Pogovor s Francem Hribarjem, predsednikom MS ZSS Stabilizacija ne pomeni nazadovanja Na začetku pogovora je Franc Hribar, pred-sednik mestnega sindikalnega sveta, opisal temeljne naloge mestnih sindikatov. »Gospo-darski trenutek, v katerem živimo, zahteva od sindikatov temeljito prizadevanje za uresniči-tev sprejetih dokumentov,« je poudaril uvo-doma. »Zavedamo se, da je izhod iz nastalih težav in izboljšanje socialne varnosti delavcev le v boljšem delu in večji produktivnosti. Sindi-kati v Ljubljani se zato borimo predvsem za večje in hitrejše uveljavljanje delavca, ki naj z rezultati svojega dela prispeva k večji eko- ženem delu vse manj. Delavci pa se tudi vse bolj zavedajo, da stabilizacija ne pomeni na-zadovanja. Delavci so za stabilizacijo, se zanjo zavzemajo in se zaradi nje tudi marsi-čemu odrekajo. Ob teh naporih pa zahtevajo jasne cilje in zadostitev osnovnih potreb za življenje in delo.« NAMESTO DELA KROJIJO DOHODEK CENE Ugotovili smo že, da si morajo delavci svojo socialno varnost zagotavljati sami — V prvi polovici maja so se člani aktiva novinarjev občinskih glasil Ijubljanske regije (NOGLR) odločili za pogovor s FRANCEM HRIBARJEM, predsedhikom mestnega sveta Zveze sindikatov Slovenije, o aktualnih nalogah, s katerimi se trenutno spopadajo mestni sindikati, delavci v združenem delu in širša družbena skupnost. Beseda je tekla o nagrajevanju po delu in rezultatih dela, zagotavljanju socialne varnosti najbolj ogroženih delavcev, o delovnem času in prizadevanjih za boljšo produktivnost, o vlogi sindikatov pri oblikovanju cen, pri stanovanjski politiki, prizadevanjih za boljšo preskrbo Ljubljančanov ter nenazadnje o vprašanju, kako bodo letos delavci našega mesta letovali. V pogovoru so sodelovali: JANJA DOMITROVIČ — glavna in odgovorna urednica Naše komune, NIKOISAJEVIČ — odgovomi urednik Dogovorov, MILAN PRITEKELJ — glavni in od-govomi urednik Naše skupnosti, MARIO L. VILHAR — urednik Javne tribune in VIDA PETROVČIČ — novinarka Zbora bbčanov. nomski trdnosti svoje temeljne organizacije in vse družbe. Z uresničitvijo nalog, ki so pred nami, bomo dokazali, ali smo sposobni rešiti nakopičene probleme in odpreti delavcem nove perspektive. To smo v zadnjih 38 letih že večkrat uspešno dokazali. Krepko bomo mo-rali spremeniti svoje navade in odnos do dela ter zaostriti odgovornost pri slehernem delu — od delavca do politika. Vsak se bo moral po-drediti tem ciljem, druge izbire ni! Sindikati smo trenutno najbolj aktivni na področju go-spodarstva, saj je tu ključ za rešitev naše go-spodarske stabilizacije in za zagotovitev so-cialne varnosti delavcev. V Ljubljani smo že dosegli nekatere pomembne in spodbudne . uspehe — predvsem na področju izvoza. Po zadnjih ocenah je letošnji izvoz Ijubljanskega gospodarstva na konvertibilno področje za 20 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, če-prav smo se tudi že lani ob tem času odločili za preusmeritev na zahodne trge. Zadnje čase opažamo tudi veliko zanimanje za združeva-nje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah, ne občinsko in krajevno, ampak širše medre-publiško. Poleg tega delavci vse bolj spozna-vajo, da je treba za uresničitev nekaterih veli-kih in pomembnih naložb združevati akumula-cijo. To velja predvsem za skupna vlaganja v naložbe; katerih rezultati bodo vključeni v mednarodno delitev dela, ali za tiste, ki bodo uresničile našo drugo strateško usmeritev — večjo proizvodnjo hrane. Zapiranja za svoje »plotove«, ki je bilo prisotno včasih, je v zdru- jgtribuna s svojim delom. Kako pa je z nagrajeva-njem po delu? »Glede nagrajevanja po delu in rezultatih dela ter socialne varnosti