Leto LXIX. ŠL tS$ Lisđrtjaaa, petak 1*. WIki H9» ■ 11 ■■ I nit 1 ■ 1^1 1 m ■■ 1^1 1 ¥ ^n» ■ I* ■■ 1 & lili IVII I !■ 1 me & DIB 2. do 100 vrst A Din 3JS0, od 100 do 800 nit A Dtn * vecjt tneeratl pettt vrsta Dtn *--» Popast po dogovora, In—etiil davek posebej. — »anfl l Navod« »elja mesečno v Jugoslaviji DtĐ 12.-. sa toosemstvo Din 25-. Rokopisi as os vračajo. UREDNUTVO IN OPBAVN1ATVO LJUBLJANA, Kaaftjm unos Mas. ft. Telefon: 81-22» 81-28. 81-24. 81-25 ta 81*28 Podroinice: MARIBOR Stroaeinavcrjcva 8b — NOVO MESTO, L^obajanoka a telefon st 25. — CELJE: eeljako aaasasatpei a^ssssaafsa|aaa attoa 3, islsaai et. 65; pođrusnJea uprave: Kocenova ulica 2. telefon at. 190. — JESENICE: uOb kolodvora lOL Postna t.P«»*ii..h»> t LJubljani at. 10.351- Pogajanja med Dunajem in Berlinom; Avstrija pred težko odločitvijo Nemški pogoji za obnovo prijateljstva hudo ogrožajo sedanji avstrijski režim — Zaradi tega Schuschnigg Se vedno okleva — Nemcem se ne mudi in bodo čakali na ugodnejši čas za dosego svojih ciljev avsrlin, 10. julija, r. V zadnjem času so 5e v mednarodnem tisku ze ponovno pojavile v^-š-ti o nepo.-rednjih pogajanjih med av&trijsko m n^m^ko vlado, ki jih je vodil po nalogu iz Berlina nemški poslanik na Dunaju von Papen 2 avstrijskim zveznim kancplarjem dr. SchuS'*hni^om. Spričo sinoćnjih informacij agencije »Unitet Press« o ze doseženem sporazumu so se danes nemški novimrji ohrnih nele na pristojna mpsta. eegd rudi na razne informirahu osebnosti ki so jim potrdile, da so 6e f>»>gajan,ja dejansko \«odila. Podajanja so 8« vrniila tudi ze prej in nele v zadnjem sapi in sicer na inoijativo iz Berlina. Približno pred 14 dnevi pa so bila prekinjena, ne da bi bil dosežen kakršenkoli vidnejši rezultat. Na obeh straneh se je sicer pokarala dobra volja za spora um. ki bi bil moral biti dosežen na gospodarskem, kulturnem in političnem področju v obliki kakr>nega ca-Aovno ompjenejr.i modusa vivendi. Toda preko dobie volje n-'so prišli. ^Vividno se je v Berlinu inaugurirala nova taktika, ker so končno uvideli, da z anslusom ne pridejo nikamor. Novi nemški politiki napram Avstriji bi se lahko reklo politika izenačenja. Nemci so skušali s to politiko doseči, da bi nsrlednejši nacionalno orientirani ljudje prišli v avstrijsko vlado, predvsem neki btvii nemški nacionale!, pangenr.ani, ki so po sili razmer šli med narodne socialiste, ker so izgubili pretežno večino svojih pristašev. V Avstriji naj bi se uvedel ostrejši protizidovski kurz, izdajati naj bi se pričeli nacionalistični listi, ki bi sicer zastopali stališče avstrijske neodvisnosti, vendar pa propagirali socialne, rasne in nekoliko tudi politične ideje nemškega narodnega socializma. Sklenila naj bi se posebna gospodarska in kulturna pogodba. Po gospodarski pogodbi bi Nemčija zavzela ves presežek avstrijskih kmetijskih pridelkov, po kulturni konvenciji pa bi se smeli v Avstriji prodajati narodno socialistični listi in knjige Končno naj bi se ustva rilo tudi neko zunanje politično sodelovanje v okviru nemško avstriisko-madžarsko poljskega bl->ka. ki bi bil čisto naravno seveda naperjen proti ^esko-slovaški. Pogoj za nemške garancije srled*1 avstrijske neodvisnosti pa bi bil ta. da bi dunajska vlada zatrla vsak leeitimistični pokret v Avstri j! Na avstrijski strani so izjavili, da so pripravljeni za Erosnodarsko sodelovanje z Nemčijo pod pogojem, da plačajo N>moi avstrijsko hlnve* da se N«mct nikoli ne bodo smeli vmešavati v avstr ska notranja politična vprašanja. Zaradi te-ga tudi od jesenskih razgovorov med zastopniki Msrijske in nemšk«* vlade ne bo pričakovati mnojro uspehov. V Avstriji mora slej ko prej priti do novegra notranjega političnega prevrata. Na Punaju se zavedajo, da ga bodo Nemci v primeru končnega neuspeha mirne likvidacije sedanjih nespn-razumljenj vsekakor forsirali. Položaj je zaradi tega za Avstrijo izredno delikaten. Velike preglavice francoske vlad* s stavkujočimi delavci f će ne pride do mirne poravnave, grozi vlada z uporabo sile Panz, 10 luhia A A. Notranji minister Salengro je v socialističnem poslanskem klubu pojasnil način, kako bo vlada ravnala, da prepreci nadaljnjo zasedbo tovarn in drugih podjetij. Minister j*1 izjavil, da bodo v podobnih primerih najprvo posredovali delavski delegafi. Če ti ne uspejo, bodo posredovali nato župani z delegati. Će bi tudi ti ne dosegli želenega uspeha, bodo posredovali župani s sindikalnimi organizacijami. Sele če bi se vse to ne obneslo, bo vlada rabila silo. Glavni tajnik socialistične stranke in minister brez portfelja Paul Faure je glede nasilne zasedbe nekaterih tovarn in podjetij od strani delavstva izjavil, da je to postopanje posledica ogorčenja * delavstva, ki je zadnji čas mnogo trpelo. Toda kljub temu se to postopanje ne more odobravati. Vsi spori med delodajalci in delavci se morajo najprej reševati v prvi instanci pred razsodiščem, v drugi instanci pa pri delovnem ministrstvu. Na drug način se zakoni demokracije ne morejo spoštovati. Zasedanje tovarn je nezakonito delo. Nemiri v Palestini organizirani od zunaj Izjava kolonijskega ministra v spodnji zbornici Umdnn, 10. julija r. V spodnji zbornici je sinoči kolonialni minister Armsby-Gore odgovarjal na več interpelacij glede položaja v Palestini. Minister je izjavil, da je vrhovni svet muslimanov, ki sodeluje v arabskem pokretu, stavil nove zahteve. V splošnem pa je položaj ne-izpremenjen in takšen, kakor ga je opisal v svojem ekspo-zeju meseca junija. Glede propagande, ki se vodi v Palestini s strani gotovih neprijateljskih držav, je minister potrdil, da taka propacaoda obstoja, da pa iz razumlji- vih razlogov o tem ne more dati obširnejšega poročila. Vlada je storila vse, da to propagando onemogoči. Izjavil je le toliko, da so voditelji upornikov v Palestini dobili iz inozemstva znatna finančna sredstva za svojo akcijo. Lord I>umington je v zgornji zbornici predložil resolucijo, v kateri zahteva, naj vlada prepove Židom vse-Ijevanje v Palestino vse dotlej, dokler poseben odbor ne prouči razlogov sedanjih neredov v Palestini Kongres rumunske liberalne stranke Romunija mora biti na znotraj možna, na zunaj pa zvesta svojim zaveznikom Bukarešta 10. julija AA. Kongres liberalne stranke je potrdil i7volitev Konstantina Bratiana za voditelja stranke. Ministrski predsednik Tatarescu je izvoljen za glavnega tajnika stranke. S tem je določen za naslednika Bratiana kot voditelja stranke. Oba sta v svojih govorih podčrtala nezlomljivo zvestobo liberalne stranke do kraljevskega doma. Nato s'a ocrtala pomebno vlogo, ki jo ima Rumunij;t v vzhodni Evropi. Bratiana je v svojem govoru opozoril tudi na to. da je treba skrbeti za čim boljšo državno obrambo Ru-munije. Dejal je, da morejo mir Evrope varovati samo vojaško močne države. Rumunija mora biti močna, da bi zaslužila trajno zaupanje svojih zaveznikov in da bi jo njeni bivši sovražniki spoštovali. Samo na ta način bo lahko na- ša država, je dejal Bratianu, premagala nevarnosti, ki jih utegne prinesti že bližnja bodočnost. V skladu s tem mora Rumunija, nadaljevati svojo zavezniško politiko, ker je ta politika posvečena miru, kakor delajo za mir tudi vsi rum unski zavezniki, ker so njihovi interesi istovetni z interesi Ru-munije. Na gospodarskem polju mora Rumunija izvajati politiko po načelu »Rumunija Rumunom«. Rumunija obenem priznava sodelovanje tujine pri izkoriščanju njenih prirodnih bogastev, odklanja pa posebne olajšave komurkoli. Predsednik vlade Tatarescn je v svojem govoru po izvolitvi za glavnega tajnika stranke podČTtal med drugim velik pomen sestanka državnih poglavarjev Hale antan-te v Bukarešti. Abesinska ofenziva Pariz, 10 julija w. Por bile neke z*»jn hude eksplozivne snovi ter jih spravili na varno. Ker je Woolvieh zadnje tedne središče stavkovnega pokreta, sumijo, da gre za sabotažo. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, vendar pa čuvajo podrobnosti o tej nesreči v tajnosti. Schachtova politika: davek ali posojilo Berlin, 10. julija r. Nemški gospodarski minister dr. Schacht je naslovil na vso nemško industrijo poziv, naj dta vse svoje v tdcu zadnjega poslovnega leta dosežene dobičke in rezerve za novo nemSko no. tmnjc posojilo To svojo zahtevo utemeljuje dr- Schacht s tem, da **e je poživi j e-nje industrije omogočilo z državnimi sredstvi in z državnimi naročili Zaradi tega je upravičeno, da država zahteva sedaj uslugo s strani industrije. Ce bo industrija od. klonila to notranje posojilo, potem pač vladi ne bo preostalo nič drugega, keicor da poviša davke. Industrija naj seda i sama odloči: ali novi davki asi pa novo posojilo- Drsava potrebuje denar am tta mota aa Povišanje cen pšenice Ukrepi vlade za zaščito pridelovalcev pšenice Beograd, 10. julija. A A. Po sinoćnji seji niinistrskega sveta je kmetijski minister Svetozar Stankbvić dal tole pojasnilo: Cene letošnje pšenice bodo iste kakor lansko leto. To pomeni, da bo znašala povprečna cena najboljše potiske pšenice 126 m da se bo dvigala postopno do 140 Din za 100 kg. V ostalih krajih, odkoder izvažajo pšenico, bo cena v razmerju z večjimi prevoznimi stroški in zaradi slabše kvalitete nekoliko nižja. Pooblaščena družba za izvoz deželnih pridelkov bo v kratkem objavila cenik za vse kraje, iz katerih pšenico izvažajo. Glede na letošnji dobri pridelek pšenice so naša pridelovalci lahko s temi cenami zadovoljni, ker je letošnja cena enaka lan- skoletni, ko so pri določitvi cene pričakovali mnogo manjši pridelek. Vrhu tega se bo uvedla letos važna novost, namreč ta, da se bodo izdali ukrepi, ki naj zaščitijo pridelovalca pred morebitnim hudim izkoriščanjem, kar bo imelo za posledico, da bodo dobili višje cene, kakor poprej. Določena bo namreč cena, pod katero se m1 bo smela kupovati pšenico od pridelovalcev. Kmetijski minister je dobil pooblastilo, da v soglasju z minisrom za trgovino in industrijo predloži ministrskemu svetu čimprej uredbo, ki bo urejala odkup pšenice. Zaradi eh ukrepov bodo pridelovalci pšenice letos na boljšem, deloma zaradi večjega pridelka, deloma pa zato, ker bodo cene višje, kakor so bile doslej v enakih okoliščinah a— Italija in lokarnska konferenca Zakaj ni bila povabljena tudi Nemčija Pariz, 10. julija, r. Ker ee je iz Rima iz- | vedelo, da se bo Italija bržkone odzvala vabilu belgijske vlade in da bo sodelovala na prihodnji bru^rljski konferenci lokarnskih dr/av. a le pod pobojem, da bo na konferenco povabljen-i tudi Nemčija, pravi agen-eia Radio v n^kom svojem poročilu, da tudi v Parizu in Londonu *ele sodelovanja na konferenci v Bruslju. Potrebno pa je, da Nemčija prej odgovori ni znana angleška vprašanja, da ?p bo sploh vedelo, ali Jte pripravlejna pristati na spravo. Zasedba Po- j renja ni ukinila garancij, kakor jih doJoč) lokarnski pakt. Ce pa Francija. Anglija in Belgija niso službeno povabile Nemcev na konferenco v Bruslju, se je to a^odilo pač zaradi tegra. ker bi se vabilo Nenrčiji smatralo kot tiho priznanje jrofcovega dej*rv < v Forenju, Andrija, Belgija m Francija ima jo pač pravico pričakovati od Nemčije dokazov iskrene volje za sporazmn. C\e Ki Italija vztrajala pri svojem pogoja, ha ta tajila svoje obveznosti na osnovi lokarnafce pogodba. Van Zeeland ]e pesimist Vojna nevarnost še vedno plaft evropske državnik^ Bruselj, IO. julija. AA. DNB: Ministrski predsednik, Van Zeeland je imei pred senatom govor o zunanji politiki. Posebno je podčrtal, da obstoje bližnje temne nevarnosti, ki so tako velike, da ni bil v skrbeh samo Bruselj, ampak tudi Ženeva. V ženevi prevladuje vtis, da se vojna nevarnost približuje z gigantskacm kocaiu. Toda a* Ji možnost, da se katastrofa prepreči. Belgija bo v zvezi z drugimi državami, ki Jba je na tem ležeče, storila vse. da se na*a*» nost odstrani. Ob koncu je Van Zeeland 1» javil da bo vlada nadaljevala svojo S—i danjo politiko, ki sloni na pakta DtT. Umik Anglije na Sredozemskem morju Odkod angleških vojnih ladij in preklic sredozemskega pakta naj omogoči sodelovanje Mafl|e v Bruslju Pariz, 10. julija. A A. Vest, da je angle ska vlada sklenila odpoklicati del ange-skega brodovja iz Sredozemskega morja, je bila v Parizu sprejeta a*»lo ugodno. Francoska vlada je uradno obvestila vladi * j v Londona in Rimu, da meni, da so za j Francijo prenehale veljati obveze, ki so bi - > le svoječasno dogovorjene z angleško vlado glede medsebojne pomoči po °l. 3 in 16 pakta ON. Te obveze so prenehale zaradi resolucije, ki je bila izglasovana v ženevi in 9 katero so sf tudi ukinile sankcije proti Italiji. Kar se tiče ostalih držav, ki so z Anglijo sklenile slične sporazume, je njihova stvar, da spremeni te obveze z izjavami, ki bodo odgovarjale njihovim int«*-resom. Tukakajšnji krogi menijo, da bodo ti oklepi Francije in Anglije omogočili Italiji, da se lahko udelcži sestanka locarn- skih vetes*! in sodeluje psi rt^aosamja or-ropskih vprašanj. Pariz, 10 julija. AA. Panami jotranjda pišejo zelo obširno o ođoAtvi angMBcs vlade, da umakne svoje brodo*rje is 9r**frv zemakega morja. >M*trn« piše, ■*.-!-: i h dvobojev« turističnn-sportni odbor. table tenis podsavez, zbor lahko atletskih podsavecov, kakor tudi vse ostale športne organizacije in klube, da se udeleže konference s po 2 pooolaleena de'. mi. G, minister prispe s spremstvom jutri 7 hr7.ovl.-1 kom iz Zagrobn ol» i&So in odpotuje v Zagreb ob fh?.02. Naprošam zastopnik* vseh ljubljanskih športnih oivanlnnei] kakor tudi vse ljubljanske športnike, da prisostvujejo sprejemu na post nji. — Savo Sanein. —sa— ■ Zvezna vožnja na letošnji MT Maribor, 9. julija. Največja atrakcija številnih športnih prireditev bo gotovo zvezdna vožnja za av-tomobiliste in motocikliste v Maribor na jubilejni »V. Mariborski teden«. To zanimivo športno prireditev bo organiziral Mo-to-Sportni klub Pohorje v Mariboru. Zvezdna vožnja se bo vršila pod pokroviteljstvom mestne občine mariborske. Mariborskega tedna, Tujsko-prometne zveze PUTNIK v Mariboru in Jugoslovanskega Tourir.g-klu-ba. sekcije Maribor od 1. do 2. avgusta MSK Pohorje vabi vse avtomobiliste in motocikliste iz tu - in inozemstva, da prijavijo svoje tekmovalce najkasneje do 23. t. m. Prijave za udeležbo na Zvezdni vožnji v Maribor sprejema tajništvo Pohorje, Maribor, Taborska ul. 12. Start j p dovoljen iz mesta sedeža vsakega športnega kluba. Udeleženec s! naj da po svojem športnem klubu izstaviti i>otr-d:lo. ki velja kot dokaz za prevoženo razdaljo. Ptart je dovoljen najprej dne 27. juli.M* t. L ob polnoči. Kontrola cilja je sredi Maribora na trgu Svobode; 1. avgusta od 10. do 18. ure, 2. avgusta pa od 8. do pol 11 ure dopoldne. Po zaključku kontrolo dospeli vozači nimajo pravice do Čajnih daril. Na cilj dospeli vozači plačajo za avtomobile 50. za motocikle pa 30 Din prijavnine. Vsak udeleženec prejme po plačilu prijavnine umetniško izdelano spominsko plaketo. Ocenjevala se bo od starta prevožena zračna črta za posamezne vozače in za klube. Motorni klubi iz tu« in inozemstva, ki se udeležijo Zvezdne vožnje z najmanj petimi udeleženci ,se bodo ocenjevali po produktu iz števila motornih vozil iz razdalje. Darila so predvidena za posamezne vozače, in sicer za tu- in inozemce za avtomobiliste in motocikliste, za prevoženo progo kakor tudi za motoklube po najboljši ocenitvi. 2. avgusta ob 10.30 bo sprejem udeležencev na Trgu Svobode, nato skupna krodfena vožnja po Mariboru ,ob 13.30 pa odhod za pohorsko dirko. Mednarodna pohorska dirka se bo pričela ob 14.30 h. Zvečer bo v hotelu iOrel« ob 20 uri pozdrav mariborskega mestnega *upana nakar bo sledite razdelitev častnih plaket in častnih nagrad udeležencem Zvezdne vožnje ter razdelitev daril zmagovalcem pohorske mednarodne dirke. Avtomohilisti in motociklisti na plan, kajti prelepi Maribor in večno zeleno Pohorje vas vabita v svoj objem! Poslavljajo se Ljubljana, 10. julija. V vročih poletnih dneh, ko je že povsod v Ljubljani utihnila zabava in iščejo meščani zavetja pred vročino le se ob Savi in na Ilirijinem kopališču, se tudi nebotičnik za mesec dni poslavlja od svojih številnih gostov. Program, ki ga je pripravil za poslovilni mesec, je sestavljen zelo skrbno — nastopajo večinoma naše jugoslovenske artistke, kar je zlasti omembe in pohvale vredno, saj nam je bil nedavni žalostni primer v Mariboru zadosten opomin, naj ne zapostavljamo domačih umetnikov za tujimi. Puba m Htta — deset mesecev sta že med nami in kaj naj bi človek o njima povedal? Postala sta Ljubljančana, spoznala našo pesem in našo dobro voljo in naj bi ostala med nami še tudi prihodnjo sezono. Njun orkester bi bilo treba le izpopolniti še z violino, da bi bila godba se prijetnejša in skladnejša. Mcd plesalkami dosega največje uspehe in zasluži za svoja valčka in tango največ priznanja simpatična Split-čanka Babi Smart, ki je tako s svojo ljubkostjo, kakor tudi z resnično doživljano umetnostjo presenetila vse goste in ponovno dokazala, da so naši umetniki enakovredni tujim. Po vrednosti svojega nastopa ji sledi Kamila Pertrovv, Zagrebčanka, ki prav tako zasluži pozornost in priznanje. Povprečno dobri sta tudi ostali dve plesalki. Nebotičnikovo življenje se bo zdaj preselilo na teraso, kjer bodo Ljubljančani uživali lepoto poletnih večerov v prekrasnem razgledu, šahu. bridgu, remiju in drugih igrah. Postrežba z okusno ohlajeno pijačo ter tu-in inozemskimi časopisi in revijami bo prijetne večerne ure še skrajšala. H koncu še eno: Ljubljančani so hvaležni podjetnemu ravnatelju nebotičnikovih zabavišč g. Slavku Pileku, ki je z redkim razumevanjem spoznal življenje ljubljanskih fneičanov ter vse svoje lokale in življenje v njih prilagodil naiim tatmerafti ia rut »emu temperament«. Sterilni gostja so mu najboljše priananje in pohvala* žrtev pretiranega strah« LJubljana, 10. julija. Pretirana bojazen pred tatovi in vlomilci je s noči tahtevala svojo frtev 421« t no tf» £ovsko potnico Justino Lukekovo* btanu* joco v Mostah, v Tovarniški ulici &. Vra* eala se je pozno zvečer. Okrog 23. ponoči, ko se je pripravljalo k nevihti je bila Lu kekova baš na Srmleneu. Naenkrat je za vršalo in se je vlila silna ploha, pred ka tefe se Je Lukekova za tek it pod streho 0rumove gostilne v vssi. Stala je Um nekaj Časa. potem je pa potrkala na okno Nekaj časa je bilo vse tiho. kar se je naglo odprlo drujro '"»kno. V naslednjem hipu je zaHiskalo in tudi že počilo. Lukekova J^ kriknMa m zbežala toda že je začutila ske-lečo bolečino v trebuhu. V temi jp hiteln proti umoho'nici, kjer jo je v bližini zidu našel strežaj. ki jo je spravil pod streho, nakar so telefonirali no reševalni avto. s katerim so ranjenko opravili v bolnico. Kakor je dognala preiskava, je streljal rsa Lukekovo jro?tiln:Čar -T.inez Orum. ki sr je prenaglil, misleč, da so zunaj pri oknih na delu vlomilei. ki so že opetovano poskušali vdreti v hišo. Stanje JuMinr Lukfkovp. ki leži v bolnici, je precfj težko. Rnnjenko. ki ji je nn-tičala krogla v trebuhu, po sVer takoj opc-rerali in ji krorrlo odstrinili. a se jo bat! komplikacij Tudi je Lukekova oslabela zaradi velike izgube krvi. —■ ■ —.—^^——^»— Iz Metlike — Vidovdanska sokolska akademija. Nate sokolsko druAtvo t»e je v*° tudi »sokolskih prireditev v Podzemlju in Semiču. \ nedeljo TJ- julija priredi svoj letni javni nastop na gratekem vrtu, na kar že sedaj opozarjamo. Na Vidov dan je priredilo društvo oti-ičajno akademijo. Nastopili so vsi oddelki, moška in ženska deca, moški in seniki naraščaj ter člani in članice s prostimi, rajalnimi in ritmičnimi vajami. Člani so nastopili tudi na orodju in želi viharen aplavz. Proste vaje eo bile prav posrečeno sestavljene deloma od prednjačikena odbora sameua ter bile izvajane prav dobro in skladno. Seveda ■ e bil vsem na jI olj všeč ljubek nastop naMh najmlajših. Akademija bi se morala vršiti že prei, a je bila radi slabega vremena že parkrat prelosena. Tudi v nedeljo je bilo oblačtno in deževno, vendar se je do večera zvedrilo. Publike ni bilo posebno veliko in bi društvo z ozirotn na svoj večmesečni trud ^a^lužilo pač bo-'jM obisk. — Nogomet. Športni klub Metlika«, oči-gar živahnem delovanju smo lani večkrat IK>ročali, je tudi letos [>okazal svojo asrilnost. Odigral je že voc prijateljskih nogometa i h tekem, tako s SK Belokrajino iz Črnomlja in SK Elanom iz Novega mesta. Na domačem isričču je moštvo vedno zmagalo, dočim je revanžne tekme na tujih tleh izgubilo. Na Petrovo je gostovalo v Metliki simpatično moštvo SK Kapida iz Kočevja ter odigral} prijateljsko tekmo z domačini klubom. Tekma je bila napeta, a odigrala se je lepo In mirno z rezultatom 7:4 v korist domačega kluba. __ Občina razglaša: Razglasitev vojnega razporeda za leto 1936 bo za občino Metlika mesto dne 12. iulija na živinskem sejmišču pod Pungertom ob pol sedmih zjutraj. Za priobčitev razjx>reda pa ne imaro zglasiti le oni. katerim so vojaški izprave odvzete od občine. Opozarja se te obveznike kakor tudi dajalce živine, da se ob določeni uri točno zijlase na odrejenem mestu. Regrutna komisija bo poslovala v Metliki v dneh 11-, 12. in 13. julija, in sicer; 11. julija oboini Ribnik in Vi vođina; 12. iulija občine Radatoviči. Meblika-okolica in Gradac; 13- julija občini Metlika-mesto in Sošice. Regrutacija se vrši v prostorih bivše čitalnice, vsak dan od 7. zjutraj dalje. Opozarjajo se vsi oni, ki imajo pozive, da pridejo ob določeni uri trezni na odrejeno meeto. Obenem se pa opozarjajo tudi gostilničarji, da ne dajejo v dnevih novačenja 11«. 12. in 13. t. m- regrutom alkoholnih pijač, ker bi se tak prestopek kaznoval po obstoječih odredbah. __ Osebne vesti. Te dni je predal svoje posle g. Hrbič Drago, tajnik tukajšnjega s reškega načelstva. ti. tirbič je bil tu že od ustanovitve sreza ter splošno priljubljen uradnik. Odhaja na novo službeno mesto v Zlatar. Pred kratkim pa je hil premeščon v Bosansko Kostanjico sanitetni referent tuk. sreza g. Koder Julijan. Sokoli so mu kot svojemu podelarosti priredili prisrčno podoknico. G- dr. Koder je kot vesten in izboren zdravnik zelo priljubljen iii znan ne samo med meščanstvom, temveč po v«aj širni oko. lieL Kar sa euje, da sa misli kot privatni zdravnik zopet povrniti v Metliko, mu leti-ino skorajšnji povratak. Čudno pa je to. da names«o premeščenih uradnikov to vedno niso imenovani novi. Iz Ljutomera _ Peiivlleaje > \rstafc JN». V nedeljo se je vršfcla v Ljutomeru arenka konferenca JNS z daljšim poročilom g. narodnega poslanca LukaciČa, ki J; je prisostvovalo mnogo delegatov vseh krajevnih organsacij. Zboroval-ci 10 1 odobravanjem sledili poročilu g. poslanca ter pozdravili reorganizacijo in po življenje JNS, — ftakavllalaa ladraga itriavnih usluiheii-ee* ▼ Marinam dosssvlja Že pol leta svojim članom špecerijske jiotrebščine z avtom na dom. Kdor še ni član dobi lahko za vstop v zadrugo informacije pri g. Omerzi na sreskem načeićtvu v Ljutomeru ali pa ^e obrne neposredno na zadrugo v Maribor. __ Vandalizmi Novak Franc, posestnik .z Orahovmka v občini *trigovi. je pripeMsl -voje čebele na kostanjevo pašo v šafars*u> v isti občini, a so mu zlobneži ergli *tiri panje v ^čavnico. Lastnik trpi občutno škodo. £e več let opažamo, da je pri neprevaževai-cih čebelarjih vedno bol) vroča kri zaradi nepravilno urejenih pašiŠC, i»otrobno pa bi bilo razumevanje in malo več §rca na obeli straneh. __ Tombola, ki se je vrsHa v nedeljo v Stripovi, je zelo dobro uspela, privabila |i mnogo ljudi, kajti vsak |e nrslu. da bo dobil dva iurja, a sreča |e bila mila p:imo enemu viničarskemu »inu. Bilo pa je tudi mnogo krasnih dobitkov. S to tombolo >i je sokoT>ko društvo napravilo veliko rcklimo za vse nadaljnje losabola. kar je seveda glavna zanluga staroste g Kovača. Iz Celja —c Zanimiva nogometna tekma bo v nedeljo 12. t. m. ob 16. 30 na igrišču pri vSkalni kleti«. V Celju bo gostovaJ bivši večkratni državni prvak HSK Concordia iz Zagreba in igral tekmo s celjskimi Atletiki. Ob 13. se bo pričela predtekma. Concordia ,ki bo prispela v Celje v nedeljo dopoldne z izletniškim vlakom skupaj z zagrebškim: izletniki in člani >. Merkurja*, bo nastopila v sledeči postavi: Puhar — Paviša, Ralie — Eibeb Jazbec. Vučilovski — Martinović, Valjarević, Kodrnja. Lolić, Butković. Tekma bo gotovo posebnost za Celje. —c Nesreče. Ko je vozil 31-letni posestnikov sin Jakob Teržan iz Vezovja pri Slivnici v sredo drva v Št. Jurij ob juž. žel., se je nenadno prevrnil voz nanj in mu zlomil levo nogo. V Libojah pri Petrovčah si je 52-letni posestnik Alojz Ramšak pri padcu zlomil desno roko. V Doberteši vasi pri St. Petru v Savinjski dolini se je triletni posestnikov sinček Peter Parašuh v torek doma polil z vrelim mlekom in se hudo opekel po obraau. Ko je 48-letni dninar Leopold Paradiž z Zg. Ložnice pri žalcu vozil v ponedeljek na Polzeli opeko, je prišel med dva voza, ki sta ga stisnila in mu zlomila levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Pri regiilaeiji Ložnice in Voglajne zaposluje mestna občina sedaj okrog 80 brezposelnih, čim se bodo pričela regulacijska dela na Savinji, bo občina do jeseni ustavila regulacijo Ložnice in Voglajne, ker bi sicer v jeseni in pozimi ne imela dovolj sredstev za najnujnejša javna dela. Regulacijska dela na Savinjd od tremer-skega mostu proti Celju se kljub napovedim še vedno niso začela, čeprav smo že v juliju in je do zime samo še nekaj mesecev. —c Umrl je v sredo v celjski bolnici 55-letni delavec Martin Kramer iz Zagrada pri Celju. —c Sezona kopanja v Savinji je sedaj, ko je nastalo lepo vreme, v polnem teku. V vodi ves dan kar mrgoli kopalcev, med katerimi je tudi precej tujcev. —c Napad s kamenjem in noži. Ko ae je vračal 39-letni dninar Valentin Padežnik iz Stranic pri Konjicah v nedeljo iz vinoto-ča posestnika Antona Klančnika domov, so ga na cesti napadli neznanci s kamenjem in noži ter ga močno poškodovali po £'lavi in vsem telesu. —c Nesreče brez konca in kraja. V torek je padla 63-letna dninarica Antonija Duhova iz Liboj na motiko in si prerekala ustnee. Istega dne je cirkularka zgrabila 32-letnega Žagarja Jožeta Vrtovška a Pre-serja pri Braslovčah za desnico ter mu raz-mesarila palec in sredinec. Na hriou sv Jožefa je padel 27-letni, tam stanujoči brezposelni zlatarski pomočnik Ivan Roje po stopnicah in si močno poškodoval desno nogo. V nedeljo je pri premikanju vagonov na postaji v Rogatcu vagon sunil 47-ietne-ga vlakovodjo Ivana Heriča iz, Rogatca s tako silo, da mu je zlomil rebio. V ponedeljek je konj brcnil 32-letnega posestnikove-ga sina