244. številka Ljubljana, v sredo 22. oktobra. XVII. leto. 1884. liha i a vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a m 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., III I,. maoan i„. 'in L- r H rt lata _ 7.1 jeden mesec vstrij sko-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta nja na nom za vse leio 10 giu., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poltnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 rt., če Be trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po deželnih zborih. in. Kakor smo včeraj rekli, nevarno je za nas, pisati o najnovejšem ukrepu zaradi učnega jezika na mestnih ljudskih Šolah. Za tega delj smo za trdno pričakovali, da se bode vsaj pri odgovoru na g. Obreze interpelacijo oglasil ta ali oni poslanec in zahteval razgovor, to tem več, ker se nam je pripovedovalo, da je jako odličen poslanec pri nekej priliki mladega in vročekrvnega poslanca, ki je v svojej klečeplazne) npoglivosti zagovarjal upeljavo nemščine z drktečim glasom zavrnil: „Sramota, da Be sploh najde poslanec, ki si kai tecega zagovarjati upa! •' Smeli smo tudi pričakovati, da se vsaj kdo oglasi, kajti poslance varuje imuniteta, ni se jim bati zaplenbe in ves njih risiko je k večjemu: nemil pogled od zgoraj. A razen par prisiljenih dobroklicev ostalo je vse tiho, niti črhnili neso narodovi zastopniki, tako silno jim je premikastil silno raztegnen odgovor — ob jednem Šukljeja najdaljši uvodni članek — itak že krotka srca in obisti. in tako smo srečuo prišli do spoznanju, da se nam niti v tacih načelno važnih vprašanjih ni zanašati na pripomoč deželne naše zbornice. Naša izredno duhovita domišljava Lajbaherica ve pripovedovati, da je „nedolžnih" G00 gld. n nui odganjalo spanec in da smo se dan na dan trudili z dokazi, da bode takoj po dovolitvi te vsote navatala popolna germanizacija Kranjske. Znamo sicer, da ženice a ia „Laibacher Zeitung" na svoje stare dni ne mogo čitati brez očal, a tega pa nesmo znali, da ima naš uradni list taku očala, ki vse narobe kažejo. Mi namreč vender nesmo tako naivni, da bi mislili, kamo-li pisali, da bodete b 600 gld. ponemčili ožjo našo domovino, ko bi vi napisali tudi še več jeduakih — neresnic, pač pa Brno vedno trdili, da je ta vsota nepotrebna, ker nema druzega smotra, nego širiti demoralizacijo mej Blabo plačanimi učitelji. Da je temu tako, pokazalo se pri dotičnej obravnavi. Ne da bi bili objavili račun, kako se je porabila ta svota v letu preteklem — kar bi bili javnemu mnenju vsekakor dolžni — se je z nekako hlastno naglico votiralo teh 600 gld. in vsem, kolikor jih je bilo pri glasovanji navzočnih, je bilo laglje pri srci, ko je bila ta ovira premagana in naš „Reptilienfond" v varnem zavetji. Nam ni teh 600 gld. nikdar odganjalo spanca in ga no bode, inače, popolnem obratno pa se utegne goditi tistim, ki so zopet letos za to točko glasovali. No, teh 600 gld. je dovoljenih, pak — mirna Bosna! To vsotico bode za letos že še zmogla uboga Kranjska, drugo vprašanje pa je, kaj poreko prebivalci mesta Ljubljanskega k novemu bremenu, katero jim je naložila takozvana lex Šuklje. Kesali se bodo in trkali na prsi, da so bili v spomladi toli nepremišljeni in „radikalni", da neso volili v mestni zbor našega Cassagnac-a, ampak, da so Be držali tako iskreno odsvetovanega in s tako kričečimi hojami slikanega „Kumpfkandidat-a." Osveta, britka osveta prišla je nad nas, prej, nego bi bili mislili, zadela nas je vsa peza Šukljejeve nemilosti. V resnici lex Šuklje imela bode hude posledice iu čudom se čudimo, da je sploh prodrla, kajti ta zakon je za Ljubljano velika, kričeča krivica, in zahvalo svojih someščanov zaslužita poslanca gg. Gr as seli in dr. M osebe, ki Bta proti temu zakonu glasovala, dočim so nekateri drugi poslanci, ki so ob jednem mestni odborniki brez vsega obotavljanja bili za novo obremenjenje Ljubljanskih davkoplačevtlcev, ki bodo pač začudeni gledali nove davčne predpise, ki Be jim bodo dostavili začetkom 1885. 1. nLex Šuk!jeB ni nič npvega, kajti kaj jedna-cega nameraval je Že baron Apfaltrern, in že to bi bilo moralo v naših poslancih vzbujati opreznost iu nikakor bi ne bili smeli vsprejeti tega načrta, katerega hote nekatern'ki eskomplovati pri bodočih državnozborskih volitvah. Mi mislimo, da se je ta btvar preveč površno obravnuvala in preudarjala, sicer bi ne bila, vsaj brez izdatne premembe, nikdar prodrla. Ker ima ta zakon, ki bode Ljubljančanom tako globoko posegel v žep, svojo zgodovino, je potrebno, da iz finančnega odseka poročila povzamemo glavne stavke in nagibe, ki 80 bili, akoravno nikakor neovrgljivi, vender uzrok, da je lex Šuklje stopila v življenje. Ker pa bode treba to vender nekoliko bolj na široko razpeljati, bodemo o tem govorili v prihodnjem četrtem in zadnjem članku. Peticija državnih uradnikov X. in XI. dijetnega razreda za povišanje plač. „Ko pregledujem po odseku državnega zbora predloženo lestvico za povišanje letnih plač državnih uradnikov, dozdeva se mi, da vidim pred soboj košato drevo, na katero se vsuje dobrodejen dež. Peresa na vrhu drevesa dobro in popolnem premoči dež, dočim nižja peresa in najspodnja peresca dolete* komaj nekatere kapljice." Tako nekako je 1873. 