ens-; se J4 DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JANUARY 17, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV Jutri je naš dan na razstavi! V J Kot znano, se vrši te dni v Clevelandu mednarodna razstava, kateri je udeleženih 22 narodnosti z vsem, kar premorejo po-*ti najlepšega in najzanimivejšega. Vsak dan je tudi odločen .tmezni narodnosti, da predvaja svoj poseben program, ki je bolj značilen zanjo, kjer pokaže svoje tradicije, svoje stare šefi navade, s T . ( ^n jutri, v soboto, je odbor za razstavo dal ves dan na razpo-> Jugoslovanom, da pokažejo tisočerim obiskovalcem razstave, j znajo in kaj premorejo. Konzul, dr. James W. Mally, nam je al program, ki bo izpeljan jutri ob prijaznem sodelovanju ■»h požrtvovalnih jugoslovanskih skupin. Program bo pred-|n dvakrat in sicer točno ob štirih popoldne in točno ob osmih jP- Popoldne bo nekoliko krajši, zvečer pa daljši program. Popoldanskem programu nastopi odlični dekliški Bara-zbor, mlade plesalke v narodnih nošah od podružnic št. 10 in 'lovenskg ženske zveze in pa duet od zbora Slavulj. Pri večernem programu bo pa sledeči spored: Nastop tambu-orkestra John Halek, solospev Vinke Ellesin, duet od a Slavulj, vprizoritev srbskega kola, nastop srbskega pevske-bora Njegoš, moški kvartet Glasbene matice, skupni nastop zborov Zvona in Slovenije pod vodstvom g. Ivana Zorma-P'es odraslih fantov in deklet v narodnih nošah od fare sv. katerim bo igral Mr. Brancel, narodne plese proizvajajo v ,dr>ih nošah deklice ocl podružnic št. 10 in 14 Slovenske žen-?veze, katerim bo igral Vinko Globokar, in končno nastopi deti Baragov zbor. Program se prične točno ob osmih, katerega bo otvoril g. žu-%thin, nato pa bo konzul dr. Mally predstavil jugoslovan-'a Poslanika dr. Fotič?., ki pride iz Washington^ nalašč na to tavo. Kot vidite, bo program zelo lep, a bo trajal komaj dobro uro. ^ogramu si boste pa lahko ogledali vso zalnimivo razstavo, ki pljuči v nedeljo. Apeliramo zlasti na naše Slovence in Slo-Ce> da se jutri popoldne, zlasti pa zvečer v velikem številu od-fe, da nas bo na tem jugoslovanskem dnevu vsaj toliko, kot *ugih narodnosti. Pokažimo se, da nas je precej in napolni-flvorano mestnega avditorija. deželi vstajajo razni "odrešeniki," ki imajo dvomljive namene, pred katerimi se moramo paziti nih vetrov ljudje, ki so kar čez noč spoznali, da smo tisti, ki smo rojeni v inozemstvu, v strašni nevarnosti in da je njih sveta dolžnost, da nam priskočijo na pomoč. Kje in kako nam bodo pomagali, ne povedo. Samo to pravijo, da naj se zatečemo pod njih varstvo in niti las se nam ne bo skrivil na glavi. Kdo pa so ti ljudje, ki imajo tako veliko moč, da nam lahko pomagajo? Tega ne vemo, kakor ne vemo, kje in kako nam bi pomagali. Ljudje božji, bodite oprezni pred takimi "odrešeniki." Ne nasedajte jim na limance! Ti ljudje imajo svoje tajne namene, za katere bomo že zvedeli, prej ali slej. Vedite, da se vrši po naši deželi silna propaganda, ki je pod direktivo iz Berlina, Moskve in Rima. Ta propaganda išče zaveznikov za svoje nečedne namene. Bodimo čuječi in oprezni! V teh zmedenih časih, ko ne vemo kdo je plačan agent tuje-zemske propagande, se mi toliko bolj oklenimo naše vlade, našega predsednika in stojmo na straži ob naši zvezdnati zastavi. Le ta nas bo varovala, le ta nam bo pomagala. Naše ljudi opozarjamo, naj sledijo našemu časopisu. ,Če .bomo mi priporočali akcijo za to ali ono stvar, se lahko zanesete, da je dobra in poštena in v soglasju s postavami naše dežele -o- Vojak, ki je hotel ugrabiti kajzer ja, je sedaj doslužil Columbia, S. C. — Ameriški podpolkovnik Thomas Henderson, ki je hotel kmalu po svetovni vojni ugrabiti nemškega kajzer j a, je zdaj stopil v pokoj radi fizične nezmožnosti. Bilo jte 24. decembra 1918, ko se je Henderson, ki je bil kape-tan pri 114. topniškem polku, namenil z polkovnikom Lea in par drugimi predrznimi Amerikanci, da bo ugrabil nemškega cesarja Viljema ter ga pripeljal v Pariz kot božično darilo predsedniku Wilsonu. Svojo namero sicer niso izvedli, dasi so bili prišli v grad, kjer je cesar živel in so govorili več ur s cesarjevim pribočnikom, grofom Benfickom. Zakaj so načrt opustili, se ne ve. -o-- Nemčija seli domov svoj narod iz Baltiških držav Berlin, 15. jan. — Pred štirimi dnevi sta Rusija in Nemčija podpisali pakt, po katerem bo dovolila Rusija odhod kakim 57,-000 Nemcem iz Litve, Estonije in Latvije. Komisija, ki bo nadzorovala izselitev teh Nemcev, odpotuje v četrtek iz Berlina. Vse od časa, kar se je zrušila Poljska, seli Nemčija svoje potomce domov v rajh. Najmanj 500,000 jih je že spravila v svoje meje. Iz Litve se pričakuje kakih 45,000 Nemcev, iz Estonije in Latvije pa 12,000. Kakih 75,000 jih je pa Nemčija vzela domov iz teh držav že oktobra 1939. Tako zdaj ne bo v teh deželah nobenega človeka več, ki bi bil nemškega pokol jen j a. Tej ni zamere Neiv York. — Mrs. John O'Hara je vložila na soclniji prošnjo za razporoko od svojega moža in navedla sledeče vzroke: Udaril jo je tako, da ji je zlomil čeljust; udaril jo je po ušesih, da slcoro nič ne sliši; izbil ji je dva zoba; poškodoval hrbtenico; poškodoval pet reber; udaril jo je po očesu,' da ga je moral zdravnik šivati; zlomil ji je kost v desni roki in ji prizadel več dragih poškodb. "Po vsem tem," je rekla ženica, "se mi je posvetilo v glavo, da ni več varno živeti ž njim." Jugoslavijapaznomotri položaj v Italiji Nov grob Staršem Anton in Helen Pe-trovčič, 5603 Carry Ave., je umrl sinček J'ohnny, star tri mesece. »Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob eni iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda', 6016 St. Clair Ave.. Naše sožalje prizadetim staršem. k Novi uradniki Društvo Marije Vnebovzetje št. 103 ABZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednica Mary Matoh, podpredsednica Agnes Krall, tajnica Ana Kovach, 15210 Saranac Rd. blagajničar-ka Mary Walter, zapisnikarica Ana Walter; nadzornice: Rose Šimenc, Gertrude Bokal, Ana Novak; zdravniki: dr. Skur, dr. Opaskar, dr. Perme; zastopnice za Slovenski dom Julia Struna, Rose Šimenc, Josephine Spilar; zastopnice za federacijo: Ana Walter, Mary Walter. