St. 41 nem ihta i pmM (ftiti orati ta u mi
V Trsta, v soboto 17, februarfa 1923.
Posamezna Številka 20 cent.
LetiMc XLVtll
Izhaja, IzvsetnSi pondeljck, vsAjm zjutraj. tJfeđniStvo: ulica sv. PtiriMki ▲siškega St 20, L nadstropje. J&ptst na e nc&tfajo ured"1**- # —Htfraas pisma se ne sprejemajo, rokopisi »e ne vračajo. Izda, ^ " T . '-ednili i"...ton Gerbec, — LastnfV tiskarna Edinost. Tisk tisk.	-»o*:. Naročnina
xr»*a za meae L 7 —, 3 mesece '950, pol leta L 33.—. in c^p leto L 60.—. Z Inozemstvo mesečno 4 lire več. Telefon uredništva in uprave 3t 11-57-
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Strokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanf pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in oprav« 11-57.
BALKANIZIRANJE
cc
Angleška pisateljica M. Edith Durham je izdala knjigo o «slovanski nevarnosti*. Ta ženska se je res potikala po Balkanu v letih 1900—1914. Večinoma pa le po Crni-gori in međ AJbanci. Videla je marsikaj, razumela pa sila malo. Temu dejstvu primerna sta tudi njena knjiga in njena —-tendenca! Vodi jo slepo sovraštvo proti Slovanom.
Trdi n. pr., da so se Jugosloveni še-le načeli dvigati iz «stanja primitivnega divjcštva». Pojm svoboda da si tolmačijo tako, da < smejo pobijati Turke in grabiti njihovo posest*. Pač pa piše največjo hvalo — Albancem! Ti so « podjetni in delavni*, med njimi se je čutila še-le «doma». O tedanji albanski vladi v Valoni— le-ta 1914, —, za katero se v resnici niti zmenil ni živ krst, pravi da je bila »nada malega naroda*. Ko so se Srbi — pripoveduje nadalje — morali umikati proti jadranski obali, Albanci ne-le da jih niso ovirali, marveč so jim dajali tudi živeža! Ko so pa v letu 1918. srbske obmejne straže odbijale vca.de albanskih band na srbsko ozemlje, je bilo to za to žensko «pusto-šenje in plenjenje po severni Albaniji*.
Tako se vleče po tem pripovedovanju slepo sovraštvo proti Jugoslovenom kakor rJeča nit. Tako tudi v poglavju, kjer govori o razmerju med Avs*ro-(>grskoi in Ju-gosloveni. Za pravo bisitvo jugoslovenskega vprašanja nima nikakega razumevanja. Nič ne sluti, da ima pred sebog narodno gibanje, ki po svciji pomembnosti odgovarja ujedinjenju italijanskega in nemškega naroda, d? ima pred seboj silno socialno gibanje za osvoboditev miljonov zatiranih kmetov in za odpravo zadnjih otsiankov fevdalizma v Evropi. O zlobni politiki Habsburgovcev proti Jugoslovenom ne ve ta Angležinja ničesar, ali pa jo olepšuje, ali celo cdobruje. Ne zdi se ji potrebno, da bi omenila, kako je Avstno-Ogrska hotela Srbijo gospodarsko zadušiti na korist madžarskih «prašičjih baronov*. Srbsko , bolgarska carinska zveza — ki pa se ni uresničila vsled odpora od strani Avstrije
—	je bila po njenem «skoro gotovo* naperjena preti Avstriji! Tudi je za M. Edith Durham prav in v redlu, da sta Berchtold in Ccnrad že v letu 1913. sklenila napad na Srbijo. Pašiču očita, da ni privoščil Itali;* par «kosov zemlje*!
Vso svojo površnost kaže ta pisateljica, ko trdi, da je uper proti avstrijski zasedlrt Eo3ne in Hercegovine dc*kaz, da so Bosanci bdeli ostati turški podaniki, kar da izpodbija pretvezno «zgodovinsko* pravico Srb;je do teh dežel. Kaj se meni ta ženska za dejstvo, da nuc&amedanci tvorijo le tretjino prebivalstva Bosne in Hercegovine in da so vsi slovanskega plemena. Da bi tudi drugi dve krščanski tretjini hoteli ostati v turškem podaništvu, kaj takega moreta govoriti le neodpustna površnost in slepo sovraštvo, ki ne išče resnice. ampak zasleduje le grdo tendenco.
Bivši in zadnji črnogorski kralj je v letu 1908. sam zasnoval neki navidezni upoi-prosti njegovi osebi, da' bi diobil pretvezo za preganjanje neprijetne mu opozicije. Glavna priča proti obtožencem je bil pro-sluli in podkupljivi ogledluh Nastič, ki je pozneje — najet od Dunaja in Budimpešte
—	igral svojo sramotno vlogo tudi v glas o-vitem zagrebškem «veleizdajniškem» procesu. Nikda ni verjel v to «veleizrdh.jo*f Miss Durham pa trdi, d!a je bila ta zarota resnična \
Največje sieparstvo v vsej .gonji proti Srbom je bila v novembru 1912. po dunajskem tiskovnem uradu razširjena bajka, da so srbske čete, došle v Prizren, ranile in razmožile tamošnjega avstrijskega konzula Prcibazko! Vsled te laži je silno za-valovelo sovraštvo proti Srbom, dtokler se ni nekega lepega dne ta čedni konsul pojavil — živ, zdrav in nedotaknjen! Miss Durham pa le govori o «sramoti»f ki da s« je dogodila temu kensulu, ter dostavlja, da so ga Srbi izpustili na svobodo potem, ko je tedne trpel v ječi! V resnici pa ni sedel niti ene minute! Kdor tako pometa z resnico, je izgubil pravico, da bi ga smatrali za resno pričo.
Za tisto «rusko-srbsko intrigo« ne do-pimaša Miss Durham torej prav nikakega in niti najmanjšega dokaza, pač pa za svojo, nevednost in zlobo. Trda tud5,.da ji je neki ruski častnik pripovedoval, da je Ru sija popolnoma pripravljena za «svojo veliko vojno To je bilo v letu 1912. Ru-sija pa je začela s to «svojo veliko vojno*' te-le v letu 1914! Neki nepoznani «tolmač* v Monastiru ji je pripovedoval v mesecu februarju 1914., da kralj Peter dnevno bruri svoj meč, da zada <starem.u avstrijskemu cesarju smrtni udarec*. Potem pa da se je premislil in je dal, mesto cesarja, umoriti v Sarajevu prestolonaslednika!
V nemškem prevodu te knjige je opazka, da je s tem podan neoporečen dokaz, «da je le panslavizem kriv na svetovni vojni*.' Proti tej trditvi pa govorijo nekatere navedbe v isti knjigi angleške ponarejevalke resnice. Pripoveduje n. pr., da ji je v letu
1905.	turški guverner v Plevlju izrekel sum, da hoče Avstrija izzvati v Sandžaku namire, da bi se ji poverite. «vzpostava ieda» in da bi zaJNbil a s tem pretvezo za < približanje k Solunu*! In angleška Miss pripominja: «Mislim, da je imel prav!* Neki avstrijski lekarnar v Foči jo je v letu
1906.	povabil na čaj. ki <fa bosta črez tri
leta pila v Solunu pod avstrijsko zastavo! Na vožnji metd Dubrovnikom in Mostarom pa je čula, kako je neki c. in kr. general na vprašanje, čemu da si je Avstrija prisvojila vse to kamenje, odgovoril: «To je tlel cene, ki smo jo plačali Evropi za Solun!*
Mari niso tudli vse te kvante neoporečni dokazi*, da je bil habsburgovski imperializem s Svojim pohlepom po Solunu «eden glavnih vzrokov svetovne vojne»?!
