Leto tf II, štev. 196 ca Uhaja ob 4. Kjutraj. M Stane mesečno Din 25—; sa inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/L Telefon štev. jt, ponoči tu cM štev. 34. Ljubljana, petek 27. avgusta 1926 Poštnina pavšalirana. Gena 2 Din 0pravnf5tr»j Ljubljana. ulica it i«. — Telefon St. gL inseratm u4aetek.< Uubijana, Preie** nova ulica it. 4. — Telefo« k. «9* PodnrtsiO-. Maribor, ttsrv« št. I. — CeBe. Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko RaCon prt p alt«m (ettmAi jana št. 11.84.* ■ Praha 7&.180L Wita, Jir. 105.*«». Ljubljana, 26. avgusta. Razmlšljujoč o nalogi Slovenstva smo mu jo postavili v udejstvovanju vseh njegovih talentov v širokem organizmu jugoslovenstva, ki ima veliko nalogo in bodočnost na Balkanu in s tem že odkazan delokrog na svojem komadu solnca zase. za Evropo in vse človeštvo. Naloga malih narodov ni. da ostanejo mali. Sorodna masa, ki je naselila velike površine Italije, Nemčije ali Anglije, bi se bila mogla tudi drugače razviti: v več državnih skupin, književnih jezikov in narodov. In res prav krepko so delovale proti ujedinjenju vseh teh narodov vse možne sile. Opazovalec današnjih razmer v Jugoslaviji bi našel, da so vsi ti narodi preživeli naši današnji popolnoma slične dobe. Zgodovina pa kaže, da se etnično sorodne skupine, ako je ozemlje sklenjeno in ako v to siii enaka usoda vsied geografske lege, neizogibno in v veliko svojo korist uje-dinjujejo. Ali bodi trenutni ruski razkroj vzor? G. Korošec je s trudom načel za Slovence nalogo, da se naj vsi čimbolj izobražujejo. To nalogo vrši naša država na vso moč, mi pa jo stavljamo vsemu narodu, ne samo Slovencem. Upamo pa si trditi, da bi brez združitve s Hrvati in Srbi bila ta naloga za same Slovence neizvedljiva. Naš toliko hvaljeni kmetovalec je na severni meji in Prekmurju prav hlastno prehajal v tujo kulturno skupnost Nemštvo je grozovito prodrlo proti Adriji in istini na ljubo se sme reči, da bi bila vojna sreča germanstva precej hitro strla vse ono malo, kar je bilo naše pred letom 1914.. da ne govorimo nehvaležniki o tem, kar nam je dala naša Jugoslavija. Dostaviti pa je treba resnici na ljubo še to, da ta lepa naša žemljica, ki se je s toliko plemenito strastjo oklepamo, že dolgo časa ne more več živeti svojo deco. Da. obdelovati jo hočemo še bolj umno. vsak komadič izrabiti, pridni in skromni hočemo biti, a vse to ne zadošča. Kdor želi. in to smo menda vsi. da slovenska mati ne uživa samo en ali dvakratne radosti pogleda v nedolžno oko. ta mora voditi račun o posledicah. Prej so bile te posledice vidne v drugih predelih sveta, danes pa jih opaziš v številu Slovencev med orožniki, finančnimi stražniki, v tisočih fantov in deklet, ki služijo izven Slovenije. Posledice pa bodo približno v 10 do 15 letih naravnost kritične. Želja malih narodov ne more biti. da za vsako ceno ostanejo mali Mi smo sorazmerno mal narod, celo vsi Srbi. Hrvati in Slovenci skupaj. Ako so koristi tako evidentne in je pri Slovencih celo eksistenca bila odvisna od združitve, čemu potem odpor? Odpor prihaja večinoma od zunaj. Tujci, posebno politika Sv. stolice. vidijo v jugosloven-stvu nevarnost zase. Mnogo je še starih predsodkov, mnogo tudi greši naša uprava in notabene ne grešimo samo Slovenci, greše prav krepko i Srbi i Hrvatu Komaj sto let je, odkar se je začel vzgajati slovenski narodni čut. Se ni navdal niti vseh onih, ki so zajeti v delokrog pismene slovenščine, že mu nova situacija veli velik korak naprej. Ne zapušča dosedanjega svojega objekta, a privzame milijone Hrvatov in Srbov. Samo hudobnež more to evolucijo primerjati z raznaroditvijo. Ali so Bavarci, ko so sprejeli narodnost in celo pismeni jezik nemški, izdali Bavarstvo? Ali so nehali biti Bavarci? Oni so to. kar so bili že prej, a se niso zavedali. Prav slične razgovore, kakor mučijo razne Slovence, čujemo med Srbi. ki se šele uživljajo v jugoslovensko ideologijo. Torej nismo več Srbi? zarenči či-ča, ki je bil osem let za nas v vojni. na Dnnajn je bila v soboto zvečer. Dirigiral je kapelnik Fr. Gruber. Premijera se je vršila napol na prostem. Danes ob 4., 'Mi., in 9. uri velki o je,, Harry Liedtkef Marija Jakobini talni velefiim proslavljena umetnika v razkošnem oiijenlalnem velefilmu Čarobni Orijent 8 velik.h dejanj h. Nepopisno krasne ljubavne slike iz bajnega čarobnega Orijenta. Opozarjamo Vas na naš brezkonxurenčni orkester v Ljubljani. Kino „Ljnbljanski dvor", Naimoderneiši in najboljši kino v Ljubljani, lei. 730 Morilec se je nato povsem preoblekel in takoj zapustil stanovanje. Odšel je naravnost k orožnikom, kjer je priznal svoj zločin. Bil je seveda takoj aretiran in izročen v zapore okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi. V ponedeljek se je vršila obdukcija umorjene Rozalije Tot. Krvava rodbinska tragedija je vzbudila pri prebivalstvu veliko senzacijo. Napad na poštni voz pri Nikšiču Do sedaj so odmetniki v črni gori operirali večinoma samo v manjših skupinah. Le redek je bil slučaj, da so se pojavili kje v večjih oddelkih, a še v. tem slučaju so se takoj zopet razkropili na vse strani. Predvsem so se gibali v svojih srezih To si je razlagati tako, da so v domačih srezih lažje našli pajdaše, na katere so se opirali Preganjanje odmetnikov je sedaj zelo dobro organizirano in je imelo tudi že znatne uspehe vsled česar se je število odmetnikov zelo znižalo in javna varnost v Črni gori mnogo izboljšala Oblasti računajo, da se klati po Črni gori le še devet odmetniških tolp, ki ogrožalo premoženje in osebno varnost prebivalstva, posebno pa potnikov. Po poročilih oblasti so se zadnje čase tri odmetniške tolpe združile in izvršile serijo napadov. Med drugim1 je postal njihova žrtev, kakor smo svoječasno že poročali, znani črnogorski zdravnik dr Mar-tinovič. brat bivšega črnogorskega vojnega ministra Martinoviča, ki so ga v bližini Nikšiča napadli, ubil' in oropali, nato pa izginili brez sledu. V ponedeljek se je odmetniška tolpa zopet pojavila na cesti, ki vodi iz Nikšiča v Šavnik Čakali so namreč tukaj na državno pošto, s katero se je peljalo tudi več potnikov Odmetniki so pokazali pri tej priliki naravnost neverjetno predrznost Vztrajali so namreč na tamkajšnjem krain od ranega jutra do poznega večera in oropali med tem celo vrsto potnikov, ki so se vračali domov po napornem delu Čim je prišel poštni voz, so pričeli takoj streljati, ga ustavili, pobrali potem vso pošto in jo zažgali, denar oplenili in izropali tudi vse potnike. Oblasti so sicer poslale za odmetniki pre-ganjalne oddelke, ki pa so se vsi vrnili brez uspeha, ker so odmetniki med tem že pobegnili v svoja skrivališča v gorovje Krmili vseh kom^ov BISKOT Ponarejevalec frankov. Pričetek šolskega leta Državna gimnazija v Mariboru. Razpored v začetku šolskega leta je sledeči: ponav-Ijalni (razredni) izpiti v petek 27. avgusta iz matematike; 28. t m. iz latinščine; 30. t. m. iz ostalih predmetov. — V sredo 1. septembra so sprejemni izpiti za prvi razred od točno 10 ure dalje; vpisovanje za te izpite se vrši tik do ure izpita, bodisi osebno ali z dopoSiljatvijo rojstnega lista in šolskega izpričevala. — Dne 2. septembra ob 11. se vpišejo v svoje razrede lanski dijaki te gimnaciie. S tem je redno vpisovanje za vse dijaštvo zaključeno. — Dijaki tujih zavodov se morajo za sprejem zglasiM do te ure osebno pri ravnateljstvu. Meščanska šola v Slovenjgradcn. Izpiti privatistov bodo dne 30. t. m., razredni izpiti dne 31. t. m. Pričetek ob 8. zjutraj. Vpisovanje v 1., 2., 3. in 4. razred je 1. septembra od 8. do 12. dopoldne. Učenci, ki se vpišejo nanovo, morajo prinesti s seboj zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah ter priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov. — Ravnatelj. Meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slov. eoricah. Šolsko leto se otvori po sledečem redu: Dne 30. in 31. avgusta ponavljalni in razredni izpiti, dne 1. septembra od 8. do 12. dopoldne vpisovanje v vse štiri razrede, 2. septembra skupna šolska maša in 3. sep tembra reden pouk. Glasbena Matica v Ptuju. Vodstvo šole naznanja, da bo vpisovanje dne 1. in 2. septembra od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v Matičnih prostorih. Dne 3. septembra se prične redni pouk. Klavirski pouk bosta vodili gdč. ŠtOhrova in gdč. Hobajeva, pouk v violini in teoriji (za enkrat elementarna gl. teorija in harmonija) ravnatelj Karel Pahor. Razen gosli in ldavirja se bodo poučevala še ostala godala na lok ("viola, violončelo in kontrabas), ako se priglasi zadostno število gojencev. Violončelo bo poučeval učitelj gosp. Stritar. Izredno vpisovanje v I. letnike strokovnih oddelkov na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se zaključi v petek, dne 3. septembra od 9. do 12. ure. Za sprejem v Gradbeno srednjo šolo in Strojno srednjo šolo se nanovo upoštevajo le še učenci, ki so izdelali 4 razrede gimnazije ali realke. Na Strojno delovodsko šolo in Elektrotehniško delovodsko šolo se sprejemajo samo še učenci, ki imajo po dovršeni učni dobi pri mojstru vsaj eno leto pomočniške prakse aH imajo višjo šolsko pred izobrazbo. Na 2ensko obrtno šolo se ne sprejme nobena učenka več. Sprejemajo pa se še učenci (učenke) v Mizarsko in strugarsko mojstrsko (delovodsko) šolo, v Kiparsko in rez-barsko šolo, v Keramiško šolo in Pletarsko šolo. Redni pouk se prične v četrtek, dne 9. septembra. Na Gradbeni rokodelski šolt se vrši vpisovanje od 28. do 31. oktobra, redni pouk se prične v sredo, dne 3. novembra. Vse nadaljne in natančnejše poja-snitve so objavljene na razglasni deski v vestibulu zavoda ali se dobe pri ravnateljstvo. Jugoslovenski šahovski turnir v Ljubljani Včeraj so bile doigrane viseče partije. Proti vsemu pričakovanju je dobil v skupini A Kalabar proti Grenčarskemu, ker je Grenčarski v dobljeni poziciji da", nasprotniku priliko, da se je izogail zamenjavi trdnjav. — Partija Rupnik-Tekavčlč iz IX. kola je končala po 54. potezi re-m»s, ker inž. Tekavčič v dobljeni končnici ni izrabil vseh svojih šans. V turnirju B je Ciril Vidmar v partiji prot; Vogelniku iz VII. kola zavozil totalno dobljeno igro, ki je vsled tega po 44. potezah istotako končala remis. Popoldne bi imela inž. Tekavčič in Kalabar (skupina A) nadaljevati visečo partijo iz X kola z dne 25. t. m. Nadaljevanje pa je bilo radi mdispozicije g. Kalabarja preloženo na pozno večerno uro in rezultat ob sklepu poročila še ni znan. Stanje po X. kolu je torej siedeče: V turiii-ju A: Kalabar 6 (1), Tot 6, Riesl in R 'prik 5 in pol, inž- Tekavčič 5 (1), Agap-jejev 5, Jerošov in Pire 4 in pol, Aclmevič in Grenčarski 2 in pol, Mrziikar 2 — V turnirju B: Rožič 8 in pol, Furlani 7 in pol, Dernovšek in dr. Singer 6 in po , Didzin-ski, Kulžinski in Vogelnik 5, Poljakov in Ciril Vidmar 4 in pol, Dumič 3, Jonke in Marjanovič 2. Z veliko napetostjo se pričakuje izid današnjega zadnjega kola. Posebnih premaknitev na prvih mestih bržčas ne bo, vendar niso izključena presenečenja. Zagoneten zločin in usodne sanje Kakor smo nedavno poročali, so našli dne 18. t. ra. v Brinju na Hrvatskem truplo umorjene seljakinje vdove Stake Stanič. Zločin so spravljali v zvezo z dejstvom, da je 4. t. m. izginil tudi 7letni Dušan, sinčič umorjene vdove. Vse poizvedbe po pogrešanem Dušanu so ostale brez uspeha. Mnogi so trdili, da ga je najbrž v šumi požrl volk. Ko pa so našli nedavno njegovo mater mrtvo ob globokem prepadu v Brestovi dragi, je orožniški narednik Prpič začel slutiti, da se nahaja v prepadu morebiti tudi truplo pogrešanega dečka Prpič se je spustil zato v 21 metrov globok prepad ta res našel v globini že razpadajoče truplo pogrešanca. Ali je ubijalec vrgel ubogega dečka v prepad živega ali že mrtvega, se ni moglo ugotoviti. Pripoveduje se, da je pokojna Staka Stanič v noči 15. avgusta sanjala o svojem malem Dušanu. Prikazal se ji je v sanjah ter povedal, da leži v globokem prepadu in da pride tudi ona kmalu za njim. Šla ga je v šumo iskat in se ni več vrnila. Po raznih indiciiali le kot morilec okrivljen neki moški, ki je imel interes na smrti nesrečne Stake in njenega sinčka. Pred sodniki Po cesti iz Ljubljane v Kranj je potoval velik zelen voz, ki je prevažal cirkuško osobje iz kraja v kraj. Vroč julijski dan je bil; solnce je pripekalo, da jojl Ob konjičih ie korakal cirkuški hlapec Viktor, neprijetno mu je bilo in komaj je čakal, da dospe do cilja. V cirkuškem vozu je spala lepa Lelja. Usta je imela na stežaj odprta in sanjala o novi umetniški karijeri. Sama sebi ni mogla verjeti, da je postala v sanjah zvezda velikega variieteja. Viktor je poganjal konje, preklinjal živlienje in nič ni gledal. po kateri strani ceste je peljal. Tedaj pa je pribrnel nasmroti avto; Viktor ga ni maral slišati in je šel svojo pot Ko je videl šofer, da Viktorja ni mogoče spraviti na pravo stran ceste, se mu je hotel ogrniti. Zdari ga je pa Viktor prehitel in obrnil proti avtomobilu, ko je ta baš peljal mimo. Cirkuški voz se je stresel in zadel v avto. lepa Lelja je padla iz velikomestnpga varijeteja na trda tla škripajočega vagona in se razočarana predramila, a Viktor je robantil. Najbolj je bil jezen avtomobilist, saj mu je ta nevljudni Viktor pokvaril blatnik s svojo neprevidnostjo. K sodniii Viketa ni bilo. Oproščena sta bila on in avtomobilist, a ker ie Viktor vozil po levi, bo treba napraviti še eno pot na politično oblast. * Jože z Viča je živel skoro dve leti v Franciji. Ko se je povrnil, so ga takoj izsledili orožniki in sporočili sodniii, da je fant prišel domov. Moral je k sodišču. Mislil je, da je že vse pozabljeno, a zdaj bo vendar 24 ur lenuharil v zaporu. Prijateljsko je prikorakal s svojim nekdanjim sovražnikom Dre-jem v sodno dvorano in Dreja je sam prosil zanj. Kje je že 17. avgust leta 1924.. ko so o polnoči napravili pod Joževim oknom fantje mačjo godbo: Dreja je še s harmoniko zraven zacvilil, Jože pa je skočil kvišku in po sosedu. Fantje so zbežali, le Drejče ni mogel tako hiteti, ker ga je ovirala harmonika. Za tekači je metal Jože polena in zadel Drejo, ko se je ta ravno ozrl in poleno mn je zbilo dva soba. A sodnija in orožni-štvo imata dober spomin in ničesar ne pozabita in zato bo Joža sedel 24 ur v zaporu. Trgovino F. Meršol nosi. se nahaja seda) ss 1 Wol!ova ulica 5. Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile D. M. G preje in bom-boža, rokavic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. Podtiskanje ročnih del - Ustanovljeno 1887 aC3QQ[3QQQQQC3GEIQ Domače vesti * Rumunski novinarji v Dalmaciji. Rumunski novinarji, ki so prispeli v sredo v Split, so si tekom dneva ogledali znamenitosti mesta in zlasti tndi divai Marjan. Na prijateljskem obedu, ki ga je veliki župan priredil gostom na čast, je veliki župan Pe-rovič v svoji napitnici povdarial zasluge rumunskega naroda za njedinjenje Jugoslo-venov. Uredniku lista »Novo doba«, J. Ki-siču, ]e bil pri tej priliki izročen Oficirski red rumunske krone, s katerim ga je kralj Ferdinand odlikoval v priznanje zaslug za organizacijo komiteja tiska Male antante. Popoldne so si gostje ogledali zanimive So-linske izkopine. Rumunski gostje so včeraj preko Dubrovnika odpotovali v Beograd. * Dr. Perič v Dobrni. Finančni minister dr. Perič, ki je v torek zvečer prispel v Celje, je predvčerajšnjim v spremstvu velikega župana dr. Pirkmaierja odpotoval v Dobrno, kier se nahaja njegova rodbina. * Novi zakon o katastru. Novi zakon o katastru, ki pride te dni pred ministrski svet in kmalu tudi pred Narodno skupščino, obsega 70 paragrafov. V glavnem je za Srbijo, Južno Srbijo in Črno goro določen isti postopek pri katastralni izmeri, kakršen ie bil prečanskih krajih. Merjenje se bo izvršilo ob sodelovanju vojske, ker je vojska v Srbiji in Črni gori izvršila prvo triangulacijo točno in dobro. Kakor znano, je novi zakon o katastTu vezan z novim davčnim zakonom ter se mora najkasneje leto dni po davčnem zakonu predožiti Narodni skupščini. Katastralno merjenje se prične prihodnjo pomlad. * Izpremembe v državni službi. Redni profesor na filozofski fakulteti ljubljanske univerze Franc Kidrič je pomaknjen v 2. skupino I. kategorije. Premeščena sta poštna uradnika Miroslav Šubic iz Mokronoga k poštnemu uradu Ljubljana 1 in Franc Vav-potič iz Grobelna k poštnemu uradu Maribor 2. Poštna uradnica Zora Borštnar v Litiji ki je bila zaradi poneverbe uradnega denarja pravomočno obsojena na 20 mesecev ječe, je odpuščena iz državne službe. * Upokojitev v državni službi. Kakor objavljajo »Službene Novine«, je finančni svetnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani dr. Erih Miihleisen na lastno prošnjo upokojen. Na podlagi čl. 141 uradniškega zakona je trajno upokojen. Valentin Koželj, blagajniški ravnatelj pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. * Naši novi zlatniki. Ze v bližnjih dneh prispe v Beograd prva pošiljatev naših novih zlatnikov v nominalni vrednosti po 20 dinarjev. Zlatniki so Izdelani v Franciji ter je izdelava po mnenju strokovnjakov prav dobro uspela. V promet pride za enkrat milijon zlatnikov. * Uprava Jugoslovenskega učiteljskega udruženja se te dni sestane na prvo sejo, na kateri se bo razpravljalo vprašanje onih učiteljev, katere je Stjepan Radič kot minister prosvete odstranil z njihovih položajev. * Francoski konzul v Dubrovniku. Za francoskega konzula v Dubrovniku je imenovan g. Dellalande, za generalnega konzula republike Kuba v Beogradu pa g. Rafael Servčani Retiro. * Državno zdravilišče za Izvenpljučno tuberkulozo v Kraljeviči. Ministrstvo za narodno zdravje je otvorilo v Kraljeviči državno zdravilišče za izvenpljučno tuberkulozo. Zdravilišče je odprto celo leto. Sprejemajo se bolniki, ki bolehajo na tuberkulozi kosti, členov, žlez, membranu in vseh ostalih tuberkuloznih obolenj izvzemši na pljučih. Bolnica je moderno urejena in jo vodi specijalist. Popolna oskrba znaša v II. razredu za osebo do 14. leta 30 Din, za starejše 40 Din dnevno; v I. razredu 100 Din. Natančnejše informacije daje ravnateljstvo državnega zdravilišča v Kraljeviči. * Odkritje spomenika v MedžidijL Kakor poročajo iz Beograda, se bo vršilo odkritje spomenika našim padlim ln umrlim bojevnikom v Dobrudži dne 7. septembra v Med-židiji. Našo vlado bosta pri svečanosti zastopala minister vojske in mornarice general Dušan Trifunovič in minister prosvete Miša Trifunovič. * Stavka v Jugo-Schicht se nadaljuje. Stavka v Schichtovi tvornici za milo v Osjeku, ki je izbruhnila že pred tremi tedni, še vedno traja. Med stavkujočimi je le 10 stavkolomov. Tvornica si pomaga sedaj z novimi delavci. Med temi in stavkujočimi prihaja skoro vsak dan do spopadov in izgredov. * Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od moške šentpeterske podružnice znesek 2000 Din za 20 obrambenih kamnov, nabranih v proslavo godu viš. nadzornika in po-stajenačelnika gosp. Avgust Ludvika. Vsem darovalcem iskrena hvala! * Mednarodna razstava psov v Ljubljani. Vodstvo razstave opozarja vse člane v JKS včlanjenih klubov in vse druge interesente, ki nameravajo razstaviti svoje pse, da je poslati razstavni pisarni zaradi pojavljajo-čega se pomanjkanja prostora ter za pravočasno objavo v razstavnem katalogu vse prijave najkasneje do 31. avgusta, ker bi se poznejših prijav iz tehničnih ozlrov ne moglo več primerno upoštevati. Na razstavo se sprejemajo psi članov in nečlanov z rodovnikom rn tudi brez njega. Ustmene in pismene prijave sprejema do 31. avgusta »Razstavna poslovalnica, Ljubljana, Poljanska cesta 3.« od 9. do 12. In od 15. do 18. ure dnevno. * Poučni izlet kmetovalcev na Koroško. Poučni izlet kmetovalcev iz Zg. Savinjske deline v Guštanj in v Avstrijo v Labudsko dolino je priredila dne 22. in 23. t. m. pod vodstvom kmet. referenta F. Weraiga skupina 16 mlajših gospodarjev in uglednejših posestnikov. Sprejem savinjskih kmetovalcev v Mežiški dolini je bil nad vse prisrčen, ter se udeleženci izleta najprisrčnele zahvaljujejo g. Oslandru za gostoljubno postrežbo, za vsestransko zanimiv in nazoren pouk in razkazovanje njegovega moderno urejenega, vzornega gospodarstva. Marsikateri kmetovalec je začudeno obstrmel nad izredno praktičnimi gospodarskimi napravami in bo le-te upeljal tudi v svojem obratu Najprisrčneje se zahvaljujemo tudi šolskemu nadzorniku g. P. Močniku za prijazno družbo in za vsa gospodarska navodila ter za vesel družaben večer, ki ga je priredilo guštanjsko domače pevsko društvo. S tihim umevanjem in globokim občutjem so sledili kmetovalci izvajanjem lepih umetnih pesmi — vse srčne strune elementarnega človeka, ki živi še ves v božji naravi in je zrastel ž njo, ki ljubi tiho srečo ia svoj dom, pa je razgibala prisrčna milina narodnih in koroških pesmi, ki jih ie izvajal tamkajšnji damski zbor. Na.iiskrenejša mu hvala! Navzoče občinstvo pa se je lahko prepričalo, da naš savinjski kmet ni samo gospodarsko napreden ampak ie tudi glede splošne in srčne naobrazbe na visoki stopnji Iskrena hvala tudi g. učitelju Kotniku, kj nam je kot domačin pri potovanju in prenočevanju šel prijazno na roko. Poučni izlet in njega solnčnl lepi dnevi v Mežiški in La-budski dolini nam bodo ostali v najlepšem spominu. * Spomenik obešenim talcem na IlidžL Po inicijativi odbora »Prosvete« je bila na Ilidži pri Sarajevu uvedena akcija, da se prenesejo kosti ln postavi spomenik enaj-storici mučenikov-talcev, ki jih le avstrijska oblast leta 1914. kot talce dala obesiti in pokopati ob cesti Ilidža-izvir Bosne na neki njivi. Kosti bodo prihodnjo nedeljo, dne 29. avgusta prenešene v grobnico, ki je zgrajena ob vhodu v Blažujsko cerkev. Svečanost se bo vršila ob udeležbi vojske, Sokolov, Orjunašev, pevskih društev ter dobro-voljcev, internirancev in talcev iz leta 1914. * »Razgled« št 3. Pravkar smo prejeli 3. številko družabne revije »Razgled«, mesečnika za literaturo, gledališče, glasbo, oblikujočo umetnost, film, modo, šport in družabno življenje v splošnem. Na naslovni strani vidimo večbarvno sliko iz filma »Praški flamender«. Zvezek prinaša kopico aktualnih sestavkov, nekaj literature ter mnogo slik. Med reprodukcijo vidimo posnetek Dolinarjevih »Senc« in plastiko lastnega portreta kiparja Dolinaria. dalje ravnatelja mariborskega gledališča V. Bratino v vlogi Hamleta, fotografijo igralke Berte Bukšekove ter primadone Zdenke Zikove, slednje v viogi Dvofakove »Rusalke«. Re-producirane so tudi fotografije igralca Bojana Pečka in Zvonimira Rogoza ter Polo-nice Juvanove. Članek Minke Govekarjeve »Slovenska žena« spremlja več slik. Med njimi vidimo dvorno damo Franjo dr. Tavčarjevo v slovenski narodni noši ter go. Minko Govekarjevo. Več nadaljnih slik pre-dočuje letošnji vsesokolski kongres v Pragi, zanimive prizore iz filmov »J.K. Tyl« in »Werther«, Elizabeto Nikolskajo, bivšo pri-mabalerino praške opere, beograjsko vojno šolo naše mornarje, slika za opremo stanovanja in drugo. Lesorezec Miha Maleš je upodobil prof. Brfimseja, učitelja mnogih naših slikarjev iz mlajše generacije, od Br6m-seja samega pa vidimo sliko »Pieta«. Med sotrudniki »Razgleda« so topot: prof. dr. Lah, ki piše o praškem maju, Angelo Cerk-venik (»Roka pravice«) Anton Debeljak (prevod Valeryjevih »Granatnih jabolk« in Balzacovega »Odrezanega lica«), pisatelja Fr. Albrechta (poročilo o slovenski drami v pretekli sezoni) Minke Govekarjeve (Razstava »Slovenska žena«), arh. Hermana Husa (Oprema sodobnega stanovanja) slikarja Maleša (nekrolog prof. Brčmseju), Vlad. Levstika (Čestitka Danilu), dr. Karlina (nekrolog pisatelju Deteli in prevod španskega romana »Ženska in možicelj«). Pesmi prispevata Vinko Košak in Anton Ocvirk. Vsebino zaključuje športni pregled. Revijo bo z zanimanjem čitala vsaka naša družina. »Razgled« stane letno 160 Din posamezne številke po 15 Din. Uprava lista je v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8. * Vlom v Vidmu pri Krškem. Iz Krškega nam naknadno o drznem vlomu v poštni urad v Vidmu javljajo še sledeče: Orožniki marljivo poizvedujejo za vlomilci in za onim tajinstvenim avtomobilom, ki se je dan pred vlomom popoldne pojavil v Vidmu. Dosedanje poizvedbe so dognale, da so se nahajale v tajinstvenem avtomobilu štiri moške osebe in ena ženska. Popoldne so se z avtomobilom ustavili pred gostilno Kunej pri kolodvoru, tam nekoliko postali, in se nato odpeljali. * Težka nesreča. V Sv. Petru v Prekmurju se je zgodila pred kratkim pri mlatvi težka nesreča. 18 letna deklica Liza Bohel je bila zaposlena pri stroju. Med delom se ji je kita razpletla. Ko jo je hotela popraviti, je kito zagrabil stroj, potegnil deklico k sebi in jo tako razmesaril, da je obležala takoj mrtva. * Truplo utopljenca. V sredo so potegnili iz Save pri Zagrebu truplo okoli 20 let starega mladeniča. Komisija je ugotovila, da je ležalo v vodi pet do šest dni. * Nesreča na tramvaju. V Zagrebu je v sredo popoldne neki tovorni avto zavozil v cestno električno železnico, pri čemer je tramvajski kontrolor Miroslav Bradbek težko ponesrečil. Leva noga mu je bila zlomljena na dveh mestih in je bil tudi sicer znatno poškodovan. Policija je uvedla preiskavo. * Smrt ruskega begunca. V sredo ponoči, ko so se ljudje na beograjskem Kalimegda-nu najbolje zabavali in je svirala glasba raz ne poskočnice, se je nenadoma zaslišalo iz parka pet strelov. Ž?.ndarji in gosti, ki so hiteli v park, so našli v mlaki krvi 261etnega emigranta glasbenika Evgenija Skunskega. Vseh pet krogel ga je zadelo blizn srca. V obupnem stanju so ga pripeljali v bolnico, kjer ie kmalu nato umrL V ganljivem poslovilnem pismu prosi prijatelje, naj njegovo mater ne obveste o katastrofi. Obupen čin je izvršil v silni bedi. * Dva policaja osumljena uboja. V občinski sirotišnici v Bajmoku so našli v sredo 60 letnega starčka Jovana Pakača ubitega. Domačini so izrazili sumnjo, da sta zločin izvršila najbrže dva bajmoška redarja. Orož niki so takoj o tem obvestili državno pravd-ništvo v Subotici, nakar sta prišla včeraj v Bajmok preiskovalni sodnik in namestnik državnega pravdnika. Pričela sta takoj z zasliševanjem prič, ki pa so se spočetka obotavljale, ker so se bale maščevanja redarjev, končno pa so vendarle izpovedale silno obtežltao za oba redarja. Priče so izjavile, da sta bila oba celo uro v sirotišnici in da so takoj po njihovem odhodu našli truplo ubitega Pakača. Ko je preiskovalni sodnik zahteval, da se osumljena redarja zaslišita, je zvedel, da le to za enkrat nemogoče ker sta bila odposlana oba imenovana redarja v Sombor, da izsledita tamkaj nekega morilca. Torej dva uboja osumljena redarja na zasledovanju drugega ubijalca. * Ubegli kaznjenec zopet v kletki V Mariboru je bil svojedobno aretiran Dragotin Bartolek, ki ie bil na sumu, da je izvršil neko tatvino. Mariborska policija ga je odpravila v Zagreb, ker je izjavil, da je rodom iz Hrvatske. Pravil je. da je bil v ruskem ujetništvu. leta 1921. pa je z nekim transportom ujetnikov prišel v Maribor, kjer je doslej ostal. S pomočjo daktiioskopije pa je policija dogna.a, da se ne piše Bartolek, marveč Dragotin Treven, rojen leta 1897. v Beren-tlncu. V Varaždinu je bil leta 1923. obsojen zaradi vloma na tri leta ječe, a je novembra 1923. pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi. Pod imenom Bartolek se je potepal po Sloveniji ter je bil tudi v Mariboru obsojen zaradi tatvine. Sedaj se zviti tiček vrne v Lepoglavo, kjer bo odsedel svojo kazen. * Pojasnjena