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo ob pol dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. V zasluženo priznanje Društvo France Prešeren št. 17 SDZ zna upoštevati delo svojih uradnikov. Društvu je predsedoval dolgih 20 let aktivni društvenik, sobrat Anton Kolar. V znak priznanja za njegovo delo mu je društvo podarilo-kras-no zlato uro z verižico. Razume se, da je Mr. Kolar tega zelo vesel, ne že toliko radi darila samega, kot radi upoštevanja njegovega dela pri društvu. "Zib-cinarji" so seres izkazali. Poškodbe pri delu Mr. Frank žibert iz 1288 E. 167. St. se nahaja v Glenville bolnišnici radi poškodb, ki jih je dobil v sredo pri delu v Marble Shattuck Chair Co. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo med 2 in 3 popoldne ter od 7:30 do 8:30 zvečer. Rojaku želimo, da bi se kmalu ozdravljen vrnil domov. Italijani pravijo, da hočejo Zedinjene države pretrgati zvezo z rajhom Rim, 15. jan. — Ob času, ko se je vrnil ameriški poslanik Phillips v Rim, razpravlja laško časopisje, da poslanik ni bil klican nazaj in da bo njegovo delo zastonj, ako bo skušal pretrgati vezi med Italijo in Nemčijo. Tako trdi urednik Bergeret v Ga-zetta del Popolo. V uredniškem članku komentira, da se Anglija in Zed. države tudi zastonj trudita, da bi ločile'Rusijo in Nemčijo. "Čemu naj Italija pretrga vezi z Nemčijo," praviiBergeret, "ali zato, ker so Angleži vzeli Bardijo, ali zato, ker nam je ameriški poslanik izkazal ne-iskano čast, da se je vrnil v Rim?" Politični krogi so bili pa bolj previdni, ker sumijo, da je prinesel ameriški 'poslanik osebno pismo kralju Emanuelu. Vsebine nihče ne ve, toda splošno je mnenje to, da bodo Italiji vrata na široko odprta, če hoče priti iz sedanje stiske. Važna seja člani veseličnega odbora SMZ imajo sejo nocoj ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. važno sejo. Turki pravijo, da mi vse preveč govorimo, pa veliko premalo storimo Istanbul, Turčija. — Turško časopisje zelo ostro kritizira obnašanje Zed. držav rekoč: "Dosti govorijo, pa malo storijo." Pomoč Zed. držav je najvažnejše vprašanje, pišejo Turki, in dosti smo slišali o tem zadnje mesece. Zdaj se nahaja v Angliji Rooseveltov zastopnik, ki trdi, da bo Amerika pomagala Angliji, toda ta pomoč bo v polnem razmahu šele 1942. To je jako lepo, toda ali bodo dogodki čakali do takrat, se vprašujejo Turki. "Ali ne bi Amerikanci storili pametneje, če bi bili malo bolj tihi o svojih namerah? Pa mesto tega vpijejo kot kokoš, ki je izlegla jajce in bi rada videla, da bi o tem zvedel ves svet. K sreči so Angleži potrpežljiv narod, ki bo vzdržal in zmagal. Kljub vsej opoziciji in govorjenju v kongresu, pa je očividno večina za Rooseveltom in novi predlog za odpomoč Angliji bo sprejet potem, ko bodo zopet dolgi govori v kongresu. Italija zbira čete ob jugoslovanski meji. - Iz Trsta se poroča o številnih aretacijah, večinoma Slovencev. BERLIN PRAVI, DA JE BILO STRAŠILO NA BALKANU SAMO PRETVEZA Poroka na meji Stockholm, švedska. — Lju-aezen, ki sicer ne pozna nobene meje, se je morala ustaviti na meji, ki jo je določila nacij-ska vlada med Norveško in Švedsko. Zadnje čase je bilo več porok med norveškimi dekleti in švedskimi fanti. Toda radi obmejnih zaprek, ženin in nevesta nista smela preko meje, ne na to ne na ono stran* Torej se je izvršila poroka tako, da je stala norveška nevesta na norveških tleh, švedski ženin pa na švedskih, roke sta si pa držala preko meje. > Po poroki pa, ko je postala nevesta švedska državljanka, je smela stopiti na švedska tla. Kewburski fantje vabijo Jutri večer bodo naši newbur-ški lovci servirali fino srnjakovo večerjo v SND na 80. cesti. Prijazno vabijo vse slovenske lovce in druge prijatelje iz vse države Ohio. Začetek bo ob pol osmih zvečer. Poleg fine večerje bo, kakopak, tudi tolažilna pijača na razpolago in za ples in kratek čas bo igrala dobra godba. Pri Birku bo prijetno Jože Birk je privlekel velikega srnjaka iz Pennsylvanije. Jutri večer bo pa servirana fina večerja, za žejne pa vino, j pivo in likerji. Mr. Birk prijazno vabi na obisk. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Glenville bolnišnico Frank Laseh (Lah), grocerist iz 637 E. 185. St. Obiski začasno še niso dovoljeni. Zed. države še vedno pomagajo indirektno osišču London. — Ministrstvo za ekonomijo ima na rokah dokaze, da Zed. države še vedno pomagajo osišču, čeprav indirektnim potom. Vendar, pristavljajo Angleži, tega Amerikanci ne delajo nalašč. Zed. države pomagajo Nemčiji s tem, da prodajajo razne potrebščine Rusiji in ta jih pošilja naprej v Nemčijo. Zlasti pride pri tem v poštev bombaž. Od 15-oktobra do 15. decembra 1940 je kupila Rusija v Ameriki več bombaža, kot ga sicer kupi celo leto. Potem je pa Rusija izvozila v Nemčijo 100,000 ton bombaža ,ki je ves prišel iz Amerike. Po novi trgovski pogodbi se je pa Rusija zavezala, da ga bo dala Nemčiji še več, torej ga bo še več nakupila v Ameriki. -o-- Lepe sanje so se uresničile Pittsburgh, Pa.—Ida Ranael, stara 45 let, je dve noči zapovrstjo sanjala, da ji je nekdo podaril $100. V soboto zvečer je šla v klet po neko stvar. Odprla je star kočeg in iztrgala iz njega staro podlogo. Na dnu je našla stare bankovce v vsoti $200. Denar je najbrž ležal [tam od leta 1908, ko je njen 1 oče poslal ta kovčeg iz Kalifor-! nije. Iz bolnišnice Svetkova ambulanca je pripeljala iz bolnišnice Mrs. Antonijo Gruden, 19715 Cherokee Ave. Prijateljice jo lahko zdaj obiščejo doma. Mrs. Vera Frank, 1180 E. 74. St. se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice jo lahko obiščejo. Charles Skulj, 677 E. 123. St. se je tudi povrnil iz bolnišnice. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. V bolnišnico v St. Alexis bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Mary Mavrich, 14914 Hale Ave. Podvrgla se je operaciji, ki jo je srečno prestala. Nahaja se v sobi št. 327 in Belgrad, 15. jan. — Iz Slovenije se poroča, da se je opazilo živahno aktivnost Italijanov po Istri in da se zbirajo italijanske čete okrog Gorice. V Istro je dospelo do 200 trukov polnih vojaštva, dalje oklopni avtomobili, lahko topništvo, protizračne baterije in letala. Dodatno vojaštvo pa prihaja po železnici. Dasi je napetost na Balkanu nekoliko odnehala in strah pred nemško invazijo minil, pa se iz Slovenije poroča, da namerava osišče najbrže pritisniti na kaki drugi fronti. Iz Trsta so prišla poročila, da je začela italijanska policija z masnimi aretacijami v Trstu in Benetkah. Več kot 5,000 političnih jetnikov je že zaprtih v Ka-podistriji, med temi so tudi ženske in otroci. Italijanska policija trdi, da so