši od Stavangerja na Norveškem pa do podmorniškega oporišča Lorient v francoski BretagnL Razen pristaniških naprav in letaliških zgradb so bile na več mestih bombardirane tudi ladje. Vsi ti napadi so veljali angleško letalstvo 10 bombnikov, ki se niso vrnili v svoja oporišča.
Izredno ugodno vreme, združeno s svetlo mesečino, je mnogo pripomoglo, da je uspel veliki bombni napad na Berlin. Vržene so bile hudo eksplozivne bombe na člezijski kolodvor ter njegovo okolico, na tovorni kolodvor in skladišča v Politzstras-se ter na Lchrtski kolodvor. Bombe so zadele tudi Anhaltski kolodvor v strogem središču Berlina. Nato so britanska letala obsula z bombami tudi berlinsko letališče Tempelhof, kjer so izbruhnili požari.
Berlin, 15. nov. j. (DNB). V noči na petek je angleško letalstvo poizkusilo izvesti velenapad na Berlin. Angleška letala so skušala v to svrho izkoristiti tudi ugodne vremenske pogoje, ki so vladali v minuli noči, vendar pa je bil napad uspešno odbit.
Skupine angleških letal, ki so bile Številčno mnogo močnejše, kakor običajno, so iz več smeri priletele nad Nemčijo ter poskušale bombardirati tudi Berlin, vendar je bila večina angleških bombnikov zavrnjena ie pri preletu nemške meje, ker je zadela na pravočasno izvedene obrambne ukrepe. Kakih 10 do 15 sovražnih bombnikov je prodrlo na področje Berlina, kjer jih je sprejel silovit zaporni ogenj protiletalskega topništva. Štiri sovražna letala so bila sestreljena že nad berlinskimi predmestji odnosno nad zunanjim obrambnim pasom. Peto letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva, še predno moglo preleteti zadnji zaporni obroč. Tri nadaljnja angleška letala so bila sestreljena že poprej ter so se zrušila nekje nad zapadno Nemčijo. Postala so žrtev protiletalskega topništva. Redke bombe, ki so bile vržene na nemško prestolnico, niso povzročile ni-kake večje Škode.
Kakor se naknadno doznava, so bombe na nekaterih krajih povzročile požare na podstrešjih. Dve angleški letali, ki sta se zrušili na zgradbe, sta zakrivili požare večjega obsega, ki pa niso povzročili znatnejše Škode. Pod razvalinami neke hiše,
ki jo je porušila angleška bomba je našlo smrt četvero ljudi, ena oseba pa je bila ranjena.
i London. 15 novembra, s. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja nadaljnje podrobnosti o letalskih operacijah angleških bombnikov v pretekli noči V Berlinu je bil poleg že omenjenih napaden tudi Stettinski kolodvor Razen tega so bile bombardirane elektrarne v Charlottenburgu in Wil-helmsortu v Berlinu
V	Hamburgu so bile napadene bencinske rafinerije v Bremenu pa letalske tvornice.
Napad na pristanišče \ Stavangerju je bil izveden v zelo slabem viemenu, zaradi tega ni bilo mogoče ugotoviti točnih rezultatov. Salva bomb je padla na neko mu-nicijsko skladišče.
V	Franciji so bombardirala angleška letala zlasti letališči v Vannesu v Bretagni in St. Leger pri Armensu. Napad na prvo je povzročil več direktnih zadetkov na vzletiščih. Angleška letala so napadla tudi skrivno zatočišče nemških leta! v bližnjem gozdu. Napad na St Leger sta izvedli dve formaciji angleških bombnikov. Eno nemško lovsko letalo tipa Messerschmitt 110 je bilo pri tem sestrelieno.
Žrtve nemških min
London, 15. nov. j. (Reuter) Angleška admiraliteta javlja, da se je zaradi sovražnih min potopilo pet angleških ladij za odstranjevanje min. Komunike o teh izgubah pravi, da so angleški protiukrepi proti sovražnikovim minskim akcijam, ki so zelo razsežne, desegli že zelo velik uspeh ter jim je uspelo očistiti vodovje v bližini angleških pristanišč. Potopljene laaje, ki jih je utrpela angleška vojna mornarica pri tem poslu, so pomožne vojne ladje: »Ri-nova«, »Sevra«, »Williaan Wesney, »Stella Orion« in »Girl Helen«. Na »Sevri« in »Stella Orion« ni bilo nobenih človeških žrtev.
Berlin, 15. nov. j. (DNB) Včeraj opoldne je neki nemški bombnik severozapad-no od Irske napadel neko angleško tovorno ladjo s približno 5000 tonami. Izmed bomb, ki jih je letalo vrglo na parnik, je ena zadela na krmo, ena v strojne prostore, dve pa sta eksplodirali v neposredni bližini ladje. Na parniku je izbruhnil požar, nakar se je lad.iin trup nagnil na stran in se pričele potapljati.
Ob smrti šefa
egiptske vlade
Ankara, 15. nov. j. (SDA.) Vest o nenadni smrti egiptskega ministrskega predsednika Hasana Sabri paše je povzročila v arabskih nacionalističnih krogih v Siriji, Palestini in Iraku največjo potrtost. Poročila, ki so prispela iz teh krogov preko Bejruta, zatrjujejo, da je bil Hasan Sabri paša zadnji čas zapleten v hud boj z britansko diplomacijo, ker se je oranil pristati na londonske zahteve, da vstopi Egipt v vojno na strani Anglije. Nadalje zatrjujejo v istih krogih, da je bil pokojnik do zadnjega dneva zr.xav in svež pri svojem delu in da je bil že pred sejo egiptskega parlamenta v četrtek obveščen, da bo dobil odobrenje za svojo politiko. Hasan Sabri paša je moral zadnje tedne pretrpeti hude osebne napale in sumniče-nja. Angleška obveščevalna služba je organizirala stalno nadzorstvo nad egipt-skim ministrskim predsednikom, ki se je izvajalo T tako izzivalni obliki, da Je
egiptska vlada zaradi tega že protestirala pri angleškem poslaniku v Ka.ru.
Današnji turški listi naglašajo tudi dejstvo, da so takoj po objavi smrti Ilotana Sabri paše izbruhnile v Kairu velike demonstracije, ki pa so jih angleška oblastva z vso silo zatrla.
V arabskih krogih na Bližnjem vzhodu se širijo sumničenja, da je bil predsednik egiptske vlade Sabri paša morda zastrupljen.
Milan, 15. nov. j. (TOP.) Današnji »Cor-riere della Sera« piše, da je v zvezi s smrtjo egiptskega ministrskega predsednika Hasana Sabri paše egiptska vlada sklenila podati ostavko.
Kairo, 15. nov. br. (SDA) Kralj Faruk je izvršil zaradi smrti ministrskega predsednika Sabri paše preosnovo egiptske vlade. Za ministrskega predsednika in eb enem zunanjega in notranjega ministra je imenovan Husein Siri paša. Pri ostalih ministrstvih so bile izvršene samo manjše spremembe v zasedbi resorov.
(NSERIRAJTE V »JUTRU"!
Po berlinskem obisku
ministra Molotova
Nemčija pričakuje, da se bodo sedaj prijateljski odnošaji z Rusijo še poglobili
SKUPNO VOJNO VODSTVO
ITALIJE IN NEMČIJE
Sestanek nemškega maršala Keitla In Italijanskega maršala Badoglia v Immmtu — Proučevanje vprašanja skupnega vojnega vodstva in
položaja na Grškem
Berlin, 15. nov. AA. (DNB). Danes so se v Inomostu začeli razgovori med šefoma nemške in italijanske vojske maršalom Badogliom in maršalom Keitelom. Razgovorom prisostvujejo tudi zastopniki obeh generalnih štabov.
Berlin, 15. nov. br. fDNB). Sestanek šefa nemškega vrhovnega poveljstva, maršala Keitela in šefa itali;anskesa vrhovnega Doveljstva. maršala Badoglia ima namen. da se posvetuieta o skupnem vodstvu vojne Posvetovanju so prisostvovali
z nemške strani topniški general Jodl ta nemški vojni ataše v Rimu. generami poročnik Rintelen. z italijanske strani pa generalni maior Gandin in italijanski vojni ataše v Berlinu, generalni poročnik Maras.
Berlin, 15. nov. s. (Ass. Press.) Smatrajo. da sta vrhovni poveljnik nemške vojske maršal Keitel in vrhovni povelinik italijanske vojske maršal Badoglio na svojem današnjem sestanku v Inomost a saz-pravliala tudi in še posebno o položaju na grškem bojišču.
lje je bila napadena železniška postaja v Agoroatu.
Z oporišča v Adenu so angleška letala napadla italijansko vojaško letališče pri Diredaui v Abesiniji. Povzročenih je bilo več požarov. Ta napad je bdi izveden v torek zvečer.
Kljub močnemu odporu protiletalske obrambe so se z vseh teh poletov vrnila vsa angleška letala.
Angleške izvidnice ta topništvo še nadalje napadajo Italijanske čete pri Metemi. SIcer ni v položaju na nobeni fronti nobene spremembe.
Poveljnik angleške vojske na Daljnem vzhodu
Slngap°r, 15. nov. s. (Reuter) Nocoj je dospel semkaj z letalom pravkar imenovani poveljnik angleške vojske na Daljnem vzhodu, letalski maršal sir Robert Bnook-Pappoti.
Antonescu pojde
tudi v Berlin
Rim, 15. nov. j. (Ass. Press.) V poučenih rimskih krogih naglašajo, da bo ru-munski državni šef general Antonescu, ki se zdaj mudi na obisku v Rimu, v bližnji bodočnosti posetil tudi Berlin.
Rim, 15. nov. AA. (DNB) Predsednik ru-munske vlade general Antonescu je danes sprejel v vili JMadami nemškega odpravnika kneza BLsmarcka in imel z njim daljši razgovor.
Nov romunski poslanik pri sv. stolici
Vatikan, 15. nov. j. (Steranl) Papež je danes sprejel v avdienco novega rumun-skega poslanika pri sv. stolici, Basilea Gri-gorcea, ki je ob tej priliki papežu izročil akreditivne listine. Po izročilni ceremoniji se je papež četrt ure v svoji privatni knjižnici razgovarjal z novim romunskim poslanikom, ki je nato obiskal tudi vatikanskega državnega tajnika kardinala Maglio-nea.
Suner odpotoval v Pariz
Madrid, 15. nov. j. (Reuter.) španski zunanji minister Suner je nenadoma odpotoval iz Madrida v Pariz. O ozadju potovanja ni ničesar znanega.
Angleški zaporni baloni nad Švedsko
Stockholm, 15. nov. AA (DNB) Zadnja dva dni se je nad Švedsko pojavilo zopet mnogo britanskih zapornih balonov, ki so se odtrgali. Baloni so tudi to pot napravili veliko škodo elektrovodom.
Obisk kneginje Olge v vzorni šoli
Beograd, 15. nov. a. Danes o pol 12. je
Nj. Vis. kneginja Olga s knezom Nikolo obiskala vzorno osnovno »šolo kneza namestnika Pavla« na Dedinju. V njenem spremstvu so bili dvorna dama Olga Lo-zanič, pomočnik maršala dvora dr. Ivan Babič-Djalski in ordonančni oficir kape-tan žerjal. Pri vhodu je kneginjo pozdravil upravitelj šole dr. Svetozar Rančič ter se je zahvalil za zanimanje to pozornost. V konferenčni sobi je inšpektor prosvetnega ministrstva Dragoljub Brankovič orisal Nj. Vis. kneginji cilj takšnih šol, predsednik sklada za siromašne učence Dušan Lazič pa je podal stanje tega sklada.
Nj. Vis. kneginja Olga je pokazala veliko zanimanje za delovanje šole ta za prehrano siromašnih učencev in učenk, j Obiskala je vse prostore, kjer so jo učenci pozdravljali z vzkliki. Učitelji so kneginji razložili način svojega poučevanja ta izpraševali učence v njeni navzočnosti. Na koncu obiska si je kneginja ogledala šolsko kuhinjo in pokusila s knezom Nikolo kosilo. Očitno zadovoljna je zapustila šolo med živahnimi vzkliki mnogoštevilnih malčkov.
Ponesrečen parnik
finančne kontrole .
Split, 15. nov. o. Zaradi hudega neurja je parnik finančne straže »Oplenac« nasedel na plitvino v bliž ni polotoka Pelješca. Valovi so ga vrgli na otoček, poln majhnih grebenov Ponesrečenemu parniku je prihi-tel na pomoč remorker, ki ga je izvlekel s plitvine ter odipremil v splitsko ladjedelnico na popravilo.
Huda hripa v Medjimurju
čakovac, 15. nov. o. V mnogih krajih Medjimurja se je razširila med prebivalstvom močna epidemija hripe. Bolniki imajo bolečine v glavi in vratu ter naglo osla-be. So primeri, da so v posameznih hišah oboleli vsi ljudje. K sreči je doslej le malo primerov bolezni s smrtom izidom.
Iz državne službe
Beograd, 15. nov. p. Imenovani so za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljano Janko Cerček starešina sreskega sodišča : v Velikih Laščah, za tajnika 6. pol. skupine i pri vrhovnem sodišču v Ljubljani dr. Teo- j dor Tominšek doslej sodnik pri sreskem • sodišču v Ljubljani, za starešino sreskega j sodišča v Vel. Laščah Alojzij Zalokar, sodnik sreskega sodišča v Višnji gori.
Postavljen je na razpoloženje Anton Karo, duhovnik dosedanjega bogoslovja v Mariboru.
Razveljavljen je ukaz o upokojitvi učitelja Andreja Koniga na Uncu v logaškem srezu. Premeščena je učiteljica Ljudmila | Zupančič lz Mežice v Šmarje. Upokojeni ; sta učiteljici Ema Zamejec v Hrastniku ter Marija Korenjak pri Sv. Barbari v 1 Halozah.	i
Berlin, 15. nov. j. (DNB) Predsednik sovjetske vlade ta zunanji minister Molotov je včeraj o poincči na obmejni železniški postaji Marktaia zapustil nemška tla. Z Molotovom se vrača v Moskvo tudi nemški poslanik pri ruski vladi von Sehulen-burg. Z istim vlakcm potujejo v Moskvo tudi člani nemške gospodarske delegacije.
V berlinskih političnih krogih zatrjujejo, da je obisk pre sednlka sveta ljudskih komisarjev Molotova v Berlinu obnovil ta še bolj poglobil prijateljske odnošaje, ki vladajo med Nemčijo ta Rusijo. Ob priliki obiska so bila v osebnih razgovorih med vodjo rajha, zunanjim ministrom Ribbentropom ta ruskim gostom obravnavana vsa aktuai-jia vprašanja, ki zanimajo obe državi. Pri presoji vseh važnih problemov je bilo pri tej priliki mogoče ugotoviti popolno soglasnost stališč. Nemčija vidi v sklenitvi nenapadalnega pakta z Rusijo, ki je bil podpisan lani — tako naglašajo v omenjenih nemških krogih — pričetek politike, ki je ustvarila trden ta trajen temelj za sodelovanje med obema državama, ki se je izkazalo in obneslo v obojestransko korist. Zaradi tega se mora to sodelovanje še nadalje razširiti. Razgovori v Berlinu so dokazali, da je Sovjetska Rusija v tem pogledu z Nemčijo enakega mnenja.
»Volkischer Beobachter« pripominja med drugim, da Nemčija in sovjetska zveza jasno, trezno ta odločno nadaljujeta a svojim sodelovanjem. Dejstvo, da se ta ugodni razvoj utrjuje v vojnem času in to ravno v trenotku. ko se razvija odločna borba proti angleškemu plutokratskemu svetovnemu cesarstvu ta da ves ta čas ni bila ugotovljena nobena motnja, je najboljši dokaz trdnosti kakor tudi hladnokrvnosti in odločnosti dveh držav, da tudi v bodoče nadaljujeta z delom v tej smeri.
»Hamburger Fremdenblatt« piše, da je za Angleže popolnoma nerazumljivo, da voditelji Nemčije in Sovjetske Rusije kljub razlikam v svoji notranji politiki brez predsodkov hladnokrvno ta polni smisla za stvarnost nadaljujejo svoje sodelovanje, da bi zagotovili mir za svoje narode. Berlinski razgovori so okrepili in poglobili vezi med Nemčijo ta Sovjetsko Rusijo. O teh razgovorih se lahko predvsem reče, da so privedli do popolnega soglasja pri oceni vseh sodobnih vprašanj, ki zanimajo obe državi.
Dva angleška predloga Sovjetski Rusiji
London, 15. nov. j. (United Press). V angleških političnih krogih še zmerom mnogo razpravljajo o namenu poseta angleškega poslanika v Moskvi Crippsa pri Višinskem tik pred odpotovanjem sovjetskega zunanjega ministra Molotova v Berlin. V krogih, ki veljajo normalno za dobro informirane, zatrjujejo, da je Cripps pri tei priliki Višinskemu izročil noto angleške vlade, v kateri sta posebno važna naslednja dva predloga angleške vlade sovjetski Uniji:
1. Angleška vlada se obvezuje, da ne bo vstopila v nobeno vojno proti Sovjetsk4 Rusiji, 2. Angleška vlada ne bo imela ničesar proti temu, ako bo tudi Sovjetska unija sodelovala pri ureditvi bodočega miru po končani vojni.
Vichy, 15. novembra, j. (Havas) Edini-ce francoske vojne mornarice so zapustile vojno luko Toulon ter druga francoska kontinentalna mornariška oporišča ter od-plule v neznano smer N' znano ali bo odplula francoska vojna mornarica v Oran, aH pa je morda namenjena v katero luko na afriški atlantski obali V nekaterih krogih v Vichvu domnevajo da ie cilj francoske vojne mornarice nadzorstvo nad francoskimi kolonialnimi posestvi v Afriki.
London, 15 novembra, j. (AFI). Vest, da je francoska vojna mornarica zapustila svoja oporišča v Sredozemskem morju ter odplula v neznano smer, je vzbudila tako v angleških, kakor tudi v francoskih krogih v Londonu veliko zaskrbljenost. Razširile so se razne veTziie o cilju francoske vojne mornarice Verzija ki se širi iz Vichvja, pravi, da je francosko vojno brodovje namenjeno v francosko Indokino, kjer je njena navzočnost potrebna zaradi bojazni intervencije Siama, ki ga v svojih zahtevah do francoske Indokine podpira tudi Japonska.
Razen te verzije se širita še dve domnevi, da je francosko vojno brodovje namenjeno v Bizerto, kjer naj bi nastopilo proti delovanju generala de Gaullea in da je namenjena v luke Francoske Ekvatorialne Afrike, kjer hoče Francija spet postaviti svojo avtoriteto v kolonijah, ki jih je general de Gaulle že zavzel.
V Londonu navajajo v tej zvezi, da je francoski zunanji minister Laval že pred nekaj tedni nameraval poslati v Ekvatorialno Afriko francosko mornarico pod pretvezo, da bi se iznova Zf sedla ozemlja, ki so se izrekla za generala de GauMea. Po mnenju v Londonu pa ,e vsaka taka akcija z morja nemogoča in je bi! resmčni La valov namen ob tisti priliki izzvati incident, ki bi bil morda še hujši, kakor oni pred Oranom. S tem incidentom bi hote' Laval podkrepiti protibritanako razpoloženje v Franciji ter & tem ust\ a rit- trdnejšo podlago za še tesnejše sodplovanje 2 Nemčijo, za katero si toliko prizadeva T2 Lavalov načrt pa je pred tedni naletel na močan odpor v francoski vladi sami V prvi vrsti je proti njegovi izvedbi nastopi general Weygand.
Po mnenju v Londonu ni izključeno, da bi vlada v Vichyju morda zda i vendarle hotela uresničiti svoječasni Lavalov načrt, od katerega si morda efceta ojačenje svojega položaja
London, 15. nov. a. (Reuter). Reuter doznava na merodajnih angleških mestih, da . doslej ni prejela angleška vlada nobenega ! odgovora na predloge, ki Jih je dne 22. oktobra stavil veleposlanik Cripps ruski vladi v razgovoru s pod tajnikom za zunanje zadeve Višinskim. Ti predlogi so vsebovali, da prizna Anglija de facto ruske osvojitve v Baltiku, da poda garancije, da ne bi bila Rusija izvzeta iz nobenih mirovnih pogajanj po vojni ter da obenem tudi garantira, da se ne bi v nobenem primeru udeležila napada na Rusijo.
