List izhaja vsak petek
in velja a poštnino vreti in v fiorici (lomu poslan: /a celo leto 3 gole]., za pol leta 1 golti. 50 s., za četrt leta HO sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva rGorica‘ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 0 sold. pri knjigarjit Sobarju na Travniku.
GLAS
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljuo pošiljajo op ravniku in sov redniku Antonu Laknerju, v magistrat-ni ulici (Contrada del Municipio), h. št. 38. Vse pošiljatve naj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, H sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Résna in zadnja beseda -našim volilcem.
Ozrimo se pred odločilnim hipom še enkrat na ono polje, ki nas posebno sedaj mora, da obračamo na nje vso našo pazljivost; ozrimo se na politično polje. Delali smo na njem vže dolgo ; napenjali smo naše moči v sladki nadi, da se nam izpolnijo naše želje. Volitve volilnih mož so povsod vže končane, rajde so skoro pripravljene, da udarijo zadnji mah. Upamo, da nam pokaže odločilni zadnji trenutek svojo jasno, prijazno stran, in da bodo goriški Slovenci po svojih volilnih možeh dejanski čestili čestitljevo, starodavno geslo, ki je nam draga dedščina od naših prednikov in ljub spomin na naše očake. Bodimo pa vendar previdni in vedno na straži, kajti hudobna prekanjenost naših nasprotnikov znala hi nam v zadnjem trenutku veliko škodovati.
Volilni možje! Vel j A, da Vam sedaj, dokler je še čas, odkrijemo tatinsko zvitost, ki tiči v možganih naših nasprotnikov, in da Vas opozorimo, da se varujete toče, ki bi se znala usuti iz liberalno-slovenske vreče na Vas in Vaše prepričanje. Nij namreč dovolj, da so naši vulgarni liberalci cel čas na ostudni način rogovili, od kar so se premišljeno odtrgali in združili v novo stranko; nij dovolj, da j£in nij bila in jim nij sveta niti stvar, niti oseba ; nij dovolj, da se je vsled našega domačega prepira,
ki je sinček samo in edino le goriške „Soče" in njenih privržencev, prevrgla časni-ška dostojnost njena, kakor sploh liberalnih Slovencev, v gromadno goro surovosti ih robate nedostojnosti, — nesramnost naših nasprotnikov Vam bo najbrže 15. oktobra zopet pogrevala pa v oči metala zlobno iz-mišljavo svojih možgan, izmišljavo, da Slovenci nijmamo kaj konservirati, ali ohranjevati, torej, da je vsa naša konservativna in tako tudi avstrijska pravna stranka, kateri smo se pridružili, goli humbug, sama neumnost. Njih zlobnost bo sfrčala celò na oni klin svoje liberalne lestvi, da bo trdila, kakor se je to vže godilo, da naša stranka ima v svojem programu le srednjoveške težnje, da sanjari le o desetini, o tlaki, o absolutizmu in despotizmu, da namerava kmeta ukleniti v žalostni jarem živinsko suž-nosti. „ Calumili a re fortiter, aliquid seniper haerebit", po naše: obrekuj le krepko* nekaj bo vedno obviselo" — takò si mislijo oni.
Pravijo, da nijmamo Slovenci kaj o-hranjevati. Ločimo te Slovence! Vulgarno-liberalni Slovenci (liberalci po kopitu nemških centralistov) gotovo nijmajo kaj ohranjevati, nasprotno pa imajo veliko, kar bi radi podrli. Kajti še razsipava katoliška cerkev svoje blagodejne žarke po celem svetu. Še sedi v Rimu na Petrovem stolu Kristov namestnik, Pij IX. Še stojé zidovi naših svetišč, katere nam je pobožna roka naših hrabrih očakov v naš časni in večni
blagor sezidala. Še žive duhovni, pogumni voditelji ljudstev; še vedno branijo s krepko roko in ognjeno besedo pravice sv. cerkve kljub vsemu nasilstvu nasprotne fizično mogočne liberalne moči. Še se oznanuje božja beseda na prižnici; še tekajo verne ovčice k studencu, kjer si zajemajo raznih zdravil za bolno dušo, zdravih mislij, zdravih načel, kj«*r si utrjujo svoj značaj; še se poročajo pri nas ljudje, kakor ljudje, a ne, kakor živina. Še sledi verno ljudstvo glasu svojih voditeljev in ne zmeni se po večeni za ono kramarijo. katera se mu podaja in vsiluje s pretvezo nove časovne dobe, ki zahteva svobodnih načel, vse to še, liberalci, vse to se še nahaja ! To Vas peče, to Vam ne da mirri; zarad tega pikate in sikate strup svoje zlobe; radi bi vse to prečrtali in z orjaško močjo zagnali v pre-klenske tmine ; pa nij Vam mogoče, — bine illae lacrimae ; zarad tega upijete, kot stekli od same jeze, da nijmamo Slovenci kaj ohranjevati, kaj konservirati ! !