slovenski in istri-janski propagandist! za mir, sa-botažniki (!) in komunisti (!). Drugi pa da so slovenski ireden-tisti, V Kapodistriji gradijo veliko konfinacijsko taborišče za albanske vstaše, katerih so pripeljali sem baje že do 2,000. Poročila trdijo, da je v severni Italiji veliko pomanjkanje ži- veža. Mesa, sirovega masla, maščobe in jajec sploh ni dobiti več, enako ne olivnega olja, kave, čaja in kakava. Bolezni se širijo radi nezadostne hrane. Belgrajsko "Vreme" poroča iz Berlina, da so nemški uradni krogi vodili časopisje za nos, ko so strašili z invazijo na Balkanu in da je časopisje zdaj tako zmešano, da ne ve, kje bo Nemčija udarila. Berlin zdaj namiguje, da bo Nemčija udarila v Španijo. Vojaški krogi so dobili vesti, da se zadnjih 24 ur nemško vojaštvo ne vsiplje več v Romunijo. Po Jugoslaviji se je raznesla vest, da bo nastala inflacija dinarja^ Finančni minister Šutej je naznanil po radiu, da ima dinar polno kritje v narodni banki. Vzrok veliki draginji, ki je narasla do 60^ , je dolžil šutej vojno in pa politično situacijo v Jugoslaviji. V Bosni že delijo kruh na karte, pralnega mila dobi vsaka družina samo eno kilo na teden, kar velja za vso Jugoslavijo. S 1. februarjem bo vlada delila na karte po vsej deželi sladkor, kavo, olje, les, premog in gazolin. ATA BURTON SO ŠLI, JE PA SIN TU Ko je bil izvoljen Harold H. Burton zveznim senatorjem, smo se oddahnili v dobri nadi, da smo se ga rešili vsaj za šest let. Toda očividno naša mestna administracija ne more biti brez Burtona. Administracija župana Blythina, ki se ima zahvaliti za svoj stolček samo svojemu predhodniku, g. Burtonu, je nastavila zdaj kot "plinskega izvedenca" Williama Burtona, sina prešnjega župana (mi priporočamo Burtona). Kot znano, je vrhovna sodni-ja država Ohio odločila, da so sedanje cene plinu dovolj nizke, zato je mestna administracija sklenila, da se bo borila dalje in skušala doseči nižje cene. Zato je zdaj najela dva odvetnika. Eden teh je sin bivšega župana, drugi pa Arthur Dunstan. Za Burtona bo mesto plačalo $2.00 na uro, ali maksimalno $20 na dan, poleg vseh potnih stroškov, ki bodo v zvezi z njegovim delom. Dunstan bo pa dobival $50 na dan, poleg vseh drugih plačanih stroškov. Koliko je mladi Burton zmožen, ne vemo, ker je šele lanskega junija graduiral na Ha-rvard univerzi. MESTO BO IZGUBILO ŠTIRI VARDE Clevelandski mestni direktor postav, Henry Brainard, je obvestil mestno zbornico, da bo treba mesto na novo razdeliti in sicer tako, da bo mesto sedanjih 33 vard samo 29. Razdelitev bi se vršila na podlagi 30,000 pre-sivalcev za vsako vai'do. Dobili bi torej 29 vard in s tem izgubi-i štiri mestne odbornike. Direktor postav utemeljuje svoje postavno mnenje na zadnje ljudsko štetje, ki je izkazalo za Cleveland 878,336 prebivalcev. Mestni čarter pa kaže samo 30,000 prebivalcev na vsako vardo, kar znese 8,336 več, kot pa šteje mesto prebivalcev. Mr. Brainard opozarja mestno zbornico, naj takoj imenuje poseben odbor, ki bo z postavnim mestnim oddelkom premotril položaj in ukrenil potrebne korake. Predsednik mestne zbornice je obljubil, da bo takoj imenoval tozadevni odbor. Pri tem bo najbolj zabavno to, da bo treba mesto razdeliti v nove varde in napraviti manj vard letos, ko so ravno volitve za mestno zbornico. Zato je razumljivo, da se bo vsak izmed sedanjih koncilmanov bal, da bo postal žrtev tega deljenja. -O'-- Slovenki v avtni nezgodi Včeraj zjutraj je avto povozil 18-letno Laverne Brodnik iz 4771 W. 130. St., ko je bila na potu v šolo. Nesreča se je pripetila na vogalu Astor Ave. in 130. St. ob 7:05 zjutraj. Eno uro pozneje je umrla v bolnišnici. S prijateljico Dorothy Klun sta šli do postajališča busa in ker tam ravno popravljajo cesto, sta šli čez cesto, ko je pridrvel avto in ju podrl. Miss Klun je tudi dobila precej teajce poškodbe. Veselica zmage St. Vitus Boosters, št. 25 KSKJ priredi jutri večer "veselico zmage" v SND na St. Clair Ave. Za ples bo igral Louis Trebarjev orkester. Članstvo KSKJ in drugi .prijatelji so prijazno vabljeni, ker obeta se najlepša zabava. si ldar se ti prične sladkati tu- r ki nisi še nikdar slišal o r l> bodi oprezen! Zlasti v teh i ?anih časih, ko se jih na ti- i čuti poklicanih, da bodo t ?Ui svet. Za vsakim voga- i le kak odbor in vsak ima za »• rešimo demokracijo, reši-»eželo propada, rešimo svet i tem, rešimo ga pred onim! " ce se človeku poljubi in gre Fa tem raznim "odrešeni- ^ s sveta, bomo vedno našli ( |> kar se ne strinja z našimi 11 FPi, ampak služi samo vgo-|j » največkrat propagandne ®ne protidržavnih elemen-kl v ovčji koži hodijo okrog i VlJo kaline. fko smo včeraj dobili po po-kup lepo donečih sladkih P' ki jih pošilja okrog organa, ki si je vzdela privla-^me "American Committee foteetion of Foreign Born" lenški odbor za varstvo v I*1. r°jenih). Kaj ne, zelo do-JIV° ime, da bi človek na pregled vzkliknil: "No, vendar 2 našli ljudje, ki imajo srce ijezemca!" f^a, če se človek malo usta- ri tem in se vpraša: "Kaj je /ljudi podžgalo, da so se kar j £rat s tako vnemo zavzeli za J^smo bili rojeni izven Zed. Kje so bili pa dozdaj ti f nepoznani "dobrotniki," ki n bili morda res kdaj potre- ll>, zlasti v prvih letih naše iiitve?" brošurah smo videli celo vr-samih nepoznanih imen, o !rih nismo še nikdar slišali, f bili še kdaj mignil z mazin-,Za kakega tujezemca. Zdaj j 0 smo že popolnoma ameri-fzirani, k0 vidimo, da je naš Jn iskreni- prijatelj samo 1 vlada in da smo pod var-,In največje demokracije na mogočnih Zed. držav, pa /aenkrat pojavijo od nežna- 14 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $1.00 Posamezna Številka, 3c __ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year D S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _Single copies. 3c___________ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ___ j BESEDA IZ NARODA Bodite gotovo navzoči No. 14 Fri., Jan. 17, 1941 Važnost Turčije Turčija je most med Evropo in Azijo. Ona drži v svojih rokah s posestjo morskih ožin kiju/č do vzhodnega Sredozemlja. Strategična vrednost Bospora in Dardanel je povečana še s tem, da so morski prelivi silovito utrjeni in da jih varuje armada, ki jo je po tehnični opremi in po borbenosti treba prištevati med najboljše vojaške sile v Evropi. Turčija, ki šteje danes okrog 20 milijonov ljudi, bi v slučaju skrajne potrebe mogla spraviti na noge do 2 milijona oboroženih mož. Zaradi tega je umljivo, da v evropskih sporih, ki so kakor vemo zelo pogostni, vsaka stranka želi imeti Turčijo na svoji strani. Od 1. 