i
List delavcev v vzgojnoizobraževainih zavodih
Ljubljana, 5. marca 1976 - Številka 5
Dober dan! Srečen, vesel in nasmejan. Naš dan žena. Naj bo poln volje, moči in zaupanja v lastno ustvaijalnost ter v skupna hotenja.
Vladka Jan
PISMO OB 8. MARCU
K Tebi se obračam, ki Te otroci v vrtcu in v šoli kličejo tovarišica, k Tebi, ki si jim prva svetovala, naj sežejo po svinčniku z desnico, ki si jim odkrila zakonitosti stapljanja glasov, lepoto slovenske besede, skrivnosti narave, zgodovine, umetnosti integralov . ..
kr beli. Letos se bodo ob oddelku vrtca za zdrave otroke veselili v posebnem oddelku tudi malčki, ki ne bodo nikoli odrasli.
Med tiste sodiš, ki so si izborile pravico in svobodo, o kateri je govorila Klara Zetkin na kongresu v Kopenhagnu leta 1910.
Premagala si barikade nezaupanja, ker si se rodila kot ženska, in starše in učitelje prepričala, da zmoreš več, kot so mislili. Z drugimi prosvetnimi delavkami si prevzemala vse odgovomješe naloge, saj Te pridobljeno znanje ni več zadovoljevalo. Izpopolnjevanja so v Tebi zbujalai željo po preobrazbi sveta.
Spopadla si se z zaostalimi nazori o družini v šoli za starše, navduševala mlade za humanejše odnose v šoli za življenje.
Izvolili so Te za predsednico delovne kupnosti, čeprav si menila, da kot mati dolžnosti ne boš zmogla. Tudi v interesni kujpnosti, slišim, biješ bitko. Bojujete jo za več mest v vzgojnovarstvenDi ustanovah. Spodbudila pa si tudi tovarišice bližnjega vrtca, da bodo nekajkrat na teden obikale oddaljeni zaselek, da bi se izenačile razmere mestnih in vakih otrok. Na posvetu s kmeticami si odkrila, kako si želijo zdravstvenih in strokovnih predavanj. Saj si bila, kajne, med organizatoricami krvodajalske akcije?
V skupščini si lani prizadeto izstopala, ker smo za .duševno in telesno prizadete otroke premalo
Nisi prav Ti spodbujala poklicnega usmerjanja na šoli? Te ni bolelo, da so poklicne želje deklet še vedno na predvojni ravni, da so se Tvoje osnovnošolke navduševale še vedno le za poklice trgovk, frizerk, negovalk in administratork?
Z delavkami neke delovne organizacije si ob novem pravilniku bojevala bitko, da so si pravico do izobraževanja ob delu za višjo kvalifikadjo pridobile tudi ženke, da so si za opravljanje izpitov priborile študijski dopust in nadomestilo z dela. V komisiji za štipendije si se zavzela za štipendijo za delavsko hčer — odličnjakinjo in ji s tem odprla pot na visoko šolo. Res, da ji ni bilo najlepše v starem dijaškem domu, oddaljenem od njene vasi v hribih.
Da, tisti dijaki dom . .. Žalostna si bila vlažnih sten in zatohlega zraka, zato si pripravljala v občini pogoje za podpis samoupravnega dogovarjanja o zidavi novih, sodobnejših domov. Ti naj bi pritegnili še več deklet s podeželja, da bi ne odhajale v šole tja, čez mejo . . .
Ko Ti pišem, draga tovarišica, razmišljam, kaj Ti pomeni 8. marec. Ob šopku in jecljajoči besedi najboljšega učenca gotovo premišljaš o tem . . . Tvoj 8. marec je boj za vse tiste, ki jim ni dal še nihče v roko svinčnika, med njimi pa je največ žensk. Namesto pisala so morale pograbiti puke, da bi izgnale sovražnika, se spopadle z bedo, z zaostalostjo. Če si izbojevala svojo svobodo in prostost bojuješ sedaj boj za nove odnose pri nas in v svetu, za novi družbeni red, ki človeštva ne bo več delil na ljudi in ženske . ..
Nekaj se je spremenilo
Treba je povedati
/	N
Na 14. razširjeni seji izvršnega sveta republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije so razpravljali o spremembah samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na določila sindikalne liste 1976, o predlogu akcijskega programa dela za I. polletje 1976, o upravičenosti regresi-ranja prehrane z boni med delom, o gibanju osebnih dohodkov v naši dejavnosti.
-	Dan žena, 8. marec, je eden od revolucionarnih praznikov (od ustanovitve je letos poteklo 66 let), ki je enako pomemben za moške kot za ženske. Vsako napredno dejanje obogati oba; vsako zaviranje razvoja osiromaši oba.
-	Ne gre za to, da bi letos zanikali ali rušili prisrčno domačnost slavljenja dneva žena; le za to gre, da damo temu slavju tudi družbeni značaj, ki ga zasluži.
-	Prav bi bilo, da bi v sleherni ustanovi ali delovni organizaciji pregledali delo minulega leta, ki se je imenovalo ,,mednarodno leto žensk" in da bi dosežene uspehe sprejeli kot temelj za nadaljnje delo. Zdaj je treba nadaljevati, ko je najtežji, začetni zagon za nami! Delati moramo združeno, kajti le tako bomo dosegli zadane smotre.
-	Pogovor o ženskem vprašanju ne more biti samo razpravljanje o porodniških dopu-
Kostanjevica na Krasu
Start celodnevne šole_______________________
Pred dnevi so pri osnovni šoli v Kostanjevici na Krasu končali s preureditvenimi deli, že v ponedeljek, dne 1. marca pa so začeli s celodnevnim poukom.
Osnovna šola v Kostanjevici je torej prva šola na Goriškem, ki je začela s celodnevnim poukom. Tej šoli se bo predvidoma v prihodnjih štirih letih pridružilo še pet osnovnih šol v novogoriški občini.
Prejeli smo
V tretji številki Prosvetnega delavca smo v rubriki Naš pravnik svetuje prebrali odgovor na vprašanje o režijskih stroških v vzgojnovarstvenih zavodih.
Vpraševalca je predvsem zanimalo, ali morajo starši plačevati tudi režijske stroške med počitnicami, ko začasno odjavijo otroke iz vzgojnovarstvenih zavodov.
In odgovor?
Odgovor je bil tako zelo nepravilen, da smo se delavci v vzgojnovarstverih zavodih začudili, kako lahko pravnik tolmači zadeve tako napačno. Verjamam, da tudi pravnik ne more vedeti vsega, lahko pa se informira. Dvomim, da bi mu kateri koli zavod raztolmačil stroškovno ceno tako, kot je razvidno iz odgovora. Pravnik namreč trdi, da so vzgojnovar-stveni zavodi zvišali ceno svoje storitve zato, da jim sredstva zadoščajo za vse leto. Zavod mora res tako razporejati dohodek, vendar so se stroškovne cene dvignile zavoljo odvisnosti zavoda od cen na tržišču. Pravnik tudi meni, da vpraševalcu tedaj, ko otroka ni v vzgojnovar-stvenem zavodu, ker so ga starši začasno odjavili, ni treba plačevati režifskih stroškov, saj so ti že vračunani v oskrbni ceni zavoda. Utemeljitev, da vam zato hranijo mesto za otroka, je za lase privlečena in tudi protizakonita, zatrjuje pravnik.
stih, otroškem varstvu in obratih javne prehrane. Ženske predstavljajo skoraj polovico naše zaposlene delovne moči — poleg tega opravljajo dobršen del tako imenovanih „domačih opravil" in vodijo tri četrtine naših kmetij. Gre torej za pogovor o ženski kot o delovnem človeku naše družbe.
-	Pri pogovoru o ženskem vprašanju ne moremo mimo šolstva: zato ker so v osnovnih šolah zaposlene v glavnem ženske. Drugič: prav od mater pričakujemo (kdo ve od kdaj?) vse tesnejše sodelovanje s šolo. Tretjič: tako imenovano usmerjeno izobraževanje in izobraževanje ob delu sta za ženske prav posebno pomembna. Marsikatera od deklet ali mladih žena se namreč zgodaj zaposli in želi kasneje nadaljevati izobraževanje.
-	Kadar govorimo o ženskah, še vedno radi odenemo svoje misli z ogrinjalom fraze „mati in dete" - kot da očetje pri stvari, ki se ji reče biološka reprodukcija ne bi imeli svojega deleža, ne svojih dolžnosti. Jemati je treba delovne ljudi kot celoto in vsem tistim, ki so potrebni olajšav ali pomoči, to tudi dati. “
To so odlomki iz razprave na seji republiškega odbora za mednarodno leto žensk. Odbor je uradno končal svoje delo; živa pa je želja, da bi pri izvršnem svetu le še obstajal nekak forum, ki bi spremljal (in morda tudi usmerjal) začeto delo. Člani odbora nameravajo pripraviti brošuro o vsem, kar zadeva vlogo žensk v naši družbi: njihov položaj, posebne naloge,
Odgovor je razburil delavce v vzgojnovarstvenih zavodih, veliko nezadovoljstvo pa je povzročil tudi med starši.
Da bi se bolje razumeli, bom pojasnila, kaj vsebuje stroškovna cena in kaj so to režijski stroški.
Stroškovna cena zavoda vsebuje materialne stroške (živila, elektrika, material za vzgojo, sanitetni material, drobni inventar, zdravstveni pregledi zaposlenih, strokovna literatura in drugo), stroške pogodbenih in zakonskih obveznosti, amortizacije, osebne dohodke in sklade. Režijski stroški vsebujejo vse, razen cene živil, ki pa dosegajo v primerjavi z vsemi drugimi stroški 16 % do 20% stroškovne cene. Veliko zavodov pa odračunava staršem za stroške prehrane večji odstotek, kar pomeni nižjo režijo. Povedati želim tudi to, da sprejme zavod v poletnih mesecih, ko je veliko delavcev na dopustu, otroci pa vseeno prihajajo v VVZ, za nadomestila teh delavcev dodatne moči, ki jih je tudi treba nagrajevati za njihovo delo. To pomeni, da so v poletnih mesecih stroški režije višji, vendar zaradi tega ne zaračunavajo staršem posebej.
Želim, da bi starši, ki so spraševali pravnika, prebrali tudi to razmišljanje in bolj razumeli poslovanje zavoda.
ZMAGA GLOGOVAC
zaščito. Ugotavljamo, da smo v minulem letu več izvedeli o mednarodnem položaju žensk kot o položaju žensk v bratskih republikah. Te so nam bliže — in nam v prihodnje gotovo ne smejo ostati neznane.
Letošnjega maja bo pri nas mednarodni seminar o vprašanju žensk v Afriki in Aziji. Organizator je Švedska. Teden dni bodo udeleženke preživele v Sloveniji. Vključujemo se torej v mednarodno osvobajanje delovnih ljudi - tudi njihovega ženskega prebivalstva. Skupno s Hrvaško pa pripravlja marksistični center pri CK ZKS posvetovanje na temo Družbeni položaj ženske in razvoj družine v sociahstični samoupravni družbi.
Na seji so ugotovili, da se je v preteklem letu vendarle nekaj bistveno spremenilo: odnos do ženske kot soustvarjalke druž-benili dobrin in vrednot. V razpravi je prevladalo mnenje, da je treba v nadaljnja prizadevanja poleg drugih družbenopolitičnih organizacij vključiti tudi Zvezo socialistične mladine: njeni člani so bodoči samoupravljavci — in prihodnji starši. Že zdaj se morajo seznaniti z družbenim položajem družine, s to osnovno celico, ki jo bodo nekoč sestavljali.
N. MAURER
Delitev
Delitev družbenega dohodka na posamezne kategorije, ki sodelujejo v produkcijskem procesu, je temeljno vprašanje za vsako družbo. Od tega, kako deli dohodek, je odvisno, kako se kot družba reproducira. Pri posameznem delavcu pa mora delitev dohodka stimulirati tako njegovo uspešnost kot prizadevnost na delovnem mestu. V času, ko prisegamo na delitev po delu, predstavlja osebni do-hodek hkrati družbeno vrednotenje poklica, kvantitativni izraz znanja in uspešnost posameznega delavca. Staro reklo: povej mi, s kom hodiš in povem ti, kdo si, bi lahko času primerno oblikovali takole: povej mi, koliko zaslužiš in povem ti, koliko veljaš. V 13. členu ustave SRS je zapisano: „Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka ...“ Torej hočemo doseči, naj bodo „delo in rezultati dela“ merilo za dehtev dohodka; z njim, dohodkom namreč, je določen materialni in družbeni položaj človeka41. Zveni okrutno, zdi se, da takšno sklepanje pomeni vulgarizacijo načela delitve po delu, a resnica ni daleč od tega.
Če hočemo ljudi razvrščati po rezultatih delaje treba izdelati metodo za meijenje teh rezultatov. To je težko, ker v de-narno-blagovnem gospodarstvu delo ni neposredno ovrednoteno, temveč šele v proizvodu, katerega cena se oblikuje na trgu. In ker je v proizvod vloženega več vrst delaje treba realizirano tržno vrednost pravično razdeliti med udeležence proizvodnega procesa. To pa ni lahko. Za nas, ki ne delamo v materialni proizvodnji, je zanimiv 18. člen ustave SRS, v katerem je naravnost povedano:
—	da opravljamo svoje delo v interesu in za potrebe vseh delovnih ljudi;
—	da imamo pravico do dohodka in enakega družbenoekonomskega položaja, kot ga imajo delavci organizacij združenega dela drugih dejavnosti in
—	da se cena našega dela določa v svobodni menjavi.
Z najvišjih mest pa je bilo v zadnjem času povedano, da se prav na omenjenem področju še vedno ohranjajo proračunski odnosi, da smo še daleč od svobodnega dogovaijanja in sporazumevanja, ki ga zahteva ustava.
Pri vsem tem pa je vprašanje, ali je primerno, da v posamez-
Izvršni odbor je imenoval komisijo, ki bo pripravila besedilo enotnega samoupravnega sporazuma za področje šolstva. Ne gre za integracijo sedanjih samoupravnih sporazumov — pač pa za poenotenje tistih členov, kjer obstajajo razlike. Če pa specifičnost dela zahteva razlike, je treba izdelati potrebna dopolnila. Rok za prijavo osnutka je 15. april. Nato gre osnutek v razpravo. Veljati pa naj bi začel leta 1977.
Na seji so poudarili pomen javne razprave o gradivu usmerjenega izobraževanja. Le z enotnimi, z razčiščenimi mnenji bomo lahko načrtovali izobraževanje, kakršnega potrebuje naša družba.
Predsednik Geza Čahuk je poudaril namen informacije o gibanju osebnih dohodkov na področju vzgoje in izobraževanja v primerjavi z gospodarstvom v zadnjih štirih letih. S stanjem želijo seznaniti druge sindikate ter sprejeti skupna
nih občinah različno vrednotimo delo. Čeprav ni velikih razlik, bi kazalo to vrednotenje uskladiti za vso republiko. Misel, da tako bolj izrazito vežemo izobraževanje na materialno proizvodnjo, je mogoče zlahka ovreči — vsaj za osnovne šr,,‘* Samoupravnih pravic de lave tem ne bi kršili, izognili pa b j se slabi volji, ki je je že tako pretek.
Še na nekaj kaže ob vsem tem opozoriti: smo družba, v kateri še dolgo ne bomo mogli uresničiti zahteve, „da je izobrazba le pogoj za zasedbo posameznega delovnega mesta44 in da le vrsta dela ter njegov obseg in kakovost določajo dohodek zaposlenega. Zakaj? Zato, ker je pri nas zelo visok odstotek delovnih mest strokovno neustrezno zasedenih, zmogljivosti šol in narava študija pa onemogočajo, da bi lahko v kratkem času zasedli vsa delovna mesta formalno strokovno usposobljeni delavci.
Pedagoško delo je intelektualno delo v žlahtnem pomenu besede. Zato mora imeti učitelj poleg ozke strokovne usposobljenosti še široko znanje in duhovno gibkost, ki ju vsaj praviloma pridobi le ob študiju. Vsako omalovaževanje formalne izobrazbe in poveličevanje samih izkušenj zelo destimulativno vpliva na Jastnike diplom44 in tiste, ki študirajo. Že v kali onemogoča uresničitev zahteve, da postanemo „permanentno učeča se družba44. Nasprotuje tudi zahtevi po učenju ob delu in za delo. V revolucionarnih težnjah samoupravne socialistične družbe za graditev svobodne skupnosti proizvajalcev imajo vzgoja, izobraževanje in raziskovalna dejavnost vse pomembnejšo vlogo. (7. kongres ZKS)
Skopo odmerjeni denar za te dejavnosti v letu 1976 (čeprav se nekaj le premika) dokazuje, da nismo še vsi in dovolj doumeli vloge in pomena teh dejavnosti za materialno bogato, samoupravno organizirano in resnično humano družbo, ki je up milijonov doma in v svetu.
Iz dokumentov sedmega kongresa je razvidno, da se Zveza komunistov zavzema za ustreznejše in boljše vrednotenje učiteljevega dela, ker se zaveda stare modrosti „da tisti, ki zmore biti učitelj otrokom, velja več kot pisatelj, kot kipar ali kateri drug umetnik44.
VIKTOR ŽAKELJ
stališča. Resnica je namreč, da smo leta 1971 zaostajali za gospodarstvom 16 %, lani pa samo še 12 %. Toda — tudi to je precej. Sindikat je politično odgovoren za materialno stanje svojih delavcev. Odgovoren je tudi za to, da kadri ne bodo odhajali v druge službe, je izjavil predsednik. Dejstvo, da so tudi v drugih službah, na drugih področjih dela tako imenovani fluktuacijski procesi, je resnično. Edina tragična posebnost je v prosveti ta, da delavci
odhajajo na druga področja — primeri, da bi z drugih področij prihajali v prosveto, pa so redki. V prosveti moramo hočeš nočeš seštevati vse tiste, ki nam že manjkajo in one 3 %, ki poprečno odidejo v druge službe. Nam pa se vsak človek pozna!
Sprejeli so sklep, da komisija za življenjske in delovne razmere pri republiškem odboru prouči zbrane statistične podatke o gibanju osebnih dohodkov ter na tej osnovi pripravi in zapiše ugotovitve, o katerih bo razpravljal izvršni odbor. S stališči izvršnega odbora bodo potem seznanili republiški svet Zveze sindikatov Šlovenije š prošnjo, da razpravljajo - in po možnosti tudi rešijo to težavno problematiko.
N. MAURER
( ------------------------------------------\
Redni razpis prostih
delovnih mest
Vodstva šol in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodov obveščamo, da bo izšel REDNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodih v SR Slovenji v letu 1976 letoaijega 16. aprila.
Prosimo, da pošljete razpise republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje Ljubljana, Župančičeva 3, najkasneje do 25. marca. Na dopisu navedite občino, v kateri je šola, in oznako ZA REDNI RAZPIS. Če razpisa ne boste poslali do določenega roka, ga v rednem razpisu ne bomo mo$i objaviti.
UREDNIŠTVO
L-..........................................
Ob plotu, olje, 1974, Polde Mihelič
'“VESTILO
.ge delovne skupnosti šol in občinski sindikalni sveti vprašujejo republiški odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, če bodo objavljena „posebna“ merila za ocenjevanje opravičenosti do regresiranja prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov, daje komisija republiškega odbora za samoupravno sporazumevanje tole obvestilo:
Delegati republiškega odbora so ob razpravi o predlogu sindikalne liste oblikovali merila za presojo opravičenosti do regresiranja prehrane v obliki vrednostnih bonov v delovnih skupnostih šol in drugih vzgojnoizobraževalnih ustanovah in jih dali v razpravo odboru sindikatov za samoupravno sporazumevanje. Ob primerjanju s splošnimi merili je ugotovljeno, da so specifičnosti, ki bi lahko predstavljale razlog za uporabo vrednostnih bonov, že vsebovane v splošnih merilih, zato bodo občinski sindikalni sveti pri presoji upoštevali merila, ki veljajo sicer za vse združeno delo.
Na nedavni seji izvršnega odbora republiškega odbora je poudarjeno, da pooblaščena komisija, ki bo dajala mnenja k predlogom odločitev občinskih sindikalnih svetov, deluje v skladu s sprejetimi stališči, merili in po postopku, ki je objavljen v prilogi lista Delavska enotnost Sindikati, št. 1, upoštevajoč posebnosti in objektivne okoliščine življenja in dela šol.
Priporočamo, da delovne skupnosti šol in osnovne organizacije v njih poskrbijo za organizirano prehrano svojih delavcev in le v skrajnem primeru uveljavljajo pravico do vrednostnih bonov.
KOMISIJA REPUBLIŠKEGA ODBORA ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE 0 DOHODKU IN NJEGOVI DELITVI
Popis učiteljev letu 1976
Uradni list SFRJ, št. 2/76 objavlja v odloku o programu statističnih raziskovanj, pomembnih za vso državo, tudi popis učiteljev v letu 1976. Popis bo izveden skladno s programom raziskovanj, kije bil okvirno določen že v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 13/73). Kritični moment popisa je 31. marec 1976. Po stanju tega dne bodo popisani vsi učitelji na osnovnih in posebnih osnovnih šolah, glasbenih šolah, šolah po zakonu o poklicnem izobraževanju in na srednjih šolah.
Vsak učitelj bo na svoji matični šoli prejel in izpolnil obrazec, v katerega bo zapisal podatke o vsem svojem vzgoj-noizobraževalnem delu, ne le na matični šoli, ampak tudi na vseh drugih šolah, kjer poučuje. Podatke za vsako šolo, na kateri poučuje, bo overila uprava šole.
Obrazce bodo za vse učitelje prejele poročevalce enote, ki so: samostojne šole, srednje šole in šolski centri. Poročevalske enote bodo obrazce tudi zbrale od vseh svojih učiteljev, preverile polnoštevilnost in pravilnost vpisanih odgovorov, in obrazce vrnile zavodu SR Slovenije za statistiko.
Zavod SR Slovenije za statistiko bo končal razpošiljanje obrazcev in navodil že v prvi polovici marca. Šole, ki bi morda do tega roka obrazcev in navodil ne prejele, pozivamo, da urgirajo dostavo pri zavodu SR Slovenije za statistiko.
Beseda, dve o režijskih stroških v VVZ
Življenje mora biti tudi praznik
< • \
To stran posvečamo 8. marcu, vašemu prazniku. Brez velikih besed in obrabljenih fraz zrcali vaše življenje in delo.
Opozarja na resnice naše vsakdanje in dolžnosti, ki smo jih vzljubili, čeprav jih moramo opravljati. Delo je življenje. Življenje pa mora biti kdaj tudi praznik.
Tokrat govorijo o svojem življenju in delu: NED A BRGLEZ, predavateljica sociologije na pedagoški akademiji v Ljubljani, SLA VICA NA VINŠEK, profesorica slovenskega jezika v gostinskem šolskem centru v Ljubljani, VERA DO-MAJNKO, pomočnica ravnateljat, doma tehniških šol v Ljubljani, LIJA PREMELJČ, vzgojiteljica v vzgojnovarstvenem zavodu v Velenju in MARIJA KNEZ, učiteljica razrednega pouka v podružnični šoli Mlinše.
— Človek lahko v poklicu najbolje uresniči svoje zamisli in potrdi sposobnosti. Vaše delo je prav gotovo zelo zanimivo: predavate sociologijo na ljubljanski pedagogu akademiji.
Povejte" nam, prosim, kako se vam na šoli, kjer delate, posreči navezati pristne stike s študenti? Kakšen je vaš način dela in kaj bi želeli izboljšati?
NEDA BRGLEZ:
Sprašujete po poklicu in po dokazovanju- sposobnosti v poklicu; reči moram, da jemljem poklic kot pretežno statistično kategorijo, vsebinsko pa vselej mislim na delo. Delo, ki ga opravljam, pa je seveda ustvarjalno, kakor vsako. Te ustvarjalnosti sicer ni videti že kar tu in zdaj; kakor vsako delo z mladimi ljudmi - torej delo, ki ima nujno nekaj ,,vzgojiteljskega", celo „pro-svetiteljskega", je tudi moje dolgoročno nalaganje z najboljšimi upanji... Nemara je zato, ker rezultat ni takoj viden in izmerljiv, tudi bolj odgovorno — tega se poskušam zavedati, kakor tudi tega, komu namenjam svoje delo - vzgojiteljem prihodnjih rodov. Ob splošni teoriji o družbi in njenem razvoju poskušam s študenti razpravljati o nauku, ki nam ga daje prehojena pot človeštva in v sedanjih vozliščih, zlasti na-
šega življenja. To - o razpravljanju - je za sedaj še bolj želja kot dejstvo, vendar predvsem zaradi objektivnih razlogov (banalnih morda, a prav lahko ..dramatičnih" -prostorska utesnjenost in zato veliko študentov v skupinah itd.); mislim, da so sicer študentje zagreti za vsa vprašanja družbenega življenja, da se iz roda v rod čutijo bolj soodgovorne za to življenje. Želela bi torej manjše, ..seminarske" sku- • pine študentov, kjer bi lahko veliko bolj ustvarjalno in enakopravno sodelovali, kjer bi jih bilo nemara laže prepričati, da ne bi ..verjeli", ampak vedeli, se pravi preverili in dognali (iz knjig in iz, življenja); želela bi jih prepričati, da je delo, ki so se zanj odločili, najlepše in tudi najbolj odgovorno, želela bi, da bi se tudi tako imenovana družba, mi vsi. tega zavedali, želela bi, da bi učitelji postajali le najboljši . '. . itd.
Kar pa zadeva pristne stike s študenti - vprašanje kakor da pričakuje pritrdilen odgovor. Bojim se, da ga ne morem dati. Poskušam vzpostaviti enakopravne, demokratične odnose s študenti, odnose delovnega sodelovanja, v njih vidim subjekte z lastno voljo in veliko močjo. Že takšni odnosi, če bi se posrečili, bi bili dokaj dobri, mar ne?
- Velikokrat slišimo očitek, da se ženske premalo uveljavljajo v družbenopolitičnem življenju. Sodite med izjeme: ob svojem strokovnem delu in obveznostih do družine vodite tudi delo sveta vašega šolskega centra. Za to sta potrebni izredna volja in sposobnost. Kaj je vodilo vaših prizadevanj?
SLAVICA NAVINSEK:
Moja vsakdanjost poteka v treh smereh: doma z družino, v razredu in na sestankih, katerih se udeležujem ali pa jih vodim sama. Da zmorem vse to, mi pomaga prepričanje, da delam nekaj koristnega ne le zase, ampak za vse. Sploh rada delam, le čas me prehiteva, da nisem kos vsem svojim hotenjem.
Rada bi, da bi delo v razredu obrodilo sadove. Slavistovo poslanstvo je v marsičem zelo odgovorno: skrb za materinščino in kulturne vrednote. Svoje učence bi rada pripravila do tega, da bi segali po dobri knjigi ter da bi spoštovali tudi druge kulturne dosežke. Občutek, da vsaj v malem naredim nekaj dobrega, je najlepše osebno zadoščenje.
S prav tako pripravljenostjo, delati dobro, sem sprejela družbenopolitično delo: Naš gostinski šolski center v Ljubljani je zelo raznolik po svoji izobrazbeni sestavi in po dejavnosti. Z dobro voljo in razumeva-
Slavica Navinšek, profesorica slovenskega jezika v gostinskem šolskem centru v Ljubljani
njem tovarišev, s katerimi delam, tudi to delo ni tako naporno. Hkati pa ob delu odkrivam samo sebe, spoznavam nove razsežnosti v sebi, za katere prej niti vedela nisem. Preobremenjenost ženske ni vselej vzrok za družbenopolitično neaktivnost. Včasih občutek nesposobnosti in nekakšna podzavestna podrejenost -kot stoletna dediščina - še vedno branita ženski javno nastopati.
Res pa je ženska, če družbenopolitično dela, prikrajšana za marsikatero svojo žensko radost in tudi za počitek. Vendar, kje pa gre brez žrtev, če hočeš kaj lepega, velikega? Le črnoglede ne smemo biti in svoje delo moramo imeti rade.
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bo pomlad tudi za vas ...
— Delo vzgojiteljic v domu učencev je zelo zahtevno in naporno. Mnoge kmalu obupajo in spremenijo poklic. Pa vendarle: kaj je pri tovrstnem delu najtežje in kaj najlepše?
VERA DO MA JN KO:
Težko se je v trenutku odločiti za najtežje in za naj-lepše pri delu vzgojiteljic v domu. Težko je že vzgojiteljici, da se uveljavi, na primer v moškem domu tako med kolegi kot med samimi učenci, mladostniki v najkri-tičnejših letih. In ko zaživi z mladino, postane tisto najtežje prijetno. To se lahko izrazi v trenutku, ko učenci obešajo na steno grafikon o učnih uspehih, iz katerega je razvidno, da so za 20 7o boljši od sošolcev, ki ne prebivajo v domu, ali pa po uspešni kulturni prireditvi, ki smo jo skupaj pripravljali kot najbolj zagnani amaterji, po pestri razpravi. In seveda: lahko je najlepše, ko vas obišče nekdanji učenec in vam pripoveduje o svoji zaposlitvi in ne pozabi poudariti, da si je v domu pridobil dobre delovne navade pa tudi samoupravne izkušnje in da so spomini na dom njegovi najlepši spomini na šolska leta.
Za prosvetnega delavca je najpomembnejše, da ima veselje za delo z mladimi. Še več, mora jih imeti rad. Kako je to šele nujno za delo v domovih! To je pogoj, da se dobo počutiš med njimi, da jih sprejemaš brez predsodkov in da nenehno gradiš na pozitivnem. Moraš biti dojemljiv za sprejemanje stališč drugih, za usklajevanje, predvsem pa za demokratičen dialog. Tu je še skrb za red in ustaljene organizacijske oblike dela, za katere se v velikem kolektivu ljudje vedno dogovorijo, da je možno uspešno sožitje. To dosežemo tako, da pridobimo učence za vodenje skupine.
Vendar: v razredu ima učitelj učno snov in redovalnico, v domu pa se lahko vzgojitelj uveljavi v vzgojni skupini predvsem s svojo osebnostjo. Precej časa potrebuje, da osvoji primerne metode in vsebino dela, ne le verbalno, po vzgojnem
Vera Domajnko, pomočnica ravnatelja doma tehniških šol v Ljubljani
načrtu, ampak tudi v resnici. Učinki dela v domu niso tako hitro opazni, opažati je treba že drobne spremembe in graditi postopoma. Marsikdo pa prej obupa. Še, ko imaš že daljšo prakso, včasih za trenutek pomisliš, da je bilo vse delo zaman, da ni nič narejenega. V resnici pa gre za drobec iz življenja, nastal je pač problem, ki ga je treba rešiti. Ko pa je to storjeno, urejeno, bi dejala, da je to tudi ena tistih najlepših stvari.
Opažamo, da je nekaterim novinkam dokaj težavno uskladiti teorijo s prakso in da vzgojitelj, ki se v vzgojni skupini čuti dalj časa ob strani, ki je ne obvlada, ki ni njen sestavni del in usmerjevalec, išče zase bolj uspešno področje dela. So pa za odhode tudi čisto drugi vzroki kot npr. materialni ali večja privlačnost dela na šoli -čeprav se mi zdi, da je delo v domu dosti bolj pestro in dinamično. Res pa je, da zahteva ta poklic široko in nenehno strokovno in politično izpopolnjevanje in daljši delovni čas kot na šoli, pa praznična in nočna dežurstva in obvezno mentorstvo ene ali več prostovoljnih dejavnosti.
Kljub težavam, saj je vsak poklic po svoje težak - pa sodim, da je to eden riajlep-ših poklicev in da je tisto težavno (razen daljšega delovnega časa) pravzaprav tudi čar tega poklica, saj med mladimi ostajaš vedno mlad, vedno si sredi novega, vedno daješ in vedno sprejemaš. In kaj je lepšega?
- Sttokovno izpopolnjevanje je sestavni del dejavnosti vsake prosvetne delavke. Ob tem si mnoge pridobivajo še višjo in visoko izobrazbo s študijem ob delu. Vzgojiteljice za sedaj še nimate možnosti za to.
Ali menite, da si boste to pravico kmalu priborile?
LIJA PREMELČ:
Želja in potreba po poglobljenem in širšem strokovnem znanju sta iz dneva V dan večji. Vzgojiteljice prevzemamo zahtevno in odgovorno nalogo, ko sprejemamo otroke v vzgojnovar-stvene zavode v obdobju, ko so najbolj sprejemljivi za novo. Velika in odgovorna naloga je posebno zato, ker je vzgoja proces, pri katerem dosežki prizadevanj niso vidni takoj, ampak jih razkrivajo čas, obdobje in generacija. Večja strokovna
Lija Premelč, vzgojiteljica VVZ Velenje
usposobljenost vzgojiteljice pomeni tudi boljše delo.
Ob 8. marcu je priložnost, da izrazimo željo, prošnjo in zahtevo po možnosti za izobraževanje, za poglobitev in razširitev znanja. Upam in želim, d a bi se nam to uresničilo, da bi dočakale višjo vzgojiteljsko šolo!
— Uvedba celodnevne šole je sprva povzročila veliko hude krvi. Tudi učitelji — med njimi je izredno veliko žensk — niso bili navdušeni nad svojim „celodnevnim bivanjem". Kaj je pokazala praksa? Učiteljica v celodnevni šoli še teže usklajuje poklicno delo z obveznostmi do družine. Kako se posreči to vam in vašim kolegicam?
MARIJA KNEZ:
Praksa je pokazala, da smo učitelji in učenci v celodnevni šoli zadovoljni. Smotre prav dobro poznamo in jih skušamo v čim bolj uresničiti. Zato je treba ves čas zelo smotrno izrabiti, zlasti „prosti čas", ki je namenjen pisanju priprav, pripravi gradiva ipd.
Ker imamo urejeno prehrano so tako preskrbljeni tudi družinski člani. Tako je ' usklajevanje poklicnega dela in obveznosti do družine
Marija Knez, učiteljica razrednega pouka v podr. šoli Min še
precej lažje. Po končanem pouku se lahko posvečamo družini, ker nas ne tarejo skrbi za pripravo, popravljanje zvezkov ipd. Poudarjam pa, da so za uspešno delo potrebni dobri odnosi v kolektivu in precej dobre volje. Ne vem, če sem odgovorila na vprašanje, toda posebno perečih problemov nimamo.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------; \
MILA VLAŠIČ-GVOZDIČ
NIKOLI
ne odložim svoje čarobne palice.
Z njo
počasi tečem, da dosežem sebe.
Poslušam resnico.
Ne morem spustiti iz rok svoje čarobne palice.
SRCE RAZDAJAM VETRU
ko pihlja ob svitanju in ob zatonu.
O, čas, postaj,
da odkrijem bajke svojih pričakovanj.
O, čas, daj mi,
da dojamem sporočilo svojih zvezd.
\__________________________________F

looo
Razmišljanje kolektiva osnovne šole Vitanje o urejanju družbenoekonomskega položaja žensk
Delo bomo nadaljevali______________________
Mednarodno leto žensk — OZN 1975 se formalno izteka 8. marca 1976. Naše naloge za enakopravnost, za razvoj in mir pa so usmerjene na mnogo daljše obdobje, za obdobje življenja današnjih generacij in za zdrav razvoj prihodnjih. Delovna Skupnost osnovne šole Vitanje je v večini ženski kolektiv, v katerem o kakršnikoli zunanji kršitvi enakopravnosti ni sledu. Vprašanje pa je, ali imajo naše delovne tovarišice posebnomatere,enake možnosti za družbenopolitično delo zunaj šole. Zakaj? Pri nas ni organizirano varstvo za predšolske malčke do treh let starosti, niti popoldansko varstvo šolarjev. Takrat pa v glavnem poteka družbenopolitično delo. Vendar se naše tovarišice zavedajo, kako potrebna je pravilna in enakopravna vzgoja obeh spolov za zdravo družbo prihodnosti. Želimo uresničiti tako vzgojo, zato v tem duhu organiziramo pouk in vse življenje na šoli. Opažamo že velike spremembe pri vedenju mladine. Odnosi med spoloma so postali pristni, sproščeni in naravni. Skupno delo fantov in deklet v prostovoljnih dejavnostih ter vodstvene funkcije deklet, so same ob sebi umevne.
Naša šola dela v slabše razvitem — kmečkem okolju, kjer se enakopravnost ženske težje uveljavlja. To je posledica stoletnih tradicij, razmere pa se počasi le spreminjajo. Tako opažamo vedno več očetov na roditeljskih sestankih. Letos smo bili tudi prijetno presenečeni, ko so starši na roditeljdcih sestankih izvolili v svet staršev polovico mošcih.
Učitelji se zavedamo potrebe po izobraževanju strokovnjakov. Vemo tudi, da kmečka gospodinja ali žena v delavsko-kmečki družini ne bo mogla biti enakopravna proizvajalka, če ne bo dovolj izobražena..
Zaradi tega se naši mentorji pri poklicnem usmerjanju učencev 8. razreda posebej pozorni do tistih, ki bodo ostali na kmetiji. Te otroke obeh spolov skušamo usmeriti v nadaljnje šolanje na kmetijsko-gospodar-skih šolah. Tako naše hribovske kmetije ne bodo propadle. Le izobražen gospodar in gospodinja bosta lahko prilagodila kmetijo zahtevam gospodarstva v prihodnjem obdobju.
Naši mladini vcepljamo spoštovanje in hvaležnost do ostarelih partizan&ih mater in bork, ki so dale svoja najlepša leta, sposobnosti in trud za našo srečo, za naše življenje v svobodi.
V naši šoli vzgajamo enakopravne mlade ljudi z zavestjo, daje za to potreben boj. Vedo, da še marsikje na svetu vladajo nedemokratični odnosi med spoloma in med narodi. Zavedamo se, kaj pomenita naša enakopavnost in svoboda. Pomagamo zatiranim in slabotnim. Zbrali in opremili smo sedem torbic za otroke vietnamskih mater. Ni toliko važna materialna vrednost daril, najvažnejša je krepitev čuta solidarnosti in enakopravnosti.
Naše delo za dosego enakopravnosti se ne bo končalo z mednarodnim letom žensk OZN - 1975. Nadaljevali ga bomo mi in naši učenci.
FRANJO MAROŠEK
Stiska, ki opozarja
Pred skoraj petimi leti je bil na referendumu sprejet samoprispevek za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov v vseh petih ljubljanskih občinah. Petletno obdobje se počasi izteka. O tem, kaj so zgradili z denarjem, zbranim s samoprispevkom, in kaj še načrtujejo, so bili občani sproti obveščeni. Zmotili pa so se tisti, ki so menili, da bo s tem samoprispevkom za daljši čas poskrbljeno za prostor v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih in da samoprispevki v te namene ne bodo več potrebni. Treba je sicer poudariti, da je bilo s sedanjim samoprispevkom v vseh petih ljubljanskih občinah veliko zgrajenega — žal pa še vedno premalo. Zato je treba misliti na razpis novega referenduma, na katerem naj bi se občani odločili, da bodo še naprej plačevali samoprispevek. O tem pa v bežigrajski občini že nekaj mesecev temeljito razpravljajo. Ne bo odveč, če zapišemo, da je prav v tej občini vzklila pobuda, da bi v Ljubljani uvedli nov prispevek za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. O tem predlogu so že razpravljali: predsedstvo občinske konference SZDL, izvršni odbor SZDL in družbenopolitični zbor bežigrajske občinske skupščine. Strinjah so se, naj bi v Ljubljani, potem ko bi se iztekel sedanji, uvedli nov samoprispevek za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Del tega naj bi namenih tudi za gradnjo objektov osnovnega zdravstvenega varstva.
Nov samoprispevek je potreben za nadaljevanje dela, ki smo ga začeli pred štirimi leti Tudi v občini Bežigrad! Pri tem je predsednik bežigrajske občinske konference SZDL JOŠKO PIRNAR še posebej poudaril:
„Res je, da smo tudi v naši občini z denarjem, zbranim s samoprispevkom, marsikaj zgradili. Veliko dela pa nas še čaka! Poglejte, Cmuče se razraščajo že skoraj v mesto. Vzgojnovar-stveni zavod in šola sta bila že pred leti pretesna. Na gradnjo nove osnovne šole v Črnučah se pripravljamo že nekaj let, vendar se vse ustavi pri denarju. Yemo pa, da je osnovna šola v Črnučah tako zasedena, da se mora okoli 50 učencev drugega razreda vsak dan voziti k pouku v osnovno šolo Dol, dva oddelka prvega razreda pa imata pouk v bližnjem vzgojnovar-stvenem zavodu.
Sredi letošnjega januarja so v soseski BS-7 že zakoličili zemljišče, kjer bo stala nova osnovna šola. Zgrajena bo z denarjem, zbranim iz sedanjega samoprispevka, žal pa ne bo denarja za gradnjo vzgojnovar-stvenega zavoda, če se seveda ne bomo odločili za nov samoprispevek. Podobno je tudi v sose&i BS-3. Tam je že v načrtu gradnja vzgojnovarstvenega zavoda. Ker pa nameravajo graditi med Vojkovo in Tomačevsko ulico večje stanovanjsko naselje, bomo potrebovali tudi novo osnovno šolo. Poleg tega pa moramo misliti na preureditev sedanjih osnovnih šol, ker se pripravljamo na uvedbo celodnevne šole.
V Šmartnem so uspeli
V občini Ljubljana-Šiška so pogumno začeli uvajati celodnevno šolo. Za sedaj imajo tak pouk v celoti ali v posameznih razredih uveden na treh šolah. Osnovna šola heroja Staneta Kosca v Šmartnem pod Šmarno goro je prešla na celodnevni pouk lanskega septembra. V dobri polovici leta so si nabrali že precej izkušenj, ugotovili dobre plati tega pouka, spoznali, kakšni prostori jim primanjkujejo za nemoteno delo, pa tudi to, kakšne sodelavce bodo še morali dobiti na šolo, da bodo razbremenili preobremenjene učitelje.
Ravnatelj Drago Pranje in učiteljica telesne vzgoje Jelka Breznik sta bila naša sogovornika. Za sodelovanje smo poprosili tudi nekaj učencev.
— Kako ocenjujete preteklo polletno obdobje?
„Z uspehi in pomanjkljivostmi, ki smo jih zabeležili od septembra lani pa do konca prvega polletja, smo seznanili občane na sestanku, ki ga je organizirala krajevna organizacija SZDL. V nižjih razredih so izdelali vsi učenci, v višjih pa 97 % učencev. Tako dobrega učnega uspeha ob polletju na tej šoli še nismo zabeležili vseh 14 let, odkar sem tu,“ je začel odgovarjati ravnatelj šole Drago Pranje.
„Za to je seveda več vzrokov. Novi sistem ocenjevanja vzgojnih predmetov in vedenja je prinesel novo kakovost v našo osnovno šolo. Tak učni uspeh je tudi zasluga tistih učencev, ki v navadni osnovni šoli zaradi različnih okoliščin nikdar ne morejo biti na tekočem, niti z znanjem niti z opravljanjem domačih dolžnosti. Ker sedaj otroci narede vse v šoli, ne zaostajajo več.“
„Večkrat slišimo, da celodnevna osnovna šola utruja otroka," je spregovorila učiteljica Jelka Breznik, ,,mi pa opažamo prav nasprotno. Učenci postajajo zdravstveno in telesno
telj, ,,da so fantje in dekleta že dojeli pomen samostojnega učenja, razdelitve časa, prostora in primerne priprave za učenje. Ob tem pa ugotavljamo, da bi bili rezultati pri samostojnem učenju še bistveno boljši, če bi imeli na voljo dovolj manjših prostorov, v katerih bi se učili učenci po manjših skupinah. Sedaj je pri 25 ali 20 učencih v razredu težko zagotoviti tak mir, da bi se lahko vsi nemoteno učili. Prav pridobitev teh prostorov je ena glavnih zahtev naše šole v prihodnje."
— Kako stara ocenjujejo delo vaše šole?
,,Spoznali so, da jih je celodnevna šola skoraj povsem razbremenila skrbi za učenje otrok. Res je nekaj učencev, ki se uče tudi doma, toda to so predvsem tisti, ki žele doseči nekaj več. Ker žive v našem šolskem okolišu predvsem delavci, lahko rečem, da je danes 80% otrok na boljšem kakor prej."
Učitelj naj bi bil v celodnevni šoli pri pouku deloma razbremenjen, več časa pa naj bi posvetil samostojnemu delu učencev ter zunajšolskim dejavnostim. Kjer imajo za to primerne prostore, naj bi tudi učitelj pustil šolske stvari v šoli in odšel domov edino z mislimi, kaj bo doma storil za dom in družino. Se ta obljuba učiteljem pri vas uresničuje?
