Po pošti prejeman: ta »elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 s — „ DOl 6. liri nrinalrlnu v Ljubljani, v sredo 17. oktobra 1900 Letnik XXVIII. Naklepi liberalne stranke. »Cerkve po naših gričih in dolih so znamenja naše sužnosti---«. Tako je govoril dr. Tavčar na shodu v Starem Trgu pri Lžu. Da je to besedo resno mislil, dokazuje vsaka številka njegovega lista . , Niti slepcu ni treba več tega dokazovati! »Slovanska krščanskonarodna zveza bode delovala za razvoj javnega življenja v verskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na pozitivno krščanski podlagi in se potezala .... z vso odločnostjo za popolno svobodo cerkve«. Tako stoji zapisano v programu kluba, ki je v zadnjem državnem zboru ob Bezal vse slovenske in hrvatske d r ž a v n e p o s 1 a n c e. Marsikdo vo, kako težko je bilo 1. 1897 to edinost vstvariti. Toda končno se je posrečilo — in na Dunaju so tvorili hrvatski in slovenski državni poslanci brez izjeme skupno lalango. V zgoraj navedenih stavkih je izražen minimum, ki je sploh omogočil jedinost jugoslovanske delegacije! Sedaj pa primerjaj dr. Tavčarjev program z jasno označenim skupnim programom slovenskih in hrvatskih poslancev in pomisli, da isti dr. Tavčar k a n d i d u j e v državni zbor in upa tudi voljen biti! Ali se ti no vsiljuje nehote vprašanje: Kaj | ; š 5 c dr. Tavčar v t e h r a z rr, o r a h v državnem zboru? Ali bolje rečeno: kaj namerava »Narodova« stranka s to kandidaturo? Jasno je, kakor beli dan, da je z istim dnem, ko dr. Tavčar postane izvoljeni drž. poslanec, — razbita jedinost slovenskih in hrvatskih poslancev. Tavčarjev program in skupni program jugoslovanske državnozborske delegacije sta ravno tako nezdružljiva, kakor ogenj in voda. To šele dokazovati, bi se reklo vodo v Savo nositi. Vse to ve »Narodova« stranka dobro. Ali njej je to vse jedno. Liberalci namreč ravno to nameravajo, kar vsi rodoljubi slovenski in hrvatski hočejo zaprečiti: njih n a m e n j e, razbiti jedinost jugoslovanske delegacije, razdvojiti jo v dva tabora, kranjski raz por prenesti tudi na Dunaj! To, in nič druzega, je namen teh gospodov. Za posledice no vprašajo — njim se gre le za to, zadostiti strasti svojih kolovodij I Kedor ni popolnoma slep, mora videti, da jo to namen »Narodovcev«. Dr. Tavčar nikakor ne pričakuje, da bode osamljen v državnem zboru. S Kranjskega se mu pridružijo brez dvoma in morajo pridružiti vsi poslanci »narodno-najjredne« stranke. Saj te dr. Tavčar popolni gospodar te »stranke« ! Njegovemu terorizmu se klanjajo tam vsi — od zmernega Ferjančiča pa do gostobesednega Ivana Hribarja. Če tudi ta ali oni krčevito pesti roko v — žepu, konečno vendar uboga, ker sc boji, da dr. Tavčar ne spusti — Malovrha nanj! To ve dr. Tavčar in se — smeje, kadar ked > uprizori kako »opozicijo« zoper njegovo gospodsko voljo! Tako na Kranjskem! ln izven Kranjske? Sedaj vemo, zakaj je že pred letom dni zanetila »Narodova« klika razpor na Goriškem, h L j u b ijane je bil ta razpor zanešen, po obsežno sestavljenem načrtu. Iz Gorice pričakuje »Narodova« stranka, kakor 1. 1873, pomoči za svoje namene. in isti smisel kaže najnovejši razpor na Štajerskem, ki se je pojavil ob shodu zaupnikov v Celju in ki sedaj, kakor so nam poroča iz raznih strani, vre po slovenskem Stajerju. Kedor osebe in razmere količkaj pozna, ve, da je Dragotin Hribar dr. Tavčarjev kandidat — kandidat ljubljanske »N a r o d o v e« stranke. To spričuje »Narod-, ki se s toliko silo dan za dnevom ogreva za to kandidaturo. Na p red r z e n način je tu vse razjedajoča »Narodova« stranka posegla v lepo jedinost in slogo, ki je vladala po slovenskem Štajerju. Slovenski Štajer, doslej složen, naj se razdvoji v prilog — »Naro-dovcem«! Dragotin Hribar naj to delo po naročilu ljubljanskega konventa izvrši. Sedaj so smatra čas kot ugoden, da »Narodova« stranka svoj načrt izvrši. Saj je tem u namenu že služil izlet ljubljanskih liberalcev k znani Slomšekovi slavnosti na Ponikvi! Namen je jasen. Liberalci hočejo razdor v delegaciji, zato kandiduje dr. Tavčar, ki zbere okoli sebe nekaj zvestih, in to zadostuje, da se napravi popoln razdor v slovenski delegaciji. Od slovenskega ljudstva je odvisno, če se ta načrt posreči. Ali bode slovensko ljudstvo kranjskim »Narodovcem« priznalo pravico, razdvojiti vse Slovence, ne samo na Kranjskem, temuč tudi na Primorskem in Štajerskem ? Prihodnje v o 1 i t v e b o d o dale odgovor na to osodepolno vprašanj e. Mi rečemo samo eno: Domoljubni Slovenci, vsi na krov! Odločilna ura bije! Ureditev žitne trgovine. (Dalje.) Svetovna trgovina z žitom. Svetovna trgovina je tedaj kupila in prodala žita 1. 1887 356 milj. kv.. 1S88 423 milj. kv, 1897 527 milj. kv. Se nedavno je bil bombaž kralj svetovne trgovine, v zadnjih let h ga je žito prekosilo. Nenadoma hitro so je trgovina razvila : Ruska je poslala žita in moke leta 1880 44 milj. kv., 1. 1894 86 milj. kv.; Združene države 1. 1875 2-3 milj. kv., 1. 1894 54 milj. kv., 1. 1899 107 milj. kv ; Šve dija prodala je riža 1. 1868 6 milj. kv, 1. 1892 16 milj. kv., pšenice 1868 0'4 milj. kv, 189'3 14 milj. kv.; Angleška je kupila pšenice in rpoke I. 1885 70 milj kr., 1. 1899 102 milj. kv.; Nemška kupila je pšenice in moke 1. 1883 3 milj. kv., 1. 1898 13 milj. kv, turšic-i I. 1882 2 milj. kv., I. 1898 15 milj. kv., ječmena 1. J 882 1 milj. kv., I. 1898 11 milj. kv. Po vrednosti blaga so I. 1897 državo kupilo prodale Angleška žita za kron 1287 milj. 24 milj. Francoska 236 » 12 » Belgija 306 » 86 » Avstrija 8 0 » 1 3 2 » Nemška 648 » 81 » Laška 89 » 5 » Na Avstrijskem ima uvažanje pšenice poseben značaj. Avstrija kupila je pšenice : 1. 1861 243.000 q, 1865 0, 1870 499.000, 1875 1,031.000, 1878 1,455.000, 1880 3,246.000. 1884 1,286.000, 1885 1,381.000, 1890 42 000, 1891 95.000, 1892 131.000 1893 207.000, 1894 278.000, 1895 188 OOO' 1896 133.000,1897 1,275.000, 1898 2,026.000 1899 734.000. Ker je bila rodovitnost vseh teh let precej enaka, so nam te številke dokaz, da se mnogo žita uvaža pri nas — brez potrebe in v pogubo domačega poljedelstva. L. 1890 še je prodala Avstrijska pšenice več, kakor je kupila 2,327.000, 1891 1.453.000, 1892 620.000, 1893 555 000, 1894 368.000 1895 49i.000, 1896 429.000 q. Odslej pa je že več kupovala, kot prodajala in sicer I. 1897 993.000, 189S 1 997 000 1899 227.000 q. Tako gospodarimo nizdol! Domači kmetje puščajo polja, ker na njih ni več kruha najti, zato pa rapidno raste uvoz in vse vkup gre beraštvu nasproti. Kakor prodaja pšenice, pojema tudi prodaja drugih žit in moke. Še I. 1879 prodala je Avstro Ogerska moke 2,423.000 q, 1890 še 1.365.000 q, 1899 pa 38 000 q. Dohodki iz prodaje žita so takorekoč popolnoma prenehali. Koliko se žita potrebuje? O žitnem konzumu ima Francoska najstarejše podatke. Porabilo se je tam pšenice za eno osebo: 1. 