Ni dokaza za Kamenikovo krivdo »Spravite jo v bolnico. Tudi na silo!?« o ST. 72 - LETO 63 - CELJE, 12.9.2008 - CENA 1,25 EUR Opekami ike 9. tel it:03M26 80 00 petek, 19. september od 17. do 19. ure NIMM'2 / promocija sobota, 20. september ob 9. uri DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Sejem vseh sejmov MEDNARODNI OBRTNI SEJEM 41.M©S CEUE, 10.-17. SEPTEMBER 2008 NA OGIED EVROPA iN SVET Divji prašiči spetvkontti Kardinal Rodes i^Pred papeiem nimam treme« Drameijslci obvozi čez poi ol>čine ^ [ i ' ^^ CELJE Palestinska junalca v srcu in liisi Celjana Želite, da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezracevan tudi ko so zaprta? (prezračevalni ststem GECCO) Mik (I o o Coljskd cesta SS Vd|nik * Najvei^l sajem lega üsla Evrupe je razstava najboljih dosežkcv podjetništva cec obrti. * Razstavljavcllz Slovenije» 2 Balkana in drugih celin. * PoslovTutoverajaobitiiaPloani^arena.strokovni * Posebna dvorana najnenjena ponudbi za obnovljive viie ener0)e * Sprostitev In sobava. ugodni nakupi, družinske vsto;^iice. FinonCnIDvmcr HYFOSIOUF AinMttA ^^ tli^lSV 080 12 24 www.mik'Ce.si .-C.Ka Vi-i'.- v.r.i jf^j •'t. '•'..t" DOGODKI NOVI TEDNIK \v URŠKA SELIŠNIK UVODNIK Do 21. zastonj Na driavnozborskih volitvah pred M • Štirimi leti se je v Sloveniji zgodila pre- I cejšnja sprememba, saj je oblnst prev- | fitml žela drugačna koalicija, kot je Slovenko vodila do leta 2004, TUdi na Celjskem so pomladne stranke prevladale, pravzaprav so v 5. volilni enoti s sedežem v Celju dosegle najboljši re-zidiai, V Ljubljano smo poslali 12 poslancev. in sicer 4 iz vrst SDS, po dva iz LDS. takracnenSD in NSi, po enega pa iz SLS in DeSUS. Razmere in razmerja so se v štirih letih nekoliko spremenila. Letos smo prvič tudi u Novem tednika izvedli anketo med volivci, ki je v grobem med 400 naključno doklicanimi s širšega celjskega območja pokazala, da se ljudje še niso odločili. Na splošno gledao pa med strankami, ne glede na ankete, volilni pred- in iz-računi £e obstajajo - glede na poznavanje zaćimb tako menda že vedo, kakšen golaž se bo skuhal. Slišadje. da imajo izračune o tem. kdo bo sedel v parlamentu, že ruirejene, seveda pa je precej odvisno od tega, koga poslušaš. Tako je med strankami. Navadni volivci pa moramo sedeti pred televizijo in 11 ur poslušali razpravo o Patrii. se razburjaä, ker je menda nekdo podkupljen in ni dokumentov ...Če prenesemo to na Celjsko -predpostavljamo, da je Boško Šmt srečen, ker je izginil z naslovnic: uTajkune« je za predvolilni čas zamenjala Finska in. kar se tiče našega volilno nebarvanega konca, smo pomirjeni - v Gorenju se ne sekirajo, patria gor ali dol. Ampak ^udje bomo, sodeč po obljubah kandidatov, prihodnja Štiri leta zagotovo bolje žtveli. Letos je volilna kampanja tako iruenzivna, da je osem-letrm hčerka kljub hudemu zobobola med vožnjo opazila, da so se na panojih kar naenkrat pojctuili drugi obrazi -dekletce seveda nima pojma, kje so občinske, pardon okrt^-no-volilnO'komisijske meje. Da o proporcioruilnem volilnem sistemu ali d'Horuitu niti ne govorimo. Pa vendarle: pred štirimi leti Ljubu Žnidarju skoraj 32 odstotkov glasov ni zadoščalo za sedež v državnem zboru, isä volilni okraj pa je v Ljubljano odposlal Ivana Jelena s slabimi 7 odstotki glc^v. ^membno torej ni le to, koliko glasov dobiš, pač pa to, koUko ti glasovi pomenijo kateri stranki. še nekaj smo opazili: letos se kar precej ljudi udeležuje predvolilnih shodov Res, da ne poslušajo, zgroženi sttw, ker se niti ne zabavajo, zagotovo pa poberejo vse majice, kape, kidije in kondome, pojedo golaž in spijejo pivo. Jabolka ostajajo. čeprav $0, kot vse prej našteto, zastonj. Po 21. septembru ne bO(kf več. do takrat pa bodo tudi volivci odloČili TUDI TO SO VOLITVE Šen^urski častni krog Ponikva postaja brez dvoma ena najatraktivnejših Šentjurskih revifjev. Poleg povsem nove šole je letos zrasel Se liCen Športni park s travnatim igriSčem, tartansko stezo in Se nekaterimi privlačnimi športnimi objekti. Jutri bosta trak pred novo pridobitvijo svečano prerezala Sentjui^ki župan in sam predsednik vlade. Ker pa sta Štefan Tisel in Janez Jar^ zgolj slučajno iz iste stranke, so aaslu^iostne promocijske minute bojda hudo nepošteno razdeljene. Iz lokalnega tabora LDS je podžupan Jože Art-nak zato poslal izziv, ki se ga bodo lahko »enakovredno udeležili vsi zaslužni akterji«. Župan, podžupan, direktor občinske uprave, vodja službe za investicije, projektant, ravnatelj šole, predsedniki strank in kandidati na volitvah v državni zbor so povab-Ijeni na ^hibidjski tek. Skupaj z Artnakom naj bi tekli najprej na 200 in nato Se na 800 metrov in sicer pod olimpijskim sloganom Važno je sodelovati, ne pa zmagad. Če bodo izziv sprejeli» sicer Se ni jasno. Kot tudi ni jasno, ka) bo medtem, kot bo Šentjurska politična elita tekla častni krog, počel predsednik vlade. Vsekakor pa bi to aial biti eden bolj spekt^ulamih in zabavnüi Sentjuiških predvolibiih dogodkov. Sto ms iccs r www.tumsek.net 03 42 86 119 r ^LEVIZIJA hot tOOTVpfpyimov Hluli^ INTERNET 'MroctltfD2£Hbp« OlLEFDNIJA - brezplačni pogovori v 310 k^UiBi onirt^lh Neopredeljeni zmagovalci Po merjenju predvolilnega utripa bi se na Celjskem najbolje odrezali še neopredeljeni - Čas za odločitev do 2h septembra Prihodnjo nedeljo nas Čakajo volitve poslancev v državni zbor. V uredništvu le-tos seznama lisi oziroma kandidatov ne bomo objavljali. ker ste broSuro o »svojih« kandidatih že prejeli na dom, smo pa prvič izvedli priložnostno telefonsko anketo na Širšem celjskem območju In ljudi povprašali, Če se bodo udeležili volitev In koga bodo volili. V enajstih volilnih okrajih na Širšem Celjskem se je v boj za mesto poslanca pognalo približno 160 kandidatov. Niihova starost, izobrazba in delo, ki ga opravljajo, so zelo raznoliki« od dijakov do doktorjev znanosti, od 19-letnic do mnogo starejSIh, od brezposelnih preko samostojnih podjetnikovdo direktorjev, Zagotovo pa je vsem skupna želja po uspehu. Kot je pokazala naša anketa, se večina vprašanih Se ni odloČila, koga bodo volili, skoraj četrtina pa se volitev sploh ne bo udeležila. Sicer bi se na Celjskem večina odločila za SDS, tesno za petami ji je skupna lista SLS in SlVIS, sledita jima DeSUS in SD, volivci pa bi se odločali tudi za Zares. Nekoliko manj glasov bi prejela NSi in SNS, povsem na dnu so Zeleni Slo-venije. Lipa in LDS, za ostale liste pa se volivci niso odločali- Podrobnejši rezultati so v tabeli. Naj povemo, da smo klicali volivce v Celju, Rimskih Toplicah, Laškem, Štorah, Petrovčah, Pirešid, Škofji vasi, Žalcu in na Te-harjah. Šlo je res zgolj za pri-ložnosmo telefonsko anketo, zato smo tudi vzorec 402 vprašanih obUkovaii povsem naključno. No, morda je zato, ker smo anketo izvedli o«$us stranka volivci SDS 40 SLS 38 DeSUS 36 SD 35 7ares 12 NSi 3 SNS 2 Zeleni 1 Upa 1 LDS 1 Neopredeljeni 141 Ne gre na volitve 92 SKUPAJ: 402 Zftlwii Neopredeljeni Ne gre n« volitve O 10 20 30 40 M 60 70 eO M 100 110 120 130 140 150 Na telefonsko anketo, katero stranko bodo voliti, sta odgovsnala 402 volivi» z območja Celja. Rimskih Toplicah, Laškega, Štor, Petrove. Pireilce, Ško^e vasi, Žalea in Teharja. pretežno v dopoldanskem času, v njem bilo več starejših, a konec koncev se tudi Slovenci vse bolj staramo. Če še ponovimo: volivci, ki so vpisani v volilni imenik, praviloma glasujejo na volišč v kraju stalnega prebivališča. S strani okrajne volilne komisije prejmejo (udi obvestilo o Številki in sedežu volišča ter o zaporedni številki, pod katero so vpisani v volilni imenik. Obvestilo je informativne narave in ni nujno, da ga volivec prinese s seboj na volišče, je pa zaželeno. Če volivec slučajno obvestila ni prejel, naj se odpravi na volišče, na katerem glasujejo drugi njegovi družinski člani oziroma ki Je najbližje njegovemu prebivališču. Volivec naj ima s seboj osebni dokument, ki izkazuje njegovo Identiteto. Čas za odločitev je do 21. septembra. Tisti, ki pa na volilno nedeljo ne bodo doma, lahko tudi pred državnozbor-skimi volitvami Izkoristijo možnost predčasnega glasovanja in se na volišče, ki je na s^ežu okrajne volilne komisije (praviloma v prostorih upravnih enot) odpravijo med torkom,. 16., in četrtkom, 18. septembrom. US m VOLITVE NSi bo odločala v Kulturnem domu v Velenju je Nova Slovenija v torek predstavila kandidatke in kandidate, ki bodo na voli-tvah nastopili na listi stranke v 5. volilni enoti. Poteg kratke predstavitve vseh kandidatk in kandidatov je predsednik NSi Andrej Bajuk poudaril, da se v stranki zavzemajo za močnejšo in sodobnejšo Slovenijo, zato ne bodo pristal na zgolj zbiranje glasov in tako omogočili, da bi drugi potem odločali o Sloveniji. »Če ni NSi, tudi desnosre-dinske vlade ne bo,« je povedal Bajuk. Invalidom prijazne volitve Letos bodo invalidi in vsi ostali, ki težko hodijo po stopnicah, slabo vidijo ali težko izpolnijo glasovnico, lahko glasovali s pomočjo posebne naprave, ki olajša samostojno in tajno glasovanje na voUtvah. Naprava omogoča glasovanje s pomočjo slušalk, preko na dotik občutljivega ekrana, s pomočjo krmilne palice ali namerilne tipkcvnlre. Naprave hodn po!%tAv]jc>n^ na 20 izbranih voliščih po vsej državi. Ta volišča so brez arhitektonskih ovir in povsem dostopna invalidom.Vsi, ki bi želeli glasovati s pomočjo naprave za glasovanje, morajo svojo željo izraziti na posebnem obrazcu okrajnim volilnim komisijam do četrtka. Na Celjskem bodo volišča, namenjena invalidom, postavili na sedežih upravnih enot v - it. 72-12. september 2008 - Celju, Žalcu in Velenju, gasilskem domu v Šentjurju, sedežih občin Mozirje in Slovenske Konjice, v avli dvorane Tri lilije v Laškem in v Kultiu'nem domu v Šmarju pri Jelšah. US Po ljudsko Slovenska ljudska stranka pripravlja v nedeljo v Celju svoj tradicionalni letni tabor. Pričakujejo več kot 10 tisoč članov in simpatizerjev stranke. T^bor se bo začel ob 10. uri z mašo v cerkvi sv. Danijela, ki jo bo vodil celjski Škof Anton Stres. Opoldne bo na osrednjem prizorišču, ki bo na parkirišču za mestno občino, zbrane nagovoril predsednik stranke in celjski župan Bojan Šrot. Zatem pa obljubljajo pravo ljudsko veselico z glasbeni nastopi skupine Akond, Vitezov Celjsldh, Valentina JužniČa s Prifarskimi muzikanti. Tima Ribiča in Matjaža Robavsa. Udeležencem tabora obljubljajo tudi brezplačne vstopnice za ogled mednarodnega obrtnega sejma. BS Šentjursko soočenje brez TIsia v veliki dvorani Občine Šentjur bo edino javno soočenje šentjurskih poslanskih kandidatov. Prireditev v organizaciji lokalnega Časopisa Šentjurske novice bo v torek, 26. septembra, ob 19. uri. Udeležbo je župan Stefan Tisel, kandidat SDS, že odpovedal. STO NOVI TEDNIK DOGODKI Zahvala vojakom Predsednik države dr. Danilo Türk na sprejemu slovenskih »mirovnikov« s slovesnostjo v celjski vojašnici sta se Slovenska vojska in drŽava v torek zahvalili pripadnicam in pripadnikom 17. slovenskega kontingenta iz operacije kriznega odzivanja na Kosovu in članom 9. kontingenta iz operacije Isaf v Afganistanu. Postrojenima enotama 416 slovenskih vojakov je za uspešno opravljeno delo najprej čestital načelnik generalštaba Slovenske vojske, general podpolkovnik Al-bin Gutman, ki je sodelujočim v mirovnih misijah dejal, da opravljajo poklic» ki je poslanstvo, še zlasti tam, kjer mir ni samoumevna vrednota. Posebej se je v imenu države vojakom za častno opravljeno delo zahvalil predsednik republike dr. Danilo Türk. Posebne zahvale je namenil pripadr\ikom misije na Kosovu, ki so tam opravljali mirovne naloge v najbolj občutljivem času razglasitve neodvisnosti. »Država je hvaležna in ponosna na delo, ki ste ga opravili, Še posebej zato, ker se zavedamo, kako so mirovne misije zahtevne -politično, vojaško in psihološko,« je dejal Ttirk in obljubil vso podporo države pri premagovanju morebitnih stresov. Govoril je tudi o domoljubju» ki ga moramo kot suveren narod graditi s ponosom. »Utrditi moramo razumevanje. da so mirovne operacije del našega domoljubja. Slovenija je neodvisna država in na- M: VOLITVE: Zelena koalicija za kakovost iivljenja Na letošnjih državnozborskih volitvah bodo volivci imeli možnost Izbirati tudi predstavnike, ki prihajajo iz vrst civilnih inicla^ tiv ali zeleno obarvanih strank. V Celju sta v tem tednu stranki Zeleni progres ter Zelena stranka predstavili kandidatno listo Zelena koalicija. V peti volilni enoti na listi Zelena koalicija kandidirajo nekatera javnosti znana imena, kot je na primer Marta Slakan s Prose-niškega, ki že veČ let opozarja na okoljsko problematiko ob deponiji sadre na Proseniškem, zdravnik Franc Faza rine iz Vojnika, ki pravi, da se bo Še posebej boril za odpravo hmeljskih nasadov v Vojniku, ter predstavnica Projektne pisarne Celje, zdravo mesto, Alenka Avguštin. Na listi so še Milan Kovačič iz Celja, Rok Ušen iz Braslovč, Alojz Kovačič iz Pe-trovč ter Milan Mrdjenovič iz Ravn na Koroškem. Kandidati lisce se zavzemajo za odpravo okoljskih težav, uvedbo zelene in finančne policije ter izločitev inšpekcijskih služb iz okrilja matičnih ministrstev. Kot pravi predsednik stranke Zeleni progres TomaŽ Ogrin, takšne alternative, kot so predstavljeni kandidati na listi Zeiene koalicije, ki želijo doseči zdravo okolje za ljudi in zanamce, ne nudi nobena d os eda j parlamentarna stranka. RP ša pripadnost domovini se izraža med drugim tudi z udeležbo v prizadevanjih za mednarodni mir. To moramo razumeti in prav se mi zdi, da to, kadar je priložnost, poudari tudi predsednik.« Slovesnost so zaključili s podelitvijo medalj poveljujočim častnikom na misiji. BRST Foto: SHERPA 'Jj 5 ■»♦H W .0 » ^ t^ / ■i : r, Predsednik republike in vrhovni poveljnik eborozenih sil dr. Danilo Turk je pripadnike obeh mirovnih kontingentov slovenske vojske pozdrevil s častnim mimohodom. zares vrnimo dostojanstvo poirtiki in ljudem. ker to HOČEMO! Iz izkušenj v preteklosti zares delujmo v sedanjosti za prihodnost ker to ZMOREMO! Povezovanje za napredek, ker le to zares5teje! Verjamemo» da nam bo skupaj z vami in močno ekipo, ki stoji za imenom zares, to tudi USPELO! www.zares.si Ste zares pripravljeni prevzeti odgovornost za spremembe? Bodite torej zares aktivni, z nami ste LAHKO! 21, septembra oddajte svoj glas, ta pri nas zares Šteje! dr. Branko Lobnikar www.zares.si it. 72 -12. september 20M m DOGODKI NOVI TEDNIK Marijino cericev so hoteli podreti V Celju je bila v ponedeljek, na cerkveni praznik Marijinega rojstva, slovesna otvoritev obnovljene Marijine cerkve v srediSČu mesta. Blagoslov obnovljene zu-nanjščine je opra>^ celjski Škof dr. Anton Stres. Obno-va je bila dolgotrajna» z njo so začeli predlani. »Za Celje ima Marijina cer-kevposebno mesto, Uidi s kul-rumozgodovinskega vidika nagega mesta>«< poudana celjski opat Marjan Jezemik. Zna-menita cerkev, ki je bila posvečena leta 1310, je shižila dolga stoletja kot grobnica celjskih grofov, pozneje so ob nj^ zgradili minoritski samostan, katerega ostanek Je danes stavba celjskih zaporov. Stari pi-sker. V začetku 19. stoletja bi jo po cesarjevem ukazu morali celo podreti» vendar je nemški del prebivalstva Celja zaprosil, da bi služila za njihove potrebe. Od tod nekdaj pogosto uporabljani imeni »mi-noritska« in »nemSka« cerkev. V prihodnosti bo tr^ia postoriti Še m^usikdj v notranjščini Marijine (%Tkve, v stolni cericvi sv. Danijela pa je potrebno obnoviti zunanjščino, predvsem streho. Obnove je prav tako potrebna cerkev sv. Maksimilijana Celjskega pri avtobusni postaji, ki jo uporabljajo pravoslavni verniki. Po različnih posegih je Marijina cerkev d^es gotska» z baročno podobo ter neoro-manskim zvonikom. V zadnjih letih se je vse bolj kazala potreba po pröiovi njene zunanjš-Čine, saj je postaja za okolico nevarna. Z obnovo zvonika so začdi predlani, nato so nadaljevali z obnovo strehe, fasade ter kamnitega okrasja. Obnova je bila dolgotrajna» sa; se je med obnovitvenimi deli kzl^zalo, da je celotno ostrešje dotrajano ter da grozi po-drtje stropa. Tako je bilo med dru^m potrebno novo gradbeno dovoljenje, zato so dela trajala vse do sredine letošnjega poletja. »Zaključnih računov Še ni, obnova bo stala okoli osemsto tisoč evrov, od česar je 170 tisoč evrov dalo ministrstvo za kulturo,« odgovarja na vprašanje o stroških zahtevne obnove opat Jez^nik »Ostalo so darovali verniki ter redka pod-jetja,« dodaja. Nekaj računov bo ostalo neplačanih, zato razmišlja župnija v skrajnem primeru celo o najetju kredita. BRANE JERANKO Sodišče v novih prostorili Od srede deluje Žalsko okrožno sodišče v neposredni bližini avtobusne postaje« kamor se je preselilo v nove urejene prostore iz občinske stavbe. Kot je pojasnil minister za pravosodje lüvro Sturm, so se za selitev odločili, ker so prostori v lasti države in ne bo treba plačevati najemnine. V ministrstvu napovedujejo, da bodo pri žalski občinski stavbi dozidali prizidek, za kar bo po zagotovilu župana Lojzeta Posedek občiria brezplačno odstopila zemljišče. Novi prostori na dobrih 200 kvadramih metrih so po mnenju ministra Šturma velika pridobitev za eoo najbolj uspešnih slovenskih sodišč» sicer pa je ministrstvo za urejanje prostorov Žalcu v zadnjih letih namenilo 62 tisoč evrov. US, foto: GnipA Še vedno preveč samomorov z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so ob 10. septembru, svetovnem dnevu preprečevanja samomora, sporočili, da ježe tretje leto zapored število samomorov v celjski regiji nižje. V Sloveniji vsako leto stori samomor od 500 do 600 ljudi. Za več kot dvajsetletno ob-dob je je v preteklosti veljalo» da je bilo na Celjskem v povpr^ju od IGO do 12D samomorov na leto. V letih 2005» 2006 in 2007 pa je samomor naredilo v povprečju od 20 do 30 ljudi manj kot v obdobju poprej. V letu 2007 si je življenje vzelo 73 ljudi iz celjske regije. Razlogov za visoko stopnjo samomoiilnostl je več. Med njimi so alkoholizem, introvertiranost ter občutek majhnosti» gospodarske in socialne razmere. Naraščajoče cene osnovnih življenj- skih potrebščin na eni strani ter nizke pokojnine in plače na drugi lahko povzročajo veliko materia^o stisko in občutke brezizhodnosti. Večajo se zahteve delodajalcev, vse več je zaposlitev za določen delovni Čas, za Človeka pa je izjemno pomem- ben občutek varnosti, ki ga dajejo trdne družbene in gospodarske razmere ter gotova prihodnost. Med vzroke za samomor se uvrščajo tudi slabi medosebni odnosi» vse večja tekmovalnost, hiter tempo Življenja, razpad družine kot osnovne celice, osamljenost, izguba bližnjih» pomanjkanje vrednot in vsesplošna odtujenost. Ob svetovnan dnevu preprečevanja samomora je dmŠtvo Ozara Slovenija izdalo roman TUnel» trgovina s samomorilskimi pripomočlti, avtorja Žige Valetiča. Veseli bi bili» če bi mman prispeval k znižanju števila samomorov v Sloveniji, podobno kot je 10 na finskem uspelo avtorju romana Očarljivi skupinski samomor. Artu Paa-sillini. SAŠO HOČEVAR nova jpolitika zares kandidatka v 5. volilnem okraju mag. Petra Stepišnik, univ. dipl ped. zares za povečanje gospodarske konkurenčnosti in stabilnost javnih financ na temelju trajnostnega razvoja zares za ustvarjalnost, za znanje in znanstveno tehnološki razvoj zares za odzivno socialno politiko in krepitev socialnega kapitala zares za trajnostno upravljanje z naravnimi in energetskimi viri zares za odgovorno javno politiko in upravljanje z državo zares kandidat v 4. volilnem okraju Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. i www.zares.si WÜIC Št. 72 • 12. september 2008 NOVI TEDNIK gpmiÄLNO Izpadel odsek Velenje Dijakom v dijaškem domu se faodo oktobn ponovno pridnižilttudi Študenti. Dijaki in študenti pod isto streiio Za drugega dijaka v domu brezplačno - Celjski dijaški dom še ima nekaj prostih mest Tüöi v tekočem šolskem letu v celjskem dijaškem domu bivajo številni dija* ki, predvsem takšni» ki v celjske srednje Šole prihajajo iz bol) oddaljenih krajev. Zanje Še ostaja oekaj prostih mest. Kot je bila že lanska praksa, pa je dijaški dom letos ponovno objavil razpis za študente. Letošnja novost |e subvencionirana oskrbnina za drugega in več dijakov. Trenutno v celjskem dijaškem domu biva 267 dijakov, ki so organizirani v 10 vzgojnih skupin. Varovanci že tradicionalno prihajajo predvsem iz Savinjske doline in s Kozjanskega, po besedah ravnateljice Nataše Kajba Gorjup pa je v dijaškem domu na voljo Še okoli 20 mest, s tem da računajo Še na nove vloge, ki jih sicer sprejemajo vse šolsko leto. »Morda bo kakšna dodatna vloga za bivanje v domu prispela tudi na račun uvedenega toplega obroka v Šolah In po- daljšanja pouka. Dijaki iz oddaljenih krajev, ki Imajo vrh tega še težave s prometnimi povezavami, namreč domov prihajajo precej pozno, morda bo za koga ustrezna rešitev ravno dijaški dom. Novost Je Še, da letos dijakom ponujamo eno in tri-postelj-ne sobe>« pravi KaJba Gor-jupova. SožHje različnih populacij z oktobrom, ko se začne študijsko leto, pričakujejo v dijaškem domu ponovno tudi študente; razpisali so približno 140 mest in do sedaj prejeli 120 vlog študentov. »Po 15. septembru naj bi se vedelo, ali bomo sprejeli vse študente ali bomo morali oblikovati prednostne liste, na podlagi katerih bomo odločali o prejetih vlogah.« pojasnjuje Kajba Gorjup ova. »Nekaj mest bomo vsekakor prihranili za dijake, ki jim je dom v prvi vrsti tudi Za drugoga dijaka brezplačno Povsem v senci uvedbe brezplačnega vrtca za drugega otroka je ostala v aprilu sprejeta zakooođa|a, s katero ministrstvo za šolstvo staršem oziroma plačnikom, ki imajo v dijaškem domu hkrati dva dijaka ali več (zakoD velja tudi za študente višjega strokovnega izobraževanja), subvencionira bivanje za drugega ali več dijakov. Zakon ]e veljal že v aprilu in maju, s septembrom pa je višina sofinanciranja plačil stroškov bivanja enaka celotni vrednosti oskitoine in znaša 201 evro> id ga ministrstvo nakaže dijaškemu domu. V celjskem dijaškem domu so po besedah Kajba Gorjupove prejeli 30 takšnih vlog, ki jih v teh dneh že preverjajo prt ostalih dijaških domovih in drugih pristojnih organih. namenjen. Študentje se sicer lažje znajdejo, dinamika bivanja je drugačna od dijaške; nekateri si vmes premislijo. se izselijo, ali najdejo drugačne rešitve. Res je, da so mnogi študenti nekoliko nezadovoljni z bivanjem v di-jaškem domu, ki Je pač do določene mere podvrženo us-taljenemu hišnemu redu dijakov. Nekateri si Študentsko življenje predstavljajo drugače»« še razmišlja Kajba Gor-jupova o izkuSnJah iz minulega leta. Vendar alternative za številne študente zaenkrat pač ni, še posebej, če si ne morejo privoščiti bivanja pri zasebnikih. Veliko prahu je v začetku poletja že sprožila pobuda celjsl^ Študentov ^e-de gradnje študentskega doma, ki so spomnili na pred letom dni podpisano namero o gradnji. Čeprav je občina vse potrebno zagotovila, je ministrstvo vmes že prepolovilo predvidena sredstva za gradnjo in štev^o ležišč. Teh naj bi büo, ko se bo dom sploh začel graditi [občina in ministrstvo še iščeta skupni jezik), zgolj 80. Glede na število do sedaj prqetih vlog v dijaškem domu ter dejstvi, da je že lani 30 odstotkov od okoli 7 tisoč vpisanih Študentov prihajalo izven Savinjske statistične regije in da Jim bo regija v letošnjem študijskem letu ponudila še nove študijske pro-^ame, se to vsekakor zdi pre-malo. POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA Očitno se z izborom trase hitre ceste na severnem delu tretje razvojne osi precej zapleta. Na včerajšnji se^ vlade se je zgodilo nekaj, česar praktično skoraj nihče nI pričakoval - vlada je namreč sprejela sklep o začetku priprave treh drevnih prostorskih načrtov (DPN), nt pa sprejela sklepa o začetku priprave DPN od Štajerske avtoceste do Velenja, ki je praktično najpomembnejši za celjsko območje. Tako je vlada sprejela sklepe glede DPN za državno cesto od Otiškega Vrha do meje z Avstrijo» od Slovenj Gradca do Dravograda ter od Velenja - jug do Slovenj Gradca, ni pa sprejela najpomembnejšega sklepa za Celjsko, in sicer o začetku priprave državnega prostorskega načrta od štajerske avtoceste do Velenja. Sklep je sicer minister za okolje Janez Podobnik predlagal« kakor pa kaže» so ga zaustavili pomisleki ministrstva za kmetijstvo oziroma pripombe zaradi »uničevanja« najboljše zemlje. V Velenju so že reagirali in za danes skhojjejo novinarsko konferenco, minister Podobnik pa je včeraj napovedal, da se bo Še danes, torej v petek, sestal z ministrom Jarcem in da naj bi vlada že prihodnji teden sprejela tudi zadnji sklep, hkrati pa Je napovedal tudi pogajanja s Civilno iniciativo Braslovče. US Iščejo nove prostovoljke Društvo SOS telefon vabi k sodelovanju nove prostovoljke. Prostovoljno delo se opravlja kot svetovanje na SOS telefonu za ženske In otroke - žrtve nasilja v Celju in v Ljubljani. Osnovno usposabljanje za svetovalno delo bo od 30. septembra do 25. oktobra v Celju. Društvo SOS telefon Je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ki že od leta 1989 nudi psihosocialno pomoč ženski in otrokom, ki doživljajo nasilje. Deluje na nadonaiiu ravni, osnovni programi pa so: SOS telefon za ženske in otroke - Žitve nasilja. zatočišče za ženske in otroke - žrtve nasQja (nahaja se v Ljubljani, vanj pa sprejemajo ženske in otroke iz vse Slovenije), skupina za samopomoč za ženske z izkušnjo nasilja. Izvajajo rudi preventivne de- javnosti - izobraževanje, oza-veščanje in informiranje splošne in strokovne Javnosti o problematiki nasilja nad Ženskami in nasUja nad otroki. Za podrobnejše informacije glede usposabljanja pokličite v pisarno Društva SOS telefon, na tel. št. 01 S44-35-l3aU01544^3514, vsak delavnik od 9.00 do 15.00. IZJAVA TEDNA Leta* takšna in drugačna »Mene so pri 50ih zamenjali, češ da sem prestar.« »Oče« Gorenja Ivan Atelšek po pojasnilu sedanjega predsednika uprave Pranja Bobinca, da bo kmalu praznoval abrahama. 