Qrednittffo in iippiMlifus:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
«haja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 11. februarja 1910.
Naročnina listu:
Celo leto............f2	h
Pol leta	......	6	K
Četrt leta.......' .'	3 K
Mesečno............... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 Iv
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Po odgodenjii.
Korajžna polka, ki so jo zaplesali v deželni hi-Si naši vrli poslanci z nemškimi svobodomisleci,, je vzdignilo mnogo prahu. Nemški liberalci, ki jim ta ples ni bil nič po volji in so se morali radi ali neradi, prisiljeni po odločnosti poslancev, Vseslovenske ljudske stranke, ako tudi kislega obraza, vdati tej — sicer ne ravno vzgledni — pustni navadi, imajo silnega mačka. Njihove sanje o nemški nadvladi so se razblinile, in pred njimi leži neizprosna realnost, ki jim jasno govori, da Slovenec noče več robotiti, ampak hoče biti na svoji zemlji svoj gospod. To dejstvo je tako tužno, da morajo imeti gospodje radi tega hudega moralnega mačka.
Kakor pa navadno človek, kadar ima mačka, prestavlja kozolce, tako tudi nemškij frajsin. Po vsej sili hoče dokazati, da so igrali naši poslanci z obstrukcijo frivolno igro, ker trditvi, da smo mi zatirani Slovenci, tako sami ne verjamemo, in da so vzroki, s katerimi utemeljujemo svoje postopanje, malenkostni ali pa iz trte izviti.
Radi brezmejne drznosti smo započeli vso akci-stale v deželi normalne in zdrave razmere, smo odnehati, tako menijo ti smešni gospodje. Ako niso nastale v deželi normalne in zdrave razmere, smo odgovorni mi Slovenci, ker vsa krivda radi odgodenja zadene nas. Nemška večina je vedno pripravljena za resno delo — seveda za tako, ki polni njene žepe — in sedaj stoji mirno ob strani, vsa prešinjena pravične jeze ter si umiva roke, ker je nedolžna. Pa ne bo Slo tako. Vsa hlinjena poštenost in pravicoljubnost vladajoči kliki nič ne pomaga. Skrbeli bomo, da zve vsa javnost in vsi merodajni krogi o zapostavljanju, pod katerim trpimo v narodnem in gospodarskem o-ziru. Nič ne pomaga, ako liberalni nemški listi pobožno zavijajo oči in trdijo, da bi prišli mi v zadrego, a-ko bi kdo zahteval, da mu naštejemo krivice, ki se nam baje gode. Mi dobro poznamo neznosne, odnoša-|e, ker moramo v njih živeti, in številne vzroke, radi katerih so poslanci S. K. ,Z. segli po obstrukciji, in kateri so navedeni v manifestu naših poslancev, še lahko silno pomnožimo. A ni potrebno. Že sami navedeni govore dovolj jasno, da; taktika slovenskih poslancev ni mogla biti drugačna, kakor je bila. Samo Wastianov predlog, po katerem bi bilo za vedno uničeno vse slovensko šolstvo na Štajerskem, ker bi imeli prvo in zadnjo besedo nemško-nacionalni deželni in okrajni šolski sveti, zadostuje, da se prične z obstrukcijo.
PODLISTEK.
Dve sestri.
(Dalje.)
—	Z Bogom:, dostavi, vstane s klopi, z dvema prstoma vzame deklici rumen list, ne dotaknivši se nje roke. Prožnim in hitrim korakom hiti doli proti bregu.
Ano zaboli v srce. Potok solza se ji udere po bledih licih.
Vstane in urno odide proti domu.
Zvečer je dolgo pisala v dnevnik. Vrste in strani so rastle, va-nje je polagala vse razburjene čute bogatega ženskega srca.
—	Nova tajnost, nova tajnost!, šepeče Ana, po-lagaje bolno glavo na vzglavje, osvetljeno od svetilke izza hišnega vogla.
—	Kaj sem grešila?, vpraša sama sebe. To, da sem utajila prvi sestanek! Jeden greh vleče drugega za seboj — tretjega! Ne, tretjega ne bode!, pravi skoro glasno, zatisne oči in objame jo široka, gosta tema.
Drugega dne so prišli iz Kolesne po Ano v
mesto.
St’astny prosi, jo li sme spremljati. Dovoli mu, jčeš, da ne bo potovala sama.
Elenica jima prihiti nasproti, a na 1 poslednji stopnjici pred hišo osupne:	nekaj jo zbode naravnost v srce.	.
Z voza pomaga Vojteh sestri,, ona se je prijateljsko naslonila na njegove roke. Skoro vzdignil jo je z voza.
Res! da ta predlog še ni bil v razpravi, a prišel bi bil z nekaterimi drugimi krivičnimi predlogi na vrsto po proračunu, ko bi bila sedanja večina že na toplem, ker so se liberalni Nemci izjavili, da bi smatrali vrnitev tega predloga odseku za casus belli. Naše šolstvo, ki že tako silno trpi pod nasilnim režimom, vendar ne bomo izročili na milost in nemilost brezobzirnim in oholim nemškim in nemškutarskim liberalcem. Da smo morali to preprečiti, naj velja kar hoče, bo nam vsak rad priznal. Iz tega jasno sledi, da so za odgodenje in vse posledice odgovorni Nemci, ki so nam hoteli zadati smrten udarec v narodnem oziru z Wastianovim predlogom in so nas hoteli težko oškodovati v raznih gospodarskih zadevah. S tem so nas pritirali do skrajnosti. Obstrukcija je bila samo čin samoobrambe. To stoji! In ako tudi razni nemški časnikarji v svoji razgreti domišljiji sanjajo o tem, da je započela obstrukcija naših poslancev na migljaj iz Prage, to nič ne včinkuje, ker je preveč o-čividen namen in vsa stvar nekoliko predebelo zamišljena. Ni nam treba ukazov od drugod, da pričnemo boj proti nemški strahovladi, ker imamo vzrokov in povodov za to žalibog, dovolj doma. Pa ako bi tudi bili pričeli naši poslanci svojo obstrukcijo potem, ko je dobil dr. Benkovič brzojaven ukaz iz Prage, kakor poročajo nemški listi, bi ne bilo to še nič tako hudega, ker bi pričalo samo, da vlada med nami in Cehi tesna solidarnost. Gotovo je to znamenje boljšega patriotizma, kakor pa delovanje in ruvanje naše vse’ nemške večine, ki dobiva direktive in sredstva za zgradbo mostu do Adrije iz Prusije, in v srcu katere gori plameneč plamen za hišo Hohenzollern. Prvo, kar se seveda ni zgodilo, bi pričalo o praktični slovanski vzajemnosti, drugo, ki je fakt, je pa izda*jal-stvo. Tako nemškoliberalna gospoda. Vsi izgovori ne pomagajo nič. Vzrok obstrukcije in odgodenja je vaša nasilna strahovlada, katero moramo in hočemo streti.
Odmevi obstrukcije.
Odmev, ki ga je vzbudil možat nastop naših,poslancev v politični javnosti, je silen. Vsi listi obširno poročajo, in kar je značilno za izborno taktiko našega Slovenskega kluba, večinoma, simpatično pozdravljajo obstrukcijo slovenskih poslancev, ali je pa vsaj ne obsojajo, ampak zavzamejo objektivno stališče. To je vspeh, ki ga ne moremo podcenjevati, ker jasno priča, da se je nemško-nacionalni večini njen namen,
Ana objame sestro Elenico in jo poljubi. Hrepenela je že po nji. Mnogo ji ima povedati, mnogo zaupati.
Pogovor je zastajal. Stari gospod bil je slabe volje, lotilo se ga je trganje.
Gospa Varinska je sedela tiho ter bolestno po gledovala zdaj to, zdaj ono hčer.
Elenica je bila nenadoma molčeča in resna. Kmalu ostavi sobo in jame pospravljati sestrine stvari, razmetane iz kovčega. V rokah ji obtiči sestrin dnevnik. Prične ga čitati. Pri poslednji vrstici zastoče prav glasno, brez solz. Mučen je bil nje stok. —-Konečno jo polijejo solze in teko kar v toku po bledih licih.
St’astny je šel prej, nego po navadi. Ana ga sama spremi. Na verandi postoji.
—	Kje je pa sestra?, vpraša.
—	Zaklenila se je v sobi; baje jo boli glava.
—	Gospodična Ana, spregovori ginjeno mladi mož, bodi moj angelj! Dalje ne morem prenašati razburjenosti svojega srca. Vi ste razumna in globoka duša, vi veste, kako se klanjam pred vašo žensko dostojnostjo!
Ana upre vanj jasne svoje oči. Nje ustni se od-pro na pol.
—	Imel sem hudo borbo,, posebno, nečuveno borbo. Dovolite, da vam jo odkritosrčno priznam. — Vzplamtela je v meni ljubezen! Dolgo se je vnemala, dolgo dozorevala. Zdaj je dozorela; dve sestri stali ste pred mojo dušo in lili žarke blaženosti na moje življenje. Lljubil sem vaju s čisto in pa nesebično ljubeznijo! Pripravljen sem bil življenje žrtvovati za obe Bilo je to neobičajno, oblažujočo čuvstvo. Ono me je vzdrževalo v čistem zraku tihega, idealnega
zvaliti ves odij radi nedelavnosti deželnega zbora na Slovence, izjalovil. „Slovenec“, ki je obširno poročal o vseh dogodkih v štajerski deželni hiši, piše dne 9. t. m.: Iskreno čestitamo štajerskim deželnim poslancem Vseslovenske Ljudske Stranke na krasni zmagi, ki so jo dosegli v ljutem boju z najzagrizenejšimi Slo-venožrci že zdaj. Donelo je vi štajerski deželni postavo-dajalni zbornici: „Proč od Gradca!“ I mi se pridružimo temu klicu. Cim preje, tem bolje. Malo etapo do zedinjenja vseh Siovencev, tvori tudi krepek nastop naših štajerskih poslancev. Krepko naprej po začrtani poti, naši bojevniki, štajerski junaki!“
Podobno izraža svojo zadovoljnost nad postopanjem poslancev S. K. Z. tudi glasilo S. L. S. na Goriškem.
A ne le naši politični somišljeniki, ampak tudi liberalni krogi, ki navadno v svoji kratkovidnosti in strankarski strasti nočejo pripoznati' našim poslancem nobenih uspehov, se topot niso mogli izogniti silnemu vtisu, ki ga je napravil odločen nastop naše deželno-zborske delegacije. „Narodni Dnevnik“, ki je po svoji smešni navadi do zadnjega sanjal o „klerikalnih brezdomovincih“, ki za nekoliko cukerčkov radevolje prodajo slovenski narod, mora pod vplivom vsega javnega mnenja priznati našemu političnemu vodstvu načelnost, in pravi, da je došlo sedaj v Gradcu do poloma nemško-naclonalne politike, da smo s tem bojem „zainteresirali vso avstrijsko politično javnost“, in „temeljito blamirali nemško-nacionalno večino v deželnem zboru, ki je sedaj v taki zadregi s svojim proračunom, da ne ve ne naprej ne nazaj.“ Tudi „Slovenski Narod“, ki se navadno odlikuje po silni strankarski zagrizenosti, mora pripoznati, „da so morali- Slovenci po orožju obstrukcije poseči v silobranu proti nečuvenim nasilstvom nemške večine.“
Izmed graških listov se trudi samo „Tagblatt“, da bi opravičil postopanje večine, in v svoji zagrizenosti drzno trdi, „da je bila slovenska obstrukcija samo posledica kažnjive nagajivosti, ki spravlja povzročitelje v slabo luč.“ „Tagespost“, ki je navadno vsa zaljubljena v nemške svobodomislece, uvideva pri tej priliki nevzdržijivost njihove politike, in ne poskuša kar nič oprati zamorca, pač pa konstatira, da je obstrukcija „etapa v boju za končno določitev narodnih mej.“ Nadalje piše, „da smo se približali formuli za rešitev narodnega vprašanja, in je dobila misel o narodni avtonomiji že temelj, o katerem se da razpravljati.“ Končno odločno prizna, „da bo treba rešiti vprašanje, kaj spada med pravice minoritete, in kako bodi njeno varstvo.“ To je gotovo častno priznanje za, daleko-
življenja. — Kar zaiskrijo pred menoj temne, globoke oči vaše, naenkrat posvetijo v dušo mojo jasni in topli žarki!
—	Kaj pa vam je?, vsklikne Ana, glasno, vi ste bledi, jako bledi! Vrniva se!
—	Ne, ne, Ana! Prosim vas, poslušajte me! Nisem premišljal čutov svojih, oni so me nesli, kakor unaša reka javorov listek! Na polnočnem nebu ste dve nepremični zvezdi: jednak je njima blesteči soj P Duša je razpela peroti svoji, in leti in leti po neskončnem prostoru tja v višave. Žarno blestijo dve nepremicnici, s katero naj se združi duša?
Melodično in rahlo je govoril mladi mož. Iskreno, visok čut preveval je besede idealistove.
Poetična, vzvišena misel Vojtehova zanašala je devo v fantastični kraj, v katerem ji je tako dobro godilo. Kak razloček med govorom pogumnega, realnega Važeckega, ki ji je priznaval ljubezen z žepno uro v roki. — In vendar je tu in ondi odmevala čista resnica.
—	Preporod v moji duši moral je nastati. Odločilo ga je naključje. Videl sem vas trpeti!
Ana se strese.
—	Videl sem vas trpeti! Veličajni orel zadel je s peroti ob vaše rameni. Videl sem, domneval sem slišati vzlet njega perotij!
Tihim glasom nadaljuje St’stany:
—	Odločitev je morda prepozna! V tem trenot-ku, ko sem vas videl urno bežati iz zanjk, iz zanjk v nasprotno smer, oživela je duša moja, srce se je obveselilo, zavest se mi je probudila, in nepreklicno stoji zapisano v mojih prsih: Tu je zvesta desnica . Vedla vas bode daleč od brezdna, varno m plemenito! Vzprejmite, prosim, to roko!.
vidnost politike naših poslancev, in nas na novo vtr-ja v prepričanju, da delajo politiko z visokega vidika z jasnim pogledom v bodočnost.