Pustimo na strani vprašanje o krivcih. Obžalovati pa je, da se taka zbirka kvant in praznega govoričenja predlaga kot dokaz v razpravi o krivdi tega ali onega na svetovni vojni. Knjiga Misis Durham spada k takozvani «šundlliteraturi*, ker hoče brez vsakega veljavnega dokaza ustrezati le svojemu slepemu sovraštvu proti Jugoslovenom. 2al le, da je takih Miss Durham legij on — v moških hlačah, ki govorijo o »balkaniziran ju*, kadar razpravljajo o razoranih razmerah v srednji Evropi. Reči hočejo s tem, da je na Balkanu vse raz-orano, sama zmešnjava v sramoto za evropsko civilizacijo.
Na tako pačenje resnice odgovarjaj v temeljitem članku poslanec Igor Hruševski v «Prager Presse*. Trditev, da se je z razbitjem avstroj-ojgrska monarhije srednja Evropa «balkanizirala*, to je: da so v na-sledstvenih državah nastale razmere, slične onim na Balkanu po razdelitvi Turčije, zavrača Hrušev(sky: «Pozai>lja pa pri tem, da je ravno zaviflt med velevlasti kriva, dla razmere na Balkanu niso urejene. Na drugi strani pa se pozablja, ko* liko je z odpravo turškega gospodstva pridobila civilizacija in ž njo plemeniti interesi skupnega človeštva! Pozablja se, da je bila Turčija že pred ustanovitvijo malih balkanskih držav sporen objekt med evropskimi vlastmi. TndtLjo, da je bila odprava velike gospodarske enote, kakršna je bila Turčija, na škodo blaginje človeštva. Pri tem pa mislijo le na pasive in ne* tudi na aktive te izpremembe poli-
tičnega sistema*. Hru5ev«ky dokazuje s konkretnimi ugotovitvami, da bi bilo za človeStvo in za interese Evrope v gospodarskem pogledu še večje zlo, če bi se bila monarhija ohranila, Dokaziuje, da so vse dlržave krive na tem, da razmere v srednji Evropi niso povoljne.
Na očitek, da so nove države trajna vojna nevarnost za Evropo, odgovarja pisec:
«Ravno Čehoslovaška, Jugoslavija in Romunska . so napravile prvi pozitivni korak za konsolidacijo političnih razmer v srednji Evropi. Ustanovile so mali sporazum in s tem ustvarile političnega činitelja, ki v vsakem pogledu blagodejnejše deluje, nego pokojna Avstrija- Mali sporazum je veliko pomembnejši činitelj za oforanitev miru v srednji Evropi, nego je bila pokojna Avstrija. Tudi močnejši je ta činitelj, ker so narodi malega sporazuma in Poljske — izvzemši manjšine — v svojem na-roidlnem stremljenju po državni samostojnosti popolnoma nasičeni, dočim je nemško in madžarsko gospodstvo razpadlo ravno vsled nezadovoljnosti narodov. MaiK sporazum s Poljsko mora biti že po svoji naravi le obrambna) zveza. In ravno radi tega svojega značaja je za mir in vzpo-stavo srednje Evrope neizmerno uspešnejši činitelj, nego je bila stara Avstrija, ki jo je nemška in ogrska kamarila vedtno silila k aneksijskim pou&usam. Zato je vedno kalila mir na balkanskem polotoku.
Da, balkaniziralo se je! Politika Avstro-Ogrske je skozi desetletja zastnrpljala razmere na balkanskem polotoku. Vlasti-željnost Nemčije z njenim «Drangom nach Otsten*, in aspiracije Avstro-Ogrske so izzvale svetovno vojno in izpremenile svet v motrje krvi in solz. Madžarska in nemška propaganda pa iščeta znake nastale splošne izčrpljenosti le pri novih državah. Zato govorijo o «balkaniziranju» srednje Evrope. V resnici pa so le Nemci in Madžari ^balkanizirali*! In še sedaj se niso spametovali in — balkanizirajo dalje. Na srečo pa moči teh nepoboljšljivih kalilcev miru niso več tako nevarne.
Italila
Konferenca za Južno železnico
IUM, 16. Včeraj ob 10 se je — kakor javljeno — otvorila v palači Chigi konferenca za Južno železnico, katere vprašanje je saintgermiainska pogodba putstila nerešeno. Vprašanje uprave bivše avstro-ogrske jugozapadne železniške proge morajo potemtakem rešiti nasled3tvene »države in zastopniki bivše družbo «Siid-baihn*. V ta namen se je sestala sedanja konferenca v Rimu. Italijo zastopa na tej konferenci markiz Imperiali, bivši poslanik v Londonu, delegat pri Društvu narodov cav. Brocchi, kom. Viglione, con te Rossini, glavni ravnatelj v zakiadnem ministrstvu in conte Viola. Južno železnico isastopajo g. A. Weber, predsednik upravnega sveta, in dr. G. Fall, predsednik ravnateljstva. Jujgoslovenski delegaciji predseduje bivši minister Abramovič, člani delegacije pa so gg. Todorovie, Vomčina in Barko. Zastopniki Makarske so minister Teleszky, dr. Erino in Financzy, zastopniki Avstrije dr. Miill er-Martini, dr. Pollak in dr. Freud, zastopniki Francije pa De Vallrey in Randu.
Za predsednika konference je bil izvoljen markiz Imperiali, za ^Lavnega tajnika pa conte Viola.
Za zvišanje produkcije petroleja.
RIM, 16. Medministrski odsek za petrolej se je sestal v palači Chigi pod predsedništvom Mussclinija. Navzoči so bili ministri Destefani, Rossi, Thaon de Revel, Carnazza in Decapi-tani. Odsek je določil smeri za uspešnejše izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Italiji ter prevzetne takih vrelcev v inozemstvu. Sklenjeno je bilo, da bo vlada z nagradami povspe-ševala to važno panogo italijanske industrije. Natančna proučitev tega vprašanja je bila poverjena ministru Decapitaniju.
. —-
Jugoslavija
Navodila za izvršitev lapattske pogodbe.
BELGRAD, 16. Zadnje dneve so bile v ministrstvu zunanjih zadev pri pooblaščenem ministru Ljubi Nešiču neprestane konference, katerih so se udeleževali člani jugosL delegacije v paritetni kcmislji za izvršitev rapall-ske pogodbe: general Milic, admiral Priča, univ. prof. dr. Šilović in brodolastnik Račić iz Dubrovnika. Te konference so bile predvčerajšnjim popoldne zaključene in delegaciji so izdana precizna navodila za nastop v paritetni komisiji. Zvečer je »zunanji minister dr. Ninčič, katerega bolezen se je izboljšala, sprejel jugosl. delegate ter ž njimi razpravljal o vseh ukrepih in navodilih o izpraznitvi Sušaka, tretje dalmatinske cone in glede Reke.
Člani delegacije so pređsinočivim odpotovali iz Belgrada. Konferenc v ministrstvu zunanjih zadev se je udeleževal tudi dr. Matko Latfirija, predsednik posvetovalnega odbora.
Ministrstvo saobračaja je že dalo zagrebški direkci'i državnih železnic navodila glede otvoritve železniškega prometa s Sušakom. Ureditev železniškega prometa bo z ozirom na položaj Sušaka za sedaj le provizorična. Definitivno se železniški promet na Sušaku uredi, čim bo izvedena razmejitev z Reiko in organizirana pristaniška služba na Reki oziroma v Barosu. Zagrebška direkcija namerava otvo-ritni promet na Sušaku tako, da bo omogočeno potovanje potnikov, predvsem prtl:age in drugega bla<a. Za Sušak je tudi že določeno potrebno železniško osobje.