14. september 2008, Celje, ob 9. uri i I Vabimo vas na ljudsko j druženje s članicami in člani I Slovenske ljudske stranke! it. 72 • 12« septembar 2008 m GOSPODARSTVO O cetis Celje v znamenju sejma Misliti je treba na »male« - Na sejem po nasvet Celje bo naslednjih nekaj dni živelo v duhu podjetništva in obrti. O letošnjem sejmu» na katerega je organizator uspel privabiti več kot tisoč neposrednih razstav-Ijavcev in 33 držav, so vsi ^avnostni govorci na odprtju imeli zgolj pohvalne besede. TUdI na račun države. ki je končno poskrbela tudi za »ta male« podjetnike. Ker je sejem prostor, na katerem se predstavljajo predvsem mala in srednje velika podjetja, že nekaj let na njem aktivno sodeluje obrtno-podjetniška zbornica. V njenem imenu je predsednik Miroslav Kiun pohvalil odzivnost države, ki je vedno bolj dovzetna za potrebe malih podjetij. »Veliko zakonskih določb je že pisanih na kožo majhnih,« je dejal v svojem uvodnem govoru- »A zadovoljni seveda ne moremo bitil Od nove vlade - kakršna koli (a bo - pričakujemo, da bo zmanj-šala davčne obremenitve dela, zagotovila davčne olajšave za reinvestiranje tudi za Sejem j« uredm odprl predsednik države Danilo Turk, ki si je po odpr^u ^irpa) z ministra, direktofjem Celjskega sejma ter s predsednikom Dbrtno-podjetniike zbornice Miroslavom Klunom ogledel sejmisce. samozaposlene. uredila de-lovnopravno zakonodajo in da bo začemikom znižala davek na dobiček. Predvsem pa vladi polagamo na srce, da mora pri vseh zakonih in predpisih upoštevati načelo: mislimo najprej na male,« je zaključil Klun. Na sejmu, ki so ga poimenovali kot praznik obrti in podjetništva, bo znova veliko priložnosti za pridobivanje in izmenjavo informacij tako za podjetnike in obrtnike kot zasebne obiskovalce. V vseh sejemskih dneh bo več kot 80 strokovnih prire- ditev, organizirana bodo mednarodna srečanja (danes je napovedana delegacija Vojvodine), obiskovalcem bodo svetovali strokovnjaki s finančnega, z davčnega, nepre-mičninskega in gradbenega področja. RP. foto: SHERPA v Gorenju brez strahu Po torkovi izredni seji o Patrli, ko so poslanci po 11 urah razprav pričakovano podprli predlagane sklepe, so se na dogajanje odzvali v velenjskem Gorenju oziroma Indopu, kjer izdelujejo sporne osemkolesnike za Slovensko vojsko. Poslanci so s sprejetimi sklepi med drugim izrekli podporo tožilstvu in policiji pri preiskavi kaznivih dejanj, ministrstvo za obrambo pa pozvali, da v primeru potrjenega suma korupcije nemudoma uporabi konkurenčno klavzulo in prekine pogodbo o dobavi oklepni- kov. Kakor pravijo v Gorenju, jim je vodstvo Patrie zagotovilo, da dogajanje v nobenem smislu ne bo vplivalo na uspešno sodelovanje med Patrio in hčerinsko družbo Indop kot partnerjema v projektu dobave kolesnikov za Slovensko vojsko. Terminski plani dela in dobav so odvisni od naročnika, v Indopu jih le dosledno izpolnjujejo v skladu z dogovorom. »Po zagotovilih naročnika, torej Patrie, in ministra za obrambo tudi ni nobenih ute-meljenih indicev, da bi moralo ministisivo uveljaviti protikorupcijsko klavzulo. Tlidi v primeru, če bi do tega prišlo in bi se pogodba razdrla, posledice za Gorenje ne bi bile velike. Posle v okviru vojaškega progama imamo namreč ustrezno zavarovane v okviru medsebojnih pogodb z naročnikom, torej Patrio,« poudarja Uršula Menih • Doki, direktorica sliiž-be za odnose z javnostmi v Gorenju. Glede bojazru o posledicah je Menih - Doklova povedala, da posel s kolesnikl predstavlja slaba dva odstotka v skupnih prihodkih Skupine Gorenje. Od najave sodelovanja v projektu junija 2006 se je v okviru področja strojegradnje za področje vojaške industrije oblikovalo hčerinsko podjetje Indop. Naložba v ta program je vredna milijon evrov, kar pomeni dober odstotek v okviru celotnih investicij Gorenja, ki so lani znašale 74,1 milijona evrov. »Morebitna prekinitev dobav kolesnikov Slovenski vojski pa bi za Gorenje pomenila tudi krepitev in usmerjanje v nove programe in posle, Id izkoriŠ^jo Gorenje-ve bogate izkušnje, znanje, tehnologije in proizvodne kapacitete,« zaključuje Menih - Doklova. US Hardi: premoženje za postopek Na celjskem okrožnem sodišču je bil v sredo prvi narok za preizkus terjatev žalske Arke, ki je bila bolje poznana po svojih diskontih Hardi. Upniki so prijavili več kot 500 terjatev, pri čemer njihova skupna vsota presega 10,6 milijona evrov. Tako dolgega in obsežnega seznama prijavljenih terjatev celjsko sodišče Že dolgo ni videlo. Enako velja za dokumentacijo, shranjeno v arhivu. Gre namreč za dolgotrajno in obsežno zgodbo, ki se je novembra lani začela s prisilno poravnavo in nato končala s stečajem, ki se je enkrat vmes zaradi pritožbe prekinil ter po treh mesecih ponovno začel. Največja težava, zaradi katere ta spis obsega že več kot tisoč strani, je v tem, da je bilo sprva opisano premoženjsko stanje in stanje, izkazano v knjigovodskih listinah družbe, povsem drugačno od realnega, je povzel stečajni upravitelj Borut Soklič. Namesto nekaj milijonov evrov premoženja ima podjetje le od 200 do 300 tisoč evrov opredmetenega premoženja, kar ni dovolj niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, kaj šele za poplačilo 506 upnikov, kolikor jih je v vseh treh postopkih vložilo svoje terjatve. Nekaj upnikov je sicer svoje terjatve vlo^o kar trikrat, kljub vsemu skupna vsota prijav« Ijenih terjatev še vseeno presega 10.6 milijona evrov. Stečajni upravitelj je omenil še štiri teriatve, ki so neiz-jasnjene, saj dva upnika uveljavljata isto pravico »na« eni in isti zadevi. V enem prime- ru se je koi upnik prijavilo podjetje Lider, ki je v lasti nekdaj prvega moža Hardija Daria Ša-verja, hkrati pa pravico do istega poslovnega prostora terja tudi SKB leazing. Ne Lider ne SKB leazing najverjemeje tako ali tako ne bosta poplačana iz skromne stečajne mase. Nekaj tožb, od katerih se lahko nadejajo novih prilivov za stečajno maso, je sicer Še odprtih, vendar so možnosti za poplaölo majhne. Večina upnikov Arke tako niti slučajno ne bo poplačana. ROZMARI PETEK Dnjgo stavbo Tahnopolisa je simbolično odprlo pot podjetnikov, ki Imi jo v now stavbi H svojo poslovno prostore (na sHIü sta Robon Jurovic tor Matej Bracun, v ozodju stoji Boris Klančnik). Blišč Tehnopolisa Včeraj se je končala dvodnevna mednarodna finančna konferenca, s katero je Tehnopolis žele) že pred izgradnjo finančnega in investicijskega središča nase opozoriti glavne finančne igralce iz Evrope in zahodnega Balkana. V sredo zvečer so po konferenci z velikim bliščem odprli drug^ objekt Tehopolisa, ki je bil dokončan pred kratkim, medtem ko se gradi že tretji, ki bo dokončan predvidoma konec leta. Včeraj so postavili Se temeljni kamen za finančni center, vreden 60 milijonov evrov. Center bo obsegal poslovne objekte v velikosti 40 tisoč kvadratnih metrov, v njih pa bosta poleg finančnega centra Še hotel s petimi zvezdicami ter kongresni center. Kot ocenjuje direktor Tehnopolisa Boris KJančnik, bo celotno tehnološko mesto, v katerem trenutno deluje 80 podjetij, v celoti zaživelo čez pet do deset let. Takrat bo v njem na 40 tisoč kvadratnih metrih delovalo od 200 do 250 novih podjetij, mesto pa bo predvsem zaradi finančnega središča in mednarodne fakultete pomenilo most med Evropo in zahodnim Balkanom. ROZMARI PETEK Foto: MARKO MAZEJ isAr ORADBCNltTVO dM, Petalinikova 13 32l2Vo(nlk Tel: 041/643 433,643139 Fax: 03/577 29 57 'iimim/im/ifMm (t*nl, pimi. iMiZKli. mM) -immcnnttmnmjHtt -MJumijnMmMmmjam 'twMfuan -mQK2GUDS8KII0MZIiaJ8 -mmmmi STISKALNICE ZA SADJE »PREŠE« ŽAGAR BM9fntrf.p. Tov«mUka7,33]2 Prebold www.«urotnoK.hiz. M Ü3/70? 34 70, b)(:aV7Q5347l 214 • RAZUMIH VELIKOSTI • NAGIBNA VARIANTA-ENOSTAVNO rOLNJENlE IN PRAZNJENJE • KVAIFTETNAIZDRLAVA, UGODNE aN • IZDELANE IZ NERJAVNEGA |EKU m št. 72 - 16. september 2008 ©toll parlmrimJMßimolimm ^yCTUALNO »Spravite jo v bolnico. Tudi na siio!?€f Nikogar ni mogoče v nič prisiliti - Niti zaradi njegovega zdravja ne • Koliko informacij o zdravstvenem stanju in komu? POZOR, HUD PES IzcNinosabolnik-zdravnik se poraja niz vprašanj, na katere nikoli ne bomo dobili enoznačnih odgovorov. Kolikšne so pristojnosti zdravnika in kdaj se morajo le-te ukloniti pravicam bolnika» sicer načeloma določa zakonodaja» a v praksi Življenje iz dneva v dan riše različne podobe» takšne, ki se v vseh svojih podrobnostih ne najdejo v nc^neia paragrafu. Kako torej ravnati? Marija in Milan Djaković sta upokojenski par z eno največjih starostnih težav. O tem, kako je od kapi prizadeta in obnemogla žena ostala v oskrbi svojega ostarelega moža. smo pred časom pisali tudi mi, Gre za ljudi, ki potrebujejo 24-umo oskrbo in nego» a ostajajo sami ali v rokah nekoga, ki zanje prav tako ni sposoben skrbeli. V domovih ni prostora, negoval-mh možnosti primanjkuje. Takien nesrečen splet oko^Š-Čin bo iz leta v leto zadel več ljudi. A med vrsticami je obupan mož izrazil tudi zamero do zdravnika, češ da ni pravočasno poskrbel za Marijo. Četudi pod prisilo. Na tem mestu omenjeni zdravnik Miran Kolar dogodek osvetljuje Se z druge plati: »Prisilna hospi-talizaci)a ni hec. Za nikogar od vpletenih!« Zdravnik Miran Kolar je bil tisti dan dežuren. »Na klic sem se odzval z dvema reševalcema in reševalnim vozilom. Mož je povedal, da je žena nekoliko zdravstveno zmedena, Po temeljitem zdravstvenem pregledu na kraju sem ugotovil, da je gospa samo zmedena, simptomatike poškodb, drugih bolezenskih stanj ali celo kapi v tistem trenutku nikakor ni bilo zaznati. To trdim z vso odgovornostjo, kar je z 12 leti izkušenj na terenu imam. Glede na to, da se je zaradi podobnega stanja v preteklosti že zdravila, sem za- Mrran Kolar ključil, da bi bil pregled pri specialistu vsekakor nujen. A ker je bila gospa toliko prisebna, da je to kategorično in odločno zavrnila, je na silo seveda nismo mogli odpeljati. Smiselno se je odzivala, medtem ko simptomatika ni bila tako huda, da bi bila vredna policistov z lisicami.« Tako je namreč videti prisilna hospitalizacija» da si ne bomo delali utvar. »Mož je sicer prosil, naj jo prisibo odpeljemo, a ko smo dejali, naj to stori sam - mi bi mu seveda asistirali in jo tudi odpeljali - seje umaknil- O tem smo se pregovarjali pnljližno pol ure, potem smo dobili klic za drugo intervencijo. Drugega kot napotnico s priporočilom, naj jo Čim prej odpeljejo na pregled, mu nisem mogel dati. Kap in vse ostalo je prišlo kasneje. Djakovič je približno tri mesece po dogodku prišel k meni z zahtevami, da ure-dimza gospo vsemogoče ugodnosti, češ da bom s tem opral svojo odgovornost za njeno stanje. A so stvari medicinsko Čisto jasne. To ni ne prvi ne zadnji primer, v vseh pa sem ravnal enako, v skladu z doktrino in etiko. Kasnejši zapleti pač niso nastali zaradi moje odgovornosti,« zatrdi Kolar. Tudi neidravljenje je osebna pravica Res je» da je hospitalizacija brez bolnikove privolitve sporna, »V roke vzameš njegovo svobodo, se greš policaja in odločaš o njegovi usodi. Tega brez resnično trdnih argumentov, nihče ne dela rad.« Vendar v določenih situacij ah drugače enostavno ne gre. Bolnika lahko brez njegove privolitve hospitalizirajo in zdravijo, kadar zaradi duševne bolezni ne more issaziti svoje volje ali ogroža svoje oziroma tuje zdravje ali &ljenje. »Ne glede na vse pogajalske sposobnosti in preventivne ukrepe te v povprečju enkrat do dvakrat na leto doleti prisilna hospitalizacija.« Takrat je treba izpolniti določen for-mular in poklicati policijo. Če seveda že ni na loaju pred zdravnikom. Ta bolnika prisilno privede v psihiatrično bolnišnico. Če se tam postopek še vedno nadaljuje proti bolnikovi volji, se vključijo pristojno sodišče, neodvisen psihiater in padentov odvetnik. Po potrebi zaslišijo rudi zdravnika, ki je prisilno hospitalizacijo odredil- »Zadeva je izredno kočljiva. Če si izdal neupravičen nalog, si kot zdravnik lahka tarča tožbe. Tlidi v Sloveniji se to pojavlja vedno pogosteje. Zato se tćiinih postopkov, razen v izjemnih primerih, zdravniki izogibajo. V praksi se ml je velikokrat zgodilo, da mi ie psihiater naložil naj odredim prisilno hospitalizacijo. Še en dokaz, da je zadeva resnično kočljiva. Tudi v primerih, ko anamneza govori o prisotnosti duševne bolezni, a je v tistem [renuticu človek razsoden in nikogar ne ogroža, ga prisilno ne moreš peljati v bolnišnico.«^ Kaj se zgodi, ko duševno zdrav Človek z odklanjanjem zdravljenja ogroža svoje življenje? »Nič. Nihče nima pravice posegati v njego- vo integriteto. Zdravljenje ali nezdravljen je je njegova osebna pravi ca,«odgovajjd Kolar. Kaj povedati na smrt bolnemu? če imajo starši pravico zastopati otrokove interese, to za Ženo in moža velja samo s pisnim dokazilom oziroma z odredbo sodišča o odvzemu opravilne sposobnosti. Sicer ne. Enako je z vpogledom v zdravstveni karton. Razen za bolnika in njegovega zdravnika je stvar zaprta. Brez posebnega naloga nihče drug nima vpogleda. A se tovrsme nehotene nepravilnosti dogajajo iz dneva v dan. »Res je, da so to-vrsmo dobro obveščeni Ijud-je> ki s tožbami samo Čakajo na takšne napake» iz dneva v dan pogostejši.« Zlasti pri pošiljanju osebnih kartonov na razne zdravstvene konzilije» zavarovalniške komisije, osebnem vročanju le-teh bolnikom in še bi lahko naštevali, je prostora za ribarjenje v kknem veliko. Zakon je v tem pogledu vseeno jasen. T\idi dajanje osebnih zdravstvenih informacij tretji osebi je sporno. So-r(^niki gor ali dol Seveda si človek še vedno težko predstavlja, da bi moral ob pogovoru z zdravnikom, kako kaže obnemoglemu staršu, imeti ob sebi od očeta ali mame podpisano izjavo, da to dovoljujeta. »Vsekakor bi bilo od bolnika treba pridobiti privoljenje» komu lahko posredujemo informacije o njegovem zdravju.« A stvari postanejo Še bolj kočljive. Kaj in koliko povedati na smn bolnemu Člove-ku? Še do nedavnega je veljala praksa, da nič resnično zaskrbljujočega- Zdaj bi mimogrede našli kup ljudi, ki bi ob tem zaradi prizadetosti skočili do stropa, ker jim take informacije pač nima nihče pravice skrivati. Zakona, ki bi zajel vse odtenke vsakega posameznega primera v tako intimnih stvareh» kot je odnos do smrti, seveda ne bodo nikdar napisali. Kot pravi Miran Kolar, je pravica vedeti in povedati tu relativna. »Sorodniki so tisd, od katerih dobivaš informacije» so tisti, ki za človeka skrbijo in v največji meri poznajo človeka. Vsak je svet zase. Nekaterim pomagaš s tem, da jim poveš, drugim tako. da jim ne. Nikoli, ampak res nikoli ne napoveduješ. koliko časa ima človek še pred sabo, Tüdi najtežji pri« meri so že velikokrat presenetili,« zaključi Miran Kolar, doktor medicine. Vsekakor so osebne informacije in spoštovanje osebne volje v zdravstvu bolj problematični kot kjerkoli drugje. Ravnanje z obojim je še najbolj podob-q0 plesanju po noževem rezilu. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Podkupnina Arthur Schoppenhauer je nekoč napisal knjigo Eristič-na dialektika» v kateri je zbral malo več kol trideset trikov, da imaš vedno prav. Napisal je ni zato, da bi postala priročnik za tiste, ki bi želeli imeti vedno prav, temveč da bi obvaroval in podučil tiste, ki imajo prav, a jim nekdo skuša s tri^ zameglili resnico. Pisal jo je s plemenitim ciljem, na koncu katerega je stala resnica. Eden od trikov, ki jih Je opisoval, govorcu služi, da iz bistva problema preusmeri razgovor nekam drugam, da v samo razpravo počasi vnese povsem drug predmet debate, da bi $ tem zameglil aii celo povsem opustil, skril prvotno temo in začel prepir na ravni, kjer je od nasprotnika močnejši. Ko spremljam vso to frustrira-jočo in nadvse pritlehno »gobcarijo« okoU podkup-nin> dobivam vtis, da je od tega, da je podkupnina obstajala - da ne gre zgolj za sum, da je bila, kar je za zdaj zagotovo mogoče trditi - debata zašla ravno v liste vode, kamor bi si Schoppenhauer ne Želel, na področje brezplodne eristike (Erls je grška boginja prepira). Če nekdo pri nas govori o dokazih, je to seveda zgolj pesek v oči vseh nas. Dokazi so: priprti na Finskem, zamenjava direktorja Patrie, nakazila Walter-ju Wolfu ... Povsem dovolj, da lahko enostavno in neizpodbitno rečemo: Patria je korupcijska afera, nekdo v Sloveniji je bil podkupljen, kdorkoli. Treba ga je najti, na naši strani pogodbe, in mu soditi po obstoječi zakonodaji. Ob vsem tem je eno najbolj grozljivih dejstev, da si nekateri sploh postavljajo vprašanja, kol je recimo, kdo je sprožil to afero. Na tej točki bi morali premisliti, se vprašati, zakaj jih zanima, kdo je sprožil to afero, in ne, kdo je prejel podkupnino. Schoppenhauer bi vprašanje formuliral: zanima me, kdo je tisti, ki je prejel podkupnino, ne zanima me, kdo je to sprožil, ko ujamemo tatu, pa razčistimo Se vse preostale stvari, recimo to. Piše: MOHOR HUDEJ mohorh(®hotmail .com da je kdo koga lažno poimenoval za krivca. Toda najprej podkupnina I S podkupnino je pravzaprav hudič. Dostikrat ljudje ne ločimo med provizijo In podkupnino. Pravzaprav je razlika včasih minimalna, včasih je sploh ni, včasih bi si pri kakšni zadevi celo Želeli, da bi namesto provizije prišlo do cenejše podkupnine, toda težava nastopi predvsem takrat, ko imamo opravka z javnimi sredstvi in naročili, ko gre za davkoplačevalski denar. Težava je tudi razlika med podkupruno in dariiom. Pred časom sem poslušal neko debato, ali gre za podkupnino. ko nekdo prinese kakšnemu zdravniku ali javnemu uslužbencu kakšno Čokolado ali kavo, viski ali kaj podobnega. Dlakocepiti je seveda nepotrebno, hvalevredno je» da pri ljudeh Še obstaja čut hvaležnosti in zagotovo je Človeku prijetno pri srcu, če mu ljudje z darilom izkažejo svojo hvaležnost in spoštovanje za opravljeno delo ali večletno korektno sodelovanje. Povsem nekaj drugega je seveda, ko javni uslužbenec zavestno stopi v kriminalno dejanje, ko vnaprej ve, ima namen oškodovati davkoplačevalko blagajno. Slednje se je pripetilo vsem nam. Za vsak oklepnik bo moral vsak Slovenec (tudi pravkar rojeni), odšteti več kot 130 evrov, od tega deset evTOv za podkupnino. Če je to vaše darilo, vaš >»kofe-tek« za uslugo nekaterim našim politikom, potem je vse v redu. A bilo bi fino, da se končno zavemo, daje davkoplačevalski denar realen, da ne gre za neko metafizično idejo, v katero naj bi nekdo veroval. Berite Scboppenhauerja, se človek lažje odloči. c&c PODJETJE ZA TRGOVINO IN MARKETING d.o.o UUBUANSKA 6, ŠENTJUR ZA DELO NA BENCINSKEM SERVISU OMV ŠENTJUR zapodimo: - prodajalca/ prodajalko - dalavca aa dalo v avtomatski avtopralnici Nudimo delo študentom za pomoč pri delu v avtopralnici. Prošnje pošljite na naslov: C&C d.o.o., Ljubljanska 6. Šentjur v roku 5 dni ali pokiičHe na telefon 041 /672*385 za dodatne infom^acije. i/L 72 -12. septofiUMr 2008 i^ütc 8 INTERVJU NOVI TEDNIK Kantinal df. Frane Roda pred portretom slikarke Tince Stagovec, ki ja najpraj «sal v ljubljanski nadškofijski sta^i. Po novam krasi novo Kardinalovo dvorano v celjska m Domu sv. Jolafa. Pred papežem nimam treme Kardinal Rode je v teh dneh v Celju> kjer so po njem poimenovali Kardinalovo dvorano Doma sv. Jožefa Za slovenskega kardinala la-zansta dr. Franca Rodeta. ki je v Vatikanu med papeževimi najož* jimi sodelavci, je Celje pomem-bna življenjska postaja. Danes je med najpomembnejšimi ljudmi Katoliške cerkve nasploh, začel je kot kaplan in župnijski upravitelj župnije sv. Jožefa v Cdju. S Celjem ste tesno povezani, v knežjem mestu niste prvič po ime-novanju za kardinala ter za pre-fekta morda najpomembnejše kongregacije v Vatikanu. Kadar pridem v Slovenijo, ponavadi pridem tudi v Celje. Na to me-sto ^^^Am lepe spomine. po drugi strani so v Celju moji sobratje, predvsem gospod Jože Raninšek, s katerim sem bil vedno povezan, le ko je bil bogoslovec. Tudi kasneje nas je vedno družilo lepo prijateljstvo, ki )e kljub času, ki beži, vedno ostalo zelo trdno in je zame obogatitev. v Celju ste že bili celo s sodelavci pomembne vatikanske kon* gregacije, ki jo vodite? Maja smo bili na zadnjem obisku v Sloveniji skoraj teden dni. Nastanili smo se pri sv. Jožefu, ki je zelo prijazna hiša, kjer radi m dobro sprejmejo goste. Od tam smo odšli po različnih krajih Slovenije ter se ob večerih vračali. Župnija sv. Jožefa v Celju je edi» na na vaši življenjski poti, kjer ste službovali kot kaplan ter žup- nijski upravitelj. Kakšni so vaši osebni spomini na Celje, Celjane in okoličane? Ti spomini so zelo lepi. Prišel sera iz Pariza, kjer sem bil osem let te; sem začel in končal svoje teološke študije z doktoratom iz teologije. Moje prvo mesto v SJoveniji je bilo v Celju. Prvič sem odkril - da tako rečem - slovenski narod, po-božnost in globoko vero tega naroda in tudi težke razmere, v katerih je ta narod takrat živel, predvsem kar zadeva vero. Vera je bila videna kot nekaj, kar za Človeka ni pozitivno, zato sem spoznal, da moram biti tem ljudem blizu in jim pomagati pri veri, jo utrjevati. Tako sem tudi delal, predvsem z veroukom mladih in tudi s pridiga-njem. Spomnim se, da mi v začet-ku slovenščina ni dobro šla» saj veliko let slovensko praktično nisem govoril. A sem se po nekaj mesecih že toliko privadil, da sem z lahkoto 'm veseljem pridigal» oznanjal božjo besedo v slovenščini. Ste svetovljan, živeli ste v Buenos Airesu, Parizu, Ljubljani, Rimu ... Koliko domotožja nasploh imate v Vatikanu, kje ste se doslej najbolje počutili? Moram reči. da v Rimu, kjer zdaj živim in delam, ne čutim toliko domotožja, ker je stikov z domovino veliko. Saj veste, danes smo v svetu komunikacij. V Rimu spremljam m ljubljansko televizijo, vsak večer gledam TV-Dnevnik In sem o Sloveniji Informiran. Po telefonu se lahko pogovarjam s prijatelji, ki so v Sloveniji. Dejansko ne čutim posebnega domotožja. sicer pa pogosto prihajam v Slovenijo, uikrat na leto. Dobro se počutim povsod. v Ljubljani vam kot nadškofu gotovo ni bilo lahko, z delom javnosti niste našli skupnega jezika. Očitali so vam vmešavanje Cerkve v politiko, zamerili so vam poglede na verouk v Šolah, denacionalizacijo, splav ter politični položaj. No, z delom javnosti... jaz bi malo zmanjšal. Z določenimi skupinami, določenimi centri oblasti seveda nisem naše) skupnega jezika» ker sem pač govoril, kar sem po svoji vesti moral govoriti. To, da so me obtoževali, da se vmešavam v politiko, nikakor ne drži, kajti področje morale, moralnih načel ni področje politike, ampak je zanj odgovorna tudi Cerkev. Cerkev oznanja versko resnico, a tudi pravila za življenje po evangeliju. Nikomur nisem ničesar vsiljeval, povedal sem le to, kar uči Cerkev, to kar mora kristjan, ki hoče biti zvest svoji veri, živeti. Vaš predhodnik, ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je dolgo živel v SvIcI, je nastopal zelo umirjeno. So bili vaši tempera- št. 72 - 16. september 2008 mentnejši nastopi posledica vaše usodne povezanosti z romanskimi oziroma latinskimi državami? Mogoče. Nekaterih stvari se človek navzame od narodov, med katerimi živi. Verjetno je moj osebni temperament drugačen, mogoče bolj bojevit, kot je bil pri pokojnem nadškofu Šuštarju. Ljudje smo različni in vidim, da sva v bistvu oba vodila isto linijo, oznanjala ista načela. On je bil mogoče nekoliko bolj obziren, mogoče ne tako jasen kot jaz. Vsekakor sva se v bistvenih točkah vedno strinjala. Brez vaših javnih nastopov In odkritosti je danes v Sloveniji gotovo bolj monotono, mirneje. Danes se veliko govori o pedofilskih Škandalih posameznih duhovnikov tako v Sloveniji kot po svetu. To je neka gonja, ki je načrtovana in jo vodijo določeni centri oblasti. V Sloveniji je na primer duhovnik. ki je bil obsojen zaradi pe-dofilije in o njem se je pisalo še in 5e ter se bo verjetno Še. Tu in lam pride kakšna novica, da je v Sloveniji obsojenih zaradi pedofUije 15Q ljudi. O teh primerih smo zelo malo brali, samo na enega duhovnika so se mediji tako spravili. TU gre dejansko za pretiravanje. Cerkev pe-dofilijo absolutno zavrača in obsoja in papež Benedikt je o tem zelo jasen, tako na svojem potovanju v Združenih državah kol na zadnjem v Avstraliji, kjer je zelo jasno obsodil pedofilijo in obžaJoval, da se kaj takega dogaja. Dejansko gre za zelo zelo majhen odstotek duhovnikov in bilo bi krivično, da bi zaradi nekaj primerov duhovnike na splošno sumili, da imajo le težnje. Nekateri menijo, da ste po položaju v bistvu prvi človek za papežem, kot nekakšen predsednik vlade. Drugi spel pravijo, da je vaš položaj prefekta bolj primerljiv z nekakšnim ministrovanjem. No, čisto gotovo nisem prvi Človek za papežem. To je driivni tajnik, ki je zdaj kardini Bertone, potem sledijo prefekti in eden od devetih prefektov sem tudi jaz. Gotovo je področje, ki mi je zaupano, to je redovništvo, v Cerkvi izredno pomembno. Je eden najtežjih, najbolj zahtevnih in tudi najbolj pomembnih dikaslerjev Svetega sedeža. Vsekakor ste med papeževimi najožjimi sodelavci. To drži. S papežem se velikokrat srečujem, bodisi sam, ko prosim za avdienco. bodisi v družbi drugih kardinalov. Lahko se reče, da smo v stalni navezi in stalno komuniciramo med seboj. Kakšen vtis je na vas napravila njegova os^nost? Papež Benedikt je izredno prijeten Človek. Lahko rečem, da je v svoji skromnosti in ponižnosti, v svoji naravni drži. id jo vedno ohranja, prikupen. Pred njim se počutim povsem sproščeno, nikoli nimam kakšne treme. Z njim je prijetno govoriti, ker je izredno inte-legenten Človek, zelo Izobražen in tu je videti tisto solidno nemško izobrazbo. Po drugi strani ima odličen spomin. Ko spregovorimo o problemih, takoj ve, o čem govorimo, in takoj nakaže rešitve. Koliko papež Benedikt XVI. pozna Slovenijo? Ne vem. Če je bil kdaj v Sloveniji, predvsem pozna Slovence. Dosti Slovencev je srečal v življenju, predvsem v krogu mednarodne teološke koitllšije, kjer so bili člani prof. Sirk. prof. Perko in prof. Štrukelj. Prav tako je bil vsak teden v Tevtonskem zavodu, kjer študira nekaj Slovencev in se je z njimi ved- Kot je znano Celjanom, ima kardinal Rode v rtašem mestu med znanimi meščani več dolgoletnih prijateljev, ki so delno iz časa njegovega bivanja v Celju. V Celju je postal celo boter, v soboto bo v našem mestu porodi mladoporočenca, z drugimi je v prijateljskih stikih. Sad njegovega bivanja v Celju je tudi odločitev slovenskega teologa dr. Draga Ocvirka za lazari-sta in duhovnlštvo. no srečeval. Spomnim se, ko sem koinadŠkofvodiJbogoslovcevRjm. to je pred nekaj leti, ter nas je tam sprejel in nam predaval eno uro. Slovence zagotovo pozna. Zelo dobro pozna tudi našega veleposlanika dr. Rebernikd. zelo dobra prijatelja sta. Papeža tudi sam poznam že vsaj dve desetletji. Vaša življenjska pot je vredna filma. Kot otrok ste se znašli kot povojni begunec v tuji Argentini, danes ste med najpomembnejšimi ljudmi v Cerkvi in tudi v svetu. Življenjska pot po eni strani ni bila l^ka, Ko si pri desetih letih brez doma in domovine, je to boleča preizkušnja. Po drugi strani je vse to združeno z izkušnjami in bogastvom, ki jih ne bi Imel, Če bi ostal v domovini vse življenje. Tako da vidim v tem božjo previdnost, ki me je vodila po vseh teh deželah, preko vseh teh kultur In jezikov, ki sem jih osvojil in mi dajejo danes možnost, da komuniciram z vsem svetom. Kaj vas zanima v prostem času? Pravijo, da vas zanima tudi Šport, ste spremljali evropsko nogometno prvenstvo ter olimpijado? Evropsko