tihotapska afera. Afera s tihotapstvom zlata in srebra iz Zagreba preko Sušaka na Reko, o čemer smo že poročali, je sedaj popolnoma razjasnjena. Glavni krivec Nikola Rupič iz Jablanca pri Senju, o katerem se je mislilo, da je pobegnil, se ie namreč v sredo sam javil zagrebški policiji in izjavil bledeče: »Pred tremi meseci sem se seznanil na Primorhi z gospo Ma-tečič, ki mi je stavila predlog, naj kupujem zanjo srebrne krone in jih pošiljam potem po zanesljivem človeku na Sušak. Za ta posel sem najel za prenašalca Josipa Miklau-žiča, ki je izročal srebrne krone na Sušaku Stevu Dujmoviču kot zaupni osebi. Miklau-žjč je prejel srebrne krone 10 do 12 krat, in sicer vsakikrat 5 do 6000 komadov, katere sem nabavil v Zagrebu pri raznih osebah. Od Duimoviča je na Sušaku prevzel krone zopet neki Giovani, sluga reške banke »In-deficiente*. Nikola Rupčič je tudi izjavil, da Peter Rupčič. lastnik banke Rupčjč v Zagrebu. o vsem tem ni imel niti pojma. Referat o vsei aferi bo izročen sedaj finančnemu ministrstvu in carinskim oblastem, ki bodo izrekle končno sodbo. K čisti obleki rabite čisto obutev Moški 99#- Ženski 65 " Otroški 49'" K beli obleki kupite belo obutev Moški 99*' Ženski j5'-Otroški 49'- $afa K platneni obleki kupite platneno obutev Moški 99 - Žensk* 65 * Otroški 49'" $at'a * Afera profesorja Lackmerja v Sarajeva. V Sarajevu imajo sedaj zanimivo afero, ki je v zvezi sadizmom. Junak afere je profesor na tamkajšnji tehnični šoli Lakmer, ki ga je njegova "Žena pred kratkim ovadila policiji, da lo že nad 10 let muči. Lakmer Je pri zaslišanju izjavil, da je ovadba samo posledica zlobe ljubimca njegove žene Da-jiča. Ko se Je profesor v sredo vrnil v svoje stanovanje na Ilidži, je našel pri svoji ženi človeka, ki ga je v togoti začel na vse pretege pretepati. Nesrečno žrtev so rešili iz rok pobesnelega človeka šele finančni tajnik Alajbegovič. sicer bi jo gotovo zadavil. Profesorja so zaprli ter bo obtožen zaradi poskušenega umora in nasilstva. Dogodek je izrval v Sarajevu veliko senzacija * Velike poneverbe v železarni v Varešu. V železarni v Varešu v Bosni so odkrili velike malverzacije z dobavami železne rude, ki se je pošiljala na Madžarsko. Malverzacije so se vršile na ta .način, da so v vagone natovorili vedno 10.000 mesto 13 do 15.000 kilogramov rude. Država je izgubila na ta način nad milijon dinarjev. Oblasti so odredile najstrožjo preiskavo. * Štirje utopljenci oa en dan. Po poročilih iz Osjeka so v torek utonile tamkaj v bližini kar štiri osebe. V Iloku na Dunavu je utonil neki delavec iz tvornice cementa v Beočinu, ko se je vozil v majhnem čolnu. V Bošnjakih se je utopil starček Toma An-drijevič, ko je lovil ribe. Med lovom je na čolnu zadremal, padel v vodo in izginil v va lovih. V sosedni vasi Vladimirovci pri Osjeku je utonila kmetica Juliia Ešlajič. Pra-la je perilo in jo je napadla pri tem božjast. Našli so jo mrtvo v vodi, z nogami na klopi, na kateri je prala perilo. Zanimivo je, da vlada v osješki okolici med prebivalstvom vraža, da zahteva med Velikim in Malim Šmarnom voda svoje žrtve. Ako žrtve same ne pridejo, pa jih privabi vodni zrak, ki jih potegne v valove. Ker je prav sedaj čas med Velikim in Malim Šmarnom, pripisuje prebivalstvo te nesreče Ie imenovanemu vzroku. 8 septembra 1926. Iz Ljubljane u— Minister dr. Šuperina v Ljubljani Minister pošte b brzojava dr. Šuperina je včeraj ob 13. z avtom prispel iz Zagreba v LJubljano. Nastanil se je v hotelu »Unio-nu«, kjer so ga pozdravili v imenu velikega župana vlad. svet. dr. Andreika, direktor poštne direkcije dr. Alojzij Gregorič in njegov namestnik Inšpektor dr. Vagaja. Po obedu se je minister z avtom odpeljal na Bled. u— Povratek železniškega direktorja inž. Kneževlča. DjrektoT direkcije državnih železnic v Ljubljani g. inž. Kneževič, se je včeraj z dopoldanskim brzovlakom povrnil iz Beograda, kamor ie odpotoval v pondeljek. Interveniral je pri generalni direkciji drž. železnic in pri drugih meroda^nih faktorjih radi povišanja osebnih in materijaJnih kreditov za ljubljansko direkcijo in dobil obljubo, da bodo stavljeni ljubljanski direkciji do 31. avgusta na razpolago potrebni krediti, da se bo vršil lahko promet nemoteno v istem obsegu kakor dosedaj. u— Vojni razpored se bo priobčil ljubljanskim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1876 —1904 Ln dajalcem konj od 30. avgusta do 5. septembra. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. Kdor bo izostal od priobčitve vojnega razporeda, bo pozvan h komandi vojnega okruga. u— Premestitev tržišča za drva. Radi preuredbe in olepšave Št. Jakobskega trga se je moralo sedanje tržišče za drva premestiti na cestišče Grudnovega nabrežja poleg cestne mulde med bivšo »Marijino ko-peljo« in 4. kostanjevim drevesom pred Št. Jakobskim mostom. Dovoz na trg postavljenih drv je odslej dovoljen samo po Grubar-jevem nabrežju, Sredini, Privozu, Prulah na Grudnovo nabrežje, da se s tem vsaj delno omeji velik promet po Karlovški cesti, Florijanski in Rožni ulici. Prodana drva se pa smejo odvažati samo v smeri Št. Jakobskega mostu, po Merosodni, Hrenovi in Rožni ulici. Kmetske prodajalce drv kakor tudi konsumente se opozarja, da se te nove odredbe kar najstrožje drže in se v vsakem oziru prilagode predpisom cestno-po-licijskega reda. u— Skavti! Danes je za vse obvezen ste-gov sestanek ob 18. Domenimo se radi proslave obletnice ustanovitve stega in radi vsakoletne skupščine, isti dan ie ob 17. tudi stegov svet, obvezen za vse funkcljonarje. u— Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 30. avgusta ob 11. uri prodajo okrog 200 komadov zabojev od pločevinastih spojk potom ustmene dražbe. u— Nekaj za kinologe. Na travniku posestnika Ivana Robežnika na Viču so grabili otavo. H grabljicam in koscem je prišel tudi tapetnik Fran Saje z Viča, ker je tudi njegova žena pomagala. Saje Je začel z grab-ljami dražiti Robežnikovega psa, ki ie bil zelo raztogoten. Pes Je sltneža pustil na mirni. Čez nekaj časa je prinesel Robežni-kov hlapec Josip Nartnik delavcem fužino. Dal ;e tudi Franu Sajetu malico in mu ponudi! kos kruha. Pes je opazil, kako hlapec nudi dobre gospodarjeve darove njegovemu sovražniku, zarenčal je ln skočil proti Sajetu. Zagrabil ga je za obe hlačnici in ga obenem ugriznil v koleni. Gotovo ni hotel pes dovoliti, da bi jedel gospodarjev kruh človek, ki njegovega čuvaja napada ta draž. s— K vlomu v trgovino V. Sterniše. Glede vloma v trgovino V. Sterniša na Jurčičevem trgu so polieliski agent je pričeli takoj marljivo poizvedovati za vlomilcem, izvršili so perlustracijo in kontrolo vseh sumljivih elementov. Doslej ni /lo še pozitivnih rezultatov, pač so dane nekatere toda še nejasne indicije o fizijognomlji dotlčnega človeka, k' je postajal pred trgovino. Vlomilec le odnesel iz navadnega predala Izpod pulta znesek 7100 Din in sicer v bankovcih po 1000 100 in po 10 Din, n— Lahka telesna poškodba. Železniškemu čuvaju Francetu Rebecu je priletel med žaganjem drv v njegovi drvarnici na Glin-ški cesti 7 opeka s sosedne stavbe, pekarne »Stan in Doma« s streh opeka na glavo ter ga lahko ranila. u— Tatvina ročnega vozička. Na Vodnikovem trgn je neznan tat odpeljal kmetici Marlii Kos Iz Podgorice pri Črnučah ročni voziček, na katerem ie kmetica pripeljala na trg več zelenjave. Voziček ie cenjen na 1000 Din. u— Drobiž policijske kronike. Nobene aretacije od srede na četrtek dopoldne. — Prijavljena je goljufija z zastavnimi listki ljubljanske mestne zastavljalnice. — Prijavljena sta dva slučaja pasje popadljivosti. — Neki gospod Boris je kalil nočni mir, dva ponočnjaka sta bila pijana in sta se na ulici nedostojno vedla. — Prijave radi pasjega kontumaca in cestnopolicijskega reda običajno. Iz Maribora a— Veliki župan dr. Pjrkmajer je prišel s letnega dopusta in prevzel posle ter zopet sprejema stranke kot običajno ob uradnih dneh. a— Vsled velikega prometa na Gosposki ulici in na Glavnem trgu je svoj čas mestni magistrat piepovedal vožnjo po Gosposki in Jurčičevi ulici, ker sta omenjeni ulici jako ozki. Nekaj časa so to naredbo še izpolnjevali. Zadnje čase pa je v tem pogledu vedno več prestopkov. Pa saj ni čuda, ko je magistrat dal na vogale ulic namestiti tako majhne svarilne table, da mora imeti človek dobre oči, da jih vidi. Kaj pa šele vozniki, posebno pa avtomobilisti! Skrajen čas je že da mestna občina na omenjenih mestih namesti preko ulice daleč vidno tablo, ki bo vezačem naznanjala, da je vožnja po dotič-nih ulicah prepovedana. a— Jiraskov večer priredi v soboto 28. t m. ob 20. v restavraciji Narodnega doma Češki klub O 75 letnici rojstva češkega narodnega pisatelja bo govoril g. Kari Fischer ravnatelj tvornice »Doctor in drug«. Prijatelji češke kulture so vabljeni k udeležbi a— Kadar gredo romarji na rajžo... Minulo nedeljo je bil na mariborskem kolodvoru velikanski dirndaj pri jutranjem ptujskem vlaku. Posvetni in pobožni romarji kuharice in klerikalno organizirani fantje in možje z ženami, mlado in staro, vse se je trlo okrog blagajn in portjrjev. Naenkrat pa so pastirji uvideli, da so nakupili par sto kart premalo in so zato plačali pri blagajni še za 30 listkov od Maribora do Ptujske gore Vratarji romarjev niso hoteli spustiti na peron, ker niso imeli kart, romarji pa so zopet kričali ogorčeni, saj smo plačali 14 Din že naprej, kart pa nismo imeli. Ker je zamujeni vlak le preveč cvjlil in piskal, so končno jenjali ščipati karte in pustili romarje na vlak tudi brez preščipanih kart, ki jih je imel vodja ekspedicije pater Paulus. Ljudje so vreli pri vseh odprtinah kolodvora na peron in tako je romarski vlak končno od-sopihal na Žalostno goro. Včeraj pa so se zopet razburjali na kolodvoru radi teh romarjev. Pater Paulus ie prinesel 300 nepre-luknjanih kart in zahteval od železnice 3000 dinarjev,, češ da se za tiste karte ni nihče vozil in da morajo to verjeti na njegovo duhovniško besedo. Železničarji zopet so drugega mnenja. Videli so mnogo romarjev, ki so plačevali po 14 Din za listke, dočim stanejo pri železnici samo 10 Din jn tako pater Paulus ni dobil vrnjenega denarja. Je že tako, tudi za božjo pot je treba denarja, četudi le za polovično vožnjo. a— Nesreča zvečer je jezdila iz Bohove proti Teznu vojaška patrulja. Nasproti .ie pri šel tovorni avtomobil, ki ie vozil jako naglo in po levi strani. Ker se avto in konji niso mogli več pravočasno umakniti, je avto zadel v konja enega vojaka in ga tako težko poškodoval, da so ga morali takoj zaklatl Avto ima številko 750 ni ie last trgovca z vinom in jajci v Krčevini, g. L. a— Ponesrečena Liutomerčana v Mariboru. Snoči sta trčila na ovinku državne ceste pri mariborski splošni bolnici motociklist dirigent podružnice Trgovske banke v Ljutomeru in soproga ravnatelja tamošnje meščanske šole z avto-taksijem g. Vidmarja. Oba prvoimenovana sta precej poškodovana na nogah in obrazu, prepeljali so jih takoj v bližnjo bolnico. a— Iz policije. Stara ženica se je v prepiru s sodnijami tako razburila, da jo je prijel srčni krč in je padla po stopnjicah. Dobila je lahke telesne poškodbe in je bila oddana v domačo oskrbo. — Včeraj Je priredila mariborska policija racijo po mestu, ki je imela dober uspeh. Vzrok so bile številne tatvine, ki so bile zadnje čase izvršene v Mariboru in pa ubeg nekega kaznjenca iz tukajšnje kaznilnice. Prva racija je bila izvršena popoldne pri Treh ribnikih in Krčevini; druga ob 11. ponoči, tretja pa ob polnoči. Detektivi, orožniki in stražniki so obkolili določene kraje in ujeli 4 ženske in 6 moških. Ženske so poznane kot tajne prostitutke in so bile oddane v bolnico. Več sreče je imela policija pri moških. Eden izmed njih je nevaren vlomilec, ki je že dalje časa ogrožal Maribor in njegovo okolico z vlomi in tatvinami. Piše se Maks ObkL Obid je 2. maja ukradel gostilničarju Štibilu v Studencih več namiznih prtov in nekaj perila. Naslednjega dne je odšel v Ptuj, kjer je prodal ukradeno blago in šel prenočevat v neko gostilno, kjer se je izdal za Franca Kolarja. V prenočišču ie ukradel nekemu sostanovalcu obleke in denarja v skupni vrednosti 5000 Din. Nato je pobegnil in 7. t m. skušal vlomiti v Cvetlični ulici v Mariboru, kjer pa so ga stranke pregnale in je zbežal. Šele včeraj je prišel v roke pravice in bo prejel za svoja dejanja zasluženo kazen. n 30-— in se obiva v vseh le-rnah diogeri-h in parfumeri-1 Glav. zaloga lugoslavijo aereb, Gajeva ulica 8. 