BELGRAD, 16. Jugoslovenski zastopniki v mešani italijansko-jugcslovenski komisiji admiral Priča, profesor dr. Silovič in dr. Matko Lajginja, so sneči odpotovali iz
Belgrada v Zagreb, ker so od vlade že prejeli potrebna navodSla za svoje postopanje. V Zagrebu počakajo na odredbo, j kdaj naj odpotujejo v Opatijo, odkoder ; bedo kontrolirali izvedbo rapallske po-| godbe glede izpraznitve Sušaka, razmejitve z Reko in organizacijo reške države.
Volilna borba — Shodi neodvisne delavske stranke (komunistov) prepovedani
BELGRAD, 16. Včeraj dopoldne ob devetih bi se moralo vršiti zborovanje bel-grajskih komunistov, na katerem bi se imela postaviti kandidatna lista komunistične stranke za Belgrad. Komunisti so nastopili pod firmo neodvisne delavske stranke Jugoslavije. Policija je zborovanje prepovedala.
Iz Skcplja poročajo, da so komunisti razvili živahno agitacijo pod imenom delavske stranke. Svoje liste nameravajo postaviti povsod po južnih krajih. Za nosilca liste v Skoplju je določen Dušan Čokić, bivši komunistični poslanec. Policija je vse komunistične m republikanske shode v bregalniškem in bitoljskem okrožju prepovedala*.
Iz Novega Sada poročajo, da je sestavljena socialistična lista za Veliki Bečkerek in Veliko Kikind>a. Nosilec liste je bivši poslanec Nedeljko Divajc. Socialisti pridno agitirajo zlasti med madžarskim elementom.
Predložitev demokratske Kake za Belgrad.
BELGRAD, 16. Mestno sodišče je včeraj potrdilo demokratsko listo za BelgradL Kot nosilec liste fungira predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič. Ostale stranke v Belgradu še niso vložile svojih list.
Živahno volilno gibanje v Belgrada.
BELGRAD, 16. VoKIno gibanje poetaja zadnje dneve, ko se bližamo roku za vložitev kandidatnih list zelo živahno. Za danes .je določenih v Belgradu več volilnih shodov.
Glavni odbor radikalne stranke sklicuje za danes zvečer volilni shod v hotel Pašić
Na novo ustanovljena »Neodvisna deiavaka stranka Jugoslavije* sklicuje tudi shod s programom, da se določijo smernice nadaljne taktike in da se določi kandidatna lista. Imajo se določiti kandidatje za Srbijo in Vojvodino.
Madžarska stranka se oe udeleži volitev.
BELGRAD, 16. Madžarski listi v Vojvodini v prvi vrsti glavno glasilo v Subotici < Bacz Magyar Hirlap» so priobčili manifest madžarske stranke, iki svetuje madžarskim volilcem, da se ne udeleže volitev. Proglas priporoča volilcem, da ne sodelujejo pri volitvah niti aktivno s samostojnimi kandidaturami, niti na ta način, da bi podpirali kako drugo politično stranko. Manifest priporoča Madžarom popolno pasivnost in abstinenco pri volitvah. Ta sklep motivira madžarska stranka s tem, da belgrajska vlada m izpolnila danih obljub glede vpisa Madžarov jngoslovenakih podanikov v volilne imenike. Mnogo Madžarov je bilo izpuščenih. Posebno veliko število v Subotici. V znak protesta 9e Madžarska stranka volitev ne udeleži.
V belgrajski politični javnosti je ta proglas napravil neuobičajen vtis. Splošno komentirajo, da hočejo Madžari indierktno podpirati Stojan Protičevo akcijo v Vojvodini, na drugi strani pa zopet smatrajo ta proglas kot nekak politični protest madžarske mapjftine^ ki na; bi bil namenjen (tudi inoaemstvo. V Belgradu se mudeči grof Karoly ie v spremstvu svojega tajnika posetil Ljubo Nešičai in ministrskega predsednika Pašača, s katerima je delj časa razgovarjal o politični taktiki madžarske manjšine.
Potres ▼ Dalmaciji
SPLIT, 16. Prejšnji teden je bil po celi Dalmaciji potres. Pri Imotskem se je zrušil hrib, v Kamenmostu se je prelomil kameniti masi, pri Prostran ju se je odprla zemlja v obsegu 200 metrov, a izvir Jank je usahnil. Človeških žrtev ni bilo.
Bolgarska
Bolgarski odgovor medzavezniški komisiji glede vprašanja odškodnin
SOFIJA, ld. Včeraj je bolgarska vlada izročila medzavezniški komisiji odgovor glede vprašanja odškodhin. V svojem odgovoru izjavlja bolgarska vlada, dia je pripravljena jamčiti za plačainje odškodnine z delom carinikih dohoJkov in sicer za svoto, ki jo b-oeta spes a^vjnno določili medzavezniška komisija in vlada. Nota pripominja, da bo imela komisija pravico v slučaju zakasnitve plaćanja zapleniti vse bolgarske carinske dohodke kot zalog za plaćanje odškodnin, vrnivši na vsak način prebitek bolgarski vladi.
Bolgarska vlada izraža upanje,' da bo komisija vzela v poštev poročilo o sedanjem bolgarskem finančnem položaju in dovolila Bolgarski na podlagi neuillyske pogodbe moratorij ali zndžanje dolga.
Bolgarska ni dala Turčiji orožja.
SOFIJA, 16, Brzojavna agencija zanika	vest, da je Bolgarska oborožila turške čete v	T raciji. __
Poljska
Poljska uprava v nevtralni zoni
VARŠAVA, 16. Včeraj so poljska obla-stva prevzela upravo onega diela nevtralne zone ob litovski meji, ki je bilo na konferenci poslanikov prisojen Poljski. Prebivalstvo je Poljake povsod prisrčno pozdravljalo. Le v malo krajih je prišlo do spopadov med obmejnimi poljskimi stražami in nerednimi litovskimi četami. 12 Poljakov je bilo ranjenih.	*
Nov vpad litovskih vstašev v Memel —
Spopadli med Litovci in Poljald
LONDON, 16. Reuterjeva agencija javlja iz Memela: V Memelu je prišlo zopet do neredov. Gborctžene tolpe so zopet vdrle v mesto. Smatra se, da litovska vlada ne bo mogla cdikloniti vsake odgovornosti za te dotgcdlke. Poelaniška konferenca bi bila morala na svoji današnji seji poveriti Litvi mestno upravo, toda mogoče je, da bo spričo zadnjih dogodkov izpremenila svoj načrt.
Poljaki so medtem začeli zasedati nevtralno zono pri Puškanji, ki je bila priso-jena Poljski. Prišla je pri tem do več spopadov z Litovci.
Iz Kovnega javljajo, da je prišlo do 'Sporazuma med vstaši in izredno komisijo, vsled tega so se začeli vstaši umikati. Goe-iinaova vlaidla bo končno vcndar-le sestavljena. Vstaška vlada pod vodtetvom Mo-naitisa je izročila oblast Goelinsu.
Francija
13 miljard novih državnih obveznic.
PARIZ, 16. Poslanska zbornica je s 512 proti 71 glasovom pooblastila vlado, da izda v tekočem letu za 13 miljard kratkoročnih državnih obveznic. Finančni minister je izjavil, da nima izdaja teh obveznic nikake zveze z zasedbo ruhrake kotline.
Senat za armado.