A mi verni svobodomiselni Slovenci, mi spoštujemo, kar smo ravno navedli; to so med drugim členi naše ^vere" ; to hočemo ohraniti; napenjati hočemo vse moči, nategovati vse žile, da se to zgodi. Visoko hočemo dvigati našo zastavo z geslom: „Vse za vero in dour ! Vse za naš dragi dom na zdravem temelju, na katoliško-krščanski podlagi : vse za naše verno ljudstvo, katero hočemo, kolikor mogoče, srečno storiti, na svobodni podlagi
Siromaštvo.
(Dalje.)
Pri Hebrejskem ljudstvu se je siromaku bolje godilo; ubogi Izraelec ni bil bogatinu suženj, on je bil isto tako Abrahamov sin, kakor bogatin, in je bil deležen vseh obljub Božjih. Imel je saboto in vse druge praznike tako, kakor bogatini; postava je skrbela za dolžnika, da ga upniki niso mogli popolnoma potlačiti in uničiti ; da so ubožčeki imeli o žetvi tudi svoj del. K vsemu temu pristavimo še to, da so bili Hebrejci z malim zadovoljni, in da so imeli dokaj rodovitno zemljo: tedaj naj so se Izraelci še bolj množili, oni so doma ostati in se pošteno rediti zamogli.
Staremu v deželi ostalemu Izraelcu je dandanašnji Mohamedanec v več ozirih podoben. Naj nizi in naj ubožniši Moslem je ponosen in vesel, da je mumin t. j včren. Mladi Kabil n. p. v Džurdževi si z delom prisluži, kar mu je treba, da si postavi borno bajtico, sadi fige, seje ječmen se oženi, množi število vernih, živi se pičlo
s svojo družino, in nikoli ne toži, da ima premalo, on se veseli gromenja, bliskanja in potresa, ker spoznava v vsem tem moč svojega boga, in pričakuje za se ' in za svoje otroke večno rajsko veselje ; njegova vera mu pomagù. vse nadloge tega življenja potrpežljivo prenašati, in mu sveti na temni poti pozemeljskega potovanja.
Kristjanska vera ima poseben ozir na siromaštvo, kot dedično nadlogo človeškega rodu: „ubogim se evangelij oziuniuje*. Od ene strani mu vera pravi in ga opominja, da si je sam kriv svoje reve, da je kazni vreden, da mora človek v tem pozemelj-skem življenji skušnje prestajati, in da dobi svoje obilno plačilo, a ko to skušnjo srečno prestane; od druge strani pa ga za gotovi ja, da je otrok Božji, ter mu ponuja izdatna sredstva, da se more v krepostnem življenji udržati in mu obeta večno srečo v nebesih; zraven tega spominja premožne kristjane, da je siromak njih brat, kteremu imajo pomagati : in tako okrepča ubozega človeka ne samo milodar, ampak še veliko več pomilovanje bogatina, njegova bratovska ljubezen, in tako se spremeni siromaštvo, kakor vsaka druga nadloga pravemu kristjanu v izvir guado,
v sredstvo popolnosti.
Zato je cerkev od svojega prvega začetka skrb za uboge sebi prilastila, in je zauje skrbela, kolikor ji je bilo, glede na razne socijalne razmere, le mogoče. V naj starejših časih je milodare nabirala in med uboge delila, sužnje odkupovala, in medsebno djausko ljubezen gojila in pospeševala. Pozneje je cerkev pridobila veliko premožeuja; od tega premoženja se je jemalo, kar je bilo potrebno za službo Božjo, za zidanje cerkve in cerkvenih su-hot; od tega premoženja se je skrbelo za uboge. Cerkveno premoženje je bilo ob enem tudi premoženje ubogih, in nobeden ne more reči, da ni skrbela cerkev za uboge, ki je toliko človekoljubnih ustanov naredila v blagor siromakov. Cerkev je tudi z blagim svojini uplivom na verne to dosegla, da je mnogo ustanov v blagor ubogih po-vstalo, namreč, sironiašniee, bolnišnice, oskrbnišuiee za bolehaste in stare ljudi, itd. ustanove usmiljenih bratov, usmiljenih sester, itd. tako da še sedanji čas dobroto vernih prednikov vživa, in bi gotovo veliko slabši bili sedanji časi, da ne bi bilo več takih ustanov iz prešlih časov.
(Dalje p'ih.)
ia je združiti v eno celoto, v euo telò, v zediujeno Slovenijo, kar se nasi konservativni stranki, ki hodi naravno pot, prej posreči, kakor našim »šturmoveeiu*, ki čez plotove skačejo.
Pèrnio /ki tlake, nočemo desoline uve-sli, tuli ne despotizma, kakor trdijo nasprotniki. To je njih grohianski /oz ; le oni so zmožni kaj laceija med svet zatrobiti.
