Posamezna številka Din TL
Št. 146.	V	Ljubljani,	v	petek	4.	Julija	1924.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
NARODNI
t
W£W/K
O"
t
Izhaja vsak dan popoldne, f	Mesečna	naročnina:	f
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |
f Neodvisen političen list.
Uredništvo: Wo!fova ulica št. 1/L — Telefon 213. Upravraištvo: Marijin trg 8- — Telefon 44.
I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | • Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I
Zopet težak ind-(lent na ital. meji.
Nad Sorico se je včeraj pripetil te-£aik incident Brez vzroka, kakor to izrecno povdarja uradno poročilo, sta bila dva uslužbenca naše finančne straže od vojakov italijanske obmejne straže ubita, en dijak pa težfco ranjen.
Pogostost incidentov na naši meji dokazuje, da ti niso slučaj, temveč da iih skrbno pripravlja temna sila, ki hoče v motnem ribariti. Ni težko uganiti, kdo je tista temna sila. Umor Matteotti-ia je stresel fašizem v njegovih temeljih in še danes se ni kljub energičnim Sporom Mussolinija popravil od tega težkega udarca. Ne rečemo, da bi sedanji vodilni krogi fašistov padli tako °izko m hoteii z incidenti na meji odgrniti pozornost italijanske javnositi od Stranje politike. Pač pa kaže vse na 'o. da so na delu oni zloglasni pripadniki fašizma, ki se boje čiščenja v Ustnih, vrstah^ ki so vstopili v fašizem te iz osebnih motivov. Tl se boje konsolidacije fašizma, ti se boje zbližala z Jugoslavijcu, zakaj postali bi odveč t čiščenje bi jih vrglo ob stran.
Toda zairadi nizkotnih osebnih interesov poedincev ne sme trpeti blagor dveh narodov. S krvavimi incidenti na meji pa je ta blagor nad vse resno ugrožen. Naj si nihče ne domišlja, da bi bil naš naTod tista kukavica, ki bi trpel, da mu zlohotni ljudje nekaznovano ubijajo ljudi na meji. To je naš narod že sijajno dokazal in leta 1914. se ni premišljal prevzeti borbo na življenje in smrt proti neprimerno močnejšemu sovražniku.
Zlasti pa so nevarni incidenti na italijansko-jugoslovenski meji, zakaj ti bi mogli izzvati najstrašnejšo plemensko aorbo 'Ja bi tekla kri v potokih in da bi mogla v trpljenju omagati oba naroda.
Zato upamo in trdno pričakujemo, da bo italijanska vlada z enako odločnostjo nastopila proti povzročiteljem incidentat, kakor je to zahtevala pred kratkim od naše vlade,
To pa pričakujemo tem bolj, ker v«mo, da je na naši strani vse javno mnenje Evrope. Kulturni svet je do srla sit divjaštva vojne dobe, narodi Evrope hočejo miri
In ta volja narodov je tako močna, se njej nihče ne more in ne sme JJPreti in da je že naprej izgubljen tisti, ki bi hotel motiti s tolikimi žrtvami iz-Vojevan evropski mir.
Nobenega pardona njim, ki lahko-toišljeno ogrožajo življenje milijonov, nobenega usmiljenja povzročiteljem Včerajšnjega umora!
V interesu italijanskega in jugoslovanskega naroda kličemo to italijanski vladi in zato upamo, da bo našemu peilu v polni meri zadoščeno in da bo Italijanska vlada storila svojo dolžnost!
IfafiSIani stradalo naše Hudi.
Raitkovli o rekonstrukciji PaSičevega kabineta.
Beograd, 3. julija. Povodom rekonstrukcije vlade je izjavil g. Mihajlo Jankovič vašemu dopisniku sledeče: 2 rekonstrukcijo sem v glavnem zado-y°lien; mogla pa bi biti boljša. Dobro da sta izpadla Kojič in Janjič iž vlade. Sramota in škoda je, da sta bila ta ~Va’ ministra Boža Maksimovič in An-Stanič sta naša delegata in kandidata; no vlada se mora še razčistiti, finančnega ministra je treba vreči iz “^bineta; on je bolezen v današnji vladi in treba se ga je čim prej iznebiti Vse akcije bomo vodili v tem pravcu.
Stojadinoviču, ki je center zle klike, bodo padli tudi vsi ostali. Ko zma-®*mo mi, bo zmagala tudi radikalna stranka in vlada in tedaj bomo mogli Voditi čisto nacijonalno, pravo in po-teno narodno politiko. V drugih točkah se mi ne razlikujemo od Pašiča in Popolnoma odobravamo njegovo polico napram Hrvatom in Slovencem, amo bi se moralo paziti na boljše in ®°štenejše odnošaje v koaliciji med asičem in Pribičevičem in onemogo-Škandale in incidente.
Beograd, 3. julija. Danes ob 12. je prišlo v ministrstvi zunanjih in notranjih zadev sporočilo o sinočnjem novem incidentu na italijanski meji. O incidentu sta prejeli ministrstvi sledeče uradno poročilo:
»Naši stražniki so stražili finančno-obmojno linijo Unec—Podbrdo—Rakek. Ko je prošla zadnja finančna straža pri Podbrdu, so pozvali italijanski finančni stražniki naše stražnike na razgovor. Naši finančni stražniki so to odklonili, rekoč, da so zaposleni v uradnih dolžnostih. Italijanski stražniki so nato napadli naše in 2 ubili s streli iz pušk in enega civilista ranili. Nato so italijanski stražniki nadaljevali pot okoli meje. Incident je izzval med prebivalstvom paniko. Na srečo se je nahajala v bližini mešana fugoslovensko-italijanska komisija, ki je preiskavala prošle incidente. Komisija je takoj konstatirala dejanski stan in aretirala krivce, italijanske uradne predstavnike oblasti! '
V Beogradu je nastala radi tega ponovnega incidenta velika razburjenost. Ta incident ni več samo slučaj. Fakt je, da so italijanski predstavniki oblasti zahrbtno in s prevaro na meji ubili na-
še predstavnike oblasti, ko so izvrševali svojo službo in to v času, ko se ostali incidenti likvidirajo. Naša vlada je protestirala; italijanska vlada je odredila preiskavo. Popolnoma jasno je sedaj, da so zakrivili Italijani tudi ostale incidente, ker se vse to vrši po višjem naročilu. Preiskava se vodi dalje.
Izpoved ranjenega Primožiča.
Rani eni dijak Lojze Primožič, ki leži v ljubljanski bolnici je izjavil sledeče: Dne 2. t. m. po kosilu sem se odpravil v družbi dveh financarjev na planine. Financarja sta Sla službeno na patruljo, jaz pa kot turist po rododendron. Ko smo prišli na planino, naT1?. Pijejo nasproti trije italijanski finan-carji Ko so nas ugledali, je eden zažvižgal, naj obstanemo, kar smo storili. Italijani so se nam približali z namerjenimi puškami na tri korake in zahtevali, da naša dva finan-car;a odložita puške in da dvignemo roke kvišku. Naša dva primeta puški, hoteč jih postaviti na tla, v tistem hipu je počil prvi stre). Bil le namenjen Grosu, a je zgrešil. Koj za tem je počilo drugič. Zadet je bil Rus Orehov. Italijani so ustrelili tretiič in zadeli mene, ki sem držal roke kvišku, v levo ro-"P* Ue razvidno iz poškodbe. Op. poroč.) Kus je padel, a Gros je pobegnil proti se-ve™> faz pa proti vzhodu v smeri proti sedlu. Ko šem napravil kakih 200 korakov, sem padel za neki grm in ležal tam pol ure. OJ tu sem opazoval Rusa, ki je ležal v travi, se dvignil, sedel, nato pa omahnil. Grosa nisem videl več.
Politični položaj.
Pašičev uspeh na Bledu, kjer ostane teden v Beograd.
Beograd, 3. julija. Politična situacija v Beogradu je vedno nejasnejša. V Beogradu so razširjene zelo različne vesti o rezultatu akcije g. Pašiča. V Beogradu je mnogo poslancev in politikov, ki pričakujejo razvoja dogodkov na Bledu. Vlada še ni obveščena o situ&ciji na Bledu. Cela situacija je v znamenju pričakovanja.
Beograd, 3. julija. Včeraj je bilo nekoliko konferenc vlade, na katerih so reševali tekoče posle. Z Bleda je javil šef kabineta g. Pašiča, da je Pašič imel uspeh pri kroni, v kolikor se tiče rekonstrukcije kabineta. O ostalem se še ne ve, radi česar ostane g. Pašič še nekoliko dni na Bledu. Delal bo s kraljem izlete po okolici.
Beograd, 3. julija. Sinoči je prejelo predsedstvo vlade telegram z Bleda, da ostane g. Pašič na Bledu še 2 do 3 dni. Drugih pozitivnih vesti z Bleda ni bilo, temveč samo v tem smislu, da je situacija povolina.
Beograd, 3. julija. Iz dvorskih krogov v Beogradu javljajo, da se vrne kralj v Beograd krog četrtka prihod-
še nekaj dni. — KraU se vrne prihodnji — Razpis volitev?
njega tedna. Radikali mislijo, da bodo razpisane volitve do 15. julija. Opozicija pa misli, da pride kralj v Beograd, da nadaljuje konzultiranje s šefi političnih skupin, kakor je bilo to v aprilu in maju.
Beograd, 3. julija. Sinoči se je vršila v zunanjem ministrstvu daljša konferenca med Srskičem, Krsto Miletičem in Ninčičem. Pričakujejo skoraj-šnega odhoda Ninčiča na Bled, da bi tudi on vplival na to, da bi dobil Pašič čim preje volilni mandat. Po kraljevi želji pride Pašič v pondeljek v Beograd.
Beograd, 3. julija. V predsedstvu vlade je bilo danes zbranih nekaj ministrov. Od min. preds. Pašiča niso dobili še nobenega natančnejšega poročila; edino to, da bi mogel Pašič ravno tako nenadoma priti, kakor je nenadoma odšel. Vlada tudi še nima poročila, da bi dobil Pašič volilno vlado. Vlada ne namerava odrediti ničesar važnejšega v notranji in zunanji politiki, dokler se Pašič ne vrne.
Pred pričetkom zborovanj opozicije.
Beograd, 3. julija. Opozicija se zbira v Beogradu. Jutri prideta v Beograd dr. Korošec in dr. Spaho. Predstavniki džemijeta, Nemcev, zemljo-radnikov in demokratov so v Beogradu. Od strani HRSS-a morata priti dr. Maček in Predavec. Najprej bo seja demokratov, potem seja federalističnega bloka, dalje seja ožjega opozicijo-nalnega bloka, zatem seja širšega opo-zicijonalnega bloka in končno se bo posvetoval plenum združene opozicije. Danes ob. 11. prične seja glavnega odbora demokratske stranke, ker so že prispeli vsi delegati s svojimi referati,
Londonska konferenca
Naš delegat. — Romunijo bo zastopal njen londonski poslanik.
Beograd, 3. julija. Za drugega našega delegata na važni mednarodni konferenci v Londonu je določen g. Gavrilovič, naš poslanik v Londonu.
Beograd, 3. julija. Po vesteh iz Bukarešte bo sodeloval zunanji minister Duca na konferenci Male antante, ne bo pa šel v London, temveč bo tam 'zastopal Romunijo romunski poslanik Titulescu.
KOROŠEC IN DRINKOVIČ PRI KRALJU.
Beograd, 3. julija. Včeraj popoldne je dobila opozicija' poročilo, da je bil dr. Korošec sprejet v avdijenci od ' kralja. V Beogradu smatrajo to za zna-
Razširjenje Nale antante!
Grška In poljska hočeta vstopiti v Malo antanto.— Nesprejemljivi poljski pogoji.
Beograd, 3. julija. Kakor vedno, se je pričelo tudi sedaj govoriti v političnih krogih o razširjenju Male antante. Govori se, da bi bila Mala antanta razširjena z vstopom Poljske in Grške. Naši merodajni krogi izjavljajo, da ni nobenih zaprek, da pride Grška v Malo antanto, dočim gre s Poljsko mnogo težje. Poljska je postavila, kakor trdijo, za glavni pogoj svojega vstopa v Malo antanto, da jo bodo vse države Male antante branile, če bi jo Rusija napadla.
Beograd, 3. julija. Včeraj je po-setil našega zunanjega ministra dr. Ninčiča poljski posl. v Beogradu g. Okenski Kakor se trdi, je bil ta poset v zvezi z vstopom Poljske v Malo antanto. Naša vlada se še ni odločila, da odbije, te predpogoje, je pa zelo verjetno, da jih odbije, če bi jih Poljska res stavila v taki obliki. Jutri potuje Okenski v Varšavo, da predloži o tem vprašanju obširen referat.
Rekonstrukcija ital. vlade izvriena.
Trst, 2. julija. Kralj je sinoči sprejel ostavko vseh državnih podtajnikov, med njimi tudi državnega podtajnika ministrskega predsedstva Acerba ter na Mussolinijev predlog imenoval nove državne podtajnike. Novi državni podtajniki bodo prisegli v soboto. Ministrski svet se sestane v torek in v sredo nastopijo novi državni podtajniki službo. Edino mesto državnega podtajnika za vojno mornarico ostane še prosto. Tajnik ministrskega sveta bo najmlajši minister, senator Casatti.
Acerbo, eden izmed najožjih Mussolinijevih sotrudnikov, se je na vse načine ustavljal ostavki. Končno se je vendarle sprijaznil z usodo, ki je zadela ostale njegove tovariše.