PARIZ, 16. V senatu je pričela razprava o proračunu za armado. Iz poročila izhaja, da ' ima Francija pod orožjem 750 tisoč mož in 'sicer 460 t»oč Francozov, 10 tisoč tujcev in 180 tisoč mož v kolonialnih četah. Nadalje po vda rja poročilo, da je močna francoska armada edini porok za evropski mir. Ko bo armada dobro opremljena in ko bo Nemčija popolnoma razorožena, tedaj bo laihko Francija skrajšala vojaško službeno dobo na eno leto.
Francosko posojilo Poljski. - Poincare in zavezniški dol^orvi.
PARIZ, 16. Zbornića je odobrila s 315 proti 68 glasovom načrt za 400 mii;onsko posojilo Poljski. Med razpravo je posl. Engerand povzročil debato o zavezniških dolgovih, nakar je Poincare izjavil, da je večkrat na raznih mednarodnih konferencah predlagal, da bi se Franciji odpustilo njene vojne dolgove. V zameno bi Francija zbrisala terjatve, ki 'jih ima napram nekaterim državam izza časa svetovne ▼ofne.
Ruhrska kotlina
Boj med Francijo in Nemčijo v ruhrski kotlini — Novi izgoni nemških uradnikov — Misija ministra Le Trccquerja v Londonu ponesrečila?
PARIZ, 16. Vesti iz Londona niso u-godme. Ministru Le Trocquerju in generalu Paillotu, ki se pogajata z angleško v4ado, se še ni posrečilo doseči svoj cilj: dovoljenje angleške vlade za prevažanje premoga v Francijo in Belgijo skozi ozemlje, zasedeno po angleških četah in kontrolo nad železniškimi progami v kolru ski zoni. Francoska delegacija je odgodila svoj odhod iz Londona, toda smatra se, da se bodo pogajanja razbila. Franciji bi v tem slučaju ostal še prehod skozi Nizozemsko in Belgijo, pri čemur bi bila angleška vlada, seveda, zetpet prizadeta- Anglija pa se nikakor ne namerava zameriti Nemčiji in je zato verjetno, da bi rajši v skrajnem sluiča»/u umaknila svoje čete iz zasedene zone. Kakšne posledice bi to imelo za njene odnosa je s Francijo, si ni težko predstavljati spričo nedavnih izjav angleškega ministrskega predsednika ravno o tem vprašanju.
Rutinsko vprašanje tvori pneduK-t vseh sej ministrskega sveta. V Pariz «o prispeli
tudi zastopniki belgijskih industrialcev, ki so stopili v stik s francoskimi industrialci. Ta sestanek je gotovo v zvezi z vestjo, dla nameravata francoska in belgijska vlada organizirati prodajo industrijskih izdelkov v ruhrski kotlini na svoj račun.
Vesti iz ruhrske kotline so medtem podobne dosedanjim. Rekvizicije, izgoni in aretacije se nadlaljujejo. V vseh industrijskih središčih na levem bregu Rena vlada, kakor javlja agencija Havas, med prebivalstvom vedno večje razburjenje. Iz Kob-lenza je bilo izgnanih kakih 250 oseb. V Essenu. Bochumu, Recktmghaiisenu in drugod se nadaljujejo rekvizicije vozil. Mesto Bochum mora plačati zaradi zadnjih incidentov 100 miljonov mark globe. Rudnik v Ewaldu je bil zaseden po francoskem vojaštvu, delavski svet je bil aretiran.
Iz Diisseldorfa javljajo, da je začelo stavkati 6000 rudarjev v belgijski zorni. Stavka je bila proglašena, ker so belgijska oblastva zaplenila del premoga.
Listi javljajo iz Diisseldorfa, da nacionalistična društva širijo propagando med prebivalstvom proti zahajanju v ljudske kuhinje, ki so jih organizirali francoski vojaki. Večji del delavcev, pravijo listi, stavka, ker <se boji represalij. Francoska oblastva so aretirala v Prinasencu župana in policijskega ravnatelja. V Zimmernu je bil aretiran gjavni urednik lista «Huns-ruchen Zeitumg». Francoska oblastva so zasedla carinsko ravnateljstvo v Neu-wiednu. V Duisburgu se je končala stavka tramvajskih uslužbencev. Ruhrski rudarji so zahtevali ponovno zvišanje plač za 60%.
Francoska oblastva v Diistseldorfu so izdala proglas, v katerem se poudarja, da prepoved izvažanja kovinskih in drugih izdelkov iz zasedenega ozemlja ni nikakor naperjena proti delavstvu. Podjetja, ki nameravajo nadaljevati delo, bodo itak dobivala izvozna dovoljenja. Proglas pravi tudi, da bodo dovoljene olajšave za dWa-žanje živil v ruhrsko kotlino. Proglas zaključuje, poudarjajoč, da so ukrepi francoske in belgijske vlade naperjeni le proti nemški vladi in nemškim veleindii. strialcem, ki odklanjajo sodelovanje pr* plaćanju odškodnin.
Vojni minister je medtem sporočil se natu, da bodo zaradi okupacije ruhrski kotline zadržani začaanG pod orožjem vpoklicani železničarji. Ostali bodo pod oro:-jem le dotlej, dokler jih ne bodo lahko za-menjali železničarji prostovoljci.
Nekateri franocuski lisii tapajo, da se bo Nemčija končno vdala in prosila za posredovanje, da se reši njen spor s Francijo Sklepajo to po pisanju nekaterih nemških listov, kakor «Vossischie Zeitung», ki obžaluje, da je Bonar Law izjavil v svojem govoru, da lahko pretečejo še meseci in meseci, preden bo mogoče kako pesredo-vanje med Francijo in Nemčijo. «Berlinci Zeitung am Mittag* piše, da berlinski diplomatski krogi živahno razpravljajo o posredovanju in smatrajo, da bi bila najbolj primerna za posredovanje Južna Amerika.
Toda kljub takemu pisanju nekaterih nemških listov ni nemška vlada nikakor pokazala volje za popuščanje. Nasprotno: iz vseh njenih ukrepov je razvidno, da na~ merava voditi boj do skrajnosti.
Zdi se, da se je nemškim železničarjem kljub zapretju meje posrečilo odpeljati nekoliko vlakov premoga v Nemčijo. Nemški listi so javili, da se je posrečilo odpeljati v nezasedeno Nemčijo kar 60 vlakov premoga. Agencija Havaia pa pravi, da so nemški železničarji odpeljali k večjemu 40 vlakov, in sicer še preden je bilo preskrbljeno za zadbstna nadzorovanje privatnih prog.
Nove stavke in nemiri — P/oglas generala Degoutteja
MILAN, 16. Položaj v ruhrski kotlini se je danes precej poostril po razmeroma trudnem razpoloženju prebivalstva v zadnjih dneh. Na izgone nemških bankirjev in uradnikov odgovarja prebivalstvo s še hujšim odporom.
V	Essenu sta bila aretirana župan in predsednik idlruštva hotelirjev; ta poslednji radi tega, ker je prepovedal članom društva sprejemati francoske častnike v svojih lokalih. Vsled teh aretacij so preglasili vsi državni in občinrki uradniki 24urno protestno stavko. V ad'govor na to stavko je francosko vojaštvo zasedle vsa glavna poslopja v mestu, med drugimi tudi prostore «Essner Allgemeine Zeitunge^ ter ustavilo ta Tist za 15 dni. Poveljništvo je izdalo proglasi, da morajo biti francoski častniki postrežem v vseh javnih lokalih in dia morajo trgovine prodajati tudi Francozom reči, ki jih ti potrebujejo. V nasprotnem slučaju bo vojaška oblast trgovino, ki bi se ne pokorila temu povelju, takoj za* prla.
