St. 95.
četrtek 48. avgusta.
HI. tečaj. 1870.
V" torek, četi' k in »o-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom ta vee   leto 8 g. — k,
„ pol   leta 4 „ — h
„ četrt   „   2 „ 20 „
Po po.nti : ca vse   leto 10 g. —k „   pol   leta   5 „ — „ fc   četrt  „     2 „ 60 r
VredniitTo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto plačoje: ti kr. če se tiska 1 krat, 5 »» »» »» 2krat, 4 i, t| i, „ Škrat. veČe piimenke ae pla-čojejo po prostom.
Za vsak tisek je plačati kolek (itempelj) za 80 kr.
Rokopisi te ne vračajo, dopisi naj so blagovoljno franknjejo.
Z Dunaja nam dohaja poročilo, da je umrl našega naroda slavni zagovornik
Br. Ikovio 1 oman.
Od skrajnega do skrajnega konca nase domovine ter povsod, kjer ktero srce v ljubezni bije za našo domačijo, bode ta vest žalost in togo razprostirala.
Kaj je našemu zatiranemu narodu skozi dve desetini let Toman bil, kaj je zanj storil: to samo jc Slovencem denea pred očmi!
Z ognjem mladeniške ljubezni se je oklenil milega doma, ta ljubezen ga je spremljala do zadnjega dihljaja, to ljubezen mu bode narod vračal z večno hvaležnostjo !
In dokler se bode govoril jezik nase matere, dokler zadnja iskra domo- in rodoljubja v slovenskih prsih naših potomcev ne ugasne, ne zgine slavilen spomin na enega prvih narodnih borilcev slovenskega roda!
Busiju in sedniiju vojsku.
Iz Peterb ur ga. [Izv. dop.j Vojska med Francosko in 1'riisijo jo zdaj skoraj edini predmet, za kteri se naše občinstvo zanima. Javno mnenje Prusiji ni ugodno. Nikdo jej no želi sreče in vspeha. In to po pravici. Kaj bi imeli mi, in Slovani sploh, od pruske zmage ? Nemška ošabnost, že zdaj neprenosljiva, bi še ostudnejša postala. Ako bi mi zdaj Prusiji pomagati morali, bi od nje ne imeli druzega, nego nehvaležnost. Zmagonosna Prusija bi nas pri re-Senji slovanskega pitanja — pitanja, ined koje spada tudi iztočno vprnšanjo — le zavirala. Tako misli občinstvo, in tako trdijo tudi naši najimenitnejši listi, n. p. „Go1obm, nBii/ovija Vjedomosti", posebno pa „Mo-skovskija Vjedomosti.** Nam se zdi to gola resnica.
Ali kaj pomaga tako misliti V Dokler Napoleon na čelu Francoske stoji, je zveza med Rusijo in Francosko nemogoča. Neznačajnost Napoleonova je kriva, da so nobena resnobna vlada z Francosko v zvezo ne more spuščati. Napoleon je poredoma izdal vse vlade, ki so ž njim v zvezi bile, izdal jo vse narode, ki so od njega izpolnjenja svojih nad pričakovali — tistih nad in želj, ktero je malo poprej sam zbujevati pomagal. Dolgo časa se je v prejšnjih letih knjez Gorčakov trudil pošteno zvezo z Francosko napraviti. Napoleon ga je izdal
pred še,   nego je prišlo do /vršenja dogovorov.   To jo trajalo tako dolgo,  da je Gorčakov  trdno prepričunje pridobil si, da  z  Napoleonom ni nič, kratko in malo nič, Nasledek tega jo bil, «la jo naša vlada popolnoma popustila misel velika pitanja evropska v zvezi z Francosko rešiti.   Od tega časa jo tista stranka pri našem dvoru,   ki je Prusiji ugodna, h kteri spada po svojem DAgnenji car Aleksander sa >, velik vpljiv dobila. Vpljiv te stranke se je zdaj tem bolj utrdil, ker jej neposredno Napoleon sam s svojo neznačajnostjo na roke gre. „Volk menja dlako,  a ne menja čudi"   pravi pregovor. To velja tudi o Napoleonu.  Francoski uradni listi se opo našnjo vsak dan z našo prijaznostjo. Francoski poslanec pri   našem dvoru se prilizuje,   kar so da, da bi naša vlada pri neutralnosti  ostala.  Ravno tako se prilizuje francoska diplomacija  Angličanom.   Ali kaj  počno ob enem  Napoleon V   Na Irskem draži Fenijance, ter jih šunta k puntu proti Angličanom, v baltiško morje pa je poslal princa Napoleona, znanega apostola poljske neodvisnosti, da podpihuje Poljake proti nam. Mi se, prav za prav, poljskega punta ne bojimo,  od kar je poljsk kmet osvobodjen in dana mu soseskina   samouprava, a razkačilo je  to vendar mnogo Rusov.   Tako počenja Napoleon že o začetku vojske, za ktoro se še ne ve, kako se bo za njega izšla.
Smrt je vzela Napoleonu najsposobnejšega vojsko-
vodja — maršala Niela — in, kakor prve vesti iz bojišča kažejo, ga Napoleon hudo pogreša. Ni ravno preveč gotovo, da francoska vojska že zdaj zmaga. Ako Prusi potolčejo dvakrat, trikrat v velikih bitvah Napoleonu, je njegovemu carovanju odklenkalo. Pov-zdig iil se bo na prestol francoski orleanski princ, ali pa mu ho sledila republika. Toda bodisi njegov na-lednik kdor koli, vojsko bo moral nadaljevati, nadaljevati s pomočjo mogočnega in zanesljivega zaveznika. To hi bil čas, da knjez Gorčakov spet poda se v dogovore z Francosko. Onda bi se naša zunanja politika čisto drugače zasukala. Stopila bi na dnevni red vsa tista pitanja, ki so se morala zbog Napoleonove vetre-nosti začasno popustiti. Ni treba, da Vam jih posamezno naštevam.
