Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah Ivan Grafenauer Eden poglavitnih virov za spoznavanje predkrščanskega verstva naših prednikov so narodne bajke, t. j. narodne povestice z bajeslov- nimi osebami in dogodbami. Za kritiko tega vira pa se raziskovalci praslovanskega in praslovenskega bajeslovja doslej niso preveč po- trudili. Bajke štej e j o raziskovalci narodnih pravi j ic in pripovedk ne- kaj med pravljice, nekaj med pripovedke ; med pripoved- kami in pravljicami pa so ugotovili glede notranjega in oblikovnega značaja močne razločke.i Bistveni razloček je 1. glede raz- merja do resničnega sveta: pripovedka hoče podajati resni- co, pravljica hoče z izmišljenimi zgodbami zabavati. Iz tega sledi še nekaj drugih razločkov : 2. glede razmerja do nadnarav- nega sveta: v pripovedki se kažejo nadnaravni dogodki kot nekaj izrednega, kot čudeži, ki kar vznemirljivo posegajo v resnični svet, pravljica pa v čudežnem svetu živi in se zato za resnični svet sploh ne meni, čudežni dogodki so ji kakor vse drugo zgolj igra domišljije in so v njenem svetu kar nekaj navadnega; 3. glede svetovnega naziranja: v pripovedki veljajo večni zakoni nravnega svetovne- ga reda; vsaki krivdi sledi zato kazen in ta zadene pogosto tudi člo- veka, ki nam je pri srcu, sklep je neredko tragičen; v pravljici zadene kazen le ljudi, ki so do kraja hudobni, in se te kazni le veselimo, pre- brisani sleparji, tatovi i. pod. pa jo srečno uneso, često zakrije ugoden, ^ Bolte-Polivka, Anmerkungen zu den Kinder- und Hausmärchen der Brüder Grimm (cit. Bolte-Polivka) IV (1930), 36—8; Iv. Grafenauer V Narodopisju Slovencev II (v tisku, založba Klas). Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 35 uspeh celo očitno obsodbe vredna dejanja njenih junakov;2 4. glede sloga : pripovedovanje v pripovedkah je preprosto, nekako trezno, stvarno, v pravljicah živahno, pisano, umetno razpredeno.3 Glede bajk se glasi prvi, bistveni razloček določneje: bajke-pripovedke, t. j. prave stare bajke, predstavljajo versko izro- čilo naših prednikov, izhajajo še iz časov, ko so ti v svoja Višja bitja (V. b.) še verovali, tudi v dogodbe, ki so se o njih pripovedovale; baj- kam-pravljicam, t. j. pra\'ljicam z bajeslovnimi osebami, so bajeslovna Višja bitja le še pravljične osebe, ki v njihovo resničnost ne verujejo več; tudi zgodbe, v katerih nastopajo, so le zabavna igra domišljije.* Samo bajke - pripovedke morejo biti potemtakem raziskovalcem prvi vir za staro verstvo, bajčne pravljice pa samo v toliko, v kolikor so v njih uporabljeni motivi iz pravih starih bajk; to pa je treba za vsako besedilo posebej dokazati. Res pa je, da v določenih primerih ni vedno lahko spoznati, ali gre za pripovedko ali za pravljico. Kar je bilo starim pripovedka, ki so v njeno resničnost verovali, je poznim vnukom često že pravljica in to je moralo vplivati sčasoma tudi na slog; predvsem v pripovedkah v nevezani besedi, kajti pesemska oblika, baladna, legendarna, je mnogo trdnejša. Pravljice so se v novejši dobi krušile in krčile, zlasti pri nas, ko je s spremenjenimi družbenimi razmerami pripovedniška izurjenost in spominska zvestost neredko močno opešala in se je pravljični slog zelo približal preprostemu slogu pripovedk. Zato je treba pri uporabi narodnih povestic za preučevanje starega slovanskega in slovenskega verstva preudarnosti in razsodnosti. Presojo omogočajo izsledki sodobnega primerjalnega raziskovanja pravljic, ki zasleduje pravljične motive, obrazce, tipe in, kolikor mo- goče, tudi njihovo razširjenost po svetu in v vseh časih, in izsledki kul- turnozgodovinskega narodoslovja, ki je zbralo množico pristnih verskih izročil, pa tudi pravljic iz etnoloških kultur vsega sveta ter jih v pro- storu razporedila v kulturne kroge, časovno v kulturne plasti. Kot vir za versko zgodovino, za resnično bajeslovje, se more uporabljati samo to, kar se po primerjalnem gradivu obeh znanstvenih strok izkaže kot pristno versko izročilo, kot bajka-pripovedka; kar pa to primerjalno 2 Sleparji: Bolte-Polivka II (1915), št. 61 Das Bürle, št. 110 Der Jud im Dorn; slov. inačice str. 498. — Obsodbe vredna dejanja: Bolte-Polivka II, št. 111 Der gelernte Jäger; srbske-hrvatske inačice str. 504. ä G r i m m o v razloček, da se pripovedke godé v določenih krajih, pravljice pa da krajev sploh ne imenujejo, ne drži. Prav najstarejše bajčne pripovedke, kosmološke bajke n. pr., krajev ne imenujejo (a so tudi izjeme); vzhodne prav- ljice pa se godé redoma v določenih krajih, celo čas se imenuje in zgodovinske osebe; tako tudi v mnogih balkanskih pravljicah, izjemoma celo v srednjeevrop- skih. * Take bajke so n. pr. že mornariške pravljice, ki jih pripoveduje Odiseus pri Fajakih (Od. IX—XII). 