Listo novih državnih podtajnikov je sestavil Mussolini, ker ni hotel čakati seje ministrskega sveta. V uradnih krogih pravijo, da bi bilo treba vzpostavljeno vlado po rekonstrukciji zopet razravnovesiti, češ da bi sicer nefašistj bili v premoči in radi tega je Mussolini izbral za državne podtajnike večinoma mlade fašiste vroče krvi. Med njimi
je najbolj izrazit bojevnik novi držav n! podtajnik v ministrstvu notranjih zadte* Dinno Grandi, ki je bil svoj čas neva« ren Mussolinijev rival, a se je z njlpj pomiril tik pred volitvami. Med državnimi podtajniki je tudi katoliški nacijo nalist Mattein GentilL
Rekonstrukcija vlade je tako konča«’ na in Mussolini si je v svesti, da je s tem izpolnil prvo izmed zahtev opozicije. Ostane še druga, na vsak našla bolj kočljiva zadeva, namreč razpusj državne milice. Mussolini je sicer ponovno izjavil, da bo spravil obstoj milice v sklad z ustavo, a odpravil je ne bo. Izdelani so že načrti, kako naj bi se državna milica vključila v vojsko. Da* našnji fašistom prijazni »Messaggero*, pravi, da bi se moral najprej umakniti sedanji vrhovni poveljnik državne milice general De Bono, ki je radi svoJe» ga pasivnega zadržanja v času preiskave o umoru Matteottija mnogo iz* gubii na ugledu. Vse kaže torej, da skuša Mussolini zlepa odstraniti general* De Bono.
v katerih zahtevajo energične odredbe stranke v boju proti radikalni stranki in oblastem.
Beograd, 3. julija. Radi vesti, da je prišel Davidovič in da prideta Korošec in Spaho v Beograd, se zbira opozicija v Beogradu. Zelo interesantno je obnašanje sedanje opozicije, ker se nahaja v istem položaju, kakor pred 27. majem, samo da je med poedinimi opozicijonalnimi skupinami mnogo manj enodušnosti. Opozicija zahteva energično koncentracijsko vlado z radikali čistih rok, ki so zahtevali, da se vodijo pogajanja z opozicijo.
menje, da hoče kralj slišati tudi mnenje opozicije o današnji situaciji, potem ko mu je predložil Pašič obširen referat s svojega stališča. Istotako je dobila opozicija poročilo, da je bil sprejet v avdijenci poslanec hrvatske zajednice Mate Drinkovič, ki je pri opoziciji Drinkovlč se je izrazil, kakor trdi opozicija, proti terorju političnih oblasti.
DOGODKI V ALBANIJI.
Beograd, 3. julija. Po vesteh iz Albanije je pričela vlada Fan Nolija z aretacijami in preganjanjem pristašev dosedanje vlade Ahmed bega. Pričakovati je skorajšnjih incidentov.
OSTAVKA POLJSKEGA POLJEDEL-SKEGA MINISTRA.
Varšava, 3. julija. Minister za poljedelsko reformo je podal ostavko.
POLEMIKA O TISKOVNI SVOBODI V ITALIJI.
Rim, 3. julija. Zaplemba\ »Avanti-ja« je izzvala nove polemike o tiskovni svobodi. Ultrafašist Farinazzi zahteva v svojem listu »Cremona Nuova« kontrolo tiska. Vlada bi morala predvsem nastopiti proti »Corriere della Sera«, ki je pravzaprav glasilo italijanskih komunistov v inozemstvu, ker zelo škoduje prestižu Italije v inozemstvu. Dr.lje proti rimskemu sMondo«, ki je najdrznejši list po svoji obliki, če že ne po svoji vsebini.	/
NAPADALCI NA SENATORJA BER-GAMINUA.
Rim, 3. julija. Senator Bergamini je spoznal na slikah, ki mu jih je predložil preiskovalni sodnik, 2 atentatorja, ki sta izvršila napad na njega. Eden je zloglasni Dumini ter šofer bivšega ravnatelja faustovskega lista »Corriere Italiano«.
SEJA GLAV. ODBORA DEMOKRAT-SKE STRANKE.
Beograd, 3. julija. V narodni skupščini je bilo danes zelo živahno radi prihoda poslancev in zlasti radi seje glavnega odbora demokratske stranke, ki je pričela ob 10. dop. in se popoldne nadaljuje, verjetno pa tudi še jutri. Šef stranke Ljuba Davidovič je dal poročilo o položaju v stranki in o politični situaciji. Sedaj razpravljajo na seji o tem ekspozeju in o vseh vprašanjih in pa o strankinih ter političnih vprašanjih. Jutri pade odločba v vseh vprašanjih, zlasti o vprašanju nadaljnje akcije proti radikalom med narodom.
BOLGARI UPADLI V RUMUN1JO.
Beograd, 3. julija. Iz Romunije poročajo, da sta včeraj ponovno upadli dve bolgarski četi na romunski teritorij v Dobrudži in sta se spopadli z romunskimi obmejnimi stražami. Bolgari so se morali po daljšem boju umakniti na bolgarski teritorij. Romuni so imeli nekaj ranjenih. Romunski tisk ostro napada bolgarsko vlado in zahteva energičnega nastopa romunskega poslanika v Sofiji.
POGAJANJA Z ITALIJO.
Beograd, 3. julija. Šef italijanske delegacije za trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo g. Luciolli in odpravnik poslov italijanskega poslaništva v Beogradu g. Sola sta včeraj posedla zunanjega min. dr. Ninčiča, da se poučita o sklepih naše delegacije, ki se je na svoji zadnji seji posvetovala o vprašanjih, radi katerih so bila pogajanja z Italijo prekinjena.
KONZULARNE KONVENCIJE Z ITALIJO.
Beograd, 3. julija. V zunanjeft ministrstvu se po dolgi pavzi nadaljujejo pogajanja med našo in italijansko delegacijo za sklenitev konzularne konvencije. Konvencije bodo kmalu gotove, nakar bodo izročene vladama obeh držav v odobrenje.
...        ■ ■■■■■    «*.
RAZMEJITEV Z ITALIJO.
Beograd, 3. julija. V zutranjeii ministrstvu pripravljajo materijal zf definitivno razmejitev med našo,državo in Italijo, zlasti na onih mestih, kjei je došlo v zadnjih dneh do incidentov.
DR. NINCIČ GRE V PARIZ?
Beograd, 3. julija. Iz vladnih krogov se doznava, da je zelo verjetno, da bo odšel dr. Ninčič v Pariz pred ali po konferenci Male antante v Pragi. V Parizu se sestane Ninčič s predsednikom francoske vlade Herriotom radi izmene misli o vseh aktuelnih vprašanjih, ki se nahajajo na dnevnem redu.
Borzna poročila.
Beograd, 3. julij. Dunaj 1175—1180, Pariz 438—440, Praga 246—248, Italija 3605 do 361.5. London 362^—363, New Yort 83.50—83.75, Curih 1488—1490.
C u r i h, 3. julij. Beograd C.65, Pa*!? 28.955, London 24.33, New York 561.75, Italija 24.15, Praga 16.50, Dunaj 7935.
Z a g r e b , 3. Jul. Devize: Curlh 14.874— 14.974, Praga 245.25—248.25. Pariz 435.« do 440.20, New York 83.30—84.30, London 361.75—364.75, MHan 359.70—362.50, Dunaj 0.11755—0.11955, Valute: ddair S2l/. do t>3‘/i.
T r s t, • 3. Julij. Današnja predborzai Beograd 27.25—27.35, London 100.50 do 100.70, Pairiz 120.50—121.—, New Yoik 23.20 — 23.30. Curlh 414—414.50, Duo*) 0.0326—0.0320, Prača 68.30—6830.
Orion 'Lajovic:
Intemacilonalni glasbeni festival v Pragi 1924.
IV-
(Višek festivala: »Dozorevanje« Josipa Suka. — Ostale skladbe III. koncerta.
Dirigenti festivala.)
Ce tudi sta prva dva simfonična koncerta prinesla marsikako zanimivo novost vendar se je zdelo, da bo tretji, zadnji simfonični koncert po tehtnosti del stal na prvem mestu in ga je zato vse čakalo z veliko nestrpnostjo in napetostjo. Koncert je bil do zadnjega kotička razprodan.
Kot prvo delo se je izvajala v tem koncertu simfonična pesnitev Josipa Suka »Dozorevanje«. Kakor vsa zadr ja dela Sukova' poteka tudi to delo iz avto-biografične inspiracije. Lastni doživljaji v zvezi z utisi in simboli narave so dali snov temu delu in mu določili koncepcijo. Subjektivizem je sicer izhodišče delu, vendar pa prekoračuje Sukova glasba z vsako svojih idej meje posameznika kot osebnosti, govoreč k vsem ljudem in za vse. Za to snov simfoničnih Sukovih del ni konkretno ogra-ničena, njihovi programi ne prinašajo zunanjih dogodkov niti ne samih scenerij tako, da se ooc\ kar je v njih pripovedujočega nič ne razlikuje od tistega, kar bi mogla dati snovna analiza absolutne glasbe. Kot pripoveduje V. Talich, ki je napisal malo razpravo o Sukovem »Dozorevanju«, je to delo nastalo pod utisom slavnostne tišine v naravi ob času dozorevanja klasja, ki kot morje Valovi v tihi radosti. Tudi v duši skladatelja je poseben mir. Glasovi notranjosti se zlivajo s pesmijo nature v harmonično enoto in v duši se pojavljajo spomini na preteklost. Bih je mladost burra kot vihar, nekoliko titanska, nekoliko v gesti don-ktšotska, bil je čar ljubezni, vriskajoče v sreči in zdravju. Toda vstdpila je Bolest. Skladatelj je omahoval, marsikaterikrat ga je preplavil val obupa. Toda on se ne vda. Svoje srce oklene z oklepom upornosti in sezida si nov svet.
V obliki dela se da zaslediti upliv sortatne oblike. Počasnemu uvodu, sledi živahen energičen del (mladost), nekak glavni tema; zai njim liričen, melodijo-zen adagio kot stranski tema (ljubezen),
:potem izpeljava, katere odstavki več-ikrat nastopijo in ki vežejo nastope glavnih delov. Sledi drugi adagio (bolest) in za njim fuga prinašajoča nov terna, ki razvijajoč se povzame vse dosedanje temata. To je nekaka repriza, arhitektonsko ena sama, silna, vedno vnovič in vedno višje se vzpenjajoča gradacija, cel veletok odločnosti, radosti in delavnosti, vodeč do strmega viška, ki se pa nenadoma izlije v blagoslovljen vse razumevajoč mir zrelosti s smehljajem na obrazu, smehljajem sicer nekoliko tesnobnim, vendar polnim ljubavi in dobrote.
Suk je to svoje delo v konceptu končal 1. 1913, partituro pa izdelal v letih 1916 in 1917. Zanimivo je, da se je to delo spkh prvič izvajalo (seveda v Pragi) dne 30. oktobra 1918. Materija-Jfet bi v tem dejstvu videl golo, slučajno koincidenco. Zame pa je ta fakt globoko simboličen. Ni se mogla lepše manifestirati resnična zrelost češkega naroda, kot da je ta narod v trenutku svoje politične dozori tve pognal iz sebe tako bajen umetniški cvet, rožo-mogoto, Sukovo »Zorenje« in tako trenutku
vstvaritve svoje samostojne države vtisnil najkrasnejši, čudotvoren in neminljiv pečat
»Dozorevanje« je posebno jak utis napravilo v onih svojih partijah, kjer nastopa bolest, tej sledeči energični odpor, v katerem skladatelj-poet jekleni svoje srce in zlasti pa po neprestanih duševnih bojih dozori v dobroto in resno milino zrelega moža. Ta zadnji del »Dozorevanja* preveva nepopisen čar poetičnega miru in je tkan s prelestnim tkivom doslej nepoznanih bajnih harmoničnih in melodičnih divot. Z nezaslišanim mojstrstvom je v tem delu Suk k svojemu velikemu orkestru uvedel mal zbor ženskih glasov, ki se v pianissimu priklopi orkestru, neviden pojoč svojo melodijo brez vsakih besed. Zenski zbor poje samo prav malo partijo, toda vstopajoč na izraznem višku ostavlja omamljivo čaroben utis.
Sukovo delo vporafolja vse najnovejše glasbeno-tehnične pridobitve, je pa tudi v arhitektonskem pogledu oblikovano z veliko silo in zato ni čuda, da je s svojo grandijozno močjo in nič manj s svojim poetičnim čarom navzlic svoji razsežnosti internacijonalno publiko tako podjarmilo, da je obstala kot fascinirana. Po tem delu le Izbruhnil pravi vihar odobravanja in navdušenja in dasi se je vedelo, da po tem delu nastopi večja pavza se dolgo časa nikdo ni ganil iz dvorane. Ni pa bila ta publika po večini češka, od katere bi se moglo misliti, da je iz domcrodstva aklamirala delo rojaka Čeha, temveč večina publike je bila intemacijonalna, kar sem videl zlasti v tem. da med odmorom med šetajočo publiko skoro ni bilo slišati češke besede. Zame je bilo Sukovo »Dozorevanje« po svoji glasbi višek praškega festivala. In če se sme po zunanjem uspehu soditi o utisu na drugo internacijonalno publiko, kaže, da je bil utis široke publike isti. zakaj nobeno delo na celem festivalu ni izzvalo tako enodušnega in tako burnega odobravanja.
Češka Filharmonija, poznavajoč vrednost Sukovega »Dozorevanja« in sluteč njegovo Izjemno visoko pozicijo v mednarodnem festivalovem programu je delo pripravila s posebno ljubeznijo, na kar je kazala že sijajna zasedba orkestra. Godalni orkester je štel 16 prvih, 16 drugih vijolin, 14 vijol, 10 vijolonče-lov in 10 kontrabasov, na vodilnih mestih prvih vijolin, vijol in čelov pa so sedeli manifestirajoč genljivo prijateljstvo in tovarištvo, Sukovi drugi v češkem kvartetu, gg. Hofman. Herold in Zelenka. Spričo tega bi bilo odveč ugotavljati, da je češka Filharmonija zlasti v tem Sukovem delu razvijala naravnost nedosežno zvočno blagoglasje.