„Za zdaj še ne. Danes ima naš učitelj, ali če hočete učiteljica, ker so te v večini, na naši šoli v resnici vsak dan dve izmeni pouka. Večina učiteljev mora poleg rednega pouka voditi tudi interesne dejavnosti, tako da jim v šoli ne ostane prav nič časa za priprave in strokovno izpopolnjevanje. Premalo je učiteljev, saj bi pri nas potrebovali po merilih na nižji stopnji še 4 učitelje, na višji stopnji pa predvsem več sodelavcev za interesne dejavnosti. Veseli smo, da nekateri zunanji sodelavci s sodelovanjem Rašice, TOK Tacen, miličniškega
Marija Turk, Rezka Fucko, Francka Čebaršek in Štefka Kočevar so kuharice v šmarski osnovni šoli. Pravijo, da vsi učenci radi jedo in dajih navajajo, da vse pojedo. (Foto: Stane Jesenovec)
odpornejši. Vsak dan imajo uro in pol prostega časa, ki ga izrabijo za sprehode v naravo, razne športne igre, šah in druge oblike sprostitve.' Ob vsem tem pa so še redne ure telesne vzgoje. Z „minuto zdravja" pri sleherni učni uri navajamo šolarje in učitelje na kratek premor med poukom. V tem odmoru narede nekaj sprostitvenih gibov, od-pro okna itn."
— Pomembna novost celodnevne šole je samostojno učenje. Kako se to uveljavlja na vas šoli?
„Učenci imajo na voljo dve uri za samostojno učenje. Lahko rečem," je poudaril ravna-
šolskega centra itn. že prihajajo k nam, žal pa pri tem pogrešamo društva in organizacije. Prav te imajo v celodnevnih šolah odlične možnosti za svojo dejavnost, saj imajo na voljo prostore in mladino," je ugotavljal ravnatelj Drago Pranje.
— Množica interesnih dejavnosti bogati pouk, predvsem pa učenčevo znanje. Kako je s temi dejavnostmi na vaši šoli?
„Pri nas so razdeljene na tri skupine: šport, estetska vzgoja in tehnična vzgoja. Opažamo, da je veliko zanimanja za zadnji dve, za športno dejavnost pa se učenci ne zanimajo tako, kot so se nekdaj," je dejala Jelka Brez-
nik in nadaljevala: „To je povsem razumljivo, saj imajo učenci sedaj za šport vsak dan skoraj dve uri časa."
— Kako spremlja vaše delo občinska izobraževalna skupnost?
„Lahko rečem, da odlično. Brez pomislekov nam pomagajo materialno in denarno. Z njihovo pomočjo smo preuredili šolsko kuhinjo, učilnico za gospodinjski pouk, kupili precej najsodobnejših učil itn. Tudi nagrajevanje učiteljev so primerno rešili, tako. da so učitelji na naši šoli zadovoljni z osebnimi dohodki. K temu da je naše delo tako upoštevano, je veliko pripomogel Vlado Košir."
STANE JESENOVEC
Prelomno leto
Ljubljana
Pionirska hranilnica_______________
Prejšnji . teden so učenci osnovne šole na Prulah pod mentorstvom Mestne hranilnice v Ljubljani ustanovili svojo hranilnico.
Takih ali podobnih pionirskih hranilnic imajo pionirji v Ljubljani že 19, do konca letošnjega leta pa jih nameravajo ustanoviti še 13.
Pionirske hranilnice v šolah vodijo sedemčlanski sveti. Vsaka hranilnica im., začetni znesek 250 dinarjev, kiji ga podari Ljubljanska banka. Mladim hra-nilničarjem pomagajo pri delu strokovnjaki banke, preskrbijo pa jim tudi pisarniške potrebščine in druge potrebne pripomočke.
Letošnje leto bo prelomno za šolstvo v škofjeloški občini. Pomenilo bo sklepno leto desetletja, v katerem so v tej gorenjski občini bistveno izboljšali možnosti za delo na vzgojnoizobraževalnem področju. Naj navedemo le novi sodobni osnovni šoli v Gorenji vasi in v Podlubniku v Škofji Loki, telovadnico pri osnovni šoli v Železnikih, vzgojnovar-stvene ustanove na Trati, Gorenji vasi, Železnikih in Škofji Loki.
Kaj prinaša leto 1976 vzgoj-noizobraževalnim ustanovam na Trati, v Žireh in Železnikih? Osnovna šola Cvetko Golar na Trati, ki jo obiskuje dobrih 600 učencev, je dobila pred nedavnim 4 nove učilnice, majhno telovadnico in prostor za izpostavo knjižnice Ivan Tavčar iz Škofje Loke. Osnovna šola Prešernova brigada Železniki se bo v drugem polletju povečala za osem sodobno opremljenih učilnic za višje razrede. Te bodo omogočile, da bodo učenci od 5. do 8. razreda imeli pouk le dopoldan. Pri osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh bodo septembra odprli veliko telovadnico, ki meri 600 kvad. m, poleg nje pa še manjšo telovadnico in galerijo. Ta prepotrebni objekt bo prav gotovo spodbuda za to, da se bodo odličnim košarkaricam žirovske osnovne šole pridružili še drugi mladi športniki.
Učilnice na Trati in v Železnikih ter telovadnica v Žireh bodo stale skoraj 11 milijonov dinarjev, ki so jih prispevale za Trato in Železnike organizacije združenega dela, v Žireh pa zbirajo denar s krajevnim samoprispevkom.
BREZ POČITKA
Kljub naštetim gradnjam novih poslopij TIS občine Škofja Loka tudi v naslednjih petih letih ne bo počivala. Ce bo uspel referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka, bodo v Žireh dozidali šoli 12 učilnic. Selca in Škofja Loka bosta dobili novi šolski poslopji, Železniki pa še malo telovadnico. Za gradnjo novega šolskega poslopja v Škofji Loki (okrog leta 1980) so se odločili zato, ker bodo v mestu pod Lubnikom organizirali šolski center za usmerjeno izobraževanje.
V naslednjih petih letih bodo dobile nove, sodobne prostore tudi vse podružnične šole, med
katerimi bo sovodenjska zaorala ledino kot prva celodnevna osnovna šola v škofjeloški občini.
PRIZNANJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Ob občinskem prazniku občine Škofja Loka (9. januarja) so prejeli priznanja s področja vzgoje in izobraževanja: prof. Lojze Malovrh (velika plaketa) za dolgoletno prizadevno in uspešno družbeno pomembno delo, posebno v organih občinske skupščine, za delo na vzgojnoizobraževalnem področju in organiziranje javnih manifestacij, posebno za vodenje Male Groharjeve slikarske kolonije; kolektiv centia za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije — Škofja Loka (velika plaketa) ob 40-letnici ustanovitve; kolektiv posebne osnovne šole Škofja Loka (mala plaketa) za uspešno usposabljanje mentalno prizadete mladine,, organizacijo svo-bodnih dejavnosti ter načrtno vključevanje mladih v delo in Marija Koželj, učiteljica osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka (mala plaketa) za prizadevno in uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja mladine ter večletno aktivno sodelovanje pri vodenju mladih članov Rdečega križa na šoli in v občini.
STANE JESENOVEC
Radlje ob Dravi
Priprave na referendum
Že pred meseci so v vseh osmih krajevnih skupnostih v | občini Radlje ob Dravi začeli j načrtno izdelovati programe za referendume. V njih je zajeto vse, kar naj bi v prihodnjih letih zgradili — seveda, če bo aprilski ‘ referendum za uvedbo samoprispevka uspel.
Na posvetih predstavnikov krajevnih skupnosti in skupščine občine Radlje ob Dravi ter tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij so se dogovorili za enoten referendum na območju občine in za skupni program, ki obsega gradnje in preureditve osnovnih šol ter vzgojnovarstve-nih zavodov. Zbrani denar pa bodo upravljale krajevne skupnosti.
m

i
KOMISIJA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO AKCIJE ZA REFORMO SISTEMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA PRI IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DAJE V JAVNO RAZPRAVO PREDLOG O PREOBRAZBI SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE. JAVNA RAZPRAVA BO POTEKALA OD 5. MARCA DO 31. MAJA 1976.
Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje
Gradivo za javno razpravo
Izvršni odbor RK SZDL Slovenije je na seji 25. februarja 1976 sprejel sklep o organiziranju javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Razprava bo trajala od 5. marca 1976 do 31. maja 1976.
Izvršni odbor poziva vse delovne ljudi in občane, naj sodelujejo v tej razpravi. SZDL bo poskrbela za to, da bodo vsi delovni ljudje in občani v skladu s svojimi interesi za vzgojo in izobraževanje lahko povedali svoja mnenja in predloge o predvideni reformi.
SZDL bo skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami organizirala javno razpravo na vseh ravneh, zlasti o temeljnih smotrih reforme in o tem, kako predlagane rešitve ustrezajo potrebam družbenoekonomskega razvoja. V javni razpravi moramo ustvariti aktiven odnos delovnih ljudi in občanov do predlaganih rešitev in posebej zagotoviti ustvarjalno sodelovanje združenega dela. Reforma naj omogoči uresničitev ustavnih pravic delovnih ljudi in dolgoročnih zgodovinskih interesov delavskega razreda.
Glede na vlogo SZDL moramo zagotoviti, da bo javna razprava ocenila: skladnost predloga s sprejetimi družbenimi dokumenti, predvsem z resolucijami o vzgoji in izobraževanju, sprejetimi na X. kongresu ZKJ in VII. kongresu ZKS, o katerih je potekala široka javna razprava;
—	ustreznost organizacijske in vsebinske zasnovanosti prve faze usmerjenega izobraževanja glede na zahtevo po izobraževanju mladine in odraslih ob delu, z delom in za delo;
—	usklajenost vseh stopenj izobraževanja, od osnovnega do visokega šolstva, z vidika horizontalne in vertikalne povezanosti in prehodnosti v vzgojnoizobraževalnem sistemu ter potreb združenega dela v skladu s srednjeročnim programom družbenoekonomskega razvoja;
—	ustreznost programske strukture in organizacijskih rešitev pri uveljavljanju samoupravljanja v šolah in pri uveljavitvi samoupravljanja tudi kot pedagoškega načela;
—	možnosti za uresničevanje reforme ob upoštevanju stvarnih, materialnih in kadrovskih razmer ter skladnost s prizadevanji v srednjeročnem družbenoekonomskem razvoju občine, regije (panoge) in republike.
Poleg navedenih osrednjih vprašanj moramo z javno razpravo spodbuditi tudi tista prizadevanja, od katerih je odvisna uspešnost mforme:
—	pospeševati proces samoupravnega organiziranja interesov združenega dela za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti usmerjenega izobraževanja. Hkrati je treba v občinah podpreti dograjevanje samoupravne organiziranosti občinskih izobraževalnih skupnosti, povezanost vzgojnoizobraževalnega interesa v družbeni bazi; krajevni skupnosti, občini in regiji;
—	pospešiti usmerjanje mladine v skladu s potrebami združenega dela in poudariti večjo odgovornost delavcev v združenem delu za kadrovsko načrtovanje;
—	spodbujati ustanavljanje samoupravno zasnovanih centrov usmerjenega izobraževanja in razpravo o ustreznosti mreže šol. To lahko že sedaj prispeva k popolnejši samoupravni organiziranosti, učinkovitejšemu pedagoškemu delu in večji strokovnosti, ustreznejši izrabi prostorov, kabinetov in učil ter racionalizaciji dela administrativno finančnih služb;
—	doseči boljše povezovanje dosedanjega srednjega šolstva z visokim šolstvom, ki oblikuje kadre sorodnih poklicnih profilov (zakon o visokem šolstvu — skupnosti), pa tudi z ustreznimi organizacijami združenega dela in znanstvenimi ustanovami;
—	nadaljevati akcijo za usmerjanje mladine v učiteljski poklic tako v osnovni kot v srednji šoli. Skladno s to akcijo moramo hitreje urejati tudi učiteljev družbenoekonomski položaj.
Pomembno je, da z usklajeno in enotno akcijo vseh družbenih sil zagotovimo dialog in dobimo odgovore na najbolj pereča vprašanja. Glede na strukturo udeležencev in njihove interese ter interese posameznih družbenih organizacij je treba zadolžiti nosilce, ki bodo skrbeli za poglobljeno razpravo še o naslednjih vprašanjih:
1.	Zveza sindikatov Sovenije bo skupaj z gospodarsko zbornico Slovenije spodbudila in organizirala javno razpravo po panogah ali odborih sindikatov. Posebej bo zagotovila javno razpravo v temeljnih organizacijah združenega dela. Poleg stališč do vsebinskih vprašanj naj bi ta razprava pokazala tudi to, kaj menijo delovni ljudje v združenem delu o:
—	ustreznosti modela preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje glede na sedanje in prihodnje kadrovske potrebe;
—	posebnosti izobraževanja po posameznih panogah;
—	oblikovanja centrov usmerjenega izobraževanja glede na ka-j. drovske potrebe združenega dela in načinu njihovega povezovanja z
združenim delom (kdaj neposredno in kdaj prek ustreznih izobraževalnih skupnosti);
—	izvajanju štipendijske (kadrovske) politike;
~ graditvi dijaških in študentskih domov;
—	oblikovanju posebnih izobraževalnih skupnosti usmerjenega izobraževanja (celoten predlog vseh posebnih izobraževalni)! skupnosti).
2.	Republiški odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja bo v povezavi z republiškim odborom sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva vodil razpravo med prosvetnimi delavci. Pri tem bosta strokovno pomagala zavod SRS za šolstvo in pedagoški inštitut. Z organiziranjem posvetovanj in javne razprave je treba zagotoviti večjo in neposredno odgovornost prosvetnih delavcev za usmerjanje učencev v učiteljski poklic. Dogovoriti se moramo za sistem permanentnega usposabljanja za pedagoško delo, samoupravno organizacijo centrov, ki naj vključujejo mlade v samoupravljanje in dogovarjanje, razvijajo odnos do dela, odgovornosti itd.
3.	Zveza komunistov bo prek komisije za idejnopolitična vprašanja organizirala razpravo v občinskih konferencah ZK. Pri tem bo posvetila posebno pozornost skladnosti predloga z idejnopolitičnimi stališči kongresnih dokumentov in zadolžila člane ZK, da bodo sodelovali v javnih razpravah povsod, kjer živijo in delajo. Zveza komunistov bo v javno razpravo še posebej vključila pedagoške delavce — komuniste.
4.	Republiška konferenca ZSMS bo skupaj z univerzitetnima konferencama ZSMS organizirala javno razpravo med učenci in študenti ter med mladimi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Še posebno skrbno bo obravnavala vprašanja, ki zadevajo mlade:
—	dostopnost in prehodnost v vzgojnoizobraževalnem sistemu;
—	kako povečati učinkovitost študija in odpraviti vzroke dosedanjega slabega dela;
—	ustreznost štipendijske politike ter graditev dijaških in štu-dentskih domov;
—	idejnopolitična vsebina novih predmetov (marksizem in samoupravljanje) in marksistična zasnovanost drugih predmetov;
—	samoupravljanje v šolah;
—	skrb za nadarjene, itd.
5.	RK SZDL Slovenije bo:
a)	organizirala posvet z društvi in družbenimi organizacijami, predvsem s tistimi, katerih člani delajo na področju vzgoje in izobraževanja;
b)	prek sveta za vzgojo in izobraževanje bo organizirala razpravo v krajevnih skupnostih, občinah in republiki in zagotovila, da bodo pri obravnavanju predloga sodelovale vse družbenopolitične organizacije. V krajevnih skupnostih bo SZDL organizirala javno razpravo z javnimi tribunami in drugimi oblikami. Posebej bo spregovorila o:
—	samoupravnem organiziranju občinskih izobraževalnih skupnostih in o kadrovskih načrtih v srednjeročnih družbenoekonomskih načrtih razvoja občine in regije;
—	povezovanju usmerjenega izobraževanja v center ter o širšem povezovanju usmerjenega izobraževanja v regiji in vertikalnem povezovanju šol v skupnosti;
—	oceni uresničevanja družbenega dogovora o štipendijski politiki ter družbenega dogovora o gradnji dijaških in študentskih domov;
—	dostopnosti šolanja, zaposlovanju, osipu v vseh vrstah šol;
—	položaju in nalogah delavskih univerz v sistemu usmerjenega izobraževanja;
—	usmerjanju v učiteljski poklic;
c)	organizirala javno razpravo z delegati družbenopolitičnih organizacij v svetih visokošolskih organizacij združenega dela.
Republiška konferenca SDL Slovenije pooblašča svet za vzgojo in izobraževanje, da sintetizira javno razpravo iz poročil občinskih konferenc SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij na ravni republike — nosilk javne razprave.
RK SZDL
OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
OBČINSKIM ODBOROM SINDIKATA DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje pomeni prelomnico v dograjevanju sistema vzgoje in izobraževanja, ddadno s sklepi 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Ker je v delovnih dtupnostih izredno zanimanje za razpravo o tem pomembnem gradivu
poziva
republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja 'Slovenije osnovne organizacije in občinske odbore tega sindikata, da organizirajo razpravo. V vsakem šolskem kolektivu naj predlog ocenijo ter oblikujejo svoje pripombe. Priporočamo, da osnovne organizacije pošljejo pripombe in predloge občinskim odborom. Ti bodo o njih razpravljali, zbrane predloge pa sporočili republiškemu odboru Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije.
Da bi lahko pravočasno pripravili in poslali predloge oblikovalcem gradiva, je nujno, da osnovne organizacije končajo razprave v marcu, občinski odbori pa naj pošljejo predloge do 15. aprila republi&emu odboru. Ta bo po razpravi na plenarni seji seznanil z zbranimi pripombami in predlogi pristojne organe. Osnovne organizacije naj ob razpravah sodelujejo z občinskimi odbori sindikata, enotami zavoda SRS za šolstvo in delegati republiškega odbora, ki so se udeležili ustreznega seminarja.
Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije
IZOBRAŽEVANJE SKUPNOSTI V JAVNI RAZPRAVI
V javni razpravi o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje bodo aktivno sodelovale tudi posebne in občinske izobraževalne skupnosti ter izobraževalna skupnost Slovenije. Izvršni odbor izobraževalne skupnosti Slovenije bo poskrbel, da bodo z gradivom seznanjene vse temeljne delegacije v organizacijah združenega dela.
Razprava v izobraževalnih skupnostih naj bo usmerjana predvsem k predlogu Preobrazbe srednjega šolstva, prispeva pa naj tudi k reševanju tistih vprašanj, s katerimi se bodo izobraževalne skupnosti srečavale ob izvajanju reforme. To so zlasti mreža vzgojnoizobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja, integracija izobraževanja z združenim delom, organiziranje novih tipov vzgojnoizobraževalnih organizacij (centri za usmerjeno izobraževanje), materialna baza reformiranega usmeijenega izobraževanja, pedagoški kadri in druga vprašanja.
Pričakujemo, da bodo izobraževalne skupnosti že v času med razpravo usklajevale svoja stališča in mnenja in s svojimi pripombami bistveno prispevale k oblikovanju končnega predloga preobrazbe vsega našega usmeijenega izobraževanja.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE
VSEBINA
UVOD
1.	Načela za preobrazbo srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje
2.	Neusklajenost sedanjega srednjega šolstva z družbenimi potrebami
3.	Očrt usmerjenega izobraževanja
4.	Zasnova programske strukture usmerjenega izobraževanja
5.	Načela za oblikovanje programov in njihova vloga
6.	Organizacija reformiranega srednjega šolstva
7.	Pedagoški kadri
8.	Pogoji za reformo srednjega šolstva
UVOD
X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in VIL kongres Zveze komunistov Slovenije sta sprejela resoluciji, ki vsebujeta stališča in smernice za socialistično samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja.
Na podlagi idejnopolitične zasnove novega vzgojnoizobraževalnega sistema, ki jo vsebujeta dokumenta obeh kongresov, je zavod SR Slovenije za šolstvo februarja, leta 1975 izdelal teze o usmerjenem izobraževanju, pri tem je posvetil posebno pozornost preobrazbi sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Te teze so obravnavali republiški komite za vzgojo in izobraževanje, strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS in komisija predsedstva CK ZKS za idejnopolitična vprašanja izobraževanja, znanc-ti h kulture. Ta je o tezah organizirala 16. maja leta 1975 širše posvetovanje. Z nekaterimi pripombami in dopolnilnimi predlogi so bile teze sprejete kot temelj za strokovno izdelavo predloga preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje.
Na temelju teh stališč in predlogov o tezah je zavod SR Slovenije za šolstvo izdelal strokovni elaborat z naslovom: Zasnova usmerjenega izobraževanja, ki so ga obravnavali že omenjeni organix ter komisija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za pripravo in izvedbo akcije za reformo sistema vzgoje in izobraževanja (dne 17. 12. 1975 in 14. 1. 1976). Ta je ugotovila, da predlog v bistvu ustrezno izraža in natančno opredeljuje težnje obeh kongresnih resolucij. Zavod je na temelju sklepov in pripomb, izoblikovanih na navedenih sejah, izpopolnil elaborat in mu dal nov delovni naslov: PREOBRAZBA SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE (predlog).
x republiški komite za vzgojo in izobraževanje, dne 18. 11. 1975, strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije, dne 4. 12. 1975, komisija predsedstva CK ZKS za idejnopolitična vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, dne 15. 1. 1976.
Vzgojnoizobraževalni sistem vključuje predšolsko in osnovno (tj. bazično), usmerjeno in druge vrste izobraževanja ter predstavlja dejavnost združenega dela, ki po svoji funkciji - s konkretnimi smotri in nalogami, vsebinami, metodami in oblikami - v sodelovanju z drugimi -dejavniki vpliva na oblikovanje in razvoj samoupravne socialistične družbe.
Eden od podsistemov vzgojnoizobraževalnega sistema je usmerjeno izobraževanje. Pri tem pojmujemo izraz „usmerjeno“ kompleksno kot oblikovanje človeka za določeno delo v združenem delu v samoupravni socialistični družbi in njegovem življenju.
Vse podsisteme v vzgojnoizobraževalnem sistemu je treba obravnavati kot celoto in vsak podsistem posebej kot sestavni del te celote. Podsistema usmerjenega izobraževanja ni mogoče zasnovati , ne da bi bil prej na podlagi družbenopolitičnih stališč o socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja ter nalog v zvezi z nadaljnjim razvojem tega področja izdelan in sprejet globalni načrt rekonstrukcije celotne vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
Predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, naj bi prispeval k izoblikovanju globalnih opredelitev usmerjenega izobraževanja.
V predlogu preobrazbe sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje so. pedagoško didaktični model, programska struktura in organizacija vzgoje in izobraževanja zastavljeni tako, da omogočajo uresničevanje načela permanentnosti izobraževanja za delo, iz dela, ob delu in na delu.
Ta predlog temelji na zahtevah in potrebah našega samoupravnega socialističnega družbenega razvoja, marksistične znanosti, na samoupravnih družbenoekonomskih odnosih in zahtevah znanstve-no-tehnološkega razvoja.
Pri oblikovanju pedagoško didaktičnega modela reformiranega, srednjega šolstva se omejujemo predvsem na vzgojo in izobraževanje doraščajoče generacije. Hkrati s pedagoško didaktičnim modelom za izobraževanje mladine pripravljamo tudi andragoško didaktični model za izobraževanje ob delu. Ta se po svoji organizaciji toliko razlikuje od izobraževanja mladine, da zahteva izvirne rešitve glede na specifiko izobraževanja zaposlenih.
Za izoblikovanje usmerjenega izobraževanja je treba zlasti:
—	izdelati novo in na enotni metodologiji zasnovano nomenklaturo poklicev po panogah in dejavnostih ter razvrstiti poklice po strokovni zahtevnosti;
razvrstiti že ugotovljene profile poklicev ter izdelati in verificirati profile poklicev, za katere izobražujejo višje in visoke šole;
-	narediti načrt o tem, kakšne kadre potrebujejo v posameznih dejavnostih in načrt razvoja vzgojnoizobraževalnih dejavnosti.
Predlog je nastajal na podlagi:
-	preučevanja družbenopolitičnih dokumentov o vzgoji in izobraževanju;
—	nomenklature poklicev in profilov poklicev za določene dejavnosti, ki se izobražujejo v sedanjih srednjih šolah;
—	izkušenj pri izdelavi učnih načrtov za posamezne vrste šol ter pri integracijskih procesih na področju srednjega šolstva;
-	analiz in elaboratov zavoda SR Slovenije za šolstvo o posameznih vprašanjih vzgoje in izobraževanja;
-	preučevanja dosedanjih dosežkov in spoznanj v razvoju srednjega šolstva;
-	kritične analize sedanjega stanja v srednjem šolstvu v SR Sloveniji;
—	primerjalnih preučevanj sprememb v drugih vzgojnoizobraževalnih sistemih v svetu ter
—	stališč in pripomb, ki so jih sprejeli organi pri obravnavi predloga od marca 1. 1975 do februarja 1. 1976.
Predlog se omejuje na pedagoško didaktični model in programsko strukturo srednjega šolstva kot sestavnega dela usmerjenega izobraževanja.
Vsebuje načela za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, opozarja na neusklajenost sedanjega srednjega šolstva z družbenimi potrebami, zajema očrt usmerjenega izobraževanja, zasnovo programske strukture usmerjenega izobraževanja, načela za oblikovanje programov in njihovo vlogo, organizacijo reformiranega srednjega šolstva, pedagoške kadre, pogoje za reformo srednjega šolstva in uvajanje reforme.
1.	NAČELA ZA PREOBRAZBO SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Za oblikovanje vzgojnoizobraževalnega sistema, ki naj zagotavlja uresničevanje splošnega vzgojnega smotra, to je vsestranski razvoj svobodne, samostojne ustvarjalne samoupravne socialistične osebnosti, so pomembna načela, ki izhajajo iz določil ustave SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 9/1974), ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/1974), iz stališč in smernic resolucije X. kongresa ZKJ o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije v socialističnem samoupravnem preobraževanju vzgoje in izobraževanja (Priloga Komunista, 3.
6.	1974) in resolucije VIL kongresa ZKS o vzgoji, izobraževanju in raziskovalnem delu (Stališča in sklepi, ČZP Komunist, str. 119 do 130, Ljubljana 1974) ter drugih družbenopolitičnih dokumentov.!
Ustava SFRJ in ustava SR Slovenije določata v temeljnih načelih splošni družbenopolitični smoter vzgoje in izobraževanja:
„Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu, kot osnovi znanstvenega socializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revolucije, socialistične etike, samoupravnega demokratizma, socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti, enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega internacionalizma.“
Vzgoja in izobraževanje sta po svoji družbeni pomembnosti enakovredni in dialektično povezani sestavini vzgojnoizobraževalnega procesa. To je dejavnost, ki je usmerjena na aktivno pridobivanje znanja, na razvijanje sposobnosti, na oblikovanje svetovnega nazora ter na oblikovanje moralnih stališč in družbenih odnosov v skladu z normami samoupravne socialistične družbe. Družbene vzgojnoizobraževalne smotre je mogoče dosegati le s skladnim učinkom obeh sestavin.
Z vzgojo in izobraževanjem je treba permanentno usposabljati občane, posebno mlado generacijo, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Revolucionarne tradicije in izkušnje narodnoosvobodilne vojne so v celotni vzgoji še posebno pomembne.
1.1.	Marksizem, pojmovan kot znanstvena teorija ter revolucionarna ideologija in praksa delavskega razreda, je idejni temelj
1 Reolucija q razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi (Uradni list SFRJ, št. 16/1970); Sklepi in priporočila o idejni usmerjenost vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 12/1973); Osnutek resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja'SRS (Repuiiški in prosvetno-kulturni zbor skupščine SRS, Ljubljana, 10. 1. 1974); Stališča in naloge Zveze komunistov Slovenije o idejnopolitičnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, Komunist, 7. 5. 1971; Sklepi 30. seje CK ZKS o idejnopolitičnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, Komunist, 9. 12. 1972; Resolucija tretje konference ZKJ, Komunist, 15. 12. 1972.	j
vzgoje in izobraževanja. Iz tega idejnega temelja izhajata tudi zahteva po znanstvenosti vzgoje in izobraževanja ter zahteva po oblikovanju znanstvenega pogleda na svet.
Marksistično zasnovana vzgoja in izobraževanje. sta razredno utemeljena. Delavski razred ustvarja družbene, politične in ekonomske možnosti za osvoboditev dela in prehod v brezrazredno družbo ali skupnost svobodnih proizvajalcev.
1.2.	Celotna vzgojnoizobraževalna dejavnost se mora odločno usmeriti k vzgoji in izobraževanju za delo in z delom. Delo je učenje in nezamenljiva sestavina vzgojnoizobraževalnega procesa. Delovna vzgoja in izobraževanje, vzgoja za ustvarjalnost pri delu, povezovanje vzgoje in izobraževanja s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom, z življenjem,-s samoupravno prakso in bojem delavskega razreda morajo prežemati ves sistem in vsebino vzgoje in izobraževanja. To mora biti temeljno načelo samoupravne socialistične vzgoje in izobraževanja, celotnega življenja in dela organizacij združenega dela ter drugih dejavnikov na področju vzgoje in izobraževanja.
1.3.	V samoupravni socialistični družbi vzgajamo s samoupravljanjem za samoupravljanje. Samoupravljanje je vzgojnoizobraže-valno načelo, vsebina, metoda in hkrati tudi družbeni odnos, ki bistveno spreminja vlogo in položaj udeležencev (učencev in učiteljev) v vzgojnoizobraževalnem procesu.
Vzgoja in izobraževanje sta samoupravno organizirana, sta sestavni in neodtujljivi del združenega dela.
1.4.	Izhodišče celotne zasnove vzgojnoizobraževalnega sistema je permanentnost izobraževanja. Delovnemu človeku je treba omogočiti, da bo imel vso^delovno dobo možnosti za izobraževanje, poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje ob delu in iz dela v skladu s svojimi interesi ter potrebami združenega dela. Vzgojnoizobraževalni proces mora mladino in odrasle usposabljati za nenehno samoizobraževanje.
1.5.	Vzgojnoizobraževalna dejavnost naj omogoči takšno izobraževanje, kakaršno zahtevajo sedanje in prihodnje potrebe človeka ter združenega dela, razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in kulturnega življenja ter znanstvenotehnološki razvoj. Zato je treba nenehno izpopolnjevati programe, aktualizirati vsebine in uporabljati ustrezno moderno izobraževalno tehnologijo, pa tudi usposabljati učitelje in strokovnopedagoške, znanstvenoraziskovalne in razvojne organizacije za hitrejše ter učinkovitejše uresničevanje teh nalog.
1.6.	Vzgojnoizobraževalni sistem mora biti demokratičen. Mladini in odraslim naj zagotavlja dostopnost in enake možnosti za vzgojo in izobraževanje ter odpravlja socialne in druge razlike, ki vplivajo na pogoje in rezultate vzgoje in izobraževanja, da se bodo lahko usposabljali za življenjski poklic v skladu s svojimi sposobnostmi, nagnjenji in interesi ter potrebami združenega dela.
1.7.	Vzgojnoizobraževalni sistem mora zagotavljati horizontalno in vertikalno povezanost vzgojnoizobraževalnih programov in organizacije vzgoje in izobraževanja. To je pogoj za oblikovanje prožnega in odprtega vzgojnoizobraževalnega sistema, ki zagotavlja mladini in odraslim vzgojnoizobraževalne prehodnost.
Prožnost v vsebini in organizaciji vzgoje in izobraževanja zahteva tako programiranje vzgojnoizobraževalne vsebine in organizacije, ki bo ustrezalo objektivnim potrebam in pogojem združenega dela in delovnega človeka.
1.8.	Racionalnost in ekonomičnost zahtevata načrtno in smotrno:
—	programiranje in spremljanje vzgoje in izobraževanja
—	standardizacijo in uporabo učne tehnologije
—	organizacijo in oblikovanje mreže vzgojnoizobraževalne dejavnosti
—	delovanje pedagoških delavcev in vseh drugih udeležencev v vzgojnoizobraževalnem procesu
—	trajanje izobraževanja, da bi dosegli čimvečjo kakovost in učinkovitost vzgojnoizobraževalnega dela.
Vse to mora zagotavljati ekonomično uporabo družbenih sredstev, namenjenih vzgoji in izobraževanju.
2.	NEUSKLAJENOST SEDANJEGA SREDNJEGA ŠOLSTVA Z DRUŽBENIMI POTREBAMI
Pri preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je treba upoštevati dosedanje pozitivne dosežke v razvoju tega dela šolstva in odpravljati pomanjkljivosti, ki niso v skladu z zahtevami novega vzgojnoizobraževalnega sistema.
Nekatere poglavitne pomanjkljivosti so:
—	posamezne vrste srednjih šol (poklicne šole, tehniške šole, gimnazije) se že na začetku institucionalno močno razlikujejo po obsegu splošne izobrazbe in ne dajejo enakih možnosti za nadaljnje izobraževanje v skladu s sposobnostmi in interesi učencev;
—	programska nepovezanost med osnovnim, srednjim in visokim šolstvom; učna snov posameznih predmetov ni grajena kontinuirano — linearno, zato se precej ponavlja;
—	negativna selekcija učencev srednjih šol — posledica te pa je velik osip (do 35 %);
—	prešibka usmerjenost nekaterih vrst srednjih šol (npr. gimnazij) v vzgojo in izobraževanje za delo ali vključevanje mladih v delo ter za organizacijo izobraževanja ob delu;
—	zaradi institucionalne organiziranosti in programske usmerjenosti posameznih vrst srednjih šol je poklicna odločitev učencev že v prvih razredih dokončna in v mnogih primerih prezgodnja, da bi lahko učenec dovolj spoznal in preskusil svoje sposobnosti za določen poklic;
—	prenatrpanost učnih načrtov v srednjem šolstvu in kopičenje učne snovi v vzgojnoizobraževalnem procesu (faktografija, enciklo-pedizem, historicizem); posledica tega je pretirano spominsko obremenjevanje učencein prešibko razvijanje njihovih sposobnosti za razumevanje zakonitosti v naravi in družbi in za njihovo vrednostno opredeljevanje;
—	nesmotrne, ekstenzivne metode in oblike pouka, v katerih prevladuje predavateljski način dela namesto metod in oblik aktivnega in samostojnega učenja ter večje uporabe sodobnih in drugih virov znanja;
—	pogosto avtoritaren, represiven pedagoški režim na podlagi formalne discipline, ki ovira uveljavljanje učencev kot subjektov v vzgojnoizobraževalnem procesu; vzgoja s samoupravljanjem ter za samoupravljanje se prepočasi uveljavlja;
—	pomanjkanje pedagoških delavcev in pogosto neustrezni profili teh delavcev tako glede strokovne, pedagoške in idejnoteore-tične usposobljenosti;
—	razdrobljena mreža rednjih šol, ki ne zagotavlja dovolj smotrne porabe družbenih sredstev za vzgojo in izobraževanje;
—	premajhne prostorske zmogljivosti domov za učence srednjih šol in njihova razporeditev otežujejo mladim ljudem dostopnost do izobraževanja po njihovih sposobnostih in interesih;
—	prešibka povezanost združenega dela s sedanjim srednjim šolstvom in pomanjkljivo načrtovanje kadrovskih potreb/zaradi česar se vpis pogosto ravna po prostorskih zmogljivostih; posledica tega je višek ali primanjkljaj nekaterih profilov strokovnih kadrov;
—	neustrezna in pomanjkljiva opremljenost šol..
SEDANJI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI SISTEM V SR SLOVENIJI
22	16
21	15
20	14
19	13
	
18	12
17	11
16	10
15	9
	
14	8
13	7
12	6
11	5
10	4
9	3
8	2
7	1
6	<
!>
Pi-S
; m <! o
Čič
ULJ i Ui -J I -J
5
oe
a
o
UJ
Z
<
>
m
•N
<
cc
m
o
N
LEGENDA:
T TEHNIŠKE ŠOLE
G GIMNAZIJE
U UMETNIŠKE ŠOLE
P P OKLICNE ŠOLE
Pn DELOVODSKE POSLOVODSKE ŠČLE
P„ ŠOLE ZA SPE-CIALIZIRANE DELAVCE
SKICA 1
3.	OČRT usmerjenega izobraževanja
3.1.	Načela, na katerih mora temeljiti usmerjeno izobraževanje 2
Usmerjeno izobraževanje temelji na smotrih vzgoje in izobraževanja, izraženih v družbenopolitičnih dokumentih.
Naš socialistični samoupravni družbeni in gospodarski razvoj ter razvoj znanosti, tehnike in tehnologije zahtevajo takšen sistem usmerjenega izobraževanja, ki bo zagotavljal vsem enake možnosti za poklicno izobraževanje in odločitev za poklic v zrelejši dobi.
To pomeni, da je treba zagotoviti skupno višjo raven vzgoje in izobrazbe vsem učencem, ki nadaljujejo izobraževanje po osnovni šoli ter večje možnosti za izbiro nadaljnjega izobraževanja in poklica; le tako bodo najustreznejše možnosti za vključitev v delo. Takšen vzgojnoizobraževalni sistem bo omogočal večjo mobilnost delavcev v proizvodnji in v drugih dejavnostih.
Funkcionalno je treba povezati vse stopnje vzgoje in izobraževanja in odpraviti pregraje, kijih ločijo. Izoblikovati moramo prožen, vertikalno in horizontalno povezan in monoliten vzgojnoizobraževalni sistem, v katerem bo na bazičnem izobraževanju (zdajšnje predšolsko in osnovno) temeljilo usmerjeno izobraževanje (zdajšnje srednje, višje in visoko) z raznimi izobraževalnimi potmi in ravnmi strokovnosti glede na zahtevo dela. V nadaljnjem razvoju vzgojnoizobraževalnega sistema je treba spodbujati hitrejše razreševanje problemov, podedovanih iz tradicionalnega vzgojnoizobraževalnega sistema, predvsem pa razmerje med izobraževanjem in delom ali med teorijo in prakso.
Organizacijo, oblike in vsebino usmerjenega izobraževanja je treba zasnovati tako, da se lahko učenci potem, ko končajo izobraževanje po ustreznih programih, neposredno vključijo v delo v ustreznih poklicih in da lahko - v prožno organiziranem sistemu izobraževanja - nadaljujejo izobraževanje ob delu ali v določenem, odnosu do združenega dela. Vse stopnje in oblike izobraževanja po osnovnem izobraževanju morajo izobraževati za vključevanje v delovni proces in za nadaljnje permanentno izobraževanje.
Temeljna usmeritev usmerjenega’ izobraževanja mora torej biti: vzgoja za delo, iz dela, ob delu in na delu.3 Usmerjeno izobraževanje mora biti odprto in prilagojeno izobraževanju ob delu. Delovna in tehnična vzgoja ter povezovanje pouka s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom in življenjem je temeljno načelo vzgoje in izobraževanja.
V učnih načrtih na začetku usmerjenega izobraževanja je treba zagotoviti skupno vzgojnoizobrazbeno osnovo, ki zajema splošno kulturno, družbenoekonomsko, naravoslovno-matematično in pro-izvodno-tehnično vsebino s politehnično usmeritvijo. Iz te skupne vzgojno izobrazbene osnove izhajajo programske usmeritve, ki po vsebini, trajanju in organizaciji izobraževanja upoštevajo zahteve in spremembe v strukturi dela tako v temeljnih poklicih, kakor tudi v osebnih in družbenih potrebah po permanentnem izobraževanju.
Tako zasnovano usmerjeno izobraževanje bo'zagotavljalo horizontalno in vertikalno povezanost stopenj in ravni ter prehodnost in mobilnost.
2 V tem poglavju so objavljena stališča iz dokumentov, navedenih pod 1.
2 Izobraževanje za delo je namenjeno delu in je programsko neposredno povezano s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom. Smoter tega izobraževanja je pripravljati ljudi za določeno dejavnost ali za opravljanje poklica, zato je zasnovano na družbenih in individualnih človekovih potrebah v zvezi z delom. Program izobraževanja za delo temelji na zahtevah profilov poklicev v združenem delu ali na analizah dela ter odnosov in vrednot samoupravne socialistične družbe, lahko pa vključuje tudi druge človekove kluturne potrebe. Izobraževanje za delo je namenjeno mladini in odraslim.
Izobraževanje iz delaje posebna organizacija izobraževanja, ki omogoča posameznikom izmenjavanje dela in izobraževanja. Namenjeno je delavcem v združenem delu. Le-ti imajo med izobraževanjem iz dela vse pravice, ki izhajajo iz dela (prejemajo nadomestilo za delo, sodelujejo v samoupravljanju, šteje se jim delovna doba, so socialno in zdravstveno zavarovani in drugo).
Smoter izobraževanja iz dela je predvsem pridobiti določeno poklicno izobrazbo, se prekvalificirati ali dokvalificirati.
Sinonim za izobraževanje iz delaje povratno izobraževanje.
Izobraževanje ob delu je izobraževanje, ki je organizirano kot vzporeden proces delovnemu procesu. To izobraževanje vključuje tudi internao izobraževanje v organizacijah združenega dela in samoizobraževanje. Kot permanentno izobraževanje je izobraževanje ob delu nujna potreba vseh delovnih ljudi. Izobraževanje ob delu izhaja iz potreb združenega dela ter človekovih osebnih potreb in interesov.
Najpogostejše oblike tega izobraževanja so: večerno šolanje, dopisno šolanje, konsultativni kurzi in seminarji ter razne kombinirane oblike izobraževanje.
Izobraževanje na delu je izobraževanje, ki ga organizirajo organizacije združenega dela za delavce na delovnih mestih med delom. To je organizirano osvajanje določenih opravil na delovnem mestu.
V usmerjenem izobraževanju je treba diferencirati programe ter v skladu s tem oblikovati organizacijo in režim izobraževanja ter upoštevati različne potrebe in poprejšnje znanje tistih, ki bodo v izobraževanje vse bolj prihajali z dela, pa se bodo tako menjavala obdobja učenja in obdobja dela.
Treba je uvajati različne oblike za konkretno povezovanje izobraževanja in dela, s tem pa tudi določiti obveznosti temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstvu in v drugih družbenih dejavnostih ter v vsem združenem delu.
Združeno delo mora prevzeti neposredno odgovornost za politiko vzgoje in izobraževanja, za vključevanje v delo tistih, ki si pridobijo izobrazbo za poklic na raznih ravneh usmeijenega izobraževanja, pa tudi za nenehno izobraževanje delovnih ljudi za delo in samoupravljanje.
Vključevanje mladih v delo in potreba po vračanju k izobraževanju, dopolnilno izobraževanje zaposlenih, prekvalifikacije v raznih poklicih in nenehno izpopolnjevanje — vse to zahteva, da dobijo razne oblike izobraževanja ob delu, iz dela, na delovnem mestu ustrezno vlogo v vzgojnoizobraževalnem sistemu, v izobraževalni in kadrovski politiki pa tudi v politiki zaposlovanja.
Sistem usmeijenega izobraževanja mora delovati tako, da bodo uresničeni družbenopolitična stališča, naloge in smotri vzgoje in izobraževanja.
Usmeijeno izobraževanje in osnovna šola morata biti tako izoblikovana, da bo programska struktura obeh delov vzgojnoizobraže valnega sistema med seboj organsko povezana. Zato mora učna snov posameznih vzgojnoizobraževalnih področij temeljiti na sistematičnosti in kontinuiranosti.
Usmeijeno izobraževanje mora temeljiti na načelu permanent-nosti izobraževanja. To pa zahteva:
-	korenite spremembe v programiranju izobraževanja, razbremenitev učnih načrtov, modernizacijo in racionalizacijo vzgojno-izobraževalnega dela;
-	spremembo organizacije in vzgojnoizobraževalnih metod, med drugim tudi načrtno usposabljanje za samoizobraževanje;
-	oblikovanje prožnega, vertikalno in horizontalno povezanega sistema usmerjenega izobraževanja z mnogo izobraževalnimi usmeritvami in smermi, ki bo omogočal nenehno izobraževanje v vsej delovni in življenjski dobi.
3.2.	Oznaka usmeijenega izobraževanja
Usmeijeno izobraževanje je sestavni del vzgojnoizobraževalnega sistema in nadgradnja osemletne obvezne osnovne šole. Vključuje sedanje srednje, višje in visoko izobraževanje. Mladino in odrasle pripravlja za delo v določenem poklicu, jih oblikuje v aktivne samoupravljalske osebnosti v združenem delu in družbenem življenju. Temelji na raznovrstnih .usmeritvah in vsebinah izobraževanja, v katere se mladina in odrasli vključujejo glede na svoja nagnjenja, sposobnosti in interese ter v skladu z družbenimi potrebami. Trajanje in oblike usmeijenega izobraževanja so odvisne od zahtev združenega dela ali profilov na posameznih področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti ter njim ustreznih programskih struktur.
model novega vzgojnoizobraževalnega sistema
I. FAZA
OSNOVNA ŠOLA
MALA ŠOLA
PREDŠOLSKA VZGOJA
SKICA 2
3.3. Razčlenitev usmerjenega izobraževanja
Usmeijeno izobraževanje ima svojo notranjo strukturo. Osnova
za razčlenitev ali strukturiranje usmeijenega izobraževanja so vzgoj-noizobraževalni programi, ki imajo glede na različne usmeritve različno zahtevnost in funkcije.
