Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklic Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 6 - LETO 56 - CELJE, 7. 2. 2001 - CENA 300 SIT Epidemije gripe sicer še ni, je pa zato velilco preliladnili obolenj in viroz. V neicaterili razredih osnovnili in srednjih šol je v zadnjih dveh tednih sedelo le kakšnih deset otrok. Učitelji, ki niso tudi sami obležali doma, so imeli malo lažje delo. VSAK REŠUJE SVOJO KOŽO Z vsakim protipoplavnim ukrepom v Celju več vode za Laščane. Tema tedna na straneh 4-5. NAJSTNIKI NA IGLI Kaj naj storim? ivioj otrok se drogira! Stran 12. (DO POTREBUJE AVTOBUSE? Izietnik ukinja nerentabilne proge. Na udaru Ko^anslco. Stran 5. ZDRAVILA NA SMETIŠČE Neodprtili in še uporabnih zdravil lekarne ne sprejemajo. Stran 3. 2 DOGODKI Celjski vojaki pod drobnogledom »Ste na dobri poti, do boste ustrezali zahtevam in standardom zveze Nato.« španska evalvacijska sku- pina je minuli teden v skla- du z dunajskim dokumentom držav Organizacije za var- nost in sodelovanje v Evropi (OVSE) opravila pregled 82. brigade Slovenske vojske v vojašnici Celje. Trije častni- ki z Iberskega polotoka so bili z videnim zelo zadovoljni, ob tem pa so poudarili, da je obisk potekal v resnično prijatelj- skem vzdušju. Dunajski dokument je sad dolgoletnih pogajanj in priza- devanj vseh evropskih držav, da vzpostavijo most dialoga o var- nostnih vprašanjih med zaho- dom in vzhodom ter vpeljejo varnostne instrumene za ome- jitev oborožitvene tekme. V skladu z njim morajo države vsako leto prijaviti vse orožje s kalibrom, večjim od 100 mi- limetrov, oklepna in transport- na vozila, letala, ladje itd. Pod- pisnice dokumenta imajo na- to dve možnosti nadzora, eval- vacijski pregled in inšpekcijo. Slednja je pregled vseh vojaš- kih aktivnosti na določenem ozemlju v drugi državi, eval- vacijski pregled pa je nadzor nad verodostojnostjo podatkov, ki jih vsako leto prijavljajo dr- žave, poteka pa v enoti, ki jo evalvacijska skupina sama iz- bere najmanj 48 ur pred svo- jim prihodom. 82. brigado v Celju so obiskali podpolkovnik Eduardo Brin- quis, stotnik Alberto Hidalgo in podčastnik Mario Pereira, spremljali pa so jih podpolkov- nik Stojan Kastelic, major Mi- ran Fišer in major Ožbalt Faj- mut. Poveljnik 82. brigade pod- polkovnik Ljubo Dražnik je sku- pini poročal o stanju v enoti in jim omogočil pregled opreme. »Najprej naj povem, da pred pri- hodom nismo dvomili v sloven- sko izpolnjevanje določil dunaj- skega dokumenta, razlog za naš obisk ni pomanjkanje zaupanja, pač pa smo želeli izboljšati na- še vojaške stike in okrepiti od- nose med enotami,« je povedal vodja evalvacijske skupine pod- polkovnik Eduardo Brinquis. »Že pred koncem pregleda lah- ko potrdim, da je celjska briga- da izpolnila vse zahteve. Vse je bilo opravljeno na profesional- ni ravni, hkrati pa smo ves čas sodelovali v izredno prijatelj- skem vzdušju.« Podpolkovnika smo vpraša- li, kako bi ocenil pripravljenost celjske enote na prilagajanje standardom zveze Nato. Pove- dal je, da po tako kratkem obi- sku ni lahko dajati ustreznih ocen, še posebej zato, ker je bataljon edina aktivna enota na ravni brigade. »Videl pa sem profesionalne starešine, moš- tvo v dobri kondiciji, dobra ma- terialna sredstva za pešadijski bataljon, ustrezni so bili tudi postopki, tako da je enota na dobri poti, da bo popolnoma izpolnjevala standarde zveze Nato.« Zanimal nas je tudi vtis o me- stu, ki ga je obiskal, vendar se je podpolkovnik Brinquis opra- vičil, da je v Celje prispel poz- no zvečer, ves naslednji dan pa je opravljal pregled enot in ob- jektov, tako da ni imel časa za razgledovanje. »Opazil pa sem, da je mesto lepo in zelo čisto.« SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: GAŠPER DOMJAN Podpolkovnik Stojan Kastelic in njegov španski kolega podpolkovnik Edurado Brinquis. Vodstvo stranke ga ne zanima v Mestnem odboru SLS-f-SKD Celje so ko- nec tedna za svojega predsednika izvolili Bojana Šrota, sicer celjskega župana, ki je znova vse pogosteje tudi v kombinaciji imen kandidatov, ki naj bi se na kongresu marca potegovali za predsedniški položaj združe- ne stranke. Celjski mestni odbor združene stranke je do- slej vodil Marko Cuk, tudi na zadnjih volitvah Šrotov protikandidat, podpredsednik odbora pa še naprej ostaja Marko Zidanšek, sicer celjski podžupan. Sicer pa Šrot možnost, da bi marca na kongresu združene stranke kandidiral za pred- sednika, tudi tokrat odločno zavrača. Svojo od-1 ločitev utemeljuje z enakimi argumenti kot na začetku decembra, ko se je prvič pojavi! v kom- binaciji možnih kandidatov za predsedniški po- ložaj v stranki. Zagotavlja, da se je v Celje vrnil zaradi svoje družine oziroma obeh otrok, ki sta na pragu osnovne šole, predsedniški polo- žaj v stranki pa ga ne zanima tudi zato, ker je prepričan, da delo župana Mestne občine Celje zahteva celega človeka in bi bili obe fujikciii preprosto nezdružljivi. IS Informacife za osmošolce Srednje šole bodo praviloma v petek ob 9. in 15. uri in sobo- to ob 9. uri pripravile informa- tivna dneva, kjer bodo učenci dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju. I. gimnazija Celje bo imela informativni dan v petek ob 9. uri v dvorani Kina Union, v pe- tek ob 15. uri ter v soboto ob 9. uri pa na gimnaziji. Srednja strokovna in poklicna šola Ce- lje bo v petek dajala informa- cije za programe pomočnik konfekcionarja, šivilja-krojač, tekstilni tehnik in prometni teh- nik ob 9. uri, za programe fri- zer, frizer (ds), strojništvo in avtomehanik (ds) ob 10. uri, v soboto ob 10. uri pa bodo učenci dobili informacije za vse pro- grame hkrati. V Šolskem centru Velenje bo informativni dan po naslednjem razporedu: v petek ob 9. uri za programe gimnazija, tehniška gimnazija in umetniška gimna- zija v dvorani Doma kulture; za programe pomočnik elektrikar- ja, elektrikar, elektrikar ener- getik (ds) in elektrotehnik v dvo- rani Glasbene šole Fran Korun Koželj ski; za programa rudar in rudarski tehnik v dvorani Mestne občine Velenje; v petek ob 11. uri; za programe obdelovalec kovin, strojništvo, avtomehanik (ds) in strojni tehnik v dvorani Mestne občine Velenje; za pro- grame pomočnica gospodinje- oskrbnice, oskrbnik, trgovec v dvorani Glasbene šole Frana Ko- runa Koželj skega. V petek, ob 15. uri in v soboto, ob 9. uri bodo učenci dobili informaci- je hkrati za vse programe v dvo- rani Doma kulture. NATAŠA PEUNIK Podpora Celjski regiji Prejšnji teden so se v Ljub- ljani sestali državnozborski poslanci, izvoljeni v občinah na Celjskem, in se dogovori- li za nadaljnje sodelovanje. Praviloma naj bi se do kon- ca mandata redno srečevali en- krat mesečno, srečanja pa bo- do namenili obravnavi uskla- jenih pobud in predlogov, ki jim jih bodo pošiljali župani s Celjskega. Volivcem na Celj- skem so tako obljubili, da bo- do pri svojem delu v državnem zboru zagovarjali med občina- mi s Celjskega usklajene inte- rese, zavzeli pa se bodo tudi za ustanovitev Celjske regije. Žu- pane s Celjskega so še pozvali, naj jim čimprej pošljejo stališ- ča, ki so jih izoblikovali na svo- jem januarskem srečanju. IS Z OBČINSKIH SVETOV Dražji plin CELJE - S 1. februarjem oziroma po prvem popisu števc^ bodo zaradi povečanja fiksnih stroškov poslovanja vsi Celj^, plačevali za 2,3 odstotka dražji zemeljski plin v vseh tarifn, skupina. Podražitev so mestni svetniki JP Energetika Celje 0(], brili zaradi lanske 8,9-odstotne rasti cen življenjskih potreb čin. (IS) Za icaicovostno pitno vodo LAŠKO - Na zadnji seji sveta niso potrdili predloga odloka spremembah in dopolnitvah odloka o varstvu virov pitne vo( na območju laške občine, ki naj bi ga s skrajšanim postopkoi sprejeli z dvema tretjinama. S predlagano dopolnitvijo naj bi. razširilo območje vodnega vira Govce in del Lurda, kar naj i bilo pomembno za nadaljno kakovostno oskrbo krajanov s pi no vodo. Na ta način bi tako zmanjšali vpliv nenadzorovani posegov na območja s kakovostno pitno vodo, predloga pa sve niki niso potrdili, saj želijo, da se ta problem rešuje celostno; ne po posameznih področjih. (BoJ) Nov odioic o i judsici univerzi ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so soglasno sprejeli odlok ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Rogaška Slatina, njem so zajete uskladitve z zakoni; dogovorjene so pravice ti obveznosti šestih občin ustanoviteljic. Dejavnost knjižnic je ei izmed dejavnosti zavoda, ki je v Ljudski univerzi Rogaška Slaiit ne bodo več izvajali, ko bo sprejet Zakon o knjižničarstvu. (SE Varstveni pasovi VRANSKO - Svet občine Vransko je dal v 30-dnevno javi razgrnitev strokovno gradivo s predlogom osnutka odloka o vat tvenih pasovih vodnih virov v občini Vransko in ukrepih za a varovanje voda v varovalnem območju Jakov dol, Merinca Merinca II, Tešova I, Tešova II in Zaplanina - Zaje. Gradivo je i vpogled na sedežu občine. (T.T.) 17 noviii loicacij za gradnjo VRANSKO - Svetniki so soglašali, da se v program priprj sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega i srednjeročnega družbenega plana 1986-2000 za območje obč ne Vransko vključi 17 novih predlaganih lokacij za sprememi namembnosti zemljišč, obUkovanih na osnovi pripomb na jai no razgrnitev PUP za naselje Vransko in posamično prispel predlogov do konca oktobra 2000, za katere so že bili opravlj ni terenski ogledi. (T.T.) Delovni cas uprave VRANSKO - Delovni čas občinske uprave za stranke Občin Vransko je ob torkih od 7.30 do 10. ure in od 10.30 do 14.30, i sredah od 7.30 do 12. in od 13. do 16.30 ter ob petkih od 7.30 d 12. ure. Svetniki se bodo na sejah po novem sestajaU ob poni deljkih. (T.T.) Sprejeli proračun 2001 TABOR - Svetniki so na zadnji seji sprejeli proračun te občil za leto 2001, ki je bil v drugem branju. V času javne razprave; prišlo deset pripomb, svetniki pa so sprejeli le dve. Proraču znaša nekaj več kot 178 milijonov tolarjev, več kot 65 odstotki od tega bodo porabili za šolstvo, otroško in socialno varstvo ti zdravstvo. Del proračuna bo šel za ureditev centra Tabora, i gradnjo otroškega igrišča, za asfaltiranje dveh odsekov cest, milijone tolarjev pa so namenili PGD Loke za nabavo no vej orodnega vozila. (T.T.) Praracun bo težek 580 milijonov ZREČE - Občinski svet je, domala brez razprave, sprejel pr račun za leto 2001, ki bo težek dobrih 580 milijonov tolarje Za ureditev cest bodo letos namenili skoraj 92 milijonov tolč jev, za naložbe 60 milijonov, za turizem 26 milijonov, za zdravst 6 milijonov, otroško varstvo jih bo stalo 84 milijonov. Za del vanje občinske uprave je predvidenih skoraj 80 milijonov tolč jev, za izobraževanje 53 in za kulturo 10 milijonov...(A. Mr.] S turisti nova delovna mestfl V Podčetrtku se pripravljajo na slovesno odprtje nove ga hotela, ki bo predvidoma konec aprila. Gre za hote Jasmin, v katerem je 40 ležišč, večinoma v dvoposteljnil sobah. Nov hotel je v neposredni bližini starega dela zdravilišča kjer bodo junija odprli najsodobnejše slovensko letno kopa lišče Aqualuna. V hotelu Jasmin so gradbena dela opravljeni v celoti, vse sobe so že primerno opremljene, na vrsti pa je Š< oprema za kuhinjo, tri jedilnice ter gostinski vrt. Investitor je družina Hladnik iz Podčetrtka, ki je začela ' gradnjo pred približno dvema desetletjema. Njen hotel b( imel za začetek tri zvezdice, v njem pa računajo na domaČi ter goste iz Nemčije, Avstrije, Italije in Hrvaške. V njem bod( na voljo usluge polpenziona. Na začetku bo našlo v njefl delovna mesta od 5 do 7 zaposlenih. Graditelj pravi, da nov hotel ne predstavlja konkurenc« podčetrteškemu zdravilišču, ki je vedno polno ter ima razH no ponudbo. Podobna objekta s približno enakimi zmoglji vostmi sta v bližnjem Olimju, kjer sta penzion Haler in Je žovnikov Jelenov greben. B. Bo križišče le zgrajeno? o tem, ali bo zgodba o nesrečnem križišču v Vojniku končno dobila svoj epilog, so se prejšnji teden na sestanku v Vojni- ku dogovarjali predstavniki Občine Vojnik, Ludvik Prekor- šek, predstavniki Constructe in Direkcije RS za ceste. Kot so nam povedali v Direkciji RS za ceste, so pripravili novo različico projekta, ki se ne dotika Prekorškove zemlje, saj naj bi križišče zgradili zgolj na zemlji, ki je v občinski lasti. Tako bi bilo križišče sicer bilo ožje, vendar še vedno varno, avtobusna postaja pa bi bila prestavljena višje v smeri proti občini. Prekor- šek naj bi novo različico križišča prejel včeraj, odločil pa naj bi se v osmih dneh. Če bo nov načrt Prekoršku po volji - na sestan- ku se namreč ni izjasnil - bodo z deli pričeli takoj. N. P. DOGODKI 3 Zdravil na smetišču ni škoda Poraba zdravil ne bo nič manjša, če boste še neuporabljene škatlice vrnili v lekarno - Vseeno je, ali jih boste na ustrezen način uničili vi ali v lekarni ste že kdaj pomislili, da bi vsa, še neodprta in še uporab- na zdravila, ki so ostala po umrlem sorodniku, ali pa so vam v predalu obležala zato, licr se je zdravnik odločil za drugačno terapijo, vrnili v le- karno? Če ste, in če vas je pri tem gnalo predvsem prepriča- nje, da boste opravili dobro delo, ker gre iz državne bla- gajne vsako leto ogromno in preveč denarja za zdravila, boste razočarani, ko boste to tudi res naredili. , Tako kot je bila Anica iz Ce- lja, ki se je odločila, da bo od- nesla v lekarno nekaj škatlic dra- gih in (če bi prišle v neprave roke) tudi nevarnih zdravil. Rok uporabe jim še ni potekel, tu- di zaprta so bila prav tako kot takrat, ko so jih dobili. Tiste- ,ga, ki so mu bile tablete name- njene, ni bilo več, in ker je že (tolikokrat slišala, da Slovenci »pojemo« preveč zdravil in da jih v velikih količinah kopiči- mo doma, kar strahotno obre- menjuje zdravstveno blagajno, je prepričana, da jo bodo spre- jeli z odprtimi rokami, odšla v lekarno. Tam so jo sicer poh- valili za njeno vestno dejanje, vendar so ji takoj tudi poveda- li, da bodo zdravila romala na odpad. Ker če bi jih vrnili na police, se potem v računalni- ku ne bi več ujemali podatki o zalogah. Aničino presenečenje je bilo popolno, i Na žalost pa je bil odgovor, ki ga je dobila v lekarni, milo rečeno neroden in pravzaprav zelo daleč od resnice. Če bi njej in tudi drugim, ki so poskušali narediti enako dobro delo, po- vedali to, kar so nam v Celj- skih lekarnah, bi danes najbrž bilo manj razočaranih skrbnih ljudi, ki so pač hoteli pomaga- ti po svojih močeh. Direktorica Celjski lekarn Li- lijana Grosek namreč pojas- njuje, da sprejemanje zdravil, ki so že bila v obtoku, ni stvar dobre volje niti dolžnost lekar- narjev. Ko gredo iz lekarne, na- mreč niso več enakovredna ti- stim zdravilom, ki jih še niso izdali. »Ponujati ljudem zdra- vila, ki so jih ljudje vrnili, bi bilo zelo sporno,« pravi Gro- sekova. »S tem bi lahko ogro- zili varnost bolnikov, saj nih- če ne more zagotoviti, da so bila zdravila pravilno hranjena. Po- leg tega se dandanes dogaja že marsikaj, zato vedno obstaja tu- di nevarnost, da v stekleničkah ni tisto, kar iia njih piše. Tisti, ki se jezijo zaradi uničevanja zdravil, ki so po njihovem še uporabna, naj raje razmislijo o tem, kako bi se odločili, če bi jih v lekarni postavili pred izbiro - ali zdravila, ki so že bila pri nekom doma ali tista, ki jih varno, po zelo strogih na- vodilih, hranimo pri i^as. Od- govor je najbrž povsem jasen.« Lilijana Grosek meni, da bi se morali problema zdravil, ki še neuporabljena ostajajo pri ljudeh, lotiti povsem drugače, predvsem pa na nacionalni rav- ni. Pri tem opozarja, da gre pri nas res veliko denarja za zdra- vila, saj so cene zanje vse višje in tudi starejših ljudi, ki so naj- večji uporabniki zdravil, je vse več, vendar je treba vedeti, da gre zanje le okrog 18 odstot- kov vseh sredstev za zdravstvo. Številke pa se v javnosti najpo- gosteje pojavljajo zato, ker so podatki lažje dostopni. Grose- kova tudi meni, da bi se preve- liko porabo zdravil najlažje zaustavili zdravniki z racional- nim predpisovanjem tablet in tudi ostalega medicinskega ma- teriala. Podobno razmišljajo tudi v zavodu za zdravstveno zavaro- vanje, kjer zdravnike že nekaj časa opozarjajo na bolj varčno porabo zdravil in jih prosijo, naj ljudi nikar ne podpirajo pri kopičenju zdravil »za vsak slu- čaj«. Zelo.jasni so tudi glede vprašanja, ali dati še neuporab- ljena zdravila v ponovni obtok. »Gre za strokovno zadevo in prepričanje, da bomo s tem kaj prihranili, je napačno,« pravi vodja plana v celjski območni enoti Franc Sintič. »Zdravila morajo biti skladiščena pod do- ločenimi pogoji, zato tista, ki jih je nekdo že imel doma, ni- so več za uporabo.« JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Ko gredo zdravila iz lekarne, so jim vse poti nazaj zaprte. Dvom v državne vatle Učiteljsko in vzgojiteljsko društvo Slovenije nezadovoljno z ostrino pogajanj učiteljskih sindikatov - Izhod le v splošni stavki? Potem, ko v Svizu, sindi- katu vzgoje, izobraževanja in znanosti nadaljujejo s poga- janji z vlado ter se priprav- ljajo na za 13. februar napo- vedano javno sejo, na katero so povabili tudi predsednika Vlade RS dr. Janeza Drnovš- ka, so se v prizadevanja za višje učiteljske plače intenziv- no vključili tudi v Učiteljskem in vzgojiteljskem društvu Slo- venije. S\oje poglede na to, kako dr- žava (ne)ceni učiteljsko delo ^er prizadevanja za ustanovi- tev Učiteljske zbornice Slove- nije, ki je po besedah predsed- nice društva Alenke Orel nuj- na, če želijo učitelji (tudi po Vzoru zdravnikov) resnično do- seči svoje, so predstavili tudi javnosti. Menijo, daje razmer- je med plačami primerljivih Poklicev javnega sektorja po- vsem porušeno, vladi pa oči- tajo zlasti to, da se v pogaja- njih z učitelji vselej izgovarja na proračunski primanjkljaj. Tako tudi lani spomladi, ko so učitelji razumevajoče odsto- pili od napovedane stavke in pristali, da se dogovorjeno po- višanje učiteljskih plač za dva- krat po 3,5 odstotka preloži na kasnejše proračunsko leto, premier dr. Drnovšek pa je le nekaj dni zatem pristal na za desetino višje plače v javni upravi. V društvu se zato zavzemajo za ostrejši boj, saj menijo, da se pogajalska skupina Sviza pre- hitro podredi vladnim stališ- čem. V šole so zato poslali predlog zakonskega besedila o učiteljski zbornici z listo za zbi- ranje 5 tisoč podpisov, da bi zakon vložili v parlamentarno proceduro, javno zbiranje pod- pisov pa so organizirali v Ljub- ljani in Mariboru, napovedu- jejo pa tudi okroglo mizo na to temo. Svoje ogorčenje zara- di porušenega razmerja plač v javnem sektorju utemeljujejo s konkretnimi podatki. Ob iz- hodiščni plači 48.317 tolarjev bruto je bila letošnjega 1. ja- nuarja najnižja plača profesorja 208.487 tolarjev, najvišja pa 331.696 tolarjev. Na plačilni li- sti višjega upravnega delavca se je najnižji bruto ustavil pri 2 65.743 tolarjih, najvišji pa pri 513.368 tolarjih. Najnižji bruto zaslužek zdravnika splošne me- dicine je bil 341.601 tolar, naj- višji pa 550.330 tolarjev. Po- datki za sodniške bruto plače pa so bili v razponu od 370.077 tolarjev do 558.816 tolarjev. Pri tem velja še opozoriti, da gre v vseh štirih primerih za delav- ce z univerzitetno izobrazbo ter opravljenim strokovnim oziro- ma pravniškim izpitom, pri pro- fesorjih so pri izračunu upo- števali splošni dodatek za zah- tevnost in dodatek za mentors- tvo, pri zdravnikih pa zdrav- niški dodatek - za noben po- klic pa v izračunu plač ni upo- števana delovna doba. IVANA STAMEJČIČ Vse za otroka spet v Celju Sejem Vse za otroka in dru- žino bo skupaj s Festivalom vzgoje in izobraževanja kot osrednja slovenska manife- stacija s področja vzgoje, izo- braževanja ter tistega dela gospodarstva, ki svoje izdel- ke namenja otrokom in mla- dostnikom, med 10. in 13. aprilom v Celju. Foteni, ko sla obe prireditvi lani zaradi znanih zapletov s tem, kje - v Celju ali Ljubljani - naj bi bih, odpadli, se v Celju zdaj po dokončni odločitvi Dr- žavne komisije za revizijo po- stopkov oddaje javnih naročil pospešeno pripravljajo na naj- večjo vzgojnoizobraževalno prireditev pri nas. Organizatorji bodo letos že 24. sejmu Vse za otroka in družino namenili raz- stavišča v dvorani L celjskega sejma, proizvajalci, zastopni- ki in trgovci pa se bodo pred- stavili z razstavnimi programi igrač, igral, pohištva in opre- me notranjih in zunanjih pro- storov, izdelkov, namenjenih za zabavo in šport, kozmetike, prehrane, oblačil in obutve ter vseh vrst drugih potrebščin, au- dio in video naprav ter raču- nalniške opreme. V Celju bo- do sejem pripravili skupaj z Združenjem proizvajalcev in prodajalcev igrač Slovenije, ki deluje pri GZS in je bilo lani tudi eden najglasnejših zago- vornikov, da se prireditev ohrani v Celju, kot soorganizatorja pa lahko letos pričakujemo tudi Mestno občino Celje ter celj- sko območno izpostavo Skla- da RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sočasno s sejmom bo Celje gostilo tudi Festival vzgoje in izobraževanja, ki ga skupaj s Celjskim sejmom pripravljata Zavod RS za šolstvo in Center RS za poklicno izobraževanje. Festival bo ponujal pregled vseh možnosti izobraževanja in stro- kovnega izpopolnjevanja, k so- delovanju v strokovnem delu prireditve pa so vabljeni vrtci, osnovne in srednje šole, dijaš- ki domovi, šole za vzgojo in izobraževanje otrok s posebni- mi potrebami, visokošolski za- vodi ter fakultete, zavodi za izo- braževanje odraslih, posamezni oddelki in predstavniška tele- sa evropskih institucij, mini- strstva, državni zavodi ter ne- vladne organizacije in društva. Slogan letošnje prireditve je Us- tvarjalnost, inovacija - nova ka- kovost, pokroviteljstvo nad fe- stivalom pa so prevzeli v mini- strstvu za šolstvo, znanost in špovl. I. STAMEJČIČ Cestna posodobitev V središču Zadrečke doline so v preteklih letih s pomočjo države precej postorili na cestni infrastrukturi, zaradi mile zime jim je uspelo v grobem dokončati polovični del 850- metrskega odseka regionalne ceste od šole do križišča v Spod- njem trgu. Fina zaključna dela bodo dokončali takoj, ko bo dopuščalo vreme, urediti je namreč potrebno še nasipne in osečne brežine, odvodne kanale ter priklopiti javno razsvetljavo. Istočasno bo- do delavci podjetja CM Celje nadaljevali s posodobitvijo druge- ga dela ceste od Zidarna do križišča. Skupna vrednost del znaša 125 milijonov, od tega bo, po besedah tajnika občine Jožeta Pozniča, zajeten del prispevala občina Gornji Grad. EDI MAVRIC POSVETU Niso krive bombe PRIŠTINA/ŽENEVA, 1. februarja - Strokovnjaki Svetovne zdravstvene orga- nizacije (WHO} so sporoči- li, da niso odkrili nobene po- vezave med izpostavljenost- jo osiromašenemu uranu in pojavu raka pri vojakih, ki so leta 1999 sodelovali v na- padih zveze NATO na ZRJ. Slobo pred sodnike VVASHINGTON, 2. fe- bruarja - Srbski premier Zo- ran Djindjič je na srečanju z novim ameriškim zuna- njim ministrom Colinom Powellom dejal, da Srbija pripravlja obtožnico proti nekdanjemu jugoslovanske- mu predsedniku Slobodanu Miloševiču. Protest V Avstriji DUNAJ, 3. februarja - Več tisoč ljudi se je na Dunaju udeležilo pohoda v znak pro- testa proti črno-modri vladni koaliciji, ki te dni obeležu- je 1. obletnico delovanja. Vladna koalicija Avtstrijske ljudske stranke in svobod- njakov je bila oblikovana v začetku lanskega februarja, kar je sprožilo politično kri- zo v Avstriji ter v EU Desetdni pod ruševinami NEW DELHI, 4. februar- ja - Deset dni po katastro- falnem potresu v indijski zvezni državi Gudžarat so reševalci v vodnjaku v vasi Sikaravadi našh nepoškodo- vanega 17-letnega fanta, v mestu Palanpur pa so iz ku- pa ruševin rešili 11-meseč- no deklico. V mestu Bhuj pa so v ponedeljek našli 50- letna brata in sestro, ki ji- ma je uspelo preživeti ob škatli krekerjev in majhni količini vode. Rusi ostro proti MUENCHEN, 4. februarja - Ob zaključku 37. medna- rodne konference o varnost- ni politiki je sekretar ruske- ga sveta za nacionalno var- nost Sergej Ivanov vnovič os- tro zavrnil ameriške načrte za izgradnjo protiraketnega ščita, ki po mnenju Rusije spodkopava temelje global- ne strateške stabilnosti. Patolog zanika krivdo LONDON, 5. februarja - Nizozemski patolog Dick van Velzen, ki je v središču britanskega škandala o od- vzemanju notranjih in dru- gih organov več tisoč umr- lih otrok brez privoljenja staršev, je zanikal, da bi sto- ril kaj nezakonitega. Zdrav- nika obtožujejo, da je med letoma 1988 in 1995 izve- del obdukcije na truplih vseh umrlih otrok v kliniki Al- der Hey v Liverpoolu in jim odvzel notranje organe. 4 TEMA TEDNA Vsak rešuje svojo kožo! V osmih letih kar dve katastrofalni poplavi - Država k sanaciji Savinje pristopa, kot bi reka res prinašala le stoletne poplavne vode v vodarskih dokumentih je Savinja opredeljena kot reka, ki prebivalstvo ogroža s stoletnimi poplavnimi vo- dami, a to opredelitev je na laž postavilo že zadnje de- setletje preteklega stoletja, v katerem je bilo po pričeva- nju kronistov kar osem veli- kih poplav. Zadnji poplavi novembra 1990 in 1998 sta povzročili toliko škode, da se območje še dolgo ne bo opomoglo, še težje pa bo od- praviti oziroma omiliti strah pri ljudeh, ki živijo ob reki. Zato, menijo v Celju, bi mo- rala država odločneje ukre- pati. Poleni, ko smo na Celjskem lahko po letu 1990 spremljali mlačen odziv države, je po poplavi novembra 1998 na nek način vzela v svoje roke zagotavljanje poplavne var- nosti za prebivalstvo kar lo- kalna skupnost. Mestni svet- niki so se spomladi 1999 sez- nanili s programom ukrepov za povečanje poplavne varno- sti Celja, leto kasneje pa spre- jeli program ukrepov zago- tavljanja poplavne varnosti do leta 2003. »Za zagotavlja- nje boljše poplavne varnosti je bilo v preteklih dveh letih na območju mestne občine vloženih 480 milijonov tolar- jev, od tega je država prispe- vala 104 milijone, vse ostalo je šlo iz občinskega proraču- na,« pojasnjuje župan Bojan Šrot in dodaja, da so dobrih 375 milijonov tolarjev za po- plavno varnost zagotovili z varčevanjem in krčenjem drugih proračunskih po- stavk. »Nenazadnje smo bili zaradi tega v Celju kar nekaj časa skoraj v temi, saj smo varčevali tudi z javno razsvet- ljavo.« In kaj bo v Celju storjenega za boljšo poplavno varnost ljudi letos in prihodnje leto? V občinskih strokovnih službah so pripravili program ukre- pov, po katerem bi morali le- tos za dela iz občinskega pro- računa zagotoviti okoli 117 milijonov tolarjev, prav še pa naj bi prispevala tudi država. Po besedah koordinatorja po- plavne varnosti v Celju Aleša Vrečka naj bi šla naprej dela na območju Medloga (prečni uvajalni nasip poplavnih vod, levobrežni nasip ob Savinji in desnobrežni nasip ob Ložnici na Špici ter levobrežni nasip ob Ložnici in Savinji skozi Celje vse do mostu na Cesti v Laško), Polul (sanacija desne- ga brega Savinje z nasipom ter čiščenje struge Savinje in s tem povečanje pretočnega profila reke), Skalne kleti (čiščenje struge, dela na le- vem bregu od mostu pri Topru do sotočja s Savinjo, levi breg Voglajne z nadaljevanjem na- sipa od začetka pozidave nad mostom do Grajžla ter nada- ljevanjem nasipa od Javnih naprav do servisne ceste) ter Gajev, kjer je nujna regulacija vzhodne Ložnice. Ob tem v Celju vzporedno urejajo tudi kanalizacijo (prav te dni urejajo priklop stare rimske kanalizacije na glavni zbiralnik ob levem bre- .gu Savinje pred mostom na Cesti v Laško), kar bo mestu zagotovilo, da bo pred uda- rom voda iz kanalizacije var- no tudi ob močnejših dežev- jih. Sami ali država? Burno razpravo celjskih svetnikov je v razpravi o za letos in prihodnje leto načrto- vanih ukrepih za večjo po- plavno varnost izzval svetnik Jože Bučer (DeSUS), ki je občinsko vodstvo pozval, naj končno bolj agresivno nastopi do države. »Glas Celja se pre- malo sliši,« je poudarjal, »zato Celje in Savinja tudi dobivata tako malo denarja za popo- plavno sanacijo.« V celjskem odboru DeSUS so že decembra na državni zbor in vlado naslovili javno pismo, v katerem so terjali učinkovitejše zagotavljanje poplavne varnosti za ljudi, ki živijo ob Savinji. Tudi pred zadnjim zasedanjem Mestnega sveta MOC so se sestali, zagotavljanje po- plavne varnosti pa so obrav- navali tudi v Odboru za po- plavno varnost KS Pod gra- dom ter svetnike in župana Šrota o svojih stališčih obve- stili s posebnim pismom. Obojim je skupno to, da celj- skemu občinskemu vodstvu očitajo premalo odločen in agresiven nastop, s katerim bi od države zahtevali več denarja za popoplavno sana- cijo. Za primer le nekaj šte- vilk, zbranih iz programov, ki so jih za zagotavljanje po- plavne varnosti na svojem območju predložili v sosed- njih občinah. V Vojniku, de- nimo, zahtevajo za vzdrževa- nje in regulacijo Hudinje v Vojniku ter Arclinu skupaj 130 milijonov tolarjev, za Laško blizu 330 milijonov tolarjev, gorvodno Savinje pa so predvidena dela zlasti na pritokih, pri čemer so vse naložbe ovrednotene s po ne- kaj deset do dobrih 260 mi- lijonov tolarjev. Zgolj uredi- tev potokov Radigoj in Treb- nik nad Braslovčami naj bi terjala 90 milijonov tolarjev, Merinščice nad Vranskim 50 milijonov tolarjev, hudourni- ka Erjavčev graben nad Ljub- nim pa 36 milijonov tolarjev. »Razumel bi, če bi šlo za urejanje zadrževalnikov, raz- livnih površin za narasle vo- de, kar bi zagotavljalo po- plavno varnost tudi dolvodno Savinje. A vsi ti ukrepi so naravnani tako, da bo v Celje pridrlo še več vode,« skrom- nosti Celjanov ne more razu- meti svetnik Bučer. Zato je svetnike tudi pozval, naj pri poslancih svojih strank lobi- rajo v tisto smer, da bi ob sprejemanju državnega pro- računa namenili kar največ denarja za urejanje Savinje, župana Šrota pa pozval, naj odločneje nastopi v pogovo- rih z resornim ministrom Ja- nezom Kopačem. Občinske- mu vodstvu je izrekel priy nje, da je Celje ena redkih, j, ne edina slovenska občina, l^, se po svojih močeh trudi, bi občani zaživeli varneje^ hkrati pa se je še,zavzel, morajo predlagatelji letos, njih ukrepov za zagotavljanja večje poplavne varnosti zago. toviti, da bodo občinska dr- žavna finančna sredstva so. razmerno zastopana pri de- lih, na program ukrepov pa jf treba misliti tudi pri spreje- manju letošnjega občinskega proračuna. Prav slednje, je že med zase- danjem poudaril župan Šrot, pa bo vredno razmisleka, saj je izglasovani sklep najbrž prejudiciran, ker Celje še ni- ma sprejetega občinskega pro- računa. Svetnikom v razmi- slek pa je ponudil še dilemo, ali je bolje, da Celje po svojih najboljših močeh in s čeprav skromnim prispevkom države skrbi za varnejše življenje svo- jih občanov, ali pa bi bilo morda bolje, da državi postav- lja visoke zahteve, pri čemer pa se je treba že vnaprej zave- dati, da niso realne. Sam je prepričan, da je boljša prva pot. IVANA STAMEJČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Na levem bregu Savinje, tik pred mostom na Cesti v Laško, te dni urejajo priklop stare rimske kanalizacije na glavni zbiralnik. Tudi to je eden od ukrepov za boljšo poplavno varnost Celja. Lahko le čakamo... DrŽava si zatiska oči, njene ovčice se pa kregajo Osrednja tema razgretih razprav na zadnji seji Ob- činskega sveta Občine Laš- ko je bila poplavna varnost ali bolje nevarnost, ki grozi prebivalcem Laškega, Rim- skih Toplic in Zidanega Mo- sta. Svetniki so izrazili za- skrbljenost zaradi vse huj- ših posledic naraščajoče vo- de, ki povzroča preglavice že ob manjših nalivih. Z zašči- to obrežij Savinje na celj- skem koncu naj bi po njiho- vem mnenju naredili zanje več škode kot koristi, saj naj bi se posledično s tem še dodatno povečala hitrost de- roče vode. Skrb za poplavno varnost je bila že od nekdaj del vsakda- njika Laščanov oziroma nas- ploh prebivalcev ob reki Savi- nji, ki je vsake toliko prestopi- la bregove. Žal različne reši- tve niso vedno dosegle želenih učinkov in tako Savinja lju- dem še vedno vliva strah v kosti. Vode se pač ne da ukro- titi, njena moč namreč daleč presega napore ljudi, ki so verjetno tudi glavni krivci za naraščajoče število naravnih katastrof. Zadnja več^a povo- denj v Laškem je bila tako leta '98 in šele takrat so razni mi- nistri in državni veljaki prvič resneje pristopili k reševanju te problematike. Gospodje so si ogledali poplavljena po- dročja in enotno zatrjevali, da bo vsekakor potrebno ukrepa- ti. »Strokovnjaki so si bili ta- krat soglasni, namreč, da je rešitev v zgornjem delu reke, kjer bi morali najti t.i. razliv- ne površine, kamor se lahko voda razlije in tako ne udari tako silovito in hitro,« je poja- snil laški župan Jože Raj h, ki meni, da so kasnejši ukrepi dosegli ravno nasprotno. »Vsa- ka lokalna skupnost je skušala varovati svoje področje,« je povedal. Celje se ograjuje. Laško pa... »V glavnem so s tem hoteli zadržati vodo v strugi in jo poslati naprej, s tem pa pove- čali poplavno ogroženost spodnjih predelov reke. Zato smo takrat zahtevali tudi, da se morajo ukrepi, izdelani na osnovi strokovnih mnenj pri- stojnih na Ministrstvu za oko- lje in prostor Uprave RS za varstvo narave Izpostava Ce- lje, vnesti v državno plansko dokumentacijo s ciljem varo- vanja območja Laškega pred visokimi vodami,« je povedal Rajh in dodal, da je bila to med drugim tudi vsebina ne- davnih pogovorov s sedanjim ministrom za okolje in pro- stor Janezom Kopačem. Sogo- vornika sta soglašala, da bo potrebno problem reševati na- črtno. Po planskih dokumen- tih naj bi tako ob rekah dolo- čili površine, ki bi bile name- njene gospodarjenju z voda- mi. Na Kopačevo pobudo naj bi Rajh te sklepe podal tudi kot pobude direktorju urada za prostorsko planiranje. Vsekakor pa bi morali iz državnega proračuna zagoto- viti več denarja za vodno gos- podarstvo, je menil Rajh, si- cer dolgoročna stabilna politi- ka oziroma načrtovanje na tem področju ne bo mogoče. »Trenutno je za to postavko namenjeno tako malo denar- ja, da z njim ni mogoče plačati niti prostorskih oziroma iz- vedbenih dokumentov!