Mogočen, da naravnost porazen utis Sukovega dela se je poznal tekom celega naslednjega programa. Suku je sledil vijolinski koncert Poljaka Karola Szymanowskega. To delo je gotovo eden najlepših modernih vijolinskih koncertov, polno izrazite melodike in pristno slovanske miline. Szymanowski, ki je v svojih mlajših delih stal močno
pod nemškim vplivom, se je v tem svojem delu popolnoma osamosvojil in našel samega sebe. Dasiravno polno krasot je pa to delo napravilo na publiko razmeroma le mal utis in bilo deležno nezasluženo majhnega aplavza* Po mojih mislih mu je največ škodila nevarna bližina Sukovega grandijoznega dela, ki je stalo sredi ostalih internacij onal-nih del kot mogočen steber, poleg katerega je vse drugo izglodalo malenkostno in neznatno.
Še manj je mogel uspeti laški modernist g. F. Malipiero s svojim delom »Impresije iz narave«. Dasi je v tem delu, koncipiranem v kratkih homo-fonnih stavkih, najti mnogokaj zanimivega., se mi zdi Vitorio Rieti. čegar pihalni koncert se je izvajal v prvem koncertu simpatičnejša in sočnejša osebnost.
Najslabše pa je na tem koncertu prošel Francoz Albert Roussel s svojo simfonijo v B-duru. Kos te simfonije sem slišal na probi in mi je napravila utis zanimivega dela. Toda pri koncertu je ta simfonija spričo mogočnega utiša Sukovega dela napravila dojem neznaten in skoro bi rekel diletantski. Sicer pa se je zdelo, da je ob tej simfoniji vsa publika kakor jaz sam bila že utrujena,
tako da ni zmogla več slediti z zadostnim interesom. Pomisliti je treba, da je že samo Sukovo delo tako veliko, da skoro zadošča za cel koncert in ga Talich ponavadi izvaja tako. da predenj postavi samo Sukovo Meditacijo na koral sv. Vaclava. Ubogi Roussel je torej s svojo simfonijo kar padel v vodo.
Sicer pa je Roussel svoj neuspeh imel v mnogočem zahvaliti svojemu bednemu dirigentu Witkowskemu. Kot se je slišalo, velja ta gospod za enega najboljših francoskih dirigentov, dočim je bil na festivalu on gotovo najslabši dirigent. V Franciji dirigentska umetnost menda ni na bogvekako visoki stopnji. Na festivalu je izmed dirigentov napravil utis največje izrazne moči mojster Vaclav Talich. On je dirigiral vse češke skladbe. Poleg njega so se dobro uveljavili poljski dirigent Zid Gregor Fitelberg, ki je dirigiral Szymanowske-ga vijolinski koncert, dalje Nemec R. Schulz-Dornburg, dirigent Erdmanove simfonije, Lah Alfred Casella, ki je vodil laške stvari in konečno Zid Friderik Reiner (tudi Ljubljančanom znan), ki je dirigiral stvari obeh Zidov Honvitza in Blocha in pa vijolinski koncert Rusa Prokofjeva in simfonijo Angleža Baxa.
Pred m?dzavezniško konferenco.
Belgijska opasnost.
(Od našega pariškega poročevalca.)
Znana resnica je, da smatrajo vladajoči krogi v Franciji v čisto tehničnem oziru kot eno svojih prvih nalog, da izrazijo največje probleme z najbolj enostavnim izrazom. Pravijo, da izhaja od matematika Pa in leve-ja misel, vsa politična vprašanja spraviti v nekako sistematično serijo. Eduard Herriot je to sistematizacijo vzel s seboj v Chequers in Macdonald je pokazal zanjo najživah-nejši entuziazem.
Poenostavljeni načrt kaže sledeče stopnje; Prvič in predvsem izvršitev Dtnvesovega načrta s strani vseh prizadetih dežel. Drugič varnost Francije, ki mora biti zajamčena potem Zveze narodov in posebnega garancijskega pakta. Končno; problem medzavezniških dolgov. Navzlic vsem časopisnim racam treba vedno znova povdarjati: Herriot in Macdonald popolnoma soglašata v nazorih in načrtih za bodočnost. Vsi nesporazumi, ki so se pojavili, so samo plod nespameti in slabe volje francoskega (manj angleškega) časopisja. Nikdar po vojni se niso delale vodilnemu državniku takšne težave, kakor sedaj Herriotu. Zadnja beseda o tem poglavju še ni izgovorjena*
Tu se zelo mnogo govori o »centralnem pomenu« dogodka, ki se je odigral tik pred bruseljskim obiskom Herriota. Gre za sejo ministrskega sveta, na kateri je došlo do ostrih nasprotij med Theunišem in Hymansom. Ostali ministri so bili deljenega mnenja. Jasno pa je bilo, da se je razmerje med Belgijo in Francijo poslabšalo. In naravno.
Najpreje treba omeniti katolike, ki si od protiklerikalnega programa Herriota ne obetajo ničesar dobrega. Belgijski katolicizem je dogmatičen* netoleranten, malenkosten, popolnoma prikrojen za političen boj. Zaveda se, da mora levi kurs v Franciji pri veliki kulturni odvisnosti utrditi paralelne kroge v Belgiji. Pri flamskih katolikih odločuje poleg tega antipatija do fran-kovstva, čegar propagandna sila pa je
pod demokratsko vlado neprimerno večja kakor pa pod vlado nacijonalnega bloka. Nič manj niso mešani občutki pri koalicijski stranki, pri liberalih. Tajno se morebiti antiklerikalnih ukrepov nove francoske vlade vesele in po-, zdravljajo tudi okrepitev svetovnih simpatij za Francijo; toda v srcu so še vse preveč udani starim, sicer že preživelim nazorom, da bi mogli razumeti čisto demokratičen in pacifističen program Herriotove zunanje politike. Hymans simpatizira sicer z Zvezo narodov, noče pa ničesar slišati o enakosti Nemčije.
Končno ostanejo samo še socijalisti kot brezpogojni pristaši francoske po-politike; dobri poznavalci razmer trdijo, da bi pridobili tako oni. kakor njim blizu stoječi pacifistični katoliki z razpustom zbornice absolutno večino.
Do 11. maja smo bili vajeni gledati na razmerje moči v »ententi« tako-le: levo je stala napredujoča sik Anglija, centrum je zavzemala posredujoča Belgija, na desni pa je stala zadržujoča sila poincaristične Francije. Logični razvoj bi bila naslonitev angleškega in francoskega stališča na belgijsko; ono malo pozitivnega dela od 1. 1921 predstavlja tudi v resnici triumf bruseljske politike. S svetovnozgodovinskim dejstvom 11. maja pa je bila Belgija mahoma potisnjena na desno, konservativno krilo; ona predstavlja danes zadržujočo silo, proti kateri nastopata z združenimi močmi Francija in Anglija. »Razlika napetosti«, ki je obstojala med Parizom in Brusljem, nosi danes obratne predznake. Herriotov obisk v Bruslju predstavlja prvi poizkus pritegnitve Belgije k francosko-amgleški prisrčnosti. Priznajmo mimo; poizkus se je ponesrečil. Nekaj konvenciionalnih formel nas ne sme motiti. Med Her-riotom in Theunisom je vladala ledena mrzlota. Neki merodajni francoski politik mi je dejal o tem sledeče: »Belgijci se ne morejo še privaditi novemu tonu.
Ko to dosežejo, bodo razumeli tudi godbo...«
Kar se tiče »godbe« same. bi rekli sledeče; V prvi točki Herriotovega programa, ki se tiče izvedbe Dawesovcga poročila, sta si Pariz in Bruselj popolnoma edina. Belgijci so praktični ljudje in dobri finančniki: že leta delajo (pravzaprav popolnoma edini) na mobilizaciji nemških plačil. Zelo malo razumevanja pa imajo za stališče francoskih vladnih krogih glede vprašanja francoske varnosti. V tem jadrajo še vedno v vodah Poincarejeve politike; zasedbo Pcruhrja imajo rajši kakor Zvezo narodov, in splošen garancijski pakt sma*, trajo za utopijo. Preteklo bo še dokaj časa, da zadobe ti drzni nazori domovinsko pravico v Bruslju; dodajmo takoj: vsak neuspeh Herriotovega truda, naj pa ga zakrivi njegova lastna nerodnost ali pa spletke gotovih nemških krogov, bi morala imeti usodne posle-dice.
Glasom nekega poročila se sestane Herriot še pred medzavezniško konferenco z nekaterimi belgijskimi politiki, in morda bodo razgovori drugič nekoliko prisrčnejši. Značilno je, da so v Bruslju sistematično preprečili vsak stik Herriota z ljudmi, ki odobravajo nov političen kurz v Franciji. Očividno so šli reakcijonarni konservativci poincaristične observance za tem, da vlijejo čimveč vode v ogenj herriotskega navdušenja. Vsekakor pa je bilo doseženo eno: medzavezniška konferenca 16. julija je zasigurana. Herriot je doprinesel veliko žrtev s tem. da je vsa vprašanja, ki mu leže na srcu: zasedba Poruhrja, železnice, varnost. Zveza narodov, garancijska pogodba, izločil iz programa konference in pridržal samo vprašanje, v katerem so si Pariz, London in Bruselj edini: izvedba Daweso-vega načrta. Ta omejitev nam jasno kaže na težkoče, ki ovirajo rešitev velikih evropskih problemov. Obenem pa daje lekcijo tudi vsem nestrpnežem, ki pričakujejo odločilne korake v Porenju in Poruhrju od danes do jutri.
Politike vesti.
= Pašič dobil volilni mandat? Beograd, 3. julija. »Balkan« prinaša z rezervo sledečo vest z Bleda: Po privatni vesti je dal sinoči kralj volilni mandat Pašiču, ki se danes vrne v Beograd. Obenem je Izvršena rekonstrukcija kabineta. Iz vlade Izpadejo Velja Vukičevič, Milan Simonovič, dr. Janjič in dr. Kojič. V kabinet pa vstopijo Boža Maksimovič, dr. Vaca Jovanovič in drugi. Namesto ministra vojne generala Pešiča pride divizijski general Dušan Trifunovič. Tudi mi prinašamo vest le z rezervo.
— Davidovič in republikanci. Iz Beograda nam telefonsko poročajo, da obtožuje današnji »Balkan« Davidoviča, da obenem, ko trdi, da je monarhist, dela tudi tajne pogodbe z beograjskimi republikanci za nadaljnje skupno delo. »Balkan« trdi, da se bodo republikanci in demokrati zedinili; demokrati pa to trditev na vso moč zavračajo.
®* Novinarska senzacija v Bukarešti.
Organ kmetske stranke »AuTOra« priobčuje niz dokumentov iz arhiva ruskega in nemškega zunanjega urada, ki dokazujejo, da je dobival Ust »Universal« za časa romunske nevtralnosti v svetovni vojni milijdnske vsote, da bi pisal v duhu Nemčije, oziroma antante in na ta način vplival na odločitev romunske vlade. Objavljeni dokumenti nap bolj kompromitirajo bivšega pravosodnega ministra Popescu. Dokumenti so vzbudiU v javnosti veliko senzacijo.
Francosko zunanje ministrstvo je izdale
komunike, ki naglaša, da so vse vesti, da nista bili Francija in Belgija edini v vprašanju podaljšanja Micum pogodb, neresnične. Med obema državama je obstojalo popolno soglasje
li
K.
Mrtvorojena deca.
Odkar je povedala mežnairjevemu, da je 'mati, se ta ni več prikazal. Katico je pričelo 'skrbeti, kaj bo, če zvedo ljudje. Na 9amem ga je zopet srečala. V srce so jo zabolele njegove besede, da je spoznal, kako velik je ta greh in da bo delal vse življenje pokoro 2anj. Domenila sta se, da bo prikrila. Zapustila je svojo službo in šla drugam.
Tiste dni se je vsa tresla. V temni noči se je pričelo. V silnih mukah je porodila majhnega fantička, sad greha.
Prisluškovala je. če se ni izdal% v svojih bolečinah. V veži in kuhinji je bilo vse tiho. Zavila je otroka v cunje, stisnila zavoj pod pazduho in ogrnila ruto. Vsa se je tresla od slabosti. Toda podžigala jo je strašna misel, kaj bo, če bi se Izvedelo. Tam pri vodi je postala. Zadrgnila je cunje, kajti zaslišala je prav slaboten glasek iz njih. Nato je padlo V vodo in utonilo. Majhen fantiček je bil preje odrešen trpljenja sveta, preden ga je videl.
Katica se je vrnila domov in obležala. Mučila jo je mrzlica ta bledlo se ji je. Čudne stvari je govorila, da Je njena nova gospodinja odpirala oči.
Razumeti ni mogla.
Ko je Katica zopet vstala, je bila bleda In molčeča. Še rajše Je hodila v cerkev ta se mnogo postila.
Mrtvi sinček pa ni našel pokoja. V temni noči je priplaval na dan kakoT bd Iskal svojo mater, da bi ga pokopala.
Ko Je gospodinja povedala Katici, kaj •e je zgodilo tam pri vodi, je le-ta prebledela. toda taikoj je mtmo pristavila: »Ker se ljudjftae boje greha.«
Sinček pa je iskal svojo mater. 2e se je ^delo, da je ne bo našel, ko je nekega dne .gospodinja bolj za šalo kakor zares pridela Katico. »Ti, dekle, meni se pa nekaj adli. Zdaj sem se spomnila.«
Gospodinja ni mislila nič hudega. Katica pa je zarohnela.