1914 do 1918 je tedanjo turško cesarstvo podprlo osrednji evropski velesili proti zapadnim demokracijam. Vloga Turčije v svetovni vojski je bila zelo pomembna, ker je preprečila direktno sodelovanje Anglije, Francije in zavezniške carske Rusije. Angleži so ob darda-nelskih utrdbah izgubili več svojih dobrih ladij. In na Ga-lipolskem polotoku je angleška ekspedicijska vojska za raznimi kužnimi boleznimi in zaradi neuspelega obleganja Dardanelskih ožin izgubila nad 300,000 mož. Tudi v bojih v Mezopotamiji in v Siriji so se turške čete dobro držale. V letu 1940 pa je položaj popolnoma spremenjen. Čeprav v sedanji svetovni vojski Turčija ni takoj vstopila v bojni metež, pa od vsega početka vojaških sovražnosti ne skriva svojih simpatij za Anglijo. Vsi čutimo, da je sedanji čas poln politične nedoslednosti. Tak slučaj je tudi s Turčijo, ki je bila dolga stoletja pod diktatorsko vladavino sultanov, a je danes, kakor bi rekli, v Evropi zadnji branilec "nesmrtnih načel" velike francoske revolucije iz 1. 1789. Nekdanje turško cesarstvo, ki je bilo najtesnejše povezano z dinastijo in ki je v svojih vladarjih imelo tudi najvišjega verskega poglavarja, je nadomestila docela laicistična republika, ki je pomedla tako z dinastijo, kakor tudi z uradnim mohamedanstvom. Turčijo vladajo danes turški svobodomisleci, ki so prežeti nacionalistične ideje in ki jih preveva isti duh kakor nekdaj francoske revolucionarje. Ta duh fceveda nikakor ni združljiv z miselnostjo osišča in se Turki dobro zavedajo, da bi definitivna zmaga osišča v Evropi in na Bližnjem Vzhodu nujno prizadela tudi republikansko organizacijo mlade turške demokracije. Torej že iz čisto notranje političnih razlogov je umljivo, da se Ankara čuti bližje Londonu, kakor pa Berlinu in Rimu. So pa za sedanje zadržanje Turčije merodajni še drugi nagibi. Če prebiramo glasove turškega tiska, je mogoče kaj lahko razbrati, da ni Turčija nikdar pozabila Italiji poraza v i 1911—1912. Tedaj je italijansko vojno brodovje nenadoma napadlo turške severno-afriške posesti in po uspešnem obstreljevanju izkrcalo čete v Tripolisu, v Bengaziju in Der-ni. Po kratkotrajni vojski se je morala Turčija sprijazniti s tem, da je odstonila Italijanom Tripolis in Cirenajko ter Dodekanez v Egejskem morju. Toda ta poraz je bil vzrok nadaljnih turških neuspehov, ker mu je kmalu sledila balkanska vojska in nato svetovna. V obeh vojskah je Turčija zgubila vso evropsko posest in tudi velik del azijske posesti. V" preusmeritvi turškega zavezništva je samo en element stalen: 1. 1914 je bila Turčija za osrednji velesili proti Italiji. Leta 1940 pa je z veliko Britanijo proti Italiji. Zadnji dogdki v Romuniji pričajo, da imata državi osi na jugovzhodu Evrope gotove načrte. Splošno ugotavlja evropsko časopisje, da je cilj nemških čet v Romuniji trojen: Prvič zagotoviti Nemčiji dobavo romunske nafte. Drugič določiti črto, preko katere ne sme Sovjetija, In tretjič naj bi nemške in italijanske čete ob Črnem morju bile opozorilo Turčiji, naj se ne izpostavi predaleč za grške in angleške interese v Sredozemlju in v Egejskem morju, ker je nemška pest tudi že na ustju Donave. V teh okoliščinah so odnošaji Turčije s Sovjetijo še prav posebno važni. Zgodovina in tradicija nista nikdar zbliževali Rusijo in Turčijo. Stare ruske sanje so bile, priti v Carigrad in dobiti . tako ključ do Sredozemlja. Za ta cilj se je Rusija večkrat vojskovala v zgodovini — dosedaj vedno zaman. In danes, ko so nemške in italijanske čete dosti bližje Carigradu, kakor sovjetske, se zdi, da so stare carske sanje še mnogo dalj od uresničitve kakor kdajkoli. Vendar pa sta se v povojnem času Turčija in Moskva še dosti dobro razumeli. Vdčkrat je bil videz, kakor da sta celo iskreni prijateljici. V diplomatskih krogih je nastal celo pregovor: Če hočete vedeti namere Sovjetije, potem poglejte kaj dela Turčija. Ta prislovica je seveda bila pretirana in ■gotovo ne more veljati za poslednjo dobo, ko se je Turčija očitno postavila na stran Velike Britanije, a Sovjetska Rusija na vse kriplje podpira Nemčijo in njeno politiko. Toda zdi S3, da so prav v poslednjem času odnošaji med Ankaro in Moskvo zopet boljši, ket obe državi čutita, da si utegneta postati še medsebojno koristni. Kar se Turčije tiče, je čisto gotovo, da je njeno zavezništvo z Veliko Britanijo in Grčijo brez pomena, ako nima varne in mirne soseščine s Sovjetsko Rusijo. Toda tudi za Sovjete ni popolnoma vseeno kako so razpoloženi Turki, ki imajo v oblasti pomorske ožine in od katerih je odvisno, ali in komu puste pluti s Črnega v Sredozemsko morje in obratno. In končno na svetu ni Turčija edina, ki se zaveda, da morejo imeti nemške in italijanske čete ob Črnem morju zelo daljnosežen pomen . . . Letni računi Slovenskega doma na Holmes Ave. so za leto 1940 zaključeni s povoljnim uspehom. Denarni promet je nekoliko višji od prešnjega. Poleg višjih dohodkov so pa tudi višji stroški, ker poslopje rabi vedno več popravil in izboljšav. Iz letnih poročil, katera bodo vročena delničarjem na delniški seji, je razvidno, da se podjetje ren-tabilira, če je pri vodstvu dobro gospodarstvo in varčnost. Podjetje točno plačuje vse svoje obveznosti, račune, obresti in na kapital. Na dolg se je v zadnjih letih odplačalo precej tisočakov in lahko se trdi, da vnaprej se bo pri ta večer pustite svoje orožje doma, ker bodo za vse poskrbele naše kuharice, da boste oboroženi s pravilnim orožjem in pomagal vam bo malo pa tudi "ohajčan." Maršali so sledeči: Mr. Plut, Mr. Gliha, Mr. Waltar, Mr. Stemberger, Mr. Lekšan iz Bar-bertona in Mr. šepic iz Collin-wooda. Da boste imeli res veselo zabavo in dobro postrežbo, to lahko veste že iz preteklih let. Kuharice pa pravijo, da bodo letos napravile še boljše kot prejšnja leta. Ne zamudite lepe prilike, ki Se vam nudi. Brinova Špela mi je povedala, da bodo imeli tako imenitno muziko, da se bo kar narodni dom vrtil. Pridite, kajti srnjak v omaki in okusna prikuha, to ni vsak dan na krožniku. Špela je tudi rekla, da bo vsa dvorana v) zelenju in videli bomo lahko vsakovrstne živali .od miši pa vse go'r do slona. Strogo pa je prepovedano dajati jedila tem živalim. Špela je vprašala nekega lovca, zakaj morajo navleči toliko smrek v dvorano, saj se vrše tudi