Letaik Vili.
45. številka.	Maribor, «tee 5. ja.a-.ja 1916.
Maročnina listu s Celo leto . . K10 — Pol leta . . . „ 5‘— Četrt leta . . „ 2 50 Mesečno. . .	„ l*—
Susta] Avstrije : ----
Celo leto . . n 15'— m samernse številke «. I© vinarjev. -»
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin, od 6 redne petitvrsté: pri večkratnih oznanilih veišk — popust. —
„Straža*4 izhaja v pon« deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Dr«dnlStvo In apravnišlvo : Maribor MereSta nMca. 5. - Telefon II, 113.

Bmssasasa
Z uredništvom sc more ^ovorifS vsak dan od 11.—12. ure dopoldne*
Nov junaški čin Slovenca Mlakarja
Predznamenja ruske ofenzive. — Na celi ruski fronti artilerijski boji. — Bobneči ogenj pri Olyki lani se postavili v bran. — Hudi boji. — Mi ujeli 5600 Lahov, 3 tope, 11 strojnih pušk.
Itali-
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo»
Dunaj, . 4. junija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Sovražnik je danes zjutraj pričel delovati s svojo artilerijo proti/ celi naši s e v e r o i z h o d n i f r o n t i.
Ruski topovski ogenj se je ob D n j e s t r u, ob spodnji Str y p i, severozahodno od Ti ar n o p o 1 a in v V o lini j i razvil v posebno srditost. A r m a -d a nadvojvode Jožef Ferdi n a n d a je pri O -1 y k i na 25 km širokem delu fronte pod ruskim bobnečim ognjem, Ruski napad s plini ob Dnjestru je potekel za nas brez škode. Povsod se k a žejo znaki bližnjeg a i n f a n t e r i j s k e g a n a-p a d a.
Italijansko bojišče.
Ker so se Italija n i na glavnem grebe-n u južno od P o s i n a - d o ! i n e in pred našo črto Monte C eng io — Asi a g o kr 5 evi to u p r-1 i, so se na tem prostoru r a zvili srditi bo j i.
Naše čete so se pomaknilo bližje k sovražnim postojankam. Izhodno od gore M, onte C e n g i o (severoizhodno od Arsiera) smo precej pridobili na prostoru.
Kraj C e s u n a že leži na naši fronti. Povsod, kjer je sovražni k pričel napadati, je bil odbit.
Včerajšnji dan je bilo ujetih 5 6 0 0 Itali-j a n o v, med njimi 78 častnikov. Plen pa znaša 3 topove. 11 strojnih pušk in 126 konj.
Albansko bojišče.
Ob spodnjem toku B o j u z e je naš artilerijski ogenj razpršil italijanske oddelke.
Namestnik načelnika: generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Hajuovejše nemško uradu# poročilo.
Berolin, 4, junija. Francosko bojišče.
Angleži so napravili na postojanke, katere so nemške čete zavzele južno-izhodno od Ypern a, več napadov, ki so p a b i 1 i vsi odbit i. Artilerijski boj severno od A r r a s a in na ozemlju Alberta, se je nadaljeval tudi včeraj. Več sovražnih razstrelb južno-izhodno od N e u v i 1 le—S t.. Vast je bilo brez učinka.
Na levem bregu reke Može je bil slabejši sovražni napad zahodno od višine 3 0 4 lahko od-b i t. Nemške Čete so uplenile eno strojno puško.
Na izhodnem bregu Može so se hudi boji med gozdom C a i 1 o H o in D a m 1 o' u p za nemške čete ugodno nadaljevali, U jeti h je bilo včeraj čez 500 Francozov, med temi 3 častniki, ter uplenjene 4 strojne puške.
Več sovražnih napadov a plini zahodno od M a r k i r c h a je bilo brez vsakega učinka.
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Ila!.kansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Zopet novi sunki.
„Corriere della Sera*1 piše, da je avstrijska armada, ki je zasedla Asiago in Arsiero, imela zadnje
dni nekoliko odpočitim, a da bo te dni pričela z novim: silovitimi sunki proti lombardijski ravani.
Italijanska armada ob Soči v nevarno ti.
'Francoski list „Humanite“ piše, da je položaj italijanske armade po zavzetju A si a ga in Arsiera zelo nevaren. Neprestano umikanje Italijanov ijz Gornje Italije spravlja laško fronto ob Soči v mučen položaj. Sedaj gre za to, ali bodo Italijani imeli še dovolj težke artilerije in municije, da bi mogli siloviti sunek avstrijske armade odbiti in mu uspešno kljubovati.
Nov čin slovenskega junaka Mlakarja.
Iz vojnega tiskovnega stana se dne 4, junija poroča-:
Poročnik Albin Mlakar od 14. saperskega bataljona,, kateri je, kakor znano, s svojo patruljo zavzel pri Arsieru popolnoma nepoškodovano utrdbo Casa Ratti med našim in sovražnim šrapnelskim ognjem ter preprečil; da je ni italijansko moštvo, ki je ostalo na utrdbi, razstrelilo, je dne 15. maja izvršil še drug znamenit junaški čin. Pri postojanki Mg a. Seconda Posta (severno od gore Monte Coston) je tekom odmora 10 minut, koji odmor je potreboval lastni artilerijski ogenj, skoči) s sapersko patruljo iz lastnega jarka v 300 do 400 korakov oddaljeno sovražno zapreko in jo razstrelil.
Poročnik ‘Mlakar je bil izvanredno povišan za nadporočnika ter odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda.
Angleška križarka „Curyalus” potopil en a.
Nemško mornariško poveljstvo poroča:	V; po-
morski bitki dne 31. maja je pompili nemški podmorski čoln novodobno zgrajenega velikega angleškega torpednega rušilca.
Po izpovedbi angleškega mornarja potopljenega angleškega torpednega rušilca „Tipperary“, katerega so rešile nemške ladje, so potopile nemške ladje v pomorski bitki (pri Skagerrakii še tudi veliko angleško oklopno križarko „Curyalus,“
V Macedoni)!
List „Times“ poroča iz Soluna, da so Bolgari zasedli utrdbo Pheapetra. Postaja Demir-Hissar je skupno zasedena po Grkih in Bolgarih. Bolgari imajo tam samo eno stotnijo vojaštva. Grška pösajdka še ni odpoklicana, V prostoru Ge vg j eli—Do j ra n se vršijo-manjši boji.
Dom® vi za v®jake,
— nj. — Po vojski bo morala vsaka država celiti rane, katere je vsekala vojska človeški družbi in gospodarskemu življenju vseh stanov.. Preskrba svojcev (vdov in sirot) padlih junakov, skrb za invalide spada v prvo vrsto, gospodarsko prenovljenje dežel, v katerih je divjala vojska, v drugo vrsto onih stanov, ki so prizadeti vsled vojske, v drugo vrsto dela držav po vojski. Vojska se je izkazala kot najboljša učiteljica; kar se ni moglo doseči kljub neštevilnim eoketam, zahtevam stanovskih gospodarskih organizacij, kar se je prej omalovaževalo, vse je spravila vojska do velja,Ve in, rekel bi, na mal? pridobila za taka stremljenja — merodajne kroge. Beg z dežele, izseljevanje, nazadovanje človeštva vsled padanja porodov so vprašanja, o katerih se je mnogo govorilo, in pisalo, a ostala so nerešena. Notranja kolonizacija se je vsestransko priporočate, a ostalo je le pri priporočilu pri nas v Avstriji.
