Štev. —
72
V trstu, v pattk, 14. vnar<a 1*19
Ijlujc v«ak Ćan ?j»itraj, tudi ob nedeljah In praznikih.
rredniSlvo: t>lie.i sv. I ranćiska Asižkega 20, t. nađstr. —
iti poJiljajo urtdn štvu. — Nefrankirana
Dopisi
HPHHB	pre-
jfu 4 0, rokop si fc ne vračajo. — Jzdajateli in odgovorni urednik ((tfiin (iodinj, - lastnik konsorcij lista'„Edinosti". — Tisk ti* rVa ne i dinos!. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57, — Naročnina 7Raia: ?a c?lo leto CO K, pot leta HO K, tn mesece 15 K - za rcdeljsko izdajo 2a celo leto 12 K, pol leta 6 K.
l e r.U LXIV
Po»ame/na Številka/a Tfit In wko!<co vin zunaj 2) vin -Oglasi irgorrec in obrtn kov mm po Lh> vin,; osmin-ce. ralu.: poslanice, vahiia, oglas ti r.tfii'h ravodovvri po 1)0 v.' o--U>' v tekstu lista h v.st d 1. i- v»aka radara vrila 3K. Mili po S vin. lenedi, na-mati pa «<J vin. Oglate sprejema in icratni oddelek Kdinoet;. Nare'nlai In rekl«mad;c se p«" Ijajo itkjurno i.pra .i .Mino?'.*, I prava ln i nitratni Oddelek s • ni hajala v ulici P v. Fra'i5ka Ac, tf). - Jo^tnohran. ra'un S4I !.'.
Mirovna konferenca.
Vrhovni vojn! svet.
Iz, JJarizii se poroča 12. t. m* uradno: Vrhovni volni •svet se je sestal danes k seji, ki je trajala od 3 do 5 popoldne. Razpravljalo se je o klavzulah, nanašajočih se na sprejem Nemčije v mirovne prelintinarije, Razpravljalo se je postopno o členih nacrta, kakor so ga pripravili vojaški svetovalci, in so se členi sprejeli. Prihodnja seja bo v petek.
Delovanje komisij.
Iz Pariza se poroča 12. t. m. uradno: Komisija za povrnitev škode je pričela razpravljati o načelu vzajemnosti med sovražnimi državami kot dolžniki zavednih in pridruženih držav. D' Amegilo (Italija). Pašič (Srbija), Danielopol (Romunfeka) in 2olkfe\vski (Poljska) so pojasnjevali stališče svojih narodov.
Komisija m čeho-slovaške stvari je pod Jules Cam-bonovim predsedstvom . razpravljala o raznovrstnih vprašanjih, med njimi tudi o vprašanju Srbov na Slovaškem. Komisija bo kmalu dokončala svoje delo.
Pododsek za mednarodno delovno zakonodajo se je: sesta*! pod predsedstvom Samuela (iompersa. Preden je | pričel tretje branje angleškega predloga o mednarodni konvenciji, se /je bavil s pripombami, ki so Jih razna od-1 poslanstva podala k besedilu, sprejetemu v drugem branju. v smo slu posvetovanj s svojimi vladami ter delo-dajalskimi jo delavskimi organizacijami doličnih dežela.
Male države v komisijah.
Iz Pariza se poroča: Odbor desetorice je sklenil, da Belgiia, Cehoslova&ka, Poljska, Romunska in Srbfcia sodelujejo v finančni komisiji in da naj so Belgija, Brazilija, Kitajska, Poljska, Portugalska. Romunska in Srbija zastopane v gospodarski komisiji. Države, ki imajo posebne interese, se zaslišijo, kedar se bo razpravljalo o njihovih interesih. »Temps« poroča, da se je nota vrhovnega zavezniškega sveta, katera podaja razloge za določitev zastopstva malih držav, sporočila zastopstvom vseh držav. Nota poudarja, da smejo santo oni narodi, ki so dejanski sodelovali v vojni, stalno sodelovati pri sklepanju gospodarske t\ jinančne komisije, /. druge strani pa se je načelo o dejanskem sodelovanju malih držav v vojni uporabilo zelo prostodušno, ker se je pripustila Brazilija.