3* 36 Ivan Grafenauer: gradivo označuj e kot pravlj ico, se sme upoštevati le toliko, kolikor j e ' v njej zaslediti motivov in motivnih obrazcev iz pristnih verskih iz-j ročil. Gradivo, ki se po dosedanjih raziskovanjih še ne more oprede-] liti, se sme pritegniti samo s potrebnimi pridržki. \ To velja seveda tudi za pravljice in pripovedke o Roj enicah-So j e-i nicah. V tipični obliki — troje Rojenic različne naravi določi rojen-j čevo usodo takoj po rojstvu — so razširjene najbolj in v najrazličnejših \ obrazcih med Slovenci in Kaj kavči. O Suđenicah, Usu da h,; Naručnicah, Narečnicah, Orisnicah, Ermenkah go-1 vore pa tudi druge balkanskoslovanske pripovedke in pravlj ice, grške i govore o M o j r a h, češke o Sudičkah, a obrazci so manj številni, \ inačice, zlasti tipične, so redkejše. Pri drugih narodih so to Vile; (Feen, Feés), usodne sestre i. pod.s , Predstava o Rojenicah-Sojenicah je sicer nedvomno J bajeslovna, dokazana je razen v slovanskem bajeslovju^ tudi v staro-j grškem in staronordij skem (Moj re, Norne) ; povestice, ki se o ! njih pripovedujejo, pa so po večini pravljice, kakšna je tudi po izvoru zgodovinska pripovedka. i Tipična pravljična novela, ki prvotno z usodo iti s prerokbami, i s Soj enicami, ni imela čisto nič skupnega, j e prva Valj avčeva? »Pripovedka od Rojenic Hiti Sujenic«,'^ v kateri določijo Sojenice no-i voroj encu, da se bo moral do določenega časa oženiti s hčerko vilin- | skega kralja, sicer ga same ubijejo. Zgodba obsega drugi del prav-' Ijičnega tipa, v najraznovrstnejših oblikah na široko znanega, v katerem I vilinska žena človeškemu možu uide, ker je slabo skril njeno vilinsko : (ptičjo) obleko, ker je rekel ali povedal, česar bi ne bil smel, i. pod. j Za tem sledi iskanj e žene, vpraševanj e in pomoč pri Mesecu, Soncu, ! Zvezdah, pri Burji, Vetru, Oblaku i. pod.; ko ženo spet najde, je trebaj pogosto še magičnega bega (magične ovire zasledovalcem ali skrivanje : 5 Pregled literature in poglavitnih inačic nudi Bolte-Polivka I (1913), 439—40 (k št. 50 Dornröschen) ; krajše, a z upoštevanjem slovenske literature in nekaterih inačic: Prijatelj-Polivka, Jurčičevih Zbranih spisov I zvezek (1919), 486—7 (k Jurčičevemu zapisku »O Rojenicah«, str. 35—6. O »Rodu« in »R o ž d a n i c a h« rcksl. virov gl. Gr. Krek, Einteilung^ (1887) 384^, Miklošič, Lex. Paleoslov. s. Vi. roždamica (tudi tu str. 47 ss.). -- Narodopisne starine o veri v Rojenice-Sojenice obravnava dr. Jos. Mal, Slo- venske mitološke starine, GMS XXI (1940), 18—20; pripomniti je le, da je etimo- loška zveza med rcksl. roždanico-rožanico in belokranjskim imenom R o ž a n e c nemogoča; kajti stcksl. roždanica, rcksl. roianica (tudi roženica) bi se glasila pri Slovencih in Kajkavcih rojanica (rojenica). Domnevi o češčenju Rojenic v rožan- škem mitreju Judovlju odpade s tem opora; ni pa dvomiti o zvezi med cerkvico sv. Jurja nad Judovljem in poganskimi spomini, zvezanimi s staroveškim mitre- jem, med Mithrom, ubijalcem prabika, in s v. J u r i j e m , ubijalcem zmaja. ^ Valja v ec - {— Narodne pripovjesti u Varaždinu i okolici sakupio, 2. izd. [1890], Pripovedke od Rojenic iliti Sujenic), št. 1, str. 76—80; prim. F r i e d r. Krauß (Sagen u. Märchen der Südslaven II [1884]), št. 105 iz Bosne (več o tej inačici spodaj str. 45, op. 44). Sloven&ko-kajkavsike bajke o Rojenicah-Sojenicah 37 v podobi naravnih predmetov).« Precej je tudi obrazcev z zamenjanimi vlogami: žena išče moža, ker so mu živalsko kožo sežgali in je izginU; na poti žena ponosi troje železnih čevljev, porabi železno palico i. pod.9 Tudi Valj avčeva pravljica o »Rojenicah in Cigančku« iz Za- mladincaio je čisto navadna pravljična novela. Ta Cigan, ki mu Soje- nice odsodijo, »da bu tri dni kralj a četrti dan da bu obešen« (n. d., 68), ni nihče drug kakor izdajalski dvorjan, ki v pravljici o »Zmagovalcu nad zmajem«^'^ resničnega zmagalca spečega ubije in rešeno kraljično prisili, da ga ne izda, ko jo sam kot zmagalec in rešitelj pripelje k očetu kralju, da postane po kraljevi obljubi njen ženin, pa mu na- posled le spodleti; hkrati je tudi zahrbtni junakov sovražnik v prav- ljici o »Nezvesti sestri« (materi, nevesti),12 ki sestro (mater, nevesto), svojo ljubico, pregovori, da mu pomaga proti junaku v njegovo pogubo, pa se obema poskus ponesreči. Oba pravljična obrazca sta tudi sicer pogosto združena. Tu sta povezana tako, da mladi junak s sestro zbeži zdoma, kjer jima mačeha ne dâ živeti; z dobroto si pridobi zveri, ki gredo z njim in mu pomagajo, ko ga hoče Cigan, razbojniški glavar, s sestrino pomočjo ubiti; pomagajo mu tudi v boju z zmajem, ki je prišel po kraljično; ko ga Cigan obglavi, mu sestavijo telo in ga z živo vodo spet ožive, ga spremljajo v kraljevo mesto in mu odpro pot v kraljevi grad, da more z zmajevimi jeziki dokazati, kdo je pravi zma- galec in kraljičin rešitelj. Tako postane mladi kralj in kraljičin mož. Cigan pa mora — po prerokbi — po treh dneh kraljevanja četrti dan na vislice. — Tudi slog je pravljično živahen in razgiban. Pr.ava p o ves ti ca o usodi je že po izvoru obrazec »Roje- nice prerokujejo, da bo deček očeta in mater ubil« (K e 1 e m i n a, št. 205),13 pri nas najbolj razširjena pravljica o Rojenicah, znana tudi Kaj kavčem: Ko sin za odsodbo Rojenic, vzrok materine žalosti, zve, gre na tuje, »v deveto deželo«. Tam se oženi in živi v srečnem zakonu. Na lovu pa mu nekoč hudobec pove (trikrat, vselej v drugačni podobi), da doma tujec pri njegovi ženi spi. Pohiti domov, v svoji postelji najde moža in ženo in ju ubije. Tedaj pribiti njegova žena s sporočilom, da sta prišla njegov oče in mati na obisk. On pa jih je ubil. 8 Bolte-Polivka III (1918), št. 193, Čajkanović (Srp. nar. prip. I, Srp. Etnogr. Zbornik SKA XLI [1927]), št. 40 in str. 514, »1001 noč«: Draguljar Hasan iz Basre; — Bolte-Polivka II, št. 92, »1001 noč«: Asem in kraljica duhov. 