Rešitev nalog, katere čakajo vsako državo po vojski, in rešitev socialnih vprašanj, katera so zgoraj navedena, bo mogoča potom ustanovitve domov za vojake. Tozadevnd se vrši živahno gibanje v Nemčiji, kakor tudi pri nas; na Dunaju se je pred kratkim ustanovila centrala za tozadevno delo, v koje odboru so najodličnejši socialni delavci v Avstriji (predsednik je bivši justlčni minister dr. Klein, Slovence zar stopa dr Krek), ustanovile se bodo deželne podružnice za posamezne narodnosti v posameznih deželah,. Dne 4. februarja 1916 se je vršila na Dunaju četrta avstrüska konferenca za stanovanja, pri kateri so se določila načela z.a ustanovitev domov za vojake.
Kak namen imajo domovi za vojake? Z ustanovitvijo domov za vojake se naj ustvari trajen stik med invalidnimi in zdravimi vojaki ter njih svojci in — zemljo, in sicer na ta način, da uporabljajo zemljo kot stavbišče za lastni dom ali pa da isto obdelujejo kot kmečko posestvo, oziroma zelenjadni vrt. Ta vojska je vsemu svetu pokazala, 'da so politika glede prebivalstva, gospodarska politika in skrb za vojaško moč države v najožji zvezi med seboj; ustanovitev, domov za vojake je ravno iz teh treh ozirov potrebna.
L Največ skrbi povzroča vsakemu, ki želi napredek države, padanje porodov. Naj številke govore. V Avstriji se je narodilo v letih 1901 do 1905 letno povprečno 954.578 otrok ali 35,5 otrok na 1000 prebivalcev, v letih 1906 do 1910 941.917 otrok ali 33.6 otrok na 1000 prebivalcev, v letu 1913 863.690 otrok ali 29 otrok na 1000 prebivalcev. Proti koncu zadnjega stoletja se je rodilo okrog 40 otrok na 1000 prebivalcev, leta 1913 se je v Avstriji za 120.550 otrok manj rodilo, kot leta 1902, približno pred 10 leti. Te številke glasno govore.
Kaj je vzrok padanja porodov? V prvi vrsti gospodarske razmere: majhni dohodki, skrb za- vsakdanji kruh in odgojo otrok, nadalje prehod širokih mas ljudstva od kmetijstva, k industriji', preselitev iz dežele v mesta in ne v majhni meri želja, po udobnem, brezskrbnem življenju, katero ne ovirajo nobeni verski oziri. Zanimivo je, da največji svobodomiselci javno priznajo, da je propadanje verskega življienja in brezyerstvo mnogo krivo tega zla. Vedno več ljudi sili v mesta, število kmečkega prebivalstva pada; leta 1869 je 67% prebivalcev pripadalo kmečkemu stanu, leta 1910 le 48%, od leta 1890 do leta 1910 ge je kmečko prebivalstvo pomnožilo samo za pol milijona, a prebivalstvo drugih stanov za več kot 4 milijone.
Nazadovanje porodov je tudi posledica izseljevanja. Mladi, krepki ljudje se selijo v Ameriko in v Nemčijo. Od leta 1909 do 1913 se je v Ameriko izselilo okrog 1.2 milijona oseb.
Beg z dežele kakor tudi izseljevanje povzročajo večinoma razmere na deželi sami. Vsak človek ima v sebi hrepenenje postati samostojen, neodvisen, postati lastnik hišice in zemljišča ali vsaj vrta, kar mu pa mnogokrat onemogočajo razmere in cel obrat v kmetijstvu. Pomagajmo vsem, ki hrepene' po lastnem domu, po koščku lastne zemlje, dajmo jim kos zemlje, da morejo ustanoviti družino in uživati sadove lastne pridnosti in videli bomo, da ne bodo v toliki meri kot doslej iskali sreče v tujini. V ta namen pa potrebujemo domove za vojake.
2,	Vojska kliče vsem državam: Skrbite za pom-nožitev kmečkega prebivalstva., skrbite za zvišanje pridelkov zemlje. Kmečki stan je prišel do veljave in zadoščenje so dosegli vsi oni. "ki so leta in leta stali na braniku za pravice kmečkega prebivalstva, zlasti kmečki poslanci in kmetijski strokovnjaki; velevažno patriotično delo so vršili, ko so z vsemi sredstvi nastopali proti uvozu živine in žita iz tujih držav; velikega pomena je bilo, da so n. pr. leta 1909 izvojevan zakon glede pospeševanja živinoreje, katerega posledica je bila, da se je živinoreja zadnja leta pred vojsko zelo povzdignila. Človek ne upa niti misliti, kai bi bilo sedaj, ako bi se izpolnile zahteve meščanskih zastopnikov po prostem uvozu živine iz Srbije, mesa iz Argentinije, žita iz Sibirije, Amerike itd. Tipajmo, da so ozdravljeni vsled vojske vsi oni, ki so videli rešitev meščanskih slojev v uvozu živeža iz i-n o zemstvo, ki se niso nikdar zavedali dalekosežnih
posledic — odvisnosti države glede prehrane prebivalstva od drugih držav.
Po vojski treba skrbeti, da ohranimo delavske sile na deželi, treba pa tudi vse storiti, da zvišamo pridelke kmetijstva. V letih 1908 do 1912 se je pridelalo v Avstriji na hektar zemlje 14 q pšenice, v Nemčiji 21 q, v Avstriji 100 q krompirja, v Nemčiji 159 q, povprečno za polovico več. Odkod ta razlika? V Nemčiji se je vse storilo, da se je napredek vede u-pošteval v kmetijstvu, v Nemčiji pa se tudi v znatno večji meri kot pri nas uporabljajo umetna gnojila. \ Nemčiji se uporabi desetkrat več umetnih gnojil, kot’ pri nas.
Namen domov za vojake je, obdržati kmečke delavce na deželi, nuditi njim vse predpogoje za napredek v kmetijstvu.
3. Pri nas ni Statistike, ki bi nam povedala, koliko fantov, ki gredo na nabor in pripadajo kmečkemu stanu, oziroma drugim stanovom, se potrdi, pač pa se vodi taka Statistika v Nemčiji.* Iz iste je razvidno, da se med 100 fanti, ki gredo na nabor, potrdi 10 kmečkih fantov več kot fantov iz mest, oziroma, iz industrijskih krajev, 28 kmečkih faintov več ko fantov iz Berolina. Poleg tega pa je odporna sila. vojakov iz kmečkega, stanu, Jd so utrjeni in navajeni kljubovati vsem vremenskim, nezgodam, mnogo večja kot odporna sila drugih vojakov.
Iz vojaških ozirov se mora omejiti beg z dežele, mora se vojakom, ki se vrnejo, na deželi ustvariti take razmere, da bodo zadovoljni in ne bodo tiščali v mesta, morajo se pa tudi predrugačiti razmere v mestih, cla ne bo prebivalstvo telesno nazadovalo. Potrebna je stanovanjska reforma, osobito za vojake, ki se vrnejo domov in sicer potom domov za vojaike, ki se naj ustanove na deželi kakor tudi vi mestih.
Da si ostvarimo boljšo bodočnost, da se v bodoče izognemo vsaki nevarnosti, katero bi lahko povzročilo pomanjkanje živeža in da ojačimo vojaško moč države, bo treba smotrenega, vstrajnega dela po ■vojski : delo tea ustanovitev vojaških donlov bo zavzemalo pri tem delu važno mesto.
O uredbi teh domov, o upravičencih, o denarnih sredstvih in tozadevni zakonodaji se bo razpravljalo v nadaljnem članku.