Nikdo še no ve, ali se bo Rusija vojske udeležila ali ne. Dogodbe na bojišči bodo to določite. Gradivo za vojsko pa pri nas se že zdaj pripravlja na vse strani Kakih tri-, četiristo tisoč vojakov je že zdaj v raznih straneh zbranih, drugih tri-, četiri sto tisoč pa se jih — zamere prav v kratkem času še na mejah zbrati. Hvala bogu in izvrstnim domačim našim podvzetnikom, po-Ijlavitno naše železnice so dodelane. 31 železnic imamo že gotovih in odprtih. Brzoopušk, največ po sistemi Čeha Kruka izdelanih, je bilo pred tremi meseci čez 600 tiBoč pripravljenih. Narejene so večji del v domačih ta-
1113
jo odletelo, da so vstopili v gimnazijo v^Kranji ali se obrnili k ustanovljeni viši realki. Dalje jih je v Ljubljani nekaj let trla pretirana ostrost nemških ali nem-škutarskih učiteljev , kterej zlasti naši slovenski učenci niso mogli zadostovati ; zato so tudi naši ljudje zlasti kmetski izgubili nekoliko veselja sinove tako pogosto pošiljati v trednje šole.   Pa o tem več posled.
Še bolj so jih pa zavirale gmotno in postavne vojske razmere. Od zadojo laške vojsko so ae kljubu videznega liberalizma ali /a prav njemu na ljubo in dobro — davki silo pomnožili. Nemški liberalizem je v resnici silo drag. K povišanim navadnim davkom so pri-kladc, — cesarske kot deželne. Velikim denarnim bremenom so se večkrat pridružile slabe letine. Ni čuda, da je kmet kakor tržan dosti manj pogosto pošiljal svoje sinove v gimnazije, če ni hotel zadnjega repa iz hleva prodati in sam razcapan in lačen v svojej delavnici se napenjati od zgodnega jutra do trde noči. Tngbla-tovci naj mi no očitajo, da sem za absolutizen. Bog nas Mladoslovence varuj pied to pošastjo! Sicer pa ime „Mladoslovenec" ne vabi več Tagblatovcev na našo stran, ker so zadnje dni v svojom Monitoru nam prijateljstvo odpovedali. V resnici velika doslednost in raz-upita previdnost nemške inteligencije ! Veternjaki! Vsa-kakor sem pa v denarnem oziru zoper videzno nemško svobodo zadnjih let. Ustanovijajto si sami šole, jo rekel Giskrn. Prav radi, ko bi mi denarje iz kraškega kamenja kovali ali iz posavskega peska grebli. Tako pa nemški liberalizem od leta 1860 pobira za državne potrebe /mira j veče davko in vendar si otresa mnogo stroškov, ki jih posameznim deželam in okrajem naklada. To je že drugi jako znameniti circulus vitiosus naše po-neničevalne vlade pa sebičnih nemških liberaluhov ! In potem se ti ljudje čudijo in repenčijo, če se taki svobodi vstavljamo, dokler nas do kože sleče.
Enako zlo tlači vojaška postava število slovenskih dijakov. Ze dotične Schmerlingove naredbe so jih nam veliko pobrale, še več pa zadnja nemško-laška vojska. In koliko jih je zadnja vojaška postava šolam vzela! Ali je treba še natančneje razkladati posamezno vojaške določbe in dogodke , ki so od šlezvig-holstunjske vojske naprej število slovenskih dijakov skoraj za 100 glav skrčile ?
Šestošolca so malo pred pustom potrdili in do prvih vojaških vaj na odpust poslali.   „Kaj boš hodil
še v šolo, mu pravi oče , rajše doma delaj , toliko že znaš, da boš ono belo jermenje tja pleča pripenjal." „Zakaj ne daste vašega fanta v šolo, pravim pri priliki kmetu, zdi so mi jako jasne glavo. Poskusite, saj imate za domačijo itak še druge.14 „Tudi jaz sem mislil na šole, mi sosed odgovori ; pa glej Juža. sedaj ni več tako kakor jo bilo o tvojih letih! Za vratarjev France je bil že v osmi šoli; pridno se je učil in vsi smo mislili, da bo enkrat prav pameten gospod : sedaj pa mora belo suknjo nositi." In deloma kmetic ima prav;
ker jako jako težko je popustiti stare navade, odpovedati se stanm idejam — starim mislim, kakor nam to celo izobraženi „Staroslovenci" in napihneno nemško krdelo očitno pričajo. Tem težje je to neizobraženemu človeku.
Ugovarjal mi bo I-do, da enaka davkarska in vojaška bremena tarejo kranjske Nemce. Kako se potem njihove številne razmere tolmačijo?   Na papirji gotovo !
O vp'jivu nemškutarstva na Število nemškib dijakov sem že popred govoril. Kranjska in Novomeška gimnazija bi zgrabi ji vo spričevali dotično resnico. Kak vpljiv da imajo davkarske in vojaške razmere na Ko-jčevarje, tu ne bom posobno razkazoval, ker se z onim na Slovenco po večem sklada. Te razmere pa nimajo skoraj najmanjšega tlačilnega vpljiva na naše uradnike in deloma na drugo c. kr. netnškutarje. Uradnik od svojo plačo plačuje jako malo davka. Ti uradniški davki se bi morali po 4 do 5krat povišati, da bi znali reči, naš uradnik nosi s kmetom enaka davkarska bremena. Uradniku plačo no pobije toča, slana mu je ne posmodi, ne vzamo mu je niti zmrzav, niti moča, niti suša. In pomislimo, da je doba nemškega liberalizma vsem uradnikom plače zvišala, kajti treba jih je bilo k sebi prikleniti. Liberaluhi so hitro sprevideli, da le birokracija varuje veličanstvo njih videzne svobode pred sramotnim razpadom ! Da uradniške in nemške sinove (dijake) tudi podpira vsestranska protekcija n. pr. pri oddajanji občnih stipendiji in drugih podpor in koristi, mi še omeniti ni treba.
V knkej razmeri nemški dijaki — sinovi uradniških ali nemškutarskih starišev žive proti vojaški postavi, tu ne bom razkladal. V taki gotovo ne kot naši Slovenci. Te so pred nekim časom pobirali v vojake brez razločka z golim namenom, da bi slovenski omiki studenec spodkopali. Kdo se ne spominja onih besed, ki so se brez oporeka očitno govorile in pisale, da so nabirnim komisijam izrecno naročili k vojakom potrditi vse slovenske učence, — če so telesno lo količkaj sposobni 1 Pa dosti o tej kočljivi stvari.