8 Bolte-Polivka H, št. 88, kjer so (str. 88) navedeni še drugi obrazci. V a 1 j a v e C Narodne stvari... I. O sudjenicah i rojenicah, a) Iz Zamla- dinca pod Kalnikom, št. 4, SG 1866, 67—70, 108—12, 147—8. " B o 11 e - P o 11 v k a I, št. 60, slovanske inačice str. 539—41, 549, 550. 12 Bolte-Polivka I, št. 60, str. 551—3, slov. inačice 552—3. Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva (1930), 396 k št. 205, navaja 5 inačic v nevezani besedi, eno prepesnitev in eno narodno pesem (SNP I, št. 608) ; dodaj še: B r e z n ik o v o ihansko inačico nar. pesmi, G 1 o n a r, Stare žalostne (SZ), 174; Valjavec^ št. 8, str. 89—90. 38 Ivan Grafenauer: Skoraj v vseh inačicah je zgodba prenesena na apostola sv. M a-j t i j a »z žatlako«, v SNP I, št. 608 na evangelista sv. Luka. Zaradi | zidanja »rimskega mostu« na koncu dveh inačic,i4 »ki je seveda mav-j rica«, misli Kelemina, da je stopil sv. Matija na mesto Peruna, S ubijalca zmaja-viharnega oblaka (str. 25). V resnici pa ta »bajka« ni; nič drugega kakor starogrška pripovedka o Ojdipu;i Valj avčeva kajkavska inačica je ohranila še star spomin: mladi, mož tu ni sv. Matija, ampak kraljev sin.is Iz pripovedke je odpadlo^ drugo prerokovanje, da bo mater za ženo vzel — ostal je samo nejasen ] spomin v hudobčevem lažnivem sporočilu o ženinem prešuštvu — zato i pa se j e motiv prvega prerokovanj a, da bo očeta ubil, raztegnil tudi na j mater. Snov so nam posredovali pač balkanski staroselci ro-| mansko-vlaškega rodu, po vsej verjetnosti že v legendarni obliki. Vsa Ojdipova zgodba z obema prerokbama in njuno iz-] polnitvijo se je neposredno po stari pripovedki najprej prenesla na apostola-izdaj alca, Judeža; po vsej ver j etnosti že zgodaj in na bi- zantskih tleh, dasiprav se je ohranila najstarejša povestica v Italiji! in je šele iz 13. stoletja.is Prav podobno je zgrajena tudi ruska legenda j o sv. Andreju; dodan ji je nov sklep: po hudi pokori v temnici; 1* F r. P e t e r li n, Novice 1864, 178 (malo drugače Iv. Š a š e 1 j, Bisernice I II, 233). Rimski most (S: maniški most) — pač romarski most do božjepotne (me- j niške) cerkve — naj bi sv. Matija sezidal za pokoro, da bi se mu odpustil greh ; uboja. Hudobec pa mu ga sproti vsako noč podre; po višjem navdihu se pogodi ; z njim, da mu zapadejo prvi trije romarji, ki pojdejo čez most. Ko je most do- • zidan, pa pošlje Matija čezenj tri psičke, za romarje opravljene. — Ta zaključek i je iz legende (nar. pesmi) o s v. W o 1 f a n g u - V o 1 b e n k u (U h 1 a n d, št. 307, i SNP I, št. 630). i Druga polovica V a 1 j a v č e v e pravljice se od drugih inačic loči, ker je i vanjo vložen motivni obrazec o »Sf. Andreju drugič rojenem« (ŠNP I, št. 582; i Valjavčeva kajkavska inačica: Krauß II, št. 55; Čajkanović, št. 166 z lit.; str. 545). Besedilo, ki je za nas važno, se glasi (Valj avec^, 89—90): ! Gda je vre sin odrasel, pital je mater, zakaj se plače. Ona mu pove da bude t svoje starše zaklal. Onda sin veli: a ja, ja ne bum, ne bum zaklal jih. Onda misli, | misli kak ne hi on iStarešo zaklal, paik ide z doma, pak dojde vu, jednu šumu da se \ tam vužge da ne bu onda moral zaklati stareše. Zakuri si drva pak se rezkuraži pak ; skoči v ogen i onda je tam zgorel; ali srce je ostalo čisto celo i ono je jako dišalo. ; Onda je išla jen put jedna bogata či onud pak je išla glet to srce i, kak je po- dehnula, mara je onoga istoga sina porodila. Onda on isti sin je pak rasel i bil je jako spameten, pak je štel iti jen put dimo starešem svojem prvešem. I došel je i tam je živel. Onda jen put na večer (str. 90) gda je išel nekam z doma, bilo ¦ mu je rečeno da mu doma kradu. On brže bole dimo pak zeme sablu doli stene j pak počne cepati ž njum po posteli gde je njegov prveši otec to je kral i kratica, ; mati prveša, ležala, i tak je ih scepal i vmoril. Kaj god mu je bilo sujeno ono je ! i včinil. 1" D'Ancona, La leggenda di Vergogna e la leggenda di Giuda, Bologna' (1869); Creizenach, Judas Ischariot in Legende und Sage des MA, Beiträge i ill, 177—207; cit. G. Ehrismann, GDL (Geschichte der dt. Literatur bis zum 1 Ausgang des MA) II, 2 (1927), 189. 