delavcev velja pove-dati, da pri nas nekaterih sistemskih vprašanj nismo razrešili. Tu mislim predvsem področje cenovne politike. Kljub zamrznjenim cenam so se cene repromaterialu dvigovale za 60 pa tja do 90 odstotkov, cene končnih izdelkov pa so lahko narastle le za 7 odstotkov. Delavci s svojimi notranjimi rezervami takšne velike ra-zlike v večini primerov seveda niso mogli po-krivati. Zato imajo v mnogih proizvodnih de-lovnih organizacijah delavci zelo nizke osebne dohodke — v Ijubljanskem Rpgu celo pod sta-rim milijonom. Kljub dobremu delu in 100-od-stotni proizvodnji je zato ogrožena socialna varnost prenekaterega delavca. Danes je v temeljnih organizacijah združenega dela zato večji problem zagotovitev surovin za delo, kot pa vprašanje višine osebnih dohodkov. Za boljše nagrajevanje po delu bi morali oblikovati predvsem panožne sporazume, ki bi oblikovali objektivne skupne osnove in pogoje za delo, z njimi pa bi lahko tudi uspešno ocenjevali in merili učinek posameznika ter družbeno ko-ristnost njegovega dela. Največji razkoraki v nagrajevanju po delu in v skupnih osnovah zanj so v Ljubljani predvsem na področju družbenih dejavnosti. Kje je vzrok, da smo uspešno zavrli le cene končnih izdelkov in ne tudi cen v re-proverigi in kakšno vlogo imajo sindikati pri sooblikovanju cen? »Odlok zveznega izvršnega sveta o zamrz-nitvi cen je bil sprejet za vse! Vendar kaže, da ga organizacije združenega dela v bazični in-dustriji in tiste, ki izdelujejo končne izdelke, ne izvajajo enako resno. Velikokrat lahko ugoto-vimo, da so bila tudi povišanja cen dosežena po povsem legalni poti, ko je bila organizacija združenega dela prisiijena podpisati dopol-nilne samoupravne sporazume, da je sploh lahko delala. Mislim pa, da bi morali letos, ko smo sprejemali resolucijo z glavnimi smerni-cami letošnje ekonomske politike, sprejeti tudi ukrepe, kako bomo te smemice dosledno ure-sničevali na vseh nivojih. In nenazadnjesi mo-ramo prizadevati, da si bodo subjekti združe-nega dela zagotavljali denar za svojo dejav-nost s svobodno menjavo dela, ne pa z zakoni in drugimi administrativnimi ukrepi. Prav za-koni in preveliko administriranje so vplivali na letošnjo cenovno politiko in inflacijo. Delavci so nam na primer letos najbolj očitali na račun sprejemanja odloka o novih prispevnih stop-njah za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Ni jih toliko motila višina prispevnih stopenj kot način sprejemanja. To pa je le eden izmed mnogih primerov! Zato si moramo prizadevati, da bodo prišle v ospredje ekonomske zakonitosti, s katerimi bomo lahko obvladovali tudi cenovno politiko.« . KAKO POVEZATI ZAČETEK * MESECASKONCEM? Kaj predstavlja socialna kartica.o kateri razmišljajo republiški sindikati? »Danes so zahteve delavcev po strokovnih podlagah za ovrednotenje posameznih del vse večje. Nagrajevanje po delu in rezultatih dela je zato tudi pomemben dejavnik za zago-tovitev ne le socialne varnosti delavcev, ampak tudi pravične nagrade za opravljeno delo. Mimogrede mislim, da znanstveno razi-skovalno in inovatorsko delo še nista dovolj spodbujana — ne le denarno, saj obstajajo tudi druge oblike družbenega priznanja! Na-grajevanje po delu naj bo edino merilo eko-nomske moči in stanja delavca. Tega dejstva ne smemo prezreti tudi pri obravnavanju tako imenovane socialne kartice. Sindikati podpiramo uvedbo socialne kai*-ce, ker dandanes prenekateri delavci v Ljub-Ijani in najbrž tudi drugje na različnih nivojih uveljavljajo različne socialne pomoči. Pre-gleda nad njihovim dejanskim družinskim pri-hodkom pa ni nikjer. Z uvedbo socialnih kartic, ki bi jih oblikovali s pomočjo organizacij zdru-ženega