Turčija v ospredju
Berlin, 15. nov. s. (Ass. Press.) Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov se zdi. da ie Turčija tvorila g avni predmet razgovorov, ki jih je imel predsednik sveta komisarjev Molotov v Berlinu z nemškimi državniki. Sicer prev a-duje prepričanje, da so razpravljali Molotov in nemški državniki tudi o splošnem svetovnem položaju pod vidikom pričakovanja angleškeea poraza v vojni.
Napovedujejo, da bodo razgovorom Molotova v Berlinu sledila nadalinja podajanja med osnimi državami in Rusiio Zelo visoke osebnost' Nemčije in Italiie naj bi v to svrho v kratkem odpotovale v Moskvo
Rusi zanikajo sporazum s Tofeijem
Moskva, 15. novembra. AA. (Tass) »United Press« je zvedel iz diplomatskih krogov, da je bil med Japonsko ta Sovjetsko Rusijo dosežen sporazum o razdelitvi vplivnih območij na Daljnem vzhodu. Istočasno naj bi Sovjetska Rusija odtegnila svojo pomoč vladi v Cungkingu. Tass je pooblaščen objaviti, da ta novica ne odgovarja stvarnosti.
šanghaj, 15. novembra. AA. (Štefani) Obisk sovjetskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova v Berlinu je izzval veliko pozornost na Daljnem vzhodu. Politični krogi menijo, da bodo berlinski razgovori imeli pomembne posledice za vzhodno Azijo. Isti krogi izjavljajo, da so Angleži ta Amerikanci v skrbeh zaradi tega, kaj bo tedaj, če se zboljšajo vezi med Japonsko in Rusijo. Nekateri poudarjajo, da je bil dosežen sporazum, po katerem lahko Japonska iz Nizozemske Indije uvozi 1,800.000 ton petroleja. To zopet potrjuje, da Amerikanci in Angleži vendar le žele urediti svoje odnošaje z Japonsko.
Amerika za nadaljevanje razgovora z Rusijo
Washington, 15. nov. j. (AR). Državni podtajnik ameriškega zunanjega ministra Sumner Welles je včeraj zanikal razne vesti, češ da ameriška vlada ne bo več nadaljevala razgovorov s sovjetskim poslanikom v VVashingtonu Umanskim, katerih namen je bil, doseči tesnejše sodelovanje med Zedinjenimi državami in Sovjetsko unijo. Sumner Welles je naglasil, da ni, kolikor se tiče Zedinjenih držav, prav nobenega vzroka, zakaj naj bi se ti razgovori prekinili.
Prisilna izselitev
Francozov iz Lorene
Curih, 15. novembra, j. (Ass Press) Kakor poroča dopisnik švicarskega lista *Ga-zette de Lausanne« iz Vichvja, vlada tamkaj veliko nerazpoloženje zaradi nemškega odloka, da se morajo vsi Francozi, ki so se po 1. 1918 naselili v Loreni izseliti bodisi v Francijo, bodisi kamorkoli drugam. V Vichvju zatrjujejo, da bo s to nemško odredbo prizadetih približno šest-stotisoč Francozov v Lorem Vs' ti bodo morali v zelo kratkem roku zapustiti svoje domove, pustivši v Lorem vse svoje imetje. Vsakemu Francozu bo dovoljeno vzeti s seboj vrednosti v višini največ 2000 francoskih frankov.
Izredna seja vlade
Vichy, 15. nov. s. (Ass. Press) Podpredsednik in zunanji minister Laval je danes zopet odpotoval v Pariz. Smatrajo, da je njegovo potovanje v zvezi z izgonom Francozov iz Aizacije in Lorene, zaradi katerega je francoska vlada vložila pri nemški vladi že protest. Zaradi te zadeve je imela danes francoska vlada novo izredno sejo, pa tudi za jutri je sklicala sejo. Na jutrišnji seji naj bi podpredsednik Laval poročal o rezultatih svojih razgovorov v Parizu.
Po francoskih podatkih je bilo že doslej izgnanih iz Alzacije in Lorene nad 100.000 Francozov. Baje pošiljajo Nemci v Alza-cijo in Loreno sedaj Nemce iz Porurja.
Danes 90 nemške oblasti poostrile obmejno kontrolo za promet med zasedeno in nezasedeno Francijo.
Napet položaj
ob siamski meji
Hanoi, 15. novembra, s. (Tass). Associa-ted Press javlja, da je bil zaradi napetega položaja na siamsko-indokitajski meji prekinjen ves trgovinski promet med francosko provinco Laos in Siamon. Ob reki Mo kong so zbrani močni oddelki siamske vojske. Prišlo je tudi že do spopadov med amskimi in francoskimi četam- ter jc M-k> na obeh straneh ranjenih po nekaj vojakov.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej državi z dežjem v zapati*-nih in severozapadnih krajih. Tempar*. tura bo visoka v vsej državi, razen mm ■everozapadu, kjer se bo shladllo.
Grško-italijanska vojna
Patruljno in topovsko udejstvovanje v Epiru — Trinajst grških letal sestreljenih — Grki poročajo o nadaljnjem
prodiranju
Rim, 15. nov. br. (Štefani) Italijansko vrhovno poveljstvo poroča:
V	Epiru in severni Grčiji normalna ogiedniška in topniška delavnost Italijansko letalstvo je napadlo z bombami vojaške cilje na otoku Krfu ter mesti La-risa in Tirnaboš ter kopno ožino Prespan-skega jezera, ki je bila prekinjena. Nadalje so bile bombardirane postojanke topništva ter letališče v Lerinu, kjer je bilo 5 letal uničenih ali poškodovanih na tleh. Pri teh napadih so sodelovali tudi italijanski strmoglave!. Italijanska letala so bombardirala tudi grške postojanke na črti Kalibaki - Mecovo ter zaliv Suda na otoku Kreti. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 13 sovražnih letal raznih tipov, med njimi tudi letala tipa »Blenheim« m »Potez«. Zbiti sta bili najbrže še dve nadaljnji sovražni letali. 4 italijanska letala so bila v teh bojih poškodovana, a so kljub temu priletela do svojih oporišč. Eno italijansko letalo pogrešamo.
V	severni Afriki so hitre italijanske čete pregnale angleške oklopne vozove. Italijanske letalske skupine so ponovno bombardirale pomorsko oporišče v Aleksandri] i, železniške naprave pri Marsa Ma-truhu in letališče Birabusmai, kjer je bilo več letal zadetih na tleh. S teh akcij so se vrnila vsa italijanska letala.
Angleži so napadli L'Magdila, vendar pa ni bilo ne žrtev, ne škode. V Vzhodni Afriki so Angleži napadli kraje Gire, Agonda, Asmara. Aasab, Gondar in še nekatere druge kraje, kjer je bilo nekaj žrtev med domačini. Po naknadnih ugotovitvah je bil pri letalskem napadu na Port Sudan 25. oktobra potopljen še en parnik. Sovražnik je napadel tudi Mono-pilis vendar pa ni bilo ne žrtev, ne škode. Pri napadu na Bari je bila povzročena malenkostna škoda, na žalost pa je bila ena oseba ubita, ena pa ranjena.
Torpediranje angleške oklopnice
Rim, 15. nov. j. (Štefani). Sele sedaj se doznava. da ie italijanska podmornica
»Capponi« ponoči 10. novembra izstrelila tri torpede proti angleški oklopnici »Ra-millies« (29.140 ton). Tcroedi so ekspl di-rali Dod rezervoarji go.iva na ang^ški borni ladii. Podrobnosti še niso znane.
Živahne akcije
italijanskih letal
Nekje v Italiji. 15. nov. AA (Stjfani). Posebni dopisnik agenciie Štefani v severni Afriki poroča naslednje o včerajšnjih borbah italijanskega letalstva:
Takoj popoldne so naša letala med Aleksandri:© in Kreto opazila dolg sovražni sprevod ki je štel 13 parnikov. Parniki so bili veliki in so bili oboroženi s protiletalskimi topovi. Naša letala so takoi napadla sprevod in vrgla dva torpeda. Dva najveeia parnika sta bila zadeta. Italijanska letala so se nepoškodovana vrnila.
Izvidniška letala so kmalu nato ugotovila. da se i e eden od zadetih panrkov potopil in da se je sprevod razbežal v raznih smereh.
Včerai popoldne so italijanska letala bila nad pristaniščem Aeksandrije ta vkljub živahnemu protiletalskemu ogn:u bombardirala sovražne ladje v pri tani-šču. Ugotovljeno ie bilo. da ie bila zadeta ena sovražna križarka veik^ tonaže. Na križarki ie iv bruhni1 pažar. Naša letala so se vrnila v svoie eporišče.
Snoči ie neko italiian^ko letalo, ki sa ie vodil neki mladi podporočnik letelo nad letališčem pri Bagusu in napodil velik sovražni bombnik ravno v trenetku ko je pristaial na letališču Po-oči 90 naša letala zooet nanadla A^ksandriio in bombardirala vojaške naprave, neka druga skupina naših letal na ie bombardirala pristanišče Said Vsa it^Iranska letaia so se vrnila nepoškodovana.
Grška pmila
Atene, 15. nov. s. ^Atenska tei. ag.) Generalni štab grške vojske je objavil ponoči naslednje 19. vojno poročilo: Na vsej fronti od Macedonije do Jonskega morja se razvija velika aktivnost pehote, topništva in letalstva. Nad 200 vojnih ujetnikov ta vojni material vseh vrst nam je padel v roke.
Včeraj so grške letala bombardirala letališča v Korici in Argirokastru. Več sovražnih letal na letališčih je bilo uničenih. Prav tako so grška letala napadla kolone sovražnega vojaštva. Tekom dneva je bilo včeraj sestreljenih 11 sovražnih letal, 10 pa jih je bilo tako poškodovanih, da so najbrže prav tako izgubljena. Eno grško lirtalo se ni vrnilo v svoje oporišče.
Sovražna letala so včeraj bombardirala brez cilja več mest v notranjosti Grčije. Več hiš je bilo pri tem poškodovanih, več civilistov je bilo ubitih in ranjenih.
Atene, 15. nov. (Reuter). Grške čete Se vedno napredujejo in vedno bolj resno ogrožalo italijanske zveze z zaledjem. Veliki tauiianski oddelki se še nadalje umikajo
proti albanski meji. Snežna burja zelo otežkoča operacije.
Po zadnjih poročilih z bojišča ob albanski meji Grki v Epiru ob jadranski obali stalno napredujejo. Prav tako so dosegli Grki nove uspehe v Pindu. V severovzhodnem delu bojišča ob jugoslovenski meji položaj ta jasen. Italijani tamkaj še vedno dobivajo ojačenja ter pripravljajo protinapad.
Zaplenjena zasUna
vojaška bolnica
Atene, 15. nov. p. (At. brz. ag.): Grški Rdeči križ je na vprašanje albanskega Rdečega križa po radiu odgovoril, da je prevzel italijansko zasilno vojaško bolnišnico, ki so jo zapustili Italijani na umiku v Pindosu. 150 ranjencem, ki so jih našli v bolnici, so nudili grški zdravniki potrebno zdravniško pomoč.
Izgube v pomorski vojni v Sredozemlju
London. 15. nov. s. (Reuter). Uradno poročilo. ki je bilo danes obiavljeno. navaja naslednje podatke o dosedanjih rezultatih pomorske vojne med Italijo in Anglijo: Vključno napad na Taranto so bile doslej onesposobljene za borbo 3 od 6 italijanskih oklopnic. Nadalje ie bila v dosedanjem poteku voine potopljena tudi ena italijanska kri žarka, dve pa sta bili poškodovani. Vrh tega je bilo potopljenih 10 italijanskih rušilcev. 24 podmornic, ena preskrbovalna ladja in ena matična ladia za podmornice. Dve pomožni ladji voine mornarice sta bili poškodovani.
Angleške izgube v pomorski vojni z Italijo znašajo doslei vsega eno lahko 'ui-žarko. en rušilec in eno podmornico.
Po napadu na Taranto
London, 15. nov. s. (Reuter). Admirali-teta javlja, da so letala voine mornarice izvedla nove izvidniške polete nad Tarantom. Ob tej priliki so bili ugotovljeni novi rezultati glede uspeha napada mornariških bombnikov na italijansko vojno brodovje v tarantskem pristanišču pretekli ponedeljek ponoči. Na podlagi novih podatkov javlja admiraliteta. da so bile tri oklopnice pri napadu sigurno poškodovane. Ena izmed njih. 23.000-tonska ad-ja tipa »Cavour«. leži sedai skoro popolnoma pod vodno gladino in ie bla opuščena. Druga ladja istega tipa ie bila potegnjena na obalo. Zavarovana ie na vseh straneh z reševalnimi mrežami. Tretja oklepni ca tipa »Littorio« je obdana na obeh straneh od pomožnih in reševalnih ladij. Del ladje, ki ie bil pri prvih izvid-niških poletih videti pod vodo. je s daj že dvignjen nad vodno gladino. O obeh križarkah in obeh pomožnih vojn;h ladjah. ki so ttle pri napadu v pmedeliek prav tako poškodovane, ni bilo videti nobenega sledu več. pač pa so ugotovila letala trupe štirih potopljenih' ladii pod vodo in smatrajo. da so to prav omeni ene štiri ladje.
O priiiki napada bombnikov angleške vojne mornarice na Taranto so. kakor ie bilo naknadno iavljeno angleške vojne ladje 24 ur križarile med grškimi otoki in južno Italijo.
Angleži o italijanskih letalskih izgubah
London, 15. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlia. da ie bilo od 8 do 13. t m nad Sredozemljem sest"elienih v letalskih bitkah 7 italijanskih leta' dve pa sta bili poškodovani.
V dosedanjem poteku vojre z 1'alii-a sa 00 uradnem poročilu letalskega mi istr-stva Italijani nad Sredozemliem Afriko in Anglijo izgubili skupno 364 letal Istočasno so znašale angleške izgube v borbah z Italijani na vs"h frontah 41 le" al.
20 letnica »Popolo d' Italia"
Rim, 15. nov j. (Štefani) Italijanski listi se danes v prisrčnih besedah spominjajo 20 obletnice odkar je Benito Mussolini ustanovil list »Popolo d'Italia«. Listi izražajo želje za uspešno bodočnost glasiia italijanske revolucije.
Bolgarija ne mobilizira
London, 15. nov. AA (Reuter) Bolgarski poslanik v Londonu Momčilov je danes iz javil zastopniku Reuterja, da je pooblaščen demantirati vse vesti, razširjene v tujini o
dozdevni mobilizaciji na Bolgarskem ★
Vojna v Afriki
Lond°n, 15. nov. s. (Reuter) Informacijska služba letalskega ministrstva javlja:
Na Bližnjem vzhodu so včeraj angleški bombniki napadli vojaško taborišče v Tu-ni v Libiji, dalje vojne ladje v Tobruku, pristanišče v Barbli ta oporišče hidropla-nov v Bombi-
Prejšnjo noč so bila bombardirana bencinska skladišča v Buri v ADesumjl. Nada-
Francosko vojno odplulo v neznano smer
Ugibanja o bližnjih nalogah francoske vojne mornarice Lavalovi načrti in odpor proti njim
Naši kraji in Ijudfe
Smrt zaslužnega obrtniškega organizatorja
Jutri popoldne bo pokopan Engelbert Franchetti
' 1 II	
	
	
	
m	•'risk
<Mr ■ JpiiiiiiP	J
Bk aPŠL^i	I
E. Franchetti po sliki Maksima Gasparija
Ljubljana, 15. novembra Po daljšem bolehanju je davi umrl g. Engelbert Franchetti, znani naš obrtnik in obrtniški organizator, meščan ljubljanski, častni član Združenja brivcev in frizerjev v Ljubljani ter državne zveze damskih frizerjev. Franchettijevo ime je za trajno zapisano v zgodovini slovenskega naprednega obrtništva. O možu, ki je. dokler ga ni ovirala bolezen, vedno odločno in vidno na-
stopal v slovenski javnosti, smo tudi v »Jutru« že nekajkrat podalli oris življenja in dela. Prihodnje leto 3. julija bi praznoval 70- letnico. Ta jubilej učakati mu ni bilo dano. Trpečega moža je pokopala naduha.
Po rodu je bil iz Klein-Reizinga na Gornjem Avstrijskem. Že zgodaj je prišel v naše kraje in se je kmalu uveljavil s svojo živahnostjo in delavno sposobnostjo. Prve dni februarja 1897. je odprl na Jurčičevem trgu v Ljubljani svojo brivnico, v kateri je bil do 1. maja 1906, nakar je moral slediti preselitvi sodnije. odvetniških in notarskih pisarn ter je premestil svoj salon v bližiino nove justične palače Na Tyrševi cesti, nasproti kavarne »Evrope«, si je uredil lep lokal, katerega je stalno izpopolnjevali, da je bil vedno na višini evropske frizerske stopnje. Ni obrtnika v Sloveniji, ki ne bi poznal Franchettija vsaj po imenu. Saj ni delal samo za svoj stan, nego je sodeloval splošno v borbi za obrtniške pravice. Bil je 17 let član ljubljanskega občinskega sveta in dolge vrsto let član in predstavnik zbornice za TOl. Bili je ustanovitelj mnogih strokovnih združenj. Zveze obrtnih društev, soustanovitelj Kreditnega društva Mestne hranilnice, Obrtne banke, Zanatske banke in Ljubljanskega velesej-ma. Za svoie lepe zasluge je bi' že leta 1923. imenovan za ljubljanskega meščana ter odlikovan z redom sv. Save Svoječasno je bil tudi glavni činitelj »Obrtnega vest-nika«. Zaslužnemu nekdanjemu voditelju in organizatorju slovenskega obrtništva bomo številni znanci in prijatelji ohranili časten opomin, njegovi družini pa izrekamo odkritosrčno sožalje Pogreb bo v nedeljo ob 15. z Žal k Sv Križu'.
predloži potrebnega poročila ministrstvu prosvete. Toda, kakor se čuje, sta Mlakarja imela pogodbo z Narodnim gledališčem o gostovanju v letošnji sezoni še z bivšim upravnikom Predičem. Ta pogodba se je izgubila. Mlakarja pa sta svoj primerek pozabila v Monakovu. To m bila ovira, da ne bi bil novi upravnik Veljkovič sklenil nove, za Mlakarja celo ugodnejše pogodbe. Po tej pogodbi sta n. pr. za svoje gostovanje z »Lokom« dobila 8.000 din honorarja, po prejšnji pogodbi pa le 6.000 din.
Po novi pogodbi bi morala Mlakarja pripraviti do 1. decembra tri balete, ln sicer sta Mlakarja nastopila pri prvih treh predstavah. Za to delo bi prejela 20.000 din in gotov odstotek v primeru, da bi bili dohodki večji kakor 60.000 din. Po dveh predstavah ^Loka« so se pričele izkušnje, že po prvi izkušnji sta prišla Mlakarja k upravniku in zahtevala, da se pogodba razveljavi, ker nista dobila dveh dvoran za baletne vaje. Upravnik Veljkovič jima je ustregel in je bila poleg dvorane v gledališču na Vrača ru najeta še dvorana v Ruskem domu. Kmalu nato pa je prišlo do
večjega incidenta. Pri baletni skušnji je g. Pino Mlakar prišel v nasprotje s članico baletnega zbora gdčno Janoševo in se je tako razvnel, da jo je s hudimi besedami odstranil od skušnje, jo izrinil in, kakor pravi poročevalec »Vremena«, tako sunil, da je padla. Gledališka uprava pa se je potrudila, da tudi ta incident zagladi. čez nekaj dni je g. Mlakar spet prišel v upravo m izjavil, da on in njegova soproga ne bosta mogla sodelovati pri baletih, ki jih pripravljata, ker da morata biti 27. t. m. v Monakovem. Razen tega je želel, naj se balet »Bakanalije« ne pripravlja, ker zanj ni dovolj možnosti. Tudi tokrat je imela uprava dovolj razumevanja. G. Mlakarju je bilo pojasnjeno, da lahko potuje 27. t. m. v Monakovo m da se bo premiera do vrnitve obeh zakoncev preložila. Gledališka uprava je prevzela nase tudi potni strošek od Monakovega do Beograda. Nadalje je pristala, da se namesto Wagner-jevih »Bakanalij« pripravi neki Straussov valček. Mlakarja sta bila s to rešitvijo zadovoljna. Zahvalila sta se upravniku za ustrežljivost in izjavila, da bosta vse storila za baletno premiero. Popolnoma nepričakovano in nepojasnjeno st^ nato zapustila Beograd. Morda imata za to upravičen razlog, pravi »Vreme«, toda nikakor ne bi bila smela tega storiti, preden ne bi bila vzroka pojasnila in zahtevala zadoščenja.
Nož mora iz fantovskih rok!