1. vrlo dobro kritikoval pater Greuter stavljefc predlog za povišanje letnih plač državnih uradnikov. Zlate in modre besede je izustil ta državni poslanec, žal da so bile bob v steno. Visoki, se ve da nobenemu uradniku previsoki dohodki višjih in najvišjih razredov neso v nobenem razmerji niti z delom, niti z odgovornostjo, niti s plačami nižjih in najnižjih uradnikov. Razlike mej posamičnimi razredi so res gorostasne. Zakaj dobi uradnik XI. razreda vso leto komaj toliko stotakov, kakor jih uradnik kakega višjega razreda dobiva na mesec? Saj živita oba v jednem in istem mestu, pri tistej občnej draginji in pogostem ima še celo nižji uradnik večjo rodbino nego višji. Prav koristno in umestno bi bilo torej pravilno in pravično urediti prevelike razlike mej plačami, z zakonom z dne 15. aprila 1873 povišanimi. To bi se lahko zgodilo brez vsake škode državnih blhgajnic. Državni zbor naj bi vzel v roke nabrušene škarje in postrigel na Greuterjevem drevesu višjim vejam nekaj malega peres, da bi se pohlevnega dežja dobrodelne kapljice na spodnja peresa ložje v malo večjej množini usipale. Radi odstriženib peres bi se veje gotovo še ne posušile in nižjim vejam bi zdatnejšu moča veliko pomagala. Tako bi se izvršila preosnova uradniških plač v resnici „viribus unitis" in brez večjih državnih tro-škov. Modro nebo bi tudi gotovo potem, ko bi državni vrtar nekoliko postrigel prekošute veje ne odreklo svojega dežja. Najvišji gospodar, naš cesar, bi gotovo ne odtegnil svoje milostive roke in dovolil malo premembo plač svojih uradnikov. A tega splošnega mnenja baje ni peticija državnih uradnikov X. in XI. dijetnega razreda. Ti hočejo pri državnem zboru sebično iu jednostransko zahtevati, rekše prositi: 1. za povišanje svojih letnih plač; 2. za znižanje 40 letnega službovanja na 35 letno; 3. za dovoljenje 14dnevnega dopusta vs'iko leto in 4. za upeljavo potrebne službene pragmatike. To so pia desideria teh gospodov. Kaj človek dandanes vsega ne želi! A vprašati je prej treb:, če se mu goreča želja tudi lahko izpolni. Ni dovolj, da jaz kake reči presrčno želim in jo tudi LISTEK. A r a b e I a. (Izvirna novela iz jutrovih dežel. — Spisal A. T o min.) (Dalje.) III. Bil je krasen večer, kakor bo navadni le v orijentu, in ki dobivajo poseben čar od Bvita lune, svetega telesa vernim mohamedancem. Meseca ramazana pa se Bvetlobi lune pridružijo še razsvetljeni minareti, na katerih brli stotero lučic, visoko nad krovi drugih poslopij. Tega meseca je velika vročina, sprehajati se je mogoče samo na večer. A ko je človeku še srce vroče, de mu posebno dobro nočni hlad in sijaj blede lune. V ulici, kjer je stanovala Arabela, bila je džamija ali turška bogomolmca. Meseca ramazana klanjajo se Turki vsak večer velikemu proroku, kadar zaide Bolnce in se prikažejo zvezde na nebu. Arabela se je tudi sprehajala s svojo sestrico po ulici, in potem je krenila v džamijo. Evropec, ki si je že od davna želel videti notranjost džamije in turško bogoslužje, upotrebil je to priliko, ter 86 poda tudi tja, vedoč, da on ne bode jedini neturčin. Džamija je bila poluprazna. Tam spredi so se klanjali na rogozini klečeči Turki velikemu proroku, z obrazom proti Meki, kakor se gibljejo po komandi vojaki vsi ob jednem. Zdaj so povzdignili roke visoko, zdaj jih spustili doli na zemljo ; zdaj z glavo kimnili do zemlje, zdaj spet skočili na noge; potem spet roki dvignili k ušesoma z odprto dlanjo, (kakor bi komu dolga ušesa kazali). In to je bil menda, najsvetejši trenutek, ker jeden Turčin je stopil k Evropcu, Btojeeemu pri vratih, — na jednej strani on, na drugej Arabela s sestrico — in mu nekaj po turški zamrmral; česar ta seveda ni razumel. A Arabela zapazila je njegovo nepriliko, ter mu dobrosrčno hoče pomagati. Prevede mu precej Turčinove besede na novogrški, in se prijazno nasmehi ju. Evropcu neso bile dovolj razumljive; zato ni mogel ničesar odgovoriti. Ponovi mu torej iste besede na francoski; tudi tega ni razumel, čeravno se je nosil „a la france", kar se je Ar.°beli že malo čudno zdelo. Potem mu še pove po italijanski, da je čas, da odidemo. Na to je Evropec z glavo pokimal. Ona pa je rekla Turku: „jok" (t. j. ne); namreč da neče iti. Ta je pa bil precej pripravljen mu pomagati skoz vrata, ko ne bi bil sam o dšel precej. Seveda se je Evropec čudil, zakaj je ona njegovo pri-kimanje z glavo kot negacijo smatrala. Tega se je še-le pozneje naučil, da je v orijentu ravno na robe: t. j. prikimanje z glavo znači „neu, a odkimanje »da«. No dosta temu oJšel je, posebno, ker sti tudi oni dve odšli. Rad bi bil, z Arabelo prišel v razgovor, da bi se jej bil lepo zahvalil za dobroto, da mu je pomogla iz zadrege. Vender ni bilo mogoče, ker ni znal njenih jezikov. Videlo se je, da zna ona 4 jezike; on jih je znal ravno toliko. A rajše bi bil znal posebno v tem trenutku numestu nemškega — turški, namesto starega — novogrški, a namesto latinskega — francoski, italijanski ali makur španj-ski, kateri jezik se je tudi v tem mestu govoril. resno potrebujem, ni zaiiosti, da je moja prošnja utemeljena, treba je tudi dobro premisliti, Če izpolnitve moje prošnje ne ovira kak tehten in važen zadržek. To je conditio, aine qua non. Oglejmo si torej četvorno prošnjo posamič. 