1831 205, 1. 1841 227, 1. 1851 250, 1. 1861 241, 1. 1871 292' 1. 1881 322 kg. O Avstrijski povedo novejši podatki, da se je rabilo kilogramov pšenice za eno osebo 1. 1883 91, 1. 188S 92, 1. 1897 100 Na I1 rancoskem pride tedaj več kot dvakrat toliko pšenice na osebo kot pri nas, ker naše ljudstvo zavžije mnogo rži, ajde, ječmena in drugih živil, ki na Francoskem i i i.j o toliko v na\adi. Različnih vrst žita ro rabi zdaj na osebo v Avstriji: pšenice 100, rži 59, ječmena 38, ovsa 51, turšice 82 kg. V Evropi sploh so je porabilo žita na eno osebo: 1S7S 1897 pšenice. . 111 116 i ži ... fe9 d j ječmena . 44 45 ovsa ... 76 75 turšice . . 36 34 Ljudje torej nekoliko boljše žive, kot nekdaj, je;lo več pšenice in pijejo več piva, za katero se je ječmen večinoma rabil; a pridelovanje ovsa in turšice, ki služita v prvi vrsti živinoreji, žalibog ponehava. (Dalje prih.) Brzojavke II. slov. kat. shodu v Ljubljani. (Dalje.) Po d n a r t. Mladeniška Marijina družba Kamnogoriška želi, da vsklije iz resolucij shoda krepko, neustrašno versko življenje. — Jernej Vari, prednik. P o d n a r t. Navdušeno pozdravljamo velevažni shod, prepričani, da se bodo le na krščanskem temelju zboljšale žalostne naše razmere. B ;g daj obilo vspeha ! — Delavsko bralno društvo Kamna gorica. P o d n a r t. Dekliška Marijina družba kamnogoriška prosi božjega blagoslova kat. shodu. Po d na rt. Tudi mi kmetje pozdrav- i Ijamo kat. shod. Bog daj srečo ! -— Matija Fister, Janez Kalan, Janez Potočnik, Jože Vari, Gašjiar Volk. Poreče na Koroškem. Pri Devici Mariji na Otoku ob Vrbskem jezeru zbrani Slovenci voščijo kat. shodu božjega bi slova in izdatnega vspeha. Praga. Odbor društva »Vlast« v Pragi pošilja Vašemu shodu srčen pozdrav. — Dr. I lorskv, predsednik. Pregrada. Obilje nebeškoga blagoslova prolijao svemoguči Bog na rad dru-goga katoličkoga kongresa naše drage, po krvi i po križu brače, viteških Slovenaca. — Jakovina, župnik, Bunč;č, kapelan. Preval je na Koroškem. V duhu pričujoč želi shodu, da bi Slovencem obilno sadu in navdušenja za katoliško stvar prinesel. — Kindlman, župnik v Št. Danielu. Radeče. Pozdrav zborovalcem. Dal Bog svoj blagoslov, da delo bi obilo sadu rodilo, strankarstvo nehalo, mir in bratska ljubezen nas vezala. — Konsumno društvo v Radečah pri Zidanem mostu. Radeče. Zadržan biti pričujoč izražam tem i>otom svoje želje: Bog daj svo| blagoslov blagemu namenu zbora, da potem kr-ščansko-bratska ljubezen in ljubi mir zavladata po vsej slovenskej zemlji. — Jakob Rižnar. Radeče. Kot zastopniki občino Radeče pozdravljamo zbor in želimo vztrajnost do skrajnosti za sveto stvar, ki je edina podlaga, ki nam vedno pomaga iz obupnega stanja vsikdar. — Za več odbornikov: Franc Laharnar. Radeče. Pozdrav in Marijino varstvo vsem udeležencem shoda! — Marijina družba v St. Janžu : Matija Gorenjec, Marija Fiajš-man, Marija Plazer. Radovljica. NajobilnejSi sad želi slovenskemu katoliškemu shodu: Dekanijska duhovščina. Radovljica. Obilo blagoslova prosi od Vsegamogočnega katoliškemu shodu : Marijina družba. Radovljica. Bog blagoslovi drugi slovenski katoliški shod. — Vurnik, predsednik katol. polit, društva. Radovljica. Slava možem, ki verni iščejo zjedinjene Slovenije! — Mošenjska občina. Rajhenburg. Obilno blagoslova iz nebes in vspeha želi drugemu katol. shodu: Župnija Rajhenburg. Reka. Pozdravljajuči katolički sastanak želim od srca što bolji uspjeh te Božju pomoč i blagoslov. — Maurovič, biskup. Ribnica. Pod starim slovenskim praporom : vse za vero, dom, cesarja, z duhom in srcem z vami! — Anton Andoljšek, župan. Franc Andoljšek i/. Velikih Poljan. Rifenberg. Občina rifenberška želi slavnemu shodu dober vspeh. — Pavlica župan. Rožek na Koroškem. Da bi drugi slovenski katoliški shod pokrepil naše gospo-darsko življenje, v to nam pomagaj Bog in složno naše delo. — Št. Jakobska posojilnica v Rožu. Rože k. Slava zborovalcem slovenskega katoliškega shoda! Živeli! — Načelnik kraj-nega šolskega sveta v Št. Jakobu: Mayer. Rožek. Bog daj zmago krščansko-so-cijalnim gospodarskim načelom! — Št. Jakobska mlekarna v Rožu. Rubije na Goriškem. Imenom dobro-mislečih vernikov kuracije Bilje pozdravljam najprisrčniše katoliški shod ter voščim najboljših vspehov. — Ivan Roječ, kurat, Rubije. Sad sem prvega slovenskega katoliškega shoda ter pričakujem moč in rast s svojimi sestrami po drugem katoliškem shodu, ki ga najsrčneje pozdravljam ! — Hranilnica in posojilnica v Biljah. Rubije. Zadružniki ljudske opekarno v Biljah pozdravljajo katoliški shod ter mu žele najboljših vspehov in blagoslova božjega. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 17. oktobra. Grof Nostic svari Mladočehe. Član češkega konservativnega veleposestva grof Nostic je govoril v ponedeljek na nekem shodu katoliškega političnega društva za Češko. Takoj pričetkom svojega govora je povedal, da ne govori samo v svojem imenu, marveč v ime cele svoje stranke. Ta stranka zastopa že od nekdaj načelo, da mora imeti češki narod jednako pravico v deželi. Zahteve češkega naroda so zahteve pravič nosti. Vendar bi bilo potrebno izogibati se vsemu, kar vzbuja nezaupanje pri nasprotniku. Priznati se mora, da more najti slabi češki narod pogoje za življenje le v močni državi. Češki narod more doseči svojo pravično stvar le v zvezi s prijateljskimi strankami. Govornik resno svari voditelje mlado-češkega kluba, naj se ogibajo lahkomiselne akcije in postopajo pametno in previdno. Naši sovražniki so dokazali, da so močni, in ostali del naših prijateljev bi nas zapustil, ko bi dali stvarem slobodni tek do skrajnosti. Konservativna stranka ni prijazna silovitostim in zagotavljam voditelje Mladočehov z vso resnostjo, da si brez mejsebojnega sporazumljenja vseh merodajnih strank ne bomo priborili ideala češkega naroda, našega državnega prava. Bog daj, da se vrneta mir in sreča v našo drago domovino. — Kaj neki poreko na te trezne besede gotovi odločilni možje. Kandidatura Barona Dipaulija v Briksnu odklonjena. V nedeljo je imel baron Dipauli volivski shod, ki je s tremi ali štirimi glasovi odklonil njegovo kandidaturo. Na shodu je Dipauli izjavil, da mandata ne išče in tudi ne želi, pač pa vsprejme mandat, ako ga