« je izrazil svoje nezadovoljstvo. »Pred več kot desetletjem so bile te stvari večinoma ureje- ne, tako na lokalni kot repub- liški ravni. Sedaj je lokalni vir popolnoma usahnil, tako da smo ostali popolnoma odvisni od države. Prav zato smo se znašli v nezavidljivem položa- ju,« je še dodal Rajh in pouda- ril, da imajo Celjani sicer res pravico do varovanja svojih območij, vendar pa ne na ra- čun drugih. »Zaščita je po mo- jem mnenju upravičena, če pri tem upoštevajo tudi ostale ukrepe, če pa to pomeni le varovanje svojega... Mi se na ta način ne moremo zavarova- ti. Te poti preprosto nimamo. Pomislite, kako vzdržljive obrambne nasipe bi morali graditi, da bi preprečili popla- ve! To nikakor ni izvedljivo, saj so potem na primer tudi mostovi prenizki. Naši ukrepi bodo učinkoviti le ob manjših povodnjih, ko pa se bo gladina dvignila nad povprečje, nam noben poseg ne bo pomagal.« Še pogosteje bomo plavali! Laščani se zavedajo, da bo- do morali najverjetneje tudi sami prispevati nekaj deiiarja za izvedbo projektov na Savi- nji, s katerimi pa ne soglašajo, saj so predvideni le za višje predele. »Trenutno stanje ni posledica nespametnih ukre- pov na lokalni ravni, ampak širše,« je menil Rajh, na vpra- šanje, kaj torej preostane Laš- kemu, pa je odgovoril, da praktično nič. »Rekonstrukci- ja marijagraškega ovinka bo po zagotovilih strokovnjakov sicer nekoliko pripomogla k večji varnosti, od tam dalje pa ni nobenih drugih rešitev. Bo- jim se, da bomo v bodoče vse pogosteje plavali. Nenazadnje na to kažejo tudi visoke vode nedolgo tega, ko smo že mora- li alarmirati ljudi. Vsak objekt se da do neke mere zavarovati, ko pa voda preide določeno raven, ostane le še reševanje človeških življenj.« »Neumno bi bilo skakati drug drugemu v hrbet, saj to nima nobenega smisla,« je povzel Rajh. »Naj se ta proble- matika rešuje celovito, ne pa posamično po lokalnih skup- nostih. Menim, da bi bil tak- šen pristop pameten in da bi tako dosegli daleč največje učinke. Če pa bodo vode tako visoke kot leta '98, bomo, kot! že rečeno, na žalost plavali Vendar pa bomo tudi v takih katastrofalnih primerih kljub temu zadovoljni, če bomo lahko vsaj nekaj objektov reši- li. Tisti predeli pa, ki ležijo nižje, bodo žal vseeno poplav- ljeni.« Kot kažejo statistični po- datki, naj bi bile poplave vse pogostejše, denarja za reše- vanje te problematike pa laš- ka občina po Rajhovih bese- Problematičen je tudi pod- voz pod železnico v Laškem, ki je zalit že ob nekoliko močnejšem deževju. Na tem delu so pred dvema letoma postavili črpalke, ki pa očit- no ne delujejo tako, kot bi morale. O tem naj bi se po Rajhovih besedah v krat kem dogovorili na skupnem sestanku z investitorji, pro- jektanti in upravljavci. dah nima dovolj. Medseboj- na obtoževanja ali morebitni spori zaradi različnih ukre- pov posameznih občin vse- kakor ne bodo prinesli reši- tev. Za to bi morala v prvi vrsti poskrbeti država (seve- da ob sodelovanju prizade- tih), a kaj, ko ima še tolike drugega dela. Nekdanje ob- ljube so očitno pozabljene; nanje pa se bodo pristojni verjetno spomnili šele ob no- vi katastrofi. Gospodje, ta- krat bo že prepozno! BOJANA JANČlC TEMA TEDNA 5 OMENTAR )olžnost, ne dobra volja! Vselej, ko so u Celja razprau- U o tem, kako zagotoviti Ijo poplavno varnost za svo- Ijudi, je bilo slišati tudi po- isleke, da z vsakim delom, ravljenim v Celja, škodijo Itanom. Da ho celjska juž- I soseda ob naraslih vodah '])inje praktično postala imornica, je citat, ki smo [lahko največkrat sUšali in ga tudi najbolj zapomnili! Tega se zavedajo tudi v Laš- n, zato so kljub razumeva- li do Celjanov, ki si skušajo sevati lastno kožo, vse gla- \ejši njihovi očitki, da vsak jitimeter zgrajenega proti- ]plavnega zida v Celju po- EJii toliko in toliko litrov vo- iveč za Laščane. Iskanje rešitev za sanacijo ivinje traja vse predolgo. Po- n, ko so se strokovnjaki in iavna oblast po poplavi no- mbra 1998 že strinjaU, da je (ba rešitev za podivjane vo- ; iskati gorvodno Savinje z \qenimi zadrževalniki, da je iba strugo sanirati in z vod- jgospodarskimi ukrepi za- ioviti ljudem, ki živijo ob ki, varno in mirno življenje, kazalo, da bi Savinja sčaso- a lahko spet postala prijaz- ireka. A kaj, ko seje ustavi- pri denarju! Tistem, ki ga mva ne zmore zbrati za sa- icijo in celovit pristop k ure- nju voda! Zato se zdaj kopja lomijo ob iem deimrju, ki ga občine eprosto nimajo dovolj, da bi hko same postorile vsaj naj- finejše. In kaj je najnujnejše? ), da poskrbiš zase in vodo ustiš naprej po strugi, za ie, ki živijo nekaj sto me- w nižje ob reki, zagotovo i Zato si država v zagotav- inju poplavne varnosti svo- k državljanov preprosto ne ' smela dovoliti, da tako hčne odločitve in nenazad- ie posege v prostor prelaga I pleča lokalnim skupno- ini. Kdo se bo pogovarjal z Ijud- i gorvodno Savinje, da od- ^pijo zemljišča za razlitje Sa- '^ije? Kdo bo Celjanom »pre- '^vedal«, da svoj proračunski wiar namenjajo za zavaro- ^nje svojih ljudi? Župani ob- '1 ob Savinji, od Mozirja do 'iškega, zagotovo niso us- ^zni sogovorniki! h zato je grozeča poplavna ^Varnost Savinje še ena od ^iložnosti, da ljudje in obči- f ob njej stopijo skupaj, si ^hajo gledati pod prste in ^žauo spomnijo na njeno '^Ižiiost. Priložnost bo že v '^četku marca, ko naj bi Ce- ^ obiskal miiuster za okolje ^prostor Janez Kopač, ki je "!uar/'a srečanje z ljudmi, ''^ečimi ob Savinji, odklonil, 'i da še premalo pozna vod- ^Sospodarsko področje in si- ^'nske rešitve, ki se zanj pri- javljajo. Tokrat bo prilož- da ga na Celjskem enot- opomnijo, da ne gre več za '^bro voljo države, pač pa za 'eno dolžnost! IVANA STAMEJČIČ Kdo potrebuje avtobuse? Avtobusi na Celjskem so ali prepolni ali skoraj povsem prazni - Izletnik ukinja proge Bo država zagotovila subvencije? Javni avtobusni potniški promet je po besedah direkto- rice celjskega Izletnika Ane Jovanovič ena tistih dejavno- sti, ki se mora ves čas živeti sama. Država ni avtobusnim prevoznikom nikoli zagotovi- la niti dinarja oziroma tolarja subvencij; a če to pred deset- letjem niti ni bilo potrebno, saj so v podjetjih lahko preži- veli sami, je položaj zdaj po- vsem drugačen. Brez pomoči države, je Jovanovičeva opo- zorila tudi ministra za promet Jakoba Presečnika, bo avto- busni javni potniški promet v Sloveniji, tudi na Celjskem, počasi usahnil. V Izletniku se zadnja leta srečujejo z vse večjimi težava- mi. Letno poslovanje sicer še vedno zaključujejo brez izgub, a iz leta v leto vse bolj na račun zmanjšanega obračuna amor- tizacije, posledično pa to po- meni obnavljanje avtobusnega voznega parka na daljše časov- Ljudje, ki so vezani na javni potniški promet in živijo v kra- jih, kjer lahko izbirajo med prevozom z avtobusom ali vla- kom, so v močno privilegira- nem položaju. Lahko se na- mreč odločijo za cenejši pre- voz z vlakom, tistim, ki imajo na voljo zgolj avtobus, pa se zna zgoditi, da bodo kmalu še ob ta prevoz. V Izletniku so namreč prisiljeni ukiniti avto- busno progo takoj, ko niso več pokriti stroški za gorivo in voznika. To pa je ob potnikih, ki jih lahko prešteješ na prste ene ali dveh rok, zelo hitro. no obdobje. Če so v Izletniku še pred dvanajstimi leti s svoji- mi avtobusi prepeljali 32 milijo- nov potnikov, se je lani ob kon- cu leta število ustavilo pri dese- tih milijonih potnikov, v pri- merjavi z letom 1988 pa se je skoraj prepolovilo tudi število prevoženih kilometrov. V Izlet- niku pokrivajo območje štiriin- tridesetih občin, ob celjski regiji še občini Hrastnik ter Krško, najbolj kritično pa je zagotav- ljanje javnega potniškega pro- meta na Kozjanskem. V Izletni- ku pojasnjujejo, da zato, ker gre za dokaj redko poseljeno območje s slabimi cestami in težkim terenom. Na upad potnikov sta na začetku devetdesetih let naj- bolj drastično vplivala razpad velikih gospodarskih siste- mov ter krčenje delovnih mest na Celjskem, hkrati pa tudi vse večja motorizacija prebivals- tva. Najbolj zvesti potniki zato ostajajo zvečine dijaki ter de- lavci iz odročnejših krajev, za katere pa je avtobusne linije najtežje ohranjati. Kot ugotav- lja Jovanovičeva, se bodo mo- rali v zagotavljanje javnega av- tobusnega potniškega prome- ta aktivneje vključiti v obči- nah, več kot potrebna pa bi bila tudi pomoč države. Glede na to, da so ob konicah tudi za te kraje potrebni veliki 52-se- dežni avtobusi, si z uvajanjem manjših vozil ne morejo po- magati. Kriterij za ukinitev posamez- ne avtobusne proge v Izletniku pa ostaja tista točka, ko niso več kriti stroški goriva in šofer- ja. Ena zadnji nerentabilnih in zato ukinjenih prog je bila tista med Celjem in Planino pri Sev- nici, ki je še zlasti prizadela delavce iz občine Dobje. Reši- tev oziroma zagotavljanje pre- voza zanje v občini. Izletniku in ministrstvu za promet še ved- no iščejo, v Izletniku pa pojas- njujejo, da ne v tem ne v drugih podobnih primerih vseh ob- veznosti preprosto ne morejo prevzeti nase, saj poslujejo kot gospodarska družba in se mo- rajo iz dneva v dan dokazovati na trgu. Bo država pomagala? v Izletniku so na težave av- tobusnih prevoznikov že opo- zorili ministra za promet Jako- ba Presečnika, tudi po četrt- kovih pogovorih z državnim sekretarjem v ministrstvu Pe- trom Pengalom pa si ni nade- jati pomoči države. A brez te- ga, če naj Slovenija ohrani tudi javni avtobusni potniški pro- met, ne bo šlo. Še do nedavna so si v Izletni- ku lahko pomagali tudi tako, da so stroške slabo zasedenih avtobusnih prog, ki se niso same pokrivale, krili s preliva- njem denarja iz drugih, bolj rentabilnih prog. Zdaj je temu konec, saj število potnikov upada tudi na linijskih, med- mestnih avtobusih, tudi na progi med Celjem in Ljublja- no. Bo res treba čakati, da stvari vzamejo v roke sindikati, ki so odločnejše akcije napovedali za marec, ali pa bodo v vladi le razmislili tudi o subvencionira- nju avtobusnega in ne zgolj že- lezniškega prometa? Upad pot- nikov na avtobusih, ki ga beleži- jo v celjskem avtobusnem pod- jetju Izletnik, je v veliki meri tudi posledica razkoraka v cenah vozovnic, saj so za avtobus ob- čutno dražje kot denimo za vlak. Tako dijaška mesečna vo- zovnica na relaciji Rogaška Sla- tina - Celje srednješolca pov- prečno stane za vlak dobrih 12 tisoč tolarjev, za avtobus pa skoraj 20 tisočakov. Pri tem pa še vedno ne gre za polno ceno, saj Izletnik dijaške vozovnice subvencionira z nekaj več kot četrtinskim popustom, 17 od- stotkov cene vozovnice pa po- Najbolj zvesti potniki na avtobusih ostajajo srednješolci. Podoba srednje zasedenega avtobu- sa pa je na Celjskem silna redkost; avtobusi so namreč ob konicah prenapolnjeni, drugače pa se vozijo bolj kot ne prazni. krije tudi država, ki pa je svoj delež iz 40 odstotkov pred leti močno zmanjšala. V celjskem Izletniku imajo trenutno 220 avtobusov, potni- kom pa zagotavljajo prevoze v mestnem, primestnem, linij- skem ter turističnem prometu. Potem, ko je Izletnik pred ča- som postal zgolj avtobusno podjetje, je med okoli 450 zapo- slenimi kar 245 avtobusnih šo- ferjev. Kljub zaostrenim pogo- jem poslovanja skušajo kar naj- bolj obnavljati svoj vozni park, tako da za letos načrtujejo na- kup šestnajstih novih avtobu- sov, pri čemer so v preteklih dneh štiri že dobili v svoje gara- že. ■IVANA STAMEJČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Virusi Icroži jo po zralcu Sezona smučarskih čevljev in drsalk je tudi sezona vročih čajev, vitaminskih tablet in robcev. Med rjuhami je v zadnjih dveh tednih obležala skoraj polovica šolarjev. Ne glede na to, da so letos v dispanzerju celjskega zdravstvenega doma za šolske otroke in mladino cepili proti gripi enkrat več otrok (približno sto) kot lani, so šole na pol prazne. Epidemije gripe sicer še ni, je pa zato veliko prehladnih obolenj. V nekaterih razredih je v zadnjih tednih sedelo le kakšnih deset otrok, tako osnovno- kot srednješolcev. Učitelji - izjema so seveda tisti, ki niso tudi sami obležali doma - so imeli torej malo lažje delo. Izjema je le I. gimnazija v Celju, ki ni zabeležila kakšnega pretresljivega primanjkljaja dijakov, celo nas- protno, lani naj bi v posteljali pristalo več mladih. Dispanzer za šolske otroke in mladino je tako v zadnjih dveh tednih zaradi prehladnih obolenj in viroz obiskalo izjemno veliko otrok in mladih. V zdravstvenem domu pri- poročajo, da starši svojih otrok ne vodijo v ambulanto, saj lahko zbolijo tudi čakajoč na zdravnika. »Ne glede na to, da dajemo nasve- te, kako ravnati ob gripi in prehladu, tudi po telefonu, starši svoje otroke vseeno pripeljejo v ambulanto, potem pa začudeni odidejo, ko ne dobijo recepta,« so nam povedali v dispan- zerju. Sicer pa je recept za ozdravitev še vedno isti: počitek in veliko tekočine. Če pa povišana telesna temperatura in bolečine v petih dneh ne izginejo, naj bolni obiščejo zdravnika. NATAŠA PEUNIK PO DRŽAVI Odstop opozicije LJUBLJANA, 1. februarja - Potem ko vladna večina na seji komisije za voUtve, ime- novanja in administrativne zadeve (KVIAZ) ni podprla predlogov opozicijskih strank SDS, NSi in SNS, na podlagi katerih bi tem trem strankam pripadla večina sedežev v delovnih telesih za nadzor nad področjem javnih financ in varnostno- obveščevalnih služb, so po- slanci koalicije Slovenija v skladu z napovedmi odsto- pili z vseh vodstvenih funk- cij v DZ, vključno s podpred- sednikom DZ Miho Brejcem (SDS). Znova v Ljubljani LJUBLJANA, 1. februar- ja - V centru za tujce oz. azilnem domu v ljubljanski Šiški so končali t.i. dezin- sekcijske postopke, s kate- rimi naj bi vzpostavili os- novne zdravstvene in živ- ljenjske pogoje za bivanje, zato so se vanj vrnili ilegal- ni prebežniki in prosilci za azil, ki jih je notranje mini- strstvo začasno preselilo iz Ljubljane v nekdanji be- gunski center v Vidoncih na Goričkem. Užaljeni esemesovci LJUBLJANA, 2. februarja - V Stranki mladih Slovenije so ogorčeni, ker jih je pred- sednik Nove Slovenije An- drej Bajuk imenoval kot »stranko plešastih mladih« in jo označil za »del nove prevare«. Priznanje porodnišnici KRANJ, 2. februarja - Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju je prejela mednarodno prizna- nje z naslovom Novorojen- cem prijazna porodnišnica, ki ga podeljuje Unicef. Dolgoživost naroda LJUBLJANA, 3. februarja - Podatki o umrljivosti pre- bivalstva Slovenije v obdob- ju od leta 1995 do leta 1999 kažejo, da se je v tem ob- dobju umrljivost" znižala, pričakovana življenjska do- ba pa se je obojim podaljša- la za eno leto. Analiza je pokazala, da lahko v letih 1998-1999 rojen deček priča- kuje 71,4 leta življenja, de- klica pa 78,8. Vodja pogajalcev EU v Sloveniji LJUBLJANA, 5. februar- ja - Na vabilo ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja je na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prišel vodja pogajalske ekipe Evropske unije s kandidatkami za članstvo Eneko Landaburu. Osred- nje teme pogovorov Lan- daburuja v Sloveniji so bile slovenske priprave na članstvo v uniji ter trenut- no stanje v pristopnih po- gajanjih. 6 GOSPODARSTVO Iz obrobja v središče Probanka je v desetih letih povečala kapital za dvajsetkrat - Celjska poslovna enota uspešna pri poslovanju z gospodarstvom Ob enaki uri in dnevu kot je bila ustanovna skupščina, so prejšnji teden v Probanki pripravili slavnostno akade- mijo, na kateri so proslavili desetletnico delovanja. Ban- ka je bila ustanovljena z ne- kaj več kot dvema milijono- ma mark kapitala, ki je do da- nes narastel na 55 milijonov mark, z bilančno vsoto 78 mi- lijard tolarjev in z 1,6-odstot- nim tržnim deležem pa se uvršča na 14. mesto med slo- venskimi bankami. Medtem ko v Probanki kot celoti napovedujejo za letos 20- odstotno povečanje obsega po- slovanja in to enakomerno na vseh segmentih, imajo v celj- ski poslovni enoti bolj smele načrte. Po besedah direktorja Stanislava Mežnerja naj bi na- mreč obseg poslovanja pove- čali v tem letu kar za 50 od- stotkov. »Naša pričakovanja so povsem realna, saj želimo do- seči tržni delež, ki bi bil v celj- skem prostoru normalen za na- šo banko. Obseg poslovanja z gospodarstvom bomo poveča- li za 50 odstotkov, mednarod- ni plačilni promet za 100 od- stotkov, za poslovanje s prebi- valstvom pa v tem in .t udi v na- slednjem letu načrtujemo še višjo rast. To ne pomeni, da^bo tudi število' naših komitentov izredno naraslo, saj smo z ob- čanskim delom prisotni v Ce- lju šele pet mesecev. Pa tudi si- cer si kakšnega množičnega pre- nosa računov ljudi v našo ban- ko niti ne obetamo, ker se po- tem našim strankam ne bi mo- gli tako posvečati kot se sedaj,« pravi Mežner. Celjska poslovna enota Pro- banke si je v preteklem letu us- tvarila med podjetji precejšnji ugled, kar dokazuje tudi njen 8-odstotni delež na področju poslovanja z gospodarstvom znotraj celotne banke. Prido- bili so kar nekaj dobrih podje- tij, njihova ciljna skupina pa so predvsem mala in srednja, ki jim lahko nudijo vsestran- sko podporo. »Podjetja zelo do- bro sprejemajo ponudbo našega elektronskega bančništva, pre- ko katerega lahko opravljajo tu- di ves domač in mednarodni plačilni promet,« ugotavlja Mežner in dodaja, da odpira- nje transakcijskih računov te- če sicer počasneje kot so pri- čakovali, vendar je kar nekaj podjetij, ki so račune že pre- nesla z agencije za plačilni pro- met na njihovo banko, oziro- ma so jih pri njih odprla na no- vo. Med občani in trgovci se je v celjski regiji zelo dobro »pri- jela« tudi plačilna kartica Ka- ranta, s katero so v Probanki nadomestili poslovanje s čeki, ugodno pa je bil sprejet tudi vzajemni sklad Alfa, ki ima tre- nutno v Sloveniji najvišje do- nose. Stanislav Mežner napo- veduje, da bodo do pomladi uredili še dnevno-nočni trezor, saj se želijo čim prej sami za- lagati z gotovino. Zdaj imajo sklenjeno pogodbo z Banko Ce- lje, ki je depotna banka za to območje, kar pa ni ravno po- ceni. V poslovni enoti, kjer dela trenutno sedem ljudi, bodo le- tos zaposlili še dva bančna us- lužbenca, njihov cilj pa je imeti največ dvanajst ali štirinajst za- poslenih. »Glede na to, da v naši enoti opravljamo le komercial- no funkcijo, vso ostalo podpo- ro pa zagotavljajo v Mariboru, večjega števila ljudi ne potre- bujemo,« pojasnjuje Mežner. JANJA INTIHAR Foto: GAŠPER DOMJAN Stanislav Mežner napove- duje za letos 50-odstotno povečanje obsega poslova- nja celjske Probanke Trošarine podražile pivo Prvič po uvedbi davka na dodano vrednost se je s 1. februarjem zvišala trošarina za pivo, zaradi česar so se zvišale tudi maloprodajne cene te pijače. Za odstotek pro- storninske vsebnosti alkohola na hektoliter piva je treba namesto dosedanjih 1000 tolarjev plačati 1500 tolarjev tro- šarine, kar pomeni, da država po novem pobere na vsako steklenico piva 36 tolarjev. Vlada utemeljuje 50-odstotno zvišanje trošarin za pivo (in tudi etilni alkohol) s težko proračunsko situacijo in tečajni- mi razlikami med evrom in tolarjem, s čimer pa se v Pivovar- ni Laško ne strinjajo in so ministrstvu za finance že poslali protestno noto, v kateri mu med drugim očitajo, da je presla- bo proučilo razloge in tudi posledice tolikšnega povečanja. »Trošarina za pivo je zdaj v Sloveniji ena najvišjih v kontinen- talnem delu Evrope, saj nas prekašajo samo v Veliki Britaniji, na Irskem in v skandinavskih državah. V Nemčiji, na primer, znaša, preračunano, le 10 tolarjev na steklenico, v Franciji 15 tolarjev, v Avstriji pa 26 tolarjev. Zaradi višje trošarine so se drobnoprodajne cene našega piva zvišale za 12 odstotkov, kar pomeni, da se je vlada tudi z napovedjo 9-odstotnega povečanja cen uštela,« ugotavlja Boško Šrot, vodja kadrov- sko pravnih zadev v pivovarni. V Pivovarni Laško menijo, da se bo zaradi višjih cen po- trošnja domačega piva zagotovo zmanjšala, saj je s tem, ko je postala dražja, pijača manj konkurenčna do uvoženih znamk in tudi do vina, za katerega velja celo znižana davčna stopnja. Lahko se zgodi, da bo vse to vplivalo na slabši poslovni rezul- tat pivovarne. JI Veselo In pestro Turistična območja s Celjskega dobro zastopana na sejmu Alpe Adria Na sejmu Alpe Adria, ki se je pričel v torek v Ljubljani, so vidno zastopana tudi turi- stična društva, turistični de- lavci in občine s Celjskega. Kar nekaj se jih je odlocii. za skupen promocijski nastop, predvsem občine Savinjske do- line in celjski LTO, ki združu- je občine Celje, Štore, Vojnik in Dobrna. Drugi se predstav- ljajo samostojno, šaleških ob- čin pa letos ne bo, saj vodstva menijo, da je predstavitev pre- draga glede na sejemski učinek. Celovit nastop Občine Celje, Štore, Vojnik in Dobrna se na sejmu Alpe Adria predstavljajo v okviru Lo- kalne turistične organizacije Ce- leia. Prvi sejemski dan so pred- stavili turistične kmetije na ob- močju občin Vojnik in Dobr- na. Danes, v sredo, bo na se- jemskem prostoru Dan LTO, na katerem bodo predstavili celot- no turistično območje občin. V četrtek bodo predstavili pro- jekt Otroci in turizem, projekt otroških turističnih vodičev, ki vodijo turiste po Celju. Petek bo v znamenju zdraviliškega tu- rizma in naravnih zdravil, ko se bodo poleg zdravilišča Do- brna predstavili še zeliščarji in medičarji s Celjskega. Na zad- nji sejemski dan, v soboto, bo- do obiskovalce sejma seznani- li še z letošnjimi turističnimi prireditvami. Občino Laško na sejmu skup- no zastopajo laško zdravilišče in turistično društvo. Pivovar- na Laško, gostinstvo Aškerc in Kmetijska zadruga. Za sejem so pripravili dovolj promocij- skega materiala, degustacije in kulturne prireditve. Skupni predstavitvi Zgornjesavinjčani se letos na sejmu predstavljajo skupno.; Včeraj so se že predstavili Sol- čavani, sreda je v znamenju tu- rističnega društva Luče, pred- stavili bodo tudi Podvolovljek, v četrtek pa se bodo predstavi- li Ljubenci. Petek bo v zname- nj u Mozirjanov. Ti so se že večkrat okitili z nazivom naj- lepšega izletniškega kraja, za- to se na sejem še posebej do- bro pripravljajo. Mozirje je zna- no tudi kot evropsko karneval- sko mesto, zato bodo na Alpe Adrio v petek prišli tudi mo- zirski Pustnaki. Ta dan bo tudi predstavitev Turističnega druš- tva Rečica, zadnji sejemski dan pa se bosta predstavili še turi- stični društvi Nazarje in Gor- nji Grad. Že prvi sejemski dan sta se skupno predstavili občini Slo- venske Konjice in Zreče. Žu- pana obeh občin, Janez Jazbec in Jožef Košir ter Maks Breč- ko, direkor Unior turizma Zre- če, so predstavih turistično po- nudbo obeh občin. Sicer pa se Zreče na sejmu predstavljajo predvsem s številnimi kmečki- mi turizmi v kraju ter z Ošla- kovo domačijo, ki postaja et- nološki muzej. Občina Sloven- ske Konjice pa izpostavlja ze- liščno galerijo Trebnik in mest- no galerijo Riemer. ohranjanje kulturne dediščine Turistična društva občin Spodnje Savinjske doline bo- do na sejmu Alpe Adria pred- stavila lokalno turistično po- nudbo, s poudarkom na ohra- njanju kulturne dediščine. Žal- čani so se na sejmu predstavili že včeraj, največ pozornosti so namenili predstavitvi Rimske nekropole v Šempetru. Bra- slovčani so na sejmu danes, ko predstavljajo knjigo o Žovneš- kih ter predvideni program pri- reditev na Žovneškem gradu. Občina Polzela se bo predsta- vila jutri z gradom Komenda in povezavo tega z Malteškimi vitezi. Predstavili bodo tudi rojstno hišo pesnice Neže Mau- rer ter sadjarsko-vinsko pot. V petek bo muzejsko dejavnost v kraju predstavila občina Vransko, v soboto pa se bosta predstavili še občini Prebold in Tabor. Šentjurčani se letos na sej- mu predstavljajo samostojno od torka do sobote. Predstavljajo izdelke nekdanjih loških gla- žut, različne pohode, arheološ- ko najdišče na Rifniku, pred- stavila se bo Kmetijska in gos- podinjska šola, vse to pa bodo popestrili s kulinaričnimi do- brotami in nastopi skupin, ki se ukvarjajo z ljudskim petjem in plesi. ■■■■■■■■■■■■■I NGL Steklarna ne računa na državo Vzroki za požar v Steklarni Rogaška še vedno niso znani Po požaru se razmere v Steklarni Ro- gaška počasi normalizirajo. Ta teden so pognali še drugi polirni stroj, ki je bil le deloma poškodovan, tako da oba po- pravljena stroja zdaj zagotavljata okrog 40 odstotkov nekdanje zmogljivosti po- lirnice. Polirnica bo nekdanje zmoglji- vosti dosegla šele potem, ko bodo pred- vidoma v aprilu zagnali že pred časom naročeni nov polirni stroj, ki naj bi pris- pel v steklarno že konec meseca. Vzroki požara še vedno niso znani. V steklarni so poskušali sami ugotoviti, za- kaj je 20. januarja prišlo do požara, ven- dar neuspešno. Direktor Davorin Škrinja- rič ni prepričan, da so bila vzrok vzdrže- valna dela, in meni, da o tem ne gre govo- riti, dokler ne bo uradno znano, kaj se je tega dne res zgodilo. V steklarni ne raču- najo na pomoč države. Predsednika Gos- podarske zbornice Slovenije mag. Jožka Čuka so prosili samo za pomoč pri čim- bolj nemotenemu posredovanju izdelkov čez hrvaško mejo. »Gospodarski subjekt kot je steklarna, si mora sam zagotoviti sredstva za prebroditev takšne nesreče kot je požar,« meni Škrinjarič. Neposredno škodo bo najbrž pokrila zavarovalnica, iz- pada proizvodnje pa tako ni mogoče za^ varovati v tej meri. Po sedanjih ocenah je požar povzročil za 160 milijonov tolarjev škode, izpad proizvodnje pa bo delniško družbo stal še okrog 600 milijonov tolar- jev. Največje težave bodo imeli ravno ž zagotavljanjem večjih naročil, čeprav so kupci doslej imeli razumevanje za njiho- ve težave. Sedanja uprava je na čelu steklarne štiri leta. V tem času jim je uspelo pokriti ce- lotno izgubo, ki je še leta 1996 znašala 989 milijonov tolarjev, povečati realiza- cijo za 80 odstotkov, izpeljati konsolida- cijo in narediti steklarno finančno trans- parentno. Tudi letos se načrtom niso od- povedali. V tem trenutku razmišljajo o in- vesticiji v novo električno peč, ki bo po- večala učinkovitost in obenem zagotovila '' ' ' 'vost izdelkov. BAROMETER Posojilo za nakup surovin Da bi zagotovili dolgoroč- ne vire, so se v Banki Celje odločili, da bodo najeli za 30 milijonov evrov sindici- ranega posojila, ki ga bodo ponudili podjetjem za kre- ditiranje nakupa surovin ObiskaU so štiri tuje banke, odgovor pa pričakujejo do 15. februarja. V petek, 9. februar- ja, pa se bo na ljubljanski bor- zi pričelo trgovanje s 4. emi- sijo obveznic Banke Celje, Skupna nominalna vrednost izdaje je 10 milijonov evrov, obveznice pa so izdane v apoi nih po 100 evrov. Spet po desetih letih Pred dnevi so iz tiskarne prišli prvi izvodi kataloga celjskega gospodarstva, ki so ga po desetih letih spet pri- pravili v območni gospodar- ski zbornici Celje. Zbornik ima nekaj več kot sto strani, v njem pa se poleg uvodnega dela s pomembnejšimi eko- nomskimi kazalci zadnjih let, predstavlja še 160 družb, V zbornici so pričakovaU, da bo odziv podjetij večji, ven- dar bo katalog kljub temu do- brodošel dokument za pred- stavitev vsaj dela celjskega gospodarstva na poslovnih konferencah in sejmih. Celjska govedina j v izvoz v Celjskih mesninah so do- slej zadovoljni z izvajanjem hitrih testov za anaUziranje vzorcev govejih možganov, ki so jih s 1. februarjem pri- čeli v diagnostičnem labora- toriju ljubljanske veterinar- ske fakultete. V preteklih dneh so s hitro pošto poslali na testiranje preko osemde- set vzorcev, ki so bili, seve- da, vsi po vrsti negativni. Za- radi strahu pred boleznijo norih krav se je prodaja go- vedine v Celjskih mesninah prepolovila, vendar zaradi te- ga odkupa živine niso zmanj- šali. Viške, gre za okrog 70 ton mesa na mesec, izvažajo na Hrvaško^ v Makedonijo ter v Bosno in Hercegovino. Rotnik spet najboljši Mlekarna Celeia iz Arje va- si bo danes dopoldne v Šent- jurju spet zbrala predstavni- ke triindvajsetih kmetijskih zadrug, s katerimi sodeluje, ter vse večje proizvajalce mleka na širšem celjskem ob- močju. Gre za tradicionalno podelitev priznanj najbolj- šim proizvajalcem. Tudi to- krat se je najvišje uvrstila kmetija Franca Rotnika z Ra- ven pri Šoštanju, med zadru- gami pa je na prvem mestu Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je lani odkupila ne- kaj manj kot 10 milijonov li- trov kravjega mleka. Na da- našnjem srečanju bo mlekar- na predstavila še pioizvod- ne rezultate v preteklem le- tu, govorili pa bodo tudi O uveljavljanju tržnega reda za mleko. JI GOSPODARSTVO 7 Skrinjice za žulje in utrinke Družba Biterm iz Bistrice ob Sotli napoveduje še dva certifilutrin- ki<, kjer lahko vsak predlaga iz- boljšave, o katerih se potem po- govorimo na skupnih sestan- kih, seveda pa se lahko delavci tudi na vse, kar jih moti, prito- žijo, vendar je skrinjica, kjer naj bi se zbirali >žulji<, zadnja leta bolj prazna,« pojasnjuje Štefančič. Poudarja še, da so zadnje leto dosegli veliko us- pehov tudi z uvajanjem meto- de proizvodnega managemen- ta, z decentralizacijo proizvod- nje v majhne celice, kjer vsaka skupina sproti spremlja svoje kazalce, ter z uvajanjem tako imenovanega kanban principa. Gre za japonski sistem mate- rialnega poslovanja v proizvod- nji, ki zmanjšuje vmesne zalo- ge ter omogoča hitrejši pretok polizdelkov in hitrejšo odziv- nost na spremembe. Gorenje je termostate za hladilno-zamrzovalne apara- te začelo v Bistrici ob Sotli iz- delovati že leta 1982. Ob pre- hodu na proizvodnjo sodob- nih kapilarnih termostatov se je velenjska družba odločila za skupno vlaganje z Dan- fossom, ki je v Biterm prene- sel tehnologijo. Direktor Biterma pričakuje, da bodo letos proizvodnjo in prodajo povečali še za 15 od- stotkov, donosnost kapitala pa naj bi presegla 20 odstotkov. Po certifikatu ISO 9002, ki so ga pridobili novembra 1999, pri- čakujejo v marcu ali najkasne- je v aprilu še uspešno presojo za pridobitev cetrifikata ISO 14001. »Naše podjetje ni one- snaževalec okolja, niti ga ne obremenjuje z velikimi poraba- mi, vendar lahko kljub temu uvedemo ukrepe, ki bodo sta- nje še izboljšali. Zmanjšali bo- mo stroške poslovanja ter še po- večali svoj ugled, nenazadnje pa nas k pridobitvi okoljskega cer- tifikata zavezuje tudi dejstvo, da se nahajamo na območju Koz- janskega parka,« pojasnjuje Šte- fančič. Biterm za letos napove- duje tudi prilagajanje standar- dom ISO 18000, ki pomenijo nadgrajevanje zakonodaje s po- dročja varnosti in zdravja pri de- lu, uvajati bodo začeli tudi me- todo dvajsetih ključev za spod- bujanje celovitega sistema stal- nih izboljšav. Projekt sofinan- cira ministrstvo za gospodars- tvo in po prvih ocenah, ki jih je družba Delloite&Touche opra- vila med tridesetimi podjetji, se je Biterm po doseženih točkah uvrstil na tretje mesto. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Boris Štefančič DZU čakajo na izpolnitev obljub Združenje družb za upravljanje, ki ima enaind- vajset članic, je zopet opo- zorilo na prepočasno za- polnjevanje privatizacij- ske vrzeli, skrbi pa jih tu- di kakovost premoženja, ki naj bi ga dobili iz Sloven- ske razvojne družbe. V vodstvu združenja ne dvo- mijo, da bo do zapolnitve pri- vatizacijske vrzeli prišlo, ven- dar doslej še niso dobili urad- nega obvestila države o tem, kakšen bo postopek prenosa, za katerega imata vlada ozi- roma parlament glede na predvolilne obljube časa le še približno tri mesece. Sprašu- jejo se tudi, kaj bo država lah- ko [lonudila za pokritje i^i- vat i za c i j skega p ri ma n j kij aj a, saj so v Slovenski razvojni družbi ostala večinoma le še slaba podjetja. Njihovemu na- kupu sicer niso nikoli naspro- tovali, vendar le ob pogoju, da pridobijo vsaj 50-odstot- ni lastniški delež, ki bi jim omogočil aktivno upravljanje in reorganizacijo. Združenje opozarja tudi na nenaklonjenost države do razvoja domačega finančne- ga trga, kar s pridom že iz- koriščajo tujci. JI V Bitermu je proizvodnja organizirana v majhnih skupinah. Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papirji investicijskih družb 8 KULTURA Berem zase! v Celju bo v februarju, ki pri Slovencih že po tradiciji velja za mesec kulture, veli- ko prireditev, predstavitev in dogodkov povezanih s knjigo. Za velike in male. Za najmlajše in najstarejše. Za vse prave ljubitelje knjig. In tiste, ki se skozi knjigo to uče šele postajati. Knjižni sejem pod streho največjega trgovskega centra v Celju bo od 12. do 17. fe- bruarja v organizaciji Fit me- dle letos že petič razprl stojni- ce s knjigami. Mali jubilej so s svojo prisotnostjo že najavile številne slovenske založbe, ki so knjižni teden v Celju vzele za svojega: Tehniška založba, ČZD Kmečki glas. Antika, Za- ložba Mihelač, Prešernova družba, DZS, Mladinska knji- ga, Fit Media... Praznik knjige bo tudi letos v znamenju več spremnih pri- reditev, tako za otroke iz šol in vrtcev kot za odrasle. Za- ložbe bodo organizirale sre- čanja s knjižnimi avtorji, 14. februarja pa pripravlja orga- nizator TV tribuno na temo: Berem zase! To pa je tudi slogan letošnjega 5. tedna knjige, ki ima iz leta v leto več obiskovalcev in ki so mu na- klonjeni tudi sponzorji in Mestna občina Celje. MAP Whislcy za Marjetico Gojmir Lešnjak Gojc - dvakrat komedijant večera Dnevi komedije konec minulega tedna so vnesli med dogajanja, ki so tudi na Celjskem že v znamenju praznovanj slovenskega kulturnega praznika, veliko dobre volje in smeha, viso- kih ocen in dobrih predstav. Tudi v spremljevalnem pro- gramu. Doseženo konec ted- na bo težko preseči, še zlasti visoke ocene občinstva. Policija na pomoč v izvedbi kulturnega doma HIT FIT iz Mengša, v režiji Vojka Zidarja, z Gojmirjem Lešnjakom Goj- cem, mlado Dašo Doberšek, Ireno Prosen in Zoranom Stojil- kovičem, je nasmejala občins- tvo za oceno 4,5. »Kasa ko- mad«, pravijo gledališča takim delom. Za komedijanta večera je bil okronan Gojmir Lešnjak Gojc. Žirija, ki spremlja festival- sko dogajanje, ima svoje oči in še ni rekla nobene. Zgodbo o poštenem lopovu, ki išče izhod pod šifro Policija na pomoč, avtorja Miroslava Mitroviča je prevedla Irena Gojmir Lešnjak Gojc, dva- kratni dobitnik naslova »Ko- medijant večera«. Prosen, igralka, ki je do leta 1987 živela v Beogradu, zdaj pa je programska vodja Mojega gledališča Ljubljana, občasno pa tudi igra: »To je bila uspešni- ca, ki so jo igrali leta in leta. Gojčevo vlogo je igral Čkalja... garant za smeh.