Slezviško vprašanje. Kolonije.
. Pariški »Temps« piše 12, t. m.: Mogoče je. da ji sive t velevlasti danes razpravljal o vprašanju severne nemške meje in ljudskem glasovanju v islezvikn. Ust dostavlja, da se smatra v nekaterih krogih konference, da se bo svet desetorice v 'kratkem bavil z vprašanjem poverjenstev -za kolonije, ker je sedanja negotovost vzrok težkim neprMikam za prebivalstvo in zasedbeue vflas-ti. 7x prošli mesec je avstralski minister Hughes protestiral proti zavlačevanju priklopitve Novo Gvineje bližnji Avstraliji.
Nevtratcl ln mirovna konferenca.
Jz Rima se poroča 12. t. m.: Po vesteh iz diplomatskih virov, stopijo evropske nevtralne države v kratkem v medsebojen siti,k v svrho posvetovanja o vprašanjih in koristih, ki se nanašajo na konferenco v Parizu. Dostavlja se se, da pripravljajo menda pravcato konferenco, ki bi se vršila v Haag« ali iBernu.
Položaj Italijanov v Dalmaciji.
Resto del Carllno« poroča \i Rima 12. t. m.: Zasebne vesti iz Pariza potrjujejo, da bosta Orlando in Sonnino prisostvovala jutri seji, ki se je udeležita Lloyd George in Clemenoeau. V tej seji naj bi se dosegel končni sporazum glede ukrepov v svrho odprave mučnega položaja, v katerem se nahajajo Italijani v nekaterih dalmatinskih mestih. Vkljub ze storjenim ukrepom se nadaljujejo preganjanja Italijanov s strani jugoslovanskih življev v Splitu, in v onih delih Dalmacije, ki so zasedeni po ententnih četah.
Amerikanska posojila zaveznikom.
h VVaskingtona se poroča: Zakladni oddelek je dovolil nove predujme ententi in s ker 100 milijonov dolarjev Francoski, 40 milijonov Belgiji, 20 milijonov Italiji in 18 milijonov čehoslovaški. Skupna svota ententi dovoljenih predujmov znaša 8.841,667.000 dolarjev, In sđyer Francoski 2.517,175.000, Italiji 1.405,0oo,000, Belgiji 338,145.000 in Ceboslovaški 35 milijonov dolarjev.
Ptrijska hoče Gdansko.
J-; Poznanja se poroča: Ker medzavezniška komisija ni bila zbrana ln nI bilo nobenega odposlanca v gradu, ko se ie vrSMa mf/nHcstacIJa za priklopitev (idanskega Poljski, se je 12. t. m. ponovno zbrala velikanska množica. Sestavil se je izprevod nad 40.000 ljudi, na čelu poljske in zavezniške zastave. Izprevod je krenil h gr -du, kiičoč: P<>liska hoče Odansko*. QovonviiW, ki so govorili množici, so navajal razloge,/akni >e mora (klansko priklopiti Poljski, in poživljali narod, da naj zaupa v pravičnost pariške konference. Vodja nicd'/ave./ni*ke komisije je sporočil inanitffrstantoin, da člani komisije ne morejo prisostvovati manilestacSJJ, ker Imajo skupno seje z nemškimi odposlan*. Dostav 1 ie, da komisija ni pristojna /a dol-očes'iaii't mtoa. d,i pu bo mirova1 kun fdrt-iK ■ vnorflčU. težnk poiukega naroda Mnonea ie
nato razšla v popolnem redu, prepevajoč navdušeno, poljsko himno.
Splošna Slavka \ licrolinti.
Iz Poznanja poročajo 12. t. m.: Iz Beroliua'se javlja, da i e pred tremi dnevi izbruhnila veMka splošna stavka.. Po ulicah se neprestano vrše boji. Število mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom znaša okoli tisoč, »i mestni predeli so oplemeni in gore Vse prometne tveze so pretrgane.