0 vsej Ojdipovi-Gregorijevi legendi: Eh ris-' mann, GDL II, 2, 186—91, poglavitna literatura: n. d., 188*; Prijatelj-i Polivka, 488 (ob Jurčičevem zapisu »O sv. Gregorju«). \ Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 39 — kij uč do nj e naj dej o v ribj em truplu — postane Andrej škofi na Kreti (prvi osnutek legende o s v. G r e g o r j u) .i'^ Tudi ta pri- ; redba je nastala, kakor kaže sklep, na grških tleh, na Rusko je prišla j po knjigi. Pa je prišla, kakor priča Valj avčeva inačica naše prav- ; Ijice, po neknjižni poti tudi k balkanskim Slovanom in k nam : vlo-¦ žena je vanjo zgodba o -»Sv. Andreju drugič rojenem« (gl. op. 15). To| je legenda o snédnem apostolu sv. Andreju, ki na kvatrni post; na poti čez vinograd skrivaj grozdje zoblje, pa se mora za pokoro poj Jezusovem nalogu drugič roditi in se zato sam sežge, da postane po drugem rojstvu spet apostol (SNP I, št. 582); osnovana je po starem ^ upu (ne najstarejšem) legende o »Spokorjenem grešniku«, morilcu svojih staršev i. dr., v katerem se skesani grešnik za pokoro sam sežge i ali sežgali da. Tu stoji zdaj na napačnem mestu, pred zgodbo o oče- j tovem in materinem uboju, in zgodba o uboju je zato skažena. Prvotno i je legenda o »Spokorjenem grešniku« ojdipovsko zgodbo zaključevala; i zameniia je drugo pokoro, ki se je z njo s v. A n d r e j iz morilca svo- ! jih staršev preobrazil v apostola sv. Andreja in škofa na Kreti. Tudi oj dipovska zgodba Valj avčeve inačice j e potemtakem prvotno pripK)vedovala o sv. Andreju apostolu.^« Pozneje je^ sv. Andreja zaradi «zatlake« nadomestil sv. Matija apostol in \ to v obeh pravljičnih legendah, v ojdipovski z Rojenicami in v spo-j korniški o Velikem grešniku, le da se je v tej svetniški pridevek izgu- \ "Ehrismann, GDL II, 2, 189; S e e 1 i s c h , Zeitschr. d. dt. Phil. XIX. j 416 ss. I ^8 O pesmi »Spokorjeni grešnik^:, ponarodelem starem krščanskem pridiž- nem zgledu (s pokoro, da negiben pri zapuščeni cerkvici kleči in čaka, da mu v smrtni uri Jezus sam grehe odipusti in ga v obeh podobah obhaja, nato pa zleti njegova duša v nebo), in o daljnjem razvoju tega pridižnega zgleda in narod- : nega izročila gl. I v. G r a f e n a u e r, Irsko-anglosaška misijonska metoda in slo- ¦ vensko pismensko in ustno slovstvo. Zbornik Zimske pomoči 1944, 372—5; o { obrazcu, v katerem se spokornik za pokoro sam sežge gl. str. 373. — Legenda o ' >iSv. Andreju drugič rojenem« obsega v svojem jedru zgodbo o »Spokorjenem ] grešniku«, Iii se za (pokoro sežge. Dodan pa ji je n o v začetek: umor se je ; zamenil s pregreškom snedenosti iz pravljice o »Snedenem apostolu«; pr-j votno je bil to Judež Iškarijot, pozneje menih (cksl. prireditev iz; 11./12. stol.), pop, star vojščak i. pod. (K u b i n - P o 11 v k a , Povidly : kladské II [1910], 102—6, B o 11 e - P o 1 i v k a II, št. 81, pos. 154, 153). Na koncu i pa se je dodal n o v s k 1 e p : motivni obrazec preroda iz azijsike pravijiceo Lo- ] banji« (Mich. Dragomanov, Slavjansikija skazanija za roždenijeto na Kon- ; stantina Velikij, Sbornik za nar. umotvorenija, Sofija, II—III [1890] = Rozvidky • pro ukrajin. slovesnist i pišmenstvo III [1906]; več o tem v sestavku »Slov. nar. : pesništvo« v Narodopisju Slovencev II, ki je v tisku, založba Klas). Kakor kaže Valjavčeva inačica naše pravljice, se je dodal »Spokorjenemu grešniku«, morilcu staršev, najprej sklep o prerodu in hkrati ime sv. Andreja,! oboje v zvezi z legendo o O j d i p u - s v. Andreju. Motiv umora pa se je z i motivom snedenosti zamenil šele, ko se je ta Sklep ojdipovske pravljice osamo- i svojil. Ojdipovsika zgodba in zgodba o snedaveim apostolu sta bUi že oid vsega za- ; četka v nekaki zunanji zvezi: obe sta pripovedovali prvotno o Judežu, ni ču-j da, da ga je pozneje v obeh zamenil isti sveti apostol. 40 Ivan Grafenauer: bil, v prvi pa ohranil: »Spokorjeni grešnik« (gl. op. 18) se imenuje pri vseh Slovanih pogosto Matija, Mata j, Made j, neredko tudi drugod, pri Nemcih Matthies, pri Angležih Mathew (Bolte-Polivka III, 465). Za križarskih vojska je prišla tudi n o va , s s v. A n - drejem že legendarno oblikovana prireditev ojdipovske pri- povedke na zahod, v Italijo in Francijo in to še pred sredino 12. sto- letja. V Italiji se je prenesla na s v. A1 b a n a (ohr. iz 12. stol., Rim),i9 na Vergogna (v Italiji) ,20 v Franciji pa na s v. p a p e ž a Gre- go r j a.2i Medtem ko je slovensko-kajkavska pravljica iz celotnega oj dipovskega izročila odpahnila krvoskrunski motivni obra- zec, a pridržala motiv prerokovanja, motiv očetomora pa podvojila, so zahodne prireditve — pod vplivom svojega kulturnega in moralnega okolja22 — storile ravno nasprotno: odpahnile so motivni obrazec očetomora, motiv prerokovanja pa nadomestile z drugim, še huj šim, t. j. zavednim krvoskrunstvom : deček j e sad krvoskrunske zve- ze med bratom in sestro (A 1 b a n u s : med očetom in hčerjo) in se ga zato z izpostavitvijo iznebita; ni torej treba, kakor v grški pripo- vedki, prerokbe, da se to zgodi in s tem sinova ženitev z materjo omo- goči. Dodan je motiv pokore in posvetitve, kakor pri sv. Andreju. Gre- gorjeva legenda se je v Franciji izoblikovala okoli sredine 12. stoletja (Ehrismann, n. d., 190), v zadnji tretjini je nastala že pripovedna pesnitev Vie du pape Grégoire (n. d., 186); po tej je našla legenda pot ne le na Nemško (Hartmann v. Aue, Gregor j us oder Der guote siindaere, 