Sedaj poglejmo na nižo gimnazijo v Kranji. Da bi naslednje vrstice bilo jasnejše, naj postavim tu že znani številni kazali ; prvo kaže razno ločene dijake v breozirnih številih, drugo pa njih namnoženje alizman-ševanje.
Djaki k. 1.    Po narodnost.
a
o>
2
2 !
3 i 1
1 i
3 !
Leta		«8		>	cO j
	»o o	'C P«	"S p»	o cc	— i pq
1862	100	i	101	101	
1863	159	1	160	158	— i
1864	134	2	136	134	—
1865	112	2	114	111	—
1866	100	1	101	100	- - i
1867	83	—	83	83	_ i 1
1868	79	—	79	78	
1869	73	—	73	. 69	1
brikah. Artilerija naša, ki se šteje med najizvrstnejše na svetu, je oborožena s čisto novoiznajdenimi kanoni, vlitimi po največ doma. Imamo nekaj takih kanonov, da jih nima nobena druga država. Z nobenim drugim orožjem se pri nas niso toliko pečali, ko z artilenjo. Na njo se pri nas veliko več zanašajo, ko na bnsopuške. Tri leta so se neprenehoma lili novi kanoni. Napravile so se za to nove tabrike in povekšale stare. Največi kanoni se lijejo v Prmu. Sicer se naše občinstvo popolnoma' povzdaje v sposobnost in iskreno domoljubje vojnega našega ministra, generala Miljutina. — Tudi naše flote smemo ponosni biti. Napravilo se je leno število novih oklepnih ladij. Ogromna trdnjava kron-stadtska je postala še silnejša, ko je bila leta 1854. Silni granitni zidovi so pokriti z debelimi jeklenimi oklepi, i. t. d. Na čelu naše flote stojita dva izvrstna mornarja, admirala Butakov in Lesovski; prvi sloveč za to, ker je novi morski taktiki sisteme iznašel, drugi kot izvrsten pisatelj v mornarskih zadevah. Pa tudi od ostalih načelnikov naše baltiške flote se da pričakovati, da bodo izpolnili svojo dolžnost. Med te se štejejo posebno admirali Ponafedin, Stezenkov. Skolkov, Gorko-venko, Riroski-Korsakov in Perelešin. Vse to nas navdajo z nado, da kjer so bo pokazala ruska zastava, bo zapovedi dajala.
Veliko ljudi v srednji Evropi misli, da Prusija, ako v sedanji vojski zmaga, se bo polastila tudi Češke in druzih avstrijskih slovanskih zemelj, da bo stegnila svoje meje celo do jadranskega morja. Mi smo o tem čisto nasprotne misli. Naj si bo car Aleksander v srcu še tako vnet za Pru&ijo, naj pusti, da se oua polasti cele Nemčije, — čez avstrijske meje segati jej naša diplomacija nikdar ne bo dopustila. —
Imamo tu obrtniško razstavo. Pripravljal sem se, da Vam popišem našo obrtnijo z narodnega in državno-gospodarstveucga stališča, da bi Vaši čitatelji videli, kako stojimo v tem obziru, da vidijo, kako puhle so besede Turgenjeva o tem, kar jo nekdaj čenčal o ruskih pridelkih na parižki razstavi, misleč, da je vse že-nijalno, kar on reče, čeravno to, kar je dozdaj o ruski statistiki izpregovoril, ne samo ni ženijalno ampak še pametno ne ... . vse to sem spet popustil zarad tega, ker o vojski nih časih se take reči nič kaj pazljivo ne prebirajo.
Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere.
La  statistique est auui la seience raisonnče de faitB. (Da\je.)
Vzroki teb prikazni so jako različni. Po večem so ti-le. V Ljubljani jo nemškutarstvo Bnedlo nekoliko slovenskih dijakov, kar se očitno vidi, če njih števila za leta 1862 (590 Slovenc.) 1865 (572 Slovenc.) in 1869 (473 slov.) stavimo drugo poleg druzega.   Nekoliko jih
Listek.
V kterem času je stari rokopis mesta Kranja
pisan?