1. Povišanje letnih plač Batno teh dveh dijetnih razredov je pri denašnjih okoliščinah in razmerah nemogoče. Uradniki KI. razreda dobivajo po 600, 700 in 800 gld. ali s službeno doklado 750, 850 in 950 gld. na leto v Ljubljani; na deželi znaša doklada samo 120 gld. na leto; oni K. razreda z doklado vred v mestu 1100, 1150 in 1200 na leto, na kmetih pa 1060, 1110 in 1 IGO gld. Do zadnjega in predzadnjega dohodka se popne uradnik po preteku vsakih petih let, ko dobi petletnico. Ne bom trdil, da bi te plače zadostovale vsem potrebščinam posamičnih uraduikov, mej katerimi jib je veliko še celo rodbinskih očetov. Le to moram izjaviti, da bo ostala peticija zastran povišanja plač zdaj vsekakor brezuspešna, ker visi nad državnim zborom Damo-klejev meč — takozvana „štedilna komisija". Ali ti uradniki ne vedo, ali so pa pozabili, da je ta komisija mnogo nam še neznanih načrtov radi šte-denja v oskrbi državnega gospodarstva izdelata? Da bi Be število uradov ali uradnikov v prihodnje pomnožilo, ne smemo pričakovati. Da bi pa delokroge in število oblastnij, uradov itd. skrčili in plače tem dvem razredom, katerim pripada največje število uradnikov, povišali, je toli kakor pet krav za groš. 2. Znižanja 40 letnega službovanja na 35 letno dandanes, ko je vse z razumništvom preuapolneno, tudi ni pričakovati. Uradnik bode se izžemal in iz-Žemal kakor citrona 40 let. Saj vidimo po našem cesarstvu, na Kranjskem in celo v Ljubljani veliko uradnikov, ki službujejo nad 40 let, a še ne gredo, poznam celo uradnika, ki služi že 48. leto, pa še ne misli na pokoj, ampak čaka smrti pri uradni mizi. Da ne samo, da ti stari gospodje ne dobe svoj „blauen Bogeu", celo v višje službe jih jemljo. Ni mi razumljivo, kako se to strinja s „štedilno komisijo", a dokaz mi je, da se na znižanje službenih let niti ne misli v višjih krogih. Dokler bo službovauje v državi tako prijetno in medeno, ne bodo višji čebelarji marljivih 35 letnih čebelic izpodrezali iz državnih panjev. Kaj pa poreko uradniki od XI. razreda višje k 35 letni Blužbi, če bodo ti morali 5 let dlje služiti? 3. Dopust bi bil tudi potreben in koristen. A da bi izredno veliko število teh uradnikov vsako leto dobivalo 14duevni dopust, se ve z ozirom na službene razmere, bi tudi drugim višjim uradnikom, ki se sicer zdaj pogosto po dopustih zdravijo, ne bilo prav, ker bi morali ti malo bolj pridno delati, nego se to zdaj godi. Tudi je 14dnevni dopust za krepčauje zdravja prekratko odmerjen. Ako moram uradovati ob nedeljah, in še celo ob velikih praznikih (če tudi samo dopoludne) torej vkupe 351 (prestopno leto 352) duij, bom delal še tiste bore 14 dnij, da se izpolni celo leto. Prosili naj bi rajši za dopust ob nedeljah in praznikih, kar bi dajalo na leto preko 70 duij, o katerih bi lahko uživali sveži zrak pod milim nebom, mesto da zobljemo uradni prah, kojega gospodje uradni sluge blagovoljno po pisarnah puščajo. 4. Službena pragmatika je jara kača, o kateri rod za rodom ve toli lepega in strašnega pripovedovati, a videl je še nihče ni. Kdaj že so go- vorili o njej in jej najbolj nasprotovali uradniki sami, boječ se njenega strupa, ko bi vzrasla mej državnimi skalami. Koristna bi res bila taka kačica, s koje pomočjo bi se človek branil neopravičenim napadom in tožbam svojih nasprotnikov. Z laj službujoči uradniki bodo teško doživeli in videli jaro kačo službene pragmatike. Po mojih mislih bo ostala torej, dasi presrčno želim uradnikom najboljšega vspeha, peticija pri današnjih razmerah vsekako brezuspešna, ko bi jo tudi podpisali vsi nemški in slovenski uradniki najnižjih dveh razredov po vseh kronovinah to stran Litave. Veliko bolj nerazumljiva, kakor peticija teh uradnikov, mi je pa modrostna molčečnost naših uradnih listov, katera bi imela vender zastopati pred vsem koristi in blagor svojih uradn kov. Niti nemški, niti Blovenski ofieijozus še ni poročal o tej peticiji, ki je že javna tajnost. Skrajni čas bi že bil povedati vladino mnenje o najnovejšem gibanji prosečih uradnikov, da ne bi zaman nadlegovali državnega zbora. Notranjska volitev je že davno končana, počitnice bo preminole in deželni zbor se je zaključil, torej bi lahko privoščil zdaj vsaj uradni Blovenski časnik nekoliko prostorčka omenjenej peticiji, pomočil svoje elastično peio v črnilo in stro-kovojaško in živo naslikal potrebe nižjega uradniškega stanu ter viteško in toplo priporočal državnemu zboru ponižne prošnje uradnikov X. in XI. dijetnega razreda, da ne bodo na Dunaji pri letošnjem shodu državnega zbora zapisali gospodje na to peticijo 03odepolnih besed: „Vertagt" ali pa „Wir sind nicht in der Lage." Beta. Deželni zbor kranjski. (X I. s e j a v 10. d a n oktobra.) (Konec.) Poslanec Detela pravi, da je reforma cest jako potrebna, da njo žele vsi, ki imajo z njo upraviti. Naprava deželnih cest je jako izvrstna in na Solnograškem, kjer se same deželne ceste, imajo mnogo manj stroškov. Deželni odbor 8e je že bavil b tem vprašanjem in bode v naslednjem zasedanji deželnemu odboru že mogoče predložiti načrt zakona o deželuih cestah. Poslanec Pakiž meni, da je vzdržavanje cest za kmetovalca največje breme, kajti vzdržuje jih le gospodar zemljišča in vožnji obrtnik, kateri z vožnjo svojih izdelkov ceste najbolj pokvari, ne prinaša pa ničesar. Torej nasvetuje, naj se naroči deželnemu odboru, da že v prihodnjem zesedanji predloži deželnemu zboru načrt o deželnih cestah. Poslanec Robič naglasa, da se bode z uvođenjem deželnih cest naložilo še večje breme davkoplačevalcem, torej naj deželni odbor v tej zadevi previdno postopa in se ne prenagli. Poslanec dr. V oš n jak izjavi se proti temu, da bi se vsprejel precej nasvet g. Pa ki ž-a, kajti prouzročil bode velike stroške. Deželni odbor bode prišel v velike težave pri določanji, katere naj bodo deželne ceste. Pri glasovanji vsprejme se predlog upravnega odseka. Poslanec dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1883. Vkupnib dohodkov je bilo 816.611 gld. 30 »/■ kr., troškov pa 766.044 gld, 33 Vi kr. Stavi konečno sledeče nasvete; 1. Računski sklep kranjskega deželnega zaklada za 1. 