mu poverijo pri jatelji. Čudil se je profesorju Schopferju, da hoče sam komandirati na Tirolskem, sostav-1 jati programe in nastavljati kandidate, ko vendar dosedaj še ni ničesar storil. Ta stvar je bila dosedaj v rokah s škofi jedinega volilnega odbora, sedaj pa hočejo, da škof nima v politiki nobene besede, to pravico imajo sedaj samo semeniški profesorji. Takega postopanja ne odobiuje niti dunajska krščansko-Bocijalna stranka. — Za njim se je oglasil k besedi profesor Schopfer in nekaj njegovih somišljenikov. Debata je postajala čim dalje živahneja, konečno pa je profesor Ilai-degger stavil predlog, naj se odkloni Dipau-lijeva kandidatura. Pri prvem glasovanju je bila nekaka večina proti predlogu, potem so pa Schopferjevi po »Vaterlandu« prignali na zborovahšče nekaj nevolivcev in kandidatura Dipaulijeva je bila odklonjena z večino treh ali štirih glasov. Kompromis mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki na Tirolskem je nepopisno razburil »državo ohranjujoče« nemške liberalce okolu »N. Fr. Presse«, ki tarnajo, da je z njim zmrznila toliko hvalisana nemška »gemeinbiirgschaft«. Izdajica je seveda v prvi vrsti bivši poslanec Grabmayer, ki jim je že jedenkrat zmešal štreno in se je sedaj zopet pobratil z nemškimi »klerikalci«. Po njem udrihajo sedaj na vseh koncih in krajih in tega gromenja se je Grabmayer tako prestrašil, da je čutil potrebo, z nekaterimi besedami potolažiti svoje razburjene tovariše. Iz Merana je namreč nekemu listu poslal nastopno brzojavko : Glede kompromisa mej liberalci in klerikalci še ni nič določeno in tudi še niso imenovani kandidatje. Vršili so se sicer dogovori mej posamnimi voditelji, inicijativo so pričeli klerikalci. Pri tem pride v poštev najprej deželni zbor, za kateri se vrše v kratkem nove volitve. Toda konečne odločitve še ni. Kak vspeh bo imela ta brzojavka, se še ni pokazalo, a mogoče je, da se razbije ves načrt. — Da so po koncu tudi nemški radikalci, je umljivo samo po sebi. Napovedali so mu že neizogibno vojsko, ker se je združil z največjimi sovražniki. Prememba pri Vatikanu in Ma žari. Oficijozni »P. Lloyd« je včeraj naznanil svetu, da bo bržkone grof Albert Apponyi nasledoval grofa Revertero pri poslaništvu v Vatikanu. Tej vesti odločno ugovarja neki dopisnik »Informat.«, in pravi, da dotičnik gotovo ne pozna Apponyja. Mož ne misli opustiti svojega parlamentarnega življenja, in da je to le vroča želja onih mož, ki bi se radi znebili neljubega jim po- slanca. — Iz Rima pa pišejo imenovanemu listu, da grof Revertera ne pojde še tako kmalu in da mu bodo težko našli primernega naslednika, ki bi tako vestno in v vsestransko zadovoljnost vodil zelo težavni posel. Jedini Khevenhttller bi bi! vsaj nuko liko sposoben za to mesto. Potem pa pravi dopisnik, da Reverteri nasprotujejo samo Mažari in sicer baje samo radi tega, ker jim slovanska ideja provzroča toliko skrbij. Ma žari bi bili najraje videli, da bi bili v Va tikanu pošteno zrohneli nad Stadlerjem in Strossmayerjem. Zagotovljeni pa smomo biti, da med Avstrijo in Vatikanom ni niti najmanjšega nasprotstva, kdor bi trdil drugače, ne pozna politike ne jedne in ne druge strani. Poljske zasebne šole v Berolinu prepovedane. Te dni je izšel odlok pruske vlade, s katerim se prepovedujejo vse poljske zasebne šole, za katere ni dala vlada niti vinarja. Teh šol je bilo pred nedavnim 14, a vlada je tako zatirala učitelje, da je sedaj le še osem takih zavodov, ki so z najnovejšim odlokom prepovedani. Vladni organi so stikali za vsemi mogočimi sredstvi in celo zdravstveno-policijske odredbe so igrale veliko ulogo. Sedaj bodo pričeli Poljaki s poljudnimi brošuricami in mladini primernimi knjigami. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 16. okt. V predsadstvenih naznanilih je župan sporočil cesarjevo zahvalo obč. svetu na čestitko povodom imendana Nj. Veličanstva. Prešernove u 1 i c e s e 1 e t o s n e tlakujejo — tako je naznanil župan, ker zemlja sedaj, ko že d r u g i č prekopavajo Prešernove ulice, še ni toliko usedena, da bi se tlak po zimi nič ne ponižal, m ker tvrdka Siemens in Halske do srede novem, ondi ne bode mogla zgotoviti priprave za električno železnico. Tlakovanje se preloži na drugo leto. Obč. svet je temu pritrdil. »Mestni Dom«. Sklene se vrniti zid. podjetniku Faleschiniju tričetrtinke vložene varščine, ker je »Mestni Dom« razven malenkostnih poprav dogotovljen. Ob jednem izreče obč. svet spričevalo o dozidanju »Mestnega Doma« v svrho davčne oprostitve. Prodaj a mestnega sveta. Mariji Jarčevi se proda neka mestna parcela na Krakovskem nasipu, katero je Jarčeva neopravičeno rabila, za 30 K in J. Bergantu istotam mestna parcela za 100 K. Od gosp. Berganta se ob jednem zahteva servitut, da mora po dotičnem svetu pustiti prosto pot sosedu Jerneju Klemencu. Vodmačanzmagal stavbinski odsek. Od Jerneja Jeleniča na Stari poti je zahteval stavbinski odsek, da mora napraviti kanal do kanala na Zaloški cesti. Je-lenič je poučil stavbinski odsek v rekurzu, da bi pač napravil kanal iz svoje hiše na Staro pot, da pa ni vezan po Stari poti izpeljati kanala do — Zaloške ceste. Stavbinski odsek je bil pri tem argunentu nakrat na tleh in je mogel od Jeleniča zahtevati le globokejše grebenične jame, hotel pa je Jeleniču zagosti še drugo pesem o stavbin ski modrosti. Bil je mnenja, da mora Jelenič na vsak način podreti neko barako, v kateri stara ženica prodaja živila, češ, da je ta baraka proti stavbinskemu redu. Jelenič je dejal, da mu je barako dovolil vodmaški obč. odbor še tedaj, ko oni del Vodmata še ni spadal k Ljubljani. Včeraj je občinski svetnik Požar povedal stavbinskemu odseku, da je celo sredi mesta mnogo barak ter da se ne more zahtevati od Jeleniča v Vodmatu, da podre prej svojo barako, predno ne padejo barake v mestu. Stavbinski odsek je s svojo zahtevo propadel. Šolstvo. Letna nagrada realčnemu hišniku se zviša od 600 do 800 K. Šolskega slugo na II. mestni ljudski šoli St. B e n -čina se sprejme v začasno mestno službo, ker ne bo dobival več plače iz dež. normal. šolskega zaklada. Sklene se 2 izvoda knjige »Geschichte des k. und k. Infanterie Reg. Nr. 17.