Nekdanje bitke med Trboveljčani in Zagorjani
Usoden požar na Dravskem polju
Vsa vas v nevarnosti — Za 300.000 din škode
Maribor, 15. novembra Prijazna vas Sesterže pri Majšpergu je bila včeraj prizorišče usodnega, velikega požara, ki jc uničil štiri domačije in je v vetrovnem vremenu domala zajel vso vas. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Sagadina. Zaradi vetra so se plameni bliskovito razširili in prešli na stanovanjski del Sagadinove domačije. Komaj so Sagadinovi rešili nekatere svoje potrebščine, žc je zajel ogenj bližnjo domačijo posest niče Amalije Pernatove, potem pa še hiši posestnikov Vinka Križanca in Josipa Roberja. Domači in sosedje so rešili, kar so mogli rešiti, zaloge poljskih pridelkov in krme pa so po večini popolnoma zgorele. Žalosten je pogled na pogorišča štirih domačij, zlasti zdaj po
končanih jesenskih poljskih delih m pred nastopom ostre zime.
Veliki požar je bilo videti daleč po Dravskem polju. Gasilci so pribrzeli po daljšem 1 presledku. Prvi so prispeli na pomoč maj- j šperski gasilci, kmalu za njimi pa gasilci majšperške tvornice Gasilcem se ie posrečilo, da so v zadnjem trenutku preprečili nadaljnje širjenje ognja, k ie domala postal usoden za vse Sesterže.
Skupna škoda vseh štirih posestnikov znaša okoli 300.000 dinarjev. Škoda pa je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni točno pojasnjen, vendar domnevajo, da so zanetili ogenj otroci, ki so se igrali v Sagadinovem gospodarskem poslopju. Orožniki so uvedli preiskava
iska afera Mlakarjevih v Beogradu
Zaenkrat se čuje le ena plat zvona
Beograd, 15. novembra Baletni par Mlakarjevih, ki si je pridobil že velik sloves po svetu, ima tudi v Zagrebu in Beogradu širok krog prijateljev, ljubiteljev baletne umetnosti. Zdaj pa je njuno nenadno odpotovanje iz Beograda vzbudilo afero, o kateri polagoma prihajajo na dan nekatere podrobnosti. Posnemamo po »Vremenu« nekatere podatke:
Pred mescem dni je beograjske ljubitelje baleta navdušila vest, da pride baletni par Mlakarjevih gostovat v Narodno gledališče. Dogovorjeno je bilo, da uprizorita sloveči »Lok« in da z beograjskim baletnim zborom pripravita veliko premiero treh baletov: Beethovnovega »Prometeja«, Wagnerjeve »Bakanalije« ta Stravinskega »Igre kart«. Mlakarja sta prispela pravočasno. Dvakrat sta uprizorila »Lok« in takoj nato pričela priprave za veliko baletno premiero, določeno za večer 23. novembra. Toda iznenada, sredi največjih priprav sta Mlakarjeva zapustila Beograd. Z Zidanega mosta sta poslala pisno gledališkemu upravniku Momiru Veljkovi-ču, v katerem ga obveščata, da se vračata v Monakovo. V pismu beograjskemu baletnemu zboru pa sta se zahvalila za sodelovanje in sporočila tople pozdrave. To je bilo vse. Mlakarjeva sta daleč od Beograda, skušnje so prekinjene, priprava novih baletov je ustavljena. Prestolniško gle-
dališče ne bo imelo baletne premiere, občinstvo je razočarano.
Takoj po odhodu Mlakarjevih so vsi vprašali, kak je pravi vzrok, da sta tako nenadno odpotovala. Upravnik Momir Veljkovič je predstavnikom tiska izjavil: »Ga.
Zagorje 15. novembra.
Žalostna novica, da ie v Bevškem mlad nasilnež zaklal svoiesa nedolžnega tovariša. je močno razburila zagorsko prebivalstvo. Ker spada Bevško še pod zagorsko občino, je vest marsikoga osupnila. Šele v ponedeljek popoldne se ie zvedelo. da se ie žalostni dogodek primeril v gostilni onkrai potoka Bevščice. ki spada že pod Trbovlje.
Kakor ie »Jutro« poročalo, je 17-letni Jože Smodič v vinjenosti zaklal 18-letnega Janka Zupanca. ki je kmalu izkrvavel ter so sa položili doma na mrtvaški oder Zdaj je nesrečna žrtev že v preranem grobu, mladi ubijalec oa čaka sodnega plačila. A prebivalstvo črnega revirja ki obsoja vse okolnosti. zaradi katerih ie padla mlada žrtev noža. obžaluje dogodek tem bolj. ker ie minilo že 18 let. odkar ne pomnimo uboja v rudarskih revirjih Zagorja in Trbovelj. Pred več desetletii. še zlasti pred svetovno vojno, ni bilo pravega plačilnega dneva, da niso katerega spravili v grob. Bili so pogostokrat kar pohodi trboveljskih rudarjev v sesedno Zagorje, kjer so se menjaje vršile bitke, ki se pogostokrat ni?o končale brez ubojev. V Trbovljah oa so bili pretepi med rudarji in delavci cementne tovarne. Največkrat so se udarili v Bevškem. kier ie ob nedeljah bilo v gornjih prostorih gostilne vedno pripravljeno orožništvo. da ie preprečilo smrtonosne pretepe. V Zagorje
so trboveljski rudarji največkrat prišli v večjem številu ob velikonočnem vsrtaieniu in na sv. večer. Nekoč so na sv. večer ravno med povzdigovanjem zaklali nekega človeka pred cerkvenimi vrati, kar je razburilo vse vernike V Kotredežu so se večkrat vršile pravcate bitke med Trboveljčani in Zagorjani. katere so prvi povabili na boj. Taki pretepi so se zaključili zdaj z »zmago« teh zdai z »zmago« onih. Ob nekem takem Dohodu Trbov eljčanov so Zagorjani tako zagodili nasprotnikom, da posihmal niso prišli več izzivat V gozdu Slačniku so namreč Trboveličane nenadno obkolili in napravili z njimi takole: vsak ujetnik ie moral odročiti roke, nakar so mu zataknili kolce čez obe roki. potem so iim roke zvezali s kolci ter jih v takem stanju pognali domov. Ta kazen ie nasprotnike spametovala, da niso nikdar več silili na koraižo v Zagorje
Največ je seveda pripomoglo k splošnemu dvigu poštenja in pameti kulturno delovanje delavskih organizacij. Kmalu po vojni so se začeli v naših črnih revirjih kazati ugodni uspehi poštenega prizadevanja v prid delavski prosveti. Zato je zadnji dogodek tembolj ogorčil vse pošteno delavstvo v Trbovliah kakor v Zagorju. Upajmo, da bo ta dogodek ostal o-amljen. Obenem pa nai bo v opomin, da ie treba spet čim čvrsteje in složno poprijeti, da se dvigne srčna in umska izobrazba tistih, ki šele stopajo v delavske vrste.
Zvezda dobiva nov obraz
Načrte za preureditev je izdelal inž« arh. Boris Kobe
Ljubljana. 15. novembra
Divji kostanji v Zvezdi drug za drugim naglo padajo in Kongresni trg z vso svojo okolico dobiva novo lice. O preureditvi trga smo prejeli z mestnega magistrata daljši dopis, iz katerega povzemamo nekaj podatkov:
Po dogovoru s spomeniškim odborom je bil že spomladi določen prostor za spomenik kralru Aleksandru I. in odebren tudi načrt za začasno ureditev njegove okolice. Po tem načrtu smo dobili okrog spomenika prostoren trg. ki se na njem prav v sredi pred spomenikom križajo smeri drevoredov nove Zvezde. Gradbeni odbor je odobril tudi detajlne načrte nove Zvezde, ki so delo mestnega arhitekta inž. Borisa Kobeta,
Glavna sprememba prvotnega načrta je ta. da bo ves trg okrog spomenika tlakovan v širini 45 m. Pokazalo se je. da spomenik zahteva veliko ploskev, ki bi io zelene trate samo raztrgale. Tlak bo orna-mentalen in s pasovi v smeri drevoredov razdeljen na enake rombe, ki bodo neko-
liko krajši od kvadratov tlaka na Kongresnem trgu. Pasovi tlaka bodo iz sivih granitnih kock. polja oa iz malih prodnikov. da bo tlak podoben tlaku za stolnico na Pogačarjevem trgu Poti Zvezde bodo utrjene le površinsko. Subičeva ulica, ki bo v kratkem podaljšana, se bo med ka-zinskim poslopjem in Zvezdo zožila na 15 m širine, vendar bo pa ta cesta še vedno širša, nego ie bila dosedanja cesta, zlasti ker bodo kazinskemu poslopju najbližja drevesa Zvezde oddaljena od kazine 19 m Podaljšek Wolfove ulice mimo Zvezde bo širok 12 m naibližia drevesa bodo oa od hiš oddaljena 20 m. da ne bodo več delala teme in vlage v stanovanjih. Se-lenburgova ulica bo široka 16 m. a prva drevesa bodo od uršulinskih poslopij oddaljena 24 m. Drevoredi bodo široki po 7 m. poti v njih pa po 5 m drevesa bodo Pa ob drevoredih stala v razmakih po 10 m. da bodo imela dosti zraka in sonca.
Zasajena bo Zvezda s platanami. Med platanami bodo stali javori take vrste, ki se jeseni pozlate in zagore s pisanimi rde-
čimi plameni. Naižlahtneiši okras pa bodo razkošni tulipanovci. ki jih znanost po cvetju imenuje Liriodendron Tulipifera, kakršni varujejo kneza namestnika Pavla grad Brdo pred burio in visoko segajo čez njegovo streho. Drevoredi bodo razsvetljeni s primerno predelanimi dosedanjimi kandelabri. ki bodo stali sredi drevoredov. a na tlakovanem trgu okrog spomenika bo na vsaki strani nosilo oo 6 steklenih svetlih krogel četvero, nad 6 m visokih kandelabrov iz umetnega kamna v obliki močnih stebrov. Podstavki stebrov bodo hkrati služili za klopi.
Poseben okras novi Zvezdi pa bo znameniti kapucinski vodnjak, na katerega so pri pripravljanju Darka za spomenik Viteškemu kralju ponovno naleteli. Obnovljen bo v podobi starih vodnjakov z dvema stebroma in preklado nad njima, ki nosi škripec za vedro. Na obodu vodnjaka bo stal velik vrč. ki bo iz njega noč in dan brizgala voda v manjše kotanje. Slog vodnjaka je prilagoden plemenitim oblikam kazinskega poslopja, ki ie še'e zdaj. ko ga kostanji več ne zakrivajo, njega lepota prišla do popolne veljave. Nekoliko premaknjen in nov bo pa tudi godbe-ni paviljon. Okrog in okrog Zvezde bodo postavljeni stebriči.
Ureditev Zvezde pred odkritjem spomenika ie veljala 300.000 din. novi stroški pa so dosegli vsoto 800.000 din. v kateri pa še niso všteti stroški za razširitev Selen— burgove ulice.
Zlata parčka v Dobtt
V nedeljo sta v krogu svoje družine praznovala zlato poroko ugledni posestnik v Dobu pri Domžalah Ferdinand Stare in njegova žena Frančiška. — Stare se je rodil 1862, njegova družica pa 1868. V za-
konu se jima je rodilo 10 oiiok, ki so vsi v naprednem duhu vzgojeni. Danes je živih še sedem; dve hčeri sta umrli že v rani mladosti, en sin pa ie padel v vojni. Mož je bil dolgoletni načelnik gasilskega društva, katerega član je že nepretrgano 51 let. Oba slavijenca še vedno skrbno in vzorno vodita svojo kmetijo in sta razmeroma še trdnega zdravja. Želimo jima. da bi še vrsto let živela v veselje in zadovoljstvo svojih otrok.
Pia ki g. Pino Mlakar sta odpotovala in naknadno o tem Obvestila upravo. Uprava je iznenadena po njunem naglem odhodu m prekinitvi dela, zato bo uvedla odločno preiskavo, da ugotovi, kdo naj prevzame odgovornost.« Očitno upravnik Veljkovič noče govoriti o poedinostih, preden ne
Danes PREMIERA
ALARM v Sredozemlju
(Alerte en Mediteranee)
Odlično francosko delo, nagrajeno z »Grand Prix du Cln. Francais«. — Mornarski škandal v Tangerju, boj med francoskimi, angleškimi ln nemškimi mornarji... Strupena megla. — V glavnih vlogah: Pierre Frenay — Rolf Wanka — Kim Peabkock. Zanimivo! Napeto! Aktualno!	KINO MATICA, tel. 22-41.	Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Kulturni pregled
Dr. S. Bajič, »Delovnopravni zbornik«
Prva Zbirka delovnopravnih predpisov na slovanskem
jugu °
Delovno pravo kot ena najmlajših pravnih panog ima tudi pri nas nekaj odličnih obdelovalcev-strokovnjakov, ki so že znatno obogatili našo delovnopravno literaturo. Eden najbolj plodovitih in sistematičnih je gotovo priv. doc. g- dr. Stojan Bajič, katerega strokovne razprave s področja našega delovnega prava so javnosti že znane. Tudi na tem mestu smo že prikazali nekaj njegovih del, zlasti prvi del njegovega delovnopravnega sistema, M je zelo izpopolnil vrzel v tej naši sorazmerno še mladi literaturi. Sedaj je g. dr. Bajič izvršil še drugo pomembno obogatitev naše delovnopravne literature z izdajo »Delovnopravnega zb°rnika«, ki je izšel v zbirki zakonov društva »Pravnik« ter v založbi univerzitetne tiskarne J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Delo je tem pomembnejše, ker predstavlja prvo zbirko delovnopravnih predpisov na slovanske^, jugu. Šele ob tem celotnem pregledu naših delovnopravnih predpisov, ki so v zbirki ne le zbrani, temveč zamisli zbornika odgovarjajoče tudi raztolmačeni, lahko premerimo veliko zakonodajno delo, ki ga je prav na tem važnem področju ureditve družbenih odnosov izvršila naša mlada država.
Namen te svoje obsežne praktične in študijske publikacije, ki zajema 24 pravnih virov — kolikor je to mogoče, sistematično razvrščenih — je najboljše orisal avtor sam, ki pravi v svojem predgovoru
med drugim: »Prvi dve desetletji našega državnega življenja nista samo številčni jubilej: oni pomenita prvo, sedaj že zaključeno razdobje našega državnega razvoja. V tej dobi je Jugoslavija ustvarila delavno pravo, ki ji zagotavlja častno mesto med kulturnimi državami sveta. Niso zato samo praktična razmotrivanja — recimo dejstvo, da so številni pravni viri raztreseni in težko dostopni, da njih besedilo spričo čestih izpre-memb m več zanesljivo in da je judikatura, kolikor je objavljena nepregledna — dala ust reže samo vsakdanjim potrebam poklica ali priprave nanj: pokaže naj veliko delo, ki ga je izvršila naša država na tem važnem področju prava v dobi, ko se je sama gradila, obenem pa v metežu miselnosti povojne Evrope, oblikovala svoj socialni ideal. Plodovi tega bodo ostali trdna osnova bodočega razvoja.«
Pravni viri, katerih snov je v zbirki zbrana in izčrpno pretolmačena, so v glavnem razdeljeni tako, da sledijo virom, ki obravnavajo službeno razmerje (I—X.), ureditev kolekMvnih odno»ov (X—XIV), nato pa viri, ki se bavijo z zaščito dela v širšem smislu. V zborniku so upoštevane tudi že spremembe, ki jih je povzročil sporazum z dne 26. avgusta 1939 z vsemi kasnejšimi posebnimi hrvatskimi ureditvami, torej vse, kar sega zaradi delne preureditve države na področje socialne uprave, kakor to izhaja iz uredbe o prenosu po-
Doc. dr. Stojan Bajič
slov socialne politike ln narodnega zdravja od države na banovino Hrvatsko, Id. je 28. novembra lanskega leta- Zbornik je torej v vsem na tekočem; da bi ga pa razvoj te pravne panoge tudi kasneje ne prehitel, bo avtor sam preprečil z originalno zamislijo izdaje dodatkov z vsemi novimi pravnimi viri in spremembami že objavljenega gradiva v obliki listov, ki jih bo vsakdo lahko sam vključil v zbirko.
Ob pregledu vsebine, ki je formalno razvrščena tako, da so poedtai viri tudi na zunaj ločeni med seboj z vmesnimi rumenimi Kstiči, kakor to ustreza izdaji pravega pravnega priročnika, opažamo, da je avtor delovnopravne določbe občega državljanskega zakonika povsem pravilno po-
stavil na prvo mesto. Vzel jih je tako za temelj ter pri njih na odgovarjajočih mestih podal obenem pregled vseh specialnih določb, ki so nato tudi posebej zbrane in raztoimačene. S tem je seveda praktično ln študijsko vrednost zbornika le še povzdignil, ker je tako pregled obsežne materije močno olajšan.
Toda ne le določbe o. d. z., tudi vsi ostali viri so opremljeni z obširnimi podatki o stranskih pravnih virih, vrhu tega pa še s številnimi odločbami vseh Jugoslovanskih vrhovnih sodišč ter mestoma tudi s kratkim komentarjem, ki povsem zadošča za najpotrebnejšo orientacijo, kakor je to potrebno pri takšnem vsestranskem priročniku. Posebno bogata je judikatura v zvezi s prekočasnim delom in zaščito delavskih zaupnikov. Vseh pravnih virov ne želimo tu navesti, za dokaz avtorjeve pravilne trditve o obsežnosti naše delovnopravne zakonodaje pa navajamo vsaj nekatere, kakor si v zborniku slede po vrsti: obči državljanski zakonik, zakon o obrtih, na-redba o gospodinjskih poslih, novinarska uredba, viničarski red, uredba o gostinskem osebju, o zmanjšanju režije, o poslovnih knjižicah, o minimalnih mezdah, zakon o zaščiti delavcev, zakon o inšpekciji dela, uredba o delovnem času, navodila za volitev zaupnikov itd.
Kdor bo to potrebno in temeljito zbirko naših delovnopravnih predpisov vzel v roke, se bo sam najbolj prepričal o njeni vsestranski koristnosti in uporabnosti. In ko jo bo pregledal, bo dal avtorju, ki se je prvi med nami lotil tega težkega, a zares prepotrebnega dela, prav, ko se s tolikšnim upravičenim zanosom izraža o velikem delu, ki ga je naša mlada država izvršila na tem važnem področju prava, tako da se nam njenega delovnopravnega dela zares nI treba sramovati nasproti drugim državam. Pridružil pa se bo tudi av-
torjevi zaključni misli v predgovoru: «Jav-nosti izročam knjigo z mislijo iz ustave Mednarodne organizacije dela: ca pomenijo delovni pogoji za marsikoga krivico in pomanjkanje ter ogrožajo s tem mir, ki more biti zgrajen samo na temelju socialne pravičnosti. Ta misel naj vodi vse, ki bodo segali po tej knjigi.« — Mi samo želimo, da bi bilo takšnih ljudi čim več, kajti samo s poznavanjem delovn: pravnih nalog, ki smo jih že izvršili in ki nas še čakajo, si bomo lahko privzgojili oni socialni čut, ki se često izrablja, pogosto zlorablja, premalo pa vzgaja z resničnim poznavanjem modemih socialnih potreb in ukrepov, ki so za zdrav socialni razvoj potrebni.	Dr. B. Vr.
Zapiski
J. Kle'novo nadvratje na Strojniškem institutu. Prejeli smo: Ckrasno okno. ki bo nameščeno nad vhodom v novo zgrajeno palačo strojniškega oddelka r,a.5e tehnične fakultete, delo ateljeja za steklarsko umetnostno obrt I. Kleina v Ljubljani, je bilo te dni razstavljeno v izložbenem oknu te tvrdke v šubičevi ulici. G. Ivo Klein, ki ni le strokovnjak v vseh tehnikah steklarsko umetnostne obiti, marveč izvršuje tudi Vjsc osnutke za taka dela lastnoročno, je za supi?poitni okras Strojniškega instituta izdelal okusno sUlizirani državni grb v raznih rjavih barvnih odtenkih, ki bodo nedvomno ugodno soglašali z barvo fasade. Uporabil je pri nas novo tehniko gra.viranja v steklu, ki se izvršuje tako, da se enostranska temnobarv-na steklena plast v manjši ali večji meri na mehaničen način odvzame. Tako dobi izdelovalec stopnjevanje od najtemnejšega do najsvetlejšega roba tiste barve. Kleino-vo delo bo dostojen okras tega univerzitetnega instituta.	—nt._
DomaČe vesti
*	N°vi pooblaščeni inž^njerji. Pri mitn-atrstvu za zgradbe v Begradu so napravili izpit za pooblaščene inženjerje gg. inž. Jana Bleiweis, uradnik KID na Jesenicah, inž. Vladi C a d e ž, uradnik pri zastopstvu jeklarne Ravne v Beogradu, im inž. F r i c Krainer, poslovodja tvrdke Dukič v Kranju.