Cesar Vifjem - krivec!
Poročevalec angleškega !Kta DaPy A\ail< jc Imel v Parizu Z'vovor •.> knezom Monaca, ki ie oseben prl-UteM bis šega cesarja. Na vprašana, je-!i cesar Viljem hote: vojno, je odgovori! princ;
Ni nobenega dvoma v tem pogledu, V prejšnjih časih, do nekoliko mesecev pred izbruhom vojne, se je zdelo sicer, da cesar iskreno želi, da bi se obranil mir in da hi vladali dobri odnošaii med Nemčijo in Francijo. Toda, zavedla ga je strašna megalomanija. Hotel .je, naj bo Nemčija nad vsemi drugimi narodi. Ko ie videl, da te svrhe ne more doseči z mirovnimi sredstvi, ie postala v njeni ideia vojne omamna. V juliju I^M. je rekel cesar princu: .
Ce me prisilijo, da začnem voino, bo videl svet stvari, na kakršne ni nikdo mislil!!
Princ je pripomnil novinarju, da ni nobenega dvoma, da je cesar Vlljein provzročHelj vojne. Absoluten monarh mora v sodobnosti sprejeti pravice in odgovornost absolutizma. Zakaj naj bi ta strašni zločin na človečan-sivn ostal nekaznovan.
Francoski list -l/iiomme Ubre< ugotovlja: ko je Ku-nvisi'ja o odjgovo'rnosli za vojno ^skoro dovršila sv ie ddo, kar se tiče ugotovitve krivde cesarja Viljema 'n njegovih sokrivcev, je sklenila v načelu, da mora u-podeduje soditi med/avezni.ško sodišče.
Proroke vanje Viljema se je uresničilo: svet je res živel stvari, na kakrš.ne uiti mislil ni. Mi vojna jc i -nesla rudi stvari in dogodkov ua katere gotovo ni m's!;!
cesar Viljemi. Strašno je maščevala nad njim i c-gova megalomanija. Strmoglavljen jc. Padel je v bt\ pomembnost. \ to ni še ivajhujše, Najstiašneja 'zanj ie zavest da ie pred svetom ugotovljen kot krivec, kf* provzrocjtelj strašnega klanja, morilec milijonov Vu\r. onesrečitelj neštetih, ki bodo morali kot pohabljenci veti naižalostneje Življenje, milijonov vdov in sirot, k. iim ie vzel može in očete, upropastitelj neštetih m : ■ ličnib m materijalnih ukzistenc - kot /Iocmicc na veštvu, proklinjao od mllbjonov in milijonov ljudi.
Srbski narod in Romunska.
iJt*1 tem na vi o v oni prinaša l.a Serbit- J. nek filo/. ^ i Milovana Orbe. ^ot odgovor na pismo s P,u za. katero ie .pisala neka ^vba ronvufiskc narodnost', kjer m , met! drugimi:
M. S'bi mi resnici nimamo sreče kadar m-i '.i m. svoji- pri .iti: -tso sosedom, (irski kralj .'JoJpiše giKlbo / nami. ie ne drži. Pomijanm zavezo Bolg.r« u.
oni smatr.iiii :«. za simptom slalvosU. Med Srbi in immi ni 'mIm vj-h, reka nj v preteklosti, tudi ne v do! v, a •v bila Romonii.; (Hiti \ iado kralio Karla Ifohenzo'h 'a 7\e/.ana t Marijo.
leuai, ko ie >rhija. sredi vojne z Avstrijo, /gradi! v ti-mtoš'ki dolini iranshaikausko ?elev-uico, ki ne bi si,' 'a •M-fii" -.ibsuirn mler^s-uu. temveč pomagala tudi Ro>; -i,oni ilo gospodarske samoosvojitve od Asstro«Ogi . je Romuni:a dovolila Avstro-tOgrski prvi d\e leti tov.ni vojne, kvariti nevtralnost, kar ji le dalo čas 1 rajitati f. entervt'o, da bi dobila lnikovinskc iMaloruse banaSke Srbe nasprotno narodnostnemu principu.