Kak pa je program naših nasprotnikov ? Štulijo se, da nijmamo Slovenci, ali bolje, da nijmajo vulgarno-liberalni Slovenci kaj ohranjevati. Pač pa jih navdaja vedno neka tolovajska sila, vsled katere bi le rušili in podirali »iz cele duše, iz vseh svojih močij*. Se ve, da lažejo seiutertje prav debelo, da spoštujejo vero, ker to mora biti »ad fucum faciendum*. In sploh kaj sene stori za svoj lastni Jaz4* ? ! Znana ho morda našim čitateljem ona čudna žival, ple-zavec kameleon, ki ima to čudno lastnost, da barve po voljno spreminja. Našim liberalcem mora biti dobro znana, kajti do pičice jo posnemajo. Kakor ramo nanese, tako stegujejo svoje rogò. Pa naj se nam odkrijejo popolnoma, tako, "da bodemo videli v njih drob, kakor v kolesje žepne ure, da bodemo pretipali jim srce in obisti, — in Bogme našo čast in poštenje zastavimo, da bodo vsi oni, ki jih sedaj v nebò povzdignjó, kar mahoma postali iz Pavlov Savli, iz krotkih ovčic gladni volkovi! To bi učinil pogled v njih pravo notranjost !
i
Da so pa naši vulgarni liberalci taki premišljeno hudobni vetenjaki, to nam kažejo dejanja dovolj. Poglejmo na Kranjsko. Možje, ki bobnajo po deželi na vse prete-ge, ki trosijo okolo ostudno laž in obrekovanje s pomočjo kmečkega lističa »Sl. Tednika 44, lističa, v katerega izlivajo slovenski svobodnjaci cvet svojih liberaluških lastnostij ne glede na resnico in na kakovosti sredstev, katerih se poslužujč, prav isti možje nosijo okolo istih ljudij polne žepe molitvenih knjižic seboj, češ, da so oni živi svetniki, ki skrbč tudi in posebno za dušno blagost ljudij. Sepulcra dealbata! Pobeljeni grobovi! Za oči prijazen pogled, a za nos ostuden smrad ! Od zunaj svetniki, a od znotraj h........! Liberalec je li-
beralcu podoben, kakor jajce jajcu. Kar delajo na Kranjskem, to isto se zna ponoviti •na Goriškem *). Tudi Vas, volilni možje bodo 15. oktobra motili, priduševali se in rotili; hlinili se Vam in plazili okolo Vas — gladni volkovi v ovčji obleki! Mogoče celò, da bodo tako nesramni, takó perfidili, da bodo duhovščino, katero bi radi izpih-nili iz zemeljskega površja, povzdigovali v deveto nebò, da le dobó kak glas za svojega junaka-odpadnika.
A vi, volilni možje, stojte trdno, nepremakljivo; Vaše prepričanje naj Vam bode čez vse; ne dajte se premotiti, kajti potem, ko bi bil nasprotnik izvoljen, ko bi vže sedel v dunajski lesenjači in z nemškimi centralisti udrihal po onem, kar je versko-narodnemu Slovencu najsvetejše, potem bi
*) In ponavlja se že! Med raznovrstno bobnanje prištevajo tudi to, da pisarijo na deželo in da doticnike pridušajo, naj jim bodo zvesti pomagači, da posadé dr. protestanta na kol. l'a ko bi vedeli, in videli, kake „o-braze je rezal“ neki župan v gorički okolici, ko je prejel takovi 1 3t — — — — ! i
bilo vse kesanje zastonj, kakor je zastonj in brezpotrebno po toči zvoniti !
»Bratje mi stojimo trdno, kakor zidi grada44 ! Mi stojimo trdno za našega kandidata, za dr. Tonklija. Te besede naj Vas spremljajo k volitvi, one naj Vas varujo zalezovauja od strani naših nasprotnikov!!
»Kaplani*, to je za vas!
»Ne bod’rno šalobarde44 ! pravi naš pesnik. »Ne bodTe šalobarde* ! kriče naši mladi. »Fanatični kaplani in vikarji, — ne bod’te šalobarde* ! — glasi se iz naših blatovskih, kugo med poštenim nepokvarjenim slovenskim ljudstvom razširjajočih listov »Sl. N.*-a pa vredne hčerke njegove goriške »Soče.44 »Slovensko ljudstvo! Zdrami se iz trdega, mračnjaškega spanja, vrzi versko halo in kar k njej spada od sebe kot zastarelo šaro v srednjoveški koš bigotizma, in stopi z nami, napredlijaci in osrečevaici 19. stoletja, v veličastno poslopje omike in svobode ! Živela omika in svoboda, svoboda in omika!-----------Pa vendar, pač,
vera je vendar le potrebna, vera mora biti; in kedo jo kali? — mi gotovo ne*! — takó le bobnajo naši mladi. Pa njih modrost je veliko veča ; s pomočjo liberalne logike tako le nadaljujejo: » Fanatični kaplani in vikarji] slecite Vas fanatizem, Vaso slepo strast ; opravljajte mirno Vas posel, živite in delujte za Vaš sveti, vzvišeni poklic, oznanujtc ljubezen, — a vse drugo bodi naša skrb. Vi opravljajte Vaš posel, mi pa naš; pa, počakajte, da odkritosrčno govorimo, nek pogoj Vam moramo na vsak način na vrat obesiti, in ta je: »Opravljajte Vaš posel le toliko, kolikor Vam naša milost dovoli; v naše zadeve, v politiko, katera je nota, bene, naš monopol, ne smete se nikakor vtikati, pač pa mi v Vaše, se ve da, to vže ! In kolikor mogoče »stopajte* za nami, »mislite in pisarite* po naše, po naše »govorite44 in »molčite*! i. t. d.* In človek ne bi vzdihnil s Preširnom. »0 zlati vek zdaj — kmetom našim — pride* !! To tedaj je ona svoboda, katero ponujate nam in našemu revnemu ljudstvu?!