»Seveda, vam se vse zdi. NH5 čudnega, £4) kaj tdkega še nisem videla, kot v vaši
hiši. Da bi se otrok igral s psom in s svetimi podobicami in bi mu jih žival oblizovala.«
Gospodinjo je zapeklo. Sinček ji je bil njen ponos ta življenje. Sla je brez besede ta izrekla svojo sumnjo. Katico so zaprli In prišla je pred sodnijo. Dolgo je tajila, a resnice ni mogla zagrebsti. Ko je priznala, se je zaprl zanjo očetov dom. še preden je sprejela to vest med svoje štiri stene.
Ležala je na svoji postelji. Zunaj je zastajala noč. Drugi dan bo stopila pred sodnike, ki bodo sodili po svoji vesti in srcu. Njene oči so topo strmele v striop nad seboj. Bala se je kazni, da se Je vsa tresla in ji je zastajala sapa. Včasih se ji je zazdelo, da se ji ugreznejo prsa, taka praznina je bila tam notri.
Čimbolj je premišljevala, tem jasnejše je čutila, da je vsega kriv France, ki jo je v veži objel. Takrat je šel satan vanjo. Mežnarjev ni mislil hudega, nesreča se Je zgodila. On dela pokoro, čeprav sta tako čisto mislila. Kako veliko krivico bi mu storila, če bi obdolžila njega.
Mrtvi sinček, katerega so že pokopali ni govoril v njenem srcu. Samo enkrat sredi te temne, dolge noči ga je zagledala, čisto majhnega, smehljajočega se. poleg njega je stal Jecušček in mu podajal svojo ročico ter ga dvigal iz« vode.
Kati je vzdihnila: »Mili Jezus, reši me. reši me jutri in vse življenje ti ostanem zvesta, samo zate bom živela.«
A prlkazai božja se ni ozrla vanjo. Izginila je ta v Kattčtaem srcu je zavladal srd nad Francetom.
Drugo jutro Je prišla pred sodnike. Poslušala je, kako jo obtožujejo, poslušala je zagovornika, kako se trudi, da bi jo rešil.
Tedaj se ji je 2azdelo, da čuje tisti slabotni glasek iz cunj. Prav tako se je slišalo, kakor bi Jo prosil: »Izpovej se, izpovej Katica, moja mati, meni je tako hudo brez očeta ta brez matere. Toliko nas je tam spodaj pod rušo ta vsfi čakamo, da vzameš nase trpljenje ta nas vse odrešiš.«
Katioo Je pretresala zona, pot ft }e stopal po čelu In noge so se ji šibile. Nevidna prikazen poleg nje pa je prosila: »Daj ml očeta. Mola mamica, vse ti odpuščam, am-
pak moji prijateljčki ti nočejo odpustiti. Mila mamica, ne daj, da ti ne bodo mogli odpustiti te revčki na onem svetu. Nikoli več jih ne utolažiš.«
Strašno je prevzemalo Katico.
Zopet je pričelo: »Mila mamica, povej, da sem živel. Toliko jih je tu spodaj In vsi bi bili radi med živimi, samo. da bi se svetlega solnca veselili. Ne reči, mamica, da sem bil mrtev, mamica, ne reči da nisem svojih odi odprl. Ne obsodi me v smrt, večno smrt. Oh, kako hudo je biti med tm-tvimi.«
Tisti hip jo je vprašal sodnik: »Dekle, povej, kdo je bi! oče temu nesrečnemu otroku!«
Katica se je zdrznila. Pričela je govoriti: Pripovedovala je, kako jo je France zalezoval, kako jo je oskrunil ta koliko je trpela 2aradi svoje sramote. Ko se je približal tisti čas, je bila tako zmedena, da je skoro ponorela. Nič več nJ vedela, kaj dela. Porodila je v temni noči. Detece je bilo mrtvo, nobenega glasu ni slišala. Nato se je zgodilo, da bi izbrisala svojo sramoto. Nikoli sl ne bo mogla odpustiti, da ni otročiček pokopan v posvečeni zemlji. »Usmiljenja prosim, usmiljenja,« je dvigala svoje roke.
Zaslišali so Franceta. Kakor je bil ves prešeren, tako je smeje odgovarjal: »Nikari gospodje, tako pobožna je bila, da se je še dotakniti nisem upal.«
»Kako? Je bfl on, ali ne?« Je vprašal sodnik.
»Prtsežem, gospodje. Vse je resnica, katr sem povedala.«
Nato so sodili porotnik! po srcu in vesti ta so jo oprostili.
Katica je odšla prosta ta rešena.. Izkazana jt je bila milost človeška. Sklenila je v svojem srcu trdo pokoro in zaobljubo Jezusu ta Mariji.
Le včasih je še v temnih nočeh potrkalo od nekod na njeno srce ta oglasi! se je slaboten glasek.
»Mamica, mamica, kako hudo je biti mrtev. Koliko nas je tu spodaj.«
A glasek je utihnil, kakor bi ga v temni nota zadušil veter.
Nad tistimi zapuščenimi ta pozabljenimi grobovi ta nihče prisluškoval
(KonecJ
Če lene lažejo...
(Resničen dogodek iz Pariza.)
Vrli knjigovodja Hektor Cčbe tona nevesto Jacquelino. vzor čistosti in kreposti. Pred nekaj tedni je prišla z enourno zamudo na rendezvous. Bleda, objokanih oči in boreč se z omedlevico je pripovedovala presenečenemu ženinu sledečo zgodbo:
V soboto popoldne jo je povabi njen šef Thiebaud na izlet v »Bois«. Šla je z njim. Obedovala sta v neki restavraciji. Pri tem sta pila težko rdeče vino in šampanjec, nakar sta se odpeljala v najetem avtomobilu nazaj: Med vožnjo pa se je zgodilo nekaj strašnega. Sef je posilil napolpljano mlado deklico in jo prepustil njeni usodi. —
Hektor Cčbe je mož naglih in trdnih sklepov. Njegova pot je jasno začrtana ta niti trenutek ne okleva, da ne bi šel to svojo Pot. »Jutri ob tej uri bom umoril tvojega šefa!«, je Izjavil trepetajoči nevesti. Nato io je spremil domov, sl kupil revolver ter se uril v njega vporabi.
Naslednji dan se je javil pri Thiebaudu in ga brez vsake besede pri njegovi pisalni mizi vstrelll v glavo. Kaj Je bilo treba pojasnil? Stvari so bile jasne, kot na dlani.
Hektor Cebč stoji danes pred porotniku S svojim advokatom se Je pripravil na zagovor. Na klopi za priče sedi bleda ta strta njegova nevesta. On je storil svojo dolžnost. Hladen in ponosen le v tej zavesti. »Kdo od vas, sodniki ta porotniki,« zakliče s pravim patosom, »kdo od vas bi se en sam trenutek obotavljal, da ne bi v sličnih okol-ščinah storil isto?« Med gledalci Je nastalo glasno mrmranje, tako. da predsednik Mon-ton občinstva niti pograjal ni. V ospredje stopi Jacquelina ta vsak je pričakoval poslednji. ob sebi umljivi akt drame, o katere izidu ni nihče več mogel dvomiti...
Jacquelina, nevesta, spregovori nekaj enostavnih besed: »Lagala sem. 2e eno leto sem metresa svojega šefa. Oh me ta posilil. Mo! ženin ga ni imel pravice umoriti!« Vtis je nepopisen. Vsak je obstal pred zagonetko. Zakaj je dekle lagalo? Zakaj ni z nobeno besedo ugovarjalo, ko 11 je ženin sporočil, da bo umoril Thiebauda? Lombroso io napi-
sal knjigo o ženskih lažeh: še vedno bi nta lahko nudile nov kapital. Predsednik sodišča pravi: »Storila je tako pod pritiskom ženskega nagiba, da bi stala pod vsako ceno sredi drame.« Jacqueltaa je poznala svojega ženina kot brezstrastnega, hladno presojajočega človeka. Ako bi mu bila priznala resnico, bi bila posledica, da bi jo zavrgel bre* vsakega maščevanja. Tragični moment je bil mogoč le, ako je lagala...
Pretresljiva je bila potrtost morilca. Niti trenutek ni dvomil o svoji nevesti. Niti na misel mu ni prišlo, da bi raziskoval nemo-gočnost posilstva v avtomobilu. Cast ženske mu je bila vzvišena nad vsako kritiko, ta tako je postal fanatik svoje vere.
»Obsodite in kaznujte me kot navadnega morilca!«, je zaklical. Nato je nastopil dr-žavni pravdntk in nas vodil nazaj k uničujoči resnici: »Eno samo, edino odptiščanjo 1® za Hektorja Cčbeja: to je njegova neverjetna, »tacommensurable« neumnost. Kako more biti mož. ki živi sredi Pariza, bere časopise in dnevno opazuje vrvenje ljudi, tako naiven, da verjame brez nadaljnega mlademu dekletu, ki zatrjuje, da je bilo od v družbi dobro znanega in uglednega gospoda posiljena. Mari ne živimo v časih, ko v slučajih od sto izhaja inicijativa od ženske r«
Hektor Cčbe. mož dolžnosti, kiI P® JJ* pozna rveta, je doba dobre sodnike. SploSI”' pa je bilo razočaranje, da je mogla Jacque' lina svobodna oditi. Ce ta kriv niti morilec niti umorjenec, mora vendar pasti nost na ono. Id je Iz kaprice uničila dvoje življenj.
O & L E K E NA O & R o K E
m*.	HMT*	TC<SJ
O. D ERNATOVIC
Vagone premoga premegeteoisna
2 ozirom na Vaš tozadeven članek, «je bn sicer zelo potreben in umesten, ® 'v interesu stvari popravil nekaj ne-Wnosti, ki so se vrinile v članek. Trboveljska dražba ni utemeljevala Prepovedi, da je po rudarskem lastnica vsega pridobljenega pre-°Sa in da ga lahko uniči, proda ali pa r® zavrže, temveč je trdila, da je eametni premog, ki ga ona hote spu-loJ iavno vodo in katerega sem jaz . . s svojo vodočistilno napravo, nje-** Gospod inž. Endlicher, ki ga .^jate v istem članku, je pravilno poslu stTCkovno mnenje v tem smi-5rg Pridobiva Trboveljska družba neoporečno na podlagi rudar-dovoljenja t. j. na podlagi podenj?*11 ii jamskih mer, da je tedaj last-fesa j^ktabljenega premoga le toliko
vOklftr TIO nri^a	rvrltro	iolnf*
v ka-
'«rem seParaciie v javno vodo, last?	Preneha	biti	ta	premog
dj jna Trboveljske družbe, in dalje, V javni vodi lahko vsak-br®z kakega rudarskega dovo-taJ~’ker ta premog že davno ni več Pridržani mineral, in da je stvar ^ i<frav?le oblasti odločatti, jeli za ta-VaH«V^e v Javni vodi potrebna kaka ^ koncesija ali ne.
^ Predmetni premog v v°di in prenehal biti privatna bijgT1'^ J® Postal z vodo vred javno ^kon’ S' ^ lahko vsakdo v mejah lj%1 a Prilasti brez rudarskega dovo-j. 111 je zato jasno, da je od rudair-
Skee- . ^ jasno, ua je uu iuuau-boveiicL-1rstva izdano dovoljenje Trte« « družbi protizakonito in vsled ^veljavno.
*°Čbe zakon nima posebne do-^asa da ostane kdo lastnik premoga in je v tem j. ^Praviti izjavo inž. Endlicherja. se pravilno glasi v 4. od-fc6W f* sem prejel od vodopravne Oe vodu •s^opTlje v0|dno koncesijo
komisijo.
m
mete Tfboveliska
družba v Sivo S
Množine premoga, ki jih zavrže Trboveljska družba so znatno večje, kakor pa so navedene v Vašem članku.
Tako se je nalovilo v mojih lovilnih napravah v oktobru lanskega leta 30 tisoč kg premoga dnevno in ne meseč-no. In to samo v Trbovljah. V Hrastniku pa je bilo nalovljeno dnevno 20.000 kg. Ako se prišteje še množino od ca 15.000 kilogramov, ki jo nalovi v Zai-gorju gosp. Mirko Weinberger, ki tudi lovi ta premog brez vsakega rudarskega dovoljenja, in katerega v resnici tudi ne rabi ter dalje, ako se prišteje množina premoga, ki jo nalovijo dediči Taufer v Zagorju z dnevno ca. 10 tisoč kilogramov, potem naraste množina premogak ki se z danes obstoječimi in še zelo nepopolnimi napravami po privatnikih ulovi na neverjetno množino od 75 tisoč kilogramov ali 7 in pol vagonov dnevno. Ako se vzame, da vsled nepopolnosti naprav ni mogoče uloviti ravno tako visoko množinov pridemo do” množine celih oa. 150 tisoč kilogramov premoga na dan, ki ga Trboveljska družba hote zavrže dnevno samo v rudnikih Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Kje pa so še rudniki Hudaja-ma, Rajhenburg, Laško?
Pripominjam še, da love premog tudi gg. Zorčič, Halper in neka gospa v Savskem Marofu, ki tudi nalove dnevno do deset vagonov premoga. V Jaseni-cah pri Savskem Marofu je bila 1. 1. zgrajena briketna tovarna, ki ima v zalogi 400 vagonov nalovljenega premoga.
• Vsega skupaj bi se torej moglo naloviti dnevno do 30 vagonov premoga! To pa preprečuje Trboveljska družba samo zato, da ji ne bi bilo treba znižati cene premogu.
Na eni strani meče torej Trboveljska družba tisoče v vodo, na drugi strani pa skopari pri delavskih mezdah in ubija z dragim premogom slovensko industrijo.
Inž. AL Lavrenčič.
Dnevne vesti.