Social-demokraško glasilo „Arbeiterwille“ izjavlja, „da se resnično obnašanje in postopanje nemško-nacionalne večine splošno, in posebno nekaterih njenih članov-kričačev nasproti strankam manjšine ne da opravičiti.“ Zatrja tudi, da večina „nima nobenega vzroka k prijetnemu razpoloženju.“
Najbolj pošteno stališče je med vsem časom našega velepomembnega boja z oholo večino zavzemalo glasilo krščanskih socialcev. Odločno pribije, da je vzrok desolatnih razmer needina nemško-nacionalna večina, ki je zavedla deželo v dolgove in nima zmožnosti, da bi spravila voz v pravi tir. V oklicu kršč. socialne stranke na volilce, ki ga je izdala ob priliki odgodenja, pa čitamo: Deželne finance totalno za nič, deželni izdatki brez pokritja, deželni zbor nezmožen za delo. Kakor poštena, deloljubna ljudska stranka, moramo proti politiki večine, ki vodi do tako žalostnih posledic, z vso odločnostjo protestirati.“ Dunajska „Information“ pa tako precizira svoje stališče: „V Gradcu so Slovenci povzročili odgodenje deželnega zbora. Oni bi bili zadovoljni s* polovico tega, kar se je ponudilo na Češkem nemški manjšini, a njim se ne dovoli nič. Je pač stara stvar: Kjer smo v manjšini, zahtevamo prostost in toleranco, kjer smo pa v večini, odrekamo to drugim.“
Kakor je razvidno iz teh glasov, se javnost ni dala preslepiti od nasilne nemško-nacionalne večine, in presoja razmere tako, kakor so v resnici, namreč, da je za nedelavnost deželnega zbora odgovorna nesposobna liberalna nemška večina.
Politični pregled.
Rekonstrukcija kabineta.
Iz gotovega vira izvemo, da še dosedaj voditelji Slovanske Jednote niso imeli nobenega pogovora z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom, ker je za take pogovore sploh treba prej seje parlamentarne komisije Slovanske Jednote, v koji se določi, ali so dosedanji sklepi Slovanske Jednote glede občevanja z vlado še veljavni, ali pa so vsled spremenjene situacije postali brezpredmetni. Ce so listi poročali, da je dr. Ploj že konferiral z ministrskim predsednikom, je to stvar, ki zelo dobro označuje disciplino vladnih elementov v Slov. Jednoti.
Ponovno moramo konstatirati, da so vse novice glede novih ministrov le prosta časnikarska ugibanja, Žalostno je, da se tudi med slovenskimi časnikarji nahajajo ljudje, ki smešijo celo našo jugoslovansko stvar s tem, da vsak dan ugibajo o osebi za jugoslovanski ministrski sedež, kojega pa še niti nimamo. Daje se le nemškim časnikom povod, da ruva-jo proti našim zahtevam.
Državni zbor.
Zbornični predsednik dr. Pattai je imel pogovor z ministrskim predsednikom zaradi sklicanja državnega zbora in dnevnega reda za prvo sejo. Zbornica bo sklicana dne 28. ali 24. februarja. Prva točka dnevnega reda bo predlog za rekrute, ker hoče vojno ministrstvo že meseca marca nabore.
Ogrska.
Pri nadomestni volitvi v Iglo je bil trgovinski minister Hieronymi soglasno izvoljen državnim poslancem. Kandidat neodvisne Justhove stranke je še pred volitvijo odstopil. Izid volitve smatrajo vladni
Ana umakne roko in stoji pred St’astnym kot od strele zadeta. Taka govorica Vojtehova bilo je zanjo grozno presenečenje. Zabolelo, hudo je zabolelo Ano v srce, da je kar jeknilo.
Dolgi in mirni dnevi bili so v hipcu do meje. — Vojtohova izpoved bila je zanjo usodna, V megli zgubljala se je njegova mehka bitost in iz megle so se pojavljali razločni vojaški obrisi silnega, neizumitelj-nega, junaškega moža.
Pred njenim duhom pričela se je sanjarska in idealna Vojtehova nrav boriti z močno, vojaško prirodo divjega jezdeca, ki je doli planil z jednim skokom v mrzle valove reke, ki daje slovo hkrati vse;n glasnim veselicam, izpoveduje svoje grehe in v pravem svitu kaže svoje temne strani.
Boj je bil neenak.
Čuteče in odkritosrčno vpraša Ana:
— In sestra?!
Vojteh utihne. — Poznal je naklonjenost ognjene, strastne devojke, toda smatral jo je še na pol za dete.
Strašne misli mu rojijo po glavi. Morda Ana nekaj ve, o čemur se njemu še sanja ne. St’astny se prime z obema rokama za glavo.
V Aninem vprašanju je jasno slovelo: Ne! — Srce je v njem pokalo. Vse svoje moči zbere, da bi se ne razjokal kar na glas. Obkolila ga je popolnem tema. — Zginile ste obe zvezdici! — 1 Obe, nebo je bilo temno!
Pred verando ^aropoče voziček. Odpeljal je mnogo muk, mnogo boli.
Ana hiti v prvo nadstropje in potrka na duri sestrine sobice. Nihče se ne oglasi. Za njo prihiti hišna dekla:
krogi kot izredno dobro znamenje za prihodnje volitve.
Med Khuenom in Andrassyjem še vedno ni prišlo do takega zbližanja, da bi Andrassyjeva stranka šla pod Khuenovim vodstvom skupno v volitve. Med Justhom in Kossuthom je začel magnat Pronay nova spravna pogajanja.
Hrvaški ban.
Dne 10. februarja je novoimenovani hrvaški ban pl. Tomašič prevzel vodstvo urada, istotako sekcijska šefa Chavrak in dr. Milan Ambrus.
Goriški deželni zbor.
V	seji dne 9. februarja so se prečitale prošnje za podpore. Razni dekanati so vložili protest proti načrtu deželnega odbora, da bi ta imel v bodoče pravico, pregledovati cerkvene račune.
Poslanec Marinič predlaga, naj deželni odbor izdela načrt novega občinskega volilnega reda s splošno skupino.
Poslanec Manfreda vloži predlog, naj se pomnože mesta živinozdravnikov na deželi.
Poslanec Faidutti je utemeljeval svoj predlog za rešitev raznih gospodarskih potreb dežele.
Laški liberalec Antonelli je strastno napadal italijanske krščanske socialce.
V	proslavo cesarjevega jubileja se je sklenilo, ustanoviti ustanovo, po kateri bi dobil kak vnet napreden kmetovalec po 1000 kron, oziroma 500 kron, darila.
Nova norišnica se bo imenovala: „Deželna umobolnica Franca Jožefa I.“ Pri gradbi, oziroma pri upravi deželne norišnice se je pokazal primanjkljaj
47.000	kron.
Tehničnemu in finančnemu odseku se je oddal predlog, da se naj zgradi nova deželna palača.
Sprejela se je tudi izprememba cestnega zakona in zakon o varstvu poljskih lastnin.
Poslanec Pettarin je utemeljeval predlog, naj se odobri pravilnik nove deželne hranilnice in posojilnice. Predlog se je sprejel. Proti je govoril med drugimi tudi nadškof dr. Sedej, ki je prisostvoval tej seji.
Sprejel se je tudi statut deželne umobolnice, resolucija proti vinskemu davku, ter sprememba opra vilnika deželne kmetijske šole.
Volilno gibanje v Bosni.
Kmalu bo menda tudi v Bosni divjal volilni boj. Sedaj se že pridno mešetari na vseh straneh za mandate v deželni zbor. Nobena stranka, oziroma vero-izpovedanje, se ne čuti zadovoljno z dosedaj nameravano razdelitvijo poslaniških mest.
Med moslemini sta se pojavili celo dve stranki, ki se že sedaj pridno borite za večino turških poslaniških mest bodočega bosanskega sabora, i Liberalni Turki ali mladoturki zahtevajo volilno pravico samo za zemljiške posestnike, drugi, staroturki, pa za vse polnoletne Turčine.
Na drugi strani pa tudi Srbi niso nič kaj zadovoljni z nameravano razdelitvijo mandatov, in zahtevajo za-se večino vseh poslancev. Poslali so radi tega že neki protest na Dunaj.
Kakor se vidi, bodo pri razdelitvi poslanskih sedežev najbrže najbolj oškodovani katoliški Hrvati, ker se ti skoraj najmanj brigajo za razdelitev saborskih mandatov, in bodo radi tega skoro gotovo plačali račun pri mosleminih in Srbih.
Amerika in Vatikan.
Amerikanci polagajo dandanes veliko važnost na Vatikan. Najjvečji amerikanski list „New-York
—	Prosim, izvolite priti doli!	—, i Milostivi ni
dobro!
Brez diha beži Ana doli po stopnjicah. Iz sobe rohnel je strašen, srditi glas očetov.
—- Gadica rodi gadice!, kriči gromovitim gl a* som Varinski, in njega težke korake bilo je slišati na hodnik preklicujem svojo obljubo, preklicujem, božje prokletstvo na-te in kletba razžaljenega, osramočenega starca!
Glas Varinskega postajal je hripav, vmes se je pa čul ginljivi, glasen jok Varinske.
—	Tu imaš svoje kapitale!, čuje Ana pri durih, — ni groša ne manjka! Pojdi k kači, k svoji pobožni sestri, ki je zapeljala ljubo dete moje, biserno Ano mojo!
Z Ano pri durih vrtel se je pa ves svet. Z svojo desnico se opre ob stežaj, nje glava se nasloni na roko:
—	Bože moj, sem li prav slišala!
—	Nikar se ne kremži!, kriči srdito starec.
Cuje se peklenski lomoz. Uboga Anica se zdaj
vzdrami. Z roko si poravna lase nad čelom in pogumno vstopi v sobo. Nje bledo lice izraža odločnost in strogost.
Na divanu je na pol ležala, na pol sedela nje mati; lasje so ji neredno viseli doli po obrazu. Med prekopicnenimi stoli, razbito uro, hodil je oblastno sem ter tja Varinski. Strašne, nelepe reči so se dogodile.
Podvojeno vzplamti starčev gnjev, ko še vstopi Ana. 'Besen hrup strese skoro vso sobo. In starec vzdigne roko k udarcu.
Tiho in mirno stoji pred njim Ana, v polni zavesti čiste in nedolžne ženske.
Herald“ si je nastavil v Rimu svojega posebnega poročevalca. Zadnji njegov dopis iz Rima kaže na veliki napredek katoliške cerkve v novem svetu. On piše doslovno:
„Amerikanska javnost se zadnji čas zelo zanima za sveto stolico. Vedno naraščajoča moč katoliške cerkve nas vedno bolj in bolj veže k Vatikanu, in sedaj se je razširila še tudi vest, da bo papež apostolsko delegacijo v Wašingtonu povzdignil v nunciaturo. Ta vest pa nima resniče podlage, ker v Ameriki dosedaj nobeno veroizpovedanje ni državna vera, in ne more sveta stolica spremeniti svoje delegacije v nunciaturo, kakor tudi ne more vlada Združenih držav nastaviti v Vatikanu svojega poslanika. Sv. oče pa je sklenil, da bo apostolskemu delegatu v Wašingtonu podelil častni naslov nuncija prve vrste. To daje pravico, da sme biti tak apostolski delegat imenovan tudi kardinalom. S tem činom stopajo Združene države takorekoč med — katoliške države.“
Somišljeniki, agitirajte za Stražo*4. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“.Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike.
Raznoterosti.
Iz politične službe. Ker je davčni poročevalec
c. kr. okrajnega glavarstva mariborskega, c. kr. finančni komisar dr. Valentin Kermauner, vpoklican v službovanje pri c. kr. deželnem finančnem ravnateljstvu v Gradcu, ga nadomestuje c. kr. finančni komisar dr. J anez Moiser. — C. kr. namestniški konci-pist dr. Emil Krammer je vpoklican v službovanje pri c. kr. namestništvu v Gradcu, namesto njega je c. kr. okrajnemu glavarstvu v Mariboru prideljen c. kr. namestniški konceptni praktikant dr. Feliks Lajnšič.
Wastian in občinske volitve v mariborski okolici. Ta vsenemški poslanec se zelo zanima za občinske volitve v okolici Maribora. Na elegantnih saneh se je pripeljal dne 27. januarja v St. Ilj, ker je menda mislil, da bo on s svojo štimco šentiljsko nemštvo rešil propada. Ko se mu to ni posrečilo, se je kla-vernö odpeljal. — Včeraj dne 10. februarja pa so Leitersberžani bili tako nesrečni, da je gospod Wastian prišel gledat propad Senekovitsceve nemško-na-cionalne stranke. Pa ima res smolo včasih ta gospod Wastian!
Ztlravišče za na pljučih obolele žene in dekleta. Društvo za odvračanje jetike na Štajerskem je otvorilo zdravišče za lahko obolele žene in dekleta „Vila Barbara“, pošta Neumarkt na Gornjem Štajerskem. Oskrbovalnina znaša 4 do 7 kron na dan. Pismena vprašanja nasloviti je na Društvo za odvračanje jetike na Štajerskem, Gradec, Hans Sachsgasse 1.
Nestrpnost graških Nemcev. Odločni nastop naših poslancev v Gradcu je tako razburil nemške prenapetneže v Gradcu, da so po zasedanju, pri hotelu „Zum goldenen Löwen“, kjer stanujejo slovenski poslanci, metali kamenje v okna njihovih sob. Mnogi so tudi zahtevali od hotelirja, da mora poslance zapoditi iz hotela, sicer ga bojkotirajo. Toda mož se ni dal vgnati in je še bolj skrbel za slovenske zastopnike. Zato Spodnještajercem, ki hodijo v Gradec, prav toplo priporočamo hotel „Zum goldenen Löwen“, Mariahilferstraße.
Roka očetova počasi omahuje.