dela in krajevnih skupnosti, pa bi lahko ugotovili, kdo so tisti, ki na račun svoje so-cialne ogroženosti prejemajo preveč in kdo so tisti, ki sploh ne uveljavljajo te svoje možnosti. Vendar ne gre le za ugotavljanje premoženj-skega stanja posameznika, ampak tudi za zmanjšanje administriranja in nepotrebnega podvajanja pri zbiranju najrazličnejših podat-kov ter potrdil, saj bi lahko delavec samo s so-cialno kartico, ki bi vsebovala vse potrebne podatke, uveljavil svoje pravice. Prepričan sem, da bomo v Ljubljani socialno kartico uvedli, saj približno 30 tisoč občanov našega mesta prejema socialne pomoči na različnih koncih. Mnogi med njimi pa jih neupravičeno tudi podvajajo.« Kako pa bodo Ijubljanski slndlkati reše-vall trenutno socialno problematlko ved kot 10 tlsoč najbolj ogroženlh delavcev, kl prejemajo manj kot milijon starih dlnarjev mesečno? »Ob novem letu smo ugotovili, da prejema v Ljubljani okoli 10 tisoč delavcev manjši osebni dohodek kot 10 tisoč dinarjev. Sindikati si zato že tri mesece prizadevamo, da bi zagotovili skozi delo in osebni dohodek, ki ga delavci prejemajo zanj, tudi njihovo socialno varnost. Zato moramo »pretresti« predvsem tisto proi-zvodno delo, ki ne dosega takšnih rezultatov, kot bi moralo, da ugotovimo, če ga potrebu-jemo ali ne. Z organizacijskimi in drugimi obli-kami si moramo prizadevati za prestrukturira-nje proizvodnje v takšno, ki bo svojim delav-cem zares lahko zagotavljala socialno var-nost. Po temeljiti oceni svojega trimesečnega dela, ko smo si prizadevali, da bi bilo socialno ogroženih delavcev čimmanj, smo tudi ugoto- devamo že več let, podpirali predvsem \z na-slednjih vzrokov. Že dlje ugotavljamo, da odhajajo delavci zjutraj na delo brez zajtrka. V delovnih organizacijah je, kot kažejo statistike največ nesreč prav v zgodnjih jutranjih urah. Ugotovili smo, da bi ob premaknitvi urnih ka-zalcev na poletni čas naši malčki odhajali v vrtce — po naravni uri — že ob treh, štirih ali petih zjutraj, kar je vsekakor prezgodaj. In ne-nazadnje, ves svet dokazuje, da je treba de-lovni čas prilagoditi tistemu obdobju dneva, ko je človek za delo tudi najbolj sposoben. V pri-zadevanjih za večjo produktivnost največ na-redimo, Zato si prizadevamo, da bi Ijudje po-časi spremenili svoje ukoreninjene biološke navade in jih prilagodili tistim, ki so v svetu že dolgo preizkušene in dokazane kot najbolj produktivne. Seveda pa ključ za boljšo proi-zvodnost ni le v spremenjenem delovnem času, ampak tudi v boljši organizaciji dela — v organiziranju večizmenskega dela, kjer je to mogoče, v skrajševanju delavnika in uvajanju četrte izmene — in v boljšem izkoriščanju de-lovnih zmožnosti. Ne gre za to, kot mislijo nekateri, da bi zače-njali z delom ob devetih ali desetih in da bi uvedli deljen delovni čas. Gre samo za prema- vih, da je bila ponekod, kot sem že prej omenil vzrokza nizke osebne dohodke tudi nelogična cenovna politika. Kdo se bo na primer odločil, da bo za osebni dohodek v višini starega mili-jona čistil Ijubljanske uiice? Prizadevamo si da bi zagotovih socialno varnost vsakemu de-lavcu, ki bo svoje dolžnosti na delovnem mestu 100»odstotnoizpolnjeval.« NOVA URA SPREMINJA TUOI NAVADE Kakšnl so rezultatl akcije za večjo prd-duktivnost z uveljavljanjem novega delov-nega časa v Ljubljanl? »Sindikatom so ob tej akciji mnogi očitali, da se je lotevamo brez temeljitih analiz o različnih vzrokih iri predvsem posledicah, ki jih bo takšna sprememba prinesla, Mi pa smo pre-maknitev delovnega časa, za katero si priza- knitev delovnega časa za eno uro naprej, v čemer smo v Ljubljani v glavnem uspeli. Zdru-ženemu delu pa smo dokaj uspešno prilagodili tudi prevoz na delo in z njega. Popolnejša ana-liza o učinkih te akcije bo narejena v kratkem. Glede deljenega delovnega časa pa še to — v proizvodnji, predvsem tam, kjerdelajo izmen-sko, delavci »strahu« pred njim sploh ne poznajo. Povsem razumljivo pa je, da se bodo morali tisti izven materialne proizvodnje, predvsem v upravi skupnih služb in družbenih dejavnostih, prilagoditi ostalim delavcem, da bodo lahko le-ti izven detovnega časa oprav-Ijali svoje potrebe.