»Ti »kaplan44 ti, pravijo ti svetohlinci v ovčji obleki, zunanji verci, kedar ne gre vže drugače, v resnici pa kosmati neverci, ti »kaplan44 drži se na prižnici kot »božji volek44 popolnoma v tvojem krogu, še celo o papežu in njegovem žalostnem stanji ne smeš še ziniti ne, kajti on nij jetnik, saj ima 20.000 sob v Vatikanu na razpolaganje; nij treba tudi, da se zanj pobirajo mili darovi, kajti imel je na ponudbo od italijanskega kralja toliko in toliko miljo-nov frankov, pač pa znaš »kaplan* ziniti kako podučljivo za kmeta, če treba kako gospodarstveno, n. pr. à-la Preširen : »Kak prideluje se krompir najbolji, kakó odpravljajo se ovcam garje, preganjajo ušivim glavam gnjide* itd. — na prižnici veš! In če greš, »kaplan*, okolo kmetovo času bire, pazi dobro, da si na frak napišeš z debelimi črkami namen, zarad katerega si prišel, ali pa, da si na nos obesiš tablico z napisom, kajti proti kmetu ne smeš niti ust odpreti, ker vsaka beseda bi bila agitacija, katera je izključljivo naša stvar*. Drago slovensko ljudstvo ! Glej to je zopet ■
cvetka liberalne svobode, ki nam jo oni novinci ponujajo !
Pa kaj, to še ni toliko. Ko izvejo, da je kak »kaplan* pri priložnosti kmete po-dučeval in jih svaril, da se morajo varovati ljudij, ki nimajo ne Boga ne vesti, ki trosijo iz svoje polne vreče okužena, brezverska načela med svet, in ki zarad tega pristavljajo, in to po svojej dolžnosti katero jim njih sveti, vzvišeni poklic naklada, da nij varno takih »gladilih volkov* kot zastopnike si izbirati, — onda lop po njem z mogočno batino omikanega, svobodnega, liberalnega orožja, in da se udarec prav prileže, morajo usta še posebno svojo dolžnost storiti. Pgine naj far, pijanec, kvarta-lec itd. — takó govoró škripajoče čeljusti ! Preljuba omika, »precartana* svoboda — oj kje si doma??!
In vendar je uprašanje o papežu, ki je vidni Kristov namestuik na zemlji, točka, ki se takó rekoč bistveno zajeda v značaj katoliške vere! In kat. duhovnik, ali kakor se Vam liberalci zljubi, »kaplan* naj bi s tem molčal?! Prav takó je tudi drugo uprašanje gledó volitev tako, da ne more nikedo, naj manj pa kat. duhovnik rok križem držati in ipežati, da se ta in ta, ki diši in smrdi od nog do glave posebno gledé nekaterih uprašanj po ostudnem bis-markizmu, katoliškemu ljudstvu kot zastopnik uriva! Pa »kaplan* bi moral, ko bi hotel se ozirati na komando Vaše bolne glave, na vse to molčati, molčati v cerkvi, molčati v hiši in izven hiše, in zveličavna vera, za katero so naši očaci toliko žrtova-li, tolikokrat gledali grozoviti smrti v obraz, vera le hajdi, od koder si prišla; naj te le veter raznese in burja razpiha!
In vendar si upajo taki svetohlinci, ki sicer, kadar nij drugače vendar zagotov-Ijajo, da je vera potrebna in ki se pridušajo, da je oni ne kratijo, visoko dvigati svojo zastavo, na kateri visó liberalce pa njih dejanja sramotilne besede: »Vse za omiko in švobodo* ! besede, ki nas spominjajo na svetopisemski izrek; »Vos ex patre diaboli estis.* ! !
Lepa svoboda taka, svoboda za Vas! Lepa tudi Vaša omika, za katero Vaih iz celega srca čestitamo! A na obraz Vam povemo, da politika nij Vaš monopol; ne verjamemo Vam, dokler nam tega takó »ra-gumentno* ne zatrobite v glavo, da lahko z roko za resnico zgrabimo.
Dopisi.
Iz Siseka, 4. oktobra. — (Letina. — Goveja kugo. — Kolera. — Obešeni hajduki — Ban Mazuranič.)
Že davno Vam nisem nič pisal, toda oprostite ; časa nisem imel, gradiva tudi ne ravno veliko. Začnimo danes s tukajšnjo letino. Pšenice in ječmena nismo skoro nič pridelali, tudi turšice bomo po malem imeli. Hrvaška zemlja jej je sicer prav ugodna, ali huda suša (tri cele mesece nismo imeli dežja) jej ni dala rasti. Letina bo toraj sploh slaba.