Skozi mrežice otroške posteljice posveti dvoje velikih, nedolžnih očesic. Milka se je zbudila vsled hrupa, vzdigne plavolaso glavico in prestrašeno zre v očeta. Vleže se zopet in jame tiho plakati. Nihče je ne posluša.
—	Citaj!, zadere se srdito starec, čitaj na glas svojo sramoto, — ter ji poda list, kateri je ona sama prinesla danes s pošte in ga odprl Varinski takoj po odhodu Sfastnega.
Ana mirno vzame list in, čita polglasno:
„Pozor! Kot prijatelj vaše hiše usojam si, vam sporočiti nastopno:
Vaša hči Ana poslužuje se svojega bivanja pri slaboumni teti k činom, ki bi mogli oskruniti pošteno in neomadeževano hišo vašo.
Poznati lahkoživec in don Juan baron Važec-ky znal je izkoriščati neizkušenost gospodičine. Ne verjemite vsega, kar se govori po mestu, toda istina je, da je gospodičina imela z Važeckym tajni sestanek zvečer na samotnem in oddaljenem kraju za mestom.
Barona mi ni treba opisovati. Pozor!
Vaš udani spoštovatelj Baranyi.“
—	Da! Zavrni nesramnega lažnika!, zavrne uboga mati.
—	No?, vpraša Varinski s sršečimi očmi.
—	List obseza nekoliko resnice, reče Ana s tem. glasom, s kakoršnim je čitala list.
fDftlj« p rüwda jii J
Pozor pred strupom! Ministrstvo za notranje posle opozarja, da se nahaja v kupčijskem prometu v svrho zatiranja miši in podgan strup, katerega učin-kujoci del je ogljikovokisli barit. Steklenice s tem strupom imajo napis: Uporaba brez nevarnosti! Ni strupeno! Izkaznica za dobivanje strupa nepotrebna! ' — I o sredstvo, ki se prodaja zelo uspešno in v vedno večji meri, pa ni brez strupa, temveč je zelo strupeno. Omenjeni napis na steklenicah ima za posledico, da odjemalci tega strupa — v prvi vrsti manj poučeni — menijo, da pri uporabi strupa ni treba ni-kake previdnosti. Občinstvo se torej opozarja, da je omenjeno sredstvo za zatiranje miši in podgan, vsebujoče ogljikovokisli barit, podvrženo utesnitvam par. 15, odnosno 12, odstavek 2 ministrske naredbe z dne
21.	aprila 1876, drž. zak. štev. 60.
Ejoleki. Do 31. marca t. 1. bo treba menjati stare koleke, ker potem izgubijo vso veljavo.
Sv. Peter v Rimu. Kakor znano, si prizadevajo nekatoličani z vsemi silami dokazati, da sv. apostol Peter ni bil v Rimu, < in s tem omajati papežev primat. Krščanski arheolog de Rossi in njegov učenec prof. Marucchista sta odkrila dovolj sledov, da je bil glavar apostolov v svetem mestu. Nedavno je zopet našel arheolog Colagrossi v katakombah sv. Boštjana na steni neke kripte napis: Domus Petri (hiša Petrova). Značaj napisa kaže na sredo tretjega stoletja. O tem najnovejšem velevažnem odkritju je napisal Colagrossi razpravo v „Nuovo Bolletino di Archeologia eristiana.“
Vera je privatna zadeva, kriče dan za dnevom rudeči internacionalci, ter vabijo v svoje organizacije tudi ljudi, ki imajo dostikrat še globok verski čut. Tako naletimo včasih med social-demokraško stranko res tudi na delavce, ki mislijo v srcu krščansko, pri volitvah in v političnih rečeh sploh pa capljajo pridno za brezverskimi čudečimi sodrugi. Strankino načelo pa je, in to se skoro v vseh slučajih tudi zgodi, da se s socialdemokraškimi nauki in „resnicami“ takim političnim pristašem, ki imajo še kaj verskega prepričanja v srcu, ta s časoma iztrga. To priznavajo soc. dem. listi sami. Glasilo vshodno-čeških socialnih demokratov „Trautenauer Echo“ piše 28. januarja t. 1. doslovno: „. . . Mi imamo sicer v našem strankinem programu točko, da je vera zasebna stvar, vendar dejstvo je, da tisti ne more biti in ni vzoren ter pravi social-demokrat, ki se drži verskih naukov ter božjih in cerkvenih , zapovedi.“ — Jasne besede! Ko bi jih le vsi socialdemokrati spoznali, bi se število rudečkarjev čudovito zmanjšalo.
K zasedanju deželnega zbora. Poslanec Vrečko je v zadnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora vložil prošnjo Matija Mastnaka, vinogradnika v Slivnici pri Celju, za podporo. Imenovani vinogradnik trpi namreč veliko škodo, katero mu je povzročil plaz, ki je podrl njegovo zidanico ter je podsul 4 po-lovnjake (12 hi) vina, od katerega je 6 lil izteklo. M. Mastnak ima skupno 3.000 K škode.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: kanonik Matek mesto venca na grob g. prof. Blaža Mateka, 20 K; . na Stuhečevi gostiji darovali gostje 8 K 18 vin. (poslal Osterc Alojzij v Bunčanih); gostje na gostiji g. Ludv. Filipiča 9 K 60 vin. (poslal g. Franc Stajnko). Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati!
Analfabetstvo v Galiciji. Statistika kaže, da zna v Galiciji brati in pisati:	558.674 Rusinov,
1,490.774 Poljakov (z Židovi vred), 107.799 Nemcev; samo čitati zna: 62.359 Rusinov, 886.360 Poljakov (z Židovi vred) 3892 Nemcev. Analfabetov je med Rusini 2,459.410 (79%), med Poljaki 2,104.899 (52%), med Nemci 100.736 (47%) - torej 4,678.022 analfabetov na 7 milijonov prebivalcev. Tako skrbi vlada za šolstvo!
Socialno vprašanje in mladina. Francoska katoliška mladina ima precej razumnosti za socialno delo, kar kaže s tem, da prireja predavanja in shode. Na shodih je pridobila javno mnenje za pekovske pomočnike, ki stavkajo že dalje časa. Pekovski pomočniki zahtevajo, da se odpravi nočno delo. (Katoliška mladina dela sporazumno z organizacijo pekovskih pomočnikov.
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. Zaradi nemškega gledališča so se naši mestni očetje pošteno sprli. Gledališka uprava je namreč zavozila v grozne dolgove in sedaj misli z Velikonočjo predstave ustaviti, ker je blagajna gledališkega društva, oziroma kazine, skoraj popolnoma suha, pač pa izkazuje mariborski „teater“ nič manj nego 148.000 K dolga. V zadnji seji mestnega sveta so se naši mestni očetje do dobra skregali in niso mogli priti do jasnega zaključka, kako rešiti nemško gledališče financielnega propada. Smilijo se nam le naši davkoplačevalci, ker bodo zopet morali iz^ svojih žepov prispevati veliko svoto 10.000 K za nemško gledališče. Naj bi dotična gospoda, ki zahaja tje, sama skrbela za vzdrževanje kazine. To je res vzorno nemško gospodarstvo!
Umrl je v Mariboru dne 9. februarja J. Škoflek, vpokoj. blagajnik mestne hranilnice v starosti
^ ^Novo pokopališče v Mariboru. Ges. namestnik je na interpelacijo poslanca Wastiana glede namera-
vanega novega centralnega ppkopališča, v Mariboru, odgovoril, da se resno misli na ustanovitev, tega pokopališča, ker staro ne odgovarja dejanskim potrebam. Novo pokopališče se bo najbrž napravilo v Razvanju.
Smrtna kosa. Sinoči, dne 10. februarja je umrl g. Boštjan Polaučič, dolgoletni zvesti hišnik v mariborskem bogoslovju. Blagi pokojnik je bil rodom iz Jarenine. Pogreb bo v soboto ob dveh popoldne. N. v
m.	p.!
Sole. Na srednjih šolah je sklep prvega tečaja v soboto ob 10. uri. Semestralne počitnice trajajo do srede, ko se začne s službo božjo zopet pouk.
Iz sodnije. Za sodnijske poduradnike pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru so imenovani prejšnji sod-nijski sluge:	Jožef Dolinšek, Janez Jug in Pavel
Kebler.
Nesreča. Na mariborskem glavnem trgu se je kočijažu J. Potočniku splašil konj; pri tem je Potočnik tako nesrečno padel, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico.
Samouaior d oklice. Raz dravsko brv je skočila v Dravo 181etna služkinja Terezija Ferš, ter je izginila v valovih. Vzrok — nesrečna ljubezen.
Leitersberg pri Mariboru. Včeraj dne 10. febr. so se fosile občinske volitve v naši občini. Dosedaj je bil tako nekako neomajan vodja v občinskem zastopu penzionirani zemljiški knjigovodja in večkratni kandidat pri deželnozborskih in državnozborskih volitvah, Senekovitsch. Povsod je nastopal dosedaj ko neomejen gospodar. Radi tega se je proti Senekovi-tschu in njegovi stranki zasnovala močna opozicija, sestoječa iz Slovencev in vseh zmernih Nemcev. In krasen uspeh je dosegla: glista opozicije je sijajno zmagala v III. in II. volilnčm razredu. Le v I. je poleg treh opozicionalcev zlezel v odbor tudi gospod Senekovitsch.
Rezultat v posameznih razredih je sledeči: v
III.	razredu enoglasno izvoljeni kandidatje opozicije (55 glasov). V II. razredu opozicija 11—12 glasov, nemškonacionalna lista 8—9. V tem razredu je slavno propadel tudi znani mariborski dr. Ernst Mrav-lag. V I. razredu je z največjo silo zmagal Senekovitsch proti našemu Janžekoviču. Ostali trije izvoljeni pa so bili kandidatje opozicije. 'Razmerje glasov 10—5. V I. razredu je zmagal tudi Girstmayr Franc, ki pa sedaj odločno nastopa proti Senekovitschevi nemško-naeionalni stranki. — Veseli nas, da so iz občinskega odbora zleteli najhujši naši narodni in verski nasprotniki!
Ptujske novice.
Kako nas ljubijo! V zadnji seji ptujskega mestnega sveta je advokat dr. Plachki vprašal,, kaj misli mesto Ptuj ukreniti, da se pri mestno-župnijskem uradu odpravijo dvojezične matične blankete. Ne glede na to, da so za Spodnji Stajer te blankete od c. kr. namestnije podpisane, je dr. Plachki s tem spet pokazal svojo veliko averzijo do Slovencev; kjer le more, udari ta nemški advokat po slovenskem ljudstvu. G. dr, Plachki, s čim so se Vam pa zamerili Slovenci, da Vi v občinskem svetu povzrbčite toliko Slovencem nad vse sovražnih’ ukrepov? Najbrž edino s tem, da Vas in sploh ptujske Nemce, še več pa tudinemce zalagajo z denarjem! Slovensko ljudstvo je dobro! To spričevalo je moral sam ptujski župan, g. Ornig dati Slovencem v deželnem zboru! Samo en pogrešek ima to dobro ljudstvo, da je namreč predobro. Naše ljudstvo bi rado v miru živelo z meščanstvomvemo tudi, da je na Ptuju več poštenih Nemcev-trgoveev itd., ki sami priznavajo, da zvečinoma žive le od Slovencev, katerih torej tudi nočejo dražiti. A nemški „Volks-rat“ si je v osebi advokata dr. Plachkija izbral moža, ki Slovencev ne mara in uprizarja proti njim vedno gonjo. Le tako naprej, se bo slovensko ljudstvo Ptujskega polja vsaj prej zdramilo in spoznalo svoje ne-■ rijatelje!
Velika veselica s petjem, godbo in drugimi zabavami je bila na pepelnično sredo v ptujskem nem-švem kazinu! „Stajerc“ pa se mogočno bije ob svoja katoliška prsa!
Velikansko navdušenje je obudil pri ptujskih in okoliških Slovencih možati nastop slovenskih deželnih poslancev! Slovenske sužnosti mora biti enkrat konec. Prosimo naše gospode poslance, da zlasti po ptujskem polju odprejo ljudem oči, da spregledajo in spoznajo, kaj delajo oholi Nemci z nami. Kdor le količkaj pozna razmere, ve, da ptujski Nemci in nemškutarji žive in se bogate edinode odi slovenskega ljudstva, katero pa zato sovražijo in zatirajo. Edino nevednost in zaspanost naših ljudi je kriva nemški o-holosti. Nočemo ugonobiti Nemcev, a če od nas živijo, smemo potem tudi po pravici zahtevati, da nas
upoštevajo!	,.	..	,.
Veliko vode je nastopilo po travnikih in njivah vsled dogotrajnega dežja in snega. Bati se je za ozi-
mine.	„	...
Vprašanje. Ali sme ljudskošolski učitelj pri telovadbi Šolarje učiti plesa, kakor se to godi na Ptuju?
Celjske novice.
Občinske volitve za okoliško občino bodo letos. Nemci že pri nekaterih okoličanih prav pridno agitirajo Kaj pa Slovenci? Pozor!, da ne bo prepozno.
Deško šolo začnejo Nemci zidati spomladi na Wokanovem trgu. V njej bo prostora za 10 razredov
ljudske in za 5 razredov meščanske šole. Kdaj pa dobijo slovenski dečki primerne šolske prostore?
Poročenih je bilo v letošnjem predpustnem času 42 parov.
Šolski .otrok čevljarja Biankinija, ki obiskuje prvi razred ljudske šole, se je v preteklem tednu izgubil. Tri dni so ga iskali stariši zaman. Četrti dan so pa izvedeli, da je v bolnišnici. Otrok je šel namreč iz šole, ne da bi komu kaj povedal, naravnost v bolnišnico, se javil bolnega in bil tam tudi sprejet.
Celje. V soboto, dne 5. t. m. poročil se je gosp. Ivan Pfeifer, uradnik pri veletrgovini P. Majdič, a gdč. O. Gradišnikovo, hčerko tamošnjega nadučitelja.