« nakupiti za učiteljsko knjižnico ter se podpora okr. učiteljski knjižnici zviša od 100 kron na 200 kron. O pobiranju ukovine od sosednih obiin se jo sklenilo, da morajo odslej okoliške občine od vsakega okoliškega učenca plačati Ljubljani 8 K na leto. Vseh okoliških učencev je po ljubljanskih m~"fnih šolah 473. O najemninski pogodbi za strokovne šole v Zatiškem dvorcu se določi, da se pogodba odobri, ako erar ne vstraja pri zahtevi, naj poštni vozovi ondi vozijo v vežo. Mestna vrtnarija in ljubljanski vrtnarji. Ljubljanski vrtna rji Korzika, Herzmansky, Šimenc in Verovšek so uložili na obč. svet pritožbo proti mestnemu vrtnarju Hejnicu, češ, da se ne omejuje samo na ureditev mestnih vrtov, ampak razvija pravo pravcato trgovino s semeni, cvetlicami, drevesi, ureja vrtove in dela s tem občutno konkurenco obrtnikom vrtnarjem, dasi nima obrtnega dovoljenja in ne plačuje davkov. Župan Hribar se je postavil na stališče, da zagovarja ta »mestni konsum«. Dejal je, da se ne more zahtevati, naj bi občina ničesar ne prodala iz svojih nasadov, kajti ako bi zastonj dajala rastline, bi bila še večja konkurenca vrtnarjem. Drevesja pa itak nimajo ljubljanski vrtnarji in mestni vrtnar s svojo trgovino le povzroča, da dreves ni treba naročati iz tujine. Vsaka stranka kupuje, kjer hoče. Z županovim dovoljenjem bode uredil mestni vrtnar vrt pri gluhonemnici ter bodo par sto kron dobička. Pritožba ljubljanskih vrtnarjev naj se zavrne. Prebral se jo na to dolgovezen zagovor mestnega vrtnarja ter se je na to soglasno odklonila pritožba ljubljanskih vrtnarjev, ker je po zatrdilu obč. očetov tudi za urejanje vrtov v Ljubljani težko dobiti človeka in ima mestni vrtnpr popolnoma prav, da tudi to dela. Tako smo v Ljubljani srečno prišli do »mestnega vrtnarskega konsum a« in prav značilno je, da se pritožba obrtnikov davkoplačevalcev odbije z lakonično opazko : »Vsak kupuje, kjer hoče«. Znamenje sv. Trojice na Dunajski cesti morata popravljati posestnik Tavčarjeve hiše (sedaj last graške zavarovalnice) in posestnik Knez. Ponudila sta mestu 900 kron, da to dolžnost prevzame mesto, a občinski svet se je včeraj izjavil, da prevzame znamenje v svojo oskrb za J 000 gld. Vodovodna pristojbina znižala se je za kopel gospe Josipine Gnez-dove. Vprašanje o ustanovitvi večjih skladišč za premog v Ljubljani so je sprožilo pri naknadnem odo-brenju prenaredb in prizidku pri shrambi za premog v Klečah Taka skladišča bi vplivala na ceno premoga v Ljubljani. Vprašanje se je izročilo v pretres magistratu Graški ubogi, ki so pristojni v Ljubljano in katerih je dvajset, bi radi imeli od občine iste podpore, kakoršne od gra-škega mesta dobivajo v Gradec pristojni ubogi ter sta ubogi Ana Siegrisova in M. Roth vlož'li rekurz, ker jima ljubljanski magistrat ni hotel izplačati 5 gld. na 14 dnij in je ostal pri tukajšnji meri 20 h na dan. Rekurza sta se odbila. Miklošičeva cesta. Mestnemu magistratu se naroči, naj takoj stori potrebne korake za vpeljavo razlastitvenega postopanja glede sveta, kar ga bode za Miklošičevo cesto potreba pridobiti od Otmarja Bamberga in Josipine Piklove. V upravni odbor mestne hranilnice so se izvolili občinska svetnika Žužek in Trdina in izmej meščanstva gospoda Kollmann in Jakob Zabukovec. 3 5. žrebanje srečk mestnega loterijskega posojila se je vršilo dne 2. januvarija. Vzdignjenih je bilo 315 številk. Glavni dobitek v znesku 50.000 I< še vedno ni vzdignjen. Potresna posojila. Prošnja treh hišnih posestnikov, da bi se jim podaljšal rok za pričetek vračevanja 3odstotnega posojila na 10 let, se odpošlje deželnemu odboru, da prošnjo priporoči pri vladi. Prošnjo posestnika Ivana Ambroža za preložitev triodstotnega posojila na drugo posestvo, so odkloni. Rastline zastonj. Narod, domu je mestna vrtnarija oddala za 268 K rastlin. Občinski svet je včeraj sklenil, da ne zahteva plačila. • Seja se nadaljuje danes zvečer ob 6. uri. l>opl»i. Iz Preske. »Slov. Narod« z dne 8. t. m. je prinesel notico o r^arski slavnosti v Preski. Ker podpisancc ob jednem opravlja službo organista, izjavlja rcsnici na ljubo da so cesarska pesem ni le igrala ampak pela s spremljevanjem orgel. Proizvajanje se je nehalo, ko sta bili speti, kakor običajno, dve kitici. Nikakor ni resnica, da bi se bilo nehalo na pok, katerega naj bi g. župnik provzročil s tabelo, kakor so trdi v zgoraj navedeni notici. Tudi nihče izmej pevoev in pevk sploh ni slišal kak zvok. — Sploh zagovarjanje gosp. župnika ni namen podpisanca, pač pa je tem-le vrsticam povod silno predrzna in nesramna laž. Nekdo je namreč govoril, da je napominano notico pisal podpisanec. Kor ne morem zvedeti do-tičnika, sem prisiljen, da ga tu javno imenujem ostudnega obrekovalca in najgršega lažnjivca. Ako ima v sebi le količkaj ponesa, naj zahteva zadoščenja. Opetovano je bil že podpisanec obdolžen glede dopisov, v katerih so se podlo napadale razne osebe, a konečno je prisiljen natolcevalcu zapreti sapo. To izjavljam, da dosežem mir, do katerega imam pravico, in ga tirjam, pa bodi obrekovalec še tako mogočen. Lažnjivec, dokaži toraj, ali pa kot tak ostaneš! Dokazu pa izvoli pristaviti svoje ime, kakor je pristavljam jaz Anton Sonc. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. oktobra. Ljubljanski škof pod nadzorstvom »Narodove" policije. »Narod« je nedavno poročal, da ljubljanski knezoškof po Dolenjskem agituje za državnozborske volitve. »Slovenec« je na to omenil, da je škof ljubljanski prišel na Krk kot gost k škofu dr. Mahniču, in pa posebe omenjal, da je škof gredoč na jug obiskal več krajev na Dolenjskem. »Narod« se huduje, češ, da hočemo svojim čitateljem zamolčati, da je škof hodil po Dolenjskem. Mi zato nimamo nobenega vzroka, kajti škof ne bo hodil liberalcev vpraševat, ali in kam da sme iti. Glede 1 guorijanske morale, katero tudi tem povodom vlači na dan, pa bi svetovali »Narodu«, da molči, vsaj še m«nda ni pozabil, da je pred kratkim ponaredil govor dr. Rvbafa v »Narodnem domu«. — Kedor sam kamele požira, naj ne preceja komarjev. Kdo je sposoben za državnega poslanca ? Včerajšnji »Narod« ve povedati, da je »klerikalce kakor strela z jasnega« zadelo naznanilo, da je dr. Tavčar oglasil svojo kandidaturo za državni zbor. No, nam se prav nič hlače ne tresejo, ako pride dr. Tavčar v državni zbor. Radovedni smo le, kaj narede ministri, ako jim dr. Tavčar »pokaže zobe in primerno zaropoče s podkovanimi čevlji«. »Narod« gotovo meni, da bodo kar pod klopi zlezli ali kleče prosili pardona. Kar pa »Narod« čenča, da je neki minister nad jednim naših poslancev »za-renčdl« : Kaj pa že zopet hočete ? — to si je »Narod« naravnost izmislil. Ministri poslancev ne sprejemajo z »zobmi« in ne od-slavljajo s »podkovanimi k vedri«. Volilne sekcije za peto kurijo v Istri. Iz Trsta se nam piše: Istrski deželni poslanec dr. Vinko Trinajstič je rekel na pol. shodu zadnje nedelje v