nogometno prvenstvo je bilo še kar zanimivo. Čeprav nisem zelo goreč pristaš športa niti pri spremljanju televizijskih prenosov. Težko zdržim devetdeset minut, kolikor traja nogomema tekma. In glasba? O, glasba, to je nekaj drugega. Zelo sem navezan na klasično glasbo, recimo na Mozarta, Haydna, Beethovna. Schubena, Bacha, Chopina ... Katera slovenska pesem vam je najbolj všeč? Ko sem bil imenovan za kardinala, me je Slovenski oktet vprašal, katero pesem naj bi zapel, ko bo sprejem pri Srcu Jezusovem v Ljubljani. Po maši je bilo nekaj družabnosti in takrat so na mojo željo zapeli pesem Dekle, daj mi rož rdečih. Ta pesem mi je najbolj pri srcu. lepa je. V Sloveniji smo tik pred volitvami. Boste kot slovenski državljan odšli na volišče? Seveda! Sicer bom takrat že v Rimu in bom odšel volit na slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu, ki je čisto blizu mojega stanovanja. Tam bom oddal svoj glas. BRANE JERANKO Foto: GrupA Kardinal Rode se je rodil 23. s^rtembra 1934vRodicipri Domžalah ter je po drugi svetovni vi^ni odšel kot begunec v Ai^entino. Po študiju v Buenos Airesu, Rimu in Parizu, kjer je opravil doktorat, je prišel v Celje ter postal kaplan in župnijski upravitel} pri sv. loželu. I2 poznejšega časa ostaja najširši javnosti najbolj znan kot ljubljanski nadškof ter m^ropollt Papež Janez Pavel n. ga je nato leta 2004 imraoval za prefekta ene od vatikanskih kon-gregadj, dve leti pozneje je po odločitvi novega papeža postal tudi kardinal. NOVI TEDNIK AKTUALNO Divji prašiči spet v icoruzi V nekaterih krajih na Celjskem opozarjajo na škodo, ki jo povzročajo divji prašiči - Za letošnje številke še prezgodaj Sicer je že minilo nekaj dni, vendar malce zgrože-ni očividci še vedno pripovedujejo. kako so se neko jutro v Okonini v občini Ljubno ustavljali z avtomo-bi]]. ko je glavno cesto Mo-zirje-Ljubno prečkal trop divjih prašičev, čez dan se je razvedeto. da so si tri dru* žine divjih svinj z mladiči »privoščile« koruzo na Re-neku, tik ob glavni promet-nici, in da so povzročile precejšnjo škodo. Kakor pravijo lovci, divji prašiči» razen mogoče v primeru divje svinje z mladiči, ljudem niso nevarni. V Zgornji Savinjski dolini je letos mogoče opaziti bistveno več divjih prašičev kot minula leta. do ekspanzije pa je prišlo zaradi mile zime in boljših življenjskih pogojev. Lovske družine (LD) v Zgornji Savinjski dolini sicer sodijo v Kamniško* savinjsko lovsko upravljavsko območje, znotraj katerega je za letos načrtovan minimalen odstrel 300 živa-21. Lovci so doslej izpolnili 70 odstotkov načrta in ga bodo verjetno presegli, da bodo dosegli razmere, primerne za okolje. Sicer prašiči poleg koruze največ škode povzročajo na travnikih, kjer rijejo po tleh. Najbolj opazna je škoda spomladi in jeseni, ponekod je celo tako hudo. da sta košnja in spravilo trave skoraj nemogoča. Izvajanje lova v zimskih mesecih je odvisno od snega, da se prašiči sploh lahko sledijo. Lanska mila zima je lov praktično onemogočila, sicer pa lovci od druge polovice januarja zaradi humanosti oziroma zaradi bre-josti svinj ne lovijo več. Ponekod vect dragod manj Tudi iz drugih krajev na Celjskem je slišati o Škodi, ki jo spet povzročajo divji prašiči. Jasno, koruza bo oziroma je ponekod Že dozorela. Seveda se spomnimo nekaj let nazaj, ko so divji prašiči povzročah precejšnjo škodo v občini Vransko. Letos Vransko po pojasnilu tajnika LD Florjana Rojnika ne izstopa» sploh zato, ker je veČina dovolj vestnih lastnikov njiv zaščitila koruzna polja z električnimi pastirji. Do večjih škod letos, vsaj na območju S svinjsko-kozjanskega lovsko upravljavskega območja (LUO) s sedežem v Celju, prihaja v občinah Tabor in Prebold, kar je potrdil tudi starešina LD Prebold Miran BoriSek in dodal, da si bodo lovci oddahnili, ko se bo začelo siliranje koruze. »Letošnje leto je res izjemno, saj so očitno življenjski pogoji drugačni od preteklih let. Kljub temu, da smo precej površin zavarovali s pastirji, se zdaj živaii usmerjajo na predele, ki niso zavarovani.« je pojasnil Bo-riSek in dodal, da Idjub precejšnjemu številu odškodninskih zahtev zaenkrat nimajo problemov z lastniki zemljišč. Mogoče le to, da so tudi lovci prostovoljci in da zaradi večjega Števila zahtev ne morejo takoj odreagirati. Na območju Savinjsko-kozjanskega LUO, ki zajema Spodnjo Savinjsko in Šaleško dolino, Celjsko kotlino in Kozjansko, je minimalni načrt odstrela za letošnje leto 250 divjih prašičev. V grobem na celjskem območju, razen omenjenih primerov, lovci ne zaznavajo prevelikega števila prašičev, v nekaterih družinah oziroma na nekaterih LUO opažajo celo upad šte- vila. Seveda se stanje spreminja, saj (ma divji prašič večji življenjski prostor in lahko v eni noči prehodi precejšnje razdalje. V skladu z letnim lovsko upravljavskim načrtom, ki ga potrdi ministrstvo za kmetijstvo, Lahko LD med mladiči in enoletnimi prašiči načdovani minimalni odstrel presežejo, ločno pa se ga je treba držati pri starejših živalih. Izjemoma lahko glede na Število škod zavod za gozdove v dogovoru z LUO in lovskimi družinami konec leta poveča odstrel starejših svinj, seveda če Število prijavljenih Škod občutno naraste. O škodi se prezgodaj v lovskih družinah, tudi v celjski zvezi, pravijo, da je o letošnji škodi, ki so jo povzročili divji prašiči, Še preuranjeno govoriti. Podatke o prijavljeiiih, saniranih in izplačanih Škodah namreč zbirajo do konca leta, trenutno pa je veliko Škodruh primerkov Še v postopku. Znani pa so podatki za lansko leto. Po podatkih Zdravka Mastna-ka. strokovnega tajnika Savin j sko-ko^anske zvezelovskih družin Celje, je divjad v Savinjsko-kozjanskem LUO lani povzročila za 26 tisoč evrov škode, velik del, kar 19 tisoč evrov, gre na račun divjih prašičev. Lovci so z denarjem po plačah 18 tisoč evrov, dodatne 4 tisočake so povrnili v materialu, ob tem pa opravili z delom Še več kol sedemsto prostovoljnih ur pri sanaciji nastale škode in tako poskušali omiliti nastalo Škodo. Sredstva pridobijo s prodajo divjačine, saj morajo ves denar vložiti nazaj v lovišča. Ne gre samo za izplačila Škode, temveč tudi za izboljšanje življenjskih razmer za divjad. Skoraj je ieiko verjeti, kakšno škodo povzročajo »ljubke« žival». Po slovenski zakonodaji so kmetje dolžni zaščititi svojo lastnino, lovci oziroma upravljavci lovišč pa so dolžni lastnikom zemljišč priskrbeti zaščitna sredstva. Kot kaže praksa, so dobri in skrbni gospodarji po vseh letih težav z divjadjo za svojo lastnino že poskrbeli. Kot drugod tudi na tem področju prihaja do špekulacij, vendar ... Divji prašiči so še posebej zanimivi, ker se lahko povsem prilagodijo okolju. Število pujskov je namreč odvisno od letnih ekoloških razmer. Odrasla divja svinja poleže od 6 do 8, lanš-Čakinja pa od 1 do 4 pujske. To Število je lahko v posameznih primerih izredno spremenljivo, odvisno je od prehranskih razmer in telesne razvitosti svinj. Svinje, ki spolno dozorijo že ob izteku prvega leta življenja, preskočijo razvojno dobo lanščakinj. Potrjeno je. da lahko divja svinja v klimatsko in pre hran s ko ugodnih razmerah, ko je vpliv zime zanemarljiv, poleže dvakrat letno. LD mora v osmih dneh odreagirati na prijavo škode iQ opraviti prve oglede. Ponekod se z lastniki dogovorijo Še za enkratni ogled, preden kmetje pridelke pospravijo. Lovci poskrbijo za poplačilo škode ali v denarju ali z vračilom materiala. »Kar se tiče lovne divjadi, smo vso škodo dolžni poravnati lovci. Za zaščitene živalske vrste, dihur, kanja, krokar ... je škodo, ki jo oceni zavod za gozdove, doižna poravnati država, Podobno, je tudi s Škodo, ki jo lovna divjad povzroča na površinah, ki so v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu opredeljene kot nelov-ne, kot so parki, naselja ...« pojasnjujeMastnak. Poenostavljeno, praktično vso Škodo, ki jo povzročijo divji prašiči, poravnajo lovci, Škoda, ki jo povzroči lisica v kurniku, pa pade na pleča države, URŠKA SELlSNIK Foto: SHERPA »«B 4W vabi k sodelovartiu kandidate za naslednjo prosto delovno mesto 1. MONTER IN VZDRŽEVALEC KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA I. PWJI: • IV. stopnja strokovne Izobrazbe gradbene smeri ( zidar) ali Instalater vodovodnih in kanalizacijskih ndoeUav • 12 mesecev delovnih izlojšenj na podobnih delih •vozniški izpit S-kaCegonje •splošna zdravstvena sposobnost, ročne spretnosti, zanesljivost, fleksibilnost, natančnost, hiter odziv. Rok za prijavo 8 dn} od dneva objave. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pobite na naslov: OKR Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o., Cefjska cesta 12. 3250 Rogaška Slatina. O izboru In nadaljnjih postopkih bomo kandidate obvestili pisno v zakonsko predpisanem roku. POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOU CEUE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in IVIozirju. 03 426 S4 50 • pks-vi6ja.ce@9uest.ames.si «www.Dksola.comMsia/visia.htm * št. 72 -12. september 200B m 10 CEUE I NOVI TEDNIK Rdeča hiša naprodaj Še ta mesec bo nekdanji dom družbenopolitičnih organizacij v Celju dobil nove lastnike Rde^ hiša. kot Celjani še vedno imenujejo nekdanji dom družbenopolitičnih organizacij v Gledališki 2. je naprodaj. Na dražbi ga bo prodala lastnica • Mestna občina Celje. Za prodajo te stavbe so se v občini odločili, ker je zanjo zanimanje veliko in ker je njena prodaja v letošnjem programu nakupov in prodaj premoženja mestne občine, je povedala Tina Rosina» ki vodi postopek prodaje. Je pa razpis za zbiranje ponudb za prodajo te stavbe, objavili so ga na spletni strani občine in v Uradnem listu, potegnil za seboj kopico težav. Tako za sedanje najemnike prostorov v stavbi kot tudi za občino. Ta je vsem zainteresiranim sicer zagotovila nadomestne prostore in to v nekdanjem središču Špitai v Kocenovl tilici ali v Kidričevi. A vseeno ostaja veliko odprtih vprašanj. Da ne gre za prodajo stavbe enemu kupcu, kaže že razpis za javno zbiranje ponudb- Stavbo namreč prodajajo po polovicah treh etaž - torej občina prodaja Šest delov te stavbe. Sedanjim večjim najemnikom • takšnim, ki že zdaj zasedajo po polovico etaže - zagotavljajo predkup- Znana Rdeča hiia v Celju nai bi dobila nove lastnika. no pravico. Manjšim najemnikom, ki imajo pisarno ali dve, ponujajo nadomestno lokacijo» saj ni pričakovati, da bi bili zainteresirani za nakup celotne polovice etaže. Tina Rosina je povedala, da so v postopkih prodaje z najemniki ravnali korektno, saj so jih o nameri za prodajo pravočasno obvestili. Nekateri najemniki so se zato že izselili in si sami našli nadomestne pro- store, za druge |e poskrbljeno na omenjenih nadomestnih lokacijah. Predvidoma se bodo na nove lokacije selile vse politične stranke, ki še domujejo v Rdeči hiši - torej Socialni demokrati in DeSUS, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa je že pokazala zanimanje za odkup prostorov v polovici etaže, ki jo zasedajo že zdaj. Trenutno je v stavbi še 18 različnih najemnikov. Občina je objavila tudi izklicno ceno na dražbi, ki je dobrih tisoč evrov za kvadratni meter površin. Izklicna cena, ki jo bodo interesenti na dražbi še dražili, pa je za vseh Šesi delov stavbe, ki jih občina prodaja, nekaj nad milijon evrov. Ponudbe zbirajo do 15. septembra, ko bodo ob 13. uri tudi javno odpirali prispele ponudbe. Prostore bo v last dobil najugodnejši ponudnik, BRST, foto: KATJUŠA Tek svetovne harmonije V Celju se je v torek usta\ila karavana Teka svetovne harmonije. Gre za množično in netekmovalno tekaško prireditev, ki jo je kol odgovor na nestrpnosti in sovraštva v svetu ustanovil leta 1987 vizionar miru Šri Činmoj, takrat še pod imenom Tek miru. Tek svetovne harmonije je nekakšen poav ljudem, da začne-mo sami graditi svetovno harmonijo - v srcih, v medsebojnih odnosih, v svojem kraju. Doslej so tekači, ki sodelujejo v teku svetovne harmonije, po vseh kontinentih sveta obiskali že 126 držav in pretekli več kot pol milijona kilometrov s plamenico, ki je simbol miru in harmonije. Letošnji evropski del Teka svetovne harmonije se je začel marca v Rimu, končal pa se bo 9. oktobra v Pragi. Tekače je v imenu Celja sprejel pred Ii. osnovno šolo ravnatelj in svetnik celjskega mestnega sveta Igor Tbpole z učenci. BS, foto: KATJUŠA Letno kopališče zapirajo Približno 20 tisoč obiskovalcev so v letošnjih poletnih mesecih našteli na celjskem letnem kopališču. Sezona je bila dolga in lepa, pravijo upravljavci - celjski zavod ZPO. ki bo bazen zaprl po tej nedelji. Še danes, v petek, bo kopanje na kopališču brezplačno, nanj pa se lahko podate še v soboto in nedeljo med 12. in 18. uro. Kopalci so bili letos zadovoljni z ogrevano bazensko vodo, pa tudi s celovito urejenostjo in čistočo kopališča, s ponudbo športnih aktivnosti in z animacijskimi aktivnostmi ter gostinsko ponudbo. Ljubiteljem plavanja bo od sredine oktobra naprej na voljo zimski bazen Golovec. BS Posluhec čaka otroke v času počitnic si je Palček Posluhec iz dežele kraljice Glasbe odpočil in si nabral novih moči, hkrad pa je snoval nove zanimive programe za otroke. Z njimi se bo tudi letos družil v istoimenskem glasbenem vrtcu v Celju. Obljublja, da se otroci od 4. do 7. leta starosti, ki imajo radi glasbo, v njegovi družbi ne bodo nikoli dolgočasili. Igrali seboduglasbeno-didak-tične igrice, peli ob spremljavi Orffovega inštrumenta-rija, spoznavali glasbene pojme in inštnmiente različnih skupin in tako razvijali rit-mično-melodični posluh ter veselje do glasbe. VeČina otrok nadaljuje učenje v glasbeni šoli in mnogi se nato z igranjem na inštrumente predstavijo PosluhČevim prijateljčkom. Palčku »pomagan Jolanda IpŠek Ulrych» glasbena pedagoginja in uspešna zboro-vodkinja na IV. OŠ Celje. Tamkajšnja glasbena učilnica je tudi ena najbolje opremljenih in v njej imajo najmlajši vse pogoje za uspešno preživljanje urice glasbenega vrtca, f^deljeni so v sta- Jolanda Ipsak Ulrvcb rostne skupine in za vsako je poseben program. ]q se iz leta v leto nadaljuje. Otrokom Posluhec naloži domaČo nalogo v obliki pobarvanke, s katero starši spoznajo vsebino dela. Najstarejši skupini Posluhec prinese tudi blok flav-tice, na katere se za zaključni junijski nastop pred starši naučijo vrsto pesmic. Skupine bodo s Posluhcem začele delati prvi teden oktobra, prijave pa sprejema do 2S, septembra na telefonskih številkah 03 5443-473 ali 041 263-473. CT m.wmv m smzmc VRUNČEVA2 3000 CEUE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 wifiniw.novitednik.com it. 72 - 72. september 2008 NOVI TEDKIK ZAUC 11 Še živ taborski duii Pred žalskim hramom kuJture so se v soboto, po* dobno kot pred 140 leti. zbrali številni, ki so obudili spomin na dogajanje v letu 1868, ko $0 se v Žalcu zbrali slovenski domolfubi. Takrat so se v središče Savinjske doline pripeljali ljudje z VOZOVI skoraj iz cele Slovenije in med drugim v resoluciji zahtevali enotno Slovenijo in uporabo slovenskega jezika, »V Savinjski dolini. ie posebej v Občini Žalec, smo zelo ponosni na naše prednike» ki so pred 140 leti v 2alcu pripravili veliki ljudski shod. na katerem so postavili zahteve, pomembne za nadaljnji obstoj in razvoj vseh Slovencev, Z njimi so pokazah, >da hočejo biti ^pofjev iz Savinjske doline $6 skorejda ni dalo prešteti. Vrnitev v časd, ko se je na odm zalitevala uporabe slovenskega jezika. gospodarji v deželi, k'tero so sprejeli od svojih očetov,« je v govoru povzel dr. Jakoba Ploja tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je poudaril, da so taborski duh, principi delovanja in sodelovanja tudi po 140 letih živi in aktualni. O pomenu taborov in takratnem dogajanju je spregovoril Marko Jesendek z mariborske univerze. Za žalski tabor so dali slovenski rodoljubi oklic, ki je Lz§el avgusta tudi v celjskih Novicah. V tem manifestu so bili vabljeni k udeležbi na tabor zla-sti rojaki iz Savinjske in Šaleške doline. Okllcseje končal z naslednjimi besedami: »Pridite iz vseh hi§ in iz vseh vasi, posebno celj skega, gornje-grajskega, vranskega. Šoitanj-skega. laškega, konjiškega. kozjanskega in šmarskega okrožja. Pridite na dan 6. septembra 1868. leta ob treh popoldne v žalski irg k slovenskemu taboru!« Res so se tabora v Žalcu udeležili predstavniki skoraj cele Slovenije. dogajanje pa je tudi opisano: »Za l5-tlsoČglavo množico je bilo prostora več kot dovolj. Zavest in razpoloženje je ob zvokih dveh godb na pihala dvigalo lepo sončno vreme, pokanje možnar-jev in navdušeno vzklikanje Zedinjeni Sloveniji.« Zgodovinskim dejstvom so se poskušali približati tudi s kulturnim programom, v ka-lerem se je predstavilo več kot 200 nastopajočih, poleg godbenikov, folkloristov še pevci in posamezniki, režijo pa so zaupali Mihi AJuje- US, foto: MM Ameriška kolesa v Žalcu V soboto se je pred obrambnim stolpom v Žalcu ustavilo kar oekaj radovednežev, ki so si z zanimanjem ogledovali nevsakdanja kolesa. Ta je v Žalec pripeljal Šem-petran Robert Smodej, ki se zadaja tri leta ukvarja z zbiranjem različnih koles, ob tem pa skrbi ludi za uvoz dražjih koles, izdelanih po naročilu. VeČino jih je Smodej pripeljal iz Amerike, njemu najljubše pa je kolo z Nove Zelandije. Večinoma gre za nova kolesa, ki jih Smodej tudi uporablja, cena pa se vrti od 300 do 1.200 evrov. »Kolo je kolo. razlika je v podrobnostih,« je omenil ^mpetran, ki se v zadnjem času intenzivno uči žon^anja med vožnjo s kolesom. Menda vragolije s tremi kiji že dodobra obvlada. Kakor Je napovedal Smodej, bodo spomladi prihodnje leto v Šempetru omogočili tudi izposojo koles, s katerimi se bodo obiskovalci lahko popeljali do jame Pekel ali Rimske nekropole, akcijo pa bodo pripravili v sodelovanju z mladinskim centrom Hiša nasprot' sonca. Smodej se sicer ukvarja tudi s potovanju nazadnje je iskal najcenejše možnosti na poti do Islandije, in preučevanjem kulinarike, predvsem dietne prehrane, saj ima sam težave z zdravjem, iz tega pa je zraslo tudi zanimanje za kolesa, gibanje in rekreacijo. V teh dneh se z dmgimi mladimi iz občine Žalec mudi na Town Twining konferenci v Italiji. US, foto: TT Kolose rjenje se je uieki s podobnbn kolesom, kot so je v soboto po hiskih ulieah vosi Robert Smodej. DaiinEiiimEM^ D^DMmmmPB r/i t ^ fiWrwM|iUMali.PilnliUla oU let GliMNr «WNjaratiisi Arhitektura gradu Žovnek v okviru praznika občine Braslovče so v občinski knjižnici odprti razstavo Arhitektura gradu Žovnek. Kot je povedal predsednik Kulturno zgodovinskega druSiva Žovnek Braslovče Franc Kralj, je biia razstava pripravljena v okvini programa slovenskega predsedovanja Evropski uniji in Tedna arhitekture, ki ga je organiziralo ministrstvo za okolje in prostor. S svojim programom je kandidiralo tudi to društvo, ki je prejelo denai. s katerim je krilo večjih del stroškov, nastalih z razsuvo. Na njej je razstavljeno veliko fotografskega materiala, ki obiskovalcem prikazuje grad Žovnek od začetka obnove do sedaj. Ob tem so izdali tudi priložnostno brošuro, v kateri je avtor Franc Kralj opisal zgodovino gradu, ki je bil v lasti Celjskih grofov, potem pa bolj ali manj prepuščen zobu časa. Pred leti se je nekaj entuziastov, ki so se združili v Kulturno zgodovin- sko društvo Žovnek Braslovče, lotilo obnove. Obiskovalci na razstavi so si lahko ogledali tudi zname- Reznava o artiitakturi gradu Žovnak nito braslovško cerkev, ki je zanimiva zaradi svoje arhitektonske raznolikosti in zgodovine, je namreč pražupni- ja, v njej pa je bila nekaj Časa pokopana Veronika Dese-niška, TT Št. 72 -12. »eptemlMr 2008 m 12 ŠENTJUR LAŠKO I NOVI TEDNIK '»Zaprti cesta, zaprt obvoz in 36 kilometrov okrog riti v žep. In to v 21. stoletju!« je ogorčen Slavko Man. Da je (hI ob takini vrednosti cestnih del zasilni most z nekaj cevmi in gramoza predrag, za mnoga enostavno ni sprejemljivo pojasnilo. Veliko denarja, pa malo takta Drameljski obvozi čez pol občine spravljajo domačine v obup - Pri dveh milijonih evrov zmanjkalo 16 tisočakov Da bo nova cesta od Dra-melj proti Pletovarju in Slatini za krajane pravi blagoslov» se načeloma strinjajo vsi. Nekaj dni obvoza čez LtJtrje se je tozadevno zdela pač malenkostna žrtev. Potem so podpisali Še eno pogodbo • EU razpisi pač pri* ganjajo * in zaprli tudi urad* ni obvoz. »Zdaj smo popolnoma odrezani od sveta!« so ogorčenj ljudje. In 36 kilometrov dolg obvoz obvoza si ime »povezava s sve-tom'< v resnici komaj zasluži. Še posebej, Če Človek niti dan vnaprej ne ve, kdaj in kje bodo cestne zapore. Slavko Marš se je. kot pravi, 2 ženo iz Velenja preselil v te kraje, da bi imel mir. >*Še vedno računam na to, da Živim v 21. stoletju, da me v primeru nuje lahko pride po- gledat zdravnik in da se lahko Žena vsaj približno spodobno odpelje vslužbo.« Naj spomnimo, da je promet na cesli Dramlje-Pletovaije-Sla-tina oviran že od maja, ko so se začela pripravljalna dela za obnovo cestiSča. Sredi poletja smo pisali o jezi voznikov, ki so zaradi slabe prometne signalizacije v Dolah za obvoz izvedeli Sele tik pred oviro v Dramljah. Nepotrebna pot nazaj pa ni ravno zanemarljiva. Na občini Šentjur so i^ai obljubili, da bodo posredovali pri VOC, službi, ki je pristojna za označbe in zapore. Pa imajo nad tem vozniki Se vedno nemalo pripomb. »Tod se vendar ne vozijo samo domačini, ki poznajo vse stranske poti -pa ne da bi jim zadnje čase to kaj prida pomagalo. Vse bi se dalo potrpeti, ko bi nekdo na list papirja napisal dneve in ure cestnih zapor, jih zmetal v nabiralnike ali pa nabil ob cesti. Tako pa nič! Kaj če pride do nujnega primera?) En dan je lahko usoden. To pa kar traja in traja ...« se razburi Marš. »Treba je pac potrpetifc Nas je proti vsem pričakovanjem popolna fizična zapora ustavila Že pri križišču, kjer se cesta razcepi za Žiče in Pie-tovarie. Zaprli so most. Starejši delovodja prijazno razloži, da je nekaj minut pred tem tako odredil nadzorni, češ da morajo most oästiti in osušiti za premaz z emulzijo, da asfalt ne bo odstopal. Za 24 ur. Marsikdo ne more razumeti zakaj niso vzporedno v potok vrgli dve betonski cevi» ju zasiili s tovornjakom gra-moza in bi bil zasilni obvoz urejen- »Ne,« spet vdano pravi delovodja, »to ne stane tisoč, ampak 16 tisoč evrov, je pa res, da doslej še nobenega mostu nismo delali brez takega obvoza«. če odmislimo, da je naš sogovornik prvi strelovod jeznih voznikov, se kar dobro drži. Vmes so si [judje obvoz omislili kar po kolovozu Čez bližnji travnik in zasebni mosiiček - dokler ni lastnik tam pred dnevi zabil kolov. »Tamle Čez»« pokaže Marš, »obstaja sicer še ena gozdna cesta» vendar je v tako slabem stanju, daje soseda pred dnevi razbila avto. Moja žena je po treh dneh dveurnih voženj domov vzela dopust. Pa saj v teh koncih ne živijo samo upokojen- ci in vikendaši! Kaj pa delavci in šolobvezni otroci? Tüd) če bi na tisti gozdni obvoz za eno uro poslali >gi^ar<, bi bil strošek zanemarljiv, problem pa rešen.« Vse skupaj je postalo neznosno, ko so zaradi del zaprli Se uradni obvoz od Slatine Čez Lutrje do Ponikve. Zdaj je obvoz urejen ma-lodane čez Dolgo Goro do Ponikve» Čez Primož, Dole in nazaj v Dramlje. Dodatnih 36 kilometrov, da o času sploh ne govorimo. Vodja gradbišča Klemen Leban iz družbe CMC in nadzorni inženir Marjan Novak iz podjetja Paritet se sicer nista čutila poklicana, da odgovarjata na te očitke. »?od prometom ceste pač ne znamo delati. Zapore so nujne. Treba je malo potrpeti- Sicer pa težave vedno delajo pri- seljenci. Domačini so običajno presrečni, da bodo sploh dobili cesto. Saj jo vendar delamo za njih. Maiha z denarjem, še posebej občinskim, je zelo omejena. Pač ni vedno denarja za vse in je treba stvari racionalizirat)»« zaključi Novak- Marš se z ničemer od naštetega ni mogel strinjati: »Problem pri teh projektih je, da je vedjio glavno vprašanje, koliko bo kdo zaslužil. koliko bo ostalo.« Ce vemo, da skupna vrednost teh cestnih projektov krepko presega dva milijona evrov, bi vse skupaj verjetno res lahko izpeljali z nekoliko več takta. Na srečo pa bodo že jutri zapore odstranjene in bo promet končno normalno stekel po novi cesli. SAŠKA T OCVIRK Folo: KATJUŠA BU^Hjico/do ^ zAVtvromKMjdi O/ m Atka Fin d.o.o. Stanetovfl ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 St. 72 • 12. septomlw 2008 Zmagovalci golažijade: (od leva) Horeti Gracner, Romati Kovač in JožeJamlek Golaž za abrahama Pol stoletja obstoja Je v petek praznovalo Turističoo društvo Rimske Tbplice. Visok jubilej so obeležili s slavnostno sejo ter z Dnevom Rimljanov. Na slavnostni seji društva so se spomnili minulih pomembnih dogodkov. »Generacija, ki je ustanovila društvo pred 50 leti» je bQa zelo odločna In je imela jasne cilje. Sedaj se trudimo, da bi bile Rimske Toplice zopet znane in poznane, kot so bile nekoč. Menim, da smo z odprtjem prenovljenega bazena in SoQjinega dvora na pravi poti. Naša želja je» da krajanom ponudimo nova delovna mesta, timstom pa lepo in nepozabno doživetje v neokrnjeni naravi,« je povedal predsednik TO Rimske Toplice Andrej Mlakar. V soboto, na Dan Rimljanov, so pripravili še golažijado, kjer je zmagovalna ekipa turističnega društva dokazala, da je pripravljena na nove zmage in izzive. D1 NOVI TEDNIK KOZJE I B06AŠKAS.I PODČETBTIKl SWIAIUEP.J.