druge pojedine pa brez smrek in zelenja. Lovec ji je pojasnil, da srnjaka tudi pečenega ne morejo spraviti v dvorano, če ni vse v zelenju, da izgleda kakor v gozdu in kako naj bi potem spravili noter še drugo zverino. Toliko za enkrat in kar bo pa še kaj posebnega, bomo pa že videli v soboto večer. Naši lovci ne govore veliko, zato tudi ne povedo vsega in najboljše drže v tajnosti. Podrepnikova Bar-ba je rekla, da ona nikdar ne zamudi srnjakove večerje in letos je še celo za Markota kupila vstopnico. Pravi, da se mora tudi star kolovrat včasih zavrtet. Torej le pridite in bomo videli kako ga b.o sukala. Vsem po-setnikom priporočam, da se vsaj dva dni postite in kupite nove čevlje za na to lovsko večerjo. Pozdrav in na svidenje pri srnjaku pod zeleno smreko v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti v Newburgu, kjer vam bodo naši lovci izvrstno postregli, Apoloni j a Kic. -o- Letna seja solastnikov S. D. D. v Euclidu V nedeljo 19. jan. se vrši glavna letna seja solastnikov Slovenskega društvenega doma v Euclid, O. začetek ob 2. uri popoldan točno v domovih prostorih. Dolžnost vsakega solastnika je, da se gotovo udeleži te seje, ker bo podano poročilo o stanju in delovanju v minulem letu. Kot je vse razvidno, je napredek zelo povoljen, veliko zanimanje je pripomoglo, da se je dalo vse to izvršiti, zato naj nas nobena stvar ne ovira, da ne bi šli še nadalje z podvojeno silo na-'prej. Ves razvoj na kulturnem polju zavisi od skupnega delovanja posameznikov. Kolikor več eden ali drugi pripomore k temu razvoju, toliko več moremo pričakovati, da si izboljšamo razmere. Imejmo to našo ustanovo za podlago razvoja. In glejmo, da naš Dom čim bolje napreduje v prid celokupne naselbine. Zatorej ne pozabite priti na sejo, ker je zelo važno, da smo vsi navzoči in pripomoremo narediti načrte za bodoče. Odbor Slov. društ. doma. (Konec) če zavod ali podjetje ne napreduje, potem gotovo nazaduje. LetOs pa je Louis Ferfolia zgradil nov pogrebni zavod na Union Ave., blizu 93. ceste. Tako ljudje pridejo lahko do tega zavoda s svojim avtom, ali pa s cestno železnico po Union Ave., ali pa E. 98 (105) St. Ker je vedno večja zahteva za rabo pogrebnega zavoda, je Ferfolia poskrbel za tri kapele v prvem nadstropju. Vsaka teh kapel je sama zase, da ima vsaka družina lahko privatno poslugo, ne da bi se mešala z drugimi. V tretjem nadstropju pa je pripravljena še ena soba v ta namen. Tako je sedaj urejeno, da tudi če bi bilo več pogrebov naenkrat, bo lahko vsak točno postrežem V prvem nadstropju je tudi urad pogrebnika in spodaj pa je kadilna soba, jedilnica, kuhinja in čakalnica. Vse to je na razpolago družini umrlega in obiskovalcem. V tem prostoru si lahko pripravijo prigrizek, če je treba, si počijejo in podomače pogovore. V prvem nadstropju je tudi soba za embalmiranje in zopet druga soba Za opravo trupla itd. V drugem nadstropju je tudi stanovanje pogrebnika. Hiša je izdelana v georijskem kolonialnem slogu in je ena prvih te vrste ter jako lepo izdelana, da povsem odgovarja pogrebnemu zavodu. Notranja oprema je bila vsa izdelana pri Ferfolia Furniture Co. Zasluga za tako izvrstno opremo gre bratom Antonu, Stanleyu in Franku, ki so se trudili dolge ure, da so napravili načrte in potem tudi vso opremo, da je res nekaj izvrstnega. Stene v prvem nadstropju so pokrite z usnjem, da izgledajo kakor kakšna sofa. Nemogoče pa je popisati vse različne barve in preproge itd. Potrebno bi bilo, če si čitatelji želite predstavljati kako vse to izgleda, da sami obiščete ta zavod in si ga ogledate na lastne oči. Vsi ste dobrodošli. Ko pa že omenjamo vse delavce, moramo tudi omeniti brata Louisove soproge, Rj"alph Go-dec-a, ki je šel od vsega početka na roke FerfolijeVemu zavodu in veliko pripomogel, da se jfe uresničil novi dom Louis Ferfolia Inc. Vsak človek in vsako f pa mora imeti tudi svoje polovico, katere navzo^ omehča vse podnebje. Ferfolia ima soprogo, k i boljša polovica. Ona ^ pridna gospodinja, ampst velika pomoč pogrebneitf du. Ima tudi svojo licfl pogrebnica. Louis in podjetje sta se je tako da bi sedaj kar težko š nje. Vedno je pri rokah pravljena pomagati. I' tudi že prestolonaslednik alda, ki sedaj že pohaja, sko šolo pri sv. Lovrencj Father — Like Son! S£ dovolj povedano. S tem zaključujem in upam, da se boste vsi povabilu in si ogledali ij grebni zavod Louis Ferf1 in pa, da boste tudi v, ostali tako naklonjeni j kakor ste bili v preteki® vodu Louis Ferfolia pa, kar največ uspeha v mu. Ta prostor je pri', fare: sv. Lovrenca, sv.' fare Nativity, Grško | cerkve na Orleans in Gf voslavne cerkve na Uni". Omeniti pa moram $ . naš rojak član številnih zacij in društev kakor:, sv. Lovrenca KSKJ, dr.j tona, dr. Zvon, dr. s Frankopan H. B. Z., d| na, Russian Brothel America, Croatian C'1, Mir SDZ, dr. sv. Alojzij*' lic Order of Forester'8* S. N. P. J., St. Job«j (Slovak), Serbian Fe| St. George's Croatian ^ International Workefj World, Cleveland balmers Organization { Ohio State Funeral 1 Assn., National Funert ors Ass'n., '< Cuyahoga ] Directors Ass'n., Stocfclf the National Homes j Park, Denison Avenij Heights, Prince Ave. 80th St., Woodland % chants, Chamber of Cc( -o--i —Neznana moška st| la 40 letnega Imbra K"* Ceste pri Rogatcu, ko s> čal iz tovarne domov ! nožem zabodla v srce 1 roko. t —V celjski bolnišnici' la 74 letni kočar šoba! . Cerovca pri Rogaški $ j 72 letni dninar Mešič« ; iz Draškovega sela p*'1 pri Jelšah. i L llllilllllllllllllll Če % %% verjameteCjN&J i aF pa ne / llllilllllllllllllll S--^M^: i Iz Francije poročaj^ t či zanimivi dogodbici, j kaže, kako strašno so t i ni Nemci v okupirani l > Med drugim so ■ gli tudi neko francosK0. ■ kjer izdelujejo letala-! - so naciji ukazali, ■ zdaj francoski delavC i letala za Nemčijo. Dol>f ■ bomo so rekli. Toda * • po ovinkih zvedeli, da. - lavci pokvarili letala ; > bodo pri prvem polet1', - na zemljo. > Ne boste kaše pihal1' - Nepici in povedali, daff i coski piloti prvi posku^. i Na ta način, so računi si francoski delavci ne ! li pokvariti letaj, ker ^ . jakov ne bodo žrtvoV«'1 In res, letala so bil0; i na brezhibno. Ko so " • va, so prišli francoski "j ; se dvignejo z letali J skusno vožnjo. Prope^ zavrteli, motorji So ^ . brneli. Na povelje so 8 . li piloti z letali v , pomahali spodaj stojfil i tem pa odleteli z letal1' . nost v Anglijo. In ni V , še. . . . MAYTAG pralniki, prenovljeni, v dobrem stanju, se lahko kupijo zelo poceni. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (Tues. Fri. Jan.) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVI. _HEndertion 2978_ ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. v soboto 8. januarja CLEVELANDSKA MEDNARODNA RAZSTAVA MOLLY'S TAVERN 7508 ST. CLAIR AVE. PIVO - VINO - ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo Dva in dvajset inozemskih razstav SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K- Maya giavar je dal mojim čuvar- k povelje, naj me dvignejo s b * in položijo na tla, seveda p pega. Bal sem se, da me I il zaviti v odejo, pa ni. i: jVarji so sedli poleg mene. I j| nas so običajno taborili piki. Tako je bilo tudi to- ž gledal sem okoli sebe. So- k I je bila ozka, komaj štiri »rakov je bilo do prvega d |a. Ležal sem sredi tabora, »že soteski. k et je bil torej zelo ugoden ti Ali se mi bo ponudila b Ugodna prilika —? In ali si č: pal Mimbrenjo po dnevi v IV )o tabora —? si : Poglavarjevih odredb sem |1, da tisti dan ne bomo po- rr > dalje. Najbrž radi čred, n pile utrujene. Vsaj do dru- b I dneva so morale počivati, |bi ne vzdržale več. ti J^e so si postavili topot šo- n 5 medtem ko smo prejšnje n laborili kar pod milim ne- j< I obesili so kotle, nabirali ad, zakurili in raztovorili e živil. Vse je kazalo, da p | ^datno počivali na jasi. b P pripravami za taboren je ti isel poglavar bliže in sedel si (3jim nogam. Prekrižal je tna prsih pa me temno in u |e nekaj časa gledal. E &V tedaj se je prvikrat og- v ; rosnica. Mimbrenjo je bil > opazoval nas je, videl je, j »e niso zavili v odejo. Pri-|en je bil —. ' p glavar je molčal, pa vide- li jNe bilo, da misli govoriti z li /J- Stražniki so povesili oči, ^ne ne njega niso pogleda-ptljivo so pričakovali, ka- r • bo njihov poglavar vsaj v v ,lab meril s slavnim Old phandom. n ,mu odgovarjal? jmast molk bi ne bil umes- n fe Poslabšal bi mi položaj, k potrebe bi bil razdražil po-irJa. Pa sem bil tudi pre-fen> da bi se bil dal prema-I . takega širokoustneža in š ;ljivca, in četudi samo v be- d t 1 'govarjal mu bom, sem skler I ' daljšem molku je začel z r 'V1tim vprašanjem: »elokožec si ?" i Mar misliš, da sem rde- j ®ec- So ti oči tako oslabe- ] ia ne vidiš več, kake barve ; °ja koža?" i | Se zmenil za zbadljive be- i |n se imenuješ Old Shatter- j r" je vprašal. Ise imenujem se sam tako. : f,1 So mi dali tako bojno i Sdo?" glavni beli pa tudi rdeči bo- "ki in poglavarji." f motili so se! Tvoje ime je i ^voja roka je zvezana, no- fSa hrošča, niti črva ne mo- I reti, še manj pa človeka. iN- kako malo se te bojim!" fjunil je v mene_ !fvnodušno sem mu dejal: f e Je moje ime res laž, je pa fe tem bolj resnično! Kako )(e neki pravijo?" °nosn0 je dejal: |az se m Vete ja, Velika usta, Mar rodu Yumov!" | a' res! ičiisto pravilno! Res |elik širokoustnež! Tak go-j imaš, da mu ni najti para! en si na svoje ime, jaz pa itla tvojem mestu ne bil prav j Ponosen. Nikaka umetnost | ® manj pa junaštvo, oplju-f? cloveka, ki se ne more bras' . f S1 res tak velik junak, ka- kor so velika tvoja usta, — dobro, odvezi mi roke, vzemi nož, t( pa se bova borila za življenje! In videlo se bo, kdo bo koga stri 11 in zdrobil, ti mene ali jaz tebe! Le kar zančiva!" Srdito me je nahrulil: n "Molči! Kvakaš kakor tista žaba tamle zadaj! Preziram te, 21 kakor preziramo žabo!" ^ Pravkar se je namreč rosnica drugič oglasila. Poglavarjeve besede so mi da- V) le priliko, da sem se smel ozre- p< ti k vhodu v sotesko, ne da bi ni bilo sumljivo. Kvakanje se je ™ čulo tako blizu, da sem zasodil, se Mimbrenjo je kar za najbližnjo i i se skalo. Okrenil sem glavo. Gotovo V1 me je ostro opazoval, videl bi v< naj, da mislim uteči in da mora di biti vsak trenutek pripravljen. p' Res se je izza ogla skale za trenutek pomolila rjava otroška di roka in koj spet izginila. Kdor P ni vedel, da nekdo tiči za skalo, Z1 je vobče ni opazil. Znamenje me je pomirilo. Mimbrenjo je bil pripravljen, K prilika je bila ugodna, treba je st bilo le še zagrabiti primeren pi trenutek. In ta se mi je že kar sam ponujal. V četrt ure, kvečjemu v pol n uri sem bil prost ali pa mrtev. n Beg pa sem sklenil poskusiti za Cl vsako ceno. Zato sem odgovoril poglavar- P ju: pi "Jaz pa tistega kvakanja P1 prav nič ne preziram, celo vese- * lim se ga. Poznaš glasove živa- v li?" z) "Vse poznam." "Ne mislim tako. Hotel sem 0; reči, ali razumeš, kaj živali go- z. vorijo." s' "Tega noben človek ne razu- g me." ' p "O pač! Jaz na primer razu- n mem. Ali ti naj raztolmačim, v kaj pravi tisto kvakanje?" p Zaničljivo se je nasmejal. 0 "Le povej!" p "žaba ti je povedala, da te bo k še danes zadela huda izguba in ^ da se boš radi tiste izgube vrnil n po poti, koder si prišel." s Še huje se je smejal. j, "Veliki duh ti je zmešal pa- z met!" 1. "O ne! Le odprl mi je oči in z ušesa in jih poostril. In zato ču- s jem streljanje, čujem topot ko- ^ pit in besno tuljenje tvojih bojevnikov. Borili se bodete z dve- j ma človekoma, z večjim in manj- i šim, premagali pa ju ne bodete. ^ In sramoto si bodete nakopali in t smejali se vam bodo tisti, ki se i jim smejete, ki jih sedaj preži- } rate in zaničujete." j Moje besede so donele smešno ; za tistega, ki ni videl, kaj na- i meravam. Pa tudi drzno je bi- i • lo, kar sem govoril. Kaj če bi ] bil poglavar spravil moje bese- i : de v zvezo s kvakanjem — ? In - poslal koga v sotesko, naj pogle- - da, kdo bi bil tista čudna žaba. , Pa najsi so bile drzne! Pogla-' varjevo obnašanje je bilo skrajno žaljivo, braniti se nisem mogel, pa sem vsaj povedal, da se a ga prav nič ne bojim, o Ujezil sem ga. Res je tudi že zinil, srdito me je mislil zavrni-1 ti. i, Pa obraz se mu je spremenil, I roke so mu omahnile, resno in s zamišljeno mi je zrl v obraz in i- j počasi povedal: ! "Ali sem te prav razumel —? a Pravijo, da Old Shatterhand ni-v kdar ne govori nezmiselno —. it Njegove besede vsikdar nekaj i- pomenijo, čeprav jih drugi ne i- razumejo. Kaj si jruislil reči? O kaki i- sramoti si govoril?" Za srnjaki Piše Fred Krečič (Nadaljevanje) Vsak je hitel s svojim nasvetom kam naj se obrneva in kje je dosti take živali. Najbolj se nama je dopadel nasvet salone-rja, ki nama je svetoval, da greva tri milje ven iz mesta in obrneva po prvi poti na levo. Tam j stanuje tudi neka slovenska družina. Držala sva se tega nasve- j ta in jo ubrala po opisani poti. , Zopet je pričelo snežiti in skoro , z nekim strahom sva se ogledo- ^ vala, kje bo kakšno farmarsko poslopje, da bi vprašala, če sva j na pravi poti. Tako sva po sed- jj mih miljah vožnje dospela do hi- j še pri malem potoku. Ustavila sva na cesti in bil sem zopet jaz tisti, ki je šel vprašat, če so tam morda Slovenci. Ko mi je prijazna gospodinja povedala, da so, sem takoj 1 poklical še Franka, da sva se 1 skupaj predstavila in povedala, £ da sva prišla na lov za srnjaki. 