Celje. Meščanski učitelj Aistrich, ki je imel pol leta dopusta, nastopi ob II. semestru zopet službo, in sicer po odredbi dež. šol. sveta, ne kje drugod na Štajerskem, temveč zopet v — Celju. To pa celjsko „vahto“ silno jezi ter se kar besno zaletava v, Aistri-cha, češ, da ta človek absolutno ni več za službovanje v Celju, kjer je brez vzroka „velečislane“ osebe, ki mu niso storile nikoli kaj žalega, nesramno žalil itd. — Resnica pač v oči bode!
Drugi kraji.
Slivnica pri Mariboru. Dne 2. svečana t. 1. i-melo je tukajšnje izobraževalno in bralno društvo svoj občni zbor. Vkljub neugodnemu vremenu obnesel se je jako lepo. Vsestransko odobrenim poročilom tajnika, blagajnika in knjižničarja, sledila je volitev novega odbora, koji se je sestavil tako-le: predsednik g. poslanec Franc Pišek, njegov namestnik vlč. g. svetnik Fr. Hirti, tajnik in blagajnik g. kaplan Št. Belšak, njegova namestnika g. nadučitelj K. Pestevšek in mladenič Jak. Kolman, knjižničar g. Jože Kolman, odborniki g. A. Lobnik v Orehovi vasi, A. Mlakar v Brezulah, Fr. Klasinc in Fr. Skodič iz Hotinjevasi, in pregledovalca računov gg. M. Loh in M. Kmetec. Trajnih zaslug za društvo pridobila gta si mladeniča Štefan Falež in Franc Kolman, vrla uda lani 29. junija tukaj ustanovljene mladeniške zveze, in ravno tako korajžna mladenka Lojzika Gabrijanova. — „Kvišku in naprej,“ je geslo našega društva, ki je še isti dan brzojavno pozdravilo naše poslance v - deželnem zboru, kjer so se borili za pravice mile domovine. Vrli prebivalci slivniške župnije! Oklenite se vsi našega pomembnega društva! Važnost njegovega delovanja ve gotovo najbolj ceniti častni član vlč. g. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru, ki je ob tej priliki poklonil našemu društvu velikodušni dar 50kron;: bodi mu tem potom izražena najprisrčnejša zahvala!
Sv. Križ pri Mariboru. Preteklo nedeljo dne 6. svečana se je vršil ob zelo mnogoštevilni udeležbi občni zbor tukajšnjega bralnega društva. Tajnik A. Kocbek je podal precej obširno poročilo o delovanju društva v lanskem letu. Iz poročilo povzamemo, da se je priredilo 10 podučnih shodov, na katerih so imeh podučne govore gospodje dr. Turšič, zdravnik v Mariboru, in nadrevizor Pušenjak vsak po enega, ostale pa domači gospod župnik. Priredila se je tudi ena veselica s tombolo. Prebralo se je .350 knjig < in do 3000 številk raznih časopisov. /Društvo je imelo 107 K 05 v dohodkov, stroškov pa 82 K 12 v. Velika zunanja dobrotnika našega bralnega društva sta tukaj-šna rojaka častita gospoda Gašpar Zrnko, župnik v Puščavi, in Franc Gartner, župnik na Planini. Bodi jima izrečena iskrena zahvala! V svojem govoru se je poročevalec dotaknil tudi vprašanja o razmerju vere do narodnosti in obratno narodnosti do cerkve, ter
je navzočim poslušalcem v kaj zanimivi razpravi podal nekatere prav lepe vzglede ognjevite domovinske ljubezni iz sv. pisma stare zaveze, nadalje najpopolnejši vzor pravega domo- in rodoljubja, ki ga je ustvaril sam Sin božji na zemlji in posnemal njegov veliki apostol narodov, sv. Pavel, kateri je prvi proglasil neustrašeno in določeno načelo narodne enakopravnosti. Prevzvišeni vzgled božjega Odrešenika in njegovega velikega apostola učil je tudi prve, kakor vse poznejše kristjane ljubiti svojo domovino, — svoj narod. Tako je ovrgel lažnjivo in podlo trditev liberalizma, ki se zlasti dandanes zopet kaj pogostokrat sliši, češ, da vera nima z narodnostjo nič opraviti, da je cerkev narodnosti sovražna, ali celo, da so kristjani brezdomovinci. Nasprotno! Zgodovina nam spričuje, da so globoko-verski značaji bili vselej tuli vneti in plemeniti domo- in rodoljubi. Konča pa svoj govor z besedami: In tako bomo mi, pobožni in verni Slovenci, zbrani na tisoče in tisoče v naših katoliških izobraževalnih društvih, šli na plan, in v naših srcih ne bo prizanašanja nasproti sovražnikom našega Boga. ne nasproti sovražnikom našega naroda! Kajti obojim veljajo v polnem obsegu besede prelepe slovenske pesmi:	„Črna zemlja naj pogrezne tega,
kdor odpada!“ — Govoru je sledilo navdušeno odobravanje. Nato se je vršila kaj lepa predpustna veselica. (Na vsporedu je bila deklamacija Slomšekove “Žalostne pesmi“, petje in predstava igre „Čašica kave.“ Vse sodelujoče mladenke, pevke kakor igralke, so brez izjeme izročene jim naloge prav dobro pogodile ter zaslužile vse priznanje, ki so^ jim ga vsi navzoči tudi radovoljno izražali. Prepričali smo se. da tukajšnje bralno društvo kaj lepo izpolnjuje dvojni namen, ki ga imajo naša izobraževalna društva, podučevati in izobraževati, pa tudi pošteno kratkočasiti in razveseljevati.	,
Št- lij v Slov. goricah. Naše Kmetijsko bralno društvo opetovano vabi vse svoje člane ter Priiat®1)^ društva na občni zbor, ki se vrši prihodnjo neue jo
dne 13. februarja popoldne po večernicah v gostilni gospoda Janeza Baumana v Št. liju (Weiss). Poleg društvenih poročil je na dnevnem redu, tudi važno predavanje gospoda dr. Josipa Leskovarja iz Maribora. Opozarjamo vse naše vrle Sentiljčane in Sent-iljčanke, posebno še mladino, da se v obilnem številu udeleži tega zborovanja. Po občnem zboru je politično zborovanje. Govori gospod deželni poslanec Roškar.
St. Ilj v Slov. gor. Dne 23. januarja se je v Südmarkhofu ustanovilo nemško telovadno društvo „Friesen.“ Kakor slišimo, je društvo Südmark dalo za turnarje že lani napraviti veliko telovadnico, sedaj pa je zopet darovalo za društvo 2000 K. Na čelu društva sta med drugimi tudi železniška uradnika Brandstätter in Langer. Treba bo tema dvema nasprotnima gospodoma odslej bolj trdo na prste stopiti. Turnerji so pri občinskih volitvah dne 27. januarja jako izzivalno nastopali, a pred našimi korajžnimi fanti in možmi so pa le imeli rešpekt. Tudi nadučitelj Sadu, ki je kaj imenitno pogorel pri občinskih volitvah, je dobil šaržo računskega pregledovalca pri Turnervereinu! Seveda, kranjska in virtemberška kri ste si sorodni!
Gornja Poljskava. Kakor je sploh pustna navada, tako so tudi v Kočnem pustne burke uganjali, pri katerih jo je pa 211etni Alojzij Mulec, zidar z Ga-bernika štev. 36, slabo odnesel. Hotel je namreč nekega moža v šali vdariti. Ta je pa imel odprt nož v roki in Mulec je z desno roko s tako silo vdaril po njegovi, da si je žilo prerezal in so težko ranjenega odpeljali v mariborsko bolnišnico.
St. Ilj v Slov. goricah. Ker so naš gospod nadučitelj dne 27. januarja pri občinskih volitvah pogoreli, so sedaj jako slabe volje. Bog pomagaj! Je že tako na svetu!
Sv. Jakob v 'Slov. goricah. Dne 7. t. m. se je poročila tukaj gdč. Amalija Sirk, veleposestnika hči, z gospodom Josipom Lešnikom, občinskim predstojnikom v Radahovi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na mnoga leta! — Pri tej priliki se je nabralo za dijaško kuhinjo v Mariboru 26 K, za narodne namene 30 K. Posnemanja vredno!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Na napad v „Mar-burgerci“ štev. 16 in drugih vsenemških listih odgovarjam v imenu gospoda kaplana, da je vse, kar se mu podtika, nesramna laž, ena takih, od katerih se navadno živi „Mariboržanka“ in drugi listi njenega kalibra. Malika pa in njegovega fünfarskega podrepnika poživljam, naj se raje brigata za to, kako bosta nemško šolo plačala in poleg stoječo lutrovsko kobačo in Schulverein odškodovala za tisoče, katere je moral že plačati, in za katere sedaj beračita pri Slovencih, gospoda kaplana pa pustita pri miru s svojimi ,ob-dolžbami. Pred vsem pa si naj Malik zapomni, da se prav nihče ne boji njegovih groženj, naj ga potem pri vseh Lenarčanih, slovenskih in nemških, okrajno priljubljeni dohtar k temu nagovarja,, kolikor hoče. Tega dohtarja so že Trojičani v milosti in veselju odpustili. Prišel je na to k Sv. Lenartu; sedaj so ga tudi tukaj že siti in Bog ve, koga bo od tod šel osrečit. Dasiravno je on pravi oče nemške šole, ustvarjena je iz njegovega rebra, kakor Eva iz Adamove, mu vendar vse to ni nič pomagalo, kajti vzeli so mu sedaj „Obmann“-stvo, izbacnili so ga popolnoma iz nemške šole, ! in ne bo dolgo, da bodo tudi njegovo ime izbrisali iz mramornate table v lopi nemške šole. Vse ga je sedaj zapustilo, še celo njegovi najožji prijatelji a la Derniatsch, so mu hrbet obrnili, in osamljen gleda nazaj na pozorišče svojega slavnega delovanja; oče se joče za svojim otrokom, ki so ga iztrgali njegovemu varstvu. V svoji obupnosti je začel klicati na pomoč Malika zoper vse svoje sovražnike, najprej zoper gospoda učitelja Hallekerja, ki se je prvi upal, iztrgati mu iz glave njegov „Glorienschein“, sedaj pa je v svoji popolni osamljenosti naenkrat zagledal še drugo prikazen, ki preti uničiti . njegovo slavo, v osebi gospoda kaplana. Pri tem pa se le ubogi dohtar tako prestrašil, da je glasno za-upil: Malik pomagaj! Baalovi duhovniki so nekdaj celi dan plesali okoli oltarja in klicali svojega malika, pa jih ni uslišal, naš dohtar pa je takoj našel milost v očeh svojega vsenemškega bogeea in je bil uslišan. Kajti blisk in grom je poklical Malik nad gospoda kaplana, samo da ga ta reč nič kaj prav rada ne uboga. Bliskal bi Malik že in gromel, kakor grški Jupiter, ko se bi ga le kdo bal. Našemu dohtarju pa pravimo, naj le še bolj kliče svoje malike, da- ne bo kje luč njegove slave popolnoma ugasnila in da se ne bi enkrat bralo: „Er hat gelebt, als ob er nicht gelebt hätte!“
Dobje pri Planini. Dne 6. svečana so vprizorili pri nas fantje igro „Vaški skopuh“, katera je med navzočimi povzročila mnogo smeha in zabave. Igralci so izborno rešili svoje vloge. Med presledki so ubrano udarjali domači tamburaši.
Poljčane. V petek dne 4. svečana je nagle smrti umrl posestnik Franc Polanec. Rodbini Polan-čevi naše iskreno sožalje!
Braslovče. Pred kratkim smo imeli občni zbor bralnega društva, katerega smo se udeležili v obilnem številu. Posebno fantov je bilo veliko. Kakor pa smo spoznali iz odborovega poročila, je društvo zelo napredovalo. Društvo je naročeno večinoma na vse slovenske katoliške časopise. Tudi naša knjižnica je bila vedno dobro obiskana. Knjig imamo veliko število Častiti gospod kaplan so darovali lepo število knjig društvu, za kar jim bodi izrečena prisrčna za-
hvala. Tudi nekaj predavanj se je v društvu priredilo. Naše društvo je včlanjeno pri S. K. S. Z. v Mariboru, katera nam je pretečeno zimo priredila socialen tečaj, ki je bil izmed najbolj, obiskanih. Dekleta so na odru proizvajala igro „Najdena hči“, katera je prav dobro uspela; zato se jim na tem mestu zahvaljujemo, osobito ker so se tako požrtvovalna izkazala, da so si na lastne stroške obleko nabavila. Začrtali smo si pot, po kateri bomo hodili. Izvolil se je večinoma stari odbor ter tudi izobraževalni odsek. Fantje bi si radi ustanovili telovadni odsek Orel, kar je posebno hvalevredno. S tem bi se nekateri odvadili raznih nerednosti in nerodnosti, in bi se privadili rednemu in krepostnemu življenju. V tem oziru vam kličemo: le pogumno naprej, ne strašite se ovir, ki se vam stavljajo nasproti, in bodočnost bo vaša! — Dostavljam k svojemu poročilu, da so se v naši župniji, in sicer v Orlivasi, v tem predpustu obhajale štiri gostije, na katerih se je nabralo za obmejne Slovence okoli 50 kron, kar je pred vsem hvale in posnemanja vredno.
Laporje. Veselica, katero je priredilo slovensko katoliško izobraževalno društvo v nedeljo dne 30. januarja, se je prav dobro obnesla. Vkljub zelo slabemu vremenu in jako težavni poti se je vendar nabralo toliko ljudi, da je bila društvena soba skoraj natlačeno polna. Vsa čast in hvala gre našim vrlim mladeničem in mladenkam, ki so nam v največjo zadovoljstvo vprizorili lepe igre in nas razveselili s krasnim in ubranim petjem. Posebno globok utis je napravil rudeči „Sarafan.“ Slovenskemu katoliškemu izobraževalnemu društvu izrekamo zahvalo za vse prireditve v teku zadnjih 4 let, pri katerih smo vselej z veseljem prisostovali. Saj je pa tudi vsakokrat vse dobro izteklo: če je bil poduk, smo mu pazljivo sledili, če je bila veselica, smo se pošteno razveseljevali. Tudi zdaj v nedeljo je bilo tako. Toda naše veselje v nedeljo je bilo skaljeno. Proti naši volji se je nedeljski veselici primešala bridkost, katera se nam je brala na licu, katera je napolnjevala tudi naša srca. Bridka izguba je namreč zadela naše društvo, ker nas zapušča njegov predsednik gospod kaplan Alojzij Sagaj. Gospod, ki nas je zapustil, je bil glava in srce našega društva; društvene prireditve šobile njegovo delo. Posebno so mu bili pri srcu mladeniči, katere je po očetovsko zbiral okoli sebe, jih učil in bodril. Za vse to vam, častiti gospod, kličemo: Bog plati! Trdneje bodi vaše zdravje, da bodete mogli nadaljevati svoje plemenito delo!