Gospod prof. J. Pajk jo v letošnjem programu mariborske gimnazije in tudi v posebnem spisu objavil znamenit ostanek slovenskega jezika, in je pojasnil z hvalervreduim trudom tekst tega rokopisa posebno v gramatičnem oziru. Iz mnozih prav tehtnih razlogov g. pisatelj začetek tega rokopisa postavlja pred leto 1550. Jaz bi ^a postavil še dalje nazaj in sicer med leta 1486 iu 1493. Kar meno naganja za to dobo se odločiti, jo okoliščina, da meščani in svetovalci mesta Kranja morajo prisegati zvestobo: — „kralju." Jaz ne mislim, ka bi tako svojevoljno brez ozira nu čast in naslov tadanjega oblastnika vojvodstva Kranjskega sestavljatelj prisežnih formul si za nemško besedo: „L a u d e a f u r s t izbral „naš gospod kralj." Tadanji oblastnik in vla-dalec Kranjske je gotovo moral nositi naslov: „kralj," in ta je imel Maksimilijan I. Njegov oče Friderik je že leta 1464 po smrti svojega nemirnega brata višjega
notranjeavstrijskega vojvoda Alberta podedoval notranjo Avstrijo. Leta 1486. je dal svojega sina Maksimilijana za rimskega kralja venčati, in oče njegov mu skoro izključivo prepusti vlado nottanjeav-strijanskih vojvodstev. On vodi hoj z Ogli in skrbi za hrambo proti turškim napadom, in kot rimski kralj potuje večkrat po deželah njegovi vladi izročenih. Kor je nosil naslov rimskega kralja in je bil taktični vladar notranjeavstrijanskih dežel, so mu gotovo tudi stanovi in podložniki skazovali kraljevo čast. Zraven tega je bil on ljubitelj slovenskega jezika in se je slovenski učil od kostoiškega .škofa (Constanzor) P r e-kokarja, rodom štajerski Slovenec. Ta imenitni škof (beri njegov životopis pri: Winklem Riographien beriihmter SteieriiiUrker) jo poznsje svoje ime p o-n e m č i 1, in bo pisal: V e r I o u v e r, to je nov onemšk : Verlaufcr — Prek o kar, od „piekočiti", primeri : Uskok. Prekokar je sestavil v rokopisu slovensko slovnico iu kratek besednik za svojega učenca cesarjevima; jeli Še bi se kje dal najti? Ker je rimski kr.dj in upravitelj notranjeavstrijanskih dežel znal in čislal siti venski jezik, utegnil je tudi skrbeti za prisežne formule. Naj še tukaj enega dogodjaja omenim. Maksimilijan je imel pred svojim nastopom kot rimskonemški
cesar tudi Nicderlande, ktero je potem prepustil svojemu princu Filipu. Med svoje dvorne službenike je Maksimilijan sprejel tudi enega Slovenca, brž ko ne rojaka svojega učitelja Prek o kari a. Ker bo je Maksimilijan +) pogosto bavil v svojem stolnem mestu Gentu v Niederlaudih je ta slovenski služabnik prišel tje, iu tam postal dvorni vrtnar. Bilo je temu služabniku ime : Roben (rodbine: Rub en in Rubin še sedaj živijo v celjski okolici) in njegov sin je postal sodnik žlah-nikov (adeliger Schoppe) v mestu Antwerpen. Ob času niederlandskih homatij jo naš R u b e n (ki pa je že svojemu imenu pristavil niederlandsko kvako in se pital; Rubens, primeri : Wilkens, Behrens itd.) pobegnil v mesto Kolin (Kolu) in tam se mu jo narodil sinček Peter Pavel Rubens, (leta 1577.), eden najslavniših slikarjev. Rubens sam je v svojih spomenicah zapisal izhod svoje rodbine. Njegov životopis bodemo našim bralcem priobčili drugokrat.
Te   dogodjaje   sem   omenil   v  podporo svojega trjenja,  da jo rokopis mesta Kranja utegnil nastati v
*) Maksimilijan jo zaslužil  in si zredil junaka grofu Žiga Herhersteina, kteri se    žo  kot fantič ni tramova 1 pridno slovenski ućiti se, da so ga ravno sestre in sestrieme i psovale; „wiudischer r)ueu. Pis.
Doba	Število dijakov prvo zadnje leto leto	Namuoženje brez- 0. ozirno   1 ,a	
1862 — 1863	101 158	57	56.4
1863-1869	158     i 69	—89	—56.3
1862—1869	101 69	—32	— 32
Po ministerskem razglasu 12. septembra 1861 št. 8550/489 je občno znano, da je njih veliČastvo 4/9 taistega leta privolilo , da se v Kranji niža gimnazija ustanovi. Sredi oktobra t. 1. (ali šolsko leto 1862) se je odprla s prvim in drugim razredom. Konec leta sta razreda še štela 100 očitnih dijakov pa enega privatista. Vsi so bili Slovenci. Že drugo leto se od-pro vsi 4 razredi, ki so konec šolskoga leta (1863) še šteli 159 očitnih pa 2 neočitna učenca. Tadaj se je njihovo število bilo oziroma naraslo za 56.40/o. Od tega leta naprej pa so število dijakov tako hitro krči, da ne vemo, kaj bo. Od 1. 1863—1869 se je oziroma za toliko zmanjšalo, za kolikor je bilo poprej v enem enem lotu naraslo. V primeri z Ljubljansko in Novomeško gimnaziji se jo v enaki dobi ozirno za več skrčilo; tu mislim na dobo 1862 — 1869:
v Ljubljani   jo padlo za 10*8% v Novem mestu    „      „ 28°/0 v Kranji        „      „      „ 32% Kaj pa je temu krivo? Gimnazija, mesto jo gorenjemu Posavju gotovo juko  priležna.   V zemljepisnih razmerah ne najdemo vzrokov, naj so oziramo na oddaljenost raznih kraji v, na pota, na premet i. t. d.
Gotovo so nekteri vzroki, za Ljubljansko in Novomeško gimnazijo našteti, odvračali učence tudi kranjskej gimnaziji. Vendar tudi ti dostojno ne pojasnijo tako naglega prepada. Kazen teh vzrokov sta še dva posebna.
Ustanovitev in voditev je bila sprva izročena rokam, ki za tako važno nalogo niso niti v znanstvenem niti pedagogičnem oziru pripravne bilo, ko bi tu ne mislil tudi na sebičnost, ki je kranjsko gimnazijo le hotela za sredstvo rabiti, nekoliko dima okoli sebe nabrati in potem drugo važnejšo in mastnejšo službo dobiti. Vlada jo tudi bila uas!avila učitelja, 2 ki ju blizo drugodi ni rabiti mogla. Vsaj poslednja leta so to o čitno skazola.    * (I>i\ljo prih.)
Dopisi.