1 Prijazna ženica nama je, takoj f svetovala in nama pokazala sko- s zi okno v katero stran naj se ( obrneva in kako naj se drživa. 1 Rekla je tudi, da sva v najbolj- ; šem času prišla, ker od poldne 1 pa do štirih je najboljši lov, ker 1 se žival pase in hodi k vodi. 1 Takoj sva namerila najine ko- i rake M hrib in se pehala zdaj go- ] ri zdaj doli ter se med tem klicala, da se nisva zgrešila. Po ka- ' kih dve uri in pol sva končno 1 prišla do potoka, ki je komaj pol milje oddaljen od hiše. Zopet nama je kazalo, da ne bo nič. Pričela sva zmerjati srnjake in vreme v vseh jezikih, ki sva jih znala. Frank je bil že ukazal, da se obrneva proti hiši, da bova še za dne iz gozda. Med tem pa, ko sva že obrnila, sem še enkrat pogledal po okolici in se tudi malo pripognil, da sem«nbolje videl med grmovje. Na moje veliko veselje sem ugledal srrtjaka prav malo nad nama, ki se je baš obračal, da se nama bo oddaljil. Kaj sem občutil v tistih trenutkih pa vam ne morem popisati, ker nisem ne videl ne slišal, samo srnjaka sem gledal. V hipu sem bil na kolenu in prav po vojaško sem pomeril nanj, strel je zagrmel in v moje največje veselje sem opazil, da se je srnjak zvrnil v sneg zadet v desno stran, ker mu je krogla med prvimi nogami razbila hrbtenico. še danes ne vem ali sem letel po tleh ali po zraku, v hipu sem bil pri njem in že se je v zadnjih vzdihljajih poslavljal s tega sve-1 ta. Frank je bil trdno za peta-! mi kar z razprostrtimi rokami in ■ že sem se bal, da me "bo zares objel od prevelikega veselja, ki sva ) ga občutila v svojih srcih. Sa- - mo to je spravil iz sebe, da mo- - rava še enega dobiti pa naj ve-i lja kar hoče. Potem šele bo do- - movina rešena. i Ko sva si tako malo oddahni- - ia, sem pa izročil Franku, da je on izvršil kar je mesarskega de- - la na srnjaku. Ovila sva mu na- - to vrv krog rogovja in ga poča-si vlekla v dolino. Precej dobro e nama je šlo od rok, čeprav nama je parkrat zdrsnil z vej na e katerih sva ga vlekla. Ko sva i-'pa prišla zopet do potoka, sva ga morala pa vzdigniti in nesti J, v hrib in vedno bolj naju je vle-n kel nazaj v dolino ter naju je n večkrat spravil na kolena, da sva drsala z njim po snegu. Skušali ? smo se kdo bo močnejši. Take i- smo končno krog štirih pridrsa--. li do hiše. Vsa sva bila potna \ ij obraz kot bi bilo julija meseca le dasi je bilo pet stopinj pod ničlo. Frank je takoj stopil p( d avto, čeprav sem mu svetoval da naj nikar ne vozi avta doli 1 hiši, ker sem se bal, da ne bova mogla zdelati poti nazaj. On se je pa postavil, da imava verige s seboj, a se je kmalu kesal, ker me ni poslušal. Ko sva privezala srnjaka na ] ^ avto, sem stopil še v hišo in se i poslovil od prijazne ženske. Mi- J slila sva, da je za ta dan že dovolj trpljenja, a sva se bila po-^ šteno vračunala. Najmanj šti-1 rikrat sva poskušala priti na ce- J sto, a vedno sva zdrsela nazaj k hiši z zadnjim koncem naprej. . Vmes pa sva si v različnih ' "šprahah" dajala korajžo. Ker | pa le nisva mogla nikamor naprej, sem na Frankovo povelje zopet skočil v hišo in prosil, da j bi nama pomagali spraviti avto na cesto. Gospodar je bil takoj pripravljen in še sina je poklical na pomoč, da smo z združenimi močmi prinili avto na cesto. Na cesti sva zopet vse pregle-ala, če imava vse v redu in še malo nategnila verige na kole- 1 sih in v strahu nadaljevala pot s v snežni metež. Frank je mi- \ slil, da bo sam lahko pazil na ce- i . sto, a ni šlo. Še jaz sem moral 1 1 odpreti vrata na moji strani in paziti, da nisva zapeljala s ce- * . ste. Po' eni uri in pol vožnje sva , končno ob osmih zvečer dospela domov, kjer sva stanovala. Ta pot je bila dolga samo deset milj . in je vzelo toliko časa, da sva £ . pridrsala domov. * c Domači so bili že precej v s . strahu za naju, da sva se mogo- s , če kje izgubila. Henry in Joe s sta bila že odšla v šumo naju is-. kat. Ko sta pa zagledala srnja- g ka in avto, sta se kmalu zopet ( t vrnila in prejšnji strah se je bil ( ! spremenil v veselje. Po večerji, g ki nama' prvič ni šla preveč v slast, sva se pa takoj podala k počitku. Spal sem ne da bi se kaj zbudil do jutra in se zjutraj ' me je moral Frank s silo zbuditi. Gospodinja je takoj vedela, J da sva še precej zdelana, ker je eden ali oba tako smrčal ponoči, ' kot bi se postelja vozila iz kota : ) v kot celo noč. i a četrtek. — Zopet sva se umi-la z mrzlo vodo kot navadno in rečem vam, da je bilo za me to ' delo najhujše, ker moj nos ni mogel prenesti mrzle vode in je postajal vsak dan debelejši, pa je že tako dovolj velik, kadar je 2 v normalnem stanju. Zato sem " pa tudi vsak dan manj vode po- rabil, kar je bila opazila tudi Mrs. čebron in me je celo pohvalila, da sem v vseh ozirih , varčen človek, ij Po zajtrku pa smo se zopet ^ podali na lov. Vreme je bilo prvič po treh dneh malo bolj prijazno. Jaz sem šel z njim le kot l~ priganjač, kajti ko enkrat ustreliš! enega srnjaka, ne smeš več streljati in tudi ne smeš več no-^ sti karabinke s seboj po gozdu. Zato je pa Frank vzel mojo za boljšo srečo (vsaj tako je re-kel). Tako smo se zopet zadre-vili čezl hribe in doline. Zopet . smo začuli streljanje lovcev. . Malo smo počakali in vse je po- |e tihnilo. Mislili smo, da ga že e- . imajo, a- * Kar naenkrat pa zaslišim šum v najini bližini. Dobro sem po-a_ gledal in uzrl lepega srnjaka, ki ia se nama je bližal v lahnih sko-^ kih. Videti je bil že obstreljen. Opomnil sem Franka, da naj do-.. bro pomeri, kajti sedaj ima naj-le lepšo priliko priti do srnjaka in . se rešiti vseh skrbi, ki so naju Je morili ves čas najinega lova. Va ali (Dalje prihodnjič) ko ---o——- ,a_ Podpirajte slovenske trgovcej ;v HALI OGIAST Odda se stanovanje po obstoječe iz 4 sob in, kopališča al, 736 E. 93. St. Vpraša se m i k.7215 Myron Ave. (15) SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 33« ^ Fresh Eggs, doz......24c ; Lion Milk, 6 Cans... .40c Town Crier Flour, 24% lb. Sack......83c Bananas, Extra Fancy, lb............5c i Cane Sugar, Jack » Frost, 25 lb. Paper Sack........... .