Franca Fidlerja od Sv. Primoža pri št. Juriju ob juž. žel. in mu zlomil levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrla v torek 78-letna občinska reva Elizabeta Jurječeva iz Zagorskih sel pri Klanjcu. fic/aaWea KOUBMB Dane«: Pttek, 10. julija katoHanni: Aana lija. Ljubica UAMA&NJE raUREDITVB KINO MATICA: Zaprto KINO IMA L: BengalI KINO SLOGA: Ljubavne m*10d j* — ado — Clo< KINO UNION; 2krat z&ročaa Dt/IRM. LICH .RM Dane*: Dr Pioc^li. T^rteva easU o, Hočevar, celovška cesta 53, Gartui, Most* ZaloSka. cesta. Iz Litije — Pred teletom naSih kegljaftev na P«U-Sevo in Dolenjsko. Kegljaški klub Litiju, ki ima svoje prostore pri »Ur*ki,< je že tako okrepilo klubovo blagajno, da prirMi v kratkem svoj obvezni izlet po Dolenj skem. V načrtu imajo obi>k že daleč naokrog glovečega Polževega pn Višnji pori Ogledali ai bodo še druge dolenjske zanimivosti Da bodo ostali tudi v okviru >vo je btroke, bodo ta dan odigrali prijateljske kcgljaške tekme v ViAnji gori in v Ivanini gorici. V delovnem načrtu naših keglja čev so pa tudi Še drugi prijateljski ob'sk! h kegljačem v Novo me>to in drugam. Prijave za izlet na Polž vo Sprejema predsednik KKL g. Jože Vajdtič. — Savska obata br*-z hiut. K^pa'm sport na Savi je zdaj — sredi pa-sjth dni — v največjem razmahu. Kdor le utegne, *e gre kopat m hladit v Savo. Kopalci pa ^ letos močno prikrajšani na senci. Sporni* di so popravljali pokvarjno obrežje na Bre gu, ki ga je Sava že več let trgala. Za ple ten je in v t zanje fašin so porabili vse veje od Ponovič pa do Litije, zato je ta del ob režja povbem gol in kopalec nuna zdn.j sredi najhujšo vročine toliko sence, kamor bi se skrd za hip pred pekočimi sonrtmm] žarki in še pred hujšimi komarji. V mte. ret-u kopalcev bi bUo, da bi »i obCna naha vila toplomer m bi vsak daai eden izm*«r1 občinskih uslužbencev izsmeril temperat-uno Save ter je zabeležil na tablici. Iz Kranja — Osebna vest I redom sv. Save 5. ertorp, nje je bil odlikovan dr. inž. Kočevar Fran k profesor Ln ravnatelj na leik*»ftlm so4i 1 Kraniu. ČestiUmo! — Šolski izlet. V praznikih je obierka)? Kranj obrtna šola iz Daruvara, Zelo pripre, no je profesorico in učenke »prejel ravnatelj ffinmaziie dr. Dolar _ Cerkveni tat prijet. Včeraj teden okro, 18. ure je prišel v roženvenflko cerkev lH-l^i ni brezposelni Ravnikar ErneM iz škofje Lo. ke z namenom, da pobere denar iz pu&Č> V puščici pa je bila skrita patf, ki je ui»tre. lila čim je Ravnikar odprl pokrov. Pmk \t slišala cerkovniea ca. Cimrnermanora. ki k otekla k cerkvi, vrata zaklenila in žla kh-cM stražnika. Ravnikarja Ma stražnika doh% la skritega v zvoniku, aretirala sta ga ir odvedla na policijo. Ke»r ie bil že večkrnl kaznovan in ker je bilo v kranjskih cerkvah že več tatvin, je verjetno, da je tudi pr drugih tatvinah imel Ravnikar svoje prstr vmes. __ Uspehi gimnazije- Prvi razred <3 od deliki) je štel 122 učencev in učenk, izdela lo je 66, popravni izpit ima 43, izdedalo ni 13. drugi razred (3 oddelki) je štel 119, izd«* lalo je 67. p- i. 30. izdelalo ni 12; bvti; razr. (3 oddelki) je štel 120, izdelalo je 74 p. i. 35 izde»lalo ni 18. četrti razr. (3 oddel ki) je štel 110, izdel. 91. ni izdel. 18; p*>ti razr. (2 odd.) je Štel 53. izd &*, p. i. 13 ni izdel. 6; 6. razr. je štel 40, p. i. 7, T, razr. je štel 34, izdel. 21. p- i. 8. niso izd 4: osmi razred je štel 20 učencev in učenk ki so vsi izdelali. Skrupno ie na zavodu iz de»lalo z odličnim uspehom 3« (o.74%). f prav dobrim 147 (J3.45%). z dobrim 22? (35.57%), ali skupa i ie izdelalo 406 (54.75) popravni izpit ima 146 (23 13%), izdelalo ni 71 (11.32%)- skupno žtevilo dijaštva na zavodu je znašalo koncem leta 627. Učnih mo. či je zavod Ps] ob sklepu šoU4cega lati 8s\ Iz Rimskih toplic — Kopalna sezona je na višku. Iz Hrvatske, zlasti pa iz Avstrije, je mnogo leto-vi>Ćarjev, Mnogo je izletnikov zlasti oh nedeljah, ki *e kopljejo v zima njom bazenu, kije po svojem komfnrtu in obsegu podoben ljubljanski Iliriji. Zdi se nam, da je rena za ta bazen 8 Pin malo previgoka. V interesu tujskega prometa bi bilo, da se cena zniža vsaj na I Din. SREČEN DAN služkinja: esnik se Je približal baJkomi 9voje drage, spotoma je pa brenkal na blagozveneče strune svoje lire. Ob tej url je vedno prihajal pod bafieon prepevat o ljubezni, ki se je bila naselila v njegovem srcu. Zaprta okna N*atoft^' so ga presenetila. — Bože moj —- je vzdihnil Varzavard, — kaj me noče videti, ne slišati? ki ves potrt ob tej rnisli se je ozrl na večerno nebo in zapel med spremijeva-njeni na liro: j>Zlato solnce je zašlo za gozd, ugasnila ljubezni moje zvezdi 1 zjutraj znova solmce zlato vzide, moje pa srce za vedno je umrlo. Srce moje živelo je samo od ljubezni, a ni je našlo v srcu drage. Neumni Varzavarde, pokoplji nade, pokoplji nade vse, neisreoni pesnik t Nežna Susambar ni imela moči, da bi poslušala otožno pesem svojega dragega Vsa objokana je prihitela na balkon. — O Varaavarde, ne bodi šalostenl Kaj ne veš, kako velika, kako brezmejna je moja ljubezen do tebe? In to rekoč mu je izginila ispred oči. Pomirjeni Varzavard je zavihtel liro na rame in odšel. V naslednjem lupu je stopil Anam nxa drevesa ven raarjarjsn in ogorčen. Naglih korakov se je približal balkonu in apfenai nanj. Liki vihar je planil v princesino sobo in samasil usta prestrašeni ahiakin^, potem ja na šiloma vzel od Susambar to, 6ssar mu ni hotela dati nrcs*oji*nl£»o. Kemec mfri štev. ♦S'S »SLOVENSKI NAROD«, petek, 10. julija Stran 8 DNEVNE VESTI — Posebna dovoljenja ta av©t našega blaga t Italijo. Naše trgovinsko ministrstvo je obveščeno, da so začele italijanske obmejne carinske oblasti g 1. j ulj jem postopati po novem uvoznem režimu, ki deli države uvoznice v Italijo na sanke ion ietične in na ne-^ankcionistične. Za uvoz il r.eeankcionisUč.-nih držav bodo dajale dovoljenja carinske oblas-ti same za uvoz iz sankcionisličnih driav, torej tudi iz Jugoslavije bo pa potrebno ooeebno dovoljenje Italijanskega ministrstva. • - Rudarski upokojenci, ki so bili iz ;m>-li ličnih razlogov izgnani iz Nemčije in so jim zato nemške batovske skladnice (Knapp-*rhaft) ustavile izplačevanja pokojnine, naj sporočc Glavni bratoveki skladnici v Ljublju* ni, Vrtača 4-H-. pismene ali ust meno naslednje podatke; 1 »me, prjinmk in sedanje bivališče. 2. rojelni dan in leto, 3.i me Knapp. *-cbaFt, oxl katere so prejemali pokojnino, 4. iznos pokojnine v RVI, 5. datum ustavi*ve Izplačevanja iK>kojnine. 6. prejšnje bivališče v Nemčiji. 7. dan in vzrok izgona iz Nemčije. — Pametni sklepi ia naš tujski promet t Priinorjo. Včeraj je niia končana na Sušaku konferenca pomorskih turističnih zvez. Sprejeta je hila obširna resolucija, v kateri je v bistru rečeno, da javna zborovanja in manifestacije ne smejo nikier ovirati kopa-P^kega I \lema. Glede kopalnih oblek, pro-tj katerim >o nedavno nastopili dalmatinski skufje, je treba intervenirati taktično in obzirno, vpokakor pa izključiti intervencijo nepoklicanih, kp»r bi sicer odganiati tujce. — Kongres mednarodne tonske zveze. V Dubrovniku se je mudila v sredo tajnica mednarodne ženske zveze Ana Kristjć, da pripravi vs° potrebno za kongres ženske jntrrnacijonale, ki bo v Dubrovniku zadnje dni septembra. ISTa kongresu se zbere okfrog 500 članic zveze, poleg tega pa še vp* eto ž^rLsk iz naše države in inozemstva, tako da bo zbranih okrog 900 članic ženskih društev. — Svečana otvoritev doma na Komni. SPD je zgradilo na Komnj nad Bohinjsk:m jMfrom v višini 1520 m v\;lik, lepo urejen p :*n:nsk; dom, stoječ na robu prostrane Kctmne ob vznožju Bogatina od koder je : rsj» n pogled na Bohinjsko iezerr> na vso Bohinjsko dolino. Pršivec, Tičarico. Triglav jn Bogatlnsko skupino. Dom ;ma centralno kurjavo, tekočo vodo in elektriko. V domu so štiri sobe z eno. 12 sob z dvema in 5 .*ob a štirimi postlejami ter dve mo §k| tn rna ženska skupna spalnica. Dom bo oskrbovan v*e leto. Slovcsna otvortev novega planinskega doma bo v nedeljo 19. t. m. KINO SLOGA, tel. 27*30' Ob 19.15 in 21.15 uri! LKHAR-Jr<\A OPKRKTA Ljubavne melodije „Cio-Clo"_______ Jutri največja filmska senzacija sezone: G — men Izgovori: »Djiman« Toliko senzacionalnih in napetih prizorov še niste videli doslej v nobenem filmskem delu! — i nje ialeti * najlepše m aajsaaimivejse kraje iu ua Jadran priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji v letošnji sezoni. Prvo potovanje ee je pričelo 7. t, m.. druy;o bo 11. avgusta, tretje pa 8. septembra Izletniki e-i Ogledajo gradove, kmečke naselbine. MMinke narodne običaje, slapove, tdaro.srbs.ke samostane m cerkve m iiiodovm^ke kraje in znamenitosti, Ohridsko in Skadersko Jezero, uiurhka letovišča in kopališča, orientalske zanimivosti itd. Cena vožnji je Din 2965 za oseba in v tem $o vračunani vsi strošk;. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani. L>ljU in Mariboru. — Idrijvani iu prijatelji. V nedeljo bo odhod v Žiri ob 5. s prvim izletniškim vlakom d" ikoijl Loke. Železniško karto naj kupi vnak sam. Kolesarji se odpeljejo že ob 4. izpred Fiy;ovc-a. Ob pol 0 odhod iz škofie LPoljana toži*. Ob 8. prihod v Žiri. Pozdravi m razhod. Ogled Ž i rov in kopanje v So-ri Zaradi prehrane naj se izletniki drže na-vodil vodstva. Zbor popoldne ob 15. Program sestanka t>o žeto peeter. sodeluje oktet L j-Z * ona pod vodstvom Doreta Matula in Ci-mermaiiuv Irio. Po programu bo prosta zabava s plesom. Odhod iz Žirov po dogovoru. Izlet in £ć*?lovanje v žireh Ih> največji praznik za Idrijčane živeče v Jugoslaviji in Ži-rovce same. Tudi žlikroli ne bodo izostali. sai ee naše brhke !dri naivke v Žireh vneto pripravljajo, da jih bodo uapravile zadostno število, pristno idrijskih, z okusno ^bakal-co«t. Prijave za avto sprejemajo še danes m jutri v trgovini Ivan Žcleznikar na Mari. jinem trgu. — Razpis književnih nagrad. Mladinska matica, razpisuje za svoje redne publikacije dve književni nagradi in sicer: 1. Nagrado v znesku 2500 Din za najboljši izvirni umetniški in vzgojni spis, ki bi bil primeren za mladino od 10. do 14 let. Obseg ca. 6 tiskanih pol. 2. Nagrado prav tako v znesku 2500 Din za. spis, namenjen otrokom od 6-91. Snov poljubna. Obseg ca. 4 tiskane pole. Nagrajena bodo samo dela, ki so zrela in primerna sa tisk. Ta dela dobe tudi običajni honorar. Sprejemajo se le tipkani rokopisi, poslani po pošti, ki tlaj se dopošljejo pod psevdonimom. Isti psevdonim naj nosi tudi zaprta kuverta, katera pa naj vsebuje le kontrolno številko brez Imena in naslova avtorja. Naslove in imena sporočijo tajništvu Mladinske matice tekmovalci šele po presoji ,ki bo objavljena v »Učiteljskem tovarišu«, da se jim lahko vrnejo rokopisi .oziroma izplača nagrada. Zaradi identifikacije naj navedejo tedaj konkurenti še psevdopim in kontrolno številko. Rokopise sprejema do 1. januarja 1937. tajništvo Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. kjer se dobijo tudi podrobnejše Informacije — Ne*refa znanega športnika Grtlr*. Dolgoletnemu prvaku Jugoslavije v skokih. *na. nemu športniku C.rilcu ee je pripetila v torek v Karlovim noreča Skočil je z 10 m visokega skakalnega stolpa, zadel z glavo ob otem mu je pa eJ aekiro na farmi odsekal obe ročici d;i je postal [K>-habljen in da je z njim lahko berači! j>o svetu _ S sleparijo si je heiel pomagati. Splo- žno senzacijo je vzbudila v Sisku ve*t, da ie zapleten šolski nadzornik Migie v čudno afero z i/>Ujevnn.;oin tisoč dolarjev za ie-nilev Mož ie pa oženjen in ima tri olroke, dva sinova Študirata že na visoki loli v Zagrebu. Baje je izvabil denar od neke naivne žene \? okolice D Jakova, ki je objavila v novinah oglas, da išče moža okoli 301 ih let. češ da ima precej denarja. Tega se ^e polakomni! šolski nadzornik, da bi si pomagal iz denarne stiske. Naivna žena mu je dala denar, kmalu je pa spoznala sleparja in ga ovadila policiji. _ Samomor mladega gostilničarja. V Su_ botici se je v noči od srede na četrtek ustreli! vpričo svoje družine in osobja mladi gostilničar Stevan Bačlija. y maju se je seznanil z artistko Jelisavo Hunvadi, hčerko znanega suhotiskfga vlomilca, in se zaročil z njo Domačj so seveda nasprotovali tej zvezi, tem bolj. ker se je govorilo po mestu. da uhajajo k Je!isavi drugi moški in da je sploh zelo razuzdana. y sredo so pretepli Jelisavo, ki ;e povedala to svojemu zaročencu. Razjarjeni Bačlija je hotel postreliti vso svoio rodbino, pa si je premislil in e>\ pognal kroglo v glavo. iz Liubliane —lj Oblastni odbor UJNžB v Ljubljani vljudno naproša hišne posestnike, da ob priliki kongresnih dni danes jutri m v nedeljo, izobesijo gostom na čast zastavo —lj Na ribjem tr#u je bilo danes zop t nekoliko već življenja. ker ni bilo vroče kakor prejšnje dni. Zdaj se ribe zelo hitro pokvarijo in največji škodjivec ie solnce. Naš ribji trg bi moral biti poleti na hladnejšem prostoru, v popolni senci. Morda bi bii res najboljši prostor sanj v Ribji ulici, kjer je bil ribji trg že njega dni. tam je dopoldne senca in je tudi sicer mnogo bolj hladno med debelim zidov je m kakor na odprtem Pogačarievem trgu. Na tem trgu poleti sploh nj dovolj prostora za ribji trg", ker prodajajo tam tudi sadje na debelo, ki g& je včasih na trgu na vagone ter so ribe vprav zabarikadirane z njjm. Tudi danes trg ni bil posebno dobro založen z ribami. Izmed morskih so prodajali samo skuše in sardelice. Golčiće, male skuše, so prodajali po 16 do 18 Din, velike pa po 22 Din. Sardelic je bilo nekoliko manj in prodajali so jih po 12 Din. Med sladkovodnimi ribami je bilo precej postrvi, ki so po 40 Din kg, kakor vedno, že dolgo časa nismo videli na trgu ljpana; danes ga je bilo nekaj komadov in so ga prodajali po 28 Din. ščuke so bile kakor vedno po 22 Din in po nespremenjenih cenah so prodajali tudi kline, in sicer po 16 Din. Danes je blo na prodaj precej žabjih krakov, kar je nekaj izrednega poleti. Kaže, da so na Barju neizčrpne žabje »farme.« __li Orainova gospodinja Marija Kajtna je v sredo umrla stara šele 30 let. Včeraj je bil njen pogreb z Zelenega hriba, kjer je po dr. Oražnovi zadnji želji živela kot prevžitkariea z veem preskrbi jena. Sedanji lastniki dr. Oražnovega velikega premoženja so prav te-po izpolnjevali oporoko tudi napram tej do-brotnikovi nekdanji zvesti kuharici in gospodinji —lj Izpopolnjevalo! telovadni tečaj za učitelj«* narodnih lol priredi banska uprava od 24. do 29. avgusta. T?čaj se bo vrsti v telovadnici drtavi* učiteljske sole v Ljubljani in sicer le v tem primeru, ako ae priglasi vsaj 20 učiteljic. Tečajnice se vzdržujejo same. Prijave naj ae poeijejo neposredno banski upravi, prosvetni Oddelek najkasneje do 10. VIII. Pri javi jenkam se bodo pravočasno dostavila nadaljna navodila o tečaju. — Ljabljaaski Sekel obvečea. da se vrši do preklica redna telovadba posameznih oddelkov na letnem telovadišču v temle lasu: člani in moški naraščaj v torkih in polkih od 18.30 do 19.30 članice v ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.30. Ženski naraščaj pa ob istih dnevih kot članice od 1S.30 do 19.30. V primeru slabega vremena je redna telovadba na isle dneve in ob istem času v telovadnici —lj žrtev pretepa. V neki gostilni v Zg. Šiški je snoči popivala družba delavcev, ki so ae jeli prepirati. Eden ae je slednjič raz-kačil in planil nad brezposelnega elektro-monterja Ivana Mlakarja, doma iz Cerkelj na Tolminskem in ga prav po mesarsko obdelal z nožem. Potem so pretepači pobegnili v noč, dočim so vsega okrvavljenega Mlakarja spravili najprej na stražnico, nato pa z reševalnim avtom v bolnico. Mlakar ima težke poškodbe na glavi in po životu. Napadalce policija zasleduje. —lj V klet je padla. Metka Ćukova, hči zasebnice,. stanujoča na Zaloški cesi 22. je snoči padla doma na stopnicah in priletela e Vilka naravnost v klet. Dobila je težke poškodbe na glavi tn so jo morali prepeljati v bolnico. .KINO UNION, tmh aa-ll, DANES POSLEDNJI ob 19.15 in 21.15 uri 2 X ZAROČEN Burka najbolj komičnih zapletijajev, ki vzbujajo salve smeha! FRITZ KAMPERS Lien Pevers in J. Tiedtke Najboljše razvedrilo dneva ! JUTRI: JUTRI: PAUL KEMP Sramežljivi Casanova aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^^ —li Eksplozija v bakteriološkem zavodu. V bakteriološkem veterinarskem zavodu v Li_ pičevi uhfi, je prišlo dopoldne do hud<3 eksplozije Lksplozija je nastala v aparatu za sterilizacijo, vendar eksplozija ni povzročila večje nesreče —li Kopalne obleke, krasne bluze in razno damsko perilo ima v lepi izberi tvrdka .Mitoe Karničnik, Stari trg 8-—lj Pozor. Nocoj ob 20 na svidenje v Ha-dicn posvetovalnici. Mestni trg 23. Predavanje, kino, darilo, brez vabil, brezplačno. Iz škofje Loke — Popravite, dokler je ia«! V Re»tečah t>odo zidali novo šolo. Vsakdo, ki mu je pri srcu napredetk našega šolstva, bo ta korak }H>zdravil. saj gre za našo deco. Druga pa je stvar z učiteljskimi stanovanji. Zdi «do ustreza. Ia stanovanjskim zahtevani Nase mnenje |e, da še ni nič zamujenega in se načrt v to.i-ko Še vedno lahko porvavi. da bodo dobila stanovanja obseg, ki človeku pripada. Sicer pa je to tudi v interesu občine same, ki bo potem, ko bo izšel pravilnik k zakonu o narodnih šolah z natančnimi določbami glede stanovanj, v kočliivem položaju, kam s sobami, ki v sedanjem obsegu prav gotovo ne bodo ustrezale določbam pravilnika — Tihotapstvo je nevarna reč. Da je res tako, bo občutil na laslni koži tudi n«*ki kurjač državnih železnic iz škofjeloške okolice, ki se kliub strogim prepovedim ni .r.o. gel odpovedati tej strasti. Možakarja, ki so ga baje imeli že dalje časa na sumu. so zalotili, ko ie hotel vtihotapiti v Jugoslavijo 18 m svile. Blago so mu seveda vzeli, drug* sitnosti v zvezi s tihotapstvom pa se se prič-no. Sobota, 11. julija 12: Plošča za ploščo -~ pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples- _ 12 45; Poročila, vreme. 