| 13 Kozjsmkf sajam obrti in podjetništva v Kozjem je opozoril, da imajo tam marsikaj pokazati. Po katastrofalnem neurju se v občino počasi vraoa običajno življenje. Kozjansko na sejmu Osrčje Kozjanskega, odmaknjeno od već-jib mest, se lahko kljub temu ponaša z marsičem. To se je izkazalo na dvodnevnem Kozjanskem sejmu obrti in podjetništva, ki ga je konec tedna priprava Občina Kozje. Na devetem sejmu se je predstavilo več kot trideset ponudnikov iz občine Kozje ter širše, sejem pa so spremljale Številne obse-jemske prireditve, tako gospodarskega zi^a-čaja kot športne, glasbene in različne druge predstavitve. «Mislim» da je sejem v razmerah, v kakršnih je bil pripravljen, zelo do- bro uspel,« pravi župan Andrej Kocman. Pri tem misli prvi mož občine na obnovo po hudem neurju, ko nekateri popravljajo strehe ali stlirajo ostanke hudo okrnjenega pridelka, Na sejmu je bilo približno dva lisoč obiskovalcev. Obsejemske prireditve, ki so v celoti trajale štiri dni, so začeli z dobro obiskano humanitarno prireditvijo, z nastopajočimi iz osrednje Slovenije. Popravilo jo je ljubljansko podjetje Sirius z lastnikovimi družinskimi koreninami na Kozjanskem. BJ Skulpture iz voska Na gradu Podsreda so odprli razstavo Preporodi, s postavitvami in skulptura-mi iz voska, ki so delo Rafaela Samca. Razstavo spremlja zloženka, kjer je zapisano, da je umetnost v Samčevem delu vzgodbah njegovih skulptur, predvsem v strukturah na klasičen slikarski način, to je z barvo, čopičem in nane-senimi plastmi. Rafael Samec, ki se je pred tremi desetletji posvetil izdelovanju umetniško oblikovanih sveč, je precej razstavljal doma in tudi na tujem, njegova razsta- va na gradu Podsreda pa bo na og^ed vse do konca okto-bra. BJ Za več podjetništva zbe Boljši pogoji v športni dvorani Počitnice so v Rogaški Slatini izkoristili za prenovo športne dvorane v Ratanski vasi, ki je tikrati tudi telovadnica tamkajšnje II. osnovne šole. Zamenjali so dotrajan parket, pločevinasto kritino, na za-hodni strani objekta Še okna in vrata ter vgradili protipožarne kupole. V občinski upravi so se za obnovo 23 let stare dvorane odločili na podlagi analize, ki je pokazala kar nekaj pomanjkljivosti- Odvajanje meteorne vode s strehe je bilo dotrajano in potrebno celovite ureditve, prav zalo je bil uničen tudi parket. V občini se zavedajo, da morajo uporabnikom, zlasti če želijo v dvorano privabili nove, ponuditi pri- merno urejene prostore. Poleg šolarjev dvorano namreč uporabljajo športniki, pa tudi organizatorji različnih prireditev. Med obnovo so nabavili Še novo ozvočenje, popravili tribune in delno sanirali hidroizoiacijo na zunanji strani objekta. Celotna naložba je stala dobrih 427 lisoč evrov, občina je prispevala 320 tisočakov, razliko pa zagotovilo ministrstvo za šolstvo in Spon. V načrtih za prihodnja lela je menjava oken na severni in južni strani objekta, sanacija hidroizolacije na celotni zunanji strani objekta, menjava tribun in obnova prezračevalno-ogrevalnih sistemov. AK Pomoč k ljudem Socialno ogrožene družine in posamezniki iz občine Rogaška Slatina, ki so jih prizadela avgustovska neurja, so v torek prejeli humanitarno pomoč iz območnega združenja Rdečega križa s sedežem v Šmarju pri Jelšah. Pomoč prizadetim v občinah Kozje in Podčetrtek bodo začeli deliti danes, v petek, v občini Šmarje pri Jelšah pa prihodnji teden. V ponedeljek bo komisija v Šmarju namreč ponovno zasedala, saj bo obravnavala do- datne vloge, ki so prispele po podaljšanju roka. Kot smo že poročali, bo območno združenje Rdečega križa družinam in posameznikom, ki so jih neurja tako prizadela, da je ogrožena njihovo preživljanje, razdelilo 365 tisoč evrov humanitarne pomoči. Pomoč je v različnih oblikah, od naročilnic za gradbeni material do hrane. Na šmarski Rdeči križ je prispelo čez tristo vlog za pomoč, BJ Vrtec brez dovoljenja v Podčetrtku, kjer je zanimanje za vpis otrok v vrtec vse večje» se pripravljajo na gradnjo nove stavbe. Obstoječi vrtec, ki so ga zgradili leta 2005, ima poleg tega, da je postal premajhen, vrsto tehničnih pomanjkljivosti, zato obratuje vsa leta brez uporabnega dovoljenja. V občini so izračunali, da se jim najbolj izplača novogradnja. Župan Peter Mišja je povedal, da pričakuje v kratkem gradbeno dovoljenje, malčke pa nameravajo v novo poslopje vrtca vseliti jeseni prihodnje leto. Nov vrtec bo stal približno dva milijona evrov, zato občina računa na sofinanciranje z različnih državnih razpisov. Trenutno imajo v vrtec vpisanih 122 otrok, od tega 70 na lokaciji v Podčetrtku, ostali so v enoti f^stava pri Mestinju. BJ V Šmarju pri Jelšah so začeli izgradnjo komunalne opreme v poslovni coni Šmarj^vzhc^. Poleg polo-ätve komunalnih vodov bodo v coni zgradili še novo cesto s kolesarsko stezo. BRCZPlAiM pROMrm miPON MUKA CSLJE Kolesarska steza se bo v nadaljevanju priključila obstoječi v Belem in tako s traso, ki jo že gradijo, proti meji z občino Podčetrtek predstavljala zaključeno celoto - kolesarje bo vodila od centra šmajja do Pristave- V poslovni coni Šmarje-vzhod bodo delovali predvsem domači podjetniki, komunalna ureditev bo zaključena še letos. Šmarska občina je na evropskem razpisu za ureditev poslovnih con dobila približno pol milijona evrov. Denar mora porabiti v letošnjem in prihodnjem letu, zato bodo že v teh dneh začeli tudi komunalno urejati poslovno cono v Mestinju. na območju nekdanjega Bohorja, s katero so se prav tako prijavili na ome-njeni razpis. AK 99 % popust! Petek, 12. september, in ponedeljek, 15. september 2008. v trgovskem centru MERKUR v Celju na Hudinji. /v ■ skriva^ pa v^m pri^ša^vsaj Vsak 100 BB2|ySAK NAKUR '5 popust. Ne zamudite zanimivih predstavitev In ponudbe iz aktualnega septembrskega kataloga kar si želiml*. Vabljeni v trgovski center MERKUR v Celju na Hudinji. Popuit v»m bomo priziuli uM ob nskupu, ne glede na nftCIn plsCIa. Popust ve^a amo a t^ovsko btago. it. 72 - 12. september 200B m 14 VOJNIK NOVI TEDNIK Nove pritožbe k odvetnici Vojniški svetniki so na redni seji znova nekaj besed namenili slanju pogrebne dejavnosti v občini. Kot smo poročali pred mesecem, so novemu konceslonarju takrat, glede na slišane pritožbe nekaterih svojcev pokojnih, dali še mesec dni čđsa> da svoje storitve izboljša. V tem Času konceisonar ne bi smel storili nobene nove napake. Na seji pa so se znašli pred dilemo - obči' na» ki je preverjala, kako so svoj* ci pokojnih zadovoljni s storitva-mi podjetja Primožič, je ustno prejela dve pritožbi. A ker nista bili pisni, (Še) niso ukrepali. Svetniki so že v gradivu prejeli zapisnik sestanka, s katerim so župan Beno Podergajs, tajnica občinske uprave Mojca Skale in svetnik Jože Kocman novega koncesionarja za pokopališke storitve Darka Primožiča opozorili na napake. Ta se je vsem prizadetim svojcem tudi pisno opravičil (tako so na zadnji seji želeli svetniki) ter podal obrazložitve za nastale napake. Neprijetnosti s konce-sionarjem tako na) ne bi bilo več, vendar so nekateri svetniki medtem vseeno prejeli dve pisni pritožbi (trije nezadovoljni svojci pokojnih so bili tudi v Četrtek ves Čas prisotni na seji), na občini pa nobene. Vsaj pisne ne. »Mi smo svojce pokojnih, v zadnjem mesecu so bili Štirje pogrebi. poklicali in vprašali, kako so bili zadovoljni z izvedbo pogreba.« je pojasnila Mojca Skale. »Dva sta poudarila. da sca bila z izvajanjem pogrebne službe zadovoljna in nimata pripomb, medlem ko dva nista bila zadovoljna. Eden od njiju je dejal, da se bo obrnil na predstavnika svojcev. ki so pred mesecem dni javno spregovorili o temi. drugi je opazil manjše pomanjkljivosti, pri čemer pisnih pripomb ni podal.« Odgovor tajnice občinske uprave je povzročil zmedo, ah so ustne pripombe dovolj ah ne. »Pripombe imamo zapisane. O tem, ali so dovolj tehtne, bo verjetno presojala odvetnica. Ta bo ugotovila, ali so bile napake tako velike, da bi lahko koncesijsko pogodbo pravilno zaključiU,« je pojasnila Skaletova. Medtem je med svetniki krožila pisna pritožba svoj-ca umrle, ki je sicer bila naslovljena na občinsko upravo, vendar je ta še nI prejela. Svojci umrlih, ki so biU prisotni že na prejšnji seji občinskega sveta, so tokrat do konca seje ostali brez besede, saj jasnih namigov o tem, da bi želeli kaj povedali, niso dali. ROZMARl PETEK Svetnikov ne nagrajujejo Znani so občinski nagrajenci občine Vojnik za leto 2008. Na osrednji prireditvi v začetku oktobra, ki bo letos na Frankolovem, bo zlad grb za prejel predsednik KS Vojnik in predsed-nik Vinogradniško-vinar-skega društva Mirko Kra-šovec. Srebrni grb bosta prejela Prostovoljno gasilsko druStvo Lemberg, ki je letos obeležilo 60. letnico, ter Planinsko društvo Vojnik, ki je zgolj s prostovoljnim delom ter sponzorskimi sreds- tvi zgradilo planinski dom, bronaste pa dolgoletna predsednica Turističnega društva Nova Cerkev Lea Sreš, dolgoletni kulturni delavec Matjaž Kovač iz Vojnika ter Valentin Pod-javoršek s Frankolovega za dolgoletno prostovoljno delo v društvih. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- vanja je tokrat imeia težko nalogo, saj je prejela skupno kar 173 predlogov občanov. Obenem so se morali odločiti, kaj storiti z nomi-niranci. ki so obenem občinski funkcionarji. Za zlati grb je bil kot predsednik KS Nova Cerkev in hkrati predsednik večih društev v kraju kar l7-krat predlagan svetruk Slavko Jezernik, ki Posebna priznanja župana bodo prejeli Ivan Muzelj, Franc Kotnik, Irena in Jakob Krajne, Janja Srebot Vdo-vič, Branko Cestnik ter vsi trije krajevni odbori Karitas. je sicer leta 1998 za svoje številne zasluge prejel srebrni grb občine. Mnenje komisije je bilo, da podeljevanje priznanj občinskim funkcionarjem v času trajanja mandata ni primerno, saj tega tudi doslej niso po-čeh. bodo pa v prihodnjem mandatnem obdobju razmislili tudi o tej možnosti. Jezernik pa je dodal, naj svoje obrazložitve pošljejo vsem krajanom, ki so ga predlagali za zlati občinski grb. ROZMARl PETEK Zdaj smo na vrsti judje. Alenka Prebičnik Seš « « ^ U} LDS Ljudje delamo Slovenijo > wwwJds.si/volitve . T Kandidatka kandidira v 2. volilnem okraju: Svetina, Teharje, Štore. Ljubečna. Vojnik. Frankolovo. Nova Cerkev. Šmarino v Rožni (Jolini, Škofja vas. Ostrožno. Hudmja, Lava. Dečkovo nasdlje, Dobrna t r • • ■j^'-.'.'.'K^ x-* .-»t ' Narava se spreminja Mirko in Ivanka Vinder sta doma v Lešju. Rada imata glasbo in rože. Nekaj posebnega je njuna bananina palma. Pred nekaj leti sta dobila sadiko. Vsako jesen sta jo pridno spravila v ogrevan prostor za rože. maja pa ;o spet daia na prosto. Pred dvema letoma pa se je Mirko odločil, da )0 vrže med kompost, ker je bila že prevelika. Palma se je omočila, da bo tam preživela. Tako je preživela že drugo Tirno na prostem in je zelo velßca. Res, da jo odrežeia in zastreta, vendar je gotovo nenavadno, da v teh krajih tropska rastlina preživi zimo na prostem. MILENA JURGEC FENIKS SLOVENIJA d.o.o. Objavljamo prosto delovno mesto 1. VODJA FINANČNORAČUNOVOOSKEGA SEKTORJA Za razpisano prosto delovno mesto se lahko prijavijo kandidati s pridobljeno VI. ali VH. stopnjo izobrazil ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne usmeritve in najmanj tremi leti »zkulenj na podobnih delih. Defovno razmerje bo s kandidatom sMenjeno za nedo-ločen Čas s trimesečnim poskusnim delom. 2. VODJA ODDELKA MODELARNA Za razpisano prosto delovno mesto se lahko prijavijo kandidati s pridobljeno V. ali VI. stopnjo izobrazbe me* talurške. strojne ali druge ustrezne usmeritve in najmanj tremi leti izkušenj na podobnih deJih. Detovno razmerje bo s kandidatom sklenjeno za nedoločen čas stnmesečnim poskusnim de^om. Plača po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov. OMCO FENIKS SLOVENIJA d.o.o.. Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec najkasneje v 8 dneh po objavi oglasa. ^ Zd dodatne informacije pokličite na telefon 041 641-922 vsak delovni dan med 7. in 12. uro. www.novitednik.com m št. 72 - 16. september 2008 NOVI TEDHIK KULTURA 15 Tanja Ravljan se je na odru Narodnega dome poslovila od celjskega občinstva. Slovo od Celja v velikem slogu Vokalistko Tanjo Ravljen navdušuje muzikal • preplet glasbe, piesa in igre, ki je v Sloveniji nekoliko prezrta in nepoznana zvrst. V sre-do se je odpravila na trilet-ni šludij muzikaia na Newcastle CoUege v Veliko Bri-lanijo, od glasbenih kolegov in Celja pa se je poslovila s koncertom Totalno muzikalno v Narodnem domu. »Počuiim se res neverjetno, vzdušje je bilo super, le posebej zato, ker smo bili vsi nastopajoči že prej stari znanci. Zelo sem zadovoljna,« so bile besede Tanje Ravljen po ponedeljkovem nastopu. Ideja za poslovilni koncert se je porodila njenemu glasbenemu kolegu Simonu Dvorša-ku §e preden se je Tanji uresničila velika Želja - opravljen sprejemni Izpii za Studij muzikaia. Obiskovalci večera so imeli kaj videti in slišati. Navdušenje nad duetlin plesom je bilo ogromno. Mladi umetniki so pripravili izvrsten program, in čeprav niso strokovno podkovani v mu-zikalu so pokazali izredno sposobnost. O nadarjenosti vokalne solistke iz Šmarja pri Jelšah pripovedujejo številni njeni uspehi. Leta 2001 je zmaga* la na pevskem tekmovanju Fool Cool Demo Top Radia Celje, leta 2006 je na Fran-kofonskem dnevu v Celju prejela 1. nagrado, na mednarodnem festivalu šansonov v Splitu pa 2. nagrado. Prejela je tudi bronasto priznanje na tekmovanju iz so-lopetja. Kot pravi, je največ izkušenj pridobila v muzi-kalu Lepotica in zver, ki ga je lani izvedlo Glasbeno gledališče 1. gimnazije v Celju» kjer je nastopila vgiavni vlogi lepotice Zale. Pripravam na januarske sprejemne Izpile je namenila vse leto. Iritenzivno se je učila petja, plesa in dramske igre. Med poletjem je obiskala poletno šolo murJkala na The Arts Academy v Londonu: »Bilo je naporno, a super, naučili smo se ples za avdicijo in nato zahtevnejši ples iz predstave, ki smo mu dodali besedilo in melodijo.« Navdušilo jo je predvsem tamkajšnje timsko delo, saj so od udeležencev zahtevali veliko sodelovanja in usklajenosti. Pred začetkom študijskega leta se je posvetila tudi spoznavanju zgodovine muzikaia. Tanja Ravljen je večer mu-zikaiov pripravila v sodelovanju s solisti Veroniko Grabner» AJeksom Tovornikom in Boštjanom Korošcem, kvintetom pod vodstvom Simona Dvoršaka, v vlogi zbora pa sta nastopila Oktet+2 in Oktet DGR88. Za zvenele so skladbe iz slavnih muzikalov, kot so Čarovnik iz Oza, Zgodba z zahodne strani. Briljantina, Goslač na strehi. Wicked in drugi. Za Študij v Veliki Britaniji je prejela štipendijo Rotary cliiba Celje Barbara Celjska, ki bo zadostovala za šolnino, ki letno znaša okrog 3400 evrov. V Veliki Britaniji bo, če bo Študij dopuščal, morda tudi delala. Poskrbela je že za stanovanje, urejanje os-talih stvari pa jo čaka v naslednjih dneh. TINA VENGÜST Foto: Grup A Smeh pod zvezdami Pripravljeni na šole? Celjski zavod Celeia je tudi po uradnem zaključku Poletja v Celju, knežjem mestu poskrbel za nekaj zanimivih prireditev, ki bodo s smehom pod zvezdami obarvale slovo poletja. V ponedeljek se namreč na Starem gradu (v primeru dežja pa v Celjskem domu) začenja tridnevni festival Komedija pod zvezdami. V sodelovanju z Gustav filmom iz Ljubljane bodo namreč na grajsko prizorišče pripelja- li tri monokomedije. Festival se začenja s ponedeljkovo jubilejno, stoto uprizoritvijo komedije Kolumbovo jajce, ki ponuja žensko različico Jamskega človeka. Uroš Fürst, ki je navduševal v Jamskem človeku, je to pot režiser predstave, v kateri blestiMojca Funkl. V torek bo občinstvo videlo Štajersko premiero komedije Ona in on, za katero stoji režiser Matevž Luzar. Večno temo o odnosih moškega in ženske bosta odigrala Pia ZemljiČ in Primož Pimai, Festival bo v sredo zaokrožila Še ena Štajerska premiera -komedija Pešec. Ta se ukvarja z vprašanjem, kaj imata skupnega Mojzes in Šofer av-tobusa in zakaj se papež vozi s kolesom. Nov avtorski projekt Gregorja Čušrna se ukvarja s humomo zgodbo o največjih pešcih zgodovine in človekovih prevoznih sredstvih. Tri dni smeha je zajamčeno, sporočajo organizatorji. BRST V slovenske kinodvorane (premiera bo jutri v celjskem Planetu Tuš) prihaja najbolj šokanten slovenski ülm vseh časov To je on. Nosilno vlogo v zgodbi o serijskem posiljevalcu in psihopatu je prepričljivo uprizoril Celjan Iztok Gartner, čeprav, tako zatrjuje, »v realnem Življenju niti muhi ne bi mogel storiti nič žalega<«. »Posebnih priprav na vlogo, v smislu, da bi pred snemanjem praktično vadil, kako to gre, nisem imel,« smeje pristavi Gartner. >A'se je bilo stvar Igranja, improvizacije,« dodaja, »zato nikar ne pričakujte, da boste videli na pol pomo film, saj v njem praktično ni golote«. Kljub temu so prizori posilstva v 36-minutnem filmu režiserja Danijela Spa-sojeviča zelo nazorni, divji in direktni. »Nasilje je poudarjeno skozi sočne in drzne dialoge, situacijo ter atmosfero, ki se ustvari ob tem gnusnem dejanju. Za nežna srca film zagotovo ni,« opozarja Gartner, »kdor si ga namerava ogledati, pa naj bo pripravljen na šok,« dodaja- No, svojevrsten šok pa so med snemanjem filma verjetno preživljali tudi Gart-nerjevi sosedje, »Upam, da si kaj Čudnega ne mislijo o meni,« pravi, »glede na to, da smo film snemali kar pri meni doma in da se je treba pri posilstvu dreti, vzdihovati in da so v času snemanja k meni prihajala mlada dekleta ... Jojl še dobro, da ni kdo poklical policije. Upam, da zdaj že vedo, da je Šlo le za film in da kdo ne misli, da je Iztok Gartner res posiljeval v svojem stanovanju.« Povsem brez težav tudi ni Šlo, »Najbolj sem se namučil, ko sem moral z žrtve strgali spodnjice. Bolj ko sem jih vlekel narazen, bolj so ostajale skupaj. Delo sem si skušal olajšati tako, da sem spodnjice razrezal s Škarjami, a tudi to ni dosti pomagalo. Še vedno se niso dale strgati. Igralka je imela od vsega tega kup modric po telesu. Res mi oi jasno, kako s tem opravijo pravi posiljevalci. Naslednja nevšečnost se mi je zgodi- iztak Gartner, ki se js prslzkušal ze v novinarskih, glasbenih, moderatorskih in se kakšnih vodah, je tokrat se glavni igralec v filmu To jo on. la, ko sem hotel žrtev z lisicami prikleniti k radiatorju, a so se lisice zlomUe,« Gan-ner opisuje dogodivščine med snemanjem sicer provokativne in kontroverzne zgodbe, ki pa v sebi na nek način združuje tudi elemente »zeio črne komedije«. In kakšni so vtisi glavnega igralca o končnem izdelku? »Zadovoljen sem. Pričakoval sem >dfek<, dobil pa sem presenetljivo soliden in prepričljiv izdelek, na katerega sem postal zelo ponosen. Glede na nični prora-čim, na dejstvo, da se nam je mudilo, saj so bile kamere na voljo le tri dni, na izkušnje režiserja, ki je totalni debitant, in na to, da gre za amatersko produkcijo, je filmček zelo )kul<.« 26- septembra ob 19.30 bodo film To je on, v katerem glavno vlogo ob Gartnerju igra Suzana Gajšek, uprizorili v Mestnem kinu Metropol. BOJANA AVGUŠTINČIČ banka celje ii. 72 - 12. »«ptMiber 2008 IPC 16 REPORTAŽA NOVI TIDNIK Palestinska junaka v hiši in srcu Celjana Spomini Celjana Dušana Hercoga na palestinska borca I. celjske čete Krima in Junisa Spomin na padle borce I. celjske čete po 67 letib ni zbledel. Ob nedavni položitvi spominske ploS-Če v Šentrupertu nad Laškim je ponovno oživela zgodba o dveh palestinskih vojakih, Junisu in Krimu, ki sta se julija 1941 kotnemSka ujetnika na begu zatekJa k družini Hercog v Spodnjem Čretu pri Celju ter se kasneje pnUjuČlia ]. celjski Četi in žrtvovala svoje življenje za tujo deželo. Danes 92-letni Dušan Hercog iz Celja, ki ju je tedaj sprejel pod svojo streho, ju ima Še danes živo pred očmi in kot bi se zgodilo včeraj, se spominja noči, ko sta potrkala na njihova vrata ... Hercogovi so stanovali v Spodnjem Čretu, vbližini današnjih cinka miški h dimnikov ob Kidričevi cesti. Hiia je stala Čisto na samoti. Najbližje hiše in železniška proga proti Mariboru so bile oddaljene približno 200 do 300 metrov. Takrat se je zgodilo nekaj nenavadnega, za tiste čase tudi zelo tveganega. «Neke temne noči me je prebudilo trkanje na vežna vrata. Previdno sem jih odprl in zagledal ob zidu na tleh sedeča moSka. Starej-$1 je bil bos in v spodnjih hlačah. Nenavadno zgodbo, o kateri so se po 2. svetovni vojni razpisale revije vseh jugoslovanskih republik, je takrat večkrat objavil ludi Celjski tednik. Že med vojno leta 1942 pa je pesnik Matej Bor spisal pesem, ki jo je posvetil palestinskima junakoma. Na sebi je imel angleško vojaško suknjo, "hidi mlajši je bil bos ter oblečen v angleške vojaške hlače Ln raztrgan siv pulover. Oba sta močno krvavela iz ran na glavi. Ko sem se prepričal, da v bližini ni nikogar. sem ju spustil v kuhinjo. Starejši me je preplašeno vprašal: »No German?? (Nič Nemcev?). Odgovoril sem mu: >No.< (Ne). Prestrašena obraza obeh sta se takoj razvedrila. Sestri Mila in Vladka sta jima očistili rane in ju obvezali. Kljub slabi svetlobi petrolejke smo opazili» da imata precej temna lica» kar nam je dalo slutiti, da morata biti iz kakšne južne dežele,« se nenavadnega dogodka spominja Dušan Hercog. S Krete včrat Ker nihče od Hercogovih ni znal angleško, se je Dušan spomnil na stavčni nemSko-angleški slovar, s pomočjo katerega so se za silo sporazumeli. Tako so izvedeli, da je starejši po činu narednik in po poklicu sedlar ter da govori angleško. Ime mu je bilo Abdul EI Krim. Star je bil 21 let. Mlajši, po imenu Mehmed Junis, star 19 let. pa je doma delal na kmetiji. Angleško, razen vojaških ukasov, ni znal. Med seboj sta se pogovarjala arabsko. Povedala sla Še, da sta Palestinca iz Jeruzalema in da sta angleška vojaka, pripadnika angleških kolonialnih čet. Nemška vojska ju je skupaj z drugimi zajela na Kreti in ujetnike s tovornimi vlaki od-prernljala v nemška taborišča. »V njihovem vagonu so bili domenjeni, da bodo pobegnili, ko bo vlak Danas 92-letni Dušan Hercog s dovarjem, s katenm si je pomagal pri sporazumevanju s Palestineema« in Khmovo angleško vojaško suknjo. Tako slovar kot uniformo hrani Muzej novejše zgodovine Celje. stal v Zidanem Mostu. Podkupili so stražarja, da jim ni zaklenil vagona. Junis in Krim sta računala, da bi se čez ozemlje, okupirano od Italijanov, lažje prebila nazaj k svojim. Na Žalost vlak ni ustavil ne v Zagrebu ne v Zidanem Mostu in tudi v Celju ne. Šele, ko je peljal skozi Čret, blizu tovorne železniške postaje, je vlak nenadoma začel zavirati in vrata vagona so se sama odprla. Za pobeg je bilo dogovorjenih devet ujetnikov, vendar nista bila prepričana, ali je še kdo skočil s počasi vozečega vlaka. Imela sta res srečo, saj sta približno 300 metrov od nas stanovala dva domača izdajalca, ki sta sodelovala z nemškim Gestapom,« pripoveduje Dušan in pokaže slovar, v katerem je Krim pred odhodom v partizane pustil svoj podpis. Junis in Krim v gostoljubni hiši Za tisto noč jeDušan Hercog Arabcema postlal na podstrešju za dimnikom, naslednji dan pa jima jesioi-vališče pripravil v spalnici svojih sester na podstrešju. Za omarico pri zidu so bila namreč skrivna vratca, pokrita z enakimi tapetami kot zid. Ta stranski del podstrešja ni imel zunanjega vhoda, odprtina pa je bi- Krim in Junis« kot ju je po opisu Hercogovih po vojni narisal slikar PetriČ. Padlim borcem I. celjske čete so se zadnjo avgustovsko nedeljo s položitvijo spominske plošče poklonili v Šentupertu nad Laiktm. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Egipts, Velike Britanije, Jordanije in palestinskih ozemelj. la dovolj velika, da seje človek brez težav splazil v notranjost. Da bi gostoma Čas hitreje mineval, jima je Dušan prinesel razne igre, kot so lah. Človek ne jezi se, igralne karte in angleške knjige. »Velikokrat sta dopoldne, ko sva bila s starejšo sestro v službi, prišla v spalnico obiskal našo bolno mamo, ki Je morala zaradi rane na nogi ves čas ležati. Vzljubila ju je kot lastna otroka. Klicala sta jo mama,« pripoveduje Dušan, ki se je dobro zavedal, da Arabca pri njih ne bosta mogla ostati za vedno. Zato je začel premišljevati, kako bi ju najvarneje rešili: »Spomnil sem se svojega najboljšega prijatelja in sošolca Marjana Krušiča. Njemu sem lahko zaupal to skrivnost. Kmalu je bil k nam poslan Član odporniškega gibanja, ki je govoril tudi angleško. Krimu in Junisu je obrazložil, da je njuna želja za preboj k njihovim v teh tveganih Časih zaradi slabih oziroma neobstoječih povezav nemogoča. Edina možnost bi bila, Če bi se hotela priključiti I. celjski četi.« Priključitev I. celjski četi Po približno treh tednih gostoljubja pri Hercogovih je prišel večer slovesa, Junisa in Krima so preoblekli v civilne obleke in ju učili, kako se morata obnašati na poti v partizane. »Junis je bil prav posrečen s tistimi nekaj besedami, ki se jih je naučil. Krepko je zastavil nogo v korak in prav po ^brsko< vpra^; >Kua pa pol?<« smeje pristavi DuŽan. Skrbno so ju Se obrili, jima v kožo vtrli kremo ter s pudrom pobelili njuna temna obraza, da bi bila na poti manj sumljiva. Ko sta odhajala, je bilo Hercogovim lažje pri srcu in hkrati težko, saj niso vedeli, ali ju bodo še kdaj videli ... Naposled sta Krim in Junis spet stala z orožjem v rokah. In to kol Člana 1. celjske Čete. V začetku pomagala kuharici v kuhinji, a že čez nekaj dni sta prevzela vojaške dolžnosti, kar jima ni bilo tuje, posebno naredniku Krimu ne. Sobor-ci so ju vzljubili in tudi onadva sta se vživela v njihovo družbo. »Bila sla vedra, skromna in vestna. Po pripovedovanju soborcev sla se v boju proti nemškim orožnikom po izdaji njihovega tabora na Ja vomiku posebno izkazala,« ve vse najboljše o njiju povedati Du^n. Junisu in Krimu so Hercogovi dali skupno ime. Nastalo je zaradi neke p(»ebnostj in zato, da so v pogovorih pred Dezaželenimi osebami lahko govorili o njiju. Če sta bila zaspana, sta to pokazala s kretnjo in govorila: »Sleep« (spati). Tako se ju je prijelo ime »sUpovca«. 27. avgusta 1941 so bili zadnji boji I. celjske čete proli nemškim orožnikom pri požganem Zavškovem mlinu v Šentrupertu nad Laškim. Tam je s Štirimi soborci padel tudi Junis. Krim je bil na stražarskem mestu ranjen. Ko se je umikal, so ga zajeli Nemci in ga poslali v taborišče, kjer naj bi umrl. Krim in Junis sta zagotovo posebnost v zgodovini zgodnjega partizanstva, saj sta bila verjetno prva tuja borca v naših partizanskih vrstah. Daleč od svoje domovine, ki se danes bari za svojo državo, sta v borbi proti okupatorju prispevala za svobodo vse, kar sta imela - svoje življenje. BOJANA AVCUŠTINČIC Foto: MARKO MAZEJ, GREGOR KATIČ m $t. 72 • 12. septamber 2008 Pogled na Podplat in znamenito kniišee cett med Hrvaško. Mariborom In Caljam Imamo vse^ le trgovine ne Na križišču na Podplatu - Mladina ostaja v kraju> v katerem pogrešajo majhno trgovino Zagotovo ste se že kdaj peljali skozi Podptal. Kraj v občini Rogaška Slatina je Tumreč stičišče cestnih povezav med Hrvaško. Celjem in Mariborom» medtem ko na določenem odseku predstavlja tudi mejo med občinama Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina. >'Ja, pa je cam sploh kakšna stanovanjska hiša?« se boste vpraša (i. Odgovor je pritrdilen. Menda lam živi približno slo prebivalcev, a je res, da so hiše posejane bolj na redko, kot nam takoj razložijo domačini. Najprej sem želel razčistiti, od kod ime Podplat. »O tem se res nismo nikoli pogovarjali,« me pogledajo začudeno. Čeprav sem ob omembi imena kraja najprej pomislil na del človeškega telesa, krajani ugibajo v drugo smer. »Blizu, nad nami, je kraj Plat, morda se po njem imenuje naš Podplat.« Posta Podplat Podplatčani so ponosni zlasti na svojo poŠto, ki z imenom Podplat »pokriva« tudi okoliške kraje. Ima namreč dolgoletno tradicijo. V kraj jo je pripeljal veleposestnikKup-nlk, ki je imel svoja zemljišča v bližnji Kostrivnid, pri Čemer naj hi pošto vodila njegova sestra. »Pošla je tu že več kol sto let. Najprej je bila v stari stavbi» ki je kasneje postala hlev, zdaj pa je na tistem mestu bencinska črpalka.