Cirkovce. Občinske volitve se bližajo za Cirkovce in novo občino Sikole. Volilne imenike z največjim strahom pregleduje tisti, ki se je nekdaj najbolj potegoval za delitev, katera mu pa danes nič kaj ne diši. Vsi namreč vemo, če cmokne Johan s stolca dol, skobacal gor ne bo — n’kol!
Cirkovce. Župan Kušer je dal napraviti občinske letne račune. A kakšni so ti računi? Ne samo več stotakov, temveč kar nekaj tisočakov se je izdalo proti volji občinskega odbora. Mati županja so napravili dobro večerjo, a 10 odbornikov izmed 18 nas je podalo ugovor proti tako čudno skrpanem računskem zaključku, mastne krapče in klobase smo pa prepustili tistim, ki so bili menda silno — lačni. — Ubogi krapčarji, kako se nam smilite, ter pride za pustom — pepelnica.
Kapela pri Radgoni. Pred kratkim se je vršil ob§ni zbor tukajšnjega bralnega društva. Ker je gospod Zemljič preobložen z obrambnim delom, se je izvolil za predsednika gospod Lovro Divjak. Najiskrenejšo zahvalo izreka odbor gospodu Zemljiču, ki se je z vso vnemo potegoval za napredek društva. Živimo ob jezikovni meji. Kakor znano, je postal naskok na našo divno Kapelo od raznih ponemčevalnih zavodov silnejši. jNeobhodno je torej potrebno, da se združujemo v narodnem društvu, i prizadevajoč si. okrepiti mladino z duševno hrano, da postane krepostna in zvesta braniteljica narodnih svetinj.
Sv. Venčesl pri Slov. Bistrici. Pri Sv. Ven-česlu, pošta Slov. Bistrica, je začela poslovati poštna nabiralnica, koje poslovodja ima tudi oskrbovati posredovanje in vročbo poštnih pošiljatev. Ta poštna nabiralnica bode v zvezi s poštnim uradom v Slov. Bistrici po trikratnem selskem hodu na teden (ob ponedeljkih, sredah in sobotah) med Sv. Venčeslom in Slov. Bistrico.
Podsreda. Domači slikar g. Anton Bruderman nam je naslikal lep oder in naredil račun res tako po domače, da se čutimo dolžne, se mu tukaj jasno zahvaliti za njegovo naklonjenost do izobraževalnega društva. Bog plati!	Odbor.
Podsreda. Kakor je narasla reka Sena hotela mesto Pariz uničiti (s svojim navalom) s svojimi valovi, tako hočejo naprednjaki našo Podsredo zadušiti s svojim naprednim časopisjem. Poslali so v šoboto cel zavoj „Narodnega Lista“ v Podsredo, baje okrog 40 izvodov, ki so naslovljeni na različne posestnike, vrle naše somišljenike. Pa vedite, vsiljivi naprednjaki, ta Časnikarska povodenj ne bo storila škode, ker večina Podsredčanov že imamo svoje pravo mnenje o naprednjakih in njihovih naprednih listih. Nam, ni treba iti daieč; saj iz naše podsredčke naprednjaške skupine lahko sklepamo, s kom imamo opraviti. — Eden, ki se ima za glavni steber Narodne stranke v Podsredi, ne izpolnjuje svojih verskih dolžnosti, drugi pa napravi v petek „fureš“ in vsiljuje na ta dan pečenko še drugim. Veste, vi prijatelji; mi Podsredčani pa smo, kakor večina kozjanskega okraja, verni, dobri katoličani, in taki hočemo ostati.
Teharje. Odkar se je na slovenskem Štajerskem ustanovila prepotrebna mladeniška organizacija, bil je njen namen, bodriti in napeljevati mladino h krščanskemu narodnemu delu, oziroma k zavesti za to. Da se skoraj v vseh župnijah vrši velik preobrat v tem oziru, se vendar nahajajo še občine, ki za gibanje nimajo veliko smisla. So li Teharje med zadnjimi? Cenjeni gostje z Celja, St. Jurja in drugod, ki so posetili predstavo, kojo so uprizorile gojenke gospodinjske šole z najboljšim vspehom, bi se gotovo izjavili, da cveti pri nas bujno društveno življenje. Pa še ni dovolj. Pri nas se pač splošno meni, da za takšno društveno delovanje smo že vse prepametni, da celo „prenobl“! Kaj je temu vzrok? Ali bližina Celja in raznih tovarn, ali pa brezbrižnost, vsled katere se o-sobito naša moška mladina čim dalje bolj pogreza v razne nasladuosti; posebno alkohol ima v naši župniji. razmeroma veliko privržencev. Tukaj bo treba, da poseže vmes mladinska organizacija, ki naj naš mladi živelj v resnici pripravi za boljšo bodočnost. Potem bi ne bilo v narodnem oziru toliko omahljivcev in mlačnežev ter se sčasoma pripravili k preporodu sta-roslavnih Teharjev.
St. Pavel pri Preboldu.; Graščinsko posestvo Prebold, v St. Pavlu v Savinjski, dolini, last grofa Fünfkirchen, je kupila parcelijska, družba v Celju in Trstu po svojem pooblaščencu mesarju Grenki v Celju. Graščina je bila prodana za 340.000 kron.
Sv. Miklavž pri [Ormožu. Naše bralno društvo je imelo dne 30. m. m. svoj redni občni zbor. Pri tej priliki sta prvikrat nastopila z govori' predsednik in predsednica novoustanovljene mladeniške, oziroma dekliške zveze. Društvo šteje sedaj 153 članov. Izvolili so si za tekoče leto sledeči odbor: p. n. gospodje: Anton Pajtler, gostilničar vi Brebrovniku, predsednik; Anton Janežič, župan v Brebrovniku, podpredsednik, kaplan Franc Štuhec, tajnik; Jakob Ozmec, kmet v Vinskem vrhu, blagajničar; Anton Janežič, kmet v Parlovskem vrhu,, knjižničar; župnik Jožef Meško in trgovec Anton Golenko, odbornika; Martin, Puklavec, kmet pri Sv. Miklavžu, in Bolfenk Puklavec, župan v Hermancih, pregledovalca računov.
Ljubno. Na Svečnico se je vršil pri nas občni zbor izobraževalnega društva. Izvolil se je enoglasno stari odbor razun knjižničarja. Društvo ima sedaj veliko časopisov in lepih knjig. Želeti je, da bi veliko novih udov pristopilo in se tako organizirali v celo stotnijo, v kateri naj bo vsak član kot vojak na svojem mestu, ki ve, zakaj se mu je boriti, ki dela za vero in dom. Zato pa delajmo v tem letu naprej! Občine Ljubno, Luče, Solčava, ukrenite, da dobimo svojega distriktnega zdravnika! Okrajni zastop pa bi naj izposloval, da bi dobili za okraj Gornjigrad živino’ zdravnika. Naša gornjesavinjska Švica, vzdihuje pod sneženo odejo!:
Sv. Jurij v Slov. gor. Ob tako neugodnem vremenu, kakor je bil zadnjo nedeljo, dne 30. januarja ob priliki občnega zbora in naše društvene veselice, se sme obisk imenovati še zelo številen. Zlasti Lenarčani se niste ustrašili „mehke“ poti in ste prišli! Hvala vam! Iz poročila blagajnika smo spoznali, da je denarni promet društva znašal v letu 1909 799 K 27 vin.,in sicer dohodkov 401 K 71 vin, stroškov 397 K 56 vin. Gotovo za društvo na deželi visoko število. Okrajna hranilnica šentlenartska je velikodušno darovala 70 K, za kar se ji društvo tem potom iskreno zahvaljuje. Časopisov je imelo društvo naročenih 13 v 54 iztisih, ki so se v bralnih krožkih prebirali doma, in sicer: 1 „Straža“, 1 „Mir“, 2 „Mladost“, 5 „Bogoljubov“, 5 „Domoljubov“, 1 „Vrtec“, 1 „Dom in Svet“, 10 „Slovenskih Gospodarjev“, 15 „Naš Dom“, 2 „Cvetje“, 5 „Glasnik", 1 „Mohor“, 1 „Kmetovalec“. Vrhu-tega še 1 „Zarja“ in 1 „Slovenec“. Tudi društvena knjižnica se je pomnožila, zlasti z zabavnimi knjigami, da šteje zdaj okrog 1000 knjig, največ jih je seveda zabavne vsebine. Izmed/ 73 udov si je izposoje-valo knjige redno 50 udov, in je vsak izmed teh prebral povprečno 20 knjig. Tudi na zunaj je društvo nastopilo. Priredilo je dve veselici s štirimi igrami:; „Najdena hči“, ;,Za letovišče“, „Čašica kave“ in „Prepirljiva, soseda“. O priliki društvenih prireditev v sosednjih župnijah je društvo priredilo tudi štiri izlete, katerih se je udeleževal zlasti pevski zbor. Pri domačih prireditvah so pridno nastopali mladeniči in mladenke z govorčki in deklamacijami, kar ni ostalo brez sadu. Med mladino raste zanimanje za mladinski zvezi, ki se v kratkem preustrojite! v popolnem duhu mladinskega gibanja. Za to sta svoje tovariše, oziroma tovarišice navduševala na občnem zboru; Maks Caf in Micika Androjna. Veselični program je isto-tako lepo uspel kar se tiče pesmi in igre „Poštna skrivnost“, kjer je zlasti ugajal Matic Srakar (Al. Fa-nedl), kot vedno. Pa tudi drugi so bili na svojem mestu, tako, da je bilo dovolj prisrčnega smeha. Ne smem pozabiti še na „nesrečno“ tombolo, ki je vsakemu obetala dobitke, a je kakor vedno, marsikoga varala. Tako smo se imeli pri nas v nedeljo, ko smo zopet združili koristno s prijetnim.
Zidani most. Med Zidanim mostom in Hrastnikom sta se sinoči okoli 11. ure vtrgali dve skali, ena dva kubična metra in druga eden in pol kubičnega metra, ter padli na železniški Jir. Osobni vlak štev.
31 je zapeljal na skali ter pokvaril cel stroj in več vozov. Sreča je, da so še pravočasno ustavili brzovlak štev. 4. Tu gre vsa hvala strojevodji, ki je takoj pričel žvižgati in dal s tem znamenje brzovlaku, da je pravočasno ustavil. V slučaju pa, da bi imel osebni
ylak štev. 31 le eno minuto zamude, bi gotovo brzo-vlak štev, 4 prej prišel na mesto nesreče, in ker ni bilo na levem bregu nobene traneice, bi skočil iz tira, ker je ravno tam ovinek, in bi tudi strojevodja od osebnega vlaka štev. 31 ne mogel videti nesreče, ter bi bil zapeljal na prevrnjeni brzovlak, in gotovo bi bilo mnogo človeških žrtev. — In vsega tega bi bila e-dino uprava južne železnice kriva, ker je vse progne čuvaje odpravila.
Zalee. Poročil se je Štefan Holobar, posestnik v Vrbjah, z Miciko Ribič dne 3. t. m. Vrlemu paru želimo obilo sreče!
Vrbje. Pred kratkim so se v Žalcu vršile občinske volitve. Zmagali so seveda liberalci, kakor smo sami pričakovali, ker je v trgu brez malih izjem vse liberalno. Pristaši Kmečke zveze smo se pa vseeno udeležili volitve, akoprav nismo upali na zmago, ker nočemo, da bi se hvalili liberalci, da je že vse prebivalstvo žalske občine v taboru Narodne stranke. Pri volitvi odbornikov niso bili posebno izbirčni; odborniku pri žalski občini je namreč potrebno samo dvoje: liberalec mora biti, in pa prvakom ne sme ugovarjati ; saj sta še dva analfabeta v odboru. Liberalni naprednjaki so pri teh volitvah pritiskali posebno na tiste, kateri bi še volili z našo stranko, pa si niso upali iz strahu pred liberalnimi nasilneži, ki so jih strašili in motili z raznimi grožnjami in obljubami; nekateri pa raje volit niso šli, posebno oni, kateri živijo od zaslužka. Tudi v Vrbjah je par strastnih liberalnih zagrizencev, ki so si tudi mnogo prizadevali, da zmaga liberalna stranka. Največ zaslug si je menda pridobil pri tej agitaciji bivši vaški župan; ko bi bil pač za vaške ceste in mostove tako skrben, kot za občinske volitve, bi ne bilo vse v tako slabem stanju, da je sramota za celo sosesko. Pri volitvi se je pri nas oziralo na vsako malenkost. Tako je n. pr. hotel ravno nek volilec naše stranke oddati svojo glasovnico, ko se oglasi en ud volilne komisije, da ta nima pravice voliti zaradi nekega malega kazenskega prestopka. Pa mož naj le sebe za nos prime, ker je že tudi njegov sin zaradi takega prestopka imel opraviti pri sodniji. Občudujemo pa posebno še požrtvovalnost in gorečnost občinskega tajnika. Sam je prevzel službo občinskega redarja, ker je sam donašal glasovnice, akoravno je moral gaziti do kolena sneg, da je mogel lažje navdušiti volilce za tako hvalisano „narodno“ stranko. Kolikor pa on ni dosegel, je dosegla pa pijača. Znano nam je, da so liberalni zaslepljenci za kupico vina pripravljeni storiti vse, in ko bi jim gg. Roblek in pa Širca ukazala poskakati v Savinjo, pa bi koj ubogali. Laž je pa tudi precej pripomogla k zmagi. Strašili so namreč ljudi, ako zmagajoiklerikalci, da se bo moralo oskrbeti novo župnišče, staro pa podreti. Nekaj bi bilo že liberalcem všeč, namreč, da bi se župnišče res podrlo, toda ne z novim nadomestilo. Saj so že parkrat poskusili, ko so s kamenjem bombardirali župnišče, kako bi to šlo. Saj je znana že povsod divjost žalskih liberalcev, in celo življenja si ni svest, kdor je odločen njihovi nasprotnik, kakor je n. pr. g. Zupanc, da je tako kremenitega značaja, da raje škodo trpi, kakor da bi zatajil svoje versko prepričanje. Ko bi imeli v Žalcu več tako značajnih mož, kakor je g. Zupanc, ki bi se ne zbali ničesar, ne obrekovanja in ne osebnih napadov, ko se gre za «dobro stvar, bi postal Žalec še slaven, kot je bil nekdaj.