13: Cae, spored, obvestila. __ 13-1V. Plošča za ploščo — pisana znip« pesmic veselih in godbe za ples. — 14: Vreme. — 18; Za delopust! (igra radijski orkester). — 18.40: Pogovor * poslušalci. __ 19: Cas, vreme poročila, spored, obvestila __ 19-30-" Xac. ura. — 19.50; Massanet: Slike iz Aiza-cije: Nedeljsko jutro. Krčma, Pod lipaiii. Nedeljski večer (londonski simf. orkester na ploščah. — 20.10: Zunanji politični pregled (g dr- Al. Kuhar).. _ 2n.30: Pester spored. Nastopijo; gdč. Jelka Igličeva z radijskim jazjorn. g. Ciril RakuŠa s šalami in hannoni. ko, vmes teko plošče in cl. rad. igr. druž. izvajajo skeč >Huda kri« po Čehovljev.h »Snubačih«. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Radijski jazz. Delo in zahteve našega učiteljstva Daaes s« \% prita v Ljublfani VL tetal občni zbor banovinske sekcije JUU Ljubljana, 10. julija. Danes ne je zbralo učiteljstvo na Je banovine v Ljubljani na VI. letnem občnem z!k>-ru banov, sekcije JUU, ki te je pričel ob 10* v Delavski zbornici. Priprave za občni zbor so bile končane ie včeraj in dnevni red se je v tem pojsrledu spremenil, ker je bila te včeraj *eja predsednikov sreskih društev. Ob 10. je otvoril občni zt*>r predsednik Ivan Dimnik • programatičnim govorom, ki je v njem orisa) delo našega učiteljstva in tudi naglasil njegove zahteve, ki sp za nje bori njegova stanovska organizacija. Med drugim je dejal, da življenje zahteva dandanes od učitelja močne osebnosti, kar zahteva od ni^gn *c »1:* p* tuli #pl»»n% »*1 ft rndi.ji glavni občni zbor ičl*"!^ ;>gn ndrn'enji JUl" sprejel deklaracijo o ?meri stanovske politike. Deklaracija je odtočno začrtala smer delovnnja in stremljenja stanovske uči teljske organizacije. Lani je učiteljska organizacija imela največ dela v obrambi gmotnih in tudi mora1-nih pravic acUfljakefi stanu. Mno:ro dela so žrtvovati uredbi o drnginjskih doktad.-ih ter so se vedno odločno zavzemali za stalnost učitelj-tva. tovornik j? posebno na-jrlašal. da je treba zelo okrppiti utanovsko 7avest učiteljstva. kar se je izkazalo zlastt zadnje čase. V onrani7anji pa mora vlada ti popoln demokratski duh. svoboda vesti in mišljenja, svoboda načelne, stvarne in dobrohotne kritike. fiovornik je točno opredelil, kakšna bo«II njihova organizacija. Učiteljstvo je treba prepričati, da življenjski interesi stanu in šole zahtevajo skupno stanovsko politično organizacijo. Nikakor pa se ne smejo dovoliti da bi se uprava Dasta stanovskih organizacij opredeljevale po plemenskih atl verskih vidikih m da bi se s tem vnašala ta vprašanja v stanovsko oriranizacijo. Dandanes se učiteljska organizacija ne more posvečati samo šolskim vprašanjem ter ne sme puščati vseh drugih vprnšanj na strani. V tesnem stiku mora biti z žj vi j njem in doto. Zato učitelji v javnem pogledu ne morejo ostati brezbrižni. Sodelovati morajo pri vseh socijalnih in državnih vprašanjih. Predvsem se učitelja ne sm? izločiti od sodelovanja pri rševanju vprašanj, ki se tičejo njegovega strokov, nega dela in ki so v zvezi z njegovim socijalnim življenjem. Učitelji hočejo braniti od-ločno svojo svobodo, ne da bi se jim bilo treba bati perseamcij, da se bodo lahko svobodno udejstvovali javno po «vojem prepričanju brea vsakega priti&ka. To zahtevajo tudi za svoje kulturno ud^jstvova-nj in opredeljevanje Od vseh članov JUU pa zahtevajo ne glede na svoje prepričanje, da na vseh pristojnih me.-tih odločno zastopajo skupne interese učiteljskega stanu ter se odločno upro proti vsakemu po. izkusu p rsekucij. Nadalje zahtevajo tudi svobodo za svoje udejstvovanje izven šole. TJčiteijstvo mora dvigniti po vsej državi svoj gla<* za popolne državijanskp pravice. TJČjtelJstvo mora prevz ti na se inicijativno delo za solake reforme ter zahtevati, da se uveljavijo v Šo'sk: zakonodaji moderna načela. Zato s^ bodo morati intenzivno posvetiti projetku zakona o narodnih šolah. čas je, da učiteljstvo najodločnejše zahteva, da se mu vrnjo kot uradnikom vse izgubljene pravice In se vapostavi v pragmatičnem pogledu stanje izza leta 1923. Od bodoče demokracije učiteljstvo pričakuje večjega upoštevanja strokovnih korpora-cij in organizacij, kar je potrebno predvsem za povzdigo etroke. uprave in strokovnega dela. Naše učiteljstvo se je udeleževalo mednarodne učiteljske akcije ter je bilo v zvezi z učiteljsko internacionalo v PaHzu. Pripravljalo je tudi mednarodni učiteljski in pedagoški kongres v naši državi, ki bi nam bil lahko v ponos Kongres bi bil avgusta v Beogradu, toda na največje obžalovanje so ga morali v zadnjem trenutku odpovedati, ker niso imeli dovoij moralnih garancij in ker ee ni vodil račun o tradicionalnem nespornem nacionalizmu jugoslovenskega učiteljstva. Predsednik je po svojem govoru predlagal udanoetni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru. knezu namestniku Pavlu in pozdravne prosvetnemu ministru in izvršnemu odboru v Beogradu. Pozdravil je zastopnika prosvetnega oddelka baneke uprave dr. Vidmana ter ga prosil naj tolmači zahteve učiteljeva ru» pristojnem mestu glede premeščanja ;n nameščanja učiteljstva disciplinskih posPMi. kov in glede zunanjega udejstvovanja W svobode učiteljskega stanu. Predsednik verilikacijskega odbora M. Ku niclj je podal poročilo, po katerem je pr-aaatvovalo občnemu zboru ol članov. Izvoljeni *o bili naslednji od«eki: go*»i>o. darski. finančni odsek za tisk. šolsko-u pravni odbor, stanovsko poli lični odsek, od.*»k za javno udejstvovanje, pevski ?l>or itd. Občni zbor se bo nadaPeval popoldne ot 14. na "učiteljski šoli.. Kongres bo trajal s» jutri. Konferenca Balkanske zveze na Bledu Ljubljana. 10 julija. Z dopoldanskim brzovlakom, ki je prispel v Ljubljano skoraj z enourno zamudo, ae je pripeljal v Ljubljano ddnosno na Bled miuiđtrski pi> set'.nik g. tir. Milan Sto.ai. novic, da se udeleži konference BZ. Snoči so prispele na Bled že turška, r>i-munska in jugoslovanska detekcija, Ki Štejejo po 10 članov, grška pa 4 člane Ku-munsko delegacijo vodi Sef odseka v min:- strstvu za železnice Tabakov*«.'.. ki je pri-spel s svojo hčerko. Ostau delegati ao. liv-s; fmnjf.ter Teodcredcu, OhriHV.i, Manami, inž. Penescu-Kertch, Dimitrescu, ki zastopa Rumunijo tudi pri MZ, Stojkovici, prof višje akademije za trgovino in inlufetnj) Mihalopol in Luigi Benzin. Grško delegacijo tvorijo: bivši minister Karitakvs, univerzitetna profesorja Korona in Zolotas in tajnik v zunanjem ministrstvu Hadji Vasi-lu. Turško delegacijo vodi ravnatelj \ turškem zunanjem ministrstvu Bedi Arbel, delegati pa so; Rafad Jegar, šef oddelka v prometnem ministrstvu, Halid Hazni, Meh-med Ali Begama, Atis Kar, svetnik v ministrstvu za kmetijstvo Sinoči Cisar, stalni tajnik turške delegacije gospodarskega sveta Balkanske zveze in Birhan Vilni podpredsednik odelka v gospodarskem ministrstvu. Jugoslovanski delegati so: načelnik gospodarskega odseka dr. Predič, pomočnik generalnega ravnatelja drž. žel dr. Cugmus, Penovič, svetnik zunanjega ministrstva Nikodije Jovanović, Šef oddelka za turizem Grgaševič, dr. Todorovič uradnika trgovinskega ministrstva Bona ir Tomić ravnatelj Putnika Brokuš in načel nik carinskega oddelka v zunanjem mini strstvu Radulovič. Konferenca ee bo vršila v veliki dvorani Kazine. Vavpotičevo truplo najdeno KamniJc, 10. julija. Dvorski lovci ao davi našli na KaHkl g*v ri v tako zvani Kurji dolini truplo pano. srečnega turista Srečka Vavpotica i« Kanj njka, ki so ga pogrešali že od 18. junija. Pred dnevi so ie naAH turisti, njegove eo> pate, kar je potrjevalo prve ve**i o neereči Truplo ponesrečenega mladega turista bo do spravili popoldne v dolino. Z Zidanega mosta — Proslava obletnice zgraditve koče na Lisci. Posavska SPD s sedežem na Zidanem mostu je proslavila v nedeljo obletnico zgraditve koče na Lisci. Številni lepaki in notice v časopisih so privabili mnogo izletnikov, ki so prišli iz Dolenjega Zasavja, pa tudi iz Celja in Ljubljane, zlasti pa i* Zagreba. Nekateri izletniki so ostali na Lisci še preko nedelje. — Pomota v Kolmanovem žepnem vojnem redu. Opozarjamo vse številne izletnike, ki prihajajo na Lisco. da bo brzovlak ?tev. 1.. ki odhaja iz Ljubljane ob 4.36 red-nn ustavlja tudi na Bregu (4. min.) kar nI zabeleženo v Kolmanovem malem žepnem voznem redu. ki je stopil 15. maja t veljavo. Omenjeni brzovlak prispe okoli n. ure na Breg", od koder je le še dve uri hoda na Li?co. MALI OGLASI oeaeda 0.50 para, davek Dir *.— oeeede 1 Otn, davek S Dm. preklici ia pismene odgovore gieac auutn ogiano* je trene prutmv snamko — Popustov ae oaeie oajinee oe priznamo Makulaturni papir proda oprava „Slovenskega Naroda44, Liabliana, Knafljeva ulica štev. s Beseda 60 par. davek S.