« Pred nekaj leti je Pošta Slovenije zgradila novo poštno stavbo. S poŠto je povezanih tudi nekaj zanimivih zgodb. Menda so jo nekoč hoteli pre- Ena od prebivalk na Podplatu je bila že večkrat poročena» a jI je vsakič mož tmirl. In ko jo je sosed pobaral, će se bo še možlla» mu je odvrnila: »Ah, jaz sem se že naveličala tega pokopavanja.A Del kovačije, kije na Podplat privabljala kmete od blizu in daleč. DanasjelešeosamaPi spomenik prateklosti. seliti v Mestinje, a naj bi po pritožbah krajanov celo sam Josip Broz • Tito določil, da mora ostati na Podplatu. Zapletlo se je tudi. ko so za pošto s samoprispevkom gradili novo sta^o. »Potem so krajane okrog prinesli.« se v živo spominja Vida Hrup, »in te prostore namenili delavcem elektra.o Danes je v omenjeni stavbi med drugim tudi frizerski salon. »Včasih smo imeli v kraju kovača,« se pohvali Milka Černelič in Šele Čez čas pove, da je ta težak posel opravijal prav njen mož. »Opremljal je vozove, prikolice, pluge, kaj popravil, danes pa ima vsak kmet doma svoj varilni aparat, svojo brusilko in ne rabi več kovača.« Mükin mož le še včasih za spomin na stare čase pokaže, kako se je temu streglo. »Velikokrat sem bila zraven opečena, ko sem pomagala možu... Kadilo seje. Čeprav je meida veleposestnik Kupnik dobro skrbel za svoje zaposlene, je ena od delavk, ker pač niso imeM malice, skufaaJa fižol in si ga nadevi v veli k žep ob strani krila, potem pa ga spro^ med delom jedla. Ena od deklet, ki se )e znala po-hecatl, je ob priložnostnem obisKu gospodar^ na vprašanje, kaj počnejo, odgovorila: »Okopavamo koruzo. Usto lepo ven vržemo, da si mala opomore.« žgalo ...« Na kovačijo so prihajali iz bližnje in daljne okolice, saj )e bil to edini kovač daleč naokoli. TUdi otroci so pomagali in znanje jim danes Še kako prav pride. Ko bi le imeli trgovino Vidi Hrup, ki v kraju živi že več kot petdeset let, sezdi> da se v tem času ni kaj veliko spremenilo. »Ljudje so ostali isti, le domačije so prevzeli mladi.« Miika in Roman - sled-nji živi na Podplatu 18 let - Na posto so v kraju zelo ponosni. Zimenom Podplat »pokriva" namreč tudi območia sosednjih krajev, zanjo pa so se marali dolgo boriti. ugotavljata drugače. »Včasih smo imeli trgovino, pekarno, mlekarno - vse to je bilo ob glavni cesri. V preteklih letih so dogradili okoliške glavne ceste, uredili križišče, letos pa smo v krajevni skupnosti obnovili cesti proti Kostriv-nici in na Podplatu. Pri slednji ni bilo krajana, ki ne bi pomagal. Tu sta novi poŠta in Črpalka.« Vsi se strinjajo, da imajo v kraju vse, le trgovino pogrešajo. »Ne potrebujemo velikega centra, samo trgovino z osnovno živilsko ponudbo.« meni LojzeMadzele. »Tako se moraš zdaj po kvas za hlebec kruha voziti v Mestinje ali KostrivnicQ.« se hudu-je Vida. Kar je za starejše velik problem. Avtomobilov ne vozijo, tudi avtobusne povezave so vedno slabše, m^tem ko so mladi večinoma v službah. Sicer jih promet v neposredni bližini ne moti. »Ob sobotah in nedeljah, ko je vse skupaj bolj prazno, kar pogrešaš tisti vrvež.« Podplat naj bi bil prepleten zbunkerfi, ki so jih gradili Še v stari Jugoslaviji. Včasih je imel Podplat pomembno vlogo tudi pri želez-niškem prometu. Na tovorni postaji so na vlake nalagali »kislo vodo«, ki Izvira v bližnji Kostrivnici. In sokove iz Vi-tala, ki je takrat svoj domicil pod imenom Sadsok imel v Kostrivnici. »Potem so nam ga Mestinjčani^ukradli b,« se nasmeji Vida. Lojze še dobro pomni, da je tovorna postaja služila tudi za dovoz premoga in različnega gradbenega materiala. Podplata ne lapustis Kraj je priljubljen. Ljudje, ki se tja priselijo, tam ostanejo. Dober primer je naš sogovornik Roman Lisac, tudi član sveta krajevne skupnosti Kostrivnica, pod kalero spada Podplat. »Sem me je pripeljala ljubezen. tSfiti razmiš- vvašetn kraju V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali KALOBJE. Našo novinarko boste našll v nedeljo dopoldne pri cerkvi. kjer ji Iwste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali M ji predstavili problem. Če Želite, da pridemo tudi v vaš kraj» nam pišite ali nas pokličite! Ijal nisem o tem. da ne bi ostal« in z veseljem pove, da se vkrajpriseljujejo mlajši ljudje in da tudi domača mladina os-taja. Med seboj se prebivalci dobro razumejo. »Smo kol velika družina,« pojasni Lojze. Roman se veseli nadaljnjega razvoja kraja. »Podplat je center, kjer bo zagotovo še kakšna mirna industrija. Danes že imamo parketarstvo in cestno bazo.« Kot zanimivost moram omeniti, da je pred kakšnimi tremi desetletj i v kraju propadla gostilna. Si predstavljate? In to v Sloveniji, na Štajerskem. »Lokacija je sicer prava,« pojasnjuje Lojze, »le pravega go slinca ni.« Milka - njen mož je pred mno^mi desetletji delal v tej gostilni - se spomni, da je bila, kot pravi, to prava gostilna. »Naročil si lahko piščanca, ki so ga sproti zaklali in potem si dobil pečenega na mizo. Zraven gostilne so biti tudi leseni svinjski hlevi, Pa nobene inšpekcije ni motilo, da je blizu gostilne živ prašič.« ANDREJ KRAJNC Foto: MARKO MAZEU Popravek Pred tednom dni smo predstavljali Sveti Florijan in napačno zapisali, da je bila stavba šole v kraju zgrajena leta 1940. To se je namreč zgodilo Že sto let prej. Svoje zgodbe in spominesoznami delili (z leve): Milka Čomolič^Vida Hrup, LojreMadzela in Roman Usae. it. 72 - 12. saptemlMr 2008 ffü«; 18 SPORT NOVI TEDNIK NAKRATKO vse zlato — Ponedeljkova javna tribima Sokolske zveze Slovenije ob soorganizaciji Športne zveze Celfe |e bila dobro obiskana, navzoči pa so skušali ugotoviti, kam se je zapeljal slovenski Šport v zadnjem obdobju. Večina strokovnjakov je zaWjuftJa, da je bil v zadnjih letih opazen padec na več področjih, predvsem ali zgolj zaradi odrivanja stroke pri odločanju. Posledice so že vidne, še bolj pa bodo Čez deset ali 15 let, §e posebej, če ne bo ustreznih in pravočasnih protiukrepov v vrhunskem Spona, šolskem športu in na področju civilne Športne organiziranosti. Molilo jih je, da državni zbor ni resno razpravljal o športu v Sloveniji. Glede na buren in agresiven razvoj športa bi bilo treba dopolniti obstoječo športno zakonodajo. Povečujejo se izdatki za izgradnjo športne infrastrukture v povezavi s porabo sredstev iz evropskih skladov, zmanjšujejo pa se sredstva za izvedbo športnih programov. Pedagogi so opozorili, da se Število ur športne vzgoje v Šolstvu znižuje. Rezultati raziskav sposobnosti mladine so šokantni. Meceni in pokrovitelji športa si želijo višjih davčnih olajšav in zagotovljeno prednost pri javnih naroČilih. V Celju je ^ede infrastrukture dosežena norma iz nacionalnega programa športa, !oda primanjkuje programov za dejavnosti. DEAN SUSTER Foto: SHERPA Cokanu je uspelo Sherborne: Celjski triatlonec Nino Cokan je izpolnil normo za nastop na Ironmanu na Havajih. S tem je dosegel svoj Šponni cilj, V Angliji je osvojil četrto mesto v svoji kategoriji, absolutno pa dvajsetega med približno 1.300 tekmovalci. 3.Ö00 meuov plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka je opravil v 9 urah in 51 minutah, kar je odličen čas za zelo valovito traso. Triatlonska tekma na Havajih bo 11. oktobra. Dnevi odločitev Celje: Trenerju rokometaSev Celja Pivovarne Ljško Tonetu Tislju se Želja ne bo izpolnila. Francoski repre-zentant Jerome Fernandez je namreč iz Barcelone že prestopil v Ciudad Real. Še vedno ni znano, aH bo v Celju ostal ruski zunanji napadalec Valerij Mjag-kov. Po eni strani Tislju ni všeč zaradi pomanjkljivosti v obrambi, po drugi strani pa je moštvo ostalo brez levili zunanjih napadalcev, Miladina Kozli-ne in Mirsada Terziča, ki sta poškodovana. Smola Zaičank Ljubljana: Rokometna zveza Slovenije je izžrebala pare osmine finala ženskega pokalnega tekmovanja, za katerega se je prijavilo le 12 ekip. Tekme bodo na sporedu 8. oktobra. Žal-čanke niso imele sreče, saj bodo gostovale pri Ptujčankah. Stojanovlc v Rdečo dvorano Velenje: V rokometnem klubu Gorenje so se zaradi številnih poškodb, predvsem na zunanjih položajih, odloČili, da poiSčejo Še eno okrepitev. Izkoristili so idedno priložnost in stopili v stik z Radoslavom Stojanovičem, ki je bil do konca zadnje sezone igralec Cold Cluba, pred tem pa je igral za trebanjski Trimo. Pogodbo je podpisal do konca leta. Koliko se zmorejo Pelikani? Celje: Odigrane so bile tekme 12. kroga 1. lige Novega tednika v malem nogometu na umetni travi. V ligi za prvaka je Gama premagala Frangros s 6:0, Coma pa Velenje s 5:3. Dvoboj med Pelikani in Kalimerom je prestav-Ijen. Gama ima 32 točk, Coma 29, Pelikani s lekmo manj 25. V ponedeljek (19.10) bo derbi med Pelikani in Gamo. (D5) S predsednico v novo sezono Rogatec: Klub malega nogometa Do-bovec so zaradi igranja velikega nogometa za Möns Claudius (istočasno igranje v 3. SNL in 1. SLMN ni dovoljeno) zapustili pravzaprav najboljši igralci, Cveto Kosernik, Aleš Pored-ski in Ivan Firer. Gašper Hrovatič in Peter Stres sla trenutno poškodovana. Uspešnega trenerja Draga Adamiča je zamenjal Mitja Jontez, v prejšnji sezoni trener Zivexa iz Celja, Iz tega kluba so v Dobovec prestopili Matjaž Vojsk» Primož Gajšek in Gregor Iskrač. Klub bo po novem vodila predsednica Natalija Zgajner. (JT) Sprejemalec iz tujine Šempeter; Odbojkarji prvoligaša SIP Šempetra so priprave, ki so temeljile na pridobitvi vzdržljivosti, opravili pod vodstvom trenerjev Petra HuŠa in Aleksandra Korberja. V novi sezoni bodo nastopili vsi igralci, ki so si v prejšnji priborili vstop v I. ligo. Izjema je Klemen Hrastovec (Murska Sobota). Novinca sta podajalec Dejan MatijaševiČ (Termo Lubnik) in libero SLmon Kraka: (Žužemberk). Za tujega sprejemai-ca Še urejajo dokumentacijo. Prvi krog DP bo U. oktobra. (TT) Prvaka Karner in moštvo Po zmago na Češko? Povratnica v vrsto rokometašic Celeie 2aJca Ana Petrinja je na prvi tekmi 1. kroga pokala EHF proti češki ekipi Britterm Veseli dosegla Šest golov, a Je dva Iz igre. Čehinje so v Žalcu zmagale z razÜko petih golov. Povratna tekma bo jutri. Petrinja pa napoveduje popoln zasuk, zmago njene ekipe z vsaj šestimi goli in napredovanje v 2. krog. DS, foto: MARKO MAZEl m Na državnem prvenstvu za mlajše kategorije v kajakaškem slalomu so člani KKK Nivo Celje dokazali, da imajo najboljše mlade tekmovalce v Sloveniji. Po mnogih letib je to prav gotovo njihov največji uspeh. Na reki Savi med Hrastnikom in Trbovljami je bilo na zahtevnih brzicah DP v sla- lomu. Nastopilo je 110 tekmovalcev iz 9 slovenskih in hrvaških khibov. Izjemen uspeh in dvojno zmago sta med 34 mlajšimi dečki (do 12 let} dosegla Celjana Vid Kamer In Nejc Kondal Pri starejših dečkih (14 let) je bil 13-letm Martin Srabolnik eden glavnih favoritov za zmago, vendar se mu je v drugi vožnji pripetila velika napaka, tako da je kljub dobri vožnji zaradi pribitka 50 sekund dosegel Šele 10. mesto. Tonka Kadilnik je bila med siarej> Širni deklicami solidna peta. V moštvenih vožnjah 3 x K-1 so Celjani ponovno dokazali, da so najboljši v državi. V konkurenci il ekip so v postavi Martin Srabotnik, Vjd Z lave Vid Kamer, Neje Konda in Martin Srabotnlk it« 72 - 12. MptMiber 2008 - Dušan Konda Kamer, Nejc Konda premočno zmagali pred Tacnom in Soškimi elektrarnami. Letošnji uspehi so prav gotovo sad zelo kvalitetnega dola na vsakodnevnih treningih tako doma kot v tujini pod vodstvom trenerja Uroša Klincova. Srečni mladi tekmovalci so po dveh zlatih medaljah prijeli svojega zelo uspešnega predsednika Dušana Kondo in ga ))okopali« v Savi: »Veselje je upravičeno, tekmeci se čudijo nad vožnjami naših varovancev. Namreč Savinja ne nudi več dovolj težavnosti, zato fante vozimo na brzice. Gradnja čolnarne na Špici se je po skoraj dvomesečnem premoru nadaljevala vponedeljek- Denarja ni nikoil dovolj, a tokrat je bilo za prekinitev del krivo dopolnjevanje načrtov. Obstaja možnost» da bo streha postavljena Še letos.« DEAN ŠUSTER NOVI TEDNIK SPORT 19 »Le Parklji if prednostiff Pogovor z Borisom Zrinskim, trenerjem košarkarjev Rogaške [gralci Rogaške se zavzeto pripravljajo za drugo sezono v 1. B slovenski ligi. Pod taktirko Borisa Zrinske-ga in njegovega pomočnika Tlhomirja Tabaka nabirajo moči na zunanjiti igriščih v Rogadki Slatini. G)ede na sestavo ekipe bi RogaSk^ moraia biti vodilna ekipa celjskega območja v drugem razredu slovenske košarke. po napovedih poznavalcev pa na) bi se celo borila za mesta tik pod vrhom lestvice. Morda se bo po več kot desetletju Rogaška celo spustila v bo) za 1. A ligo, čeprav tega v klubu nihče ne omenja. Borisa Zrinskega smo povprašali po igralskih spremembah. »Nekaj smo dobili, nelcaj izgubili. Od lanske sezone ni več Draga BrČine in Mihe [vanuše, ki sta bila med nosilci igre, smo pa zato uspeli v naše vrste dobili Domna Ambroža iz Celjskega KK, ßena Pungartnika iz Ho psov, Miroslava Petroviča iz Rogle in nazadnje še Se-miria Smajloviča iz Laškega» ki bo dokončno zapolnil vse vrzeli pod obročema. Te okrepitve nas polnijo z optimizmom, da se lahko enakovredno skozi vso sezono kosamo z vsemi ekipami v B ligi. Je pa res,-da bo liga precej močnejSa. a močnejši smo po mojem tudi mi. Veliko bo seveda odvisno od prizadevnosti fantov na treningih, kajti le to lahko prinese želeni rezultat.« Po prejšnji sezoni ste svoje nadaljevanje dela pogojevali s povečanjem količine treningov. Se bo to uresničilot Mislim, da je nekakšno zagotovilo prihod okrepitev in tudi Število igralcev na študiju v Ljubljani bo manjše. To je nekako tisto želeno zagotovilo, da bomo imeli na vsakem treningu 10 do 12 igralcev in bomo lahko normalno delali, Česar marsikdaj vprejš-nji sezoni nismo mo^i. To je bžl eden od mojih pogojev» uprava pa je pri tem naredila Boris Zrinski vse, kar je lahko, vsaj kar se tiče igralcev. Moje mnenje je tudi, da bo obnovljena dvorana v Ratanski vasi. ki je zdaj zares lepa, dodaten impulz za vse faate tako za delo na treningih kol za prizadevnost na tekmah. Se bo spremenil sistem igre vaše ekipe? Predvsem si želimo več agresivnosti in z večjo rotacijo igralcev tudi dvig ritma igre. Ob okrepitvah, ki so zapolnile vrzeli pod obročema, imamo zdaj precej več rešitev v obrambi in še posebej v napadu. Imamo 12 igralcev. Vsi enakovredno kandidirajo za prvo peterko, ki jo bomo lahko prilagajali tudi nasprotnikom, Čeprav bomo skuša H narediti vse» da se bodo nasprotniki morali prilagodili nam. Kdo so po vašem favoriti v dokaj okrepljeni B ligi? Kar nekaj je klubov, ki ne skrivajo ambicij za napredovanje v A ligo» predvsem Par- Vetjko Petranovie klji-Bežigrad> ki so se močno okrepili. Novinec Maribor ima zelo posrečeno kombinacijo izkušenih in mladih igralcev. Rudar Iz Trbovelj se je izredno okrepil, večinoma s prvoligaški mi Igralci. Ne smemo pozabili dveh ekip, ki sta padli iz A lige. Kraškega zidarja in Rogle. tukaj je vedno neugoden Hrastnik in še bi lahko našteval. Res je» da slabih ekip v ligi praktično ni več. Po mojem so Parklji vprednosti, nato sledi pet do šest ekip. ki bodo kandidirale za drugo in tretje mesto. Ta položaja še omogočata kasnejše napredovanje v A ligo. Bo v boju za d dve mesti tudi Rogaška? Najprej moramo povrniti dobro vzdušje z začetka lanske sezone, znova napolniti našo dvorano in potem bo šlo. Prepričan sem namreč, da lahko ob podpori gledalcev, ki smo ji bili priča v prvem delu minule sezone, postanemo pravi gospodarji v svoji dvorani, da znamo igrati na gostovanjih, pa smo prav tako že dokazaii. V prejšnji sezoni smo pridobili izkušnje, zdaj dobre novince, uprava se zares trudi. Naši navijači nam znova pripravljajo bučno podporo s tribun in ob vsem tem je jasno, da verjamem v dober rezultat. JANEZ TERBOVC Za Rogaško bo še naprej Igral že 491etnl Veljko Pe-tranovič. Na slavnostnem odprtju prenovljene dvorane (streha, parket...) v Rogaški Slatini se bo domače moštvo v sredo ob 19.00 po-meriloz laškim Zlatorogom. (dS) Matajs Hohkraut Zmagi S tekmo v Laškem se je nadaljevalo državno prvenstvo v balvanskem plezanju. Pomerilo se je 160 tekmovalcev v vseb kategorijah, od cicibanov do članov. Prvi dan so se pomerili starejši plezalci v kategorijah članov in mladincev, medlem ko je drugi dan pripadel mlajšim tekmovalcem, cicibanom, mlajšim dečkom in deklicam ter kadetom. Predsednik PK Laško Drago Zupane je o izvedbi in rezultatih dejal: »Zelo sem vesel, saj je bilo vse tako. kot je moralo biti. Seveda so tu še dobri rezultati» predvsem sem zadovoljen z našo tekmovalko Matejo Hohkraut, ki je v članski kategoriji absolutna zmagovalka.« Tekmovanje v bal-vaniranju je bilo poleg tekme DP tudi tekmovanje za pokal Laško, ki ga je pri članicah prav tako osvojila Hoh-krautova, tudi mladinska zmagovalka. Pri članih je prvo mesto osvojil Celjan Jernej Kruder, ki velja za enega najboljših slovenskih plezalcev. »Vrnil se je s svetovnega prvenstva v Avstraliji in je bil v Laškem nabit s pozitivno energijo ter zato tudi nepre- Športni koledar Petek, 12.9. NOGOMET 1. SLMN, 1. krog, Tolmin: Puntar - Živex (20). SotMta, 13. 9. NOGOMKT 1. SL, 8. krog: MIK CM Celje - Interblock (18). 3. SL - vzhod, 6. krog, Rogaška Slatina: Möns Claudius Hohkrautove Krudra Jem«) lOuder se loteva vseh vrst sten. magljiv,« je dodal Zupane, ki pravi» da so Krudrove zmage v Laškem prav tako veseli, saj s sosednjim klubom iz Celja veliko sodelujejo. Prihodnje leto bo tekma DP v Laškem že sedmič zapored. MOJCA KNEZ - Dravinja (10.30), Kovinar Štore - Veržej (16.30). Štajerska liga» 5. kiog: Rogaška - Pohorje, Zreče - Šentilj, Šoštanj - Partizan (vse 16.30). MČL, MNZ Celje, 3. krog: Vransko - Laško. Kozje - Radeče, Hrastnik - Žalec (vse 16.30). 1. SLMN. 1. krog. Rogaška Slatina: Dobovec - Litija (20). ROKOMET Pokal EHF (ž), 1. krog, 2. lekma, Češka: Britterm Veseli - Celeia Žalec (18). 1. SL. 1. krog, Trbovlje: Rudar - Celje Pivovarna Laško (20), Velenje: Gorenje - Koper (19). l.SL (ž). 1. krog: Ptuj-Celje Celjske mesnine (19). Velenje - Kočevje (16). Nedelja, 14. 9. NOGOMET 1. SL, 8. krog: Doinžale • Rudar Velenje (18.30). 2. SL. 6. krog, Ivančna Gorica: Livar - Šentjur (16.30). 3. SL - vzhod. 6, krog. Celje (Olimp): Simer Šampion - Šmarje, Šmartno - Odranci (16.30). (KM) panorama NOGOMET Pokal MCU MNZ Celje, 1. krog: Kozje - Kom nnr Štore 0:3. Rogaška-Möns Claudius 5:7. Šmarje - f(r.letnemu Martinu PUhuti. ki je letos januarja v Janškovem selu zabodel 42-letnega Franca Vi-herja. Medtem ko je 21-let-nik pred senatom svojo krivdo priznal in obžaloval dejanje, je Bombek še pred pravim začetkom sojenja odvihral iz sodne dvorane. Gorazda Bombeka obtožujejo, da je pred osmimi leti v sporu in pretepu s svojim mladoletnim sinom le-tega poskušal umoriti. Bombek trdi, da ne gre za poskus umora, sina je poskušal le umirili, ker naj bi ta domov prišel okajen. Primer je bil takrat dokaj znan, saj je Bombek fotografije poškodbe sicer mladoletnega sina dal objavili v enem od celjskih man j-ših časopisov» mi pa smo se takrat pogovarjali tudi z njegovo nekdanjo ženo. Bombeka so nekaj mesecev po dogodku obsodili kar na šest let zapora» a so kasneje sodbo razveljavili in sojenje vrnili na začetek- Obtoženec ves čas dvomi v pravičnost celjskega sodišča in tožilstva» zato 42-letni Frana Viher. Plahuto je pogostil in v hrtnt dofail nol. se vsa ta leta bori za javno sojenje in izločitev tožilke v lem primeru, ker ji očita prikrivanje nekaterih kaznivih dejanj. Izločitev tožilke je sodni senat zavrnil, v ponedeljek pa sojenje tudi zaprl za javnost. Med sojenjem bodo namreč priče, tudi nekdanja žena, govorile o osebnih stvareh, vzgojnih prijemih in stvareh, ki bi izpostavile oškodovanca in nasploh vse. ki so vpleteni v dogajanje, ki jih je privedlo na sodišče. Pred leti smo se pogovarjali z nekdanjo ženo, da bi slišali še njeno stran, tudi s sinom, v času sojenja pa se- veda ne bi, tudi Če bi sedeli v sodni dvorani, poročali o osebnih podatkih takrat Še družine in mladoletnih otrok. Do zdaj je namreč bilo kar nekaj takšnih sodnih primerov, kjer se v naših Časopisnih vrsticah imena in podrobnosti iz življenja vpletenih niso znašli, čeprav smo podatke imeli - ravno zaradi zaščite njihovih osebnih podatkov. Je pa izločitev javnosti Bombeka tako razburila, da je odvihral iz sodne dvorane - še pred novinarji. »Pošljite mi domov sodbo v imenu kriminala, ne ljudstva,« je bil njegov komentar, preden je pred presenečenimi obrazi vseh v dvorani odšel. Skoraj bolj kol ponedeljkovo dogajanje na sodišču je zanimiv podatek, ki jasno kaže na včasih (ne) logično delovanje naših inštitucij. Kljub temu, da Bombek vsa ta leta bije borbo na sodišču zaradi poskusa umora mladoletnega otroka» in kljub temu, da je imel p repovi približevanja sinu. ki naj bi ga poskušal umoriti, so v vseh inštitucijah gladko stekli vsi postopki» ki so Bombek u uredili skrbništvo nad mlajšim sinom! Tudi preprostemu laiku se zastavi vprašanje, kako lahko obtoženec za poskus umora(l) prvega sina dobi skrbništvo nad drugim, še mlajšim sinom? Čeprav ta podatek s so-jenjem nima prav veliko, je vendarle to nekako v plus Bombeku, saj če bi inšlitiu-cije presodile, da ni primeren za skrbništvo, mu ga ne bi dodelile glede na to, da mu po kazenskem zakoniku grozi morda kar 30 let zapora ... Nož v hrbet! Dobesedno. Le v nekaj metrov oddaljeni dvorani so prav tako v ponedeljek sodili 21-lelne-mu Martinu Plahuti, ki Je, kot smo že poročali, januar- ja z nožem zabodel 42-letnega Franca Viherja iz Janš-kovega sela pri Velenju. Plahuta se ni mogel zagovarjati, saj pravi, da mu je preveč hudo zaradi tega, kar je storil. Viherju je iz pripora poslal tudi pisno opravičilo, pripravljen mu je povrniti škodo, Čeprav dodaja, še ne ve, kako. Na januarski torek naj bi se na poti na Dobrno ustavil na Viherje-vi domačiji, la mu je ponudil pijačo, pred očmi se mu je< tako je razlagal, zameglilo. ko je videl ogenj v Viher-jevi peči. Naj k temu dodamo samo, da je Plahuta osumljen tudi nekega požiga. Takrat naj bi zagrabil nož in Viherja zabodel v hrbel. Zatem naj bi se ruvala, Plahuta naj bi celo zagrozil, da ima pištolo. V naslednjih urah, ko je odšel domov, se menda nI zavedal» kaj je storil, Čeprav je sumil, da je naredil nekaj zelo slabega. Obtoženi je še zatrdil, da je pripravljen na zdravljenje alkoholizma. Viher, ki je tudi stopil pred senat, je dejal, da je pisno opravičilo sicer sprejel, a mu to ne pomeni kaj dosti, saj se boji za svoje življenje. V ponedeljek so zaslišali Še pet prič. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA 21-letni Martin Plahuta obžaluje svoje dejanja. m DNA DAMJAN GAJSER JAZ IN KLUB Začetki Med imm 1991 ^n Ki03 sem profmonolno i^raJ nogomet, h) tion^dni karieri sem se odlogi u shiäij n« fakulteti za i^n, ki leni ga tü(H uspejo kMUl Uta 2006 sem v MK Drava opravljal funkcijo Spojnega direktvja» dve leti kasneje pa na povabilo športnega direktorja Simona Seliar^a prišel v Cefje ter $pre{^ mtiV> Mrokovnega vodje ^C Klubi do sedaj Nogomet sem igral v NK Slovan. NK Mura, NK Olimplja. HK Matfbor. FC HapKi T^ Avtv. NK Rudar Velenje In FC leoben. Kaj veselje Igranje i NK Maribor v kvalifiktcijah za ligo prv^ltov ter >grdn^2adt{avnorepiezet]tanco Kaj žalost Ko smo 2 NK Manbor igrali kvalifikdoje za IIqo prvakovo proti PSV. sem zadel vramico. ki nm je preprečila vsKip v [jgo prvakov. Uspehi Ttikraini driavni prvjkz NK Maribor, osvojitev pokala z NK MdrrbOT. osvojitev pok^b 2 NK Mitra. wce prvak z izraelskrm Hapoelom Organizirati kvalitetno vadbo v NK Celi«, kjer bo veliko itevilo domačih perspektivnih Igralcev, Publika N^j spodbuja ml^de nogornetase pri uresfli(ilvi njihovih ciljev. ARENA PETROL At^eno/ zMAßomdcev- DRUŽABNO Stanovanje 2rvini v Manborii po<} Pohorjem v vratni hiii Trwutfto sem samski Iz p pa se dmiim s pr^^elji. Claiba.film Od gtasbenih izvajalcev ndiraje poslušam skupmo U3 in Erosa Aamazzottija. Med filmi ^ r^^^ra^ ogledam iiste. v katerih igra Demi Moore tSirrptit Duh]. >1w je zadnje izvedensko mnenje zelo ugodno za obtoženca. »Mnenje namreč kaže, da ni nobenih zanesljivih karakterističnih podrobnosti, ki bi ta določen sporni copat povezale z najdenimi odtisi na kraju, kjer so se umori zgodili. Stopnja verjetnosti )e na tako imenovani opisni stopenjski lestvici 3, kar je nižja stopnja, kot je menil nemški izvedenec. Stopnja 1 pomeni identifikacijo, stopnja 4 nezadostno, 6 je popolna izključitev dokaza. Kaj to konkretno pomeni za sojenje Kameniku? Da ni prav nobenega konkretnega dokaza, da bi ga so-dilče lahko obsodilo za oči- tana kazniva dejanja. Sodišče mora odločati na stopnji gotovosti in za to stopnjo gotovosti morajo seveda biti podani dokazi. V tej zadevi pa jih ni! So neki indici, ki sa* mi po sebi ne tvorijo sklenjenega kroga s Prav vsakega od teh indicev je mogoče razlagati na različne načine. In v takšnem stanju, ko indice lahko razl^amo različno« ti enostavno ne tvorijo kroga, na podlagi katerega bi lahko sklepali nekaj» kar trdi obtožba. Je res, da se bo sojenje morda začelo že oktobra? To sem izvedel iz medijev. Vabila še nisem prejel. Ce se bo, boste do oktobra lahko vse preučili? Gre za zelo obseženo zadevo in to mnenje predstavlja le del te obsežne zadeve. Vsekakor je treba vse temeljito preučiti, izvod mnenja angleških izvedencev sem že posredoval Kristijanu Kameniku. V nadaljevanju se bova sestala in Še dorekla nekatere stvari... ... ste od njega že morda dobili vsaj kakšen odziv? Ne. Mnenje sem dobil konec avgusta, ga pregledal in v prvih dneh septembra posredoval Kameniku. On je zdaj v priporu na PIrvaškem> kjer so ga prijeli zaradi tihotapljenja ma- mil. Mu bodo v Celju sodili v nenavzočnosti? Treba je vedeti, da se bo glavna obravnava začela spet znova. Ker je Kamenik v tujini, lahko pride do sojenja v nenavzočnosti, ampak pod določenimi pogoji, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku. Senat bo tisti, ki bo moral oceniti, ali je navzočnost obtoženca nujna ali ne. Mislim, da to v konkretni zadevi ne bo prav lahlca naloga glede na izjemno obsežnost, zahtevnost in vrsto kaznivega dejanja, ki se mu očita, in seveda upoštevaje njegov dosedanji zagovor. Kako to, da ste se odločili prevzeti ta primer, ki je tudi eden največjih primerov v Sloveniji? Ta primer sem prevzel s tem, ko sem prevzemal odvetniško pisarno zdaj pokojne odvetnice Marjetice Nosan. Njena želja in prepričanje sta bila, da jo lahko nadomestim. O tem sva se pred njeno smrtjo veliko pogovarjala, tudi Kristjan Kamenik jo je takrat obiskal. Kamenik vam je očitno moral napisati tudi pooblastilo za zastopanje. Je res, da sta se dobila le nekaj dni prej, preden so ga aretirali na Reki? Drži. da. Sojenje za umore Tekačevo že oktobra? ® I S S Marca pred enajstimi led so bili v Tekačevem brutalno umorjeni 73-letna Frančiška Pohaic, 75-le!