Barkovljah, da vlada širi v Istri nemoralnost, ter je utemeljeval svojo hudo obtožbo s postopanjem o določanju volilnih sekcij v občini Pazinski. Vi ste o tem že pisali ter smo Vam Istrani hvaležni, da opozarjate svet na gorostasne naše razmere. Mislim, da ne bo odveč, ako vam javim, kako se je godilo v tem oziru drugod po Istri. VPoreču so priklopih hrvatsko vas Maj italijanskemu mestu. V drugi sekciji mestne občine Poreč so določili za volišče vas Tar, ker je tam največ Itaiijanašev, dasi je ta vas na perileriji davčnih občin Novavas, Trata, Vabriga in Tar, iz katerih jo sestavljena sekcija. V mestni občini Vrsar napravili so brez potrebe tri sekcije; dve istih volita v italijanskem mestu, ena torej izven obsega sekcije! Sveti Lovreč oddelili so od okolice — že vemo zakaj. V Višnjanu so hrvatsko okolico in davčno občino Bačve pridružili ital. mestu, ker je tako možno majorizirati Hrvate, dočim so v Pazinu n. pr. postopali baš narobe, ker jim je tam tako bolje kazalo. V Vi-ž i n a d i so istotako izročili hrvatsko okolico na milost in nemilost ital. mesta, v sekciji Labinci-Kaštelir pa so izbrali za volišče manjšo Labince (438 prebivalcev), nc pa Kaštelir (nad 1000 preb.), ker so Labinci italijanaški. V Motovunu morajo okoličani (Berkuč, SoviSčine, Zamešk) iti volit v mesto, torej izven svoje sekcije! VGrižnjanu so daljno Šterno in Kubertov pridružili mestu, samo da bi v poslednjih krajih ne zmagali Hrvati V Bujah so istotako žrtvovali Hrvate iz Karseta, Krašice in Tribana italijanskemu mestu. V Umagu so napravili dve sekciji; za okolico je volišče najmanjši kraj — Petrovija, ker je najbolj poitalijančen ter najbližje mestu, od koder bode lahko mogoče — popravljati volilno srečo. — Pri-stranost vlade na korist italijanske stranke je očividna. Dasi pošiljamo na Dunaj protest za protestom, nimamo mnogo upanja, da bi centralna vlada hotela popraviti krivico, ki so nam jo napravili nje podrejeni organi, naši »ljubi prijatelji« v Trstu. Ona se bode menda Bklicevala na rezultate ljudskega štetja, ki pa zaslužijo edino ime: •švindel«, ker bi po ljudskem štetju morale biti italijanske cele vasi, v katerih ne najdete o belem dnevu in s svetilnico niti jednega Italijana. Istrski deželni zbor. Iz Trsta se nam piše: Prinesli ste nedavno vest, da vlada razpusti istrski deželni zbor. »Narod« vas je vsled tega drezal, da na vsem po njegovem mnenju ni nič. No, poizvedoval sem ter dognal, da je to novico izvedel neki naš politik iz verodostojnega vira. Da je nekaj na tem, moramo že sklepati po brzojavki v »Edinosti«, ki je o istrskih stvareh navadno dobro poučena. Tudi na občnem zboru društva »Edinost« minole nedelje v Barkovljah je bilo govora o razpustu dež. zbora istrskega, in predsednik prol. Mandič je dejal, ko je govoril o delu, ki čaka pol. društvo v bližnji bodočnosti, da imamo pred seboj ljudsko štetje, državno-zborske volitve in »kakor vse kaže, tudi volitve v deželni zbor istrski«. — Vaš poročevalec je izvedel, da imajo okrajna glavarstva že natančneja navodila v rokah, da pa ni izključeno, da se skličejo sedanji poslanci še v kratko zasedanje, potem še le se deželni zbor razpusti. Tržaška trgovinska zbornica in slovenščina. Iz Trsta se nam piše : Pred sedništvo tuk. trgov, in pomorskega sodišča se je obrnilo do trg. in obrtne zbornice z uljudno noto, naj ista predlaga v bodoče v prisednike imenovanemu sodišču može, ki bodo poleg drugih zakonskih kvalifikacij tudi vešči hrvatskemu in slovenskemu, ali vsaj enemu teh jezikov. Utemeljevalo je sodišče svojo prošnjo s tem, da se sedaj ne more ustrezati željam strank, da bi se razpravljalo v njihovem jeziku, ker med 20 prisedniki niti eden ne zna slovenski ali hr vatski. Kakor znano, je obrtna zbornica bila arogantna dovolj, da je odgovorila, da ne spozna za potrebno, da bi glede predlaganja prisednikov krenila na nova pota. Pl. Combi, ki ima prijateljev tudi na Kranjskem, kjer je solastnik nekega rudnika, je o tem izustil govor, poln sovraštva do Slovencev. — S to zadevo bavil se je tudi pol. shod društva »Edinost« v Barkovljah. Na istem je govoril dr. Pretner o gorostasnih razmerah na trg. in pomorskem sodišču v Trstu, ki je ob enem prizivno sodišče za Primorsko, ter predlagal jednoglasno sprejeto resolucijo, s katero zborovalci protestirajo proti nezakonitosti, da na imenovanem sodišču ni mogoče razpravljati v slovenskem jeziku, ki je deželni jezik, za to, ker prisedniki ne umejo (ali nočejo umeti) slovenski. Ista resolucija nalaga odboru pol. društva, da pošlje peticijo na pravosodno in trgovsko ministerstvo, da se imenuje zadostno število prised nikov, zmožnih slovenskega oziroma hrvatskega jezika. — Po zakonu namreč sodne oblasti niso navezane na predloge trgov, in obrtne zbornice. Radovedni smo, ali ministerstvo ustreže opravičeni želji tržaških Slovanov. Iz kozjanskega okraja. Po naključbi prišlo mi je par številk »Slov. Naroda« v roke, v katerih nam vsem znani dopisnik blati in sramoti duhovščino kozjanskega okraja in sploh našo stranko. Veselili smo se prihoda tega gospoda v Kozje lansko leto, ker njegove moči bi tukaj zelo potrebovali, a silno smo so varali. Obžalujemo razpor, ali s takimi ljudmi, ki po gostilnah svoje bogotajstvo zagovarjajo, ne moremo hoditi. Hvala Bogu, da so to pri nas osamljenci, ker lahko jih preštejemo na prste ene roke. Drugi hujskač zoper duhovščino pa je oni elegantni mož, ki je sin vrlega in poštenega slovenskega očeta blizo šaleške doline doma. Tretji je brat nekega duhovnika v lavant. vladikovini, kateri se ve, da mora tako ple sati, kakor piska njegov »šef«, drugače — s trebuhom za kruhom. Poživljamo javno te tri gospode, naj se izjavijo, če jim je kateri duhovnik kedaj kaj žalega storil od onega časa, kar bo v našem okraju. Vere jim nihče vsiljeval ne bo, a če je oni nimajo, naj pri miru pustijo verne ljudi, kakoršni so gotovo v našem okraju. Javno predavanje. Opozarjamo na jutrišnje javno predavanje »Slov. kršč. soc. zveze« v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Pričetek predavanja ob '/»8. uri zvečer. Predaval bode g. dr Jan. Ev. K r e k Girstmayer v škripcih. Bivšemu spodnještajarskemu drž. poslancu Girstmayerju se jako slabo godi. Volilci ga nič kaj ne marajo. Ostro mu nasprotuje neki Vincenc Malik, ki agituje z »najostrejšo nemško radikalnostjo« ter izjavlja, da bode pristopil levemu krilu nemške ljudske stranke. V nedeljo je moral slišati Girstmayer na shodu v Radgoni, da ga volilni odbor v Lipnici ne mara, ter je moral biti