Ribnica. Tukajšnje bralno društvo je priredilo dne 6. t. m. veselico. Predstavi „Ne kliči vraga“ in „Zgubljena stava“ sta se vrlo dobro igrale. Vsi igralci so bili na svojem mestu ter vloge dobro razdeljene. Vsakega posebej hvaliti bi bilo predolgo. Vsem naj velja iskrena zahvala, še posebej pa predsedniku, kateri se je veliko trudil, da je veselica tako izborno izpadla. Krasno je prepeval mešani zbor ter nas izborno razveseljeval z lepim petjem. Vzajemnost vse doseže. Tudi deklamacija, akoravno od začetnika, je bila vrlo dobra; govor o razvoju kmečkega stanu se je z zanimanjem poslušal. Akoravno so bile ta dan štiri veselice, je bila vendar ta dobro obiskana, in počastili nas tudi nekateri daljni gostje iz Puščave itd. Pogrešali smo pa nekatere goste, katere smo za gotovo pričakovali. Sloga jači, nesloga tlači!
Pasji kontumac. Ker se je na opasen način začela širiti pasja steklina, se je odredil pasji kontumac v vseh občinah šmarskega sodnega okraja (polit, o-kraja celjskega) in rogaškega sodnega okraja (polit, okraja ptujskega), nadalje v- občinah Poljčane, Pekel, Brezje, Lušečka vas in v enem delu občine S t a n o s k o.
"V
Sport.
Nemške alpske dežele zelo intenzivno gojijo zimske športne prireditve, da na ta način tudi po zimi privabijo mnogo tujcev v svojo sredino. Tudi centralna vlada gre športnim prireditvam zelo munifi-centno na roko. Iz ministrstva za javna dela prihajajo tisočaki in tisočaki različnim občinam za športne naprave. Tako je na primer dobila občina Mürzzuschlag za tekočo zimo 4000 kron državne podpore za napravo drsališča . . .
Za središče vsega športnega gibanja se vedno bolj povspenja Semering, ne samo zaradi lepote svoje lege, ampak tudi iz praktičnih razlogov: leži nekako v sredi monarhije, ob dobro upeljani železnični cesti in dobiva dan na dan z lahkoto novih obisko* valcev iz milijonskega reservoarja, iz Dunaja. Za to pa se avstrijski ljubitelji športa tudi trudijo, da po-
stane Semering športno mesto, ki je v vsakem oziru na, višku, vabljivo ne samo za domačine, ampak pri-vlaeljivo tudi za internacionalni tujski promet.
Na Štajerskem stoji v prvi vrsti med športnimi kraji Ljubno. Prej je bil Mürzzuschlag toda velika bližina s Semeringom in znani dogodki z okrajno glavarico Mervay so temu mestu močno škodili.
Na Slovenskem Štajerskem se sicer med Slovenci tudi pridno goji zimski šport, toda dimenzije takih prireditev še niso prekoračile ozkih krogov najtesneje sprijateljnih rodbin. In vendar bi bili naši kraji zelo ugodni za sanjkanje, dirkanje in skakanje po belem snegu.
Koroško.
Celovec. Kako vzorno znajo gospodariti naši Nemoi, se najlepše vidi pri blagajni celovške požarne brambe, ki je pod nemškonacionalno komando. Pri reviziji društvene blagajne je prišlo na dan, da primanjkuje okroglo 26.000 K društvenega denarja. Blagajnik Jos. Berger je sieer voljan primanjkujoče tisočake povrniti, a svet je pa vendar spoznal, kaki ptiči se nahajo v nam nasprotnem taboru.
Celovec. Pred kratkim se je širila vest, da bo vojno ministrstvo ustanovilo novo 17. korno poveljstvo S sedežem v Celovcu. Vendar ta vest nima resnične podlage ter jo vlada odločno zanikuje.
Celovec. Tudi naši nemško-nacionalnl gospodje v deželni hiši so se navadili < gospodariti po vzorcu svojih bratcev v Gradcu. Predloženi proračun koroške dežele tudi kaže primanjkljaj, ne sicer 4 milijone, kakor štajerski, pač pa „neznatno svotico“ — 446.030 kron. Res na deficite se pa razumejo Nemci, bodisi da so štajerske ah koroške pasme.
Vznemirjajoče vesti iz Rablja. Po Rablju krožijo vesti, ki vznemirjajo in begajo tamošnje prebivalstvo. Nekatere družine so slišale ponoči zamolklo pokanje iz globočine. Vsi menijo, da se zemlja tam okrog zopet udere. Pri neki hiši se je že opazilo, kakor poročajo nemški listi, da se je nekoliko udrla. Dejstvo je, da so morale vso družine zapustiti hiše okrog pogreznjene bolnišnice.
Velikovec. V našem „Narodnem Domu“ smo dobili novega gostilničarja imenom Peter Cingler. Takoj pri njegovem nastopu 1. februarja smo sprevideli, da bo novi najemnik res izvrsten gostilničar in, mesar, žena njegova bo pa kuhinji v, našem „Narodnem Domu“ ohranila staro dobro ime. Oba sta tudi vneta narodnjaka. Slovenci v „Narodni Dom!“
Velikovec. Dne 31. januarja je naša pošta vrnila pismo, na katerem je bila na zadnji strani prilepljena narodno-obrambna znamka, češ, da so ti kolki konfiscirani. Zakaj pa niso konfiscirali tistih pušk, s katerimi so Nemci ustrelili Slovenca Lundra in A-damiča ?
Velikovec. (Ce jezika ne znajo.) Dne 26. m. m. t. 1. je prejela neka stranka v Velikovcu sledečo brzojavko z naše pošte:	„Prdete, batra so umrli, po-
greb po petek.“ Ali je brzojavka tako pokvarjena prišla iz Celovca, ali se je pokvarila v Velikovcu, to je vseeno. To le kaže, kake neumnosti izvirajo iz neznanja jezika. Ce se pritožimo na višja mesta, se reče, da je zadosti uradnikov, ki znajo slovenski. Da — takih je res zadosti, ki pri našem sodišču ljudi „zunaj mečejo“, namesto da bi jih „ven vrgli“, pri pošti pa „prd..	. 'Ce bi se narobe godilo kje na Nemškem!
Kranjsko.
Kranjski liberalci se grozno boje, da bi kak pristaš S. L. S. postal minister. Zadnje dni se je namreč raznesla vest, da dobe Jugoslovani ministrski portfelj, in v liberalnih listih se je naglašalo, da to mesto zasede najbrž Oton pl. Detela, prejšni dež. glavar kranjski. Radi tega se „Slovenski Narod“ silno zaganja v pl. Detelo, ter pravi, da on sploh ni zmožen za ministra. Za „Narodom“ seveda mora pri-capljati tudi naš „Narodni Dnevnik.“ Ce bi on ne izrekel „merodajnega mnenja“, pa bi šla gotovo vsa naša politika rakom žvižgat.
Poslanec Kobi je obhajal dne 7. februarja svojo srebrno poroko. Sam presv. knezoškof ljubljanski ga je počastil s svojim obiskom na njegovem domu. Izročil mu je ob tej priliki tudi papežev red:	„Pro
ecclesia et Poritifice“ v znak zaslug, ki si jih je ta dični poslanec pridobil pri svojem vnetem delu za prospeh in blagor ljudstva. Vnetemu pristašu S. L. S. naše najsrčnejše čestitke!
Častnim občanom je imenoval občinski odbor v Šmartnem pod Šmarno goro gospoda dr. Ivana Šušteršiča in Pr. Povšeta, oba državni in deželna poslanca. Ta dva odlična prvoboritelja našega ljudstva na Kranjskem sta si stekla obilo zaslug za to občino. Čestitamo!
Primorsko.
Trst. Tukaj se je ustanovila podružnica centralne banke nemških hranilnic. (Nemštvo prodira proti Adriji.
Idoydov arzenal v Trstu definitivno prodan vladi. Tržaški Lloydov arzenal, v katerem je zaposlenih kakih 3000 delavcev, je konečno definitivno prodan vladi, ki rabi to zemljišče v svrho spopolnje-nja novega Fran Josipovega pristana pri Sv. Andreju. Projekt gradbe novega arzenala se opusti, pač p a
bo Stabilimento tecnico povečal ladjedelnico pri Sv. Marku in bo avstrijski Lloyd mogei na podlagi dogovora graditi tam svoje ladije. Tudi se poveča ladije-delnica pri Sv. Roku, kamor pristopi Lloyd kot velik akcijoner. Delavstvo, ki ostane na razpolago vsled opustitve Lloydovega arzenala, dobi delo deloma v povečanem obratu Stabilimenta, deloma pa v Lloydovih delavnicah za popravljanja, kakor tudi v bližnji ladjedelnici pri Sv. Roku. Podpirala se bo pa tudi la-dijedelnica v Tržiču. Dogovor med vlado in Lloydom se izvede tekom treh let. Usoda avstrijskega Lloyda je torej s tem zapečatena!
Vina je letos po Vipavskem še mnogo. Skoro po nobeni ceni se ga ne more spraviti v denar. Pravijo, da ga kupuje ljubljanski Bolaffio po 18 K hektoliter. Z vinotočami ni nič v domačih občinah. Trebalo bi zakona, ki bi dovoljeval vinorejcem, da bi smeli tržiti vino lastnega pridelka tudi v drugih občinah. Deželni zbor je sklenil v eni zadnjih sej, naj se naprosi vlada, da bi smeli naši vinogradniki tudi v Trstu obdr-žavati vinotoče, kar je vsekako hvalevredna misel in le želeti je, da bi vlada upoštevala ta sklep deželnega zbora. Nam bi se zdelo umestno, da bi vlada dovolila vinorejcem točenje vina lastnega pridelka tudi v Gorici in v drugih večjih nevinorodnih občinah, kjer morajo ljudje sedaj še precej drago plačevati vino v gostilnah in večkrat še ne prav dobro. S tem bi se vinorejcem dala prilika, da bi spravili vino v denar, da bi svoja domača opravila opravili in sebe in družino preživeli. Ubožni vinorejci, ki stavijo ves svoj up in vso rešitev v prodajo vina, bi se gotovo radi posluževali razpečavanja svojega vinskega pridelka takim potom.
Poslanci S. L. S. n a d e 1 u z a 1 j u d s t v o. Kraški deželni poslanec dr. Stepančič se je v zadnji seji goričkega deželnega zbora gorko zavzel za svoje volilce, kraške rojake. V obširnem govoru je dokazoval grozno delo kobilic na Krasu, ki pokončujejo travnike, polje, sploh vso zelenjavo. V svojem govoru je povdarjal bedo in pomanjkanje kraškega ljudstva, katero še pomnožujejo kobilice. — Deželni zbor je dovolil za pokoncevanje kobilic 17.000 kron, 25 % proračunjenega potroška za; to akcijo. Vlada je obljubila 60%, občine pa naj bi prevzele 15% potroška. A peticijski odsek deželnega zbora je prišel do prepričanja, da so občine same najhujše prizadete in ne morejo sprejeti nikakega bremena za to akcijo, in se zaradi' tega priporoča visoki vladi, naj prevzame ona še ostalih 15%.
Strašen zločin. V torek so aretirali v Sesljanu Frančiško Leban, rojeno Sardoč, in Josipa Gašpari-na, delavca v kamelonomu v Sesljanu, pristojnega v Radovljico. Leban je omožena. Njen, mož, doma iz Komna, pa ne živi pri njej, ampak dela nekje v Trstu. Leban se je preživljala s tem, da je dajala delavcem v Sesljanu stanovanje in hrano. Tako je dajala tudi Gašparinu že pet let hrano in stanovanje in je baje imela ž njim pregrešno razmerje.; Na obeh leži sedaj strašen sum, da sta sežgala dvoje novorojenih detet v peči. To je izpovedala orožnikom, ki so bili o tem obveščeni po nekem delavcu, 121etna hčerka Lebano-va, Rozalija, ki je baje vse to videla z lastnimi očmi. Oba se nahajata sedaj v komenskem zaporu. V četrtek se je podala v Sesljan posebna sodna komisija.
Narodno-obrambno delo.
Narodna odločnost Cehov. O priliki vojaškega nabora za prerovski in kojetinski okraj na Moravskem je prinesel okrajni tajnik nemške izkaze vojaškemu naboru podvrženih mladeničev. Proti temu so češki župani odločno protestirali ter izjavili na usta predsednika zveze županov kojetinskega okraja, da odklanjajo sodelovanje pri predstoječem naboru. Sele, ko je pozneje došli okrajni komisar obljubil, da se v bodoče priredi češke imenike, so se češki župani udali, tako da je le bilo možno začeti z vojaškim naborom.