Glede na smotre posameznih programov in njihovih funkcij v usmerjenem izobraževanju delimo izobraževanje v prvo in drugo fazo.
PRVA FAZA zagotavlja višjo vzgojnoizobrazbeno raven in bolj izenačene pogoje za nadaljnje usmeijeno izobraževanje, vsebuje skupno programsko osnovo, primarne programske usmeritve in fakultativne programe. Primarne programske usmeritve so priprava za začetek dela in priprava za finalno usmeijeno izobraževanje. Prva faza ima 4 semestre.
Prva faza usmeijenega izobraževanja bo množična in obvezna za • vse, ki se začno usmeijeno izobraževati, ne bo pa še obvezna za vso nrladino določene starosti, kot je sedaj 8-letna osnovna šola. V perspektivi naj bi postala splošno obvezna za vso generacijo. Z vsebino, organizacijo, oblikami in metodami dela bo treba zagotoviti, da jo bo v dveh letih uspešno končala vsa mladina, ki jo bo obiskovala. To ne bi smela biti samo možnost za mladino, marveč obveznost šole, da jo v resnici zagotovi vsem, ki se začno usmerjeno izobraževati.
DRUGA FAZA vsebuje finalne programske usmeritve, ki obli-kujejo kadre različnih profilov poklicev glede na potrebe delovnih mest v gospodarstvu in družbenih dejavnostih na temelju sedanje delitve dela v združenem delu, in daje poklicno izobrazbo v obsegu sedanjega srednjega, višjega in visokošolskega.izobraževanja. Traja-t nje druge faze je odvisno od programskih zahtev posameznih profilov poklicev.
Usmerjeno izobraževanje v tej fazi temelji na nomenklaturi in profilih poklicev ter na človekovih nagnjenjih, sposobnostih in interesih.
4.	ZASNOVA PROGRAMSKE STRUKTURE REFORMIRANEGA SREDNJEGA ŠOLSTVA
Za pedagoško didaktično preobrazbo srednjega šolstva^, kot ga zahteva idejnopolitična zasnova usmeijenega izobraževanja, je potrebna nova programska struktura.
Programske sestavine reformiranega srednjega šolstva so:
1.	skupna programska osnova,
2.	primarne programske usmeritve,
3.	finalne programske usmeritve,
4.	fakultativni programi.
4.1.	Skupna programska osnova
Skupna programska osnova v prvi fazi usmerjenega izobraževanja je obvezni splošni vzgojnoizobrazbeni standard. Naša samoupravna socialistična družba ga zagotavlja vsem, ki nadaljujejo izobraževanje po obvezni šoli.
Skupna programska osnova v 1. fazi usmerjenega izobraževanja ne bo grajena kot nov ciklus ali koncentrični krog (ponavljanje učne snovi iz osnovne šole na višji spoznavni ravni). Na temelju učne snovi osnovne šole bo linearno programirana tako, da bo po svoji sistematičnosti in kontinuiranosti organsko povezana z učnim programom osnovne šole in bo njegovo logično nadaljevanje. Učna snov določenega predmeta, ki se začne v osnovni šoli, se bo tako nadaljevala in končala kot skupni vzgojnoizobrazbeni minimum v skupni programski osnovi v prvem letu, pri nekaterih predmetih pa v drugem letu usmeijenega izobraževanja.
Funkcija skupne programske osnove je:
—	dvigniti vzgojnoizobrazbeno raven mladine in odraslih, ki nadaljujejo izobraževanje po končani osnovni šoli, ker jo potrebujejo za opravljanje poklica in samoupravnih družbenih funkcij;
—	zagotoviti zrelejšo odločitev mladine za poklic;
—	dati boljšo osnovo za finalno izobraževanje in tako omogočiti krajše, racionalnejše in učinkovitejše poklicno izobraževanje;
—	zagotoviti večjo horizontalno in vertikalno izobraževalno mobilnost ali prehodnost;
—	odpraviti dualizem in programsko izoliranost ob vstopu v usmeijeno izobraževanje ter privilegiranost in elitizem posameznih vrst sedanjih srednjih šol.
Sedaj so razlike ob vstopu v usmeijeno izobraževanje očitne, ker gimnazije, tehniške in poklicne šole začenjajo svoj vzgojnoiz-obraževalni proces s splošno izobraževalnimi programi, ki se razlikujejo po obsegu in globini, in takoj opredelijo vzgojo in izobraževanje za tako imenovane intelektualne in uslužbenske poklice ter za poklice v proizvodnji, pri katerih prevladuje fizično delo.
Skupna programska osnova v prvi fazi usmeijenega izobraževanja zagotavlja širšo in poglobljeno vzgojo in izobrazbo, ki se izražata v višji ravni splošne kulture, družbenoeknomskega, naravo-slovno-matematičnega in proizvodno-tehničnega znanja. Torej je poglavitni smoter skupne osnove zagotoviti mladini in odraslim na začetku usmeijenega izobraževanja višjo raven vzgoje in izobrazbe ter tako omogočiti, da se bodo delavci in drugi delovni ljudje čimbolj vsestransko razvili v svobodne.in ustvarjalne samoupravljalske socialistične osebnosti. Tako bodo v združenem delu laže odločali o pogojih in rezultatih svojega dela.
Višja vzgojnoizobrazbena raven, ki jo bo zagotovila skupna programska osnova na začetku usmeijenega izobraževanja, bo omogočila mladini in odraslim, da bodo svoje sposobnosti bolje spoznali, se laže usmerjali v poklic in odločali za nadaljnje izobraževanje. Tako se bodo lahko bolje pripravih za življenje, se prilagajali novim življenjskim situacijam spričo razvoja tehnologije in sprememb v delitvi dela (prekvalifikacije, dokvalifikacije, specializacije).
Ker bo programska osnova v prvi fazi skupna, bo mogoče bolj smotrno razporediti učno snov v izobraževalnih programih. Tako se bodo npr. temeljna znanja iz naravoslovno-matematičnega in proizvodno-tehničnega področja, ki so sedaj posebni predmeti ali deli učne snovi v razUčnih letnikih pri raznih strokovno teoretičnih predmetih in pri praktičnem pouku, premaknila v vzgojnoizobra-ževalna področja, ki sestavljajo skupno programsko osnovo.
Skupna programska osnova prve faze bo zagotovila premik poklicne odločitve za vso mladino, ki se bo vključila v usmeijeno izobraževanje, najmanj za eno leto, torej na zrelejšo starostno dobo, pri čemer se bo lahko tudi bolj uveljavila osebna odločitev za nadaljnje usmeijeno izobraževanje, hkrati pa bo tako omogočeno tudi boljše izobraževalno in poklicno usmerjanje.
Širša razgledanost vseh in boljša psihofizična razvitost mladine bosta omogočili hitrejše in bolj kakovostno osvajanje posebnih poklicnih znanj.
4.1.1.	Skupno programsko osnovo sestavlja pet (5) vzgojnoizobraževalnih področij:
—	jezikovno in umetnostno
—	družbenoekonomsko
—	naravoslovno-matematično
—	proizvodno-tehnično
—	telesnovzgojno in obrambno.
4.1.2.	Vzgojnoizobraževalna področja skupne programske osnove vsebujejo tele predmete:
—	jezikovna im umetnostna vzgoja: slovenski jezik, tuji jezik, umetnostna vzgoja;
—	družbenoekonomsko področje: samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovino in geografijo;
—	naravoslovno-matematično področje: matematiko, fiziko, kemijo in biologijo;
—	proizvodno-tehnično področje: strokovno teorijo in praktični pouk;
—	telesnovzgojno in obrambno področje: telesno vzgojo ter obrambo in zaščito.
SKICA 3
Proizvodno-tehnično področje s politehnično usmeritvijo je nova kakovost socialistične vzgoje in izobrazbe. To področje vključuje znanstvene osnove tehnike, tehnologije in socialistične samoupravne ekonomike ter pridobivanje temeljnih sposobnosti in spretnosti sodobnega proizvodnega dela. Proizvodno delo združuje učenje in delo ter s tem prispeva svoj delež k človekovemu vsestranskemu razvoju. Hkrati je pomembno področje družbene prakse na najrazličnejših področjih človekovega življenja, njegovega uveljavljanja in poklicnega usmerjanja. Politehnična usmeritev je kot vzgojnoizobraževalno načelo sestavina vseh programov v usmerjenem izobraževanju.
4.1.3.	V skupnem številu učnih ur prve faze (v dveh letih) usmeijenega izobraževanja zajema skupna programska osnova 70 %.
SKICA 4
4.2.	Primarne programske usmeritve
Primarne programske usmeritve so razvojno načrtovane vzgojno-izobraževalne vsebine, ki izhajajo iz posameznih vzgojnoizobraže-
^ Pri tem so mišljene šole po 3. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18 -185/74). Izobraževanje za določene profile poklicev, ki ga sedaj ureja zakon o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70), ni vključeno v zasnovo programske strukture reformiranega srednjega šolstva, ker po razvrstitvi teh poklicev v sedanji nomenklaturi ne sodi na področje, srednješolskega izobraževanja.
SKICA 3
PROGRAMSKA STRUKTURA 1. FAZE
PREDMETI	I. LETO		II. LETO	
	OBVEZNI PREDM. IZ SPO	IZBIRNI PREDM. OBVEZNI V POSAM. PPU*	OBVEZNI PREDM. IZ SPO	IZBIRNI PREDM. OBVEZNI V POSAM. PPU
1. JEZIKOVNO IN UMETNOSTNO PODROČJE Slovenski jezik Tuji jezik Umetnostna vzgoja	304	38	114	X
2. DRUŽBENOEKONOMSKO PODROČJE Samoupravljanje s temelji marksizma Zgodovina Geografija	228		152	X
3. NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNO PODROČJE Matematika Fizika Kemija Biologija	342	■		X
4. PROIZVODNO-TEHNIČNO PODROČJE Proizvodno tehnični pouk**	76	38	76	X
5. TELESNOVZGOJNO IN OBRAMBNO PODROČJE Telesna vzgoja Obramba in zaščita	152		133	
665
x = izbor predmetov glede na primarno programsko usmeritev SPO = skupna programska osnova PPU = primarne programske usmeritve
SKUPNA PROGRAMSKA OSNOVA I. FAZE S 5 PODROČIJ SKICA 4 (9. in 10. leto izobraževanja)
I.	JEZIKOVNO IN UMETNOSTNO
II.	DRUŽBENOEKONOMSKO
III.	NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNO
IV.	PROIZVODNO-TEHNIČNO
V.	TELESNOVZGOJNO IN OBRAMBNO
UR 8/3 11 - 26,1 % UR 6/4 10 - 23,9% UR 9/0 9-21,5% UR 2/2 4 - 9,5 % UR 4/4 8 - 19,0 %
PROGRAMSKA STRUKTURA L FAZE (9. in 10. leto izobraževanja)
A SKUPNA PROGRAMSKA OSNOVA (OBVEZNI PROGRAMI)
B PRIMARNE PROGRAMSKE USMERITVE OZBIRNI PROGRAMI)
valnih področij skupne programske osnove in iz njihovih kombinacij. So priprava za razne usmeritve v finalnem izobraževanju v 2. fazi.
Ob skupni programski osnovi, ki je za vse učence obvezna, imajo primarne programske usmeritve obvezno izbirni značaj. To pomeni, da niso vse za učence obvezne, marveč si mora vsak učenec izbrati le eno usmeritev v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi.
x V primarnih programskih usmeritvah je možna izbira drugega tujega jezika in latinščine.
xx Tedensko število ur proizvodno-tehničnega pouka se bo postopno povečalo na 5 ur v 1. in 2. razredu v skladu z zagotavljanjem materialnih in kadrovskih možnosti za uresničitev tega pouka. Hkrati s tem povečanjem bo treba z integracijo učne snovi skrčiti število tedenskih ur pri drugih vzgojnoizobraževalnih področjih tako, da tedenska učna obveznost ne bo presegla 30 ur.	t ,	i ;
Primarne programske usmeritve so torej prva usmeritev v izobraževanje. S primarno programsko usmeritvijo se preskušajo in potrjujejo učenčeve poklicne želje in sposobnosti v 2. letu usmerjenega izobraževanja, ki še ni poklicno dokončno opredeljeno in še vedno zagotavlja možnost prehajanja v začetku druge faze. Na temelju te se lahko v začetku druge faze usmerjenega izobraževanja opredelijo za določeno poklicno smer.
Vsaka primarna programska usmeritev je podlaga in izhodišče za finalno poklicno izobraževanje določenih skupin sorodnih poklicev.
4.2.1.	Primarnih programskih usmeritev je pet:
—	proizvodno-tehnična
—	naravoslovno-matematična in proizvodno-tehnična
—	naravoslovno-matematična, jezikovna in proizvodno-tehnična
—	jezikovna in umetnostna, družbenoekonomska ter naravoslovno-matematična
—	umetnostna in jezikovna.
Primarne programske usmeritve temeljijo na analizi profilov poklicev za potrebe združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, na psihploških osnovah (nagnjenjih, sposobnostih, interesih), na pedagoških načelih in smotrih (vsestranski razvoj osebnosti) ter na didaktičnih zakonitostih organizacije vzgojnoizobra-ževalnega procesa.
4.2.1.1.	Proizvodno-tehnična usmeritev je kompleks programov strokovne teorije in praktičnega pouka, Id pripravlja mladino in odrasle za vključitev v združeno delo.5
4.2.1.2. Naravoslovno-matematična in proizvodno-tehnična usmeritev je zaokrožen kompleks naravoslovno-matematičnih in proizvodno-tehničnih programov, ki dajejo vzgojnoizobraževalno osnovo za finalno izobraževanje. Kombinacija in obseg le-teh sta odvisna od vsebine sorodnih profilov poklicev.6
4.2.1.3.	Naravoslovno-matematična, jezikovna in proizvodno-tehnična usmeritev je kompleks programov naravoslovno-matema-tičnega, jezikovnega in proizvodno-tehničnega področja, ki daje vzgojnoizobraževalno osnovo za skupine sorodnih poklicev. Ta usmeritev vključuje skupna znanja za več sorodnih skupin poklicev, ki se nadalje diferencirajo in finalizirajo v drugi fazi usmeije-nega izobraževanja.^
4.2.1.4.	Jezikovna, umetnostna, družbenoekonomska in naravo-slovno-matematična usmeritev ima podobno funkcijo kot prejšnja. S kombinacijami programov iz navedenih vzgojnoizobraževalnih področij se gradijo programske strukture, ki so temelj za izobraževanje skupin poklicev in se diferencirajo in finalizirajo v drugi fazi (v sedanjem srednjem, višjem in yisokem šolstvu).
4.2.1.5.	Umetnostna in jezikovna usmeritev daje temelj za oblikovanje umetniških poklicev v finalnem izobraževanju, ki je sedaj organizirano v umetniških šolah (v sedanjih srednjih umetniških šolah in umetniških akademijah).
4.2.1.6.	Primarne programske usmeritve predstavljajo 30% števila učnih ur celotne prve faze usmerjenega izobraževanja.
SKICA 5
STRUKTURA SKUPNE PROGRAMSKE OSNOVE IN PRIMARNIH PROGRAMSKIH USMERITEV
					Primarne			
	1. LETO		T p '	programske usmeritve					
				1.	2.	3.	4.	5.
	OBV.	IZB.	OBV.	IZB.	IZB.	IZB.	IZB.	IZB.
	PR.	PR.	PR.	PR.	PR.	PR.	PR.	PR.
1. JEZIKOVNO IN	304	38	114			76	114	342
UMETNOSTNO						do	do	do
PODROČJE Slovenski jezik Tuji jezik (2. tuji jezik)* Umetnostna vzgoja						190	342	646
2. DRUŽBENO-	228.		152				76	
EKONOMSKO							do	
PODROČJE Samoupravljanje s temelji marksizma Zgodovina Geografija							152	
3. NARAVO-	342				'76	114	190	
S LOVNO-M A-					do	do	do	
TEMATIČNO PODROČJE					228	342	342	
Matematika Fizika Kemija Biologija								
4. PROIZVODNO-	76	38 ~	76	665	437	114		
TEHNIČNO					do	do		
PODROČJE Strokovna teorija Praktični pouk					589	456		
5. TELESNO-	152		133					
VZGOJNO IN								
OBRAMBNO PODROČJE								
Telesna vzgoja Obramba in zaščita								
	1140 i		1140	665	665	665	665	665
XV primarnih programskih usmeritvah je možna izbira drugega tujega jezika in latinščine. Tedenska učna obveznost učencev je 30 ur za vsako posamezno usmeritev.	■
4.3.	Finalne programske usmeritve
Finalne programske usmeritve se gradijo na skupni programski osnovi, na ustreznih primarnih programskih usmeritvah, na družbenih potrebah in na zahtevah, ki jih določajo ustrezni profili poklicev. Finalnih programskih usmeritev je več. Osnova posameznih finalnih programskih usmeritev je sorodnost profilov poklicev glede na delitev dela. Posamezna finalna programska usmeritev (npr.
5 Ta primarna programska usmeritev oblikuje učence za določene profile
poklicev, za katere je potrebno krajše poklicno izobraževanje.
^ Glede-na sedanji sistem izobraževanja je ta usmeritev priprava za finalno izobraževanje mladine in odraslih za poklice, ki se sedaj izobražujejo v poklicnih šolah.
Glede na sedanji sistem izobraževanja je ta usmeritev priprava za izobraževanje mladine in odraslih za poklice, ki se sedaj izobražujejo v tehniških in drugih šolah za gospodarstvo, družbene službe in javno upravo.
gradbena, pedagoška, tekstilna, zdravstvena, naravoslovno-matematična, umetnostna itd.) vsebuje več finalnih programskih smeri (npr. za zidarja, tesarja, gradbenega tehnika, gradbenega inženiija; učitelja razrednega pouka, predmetnega učitelja za posamezne predmete itd.). Osnova posamezne programske smeri so zahteve določenega profila poklica.
Finalne programske usmeritve in smeri so načrtne in smotrne kombinacije finalnih vzgojnoizobraževalnih programov, ki se po svoji funkciji delijo na tri skupine:
—	na skupne programe
—	na skupne specialne programe
—	na specialne programe.
4.3.1.	Skupni programi so sestavina vseh finalnih programskih usmeritev in smeri. V skupne programe se uvrščajo diferencirane vzgojnoizobraževalne vsebine, ki izhajajo iz skupnih družbenih potreb in vrednot (npr. teorija in praksa samoupravljanja, kultura materinščine, razumevanje sodobne proizvodnje in organizacije dela, telesna vzgoja itd.). Glede na potrebe posameznih finalnih programskih usmeritev in smeri se skupni programi diferencirajo po zahtevnosti.
4.3.2.	Skupni specialni programi izhajajo iz skupnih izobrazbenih vsebin sorodnih profilov poklicev in so temelj ustreznim specialnim programom posameznih profilov poklicev. Skupni specialni programi se diferencirajo glede na finalne programske usmeritve in glede na ravni.
4.3.3.	Specialni programi so tipizirani glede na potrebe posameznih profilov poklicev. Rastejo iz ustreznih skupnih specialnih programov in so njihova nadaljnja diferenciacija in opredelitev glede na poklice. Uresničujejo jih vzgojnoizobraževalne organizacije v sodelovanju z ustreznimi organizacijami združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Vsi finalni programi se po načelu permanentnosti izobraževanja oblikujejo in prilagajajo glede na potrebe izobraževanja mladine in odraslih. Trajanje finalnega izobraževanja je različno in je odvisno od zahtev posameznih profilov poklicev.
STRUKTURA FINALNE PROGRAMSKE USMERITVE S PROGRAMSKIMI SMERMI IN RAVNIMI
j vzgojnoizobraževalni programi ;ojnoizobraževalni programi lahko nastopajo v pivi m uiugi razi usmerjenega izobraževanja. Njihov namen je pospeševati osebne interese, sposobnosti in nagnjenja mladine in odraslih. Fakultativni programi so lahko usmerjeni tudi na izobraževanje za zaposlitev ali za nadaljnje izobraževanje (npr. področja umetnostne vzgoje, drugi ali tretji tuji jezik, strojepisje itd.).
Fakultativni programi se praviloma izvajajo zunaj obveznega števila tedenskih učnih ur.
5.	NAČELA ZA OBLIKOVANJE PROGRAMOV IN NJIHOVA VLOGA
Programi primarnih in finalnih programskih usmeritev ter fakultativni programi posameznih predmetov so problemsko zasnovani in grajeni linearno sukcesivno po semestrih.5 * * 8 Problemska zasnova-nost programov pomeni tako programiranje učne vsebine, ki omogoča uporabo metod reševanja problemov v vzgojnoizobraževalnem procesu.
Takšna zgradba programov omogoča mladini in odraslim, da se opredeljujejo za zahtevnost, ki ustreza njihovim nagnjenjem, interesom in sposobnostim. Izbirnost programov določenih predmetov omogoča poglobljeno izobraževanje, izobraževalno prehodnost v vertikalni in horizontalni smeri in preskušanje sposobnosti, hkrati pa so neposredna priprava za poklic ali za nadaljnje izobraževanje. Programi vključujejo smotre, vzgojnoizobraževalno vsebino, metode, oblike in organizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa, učna sredstva ter merila za preverjanje. Sestavljanje programov temelji na interdisciplinarnem sodelovanju in vzorčnem preskušanju v praksi. Pri sestavljanju programov za posamezne predmete je treba upoštevati njihove spoznavno teoretične posebnosti, to je ustrezno razmerje med izgrajevanjem programov v smeri od splošnih k posebnim in posameznim spoznanjem in narobe. Prednost takega programiranja je v tem, da omogoča racionalizacijo, ekonomičnost in standardizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa.
S takimi metodami in postopki strukturiranja programov sta tesno povezana prehodnost in napredovanje mladine in odraslih. Napredovanje ni vezano na razred, ampak na programe, kar zmanjšuje in postopno odpravlja osip. To zahteva nov način ocenjevanja in vrednotenja znanja po programih. Tako vsebinsko programiranje omogoča izobraževalno akceleracijo po programih, odpravlja toge časovne institucionalne pregrade med sedanjim srednjim, višjim in visokim izobraževanjem. Pogoj za uresničitev takih mehanizmov je gibka prožna organizacija vzgojnoizobraževalnega procesa.
SKICA /
6.	ORGANIZACIJA REFORMIRANEGA SREDNJEGA ŠOLSTVA
6.1.	Sodobne oblike in tehnologija vzgojnoizobraževalnega dela
Za uresničitev reformnih načel je treba dopolnit' in kombinirati sedanje oblike in organizacijo pouka z novimi oblikami, kot sta
8 Ta način programiranja učne snovi omogoča učencem, da glede na svoje sposobnosti individualno napredujejo po programih.
PROGRAMSKA STR UKTURA USMERJENEGA SKICA 7 IZOBRAŽEVANJA
FINALNE PROGRAMSKE USMERITVE
oblika seminarja in oblika kurza. Obe omogočata lažje izvajanje izobraževanja za delo in ob delu ter večjo gibkost napredovanja v vzgojnoizobraževalnem procesu, hkrati pa zagotavljata večjo izobraževalno prehodnost.
V prvem letu usmerjenega izobraževanja mladine bo prevladovala razredno predmetna oblika organizacije pouka.
Kombinacija kurzne in razredno predmetne organizacijske oblike pa se lahko uveljavlja pri nekaterih predmetih primarnih programskih usmeritev ter pri fakultativnih programih (v 2. razredu). Kurzna in seminarska organizacijska oblika pouka bosta prevladovali predvsem v finalnem izobraževanju.
Kurzna oblika organizacije pouka bo omogočala bolj kakovostno izvedbo načela individualizacije. Udeleženec vzgojnoizobraževalnega procesa se bo lahko bolj uveljavljal kot osebnost. Pri razredno predmetni organizaciji pouka bo individualizacija potekala po načelih notranje diferenciacij., pri kurzni organizaciji pa po načelih notranje in zunanje diferenciacije.
Notranja diferenciacija se bo uresničevala v že znanih oblikah dopolnilnega in dodatnega dela z učenci. Med oblikami zunanje diferenciacije se lahko uveljavljajo: homogeno razvrščanje učencev v skupine po znanju, akceleracija po programih^, uvajanje fakultativnih predmetov.
Oblike notranje in zunanje diferenciacije je treba uveljavljati v skladu z načeli gibkosti in učinkovitosti vzgojnoizobraževalnega sistema, in vzgojnoizobraževalnih dejavnosti upoštevanja interesov in sposobnosti učencev ter potreb združenega dela.
. Takšno delo zahteva primerno usposobljene učitelje in ustrezno načrtovano didaktično gradivo.
Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje zahteva marksistično idejno in znanstveno pretehtan odnos do izobraževalne tehnologije. Izobraževalna tehnologija pomeni sistematično uporabo znanja in sredstev pri povečanju učinkovitosti vzgojnoizobraževalnega dela, vgrajevanje znanstvenih načel v vzgojnoizobraževalni proces ter razvijanje, uporabo in vrednotenje sistemov sredstev in pripomočkov, ki naj izboljšajo učni proces. Bistveni napredek pri uporabi izobraževalne tehnologije lahko zagotavlja le dialektična povezanost ter interakcija med novimi idejami, družbenimi smotri in teoretičnimi spoznanji raznih znanstvenih disciplin (pedagogika, psihologija, sociologija, kibernetika, ergologija itd.) ter med novimi tehničnimi možnostmi uresničevanja teh idej.
Izobraževalna tehnologija, vzgojnoizobraževalni smotri ter preoblikovani sistem srednjega šolstva so nerazdružljiva celota. Takšna stališča izražajo socialistično humanistični način uporabe izobraževalne tehnologije. Preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje ne bo mogoče doseči brez smotrnega ter intenzivnega uvajanja in uporabe izobraževalne tehnologije (avdio in video programi, didaktični in večmedijski kompleti, učbeniki, priročniki, delovni zvezki, testi, vaje).
Sredstva izobraževalne tehnologije morajo biti uporabljena tako, da bodo rabila razvijanju osebnosti in racionalizaciji učenja.
6.2.	Izvajalci programov
Programe uresničujejo vzgojnoizobraževalne organizacije ali druge organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za njihovo 'uresničevanje. Usmerjeno izobraževanje, zasnovano na navedenih načelih, se ne more smotrno in uspešno izvajati v sedanji razdrobljeni institucionalni organizaciji srednjih šol. Pedagoško učinkovito in ekonomsko racionalno izvajanje programov usmerjenega izobraževanja zahteva tudi nove zunanje in notranje organizacijske oblike.
Temeljne organizacije združenega dela na področju usmerjenega izobraževanja morajo biti organizirane tako, da bodo omogočale razvijanje samoupravnih odnosov, samoupravno povezovanje in svobodno menjavo dela te dejavnosti z drugimi področji združenega dela in samoupravno integracijo v širše asociacije združenega dela. Pomembno vlogo pri samoupravnem konstituiranju usmerjenega izobraževanja imajo posebne izobraževalne skupnosti.
Glede na navedena družbenopolitična izhodišča so možne različne oblike smotrnega (a ne mehaničnega) povezovanja organizacij usmerjenega izobraževanja.
6.2.1.	Center usmerjenega izobraževanja po dejavnosti (npr. center za izobraževanje zdravstvenih delavcev, center za izobraževanje gradbenih delavcev, center za izobraževanje pedagoških delavcev itd.). Tak center združuje prvo in drugo fazo usmerjenega izobraževanja. V prvi fazi zajema ob skupni programski osnovi predvsem dejavnosti ustrezne primarne programske usmeritve, v drugi fazi pa izobražuje profile poklicev ene ali več gospodarskih ali družbenih dejavnosti. V takšnem centru se lahko združuje sedanje srednje, višje in visoko šolstvo.
6.2.2.	Izobraževalni center pri organizaciji združenega dela.
Ta izobražuje v drugi fazi usmerjenega izobraževanja profile poklicev določene panoge gospodarstva ali družbene službe. Tak center lahko izvaja tudi skupni program prve faze usmerjenega izobraževanja in ob tem tiste primarne programske usmeritve, ki so temelj poklicnega izobraževanja v drugi fazi za ustrezno gospodarsko ali družbeno dejavnost.
6.2.3.	Vzgojnoizobraževalna organizacija kot organizacija zdru- t ženega dela ali kot temeljna organizacija združenega dela za prvo
9 Učenec ali skupina učencev lahko hitreje napreduje, če v krajšem času obvlada program.
razo usmerjenega izobraževanja. V tej fazi vključuje razen skupne programske osnove predvsem tiste primarne programske usmeritve, ki jih narekujejo potrebe regionalnega gospodarskega ali družbenega razvoja v skladu s samoupravnimi dogovori med uporabniki, zainteresiranimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi.
6.2.4.	Delavska univerza. Poleg svojih primarnih nalog delavska univerza lahko organizira prvo in drugo fazo izobraževanja ob delu za tiste poklice, ki jih zahtevajo regionalne gospodarske in družbene potrebe.
6.2.5.	Merila za delitev dela med vzgojnoizobraževalnimi organizacijami na področju usmerjenega izobraževanja v obsegu srednjega šolstva so: pravilen izbor programskih usmeritev in smeri, dovolj veliko število učencev (npr. 600 do 800), ustrezna verificirana učna tehnologija in ustrezna razdelitev na šolske okoliše. Načrtovanje mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij temelji na kadrovski politiki, opredeljeni z družbenimi dogovori v občinah in republiki, ki izhajajo iz potreb združenega dela ali sleherne temeljne organizacije združenega dela.
Taka delitev dela zahteva tudi nov način združevanja manjših temeljnih organizacij združenega dela na področju usmerjenega izobraževanja v integrirano organizacijo. Pogoj za tako združevanje je programska sorodnost profilov. Razlogi za združevanje so: ekonomična in racionalna izraba učnih prostorov (kot na primer: skupne delavnice, telesnovzgojni objekti, kabineti itd.), specializacija učnih kadrov, skupne strokovne službe, smotrna uporaba učne tehnologije in pedagoško učinkovita organizacija pouka.
Integrirane vzgojnoizobraževalne organizacije usmerjenega izobraževanja lahko rabijo potrebam permanentnega izobraževanja ter so vzgojnoizobraževalni centri za vse starostne kategorije prebivalstva v ožjem in širšem okolju.
Celotni proces delitve dela ter integriranja na področju usmerjenega izobraževanja v obsegu srednjega šolstva temelji na samoupravnih načelih, konkretiziranih v samoupravnih sporazumih.
6.2.6.	Naloge pokhcnega usmerjanja se razširijo iz osnovne šole na prvo fazo usmerjenega izobraževanja in dobijo zaradi specifičnosti te faze nove razsežnosti, ki jih bo treba strokovno izpopolniti glede na koncepcijo usmerjenega izobraževanja.
7.	PEDAGOŠKI KADRI
Usmerjeno izobraževanje v obsegu sedanjega srednjega izobraževanja uresničujejo pedagoški delavci z visoko izobrazbo. Praktični pouk s proizvodno tehničnega vzgojnoizobraževalnega področja lahko izvajajo pedagoški delavci ustreznih profilov z višjo izobrazbo.
7.1.	Izobraževanje pedagoških delavcev za usmerjeno izobraževanje mora biti usklajeno z zahtevami novih programskih struktur, novih vzgojnoizobraževalnih oblik in metod in izobraževalne tehnologije. Pri določanju profilov ter izobraževanju učnih kadrov je treba upoštevati integracijo in povezavo med sorodnimi znanstvenimi disciplinami ali predmeti. Ti pedagoški delavci se izobražujejo na fakultetah in visokih šolah, ki usposabljajo prihodnje učitelje za posamezna predmetna področja in skrbijo za njihovo permanentno strokovno izpopolnjevanje.
7.2.	Za delavce, ki se v visokošolskih vzgojnoizobraževalnih organizacijah niso usposobili za pedagoške poklice, pa vendarle delajo kot pedagoški delavci v vzgojnoizobraževalni dejavnosti, organizirajo specializirane visokošolske vzgojnoizobraževalne organizacije dopolnilni študij za opravljanje pedagoškega poklica (pedagoška centra pri univerzah v Ljubljani in Mariboru). Te visokošolske vzgojnoizobraževalne organizacije hkrati razvijajo metodike poučevanja ustreznih predmetnih skupin in skrbijo za permanentno strokovno izpopolnjevanje učiteljev.
7.3.	Zaradi tesnejše, povezave med izobraževanjem in združenim delom ter zaradi hitrejšega pretoka izkušenj je treba omogočiti, da bodo tudi vnaprej pri izvajanju finalnega izobraževanja sodelovali tudi strokovnjaki iz proizvodnje in drugih dejavnosti.
7.4.	Pedagoške delavce je treba strokovno, pedagoško in družbenopolitično ustrezno pripraviti na reformo (na seminarjih, tečajih, v dopolnilnih oblikah izobraževanja itd.). Od njih bo v glavnem odvisna uspešnost reforme.
8.	POGOJI ZA REFORMO SREDNJEGA ŠOLSTVA
Preobrazba sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je kompleksno delo, ki zahteva ustrezne pogoje za pripravo in uresničevanje reforme.
8.1.	Strokovno teoretična priprava reforme vsebuje:
—	na podlagi javne razprave družbenopolitično verificiran predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje;
—	izdelavo podrobnega strokovnega elaborata z modeli posameznih usmeritev in smeri;
—	strokovno izdelane in predpisane predmetnike in izobraževalne programe za skupno programsko osnovo, primarne in finalne programske usmeritve (ter fakultativne programe) po sedanjih ali noveliranih profilih poklicev, ki jih za področje gospodarstva ugotavlja gospodarska zbornica SRS, za posamezna področja družbenih dejavnosti pa ustrezni republiški zavodi, pri programiranju finalnih usmeritev pa sodeluje tudi višje in visoko šolstvo;
—	izdelavo didaktičnih kompletov za izobraževalne programe skupne programske osnove in primarnih pfbgramskih usmeritev (učbeniki, delovni zvezki ter drugi učni pripomočki za učence in didaktično metodični pripomočki za učitelje).
—	izdelava normativov šolskega prostora, opreme, učil in tehničnih sredstev ter pripomočkov.
8.2.	Kadrovska priprava:
—	povečati število učiteljev za pouk na novo uvedenih predmetov (fizika, kemija, biologija, proizvodno tehnični pouk, tuji jeziki, umetnostna vzgoja) v skupni programski osnovi in nekaterih predmetov v primarnih programskih usmeritvah (npr. matematika);
—	didaktično metodična priprava vseh pedagoškili delavcev (organizacija seminarjev, tečajev, posvetov, strokovnih aktivov);
—	motivacija pedagoških, delavcev za spremembe v oblikah, metodah in v tehnologiji vzgojnoizobraževalnega dela.
8.3.	'Materilina priprava:
—	zagoto 'iti ustrezne nove (dodatne) učne prostore za prehod prvih ra kredov v 81 poklicnih šolah z izmenično (polletno) organizacijo pouka na celoletno organizacijo pouka. Od skupnega števila 216 srednjih šol sedaj nima pouka fizike 69 šol, pouka kemije 121 šol, pouka biologije j48 šol, pouka tujega jezika 74 šol; vse centre usmerjenega izobraževanja je treba oskrbeti s fizikalnimi, kemijskimi, biološkimi in jezikovnimi laboratoriji,
—	zagotoviti šolske delavnice in delovna mesta v organizacijah združenega dela za proizvodno tehnični in praktični pouk; po novem predmetniku bodo imeli vsi učenci v 9. in 10. letu šolanja v Prehodnem obdobju po 2 tedenski uri tega pouka (v letošnjem šolskem letu smo z oddelki pedagoške smeri s 1976 učenci izčrpali zmogljivosti šolskih delavnic pri poklicnih in tehniških šolah v krajih, kjer so ti oddelki);
—	poskrbeti za standardizirano opremo učilnic, laboratorijev in šolskih delavnic.
8.4.	Priprava finančnega predračuna za reformo
V zvezi s tem je tteba prikazati, koliko denarja bo potrebno za:
—	nadaljnjo strokovno izdelavo elaborata o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje;
—	izdelavo programov skupne programske osnove, primarnih programskih usmeritev, finalnih programskih usmeritev ter fakultativnih programov;
—	izdelavo didaktičnih kompletov;
—	potrebne naložbe v novi prostor in opremo;
—	izobraževanje in izpopolnjevanj pedagoških delavcev;
—	osnovno dejavnost pri novih izobraževalnih programih ter za prehod poklicnih šol z izmenično organizacijo pouka na celoletno organizacijo pouka.
8.5.	Priprava mreže reformiranega srednjega šolstva in domov za učence
Samoupravno združevanje srednjih šol v centre usmerjenega izobraževanja zahteva spremembo mreže sedanjih srednjih šol in domov. Nosilci družbenega načrtovanja na tem področju so samoupravne interesne skupnoti in družbenopolitične skupnosti.
8.6.	Sprememba šolske zakonodaje
Reforma uvaja spremembe v sistemu, vsebini in organizaciji vzgojnoizobraževalnega dela. Vse spremembe je treba pred začetkom reforme uzakoniti. Zato bodo pred revizijo zakonodaje na področju vzgoje in izobraževanja potrebne spremembe in dopolnitve sedanjega zakona o srednjem šolstvu.
Hkrati bo treba razrešiti problem statusa učencev poklicnih šol, ki sklepajo učne pogodbe (25. člen zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, Ur. 1. SRS, št. 26—149/70) pred vstopom v srednjo šolo in prejemajo učne nagrade. Po predlogu reforme bodo učenci prvih razredov usmerjenega izobraževanja imeli celoletno organizacijo pouka in verjetno v 1. razredu ne bodo mogli več biti v učnem razmerju.
Ce bodo uresničeni pogoji za reformo srednjega šolstva, navedeni v 8. poglavju tega predloga, bi lahko začeli postopoma preobražati srednje šolstvo v usmerjeno izobraževanje s šolskim letom 1977/78, in sicer tako, da bi najprej uvedli nove programe skupne programske osnove v vse prve razrede usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1977/78.
Objavljamo odlomke nekaterih prispevkov, ki poskušajo natančneje opredeliti prvine preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Pripomogli naj bi k boljšemu razumevanju predlaganih rešitev in spodbudili razpravo.
Reformo terjajo velike družbene spremembe, gospodarski, znanstveno-tehnološki in kulturni napredek naše domovine. Bistvene spremembe je prinesla socialistična revolucija v vseh njenih stopnjah in obdobjih; sprostitev ustvajalnosti ter potreba po večji storilnosti in uspešnosti dela terja boljše in ustvaijalno zasnovano izobraževanje, zahteva usposobljenost za nove družbene odnose in delavski razred, ki sije pridobil vse pravice gospodaijenja s svojim delom, teija takšno vzgojnoizobraževalne dejavnost, ki bo zadovoljevala potrebe razvijajoče se družbe. Novi družbenoekonomski odnosi pa so presekali odlašanje za reformo, ki se sicer pripravlja že deset let. V sodobnem toku življenja se je izkazalo, da najbolj napredujejo tiste dejavnosti, ki so odvisne od napredovanja znanosti in tehnologije in ki največ vlagajo v kadre. Znanost pa ne more napredovati sama od sebe; ustvarjajo jo najsposobnejši ljudje; samo ti lahko zagotovijo bistveno uspešnejše sodelovanje s svetom na podlagi delitve in menjave dela.
Kaj je slabega in neuresničenega v sedanjem srednjem in visokem šolstvu? Zelo razvejano je, različno v pogledu kakovosti in uspešnosti izobraževanja in vzgoje, nepovezano med seboj in v velikem delu tudi z gospodarstvom, učenci niso primerno razporejeni glede na družbene potrebe-, pravega usmerjanja še ni, med mladino se s tem sistemom ustvarjajo razlike, nimamo razvitih oblik izobraževanja, ki so gospodarstvu potrebne in vse preveč- le govorimo o permanentnem izobraževanju. In kar je poglavitno: gospodarstvu dajemo veliko več takšnih delavcev, ki so pri šolanju ali pri študiju odnehali, kakor pa tistih, ki so res dobro usposobljeni za delo. Uspešnost vzgojnoizobraževalnega dela očitno ni primerljiva z napori in sredstvi, ki jih za razvoj šolstva dajejo naši delovni ljudje.
Glede na to lahko tudi zanesljivo sklepamo, kam mora biti predvsem usmerjena reforma. Kvalificirani delavci dobijo znatno premalo splošne izobraze, ki bi jim odpirala možnosti za hitrejše in učinkovitejše prilagajanje novostim, katere prinaša napredek, in za večjo ustvarjalnost (racionalizatorstvo, novatorstvo). Bolj jih mora šola usposabljati tudi za samoupravljanje, kajti od delavcev pričakujemo vse pomembnejše odločitve. Prezgodaj se sklene možnost preusmeritve v poklic, saj se v starosti okoli 15. leta šele kristalizirajo nagnjenja in spoznanja o osnovnih psihofizičnih sposobnostih, znatno prekasno pa najbolj usposobljeni kadri prihajajo na delo, da bi se dovolj dobro prilagodili (z visoko šolo tudi po 25 letu). Sistem izobraževanja mora biti za vse enoten, vsakogar mora pripeljati do poklica, bolj sposobnim mora odpirati vrata napredovanja in jih k temu spodbujati, izobraževanje ob delu je učinkovitejše in cenejše, skrajšati je treba študij, ga prilagoditi potrebam in razviti trajno izpopolnjevanje kot osnovo skrbi za delo in za rast produktivnosti.
Z razvojem šolstva smo vsa leta skušali dohitevati predvsem vedno večji vpis. Zadnja leta se povečuje v srednjem šolstvu dejavnost za 110 do 130 oddelkov letno, v visokem šolstvu pa je poprečno okoli 1.500 študentov vsako leto več. Kljub povečanemu vpisu se ustrezno ne povečuje število absolventov, temveč je razmeroma upadlo. Vpis na šolo je treba povezati z odgovornostjo do študija in sredstva šolam odmerjati tudi po njihovi uspešnosti. Zato moramo zgraditi dobre centre usmerjenega izobraževanja po vseh regionalnih središčih, kjer je tudi uspeh študija v oddelkih višjih in visokih šol znatno večji, kot v dveh univerzitetnih središčih v republiki. Nadalje je treba uresničiti načrt gradnje in
obnove študentskih in dijaških domov, štipendije pa dajati predvsem po potrebah po kadrih (predvsem kot kadrovske naložbe in manj kot socialne pomoči).
Po vsem povedanem mora reforma rešiti predvsem še naslednji bistveni zahtevi:
—	Mladino je treba usmerjati v poklice po njenih sposobnostih in nagnjenjih ter po družbenih interesih oziroma potrebah; to lahko dosežemo s preusmerjanjem zmogljivosti, s pospeševanjem proizvodnih smeri študija, z ustreznim financiranjem, toda na „konjunkturo“ poklicev vplivajo tudi ekonomski razlogi. V nagrajevanju pb delu je treba ceniti predvsem delo, ki prispeva k ustvarjanju dohodka. Delovne organizacije dostikrat bolj izkazujejo potrebo po pravnikih in ekonomistih in manj po strokovnjakih, ki bodo izvedli modernizacijo tehnologije in tehnološke preusmeritve, bolje organizirah proizvodnjo in jo racionalizirali, poskrbeli za varnost ljudi v delovnem in bivalnem okolju ipd.
Selekcijo kadrov, ki jo zdaj opravljamo ha zelo drag in v bistvu tehnokratski način: (,,vsak naj se vpiše kamor želi, kaj bo dosegel pa bomo videli",) moramo zamenjati s strokovno dobro pripravljenim usmerjanjem in z odgovornostjo za uspešnost študija. Pri proizvodnji moramo štediti z vsakim kilogramom surovin in polizdelkov, pri usposabljanju kadrov pa mora biti ta čut še mnogo bolj izostren, saj gre za ljudi in za družbene naložbe.
—	Vse učne načrte, programe in učbenike je treba strokovno objektivno, toda javno presojati, izpopolnjevati in verificirati. To ne sme biti formalnost. Gre za prilagajanje vsebine študija tehnološkemu napredku, ki ga proizvodnja sprejema. Pretok novega v šolske načrte in gradivo mora prihajati iz znanosti in iz prakse. Predvsem pa morqo ti načrti biti realni; če smo se odločili za štiriletni študij, in kot vidimo, ga uresničujejo tudi v praksi najbolj razvite, velike in bogate dežele, potemje treba tudi temu primerno sestaviti načrte. Drugo pa je treba prenesti v oblike obveznega dopolnjevanja z novostmi vsakih denimo tri ali štiri leta za vsakega strokovnjaka. Tako bo nastal trajen in z dinamiko gospodarstva povezan sistem. V proizvodnji se je doslej dvakrat zamenjala tehnologija, preden se je v šolskih programih enkrat temeljito izpopolnila vsebina.