Njenim naročnikom prilaga-
?° današnji številki položnico v svrho J^nanja zaostale in tekoče . naroč-^ • One cenj. naročnike, ki so plačali ^ ^,** naprej, pa prosimo, da položnico ' ^ V° svojim znancem, da se ti naroče 1 list’ Naročniki, povečajte naše hjjj‘0 in vsebina »Narodnega Dnevom * fie bo dvignila. Za sebe dela, kdor lra za »Narodni Dnevnik«.
‘Slovenski Narod« poživljamo z ozl-?iegovo današnjo notico »Kdo hoče *’ jasno pove, koga misli.
Uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
racPfeali pri g. Pašlču. Vče-»a Ri?5l(me so obiskali min. preds. Pašiča Uh 0rr?u Predstavniki slovenskih radikal* Hjfiu Kanizacij; iz Ljubljane dr. Niko Žu-Na Vladimir Ravnihar, dr. Josip Az-bV&SV* Jurkovič; iz Novega mesta Gregorič, 12 Kranja Franc Savnik, Mie, ,• Luce Treo, iz Jesenic Anton ?»S n.*11 Josip Plabutar, iz Mojstrane žu-t>i“e8or Klančnik, iz Bleda Josip Božič •vette, iz Kranjske gore Ivan Kuželja Rudolf Strmeckl. Radi slabih
Š, zvez in kratkega časa niso mo »e ostale organizacije. Predstav-^■'‘^enskih radikalov je sprejel gospod
strankarske in splošne politične v	Sloveniji.	Z največlo pozornostjo
lrttsklh «	,vse želle	in pritožbe svojih slo-
vi In ,»5rIstašev ter je Izrazil svoje vese-Uh OVo'Jnost nad tem, da se ie NRS V^tsom fazŠlTila v Sloveniji. Nato ie dal ter 'Lgodila za nadaljnje delo in bor-PsniL *rwbll vsestransko pomoč najvišllh *	S. oblasti	v Beogradu. Iskrene
fašIČa, Iz	katerih se le zrcalila
tten do Slovenile in slovenske-1^ t%’ 50 opravile na vse prisotne naj-
SS t im a načelstva SKS se je vršila vče-v“ro rtk-,nu Drl Levu. Seja le bila zelo P°daj J?‘fkana. Glavno politično poročilo le tL Prot *>nceU» Soglasno je bria sklenje-a resolucija proti preganjanju
v Bosni, Dalmaciji in Sr-J°vansA°	le obširno razpravljalo o vse-
i . ^ acrarnem nmladinakem krm-
u» ^ledu t, ln 2a'tUučen dne 8. septembra j. * » razpravi o poteku občinskih vo-§j/Je splošno konstatlralo, da je do-t troV? *naten napredek. Soglasno pa se v a*° Proti zlorabljanju vere in Politične namene, kar se je pri (/Kajav »?°č>nsklh volitvah skoraj redno *Poloien^eil v'atJal° zel° navduie-
S. i» iuS®*®0 Or. Žerjava in dr. Kramarja
ib'nsu" dovodilo očitati potvarjanje zgo-sV?^ člDr^snice’ ki da smo jo zagrešili s butat i? »Kdo Je povzročil saiajev-‘b{in	Konstatiramo najpreje, da smo
aino spomine upok. polkovnika w°dovi^-u da J* torej ofiitek potvarjanja bnro resnice prosta žalivka sivola-Hii ^ Trditev glasila dr. Žerjava, da w»elieri ? sal,t da ie bll Apis obsojen in 1, atat. ^ ,er da le organiziral sarajevski m kn n®vadna laž. Ml smo napisali a> kai- • Apis ysled tega očitka pomilo-^Icai 16 iist0 nekai drugega. Talca Je
procesu v Abo je potu .f°'i informirano »Jutro« točno
^ir
Ust,
P°tem
Poj,tujfu* svoj kupček, le včeraj počl-ek je velezaslužen.
v »Jutr® ko vier?i odložil Macafl-
Ljubljana, 3. julija 1924
— Lopovstvo. Komunistična »Strokovna borba« poroča, da je prejel župnik Vrhovnik 20.000 kron od ljubljanskega gerenta. »Strokovna borba« pa je zamolčala, da je župnik Vrhovnik ta denar daroval CMD. Naši komunisti so v resnici vredni bratci moskovskih teroristov.
— Z ljubljanske univerze. Za dekana filozofske fakultete v štuffjskfttn letu 1924-25 je bil Izvoljen gospod prof. dr. Ljudmil Hauptmann. Kot prodekan bo fungiral dosedanji dekan gospod prof. dr. Jovan Hadži.
—Kakor druga leta, tako priredi tudi letos SKS dne 8. septembra na Bledu kmečki praznik.
—	Gorenjske podružnice Kmetijske družbe prirede letos na Kmečki praznik razstavo živine.
Kniige za naše rojake ” HelglJL Naše poslaništvo v Bruslju sporoma, da se je v zadnjem času v belgijski provinci Limburg pri tamošrjjih premogovnikih naselilo večje število n?.5ih rojakov deloma z družinami, k! so prišli tja radi boljšega zasilužka Iz Po-ruhrja in iz Renske province. Med njimi je največ Slovencev in sicer okrog 300 moških in 134 žena. Velika večina teh ljudi ne zna niti francoščine niti flamščine In je radi tega brez vsake duševne hrane. Naše poslaništvo prosi vsled tega, da bi se zanje preskrbelo vsai nekaj podučnega in koristnega berila. Ker so naši ljudje med samimi tujci v nevarnosti, da se raznarodijo, bi bile posebno dobrodošle knjige ali spisi patriotič-ne ali nacionalne vsebine. Kdor more pogrešati kako knjigo ali brošuro, na] Jo blagovoli čimpreje poslati odseku IIL županlj-skega urada v Ljubljani.
— Razpis službe. Ravnateljstvo državne kmetijske šole v Št Jurju ob juž. žel. razpisuje mesto ekonoma-računovodje, mesto pomočnika ekonoma (gospodarskega opravnlka) in mesti sadjarja In vrtnarja. Prošnje je vlagati do 25. t. m. pri gorenjem ravnateljstvu.
— Socialistično Osrednje društvo kovinarjev, ki Je Imelo 21 podružnic, je prostovoljno likvidiralo, kakor to beleži zadn)i Uradni list.
— Železniška direkcija v Zagrebu potrebuje večje število uradnikov. Reflektanti naj si ogledalo tozadevni razglas v »Službenih Novlnah«, ali pa naj se obrnejo po Informacije na dlrekcllo samo.
— Kredit za‘gradnjo Železnice. Prometni minister je te dni nakazal 5 milijonov dinarjev kredita za gradnjo železnice Murska Sobota—Ormož. Pričakuje se, da bo proga Ljutomer—Ormož še to jesen gotova.
— Posilstvo v Maksimira. Pred kratkim smo poročali o posilstvu 331etne služkinje, ki se Je šla izprehajat s svojim zaročencem v Maksimir pri Zagrebu. Poročila so zatrjevala, da je oba zaročenca napadlo 5 fantov, ki so nevesto zaporedoma posilili. Zadevo je z vso intenzivnostjo preiskovala zagrebška policija. Od petih fantov so 4 aretirani, a petega, urarskega pomočnika Josipa Lorencina še iščejo. Mladoletni aretiranci zatrjujejo, da se Jim je dekle prostovoljno udalo, kar ie končno priznala tudi deklina sama. Da bi utegnilo res tako biti, potrjuje okoliščina, da dekletovega »zaročenca« ne morejo najti. Dekle je bilo zdravniško preiskano In se JI poznalo na telesu modre lise. Eventualne Infekcije se dosl&i ni moglo ugotovitL Trije prizadeti dečki so bili predani sodišču za m&dež, a četrti v zapore sudbenega stola.
— Za zgradbo novega skupščinskega poslopja. Ministrstvo Javnih del le dovolilo kredit v znesku 10 milijonov dinarjev za zgradbo fasade pri novem skupščinskem poslopju.
— Novosadska tvornica za latala »Ika-rus« je te dni Izročila 3 letala vojaškemu erarju. Prvo letalo, Izdelano v tem podjetju, je bilo predano erarju pred kratkim časom. Vojna uprava ie takol naročila 30 novih aparatov.
— Na ulici je znorel. Včeraj popoldne se je v Zagrebu omračil um 141etnemu Josipu Sošu iz Osijeka. Deček je šel najpoprej mirno po Iliči, naenkrat pa se le jel obnašati kot slaboumen. Stražnik ga je prijel in odvedel v bolnišnico, kjer se je ugotovilo, da se je lotila nesrečnega dečka hipna blaznost.
— Radi nesrečne ljubezni v smrt Včeraj dopoldne se le vrgla 28 letna Gabrijela Siegel s strehe dvonadstropne hiše na Iliči v Zagrebu na cesto. Imela je ljubavno razmerje z nekim bančnim uradnikom, ki io je pa v zadnjem času zapustil. Dekle si Je to tako gnalo k srcu, da je "hotelo napraviti konec svojemu življenju.
— Internacionalna vlomilska družba v Zagrebu. Preteklo soboto je imela zagrebška policija izredno dober lov. Pri Juvelirju Bulvanu v Iliči Je bilo okcH 9. ure dopoldne ukradenih 1 par dragocenih prstanov, cenjenih na 100.000 dinarjev. Eno uro pozneje so bili storilci prijeti. Policija Je pri tem odkrila sled dobro organizirani mednarodni vlomilski družbi, katero Je spravila pod ključ. Ugotovljeno je, da je izvršila ta tolpa številne vlome na Dunaju, v Berlinu, Dresdenu, Beogradu, Sofiji, Sarajevu, Trstu, Rimu in v mnogih drugih mestih. Samo na Dunaju so pokradli za 600 milijonov dragocenosti. Člani te družbe, ki so nastopali zelo elegantno, so bili prijeti v hotelu »Ro-yal« v trenutku, ko so se odpravljali na potovanje.
Ljubljana.
1— Bosanski dijaki v Ljubljani. Dijaki gimnazije v Banjaluki potujejo po sklenjenem šolskem letu po naši kraljevini ter pridejo v petek dne 11. t. m. tudi v Ljubljano, kjer prirede še isti večer v Filharmonični dvorani koncert na katerem Izvajajo Izključno le razne jugoslovenske umetne in narodne pesmi. Občinstvo opozarjamo že danes na ta koncert. Natančnejši spored v prihodnjih dneh.
1— Tehniška^ srednja šola v Llubljanl. Dne 23., 24. In 25. Junija se Je vršila na višji strojni šoli matura, pri kateri Je natopilo 21 kandidatov; od teh so prestali vsi maturo ln sicer 3 z odliko, 13 soglasno In 5 z večino glasov. Imena absolventov: Debeljak Alojz (z odliko), Gale Rudolf, Grzln-čič Miroslav, Jug Ladislav. Kavčič Vincenc, Kavec Anton, Kocjančič Franc, Košir Josip. Kus Rudolf, Letnik Josip, Pirnat Venčeslav, Puc Miroslav, Rožnik Franc, Rus Jože, Schmutz Ferdinand (z odliko), Slokan Karol. Steiner Vinko, Svoljšak Bernard, Trpin Rihard, Terpin Srečko (z odliko), Zupan Boris.
1— Vsa Ljubljana govori, da se bo vršil v petek, dne 4. Julija Ciril-Metodov kresni večer, katerega priredi Ljubljanski Sokol na svojem letnem telovadišču poleg kino »Tivolija« z izbranimi točkami. Prostor bo ožarjen od veličastnega kresa in bajnih žarkov umetalnega ognja. Divll se boš prekrasnim marmornatim kipom, nastopu telovadcev z gorečimi bakljami in drugim zabavnim točkam. Ples se bo pa vršil na novo zgrajenem plesišču ob zvokih železničarske godbe. Prijatelje sokolstva opozarjamo, da je začetek veselice že ob pol osmih, ki bo otvorjena z izstrelitvijo posebnega Ljubljančanom še neznanega raketa. Vsa zavedna Ljubljana bo posetila to narodno prireditev. Vstopnina Din 3.—. Podrobnosti se objavijo še na posebnih letakih.
Ženska In moška podružnica Clrll-Me-todove družbe priredita v soboto, dne 5. julija t. 1. na šišenskem hribu v »Kozlovi dolinici« v proslavo spomina sv. Cirila In Metoda velik Kres. Sodeluje godba jug. železničarjev In poje zbor Šišenske narodne čitalnice. Postrežba prvovrstna, bengalična razsvetljava itd.. Itd.
1— Gasilno druStvo Tobačne tovarne v Ljubljani, proslavlja 6. julija 1924 50 letni jubilej, z veliko vr^nr, veselico na Tržaški cesti štev. 5 (pri Kreonu). Začetek veselice eb 15. uri. Za dobro kapljico in postrežbo preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor.
1— Policijske prilive. Od včeraj na danes so prispele na policijo sledeče ovadbe* 2 tatvini, 1 poneverba, 4 kaljenja nočnega mfru, 1 pijanost, 7 prestopkov cestnopollc. reda, 2 nezgodi, 1 teles, poškodba, 2 nedostojni vedenji.
Naribor.
Spor med Sokolom In demokrati, KakcT srno Že svoječasno poročali, so pričeli nekateri mariborski Intellgenti snovati samostojno Davldovlčevo demokratsko stranko. Vodja Davidovičevcev je zdravnik g. dr. Toplak, ki je tudi starosta mariborskega Sokola. Radi tega je dr. Toplaka že parkrat prijelo »Jutro« in tud1! »Tabor«, seveda zaenkrat še bolj anonimno; v soboto pa je »Tabor« nastopil ostrejše proti g. dr. Toplaku in omenil, da mu, če bo nadaljeval s svojo akcijo, ne bo več mesta pri vodstvu Sokola. Sokolsko društvo je radi tega poslalo v »Tabor« izjavo, v kateri pravi,' »da vživa brat starosta, neglede na njegovo politično orijentacijo, popolno sokolsko zaupanje« in da »protestira proti vmešavanju Sokola v politiko.« »Tabor« je k tej izjavi dodal da si »komentar prihrani za primerno priliko«. Radovedni smo, kako se bo stvar nadalje razvila.