Is Celja 6. avgusta. [Izv. dop.] (Konec). Tako se je vsled Premruove skrbnosti zgodilo, da u a celjski gimnaziji že več let ni nobenega iz prašanega učitelja bilo, kteri bi slo venskoga jezika zmožen bil, ali v obče Slovenec bil, razan g. profesorja za veronauk ; za slovenščino pa ga ni izprašanega profesorja že od dabe g. Hafner-ja, kteri je že pred 4 ali 5 leti našo gimnazijo
zapustil.   Ali je ta gospod, kteri je več let slovenščino predaval, za ta predmet tudi izpitan bil,   ne vemo. G. Kermauner je 10 let v Černovici na gimnaziji bil, kjer je gotovo vse drugo pred prednašal, kakor slovenščino, in tedaj  uc   bo tudi  za ta predmet vajen,  ker je še komaj pol leta tukaj. Cela slovenščina je na naši gimnaziji  lo  norčija  „um den Louten Sand in die Augen iu streuen".   G. Premru tedaj  že  dolgo let s slovenščino dela,  kakor mu je ljubo.   Ker  so   vsi izprašani profesorji Nomci,  zato si on na račun  slovenščine dva učiteljska vajenca izprosi, s čemur mu je spet pomagano, ker dvo moči  pridobi,   kteri  ste  mu prav pokorni, in mu vse ovadite,  kaj  njegove ovčice  delajo , ker g. Premru-a vse zelo zanima, iu tudi več še, kakor celjski policiji, samo to ga nič ne skrbi,  ali se njegova rešitelja  slovenskega jezika  tudi za slovenščino kvalificirata , ali   ne,  če sta le Slovenca, da se obliki zadosti. Tako je tukaj „slovenski jezik v šole vpeljan," in vsakdo lahko presodi, koliko  učenci na koncu gimnazije znati morejo, ako uiso zasebno,  iz ljubezni do reči marljivi bili. Mi sicer g. Premru-a nočemo več spreobračati, ker naturam eipellas furca, tamen usque recurret," ali za stvari  voljo  se  nam jo   vredno  zdelo,  to omeniti, in više  kroge   na  naše  razmere   pozornu  napraviti, da bodo vedeli, zakaj Slovenci nismo zadovoljili. Tako pristranski jo g. Premru tudi v drugih rečeh, akoravno se on tega imena zelo brani. On n. pr. zabranjuje dijakom v čitalnico zahajati „kcr tam narodno-političoe časopise Citajo", iu ujim za voljo tega z izključenjem žuga ; tudi ne vidi  rad, ako z nekim  meščanom,  kteri je sicer pošten mož,  samo da je naroden, občujejo;  znano je tudi, da jo nekemu  profesorju,  kteremu on ni vreden črevljevih jermenov  razvezati,  prepovedal,  v časopise dopisovati,   akoravno je zdanji  šolski  nadzornik g. dr. VVretschko   nekdaj  na   Dunaj i   najneuramnejše članke proti Slovencem pisal ; drugi profesorji pa, kteri so od Premru-ove vrste, slobodno dijakom v šoli staro „Presse" ćitajo, in eden je zdaj v ustavo vernem  društvu pero-vodja, drugi celo predsednik, in oba slobodno z usnarji in črevljarji vred očitno Slovence napadata. Več grehov bode še se menda g. Premru sam spomnil,  ali  če ga 1. oktobra  prihodnjega Šolskega leta ne najdemo več na mestu, mu obljubimo, da mu odpustimo  vse znane in neznane grehe.
Iz Šmarja pri Jelšah, M. avg. [izv. dop.] (S love usko politiško društvo.) Tukaj se bo ustanovilo politiško- in narodno-gospodar sko društvo, kterega namen bo: Politiško in na rodno-gospodarsko omiko med slovenskim ljudstvom razširjati, ter narodno pravico in državljansko svobodo Slovencev z vsemi postavnimi pripomočki braniti. Ime temu društvu bo: „Naprej." Pravila so že vladi v potrjenje predložene. Mislili smo iz začetka čitalnico ustanoviti po izgledu drugih enakih društev. Pomislili pa smo, da je čitalnicam zabranjeno se v politiko vti-
oni dobi, ko je Maksimilijan bil rimski kralj in opravitelj notranje Avstrije. Prisežne formule se naslanja o na diplomatične podlage, in gotovo no bi se puščal v rabo naslov tedanjega najvišjega oblastnika Kranjske, ako mu bi no bil po pravici pristajal. Zraven .gospod kralja" imenuje še so „d e ž e 1 s k i v i-vod." O obliki „v i v o d" naj omeuim, da je to dialektično za: „vojvod". Oj-uj so sspremenja v v, to je u. Valvasor je še slišal praviti, da se znani les ne deleč od Kranja po nemškem : II o r z o g s f o r t po kranjskem veli: „U d e u b o r s c h t". Tudi tukaj je: v o d j i n so skrčilo v „u d e n".
Še na enega kralja bi se dalo misliti, in ta je : M a t. b i a s Corvinus, kterega jaz imam za „k r a-Ija Mat i jaza" naših narodnih pesem, ne pa kmečkega kralja M. Gubca. Ta je vladal od leta 1457— 1490, in je imel z rimsko-nemškim cesarjem Friderikom ljute boje. Drzni kralj M a ti j a ž je Štajersko v osmih letih desetkrat napadel. Radgono, Ptuj, Lip-nico in Fiirstenfeld jo s silo vzel. Friderik sklene leta 1478. z njim pomirje, iu mu obljubi 150,000 talentov, zraven pa še cesarevičino Kunegundo za nevesto. Oboje ni se držalo. Kuuegunda je bila deklica neskončne lepote in modrosti.   M a t h i a s Cor-
vinus zopet cesarja napade, ker ni mu plačal obljubljenih talentov, in ni dal obečano neveste. On vzeme Ptuj, Brežice, Lipnico, Brezje (Friesacb), Savo-denj (Gmiind), Vetnik (VVieting), vso lavantinsko dolino gor do Wasserberga v zilski dolini. Utegnilo je pri tej priložnosti tudi mesto Kranj pod njegovo oblast priti, in kralj Matijaž je utegnil postaviti v Kranju nov njemu udan magistrat, in od njega iskati prisego zvestobe. Leta 1486 1. junija je kralj Matijaž premagal Beč in je z nepopisljivo svečanostjo vzel v posestvo j cesarjev dvor. Leta 1487 (13. junija) se mu da po osemnajstmesečnem obsedovanji mesto \Viener Neustadt iu v pomirje 24. novembra 1488 sklcnenem prepusti mu cesar Friderik vso premagane dežele. 6. aprila 1490 umrje Mat h ias Corvinus od božjo kaplje udarjen v Beči. Poznatolji kranjsko zgodovine naj nam natanjše razložijo, v kteri meri so jo vlada kralja Matijaža raztezavala tudi črez Kranjsko. Saj deželni arhiv še niso moli snedli, in kranjski deželni odbor ima same prijatelje znanosti v svojem središči. Na resnobno znanstveuo delavnost so spravi, mladi naraščaj slovenski, kujanjo pusti filistrom ! V Ponikli 11. avgusta 1870.