Sliv pa smo imeli obilno. Iz njih kuha Hrvat rakijo (žganje, slivovico). Ta žganjica je tukajšnjim ljudem tako priljubljena pijača, da je kaj. Dokler jo imajo,
jej ne dajo pokoja: od ranega jutra do pozne noči si grlo ž njo močijo ; kedar jim poteče pa stradajo, da se jim pajčevina po želodcu dela. Kedar jo kuhajo, imajo v pravem pomenu besede »likof". Tako jo srkajo, da časih pri kotlih zaspijo. 25. septembra je Hrvat od kotla domov gredé lulo (fajfo) pri lesenem hlevu zažigal. Ker je bil od pijače precej omamljen, vrgel je Še tlečo žveplenico skoz špranjo na seno. Nastal je velik ogenj, in da ni bilo si-sačkih gasilcev, zgorela bi bila cela vas. Le spretnosti in hitrosti na pomoč prišlih se imamo zahvaliti, da je le sedem hiš pogorelo.
Vrh slabe letine imamo pa še druge nadloge. Goveja kuga nam je rep za repom iz hlevov pobrala. Tudi brez kolere ni bilo. Po nekterih krajih je tako razsajala, da so ljudje hiše zaklepali in v gojz-dih pod milim nebom prebivali. Najbolj je razsajala v posavskih krajih.
Iz Doruvara v Slavoniji nam pišejo, da so tam te dni sedem hajdukov obesili.
Pri lovu na nje je ednajst žandar-mov obležalo.
Od kar je poštenjak Mažuranič ban, dihamo prosteje. Nadejamo se, da pridemo zopet do toliko potrebnega miru.
\ eseli nas posebno to, da je vendar enkrat plebejec na banskem stolu, pa plebejec, ki ima vitežko, plemenito sreč. Da ste mi zdravi !
Od SV. Tilha, <9. oktobra. — Prosim malo prostora v Vašem poštenem listu. Znano je, da „S1. N." če le more, vrlo po duhovščini udriha. Zadnje dni mu je dobro došla novica, da je 41 duhovnikov na Kranjskem prosilo za Judeže ve solde" in tiste tudi dobilo „za korektno (t. j. ustavoverno) državljansko obnašanje", kakor pravi v svoji 227. št. Uprašali bi radi capo-liberalnega slovenskega tagblatarja, kedo je bolj usta-vercem podoben, slovenska konservativna, če hočete klerikalna, stranka, ali pa liberalni »fulloni" Vošnjak — Zarnik — Jurčič et consortes ; saj faktov nij mogoče tajiti, faktov, da se liberalci slovenske in nemške krvi kar je nekaj časa na vse mogočne viže »objemčkajo in ljubimčkajo." Pa dalje Narodova nezmotljivost je razsodila na nedolžnem popirji: »Gotovo so največ tisti med izvoljenimi, ki so največi fanatiki in agitatorji proti nam". Oho gospoda! Počkajte malo. Vi pa goriška »Soča", Vaša hčerka, — to je vse en vrag! In čuj svet ! Oni č. gospod, ki se je o priložnosti blamaž (?!) klerikalcev na Krasu v Komnu in v Velikemdolu domov gredé peljal na sori » Junak"-ovega vozil, oni č. gospod, katerega bi lahko imenovali Caheja N. 2, ali pa Cahejevo desno roko, isti gospod, ki opravlja na sramoto duhovščini za »Sočino" brezversko mavho vohunski posel, isti gospod, da »baš" isti, je dobil za svoje »korektno (t. j. ustavoverno) državljansko obnašanje" (»Narode", »Soča" — za kaj druzega pa?) iz milostljive Stremayr-jeve roke 80 popirnantih gro-šev, groš po 100 soldov. In dotičnik je kuhan in pečen Sočan, Cahejeva desna roka, liberalec! Tedaj je liberalec pa »korektno (t. j ustavoverno) državljansko ob-
našanje"— unum idemque, »všecko jedno"!!
„Fajn" argument to, ob enem pa tudi krepka zaušnica! Prosit! Dotičnega č. g. pa obžalujemo, da nij tako kmalu sv. Tilha, da bi zopet prišel malo okolo »po-šnufat" sedaj, ko ima sad svojega liberalnega t. j. ustavovernega državljanskega
obnašanja v žepu, če ga nij vže za......
Pa z Bogom za danes!
Ogled.