« Gojc tudi. Zmagoslavje z visoko oceno za komedijo pa je trajalo le en dan. Potem je namreč iz Ptuj- skega gledališča prišla Marjeti- ca s strani 89, »igra za provinco in dva mestna igralca« z zakuli- sno zgodbo o tem, kako v gle- dališčih nastaja predstava. Šala za šalo na lasten račun z igro, v kateri je bilo mogoče prepoz- nati zveneča gledališka imena. In spet odlični Gojmir Lešnjak Gojc in študentka zadnjega let- nika igralske akademije Mojca Funkl (punca obeta!) iz razre- da Borisa Cavazze. Salve sme- ha, aplavz za aplavzom, skoraj do ovacij. Ocena. V večini peti- ce. Izid: 4,9. Komedijant večera z majhno prednostjo pred mla- do kolegico, Gojc, je na podeli- tvi nagrado, knjigo Dušana Mevlje Smejoča se Talija in sre- brnik Zlatarne Celje, kavalirsko poklonil Mojci. Čestitke so kar deževale. »Briljantno!« je bil nad predsta- vo navdušen tudi celjski igra- lec, zvesti obiskovalec Dnevov komedije, Janez Bermež. Na zdravje. Marjetica vodi. Whisky za Marjetico! Nedelja in Whisky za tri iz Teatra u gostima iz Zagreba je bila razprodana že davno pred tem, trajno meddržavno sode- lovanje (spomnimo se lanske odlične predstave ART) se kre- pi, v veselje številnih Celjanov, ki so po poreklu Hrvati, že desetletja pa živijo v Celju. Whisky, po zvrsti bulvarka, za tri odlične igralce, znance tudi s filmskih platen: Ana Karič, Bo- ris Buzančič in Biserka Ipša. Nedeljski fenomen je bila tu- di druga nedeljska predstava, v izvedbi Mrtvega gledališča KGB iz Maribora, z dvema celj- skima igralcema, Primožem Pirnatom in Miho Nemcem, z naslovom Moške fantazije od pornografije do poezije, z malo provokativne opolzkosti in na- migovanj v nedeljski večer. Do prave mere. Obe predstavi bi, če bi jih ocenjevalo občinstvo,, brez dvoma dobili visoko oce- no. Tako pa sta sodili v sprem- ljevalni program. Ocene po šolsko, od 1 do 5,' bo občinstvo v petek zvečer delilo ekipi Mestnega gledališ- ča ..ljubljanskega za komedijo Gospod gre na lov in v soboto Novogoričanom s komedijo Tistega lepega dne. V nedeljo bo v spremljevalnem progra- mu, z Don Juanom in Leporel- lo, nastopila mariborska Dra- ma. Lov je še odprt. MATEJA PODJED Foto: SHERPA ZAPISOVANJA ^ V znamenju Prešerna Piše: TADEJ ČATER Od dr Franceta Prešerna se kar ne moremo posloviti. Očit- no. In definitivno. Komaj smo si oddahnili od petkovih de- cembrskih bombardiranj v ob- liki nadaljevanke, že nam nek- do grozi s filmom. Tudi prav. Pesnik si ga zasluži. In zasluži si ga slovenska kulturna jav- nost. Vsi si ga zaslužimo. Pa kakršenkoli že bo. Ni pomem- bno. Prešernu se je pač treba oddolžiti. Podoba na bankov- cu za tisoč tolarjev je pač pre- malo. In Prešeren je gotovo vre- den več kot tisoč tolarjev. Ko je Ivan Cankar več kot deset tisoč tolarjev. Več kot klobasa. Ja, Prešeren bo od danes zvečer vreden celo tri milijone tolar- jev. Premalo. Toliko namreč znaša velika Prešernova na- grada, ki bo slavnostno pode- ljena na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem do- mu. Kjer seveda ne gre brez klobas. Vsaj po slavnostnem trenutku se prilezejo raznoraz- ni narezki in prigrizki. Praz- nik, pač. Pa čeprav kulturni. Ampak, hmm, kdo pa pravi, da kulturniki naj ne bi jedli klobas? Saj nismo vsi vegetari- janci. Daleč od tega. Meso in mesenost je kulturi prav ne- sramno blizu. Tudi Prešernu. In ravno zaradi tega si največji slovenski pesnik tudi zasluži proslavo v tovrstni maniri. No ja, saj ne pravim, da bi morale namesto kulturne ministrice nastopiti ukrajinske artistke in moldavske plesalke, da bi mo- rali za ženski del občinstva, ki ni tako zelo maloštevilen, na- stopiti fantje iz kakšne zanimi- ve slačilne skupine, recimo Cheependels, ali pa vsaj kak- šna boy skupina, pri čemer bi bil gotovo zanimiv tudi tisti Sebastian, za katerim kot me- nežerka stoji Natka iz skupine Power Dancers, ne, toda pro- slave v obliki, kakršno smo spremljali zadnjih nekaj let, so absolutno in popolnoma od- več. Saj veste, če ne bi bilo kakšnih Irwinov, pa Svetlane Makarovič in tistega župnika iz lanskega leta, sploh ne bi več vedeli, da smo kadarkoli in kdajkoli sploh podelili kakšno nagrado. To monotono izroča- nje- nagrad, ki so že tako in tako znane vnaprej, tako da kakšnega posebnega suspenza niti ne gre pričakovati, začinje- no z dolgoveznimi govori kak- šnih neznosno razumskih go- vornikov, komornostjo velike Gallusove dvorane Cankarjeve- ga doma, pač ne more odteh- tati niti enega samega verza dr Franceta Prešerna. Letošnja podelitev bo korak naprej. Ve- lik korak naprej. Sicer majhen za človeka, pa velik za kultu- ro. Resnično. In brez vsakršnih posmehljivih primesi. Že sam izbor dobitnika velike Prešer- nove nagrade in Prešernovih nagrajencev je nekaj, kar prav- zaprav ni prav nič novega. toda za sam kulturni praznil zelo revolucionarno. Ja, pc gumno dejanje. Odkriti Prešernovega nagn jenca na sami proslavi je sia zelo mistično. Ampak nič vt kot to. Z mistiko pa je tako ii tako po dolgem in počez preži ta celotna slovenska kulturt, Še več, to mističnost si nala^, kar sama. Da bi bila bolj m; stična od same mistike? Ai vem. Morda. Prav nič mistii nega pa ni v tem, da nm mediji nagrajenca in nagrajei ce razkrijejo že ves mesec prei samo podelitvijo. To pa, resn. ci na ljubo, zmanjšuje sam vrednost nagrade. In nič prest netljivega ni v tisti ponarodel da na vrsto za Prešernovo m grado pride tako in tako sk herni, ki se na tem prostori kakorkoli že ukvarja s kultni nim dobrim. Samo premlai ne sme biti. To ni dobro. Prei stavljajte si, da Stevenu Spid bergu ne bi podeliU oskaq samo zato, ker je še premlac Kakšnemu ostarelemu režise, ju, ki je tako in tako že zdm naj v svoji filmski penziji, pi bi nagrado podeliU le zato, k( je že dovolj star In ker je prik na vrsto. O tem, kdo bo tistegi Oskarja prejel, pa bi vedeli h mesec ali dva vnaprej. Celi kakšne debate in vroče polem ke bi se razvile že dva mesea pred samo podelitvijo - hmm je pravi ali ni, si nagrado zn služi ali ne, je politično m pravi strani ali ni? Nominacije, dragi moji! 1 je edina pot, ki lahko pritegn zanimanje širše javnosti, I gledalca pred televizijskim zn slonom ne pripravi do tega, di v trenutku, ko sliši Zdravljico ne preklopi na kakšen dok film na kakšnem drugem tek vizijskem kanalu. Širša jai nost pa je edina merodajna. li na srečo se je letošnji Odbor t podeljevanje nagrad pod vodi tvom Mete Hočevar tega zavi dal. In prvič po osamosvojiti pripravlja proslavo, ki b vredna Prešernovega imena. Popravek Avtorica poročila o gosto vanju Plesnega teatra Iger na festivalu v Tokiu, ki snK ga objavili v prejšnji številk Novega tednika, je novinar ka Greta Kokot in ne Ber nard Šrajner, kot je bilo na pačno podpisano. Poiščite si len jigo na zvezdi v okviru kulturnega praznika bo danes, v sredo, ob deseti dopoldne. Mladi Forum Celje na križišču Stanetove in Preše nove uUce (pri »zvezdi«) pripravil knjižno stojnico »Poiščite: knjigo«. Mimoidoči si bodo lahko knjige ogledali, lahko pa ji bodo tudi vzeli s seboj. Pri projektu sodeluje tudi Oddelek Z študij Osrednje knjižnice Celje. P Trinajst je srečna številka v knjižnici v Rogaški Sla- tini so v ponedeljek slove- sno predali namenu novo čitalnico. V njej je 13 sede- žev, kjer bodo lahko obisko- valci študirali, brali knjige ali časopise in revije. Nova čitalnica je v novem, večjem prostoru ter z novo opremo, ki je bila izdelana po zamisli celjske arhitektke Ve- re Klepej-Turnšek. Vrednost celotne naložbe je 15,3 milijo- na tolarjev, od tega za opre- mo 5 milijonov. Večino denar- ja je prispevala občina Rogaš- ka Slatina. Novo pridobitev je predal namenu župan mag. Branko Kidrič, povabili pa so tudi pisatelja Toneta Partljiča in učence domače glasbene šole. Slatinska knjižnica je v zadnjih letih zelo napredova- la, saj je vključena v baze podatkov slovenskih in tujih knjižnic, obiskovalci pa lah- ko podaljšujejo izposojo knjig preko Interneta. Lani so imeli med gradivom 26 tisoč enot ter 2100 bralcev. Zadnje desetletje deluje v prostorih novega kulturnega centra, vodi pa jo Metka Ko- drič. Slatinska knjižnica je enota matične knjižnice v Šmarju pri Jelšah (ta deluje na ob- močju šestih občin) ter je od- prta ob ponedeljkih, torkih in petkih od 10. do 18. ure, ob sredah in četrtkih pa do 15. ure. BJ NajpomembnejŠi novi prostori Na Frankolovem so se na rednem lenem občnem zbrali člani domačega pros- vetnega društva Anton Be- zenšek. Ugotovili so, da so program v preteklem letu v celoti uresničili. Pripravili so vrsto priredi- tev: ob kulturnem prazniku, aprila tradicionalno prireditev Ostanimo prijatelji, bili so na gostovanju v Hajdošah pri Ptuju, nastopili na območni reviji odraslih pevskih zborov v Celju, pripravili redni letni koncert v maju, sodelovali v akciji za čisto okolje, ob kon- cu leta pripravili vrsto božič- nih koncertov... Najvidnejši in največji uspeh pa je uredi- tev lastnih prostorov. Na no- vo so ustanovili literarno sek- cijo, pomladili in pomnožili vrste moškega zbora, uspe- šno pa so ob izteku leta iz- vedli tudi akcijo izdaje lastnih koledarjev, s katerimi so obi- skovali krajane. Društvena priznanja - zah- vale za pomoč in prizadeva- nja pri izgradnji društvenih prostorov so podelili Občini Vojnik, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti Območni izpostavi Celje, Prostovoljne- mu gasilskemu društvu Fran- kolovo, Francu Gregorcu, Francu Črepinšku, Metodu Pinterju, Matjažu Založniku, Karliju Pinterju in Miru Špe- gliču. ŽIVKO BEŠKOVNIK Mojca Funkl: »Vse za komedijo!« KULTURA 9 Razstava diha s prostorom Kopije so izziv za zgodovino umetnosti v koprodukciji z galerijo SKUC so minuli četrtek pod oboki Galerije sodobne umetnosti v Spodnjem gradu v Celju odprli kolekcijo treh razstav v mahu ene postavi- tve, ki je Rekonstruirana fik- cija, avtorice Marine Gržinič in anonimnega avtorja, ki ga je občinstvo na otvoritvi moglo spoznati in videti: Go- rana Djordjeviča, ki je od leta 1992 vključen v projekt (razstavo) Salon de Fleures kot, skrbnik, vratar, hišnik in strežnik zbirke in stano- vanja v New Yorku. Razstavo, ki jc decenilira la- ni naletela na velik odziv, če- .prav je potrebno poudariti, da pje celjska postavitev drugač- na, posebna, in jo bodo spom- ladi videli tudi v Mariboru, spremljajo tudi predavanja in performansi, knjiga Marine i Gržinič Zadnja futuristična predstava in radovedno ob- činstvo. Med vprašanji je najbolj po- gosto, zakaj so avtorji ano- nimni in zakaj kopije dobiva- jo tolikšno veljavo. Marina Gržinič pravi: »Razstava na- staja in diha skupaj s prosto- rom, zato tisto, kar je bilo mogoče videti v Ljubljani, ni mogoče videti v Celju, kjer so objekti razmeščeni na druga- čen način. Del te razstave je bil na ogled tudi v New Yorku in zakaj ne bi Celje videlo in spoznalo, kakšne razstave se gledajo in so aktualne tam in kaj to pomeni v celjskem kon- tekstu. Čeprav so slike kopije, predstavljajo velik izziv za zgodovino umetnosti. Videti Picassa, Matissa, Picabia... če- prav v rekonstrukciji origina- la, je nekaj, kar nam je v bistvu omogočeno samo en- krat na dvajset let.« Brez dvoma je pomen raz- stave v tem, da poveže klasič- no področje likovne umetno- sti z aktualnim svetom, kjer kopije, torej vse, kar v origi- nalu pripada nekomu druge- mu, dobivajo veljavo v »kiber svetu«, na spletnih straneh In- terneta. Zato lahko razstava da veliko užitkov tistim, ki bodo v galerijske prostore prišli (ali zašli) iz sveta raču- nalniških igric. Razstava bo iz Celja, kjer bo na ogled do 10. marca, krenila v Maribor... Budimpešto... v Nemčijo. MATEJA PODJED Foto: GAŠPER DOMJAN Priznanja za izjemne dosežke Letošnji dobitniki priznanj Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kuturne dejavnosti v občini Laško so Marija Salobir iz Trobnega dola. Stane Brečko iz Spodnje Rečice in Ženski pevski zbor Društva upokojencev Laško, priznanje Zlati možnar za iz- jemne dosežke na področju etnografske dejavnosti v Obči- ni Laško pa bo prejela Marica Lesjak iz Spodnje Rečice. Priznanja bodo podelili na osrednji prireditvi ob kultur- nem prazniku, ki bo jutri v dvorani Kulturnega centra Laško. (BoJ) ^^v.w.•.-.^^w.■.w.^^v.w.■:^-;^•?.^■>.^■.■^.■»^ ...... ■ ^ Marijina vizija muzeja Celjski mestni svet je na minuli seji, kot smo na krat- ko že poročali, za v.d. direk- torico Muzeja novejše zgo- dovine Celje (potem ko je to mesto zapustila zdajšnja ministrica za kulturo Andre- ja Rihter), potrdil Marijo Po- čivavšek. Marija Počivavšek je po izo- brazbi zgodovinarka, ki se je takoj po diplomi leta 1987 zaposlila v tedanjem Muzeju revolucije in do leta 1992 opravljala pedagoško delo v muzeju, in sicer predvsem z mladimi, »Leta 1992 sem sku- paj s kustosinjo Tanjo Rožen- bergar Šega pripravila in iz- vedla prvi poskus otroškega muzeja v Sloveniji, pod naslo- vom V svetu lutk, ki ga je obiskalo in v njem aktivno sodelovalo 34.722 otrok.« V zadnjih letih dela v muze- ju predvsem kot kustusinja zgodovinarka in vodja oddel- ka za zgodovino. Med po- membnejšimi deli, ki jih je pomagala soustvarjati v muze- ju, omeni predvsem razstavo Živeti v Celju, ki so jo v muze- ju odprli marca lani in je nale- tela na velik odziv tako stro- kovne javnosti kot obiskoval- cev. Ves čas dela v muzeju se ukvarja tudi z mentorstvom dijakom pri raziskovalnih na- logah in študentom na priljub- ljenih muzejskih poletnih de- lavnicah. Na vprašanje, kaj bi izpostavila pri svojem delu, omeni vodenje zahtevnega Marija Počivavšek projekta v muzeju, in sicer Zgodovina Celja 1780-1991. Prav tako je urednica zborni- kov Odsevi preteklosti, ki iz- hajajo ob tem projektu. Tretji je tik pred izidom. In kakšna je njena vizija vode- nje Muzeja novejše zgodovine? »Muzej novejše zgodovine je muzej, ki se ukvarja z zbira- njem, hranjenjem, raziskova- njem in razstavljanjem zgodo- vine 20. stoletja v Celju in celj- ski regiji. Po svoji bogati in razvejani dejavnosti je naš mu- zej edinstven v Sloveniji. Po- sebno pozornost pa namenja- mo predvsem mlajšim obisko- valcem, za katere pripravljamo posebne programe in posebne aktivnosU. Svoje delo in vode- nje vidim v nadaljevanju že'do- bro vpeljanega in začetega dela in popularizaciji različnih ob- lik dela. To pa so poleg razstav seveda še delavnice, predava- nja, okrogle mize, predstavitev knjig in podobno.« K temu Marija Počivavšek doda, da se bodo v muzeju ob vsem tem posvetili predvsem temeljnemu muzejskemu de- lu in delu na zbirkah. Ste ve- deli, da jih je kar dvanajst? Od zbirke poslovnih pisem, zbir- ke orožja, zbirke plakatov, zbirke razglednic, do zbirke Westen-EMO, zbirke tehtnic, obrti, otroškega življenja, do- bre igrače, zbirke Josipa Peli- kana, zobozdravstvene zbirke in splošne zgodovinske zbir- ke. Ob tako obsežnem delu in zbirkah ni čudno, da se je že pojavil problem pomanjkanja muzejskih depojev. Radi pa bi ustrezno razstavili slovensko zobozdravstveno zbirko, ki je zelo obsežna in edina v Slove- niji. MATEJA PODJED Foto: GAŠPER DOMJAN Slike beneških mask V konjiški galeriji Riemer bo do 15. februarja na ogled cikel beneških mask, slikarja Gorazda Jordana. Odprtje razstave so popestrili z nastopom sopranistke Vikice Školč, ki jo je na klavirju spremljala Valentina Tehovnik. Slikarja je v pogovoru predstavil Silvo Teršek. Cikel beneških mask Gorazda Jordana vsebuje motive harlekinov in klovnov. K.V. Evropski muzej leta? Velenjski Muzej premo- govništva Slovenije se bo med 64 ostalimi muzeji iz cele Evrope potegoval za na- slov najboljšega evropskega muzeja leta, so pred kratkim sporočili iz Evropskega mu- zejskega foruma v Bristolu. Prijavo za tekmovanje so Velenjčani oddali lani marca. Septembra je muzej obiskal ocenjevalec dr. Massimo Ne- gri, direktor EMF-a. Ocenje- valci ne ocenjujejo zgolj po- stavitve zbirke, temveč tudi izvirnost in vpetost muzejev v okolje ter njihov prispevek k razvoju kraja. Kako dobro je bil muzej ocenjen, bo jasno 19. maja na slavnostni podeli- tvi nagrad v italijanski Pisi, kjer bo Evropski muzejski fo- rum podelil tri glavne nagra- de: za najboljši muzej leta, za najboljši tehnični muzej in muzej Sveta Evrope. Muzej Premogovništva Slo- venije v Velenju je bil v januar- ju zaprt, z današnjim dnem pa bo obiskovalcem spet odprl svoja vrata. N. R PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Revizor 7. 2. ob 11. uri zaključena predstava; Tram- vaj poželenje 12. 2. ob 16.30 za abonma poslovno-komer- cialne šole II in 13. 2. ob 11.30 za abonma Šolski center Celje II.; Dnevi komedije - Gospod gre na lov 9. 2. ob 19.30, MGL Ljubljana, Tistega lepega dne, 10. 2. ob 19.30, PDG Nova Go- rica in Don Juan in Leporella, 11. 2. ob 20. uri, SNG Drama Maribor. Dom krajanov Šentilj pri Velenju 10. 2. ob 17. uri gleda- liška predstava »Politika, bo- lezen moja«. Mladinski center Velenje 11. 2. ob 10. uri lutkovna pred- stava z nastopom Kajetana Čopa. KONCERTI Narodni dom Celje 13. 2. ob 19.30 koncert violončelista Miloša Mlejnika in pianista Rainerja Geppa iz Avstrije. 14. 2. ob 19.30 Valentinov dobro- delni koncert filmske glasbe z nastopom Mladinskega orke- stra 1. Gimnazije v Celju. Plesni forum Celje 10. 2. ob 21. uri koncert za Valenti- novo »Julijina pisma«, nastop Godalnega kvarteta Enzo Fa- biani iz Ljubljane. Telovadnica OŠ Frankolo- vo 11. 2. ob 8.30 koncert Moš- kega pevskega zbora Pros- vetnega društva Antona Be- zenška in učencev OŠ Fran- kolovo. Orgelska dvorana GŠ Vele- nje 7. 2. ob 19.30 koncert pia- nista Erika Šulerja. Dom krajanov Šentilj pri Velenju 11. 2. ob 15. uri 14. koncert pevskih zborov iz so- sednjih krajevnih skupnosti in občin. Velika dvorana Glasbene šole Velenje 14. 2. ob 19.30 koncert Simfoničnega in go- dalnega orkestra Glasbene šole F K. K. iz Velenja. Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini 10. 2. ob 19.30 koncert Moškega pevskega zbora, ljudskih pevk iz Jezerc in vokalne skupine Žarek. RAZSTAVE Galerija sodobne umetno- sti Celje »Rekonstruirana fik- cija«, do 16. 3. Pokrajinski muzej Celje, pritličje Stare grofije Praz- godovinska umetnost Slavo- nije in Baranje, do 1. 5. Galerija Mozaik razstava del kiparke Milene Braniselj in shkarja Rudija Skočirja, do 24.2. Likovni salon Celje razsta- va Dušana Piriha Hupa »Svile- na pot«, do 16. 2. Galerija likovnih del mla- dih na celjskem Starem gra- du - stalna razstava iz arhiva revije Likovni svet, do 1. 3. 2001 ter razstava izdelkov iz gline otrok iz Hrvaške, retros- pektivna razstava nagrajenih grahk Grafičnega bienala otrok Slovenije iz Žalca ter razstava grahk otrok z vseh kontinentov. Ogled ob sobo- tah in nedeljah od 11. do 17. ure. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. Osrednja knjižnica Celje - oddelek za otroke, razstava fotograhj »Otroci« iz cikla »Človeška bitja«, Lidije Hoče- var-Ličke, do 15. 2. Krčma »pri Zamorcu« 7. 2. ob 22. uri otvoritev prodajne razstave fotografij »NŽIoški« iz cikla »Človeška bitja«, name- njene v dobrodelne namene (za malega Daria), Lidije Ho- čevar-Ličke, do 15. 2. Razstavni prostor Muzeja novejše zgodovine razstava »Sprehod s Pelikanom«. Razstavišče Kulturnega centra Laško razstava Milana Lamovca. Galerija Gorenje Velenje razstava skulptur Urške Hel- ler. Galerija Velenje Emerik Bernard, do 7. 3. Galerija Mladinskega cen- tra Velenje 8. 2. ob 20. uri otvoritev razstave fotograhj Mirana Beškovnika. Pokrajinski muzej Celje 12. 2. ob 18. uri otvoritev raz- stave »Potočka Zijalka - nova izkopavanja«. Galerija Borovo Vlado Ger- šak,. do 14. 2.; Etol Ahca Jav- šnik iz Celja, do 28. 2.; galeri- ja »Otto« Škofja vas Dragan llič, do 28. 2.; galerija Volk DarijaCvikl, do 28. 2. Galerija Kulturnega cen- tra Velenje razstava »Sloveni- ja odprta za umetnost«. OSTALO Mladinski center Celje 9. 2. ob 20. uri Prekmurski večer z otvoritvijo razstave slik akad. slikarjev Roberta Čeruelča in Mitje Ficka ter stripovsko sli- karski in glasbeno teaterski multimedijski projekt »Slo- venska malomeščanska tur- neja od Lendave do Kopra« avtorja Daniela Kavaša, ob 22. uri pa še koncert skupin Juff iz Lendave in Glinasti golobi iz Murske Sobote. Knjižnica Laško 14. 2. ob 18. uri - literarno-glasbeni re- cital »Prešeren in njegovi slo- vanski sodobniki,« v izvedbi ljubiteljskega gledališča Te- harje, glasbenikov Benjamina Govžeta, Tanje Miklavc in Kristjana Kolmana ter učen- cev Iztoka Hrastnika, Lučke Kovačič in Blaža Šmerca. Kulturni dom Šentjur 7. 2. ob 19. uri nastop učencev Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur. Kulturni center Laško 8. 2. ob 19.30 proslava kulturnega praznika s koncertom Laške pihalne godbe in podelitvijo priznanj. Kulturni dom Vojnik 8. 2. ob 19. uri »Kulturni večer slo- venske besede« z igralko Jeri- co Mrzel in pianistom Emi- lom Glavnikom. Knjižnica Vojnik 14. 2. ob 18. uri predstavitev kreativne skupine Psihiatrične bolnice Vojnik »Kdo, le kdo pobožal moje bo lase...«. Plesni forum 14. 2. ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke Medmavričje in Lirike Bruca Springsteena. Zadružni dom Ljubečna 9. 2. ob 19. uri proslava kultur- nega praznika sekcije KUD Ljubečna. Dvorana KS Teharje 10. 2. ob 18. uri gledališki recital »Prešeren in njegovi slovan- ski pesniški sodobniki«. 10 NASI KRAJI IN UUDJE Golte oživljajo Ob številnih soglasjih in do- kumentih, ki jih morajo pri- dobiti italijanski lastniki, jo je Goltem zagodla še zima brez snega, tako da je že sedaj ja- sno, da bodo sezono končali z izgubo. Kljub temu niso vr- gli puške v koruzo, saj se že sredi koledarske zime aktiv- no pripravljajo na letno se- zono. V začetku aprila bodo začeh graditi sistem umetnega zasne- ževanja, trenutno so v zaključ- ni fazi pridobivanja dokumen- tov, kar bo nekoliko ublažilo sedanjo odvisnost od naravno zapadlega snega. S predstavni- ki Mozirskega gaja so se že do- govorili o skupnem poletnem nastopu, turiste pa bodo posku- šali privabiti tudi s pešpotmi in kolesarsko stezo na Mozir- ski planini. Brez dvoma sodi med edinstvene v Evropi alp- ski vrt Alpinetum - Avrikelj na višini 1380 metrov, ki ga na- meravajo po nekaj letih ponov- no oživiti za obiskovalce. Skupaj z okoliškimi kmeti na- črtujejo spomladi pri spodnji postaji gondolske žičnice v Že- kovcu tržnico, kjer bodo lah- ko ponudili izdelke kot so sa- vinjski želodec, nogavice iz do- mače volne itd. Občina Mozir- je bo ta prizadevanja podprla v sklopu programa Crpov, pra- vi župan Jože Kramer, ki si tu- di sicer prizadeva za turistič- no oživitev edinega zimsko re- kreacijskega centra v Zgornji Savinjski dolini. Predstavnica lastnikov Blan- ka Kotnik upa, da jim biro- kracija ne bo podaljševala po- stopkov in povzročala dodat- nih stroškov. Skladno z novo celostno podobo »Golt Slove- nija« pripravljajo nov propa- gandni material, s katerim že- lijo predstaviti poletno turistič- no ponudbo Golt in širše oko- lice. Zaradi tega so navezali stike s turističnimi društvi in ostali- mi ponudniki turističnih sto- ritev. »Zavedamo se, da je tre- ba gostom nuditi najširšo turi- stično ponudbo z enega mesta,« pravi Kotnikova. Trenutno obra- tuje v hotelu na Golteh prenov- ljena restavracija, letos načrtu- jejo tudi prenovo hotelskih sob, za delavce večjih podjetij iz oko- lice pa že načrtujejo razvedril- ne programe. EDI MAVRIC Gotovi je bo ozal jšalo društvo Lipa Ni naključje, da so turistični delavci Gotovelj, Podvina in Žalca, ki so se zbrali na us- tanovnem občnem zboru na turistični kmetiji pri Mlinar- ju, gotoveljsko turistično olepševalno društvo poime- novali Lipa. Središče Gotovelj namreč krasi lep star lipov na- sad. Ustanovitelji društva so pre- pričani, da je na tem področju dovolj turističnih zanimivosti, ki bi jih bilo dobro pokazati gostom, poleg tega pa namera- vajo skrbeti za lepo urejeno okolico krajev. Kot je povedal prvi predsednik društva Lipa Henrik Krajnc, se namerava- jo v prvem letu posvetiti pred- vsem organizaciji društva, pri- dobivanju članov, poleg tega pa organizirati v okviru Jurjeve- ga sejma izmenjavo sadik in če- bulic med krajani. Pripravili bo- do več okroglih miz na teme urejanja okolja, oblikovanja tu- rističnih izdelkov in trženja. Za- čeli bodo z evidentiranjem os- tankov naravne in kulturne de- Prvi predsednik društva Lipa Henrik Krajnc. diščine na območju KS Gotov- Ije in storili kar največ za nji- hovo ohranjanje. Organizirali in sodelovali bodo pri turistič- nih kulturnih in športnih pri- reditvah v kraju in se povezali s Turistično zvezo Spodnje Sa- vinjske doline in Slovenije. T. TAVČAR PLANINSKI KOTIČEK Na Peco Planinsko društvo Celje, sek- cija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, vabi v soboto, 10. februarja, na izlet na Peco. Odhod avtobusa z Glazije v Ce- Ijubo ob 6. uri. Peljali se do Pod- pece in do Mernika, od tam pa se boste odpravili peš po marki- rani poti mimo domačije Najbrž in nato strmo po gozdni poti mi- mo Tomaževe koče do doma na Peci. Po počitku bo nadaljeva- nje poti po razgledni poti in v slabih dveh urah boste že na vr- hu Kordeževe ali Velike glave. Prijavite se lahko po telefonu 492-48-50. Na prvomajski izlet Planinsko društvo Celje, sek- cija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, vabi na prvomaj- ski izlet, od 27. aprila do 2. ma- ja, po Dalmaciji. Nastanjeni boste v Makarski, ki bo tudi izhodišče za potepa- nja. Med drugim se bodo povz- peli tudi na Kozjak, Mosor in Bio- kovo. Prijave sprejemajo do 9. marca, po telefonu 492-48-50. Kino sekcija že dela želja mnogih krajanov na loškem je bila, da kulturna dejav- nost znova zaživi, s tem pa tudi kulturni dom, ki je že nekaj časa sameval. Kino sekcija loških kulturnikov je bila prva, ki se je lotila dela in pred kratkem so prvič po treh letih predvajali film. J.G. Ženske po izboru bralcev, ki so zaznamovale podobo knežjega mesta Tatjana Dremelj Rojena Mariborčanka (1952) že od otroštva živi v Celju. Svojo pevsko kariero je začela teta 1972 kot solistka in članica skupine Ultra. Iste- ga leta je skupaj z New swing quartetom prvič nastopila v javni radijski oddaji Radia Celje in občinstvo navdušila s prelepo in zahtevno pe- smijo Amazing Grace. Na glasbenem Pop rallyju je leta 1977 kot solistka s Pestnerjevo pesmijo Moja pesmica, osvojila prvo nagrado in posnela svojo prvo sa- mostojno malo ploščo. Sledila so leta njene po- pularnosti. Sodelovala je na domala vseh do- mačih festivalih. Kdo se ne spominja njenih pe- smi Bil si samo moj. Vračam se v Piran, Moj mornar ter mnogih drugih. Na mednarodnem festivalu na Malti je leta 1983 v hudi konkuren- ci predstavnikov dvanajstih držav osvojila prvo nagrado mednarodne strokovne žirije. V najplodnejših letih svoje kariere je sodelo- vala še na mnogih drugih legendarnih festiva- lih. S pesmijo je prepotovala dobršen del Evro- pe, celo Sovjetsko zvezo, in bila edina sloven- ska pevka, ki je nastopila na eminentni priredi- tvi v kristalni dvorani moskovskega Kremlja. Sodelovala in nastopala je z mnogimi veliki- mi imeni slovenske glasbene scene in avtorji kot so: Oto Pestner, Jože Privšek, Berti Rodo- šek, Ati Soss, Bojan Adamič... Nekaj časa je sodelovala tudi v skupini Pepel in kri ter v For- nezzijevem Moped showu. Leta 1989 je prene- hala s svojo glasbeno kariero. Čeprav vsa ta leta Dremljeva ni prepevala v zabavni glasbi, ni mi- rovala, zvesta je ostala umetnosti. V času osa- mosvajanja Slovenije in vojne sta skupaj z dram- sko igralko SLG Celje Anico Kumer ustanovili zasebno gledališče Dva obraza. Pripravili sta enourno predstavo, kjer je Dremljeva prepeva- la songe gospe Kumer. Žal je bila gospa Kumer preveč zasedena v svojem poklicu, tako da sta z nastopanjem morali prenehati. Zadnjih pet let je Tatjana Dremelj sodelovala tudi kot vodite- ljica iDaletne prireditve Opus, kjer se na odru SLG Celje odvija republiško tekmovanje mla- dih baletnih plesalcev. Album (kaseta in kompaktna plošča) Zaljub- ljena je zadnji projekt, v katerem je sodelovala Tatjana Dremelj. Projekt je delo znanih imen slovenske glasbene scene: Ota Pestnerja, Saša Fajona, Janeza Zmazka-Žana in Tatjane Dremelj. Pri omenjenem projektu so sodelovala še neka- tera druga znana imena. BRANKO GOROPEVŠEK PESKANJE PO SPLETU Pravila, pravila Tokratni naslov pove vse, čeprav bi morda moral doda- ti še eno besedo, in sicer pra- vila. Everyrule.com (www.everyrule.com) je na- mreč obširna, zares obširna zbirka pravil za igre - s kar- tami, namizne igre, športe, ra- čunalninške igre in še mar- sikaj drugega. Podobno splet- no stran smo si v tej rubriki že enkrat ogledali, vendar se ne more primerjati s tem, kar nam ponuja tale naslov. Poleg omenjenih področij bo- ste na njej namreč našli še pra- vila iger iz bleščečega sveta igral- ništva (saj veste, ruleta in po- dobne zadeve), pravila za otroš- ke igre, za računalniške igre. TV kvize in pravila za takšne igre, ki ne sodijo nikamor, kot so na primer pivske igre. A gre- mo lepo po vrsti. Pravila so razvrščena v ome- njene kategorije, znotraj njih pa lahko iščete po abecednem re- du ali po ključnih besedah. V rubriki iger s kartami sem na- šel nekaj sto iger, od klasičnih ameriških, do evropskih in tu- di kitajskih. Za večino sem sli- šal prvič, razen za klasike kot je recimo tarok. Ta prihaja v več različicah, med drugim tudi v slovenski. Šport je precej dobro pokrit, tako da lahko iščete od boksa do sabljanja, pa tudi kakšen bolj eksotičen šport se bo na- šel. Netball, naprimer. Ali ken- do. Dobro pokrite so tudi igre na plošči. Saj veste, od šaha do monopolija. Pravila so večino- ma jasno in dovolj enostavno napisana, glede na samo igro ali šport, pač. So pa vsa v an- gleščini, tako da sem pri neka- terih igrah šele po branju pra- vil ugotovil, da gre za igro, ki se pri nas imenuje drugače. Nič čudnega, včasih se ime in pra- vila igre spremenijo že v na- slednji vasi, veste. Prej sem omenil pivske igre, to pa zato, ker me je presunila domišljija, s katero pridemo do izgovorov za pijančevanje. Mi- slil sem namreč, da je dovolj, če rečemo, orkalapipa, danes ga bomo pa dali kakšen liter pod pas, nakar sem tukaj nale- tel na 539 različnih pivskih iger. Kakorkoli že, Everyrule je lahko poleg takšnih izletov v blago bizarne vode tudi povsem ko- ristna zakladnica koristnih po- datkov - če seveda veste, kaj iš- čete. Pa tudi če ne. In kako stvar deluje? Everyrule je pravzaprav zbirka povezav do spletnih strani s pravili za tak- šne ali drugačne igre, ki jih pri- kazuje v okvirju osnovne splet- ne strani. To pomeni, da se ves čas nahajamo na Everyrule.com, čeprav sama stran ne vsebuje na- vodil in pravil. No, saj to niti ni tako pomembno. Pomembne- je je, da lahko na enem mestu iščete med resnično velikim šte- vilom iger. In to je edino, kar prinese točke. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com Čebelarji so za neoporečen med Čebelarsko društvo Polze- la je med prvimi pripravilo let- ni občni zbor. To društvo je eno izmed najmočnejših v celjski regiji in že pred 30 leti je zgradilo svoj čebelarski dom, ki so ga lani obnovili. Predsednik društva Radivoj Verbnjak je v poročilu pouda- ril, da so se člani društva lani udeležili številnih predavanj, ki jih je organizirala Zveza če- belarskih društev Savinjske do- line, poskrbeli za nabavo zdravil in sladkorja, pripravili čebelar- sko razstavo v Andražu, sode- lovali na sejmu kmečkih do- brot na Polzeli ob občinskem prazniku, največ truda pa so vlo- žili v obnovo svojega doma. Delo polzelskih čebelarjev je pohvalil tudi župan Ljubo Žni- dar in jim zagotovil, da bo ob- čina v okviru možnosti tudi na- prej podpirala njihovo delova- nje. Predsednik Zveze čebelar- skih društev Savinjske doline Anton Rozman pa je navzoče seznanil z možnostjo pridobi- tve poklica čebelar. Doslej so si poklic čebelarskega mojstra slovenski čebelarji lahko pri- dobivali le v sosednji Avstriji, tako usposobljeni pa lahko izu- čijo čebelarje v poklicne čebe- larje. Na zboru so se člani društva zelo kritično opredelili do ti- stega dela veterinarske službe, ki za odpravo varoze priporo- ča uporabo strupenih priprav- kov. Čebelarji namreč želijo pridelovati neoporečen med, pa četudi ga bo manj. T. TAVČAR 11 NASI KRAJI IN UUDJE Ko je voda zlato Na Konjiški gori pitna voda za 24 domačij petek je bil za prebivalce ^ne Gore praznik. V jročnem kraju na Konjiški pri, na približno 850 metrih ^dmorske višine, so slove- [10 izročili namenu vodovod, i povezuje kar tri občine, ki o projekt tudi skupaj prijavi- ; na razpis za državna sreds- 0 - Šentjur, Vojnik in Slo- enske Konjice. Naložba je vredna 76 milijo- lov tolarjev, država je prispe- ala 23 milijonov, vsako gos- lodinjstvo po 120 tisoč tolar- pv, ostalo pa občina Sloven- ke Konjice. Konjiški župan anez Jazbec je na slovesno- ti pohvalil krajane, ki so zna- 1 stopiti skupaj, in še poseb- 10 vojniškega župana Bena 'odergajsa, saj ni bilo nobe- lih ovir pri napeljavi vode iz 'rankolovega. Pomen vode je a te kraje izreden, saj so na irimer gasilci samo letos za judi in živino pripeljah vode v rednosti tri in pol milijona olarjev. »Z odprtjem vodovo- ja od Črešnjic do Kamne Go- tv dolžini 3.650 metrov pa je iresničena le prva faza inve- iticije. V letošnjem in nasled- ijem letu bomo z izgradnjo fodovoda nadaljevali in pri- peljali vodo še v naselji Sojek n Stare Slemene, ne glede na bčinske meje, saj voda tak- nih meja ne pozna,« je pou- laril župan. Izvajalec del je bil Hudour- lik d.o.o., gradbeni odbor je odil župan Janez Jazbec s omočjo predsednika KS So- ek Kamna Gora Francem Is- lačem (njegov sin Roman je la slovesnosti prerezal trak), lajanom pa je pomagal tudi lomači župnik iz Črešnjic, Štefan Kušer, ki je ob odprtju vodovoda tudi nagovoril kra- jane in pridobitev blagoslovil.' Fanika Podgoršek pa je strnila občutenje krajanov: »Zdrava pitna voda je za nas neprecenljivega pomena. Do zdaj smo si pomagali, kakor je vsak vedel in znal. Krajani so uporabljali kapnico ali pa skromne izvire vode, ki pa so v sušnih mesecih vedno pre- sahnih. Najhuje je bilo pri hišah, kjer so imeli več živi- ne.