9i Iz Celja o— Odhod gojencev vojn« administrativne šole iz Ljubljane. Gojend vojne administrativne šole iz Beograda, ki so se mudili dalj časa v Ljubljani, odidejo v petek z vlakom ob 5.26 proti Celju. Med potjo se bodo ustavili v Trbovljah, kjer si bodo ogledali tamkajšnje rudnike ter se bodo še Istega dne odpeljali naprej v Celje, kjer ostanejo do 8. septembra. Prepričani smo, da jih bodo Celjani sprejeli z ▼so ljubeznivostjo. Želimo jim srečno pot ki upamo, da si bodo ohranili mnogo lepih spominov iz našega mesta. »Drugo leto zopet dobrodošli«. e— Celjsko mestno gledališče. Pred kratkim smo med dnevnimi novicami po celjski »Novi dobi« registrirali vest, da se pogaja vodstvo celjskega mestnega gledališča z bivšim ravnateljem mariborskega gledališča g. Bratino glede angaž-maja za prihodnjo sezono. Kakor pa sedaj Dramatično društvo v Celju v torkovi številki »Nove dobe« poroča, ta vest ne odgovarja resnici. Celjska gledališka publika pa naj bo prepričana, da bo Dramatično društvo gledališko vprašanje za zimsko sezono 1926/27 povoljno rešilo. Pričakuje pa tudi od celjske javnosti več zanimanja in smisla za gledališke predstave, ker le od tega je odvisen nadaljnji razvoj celjskega gledališča. e— Smrtna kosa. V Celju je umrla dne 25. t. m. ga. Neža Raner, dolgoletna maserka v mestnem kopališču, v 74- letu starosti. Blag ji spomin! e— Umrli so meseca Julija v mestu Celju 4, v celjski javni bolnici 15 in v vojaški bolnici 1 oseba. e— Dijaška kuhinja v Celju se ob začetku novega šolskega leta zopet obrača na darežljivo slovensko javnost za nadaljnjo podporo. V pretečenem šolskem letu je prehranjevala na« dan povprečno po 85 dijakov iz drž. realne gimnazije, trgovske šole ter vseh treh meščanskih šol, kar zahteva ogromne izdatke. Vrh tega so prostori in inventar Dijaške kuhinje, ki je začasno nastani ena v suterenu drž. realne gimnazije, vsled zadnje povodni! zelo trpeli Vse, kar se je s trlo in je neporabno, bo treba nadomesti d, kar je poškodovanega inventarja pa popraviti. Naj bi se spominjali Dijaške kuhinje zlasti tisti, ki so kot dijaki svoj čas uživali nlene dobrote. e— Celjski dom (hotel llnion) Je postal najbolj priročno izhodišče za vse tujce In one letoviščarje, ki so namenjeni na Dobrno, Rogaško Slatino, Savinjsko dolino ter v okraje proti Zidanemu mostu. Nahaja se tik pred kolodvorom ter je sedaj pod hotelirjem g. Hlavačem v najboljši oskrbi. Prenočišča so snažna, točijo se najboljša vina tn vedno sveže pivo, tudi kuhinja Je prvovrstna. Oostom ie na razpolago lep senčnat vrt, avtomoblllstom pa prostorna antogaraia. V prihodnjih tednih se priredijo tudi vrtal koncerti. Upravni odbor Celjskega doma Je dal pred kratkim preslikati in prepleskati vse gostilniške prostore tako, da je restavracija sedaj naravnost v vzornem stanju. Iz Trbovelj t— Dograditev nove obrambne Skarpe. Obrambna ikarpa pri Kobalu v Hrastniku je že večkrat izšla inicijativa, da bi zgradili cesti, je korito, ki je vedno polno sveže pitne vode, Id prihaja iz hribov. Zemlja je tu močno v plazovju, kar je razvidno zlasti it tira rudniške železnice. Tračnice so namreč n« več mestih povezane z že« leznimi vezmi, to pa pritrjene ob skale. Za« nimivo je, da izvira na nasipu še drug stu« denček, ki daje izborno pitno vodo, 103 li» tre na minuto, kakor so dognali strokov« njaki. Od prebivalcev dolnjega Hrastnika je že večkrat išla inicijativa, da bi zgradili tu v bližini rezervoar in vodovod za spod« nji Hrastnik, ki je brez pitne vode. Toda materij&Ine razmere sicer bogate občine za enkrat ne dovoljujejo upanja na skoraj« šnjo izvedbo načrta, ker ao v ospredju za« nimanja razne socijalno ustanove, katerih iz istih razlogov prav tako ne bo mogoče izvesti v doglednem času. t— Ukinjena prodaja tobaka. Oblastni monopolski inšpektorat v Zagrebu je uki« nil po vseh javnih lokalih prodajo tobač« nih izdelkov. V Trbovljah, kjer so bili zelo navajeni kupovati tobak v gostilnah, je prepoved učinkovala dokaj nenavadno. Dopisi VIČ. Sokolsko društvo Vič je otvorilo javno ljudsko knjižnico, upoštevajoč, da velika viška občina pogreša tako vainc občekoristne kulturne ustanove. Bili smo primorani dobavljati si do sedaj knjige pri ljubljanskih knjižnicah, ali pa biti vobče-brez čtiva, ker so danes knjige predrage, da bi si mogel napraviti vsak posameznik lastno knjižnico. Z ustanovitvijo te javne knjižnice pa je vsakomur omogočeno priti do zadostnega in raznovrstnega čtiva, -ker poseduje knjižnka za svoj početek prilič- no dovolj raznih del. Upati pa Je, da se razširi ob razumevanju in podpori dobrotnikov v kratkem v eno največjih izvenme-stnih knjižnic. — Knjižnica je odprta vsem, ki imajo veselje do čtiva in ljubezen do lepih knjig, vsako nedeljo od 10. do pol 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure. Hvaležni bi bili prijateljem, ki bi hoteli preči tane knjige podariti knjižnici a'i pa jih odstopi proti nizki odškodnini. KRANJ. Ob lepem solnčnem dnevu je nastopil rajni Franc Špenko star. zadnjo pot k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo korporativno domače gasilno društvo ter zastopniki gasilskih društev iz Tržiča, Nakla, Podbrezja, Stražlšča in škofje Loke, dalje kranjsko obrtno društvo ln pevski zbor Narodne čitalnice. Poleg tega smo opazili predstavnike mestne občine ter lepo število kranjskega meščanstva in ljudstva iz bližnje okolice. Pred domačo hišo in ob odprtem grobu je zapel pevski zbor Narodne čitalnice ganljive žalostinke. Veličasten pogreb, ki ga Kranj redko vidi, priča, da ostane blagopokojnik vsem v neizbrisnem spominu. Naš! onstran granic p— Iz reške zgodovine. Reka je bila ved« no italijanska in kruto je trpela, odtrgana od matere domovine. Tako pravijo fašisti in njihovi listi, tako približno pa so govo* rili pri posvečenju prvega reškega škofa tudi vladni in cerkveni zastopniki. Slednji so povsem pozabili na zapoved: ljubite resnico, hčerko božjo! Reka je šele po ita« lijanski aneksiji odtrgana od matere do« movine. Reško prebivalstvo je bilo hrvat« sko in je še danes; tudi precej Slovencev je vedno imela Reka. Še v londonskem paktu so Italijani zapisali Reko Hrvatski. Sedaj pa čujemo iz italijanskih ust dan na dan potvarjanje zgodovine in abotno za« trjevanje, da je Reka italijanska. Iz zapis« nikov 1593. do 1607., hranjenih v arhivu reškega municipija, je razvidno, kako Je bila Reka naša. V Puli je bil takrat za škofa Italijan Sozomen, beneški podanik. Reški kapitelj je bil pod njegovo oblastjo. Mogočni Benečan je hotel odpraviti na Re« ki službo božjo v staroslovenskem jeziku. Mestni svet se je temu odločno protivil in je po enoletni borbi nad italijanskim škofom zmagal. Reka ni bila italijanska. Kar je italijanstva, je umetno ustvarjeno po madžarski politiki, proti Hrvatom na« perjeni. p— O prikritem delovanju slovenskih agitatorjev po Krasu piše «11 Popolo di Trieste®. Hujskači hodijo okoli in nago« varjajo kmete, da naj se upro podeštatom; ako kaj storijo in bodo kaznovani, bo sle« dilo nekaj izrednega, celo katastrofalnega. Fašistovsko glasilo se kreg-a nato zlasti s komunističnim «Delom» in pravi, da so komunisti s svojim neizrečnim dr Tumo ob času avstrijske katastrofe kazali očit« no svoje imperijalistične nade, hoteč Trst z Julijsko Krajino priključiti k Jugosla« viji. cfl Popolo di Trieste® se končno vzrav na in piše, da je realnost močnejša od re« "Titi slepci i več drugi deželi nego le ono, ki je bila določena z F toričnih sofizmov. Niti slepci med Sloven« ci si ne predstavljajo več druge realnosti v ognjem ob Piavi in pri Vittorio Venetu.. vest o tistem prikritem delovanju je fa« šistovska izmišljotina. Vendar pu, kako je to, da fašistovsko glasilo, zroč i a obmej« no pokrajino, neprestano kliče pj;noč Piavo in Vittorio Veneto! p— Brez smrržni''nv iašizem ne more živeti Mili Liriki v Puli so imeli v nedeljo veliko parado in govoril jim je konzul Mor gantini, izvajajoč, da morajo miličniki str« niti svoje vrste, kajti doslej še niso oslab« Ijeni vsi sovražniki fašizma. Komunisti so falirali, toda vstali so drugi sovražniki. Pr« ve se je dajalo pobijati z lojalnih orožjem, novi sovražniki socij alni demokratje»fra» masoni pa se bojujejo v temi zahrbtno, nelojalno. Vsi miličniki se morajo poglo* biti v svojo akcijo. Miličnik Mozzatto je odgovoril, da so miličniki pripravljeni na vsak poziv. p— Koliko popijejo in pojedo v Trstu. Lani je bilo v Trst uvoženega vina 219.217 hI, buteljk je bilo 140.853. Če je stal liter vina 3-50 lir, se je plačalo za 22,062.525 li« trov popitega vina 77,218.747 lir. Piva so popili 2,800.000 litrov po 4 lire, kar da vso« to 11,200.000. Žganja in likerjev se je zlilo po tržaških grlih nad 350.000 litrov po zelo različnih cenah. Vina se je popilo lani v primeri s prejšnjim letom za 924.700 litrov več, konsum piva je ostal enak. Volov in krav so lani pojedli Tržačani 60.250 kvin« talov, telet 30.479 kvintalov, prešičjega me« sa 28.000 kvintalov, konjskega 4361, ovac. kozličev itd. 43.565 kvintalov zmrznjenega mesa 44.625 kvintalov. Tržačani 60 meso jedci. Čudno pa je, da se razmeroma malo rib povžije v Trstu, lani samo vsega sku« paj 23.685 kvintalov. Ribja industrija v Tr« stu je še prvotna in treba izpopolniti po« trebščino še iz inozemstva! Kave in suro« gatov se je povžilo 8 milijonov kvintalov Navedeni podatki so iz užitninskega ura« da. Pravi konsum je najbrže še večji. Trst veliko pije in veliko je. p— Dva nasilna brata. V gostilno K. Uk« marja v ulici Rigutti v Trstu sta prišla v nedeljo zvečer brata Anton in Albin Stem« berger, mlada fanta, znana nasilneža. Vsed« la sta se moško it zahtevala od godca s harmoniko, da jima kaj zaigra. Krčmar te« Vremensko poročilo Meteorološki zavod • Ljubljani 26. avgusta 1926 Višina barometra 308.8 Kraj Cas Baron. Tempei, 4tl. vlaga v 0/0 Smer vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavine ob opazovanlu v mm do 7 ura opazovanja ( 7. 7658 14 8 91 mirno 10 megla Ljubljana . .1 8. 7658 15-2 92 SSW 0.5 10 megla (dvorec) I 14. 761-9 25-6 56 SW 1 j 0 l 21. 761 5 21-0 e4 SW 5 0 Maribor . . . 8. 764-5 19-0 72 SW 3 0 Zagreb ... 8. 76 >2 17-0 91 E 3 0 Bf ograd ... 8. 765 7 110 75 mirno 0 Sarajevo ... 8. 765-8 17-0 70 mirno 0 Skoplje . . . 8. 766-5 20-0 •t6 SE 3 0 Dubrovnik . . 7. 761-5 230 71 mirno 0 Praga .... 7. 7624 170 — SW 3 5 JBVC r jv »ui. JA/jamuuu 9LJI. v*. Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 43 mm. Solnce vzhaja ob 5*15 zahaja ob 18-47 luna vzhaja ob 21-20 zahaja ob 09-52. Dunajska vremenska napoved *a petek: Večinoma jasno in toplo. V severozapadnih Alpah ni izključeno lahko poslabšanje vremena. Tržaška vremenska napoved m petek: Nebo pretežno jasno, dopoldne megleno, temperatura od 19 do 27 stopinj, morje mirno. ga ni dopustil in je potem godca naprosil, naj odide. To se je zgodilo. Nato pa sta začela brata Štemberger izzivati drage go« ste. Poskočila sta kvišku in začela razbi« jati. Gostje so bežali, Ukmar je poiskal revolver, izbila sta mu revolver in nato pretepla 681etnega Ukmarja. Potem sta razbila žarnice, porezala električne žice in odprla pipe pri sodih. Divjaka sta odšla in zunaj naletela na orožnika Lanzilotta, ka« terega je Anton štemberger zabodel z no» žem v hrbet in trebuh, potem je planil na pasanta delavca Busana ter ranil njega in še nekeg« drugega človeka. Vse tri ranjen« ce so prenesli takoj v mestno bolnico. Orožnik je težko poškodovan. Za njimi je prišel v bolnico Ukmar. Čudno je, da se je bilo posrečilo zločincema, da sta zbe« žala in ju orožniki niso mogli najti. Bri« gadir Lanzilotto je v bolnici umrl. Bratov Stembeger še sedaj niso našli. Po krvavem zločinu sta šla na svoje stanovanje, se pre« oblekla in potem izginila. Nihče ne ve po« vedati, kam sta krenila. Policija ju išče ne« prestano. Najbrže sta Štembergerja pobeg« nila čez mejo. p— V postojnski hranilnici je podaljša« na komisarju Ronchiju poslovna doba do konca septembra t. 1. Šport Službene objave LNP. (Seja u. o. dne 25. VIH. 1926.) Ker LNP vkljub sklepu, objavljenemu v zadnjih službeni objavah, ni prejel do da« nes izžrebanih terminov obeh Medklubskih odborov, so se za jesensko prvenstveno sezono 1926. izžrebali protivniki maribor« skega in celjskega okrožja. Žrebanje je iz« padlo sledeče: mariborsko okrožje: L ko» io: Merkur : Mura, Maribor : Rapid, Svo« boda : Ptuj; II. kolo: Maribor : Merkur, Svoboda : Mura, Rapid : Ptuj; HI. kolo: Rapid : Merkur, Maribor : Mura; IV. kolo: Rapid : Svoboda, Ptuj : Mura; V. kolo: Rapid : Mura, Merkur : Svoboda, Maribor : Ptuj; VI. kolo: Maribor : Svoboda, Mer« kur : Ptuj. Zagrebška Viktorija v Ljubljani SK Viktorija iz Zagreba, moštvo Premer« la, reprezentativnega centerhalfa Zagreba in Vidmajerja, bivšega popularnega levega krila ljubljanske Ilirije, igra v nedeljo v Ljubljani prijateljsko tekmo s SK Ilirijo. Viktorija velja danes za eno prvih moštev v Zagrebu; med raznimi ugodnimi rezulta« ti beleži zadnji čas reelno zmago nad moč* no Goncordijo (4 : 2), tako da obeta ne« deljsko srečanje v Ljubljani, obenem otvo« ritvena tekma jesenske nogometne sezone v Ljubljani, lepo, zanimivo in napeto igro. Predtekmo absolvira SK Jadran in rezer« va Ilirije. Za tekmo z Viktorijo igra Ilirija 31. t. m. pokalno tekmo s Slovanom, 5. septembra predvidoma pokalno tekmo s ISSK Mari« borom, 8. septembra z beograjsko Jugosla« vijo ter 12. septembra z graškimi Atletiki SK Ilirija (Nogometna sekcija). Danes v petek ob 17. uri trening na dva gola med L moštvom in rezervo. V nedeljo 29. t. m. igra kombinirano moštvo prijateljsko tek« mo z Jadranom, juniorsko moštvo pa go« stuje v Domžalah proti «Disku». Sestanek juniorjev v soboto ob 19. uri na igrišču. Načelnik. Gradjanski definitivno državni prvak v nogometu za leto 1925 — 1926. Upravni odbor JNS je na svoji zadnji seji soglasno zavrnil protest beograjske Jugoslavije z dne 26. julija proti finalni prvenstveni tek« mi Gradjanski : Jugoslavija, ker je večina nogometnih sodnikov, ki so prisostvovali tej tekmi potrdila, da je sodnik g. Felver popolnoma korektno sodil. Ta tekma se torej verificira z rezultatom 2 : 1 za Grad« janskega, ki je s tem končno vel javno po« stal državni prvak v nogometu za leto 1925 — 1926. Igrači Gradjanskega, ki so nasto« pili v tej tekmi, dobe v pravilih predpisane medalje. Kongres svetovne lahkoatletske fedes racije se je vršil pred nekoliko dnevi v Haagu. Zastopanih je bilo 19 držav, med njimi pa ne naša država, kar je vsekakor obžalovati. Od sklepov tega kongresa naj omenimo, da se je določilo, da se v olim* pij ski program za leto 1928. uvedejo za po« skušnjo sledeče discipline za ženske: teka na 100 in 800 m, štafeta 4 X 100 m, skok v višino in met diska. Nadalje so se verificirali sledeči novi svetovni rekordi: tek 100 yardov Loqke Scholz in Paddock (vsi Amerika) 9.5; 220 yardov Locke 20.7; 880 yardov dr. Peltzer (Nemčija) 1.51.6, 1000 m Baraton (Franci« ja) 2.722; 2000 m Wide 5:25.9, 3000 m Nurmi 