Avstrija. Volitve ! Oh, da bi jih bilo že konec! Človek je že sit te morske kače,' ki se že mesece vije po časnikih. — Kar se tičč nemških »starih" in »mladih", kaže se zdaj, da tudi nemški »mladi" široko-ustneži, kakor neki drugi »mladi" — tam na Kitajskem. Kokodakanja je bilo dokaj, ali jajc bo menda malo ; — kajti, ako nas vsa znamenja ne motijo, ostane »za ta pot" zmaga še »starim" nstavovercera* — s »čistimi" in »nečistimi rokami". Tudi nekteri »kracharji" pridejo v novi zbor. Da bi le tudi tam kak »krach" nastal, pa srečen za opposicijo. — Opposicijski (federalni) poslanci bodo imeli 2. nov. t. 1. pogovore na Dunaji o tem, ali imajo iti v drž. zbor ali ne. »Vatmdand" je imel uni dan neke krasne sestavke v tej zadevi ; dokazoval je, da to ni bistvena reč, iti v zbor, ali ne iti ; bistveno da je le to, da so vsi odlomi’’ opposicijski edini v glavnih načelih, da zanikujejo sedanjo ustavo; sicer pa da je način borbe zoper njo lahko različen. V zboru ali zunaj zbora boriti se, je v bistvenem oziru vse eno, samo taktika je različna. — Te dni je bil poljski knez Čartoriski v Ljubljani in je naše »mlade" in »stare" napravljal, da bi sli v zbor. »Mladi" — pravijo' ustavoverni listi — so mu koj priterdili, da pojdejo; dr. Costa pa da ni nič odločenega rekel, kar je tudi verjetno, ker naj brž čaka sklepov federalistovske konferencije 2. nov. — Razlag je — zdaj še le — sprejel kandidaturo na Notranjskem. Nočemo »obrekovati" gosp. dr. Razlaga, ali sanjalo se nam je, kakor da bi se hotel v Ljubljani, kjer so ga tudi kandidovali, navlašč umakniti Scliaffer-ju. Sicer pa ne moremo razumeti, kako mora »Narod" moža s takim »nič v sebi imajočim" programom, kakor je bil te dni Razlagov v »Nar.", za svojega kandidata razglasiti. Potem, ko so »Narodovci" že davno ves smodnik po-streljali, prišli so zdaj ad »ultimas ratio-nes" — do poslednjih razlogov, do petrolj-skih bomb. Dr. Tine je uni pot dr. Blei-weisa — prav za prav samega sebe — ocmokal, zdaj pa je šol »Narod" v nemški Frankfurt po orožje zoper Tine - tovega protikandidata, dr. Costa-o. Le dajte, — še parvdni imate čas! — Še nekaj moramo o Cartoriski-em omeniti. Govori se, da se snuje zopet nek »Ausgleich" s Poljaki na ustavoverni podlagi, in Čartor. da ga posreduje; za to da sili opposicijo v drž. zbor. Poljakom na ljubo bi se imelo namreč celò sedanje ministerstvo umakniti Herbstovcem. Čakajmo; znabiti doživimo še kako komedijo. — Judovski listi trdijo, da so se v Galiciji volitve volilnih mož izšle v ustavovernem zmislu, da so se nam-
reč Rusini združili z Židovi in da Poljake to skrbi.
Vnanje države. Na Francosko gleda vsa Evropa. Grof Chambord je poslal ni davno nekemu svojemu privržencu, poslancu narodn. zbora, pismo, v kterem izreka za laž in obrekovanje vse, kar zviti republikanci in njihovi časniki o njegovih namenih, ko bi kralj postal, čenčajo, da namerava namreč oživiti nekdanje predpravice plemstva in duhovščine i. dr. r. Od drugo strani delajo monarhisti neprenehoma in dosledno na to, da se drugi mesec ustanovi in razglasi monarhija — kraljestvo pod Henrikom V. Republikanci pa tudi ne spijo; marveč so zdaj še celò modrejše a-gitovati začeli. Namesti Gambetta-e prejel je za vodni zvonec stari Thiers, oče »konservativne" republike.— Še druga reč zdaj na Francoskem vseh oči ne se vlači. To je glasovita Bazaine-ova pravda. Bazaine je bil eden naj slavniših Napoleonovih generalov in 1. 1870 poveljnik enega naj iiuenitniših armadnih oddelkov. Že med vojsko in pozneje zmeraj se je sumilo, da pri B-nu ni vse, kakor bi moralo biti; in tako je prišlo lani do preiskave proti njemu; 18 mesecev je v preiskovalnem zaporu. Očita se mu. da ni pri Forbachu prišel na pomoč generalu Frossard-u, kar bi bil lahko storil. Naj veča njegova pregreha pa je bila ta, da, ko je bil z jedemato armade v Metz-u zaprt, ni skušal tako krepko, kakor bi bil neki lahko storil, ob-legovalce predreti iu zediniti se z drugimi francoskimi oddelki ; da si je dobro vse vedel, kaj se zunaj trdnjave godi, ker je bil tudi v zvezi s cesarico Evgenijo. Sumilo se je že takrat, da se ž njo in z zmagaluimi Prusi tajno porazumeva, da bi se tedanja zasilna republika uničila in se posadil na tron mladi Napoleon IV. pod varstvom matere Eugenije, ali pa celò njegovem (Bazaine-vem). Pravda sedanja so vrši v slavnem gradu Triànon-u blizo Versala. Dotični komisiji predseduje (Orleanski) kraljevič Aumale-ski (kot narodn. zbora poslanec). Začela se je obravnava z * Bazaine-om 6. t. m. in bo trajala več tednov. Za priče so povabljeni med mnogimi druzimi naj imenitniki Napoleonovi ge-* nerali Lebeuf, Frossard, Bourbaki, Chaii-garnier i. d. — Bazaine je že od Mehiké sem (od 1. 1866) razvpit
Nemčija. Borba proti kat. cerkvi je na Pruskem vedno določniša. Poznanjski nadškof Ledohovski je povabljen pred kriminalno sodnijo, ker je nekemu duhovniku (zasluženo) izobčenje zažugal !