1883. in glavni pregled gospodarjenja s premoženjem kranjskih deželnih zt kl a do v za I. 1883. se z odobrenjem na znanje vzameta; 2. Deželnemu odboru se naroča, naj ukaže, da se pri troških v IX. rubriki „Subvencije in posojila za cestne stavbe", ne zaračunijo v jedni tekoči številki, namreč da se subvencije za cestne stavbe posebe in posojila posebe zaračunijo. 4. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnje računske sklepe v bolj jasni obliki predloži deželnemu zboru. Baron Apfaltrern graja sestavo račuua, se pritožuje, da v računskem sklepu ni jasno povedano, kam je priklopljenih ouih 65.000 gld. za deželno slavnost. Potem v uže znanih izrazih, „es ist etwas in der Luft", „Katustrophe" itd. sumniči deželni odbor in deželno urudništvo itd. Poslanec M u r ni k pravi, da 8e baron Apfaltrern sam lahko osvedoČi, da so računski sklepi istiniti, sicer pa baron Apfultrern-ova nemška stranka tudi računov ni sestavljala drugače, kakor se to zdaj godi. Poslanec dr. Vošnjak odločno odbije sumni-čenje barona Apf alt re r n-na, da bi narodna večina z deželnim premoženjem slabo gospodarila. Če so finančne razmere slabe, zakrivila je to prejšnja nemška večina deželnega zbora. Zbornica potem računski sklep odobri in vsprejme nasvete finančnega odseka, na. kar se seja sklene. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. oktobra. Vlada pripravlja predlogo o urejeuji pokojnine uradnikov podržavljeuib železnic, katero bode predložila prihodnjemu državnemu zboru. To pa napravlja neke težave. Uradniki so sicer sedaj res državni uradniki in bi se jim imela odmeriti pokojnina kakor državnim uradnikom. Kot železniški uradniki so pa poprej imeli vsi pravico do višje pokojnine, nego jo dobivajo državni uradniki, in te pravice tudi sedaj neso izgubili, ko je država prevzela železnice z vsemi pravicami in zavezami. Zato se bode v tej zadevi za železniške uradnike moralo postavno določiti neka izjema v tem ožim. — Državni zbor bode do konca uovembra sklican in zboroval bode do Velike noči Ker mu potem poteče šestletna doba, bode Be takoj po sklepu zasedanja razpustil in razpisale nove volitve. Koroški deželni zbor je sklenil prošnjo na vlado, da bi državne in v državnem obratu nahajajoče se železnice plačevale deželne ia občiuske pri-klade. Zgornjeavstrijski deželni zbor je vsprejel zakon, ki podreja ljudske šole cerkvenemu n d-zorstvu. Temu zakonu je ugovarjala liberalna manjšina, posebno odločno ga je pa zagovarjal Linški škof Rudigier. Za deželni Šolski zaklad dovolila se je 20l/a °/o priklada na vse neposredne davke. V ponedeljek se je zaključil šlezljskl deželni zbor. Ogrerski trgovski minister je prepovedal uvoz prašičev iz Srbije. — Reforma magnatskega stola v gospodsko zbornico, katero je predložil ogerski mi-nisterski predsednik državnemu zboru razločuje zbornične člane v dedne in dosmrtne, in člane po uradnem dostojanstvu. Dosmrtni člani so vsi polnoletni člani cesarske hiše in oni plemenitaši, ki so dosedaj dar siromašen Be je zdel Levautinkam samo tako dolgo, dokler so ne oženi z jedno mnogojezično. Za to so Btareje ženice večkrat vprašale, da-li Evropejke navadno več jezikov znajo, nego Evropci. A ko jim je odgovoril, da ne, so si midlile: če je pameten, ve kaj ima storiti, kadar Be bo ženil. Evropec je pa tudi večkrat javno se izrazil, česa mora žena še znati, da bo taka, kakor treba za Evropca v Levanti; da zna igrati na glasovir, a ne na takšen, s kakeršnim se je produciral Italijan; nego mora igrati brez kljuke in brez vretena. „Oj, to je grozno, — so si mislile levantinBke gospo-dičine — to se mora po glavi zavrtoti, to ni za slabe ženske." Potem povdarjal je Evropec, mora znati šivati na stroj, dobro kuhati tudi s strojem. — Pred strojem imajo mlade Levantinke strah, ker mislijo da mora v njem kaj vražjega biti. — Poznajo samo jednega — na železnici. In taje grozen! puha a na njem da bi se moralo — šivati in kuhati. Siromašne Ženske v Evropi 1 Evropec jih je tolažil, da ni tako teško, in da nazadnje — ljubav vse premore ! (Daljo prib.) Sklenil je naučiti se vsaj jednega teh, ko bi pri tem pozabil tudi dva druga. IV. Najlepša lastnost Levantincev je, da znajo mnogo jezikov, a posebno so vešče v tem oziru Levantinke. Ako jedna zna 5—7 jezikov, to ni nič posebnega, a ako zna manje nego .tiri; tedaj je že obžalovanja vredna. Žene se sploh rade in lebko uče jezikov, o Levautinkah se pravi, da imajo za to poseben talent, a gotovo še več prilike. Evropec se ni mogel dosta načuditi, ko je slišal nekega dne prepir Levantinca s svojo zakonsko polovico. Ona je znala 7 jezikov, on pa le 4. Ona je uporabljala vse svoje hlologično znanje, bruseč si jezik v vseh možnih narečjih širokega sveta; in v svojej razjarjenosti je večkrat pozabila, katerih jezikov je vešč njen mož. Če mu je vrgla kaj v njemu nerazumljivem jeziku, takoj si je oddahnil rekoč: „ne razumem". A njo je to še bolj razjezilo; njemu pa je bilo zadostenje. Zato je bolje, da mož ne razume vseh jezikov svoje žene, — še jeden je včasi preveč. A vBaka reč ima tudi svojo dobro Btran. Tako se je neki Levantinec hvalil s svojo ženo zaradi njene mnogojezičnosti, ko ga je vprašal Evropec na potu, da bi se z njim razgovarjati mogel, da-li govori italijanski. „Jaz ne, — odgovori