1195—7) in Anglijo (pesem iz zač. 13. stol.), ampak po »Gesta Romanorum« (ok. 1320), c. 244, po vsej Evropi in preko nje- nih mej, tudi v srbsko narodno pesem (Nahod Simeon; n. d.,188—9) in v našo pravljico (Jurčičev zapis »O su. Gregorju«, gl. op. 16, Valj avčeva prepesnitev »Sv. Gregor«, SG II, 33 s.. Poezije [1899], 87—93, L j u b i č e v zapis iz Dobrepolj, Ljudske pripovedke iz Dobre- polj [1944], str. 63—6, Papež Gregor). Tako je prišla ojdipovska pravljica dvakrat v naše narodno pes- ništvo, prvič pred križarskimi vojskami z vzhoda kot pravljica o ro- jenicah in sv. Andre ju-Matiju, drugič v poznem sredn j em veku kot legenda o sv. Gregorju. S tem znova potrjuje, kar so izpove- dale že druge priče, da so do 12. stol. prihajale nove snovi v naše narodno pesništvo iz star o krščanskega iz- ročila in z vzhoda, da so pa s križarskimi vojska- mi, z viteštvom in z novimi redovi od 12. stol. dalje začele prihajati predvsem z zahoda.23 19 Elirismann, GDL II, 1, 156—7. 20 D'Ancona, n. d. (gl. op. 16); Ehrismann, GDL II, 189. 21 Ehrismann, GDL II, 2, § 28 (Hartmann, Gregorjus), 184—96. 22 Ehrismann, GDL II, 2, 190; lit. v op. 4 in 5. 23 Q tem: Iv. Grafenauer, »Slov nar. pesništvo« v Narodopisju Slo- vencev II (v tisku). Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 41 Najznačilnejša poteza starogrške pripovedke o Ojdipu, pa tudi naše pravljice o Rojenicah in sv. Andrej u-Matiju, je le-ta: prav zato, ker se hočejo vsi prizadeti prerokovani uso- di po vsej sili izogniti (ne da bi se obrnili s prošnj o na Boga), jih usoda doleti, sicer bi jih niti ne mogla. Tragična in hkrati moralna krivda je torej v neveri, v odp-oru zoper božjo voljo, v tem torej, kar imenujejo vzhodni'Slovenci nezbožnost,^^ stari Grki asébeia. Pobožni S o f o k 1 e s ni brez vzroka v Kralju Ojdipu ostro označil Jokasti«o in Laj evo nezbožnost (S o f .-S o v r e^, IX, str. 71—2), posebej še Jokastino (XI, 80; XII, 81 ss.; XIV, 925), ki ji tudi Oj dipus časih pritrdi (XII, 81 s. ; XIII, 87).Ta potezajeznačil- na skoraj za vse pravljice (pravljične novele) o Rojenicah. Tipično »usodnega« značaja je tudi obrazec »Sojenice prisodijo novorojencu nevesto« (Kelemina št. 112).25 Pri Slovencih je skoraj tako razširjena kakor ojdipovski, pri Kaj kavčih bolj, poznajo ga pa tudi Srbi in štokavski Hrvati, predvsem v obližju Kajkavcev, pa tudi južnomakedonski Bolgari. To so inačice po vsej Evropi in še dalje že od srednjega veka znanega pravljičnega tipa »Varovanec usode«,2e prenesenega celo na različne zgodovinske osebe, Konstantina Velikega i. dr. Začilna je za ta obrazec dvojica motivnih nizov: Kralj (car) ali tlrug imenitnik ali bogatin, ki po vedežu (pri nas po Roje- nicah) izve, da bo siromakov novorojenec njegov zet, streže že rojencu po življenju; pa dobri 1 j ud j e ga naj dej o in lepo vzgo- je. Doraslega bodoči tast spet sreča in spozna, pa ga pošlje z Uri- jevim pismom na svoj dom; pismo pa mladeniču med spanjem zameni j o z drugim: prinašalca naj takoj s hčerjo poroče. V mnogih inačicah sledi še naloga, pri kateri naj bi zet poginil, pa jo srečno odnese, v pripravljeno jamo pa pade včasih tast ali njegov sin. V posebnem tipu inačic tega obrazca sita vlogi z a m e - njani:2'!' imenitnik preganja namenjeno mu siromašno nevesto, pa jo naposled le dobi za ženo. 2^ P 1 e t. I, 708: nezbožnost = brezbožnost, Caf; nezbožen = brezbožen, Miki., 1 LMS; Plet. II, 904: zbožen prekm., Caf — ubožen. ; 25 Kelemina navaja (388) 4 slov. inačice in eno kajkavsko, ki jo ime-j nuje nepopolno, pa je le obrazec drugačen; dodati je: (k a j k.) V a 1 j a v e c 2, j št. 6—7, str. 87—9; Strohal, Hrv. nar. prip. II, št. 7 (iz Karlovca: nam. So-j jenic berač); (srh.) Č a j k a n o v i ć , št. 85, 87 z op. (obe iz Petrinje ob Kolpi), î prva z dodatno nalogo, druga kontaminirana z drugim obrazcem; isti, zbirka i XIII št. 27, str. 483 (iz Sekuriča, Levač) z dodatno nalogo, št. 196 z op. (Herceg. Î Zagorje) z dodatno nalogo; (j make d.) Lavro v- Polivka, Lidové povidky jihomakedonské z rukopisu St. Verkoviéevych, AVU Praha (1932), št. 20 (konta-: minirana), št. 53. i 20 Bolte-Polivka I, št. 29, slovanske inačice str. 284—5, 287; č a j k a-i novic, str. 528—9, Lavrov-Polivka, 499, V. Tille, Narodop. Vestnikj čsl. Xn (1917), Zeitschr. d. Ver. f. Volkskunde XXIX (1919), 22 ss. i 2- Val j avec, SG 1866, 149—50 (iz Varaždina); B. H., Istočnik XI (1897),: 392 s.; čajkanović, zbirka XIV, št. 2, str. 385 (iz Resnika). 42 Ivan Grafenauer: Pravljična novela je tudi Valj avčev slovenski zapis »Sojenice sodijo trojčkom« (Kelemina, št. 111); saj že po osnovi obsega vsaj dvoje zgodeb, o prvih dveh trojčkih, ki jima je usojeno, da utoneta, in o tretjem, ki naj bo obešen. O prvih dveh ne zvemo več, ko da uto- neta, tretj i troj ček pa, ki ob tej priložnosti ne utone, šele med mrtvima ležeč od Rojenic zve, da naj bo obešen. Zato odide po svetu in usodi, ki bi mu bila doma pač prizanesla, zapade: prvič sicer, ko ga hu- dobni gospodar za smrt obtoži, se vislic reši, ker se izkaže, da je ne- dolžen, takoj nato pa ga kot konj skega tatu namesto pobeglega pravega kar brez sodbe med drevesi raztrgajo. — V Tomanovi okrašeni inačici28 se pripoveduje samo o »Tistem, ki naj bo obešen«: oče mu nasvetuj e, naj se uleže »kvatrni torek, kakor bi bil utonil, k vodi, memo ktere hodijo Rojenice« (pač z namenom, da bi zvedel, kako naj se usode reši). »Pridejo, fanta zagledajo in se čudijo, da bi bil fantič utonil, kteremu so drugo smrt prisodUe.