Ravnina Banata je rodila Srbiji največjega lirika U ro Jaklča, največje®« dra.inalitoji Popo'viča, illozofa h sileja Obra*1wTića, ministra 'za prosveto pod Karugi';r-gieviči in nazadnje vojvodo Putnika, zmagovalca 'I r-loov. Bolgaros m Avstro-Ogrskc. Ko ćnjc vse to duu bel grajska v šoii, zadostuje da si naredi v banaškl dolini. ki ie i^tala romunska svojo A!;.acijo-Loreno. Danes it črnijo Romuni Srt>e s tem, da jih nazivlja jo »Balkanske Prus t« zato, ker so branjli svojo zemljo i vecio hrabrostjo kot Romuni. Recimo, da anektira Jianat Rn-ntunila. ki H s tem postal« druga Avstro-Ogrska, in hi se i ozlrom na »veliko-fsrbsko propajraudo« čut !a dolžin(i. pošMjati v Belgrad ultimate in naperjati nani svoje kipove. l)» se zabrani tak raz.ivoj dogodijajev, bi morali Romuni uvideti, cLi so metode, katere uporabljalo »apraui Banatu, bolj ibolgarsfke, Ktr Je ivjili pogotllKi i entento pri?.la ob veljavo v momentu, ko je Romunija s Gzerninon podpisala separatni mir, skuša uveljaviti za aneksijo srbskega Banata geoj^ra<skc Ju strategicne vzroke Banat pravijo Romuni, Je geografska e^iota. lin sam ponied na zemUevMt pa zadostuje, da vldlS da je vzhodni dol Banata gorat -dočini le zapadni del ravnil : katero nasprotje It večje, če geograflčno govorio h, kakor nasprotje med pogorjem in ravnino? Banat torei sestaven iz dveh ^et^afskih enot, kjer pride na eno polovicu več romunsikega, na drugo več sr1*skcxa prebivaiUtv«, z <mianišbiW) nemškega mi infiltracijo Romunov, ustvarieno naravno zaradi aneksjonlstlčne prop.i-garndfc
Tudi zgodovina pomaga zadostno geografiji ter etiiu-gratiji v prid srhom. Od Ig. stoletja naprej je zgodft-VJiia'banašikt ravnim bistv en del srl^ke zvdovln.' iz/a '.«sos vojvode lurTBrankov ''-T pa' t-a "tlo proktamaciiu T^smešvara. banašk iM mesta, glavn n mestom stbskr rbskih četasiv s Turki do srbskih Mad/.aroni, katere l sodil Sve-l.iubo Paslov;č. Kar ^.e pa ti.e od teli st n vl drm-:e«a nego to.
vojvfKlint', !>d hitel' nacijoiKilnib boiev i to/M iMK m Li. Roimmos na vzhod a., sii pii>tiiil
Romuni .rH.lt da potr-obuitit nt a k .rs c teki i,arasiu. mej
1 »uuavo (»d<k. r
Pit »H
*
o ker tvo-iiamo uči-
Stran IV.
V i r. iM. (Utc II. marca I1)!'),
nek modernega t(i,i>;i. vMtmn. do <..» reke izgutri!e v str.i-tdfičncm ozirit vsak poiiten. I > nam priča že zgmf' vina Romu»io\ samih, 'ver Doiuv:« v svojem snnunjm teku. k-Jer jc naisirši, ni preprečila Ma'ckciiseiM. da sj ne bi polastil Bii'kareSta in Lir je še važiieiše, tudi prelnnli transilvanskih \lp 11'so Mli ovira t'alkenlicinu. kn hotel opleniti Vatahijo. Danes so navadne mete med n.1 -rodi bol} j)siholoskesa /muaia; da se predvsem iijoto.e med dvema narodoma, je potrebnu, da vlada med iiii-ina dogovor na podlagi pravice. Vse mogoče naravne meje • ne bi mogle privesti do tega. da bi Srbi kdaj po-<a »i!i ognjišč svoje civilizacije: Punčeva. Reckereka, Kikinda in Temešvara.