•	Diplomiral je na beograjski pravni fakulteti g. Radko Olip, sin znanega slovenskega odvetnika v Beogradu dr. Janka Oli-pa. čestitamo!
♦	Ust za listOm pada . . . Zadnji čas je v gorenjskem kotu odšla v večnost cela vrsta starejših, uglednih mož. V torek je p° daljši bolezni v 69. letu starosti preminil g. Matevž Rabič, hišni posestnik in trgovec na Slovenskem Javorniku. Bil je izmed poslednjih članov stare bohinjske železarske garde, ki je pred 50. leti prišla iz bohinjskih železarn na Jesenice, kjer so takrat polagali širše temelje sedanje železarske industrije in bili priče njenega velikega razvoja. Pri KID je delal kot stru-žllec polnih 52 let vse do 1- 1938, ko je stopil v pokoj. Rabič je bil svoje dni izvrsten pevec, godbenik in velik prijatelj narave. Pred desetletji je bil med najboljšimi kolesar" in prvimi organizatorji kolesarskega športa v naših krajih. Bil je zelo bister ±n prikupen mož, skrben soprog in oče, dober . sosed in tovariš, v vsem revirju zelo spoštovan. Za njim žaluje gospa soproga Ana, trije sinovi, hčerka in dva vnuka. Uglednemu možu lep spomin, preostalim
iskreno sožalje!
*	Priprave za veliki evharistični kongres v Zagrebu. Katoliški episkopat je na nedavnem zasedanju v Zagrebu obširno razpravljal o evharističnem kongresu, ki bo prihodnje leto v Zagrebu. Pravijo, da se bo zbralo kakih 200.000 vernikov iz raznih krajev sveta. Kongres bo krona proslavljanja 1.3001etnice, odkar so Hrvati v zvezi z Vatikanom. Ob tej priliki bo prvi Hrvat Nikola Tavelič proglašen za svetnika. Pričetek svečanosti bo v četrtek 19. junija 1941. Naslednji dan prispe papežev legat, ki bo najsvečaneje sprejet. Svečanosti bodo trajale štiri dni in bo ob tej priliki tudi smotra religioznih narodnih pesmi. Zanimiv bo sprevod »Sveta Hrvatska«, zvečer pa bo moška procesija z baklami in svečami.
•	\si koroški borci, ki so vl°žill prijave za podelitev spominske kolajne 1918/19-, pa so jim bile prijave od komisije vrnjene v popolnitev, odnosno priložitev zapriseg dveh prič, se' pozivajo, da jih čim prej pošljejo glavnemu odboru. Novih prijav komisija ne sprejema! Glavni odbor Legije koroških borcev, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7/1.
*	Novi grobov«. Na gradu Turjaku je včeraj zjutraj po dolgi bolezni preminil stari oče Herwarda grofa Auersperga g. Kari pd. Adamovich de Cepin v starosti 76 let. Pogreb bo v nedeljo ob 15. uri na Turjaku. — V Ljubljani je umrl g. Kornelij Iglič, šolski upravitelj v pokoju. Zapustil je vdovo, sina in tri hčerke. Pogreb bo jutri ob 14. z žal k Sv. Križu, — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
FRAHZJ05EF
GRENGICA
RE5 S. BR. 22365 od 18-K	e
*	Družbi sv. Orila in Metoda je Izročil g. Božo Debevec, Ljubljana 100 din namesto cvetja pok. Stanku Knezu. Iskrena
hvala!
•	70 sob za 20 milijonov dinarjev. Ban-
ski oblasti v Zagrebu primanjkuje prostorov. Z banovinskim proračunom je ban dr. Subašič pooblaščen, da dvigne 50 milijonov dinarjev posojila za nujno potrebno novo uradno palačo. Novo poslopje bodo zgradili med stolpom Habernikom in staro bansko palačo. Sedanja poslopja na tem prostoru bodo podrli. Nova palača bo dvonadstropna, imela bo 70 sob, stala pa bo 20 milijonov dinarjev.
♦	Selekcija ilirske govedi. Hrvatska buša ni na najboljšem glasu. To so skromne kravice, ki jih po Sloveniji le redkokje najdemo, v velikih predelih Jugoslavije pa so zelo upoštevane. Zlasti v Hercegovini si ni mogoče zamisliti življenja prebivalstva brez ilirske govedi, kakor se imenuje pasma, ki je v teh krajih že iz davnine udomačena. Vsekakor je meso zelo užitno, mleko zelo mastno. Ta vrsta govedi je v splošnem zelo odporna, skromna, voli pa zelo delavni. Količkaj skrben gospodar lahko vzredi to goved do teže 400 kg. Da se pasma domačih kravic v Hercegovini čim bolj zboljša, se je začela izvajati selekcija. Kažejo se prav ugodni uspehi.
•	Huda nesreča v borskem rudniku. V sedmem horicontu borskega rudnika se je v sredo zjutraj zrušilo več blokov bakrene rude na skupino zaposlenih delavcev. Več tisoč kilogramov težko breme je z grmelo na štiri delavce. Samo eden izmed njih se je srečno rešil. Izmed ostalih so komaj dva odkopali po 24 urah napornega dela, tretjega pa še iščejo. Izkopana ponesrečenca sta Vasilij Drecun in Bogo-sav Krstič, ki so ju včeraj pokopali ob navzočnosti vseh rudarjev, tretji pa je Ra-divoj Vasič. Rešil se je živojin Ilič, ki pa je precej poškodovan.
•	Pogrešanko iščejo. O pogrešanki Pel-kovi iz Dolenjskih Toplic, ki je izginila 2. t. m., upravičeno sumijo, da je po nesreči zašla v narasel potok. Kljub temu, da jo neprestano iščejo, je ne morejo najti. Pri mostu v Meniški vasi so napravili nekako mrežo, da bi jo voda ne odnesla naprej. Pri iskanju bi bila kmalu nastala nova nesreča. Eden izmed iskalcev je padel po neprevidnosti iz čolna v vodo ln bi gotovo utonil, če bi ga ne bih potegnili Iz vode.
•	Brezumna »ljudska sodba«. Ze pred kakšnimi 10 leti so bili kmetu Marku Pe-rekoviču v Viduševcu pri Glini ukradeni konjski komati. Marko je osumil svojega soseda Adama Gajdeka, poklical je tudi orožnike, da so preiskali njegovo hišo, toda komatov niso našli. Leta so minevala, Marko pa je še vedno premišljeval, kako bi soseda prisilil k priznanju. Nedavni večer je Marko s petimi svojimi prijatelji vdrl v neko hišo. kjer je bil Gajdek na gostiji. Izvlekli so ga iz hiše, tepli so ga in ga skoraj do nagega slekli. Vsa šestorica,
Ki je bila oborožena, je odgnala Hajdeka | na pokopališče. Privezali so ga k drevesu j in ga izpraševali, komu je prodal ukrade- , ne komate. Čeprav močno krvaveč in ves
Jurju na Ježici Naj ji bo lahka domača gruda, neutolažnim staršem pa naše iskreno sožalje!	.
a— VodP*vo po razstavi Kkitoa neodvisnih bo imel jutri v nedeljo, ob 11 prof. Marij Pregelj in to v popolnoma novi obliki. Razstava, je odprta 9. do 1*5 u-v
u— Davčna uprava Ljubljana-mesto obvešča vse zavezance. kJ pb ču:eio aopo-
ne Komaie. čeprav iiiucnu va vv.^ ... •— ; vesca vm «»»«i«.c. --v- -.-.»-iu — premražen, se Gajdek ni vdal. Po daljšem j niin0 prenosno takso, da ?. 31 decembrom
Jomi ca mi^cnia rotialn in ie Gaidck 1 1 aAf! lrn^Ac, l-jarlorn« +^l.-c:r,n TJO-iioda. POZl-
času se je mučenje nehalo in je Gajdek	j
ostal privezan na pokopališču. Gotovo bi	:
bil zmrznil, da ga niso rešili znanci, ki so	j
skrivaj opazovali, kaj so z njim počeli mu-	i
čitelji. Sodišče v Petrinji je uvedlo strogo	,
preiskavo.	I
• Zaradi raznih kriminalnih dogodkov,	j
ki so se zvrstili zadnji čas v Zagrebu, je	. __________ ___________ ____
priredilo zagrebško policijsko ravnateljstvo	J	dovo>; D<ače-'?ti dopolnilno prenosno
preteklo sredo zvečer veliko racijo, v ka- takso v enem k-aiu in sicer v onem. kjer
teri je nastopilo več ko sto stražnikov in	| naiv?\* imoviv.« lave/anei. ki uživajo
v _ i • 1 rt r\ J .1.1.12..«.. TI«.«! r>lr n11'	T7co Viprrn—	i . ■__.___r.—___.	^.-O i r- t^t-o ta"
1940 konča petletna taksna p?-rioda. Pozivajo se zavezanci c? vloži j /> taksne napovedi o imovini za novo taksno periodo 1941-1945 najfca:--nej<-' do 15 januarja 1941 pri tuk upravi. Tiskovme so dobijo v Jugoslovanski knjigami za ceno 2 din. Oni, ki imajo imovino v več okoliših, lahko raorosijo dravsko finančno direkcijo, di
kakih 70 detektivov. Preiskali so vse bezni-ce, nočne lokale in razna skrivališča. Na policijo so prignali več ko 400 osumljencev in jih je policija takoj pridržala čez 60 v zaporu. Podobne racije se bodo odločno nadaljevale, dokler ne bo Zagreb očiščen številnih sumljivih in kriminalnih ti-
P°» Nagli tempo našega časa zahteva od nas prekomerni duševni in telesni napor. Zato moramo paziti zlasti na prehrano, ki naj bo lahko prebavljiva, pri tem pa kre-pilna in zdrava. Zlasti važno je, da pazimo. kaj zaužijemo zjutraj in zvečer. Ca-ša toplega čaja »Emona« vas ne bo nikoli razočarala, ker je to resnično zdrav cvetlični čaj, ki vam nudi tudi z dodatkom mleka citrone, ruma ali žganja prijetno pijačo Toda samo pravi cvetlični čaj »Emona« v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod.
' * ^Računice za ljudske šole. šolam naznanjamo, da sta pravkar izšli knjigi: Črnivec-Jeglič: Računica za m. in IV. razred ljudskih šol. Dobita se pri založnici in v vseh knjigarnah. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. (—)
trajno davčr.o prostost moraio prav tako vložiti taksno orli a v.. lr> istočasno •»-.•prositi za odlok o trajni davčni prostosti.
u_ pom°č tovarišu« Spou-e >. akndemije
JNAD Jugoslavije »Pomoč tovarišu* bo nadvse zanimiv- Mlada nadarjena s::<ora-nistka Nada Stritarjeva in tenorist Kožo Grošelj bosta potrdila to, kar nekateri že pravijo, da je čas, da se vendar enkrat začno upoštevati mladi in uporabni ljudje. In v nedeljo bo prilika za to, Recitacija tovariša bo potrdila geslo akademije »Pomoč tovarišu«. Vse ostalo o tem zanimivem sporedu in koristni akademiji boste zvedeli v nedeljskem »Jutru«. V nedeljo popoldne ou petih na svidenje v Trgovskem
domu!	, „.
u_ Me®tno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, telefon 27-29, Tyrševa cesta 62/1.
u_ i>anes se je z^ela predprodaja v
knjigarni Glasbene Matice za solistični kon cert odličnega basista Franca Schiffrerja. Pevec, ki si je pridobil v tujini izredno lep sloves, je že drugo leto angažiran na državni operi v Monako vem. Našemu občin-
JNAD JUGOSLAVIJA
TRG. DOM 17. XI. OB 17.
Akademifa - Pomo! tovarišu
SPORED
PLES
BUFFET
ADAMIČ BRODWAY
Iz Litiblfane
u._ Krstna slava v v°jni bolnišnici.
Stalna dravska vojna bolnica je v četrtek dopoldne ob številni udeležbi predstavnikov civilnih oblastev, nacionalnih organizacij in vojske praznovala tradicionalno krstno slavo na god svojih patronov sv. Kozme in Damjana. Med drugimi so slo-vestnosti prisostvovali ban dr. Natlačen, zastopnik mestne občine mestni svetnik Lukič, zastopnik univerze, dekan medicinske fakultete prof. dr. Hribar in zastopnik Zdravniške zbornice prof. dr. Zalokar, tik pred pričetkom obreda pa je prispel novi komandant dravske divizije brigadni general Ljubomir Stefanovič. Ko so vojaški duhovniki opravili blagoslovitev in rezanje kolača, je imel upravnik bolnišnice, sanitetni podpolkovnik dr. Apostol Hadži-Gligorije pomemben nagovor, v katerem se je spominjal vseh, ki so v obrambi domovine in v ljubezni do bližnjega žrtvovali svoje življenje, in poudaril kreposti, ki jih mora Imeti vojak v sanitetni službi. Govor je zaključil z vzklikom ljubljenemu mlademu vladarju, vso slovesnost pa je zaključila državna himna. Nato je podpolkovnik dr. Hadži-Gllgorije kot domačin povabil goste v lepo okrašeno dvorano, kjer je bil serviran prigrizek, popoldne pa se je na vrtu in po vseh prostorih razvilo običajno »vojničko veselje«.
u— Gospe Juliji UrbasOvi of> petletnici njene "mrl Petkrat ti je pomlad nasula cvetja na prerani grob in petkrat je pobelil sneg tvoje večno počivališče, a mi te ne moremo pozabiti. Ali si bila umetnica, ki si z velikimi deli začrtala svojo življenjsko pot? Ne! Tvoja velika duša se je izživljala v dobrotijivcisti in usmiljenju do siromakov. Z dlobriimi deli si si postavila najlepši pomnik, ki priča o lepoti tvoje duše in srca. Onemeli smo ob novici, da te ni več. žalost je zašla v naše srce in zavedeli smo se velike izgube. Koliko solz se je utrnilo ob tvoji smrti! Bile so solze žalosti ln obenem sculze hvaležnosti. Pet let sd v grobu, dobra gospa Julija, glej, pet let te težko pogrešamo. Svet je hladen in sebičen, ti pa si bila tako dobra in plemenita. Prosile smo ob vsaki priliki: za božičnico, materinski dan, za posamezne siromake in sirote — nikdar nisi odrekla, temveč izdatno pomagala. Kako ti mora biti lahka večnost ob prijetni zavesti tvojih dobrih del! Večni mir s tiho sladkostjo spomina ti še-peče uspavanko. Spavaj dalje sladek sen. Tvoja duša pa naj bo trpečim nebeška rosa, ki oživlja in bodri. V hvaležnem spominu te pozdravljamo preko groba. — M. L.
u— V šentjakobskem gledališču bodo uprizorili drevi ob 20.15 Gena Senečiča igro »Nenavaden človek«. V 6 slikah nam avtor prikaže usodo poštenega železničarja in kostanjarja Tonkoviča, ki je našel pol milijona dinarjev in jih vrnil lastniku, ki ga pa potem opehari še za pripadajočo najde-nino. Igra je skrbno pripravljena in na novo opremljena. V vodilnih vlogah bodo nastopili Košak, Lavrič, Plevelj, Moser, Vidi-čeva in drugi- Ker je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v naprej, da se izognete navalu pri večerni blagajni. Jutri ob 20.15 se bo igra ponovila.
u— Prerana smrt vzorne mladenke. Na Ježici je umrla v cvetu mladosti gdč. Valči Kunstljeva, edinka gostilničarke gospe Angelce. Sele letos v juliju je izpolnila 20 let. Ob skrbni vzgoji svojih staršev se je pripravljala, da bo tudi ona postala vzorna gospodinja. Po meščanski in gre-mijalni šoli je dovršila gostilničarsko šolo v Ljubljani, potem se je še izpopolnjevala v gospodinjstvu in trgovstvu leto dni v Gradcu. Zaradi rahlega zdravja je morala zapustiti Gradec in se napotiti na Golnik, kjer je ostala tri mesce v vestni zdravniški oskrbi. Potem se je vrnila v skrbno varstvo svojih staršev. Toda le še štiri mesce ji je bilo dano biti v njihovem naročju. Z jesenjo jo je ugrabila smrt. Po zgledu svoje matere se je tudi Valči vnemala za sodelovanje v naprednih prosvetnih društvih, zlasti je vneto sodelovala pri Kolu jugoslovenskih sester. Mnogo dobrega bi bila še storila, saj si je že s svojim kratkim življenjem zagotovila najlepši spomin pri vseh, ki so jo poznali. Danes ob 16. jo bodo spremili k večnemu počitku na pokopališče pri Sv.
stvu je znan iz nastopov v naši operi in tudi s koncertnega odra. Njegov koncert bo v petek 22. t. m- v veliki filharmoničm
dvorani. (—)
u— Plesne vaje SK Sv°t>ode se vrše vsako soboto ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. (—)
u— žrebanje loterije Sokola Ljubljana— ši§ka bo nepreklicno 28. decembra. Cena srečki je 5 din. Srečke prodajajo člani društva in prosimo, da jih pridno kupujete. Srečke se dobe tudi pri kinematografski blagajni in pri hišniku v Sokolskem domu v šiški. Srečke lahko naročite neposredno pri društvu pismeno. Naročite še danes srečko. (—)
Iz Celia
e— Glasbena Matica v Celju je na rednem občnem zboru podala obračun svojega dela v šolskem letu 1939-40. Predsednik dr. Milan Orožen je v svojem poročilu podčrtal, da je zavod na odlični višini in to po zaslugi ravn. Karla Sancina in ostalih učnih moči, ki jim je predsednik izrekel zahvalo. Vprašanje šolskih prostorov je ostalo tudi v minulem šolskem letu nerešeno. Iz poročila tajnice I. Zupančičeve je razvi-Jno, da je bilo 12 samostojnih prireditev odnosno sodelovanj ter 1 glasbeno predavanje ravn. K. Sancina za seminar v VII. b razredu celjske realne gimnazije. Zaključne javne produkcije so bile odlično pripravljene in živ dokaz vestnega prizadevanja in pedagoške sposobnosti matičnega učiteljskega zbora. Akcija, ki jo je po-kreniil ravn. Sancin, da se matični orkester združi z vojaškim zaradi propagande simfonične glasbe, je popolnoma uspela. To je dokazal L simfonični koncert, ki je bil letos 12. marca v celjskem gledališču, kjer sta si kot dirigenta delila spored vojaški kapelnik Pero Fabijanovič in ravn. K. Sancin. Glasbena Matica je omogočila 25 učencem instrumentalni pouk ob znatno znižani ukovini. Blagajnik ravnatelj F. Turnšek je poročal o blagajniškem stanju, gospodar ravn. Jerič pa o inventarju. Šolski nadzornik Glasbene Matice prof. Fink je navedel, da je bilo ob koncu šolskega leta 1939-40. na zavodu 140 učencev. Uspehi so bili zelo povoljnd. Vse učiteljsrtvo opravilja pod vodstvom ravn. K. Sancina svoje delo z vso požrtvovalnostjo in točnostjo, za kar zasluži zahvalo in priznanje. Ravnatelj K. Sancin je prikazal glasbeno vzgojno delovanje zavoda. Za novo šolsko leto se je do novembra vpisalo 140 učencev. Na predlog pregledovalca računov direktorja Fr. Mravijaka je prejel odbor razrešnico s pohvalo. Soglasno je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Milanom Orožnom na čelu. Pri slučajnostih se je direiktor Mravljak v imenu gimnazije zahvalil Glasbeni Matioi za lepo sodelovanje z gimnazijo in »e priporočal za nadaljnjo naklonjenost. Podčrtal je potrebo vsestranske podpore našemu glasbenemu zavodu.