navzoč, ko so klicali »Heil« njegovemu protikandidatu. Prva razstava štajerskih umetnikov se je otvorila v Gradcu. Razstava ima popolnoma nemški značaj. Mej razstav-Ijalci je mnogo ne posebno nemških imen kakor: Terglav, Marussig, Supanchich, Ma-horcig, Kovatschoff itd Razstava obsega 400 številk. Iz Ambrusa. Veseli so bili dnevi za našo župnijo od 7. do 14. oktobra. Obhajali smo namreč sveti misijon. Vodili so ga čč. gg. frančiškani P. Elrem Turk, P. Klemen Grampovčan in P. Avguštin Čampa. Z apostolsko gorečnostjo so oznanovali božjo besedo in delili svete zakramente ob ogromni udeležbi. Bog naj jim poplača njih trud. Obhajanih je bilo 1400. Pridno so pomagali spovedovati č g. kanonik iz Žužemberka in č. gg. sosedje. Novi odbor pol. društva »Edinost je sestavljen tako-le: Predsednik: profesor Matko Mandič, 1. podpredsednik: dr. Gustav Gregor in, II. podpredsednik: dr Otokar Ry baf, tajnik: dr. Ferdo Čer ne, blagaj nik: Ante Bogdanovi č, odborniki: dr. Josip Abram, Makso Cotič, Andre Čeme, dr. Edvard S 1 a v i k, Josip T u rk„ namestniki : Fran Š u m a n v Škednju, Anton M i k 1 a v e c pri Sv. M. M. Sp., Anton Pogorelec na Greti, Dragotin P e r t o t v Barkovljah, Miha K a m u šč i č pri sv. Jakobu, Ivan G o r i u p na Opčinah, Alojzi, G o r i u p na Proseku, Stanko G o d i n a na Vrdeli. Volilno gibanje na Goriškem. Pre teklo nedeljo se je vršil v Kobaridu zaupni shod političnega društva »bloga«. Zbralo se je na shodu nad 300 mož. Bili so navzoči vsi župani iz okolice in vsa duhovščina ko bariškega okraja. — V Šempasu na veliki Otavi je »Sloga« preteklo nedeljo tudi pri redila shod. 300 volilcev je sprejelo zaupnico dr. Gregorčiču in se izjavilo, da smatra ka toliško vero za rešilni temelj našega naroda in Avstrije. Ljubljanske novice. Postopač iz S i s k a. Maksimilijan Neugebauer, postopač iz Siska, bil je radi goljufije v Ljubljani aretovan. — Razlit petrolej. Sta culovemu hlapcu se je včeraj ubila v Še-lenburgovih ulicah steklenica petroleja, težka 15 kil, ter se je petrolej razlil po ulici. — Trije stražniki nadjednoga razgrajača so morali priti včeraj popoludne pred škofijo, a so ga še komaj premagali. Ta orjak, ki se treh stražnikov ni zbal, bil jo neki Janez Knez, ki se je napil »letošnjega« in hotel vsej Ljubljani pokazati svojo korajžo. — V Ljubljanico padla bi bila danes skoro raz sv. Petra nasipa neka pijana ženska. — Angina in tifus se širita po Ljubljani. Družina Hribar iz Prečnih ulic je morala radi tifusa oddati tri osebe v bolnico. — Nesreče. Marija Čamernik padla je pri gradnji Barvarjeve hiše na Vodovodni cesti raz odra in se tako pobila, da so jo morali odpeljati v bolnico. Karola Goloba, hlapca pri Predoviču, je konj ogrizel tako, da je moral iskati zdravniku pomoči. Danes je padel dninar Giusepjie Rossp* ^ i-i gradnji dež. dvorca raz odra in se močno pobil na glavi. Z gradnjo električne cestne ie leznice prično haje v februvariju prihodnjega leta na vseh glavnih črtah. Čudno premeščenje. Premeščena sta sodna pristava gg. dr. Teodor Neupauer vitez Brandhausen iz Velikovca v Maribor in dr. Herman Wennig iz Voitsberga v Ptuj. Pravilo, da ne znata slovenščine. Razveljavljena prepoved. Prepoved Slomšekove slavnosti v Žalcu je bila razveljavljena. Slavnost se je sijajno izvršila ob ogromni udeležbi naroda. Obhod po trgu je izostal. Nemškutarska ošabnost Poroča se, da je bil v Laškem trgu na Štajerskem »gautag« ognjegascev. Na tem »tagu« je velenjski Priborschitz predlagal, naj se trboveljska požarna bramba izključi iz deželne zveze, ker je sprejela slovensko poveljevanje. Slovenske požarne hrambe, ven iz nemške štajerske deželne zveze ! Zanimiva obravnava. Celjski slašči čar Mortel je bil tožen, ker je v obrtno zadrugo sprejel mediČarja Rotha, dasi Roth ni avstrijski državljan. Mortel je bil oproščen, ker je dokazal, da ni mogel vedeti, da Roth ni Avstrijec, ker je bil Roth že večkrat — porotnik v Celju. Pač zanimivo odkritje o vestno sestavljeni porotniški klopi v Uelju! Leitgebov spomenik, katerega je postavilo slovensko štajersko učiteljstvo, že stoji. Na spomeniku je v emailu vdelana podoba rajnega. Srebrno poroko obhaja danes v Trstu Ferdinand Jaut, uslužbenec južno železnice na Zidanem mostu. Razstava sadja v Mariboru prirejena v proslavo cesarjeve 701etnice, se je zaključila z »Wacht ain Rhein«. Heil! Prvi sneg smo dobili v Ratečah na Gorenjskem 15. t. m. V ravnini ga je padlo 4 cm, po višje ležečih senožetih pa precej več, da so morali živino, ki je imela se pašo, prignati domu. Ogenj. Dne 10. t. m je gorelo v hiši posestnika L. Mufiča v Novi Lipi; vkljub nagli pomoči od strani ondotnih gasilcev ima posestnik škode 1600 kron. Dva meseca starega otroka je rešil Mufič z lastno nevarnostjo. V mestni ljudski kopelji oddalo se je od 7. do 14. oktobra letos vsega skupaj 443 kopelij, in sicer za moške 359 (pršilih 253, kadnih 106), zi ženske 84 (pršnih 20, kadnih 64). Dr. Kranjcev sin — renegat. Sin pokojnega štajerskega rodoljuba dr. Josipa Kranjca, kateremu so pred kratkim štajerski Slovenci odkrili slovesno spomenik v Skalah, živi v Celovcu, kjer je odvetnik in kot mestni svetovalec zagrizen nemški radikalec. To je tisti mož, ki je predlagal, naj se iz koroške podružnice »Alpenvereina« izključi blagajnik Pokorny, ker je rodom Čeh. Z udrihanjem po Slovanih hoče »dr. Krainz« utajiti svojo slovensko kri. Slovani na Dunaju »Slavjanski viek«, ki izhaja na Dunaju v ruskem jeziku, javlja, da je na Dunaju 400.000 Čehov, 20.000 Slovakov, 30 000 Slovencev, 20.000 Hrvatov in Srbov ter 20.000 Poljakov, torej pol milijona Slovanov. Ako se še prišteje k temu štovilu vojake slovanske narodnosti, trdi se lahko, da je Dunaj polovico slovanski. Član-kar pride do zaključka, da je bodočnost Dunaja slovanska. oti je dober Nemec in se ne bori za češko državno pravo. Dr. Schopfer je dejal, da Dipauliju nasprotuje le kot vo-lilec, ter ga je vprašal za dokaze, da se z Dipaulijem strinjajo dunajski anti-semiti. Dipauli je pokazal pismo princa Liechtensteina, ki obsoja razpor mej krščanskima strankama na Tirolskem ter izjavlja, da ga je dr. Lueger pooblastil, naj pove, da ne želi napasti tirolske katoliške ljudske stranke. Ako bi kdo poskusil ondi proti tej stranki na svojo pest nastopati, tedaj bi on odložil svoje potovanje na Tirolsko. (Kar se je res že zgodilo. Opomba ured.) Dr. Schopfer je izjavil, da se to pismo ne strinja z izjavo, katero je dr. Lueger njemu dal. Pri glasovanju je bila kandidatura Di-paulijeva po čudnem štetju glasov odklonjena s 77 proti 73 glasovom. „Neue Tiroler Stimrnen" izjavljajo, da je za Dipaulija to glasovanje brezpomembno. Frostejov (Morava), 17. okt. Pri gradnji češke gimnazije je padlo z odra deset delavcev; sedem mej njimi je ubitih, trije smrtno nevarno poškodovani. Mej ranjenimi je tudi polir, ki je baje največ zakrivil nesrečo. Stookholm, 17. okt. Kralj Oskar je obolel. Haag, 17. okt. Uradni list objavlja proklamacijo kraljice Viljemine, v kateri naznanja svojo zaroko z vojvodo Henrikom meklenburškim. London, 17. okt. Volitve v spodnjo zbornico za zavržene, le vspeh volitve na otokih 0rkney, ki volijo jednega poslanca, še ni znan. Izvoljenih je 382 konservativcev, 68 liberalnih unionistov, 187 liberalcev in zastopnikov delavcev ter 82 irskih nacijonalistov. Vladna večina znaša le 130 glasov. Brnselj, 17. oktobra. Za dohod Krugerjev se delajo velike priprave. 