Poleg tega potrebujemo nove oblike izobraževanja. Vseh potreb gospodarstva ne bomo mogli zadovoljiti le s tradicionalnimi oblikami. Ne moremo si dovoliti, da iz šol odhaja ogromno mladine, ki ne doseže cilja in celo ne usposobljenosti za pokUc. Vsak naj si pridobi poklic in z njim zavest, kaj je usposobljenost za delo in kako jo je treba nenehno dograjevati. V prihodnjih desetletjih, ko bodo vsi mladi ljudje še sredi svojega življenjskega delovnega obdobja - in zanj se sedaj usposabljajo v šolah, bomo še skrajševali delovni čas zato, da bi pridobljene ure porabili za usposabljanje. Gremo v čas avtomatizacije, prek posebnih izobraževalnih skupnosti za posamezna področja dejavnosti. Leta in leta čutimo to potrebo in govorimo o tem, a se vse zelo pačasi razvija. Mar odgovorni ljudje v združenem delu čakajo, da jih bosta gospodarska zbornica in republiška izobraževalna skupnost pripeljali do samoupravnih sporazumov in do boljše organizacije dela, kot je sedanja. Združevanje gospodarstva ima svoj smisel v boljši dehtvi dela, specializaciji, zagotavljanju viqe produktivnosti dela, združenem načrtovanju, raziskovanju, razvoju, obdelavi tržišča in ne nazadnje v šolanju kadra. Zavlačevanje na tem področju povzroča škodo ali vsaj odmika cilje gospodarstvu, šolam in družbi. V načrtih pa imamo vse večje naložbe in višjo stopnjo rasti naložb od družbenega proizvoda. Za nove kapacitete so potrebni primerno usposobljeni kadri.
Zato je potrebna reforma srednjega in visokega šolstva in reforma našega bdnosa glede kadrovanja, usposabljanja ljudi ob delu, družbenega organiziranja na tem področju, združevanja sredstev in izvajanja menjave dela ter prakse investiranja za gospodarski napredek.
Preobrazba srednjega šolstva v u.smerjeno izobraževanje bo zahtevala tudi prilagoditev samoupravne in pedagoške organiziranosti vzgojnoizobraževalnih organizacij na tem področju. Koncept preobrazbe temelji na izhodišču, da bodo morale biti organizacijske oblike dovolj prožne, da bi lahko v različnih razmerah smotrno in na ustrezni strokovni ravni zagotavljale uresničevanje smotrov usmerjenega izobraževanja v najtesnejši povezavi z združenim delom.
Prevladujoča organizacijska oblika bo vsekakor morala biti vzgojnoizobraževalna organizacija, kakršno predstavlja s tem konceptom opredeljeni center usmerjenega izobraževanja. (Najbrž se bo treba dogovoriti tudi za jezikovno primernejši izraz, ki bo odgovarjal novi vsebini in organizaciji; za zdaj uporabljamo naziv „center usmerjenega izobraževanja" kot delovni termin.)
Center usmerjenega izobraževanja naj bi bil praviloma vzgojnoizobraževalna organizacija združenega dela, ki sama ali v sodelovanju z drugimi centri ali z višjimi in visokimi šolami organizira in izvaja celotno prvo fazo ter določene finalne programske usmeritve in finalne programske smeri druge faze usmeijenega izobraževanja. Finalne programske usmeritve in smeri organizira praviloma kot sestavni del svoje stalne dejavnosti, lahko pa tudi v sodelovanju z drugimi centri kot stalne ali začasne dislocirane programe (oddelke) drugih centrov usmerjenega izobraževanja ali vifih in visokih šol. Center je lahko samostojna organizacija združenega dela, lahko pa se vključi tudi v druge sestavljene organizacije združenega dela.
Temeljni pogoj obstoja centra za usmerjeno izobraževanje je, da zagotavlja vse bistvene prvine vzgojnoizobraževalnega procesa na tej stopnji, to je usmerjeno prvo fazo z zadostno razvejanostjo izbirnih programov v drugem letu skupaj z ustrezno kakovostjo in usmerjenostjo proizvodno-tehničnega področja finalne programske usmeritve in finalne programske smeri v drugi fazi. Le tako bo center lahko uresničeval svojo temeljno nalogo, to je usmerjeno izobraževanje in v skladu z načeli reforme vzpostavljal neposredne odnose (vključno z menjavo dela) s konkretnimi subjekti v združenem delu.
Seveda pa bodo med posameznimi centri bistvene razlike glede na število in razsežnost finalnih programskih usmeritev in finalnih programskih smeri. Skladno z družbenimi potrebami, materialnimi in kadrovskimi možnostmi in posebnimi zahtevami strok ali poklicev se bodo oblikovali centri različnih tipov. Ti bodo zagotavljali vzgojnoizobraževalne programe za širša poklicna področja ali za ožje skupine poklicev. Zlasti po končani prvi fazi (pa tudi še kasneje) bo del mladine, ki se ne bo opredelila za poklice ali finalne izobraževalne smeri, ki jih zagotavlja posamezen center, lahko prestopil na druge centre v istem ali drugem kraju, hkrati pa bodo
vanj prihajali drugi učenci, ki želijo nadaljevati finalne programske usmeritve in finalne programske smeri, kakršne organizira ta center. Le nekatere finalne programske usmeritve so take, da bo zanje verjetno smotrno in potrebno že od začetka prve faze izobraževati samo v določenih centrih (vojaški poklici, miličniki, glasbeni poklici, morda zdravstveni, pedagoški itd.).
Svoje vzgojnoizobraževalne programe, zlasti programe finalnih usmeritev, bodo centri uresničevali v n^tesnejši in neposredni povezavi z združenim delom. Lahko pričakujemo, da se bodo nekatere faze ali deli teh programov izvajali tudi v organizacijah združenega dela, v njihovih delavnicah in obratih pod strokovnim in pedagoškim vodstvom centrov.
Število in raznovrstnost finalnih programskih usmeritev in smeri, ki jih bo organiziral posamezni center, bo temeljilo na potrebah združenega dela, omejeno pa bo tudi z materialnimi in kadrovskimi možnostmi. Prav gotovo ne bi bilo smotrno izobraževati v posameznem centru za preveliko število usmeritev in smeri, kar bi vodilo do velikih koncentracij mladine in pedagoških delavcev ali pa do nenormalno dragega izobraževanja majhnih skupinic za posamezen program ali usmeritev. Skrb in odgovornost za družbeno upravičenost in kakovost izobraževanja bo terjala od centrov in njihovih izvajalcev, da razvijejo le tiste usmeritye, ki jih združeno delo v resnici potrebuje, zanje pa morajo biti centri kadrovsko in materialno zadostno usposobljeni.
Prevladujoča oblika naj bi bil center z eno širšo ali nekaj ožjimi sorodnimi finalnimi programskimi usmeritvami, ki bo lahko ob pedagoško sprejemljivi koncentraciji učencev in smotrni organizaciji dosegel ustrezno strokovno poglobljenost, smotrno izrabo posebnih zmogljivosti in opreme ter vzpostavljal neposredne odnose z organizacijami združenega dela, kamor se zaposlujejo učenci po končanem šolanju. Centri z večjim številom finalnih programskih usmeritev bodo utemeljeni le v posebnih razmerah in ob organiziranem strokovnem sodelovanju s centri, ki bodo gojili posamezne finalne programske usmeritve in smeri v večjem obsegu in s temeljito strokovno poglobljenostjo.
Tam, kjer je zanimanje za nekatere izobraževalne programe trajno ah občasno, pa tega center sam ne bi mogel povsem izpeljati. Centra lahko skupaj organizirata trajne ah začasne dislocirane programe (oddelke) in prevzameta odgovornost za njihovo uresničevanje.
Poleg sodelovanja, ki naj zagotovi določene finalne programske usmeritve in smeri, bo potrebno in možno tudi sodelovanje med centri za zagotavljanje posameznih predmetnih programov, zlasti izbirnih. Pogosto bo mogoče zagotoviti dovolj pester izbor programskih usmeritev ter izbirnih predmetnih programov, ki bodo dajah vzgojnoizobraževalne mu procesu v centru poglobljeno kakovost, mladini pa vsestranske razvojne možnosti (ta je ena od prvenstvenih nalog vsake vzgojnoizobraževalne organizacije usmerjenega izobraževanja) le z medsebojnim sodelovanjem centrov. Ti bodo posamezne predmetne programe ah finalne programske smeri, za katere so strokovno usposobljeni, izvajah po dogovoru tudi v drugih centrih, ki teh možnosti nimajo.
Taka širša mentorska strokovna in organizacijska vloga posameznih strokovno in materialno ustrezno usposobljenih centrov bo v posameznih primerih postala pomemben del njihove naloge ah dejavnosti, ki bo tudi bistveno prispevala k hitrejšemu prodoru sodobnih konceptov v izobraževanje za posamezne poklice ali programske usmeritve. K temu bo lahko prispevalo tudi neposredno sodelovanje ustreznih visokih šol.
Zato, da bodo lahko uresničevah vzgojnoizobraževalne smotre in naloge, bodo centri usmerjenega izobraževanja sodelovali med seboj ter z višjimi in visokimi šolami. V skupnostih, kot jih predvideva zakon o visokem šolstvu, in drugih oblikah sodelovanja, bodo zagotavljali usmerjanje mladine v visokošolski študij, konti-nuiranost izobraževalnih programov ter nenehno usklajevanje programske vsebine z razvojem znanosti in tehnologije na posameznih področjih. Pričakujemo lahko, da bo zlasti na ožjih strokovnih področjih tako sodelovanje postopoma omogočilo tudi samostojno in sprotno oblikovanje učnih programov v skladu s potrebami uporabnikov.
Posebna oblika sodelovanja centrov usmerjenega izobraževanja z višjimi in visokimi šolami bo tudi organiziranje dislociranih programov višjih in visokih šol v krajih zunaj njihovega sedeža. To bodo lahko prehodne oblike, namenjene zlasti zadovoljevanju razvojnih potreb združenega dela na posameznih območjih. V posameznih primerih bodo lahko to stalne oblike delovanja visokih šol za uresničevanje njihovih izobraževalnih nalog, zlasti še za izobraževanje ob delu, dopolnilno in povratno izobraževanje, nekatere oblike podiplomskega študija itd. V posameznih regionalnih središčih bodo postopoma prek teh oblik nastajale možnosti za razvoj finalnih izobraževalnih programov za poklice, ki presegajo raven usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji. Oblikovali se bodo centri usmerjenega izobraževanja, ki bodo organizirali vse faze usmerjenega izobraževanja za določene poklice, tudi na stopnji visokega šolstva. Verjetno se bo pokazalo, da je treba posamezne obstoječe višje ali visoke šole tesneje samoupravno organizacijsko in pedagoško povezati s srednjimi šolami v enovite centre usmerjenega izobraževanja. To bo potrebno tam, kjer bo tako zahteval razvoj združenega dela.
Centri usmerjenega izobraževanja bodo morali prerasti okvire šolskega izobraževanja. V skladu z načeli permanentnega izobraževanja naj bi organizirali tudi vse oblike izpopolnjevanja ob delu za potrebe združenega dela in v skladu s svojo osnovno dejavnostjo, za katero so usposobljeni.
Menimo, da bo praksa razvila sorazmerno pestre modele oblikovanja centrov, zato bi bilo najbrž škodljivo vztrajati pri togo zasnovanih modelih. Vsekakor pa bo povsod, tudi pri organizaciji centrov, treba spoštovati temeljna načela usmerjenega izobraževanja, nenehno skrbeti za kakovost učnovzgojnih rezultatov, skladnost z interesi združenega dela in smotrnost vzgojnoizobraževal-nega dela. Center ni nova izdaja (ene ali več) dosedanjih zaprtih srednjih šol s sklenjeno in ločeno programsko vsebino, ampak novi zasnovi usmerjenega izobraževanja prilagojena organizacijska oblika. Njena značilnost je zlasti odprtost — ne le za prehajanje ali usmerjanje mladine, ampak tudi odprtost za vzgojnoizobraževalne programe. Te oblikuje in izvaja center sam, s svojimi zmogljivostmi, ali pa s sodelovanjem drugih centrov v skladu s svojo temeljno usmeritvijo, ki bo temeljila na širše dogovorjeni delitvi dela v regiji in republiki. Prek take delitve dela in medsebojnega sodelovanja centrov naj bi sedanje ozko usmerjene, med seboj nepovezane in vase zaprte srednje šole prerasle v monoliten, notranje prehoden in na vseh točkah z združenim delom neposredno povezan sistem usmerjenega izobraževanja.
V razpravi o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje bo mogoče vsestransko preveriti dosedanje zamisli o organizaciji vzgojnoizobraževalne dejavnosti na tej stopnji, nastalo pa bo gotovo tudi mnogo novih zamisli in rešitev, kijih bodo narekovale izkušnje iz prakse in aktualne družbene potrebe. Na takem temelju bo mogoče ustrezno zasnovati in natančneje opredeliti tudi organizacijo centrov usmerjenega izobraževanja in njihovo medsebojno povezovanje v skladno delujoč sistem.
Na oblikovanje sedanje mreže srednjih, višjih in visokih šol so v preteklosti vplivali različni vzroki. Sedanje stanje se ni izoblikovalo samo iz načrtnih prizadevanj, ob upoštevanju interesov in potreb družbe in združenega dela.
Z reformo sistema vzgoje in izobraževanja, ki jo snujemo in jo bomo uvajali v naslednjem obdobju, se pojavlja tudi vprašanje prostorske razporeditve vzgojnoizobraževalnih organizacij reformiranega usmerjenega izobraževanja.
V splošnih izhodiščih za načrtovanje mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji je treba upoštevati:
—	dolgoročni načrt družbenoekonomskega razvoja naše republike z njegovimi prednostnimi usmeritvami (primarni, sekundami, terciarni in kvartarni sektor);
—	potrebe združenega dela po strokovnih kadrih za družbene dejavnosti in gospodarske panoge glede na raven strokovnosti;
—	policentrični razvoj naše republike in načrtovani razvoj posameznih regij;
—	dolgoročni program razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, ki bo izhajajoč iz navedenega določil za načrtno obdobje izobrazbeno raven prebivalstva, število tistih, ki se bodo izobraževali, potrebno število in vrsto pedagoških kadrov, prostorske zmogljivosti, opremo in tehnologijo vzgojnoizobraževalnih organizacij
ter sredstva, potrebna za vzgojnoizobraževalno dejavnost, meijena z deležem v družbenem proizvodu.
Na temelju teh načrtov in splošnih izhodišč bodo posebne izobraževalne skupnosti in izobraževalna skupnost Slovenije ob sodelovanju z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi načrtovale mrežo vzgojnoizobraževalnih organizacij ter jo z medsebojnim usklajevanjem oblikovale, tako da bo rabila resničnim potrebam združenega dela po kadrih. Pri tem bodo morale izobraževalne skupnosti ali drugi ustanovitelji vzgojnoizobraževalnih organizacij zagotoviti delovanje vzgojnoizobraževalnega sistema usmerjenega izobraževanja, samoupravno organiziranost in povezanost vzgojnoizobraževalnih organizacij z združenim delom in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Kar najtesneje bodo morale sodelovati med seboj, z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi in z republiško izobraževalno skupnostjo.
Predlog o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje nakazuje različne organizacijske možnosti vzgojnoizobraževalnih organizacij prihodnjega usmerjenega izobraževanja, ki jih je treba upoštevati pri snovanju njihove mreže.
Čeprav I. faze usmerjenega izobraževanja institucionalno ne bomo mogli ločevati od II. faze in bodo najbolj idealne organizacijske rešitve tiste, ki bodo v isti vzgojnoizobraževalni organizaciji vključevale I. in II. fazo, bo ponekod morda možno in potrebno organizirati le I. fazo. Če bomo namreč hoteli približati usmerjeno izobraževanje tudi mladini v manj razvitih krajih in delovnim ljudem v krajih, kjer so zaposleni in tako dvigniti splošno izobrazbeno raven vsega prebivalstva, bomo morali širše zasnovati predvsem mrežo I. faze usmerjenega izobraževanja; ta je namreč pogoj vsega nadaljnjega izobraževanja. Krajevno ločeno organizirana L faza usmerjenega izobraževanja pa bo morala biti v vseh primerih vključena v vzgojnoizobraževalno organizacijo, ki bo izobraževala za poklic v drugi fazi kot njena dislocirana enota. Strokovno povezanost in programsko enotnost ter obliko samoupravne organiziranosti in povezanosti bodo urejali posebni akti o ustanavljanju in združevanju takšnih.vzgojnoizobraževalnih organizacij. Razumljivo je, da zaradi širše zasnovane mreže I. faze ne smemo zmanjševati zahtevnosti glede izpolnjevanja vzgojnoizobraževalnih programov niti pogojev glede pedagoškega kadra, organizacije pouka, potrebnega prostora, opreme in izobraževalne tehnologije.
Pri oblikovanju vzgojnoizobraževalnih organizacij s I. in H. fazo usmerjenega izobraževanja bodo bolj kot doslej pričujoči tudi integracijski procesi med posameznimi izobraževalnimi organizacijami ter njimi in proizvodnimi organizacijami združenega dela. Posebne izobraževalne skupnosti bodo podpirale zlasti vertikalno povezovanje vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki usposabljajo kadre za določene panoge ali sorodne poklice na vseh ravneh strokovnosti, saj se bo tako uresničeval kadrovski interes združenega dela, usklajevali se bodo programi in snovale nove smeri in usmeritve izobraževanja.
Zahtevnost programov usmerjenega izobraževanja je odvisna od ravni strokovnosti in terja poleg usposobljenega pedagoškega kadra tudi ustrezen izobraževalni prostor, tehnologijo in opremo. Glede na to, kako bodo ustanovitelji vzgojnoizobraževalnih organizacij mogli kakovostno zadostiti tem pogojem, bo odvisno, katere usmeritve in smeri ter na kakšni ravni bodo lahko organizirali usmerjeno izobraževanje. Gotovo bo mogoče posamezne usmeritve, smeri in ravni strokovnega izobraževanja organizirati že za območje občine, nekatere le za območje regij, obe fazi na vseh ravneh izobraževanja za večje število usmeritev ter smeri pa le v enem ali obeh slovenskih visokošolskih središčih.
Za organizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa je pomembno tudi število učencev v vzgojnoizobraževalni organizaciji. V vzgojnoizobraževalni organizaciji, ki bi vključevala I. in II. fazo do ravni sedanje srednje šole za eno od usmeritev ali smeri, bi moralo biti vsaj 400 učencev, v horizontalno organiziranih centrih s L in II. fazo za več usmeritev ali smeri pa 600 in več učencev. V krajih z večjim številom prebivalstva in bolj razvitim gospodarstvom ter močnejšim zaledjem bo treba organizirati tudi več vzgojnoizobraževalnih organizacij vertikalnega in po potrebi horizontalnega ali celo kombiniranega tipa.
Poleg navedenih izhodišč bodo izobraževalne skupnosti pri oblikovanju mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja upoštevale še posebnosti krajev in regij, predvsem potrebe gospodarskih panog in družbenih dejavnosti, za katere bodo organizirale izobraževanje:
Glede na raven strokovnosti vzgojnoizobraževalne organizacije, kijih bodo imele, je mogoče razvrstiti kraje v tele skupine:
—	kraji s I. fazo usmerjenega izobraževanja (dveletna skupna programska osnova s tistimi primarnimi programskimi usmeritvami, ki jih narekujejo krajevne in ožje regionalne potrebe združenega dela);
—	kraji s I. in II. fazo usmerjenega izobraževanja (do ravni sedanje štiriletne šole — centri usmerjenega izobraževanja, izobraževalni centri v integraciji s proizvodnimi organizacijami);
—	kraji z obema fazama usmerjenega izobraževanja in za vse ravni strokovnosti za določeno dejavnost ali panogo;
—	kraji z obema fazama usmerjenega izobraževanja za vse ravni strokovnosti in za več dejavnosti ali panog.
Samo L fazo usmerjenega izobraževanja bodo lahko organizirale izobraževalne skupnosti v krajih, ki imajo v osmih razredih osnovnih šol najmanj 150 učencev (torej vsaj toliko kandidatov za vpis v
1.	razred I. faze, daje mogoče organizirati najmanj štiri oddelke 1. razreda in 4. oddelke 2. razreda ali skupaj 8 oddelkov), ki izpolnjujejo za organizacijo pouka skupnih programskih osnov s primarnimi programskimi usmeritvami pogoje glede pedagoškega kadra, prostora in tehnologije (ali ki si te pogoje lahko v doglednem času ustvarijo) in kjer se je pokazalo, da potrebuje zdmženo delo kadre s takšno ravnijo strokovnosti (npr. v Cerknici, Litiji, Metliki, Trebnjem, Tržiču, itd.).
L in II. faza usmeijenega izobraževanja do ravni sedanje štiriletne srednje šole bi bili lahko v krajih, ki so že doslej imeli eno ali več srednjih šol, kjer bi izpolnjevali za organizacijo obeh faz vse verifikacijske pogoje (npr. Ajdovščina, Brežice, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, itd.) in seveda tudi tam, kjer so doslej že imeli višje in visoke šole (Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Velenje, itd.). V to skupino bo treba vključiti tudi kraje, ki so že doslej imeli organizirano izobraževanje za posamezne usmeritve ali smeri na srednji stopnji v dislociranih enotah ali pa pri delavskih univerzah in bi si za izobraževanje v obeh fazah morali pridobiti verifikacijo^ za svoje vzgojnoizobraževalne organizacije (npr. Radlje, Sežana, Žalec, itd.).
Obe fazi usmeijenega izobraževanja za vse ravni strokovnosti za določeno dejavnost ali panogo bodo imeli kraji, ki so že doslej razvili dislocirane enote višjih ali visokih šol (npr. Celje, Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Velenje in Murska Sobota, ki sicer doslej takšnih oddelkov še nima, a je s policentričnim razvojem kot središče regije za to predvidena) in naj bi te smeri finalnega izobraževanja na teh ravneh obdržali, ter Kranj (visoka šola za organizacijo dela) in Piran (višja šola za pomorce).
Ljubljana in Maribor ostajata še naprej edini slovenski mesti, ki razvijata vse ravni strokovnosti usmeijenega izobraževanja za več dejavnosti in panog in lahko organizirata finalno izobraževanje za najvišje ravni strokovnosti za posamezne dejavnosti ali panoge v dislociranih enotah. Seveda bo tudi med tema visokošolskima središčema treba načrtno razvijati takšne smeri najvišje ravni strokovnega izobraževanja, ki se bodo dopolnjevale, podvajale pa le tedaj, če bo družba resnično potrebovala toliko strokovnih kadrov, da jih eno samo središče ne bi mogli zagotoviti ali pa prevelika koncentracija ne bi bila smotrna.
Skupaj z mrežo dijaških in študentskih domov naj mreža vzgojnoizobraževalnih organizacij za usmerjeno izobraževanje zagotovi večjo učinkovitost vzgoje in izobraževanja (odprava osipa), pa tudi večjo dostopnost izobrazbe za mladino in delovne ljudi, ki se bodo izobraževali v skladujz družbenimi potrebami, svojimi sposobnostmi in nagnjenji ne glede na svoj materialni položaj in oddaljenost od šolskih središč.
Vsaka družbena skupnost nenehno in sistematično proučuje svojo delitev dela ter spremlja oblikovanje in razvoj poklicev. Na rezultatih teh proučevanj ter na načrtovanjih družbenih potreb po delavcih ter njihovih potrebnih znanjih gradi in posodablja nomenklaturo poklicev (I), sistem razvrščanja poklicev (II) in pripravlja, dopolnjuje ter spreminja profile poklicev (IH).
L
Nomenklatura poklicev je odsev razvojnega stanja produktivnih sil v neki družbeni skupnosti. V najširšem pomenu besede je nomenklatura tudi odsev družbenoekonomskega sistema. Kot rezultat družbene delitve dela pomeni pregled poklicev z določenimi podatki o posameznih poklicih. Nomenklatura poklicev je eno temeljnih družbenih izhodišč, predvsem za načrtovanje kadrovskih potreb, za urejanje dejavnosti zaposlovanja, za statistično in analitično spremljanje poklicne strukture prebivalstva, za vrednotenje dela pa tudi za načrtovanje sistema usmeijenega izobraževanja. Uradna jugoslovanska nomenklatura poklicev iz leta 1952 je zajemala 12.000 poklicev. Ta je bila osnova za ves nadaljnji razvoj združevanja, delitve in razvrščanja poklicev. V istem letu je bil izdan tudi pravilnik o strokah in poklicih, ki predstavlja v zveznem merilu seznam poklicev na stopnji kvalificiranih delavcev. Žal ta pravilnik ni vključeval ?-tudi poklicev drugih kvalifikacijskih stopenj, kot npr. poklicev na ravni tehnikov, poslovodij, delovodij, inženiijev in drugih. Zaradi pomanjkljivosti takratne metodologije oblikovanja nomenklature
1
poklicev, njenega spremljanja in dopolnjevanja, enostranosti pravilnika o strokah in poklicih ter družbenega nesprejemljivega rangi-ranja poklicev na fizično in umsko delo, smo v Sloveniji že leta 1964 začeli izdelovati novo metodologijo za oblikovanje nomenklature poklicev. K temu nas je vodilo tudi stališče republiških upravnih organov, da administrativno razvrščanje in priznavanje kvalifikacijskih stopenj, ki nista v skladu z resolucijo o izobraževanju strokovnih kadrov (Uradni list FLRJ, št. 25-267/61) in s priporočilom o nalogah na področju strokovnega izobraževanja v Sloveniji (Uradni list LRS, št. 30-267/61), zavira uveljavljanje takega sistema strokovnega izobraževanja, ki bi bilo v skladu z načelom delitve osebnih dohodkov po delu. Nova nomenklatura je pomenila napredek prav v tem, daje zajela vse takratne zahtevnostne ravni, hkrati pa vključuje vse podatke o posameznih poklicih, in sicer:
—	naziv poklica;
—	delovna mesta, ki so značilna za poklicno dejavnost;
—	opis dela;
—	razvrstitev poklica v stopnjo in skupino glede na zahtevnost in vsebino dela;
—	opredelitev načina izobraževanja.
Na temelju tako oblikovanih nomenklatur poklicev, ki so že izdelane skoraj za vse gospodarske dejavnosti (22), smo evidentirali okrog 2000 poklicev. To pa je bistveno manj, kot jih prikazuje nomenklatura zavoda za statistiko iz leta 1971 (zadnje ljudsko štetje). Ta jih navaja kar 16.000. Pregled poklicev zveznega statističnega zavoda je v bistvu izbor delovnih mest, kijih le-ta pojmuje kot poklice.
n.
Ker je poklicev veliko, jih je treba v nomenklaturi ustrezno razvrstiti. Klasifikacija poklicev je sestavni del nomenklature poklicev. Po dejavnosti je to dvodimenzionalen proces; eno dimenzijo — vertikalni vidik predstavlja zahtevnost dela, drugo dimenzijo - horizontalni vidik pa vsebina dela. Horizontalni vidik obsega razvrščanje poklicev v sorodne skupine glede na podobnost po vsebini dela, panogi ali dejavnosti. Vertikalni vidik pa obsega razvrščanje poklicev glede na različno zahtevnost dela. Model, ki se oblikuje na temelju razvrščanja poklicev po vertikalnem vidiku, se v praksi imenuje klasifikacijska lestvica.
Ta klasifikacijska lestvica je obsegala devet stopenj. Delavca je razdelila-na štiri vrste (nekvalificirani, polkvalificirani, kvalificirani in visoko kvalificirani delavci), uslužbence pa na pet vrst (pomožni uslužbenci, nižji strokovni uslužbenci, srednji strokovni uslužbenci, višji strokovni uslužbenci, visoko strokovni uslužbenci). Lestvica je bila skladna z dualističnim sistemom izobraževanja.
Takšno razvrščanje poklicev temelji na delitvi poklicev na intelektualne in manualne: nekateri ljudje (intelektualci) se razvrščajo po šolski izobrazbi, drugi (manualni) pa po zahtevnosti dela in delovnem uspehu. Dualizem v kvalifikacijski lestvici je odsev tradicionalne preteklosti in predstavlja temeljno oviro pri oblikovanju vzgojnoizobraževalnega sistema.
S pripravljanjem nove metodologije za izdelavo nomenklature poklicev v 1. 1964 smo v Sloveniji želeli odpraviti med drugimi tudi te slabosti. V letu 1964 pripravljena razvrstitev poklicev obsega 6 kategorij poklicev, enomih za delavce in uslužbence: poklic ozkega profila, poklic širokega profila, poklic profila tehnik in njemu podobni, poklici profila inženir in njemu podobni, poklici profila diplomirani inženir in njemu podobni, poklici profila magister.
Takšna razvrstitev poklicev se je v Sloveniji do danes uveljavila na nekaterih področjih, kot npr.: v delovnih organizacijah v zvezi z izdelavo sistemizacij, v zaposlovanju, v srednjem šolstvu, pa tudi v zveznem merilu, saj je od 1. 1970 uveljavljen in na tej klasifikaciji pripravljen šifrant poklicev, ki zajema okrog 2000 poklicev. Z manjšimi dopolnitvami je ta razvrstitev uveljavljena tudi na področju samoupravnega sporazumevanja v zvezi z nagrajevanjem.
Za sistem usmerjenega izobraževanja je v zveznem merilu pripravljen za javno razpravo predlog nove kvalifikacijske lestvice, ki obsega enajst stopenj. Ta predlog je izdelan zgolj z vidika razvrščanja delavcev na podlagi tega, koliko časa (v letih) se bodo ali so se strokovno izobraževali. Ne daje pa odgovora, katere poklice zahteva združeno delo.
III.
Na temelju nomenklature poklicev in na razvoju dejavnosti, ki jih vključujejo poklici, navedeni v nomenklaturi, se ugotavljajo profili poklicev. Podlaga za njihovo izdelavo so zahteve enega ali več konkretnih delovnih mest in dejavnosti (opravil) na teh delovnih mestih. V svojem bistvu so kombinacija opisa dela in lastnosti človeka, ki to delo opravlja. Z njimi se torej najbolje usklajujejo zahteve dela s potrebnimi sposobnostmi ljudi, ki naj ta dela izvajajo. Profili poklicev so odvisni od razvojne dinamike dela. Ker se zahteve dela nenehno spreminjajo zaradi uvajanja novih znanstvenih in tehnoloških izsledkov v proces dela, je treba tudi pfofile poklicev nenehno preverjati, dopolnjevati in spreminjati.
Profili poklicev so pripomoček za naslednje dejavnosti:
—	smotrno poklicno usmerjanje in zaposlovanje (izbiranje ljudi glede na potrebne sposobnosti, nagnjenja in interese ter glede na njihova znanja, spretnost in delovne navade), napredovanje in pre- . meščanje ljudi;
—	pripravljanje programov izobraževanja; glede tega so profili pomemben dokument in vmesni člen med analizo dela in programiranjem;
—	izpopolnjevanje in permanentno izobraževanje strokovnih kadrov.
Izvršni odbori panog pri gospodarski zbornici SR Slovenije in ustrezni republiški zavodi so od leta 1966 do konca leta 1975 potrdili profile za okrog 300 poklicev, ki jih izobražujemo v srednjih šolah in v šolah, organiziranih po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij.f
Jugoslavija kot enotno ekonomsko tržišče, kjer se vse bolj uveljavlja usmerjanje in usklajevanje proizvodnje, zahteva temu ustrezno usmerjeno in usklajeno ravnanje na področju kadrov in kadrovske politike, še zlasti pri načrtovanju, zaposlovanju, izobraževanju, spremljanju in razvoju kadrov. Ta dejavnost naj bi torej temeljila na poenotenih strokovnometodoloških načinih obravnave in enotnih družbenopolitičnih stališčih.
Zaradi tega je treba izoblikovati poenoteno jugoslovansko metodologijo za sestavljanje nomenklature poklicev, katere temeljna sestavina je tudi klasifikacija, razvrščanje poklicev. Ta pa omogoča poenotenje pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v najširšem pomenu besede.
Ko pričenjamo z javno razpravo o izhodiščih za reformiranje srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, je v tej razpravi treba opredeliti vsa področja in funkcije, ki vplivajo na uresničitev reforme celotnega sistema vzgoje in izobraževanja po osnovni šoli. V
D Zavod SRS za šolstvo je v skladu s 5. členom zakona o pedagoSci službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74) na podlagi ugotovljenih profilov poklicev izdelal, strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije pa potrdil načrte in predmetnike za 184 poklicev, od tega za 60 poklicev, ki se šolajo Po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij in za 124 poklicev, ki se šolajo po zakonu o srednjem šolstvu.
ta sklep se uvrščajo prav gotovo družbena in strokovna opravila v zvezi z:
—	nomenklaturo s klasifikacijo poklicev kot podlago za izdelavo profilov poklicev, načrtovanje kadrov, analitično statistično spremljanje gibanja kadrov, izvajanje politike zaposlovanja, kadrovskega ravnanja v organizacijah združenega dela in podobno;
-	profili poklicev kot podlago za programiranje usmerjenega izobraževanja že v primarnih osnovah in še posebej v finalnem izobraževanju po L fazi tega izobraževanja.
Da bi prispevali k uresničevanju načrtnosti in skladnejšeu razvoju Jugoslavije kot celote tudi v kadrovski politiki, katere del je tudi izobraževanje, smo se v Sloveniji lotili izdelave konkretnega predloga nomenklature s klasifikacijo poklicev in njihovega razvrščanja. O predlogu, ki ga bomo pripravili v Sloveniji, bo potekala javna razprava v organizacijah združenega dela. Ta predlog bomo predstavili medrepubliškim in pokrajinskim organom kot različice enotnejšega urejanja vprašanj kadrovske politike in izobraževanja.
Od javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje pričakujemo, da bi dala čimveč predlogov in pobud, kako in v kateri smeri bi bilo treba razvijati analitično proučevalno dejavnost na področju delitve dela in poklicev glede na potrebe združenega dela. Odgovoriti moramo, kaj in v kakšnem obsegu je treba enotno urejati na ravni SFRJ. Hkrati pričakujemo predloge, kritične pripombe in mnenja.
Za uresničevanje človekovih ustavnih pravic, interesov in potreb po znanju določajo ustava in zakoni tako organiziranost vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, da lahko delavci v temeljnih organizacijah združenega dela soodločajo o uporabi sredstev, ki so jih ob delitvi dohodka namenili za vzgojnoizbraževalno dejavnost. Delavci vsega združenega dela uresničujejo to svojo samoupravno pravico s tem, da:
1.	sodelujejo pri upravljanju vzgojnoizobraževalnih organizacij;
2.	s svobodno menjavo svojega dela z delom prosvetnih delavcev razvijajo nov družbenoekonomski odnos, ki temelji na enakopravnosti vseh delavcev v združenem delu in njihovem deležu pri ustvarjanju družbenega proizvoda in družbenem napredku. Svobodno menjavo dela uresničujejo delavci:
a)	v neposredni menjavi dela med delavci TOZD (uporabniki in izvajalci vzgojnoizobraževalnih storitev);
b)	združeni v samoupravnih interesnih skupnostih, v katerih usklajujejo svoje medsebojne splošne in posebne interese in potrebe po vzgoji in znanju.
I.	IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Na temelju zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74) delujejo v SR Sloveniji tri vrste izobraževalnih skupnosti: občinske izobraževalne skupnosti, posebne izobraževalne skupnosti in izobraževalna skupnost Slovenije.
Vsaka skupnost ima svoje področje delovanja. Vse se v delovanju dopolnjujejo in so skupaj odgovorne za celotno izobraževanje v SR Sloveniji.
Občinske izobraževalne skupnosti* opravljajo naloge na področjih predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja otrok in odraslih, usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in drugih oblikah vzgoje in izobraževanja v času obveznega šolanja. Občinske izobraževalne skupnosti se vključujejo tudi v sistem usmerjenega izobraževanja, saj sodelujejo pri oblikovanju politike, izgrajevanja sistema in načrtovanju razvoja usmerjenega izobraževanja v občini, za kar 'se dogovarjajo s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in izobraževalno skupnostjo Slovenije.
Občinskih izobraževalnih skupnosti je šestdeset, kolikor je občin v SR Sloveniji. Poleg njih je ustanovljena še obalna izobraževalna skupnost, ki združuje skupnosti na obali in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana, ki so jo ustanovili ljubljanske občinske izobraževalne skupnosti.
Posebne izobraževalne skupnosti ustanavljajo delavci TOZD kot uporabniki in delavci TOZD kot izvajalci (člani) za posebna področja vzgojnoizobraževalnih dejavnosti ali za skupino sorodnih področij, če ugotovijo skupne izobraževalne potrebe in interese. V posebnih izobraževalnih skupnostih se združujejo vzgojnoizobraže-valne organizacije vseh stopenj usmerjenega izobraževanja določenega področja po končani osnovni šoli. Do konca leta 1975 so bile ustanovljene štiri posebne skupnosti, vendar sta prejšnje leto delovali samo dve skupnosti.
Izobraževalna skupnost Slovenije je po svoji funkciji zveza občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti, ki prek nje oblikujejo in izvajajo enotno vzgojnoizobraževalno politiko v SR Sloveniji, zagotavljajo razvoj vzgoje in izobraževanja in uresničujejo vzajemnost ter neposredno zadovoljevanje potreb in interesov na tistih področjih usmerjenega izobraževanja, kjer ni posebnih izobraževalnih skupnosti. Prek izobraževalne skupnosti Slovenije člani enakopravno odločajo v skupščini SR Slovenije v zadevah, za katere je z zakonom predvideno takšno odločanje.
H. IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI
Demokratizacija izobraževanja se ne more izražati le v izenačevanju dostopnosti in ustvarjanju enakih možnosti za izobraževanje, ampak mora v socialistični samoupravni družbi temeljiti na usklajevanju izobraževalnih interesov posameznika s potrebami združenega dela. Zato ni mogoče uresničiti reforme, ki bi bila zasnovana brez organiziranega sodelovanja združenega dela in ne-
1 Povzeto jx) 12., 13. in 14. členu zakona o.izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/73)
skladna z razvojnimi potrebami posameznih področij dejavnosti. To ne velja samo za organizacijo posameznih smeri in usmeritev. Prav toliko zadeva tudi zgradbo vsebinske strukture in vzgojno-izobraževalne smotre posameznih programov, saj morajo zagotavljati poleg zadostnega števila potrebnih kadrov tudi tiste kvalitete, ki so potrebne glede na predvidene razvojne potrebe, zlasti večjo prilagodljivost kadrov za spremembe v zahtevah, ki jih povzroča razvoj tehnologije ter njihovo usposobljenost za stalno in sprotno izpopolnjevanje. Te zahteve je mogoče kvalitetno izpolniti z vzpostavljanjem čimbolj neposrednih odnosov med vzgojnoizobraževalno dejavnostjo in drugim združenim delom.
Tudi ustavno načelo svobodne menjave dela terja neposredno izpeljavo družbenoekonomskih odnosov med organiziranimi področji izvajalcev in uporabnikov, ki imajo skupne izobraževalne interese. Zaradi specifične vloge izobraževanja v družbenoekonomskem razvoju pa je hkrati treba zagotavljati poleg konkretnih potreb posameznih subjektov v združenem delu tudi medsebojno usklajevanje med posameznimi področji ter širše in dolgoročne potrebe združenega dela. Sistem samoupravnega organiziranja na tem področju mora omogočati potrebno stopnjo usklajevanja in solidarnosti, ki jo bo združeno delo, organizirano v posebnih izobraževalnih skupnostih, uresničevalo zlasti v izobraževalni skupnosti Slovenije, v nekaterih primerih pa tudi s sodelovanjem z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi.
Zahteve in potrebe tako organiziranega združenega dela bodo odločujoč dejavnik pri spreminjanju obstoječih oblik in vsebine izobraževanja. Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, ki je v razpravi, mora zaradi skupnih interesov združenega dela in socialistične samoupravne družbe zagotoviti predvsem enotna izhodišča in organizacijske okvire. Konkretna izpeljava, zlasti pa oblikovanje finalnih programskih usmeritev in smeri pa bo mogoča le s sodelovanjem ustrezno organiziranih asociacij združenega dela, ki jih v sistemu samoupravnega organiziranja predstavljajo posebne izobraževalne skupnosti.
III. ORGANIZIRANJE
POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI
Zakon o izobraževalnih skupnostih je že leta 1975 opredelil izhodišča za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Vendar so jih doslej ustanovili le na nekaterih področjih združenega dela (gozdarstvo, kmetijstvo in živilska industrija, usnjarska industrija, tekstilna industrija, kemijska industrija, farmacija in gumarska industrija). S tem je seveda zajet le majhen del izobraževalnih interesov združenega dela. Na nekaterih drugih področjih (lesna industrija, grafična industrija, gradbeništvo, poštni promet, železniški promet, pomorski promet) se delovne organizacije povezujejo med seboj, zato da uresničujejo in usklajujejo določene kadrovsko-izobraževalne funkcije in se povezujejo z izobraževalnimi organizacijami, niso pa še oblikovale samoupravnih interesnih skupnosti in ne uresničujejo menjave dela. Ti zametki pa so prav gotovo že dobra podlaga za preraščanje teh oblik v posebne izobraževalne skupnosti, zato moramo pospešiti njihovo organiziranje.
Na drugih področjih združenega dela doslej ni bilo pobud za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Za sedaj ta področja še uresničujejo svoje izobraževalne interese prek izobraževalne skupnosti Slovenije, ki pa je očitno preširok in preveč heterogen okvir za učinkovito uveljavljanje neposrednih odnosov in pretok vplivov med šolami in uporabniki njihovih storitev.
Za nadaljnje oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti bo verjetno treba upoštevati nekatere značilnosti, ki so se pokazale pri dosedanjem oblikovanju teh skupnosti.
Razmeroma lahko je organizacijsko in vsebinsko povezati tista področja združenega dela, ki uporabljajo pretežno kadre ene ali nekaj sorodnih programskih usmeritev in ustrezne izobraževalne organizacije. Doslej ustanovljene izobraževalne skupnosti so take narave. Tudi v nadaljnjem procesu organiziranja in ustanavljanja bo mogoče izoblikovati še določeno število takšnih skupnosti.
Večji problemi se kažejo pri povezovanju tistih področij združenega dela, ki uporabljajo kadre večjega števila programskih usmeritev in smeri ter vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki usposabljajo takšne strokovnjake, ki se zaposlujejo na širših področjih združenega dela. V teh primerih se doslej niso pokazali tako določno izraženi interesi za oblikovanje posebnih skupnosti. Menimo pa, da to stanje ne more bistveno ovirati oblikovanja posebnih izobraževalnih skupnosti, če bomo pobude in postopek za njihovo organiziranje oprli predvsem na tiste nosilce v združenem delu, ki pri svoji osnovni dejavnosti zaposlujejo pretežen ali pomemben delež kadrov posameznih profilov. Pri financiranju ustrezne izobraževalne dejavnosti bo treba zagotoviti sodelovanje drugih področij združenega dela, ki tudi zaposluje te kadre, čeprav v manjši meri. Na primer: strojniki se zaposlujejo skoraj na vseh proizvodnih področjih združenega dela, v strojni industriji jih je celo manj kot na vseh drugih področjih skupaj. Vendar pa predstavljajo strojniki, zaposleni zunaj strojne industrije praviloma samo manjši del zaposlenih za določena opravila, ki so podobna osnovnim opravilom v strojni industriji (vzdrževanje, remont, servisi, itd.). Zato bi bilo možno in smotrno oblikovati posebno izobraževalno skupnost, npr. strojne industrije in izobraževalnih organizacij, ki usposabljajo za skupine strojniških poklicev, ker bo ta industrija s svojo proizvodnjo, tehnologijo in razvojnimi usmeritvami najustrezneje oblikovala oblike in programe izobraževanja za te poklice. Pridobivanje potrebnega števila teh kadrov za celotno združeno delo in ustrezno materialno soudeležbo pa bo mogoče zagotoviti s sodelovanjem med to skupnostjo in drugimi. Podobne razmere so še na nekaterih drugih področjih združenega dela in izobraževanja (npr. elektro industrija, blagovni promet, itd.).
V neposredne odnose bo potrebno vključiti tudi tiste vzgojno izobraževalne organizacije, ki usposabljajo kadre bolj ali manj za celotno združeno delo, vendar za take poklice, ki praviloma niso nikjer prevladujoči (upravno administrativni, pravniški, politološki in sociološki, organizacijski in drugi kadri najširših profilov). Usposabljanje teh kadrov je v bistvu skupna funkcija vseh posebnih izobraževalnih skupnosti, dogovoriti pa se bo treba, ali bomo njihovo izobraževanje povezali v posebnih izobraževalnih skupnostih z določenimi področji združenega dela ali pa bodo posebne izobraževalne skupnosti zagotavljale izobraževanje teh kadrov kot eno od skupnih nalog, ki jih bodo uresničevale v izobraževalni skupnosti Slovenije.
Takšna zasnova posebnih izobraževalnih skupnosti bi utegnila voditi k odtujevanju usmerjenega izobraževanja od lokalne ali območne problematike. Zato bo nujno, da se bodo zlasti večje posebne izobraževalne skupnosti organizirale tudi v temeljne skupnosti ali enote za ustreznejše upravljanje in uveljavljanje določenih posebnih interesov. Temeljne skupnosti ali enote bodo nastajale tudi znotraj večjih posebnih izobraževalnih skupnosti, zato da bodo zagotavljale interese nekaterih specifičnih proizvodnih področij (npr. elektronska industrija v sklopu elektro industrije, farmacija v sklopu kemijske industrije, itd.).