8:20.4; 20 km Lipila (Finska) 1:06.28.9; tek z zaprekami: 220 y Brookins (Amerika) 23; 440 y TayIor (Amerika) 53.8 skok v višino Osborne 205S cm; skok v daljavo Hubbard 789.5; skok ob palici Hoff 424,5; met diska Houser (Amerika) 47.84; met kopja Lindstrom 67.31 in Mvrra 68.55; štafete: 4 X 100 m Caiifornia University 41.9 in Newyork AC 41.6. Redna glavna skupščina JNS se vrši 26. septembra v Zagrebu z običajnim dnev« nim redom. Motoklub «Slovenija». Vozači Moto« kluba »Slovenija® in motociklisti, ki še ni« so včlanjeni pri klubu, se naprošajo, da se zagotovo udeleže skupnega sestanka, ki se vrši danes, t. j. 27. t. m. ob 8. zvečer v klubovem lokalu pri Mikliču v Kolodvorski ulici. Nikdo naj ne izostane od tega se« Stanka, na katerem se bodo dale natančne direktive za našo kvalitetno vožnjo, ki se vrši v nedeljo dne 29. t. m. na progi: Ljub« ljana « Novo mesto « Kostanjevica « Krško « Brežice » Zidani most « Celje « Ljubljana. Sestanek vseh funkcijonarjev, ki sodeluje« jo pri tej kvalitetni vožnji, se vrši v sobo« to dne 28. t. m. točno ob 6. zvečer pri Mikliču. — Odbor. Juniorske tekme za utešno darilo SK Ilirije. Razpored zadnjih juniorskih tekem za utešno darilo SK Ilirije je bil določen na včerajšnji seji medklubskega odbora sledeče: II. kolo 29. t, m. ob 9.: Mladik* : Panonija, ob 10. Jadran : Triglav. Finale se odigra 5. septembra dopoldne. — Pred« sodnik. ASK. Primorje (Hazena sekcija). Da« nes ob 18.15 trening za sledeče igralke: Sa« jovic, Podboj II, Kramer II, Čerg^nja, Mo« dic I, Kačič II, Sever. — Načelnik. Kolesarski podsavez Slovenije vabi ko. lesarje dirkače na sestanek danes v petek 27. t. m. ob 19. uri v restavracijo «Uran», Mestni trg. LTdeIežba obvezna, važno. — Načelnik. Gospodarstvo Svetovni pridelek hmelja nezadosten Letošnji mednarodni hmeljarski kongres, ki ee je vršil te dni na Dunaju, ni mogel izdelati popolne svetovne cenitve hmeljskega pridelka zaradi manjkajočih podatkov iz držav, ki producirajo hmelje slabših vrst (Anglija, Amerika itd.). Pridelek hmelja srednjeevropskih držav pa je kongres ocenil na 424.000 do 468.000 centov po 50 kg. Cenitve v nekaterih pivovarniških trlasilih govore sicer o letini 480.000 do 540.000 in še več centov po 50 kg, toda to so tendencijozna poročila, ki jih n. pr. voditelji češkoslovaških hmeljarjev z vso odločnostjo pobijajo. Običajno so taka poročila brez zadostne po.1-lage, dočim letni mednarodni hmeljarski kongresi sestavljajo cenitve na podlagf skrbno proučenih podatkov iz vseh hmelj pri delujočih držav. Po podatkih žateških poučenih krosov bodo pivovarne v kampanji 1926./27. potrebovale plemenitega hmelja okroglo 540.00(1 do 550.000 centov po 50 kg. Pričakovani pridelek 424.000 do 468.000 centov po 50 kg ho torej znatno zaostajal za potrebo. Zaradi tega se hmeljarjem nikakor ni bati, da ne bodo spravili svojega pridelka v denar po cenah, ki bi ne povrnile hmeljarjem njihovih stroškov in truda. Hmeljarski kongres na Dunaju je sklenil tudi resolucijo, v kateri se med drugim izvaja. da je sedanja cenitev samo začasna in da bo končno cenitev pridelka izvršil poseben cenilni komite na podlagi rezultatov obiranja šele tekom meseca septembra v Karlovih Varih. Važno je tudi opozorilo kongresa, naj bodo hmeljarji previdni pri prodajanju svojega blaga, ker se industrija piva, kakor ie znano, poslužuje raznih taktik, da bi preprečila visoke cene hmeliu. Hmeljarji naj po navodilu tega kongresa prodajajo svoje blago v posameznih partijah. Ne vse naenkrat in ne siliti! Prav zanesljivega nasveta glede prodaje ni mogoče dati, vendar pa se lahko reče: Hmeljar ne sme izgubiti živcev in ne pameti! Tržna poročila Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Pšenica: baška, 2 vagona 261; baška, kanal, 5 vagonov 262.50; baška, 2 vagona 257.50; banatska, 1 vagon 262.50. Oves: sremski. pariteta Indjija, 2 vagona 170; bn-natslri, fco postaja, 5 vagonov 159; banatski, 5 vagonov 160. Moka: baška, <6>, 2 vagona 270. Otrobi: baški, 2 vagona 102.50. Tendenca mirna. Dunajska borza za kmetijske produkte (25. t. m.). Kljub temu, da prekomorska poročila niso čvrsta, so cene rži na dunajskem tržišču dalje poskočile. Za druge produkte je manj zanimanja. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 37.50 do 89, potiska 42.50—4350; rž: marchfeld-ska 26.25—26.75, madžarska 26.50—27; j e č-m e n: domači 29—38; t u r š č i c a: 25—26; oves: madžarski novi 24.50—25.50; p š e-nična moka <0> (v trgovini na debelo): domača 73—77, madžarska 70—75, jugoslovenska ali romunska 69—73. = K ratifikaciji trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo. Kakor znano, sta bili 12. t m. na Dunaju izmenjani ratifika-cijski listini trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Avstrijo, sklenjene že 3. septembra 1"925. Tarifni del pogodbe je stopil v veljavo pri nas že z naredbo od 16. septembra 1925, dočim se je trgovinska pogodba sama uveljavila 22. t. m. Obenem s trgovinsko pogodbo so stopile v veljavo naslednje konvencije: veterinarska, o obmejnem prometu, o turističnem prometu v obmejnem pasu, o izkoriščanju vodnih sil v obmejni čoni, o ribolovu v vodah med Jugoslavijo in Avstrijo, o električnih zgradbah in napravah v obmejni coni, o regulaciji Mure, uporabi cest in mostov, plovbi in splavarenju, o desinfekciji železniških vozov in ladij ter konvencija o paši. = Vinska razstava v Ljubljani. Da se omogoči seznaniti interesente z dobro vinsko kapljo, bo združena z jesensko pokrajinsko razstavo v Ljubljani (od 4. do 13. septembra t. 1.) tudi vinska razstava buteljskih vin letnikov 1917. do 1925- iz najboljših viu-skih goric v Sloveniji. Ta vina se bodo točila iz posameznih, pravilno etiketiranih steklenic le po kozarčkih kot poskušnja. Ta razstava bo v paviljonu «E> in ločena od veseličnega prostora. Paviljon . Pod njenim okriljem je zasnovana velika radio - razstava, ki bo pokazala današnje stanje radio - amaterstva v Sloveniji. Rasztavilo bo mnogo amaterjev svoje lastne izdelke, pa tudi trgovci z radio-materijalom in aparati iz Slovenije, Zagreba in Beograda bodo na nji zastopani. Po dosedanjih izgledih je pričakovati, da. bo razstava dosegla svoj namen. Posebno inteligenca z dežele naj ne zamudi te ugodne prilike. Prepričala se bo, da je prejemni aparat potreba modernega človeka, obenem pa tudi najboljši tovariš, zlasti na deželi. * Predavanja na Sorbonni Novembra letos bodo postavljeni v predavalnicah slavne pariške univerze Sorbon-ne mikrofoni za prenos tam vršečih se predavanj in zborovanj. Ustanovljen je bil poseben komite pedagogov in inženjerjev, ki ima na skrbi, da bodo vse priprave čim preje izvršene. V Ameriko so poslali posebnega veščaka, da tam preštudira podobne institucije, ker je v Ameriki populariziranje univerzitetnih predavanj, zborovanj in slič-nih prireditev potom radiofonije že mnogo bolj vdomačeno kot v Evropi. • Inserat iz Amerike v Evropo brezžičnim potom Za časa letošnje generalne stavke na Angleškem je bil prenešen prvi inserat brezžičnim potom iz Amerike v London. John Wanamacker, znani lastnik največjega bazarja v Ameriki, ki se sploh rad poslužuje »brezžične« kot izbornega propagandnega sredstva, je to pot izročil oddajni postaji newvorške radio-korporacije inserat, da ga brezičnim potom ekspedira v Evropo. Kljub mnogim nepredvidenim težkočam je bilo mogoče že čez 32 ur čitati inserat v Londonu. Sam brezžični prenos tega insera-ta je trajal le 20 minut, tako da bodo pri urejenih razmerah lahko angleški listi pri- nažali ameriške slike in inserate že v prvi številki, ki bo izšla po oddanem inseratu ali sliki. Važnost radia v ameriški državni upravi Ogromen brezžičen promet, ki ga zahtevajo državni posli v Zedinjenih državah, je bil do zadnjega časa, v rokah privatnih družb. Ker je promet 9taino naraščal, je pritegnila vlada tudi radio - telegrafske oddajne postaje vojske in mornarice, s čemer si sedaj prištedi letno 100.000 dolarjev. Promet Washingtona s temi postajami znaša mesečno preko dva milijona besed. Oddajne postaje mornarice pa oddajajo nad en milijon besed na mesec. • Velika oddajna postaja za Poljsko. Poljska radiofonsika družba je naročila v inozemstvu novo veliko radiofonsko oddajno po stajo z 10 KV antenske energije, ki je že dospela na Poljsko in bo v kratkem postavljena v Varšavi. Za varnost turistov. Francoski radio-klub se zavzema in deloma tudi že udejstvuje načrt, da se vse turistovske koče v francoskem delu Alp opremijo s kompletnimi napravami za brezžični promet, to je z majhnimi oddajnimi in prejemnimi postajami, ki bodo dobro služile turistiki in spajale od-ljudne gorske kraje s svetom. Del potrebnih izdatkov bo kril Francoski radio - klub sam. Berlinski program na val - dolžini 54 m. Oddajna postaja na kratke valove, ki bo redno oddajala berlinske programe, je pred kratkim začela oddajati. Postaja oddaja vsak večer od 20. ure naprej. Po poročilih je sprejem jako močan, dasi včasih še dokaj nečist, ker se nahaja postaja še v stadiju poskusov. Vzporedno z večernim oddajanjem pa se vrše poskusi tudi v popoldanskih urah na valu 37 m. Sprejemanje še jačje in čistejše kot zvečer. Amerika na kratkih valovih. Zadnje čase je mogoče prejemati programe iz Shenecta-dija pri New Yorku na valu 32.8 m. Sprejem je na Dunaju tako jak, da zadostuje tro-cevni prejemni aparat za priključitev zvočnika. Modulacija je baje izredno dobra, po jasnosti in čistosti prekaša tudi najboljše evropske oddajne postaje. Slušala v gledišču. V velikih glediščih je v zadnjih vrstah nemogoče razumeti, kaj 6e govori na odru in obiskovalci v zadnjih vrstah si morajo pomagati s pisanim tekstom, kar razcepi pozornost in tako zmanjša užitek. V Guild - Theatru v New Torku so temu odpomogli s prav originalno idejo. Kot pri vsakem radiofonskem prenašanju iz gledišča, so tudi tu postavili na oder mikrofon. Od tega gre telefonski vod do posebnega predojačevalca, odkoder je napeljan zveženj kablov do posameznih sedežev v zadnjih vrstah. Spodaj v garderobi se dobe za majhno odškodnino na posodo slušala, ki jih je treba vtakniti v poseben kontakt, nameščen na naslanjaču sedeža. Tako slišijo posetniki tudi na najzadnejših sedežih jasno celo naj-tišje partije iz drame ali opere. Ta uvedba se je izkazala kot zelo umestna in se je tuii obiskovalci omenjenega gledišča v veliki meri poslužujejo. čo, jugoslovansko. Hladno je; ostro prši drobni dež. Ta zagorela deca solnčinih bregov Gange-sovih trepeče od mraza, da jim šklepetajo zobje. Nekateri se grejejo pri ognju v bližini odra, kjer v velikanskem kotlu kuhajo nekakšno čorbo z ogromnimi kosi mesa. Bog vedi, počemu so se odpravili z doma v mrzlo, malo solnčno Evropo. Težavno je, ker se človek ne more pomeniti ž njimi. Razen svojega indijskega narečja ne razumejo in ne govore nobenega jezika. Prostor obkrožajo majhni šotori, ki so podobni našim stojnicam; kriti so s strehami, spletenimi iz ločja. Za temi stojnicami so drugi šotori, ki služijo posameznim družinam za ležišča in spalnice. Na vsaki stojnici sedi prekri-žanih nog Indijec, ki se ukvarja s kako domačo obrtjo. Tam ti štiridesetleten moški inteligentnega obraza vneto rezbari iz ebenovine majhne in večje slone, razne palice ter drugo drobnjav; na drugi stojnici plete mlada ženska iz pisane slame nekako preprogo. Ena iz-' med stojnic je indijska učilnica. Od tam se razlega vik in krik, kakor pri nas v osnovnem razredu, ko ti kriče mladi učenjaki unisono svoj: a—e—i—o—u. S prijateljico stopiva bliže. Tucat polnagih (nekateri so čisto nagi), črnkastih pet-, šestletnih deklic in dečkov drobnih, svetlih oči čepi na stojnici, vsak s svojo tablico v rokah. Kraj njih čepi učitelj s palico v roki. Ko stopim bliže, utihnejo in nas motre z radoznalimi očmi. Ena izmed deklic, majhen čepek, krili proti meni z rokami, ko da nekaj hoče od mene. Prijateljica me pouči, da bi rada cigareto. Vzamem svaljčico in pogledam učitelja; on prikima. Ko izročim cigareto punčki, plane ona hlastno po nji, jo takoj vtakne v usta in mi koketno pomoli svojo šobo, da ji prižgem. Tako strastno kot te deklice še nisem videl pušiti človeka. Kmalu puši ves zbor teh petletnih otročajev z učiteljem na čelu. Še neko triletno revše, ki se nago kotali sredi učencev in učenk, bi rado vleklo nikotin vase; a njemu ne dado še. — Druga deklica bi rada glavnik od moje prijateljice; ona ga ji izroči, punčka ga sprejme, ga kritično ogleda od vseh strani ter na vso moč skrbno obriše, preden ga vtakne v svojo razmršeno, zamazano grivo. Da, snaga nad vse! Kamorkoli stopiš, te nadlegujejo s prošnjami za to ali ono, predvsem seve za denar prosi vse, staro in mlado. To je orient v Parizu. — (Nadaljevanje sledi) Usoda nemških kolonij Ideja Društva narodov, ki je postala zlasti aktualna po ženevskih posvetovanjih in iocarnskenj dogovoru, je stavila v ospredje tudi kolonijaino vprašanje. V zavesti, kaj je velesiia brez kolonij, sta se prvi oglasili in zganili Italija in Nemčija. V času, ko potuje italijanski ministrski predsednik Mussolini po starodavnih tleh Severne Afrike in hoče moderno Italijo vzpostaviti s pomočjo zgodovinskih ozemelj, ki so jih svojčas vladali Latinci, ogroža mir vsega sveta poudarjena zahteva Nemčije, da se ji vrnejo kolonije, katere ji je vzela antan-ta med svetovno vojno. Jasno je, da se čuti Nemčija brez kolonij okrnjeno in da ji bo brez njih težko, ako ne nemogoče izhajati. To uvidevajo tudi antantr.2 države, ki že mislijo na to, kako dati Nemčiji priliko, da se kolonijaino razmahne, ne da bi postala pri tem antanti prenevarna. Tajni diplomatski akti vsebujejo že zanimive točke, katere interesne sfere v Afriki in Aziji naj se zopet prisodijo Nemčiji. Nemčija bo očividno porabila vso svojo moč in ves svoj vpliv, da ravno potem Društva narodov prodre s svojimi zahtevami po kolonijah. Prihodnje zasedanje Društva narodov, ki se bo bavilo s tem perečim vprašanjem, bo zato imelo težko naiogo: utrditi idejo mirnega sožitja in dati možnost procvita nekaterim državam, ne da bi bile pri tem oškodovane ali prizadete druge države. Računati je seveda, da bo nemški kolonizaciji dokaj skrhana imperijalistična ost. — Stoletje zatem, ko so španske, portugalske in nordijske ladje iskale novih potov v svet in odkrivale neznana ozemlja, je vzklila tudi v Nemcih misel koloniziranja. Rodila jo je potreba obnove gospodarskega življenja po tridesetletni vojni. Prvi se je dvignil veliki knez brandenburški, ki je snoval bran-denburško-indijsko trgovsko družbo. Njegovi načrti so se izjalovili radi političnih in drugih težav, predvsem pa je primanjkovalo denarja. Oživljenje trgovine pa ni bil edin cilj teh namer, temveč Nemci so že tedaj računali, da se na ta način razvijejo v pomorsko silo. Ko so Švedi 1. 