Cirii-Metodovo slavje v Bolgariji«
Bolgari Velike Bolgarije, ki se je ustvarila v sedanji svetovni vojski, so. kakor se poroča iz Sofije. dne 23. maja slavili praznik obeh slovanskih apostolov sv. Ciriia in Metoda kot splošen narodni praznik. Oba brata nista samo ustanovitelja krščanstva pri Slovanih, temveč tudi očeta slovanskega; jezika in pisave, ker sta sveto pismo in cerkveno liturgijo prestavila a’ slovanski jezik. 'Mnogo učenjakov smatra jezik, v katerega sta sv, Ciril in Metodi prestavila sv. pismo in liturgijo in za katerega sta izumila tudi lastne črke, za starobolgarski jezik : drugi učenjaki pa sodijo, rta je ta jezik; jezik moravskih in panonskih Slovencev, kakor so se tedaj imenovali vsi Slovani. Pri Slovanih, ki so združeni z Rimom, so se še ohranile te stare pismenke, glagolica, katera je bila pri Slovanih grško-pravoslavne cerkve kmalu izpodrinjena od takozvane „cirilice“, katera pa po krivici nosi ime sv. Cirila. Ta je namreč nastala iz grške uncialne pisave in je mnogo ložja, radi česar je prišla tudi v Rusiji do uporabe. Iz študija staroslovanskega cerkvenega jezika, s katerim so se bolgarski ljudski prijatelji in učenjaki živahno pečali, se je razvil na'večji del bolgarske literature. Po teh zvezah s Cirilom in Metodom, katerih versko-nardd-ni pomèri tudi za balkanske Slovane je Leon XIII. povdarjal v svoji encikliki ..Grande munus“, so si Bolgari tudi ohranili gotove simpatije in zveze z Rimom. čeravno so bili pritegnjeni v cerkveno oblast v Carigradu. Knez Simeon (888—927), kateri je sprejel naslov carja Bolgarov in Grkov, je dobil krono iz Rima. Tudi car Samuel poznejšega zahodno-bolgars-kega cesarstva (977—1014) je dobil krono kz Rima. Čeravno je sedaj (od 1870) bolgarsko-grška cerkev formelno samostojna, torej neodvisna, vendar je nevarnost, da bo ruska pravoslavna cerkev zopet pridobila upliv na bolgarsko cerkev in bo ta svoj upliv tudi politično izrabila. Ker je v kulturnem smislu potreben sjik z večjo skupino, s;e nagiba ena. bolgarska struja k zvezi bolgarske cerkve z Rimom, kar je bilo leta 1861 vsled ruskega ugovora preprečeno. Od rimske vesoljne cerkve, katera pusti vsem narodnostim svoje pravice, se ni bati, da. bi se uničila, bolgarska narodnost.
Italijansko bojišče.
Na najskrajnejšem desnem krilu meid Adižo in A aliarso stojimo na Zugni Torti, V dolini Vallarso smo zavzeli Chieso.
Med dolino Vallarso in Terragnolo smo zavzeli Col Santo (2114 m) ter korakamo proti Pasublo.
Med Posino in Astico smo pri Arsieru zopet pridobili na prostoru. Italijani se tukaj krčevito branijo.
V	dolini Astico je dne 29. maja padla tudi trdnjava Punta Corbin.
V	dolini Posina se nahajajo prestolonaslednikove čete južno od krajev Fužine in Posina. Tukaj so sejdaj n a j h n j š i bo j i. Mi polagoma napredni jemo.
Izhodno od Astica smo dne 31. maja zavzeli Monte Cengio, dne 1, junija Monte Barco in višine južno od Tresche, dne 3 junija kraj Cesuna. Italijani se branijo z vsem naporom. Naše čete stojijo blizu železniške proge Asiago—Schio.
'Severnoizhoclno od 'Ašiaga. je naš III. armadni zbor zavzel poslopje Mandrinile in se približal tudi na tej točki državni meji.
V	dolini Posine in na planjavi Sette Comuni so zbrali Italijani velike obrambne čete.
Pri Asiagu.
Dne 1. junija, so čete našega III. armadnega zbora severoizhodno od Asiaga, tam kjer sega izlio-dno-tirolska meja v podobi trikota v ita.lija.nsko ozemlje, dospele do mejnega kota in so pomaknile svoje postojanke na obeh straneh ceste Primolamo dalje proti jugoizhodu. Od tam vodi cesta v dolini reke Brente v mesto Bassano, ki že teži na globoki laški ravani.
Pri Arsieru:
V	prostoru pri Arsieru smo dne 1. junija zavzeli goro Monte Barco (izhodno od Arsiera), Naši so se ta dan tudi v dolini Posine in južno od kraja Fužine pomaknili dalje naprej proti jugu ter se utrdili na južnem bregu reke Posina. Sovražni odpor v tej dolini je zlomljen. Vasi Fužine in Posina so že v naših rokah.
Bitka pri mestu Schio?
Italijanski vojaški strokovnjaki pišejo, da je pričakovati v bližnjih dneh pri mestu Schio (južno od Arsiera) večje bitke med Avstrijci in Italijani, Avstrijska armada prodira v smeri čez Soglio di Campiglio in Priafora proti ravnini pri 'Schio.; Italijani pa pošiljajo noč in dan velike množice vojaštva na ravnino pri Vičenci in Schio. 'Tiežki tovorni avtomobili vozijo čete in artilerijo na ta prostor.
Italijani v kleščah.
Švicarski list „Eclair“ piše, da se je bati, da se bo kmalu pričela tudi avstrijska ofenziva na soški fronti. Ker so Lahi po avstrijskem prodiranju iz južnih Tirolov že od ene strani obkoljeni, je'nevarnost, da pridejo po morebitni avstrijski ofenzivi ob Soči južno od Gorice v hude klešče. Cadorna bo moral uporabiti vse svoje strategične zmožnosti, če hoče uiti preteci nevarnosti.
Izpraznjena mesta.
Italijani so izpraznili sledeča mesta: 'Schio. Piovene in Recoro. Nobena civilna oseba ne sme več stanovati v teh krajih. Poleg teh mest je moralo prebivalstvo 21 okoli šk ji h občin zadostiti svoje domove in bežati dalje v Italijo.
Kako jo Slovenec nadporočnik Mlakar zavzel utrdbo Casa Ratti.
Čudovito delo v ognju dveh artileriji.
Tirolski list „Tiroler Soldatenzeitung“ priobčuje sledeče poročilo patruljnega, poveljnika nadporočnika Albina Mlakar, ki je zavzel oklopno utrdbo Casa Ratti :
Popolnoma, nepoškodovana utrdba. Barcarola-Casa Ratti je bila. zavzeta med streljanjem naše težke artilerije 30.5 cm možnarjev in med sovražnim šra.pnelskim obstreljevanjem dne 27. maja ob 2. uri popoldne. Utrdba Casa Ratti je bila popolnoma novodobno zgrajena in zelo močna oklopna utrdba, oborožena s tremi najnovejšimi havbicami 15 cm. Havbice so bile vzidane v oklop, ob straneh so pa bile zavarovane z vdolbinami za strojne puške. Oklopno utrdbo Casa. Ratti je obdajal 4 m globok in 5 m širok o-viralni jarek, v katerega so bile vzidane shrambe za municijo in prostori za posadko. Vrhu tega se je nahajala pred shrambami za municijo še ena žlebina. Pred utrdbo sq pa bile postojanke za infanterijo, z-grajene v obliki nadstropij in zavarovane zr več vrstami žičnatih ovir. V postojankah za infanterijo so se nahajale po dnevu po vojaško oblečene glave iz lesa. da je izgledalo kakor posadka.
Napad z devetimi možmi.