« Nadaljevanje je skaženo; skrotovičeni motivi pričajo le, da je bila zgodba novelistično zaple- tena.29 — Pravljica o »Tistem, ki naj bi bil obešen« je po Prijate- lj u - P o 1 i v k u (487) »razširj ena pri vseh narodih«. Dosti je znan tudi obrazec »Rojenice sodijo dečku, da ga bo strela ubila« (Kelemina, št. 114) :3o Oče dâ sinu, ki so mu Rojenice uso- dUe, naj ga določeni dan strela ubije, sezidati kamnito podzemsko »luknjo« (Vel. Nedelja), hram z devetimi oboki (Malavašič), kulo iz kamna in železa (Valjavec2, št. 2), da bi se usodni dan vanjo zatekel. Sin pa, pobožno vzgojen, zaupa v božje varstvo in noče v tisto hišo, ampak gre po polju molit. Določeno uro strela raznese kamnito za- točišče v sončni prah. Sin se je rešil. — V tej obliki povestica seveda ni iz pradavnine, tudi brez krščanske vdanosti v božjo voljo ne: P r a - Slovani še niso poznali kamnitih hiš. Vizorec podzemski »luknji« iz kamna nahajamo, le z drugačnim prerokovanjem, kot osrednjo epizodo v arabski pravljici o »Eno- okem kralju Agibu« (1001 noč). Draguljarju je napovedal zvezdo- gled, da nj egovemu sinku preti določen čas po nekem vidnem dogodku, da ga kralj Agib usmrti. Zato dâ na samotnem otoku sezidati pod- zemski grad in sina po napovedanem dogodku v njem skrije. Tik po- 28 Kelemina navaja (388) samo Valjavčevo inačico, SG 1866, 151—2 (od Velike Nedelje); dodati je okrušeno inačico dr. L. Tomana, Novice 1857, 399 (obsega samo zgodbo tretjega dečka). 2» Nadaljevanje se glasi: »Ko so ga česale, so se zgovarjale tako: nam bi pač všel, ko bi vedel, da bi tole rožico vtergail. (Mislile so, da spi.) Pravijo, da so fanta odpeljale.« 30 Kelemina (388) navaja tri inačice; pa Valjavčeva iz N 1857, 191, ki jo označuje kot kranjsko, je Valj avčev slov. povzetek kajkavske iz Nar. prip., št. 2, str. 81, ki je K e 1 e m i n a ne navaja, a podaja spredaj (št. 114) njen nenatančni slovenski prevod. Inačice so torej: (slov.) Malavašič, N 1858, 294 (dolenjska?); (kaj k.) V a 1 j a v e c 2, št. 2, str. 81—2 (slov. povzetek N 1857, 191), Str oh al II, št. 79 (Delnice). Slovensiko-kaijkavske baj-ke o Rojenicah-Sojenicah 43 prej pa je morje vrglo na isti otočič tudi kralja Agiba, ko se mu je bil čoln pogreznil; tako vidi, kako sužnji dečka pod zemljo spravijo, vhod spet zaspö in se odpeljejo. Dečka poišče in se z njim sprijazni. Prav zadnji dan nevarnega časa ga mladec prosi, naj mu poda s police nož; podnožnik pa se zamaje, kralj pade in nož, ki ga drži v rokah, se zasadi dečku v srce. V obliki, ki še ni bila krščansko predelana, toda brez kamnite hiše, bi bila ta pravljica lahko praslovenska bajka: strela bi bila dečka ubila, čeprav bi bil ostal določeni dan doma v zemljanki, le na pol iz zemlje vzdignjeni. — Taka inačica se ni ohranila, a ni izključeno, da je bila. Staroslovanske bajke bi mogli biti sami po sebi vsi listfi obrazci, v katerih Sojenice novorojencu usodijo, da bo zgodaj od.bolezni umrl, da se bo utopil, obesil, da ga bo drevo ubilo, strela zadela, volk požrl, kača pi- čila. Značilno za vse te obrazce je to, da ne starši ne sin. ničesar ne store, s čimer bi izpolnitev napovedi šele omogočili: usoda se izpolni kljub previdnosti, ne zaradi nje. Vendar ima le malokatera inačica tako preprosto obliko in vsebino, da bi bila taka starost verjetna. Že kar od kraja je treba izločiti iz njih srbske inačice legendarizirane starogrške bajke o Alkes t i,si došle k Sr- bom pač že v krščanskem odelu iz grško-bizantske srede: v prviss se mladenič po napovedi ob svatbi obesi, nevesta pa mu podari od svojega življenja in sv. Sava ga oživi. V drugi^s sestra v gozdu po- sluša, kako Sojenice ljudožerke (Kere? Erinije? Lamije?) napovedo, da bo njenega brata po poroki pičila kača, skrita v sezutem čevlju; na- mesto njega pa se dâ uklati sestra in sv. Sava pove zdravilni studenec, kjer ozdravi. — Izločiti je tudi obrazec »Hči bo v šestnajstem letu od bolezni umrla« (Krauss II, št. 132 po Valjavčevem rokopisu, iz Varaž- dina), ker je to samo uvod pravljični legendi o »žalujoči materi« (Bolte-Polivka II, št. 109). Izmed drugih inačic imata tako najpreprostejšo obliko, da bi jih smeli oceniti kot bajčni pripovedki, komaj dve inačici obrazca »Dečka naj drevo ubije«^^ V Valjavčevi je deček, ko je dorastel, »išel vu šumu pa se je na njega podrlo j eno drevo i ga na mestu zatuklo«. ^1 A d m e t u , ki ga vsi zelo ljubijo, sporoči prijateljsko naklonjeni A p o - 1 o n , da bo po določbi Usode v kratkem umrl, prizaneslo pa se mu bo, če na- mesto njega kdo drug iz proste volje odide s Thanatom (Smrtjo kot moškim V. b-jem), ko pride ponj. Noben njegovih prijateljev ali svojcev starcev tega noče, stori pa to njegova mlada žena Alkeste. Herakles pa, ki ipride takoj po njeni smrti in ga Admet kljub temu prijazno pogosti, po hudem boju Thanata prisili, da jo živo vrne. 32 Čajkanović, zbirka XIII, št. 35, .str. 484. 