V	Recklinghausenu so od aretacije župana sem vsi odnošaji med vojaki in prebivalstvom prelrgani, ker je večina uradnikov kar zbežala ter pustila občinske u-rade prazne. Občina v Gelsenkirchenu je izjavila, da ne more plačati 100 miljonov mark ka<zni. Radi tega bodo baje vsi bankirji v mestu aretirani.
General Degcutte je dlai nalepiti na vseh kolodvorih preglas, kjer obljubljate francoska in belgijska vlada, da boste ščitili sedaj in v bodoče vse trste Nemce, ki bi bili izpostavljeni kakoršnim si bodi repre-s ali jam. ker so izpolnjevali cliredbe fran-
noskih oblastev kljub nasprotnim navodilom iz Berlina.
Le Trouqer^a v Londonu, - Angleži ae bodo pustili francoskih vlakov skozi Koeln
LONDON, 16. V pooblaščenih angleških krogih se zatrjuje, da Francija ne prosi Anglijo le za do-voljenje prevoza premoga preko severovzhodnega konca ruhrske kotline, ampak bi rada vozila tudi svoje vlake skozi Koeln. Angleški ministri niso še dali nika-Jtega odgovora, vendar se zatrjuje, da bodo sicer ugodili prvi prošnji Francije, medtem ko najbrže ne bodo dovolili prevoza francoskih vlakov skozi Koeln.
V nezasedeni Nemčiji se zapirajo tovarne
BERLIN, 16. Listi javljajo, da je 30 predilnic v Barmenu in Elberfeldu ustavilo obratovanje vsled pomanjkanja premoga, čigar izvoz iz ruhrske kotline v nezasedeno Nemčijo so francoska oblaetva prepovedala.	__
Belgija brez premoga
BRUSELJ, 16. Belgijski indkistrialci so poslali deputacijo k ministrskemu predsedniku radi težavnega položaja, v katerem se nahajajo vsled pomanjkanja premoga. Prej je namreč Belgija dobivala od j Nemčije 300 tisoč tcnelat premoga na me- j sect medtem ko je v zadinjem času uvoz padel na komaj 2000 tonelat. Tako se belgijska industrija mera posluževati angleškega premoga, ki pa je radi valute zelo drag. Nekoliko plavžev je bilo ugašenih in tovarne se tudi pripravljajo, da usta-' vijo obratovanje, če se ne bo čimprej opomoglo slabemu položaju.
Turttfa
Položaj v S mirni neizpremenjen — Pismo lorda C ur zor a Izmet paši
PARIZ, 16. «Petit Parišien» javl-ja iz Carigrada, da je položaj v Smimi neizpre-menjen. Zdi se, da so Turki pristali na ohranitev sedanjega stanja. List pravi, <fa bedo zavezniki v svojem odgovoru opozorili turško vlado, da ne bedo nikakor trpeli oviranja prostega gibanja zavezniških ; vojnih ladij. Opozcrili bodo obenem turška oblastva na nevarnost, ki proizhaja c.d miniranja smirnskega pristanišča. Ko bo turška vlada podpisala mirovno pogcdfcc, bo lahko uredila prihajanje tujih vojnih ladij v svoja pristanišča, kakor bo hotela.
Isti list pravi tudi, da bo angleški zastopnik izrcčil Izmet paii pismo lorda Curzona, v katerem mu ta zelo vljudno I sporeča, da Anglija ne smatra Iausannske konference nikakor za prekinjeno in da upa, da pride kmalu do podpisa miru s Turčijo.
Kakor javlja Icndonska Reuterjeva a-gencija, je Izmet paša odpotoval iz Budimpešte in mera še tekom današnjega dne dospeti v Carigrad, kjer bo sicer ostal le nekoliko ur, a bo gotcivo stopil v stik z angleškimi oblastvi. Mogoče bo nato odpotoval naravnost v Angcro, ali pa se bo medpotoma sestal še s Kemal pašo in mu poročal o lausannski konferenci.
Vprašanje uvoza alkoholnih pijač r parlamentu
LONDON, 16. V petek bo dolnja zbornica razpravlala o vprašanju za spravljanj alkoholnih pijač v Anglijo.
Avstrija in pomoč Švice.
BERN, 16. Finarčni odposlanci Avstrije so se danes cb navzočnosti avstrijskega poslanika v Bcmu na dolgo razgovarjali s svetniki švicarske zveze Molio in Mussyjem o načinu finančnega 6odek»vanja Švice pri obnovi Avstrije.
vesti
Rac£k±i*!fi glas o rapstllsfd pogodbi. Povodom ratifikacije svetemargeritskih dogovorov eo napisale Ijubljane^e »Jutranje Novostis, glasilo slovenskih radikalcev, članek, v katerem je ta list zavzel napram rapaliski pogodbi stališče, ki se lahko smatra za nekak odgovor na stališče in razpoloženje, ki je prevladovalo v krogih rimske vlade in rimskega parlamenta v hipu, ko so bili ratfiicirani geri-cmen^ni dogovori. -Pot, ki jo je hodila ta (rapallska) pogodba — pišejo «Jutranje No-\ osti- med drugim — ni pripekala k za^elje-semu cilju. Rapalfeki pakt ne zadovoljuje nobenega izmed obeh kontrahentev. To 6e je v našem in italijanskem časopisju že tolikokrat povdarilo, da je vsako ponavljane te realno utemeljene trditve odveč. Nihče ne more dvomiti, da je v trenutku glasovanja zavladala na Montecittorio neka prikrita depresija. Pri nas pa je vsaka obletnica 32. novembra itak dan narodne žalosti. .,
Rapallska pogodba je torej ratificirana. Konvencije se bodo pričele izvrševati v dnevom, ko bodo listine izmenjane. Vsi vemo, in tega dejstva ni bilo treba z nasprotne strani tako namenoma izrabl:aJi, da je bila naša dr-
žava v Rapallu teritorialno in politično oško-dovna. Vsak, ki vsaj nekoliko zasleduje politična vprašanja, bo moral priznati, da je zunanja politika g. Ninčiča bila vedno miroljubna in da se je skrbno izogibala, vsemu, kar bi lahko potegnilo našo državo v nevarni vrtinec možnih konfliktov.
Politika se ne dela s srcem, temveč z računom. Če so veljale Mussolinijeve besede o začasnem značaju mirovnih pogodb za Italijo, zakaj ne bi v istem hipu in morda Še v nekoliko večji meri veljale tudi za našo kraljevino? Rekli smo že, da je ugibanje o škodi, povzročeni po rapallskem traktatu, sedaj neumestno. Zavedajmo se i mit da je to prva pogodba, v kateri se urejuje v velikih konturah meddržavno razmerje obeh podpisanih držav. Seveda se tiče predvsem teritorialnih vprašanj in če smo odkrili, moramo reči, da nas ne zadovol'uje ne reški aranžman in ne rešitev zaderskega vprašanja. Baroš ostane še vedno pod itali:ansko okupacijo, ravno tako tudi Delta in Reka sama!	' *
Zaenkrat je položaj tak, da moramo stremeti po čim obširnejši neodvisnosti v gospodarskem pogledu. Tisti, ki končujejo svoje uvodnike z namigavanji o bodoči revanši, bi storili veliko bolje, da se ogledajo v Nemčijo.