« Pomoč občine in države pa je za te kraje še toliko pomem- bnejša zaradi skromnih sred- stev, s katerimi razpolagajo. Večina krajanov je bila zapo- slena v podjetjih, ki so propad- la (konjiškem Lipu in Konusu, le redki pa so dobili delo pre- ko javnih del). Sedaj, ko imajo poleg spodobne ceste in tele- fonov tudi vodo, se ni bati, da bi mladi pobegnili v dolino. V osnovne in srednje šole se le- tos vozi blizu trideset otrok! UK, MBP Krajani Kamne Gore pred vodnim črpališčem, pred katerega so postavili slavolok z napisom: »Voda je zlato, mi krajani dobro vemo to.« Pomladiti nasade limelja inštitut za hmeljarstvo in pivovarništvo Žalec ter Kmetijska svetovalna služba Slovenije sta pripravila v Portorožu 39. seminar o hmeljarstvu, ki se ga je ude- ležilo okoli sto hmeljarjev in strokovnjakov s tega po- dročja. Teme seminarja so bile razdeljene v štiri sklope. V prvem sklopu, ki ga je vodil dr. Martin Pavlovič, so go- vorili o organiziranosti hme- ljarjev in problematiki med- sebojnega obveščanja. Tre- nutno je velikost hmeljarske kmetije primerljiva s takimi v evropski skupnosti. Kot nuj- nost se je pokazala okreplje- na specialistična svetovalna služba za hmeljarstvo na In- štitutu. Sklop Tehnologija pridela- va hmelja je vodila dr. Duši- ca Majer. Še posebej je bilo aktualno predavanje o orga- niziranosti in tehnoloških problemih namakanja, pri čemer je avtor predlagal, naj bi v Savinjski dolini postopo- ma zamenjali star način na- makanja zrolomati z novim, podzemnim kapljičnim na- makanjem. V tretjem sklopu so pod vodstvom mag. Nataše Fe- rant avtorji govorili o prihod- nosti sortne sestave v sloven- skem hmeljarstvu. Za nadalj- nje uspešno hmeljarjenje bo- do morali korenito pomladiti nasade savinjskega goldinga in aurore, slabe dosedanje iz- kušnje v pridelavi tujih visoko grenčičnih kultivarjev pa iz- boljšati s požlahtnitvijo in s čimprejšnjo uvedbo nove do- mače sorte z visoko vseb- nostjo alfa kislin. V zadnjem sklopu so pod vodstvom mag. Andreja Si- mončiča govorili o varstvu hmelj skih nasadov. Posebna pozornost je bila namenjena pojavu nove bolezni v sloven- skih hmeljiščih, hmelj eve ovelosti, ki je izredno nevar- na. T. TAVČAR Direktor Inštituta za hme- ljarstvo in pivovarništvo Ža- lec mag. Iztok Košir: »S semi- narjem smo bili izredno za- dovoljni.« Mladi šahisri v Podčelriku Tokrat so se mladi šahisti zbrali v OŠ Podčetrtek. Odigrali so 111. krog osnovnošolske 'ihovske lige pod vodstvom Društva šahovskih mentorjev Celje. Zbralo se je kar 124 mladih šahistov iz 25 osnovnih šol celjske regije, največ doslej. Najboljše Nščeni učenci (s pridobljenimi 6. točkami) so: Klemen Četina - SO Šentjur, OŠ Vojnik, Peter Nndero - ŠŠD Velenje, OŠ Livada Velenje, Željko Malic - ŠD Šentjur, 11. OŠ Celje, Primož Klančar ŠD Šentjur, 1. OŠ Celje, Ksenija Novak - ŠK Griže, OŠ Prebold. Njim pa sledijo najboljši s 5,5 kkami: Suzana Švent, David Židanik, Damaris Potočnik, Robert Čadej, Matija Klančar, Niko '^ovačič in Janja Kac. Iz šol upravne enote Šmarje pri Jelšah je tekmovalo 49 učencev, ki so zastopali osnovne šole fodčetrtek, Lesično, Šmarje pri Jelšah, l.OŠ Rogaška Slatina in Bistrico ob Sotli. MOJCA VREŠAK Imamo prvo potnico Marija Plemenitaš z Dobja izžrebana med reševalci kviza Odziv na mini kviz, ki smo ga uvedli letos ob objavlja- nju kuponov za sodelovanje na 29. izletu 100 kmečkih žensk na morje v organiza- ciji NT&RC in z generalnim pokroviteljem Vrtnarstvom Celje, je bil presenetljivo do- ber, saj smo do ponedeljka dopoldne dobili kar 150 do- pisnic z odgovori. Večina vas je pravilno od- govorila, da je dala pobudo za našo akcijo gospa Anica Pe- vec iz Slatine pri Ponikvi, ne- kaj pa se vas je odločilo za našega upokojenega kolega Jurčka Krašovca. Nekateri ste poslaU kar prijavnico, kar je seveda narobe, zaenkrat ku- pone le izrezujte, zlasti pazite na črke, ki bodo dale iskano geslo. Na eno od prijavnic po- tem prilepite vseh pet črk ge- sla in šele takrat kupone poš- ljite. Vse poslane kupone smo tokrat izločili iz postopka žre- banja, kot smo izločili tudi vse tiste, ki so v uredništvo prišli mimo pošte oziroma brez poštnega žiga. Prva potnica je Marija Ple- menitaš z Dobja pri Planini, dve tolažilni nagradi pa bosta dobili Pavla Voler z Raduhe 16, Luče ob Savinji in Veroni- ka Kliček, Sedlarjevo 2, Buče. Vsem čestitamo, ostale kan- didatke pa lahko poskušajo srečo še štiri tedne, kolikor bo naš kviz z objavo kuponov trajal. Ob tem vam priporoča- mo, da vestno zbirate kupone z geslom, kajti letos ni rezerv- nega kupona, s katerim bi lahko nadomestili manjkajo- čega. Letos je možnosti za sode- lovanje na izletu več, in upa- mo, da ste s tem kmečke žene zadovoljne. Javno žre- banje potnic (brez tistih, ki bodo to priložnost dobile ob petih kviznih vprašanjih) bo v petek, 9. marca ob 18. uri na kmetiji odprtih vrat Fatur v Slatini pri Ponikvi. Tudi le- tos je pokrovitelj žrebanja župan občine Šentjur Jurij Malovrh. TONE VRABL 12 Najstniki na igli Starši morajo poznati drogo in njeno uporabo, da bodo znali pomagati otrokom Novica je bila skopa; v hladnem, suhem tonu je sporočala, da je na Celj- skem svojemu začaranemu krogu podlegel še en odvi- snik. V oči je bodlo rosnih 16 let. Dekle, ki je komaj začelo živeti. Smrt pa ji je izročil njen komaj dve leti starejši prijatelj. Pri njej doma, v njeni sobi. Na celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem, kjer je dekle obiskovalo prvi letnik, so takoj po objavi zavladale skoraj izredne razmere, uvedli so celo pregledovanje garderobnih omaric. Težko je verjeti, da bo represija pregnala drogo s šole. Po drugi strani pa je to razum- ljiva reakcija ob soočenju s prepovedanimi drogami, sploh če jo spremlja tako tragičen dogodek. Rajko Kozmelj, vodja skupine za prepovedane droge v upravi kriminali- stične policije na policijski upravi Celje, se s problema- tiko prepovedanih drog pro- fesionalno srečuje že enaj- sto leto, na Celjskem šesto. »Na območju Policijske uprave Celje pred šestimi le- ti praktično skoraj še ni bilo heroina, za razliko od da- nes, ko ugotavljamo, da se ponudba prepovedanih drog širi že iz večjih mest (Celje, Velenje, Rogaška Sla- tina,...) v manj urbana nase- lja in kraje (Žalec, Šempeter, Polzela,...). Še huje je, da se starostna meja uživalcev in posledično s tem tudi pre- prodajalcev spušča pod 14 let, to pomeni v populacijo otrok, ki obiskuje višje raz- rede osnovne šole in preha- ja v srednjo šolo.« Med najmlajšimi uživalci oziroma preprodajalci se pojavlja predvsem marihua- na, vse pogostejši pa je tudi heroin. Učenci oziroma dija- ki izkoristijo pomanjkanje nadzora staršev, pot v šolo, daljše odmore v šoli, pred- vsem pa pot domov oziro- ma druženje po pouku ali ob neupravičenih izostankih od pouka. Takrat nekateri izmed njih, ki seveda želijo biti »glavni« v svojih drušči- nah, iz žepov ali šolskih torb privlečejo na dan prepove- dano drogo - marihuano, imenovano trava, gandža, skank... Ti mladostniki so že vešči zvijanja cigaret t.i. džointov, džolijev, skupaj razvijejo papirnate lističe (ponavadi znamka RIZLA), v njih natresejo mešanico tobaka in posušenih zelenih rastlinskih delcev (marihua- ne), papirnate lističe oslinijo in jih s pomočjo filtra, ki je lahko od navadne cigarete ali pa zvit iz malo tršega papirnatega traku, oblikuje- jo v cigarete, imenovane »džoint«. Tak džoint nato potuje po vsakem nareje- nem dimu od enega do dru- gega, od tistega, ki si učinka marihuane želi, do tistega, ki bo povlekel dim zaradi tega, da bo lahko ostal v družbi, da ne bo izgubil svo- je nove prijateljice, ki tudi »puha« on pa jo ima tako rad - kaj bi si le mislila o njemu, če ne bi še sam ka- dil? Kozmelj je prepričan, da bi starši morali poznati problem odvisnosti od pre- povedanih drog, saj so rav- no oni tisti, ki lahko naredijo največ, da do stanja odvi- snosti sploh ne pride oziro- ma da pravočasno odkrijejo, kdaj njihov otrok uživa pre- povedane droge. »Policisti pri svojem delu opažamo, da starši dejansko ne pozna- jo prepovedanih drog, kot tudi ne načinov uživanja in zaradi tega seveda tudi ne pribora, ki ga uživalci nujno rabijo za zaužitje prepove- dane droge.« Poznavanje navedenega je namreč lahko v pomoč, da pomagamo otroku še pred tem, ko za- brede že do meje, da ga do- mov pripeljejo policisti. In staršem povedo, da je nji- hov otrok zaradi prepoveda- nih drog kradel, vlamljal, go- ljufal ali prepovedane droge celo preprodajal ali tihota- pil. »Najpogosteje starši sploh ne vedo, da ima njihov otrok težave s prepovedano drogo, spremembe v mla- dostnikovem vedenju pa si razlagajo kot pubertetniške težave,« opozarja Kozmelj. Zato bi vsak starš moral poznati pojavne oblike pre- povedanih drog, ki so včasih že zaužite na poti do doma. In na kaj biti pozoren pri heroinu, kot najbolj nevarni prepovedani drogi? 1) za zaužitje heroina s snifanjem: - heroin v obliki prahu v barvah od skoraj bele barve, oker, do temne rjave barve, - heroin imajo uživalci naj- pogosteje shranjen v manjših kroghcah, narejenih iz alu-fo- lije ah v mahh pisemcih, veli- kosti približno 1x3 cm, - heroin se na gladki površi- ni oblikuje v črtico (»špuro«) in se s pomočjo npr. bankov- ca, zvitega v rolco, posnifa v nos, 2) za zaužitje heroina s kajenjem: - alu-folijo, na katerem je heroin v obliki grudic ali pra- hu v barvah od skoraj bele, oker, do temne rjave, - alu-folija se z vžigalnikov pogreva, dim, ki pri tem na- staja, pa se z bankovcem, zvi- tim v rolco, vleče v nos, - bankovec, ki je bil uporab- ljen za tako dejanje, je ožgan po robovih, uživalci ga pona- vadi hranijo kar v denarnici, večkrat uporabljajo bankovec za en dolar, - heroinu je večkrat zaradi povečanja mase primešana laktoza, zato je na uporablje- ni alu-foliji, na sredini, črn madež z ostanki primesi, ki ima vonj po zažganem slad- korju, 3) za intravenozno zaužit-; je heroina (z iglo v veno): - injekcijsko brizgalko z ig- lO' I - manjšo kavno žličko v ka- | teri bo »skuhal« heroin (žlič- ' ko imajo uživalci pri sebi, je ožgana s spodnje strani), - »citronko« (manjša škatli- ca, v kateri je citronska kislina v obliki kristalov, uživalci jo imajo ponavadi s sabo), s ka- tero povečajo topnost heroi- nu, - vatke, ki jih namočijo v skuhano substanco v žlici in jim služijo kot mehanski fil- ter, včasih uporabijo kar filter od cigarete, pred uporabo ga scefrajo. Pogovor o drogah ni najboljši Kozmelj je prepričan, da se z mladostniki ni dobro pogovarjati o samih prepo- vedanih drogah, če pa bese- da že nanese nanje, pa o , njihovih negativnih učinkih j (smrtih zaradi prevelike ko- ličine zaužitja mamila, po-1 gojev v katerih živijo neka-j teri uživalci, njihovi brezcilj-' nosti v življenju, nemotivira- nosti...). »Bolje kot pogovor o tej temi, kadar seveda zato nimamo vzroka, se mi zdi smiselno poudarjati pozitiv- ne stvari v življenju, kot so šport, razne interesne de- javnosti, skratka vse, kar mladostniku zapolni čas, za- radi česar se bo otrok SAM odločil, da mora hitro iz šole domov in recimo na športni trening, zaradi česar se bo sam odločil, da ne bo posku- sil prepovedanih drog, ker potem v življenju ne bo mo- gel doseči zastavljenega ci- lja, ki si ga tako želi, postati tak, kot je njegov idol, ne zavreči svojega telesa, za katerega se na raznih šport- nih aktivjiftStilUtliLdi...« Obvladajte razburjenje Prav tako je treba obvla- dati razburjenje, ko odkrije- < te, da je vaš otrok zasvojen, j »Moram reči, da sem poli- i cist, ne pa pedagog ali psiho- log, zato težko dajem stro-^ kovne nasvete s tega po-J dročja. Po mojem mnenju • mora biti prva reakcija zelo umirjena, vse skupaj pa mo- rajo starši obravnavati kot problem družine, saj se s posledicami sooča vsa dru- žina. Predvsem otroka ne smemo obsojati in napada- ti,« meni Kozmelj. Obvezno se je potrebno obrniti na strokovno usposobljene in- stitucije, ki staršem poma- gajo narediti prvi korak pri soočanju z odvisnostjo. »Ravno ta prvi korak je lah- ko usoden", saj lahko z na- pačnim odzivom izgubimo zaupanje otroka, to pa je ključ za uspešno reševanje težav, njegovih in vse druži- ne,« pravi Kozmelj. Po njegovih besedah je bi | la policija nekaj časa ena iz med redkih organizacij v družbi, ki se je zavedala problema prepovedanih drog in bliskovitega širjenja le-teh, v zadnjem času pa je ta krog vse širši. »Na policij- ski upravi Celje je odnos do te problematike eden izme( prioritetnih, javnosti so zna- ne številne aretacije članom kriminalnih organizacij, ki so se v zadnjih letih ukvarja le s preprodajo prepoveda nih drog. To nam je edei izmed glavnih ciljev (izvoi problema), ki jih zasleduje- mo, poleg preventivne vloge v obliki raznih predavanj na šolah, predvsem staršem, saj mladostniki že sami ve-| do o prepovedanih drogah preveč in nikoli ne bi mogli biti prepričani, kdaj s svojim predavanjem otrokom kori- stimo, kdaj pa s predavanji >delamo reklamo.« Mamila ne izbiraj« družin Kriminalisti v razgovorih i raznimi predstavniki šol profesorji na srednjih šolah ugotavljajo, da so tudi on sami nemočni, saj ni postav Ijenih meja, kaj lahko v od nosu do otrok storijo, k( opazijo, da imajo v svoji sre dini uživalca ali preprodajal ca drog, oziroma kaj moraj( storiti, niti kako lahko sam sankcionirajo taka dejanja Težaven je tudi odnos d( staršev, saj se pogosto zgo di, do so »nagrajeni« z žaljiv kami, grožnjami s tožbo, k( jim posredujejo svoje ugoto vitve ali sumničenja. »Poudaril bi, da so uživale in preprodajalci prepoveda nih drog iz različnih sloje' družbe, če se lahko taki ■ izrazim, njihovi starši imaji različno stopnjo izobrazbe od osnovne do visoke, in ' družbi zasedajo zelo razlik ne položaje. Skratka, prepo vedane droge, predvsem p heroin, ne izbira družin ii ne smemo si privoščiti, da t sploh pomislili na to, da vaši družini to ni mogoče opozarja Rajko Kozmelj. . m SEBASTUAN KOPUŠAl R' Foto: GREGOR KATK Kam po pomoč Centri za socialno delo: - Celje 548 50 57 - Žalec 713 12 50 Centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog: - Celje 548 50 57 (Vida Vozlič Danilovič) - Velenje 899 56 12 Zavod za zdravstveno varstvo Celje 425 12 00 (Nuša Konec Juričič) Oddelek za zdravljenje odvisnosti. Psihiatrična bolnišnica Vojnik 577 23 11 j I Up, društvo za pomoč zasvojencem in njihovim | svojcem 041 662 732 1 Društvo staršev za pomoč mladini Žalec 713 68 8^ REPORTAŽA 13 Z drsalkami med zvezde Celjanka Anja Bratec se prebija med zvezde svetovnega umetnostnega drsanja - Na svetovno prvenstvo s plišastim kužkom in z velikimi upi Po daljšem premoru zaradi poškodbe, je spet v pravi formi. Ta naša državna prvakinja in evropska prvakinja v mladinski konkurenci, se je pred kratkim vrnila z evropske- ga prvenstva v Bratislavi, kjer ji je za las ušel nastop v finalu. ^ svoj cilj je dosegla. Biti med trideseterico najboljših umetnostnih drsalk v Evropi, in to pri sedemnajstih letih, pač ni mačji kašelj. Zdaj je pred njo svetovno mladinsko prvenstvo v Sofiji, pa nemara še nastop na svetovnem klanskem prvenstvu v kanadskem Vancouvru. Tu pa je še njen veliki sen - nastop na zimskih olimpijskih igrah prihodnje leto. Ob devetih smo jo »sneli« z ledu, njen jutranji trening je bil pri koncu. V Ledeni dvora- ni je mrzlo, Anja pa vsa prez- nojena. Preoblači se, ko se pogovarjamo z njo in potem sede na klop v garderobi. In skrbno čisti, briše drsalke, kot bi imela v rokah dragocen kos porcelana. Rdečih ličk in drobnega stasa, bolj spomi- nja na dekletce, ki se je prav- kar vrnilo z otroškega igrišča, kot pa na zrelo športnico, ki ji je še pred nekaj dnevi majhna napaka preprečila, da bi zab- lestela na finalnem nastopu evropskega prvenstva ter sto- pila med velike zvezde. A za to je še čas, prva priložnost za ta naskok bo že v času od 25. februarja do 3. marca na sve- tovnem mladinskem prvens- tvu v Sofiji. Od tega nastopa )o odvisno, ali bo za tem nastopila še na svetovnem pr- venstvu v članski konkurenci v Vancouvru v Kanadi. Stvar- nost, ki je tukaj in zdaj, pa se imenuje garanje. Punčka na ledu... Komaj dobri dve leti je ime- la Anja, ko je stala na drsal- kah, pri treh je že bila članica celjskega drsalnega kluba. Mič čudnega, ko pa je bil z ledeno ploskvijo tesno pove- zan tudi njen oče, odličen celj- ski hokejist in član takratne jugoslovanske hokejske re- prezentance, ki je danes tre- ner celjskega moštva. Hoke- jist je bil nedavno tudi njen brat, mamica pa je bila nekoč uspešna gimnastičarka. Športna družina torej. Anja je sprva trenirala en- krat tedensko, potem dvakrat in trikrat, nekako sredi osem- letke pa že vsak delovni dan. Spominja se svojih prvih uric Vadbe, ko je njena trenerka Nletka Hladin Umek prihaja- la po njo v vrtec, jo peljala na drsališče in jo po končanem treningu pripeljala nazaj v vr- tec. Resneje je začela vaditi v fetrtem razredu osemletke, ko je že vedela, da je drsanje tisto pravo, kjer lahko priča- kuje uspehe, napredovanja. Takrat se je tudi poslovila od kratkotrajnih ljubezni: roko- meta, smučanja, tenisa. ... in deklica na stopničkah Prvi uspeh je doživela v še- stem razredu osnovne šole, ko je na Evropskem kriteriju v Celju v mednarodni konku- renci prvič zbrala največ točk, nato v isti sezoni še na ostaUh tekmah kriterija (Dunaj, Br- no, Budimpešta, Asiago) in postala zmagovalka sezone. Na teh tekmah je bila zmago- valka tudi naslednja štiri leta, potem pa zaradi poškodbe ni mogla trenirati in tekmovati. Na lanskem državnem pr- venstvu je postala mladinska državna prvakinja, ni pa ji uspelo kvalificirati se na sve- tovno mladinsko prvenstvo, ker je bila predvsem psihično prešibka. Letos januarja je bi- la najboljša na državnem pr- venstvu v Celju, kjer je drsala članski program, da se je lah- ko uvrstila na evropsko član- sko tekmovanje v Bratislavi. Želja je bila prevelika Bratislava je bila njena prva zares velika tekma. Program je tako dobro speljala, da se je uvrstila med trideset polfina- hstk. Med temi je bilo le šti- riindvajsetim dano, da so se z drugim kvalifikacijskim nasto- pom uvrstile v finale. Anja Bratec je bila za ta nastop »prekratka« za tri mesta; pri- stala je na sedemindvajsetem. Sicer pa je že nastop v polfina- lu na tako pomembnem tek- movanju, kot je evropsko, ve- Uk uspeh za tekmovalko, ki je po letih še mladinka. »V preve- liki želji za finalom sem v pol- finalni vožnji naredila napako, ki me je stala uvrstitve med štirindvajset najboljših. Sem pa dosegla cilj, ki sva si ga zastavila s trenerjem - uvrstiti se med prvih trideset. Za sam finale sem imela še premalo izkušenj za tako veliko tek- movanje pa tudi moje ime je med sodniki še premalo poz- nano. Za takšna tekmovanja potrebuješ tudi ime, zato se bo treba na tekmah še doka- zovati. Prva priložnost bo že konec februarja v Sofiji, nato marca v Vancouvru...« je po- vedala mlada Celjanka in obe- tavna slovenska umetnostna drsalka. Ki je kljub vsemu še najstnica in srednješolka, z vsemi običajnimi navadami, željami, upi in cilji. Sladkosnedna Anja Vsak dan dvakrat vadi na ledu, vmes je še kondicijski trening v telovadnici. Z druži- no, ki ji je v veliko oporo, je le v večernem času in ob nede- ljah, vmes so le bežna sreča- nja. »Naša družina je res ne- kaj posebnega, zelo malo smo skupaj, a takrat ko smo, ta čas zelo dobro izkoristimo. Naša družina tudi nima dnev- nega voznega reda, na primer kosila ob določeni uri, ker hitimo vsak na svoj konec in prihajamo domov v razUčnih časih. Izjema so nedelje, ko smo skupaj pri mizi ali gremo kam ven na kosilo. Pri hrani nimam kakšnih posebnih za- povedi, bi pa bilo dobro, če bi se lažje odpovedovala slad- karijam, zelo sem namreč sladkosnedna. Ko smo vsi štirje skupaj, se veliko pogo- varjamo o športu, ki je v os- predju našega vsakdana. Brat me vozi na treninge, starša me moralno in finančno pod- pirata,« pravi. Njenim šport- nim prizadevanjem so naklo- njeni tudi v šoli, 1. gimnaziji v Celju, kjer sedi v klopeh športnega razreda. Glasbo za tekmovalne na- stope ji predlaga njen trener Boris Uspenski. V posluša- nje ji da nekaj komadov, iz- bere pa jih sama po notra- njem občutku. To je vedno sodobna glasba, ki je skladna z njenim okusom. Najbolj je zagreta za pop in izvajalce, kot so Whitney Huston, Ma- ria Carey, Spice girls. Za na- stope se tudi liči sama, ko gre za velika tekmovanja, ji je v pomoč trener, ki ima veliko izkušenj v revialnem progra- mu, kjer je nastopal. Tudi zamisli za kostume so Anjini, le k šivilji se mora zapeljati v Ljubljano. Sicer pa se najraje oblači športno, pulover in kavbojke so zakon, izjemo- ma pride v poštev športno- elegantni stil. »Nisem klasič- ni tip, rada imam hitre ritme, rada tudi plešem, se spro- stim v discu, če mi ne gre vse po maslu.« Anja Bratec ni vraževerna, a jo vedno na nastopih in tekmovanjih spremlja kakšna plišasta figurica, ki jih zbira, trenutno je to kužek. »Mislim, da bo ta kuža postal moj stal- ni tahsman, drag mi je zato, ker sta mi ga pred kratkim, po uspešnem nastopu, na led pred mano vrgla mamica in brat,« razkriva svojo nežno in romantično dušo. In svojo zrelost, ko govori o načrtih: »Prvi cilj, ki je pred mano, je uspešno dokončanje srednje šole, potem pa se namera- vam vpisati na Fakulteto za šport. Biti v poklicu, poveza- nem s športom, je moja želja od petega razreda osemletke naprej. Šport je pomemben del mojega življenja, po kon- čani drsalni karieri pa bi bila rada še naprej aktivna, zamiš- ljam se v vlogi trenerke.« A do takrat je pred njo še zelo na- porna pot slovenske umet- nostne drsalke in prvakinje, katere ime zna kar kmalu od- mevati tudi v evropskem in svetovnem prostoru. Prva priložnost za to bo že fe- bruarja v Sofiji in predvsem marca v Kanadi. Z odličnim nastopom in precejšnjo mero sreče, jo bomo nemara lahko spremljali na malih ekranih, ko ji bodo strogi sodniki od- merjali točke, tako kot naj- večjim zvezdam evropskega in svetovnega umetnostnega drsanja. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC Anja Bratec po napornem treningu. Boris Uspenski, Anjin klubski trener: »Že šest let delam z Anjo. Je zelo talentirana in vztrajna. Žal smo zaradi njene poškodbe izgubili skoraj tri pomembne sezone. Letošnja je po dolgem času prva, ko nam uspeva, da Anja nastopa na vseh tekmah. Na tekmovanju v Bratislavi je z uvrstitvijo med prvih trideset svojo nčdog opravila, je pa škoda, da jo je majhna napaka stala nastopa v velikem finalu. Zdaj se odpravljava na trening v Obersdorf, v načrtu pa imava nastop v finalu na juniorskem svetovnem prvenstvu. Prebiti se med prvih štiriindvajset tekmovalk na svetovnem član- skem prvenstvu pa bo izredno težka naloga. Tu je še Zlata pirueta v Zagrebu in izbor za uvrstitev za nastop na olimpij- skih igrah. Če bo delala tako, kot zdaj, upam na uspeh.« 14 NAŠI KRAJI iN UUDJE S f ičkom po dekana Jože Tratnik iz Šmartnega v Rožni dolini že vse življenje vozi fičke NAJSTAREJŠI VOZNIKI Kmalu jih bo imel osemde- set, pa še vedno rad sede za volan. Ko sta si pred slabimi 54 leti s sedanjo ženo oblju- bila večno zvestobo, sta se pred matičarja pripeljala kar s kolesom. Kasneje je Jože kupil motor, s katerim sta po- tovala naokrog. Pravzaprav so bili to bolj izleti, pravi Jo- že, saj je bilo v hlevu kar ne- kaj glav živine, za katero sta morala skrbeti. Njuno bogas- tvo je bila že od nekdaj zem- lja, ki jima je omogočala pre- živetje. Po tretjem motorju je Jože začel razmišljati o menjavi pre- voznega sredstva. »Štiri kolesa in streha nad glavo so bile ti- sto, kar sem vse bolj pogrešal, poleg tega pa lahko na motor- ju kaj hitro zbohš,« je pripo- vedoval. »Izpit sem opravil le- ta '65 in si takrat tudi kupil svoj prvi avto. To je bila Zastava 750, s katero sem prepotoval skoraj vso Slovenijo, večkrat pa sem se podal tudi v Avstri- jo. V tistem času smo imeh bolj slabe ceste, pa tudi dostop do naše hiše ni bil ravno najbolj urejen, zato se mi je zdel ta av- to še najbolj primeren. Dobre- ga bi bilo škoda,« je dejal Jo- že, ki je tej znamki ostal zvest vse do današnjih dni. Sedaj mu služi triindvajsetletni štiriko- lesnik, ki je peti po vrsti, z njim pa je doživel tudi edino pro- metno nezgodo. Od tega je že dvanajst let in čeprav je bil kriv zanjo drugi voznik, Jožetova že- na trka še vedno ni pozabila. »Mene ni pa nič strah in tudi ne vozim po polžje - seveda ka- dar sem sam,« je povedal Jože z nasmeškom. »Avto je pač nu- ja in brez njega bi bila povsem odvisna od drugih. Tako je bi- lo tudi včasih, ko smo imeli v Šmartnem samo dva ali tri av- tomobile. Takrat sem redno prevažal našega župnika, de- kana, ko je imel opravke ma- lo dlje od fare. Na ta način sem še nekaj malega prislužil, hkra- ti pa naredil tudi kaj koristne- ga. Še dobro se spominjam, ka- ko sem moral dva soseda po- vsem krvava odpeljati v celj- sko bolnišnico, saj sta si malo pred tem odrezala prste na ro- kah. Časa je bilo malo, zato sem pohodil plin in pritisnil na trobljo.« Tratnikova živita sama, zato jima lasten prevoz res olajša stvari. Dela na dvanajstih hek- tarjih je še vedno dovolj, zato si običajno privoščita le nedelj- ske izlete k sorodnikom. Pred nekaj leti so zdravniki Jožetu dejali, da bo lahko vozil le še krajši čas, saj si je predhodno poškodoval levo oko, »vendar pa je sčasoma šlo na bolje in tako lahko še vedno vozim. Le eno leto sem bil brez avtomo- bila, takrat nam je šlo namreč bolj na tesno z denarjem, pa sem bil že čisto nesrečen. Avto je pač nujna dobrina, brez ka- tere ne gre,« je še dodal. : '-Paisiju< (Pesju) Ameriko,« se spomi- nja Minka. Nekoč pa ga je le pregovorila, da sta med novo- letnimi prazniki odpotovala na Baleare. »Turistična agenci- ja je obljubljala kopanje v morju, mi pa smo se zavijali v plašče in s strahom opazovali divjanje mrzlega mediterana. Pa vendarle so spomini na Mallorco lepi. V Valdemosi, na severu otoka, je bila davne- ga leta 1842 na oddihu franco- ska pisateljica Georg Sand s prijateljem Chopinom. Cho- pin je tu ustvarjal nokturne in mazurke, ona pa je napisala roman Zima na Mallorci. Do- mačini so se zgražali nad njo. Nosila je hlače, kar je bilo pred 160 leti pohujšljivo. Ko sta se vrnila v Pariz, so otočani zažgali, kar je ostalo za njima. tudi slamarice, iz bojazni pred sušico, za katero je bole- hal Chopin, tako so šušljali,« pravi Minka. Ob kozarčku rujnega, ki ra- ste kar tukaj na vrtu v toplih krajih, pred televizijskim sprejemnikom podoživlja le- pote sveta, saj si zaradi števil- nih ugrabiteljev in vojn ne bi več upala na letalo. 90. rojstni dan je praznovala v toplem domu, ki ga ima pri svojem sinu Branku: »Tu je najlepše.« Minka iz Pesja v šali zaključi: »Kdor bi rad vse to sam doži- vel, pa ni, ima še čas, samo 90 jih mora učakati.« ____^,.,»-^,i-,t-»iri.,,^w.w,- , BH, SK Minka ob svojem sinu Branku. Zelena zima neprivlačna za goste Zaradi zelene zime si v zim- sko-rekreativnih središčih, ki so predvsem odvisna od na- ravnih količin snega, belijo glave kako »preživeti« sezo- no. Podobno je tudi v Logar- ski dolini, kjer vlada mrtvilo in je gostov v hotelu Plesnik in kmečkih turizmih komaj za vzorec. Delna izjema je kmetija Ložekar na avstrijski meji, kjer za šolske otroke iz vse Slovenije prirejajo smu- čarske tečaje. Tedenski program aktivnosti, ki zajema šolo smučanja, iska- nje skritega zaklada, hokej na ledu z metlami, sprehod in san- kanje v soju bakel, vožnjo s san- mi s konjsko vprego in snežni spust z zračnicami, je zaradi vezanosti na sneg skoraj nei- zvedljiv. Razen iskanja zakla- da po skrivnostni dolini in og- leda multivizijskega filma o Solčavskem. V podjetju Logarska d.o.o. upajo, da bo drugi del sezone bolj radodaren s snegom, ven- dar, pravi Marko Slapnik, tudi ta čas ne držijo križem rok. Sku- paj z občino Solčava in tamkajš- njim turističnim društvom že- lijo natančno opredeliti razvoj turizma skladno s tradicional- nimi panogami na tem območ- ju. Zdi se, da je Solčavsko ob- močje v primerjavi z ostalimi predeli Zgornje Savinjske doli- ne turistično celovito orientirano z jasno postavljenimi možnost- mi, hotenji in cilji. Verjetno za- radi izrazitejše ekonomske po- trebe, iz istega vzroka pa jim bodo slej ko prej sledili tudi os- tali. EDI MAVRIC MODRI TELEFON Zakaj ni pogodb za daljinsko ogrevanje? Kar nekaj let je že minilo, kar se je olastninil pretežni del nekdaj družbenega stano- vanjskega fonda, zato naše- ga bralca Franca iz Celja za- nima, zakaj v JP Energetika Celje še niso uspeli urediti po- godbenih razmerij glede da- ljinske oskrbe s toploto z etažnimi lastniki stanovanj. V JP Energetika Celje odgo- varjajo, da imajo na področju oskrbe z zemeljskim phnom z vsakim odjemalcem sklenjeno pogodbo, glede oskrbe s toplot- no energijo pa teh pogodbenih odnosov v podjetju še niso vzpostavili. Pogodbe z odjemal- ci naj bi bile sklenjene predvi- doma do naslednje kurilne se- zone. Postopek za sklepanje po- godb z etažnimi lastniki stano- vanj je zelo zahteven zaradi po- manjkanja ustreznih podatkov o lastništvu stanovanj. Priklju- čitev na daljinsko oskrbo z ener- gijo v Energetiki izvajajo na na- čin, ki ga določajo Splošni in tehnični pogoji za dobavo in odjem toplotne energije iz vro- čevodnega in toplovodnega omrežja na območju občine Ce- lje, obračun energije pa po sprejetem Tarifnem sistemu za prodajo toplotne energije iz vročevodnega in toplovodnega omrežja za območje občine Ce- lje, sprejetem leta 1994, in skladno z veljavnimi cenami, oblikovanimi na osnovi pred- pisov. BovŠentruperlu spet bencin? Bralca Robija iz Šenturper- ta nad Laškim zanima, ali bo- do v Petrolu še kdaj odprli ben- cinski servis, ki so ga v nji- hovem kraju zaprli že pred kakšnima dvema letoma. Vprašanje za Modri telefon je očitno prišlo v pravem času, saj po besedah direktorja celj- ske poslovne enote Petrola Ci- rila Pirša v Petrolu prav v teh dneh pripravljajo vse potreb- no, da bi bencinski servis v Šen- trupertu začel začasno obrato- vati v začetku marca. Kako je S psi? Kakšen odnos imamo Ce- ljani do psov, se je vprašal naš bralec Milan in nam ob tem povedal zgodbico, ki pravza- prav ne terja konkretnega od- govora, vsakdo pa si ob njej lahko misli svoje. Sam se s svojima dvema pso- ma večkrat sprehaja po Novi vasi in ker je svojima kužko- ma dober gospodar, pozna pa tudi občinske predpise, ima v žepu vselej spravljeno vrečko za iztrebke ljubljenčkov. Gle- Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefona sprejemal novinar Branko Je- ranico. Na telefonsko števil- ko 031/569-581 ga lahko po- kličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefo- nu 42-25-000. de na to, da imajo pri Potro- šnikovi blagovnici v Novi vasi celo urejene kavlje, na katere lahko kupci pripnejo svoje šti- rinožce za čas, ko nakupujejo, v neposredni bhžini pa je po- stavljeno tudi pasje stranišče, se mu zdi nerazumljivo, da se na zelenici pred stanovanjskim blokom Kraigherjeva 9 blešči tabla z napisom, da je pse pre- povedano voditi po zelenici. IS Priči za potrdilo Bralka Vesna iz Celja se je razjezila, ko je dobila pošto iz celjske upravne enote. Pred časom je namreč zaprosila za potrdilo o stalnem bivališču za oba otroka, ki ga potrebu- je za uveljavljanje pokojnin- ske dobe. Iz upravne enote so jo namreč obvestili, da njeni vlogi ne mo-j rejo ugoditi, ker »evidence pre- bivalcev za obdobje pred letom 1971 niso ohranjene«. Svetu-i jejo ji, da privede pričo, ki bo lahko potrdila njene podatke o stalnem prebivališču. Bralki se zdi takšen odgovor nemo- goč, saj je prepričana, da nas ustrezne službe spremljajo od' rojstva do smrti. * Matevž Majcen, načelnik! oddelka za upravne notranje za- deve UE Celje priznava, da teh evidenc res nimajo. Sami so za- to, da bi si olajšali delo - zad- nje čase se pri njih na dan zvr- sti od 10 do 15 občanov s po- dobnimi zahtevki - skušali ugo- toviti, kje je dokumentacija, vendar niso prišli dlje od ugo- tovitve, da je bila verjetno uni- čena v poplavi ali kako druga- če zavržena. Zato vse prosilce povabijo, da se z dvema priča- ma oglasijo pri njih in si na ta način pridobijo želeno potrdi- lo. Doslej so menda na ta na- čin dokaj uspešno rešili vse zah- teve. Če bralki to ne bo uspelo v desetih dneh, kot so ji nalo- žili v dopisu, ji lahko z dogo- vorom ta rok podaljšajo, pravi Majcen. TC Gimnazijski kulturni maraton Dijaki I. gimnazije v Celju danes ob 8. uri pričenjajo s tradi- cionalnim kulturnim maratonom, na katerem se bodo predsta- vili gimnazijci s številnimi daljšimi in krajšimi gledališkimi predstavami različnih žanrov. Najstarejša gimnazija v Celju že vsa leta slovi tudi po kulturnem delovanju dijakov v okviru Kulturnega društva Antona Aškerca. Ob slovenskem kulturnem prazniku tako en dan v letu posvetijo dramski umetnosti. Vsak razred se predstavi s predstavo lastne produkcije, najbolj pogoste so parodije na dogajanje v šoli, odzivi na aktualne dogodke, pa tudi resnejše vsebine ter dramsko zah- tevnejše igre. Predstave tečejo vse dopoldne, po dve ali tri hkrati, ves čas pa je odprta tudi kavarna. NATAŠA PEUNiK ŠPORT 13 Gremo v četrtf inale Nasprotnik rokometašic Žalca v osmini finala pokala pokalnih zmagovalk avstrijski FUnfhaus -Trener Filipcic velik optimist ^alske rokometašice so se jub razmeroma nizko za- ivljenim ciljem sezone ebile v osmino pokala po- lnih zmagovalk. ■J leni, kdko jim je uspelo in kod večni optimizem, smo pogovarjali s trenerjem ešem Filipčičem. le desetletje ste trener, ej ste igrali, vaš najod- evnejši