Ranaška ravnina je srbska zemlja, tista, ki ie dala krila fantastičnemu pohodu srbskih armad po zmagi nad Bol-aari in zato :>c Si bi niso ustavili pri Belgradn temveč pri Vršen in Teme svaril. I.e temu zmagovitemu pohodu se ima RomimHn zahvaliti, da se je razveljavil njen ?a-ostni separatni mir.
Domače vesti.
Prepoved trgovanja z avstro-ogrskim denarjem. Vrhovno poveljnistvo italijanske vojske jc i/dalo 6. novembra naredbo, ki pravi: »V ozeinliu kraljestva, za katero i( prii-hišciio vojno stanje, in v zasedenem ozemlju 011-stra 1 me c. v prepovedano ponarejanje avstro-ogrskega de ' ;:i 'n lako t::di v šaka t era oblika trgovanja z av-str'sivini denarjem. Kršitelji te naredbe se kaznujejo z \'ii. vkn ieče. Sklicuioč se na to nared"ho, ki je tudi še sc.'iii \ veljavi, prepoveduje gubernljskia oblast tirdi obiavo oglasov, k se nanašalo na kupčevaivje z avstro-.»'šr^kim denariem.
Obitnki. pozor! Civilni komisar \ listu objavlja \ včerajšnjem uradnem Osservatoru razglas, ki pravi: t. \ «' obratovale . ki imajo koncesijo za izvrševanje kake«;, 1 koiiccsijoniraiiega obrta :ili obrtni list /a izvrševanje kakega prostega ali drugega obrta, izdan po bivši po tieui oblasti prvega reda {namestništvenega svetovalca) v siinisht veljaviiiega obrt. reda; 2. \fsl oni obri-lovalci, italijanski državljani, katerim so >e z odi&kottl, /danim ipo bivšem naiuestnistvenein svetovalcu 26. julija 1^)15, št. tieu. IIUI 15. odvzela obrtna dovoljenja;
\ s.i tisti, ki iztvrSujejo kak prost, rokodelski ali kon-cesiionirau mbrt na .podlagi začasnih 'dovoljeni ali potrdi!. prejetih od bivše ipolitiSne ohlas-ti iprvega reda in. po v;>iaški zasedbi, od'drusih oMasti; 4. vsi tisti, ki zlo-ra-buo izvršujejo kak prost, rokodelski aH koneesljoni-an obrt. ne da bi biti dobili potrdilo ali dovoljenje za to: morajo tokom 30 dni od dneva ra&gla'sitve tega razglasa naznaniti civilnemu kwMtearij«tu siton-le svojega obrtnega obrata in dati vsa pojavila, ki se bodo zahtevala. Naznanilo se more storiti po laberi stranke aH pismeno 1.1 i stvarnem obrazcu, »H pa ustnie-no na komisarijatu (nI. .10. okti iira št. 7, pfiUič4e, soba §t. 1) tekom uradnih ur (od 0 d< do 2 pop.). Naananilnc obrazce razdeli k'oinisarijat ' iteresiratieom potom ttjMiovih zadrti'«., doli pa sc 11 rejo tudi v uradu samem. Ustni ene naznanitve se v/aitiejo na zapisnik. Sbromtee dobe uradno potrdilo o izvršeni naznanitvi. Kdor bi se ne odzval temu poz 11 v določenem roku, ga zadene kazen globe od 2 •J" t?un K, zpremculjiva v zapor ml 6 111 do 14 dul, če do bi čiri k ipri'p«win kategoriji pod 1, dočlm sc ,pa pripadnikom kategorij pod 3 In 4 nemudoma zapre dotični obrat, nekvftriio nadui&namu kazenskemu postopanju' v •urrslii obrtnega re4a. GrvBni komisarja t le izdal to )drecHx>. kakor pravi v tvvodu. zato, ker so bivša po-itičua oblast I11 druue oblasti i-zdale tekom vojne veliko začasnih dvolreili in ker tudi veliko oseb izvršuje razne obrti zlorabilo breiz oblastnega dovoljenja. Strankam se im-'poroča, da ob .priliki predložitvi pismenega naznanila ali i>b usunenem naznanilu predlože dotična dovoljenja ter stakne «1 začasne obrtne JAste. - Enaika odredba je izšla tudii ejtodc kroSujarijev (commercio girovago), pa imi imjjo kakršnakoli dovoljenia In naj izvršujejo svojo krntijo na stalnih aH nestalnih stojnicah >po javnih uli-j a h. Naznanitev se mora izvrSIM ali .pismeno ali uskmeno \ /gortiij omenjenem uradu tudi tek(wn 30 dni, stet-rh od 1.1, t. m, dalje. Obrazci za ivazmani«tev sc dobe istotam.