Davorin Trstenjak.
kati, da imajo torej preveč omejen delokrog, na prosto ljudstvo  skoraj   nobonega vpljiva, in da zato čitalnice sploh hirajo ;   vso to nas je napotilo,  da smo so raje odločili za politiško društvo, ki je ob enem tudi lehko bralno društvo, naročivši si knjige in časnike, čitalnice imajo velike zasluge za razvoj narodne ideje, posebno tačas, ko se pol. društva niso  smela ustanovljati. Zdaj pa se povsod pol. društva ustanovljajo,  Nemci in naši nemškutai ji po mestih prav marljivo delajo v političnih društvih ;  čas je,  da tudi  mi Slovenci popustivši gole zabave in plese, se z  večo resnostjo  poprimemo pol. delovanja.   Poznam  dosti čitalnic, ktere lo težko shajajo zarad prevelikih stroških in ktere vendar na ljudstvo  malo   vpljiva imajo.   Ali bi no kazalo, da bi se take čitalnice raje spremenile v p o 1 i t i š k a društva?   Poprimili.o se pripomočkov,   ki jih nam ponuja društvena postava.  Za vsak okraj bi so moralo ustanoviti vsaj eno pol. društvo; za volitve bi taka organizacija bila neizmerne važnosti. Pazimo, da nas ne prehitijo naši nasprotniki.   —  Ker smo ga letos tabor odložili, pa mislimo naše pol. društvo z večo slovesnostjo odpreti, kakor hitro nam dojde vladno dovoljenje.
Iz Gorice, 12. avgusta. [Izv. dop.] Videli je še niste, ali slišali ste gotovo že večkrat o lisici, kako je pod latnikoni s zlatorumenim grozdjem l.oketovala in poželjivi gobček do njega stezalu; pa ko ga no more doseči, se jej hinavski gobec zagrizne in jezno zalaja : kaj, kaj, saj grozdje ni še zrelo, je še zeleno in kislo! Ne zlo drugače se vidi v Gorici nek lisjak , ki se je o zadnjih volitvah dvakrat pohotno spenjal po poslanstvu in ker mu je obakrat izpodletelo, kaže zdaj kisle obraze v ljubljanskih „Novicab." Ker ne more drugače, zbada in ščipa prav po hratovsko one, ki so bili srečnejši od njega - pa med zbadanjem in ščipanjem jih tudi sem ter tje tnalo poboža. No vemo, kako bi ga prav imenovali. Po obleki ne, ker je kaj eleganten, pa po zagriznenem in večkrat zarobljenem pisanji bi se prav lehko zovel — ako bi ranca „Domovina" še živela — : „Domovina-Bauer." Kdor ima polna usta slogo, naj no draži brez potrebe.
Kako se bo naš dež. zbor vedel glede pošiljanja poslancev na Dunaj, se ne more še določno soditi. Gotovo je, da bo večina za to, da se pošljejo. Sploh se govori, da jih pošlje tudi tržaški in isterski zbor. Spodnji Furlani z dr. Pajerjem vred nameravajo, baje. sprožiti nasvet, da so združi goriško-gradiščanska grofija s Trstom in Istro. Dr. Pajer je nek da svojim vo-lilcera revers v tem smislu podpisal. Tudi se govori, kar pa ni prav verjetno, da bodo spodnji Furlani od-sihmal Pontebansko nasproti Predelski železnici podpirali. Najbržo so pa o prvi in drugi nameri raztro-šene govorice le baubau, s kterim menijo Slovence o-plašiti, da bi so v svojem hrepenenji po Sloveniji ohladili. Po vsakem načinu bi bilo želeti, da bi dr. Pajer, ki se jo letos ozko zvezal s spodnjimi Lahi (namreč z Lahi v gradiščanskom delu naše grofije) ne prišel več v državni zbor.
Politični razgled.
„Wehr-Ztg." piše v 105. številki: „Ako vprašamo po Beustovih dejanjih, mora, kdor hoče resnico brez ovinkov povedati, odgovoriti: Njegova dela so: korupcije časnikarstva, razcepljenje države, raztrganje onih vezi, ki so do zdaj vkup držale neogersko dežele, uničenje konstitucijonalizma — pred vsem pa je on koristi avstrijske monarhije zuničljivo zanemaril v dobi, v kteri sc bodo njene osode morebiti odločilo za vso prihodnost." „\Yehr-Ztg.", kakor znano nirtra inspirirana, obeta dokazov za to veselilo — nov naš zaveznik po svoje!
Z bojišča se poroča o novem zelo krvavem boj: pri Metzu, v kteretn so bili zopet, kakor so kaže Prusi močnejši nego Francozi. Pruski kralj namreč telegrafi™ kraljici 16. tega meseca : „Vojska prve straže 7. kora je prijela umikajočega so sovražnika, kteri se je v bran postavil in zdatno podporo dobil iz trdnjave (Metz). Jako krvav boj se je začel, sovražnik (Francoz) je bil vržen  na vseh krajeh in poden
od vojnega mi-trjenje. Nas bo
do trdnjave. Ko so bili naši ranjenci spravljeni, umek-nila se je vojska nazaj v šatore. Veselje je bilo veliko." Tako poroča pruski kralj. Iz Pariza se od francoske strani o tej bitvi nič jasnega ne poroča. Ravno tistega dne se celo od tam telegrafira, da nod Metza ni ničesa znano." Samo popotniki — pravi se — poročajo, da se je 15. avg. čulo grmenje kanonov med Metzom in Verdunom , ter da so baje Prusi v bitvi izgubili 40.000 (?) mož. — V zakonodajnem telu poroča novi minister Palikao, ka so Prusi nehali francoski armadi pot nazaj prestrizati.
Iz vsega tega je razvidno, da se Prusi s strašno hitrostjo pomičojo proti sredi francoske dežele, ter da utegnejo po druzera potu prej v taborišče pri Chalons-u priti nego francoska vojska, ktera se umiče, najbrž pričakovaje pomoči, ktero jej hoče poslati minister Palikao.