uspeh pa datira iz ladinske konkurence, ali ,? Res je. Leta 1982 smo Celja- osvojili naslov mladinskih žavnih prvakov. Izbrali so eza najboljšega igralca tur- rja v dvorani Golovec, v inkurenci Zlatka Portnerja, obodana Kuzmanovskega, ice Udovičiča... Postavo trenerja Franca imskuglerja zagotovo še late na pamet! V golu Sandi Lesjak, na kri- 1 Tone Medved in Matej !gner, levo od mene Igor oberšek, desno Matjaž Man- i na črti Matjaž Guček, na opi pa še Jusuf Bala, Miran ipitler. Danilo Kovačič, Ru- Kvartič in Mitja Robida. V ^alu je padel niški Željezni- ir. Po odhodu v JLA sem lal za Dol, od leta 90 pa sem fesedlal v ženski rokomet in Idil le Žalčanke in Piran- pke. V Savinjsko dolino po po večkrat prinesli vse možne domače naslove v mlajših kategorijah. Za četrtfinale pokala po- kalnih zmagovalk je ovira avstrijski Funfhaus, »po- družnica« slovitega Hypa. Bo šlo preko nje? Posneli smo njihovo medse- bojno tekmo v avstrijskem pr- venstvu. Če sem iskren, smo boljši. A v ženskem ekipnem športu igra ogromno dejavni- kov. Nimajo izrazito kvalitet- ne igralke. Zavedam se, da svojim varovankam takole ne bom govoril. Ste imeli pred sezono viso- ke cilje? Nikakor. Saj veste, da okre- pitev sploh ni bilo. Potem se je poškodovala reprezentant- ka Tina Randl, in Sfrgejo Kline sem premestil na desno krilo. Vrzel je na njenem prejšnjem mestu zapolnila Tanja Dolar, ki se je po treh Pojutrišnjem bosta v Žal- cu (19.) sodila Argyrou in Loizou s Cipra, teden dni kasneje pa v predmestju Du- naja (15.) Belgijca Evers in Paulissen. letih vrnila na parket, po po- rodu se ji je pridružila njena starejša sestra Vanja. V držav- nem prvenstvu si delimo tret- je mesto z Olimpijo in naša uvrstitev med vodilne štiri za končnico ne bi smela biti vprašljiva. Navkljub nesreč- nemu remiju v soboto s Ko- čevkami! Več sreče je bilo na povrat- ni tekmi šestnajstine finala PPZ v Banja Luki proti Mla- dosti... Dekleta so odigrala bolje kot v Žalcu, ob polčasu pa smo imeli še pet golov »rezer- ve«. Potem pa je na pravoslav- no silvestrovo v dvorani Borik zmanjkalo elektrike. Bil sem na robu igrišča, v temi. Samo čakal sem, od kod bo prilete- lo. Nič se ni zgodilo, potem pa sem se šele spomnil na moje igralke. Vse je bilo v redu, oddahnil sem si, a si prejšnji »trenutek« malce zameril. Po enourni redukciji smo odlič- no nadaljevali. DEAN ŠUSTER Kapetanka Sergeja Kline od prvega dne svoje športne kariere vztraja v Žalcu. Po vzpon v Ameriko Velenjska teniška igralka itarina Srebotnik se je po istopih v Avstraliji in na ponskem vrnila v domovi- I konec prejšnjega tedna, predvčerajšnjim pa je od- itovala na novo turnejo, od itere si obeta napredovanje iVVTA lestvici. Pred letom dni je bila Velenj- nka celo na 49. mestu med emi svetovnimi igralkami, li rezultatov iz prejšnje sezo- ' ni ponavljala, hitro pa je kij učila tudi nastopa v Mel- lurnu in Tokiu. Obakrat je padla v 1. krogu igre posa- fznic, med ženskimi dvoji- 'ni pa se je prebila le stopnič- ' višje. Vseeno ne obupuje, i naj bi bila dobro pripravlje- »Menim, da so zadnji rezul- 'i vendarle spodbudni in da ' to kmalu opazno tudi na stvici WTA. Obisk doma sem l^oristila za počitek, ki sem nujno potrebovala, nasled- i teden pa se bom spet pote- 'vala za vidne rezultate. Naj- fj v Bogoti, potem v Acapul- 'in nato še v Miamiju,« pravi Katarina Srebotnik, ki padca na lestvici ne označuje za tra- gičnega: »Morda je bil vzpon pred dobrim letom nekoliko prestrm, zato je razumljivo sledil padec. Sedaj moram biti potrpežljiva in se počasi pribli- ževati nekdanjemu položaju,« je mirna Velenjčanka. V na- slednjih mesecih si želi spet zasesti mesto okrog 100., kar bi zanjo pomenilo zlasti dodat- no spodbudo pred največjimi turnirji, ki bodo na sporedu poleti. Dotlej bo največ pozor- nosti namenjala igri posamez- nic, ki je tudi najbolj cenjena, a dvojic zato ne namerava za- postavljati. T.L., Foto: G. KATIC Tudi Acman v Lizbono Šprinter Urban Acman je na mednarodnem mitingu v Novi Gorici spet potrdil, da je trenutno v odlični formi, ki si jo želi zadržati vse do dvoranskega SP v Lizboni. V mestu vrtnic je namreč po- stavil nov državni rekord v teku na 60 m. Član Kladivar Cetisa je s si- jajnim tekom ustavil ure na 6,69 sekunde in postavil naj- boljšo znamko pri nas, na mi- tingu pa se je moral zadovolji- ti z' 2. mestom, saj ga je za stotinko ugnal Hrvat Krajačič. Vseeno je lahko z novogoriš- kim tekom zadovoljen, saj je izpolnil najpomembnejši cilj zimske sezone in se pridružil Anji Valant, ki je že skoraj zanesljiva potnica za Portu- galsko. V senci Acmanovega podvi- ga sta se izkazali še dve celjski atletinji - Desanka Čalasan in Marina Tomič - ki sta postali državni prvakinji v dvoran- skem mnogoboju. Na stadio- nu Kladivarja v Celju ga je pripravil brežiški FIT, v skromni konkurenci pa sta obe prvakinji deklasirali tek- mice. Čalasanova je zmagala z več kot 2000 točkami naskoka (3201), kar dovolj zgovorno priča o kakovosti ostalih atle- tinj, Tomičeva pa je Velenj- čanko Klepčevo premagala za več kot 900 točk (3142). Med dobitnike odličij se je izmed Celjanov uvrstil še Špor, ki je bil 3. med člani. T.L., J.K. Športnika leta - karateista J^a j boljša športnika občine Žalec za leto 2000 sta karatei- 3 Teja Šavor in Matjaž Končina, sicer tudi par v zaseb- ^•11 življenju. Naslova najboljših ekip sta pripadla ženskemu rokometne- klubu Žalec in odbojkarskemu klubu SIP Šempeter. Zveza sortnih društev Žalec je v torek na slavnostni prireditvi ■^delila še 17 priznanj uspešnim ekipam in posameznikom. Montpellier pobral skoraj vse Na svetovnem prvenstvu v Franciji se je bodoči nasprot- nik rokometašev Celja Pivo- varne Laško v četrtfinalu lige prvakov Montpellier »okitil« z osmimi odličji. Šved Fran- desjo je prejel srebrno, sedem članov francoske selekcije pa zlate kolajne. Za nameček se je Egipčan Avvad proti Jugo- slaviji boril za bron, a mu ni uspelo. Trener Celjanov Josip Šojat je pozorno preko malega ekrana sledil razpletu v pariš- ki dvorani Bercy in skušal raz- členiti učinek posameznikov. Začel je s Fernandezom, ki »poči« z desetih metrov, a mu tudi igra v obrambi ni tuja. V tej fazi igre še posebej blesti temnopolti Dinart. »Ste videli to >žival<. Ob trkih je trden kot zid.« Za Golica zagotavlja, da zaradi superiornosti Frandes- jeja ne bo na levem krilu, temveč v vlogi dirigenta. Bo- sanska šola ga je izučila ne- predvidljivosti. Desno krilo Anquetil je izjemno neprije- ten zaradi svoje hitrosti in raz- novrstnosti pri metih, ter po- gumen, kar je dokazal v fina- lu, ko je iztržil podaljšek. Puigseger je igral več v pred- tekmovanju, selektor Costan- tini pa je blestel z občutkom glede vratarjev. Izmenično sta navduševala tako izkušenejši Martini kot Omeyer, a sled- njega Šojat le bolj ceni. »On je prvi, ne glede na finalni obra- čun. Poglejte Švede - Barcelo- nin as Svensson je sedel, Gent- zel pa ubranil 25 strelov. V Montpellieju bomo pričakani na nož, to je povsem jasno. Ne glede na njihovo visoko kako- vost bo odločilno samo to, da se končno >skompletiramo<. Potem nam nihče ne more nič!« Celjani, ki jim za tolaž- bo s SP ostaja le mesto Rusa Edvarda Kokšarova v idealni sedmerki, bodo svojo formo iskali danes proti Rudarju in v soboto proti Preventu, v sredo pa jih čaka prva tekma četrtfi- nala slovenskega pokala proti enemu slabših članov prve B lige Gorišnici. DEAN ŠUSTER Udeleženca EP v Nikoziji: Tadej Lešer in Teja Šavor. Na Ciper po odlicje Slovenska mladinska in kadetska reprezentanca v karateju se je pred odhodom na evropsko prvenstvo, v Žalcu, ki je zadnja leta sre- dišče slovenskega karateja, predstavila na novinarski konferenci. Cilji naše izbrane vrste so iz leta v leto višji, zato bo apetite na Cipru potešilo le odličje. Tako je bilo tudi lani v Golov- cu, ko je bila medalja skoraj nujna in je poplačala trud or- ganizatorjev in tekmovalcev, sekretar KZS in predsednik žalskega kluba Silvo Maric pa skupaj s selektorjem izbrane vrste Borutom Markoškom snuje načrt za ponovitev lan- skega uspeha. Slovenskih »no- minirancev« za odličje bo 19, izmed njih tudi 2 s Celjskega. Teja Šavor, Ljubljančanka v žalskem kimonu, se bo pote- govala za najvišja mesta v ka- tegoriji do 53 kg, član celjske- ga Shito Ryuja Tadej Lešer pa do 63 kg. Šavorjeva upa na zelo visoko uvrstitev, saj ima dovolj izkušenj, ob tem pa je nekaj njenih tekmic zaradi starostne omejitve že zapusti- lo njeno kategorijo. Bolj skro- men je v pričakovanjih Ce- ljan, saj se je moral privaditi na klasičen slog karateja, kajti prej se je ukvarjal s shito ryu- jem. V Nikoziji bi ga konec tedna zadovoljila že ena zma- ga- T.L., Foto: T. TAVČAR ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 10.2. KOŠARKA Liga Kolinska, 18. krog - Zreče: Rogla - Kemoplast Al- pos, Zagorje: Zagorje - Pivo- varna Laško (obe 19), Polze- la: Savinjski Hopsi - Triglav (19.30). 1. B SKL, 18. krog - Ljublja- na: Ilirija - Banex (17), Šo- štanj: Elektra - Hrastnik (20). 1. SKL (ž), 7. krog II. dela - Škofja Loka: Odeja Marmor - Merkur Celje (17.30). ROKOMET Pokal PZ, 1/8 finala - Ža- lec: Žalec - Fiinfhausen (19). ODBOJKA 1. DOL (m), 14. krog - Rav- ne: Fužinar - SIP Šempeter (19). 1. DOL (ž), 14. krog - Šem- peter: B&L Utrip - Elektrologi- stika (18). 16 ŠPORT Simpatije sobotnima »sovražniicoma« V 17. krogu A-1 SKL Rogla in Kemoplast Alpos presenetila favorita - Polzelani še tonejo Po premoru zaradi reprezentančnih te- kem z Ukrajino in Belgijo so spet oživela slovenska košarkarska igrišča, največ gle- dalcev pa je privabil veliki derbi med Union Olimpijo in Krko Telekomom. Predstavniki s Celjskega so se zvečine posvečali pomem- bnim obračunom sredine lestvice in bili z izjemo Polzelanov uspešni. Neiiculejan podvig je uspel Kemoplast Alpo- su, ki je dokaj prepričljivo odpravil Geoplin Slovana, čeprav so bili Ljubljančani absolutni favoriti, zlasti zaradi izrazite premoči pod obema obročema zaradi visokih Ugrekhelid- zeja, Tskitišvilija, Paviča in Djurkoviča. Toda izjemno borbeni Šentjurčani so se izkazali v najtežjih trenutkih. Še vedno je poškodovan prvi strelec Jadranko Čovič, katerega kaleno je tako problematično, da je vprašanje, če se bo v tej sezoni sploh še vrnil na parket. Operacija nosu je s treningov oddaljila vetera- na Husejina Kahvedžiča, ki je sicer minulo soboto igral s posebno zaščitno masko. Ta pa ga je toliko ovirala, da še zdaleč ni mogel pokazati vsega, kar zna. Na tekmi z Ljubljan- čani je začutil bolečine v gležnju še Novako- vič, a na srečo ni bilo nič hujšega, prejšnji teden pa je fizioterapevt Ivelič zakrpal gleženj Živka Misirače, ki je zablesetel v polnem sijaju in prispeval levji delež k pomembni zmagi. S črte za proste mete je v sedmih poskusih zgrešil le enkrat, za 2 iz dvanajstih le štirikrat, presenetljivo dobro (3-5) pa je zade- val celo za 3 točke in bil s 6 skoki najboljši skakalec svoje ekipe. Šentjurčani imajo v zad- njih tekmah vselej vsaj enega izjemno razpo- loženega košarkarja: proti Triglavu je izstopal Kočar, na Polzeli Kahvedžič in predvsem To- mažin, proti Slovanu Misirača in kot veliko presenečenje Peter Jovanovič. »Slednjega ni- kakor ne gre prezreti, saj je odigral vrhunsko in me prijetno presenetiL Lahko trdim, da je odigral svojo najboljšo partijo doslej in po- dobne predstave bi nam v prihodnje ogromno pomenile,« je po veliki zmagi povedal trener Kemoplast Alposa Igor Pucko, ki z varovanci vred vse bolj blesti na klopi. Spet lokalni derbi Igra Šentjurčanov je po mnenju zvestih na- vijačev že na ravni, ki naj bi zadostovala za uvrstitev med najboljših 6, a strateg ohranja hladno glavo: »To so gostilniške zgodbice. Osebno me bolj zanima ohranitev forme, ki bi utegnila biti temelj za nadaljnje dobre rezulta- te. S sobotno igro smo naše navijače povabili v Zreče na obračun z Roglo, potem pa se bomo skušali po najboljših močeh zoperstaviti še državnim prvakom.« Finalni turnir za slovenski košarkarski pokal bo letos prvič v samostojni Sloveniji minil brez udeležbe predstavnika s Celjske- ga. V Zagorju bodo 7. in 8. aprila merili moči Geoplin Slovan, Union Olimpija, Krka Tele- kom in domačini. Oster boj za tako želeno 6. mesto po red- nem delu DP, ki pelje v skupino »za prvaka« in si ga »mali« predstavljajo kot beg pred bojem za obstanek v elitni druščini, so napovedali tudi v Zrečah. Rogla je že nekajkrat nakazala, kam lahko seže s presenečenjem, v Sežani pa je dokončno potrdila kandidaturo za zgornjo polovico lestvice. »Slutil sem, da lahko prese- netimo Kraškega zidarja. Po težkih tekmah v prejšnjih krogih smo končno naredili tudi rezultat, ki nam odpira vrata proti boljšemu položaju na lestvici,« je bil zadovoljen trener Rogle Gorazd Bokšan. Njegovo moštvo ima do konca rednega dela dokaj ugoden razpo- red, saj se bo med drugim pomerilo s Kemo- plast Alposom, Heliosom, Savinjskimi Hopsi, Triglavom in Geoplin Slovanom. Kot kaže, se bo prav med Šentjurčani in Zrečani vnel boj za 6. mesto po prvih 22. krogih. »O tem resno razmišljamo, zelo pomemben pa bo sobotni obračun s Šentjurčani. Končno se bomo v svoji dvorani pomerili z nasprotnikom, ki sodi v naš rang, seveda pa si ne smemo privoščiti napak s prve tekme, ko smo v Šentjurju klonili. Če nam bo steklo, se bomo veselili zmage,« napoveduje Bokšan. Polzelani na dnu? Za razliko od borbenih Šentjurčanov in Zre- čanov, ki so letos poželi ogromno simpatij, sta bila »velika« Pivovarna Laško in Savinjski Hop- si pogosteje tarča kritik, ki pa očitno niso bile dovolj ostre, četudi so prihajale s tribun, kjer se zbirajo najzvestejši navijači. Laščani sicer vse stavijo na končnico DP, v kateri naj bi dočakali preporod, zato zanje niti težave z zadnjeuvrš- čeno Loko kavo niso alarmantne. Bistveno bolj zaskrbljeni pa so v Savinjski dolini, kjer i pojenjanju košarkarske evforije razumljivo sj, dil rezultatski padec. Toda, ali so Polzelani i na dnu krize? Letošnji dosežki so naravno« katastrofalni, klubska politika še bolj, ka i enormno število zamenjav, ki jih ne ra/.un i prav nihče, se še kar nadaljuje. Žal o številni problemih, ki se še kar kopičijo, malok(t govori iskreno, v glavnem gre za valjenje kri|l de na druge. Igralci, ki so zaradi strahu prji odpovedjo raje tiho, pa najbolj trpijo, saj negotovosti pač ne morejo pokazati vsega, \ \ znajo. Polzelske zablode sta v Domžalah sk šala rešiti novinca Hughes in Milačič, ostaloj je pri podaljšanju agonije. Po 57 točkah, dos ženih proti Heliosu, in predhodnih skromn strelskih učinkih, bodo odgovorni najbrž m rali razmisliti, ali ni kaj narobe s samo igr zlasti v napadu. In če bodo našli pravi odgovi bodo morali spet menjati, predvsem pa b( zaupati zapostavljenim domačinom s Prim žem Kobaletom na čelu. ^ -^m TOMAŽ LUK^l Šentjurčani omagali Predsednik nogometnega kluba Šentjur Drago Mackošek je po enoletnem delu v kolektivu spoznal, da agonije enega najbolj obubožanih nogometnih klubov na Celj- skem ne gre več podaljševati. Denarne teža- ve so se l^opičile skozi leta drugoligaškega statusa, pred nadaljevanjem sezone pa so sodu izbile dno. Uradno izjavo za javnost bo predsednik najbrž podal šele danes, že prejšnji teden pa je bilo jasno, da Šentjur s članskim moštvom letos ne bo več nastopal. Eden izmed glavnih vzrokov za »razpad sistema« je zagotovo prešibak upravni odbor kluba, saj je večina bremena ostala na Mackoškovih plečih. Šte- vilni novinci, ki so prišli v Šentjur lani reševat drugoligaški status, so bili enostavno prehud zalogaj za kraj s skromnimi finančnimi zmožnostmi. Občinski denar naj bi bil name- njen le vzgoji mladih nogometašev, ki so se zbrali v društvu Mladi upi, ki ga strokovncfi vodita Bogdan Jurkovnik in Goran Savič, z bistveno dražje člansko moštvo pa tudi o bilo pravega posluha. Sekretar kluba Goraa Andrenšek je zato obvestil nogometaše, da pripravami na spomladanski del prvenstv ne bo nič, kar je že nekaj tednov slutil iu( trener prve ekipe Josip Vugrinec, ki podobn kot ostali, sedaj že nekdanji člani kluba, n želi komentirati »smrti« članskega nogomet v Šentjurju. Pričakovati je, da bo po napovedanem i: stopu iz II. SNL, ki ga lahko prepreči le I čudež, Šentjur vsaj za nekaj let ostal bre članskega moštva. Medtem naj bi zgledn delovala nogometna šola, za katero vlada ka precej zanimanja, saj je zgrajena na trdnih ii zdravih temeljih, iz katerih bo zrasel zgled nejši in bolj urejen klub. A problem umiranji malih nogometnih klubov na Celjskem očii no še ni rešen. Posnemovalcev Elkroja ii Žalca je bilo že preveč. T.Ji Žrtvi letošnjega točkovanja v Šempetru, odbojkar- skem središču celjske regi- je, so v zadnjih treh kolih zabeležili po dve zmagi žen- ske in moške ekipe, toda prav slednjim zaradi novega točkovanja ne kaže najbolje. Trener moške ekipe Uroš Dvornik pravi, da so zaradi točkovanja na ligaški lestvici na predzadnjem mestu, ki pomeni izpad, čeprav so imeli do zadnjega kola celo zmago več od Granita pred njimi. Slednji so pač »kakovostneje izgubljali«, z nižjo razliko v nizih. Šempetrani so v drugi del prišli okrepljeni z Bolgarom Valentinom Petkom, 205 cen- timetrov visokim blokerjem, ki se je po besedah trenerja Dvornika dobro vklopil v moštvo. Z lepimi napadalnimi akcijami se je izkazal tudi na zadnji tekmi. Zapustil pa jih je organizator igre Aleš Smrke, okrepitev z začetka sezone, ki pa se ni mogel privaditi na delo v klubu. »V drugi del sezone smo odšli z enakimi cilji kot na začetku, želimo ostati v prvi ligi. Za to se moramo do končnice kar naj- bolj približati Granitu. Oblju- bim lahko, da se bomo borili na vso moč,« trdi Dvornik. Trener ženske ekipe Dra- gan Bojinovič, ki je že pred začetkom ligaškega tekmo- vanja napovedoval ne samo obstanek v prvi Ugi, ampak tudi uvrstitev v sredino les- tvice, se Š€ vedno drži svoje prerokbe, ki je sedaj postala realna napoved. Po uspe- šnem nastopanju v pokalu, ko so se kot novinke v ligi uvrstile celo med štiri najbolj uspešne ekipe, je njihova igra konstantna tudi v pr- venstvu. Slabost Šempetrank je morda le »prekratka klop« z rezervnimi igralkami, kar se je pokazalo ob poškodbi letošnje odlične okrepitve, Rusinje Kopilove. Tega se za- veda tudi Bojinovič: »Naš os- novni cilj je še vedno obsta- nek v prvi ligi in oblikovanje takšne ekipe, ki bo lahko v prihodnjih sezonah v njej do- segala vidne rezultate. S svo- jo igro sodimo nekako na četrto do peto mesto, pa bo- mo tudi obstanek glede na kakovost naše rezervne klo- pi šteli za uspeh.« ...... SEBASTiJAN..KQPUŠAR Trener odbojkaric Dragan Bojinovič: »Sodimo na 4. ali 5. mesto.« PANORAMA KOŠARKA LIGA KOLINSKA 17. krog: Pivovarna Laško - Loka kava 109:103 (26:32, 56:53, 86:82); Lisica 22, Nakič 17, Duščak 15, Dragšič 14, Udrih 13, Ovčina 11, Jurak 8, Miletič 6, Eržen 3. Kemoplast Alpos - Geoplin Slovan 102:90 (31:23, 49:47, 71:62); Misirača 31, Jovanovič 19, Kočar 17, Novakovič 12, Rovšnik 9, Pe- trovič 7, Kahvedžič 5, Toma- žin 2. Helios - Savinjski Hopsi 84:57 (19:14, 44:29, 65:46); Hughes 16, Cizej 12, BeUna 11, Milačič 8, Jovanovič 5, Ručigaj 3, Kobale 2. Kraški zidar - Rogla 69:82 (15:26, 31:49, 51:61); Dundovič 22, Šporar 12, Sivka, Zarič 9, Zinrajh, Pe- tranovič, Starovasnik, Tem- nik 7, Benič 2. Vrstni red: Union Olimpija, Krka Tele- kom 33, Pivovarna Laško 28, Geoplin Slovan 26, Kraški zi- dar 25, Kemoplast Alpos, He- lios, Rogla 24, Triglav 23, Sa- vinjski Hopsi 22, Zagorje 21, Loka kava 20. 1.BSKL 17. krog: Banex - Bežigrad 62:80 (16:22, 38:38, 46:62); Ravnihar 20, Strnad 8, Toma- šič 6, Jesenek 5, Lušenc, Pu- šnik, Makovec, Pavlin 4, T. Keblič 3, Goleš, M. Keblič 2. Union Olimpija ml. - Elektra 104:94 (28:22, 47:49, 72:68); Vugdalič 29, Milic; Tajnik 14, Zupane, Božič 9, Rizman 8, Karlo, Kovačevič 4, Rupert 2, Goršek 1. Vrstni red: Koper 29, Elektra, Hrastnik 28, ZM Maribor, Banex 27, Jurij Plava laguna 26, Union Olimpija mL, Radenska Creativ 25, Iliri- ja, Bežigrad 23, Nova Gorica 22, Radovljica 20. 1. SKL (ž) 6. krog II. dela: Merkur Celje - Cheddite Ilirija 78:56 (13:14, 33:22, 50:37); Komadi- na 24, Ramšak 19, Potočnik 11, Veble, Pertinač 9, Deak 4, Perlič 2. Vrstni red: Lek Ježi-" ca 34, Merkur Celje 33, Ched- dite Ilirija 27, Maribor 25, Le- grand BTC 24, Odeja Marmor ROKOMET 1. DRL (ž) 12. krog: Vegrad Velenje - Žalec 19:36 (8:21). Strmšek 12, Nojinovič 4, Topič, Bubik, Ibralič 1; T. Dolar 8, Derčar. Zidar 5, V. Dolar, Potočni Jager, Kline, Jukič 2, Urank« Irman 1.13. krog: Žalec - Gr miz Kočevje 24:24 (13:12);2 dar 11, T. Dolar, KUnc 4, Dolar 3, Jager, Potočnik 1. Iz la - Vegrad Velenje 37: (19:7); Nojinovič, StrmšekI Topič 3, Ibralič 2,'Vuk 1. Vd ni red: Krim Eta Neutro K berts 24, M-Degro Piran 2 Olimpija, Žalec 17, Jelovica 1 Izola 13, Sava 10, Gramiz K čevje 5, Vegrad Velenje 4, Bi ja 2. ODBOJKA 1. DOL (m) 13. krog: Salonit Anhovt SIP Šempeter 3:1 (22, 33, -i 16). Vrstni red: Žurbi tei Kamnik 35, Merkur Bled ^ Fužinar 24, Pomurje, Saloi Anhovo 24, Maribor 23, Olii pija 20, Granit 13, SIP Šemf ter 8, Brezovica 4. 1.D0L (ž) 13. krog: B&L Utrip Še peter - TPV Novo mesto ; (17, -20, 20, 20). Vrstni n Nova KBM Maribor 42, Ljt Ijana 33, Koper 28, Nova C rica 27, B&L Utrip Šempe 22, ZM Ljutomer 21, TPV ^ vo mesto 14, Formis Bell f klavž 9, Venus Frupi ŠOUj Ptuj 5. PISMA BRALCEV 17 ODMEVI itoletjeCeljank šele prihaja pod gornjim naslovom je 1 v Novem tedniku 25. ja- jarja letos objavljen članek arjele Agrež, v katerem av- irica ugotavlja, da se na po- .bni prireditvi v celjskem edališču, »naj Celjanka mi- slih desetletij« ni rodila. Ko avtorica navedenega anka govori o »razočara- »m občestvu«, se mi po- avlja vprašanje ali je to, da ismo dobili »naj Celjanke«, lino razočaranje celjskih |)čanov, in še vprašanje, za- 3J se v našem mestu tako lalo občanov odziva na izne javne razpise in pozi- ; takšnega ali podobnega jačaja. Zakaj je celjsko ob- ;stvo tako pasivno, razoča- ino in nezainteresirano (oraj za vse, kar se v mestu ogaja, kaj je temu vzrok in li se tega sploh kdo zave- si Takšno stanje v Celju traja E skoraj desetletje in zanj je mptomatično, da nikogar ič ne briga, ga ne zanima, revladuje prepričanje, da se ič ne izplača, ker da itak vse, iradi nesposobnosti gospo- arskih, političnih, kulturnih [športnih akterjev, propade, lada prepričanje, da se vsi, i so za razvoj Celja odgovor- , pehajo samo vsak zase in I svoj proht, za skupne inte- fse in blaginjo pa ni nikomur ič mar. Zaradi takšnega stanja, za- idi pomanjkanja duha in po- enosti v našem mestu, je bil idi razpis za »naj Celjanko oletja« tak, kakršen je bil. i! je na celi črti neuspešen, lije mogoče misliti in verjeti, a Celjani ne poznamo in ne !mo za ugledne, spoštovane 1 uspešne ženske v minulem oletju? Zakaj molčimo? Kaj temu vzrok? Odgovor je preprost. Je tak, )t sem zgoraj zapisal. Je v m, da vlada prepričanje, da ' nič ne izplača, ker nihče ikogar ne posluša in stvari ' peljejo edino na način, da ! posameznikom polnijo že- Takšno je torej stanje v na- m mestu. In kaj storiti, da bi ' to popravilo? To naj premi- ijo ljudje, ki smo jih volili v l^činske in višje organe in ki ošijo naš davkoplačevalski ?nar. Sam sem v tem časopisu že Jčkrat dajal razne pobude, tedloge in namige ter tudi 'itike na razne »celjske« od- čitve, pa na to pisanje ni bilo Iziva in tudi nikakršnega ilgovora ne. Morda je bilo 'oje pisanje tudi neumno, 'Udar je res, da so me prija- Iji in znanci na cesti ustav- ili in mi izrekali podporo k iTiu, kar sem zapisal. Nihče I ni javno nastopil v mojo ^dporo, češ, saj se ne izpla- I. l<.er je vse, kar pride mimo fank v javnost, tako in tako 'sojeno na propad. Škoda, l' je tako. Prepričan sem na- reč, da je v Celju še dovolj 'meti in razuma ter dobre 'Ije, da bi se dalo marsikaj ^rediti. Treba je samo mimo strankarskih plotov, stvari povezati, zbrati delovanje lju- di in napredek Celja ne bo več vprašljiv. Naj bo to pisanje izziv in poziv vsem dobro mi- slečim ljudem, ki imajo radi naše lepo mesto, da s svojimi močmi pomagajo Celju izsto- piti iz te sivine. MARJAN AŠIČ, Celje Prošnja za pogrebnino Gospod Miro Gradič je v svojem pismu z gornjim na- slovom, objavljenim v No- vem tedniku dne 1. 2. 2001, izrazil začudenje, od kod zdravniku podatek, da je umrl, ko pa je vendar še koli- kor toliko pri močeh. Iz pisma je bilo mogoče sklepati, da je bil podatek o smrti prebran s kartice zdravstvenega zavarovanja. Vendar tega podatka s karti- ce ni mogoče prebrati. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Za- vod) kot izdajatelj kartice za- gotavlja, da podatek o datu- mu smrti ni zapisan na karti- ci. Nabor podatkov, ki so za- pisani na kartici, je določen s Pravilnikom o kartici (Ur. 1. RS 10/98 ter 87/99) in na osnovi tega pravilnika so bile izdane vse specifikacije za iz- delavo kartic kot tudi vsa programska oprema,-ki so jo programske hiše pripravile za branje kartic kot tudi vsa programska oprema, ki so jo programske hiše pripravile za branje kartic pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Podat- ke, ki so napisani na kartici, lahko zavarovanec dobi izpi- sane na papirju pri svojem zdravniku kot tudi na ob- močni enoti ali izpostavi Za- voda. Izvajalci, torej zdravniki, pa imajo v svojih lastnih zbirkah shranjene podatke za posa- mezno zavarovano osebo. Te podatke lahko izvajalci do- polnjujejo tudi iz drugih vi- rov, neodvisno od podatkov, zapisanih na kartici. Prepriča- ni smo, v kolikor je zgodba bralca resnična, da so pri zdravniku podatek popravili takoj, ko so se prepričali v njegovo neveljavnost. O neljubem dogodku torej lahko zatrdimo samo, da se ni zgodil zaradi podatkov na kartici. Če pa želi gospod Gra- dič o tem izvedeti še kaj več, lahko na osnovi natančnejših podatkov raziščemo, kako je bil vpisan »med duhove«. V ta namen ga vabimo, da se zgla- si na območno enoto Zavoda v Celju, kjer mu bodo izpisali vse podatke s kartice in mu dali druge ustrezne informa- cije. Vsekakor pa mu iskreno želimo, da bi bil še dolgo pri močeh in čim manj uporabljal kartico, čeprav bo ta v pri- hodnje nosila še več koristnih podatkov. ANKA BOi^KA, vodja odd. za tehnologijo kartic. ZZZS Panilca zaradi norih icravL če mački stopiš na rep, za- mijavka. Odgovor župana g. Podergajsa več kot očitno po- trjuje to pravilo. Brez vsakega vzroka novinarki Marjeli Agrež očita pomanjkanje no- vinarske etike, pri tem pa ne napiše, kaj je novinarka napi- sala neresničnega ali, po nje- govem, neetičnega. Zapisala je le to, kar so ji povedali krajani in zato posebnih poja- snil župana ni potrebovala. Svoj zapis je tudi objavila v rubriki Naši kraji in ljudje, kjer bi, po moje, morali biti objavljeni zapisi iz življenja krajanov, ne pa občinska po- ročila. Je bila morda naša trditev, da se je po nepotrebnem v zadevo in postopke vmešal vojniški župan, razlog za nje- govo ogorčenje? Če je temu tako, bi bilo prav, da v svo- jem odgovoru na članek na- vede, kaj smo novinarki na- pačnega ali neresničnega po- vedali. Namesto tega pa žu- pan zapiše: »Res je, da je KZ Celje zagotovila krmo...«. Na čigavo intervencijo je KZ za- gotovila krmo, kdo jo je pla- čal, kdo je naročil in plačal popravilo hleva, v katerem prostosti navajeni kravi nista hoteli biti. Cenim županov dober namen, da bi pomagal naši sosedi Ani, več kot očit- no pa je bilo, da Ane kravi nista več zanimali in bi ji zato občina Vojnik verjetno mora- la pomagati na nek drug na- čin. Ne vem, kako sta si župan in predsednik krajevne skup- nosti Frankolovo izmenjala stališča, dejstvo je, da se žu- pan, po obisku pri sosedi Ani in posredovanju pri odvzemu živine, ni hotel več pogovarja- ti. To so dejstva in to je novi- narka tudi zapisala. Odziv krajanov iz Brdc nad Dobrno je lahko izmišljen, po drugi strani pa tudi popolno- ma odveč. Gospod Podergajs namreč ni župan občine Do- brna, kamor sodijo Brdce nad Dobrno, uradni naziv našega zaselka pa je tudi Brdce in ne Brdce nad Frankolovim, kot navaja župan v Odmevih (Pi- sma bralcev, NT št. 5 z dne 1. februarja 2001), zato je novi- narkin zapis tudi v tem delu, ko ni posebej zapisala, kje ležijo Brdce, popolnoma pra- vilen. Glede na to, da župan trdi, da smo mu podelili vlogo »grešnega kozla«, je njegova bojazen, ki jo je izrazil v zad- njem odstavku svojega zapi- sa, popolnoma odveč. Če bi se na Anini kmetiji, po pred- logu pristojnih za kmetijstvo, res začeli ukvarjati s kozjere- jo, tam ne bi bilo »trapastih«, temveč morda le »grešne« ko- ze. VLADO KORŽE, Brdce PREJELI SMO Celjanke stoletja Zdaj ko je mimo blišč raz- glasitve Celjank stoletja, ak- terji tega zgodovinskega spektakla še delajo obračun. Po eni strani je mogoče, da je pobudnik in organizator te- ga veledružabnega dogodka že ugotovil, da mu je ušel iz rok morebiten dober namen. Po drugi strani pa je nekate- rim bolj bistrim kandidatkam najbrž že jasno, da vse ne spadajo ali še ne sodijo v elit- no družbo najznamenitejših Celjank minulega stoletja. Re- signirano jim je verjetno že žal, da so se pustile nominira- ti za tako zveneč naslov. Tudi meni je žal, da niso prišle v ožji izbor vsaj še tri Celjanke, ki so vsaka zase pomembno zaznamovale razmere in čas, v katerem so živele. V svoji naivni skrom- nosti jim še na misel ni prišlo, da bi lahko glasovale tudi za- se, zato si ne morem odpusti- ti, da jim nisem pravočasno dal svojega glasu. Naslov Celjanke stoletja bi si zaslužila tudi upokojenka Minka s Ceste žrtev pokoj- ninske reforme 1, ki je pred Novim letom z 42.000 tolarji pokojnine dočakala že 87. rojstni dan. Pogrešam tudi tovarniško delavko Ančko iz Ulice večne- ga pomanjkanja 2, ki je z za- jamčeno plačo vzgojila in iz- šolala tri svoje otroke, ki so zdaj njena sreča in ponos. Končno pa med nominiran- kami za Celjanko stoletja ne bi smela manjkati tudi zape- ljiva llonka s Trga nebeških užitkov 3. Ko je razvajala fine okuse celjske smetane, se je že veliko pred drugimi ogrela za evropske standarde in trž- no ekonomijo. S tem sem dodal svoj skromni prispevek k biograf- skemu leksikonu Celja. MIRO GRADIČ, Celje O odgovoru, Ici to sploh ni Zaradi večdnevne odsot- nosti lahko na Telekomov odziv na moj kritični prispe- vek v 4. številki Novega ted- nika (Pisma bralcev) reagi- ram z manjšim časovnim za- mikom. Žal se Telekom bistva problema v svojem odgovo- ru sploh ni dotaknil. Omenja le najnovejšo spremembo te- lefonske številke, niti besede pa ni o tem, zakaj je dobil moj celjski telefonski priklju- ček v zadnjih treh letih že četrto številko. Gre za frek- venco spreminjanja telefon- skih številk, ki presega vse razumne meje. Če bi šlo zgolj za spremembo, na katero se omejuje Telekomov odgo- vor, se sploh ne bi kazalo vznemirjati, dejansko pa je njegovo ravnanje hudo prob- lematično. Tudi trditev, da me operativni delavec, ko je opravil zamenjavo številke, ni mogel priklicati po telefo- nu, je na trhlih temeljih. Če že nisem bil dosegljiv na celj- ski, bi me pač lahko poklical na ljubljansko telefonsko številko oz. bi mi lahko po- slali pisno sporočilo na ljub- ljanski naslov, na katerega mi Telekom redno (!) pošilja račun za plačilo mesečne na- ročnine. Kot pravi ljudski rek, izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese! In še pripomba, ki sodi bolj v kontekst pravil lepega vede- nja. Čeprav se praviloma ne podpisujem s svojim doktor- skim nazivom - tega tudi v tem primeru nisem storil in so mi naziv dodali v uredniš- tvu - bi pravila korektnega vedenja od telekomovcev zahtevala, da se ta naziv v odgovoru ne izpušča, saj pač niso mogli vedeti, da sem se sam v svojem prispevku pod- pisal le z imenom in priim- kom. Toliko o Telekomovi preti- rani vnemi pri spreminjanju telefonskih številk - drugič in obenem zadnjič! VIKTOR MAJDIČ, Ljubljana Župan Laškega je pozabil na obljube Minili sta že dobri dve leti, odkar smo v Laškem dobih novega župana in na največ- jo žalost sem tudi sam pre- pričeval del volivcev, da v drugem krogu namenijo svoj glas gospodu Rajhu. Podlegel sem njegovim obljubam, kaj vse bo ob pomoči Pivovarne naredil. Da sem imel o njem napačno mnenje, zdaj doka- zuje s svojim ravnanjem, saj se neredko do svojih obča- nov obnaša kot graščak do tlačana. Veliko razgovorov na občini se je že končalo predčasno, saj nihče ni pri- pravljen poslušati njegovega povzdiguj enega glasu. Pri tem pozablja, da je on v služ- bi občanov in ne občani v njegovi službi. Da je to vsekakor res, do- kazuje dejstvo, da se je nad predstavnikom prizadetih občanov Debra, Rečice in dela občanov Šmihela obnašal ta- ko, kot da ima pred sabo smr- kavca , ne pa starejšega gos- poda, ki je po pokhcu diplo- mirani inženir in upokojeni profesor, ki je v svojem življe- nju marsikomu pomagal do znanja. Dokazal je, da podpi- ra protizakonito poseganje v občinsko lastnino. Prav tako mu ni mar, da so občinarji (upravna enota v Laškem) in gospodje iz Zdravilišča Laško na škodo občanke Ojsterško- ve iz Poženelove ulice 2 pozi- dali del novega dela depan- dans, in to tako blizu in tako visoko, da v njene bivalne prostore ne bo nikoli več po- sijalo sonce. Ko se mu to pre- doči, najde vse mogoče izgo- vore. Laški župan tudi podpi- ra stališče občinskih služb, da se stanovalcem Poženelove ulice zapre dosedanji dovoz do blokov in individualnih hiš oziroma da se prometne raz- mere spremenijo v nevzdrž- ne. In tako vprašujem gospo- da župana občine Laško, ali se zaveda, da so mu občani, ko so mu na volitvah leta 1988 zaupali svoj glas, s tem zaupali, da bo v imenu vseh občanov laške občine delo- val za njihovo dobro? Da ne dela tako, dokazuje na več načinov. Tudi tako, da naši mladini v Laškem še do da- nes ni omogočil, da bi imela svoje prostore, ampak so mladi odvisni od sosednjih občin. Torej, takšen odnos do problematike občanov, tak- šna skrb za mlade in neko- rekten odnos do ljudi, ki pri- dejo svoje probleme reševati na občino Laško, vsekakor ni vredno zaupanja, ki mu je bilo dano ob volitvah leta 1998. Pa brez zamere, če sem odkrito povedal to, kar si mi- slim. MIRKO GOLOB, Laško Vračanje V preteklost Temeljna naloga opozicije v demokratičnih državah je, da kontrolira vladajočo opo- zicijo. Zato je razumljivo, da v naprednem svetu nadzor- na delovna telesa oblikujejo opozicijske stranke. To logič- no načelo pa ni sprejemljivo za vladajočo koalicijo v slo- venskem parlamentu. Z ve- činsko močjo ne upošteva tu- di tega osnovnega ventila de- mokracije. Ne oziraje se na opozorila manjšinske opozi- cije, se poslužuje prav tistih oziroma mnogo hujših čistk, kakršne je pred meseci neobjektivno očitala Bajuko- vi vladi. Politično motivirane kadrovske menjave potekajo v polni meri in z grozljivo naglico v državni upravi, jav- nih zavodih, agencijah in skladih, zadnje dni pa uvaja popoln nadzor še v držav- nem zboru. Zanimivo bi bilo vedeti, za- kaj se koalicija tako manično boji nadzora? Če opravljajo svoje delo pošteno in stro- kovno, imajo lahko čisto vest in je strah pred kontrolo po- vsem odveč. Toda naši vladni garnituri gre predvsem za ne- kaj drugega: v celoti hoče prevzeti oblast, kot jo je imela že nekoč kot komunistična partija. Demokratična opozicija mora v tem primeru odigrati svojo vlogo dosledno in spo- dobno. Če ne more izvajati svoje nadzorne funkcije, naj v prihodnje ne prevzema nika- kršne odgovornosti in naj vsa vodilna mesta, kljub finanč- nim posledicam, prepusti koaliciji. To bi bil močan sig- nal demokratični Evropi in priložnost, da le-ta spozna slovensko oblast s prave stra- ni. To bi bilo hkrati tudi gren- ko spoznanje za prenekatere slovenske volivce, ki so volili to oblast. Skrajno nedemokratično in samopašno ravnanje vladajo- če koalicije dobesedno sili opozicijo k omenjeni radikal- ni odločitvi. Navsezadnje je demokratična opozicija to dolžna storiti, saj gre vendar- le za našo državo Slovenijo. Po desetih letih uvajanja de- mokracije, doživljamo zlom le-te, naša država pa si ned- vomno zasluži naprednejšo in prijaznejšo oblast, vsaj ta- ko, ki se ne bo zgledovala in delovala po nobenih vzorcih iz preteklosti. IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Popravek V pismu bralcev (NT št.5), ki ga je pod naslo- vom Petdeset let rasti Atomskih toplic napisal Ja- nez Rihteršič iz Celja, se nam je vrinil odvečni »ne«, ki del mnenja avtorja bis- tveno spremeni. Pravilno se odstavek glasi: »Kljub temu ne vidim razloga, da bi se danes ime Olimia, ki ni ne rimskega ne klasične- ga izvora, ampak predstav- lja kvečjemu v takratni pi- sni obliki popačeno prvot- no domače ime, uporablja- lo v novem nazivu Atom- skih toplic. Za napako se opravičujemo. 