1.	Organizacija javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje
2.	Preobrazba srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje
3.	Zakaj je potrebna reforma srednjega in visokega šolstva?
4.	Center usmrajenega izobraževanja
5.	Nekateri vidiki oblikovanja mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij usmrajenega izobraževanja v SR Sloveniji
6.	Posebne izobraževalne &upnosti
7.	Enotna nomenklatura poklicev in profili poklicev — element za oblikovanje sistema usmeijenega izobraževanja
PREOBRAZBA SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
(gradivo za javno razpravo)
Izdala komisija IS skupščine SR Slovenije za pripravo in izvedbo akcije za reformo sistema vzgoje in izobraževanja. Založilo ČZP Prosvetni delavec, Ljubljana, Poljanska c. 6 Za založbo: Neža Maurer
Natisnila ti&ama Ljudske pravice v nakladi 60.000 izvodov Gradivo kot priloga Prosvetnega delavca št. 5 je izšlo tudi v Delavski enotnosti št. 9
Naročilnice za dodatne izvode sporočite upravi Prosvetnega delavca, Nazoijeva 1, tel. 22-284.
RADIO IN ŠOLA
Nenavadni pogovori
15. marec ob 14.00 II. program 17. marec ob 9.05 I. program
To sem naredil, ker sem lump
V vsakem razredu najdemo učenca ali celo več učencev, ki so slabše prilagojeni vzgojnim in moralnim veljavnim standardom. Vzroki take neprilagojenosti so lahko različni. Oddaja bo prikazala način, kako se lahko med učencem z vedenjskifni motnjami in okoljem sklene začarani krog, ki prav sili otroka v vlogo Jzob-čenca“, „lumpa“, „barabe“.
Otrok z vedenjskimi motnjami je ne glede na vzroke vedenjskih motenj tudi moten v razvoju. Ponavadi imajo vedenjske motnje in čustvene motnje isti skupni imenovalec, to je konfliktna situacija v družinskem okolju. Tak otrok pride v šolo z obilico neugodnih izkušenj z zanj pomembnimi odraslimi osebami, to je predvsem s starši. Njegov odnos do staršev vsebuje veliko sovražnosti. Otrok sčasoma posploši odnos do staršev na druge ljudi, svet dojema kot njemu sovražen in krivičen. Otrokovo neustrezno vedenje je bolj ali manj odsev protesta zoper druge, pri tem pa seveda prizadeva tudi ljudi, ki niso prav nič krivi za njegove zgodnje neugodne življenjske izkušnje. Otrok z vedenjskimi motnjami s svojo težavnostjo povzroča odklonilno ali represivno ravnanje drugih. S svojimi vzorci negativnega vedenja in reagiranja vstopa tudi v šolsko okolje ter pravzaprav velikokrat sam povzroča razumljive in opravičene neugodne reakcije okolja. Te potrjujejo otrokov vtis o sovražnem in proti njemu usmerjenem svetu, zoper katerega protestira z novimi vedenj-skimi odkloni.
Drugi mehanizem, ki dodatno pogojuje neustrezne oblike vedenja, je mehanizem introje-ciranja sodb okolja. Otrok je neštetokrat slišal ali začutil, da drugi mislijo, da je lump ali baraba od svojih staršev, od staršev drugih otrok, ki prepovedu-
jejo svojemu otroku, da bi se družil z ,Jumpom“, od vrstnikov, od učiteljev, ki ga kaznujejo za njegove prestopke, ipd. Ker je podoba o lastnem jazu pretežno odsev sodb drugih ljudi o človeku, otrok sčasoma tudi sam prevzame enako mnenje o sebi. Identificira se z vlogo ,jumpa“ in se tudi obnaša skladno s to vlogo. Zanimiveje, da mnogi od teh otrok odgovore na vprašanje „zakaj si to storil11 najprej z besedami: „Ker sem lump."
Znano je, da se otroci z vedenjskimi motnjami radi povezujejo v klape. Poleg drugih motivov je pri tem pomembno še to, da ni otrok nikjer sprejet, se nikjer ne počuti zaželenega in varnega in se ne more nikjer uveljaviti na socialno sprejemljiv način. V klapi ima občutek pripadnosti, sprejetosti in varnosti, v klapi ga upoštevajo, pogosto ga celo tem bolj upoštevajo, čim večja so njegova negativna junaštva.
Otroci, ki se slabo vedejo, so skoraj praviloma tudi slabi učenci. Slab šolski uspeh se v naših predstavah že sam po sebi povezuje z negativnimi sodbami o otroku in tem bolj pripomore k utrjevanju negativne moralne sodbe o otroku z vedenjskimi motnjami. To, da je Jak otrok slab učenec, je pri socialni adaptaciji posebno pomembno, ker so zanj tudi na storilnostnem področju možnosti zaprte. Tako je prizadet na področju medosebnih odnosov in na sto-
rilnostnem področju. Čimbolj se v začaranem krogu utrjuje splet opisanih sekundarnih mehanizmov, ki vplivajo na otrokovo adaptacijo, tem težja je pot nazaj k družbi.
Ker se mnogo, marsikdaj pa celo večina opisanega dogaja v šoli, ima šola velike možnosti, da pomaga preprečiti razvoj otroka v smerdisocialnosti.
Tak pa je začetek zgodbe v Nenavadnih pogovorih:
NA W VEDO V A LE C: V današnjih Nenavadnih pogovorih vam bomo povedali Mirkovo zgodbo. Povedali zato, da je ne bi vi doživeli. Kajti, preveliko je bilo njegovo trpljenje in naše spoznanje, kako smo odrasli pogosto omejeni in površni. Marjanca, ki je bila Mirkova sošolka, je razumela več kot mi vsi. Žal se tudi njej ni posrečilo, da bi Mirka sama rešila.. .
(KAPLJANJE VODE)
UČITELJ: Kaplje. Pipe. Vodovodna pipa pušča. Pokvarjena je. Jezi me, a ne morem biti-hud nanjo. Ne želim je kaznovati. Rad bi jo le popravil. Da bi ne bila več pokvarjena. O ljudeh, ki so pokvarjeni, pa sodimo čisto drugače. Ljudje se sploh ne bi smeli pokvariti. Morali bi biti vedno v redu. Menda me je prav Mirkovo dejanje pripravilo do tega razmišljanja. Bojim se, da sem jaz, njegov učitelj, kot tale vodovodna pipa. Mirko me je želel popraviti, le da tega jaz nisem opazil.
Pionirski tednik
Vsako soboto ob 9.05 slišijo najmlajši poslušalci znani avizo, ki najavlja njihovo oddajo Pionirski tednik. Prav lahko rečemo, da je to njihova oddaja, saj uredništvo že vsa leta pripravlja Pionirski tednik tako, da sodeluje v njem čimveč otrok. To sodelovanje je že dolgoletno, saj imamo prav na vseh koncih Slovenije številne mlade pionirje — novinarje. Ti pionirji sodelujejo z našim uredništvom že več let, lahko rečemo, da ne-
Dolgo ni zdravnika. Pač. Lu je. Upam, da mi bo dovolil obisk.
UČITELJ: Doktor, ga smem obiskati?
ZDRAVNIK: Nič kaj dobro ni z Mirkom. Močno se je porezal. Veliko krvi je izgubil. Ne smete ostati predolgo. Ne razburjajte ga.
UČITELJ: Rad bi izvedel, zakaj se je odločil za tako strašno dejanje.
ZDRA V NIK: Koliko časa je bil vaš učenec?
UČITEIJ: Eno leto. Prišel je iz drugega kraja. Tih in miren je bil. Komaj smo vedeli zanj. Bili smo tudi prezaposleni z otvoritvijo nove šole. Take in drugačne priprave za nastop in notranji in zunanji okras, pa še redni pouk. Kar nekako pozabili smo nanj in na njemu podobne: tihe, mirne in urejene.
ZDRA VNIK: Vsak človek je skrivnost. Vsak potrebuje veliko pozornosti.
UČITELJ: Saj. Kdo bi to pričakoval? Ga boste rešili?
ZDRAVNIK: Upamo na najboljše. Skrbi nas, ker slabo sodeluje. Kar nekako brez volje je. Veliko nam boste pomagali, če boste našli vzrok njegovega dejanja. Ne zamerite, da bo danes sestra kmalu prišla po vas. Raje več obiskov kot en dolg. Saj razumete, ali ne?
UČITELJ: Hvala, doktor.
NAPOVEDOVALEC: Kako je opravil Mirkov učitelj obisk pri svojem učencu, boste zvedeli. Mirkova tragedija se je začela že precej prej. V drugem kraju in v drugi šoli. Mirko je bil takrat prej preveč vesel in skoraj razposajen otrok, kot pa preveč miren, tih in urejen. Takole je bilo . ..
IN A PETRIČ
kateri med njimi že od prvega razreda osnovne šole naprej. Tako se ta krog mladih sodelavcev vsako leto poveča, vsako leto nekateri prenehajo sodelovati, javljajo pa se vedno novi. Tako dobivamo tudi vsako leto nove zamisli in potem pripravljamo nove rubrike. Pionirji so tako lahko spoznavali znane osebnosti iz našega političnega, športnega in kulturnega področja, sami so predlagali zanimivosti iz svojega
kraja in potem z našo pomočjo posneli reportažo o tem. Organizirali smo akcijo obiskovanja med dopisniki, lani smo imeli tridnevno srečanje mladih pionirjev-novinarjev na Pokljuki, letos so naši mladi dopisniki v zimskih počitnicah gostili pionirje z otoka Visa. O vsem tem seveda posnamemo reportaže, ki so v programu prava osvežitev in jih radi poslušajo tudi drugi poslušalci. Pionirji novinarji nam redno pošiljajo svoja pisma in nekateri nas o vsem, kar je pri njih novega, sproti obveščajo. Prepričani snio, da bi bilo vsako uredništvo veselo takih sodelavcev, kot jih imamo mi med šolarji. Njihova sporočila so novinarsko izpiljena, kakovostna in jih velikokrat ni treba popravljati. Vsalcotedenska vaja, pisma, ki si jih izmenjujemo, pogovori ob obiskih, pa vsakoletno desetdnevno srečanje mladih novinarjev iz vse Jugoslavije — to so tiste oblike sodelovanja z najmlajšimi novinarji, ki ohranjajo med njimi in njihovo oddajo tesne zveze in pristen
odnos. Ta ne preneha niti kasneje, ko že zdavnaj zapustijo osnovno šolo.
Redno objavljamo tudi aktualne reportaže, skušamo obiskati in prenesti na magnetofonski trak vse, kar se je zgodilo v enem tednu zanimivega in pomembnega. Trudimo se, da spregovorimo mladim poslušalcem tudi o vseh akcijah slovenskih in jugoslovanskih pionirjev, da redno spremljamo jugoslovanske pionirske igre in tudi druge akcije, predvsem tiste, ki jih imajo pionirji najraje. To pa so akcije, ki ohranjajo tradicije NOB. Zato smo bili v uredništvu še posebno veseli zveznega priznanja, ki ga je prejel Pionirski tednik ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Poklonili so mu ga: Svet za vaspitanje i zaštitu dece Jugoslavije, Zveza pionirjev Jugoslavije in Zvezni odbor JPI za ohranjanje tradicij NOB in razvijanje pridobitev socialistične revolucije med pionirji.
TANJA PIRŠ
ARMADA SMO VSI
Iz beograjske osnovne šole Djuro Djakovič
»Rad imam čuvarje naše domovine««
Kaj pišejo učenci o svobodi, miru in ljubezni do domovine
„Vzgoja in izobraževanje mladih in odraslih morata biti organizirana tako, da bistveno prispevata k oblikovanju svobodne, vsestransko razvite socialistične osebnosti."
(Iz resolucije 10. kongresa ZKJ)
Po dvorišču osnovne šole Djuro Djakovič v Beogradu, stisnjenem med visoke zidove stanovanjskih hiš, so se podili razigrani otroci. Njihovi veseli, prodorni glasovi so preglasili trušč avtomobilov v Francoski ulici. Ko gledaš zardele obraze, iskreče oči in brezskrben direndaj, se ti zdi, da v teh otroških glavicah ni prostora za nič resnega, težkega.
Šolski zvonec kliče k pouku, prijazni ravnatelj Dragutin Bo-gosavljevič pa nas povabi, naj spoznamo učence in učitelje pri delu. Ker ne želimo motiti pouka, nam pokažejo naloge, ki so jih učenci napisali pri uri srbohrvaščine. V zvezkih je veliko resnih misli, ki dokazujejo znanje. Ponekod so z rdečilom vpisane samo vejice, ponekod pa kar cele vrste. Pravopis je Pač treba spoštovati.
Ne glede na ocene (te so bile °d 2 do 5) smo izbrali nekaj od-
lomkov iz nalog. Tema naloge, ki so jo pisali učenci v 5. razredu, je bila: Kaj ti je v naši domovini najbolj všeč?
Poglejmo, kaj so odgovorili:
„ V vsakem kraju je kaj lepega. Nekdo ima rad planine, gozdove in druge naravne lepote. Jaz pa imam najraje svobodo, mir, in vse, kar so zgradili ljudje v moji domovini v tridesetih letih svobode. .. . Čeprav smo majhni in nismo v uniformah, tudi mi branimo domovino - s knjigo in z znanjem..." Tako je napisala Milica Jevtič.
,, . . Bratstvo in enotnost sta mi dala to, kar je v moji domovini najlepše: brezskrbno otroštvo. Naše planine, reke, morje, gozdovi in ravnine ne bi bili tako lepi, če bi z njimi gospodarili sovražniki.
Naša dežela je sicer majhna, toda velika po svojih delih. Taka pa ne bi bila, če ljudje v njej ne bi bili složni.
Jugoslavija ima veliko srce. Sprejema ljudi vsega sveta, da jim pokaže, kaj je to sloga," pravi Saša Jovanovič.
„Rad imam čuvarje naše domovine. Če bi mogel, bi jih objel in se jim zahvalil za trud; brez njih ne bi imeli takega brezskrbnega otroštva. Rad imam tovariša Tita, hvaležen sem mu za njegova potovanja v daljne dežele, saj tudi tako zagotavlja naš mirni jutrišnji dan . .. “ je zapisal Slavoljub Erjavec.
„Nad našo deželo se mimo spreletava golob svobode. Naša domovina se razvija pod njegovimi krili in nam želi dati še lepše otroštvo. .. “ pravi Jelena Večič.
„Spoštujem to ljudstvo in ga imam rada; če bo treba, bom dala zanj tudi svoje življenje, ker je nekdo tudi zame dal svoje... “ je napisala Ljiljana Rakočevič.
V osmem razredu so se lotili verzov - po svobodni izbiri.
Tatjana Jugovič si je izbrala tele:
— Za vsako ceno bomo branili svobodo,
od ognjišča revežev nas ne bo nihče pregnal
Uporni smo kot planinski bori, ki v živo skalo so pognali korenine
Takole piše:
„.. . Ubil me boš, toda moje srce bije v srcu ljudstva. Moja mati je K ozara in oče Lovčen. Moje žile so Sutjeska, Neretva, Drina..."
,,Dokler bo moje srce bilo v srcu mojega ljudstva, dokler bo ideja svobode grela našo misel, ne bomo dopustili, da bi tujec teptal našo deželo. Ne bomo dovolili, da bo zatiral mojega tovariša. Ta dežela je spomenik tistim, ki so zanjo žrtvovali življenja. Svetinja je.
Vedno bomo spoštovali tiste, brez katerih ne bi obstajali Del mene so, jaz pa sem del njih. “
Vesna Dimitrijevič iz istega razreda je izbrala tele verze:
- Spet prihaja praznik in prelep večer
v deželi razcveteli se bude spomini.
V naših srcih radost in pesem žubori.. .
Navdahnjena nadaljuje:
,JPtice, kam ste se skrile? Pridite, pridite! Pridite v to deželo, okrasite veličastno modrino neba, zazibajte se na bleščečih sončnih žarkih. Zapojte nam svojo najlepšo pesem in se veselite z nami. Sanjajte o velikih toplih gnezdih in o vsem, kar ljubite, ko boste gledale na
čudovitih poljih samo cvetje -ljubko, pisano, dehteče.
Ptice, pridite in okrasite naše nebo, ne dopustite, da bi vaš prostor zavzela vojaška letak!"
Zoran Maslovar iz petega razreda razmišlja o spomeniku neznanemu junaku:
naših vojakov. Zdi se mi, da govorijo:	Bodi dober, potem
bomo tudi mi srečni.
In sedaj je ta borec pred menoj. Vedno je tu, a ne pove svojega imena Želim, da bi oživel. Potem bi bila njegova družina spet srečna. Srečna kot ntim
Bratstvo in enotnost sta mi dala to, kar je v moji domovini najlepše: brezskrbno otroštvo
. . Razmišljam: Kakšen človek je bil to? Ali je imel družino? Vem, da je ljubil svojo deželo, saj mu ni bilo žal zanjo darovati svojega življenja.
Vem, da ni hotel živeti v suženjstvu, zato je tudi šel v boj. Iz njega se ni vrnil - k sinu, materi, prijateljem ... Ostal je tukaj - na večni straži.
Zapiram oči in vidim borca. Napada - za svobodo svojega mesta. Hura! Nenadoma rafal. Borec pada.
Oči imam polne solz. Pogledam. Pred menoj je nešteto
kot jaz, ki dolgujem zahvalo njemu in drugim borcem. “
Enoje gotovo: ti odlomki iz nalog učencev niso edino merilo vzgojnoizobraževalnega dela v naših šolah — toda tako izbrani (rekli smo, da so ocenjeni od 2 do 5) prepričljivo ka-žqo, da vzgoja v šolah temelji na svetlih tradicijah naše slavne preteklosti; da znajo učenci te vrednote dojeti in jih spoštovati.
A. S.
(Iz revije Front, št. 6,1. 1976)
f	-------------N
Moja pravljica
Ljubila sem vse otroke sveta. Zato sem si izbrala poklic vzgojiteljice. Svetli, neusahljivi otroški smeh me je spodbujal in nagrajeval za moje delo. Otroški jok me je opral vsake sebičnosti Tako sem živela in delala. In hrepenela. Po kom? Po otroku, ki bi bil čisto moj Ne samo dopoldne v vrtcu, ampak tudi doma, v posteljici in za mizo kraj mene, na nedeljskem izletu.
„Kar želeli, so dobili," poje pesem o Zlati ptici. To ni samo v pravljici. Tudi meni so se želje uresničile: zdaj imam dva zlata fanta. Tu bi se pravljica končala. Življenje pa se tu šele začenja. Mož mi je umrl. Iskala sem v sebi moči, da prebolim. Da ostanem duševno in telesno krepka za svoja otroka, ki imata pravico do življenja. In do svoje pravljice.
Je tudi v pravljici človek kdaj tako sam, kot sem ostala jaz z vsemi dolžnostmi, težavami in mukami? Nisem se izogibala ljudi, toda zdi se mi, da so se oni po malem izogibali mene. Ne iz privoščljivosti ali hudobije. Preprosto: iz komodnosti, da ne bo treba kaj pomagati. Poprosila sem kolegice v vrtcu: „Kaj če bi oba fantka pripeljala kar s seboj? Res sta še majhna.. .A saj bom delala. Med otroki bosta. In blizu mene. ..“
,,Čudno si predstavljaš službo! Vidiš, da se ne moreta vključiti v nobeno skupino. In ti boš skrbela za svoja dva. To ne gre!"
Ne vem, če so res mislile tako, kot so govorile - ali če so govorile tako, kot so mislile. Ostala sem brez besed. Šla sem na romanje tolikih naših mamic: od vrat do vrat iskat dobro teto, ki bi popazila na otroke, tačas ko bom v službi. Našla sem jo. Otroka sta pri njej rasla brez pravljic in nežnih besed. Toda avto ju ni povozil in prehlajena ali lačna nista bila.
Vsak dan sem po službi želela odhiteti k njima! Ne samo zaradi dolžnosti, tudi zaradi sreče, ki smo si jo dajali. Imamo se radi... A vsak dan ni bilo mogoče odhiteti domov. Zdaj je bil na sporedu delovni sestanek, potem roditeljski sestanek, potem seminar pa govorilne ure, pa otroci, ki so zboleli in jih je bilo treba odpeljati domov. Prihajale so dolžnosti v krajevni skupnosti. In tam pri teti so čakale začudene otroške oči, brez očitka - samo z žalostjo na dnu: „Mami, kod si hodila tako dolgo? “
Potem je prišel čas, ko je večji odšel v šolo. Nato sta šla v šolo že oba. In po šoli sta me čakala doma. ,Napišita naloge, pripravita vse za naslednji dan - in potem se igrajta, dokler ne pridem!". To je bilo vse, kar sem jima lahko rekla. Vprašanje: „Kdaj prideš, mami? " sta že davno opustila. V vrtcu je vendar toliko dolžnosti! Vedno znova je na vrsti kakšen praznik: zdaj novo leto, pa pust, pa prihod pomladi, dan žena, dan mladosti... Sama veselja, za katera je treba pripraviti spored: otroci bodo peli, deklamirali, plesali kolo. Tudi lutke bodo nastopile -seveda jih bomo pripravile vzgojiteljice same. Veliko veselja bo! Tudi za starše. Hudo je le, kadar se sredi sporeda nenadoma domislim, kako sta moja dva doma sama. Kako iščeta, kaj bi se še igrala, kaj bi še pojedla, kaj bi mi še napisala ali narisala - da bom prej doma. Tedaj se mi zgodi, da zamešam besede, pozabim, koga moram poslati nd oder.. . In potem je vse narobe.
,,Nate se pa človek res ne more zanesti! Prav čuti se, da nisi v službi z vsem srcem!"Res me zbode pri srcu in res vem, da nisem vsa tukaj, v službi. Kako pa naj bi bila? Ne, to se komaj kdaj vprašam. Leta skrbi in dela na dve plati so me zelo izčrpala in utrudila. Zgodi se celo, da tedaj, ko pridem domov, in bi morala biti srečna, ker imam pri sebi svoja draga fanta, skoraj ■ zastočem:,,Pustita me samo! Moram imeti malo tišine in miru. Tako sem utrujena. “
Prineseta mi kamiličnega čaja in odideta iz sobe. Vajena sta, da sama delata naloge in skrbita zase. Jaz pa se zakopljem med blazine in se zjočem. Vedno pogosteje.. . Čim bolj se leta natekajo, tem pogosteje se zgodi, da opuščam sestanke, da se ne udeležujem vseh strokovnih seminarjev. In tako sem politično neangažirana, strokovno neizpopolnjena. Morda je komu že ušla beseda, da sem za med staro šaro. Po novi ocenitvi imam nižji osebni dohodek kot mlajše kolegice z dosti manjšim številom dekovnih let.
,Ne moreta imeti vsega, kar imajo drugi," ponavljam fantoma, odkar pomnim.,,To znava na pamet, “ se mi posmejeta in čutim, kako me iz svojih doraščajočih let kritično opazujeta in ne verjameta več popolnoma, da ju imam tako zelo rada. Saj sem bila vendar tako malo z njima...
In tudi nič posebnega jima ne prislužim ... In vedno sem utrujena... S čim naj še merita mojo ljubezen, da bosta namerila polno mero?
Želela sem in tudi verjela, da bosta najboljša fanta na svetu. Ali danes še verjamem? Ne vem. Ničesar ne vem več zagotovo. Včasih sem želela, da bi šla kdaj spet med ljudi. Morda, kadar bom v pokoju ... A ne verjamem več, da bom dočakala upokojitev. Pa tudi ne vem, če se bom tedaj še znala vključiti v kakšno družbo.
Pred dnevi pa meje vendar nekaj tako ganilo - kot spomin na tisto davno pravljico ko sem si želela svojega otročka. Slišala sem, kako je nek tujec rekel mojima fantoma: „Hvala, da sta mi to povedala! (Ne vem, kaj so se pogovarjali.) Otroci v tem kraju ste tako lepo vzgojeni." „Zato ker je najina mami najboljša vzgojiteljica!" je rekel moj mlajši. Čutila sem ponos v njegovem glasu ... In spet sem se zaprla v svojo sobo, da me ne bi našla ob oknu, kako hlipam. Le zakaj? Vzgojiteljica A. K.
V_____________________________________________________________________________________________________/
(Foto: Marjan Pal)
Mandeljni bodo vzcveteli
Ko vzcveto prvi mandeljni, se mi vsako leto obudi spomin m doživetje, ki mi je pomagalo, da sem se dvignila iz globoke depresije ter mi vrnilo voljo in veselje do življenja. Zdaj zdaj se bodo zopet razcveteli. . .
Bila sem zelo žalostna. Težko sem zadrževala solze pred učenci. Besede so mi zastajale v grlu. Nisem mogla skriti bolečine.
Otroci so me vprašujoče gledali. Postajali so vse bolj mirni. Na njihove obraze je legla senca.
,,Tovarišica, zakaj, zakaj .. .? " Zvedava Tanja iz prve klopi ni mogla dokončati vprašanja. Sedla je in si pokrila obraz z dlanmi. Tudi drugi so me spraševali z očmi. Spoznala sem, da se ne bodo mogli zbrati toliko časa, dokler ne bodo dobili pojasnila.
Začela sem jim pripovedovati lepo povest z žalostnim koncem. Večina je hitro dojela, da govorim o sebi. Glave so jim zlezle med ramena. Tišina. Kot odreveneli so sedeli. Le Marjan, resni, vedno disciplinirani deček, je nekoliko motil to nenavadno ozračje. Nekaj je iskal po žepih, zbiral, prešteval na kolenih in slednjič vse skupaj stisnil v pest. Nestrpno se je presedal in čakal primernega trenutka. Tedaj je planil iz klopi, stekel h katedru, vsul predme pest dinarjev in grgraj e izjecljal: ,,Da si boste kupili zdravila!" Zbežal je nazaj v klop, da ne bi videla solz, ki so mu spolzele po licih.
Andrej, navihanček, ki ga je bilo povsod dovolj, pa je vstal in se dobrohotno ponudil:,,Tovarišica, šel vam bom po kamilice. Spet se dobijo. Videl sem
jih v izložbi. “ Še nekaj rok se je dvignilo, a že je pozvonilo k malici. Le kaj so mi hoteli še ponuditi, da bi mi pomagali, me potolažili?
Zbolela sem. Morala bi na zdravljenje. Branila sem se in odlašala za počitnice. Vsak učitelj nerad zapusti učence sredi leta. Slednjič sem vendarle morala oditi.
Daleč od morja in vedrega neba sem se znašla v pravi zimi. Po več letih sem jo zopet doživela v vseh njenih lepotah in nadlogah. Izza oken toplo zakurjene jedilnice sem opazovala lep prizor. Gosto je snežilo. Bela snežna plast se je vidoma debelila in pokrila zemljo. Belina je jemala vid. Strmela sem v metež in vzporejala dogajanja z življenjem.
Nekdo me je poklical. Ozrla sem se. Poštar. V rokah je držal velik paket. „Za vas je! Podpišite!" „Zame. Kdo pošilja? “ „Šola!" „Šola? Kaj le? Pa menda ne zvezkov za popravljanje? “
Glede na velikost bi moral biti paket težak, a je bil lahak, kot da je prazen. Obotavljala sem se, nazadnje pa sem ga vendarle odprla. Žnanci so me obstopili.
„Kaj ste dobili? “ „Ne vem!" „Od koga? "Jz šole." „Zakaj ne odprete? “ Molčala sem. Vztrajali so ob meni in čakali. Nekdo mi je pomolil nožek. Mehanično sem prerezala vrvico. Počasi sem dvigala pokrov. Prijeten vonj se je širil iz škatle. „Pecivo? “ Odprla sem do konca. Nepopisno presenečen/e! Cvetoče mandeljnove vejice, rahlo prepognjene.
Dvignila sem jih in začela šteti. Štirideset jih je bilo, nobena zlomljena, osuta. Kako skrbno izbrane, vložene. Štirideset vejic s številnimi cvetovi - od štiridesetih učencev. Vejicam je bilo priloženih štirideset pisem v enako modrih ovojnicah. Naredila sem šopek in ga dala v vazo na mizi sredi jedilnice. „Jablane, hruške? “ so ugibali pacienti. „Mandeljni,‘‘ sem srečm pojasnjevala. Cvetoča pomlad sredi zime, so | hlastno vdihovali opojni, prijetni vonj, vzhičeni, ker so prvič videli toliko opevano mandelj-novo cvetje.
Zaprli so se mi v roke, v katerih sem kot igralne karte razprostrla štirideset pisem. Obko- | lili so me, želeč slišati, kaj mi pišejo učenci.
Prva pisma sem prebrala zase. Bila so od Janka, Milene in Venclja. Pozdravljali so me in želeli, da bi čimprej okrevala in se vrnila. Zagotavljali so, da so pridni. Vsa pisma so izražala isto, vendar vsako na svoj način. Vanje so vložili še iz papirja izrezana rdeča srčeca.
Štirideset srčec sem stiskala v svojih rokah in od njih je vela tako prijetna toplota; čutila sem tako.
Po dolgem času se je vame spet vrnilo veselje. Stopila sem k oknu. Prenehalo je snežiti. Oblaki so se razmaknili in snež-' no odejo je pozlatilo sonce. Začutila sem, da se mi obnavljajo moči. Prevzela sta me blažen mir in vedrina.
Odslej sem hitreje okrevala in kmalu sem se vrnila v šolo, kjer sem bila vedno tako srečna in zadovoljna.
MARIJA TAVČAR
Kozerija
Mednarodnemu letu žensk v slovo_____________________________________
Da, zemljica draga, počasi se vrtiš. Na ekvatorju s hitrostjo 465 m na sekundo, pri nas v Ljubljani le 322 m. Tebi nadzvočna hitrost ni mar. Pa se vendar v 24 urah zasučeš okrog sebe. Nič te ne ustavi. Tvoje obzorje je razsežno. Vidiš, moje ženske možgane pa ven in ven nekaj trapi. Nikamor ne pridem. Stopicam na mestu in ne morem naprej. Morje poniglavosti me nevidno tišči nazaj. Ti, zemljica moja, pravkar sklepaš še večji in drznejši krog okrog sonca. Zdaj zdaj mi boš izpred nosa speljala še to ubogo leto žensk. Tako z mojo osvoboditvijo izpod kakršnekoli odvisnosti in neenakopravnosti še dolgo ne bo nič, saj je dovolj, da se ti vrtiš, ali ne, zemljica moja? Prežvekovala bom še naprej stare patriarhalne spomine in s sotrpinkami vdano pričakovala novo mednarodno leto žensk.
Da, da, spomini! Na moč ljubki in zelo spodbudni!
Feminizirana gmajna ob dnevu prosvetnih delavcev zasede sedeže prostrane dvorane. Nad odrom razločno piše: „Besede utrjujmo z dejanji!" Slišimo: učitelj se mora opredeliti do družbenih dogajanj svojega časa! Družbenopolitična delavka z republiškega vrha, sama priznana prosvetna delavka, prepričljivo dopoveduje: Šola oblikuje mlade ljudi, zato ne more biti zunaj družbe, katere najbolj živi del je mladina. Prav tako angažiran mora biti tudi učitelj, saj šola stoji in pade z njim. Še in še govori. Tekoče, logično, prepričljivo, ohrabrujoče. Pa se za hrbtom oglasi pridušen nejevoljni glas: „Vsaka ženska, ki prileze na položaj, hoče biti pametna!" Ozrem se. Aha, zelena zavist iz ust nežnega spola, ki ne prenese, da bi katerakoli ženska predstavljala kaj več, kot zmore sama. Zavist, ta sopotnica ženske enakopravnosti, bo že poskrbela, da se bela vrana ne bo šopirila! Vse črne vrane so jezne, če se med njimi znajde bela. Kaj, tale nam bo s svojim krakanjem solila pamet? To pa že ne! Kaj pa misli, da je! Hvala bogu, da je moških kolegov med nami vendarle še toliko, da imamo lahko vsaj ravnatelje. Kdo bi pa prenašal ženski napuh na ravnateljskem stolčku!
Bog nas varuj, samo tega ne!
„Stop" za razmišljanje v tej smeri. Vremena se vendarle jasnijo. To izpričuje tudi geslo naslednjega srečanja. Velike bele črke na živordeči podlagi kličejo: ..Uresničujmo samoupravno socialistično angažirano šolo!" Veliko šolnikov z olajšanjem pozdravlja preporod in se loti dela z novo vnemo. Osnutek o idejnem usmerjanju vzgoje in izobraževanja obdelamo na pedagoški konferenci in ga pozdravljamo, čeprav nam ZIS po dolgem in počez zamrzuje osebne dohodke in noče nič slišati o samoupravnih sporazumih na tem področju. Načrtujemo prihodnje naloge, se vključujemo v razpravo, da bi bili programi dela čim manj deklarativni in čim bolj konkretni. Vemo, da so pri našem delu potrebne tudi deklaracije, a vemo tudi, da te, žal, včasih malo obvezujejo. Predlagamo komisijo, ki naj osnutek programa opredmeti. Toda tovarišica nima časa za komisije, podkomisije in podobne tegobe naših dni. Res ga nima. Tovarišica že ves čas plete in demonstrira svojo prezaposlenost. Kaže, da doma res ne utegne plesti. Druga tovarišica se brani, češ, da obračanje papirjev ni njen „konjiček". Tretja dopolni, da nima takih in podobnih ambicij. Četrta pribije, da je družbenopolitična angažiranost primat moških in zakaj bi jim vendarle jemale veselje in odžirale samozadovoljstvo. Pa še čas imajo. Naj se torej izživljajo, da ne bodo doma razprodajali puščobe in brezdelja Tekanje s sestanka na sejo je zanje dobrodejna telovadba. Zdrav duh v zdravem telesu, drage moje!
Pa kaj bi prežvekovale same stare prašne spomine! V letu žensk smo razgrnile pajčevine podedovane miselnosti. Mednarodno leto žensk nas je prekvasilo in prerodilo.. Še naprej bomo prispevale k boju črnskih in azijskih žena za odpravo ženske podrejenosti in neenakopravnosti. Doseči morajo naš položaj. Stran s krivicami in izkoriščevalsko miselnostjo!
V mednarodnem letu žensk se je naša delovna organizacija, ki zaposluje devet desetin ženske delovne sile (če odmislimo vodilne, ki so na srečo vsi moškega spola), spoštljivo oddolžila ženskam -delavkam na jubilejnem slavju ustanove. Tovariš vodilni je pred lagal: Slavnostni govor na svečani akademiji bo imela predsednica delavskega sveta, slavnostni program bo povezovala tovarišica Jakiča. Ker pa smo me za enakopravno delitev dela (moški naj nastopajo v javnosti, ženske pa opravljamo vsa druga dela), je skromna, a odločna predsednica delavskega sveta odklonila slavnostni govor. Slavnostne govorance pripadajo vodilnim, je rekla. Ubogi vodilni! Vse registre je napel, da bi jo prepričal, da se tako
spodobi. Toda ne - in pika! Slavnostni govornik je moral biti revež sam. Tudi tovarišica Jakiča ni hotela na oder. Kaj pa mislite, je završalo v gnezdu. Ženske pa res ne bomo gledale na tako slovesen dan, pa naj bo mlada ali stara, črna ali svetlolasa, vitka ali okrogla. Kaj bi podpirale bolne ambicije posameznic. Zakaj pa imamo čednega kolega! Ta bo kavalirsko opravil ta posel v zadovoljstvo nas vseh. In ga je tudi opravil. To, vidite, je enakopravna delitev dela!
In tako smo v letu žensk, v delovni organizaciji z devet desetinami ženske delovne sile, podelili 18 jubilejnih nagrad. Vse nagrade so prejele ženske. Lep sklep mednarodnega leta žensk! Ja, kaj pa pravzaprav še hočete? Otresati kljun, kjer ga očitno ni treba?
Da se nismo premaknile niti za pedenjček in smo še vedno ujete v okove tradicije, trobijo le hudobne jezičnice.
Na srečo se koledarsko leto z vzdevkom mednarodno leto žensk ni zmenilo za vse te abotne štorije in se je brez pretresov približalo koncu. Me se bomo tudi odslej trudile ohraniti medsebojno solidar- t nost med spoloma. Nosile bomo breme zaposlitve, materinstva, gospodinjstva, se ukvarjale s tisoč dejavnostmi, moški pa naj opravljajo javne zadolžitve, zasedajo vodilna mesta in bodo pozorni do nas - nežnega spola. Pri moji veri, potrudile se bomo ohraniti to našo žensko enakopravnost in bomo preprečile belim vranam ki se jim je posrečilo doma vpeljati drugačno delitev dela ali so tako ali drugače manj vezane, da bi kalile stari red in krnile podobo medse- 1 bojne ženske enakopravnosti.
No, ne rečemo, da so tu in tam ženske potisnjene v kot zaradi nizkega kvalifikacijskega sestava zaposlenih delavk, ki so včasih tudi na pol pismene. Toda vprašanje izobrazbe med spoloma v naši stroki ni razlog za zapostavljanje žensk. Vsi smo študirali in vsi smo angažirani. Eni v družbi in službi, drugi pa doma, Javnost je domena moških in me bomo spoštovale dogovorjeno delitev dela. Zato ne bo nobena trmoglavila in se lotevala stvari, ki našo delovno organizacijo uveljavljajo celo navzven.' To je le domišljavost belih vran, bolestna ambicija, stremuštvo, častihlepje in nesmrtna želja po lastnem uveljavljanju. Poskrbele bomo, da jim stremo peruti in napuh.
V boj za enakopravnost med ženskami! Živela delitev dela! Vso podporo boju črnskih in azijskih žena za odpravo ženske podrejenosti in neenakopravnosti! Proč s krivicami in izkoriščevalsko mi- *i selnostjo! Naj živi prihodnje mednarodno leto žena!
Jezik otresala tečna jezičnica
*
t
! I
Centralni zavod za napredek gospodinjstva
Vam priporoča iz svojega knjižnega programa:
10 KNJIG ZALOŽBE CZNG
1.	PRIROČNIK ZA ŠOLSKE KUHINJE Za vse, ki so zaposleni pri prehrani otrok. Svetuje pri načrtovanju zdrave , prehrane in organizaciji v šolskih kuhinjah.
Cena 70,00 din.
2.	ZOBJE NAŠEGA OTROKA
prof. dr. sc. dr. stom. Mitja Bartenjev Knjiga govori o vsem, kar bi morali skrbni starši, a tudi osebje na šolah, vedeti o zobeh naših otrok.
Cena 39,00 din.
3.	DIETE
pri sladkorni bolezni, pri obolenjih ledvic, srca in ožilja; pri želodčnih boleznih; pri hujšanju in vzdrževanju telesne teže.
4.	PREHRANA ZDRAVEGA IN BOLNEGA DOJENČKA
Nepogrešljiva knjižica staršem pri negi dojenčka.
Cena 36,00 din.
5.	ZNAM KUHATI Ginette Mathiot
2000 receptov pestre, okusne in zelo cenjene kuhinje.
Cena 235,00 din.
6.	KROJIM IN ŠIVAM SAMA Neli Niklsbacher-Bregar
Priročnik za vse tiste, ki bi se radi naučili šivanja.
Cena 130,00 din.
7.	DVE DESNI, DVE LEVI Ida Marinčič
Osnove pletenja in kvačkanja z več kot 1700 različnimi vzorci iz obeh tehnik. Cena 176,00 din.
8.	NARODNE VEZENINE NA SLOVENSKEM
Neli Niklsbacher-Bregar Po čudovitih vzorcih iz zakladnice naše ljudske umetosti lahko pletemo in vezemo.
Cena 110,00 din.
9.	SLOVENSKA LJUDSKA NOŠA Marija Makarovič
Knjiga z bogatimi barvnimi ilustracijami slovenske noše skozi stoletja.
Priloga: Krojne pole raznih noš.
Cena 175,00 din.
10.	IKEBANA Klara F. Kos
Osnovni in posebni stili cvetnih aranžmajev, šopki in cvetne kompozicije vseh vrst, od prav preprostih do umetelnih. Cena 150,00 din.
NAROČILNICA
Ime....
Priimek
Naslov.........................................................................................
Naročene knjige bom plačeval(a): takoj v celoti — po povzetju — v rednih mesečnih obrokih po din 50.
(Način plačila podčrtajte).
Podpis.................................
i
9
1
1
>
;
V
OTROCI,
STARŠI,
ŠOLSKA
VODSTVA!
V Kompasovih poslovalnicah v Ljubljani in vsakem večjem kraju v Jugoslaviji dobite kompletne informacije za vaša potovanja, izlet ali dopust.
Ugibate, kje bi preživeli svoj dopust?
Med 40.000 zakupljenimi hotelskimi in privatnimi ležišči, ki jih pri&rbi KOMPAS vzdolž obale in na kopnem, boste gotovo našli udobje zase in družino.
j
založba
mladinska WwJr knjiga I m
Šah
za
vsakogar
opozarja na izid novega sodobnega in vsestransko uporabnega učbenika oziroma priročnika za zunajšolske dejavnosti in šahovske krožke avtorja - velemojster BRUNO PARMA in publicist BORIS KUTIN sta svoje delo zasnovala kar najbolj sistematično in pregledno. Knjiga, namenjena tako ZAČETNIKOM kot že IZKUŠENIM ŠAHIST0M, je sestavljena iz osnovnega in višjega dela šahovske teorije:
- OSNOVNA PRAVILA IGRE, NOTACIJA, VREDNOST FIGUR, POSEBNOST KMETA, MAT, R0KADA, OSNOVNE KONČNICE, KAKO ZAČETI PARTIJO? LOVSKI PAR, PROSTI KMET IN ŠE 50 LEKCIJ.
Poleg tega še druga zaokrožena poglavja:
-	ZGODOVINA ŠAHA IN SVETOVNIH PRVAKOV
-	ORGANIZACIJA ŠAHOVSKIH TEKMOVANJ
-	PRAVILA IN PRAVILNIKI
-	REŠITEV NALOG
Bogato ilustrirana knjiga šteje 248 strani in stane 148 din.
Učbenik in priročnik ŠAH ZA VSAKOGAR lahko kupite v vseh knjigarnah ali naročite pri zastopnikih in poverjenikih na šolah, pri akviziterjih ali - s priloženo naročilnico - kar neposredno pri Mladinski knjigi. Oddelek za prodajo po pošti, Titova 3 - 61000 | Ljubljana.
NAROČILNICA PD:
Podpisani(a):
Stalno bivališče:
Zaposlen(a) pri:
št. osebne izkaznice:	.izdane od:
letnica rojstva:
NAROČAM KNJIGO »ŠAH ZA VSAKOGAR«!
Ceno 148 din bom poravnal(a) - naenkrat - v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 74 din - takoj po prejemu računa in položnice na tekoči račun Založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3.
Datum:
Podpis:
I
Odbor za medsebojna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI V KOČEVJU
razpisuje prosto delovno mesto
- pomočnika ravnatelja za nižjo stopnjo z delno učno obveznostjo.
Pogoji: učitelj osnovne šole, najmanj 5 let vzgojnoizobraže-valne prakse in opravljen strokovni izpit.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Stanovanja ni.
^OSNOVNA ŠOLA POLHOV GRADEC razpisuje za nedoločen čas delovna mesta:
—	učitelja za podaljšano bivanje — U ali PRU
—	učitelja tehničnega pouka, PRU
—	učitelja slovenščine in angleščine, PRU ali P
Na voljo je samsko stanovanje. Ugodne prometne zveze z Ljubljano. Prevoz plačamo!
Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE IDRIJA
razp isuje prosto delovno mesto
— ravnatelja posebne osnovne šole Idrija
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi pogoje za učitelja posebne osnovne šole; ima višjo ali visoko izobrazbo ortopedagoške ali defektološke smeri, opravljen strokovni izpit, 5 let vzgojnoizobraževalne prakse in moralno etične lastnosti.
Nastop dela: 15.3. 1976.
Kandidati naj priložijo k prijavi dokazila o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis s podatki o dosedanjih zaposlitvah in družbeni aktivnosti.
* Prijave naj pošljejo na zgornji naslov v 15 dneh po objavi tega razpisa.
DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA
razpisuje oziroma objavlja prosti delovni mesti
1.	VODJE IZOBRAŽEVANJA ZA DRUŽBENOPOLITIČNO IN SAMOUPRAVNO UDEJSTVOVANJE
2.	VODJE CENTRA ZA DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE
Kandidati za ti delovni mesti morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še tele pogoje:
—	visoka izobrazba družboslovne smeri:
pod 1. politološke, ekonomske ali pravne smeri, pod 2. sociološke ali politološke smeri;
—	5 let delovnih izkušenj s področja pedagoškega in andragoškega dela ali v družbenopolitičnih organizacijah
—	družbenopolitične in moralnopolitične lastnosti Nastop dela takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom. Stanovanja ni.