Namen mojega podvzetja je bil, da se poj asmi, je-li se nahaja v utrdbi posadka ali ne, kajti vojaške glave iz lesa so bile po dnevu tako spretno razvrščene, da se je moralo dvomiti, zlasti ker po dnevu ni padel nobeden strel iz te utrdbe. Da se o tem prepričam, sem vzel seboj enega podčastnikja-pionirj a in 7 pešcev. Patrulja se je približevala utrdbi iz zahodne
smeri čez strmo pobočje na levi strani utrdbe. Na Monto Cengio so Lahi opazili patruljo in jo začeli s šrapneli hudo obstreljevati vsled tega* je morala korakati odločno in naglo v vodni nevarnosti raznih nastavljenih min, katerih se je spretno izognila. Brzo je prišla do ovir, se splazila skozi nje in je prišla do žlebine. V tem trenotku so se odprle oklopne vdolbine, iz katerih so štrleli topovi in opazilo se je, da se nekaj giblje. Patrulja še je nekoliko obotavljala, ali bi se spustila v globoki jarek ali ne, ker je v tem trenotku začela streljati na utrdbo tudi naša, težka artilerija, kar je povzročilo v naših vrstah za hip nekako malodušnost. V tem odločilnem trenotku sem skočil (tako pripoveduje junak Mlakar) v jarek, za menoj podčastnik in sledilo nama je kmalu vseh 7, mož. Splezali smo na utrdbo ter naglo in krepko u-drli v notranjost utrdbe. Z vso naglico smo udrli v gornje nadstropje ter zabranili., da trije sovražni sa-perji niso mogli zažgati položenih min.
Čuditi se je, da sovražna patrulja, ki se je nahajala, a" utrdbi, ni poizkusila, nam zabraniti vhoda, kar M se pa bilo prav lahko izvršilo. Mine so bile v oklopnih kupolah položene zelo spretno ; dve sta bili položeni v cevi, dve sta pa bili shranjeni in pokriti a- stranskih in višinskih strojih. Nadalje staj se nahajali, na obeh straneh kupole dve granati z razstrelilno šelatiAio, položeni vžigalni kapsetni v kroglo med kupolo in podstavkom ter med zaklopom tako spretno, da bi morale eksplodirati mine in granate, če bi bil neprevidno odprl oklop ali pa če bi bil lego topa le količkaj spremenil.
V dvojnem artilerijskem ognju.
Ko smo zasedli vse obronke utrdbe, sem sple-I zal na oklopno kupolo na vrhu utrdbe, oddal sem, ne j meneč se za sovražni artilerijski ogenj, tri strele in namignil infanteriji, da mi sledi. Infanterijo kakor tudi belo vihrajočo zastavo je vsled goste megle na Alšini Monte Cimone in Tonezza zapazila samo naša infanterija skupine Astico, k)i nam je nato hitela na pomoč. Naša artilerija je še nadalje hudo obstreljevala utrfdbo. V vdolbinah na oklopni kupoli in v podstavku se nahajajoči vžigalni kapselni M bili užgali mine, ako bi bila kaka krogla zadela kupolo, a zadostoval M bil pa tudi samo močen sunek. Poskušal sem torej še dvakrat dati znamenje z belo zastavo, a niso me opazili. Ko je začel še tudi sovražnik metati težke granate na utrdbo, sem se lotil dela, da spravim mine na varno, da vsaj rešim nepoškodovane topove.
Najtežavnejše delo.
Izvršiti se je pa moralo to delo, ki je vedno zelo nevarno, med. hudim obstreljevanjem naše in sovražne artilerije pod oklopno Kupolo, pri čemur bi bile eksplodirale mine, če bi bil zaldel strel oklopno kupolo. Tresk granat, ki so padale na vrlr utrdbe, je bil grozovit. To delo je bilo torej najtežavnejše, a vendar srečno dovršeno. Utrdbo smo držali tako dolgo, dokler nam ni prišla na pomoč skupina iz doline Astico in jo izročili močnemu infanterijskemu oddelku.
Naš plen.
V utrdbi smo uplenili: 3 moderne, popolnoma nepoškodovane havbice kalibra 15 cm, v žlebim dva lahka poljska topa, tri sovražne Vojake v jarku, tri vojake v gornji utrdbi ter veliko množino artilerijske municije Ujeti vojaki so izpovedali, da se je nahajalo a; utrdbi ponoči 300 mož, ob jutranjem svitu so pa zapustili utrdbo. Ce bi mi ne bili zasedli utrdbe, bi se bila zopet vrnila v njo zvečer italijanska posadka. Italijanska artilerija je oddala iz utrdbe zjutraj nekaj strelov, jo nato zapustila, ko je poprej položila i-menovane mine z namenom, da jih v utrdbi ostala posadka užge v hipu, ko bi avstrijski vojaki zasedli utrdbo.
Temu poročilu, ki označuje v svetli luči hrabrost in neustrašenost tega slovenskega junaka, je še dostaviti, da je ta junak dne 15. maja pri Malgi secondi Posti v kratkem odmoru, ko je ponehal ogenj, planil z majhnim oddelkom iz jarka in spustil v zrak sovražne ovire, ki so bile oddaljene kakih 300 do 400 korakov.
Nevenljiva slava slovenskemu junaku!
Salandra na fronti.
Italijanski ministrski predsednik Salandra se je podal na fronto, kjer bo baje imel važne politične pogovore s kraljem.
C adorno na vislice!
Karol Tratnik, poprej pasar v Mariboru, sedaj vojak v Neumarktu na Tirolskem, nam piše: Danes, dne 25. maja, so prepeljalij.semkaj blizu 4000 dobro opravljenih laških ujetnikov. Ujeti so bili stari krog 30 let. Na obrazu vseh je bilo opaziti znake veselja, ker so prišli v avstrijsko ujetništvo. Na lastna ušesa sem jih slišal kričati:	Cadorno na vislice! Ca-
dorni bi vse lase izruval! Zopet drugi so kričali: Cadoma naj bo proklet na veke in eden je pa rekel: Tukaj smo si pred vojsko služili kruh itdj. Vrsta italijanskih ujetnikov je bila tako dolga, da sem mislil, da je ne bo konca. Pozdrave vsem penjenim čitateljem „Straže“!
Velika pomorska bitk
"V Severnem morju pri Sfcagerraksu (severozar
hodno od Danske) se je dne BI. maja odigrala velika pomorska bitka med Nemci in Angleži, katere se je udeležilo nad 150 ladij. Angleži so v tej bitki izgubili 15 ladij s 150.000 tonami, Nemci pa 9 ladij s 23000
tonami. Angleška izguba pomeni v denarju izgubo po1 milijarde mark.
Bitka se je končala s tem, da so se angleške in nemške ladje vrnile vsaka v svoje zavetje, ne da bi se zasledovale ali si zastavile pot. Bitka torej ni do-nesla ' odločitve, a na vsak način je Anglija dobila v njej velik udarec ne samo na ladjah, temveč tudi na ugledu.
Nemško poročilo.
Berolin, 2. junija.
Naše bojno brodovje je na severa dne 31. maja trčilo na mnogo večji del angleške bojne mornarice. Na morju med Skagerakom in Horns Ribom se je popoldne razvila vrsta težkih, za nas uspešnih bojev, ki so trajali še tekom cele naslednje noči.
V teh bojih so, kolikor je dosedaj znano, bile uničene sledeče sovražne ladje:	velika bojna ladja
(dreadnought) „Warspite“, bojni križarki „ Queen Mary“ in „Indefatigable“, dve oklopni križarki od razreda Achilles, mala križarka, novi rušilci „Nestor“, „Turbulent“ in „Alcaster“, kakor tudi veliko število torpednih rušilcev in 1 podmorski čoln.
Po natančnem opazovanju je bila cela, vrsta angleških bojnih ladij po artileriji nemških ladij in po napadih nemškega torpednega- brodovja v bitki po dne in po noči težko poškodovana. Med drugim je bila velika bojna ladja (dreadnought) „Malborough“, kakor so izpovedali ujetniki, zadeta po torpednem strelu. Več nemških ladij je dele posadk potopljenih ladij polovilo, med temi tudi mornarja od potopljene ladje „IndefaStijgablè“, ki sta edina ostala pri življenju.