V Svojci pa so gg. republikanci še radikalniši, nego Bismarkovci. T okrajih gora Jura so se duhovni potegnili za svojega škofa Lachat-a, ki ga je svetna oblast odstavila, ter jih je 69 podpisalo protest proti vladnemu nasilstvu. Zdaj hoče vlada vse tiste duhovnike ob službo dejati, ako v 14 dneh svojega podpisa ne prekličejo! Pri Hotentotih je več pravice in svobode, ko v svobodni Svajci.
Na Spanjskem so vstajuiki-komunardi Kartageno zapustili. (— Kam so pa šli ? gospod telegraf!) — Karlisti zbirajo vse svoje moči na enem mestu; njihovi madridski nasprotniki neki tudi. Dolga je tudi ta spanj ska mulica.
Domače novico.
(— Obiskovanje. —) Nadškof videmski iu škof portogruarski (Concordia) sta bila prišla v sredo obiskat našega prevzviš. nadškofa.
(Duh. spremembe.) Četrfcoletnik in sem. duhoven č. g. Anton Terpin gre za kaplana v Šempas.
Razne vesti.
— Današnja «Sotina" priloga je res pikantna. V njej skušajo «prvaki** in «prvačiči** mladoslovenske svojati na Goriškem ljudem dokazati, da jim je zmaga 15. t. m. zagotovljena. Keveeki ne pomislijo, da tudi mi kaj vemo. Vsa njih pisarija «o volitvah na Goriškem** ni (tirnega, nego taktika ljudi, ki so propadu prav Mizo.
Po tem kar mi do zdaj vemo, ima ,,So-f ina** stranka jako malo zanesljivih privržencev. Posebno zaušnico so jej dali Brici, tisti Brici, ktere so ni davno s pomočjo «luštnih godcev4* na limanice lovili. V Brdih so slavno propadli. 14. briških volilnih mož stoji na naši strani. Slava jim! Tudi Bihenberzani so pokazali, da ne marajo za politiko nekterih goriških kričačev. Kar se tiče zmage na Kanalskem in Tominskem se že lahko pod nosom obrišete. Kanalci in Tominci Vas predobro poznajo.
In Kras, oni skalnati Kras, na katerem smo toliko „blamažu (!!) doživeli, je tudi Vaš, kaj ne?! Zavihajte ustnice pa berite:
Zmaga naša! Voljeni so:
Martin Jazbec iz Sute s 53. glas., Luke-žič Janez s 43 gl.
Volčič Anton župan v Komnu s 42 glas.
Furlan Anton župan v Tomačevci s 36 glas., Štolfa Janez na Volčjem Gradu s 35, glas. Nazočih je bilo 68 volilcev. Če tukaj nimate privržencev, kje jih boste pa imeli?! Ta-eih pisem smo še mnogo prejeli, toda priobčiti jih ne moremo j ker so „Gl.“-ovi predali za danes pretesni.
Vi volilei na Goriškem pa ne dajte se motiti po tem, kar Vam liberalna razdirajoča svojat piše in govori. Držite se trdno nasvetov tistih mož, od kterih veste, da pri Vas kaj veljajo. Priporočamo Vam današnji vodni članek, pazljivo ga berite iu volili boste tako, kakor moramo voliti, če hočemo vero in narod rešiti.
Tudi Vas gg. „nunciu se danes „Sočau spominja. Pokažite jej posebno te dni, da veste kaj je narod in kakega zastopnika potrebuje.
— Vabilo. Č. gospodje društveniki kmetijskega društva, spadajoči pod goriški oddelek, so naprošeni suiti se v nedeljo 12. t. m. o po-iudne v društveni pisarnici, kder se bode izbral en odbornik v društveni glavni odbor.
— C. kr. ' dopolnit no okrajno poveljništvo 7. pcš-polka barona Maroičiča.
{K. k. Erganzungs-Bezirks Gommando des 7. Lin. Inftr. Kgmts. Bar. Maroičič.) je izdalo to-le
Naznanilo.
Dne *) oktobra tega leta ob uri bode v	pregledni zbor. (Kon-
trolls-Versammlung).
Priti k temu preglednemu zboru morajo
vsi oni dopustniki in reservisti, ki niso bili letos ne v aktivni ali dejanski službi ne pri nobenih drugih vojaških vajah, in sicer dopustniki in reservisti vseh k e rdel in zavodov, pešci, lovci, konjiki, topničarji ali kanonirji, ženijsti, pionirji ali kopači, vojaki oskerbovalnega oddelka (Sanitcits-Soldaten) itd. itd.
Oprosteni tega pregledovanja so letošnji novinci ali rekruti.
Kdor se pri tem pregledovanju ne oglasi, mora se oglasiti pri zadnjem pregledovanju („Naehkontrolleu „pozborovanjuu) v postaji dopolnilnega okraja v Celovcu 14. novembra tega leta. Kdor bi se tudi pri tem zadnjem preglednem zboru ne oglasil, bode se po postavi ojstro kaznoval.
K preglednemu zboru mora vsak se seboj prinesti vojaški list (,,Militar-Pass“ „buk-vieew) in, ako se je med teni časom (od poslednjega pregledovanja sem) oženil, tudi poročni list.