1674 ponovno napadli Erandenburško, je veliki knez sprejel ponudbo nizozemskega ladjarja Benjamina Raula, ki je hotel s svojimi tridesetimi fregatami pod brandenburško zastavo pregnati Švede. Ker se je podjetje posrečilo, je sklenil veliki knez z Rau-lom še več sličnih pogodt, dokler ni Raoula končno stopil popolnoma v knezovo službo. S tem so stopili knezovi trgovski in kolonizacijski načrti v novo razvojno stopnjo. Knez je sredi septembra 1. 1680 opremil ladji »Wappen von Brandenburg« in »Moriau«, jima dal potrebna navodila in ju pod brandenburško zastavo poslal proti Zapadni Afriki. Namen te ekspedicije je bil najti primerno mesto, kjer bi se zgradila močna trdnjava pod vodstvom . izvedenega inženjerja, ki je spremljal ladji. S tem korakom se je pričela nemška kolonizacija, ki je takoj zadela na velike ovire. Zlasti so nasprotovali Angleži in Nizozemci, ki so se bali konkurence v trgovini. Veliki knez je medtem premagal poglavitne težave, zbral je potrebni denar in ustanovil trgovsko družbo. Podlago podjetju je tvorila zaščitna pogodba, ki jo je sklenil kapitan ladje »Moriau« s poglavarji plemen na Zlati obali v okolici Rtiča treh osti. L. 1682 je došla v te kraje ekspedicija dveh ladij »Kurprinz« in »Moriau« pod vodstvom majorja v. Groben. Ta je svoje potovanje izčrpno opisal v delu ->Gvi-nejsko potovanje«, ki je izšlo L 1694. Ekspedicija je odrinila iz Hamburga koncem meseca maja. Spočetkoma je napredovala zelo počasi, ker se je morala boriti z različnimi pomorskimi tež-kočami. Ko je dospela v Severno morje, je krenila okoli Škotske in brez posebnih dogodkov dospela po trideset šestih dneh na otok Madeiro. Kmalu nato je srečala nizozemsko ladjo, katere pozdravni streli bi bili kmalu poškodovali ladjo »Kurprinz«. Pri »Cap Verde« je zašla ekspedicija v pravcati vihar z dežjem, grmom in nevihto. Na potu ob zapadni afriški obali sta se ladji pogo-stoma ustavljali, da se opremita z vodo in drvmi ali da trgujeta z domačini, črnci so se ponekod prav dobro razumeli na kupčijo. Priučili so se trgovanja od evropskih trgovcev, ki so šli v svoji zavisti predaleč v svojo škodo, a v prid domačinom. Omenjeni major poroča, da so domačini od »Cap Verdea« do »Cap Roxa« zelo prevejani ter da ne prineso niti drv niti vode, ako jim brodarji ne pošljejo daril, katere si raz-dele njihovi poglavarji in svečeniki. Za sol, žganje, železo, orodje, korale, pisano platno in podobno blago so zamenjavali zamorci zlato, slonovino, riž, ambro, nekod tudi kože. vosek, med in poper. Pri trgovini z zlatom je bilo treba posebne previdnosti, tu so skušali črnci varati Evropce na vse mogoče načine. Imeli so posredovalce, ki so umeli nekoliko portugalsko in ki so mnogokrat prevarili kupovalce. Po vseh teh ozemljih je cvetela trgovina s sužnji. Koncem leta sta dospeli ladji na svoj cilj, do Rtiča treh osti. Ekspedicija je kmalu našla neobseljeno goro, primerno za zgradbo trdnjave. S pomočjo domačinov so 1. januarja 1683 zvlekli na goro topove in izobesili brandenburško zastavo. Gmotni uspehi prve ekspedicije pa trgovske družbe niso zadovoljili; tudi podjetja nastopnih let niso pokazala za-željenih uspehov. Kolonija se je sicer razširila in pritegnila v svoje območje majhen otok v ustju reke Senegal, a konkurenca tujih narodov in napadi morskih roparjev, so zatrli vso trgovino. Zato so Brandenburžani L 1717 vso kolonijo prodali »Nizozemsko-zapadno-indijski družbi«. Do svetovne vojne so imeli Nemci kolonije v Afriki, Avstraliji in po otočjih Tihega oceana, razen tega kos kitajske obale (Kiav-Cav), ki so si jih pridobili tekom časa največ diplomatskim potem. Zadnja desetletja osemnajstega stoletja so započeli obsežno akcijo »Drang nach Osten« in v duhu že gradili železnico Berlin—Bagdad, ki bi jamčila Nemčiji svobodno in varno pot proti Iztoku. Svetovna vojna je njihove namere preprečila. Vse njihove kolonije pa so zasedli Angleži in Japonci. Največja nemška kolonija je bila Nemška Vzhodna Afrika, ki je štela na 946.000 km2 do 8 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Dares-Salam je angleško ladjevje razrušilo takoj počet-kom vojne. Kolonija je imela precej razvito poljedelstvo in živinorejo. Črnci so oskrbovali plantaže ter gojili oljčno in kokosovo palmo. Dobro uspeva v teh krajih stročje, ki je imelo vedno važno ulogo v domači trgovini in se je zadnja leta tudi izvažalo. Živahna trgovina je dvignila gospodarsko stanje domačinov. Posledica tega je, da naraščajo tržišča, ki se ustanavljajo povečini ob železnicah in karavanskih potih. Ko so se množile železniške proge, se je razširilo tudi obratno kolo-nijsko ozemlje. 'Seveda zapuščata trgovina in obrt vedno bolj stara karavanska pota in se polaščate tvornic. Z zgradnjo železnic in stopnjevanjem prometnih razmer je narastla tudi ku-povalna sila domačinov. Posebnega pomena je taganjiška železnica, ki posreduje promet z Zapadno Afriko. Ta je v veliki meri omogočila trgovino proizvodov med Evropci in domačini. Na ta način je postal Dares-Salam svetovno tržišče. Mesto, ki so ga Nemci zasedli 1. 1886, šteje brez vojaške posadke okoli tisoč prebivalcev. — Angleži so 1250 km dolgi taganjiški železnici priključili nekaj transverzalk. Dokaj manjša je kolonija Togo na zapadni obali Afrike, ki je štela pod Nemci 1 milijon prebivalcev. Ta obala je bila proslula po trgovini z živim bal-gom. Kolonija ima razvito poljedelstvo. Prideluje palmovo olje. kavčug. koruzo in bombaž. Obala sama je ploska in ne-členovita, zato nima skoro nobenega dobrega pristanišča. Glavno mesto Same ima lepo zgrajene, evropsko urejene in obsajene ulice. Trgovine belo-kožcev zovejo domačini faktorije. Trgovino pridelkov iz notranjosti dežele z evropskimi faktoriiami posredujejo zamorski prekupčevalci. Trgovina je dovedla prebivalce te kolonije do precejšnjega blagostanja, tako da ni potrebovala nobenih podpor iz Nemčije. Razvila se je celo industrija, ki proizvaja zlasti pohištvo in lesne izdelke. Angleži, ki so zasedli kolonijo brez upora, so razširili trgovino s Sudanom. Giavna prometna pot gre od severovzhoda proti jugo-zapadu in obratno. Zamenjujejo se predvsem sadeži z živino, soljo in oblačili. Nemške kolonije • v Tihem oceanu so zasedli deloma Angleži, deloma Japonci; prvi Novo Gvinejo in Bismar-ckov arhipel, drugi Karoline in Mariane ter luko Yar, zelo važno pomorsko oporišče, raz katero nameravajo baje Japonci zavladati nad Tihim oceanom. Kar se tiče rodovitnosti, zaostajajo bivše nemške kolonije za drugimi (Borneo, Java, Sumatra, Celebes). Angleži in Japonci so se jih polastili bolj iz strategičnili in maritimnih razlogov. Najlepše uspeva kokosova palma, koje posušeni sad (kopra) se mnogo izvaža. Za kultiviranje največje kolonije Nove Gvineje so potrošili Nemci velike vsote denarja. Pri obdelavanju zemlje so se držali predvsem rek, ker je ozemlje v notranjosti nerodovitno. Zemlja sikoro vse Nove Gvineje sestoji iz ognjeniškega pepela in vulkanskega kamenja, ki ima lastnost, da vsrka vso vlago, tako da tudi nočne padavine ne koristijo zemlji. Tudi podnebje ni Evropejcem ugodno; razširjena je malarija. Glavno in najvažnejše pristanišče je luka Simpson. ki leži kraj mogočnega zaliva med deloma še živimi ognjeniki. Pristanišče je važna strategi&ia točka, ki jo nameravajo Angleži utrdbi zoper Japonce kakor so z Gibraltarom zaprli Sredozemsko morje. Slični po podnebju in zemlji so Karolinški in Marianski otoki, kjer so se vgnezdili Japonci Nemcem ugrabljeni Kiav-Čav dela Angležem preglavice radi notranjih nemirov in neprestane državljanske vojne na Kitajskem. Tak je kolonijalni položaj sedaj. Jeseni se mora slika izpremenid. Po vsej priliki bo Nemcem možno doseči pro-tektorat nad nekaterimi ozemlji v Afriki, dočim jim Angleži ne bodo pustili dostopa v Pacifik, že radi Japoncev ne. Kako se bodo delile interesne sfere v Afriki, je mnogo odvisno od kolonijalne politike Italije in Francije, kakor tudi od verskega in nacijonalnega pokre-ta muslimanov. Napeli Izbira Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor damske kostume, obleke in rlašče tndi na od- plačila pri tvrdki 0. Bernatovič LJUBLJANA. Pricetek šolskega leta Vpisovanje na Tehniški srednji šoli. Iz« redno vpisovanje v I. letnike strokovnih oddelkov na Tehniiki srednji Soli v Ljub« Ijani se zaključuje v petek, dne 3. septem« bra od 9. do IZ ure. Za sprejem v Grad« beno srednjo šolo in Strojno srednjo šolo se na novo vpoštevajo le še učenci, ki so izdelali 4 razrede gimnazije ali realke. Na Strojno delovodsko šolo in Elektrotehnik ško delovodsko šolo se sprejemajo samo še učenci, ki imajo po dovršeni učni dobi pri mojstnj vsaj eno leto pomočniške prak. se, ali imajo višjo šolsko predizobrazbo. Na Žensko obrtno šolo se ne sprejme no* bena učenka več. Sprejemajo pa se še učen ci (učenke) v Mizarsko in strugarsko moj« strsko (delovodsko) šolo, v Kiparsko to rezbarsko šolo, v Keramično šolo in Pletar« sko šolo. Redni pouk se prične v četrtek, dne 9. septembra. Na Gradbeni rokodel« ski šoli se vrši vpisovanje od 28 do 31. oktobra, redni pouk se prične v sredo, dne 3 novembra. Vse nadaljne in natančnejše pojasnitve so objavljene na razglasni de. ski v vestibulu zavoda ali se dobe pri rav. nateljstvu. Na II. drž. dekliški meščanski šoli v LJubljani se prične šolsko leto v soboto 4 septembra ob 8. dop. s službo božjo. Vpisovanje bo 1. septembra od 8. do IZ ure. Ponavljalni in sprejemni izpiti se zač» no v pondeljek 30. avgusta ob 8. dop. V pondeljek 6. septembra redni pouk. Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju. Vpisovanje učencev v I. letnik, ka. kor tudi dosedanjih učencev v II., III. in IV. letnik se vrši dne Z septembra 1926. od 8. do 2. ure v ravnateljski pisarni za. voda, dne 3. septembra ob 8. un pa 6e vr« šijo sprejemni izpiti. Pouk se prične v pon« deljek dne 6. septembra ob 8. uri. Na meščanski šoli v KrSkem bodo po. navij alni izpiti 30. avgusta, privatni pa 31. avgusta. Vpisovanje za prvi razred 1. sep» tembra od 8. do 12. ure, otvoritvena maša 4 septembra ob 8. uri, redni pouk se pa prične v pondeljek, dne 6. septembra. Na državni meščanski šoli v Slov. Bistrit ci bodo razredni izpiti dne 31. avgusta, vpi» sovanje v 1. iu 2. razred pa 1. septembra od 8. do 12. ure. Ravnateljstvo deške meščanske šole v Ptuju. Učenci, ki imajo delati ponavljalni izpit, naj pošljejo tozadevne prijave za« nesljivo do 28. avgusta ravnateljstvu. Pri« iave morajo biti kolkovane s kolkom za 5 dinarjev; za dovolitev pa je še dodati kol« kovino 10 Din za predmet (po tarifnih po. stavkah 316 in 317 taksnega zakona). Po« navij alni izpiti bodo za vse razrede 31. av« gusta ob 8. uri. Privatisti,. ki hočejo na« praviti razredne izpite, naj istotako pošlje« jo svoje tozadevne prijave najkasneje do 28. avgusta ravnateljstvu. Prošnje morajo biti opremljene s kolkom 5 Din; za dovo« litev pa je na državni taksi (kolkovini) tre« ba še dodati: za izpit čez en razred 40 Din, za izpit čer dva razreda 80 Din. Razredni izpiti privatistov bodo 1. septembra. Kon* trahovani izpiti čez dva razreda isti dan. Jesensko vpisovanje za šolsko leto 1926/27 bo: za I. razred 28. in 29. avgusta ter 1. septembra od 8. ure naprej v ravnateljevi pisarni. Vpisovanje rednih učencev v II., III. in IV. razred dne 2. septembra od 8. ure naprej istotam. Šolska maša je 4. sep« tembra ob 10 uri. Redni pouk se začne 6 septembra ob 8. uri. Državna kmetijska šola na Grmu je vsled ravnokar izvršene nove preuredbe . kmetijskih šol v državi uvrščena v kate« j gorijo Svinorejsko.poljedelskih šol kot specijalna živinorejsko»poljedelska šola. Šola je enoletna ter traja od 1. X. do 30. septembra, počitnice v avgustu se zmanj« šajo na 14 dni. Poučevalo se bo na šcli kot doslej o vseh kmetijskjh panogah, seveda posebno še o živinoreji in poljedelstvu. Zimska šola je ukinjena, izvzemši drugi let nik, ki ga dovrše lanski prvoletniki. Vsi učenci se dele na državne in privatne, in sicer se sprejme letno 30 učencev, od teh 20 državnih in 10 privatnih. Državni učen« ci se šolajo na zavodu na državne stroške, privatni na lastne stroške. Kandidate (pro« silce) za državne učence sprejemajo srezke komisije, obstoječe iz srezkega poglavar« ja, zdravnika, ekonoma in treh članov srez« kega zbora. Izbor učencev iz kandidatov sprejetih po srezkih komisijah, izvede rav« nateljstvo šole, ki obvesti sprejete in jih pozove k nastopu šolanja V šolo na Gr« mu se sme sprejeti 20 državnih učencev iz ljubljanske oblasti. Le=ti morajo biti sinovi kmetovalcev, to je kmetskih posestnikov in se zavezati, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Privatne