Med tem ko ima Napoleonova armada nesrečo za nesrečo, ko Napoleonova zvezda pada pred pruskim orožjem , pripravlja se Napoleonu za hrbtom drug, za njega in njegovo rodovino nevarniši sovražuik
_ revolucija.   Že so  bili upori v Marseilli in po
drugih provincijalnih mestih ; a tudi v Parizu vre in v pariškem predmestji la Vilette se jo moral z orožjem upor udušiti. Republikanci tirjaje orožje, da rešijo domovino. Ako ga dobodo, rešili bodo domovino najprvo od Napoleona in potem od Prusov.
Francoska vlada je sklenila nemške koloniste iz Francoskega prognati. Severonemška jo odločila proti temu, da plača prognancem pot v domačijo in jih kolikor mogočo preskrbi. — Gotovo, da si je francoska vlada s tem brezobzirnim činom pri izobraženi Evropi mnogo škodila.
Italijanska vlada je zasačila baje slovečega republikanca Mazzini-ja ter ga zaprla. — Radoveden je svet, kaj bo storila ž njim, ker kaznovati tega priljubljenega agitatorja ne bode varno.
Italija zagotovlja v poslanskem zboru, da hoče ostati neutralna; vendar množi svojo vojsko, novi vojaki dveh rojstvenih let se imajo hitro sklicati. Vlada tirja dovoljenja, da sme na posodbo vzeti 40 milijonov.
Kazne stvari.
* (D r. L o v r o T o m a n.) Iz Dunaja se nam je 17. t. m. telegrafiralo: „Truplo ranjkega Tomana so denes oh 11. uri ponoči odpelje iz Liesinga, pride jutri ob 7. uri zvečer v Ljubljano. V petek se odpelje iz Ljubljano v Kamnjo gorico, kjer ga bodo ob 8. uri zvečer položili k večnemu pokoju."
* (Z ipavskega taborišča se nam je telegrafiralo : „Tabor sijajen, 28 zastav, 120 Sokolcev, 12.000 taborcev, vse točke soglasno sprejete, navdušenost splošna.
* (Novo imenovani prost 1 a v a n-t i n s k e) škofije prečest, gsp. Franc Z o r č i ć bode jutri 19. t. m. ob 8 zjutraj v stolni cerki mariborski slovesno inštaliran.
* (Literarne stvari.) Na Dunaji izhajajoči slovenski literarni Stritarjev list „Zvon" poroča: Dr. Kr. Miklošič je izdal to dni poseben odtisek spisa, branega v c. dunajski akademiji: „B e i t r ti g e zur Kenntniss d e r slavine h en Volkspo-esie: I. Dio Volksepik der Kroaten (Wien 1870. 5. 60)." Miklošič tu razglaša 30 starohrvatskih pesni, ktere je v rokopisih iz 16. in 17. stoletja našel. — Učeni naš rojak je na dunajskem useučilišči o slovanskem narodnem pesništvu tradiral obširneje, torej je pričakovati, da bode nadaljeval svoje spise. — „Vila ostrožinska." Pod tem imenom je zbral znani hervatski pesnik Og. UstjeŠinovič-Ostrožinski svoja dela v drugo izdanje in jih bodo izdal v knjigi obsežni kacih 18 pol. V dalmatinskem „Nar. Listu" vabi vse Jugoslovane na naročevanje. Naročnina iznaša 1 gld. ter se naj pošilja brž ko mogoče pisatelju (Wien, Alser-grund, Berggasse 4.) — Na hrvatskem narodnem gledališči so bode v nastajoči saisoni predstavljala   nova   hervatBka   opera   „Mislav",   ktero je
Izdate! j in vrednik Anton Toinilć.
skladal Ivan pl. Zaje. 'Libreto je napisal Fr. Markovič, dejnnje je vzeto iz hervatske zgodovine. Poseben odbor zgodovinarjev iu krasoslovcev jo imel določiti, kakove vnanje oblike predstavljanja odgovarjajo historiji in vkusu. — Zaje, kteri je zadnji čas jako rodoviten skladatelj na Hervatskera, dela žo na drugi operi „Ban Leget".
* (Za deželnega glavarja štirskega) je imenovan dr. Moric pl. KaiseitVld, znani „katastro-fenpolitikar", ki hoče svoje avstrijsko Rviničene pod-, plate otresti in vbežati v veliko Nemčijo. Tako časti in odlikuje sedanja vlada take avstrijske domoljube in krute sovražnika slovanstve. Pa še pravi, da hoče imeti mir in spravo z nami!
* (S k r a n j s k e n i ž e g i m n a z i j e.) V letošnjem programu mlade te gimnazije jo priobčil g. prof. Mih. Žolgar v dva oddelka razdeljen sestavek „o domači odgoji in njenem vpljivu na vspeh šolske mladine." Podučevalo je letos 5 rednih učiteljev in en suplent Vsega vkup je kranjsko gimnazijo obiskavalo 70 učencev, med temi 62 Slovencev, 7 Nemcev in 1 Lah. Več iz sporočila ni poročati, kajti g. vodja Krob je vse, kar je imel povedati, povedal ne prav na 3 osraerskih lističih. Kako jo bilo s slovenščino, o tem g. Krob modro molči. V pisavi imen ni bilo dosti skazati, vendar nahajamo hibe kakor: Wolbitseli. Lach, Schega in celo — Richteršič!
* (Notar dr. Herman M e r 11 i č) je dobil od pravosodnjega ministra dovoljenje , da se sme s svojim notarijatom preseliti iz Velikovca v Celovec. Velikovski Slovenci ne bodo obžalovali odhoda tega odpadnika. Da bi šli za njim vsi enake „vrednosti."
Poslano.
Gospodu J. L. Černy-mu,  1. tajniku glavnega zastopa banke „Slavije* v Ljubljani.
Cujem o nekem Vašem listu, v kterem Vi glavnemu voditeljstvu banke „Slavije" poročate o nekem telegramu, kterega sem baje jaz poslal v Ljubljauo in z njim naznanjal, da je glavno voditeljstvo meni vse opravko pri banki odvzelo. To je gola laž, s ktero ste morda hoteli Vi glavnemu voditeljstvu postroči, ali pa jo Vam nekdo r. njo hotel dobro postreči. Meni ni nič znanega o nikakoršnem telegramu, kterega bi bil jaz komu pošiljal v tej zadovi, kajti kaj tacega bi jaz nikomur poročati ne mogel, ker sem jaz sam 3. t. m. s pismom na g. glavnega tajnika zrušil vso vzezo z banko „Slavijo", a ne kakor Vi domnevate, banka z menoj. Zakaj sem to zvezo zrušil, bom v pripravnem času tudi priobčil.