7a rusko podanike, španski konzulat v Trstu miziia-uda, da odslej dailjc ne zastor>a več ruske vktde in da sc rftorajo boroj rusk podaoikii odslej v vseh stvareh, v katerih [»otrebtiiejo ko8»ulariie (pomoći, obračati na oni ruski konzulat, ki je najbližji iphovemu bivališču.
Pra\ljičiti popoldan. I>anes popoldne ob 4 prrdite vsi fantki pa v\e deklice v Narodni dom poslušat zanimive narodne pravljice. Culi bodet<; o lisfci in volku, o lovcih in ovnih In, ako bo čas dovoljeval, tudi v pastirjih in kačah. Gospa .prhpovedovalka želi vWefci celo četo otmeičev pred selboj.
Konjsko meso. Danes se bo prodajalo konjsko meso in ske brez kovti [m K 7'20, s kostmi po K .V20 kg v naslednjih mesnicah: Malcanton 1Q. Moliti a vapore 4, l> Iiraiuante S, Olulta 88, Tesa K Istria IS, Oiulia 31, (i. Vas^ri t. Sebteionta-iHj 17. P. Revoltefla 465, Cardtic-ci 28, Molin a vento 5, P. Barbaean 3, Fontana 22, Ri-borgo 3», lesa I. livdustrJa 5, Oittli« 5, Medi a 19, Lazz. vecvhlo, 31, Mttr 9, Caprin 8, Me<Ua 34. > Mv Media 52.
ev .svetojvanskem »Narodnem domu h> .ršila
ddjo, 16. t. 111. ob o pip. dramatična predstava IMia«. kjndsika ign v t deranjili. Vstopnina 1 K; I K. Ker ni bilo vec pobeive prireditve, se na.ieia >bllne udeležbe.
Odbor Orainatičnejta društva. Dmr. »b 4 >r>j> i Pridite vsi Hi točno.
PrtMlaM kuri\a, kuks na rdoče izkaznice, t kg, po <0 viti.. II. t. m. Numi mesto: 1701 2<)00 ' Vi) Oepipa lil	mesto; i t'm 1 (i)) VVirj 12. H)1 S50 (31)
t. Siara mitnica: 5901 0050 |,>5) t i o! >; i,;. 1 .■ >š (.0) (iuaiMia 1:. I (.;.») F>^olo 19. Sv. Jakob: .ioni .-'Mi) (.'7) (i. Caprin 19. 3151 Ipiin (j71 hidustria o. o5ni- Mi "5 127) P. Pi a c on o f.». Rojan: 1021 1 nsi (18) M*rti 17. Kiadln: -Ml- 33« <22) K :lonia 2. 331. htift (22) Karueto to.	mudre izkaznice, k", din:
I .iti (D Kolonia 2.
Promet v pristanišču. Prisne!': S. l^occo iz Paše.
Marquita iz Jakina. B. Bruck iz Benetek. Bre-cia i/ Ne\\ Vorka: rdpluli: »P. Mohenlohe \ Benetke. Fio-iciiza \ Raven o. Carpaiio \ Raso.