-ni Štefan Pofaarc, 17-letna Viktorja KrušHn in 36-let-na Helena Krušlin. Čeprav ima kriminalistična prei-skava teh grozljivih umorov še danes oznako prednostne naloge, oprijemljivih dokazov, da bi se pri-mer lahko končal, ni. Ves čas se govori, da je bilo morilcev več... Kaj spomnimo, da je bilo že takoj po tragediji jasno, da jebilo motiv za umore ko-ristoljubje. 75-lemi Poharc naj bi imel doma ogromno denarja, morilci naj bi odnesli za milijon takratnih mark deviz in več kilogramov zlata! Zatem so spektakularno aretirali Kamenika in ga priprii. Že pred tem, star ko-maj 2S let, naj bi imel na vesti več kot 14 kaznivih dejanj. Dve leti in pol po tragediji v Tekačevem so ga obsodili na dvajset iet zapora zaradi štirikramega umora. Nato je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo tn sojenje se je začelo znova. Ko so Kame- Kristijana Kamenika ja od 2ačdtka branila Marjetica Nosan. Primar, zaradi katerega je bHa skoraj najbolj oblegana odvetnica, je pred smrtjo zaradi bolezni prodala mlademu odvetniku Tomaža Bromsetu. niku sodili drugič, se je ustavilo že na samem začetku. Okrožno sodiSče je namreč Kamenika oprostiio vseh obtožb, saj naj ne bi bilo dovoij obremenilruh dokazov. To-Sistvo se je seveda prirožilo in leto kasneje je v^je sodišče razveljavilo tudi oprostilno sodbo, v vsej zadevi so nesrečni, a za Kamenika očitno srečni copati. Kamenik je trenumo za zapahi na HrvaŠkem, ker naj bi bil v vr- hu kriminaine združbe, ki se je uicvarjala z mamili. V Beogradu. kjer so ga dobili prav tako zaradi droge, so skorajda že obupali, saj se tudi pri tistem sojenju skoraj vsaldč kaj zatakne. A dokler tam ne bodo stvari jasne, se rudi slovenskim obtožencem v tej zadevi sojenje ne more začeti, Se manj končati. Vmes pa je vsaj en postopek zoper njega, verjetno ne edini, zastaral. SSol 29-lotnl coljski odvetnik Tomaž Bromša nadaljuje delo Marjetice Nosen: hNI prav nobenega konkretnega dokaza, da bi sodišče lahko Kristijana Kamenika obsodilo za umore v Takačavemt«» Saj ne, da bi vas primerjali z njegovo nekdanjo zagovornico Nosanovo, toda ona je vedno znova imela v rokavu kakšen adut, s ka* terim je presenetila. Lahko kaj taksnega pričakujemo tudi pri vas? Razumljivo je, da o vsebini nadaljnje obrambe ne bom govoril pred začetkom sojenja. Najprej je na potezi državni tožilec. On je tisti, ki se bo moral zdaj o tem izjasniti, ah se bo torej sploh odločil, da bo Še naprej vztrajal pri pregonu Kamenika, in Šele nato nastopim jaz kot obramba ... In ravno Kameni kova obramba ]e tudi Nosanovo naredila za eno najbolj obleganih slovenskih odvetnic. Z njo sem sodeloval kar nekaj mesecev, preden je izvedela za svojo bolezen. In to sodelovanje sam ocenjujem za dobro in zelo uspešno. Nadomeščal sem jo tudi na raznih obravnavah, ki se jih ni mogla udeležiti. Mislim, da sta ravno to sodelovanje in način mojega dela veliko pripomogla k njeni odločitvi, da mi zaupa svojo pisarno. Tomaž Bromše je na Pravni fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 2002. Kot sodniäki pripravnik je delal na Viijem sodišču v Celju, nato je bil dve leti zaposlen v odvetnik pisarni uspešnega celjskega odvetniita Marjana Feguša. Od leta 2006 je samostojen odvetnik. Ne glede na to, da je star komaj 29 let in eden najmlajših (če že ne najmlajši) med celjskimi odvetniki, je resna nevarnost nasprotnikom v sodnih dvoranah. Več kot očitno bo tako tudi na sojenju Kameniku. Katero lastnost ste najbolj cenili pri njej kot odvetnici? Bila je zelo vztrajna in tudi sam sem takSen. Mislim, da je naloga odvetnika predvsem v kazenskih postopkih zagotoviti, da pravil, ki jih je spisala država, ne upoštevajo samo tisti, ki se znajdejo v teh postopkih, ampak je treba tudi organom pregona jasno povedati, da so pravila zapisana zato, da se jih držijo tudi oni. Boste vi v sodnih dvoranah, kot je bila ona - brez dlake na jeziku? Vsekakor bom zelo jasno izrazil svoje mnenje ... SIMONA ŠOUNlC Foto: SHBRPA Podjo^e SUPRA STAN, cl.o.o. išče sodelavca/-ko za upravljanje stanovanj In stanovanjskih his Od kandidata prič a ku jamo: - VI. stopnjo izobrazbe gradbene ali strojne smeri in trt leta delovnih izkušenj ali V. stopnjo gradbene ali strojne smeri m 5 let delovnih izkušenj • zaželen strokovniizp^ - obvladovanje Word. Excel osnove Interneta - izpit B-katego rije * pasivno znanje angleščine ali nemščine - poskusno delo 3 mesece Ponudbe z življenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do 2$. 9. 2008 na naslov SUPRA STAN, d.o.o.« Adamičeva 1. Celje ali na elektronski naslov: Su p rattan® ce lie, si Navedite tudi številko mobilnega tetefor^a, na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedoločen čas. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju. št. 72 - 16. september 2008 m de na velike oči poslušalcev doda Miran. »Tak sod je treba znova požgati in po-ho blat i.« Sodeč po potnih kapljah, ki so sodarju pri prikazu izdelave siiiJe na obraz, sod ni ravno enostavno Izdelali Pa tudi prodati. »Saj vidite sami, včasih so vinogradniki poznali le lesene sode in če-bre, zdaj pa jih mnogokje za- menjajo drugi materiali. Pa Čeprav edino v lesenem sodu vino >dihas za obdržanje vina je treba dodati manj žve-pla.« Se dobro, da lahko sod predstavlja tudi dobro darila. Tako vsaj okrasni sodi najdejo pot v velÜQe vinske kleti. ROZMAR! PETEK Foto: MARKO MAZEJ Potek iidBlave in popravila sodov in Ssbrov so pfikazdli Miran Srebočan. Kari Veizovnik ter Drago Slečan, domačin, Id sicer sam se nikoli ni Udelal nobenega soda, precej pa popravlja škafe in čebre. Najboljše vino je v hrastovih sodih ib IZL&TNllC^A TUI^6ndN4 A^CJ^CUA aik>rttvi žo, 3000 gtfff 03/428 7b 00. wmrnsMkm: puMröB» iske. Ist B3 S71 71 iS, rmaiL «tuateMMndLti • DNIVNI OMDMJUiD 13.9, \Z. 9.20.9.. 27.9. -rAGOTOVUeNI ODHODI • BEOGRAD 18.-f9.10. • Pimnci 11.10.*BfllONI27.9.(umQi«n»luiJme9t)in 18.10.* DUNIU20.9.ifl2$. 10. *BU0JMPEiTA27.-28.9. • MÜNCNIN • OKTOBIRPUT 27.9. •^POČmilCE V ANKARANU ' Snlnevni palceti do 30.9. » KRATEK ODDIH V OPATIJI IN LOVRANU v septembru in oktobru • MEDULIN*hot8ll3dnidliveč, ugodni popoitl IS otroke JBtINSKB iOUKI PO6ITNICB V MOTELIH V UM AOU IN PRIMOŠTiNUl Kaj so vinogradniki upo* rabljali pred «^rostfra jem« in plastiko» kako brez kančka lepiJa narediü leseno posodo, ki ne pušča, ka) storiti z »dubovnim« sodom? Z odgovori na zastavljena vpra^)a so postregli na sedmem Kramarskem sej-mu na Frankolovem. Brez »frošnice, ^ospanka, hoblpanka<< se pravega soda ne da narediti. Potreben je še do-ber les. najboljši je hrastov ali akacijev, ter nekdo, Id bo znal 5 pomočjo prej naštetega orodja skupaj spraviti sod. Teh je iz leta v leto manj. kar nažalost ne pomeni, da imajo zaradi tega slednji vedno več dela. »Neke hude gneče ni, mogoče ]e malo več povpraševanja jeseni. Pa za kakšne poroke šrangarji pri meni naroČi;o sod za mladi par.« našteva so-dar Miran SreboČan iz Šmart-nega v Rožni dolini, ki je obrt podedoval od očeta, ta pa od svojega očeta. »Pogosto k meni pripeljejo še kak >duhoven< sod, ki ga je treba očistiti. >Duhoven< sod pravijo ti-stemu> ki se je usmradil.« gle- »Popravljem jih že, naredil pa ne bi nobenega voc,« pravi Kail, ki is v svojem trvljenju izdelal en satn sod. ust MINUTE PONUDBO POliOTE r w«w.|Hiliyitl BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE »Dela nI veliko. ttK se na kadi, ne praei, ie manj pa ja s tem poslom denarja,« jo svojo obrt komentiral pletar Simon Vogrine 12 Zadobrove. »Ša drugače povedano. £e bi kadil, se a tobak ne bi zaslužil.« WELLNESS PARK LAŠKO ZaćcttJ; in n:i v.ilmtcC . _o otro-,: in oürr': 10 umi tečdj: Otroci: 6S € / Odrasli: )20 C Cena «^kjju^je; Prljsvnino, 10 k V5{gp v Termalni Center« izvedbo plavilttt^B tečaja, priensnjc. CD s pikami in danlo. Inio. 01 734 Od I5.9.200B dalje e WtiLLNESS PARK LAŠKO Ifi^THERMANAtfjt tinA* «o^cy pmi}i. m it. 72 - 12. september 2008 HOVI TEDNIK REPORTAŽA Po Živalskih notaii Na Ranču Kaja in Grom so proslavili 20-letnico in postali slovenski in evropski center ambasadorjev živali Proti sedmi |e na Ranču Kaja in Grom šla ura> ko je na posebnem podeslu lipicanec Maestozo Barbaro dvignil svojo levo prednjo nogo in dal takt öO-^lanske-mu Simfoničnemu orkestru Dom Žale-Kam ni k za zadnjo skladbo večera, namenjeno proslavi ZO-letnice delovanja ranča. Dirigent Simon Dvoršak je lakt ujel in ujeli so ga tudi simfoniki. Glasba za goste in živalice na ranču je mogočno zazve-nela - le redke oči so ostale suhe. Da. Eno najbolj posebnih prijaznih bivališč za živali v Sloveniji in eden najbolj hu> manih centrov ne zgolj za uče-nje jezdenja, bolj za razvijanje odnosa med človekom in konjem ter ostalimi živalmi, sta slavila svoj jubilej. »Za 20-letnico delovanja ranča sva s soprogom Andrejem pripravila Štiridnevno praznovanje - dva dni sva namenila seminarjem o ravnanju z Živalmi in dva dnevu odprtih vrat ranča in druženju s prijatelji in somišljeniki,« je vesela ob iz-jemnem odzivu ljudi, ki so )ih v teh dneh obiskovali, povedala Da [7a Žnidaršič. Rojena Ljubljančanka z možem iz Ilirske Bistrice je te dni Srečna kot že dolgo ne. Na svojem ranču v Razgoiiu pri Vojniku sta pognala korenine. »Ne v Ljubljani in ne na Notranjskem, kjer sva s kobilo Kaj o in psom Gromom >začela najin ran6, nisem pognala korenin. Tli prvič res čutim, da je to moj dom,« pove Darja. Po vrsti« kof so hise — Ranč Kaja in Grom je turistična kmetija. A ne zgolj to. Je tudi center za učenje jahanja. A ne samo to. Ranč je zavetišče za živali. A niti slu-čajno le to, saj je vsaj v Slo- Andrej Žnidarsic veniji postal pojem. Vzor za vse ljudi, ki jim živali niso le meso, ki ga redijo za pre-hranske namene. Čuvaji, »orodje« za urico ali dve rekreacije ali> bognedaj, modna muha. Pa ni nič posebnega ta ranč, na katerem imajo živali, pa naj gre za »grdega« zavaljenega vietnamskega prašič, za ostarelega konja, kure, mačke, pse, našopirje-nega kričavega pava ali za na-ključne goste, kot so občasno gozdne živali, ki se zatečejo tja. Je le dom razumevanja in ljubezni. Žival, ki jo ^idaršičeva posvojita, dobi status, kot si ga zasluži -enakovrednega in ljubljenega pannerja. »Ce smo živai kupili, posvojili, moramo tudi poskrbeti zanjo. Žival tega ne zmore sama. Zato nas- protujeva grobemu ravnanju z živalmi, modnim muham, oblačenju živalic v plaščke Žival je kot otrok. Ce jo imaš, moraš poskrbeti za njo,« pojasnjuje Darja. 1\idi zato ŽnidaršiČeva tako odločno nasprotujeta grobemu ravnanju z živalmi, zlasti s konji. »Zdaj je v modi country stil jezdenja in pri njem se dogaja največ grobosti pri ravnanjus konji. Na grobosti se konj odziva zbegano - tudi sam postane divji in grob. Najhuje je. ko se jezdec neke živali naveliča in ne ve več, kam z njo. Pozabi jo - in kupi novo. Pa se zgodba spet zavrti na novo,« je žalostna Darja. »Pri tem si tudi odslužene živali, našiupoko-jenčki zaslužijo dostojni konec življenja...« Maestozo Barbaro je za zadnjo skladbo koncerta dal tekt simfonikom. Magični Iffoici Leta 1995 je Darja spoznala Lindo Tellington - Jones, častno doktorico znanosti, veliko ljubiteljico živali, živalsko psihologinjo in začetnico metode T-Touch. Zda/ že ostarela, a izjemno bistra in prepričljiva gospa, doma iz ameriške Nove Mehike, ki živi na Havajih, dela pa v svojih centrih po vsem svelu, je bila na svojem drugem obisku v Sloveniji kar nekaj dni gostja Ranča Kaja in Grom. Linda TelUngton - Jones je razvila zdaj že znanstveno dokazano metodo masaže živali. Najpre) konj, zdaj tudi drugih domaČih ljubljenčkov. »Metoda T-Touchdajeod-nosu do živali nove razsežnosti. Z masažo v obliki nekakšnih magičnih krožcev na energetskih točkah sproSča-mo v možganih živali beta valove - tj pomenijo kreativost in logično razmišljanje. Kreativnosti in logike so sposobne tudi živali. Masaža jih Čustveno in fmčno sproS^, spre-min j a, odprav I ja nj iho vo agresivnost... Vem, da je slišati neverjetno in da je to morda $e izven meja naSe sposobnosti dojemanja - ampak deluje. Prizadevam si za to, da bi človek in žival vzpostavila odnos, v katerem ni boja za dominacijo, je le partnerstvo ...«je pripovedovala Linda. Do danes je izdala že 16 knjig o tej temi in z nazornimi opisi svoje T-Touch metode, izšle pa so v 13 jezikih. Zadnji - Jahajmo in Metoda TTeam za pse - sta izšli tudi v slovenščini, pri založbi Oka. Darja ZnidarSiČ je Lindo spoznala pred 13 leti in že od takrat se uči njenih metod in jih tudi razvija. Lani je pridobila naziv TTeam Practitioner 1 in Ranču Kaja in Grom pridobila status Četrtega TTeam centra v svetu, »Somišljenikov je vse več. kar me navdaja z upanjem,« se veseli Darja. Andrej pri tem prav po moško prizna, da ža-njeta sadove 20-letnega dela. »Ne delujeva tako kot Je-hovove priče, da bi hodila okoli in ljudem vsiljevala prepričanje. Ljudje pridejo k nama. Pravi ljudje so listi, ki takšno razmišljanje in te metode širijo naprej. To ni religija, je dokazana znanstvena metoda, ki deluje na ravneh, ki jih še ne razumemo. Res pri tem je, da sva uporabila zelo zvilo metodo. Ničesar nisva vsiljevala odraslim ljudem, takšnim, ki se že dlje Časa ukvarjajo s konji in imajo svoje stereotipe v glavi. Usmerila sva se na otroke, A v minulih 20 letih so ti otroci zrasli. Zdaj so jezdeci v klubih, učitelji jahanja in nosijo najine metode in odnos do Živali v sebi...« K^NadbandHi4( Približno 700 ljudi (»... če ne več, saj nazadnje nismo več utegnili Šteti...«) se je udeležilo praznovanja 20-letnice delovanjaKajein Groma. Prišli so prijatelji, somišljeniki, sosedje, radovedneži... Prišli so skoraj vsi »banditi« - ta status so dobili tisti otroci, ki so na njunem ranču med počitnicami spoznavali, kaj je žival in kaj pomeni, da jo imaš rad. Prišli so tudi »nadbandi-ti«, kol ŽnidaršiČeva prawta tistim otrokom, ki so njuni ßlozoßji in razumevanju odnosa med živaljo in Človekom ostali zvesti za vse življenje. In ki so še danes v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč, ko je ta potrebna. V soboto 50 zasijali, ko je ljudem in živalicam zai^al simfonični orkester. Ko je na konju prijahala mlada violinistka Nika Goltnik In kar na konju zaigrala skladbo. NakonjuPe-gazu so pripeljali mlado balerino Niko Lipoid, ki je odplesal ples o živalicah. Manca Žnidar^č in Ajda Mrak sta prikazali preskok s konjem brez sedla in z obročem; Tačke Po-magačke - terapevtski psički - so. vsaka s svojo kratko točko, predstavile, kaj znajo. Višek prireditve pa sla bUa podelitev table in uradnega naziva International Animal Ambasador center Slovenija (Mednarodni center Ambasadorji živali) in četrti TTeam na svetu. Od Andreja in Darje to zanesljivo še ni vse. V minulih letih Sla svoje dojemanje, zna-nje in ljubezen delila vsako leto s približno dva tisoč otroki. Novi prihajajo. In na Ranču Kaja in Grom se jih veselijo. VedoČ, da pridobivajo nove privržence humanega, logičnega, prijateljskega odnosa z živalmi. Ki so, kot korenček, živa bitja in ki si zaslužijo svoj del dostojnosti, svoje ponosno življenje v partners t vu z ljudmi. BRANKO STAMEJČlC Foto: KATJUŠA, Arhiv Ranča Kaja in Grom Prijateljici m sodelavki: linde Tellingtan • Jones In Darja ŽnlderiiČ Med nedeljskim dnevom odprtih vrat RanČe Kaja In Grom »je življenje in d«io na ranču ogledalo vsi sto ljudi. it. 72 -12. septembef 2008 m 24 RADIO, Kl GA BERETE NOVt TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 13. september t?— 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.0 S Avserilkova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horo^op> 7.002. jutranja kronika KaSlo» 6.00 Poročila, 9.20 Oiroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Ktj]turni mozaik, U.15 Maraton gla^Knih želja (do 13. tire), 12.00 Novice. 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RäSIo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 13.00 Lestvica-20 Vrodh Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio TYiglav Jesenice) NEDELJA, 14, september 5.00 Začetek jutranjega programa» 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC. 6,05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč $veti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Ma>a Stamol, modna kreatorka, 11.00 Kulturni mo2aik, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po Čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PONEDELJEK, 15. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Porotilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-sopiov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne, \\.6o Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack* izbiramo skladbi ledna, 13.00 Znaaci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Rajske novice, 14.15 MOS-ova skrivanka, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic 2d vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Mala dežela -velik korak, ISJOPoglejtev zvezde zGordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Goldi) TOREK« 16. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7002. jutranja kronika RaSlo, 8-00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, 11.00 Kulmmi mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela-velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 MOS-ova skrivanka, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje • kviz, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) SMEĐA« 17. september 5.00 Začetek jutranjega programa • jutranja nostalgia, 5.01 2inganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaS!o. 8.00Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.20 MOS-ova skrivanka. 11.00 Kulturni mozaik, 1U5 Zeleni val, 12.00 Novice, 13^0 Mali O - poäta, 13.30 Mali O • klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek • Katrinas, 19.00 Novice, 19.15 Etobra godba, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) ČETRTEK, 18. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.25 PoroCUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Rajske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogo^ in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, IS.OO Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop ■ ponovitev, 24.00 SNOP (Murski val) PETEK, 19. september - 5.00 ZaSetek jutranjega programa. 5.10 Javljanje iz oddajnika Radia Cijena Boču, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov. 6.20 Aforizem.6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročita, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj-svežezdoma-če estrade. 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje • s hiti prežeto popoldne (do 19.15). 14.30 Poudarjeno. 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki inodmeviRaSio. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program ob rojstnem dnevu Radia Celje, 24.00 SNOP (Murski val) Mateja Podjsd vas pozdravlja z juga italijanskega Ikomja. kjer diii po oljkah, okandrih in drugih aromah Sredozemlja in najavlja svoj pnhod v Zelefli val na zadnjo sredo v pototju ali na pragu kokdarsko jeseni, 17. septembra ob 11.16 uri. Prisedite na zeleni vrtiljak Na pragu koledarske jeseni se v sredo, 17. kimavca, ob 11. uri in 15 minut na Že dodobra utrjene zelene radijske kolesni-ce vrača va$a priljubljena oddaja Zeleni val na Radiu Celje z voditeljico Matejo Pod-jed in njenimi sodelavci. Zeleni val se namreč vsako leto na začetku poletja poslovi in vas prepusti vašim do-pustniškim doživetjem tudi ob nabiranju, sušenju in spravljanju zdravilnih zeliSČ, ki bodo lajšala prehladne in druge tegobe v jesenskih in zimskih dneh. Veliko znanja, nam pišete in sporočate, ste si pridobili prav iz naših oddaj in te vaSe laska ve pohvale so brez dvoma največja spodbuda za nova travniška in gozdna doživetja na valovih Zelenega va* la, ob koncu vsake sezone pa za organizacijo izleta pod okriljem naše medijske luše. Hvala vsem. ki ste se nam s kakšno razglednico ali telefonskim klicem oglasili tudi v poletnih mesecih in nam sporočali, da se že veselite novih snidenj. Piva oddaja v riovi sezoni bo priložnost za kramljanje o počitniških izkušnjah z zdravilnimi zelišči, ki ste jih prinesli od blizu in daleč, kjer ste pač počitnikovali. Pot V odkrivanje Vam ni bilo nikoli jasno, kako vse koščke mehanizma, ki poganja uro. sestavijo skupaj? Ali pa ste se spraševali, kako nastane mobilni telefon, papir. Šminka ... Novi tednik in Radio Celje vam zdaj ponuja prav to. Pogled v nastanek vsakdanjih stvari. Napišite svoje ime, priimek. naslov ter telefonsko številko in pripišite, nastanek česa bi želeli videti. Srečne izžrebance Čaka pot v odkrivanje nastanka izbrane stvari. Vašo pošto pričakujemo na naslovu ra-dio(gTadiocelie.com. lahko pa izrežete kuponček iz Novega tednika in nam ga pošljete na naš naslov. Voditelj v odkrivanje bo Andrej Krajne. Praznujte z 54. rojstni dan Radia Celje bo prihodnji petek, 19. septembra. Že v zgodnjih jutranjih urah se bomo podali na oddajnik na Boč (na sliki), program bomo obarvali z nagradnimi igrami in kvizi o poznavanju Radia Celje, izžrebali bomo srečnice insrečnike, ki bodo svojo postavo oblikovale v salonu Linea SneUa v Celju, prav tako pa se bomo oglasili iz SLG Celje, kjer bo prav na ta dan premiera in razglasitev naj igralca minule sezone. Ideja o naj igralcu oziroma igralki je nastala prav na pobudo novinarke naše medijske Wše Mateje Podjed. Srečno vsem, ki ste del Radia Celjel www.noviteiiiiik.com 20 VROČIH RADIA CELJE TUJALfSTVICA I AU.SÜlSMERtf]N6 K10ROCK (S) 1 ^WHAT'PWK {21 3. SJPERGIRL SAVNGJAftf (3) 4. iUeSLOVm'UiONGT^ME- mmtj^ (2) 5 DNESTEPATATIME- JCfCRNSPim (4) a HOtiYWmrSNOTAMEnCA- (3) 7. THATSNOTMYNAME- ' THEnNGTWeS 15) 8. WHATY0U60T-ayiffiOTxmnmin {4j 9. THEMANWHOt^TBEMOVED-TOEOTiPT {]) 10 IFTHISISüM-THESAUIRDAYSlI} DOMAČA IfSTVICA I ČAS-VCIYAG£ {3j 2. OALiČOOCiĆI-PnUJANUŠ (6) a N£VHfTNI(1iS KATniNAS (4) 4. STABOS^MAPREJ- imsxmm (?) 5. VŠEČMIJE-SOUlOREG d. ÖtfUPETIR-KREMA (S) 7. RESNICO BOMPRETASU- ADISMOIAR (1) a PiSTZWm-GSHA (4) a TR0l£JSUS-7RKAJ {1\ taN0VQS0NC£^-AMlNAMAjniČ(2} PREDLOGA ZAmJO LESTVICO: THISIST>£UFE-AMYMACĐ0NAU) MYM5NCMESNOOPOOGG ra£DlOGA ZA DOMAČO aspm. NOCOJ BOMO Ml PRIŽGAUO/M • NfTROX FEAT VIADQ KRESLHV POOENIMDEŽNKOMffiSHA Nanm» Tkn (Stir. Kruhova 67. šoitanj Mojca ^njvrdi. Partizan 59(1. Slovend^a Bistrica NagrajeiHa dvigneta sHmit. ki jo podarja ZKPRTVS« na o^snsm odiSelku Radta Ce{j& Lestvko 20 vrai^ lahkcpo^Šauvakosi^vtoob 13. ud VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKIH & pka I OOŠUST1-2KEŠKAPOMIAD (2) 1 PASTIRSK£)ŽIVLJ£^UE• FANTJElZPODROGlf {4) a FANTCMOJHS/^-MlACVUPI {1} 4. VPESMlEPOTDSEMNAŠa-«(RAJCAAJ iS» 5. RDE6^PemjA-ANS. BRATOV AVBREKT 13) (5) (2) (6) (1) (3) PREDLOG ZA LfSTVICG: KDOSlTTimmJA SLDVENSMH S pkB 1. POHTDROŽ-AJOA 1 SRCEPA^VSIMKRB>EM-ANS. ROKA ŽimORE 3. KSZAPOJBITHBIUAMA-^Hsm 4. EJ. KAKŠNA OHCET-KAVNIK 5. BEUUKVANJI' ANS. BRATOV JAMMK PREDLOG ZA LESTVICO: ME^JESar^EPm-PREPIH N«9nj«nct: Mai^Kovai. Vojkova 4&b. Gdie ^8nK8m,ZiddniiTiost 119« Zidani most NagBjancaAiignaat^BwkinaoQbsneni adiMituRdđaCaije. Ustvka Celjsidti 5 Mß poskišats vsak ponadeljidc ob 22.1S uri. tesfvico Skivartsti) 5 p8 23.15 tfi. Za (vadbQe 2 oteh lestvic laNu) BtouietB na dojena s prioženim bjpoftflam Pilate jo na tttskw: Novi tednl(.Präenwva 1^3000 Ca^. iiiniirw.ra(lioceije.coin m it. 72 -12. septemiMr 2008 NOVI TEDNIK ZDRAVJE Draga bolezen z mnogimi obrazi Celiakija je dedno pogojena bolezen, ki zahteva posebno hrano, ki je tudi do sedemkrat dražja od navadne GLUTEN FREE ® Za celiakijo, ki je kronično pogojena dedna bolezen« zdravniki pravijo, da odkrivajo šele vrh ledene gore. R^pisana je dieta za celo Hv-ljenje, bre^utenska hrana pa je celo sedemkrat dražja od ostaie. Damjana Jager je mati IS-letnih dvojčkov. Pri dveh letih je eden začel zaostajati v rasti in teži. Tipičnih znakov celia-kije ni kazal, na dermatološki klinild pa tudi po treh obiskih ni5o ugotovili za kaj gre. Nato je Damjana Jager po knjigah sama priš!a do ugotovitve, da ima njen otrok celiakijo, In ravno na dan Damjanine ugotovitve je sin prvič bruhal, kar je tipičen znak te bolezni. Sedaj jena brezglutensld dieti. Ko sva se z Damjano Jager pogovarjala nasproti restavracije s hitro hrano» je d^ala^ da ima tudi celialuja dobro stran, in sicer ne dopuSča hitre hrane. Paniki Cmok so se že v otroštvu kazali znaki celiald-je. po drugem porodu pa pravi, da je 15 let neprestano hodila po bolnicah» in da ji preiskave za celiakijo nihče niti omenil ni. Ko pa so ji na Bledu odkrili ceii^jo, je potrebovala skoraj osem let, da sploh lahko je brezgluienski liuh. Pred tem je (edla samo korenje in bučke, pila pa je zgolj vodo. saj je telo odbijalo vso drugo hrano. Kaj Je celiakija? Ceiiakija je intoleranca na gluten, ki se nahaja v nekaterih žitaricah, predvsem v žitu, pSenici, ječmenu in v rži. Ker je bolezen dedno pogojena, vdružinah, kjer ima en član celiakijo, zdravniki pripon> Čajo testiranje tudi ostalih družinskih članov. Značilni simptomi so trebušru krči, driska, 't te - -i rf Članica celjskega društva med opravljanjem testa na obnovitveni rehabilitaciji na Ptuju. (Foto: Janja Koluta Spegel) bolečine v trebuhu, rapihnjen trebuh, bruhanje, hujSanje, kožne sprememte... Janja šuta Spegei» predsednica celjske podružnice društva za celiakijo pravi, da preventiva ne obstaja, ozdraviti celiakije pa tudi ni mogoče, saj gre za ok- Janja Košuta špegel, predsednica celjske podružnice cfrustva za celiakijo (Foto: KATJUŠA) varo črevesne sluznice, Če bi črevesno sluznico z vsemi resicami razgrnili, bi pokrili površino teniškega igrišča. Pri ce-liakiji pa se te resice zgladijo in tako je absorpcija vseh hranilnih snovi osiroma^na. Le z dieto se te resice spet vzpostavijo» ampak cüeta je zavezujoča za vse življenje, drugače lahko pride do okvar drugih notranjih oiganov. Drage diete Hrano brez glutena oboleli s celiakijo dobijo v večjih trgovinskih centrih ali v specializiranih prodajalnah. Janja Košuta Špegel pravi, da je dietna hrana tudi do sedemkrat dražja, ker se uporabljajo bolj eksotične mešanice mok, kot sta na primer kvinojina in riževa moka. TXidi peka brezglu-tenskih živil je drugačna, a vseeno za odtenek cenejša, kot pa če vse gotovo kupijo v trgovinah» a je nakup še vedno dražji od običajnih pripravljenih jedi- Stroga dieca pa poleg visokih cen hrane bohiku še v enem pogledu spremeni način življenja. Potrebnih je namreč več zalog, saj ni veiio pri roki trgovina 2 bre^utenskimi živili in človek ne more kar, kol rečemo, skočiti po eno žemljo. Dleta ima tudi svoje pasti, saj gluten ni le v kruhu, pedvu In podobnem, ampak ga vsebuje tudi, na primer, jogurt brez maščobe, saj mu je dodan Škrob, Id vsebuje ^uten, salame vsebujejo veziva, ta pa g}uten, zmrznjen ocvrt krompir je posut z moko. da se ne sprime» v mold pa je gluten... Anton KroOiČ, strokovni sodelavec za brezglutenske in eko izdelke pri podjetju Klasje, pravi, da ta hrana potrebuje popolnoma ločeno proizvodnjo. Ko surovino dobijo iz Bolivije in Kitajske, pošljejo vzorec na testiranje v Italijo, ko in če je vzorec ustrezen, v proizvodnjo, ki jepopolnoma ločena od proizvodnje živil splošne uporabe. Tući zaposleni v tej proizvodnji nimajo stikov z drugo proizvodnjo, imajo posebne higienske standarde, ločene sanitarije, večkratna usposabljanja, tu obstajajo tudi posebni zračni fQtri, ki preprečujejo vdor glutena v proizvodnjo. Ko je izdelek ročno zapakiran ga še enkrat pošljejo na teste v Italijo. Vrtci, sole Dieta je obvezna vsak dan in povsod. To ne izključuje vrtcev in šol, ki morajo ravno tako zagotoviti brezglutenski obrok otrokom obolelim s celiakijo. Ravnateljica celjskega vrtca Tončke Cečeve Belka Vr-bovšek pravi, da trenumo v vrtcu pripravljajo 23 diet, ena od teh je brez^utenska. Izkušenj s to di«o, kot pravi Vrbovško- Znak. ki zagote^ja. da je živilo vemo za bolnike s celiakijo. va, imajo veliko, do sedaj Še niso imeÜ težav, bili pa so tudi pohvaljenisstranistaßev.Brez-gl utenske izdelke naroäjo, centralna kuhinja pa pripravi obrok pod kontrolo vodje prehrane. Vrtec za bolnike s celiakijo in druge otroke na dietah ni nič dra^i kot za ostale. Primerjali smo cene Štirih izdelkov, ki niso v akcijah: široke rezance» kekse s čokolado, prepečenec in koruzne kosmiče z brezg]utenski-ml živili v enakih neto težah, V povprečju so brez^ulen-ska živila kar za 40 odstotkov dražja od navadnih. Vsem posebnostim v šolski prehrani se sproti prilagajajo tudi v Osnovni Šoli Lava in prehrano prilagajajo tako. da lahko vsem učencem zagotovijo reden obrok. Ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko tudi pravi, da se število diet» ne samo brezglutenskih, iz leta v leto veča. Anton Kroflič, strokovni soilala-vec Z8 brezgfutenske in eko izdefke v cal jskem Klasju. Da je izdelek r^lstriran kol brezglutenski, ima lahko najvišjo vsebnost glutena v živiJih 20 ppm, kar pomeni 20 miligramov glutena na kilogram živila. V Klasju pa dosegajo celo 10 ppm. V srednjih Šolah z brezplačnim toplim obrokom diete še niso možne, saj država ponudi le 2,42 evra za obrok, kar je znatno premalo za topli brez-, glutenski obrok. Pomoč društva V celjski podiiižnid Društva za celiakijo oiganizirajo različne oblike druženja za Člane, kjer skupaj odkrivajo pasti brezglutenske diete, delijo medsebojne izkušnje pripravljajo tečaje in delavnice brezglutenske priprave hrane ter strokovna predavanja. Društvo da vsako leto testirati nekaj deset živil, rezultate pa objavi v svojem glasilu. Podeljujejo tudi zrak, ki priča o tem, da je živi-b varno za obolele s celiakijo. Pomembni so podatki o sestavi določenega izdelka, saj že samo eno zrno prepovediuie-^ žita povzroči neželene reakcije, mnogokrat so tudi deklaracije pomanjkljive. Slovensko društvo za celiakijo je letos pe-lja)o otroke na letovanje v Novi Grad, odrasle pa na Ptuj. Kaj pa država? Dokler se otroci s celiakijo Šolajo, so starši upravičeni do dodatka za nego otroka, ki je dobrih 90 evrov mesečno, uveljavljajo lahko tudi posebno olajšavo pri dohodnini za otroka s celiakijo. Damjana Jager: »Če je v štiričlanski dniäni en tKil-nik 8 cdlakijo, }e družinski proračun vsaj za 20 odstotkov bolj obremenjen kot pri družini brez bolnika«. Odrasli bolniki pa so brez olajšav ali pomoči. Janja Košuta Spegel merii, da 90 evrov ni dovolj za pokritje razlike v ceni hrane, pravi pa, da »se trenumo delajo koraki na nivoju države, da bi tudi odraslim zagotovili dodatek ali recept za hrano. To gre sicer zelo počasi, a je društvo na nacionalni ravni zelo aktivno«. SAŠO HOČEVAR Linea ^ Snella - >.'■. o N Y RADIO CEUE PODARJA OB 54. ROJSTNEM DNEVU (19. 9. 2008) TREM SREĆNICAM SKUPAJ S CENTROM LINEA SNELLA V CEUU ČUDOVITE NAGRADE - pozorno preberite! ■ k Si želite izgubiti odvečne kilograme, preoblikovati svojo postavo, izboljšati počutje in poskrbeti, da bo vaše življenje bolj uravnoteženo in fit? V centru za oblikovanje telesa LINEA SNELLA v Celju bodo trem srečnim izbrankam dokazali, da je s celostnim in strokovnim pristopom svetovno razširjene metode dela UN£A SNELLA® ter z obilico pozitivne energije resnično mogočedosečitudi najvišje ciljel V sproščenem vzdušju, prijetnem okolju ter ob podpori prijazne in strokovno usposobljene ekipe boste uživale v pozitivnih vibracijah in vsakodnevnem napredku na poti proti ciljul Izpolnite prijavnico, morda boste prav vi med srečnimi izbrankamil Prijavnico s priloženo fotografijo pošljite do 18. septembra 2008 na naslov; Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: Rojstni dan Radia Celje Objava izžrebank bo 23.9.2008 v časopisu Novi tednik. celje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz IwiaflnwBt: Nsdor: Tri»fonska ftevlk» (9*n|; Stareit Te2a: ftMw is fil» rtwrtiwnc «rts? bUsn ja ni IrritenisU ilog (prehrana« QAwja, ttrtt. dalovno okoi^ AnifinrtD ob^..,)? it. 72 -12. Mptembor 2008 m 26 ZÄ AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Prenovljeni nissan murano Prenovljeni nissan murano Nissanov murano spada med i. i. crossoverjer nekakšne mešance ali križance» tovarna pa ga je sedaj na Jesen prenovila ali vsaj spre-menila. Vse te spremembe niso izjemno obsežne, saj gre murano dobro v promet. Pri tovarni pravijo, da so spretne- Nomr mm Oa^efitJi Mikn dmr^Mßf ^MAßt^ öiSrriw os/im 11 OO. iMMU€0&«19 Ot «3 VeUKA IZBIRA PNEVMATIK PO UGODNIH CeNAH nili tako rekoC vse karoserij-ske dele, veliko novega je tudi V notranjosti. Tako je murano dobil gumb za zagon mo-toija» s pomočjo elektrike je mogoče zložiti ali dvigniti zadnje sedeže tiidi izza vola* na. daljinsko vodeno je tudi odpiranje in zapiranje prtljažnih vrat... v. M/cttmv Kä,. Primotorjih ni sprememb, kajti v ponudbi je ostal samo 3,5-litrski bencinski Ses-tvaljnik, ki zmore 188 kW/ 256 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti, medtem ko je navora za 334 Nm pri 4.400 vrtljajih v minuti. Dodan je samodejni brezsiopenjsto menjalnik, ki pa je nekoliko prirejen oziroma posodobljen, na novo je zasnovan tudi štirikolesni pogon, ki je dobil elektromagnetno zaporo zdd-njega diferenciala. Kot napovedujejo, se bo prenovljeni murano na slovenskih cestah pojavil v drugi polovici oktobra. mmai MORATE SAMO STOPITI IZ VRSTE. Preizkusite naše izvrstne storitve! Z barečnim paketom Master Plus boste šest mesecev brezplačno uporabljali transakcijski račun. Online banko, friačllne kartice in Online Plus račun, kJ ponuja varčevanje s stimulativno obrestno mero in stalen dostop do vaših sredstev. Omogočili vam bomo ludi brezplačno dvigovanje gotovine s kartico Maestro na vseh bančnih avtomatih v Sloveniji in državah evro območja, drugje pa na oančnih avtomatih skupine UniCredlt Group. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si/preizkusttenas «iZaiä^UniCredit Bank Prihaja Chevrolet cruze Na pariškem avtomobil* skem saJoRU bo Chevrolet pokazal tudi limuzino cruze, že zdaj pa so na ogted prve fotografije, ki dokazujejo, da se bo tovarna po-skusila v nižjem srednjem razredu. Na začetku bo Chevrolet cruze na voljo z l.6-litrskim bencinskim motorjem» ki bo ponujal 82 kW/112 KM. in 1,8-litrskim, prav tako bencinskim agregatom» ki bo zmogel 103 kW/140 KM. Ob teh dveh agregatih bo cruze na voljo tudi z 2,0-litrskim dizelskim motorjem, ki bo imeli 10 kW/;50 KM. Avto bo na voljo tudi z dvema menjalnikoma, za sedaj pa še ni jasno, kdaj so bo pripeljal na irg in po Čem bo. Chevreletmizs Dobri zaslužki V Nemčiji so pred časom objavili podatke o zaslužkih najpomembnejših ljudi v gospodarstvu. Na lestvici DAX menedžerjev (skupaj |e bilo objavljenih io imen) je v letu 2007 uaj-več zaslužil direktor nemške narodne banke» in sicer skoraj 14 milijonov evrov. Med trideseterico so se znašli tudi direktorji petih av- Toyota spreminja načrte Padajoča prodaja avtomobilov v ZDA je precej spremenila načrte nekaterih naj večjih avtomobilskih hiš. Tako je Toyota računala, da bo že prihodnje leto prodala oziroma izdelala 10»4 milijona vozil» vendar pa so sedaj napoved nekoliko znižali, in sicer na 9,7 milijona vozil. Pri Toyoti pravijo» da je to pač posledica skromnejše prodaje oziroma vse višjih cen goriva. To so tudi razlogi za popravke prodajnih načrtov še na nekaterih drugih trgih, denimo v Veliki Britaniji, kjer so recimo ukinili eno od dveh delovnih izmen v tovarni v Bur-nastonu, prav lako pa so obseg izdelave zmanjšali v svoji tovarni na Poljskem. www.ra(liocelje.coin tomobilskih hiš. Tako je po teh podatkih v letu 2007 največ zaslužil prvi mož koncerna Daimler AG Dieter Zetc-he. Domov je odnesel malenkost več kot 10 milijonov evrov. Precej zaostaja prvi mož koncerna Volkwsagen Martin Winterkorn, ki je zaslužil nekaj manj koi 5. milijonov evrov. Norbert Reithofer iz BMW je dobil 1.7, Hakan Sa- muelsson iz tovarne MAN pa 3.2 milijona evrov. Na tej lestvici ni prvega moža Porsc-heja Wendelina Wiedekinga. R^oga sta dva: pri Porsche-ju se poslovno leto končna 31. marca, poleg lega tovarna ni zajeta v seznam t. i. DAX menedžerjev. Vseeno domnevajo, da je Wiedeking v poslovnem letu 2006/07 zaslužil vsaj 60 milijonov evrov. Nemečite denaija skozi okno! m št. 72 - 16. september 2008 S- NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORIMACI JE 27 D(o)WDtednik Otmtflo nopotaliom wqwQgq t«cHiro! Naročnflcl NcTvega tednika boste lahko narotnlSke ugodnosti • 4 mole Dgiose v Novem tecMIcu do 10 besed in čestitko na Radiu Celje • [zkorfstin UMJiično $ svo}o naroCrtf$ko kartico, naročni&ko položnico oziroma z ošabnim dokumentom narocmka Novega tednika. HeteMofWtene ugocinoeti se ne prenesejo v naslednje leto! TTTmm VOZILA PRODAM OSEBNI ovfoVWinlodassic 1600 can, ivg. do julijo 2D09, priM^om zo 2.31X1 EUR. Telefon 04H74^23. 4433 SEAT (ordoba 1,8 gtx, letnik 1995, ugodno prodon^.Teiefon (141 983^08. 4469 TOMOS Apn 4, s pokrito prikolico, primemo zfl prevoz dr^ke (koze. owe), u9odno prodom. Telefon 545-1633. Đ3I 562-724. 4S32 KUPIM 0SE8N0 vozilo, od Mn^ 2000, kaknro koli, kupim. Telefon 041 361-304. 435a STROJI PRODAM niAKT0fiZek^r25-)lJetnik 1976, dobro ohranjen, re^., skobino, prodom. Tftl»> bn 04175^62. 447d BCS 404, s» v gorandp, ^mtovo^ somo 1 um, 201260 EUft inmolomo iogo Stihi 045 ov, zelo lepo ohranjefw, prodom zo 750 Telefon 041794-272. L355 TiAKtORSXO ^oin onoosno prikolico zo hlodovine prodom. Telefon 04Q 390-693. 4610 TRAKTOit Corroro cowilry 43(H), 4x4.36 km, letnik 20D7, kot nov. prodom. TeU* fon 031 270-766, (03} 5741-311. Š4e$ TRAKTOR Unnral 550 dti. (etnik 1969, po^on 4''4, fogisiriron, pro^m. Telefon 051 648^47. 4634 MOTOi^NO ko» Kowosoki sr 44Q 5 Ideol, nohrbrno, 2 Kw. prodom zo 280 EUR. Telefon 041 707-811. 4544 VISOt(OTlAai ostik PiOTn» vodo 798 30 Hj.2008. po 1S00 EUftZinabv^o 31.10.2008 dvomeeetno tarH^litfn» v«d«nw mlovnih kcUig. WWW.TMS.» inTdrmaeiiK 041 3}0 üeoh« JasoS^C I TW> d 0. C. fJtC* XIV OMm K. 3000 I SAMOSTOJNO hišo, letnft I972,v^uriu, M vrbco 16, pradom. Ceno po ogtedu. Telefon 041595^06. Š474 2EMUIŠČE na hrüiu, primamo zo vikend, priblüno do 4.000 m^, vzhodno stron ^ohoooiosko, proöon^ zo 10.000 EUR. TMn 040 776-254. 4547 POSLOVHO stovbo ob Moribonki cesti v Celiu, med Intersporam In Planetom Tus, pradom. Telefon 041 262-063. 4547 ORAMUE. Prodom stonovunjsko hHo, no sonrni legi, v mimetn naselju, 2 km oddaljeno od o< prikljuäo OramI je. Tele-fon041224431. Š4&9 NOVA CoHcev. Prodomo zazidljivo počelo, 2.508 m'.po renn? EUR/mMelefon 041 708-198. Svetovonje. Ivon Andrej KriMvoc, s. p.. Goria pri črtnem 57 C, CeTfe; hnp://svetovanje.goiba.n€!. n KOZJE, nisloftj. Prodorno stonovonjsko hBo z gospodoi^m objektom in drvarnico, leto grodnje 1920, odcplinno 1995, priblnno1IOm^$tonovon|sklh povrün * 1 hektar kmetilskego lemljisro, zo 49.500 EUR. Telefon 041 706-196. W tovonje, Ivan Andrei Krtnvoc, v p., Gorica pri Smartnem 57 c, Cdje; hnp// svelovonje.gojbo.rt8i n ROGATEC Doflodu Gom. Prodorno »mtj& h pod stn^o, 48 ffl^ površina stovbe 39,12 m^ (storo stonovonjsko hi^), vrnogrod 150 m', njivo 1.000 m^ ter poin^ 498 m', ptodomozo 30.000,00 EUR. Zemljišče pod stovbo, 124m',sto-novonjske površne 346,05 m^ (stonovonjsko hi» 2 o^emo), leto izgradnje 1974, vse1|eno 1990, prodamo zo 66.000 EUR. Telefon 041 706-198.Sve-tovonje, Ivan Andrej Krbovo<, 1 p.^ Gorica pri ^mortnem 57 c, Celje; http// svelovanje.sajba.net. n J^JISJJJJUA 1/^mj CMCelJe Vti fnf0/ffa((|R9; mvw.eiK*Jf*.M/?h(M/Mf ofi •»»tnpcia HTcfrfo, 4.9^.. Mefoe: 09US jZIlT 039 CEUE, oko^o. Somostojno dvodnjunsko, KA Savinjskem nobmju v Celju prodamo ureteno hišo, tokoj vseipvo, na čudoviti, sončni lokoriji, ugodno prtKlom. Ceno po ogledu. Telefon 041 200457 4483 KME1U0,4,5 ho, s hiso in z dv«iia gospo-doiskima po^o^emo, vs« v enem kosu, Sentv^ pri GrcMnem, prodam zo 170.000 EUR.Te(efon 041 283-778, 5740-546, po 19. uri. 4607 NOVA Cerltev, Umberg. Prodorno stonovonjsko hi» z garažo, 150 m' bivalne povriins, obnovijeno 1980, dvorišče prib^no 300 m', ostolo zemljišče približno V6Q0 m^ zo 90.000 EUR. T^n 041 708-196. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc,! Gorica pri Šmartnem57(, Celje; hltp//sve^n|e.so!bo.net. n ROGAŠKA Shitino, Rotomico vos. Pradomo grodbeno parcelo, 965 m^, z urejenim pristopom, komifnolno infrastrukturo v btiiinl. osfaHno cesto 20 m od portele, no parcefi (eseni grodbeni obteki, zo 35.000 EUR. Telefon 041 706-198. Sve-tovonje, tvon Andrej Krbovoc, s. p., Gorko pri Smortnem 57 c, Celje; http// svetovonie.gojba.net. n KUPIM 8IVMJII vikend, do 20 km iz Celja, k»pim. Telefon041453-750. 42^ ViUNO biso 06 zidonico, v okolici Cdjo, kupim. Pioćilo: golovino. Telefon 031 40l>673. 4d7d ODDAM GOSmSn Ud z diskoteko dojem v nojem. TelefonQ41 651-270. 4302 GOSTINSKI lokd v Kosazoh, z odkupom inventorjo, oddamo v natem. Telefon 031 893-727. Ž1&4 LOKiU. Celje, Gosposka ulka, pritlični, 47 m',oddamo.Telefon041 798-731,041 663409. 4566 SKB LMsing d.o»o« odd^j* v M» novinjslu poshvn zytti Mak&imili^n v Celju (nnter Ce^tj poalowwi pr^ ■ter«, 93.67 m', primerne za opovljanje pi&smfiUti dqsvHsii. Zm uiale informsa poUiSHe lu 01/30MO-61. STANOVANJE PRODAM STANOVAHSE, Hon vos, 71 m^ staro 24 let, novo okno m rodiolorji, vpison v ZK, prodam.Telefon 041 962-270. 4371 CEUE, Hutfinjo. Stanovanje, 72 m^ Milön-skego 12, prodam. Ceno po dogovora. Telefon 041 795^20. .4393 CEUE. Oelovsko. Prodam stonovonje, 76 ceno 55.000 EUR. Telefon 041 970-696. D ENOIKPOISOBNO stonovoi^e, 50 m', peto nadstropje, v minwm okolju, v Novi vosi v Celju, Okrogorjevo ulico, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 04} 926-143. 4477 NAMtizetskem trguv C^ prodorno pritfić-nosfonovanje, velikost) 16,43 m\ moz-nosl pr^jreditve v dve stanovanji, ceno 150.000 EOR. Nepremičnina [evkishii nepremičninske dnÄbe. Telefon 051 305-432; www.maksimtlijan.si. Moksi-milijan, d. o, o., Ijublionska (eslo 5, banovanje v 2. nadstropju, velikost 121,95 m^ zbolkonom in kietjo, možnost preureditve v dve slonovonji, pogled no celjski skiri grodin mestni porig lem 160.000 EUR. Nepremičnino je v lastni nepremičninske dnižbe. Telefon 051 305432; vww.mobimilifon.si. Moksimilijon. d. 0.0., Ljub^on^o cesto 5,046. n CEUEOtok-Truborjevfl «illto. Prodano dvosobno stanovanje v 3. nadstropju, velikost 54,2) m', ceno 78.000 EUR. Nepremičnino je v lastni nepremičninske družbe. Telefon 051 305-432; www.moksimifijon.si. Moksimi-lijon, d. 0.0., Ljubljanska cesto 5, Celje. n UUfi GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOm DO 3400 lUR. Do 36 mesecev na osiovi OD, pok^nipe n CEUE, m. X(V. dinbj« U, 03/425 70 00 P€ MURSKA SOBOTA. Suneu Ro>in«M 16.03/921 30 00 PI MARIBOR, Pvtiuntlt« 3-S, 02/2341000 f E Slovff nj Gtadfrc, Ronkovi r, 02/tBt 2000 SONAnN.d.OA» SCoMBfth« 27.1000 ijvbIMR» POTREBUJETE DENAR mAČILOTAKOJI 03/490 0336 Zniüer's Celje. Gosposka ul. 7 lUA IjuUjnsk« enu 20.300C Mj« www.s7«lt7ij.si PROMET z NEPREMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA. NAJEM, CENITVC kMKTER-Rm.Nia na lipi mniifi ni lokieijL n» koncu ntMlJ« iitdwt^tlnih liÜ, fipnisMinuf^in vrt^MiSulol», vn« »In VQCvim. t9taji(Vfl L 1999,otiriovlji(ia Kl04.parc»li S12in', 19dn'b(vtfHpa^ m. K*P«1*M. OpmnivuAi. Cm 2S0.0H CtUE • Lm. son. hia velikosti 12S m', r^ 1 •tf. U 979.2 v(wn in poiMinin Dtiiek tDm.patcdBfiSI bi'. < vse brvAliu i(itT«itnik> two. Cmc 230.000 EUR. pok-0313421t9} DRAMUE - rtin hib tiorim It CO. SOnMffnk 1d82. p«nl8 m', v mgnjicn niMifg n« lepi soatai lolcMi^. v bh&nt iota, požti in trpovma, n^Mt mn od mZB Drvdi» oa AC LMC. Cmr 1S4.000 fW./Mx03l3<2H8/ VOJNIK • nanjia 8t«n. hđa jviktnd), tlsnm vehkA&tica. SO n^ K*P. neHptodnwikf^mi tokaci)i v naposndni bbKni Qozda, nMl«]ač MndfcSisrauts. no2mit(iDorsditv»inm-i^rirv* otiaielA. e^rajana parcela «elikotti 2.QS0nr'. pff1dmzB2>đjiva. Cara: 210.000 m./Ma 031347119} Čr ptflüaiaia Ali kupujvta tis premic mnt, vAm ufedrtne vsi if mitn m {shonit pf6D0S lesMinska pcavice SfANOVANJE, 96 m^ vcenfni Celjo. obnovljeno, oprem fteno, možnost delnega poslovnega nameno, prodam zo 170.000 EUR. Telefon 041605-786. 2ie9 ENOSORNO stanovanje, 35,60 m^, no Otoku. vi^sano v zemljiško knjigo in prosto vseh bremen, prodom 20 56.000 EUR. Telefon 041 305428. 4467 OVOSC^O stonovonje, 52 m^ v Lo^iem, v Uižini vseh pomembnifi uslonov. pro-domo. Ceno po dogovoru. Telefon 041 226-298. 44d8 CEUE, Hudinjo. Stonovonje, 79 m', nod-stropje 2/4, Opekomi^o cesto, prodana. Ceno po dogovoru. Telefon 041 635^08. 4514 DVOINPOLSOBNO stonovonje v Celju, Na zelenin 6,55 m', zgrajeno leto 1972, 4/4 nod., obnovljeno kQpolni(Q, vsi prikljuflu, v bližini vso potrebno infra-strukturo, oc^ tenter mesto, prodam zo približno 77.000 EUKJeMon 032 552065. p CEUE, Hufir^. Dvosobno stonovonje, kko^ vseljivo, z balkonom, pfodom. Telefon 041 372-638. 4S24 CEiE, Novo vol biompolsobno stwwvonje prodam.Teiefon 04160403I. 4a24 TRISOBNO stonovonje, B5.50 m', vcentnj CeTio, stara 22lel, pradam. Telefon 031 422972. 4510 CHJE. Milanskega 14. Trfs^slonovonje, 76,93 m^, delno opremljeno, 2. nadstropje. prodom. Ceno po dogovoru. Telefon (041172M18. 4se& GOTOVINSKI INHIPOTEKARNI vnitnwMisniinwiMS. POPtAĆAM lUWtfE. ClriK, IMiK. MIKŽE. IMte. BMtNE. STi&UNE M DlUGf «nema WKl24lt24U,6Mt3t«2D.iiei« M MI2M. wa «AL avrito ZA MB CEUL Prodorno dvoinpolsobno stonovonje v Okragoievi utki, v 6. nodstropju sto-novonjskego bloka, i dvigalom, 72,19 m^, zgrajeno I960, prenovljeno 1990, za 89.800 EUR. Telefon 041 706-198. Svetovanje, Ivon Andrej Kfbovoe, s. p.. Gorico pri ŠmorMem 57 c, Ceije; http:// svetovonie.gojbo.net. n CBJE. Prodojno dvosobno stonovonje 00 Cesti flo E>obrovo, v pritličju petstono-vonjske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovlieno 1990, zo 85.000 EUR. Telefon 041 706-198. Svetovon je. Kan Andrej Krbovot, s. p., Gorica pri Smorlneni 57 c, Celje; http://sveIovQ-nje.goibo.net. n CEUE, cenler. Prodamo stanovanje (dve sobi, dvo kobineto}, v II. nodstropju većionovonjske hBe, 83,95 m\ prenovljeno 1988/89, zo 112.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovot, s. p., Gorica pri Smortneni 57 c, Celje; htip://$vetovQ-nje.gajbo.nel. n ODDAM 08N0VUEN0 in opremljeno đonovonfe. v centru Celja, možnost uporabe tudi zo poslovno Jejovnosl, zoielen dolsoroćni noiem, oddam, reno 600 EUR. Telefon 041 605-786. 2i69 V CEU U oddajmo v nojem dvosobno stonovonje, tudi ^udentom. Vseljivo 1.10. 2008. Telebn 03120$4HI6. 4468 VLaSkem oddafAiiio v najem •4>IM mM dotaifc e 041 634 940 mANC CAMUH . Tfstovn Jb e, 3??0 UäD Of1lENLlEMeflosobnostOMMmje,no^ (okociji v Celju, oddom moškemu ali ženski. Telefon 041 255-280, (03) 5453-193. 4503 NA slonovei^ sprejmem dvo delovia a Bosne, skupno uporabo kopolnice in kuhinje. Telefon 031616^95. 4557 V^iURJU oddom optemljeno dvosobno stonovonie (3 osebe). Telefon 5796-391. $492 NJUAMEM EHO oli dvosobno stonovonje, z možnostjo portšranjo os. vozio, v okote Ce^. smer proli Vt^niku, najamem. T^fon 040 8IS02S. 45» GARAŽE ODPAM GARAŽO nalflenid {zatehnioio solo) oddom. T^fon03l 305-798. 4S02 rTTTTTmm POSOJILA M6OIAPIN KOM de.e, Ounaj5ka21. UubUana Celje: 031 508 326 delovni čas: vs^ dan non-stop TTTTTTnm TAKOJtt! NUMERO UNO HlOUFUVSEZAmBlE, nMZADOlOCttUStaUrMO^ 00 50 % obremenitve, store obveznosir niso oviro. Krediti no ostHwi vozilo in leasingi. Možnost odplačilo no položnice. Pildemo tudi no dom. NUMEilO UNOftob*rt »p.. fel.: 02/252-48-26, 041/750-560 PRODAM OMARO zo predsobo, kržen hrosl, 130x190 on, kot novo, prodom za 90 BRTeldon 041 620-132. 4£68 DOBRO ohionjeno gostinsko opranw sook, mize in stole ugodno prodam. Možen posamezni nakup. Telefon (03) 5824-360. 4484 OHRANJEN, roTtegfiv kovć prodom u 70 EUR. Telefon (03) 5792-278. 4537 DVE otTO^ posteljid Amanda Poljane in jogi vložka Kekse prodom. Ceno 190 EUR za obe po^i Telefon 041 338-194, Kotjo. 4521 PRALNI stroi hkidihik. posteCjo. kul^ elemente, mizo, fofelje in ncdce omore 20 dnevno prodom. Telefon 051 424- 303. GRAD MATE PRODAM SMREKOV opo2, ladijski pod, bruna In ostoli grodbeni les prodorno. Ves mo-teriol dcstovimo. telefon 041 331-831. 3067 8W0VE brđieto, visokokolono«, ZD vse peo, ugodno prodom. Možnost dostove. Tele> fon05l3IB-590. $447 QPANA bukovo drvo, Sohko razooa, mož* no doslova, prodom. Telefon 041 344-887 4305 USEK gromoz, v fnon'isih koliänoh, do 2 m^, zdostovo, prođem. Telefon 041976- 162. 42« MERSKA drva prodom.?^ 031734-017 HOVO (2*25 m, vi^ 1 m) podnkono mrežo zo ogroio ugodno prodom. Tele-fon03) 329475. 4520 DRVA, bukovo, krotke zogono ler dolga v hlodih, t dostovo, prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE m plohe, hrasto, «nje, bpe, je^, bresto, jovorjoter porjenefini^ in hro> slove slebre oziromo trome, rozlimih di-mer^ prodam. Telefon 040 211-346.p 9 m^ suhih bukovih in prodom. Telefon 5797-024,041 254663. 4546 DRVA, lepcno v khFlroh, bukev, gaber, pradom. Telefon 5730-542,031 276- 086. 4$63 PODARIM HU okM Tennopon, 120-100, podorim. IeiQfon031 647-525,^n^iir. 4506 it. 72 * 12. Mpteenber 2008 Nöte 28 LASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK PRODAM NEMŠKE morit, stare 9 tednov, KiliäiÖi sloriav, prodam. Telefon (03) SZSO* 89e.03tS59-502. 4504 NEMäSoKvie, mo&KD, sotm9;oz ruhrmikoni, cepljene, razglisfent, pro* dom. Telefon 041966-252. p VK praskav, 30 do 120 Iq, možen zobi üK rfoshmi, pradon. Telefon 941 263427. NESMd.gidKEle, r|one>one. piodojono. Hokup 10 zivoll • petelin brezplcoio. KmetTjo Winter, Lopato ^fe, tel^ (03) 5472-070.041 763^. 3427 njl^, trwsAofe posffld, od 25 do 90 ks, prodom.TeMon031 5444S3. Š439 ftlAVEjerldce,!^ posme, zomeso in jojai, ter mlode r«zke peteline, prodojomo vsok delovnikfio fomii ftoje pii Sempe-Irv. Sprefemomo noroölo zo enodnevne ter pisronce za dopitonje. Ostole vr^ nesmc bodo v prodoji od IS. septembra. Telefon (03)700-1446. PRA^Ö, težke od 30 kg tuprej, donio-^m. Prodom kunce, žive di oćK^e-ne.Telefon03l 84(M}78. Š478 8IKCA simofltolcD, storego 14 drd, prodorno. Telefon (03) 5795460. Š463 BIKCA fanuzrn. 270 kg in bikca amentoko, 240 kg, prodam. Telebn 031 553-567. $481 DVE koD, lep«, breji, dttotrdikfficl. ugodno p;odom.TelefonOSI 365-596. 44dd TEUOIO siniefliDiko. stara 4 mesece, pr> doni.Tetefon03)5Sf35l. 4SC6 DVE teln amentallu, stori 6 fl 12 mesecev, prodam. Telefon (03) 573-3081.4S4i THJG), đora 20t!«s8CBv, atoddno refoii aMindiaT«UDn031837^^596 TRI leto sloro bursko kozo tri mlodiće pfodoffl.Tdlefon04l569-360. 4S2S TElKOsimentalko, brejov B. mesecu, tezb 650 kg, od dobre mlekorice, prodom. Telefon 5461-567. 454? KOBRO norik, đQro3 bi, br^, pradam oB menzom zn kme^ds slrofe. Telefon 041 547-769. §487 SIKCE sim^ke in črno bele prodam. T^on031 506-36$. £4dd KKAVl, tri, simertfolks, breje, po oÜd. pr»' dom.T^fon 031337-404,(03)579]- 22S. 4560 OOQXE, od 25 do 30 kg, vznfen na donna kmer$, prodom Telefon 031606-149. 4sei KUPIM Ua siMi^ ed 100 do200kft bfihi TelefonlMI 653-165. $482 TEUCO di kravo 20 znbl kupimo. Telefon (03)582^04.040647-223. Š4d6 PRODAM SORDIO virv, po 0,05 EUR ir> grazdje, pro-dGm.Te(efon0SI 822-360. MEŠANO grozdje prodom po ugodni ceni. Telefon 03) 401-588 ali 051 262-414. 4420 GROZDJE, bete. rdeče in vino. ugodno prodam. Možna dosfava. Telefon 041 382-735. 4271 KORUZO nc rfrvt, za sibžo oli zrnje, 60 o, prodom. Telefon 541-9776. 44S0 GROZDJE bekuš, približno 200 kg, ceno 0,40 EUR, prodam. Telefon 041 599-490. 4466 VINO, beb, kđd rtzbig bi meanobek), ceno ugodna, jobdkor nukropljeno, sorte jonoton, krivopecelj ir^ bobovec, prodam. Telefon 04144 4464 DOMAČE groz^ jt^ z brajde, ni ob cesti, noberele sami, prodam. Telefon 5733-317. 447$ CROZDKv vinogradu, no Uršul v Dium^, prodorno. Telefon 041 61IKI96. 040 65M24. Š478 JEÜ1IEN v riniuzi, 0,20 EUR/kg, silozno korvzo, ugodno prodom. Teflon 041 291-053. 45CO SUHD krmo v kockah prodom. TMn 041 297-961. §477 SilAZNO konizo, 2,70 ho, v emm kesu, no ravnini, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon041 64MR Š464 TRGATEV prodom po dogovora. Telelon 051 338-941. Š479 SOK iz twkroi^tenih jobolk^zlola prizno-njo, prodam. Telefon 041 72CM99, (03)5821-535. 4513 VINO, belo M rdeče, prodam. Telefon 041 72CM99, (03) 5821-535. 4Si3 VINO iz iwkro^jenega grozdje prodam, cerKi 0,60 EU^Itfer. Telefon 041 720-499,(03)5821-535. 45t3 PRISTEN čeb^ med, sooanmo pridobi, ugodno pndom, menjam tudi zo dome-čeqon|e.Telefon031 209011. 453S NARAVNO Kibo korazo prodom, dotfovim tudi na dom. Tekf« 041 261-676. 4S18 TRGATEV m hstifi, jurko in molo siwnko, prodom. Kocbekovo ceslo 50, Ljubečno, telefon zvečer 5461-148. 4530 GR02ZUE, Mo in rdeče, z dostmo, prodom. Telefon 040 211-346. p KRMNI krompir, ječmen in koruzo v vračati prodom. Telefon 041 663-137, (03) 5778-182. 454Ö 8E10 in ideče grozi^ prodom. Telebn OSI 321-925. Š4a8 KMU20 vzmju pridom. TeMon 041527-705. Š491 400 kode psenirne slame pmiom, ceno) EUR.T^Qn03iB0M48. 4562 JABOLKA, lepo, domoco, obrano oli za prešanje, zelo ugodno prodam. Telefon 041041612-100. 4564 PESO »rankl«, veQO koBm, prodom. Tele-bn041812-100. 4564 KORUZO, ovrem, penko. ovreöoo, kokfr vostno belovirto, integnrano prideiova in bek) sodno grozdje, prodom. Tdefon (02)761-3711. p OSTALO PRODAM BR20fARIUIIKE(Qlfe), 50,80,120,160 in 2001, prodom. Telefon 030 929-205, po 15. uri. 4IS7 nJNSXDpeczo(kJunkers,18K«,ohronje-no ifl 6 olu radiofofiev, raNtenih, od 70 do 140 OD, pndom. Telefon 041 736-229. 