Vam. gospod tajnik, pa priporočani nekoliko več pazljivosti pri izpolnjevanji Vašega urada, t. j. kader bote poročali v Prago o osebah.
V Pragi 13. avgusta 1870.
FrBnjo Tomšič, tehnik.
Dunajska bona IG. avgustaa.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   .   '<■> rt. 20 kr
5°/0 metalike z obresti v maji in nov.   — „ — „
Enotni drž. dolg v srebru    ....   64 „ 40 „
18(30 drž. posojilu.......90 „ — „
Akcije narod, banko......                           678 „ — „
Kreditno nkeijo........252 „ — m
London...........124 „ 75 „
Srebro...........128 „ 50 „
Napol...........                                                   9 „ 96 „
iimft»rn ir>T-im»liiiMri«iiWMMMiMrMMMiMWW
Cenejše kakor ura« « zlato,
pa lepše in elegantnejše jo od   prof. Rhein n iznajdoni žlahtni metal
Miieino™ zlato,
ktero
odi n o
samo   izdelajo   v fabrikali
T&&TO0VT FEITEMf A •
Iz tega novega metala, Rheinovo zlato imeuovanega , izdelani kinč nepotreben dela pravi kinč, ker ta novi fabrikat glede barve in oblike nič ne zaostaja za pravim, pri tem pa velja le Videl, kar se pri pravem kinči računi samo za njegovo izdelovanje. Se strokovnjake naš kinč lahko moti, tako natanko je ponarejen. (2)
Koravdnst kinu, oil pravega ne razločljiv, zapestnik in uhani f. 1.50, ovratni kinč f. 1.20, voća rešla koravd f. 8, velik zapastnik z uhani t. 2.50.
Granatov kinu: 1 zapestnik 50 kr., veći HO kr., uhani 50 kr., voči 80 kr
iJV* Cela garnitura iz liheinovega zlata, zapostnik, uhani I granatovim ali koravriastini kinčem, ali brez lega za basensko ceno 40 kr.
NajnovejSi kinči!
Moderno, lepo, ceno, kakor pravo zlato, nikdar no otemni, motljivo ponarejeno kamonje, krasena rmaile ! Zapustniki, fino po kr.: 40, G0, 80, f. 1. Uhani, fino po kr.: 50, 80, f.: 1.
„       najfineji po f. : 1.50, 2, 2.50. Cele garniture, zapestniki in uhani 80 kr., i'.:   1.20, 1,00,
iiajtiiii. f.: S, 2.50, tf, .'1.50, 4, 5. Narokvica, fino po kr. : 50, 80, f. 1 ; najfineji po f.. 1.50, 2, 2, 3.50.
°«rlJaJi najfineji po kr. 90, f, 1,20. 1.50. Medalijoni, fini  po kr. 20, 40,  60;   najfineji   no kr. 80, f. 1, 1.50.
Glavniki v. Rheinovim zlatom oplaticeni, kr. 80, f. 1, 1.50, 2, 8.
1'rstani s ponarejenim žlahtnim kamenjem, kr. 80, 40, 50, 60, 80, f. 1.
Urne verige, krasne, za gospode  kratke, kr. 50, 80, f, 1, 1.50, 2.
Urne vrige, take, za gospe, f. 1.90,
„      „      dolge, venecjanBkcga lica, f. 1.40, 1.80, 2.
Naprsno igle za gospode, kr. 2 0, 40, 00, 80. Predsrajčne gumbe kr. 10, 16, 20, 30. Zapestriiške gumbe, kr. 20, 30, 40, 60, 80. Zavratniške gumbe, kr. 5, 10.
Cele garnituro gumb, jako fino, elegantno, kr. 50, 80, f. J. MaloBti za k uri, krasno sestavljeno, kr. 68, 80, f. 1. SUP" Hiegorjevi prstani, pravo srebro, emajlirano in dobro pozlačeno z udolbljenim napisom: .,Ne dojme se!" .potem „Sokolski11 prstani, ravno tako z vpisom: „Na z dar!" Bamo f. 1.
13 lot. punc. srebrna urna veriga, V ogni pozlačena, kratka,
3 f, 50 kr., 4 f., dolga f. 6, 7. 18 lotni sreberni medalijoni, v ognji pozlaćeni, punsirani,
f. 2.50, S.
JJbJT" Vedno   dušoe   kino,   iz indijskega zelišča, ki vedno  obrani svoj  naravni kinč in je vsakako neprecenljiv in obče priljubljen.   Ako dama i njim stopi v sobo, napolni jo vso z vonjavo. Zapestnik 50 kr. do f. 1, 1.20., 1.50. Uhani, 80 kr. do f. !, 1.20, 1.50. Ogrljaj, kr. G0, 80 do i'. 1, 1.50, 2, 2.50. Narokvica, kr. 4(<, 60, 80 do f. I, 1.50.
&**£T~ Tudi malo premožen človek lahko je s sreber-ninet Najlepše, najprikladnejSe darilo in vae garantiramo.
EN oži  in  vilice   iz kineskoga  srebra, angleška w i 90 kr., žlica 60 kr., žličica .10 kr.
E t u i s G n o ž i, G vilicami i n 6 žl i c a m i, izborno, krasno darilo samo t'. 12! !
Izkljtičljiva last in zaloga slovanske kupčijske hiše
na Dunaji,   verl&ngerte  Kiirntnerstrasse, Nr. 57, Kiirntnerring Nr. 2.
K |» i 1e f» t i r m i k s* e (božjast)
pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. KIIHbcIi v llcroliiiti,
zdaj : Louisenstrasse 40. — Ozdravil jih jo že nad sto. (33)
Tiskar Uduard Jantle
Imetniki: Dr. Jote Voanjak In drugI.