Levantiuec — moja žena pač govori dobro italijanski." — „Govorite li francoski ?" — „Tudi ne, a moja žena govori jako dobro francoski." — „Govorite morda nemški?" — „To že celo ne, a moja žena zna dobro nemški." „A kje je vaša žena?" „Ej, daleč, daleč tam doma v Carigradu." Ker sem omenil to dvojno dobro lastnost Le-vantink, naj povem še drugo slabo: one puše cigarete prav moško v salonu, a tudi izvan salona. To pa velja samo o gospeh, gospodičinam na čast bodi povedano, da tega javno ne store, peč pa baje skri-vej. Da-li je to istina, ne vem, a istina je, da znajo jako dobro cigarete delati, katere ponujajo gospodom, ki so z njimi v društvu. Evropec je bil večkrat tako srečen, pušiti cigarete od nežnih ročic, ki bo mu vselej posebno dobro dišale. Imel je vsakokrat kak laskavi poklon za ono, ki mu je tako prijaznost napravila. Rekel je takoj „hvala" 4—5 jezikih, česar se je bil kmalu naučil. Naš junak bil je obžalovanja vreden, ker ni bil vešč jezikov. Ven- bili elani zbornice, če imajo kako posestvo, od katerega plačujejo najmanj 3000 gld. davka, in oni plemenita^, katerim cesar podeli dedno članstvo na podlagi n|in naslova. A zato more ministerski predsednik priporočati samo zaslužne ogerske državljane, ki imajo po premoženji potrebno kvalifikacijo. Dosmrtne člane imenuje cesar. Njih število seda) z začetka ne sme presegati četrtiue, pozneje pa tretjine zborničnih članov. Po uradnem dostojanstvu bodo Slani zbornice vsi banderarji države, oba varuha krone. Reški guverner, predsedn'k in drugi predsednik kraljeve kurije iu predsednik Peštanskega kraljevega stola, rimsko katoliški škofje, škofje grške cerkve, trije najstarejši protestantski superintendenti, in jeden židovBki zastopnik, kojega imenuje cesar na predlog ininisterskega soveta. Poleg imenovanih bode tudi hrvatska delegacija v zbornici, kakor do-sedaj. Veliki župani pa ne bodo več član; gospodske zbornice. Vseh članov bode zbornica imela, kakor seje preračunilo, od 450—510. Oni tuji plemenitaši, ki imajo ogerski indigenat in na Ogerskem toliko posestvo, da bi mogli biti člani zbornice, smejo samo tedaj izvrševati svojo pravico v gospodskej zbornici, ako se zavežejo, da Re ne bodo te pravice posluževali v nobenej drugtj zbornici. Zbornica bode imela iste pravice, kakor dozdaj, samo s to razliko, da bode smela tudi v zakonodaji poprijeti inicijativo, in da se bodo tudi vladne predloge nBprej njej predlagale. ViiiiiiJ«* države. Bolgarski knez se je baje branil podpisati dekret, da bi se bivši vodja srbskih radikalcev, in-žener Pašič, vsprejel v bolgarsko državno službo. Pašič je bil zamotan v posledn)i srbski ustanek in je zato moral bežati iz svoje domovine. Italijanski vojni minister Ferrero je odstopil, pa ne iz političnih u?rokov, ampak samo zaradi slabega zdravja. Njegov namestnik bode baje Ricalti. V francoskem senatu je Gavardie naznanil, da namerava interpelovati vlado o egiptovskih zndevab. Ministerski predsednik Ferry je na izjavil, da je vlada zvedela, da boče Anglija začetkom novembra drugim vlastim naznaniti svoje predloge zastran Egipta. Zato je pa prosil, da se ta interpelacija odloži do 20. novembra. — Položaj v Tonkiugu vzbuja skrbi. „Figaro" trdi, da je vojni minister Campenou že pred nekoliko časa proti ne kemu poslancu, ki se bavi z vojaškimi zadevami rekel: Če se bode vojna nadaljevala, moral se bode mobilizovati cel vojni eorps. Sicer pa Campenon obžaluje kitajsko vojno, ker Be vojne moči preveč cepijo. S f rancosku-kltaJakcKa bojišča ni že nekaj dnij nič posebno novega. Francozi urejajo in utrjujejo dobljene postojanke. Po nekem poročilu bo se zopet Kitajci v večjem številu pokazali v Ton-kingu. Ta vest pa še ni prav gotova, vsaj ofkijaluo še ni potrjena. Francoskim generalom manjka vojske, zato pa ne bite z daljnim prodiranjem. Vse vojske imajo samo 16.000 mož, a teh ue morejo vseh postaviti na bojišče, ker jih mora mnogo varovati pridobljene trdnjave. Francoska vlada neki namerava tja poslati več vojakov za pomoč. Dokler ti ne pridejo na bojišče, najbrž ne bode odločilnih bojev. Angleška vlada je popustila projekt, da bi se popolnem odpravila egiptovska vojska, katero hoče sedaj znižati na 3000 mož. S to naredbo bi se vojni budget zmanjšal na 150.000 funtov. Budget za policijo se bo znižal na 200.000 funtov, akoravno hočejo redarstvo pomnožiti za 1200 mož. Anglija in Ziedinjene severnoameriške države bo vsprejele povabilo k afrlškej konferenci. Anglija pa želi, da Be prej določijo nekatere točke. Poročila, da se prej Bnide neka predkonferenca se ne potrjujejo. Turčija se ne udoleži konference. Dopisi. Iz Celja 19. oktobta [Izv. dop.] Ko so dijaki pod vodstvom abiturijentov veselico v Sevnici priredili, se gotovo neso nadejuli, da bodo radi tega imeli sitnosti, kajti veselica ni imela nobenega političnega namena niti značaja. In res se ni nobeno drugo ravnateljstvo za to stvar zmenilo, izimši — Celjsko. Tukaj so bile radi udeleženja veselice preiskave ter se je ubogim dijakom, kateri neso nikoli mislili da se jim bo to za smrten greh štelo, z izobčenjem grozilo. Komu na ljubo se je ta stvar preiskavam? — morda je ravnatelj sua sponte preiskavo pričel? Prav Čudno je, da v tej zadevi ravnateljstvo disciplinarnih predpisov ne pozna; kajti inače bi se Bploh te stvari ne bilo dotaknilo, ker dijaki neso nobene točke s tem prestopili, da so se udeležili veselice, katero so abiturijenti priredili. Če pa ni prestopka, tudi ne more biti kazni. Za dijake so Bamo disciplinarne postave merodajne. Ravnatelj se je pri preiskavi oziral na §. 