- Dto Najmanj«! aneaek 8 Din KLIŠEJE SV.Pfcl o* NAilD S! 7! Besede 50 par. davek a.- Dm Najmanj*) «neeefc S Dto BUKOVI ODPADKI suhi, kratko žagani, lopet na razpolago. Ivan diska tovarna parketov. Metelkova 4 telef. ?2-44. 1973 Beaeda 00 par. davek a.- Dto Najmanja« satana* 0 Ote LAHKA LBTNA OBLAČILA buret. kasa. lister itd v odlifr ni izdelavi si nabavite najeene- » j# p; I« pri Preskerfa St. Petra c. 1 i dvignite ptomo v upftvl Naroda a K. , Sonja. 19M Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAPUBTA 5 > TISKARaVa g DELA M °RTPOROCa š Stran 4 »SLOVENSKI NARO D«, petek, 10. julija 193«. Stev. 155 Ribnica na pragu velikega praznika V proslavo 30 letnice Sokolskega društva odkrije v ne-Heljo spomenik kralju Aleksandro Ribnica, 10. julija. 80 tei potoka, kar t^e je porodila misel ustanovitve Sokola v nameni prijaznom tr^u. 30 let nesebičnega plodnega dela je storj>»-■flgl v korist našega rodu in ko atipaill v ■ odocnost *no si zastavili vprašanje, Kako pač najbolje proslaviti naš jubilej? Pr^v.a-H<"valo je mnenje, da naj |x>sLavimo s|K>ine-nik, ki naj simbolično prikazuje, za kakšni, mi ideali je šlo naše 30-letno delovahje. ki pa naj tudi obenem prikazuje bodočnosti, katera pota bo treba ubrati, da dos°že.io naša stremlienia višek popolnosti. Vsa naša ^okolska družina se je enodu^no oprijela načrta, da lepše in pomembneje ne moramo proslaviti našega praznika, kot da postavimo prod Sokolskim domom bronast spomenik nagemu kralju mučeniku, ki nam je bil vedno blesteča zvezda vodnica. ki je bil do potankosti prežet onega vzv:-šene^'a jugn^lovensko-sokolsikecra duha. neob_ hodno potrebnega, da napravimo našo lepo očetnjavo tako srečno, kakor so si jo za-mipl;'le one legije boreev-dobrovoljrov, iz Čijih kosti in krvi je bila zgrajena. Ponudil se nam je br. Kepic Franjo, akad. k'part da nam izdela umetnino, predstavlja-joi-o Kk blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Z vso vnemo smo se lotili denarne zbirke. Od brata do brata, od sestre do sestre in v enem tednu je nabiralna pola dosegla višino, da se je odbor brez skrbi lotil predlaganega načrta. In danes se skoraj vsa naša dolina mrzlično pripravlja in pričakuje naš praznik, vse hiti in stremi za tem, da kar najdostoj-nejše proslavimo naš praznik pod pokrovi-teiijstvom dr. Pero Zeca. namestnika kraljevih namestnikov in senatorja. V noči od torka na sredo pa smo se loti-H postavljanja spomenika. Pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom br. Repiča so vlekli ogromni škripci težke kocke na svoja mesta in v prijetnem nočnem hladu je šlo delo hitro od rok. Ko pa je zasedel svoj kameniti prestol še bronasti lik našega nepozabnega pokojnega kralja. so vsi prisotni ostrmeli nad krasoto celotne slike. In marsikomu so solze zalile oči ob spominu nanj. ki nam ga je prekruta usoda s pomočjo zločinske roke ugrabila baš v največjem razmahu njegovih življenjskih sil, stremečega za mirom in procvitom domovine. Mojster br. Repič je položil v poverjeno mu delo vso svojo dušo. Ves izraz lira, vsaka poteza okrog ust in tudi široka g-^sta rok nam prUcamje našega brata kralja v vsej oni resni milini, kakor smo ga gled-cti pred 12 leti v našem trgu in s katero jt hodil med svoj narod, vedno nasmejan :n odkrito izražajoč v obrazu vso plemenitost, ki jo je nosil v svojem srcu. Ves trg oduševljeno čestita mojstru Repiču na prekrasno uspelem delu V nedeljo odkrijemo ta naš spomenik sokolske hvaležnosti! Že v sobolo ob 17. uri pričakamo pred Sokolskem domom pokrovitelja naše slavnosU dr Zera. Ob 20.30 krene naša sodba po trgu in ob 21. uri bo slavnostna akademija v počastitev 30-letnih članov. V nedeljo ob o. uri ho budnira, ob 8. skušnje vseb oddelkov, ob 0. poklon v e v članstva na grobu prvega staroste dniMva br. dr Sohiffrerja. ob 9.30 sprejem gostov na kolodvoru in ob 11. uri slovesno odkritje spomenika pred Sokolskim domom. Ob 15. bo slavnostna povorka po trgu. ob 16. pa javna telovadba in po tej narodna veselica. Na podlagi odloka prometnega ministrstva ima vsak posetnik naših slavnosti od 9. do 14. t. m. polovično voznino po železnici. Na odhodu i postaji kupite poleg vozovnice se rumeno železniško izkaznico (obrazec K 13). ki velja po potrditvi naTz nemškega naseljeništva< bo letos razširjena in izpopolnjena. V pa viljonu kjer bo razstavljeno jeklo v stavbarstvu, bo posebno zanimiv oddelek, kjer bo prikazana vloga jekla v obrambi pred napadi iz zraka. V zvezi % jesenskim vele-sejmom v Leipzigu se pripravljajo razna zborovanja arhitektov, gradbenikov in obrt nikov. Leipziški jesenski velesejem se prične 30. avgusta. Usmrtitev ugrabitelji. V Ho Aiestru v Oklohaml so usmrtili te dni 2"]etnega Arthura Goocha. Na smrt je bil obsojen, ker je ugrabil ova texaška policijska stražnika. Obesili so ga v državni kaznilnici in to je bil prvi primer usmrtitve zaradi ugrabitve pod federalnim, tako zvanim l.indberghovim zakonom. Zločinca je obesil Riche Owen. ki je usmrtil na električnem stolu že 53 zločincev, z obešanjem pa ni še nikoli imel opravka. Obsojenec je prišel sam k vešalom. ne da bi ga bil kdo podpiral. Obešanje je šlo hitro in gladko. Prisostvovalo mu je okrog 300 radovednežev, med njimi opeun žensk, Gooch je bil mesarski pomočnik in njegova zadeva je šla skozi vse instance, pvakrat je bil vložen priziv na vrhovno sodišče, končno pa prošnja za pomilostitev, Prezi-dent Roosevelt je pa pomilostitev odklonil. Nov učni predmet v Avstraliji V Avstraliji so uvedli na šolah nov učni predmet — kuhanje. Vsakdanja potreba je napotila prosvetne oblasti k temu koraku, kajti dober kuhar ali kuharica je v Avstraliji zelo redek pojav. Pomagati si hočejo s tem, da se bo kuhanje poučevalo kot obvezen predmet na vseh šolah. Zanimivo pa je, da ta predmet ni uveden samo na dc1/".-ških, temveč tudi na deških šolah. Jasno je, da učenci spočetka niso bili posebno navdušeni za to novotarijo. % V Melbournu so vodili tečaj za dečke kuharji iz velikih hoteiov. In čudno je, da so bili uspehi pri dečkih/ večji, nego pri deklicah. O tem se je prepričala komisija pri izpitih. Priznati je morala, da so kuhali dečki okusneje nego deklice in nagrado so dobili oni. Č"e bo *lo tako naprej, bodo v Avstraliji kmalu imeli same kuharje in pomočnike v gospodinjstvu, ž«ne bodo pa hodile v urade in delavnice »luž it kruh možem. Oficijelno ni bil rojen V Franciji živi 221etni mladenič, ki dela oblastem hude preglavice, ker ae oficijelno sploh ni rodil. V nekem zdaj že podrtem londonskem hotelu sta stanovala leta 1914 francoska zakonca, ki se jima je rodil v hotelu otrok. Roditelja nsta bila vešča angleščine, angleških zakonov nista poznala in tako novorojenčka nista priglasila pristojnemu uradu. To sta pozabila storiti tudi v Parizu, kamor sta se po vojni vrnila. Otrok je začel hoditi v šolo m roditelja sta pri vpisu samo povedala da je bil rojen v Londonu. Tako je otrok do-raščal in šel« »daj mora delati pokoro za pozabljivost svojih staršev. Fant se je namreč zaljubil, rad bi se oženil in potrebuje dokumente, ki jih pa ne more dobiti, ker ga za oblasti sploh nI na svetu. O njegovem rojstvu nimajo nobenih oficijelnih podatkov. Samo duša In telo pa suhoparnemu pisanem/u zakonu ne zadostuje. Zdravnik, ki je prisostvoval njegovemu rojstvu, j«* že davno umrl, hot^l je porušen, knjigo tujcev so uničili moli. Pozivj po časopisih, naj se priglasijo priče mladeničevega rojstva, niso dosegli nobe- nega uspeha. Edini izhod vidijo frtseaafc* oblasti v tem, da bi preaident republik* sprejel mladeniča v SfZn&m francoskih državljanov. Drugače je pa usoda oficijelno nerojenega mladeniča mnogo težja, neg** človeka brez državljanstva. Iz Maribora — V parku >f> je u-trehl. \vraj *jutr\\ so Ijud e našli na klopi v parku blizu *ani niške re»*te mrtvega mladeniča ki mu je iz obeh senc curbala kri Na tleh poueg mladeniča je loža) samokres .M*>vr *> mm kalibra. Takoj je bilo jasno, da ^e e nesrečnež uetrelil. O dogodnu so ljudje takoj o vestili policijo, ki je kmalu identificirala truplo. V mrtvem mladeniču =-o spoznali J->-letnega Ferda Mullerja. natakar,« v neiu-ut mariborskem hotelu. Vzrok samomora \* odpust iz službe. — V »i *•« prsa. Včeraj dopoldne s«* ni pripetila 36-letnemu posestniku Jakobu lončiću iz Pivoi pri Rarvaniu zelo huda u**re. Ča. Ko je voril drva * Pohorja, je imenovani po naključju padel pod voz in kole&a so peljala eex njejja. mu zlomila deano nošo. stria prani koš in hrbtenico, tako da je nez l. venten obležai. Ponesr-»č«»nra so razvan;*ki gasilci nemudoma ^r^p^lali v bolnico. — Vlom. Neznani stenici so preteklo noč vlomih v stanovanje vmičana Aniona iiabri-vana v Počehovi ter odnesli ta 3n0n Pm rawie obleke __ Dete v deževnici utonil«. Z Mahov« ^-v nam »poročajo žalostno v^t. Ko i* h'la v\*_ raj 72-letna pocestnica