Na nemški strani se je potopila v bojih po dne vsled. artilerijskega ognja mala križarka „Wiesba- j den“, ponoči pa ladja „Pommern“ vsled torpednega | strela. Ö usodi ladje „Frauenlob“, ki se pogreša, in nekaterih torpednih čolnov, ki se še niso vrnili, še dosedaj ni nič znanega. Nemško brodovje s>e je tekom včerajšnjega:1 (dne 1. junija) dne vrnilo v nemška pristanišča.
Angleško poročilo.
Angleška admiraliteta uradno naznanja: V pomorski bitki so se potopile sledeče angleške bojne ladje:	„Queen Mary“, -„Indefatigable“, „Invincible“,
„Defence“, ..Black Prince“, „Turbulent“, „Fortune“, „Tipperary“, „Sparrowhafwk“ in „Ardent.“ Več drugih ladij se še pogreša.
Največja pomorska bitka.
Bitka ob Skagerrak n ob danski obali je trajala, kakor pravijo novejša; poročila, nič manj nego 12 ur. Kakor piše kodanjski list „Politiken“, je bila to največja moderna, pomorska bitka svetovne zgodovine.
Boja se udeležilo blizu 100 angleških ladij.
Nemškim ladjam je poveljeval ! podadmiral Scheer. Nemške ladje, ki so križarile ob danski obali so nenadoma trčile ob angleško bojno brodovje, ki je bilo nanram nemškim v ogromni premoči.. Kakor je izjavil nemški konter-admiral H^bbinghaus, se je udeležilo te borbe blizu 100 angleških lajclij- Pomorska bitka; je trajala od poldne čez 10. uro ponoči. Ko je nastala, tema, se je boj v velikem prekinil, manjši spopadi so se pa nadaljevali celo noč. Bitka je bila ena največjih svetovnih pomorskih bitk.
■Na danski obali so velike množice ljudi prisostvovale pomorski borbi. Ladij se radi velike oddaljenosti sicer ni moglo videti, a pokanje težkih ladij- | skih topov je bilo tako močno, da so celo šipe na hi- | šah šklepetale. Na horicontu so se dvigali ogromni I oblaki črnega dima. Topovi so pokali cel popoldan in | še v trdo temo.
Izgube.
Izgube so na obeh straneh zelo velike, vendar pa ima angleška mornarica kljub ogromni premoči — 182,550 ton proti 23.900 nemških ton — mnogo večje in težje izgube kot nemško bojno brodovje. Po nemških poročilih so izgube sledeče:	Na angleški
strani:	dreaenought „Warspite“, ki je bil še le leta
1915 zgrajen, z 28.000 tonami; križarki „'.Queen Mar ry“ 30.000 ton in „Indefatigable“ 18.000 ton; dve drugi križarki 13.750 ton, mala križarka 5000 ton, 3 torpedni vodilni čolni 1500 do 2000 ton, 9 do 10 rušilcev, od katerih jih je nemška ladja „Wiestphalen“ samo v ponočni borbi uničila 6 in ! podmorski čoln. — Na nemški strani so se potopile :	ladja „Pommern“
(13.200 ton iz leta 1905) s torpednim strelom, mala križarka „Wiesbaden“ (5000 ton) je bila potopljena po artilerijskem ognju. Pogreša se ladja j„Fraiuenlob“, ki je bila tako poškodovana, da je bila močno nagnjena na stran in se je skoro gotovo potopila. Nekaj
torpednih čolnov se še ni vrnilo. Koliko so zgubili na obeli straneh ljudi, se še dosedaj ni dalo dognati, Angleži so izgubili s potopljenimi ladjami vred čez 10 težkih 38.5 cm topov in veliko število topov manjšega kalibra. Boja so se udeležili tudi „Zeppelini“, Id so metali na angleške dreadnoughte bombe in tako napravili na krovih veliko škode. Zrakoplovi so bili v neprestani zvezi z nemškimi ladjami in so jim poročali o gibanju angleških ladij.
„Lokalanzeiger“ poroča, da znašajo izgube na nemški strani 23.056, na angleški pa 133.210 ton. Po novejših angleških uradnih poročilih sta se potopili na angleški strani tudi križarka „Invincible“1 in o-klopna križarka „Warrior.“ Križarko „Elbing“, ki je bila tako poškodovana, da se je bilo bati, da bi prišla, v sovražne roke, so Nemci sami razstrelili.
Novejše poročilo pravi, da se je „Frauenlob“ že potopila.
Angleži presenečeni.
Danski parnik „Fjord“ se je dne 31. maja nahajal na prostoru, kjer s© je malo pozneje odigrala bitka, Angleži so parnik ustavili in preiskali. Med tem se je nenadoma pojavilo ob horicontu nemško brodovje, ki je s polnim parom plulo proti angleškim ladjam. Danski parnik je ojđplul, angleško brodovje pa se je takoj umaknilo. Nemške ladje so takoj silovito streljale na, angleške. In kmalu nato se je razvila grozna in krvava pomorska borba.
Admiral Scheer.
Poveljnik nemškega brodovja, Id je izvojeval prvo veliko zmago nad angleško vojno mornarico, je 561etni podadmiral Reinhard Scheer. Poizvedovalnemu brodoyju pa je poveljeval podadmiral Hipper.
Rusko bojišče.
Kakor je iz najnovejšega, avstrijskega uradnega poročila posneti, kažejo vsa znamenja, da bodo Rusi pričeli na naši severoizhodni fronti z ofenzivo. Na celi Črti od Besarabije do konca volinijske fronte se vršijo srditi artilerijski boji. Domneva se, da bo hudemu ruskemu artilerijskemu ognju sledil splošen napad ruske infanterie. Prvi znaki ruske ofenzive se že kažejo. Skoro gotovo so Rusi pričeli z ofenzivo, da razbremenijo Italijane ter odtegnejo kolikor mogoče avstrijskih čet z italijanske na rusko fronto.
Francosko bojišče.
Na fraincoskem bojišču ’ postaja zopet živahno. Francozi so na zahodnem bregu Može pričeli močno napadati nemške postojanke in só se na nekaterih mestih že pomaknili malo naprej. Izhodno od Može so nemške čete dne 1. junija zavzele gozd Caillette in jarke na, obel? straneh gozda. Pri tem je bilo ujetih čez 2000 Francozov. Dne 2. junija pa, so Nemci z naskokom zavzeli močno utrjeno vas Damlop (izhodno od Može). Ujetih je bilo zopet čez 500 Francozov. Na fronti, ki jo imajo zasedeno Angleži, so Nemci 2. junija dosegli precejšnji uspeh. Južnoizhodno od Y-pcrna so namreč z naskokom zavzeli angleške postojanke pri kraju Zillebeke. Ujeli so pri tem čez 500 Angležev.
Pred Solunom.
General Barrali je že pred nekaj časom dobil povelje, naj začne z ofenzivo. Imel jie pa premalo vojaštva. Zategadelj so z veliko naglico spravili Srbe s Krfa pred Solun. Bolgari in naši pa so Sarraila prehiteli in so pretekli teden severoizhodno od Soluna prekoračili grško mejo ter zasedli več prelazov ob Strami, postajo Demir-Hissar in se pomikajo proti Se-resu in Kavali. Grška vlada je sicer ugovarjala bolgarskemu prodiranju, a ker trpi tudi Angleže ter Francoze nß svojih tleh. je ta ugovor samo plusk v vodo. Pričakovati je v bližnjih dneh, da se bodo na maratonskem bojišču razvili važni dogodki.
Bolgari hočejo zasesti Dramo.