« ZAGAT V PRESKRBI NI, TEŽJE BO Z DOPUSTI Kakšna je skrb sindikatov za težave de-avcev, k! niso neposredno vezane na dela In naloge, ampak na njihovo življenje. Tu misllmo predvsem na prizadevanie za enotno stanovanjsko politiko, boljšo pre-skrbo Ljubljančanov in nenazadnje na le-tošnje dopuste, ki jih bo večina — predv-sem tista s plitvlmi žepi - preživela doma. »V Ljubljani si sindikati že dolgo prizade-vamo za enotno stanovanjsko in komunalno politiko. Nesprejemljivo je dejstvo, da je cena kvadratnega metra opremljenega zemljišča v nasem mestu tako različna, da znašajo te ra-zlike tudi do milijon in pol dinarjev. Skrajni čas je, dazačnemozidati bolj poceni in racionalno predvsem pa organizirano. Ne le tako, da imajo pričakovalci stanovanj vpliv na politiko gradnje, ampak tudi tako, da bodo lahko de-lavci glede na vloženi denar vplivali tudi na njeno kakovost in ceno. V preskrbi Ljubljančanov z osnovnimi živ-Ijenjskimi artifcli so sindikati odigrali po-membno vlogo. Lani, ko so bile težave z zaio-ženostjo trgovin z nekaterimi osnovnimi dobri-nami, kot so pralni praški, maslo, meso in drugi, največje, so Ijubljanski sindikati odločno nasprotovali uvedbi kakršnihkoli bonov zanje in administrativnemu razdeljevanju življenj-skih artiklov. To nam je uspelo predvsem zato, ker smo že nekaj let podpirali in spodbujali združevanje sredstev iz občinskih proračunov ter združenega dela za v primarno proizvodnjo nrane. To dolgoročno dohodkovno povezova-nje, na katero smo mislili pravočasno, nam je pomagalo prebroditi težave s preskrbo in za-gotovki zadostne falagovne rezerve. Po membno vlogo pri tem so odigrali tudi potroš-niški sveti. Omeniti pa moram še en pojav, s katerim smo se srečali. Kar 30 odstotkov manjkajočih prehrambenih proizvodov je iz Ljubljane odšlo na druga področja republike in . države. Trenutno, ko so počitnice pred vrati, je pro-blem letošnjega letovanjaza marsikatero dru-žino najbolj pereč. Sindikati smo želeli s poso-jili delavcem omogočiti letovanje. Kot veste, predlog zaradi različnih vzrokov ni bil sprejet! saj bi tako še povečevali inflacijo. Delovnim organizacijam smo tudi priporočili,da naj zre-gresom za dopust omogočijo letovanje najbolj socialno ogroženim. Vsekakor bo naval na po-čitniške kapacitete, ki jih imajo delovne orga-nizacije same, letos večji kot prej. Med drugim smo tudi predlagali, da bi si jih delovne organi-zacije med seboj menjavale, tako da bi bile res polno zasedene. Prepričan pa sem, da bo kljub temu letos marsikdo ostal za počitnice kar doma. Na koncu pa nas zanima Še, kaj menite o Ijubljanskih občinskih glaslllh? »Misliinda zelo uspešno in celovito informi-rajo krajane o dogajanjih v družbenopolitič- ' nemdelu in življenju nasploh v njihovih sredi-nah. Pomembno vlogo odigrajo glasila vsakič tudi ob konkretnih akcijah — kot je bila na pri-mer akcija za tretji Ijubljanski samoprispevek Uspešnost takšnih političnih akcij je odvisna predvsem od vaše celovite informacije Včasih se zatakne le pri raznašanju občinskih glasil Več bi morali pisati tudi o odločanju delegatov v skupščinah, o delegatskem delu in gradivih nasploh ter o Ijudski obrambi in družbeni sa-mozasčiti.«