22. disciplinarnih postav, katera pravi: „Ebenso dilrfen grossere Versammlungen von Scbiilern ohne Er-laubnis des Lekrkorpers weder in noch ausser der Schule statlfinden." Ker pa ima ta točka samo za šolsko leto veljavo, jo je po g. ravnatelj po svoje interpeliral rekši, do so počitnice „kratek čas šolskega leta.u No da tudi za ta „kratek čas šolskega leta-' imamo posebno točko: § 26 „Betragen vvahrend der Ferien. Sittlich anstandiges Verhalten vvini vom Schtiler aucb vvahrend der Ferienzeit er-v/artet." Le ta točka je v tem Blučaji merodajua, kakor se že iz nje napisa vidi. Ker je pa bilo postopanje dijakov dostojno in sploh cela veselica izburno redna, tako da je celo navzočni komisar svojo zadovoljnost izrazil, in ker ni nobene druge točke (razun navedene 26.), katera bi postopanje in vedenje dijakov o počitnicah določevala in ker niso dijaki z obiskom veselice te točke prestopili, kar mora vfiak človek priznati — je vsaka kazen nemogoča. Vendar pa so bili Celjski dijaki kaznovani ; dobili so „Rlige." Pa še hujša kazen bi jih bila zedela, ko bi — - kakor se je g. ravnatelj izrazil — ue bili od abiturijentov „zapeljani" (ver-liihrt). Kaka je to logika? Zapeljati se more človek samo k zločinstvu ali sploh h kakemu slabemu činu; ker pa dijaška veselica gotovo nobeno zločinstvo ni bilo, niti prestopek kake točke ali postave — se v tem slučaji ne more in ne sme rabiti izraz, „zapeljan". Kakor je v zadnjih dveh letih število dijakov na Celjskem gimnaziji naraslo, tako se zna zopet zmanjšati, in ne vemo, če bo s tem „das Aosehen der Anstalt aufrecht erhalteu." Iz Bizovika 21. oktobra. [Izv. dop.] V 12. dan t. m. smo imeli pri nas volitev za prostovolino požarno brambo in sicer pri Francu Babniku. Volitev vršila Be je prav redno. Navzočnih je bilo 20 ognjegascev in vsi so bili z izidom volitve prav zadovoljni. Po volitvi bil je živahen razgovor, potem pa poskušnja z brizgalnico. Naši brambovci so se prav dobro skazali, ker je tudi naravno, kajti veliko mej njimi jih je, ki so služili pri vojakih, drugi so tesarji in zidarji in dobro razumejo, kako treba to ali ono poprijeti. A tudi naši kmetski očetje in naši fantje' neso zaostajali. Število udov prostovoljne jiožarne brambe, katerej je načelnik gosp. Fran Babnik se vedno množi. Sedaj jim imamo že 42, za Bizovik gotovo lepo število. Želeti bi bilo, da bi Bog omečil srca in rododarne roke, da bi našemu mlademu pa Čvrstemu društvu naklonile kaj podpore, kajti naša blagajnica je prazna. It zovi-' ka požarna bramba srčno pozdravlja tem potem vse prej ustanovljene požarne brambe ! Domače stvari. t Fran Kapus. Včeraj ob Va 2. uri zjutraj umrl je v občni bolnici v Gradci v 55. letu svoje dobe gosp. Fran Kapus, trgovec in posestnik v Celji, značajen narodnjak, da je malo tacih. Pokojnik je ves čas svojega bivanja v Celji, — porodil se je na Gorenjskem — stal v prvi vrsti narodnega gibanja in delovanja iu mimo njegove prodajalnice ni šel noben narodnjak, ki je pohodil Celje. Na vsacega napravil je utis, da ima pred seboj navdušenega, odločnega in neutrudljivega rodoljuba, poštenjaka v polnem pomenu besede. Rajni dr. Kočevar, blagega nam spomina, bil je vsak dan v njegovi družbi. Vkupe sta se posvetovala o sredstvih za napredek Slovencev, vkupe ustauovila Celjsko Čitalnico, katero sta v tožnih časih skoro sama vzdrževala. Slovenske dijake je pokojni Kapus rad podpiral, bil je sploh plemenitega srca in lahko rečemo, da sovražnika ni imel tudi mej najljutejšimi političnimi nasprotniki. Pri posojilnici v Celji je sodeloval kot član načelstva do svoje smrti, sploh podpiral je vsako narodno podjetje s svojim modrim svetom in z gmotnimi doneski iu tudi za najneprijaznejih političnih časov stal je sebi v gmotno škodo „trdao ko zidi giada". Pokojni Kapus bil je pravi pravcati Slovan, teško ga bodemo pogrešali, z nami vred pa vsa Savinjska dolina, s katero je bil v vednej trgov-skej zvezi, a tudi v živej političnej dotiki. Teši nas jedino to, da uam je pokojnik zapustil v narodnem duhu vzgojene sine in hčere, ki bodo gotovo delovali v svojega preljubijenoga očeta duhu. — Bodi mu zemljica lahka in večno časten spomin v političnej našej zgodovini! — (Umrl) je pretekli ponedeljek v Trstu infulirani prost in konsistorijalni svetnik dr. Josip Scbneider v 72. letu svoje dobe. R. I. P. I — (Po deželnem zboru Tržaškem) sklenjeni zakon, da se premeni §. 8. zakona z dne 15. maja 1874 in pobira taksa od ded ščin ljudskim šolam na korist, ni dobil Najvišjega potrdila. — (Nesreča.) Včeraj popoludne ob 5. uri, pal je mesarski pomagač Jaka Zemljak v klavnici, kjer je sedel pijan pri mizi, znak tako nesrečno na rob kanala, da se je na glavi teško poškodoval in zgubil mnogo krvi, in so ga morali prenesti v deželno bolnico. — (Tatvine.) Hlapec V Lichtenthurnovem zavodu usmiljenih sester, Nace Kokalj ukradel je v Črni Vasi št. 14 lepe škornje. Policija ga je priprla. — Jakobu Babniku posestniku na sv. Petra cesti št. 42, ukrali so štirji postopači raz voz, ko je peljal krompir s polja, štiri vreče krompirja iu iBtega na raznih krajih za 8 gld. prodhli, denar pa mej sabo delili. A jeden „uzmovičev" Fr. Kosec še ni bil zadovoljen z ukradenim krompirjevim deležem, temveč ukral je na svoj račun Jaku Babniku še tri kokoši z njegovega dvorišča, novec pa odnesel v „Pichlerjev hram." Policija je vse štiri tiče