Atenski poročevalec lista „IMatin“ poroča, da se Bolgari zbirajo severoizhodno od Soluna pri mestih Xanthi in Nevrokop ter da se pripravljajo, da zasedejo mesto Drama (izhodno od Seresa).
Boji pri Gevgjeliju.
Iz Aten se dne 2. junija poroča:.' V prostoru pri Gevgjeliju so se vršili resni boji. Bolgarska stotnija in mala avstrijska in nemška četa so prodrle do vasi Vetrina, kjer so razpostavile prednje straže. Druge bolgarske čete prodirajo ob desnem bregu reke Strame. Artilerijski dvoboj pri Dojranu in Gevgjeliju ter praske prednjih straž pri višini Poroj se nadaljujejo.
Portugalci v Macedonici.
Getverosporazum je spravil od vseh vetrov čete na macedonsko bojišče. Tako poroča,, bolgarski uradni list „Echo de Bulgare“, da se je tekom zadnjih bojev pred Solunom dognalo, da se borijo poleg angleških, francoskih in srbskih čet tudi portugalski vojaški oddelki proti Bolgarom in Avstrijcem, Portugalci so oblečeni v a.ngleško uniformo.
*
* *
Buji v Albaniji.
Na levem bregu reke Bojuza (izhodno od Valo-ne) so naše čete dne 1. junija z nenadnim napadom razkropile italijanski oddelek. Ob spodnjem toku Bo-juze so se vršili manjši patruljni boji,
Italijani v severnem Epiru.
Milanski „Corriere della Sera“ poroča, da so italijanske čete prekoračile mejo med Albanijo in severnim Epirom ter zasedle celo vrsto važnih grških postojank.
Turška bojišča.
Turki so na Kavkazu dosegli nekaj uspehov proti Rusom. V širini 30 km so blizu izvira reke Eu-frat nenadoma pomaknili svojo črto močno naprej m so prisilili Ruse k umikanju. Zavzeli so dne 30. maja kraj Momakatum (zahodno od Erzeruma). Turki tudi upajo, da si bodo zopet priborili mesto Erzerum V Mezopotamiji so se oddelki ruskih kozakov združili z angleškimi četami. V Egiptu se je vršil pri Katij! boj med turškimi in angleškimi konjeniškimi četami. Angleži so bili poraženi.
V enem tednu 13 ladij potopljenih.
Naši podmorski čolni so potopili v Sredozemskem morju v enem tednu 13 sovražnih, večinoma italijanskih ladij.
Grof Tisza o mirovnih pogajanjih,
Berolinski list „Berliner Tageblatt“ priobčuje sledeči pogovor z grofom Tisizo : Brez dvoma so se v zadnjih mescih pomnožili stvarni predpogoji za mir, ki se nahajajo na naši strani že dolgo časa. Poslednje, kar smo si morda še mogli v tej zadevi želeti, se dogaja te dni:	Izgon Italijanov z ozemlja naše moj
narhije. Da bi bili dani osebni predpogoji za mir, ni spoznati iz najnovejših izjav Poincareja in Grey-ja. Slejkoprej je odvisno samo od sovražnikov, kedaj bo prišlo do mira.
Posredovalec za mir.
Bivši nizozemski minister za zunanje zadeve, Beaufort, se je glede morebitnega mirovnega posredovanja med dragim sledeče izrazil: „Mirovni posredovalec je potreben. Sv. Oče je najprimernejša oseba za tako posredovalno vlogo. Na vsak način se mora rešitev mirovnega vprašanja sledeče rešiti:	Ali
stalni mir ali pa nobeden.“
Cenjenim naročnikom, ki Straže še niso plačali zanaprej, smo poslali opomine, da jih opozorimo na plačilo. Prosimo jih, da vsaj do G. junija pošljejo naročnino tudi zanaprej, ker drugače se jim list brezpogojno ustavi. Ako bi mogoče bila pri nas kaka pomota, naj se nam to nemudoma naznani po dopisnici, da se pomota odpravi.
Politične vesti.
Četrto vojno posojilo v mariborskem političnem okraju. Po prizadevanju učiteljstva se je pri 62 šolskih nabiralnicahi mariborskega političnega okraja podpisalo na četrto vojno posojilo 1,267.500 K in razim tega še pri drugil? denarnih zavodih 1,(732.100 K — skupaj torej 2,299.600 K.
V Dalmaciji 81 društev razpuščenih. V Dalma siji je bilo dosedaj razpuščenih 81 društev, med temi ie bilo 17 srbskih sokolskih društev, vsa ostala razpuščena društva so pa bila razna italijanska politična in tudi nepolitična društva.
Ogrski državni zbor in hrvaški sabor. Ogrski državni zbor bo pričel dne , 7. junija zborovati. Poslanci so že v velikem številu došli v Budimpešto. Pričakuje se, da bo grof Tisza podal poročilo o političnem in vojnem položaju. — Hrvaški sabor pa bo začel zWorovatì dne 14. junija.
Nemška delovna stranka. Poslanec „Einspinner razpravlja v današnji „Grazer Montagszeitung da se pojavljajo pri ustanovitvi stranke celo v nemških svobodomiselnih krogih velike težav©.
Raznoterosti.
öOletnica rojstva maršala nadvojvoda Friderika. Dne 4. junija je obhajal naš vrhovni armadni poveljnik ieldmaršal nadvojvoda Friderik HiOletnico svojega rojstva v gromenju topov in v znamenju zmage nad verolomnim Lahom.
Nadvojvoda Evgen odlikovan. Nemški cesar je podelil generalnemu polkovniku in vrhovnemu poveljniku naših jugo-zapadnih armad, nadvojvodi Evgenu red Pour le Merite.
f Župnik Frane Vidmajer. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je dne 1. junija umrl vlč. g. Franc Vidmajer, župnik na Žusmu, star 52 let. Rojen je bil dne 3. maja 1864 v Sevnici ob Savi. V duhovnika je bil posvečen dne 18. julija 1887, Kot kaplan je bil nastavljen v Vuzenici, Starem trgu! in Žusmu. Župnikova! je v Žusmu in Gornji Polskavi. Pogreb se je vršil v soboto, dne 3. junija, na osrednje pokopališče v Gradcu. Svetila,- mu večna luč!
C. g. Josip Ozimic, kaplan v Cirkovcah, sedaj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, se priporoča v pobožno molitev in memento.
Šolski sklep v tekočem letu. Naučno ministrstvo je odrejdìlo, da bo letos šolski sklep na srednjih, trgovskih in mornariških šolah' dne 28. junija, na ljudskih šolah pa kakor je bilo dosedaj navadno.
Občni zbor Zadružne Zveze, ki bi se imel vršiti dne 8. junija t. L, se je preložil na poznejši čas.
Odlikovani slovenski učitelj. Franc Cucek, poročnik 37, domobranskega pešpolka in učitelj pri Sv. Antonu v Slov. gor., je odlikovan s Signum laudis. Že poprej je bil odlikovan z veliko srebrno hrabrost-no kolajno in z bronasto hrabrostim kolajno. — Ferdinand Kokot, učitelj v Pišecah, je imenovan za praporščaka 26. črnovojnišfcega pešpolka.