učence, to je take, ki se šolajo na lastne stroške, sprejema kot doslej ravnateljstvo j šole samo, brez posredovanja srezkih ko« I misij in je vlagati prošnje za sprejem s potrebnim prilogami vred neposredno rav« nateljstvu do 15. septembra. Privatni učen« ci plačujejo na zavodu za hrano, stanova« nje in preskrbnino, ki je za bodoče šolsko leto določena za sinove kmetskih posest« nikov na 200 Din, za ostale pa na 400 D™ mesečno. Prosilci za sprejem v šolo, ki so predložili prošnje ravnateljstvu, na pod« lagi prejšnjega razpisa, naj takoj javijo ravnateljstvu ali želijo biti sprejeti kot državni ali kot privatni učenci. V prvem slučaju naj se čimpreje javijo pri pristoj« nem srezkem poglavarstvu, kamor bo njih prošnja odposlana. Prosilci pa, ki žele biti sprejeti kot privatni učenci za znižano pre« skrbnino 200 Din mesečno, morajo takoj ravnateljstvu šole vposlati potrdilo občin« skega urada, da so sinovi kmetskih posest« nikov. Na drž. deški meščanski Soli v Mariboru se prične šolsko leto v sledečem redu: V pondeljek, dne 30. in v torek, dne 31. av« gusta so vselej od 8. do IZ ure razredni izpiti. V sredo, dne 1. in v četrtek, dne 2. septembra je vpisovanje v I. razred za one učence, ki se niso vpisali koncem pre« teklega šolskega leta. Dne 1. in 2. septem« bra so tudi privatni izpiti z vsakokratnim pričetkom ob 8. uri. V petek, dne 3. sep« tembra je ob 8. uri šolsk« maša v stolnici. V soboto, dne 4. septembra je pri če tek po. ! uka ob 8. uri. Učenci naj ne kupujejo ni« kakršnih šolskih knjig in drugih učnih pri« pomočkov dokler ne dobijo v ta namen potrebnih navodil od svojih učiteljev. Na clrž. deški in dekliški meščanski Soli v Celju se bo vršilo vpisovanje učencev in učenk dne 1. septembra od 8. dop. na« dalje. Dne 2. septembra je služba božja in dne 3. septembra se začne redni pouk. Ponavljalni (razredni) izpiti se bodo vršili dne 30. avgusta od 8. ure dalje. Darujte za dijaške kuhinje Lovstvo In ribištvo Lovec in njegov vivček Gospod urednik! Moj prijatelj, Burejev Kcrle, ki mi je že mnogo sramote napravil iu mi je zagrenil marsikatero uro s svojim zlobnim jezikom, tisti Korle torei se je nekoč izrazil, da prišteva lovce k — prežvekovalcem, češ da prežvekujejo vedno eno in isto in da se o zajcu, ki so ga zgrešili aa novega leta dan, še vedno niso domenili do Silvestrovega večera »iste godine« do kiaja o njem. No, je dostavil, o pišočih lovcih pa da sploh ne govori; ti so pa še stokrat hujši kot oni, ki se zbirajo pri cvičku zvečer v krčmi in pušljo tobak. Kar je na vseh teh pripombah res, je samo to, da je prijatelj Korle spravil lcvce in tobak v nekako zvezo, ki res obstoja. Pa ne samo zvečer v trški beznici, ampak tudi sicer na lovu pod milim božjim nebom. Ah si sploh morete pravega lovca misliti brez tobaka. Rajši bi rekel brez pipe, pristnega lovskega, lepo okovanega vivčka! Seveda se najdejo tudi lovci, ki so opustili »v starih šegafa utrjene postave« in kade cigare, in bog jim odpusti greh, celo tiste smrdljive cigarete. Toda pravi lovec pozna samo vivček, mehur In tobak v obeh. Ce ni ničesar na spregled in te kolje slaba volja, kdo ti jo razkadi? Vivček! Če si zgrešil, ker je ta prekleti moderni smodnik tako zanesljiv, kdo ti pomaga ohladiti jezo? Vivček! Če te zmaga klanec, te pikajo komarji, te pere dež, žge solnce r-kdo ti da, da pozabiš na vse lovske reve in težave? Vivček! ln kako malo tobaka potratiš, če umeš prav kaditi iz njega. Potegneš, vsrkaš, puhneš, imenitno si ga zapalil, ker je baš ta dan ne presuh in ne premoker. Pa čakaš na golobe, ki morajo o poznem popoldnevu pravkar prileteti, si spravljaš izpod nog par izdajskih brstov — pha! ph! — pa ti ogenj poide, a tobak je v pipi ostal. Nič ne de, pa prižgeš znova. Ph! ph, — dobro je zagorela. Skoro prileti, mrmraš, se vsede tja na jelko, prav na tisto krivuljasto vejo. Pogledaš jo od desne, od leve... Ph! ph! Pa je spet ugasnila ljubica zlata. No, h tako naprej! Z eno pipo tobaka dober lovec ves dan izhaja; z vžigalicami pa ni treba štediti, te so skoro zastonj, če jih ne bo zadnja povodenj podražila? Pa upajmo, da je njih cena samo v zvezi s potresi in kometi. Pa kaj basanje, kaj prižiganje! To ni še vse nič! Dober lovec ima tudi štrkavnik s seboj, s katerim tobak dobro preštrka in preongavi. da dobro gori. In ker je dober lovec vedno tudi možak in natančen človek, ima tudi kak brisavnik s seboj, ali vsaj par kurjih peres, da z njimi pretakne cevko in jo osnaži plemenite žlindre. Kdor je zanikam, mora stoprav iskati bilk in brstov okrog sebe, da z njimi opravi, kar je treba. Lovec pa, ki nekaj da na tradicije, ne užiga s klinčki ali tistimi smrdokav-rami na bencin, ampak uporablja kresilnik, jeklo in gobo. Kako lepo odletavajo iskre! Po samo par zamahljajev, pa že tli goba, če obvladaš historične metode. Itd. — tako pravim, opravka z vivčkora ni konca ne kraja, in kdor se vč ugrezniti v njegove intimnosti, jih uživa z naslado in nikoli mu ne bo dolgčas. Tako prijetno je ob vivčku, da se skoro ne zmeniš več za lov. Naj se mu divijo oni, ki ne poznajo sladkosti, spojenih z opravo imenitnega vivčka! In če ti gre vse po sreči in puhaš prešerno v sveži zrak, in gledaš, kako se vale iznad mrke žerjavice v zavitih svedrih kvišku modrikaste tančice, kako se liki trtam ovijajo druga krog druge, upogibajo, zvijajo, obiemljejo in razgrinjajo in se končno porazgube v gozdnih sencah, če jih opazuješ, kako rajajajo in se razigravajo, kcpičijo, goste, razkrajajo in begajo, ti kratijo čas na čakališču, na paži. Kake podobe vse ustvarjaš lahko iz njih, če imaš kaj fantazije — dokler ne zapiha vetrič, ki jih mahoma prevrže in pihne v stran in se ne izda s tem napadom, odkod prihaja. In s tem je postal skromni vivček lovsko orodje, ki kaže s svojim odklonjenim dimom, v kateri smeri piha veter, po katerem se moraš n. pr. na zalazi ravnati, če se hočeš divjačini približati z uspehom ji računati na strel. Da bi tobakov dim, tudi če ga .zanese veter proti divjačini, le-to prepodil, ne prihaja v poštev, ker se porazgubi njegov duh na običajne distance in je predvsem vegetabiličen, razven če se Je že kak kos divjačine individualno navadil spravljati v zvezo tobakov dim in lovca. Kadar pa zavoha v normalnih razmerah srnjak tobak, te je pa verjetno tudi že zagledal. Brezdvomno te je pa vivčtk neštetokrat lahko opozoril na smer, v kateri zalezuj in v kateri ne. Tako g. urednik, sedaj sva pri koncu. Mislim, da mi ne boste očitali prežvekovanja; o lovcih in vivčkih se menda še ni potrošilo preveč tinte, gotovo pa manj, kot o klicanju srnjakov, za katere je sedai visoka sezona in o kateri naj pišejo drugi, ki ne poznajo ne vivčka, ne njegovih naslad in ki prezirljivo gledajo nanj, ne ve-doči, da brez njega ni lovskega uspeha. Tomaž Vivčkar, Kapici kot vaba Kapič je ena najboljših ribic za vabo, bodisi da je pravkar ubit in nataknjen na trnek, ali pa konserviran. Če si Jih hočeš ohraniti, jih umori tako, da jih vržeš žive v nerazredčen (t. j. 40%) fonnol, s katerim imaš nalito prllično polovico širo-kovratne steklenice (od kompota). Pormol kupiš v vsaki lekarni. Žival, vržena v to tekočino, pogine v hudih krčih, ki v njih napne in razširi vse plavnte ln okrivi re-plč na eno stran tekom pol minute. Mrtvo žival pusti potem 24 ur v tej tekočini ia jo pozneje predeni v drugo steklenico, napolnjeno z 10% formolom, ki za konzervacijo popolnoma zadošča. Obe steklenički imej vedno dobro zaprti. — Ohranjeni kapičl, pa naj še tako hudo diše po formolu, ne motijo roparic niti ne na nočni nastavi, kaj še pri trnekn na vlak ali poteg. Mimo drugih prednosti ima kaplija vaba tndi to, da je kapič izredno žilav in se ne strga hi ne orškoduje iz lepa, pa meči z nJim po cele ure, dočim druge ribice po par »netežlh Ze razpadejo in odlete. Sokol Celjsko okrožje: L kolo: Atletiki : So štanj, Celje : Red Star, H kolo: Celje : Šoštanj, Atletiki : Red Star; m. kolo: At« letiki : Celje, Red Star : Šoštanj. Prvo kolo prv. tekmovanj v obeh okrož« jih prične v nedeljo dne 26. DL 1926., * vsako naslednjo nedeljo se odigra po eno kolo. Sokolsko društvo v Mokronogu. Novo« meško okrožje priredi v nedeljo 29. t. m. okrožni zlet v Mokronogu. Spored je zelo pester in obeta nuditi u deležnikom mnogo razvedrila in zabave. Pri zletu sodeluje godba Sokola L Polovična vožnja na želez, niči je dovoljena. Pričakovati je, da bo prihodnjo nedeljo zbrano v Mokronogu vse, kar v novomeškem okrožju aokoisko čuti in kar ima voljo podpirati stremijo« nja dolenjskega Sokolstva. Na veselo avl* denje! Preklic Podpisani preklicujem vse, ku sem iu lega govoril o Ani Tonid in Petru Skerbi. cu ter se jima zahvaljujem, da (ta odsto« pila od sodnijske tožbe. Slška, 26. avgust* 1926. 1188 IVAN KOSMATIN. Izjava Podpisana izjavljam, d« nisem plsftrics za eventualne dolgove, Id bi jih napravil Joško Guzelj. 1186 Mid GuzmlJ roj. ValOi B. S. A. Notocikli in prikolic« najnovejši modeli L 1926 po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pr JUGO-AUTO, d z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 236 Cenik na zahtevo brezplačno. 163 (4 sedežni manjši tip) :-; proti gotovini :-: s Ponudbe z navedbo najskrajnejše cene in tipa pod .Trgovec1 •na oglasni oddelek .Jutra". Zadružno hranilnici res. po s. in gosp. zadruga z o. z. Ljubljana Sv« Petra cesta 19 Ljubljana daje posojila na vknjižbo ter proti zastavi vrednostnih oapiriev. Obrestuje vloge na knjižice po čistih brez odpovedi. Poseben oddelek za prodajo srečk Državne razredne loterije ter prodajo srečk ratne štete na obroke Kupujemo 7% državno investicijsko posojilo ter ostale državne papirje Oevre Richter Frich: 23 Rdeča megla Roman. Ali ne bi spisala poročila o tem, kar je vedela o potopu ogromne ladje? Taka je bila navada vseh junakov in junakinj, ki jih je vrgla usoda na kak samoten otok. Toda čečkanje z ogoreiimi užigalicami je bilo tako naporno. Naj se zgodi z njo, kar se hoče, naj ukrene usoda, karkoli jo veseli. Njena moč je bila pri kraju... Zaprla je oči. Vse njeno detinstvo je šlo mimo nje... Bila je pač razvajena stvarca. Vsi so se brez ugovora pokorili njeni volji. Nikoli ni srečala človeka, ki bi se bil upal hoteti kaj drugega kakor ona. Celo prijateljice so jo poslušale v vsem. Vladala je, koderkoli je hodila, tako dolgo, da ji je naposled presedlo. Pogrešala je odpora in nesreče. Nesrečo je zdaj našla, še večjo, nego je trebalo. Vsaka stvar je imela vendarle svoje meje. Cigareta je dogorevala. Žalostno je ogledovala njen zlati ustnik. Tedajci pa je planila kvišku. Sredi viharja je nenadoma začula drugačen glas. Ali se je motila? Prisluhnila je z dušo in telesom. Kakopak, razločno je slišala presunljivo žvižganje ladijske sirene. Bučanje vetra in hrup valov sta ga hotela zadušiti, a ni se jima posrečilo. Skočila je iz postelje in vrgla cigareto proč. XXVII. Sirena De vojka je mahoma oživela. Čutila je, da se bližajo ljudje. Rezko žvižganje je utihnilo, toda parnik je gotovo opazil njeno znamenje in je v tem trenutku morda že odgovarjal." A kaj ji je pomagala ta zavest ob takem vremenu? Poizkusila je odpreti vrata, toda pršeča pena je udarila vanjo kakor toča. Morala se je umakniti. Nu, Evy Westinghouse se ni vdala kar tako. Poiskala je nepremočljive hlače in jih je obula brez pomišljanja. Bile so tako velike, da so ji segale preko prs. Privezala jih je na ramah, oblekla stari ribiški jopič in poizkusila svojo srečo iznova. To pot ji je uspelo. Morje se je kadilo, toda nebo je bilo čisto kakor ribje oko, in kadar ni nagajala vodna sopara, je segal pogled daleč na okoli. Burja jo je hotela podreti, ko se je pokazala iz svojega skrivališča. Toda Evy je čutila, da gre za njeno življenje. Ne meneč se za valove, ki so pljuskali preko nje, je splezala na najvišji kraj otoka. Vso pot se je morala prijemati za razpoke, zakaj časih se je zagnal kak velik val prav do tod in jo je ovil s svojim mokrim prijemom, kakor da jo hoče potegniti s seboj. Šele na vrhu je bila dokaj varna pred neurjem. Legla je za čeme. lao ploščo, pod drog, s katerega je vihral v burji ostanek njene košulje. Nekaj minut je ležala nepremično, da bi se oddahnila po napornem plezanju. Nato je vstala in naglo vrgla oči okoli sebe. Ladja, ki je mislila, da jo sliši, se je morala gotovo razbiti v tej nevihti Zrla je po obali, na kateri je sama pristala nedavno tega. Ničesar ni bilo videti. Tedajci pa je iznova začula parno piščalko, tako glasno, kakor da ji vriska tik za ušesom. Njen glas je bil čuden in škripajoč, podoben glasu avtomobilske sirene. Burna radost jo je prešinila. Poznala je ta glas. Njen lastni motorni čoln je moral biti v bližini. In res — sredi sive morske pare je zdajci zagledala velik, pokrit motorni čoln, ki se je metal sem ter tja in kazal svoj beli trebuh izza besnečih valov. Še tisti mah je pozabila vso nevarnost. Vzravnala se je in jela mahati z rokami. Toda bog nevihte jo je hotel kaznovati za to predrznost. Zaletel se je vanjo ln jo je treščil ob tla. Zakotalila se je po skalah ter obležala skoro nezavestna v razpoki, ki je bila do polovice polna vode. Brž je zbrala vse moči in se prislonila k steni, kjer ji valovi niso mogli do živega. Evy Westinghouse, ki je čudežno ušla oceanu, vendar ni smela utoniti v klavrni mlaki! Vihar ji ni napravil prevelike škode. Njene oči so se zmagoslavno zasvetile. Rešitev se je bližala, kmalu bo vse prestano. Gotovo so ji sorodniki poslali čoln na pomoč. A že jo je naskočila nova skrb. Samo da se ne bi čoln razbil in ne bi moštvo utonilo! Ob tej misli je strahotna zamižala. Hotela je pomoliti. Toda molitev je bila pri Westinghou$ovih redka stvar in Evy se ni mogla spomniti nobene pripravne besedice. Napol v snu je spet začula žvižg. Ladjica se tedaj še ni potopila. Bila je res imenitno delo. kakor nalašč zgrajena za slabo vreme. »Esperanza« ji je bilo ime — ne po krivem. »Esperanza« je bila zdaj res njeno edino upanje na svetu. Ko je poizkusila vstati, je mahoma začutila v gležnj: skelečo bol. Njena leva noga je morala biti poškodovana. Toliko da ni omedlela. Z naporom vseh moči je premagala slabost, ki jo je obhajala. Počasi se je obrnila in lezla z drhtečimi rokami in krvavečimi koleni skozi pljuskanje valov in tuljenje viharja. Komaj se je premagovala, da ni vpila od bolečin. S stisnjenimi ustnicami se je privlekla v kočo, zaprla vrata in stokaje pala na posteljo, češ, ako pridejo na kopno, jo morajo itak najti. Nato je zaprla oči ter izgubila zavest.