Siidmark toži nemške krščansko-socialne liste. Ker so glasila krščansko-socialne stranke v poletju Südmarko močno napadala vsled tega, ker je ista v St. liju in v njenih naseljeniških krajih naseljevala skoraj izključno same protestante, je vložilo vodstvo Südmarke proti listu „Linzer Volksblatt“ tožbo. Čudno pa je, da si Südmark ni upal tožiti drugih kršč. pisanih listov, kakor „Grazer Volksblatt“, „Reichspost“ i. dr. Ta pravda bo še bolj pokazala svetu, v kakem štilu da deluje Südmark za razširjanje nemštva in protestantizma!
Za obmejne Slovence so darovali:	Mohor Jani
pri Sv. Križu nad Mariborom 5 K; Ivan Hlebič nabral med svati novoporočencev Jožefa Pajtler in Helene Elžnik pri Sv. Križu nad Mariborom 13 K: Mo-horjani v Zrečah 3 K; na gostiji Rečnik-Sadek na Brinjevi gori 5 K 60 v; na svatbi Rezman-Rojnik v St. Juriju pri Velenju 6 K; na gostiji podpredsednika Z. S. M. gospoda Franca Žličarja pri Sv. Juriju ob juž. žel. 12 K.
301etnica nemškega Sehulvereina se bo obhajala v Gradcu. Mesto Gradec, oziroma tamošnji nemški zagrizenci, se že sedaj pridno pripravljajo, da 301etnieo obstoja tega svojega „obrambnega društva na kolikor mogoče kričeč način proslavijo. Do 3Ute-ga občnega zbora upajo Nemci, da bo Roseggerje\ ustanova dosegla svoj višek. Torej že 30 let smo " venci na jezikovni meji prodani potujčujoči sili tega nemško-nacionalnega društva. Koliko sto in sto ne-
dolžnih slovenskih otročičev se je že v tem času odtujilo milemu maternemu jeziku!
Kaj pa mi ? Ciril-Metodova družba mesto da bi skrbela za slovenske šole ob jezikovni meji, pa propagira liberalizem, z nabranim denarjem podpira liberalne agitatorje, a la Prekoršek, ter svoj čas ni pripustila, oziroma ne pripusti, da bi tudi katoliško misleči Slovenci sodelovali v vodstvu tega društva, ki je prvotno bilo namenjeno Slovencem brez razlike stranke. Konec tega žalostnega razvoja, ki je trajal nekaj let in ga je pospešila strastna agitacija radikalnega in liberalnega študenta, je ta, da je zdaj Ciril-Metodova družba utrdba sicer falitnega liberalizma med Slovenci. Obmejni Slovenci z zaupanjem gledamo na „Narodno Obrambo“, ki bo kmalu stopila v življenje.
Roseggerjev sklad pa — Slovenci. Do 15. januarja so Nemci zbrali za znano Roseggerjevo ustanovo že 889 podpisov. Sedaj jih utegne manjkati le še sto; torej bo že skorej dvamilijonski fond v prid nemškemu Schulvereinu zbran. In potem se bo začelo zopet še z večjo silo ponemčevati slovensko deco in tako zastrupljati naše ljudstvo z germanstvom in".— protestantizmom. Koliko pa smo že nabrali mi Slovenci za naš obrambni sklad? V primeri s tem Roseggerje-vim fondom res bore malo. Pač res! Mi se razumemo skoro samo na jadikovanje — a na sklad za obmejne Slovence pa pozabimo! Rojaki! Posnemajmo Nemce v obrambnem delu.
Za obmejne Slovence se je nabralo na gostovanju Franca in Marjete Sušeč v Orehovi vasi — nabral Martin Kmetec — 7 K 20 vin. na gostiji Simona in Lize Kuhar na Rogoznici pri Ptuju 4 K 80 vin.
Za Šentiljski dom je daroval Glinik Fr., Gradec, 2 K. Živeli posnemovalci!
Na Ogrskem in pri —- nas.
V	mnogem oziru nam Ogrska daje dober vzgled — dasiravno njene politične homatije niso bogve k:t ko privlačne.
V	veszprimanskem komitatu se je uvedel kmetijski pouk za vojake. V tem tečaju se ne poučuje vojaštvo •' samo o raeionelnem kmetijstvu in živinoreji, ampak delajo se tudi razni praktični poizkusi. Predavanja vodijo živinozdravniki, občinski tajniki, vino-rejski nadzorniki, pravniki in drugi strokovnjaki.
Vojaki, ki se zelo pridno udeležujejo teh tečajev, bodo nesli zlata vredne nauke za bodoče življenje na svoje domove.
Pri nas v Avstriji pa o takih važnih rečeh niti pojma nimajo. 'Pred kratkim je namreč vojno mini-strvo, — kakor poročamo tudi na drugem mestu, — odbilo prošnjo nižjeavstrijskega kulturnega sveta, naj se uvede tudi v Avstriji kmetijski poduk za vojaštvo. 'Tukaj se najbolj vidi, kako se zanima naša vlada za izobrazbo kmečkega stanu.
Narodno gospodarstvo.
Nove določbe za erarične konje, ki jih imajo zasebniki v oskrbi. Konji, katere daje naš erar posestnikom, oziroma drugim zasebnikom v porabo, preidejo od sedaj naprej že po petih letih uporabe v popolno last dotičnega, ki je imel ves ta čas konja v. oskrbi. Ta določba je bila na Mažarskem že dosedaj v veljavi. Pri nas pa se je moralo takega eraričnega konja imeti dosedaj šest let v oskrbi, predno je prešel v zasebno last. Dosedaj je erar zahteval, predno je izročil take dopustne konje zasebnikom, vložek 10 ali 20 K. V prihodnje tudi to odpade. Pri konjih pa, ki so se leta 1909 oddajali, še ostanejo prejšnje stare določbe v veljavi. Nova določba tudi naglaša, da se bo število za privatno oskrbo določenih» dopustnih konj to leto znatno povečalo.
Graška zveza štajerskih kmetijskih zadrug je štela koncem leta 1909 842 članic. Rajfajznovk je bilo 272, in sicer na Zgornjem Štajerskem 73, na Srednjem Štajerskem 170 in na Spodnjem Štajerskem 29.
V	zadnjem številu je 21 popolnoma slovenskih zavodov. Dva denarna zavoda sta ustanovljena po Šulce-deličevem zistemu. Raznih drugih zadrug je 67, med njimi je 29 živinorejskih. Med raznimi zadrugami je 15 slovenskih, tako da šteje graška zveza vsega skupaj 36 slovenskih članic. Končno je član te zveze tudi Kmetijska družba. Delokrog zveze je omejen na Štajersko.
Svinjereja. Na Češkem so začeli ustanavljati svinjerejska društva, in sicer za v č sodnih okrajev skupaj.
Zavarovalnice za živino. Na nemškem Češkem je že toliko zavarovalnic za živino, da snujejo sedaj zvezo takih zavarovalnic v Žatcu. Zavarovalnice so izpeljane po občinah.
Denarno zadružništvo na Ruskem. ,Tudi v Rusiji vladata v denarnem zadružništvu dva zistema: Šulce-Delič, drugi pa je podoben Rajfajzno vemu. Dne 1. prosinca 1909 je bilo 1644 šulce-deli-čevk. Leta 1902 so znašala aktiva teh zavodov okroglo 66 milijonov rubljev (1 rubelj je približno 3 K 77 v. avstr, vrednosti), samo posojila znašajo 55 milijonov.
V	pasivih je vlog 38, deležev 15, rezervnih zakladov 3 in dobička 1.5 milijona rubljev. Za leto 1906 je sestavljena statistika samo za 847 teh zavodov, a že ti izkazujejo, aktiv 58 milijonov. Leta 1902 je bilo v s644 zadrugah 443.000 zadružnikov, leta 1906 v 847 zavodih
399.600	članov?
Rajfajzenovk je bilo dne 1. kimovca 1907 nad 3500. Statigtika je sestavljena za 1. aprila 1909, in sicer od 2853 teh zadrug. Aktiva 47 milijonov rubljev, in sicer je posojil 43 milijonov. V pasivih zanimajo sledeče številke: vlog 22, deležev 1.8, rezervnih zakladov 1, dobička 1.7, izposojil 14 milijonov rubljev. Dne 1. prosinca 1907 izkazuje statistika za 1199 zadrug še le 15 milijonov aktiv. Dne 1. aprila 1909 je bilo v 2853 zavodih 1,420.000 zadružnikov, povprečno 490 v vsaki zadrugi.
Uvoz žita v Avstrijo. Med 30. januarjem in 3. februarjem t. 1. se je v našo državo^ uvozilo: 56.639 met. stotov pšenice, 18.017 rži, 8 m. st. ovsa in 9435 m. stotov koruze. — Na Ogrsko pa: 61.337 met. stotov pšenice in 519 met. stotov koruze. Skupni uvoz pšenice v Avstro-Ogrsko znaša med tem časom 117.976 meterskih stotov.
Kmetijski pouk med vojaki. Nižjeavstrijski deželni kulturni svet je vložil na vojno ministrstvo prošnjo, naj bi se vojake, sinove kmečkih starišev, poučevalo v vojaških letih v kmetijstvu, da bi v 31etni službeni dobi ne izgubili vsega veselja do dela na domači grudi. Vojno ministrstvo pa je to prošnjo^ odklonilo, češ, da je izpeljava tega sveta neizvedljiva^. Zakaj pa je bilo mogoče v italijanski vojski? Največ vojakov daje kmečki stan, a da bi šla vojna uprava kmetom na roko, še ni bilo slišati. Z obžalovanjem se mora celo povdarjati, da nekateri častniki in podčastniki naravnost zametujejo in ponižujejo med moštvom kmečki stan s psovkami, kakršne si morejo izmisliti samo „prebrisane“ glave. Tako se ubija ljudem veselje do dela. Sicer je mnogo častnikov, ki niso taki, toda bele vrane so res povsod redke. Želeti pa je in zahtevati, da obrača naša vojna uprava več svoje pozornosti kmečkemu stanu, ki ji daje res najboljše vojake.
Cas za režnjo cepičev. Ako hočemo hraniti cepiče za cepljenje pozno spomladi, rezati jih moramo meseca januarja ali februarja. Take cepiče je povezati v snope in jih zakopati do polovice v zemljo v kaki senci, ali pa v kleti v pesek. Posebno za cepljene „za lubad“, kakor cepimo navadno kostanj in sploh stareje drevje, jih moramo deti v hladen kraj, kjer ne poženejo prehitro, ker se vrši to cepljenje^ šele meseca aprila ali maja. Za cepljenje, ki se vrši v marcu, je najboljše rezati cepiče sproti, kakor se jih rabi. Kedar režemo cepiče, paziti je na to, da so zdravi in da jih toča ali kaka druga bolezen ne bi pokvarila. Najboljše oči so navadno na sredini enoletne mladike.
Zopet povodenj v Parizu.
Ni še pretekel dober teden, ko je bil Pariz skoraj cel v vodi, ter je napravila povodenj samo v Parizu in okolici nad eno milijardo škode, že zopet prihajajo poročila, da reka Seine silno močno narašča in preti Parizu zopet nevarnost, da bo še enkrat preplavljen. Kolodvorski okraj je že sedaj v dolžini 80 metrov pod vodo. Reka Seine narašča sedaj dnevno za 30 cm. Ubogo ljudstvo!
Razgled po svetu.
Nova Edisonova baterija. Že pred leti je napovedal Edison, da iznmi neko posebno vrsto baterije, ki bo znatno zmanjšala stroške modernih prometalnih sredstev, kakor
n.	pr. avtomobila, motorja itd. Te dni so se vršili poskusi v New-Jersey u. Ta baterija je nameščena v vozu, v katerem je 24 oseb, a skupna sila je iznašala 50 konjskih sil. Strokovnjaki, ki so prisostvovali poskušnji, so se izrazili vrlo pohvalno. Strošek pogona s to baterijo iznaša za eno miljo 4 stotinke. — Edison meni, da bo ta baterija revolnoi-jonirala vsa prometala in da se prevaženje znatno poceni.
Katoliški župnik — župan. V Združenih državah Severne Amerike so Italijani ustanovili novo naselbino z imenom Tortilowo v pokrajini Arkansas. Ta naselbina bo te dni povzdignjena v mesto. Prebivalci tega novega mesta so se pred nekaj leti priselili iz južnih krajev, ter so pod vodstvom katoliškega duhovnika Petra Bandini spremenili poprej samotni kraj v prijazno in rodovitno selo. V kratkem času se je po zaslugi Bandinija ta kraj tako razvil, da postane mesto. Prvi župan tega mesta bo pa — župnik Peter Bandini.
Strup v mašnem vinu. V župni cerkvi v Villa-franco se je pri službi božji zastrupil z mašnim vinom župnik Rosignori, ki je mesto monsignora Zam-perini bral sv. mašo. Ko je Rosignori izpil iz keliha, se je zgrudil mrtev pred altarjem. Zastrupljeno vino je bilo namenjeno monsignoru Zamperini, ki je vodja krščansko-socialne „stranke v dotičnem okraju. Dejanja so osumljeni trije ministranti, ki so najbrže bili najeti iz političnih motivov od svobodomiselcev.