Pismo iz Badena pri Dunaju. V znanem kopališču Baden se zdravi več tisoč vojakov. Med njimi je tudi veliko Slovencev, Istim so pretečeno nedeljo dunajski Slovenci priredili posebno veselje. iV novi vojnobolniški cerkvi je služil (požrtvovalni duhovnik vlč. g. Klinar iz Dunaja slovesno majniško pobožnost. V pridigi je priporočal slovenskim vojakom vsakdanjo molitev, prisostovanje pri službi božji, večkratno prejemanje sv. zakramentov, priporočitev povsod, tudi v najhujših stiskah naši nebeški Materi, ter čisto in zgledno življenje v fronti in v «zaledju, da bi enkrat z mirnim srcem lahko stopili pred svoje ljube domače. Nato je vlč. g. Žerjav! pel lav reta liske litanije ih1 pevski zbor slovenskega, katoliškega izobraževalnega društva „Straža“ iz Dunaja pa par lepih Marijinih pesmi, k sklepu tudi avstrijsko himno. Cerkev je bila natlačeno polna in s solznimi oč mi so slovenski vojaki prisostovali tej veličastni slovenski službi božji v tujini. Prvikrat se je v Bademi obhaiala slovenska služba božja in dvigala k nebu molitev in petje y slovenskem jeziku. Spominjali smo se v molitvi tudi naših domabili, mile slovenske domovine in drage očetnjave. Vie. gg. Klinarju in Žerjavu, kakor tudi slavnemu pevskemu zboru slov, kat. izòbr. društva „Straže“! in gostom, Idi so ta dan iz Dunaja prihiteli med nas. pa izrekamo prisrčno zahvalo. 'Dal Bog in majniška Kraljica skorajšnjega miru in veselega svidenja v domovini. — Slovenski ranjenec.
Obletnica otetve Przemysla se je obhajala v soboto, dne 3. 'junija. Przemysl je bil ob tej priliki o-det v praznično obleko.
Podaljšanje oprostitve do dne 30. junija vojaške službe oproščenih poljedelcev. Vojni minister e na prošnjo poljedelskega ministrstva odredil i ^ Sanie oprostitve vsaj do dne 30. junija vojaške : be oproščenih poljedelcev, voditeljev poljedelski;, gospodarstev in poljedelskih uradnikov do dne 30. septembra t. 1.
Strojniki in kurjači mlatilo ih strojev od vojaške službe oproščeni. Vojno ministrstvo je odredilo, da so tudi v letošnjem poletju in sicer do dne 30. novembra 1016. oproščeni od vojaške službe vsi izkušeni strojniki in kurjači parnih in motornih mlatilnic za žito ter izkušeni strojniki in kurjači parnih in motornih plugov.
Vojaški dopusti za kibete na Ogrskem podaljšani. 'Ogrsko domobransko ministrstva je odredilo, da se podaljšajo vojaški dopusti za kmete-vojake in kmečke delavce-vojaike do dne 1. decembra- 1916 za vse tiste osebe, ki so dobile vojaške dopuste do dne
1.	septembra 1916.
Druga zbirka volne in kavčuka. C. in kr. vojno ministrstvo (vojnooskrbni urad) naznanja: Pri nabiranju volne in kavčuka leta 1915 nabrano blago je že podelano ter po industriji oddano armadi in prebivalstvu. Da se pomanjkanju na surovinah v tuzemstvu tudi nadalje odpomore ter preskrbi armada na bojišču, darujte še enkrat volnene in bombaževinaste predmete ter vsakovrstne odpadke gumija,! Darujte vse neporabne predmete iz volne, bombaževine, blar ga, sukna, platna, obleke, perilo, nogavice, robce i. t. d. in gumijaste predmete vseh vrst. Vsakdo naj pripravi dar! Najmanjše darilo je dobrodošlo! Glav-
ni nabiralni dnevi so: dne 13. in dne 17. junija t. 1. Ob obeh dneh bodo .prišli .učenci po dobro zavita darila. Nadaljna pojasnila: Telefon 12.516; Dunaj, IX, Berggasse 22. Darila ter poštne pošiljatve sprejema vsak čas:	Dunaj, IX., Berggasse 16; Dunaj, IX.,
Wiìhringerstrasse 32. — Lobi 1. r., podmaršal.
Zbiranje konjske in goveje dlake. Vojno mini-( strstvo ie naročilo deželnim vladam, da se naj po ob--j čin ah pobira konjska, in goveja dlaka, ki spomladi in v poletju odpada živini. Cena za volno se še določi. Na Ogrskem plačujejo 100 kg take osnažene volne SO do 120 K. Le škoda, da se pri nas pride skoraj na vsako koristno reč šele tedaj,; ko je že navadno prepozno. Goveda in konji so namreč že večinoma zgubili svojo zimsko dlako.
Sladkorne karte za vkuhanje sadja. Nova ministrska naredba določa, da. dobijo, zasebna gospodarstva, v katerih .so na. hrani 1 do 3 osebe, sladkorno karto za vkuhanje sadja, glasečo se na. 4 kg sladkorja, zasebna gospodarstva s 4 osebami sladkorno karto, glasečo se na 5 kg sladkorja in zasebna gospodarstva za 5 ali več oseb sladkorno karto za 6 kg sladkorja. Te sladkorne karte bodo veljavne za mesce junij, julij, avgust, september. Oddajal sladkoria v kockah na, sladkorne karte za vkuhanje sadja je nedovoljena.
20vi»arski novci iz železa v Avstriji. Že pred več tedni so začeli v Avstriji kovati 20vinarske novce iz železa in je „pričakovati, da bodo prišli ti novi novci v promet že v drugi polovici mesca junija t. Ì.
Varčevanje z zdravili. Z ozirom na težkoče pri dobavi, oziroma uvozu, raznih zdravil iz inozemstva so cene zlasti za nekatera zdravila, zelo poskočile. Da se po možnosti varčuje z zdravili, j-e izdalo notranje ministrstvo za zdravnike in lekarne seznam, ki vsebuje imena zdravih s katerimi se mora prav posebno varčevati.
Kako se more zabeliti solato, ako ni olja?
Olje je že kar strašansko drago, pa se še podraži in končno ga bo gotovo popolnoma zmanjkalo. S čim torej naj solato belimo? Vodja Rihard Dolenc odgovarja v „Gostilničarju“: „No, da je s Špehom zabeljena solata izborna, je stara reč. Speha pa tudi že močno primanjkuje in še bolj ga bode. Cehi belijo solato namesto z oljem s kislo smetano, da;, reveži še celo le s kislim mlekom. Dobro, toda nam Slovencem bi tako zabeljena solata gotovo ne dišala* O prav dobro dišala nam bo pa še gotovo s surovimi jajci zabela, katera se tako-le priredi :	Za dve osebi se vzame
sveže surovo jajce ter se ubije in raztepe z vilicami na krožniku v kolikor mogoče enakomerno gosto rumeno tekočino. Tej tekočini se doda konečno potrebno množino kisa, vso skupaj se fino pomeša ter zlije na že osoljeno solalo in zmeša. Ako se doda tako zabeljeni solati še potrebno množino fino razsekljauega česna, tedaj diši res; solata tako dobro, kakor z oljem zabeljena.“
Kmečki strah se je pojavil v župnijah Gornja Ponikva in Galicija. Pravijo, da: so divje svinje. V pozni jeseni lanskega leta je bilo že po mnogih njivah in vinogradih vse razrito. Ker so bili 'poljski/ sadeži večinoma že spravljeni, še ni bilo posebne škode. Lovci so strah večkrat; zasledovali, toda, brez uspeha. Krivo je bilo to, ker so ga vedno le po dnevu iskali. Ta Strah se pa seveda samo po noči prikazuje, je pa tudi zelo zvit. Nastopi v enem kraju eno ali dve noči, potem pa daleč kje drugje. Škodo dela krompirjevim nasadom. Rije kar naprej po njivi in žre posajeni krompir ter tako vse uniči. Nekateri posestniki imajo že po več sto kron škode. Če bo šlo to tako naprej, mnogi ne bodo imeli nič krompirja.