Sprememba pri posvetov&lnik komisijah za državljanstvo. Prejeli smo: Cen;eno uredništvo! Poročali ste- v svoji številki z dne 14. t. m. o uradnih spremembah, tioočih se posvetovalnih komisij za državljanstvo ter ste pri tem izrazili pričakovanje, da bo predsednik tržaške komisije, višji sodni svetnik dr. Edvard T o mina sin i skrbel za točno, hitro m ne-pristansko poslovanje komisije. Pri tem ste gotovo mislili Tomroasinija sodnika. Toda nepoznavanje naših razmer, nepoznavanje našega jezika ni g. dra. Tommasinija do sedaj oviralo, da ne bi odbijal in zavlačeval opci:e naših ljudi. G. dr. Tommasini je bil namreč tudi prej predsednik posvetovalne komisije za državljanstvo v Trstu in njemu Je treba v prvi vrsti pripisovati, Če je bilo do sedaj toliko opcij naših ljudi odbitih oziroma Še ne rešenih. G. dr. Tommasini je lahko v sodni dvorani dober jurist in pravičen sodnik, toda pri komisiji za državljanstvo se je pokazal kot odločen nasprotnik našega življa, ki nasproti veljavnim mednarodnim predpisom in običajem ne smatra opcijo kot to kar je in bi morala biti, namreč kot pravico državljana, da se izjavi za to ali ono državljanstvo, temveč smatra opci;e kot ponižne prošnje, katere on lahko po poljubnosti odbija ali zavlačuje.
Na naslov vojaških oblastev, Prišlo nam je več pritožb se strani slovenskih vo-jakov, kateri pišejo, da jim častniki branijo čitati naš list. 4ist prihaja s pošto, toda vojaške pisarne ga ne izročajo nasIovl:encem. Po poročilih, ki so nam došla, ne gre tu za kak ukaz iz najvišjega mesta, ampak list prepovedujejo le podrejeni častniki, tako da imamo dvojno mero: Kar je do voljeno v enem mestu, v eni kasarni, je prepovedano v drugem mestu, v drugi kasarni. Prosimo pristojro vojaško oblastvo v Trstu, da izposlu:e na primernem mestu, da se tako neupravičeno postopanje odprav*
Cav. Jakob Borelfi, slavni ruski operni pevec, se rahaja te dni v Trstu. Gosp. Borelli potuje v Jugoslavijo in druge balkanske države. V našem mestu se ustavi nekoliko dni in ta čas namerava porabiti za prireditev več koncertov v mestu in okolici. G. Borellija spremlja njegov imprezarij g. A. Moskvinow, s katerim pofdeta pozneje iz balkanskih držav v baltiške in skandinavske države. Podrobnejše o teh koncertih bomo poročali pravočasno. __
DruStven« vesti
Glasbeno-dramatični večer (Sušnikov večer) se bo vršil 18. februarja 1923. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Začetek ob 19. Spored bo sledeči: 1) Koritnik: »Evviva l'arte», deklamacija; 2) Vilhar: «Mornar», bariton solo s spremlj. klavirja; 3) Schuhmann: cNoveleta»t klavir; 4) Ipavec: «Menih», bariton solo s spremlj- klavirja; 5) N. N.; «Jetika*, monolog. 6) Micnel: človeka nikar«, bar. solo s spr. klavirja. — Odmor. — 7) Czimer: «Maska Satana*,' groteska v enem dejanju. — Peiske točke izvaja baritonist g. Sušnik. Pri klavirju g.čna Chmrkow. Ostale točke izvaja draa.: odsek MDP.	j
Pevsko društvo «Koio». Danes ob 8. z več šivala za ženski zbor.
Jutri v nedeljo ob 10. vaja za moški zbor. j Poživljamo vse pevce, da se vaje polnost«- j vilro udeležijo. — Odbor.
Srednješolsko društvo «Zera». Danes ob 16. in pol redna odborova seja. Ob 17. m pol sestanek s predavanjem. — Odbor.
Šentjakobska ^Čitalnica* priredi v najkra}-šera času dramo *Sin», delo znanega pisatelja Gangl-a. Ker «*c delo velike umetniške vredno-; sti. občinstvo že sedaj opozarja na to važno j prireditev.	__!
Sz triaifcesa 2hrliei*l3
Odmevi poskošenega samomora. Včeraj zjutraj je umrl v mestni bolnišnici oni Pe-1 ter Pertot, o katerem smo poročali v vče-: rajanji številki, da se je zastrupil v bližini gostilne «Kačim» pri Sv. Mariji Magdaleni.
Nesreča v Lloydovi ladjedelnici. Premo-gar Andrej Sloma ar, star 53 let, stanujoč v ulici Punta del Forno, je padel včeraj pri
dielu v Lloydovi ladjedelnici s precejšnje visočine ter si zlomil roko. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Utopljenec ▼ vreči. Včeraj popoldne so povlekli iz morja pri velikem kanalu vrečo, v kateri se je nahajalo človeško truplo. Ime mrtveca se ni še dognalo. Domneva se, da gre za zločin.
Človeški plod pred koračnico. Kovač Rudolf Kiufi je našel včeraj zjutraj pared svojo kavačnico v udici detla Tesa št. 23 človeški plod, zavit v umazane cunje. — Plod je bil prenesen v mrtvašnico mestne bolnišnice. Policijsko oblastvo zasleduje kruto mater, toda do sedaj brez uspeha.
Tatovi vdrH v rojansko cerkev ter odnesli Štiri kelihe, en ciborij is en plašč. V četrtek zjutraj okoli 5.30, ko "Je odpiral cerkovnik Peter Giacommini romansko cerkev, •■je nenadoma zaslišal močan ropot, ki je prihajal izpred oltarja. Cerkovniku je (takoj padlo v glavo, da morajo biti v cerkvi taitcrvi; zato je zopet brž zaklenil vrata ter tekel kar so ga noge nesle na orožnisko postafo v ulici Tor S. Pietro, kjer je povedal, kaj ee je zgodilo.
Kmalu potem so že bili orožniki v cerkvi, ter se veselili, da bodo vlovili tatove v past. Tatovi, zvite glave, so pa kmalu zavohali pretečo nevarnost ter zbežali, čim ?e šel cerkovnik iskat orožnike.
Orožniki so ugotovili, da so tatovi porezali pri sakristiji zamreženo okno ter prišli na ta način v cerkev. Odnesli so štiri kelihe, en ci-borij in en plašč. Vse skupaj je vredno nad 4000 lir. O predrznih tatovih ni najmanjše sledi.
Ogenj v gozdu. Pred smočnjim so zapazili prebivalci Opčin, da gori v bližnjem gozdu. Pozvali so nemudoma tržaške ognjegasce. Ti so kmalu prihiteli na lice mesta ter po polurnem delu udušili ogenj. Škoda se ni še cenila.
Sledi Corti Ludovik, star 48 let.
*— Vi ste se nahajali na dan volitev v Ma-re žigah.
-Da.
—	Povejte, kaj ste videli tistega dne.
—	Videl sem več mladeničev, fašistov, ki so bili skriti «ter streljali. Proti njim so metali Mareziganci kamenje. Slišal sem tudi detonacijo petarde.
Eden izmed porotnikov:
Ste slišali imenovati kakšno ime morilcev?
—	Ne.
Mikolič Mila, stara 18 let, uradnica na županstvu v Marezigah.
—Dne 15. maja 1921. ste se nahajali v Marezigah?
—	Da.
—	Kaj ste videli?
—	Okoli 10. ure sem videla, kako je dospelo več fašistov. Kmalu po* njihovem prihodu sem slišala detonacijo petarde. Nadalje sem videla, kako so strel;ali fašisti z revolverji.
—	Kaj ste še videli in slišali?
—	Ničesar drugega.
Polazzi Luigi, star 35 let, orožnik.