Kandidati naj vlažijo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih zaposlitev pri delavski univerzi Boris Kidrič Ljubljana, Miklošičeva 26 v 15 dneh od dneva te objave.
O rezultatih razpisa bodo obveščeni v 15 dneh potem, ko bo potekel rok razpisa.
prosvetni delavec
-	N
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VIL Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in druge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915.
Tiska CZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list prosvetni delavec" prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
\_________________________________________________^
»
SLOVENIJALES-TRGOVINA
TOZD - INŽENIRING IN OPREMA
LJUBLJANA
MESTNI TRG 10
TELEFON 24-418, 24-419, 21-270
nudimo kompletno opremo za: šolske in predšolske ustanove učinice, kabinete, telovadnice, kabinete fizike, kemije, biologije in vsa potrebna učila
i
(
s
1
t
O
F
c
s
F
u
r
d
lj
o
k
Železniško gospodarstvo Ljubljana
Podjetje za turizem, transport in
Ljubljana, Moše Pijade 39
i v:
P
n
sl
u
1)
gostinstvo
si
n
Za šolske izlete, letovanja in športne dneve smo pripravili posebne programe:
OHRID
10-dnevni program, ki vključuje prevoz z vlakom in avtobusom, po želji uporabo ležalnikov, gostinske storitve na Ohridu, oglede Skopja, arhitekturo starega Ohrida, samostanov Sv. Kliment, Sv. Naum in Sv. Sofija ter Jovan BigorskL
Cena programa: 1.860,00 ali 1580,00 z uporabo ležalnika
SARAJEVO - DUBROVNIK - SPLIT
8-dnevni program: prevoz z vlakom v ležalnikih ali turističnih spalnikih, z ladjo ter gostinske storitve po programu v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu, ogledi in izleti.
Cena programa: 1.920,00 z uporabo ležalnika -2.040,00 s turističnim spalnikom
„KOZARA“
2-dnevni program, organiziran z rednim ali ob zadostnem številu prijavljencev s posebnim vlakom, združen z obiskom partizanskih krajev Jasenovca, Donje Gradine in narodnega parka „Kozara“. Cena programa: 720,00 din
PO POTEH AVNOJ
3-dnevni program, prevoz z vlakom in avtobusom ter ogled znanih krajev Bihača, Bosanskega Petrovca in Drvarja.
Cena izleta: 850,00 din
ENODNEVNI IZLETI
KUMROVEC — ogled spominskega doma mladine in borcev NOB
ZAGREB — obisk jesenskega mednarodnega velesejma DOLINA SOČE - vožnja z vlakom po lepi dolini Soče s postankom v Novi Gorici, z ogledom mesta ter Kostanjevice
PTUJ IN GRAD BORL -ogled ptujskega muzeja in hotelsko-turističnega objekta na gradu Bori
•
ZA LETOVANJA DIJAŠKIH SKUPIN ob morju smo pripravili posebne programe nekajdnevnega bivanja v Poreču, v Povlji ali Bolu na otoku Braču ali na otoku Iž Veli ali Dugi otok. Cene 7 — ali 9-dnevnega bivanja se gibljejo od 540 dinarjev v mesecu maju do 1.800,00 v mesecu juliju.
Med zimsko sezono pa organiziramo smlrčanje na KOBLI - na novo nastaja-
jočem zimsko športnem središču nad Bohinjsko Bistrico, kjer obratujejo vleč-
u
niča in dve sedežnici ter je na voljo skoraj 3000m urejenih smučarskih prog.
t
u
n

v
C
V naših turističnih poslovalnicah vam po vaših željah pripravijo tudi druge programe za izlete po domovini ali v tujino. Sprejemajo pa tudi naročila za posebne prevoze šolskih skupin, ki imajo v prevozu z vlakom 30 % popust.
POJASNILO	c
T
TTG — turistične poslovalnice LJUBLJANA, Titova c. 40, tel. 317-366 MARIBOR, Partizanska c. 50, tel. 21-217	s
CELJE, Titov trg 1, tel. 23 448	c
POSTOJNA, Tržaška c. 4, tel. 21-244	I r
KOPER, Pristaniški trg 7, tel. 23-491	v
PULA, Mate Balote 4, tel. 23-629	i
KOLODVORSKE RESTAVRACIJE KO-RA BAR Ljubljana ATOMSKE TOPLICE Podčetrtek ŽELEZNIČARSKI DOM Pohorje
i
' c i
J
KOMISIJA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO AKCIJE ZA REFORMO SISTEMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA PRI IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DAJE V JAVNO RAZPRAVO PREDLOG O PREOBRAZBI SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE. JAVNA RAZPRAVA BO POTEKALA OD 5. MARCA DO 31. MAJA 1976.
Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje
Gradivo za javno razpravo
Izvršni odbor RK SZDL Slovenije je na seji 23. februaija 1976 sprejel sklep o organiziranju javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Razprava bo trajala od 5. marca 1976 do 31-maja 1976.
Izvršni odbor poziva vse delovne ljudi in občane, naj sodelujejo v tej razpravi. SZDL bo poskrbela za to, da bodo vsi delovni ljudje in občani v skladu s svojimi interesi za vzgojo in izobraževanje lahko povedali svoja mnenja in predloge o predvideli reformi.
SZDL bo skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami organizirala javno razpravo na vseh ravneh, zlasti o temeljnih smotrih reforme in o tem, kako predlagane rešitve ustrezajo potrebam družbenoekonomskega razvoja. V javni razpravi moramo ustvariti aktiven odnos delovnih ljudi in občanov do predlaganih rešitev in posebej zagotoviti ustvarjalno sodelovanje združenega dela. Reforma naj omogoči uresničitev ustavnih pravic delovnih ljudi in dolgoročnih zgodovinskih interesov delavskega razreda.
Glede na vlogo SZDL moramo zagotoviti^ da bo javna razprava ocenila: skladnost predloga s sprejetimi družbenimi dokumenti, predvsem z resolucijami o vzgoji in izobraževanju, sprejetimi na X. kongresu ZKJ in VII. kongresu ZKS, o katerih je potekala široka javna razprava;
—	ustreznost organizacijske in vsebinske zasnovanosti prve faze usmerjenega izobraževanja glede na zahtevo po izobraževanju mladine in odraslih ob delu, z delom in za delo;
—	usklajenost vseh stopenj izobraževanja, od osnovnega do visokega šolstva, z vidika horizontalne in vertikalne povezanosti in prehodnosti v vzgojnoizobraževalnem sistemu ter potreb združenega del.a v skladu s srednjeročnim programom družbenoekonomskega razvoja;
—	ustreznost programske strukture' in organizacijskih rešitev pri uveljavljanju samoupravljanja v šolah in pri uveljavitvi samouprav-jjanja tudi kot pedagoškega načela;
—	možnosti za uresničevanje reforme ob upoštevanju stvarnih, materialnih in kadrovskih razmer ter skladnost s prizadevanji v srednjeročnem družbenoekonomskem razvoju občine, regije (panoge) in republike.
Poleg navedenih osrednjih vprašanj moramo z javno razpravo spodbuditi tudi tista prizadevanja, od katerih je odvisna uspešnost reforme:
—	pospeševati proces samoupravnega organiziranja interesov združenega dela za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti usmerjenega izobraževanja. Hkrati je treba v občinah podpreti dograjevanje samoupravne organiziranosti občinskih izobraževalnih skupnosti, povezanost vzgojnoizobraževalnega interesa v družbeni bazi; krajevni skupnosti, občini in regiji;
—	pospešiti usmerjanje mladine v skladu s potrebami združenega dela in poudariti večjo odgovornost delavcev v združenem delu za kadrovsko načrtovanje;
—	spodbujati ustanavljanje samoupravno zasnovanih centrov usmerjenega izobraževanja in razpravo o ustreznosti mreže šol. To lahko že sedaj prispeva k popolnejši samoupravni organiziranosti, učinkovitejšemu pedagoškemu delu in večji strokovnosti, ustreznejši izrabi prostorov, kabinetov in učil ter racionalizaciji dela administrativno finančnih služb;
—	doseči boljše povezovanje dosedanjega srednjega šolstva z visokim šolstvom, ki oblikuje kadre sorodnih poklicnih profilov (zakon o visokem šolstvu - skupnosti), pa tudi z ustreznimi organizacijami združenega dela in znanstvenimi ustanovami;
—	nadaljevati akcijo za usmerjanje mladine v učiteljski poklic tako v osnovni kot v srednji šoli. Skladno s to akcijo moramo hitreje urejati tudi učiteljev družbenoekonomski položaj.
Pomembno je, da z usklajeno in enotno akcijo vseh družbenih sil zagotovimo dialog in dobimo odgovore na najbolj pereča vprašanja. Glede na strukturo udeležencev in njihove interese ter interese posameznih družbenih organizacij je treba zadolžiti nosilce, ki bodo skrbeli za poglobljeno razpravo še o naslednjih vprašanjih:
1.	Zveza sindikatov Sovenije bo skupaj z gospodarsko zbornico Slovenije spodbudila in organizirala javno razpravo po panogah ali odborih sindikatov. Posebej bo zagotovila javno razpravo v temeljnih organizacijah združenega dela. Poleg stališč do vsebinskih vprašanj naj bi ta razprava pokazala tudi to, kaj menijo delovni ludje v.združenem delu o:
—	ustreznosti modela preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje glede na sedanje in prihodnje kadrovske potrebe;
—	posebnosti izobraževanja po posameznih panogah;
—	oblikovanja centrov usmerjenega izobraževanja glede na kadrovske potrebe združenega dela in načinu njihovega povezovanja z združenim delom (kdaj neposredno in kdaj prek ustreznih izobra-kvalnih skupnosti);
—	izvajanju štipendijske (kadrovske) politike;
—	graditvi dijaških in študentskih domov;
—	oblikovanju posebnih izobraževalnih skupnosti usmerjenega izobraževanja (celoten predlog vseh posebnih izobraževalnih skupnosti).
2.	Republiški odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja bo v povezavi z republiškim odborom sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva vodil razpravo med prosvetnimi delavci. Pri tem bosta strokovno pomagala zavod SRS za šolstvo in pedagoški inštitut. Z organiziranjem posvetovanj in javne razprave je treba zagotoviti večjo in neposredno odgovornost prosvetnih delavcev za usmerjanje učencev v učiteljski poklic. Dogovoriti se moramo za sistem permanentnega usposabljanja za pedagoško delo, samoupravno organizacijo centrov, ki naj vključujejo mlade v samoupravljanje in dogovarjanje, razvijajo odnos do dela, odgovornosti itd.
3.	Zveza komunistov bo prek komisije za idejnopolitična vprašanja organizirala razpravo v občinskih konferencah ZK. Pri tem bo posvetila posebno pozornost skladnosti predloga z idejnopolitičnimi stališči kongresnih dokumentov in zadolžila člane ZK. da bodo sodelovali v javnih razpravah povsod, kjer živijo in delajo. Zveza komunistov bo v javno razpravo še posebej vključila pedagoške delavce — komuniste.
4.	Republiška konferenca ZSMS bo skupaj z univerzitetnima konferencama ZSMS organizirala javno razpravo med učenci in študenti ter med mladimi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Še posebno skrbno bo obravnavala vprašanja, ki zadevajo mlade:
—	dostopnost in prehodnost v vzgojnoizobraževalnem sistemu:
—	kako povečati učinkovitost študija in odpraviti vzroke dosedanjega slabega dela;
—	ustreznost štipendijske politike ter graditev dijaških in študentskih domov;
—	idejnopolitična vsebina novih predmetov (marksizem in samoupravljanje) in marksistična zasnovanost drugih predmetov;
—	samoupravljanje v šolah;
—	skrb za nadarjene, itd.
5.	RK SZDL Slovenije bo:
a)	organizirala posvet z društvi in družbenimi organizacijami, predvsem s tistimi, katerih člani delajo na področju vzgoje in izobraževanja;
b)	prek sveta za vzgojo in izobraževanje bo organizirala razpravo v krajevnih skupnostih, občinah in republiki in zagotovila, da bodo pri obravnavanju predloga sodelovale vse družbenopolitične organizacije. V krajevnih skupnostih bo SZDL organizirala javno razpravo z javnimi tribunami in drugimi oblikami. Posebej bo spregovorila o:
—	samoupravnem organiziranju občinskih izobraževalnih skupnostih in o kadrovskih načrtih v srednjeročnih družbenoekonomskih načrtih razvoja občine in regije;
—	povezovanju usmerjenega izobraževanja v center ter o širšem povezovanju usmerjenega izobraževanja v 'regiji in vertikalnem povezovanju šol v skupnosti;
—	oceni uresničevanja družbenega dogovora o štipendijski politiki ter družbenega dogovora o gradnji dijaških in študentskih domov;
—	dostopnosti šolanja, zaposlovanju, osipu v vseh vrstah šol;
—	položaju in nalogah delavskih univerz v sistemu usmerjenega izobraževanja;
—	usmerjanju v učiteljski poklic;
c)	organizirala javno razpravo z delegati družbenopolitičnih organizacij v svetih visokošolskih organizacij združenega dela.
Republiška konferenca ffiDL Slovenije pooblašča svet za vzgojo in izobraževanje, da sintetizira javno razpravo iz poročil občinskih konferenc SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij na ravni republike — nosilk javne razprave.
RK SZDL
OSNOVNEM ORGANIZACIJAM SINDIKATA DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
OBČINSKIM ODBOROM SINDIKATA DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje pomeni prelomnico v dograjevanju sistema vzgoje in izobraževanja, ddadno s sklepi 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Ker je v delovnih Skupnostih izredno zanimanje za razpravo o tem pomembnem gradivu
poziva
republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije osnovne organizacije in občinske odbore tega sindikata, da organizirajo razpravo. V vsakem šolskem kolektivu naj predlog ocenijo ter oblikujejo svoje pripombe. Priporočamo, da osnovne organizacije pošljejo pripombe in predloge občinskim odborom. Ti bodo o njih razpravljali, zbrane predloge pa sporočili republiškemu odboru Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije.
Da bi lahko pravočasno pripravili in poslali predloge oblikovalcem gradiva, je nujno, da osnovne organizacije končajo razprave v marcu, občinski odbori pa naj pošljejo predloge do 15. aprila republi&emu odboru. Ta bo po razpravi na plenarni seji seznanil z zbranimi pripombami in predlogi pristojne organe. Osnovne organizacije naj ob razpravah sodelujejo z občinskimi odbori sindikata, enotami zavoda SRS za šolstvo in delegati republiškega odbora, ki so se udeležili ustreznega seminarja.
Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije
IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI V JAVNI RAZPRAVI
V javni razpravi o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje bodo aktivno sodelovale tudi posebne in občinske izobraževalne skupnosti ter izobraževalna skupnost Slovenije. Izvršni odbor izobraževalne skupnosti Slovenije bo poskrbel, da bodo z gradivom seznanjene vse temeljne delegacije v organizacijah združenega dela.
Razprava v izobraževalnih skupnostih naj bo usmerjana predvsem k predlogu Preobrazbe srednjega šolstva, prispeva pa naj tudi k reševanju tistih vprašanj, s katerimi se bodo izobraževalne skupnosti srečavale ob izvajanju reforme. To so zlasti mreža vzgojnoizobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja, integracija izobraževanja z združenim delom, organiziranje novih tipov vzgojnoizobraževalnih organizacij (centri za usmerjeno izobraževanje), materialna baza reformiranega usmetjenega izobraževanja, pedagoški kadri in druga vprašanja.
Pričakujemo, da bodo izobraževalne skupnosti že v času med razpravo usklajevale svoja stališča in mnenja in s svojimi pripombami bistveno prispevale k oblikovanju končnega predloga preobrazbe vsega našega usmerjenega izobraževanja.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE
VSEBINA
UVOD
1.	Načela za preobrazbo srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje
2.	Neusklajenost sedanjega srednjega šolstva z družbenimi potrebami
3.	Očrt usmerjenega izobraževanja
4.	Zasnova programske strukture usmerjenega izobraževanja
5.	Načela za oblikovanje programov in njihova vloga
6.	Organizacija reformiranega srednjega šolstva
7.	Pedagogi kadri
8.	Pogoji za reformo srednjega šolstva
UVOD
X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongres Zveze komunistov Slovenije sta sprejela resoluciji, ki vsebujeta stališča in smernice za socialistično samoupravno preobrazbo vzgoje in izobraževanja.
Na podlagi idejnopolitične zasnove novega vzgojnoizobraževalnega sistema, ki jo vsebujeta dokumenta obeh kongresov, je zavod SR Slovenije za šolstvo februarja, leta 1975 izdelal teze o usmerjenem izobraževanju, pri tem je posvetil posebno pozornost preobrazbi sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Te teze so obravnavali republiški komite za vzgojo in izobraževanje, strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS in komisija predsedstva CK ZKS za idejnopolitična vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture. Ta je o tezah organizirala 16. maja leta 1975 širše posvetovanje. Z nekaterimi pripombami in dopolnilnimi predlogi so bile teze sprejete kot temelj za strokovno izdelavo predloga preobrazbe srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje.
Na temelju teh stališč in predlogov o tezah je zavod SR Slovenije za šolstvo izdelal strokovni elaborat z naslovom: Zasnova usmerjenega izobraževanja, ki so ga obravnavali že omenjeni organi* ter komisija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za pripravo in izvedbo akcije ža reformo sistema vzgoje in izobraževanja (dne 17. 12. 1975 in 14. 1. 1976). Ta je ugotovila, da predlog v bistvu ustrezno izraža in na-. tančno opredeljuje težnje obeh kongresnih resolucij. Zavod je na temelju sklepov in pripomb, izoblikovanih na navedenih sejah, izpopolnil elaborat in mu dal nov delovni naslov: PREOBRAZBA SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE (predlog).
x republiški komite za vzgojo in izobraževanje, dne 18. 11. 1975, strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije, dne 4. 12. 1975, komisija predsedstva CK ZKS za idejnopolitična vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, dne 15. 1. 1976.
Vzgojnoizobraževalni sistem vključuje predšolsko in osnovno (tj. bazično), usmerjeno in druge vrste izobraževanja ter predstavlja dejavnost združenega dela, ki po svoji funkciji — s konkretnimi smotri in nalogami, vsebinami, metodami in oblikami - v sodelovanju z drugimi dejavniki vpliva na oblikovanje in razvoj samoupravne socialistične družbe.
Eden od podsistemov vzgojnoizobraževalnega sistema je usmerjeno izobraževanje. Pri tem pojmujemo izraz ..usmerjeno" kompleksno kot oblucovanje človeka za določeno delo v združenem delu v samoupravni socialistični družbi in njegovem življenju.
Vse podsisteme v vzgojnoizobraževalnem sistemu je treba obravnavati kot celoto in vsak podsistem posebej kot sestavni del te celote. Podsistema usmerjenega izobraževanja ni mogoče zasnovati , ne da bi bil prej na podlagi družbenopolitičnih stališč o socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja ter nalog v zvezi z nadaljnjim razvojem tega področja izdelan in sprejet globalni načrt rekonstrukcije celotne vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
Predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, naj bi prispeval k izoblikovanju globalnih opredelitev usmerjenega izobraževanja.
V predlogu preobrazbe sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje so. pedagoško didaktični model, programska struktura in organizacija vzgoje in izobraževanja zastavljeni tako, da omogočajo uresničevanje načela permanentnosti izobraževanja za delo, iz dela, ob delu in na delu.
Ta predlog temelji na zahtevah in potrebah našega samoupravnega socialističnega družbenega razvoja, marksistične znanosti, na samoupravnih družbenoekonomskih odnosih in zahtevah znanstve-no-tehnološkega razvoja.
Pri oblikovanju pedagoško didaktičnega modela reformiranega srednjega šolstva se omejujemo predvsem na vzgojo in izobraževanje doraščajoče generacije. Hkrati s pedagoško didaktičnim modelom za izobraževanje mladine pripravljamo tudi andragoško didaktični model za izobraževanje ob delu. Ta se po svoji organizaciji toliko razlikuje od izobraževanja mladine, da zahteva izvirne rešitve glede na specifiko izobraževanja zaposlenih.
Za izoblikovanje usmerjenega izobraževanja je treba zlasti:
—	izdelati novo in na enotni metodologiji zasnovano nomenklaturo poklicev po panogah in dejavnostih ter razvrstiti poklice po strokovni zahtevnosti;
—	razvrstiti že ugotovljene profile poklicev ter izdelati in verificirati profile poklicev, za katere izobražujejo višje in visoke šole;
—	narediti načrt o tem, kakšne kadre potrebujejo v posameznih dejavnostih in načrt razvoja vzgojnoizobraževalnih dejavnosti.
Predlog je nastajal na podlagi:
—	preučevanja družbenopolitičnih dokumentov o vzgoji in izobraževanju;
—	nomenklature poklicev in profilov poklicev za določene dejavnosti, ki se izobražujejo v sedanjih srednjih šolah;
—	izkušenj pri izdelavi učnih načrtov za posamezne vrste šol ter pri integracijskih procesih na področju srednjega šolstva;
—	analiz in elaboratov zavoda SR Slovenije za šolstvo o posameznih vprašanjih vzgoje in izobraževanja;
—	preučevanja dosedanjih dosežkov in spoznanj v razvoju srednjega šolstva;
—	kritične analize sedanjega stanja v srednjem šolstvu v SR Sloveniji;
—	primerjalnih preučevanj sprememb v drugih vzgojnoizobraževalnih sistemih v svetu ter
—	stališč in pripomb, ki so jih sprejeli organi pri obravnavi predloga od marca 1. 1975 do februarja 1. 1976.
Predlog se omejuje na pedagoško didaktični model in program-sko strukturo srednjega šolstva kot sestavnega dela usmerjenega izobraževanja.
Vsebuje načela za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, opozarja na neusklajenost sedanjega srednjega šolstva z družbenimi potrebami, zajema očrt usmerjenega izobraževanja, zasnovo programske strukture usmerjenega izobraževanja, načela za oblikovanje programov in njihovo vlogo, organizacijo reformiranega srednjega šolstva, pedagoške kadre, pogoje za reformo srednjega šolstva in uvajanje reforme.
1.	NAČELA ZA PREOBRAZBO SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Za oblikovanje vzgojnoizobraževalnega sistema, ki naj zagotavlja uresničevanje splošnega vzgojnega smotra, to je vsestranski razvoj svobodne, samostojne ustvarjalne samoupravne socialistične osebnosti, so pomembna načela, ki izhajajo iz določil ustave SFRJ (Uradni Ust SFRJ, št. 9/1974), ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/1974), iz stališč in smernic resolucije X. kongresa ZKJ o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije v socialističnem Samoupravnem preobraževanju vzgoje in izobraževanja (Priloga Komunista, 3.
6.	1974) in resolucije VII. kongresa ZKS o vzgoji, izobraževanju in raziskovalnem delu (Stališča in sklepi, ČZP Komunist, str. 119 do 130, Ljubljana 1974) ter drugih družbenopolitičnih dokumentov. 1
Ustava SFRJ in ustava SR Slovenije določata v temeljnih načelih splošni družbenopolitični smoter vzgoje in izobraževanja:
„Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu, kot osnovi znanstvenega socializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revolucije, socialistične etike, samoupravnega demokratizma, socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti, enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega intemacionalizma."
Vzgoja in izobraževanje sta po svoji družbeni pomembnosti enakovredni in dialektično povezani sestavini vzgojnoizobraževalnega procesa. To je dejavnost, ki je usmerjena na aktivno pridobivanje znanja, na razvijanje sposobnosti, na oblikovanje svetovnega nazora ter na oblikovanje moralnih stališč in družbenih odnosov v skladu z normami samoupravne socialistične družbe. Družbene vzgojnoizobraževalne smotre je mogoče dosegati le s skladnim učinkom obeh sestavin.
Z vzgojo in izobraževanjem je treba permanentno usposabljati občane, posebno mlado generacijo, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Revolucionarne tradicije in izkušnje narodnoosvobodilne vojne so v celotni vzgoji še posebno pomembne.
1.1.	Marksizem, pojmovan kot znanstvena teorija ter revolucionarna ideologija in praksa delavskega razreda, je idejni temelj 1
1	Reolucija o razvoju vzgoje in izooraževanja na samoupravni podlagi (Uradni Ust SFRJ, št. 16/1970); Sklepi in priporočila o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 12/1973); Osnutek resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanjalSRS (Repuliški in prosvetno-kulturni zbor skupščine SRS, Ljubljana, 10. 1. 1974); Stališča in naloge Zveze komunistov Slovenije o idejnopolitičnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, Komunist, 7. 5. 1971; Sklepi 30. seje CK ZKS o idejnopolitičnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Komunist, 9. 12. 1972; Resolucija tretje konference ZKJ, Komunist, 15. 12. 1972.
vzgoje in izobraževanja. Iz tega idejnega temelja izhajata tudi zahteva po znanstvenosti vzgoje in izobraževanja ter zahteva po oblikovanju znanstvenega pogleda na svet.
Marksistično zasnovana vzgoja in izobraževanje, sta razredno utemeljena. Delavski razred ustvarja družbene, politične in ekonomske možnosti za osvoboditev dela in prehod v brezrazredno družbo ali skupnost svobodnih proizvajalcev.
1.2.	Celotna vzgojnoizobraževalna dejavnost se mora odločno usmeriti k vzgoji in izobraževanju za delo in z delom. Delo je učenje in nezamenljiva sestavina vzgojnoizobraževalnega procesa. Delovna vzgoja in izobraževanje, vzgoja za ustvarjalnost pri delu, povezovanje vzgoje in izobraževanja s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom, z življenjem, s samoupravno prakso in bojem delavskega razreda morajo prežemati ves sistem in vsebino vzgoje in izobraževanja. To mora biti temeljno načelo samoupravne socialistične vzgoje in izobraževanja, celotnega življenja in dela organizacij združenega dela ter drugih dejavnikov na področju vzgoje in izobraževanja.
1.3.	V samoupravni socialistični družbi vzgajamo s samoupravljanjem za samoupravljanje. Samoupravljanje je vzgojnoizobraže-valno načelo, vsebina, metoda in hkrati tudi družbeni odnos, ki bistveno spreminja vlogo in položaj udeležencev (učencev in učiteljev) v vzgojnoizobraževalnem procesu.
Vzgoja in izobraževanje sta samoupravno organizirana, sta sestavni in neodtujljivi del združenega dela.
1.4.	Izhodišče celotne zasnove vzgojnoizobraževalnega sistema je permanentnost izobraževanja. Delovnemu človeku je treba omogočiti, da bo imel vso .delovno dobo možnosti za izobraževanje, poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje ob delu in iz dela v skladu s svojimi interesi ter potrebami združenega dela. Vzgojnoizobraževalni proces mora mladino in odrasle usposabljati za nenehno samoizobraževanje.
1.5.	Vzgojnoizobraževalna dejavnost naj omogoči takšno izobraževanje, kakaršno zahtevajo sedanje in prihodnje potrebe člo-veka ter združenega dela, razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in kulturnega življenja ter znanstvenotehnološki razvoj. Zato je treba nenehno izpopolnjevati programe, aktualizirati vsebine in uporabljati ustrezno moderno izobraževalno tehnologijo, pa tudi usposabljati učitelje in strokovnopedagoške, znanstvenoraziskovalne in razvojne organizacije za hitrejše ter učinkovitejše uresničevanje teh nalog.
1.6.	Vzgojnoizobraževalni sistem mora biti demokratičen. Mladini in odraslim naj zagotavlja dostopnost in enake možnosti za vzgojo in izobraževanje ter odpravlja socialne in druge razlike, ki vplivajo na pogoje in rezultate vzgoje in izobraževanja, da se bodo lahko usposabljali za življenjski poklic v skladu s svojimi sposobnostmi, nagnjenji in interesi ter potrebami združenega dela.
1.7.	Vzgojnoizobraževalni sistem mora zagotavljati horizon- ■ talno in vertikalno povezanost vzgojnoizobraževalnih programov in organizacije vzgoje in izobraževanja. To je pogoj za oblikovanje prožnega in odprtega vzgojnoizobraževalnega sistema, ki zagotavlja mladini in odraslim vzgojnoizobraževalne prehodnost.
Prožnost v vsebini in organizaciji vzgoje in izobraževanja zahteva tako programiranje vzgojnoizobraževalne vsebine in organizacije, ki bo ustrezalo objektivnim potrebam in pogojem združenega dela in delovnega človeka.
1.8.	Racionalnost in ekonomičnost zahtevata načrtno in smotrno:
—	programiranje in spremljanje vzgoje in izobraževanja
—	standardizacijo iri uporabo učne tehnologije
—	organizacijo in oblikovanje mreže vzgojnoizobraževalne dejavnosti
—	delovanje pedagoških delavcev in vseh drugih udeležencev v vzgojnoizobraževalnem procesu
—	trajanje izobraževanja, da bi dosegli čimvečjo kakovost in učinkovitost vzgojnoizobraževalnega dela.
Vse to mora zagotavljati ekonomično uporabo družbenih sredstev, namenjenih vzgoji in izobraževanju.
2.	NEUSKLAJENOST SEDANJEGA SREDNJEGA ŠOLSTVA Z DRUŽBENIMI POTREBAMI
Pri preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je treba upoštevati dosedanje pozitivne dosežke v razvoju tega dela šolstva in odpravljati pomanjkljivosti, ki niso v skladu z zahtevami novega vzgojnoizobraževalnega sistema.
Nekatere poglavitne pomanjkljivosti so:	•
—	posamezne vrste srednjih šol (poklicne šole, tehniške šole, gimnazije) se že na začetku institucionalno močno razlikujejo po obsegu splošne izobrazbe in ne dajejo enakih možnosti za nadaljnje izobraževanje v skladu s sposobnostmi in ihteresi učencev;
—	programska nepovezanost med osnovnim, srednjim in visokim šolstvom; učna snov posameznih predmetov ni grajena kontinuirano — linearno, zato se precej ponavlja;
—	negativna selekcija učencev srednjih šol — posledica te pa je velik osip (do 35 %);
—	prešibka usmerjenost nekaterih vrst srednjih šol (npr. gimnazij) v vzgojo in izobraževanje za delo ali vključevanje mladih v delo ter za organizacijo izobraževanja ob delu;
—	zaradi institucionalne organiziranosti in programske usmerjenosti posameznih vrst srednjih šol je poklicna odločitev učencev že v prvih razredih dokončna in v mnogih primerih prezgodnja, da bi lahko učenec dovolj spoznal in preskusil svoje sposobnosti za določen poklic;
—	prenatrpanost učnih načrtov v srednjem šolstvu in kopičenje učne snovi v vzgojnoizobraževalnem procesu (faktografija, enciklo-pedizem, historicizem); posledica tega je pretirano spominsko obremenjevanje učencein prešibko razvijanje njihovih sposobnosti za razumevanje zakonitosti v naravi in družbi in za njihovo vrednostno opredeljevanje;
—	nesmotrne, ekstenzivne metode in oblike pouka, v katerih prevladuje predavateljski način dela namesto metod in oblik aktivnega in samostojnega učenja ter večje uporabe sodobnih in drugih virov znanja;
—	pogosto avtoritaren, represiven pedagoški režim na podlagi formalne discipline, ki ovira uveljavljanje učencev kot subjektov v vzgojnoizobraževalnem procesu; vzgoja s samoupravljanjem ter za samoupravljanje se prepočasi uveljavlja;
—	pomanjkanje pedagoških delavcev in pogosto neustrezni profili teh delavcev tako glede strokovne, pedagoške in idejnoteore-tične usposobljenosti;
—	razdrobljena mreža rednjih šol, ki ne zagotavlja dovolj smotrne porabe družbenih sredstev za vzgojo in izobraževanje;
—	premajhne prostorske zmogljivosti domov za učence srednjih šol in njihova razporeditev otežujejo mladim ljudem dostopnost do izobraževanja po njihovih sposobnostih in interesih;
—	prešibka-povezanost združenega dela s sedanjim srednjim šolstvom in pomanjkljivo načrtovanje kadrovskih potreb, zaradi česar se vpis pogosto ravna po prostorskih zmogljivostih; posledica tega je višek ali primanjkljaj nekaterih profilov strokovnih kadrov;
—	neustrezna in pomanjkljiva opremljenost šol.
SEDANJI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI SISTEM V SR SLOVENIJI
I
I
22	16
21	15
20	14
19	13
	
18	12
17	11
16	10
15	9
14	8
13	7
12	6
11	5
10	4
9	3
8	2
7	1
LETO STAROSTI	[oT|	< ,1 UJ « ts Is 1 N i§ 1 UJ 1 -1

O
o
M
5
<
z
>
o
<
3
(9
N
>
<
K
3
MALA ŠOLA
Ul
fiC
Pd
LEGENDA:
T TEHNIŠKE
Sole
G GIMNAZIJE U UMETNIŠKE
Sole
P P (KLICNE
Sole
P DELOVODSKE POSLOVODSKE S6le
p„ Sole za spe-cializirane
DELAVCE
SKICA 1
3.	OČRT USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
3.1.	Načela, ha katerih mora temeljiti usmerjeno izobraže-vanje^
Usmerjeno izobraževanje temelji na smotrih vzgoje in izobraževanja, izraženih v družbenopolitičnih dokumentih.
Naš socialistični samoupravni družbeni in gospodarski razvoj ter razvoj znanosti, tehnike in tehnologije zahtevajo takšen sistem usmerjenega izobraževanja, ki bo zagotavljal vsem enake možnosti i za poklicno izobraževanje in odločitev za poklic v zrelejši dobi.
To pomeni, da je treba zagotoviti skupno višjo raven vzgoje in izobrazbe vsem učencem, ki nadaljujejo izobraževanje po osnovni j šoli ter večje možnosti za izbiro nadaljnjega izobraževanja in poklica; le tako bodo najustreznejše možnosti za vključitev v delo. Takšen vzgojnoizobraževalni sistem bo omogočal večjo mobilnost de- i lavcev v proizvodnji in v drugih dejavnostih.
Funkcionalno je treba povezati vse stopnje vzgoje in izobraževanja in odpraviti pregraje, kijih ločijo. Izoblikovati moramo prožen, vertikalno in horizontalno povezan in monoliten vzgojnoizobraževalni sistem, v katerem bo na bazičnem izobraževanju (zdajšnje predšolsko in osnovno) temeljilo usmerieno izobraževanje (zdajšnje srednje, višje in visoko) z raznimi izobraževalnimi potmi in ravnmi strokovnosti glede na zahtevo dela. V nadaljnjem razvoju vzgojnoizobraževalnega sistema je treba spodbujati hitrejše razreševanje problemov, podedovanih iz tradicionalnega vzgojnoizobraževalnega sistema, predvsem pa razmeije med izobraževanjem in delom ali med teorijo in prakso.
Organizacijo, oblike in vsebino usmeijenega izobraževanja je treba zasnovati tako, da se lahko učenci potem, ko končajo izobraževanje po ustreznih programih, neposredno vključijo v delo v ustreznih poklicih in da lahko — v prožno organiziranem sistemu izobraževanja - nadaljujejo izobraževanje ob delu ali v določenem odnosu do združenega dela. Vse stopnje in oblike izobraževanja po ( osnovnem izobraževanju morajo izobraževati za vključevanje v delovni proces in za nadaljnje permanentno izobraževanje.
Temeljna usmeritev usmerjenega' izobraževanja mora torej biti: vzgoja za delo, iz dela, ob delu in na delu.3 Usmerjeno izobraževanje mora biti odprto in prilagojeno izobraževanju ob delu. Delovna in tehnična vzgoja ter povezovanje pouka s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom in življenjem je temeljno načelo vzgoje in izobraževanja.
V učnih načrtih na začetku usmeijenega izobraževanja je treba zagotoviti skupno vzgojnoizobrazbeno osnovo, ki zajema splošno kulturno, družbenoekonomsko, naravoslovno-matematično in pro-izvodno-tehnično vsebino s politehnično usmeritvijo. Iz te skupne vzgojnoizobrazbene osnove izhajajo programske usmeritve, ki po vsebini, trajanju in organizaciji izobraževanja upoštevajo zahteve in spremembe v strukturi dela tako v temeljnih poklicih,kakor tudi v osebnih in družbenih potrebah po permanentnem izobraževanju.
Tako zasnovano usmeijeno izobraževanje bo zagotavljalo horizontalno in vertikalno povezanost stopenj in ravni ter prehodnost in mobilnost.
2	V tem poglavju so objavljena stališča iz dokumentov, navedenih pod 1.
3	Izobraževanje za delo je namenjeno delu in je programsko neposredno
povezano s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom. Smoter tega > izobraževanja je pripravljati ljudi za določeno dejavnost ali za opravljanje poklica, zato je zasnovano na družbenih in individualnih človekovih potrebah v zvezi z delom. Program izobraževanja za delo temelji na zahtevah profilov poklicev v združenem deju ali na analizah dela ter odnosov in vrednot samoupravne socialistične družbe, lahko pa vključuje tudi druge človekove kluturne potrebe. Izobraževanje za delo je namenjeno mladini in odraslim.	[
Izobraževanje iz delaje posebna organizacija izobraževanja, ki omogoča posameznikom izmenjavanje dela in izobraževanja. Namenjeno je delavcem v združenem delu. Le-ti imajo med izobraževanjem iz dela vse pravice, ki izhajajo iz dela (prejemajo nadomestilo za delo, sodelujejo v samoupravljanju, šteje se jim delovna doba, so socialno in zdravstveno zavarovani in ' drugo).
Smoter izobraževanja iz dela je predvsem pridobiti določeno poklicno izobrazbo, se prekvalificirati ali dokvalificirati.
Sinonim za izobraževanje iz delaje povratno izobraževanje.
Izobraževanje ob delu je izobraževanje, ki je organizirano kot vzporeden proces delovnemu procesu. To izobraževanje vključuje tudi intemao izobraževanje v organizacijah združenega dela in samoizobraževanje. Kot permanentno izobraževanje je izobraževanje ob delu nujna potreba vseh delovnih ljudi. Izobraževanje ob delu izhaja iz potreb združenega dela ter človekovih osebnih potreb in interesov.
Najpogostejše oblike tega izobraževanja so: večerno šolanje, dopisno šolanje, konsultativni kurzi in seminarji ter razne kombinirane oblike izobraženi-/ vanje.
Izobraževanje na delu je izobraževanje, ki ga organizirajo organizacije združenega dela za delavce na delovnih mestih med delom. To je oiganizc rano osvajanje določenilv opravil na delovnem mestu.
V usmeijenem izobraževanju je treba diferencirati programe ter v skladu s tem oblikovati organizacijo in režim izobraževanja ter upoštevati različne potrebe in poprejšnje znanje tistih, ki bodo v izobraževanje vse bolj prihajali z dela, pa.se bodo tako menjavala obdobja učenja in obdobja dela.
Treba je uvajati različne oblike za konkretno povezovanje izobraževanja in dela, s tem pa tudi določiti obveznosti temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstvu in v drugih družbenih dejavnostih ter v vsem združenem delu.
Združeno delo mora prevzeti neposredno odgovornost za politiko vzgoje in izobraževanja, za vključevanje v delo tistih, ki si pridobijo izobrazbo za poklic na raznih ravneh usmerjenega izobraževanja, pa tudi za nenehno izobraževanje delovnih ljudi za delo in samoupravljanje.
Vključevanje mladih v delo in potreba po vračanju k izobraževanju, dopolnilno izobraževanje zaposlenih, prekvalifikacije v raznih poklicih in nenehno izpopolnjevanje - vse to zahteva, da dobijo razne oblike izobraževanja ob delu, iz dela, na delovnem mestu ustrezno vlogo v vzgojnoizobraževalnem sistemu, v izobraževalni in ! kadrovski politiki pa tudi v politiki zaposlovanja.
Sistem usmerjenega izobraževanja mora delovati tako, da bodo uresničeni družbenopolitična stališča, naloge in smotri vzgoje in izobraževanja.
Usmerjeno izobraževanje in osnovna šola morata biti tako izoblikovana, da bo programska struktura obeh delov vzgojnoizobra-ževalnega sistema med seboj organsko povezana. Zato mora učna i snov posameznih vzgojnoizobraževalnih področij temeljiti na sistematičnosti in kontinuiranosti.
Usmerjeno izobraževanje mora temeljiti na načelu permanent-nosti izobraževanja. To pa zahteva:
—	korenite spremembe v programiranju izobraževanja, razbremenitev učnih načrtov, modernizacijo in racionalizacijo vzgojno-izobraževalnega dela;
—	spremembo organizacije in vzg oj n oizob raže v aln ih metod, med drugim tudi načrtno usposabljanje za samoizobraževanje;
—	oblikovanje prožnega, vertikalno in horizontalno povezanega sistema usmerjenega izobraževanja z mnogo izobraževalnimi usmeritvami in smermi, ki bo omogočal nenehno izobraževanje v vsej delovni in življenjski dobi.
3.2.	Oznaka usmerjenega izobraževanja
Usmerjeno izobraževanje je sestavni del vzgojnoizobraževalnega , sistema in nadgradnja osemletne obvezne osnovne šole. Vključuje sedanje srednje, višje in visoko izobraževanje. Mladino in odrasle j pripravlja za delo v določenem poklicu, jih oblikuje v aktivne samoupravljalske osebnosti v združenem delu in družbenem življe-; nju. Temelji na raznovrstnih .usmeritvah in vsebinah izobraževanja, v katere se mladina in odrasli vključujejo glede na svoja nagnjenja, sposobnosti in interese ter v skladu z družbenimi potrebami. Trajanje in oblike usmerjenega izobraževanja so odvisne od zahtev zdru-. ženega dela ali profilov na posameznih področjih gospodarstva in | družbenih dejavnosti ter njim ustreznih programskih struktur.
MODEL NOVEGA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA
23	17
22	16
21	15
20	14
19	13
18	12
17	11
16	10
15	9
14	8
13	7
12	6
11	5
10	4
9	3
8	2
7	1
6 5 4 3	LETO IZOBRAŽEVANJA
M0
i
Ul
*N
<
C£
S
N
O
Z
UJ
s
Ul
>
Ul
•N
<
oc
s
N
o
■o
m
I. FAZA
OSNOVNA ŠOLA
MALA ŠOLA
PREDŠOLSKA VZGOJA
SKICA ^
3.3. Razčlenitev usmerjenega izobraževanja
Usmerjeno izobraževanje ima svojo notranjo strukturo. Osnova za razčlenitev ali strukturiranje usmerjenega izobraževanja so vzgoj-noizobraževalni programi, ki imajo glede na različne usmeritve različno zahtevnost in funkcije.
Glede na smotre posameznih programov in njihovih funkcij v usmerjenem izobraževanju delimo izobraževanje v prvo in drugo fazo.
PRVA FAZA zagotavlja višjo vzgojnoizobrazbeno raven in bolj izenačene pogoje za nadaljnje usmerjeno izobraževanje, vsebuje skupno programsko osnovo, primarne programske usmeritve in
usmerjeno izobraževanje.
fakultativne programe. Primarne programske usmeritve so priprava za začetfek dela in priprava za finalno usm Prva faza ima 4 semestre. a 1 Prva faza usmerjenega izobraževanja bo množična in obvezna za v vse, ki se začno usmerjeno izobraževati, ne bo pa še obvezna za vso a uiladino določene starosti, kot je sedaj 8-letna osnovna šola. V r- Perspektivi naj bi postala splošno obvezna za vso generacijo. Z n vsebino, organizacijo, oblikami in metodami dela bo treba zagoto-viti, da jo bo v dveh letih uspešno končala vsa mladina, ki jo bo 0 obiskovala. To ne bi smela biti samo možnost za mladino, marveč obveznost šole, da jo v resnici zagotovi vsem, ki se začno usmer-n jeno izobraževati.
!- DRUGA FAZA vsebuje finalne programske usmeritve, ki obli-j. kujejo kadre različnih profilov poklicev glede na potrebe delovnih h Ujest v gospodarstvu in družbenih dejavnostih na temelju sedanje h delitve dela v združenem delu, in daje poklicno izobrazbo v obsegu sedanjega srednjega, višjega in visokošolskega.izobraževanja. Traja-, uje druge faze je odvisno od programskih žalitev posameznih profi-’‘ov poklicev.
je Usmerjeno izobraževanje v tej fazi temelji na nomenklaturi in j Pfotilih poklicev ter na človekovih nagnjenjih, sposobnostih in 'uteresih.
4.	ZASNOVA PROGRAMSKE STRUKTURE REFORMIRANEGA SREDNJEGA ŠOLSTVA
Za pedagoško didaktično preobrazbo srednjega šolstva^, kot ga zahteva idejnopolitična zasnova usmerjenega izobraževanja, je potrebna nova programska struktura.
Programske sestavine reformiranega srednjega šolstva so:
1.	skupna programska osnova,
2.	primarne programske usmeritve,
3.	finalne programske usmeritve,
4.	fakultativni programi.
4.1.	Skupna programska osnova
Skupna programska osnova v prvi fazi usmerjenega izobraževanja je obvezni splošni vzgojnoizobrazbeni standard. Naša samoupravna socialistična družba ga zagotavlja vsem, ki nadaljujejo izobraževanje po obvezni šoli.