Razvitje zastave pevskega društva »Zarja« na Pobrežju. Pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju, mariborskem predmestju, ki Je edino res narodno društvo v tem kraju, bo v nedeljo, dne 6. t m. razvilo svoj društven! prapor.
Zagrebški vlsokošolcl v Mariboru. V pondeljek, torek in sredo so se mudili v Mariboru in okolici slušatelji zagrebške gospodarske. fakultete. Obiskali so tudi Falo in Pohorje.
BanJahiškI maturanti v Mariboru. V nedeljo, 6. t. m. prispejo v Maribor maturanti realne gitnnazile Iz Banjaluke v Bosni ter prirede v pondeljek 7. t. m. zveČeT v kazinski dvorani koncert.
Nižji poštni In brzojavni uslužbenci prirede v n«deljo, 6. t m. pri »Gambrinu« dobrodelno veselico.
Za trgovsko In obrtniško zbornico v Mariboru. V »Taboru« objavlja g. dr. Plpuš vrsto člankov, v kateri dokazuje potrebo ustanovitve omenjene zbornice 2« mariborsko oblast.
Nov list. Včeral je Izšel novi tednik »Narodni Gospodar«, glasilo NRS. Glavni in odgovorni urednik je Ivan Trošt Tiska se v Ljudski tiskarni.
Anketa radi IndustrtJsko«obrtne razstave. Sinoči bi se morala vršiti v restavraciji Kosovo anketa gospodarskih krogov, na kateri bi se definitivno sestavil odbor. Ker je vodstvo dobilo neposredno pred anketo obvestilo, da prispe v soboto predsednik odbora. upokojeni veliki župan dr. Pio], da prisostvuje sam sestanku, se je anketa na njegovo žello odgodiia na soboto ob 20. nrl lttotaa.
Gospoderstv©.
Zveze slovanskih zadrug
"se ie vršiil dne 30. p. m. ob številni udeležbi, kajti od 101 zadruge s 570 glas-'', ki so v Zvezi včlanjene Je bilo zastopanih 63 zadrug s 465 glasovi.
Občnega zbora, ki ga je vodil predsednik Ing. Zupančič, so se udeležili, za kmetijsko ministrstvo šef Sancin, zadružni nadzornik Štibler ta zastopnik Zadružne zveze, tajnik Kralj.
Načelstveno poročilo preds. Zupančiča Je v Izvlečku sledeče:
Zveza je tudi v preteklem letu vršila svojo nalogo in baš glede na silno pomanjkanje gotovine dokazala neobhodno potrebo zadružništva za narodno gospodarstvo. V času. ko za bajne obTesti '<n provizije ni bilo dobiti gotovine, je ostalo naše zadružništvo zvesto svojim načelom, kajti z mobilnostjo svojih znatnih denarnih sredstev in z nizko obrestno mero le omogočilo mnogim rentabilno obratovanje.
Vlada Je hotela lansko leto z razširjenjem tozadevne srbske določbe potom proračunskih dvanajstin zaščititi malega kmetskega posestnika. kaT ^amoobsebi ni napačno. Toda način zaščite le za naše gospodarske prilike nesprejemljiv, ker vzame kmetu kreditno sposobnost, ki je predpogoj gospodarskemu napredku. O tej zadevi smo priredili pismeno anketo z zadrugami, katere rezultat je bil ta, da so vse zadruge gladko odklonile ta način zaščite. Rezultat ankete smo predložili vladi. Ker so v istem smislu nastopile tudi ostale zveze, smo v toliko uspeli, da vlada še ni pričela Izvajati omenjeni! določb.
Dalje Je vlada koncem leta predložila nov načrt zakona o kmetijskem kreditu. V ta namen se namerava ustanoviti posebno poljedelsko banko, v katere upravo bi imenovala vlada polovico članov in bi dajala posojila kmetovalcem potom srezkih političnih zastopstev. Uprava bi bila toraj strankarsko birokratlčna In strogo centralistična. Načrt smo odklonili ln predlagali, da je treba ta vprašanje rešiti s sodelovanjem kmetijstva samega, potem zadružništva, ki v tem oziru že sedaj uspešno vrši svojo nalogo.
Udeležili smo se Jugoslovanskega zadružnega kongresa v Celju in konference o načrtu novega zadr. zak. v Zagrebu spričo neenotnosti in zastarelosti sedanie zadružne zakonodaje je nujno potrebno, da dobimo čimpreje enoten in moderen zadružni zakon.
Glede naše udeležbe pri Hipotekarni banki poročam, da smo bili zvesti sklepu lanskega občnega zbora, da Je treba v tem slučaju pazno zasledovati Interese zadružništva. Nastopiti smo morali že na občnem zboru z dne 9. julija, ko se je hotelo zvišati akcijsko glavnico na način, da bi se naš vpliv zmanjšal, naše breme pa zvišalo.
Ker nismo smeli ovirati neobhodno potrebnega zvišanja akcijske glavnice, ker bi bilo to tudi nam v Škodo, In je poleg tega nastopilo občutno pomanjkanje denarja in silno povpraševanje od strani naših zadrug za novimi posojili, je nastalo vprašanje, ali naj pristanemo na zvišanje bančne delniške glavnice ali pa naj delnice prodamo. Z ozirom na to, da ni namen Zveze financirati banke, temveč je njen namen in dolžnost nuditi zadružništvu zadosti kredita poleg tega pa skrbeti za popolno likvidnost, kar je baš v teh časih, ko manjka denarja, zeio važno, smo se odločili za prodajo delnic.
Prodati smo sklenili tudi naše delnice tovarne za dušik v Rušah, ker donašajo zelo nizko dividendo. .
Glede pogajanja fuzije z Zadružno zvezo v Celju, omenjam, da nismo dospeli do nobenega zaključka. Na naš predlog, da se ustanovi novo zvezo, ki bo Imela na sedežu ene upravne oblasti centralo, na sedežu druge pa podružnico, še nismo prejeli proti-predloga. Bilo bi v Interesu stvari, ne samo propagirati fuzijo, temveč podati tudi konkreten načrt, o katerem bo mogoče razpravljati.
Menim pa, da se vsi strinjate s tem, da v gospodarstvu ne smejo odločati politični, 2godovinskl in še manj osebni razlog1;, ampak morajo biti merodajni edino le gospodarski ra?lo<tf.
Vprašanje naložb primorskih zadrug pri nas ie ugodno rešeno In jih bo Italija 2amenjala po ključu, kakor Je zamenjala gotovino.
Končno omenjam na »Slovenčevo« Iznaša« j e starih grehov, da so Me vse stvari že pred vojno likvidirane, da smo prejeli leta 1922 popolnoma pravilno knjigovodstvo In da Je bila Zveza ne samo sanirana, temveč že lepo aktivna, kar točno i2knzuje bilanca.	(Dalje	prihodnjič.)
TRŽNA POROČILA.
ŽIVINA.
Zagreb. 2. julija. Tedenski se-j e m. Voli I. 15 do 15.5, n. 10.5 do 14, III.
8.5	do 9.5, krave II. 9.5 do 10, III. 8 do 8.5, telice I. 15 do 17, II. 14 do 15, teleta I. 15.5 do 17, II. 14 do 15, sV:nje, debele 20 do 21, mršave 17 do 175, mladi prašički do 1. leta 19 do 21, preko 1. leta 17.5 do 19, lahki tovorni konji 10.500 do 12.500, žrebci do 2. let 5000 do 6000, seno I. 90 do 125, II. 75 do 90. detelja 112 do 150, lucerna 115 do 160. slama 80 do 100. — Promet ni bil živahen.
Praga, 1. julija. (Mesni trg.) Teleta 11 do 15, teleta (iz Jugoslavije) 12 do 15, domače svinje 10 do 13.5, poljske 11.5 do 13.25. voli prednji del 11 do 13, zadnji 12 do 15.75, biki 13 do 14, krave prednji del 9 do 11, zadnji 11 do 14. — Tendenca slaba.
ŽITO.
Novi Sad, 2. julija. Pšenica 315 do
317.5	oves 285, koruza 235 do 237.5, moka »0« 640, »0« Solun 475, »2« 420, v5« 385 »6« 360. »7« 310. Promet ie znašal 17 vagonov pšenice, I vagon ovsa, 26 vagonov korr-e in 9 vagonov moke.
Budimpešta, 1. julija- (V tisočib madž. kron.) Pšenica (Tisa) 265 do 285, (Pešta) 260 do 280. rž 240 do 245 Ječmen za krmo 270 do 280, oves 297 do 300, koruza 270 do 280, otrobi 197 do 202.5.
VINO.
Zagreb, 2. julija. (Borza.) Črno dalmatinsko 11%, Sušak 4.00 Dn, belo dalmatinsko (11 do 12%, pariteta Sušak po ma-ligant %) 4.20 Din, belo seljaško (Konščlna al*‘ Zlatar) 4.50. Suchs — Schiller 8%, parit Konščina ali Zlatar 4.50, belo vršačko 10 do 10.5% pariteta Zagreb 4.75. isto 11% pariteta Zagreb 5 Din, črni banaškl Oteki 11 do 12% pairiteta Zagreb 6, črno dalmatinsko 10.5 do 11%, pariteta Zagreb 5 Din belo novo Okič — Plješivica 10% Jasks 6.50, isto 9% 6, ljutomerčan bel mešan 8%, letnik 1922, pariteta Gredišče ali Ormož 7.5, isto letnik 1923, 8.50 Din, belo sortirano 12%, letnik 1923, ostalo Isto 11, isto lot-nlk 1921, 14 Din, dalmatinski rizling Knin — Ranjska 13 Mal. franko vagon Knin 9, franco vagon Zagreb 9.50. Vse cene so po nud-ba.
KRATKE VESTL
X Na seji upravnega sveta Narodne banke je bilo z 10 proti 9 glasovi sklenjeno, da se ne poviša obrestna mera banke.
X Urad Ljubljanskega velesejma rabi tako! za mizarska dela na razstavišču vestnega mizarskega podjetnika. Pojasntta se dobe v velesejmski pisarni dnevno dopoldne ta popoldne. Ponudbe se sprejemajo do sobote S. t m. opoldne.
X Prodala našega tobaka v Češkoslovaško. Češkoslovaška Je kupila pri nas lansko leto večjo količino našega tobaka. Z dobavljenim blagom Je Mia češkoslovaška tobačna režija zelo zadovoljna ter se Je sedaj pričela zopet pogajati t našo državo za nakup večje množine našega tobaka. Pogajanja so v teku ter le pričakovati, da bodo z uspehom zaključena.
X Trgovinska pogajanja z Avstrijo., Trgovinski minister ie predložil ministrskemu svetu predlog, da naj se takoj obnovi trgovinska pogodba z Avstrijo. Nova trgovinska pogodba bi morala predvsem vpo-števatf naše pridobitne razmere. Pogodba bi bila sklenjena na podlagi klavzule o največj! ugodnosti. Ministrski svet je pristal na predlog trgovinskega ministra ter Je odredil, da odidejo naši delegati najkasneje v začetku avgusta na Dunaj, da uvedejo predpriprave za pogajanja. Delegati bodo Isti, kakor so bHi pri trgovinskih pogajanjih z Italijo. Naše gospodarske razmere zahtevajo, da se čhn-prej sklene’ trgovinska pogodba z Avstrijo, s katero Imamo že sedaj silno živahen promet in Je korak vlade kar najtopleje pozdraviti.	v
X Noro najdišče rud v BosnL Te dni so odkrili pri Foči v Bosni veliko najdišče bakra, svinca, cinka, mangana ln premoga,
Z eksploatacijo prično v kratkem-
X Prijavni rok za IV. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 15. do 25. avgusta t L, kakor tudi razpoložljivi prostori se bližajo svojemu koncu. Nahajamo se v resnih časih, naša država In naše gospodarstvo preživlja težko krizo. Res je, da Je splošna deviza štedenje, res je pa tudi, da so vzorčni velesejmi vsled svojih obče znanih funkcij prvi poklicani blagodejno vplivati ln zamašiti nastale vrzeli. To posebno, keT postanek velesejmov ni bil mogoče plod špekulativnih namenov. Rmpak Ifh je ustvarila potreba, ker je treba ne samo oslguratl s! svoj bližnji trg, ampak osvojiti tudi nov konzum ta s tem samemu sebi znatno pomagati, ker kdor ne raste, ta pada. Liub-ljanskl velesejem je vsled svoje že pridobljene tradicije, dalje tudi od nasprotnikov priznane vzorne organizacije in priljubljenosti do sedaj še vedno kar najbolje uspeL Po došllh prijavah, po zanimanju kupcev, ki se že oglašajo z informativnimi vprašanji ter po najobsežnejši propagandi, Je tudi uspeh letošnjega velesejma zasiguran. — Vsled počaščenja z nafvišjega mesta, s prevzetjem protektorata po NJ. Vel. kralju, se pa razvije gotovo v pravo manifestacija slovenskega dela ln pridnosti. Vsi oni, ki It niso poslali prijavnic, naj to nemudom* store.
X Prodala glauberjeve solL Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo prodalo dne 22. julija t 1. na lavni dražbi • okolu 1400 kg mešane kristalne ta kalcinl-rane glauberjeve soli. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
DOBAVE
X Dobava podložnih ploščic In usadlc za matice. Pri ravnateljstvu državnih železnic v ZagTebu se bo vršila dne 22. julija t L ofert. licitacija glede dobave 5400 kg podložnih ploščic iz železne pločevine in 700.000 usadic za matice. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava pločevine. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpTsuje ofertalno licitacijo na dan 7. julija 1924 za dobavo 6000 kg pocinkane železne pločevine 2000 X 1000 X 0.65 mm. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
Malopridnost. Trgovcu Francu Kolmanu v Frankopanski ulici je neki približno 12 letni deček razbil Izložbeno šipo vredno 600 dinarjev. Dečka še niso našlL
Ablturijentl zagrebškega učiteljišča so danes dospeli v Maribor ter sl ogledali razne zanimivosti mesta.