Jožef« Pifer sama doma, je pri-e] berač in poproeil miledara V tem času pa »e j«» l7-m<*se£no dete njene hčerke pribhialo jarku na vrtu. kier je bilo 10 cm deževnice Ma^i Franci Pifer ie padel v jareJc in utonil. Ko ie pn*la starKa nazaj na vrt jf» bila %*aka pomoč odv.vv __ 1 m»>T ali *ajmrtmo»? Vcerai so na meji v Fuksincih našli na nekem drevju človeško glavo, ki je visela na vrvi, truplo pa je ležalo nekoliko vi^ran £♦* vse M rohnelo Orožniki eo takoj uvpdli preiskavo in Ugotovili, da je obešener hlapee Anton Potzin-gftr \l Klappin^a v Av**triji. Njegov brat ;e izpovedal, da |a Anton pod«*doval 500 *i-lingov, ki jih je imel pri odhodu s «etv>). Ker denarja niso nažli. oo*toia sum. da ja Potrinser postal ftrtev roparskega mor*V\a, ki pa je nato pri njp»m fmgiral samomor 'n jra obesil. _lj Teiisre regulacije Lju-hljanire je adoj r»b Tmovskeni pristanu. Dela *daj n* o>w» nič posebnega in lahko dobro napredni*. Vendar tlakovanje dna s kamenjem ne napreduje posebno, ie /aradi tega ker je toli zamudno kakor betoniranje, rar^en t«ga pa tudi ne morejo tlakovati dna. dokler ni ahe-toniran levi obrežni tid, ki bodo na mem slonele pristaniške stopnice. Težko je napovedati kdaj bo končano tlakovanje dna mod ustjem Oradasčice in zapornico na ftpici, te-r lahko nastopi nepričakovana ovira in prekriža vse načrte. Kaže, da bo tlakovanje dna končano arvgnsta vsaj do prnlekegs mo*.ta. Velik del desnega brega je že tlakovan, dno je pa tlakovano prtbHžno 30 m defl&ne- Iz Ptuja __ Med sodnimi počitnicami u raduje jo tudi tukajšnje odvetniške pisarne samo od 8 zjutraj do 13 m aicer do 10. avgusta. To-dJ za trgovine bi bfl potreben v tej ne*no»-ni vročini daljSi opoldanski odmor, kakor ga imajo v Ljubljani. __ Huda vročina. Toplomer kaže X2P C voda v Dravi pa ima zaenkrat samo Ae IT* C. Kopaleov kar mrgoli ob nabrežju Meat-no kopališče je postalo *« davno premajhno in bo morala mestna občina gledati, da m zgradi drugo primerno kopališče ki be* večje ter imelo na razpolago tudi nekaj trave. F*rav idealno kopališče bi btlo ▼ mestnem logu na desni strani Drave, kjer bi se dal napravita otok po vzorcu mariborskega otoka. __. Namesru venca na grob tragično preminulega posestnika Senekoviča ITranca so darovali njegovi tovariši Din 300- pro-tituberkulozni ligi v F*tuju. —. Napad. Te dni ae je vračal proti večeru domov 25-letni Martin Veber. vmičarjev sin iz Budine ,ko so ga sredi ceste nenadoma napadli neznani fantje ter ga *e*ko poškodovali, da so ga morali prepeljati T ptujako bolnico. Napadalce zasledujejo orožniki. — Iz politične službe. Sreski načelnik g. dr. Vidie Janko je nastopil svoj redni dopust.. V njegovi odsotnosti ga zastopa sreski podnačelnik g. dr. TomsiC iz Krškega. — Nabori, ki ao se pred dnevi pričeti, prav mirno potekajo. Fantje iz okohee prihajajo dostojno v mesto, veselo vriskajo« in prepevajoč. Najde se med njimi tudi nekaj pijanih, česar pa ni mogoče preprečiti, ker je v okolici vehko vinotočev. V SOLI Učitelj: Mihec, za kazen hi bfl moral napisati 20 krat: »Znam slabo čitati«, napisal si pa samo 16 krat. Mihec: Znam tudi slabo računati, gospod učitelj! Andre Theuriet: 33 itevarna lepita Roman VIII. »Draga otroka! Hvala vama lepa za poslano m: cvetje. Prispelo je tako sveže, kakor da sta ga pravkar natrgala. Ko sem odprla žabo, ček. se mi je zdelo, da je dihnilo vame malo vajine prisotnosti. Solze s<> mi zalile oči. Vzela sem iz zabojčka cvet e. ga zaprla v svojo sobo :n dolgo poljubljala. Od veselja bi ga biua najraje rx>-iedia... Ah. draga moja. kako težko čakam na varilna pisma in kako srečna sem. kadar >ih citam! Veseli me, da vama še vedno uga.a v Nizzi in da se Ja-kob pod topim južnim solncem dobro počuti. Zagotavljam vaju, da so mi potrebne te dobre vesti, da so mi v oporo zdaj. ko sem tako sama. V Rochetaitlee mi teče čas hitreje. Tam vaju vidim povsod, imam pa tam tudi polne roke dela s kmetijo, z živino in vrtom. Toda v Parizu, v vajinih zapu- ščenih sobah se počutim tako tuo in zapuščeno. Vajini prijatelji so nama zelo naklonjeni in zvesti. Cesto prihaja k nam Lechautre. doktor Langlois in Jakobovi tovariši. Vsi ti gospodje povprašujejo po vama in tolažijo me, toda mene nič ne zan ma. Nikamor ne hodim, razen v cerkev k maši. sicer pa živim kakor sova v sobi, pleteni, dolgočasim se in štejem dneve. Pišeta mi, da nisem sama, da imam pri sebi Kristino. Toda vidva jo debro poznata in razumela bosta, da se v njeni družbi ne morem posebno kratkočasiti; dolgočasi se v Parizu še boli nego jaz. Ce ne tišči nosu v molitvenikih, se kisa po cele ure in mi gre na živce od jutra do večera. Vid: vse boli črno, nego jaz in vsak hip me draži. Snoči me je zbudila in mi pravila, kaj se y\ je pravkar sanjalo. Naša h"ša v Rochetail-lee nai bi bila pogorela. In ni mi dala prej miru, dokler nisem zjutra5 pisala babici in je prosila, naj naju pomiri. Dobili sva zadovoljiv odgovor. Hvala bogu, vse gre tam dobro in hiša je v redu. Naša krava Zenobie je breja ki mislim, da se bo otelila za sejem v Saint-Aubin Najemnik v Prienre se pripravlja sejati jarovino in naročil mi je. naj vaju vprašam, kdaj pridejo na vrsto popra vila na kmetiji. Vsi naši znanci se počutisjo dobro, samo gospoda župnika zopet muči revmatizem. Kristina mi neprestano zatrjuje, da bosta podaljšala svo;e bivanje v Nizzi do poletja, ker sta tam tako zadovoljna. Jaz pa trdim, da tega ne bosta storila, da ostaneta mož beseda in da se vrneta v Pariz za veilikonoč. * Ona pa maje z glavo in ker mi neprestano poje to na ušesa, sem tudi sama začela dvomiti o tem. Vem dobro, dragi Jakob, da ne ravnam pametno in da ni dobro kričati na volka, dokler ga ne zagledamo. Toda vsa to mi dela težke skrbi. Ne morem s«zneb;ti zavesti, da se staram in da me je pripravil čas, ki ga prebijeta v Nizzi. tako daleč od nas, ob dneve, ki bi jih mogla ob zatonu svojega življenja preživeti pri Tebi. Ce bi le vedel, sinko moj, kaj bi dala za to. da bi Te imela pri sebi m da bi mogla ves večer kramljati s Teboj. V svojem vročem hrepenenju bi Te cesto hotela vide« in objeta. Težko mi je, če pomislim, da bi bil lahko ostal doma in obdeloval naše po3de. namestu da si postal slaven slikar. Odpusti mi. da imam tako zastarele misli, sram me je in očitam si. da sem sebična. Toda kaj mi pomaga vse to? Menda sem kakor vse matere in videla bosta, kadar dob ta otroke, kako se navežeta na vse z vsem srcem in kako težko vama bo, kadar jih ne bo doma. Povedala sem vama vse in zda i se spodobi, da vama še priznam, kai sem skleniila. Morda bosta tudi vidva trdila, da mi roji po glavi neumna misel, kakor pravi Kristina. Toda čim mi je šinila v glavo, nisem imela več obstanka in odšla sem v ulico Notre-Dames-des-Champs. boleč posvetovali se z Le chautrom. Nisem pa imela sreče. Baš se je bil odpeljal iz Pariza s svojim pr -jateliem na zabavno pot ovan e in zato vama odkrito povem, kaj nameravam. Ce se vama bo zdela moja misel zastarela, jo smatrajta za neumnost stare mamice, ki se ne more sprijazniti z živleniem brez vaju. Zdaj pa k stvari. Zdi se mi, da bi se osvežila, pomirila m utrdila tako, da bi lahko preživela zadnje tedne zime. če r»i mogla vsaj za nekaj dm v kraj. kjer živita, da bi videla h;šo. k>r stanueta h d* b: vaiu mogla objeti. Po železn se potuje hitro, od nas do Nizze rabiš koma; en dan. In tako sem med ročnimi deli sklenila preživeti v Nizzi z vama kakih štirtnaist dni. če ne bosta ugovarjala ... Omenila sem to Kristini, toda orna ie začela takoj kričati; Na tako dolgo pot! Dve ženski sami, ki ničesar ne razumeta!... Kaij se vam je zmešalo... Potem je pa začela govoriti na dolgo in Široko o hudobnih fcudeh. na katere bi utegmti naleteti, in o nesrečah na železnici, češ, da bi ona za vse na svetu ne Šla na tako dolgo pot samo zato. da bi mogrU ostati nekaj dni v mestu in bi se dolgočasila še bolj, kakor v Parizu. Malo tolažbe sem našla v upanju, da bo naju spremljali Lechautre, ki je tako pri(jazen in ki je itak nameraval posotrti vauu. Zdaj pa vidim, da je odpotoval fz Pariza in nihče ne ve, kdaj se vrne. Kristina je pa svojeglava, nič si ne da dopovedati. Tako sem vsa obupana, ta misel mi ne gre iz glave, na drugi strani me pa Krstina straš in moje upanje vedno boli pojema. Ce bi šlo samo zame, bi se ne btšm poti. toda Kristina se vsega boji. Ona misli, da bi izgubila življenie, da hi jo pa pust'la samo v Parizu, na to ne morem niti misliti. In vendar bi bilo dobro, če bi va;u zonet videla in objela. S tem bi prerezali dolgo zrmo na dvoje. Pre-pr čana sem. da potme v tem času mnogo Irudi iz Pariza v Nizzo, in če bi bH med njimi slučajno kak vajin znanec al bi ga ne mogla prosfti, da bi naša vTcel v svoj kupe? 0TC0HJ* Joflfe p^—atft. — fla m«rort»o tManiM P*«a Jeserfte*. — 2a apnvo te tnwtnl dal Hat« OUm Chrlatof. — Vat v LđuMjaat