Skupna programska osnova v 1. fazi usmerjenega izobraževanja ne bo grajena kot nov ciklus ali koncentrični krog (ponavljanje učne snovi iz osnovne šole na višji spoznavni ravni). Na temelju učne snovi osnovne šole bo linearno programirana tako, da bo po svoji sistematičnosti in kontinuiranosti organsko povezana z učnim programom osnovne šole in bo njegovo logično nadaljevanje. Učna snov določenega predmeta, ki se začne v osnovni šoli, se bo tako nadaljevala in končala kot skupni vzgojnoizobrazbeni minimum v skupni programski osnovi v prvem letu, pri nekaterih predmetih pa v drugem letu usmerjenega izobraževanja.
Funkcija skupne programske osnove je:
—	dvigniti vzgojnoizobrazbeno raven mladine in odraslih, ki _ nadaljujejo izobraževanje po končani osnovni šoli, ker jo potrebujejo za opravljanje poklica in samoupravnih družbenih funkcij;
—	zagotoviti zrelejšo odločitev mladine za poklic;
—	dati boljšo osnovo za finalno izobraževanje in tako omogočiti krajše, racionalnejše in učinkovitejše poklicno izobraževanje;
—	zagotoviti večjo horizontalno in vertikalno izobraževalno mobilnost ali prehodnost;
—	odpraviti dualizem in programsko izoliranost ob vstopu v usneijeno izobraževanje ter privilegiranost in elitizem posameznih vrst sedanjih srednjih šol.
Sedaj so razlike ob vstopu v usmerjeno izobraževanje očitne, ker gimnazije, tehniške in poklicne šole začenjajo svoj vzgojnoiz-obraževalni proces s splošno izobraževalnimi programi, ki se razlikujejo po obsegu in globini, in takoj opredelijo vzgojo in izobraževanje za tako imenovane intelektualne in uslužbenske poklice ter za poklice v proizvodnji, pri katerih prevladuje fizično delo.
Skupna programska osnova v prvi fazi usmerjenega izobraževanja zagotavlja širšo in poglobljeno vzgojo in izobrazbo, ki se izražata v višji ravni splošne kulture, družbenoeknomskega, naravo-slovno-matematičnega in proizvodno-tehničnega znanja. Torej je poglavitni smoter skupne osnove zagotoviti mladini in odraslim na začetku usmerjenega izobraževanja višjo raven vzgoje in izobrazbe ter tako‘omogočiti, da se bodo delavci in drugi delovni ljudje čimbolj vsestransko razvili v svobodne.in ustvarjalne samoupravljalske socialistične osebnosti. Tako bodo v združenem delu laže odločali o pogojih in rezultatih svojega dela.
Višja vzgojnoizobrazbena raven, ki jo bo zagotovila skupna programska osnova na začetku usmerjenega izobraževanja, bo omogočila mladini in odraslim, da bodo svoje sposobnosti bolje spoznali, se laže usmerjali v poklic in odločali za nadaljnje izobraževanje. Tako se bodo lahko bolje pripravili za življenje, se prilagajali novim življenjskim situacijam spričo razvoja tehnologije in sprememb v delitvi dela (prekvalifikacije, dokvalifikacije, specializacije).
Ker bo programska osnova v prvi fazi skupna, bo mogoče bolj smotrno razporediti učno snov v izobraževalnih programih. Tako se bodo npr. temeljna znanja iz naravoslovno-matematičnega in proizvodno-tehničnega področja, ki so sedaj posebni predmeti ali deli učne snovi v različnih letnikih pri raznih strokovno teoretičnih predmetih in pri praktičnem pouku, premaknila v vzgojnoizobra-ževalna področja, ki sestavljajo skupno programsko osnovo.
Skupna programska osnova prve faze bo zagotovila premik poklicne odločitve za vso mladino, ki se bo vključila v usmerjeno izobraževanje, najmanj za eno leto, torej na zrelejšo starostno dobo, pri čemer se bo lahko tudi bolj uveljavila osebna odločitev za nadaljnje usmerjeno izobraževanje, hkrati pa bo tako omogočeno tudi boljše izobraževalno in poklicno usmerjanje.
Širša razgledanost vseh in boljša psihofizična razvitost mladine bosta omogočili hitrejše in bolj kakovostno osvajanje posebnih poklicnih znanj.
4.1.1.	Skupno programsko osnovo sestavlja pet (5) vzgojnoizobraževalnih področij:
—	jezikovno in umetnostno —
—	družbenoekonomsko
—	naravoslovno-matematično
—	proizvodno-tehnično
—	telesnovzgojno in obrambno.
4.1.2.	Vzgojnoizobraževalna področja skupne programske osnove vsebujejo tele predmete:
—	jezikovna im umetnostna vzgoja: slovenski jezik, tuji jezik, umetnostna vzgoja;
—	družbenoekonomsko področje; samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovino in geografijo;
—	naravoslovno-matematično področje: matematiko, fiziko, kemijo in biologijo;
—	proizvodno-tehnično področje: strokovno teorijo in praktični pouk;
—	telesnovzgojno in obrambno področje: telesno vzgojo ter obrambo in zaščito.
SKICA 3
Proizvodno-tehnično področje s politehnično usmeritvijo je nova kakovost socialistične vzgoje in izobrazbe. To področje vključuje znanstvene osnove tehnike, tehnologije in socialistične samoupravne ekonomike ter pridobivanje temeljnih sposobnosti in spretnosti sodobnega proizvodnega dela. Proizvodno delo združuje učenje in delo ter s tem prispeva svoj delež k človekovemu vsestranskemu razvoju. Hkrati je pomembno področje družbene prakse na najrazličnejših področjih človekovega življenja, njegovega uveljavljanja in poklicnega usmerjanja. Politehnična usmeritev je kot vzgojnoizobraževalno načelo sestavina vseh programov v usmerjenem izobraževanju.
4.1.3.	V skupnem številu učnih ur prve faze (v dveh letih) usmerjenega izobraževanja zajema skupna programska osnova 70 %.
SKICA 4
4.2.	Primarne programske usmeritve
Primarne programske usmeritve so razvojno načrtovane vzgojno-izobraževalne vsebine, ki izhajajo iz posameznih vzgojnoizobraže-
4	Pri tem so mišljene šole po 3. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SHS, št 18 -185/74). Izobraževanje za določene profile poklicev, ki ga sedaj ureja zakon o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26 -149/70), ni vključeno v zasnovo programske strukture reformiranega srednjega šolstva, ker po razvrstitvi teh poklicev v sedanji nomenklaturi ne sodi na področje srednješolskega izobraževanja.
SKICA 3
PROGRAMSKA STRUKTURA 1. FAZE
PREDMETI	I. LETO		II. LETO	
	OBVEZNI PREDM. IZ SPO	IZBIRNI PREDM. OBVEZNI V POSAM. PPU*	OBVEZNI PREDM. IZ SPO	IZBIRNI PREDM. OBVEZNI V POSAM. PPU
1. JEZIKOVNO IN UMETNOSTNO PODROČJE Slovenski jezik Tuji jezik Umetnostna vzgoja	304	38	114	X
2. DRUŽBENOEKONOMSKO PODROČJE Samoupravljanje s temelji marksizma Zgodovina Geografija	228		152	X
3. NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNO PODROČJE Matematika Fizika Kemija Biologija	342			X
4. PROIZVODNO-TEHNIČNO PODROČJE Proizvodno tehnični pouk**	76	38	76	X
5. TELESNOVZGOJNO IN OBRAMBNO PODROČJE Telesna vzgoja Obramba in zaščita	152		133	
665
x = izbor predmetov glede na primarno programsko usmeritev SPO = skupna programska osnova PPL) = primarne programske usmeritve
SKUPNA PROGRAMSKA OSNOVA I. FAZE S 5 PODROČIJ SKICA 4 (9. in 10. leto izobraževanja)
I.	JEZIKOVNO IN UMETNOSTNO
II.	DRUŽBENOEKONOMSKO
III.	NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNO
IV.	PROIZVODNO-TEHNIČNO
V.	TELESNOVZGOJNO IN OBRAMBNO
UR 8/3 11 - 26,1 % UR 6/4 10 - 23,9% UR 9/0 9-21,5% UR 2/2 4 - 9,5 % UR 4/4 8-19,0%
PROGRAMSKA STRUKTURA I. FAZE (9. in 10. leto izobraževanja)
A SKUPNA PROGRAMSKA OSNOVA (OBVEZNI PROGRAMI)
B PRIMARNE PROGRAMSKE USMERITVE (IZBIRNI PROGRAMI)
valnih področij skupne programske osnove in iz njihovih kombinacij. So priprava za razne usmeritve v finalnem izobraževanju v 2. fazi.
Ob skupni programski osnovi, ki je za vse učence obvezna, imajo primarne programske usmeritve obvezno izbirni značaj. To pomeni, da niso vse za učence obvezne, marveč si mora vsak učenec izbrati le eno usmeritev v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi.
x V primarnih programskih usmeritvah je možna izbira drugega tujega jezika in latinščine.
xx Tedensko število ur proizvodno-tehničnega pouka se bo postopno povečalo na 5 ur v 1. in 2. razredu v skladu z zagotavljanjem materialnih in kadrovskih možnosti za uresničitev tega pouka. Hkrati s tem povečanjem bo treba z integracijo učne snovi skrčiti število tedenskih ur pri drugih vzgojnoizobraževalnih področjih tako, da tedenska učna obveznost ne bo presegla 30 ur.
Primarne programske usmeritve so torej prva usmeritev v izobraževanje. S primarno programsko usmeritvijo se preskušajo in potrjujejo učenčeve poklicne želje in sposobnosti v 2. letu usmerjenega izobraževanja, ki še ni poklicno dokončno opredeljeno in še vedno zagotavlja možnost prehajanja v začetku druge faze. Na temelju te se lahko v začetku druge faze usmerjenega izobraževanja opredelijo za določeno poklicno smer.
Vsaka primarna programska usmeritev je podlaga in izhodišče za finalno poklicno izobraževanje določenih skupin sorodnih poklicev.
4.2.1.	Primarnih programskih usmeritev je pet:
—	proizvodno-tehnična
—	naravoslovno-matematična in proizvodno-tehnična
—	naravoslovno-matematična, jezikovna in proizvodno-tehnična
—	jezikovna in umetnostna, družbenoekonomska ter naravoslovno-matematična
—	umetnostna in jezikovna.
Primarne programske usmeritve temeljijo na analizi profilov poklicev za potrebe združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, na psiholoških osnovah (nagnjenjih, sposobnostih, interesih), na pedagoških načelih in smotrih (vsestranski razvoj osebnosti) ter na didaktičnih zakonitostih organizacije vzgojnoizobra-ževalnega procesa.
4.2.1.1.	Proizvodno-tehnična usmeritev je kompleks programov strokovne teorije in praktičnega pouka, ki pripravlja mladino in odrasle za vključitev v združeno delo.5
4.2.1.2.	Naravoslovno-matematična in proizvodno-tehnična usmeritev je zaokrožen kompleks naravoslovno-matematičnih in proizvodno-tehničnih programov, ki dajejo vzgojnoizobraževalno osnovo za finalno izobraževanje. Kombinacija in obseg le-teh sta odvisna od vsebine sorodnih profilov poklicev/1
4.2.1.3.	Naravoslovno-matematična, jezikovna in proizvodno-tehnična usmeritev je kompleks programov naravoslovno-matema-tičnega, jezikovnega in proizvodno-tehničnega področja, ki daje vzgojnoizobraževalno osnovo za skupine sorodnih poklicev. Ta usmeritev vključuje skupna znanja za več sorodnih skupin poklicev, ki se nadalje diferencirajo in Analizirajo v drugi fazi usmerjenega izobraževanja.2
4.2.1.4.	Jezikovna, umetnostna, družbenoekonomska in naravoslovno-matematična usmeritev ima podobno funkcijo kot prejšnja. S kombinacijami programov iz navedenih vzgojnoizobraževalnih področij se gradijo programske strukture, ki so temelj za izobraževanje skupin poklicev in se diferencirajo in Analizirajo v drugi fazi (v sedanjem srednjem, višjem in visokem šolstvu).
4.2.1.5.	Umetnostna in jezikovna usmeritev daje temelj za oblikovanje umetniških poklicev v finalnem izobraževanju, ki je sedaj organizirano v umetniških šolah (v sedanjih srednjih umetniških šolah in umetniških akademijah),
4.2.1.6.	Primarne programske usmeritve predstavljajo 30% števila učnih ur celotne prve faze usmesjenega izobraževanja.
SKICA 5
STRUKTURA SKUPNE PROGRAMSKE OSNOVE IN PRIMARNIH PROGRAMSKIH USMERITEV
	1. LETO		II. Primarne programske usmeritve LETO 1.	2.	3.	4.	5.					
	Obv. pr.	Izb. pr.	Obv. ! Izb. pr.	pr.		izb. pr.	Izb. pr.	Izb. pr.	Izb. pr:
1. JEZIKOVNO IN UMETNOSTNO PODROČJE Slovenski jezik Tuji jeziki (2. tuji jezik)* Umetnostna vzgoja	304	38	114	!		76 do 190	114 do 342	342 do 646
2. DRUŽBENO EKONOMSKO PODROČJE Samoupravljanje s temelji marksizma Zgodovina Geografija	228		152				76 do 152	
3. NARAVOSLOVNO MATEMATIČNO PODROČJE Matematika Fizika Kemija Biologija	342				76 do 228	114 do 342	190 do 342	
4. PROIZVODNO-TEHNIčNO PODROČJE Strokovna teorija Praktični pouk	76	38	76	665	437 do 589	114 do 456		
5. TELESNO-VZGOJNO IN OBRAMBNO PODROČJE Telesna vzgoja Obramba in zaščita	152		133		|	I I *		
-	1140		1140	665		665	665 ^ 665 . i	i			665
XV primarnih programskih usmeritvah je možna izbira drugega tujega jezika in latinščine. Tedenska učna obveznost učencev je 30 ur za vsako posamezno usmeritev.
4.3.	Finalne programske usmeritve
Finalne programske usmeritve se gradijo na skupni programski osnovi, na ustreznih primarnih programskih usmeritvah, na družbenih potrebah in na zahtevah, ki jih določajo ustrezni profili poklicev. Finalnih programskih usmeritev je več. Osnova posameznih finalnih programskih usmeritev je sorodnost profilov poklicev glede na delitev dela. Posamezna finalna programska usmeritev (npr. 5 6 *
5	Ta primarna programska usmeritev oblikuje učence za določene profile poklicev, za katere je potrebno krajše poklicno izobraževanje.
6	Glede-na sedanji sistem izobraževanja je ta usmeritev priprava za finalno izobraževanje mladine in odraslih za poklice, ki se sedaj izobražujejo v poklicnih šolah.
^ Glede na sedanji sistem izobraževanja je ta usmeritev priprava za izobra-,šgYanje mladine in odraslih za poklice, ki se sedaj izobražujejo v tehniških in dragih šolah za gospodarstvo, družbene službe in javno upravo.
gradbena, pedagoška, tekstilna, zdravstvena, naravoslovno-matematična, umetnostna itd.) vsebuje več finalnih programskih smeri (npr. za zidarja, tesarja, gradbenega tehnika, gradbenega inženirja; učitelja razrednega pouka, predmetnega učitelja za posamezne predmete itd.). Osnova posamezne programske smeri so zahteve določenega profila poklica.
Finalne programske usmeritve in smeri so načrtne in smotrne kombinacije finalnih vzgojnoizobraževalnih programov, ki se po svoji funkciji delijo na tri skupine:
—	na skupne programe
—	na skupne specialne programe
—	na specialne programe.
4.3.1. Skupni programi so sestavina vseh finalnih programskih usmeritev in smeri. V skupne programe se uvrščajo diferencirane vzgojnoizobraževalne vsebine, ki izhajajo iz skupnih družbenih potreb in vrednot (npr. teorija in praksa samoupravljanja, kultura materinščine, razumevanje sodobne proizvodnje in organizacije dela, telesna vzgoja itd.). Glede na potrebe posameznih finalnih programskih usmeritev in smeri se skupni programi diferencirajo po zahtevnosti.
4.3 2. Skupni specialni programi izhajajo iz skupnih izobrazbenih vsebin sorodnih profilov poklicev in so temelj ustreznim specialnim programom posameznih profilov poklicev. Skupni specialni programi se diferencirajo glede na finalne programske usmeritve in glede na ravni.
4.3.3.	Specialni programi so tipizirani glede na potrebe posameznih profilov poklicev. Rastejo iz ustreznih skupnih specialnih programov in so njihova nadaljnja diferenciacija in opredelitev glede na poklice. Uresničujejo jih vzgojnoizobraževalne organizacije v sodelovanju z ustreznimi organizacijami združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Vsi finalni programi se po načelu permanentnosti izobraževanja oblikujejo in prilagajajo glede na potrebe izobraževanja mladine in odraslih. Trajanje finalnega izobraževanja je različno in je odvisno od zahtev posameznih profilov poklicev.
[] specialni programi
skupni specialni programi skupni programi
4.4. Fakultativni in vzgojnoizobraževalni programi.
Fakultativni vzgojnoizobraževalni programi lahko nastopajo v irvi in drugi fazi usmerjenega izobraževanja. Njihov namen je pospeševati osebne interese, sposobnosti in nagnjenja mladine in odraslih. Fakultativni programi so lahko usmerjeni tudi na izobraževanje za zaposlitev ali za nadaljnje izobraževanje (npr. področja umetnostne vzgoje, drugi ali tretji tuji jezik, strojepisje itd.).
Fakultativni programi se praviloma izvajajo zunaj obveznega števila tedenskih učnih ur.
5.	NAČELA ZA OBLIKOVANJE PROGRAMOV IN NJIHOVA VLOGA
Programi primarnih in finalnih programskih usmeritev ter fakultativni programi posameznih predmetov so problemsko zasnovani in grajeni linearno sukcesivno po semestrih.8 Problemska zasnova-nost programov pomeni tako programiranje učne vsebine, ki omogoča uporabo metod reševanja problemov v vzgojnoizobraževalnem procesu.
Takšna zgradba programov omogoča mladini in odraslim, da se opredeljujejo za zahtevnost, ki ustreza njihovim nagnjenjem, interesom in sposobnostim. Izbirnost programov določenih predmetov omogoča poglobljeno izobraževanje, izobraževalno prehodnost v vertikalni in horizontalni smeri in preskušanje sposobnosti, hkrati pa so neposredna priprava za poklic ali za nadaljnje izobraževanje. Programi vključujejo smotre, vzgojnoizobraževalno vsebino, metode, oblike in organizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa, učna sredstva ter merka za preveijanje. Sestavljanje programov temelji na interdisciplinarnem sodelovanju in vzorčnem preskušanju v praksi. Pri sestavljanju programov za posamezne predmete je treba upoštevati njihove spoznavno teoretične posebnosti, to je ustrezno razmerje med izgrajevanjem programov v smeri od splošnih k posebnim in posameznim spoznanjem in narobe. Prednost takega programiranja je v tem, da omogoča racionalizacijo, ekonomičnost in standardizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa.
S takimi metodami in postopki strukturiranja programov sta tesno povezana prehodnost in napredovanje mladine in odraslih. Napredovanje ni vezano na razred, ampak na programe, kar zmanjšuje in postopno odpravlja osip. To zahteva nov način ocenjevanja in vrednotenja znanja po programih. Tako vsebinsko programiranje omogoča izobraževalno akceleracijo po programih, odpravlja toge časovne institucionalne pregrade med sedanjim srednjim, višjim in visokim izobraževanjem. Pogoj za uresničitev takili mehanizmov je gibka prožna organizacija vzgojnoizobraževalnega procesa.
SKICA /
6.	ORGANIZACIJA REFORMIRANEGA SREDNJEGA ŠOLSTVA
.6.1. Sodobne oblike in tehnologija vzgojnoizobraževalnega dela
Za uresničitev reformnih načel je treba dopolniti in kombinirati sedanje oblike in organizacijo pouka z novimi oblikami, kot sta
8 Ta način programiranja učne snovi omogoča učencem, da glede na svoje sposobnosti individualno napredujejo po programih.
PROGRAMSKA STRUKTURA USMERJENEGA SKICA 7 IZOBRAŽEVANJA
; i II
:*
l
n
z
n
ti
z
b
z
.š
v
1 \
S
2
t
i
i
i
s
;
i
ijjiiijij SKUPNA PROGRAMSKA OSNOVA	70 %	,
pfjpggssj PRIMARNE PROGRAMSKE USMERITVE (5usmeritev)30% : j ^ITNAENE PROGRAMSKE USMERITVE .	,
oblika seminarja in oblika kurza. Obe omogočata lažje izvajanje i izobraževanja za delo in ob delu ter večjo gibkost napredovanja v 1 vzgojnoizobraževalnem procesu, hkrati pa zagotavljata večjo izobraževalno prehodnost.	1
V prvem letu usmerjenega izobraževanja mladine bo prevla- i dovala razredno predmetna oblika organizacije pouka.	|
Kombinacija kurzne in razredno predmetne organizacijske oblike pa se lahko uveljavlja pri nekaterih predmetih primarnih programskih usmeritev ter pri fakultativnih programih (v 2. razredu). Kurzna in seminarska organizacijska oblika pouka bosta prevladovali predvsem v finalnem izobraževanju.
Kurzna oblika organizacije pouka bo omogočala bolj kakovostno izvedbo načela individualizacije. Udeleženec vzgojnoizobraževalnega procesa se bo lahko bolj uveljavljal kot osebnost. Pri razredno predmetni organizaciji pouka bo individualizacija pote- : kala po načelih notranje diferenciacij., pri kurzni organizaciji pa po načelih notranje in zunanje diferenciacije.
Notranja diferenciacija se bo uresničevala v že znanih oblikah dopolnilnega in dodatnega dela z učenci. Med oblikami zunanje diferenciacije se lahko uveljavljajo: homogeno razvrščanje učencev i v skupine po znanju, akceleracija po programih^ uvajanje fakulta- | tivnih predmetov.
Oblike notranje in zunanje diferenciacije je treba uveljavljati v : skladu z načeli gibkosti in učinkovitosti vzgojnoizobraževalnega sistema, in vzgojnoizobraževalnih dejavnosti upoštevanja interesov | in sposobnosti učencev ter potreb združenega dela.
Takšno delo zahteva primerno usposobljene učitelje in ustrezno načrtovano didaktično gradivo.
Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje zahteva marksistično idejno in znanstveno pretehtan odnos do izobraževalne tehnologije. Izobraževalna tehnologija pomeni sistematično uporabo znanja in sredstev pri povečanju učinkovitosti vzgojnoizobraževalnega dela, vgrajevanje znanstvenih načel v vzgojnoizobraževalni proces ter razvijanje, uporabo in vrednotenje sistemov ; sredstev in pripomočkov, ki naj izboljšajo učni proces. Bistveni napredek pri uporabi izobraževalne tehnologije lahko zagotavlja le dialektična povezanost ter interakcija med novimi idejami, druž- i benimi smotri in teoretičnimi spoznanji raznih znanstvenih disciplin (pedagogika, psihologija, sociologija, kibernetika, ergologija ; itd.) ter med novimi tehničnimi možnostmi uresničevanja teh idej.
Izobraževalna tehnologija, vzgojnoizobraževalni smotri ter preoblikovani sistem srednjega šolstva so nerazdružljiva celota. Takšna stališča izražajo socialistično humanistični način uporabe izobraževalne tehnologije. Preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje ne bo mogoče doseči brez smotrnega ter intenzivnega uvajanja in uporabe izobraževalne tehnologije (avdio in video pro- ! grami, didaktični in večmedijski kompleti, učbeniki, priročniki, ; delovni zvezki, testi, vaje).	,
Sredstva izobraževalne tehnologije morajo biti uporabljena tako, ! da bodo rabila razvijanju osebnosti in racionalizaciji učenja.
6.2.	Izvajalci programov
Programe uresničujejo vzgojnoizobraževalne organizacije ali ; druge organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za njihovo uresničevanje. Usmerjeno izobraževanje, zasnovano na nave- ! denih načelih, se ne more smotrno in uspešno izvajati v sedanji razdrobljeni institucionalni organizaciji srednjih šol. Pedagoško učinkovito in ekonomsko racionalno izvajanje programov usmerje- j nega izobraževanja zahteva tudi nove zunanje in notranje organizacijske oblike.
Temeljne organizacije združenega dela na področju usmerjenega j izobraževanja morajo biti organizirane tako, da bodo omogočale razvijanje samoupravnih odnosov, samoupravno povezovanje in | svobodno menjavo dela te dejavnosti z drugimi področji združe- j nega dela in samoupravno integracijo v širše asociacije združenega-dela. Pomembno vlogo pri samoupravnem konstituiranju usmerje- I nega izobraževanja imajo posebne izobraževalne skupnosti.
Glede na navedena družbenopolitična izhodišča so možne različne oblike smotrnega (a ne mehaničnega) povezovanja organizacij i usmerjenega izobraževanja.
6.2.1.	Center usmerjenega izobraževanja po dejavnosti (npr. | center za izobraževanje zdravstvenih delavcev, center za izobraže- | vanje gradbenih delavcev, center za izobraževanje pedagoških delav-cev itd.). Tak center združuje prvo in drugo faro usmerjenega izobraževanja. V prvi fazi zajema ob skupni programski osnovi pred- j vsem dejavnosti ustrezne primarne programske usmeritve, v drugi fazi pa izobražuje profile poklicev ene ali več gospodarskih ali : družbenih dejavnosti. V takšnem centru se lahko združuje sedanje srednje, višje in visoko šolstvo.
6.2.2.	Izobraževalni center pri organizaciji združenega dela.
Ta izobražuje v drugi fazi usmerjenega izobraževanja profile poklicev določene panoge gospodarstva ali družbene službe. Tak cen-ter lahko izvaja tudi skupni program prve faze usmerjenega izobraževanja in ob tem tiste primarne programske usmeritve, ki so temelj poklicnega izobraževanja v drugi fazi za ustrezno gospodarsko ali družbeno dejavnost.
6.2.3.	Vzgojnoizobraževalna organizacija kot organizacija združenega dela ali kot temeljna organizacija združenega dela za prvo j
9 Učenec ali skupina učencev laliko hitreje napreduje, če v krajšem času \ obvlada program.
-	nadaljnjo strokovno izdelavo elaborata o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje;
—	izdelavo programov “skupne programske osnove, primarnih programskih usmeritev, finalnih programskih usmeritev ter fakultativnih programov;
-	izdelavo didaktičnih kompletov;
—	potrebne naložbe v novi prostor in opremo;
—	izobraževanje in izpopolnjevanj pedagoških delavcev;
-	osnovno dejavnost pri novih izobraževalnih programih ter za prehod poklicnih šol z izmenično organizacijo pouka na celoletno organizacijo pouka.
8.5.	Priprava mreže reformiranega srednjega šolstva in domov za učence
Samoupravno združevanje srednjih šol v centre usmerjenega izobraževanja zahteva spremembo mreže sedanjih srednjih šol in domov. Nosilci družbenega načrtovanja na tem področju so samoupravne interesne skupnoti in družbenopolitične skupnosti.
8.6.	Sprememba šolske zakonodaje
Reforma uvaja spremembe v sistemu, vsebini in organizaciji vzgojnoizobraževalnega dela. Vse spremembe je treba pred začetkom reforme uzakoniti. Zato bodo pred revizijo zakonodaje na področju vzgoje in izobraževanja potrebne spremembe in dopolnitve sedanjega zakona o srednjem šolstvu.
Hkrati bo treba razrešiti problem statusa učencev poklicnih šol, ki sklepajo učne pogodbe (25. člen zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, Ur. 1. SRS, št. 26-149/70) pred vstopom v srednjo šolo in prejemajo učne nagrade. Po predlogu reforme bodo učenci prvih razredov usmerjenega izobraževanja imeli celoletno organizacijo pouka in verjetno v 1. razredu ne bodo mogli več biti v učnem razmerju.
Ce bodo uresničeni pogoji za reformo srednjega šolstva, navedeni v 8. poglavju tega predloga, bi lahko začeli postopoma preobražati srednje šolstvo v usmerjeno izobraževanje s šolskim letom 1977/78, in sicer tako, da bi najprej uvedli nove programe skupne programske osnove v vse prve razrede usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1977/78.
Objavljamo odlomke nekaterih prispevkov, ki poskušajo natančneje opredeliti prvine preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Pripomogli naj bi k boljšemu razumevanju predlaganih rešitev in spodbudili razpravo.
Reformo terjajo velike družbene spremembe, gospodarski, znanstveno-tehnološki in kulturni napredek naše domovine.
obnove študentskih in dijaških domov, štipendije pa dajati predvsem po potrebah po kadrih (predvsem kot kadrovske naložbe in manj kot socialne pomoči).
Po vsem povedanem mora reforma rešiti predvsem še naslednji bistveni zahtevi:
—	Mladino je treba usmerjati v poklice po njenih sposobnostih in nagnjenjih ter po družbenih interesih oziroma potrebah; to lahko dosežemo s preusmerjanjem zmogljivosti, s pospeševanjem proizvodnih smeri študija, z ustreznim financiranjem, toda na ..konjunkturo11 poklicev vplivajo tudi ekonomski razlogi. V nagrajevanju pb delu je treba ceniti predvsem delo, ki prispeva k ustvarjanju dohodka. Delovne organizacije dostikrat bolj izkazujejo potrebo po pravnikih in ekonomistih in manj po strokovnjakih, ki bodo izvedli modernizacijo tehnologije in tehnološke preusmeritve, bolje organizirali proizvodnjo in jo racionalizirali, poskrbeli za varnost ljudi v delovnem in bivalnem okolju ipd.
Selekcijo kadrov, ki jo zdaj opravljamo na zelo drag in v bistvu tehnokratski način: (,,vsak naj se vpiše kamor žeU, kaj bo dosegel pa bomo videli11,) moramo zamenjati s strokovno dobro pripravljenim usmerjanjem in z odgovornostjo za uspešnost študija. Pri proizvodnji moramo štediti z vsakim kilogramom surovin in polizdelkov, pri usposabljanju kadrov pa mora biti ta čut še mnogo bolj izostren, saj gre za ljudi in za družbene naložbe.
—	Vse učne načrte, programe in učbenike je treba strokovno objektivno, toda javno presojati, izpopolnjevati in verificirati. To ne sme biti formalnost. Gre za prilagajanje vsebine študija tehnološkemu napredku, ki ga proizvodnja sprejema. Pretok novega v šolske načrte in gradivo mora prihajati iz znanosti in iz prakse. Predvsem pa morqo ti načrti biti realni; če smo se odločili za štiriletni študij, in kot vidimo, ga uresničujejo tudi v praksi najbolj razvite, velike in bogate dežele, potem je treba tudi temu primerno sestaviti načrte. Drugo pa je treba prenesti v oblike obveznega dopolnjevanja z novostmi vsakih denimo tri ali štiri leta za vsakega strokovnjaka. Tako bo nastal trajen in z dinamiko gospodarstva povezan sistem. V proizvodnji se je doslej dvakrat zamenjala tehnologija, preden se je v šolskih programih enkrat temeljito izpopolnila vsebina.
Poleg tega potrebujemo nove oblike izobraževanja. Vseh potreb gospodarstva ne bomo mogli zadovoljiti le s tradicionalnimi oblikami. Ne moremo si dovoliti, da iz šol odhaja ogromno mladine, ki ne doseže cilja in celo ne usposobljenosti za poklic. Vsak naj si pridobi poklic in z njim zavest, kaj je usposobljenost za delo in kako jo je treba nenehno dograjevati. V prihodnjih desetletjih, ko bodo vsi mladi ljudje še sredi svojega življenjskega delovnega obdobja — in zanj se sedaj usposabljajo v šolah, bomo še skrajševali delovni čas zato, da bi pridobljene ure porabiU za usposabljanje. Gremo v čas avtomatizacije, prek posebnih izobraževalnih skupnosti za posamezna področja dejavnosti. Leta in leta čutimo to potrebo in govorimo o tem, a se vse zelo pačasi razvija. Mar odgovorni ljudje v združenem delu čakajo, da jih bosta gospodarska zbornica in republiška izobraževalna skupnost pripeljali do samoupravnih sporazumov in do boljše organizacije dela, kot je sedanja. Združevanje gospodarstva ima svoj smisel v boljši delitvi dela, specializaciji, zagotavljanju višje produktivnosti dela, združenem načrtovanju, raziskovanju, razvoju, obdelavi tržišča in ne nazadnje v šolanju kadra. Zavlačevanje na tem področju povzroča škodo ali vsq odmika cilje gospodarstvu, šolam in družbi. V načrtih pa imamo vse večje naložbe in višjo stopnjo rasti naložb od družbenega proizvoda. Za nove kapacitete so potrebni primerno usposobljeni kadri.
Zato je potrebna reforma srednjega in visokega šolstva in reforma našega Odnosa glede kadrovanja, usposabljanja ljudi ob delu, družbenega organiziranja na tem področju, združevanja sredstev in izvajanja menjave dela ter prakse investiranja za gospodarski napredek.
; tazo usmerjenega izobraževanja. V tej fazi vključuje razen skupne programske osnove predvsem tiste primarne programske usmeritve, ki jih narekujejo potrebe regionalnega gospodarskega ali družbenega razvoja v skladu s samoupravnimi dogovori med uporabniki, zainteresiranimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi.
6.2.4.	Delavska univerza. Poleg svojih primarnih nalog delavska Univerza lahko organizira prvo in drugo fazo izobraževanja ob delu za tiste poklice, id jih zahtevajo regionalne gospodarske in družbene potrebe.
6.2.5.	Merila za delitev dela med vzgojnoizobraževalnimi organizacijami na področju usmerjenega izobraževanja v obsegu srednjega Šolstva so: pravilen izbor programskih usmeritev in smeri, dovolj veliko število učencev (npr. 600 do 800), ustrezna verificirana učna tehnologija in ustrezna razdelitev na šolske okoliše. Načrtovanje mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij temelji na kadrovski politiki, opredeljeni z družbenimi dogovori v občinah in republiki, ki izhajajo iz potreb združenega dela ali sleherne temeljne organizacije združenega dela.
Taka delitev dela zahteva tudi nov način združevanja manjših temeljnih organizacij združenega dela na področju usmerjenega izobraževanja v integrirano organizacijo. Pogoj za tako združevanje je programska sorodnost profilov. Razlogi za združevanje so: ekonomična in racionalna izraba učnih prostorov (kot na primer: skupne delavnice, telesnovzgojni objekti, kabineti itd.), specializacija učnih kadrov, skupne strokovne službe, smotrna uporaba učne tehnologije in pedagoško učinkovita organizacija pouka.
Integrirane vzgojnoizobiraževalne organizacije usmerjenega iz-] obraževanja lahko rabijo potrebam permanentnega izobraževanja
0	ter so vzgojnoizobraževalni centri za vse starostne kategorije prebivalstva v ožjem in širšem okolju.
Celotni proces delitve dela ter integriranja na področju usmerje-; nega izobraževanja v obsegu srednjega šolstva temelji na samo-v Upravnih načelih, konkretiziranih v samoupravnih sporazumih.
6.2.6.	Naloge poklicnega usmerjanja se razširijo iz osnovne šole na prvo fazo usmerjenega izobraževanja in dobijo zaradi specifič-
-	; nosti te faze nove razsežnosti, ki jih bo treba strokovno izpopolniti
glede na koncepcijo usmerjenega izobraževanja.
! 1
1	7. PEDAGOŠKI KADRI
-	| Usmerjeno izobraževanje v obsegu sedanjega srednjega izobraže-
vanja uresničujejo pedagoški delavci z visoko izobrazbo. Praktični ! pouk s proizvodno tehničnega vzgojnoizobraževalnega področja lahko izvajajo pedagoški delavci ustreznih profilov z višjo izobrazbo.
i :	7.1. Izobraževanje pedagoških delavcev za usmerjeno izobraže-
!- vanje mora biti usklajeno z zahtevami novih programskih struktur, i novih vzgojnoizobraževalnih oblik in metod in izobraževalne tehnologije. Pri določanju profilov ter izobraževanju učnih kadrov r je treba upoštevati integracijo in povezavo med sorodnimi znan-
>	stvenimi disciplinami ali predmeti. Ti pedagoški delavci se izobra-
i	žujejo na fakultetah in visokih šolah, ki usposabljajo prihodnje
-	! učitelje za posamezna predmetna področja in skrbijo za njihovo
permanentno strokovno izpopolnjevanje.
/	7.2. Za delavce, ki se v visokošolskih vzgojnoizobraževalnih
r ■ organizacijah niso usposobili za pedagoške poklice, pa vendarle de-i lajo kot pedagoški delavci v vzgojnoizobraževalni dejavnosti, organizirajo specializirane visokošolske vzgojnoizobraževalne organiza-
>	cije dopolnilni študij za opravljanje pedagoškega poklica (pedagoška centra pri univerzah v Ljubljani in Mariboru). Te visoko-
i šolske vzgojnoizobraževalne organizacije hkrati razvijajo metodike
-	j poučevanja ustreznih predmetnih skupin in skrbijo za perma-i nentno strokovno izpopolnjevanje učiteljev.
73. Zaradi tesnejše povezave med izobraževanjem in združenim delom ter zaradi hitrejšega pretoka izkušenj je treba omogočiti, da i bodo tudi vnaprej pri izvajanju finalnega izobraževanja sodelovali i tudi strokovnjaki iz proizvodnje in drugih dejavnosti.
»	7.4. Pedagoške delavce je treba strokovno, pedagoško in družbe-
-	i nepolitično ustrezno pripraviti na reformo (na seminarjih, tečajih,
v dopolnilnih oblikah izobraževanja itd.). Od njih bo v glavnem i i odvisna uspešnost reforme. 8 * * *
8.	POGOJI ZA REFORMO SREDNJEGA ŠOLSTVA
1 Preobrazba sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraže-I vanje je kompleksno delo, ki zahteva ustrezne pogoje za pripravo in ' ; uresničevanje reforme.
‘	8.1. Strokovno teoretična priprava reforme vsebuje:
—	na podlagi javne razprave družbenopolitično verificiran pred-. log preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje;
—	izdelavo podrobnega strokovnega elaborata z modeli posa-, meznih usmeritev in smeri;
—	strokovno izdelane in predpisane predmetnike in izobraževalne programe za skupno programsko osnovo, primarne in finalne
i programske usmeritve (ter fakultativne programe) po sedanjih ali noveliranih profilih poklicev, ki jih za področje gospodarstva ugotavlja gospodarska zbornica SRS, za posamezna področja družbe-i nih dejavnosti pa ustrezni republiški zavodi, pri programiranju
>	finalnih usmeritev pa sodeluje tudi višje in visoko šolstvo;
’ — izdelavo didaktičnih kompletov za izobraževalne programe skupne programske osnove in primarnih programskih usmeritev (učbeniM, delovni zvezki ter drugi učni pripomočki za učence in 1 didaktično metodični pripomočki za učitelje). x
—	izdelava normativov šolskega prostora, opreme, učil in teh-1 ničnih sredstev ter pripomočkov.
8.2.	Kadrovska priprava:
l' — povečati število učiteljev za pouk na novo uvedenih predmetov (fizika, kemija, biologija, proizvodno tehnični pouk, tuji jeziki, umetnostna vzgoja) v skupni programski osnovi in nekaterih predmetov v primarnih programskih usmeritvah (npr. matematika); i i - didaktično metodična priprava vseh pedagoških delavcev i (organizacija seminarjev, tečajev, posvetov, strokovnih aktivov);
—	motivacija pedagoških delavcev za spremembe v oblikah,
: metodah in v tehnologiji vzgojnoizobraževalnega dela.
8.3.	Materialna priprava:
—	zag at ruti ustrezne nove (dodatne) učne prostore za prehod prvih razredov v 81 poklicnih šolah z izmenično (polletno) organizacijo pouka na celoletno organizacijo pouka. Od skupnega števila 216 srednjih šol sedaj nima pouka fizike 69 šol, pouka kemije 121 šol, pouka biologije 148 šol, pouka tujega jezika 74 šol; vse centre
. usmeijenega izobraževanja je treba oskrbeti s fizikalnimi, kemijskimi, biološkimi in jezikovnimi laboratoriji,
—	zagotoviti šolske delavnice in delovna mesta v organizacijah združenega dela za proizvodno tehnični in praktični pouk; po novem predmetniku bodo imeli vsi učenci v 9. in 10. letu šolanja v prehodnem obdobju po 2 tedenski uri tega pouka (v letošnjem šolskem letu smo z oddelki pedagoške smeri s 1976 učenci izčrpali Zmogljivosti šolskih delavnic pri poklicnih in tehniških šolah v krajih, kjer so ti oddelki);
—	poskrbeti za standardizirano opiemo učilnic, laboratorijev in Šolskih delavnic.
8.4.	Priprava finančnega predračuna za reformo
V zvezi s tem je treba prikazati, koliko denarja bo potrebno za:
Bistvene spremembe je prinesla socialistična revolucija v vseh njenih stopnjah in obdobjih; sprostitev ustvajalnosti ter potreba po večji storilnosti in uspešnosti dela terja boljše in ustvarjalno zasnovano izobraževanje, zahteva usposobljenost za nove družbene odnose in delavski razred, ki sije pridobil vse pravice gospodarjenja s svojim delom, terja takšno vzgojno izobraževalno dejavnost, ki bo zadovoljevala potrebe razvijajoče se družbe. Novi družbenoekonomski odnosi pa so presekali odlašanje za reformo, ki se sicer pripravlja že deset let. V sodobnem toku življenja se je izkazalo, da najbolj napredujejo tiste dejavnosti, ki so odvisne od napredovanja znanosti in tehnologije in ki največ vlagajo v kadre. Znanost pa ne more napredovati sama od sebe; ustvarjajo jo najsposobnejši ljudje; samo ti lahko zagotovijo bistveno uspešngše sodelovanje s svetom na podlagi delitve in menjave dela.
Kaj je slabega in neuresničenega v sedanjem srednjem in visokem šolstvu? Zelo razvejano je, razhčno v pogledu kakovosti in uspešnosti izobraževanja in vzgoje, nepovezano med seboj in v velikem delu tudi z gospodarstvom, učenci niso primemo razporejeni glede na družbene potrebe, pravega usmerjanja še ni, med mladino se s tem sistemom ustvarjajo razlike, nimamo razvitih oblik izobraževanja, ki so gospodarstvu potrebne in vse preveč le govorimo o permanentnem izobraževanju. In kar je poglavitno: gospodarstvu dajemo veliko več takšnih delavcev, ki so pri šolanju ali pri študiju odnehali, kakor pa tistih, ki so res dobro usposobljeni za delo. Lspešnost vzgojnoizobraževalnega dela očitno ni primerljiva z napori in sredstvi, ki jih za razvoj šolstva dajejo naši delovni ljudje.
Glede na to lahko tudi zanesljivo sklepamo, kam mora biti predvsem usmerjena reforma. Kvalificirani delavci dobijo znatno premalo splošne izobraze, ki bi jim odpirala možnosti za hitrejše in učinkovitejše prilagajanje novostim, katere prinaša napredek, in za večjo ustvarjalnost (racionalizatorstvo, novatorstvo). Bolj jih mora šola usposabljati tudi za samoupravljanje, kajti od delavcev pričakujemo vse pomembnejše odločitve. Prezgodaj se sklene možnost preusmeritve v poklic, saj se v starosti okoli 15. leta šele kristalizirajo nagnjenja in spoznanja o osnovnih psihofizičnih sposobnostih, znatno prekasno pa najbolj usposobljeni kadri prihgajo na delo, da bi se dovolj dobro prilagodili (z visoko šolo tudi po 25 letu). Sistem izobraževanja mora biti za vse enoten, vsakogar mora pripeljati do poklica, bolj sposobnim mora odpirati vrata napredovanja in jih k temu spodbujati, izobraževanje ob delu je učinkovitejše in cenejšS, skrajšati je treba študij, ga prilagoditi potrebam in razviti trajno izpopolnjevanje kot osnovo skrbi za delo in za rast produktivnosti.
Z razvojem šolstva smo vsa leta skušali dohitevati predvsem vedno večji vpis. Zadnja leta se povečuje v srednjem šolstvu dejavnost za 110 do 130 oddelkov letno, v visokem šolstvu pa je poprečno okoli 1.500 študentov vsako leto več. Kljub povečanemu vpisu se ustrezno ne povečuje število absolventov, temveč je razmeroma upadlo. Vpis na šolo je treba povezati z odgovornostjo do študija in sredstva šolam odmeijati tudi po njihovi uspešnosti. Zato moramo zgraditi dobre centre usmeijenega izobraževanja po vseh regionalnih središčih, kjer je tudi uspeh študija v oddelkih višjih in visokih šol znatno večji, kot v dveh univerzitetnih središčih v republiki. Nadalje je treba uresničiti načrt gradnje-in
Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje bo zahtevala tudi prilagoditev samoupravne in pedago&e organiziranosti vzgojnoizobraževalnih organizacij na tem področju. Koncept preobrazbe temelji na izhodišču, da bodo morale biti organizacijske oblike dovolj prožne, da bi lahko v različnih razmerah smotrno in na ustrezni strokovni ravni zagotavljale uresničevanje smotrov usmerjenega izobraževanja v najtesnejši povezavi z združenim delom.