KINO DOM, CELJE Danes ln jutri film »Odkritje kraljevega spomenika v Ljubljani« — in češki velefilm »Torpedo 48«._
e— Koncert v proslavo praznika zedinje-nja. Celjsko pevsko društvo, pevski društvi »Oljka« in » »Celjski zvon« ter Glasbena Matica priredijo tudi letos 1. decembra ob 20. v Mestnem gledališču koncert v proslavo praznika zedinjenja. Sodelovala bo tudi vojaška godba,
e— Zahteve čevljarskih pomočnikov. Čevljarski pomočniki v Celju, ki so 21. oktobra sikllenili z mojstri kolektivno pogodbo, zahtevajo 20-odstotno dravinjsko doklado, ker so življenjske potrebščine po indeksu Narodne banke narasle za 21.03% in čevljarski pomočniki s kolektivno pogodbo niso dobili zadostnega povišanja. Zaradi te zahteve je bila na mestnem poglavarstvu razprava, na kateri so čevljarski mojstri odklonili zahtevo pomočnikov. Zdai bo tarifna komisija ugotovila upravičenost zahtev pomočnikov in predložila v 10 dneh svoje predloge mestnemu poglavarstvu, nakar bo ponovna razprava o 20-odstotni dra-
Bar.es ob vol 20, uri
REDNA PLESNA VAJA
Akademske Jadranske straže — Kazina
UAVC a T MTRC - priljubljeni filmski junak ln ljubimec v sijajni vlogi izredne liAN!>	veličine in dovršenih igralskih sposobnosti veličastnega filma:
IZVRŠIL SEM POVELJE
Mojstrsko delo največjega obsega, bogate tehnične opreme, močne dramatične vsebine in globokih prepričevalnih prizorov, ki jih preveva pesem popularnega ameriškega šlagerja: »Good bye, Jonny«! — V ostalih vlogah: HUde Sessak, Chariote Susa, Peter Voss. — Kot dodatek kulturni glasbeni film: »SALZBURG«, Mozartovo rojstno mesto«. — Preskrbi te si vstopnice v p red proda jI! — Premiera dpnMI Predstave danes ob 16., 19. 21. uri; jutri v nedeljo ob 10.30, 15., 17, 19. in ZL uxt
ginjski dokladi, ki naj bi veljak že od 21. oktobra, to je od sklenitve kolektivne pogodbe da'je.
e— Proslavo 500-letnice J. Gutenberga, izumitelja tiskarstva s premakljivimi vlitimi črkami, priredijo celjski tiskarji drevi ob 20.30 v celjskem gledališču Na sporedu je dramatske prikazan razvoj pisanja od pračloveka do Gutenberga, nastop Gutenberga in njegov vpliv na človeštvo ter po-gied v tiskarjevo delavnico v sedanjosti. Sodelovala bo celjska železnicarska godba. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Udeležite se te zanimive in lepe prireditve v čim večjem številu!
e— Celje je zbralo za CMD nad 18.000 din. Poročali smo, da je narodno Celje zbralo v nedeljo za CMD nad 17.000 din. Medtem pa so bili oddani še nekateri zneski, tako da znaša efekt zbirke 18.022 din. Narodnemu Celju vsa čast in hvala!
e— Dva nova grobova. V Raz'agovi ulici je umri v četrtek v starosti 54 let vele-trgovec g. Simon Stossl. Pogreb bo v nedeljo ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. V bolnišnici je umrl v četrtek zvečer v starosti 47 let artilerijski nared-nik-vodnik v p. g. Štefan Šoje. Pogreb bo v nedeljo ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnima lep spomin, svojcem sožalje!
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti-
e— Nevaren prijatelj tuje lastnine. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 27-letni Ferdinand Račič, ker je izvršil več vlomov in tatvin v laškem srezu in ukradel Jožetu Vebru v Pečovniku pri Celju 1.600 din vredno novo kolo Račič je bil obsojen na 1 leto in pol strogega zapora, po prestani kazni pa ga bodo oddali za tri leta v prisilno delavnico.
Iz Marikfa
a— Iz magistratne službe. Ostavko sta podala v mestni službi D. Pliberškova ter inž. arh. Mušič, ki sta bila uslužbena pri mestnem gradbenem uradu. Inž. Mušič, ki je bil dnevničar, je s 1. januarjem 1941 nastavljen po službeni pragmatiki pri ljubljanski mestni občini.
a— Pobuda TujskopTometne zveze v Mariboru. Tudi letos se je naša Tujskopro-metna zveza zavzela na pristojnih mestih za to, da bi se tudi za letošnje božične praznike določile enotne in podaljšane šolske počitnice, ki bi trajale od 24. decembra do 10. januarja. S tem bi bila dana šolski mladini možnost neoviranega gibanja v zdravem in lepem zimskem športu, staršem pa možnost zimskega oddiha.
a— Prihodnja dramska novost v gledališču bo Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«.
V proslavo Zedinjenja
priredijo: Vojni dobrovoljci, Rezervni oficirji, Sokolsko društvo Maribor, matica
v Sokolskem domu v nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30
SVEČANI PLES
Obleka: Kroji — noše — temna.
Vstopnina: Predprodaja din 10.— Večerna blag. din 15.—
a— Spomin na razorožitev zelene garde. Dne 23. t. m praznuje mariborski 45. peš pol k svojo slavo v spomin na 23. november 1928. ko je general Rudolf Maister razorožil zeleno gardo ln ko je bila usoda Maribora odločena v prid Jugoslaviji. Kakor po navadi bo ta dan v vojašnici kralja Aleksandra v Melju dopoldansko slavje s cerkvenimi obredi, slavnostnim govorom polkovnega poveljnika in svečanim mimohodom vojaštva, popoldne pa bo vojaška veselica,
a— Odločen gostilničar, V zvezi z vestjo, ki smo jo nedavno objavili pod tem naslovom, nam sporočajo, da je bila stvar drugačna. Ni namreč gostilničar udaril Rudolfa Lešnika s stolom po glavi, da je obležal v mlaki krvi, ampak nekdo drugi, ki je tedaj bil v gostilni, medtem ko je bil v času napada gostilničar v prvem nadstropju. V toliko popravljamo beležko, ker ne maramo nikomur delati krivice.
a— Lep lovski plen. V revirju g. Vac-lava Vošineka v Pekrah je bil ustreljen redek in lep eksemplar male droplje, ki jo bo sedaj nagačil g. Franc Valner.
a— Tudi ljudska pijača dražja. Letos je tudi jabolčnik, ta sicer cenena »ljudska« pijača, precej dražji, tako da si ga šibkejši ljudski sloji ne bodo mogli več privoščiti. Liter jabolčnika prodajajo namreč že zdaj po pet dinarjev liter, čez zimo bo cena nedvomno še narasla in bo višja kakor v prejšnjih letih običajna cena vinu.
a— lGletna deklica je pobegnHa od doma. Repoluskovi iz Frančiškanske ulice 8 so sporočili policiji, da je 161etna hčerka Terezija pred dnevi neznano kam Izginila in da ni za njo nobenega sledu. Policija poizveduje za pobeglo deklico.
a— Iz Ljubljane je prišel t Maribor vlamljat. V noči na 19. september t. 1. je bil izvršen drzen vlom v stanovanje Alfreda Petaka na Pobreški cesti 6. Vlomilec je prebrskal vse stanovanje, odnesel 5000 din gotovine ter razno zlatnino v skupni vrednosti nad 5000 din, tako da znaša skupna škoda okoli 10.000 din. Teden dni zatem pa je bil izvršen vlom v stanovanje Marije Felberjeve v Gledališki ulici 4, kjer je zlikovcu padlo v roke okoli 200 din gotovine ter dve zadolžnici v skupnem znesku 10.000 din. Omenjenih vlomov je bil osumljen 341etni trgovski potnik Ivan Kralj iz Ljubljane, ki so ga videli, ko se je potikal po Pobreški cesti in v
Gledališki ulici. Policija ga je aretirala in včeraj dopoldne se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Pri razpravi je tajil vsako krivdo, vendar so ga priče obremenjevale. Tudi so našli pri njem nekatere predmete, ki izvirajo od tatvine. Obsojen je bil na 2 leti in 6 mescev ro-bije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let,
a— Tatvine se množijo. Iz krojaške delavnice krojaškega mojstra Ludvika Zupani ča v Barvarski ulici 3 «o izginile razne obleke, vredne okoli 20CJO din. — Avto-mehaniku Francu Lešniku so odpeljali kolo znimke A<Uer, vredno 1500 din. — Z dvorišča v Masarykovi ulici 22 so neznani zlikovci odnesli ^redilkl Barbari Pesek razno perilo v skupni vrednosti okoli 500 din. — Z neke stavbe v žitni ulici sta bili delavcema Janezu in Alojziju Lubcu ukradeni suknji, vredni 800 din. Policija poizveduje za tatinskimi zlikovci.
čigavo je kol°? Na Glavnem trgu so našli kolo z evid. številko 2-24859. Lastnik ga dobi na policiji
a— Zdravniško službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši jutri v nedeljo 17. t. m v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Ivan Tu-rin, Linhartova ulica št. 12.
SOKOL
Ljubljanski Sokol priredi v soboto 23. t. m. mladinsko akademijo, pri kateri bodo nastopili Izbrani oddelki moškega in ženskega naraščaja in dece. Prireditev bo v telovadnici v Narodnem domu. Začetek ob 20. Posebna zanimivost te prireditve bo tekmovalno srečanje prvih vrst moškega naraščaja jeseniškega in domačega društva. Obe vrsti sta zelo dobro pripravljeni. To bodo naši bodoči vrhunški tekmovalci. 2e imeni vodnikov vrst, bratov Pristova z Jesenic in Gregorke iz Ljubljane, sta porok za to. Vrsti sta že tekmovali pomladi na Jesenicah. Preizkušnja še boljše pripravljenosti bo zdaj v Ljubljani. Kakor na Jesenicah naj bo prireditev tudi v Ljublja^ ni polnoštevilno obiskana. Spored priobčimo.
Sokol Ljubljana III. Dobre uspela akademija naših najmlajših je dala članstvu in naraščaju pobudo za ustanovitev dra-matskega odseka v okviru našega društva. Odsek je pridno na delu in bo pokazal v soboto 16. t. m. sad svojega dela Vprizoril bo na domačem, popolnoma prenovljenem odru komedijo v treh dejanjih »Rodoljub iz Amerike«. Komedija je prepletena z zdravim humorjem in obeta salve smeha. Vse glavne vloge so v dobrih rokah že izvežbanih igralcev. Je to krstna predstava našega dramatskega odseka, zato vabimo sokolstvu naklonjeno bežigrajsko občinstvo, da se je v obilnem številu udeleži in s tem da pobude mladini našim sokolskim delavcem za nadaljnji prosvetno delo. Za vse sokolske pripadni« ke Bežigrada in bratskih društev veljaj". Drevi ob 20. zvečer v dom Sokola III. za Bežigradom!
Sokol v Medvodah napreduje na vseh področjih. Telovadni oddelki dece, naraščaja in članstva prav pridno posečajo telovadnico in se pripravljajo za veliko akademijo na praznik Zedinjenja v našem domu. Program bo zelo pester. — Naša mladina veselo pričakuje sv. Miklavža ki jo bo lepo obdarilo. Nabiralna akcija za Miklavža je v teku. Prosimo le, da naše nabiralce, ki bodo pooblaščeni s našimi nabiralnimi polarni, ne odganjate ter jim po svojih močeh naklanjajte zneske ali pa blago. Prihodnje dni vas bodo posetill Prireditev bo za mladino popoldne, za odrasle pa zvečer. — V nedeljo 17. t. m. bomo imeli v domu mladinsko Igro s-Povodni mož«. Mladina se prav pridno pripravlja nanjo, saj se bo čisti dobiček porabil za obdaritev dece in naraščaja — Prosvetni odsek je pridno na delu. Izvršil je idejno šolo za one člane in članice, ki bodo prisegli 1. decembra, škoda le, da je bil obisk preveč pičel. — Zadnje čase smo imeli nekaj gostovanj bratskih sokolških društev. Tako so nas posetili vrli Stražiščani z igro »Domom« in nedeljo kasneje bratsko društvo iz št. Vida z igro »Jakob Ruda«. Obisk cfoeh prireditev je bil zadovoljiv. Bratska hvala požrtvovalnim igralcem.
V Sokolskem domu na Jesenicah bo jutri ob 20. pevski koncert kvarteta »Fantje na vasi« iz Ljubljane. Vabljeni vsi ljubitelji petja.
Kinematografi
Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto in nedeljo ob 20., v nedeljo tudi ob 15. krasen planinski velefilm »Usoda v gorah«. V glavnih vlogah Magda Schnelder, Victor Staal in drugi. V nedeljo ob 17. in v ponedeljek ob 20. uri bomo predvajali krasen glasbeni velefilm »Rapsodija«. Med dodatki velik kulturni film »Vsemlrska raketa« ln vojni tednik. Sledi velefilm »Kralj pustolovcev«. (—)
Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 20.15 ln jutri v nedeljo ob 16. in 20.15 sijajni velefilm iz dijaškega življenja »Ljubimec Oxforda«. V glavnih vlogah Robert Tavlor in Mau-ren 0'Sullivan. Prihodnji film »S križem in mečem« 23. in 24. novembra. (—)
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popcldne in zvečer ob običajnih urah najduhovitejšo komedijo priljubljenega filmskega igralca Hansa Mo-serja »Na okrajnem sodišču*. Za dodatek kratek zabavni film.
Postoni in ostani član Vodnikove družbe!
Gospodarstvo
Pred ustanovitvijo gospodarskega sveta
za vso državo
Poročali smo že o konferenci, ki jo je imel predsednik vlade s tajniki gospodarskih zbornic, ki so ji prisostvovali tudi drugi ministri. Na tej konferenci niso bili sklenjeni nobeni konkretni sklepi, pač pa je prišlo do izmenjave misli, ki lahko prinese velike koristi za bodoče delo na gospodarskem polju in za samo gospodarstvo. Na iniciativo predsednika vlade je sedaj sklenjeno, da bo 24. ali 25. t. m. nova širša konferenca predsednika vlade s predsedniki in tajniki vseh gospodarskih zbornic v državi, torej tudi zbornice iz banovine Hrvatske. Na tej konferenci bodo razpravljali predvsem o ustanovitvi gospodarskega sveta za vso državo, o čemer je že pripravljen načrt. Ustanovitev gospodarskega sveta naj bi bila izhodišče za bodoče sodelovanje vlade in predstavnikov gospodarstva v vseh vprašanjih gospodarskega in finančnega značaja. Gospodarski svet naj bi se ustanovil, takoj po izmenjavi misli na tej konferenci.
Ustanovitev gospodarskega sveta je predvidena že v naši ustavi, kjer določa člen 24., da se kot posvetovalno telo v gospodarskih in socialnih vprašanja ustanavlja gospodarski svet, ki oddaja na zahtevo kraljevske vlade ali narodnega predstavništva svoje strokovno mnenje. Po določbah tega člena ustave sestavljajo gospodarski svet predstavniki iz gospodarskih ^st in strokovnjaki v gospodarskih in so-
Novi kovanci po 25 par
pridejo prihodnji tesien v promet
Finančni miiubter je i^dai odlok, da se od 21. novembra naprej postopno v šestih mescih vzamejo iz prometa 3edanji kovanci po 25 par, tako da bodo ti kovanci 21. marca prihodnjega leta izgubili značaj zakonitega plačilnega sredstva. Zato pa se istočasno (počenši z 21. novembrom) puste v promet novi kovanci po 25 pa:, ki so izdelani iz zlitine bakra in aluminijevega brona, in sicer tako, da vsebuje zlitina na 1000 delov 980 delov bakra in 20 delov aluminijevega brona. Ti novi kovanci bodo imeli premer 20 mm in bodo torej nekoliko večji nego poldinaiski kovanci. Zaradi lažjega razlikovanja pa bode v sredini preluknjani z odprtino v premeru 1 mm. Na prvi strani je vtisnjena krona z napisom »Kraljevina Jugoslavija«, kakor prt kovancih za 2 din, 1 din in 50 par, na drugi strani pa je napis »25 para« z letnico 19G8.
Gospodarske vesti
= Zadružništvo in izvoz živine. Včeraj je trgovinski minister dr. Ivan Andres sprejel predstavnike zadružnih zvez iz vse države, ki jih je vodil podpredsednik Glavne zadružne zveze, upokojeni minister Vo-ja Gjorgjevič. Ministru so zastopniki razložili stališče glede reorganizacije izvoza živine. Zadružništvo smatra, da je z novim načrtom za organizacijo izvoza zadružništvo izključeno od izvoza živine. Zastopniki zadružnih zvez so izročili ministru dr. Andresu spomenico m ga zaprosili, naj bi izposloval, da Glavna zadružna zveza še dalje sodeluje pri Izvozu živine. Končno je delegacija zaprosila ministra, naj se o tem vprašanju skliče posebna konferenca.
= Cene svinjam padajo. Na včerajšnjem tedenskem sejmu v Osijeku so pričele cene debelim svinjam nazadovati. Padle so na 14 do 14.50 din za kg žive teže, dočim je doslej znašala cena 16.50 din. Vzrok padca cene je zastoj v izvozu debelih svinj v inozemstvo zaradi previsokih cen, zato postaja dotok na domači trg čim dalje večji. Vplivalo je tudi dejstvo, da je cena novi koruzi znatno nižja in so proizvajalci v velikem številu pričeli pitati svinje.
= RazvelJavLjenJe sklepa glede dodelitve surovin tvornicam jedilnega olja. Iz
Beograda poročajo, da je trgovinski minister razveljavil svoj odlok glede dodelitve surovin za izdelovanje jedilnega olja tvornicam olja v naši državi. Kakor smo že poročali, bi po tem odloku dobile tvornice v banovini Hrvatski 48% vseh razpoložljivih surovin. 2e prej je znašal delež Prve hrvatske tvornice olja v Zagrebu (na katero odpade ves kontingenti 40%. Kvota 48% je bila določena glede na kapaciteto te tvornice in pod pogojem, da bo ta tvornica olja oskrbovala z oljem poleg banovine Hrvatske tudi vso dravsko in vrbasko banovino do reke Vrbasa. Na podlagi odloka trgovinskega ministra bi morala zagrebška tvornica p^-evz-ti oskrbo tudi nekaterih drugih področj. Te mu pa so nasprotovale druge tvornice. ki so ugovarjale, češ da Prva hrvatska tvornica olja v Zagrebu dobi večii kontingent, kakor bi ji pripadalo po njeni de'anski kapaciteti. Glede na zahteve ostalih tvornic je sedaj trgovinski minister razveljavil svojo odločbo o razdelitvi surovin na tvornice olja. V tej zvezi poročaio iz Beograda. da znaša normalna letna Potrošnja olja v naši državi 1535 vagonov: od te potrošnje odpade na banovino Hrvatsko 475 vagonov, na Slovenijo 190 vagonov in na ostalo državo 870 vagonov. Od celotne normalne potrošnje ie odpadlo doslej na banovino Hrvatsko 30 0%. na Slovenijo 12.4% in na ostalo d žavo 56.7°/o. Kapaciteta Prve hrvatske tvornice olja pa zna^a 730 vagonov. kaoac'teta tvornic v Sloveniji 80 vagonov in ka~a~i-teta tvornic v ostali državi 950 vag^n jv. Ce bi dob'la Hrvatska 48% su-ov:n ^brez bučnega semena) tedai bi d~biia več nego znaša niena orod"krinka kapa-itet^ med tem ko bi ostale tvornice dobile manj.
= Prijave zalog gradbenega lesa. Na osnovi uredbe o kontroli zailog blaga in uredbe o kontroli cen objavlja urad za kontrolo cen v »Službenih novinah« od 14. t. m. poziv, po katerem morajo vsi proizva-
cialnlh vprašanjih. Način poslovanja gospodarskega sveta pa se določi s posebnim zakonom.
Nekaj mescev po proglasitvi ustave namreč v decembru 1931 odnosno v februarju 1932 sta narodna skupščina in senat tudi že sprejela zakon o gospodarskem svetu, ki je bil objavljen 25. marca istega leta, do izvršitev tega zakona pa žal ni prišlo.
Vprašanja ustanovitve gospodarskega sveta se je dotaknil predsednik vlade g. Cvetkovič že na konferenci s tajniki gospodarskih zbornic, ki je bila preteklo sredo, ko je med drugim dejal: Mi moramo vsi skupaj Srbi, Hrvati in Slovenci voditi naše gospodarsko življenje z enega mesta po istih principih. Pogrešno je mišljenje, ki se pojavlja, češ da želijo Hrvati neko separatistično področje. Mi moramo organizirati ustanovo ali določiti osebnost, ki bo vse gospodarske probleme obravnavala z enega mesta in enako s stališča splošnih interesov.