dela pod ključ. — (Razgrajalec.) Včeraj popoludne pro-uzročil je v tabačni tovarni nek delavec velik izgred, ki je privabil mnogo delavcev in delavk. Naposled je mestna policija razgrajalca, ki je prej ranil nekega čuvaja, prijela in izročila sodniji. — (Trgatev.) Iz Slovenske Bistrice de nam poroča, da se je trgatev glede kolikosti slabo obnesla, ker so vinogradniki le po 6—8 hektolitrov na oralu nabrali. Kvaliteta pa je boljSa nego lani. V spodnjih krajih pa bo hvalijo, da so več vina dobili. Cena vinskemu moštu je po Poborji po 6 do 8 gld. vedro, v spodnjih krajih pri Poljčanah in Ma-kolah pa po 4 gld. — (Duhovenake Bpremembe v Ljubljanski škofiji.) G. Valentin Klobus, doslej na Vojskem, gre za farnega oskrbnika v Godovič; g. Janez Hudovernik v Podbrezje; g. Fran Gregori na Breznico kot duhovni pomočnik. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1. Levov 22. oktobra. Deželni zbor vsprejel je v zadevi Roraanczukovega predloga, da se v krajih z mešanim prebivalstvom uvede ruski učni jezik, — predlog šolskega odseka: da se Romanczukov predlog izroči deželnemu odboru, da ga pregleda in predloži primeren načrt zakona. Beligrad 22. oktobra. Kabinet se je, po izstopu finančnega ministra, zopet konstituiral z dosedanjim ministerskim predsednikom. London 22. obtobra. Angleška je vspre-jela povabilo h Kongo-konferenci. Novi York 22. oktobra. V mestu Kar-tago v državi Novi York uničil je požar 160 poslopij, mej katerimi več cerkva in tovarn. Škode okolu jednega milijona dolarjev. Razne vesti. * (Premoženje pokojnega vojvode Brunsviškega) se ceni na tri sto milijonov mark. * (Nova vera.) Kakor se poroča iz Rima, Bte odpadnika, bivši rimsko katoliški duhoven Janez Krstuik Savarese, bivši papežev domač prelat grot Henrik de Campello, nekdanji kanonik patriarhalna bazilike pri sv. Petru, ustanovila novo vero, katero nazivljeta „laska katoliška cerkev" in rkongregacija bv. apostola Pavla". Nova vera, nekako jednaka s 8taroversko, zametuje našo spoved, ne priznava Marije device in uči, da mora duhovnik grešnika od-vezati. Generalui vikar v Rimu je 3. t. m. razglasil dne 29. septembra t. 1. podpisani ukaz, v katerem je najvišji pastir novo sekto k ikor vse tiste, ki bi k novej veri prestopili, izključil iz katoliške cerkve. * (Guvernerja Clevelanda) je v Albany na javnej u'ici napal nekov mož, čegar svaka ni hotel pomilostiti. Cleveland ni ranjen, napadovalea so prijeli. * (Nekaj za porotnike.) Laški list nNu-ova Arena" pripoveduje to-le, sicer prav zanimljivo, ali skoraj neverjetno dogodbo, katere resničnost se pa zatrjuje. Pretor iz Legoaga pri Veroni je te dai tri odlične meščane ii izkaza porotnikov izbrisal io sicer jednega, ker pregosto v cerkev hodi, češ, ta ima versko manijo, drugega, ker je navzet jako čudnih političnih idej, češ, ta ima republikausko manijo in tretjega — ker preveč za lepimi deklicami leta, češ — ta boleha (po sodnikovem mnenji) pa na omehčanji možgauov, koja strašna bolezen ga dela nesposobnega za porotnika. Župani iz okolice Legoaga neso hoteli uvideti teh pravih uzrokov in skušali ugovarjati modrej razsodbi sodnikove). A ta ker jih ne more prepričati s paragrafi svoje pravoslovne modrosti, konečno zamaši Županom usta z latiusko prislovicu: „Nis1 caste, sal-tem caute!" (Če ne cisto, vsaj previdno!) ,Esto!w (Nfj bo!) so 8e odrezali moško zdaj prepričani župani. — * (Opomin.) Oče: „Ivan ti imaš otel zob, moraš si ga izdreti." — Ivan: »Ne; nikakor ne, to boli!" — Oče: »Glej, dragi Ivanček ! jaz poznam v našem mestu zobnega zdravnika, ki tako prijetno zobe dere, da je veselje. Kadar otroke vprašajo: otroci, hočete li v nemško gledališče ali k zobo zdravniku, tedaj vsi jednoglasno in strastno kriče: „Oh zob dret, zob dret !u * (»Denar-sveta vladar!") Graščak in vaški župnik jezdita v soboto popoludne vkupe čez polje. Konja zaideta in obtičita v močvirji. Graite-kovi delavci, nesrečo zapazivši, prihite s polja na pomoč in hote najprvo svojega gospodarja rešiti. Ta se pa brani rekoč: „ Pomagaj te preje gospodu župniku". — ,1 zakaj?" ugovarjajo usmiljeni rešitci, „tega bomo še le jutro potrebovali, Vi pa nam boste danes zvečer mezdo izplačali ?** — Tomšič iz Ra- Tujci: dne 21. oktobra. Pri Slonu t Karpeles iz Prage, keka. — Krištof iz Ljubljane. Pri Mali«! : Nehob z Dunaja. — Pipp iz Trsta. — Loč z Dunaja. — Mitroffer iz Zagreba. — Hansi, Press-burger z Dunaja. — Globočnik iz Tržiča. Meteorologično poročilo. Dan Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v DUD. 21. bkt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74160 mm. 741- 70 mm. 742- 40 mu. + 4-8° C -h 19 - 0 4- 8 6JC brez v. si. jvz. si. szh. mogla jas. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura + Jv7°, za 1-8° pod normalom. Tržne cene \ IJ uhlja 131 dne 22. oktobra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... ProBo, „ ... Koruza, „ ... Leča n ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . MaBlo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, p . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišče ...... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . n mehka, „ „ „ gld. kr. 6 50 5 4 4 55 2 92 4 55 5 53 5 40 8 8 — 8 50 2 50 — 92 — 82 — 60 — 72 — 84 — 3 — 8 — 64 — 70 — 66 — 32 — 40 — 16 1 60 1 51 7 80 5 — dne" 22. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna rout*..........80 gld. Srebrna renta .... ..... 82 Zlata renta.......... 103 5°/0 marčna renta......... 