—	Na dan volitev sem videl dospeti v Ma-rezige enajst fašistov iz Kopra. Nadalje sem videl, kako so streljali fašisti proti Marezigan-cem. Marcziganci so metali proti njim kamenje. 0 Kermacu sem izvedel, da je imel krvavo rc^o.
Porotno sodišče
Proces Marezigancev.
Včerajšnja razprava fe pričela s tem, da je bilo poklicanih pred sodni dvor 48 prič, katere je predsednik v srn is hi zakona opomnil na njihovo dolžnost, da izpovejo resnico. Pet prič je pri tem izjavilo, da ne razumejo italijanskega jezika, vsled česar je bil poklican tolmač, pri katerem pa se je izkazalo, da ga priče ne razumejo dobro, ker je govoril samo hrvatsko. Poiskan je bil nato drugi tolmač v osebi g. Franca Pertot iz Barkoveij. Nato je bil zaslišan kot prvi 19-letni dijak Josip Fur-lani iz Labinja. Branitelj dr. Zennaro je najprej ugotovil, da je ta priča eden obtožencev v tem procesu, Iti so bili vsled amnestije oproščeni. Predsednik je odgovoril, da se na podlagi zahteve kraljevega prokuratorja zaslišijo obtoženci, oproščeni na podlagi amnestije sedaj kot priče, Furlani je nato na kratko povedal, da se mu je posrečilo uiteči v Koper, ko so se nekateri njegovi tovariši ustavili v Babičih. Naslednja priča, Jakob Basadonna, ni prisoten, ker >e neznanega bivališča in mu ni moglo biti dostavljeno povabilo. Na predlog kr. prokuraterja, da preči tati predsednik njegovo izpovedbo pred preiskovalnim sodnikom, kljub temu, da se je branitelj dr. Zennaro upiral, češ, Basadonna, ki je bil tedaj zaslišan kot obtoženec, bi utegnil sedaj kot priča drugače izpovedati. Zapisnik, sestavljen na pod-j lagi izpovedbe Basadonne pripoveduje, da so! bili fašisti pri vstopu v Marezige, sprejeti s( kamer jem in streljanjem, da je vsled tega Juli ja» Rizzatto vrgel petardo. Nato so zbežali. Na bregu so bili ubiti Rizzatto in njegov brat Je sip Basadonna, drugi pa ranjeni. Med zasledovalci da je spoznal Josipa Korena in —-sedaj mrtvega — «Amerikana». Zaslišan je bil nato 18-letni Evgen Zanella iz Kopra, ki je opisal degedke sličzu>, kakor prejšnje priče. Sledil je <odtmor, v katerem je prišla na so dni jo vest, da je dobil kr. prokurator avv. Loffredo odlikovanje za fcomendatorja. Branitelj odv. Padca prtihtt*nfh ter zastopnik civ. stranke dr. Giannini so upu čestitali in aw. Lotfredo se j« zalivu lil. Sledilo *e zaslišanj« 21-letnega Jakoba Burlin iz Kopra ter 24-letnega Antona Genzo, ki sta v glavnem opisala dogodke, ka=-kor ostalo dosedenje priče. Videla sta pasti Rizzatta 4er se nato skrila v gozdu. V obtožencema Josipu Umek in Karlu Beržan spo-znasta dra moža. katera sta ju vzela pod streho ter risua r-okazala pot, da sta se mogia rešiti v Koper, Priča Ivan Devescovi, 22-leten dijak iz Izole, je dogodke -opisal kakor prej-Snji- Zaslišan je bil nato tedanii izredni občinski komisar Anto-n Kozlovič. Bit je v svojem uradu, ko zaslišal petie prihajajočih fašistov. Nato je slišal kričanje in streljanje; nato pa pok bombe. Skril se je v Babičevo hišo. Pozneje je zvedel, da se je streljalo ob cesti Babici - Vangamel ter se podal tia. S ti šal je stre-l:an*e in zvedel, da so *ri fašisti mrtvi Videl je Bilico, kako je zasledoval fašiste. Izpove tudi, da mu je Anton Toškano rekel, da je Kermac - «Peverin» ubil ene^a fašista.
Naslednja priča, Dross Alfonz, star 24 let, fašist, ki je izpovedal sledeče: - Na dan volitev smo bili poslani v Marezige. Bilo nas je enajst. Vei smo bili oboroženi. Na trg smo vrgli petardo.
Pred s.: Iz kakšnih vzrokov?
— Bali amo se ljudstva. Vrgli smo petardo, da bi jih prestrašili.
Vesti z GerSlk^sa
Slap pri Vipavi. «Slov. izobraževalno dru-štvo» na Slapu pri Vipavi bo imelo svof redni letni občni zbor v svoji društveni dvorani v prostorih g. Rudolfa Ferjančiča št. 42 v nedeljo dne 18. februar-ja 1923. od 3. do 5. ure popoldne s sledečim dnevnim redom: 1) nagovor predsednika; 2) poročilo tajnika, blagaj-ničarja, knjižničarja; 3) volitev novega odbora in 4J slučajnosti. — Odbor.
Hipotečni zavod. V nedeljski osmrtnici goriški deželi smo s strahom stavili vprašanje, kaj neki bo s sirotami , ki so izgubile svojo mater, kaj se bo zgodilo s hipotečnim zavodom in z raznimi drugimi deželnimi ustanovami.
V odgovor na naše vprašanje se je razširila v torek v Gorici vznemirjajoča vest, dži bo z likvidacijo dežele likvidiran tudi deželni hipo-tečni zavod. Če odgovarja ta vest resnici, pomeni to zopet novT silen udarec za goriško mesto in prejšnjo deželo. Goriški fašisti si prizadevajo, da odbijejo ta novi udarec, ki grozi Gorici in se je radi tega žc vršil sestanek v Vidmu in se bo bafe vršil tudi v Benetkah in Rimu. V interesu mesta in dežele Želimo nji-hcvi akcifi polnega uspeha, toda vsled dosedanjih žalostnih skušenj se bojimo, da bo ostalo le pri neizpolnjenih žei;ah.
Val raznarodovanja. «Corriere di Gorizia» od srede prinaša v prevodu člarek, ki je izšel n-cd gornjim naslovom v »Slovenskem Narodu«. K prevodu je dostavil sledeči komentar: «Na to srdito tirado bi lahko najživahnefše reagirali. Toda smatramo to za nepotrebno, kajti porečilo ^ugoslovenskega agenta sc samo po
sebi dovolj komentira. Nepotrebno je to Šc n enega drugega vzroka: Najbolj zdravi in naf bolj razsvitijeni del julijskih Slovanov se pridružuje fašizmu iz prepričanja, ker ve, da jtf v tem prerajajočem gibanju bodočnost za vs« poštene in lojalne državljane.*
K tej tiradi »Ccrriere di Gorizia» smatramtf tudi mi vsak komentar za nepotreben.
Olga Pitamic iMaurice Lev\
poročena Milan-Trst, 17. februarja 1923.
IŠČEM pridnega hlapca za kmetiška dela. Scorcola - Cordaioli 272.	23G
HRANA se odda pri slovenski družini. Corsa Vitt. Em. III, 39, II. (dvorišče) Pepina Brak
231
SVINEC, baker, železo in kosti plačujem pa najvišjih cenah. Brajnič, Via Tesa 16.