Celje.
Bratstvo v Celju priredi v soboto dne 5. Julija t. 1. ob 8. url avečer »Pulpanov večer« v gozdni restavraciji s predavanjem, deklamacijami ln recitacijami. Na večer so vabljeni vsi somišljeniki ln prijatelji. Med posameznimi točkami Igra salonski orkester »Bratstva«. Vstopnina prosta.
Izvanreden občni zbor NSS v Celju se vrši v torek, dne 8. julija t 1. ob 7. uri avečer v prostorih g. Radilovlča z edino točko dnevnega reda »Določitev kandidatov za. mestni zastop.«
Strankina sela NSS v Celju se Vrši v Pondeljek, dne 7. Julija t 1. ob 7. uri zvečer V prostorih k. Radilovlča. \
Primorske vesti.
p Pohotnež v šoli. Kakor drugod, tako je bi nastavljen tudi na spodnleidrijskl ljudski šoli Italijanski učitelj za poučevanje Italijanskega Jezika. Bil pa je perverzen človek, ki je zlorabllal deklice v svoje pohotne namene. To pa je dosegel zelo enostavno. Dekle, ki se mu je dopadlo, je pridržal po pouku v šoli in uganjal z njo razne nemoralne čine. Pri tem se je seveda držal pravila, da spremembaj^eseli. Svoje početje bi morda nadaljevalca ga niso Izdale deklice same. Orožniki so ga ovadili sodišču, Junaški učitelj pa, ki Je na ta način širil prosveto v »odrešenih« krajih, lo Je v temni noči pobrisal Iz Spodnje Idrije. Orožniki so ga pustili svobodno oditi. Aretiran je bil Jele V Idriji na ukaz tamošnjega sodišča. Ko je dognal, da so vložili stariši proti njemu tožbo, ie ponujai denar, da bi ga ne tožili. Prebivalci so naravno silno ogorčeni nad oblastjo, ki pošilja take ljudi med naše nenM-' ieno ljudstvo.
Senzacionalne podrobnosti o sarajevskem atentatu
priobčuje v »Berliner Tagblattiu Leonhard Adeit. Med drugiin pravi: »Atentat ni prišel nepričakovano. Bil je takorekoč v zraku. Po ustmenem sporočilu budimpeštan-skesa policijskega koncipista Rističa so svarili pred obiskom Sarajeva italijanski, nem-Ski konzul in predsednik bosanske deželne banke. Budiinpeštanska policija je ponudila dunajskemu dvoru 40 detektivov, ki na] bi varovali Ferdinanda na njegovem potovanju. Dvor. je nato odgovoril: Koliko bi veljalo to? Budimpešta: 8000 do 10.000 kron. Dunaj nato: To nam je predrago! Pošljite dva detektiva. — V Sarajevu je tik pred atentatom opozorila neka deklica stražnika na nekega sumljivega človeka, ki je nekaj ,skrival v roki. Stražnik pa jo je nahrulil z sesedanji: »Pustite me v mini, sedaj moram salutirati!« Ko so se avtomobili bližali usodnemu mestu, je vprašal Prinčip policijskega stražnika, v katerem avtomobilu je Prane Ferdinand. Policist mu je to povedal. Se nikdar ni usoda nobenemu atentatorju tako zelo olajšala delo ko Prinčipu. Šofer je zavozil v napačno cesto. Grof Hanach za-Stliče šoferju:	Stoj! Šofer ne razume in
ustavi avto in sicer ravno na mestu, kjer je stal Prinčip. Ta vzdigne samokres in raztrga s prvo krogljo prestolonasledniku vratno žilo. Vojvodinja Hohenberg se vrže tedaj na soproga s klicem: »Jezus, moj Franc.« In tedaj pade drugi strel in jo zadene v trebuh ter jej pretrga žilo.
Franc Ferdinand je slutil bližajočo se nesrečo. Ko se je peljal pred odhodom v Sarajevo po Trstu, je s skrbjo gledal na strehe visokih hiš, v strahu, da ne prileti kaj nanj.
Posebno težke slutnje pa je Imel Ferdi-aandov učitelj madžarščine dr. Josip v. La-nyi, škof v Velikem Varadinu. V noči pred atentatom se je škofu ob štirih zjutraj sanjalo, da leži na vrhu njegove jutranje pošte črno obrobljeno in, črno zapečateno pismo z grbom in rokopisom prestolonaslednika. 'Škof je pismo odprl in na glavi pisma ie zapazil barvasto razglednico, ki je predstavljala prestolonaslednika in njegovo so-
progo, njim nasproti nekega generala in poleg njega nekega oficirja. Iz vrst gledalcev sta skočila dva mladeniča in streljala na prestolonaslednika. Besedilo pisma pa se je glasilo:
»Vaša škofovska Presvitlost! Dragi doktor Lanyi!
S tem Vam sporočam, da padem danes s svojo soprogo v Sarajevu kot žrtev političnega zavratnega umora. Priporočava se Vašim pobožnim molitvam In svetim mašam in Vas prosiva, da ostanete našim otrokom v ljubezni in zvestobi ravno tako uda-ni ko dosedaj.
prisrčno pozdravlja Vas
Vaš nadvojvoda Franc. Sarajevo, dne 28. junija 1914, ob pol štirih popoldne.«
Škof Lanyi je svoje sanje in besedilo pisma napisal še isti dopoldan. Njegova pisava je bila nadvojvodovemu rokopisu fra-pantno podobna. Avtentičen prepis je tudi v rokah Adelta.
Sodišče.
ŽEJEN STROJNIK.
Janko M. je bil nastavljen kot strojnik pri kavarnarju in restavrateriu Krapežu v Zvezdi. V kleti ni imel ničesar opraviti in vendar ga je dne 1. junija t. 1. zasačila.neka sobarica, ko je baš stopil iz kleti s polnim naročiem buteljk. Na sobaričino vprašanje, odkod butelike, Sprva ni vedel nobenega odgovora; pozneje je dejal, da jih je našel pred kletjo, kjer je iskal prazno steklenico, ! ^ jo rabn za strojno olje. Tudi pri sodišču ta’i, da bi bil imel namen si butelike prilastiti. Vendar mu to ne pomaga, zakaj vsi dokazi govore proti njemu. Sicer je pa dečko radi tatvine itak že predkazmvan in je sploh na slabem glasil. — Ko uvidi, da se mu ne bo posrečilo izrezati se, prosi vsaj za milo kazen. Ta »prošnja« je bila uslišana: Dobil je šest tednov težke ječe. poostrene z enim samotnim zaporom in enim trdim ležiščem. V kazen se tmi všteje preiskovalni zapor od 1. junija do danes.
TATVINA,
Brezposelni, radi tatvine že dvakrat predkaznovani delavec A. P. je ležal na
klopi ob cesti na južni kolodvor. Na drugi klopi je ležal Tugomer Ilič, ki je imel nahrbtnik poln perila in obleke v skupni vrednosti 1000 dinarjev, shranjen pod klopjo, na kateri je ležal P. Ilič je ogovoril nekega pa-santa. Razgovor se je nekoliko raztegnil. To priliko pa je porabil P. v svrho, da je »pobasal« Iličev nahrbtnik ter jo urnih krač odkuril. Toda ni imel sreče. Ilič je tatvino kmalu opazil in začel se je lov za P„ ki so ga hitro ujeli in izročili roki pravice. Obtoženec taji Nastopa prav komedijantsko. Simulira veliko ogorčenje, raztrga obtožnico ter jo vrže pred zeleno mizo na tla, rekoč: »Tega jest na prznatn, to je vse skp ena sama laž!« nakar začne jokati. Nameravani efekt pa izostane in predsednik ga opozori, da je sedaj čas za zagovor In ne za jok. Obtoženec hoče nato dokazati »alibi« ter se sklicuje pri tem na prijatelja Stranica, ki Je sedaj tudi v zaporu, ki ga pa pusti na cedilu. Potem skuša P. osumiti brezposelnega Emila Malovrha, češ, mogoče me priče zamenjavajo t njim. Sodnik: »Ali vam je kaj podoben?«^ — Obtoženec: »En mal že!« — Predsednik: »Na kaj se opira vaš sum?« — Obtoženec: »Zato ga mara v fer-doht k tut zmiri pu klupeh leži!«. — Privedejo Malovrha, zakaj tudi ta se nahaja v zaporu in izkaže se, da mu ni niti najmanj podoben ter Izjavijo priče decidirano, da Malovrh ni biL
Sodba:	Radi hudodelstva tatvine po
dvakratnem predkaznovanju štiri mesece težke ječe, poostrene z enim samotnim zaporom in enim trdim ležiščem vsakih štirinajst dni. Preiskovalni zapor od 5. junija do danes se všteje v kazen.
ZARADI »DELEŽNOSTI« TATVINE
se zagovarja Ivanka Grojzdek iz Domžal, ki jo poznamo po imenu od zadnjega porotnega zasedanja. Njen brat Alojzij Omahen In neki Roš, ki sta vlomila v trgovino Al-iirecht v Kamniku ter odnesla za 34.000 K blaga, sta namreč del ukradenih stvari shranila pri njej. — Obtoženka se zagovarja s tem, da ni vedela, da so reči ukradene. Ko pa jo opozori predsednik na to, da sta Omahen in Roš pri njej stanovala in jima je morala hrano kreditirati ker sta bila brez zaslužka in brez vsakih gmotnih sredstev, ne ve odgovora.
Sodišče ji je prisodilo radi hudodelstva deležnosti tatvine v smislu §§ 1S5 in 186 a k z. dva meseca ječe. Ker je sedela od 23. jan. do 1. maja v preiskovalnem zaporu in se ji ta zapor všteje v kazen, je kazen pre-stana.
NEPOŠTEN PROVIZIJSKI POTNIK.
2e sedemnajstkrat — med tem štirikrat radi goljufije — predkaznovani agent E. P, je bil nastavljen pri »Zadružni tiskarni« kot provizijski potnik. Kot tak je bil upravičen prejemati od stranke 20% plačila kot svoj provizijski zaslužek vnaprej. To pa možu ni zadostovalo, temveč Je inkasiral pri trgovcu Trinku, ki je naročil potom njega neke tiskovine, kar celi znesek 4496 kron, saldiral račun in denar obdržal zase. Ker P. ni bil upravičen za inkaso, je moral Trink še enkrat plačati. Nekega Fabjana je osleparil na podoben način za 120 Din.
Ko pride obtoženec do prepričanja, da mu vse zavijanje ne pomaga Iz zagate, pravi:	»Men je vse glih, če mi verjamete al
pa ne!«
»Vse glih* pa mu vendar ni bilo, ko je razglasil predsednik sodbo, ki se glasi: »kriv hudodelstva goljufije v smislu §§ 197 in 200 k. z. in se kaznuje z dvema mesecema ječe.« Ponižno je namreč prosil trimesečnega odloga nastopa kazni, nakar mu je sodišče dovolilo mesec dni.
To in ono.
Nov zakonski načrt o zakonu pripravljajo v Rusi:i. Novi zakon bo zelo enostaven in bo temeljil na načelu, da v sovjetski Rusiji sploh ne more biti nezakonitih zakonov. Kar je uveljavila dosedaj sodnijska praksa, to bo obveljalo v zakonu In vsakomur, ki živi v zakonskem razmerju bo zakon priznan, pa vseeno, če je svoj zakon javil ali ne. Ravno tako pa bo tudi vsako ločitev zakona vzeta na znanje. Kratkomalo Javil ali ne. Ravno tako pa bo tudi vsaka ločitev zakona vzeta na znanje. Kratkomalo bo obveljalo, da je vsako razmerje zakon, vsako pretrganje razmerja pa ločitev zakona. Na ta način v resnici v Rusiji ne bo niti enega koruznega zakona in niti enega nezakonskega otroka.
Židovski kolonisti v Južni Rusiji Pro-pagator ustanovitve židovske repubiike v
južni Rusiji Bragin je izdal brošur Zidov v SSSR«. V tej brošuri Pr®1	>idov
gospodarski in kulturni P°^ozal : „a.
• da je položaj w
razvit, ks
gin _	.
v Rusiji. Bragin pravi, da je ravnost katastrofalen. Konstatira.
Rusiji danes antisemitizem tako .1--„„*irjea kor še ni bil nikoli. Zlasti pa .1« r.af'ja. med kmetskim ljudstvom. Edin lzno to kolonizacija Židov v Južm Kusu • v;ej, se res ne more pretvoriti Krima v » sko Palestino«; toda izvedljiva ie . ^ cija Židov na posamcinlh pc>S'estv:i / šnje v Palestini da so pokazale, 03 nad vse sposobni za kmetijstvo.
: Pouličen bol med banditi. V i* j
delu predmestja v
Bukarešti se Je vn ^ dvema tolpama Apašev boi, ki je “ffl ve_ ut in povzročil prebivalcem cele c .. ja
Iiko strahu. Eena tolpa se je zap v neki hiši, katero so nasprotniki z ^ oblegali in pri tem razbili vse s pe ^
Končno ie napadalcem uspelo, v hišo. kjer so se začeli s sovrazni*‘”'stj tavati z noži. Boi je končal s tem. ^ bila dva od napadenih do onem°g bodena. Časopisi kritizirajo z vso m _,n
varnotne razmete • - ,
in očitajo pr tej priliki oblastem. daj niso prijele morilca pisatelja ^
: Poročilo krlstianske sužnje PO stavlci. Na otoku Arri v Egeiskem ^ j, ie nedavno vjela neka žena lastavi < imela pritrjen okoli vratu
!?Wiku: M*?
rem je bilo zapisano v grškem Jezi1™ fl, Guila. kristjanka, je sužn’a v naj'®’" dullaha v Thiri v Mali Aziji. Kakor ^ čajo angleški časopisi, je bil ta ^ slan v Atene, kjer je vzbudil VellJ"
Bost. Javnot zahteva natančno P017 nje no nesrečni sužnii. katero ,se.. y 0 vsak- način rešiti iz harema. T urKL £#( Aziji baje še vedno zadržujejo P* v robstvu.