23 NOČNE CVETKE $ v lokalu Vrček je bilo, 2. fe- [)ruarja v nočnih urah. Uroša Q. je nekdo napadel, menda je to bil Branislav M. iz okolice Celja. Posredi spora in vroče- ga prepira med ponočnjakoma [laj bi bila nerešena vprašanja glede prepisa vozila. t Na policijo je v soboto krog jtirih zjutraj poklical Peter in povedal, da so njegovega pri- jatelja pretepli v hali A, na ma- turantskem plesu. Patrulja si je §la zadevo pogledat, in ugoto- nla, da so se trije neznani pre- tepači spravili nad Sredoja V., eden izmed njih pa ga je bok- snil v obraz. Storilce, ki so po- begnili s prizorišča, bodo po- licisti predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, od posle- dic udarca pa je odvisna more- bitna kazenska ovadba na to- žilstvo. '9 V soboto malo pred polnoč- jo, je nekdo kHcal na policijo in se pridušal, da se iz gostišča Jurček širi preglasna glasba. Pa- trulja je šla poslušat, napenja- la je ušesa, a ni nič slišala. So- sedje, pobotajte se že enkrat! • V stanovanju na Zagajškovi naj bi Jožetu, v nedeljo malo po polnoči, grozila prijatelji- ca, so slišah pohcisti. In so šh obiskat Jožeta ter ga našli sa- mega. Jože jim je povedal, da je res imel težave s prijatelji- co, ki mu je grozila in vpila, da pa ne ve, kako ji je ime, niti cako se'piše. Prijatelj pa tak - Id ne ve, kdo mu stopi v hišo in se nanj dere! • V nedeljo okrog enih so na policiji izvedeli, da na Gospo- ski nekdo razbija s sekiro po vratih. Res je bilo razbijanje, vse skupaj pa se je začelo tako, da sta dva vesela Jožeta ves ve- čer gledala v glažke, ob slove- su pa sta se na hišnem hodniku sprla. Jože P. je v besu pogra- bil sekiro in z njo udarjal po vratih Jožeta K. • Na Miklošičevi je mladolet- ni Peter v nedeljo popoldne raz- bijal po stanovanju, pri tem pa je izražal tudi močno voljo, da pretepe lastnega očeta. O fan- tovem početju so že seznanje- ni socialni delavci. M.A. Kriminalci in vozniki z napako Preiskovalni sodnik zaslišal dva člana izpitne komisije in dva delavca zasebne avtošoli. Zakaj je na naših cestah to- liko divjakov in predrznih ter neukih voznikov, bi lahko našli odgovor tudi v zadevi, ki so jo pred kratkim raziskali celjsici kriminalisti, v sode- lovanju s kolegi iz Maribo- ra. Koliko pa je še neodkritih takšnih in podobnih lumpa- rij pri opravljanju vozniških izpitov, se človek upravičeno vpraša. V drugi polovici minulega le- ta je celjskim poHcistom priš- lo na uho, da je v neki zasebni avtošoli v Slovenski Bistrici mo- goče na lahek način priti do voz- niškega izpita. Ta posebnost naj bi se dogajala v strogo zaupnih dogovorih med posameznimi inštruktorji in kandidati. Očitno še premalo zaupnih in skritih. Sumu je sledila policijska prei- skava, ki je pokazala, da naj bi štirje člani avtošole omogoča- li svojim kandidatom, da so brez težav opravili vozniški iz- pit, seveda ne zastonj. Uslugo je bilo treba plačati, za teore- tični in za praktični del izpita, za vsakega od 30 do 50 tisoč tolarjev, za oba skupaj pa oko- li sto slovenskih tisočakov. V nadaljevanju preiskave je ob- stajal tudi sum, da so z inštruk- torji in kandidati sodelovali tu- di trije člani izpitne komisije izpitnega centra iz Maribora, ki so, proti plačilu ali darilu, med izpitno vožnjo mižali. Ta- ko se je zgodilo, da je kandi- dat, ki je plačal, opravil prak- tični del izpita (vožnjo) po tem, ko je prevozil dva stop znaka, peljal čez neprekinjeno sredin- sko črto na vozišču in vozil z neprilagojeno hitrostjo. Krimi- nalisti so zviti! In kako so kan- didati opravljali teoretični del izpita? Namesto da bi se z zna- njem spopadali s testnimi po- lami, so na mizo dobili že iz- polnjene, po drugi inačici pa jim je bil izdan »plonk listič« za točno določeno testno po- lo, ki jim jo je na mizo položil točno določeni član izpitne ko- misije. Ko je bila preiskava pri kon- cu, so kriminalisti opravili še pet hišnih preiskav, pri tem pa zasegli več različne dokumen- tacije, ki je sum o nečednih po- slih le še dodatno potrdila. Is- točasno so v ponedeljek, 29. januarja zjutraj, policisti od- vzeh prostost osmim osebam, od tega štirim članom izpitne komisije in štirim delavcem av- tošole. Dan za tem so s kazen- sko ovadbo k preiskovalnemu sodniku privedli dva člana iz- pitne komisije in dva delavca avtošole. Pridržani in zaslišani lumpi so osumljeni kaznivih dejanj da- janja podkupnine, prejemanja podkupnine, pomoči pri daja- nju podkupnine in sprejemanja daril. Zoper sedem oseb so po- licisti podali kazenske ovadbe na okrožno državno tožilstvo: zoper tri člane izpitne komisi- je in štiri delavce zasebne avto- šole. Ker se preiskava nadalju- je, še ni znano, koliko (bivših) kandidatov je na opisan način prišlo do vozniškega izpita. Zaenkrat se ve, da jih je bilo osem (ti so se pokesali in pove- dali, kako gladko jim je šlo pri izpitih), preiskava pa poteka še za približno 30 kandidatov, zdajš- njih voznikov, ki jim, žal, ne piše na čelu, kako so prišli do izpita. Tako se jim tudi izogniti ni mogoče, ko jih zagledamo na cesti v vlogi voznikov. MARJELA AGREŽ MINIKRIMIČI Vlomil V osnovno šolo v noči na ponedeljek, 29. ja- nuarja, je neznani storilec vlo- mil v Osnovno šolo Blaža Arniča v Lučah. Preiskal je notranjost in ukradel fotoaparat Kodak, ISDN telefon Tiptel, camcorder Sony ter osebni računalnik Go- renje Point. Lučka osnovna šola je s tem dejanjem oškodovana za okoli 380 tisoč tolarjev. V trgovino po mešano blago v noči na četrtek, J. februar- ja, je neznanec vlomil v prosto- re trgovine z mešanim blagom in v Kava bar v Zibiki, od koder je odpeljal večjo količino raz- ličnih cigaret, alkoholnih pijač, kavo, Armalovo pipo, kavni mlinček, dva likalnika ter ne- kaj menjalnega denarja. Last- nika lokalov, C.P. in M.P., sta (skupaj) oškodovana za okoli 500 tisoč tolarjev. Odpeljal drogove v noči na četrtek, L februarja, je neznani storilec, iz ograjene- ga prostora na Stritarjevi ulici v Celju, ukradel in odpeljal pet dro- gov javne razsvetljave. Podjetje Elektro Celje je oškodovano za okoli 250 tisoč tolarjev. Razmetane vikend hišice v dneh od 26. januarja do L februarja, je neznani storilec vlo- mil v vikend v kraju Homec pri Mozirju. Ukradel je dve goveji in eno konjsko kožo, brivski aparat, sesalec, več okrasnih predmetov, nekaj notranje opreme in pre- hrambenih artiklov. Lastnika CZ. je zmikavt oškodoval za okoli 300 tisoč tolarjev. v minulem tednu pa je nez- nani storilec vlomil v vikend v kraju Melise, prav tako na Mozir- skem. Iz notranjosti je odtujil barvni televizor, sesalec za prah, več higienskih pripomočkov, ob- lačila, stanovanjsko opremo ter nekaj prehrambenih artiklov. Z dejanjem je lastniku S.E. povzročil za okoli 400 tolarjev materialne škode. V noči na 1. februar je bilo vlom- ljeno v vikend v Brinjevi Gori na Konjiškem. Neznani storilec si je v notranjosti izbral varilni aparat, ročno električno žago, kotno bm- silko ter strojček za rezanje kera- mike. Lastnik J.G. je oškodovan za približno 60 tisoč tolarjev. SK Nezgoda pri turni smuici Minulo soboto popoldne se je med turno smuko v Sa- vinjskem sedlu ponesrečil 29-letni smučar. T.P. se je s prijatelji podal s Savinjskega sedla proti planin- skemu domu na Okrešlju. Na polovici poti je spregledal snežni zamet in zapeljal vanj ter si pri padcu zlomil nogo. Policijski helikopter je ponesrečenca, skupaj z gorskim reševalcem iz Celja, odpeljal v dolino, potem pa so ga z reševalnim vozi- lom odpeljali v celjsko bolnišnico. M.A. Videti je počilo V nedeljo, 4. februarja okoli 6.40 ure, je v Luterju, v kleti stanovanjske hiše M.F„ eksplodiral plin. Eksplozija je močno poškodovala stene, vsa notranja in zuna- nja vrata, šipe na oknih, delno pa je bil poškodovan tudi osebni avtomobil Opel corsa, parkiran v garaži, in še osebni avtomobil audi 80, ki je stal pred garažo. Preiskovalci so ugotovili, da je plin uhajal iz desetkilogramske jeklenke, postavljene v kleti zraven kurilnice. Nastala gmotna škoda znaša približno 5 mili- jonov tolarjev. M.A. PROMETNENEZGODE Nenadoma Čez cesto Na Aškerčevem trgu v Šmar- ju pri Jelšah se je v četrtek, 1. februarja popoldne pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana. Š.G. (55) iz Šmarja pri Jel- šah je vozil osebni avtomobil iz smeri Mestinja proti Celju. Ko je pripeljal na Aškerčev trg v Šmarju, mu je z desne strani prečkal vozišče pešec, 13-let- ni M.F. iz Šmarja pri Jelšah. Voznik je, kljub zaviranju, tr- čil v pešca. Pri vzvratni vožnji" Na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju se je v petek, 2. februarja dopoldne pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodovala peška. U.I. (23) iz Šmartnega ob Pa- ki je vozil kombinirano vozilo po hodniku za pešce, vzvratno v smeri Kajuhove ceste. Pri tak- šni vožnji je z zadnjim delom vozila trčil v peško, 63-letno J.K. iz Velenja, ki je padla po tleh in se hudo poškodovala. V čelnem trčenju dva mrtva Tragična nezgoda se je pri- petila v soboto, 3. februarja ob 8.20 uri, na Dečkovi cesti v naselju Celje. M.M. (47) iz Podvina, je vo- zil osebni avtomobil po Deč- kovi cesti iz smeri Kersnikove proti Čopovi ulici. V blagem levem preglednem ovinku je za- peljal na nasprotno smerno vo- zišče v trenutku, ko je iz nas- protne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 74-letni E.Š. iz Ilovce pri Vojniku. Tr- čenje je bilo tako silovito, da sta bila oba voznika na mestu mrtva, iz zmečkane pločevine pa so trupli rešili celjski po- klicni gasilci. Kasneje je bilo pri medicinski obdukciji ugo- tovljeno, da je pokojni M.M. zapeljal na nasprotno smerno vozišče, ker ga je zadel srčni infarkt. Zaneslo ga je Na regionalni cesti, zunaj naselja Stranice, se je v ne- deljo, 4. februarja ob 3.30 uri, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena. Na vozilih je škode za okoli 600 tisoč tolarjev. M.M. (23) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Slo- venskih Konjic proti Celju. Zu- naj naselja Stranice je zapeljal na desno bankino, pri tem iz- gubil oblast nad vozilom, na- kar je s sprednjim desnim de- lom vozila trčil v nabrežino jar- ka. Pri tem se je vozilo preobr- nilo in obstalo je na kolesih. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe. Trčenje V Mestinju v križišču glavne in regio- nalne ceste, zunaj naselja Me- stinje, se je v nedeljo, 4. fe- bruarja popoldne, pripetila nezgoda s hudimi posledica- mi, na udeleženih vozilih in objektu pa je nastalo za več kot milijon tolarjev gmotne škode. A.V. (18) iz Grlic je vozila osebni avtomobil po regional- ni cesti, iz smeri Grlic proti omenjenemu križišču, kjer je zavijala levo proti Šmarju. Ta- krat je po glavni cesti, iz smeri Šmarja, pripeljal voznik Iz- letnikovega avtobusa, 50-let- ni F.R. iz Dobrine pri Ptuju. V trčenju, ki je sledilo, je voz- nica A.V. utrpela hude tele- sne poškodbe, njena sopotni- ca, 15-letna M.V., prav tako iz Grlic, pa je bila lažje ra- njena. M.A. Nesreča na Dečkovi cesti v Celju je terjala dve smrtni žrtvi. Pobeglega goljufa že prijeli Minuli teden smo poročali o prijetju skupine podjetni- kov, ki so osumljeni poslovnih goljufij. Med osmimi osumljenci sta dva v sodnem priporu, enemu lipa je uspelo zbežati. Te dni so ga policisti izsledili in prijeli, za 24-letnega B.B., ki je prijavljen na nekem naslovu na ločju Kranja, smo izvedeli na ponedeljkovi redni novi- naiski konferenci na Policijski upravi Celje. M.A. Radarske kontrole bode. ^ v petek, 9. februarja dopoldne, na območju Rogaške Slatine, v popoldanskem času pa na območju Mozirja; ► v soboto, 10. februarja dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Celja; f v nedeljo, 11. februarja dopoldne, na območju Velenja, po- poldne pa na območju celotne regije; ^ v ponedeljek, 12. februarja dopoldne, na območju Sloven- skih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Šentjurja ■ pri Celju; ^ v torek, 13. februarja dopoldne, na območju Celja, popoldne pa na območju Žalca; P v sredo, 14. februarja dopoldne, na območju Velenja, po- \ poldne pa na območju Slovenskih Konjic ter ^ v četrtek, 15. februarja dopoldne, na območju Celja, popold- ne pa na območju Šmarja pri Jelšah. ZANIMIVOSTI NOVI TEDNIK NINA VAS OPAZUJE Pred posiljevalcem bo nekaj let mir Na naših televizijah je ži- vo, celo preveč. Na Pop TV se ukvarjajo s čisto osebno de- narnimi zadevami, to pome- ni, da še tisti vodilni, ki ima- jo redno pogodbo o zaposli- tvi, razmišljajo o tem, da bi se registrirali kot samostojni podjetniki in potem delali pogodbeno. »Kaj nas briga pokojnina,« pravijo, »kdo ve, če jo bomo dočakali in kdo ve, kakšna bo takrat, ko jo bomo potrebovali.« Tako smo zvedeli, da nihče od glavnih ni zaposlen pri POP TV, ampak so tam vsi pogod- beno. Na TV3 čakajo, kaj bo nare- dila Barbara Volčič-Lomber- gar, nova urednica, točneje nova uslužbenka Mobitela, ki pa je, med drugim, zadolžena tudi za TV3, istočasno pa vodi še nekatere oddaje na nacio- nalni televiziji. Toda najbolj zanimivo je na nacionalki, kjer je kot eden vstal novinarski televi- zijski sindikat, ki ga vodi no- vinar Rajko Gerič in ki z vsemi topovi strelja na staro- novega generalnega direk- torja Janeza Čadeža. Ta je spoznal, da je, vsaj dokler ga ne bo potrdil državni zbor, najbolj modro molčati. Rajko Gerič, ki je užaljen, da ga posebna komisija ni izbrala za dopisnika iz Zagreba - tja bo šel Drago Balažič, njego- vega namestnika pa še iščejo - pa je zato še bolj nastrojen proti direktorju. Res je, da je na nacionalki veliko nepra- vilnosti, res pa je, da je to mastodont, ki se le počasi premakne in res je, da tudi sindikat marsikdaj strelja s slepimi naboji, kajti za vse le ni kriv generalni direktor. Tu- di v primeru obrazca K4, na katerem bi morale ustrezne finančne službe vse prejem- ke novinarjev in ostalih de- lavcev posredovati Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da jim pozneje določijo višino pokojnine, je kriv generalni direktor, pa če- prav za denarne zadeve od- govarja samo in edino Igor Kadunc, finančni direktor. Te službe se izgovarjajo, da je v zadnjem letu odšlo v pokoj kakšnih 400 televizij- skih delavcev, pa nihče, tudi znani Sandi Čolnik, ni imel problemov z ugotavljanjem višine pokojnin, le podatkov za posameznega delavca ni- so poslali, ker je računalnik pokvarjen. No, da je lahko pokvarjen nekaj dni ali kak- šen mesec, bi sicer verjeli, da pa je pokvarjen že štiri leta, ne, tega nihče ne verjame. Generalni direktor nacional- ne televizije Janez Čadež je izjavil, »da so se na Češkem uprli novinarji zato, ker se je v njihove zadeve vmešavala politika, pri nas pa se v naše, tudi novinarske zadeve, vti- ka civilna družba.« Sicer pa se v ljubljanskih modnih krogih ugiba, kdo je tisti Celjan, ki je bil sredi prejšnjega tedna obsojen na nekaj let zapora zaradi spol- nega nasilja, posilstva in kar je še takšnih zadev. Zanima jih, ali je res, da se je Ukvar- jal s hostesami, kajti to po- meni, da je iskal lepa dekle- ta in da ga poznajo tudi ljub- ljanski krogi? No, kljub te- mu, da so takšna sojenja hu- do zaprta zadeva, pa ne za- radi samega storilca, ampak zaradi njegovih žrtev in so novinarji navadno odstra- njeni iz sodne dvorane, smo izvedeli, da se možakar M. V. nikoli v življenju ni ukvar- jal ne z organiziranjem modnih revij in tudi hostes ni nikoli poznal in si je vse skupaj izmislil zato, da bi lažje zvabil v past dekle, na katero je vrgel oči. Zdaj bo nekaj let mir pred njim. Pa smo res smešna dežela. Alfi Nipič pri svojih letih poje kot slavček. Zoran Predin in Vlado Kreslin delata kot no- ra. Tudi Tulio Furlanič, nek- danji koprski Kameleon, dela na stara leta, navsezadnje je že srečal Abrahama, in je pred kratkim izdal svoj novi album Brez rdeče niti, v klubu Central pa je predpremierno pokazal videospot za skladbo Točno vmes. Kaj pa dela mu- larija? »81 NINA KAVRAN-ADLEŠIČ Dijaki 4.d razreda Splošne in strokovne gimnazije Lava (Šolski center Celje): Rasto Jereb, Matic Jeraša, Jan Ivančič, Gašper Čretnik, Tadej Vrtačnik, Peter Štrukelj, Domen Šeruga, Jernej Kukovič, Jernej Zupane, Lovro Verhovšek. Mitja Mazej, Nataša Pokrajac, Mateji Kobe, Anja Špiljar, Maja Ovčar. Bojana Kroflič, Metka Novak, Vesna Krajnc, Vesna Srdit Mojca Videč, Aneta Tvd, Brina Pungerčič in Metka Potočnik z razredničarko Mojco Pohan ter ravnateljem Jankom Stegnetom. Pošljite nam fotojrafijo! Maturantski ples in izlet sta tisti prijetnejši del priprav na slovo od srednje šole. Spom- ladi bo sledila najtežja preiz- kušnja, včasih so temu rekh zrelostni izpit, zadnje čase pa mu bolj ustreza ime borba za točke. Kakorkoli, čas srednje- šolskega druženja, naporov, uspehov in padcev, upanj in pričakovanj, bo kmalu le še spomin. Naj bo zabeležen tu- di na straneh našega časopisa za čase, ko boste segli po sta- rih fotografijah in na kakšni obletnici mature potegnili na plan vse nostalgične spomine. Četrtošoci! Pošljite nam sku- pinsko fotografijo učencev va- šega razreda z imeni vseh, ki so na sliki. Lahko ste jo posnel na izlem, na maturantskem ple su ali v razredu. Če fotografije, 1« bi vam bila všeč, nimate, bom( mi poskrbeli zanjo. Izpolniti kupon in skupaj s sošolci s( boste lahko občudovali v časopi su. Vaše kupone pričakujem( na naslov: Novi tednik. Prešel nova 19, 3000 Celje. VITEZIBELEGAMESTA NASI KRAJI IN UUDJ^ 25 Ana Petre v starodavni črni kuhinji, iz katere še občasno zadiši po slastni jedači. Tako kot nekoč. V črni kuhinji ujeti spomini Bodo tristo let staro hišo v Brdcah nad Dobrno obvarovali pred propadom? Ljudje se vse bolj zavedamo vojih korenin in večkrat toži- Do za življenjem, ki so ga »znali nekoč. Na to nas še edno spominjajo relikti, ki ako ali drugače kljubujejo zo- ni časa. Slednji pa žal ne pri- anaša in tako številna poslop- % mlini, črne kuhinje in po- ibbno preprosto izginjajo. Podobna usoda grozi tudi hišici Ane Petre z Brdc nad Dobrno, ki naj bi jo po pričeva- njih domačinov zgradili okoli leta 1700. Hiška s štirimi pro- stori je že skoraj sedemdeset let dom Ančki, kot jo kličejo sosedje, ki je pred dvema leto- na ostala sama. V bližmi si je an Franci postavil novo hišo, ^nčka pa vztraja pri svojih spo- iiinih, ki so sloiti v hiši. »To je lom mojih staršev in tukaj bm vse do konca ostala tudi az,« je dejala Ančka, ki nas je )rijazno povabila na ogled hi- Se. Le-ta je še vedno taka kot lekoč. »Sin je rekel, naj >bajto< aiotraj prenovimo, pa sem te- nu nasprotovala. Hočem, da »stane nespremenjena, da me bo spominjala na stare čase,« je pripovedovala Ančka. Ob naj- ve^i sobi s krušno pečjo je prava črna kuhinja, na katero je lastnica še posebej ponosna. »Takšnih kuhinj pri nas skoraj- da že ni več, zato se dobro zavedam, da jo moram ohrani- ti, kolikor se bo to pač dalo,« je povedala in dodala, da v njej še vedno kdaj kaj skuha ali speče, sicer pa v ta namen zadnjih nekaj let uporablja star štedil- nik na drva. Preživlja se z mo- ževo pokojnino, večino stvari pa Petretovi pridelajo kar na domači zemlji. Del hiše, v kateri je omenjena črna kuhinja, je grajen iz kam- na, stanovanjski del oziroma soba, v kateri se je spalo, pa je povsem iz lesa. »Ali pa trstike, kdo ve,« je podvomil Branko Brecl, Ančkin sosed in občinski svetnik, ki nas je prvi tudi opo- zoril na zapuščino preteklosti. »Hiša je prelepa, prav tako nje- na notranjost, zato bomo nare- dili nepopravljivo napako, če je ne bomo pravočasno začeli ob- navljati,« je dejal Brecl in dodal, da bi morali čimprej popraviti streho. »Gre za edinstven pri- mer na Dobrni, kar bi lahko koristno uporabili pri promociji turizma. Od Dobrne do sem so komaj štirje kilometri in mnogi turisti bi si verjetno z veseljem ogledali takšno zanimivost.« Prav gotovo. Ljudje namreč niso več zadovoljni le z osnov- no ponudbo zdravilišč in ostalih turističnih središč, kamor vse- kakor sodi tudi Dobrna, ampak želijo in zahtevajo še kaj več. Želijo si ogledati okolico, narav- ne znamenitosti, kultume spo- menike, se sprehoditi po bliž- njih gozdovih, se povzpeti na bližnji vrh... Prav zato je skrb za okolje, pa najsi gre za mesbio ali podeželsko, nujno potrebna. Za to so v prvi vrsti odgovorni v občinah in pristojne organizaci- je, ki pa, žal, mnogokrat nimajo dovolj denarja - ali pa interesa. Slednje sicer ne velja za dobmš- ko občino, ki pa je na področju turizma v zadnjem času morda nekoliko zaspala. Tega se neka- teri na srečo dobro zavedajo, ali pa bo njihov trud tudi obrodil sadove, bomo videli čez nekaj let ■BOJANA JANČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN »Hočem, da hiša ostane nespremenjena, da me bo spominjala na stare čase,« je odločna Ančka. Med nastopom dekliškega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Anja Jezemik. Braslovški veseli večer Prosvetno društvo Braslovče je za svoje sokrajane in druge pripravilo prijeten veseli večer pod naslovom Za vsakogar nekaj. Bo- gat program je privabil številne poslušalce, ki so povsem napolnili dvorano Zadružnega doma v Braslovčah. V programu, ki ga je povezovala Lucija Marovt, so nastopili Damjana Flere, učenke OŠ Letuš, Maja Rančigaj, Blaž Klančnik, Alja Gorišek, kvintet OŠ Braslovče, družina Zavr- šnik, dekliški cerkveni pevski zbor, družina Strojanšek, Trio krajcerji, Ljudski godci, David Rokovnik, Ivica Perger, Matjaž Basle, Patricija Turnšek, Martina Skurnšek in kot gosta veče- ra Alenka Lesjak in Božo A. Kolerič. Sceno sta pripravila Jolanda Petek in Sonja Jezernik, za luč pa je skrbela Alenka Lesjak. Program je trajal skoraj dve uri, vendar je zaradi svoje raznovrstnosti skoraj prehitro minil. T. TAVČAR Od leve: Marica Keršje zložila pesem o kolinah, Jože Zupane je neumorno vlekel meh. Zmago Kladnik se je pohvalil s pranjem svinjske glave in še posebej pujsovih zob, Jana Trobec je »špilila« krvavice, Jani Kukovič se je lotil vsakega dela. Robi Koštotnaj, sicer kuliar v Domu starejših, pa je pujsa zaklal. Furež kot nekoč Prvi petek v februarju je bilo v Domu starej- ših v Šentjurju bolj živahno in veselo kot druge dni, saj so pripravili prave domače koline. »Svojega« pujska so zredili na bližnji kmeti- ji, kjer tudi jemljejo ostanke hrane iz Doma starejših. Zjutraj so pujska zaklah, »obarah« na klasičen način in začeli z razrezom. Dela so se lotili vsi, ki so sposobni sodelovati pri takih opravilih. Zanimiv dogodek sta spremljali pe- sem in harmonika ter seveda obujanje spomi- nov na koline, pri katerih so skoraj vsi že kdaj SKKldovaiL . ^____________ .______ . Pobudo je dal in jo izpeljal Jani Kukovič, ki v Domu starejših skrbi za družabno življenje stanovalcev. Najlepše kose svinjine bodo odi- mili in pripravili za velikonočne praznike, naredili so več pečenic, krvavic in salam, spustih slanino za ocvirke in mast... Prijeten dan so zaključili s slavnostno kmeč- ko večerjo, pesmijo in harmoniko. Vsi v Domu starejših v Šentjurju pa upajo, da bodo pozno jeseni lahko opravili tudi prvo manjšo trgatev v vinogradu, ki so si ga urediU na sončni legi ob domu. T.VRABL 26 NAŠI KRAJI IN UUDJE Zobozdravnik, ki ima rad zgodovino Franc Štolfa ima sedaj, ko je v pokoju, še več časa za raziskovanje zgodovine zdravstvo - Avtor in ustanovitelj slovenske zobozdravstvene zbirke čeprav so njegove korenine na Primorskem, je po duši in srcu Celjan. Tli je pognal koreni- ne, v tem mestu je začel in končal svojo poklicno pot. Rad bi, da bi tudi drugi spoznali lepoto mesta, ki mu je tako pri srcu, in njegovo slavo ponesli v svet, kot sam pravi. In pri tem je pomemben tudi delež, ki ga k poznavanju Celja že nekaj časa prispeva prav on, primarij Franc Štolfa, dr. stomatologije. ■mmmmmmm Ko namreč obiskovalci od drugod obiščejo Celje in Muzej novejše zgodovine, si lahko v njem od maja 1993 ogledajo tudi slovensko zobozdravstveno zbirko, katere avtor in upravi- telj je primarij Štolfa. Ta je namreč dolga leta zbiral in tako ohranil veliko predmetov, ki so dragoceni za zobozdravstveno stroko. Nekaj jih je rešil, da niso končali na odpadu, nekaj odkupil in ko so domače kleti postale pretesne za vse, kar je zbral, je zbirko odstopil muzeju. Žal ima tudi ta prostorske težave in je 70 odstotkov zbirke v depoju, kjer čaka na boljše čase. Zbirka nekda- njih instrumentov, pripomočkov in opreme v zobozdravstvu je ena največjih v jugovzhodnem delu Evrope in največja samostojna zbirka, ki predstavlja samo eno dejavnost v medicini. Naj- starejši eksponat je »angleški ključ« iz leta 1750. Pred leti je še sam hodil s prikolico iskat predmete za zbirko, sedaj to ureja muzej, sam pa gre še vedno rad zraven. Njegova želja je, da bi zbirka dobila večji prostor in da bi se konceptuirala na moderen na- čin ter da bi jo promovirali v javnosti. Študentom medicine in stomatologije je na primer že dobro znana, saj že deveto leto prihajajo v Celje na strokovne ekskurzije, kjer si ogledajo mu- zej z zbirko in bližnje zanimi- vosti. »Študentje bodo tako po- nesli čast in slavo mesta po- vsod, kar gre zahvala dobremu sodelovanju z inštitutom za zgodovino medicine pri Medi- cinski fakulteti v Ljubljani in asis. mag. Zvonki Zupanič Sla- vec, dr. med.,« pravi Štolfa. Z njo sta tudi skupaj izdala nekaj knjig in zbornikov. Sicer pa se z zgodovino medi- cine in stomatologije na Celj- skem in v Sloveniji ukvarja zad- njih deset let. Ne samo zbirka, rezultat tega so tudi knjige in strokovni članki. Doslej je izdal 13 knjig z različno vsebino in objavil okrog 600 poljudnoz- nanstvenih in strokovnih član- kov. V večini knjig je zgodovin- sko obdelal zobozdravstveno delovanje na Celjskem, loteval pa se je tudi drugih tem. Od- mevne so bile zbirke Šale na naš rovaš, v katerih je zbral vse, kar je šaljivega našel na temo zo- bozdravnikov pri nas, od kari- katur, šal, aforizmov... Veliko karikatur in aforizmov je njego- vih. Zelo pri srcu mu je tudi delo Dr. Ivan Oražem, dobrot- nik medicinske fakultete. V knjigi Enigma resnice pa je zbral razmišljanja na različne družbene teme. V tem času končuje roman o življenjski usodi prijatelja, pri- silno mobiliziranega Celjana, ki je med vojno kot vojak pre- križaril Evropo. Slovenski jani- čar v drugi svetovni vojni bo verjetno naslov dela, pravi. Ob vsem tem najde čas še za slika- nje. Najraje krajine v olju, ki jih je doslej predstavil na šestih skupinskih in štirih samostoj- nih razstavah. Klebukin kovček Medicina oz. stomatologija ga je kot humanitarna veda ved- no privlačila. Temu je posvetil vse življenje in ni mu žal. Rodil se je v Ljubljani staršem Pri- morcem iz Sežane, ki so tako kot 80 tisoč drugih zbežali pred fašističnim nasiljem v Jugosla- vijo leta 1930. »V eni roki so ves čas imeli klobuk, v drugi pa kovček,« pravi Franc Štolfa. V Ljubljani je oče šest let vodil restavracijo Pri levu, kjer so kasneje zgradili hotel Lev, leta 1939 pa so se preselili v Celje. Starši so kupili gostihio Turška mačka, vendar so se lahko usta- lili le za kratek čas. Marca 1942 so jih izselili. Da so njegove korenine v narodno zavedni družini, priča tudi podatek, da je bil njegov »nono« v letih 1905 do 1918, torej do prihoda Itali- janov, župan v Sežani. »Bil je eden od Slovencev, ki so cesarja Franca Jožefa pozdravil v slo- vanskem jeziku - v češčini in ne v nemščini,« je ponosen Franc Štolfa. Stiki s Primorsko so os- tali, čeprav se je po maturi v Celju in študiju stomatologije v Beogradu vrnil v mesto ob Savi- nji in se zaposlil v Zdravstve- nem domu Celje, po petih letih pa v Železničarskem zdravstve nem domu - podružnici Celje (ŽZD). Nekaj časa je bil po- močnik direktorja in sdrokovni vodja ŽZD. O vzponu in padcu mariborskega ŽZD je pripravil brošuro, ki je tik pred izidom. Pred tremi leti se je upokojil in od takrat se lahko še bolj posve- ča raziskovanju preteklosti zdravstva in zobozdravstva. »Za čas med leti 1941-45 na Celj- skem je v publikacijah siva lisa, ki bi jo rad zapolnil. Pomagam si z arhivskim gradivom, naj- bolj pa sem vezan na ustna pričevanja ljudi, takratnih zo- bozdravnikov, sester in tehni- kov. Iz tega bo nastalo delo o zobozdravstvu na Celjskem v obdobju okupacije,« pravi pri- marij. Pnripelelin Posebej ponosen je, da je bil pred dvema letoma izvoljen za predsednika Znanstvenega društva za zgodovino zdravs- tvene kulture Republike Slove- nije, ki je zasnovano zelo širo- ko, saj vključuje zdravstvene delavce različnih področij, pa tudi biologe, farmacevte, zgo- dovinarje... Društvo spodbuja in organizira raziskovalno, znanstveno in strokovno delo v okviru zdravstvene kulture na- roda, proučuje, kritično vred- noti ui objavlja s tega področ- ja, organiziralo pa je tudi nekaj uspešnih simpozijev. Štirje člani so v okviru tega društva vključeni v mednarodno druš- tvo za zgodovino medicine v Antwerpnu, poleg tega so ak- tivni tudi v društvu za zgodovi- no medicinskega pribora (HMES) s sedežem v Londonu. Izmenjujejo si informacije, iz- dajajo glasilo, ocenjujejo po- samezne izdelke iz različnih obdobij... Deset let je že tudi urednik Zobozdravstvenega občasnika. aktivno deluje v društvu zobo^ dravstvenih delavcev... Za vj. to je doslej prejel več kot dv^j set različnih priznanj, najbo| pri srcu pa mu je Schvvabovf priznanje, podeljuje ga namr^^ domače zobozdravniško drug, tvo, saj je, kot sam pravi, tij domačem dvorišču težko bi| prvi petelin. Ponosen je tudi ^ Valvasorjevo priznanje za sluge na področju zgodovin,: medicine in na grb mesta Celjj \ ki ga je prejel leta 1994. i Priznava, da vsega tega ne \ i mogel početi, če ga ne bi pod' pirala žena, ki je pred upokoji' tvijo tudi delala v zdravstvu i Nekateri so se sicer doma raji I ukvarjali z uslugami na črno sam pa tega ni nikoli počel čeprav ugotavlja, da so bi|(i plače zobozdravnikov vedm' sramotno nizke in temu piiJ mema je danes tudi njegovji pokojnina. Ocenjuje, da bo \\ Sloveniji v petih do osmih let|i nastopilo pomanjkanje zoboz' dravnikov, saj mladi za ta po klic niso stimulirani. Očitni pa je zanj znal navdušiti svoje ga nečaka, ki je šel po njegovil stopinjah. »Potrebne bodo sistemski spremembe, na prvem mesti pa mora biti preventiva. Žele bi, da bi se zobozdravstvo pred šolskih, šolskih otirok in mladi ne razvijalo tako kot doslej, ki zahvaljujoč sti^oki in posamez nikom v ničemer ne zaostaja mo za Evropo. Večji poudarel pa bi morali dati starejši popu laciji, ki je najbolj potrebn najdražje dejavnosti stomatolo gije - protetike, sredstev pa imi najmanj,« ocenjuje razmere Sam zaupa svoje zobe prijatf lju. »Ta lahko počne, kar hoče, pravi v smehu in tiste, ki trdijo da ne potrebujejo zobozdravni ka, saj vse preberejo v knjigai opozarja: »Pazite, da vas ne po koplje tiskarski škrat!