Mestna zastavljalnica. Danes. \ petek, se bodo dopoldne in pojKildnc prndaiall na iavtil dražbi razni kosi pohištva. razni drugi predmeti ter obleka in perilo, zastavljeno meseca sept. I. I91k na zastavne Ustke ser. 14.V
Poizkušen samoiimor. Včcrai se je na Montehdlu hotel zastrupiti neki Josip MtMler, star let. s karbolno kiselino. Opazili pa so sta liudie, ki ^ obvestili rešilno postajo. Zdravnik jta je dal prepeljati v bolnišnico, kjer so mu iziprali želodec. Pridržali so ga v bolnišnici.
Nesreče. Ivan Lutvich, stanuUoč v ul. sv. Frančiška št. 34, jc padel iu sc precej močno pobil .po ^rla\i.
— Petdesetletna Ivana Karlovitz ie padla in si zlomila desno nogo. Oba so z vozom rešilne posta ie prepeljali v mestno bolnišnico.
MALI OGLASI
Slovenska modlstho wJwr rfsso«.:^!
cenjenim damam I/ uiest;i In okolkc. ne. Velkavrh, ul. Tigor D, lil. 3457
Ul. AlfSsandro Volta Štev. 2, V. n. -----—-----------
vratu 10.	f|Mf||||lifl se 4 pari otroških čevljev
Umn I leto stara se prodi! Ro^n rlUUUJU od 3 7 let, 2 pava z le-
KOZU, 8rtl.< ^ima-Morori 268,	POdpUtt. Ulica A1«$»ndro
Vuila i, V, vr. IS). 0(1 4 h.
olilšlvo, blazine" volno,
Kupim ?tmo In dr«£e rabljene
| iTrVu^mri^Moiue'l.O.^Vre.l.^le. JMIIto;, Viv.nte. rima
U20m zatie»ljlvn gospodično, p o liVbIH dajalko krnita in Maičic,
vet i lile 3, vogal ui. Poite.
tpinpnn	Proda
JLIIIwllU n.iiidi prodajat i. Anlonlo Cacda 10, Frink. 3448 t vi dita Sevei A Komp. Trst ul dello J »o ste 1. V 1HT
Kupim vreče.
Hruievo Ml. ®neo"nan;
Margon,	priporočljtvejSc vrste, prodaja po 3 do
tario 10. 3419,5 K komjid Josip SfTtkelj v Komnu.
zobozdravnik DR 0. MORPUROO
v Trstu. ul. Gioatliiiio lessini 12 vogal nI. detle Poste
Izdiranje zobov brez Umetni zobje,

bolečin. Plombiranja
Umetni zobje. 4
Zobozdravnik Dr. Mraček
Trst — Corso 24 — I- n. — Trst.
Ordinira od 9—12 dop. in od 3 H pop.
Brezbolestno Izdiranje zob, plombiranje in uMi zobje.
Zlato, srebro in dragulje
kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Povh, v Trstu, Barriera veccbia 3
JADRANSKA BANKA
- TRST -
Via Cassa dl Risparmle S - Via l M 9.
Podružnic«: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spada-dajoče posle.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
•BT v lirah in kronah ^U
po najkulantnejšiti pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 13. —
Brez posebnega obvestila.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, Ha je naša mati, stara mati, prastara mati in tašća
Jožefa vdova Danev roj. M
po domače Drnjackotova
danes, 13. t. m., v visoki starosti Hl let, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, 15. t. m., ob 5 popoldne te hiše žalosti na Opčinah št. 31 na domače pokopališče.
OPČINE, 13. marca 1919. P. Leopold, prior, Martin, posestnik, sinova. Marija por. Kette, Antonija, učiteljica, hčeri. Uršula vd Danev roj. Sosič, sinalia. Anton Kelte, trgovec in posestnik, zet, Marija por. Sosič, Zinka por. Jankole, vnukinji. Anton, vnuk. Vsi pravnuki in pravnukinje.
:n M,
v ne-•S<ari
edeži jJbor
v
Velikanski dohod =
MANIFAKTUR.
Perilo. - Zefir. - žensko m moiko blago ittl.
Prodaja na debelo. Cene zmerne.
M Tenze, ul. I. Nlcolo 4. M ll-l
\
Nov.i uritnicii: ; t«>| .VUI
Wi