162 društev bode priredilo slovesen obhod in mu izročilo adreso. London, 17. oktobra, lleuter. urad ve poročati iz Haaga, da obišče burska deputacija nekaj evropskih glavnih mest. London, 17. okt. Roberts brzojavlja iz Pretorije 15. t. m.: General French je odšel s 1. in 4. konjeniško brigado iz Machadodorpa proti Heidel-bergu, da preišče teren. — Polkovnik Machon se je zapletel 13. t. m. z Buri v boj, katerega je završil z uspehom (!). Njegove izgube so pa velike. Padli so 3 častniki in 8 mož, 3 častniki in 25 mož je ranjenih. — General Lytt-leton je na potu v Middelburg, Rundle je zasedel Bloemhof in ujel 50 Burov. Durori. Mesto venca na grob f Dr. Fr. Lampeta so darovali Marijanišču: mil. g. And. Zamejic, st. dekan 50 K; g. Fr. Dolinar, župnik Topolski 20 K; g. Jurij Karlin, kapelan Vrhniški 6 K. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, V. okt. Dr. Kathrein se je včeraj dalje časa razgovarjal z ministerski™ predsednikom. Dunaj, 17. okt. Ebenhoch, Kern, Fuchs in Dipauli se zbero danes na povabilo Kathreinovo, da se dogovore o složnem postopanju pri volitvah. Iuomost, 17. oktobra. Listi poročajo o jako burnem nastopu na znanem shodu v Briksnu mej baronom Di-jaulijem in dr. Schopferjem. Dipauli je dejal, da dr. Schopferjevo postopanje proti njemu obsojajo rln antisemiti, Vojska na Kitajskem. Frankobrod, 17. okt. Iz Shanghaja poročajo, da je cesar K\vangsu došel v Singanfu. Pariz, 17. okt. Agence Havas poroča iz Tientsina 15. t. m.: Cesarica-vdova je ukazala kitajskim četam v Pa-otingfu, naj vodijo boj do skrajnosti. Li-Hung-Čang je pod ruskim varstvom došel v Pekin. — Člani diplomatiškega zastopa so soglasno pritrdili predlogu francoskega ministra Delcasseja, menijo pa, da se stavijo pogoji še le tekom mirovnih pogajanj. London, 17. okt. Iz Washingtona poročajo: Ameriški poslanik v Pekinu brzojavlja, da se kitajski cesar vrne v Pekin pod varstvom Amerike. London, 17. okt. (O.B.) .,Standard" poroča iz Shanghaja: 12.000 bokserjev so čete generala Yuan-Cik-Kai blizu mesta Tsang-Čao na meji pokrajine Oili zapodile v beg. London, 17. okt. (0. B.) ..Standard" poroča iz Tientsina 15. t. m.: Poroča se, da so Francozi došli v Pao-ting fu. — Mesto se jim je udalo brez odpora. MeteorologlSno porodilo. ViSina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0mm. I.aa opazovan |ft .Stanje barometra » piro. Tompe- ! ratnra i po I Olftiju j VetrMi Nol.o Se i 16| 9. tvijiJ | 7:58 0 | 4 1 | sr. svih. | jasno . J 7. rjuti. i 73597 0 3 ( sl. "severi megla" 0 0 \2. popol. I 739 9 | 5 2 | sl. jup | oblačno | Srednja včerajšnja temperatura 6 2', normale: 10 J". Poslano.* 945 1-1 Nekaj ljubljanskih krčmarjev, kavarnarjev iul. hoče imeli lastno tvornico sodovice — in si jo je tudi omislilo, kakor smo čitali zadnje dni v ljubljanskih časopisih. Iščemo pravičnega vzroka temu dejstvu, a ga ne moremo i ajti. Oni dobivajo od sedanjih (vernikov sodovice sodovico po tako žilo nizkih cenah, da jih bo stal eel6 lastni izdelek ved — a pri tem niso imeli do st daj nikakega riziko, nikakih stroškov, nikakih skrbi, sploh nič neugoduega, — imeli so samo velik zaslužek — zaslužek, ki presega v primeri vsak zaslužek s katerimkoli drug.m blagom. Morda jim ni všeč. da daje.io dosedanji izdelovalci sodovice zasebnikom sodovico ceneje nego jo doh^ v gostilni? A bodimo pravični: ali Daj tudi revež p!ača steklenico sodovice po 20 vin. — ali pa si morda revež ne sme privoščiti sodovice — postbno v vročem poletnem času? Ta izgovor je torej puhel, to ni nikak upravičen vzrok. Ti gospodje so tudi jako dobro postrežem od dosedanjih izdelovalcev sodovice - saj jih je za Ljubljano itak že mnogo preveč, kei jih je sedem — eden prehiteva druzega. da č'm bolje in hi'reje postreže. Oni sami bi lahko preskrbovali s sodovico ne samo Ljubljano, nego tudi celo Kranjsko iu še več. O pomanjkanju vode in o slabi postrežbi toiej ni nili govora! — A prijazni so tudi gg »krčmarji-sodovičarji«! Oni že kur vnaprej narekujejo konkurenco, hudo konkurenco — iti ni jim mari, če spravijo oh kruh ali celo uničijo uekaj rodbin. Odposlance in razne ponudbe dosedanjih izdelovalcev so kar prezirali — niso hoteli ozirati se na ogromno Škodo, ki jo store s tem podpisanim. 1'ravičui so zelo' — Slavi o občinstvo naj bi se vendar izreklo proti takemu izkoriščevanju s tem, da bi p'imerno »upoštevalo« gostilne onih krčmarjev, ki bodo prodajali sodovice »iz zadrugec — to bi bila zaslužena moralna zaušnica onim. ki nimajo nikoli dovolj/ Združeni ljubljanski tvorničarji sodovice. r i n ** % i % i * i t i i % \ Kravate f za gospode, od najfinejših do najcene š h, sijce za gospode, J ovratnike, manšete f (najboljše z znamko Suppančic), t. i i k ii r< ft normalno perilo, i | nogovice, | I robce itd, i priporoča 901 2 j Karol Recknagel, l Mestni J v g st. 21. s* l* v * t * t 1 Za to »Poslano« je vredništvo odgovorno le toliko, kolikor zakon zahteva. za slifearje' pleskarje, zidarje in ^ za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. FrančiškanskuLce. 228 16 11 — 5 Vnanja naročila proti povzetju. ^"T l*roda se v Krakovskem predmestji M V z vrtina, hlevom in šapo jako pripravna za izvrševanje obrta uvoz-čekov (fijakarije), takoj pod roko. Natančni j a pojasniladaje tir. Josip Furlan, 6—o advokat v Ljubljani. ttvtttttvrrrTvtt Služba organista in cerl v Aais rili i je razpisana za hrvaško-slovei-sko župnijo v Steelton-u v Severni Amerisl. Plača: 30 dolarjev = 150kron na mereč in po 1 dolar od vsake naročene pete maše. Pogoji: 1. Zmožnost koralnega peija (latinske maše, psaimi itd.) 2. Sposobnost uredili in vod,ti tamburaški zbor. 3. Službeno spr.