« TATJANA CVIW Foto: GREGOR KATlČ Iskrice in domislice • če mlatil prazno slamo, boš lačen. • Neslan človek je kot juha brez soli. 9 S poštenjem še do doma upokojencev ne prideš. • Enakost pride z velikim snegom. Takrat hodimo vsi peš. • Edino lenuh ne dela napak. •Moževa prihodnost je pametna žena. In to je vse. • Kdor ne more spati, je norec - ali pa ima takšno službo. •Bog je gotovo vstal z levo nogo, ko je ustvarjal človeka - kar se mu še danes pozna. Primarij Franc Štolfa je v prostem času tudi slikar, pisatelj in aforist. Muzejska postavitev stare zobozdravstvene ordinacije s predmeti, ki jih je zbral Fraru: Štolfa. Foto: Muzej novejše zgodovine. Največkrat na Šmohorju Planinsko društvo Laško, ki ima v upravljanju dom na Šmohorju, ugotavlja, da le-ta iz leta v leto privablja več obiskovalcev. Urejena okoli- ca, prijazni najemniki in bolj- ša ponudba hrane so gotovo tisto, kar je za planince več kot dobrodošlo. Oskrbnika doma sta že predlani razpisala nagradno akcijo, s katero sta obljubila nagrado in značko za vse, ki bodo vsaj dvajsetkrat, štiride- setkrat ali celo šestdesetkrat prišli v dom. Samo lani je več kot dvajsetkrat prišlo na Šmo- hor 30 planincev. Kar 230-krat ga je obiskal Franc Ribič iz Zabukovice, Martin Šalej iz Celja 115-krat, Bojan Laznik iz Zabukovice 110-krat, Mirko Lesjak iz Laš- kega pa 105-krat. Sledijo mu: Tomaž Uranjek iz Arje vasi 67-krat, Edita in Ervin Borišek iz Griž 64-krat, Andrej Pod bevšek iz Zgornje Rečice 63 krat. Iztok Lednik iz Arje vas 60-krat, Marjan Dobrajc ii Celja 56-krat, Franc Brecl ii Žalca 43-krat, Božo Zdovc ii Tremerij in ViU Senčar iz Li boj sta bila 40-krat in Frani Deželak iz Griž 30-krat. Sled še dvanajst tistih, ki so bili ni Šmohorju več kot dvajsetkrat MOJCA MAR01 Foto: FANIKA WIEGELl Vsi, ki so sodelovali v akciji, so se zadnjo januarsko soboto zbrali v planinskem domu na Šmohorju, kjer sta jih oskrbnika pogostila s kosilom, podelili pa so jim tudi bronaste, srebrne in zlate značke s priznanji. NAŠI KRAJI IN UUDJE - FEUTON 27 Gutenbergov naslednik Navdih pri Prešernu in njegovi Zdravljici - Črno umetnost s pogledom v preteklost »Mojstrsko ročno tiskarstvo na repliki tare tradicionalne lesene preše predstavlja rfhunsko prikazovanje tiskarske dedišči- le, ki vključuje vse tradicionalne ročne ehnološke postopke. Delovanje mojstrske lelavnice Rozman je nepogrešljiva sestavi- la naše promocije doma in v tujini s prika- lovanjem zgodovine tiska - ene od pomem- inih civilizacijskih sestavin.« Tako je na kratko zapisal svoje mnenje o ianezu Rozmanu iz Smokuča pri Žirovnici, ladaljevalcu srednjeveške črne umetnosti - ti- ikarstvu, prof. dr. Janez Bogataj. Nedolgo nazaj e bila potujoča srednjeveška tiskarna Manufak- ura mojster Janez prisotna tudi v Savinjski iolini, na preboldski osnovni šoli je gostovala Iva dni, kar je bilo svojevrstno doživetje. Janez Rozman je velik del poklicnega življe- ija povezan s črno barvo. Najprej je bil 13 let limnikar, zatem metalurški tehnik v železarni, lato se je podal v kovinsko galanterijo, pred levetimi leti pa v sitotisk. Sedaj že devet let rodi družinsko podjetje Atelje Rozman, v katerem poleg njega delajo tudi žena in sinova, ^ledtem ko je sin Anže na svetovni razstavi inovacij v Bruslju dobil že pred osmimi leti srebrno medaljo za digitalno izsekovanje sa- molepilnih nalepk in pozneje še vrsto drugih priznanj, prihaja sedaj iz Rozmanove hiše inovacijska posebnost, ki sega v preteklost. Tisicarska stiskalnica zaradi Poezij Janezu Rozmanu se je že pred časom utrnila misel, da bi bil že čas malo izpreči iz vsakda- njega posla in narediti nekaj novega. Prilož- nost in izziv je videl v preteklosti, v srednjeveš- kem tiskarstvu, ki nam je s Primožem Trubar- jem prineslo dvoje prvih slovenskih tiskanih knjig. Z zanimanjem se je lotil prebiranja zgodovine tiskarstva, hkrati pa je v dobrem letu v starinarnicah doma in po svetu zbral številne knjige o tiskarstvu, knjigoveštvu ter ročni izdelavi papirja. Bližajoča dvestoletnica Prešernovega rojstva, ki se je rodil nedaleč od njegovega kraja Smokuča, mu je dala navdih. da bi del Prešernovih poezij natisnil tako, kot so jih v nekdanji Blaznikovi tiskarni v Ljublja- ni. Ta zamisel ga je pripeljala do rekonstrukcije tiskarske stiskalnice, s kakršno je Johannes Gutenberg v svoji tiskarni v Mainzu leta 1555 natisnil deli Sibilna knjiga in Donatus. Pot do kopije nekdanje Gutenbergove tiskarske preše ni bila ravno lahka, saj izvirna stiskalnica ni ohranjena. Pri izdelavi si je tako moral poma- gati z raznimi besedili in risbami iz knjig, ki prikazujejo ročno izdelavo papirja ter začetke tiskarstva. Pri nastajanju stiskalnice iz hrasto- vega lesa mu je zlasti pomagal mizar Jože Štros. Načrt, po katerem sta delala, je dostikrat nastajal kar sproti. »Skoraj vse delo je bilo ročno, kakšen kovin- ski žebelj je le za obešalnik za moj predpasnik. Stiskalnica, ki dela po Gutenbergovem načelu, je bila izgotovljena avgusta lani. Da bi izgleda- la čimbolj avtentična smo, jo še umetno posta- rali,« pravi Janez Rozman, ki je oblečen v oblačila, kakršna so nosili v Gutenbergovih časih. Nagrade za vrhunski izdelek Od avgusta 1999, ko je bila stiskalnica nared, se je v življenju Janeza Rozmana marsikaj spremenilo in zgodilo. Mesec pozneje je na celjskem obrtnem sejmu za svojo inovacijo - rekonstrukcijo Gutenbergove stiskalnice - do- bil zlato priznanje, decembra na mednarodni razstavi v Niirnbergu pa kristalni pokal za najboljšega razstavljavca v kategoriji promoci- je in izobraževanja. Kako odmevna in promo- cijsko učinkovita je njegova stiskalnica, pa se je pokazalo tudi na letošnji turistični borzi v Berlinu. Sicer pa je mojster Janez stari način tiskanja predstavil tudi na številnih drugih prireditvah. Med drugim bo promoviral Slove- nijo še v Tiibingenu, Londonu, Parizu in drugih mestih Evrope. Z iz lesa izrezljanimi ah kovinskimi, gravira- nimi ah jedkanimi klišeji, ki jih je Janez Rozman našel v starinarnicah, na bolšjih sej- mih in tiskarskih odpadih, lahko sedaj izdeluje različne odtise. Najprej je bila odtisnjena Zdravljica, ki na ročno izdelanem papirju deluje izjemno lepo. Njej je sledilo še mnogo odtisov in jih bo tudi v prihodnje, saj bo poleg potujočega širjenja znanj in dela marsikak odtis nastal še na Blejskem gradu v njegovi Grajski tiskarni in tudi v Smokuču, kjer je na ogled postavljena stalna muzejska zbirka ti- skarske opreme, učna delavnica za demonstra- cijo ročno izdelanega papirja, knjigotiska in knjigoveštva. mmmmmtmmmmmm darko naraglav Mojster Janez Rozman med delom na »kopiji« Gutenbergove stiskalnice. Zgode, nezgode z gobavim DKW Leta 1955 smo »obogateli«. Kdo je staknil star dvotaktni DKW ne vem. Bil je nekakšen karavan z leseno kabino in zares ji je po kotih že rasla lesna goba. Kaj prida posko- čen ni bil. V klanec je kašljal, se upiral kot kozel. Zaradi načina izgorevanja se je za njim kadilo in smrdelo. Toda bil je naš - čisto zares. Tone Skok je bil zdaj še hiei in skrbnik zanj. Seveda ga je vozil tudi urednik Maslo, ki je, zdaj smo zvedeli, imel avtomobil že pred vojno. Vi- diš ga - buržuja?! »Dekavec« je bil velika pri- dobitev. Zdaj smo se vsi štirje. Maslo, Skok, Vera in jaz odpe- ljali v določeno smer, posa- inično izstopali v dogovorje- nem kraju, opravili novinar- sko pašo, nazaj grede nas je, navadno Skok, pobral in še kaj poslikal, če je bilo treba. ! Ker po zakonu fizike naš 'ljubi »gobavec« ni mogel biti likrati na dveh vožnjah, sta se oba Toneta zanj tudi sporekla. Enkrat, vem, se je sicer od- peljal Maslo, pa je kmalu iz Uškega klical Skoka na po- lnoč. Gobavec ni hotel poteg- ■^iti, ugašal je, kihal, krehal in upiral kot dalmatinski »to- ^ar«. Skok je kot mag zaokro- žil naokoli, dvignil pokrov •Hotorja, izvedensko nataknil kapico na svečko. Dvotaktnež je bil seveda z enim samim cilindrom hendikepiran. Menda sta se Toneta potem pisano gledala. Maslo je sumil, da mu je svečico zrahljal Skok, ko pa je tako hih"o našel napako. V zgodbo z »dekavcem« sem vstopil tudi jaz. Že »Javo« sem vozil brez izpita, za avto ga tudi nisem imel. In ko smo se vsi trije redakcijski dedci neke no- či vračali iz Kozjega domov, se je Maslu zdelo, da Skok prehi- tro vozi, ker ga je nekaj spil. Skok mu je oponiral, da ga je on več, ker se ga tako in tako ne brani, če je zastonj. Mene je ves dan gnjavil želodec, zato je Skok ponudil volan meni. Skok me je včasih učil šofiranja, ka- dar sva bila na vožnji po sh-an- skih cestah sama. Masla je tisti- krat skoraj kap, a je rahlo omo- tičen - preživel. * Ko sva se s Skokom lotila ilustriranega podlistka, skoraj- da stripa, o celjskih grofih, sem si kot pisec besedila pri- voščil kar precej pesniške svo- bode in včasih kaj po svoje zasuknil, kar je pomoglo tudi Skoku kot motiv za risbo. S profesorjem Orožnom, katere- ga zgodovinopisje sem imel za predlogo, nisem prišel navz- križ, mi je pa pregovorno blagi »atek« le namignil, da opisu- jem nedokazljive podrobnosti. Kje sem vzel to drznost, da sem mu odvrnil, da na lobanji grofa Hermana ni videti, da je morda imel na nosu bradavico. Do- brodušni profesor je nato zažu- gal s prstom, rekoč. Učenca poetika je sicer v redu, če si je ne odrežeš preveč. * Skoraj istočasno s Tonetom Skokom je s tednikom prišel v stik tudi Vlado Smeh, narav- nost lep in talentiran fant. Oba sta obiskovala višjo šolo za umetno obrt. Bila sta izvrstna ilustratorja. Skok je risal ro- bustno, kot bi klesal. Smeh je bil bolj secesijsko zaokrožen. Skok je bil shkar, ki je obvla- dal več umetniških tehnik. Smeh ilustrator, dekorativec in obetajoč karikaturist, celo v barvi. Žal, ni jima bilo dano razviti svojih talentov do vrha. Vlado je bil tudi boem, ki je dajal in se razdajal, kadar je imel. Skok je bil po značaju bliže celjskemu akademskemu sli- karju Avgustu Lovrenčiču, preudarnemu družinskemu očetu. Ne vem, katerega leta so šli Skokovi skupaj s Smehom na morje. Skok je sumničavo opazoval, kako je Vladu pol- zel denar med prsti. Opozoril ga je, naj prihrani vsaj za pora- čun in vožnjo domov. Ko je prišel dan odhoda, ko bo treba poravnati račun, je bil Tone Skok za prijatelja v skr- beh. Vlado pa se je zvitorepo hahljal. Ko je Tone plačal zase in za svoje, res ni imel več toliko, da bi poravnal še Vlada. Pa je šef počitniškega doma potrepljal Smeha po ramenu, češ, midva sva poračunala. Ko so vstali, je Tone Skok zagledal, da je preddverje po- čitniškega doma sveže posli- kano z nekakšnimi moderni- mi motivi. Vlado Smeh jo je čez noč poslikal... * Ko smo se nekega dne z »de- kavcem«. Maslo, Skok, Smeh in jaz vračali s službene poti po Kozjanskem, smo se pod večer odzvali vabilu in zavili v Ko- strivniško vinsko klet. Tam so se razvneU stari besedni spopa- di pol za šalo pol zares o tem, da bi moral Maslo že enkrat z uredniškega trona, da je sicer fejst fant, da pa že ovira razvoj- ne možnosti tednika in da ga je čas povozil. Maslo se je otepal, da so pač mladi in neizkušeni, da ne vidijo pasti, ki so pri njihovih vizijah možne. Vsa- kič, ko je zakrožila majolika naokoli, je bila temperatura pod hladnimi oboki višja. Naposled je Maslo pogledal Skoka izpod čela in vprašal: »In za kaj, meniš, sem sploh še sposoben?« Skok se je morda zavedel, da je šel predaleč, hotel je obrniti prepir na šalo in z duhovičenjem še bolj odstrl meglico dvoma. »Za direktorja vodne skup- nosti - na luni!« No, v resnici smo se pri časniku, namenjenemu jav- nemu življenju, vedno bolj šli politiko tudi v lastni hiši. Ne politiko po barvah, mar- več pogledih in stahščih gle- de vsebinskega koncepta ča- snika. (Sledi: Samoupravljanje se je prijemalo) V časnikarskem poklicu je nevarnost pogosta sopotnica. Na tej fotografiji smo z leve proti desni: rudniški jamomerec, potem jaz s cigareto v ustih, kar je v rudniku sicer prepoveda- no, nato delovodja - »štager«. Posnetek je naredil poklicni fotograf v rudniku Pečovnik, ki jc bil pozneje ukinjen. Čepimo zato, ker stati zaradi polomljenih podpornikov in prečnih tramov ni bilo mogoče. 28 KAJ BI DANES KUHALI Cmoki z nadevom Iz krompirjevega testa skuhamo cmoke: običajno jih polnimo s slivami ali ma- relicami, ponudimo pa jih tudi za poobedek. Če polni- mo cmoke s pikantnim na- devom, zadostujejo za samo- stojno, glavno jed. Osnovno testo za krompirjeve cmoke je vedno enako, samo nadevi so drugačni. Zraven cmokov lahko ponudimo omako, preliv ali raztopljeno maslo. Osnovni recept za Icrompirjeve cmoice Za 4 osebe osebe potrebu- jemo: 1 kg krompirja, sol, 120 do 150 g moke, 2 jajci, moko za oblikovanje. Priprava: krompir skuha- mo v osoljeni vodi do mehke- ga. Kuhanega odcedimo, op- laknemo z mrzlo vodo in olu- pimo. Pretlačimo ga. Pretlače- ni krompir zmešamo z jajci, moko in ščepcem soli. Glad- ko zgnetemo testo in ga obli- kujemo v podolgasto kloba- so. Narežemo na rezine. Z navlaženimi rokami oblikuje- mo iz rezin cmoke. Zavremo lahko osoljeno vodo. V vrelo vodo damo cmoke in jih ku- hamo 20 minut. Cmoici s špinaio Za 4 osebe potrebujemo: testo za krompirjeve cmoke po osnovnem receptu, 300 g špinače, 50 g moke, 50 g par- mezana. Priprava: špinačo očistimo in neodcejeno segrevamo v kožici, da se sesede, nato jo odcedimo in grobo seseklja- mo. Damo na cedilo in pusti- mo, da se odteče. Pripravimo krompirjevo testo po osnov- nem receptu. V testo zamesi- mo še 50 g moke in seseklja- no špinačo. Iz testa oblikuje- mo 8 cmokov. Skuhamo jih, odcedimo in potresemo z na- strganim parmezanom. Zra- ven postrežemo z raztoplje- nim maslom. Za cmoke vzamemo krom- pir, ki je moknat. Mladi krompir je običajno zelo vo- den, zato cmoki iz tega krompirja niso tako okusni. Količina v osnovnem recep- tu je samo približna. Moko mesimo v testo postopoma, da vidimo, koliko je v resnici potrebujemo. Če je moke preveč, so cmoki trdi in manj okusni. Testo za cmo- ke takoj uporabimo: če stoji, se moka napne, testo pa po- stane lepljivo in vlažno. Cmoke kuhamo v vodi, ki naj samo počasi vre. Ko spla- vajo na površino, še niso ku- hani - kuhati jih moramo 20 minut. Cmolci z iešniici in sirom Za 4 osebe potrebujemo: 60 g lešnikovih jedrc, 50 g gaude, 1 žlico pikantne gorči- ce, šopek peteršilja, šopek kopra in šopek drobnjaka, te- sto za krompirjeve cmoke po osnovnem receptu. Priprava: zmešamo sese- kljane lešnike, grobo nastr- gan sir in gorčico. Pripravimo testo za krompirjeve cmoke po osnovnem receptu. V testo zamesimo sesekljana dišavna zelišča. Podolgasto klobaso narežemo na rezine. Na vsa- ko damo žlico sirovega nade- va, nato obUkujemo cmok, da je nadev v sredini testa. Sku- hamo in ponudimo. Cmolci z gobovim nadevom Za 4 osebe potrebujemo: testo za krompirjeve cmoke po osnovnem receptu, 90 g paradižnikove mezge, 8 sred- nje velikih šampinjonov. Priprava: pripravimo testo za cmoke. Vsako rezino sploščimo, nanjo damo žličko paradižnikove mezge in očiš- čeno gobo (lahko vzamemo tudi vložene šampinjone). S testom ovijemo nadev in obli- kujemo cmok. Ponudimo jih z gobovo omako. Gobova omalco Potrebujemo: 60 g prekaje- ne mesnate slanine, 200 g šampinjonov, 300 g kisle sme- tane, sol, poper Priprava: na ne premoč- nem plamenu scvremo slani- no. Na maščobi prepražimo na lističe narezane gobe. Do- damo kislo smetano, preme- šamo in pregrejemo. Po želji jo po okusu začinimo, doda- mo lahko tudi sesekljan pe- teršilj in strt česen. Piše: MAJDA KLANŠEK DOM IN VRT Cikloma - zimska lepotica Priljubljenost cvetočih lončnic vse bolj narašča, saj jih kupujemo več kot pa rastlin, ki jih gojimo zaradi listov. Tudi naš odnos do rastlin se počasi spreminja. Vse večkrat se odločamo za posebne rastline s kratko življenjsko dobo in ne daje- mo več poudarka na vedno zelene sorte. Ciklama je ena izmed naj- bolj priljubljenih cvetočih lončnic, ki cveti v zimskem času. Večina ciklam, ki jih ku- pujemo v trgovinah, spada v vrsto Cyclamen persicum. Domovina ciklame je Mala Azija, kjer imajo skoraj vse samorasle rastline zelene li- ste in majhne v spiralo obli- kovane rožnate cvetove. S skrbno izbiro in križanjem rastlin z ustreznimi lastnost- mi so vzgojili niz sort ali kulti- varjev različnih barv cvetov, od bele, rožnate, svetlo škr- latne, škrlatne do temno rde- če. Poleg živahnih barv, veli- kih, vpadljivih in dišečih cve- tov na dolgih steblih, je zani- mivo njihovo srčasto obliko- vano listje s srebrnimi in zele- nimi odtenki ali pa so belo obrobljeni. Prvotna vrsta Cyclamen persicum je rožnata, različni kultivarji kot Cyclamen persi- cum giganteum pa so vseh barv, od bele do temno kar- minaste. Večina jih ima na čvrstih srčastih listih simetrič- ne srebrnkaste vzorce, kot na primer Cyclamen persicum giganteum Rex, Decora in Sweetheart. Sobne ciklame z očarljivimi cvetovi na dolgih stebUh so visoke od 15 cm (tako imeno- vane miniaturne sorte) do 30 cm (standardne sorte). Skrb- no negovana cveti od jeseni do pomladi. Zahtevna je gle- de svetlobe, temperature kot tudi vlage. Ustreza ji veliko svetlobe, vendar ne nepo- sredno sonce. Paziti pa mora- mo, da je zemlja stalno vlaž- na, najbolje je, da jo postavi- mo v podstavek napolnjen z vlažnim peskom. Zalivamo pod Usti tako, da se rastlina ne zmoči. V času rasti in cve- tenja jo zalivamo dvakrat na teden, vsakih 14 dni pa vodi za zalivanje dodajamo tekoče gnojilo. Ob pravilni oskrbi ciklame cvetejo nekaj mesecev, obsta- nejo do naslednjega leta in ponovno cvetejo. Po cvetenji rastlino postavimo v primet no hladen prostor in zaliva mo le enkrat tedensko. Pazlji vo odstranimo odmrle liste ir. cvetove ter jo po cvetenji presadimo. Skrivnost uspehj je v tem, da moramo rastline akUmatizirati na svoje stano vanje. V začetku jo moramc imeti stalno v primerno hlad ni sobi in paziti, da bo zemlji stalno vlažna. Hladneje ko b( v prostoru, dlje bo rastlin, uspevala. Rastlin ne rosimo prav tako ne prenesejo prepi ha in ozračje cigaretnega di ma. Velikokrat se srečujemo problemi pri vzgoji ciklam, kot sta rumenenje listov iii kratko obdobje cvetenja. Naj- pogostejši vzrok je pretopel prostor (najprimernejša tem- peratura je 10 do 15 stopinj Celzija), preredko zalivanje in neposredna sončna svetloba, Preobilno zalivanje pa pov zroča gnitje gomolja ah osno- ve in temu sledi propad rastlil ne. Ciklame so najlepše same stoj no v lončku, manjše pa sc za kratek čas lahko v poso dah z mešanim nasadom. KATJA ZUPANC univ. dipl. ing Vrtnarstvo Celji BIVALNO OKOUE I Bolne hiše - bolni ljudje Medicinski strokovnjaki na pragu 21. stoletja ugotav- ljajo, da sodi bivalno okolje med pomembne činitelje psihofizičnega zdravja in blagostanja. Na pohodu je nova veda bioekoarhitektura, ki si pri- zadeva za načrtovanje, obli- kovanje in vzdrževanje člo- veku prijaznega ambienta delovnega in bivalnega mi- krookolja. Bolna poslopja in neprimerni interierji namreč botrujejo številnim mot- njam, boleznim in poškod- bam, ki bi se jim s kančkom strokovne pozornosti lahko uspešno izognili in jih pre- prečili, ali pa vsaj ublažili, skrajšali in omilili. Zanimiv tovrstni (zdravju in vitalnosti prijazen) bioeko- loški arhitekturni projekt že poteka v italijanski provinci Bergamo (nekaj so jih že za- stavili tudi v Kanadi, ZDA, Av- straliji, Skandinaviji in na Ja- ponskem), kjer bodo bodoči prebivalci moderne stano- vanjske soseske, poleg klju- čev in stanovanjske pogodbe prejeli tudi certifikat o kvali- teti gradbenih in komunalnih del in storitev ter uporablje- nih, človeku in okolju prijaz- nih materialov, izvajalci pa pripravljajo tudi poseben pri- ročnik z opisom lastnosti uporabljenih materialov in opreme ter navodili za njiho- vo optimalno uporabo in vzdrževanje. Spodbudno je tudi dejstvo, da projekt ne bo predstavljal bistveno večjega finančnega zalogaja za inve- stitorje. Tudi v bližnji Nemčiji se povečuje število objektov, zgrajenih in opremljenih po principih bio-arhitekture, podobni projekti pa so sila popularni tudi v ZDA, na Japonskem, v Skandinaviji in v nekaterih drugih prede- lih razvitega sveta. Pozna- valci ugotavljajo, da je v glo- balnem smislu prebivalcem in uporabnikom najbolj pri- jazna skandinavska arhitek- turna zasnova (materiali, konstrukcija, barve in inte- rier). Vitamini v prehrani Kdor želi uživati dovolj vitaminov, naj se prehranjuje z živili v barvah kot so na sema- forju. Tisti, ki bo dnevno zaužil sadje in zele- njavo v rdeči, rumeni in zeleni barvi, bo zadostil dnevni potrebi vitaminov. To pomeni skupno zaužiti okrog 350 g zelenjave in 200 g sadja, po možnosti polovico v surovi obliki. NINA STERGAR IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču zi male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefoni 749-06-00 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Petletnega križanca so našli 31. januarja v Šentjurju. 29 ZDRAVNIK SVETUJE Težave s ščitnico Vprašanje bralke: zanima le kako izgleda slikanje »itnice? Tega me je strah, ij imam epilepsijo in srčno apako. Ali je to lahko po- ledica nepravilnega delo- anja ščitnice? Jemljem pravilo ritmonorm 2-krat 50, pa kljub rednemu je- lanju ne pomaga, občasno i mi pojavi slabost pri sr- u- Žleza ščitnica je majhna leza metuljaste oblike in se ahaja na vratu med Adamo- im jabolkom in prijemališ- ema ključnice na sternum ziroma prsno kost. Normal- a žleza je tanka in se jo s panjem le redko občuti ali a vidi. Podobno kot druge leze v telesu tvori hormone, i jih oddaja v krvni obtok. ;o hormoni potujejo po tele- u, prenašajo informacije in ignale, ki kontrolirajo delo- anje in aktivnost celic. Dru- ;e žleze tvorijo hormone kot o inzulin, estrogen, rastni lormon in druge. Ščitnica pa prošča v organizem hor- non tiroksin. Glede na števi- 0 atomov joda, ki jih vsebu- e, ločimo dva ščitnična hor- nona. Označujemo ju s kra- icami T4 in T3 hormon. T3 je zrazito močan hormon in fpliva na skoraj vse telesne ;elice oziroma organe. Vpli- fa na delovanje srca, na čre- 'esje, ima vpliv na moč mi- iic, presnovo maščob, rast hs, razpoloženje..... Ščitnica lahko povzroči več težav. Če je premalo aktivna, jovorimo o hipotireozi. Če leluje premočno in sprošča preveč hormonov, gre za po- večano aktivnost ali hiperti- reozo, lahko pa se železa tu- di poveča, takrat pa govori- mo o golši. Hipotireoza je relativno pogosta: ima jo približno 5 odstotkov ljudi v populaciji, pogostejša je pri ženah in starejših. Ponavadi nastane kot posledica imun- ske reakcije na lastne belja- kovine, ki se nahajajo v žlezi ščitnici. Povečana aktivnost ščitni- ce - hipertireoidizem se naj- pogosteje pojavlja pri ženah med 20. in 50. letom starosti. V posameznih družinah se spremenjena aktivnost ščit- nice pojavlja pogosteje in ta- krat govorimo, da je dedna. Lahko pa se poveča aktiv- nost posameznih celic v ščit- nici, ki prerastejo v nekak- šen vozel oziroma nodul, kjer se proizvaja več hormo- na kot v ostali žlezi. Poveča- na aktivnost se pogosto po- javlja pri ženah po nosečno- sti a tudi po kakšnem vnet- ju. Zaradi vnetij se posamez- ni deli ščitnice lahko poveča- jo, vendar to traja ponavadi tudi več let. Če se posumi, da ščitnica ne deluje pravilno, se naj- prej določijo hormoni v krvi. Pri preslabem delovanju žle- ze so vrednosti T4 in T3 niz- ke, pri povečani aktivnosti pa povišane. V blagih obli- kah so lahko še v normalnih mejah. V teh primerih je naj- boljša preiskava določitev ti- roksin stimulirajočega hor- mona-TSH, ki nastaja v mož- ganih, pravzaprav v mož- ganskem podvesku (hipofi- zi) ter deluje kot termostat, ki kontrolira delovanje ščit- nice. Ob enostavni preiskavi vra- tu zdravnik pogosto ugotovi spremenjeno obliko ščitnice in kadar posumi na povečano ali zmanjšano delovanje, na- poti bolnika k specialistu, ki poleg hormonskih preiskav lahko opravi še druge teste, med katere spada tudi scinti- grafija ščitnice.To je za bolni- ka enostavna preiskava, ki pa zahteva visoko specializirano opremo in znanje. Bolnik leži na preiskovalni mizi, v žilo dobi le injekcijo, gama kame- ra, ki je ponavadi nad njim, pa registrira kopičenje joda v ščitnici, njegovo dinamiko in sproščanje v kri. Preiskava je popolnoma nenevarna in enostavna. Povečana aktivnost ščitni- ce pa je pogosto vzrok za povečano aktivnost srca. Pri hipertireozi se pogosto po- javlja naglo in močno razbi- janje srca, človek ima stalen občutek, da mu je vroče, močno se znoji, pri naporu pa mu srce močno razbija. Hormon tiroksin poveča frekvenco in krčljivost srca, s tem pa poveča tudi porabo kisika v srčni mišici. Ob po- večani porabi kisika se lahko pojavi tudi tesnoba pri srcu. Zdravilo ritmonorm pogosto umiri nepravilno delovanje srca, vendar so pri hiperti- reozi pogosto uspešnejša zdravila, ki jim pravimo blo- katorji receptorjev beta, ki imajo pomirjujoč učinek tudi na možganske celice, ki so pri hipertireozi vzpodbujene ah celo hiperaktivne. Če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje, za ru- briko Zdravnik svetuje. Tako kot je škodljiva preve- lika aktivnost žleze, je ško- dljiva tudi premajhna aktiv- nost ščitnice, zato se takšnim bolnikom dodaja ščitnične hormone. Dolgotrajno povečana ak- tivnost srčne mišice lahko povzroči spremembe v celi- cah, zato vam priporočam, da opravite preiskavo, na ka- tero ste že napoteni. Ponava- di obstojajo za te preiskave dolge čakalne vrste, zato ne odlašajte. Na osnovi prei- skav vam bo specialist lažje določil pravo obliko zdrav- ljenja. Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. inter. kardiolog BIO KOLEDAR Vhnna akcija »Moj zdravnilcSOOI« Tudi letos lahko v Vivi, nekaterih lokal- nih časopisih in na radijskih postajah gla- sujete za zdravnika leta. Izbiri družinske zdravnice ali zdravnika so tokrat dodali še ginekologinjo ali ginekologa in pediatrinjo ali pediatra. Med njimi bo tisti, ki bo prejel največ glasov, prejel tudi laskavo priznanje Moj zdravnik 2001. Akcija bo traja- la do 30. marca. Glasujete lahko za enega od teh ali za vse tri zdravnike. Med glasovalci bodo v uredništvu revije Viva izžrebali lepe nagrade. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešerno- va 19, 3000 Celje. Sadje pozimi časi, ko je pozimi vladalo pomanjkanje svežega sadja in zelenjave, so mimo. Da- nes si lahko sredi najhujše- ga mraza privoščite skledi- co svežih jagod ali zrelih češenj, iz toplih krajev se- veda. Čeprav prehranski strokovnjaki poudarjajo, da je najbolj priporočljivo uži- vati sveže sezonsko sadje iz domačega okolja - pri nas so to pozimi predvsem ja- bolka, hruške, agrumi in ki- vi, ob bok pa jim stopajo banane in nekatere druge vrste sadja, ki velja za zim- sko. Sveže sadje in zelenjava pomagata k vsesplošnemu optimalnemu delovanju orga- nizma, vzdržujeta ravnovesje v telesu ter preprečujeta naj- različnejše motnje in obole- nja (infekcije, presnovne motnje, akutne, subakutne in kronične bolezni ipd.). Preti- ravanje z uživanjem surovega sadja in zelenjave lahko ško- duje (botruje pomanjkanju živalskih beljakovin, balast- nih snovi in vitalnih substanc, ki se izlužijo s kuhanjem). Najbolje ga je uživati uro pred ali pa dve uri po obroku (lah- ko predstavlja samostojen obrok - mahco). Nerazredče- nih svežih sadnih sokov naj bi pri občutljivem želodcu ne uživali na tešče oziroma tik pred spanjem. Suho, močno sladkano in kandirano sadje pa lahko botruje tudi čreve- snim motnjam. Jabolka upravičeno imenu- jemo rdeče zlato, saj skrbijo za čiščenje, razstrupljanje, razbremenitev in revitalizaci- jo organizma. Dve sveži ja- bolki dnevno naj bi človeka obvarovali pred arterioskle- rozo in infarktom. Skrivnost omenjenega sadja tiči v bo- gastvu pektina (polisaharidne susbstance v cehčni steni); ta deluje kot nekakšna goba, ki vsrkava škodljive presnovne produkte in strupe ter tako čisti kri, cehce, tkiva in orga- ne. Vsebnost vlaknin pa pos- pešuje prebavo in daje hiter občutek sitosti pri majhni ko- ličini kalorij - primerno za huj sanje (enkrat tedensko sadni dan s kilogramom ja- bolk, dvema skodelicama ze- lenega čaja, ki zmanjšuje ob- čutek lakote, čisti in razstrup- Ija, ter dvema litroma negazi- rane izvirske ali mineralne vode). Grozdje sodi med priljub- ljeno sadje mrzlih mesecev. Najbolje je, da ga uživamo svežega. Bogato je z vlakni- nami in varovalnimi snovmi (zlasti temne vrste). Grozdni sok in črno vino vsebujejo flavonide, snovi, ki prepreču- jejo zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov) v lupini, peč- kah in pecljih. V črnem vinu je 3-krat več flavonidov kot v grozdnem soku (2 kozarca vina je moč nadomestiti s 6 kozarci soka); priporočljivo je popiti okrog 1/2 1 soka dnev- no. Pomaranče. Oranžni čudež prijetne arome, ki z eterični- mi olji spodbuja presnovo v organizmu, obenem pa je bo- gat z vitaminom C in A, z minerali in z balastnimi snov- mi ter reven s kalorijami; po- dobno velja za mandarine in grenivke (varujejo presajene organe - pacienti, ki po trans- plantaciji pijejo veliko greniv- kinega soka, so varnejši pred zavrnitveno reakcijo). Banane. Lahko prebavljivo rumeno zlato v praktični bio razgradljivi in okolju prijazni embalaži. Bogata z vitamini A, B in C, z visokovrednimi sadnimi sladkorji, ki gredo di- rektno v kri (hitra preskrba z energijo), minerali (kalij in magnezij), specifičnimi sub- stancami (nevrotransmitor serotonin), esencialnimi ami- nokishnami (triptofan) in ba- lastnimi snovmi. Od južnih vrst sadja pa so v zimskem času priljubljeni ananas, mango in papaja. Ek- sotično sadje, bogato z vita- mini, minerali in encimi, ki pospešujejo metabolizem, re- generacijo in revitalizacijo or- ganizma. Ananas vsebuje številne encime (bromolin), ki pospešujejo prebavo (huj- šanje), vitamine in minerale (kalij, železo). Uživati ga je potrebno v surovi obUki. Kdor iz kakršnega koli raz- loga ne uživa svežega sadja, si lahko koristne snovi, ki jih le-to vsebuje, privošči v obliki sadnih sokov. Sadni sokovi so bogat vir tekočine (človek naj bi jo dnevno zaužil 2 - 3 litre) z optimalno vsebnostjo vitaminov, mineralov (kalij je zlasti v jabolčnem, češnjevem in bezgovem; kalcij in fosfor sta v hruškovem in ribezo- vem) in varovalnih snovi. Idealno razmerje med kah- jem in natrijem omogoča izlo- čanje odvečne vode iz orga- nizma, pospešuje zmanjšanje telesne teže ter pripomore k dobremu počutju in privlač- nemu izgledu. Priporočljivi pa so tudi sadni koktejli (meša- nica sadnih sokov - ananas in breskev oziroma kivi in gre- nivka z mineralno vodo, bla- gim sadnim čajem ah mle- kom). 