Nadalje poročajo iz Beograda, da se proučuje vprašanje ustanovitve posebne direkcije za notranjo trgovino. O tem vprašanju razpravlja poseben odbor. V Beogradu zatrjujejo, da bo predvidena direkcija za notranjo trgovino nekak dirigent našega notranjega gospodarstva podobno, kakor obstoja za vodstvo naše zunanje trgovine direkcija za zunanjo trgovino.
jalci, uvozniki in trgovci z gradbenim lesom na debelo prijaviti neposredno uradu za kontrolo cen v Beogradu svoje zaloge mehkega gradbenega lesa (žagan okrogli les, ostali okrogli les, tesani les, rezani les, železniški pragovi) in gradbeni les od listnatega drevja (žagan okrogli les, ostali okrogli les, tesani les, žagani les in pragovi). Les je treba prijaviti v kubičnih metrih. Kot proizvajalci se smatrajo vse žage, ki prodajajo vagonsko blago. Pod trgovci na debelo pa je razumeti vse trgovce, ki oskrbujejo indusitrijo in druge trgovce z vagonsikim blagom Vse te twdke morajo po predpisani klasifikaciji predložiti prijave zalog po stanju na dan 31. oktobra do 18. t. m., ne glede na to, alli so blago prijavili že po stari klasifikaciji, ki se s tem ukinja. V bodoče morajo vsak mesec do 5. v mescu predložiti svoje prijave o stanju zalog v predhodnem mescu. Istočasno morajo vse navedene tvrdke s 30. no-veiubrom prijaviti v kubičnih metrih v teku mesca proizvedene, kupljene in prodane količine.
= Zborovanje zakupnikov soli v di«v»ki
banovini, v posvetovalnici Zadruženja trgov cev za mesto Celje so včeraj zborovala zakupniki velikoprodaje soli v Sloveniji. Zborovanje je bilo v zvezi s povišanjem režijskih stroškov pri prodaji soli, zaradi katerih so veliki zakupniki dobili povišanje zaslužka, podzakupniki pa so obdržali samo dosedanji zaslužek. Zborovanje, ki so se ga udeležili tuci zakupniki za Slovenijo g. Ivan Jelačin iz Ljubljane ter gg. Manoj-lovič in Kovačič iz Zagreba, je vodil trgovec g. Ceh iz Murske Sobote. Glavni referat je imel Ivan Grosek iz Maribora. Omenil je, da je bil lani ustanovljen konzorcij z nalogo, da dobi veleprodajo soli in tobaka v svoje roke. V tem konzorciju so bali gg. Ivan Jelačin, ravnatelj Tebovske banke Nikola MoaniroVič ter tovarnar Vlada Radan iz Zagreba. G. Jelačin je izlicitiral sol, g. Momirovlč pa tobak. Radan je nato postal pooblaščenec za oddajo soli in tobačnih zalog ter za prodajo vžigalic, izvzemši v Mariboru- G. Radan je pred drvema mesecema pozval zakupnike, naj mu pošljejo uradno potrjena potrdila, da se je režija v obratih podražila in da so nastale od 1. aprila do septembra večje diference v škodo zakupnikov. Na podlagi teh potrdil je Radan dosegel pri monopolski upravi zvišanje provizije za tisoč dinarjev pri vagenu soli. Sedaj gre za to, da vele-zakupniki del tega povišanja odstopijo pod-zakupnikom. Zakupniki so predvsem predlagali, naj se g. Radanu odvzame generalno pooblastilo, tako da se prenese sedež pisarne iz Zagreba v Ljubljano in da se za vodstvo seinih skladišč sklenejo novi dogovori. V tranzitno skladišče v Mariboru uvažajo sol iz inozemstva. V tem skladišču pa že dva mesca ni niti ene vreče soli in morda še nekaj mescev ne bo v njem nobene rezerve. Mesečno pa gre skozi Maribor več sto vagonov soli brez vskladiščenja. Stroškov pri enem vagonu je okrog 25 din, zaslužek pa znaša nad 700 din. Na zborovanju je bila izvoljena tričlanska delegacija, v kateri so gg. Koren iz Črnomlja, Vil ar iz Ljutomera in Kastelic iz Novega mesta. Ta delegacija se bo pogajala za to, da se g. Radanu odvzame generalno pooblastilo za prodajo soli v dravski banovini in da se poviša temeljna provizija poSzakupnikom. G. Jelačin je na zborovanju kritiziraj način te akcije, ker da se taka zadeva obravnava na javnem zborovanju.
= Veliki dobički ameriške industrije jekla, Tri največje jeklarne v Zedinjenih državah United States Steel, Bethlehem Steel in Republic Steel), ki obvladajo 60% ameriške produkcijske kapacitete, so letos v prvih treh četrtletjih izkazale za 116 milijonov dolarjev čistega dobička (6380 milijonov dolarjev) medtem ko so lani v istem času izkazale le 30 milijonov dolarjev dobička, predlanskim pa 19 milijonov dolarjev izgube.
Borze
15. novembra
Na beograjski borzi ie bil danes promet v grških bonih po 42. na zagrebški borzi pa oo 43. Za bolgarske klirinške čeke je bilo povpraševanje v Beogradu po 52.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo pri stalni tendenci povpraševanje oo Vojni škodi po 443 (v Beogradu ie bil promet po 444.50 do 445) Do zaključka ie prišlo samo v delnicah Trboveljske po 352.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.25
—	178.45, New York 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.74 — 219.94. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.60. Lan on 17.11. New York 4431. Milan 21.7750. Madrid 40. Berlin 172.50.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 443 den., 4% agrarne 55 den.. 4% severne agrarne 52.50 den.. 6°/o begluške 78 25 bi.. 6% dalm. agrarne 71 bi., 7% stabiliz. 95 den.. 7°/o invest. 98 den. 7% Seligman 101 den., 1% Blair 95 den.. 8% Blair 100 ^en.; delnice: Narodna banka 6450 bi.. PAB 192 den.. Trboveljska 352 — 355 (352), Šečera-na Osijek 675 den.
Beograd. Vojna škoda 444 — 445 50 (444.50 — 445). 4% agrarne 58 den.. 4°/o severne agrarne 52 — 53 (52.50). 6% begluške 77—77.75. 6% dalm. agra ne 69 75
—	70.25 (69.75), 6°/o šumske 69 75 den. ?•/• invest. 99 50 den.. 7% Seligman 100.50 den | 7% Blair 95.25 den. (95.50). 8°/e Blair
100.50 den.. Narodna banka 6500 den.. PAB 192 den.
Blagovna tržiSča
ŽITO
+ Chicago. 15. novembra. Začetni t"čaji: pšenica: za dec. 89.50. za maj 88.75. za julij 85; koruza: za dec. 63.525. za maj 64.50.
+ Winnipeg, 15. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 73.375. za mai 77.50. za julij 79.125.
+ NOvosad^ka blagovna b°rza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pše>-n»ca: za pšenico veljajo odkupne cene pc uredbi. Oves: bašld. sremski 315 — 317 Rž: baška 332.50 — 335; ban. 330 — 332.50. Ječmen: baški in sremski 335 — 337 50: pomladni 412.50 — 417.50. Koruza; baška sušena par. Indjija 268 — 270; par. Vršac 266 — 268. MoKa: franko nlin v dunavski ban brez skupnega davka in vreč. »0« 620 - 640; krušna moka 358 Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 427.50 — 432.50.
BELEŽKE
Samopomoč naših rojakov v Nemčiji
Pred kratkim je »xvorot>Ki Slovenec« v Celovcu objavil poziv slovenskim rojakom na Koroškem, naj uredništvu po možnosti odstopijo knjige, ki jih sami ne bodo več brali, da bi jih uredništvo moglo poslati onim slovenskim rojakom, ki so zaposleni v Nemčiji. Sedaj objavlja list sledečo zahvalo:
»Slovenskim rojakom, zaposlenim v Nemčiji, smo a pomočjo nekaterih naših dobrotnikov mogli poslati prvo pošiljko slovenskih knjig. Od njih smo prejeli pi smo prisrčne vsebine, v icatercm pravjo med drugim: Ker se nam nI mogoče zahvaliti vsakemu darovalcu posebej za poslane knjige, izrekamo prisrčno zahvalo preko vašega slovenskega tednika. Knjige smo razdelili med tukaj bivajoče slovenske družine, ki so z največjim veseljem posegle po njih S slovenskim čtivom si krajšamo čas v tujini Prijeten je občutek, da so še usmiljena srca, ki imajo čuta za rojake v tujini. S svojim darom ste razveselili stotino slovenskih delavcev-tu darjev. Ko bomo knjige prebrali, jih bomo dali rojakom v drugih krajih, da tako privoščimo še njim par vesslih, domovini posvečenih uric.«
O mednarodnem položaju Hrvatov in Hrvatske
»Hrvatski dnevnik« razpravlja v včerajšnjem uvodniku o sedanjem In bodočem položaju Hrvatov. List pravi, da spadajo tudi Hrvati med narode, katerih položaj v njihovem nacionalnem prostoru še ni urejen, in to takole razlaga:
»Hrvatsko vprašanje je sicer dokaj napredovalo in je borba hrvatskega naroda dala rezultate, čeprav hrvatsko vprašanje še vedno m rešeno. Lahko pa pišemo v naše dobro, da ne prihajamo v novo dobo nepripravljeni in razdeljeni in da imamo že v mnogih panogah državnega življenja svojo avtonomijo. Banovina Hrvatska Je tu, čeprav še ni popolna. Hrvati razpolagamo danes z delom svojih pravic, ki so naša minimalna posest. Zaradi tega nam ni težko določati našega stališča do tretjih. Prijateljstvo hrvatskega naroda lahko dobi samo tisti, ki je pripravljen spoštovati naše sedanje stanje ln pristati na bo, da to svoje posestno stanje spopolnimo v vseh smereh. Nismo nikaki nacaonatoi šovinisti, stojimo pa na stališču, da je treba prav tako priznati svobodo nacionalnega izživljanja, kakor je povsod priznana svoboda veroizpovedi.«
»Hrvati imaimo vse pravice, da se svobodno izživljamo v svoji domovini. Priznavamo brez oklevanja zajednioo mednarodnih interesov in medsebojno povezanost raznih gospodarstev, vendar pa samo na načelu svobodne mednarodne zajednice, v katero bodo vključene svobodne domovine svobodnih narodov. In ko se danes govori o novem evropskem redu, smo Hrvati pripravljeni sodelovati pri njegovi gradnji samo na temelju gornjih načel. Hrvate so naučile izkušnje, c'a lahko računajo samo na svoje moči. Majhen narod smo in ne smemo precenjevati svojih moči, prav tako pa jih tudi ne strnemo podcenjevati, ker nismo edini mali narod v Evropi ln ker skupaj z njimi predstavljamo dejstvo, s katerim se mora računati. Naj se prilike v svetu razvijajo, kakor hočejo, mi jih lahko pričakujemo samozavestni in brez strahu. Hrvatska, ki jo danes gradimo, bo obstojala tudi v naprej. Naša skrb pa bo, da bo čim lepša.«
Resolucija hrvatskih železničarjev
V	Zagrebu je bil v prostorih Zeiezničar-skega doma prvi kongres Zveze strokovnih železničarskih organizacij v banovini Hrvatski. Na kongresu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva, da se vse železnice na ozemlju Hrvatske podredijo banski oblasti v Zagrebu. Ker je zaradi formalnih razlogov pričakovati, da do tega prenosa še ne bo prišlo v doglednem času, naj se prenesejo na zagrebško železniško direkcijo vse kompetence generalne direkcije državnih železnic v zstdevah, ki ee tičejo železnic in železničarjev na ozemlju banovine Hrvatske.
Resolucija zahteva dalje naj se izplača vsem železniškim nameščencem in delavcem s 1. januarjem izredna podpora v obliki trinajste plače. Posebno obširno razpravlja resolucija o potrebi povišanja dra-ginjekih doklad.
Zločinsko beganje ljudi
V	četrtek popoldne so se po sarajevski okolici in tamošnjih vaseh razširile z bliskovito naglico vesti, da bo država zaplenila za svoje potrebe vse svinje in prešiče težje od 100 kg. V vaseh je nastal pravi poplah ta pričeli so klati svinje in prešiče, težje od 100 kg, v velikih množinah. S klanjem se jim je tako mudilo, da so klali celo noč od četrtka na petek. Menda je ni bilo to noč v sarajevski okolici kmetske hiše, kjer ne bi imeli kolin. Mnogi kmetje so zaradi »sigurnosti« poklali tudi svinje in
prešiče pod 100 kg težke- Sedaj preiskujejo oblasti, kdo je razširil med kmeti lažnjivo vest, da misli država zapleniti vse svinje in prešiče, težje od 100 kg.
Sarajevski listi računajo, da je bilo usodno noč zaklanih v sarajevski okolici najmanj 1000. če ne še več svinj. Obenem upravičeno zahtevajo, naj se krivci ki so na tak zločinski način begali ta hujskali ljudi, tako eksemplarično kaznujejo, da bo vsakogar minila volja, še kdaj kaj takega zagrešiti.
Iz HSS izključen župan
Nedavno je bil izključen iz Hrvatske se-ijačke stranke bivši župan v Križevcih dr. Rudolf Gregurek. Sedaj objavlja službeno glasilo HSS »Seljačld dom« posebno beležko v kateri pravi, da »ne more biti dr. Gregurek po izključitvi iz stranke funkcionar ali član v nobeni organizaciji hrvatskega narodnega pokreta. Razlogi za to so p av tisti, ki so privedli bana dr. šubaši-ča, da je razrešil dr. Gregureka časti predsednika občine Križevci.«
Rooseveltov predlog papežu?
Baselska »Nat-ona.* ^eitung« poroča iz Rima, oa je prezident Roosevelt baje poslal po apostolskem iegatu v Zedinjenih državan msgr. Amietu cicognaniju izredno važno sporočilo papežu. Po svoji zopet-ni izvolitvi je po tej vesti Roosevelt izrekel papeževemu zastopniku v Zedinjenih državah željo, da bi v sodelovanju s papežem Izdal na svet veliko proklamacijo. Po Rooseveltovem mnenju je sedanji trenutek ugoden, da se narodom prikličejo v spomin guhovne vrednote spričo divjanja vojne, ki se je v zadnjem času izkazala v glavnem kot gospodarska vojna. To Roo-seveltovo proklamacijo naj bi spremljala njegova osebna poslanica papežu kot najvišji duhovni avtoriteti na svetu. Ako se papež s tem predlogom strinja, bi bil Roosevelt pripravljen, da mu sporoči v pregled in odobritev glavne misli svoje pro-klamacije.
Naši staroupokojenci
Pišejo nam: V vsaki kulturni državi z urejenim upravnim aparatom ie vprašanje uradništva med prvimi po važnosti. Zlasti važen je tudi problem dosluženega uradništva. ki je odšlo v pokoj, oa ie marsikje postavljeno v podrejeno vrsto, kakor da bi se s tem hotelo reči, da so za včerajšnje gospodarje prenehale obveznosti do današnjega upokojenca. Povsod tam kjer se ravna z dosluženim uradništvom po tem načelu, je težko pričakovati od še aktivnega uradništva navdušenje pri delu. ker živi vzgledi »dosluženih« kažejo na usodo, ki čaka vse bodoče upokojence.
Posebej skeleča rana pri nas pa so staroupokojenci. Navadno so prepuščeni samim sebi in prisiljeni na borbo za svoje prislužene pravice v obliki prošeni. moledovanj. resolucij in intervenrii pri vseh mogočih činitelj ih. toda le redko uspešno. Na tegobe teh malih ljudi, ki so še vče-rai zvesto služili narodu, vprav ce1 ota kaj rada pozablja kot na nekaj neprijetnega, da celo nepotrebnega.
Tudi železniški staroupokojenci niso na boljšem. Z novo uredbo 8 marca 1940 pod MSBr.319 so bili po čl. 3 od 1. aprila dalje sicer tudi nj:m priznani mali poviški draginjskih doklad. toda vse do danes iim j iz neznanih razlogov še niso bili tudi iz- i plačani. Za dosego teh pravic so morali prizadeti predložiti številne dokumente, večidel z dragimi taksami potrjona dokazila o svoji službi in izobrazbi, zato so upravičeno upali, da bo s tem ustreženo vsem črkam zadevnega zakona o niibo-vih pravicah. Kliub neprestano naraščajoči draginji so ostali tam kier so bili. Borba za njihov obstoi je še toliko bolj grenka ker sedai ne vedo odkod nai Pričakujejo pomoč.
Prav bi bilo, da bi tudi pristojni čini-telji to uvideli in čim boli p->spešili ureditev tega vprašanja vsaj v obsegu, ki ga predvideva nova zakonska uredba. Menda ne bo za to potreba posebnih naporov, če so bile zahteve formalnosti izr«1 njene. potreba pa je tudi že dovolj velika.
Iz Litije
i— Pevsko društvo »Lipa« je po dolgem presledku spet oživelo. V nedeljo 17. t m priredi ob pol 20. v sokol skem domu koncert pod vodstvom agilnega ravnatelja meščanske šole g. Lada Rojca. Zaradi pestrosti programa bo koncert za Litijo velik dogodek. Na programu bo skupno 17 del, in sicer 11 za mešani, 3 za moški in 3 za ženski zbor s spremijevanjem klavirja. Zastopani pa bodo tile skladatelji: Hubad, Adamič, Jereb, Premrl, Sattner, Lajovic, Venturini, Nedved, Zaje, Jenko, Aljaž in Mokranjac. Vabimo na koncert vse prijatelje petja in glasbe. Po koncertu bo prosta zabava v vseh prostorih doma. Sodeloval bo salonski orkester pevskega dru- i štva »Lipe«. (—)	|
Naše gledališče
D B A M A
Sobota. 16.: Lepa Vida. Izven. Nedelja 17. ob 15.: Neopravičena ura. Iz-• ven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ob 20.. Cigani Izven. | Ponedeljek, 18-: zaprto.
»Lepa Vda«, drama v štirih dejanjih, jo 1 najnovejše dramatsko delo znanega slovenskega književnika Ferda Kozaka. Avtor je postavil na oder konflikte iz industrijskega kroga ter odrtal v dialogih in dramatičnih prizorih razkroj družinskega življenja, v katerega posegajo socialni in družabni problemi. Igrali bodo: naslovno vlogo Mira Danilova, glavne vloge Levar, Kralj, Jan in A. Danilova k, g., nadalje Simčičeva, Bratina, Plut, Tiran, Slavčeva, Praprotnikova, Presetnik in Intiharjeva. Režiser dr- Kreft.
Nedelja v drami. »Neopravičena iiTa« je naslov Bekefyjeve sodobne veseloigre, pri kateri se občinstvo sijajno zabava. Prizori iz šolskega in domačega življenja, na skrivaj poročene osmošolke, so bila zabavni. Delo bo igrano prvič v letošnji sezoni v nedeljo popoldne. Glavni vlogi bosta igrala Levarjeva in Kralj. Režija je prof. šesta. — Zvečer bo prva repriza Fr. Milčin-skega burke »Cigani«. Ta satirična burka je namenjena smehu, zabavi in kratko-časju. Okrog kvarteta ciganov (igrali jih bodo Potokar, Slavčeva, Simčičeva in Novak), ki ga sodnik (Cesar) obsodi, a se mu posreči uitu — so nanizani razni zabavni zapletijaji. Prihod igralskega para (Na-blocka in Peček), ljubezen avskultanta (Drenovec) in hčerke g;ostllničarke (Ga-brijelčičeva), prihod sodnijskega inšpektorja (Presetnik) originalni zdravnik (Lipah) itd. Za vse tiste, ki ljubijo burke in njihove značilnosti, bo predstava večer kratko-časja- Režiser prof. šest.
OPERA
Sobota, 16.: Traviata. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Levento-ve.
Nedelja, 17. ob 15.: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Jenufa. Izven. Gostovanje al-tistke Elze Karlovčeve in tenorista Josipa Gostiča. Poneceljek, 18.: zaprto.
Vanja Leventov-a, bolgarska sopranistka bo gostovala čirevi v Verdijevi operi »T r a-v i a t a« v partiji Violette. S svojimi uspešnimi nastopi v naši operi je pokazala veliko glasovno zmogljivost, podprto z učinkovito odrsko igro. Kreacija njene Violette, je v igralskem in pevskem pogledu zanimivost. ki si jo velja ogiedati. Tenorsko partijo bo pel Ivan Franci, ki je dosegel z njo priznanje kritike in občinstva Očeta pa Janko, ki šteje to partijo med svoje posebno dognane naloge. Dirigent Anton Neffat, režiser D Zupan. Opozarjamo na to gostovanje. Predstava bo izven abonmaja.