^1.19 Charmin Tissue, 4 Rolls............25c SPECH FOOD STORE HOPE. 63rd St. KDOR ŽELI Najboljše riževe |in krvave klobase po 6c vsaka, domače j suhe klobase 30c funt, lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa, domače kislo zelje po 6c funt. Se^vljudno priporočam vsem gospodinjam, ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. TRGOVINA NAPRODAJ Naprodaj je grocerijska trgovina; nahaja se na prometni cesti v slovenski naselbini; se -zamenja tudi za hišo. Za naslov se poizve v uradu tega lista. (15) SPECIALS Sun Bright Cleanser, 3 za....l4č Celi orehi, 2 lbs...................39c • Cane sladkor, 25 lbs.......$1.25 1 Spare ribs, lb..................-....16c Kislo zelje, 3 lbs.................10c Dressed chickens, lb...........25c i End pork chops, lb.............17c London ham, lb...................29c LOUIS OSWALD , 17205 Grovewood Ave. ! DODATNA ZAHVALA ' V zadnji zahvali za najino 1 35 letnico se nama je pripetila neljuba pomota, da sva prezr-■ la par imen in sicer družino Mr. i in Mrs. Kovač ter družino Mr. ) in Mrs. Božič, obe iz Loraina, i katerima se tem potom najis-3 kreneje zahvaliva. 1 Mr. in Mrs. John Ujčič, 2 Barberton, Ohio. 1 V e 1 i k a ..srednjezapadna za-" varovalna družba bi rada do-1 ' bila dobrega slovensko govorečega zastopnika. Poln ali 1 samo del časa. Provizija in bonus. Starost 25 do 50 let; t mora biti dobrega karakterja in ki ima zvezo z enim ali več društvi. Mu ni potreba j it imeti izkušenj v zavaroval- j i. nini. Pišite na 6117 St. Clair | č Ave. ZAHVALA Spodaj podpisana se prav le-a po zahvaljujeva vsem, ki so se udeležili poročne maše najine hčerke Genevieve in potem po-ročfce slavnosti v SDD na Wa-terloo Rd. Enako lepa zahvala 3- kuharicam, fantom in dekle-:e tom, ki so stregli pri mizah. VSem skupaj najlepša hvala, m Mr. in Mrs. Frank Kozlevčar, o- 1439 Larchmont Avenue. t P RIB IR KU se bo serviralo srnjakovo j- večerjo jutri, 18. januarja. fu Za žejne pa dobre likerje, u vino in pivo. BIRK's CAFE 6220 St. Clair Ave. fTTTTT T TITTYYxrrxrrxxxxixT H TREBUŠNE PASOVE IN — □ ELASTIČNE nogavice t H imamo v polni zalogi. Pošiljamo t .. h tudi po poŠti. j, ' h mandel drug co. j ^ | H 15702 Wato^ojy Rd.^ Cleveland,^), j St. Vitus Boosters, št. 25 K. S. K. J. K vabijo na S veselico zmage v soboto 18. januarja 1941 § V SND NA ST. CLAIR AVE. Igral bo Louis Trebar orkester H Jugoslovanski, | dan \ < «r 4 Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEndercon UCS MESTNA DVORANA • Od 1. pop. do 11. zvečer. Vstopnice v predprodaji ' pri vratih Zaključek 19. januarja \ BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da,vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. ; POZOR, VLAGATELJI CUSTODIAN HRANILNICE * Mi vam zopet nudimo fino kupčijo v pohištvu. Nu-[ dimo največ za vašo hranilno knjižico v zameno za novo y pohištvo. PERUSEK FURNITURE > 809 East 152nd St. MUlberry 9211 > Odprto v pondeljek, četrtek in soboto tudi zivečer ^ Za boljše pohištvo in vrednosti pojdite k Perušku. Direktorij Slovenskega Delavskega Doma, 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio, NAZNANJA vsem delničarjem in društvom-delniearjem SDD, da se vrši redna letna delničarska seja SDD dne 23. januarja, 1941 Poziv na letno sejo solastnikov Slovenskega društvenega doma v Euclidu, O., ki se vrši V NEDELJO, 19. JANUARJA, 1941 ob dveh popoldne v Domovih prostorih. Dolžnost vseh solastnikov je, da se te seje gotovo udeleže; včlanjena društva, pošljite svoje zastopnike! Direktorij Slovenskega društvenega doma. Za fin po nizkih cenah ter točno postrežbo, pokličite ENdicott 1588 MAR-KET COAL CO. 1261 Marquette Rd. F. J. Cimperman A. M. Klemenčič -----VAATOTOXN^^IWWji^^ ----------------_ - prijazno rn kar priredi Postregli bomo s fino večerjo, izvrstno pijačo in igrala bo do- j p* vabljeni Ofni^l/nun vopfirm iti lAirCiri nine Rambow Hunting & Fishing Club bra Vablso lwci»naši prii: Romih, Mr. in Mrs. Anthony Jerman, Mrs. Mary Kletecki, V; Perko, Mr. in Mrs. John Stancar, družina Jack Porenta, drt'l Anton Zupančič, Hale Ave., družina Anton Moze, Mr. in Mrs. J| Fergus, Frances Tarantino, Mary Owen, Rose Gamellia, ^ Margaret Kralj. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki soj li svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na | kopališče na razpolago. Naša zahvala naj sledečim: Mr. Simon Zivanchev, Mr. Louis Judn'J Mr. Louis Zupančič, Mr. John Pavli, Mr. Victor rolt, Mr. John Russ, Mr. Jack Fisher, Mr. Frank 1 rolt, Mr. Joseph Mlakar, E. 222 St., Mr. MattW Perlin, Mr. Anton Zaplata, Mr. Anton Krampel, J John Debeljak, Saranac Rd., Mr. A. Gutmann, P Rd., Mr. J. Bojec, Thames Ave., Mr. Harold Groff' Najlepšo zahvalo naj sprejmejo Mr. in Louis Zupančič in njih otroci iz Thames Ave. ter ' Tony Seday za veliko in izdatno pomoč ob času ( sreče in velike žalosti v družini. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in P jateljem za tolažbo in vsestransko pomoč ob času1 sreče in smrti blagopokojne. . Najlepšo zahvalo naj prejmeta Msgr. Vitus p bar in Rev. J. čelesnik za opravljeno zadušnico cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August Svetek za najboljšo postrežbo med časom, ko je 1 kojna ležala na mrtvaškem odru, kakor tudi za liko naklonjenost in najlepše urejen pogreb. • Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi o nit so prišli,pokojno kropit, so pri nji čuli, nas tola* nam ob času žalosti kaj dobrega storili, kakor t' oni, ki so pokojno spremili na pokopališče na njefl zadnjjem potu k večnemu počitku. Končno hv vsem za vse. Draga hčerka in ljubljena sestrica. Na mah bili uničeni vsi upi in nade dekliških let, ko Te je pričakovano doletela nesrečna smrt. Tudi posled' sekundo življenja si mislila na Tvojo ljubečo ma* sestre in brata. V muki trpljenja si nas klical' sebi, da se za vedno posloviš od Tvojih dragih, svežem grobu klečimo globoko žalostni in Ti kliče v slovo: Draga hčerka in sestrica, počivaj mirn< rojstni grudi do svidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: / MARY WRETSCHKO, mati MARY por. Avsec, STEFANIA por. ZivancheV, i1 ANNA por. Ricey, sestre MIKE SPEH in DAVID WRETSCHKO, brata. Svaki, nečaki in nečakinje Cleveland, Ohio, 17. januarja 1941. Si grid Undset: KRISTINA - IAVRANSOVA HČI n^-žENA