95 Akciju narodne banke ...... R60 Kreditne akcije........ 287 London ..... 121 Srebro .......... — Napol............ C. kr. .■■•ki■ .i . ...... Nemške marke ..... .59 4°/„ državne urečke iz 1. 1854 250 gld. 124 Državne srečke iz 1. 1864. 10O gld. 173 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta. . 103 Ogrska zlata renta 6°/0...... 123 » ?L .... 93 „ papirna renta 5°/0..... 88 95 10 15 95 95 69 78 85 25 05 *0 80 ti. 5% štajerske zemljišč, od/e*. oblig.. . 104 gld. 50 kr Dunava re*. srećke 5»/, . . 100 gld. 115 „ 25 Zemlj. obč. avstr. 4«/»° „ »lati zaat. listi . 121 „ 30 „ Prior. oOli<- Elizabetine zapad, železnice 109 „ 50 Prior. obli*. Ferdinandove «ev. ieleznice 105 , 25 Kreditne srećke......100 gld. 178 , — Rndoltove srečke .... 10 , 18 „ 50 Akcije »nglo-avstr. banke . . 120 „ 105 „ 75 Tr»mmway-drnšt. velj. 170 gld. a. v. 214 . 50 Tužnim srcem naznanjamo v svojom in vseh sorodnikov imenu žalostno vest, da jo Vsegatno-gočni Bog k sebi poklical predragoga in MpoMO-Ijivega nam soproga, brata, mota in oziroma tasta, gospoda FRANA KAPJS-a, trgovca v Celji, kateri je previden a sv. zakraintuiti dne 21. oktobra t. 1. ob l',',. uri zarano v Graški občni bolnišnici v 55. lotu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega umrlega se bo v četrtek dno 88. oktobra t. I. popoludne izročilo hladni zemlji na mirodvoru Celjske okolice. Zadušnice se bodo ohdržavale v petek dnč 24. t. m. ob 8. uri predpoludne v farni cerkvi sv. Daatafaki (671) V Col ji, dnč 21. oktobra 1884. Albinu Kupus, roj. (JnriSek, soproga. — Frnn Kupus, hIm. pravnik, Helena Filipih, roj. Kapus, Koza Vrečko, roj. Kupus, Alhin Kupus, osmo-Soleč, otroci. — Janez Knpus, župnik v Kropu, brat. — Dr. Lndovik Filipič, odvetniški kandidat, dr. Josip Vrečko, odvetniški kandidat, zeta. Prijazna mesečna sobica s prostim vhodom se po ceni odda s 1. novembrom v hiftl št. 14, v II. nudatropjl, v Poljakih ullvah, nasproti novej šoli. Več se izve ravno tam. (670—1) Tovarna za čevlje Pollak 7 Gradci sprejme takoj (669—1) delam v stanovitno službo. ANTON OBREZA, tapeciral, ključarske ulice št. 3 (pod mostnim trgom) v Ljubljani, priporoča se slav. občinstvu za izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, zagotovljaje točno in ceno postrežbo. Ker ima vsakovrstnega blaga za preoblačenje na razpolago, zamore vsakake poprave izvrševati zelo po ceni in v občno zadovoljnost. Salonske garniture od 100 gld. navzgor. Navadne divane od 20 gld. navzgor. Hrasne amcrifcaiinlte divane novost) od 25 gld. 50 kr navzgor. Modroce na peresih (Federmatratzen) od 12 gld. unv/gor. Žimnate modroce od 14 gld. navzgor. jjV Naročilu z dežele izvršujejo ne unglo in po ceni. (H73—1) (ploščnato glisto) prežene dr. BlocH ziet ID-uLrLaoi, Praterstrasse 42, tudi pismeno. (90 -18) se takoj vsprejme v pllurl|o ■l;uio/;i Lercli-a, '667) Ljabljana, Karja vas h. St. 7. Umetno (32—79) jzobe In zobovja 2 ustavlja po najnovejšem amerikanskom načina + brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj« in ♦ vse zobne operacije j zobozdravnik A. Paichel, + poleg Hra.deckyjevega mostu, I. nadstropje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦< x Podpisani se usoja s tem oznaniti stav. ob- 4 činstvu, da je v I v Bayerjevi hiši v Slonovih ulicah I ©t^roiil v kojem bode točil le najboljša in pristna prirodna vina. Tu se tudi razpečavajo vina v posodah od 56 litrov naprej v vsaki poljubni količini. Za promptno postrežbo je najbolje poskrbljeno, tor vabi k mnogobrojnemu obiskovanju najuljudneje (659—2) odličnim spoštovanjem idubijana. Janez Hafner. i Za Vse Svete!] 4 Grobne vence bogatej izberi, najokusnejše izdelane in v kukor tudi trakove za renče (665—1) 4 4 4 4 4 4 s kakeršnlmi koli napisi priporoča HUGO FISCHER v LJubljani, ii« l*r«»Mi ruov«'iu irvu. IiTrsla 7 Hovi-Jork naravnost. Odhod iz TRSTA. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najbo'jao postrežbo. V NOVI-JORK. Parnik „East -^n-grlla,", 3400 ton, okolu 28. oktobra. „Te-u.toaala," .'3200 „ _______ „aerro.an.ia", 4200 „ — — — — — Eajuta za potnike ion gold. — Vmesni krov 60 golti. Potniki naj ao obrnejo na (611—17) T- TlElEalKI-Urril.IE], generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Cotuunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na l-'.miliituo d9 Ani. PoKluven, generalnega agenta v Tr»tu. VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Naznanilo in priporočilo. Zahvaljujem so slav. občinstvu, posebno prečastitim gospodom duhovni-,a dosedanje obilno obiskovanje v moji dosedanji brivniei, ter naznanjam, *1 iirmotelj 11 i in trg"ov»lii vrtar ■v zrL.jTj.TDlj ari i, opozarja p. n. občinstvo na Bvojo bogato zalogo suhih voncev, ravno tako se tudi priporoča za izdelovanje mnogovrstnih itvežih riopkov in vencev s trakovi lu uupiMl, kakor sploh zb vsa dela spadajoča v njegovo stroko, posebno ob Vseh Svetih za lepšanje grobov in rake v. Vsa ta dela izvršuje hitro, elegantno in po najnižjej ceni. — Poleg tega prodaja mnogovrstna »vež« semena. g HpoStovanjem (ees.D ALOJZIJ KORZIKA. 5 I frizerski salon In brivnicol )}f v prostore, k]er Je bil do sedaj „Dunajski Bazar", poleg gospoda kom, za da z denašnjim dnem preselim svoj K Kollmana velike trgovine na Mestnem tr-g-n št. 14, Zagotovljaje, da bodem svojim gg. obiskovalcem in slav. občinstvu i nadalje postregel po najboljših močeh, naznanjam, da prevzamem naročilu za brijenje lu trixlrau|c v svojej niči, kukor tudi domu, uko Ne čas