Nedelja v °peri. Popoldne bodo izvajali kot predstavo izven abonmaja Lehar ,evf opereto »Grof Luksemburški« Melodiozna Leharjeva glasba daje posebno nosilcema glavnih partij: Franclu in Ivan-čičevi mnogo prilike za pevski razmah. Zabavni parček bohemov bosta podala Bar-bdčeva in M- Sancin. komično vlogo grofa Bazila Zupan, grofico Kokosczovo Pcliče-va. Razen njih bodo sodelovali: plesni di« vertissement bo plesal baletni zbor z Mo harjevo in Pilatom kot solistoma. Dirigent D. 2ebre, režiser E. Frelih, koreograf inž. P. Gclovin, scenograf inž. arh. E. Franz. Veljale bodo znižane cene. — Zvečer pa bosta gostovala v Janačkovi operi »Jenu-fa« Elza Karlovčeva kot cer-kovnica in Josip Gostič kot L a c a. Naslovno partijo bo podala Hey-balova, števa .pa bo pel Marčec. Leoš Ja-naček je znan kot zbiralec moravskih narodnih motivov, ki jih je uporabil tudi v operi »Jenufa«. Delo je muzikalno na-študiral dirigent Niko štritof. Zrežiral pa ga je Ciril Debevec.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota. 16.: Nenavaden človek. Otvoritev sezone.
Nedelja, 17.: Nenavaden človek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 17. ob 15.: Nenavaden človek. Znižane cene. Ob 20.: Na cesaričin ukaz.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 20.: Nenavaden človek. Gostovanje mariborskega gledališča.
R
0
Sobota, 16. novembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15; Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.30: Vesela muzika. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Trije potepini (članice Nar. gled.). — 17.30: Med igračami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura.
—	19.40: Vesele ruske pesmi (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Zapozneli ženin — vesela zgodba za radio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za veseli konec tedna igra Radijski orkester.
Beograd: 19.40: Rezervirano za prenos.
—	21: Operna glasba. — 22: Vesela muzika. — Zagreb 17.15: Radijski orkester.— 20: Narodne pesmi. — 20.30: Orkestralni in pevski koncert. — 22.50: Vesela muzika. — Praga 19.05: Mali orkester. — 20.10: Pester koncertni spored. — Sofija 19.50: Orkester. — 20: Lahka glasba. — 22: Bolgarske pesmi in plesi. — Berlin: 19.20: Orkester in solisti. — 21.10: Lahka godba in ples.
Iz Trbovelj
t— Koncert d°mžalskih malih harmonikarjev podmladka jadranske straže bo v
nedeljo 17. t. m. ofc 18. v Delavskem domu v Trbovljah. Kakor sprejemajo z navdušenjem naše Slavčke povsod, kjer nastopajo, tako pokažimo tudi mi v Trbovljah s številnim obiskom naše zanimanje do muzi-kalične domžalske mladine. Nastopi okrog 40 otrok v starosti od 4 do 12 let. Vstopnice si rezervirajte v naprej. Dobile se bodo v nedel-io od 10. dalje pri blagajni v Delavskem domu.
• • •
Tektonski potres v Rumuniji
Ugotovitev strokovnjakov v Bukarešti
K vprašanju, kakšni so bili vzroki katastrofalnega potresa v Rumuniji, ugotavljajo v Bukarešti, <ia je šlo za tektonski potres, ki se je razvijal
v nasprotju s potresi
vulkanskega izvora vzdolž seizmografske črte od ustja Donave preko Galaca, Mara-sestija in Focsanija do južnih Karpatov in Brancejskih gor. Odločilna za stopnjo potresa ni samo nihalni razmak zemeljskih gibanj, temveč pred vsem
fizikalna pospešitev vzgibane mase.
Gibanja, pri katerih prekorači ta pospešitev 100 cm na sekundo, predstavljajo po razpredelnici japonskega seizmologa Orno-rija buren potres- Največjo pospešitev so ugotovili doslej ob japonskem potresu 1. 1891., ko je znašala
450 cm na sekundo. Pri rumunskem potresu 10. t. m. so zabe-
ležili pospešitev 120 cm.
List »Universul«, ki se ha vi obširno s temi vprašanji, ugotavlja, da pri gradnjah v Rumuniji niso upoštevali
seizmografske črte,
ki gre, kakor je znanstveno dokazno, skozi Evropo in Azijo. V bodoče bi se morali učiti pri Japoncih, ki gradijo svoje stavbe tako, da bi po človeških računih vzdržale tudi močnejše potrese.
Dvorec )}Bellevue" v Berlinu
v katerem je stanoval Molotov s svojim spremstvom
Levji meteoriti
Nekoč po njihovem pojavu je potres uničil mesto
Rio Sambo
V teh dneh, zlasti okrog 18. t. m. opazujemo lahko meteorite, ki izvirajo na videz iz jutranjega ozvezdja Leva, taiko zvane Leonide. Prvič so roji teh meteorov zbudili veliko pozornost L 1766., kajti kmalu potem ko so jih opazovali, je silen potres uničil'cvetoče mesto Rio Barabo. 1799. je Humboldt opazoval znova te roje, ki se vračajo v posebno velikih množinah zlasti vsakih 33 let. L. 1833. je v eni sami novembrski noči vzplamenelo nad Niagarski-mri. slapovi četrt milijona meteorjev, a 1. 1866. so se Leonidi spet posebno izkazali.
Ni čudno, da so za L 1899- pripravljali vse za podobno opazovanje, toda sledilo je splošno razočaranje. Mogočna planeta Jupiter in Saturn, ki nas davita ta čas na nočnem nebu, sta v družbi z Uranom Leonide zvlekla iz območja zemeljskega tira tako, da se je ves 331etni ritem zmedel. V ostalem smatrajo Leonide za drobce tako zvane prve Templeove repatice, ki se vrača trikrat v stoletju. Ker pa je ves tir te repatice posejan z meteornimi drobci, je umevno, da se Leonidi pojavljajo vsako leto v novembru, ko prečka zemlja njihovo \ pot
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je v Rumuniji zopet dovoljeno dvobo-jevanje — toda samo aktivnim in rezervnim častnikom;
da je rumunska vlada prepovedala državnim nameščencem ženitev z ženskami tujega rodu;
da je novoizvoljeni prezident USA odpotoval na kratek oddih;
da je ruski učenjak Lazarov odkril baje uspešno zdravilo proti meningitisu;
da je dno Tihega oceana pokrito z ba-zaJtom;
da primanjkuje v Londonu šip za zasteklitev oken, uničenih zaradi bombnih napadov;
da je grški min. predsednik Metaxas doma z Itake, ki je dala Grkom zvitega Odiseja;
da so dan premirja 11. novembra v Belgiji nadomestili z »dnevom kralja« Leopolda, ki godu je na dan 15. novembra;
da je bil ob letošnji 23. obletnici Sovjetske Unije pri vojaški paradi v Moskvi poudarek na najtežjih vrstah motoriziranega orožja.
Za primer invazije
Preiskava proti graditeljem »Carltona«
Direktor podjetja in trije arhitekti so zaprti
Iz Bukarešte poročajo, da so morali usta- ] nihče ne more jamčiti za varnost v teh iti reševalna dela pri hotelu »Carlton«, I poslopjih. Finančno ministrstvo je zapusti-
— - lo svojo palačo, ker je tako poškodovana.
viti reševalna dela pri kjer je pod ruševinami obležalo veMko število mrličev. Ognja, ki divja pod razvalinami, niso mogli pogasiti. Reševalci, ki_ jim je bilo poverjeno to delo, so sami prišli v smrtno nevarnost in so se naposled morali umakniti. Do srede zvečer so prinesli na medicinski oddelek 98 mrtvecev iz »Carltona«, toda samo 75 so jih prepoznani. Trupla ostalih so tako skažena, da ni mogoče ugotoviti identitete žrtev.
Državno tožilstvo je izdalo nailog za aretacijo lastnika gradbenega podjetja Schind-ler in treh arhitektov, ki so nadzirali gradnjo hotela. Na podlagi ugotovitev gradbene oblasti je prepovedana tudi na-daljna uporaba gledališča in opere, kajti
Pet novih mostov
da se lahko vsak čas sesuje.
Motorizirana italijanska vojska
Med novimi, velikimi javnimi deli v Rimu ima poseben pomen pet novih mostov preko Tibere. Prvi teh mostov, ki bo no-fil ime Mosta XXVIII. oktobra, ustvarja monumantalen vhod v Rim in do njega bo vodil nov drevored. Drugi, Most Florentin-cev, bo v neposredni zvezd z novim predorom pod Janikulom, Afriški most bo vezal mestni predel Testaceio z mestnim središčem, Most svetega Pavla bo vodil do prostora svetovne razstave in isto tako peti, Maglianski most.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
pilo ti n Anglijo
je Anglija pripravljena na morju, v zraka in kakor kaže pričujoča slika, tudi na kopnem
Mimohod nanovo izvežbanlh pilotov britanske vojske na letališču v Ontariu
Prof. Wenckebach umrl
Eden najpomembnejših predstavnikov stare dunajske
medicinske šole
V sredo je umrl na Dunaju v starosti 76 let znani specialist za srčne bolezni prof. dr. Friedrich Wenckebach. ž njim je odšel spet eden izmed najpomembnejših zastopnikov stare dunajske medicinske šole.
Bil je po rodu Holandec, rodil se je 24. marca 1864. v Gravenhageju. Sprva je študiral zoologijo. Pozneje se je posvetil medicinskemu študiju ln se je že kot učenec znanstveno udejstvoval v nekem neapeljskem laboratoriju, zlasti kot demonstrator v anatomskem zavodu. Po doktoratu je deloval najprvo kot podeželski zdravnik, obenem je raziskoval motnje v delovanju srca
in krvnega obtoka.
Čeprav ni imel potrebnih aparatov, so mu uspele važne ugotovitve- L. 1902. je postal profesor notranje medicine v Gronin-genu, pozneje v Strasbourgu tn končno so ga pozvali za vodjo prve medicinske klinike na Dunaj. Ta klinika je v zvezi z njo govim imenom zaslovela kmalu po vsem svetu. Posebne zasluge si je pridobil kot raziskovalec srčnih aritmij, angine pecto-ris, vodenice in raznih zdravilnih pripomočkov. študentje iz vsega sveta so bili njegovi slušatelji. Neštetim ljudem je vrnil zdravje in ohranil življenje.

Psi so lajali, blisk je razsvetlil neb©-
Pojavi ob romunski potresni katastrofi
Poročevalec ameriške agencije »United Press« Frank E. Stevens, ki je bil v trenutku potresne katastrofe v Bukarešti, pripoveduje:
Preden me je prvi potresni sunek vrgel s postelje, me je zbudilo naravnost besno lajanje psov. Planil sem pokonci in sem skušal priti do vrat. Toda godilo se mi je kakor da sem na ladji, ki jo premetava vihar sem ln tja po morju. Po vseh štirih sem se plazil proti izhodu, med tem pa so padale slike s sten na tla. Nenadoma je je nekaj razpočilo. Dimnik se je sesul na stopnišče.
Po cestah so švigali policijski avtomobili, ambulančni vozovi in gasilci. Sirene so tulile. Pogled skozi okno na drugo stran ulice mi je povedal, da se je hotel Carl-ton, ki je stal na drugi strani, spremenil v razvaline.
Pozneje sem si pobliže ogledal razdejanje. Stražnik, ki je bil med prvimi na prizorišču katastrofe, mi je povedal, da so trije gostje, ki so bili ob začetku potresa v hotelu, rešeni.
Pred ogromnim kupom sipin se je razvrstila dolga vrsta tovornih avtomobilov, kl so nanje nakladali kamenje, omet in opeko. Ambulančni vozovi na drugi strani ulice so sprejemali mrtve in ranjene ter jih odvažali.
Zoper slepflne luči
Gotovo sd ne mislimo nič dobrega, kadar nam ponoči žarometi kakšnega avtomobila zasvetijo naravnost v oči. Za nekaj časa smo potem kakor slepi. Proti temu zlu pa je preprost pripomoček, in sicer ta, da zapremo v takšnem primeru eno oko čim hitreje. Ce čez kratek čas odpremo drugo oko, ga žarometi skoraj ne slepijo. To so dognali Londončanl, ki si morajo v teh časih utirati pot skozi zatemnelo mesto.
na grškem bojišču
Povzročitelj nevarne
živinske bolezni
Veterinar prof. Goetze iz Hannovra je po večletnem raziskavanju odkril povzročitelja nevarne kataralne mrzlice, ki napada živino v tropski Afriki in povzroča tam ogromno škodo. Ta povzročiteli je majhna spiroheta. ki je komaj 2/1000 mm debela in 6/1000 mm dolga.
Na pročelju kraljeve palače sem naštel 22 razbitih oken. Drugače je to močno dvonadstropno poslopje ostalo neporušeno. Poštna palača pa je bila hudo prizadeta. Okna na južni strani so bila razdejana. Severna stran hiše se je zdela kakor obstreljevana s strojnicami.
Vojaške straže pri petrolejskih vrelcih pripovedujejo, da je nebo tik pred začetkom potresa razsvetlil nekakšen blisk. Zdelo se je, kakor da se je ozračje vnelo. Ta nenavadni pojav je navdal ljudi v pe-trolejskem področju z veliko zmedo in strahom.
ANEKDOTA
Neki tuj diplomat je nenadoma stopil v sobo, kjer je prezident Zedinjenih držav Abraham Linooln, čistil svoje čevlje. Osupel nad tem prizorom je vzkliknil:
»«Kaj vi, gospod prezident, sam čistite svoje čevlje?
»Tako je,« je odvrnil mirno Lincoln. »In zdaj mi dovolite vprašanje: čigave čevlje pa čistite vi?«
VSAK DAN ENA

»Gospoda direktorja ni doma«. »In kdaj bo zcpet doma?« »Prosim, počakajte malo, da ga vprašam . . .«
(»Sondagnisse Strix«)
H. Adams
LEPA Z
Detektivski roman
Dafna ni odgovorila, toda srce ji je burno razbijalo. Ali se je res ponujala priložnost, da dokaže, kako neosnovana je obdolžitev, ki jo je bila »groza« izrekla zoper Pata? Nič več ni dvomila o tem, da je Karolina na pravi sledi. Moški bi bil njenim preprostim domnevam nemara še marsikaj oporekal, a ženska čuti z žensko, odkar svet stoji.
»Kateri drugi je soba gospoda Masona podobna?« je vprašala Karolina.
»Tvoji. Zraven nje leži in oprava obeh je enaka.«
»Preiskovanje bi bilo torej jalovo. To je opravil že detektiv. Samo eno možnost vidim.«
»Namreč?« je vneto vprašala Dafna.
»Nekdo se mora v sobi skriti, kadar poj de Bili Mason spat.«
»Ali, Karolina, to vendar ne gre! Kdo naj se skrije?« Ne, ne, to ne gre!«
»Mora iti; ako ni drugače, poizkusim sama. Ce ima kaj skritega, bo zvečer najprej pogledal, ali je stvar še tam, kamor jo je spravil.«
»To bi utegnilo biti res.«
»Ako se torej poprej skrijem v sobi, bom lahko
videla, kje je ogrlica.«	.
»Vkljub temu ne gre, Karolina, v njegovi sobi se skrivati ne moreš. Kaj pa, če ogrlica m tam in te Bili Mason zaloti? Sploh pa je nemogoče, da bi
se skrila. Niti pod posteljo se ne moreš, ker bo prej pogledal pod njo. Ne, to je izključeno!«
Tedaj ji je Karolina tiho, čisto tiho šepnila nekaj besed." Dafna je zmajala z glavo, a misel jo je mikala.
»Dobiti morava dolg zvonilni motvoz,« je mirno dejala Karolina. »Če pozvonim enkrat, mi prideš na pomoč. Tedaj zaigram prismojenko in rečem, da je šlo za stavo. Če pozvonim trikrat, tedaj je bila moja domneva pravilna in ti moraš neute-, goma prihiteti z drugimi vred in brezpogojno zahtevati, da te takaj spusti v sobo. Imate dolg zvonilni motvoz?«
»Mislim, da,« je rekla Dafna.
»Namestiti ga znam sama. Seveda mi boš morala pomagati.«
»Karolina, ali ne bi bilo bolje, da se skrijem
i jaz?«
| »Nikakor ne. Jaz se moram prav tako oprati j suma kakor Pat. Še sreča, da se drevi vsi odpe-ljejo, to bo izvrstna priložnost. Razglasi, da bo oče z odvetnikom in detektivom ta čas še enkrat pre-iskal vse sobe in da naj jih zaradi tega nihče ne zaklepa. Potem bo Bili Mason takoj, ko se spet vrne v svojo sobo, pogledal v skrivališče.«
»In kdaj se skriješ?«
»Ti mi moraš pomagati,« je Karolina zamišljeno ponovila. »Namesto da bi se peljala z vami v Kenilworth, ostanem tu in poj dem spat. češ da me i glava boli. Na povratku moraš urediti tako. da bosta vidva s Patom prej doma kakor ostali in mi bosta lahko pomagala.« i »Karolina, mar hočeš to res napraviti?«
»Seveda hočem. Pri najboljši volji ne vidim druge možnosti. Če sem se motila, bom morala pač gledati, kako se izmažem.«
»Misliš, da Vera ve, kako in kaj?«
»Tega ne. Bili Mason je storil to najbrže le iz trenutnega nagiba.«
Razburjeno sta rešetali vse posameznosti svojega načrta. Igra se je ta čas nadaljevala, ne da bi bila Davnina nepazljivost prinesla Patu škodo. Boril se je hrabro ter igral z vsem zaupanjem v končni uspeh. Charlie Goss je bil odstopil, ko je napravil štirideset točk. Tudi Allcroft je bil po uspešni igri odstopil. Zdaj je Peter Grey s srdito odločnostjo branil ena vrata in prepuščal Patu, da je pobiral tek za tekom. Mladi Irec je b i napravil sam že sedemdeset tekov, ko so gledalci z grozo opazili, da postaja kar vratolomno predrzen. Nihče ni vedel, kaj ga je obsedlo, ko se je jel kakor divji metati na vsak lučaj, a sreča mu je ostala zvesta. Gledalcev se je polaščalo čedalje večje razburjenje, ko je podil žogo za žogo preko polja in delal točko za točko, spremljan od vse glasnejšega in glasnejšega ploskanja.
Gospod Summers je bil prav tako razburjen kakor ostali. Ljudje v njegovi okolici so že začenjali govoriti o zmagi, on pa jim je mahal, da nikar in jih s tihim glasom svaril, kadar so postajali le preglasni s svojimi slavospevi. »Mirno, fant, le mirno! A zakaj ne gre bolj naprej? Oh — krasno je udaril!«
Pri dveh sto točkah so napravili oddih, da bi popili čaj. Pat je bil sam odbil sto pet in dvajset točk. Dafna mu je pohitela naproti, ko je prišel
do stolov, in tudi gospod Summers je stopil k njemu ter mu kot dober športnik privoščil nekaj pohvalnih besed.
»Imenitno ste igrali,« je dejal. »Prekrasno! A prt> čaju morate najprej počasi spet začeti. Šestdeset tekov moramo še napraviti in bojim se, da od ostalih ni kaj pričakovati.« Nato ga je pustil z Dafno samega. »Videti je, da mu nisem kratko in malo zopern,« ji je šepnil Pat, in ona mu je odgovorila: »To se lahko še obrne, kakor hitro prileti v vrata prva žoga.«
To čajno uro so vendar že spet vsi prebili v veselem razpoloženju. Pravi kriketarski duh je bil končno premagal občo poparjenost. Petru Greyu so čestitali na uspešni obrambi. Ko je šel mimo Karoline, mu je veselo zaklicala: »Dobro ste igrali!« On pa je samo zamrmral »Hvala lepa!« in krenil dalje. Naglo je pogledala Dafno, kakor bi ji hotela reči: »Vidiš, nobenega opravka noče več imeti z menoj. Tako je, kakor sem rekla.«
Toda Karolinina mirnost je bila samo navidezna. Načrt za drevi jo je vendarle močno razburjal in tudi Judyjine novice so jo bile potrle. Misel na srečo prijateljic jo je radostila, a trepetala je pred izpovedjo, ki naj bi jo vse opravile. Nasproti Petru Greyu je bila kazala spretno potvorjeno ravnodušje. Toda poniževalna se ji je zdela misel, da naj sama prizna, kako je zasnovala načrt za njegovo ugrabitev, in ga vrhu tega še prosi, naj ji prizanese z ovadbo! Sicer je bil v šali rekel, da se s tistim dekletom nemara oženi, toda odgovorila mu je bila, da bi bilo to maščevalno in barbarsko. Kako bi mogla zdaj iti k njemu in mu povedati, da je sama tisto dekle?