33 Čajkanović, št. 86, 0(p»mnje z drugimi inačicami str. 529. Valj avec, SG 1866, 148 iz Varaždina; dr. L. Toman, N 1857, 399. 44 Ivan Grafenauçr: V Tomanovi je usodno drevo sicer že jablana, zgodba pa je pre- prosta: »Oče poseka drevo, fantiček skakljaj e krog ostalega stebra se preberne in — ubije.« Morda se jima pridružuje še tretja. Valj av- čeva iz Stare Ceste pri Ljutomeru^s z motivom -»Deček naj utone«; izločiti bi bilo samo motiv, da Rojenice izreko neugodno sodbo, ker »toti lidje na Mikloševo predejo« (kvečemu iz 12. stol.).36 Deček žene, »seden let star«, kobile na kopanje, [»oblečen v robačah, ktere so ble toti den (na Mikloševo) napredene«,] in se [v njih] utopi. Druge inačice z motivom »Deček naj utone« so vse mlajše. Mlad posnetek starejših pravljic o vojaških beguncih in zapuščenih grado- vih je varaždinska zgodba o »Sodarju, ki naj utone v mlaki€,3'' kar se mu po raznih prigodah pri vojakih, v ujetništvu in na begu res zgodi. Iz skvipine inačic, v katerih »Deček umre pri zdencu«,^^ je tudi najkrajša in najpreprostejša inačica (III) kakor druge iz gosposkega okolja, v vseh na otroka zelo pazijo (I—III) po posebnih varuhinjah (I—II), »zdenec«, t. j. vodnjak na vlak, celo obzidajo (sicer imajo le- sen obod) in z železnimi vrati zaklenejo (I) ; deček tudi le v najkrajši inačici res utone (naslonjen »na kopanju pri zdencu, vu koji je bilo malo vode«), v drugih sicer določeni čas umre, na vratih (I), pod ob- sekom (lesenim obodom, II), utone pa le ne. To pač ni več stara bajka. Po negosposki predhodnici te gosposke pravljice je prirejen pač tudi obrazec »Ministrant se utopi v kropilniku« (Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega naroda, št. 110 I) ;39 stara, morda še bajki podobna inačica je prevzela v dobi, ko krščanstvo še ni kaj globoko seglo v ljudsko dušo, zgolj zunanji krščanski motiv, a takšen, da se nam zdi skoraj bogokleten: dečkova usodna ura pride ravno, ko pri maši streže, »pak, gda je miništruval, stane se ide doli gde je bila blagoslovlena voda pak porine notier glavu i tak vumre ono isto vuro,_ 35 v al j a v e C , SG 1866, 151 = K e 1 em i n a št. 110 (v knjižni slovenščini). 38 V latinski Cerkvi se je Šraiklavževo češčenje razširilo šele po prenosu njegovih svetinj z vzhoda v Bari (1087). V drugih inačicah se govori večkrat o tem, da Sojenice prisodijo otroku nesrečno smrt, ker »ovi ludi su jako skupi da niti ne voščiju na stol deti, da bi mogle (me Sujenice) se duže ovde zadržavati« — t. j. »barem kruha i vina i koju šniticu mesa, da dete je potlam srečneše« (Valjavec^, št. 5, 86). — V starocestanski inačici omenjata kruh in vino, ki jih ni na mizi, prvi dve Rojenici. »¦^ Valj avec, SG 1866, 148—9 (iz Varaždina, št. 6); nem. prevod po Va- lj a v č e v e m rkp-u: Krauß II, št. 66. Krauß pravi (XXXVII) — po čigavi po- moti? — da je ta inačica iz Lotmerka (Ljutomera). 38 I: Valjavec^, št. 3, str. 83—5, slov. povzetek: N 1857, 191; II: V a- 1 j avec, SG 1866, 25—6 (Iz Zamladinca pod Kalnikom, št. 2); III: Valja- v e c 2, št. 5, str. 86—7. 39 Kelemina omenja dva vira: Valj avec. Slov. čitanka V (Sketova!), str. 40; isti. Novice 1857, 191 (s Kranjskega). Oboji vir pa je ista Valjav- čeva kajkavska inačica Nar. prip., št. 4, str. 85—6, prva je slov. pre- vod, druga Valjavčev povzetek (tedaj še nenatisnjenega zapisa). SloveniSko-k^kavsike bajke o Rojenicah-Sojenicah 45 koja mu je od Sojenic odsojena bila« (86). Prav v krščanskem smislu i je predelana inačica »Rojenice obsodijo dečka, da utone, angelsko če-] ščenje ga obuaruje«:^^ vselej, ko zvoni k angelskemu češčenju, moli^ na spovednikovo naročilo to molitev do konca kleče ; ko nese usodno ; uro meh žita v mlin, jo moli kleče tik pred brvjo; prav tedaj pa trhla ; brv trešči v globino »in glas iz burkanih vod pride : ,Ura in čas j e pri- ] šel, človeka pa ni.'« V enakem smislu je po krščansko predelan obrazec »Rojenice so-\ dijo dečku, da se bo obesil« (Kelemina, št. 113) :4i ker se pa obeša ; »v božjem imenu« (Stepišnik), z izrekom »sveti križ božji« (Jurčič),! se vrv ali trta vselej utrga, dokler usodna ura ne mine. \ Že v mlajših srbskih in hrvatskih kontaminacijskih inačicah, ki^ smo jih doslej omenili, se je predstava o Sojenicah-Usudah s pravlji-.] cami vred bolj ali manj razkrojila: Sojenice so ljudožerke (Ča j ka-^ noj^ić , št. 86), Sojenice sta zamenjala Kristus in sv. Peter (Čaj k a - ^ novic, št. 85, enako 88), Sojenice se ne morejo zediniti in razsoditi; mora Uris (Čajkanović, št. 87), namesto Sojenic odloča o usodi i čas, ob katerem se otrok rodi (Čajkanović, št. 85, 88).42 Popoln; razkroj pa predstavljata inačici, ki se v prvi izmed njih^s kar sedem | Sojenic sporeče, da se pričkajo »kakor stare babe«, pa jih kraljica; Usud(ov) med