Muzikalična svinja. „Schlesische Zeitung“ trdno jamči, da se je naslednji dogodek res primeril: Neki posestnik v 11 usuimi je imel svinjo, ki se je nasproti svojim štirim mladičem prav nematerinsko vedla in jih grdo odgnala, kadar so hoteli sesati. Po nasvetu nekega soseda je gospodar, videč, da hočejo mladiči sesati, vzel harmoniko in zaigral svinji poskočno skladbo. Svinja je pazno poslušala in mirno pustila mladiče sesati. To sesanje mladičev ob spre-mljevanju harmonike je trajalo več dni in je morala godba jako ugodno uplivaiti' na svinjo in ublažiti njeno srce, kajti pozneje je pustila mladiče sesati, ne da bi ji gospodar pri tem moral svirati na. svojo harmoniko.
Kaznovani sleparski vojaški dobavitelji. Bu-dimpeštansko vojaško sodišče je obsodilo tri vojaške dobavitelje, ki so zalagali armado s pokvarjenimi karminu konservami, na 160.000 K denarne globe.
Čebele usmrtile konja. V Miningu na Gornjem Avstrijskem se je pasel konj blizu čebelnjaka. Roj čebel se je vsul na konja in ga tako opikal, da je žival poginila.
Morilec Bela Kis prijet? Iz Prage se poroča, da so orožniki prijeli v tovarni za izdelovanje streliva v Komarovu na Češkem zaposlenega ogrskega Črnovojniškega vojaka Vaclava Lipa, ker je osumljen, da se skriva pod napačnim imenom in da je on tisti morilec Bela Kis, ki je umoril v Cinkoti na Ogrskem toliko žensk. Prijeti črnovojniškji vojak sicer trdi, da ni on Bela Kis, toda iz raznib okolščin je sklepati, da je prišla ta zverina v človeški podobi pravici v roke:
Blamirani cenzor. Na čelu francoskeTcenzure stoji državni svetnik Jules Gautier. Kako pišejo zdaj francoski listi, je nanP znano seveda le iz citatov v nemških listih, a po teh citatih sodeč, mo-
ra biti g. Jules Gautier prav liberalen mož, Vzlic temu se je našel brezobrazen francoski romanopisec, kije Gautierja grdo blamiral in osmešil, Ta pisatelj, Pavel Blaise, je predložil cenzuri rokopis političnega romana, v katerem popisuje pomorsko vojno med Anglijo in Francijo. Ker sta zdaj Anglija in Francija z&vezn.'fce, jo seveda cenzura zabranila obelodanjenih lega romana, ščuvajočega'na sovražnost proti Angl ški, Brezobrazni pisatelj Pavel Blaise se je g. Gautierju toplo zahvalil za to prepoved. Tako topla je bila ta zahvala, da je cenzura mislila : pisatelj je znorel A že drugi dan so izvedeli, da pisatelj ni'znorel, nego da je ves-brezobrazen človek. Drugi dan je blu namreč v izložbah vseh pariških knjigarn videti roman.»Tor-pedovka št. 127« in z velikimi črkami je bilo natisnjeno: To knjigo je cenzura prepovedala. Na cenzuri so seveda debelo gledali, ko so to izvedeli in še bolj debelo je gledal g. Gautier, ko je izvedel, kako ga je Pavel Blaise »potegni«. Ta pisatelj je bil namreč predložil cenzuri rokopis romana, ki je bil že pred 35. leti natisnjen in davna pozabljen. Predložil je rokopis z namenom, da bi cenzura izdala prepoved, on pa da bi prepoved izkoristil za reklamo. Stvar se mu je posrečila in g. Gautier si ne more pomagati, kajti na Francoskem je nemogoče, da bi med vojno konfiscirah knjigo, ki je izšla pred vojno.
Mariboy. Okrajni zastop nam poroča, da se je druga pošiljatev bakrene galice zakasnela.
Maribor. Mestni magistrat je dobil ponudbo za nakup večje množine nizozemske krompirjeve moke in sicer za ceno 180 K za meterski stot. Tozadevna na-* ročila je prijaviti na mestnem, magistratu.
Maribor. Okrajno glavarstvo nam piše: iako ugodni izid podpisovanja na četrto vojno posojilo v. političnem okraju mariborskem nam daje povod, izreči s tem cenjenemu uredništvu, ki je s smotrenim in pojasnjujočim uplivom na prebivalstvo bistveno pripomoglo k lepemu uspehu, najtoplejšo zahvalo.
Št. Jakob v Slov. gor. Tukajšnji Župan in gostilničar Matija Peklar je imenovani za nakupovalca živine za živinoprometni zavod v Gradcu v občinah: Št. Jakob, Vosek, J arenina, Polička vas in Vukovski dol.
Slov. Bistrica. Nadporočnik Albert Stiger, sin tukajšnjega trgovca, je bil odlikovan s Signum laudis. — Razpisano je do dne 1. avgtusta t. 1. mesto občinskega tajnika naše mestne občine. Od prosilcev se zahteva, da morajo pripadati k nemški narodnosti-V sedanjem času bi bilo primerno, da bi se'na taka mesta pozvali invalidi, magari da so tudi domačini-Slovenei.
Pragarsko. Kakor znano, so prišli koncem me-j sea januarja t, I. na sled velikim tatvinam na tukajšnji kolodvorski postaji. Tatovi so pokradli zelo veliko zavojev, katere so pošiljali svojci vojakom na bojišča, V stanovanjih treh železniških osumljencev so našli cele zaloge pokradenega perila, obleke, ur, verižic, čevljev itd. Dne 2, junija se je vršila kazenska obravnava pri mariborskem, okrožnem sodišču zoper železniške uslužbence Rudolfa Ennemoser. štef. Lenart in Antona Gajscht zaradi hudodelstva iatvi-ge. Sodišče je prisodilo Ennemoserju 13 mescev. Lenartu 4 mesce in Gajschtu 1 mesec težke ječe,
Teharje pri Celju. Umrl je v Bukovem žlaku posestnik in gostilničar, občinski odbornik in ; rvo-boritelj tukajšnjega nemštva, Martin Koštoraaj v starosti 56 let.
Galicija pri Žalcu. Za avstrijski Rudeči križ se je nabralo na sedmini po rajnem Valentinu Verdev; (Boh) v Kaleh, župnija Gornja Ponikva, K 10.22.
Celje. Od 4. junija nadalje bo imela le po ena tukajšnjih lekarn ponočno službo in sicer bo imela celi teden od 4. do 11. junija Adlerjev a, naslednji teden pa Gasser jeva lekarna. Natančnejši podatki so označeni na tablici, ki visi nad vhodom vsake lekarne.
Celje. V Bacienti pri Dunaju je umrl v 65. letu svoje starosti inženir Friderik Wehrban. Umrli je bil dolgo vrsto let mestni odbornik in član mestnega šolskega sveta ter soustanovitelj celjskega nemškega društva „Deutsches Haus.“ Bil je tudi soustanovitelj tukajšnje nove lutrovske cerkve in lutrovskega) župnišča.
Celje. V tukajšnji vojaški rezervni bolnišnici je umrl vsleii ran, zadobljenih na bojišču, pešec '87, pešpolka Tomaž Dimnik. — Major domobrancev, Jurij Jakših, je pr e jel za izborno službovanje naj višje pohvalno priznanje.
Celje, Trgovska in obrtna kreditna zadruga v Celju bo imela svoj občni zbor na binkoštni pondel-jek, dne 12. junija t. h, ob 2. uri popoldne, v zadružnem prostoru. Dnevni red je važen in to zborovanje bo znamenito za bodoči obstoj obrtnega stanu.
Podgorje. Strela je udarila dne 30. maja, ob 3. uri popoldne, v zvonik in cerkev sv. Urha v Podgorju. Raztrgala je ostrešje in streho na zvoniku in n« cerkvi. Ura v zvoniku je obstala,, pa je drugače nepoškodovana.