44
IDCARRICC BURROUGHSI
TARZAN
SIIM OPICE.
I
Bolnik ga je tiho poklical.
Mož se je obrnil, vstal in prišel k njemu. Obraz Je bil zares lep, najlepši, kar jih je d’Arnot kdaj videl.
Tujec se je sklonil, splezal k njemu v mali šator in mu položil hladno roko na čelo.
D’Arnot ga je ogovoril francosko, toda mož je le odkimal in kakor se je zdelo, prav žalostno.
Potem je d’ Arnot poskusil z angleščino, toda mož je zopet odkimal. Tudi z laščino, španščino in nemščino ni ničesar opravil.
D’Arnot je znal par norveških besed, par ruskih in grških in lomil jezik nekega zamorskega plemena zapadnega obrežja, toda mož ni razumel ničesar.
Ko je preiskal častnikove rane, je izginil.
čez pol ure se je vrnil in prinesel sadje in vode v izdolbeni buči. D’ Arnot je pil in malo jedel, čudil se je, da ni imel mrzlice. Še enkrat je poskusil pričeti pogovor s svojim čudaškim strežnikom, toda zaman.
Naenkrat se je mož odstranil in se čez par minut vrnil s kosi drevesne skorje in — o čudež nad čudeži — s svinčnikom.
Počenil je poleg d'Arnota in pisal par minut na gladko notranjo stran skorje. Potem jo je dal ranjencu.
D’ Arnot je začuden bral angleško pisane vrstice:
. »Sem opica-Tarzan. Kaj ste vi? Znate brati ta tezik?«
D’Arnot je vzel svinčnik, pa se premislil. Ta čudni mož piše angleško, očividno je Anglež.
»Da,« Je dejal, »berem angleško. Tudi govoriti znam. Lahko se torej pogovarjava. Najprej pa dovolite, da se vam zahvalim za vse, kar ste storili zame.«
Mož je zopet odkimal in pokazal na svinčnik In skorjo.
»Pri bogu,« je dejal d’Arnot, »če ste Anglež — zakaj pa ne govorite angleško?«
Potem mu je pa naenkrat šinila druga misel v glavo: Mož je nem, morda celo gluhonem.
Tedaj je d’Arnot napisal po angleško sledeče vrstice na skorjo:
»Sem Paul d’Arnot, francoski mornariški poročnik. Zahvaljujem se vam za vse, kar ste storili zame. Rešili ste mi življenje in vse, kar imam, je vaše. Smem vprašati, kako je to, da pišete angleško, govoriti pa ne znate?«
Tarzanov odgovor je še povečal d’Arnotovo začudenje:
»Govorim le jezik svojega plemena — velikih opic, ki jih je Keršak rodil. In jezik slona Tantorja in leva Nume in drugih prebivalcev džungle tudi tnalo razumem. S človekom še nikdar nisem govoril, razven z Jane Porter s pomočjo znamenj. Zdaj prvič govorim s pripadnikom svojega plemena s pomočjo pisanja.«
D’ Arnot je strmel. Zdelo se mu je neverjetno, da bi živel na svetu odrasel človek, ki še nikdar ni govoril s sočlovekom in š& bolj nezmiselno se mu je zdelo, da bi znal brati in pisati.
Prebral je še enkrat Tarzanove vrstice: Ra-'-ven enkrat z Jane Porter. To je bila vendar ame-rikanska deklica, ki jo je gorila odnesla v džunglo.
Naenkrat se mu je posvetilo v glavi: Ta človek le bil gorila. Prijel je svinčnik in pisal:
»Kje je Jane Porter?«
Tarzan je pripisal:
»Pri svojih ljudeh v Tarzanovi koči.«
D’Arnot je vprašal zopet:
»Torej ni mrtva? Kje je bila? Kaj ji je zgodilo?«
Nato je odgovoril Tarzan:
»Ona ni mrtva. Terkop jo je vzel, da bi bila njegova žena, toda Tarzan mu jo je ugrabil in ubil Terkopa, predno ji je storil kaj zlega. Nihče v celi džungli se ne more meriti s Tarzanom. Jaz sem Tarzan, mogočen borec.«
D’Arnot je odgovoril:
»Veseli me, da je živa. Pisanje me utruja; moram malo počivati.*
Nato Tarzan:	^	Vi	.
»Da, počivajte! Ko bodete zdravi, vas bom odnesel nazaj k vašim ljudem.«
D’Arnot Je ležal še več dni na svojem mehkem ležišču iz prapreti. Drugi dan se je pojavila mrzlica. D’ Arnot je mislil, da je to posledica za-strupljenja in se bal, da bo moral umreti.
Tedaj se je spomnil nečesa in se čudil, da mu ni že prej padlo v glavo.
Poklical Je Tarzana in mu z znamenji nazna-čil, da bi rad pisal. Ko mu je Tarzan prinesel drevesno skoro in svinčnik, je napisal:
»Hočete iti k mojim ljudem in jih pripeljati sem? Napišem vam pismo, ki ga jim izročite in oni pojdejo z vami.«
Tarzan je odkimal, vzel skorjo in pisal:
»2e prvi dan sem mislil na to, pa si nisem upal. Semkaj prihajajo večkrat velike opice in če bi vas našle ranjenega in samega, bi vas ubile.«
D’ Arnot je legel in zaprl oči. Umreti ni hotel, toda čutil je, da se bliža njegov konec. Mrzlica je naraščala bolj in bolj.
To noč je izgubil zavest.
Tri dni ie ležal v mrzličnih fantazijah in Tarzan je sedel poleg njega, kopal njegovo glavo in roke in mu umival rane.
četrti dan je mrzlica ravno tako naenkrat prešla, kakor se je pojavila. Toda d’Arnot je bil zelo oslabljen, komaj senca od prej. Tarzan ga je moral podpirati, kadar je hotel priti iz koče.
Mrzlica ni bila, kakor se je d’Arnot bal. posledica zastrupljenja, pač pa je bila tista mrzlica, ki napade belokožce v afrikanskih džunglah in povzroči smrt ali pa mine tako nenadoma, kakor pri d’ Arnotu.
Dva dni pozneje je d’ Arnot že poskušal hoditi, vendar ga je moral Tarzan podpirati, da ni padel.
Sedla sta v senco velikega drevesa in Tarzan je poiskal gladko skorjo, da bi se pogovarjala.
Prvi je pisal d’ Arnot:
»Kaj naj storim, da vam povrnem to, kar ste storili zame?«
Tarzan je odgovoril:
»Naučite me govorice človeka.«
D’Arnot mu je takoj pričel kazati dobro znane predmete in rnu povedal njihova francoska imena, ker je mislil, da bo tega moža lažje naučil svoj jezik, ki ga najboljše obvlada. Vse skupaj je bilo za Tarzana seveda brezmiselno, ker ni znal razločevati nobenega jezika in se je od d’Arnota naučil besedo »man« Izgovarjati »honunč«, »tree« »arbre« in podobno.
Bil je marljiv učenec in v dveh dneh je znal že toliko francoščine, da Je povedal kratke stavke, kakor: »To Je drevo,« »To je trava« ali »Lačen sem.«
Toda d’Arnotu se Je zdelo težavno naučiti ga francoske tvorbe stavkov na podlagi angleščine.
Napisal je več majhnih sestavkov zanj v angleščini in Tarzan jih je moral po francosko ponoviti; toda dobesedni prevod je rodil le revno francoščino.
Tedaj je d’Arnot spoznal svojo napako; zdelo se mu je pa prepozno, začeti zopet znova, ker bi moral reči Tarzanu, da naj vse, česar se je naučil, pozabi. Saj sta bila že tako daleč, da sta se vsaj deloma lahko pogovarjala.
Tretji dan, ko je popustila mrzlica, je Tarzan napisal d’Amotu vprašanje, če se čuti toliko močnega, da ga odnese nazaj v kočo. K temu ga niso vodili toliko oziri na bolnika, kakor pa njegovo hrepenenje po Jane Porter.
Težko Je namreč ostal vse te dni pri d’Arnotu is te njegova požrtvovalnost J* iasneiic pričala
o njegovem dobrem značaju, kakor pa pogum, s katerim je rešil moža iz Mbonginih rok.
D’Arnot bi se bil rad vrnil k svojcem, vendar pa je napisal:
»Saj me ne morete nositi to celo pot skozi gosti gozd.«
Tarzan se je smejal.
»Mais oui« (in vendar), je dejal in d’ Arnot se je smejal, ko je čul iz Tarzanovih ust te besede, ki jih je sam tolikrat rabil.
Tako sta torej odpotovala in d’Arnot se je čudil ravno tako, kakor Clayton in Jane Porter, Tarzanovi nenavadni moči in gibčnosti.
Popoldne sta prišla do jase in ko je skočil Tarzan z vej zadnjega drevesa na tla, mu je silno utripalo srce, ker se je veselil svidenja z Jane Porter.
Pred kočo ni bilo nikogar in d’ Arnot se je zelo čudil, da ni videl več križarke in ladje »Arrov« v zalivu.
Oba moža je obšla slutnja, da so vsi odšli. Nihče ni zinil besede, toda predno sta odprla vrata, sta slutila, da najdeta kočo prazno.
Tarzan je pritisnil kljuko in odpTl vrata. Bilo je, kakor sta slutila: koča je bila prazna.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevni* Glavni in odgovorni uredfl®’ Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna«
— --------_____------------------------■	'	‘	J0
Spogledala sta se. D’Arnot je ve(^!l'^ j? mislili njegovi ljudje, da je mrtev, toda ^aVj^hfls
mislil le na deklico, ki ga je iz ljubezni in zdaj zbežala od njega, medtem ko ie magal enemu od njenih ljudi.
Grenkoba je napolnila njegovo srce, zbežati globoko v džunglo in se vrniti k s
Ho^j!
plemenu. Nikdar več ni hotel videti ljudi. 2 misel, da bi še enkrat stopil v kočo, mu ie pir znosna. Vse je hotel pustiti tam, kakor te ® srgjal kopal vse upanje, ki ga je polnilo, ko te človeka.	.	pt
In d’Arnot? Kaj bo ž njim? Tudi t&ngarfl0 svojo pot. Tarzan ga ni hotel več videti, zbežati od vsega, kar ga je spominjalo na Porter.
Dočim je stal Tarzan globoko	$
pragu, je stopil d’ Arnot v hišo. Več stvaJ:e jjvrf' pustili njegovi prijatelji v koči, da bi l0*1 or0dJe Spoznal je par predmetov s križarke:	’	0$
za kuho, puške in municijo, konservirana ^1$ odeje, dva stola, postelj, par knjig in amer18 časopisov.
»Najbrže se še vrnejo,« je mislil d’A
Naznanilo I
Uljudno javljam p. n. občinstvu, da sem Odprl v Ljubljani Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma)
ter zalogo vsakovrstnega POHIŠTVA.
Skozi večletno prakso v tu in inozemstvu sem si pridobil potrebne znanosti, da v mojo stroko spadajoča dela najbolje izvršim 1 Postregel bom točno, solidno in po nizkih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Rudolf Radovan.
	AVTO VOZI	
BREZ BENCINA		
	KURI Z OGLJEM	
	ZAHTEVAJ PROSPEKTE 3UGO-HAG IlUBUANA BOHORIČEVA UL. 24 TEL. 560	
		
IB.
sobo In kuhinja ali 2 prazni sobi v okolici mesta se išie zb 1. ali 15. avgust. Ponudbe na upravo lista pod ..Čisto stano' vame“.
za trgovino mešanega blaga itd za prometen kraj v Slovenskih goricah iščem. Prevzamem eventueino blago na račun ali dam lokal v najem. Ponudbe na Franc Simonič, trgovec v Sv. Urbanu pri Ptuju.
■»
dirkalno in navadno moško, skoraj novo, se ugodno prodata radi odhoda k vojakom Naslov v upravi lista.
dobro ohranjeno kupim. Cenj. ponudbe na upravo lista pod ,,Plačam takoj".
še dobro ohranjena, se ugodno proda. Naslov pri upravi lista.
Sil
pravi 7» Emcndolc (Bohinjski) Groyer La polnomasten, trapist in čajno maslo. Najceneje v mlekarni Ivan Kos, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28.
..Record. Perfekt Mode
i
schdne
— o1
Zvezna knilgaf®*’ Marijin trg 8.
fiit*-
došli. Cena od Minka Horvat, ®00
hr
Puch, 5 ks. dobf!i,°pfOd*J& se vsled odpotov*« * ? t* Tam951
6000 Din.
Zelena jama, LOjB
- -	i^»
popolnoma
službe za tak^i ap1* Ponudbe pod »•* lista.
na drobno in
dustrijo in don>ae°
do&av,;Bh*
Dom-
trgovin« * 9*	,1/fl.
LlubUana. Wotlo*
Najmodernejši !
trakovi, svila
modni nalciti
ravnokar dospelo *
modni trgovini
T. EGER
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 2
Popolnoma varno naloiite denar v
Ljubljansko posojilnico,
f« Zrn X O* S«	Ul
ki posluje v novopreurejenih prostori
v Uubliani, Hestni trg *teV‘
Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 87od0 , ter Jih liplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge zor' vednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na h|jL.e. posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite jema ceslje in Inkaso faktur.