Prevladujoča organizacijska oblika bo vsekakor morala biti vzgojnoizobraževalna organizacija, kakršno predstavlja s tem konceptom opredeljeni center usmeijenega izobraževanja. (Najbrž se bo treba dogovoriti tudi za jezikovno primernejši izraz, ki bo odgovaijal novi vsebini in organizaciji; za zdaj uporabljamo naziv »center usmerjenega izobraževanja11 kot delovni termin.)
Center usmerjenega izobraževanja naj bi bil praviloma vzgojnoizobraževalna organizacija združenega dela, ki sama ali v sodelovanju z drugimi centri ali z višjimi in visokimi šolami organizira in izvaja celotno prvo fazo ter določene finalne programske usmeritve in finalne programske smeri druge faze usmerjenega izobraževanja. Finalne programske usmeritve in smeri organizira praviloma kot sestavni del svoje stalne dejavnosti, lahko pa tudi v sodelovanju z drugimi centri kot stalne ali začasne dislocirane programe (oddelke) drugih centrov usmerjenega izobraževanja ali višjih in visokih šol. Center je lahko samostojna organizacija združenega dela, lahko pa se vključi tudi v druge sestavljene organizacije združenega dela.
Temeljni pogoj obstoja centra za usmerjeno izobraževanje je, da zagotavlja vse bistvene prvine vzgojnoizobraževalnega procesa na tej stopnji, to je usmerjeno prvo fazo z zadostno razvejanostjo izbirnih programov v drugem letu skupaj z ustrezno kakovostjo in usmerjenostjo proizvodno-tehničnega področja finalne programske usmeritve in finalne programske smeri v drugi fazi. Le tako bo center lahko uresničeval svojo temeljno nalogo, to je usmerjeno izobraževanje in v skladu z načeli reforme vzpostavljal neposredne odnose (vključno z menjavo dela) s konkretnimi subjekti v združenem delu.
Seveda pa bodo med posameznimi centri bistvene razlike glede na število in razsežnost finalnih programskih usmeritev in finalnih programskih smeri. Skladno z družbenimi potrebami, materialnimi in kadrovskimi možnostmi in posebnimi zahtevami strok ali poklicev se bodo oblikovali centri različnih tipov. Ti bodo zagotavljali vzgojnoizobraževalne programe za širša poklicna področja ali za ožje skupine poklicev. Zlasti po končani prvi fazi (pa tudi še kasneje) bo del mladine, ki se ne bo opredelila za poklice ali finalnt izobraževalne smeri, ki jih zagotavlja posamezen center, lahko prestopil na druge centre v istem ali drugem krgu, hkrati pabodp
\T\U
vanj prihajali drugi učenci, ki želijo nadaljevati finalne programske usmeritve in finalne programske smeri, kakršne organizira ta center. Le nekatere finalne programske usmeritve so take, da bo zanje verjetno smotrno in potrebno že od začetka prve faze izobraževati samo v določenih centrih (vojaški poklici, miličniki, glasbeni poklici, morda zdravstveni, pedagoški itd.).
Svoje vzgojnoizobraževalne programe, zlasti programe finalnih usmeritev, bodo centri uresničevali v najtesnejši in neposredni povezavi z združenim delom. Lahko pričakujemo, da * bodo nekatere faze ali deli teh programov izvajali tudi v organizacijah združenega dela, v njihovih delavnicah in obratih pod strokovnim in pedagoškim vodstvom centrov.
Število in raznovrstnost finalnih programskih usmeritev in smeri, ki jih bo organiziral posamezni center, bo temeljilo na potrebah združenega dela, omejeno pa bo tudi z materialnimi in kadrovskimi možnostmi. Prav gotovo ne bi bilo smotrno izobraževati v posameznem centru za preveliko število usmeritev In smeri, kai bi vodilo do velikih koncentracij mladine in pedagoških delavcev ali pa do nenormalno dragega izobraževanja majhnih skupinic za posamezen program -ali usmeritev. Skrb in odgovornost za družbeno upravičenost in kakovost izobraževanja bo terjala od centrov in njihovih izvajalcev, da razvijejo le tiste usmeritye, ki jih združeno delo v resnici potrebuje, zanje pa morajo biti centri kadrovsko in materialno zadostno usposobljeni.
Prevladujoča oblika naj bi bil center z eno širšo ali nekaj ožjimi sorodnimi finalnimi programskimi usmeritvami, ki bo lahko ob pedagoško sprejemljivi koncentraciji učencev in smotrni organizaciji dosegel ustrezno strokovno poglobljenost, smotrno izrabo posebnih zmogljivosti in opreme ter vzpostavljal neposredne odnose z organizacijami združenega dela, kamor se zaposlujejo učenci po končanem šolanju. Centri z večjim številom finalnih programskih usmeritev bodo utemeljeni le v posebnih razmerah in ob organiziranem strokovnem sodelovanju s centri, ki bodo gojili posamezne finalne programske usmeritve in smeri v večjem obsegu in s temeljito strokovno poglobljenostjo.
Tam, kjer je zanimanje za nekatere izobraževalne programe trajno ali občasno, pa tega center sam ne bi mogel povsem izpeljati. Centra lahko skupaj organizirata trajne ali začasne dislocirane programe (oddelke) in prevzameta odgovornost za njihovo uresničevanje.
Poleg sodelovanja, ki naj zagotovi določene finalne programske usmeritve in smeri, bo potrebno in možno tudi sodelovanje med centri za zagotavljanje posameznih predmetnih programov, zlasti izbirnih. Pogosto bo mogoče zagotoviti dovolj pester izbor programskih usmeritev ter izbirnih predmetnih programov, ki bodo dajali vzgojnoizobraževalnemu procesu v centru poglobljeno kakovost, mladini pa vsestranske razvojne možnosti (ta je ena od prvenstvenih nalog vsake vzgojnoizobraževalne organizacije usmerjenega izobraževanja) le z medsebojnim sodelovanjem centrov. Ti bodo posamezne predmetne programe ah finalne programske smeri, za katere so strokovno usposobljeni, izvajali po dogovoru tudi v drugih centrih, ki teh možnosti nimajo.
Taka širša mentorska strokovna in organizacijska vloga posameznih strokovno in materialno ustrezno usposobljenih centrov bo v posameznih primerih postala pomemben del njihove naloge ah dejavnosti, ki bo tudi bistveno prispevala k hitrejšemu prodoru sodobnih konceptov v izobraževanje za posamezne poklice ali programske usmeritve. K temu bo lahko prispevalo tudi neposredno sodelovanje ustreznih visokih šol.
Zato, da bodo lahko uresničevah vzgojnoizobraževalne smotre in naloge, bodo centri usmerjenega izobraževanja sodelovali med seboj ter z višjimi in visokimi šolami. V skupnostih, kot jih predvideva zakon o visokem šolstvu, in drugih oblikah sodelovanja, bodo zagotavljali usmerjanje mladine v visokošolski študij, konti-nuiranost izobraževalnih programov ter nenehno usklajevanje programske vsebine z razvojem znanosti in tehnologije na posameznih področjih. Pričakujemo lahko, da bo zlasti na ožjih strokovnih področjih tako sodelovanje postopoma omogočilo tudi samostojno in sprotno oblikovanje učnih programov v skladu s potrebami uporabnikov.
Posebna oblika sodelovanja centrov usmerjenega izobraževanja z višjimi in visokimi šolami bo tudi organiziranje dislociranih programov višjih in visokih šol v krajih zunaj njihovega sedeža. To bodo lahko prehodne oblike, namenjene zlasti zadovoljevanju razvojnih potreb združenega dela na posameznih območjih. V posameznih primerih bodo lahko to stalne oblike delovanja visokih šol za uresničevanje njihovih izobraževalnih nalog, zlasti še za izobraževanje ob delu, dopolnilno in povratno izobraževanje, nekatere oblike podiplomskega študija itd. V posameznih regionalnih središčih bodo postopoma prek teh oblik nastajale možnosti za razvoj finalnih izobraževalnih programov za poklice, ki presegajo raven usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji. Oblikovali se bodo centri usmerjenega izobraževanja, ki bcx3o organizirali vse faze usmerjenega izobraževanja za določene poklice, tudi na stopnji visokega šolstva. Verjetno se bo pokazalo, daje treba posamezne obstoječe višje ah visoke šole tesneje samoupravno organizacijsko in pedagoško povezati s srednjimi šolami v enovite centre usmerjenega izobraževanja. To bo potrebno tam, kjer bo tako zahteval razvoj združenega dela.
Centri usmerjenega izobraževanja bodo morah prerasti okvire šolskega izobraževanja. V skladu z načeh permanentnega izobraževanja naj bi organizirali tudi vse oblike izpopolnjevanja ob delu za potrebe združenega dela in v skladu s svojo osnovno dejavnostjo, za katero so usposobljeni.
Menimo, da bo praksa razvila sorazmerno pestre modele oblikovanja centrov, zato bi bilo najbrž škodljivo vztrajati pri togo zasnovanih modehh. Vsekakor pa bo povsod, tudi pri organizaciji centrov, treba spoštovati temeljna načela usmerjenega izobraže-• anja, nenehno skrbeti za kakovost učnovzgojnih rezultatov, hladnost z interesi združenega dela in smotrnost vzgojnoizobraževal-nega dela. Center ni nova izdaja (ene ah več) dosedanjih zaprtih srednjih šol s sklenjeno in ločeno programsko vsebino, ampak novi zasnovi usmerjenega izobraževanja prilagojena organizacijska oblika. Njena značilnost je zlasti odprtost - ne le za prehajanje ah usmerjanje mladine, ampak tudi odprtost za vzgojnoizobraževalne programe. Te oblikuje in izvaja center sam, s svojimi zmogljivostmi, ah pa s sodelovanjem drugih centrov v skladu s svojo temeljno usmeritvijo, ki bo temeljila na širše dogovorjeni dehtvi dela v regiji in republiki. Prek take delitve dela in medsebojnega sodelovanja centrov naj bi sedanje ozko usmerjene, med seboj nepovezane in vase zaprte srednje šole prerasle v monohten, notranje prehoden in na vseh točkah z združenim delom neposredno povezan sistem usmerjenega izobraževanja. V
V razpravi o preobrazbi srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje bo mogoče vsestransko preveriti dosedanje zamisli o organizaciji vzgojnoizobraževalne dejavnosti na tej stopnji, nastalo pa bo gotovo tudi mnogo novih zamisli in rešitev, kijih bodo narekovale izkušnje iz prakse in aktualne družbene potrebe. Na takem temelju bo mogoče ustrezno zasnovati in natančneje opredeliti tudi organizacijo centrov usmerjenega izobraževanja in njihovo medsebojno povezovanje v skladno delujoč sistem.
Na oblikovanje sedanje mreže srednjih, višjih in visokih šol so v preteklosti vplivali različni vzroki. Sedanje stanje se ni izoblikovalo samo iz načrtnih prizadevanj, ob upoštevanju interesov in potreb družbe in združenega dela.
Z reformo sistema vzgoje in izobraževanja, ki jo snujemo in jo bomo uvajali v naslednjem obdobju, se pojavlja tudi vprašanje prostorske razporeditve vzgojnoizobraževalnih organizacij reformiranega usmeijenega izobraževanja.
V splošnih izhodiščih za načrtovanje mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij usmeijenega izobraževanja v SR Sloveniji je treba upoštevati:
—	dolgoročni načrt družbenoekonomskega razvoja naše republike z njegovimi prednostnimi usmeritvami (primarni, sekundarni, terciarni in kvartarni sektor);
—	potrebe združenega dela po strokovnih kadrih za družbene dejavnosti ih gospodarske panoge glede na raven strokovnosti;
—	policentrični razvoj naše republike in načrtovani razvoj posameznih regij;
—	dolgoročni program razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, ki bo izhajajoč iz navedenega določil za načrtno obdobje izobrazbeno raven prebivalstva, število tistih, ki se bodo izobraževali, potrebno število in vrsto pedago&ih kadrov, prostorske zmogljivosti, opremo in tehnologijo vzgojnoizobraževalnih organizacij
ter sredstva, potrebna za vzgojnoizobraževalne dejavnost, meijena z deležem v družbenem proizvodu.
Na temelju teh načrtov in splošnih izhodišč bodo posebne izobraževalne skupnosti in izobraževalna skupnost Slovenije ob sodelovanju z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi načrtovale mrežo vzgojnoizobraževalnih organizacij ter jo z medsebojnim usklajevanjem oblikovale, tako da bo rabila resničnim potrebam združenega dela po kadrih. Pri tem bodo morale izobraževalne skupnosti ali drugi ustanovitelji vzgojnoizobraževalnih organizacij zagotoviti delovanje vzgojnoizobraževalnega sistema usmeijenega izobraževanja, samoupravno organiziranost in povezanost vzgojnoizobraževalnih organizacij z združenim delom in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Kar najtesneje bodo morale sodelovati med seboj, z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi in z republiško izobraževalno skupnostjo.
Predlog o preobrazbi srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje nakazuje različne organizacijske možnosti vzgojnoizobraževalnih organizacij prihodnjega usmeijenega izobraževanja, ki jih je treba upoštevati pri snovanju njihove mreže.
Čeprav L faze usmeijenega izobraževanja institucionalno ne bomo mogli ločevati od II. faze in bodo najbolj idealne organizacijske rešitve tiste, ki bodo v isti vzgojnoizobraževalni organizaciji vključevale I. in II. fazo, bo ponekod morda možno in potrebno organizirati le I. fazo. Če bomo namreč hoteli približati usmeijeno izobraževanje tudi mladini v manj razvitih krajih in delovnim ljudem v krajih, kjer so zaposleni in tako dvigniti splošno izobrazbeno raven vsega prebivalstva, bomo morali širše zasnovati predvsem mrežo L faze usmeijenega izobraževanja; ta je namreč pogoj vsega nadaljnjega izobraževanja. Krajevno ločeno organizirana L faza usmeijenega izobraževanja pa bo morala biti v vseh primerih vključena v vzgojnoizobraževalne organizacijo, ki bo izobraževala za poklic v drugi fazi kot njena dislocirana enota. Strokovno povezanost in programsko enotnost ter obliko samoupravne organiziranosti in povezanosti bodo urejaii posebni akti o ustanavljanju in združevanju takšnih vzgojnoizobraževalnih organizacij. Razumljivo je, da zaradi širše zasnovane mreže L faze ne smemo zmanjševati zahtevnosti glede izpolnjevanja vzgojnoizobraževalnih programov niti pogojev glede pedagoškega kadra, organizacije pouka, potrebnega prostora, opreme in izobraževalne tehnologije.
Pri oblikovanju vzgojnoizobraževalnih organizacij s L in II. fazo usmeijenega izobraževanja bodo bolj kot doslej pričujoči tudi inte-gracijski procesi med posameznimi izobraževalnimi organizacijami ter njimi in proizvodnimi organizacijami združenega dela. Posebne izobraževalne skupnosti bodo podpirale zlasti vertikalno povezovanje vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki usposabljajo kadre za določene panoge ali sorodne poklice na vseh ravneh strokovnosti, saj se bo tako uresničeval kadrovski interes združenega dela, usklajevali se bodo programi in snovale nove smeri in usmeritve izobraževanja
Zahtevnost programov usmeijenega izobraževanja je odvisna od ravni strokovnosti in teija poleg usposobljenega pedagoškega kadra tudi ustrezen izobraževalni prostor, tehnologijo in opremo. Glede na to, kako bodo ustanovitelji vzgojnoizobraževalnih organizacij mogli kakovostno zadostiti tem pogojem, bo odvisno, katere usmeritve in smeri ter na kakšni ravni bodo lahko organizirali usmeijeno izobraževanje. Gotovo bo mogoče posamezne usmeritve, smeri in ravni strokovnega izobraževanja organizirati že za območje občine, nekatere le za območje regij, obe fazi na vseh ravneh izobraževanja za večje število usmeritev ter smeri pa le v enem ali obeh slovenskih visokošolskih središčih.
Za organizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa je pomembno tudi število učencev v vzgojnoizobraževalni organizaciji. V vzgojnoizobraževalni organizaciji, ki bi vključevala L in H. fazo do ravni sedanje srednje šole za eno od usmeritev ali smeri, bi moralo biti vsaj 400 učencev, v horizontalno organiziranih centrih s L in H. fazo za več usmeritev ali smeri pa 600 in več učencev. V krajih z večjim številom prebivalstva in bolj razvitim gospodarstvom ter močnejšim zaledjem bo treba organizirati tudi več vzgojnoizobraževalnih organizacij vertikalnega in po potrebi horizontalnega ali celo kombiniranega tipa.
Poleg navedenih izhodišč bodo izobraževalne skupnosti pri oblikovanju mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij usmeijenega izobraževanja upoštevale še posebnosti krajev in regij, predvsem potrebe gospodarskih panog in družbenih dejavnosti, za katere bodo organizirale izobraževanje.
Glede na raven strokovnosti vzgojnoizobraževalne organizacije, kijih bodo imele, je mogoče razvrstiti kraje v tele skupine:
-	kraji s L fazo usmeijenega izobraževanja (dveletna skupna programska osnova s tistimi primarnimi programskimi usmeritvami, ki jih narekujejo krajevne in ožje regionalne potrebe združenega dela);
—	kraji s I. in II. fazo usmeijenega izobraževanja (do ravni sedanje štiriletne šole — centri usmeijenega izobraževanja, izobraževalni centri v integraciji s proizvodnimi organizacijami);
-	kraji z obema fazama usmeijenega izobraževanja in za vse ; ravni strokovnosti za določeno dejavnost ali panogo;
—	kraji z obema fazama usmeijenega izobraževanja za vse ravni | strokovnosti in za več dejavnosti ali panog.
Samo L fazo usmeijenega izobraževanja bodo lahko organizirale izobraževalne skupnosti v krajih, ki imajo v osmih razredih osnovnih šol najmanj 150 učencev (torej vsaj toliko kandidatov za vpis v 1. razred I. faze, daje mogoče organizirati najmanj štiri oddelke 1. razreda in 4. oddelke 2. razreda ali skupaj 8 oddelkov), ki izpolnjujejo za organizacijo pouka skupnih programskih osnov s primarnimi programskimi usmeritvami pogoje glede pedagoškega kadra, prostora in tehnologije (ali ki si te pogoje lahko v doglednem času ustvarijo) in kjer se je pokazalo, da potrebuje združeno delo kadre s takšno ravnijo strokovnosti (npr. v Cerknici, Litiji, Metliki, Trebnjem, Tržiču, itd.).
L in II. faza usmeijenega izobraževanja do ravni sedanje štiriletne srednje šole bi bili lahko v krajih, ki so že doslej imeli eno ali več srednjih šol, kjer bi izpolnjevali za organizacno obeh faz vse 7 verifikacijske pogoje (npr. Ajdovščina, Brežice, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, itd.) in seveda tudi tam, kjer so doslej že imeli višje in visoke šole (Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Velenje, itd.). V to skupino bo treba vključiti tudi kraje, ki so že doslej imeli organizirano izobraževanje za posamezne usmeritve ali smeri na srednji stopnji v dislociranih enotah ali pa pri delavskih univerzah in bi si za izobraževanje v obeh fazah morali pridobiti verifikacijo^ za svoje vzgojnoizobraževalne organizacije (npr. Radlje, Sežana, Žalec, itd.).
Obe fazi usmeijenega izobraževanja za vse ravni strokovnosti za določeno dejavnost ali panogo bodo imeli kraji, ki so že doslej razvili dislocirane enote višjih ali visokih šol (npr. Celje, Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Velenje in Murska Sobota, ki sicer doslej takšnih oddelkov še nima, a je s policentričnim razvojem kot središče regije za to predvidena) in naj bi te smeri finalnega izobraževanja na teh ravneh obdržali, ter Kranj (visoka šola za organizacijo dela) in Piran (višja šola za pomorce).
Ljubljana in Maribor ostajata še naprej edini slovenski mesti, ki razvijata vse ravni strokovnosti usmeijenega izobraževanja za več dejavnosti in panog in lahko organizirata finalno izobraževanje za naj višje ravni strokovnosti za posamezne dejavnosti ali panoge v dislociranih enotah. Seveda bo tudi med tema visokošolskima središčema treba načrtno razvijati takšne smeri najvišje ravni strokovnega izobraževanja, ki se bodo dopolnjevale, podvajale pa le tedaj,
-če bo družba resnično potrebovala toliko strokovnih kadrov, da j ih eno samo središče ne bi mogli zagotoviti ali pa prevelika koncentra- j cija ne bi bila smotrna.
Skupaj z mrežo dijaških in študentskih domov naj mreža vzgojnoizobraževalnih organizacij za usmeijeno izobraževanje zagotovi večjo učinkovitost vzgoje in izobraževanja (odprava osipa), pa tudi večjo dostopnost izobrazbe za mladino in delovne ljudi, ki se bodo izobraževali v skladu z družbenimi potrebami, svojimi sposobnostmi in nagnjenji ne glede na svoj materialni položaj in oddaljenost od šolskih središč.
Vsaka družbena skupnost nenehno in sistematično proučuje svojo delitev dela ter spremlja oblikovanje in razvoj poklicev. Na rezultatih teh proučevanj ter na načrtovanjih družbenih potreb po delavcih ter njihovih potrebnih znanjih gradi in posodablja nomenklaturo poklicev (I), sistem razvrščanja poklicev (II) in pripravlja, dopolnjuje ter spreminja profile poklicev (ID).
I.
Nomenklatura poklicev je odsev razvojnega stanja produktivnih sil v neki družbeni skupnosti. V najširšem pomenu besede je nomenklatura tudi odsev družbenoekonomskega sistema. Kot rezultat družbene delitve dela pomeni pregled poklicev z določenimi podatki o posameznih poklicih. Nomenklatura poklicev je eno temeljnih družbenih izhodišč, predvsem za načrtovanje kadrovskih potreb, za urejanje dejavnosti zaposlovanja, za statistično in analitično spremljanje poklicne strukture prebivalstva, za vrednotenje dela pa tudi za načrtovanje sistema usmerjenega izobraževanja. Uradna jugoslovanska nomenklatura poklicev iz leta 1952 je zajemala 12.000 poklicev. Ta je bila osnova za ves nadaljnji razvoj združevanja, delitve in razvrščanja poklicev. V istem letu je bil izdan tudi pravilnik o strokah in poklicih, ki predstavlja v zveznem merilu seznam poklicev na stopnji kvalificiranih delavcev. Žal ta pravOnik ni vključeval tudi poklicev drugih kvalifikacijskih stopenj, kot npr. poklicev na rami tehnikov, poslovodij, delovodij, inženiijev in drugih. Zaradi pomanjkljivosti takratne metodologije oblikovanja nomenklature
poklicev, njenega spremljanja in dopolnjevanja, enostranosti pravilnika o strokah in poklicih ter družbenega nesprejemljivega rangi-ranja poklicev na fizično in umsko delo, smo v Sloveniji že leta 1964 začeli izdelovati novo metodologijo za oblikovanje nomenklature poklicev. K temu nas je vodilo tudi stališče republiških upravnih organov, da administrativno razvrščanje in priznavanje kvalifikacijskih stopenj, ki nista v skladu z resolucijo o izobraževanju strokovnih kadrov (Uradni list FLRJ, št. 25-267/61) in s ^ priporočilom o nalogah na področju strokovnega izobraževanja v Sloveniji (Uradni list LRS, št. 30-267/61), zavira uveljavljanje takega sistema strokovnega izobraževanja, ki bi bilo v skladu z načelom delitve osebnih dohodkov po delu. Nova nomenklatura je pomenila napredek prav v tem, daje zajela vse takratne zahtevnostne ravni, hkrati pa vključuje vse podatke o posameznih poklicih, in sicer:
-	naziv poklica;
-	delovna mesta, ki so značilna za poklicno dejavnost;
-	opis dela;
-	razvrstitev poklica v stopnjo in skupino glede na zahtevnost in vsebino dela;
-	opredelitev načina izobraževanja.
Na temelju tako oblikovanih nomenklatur poklicev, ki so že izdelane skoraj za vse gospodarske dejavnosti (22), smo evidentirali okrog 2000 poklicev. To pa je bistveno manj, kot jih prikazuje nomenklatura zavoda za statistiko iz leta 1971 (zadnje ljudsko štetje). Ta jih navaja kar 16.000. Pregled poklicev zveznega statističnega zavoda je v bistvu izbor delovnih mest, kijih le-ta pojmuje kot poklice.
n.
Ker je poklicev veliko,-jih je treba v nomenklaturi ustrezno razvrstiti. Klasifikacija poklicev je sestavni del nomenklature poklicev. Po dejavnosti je to dvodimenzionalen proces; eno dimenzijo - vertikalni vidik predstavlja zahtevnost dela, drugo dimenzijo - horizontalni vidik pa vsebina dela. Horizontalni vidik obsega razvrščanje poklicev v sorodne skupine glede na podobnost po vsebini dela, panogi ali dejavnosti. Vertikalni vidik pa obsega razvrščanje poklicev glede na različno zahtevnost dela. Model, ki se oblikuje na temelju razvrščanja poklicev po vertikalnem vidiku, se v praksi imenuje klasifikacijska lestvica.
Ta klasifikacijska lestvica je obsegala devet stopenj. Delavca je razdelila na štiri vrste (nekvalificirani, polkvalificirani, kvalificirani in visoko kvalificirani delavci), uslužbence pa na pet vrst (pomožni uslužbenci, nižji strokovni uslužbenci, srednji strokovni uslužbenci, višji strokovni uslužbenci, visoko strokovni uslužbenci). Lestvica je bila skladna z dualističnim sistemom izobraževanja.
Takšno razvrščanje poklicev temelji na delitvi poklicev na intelektualne in manualne: nekateri ljudje (intelektualci) se razvrščajo po šolski izobrazbi, drugi (manualni) pa po zahtevnosti dela in delovnem uspehu. Dualizem v kvalifikacijski lestvici je odsev tradicionalne preteklosti in predstavlja temeljno oviro pri oblikovanju vzgojnoizobraževalnega sistema.
S pripravljanjem nove metodologije za izdelavo nomenklature poklicev v 1. 1964 smo v Sloveniji želeli odpraviti med drugimi tudi te slabosti. V letu 1964 pripravljena razvrstitev poklicev obsega 6, kategorij poklicev, enotnih za delavce in uslužbence: poklic ozkega profila, poklic širokega profila, poklic profila tehnik in njemu podobni, poklici profila inženir in njemu podobni, poklici profila diplomirani inženir in njemu podobni, poklici profila magister.
Takšna razvrstitev poklicev se je v Sloveniji do danes uveljavila r.a nekaterih področjih, kot npr.: v delovnih organizacijah v zvezi z izdelavo sistemizacij, v zaposlovanju, v srednjem šolstvu, pa tudi v zveznem merilu, saj je od 1. 1970 uveljavljen in na tej klasifikaciji pripravljen šifrant poklicev, ki zajema okrog 2000 poklicev. Z manjšimi dopolnitvami je ta razvrstitev uveljavljena tudi na področju samoupravnega sporazumevanja v zvezi z nagrajevanjem.
Za sistem usmeijenega izobraževanja je v zveznem merilu pripravljen za javno razpravo predlog nove kvalifikacijske lestvice, ki obsega enajst stopenj. Ta predlog je izdelan zgolj z vidika razvrščanja delavcev na podlagi tega, koliko časa (v letih) se bodo ali so se strokovno izobraževali. Ne daje pa odgovora, katere poklice zahteva združeno delo.
i	III.
Na temelju nomenklature poklicev in na razvoju dejavnosti, ki jih vključujejo poklici, navedeni v nomenklaturi, se ugotavljajo profili poklicev. Podlaga za njihovo izdelavo so zahteve enega ali več konkretnih delovnih mest in dejavnosti (opravil) na teh delovnih mestih. V svojem bistvu so kombinacija opisa dela in lastnosti človeka, ki to delo opravlja. Z njimi se torej najbolje usklajujejo zahteve dela s potrebnimi sposobnostmi ljudi, ki naj ta dela izvajajo. Profili poklicev so odvisni od razvojne dinamike dela. Ker se zahteve dela nenehno spreminjajo zaradi uvajanja novih znanstvenih in tehnoloških izsledkov v proces dela, je treba tudi pfofile poklicev nenehno preverjati, dopolnjevati in spreminjati.
Profili poklicev so pripomoček za naslednje dejavnosti:
-	smotrno poklicno usmerjanje in zaposlovanje (izbiranje ljudi glede na potrebne sposobnosti, nagnjenja in interese ter glede na njihova znanja, spretnost in delovne navade), napredovanje in premeščanje ljudi;
-	pripravljanje programov izobraževanja; glede tega so profili pomemben dokument in vmesni člen med analizo dela in programiranjem;
-	izpopolnjevanje in permanentno izobraževanje strokovnih kadrov.
Izvršni odbori panog pri gospodarski zbornici SR Slovenije in 1 ustrezni republiški zavodi so od leta 1966 do konca leta 1975 potrdili profile za okrog 300 poklicev, ki jih izobražujemo v srednjih šolah in v šolah, organiziranih po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij. 1
Jugoslavija kot enotno ekonomsko tržišče, kjer se vse bolj uveljavlja usmeijanje in usklajevanje proizvodnje, zahteva temu ustrez-. no usmeijeno in usklajeno ravnanje na področju kadrov in kadrovske politike, še zlasti pri načrtovanju, zaposlovanju, izobraževanju, spremljanju in razvoju kadrov. Ta dejavnost naj bi torej temeljila na poenotenih strokovnometodoloških načinih obravnave in enotnih družbenopolitičnih stališčih.
Zaradi tega je treba izoblikovati poenoteno jugoslovansko metodologijo za sestavljanje nomenklature poklicev, katere temeljna se-- stavi na je tudi klasifikacija, razvrščanje poklicev. Ta pa omogoča poenotenje pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v najširšem pomenu besede.
Ko pričenjamo z javno razpravo o izhodiščih za reformiranje srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje, je v tej razpravi treba opredeliti vsa področja in funkcije, ki vplivajo na uresničitev reforme celotnega sistema vzgoje in izobraževanja po osnovni šoli. V
, D Zavod SRS za šolstvo je v skladu s 5. čl&notn zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74) na podlagi ugotovljenih profilov poklicev izdelal, strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije pa potrdil načrte in predmetnike za 184 poklicev, od tega ,.a 60 poklicev, ki se šolajo po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij in za 124 poklicev, ki se šolajo po zakonu o srednjem šolstvu.
ta sklep se uvrščajo prav gotovo družbena in strokovna opravila v zvezi z:
—	nomenklaturo s klasifikacijo poklicev kot podlago za izdelavo profilov poklicev, načrtovanje kadrov, analitično statistično spremljanje gibanja -kadrov, izvajanje politike zaposlovanja, kadrovskega ravnanja v organizacijah združenega dela in podobno;
—	profili poklicev kot podlago za programiranje usmeijenega izobraževanja že v primarnih osnovah in še posebej v finalnem izobraževanju po L fazi tega izobraževanja.
Da bi prispevali k uresničevanju načrtnosti in skladnejšeu razvoju Jugoslavije kot celote tudi v kadrovski politiki, katere del je tudi izobraževanje, smo se v Sloveniji lotili izdelave konkretnega predloga nomenklature s klasifikacijo poklicev in njihovega razvrščanja. O predlogu, ki ga bomo pripravili v Sloveniji, bo potekala javna razprava v organizacijah združenega dela. Ta predlog bomo predstavili medrepubliškim in pokrajinskim organom kot različice enotnejšega urejanja vprašanj kadrovske politike in izobraževanja.
Od javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje pričakujemo, da bi dala čimveč predlogov in pobud, kako in v kateri smeri bi bilo treba razvijati analitično proučevalno dejavnost na področju delitve dela in poklicev glede na potrebe združenega dela. Odgovoriti moramo, kaj in v kakšnem obsegu je treba enotno urejati na ravni SFRJ. Hkrati pričakujemo predloge, kritične pripombe in mnenja.
Za uresničevanje človekovih ustavnih pravic, interesov in potreb po znanju določajo ustava in zakoni tako organiziranost vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, da lahko delavci v temeljnih organizacijah združenega dela soodločajo o uporabi sredstev, ki so jih ob delitvi dohodka namenili za vzgojnoizbraževalno dejavnost. Delavci vsega združenega dela uresničujejo to svojo samoupravno pravico s tem, da:
1.	sodelujejo pri upravljanju vzgojnoizobraževalnih organizacij;
2.	s svobodno menjavo svojega dela z delom prosvetnih delavcev razvijajo nov družbenoekonomski odnos, ki temelji na enakopravnosti vseh delavcev v združenem delu in njihovem deležu pri ustvarjanju družbenega proizvoda in družbenem napredku. Svobodno menjavo dela uresničujejo delavci:
a)	v neposredni menjavi dela med delavci TOZD (uporabniki in izvajalci vzgojnoizobraževalnih storitev);
b)	združeni v samoupravnih interesnih skupnostih, v katerih usklajujejo svoje medsebojne splošne in posebne interese in potrebe po vzgoji in znanju.
I. IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Na temelju zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74) delujejo v SR Sloveniji tri vrste izobraževalnih skupnosti: občinske izobraževalne skupnosti, posebne izobraževalne skupnosti in izobraževalna skupnost Slovenije.
Vsaka skupnost ima svoje področje delovanja. Vse se v delovanju dopolnjujejo in so skupaj odgovorne za celotno izobraževanje v SR Sloveniji.
Občinske izobraževalne skupnosti^ opravljajo naloge na področjih predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja otrok in odraslih, usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in drugih oblikah vzgoje in izobraževanja v času obveznega šolanja. Občinske izobraževalne skupnosti se vključujejo tudi v sistem usmeijenega izobraževanja, saj sodelujejo pri oblikovanju politike, izgrajevanja sistema in načrtovanju razvoja usmeijenega izobraževanja v občini, za kar 'se dogovarjajo s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in izobraževalno skupnostjo Slovenije.
Občinskih izobraževalnih skupnosti je šestdeset, kolikor je občin v SR Sloveniji. Poleg njih je ustanovljena še obalna izobraževalna skupnost, ki združuje skupnosti na obali in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana, ki so jo ustanovili ljubljanske občinske izobraževalne skupnosti.
Posebne izobraževalne skupnosti ustanavljajo delavci TOZD kot uporabniki in delavci TOZD kot izvajalci (člani) za posebna področja vzgojnoizobraževalnih dejavnosti ali za skupino sorodnih področij, če ugotovijo skupne izobraževalne potrebe in interese. V posebnih izobraževalnih skupnostih se združujejo vzgojnoizobraže-valne organizacije vseh stopenj usmeijenega izobraževanja določenega področja po končani osnovni šoli. Do konca leta 1975 so bile ustanovljene štiri posebne skupnosti, vendar sta prejšnje leto delovali samo dve skupnosti.
Izobraževalna skupnost Slovenije je po svoji funkciji zveza občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti, ki prek nje oblikujejo in izvajajo enotno vzgojnoizobraževalno politiko v SR Sloveniji, zagotavljajo razvoj vzgoje in izobraževanja in uresničujejo vzajemnost ter neposredno zadovoljevanje potreb in interesov na tistih področjih usmeijenega izobraževanja, kjer ni posebnih izobraževalnih skupnosti. Prek izobraževalne skupnosti Slovenije člani enakopravno odločajo v skupščini SR Slovenije v zadevah, za katere je z zakonom predvideno takšno odločanje.
II.	IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI
Demokratizacija izobraževanja se ne more izražati le v izenačevanju dostopnosti in ustvarjanju enakih možnosti za izobraževanje, ampak mora v socialistični samoupravni družbi temeljiti na usklajevanju izobraževalnih interesov posameznika s potrebami združenega dela. Zato ni mogoče uresničiti reforme, ki bi bila zasnovana brez organiziranega sodelovanja združenega dela in ne-
1 Povzeto po 12., 13. in 14. členu zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/73)

skladna z razvojnimi potrebami posameznih področij dejavnosti. To ne velja samo za organizacijo posameznih smeri in usmeritev. Prav toliko zadeva tudi zgradbo vsebinske strukture in vzgojno-'izobraževalne smotre posameznih programov, saj morajo zagotavljati poleg zadostnega števila potrebnih kadrov tudi tiste kvalitete, ki so potrebne glede na predvidene razvojne potrebe, zlasti večjo prilagodljivost kadrov za spremembe v zahtevah, ki jih povzroča razvoj tehnologije ter njihovo usposobljenost za stalno in sprotno izpopolnjevanje. Te zahteve je mogoče kvalitetno izpolniti z vzpostavljanjem čimbolj neposrednih odnosov med vzgojnoizobraževalno dejavnostjo in drugim združenim delom.
Tudi ustavno načelo svobodne menjave dela teija neposredno izpeljavo družbenoekonomskih odnosov med organiziranimi področji izvajalcev in uporabnikov, ki imajo skupne izobraževalne interese. Zaradi specifične vloge izobraževanja v družbenoekonomskem razvoju pa je hkrati treba zagotavljati poleg konkretnih potreb posameznih subjektov v združenem delu tudi medsebojno usklajevanje med posameznimi področji ter širše in dolgoročne potrebe združenega dela. Sistem samoupravnega organiziranja na tem področju mora omogočati potrebno stopnjo usklajevanja in solidarnosti, ki jo bo združeno delo, organizirano v posebnih izobraževalnih skupnostih, uresničevalo zlasti v izobraževalni skupnosti Slovenije, v nekaterih primerih pa tudi s sodelovanjem z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi.
Zahteve in potrebe tako organiziranega združenega dela bodo odločujoč dejavnik pri spreminjanju obstoječih oblik in vsebine izobraževanja. Preobrazba srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje, ki je v razpravi, mora zaradi skupnih interesov združenega dela in socialistične samoupravne družbe zagotoviti predvsem enotna izhodišča in organizacijske okvire. Konkretna izpeljava, zlasti pa oblikovanje finalnih programskih usmeritev in smeri pa bo mogoča le s sodelovanjem ustrezno organiziranih asociacij združenega dela, ki jih v sistemu samoupravnega organiziranja predstavljajo posebne izobraževalne skupnosti.
III.	ORGANIZIRANJE
POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI
Zakon o izobraževalnih skupnostih je že leta 1975 opredelil izhodišča za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Vendar so jih doslej ustanovili le na nekaterih področjih združenega dela (gozdarstvo, kmetijstvo in živilska industrija, usnjarska industrija, tekstilna industrija, kemijska industrija, farmacija in gumarska industrija). S tem je seveda zajet le majhen del izobraževalnih interesov združenega dela. Na nekaterih drugih področjih (lesna industrija, grafična industrija, gradbeništvo, poštni promet, železniški promet, pomorski promet) se delovne organizacije povezujejo med seboj, zato da uresničujejo in usklajujejo določene kadrovsko-izobraževalne funkcije in se povezujejo z izobraževalnimi organizacijami, niso pa še oblikovale samoupravnih interesnih skupnosti in ne uresničujejo menjave dela. Ti zametki pa so prav gotovo že dobra podlaga za preraščanje teh oblik v posebne izobraževalne skupnosti, zato moramo pospešiti njihovo organiziranje.
Na drugih področjih združenega dela doslej ni bilo pobud za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Za sedaj ta področja še uresničujejo svoje izobraževalne interese prek izobraževalne skupnosti Slovenije, ki pa je očitno preširok in preveč heterogen okvir za učinkovito uveljavljanje neposrednih odnosov in pretok vplivov med šolami in uporabniki njihovih storitev.
Za nadaljnje oblikovanje posebnih izobraževalnih .skupnosti bo verjetno treba upoštevati nekatere značilnosti, ki so se pokazale pri dosedanjem oblikovanju teh skupnosti.
Razmeroma lahko je organizacijsko in vsebinsko povezati tista področja združenega dela, ki uporabljajo pretežno kadre ene ali nekaj sorodnih programskih usmeritev in ustrezne izobraževalne organizacije. Doslej ustanovljene izobraževalne skupnosti so take narave. Tudi v nadaljnjem procesu organiziranja in ustanavljanja bo mogoče izoblikovati še določeno število takšnih skupnosti.
Večji problemi se kažejo pri povezovanju tistih področij združenega dela, ki uporabljajo kadre večjega števila programskih usmeritev in smeri ter vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki usposabljajo takšne strokovnjake, ki se zaposlujejo na širših področjih združenega dela. V teh primerih se doslej niso pokazali tako določno izraženi interesi za oblikovanje posebnih skupnosti. Menimo pa, da to stanje ne more bistveno ovirati oblikovanja posebnih izobraževalnih skupnosti, če bomo pobude in postopek za njihovo organiziranje oprli predvsem na tiste nosilce v združenem delu, ki pri svoji osnovni dejavnosti zaposlujejo pretežen ali pomemben delež kadrov posameznih profilov. Pri financiranju ustrezne izobraževalne dejavnosti bo treba zagotoviti sodelovanje drugih področij združenega dela, ki tudi zaposluje te kadre, čeprav v manjši meri. Na primer: strojniki se zaposlujejo skoraj na vseh proizvodnih področjih združenega dela, v strojni industriji jih je celo manj kot na vseh drugih področjih skupaj. Vendar pa predstavljajo strojniki, zaposleni zunaj strojne industrije praviloma samo manjši del zaposlenih za določena opravila, ki so podobna osnovnim opravilom v strojni industriji (vzdrževanje, remont, servisi, itd.). Zato bi bilo možno in smotrno oblikovati posebno izobraževalno skupnost, npr. strojne industrije in izobraževalnih organizacij, ki usposabljajo za skupine strojniških poklicev, ker bo ta industrija s svojo proizvodnjo, tehnologijo in razvojnimi usmeritvami najustrezneje oblikovala oblike in programe izobraževanja za te poklice. Pridobivanje potrebnega števila teh kadrov za celotno združeno delo in ustrezno materialno soudeležbo pa bo mogoče zagotoviti s sodelovanjem med to skupnostjo in drugimi. Podobne razmere so še na nekaterih drugih področjih združenega dela in izobraževanja (npr. elektro industrija, blagovni promet, itd.).
V neposredne odnose bo potrebno vključiti tudi tiste vzgojno-izobraževalne organizacije, ki usposabljajo kadre bolj ali manj za celotno združeno delo, vendar za take poklice, ki praviloma niso nikjer prevladujoči (upravno administrativni, pravniški, politološki in sociološki, organizacijski in drugi kadri najširših profilov). Usposabljanje teh kadrov je v bistvu skupna funkcija vseh posebnih izobraževalnih skupnosti, dogovoriti pa se bo treba, ali bomo njihovo izobraževanje povezali v posebnih izobraževalnih skupnostih z določenimi področji združenega dela ali pa bodo posebne izobraževalne skupnosti zagotavljale izobraževanje teh kadrov kot eno od skupnih nalog, ki jih bodo uresničevale v izobraževalni skupnosti Slovenije.
Takšna zasnova posebnih izobraževalnih skupnosti bi utegnila voditi k odtujevanju usmeijenega izobraževanja od lokalne ali območne problematike. Zato bo nujno, da se bodo zlasti večje posebne izobraževalne skupnosti organizirale tudi v temeljne skupnosti ali enote za ustreznejše upravljanje in uveljavljanje določenih posebnih interesov. Temeljne skupnosti ali enote bodo nastajale tudi znotraj večjih posebnih izobraževalnih skupnosti, zato da bodo zagotavljale interese nekaterih specifičnih proizvodnih področij (npr. elektronska industrija v sklopu elektro industrije, farmacija v sklopu kemijske industrije, itd.).
!;•
I
it
1.	Organizacija javne razprave o preobrazbi sredinega šolstva v usmerjeno izobraževanje
2.	Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje
3.	Zakaj je potrebna reforma srednjega in visokega šolstva?
4.	Center usmerjenega izobraževanja
5.	Nekateri vidrki oblikovanja mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji
6.	Posebne izobraževalne dcupnosti
7.	Enotna nomenklatura poklicev in profili poklicev — element za oblikovanje sistema usmerjenega izobraževanja
PREOBRAZBA SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
(gradivo za javno razpravo)
Izdala komisija IS skupščine SR Slovenje za pripravo in izvedbo akcije za reformo sistema vzgoje in izobraževanja. Založilo ČZP Prosvetni delavec, Ljubljana, Poljanska c. 6 Za založbo: Neža Maurer
Natisnila ti&ama Ljudske pravice v nakladi 60.000 izvodov Gradivo kot priloga Prosvetnega delavca št. 5 je iz3o tudi v Delavski enotnosti št. 9
Naročilnice za dodatne izvode sporočite upravi Prosvetnega delavca, Nazorjeva 1, tel. 22-284.
IV A ’ ' A V ^ V i V JI v* <	* r i r 4 « 4 v- * < f. A A ■ 4 . 4 J < a f: i** 1».	• » A* .*	4*	A«*	M' F t * jr