-- Prav tedaj je dospel motorni čoln do obale. Očividno je hotel poiskati zavetja za otokom. Pri sprednji lini je stal mož, oripravljen. da vrže sidro v vodo. Tudi krmar ni bil videti bojazliivec. Razen njiju dveh ni bilo v čolnu nikogar. Podjetje se je zdelo obupno. Dolgi valovi so premetavali čoln. kakor da jc orehova lupina. Vsak trenutek mu je pretila nevarnost da se zarije v pesek ali pa razbijeob čereh, ki so ponekod štrlele iz vode. Toda mož, ki je sedel za krmilom, je imel res srečno roko. Ušel je vsem nevarnostim in spravil čoln mimo otoka. Nato ie zavil v majhen zatok na severoiztočni strani. Tam je spustil njegov tovariš težko sidro v vodo. Z napetostjo sta čakala, ah bo prijelo. Oba sta bila pripravljena, da skočita v vodo in splavata na kopno, ako bi se poizkus ponesrečil. Todn sidro je držalo. Sokolsko društvo v Radovljici priredi f nedeljo, 29. t. m. ob %4 popoldne na letnem telovadilču poleg Sokolskega doma telovadni nastop Po nastopa ljudska veselica b plesom v Sokolskem domn. Ob slaben vremenu se vrši nasto-p v dvorani. 24559 Za entlanje .-prejmem takoj spretno prvovrstno moč. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24626 Pisalni stroji •e ceno prodajajo NajbolJ-le znamke Kupujem, za-menjavam Popravila vseh rcamk hitro, poceni in — ekaaktno Specialni mehanik Jos. Pukl Celje. Kralja Petra cesta 4. 183 Praktikanta sprejme takoj manufaktur-na veletrgovina v Mariboru Absolventi dvorazr. trgovske šole imajo prednost. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Marljiv». 24625 Dekle čedno in pošteno, dobi za •3—3 nre dnevno dela. V hiši prenočišče in zajtrk. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24564 15—171etno dekle 7.a domaČo kuhinjo in ostalo postrežbo, v lepem kra-ju na deželi, išče nujno samgki uradnik g 1. septembrom. Ponudbe z zahtevki do takrat na oglasni oddelek »Jutra. pod •Samec 42». 45507 Kože polhovke, krtove in vseh vret divjih Hvali kupuj« D. Z d r a v I č v LJubljani, Florijanska ulica štev. 9. 21601 Pekarijo dobro idočo, z dnevnim prometom 1000 Din oddam tistemu, ki kupi ves inventar. — Franc Hudika, Ljubno, Savinska dolina. 24571 Zastopnike z dobrim nastopom, sprejmem Zaslužek do 5000 Din mesečno. Predstaviti se s sliko in dokumenti pri Vi-tomiru D o I i n š e k, Celje. Kralja Petra cesta 11/m. 24563 Mesar, pomočnika dobrega in poštenega iščem S 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24522 Krojače za veliko, boljše delo sprejme oblačilnica »Ceh* — Ponikve-Trebnje. 244S2 Kontoristinjo zmožno srbohrvaščine (cirilice1). nemščine, po možnosti tudi italijanščine — dobro strojepisko, sprejme takoj tovarna na deželi. — Ponudbe s sliko in zahtevkom mesečne plače na poštni predal 152 — Ljubljana. 24436 Strugarja dobrega in hitrega delavca sprejmem v tovarno na deželi. Ponudbe z zahtevkom tedenske plače na poštni predal 152, Ljubljana 24435 Več krojačev dobro izurjenih v konfekcijskem delu sprejme konfekcijska industrija Drago Schwab, Ljubljana. 24424 Trg. sotrudnika sprejmem kot samostojnega vodjo trgovine i špecerijskim blagom in deželnimi pridelki — Prednost imajo vojaščine prosti, neoženje-ni ter da jim je okolica Kranja znana — Pogoji: prosto stanovanje, mesto plače provizija od prometa. za vložiti je kavcijo ca. 20.000 Din Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* rod •Vodja mešane f.rgovine». 24025 2 korespondentinji eno s perfektnim znanjem hrvaščine in nemščine, drugo porfektno v nemščini — obe stenopiski — Išče velika tvrdka v Somboru za takojšen nastop. Ponudbe z referencami pod »Mare 76» na oglasni oddelek «Jutra» 24578 Krojaškega pomočnika za damske plašče, sprejme Novak v Domžalah. 24600 Šivilja gre s strojem pomagati šivat k šivilji. Marija Korošec, Mala vas št. 41, pošta Jezica pri Ljubljani. 24594 Žagarja izurjenega pri polnojarme-niku, treznega in zanesljivega iščem s 15. septembrom. Plača dobra. Franc Penca, Mokronog. 24572 Gospodična ki zna dobro šivati, želi mesta v trgovini. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.. 24596 Bolniški strežaj dobro izvežban v tej stroki in tudi kot izvežban maser se priporočam vsakemu, ki potrebuje bolniške postrežbe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24607 Vdova srednjih let. inteligentna in pridna gospodinja, želi mesta gospodinje k samostojnemu gospodu. Cenj. dopise v nemškem in slov. jeziku pod šifro »Vestna 4». i 1604 Bukova drva suna, metrska kupujem v vsaki množini Ponudbe na H, Seisera M K Ugovizza Friuli. Italia • 205 Dinamo stroj za enosmerni tok, 220 voltov. 3—5 KW, kupim. — Ponudbe z označbo tvornice, številom obratov na minuto. naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dinamo*. 24527 Brivske obrti kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši 6e želi učiti 14 let star deček. Ladislav Berčič. Sp. Hrušica št. 25. 24509 Artielerieunterrleht za 15 cm Skodahavbieo in za poljski top, kupim Ponudbe na oglaani oddelek »Jutra* pod »Škoda 19». 24519 Slamoreznico srednje velikosti, dobro ohranjeno, kupim Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod »Slamoreznica 500». 24494 Lipove deske suhe, tudi manjše količine kupuje tovarna zamaškov »Veha* v Logatcu 24434 Stiskalnico za sadje kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24577 Otavo ali starino kupim v košnji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Otava 81». 24581 Železninar mljaša moč, vojaščine prost, vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, z daljšo prakso, išče službe Cenj. ponudbe na podružnico cJutra* v Mariboru pod »Samostojen prodajalec 55». 24466 Absolventinja 4 gimnazij in trg. tečaja, z znanjem stenografije in strojepisja ter drugih pisarniških del, želi primerne službe. Ponudbe pod šifro »Začetnica 63» na oglasni oddelek . 24463 Praktikanta kontorista zmožnega slovenskega, hrvatskega, srbskega in nemškega jezika išče Tovarna lesnih izdelkov. Jurklošter 24618 Gospodična s prakso, išče meslso bla-gajničarke ali pomočnice v pisarni. Gre 1 mesec brezplačno. Na zhtevo položi 2000 Din kavcije. Cenjene sonudbe na oglasni odde-9k »Jutra* pod šifro »Re-šenje 71». 24571 Ročni voz (c l z o) dobro ohranjeno, prodam za 100 Din v Stu-dentovski ulici štev. ll/U. 24434 Pianino prvovrsten, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24529 Krojaški šiv. stroj naprodaj za 700 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24457 Pisalni stroj »Mignon*, popolnoma nov, prodam za 1500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24413 Sodar praktičen, z orodjem, išče dela. — Naslov: E. Jeras, HranUniška cesta štev. 10. 24574 Nemška deklica z znanjem šivanja, išče mesta k otrokom ali kot sobarica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24575 Šoferja s takojšnjim (ali pa G. sep.) nastopom za trgovska potovanja rabim. Le trezni, popolnoma zanesljivi, pridni ln po mogočnosti izučeni mehaniki naj pošljejo ponudbe z naznako zahtev (stan in hrana v hiši) na Aloma Companv, Ljubljana pod Šifro »šofer*. 24589 Aloma Comp Vdova uradnika ki govori slov. in nemško, išče mesto k otrokom v boljši hiši; gre tudi kot gospodinja, opora gospodinji ali ilično. Poudbe na oglasni oddolek »Jutra* pod »T. H. It. 96». ----- Pisalni stroj z brezhibno pisavo, skoraj čisto nov. prodam za Din 1300. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Sveže slive prešne, namizna jabolka, krompir, hmeljevke. dobavljam po konkurenčnih cenah. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra. pod »Izkušen trgovec 97». 24397 Tovarno vpeljano, z vsemi stroji opremljeno, za izdelovanje parketov in pohištva, vse v dobrem stanju, prodam. — Obrat deluje z močnim vodnim pogonom ter se nahaja v lepem kraju Sav. doline. Natančnejša pojasnila daje podružnico Jutra v Celju. 23946 Hlodov jelovih ali smrekovih kupim večjo množino v dolžini i m in 25 cm deb. naprej. Ponudbe pod »Hlodi takoj 83» na oglasni oddelek »Jutra*. 24583 Elektromotor pol ali tri četrt HP, 150 volt, kupim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod Restaurant «Alle Viole« Trieste, Via G Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib izborna vina- terana. Istrijana, fri-julca. vipavca. ehianti — Lastnik Franceschini & Al-legretto 200 Dva dijaka nižješolca. sprejme učiteljska družina sredi mesta. — Elektr luč. klavir, po potrebi inštrukcija v hiši — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24524 Dijakinjo iz boljše rodbine sprejmem v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24614 Stanovanje sobo in kuhinjo s pritikli-nami ter elektriko, oddam s 1. septembrom Naslov v oglasnem oddelku »jutra*. 24512 Opremljeno sobo lepo, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, p klavirjem ail brez, oddam samo boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24450 Opremljeno sobo z električno razsvetlisvo. oddam z zajtrkom ? eocpo-doma (dijakoma! Naslov v oglasnem oddelku »Jntra* 24433 Gosnod ki se je oglasil v Novem Vo^matn. RihniEVa radi stanovanja (žena vpoko-iena uSltelJiraV naj se takoj oglasi Stanovanje ie na razpolago. 2-1599 Prarn? soli? - Milini - fro- 'rt/^T-or^ nAAarri (toervv^-ČTifl. ma »1» »-»IrnrcpTna Vir--Viv Op.lfl-»»-»»i Oddelku »Jntra*. 24611 *»T-<« n lo TTT""1 Tft^V" - V- vm VT^rl^ r, _Y___I Kuharica naša < zdravjem se ponaša, prijatelj njen je znan naš dobri 3 Edina izdelovalnica £. JERAS in 2SU& uubljana-Moste nnnrrrirTTinnnmnmntX]nDnnDDDD C"— M. U. Dr. Fr. Virant Miklošičeva oesta 18/11. ordinira od 23 t. m. redno od 1—3. Osmo- in pro?einterapi]a notranjih m infekcijskih ter kožnih in spolnih bolezni. n23U Pisalni stroj malo rabljen in v noma dobrem stanju, kupim Ponudbe na poštni predal št. 12, Celje. 24562 Bukova drva kupuje »Ilirija*, suha. Ljubljana, št. 8. Pi. Kralia Petra trg -34602 Stanovanje kompletno obstoječe 12 * do 6 sob vzamem v najem za dobo 3—S let Plačam event tudi naprej Pred nost imajo lepa gtanovanja v Ljnbljani Posredovalci dobe provizijo Ponudbe jt-poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod cStanovanje 3» 24024 Opremljeno sobo s strogo separiranim vbodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek « Jutra*. 24609 Dijakinjo, ev. dve sprejmem na hrano in v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24612 Hišo s trgovino, dobro mesto — 90.000 Din enodružinsko hišo useljivih 6 sob, 125.000 Din jiroda Zagorski, Maribor, Tatenbabova ulica štev. 19 24566 Majhno hišo stanovanjsko, krito s cementno opeko, blizu deželne ceste — v lepi legi na Gorenjskem, ugodno proda Josip Resman na Zgoši št. 6, pošta Begunje. 24573 Avto znamke «Renault>, 2sedež-nega, 6 HP, krasno ohranjenega prodam. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*. 24565 Motorno kolo s priklopnim vozom, znamke B. S. A., Suppersport 2 in tri četrt HP, v jako dobrem stanju ugodno poda Ivan Kopač, mehanična delavnica in avtogaraža — Ljubljana, Bleiweisova c. St. 52. 24586 2 pisarniški sobi prazni, oddam s 1. septembrom na Aleksandrovi c. št. 8/n, v palači Pokojninskega zavoda. Pismene ponudbe na poštni predal št. 4 24506 Lokal dveh prostorov, z vodovodom in elektriko iščem za takoj. Ponuibe na oglasni oddelek «Jutra* pod Šifro «Mirna obrt>. 24584 Manufakturno trgovino dobro vpeljano, v sredini mesta prodam Plačilni pogoji ugodni ter lokal in inventar takoj ves na razpolago. Naslov v oglas-nem oddelku «Jutra>. 24606 Sostanovalca sprejmem v Rožni ulici 27. 24613 Sobo s hrano oddam solidni osebi v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 24615 Revon dijak išča ceno stanovanje, ev. z zajtrkom Dobro instruira Dopise na oglasni oddelek . 245S5 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24567 Za 1500 Din mesečno oddam s septembrom solnčno in suho stanovanje v vili: 2 veliki so-. bi. ooselska sobica knhi- Otrocju vesto , nja. pritiklin«. souporaba zeleno, sem zgubil od Ti- ; kopalnice in pralnice — volija do Narodne tiskarne i Ponudbe na oglasni odde-— Oddati jo je istotam v { lek »Jutra» pod šifro »Ljub-<1ef nartsatr desno 24591 Ijana 52> 24232 Več dobro izvežhanih sprejme takoj tvrdka Brata Eberl nasl. Martine, Cerne & Co., d. z o. z. Ljubliana, Igriška ul. 6. oioioioioioioioioio Najstarejša aarke-arska tvrdka Ferdo Primožič LJUBLJANA, Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo n po agsn e vsakovrstnih parnet, hras'ovih in bukovih deščic Popravi a in struženje starih pocov Delo solidno 189 Cene zmerne ■■■■■■■■■ ■■■■■BBUUN Za vse ob prerani smrti mojega družabnika, gospoda Franca Oražem pleskarskega mojstra prejete izraze sočutja se tem potom uajvdaneje zahvalim vs.m prijateljem m znancem. V Ljubljani, 27. avgusta 1926 6245 Blaž Jančar, pleskarski moister Urejuje Franc Puc. Izdaj* za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnik«. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnama Fran Jezeršck. Za inseratni del je odgowen Alojzij Novak. Va* t Ljubljani.