MALI OGLASI
CENE
A L I M O G L ASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enttrat.no pn etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in Zenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din'3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje -islovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
VEMTm
Beseda 1 Din. davek j Din za šifre ali dajanje
naslova 5 Dtn Najmanlšl
znesek 20 Din
Urarski pomočnik
samostojen delavec se tako] sprejme. Plača dobra Ponudbe na Acker-mann i. Kindl, Ptuj.
30817-1
Be=edb Din davek .i Dia zs šifre ali dajanje
na-slrva S Din Najmanlš'
roesefc 20 Din
Veliki agregat
za pokremanje, 10 volt, 1500 Amper, spojen z električnim motorjem 26 Ks, 200-300 volt z Oljnatim poganjačem, kopalni regulator, premen-1 j lvl odpor in spojna plošča, se proda. EJlek-trodelavnica čiček, Maribor, Vodnikov trg 3.
30880-6
Lep lestenec
brušeno steklo, ugodno proda ABC, Ljubljana,
Medvedova 8, poleg kolodvora šiška.
30866-6
•Seseda t Din. davek Din, za šifre ali dajanje laslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
Pri Putrihu
danes ln jutri ples. Vsi vabljeni.	30689-18
Pri Poljšaku
vsako soboto, nedeljo ln praznik družabni večer. Igra nova prvovrstna godba. Domače koline. Najnovejše kegljišče, — Vsi vabljeni! 30847-18
Sobe išče
vsaka beseda 50 par zs dajanje naslova S Din
najmanjši znesek 15 Din
Iščem prazno
ali opremljeno sobo
s postrežbo ln brano iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec*.	30831-23a
Gospodična
Išče stanovanje s hrano. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod »Ljubljana stanovanje« na ogL odd. Jutra.
30839 23a
n:
l Dtn davek j Din. za šifre ali dajanja naslova 5 Din Najmantšt znesek 20 Din
V globoki žalosti javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl moj ljubljeni soprog, gospod
Štefan šoje
artilerijski narednik-vodnik v p.
Pogreb bo v nedeljo 17. t. m. ob 16. iz mrtvašnice na mestnem
pokopališču.
Sv. maša zadušniea bo v ponedeljek 18. t. m. ob 7. uri v župni
cerkvi v Celju.
Celje, 15. novembra 1940.
GRETA ŠOJC, soproga

Nenadoma je umrl v 67. letu starosti soprog, oče 4 otrok in stari oče, gospod
Hrast Andrej
žel. uradnik v pokoju
Pogreb bo v soboto, dne 16. novembra ob 4. uri popoldne na jeseniško pokopališče.
Jesenice, 15. novembra 1940.
žalujoči: Karla, soproga; Dora, Kristina, Vila, Cita, otroci.
Tovorni avto
tri ln pol tonski kupim Prednost Ima na plin ali nafto. Zavadlav. Pod <*used nrl Zagrebu
30801-10
Seseda 1 Din davek Dtn za 511 rc ali da lan u -laslova 5 Din Najmanfi znesek 20 Din
Železen štedilnik
in peč
dobro ohranjeno, ta-koj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«.	30865-7
Beseda 1 Din. davek i Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 17 Din
Rabljeno spalnico
poceni proda Krže, pohištvo, Ljubljana. Prečna ul. 6.	30789-12
RreHi+arib
Beseda i Din davek j Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din
Ločenka
sprejme upokojenca na celo oskrbo. Ponudbe na podružnico Jutra v No vem mestu pod »Sama« 30852-14
Beseda 1 Din. davek o Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš" znesek 20 Din
Pekarijo
z obrtno pravico oddam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod r, Pek arija«.	30854-19
Beseda 1 Din. davek < Din, za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
Parcelo 746 kv. m
strnjen sistem, za visoke zgradbe z lokali, v bližini rižne luščilnice, prodam za 150.000 din. Ponudbe pod šifro »Vogalna«.	30878-20
Enonadstropna hiša
5 lepih sob, 2 kuhinji in stranski prostori, 2 kleti, z dobro ldočo gostilno in pekarijo, z velikim dvoriščnim poeiopjem, uporabljiva za vsakovrsten obrat, je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zelo ugodno«.
30821-20
Mizarji!
Lesne industrije!
Pri nabavah za Vaše podjetje zahtevajte brezobvezne ponudbe za razne stroje in njih dele in orodje pri zastopstvu
»ELHOMA«
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA št. 3 — TEL. 25-31.
Pri nas dobite vse stroje, ki prihajajo v poštev v lesni stroki, Izdelki samo prvovrstni in to brez konkurence tako v ceni kakor v tehnični dovršenosti. — Mnogo referenc na razpolago.
STROJE DOBITE TUDI NA ODPLAČILO IN TO POD ZELO UGODNIMI POGOJL
Zahtevajte ponudbe, ki so brezobvezne, dobava točna in kratkoročna.
Za takojšnjo dobavo iz skladišča v Ljubljani so na razpolago in to še po stari ceni in starem tečaju sledeči stroji:
1 reskalni stroj brzo tekoči z 3—6—900 obratov v minuti, z motorjem 5 KS, z vsem potrebnim pomožnim orodjem, in reskarnimi pripravami.
1	poravnalni stroj 400 mm širine s krožno žago in vrtalno pripravo kakor brusilni aparat za brušenje nožev z vsem priborom.
2	universalna stroja 6 krat kombinirana z vsemi pomožnimi pripravami, kompletnim orodjem s pridelanim motorjem 5 KS. Dobava takoj iz tovarne.
Vsa tozadevna pojasnila in ogled brezobvezen pri zastopstvu
»ELHOMA« SLEJKO
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 3.
f
Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani
sporoča žalostno vest, da je umrl gospod
Franehetti Engelbert
zaslužni organizator združenja in večkratni dolgoletni predsednik ter častni član, imejitelj reda sv. Save IV. in V. razr.
Zaslužnega pokojnika bomo spremili k večnemu oočitku v nedeljo 17. novembra 1940 ob 15. uri lz Zal,
kapelica sv. Andreja.
Hiša
20 let davka prosta, za 350.000 din naprodaj. — Miha Dimnik, Gnldov-čeva ul. Nova hiša. Moste.	30770-20
Parcela
400 kv. m se proda na Kodeljevem. Naslov v vseh posl. Jutra.
30835-20
Na Mirju
ugodno prodam več solnčno ležečih parcel Skupno ali posamezno Poizve se od 10. do 12. Zrinjskega 15, priti, de sno.	30856-20
Beseda i Din davek » Din za šifre ali dajanj* naslova s Din Najmanlš" znespk 20 niri
Družabnika
sprejme brezkonkurenč-no podjetje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Patent do din 15.000f 30813-16
Družabnika
s 50.000 din Iščem za takoj v večjem industrijskem kraju Naslov pove ogl. odd. Jutra pod značko »Vesten družabnik« 30827-16
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro al! dalanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Dtn
Posojila
dajemo našim članom ln varčevalcem Ugodni po
soji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var fevalci brezni ačno zava rovanl Zadruga »Moj Dom« Ljubljana. Dvor Jakova 8 Iščemo pover-tenike	199
Beseda i Din davek t Din. za šifre ali dalanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 2C Din
Sobo
s posebnim vhodom oddam. Klavir na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutra	30845-23
Sobo z balkonom
prazno, event. opremljeno za 2 osebi (možna uporaba kopalnice) se odda za takoj Kersnikova ulica 7. H. levo.
31870-23
Svetlo, zračno
sobico
s souporabo kopalnice oddam takoj ali pozneje gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra.
30858-23
Sostanovalca
sprejmem takoi. Prost vhod. Naslov v vseh poslov. Jutra. 30857-23
Beseda 1 Din, davek i Din. za šifre aH dalanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din
Vsako količino
čajnega masla in smetane kupim. Ponudbe poslati na M. B. Ostojič, Dubrovačka 7, Beograd 30810 33
Suhe fige
za žganjekuho v zalogi. J. Oražem, Moste.
30855-33
Beseda 1 Din. davek a Din za šifre ali dalanje aaslnva5Dln Najmanlšl znesek 20 Din
Lokomobila
fabrlkat Wolf Magde-burg, 42, Ks, rabljena, dobro ohranjena, brez armature, se ugodno pro da. Vprašanja pod »1377» na Propaganda, Beo grad, pošt. pret. 409.
30796-29
Dragocenost
Beseda 1 Din, da»ek • Din. za štfrc ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš" znesek 20 Din
Vsakovrstno
zlato, briljante
in srebro kupuje po naj višjih cenah A BOZIC Ljubllana, Frančiškan ska ul. 3.	238 36
ŠPORT
Jutrišnja nedelja v nogometu
Popoln UgaSflci spored in še več dragih borb za točke
Varujte se patvorb!
223SESH3E5?
Beseda i Din davek i
Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš-znesek 20 Din
Hišni posestniki!
Stanovanja, ki jih oddajate, prijavite postrežni pisarni »Servis biro«, LJubljana, Sv. Petra c. 27-1, tel. 2100.
30737-31
Dopisi
»Znanka« Maribor
Potrpi, sedaj nemogoče, pridi kaj v Ljubljano.
30841-24
Tallin
Pismo prejel, hvala! čakam gotovo! 30823-2-4
Neli.
Z ar se ne možemo više videti. Ja Vas oče kujem 1 verujem, da čete doči. Nadbiskup, Šoštanj. Celje, Ljubljana.
30800-24
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
OTOMANE
v veliki izbiri kupite ugodno pri
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg
18.
Kakor smo že precej obširno pisali v zadnjih dveh številkah našega lista, bo jutrišnja športna nedelja v glavnem posveče-. na nogometu. Na sporedu bodo spet neka-| tere važne prvenstvene tekme, pred vsem v slovenski ligi, kjer bodo Igrali XI. kolo, pa- tudi v I. razredu in med juniorji bo nekaj prav zanimivih.
V	ligi bo ljubljanska publika gledala srečanje
Mars—Olimp
Mnenja so samo na Marsovi strani, da bo v jutrišnjem srečanju Mars dobil obe točki. Borba med obema ligašema bo prišla do izraza zaradi nadaljnjega obstoja v ligi. Mars vodi pred Olimpom s 6 točkami, toda s tem še nI rečeno, da je Izven vsake nevarnosti. Upajmo, da pri Marsu ne bo nesmiselnega podcenjevanja, kajti nogometaši iz Celja so kaj nevarni nasprotniki, ki se zavedajo, da bodo morali, če izgube še nekaj tekem, oditi iz lige in začeti znova v I. razredu.
V	teh znamenjih se bosta borila jutrišnja nasprotnika. Mars se zaveda, da je bilo delo moštva skrajno težko, priden je doseglo častni naslov Ugaša, ve pa tudi, da lige ne sme zapustiti. Pri tem potrebuje tudi pomoči občinstva, ki naj v čim večjem številu obišče to prireditev.
V	pred tekmi ob 13. nastopita Grafika in Korotan iz I. razreda.
Glavna tekma bo ob 14.30, obe na igrišču Ljubljane.
Ostala tri srečanja za točke v ligi bodo:
na Jesenicah: Bratstvo—Maribor
v Trbovljah: Amater—Kranj in
v Mariboru: železničar—Ljubljana.
Med vsemi temi štirimi tekmami je najvažnejša zadnja, ker bo v njej več ali manj odločeno vprašanje prvega prvaka v tej konkurenci. Po nedeljskem kolu bodo ostale neodigrane še tri tekme za vsakega izmed kandidatov, pri čemer je zanimivo vedeti, da ima železničar do konca tekmovanja še 2 nasprotnika (Maribor in Amater) na domačih tleh. nazadnje pa mora v goste na Jesenice, medtem ko ima Ljubljana najprej doma tekmo z Marsom, potem v Celju srečanje z Olimpom in nazadnje še doma dvoboj s Kranjem. Ta pregled kaže, da je železničarjev naloga od nedelje dalje morda nekoliko težja kakor naloga Ljubljane, vendar pa, vsaj po računih na papirju, ne toliko, da bi Ljubljana mogla nadoknaditi morebitno lzeubo obeh točk v Mariboru. Zato bo jutrišnja tekma
v Mariboru skoraj odločilnega pomena ... •
V	ljubljanskem I. razredu moramo opozoriti na naslednja srečanja:

Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
t
Umrl nam je naš nadvse ljubljeni, srčnodobri soprog, oče, brat, stric, gospod
Kornelij Iglic
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapelica sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Dolsko, Ljubljana, dne 14. novembra 1940.
žalujoči:
Magdalena, soproga; dr. Maks, sin; Mici, Francka, Zalka, hčerke; Ivanka Rozman, sestra in ostalo sorodstvo.
edestm pogrebni zavod Občina Ljubljana
Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, dobri očka, dedek, brat, stric in tast, gospod
Engelbert Franehetti
bivši brivski mojster, meščan in častni član raznih strokovnih združenj, odlikovan z redom sv. Save četrte in pete vrste
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. novembra 1940, ob 3. uri popoldne z žal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. novembra 1940.
Žalujoče rodbine: FRANCHETTI, PEŠL, SIRC-RANT

.- •♦H?. . «
;■■ .V**"'..vB • .' -is:.
V ' ; \ t'J. " .

V globoki žalosti naznanjam v svojem in v imena vseh sorodnikov, da je moj neizmerno ljubljeni soprog, brat, stric In svak, gospod
Simon Stdssl
veletrgovec
v četrtek 14. t. m. v starosti 54 let, po dolgem in mnčnem trpljenja mirno zaspal.
Pogreb dragega pokojoika bo v nedeljo 17. t. m. ob 15. ari s njegovega doma, Razlagova ulica 8-a, na mestno pokopališče v Celja.
Celje, 14. novembra 1940.
Globoko užaloščena
soproga Dora Stdssl, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
JADRAN—HERMES
Jutri bo na Hermesovem stadionu precej vroče. Gornja dva nasprotnika bosta poizkusila svoje moči. Borba med njima je bila vedno napeta in lepa in so zato mnogoštevilni prištaši obeh taborov zmerom prišli na svoj račun. Res je, da je po večini zmagal Hermes, toda Jadranaši so nedavno dobili nove mod in sta si enaj-storici kar enakovredni. Obe moštvi hočeta biti na vrhu tabele in zato bo ta tekma več kot zanimiva. Trnovčani pripeljejo s seboj vedno dovolj svojih navijačev In bodo prijatelji Hermežanov morali prav tako poseči v borbo in bodriti svoje. Obeta se lep nogometni užitek. Vstopnina bo malenkostna.
Tekma bo ob 14.30.
SVOBODA—MOSTE
Jutri bo na vrsti zadnje kolo jesenskega prvenstva v ljublj. I. razred, v katerem se bosta srečala tudi Svoboda in Moste. Moštvo Most je postalo pravi strah po velikem uspehu, ki ga je doseglo nad moštvom Diska. V nedeljo bo to moštvo prišlo v goste k Svobodi, ki bi z zh^o nad Mostami znatno okrepila svoj položaj do prvega mesta, posebno še, ker ima Svoboda spomladi skoraj vse tekme na svojem igrišču.
Po tej tekmi, ki se bo pričela ob 9.30, se bosta srečali prav tako v prvenstveni borbi mladini Svobode in Ljubljane, in sicer z začetkom ob 11.
CELJE—BREŽICE
Jutri bo na celjski Glaziji prvorazredna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Brežicami. Obe moštvi, ki bosta nastopili v najmočnejših postavah, bosta poskrbeli za zanimivo borbo, ki bo gotovo privabila vse ljubitelje lepega nogometa. Celje bo moralo potrditi sloves, ki ga je doseglo v zadnji pokalni tekmi nad ligaško enajstorico Olimpa, Brežičani pa se bodo tudi potrudili, da se povzpnejo čim više na tabeli. Pričetek ob 14.15.
Dopoldne ob 13.30 bo na Glaziii trening tekma med dvema moštvoma SK Celja in SK Jugoslavije. Ker bosta oba kluba preizkusila nekaj novih moči, bo tudi ta tekma zanimiva.
V juniorskem sporedu vabijo prireditelji posebej na naslednji dvoboj:
JADRAN—SLA VIJ A jun.
Da se v zadnjem času posveča vzgoji mladine večja pažnja, smo videli v reprezentančni tekmi med Slovenijo in Hrvatsko, v Zagrebu, kjer je mladina pokazala lepši nogomet kakor pa starejši tovariši.
Tudi pri nas se na igriščih in pri blagajnah opaža, da ljubitelji nogometa redno obiskujejo tekme naših najmlajših in lahko rečemo, da se vedno vračajo zadovoljni z igrišč. Najzanimivejša juniorska j tekma bo jutri na igrišču Jadrana ob 10 30, kjer se spoprimeta Jadran in Slavija. Sia-vija bo poslala v boj kompletno prvo enajstorico, ki se uspešno bori v II. razredu, Trnovčani pa postavijo moštvo mladih moči, v katere polagajo vse sv©Jp zaupanje.
Novo športno igrišče v Celju
Kakor znano, bo Celjska mestna občine zgradila Sokolskemu društvu Celju-maticJ in SK Celju kot nadomestilo za Glazijd moderen športni prostor med Kersnikovo in Stritarjevo ulico blizu mestne garaže na Sp. Lanovžu. Ta prostor bo urejen in izročen obema zakupnikoma dne 1. aprila 1941.
Novi športni prostor bo imel lepo lego in ne bo toliko izpostavljen poplavam kakor Glazija. Nogometno igrišče bo dolgo 105 in široko 70 m. Tudi tekališče bo ustrezalo modernim športnim zahtevam; dolgo bo 400 m in bo imelo samo dva ne-dvignjena zavoja. Nogometno igrišče so že drenažirali in splanirali. Na sedanjo podlago pride še plast zemlje, ki jo bodo posejali z angleško travo. Na zapadni strani športnega prostora, ki bo v celoti ograjen, bodo zgradili hišico z garderobami, prho in stanovanjem za oskrbnika. Novo športno igrišče bo ustrezalo vsem nujnim športnim in higienskim zahtevam. Prostor je dovolj velik, da bo igrišče pozneje mogoče izpopolniti z raznimi napravami, n. pr. s tribuno itd. Vhod na igrišče bo na oglu Kersnikove in Stritarjeve ulice. Zamišljena je tudi zasaditev dreves na notranji strani ograje.
Celjska mladina bo torej dobila spomladi lep ln moderen športni prostor. To dejstvo bodo vsi prijatelji športa in telesne vzgoje iskreno pozdravili.
SK Mars. Opozarjam ponovno vse ligaše-igrače, da se danes udeleže članskega sestanka ki bo pri Ivanu, Aleksandrova c. 5 ob 20. Sestanek je važen! Načelnik.
SK Jadran. Moštvi za jutrišnji tekmi sta razvidni v garderobi. Juniorji naj bodo na našem igrišču ob 10., prva garnitura na Hermesu ob 14. Bunc in Jukič sigurno. Ob 10. bo na igrišču sestanek prve garniture.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Zaradi prvenstvene tekme z Jadranom naj bodo v nedeljo vsi igralci I. moštva v garderobi najkasneje ob 14. Sestava je razvidna na običajnem mestu.
SK Grafika. Jutri ob 12.30 mora biti I. moštva na igrišču Ljubljane in tudi vsi ostali, ki so določeni. Mirko sigurno! Načelnik.
Športni klub Slovan v Guštanju priredi
za zaključek letošnje športne sezone drevi ob pol 20. v Sokolskem domu v Guštanju veliko plesno veselico. Na prireditvi bo igral znani dijaški jazz iz Maribora in tudi sicer bo v vseh pogledih poskrbljeno za prijetno zabavo med športniki.
fnserirajte v »Jntrn«

Urejuje Davorin Kavijen. Izdaja za konzorcij »Jutra< Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. —
Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak.
— Vsi v Ljubljani.
Da nudimo našim odjemalcem še več udobnosti in še večjo izbiro dobre in cenene obutve, da jih zadovoljimo v vsakem pogledu, se nismo ustrašili ne truda ne žrtev ter smo postavili
v Ljubljani na vogalu Aleksandrove ceste in Šelenburgove ulice veliki
DOM SLUŽBE
V	njem bodo naši! naši odjemalci v bodoče vse udobnosti
velikega trgovskega doma. Poleg večje in izpopolnjene izbire novih vzorcev bomo obnovili in preured li tudi oddelek za nego nog in kliniko nogavic, kjer boste vedno dobro in poceni postreženi.
Svečana blagoslovitev 16. novembra ob 15 uri. Otvoritev poslovnih prostorov z razstavo naših proizvodov istega dne ob 16 uri.
V	nedeljo 17. nov. razstava od 9 do 18 ura
NA RAZSTAVO VAS LEPO VABIMO
LJUBLJANA