232
BABICA, autorizirana, sprejme noseče na dom. Ljubezniva oskrba. — Corso Gari-baldi 23, I.	233
PREPARATE za olepšan;« kože, za zobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v 11. Bistrici.	29/4
Bo rznm poročila«
Valuta na tržaškem »rga. Trst, dne 16. februarfa oj?rs>e krone .•»•••**••■ avstrijske kron® . češkoslovaške krone •••••••
dinarji • » *.*«»*•••••
le j i •(,«**•*•••••*•*
marke
dolar]! • . • •
HRUŠKE, cepljene, najboljših vrst. se dobijo po 2—5 lir pri Alojziju Adamič, Ivanjigrad p. Komen.	22G
ORKESTRON, velik, pripraven za gostilno, popoln, (16 plesnih komadov s klavirjem in 6 godali) se proda za L 2500. Via Ghega 9, gostilna «Buon Arrivo».	221
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I.	32
ŠmiTE „EDINOST
£i
Najvišja cen® plačujem za
v
hun9 glslkf
• • * • •
<>.7r»	—o.bJSft
Ci.0200 0.0310	
	— 62.2 r>
19.2;?.	— I9.6<>
	- 10-
0.11.	— 0.12
20.75.	- 20 90
1*26 —	— 12IS.R0
391.—.	—394,—
4*7.80	— 9*5.10
	
dihurjev, vede?, jas&esev, mačk, veveric, krtov, divjih in domaćih 2a]ce/fl
Pšk CH
Trst, Via €e?3Fe S 3itisti št. 10 II. f?sdst, vrata 16	35
Sprejemajo se poš»Ijatve po pošti.
A
T
S pot'tim «rc«m javlja.cn vsem sorodnikom, • prijateljem in zuancem pretužno vest, da je • moj iski* no ljubljeni soprog
PODLISTEK
V7ILKIE COLLINS:
Ssspa v belem 4
IZPOVEDBE WALTERJA HAHTRIGHTS-A.
Moja ro;ka je ležala na vozilih vratcih. Ona Jo je prijela, jo poljubila in odrinila proč. \ tistem trenutku je voz oddrdral naprej. Stekel sem za njim z neodločno mislijo, da bi ga ustavil, sam nisem vedel, čemu, toda obotavljal sem se iz strahu, da ne bi prestrašil ali vznemiril. Končno sem zaklical, toda ne iako glasno, da bi me bil koči:ah mogel slišati. Ro-polanje koles se je izgubilo v daljavi — fjaker se je utopil v črni senci ulice — ženska v belem je bila proč.
Preteklo je kakih deset minut in morda še kaj več. Bil sem Še vedno na isti strani oeste. Napravil sem mehanično nekaj korakov naprej, nato sem raztresen obstal, Šel dal;e in zopet obstal itd. Neka$ trenutkov sem dvomil o resničnosti tega, kar sem doživel, potem pa me ye vznemirjala zavest, da sem morda kaj napačnega storil. Nemudoma sem slišal ropo-tanje voza za seboj.
Bil sem na temni strani ceste, v senci nekaterih dreves, ki so rastla v obcestnih vrtovih, ko sem oJbctal in se ozrl. Na nasprotni, svetlejši strani ceste v majhni razdalji od
mene je korakal počasnih korakov orožnik ▼ smeri pro-ti Regent Parku.
Voz je privozil mimo mene. Bil je odprt in v njem sta sedela dva moška.
Stcj! je za vpil eden izmed njifti. Evo orožnika. Izprašajva ga.
Konj se je na<<lo ustavil nekaj korakov onstran temnega mesta, kjer sem jaz stal.
Orožnik, je zaklical oni, ki je prvi izpre-govcril. Ali ste srečali po tej poti kakšno žensko?
Kakšne vrste žensko, gospod?
Neka ženska v višn:evkasti obleki.—
Ne, ne, se je oglasil drugi mož. Obleko, ki smo M jo mi dali, smo dobili na njeni postelji. V belem, orožnik, ženska v belem.
Nisem je videl, gespod.
Če bi jo vi srečali, ali pa ikdo od vaših ljudi, tedaj jo primite in pošl ite pod strogim nadzorstvom na ta-Ie naslov.
Orožnik si je ogledal listek, ki mu ga je oni izročil.
Čemu naj jo primemo, gospod? Kaj pa je napravila?
Kaj je napravila?! Zbežala je iz mojega zavoda za blazne. Nikar ne pozabite: ženska v belem. Naprej!
III.
«Zbežala je iz mojega zavoda za blazne.*
Ne bi mc^el trditi, da me ;e ta strašni zaključek posebno presenetil. Sicer pa je nenavadna prikazen one ženske vzbudila v meni
domnevo, da mora biti ta ženska že po naravi nemirna in nestalna, ali pa da je prišla ob pamet vsled kakšnega pred kratkim pre-stanega duševnega pretresa.
Kaj sem torej napravil? Ali sem pomagal ubogi žrtvi iz najhujše ječe, ki si jo mora človek misliti, ali pa sem izpustil v širni londonski svet bitje, ki je potrebovalo nadzorstva, in je bila torej moja dolžnost kot dolžnost vsakega človeka, da jo zadrži?
V mojem tedanjem duševnem razpoloženju mi ni prišlo niti na rac, da bi šel spat. Končno sem prispel do svojega stanovanja v Clement Inu. V nekaj urah sem moral odpotovati v Cumberland. Sedel sem ter poskušal najprej risati, nato brati — toda ženska v belem je stala med meno? in monm svinčnikom, med menoj in knjigo.
Občutil sem olajšanje, ko je prišla ura, da sem zaprl svoje duri in sem se podal na pot naprcjti novim interesom in novemu življenju.
Moja potovalna navodila so »i kazala pot po železnici do Carlisle, od tam pa po stranski progi, ki je peljala proti obrežni. Prva nesreča me je zadela na progi med Laucasterjem in Carlislem, ker se je pokvarila lokomotiva. Treba je bilo čakati več ur in ko sem z enim poznejšim vlakom končno prispel do postaje, ki je bila najbližje Lhnmeridge House, je bila že deseta ura in noč je bila tako temna, da sem komaj razločil pot do voza, ki mi ga je trcslal gospod Fairle naproti.
kr. pcztara&nlk
v pondeljek, 12. t. m, v W:> letu svoje sta-	!
rosti, po 'lolgi in mučni bolezni, previden s	•
sv. zakrament, mirno v Gospodu preminul	i
Pogreb dragega pokojnika ^e je vrSil v	j
srodo 14. t. m , iz hiše žalosti na pokopali-	: iič* k sv. Križu.
Ž lujoča Marija Kes.
ZAHVALA.
Iskreno se zahvaljujem vsem onim ki so na katerimikoli način poča-tili spoin u pokojnoga
Posebno zahvalo izrnža:n č<5. duhovščini tr.ir. kr. ur dnikom in polui.id ikoni, k.:kor tudi vsem društvom ter sploh setn k so poL nj-n ka spremili na zadnji poti k večnemu počitku.
IDRIJA 14. februarja 19?3. (81)	Žalujoča \iddV2.
Krone. g©ldissarj3 piažujsm ps najvišjih cesi^h kakor
vsi konk&srsssSi
g BBisaj	=	^slMSfcSS 13 3:
(Piazza CioBdami
grajšč ne, posestva, gostilne, trgovine, žage, mline, industrijska podjetja. kopali; ča, vrelce itd. itd. ima na prodaj po zmernih cenah RODNA GRUUA" konc. zavod za promet z nepremičninami, Celje
Dolgo Polje 1 (Slovenja).	so/2
— m ii ii ii mu i umnimi
rt
Razna usnja najboljših tovarn.
Velika izbera kopit.
Gumilevi pofetniRi
„P3r@f3i".
Čistilo za čevlje „Brili" in „Ecla"
Ose po nojnižllii cenah.
h pplaiala posebni mM.
49 Via Udfi ne (prel BeMre) 49 Tel. 41-38