4335 10 n' bubvib drv, suhih in smrekov rezan suh les, 8, S in 2,5 cm, dele zo motor Lamborgini. 20 Km, Tomo Vinko-vü prodom. Telef«i zvečer, (03) 5774-806. 4468 HIDRAVliCHI ležeč ce^ drr, suho buko-n 4rfn, pfofišre Utb, 13,28 cof m 10 dni slnralsiičbo. prodom. Telefon 031 466-902. 4508 HRASTOVE sode. 200,100 «1651, prodom. Telefon041 724-409. 4539 VINO, belo in lirostove »fosne«, ugodno prodan. Telefon (03) 5824-514. 031 494^42. 4536 PLUG Botuje, 10 col 20 grozi^, belo grozdje in jeleno, storego 3 leta, pr&< dam. T^fon NO 575-924. š460 GROZDJE, belo, sortno, sortno vino rnbrajo tefico srmentolko, prodom. Telefon 579^24. 4526 DVE dstemi za vodo. 1.000 lin žogon les (hrasf, javor, bukev, moceser) prodom. Telefon041 663-137. 4546 DVE teBđd, slori 9 tednov in kokorastno belo vino. prodom. Telefon 031220414. 4549 SDRI vinske sode. skupne prostornine 950 [ prodem.Telefon041 973433. 4559 m ŠNITNA posredovolnico Zouponje, ki je uponje v ljubezen v preteklem letu povrnilo vet kti 35.000 osebam, posr^ duje zo vsa starostno obdobjo, brez-pkično za ženske do 46 let. Telefon (03) 5726-319,031 50M95. LeopokI Ore-^rk s. p., Dolenio vos 85, PreboM. n 30.000 poftredovenj. 11.000 novih poznanstev ^ Nlo v preleklora letu skJtnianihz naie pemetfje. LalosK» 29, ds jih bo M več. Ženf^a posredo walnica za aa s^neraeijft ZaupM^, Dotanja vas 65. Prebold. 03/57 26 319. 031 SOS 495, 031 836 378 42-(0fni Mtol m želi spozruti zo trojno rozmeiie. Telefon 041 959-192. Zouponje, p. p. 40,3312 Prebold. Ž167 UOBEZEN je najle^ sNar, ki Boveku se zgodi. DekU, poklic, če želiš» je tud! ti. Telefon 041 229449. žt67 MLAD, ^men, veren moški lA spoznati preprosto, zvesto dekle. Tefefon 031 807-376. žie7 Iskr^ fsntte lU«^ preprosta, zva-9U dekleta. Mnogo jfTi zato purv-C8. pozabite na razočaranja ter jih brs stroškov spoznajte. T«!.: 03/57 26 319, gsm: 091/836 376. LnfoM OttMlL L0. Dol»H« vfi 16, ZAPOSLITEV ISfEM sodelovcB ZO tržen je prefmibeniti dopolnil. Stimulotivni zosluzek. TeteFon 040 562426. liti Jo, Marjano Fiskor, L p.,Šp(talć2,1221MolTđ(. 4445 Kl|«£s«iiiear II« PV€ olmt Zaradi poveSenege obseoa dtf napodi* mo 2 «Mavca (m, ž} na delovno nasto Miifcavnlear II. Zlahtavana izobraiba: lil.. IV. Podroqe deU: PVC obrat proizvodnja; oblika zapasGtva: redno za d(h loian Uc delovni ies: dvoiflner^st;! MesaČM plačilo: po dogovofv, mesečm Od kandidatov prii^ujemo resnost, polunost unajđljivDSt Uprawljalec nhdelowalanje PVCoM Zared] povedanega obsega d^ zapodimo 2 (Mavca (m. 2) na delovno mesto MfvcavniSarlL ZaNtavaaa inbrazba: III.. IV. Poifro^e deta: PVC obrat, proizvo' dnja; obläia zaposGtve: redno za do> ločen čas; delovni iae: övoizmensfci MeeeSno pleStlo: pe dogovoru, mesečno Dd karxMaiov pričakujemo resnost poiienoat iznajdljivost iikuinja so pripocobne. PVCotiret Zaia6 povečanega obsega dri zaposlimo dehnca (m. 2} na delovno mesto n. Zahtevau iiohrvha: III.. tV. Podrete dele; PVC obrat proizvo* dnja; ofalilta zapoalftve: redno te do-loian 5a$; delovni žaa: enoizmenski Meaečno pleBlo: po dogovoru, mesečno Od kandidatov pričakujemo reenost postenost i9>ejđiivost delovne iziuh šoje. Pisne prijeve po^jite na nasfov: Sinar d.o.o.. Ipaveeva 22,3000 Cetje, % pripisom za PVC obrat PARKFTARMA Joger, Proseniäo 14, Šentjur zaposli delovco/ko ali študentko zo dolonn ćas 3 mesece za zlogonje por-kalnih (dosoc Delo je no normo, d^I COS po ž^p. P090}0; rznojdlpvo^, spref-no$I.Tel^on051 «54430,odlfi.dolB. ure. n MARCO Notolijo Urii, s. p., quMjonski] 14, Ce^; v Cdju zoposlimo wt^corjcHco tardeklelo in fonrezo pomoć pri delu ZQ sonk^. Hed^je prošle. Telefon 041 729^54. 4509 Ppdflt« • maliBlh. n^Mh mo- MebMHt iKmOfmt rjptubtv«, kitnif» not noM UM rtdtn »pceMvi, infomio)« od p» MMrpcAdBpfft*^ triifnOa ttS-tt-M. JiliMn iQ.o.. MinbenH t A4.9000 C«ti». ZAP0SUMFii^.Telefon492-8S20,031 467-826. Ženska frizerstvo Anko, Op^ komišb 14,3000 Celje. 4S34 DNEVNI bor Oio»Cboo v Ce|j zaposli noto-korico.Zek) ugoderrddovni ras. Telefon 03) 616^95. Nib Popovič, s. p., LsnN-kova 8,3000 Celje. 4956 ZAPOSUMO ratokorko za nedoločen čos,z izobrazbo oli breL Gostilno Gomionka, Gom8d(o45. ž'»7o IZDELUJEMO projekte stanovanjskih liS, gospodoßkih in poslovnih objeklov in podobno. Telefon (03)8104-102,031 393-560.ARSfroi^ironje, Anion Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplol. n SAM svol mojster s p rofestonolnimi in ^ ctolnlmi strop iz izposojevolnke SAM v C^ (Hudinja). UL brotovOc^n^^ov 13,r^(04U629444. (03)5414-311. n BEtPlesteniok,ip., Planino N4,toina. Adoptorije, barvanje stanovanj, oken, vrol, hS, fasod, napuićev, zidarja deki,vCeljuinokolid.Teiefon 041810-717. n VODOVOD, beljer^, knovf, keramika, kompletne odaptocije. Marjon Starić, s. p., Šlondrov trg 26, 3310 Žalec, lelefon 040750820. žiS9 PREMOG, z^ ugodra, z dostmo. Telefon 041 279-187. PrewiHtvoVfo^imir Per-nek, s. p., Sedlosek 91, Podleftnik. n IZVAJAMO vso gradbeno deta. Gradbeništvo Arben Sinord,! p., Rodmirje 1,3333 LjvbnoobSovinji. Telefon 041 624-772,051 866-587. 433a PoSl£ SO ti moči. zaprl svoje trudne si oÄ. Zdaj boš mimo spai, a v naših srcih za vedno bcS ostal. ZAHVALA Iskrica Življenja je tiho in nepričakovano ugasnila. In tako tiho je odšel od nas ljubi in skrbni mož, ati in dedi IVAN LUPŠE iz Celja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem In sosedom» ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in vse izre-Cene besede tolažbe. HvaJa njegovim bivšim sodelavcem» posebej g. Jovid Bilbiji. Iskrena hvala dr. Nani-ki škrabl - Močnik za dolgoletno zdravljenje in skrb, Žalujc»če: žena Zofija, hčerka RenaU in vnukinja Maša 4580 IŠČEMO preprostefio, pridig fanto zo občosna fizično delo, rz Celja ali ^ice. Telefon 040 387-720. 44d7 KREDHXI boTKni posrednik za BKS Beik, i o.a področju servisiranja viličarjev, gradbene, t^^portne ali krr>etijske met^anizacije, • pisno in govorno znanje angleškega jezika, » poznavanje osoovniti računalni^ti programov, • zanesljivost, samoiniciativnost, • vozniški izpit Bin C kategorije. Delovno razmeoe se sklene za r>ed^ocen čas s e^strDesečrtim poskusnim delom. Ponujamo vam stimulativno f^graievanje, strokovni razvoj ter izobraževanje doma in v tujini. Vabimo vas. da nam pisne ponudbe s priloženim ^jenjepisom, referencami tn dokaali o izpolnjevanju pogojev pošljete do 15. septembra 2008, na naslov; Tetinoeervts. Ö. o. o.. Sutia 23, 4220 Ško^a U)ka, aK pok^tčne na tel.: 04/502 21 00 virwifif .noirited n I k. com E ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 3. 9.: Mojca KASESNIK iz Celja • deklico, Duška MILO-VAN0V1Ć iz Celja • dečka, Tatjana STRLEKAR iz Sevnice - deklico» Andreja MATEK iz Nove Cerkve • dečka, Dominika BALOH iz Griž - dečka, Katja OMERZA iz Šentjurja • deklico. Violeu ROZMAN iz šwr • dečka, Lea MERNIK iz Velenja • deklico. 4.9.: Saša MARIĆ iz Velenja ' deklico, Stanislava MOHOR z Vranskega • deklico. Spela FBNDRE iz Celja -dečka, Petra FERNER iz Na-zarja - dečka, Maja ROJŠEK iz Celja - deklico, Samanta ŠTANTE z Vranskega - dečka, Andreja ODER GRAB-NER iz Velenja - deklico, Danijela ZOBEC iz BošUnja -dečka, Sonja CENTRIH iz Laškega - deklico, Terezija KORITNIK iz Pristave - dečka. 5. 9.: Damjana VREČAR iz Laškega - deklico, Jasna ZALOŽNIK iz Nove Cerkve • dečka, Mala ŽMAJDE iz Celja - dečka, Doroteja JERAS iz Lukavice - dečka, Sonja DROBNE iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Damjana KRAMPŠE iz Celja - deklico, Alenka LENDERO iz Laškega - deklico, Bernarda RE2AR iz Šentjurja - dečka, Mateja ŠEŠKO iz Rimskih Toplic - dečka, Anita ROT iz Warja pri Jelšah • dečka, Mojca AŽMAN JURAS Iz Žalca - dečka, Katarina ČOKL iz Šentjurja - dečka, Suzana TIČ iz Oplotnice • dečka, Urška MUŽAR iz Vojnika - dečka, Slavka NUN-ČiČ iz Šmarja pri JeUah - deki ico. 6. 9.: Jadranka Č1ŽIĆ iz Šempetra v Savinjski dolini • deklico, Belma SKOPUAK iz Loč - dečka. 7.9.: Slađana BOŽIČ iz Šoštanja - dečka, Martina TOVORNIK iz Rimskih Toplic -deklico, Urška RIHTER ZAGORIČNIK iz Braslovč -dečka. 8. 9.: Tanja SKA2A iz Velenja - dečka, Petra ZUPANC m št. 72 - 12* septomber 2Q08 NOVI TEDNIK Pet let na tvojem groba sveCke že gorijo, v ialostnih oček solze se iskrijo, v ruiših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN Še vedno nas spremlja boleč spomin na 10. september, ko nam je pred petimi leti kruta bolezen iztrgala iz naše sre<^e naSega ljubečega moža» očeta, tasta, dedka, brata in strica JANEZA VRBOVŠKA Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi L3S2 Utihnil je tvoj glas. ni več tvojega nasmeha. Mimo v grobu spiš, a v srcih ruiših še živiš. V SPOMIN Danes mineva leto žalosti in spomina, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi io brat JAKOB BERGLEZ z Ljubečne (26, S. 1951-12.9.2007) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in z lepo mislijo počastite njegov spomin. Vsi tvoji 4435 Reka Življenja teče, drvi, a misel nale ostane. V SPOMIN Ob letu smrti se te spominjamo, FERDINAND OMERZA {7.12.1930-3.9.2007) TVoji domači 4462 iz Rogaške Slatine > dečka. Klavdija KORENJAK iz Dra-melj • deklico, Alja AŠEN-BERGER i2 Žalca - dečka, Andreja PROSTOR iz šenlji^a - dečka, Jožica PERKOVIČ iz Rogaške Slatine • dečka, Irena KELENC ŠPES iz Šempetra - dečka, Erika RAZGOR-ŠEK iz Vojnika • dečka, Jelka GRUDNIK z Ljubnega ob Savinji • deklico. Šentjur Poročili so se: Klemen BORŠTNIK in Lidija STOJNŠEK, oba iz Zagaja pri Ponikvi, Erich KLADNIK in Brigita MASTNAK, oba iz Šentjurja. Velenje Poročila sta se: Milan SCHMIDT in Dragica BOUTE, oba iz Velenja. gpN»RIUIACIJE 29 F POROKE Celje Poročili so se: Jaka 21BRAT iz Ljubljane in Vesna KOTNIK iz Nove Cerkve, Darko MEDIMÜREC iz Grosuplja in Lucija C RILEC iz Ivence. Celje Umrii so: Elizabeta 2UNK0 Iz Velenja, ß6 let, Ana GRADIŠEK iz Šempeu-a v Savinjski dolini, 74 let, Ljudmila OJCINGER iz Rimskih Toplic, 73 lei, Genovefa RADANOVIC iz Žalca, 84 let. Kje si. ljuba naša mama? Kje je mili tvoj obraz? Kje so pridne roke tvoje, ki skrbele so za nas? Srce ljubeče zdaj v groba spi, ob njem pa naše se oko rosi ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, tašče, babice, prababice, tete in botre MIHAELE KNEZ roj. Ojsterfiek iz Radobelj pri l^kem se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot ter darovali cvetje, sveče in svete male. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri zadnjem slovesu. Hvala vsem in vsakemu posebej za vsa izrečena so-žalja. Žalujoči: sinovi Ivan, Alojz in Silvo z družinami L354 Na tvojem grobu sveče le gorijo, v naših očeh solze se iskrijo, v srcih bolečina je skeleča, ker v grob odSla je naSa sre^ ZAHVALA V 32. letu nas je v tragični nesreči zapustil dragi ROBI KOLMAN s Teharij 46 Ob tem bolečem trenutku se zahvaljujemo podjetjema CMC in Stopar ter gostišču Štorman. Iskrena hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani in vsem motoristom, ki so Robija z njegovim najljubšim zvokom motorja pospremili k mirnemu počitku. žalujoči: mami» ati, sestri Mateja Id Anita ter vsi njegovi 4444 V5a sreča, smeft la vse lepo s teboj je šlo^ Življenje pa rnpr^ hiti, le mi ostali smo sami, A vemo, da nikoli več ne bo tako lepo, kot s teboj nam je bilo. V SPOMIN Minevata dve leti, kar nas je zapustil dragi sin TOMAŽ PRISLAN (3.12.1975-17 9.2006) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigale sveče. Pogreiaiuo te vsi tvoji ž 172 Frančišek MALIS iz Šempetra v Savinjski dolini, 67 let, Zdravko NEMEC iz Štor, 57 let, Elizabeta ŠMUC iz Celja, 81 let, Ana BRAČIČ iz Dola pod Gojko, 69 let, Ana SPORIŠ iz Celja, 81 let. Šentjur UmrU so: Edvard ZDOLŠEK Iz Šentjurja, 72 let, Alojz JAVSOVEC s Ponikve, 82 let. Velenje UmrU so: Marija BERDEN iz Laškega, 74 let, Franc KUKOVICA iz Velenja, 76 let, Jožefa MAJER iz Idrije. 77 let. ivan KUMER iz Velenfa, 84 let. WWW. .com št. 72 -12. saptemlMr 2008 Vedno boš ostal med nami. ZAHVALA Po kratki, a težki bolezni nas je zapustil ljubi mož. oče, dedi in praded IVAN - JANEZ DRAVINEC iz Celja (6.12.1924-2.9.2008) iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, izr^na so-Žaija ter cvetje, sveče in darovane maše. Iskrena hvala govornikoma gospe Marini SreboCaniz KS Aljažev hrib in gospodu Francu šelihu, predstavniku DruStva mobiliziranih Siovencev v nemško vojsko za izbrane besede slovesa. HvaJa gospodu Župniku Jožetu Planinš-ku za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem iz Kora-pol in pogrebni službi Veking. Žalujoči domači 4485 Ko bolezen kruta v življenje jeprüla, ä pobrala moč je in te premagala, Zdaj tam počivaj, kjer ni več gorja in noberm bolečina ne stiska ti srca. ZAHVALA ob prezgodnji smrti dragega SIMONA KARNERJA iz Z%. Tinskega (28.12.19S4<28.8.2008) Težko je v težkih trenutkih najti besede, s katerimi se želimo zahvaliti sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ter darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala družini Smole, g. Bojanu Kunstiču za besede slovesa, podjetju Koval, d. o. o., JerSIČevim za žaro, LD Pristava, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Gekou ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mama in ata, sestra Ksenija z Juretom, teta Minka, stara mama in vsi ostali 4499 Odiel si. preden smo ti rekli hvalazavse, karsistoril in dajal. Ni bilo Časa, da bi ti povedali, da teimamo radi. Sedaj vei, kogledaS nas iz nebes, poslušt^ naia opravičila inzahvale, daimeUsmoteradi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, brata, strica In tasta JURIJA ZDOLŠKA iz Srževlce 11, Ponikva (4.4.1932 - 29.8.2008) se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala župnikoma Mihi Hermanu in Albertu ßohorCu za žalno sv. mažo in opravljen pogreb. Hvata ge. Simoni Uh za ganljive besede slovesa od domače hišč, g. Janiju Sivki za besede slovesa ob odprtem grobu, cerkvenemu zboru za odpete žalostinke in Antoniji Otorepec za molitev. Iskrena hvala pogrebni službi Gekott za pomoč, ko-rekmosl in strokovnost pri vodenju pogrebnih storitev in glasbenikoma za odi^ane TiSine. Zahvala vsem sosedom in družim Senica za pomoč v težkih uenuikih. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. žalujoči: Žena Erna, sin Slavko s Ksenjo, sin Jure, vnuki Nataša» Patricija, Simon io ostalo sorodstvo m 30 VODNIK NOVI TEDNIK Vam ni bilo nikoli Juno. kako vsekoKke urisega mehftoizmt «stavijo skapsj? Stt vedno ugibali, kat«ra sestavina naredi , dober kruh?AUpaiedanes neveste, kako | nastane papir? ! Novi tednik in Radio Celje vam zdaj;I ponujata odgovore na vala vpn^^Ja Inll pogle4 v nastanek vsakdanJDi ttvari. Na * i^fm: kupon napifite svoje podatke In nastanek'; časa ieUte spoznati. Sre^e izžrebance čaka'; Swairt faitv iwdbiwte ww net wan); pol vodiolvanje skrivnosti. \ nttkK radio Mpli ni NTtfC. Prdmen t9.9000 Cd^ * pHpooic Pn 1 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HlSA Telefon 492-65-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 SENTCELQA Slovensko združenje za duševno zdravje • pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb zdulevnimi mouijami Krekov trg 3. Celje Telefon 05 426-6890,428-B892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE' ŽRTVE NASOJA 080-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks zagluhoneme01-524-19-93.e-inail: ZAVOD VIR. DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Doda>ati življenje dnem in ne dneve življ enju; IvUl^jeva 4, Celje tel.: 0B/S48 60 11 aii 051/ 418 446 DRUMSKI INŠTITUT BLIŽINA. telefon: 03/492-55-80 Skupine: •zastar$e -2a razvezane • za ženske» žrtve psihičnega ah fizičnega nasilja - za moške storilce nasilja ah žrtve psihičnega nasilja CENTER 2A POMOČ NA DOMU t^efon 03 427.95-26 ali 03 427.95-28 DRUSrVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duSevnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.r 03 492 57 50. KINO PLANET TUS lOmrtsvtfi li pgUrŽirtfl ^revka M HaiBMiN Zlidto iz ■nrol«: Priac «täai- tkipanMän t?JM iSJtt 18 00 • rcM ndi. 2a5S • Knag bfpmšM. armmi ibifnika itmA-^siflhfonsfin lfi.ia 17.1D. Mcmir CtpiMki Taiftkjg» ca—^ rit- C^llLfi pUUOtOVUttB 12.4Sned0^». 15.16.17.45,20.15.2^.4$ Kiiie BgnUti nmrto. rmunttSna koriwfr ja UM lasa zm. 2X4o UfMit* SBirta, tiididj bmMfija W^ • liHliiaiiiaa, aflimimna suRstv» 12JSL im 18.20.20.40.-»Ä? MiBBa aH, rocQSfitrifii muftri llJft lüMI mO, 18.40. 21.00, 2JJ& Potn^^f V inriKa Tt^tß, iwtuRt&fr ^ )5.3Ct 0.30. laiS. 2\.Ui,2S.50 IWiavIfc 21ita nia«i. skcitfia koeitdia 1^16.00. im 21.0$. WSBOk pntfttsviM vs»k dsn p/t9L Ženstvenost modna rev^Sar^VeUČkavić 20.00 Narodni dom Celje_ OdCdjadoŽaka nj. mednarodnifyOdorrufestnfal, zakija&k 20.30 Cuba Libre_ Okno polet^ 2008 koncert BCoiectivo 16.00 Muzej novejfe zgodovine Celje Ceije mojega spcmina cbujan^espominov na CeljezMi-loš^Mikelnom ^HANINSia KOTIČEK Planinsko društvo Šentjur vabi: v nedeljo. 14. septembra, na Drugo sreča-nje planincev občine Šentjur, po šentjurskih planinskih poteh, na Rifnik, v doU-noJakob. vRavneinna Resevno. Začetek pohoda ob 8. uri pred Osnovno §olo vHruSevcu. Planinsko društvo Cei je - Matica in Savinjski meddnidtveni odbor planinskih dru^ev vabita: v soboto. 13. septembra, ob Il.urinaOkreSeljnaprosla. vostoletja Frischaufovega doma in vne* deljo. 14. septembra, ob 11. urik vstopu plezahtepotl na Križ - Koroško Rinko na odkritje spominske plc^Če Frana Kocbeka in Janeza Piskemika ter ob 14. uri*ha Olaešelj k maši za žrtve gora. STALNE L.. Pokrajini mužej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem. Pokrajinski muzej Celie, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirita Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi Muzef [^dko: Laško - potovanje ^(oa čas. pregled razvoja kraja in okoUce; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; "Vsem Slovencem... razstava o Primožu "Itubarju; Zgodovinski razvoj pivarstva v Laškem in zdravi-hškega turizma v LaSkem in Rimskih Toplicah. Knjižnica Gimnazije CeljeCenter: likovna dela dijakov umemiške Gimna-ajeCelje-Cenier. GaJolja Mozaik C^|e:razstavastat-ne umeuiiške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, 2!obozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlc^ Če ne bomo bra!i, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografeki atel)e Josipa Pelikana: stalna postavitev. ce|sk mlsdnski :cnr. Od 7. do 13. septembra: Multimedijska inštalacija Diversity, multimedijsko ogledalo izpod rok Davida šo-Starja, v kavarni MCC PORT. Četrtek ob 10. uri: Delavnica Projektni management za mladinske lavnice v multijnedijskem centru MCC PORT. Redno dQ^ianie v dvorani: lae do • športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega TerSek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in peiekmed IS. in 18. uro. Vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: Četrtek ob 19. uri. Galerija Vlada GerSaka Celje, razstavni prostor Salona pohii^ Tri-pet Cežje, gostišče HocfakrautTtqngje, restavracija na celjski železniški postaji. Celeia park Celje in Glavna po-ita Celje: likovna dela VladaGeriaka. Galerija Dan; prodajna razstava del različnih avtoijev. Galerija Odcarja Kogoja Celje> Trg celjskih knezov: prodajtia razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Desigi ter Cesarica Barbara Celjska obliko^^-ca Oskojja Kogoja ter grafik Rudolfa Spanzla na temo Celjski grofi. Minoritakj samostan Podčetrtek: Keri^arij. dragulj kulturne dediščine • zi^avUna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od Škofi, je do škofije. Opredmetena cerkvena dediščina celjske Škofije v počastitev novoustanovljene škofije Celje, do 30. 9. Zgodovinski arhiv Celje: Boj proti cericvi in veri. razstava Tamare Griesser Pečar, do 12.9. Pelikanov stolp na Starem gradu: Ciklus fotografij, ki so nastale na poti po Sloveniji, HrvaŠki in Srbiji, razstava BlažaLesjaka,do2I.9. Galerija Velenje: SImuUanost 2. razstava Iztoka Šmajsa Munija. do 4. 10. H!TRO NAROČITE imtm Dv^trat M teden, ob toridh in petkih, unimhro breaje e iM|eiiju in delu as (riHWH^ 33 obän ika Celjtketn. Poiftna dostava lu dom, V prosti prodaji staneHorkova izdaja Nove^ tednika € 0,81 petkova pa € 1^5. Naročniki platjo za o^ i2daji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu u euo leto, 3^% pri plaJilu za pol leta, 1% pri plačilu za tri mesece. KaroćnINi breiplaĆno prejemajo se vse posebne itdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplacnih malih oglasov« do ene Čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2008 ■ ^ /-k JiFgprilogoTV-OKNOl mi Vnfc prlirh It liimfc i fi m fiihiiiilinirin ijorjdn m nMimrti n iiriti |hiti in nt in Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA JlsL DnnfM IStc Na^nUm urom NM Idoi aasjBM^ Sometv NT&RC iäSf. bo pft*^' ^u^^ jiri »I wrfjittt» ^f^B/^p ^fitoita Podjetje NT&KC, dao. Direktor SreCkoSroi Podjetje opravlja Časop^no-zalo^uSko, radijsko inagen* cijsko-trino dejavnost Naskiv: Prešernova 19.3000Ceije. telefon (03} 422S190. tu; (03) 54 41032. Novi tednik iz!fu;a vsak lo^ in pet^, cem torkovega izvoda je 0,61 EUR peikovega pa l^S SUH l^jnica: Tea Podpe^ Veler. Naročnin« Majda Klarišek. Mesečna naročnina je 7.90 EUR. Za tujino je Iptna naročnina 189.60 EUR. SteviUca transakcijskega ra-čurxa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fote- lj ne vračamo. Tisk: D^o. d.d.. Tiskarsko sredi&če. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proiz^e, za katere se plačuje 8,S% davek na dodano vrednost. MOVI nOfOR Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Iv^na Stamejčič Računalniški prelom: Igor SarUh, Andreja Izlakar ObUkovanje: www.minjadesign.com E-maU uredništva: tednik^nt-rc.^ E*mail tehničnega urednica: tehnüpaganda: Vc^ko Grabar. ^iko Bt^inac, Viktor KlenovSek, Alenka Zapulek. Rok Založnik Tekfen: (03J42 2S 190 foe (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po poŠti: agendjaC^t-rc-si m H 72 - 12.9^>t«ml»er 2008 NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka HOROSKOP Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za meritev funkcionalnega stan)3 človeškega organizma v cemru Am sat 2. nagrada: presoterapija - pet obiskov v Lavanya medico centru v Celju 3. nagrada: klasična masaža celega telesa v Thermani Laško 4. in 5. nagrada: vstopnica za obisk Titanium ümes centra v dvorani Zlatorog v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&KC, Prešernova 19» 3000 Celje do četrtka, 18. septembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 25. septembra. Rešitev nagradne križanke iz sL 70 Vodoravno: ŽELVA, ALAIN, BUSK, OP, KE, SVIR. ZAR, LIM, ARAM, IL, URAVNAVA. SEP, SEKCUA, NEREiDA, TWAIN, SAD, JARl, RI. JAM, TERAKOTA. ASJA, ATAMAN, TOM, HEPARIN, OF, KRL KALORIKA, OARA, AME-UE. ZOMBA. OB, NINA, AU, JINGO, AL. VRENJE, ANIO, STADION. RANl-ERI, TOREK, IGOR, ETER. ANDRO, SRNA, ROKA Geslo: Oba sta zaslužna za olimpijski bron Ilid žrebanja 1. nagrado - tri vstopnice za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju, prejme: Sebastian Komar, Nu^ičeva 2a. 3000 Celje 2. nagrado - dve vstopnici za bazen Rogaška Riviera, prejme: Konrad Hrastnik, Rožnik 12, 3270 Laško 3. - S. nagrado - dve vstopnici za kopanje na celjskem bazenu, prejmejo: Matej Gorenjak, Šentjanž 45,3220 Store; Minka Sorec, Vodule 1, 3222 Dramlje; Marjan Tržan, Prožtnska vas 38, 3220 Štore. Vsi izžrebam nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. 1 2 4 5 i 7 5- 5- 11 12 li 14 12> 16 17 18 19 iBb 21 a h M 26 zr Ime in priimek: Naslov: _ Otul- Ko boste spozTiali, kaj pravzaprav iščeie. boste že zelo blizu temu. da to tudi najdete. Vložte Se zadnje napore v to, kajU končni uspeh je že na dosegu roke. Le zakaj bi ga sedaj po neumnosti ljubili? On: Prijetno boste presenečeni, kajä partnerka vam bo pokazala naklonjenost, kar je pri njej precej redefc pc^av. Izkoristite razpoloženje in skušajte izboljšati vajin odnos, predvsem pa se izogibajte prepirom/ Otia: Firuui^ie obveznosti se bodo počasi zmanjšale, končno si boste tahko oddahnili in mab mirneje zaživeli V prostem času se make več posvetite svoji družini, ki jo že dolgo zapostavljate. Hval^i vam bodo! On: Izpolnilo se vam bo veliko pričakovanje. A knr nnsnkrai se boste zaxfedU, da tudi to ni tisto, kar ste iskali. Thko se boste spet zagnali v delo in skušali najd še boljšo rešitev. Premi-säte o takšnem ravnanju ... DVOJČKA ^ Otul- Kritično obdobje je za vami, a vam nihče ne moreza-gotoviti. da se ne bo ponovib. Totemi ste jo odnesli poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetite mnlo boljši preventivi! On: Preveč ste si zadaU za tako kraiek čas. kot je en teden. Čeprav ste zelo vztrajni in marljivi. vam ne bo uspelo. Prav lahko se vam zgodi, da se boste še pred koncem tedna enostavno zruŠUi v posteljo. Sami... Ona: Ne boste se zadovoljili s ponujenim, ampak zahtevali še n£kaj več. Prmislite. ali se vam takšno tveganje utegne povrniti ali je posredi le vaša domišljavost. Partner vas bo uspel prav prefinjeno presenetiti. On: Ponovno boste začeli dvomiti v sebe. Spraševali se boste, ali je bila rešitev res tako pametna, kot je kazalo sprva, ali pa se vam je to samo dozdevalo. Šele paitnerkina pohvala vam bo vrnila samozaupanje. OruL Odpravili se boste na potep po bUžT^i okolici in srečali marsikoga, s katerim ste v zadnjem času izgubili kontakt. Konec koncev vam bo pot prekrižal tudi prijate^, ki vam je več kot všeč. On: Končno se boste uspeli sprijazniti z dejstvom, da vaša čustva niso tako izjemna, kot bi želeli sami Je Že res, da boste imeli sprva manjše težave. vendar se bosie kaj kmalu znašli in uspeli, DEVICA ^ Ona: ZaČeU se boste ukvarjati z mislijo o trajnejši zvezi, saj boste spoznali, ^jetrenutni parmernarqen natcmkopo vašem okusu. Očima ste rm začetku obdobja, ki bo zaznamovalo vaše nadaljnje življenje. On: Bolje bo, dane razmišljate o maščevanju, s<^ je trenutek prejprimemejšiza pomiritev. Konec dr\£Va boste prišli v položaj» kasebo treba odioä-ti veliko več, koi boste pripravljeni. Ona: Še vedno vam ne bo povsem jasno. kdo je na vaši strani in kdo je nasprotnik. Bodite previdni in ne nasedajte praznim obljubam, ampak temeljito premislite. i dr. Zagožen, v eni izmed vlad tudi minister za gospodarstvo, pa menda ni več tako trdno na vrhu električnega giganta. Kakorkoli, oba sta uživaJa v spominih nekdanjih direktorjev Gorenja, ko so predstavljali knjigo Miti in legende o Gorenju. Končno je dr. Medved kot direktor premogovnika praktično sosed Gorenjčanov, dr. Zagožen pa je predsednik nadzornega sveta Gorenja. r imic St. 72 - 12. september 2008