Crno mesto. Znani potovalec Kozlov, ki se je nedavno vrnil iz velikega potovanja skozi centralno Azijo, pripoveduje v angleškem listu „Geographical Journal“ o odkritju nekega starega kitajskega mesta. Spomladi lanskega leta je zadel Kozlov na svojem potovanju po Mongoliji na razvaline nekega mesta, ki leži 15 km proč od najvzhodnejšega toka reke Edzin-gol, ki se porazgubi v gobski pustinji in priteče izpod Nanšana. Mesto se imenuje Karakoto ali črno mesto. Iz najdenih listin se spozna, da je bilo Karakoto v 11. in 12. stoletju glavno mesto tangutske države HzilP zia in fe bilo prav močno razvito. Mesto samo je pa še starejšega obstanaa. Tanguti, ki stanujejo že šti-
ri stoletja v teh krajih, izjavljajo, da so njih predniki že našli razvaline mesta take, kot so sedaj, namreč kot mesto kitajskega značaja z velikim zidom na vzvišeni terasi. Kozlov je zadel najprvo na od peska napol zasute grobove, prišel potem do stolpa trdnjavi podobne zgradbe in konečno do popolnoma zasutega zidovja. Za tem zidovjem se nahaja četverokotni prostor, obdan od hišnih razvalin, kjer je bilo najdenih mnogo knjig, pisem, dokumentov, kovanega in papirnega denarja iz časa dinastije Mindov, žensko okrasje, hišno orodje, budistiške svečeniške posode itd. Po izročilu mora biti pod temi razvalinami zakopanih še ogromno zakladov, ki jih je zadnji vladar Karaka-ta Karatziantzion zakopal. Ta je mislil, da ima, nepremagljivo vojsko, s katero je mislil premagati Kitajsko. Toda zviti Kitajci so ga premagali, ga gnali: do glavnega mesta, katerega so oblegali in tako pripravili vladarja do zadnjega obupnega boja. Preje je dal ta zakopati vse svoje zaklade vsega skupaj 80 voz, usmrtil svojega sina in hčer ter obe ženi, da ne pridejo v roke sovražnikom. Odprtina v zidu, kjer je napravil zadnji izpad proti sovražnikom, se vidi še sedaj. Našel je z vsemi svojimi zvestimi smrt v boju;; zakladov pa niso mogli najti vzlic vsemu iskanju in poizvedbam. Mongoli pripisujejo to nekemu čarobnemu reku vladarja,, po katerem so našli domačini mesto zaklada dve veliki rudeče-zeleno pegasti kači.
Galicija — obljubljena dežela judov. Čudovito naglo rase judovska last v Galiciji. Potomcem Abrahamovim je Galicija res prava obljubljena dežela. Skoraj vse tovarne in druga večja podjetja, petrolejske vrelce in čistilnice, ter druge naravne zaklade imajo judje v svoji lasti. Najlepše nam o napredovanju galiških Židov govore številke. Leta 1868 se je dovolilo Židom imeti zasebno last in že leta 1869 so imeli 38 veleposestev v svojih rokah. Tako so judje potem leto za letom si vedno več tal pridobili, in danes je že okroglo 1100 veleposestev v judovskih rokah, dočim posedujejo Poljaki komaj nekaj črez 900 veleposestev. Te povodnji so največ Poljaki sami krivi, ker so preveč mirno gledali, kako Židje gospodarsko napredujejo. — Tudi gališki kmetje kruto čutijo židovsko gospodstvo. Vsako leto pride povprečno do 2000 kmečkih posestev na boben, samo vsled judovskega ode-ruštva. Sedaj gospodarijo Židje na približno 70.000 kmečkih domovih. Prejšni lastniki Poljaki pa so ali hlapci na nekdanjih svojih posestvih, ali pa se izselijo v Ameriko. Se slabše je v galiških mestih. Vse boljše trgovine in obrti so last Židov, celo 85% vseh mestnih hiš ima židovske gospodarje. \Res žalostne razmere! Pravi židovski Eldorado!
Železnica pod morjem, Železniški predjor pod morskim prelijVom La Manch, ki bi spajal obrežje Francoske z angležkim, |e še vedno samo sen velikih tehnikov,, A poroča se, da ste namerava sicer manjše, a podobno velika)nsko delo ustvariti v primeroma kratkem Času, Danski tehnični strokovnjaki: že več mesecev marljivo razpravljajo, kako bi bilo» mogoče, ustvariti zv-ezo med Švedskomorveško in pa dansko obaljo potom preflora, ki bi Vodil pod morjem od Kodanja, do Mahneja. Posebno senzacijo Je izzval sedaj nacrt o tem predoru fevpdskega inženirja Kitgarda, s katerim se je bajvil več let, V početku se ni veliko verjelo njegovemu načrtu, a je* sedaj dosegel inženir ž njim veliko zaupanje v Danskem in Norveškem. Splošno jjb mnenje strokovnjakov, da je s pomočjo sedanje moderne tehnike ta načrt izvedljiv,' in da se bodo v najkrajšem Času začeli ž njim baviti tudi merodajni krogi. Grajenje tegja predora po načrtih Kitgarda bi ne delalo posebnih težkoč. Rod zemljo bi bil ppvprečno 30 metrov globoko. (Skupna dolžina te proga ipa. bi znašala 36 km. Železniški promet bi se vršil s pomočjo elektrike. Ako se računa železniško brzino s 60 km na uro, bi znašala razlika ^e.leznišjke in pomorske vožnje iz Danske na Norveško 1% ure.
110.000 brezposelnih delavcev vsled povodnji. „Petit Parisian“ pravi, da je glasom podatkov, ki jih je zamogel list dobiti, vsled povodnji brez dela, krog
110.000	delavcev, od teh 25.000 v Parizu, 85,000 pa v departementih Seine in Oise.
Sanioumor generala. Kakor poročajo graški listi, se je v torek opoludne na Schlossbergu FML.» Rudolf baron Salis-Samaden z revolverjem vstrelil v glavo. Vzrok samoumora ni znan.
Književnost in umetnost.
Časopis za zgodovino in narodopisje. O tem listu je prinesla tudi februarijeva številka „Ljubljanski Zvon“ zelo laskavo kritiko. O Zgodovinskem društvu, ki izdaja list, piše:	„Društvo šteje danes 343
članov, pa bi jih lahko bilo mnogo več. Ustanovilo si je muzej in arhiv, ki sta, dasi v početkih, zelo zanimiva. Društvu, ki — vkljub mnogim, tudi „domačim“ zaprekam — neumorno deluje in lepo napreduje, želimo v prihodnje še lepših uspehov.
Zlata doba. Protialkoholno glasilo. 1. številka. Letnik IV. Vsebina: Spomenica gospodom poslancem S. L. S. — Naša bilanca o preteklem letu. — Alkohol in telesna moč. — Ce že pijete, pijte edino-le domače vino! — Kako so ozdravili pijanca. — Raznoterosti.
— „Zlata doba“ izhaja v Ljubljani desetkrat na leto, ter ima namen, vcepiti slovenskemu ljudstvu v srce smisla za treznost. List, ki ga zelo toplo priporočamo, stane na leto 3 K, za dijake 2 K, ter se naroča v Ma-rijanišču v Ljubljani.
MA L,A« NAZNANIL A
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vi n ar j e v. Drngače se ne odgovori.
Nikoli več
ne bodem menjal mila, odkar rabim Bergmann-ovo Steckenpferd-lilijino
milo (znamka Steckenpferd)
od Bergmanns & Co., Tešin
na Labi, ker je to milo najbolj nčinknjoče od vseh dragih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd-
Bm* 500 bi najboljšega baloš' kega vina iz 1. 1909, ze dvakrat pretočenega, proda po K 30— do 40'— loko žel. postaja „Posojilnica Sv. Barbara v Hal, “ 'VR 17
Slnžba organista in cerkovnika je v Timenici, p: Škofjidvor blizu Celovca izpraznjena in se lahko hitro nastopi. Pogoji ugodni. Prosilci, vešči kakega rokodelstva, imajo prednost. — Župnijski urad 8v. Jur ja v Timenici.
Mladenič,
ki je z dobrim vspehom izvršil viničarski tečaj, želi priti za šafarja ali nastopiti kako drugo službo. Naslov Jožef Jančič, Laporje pri Slov. Bistrici.	18
ca
ll 9 i
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
A RIB O R, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemn občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
WIT)
«c|
vtr
58
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Delavnica za popravila!
£3
co
►C3
O
EH
■a
Ph
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po ysaki ceni.
Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „	7'—
Original omega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„	4'—
Budiljka, niklasta „	8'—
Poročni prstani	„	2.—
Srebrne verižice	„	2'—
— Večletna jamstva. —
Nasi. Dietinger
Theod. Feiirenbach
urar in očalar Maribor, 6°8P08ka ulica 26.
Kupujem zlatnino in srebro, mfi
Uradne zavitke z natisom in brez natisa, vsake velikosti priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
S Pozor! S
priporočava novo došle kasete pismenega papirja, albnmov za slike, dopisnice in poezije. — Velika izber božičnih in novoletnih dopisnic, božičnih okraskov itd. — Največja zaloga barvanega in svilenega papirja vsake vrste, zlatega in srebrnega papirja, zlate pene, žice in perje za cvetlice, šumeče zlato, podobice za jaslice in napravljenih jaslic.
NA DEBELOI	NA DROBNO!
Goričar & Leskovšek, Celje.
Leitersberger Weinstube
(Hotel „ALWIES“)
priporoča izvrstna pristna vina, zrni-raj sveže marčno pivo in dobro kuhinjo.
Za društva posebna soba.
Edina narodna trgovina čevljev
Štefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebne čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!	7
mitiMSKim
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cenel Najsolidnejša in točna postrežba!
la debelo.	Ma drobno.
'4
P
e
X
"S
s.
»
e
E
R
»O
e
t
e
e.
t
h
C
£
•m
S*
«S
S
c
$
a
miti
8.
3
«
i
1
2
3
M ^
za
4SI "
cd 2 n pS
0	’S
SP %.
pS§
1	t r0 ® O r®
a 'E?
f=)
o
rt OD -rt +3 za za
£ £
r§ OD cS £Q
OD |> >
• i—I 35
Pl CD ® rt CD O
-rH ^
>5* ®
rt
*5? S
rt ^
§ a
■S §
rt
o
«rt g
* ^ ® > M o8
-■-j rt
rt m
>cc
rt
t> <tT
O J*j
® CS
M H
® t>
2 ° o
— ®
® CD
M *5? >00 S8 O
CQ
> a
Sle
o Prt
eö -rt ‘S® °®
CO £4
nđ rS O *rj
a K
frt 00
cS af rt jbd
® <3
-rt
A ■§
•S 1
*3
08 S N 'S
/"■s
=2 o o
-rt ® >oa rt
w OD
rt
&0
o
rt
Prt
®
rt
Prt
*^rs na
® .S -ö .TS o
® ^ rt
® 'I
rt cö
Prt £
® sd
rt n
•i ® a
®
- Prt ®
>CD -OÖ rrt
OD -rH
•rt -rt
O
£
CÖ OD
00 a ^ ® E 'Is
t -I
-rt
cd
«2 06 fc» tS3
® g M CÖ
•H e_j
rt ^
>tsa -® ® tS rt
g g .S s
cd
bo
o
rt
®
o
Hotel
Pri belem volu v Celju
K
K
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna knhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obisk«
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K
Marna sv. Cirila v Mariboru.
Ignac Božic
narodni krojač v Mariboru,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstva, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi.
k Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/s % brez odbitka rentnega davka.
Dom&öi hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 57*% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osobni kredit na menice in v tekočem računa jM)d najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
Osltrbpje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Izvrstni molitveniki

so:
Hepjj, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3 50 Rozman, Dekliške bnkvie« „ 3 — Venec svetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški . . „—40 Si. Opravilo . . . „ 135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskarne si. Drib == i Maribora. ===
f
Poaajllnlea Im» tudi n« rnipeUso dom««« brnatlne mMwIrib»
Tisk tiskarne st. Cirila v Maribora,
Zalo*nik"in izdajatelj: Konzorcij „Straža'
Odgovorni urednik: Fran Rakovič.
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Ü S
Svoji k svojim!
Urar, očaJL; *r in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(tVa m nfhrt P 8 sl0¥ensk*m* ploščami, čistim in UTI CvlJ 1U1 Uliti jasnili glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najbolfie igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
BMT* Cerkveni slikar
Peter Nlurkovid
akadem. slikar v išožeku na K@poikem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov, občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkvä v različnih slogih, cele notranje poprave cerkvä (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po ^	dogovoru in brez vse konkurence.	gg*
oooooooooc
m Dosoiiica v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
MP* Stolna ulica št- 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se’obrestujejo: navadne po 47o, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilna položnice na ratpolago (šek konto 97 078) Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s///,, na vknjižbo sploh po 5°/*, na vknjižbo in poroštvo po 57»% in na osebni krenit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih strofikov, ki pa nikdar nc presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«.
Uradne ure
so vsako wedo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvzendtt praznik«. — V uradnih urah se sprejema in Izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne. 6
Fr! Franc KarHrj-a nasledniku
Janko“ Jirfman
v Sent Jurju ob Jut, tel.
dobite za
poročne slavnosti
najlepše, nevodošlo močno in stanovitno blago za možke in ženske obleke, kakor tndi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drago p^iasnano dtobra blago po zelo nizki ceni.
Franc Earlin-a naslednik
Janko Artman
Šenf Jur ob Jut. tel.
Velikanska ' zalega s
manufakturnoga, volnenega, snknenega in platnenega blaga. — Bogata zaloga najboljše špecerije in železnine.
Volneno
blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
Ra Stermeek!, Celje
Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljatve čez K 20'— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preisknšeaa najboljša za žensko in moško perilo. — Kos 23 met. franko K 15-50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8-—, fini K 10 —, zelo fini K 12 —.	3
Podpisano ravnateljstvo naznanja tužno novico, da je gospod
Boštjan Polančič
ki je blizu 25 let zvesto služil kot hišnik v mariborski bogoslovnici, po dolgi mučni bolezni previden s svetimi zakramenti ves vdan v voljo božjo v 64. letu svoje starosti danes popoldne ob pol treh mirno v Gospodu zaspal.
Sprevod bo v soboto ob dveh popoldne iz bogoslovniee na mestno pokopališče.
Zadušnice in bilje za rajnega bodo v soboto ob pol 6. zjutraj v cerkvi sv. Alojzija. Pondeljek ob desetih bo tudi za njega v stolnici črna sv. maša.
Rajni se priporoča vsem znancem v pobožno molitev.
V Mariboru, 10. svečana 1910.
Ravnateljstvo bogoslovniee.
Druga obvestila se ne bodo razpošiljata.
PREVIDNOST
skrbne
gospodinje
temelji na tem, da pri nakupu EKathreiner EKneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrečno naglasa, da hoče EKathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika EKneippa kot varstvena znamka in ime EKathreiner. Ke ti znaki jamčijo za pristnost EKathreinerja.
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: ::
S- UI6ar-ju
Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene. 233
gXXXX Restavracija XXMXk
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.