V Celovcu,	1873.
— Kontrolni razgled vojaških rescrvistov in dopustnikov za tiste kraje ltfi Goriškem, kte-ri spadajo v naborni okraj celovški in pod on-dašnje poveljništvo, bode v Bovcu 14. oktobra, v Kobaridu 15., v Tolminu 16., na Grahovem 17. popoldne, v Cirknem 18. popoldne, v Kanalu 21., v Gorici za mesto 23., za okolico pa 24. 25. in 27. in v Ajdovščini 29. Oglednik bode naš vrli rojak, gosp. stot nik Andrej Komeli.
Opominjamo in prosimo vse naše rojake dopustnike in reserviste, naj ne zamudijo omenjenega zbora svojega okraja, ker če ne pridejo naznanjene dni, bodo morali potovati v Celovec k zadnjemu razgledu 14. novembra. Glavna stvar je tudi ta, da boste dragi rojaki, snažno napravljeni in da se boste spodobno obnašali. To bo vam in vsej naši deželi na čast.
—	„Slov. Naroduu poroča nekdo (se ve da Sočan), da je „Glas“ dr. Tonkli-jeve kovačije delo. Na to že večkrat pogreto neumno laž odgovorimo to: Pri „Glasuw ima dr. Tonkli ravno toliko opraviti, kakor ,.Sočiniw korifeji, to je nič!
—	„Jez sem pot, in resnica, in sivljenje.u Molitvenik in pesmarica za mladino srednjih šol, posebno gimnazijsko, pa tudi za druge izobražene vernike. Sestavil Andrej Marušič, učitelj verstva na c. k. gimnaziji v Gorici ; založil Ferd. Wokulat. — Ta 240 -f- VIII strani v 16ki debela knjižica je prišla — s čisto novimi črkami na-tisnena — ravnokar iz Seitz-ove tiskarnice na svetlo. — Cena nevezani je 80 soldov ; na prodaj je pri Wokulatu.
—Kupone banke „ Sloveti ijeu od dne 1. julija 1873 izplačuje tudi Janez Lapanja zastopnik banke v Gorici; — stanuje v Čitalnici.
Poslano.
•lavna Zalivala!
Podpisani občinski zasfcop se presrčno zahvaluje gospoda prof. Povše-tu za njegov izvrstni kmetijski govor, katerega je
*) Glej naslednjo vest. Ur.
imel 5. t. m. pred nmogobrojniui občinstvom našega okraja in sò svojo obče znano zgovornostjo naše kmetovalce tako vnel za dobro in blago reč, da se nadejamo naj boljšega uspeha in zaželjenega napredka v našem precej zanemarjenem kmetijstvu. Ob enem izrazimo le še edino željo, da bi kmalo zopet vidili med seboj zelo priljubljenega gosp. profesorja.
V Cirknem, dne 6. oktobra 1873.
Občinski zastop.
Sutor, ne ultra crepklam!
Sehrie Zeuxis hinter dem Bilde So ruft audi mehi Epigratnm Der gesammten Schustergilde.
Tominški dopisnik v 39. 1. „Glasa" hvali iz z „dobro vestjo" (sic!) priporoča mojstra Jakoba Spiha. Mi lepo priporočamo g. dopisniku, naj gore uatisneni latinsko-nemški pregovor temeljito preštudira, pa naj ga potem blagodušno J. Špiku razloži.
Častitemu občinstvu radi povemo par besedic o spretnosti pohvaljenega mojstra.— J. Špika dobro poznamo. Pabarval je pri nas v Št. Petru zvonik, v Gorenji Vertojbi je naredil pa nove orgle. Ker se ni pri nobenem mojstru učil, si je toraj vse, kar zna le po lastnem trudu prisvojil, je res hvale vreden; toda treba pomisliti, tla samouk ostane le samouk. J. Špik zna zvonike in orglam omare dobro barvati, kovačem mehove napravljati i. t. d., za orgle ga pa ne moremo priporočati, ker za to umetnost mu še mnogo mnogo manjka. Mi vsaj ne poznamo nobenih Spikovih orgelj, da bi jih mogel kak izvedenec z dobro vestjo pohvaliti, še manj pa reči, da so boljše kot orgle Petra de Corte.
Veste morda Vi, tominski dopisnik, za kake?
Fr. Mercina, dekan.
Oznanilnik.
Valentin Cappellani
naznanja, da se je preselil v gospojsko ulico, v Pauletičevo hišo št. 268 in da
je napolnil svojo stačuno z raznovrstnim blagom.
Ob enem naznanja, da obdrži tudi zanaprej staro štacuno na Travniku, kjer se nahaja velika zaloga raznovrstne robe in obleke za raožke, plaščev, odej itd. Tudi se tam sprejemajo na ravno omenjene stvari naročila, ki se brž in natanjko izvršujejo.
Pisarnica
odvetnika dr.a Marani-ja je prenešena v ulice sv. Ivana (Ghetto) v Schmidt-ovo hišo, št. 124, I. nadstropje.
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON LAKNER reete LUZOVEC — Tiskar: SEITZ v Gorici.