čev.ilo od dotičnega g. župnila o starosti ponašanju in sposobnosti kandidata. Ponudbe se naj takoj pošljejo na sledeči naslov: Rev. G. Gorshe 765 So. ste. 925 3-3 Steelton, Pa. U. S America. Duhovski poslovnik, ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje cer kvenega iu nadarbinskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, prprnvljcrii nntis. Brniiran izvod kni g-> slan«? v ,.Katoliški Bukvami' v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šngrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več. 9-4-1 1 — 1 St. Nc. V. 51/00 o Dražbeiii. oklic. Vsled sklepa z dne 9. oktobra 1900 opravilna številka Nc. V. al/60—1 se bode prodajali dne 20. oktobra dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Str Feterska cesta št. 4 v konkurzne maso Amalije Bischof iz Ljubljane spadajoči predmeti na javni dražbi 431 različnih modercev. 1 škatlja trakov, različno lepotičje za na klobuke, 104 različnih slamnikov, 1 škatlja zaklepnic za moderce, prodajalniška oprava. Reči se smejo ogledati dne 19. oktobra 1900 v času med 3.—1. uro popoldne na Sv. Peterski cesti št. 4. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII. dne 13. oktobra 1900. St. 1782 Služba Pri županstvu na Blokah popolniti bo z dnem 1. prosincem 1901 službo tajnika z letno plačo 800 kron. Ob jednem izpraznjena bo tudi služba posojilniškega knjigovodje z letno plačo 200 kron, katera se lahko od občinskega tajnika opravlja. Slovenskega in nemškega jezika zmožni prosilci naj vlože prošnje do do 5. J i stopa d a f. L DR- JANKO BREJC zagovornik v kazenskih zadevah v Ljubljani, na Dunajski cesti Med j at o va, liisa. 889 4 93 V 1-1 vzajemno zavarovalno društvo za zavarovanje na življenje na Dunaju, I, Wipplingerstrasse 30. V lil. četrtletju 1900 bilo je vloženo 1853 zavarovalnih ponudb v okroglem zavarovalnem znesku K 5,341,000 v rešitev, o.l katerih je bilo sprejetih in police oddane 1633 zavarovancem v znesku K 4,379-000 zavarovanega kapitala. — V začelku tega leta bilo je 6277 zavarovalnih ponudb za kapital 5 i obstoji, plačalo je Natančna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema glairni zastopnik za Kranjsko: s A j DOTIK VALENTA Pred Prulami štev. 23, I. nadstropje, nasproti Marijinih toplic. Dne 31. oktobra letos bo Hiša št 52, gostilna pri »Fortun «, na najlepšem kraju, sredi trga, z lepim vrtom, p. kr.tim kegljiščem, velikim, na ledenico, kolnico in hleve meečim sadnim vrtom in gozdnim delom. Hiša št 51, lepa stanarinska hi?a z balkonom in kleti. Hiša št 75, stanarinska hiša, v kateri je nastanjen merosodni urad, z lepim vrtom za zelenjavo. Hiša št. 41, gostilna pred živinskim trgom, na kraju z velikim prometom, v I. nadstropju stanovanja. Hiša št. 32, gospodarska hiša, z velikim ograjenim vrtom in < b njega rneječim poljem, z lepim Ivevom, kozolcem in lopo, ki je pripravna za g< stilno ob tržnih dneh. Dobro urejena opekarna z lastnim zemljiščem, blizu železnice; dalje več njiv travnikov in sadnih vrtov. 939 3_i St. 33.987. Razglas. 942 .3—1 V .smislu ^ 37 občinskega reda za deželno stolno mesto se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in trošklh za leto 190 1. mestnega zaklada; 2 mestnega ubožnega zaklada; 3. zaklada meščanske imovine: 4 ustanovnega zaklada; 5. mestne elektrarne; ti. mestnega loterijskega prsojila; 7. amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila; 8. mestnega vodovoda in 9. mestne klavnice že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dn j in sicer od 16. do 30. oktobra 1.1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 15. oktobra 1900. pri županstvu na Blokah. Občinskega uradovanja vešči prosilci imajo prednost. Županstvo ua Blokah, dne 16. oktobra 1900. 9-11 3—1 ^Ma Zšuimi mesec. S sriia za voiaKe-n......... » 3 s Emms&SsSS&amaBOEMS- i w zlatu lit srebru. Glavni dobitek gKsa Bis ■ » Kron 4 v gotovini z 30 . odbitki. Srečke za i priporoča 0» _ Mj DO i. Rrono a- v Ljubljani. 118 4 -M > m fim 55, J lc a. I> o f z a, Soe 17. oktobra. Skupni državni dolg * notah . . . . 96 90 Skupni driavni dolg v srebru..........96 50 Avstrijska zlata renta 4°/0......114-— Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . 97-25 Ogerste zlata renta 4°/0 . . . . . 113-55 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90-05 Avstre-ogerske bančne delnice, f.OO gld . 1694-_ Kreditne delnice, 160 gld. .... 645'__ London vista . . 241-55 NemSki drž. bankovci ia 100 i. nem. d rt vel, 117-97 20 mark ....... 20 frankov (napoleondor) . . , Italijanski bankovci........ C. kr. cekini......... Dne 16. oktobra. 3-2'% državne srečke I. 185-i. 250 gld.. 5% državne srečke i. 1860, 100 gid. . Državno srečke 1. 1864, 100 gld. . . •V zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kros Tišine srečke 4°/„, 100 gld..... Dunavske vravnavne srečke 6% 23-61 19 25 90-35 11-42 170 -160-— 197 - 93 60 251- Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke -i0/, Prijoriletne obveznice državne železnice » > južne železnica 30',, > > južne železnice 5°/„ « . dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4";o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečsga križa srečke, tO gld OgerBkega > „ > 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . , . Rudolfove srečke, 10 gld. 107' — 93-75 32 2-75 119- — 99 60 390 -350'— 42-25 20-— 12 30 60- - Salmove srečke, 40 gid. . . 170 — St. Genrtis srečke, 40 gld..........198 -- Waldsteinove sreeke, 20 gM, ... --- Ljubljanske srečke . . . ,50 — Akcije auglo avstrijske tjiiuti'!. 200 ei.i. . , 267- — Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. st. v . 6030- — Akcije tržaškega L!oyda. 500 gid. .... 7*'5 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Ho- — SploSna avstrijska stavbinaka družba . . . i42.— Montanska družba avstr. plan......4U81 — Trboveljska premogarska 1rdkb* 70 . 443. - Papirnih rabljev 100 . • . . 255-50 asar Nakup tn prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srof.k. denarjev itd. Env&rovenja za zgulic pri žrebanjih, on izžrebanju najmanjšega dobitka. - Pronoie o> vsako irehanje. Kulanloa uvrSitev naročil na borzi. Monjamicna delniška družba „1TJK ^ « C I., f nllzeiia ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ^fSjr Pojasnila v vseh gospodarskih in flivinčnin utvar », potem o kursnih vrednostih vseh špekulauljskih vrednostmi papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vigoc?gs obrestovanja pri popolni varnosti iJU* u it lož <■! n i li tx f. u v u i o, TJJS