30 GLASBA MED NOTAMI • Brane Klavžar po lanskem jubileju neumorno ustvarja. »Prvič se mi je zgodilo, da bom imel pripravljenih za dve kaseti skladb in jih bom toliko tudi izdal,« je zadovo- ljen povedal ob zadnjem sre- čanju, ko je še omenil, da veliko nastopa in je vesel, ker je po odhodu enega člana po- novno uredil svoje vrste. • Mlade frajle imajo letošnjo sezono skoraj v celoti razpro- dano, kljub temu pa bodo končale s snemanjem druge kasete, ki jo bodo z gosti pred- vidoma predstavile na promo- ciji 27. aprila v Šempetru v Savinjski dolini ali Vinski Go- ri. • Jani Pirš, odlični glasbenik, je 1. februarja srečal Abraha- ma, z glasbo pa se ukvarja 35 let. Nastopa samostojno in s številnimi ansambli. Čestita- mo! • Janez Šabec, sicer predsed- nik KUD Ljubečna, ni več član ansambla 7. raj iz Zreč. »Na- stopal bom kot ansambel ene- ga in pomagal drugim skupi- nam,« je pokomentiral svojo zadnjo odločitev. • Slovenski zvoki z vodjo Bo- janom Lugaričem so izdali pr- vo kaseto z naslovom Smeh klarineta. Skladbica ansamb-- lu pomeni toliko kot Avseniku Golica. Novo kaseto so Slo- venski zvoki v ponedeljek zve- čer predstavili v Vrtiljaku polk in valčkov na Radiu Ce- lje, 3. marca pa jo bodo zai- grali tudi na tradicionalni maškaradi po pustu v Rečici pri Laškem. • Celjski instrumentalni kvintet (CIK) z vodjo Mirkom Polutnikom bo ob 35-letnici delovanja pripravil tri koncer- te: 16. februarja v Kulturnem domu v Šentjurju, 18. februar- ja v Kulturnem domu v Vita- nju (obakrat ob 19. uri) in 22. februarja ob 19.30 uri v Kul- turnem centru Laško v okviru Avsenikovega abonmaja polk in valčkov. • KUD Ljubečna že priprav- lja program za 21. Zlato har- moniko, katere finale bo pr- vo soboto ali nedeljo v sep- tembru na Ljubečni. Organi- zator se je odločil, da bo letos število predtekmovanj zmanjšal, k sodelovanju pa vabi tudi druge kraje, ki se želijo vključiti. Bast pred kamerami Skupina Bast, ki se kiti z naslovom naj albuma lanskega leta po izboru ljubljanske- ga Radia Študent za svojo istoimensko ploš- čo (Bast), že pripravlja nov videospot za skladbo Ron's Story, gre pa za resnično izpoved ameriškega umetnika. Režiserske niti v lepo mrežo veze David Grassi, aka- demski slikar iz Italije, torej lahko pričaku- jemo še en videoartistični izdelek. Bast, ki so se lani proslavili tudi z izjemno odzivnim otvoritvenim nastopom na Drugi godbi, so omenjeno nagrado pobraU v močni konkurenci, med nominiranimi skupinami sta bih namreč tudi Coptic Rain in Klemen Kle- men. Plošča, ki sta jo pripravila Aldo Ivančič in Vuk Krakovič, je že lani požela številna odo- bravanja s strani domačega občinstva, prav tako pa tudi iz tujine. To potrjuje tudi dejstvo, da so videospot za skladbo The More You Know the Less You Kili izbran za argentinski video festival, ploščo Bast pa je hrvaški časopis Nacional proglasil za tretji najboljši album lanskega leta s področja nekdanje Jugoslavije (takoj za Kirilom in Rambom Amadeusom). Najboljših Celjskih 5 V nedeljo, 11. februarja ob 17. uri, bo v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter v Sa- vinjski dolini koncert petih najboljših na- rodno zabavnih ansamblov Celjskih 5 na Radiu Celje v letu 2000. Najboljše so z glasovanjem izbrali poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika. V Šempetru se bodo predstavili trio Vikija Ašiča z vokalno skupino Trs, Vigred iz Laškega, Kvintet Dori, ansambel Klavžar in ansambel Šaleški fantje. Vsak ansambel bo zaigral po štiri svoje najboljše skladbe, med drugim tudi tisto, s katero se je uvrstil med najboljše na Radiu Celje. Najboljših Slovenskih 5 v letu 2000 pa bo nastopilo marca na veliki glasbeni prireditvi Pomlad v Treh lilijah. To bodo Čuki, Ptujskih 5, Slapovi, Mladi Dolenjci in Nagelj ter kot gostje Trio Vikija Ašiča z vokalno skupino Trs in Kvintet Dori kot zmagovalec Domačih 5 in Domače 4. T.V. Skupaj po tridesetih letih Ob predstavitvi knjige Godec v vicah avtorja prof. Ivana Sivca v Kulturnem centru Laško sta se srečala dva odlična harmonikarja, prava ljudska muzikanta. Viki Ašič st. in Franc Flere. Njuno prijateljevanje se je začelo na prvih festivalih narodno zabavne glasbe na Ptuju pred več kot tridesetimi leti, zadnja leta pa je nekako zamrlo, zato je bilo srečanje v Laškem še toliko prijetnejše. Ašič in Flere sta obujala spomine na zlate čase slovenske narodno zabavne glasbe. Franc Flere, ki se po težki prometni nesreči spet loteva igranja, je tesno povezan z glasbo tudi prek hčera. Najstarejša je namreč poročena z Jožefom Skubicem, srednja je v Mengšu, najmlajša pa je družica Andreja Svetlina v ansamblu Svetlin. Ašič in Flere sta po kratkem srečanju obljubila, da bosta ob prvi priložnosti skupaj tudi veselo zaigrala. T.V. Viki Ašič in Franc Flere. Festival v Bohinjski Bistrici Sedmi festival Slovenska polka in valček bo 31. marca v Bohinjski Bistrici. Posebna komisija je izmed več kot 60 poslanih skladb izbrala 12, ki jih bodo na zaključni priredi- tvi predstavili naslednji an- sambli: Matjaž Kokalj, Vaso- valci, Vita, Obzorje, Vitezi celjski. Štajerski baroni. Mla- di Dolenjci, Vrisk, Peter Fink, Burnik s Kraškim kvintetom, Žerdoner s prijatelji in Štrk. Organizator se je odločil, da bo letos podelil več nagrad ob že tradicionalnih za najbolj- šo polko, valček in naj an- sambel. EKSPRES-EKSPRES • Najvišjo stopničko angleš- ke lestvice najbolje prodaja- nih albumov prejšnjega tedna so zasedli ameriški rap-metal- ci Limp Bizkit z albumom »Chocolate Starfish & The Hot Dog Flavored Water« - sicer tudi lastniki prvega mesta sin- gle plošč na otoku. V ZDA na vrhu še vedno vztraja že pred več kot tremi desetletji umrla liverpoolska zasedba The Beatles in njihova zbirka 2Z No. 1 uspešnic, v Nemčiji pa so na vrhu raperji Outcast s ploščo »Stankonia«. • Robbie Williams se v Los Angelesu zdravi odvisnosti od mamil in alkohola. Bivšemu članu najpopularnejšega boy- benda devetdesetih Take That, zadnjih nekaj let pa nadvse uspešnemu solistu, pri prema- govanju alkohola in kokaina pomaga bivša spajasica Geri Hallivvell, ki pa, kot oba trdi- ta, ni njegova ljubica, ampak le zelo dobra prijateljica. • Rock&roll legenda Little Richard, rapper Busta Rhy- mes, hip-hop kraljica Queen Latifah, R&B diva Brandy in nekateri pri nas manj znani temnopolti glasbeniki bodo igrali v hip-hop verziji filmske klasike »Čarovnik iz Oza«. • Osemnajst let po razpadu so se te dni spet zbrali člani legen- darne art-pop zasedbe Roxy Music. Izmed peterice origi- nalnih članov, med katerimi je seveda tudi pevec Brian Ferry, se reformirani zasedbi ni pri- družil le Brian Eno. • Po petih letih premora so se sestaU tudi originalni člani popularne ameriške ročk sku- pine Tesla. • Legendarna speed-metal tolpa Megadeth je pod taktir- ko pevca in kitarista Davea Mustainea posnela ves mate- rial za nov album »The World Needs A Hero«, ki bo na voljo od 15. maja naprej. • Po velikem uspehu, ki ga je konec lanskega leta po vsej Evropi zabeležil italijanski žre- bec Eros Ramazzotd z albu- mom »Stilelibero« in singlom »Fuoco nel Fuoco« je njegova založba BMG na trg poslala nov i single »Un Angelo Non E«. • 26. februarja bo v Londoini i spet podelitev v Angliji najbolj i cenjenih glasbenih nagrad h^ awards. Največ nominacij ^ zgodovini teh nagrad, kar šest, je zbral še ne 20-letni Crajj David. Nekaj dni prej, 21. fe. bruarja, pa bodo v Los Angele, su že 43. podeljevali še bolj prestižne nagrade - Grammy, Tam se bodo za največ nagrad, pet - potegovale Destinys Child, eno nominacijo manj pj si je prislužil Eminem. • Whitney Houston je s svoje sredi lanskega leta objavljene zbirke največjih uspešnic, kji jim je pripela še nekaj novih skladb, na svetovni trg lansirala i nov single »Heartbreak Hotel«. • Le slaba dva meseca zatem, ko je Zack de la Rocha zapu stil slavne kalifornijske rap- metalce Rage Against The Machine, je ta politično anga- žiran frontman ob asistenci bobnarja in producenta skupi- ne The Roots, v znamenitem newyorškem studiu Electric Lady Land posnel nekaj skladb za svoj LP prvenec, ki ga bo založil Epic še pred koncem leta. • Kultna hip-hop združba Public Enemy v svojem last nem studiu v New Yorku pri- pravlja skladbe za svoj poslo- vilni album. LP »The Black Album« bo tako kot predhod ni, leta 1999 posneti »There's A Poison Goin' On«, na voljo le preko njihove spletne strani. • 19-letna ameriška super zvezdnica LeAnn Rimes je ta teden objavila svoj že peti al- bum. Na LP »I Need You« je odtisnila slab ducat skladb, med njimi tudi No. 1 uspešni- co »Can't Fight The Moon- light« iz filma »Coyote Ugly«. • Po enoletni abstinenci se je na angleško lestvico spet vrnil trio Dario G, ki se je leta 1998 proslavil z albumom »Sun- machine« in nekaj velikimi uspešnicami, med katerimi je bila tudi »fuzbalerska« himna »Carnaval de Pariš«. Trojici je naskok med prvih deset bri- tanske lestvice tokrat uspel Sj skladbo »Dream To Me«, ki je narejena na osnovi šest let sta- re uspešnice »Dreams« pred leti izjemno popularne irske skupine The Cranberries. • V velenjskem Mladinskem centru bo v petek godla trenut- no ena izmed najbolj vročih domačih ročk zasedb Elvis Jackson. • Na novem albumu Mirana Rudana »1 8 7 0 1 1 2 O«, ki bo izšel prihodnji ponedeljek, bo kar 14 skladb. Štiri izmed teh bodo remixi. • 165 let po Prešernu si je prvi Slovenec upal napisati napisa- ti »Zdravico«. Za to je dejanje je bilo potrebno veliko pogu- ma in malo pameti. Vsaka po- dobnost s Prešernovo »Zdravi- co« je seveda slučajna, razen -dejstva, da je prva nastala v gostilni in je postala himna, druga pa je nastala doma in želi postati gostilniška himna. Tako je novo pesem »Zdravi- ca« primorskega pesnika in trubadurja Draga Misleja slo- venski javnosti predstavila za- ložba Primitivc in z njo tudi najavila nov album tega gos- poda, ki ga poznamo tudi po »partizanskem« imenu Mef. STANE ŠPEGEL FILM - TELEVIZIJA - RADIO 35 Nezlomljivi Kot pravi napovednik za 'ezlomljivega, ki je eden bolj (inkovitih in usklajenih s fil- lom v zadnjem času: potniš- i vlak se zaleti in iztiri. Nihče [i potnikov ne preživi. Razen riega. Ampak ta je posebnež. \e samo, da preživi, niti pra- \j£ nima na celem telesu. Ka- oto? Je možno, da je... nez- mljiv? Eno od največjih vprašanj v i;ezi z drugim oziroma dru- im bolj razvpitim filmom M. fight Shyamalana ni bilo tole nezlomljivosti, temveč verjet- 0 bolj to, koliko se bo po dikem uspehu Šestega čuta onavljal - ali pa se bo lotil jsa povsem novega. Primerja- z so skorajda nujnost. In že ejstvo, da je kot igralca po- ovno najel Bruce Willisa, da- ! filmu priokus ponavljanja, es je - Shyamalan znova me- 1 fantastiko z realizmom. Ob m pa je viden režiserski na- redek. Gre za skorajda evro- eizirano počasno eleganco amere, ki se giblje v povsem itimnem sožitju z igralci. Tu i velikih eksplozij - Shyama- m ima na začetku filma reci- fio priložnost prikazati iztirje- [je vlaka, v katerem pomrejo si razen načeloma nezlomlji- vega Brucea Willisa - pa te nložnosti ne izkoristi. Bolj ga nnimajo podtoni dogajanja, dj ga zanimajo čustveni od- mki vzrokov in posledic. Za- leti hoče naravnost v vaše do- gnanje sveta. Igra se: poglej- % kolikokrat snema zrcalne lodobe ljudi, namesto ljudi sa- nih; kot da bi nam hotel reči. da se pri gledanju filma gleda- mo v zrcalu, in če se gledamo v zrcalu, gledamo sebe. In koli- kokrat otroci - ali pa stripovski fanatiki - v filmu vidijo svet, obrnjen na glavo. Po drugi strani pa nas z vsemi temi triki nenehno opozarja, da tisto, kar vidimo, ni nujno vsa re- sničnost. V/illisu da bolj pri- memo vlogo kot v čutu, Sa- muelu L. Jacksonu pa izredno hvalevredno vlogo večno zlom- Ijivega Pricea, podobnega ne- kakšnemu obsedenemu inva- lidnemu Jamesu Brownu. Ob- sedenost, ja. S super heroji, tokrat. S stripi. Z nadnarav- nostjo. S potrebo otrok, da v starših vidijo heroje. S potrebo staršev, da se kot takšni doka- žejo. S potrebo pridobivanja znanja, kam spadaš v svetu. In s potrebo upravičenosti de- janj, ki bi to znanje izkopala. Tukaj se film še dotakne gle- dalca, kot se ga je prejšnji. V prejšnjem filmu problematika komunikacije (ali ste duh ali živite?), v tem problematika iskanja svojega prostora v as- faltni divjini... podobno, toda okej. Toda tole je napaka pri filmu: tokrat je malce preveč očitne paranormalnosti. Do- kler se film lovi na žici med paranormalnostjo in realnost- jo, je odličen - Shyamalan se kot aklimatizirani indijski pri- seljenec v Ameriki očitno dobro znajde v plesu med skrajnost- mi. Ko pa film mejo prestopi, ko določene stvari gledalcu da vedeti (morda prekmalu?), kljub vsej hiperrealističnosti iz prejšnjega filma dedovanega šestega čuta, izgubi nekaj pre- pričljivosti. Zaradi te scenari- stične malenkosti je od svojega predhodnika za kakšno stopi- njo slabši. Shyamalan je tokrat boljši režiser kot scenarist. Vseeno pa je tole film, ki je neke vrste specialiteta, in ki navsezad- nje, kot celota, izgleda kot Su- perman, ki bi ga posnel tesno na stol privezani Lars Von Trier Bizarno, tokrat manj grozljivo kot v Šestem čutu, pa vendarle napeto. En podatek za radovedne- že: režiserja lahko za minuto ali dve vidite kot prodajalca droge na stadionu, kjer kot varstvenik dela Willis. PETER ZUPANC KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 7. do 13.2. ob 16.30, 18.30 in 20.30 psihološ- ki triler Nezlomljivi. 14. 2. ob 16.30 in 18.30 psihološki triler Nezlomljivi, ob 20.30 pa ro- mantična komedija - Valenti- nova predpremiera Začaran. Mali Union: od 7. do 14.2. ob 19. in 21. uri ameriška dra- ma Prava frekvenca. Metropol: od 7. do 13. 2. ob 16. in 20. uri znanstveno fan- tastični triler Celica, ob 18. uri akcijska pustolovščina Verti- kala smrti. 9. in 10. 2. ob 22.30, za ponočnjake, psiho- loški triler Nezlomljivi, 10. 2. ob 10. uri v matineji risani film Tarzan, 14. 2. ob 16. in 18. triler Celica in ob 20. uri psi- hološki triler Nezlomljivi. SKRITA KAMERA Ivo Milovanovič • Najboljši televizijski ko- mentator rokometa med slo- venskimi šefi marketinga Ivo Milovanovič z nacionalke se je iz Francije vrnil na svoje delovno mesto vidno razoča- ran. Slovenska rokometna re- prezentanca je namreč ne- slavno morala zapustiti na- daljnje tekmovanje na sve- tovnem prvenstvu. Zmage so ji bile preprosto nedosegljive - kljub Milovanovičevemu na- vijanju in neobjektivnem ko- mentiranju, ob katerem se je šef RTVjevskega marketinga tako razvnel, da je pozabil, da ima slovenski jezik tudi dvoji- no. Še sreča, da so to opaziU le gledalci, ne pa tudi Marjan Lah, laške gore list, urednik športnega programa na zača- snem delu v Ljubljani. ©Novoizvoljeni (stari) gene- ralni direktor RTVja Janez Čadež, potrditi ga mora le še Državni zbor, je ob ponovni izvolitvi izjavil, da je kot vse- stranski športnik navajen zmagovati tudi na delovnem področju. Tako je na glasova- nju na Svetu RTVja presenet- ljivo premagal favorita Marja- na Rekarja, ki je šel v dvoboj s Čadežem menda z zagotovi- lom politike, da bo glasovanje zanj le formalnost in da ima zagotovljenih najmanj 18 gla- sov, precej več, kot bi jih za izvolitev potreboval. A se je izkazalo drugače. In tako je zmagovalec Čadež že napo- vedal, da bo k novim zma- gam popeljal tudi slovensko RTV. Med ukrepi, o katerih čisto zares razmišlja, je tudi uvedba psihologov. Le-ti bi edini lahko obvladali norijo, ki vlada med zaposlenimi v največji javni hiši na sloven- skem. • Sindikalist Rajko Gerič ne bo dopisnik iz Zagreba. Tako se je po tehtnem premisleku odločila posebna RTVjevska komisija, ki ji načeluje legen- darni, zdaj že nekaj let bivši zunanjepolitični komentator Boris Bergant - Piki, v intim- nih krogih sicer bolj znan kot gurman, ki so mu, ko je še vodil televizijske dnevnike, zaradi njegove obilne postave naredili poseben stol. Ber- gant, ki je tudi stric popular- nega gostobesednega šport- nega komentatorja Igorja E. Berganta, se presenetljivo ni odločil za sindikalista Geriča, za katerega je menda precej naglas lobiral sam generalni direktor Čadež, ampak bo Igor E. Bergant Ilinko Todorovski v Zagrebu zamenjal nekdanji radijec in POP Tvjeva zvezda enodnev- nica Drago Balažič, s katerim na mestu urednika Tednika menda ni bil zadovoljen od- govorni urednik Informativ- nega programa Uroš Lipuš- ček. In obveljala je njegova. Toliko, da se ve, kdo je šef in kdo odloča o tem, kaj in kako bodo delali novinarji v politič- no občutljivem programu slo- venske nacionalke. Med tem o novem uredniku TV Tedni- ka izza vrat odgovornega urednika ni pricurljala še no- bena informacija. ^ Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: v filmu 'elica igra Jennifer Lopez. Nagrajenci so: Irena Arzenšek, )obje 8, Dobje; Tomislav Šarlah, Pod gabri 31, Celje in Sanja tarjanovič, Ul. Slake 8, Podčetrtek. Prejeli bodo vstopnico za igled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: Samuela L. Jacksona, ki igra v filmu *Iezlomljivi, smo nazadnje gledali v akcijskem filmu (starejši ie bodo spomnih TV serije z istoimenskim detektivom). Za lateri film gre? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 -elje, do ponedeljka, 12. februarja. Izžrebali bomo tri dobit- nike vstopnice za ogled filma. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 36 ZA AVTOMOBILISTE Nova micra bo nastajala na Otoku Velika Britanija je v zad- njih desetih letih postala primeren prostor za številne japonske avtomobilske to- varne, ki so tam postavile svoje obrate. To velja za Hondo, pa Nissan, Toyoto ipd. Toda v zadnjih dveh ali treh letih, tudi po tistem, ko je Velika Britanija zavrnila vstop v ervopsko monetarno unijo, je postal funt izjemno drag, s tem pa tudi izdelava avtomobilov na Otoku. Tako ni čudno, da so neka- tere avtomobilske tovarne začele razmišljati o selitvi svojih obratov na celino in znižanju stroškov. Pri Nissa- nu so se vseeno odločili, da bodo novo micro vendarle iz- delovali v svojem obratu v britanskem Sunderlandu. Zadnja leta je bila ta tovarna najbolj produktivna. Verjetno je vodstvu Nissana pri odloči- tvi pomagal tudi sklep poseb- ne komisije EU, da tovarna dobi 40 milijonov funtov do- datne denarne pomoči. Nis- san bo v izdelavo nove micre vložil vsega skupaj 235 milijo- nov funtov, letno proizvodnjo pa s sedanjih 320 povečal na prihodnjih 500 tisoč vozil. Po- večalo se bo tudi število zapo- slenih (za nekako 1000), ob tem pa je tudi pomembno, da bodo prav za novo micro po- večali število sestavnih delov, uvoženih iz Zahodne Evrope s sedanjih 20 ali 25 na 65 odstotkov. To naj bi pripomo- glo k cenejši izdelavi in večji konkurenčnosti malega nis- sana. Sicer pa je Nissan v 37- odstotni lasti francoskega Re- nauUa. Na sliki: nissan micra. Pajki v Hamburgu (Ne) urejenost prometa na slovenskih cestah in zlasti v mestih je seveda zelo kritična. Problem je znan: število av- tomobilov se je v zadnjih letih izjemno povečalo, temu pa ni sledilo večje število parkirnih mest, garažnih hiš ipd. Am- pak to seveda ni samo slo- venski, temveč tudi recimo nemški problem. V Hambur- gu so tako izračunali, da so lani s pajkom odpeljali kar 54.398 osebnih avtomobilov. To med drugim pomeni, da so nepravilno parkirano vozi- lo odpeljali vsakih deset mi- nut. S tem so v tem nemškem mestu »prehiteli« rekord iz le- ta 1999, ko so pajki odpeljali 4Z859 avtomobilov. Še manj- ša podrobnost: v dveh dneh so v Hamburgu s pajki odpe- ljali več nepravilno parkiranih vozil kot v Dresdnu v vsem letu. Mini tudi z dizeisicim motorjem Novi mini, ki bo na trge pripeljal letos spomladi, razburja duhove, kar seveda dovolj spretno podžiga lastnik, nemški BMW. Zanimivo pa je, da pri BMW načrtujejo, da bo novi mini na voljo tudi z varčnim dizelskim motorjem. Ker takšnega s skromno gibno prostornino Bavarci ne premo- rejo, so se zatekli po pomoč k japonski Toyoti. Slednja naj bi za minija dobavljali novi 1,4-litrski motor z 80 KM in 140 Nm navora. Kot pravijo pri BMW, bodo najprej ponudili minija z bencinskimi motorji, nekaj kasneje pa tudi z dizelskim. Kdaj, še ni znano. Mercedes prenovil A Po treh letih in pol in po prodanih 500 tisoč vozilih bo nemški Mercedes Benz, tovarna, ki ji je šlo lani zelo dobro skoraj na vseh trgih, nekoliko prenovil svoj najmanjši avto, to je mercedes A. Med drugim bo avto zara- di spremenjenih odbijačev tako spredaj kot zadaj nekaj daljši (za 13 milimetrov). Vsekakor pa so spremenili prednji del z lučmi in ma- sko, drugačen je tudi zadek, pa tudi notranjost je dožive- la nekaj omembe vrednih sprememb. Pri motorjih prav izjemnih razlik ni, so pa nekoliko povečali moč pri obeh turbodizelskih agregatih. Tako bo po no- vem izvedenka 160 CDI raz- vijala namesto prejšnjih 60 kar 75 KM, medtem ko bo razhčica 170 CDI ponudila 95 namesto prejšnjih 90 KM. Opreme bodo še naprej tri, avto naj bi predstavili na bližnji ženevski avtomobil- ski predstavi, na trg pa bo pripeljal spomladi. Na sliki: prenovljeni mer- cedes A. isuzujevi dizli za Saab in Opel Japonska tovarna Isuzu, ki je v večinski lasti ame- riškega General Motorsa, je pri nas skoraj neznana. Ob drugem je Isuzu izdelo- valec različnih, zlasti di- zelskih motorjev. Ker je znotraj GM, bodo začeli za Saab in Opel (obe tovarni sta prav tako v koncernu GM) izdelovati dva V6 di- zelska motorja. V obeh primerih bo blok motorja iz aluminija, gibni prostornini bosta različni (3,0 in 2,5 litra), za oba agre- gata pa bo značilna enaka tehnika (vbrizgavanje gori- va po sistemu skupnega vo- da). Kot pravijo, naj bi pri Saabu motor vgrajevali v av- to, s katerim bodo leta 2003 nadomestili model 9-5, pri Oplu pa naj bi ga namenjali novi omegi. Opel astra cabrio Na ženevskem avtomobilskem salonu, ki bo marca, bo nemški Opel postavil na ogled astro v kabrioletski varianti. Avto je skupno delo Oplovih oblikovalcev in Bertoneja, ki ga bo v bližini Torina tudi izdeloval. Ena izmed posebnosti bo platnena triplast- na streha, ki jo bo mogoče odpirati in zapirati daljinsko; tudi zaradi tega govorijo, da bo to kabriolet za vse letne čase. Nekaj ekskluziv- nosti bodo denimo zagotavljale tudi zatem- njene zadnje luči in kromirana linija vrat prt- ljažnika, dvigovanje strehe pa je »električno«. Zadnje okno strehe je ogrevano, kar je pri kabrioletu zelo ugodno in pripravno, štirise- dežnik pa ima ob tem tudi 330-litrski prtljaž- nik, kar je nedvomno prijetna številka. Ob vsem drugem bodo ponujali tudi luksuzno izvedenko bertone edition, ki ima med dru- gim usnjepe sedeže ipd. Motorji bodo trije, sicer znani že iz drugih oplov. Osnovni bo 1,6- litrski s 100 KM, sledi 1,8-litrski agregat, ki ponuja 125 KM, na koncu je 2,2-litrski štirivalj- nik z močjo 147 KM. Koliko bo kabriolet stal in kdaj točno se bo pojavil na trgih, pa še ni znano. Na sliki: opel astra cabrio. ZA AVTOMOBILISTE 37 Sredi februarja novi mendee Novi Fordov mondeo, ki pravijo tudi avto upanja, je počasi vozi na slovenski avtomobilski trg. Prodaja te- ga najnovejšega forda bo jtekla točno 16. februarja, gummit Motors, uradni predstavnik Forda pri nas, pa računa, da se mu bo po- srečilo prodati kakšnih pet- jto avtomobilov v letu dni. |J> ^ Mondeo druge generacije bo najprej naprodaj kot štiri- in petvratna kombilimuzina, spomladi pa tudi kot karavan. Narejen je v skladu s Fordovo oblikovalsko smerjo New Edge Design, poleg tega pa po načelu od znotraj navzven. V dolžino je avto vsaj pri limuzinskih raz- ličicah zrasel za omembe vred- nih 15 centimetrov, prtljažnik je velik (v osnovi) od 450 litrov naprej, mondea pa je v dolžino za 473 centimetrov. Notranjost se zdi dokaj preprosto obliko- vana, prostornost sedenja na zadnji klopi kar razkošna. opremljenost za slovenski trg zelo zadovoljiva. Tako bo že osnovna izvedenka z 1,8-litr- skim motorjem serijsko opremljena s štirimi zračnimi varnostnimi blazinami, protib- lokirnim zavornim dodatkom ABS, nastavljivimi vzglavniki na vseh petih sedežih, osrednjo ključavnico z daljinskim uprav- ljanjem, električno uravnavani- mi stekli v prednjih vratih in še čem. Motorna ponudba je vseka- kor zadovoljiva, saj bo avto na voljo v kombinaciji s štirimi bencinskimi in enim turbodi- zelskim motorjem DI. Osnovni agregat je 1,8-litrski štirivaljnik s 110 KM pri 5500 vrtljajih v minuti. Sledi prav tako 1,8- htrski motor, ki ima 125 KM pri 6000 vrtljajih, 2,0-litrski mo- tor razvije 145 KM pri 6000 vrtljajih, na koncu je V6 z 2,5 litra gibne prostornine in s 170 KM pri 6000 vrtljajih. Tudbodi- zelski agregat ima gibno pro- stornino 2,0 litra in 115 KM pri 4000 vrtljajih v minuti. Znane so seveda tudi cene, ki se zdijo dokaj ugodne, upo- števaje mondeov razred. Tako je avto z 1,8-litrskim motor- jem na voljo že za 3,74 milijo- na tolarjev, najdražja razUči- ca, se pravi z V6 agregatom, pa stane 4,6 milijona tolarjev. Novi Fordov mondeo Jaguar X type bo imel tudi izvedenico R O novem, sicer tržno še nerojenem jaguarju X type smo že poročali. Pravijo mu tudi mali jaguar, ki bo hkrati najcenejši, saj naj bi po sedanjih napovedih stal med šest in sedem milijonov tolarjev. X type bo na trge pripeljal spomladi, že sedaj pa se tovarna pripravlja na predstavitev najmočnejše različice z oznako R (kar je podobno kot pri hondi accord). Avtomobil bo namreč poganjal 3,2-litrski šestvaljnik V oblike, ki bo opremljen s turbinskim polnilnikom in bo tako ponujal 330 KM. Končna hitrost bo omejena na 250 km/h, medtem ko bo pospešek od O do 100 km/h točno pet sekund. Junija Iconec za super 98 Samo še do konca junija bo na slovenskih bencinskih črpalkah na voljo osvinčeni bencin 98, ki ga bolj poznamo pod oznako super 98. Tako je odločilo ministrstvo za okolje in prostor, saj želi država s tem zmanjšati količino svinca, ki gre skozi avtomobilski izpuh v okolje in posredno tudi do človeka. To med drugim pomeni, da bodo morali tudi tisti avtomobili oziroma njihovi lastniki, ki nimajo avtomobila s kataUzatorjem, uporabljati neosvinčeni bencin. Opel bo odpuščal Kot smo že pisali, je pred nedavnim odstopil Robert Hendry, prvi človek nemškega Opla. Tovarna je v lanskem letu pridelala skoraj milijardo mark izgube - nekateri pravijo, da je to le strošek izdelave nove corse - kar je bilo seveda dovolj za odstop. Opel je sestavni del skupine GM Europe (še Vauxhall, pa Saab ipd.), ki ji je šlo lani dokaj slabo, saj se je njen tržni delež v Evropi precej zmanjšal. Prav zaradi tega je skupina pred nedavnim objavila obsežen načrt notranjih sprememb, ki med drugim predvideva tudi zmanjšanje števila zaposlenih za pet tisoč. Tako naj bi pri Oplu število delavcev s sedanjih 42 tisoč zmanjšali vsaj za dva tisoč in prav zaradi tega so delavci v Russelsheimu, središču Opla, že protestirali. Na sliki: opel corsa. 39 Adijo purizem, pozdravljen optimizem! flljjlljljlljlljjll Modna pomlad 2001 poudarja ženskost, prinaša barve in vzorce in se obrača v preteklost Izpostaviti žensko lepoto, ^peljivost, svežino, samo- 3vest, skrivnostnost, vese- je do življenja... je osnovno poročilo prihajajoče mode, j pozablja na turobno in isketsko sivino, ujeto v stro- le, po moško ukrojene ko- time preteklih sezon. Kar pa, drage modne navdu- enke, nikakor ne pomeni, da o jih najnovejši trendi po- neth pod preprogo ali jih iz nodne arene kako drugače ar »počistili«. Kostimi in ilačni kostimi so še vedno tukaj, tudi klasični blazer do- življa svojo renesanso. Ven- dar; bolj mehkih linij, svetlih oziroma živahnih barv in pre- težno v enobarvni razkošnosti kakovostnih materialov. Po- leg usnja znova dominirajo volneni jerseyi, pletenine, fr- fotavi muslini in grobi naravni materiali, uporabljeni pred- vsem za športno-ležerna tren- dovska oblačila. Spektalcel barvne in vzorčne icombinatoriice že na prvi pogled je jasno: letošnjo pomladno modo si bomo zapomnili predvsem po barvah in vzorcih. Na modnih stezah (upajmo, da tudi v trgo- vinah) se ponuja prava eksplo- zija geometrije: črte (navpič- ne, vodoravne, diagonalne, debele in tanke), pike, ki spo- minjajo na bližnje in najbolj oddaljene planete, veliko in naravnost gigantsko cvetje, ki je tokrat najbolj pogosto po- suto na beli podlagi. Rdeča, rožnata, oranžna, barve sad- nih sladoledov in sončnično rumena so poleg bele, črne in črno-belega druženja nespor- ne zmagovalke prihajajočih toplih mesecev. Dežniicarice, netopirji, safari in Formula 1 Trendovska vzdušja pomla- di 2001 znova izdatno posega- jo v zgodovino, čeprav najbolj goreče obožujejo petdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Nabrana krila, ki spominjajo na polzaprte dež- nike in preščipnjen pas, še dodatno poudarjen z usnje- nim pasom, povzemajo sim- patičen Diorjev new-look iz petdesetih let. Osemdeseta so zastopana s tipičnimi akcenti (asimetrič- nimi rezi in zaključenimi ro- bovi oblačil, diagonalnimi všitki, bolj poudarjenimi ra- meni, »netopirjasto« ukroje- nimi rokavi...) ter ležerno športnimi vzdušji. Med njimi je najbolj opazen safari z od- tenki puščave, savane in afriš- ke zemlje, kot večno priljub- ljena klasika, ki deluje grobo možato in senzualno žensko istočasno. Drugi na tej modni veji pa predvsem po zaslugi dveh velikih italijanskih kreator- jev in ljubiteljev Formule 1; Dolce&Gabbana lansira stil, ki je (manj v krojih, bolj v barvnih sestavljan- Vues Saint Laurent: hlačni kostim - pa nič po moško... Loeive: »netopir« rokav (le zakaj bi morala biti vselej dva?), drzna asimetrija in vroče-črtast spomin na osemdeseta leta. Missoni: mikro mini - le za maksi lepe in dolge noge. Louis Vuitton: vrtnice v spomin na Diorja. Dolce&Gabbana: povabilo na tekmo Formule 1. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK ZALEPOPOSTAVO Aerobika in stretching Gibalni aktivnosti kot sta aerobika in stretching posta- neta bolj aktualni in priljub- ljeni v hladnih dneh, ko se Navdušeni športniki iz na- favnega okolja preselijo v ^prte prostore in se začno fazgibavati ob glasbi. Aerobika in stretching so- dita med športne aktivnosti z jHočnim občutkom telesnosti in zavesti globoke telesne sen- ^ualnosti. K seksapilnosti ae- robike pripomorejo še tesni, Sloboko dekoltirani in popol- f^oma prilegajoči se dresi, ki druga koža obdajajo telo u ga razkrivajo v vsej njegovi Rivlačnosti. . Aerobične vaje pripomore- lo k lepo oblikovani postavi, 1'itki liniji, napeti gladki koži ^ maksimalnemu tonusu ■Problematičnih delov telesa (zadnjica, boki, trebuh, steg- na, nadlahti), h gibčnosti, lah- kotnosti, vzdržljivosti', vses- plošni psihofizični kondiciji, dobremu razpoloženju ter po- zitivnemu odnosu do lastnega telesa in spolnosti nasploh. Predpogoj za resnejšo vad- bo predstavljata ustrezna tele- sna kondicija in dobro zdravje kardiovaskularnega sistema (EKG). Začetniki naj se posto- poma privajajo na pospešen tempo, kjer pulz ne presega 120 udarcev na minuto; stre- nirani in utrjeni pa lahko v hitrejšem in zahtevnejšem tempu z nevarnejšimi skoki prenesejo tudi 140 in več udar- cev na minuto. Trenirati je priporočljivo 2- krat tedensko po 60 (izjemo- ma celo 90 minut), pod vods- tvom izkušenega vaditelja. Aerobika koristi organizmu (zJasti ženskemu), ker pripomo- re k splošni krepitvi vezivno- mišičnega sistema, odpravi maš- čobnih oblog, mlahavosti in ce- lulita, k čvrstosti hrbtenice, jača- nju gibalne komponente, tele- sne dinamike, eleganci in sklad- nosti gibanja ter dobremu zuna- njemu izgledu in razpoloženju. Nevarnosti, ki jih prinaša aerobika, so pod vodstvom dobrega trenerja in v ustrezni opremi (zlasti kvalitetna obu- tev) minimalne, sicer pa lah- ko pride do poškodbe vezi in mišic (nategi, zvini, raztrgani- ne) oziroma sklepov (izpahi). Kaj pa energetska plat opisa- nega para telesnih aktivnosti? Aerobika v počasnem začet- nem in kasnejšem pospešenem tempu predstavlja približno 445 porabljenih kalorij na uro. NAMGZANAKUP Valentinovo za trgovce in zaljubljene Ko v teh dneh pogledamo izložbe, trgovske police, slaščičarne, cvetličarne, bonboniere in tudi trgovine s tekstilom, še posebej tiste s perilom, lahko mimo zapi- šemo, da je bližnje Valenti- novo velik praznik trgovcev. Srčki udarjajo na piano na vsakem koraku. In namig, kaj vendarle kupiti tisti ali tistemu, ki ga imamo radi? Mlajše in nežnejši spol bo- ste zagotovo razveselili s kak- šno domiselno bonboniero v obliki srčka. Izberite takšno s kvalitetno vsebino, saj veste: kar bi želeli sami prejeti, bo tudi drugim všeč. Za pozor- nost bo dovolj kakšen majhen srček v obliki priponke ter zlat ali srebrn obesek za veri- žico. Veliko prikupnih igrač boste našli na temo zaljublje- nih. Srčkasti so razni zvezki, pisemske ovojnice, skodelice za čaj, krožniki, kozarci, ku- hinjski servieti. prti, celo po- steljnina. Še posebej, pravijo, pa je za Valentinovo primerno podari- ti spodnje perilo, po možnosti rdeče. Ponudba je velika, od skrivnostnih (in nekvalitet- nih) tangic, zvitih v cvet vrtni- ce, do boljšega in kakovostne- ga perila znanih proizvajal- cev. Paziti morate le, da kupi- te spodnje perilo za darilo vedno v kompletu (npr. nedr- ček in spodnjice ali majico in spodnjice). In zapomnite si - karkoli boste že izbrali, pomembno je, da je dano iz srca. MOJCA MAROT kah) avtentična kopija us- njenih jaken in hlač vozni- kov Formule 1. Za božjast- no drage denarce se v tujini že dobijo tudi takšni s priši- tim logotipom. Se ve, kate- rim... 40 KRONIKA S CEUSKEGA Alenka Domjan, Franci Purg in Goran Djorjdevič. Aleš Stopar, Goran Djordjevič, Marina Gržinič in Alenka Domjan. Futuristicna zgibanka v gradu Kaj bi hodili no Dunaj in v New Yorl( gledat originalna dela velikih mojstrov, če jih lahko doživimo v Celju? Za zamudnike četrtkove otvoritve razsta- ve Rekonstruirana fikcija v Galeriji sodobne umetnosti v Spodnjem gradu razkrivamo nekaj foto detajlov in trenutkov, ki bi jih sicer za vedno vzel čas. Na otvoritvi se sicer ni trlo občinstva, zato pa so avtorji postavitve in umetniki imeli več časa za sproščeno kramljanje v stilu: mi med seboj. Po razpoloženju sodeč je bil celjski kipar Franc Purg očaran nad fikcijo v slikarstvu. Ga je morda zanimalo, kako bi bilo s kopijami in plagiati v kiparstvu? O tem bi lahko umetniki govorili ure in ure, si je mislila Alenka Dom- jan, »sokriva« v tej futuristični pustolovščini v Spodnjem gradu. Še nekdanji stanovalci tega gradu, grofje Celjski, bi bili ponosni, če bi vedeli, kako pomembno kulturno središče in stičišče Evrope je postalo Celje s to razstavo. Tako aU tako so načrtovali združeno kulturno Evropo in s tem, kar dandanašnji zveni bolj učeno in kunštno, globalizacijo. To je to. Prišleke, nedvomno bodo še prihajali na to nenavadno postavitev, za katero ima ob Marini Gržinič največ zaslug direktorica Zavoda za kulturne prireditve Alenka Domjan, (trenutno na smučariji v tujini) nadvse zanima, kdo je »neznani, anonimni avtor« likovnih del. Nobe- na skrivnost ni (več). To je Goran Djordjevič, nekdanji umetnik, zdaj vratar in hišnik v Salonu de Fleures v New Yorku. Naše (bivše) gore list, ki se je lotil raziskovanja in vprašanja kopije in kopiranja. Na tem mestu je najbrž kdo od bralcev vzdihnil: s čim vse se ne ukvarjajo ljudje na tem svetu! Marina, Marina, Marina... Avtorica razstave Marina Gržinič Mauhler, doktorica filozofije, raziskovalka, nadvse pri- jetna, skromna in prijazna sogovornica, deluje na področju video umetnosti od leta 1982 (let ji še zdaleč ni videti). Objavila je več sto člankov in esejev in tistim Celjanom, ki so ljubitelji filmske umetnosti (in videa), seže spomin nanjo v osemdeseta leta. Za tiste čase dokaj revolucionarno predavanje o videu, ki je bil šele na pohodu, je bilo eno od spremnih prireditev Tedna domačega filma v organizaci- ji naše medijske hiše. Predavanje je bilo v Likovnem salonu, za osvežitev spomina. Dost^vas'niam! v vlogi dokaj rednega obiskovalca likovnih dogodkov v galeriji je tokrat nastopal umet- nostni zgodovinar Aleš Stopar iz Pokrajinske- ga muzeja. Umetnost sodi pač k umetnosti. Kaj si misli o rekonstrukciji, kopiranju, plagiatih? Najbrž da, če so v kontekstu take imenitne postavitve. Tako je s to umetnostjo. Včasih se zavleče tudi čez večerno risanko in potem je ima dovolj tudi (zagotovo) najmlajša redna obi- skovalka likovnih dogodkov v mestu, Evelin. Niti prigovarjanje mamice, novinarke Večera Violete V. Einspieler, ki je bila po ljubiteljski in službeni plati v galeriji, niti umetnika, slikarja Narcisa Kantardžiča, ki je vse bolj »naš« in vse bolj Celjan, je nista prepričala, da se razstave gledajo stoje. Ampak, ob vsaki razstavi, vsaki fikciji je dobro obdržati svoje mnenje in stališče (se pravi sedišče): »Odrasli, dost' vas 'mam!« MATEJA PODJED Foto: GAŠPER DOMJAN Evelin, najmlajšo obiskovalko razstave, je ogled utrudil. Tina Uršič, Štefka Drolc in Marjan Marinšek v Knjižnici KC Ivan Napotnik v Velenju. Štefka Drolc in Tina Ursic v Velenju V Knjižnici Kulturnega centra v Velenju je bilo zani- mivo srečanje s Štefko Drolc, 77-letno igralko, Prešernovo nagrajenko (1964) in prejem- nico Borštnikovega prstana, ter še danes aktivno igralko na slovenskih gledaliških odrih. Z njo ter njeno vnuki- njo, mlado akademsko igral- ko Tino Uršič, se je pogovarjal kulturnik Marjan Marinšek. Štefka Drolc je Štajerka po očetu in Primorka po materi. nekaj časa je živela na Ponikvi pri Žalcu, ob tej priložnosti pa je predstavila tri Prešemove pe- smi: Povodni mož. Lepa Vida ter Nezakonska mati. Tina Ur- šič je kulturni večer popestrila s svojim svežim igralskim nasto- pom, Marjan Marinšek pa je kot povezovalec dodal rdečo nit skozi desetletja ustvarjalnosti prvakinje slovenskih gledališ- kih odrov in filmskih stvaritev umetnice Štefke Drolčeve. JOŽE MIKLAVC Izzivi in odgovori v Občinski matični knjižnici v Žalcu sta založba Unigraf iz Maribora in Zavod za kultui^ Žalec predstavila knjigo dr. Vekoslava Grmiča Izzivi in odgovori. Polno zasedena knjižnica ponovno dokazala, da je dr. Vekoslav Grmič med Savinjčani priljubljen in da ima velik somišljenikov. T. TAVČA