treskom in gromom spomni, da so otrokovo usodo do-¦ ločile že ob rojstvu njegovega očeta (da mu bo 12 otrok umrlo, temu, j trinajstemu, pa se bo dobro godilo), v drugi** so Usude hčere kralj a j Rogača, deček pa, ki so mu usodile, da ob poroki umre, se oženi s če-j trto Rogačevo hčerjo (prim. V a 1 j a v e c2, št. 1; zg. op. 7), pa njenim j sestram in materi uide z magičnim begom: to je bilo zadnjič, da so! Usode komu ob rojstvu sodile, od tedaj so brez sledu izginile. ¦ Inačice, ki smo jih razbrali (niso vse), so pokazale, da se nam bo-; do ob natančnejšem raziskovanju odkrile v pravilnejši podobi ne le j naše bajke, ampak tudi pravljice: spoznali bomo, da naši pred-« lijki tujih pravljičnih tipov in obrazcev niso spre-j *" J. M., Novice 1857, 178. *i Inačicama, ki jih navaja Kelemina, Stepišnikovi iz Slov. Bistri- ce, N 1864 288, in Jurčičevi, Zbr. spisi, prir. Prijatelj, t, 35—6, je do- dati še tretjo, Stepišnikovi podobno, ki sem jo slišal v svojem rojstnem kraju. Veliki vasi,^ žup. Brdo pri Zilji: ko se deček na prékladih (petrih) obeša in meče vrv čez tram, jo hudobec vselej ulovi, na besedo »v božjem imenu« pa spet spusti; tako usodna ura mine. *2 Prehod k temu naziranju kaže Valjavčeva inačica iz Varaždina (SG 1866, 148) : »... došle su sodjenice i predi, kak je žena porodila, dospomenule su se, ako bude porodila predi kak bu pol noči, da budu detetu dobro sodile, ako bude porodila po pol noči, da budu zlo odsodile.« « Krauß II, št. 104 po Löwovem zapisu iz Kalnika (XXXVIII). « Bosiljak 1864, št. 3, 67—72; po zapisovalcu Filip ovi ču iz Slavo- nije, po Krauß u iz Bosne (pripovedovalka se je od tam preselila v Požego, kjer je bil F. učitelj; n. d. [zg, op. 7], str. XLVI s., k št. 105). 46 Ivan Grafenauer: jemali kar na slepo, ampak da so jih izbir al i in po svoje predelavali, jih v duhu narodnega občestva podomačili. Pripovedke in pravljice o Rojenicah-Sojenicah pa nam s t a v 1 j a - j o t u d i n a 1 o go, ki jo je mogoče tu samo nakazati: ali so predstave o usodnih V. b-jih sploh praslovanske? Povestni obrazci, ki smo jih raz- brali, skoraj brez izjeme niso prave bajke, bajčne pripovedke, ampak pravljice, ki niso prvi vir za versko zgodovino. Kaj pravijo k temu dru- gi, veljavne j ši viri? Najstarejši in najzaneslivejši vir za verstvo starih Antov in Slo- venov ob sredini 6. stoletja, malo pred odselitvijo alpskih Slovenov v novo domovino, j e kratko, pa j asno in določno Prokopijevo po- ročilo :45 »Antje in Sloveni verujejo v enega Boga (theon héna; Bog = Delitelj, Daritelj) Peruna (ton tes astrapes: Tistega, ki bliska). Stvarnika vsega (sveta in) Edinega Gospoda.« Nato govori o daritvah njemu v čast in pravi: »Usode niti ne poznajo ne, nikar da bi ji pri- znavali kak vpliv na človeka.« V smrtni nevarnosti, če hudo zbolé ali gredo na vojsko, »se zaobljubijo temu Bogu (to theo) za ohranitev življenja« in mu obetajo^ daritive (obete) ; in če smrti res uidejo, »da- rujejo, kakor so obljubili, pa mislijo, da soi si za obete kupili rešitev.« (Iz poročila se še čuti, kako se P ro k o p i o s , ki je poznal pri starih Grkih in orientalcih drugačno vero, vsemu temu čudi.) Ko takoj natio poroča o nižjih Višjih bitjih, ki jih imenuje demone (ne bogove!), go- vori o vedeževanju, ne pa o prošnjah v življenjski nevarnosti. — ^5 p r o C o p i i De b e 11 o G o t h i c o, III c. 14, ed. D i n d o r f, p. 334—5, F r. Kos, Gradivo I, št. 33, str. 28. — Prolfopios je najboljši bizantski zgodovinar vseh časov in je kot Belizarjev tajnik lahko spoznal verstvo Antov in Slovenov, saj je bilo v Belizarjevi vojski dovolj slovenskih na- jemnikov. O enem sam Prokopios pripoveduje znamenito, za slovensko vojskovanje značilno epizodo z obleganja mesta Auxima, sed. Osimo j. od Ankone (Gradivo I, št. 27): Sloven iz vojske podpoveljnika Valerijana je na Beli- zarjev ukaz ujel Gota iz mesta (zalezel ga je skrit v visoki travi) in odkrilo se je izdajstvo nekega Burikentija. — Drugače sodi o Prokopiju (brez dokaza, čisto aprioristično) A. Brückner, Mitologja slowianska (1918), 36: Proko- pijevo prepričanje o Perunu »nie dowodzi niszego, bo skalkowane jest wedle mi- tologji klasicznej«; o našem mestu pravi str. 108: »Prokopjusz, autor o wielkiem wyksztalceniu i szerokim widnokrçgu, wiprowadzajgc pierwszy z Grekôw Slor wian na widowniç dziejowq, odczuwal potrzebç jakiegoš ogôlnego ich okrešle- nia, lecz czy mial wobec stalej obojçtnosci Grekôw dla wszystkiego, co nie greckie, jakies osobliwsze žrodla? Ze .szköl znal Olimp grecki i wiedzial (to bylo wôwczas zdanie powszechne), že bogowie, touosobienie sil przyro- dy(!), a že poganstvo wszçdzie takie same, stgd wywiôdl gromowladcç-boga najwyzszego i znakomite dlan ofiary — cale zdanie môgl šmialo wypisaé, nie wiedz^c nie o istotnej religji Slowian(!).« Kako pa, da zanika Slovenom in Antom vero v usodo, ko so jo Grki vendar poznali in tudi Sprednjeazijci, in kako, da se Prokopios temu čudi in zato z dokazi utrjuje? — Prevod besedila je Sovretov; natančni razbor vsega poročila gl. Iv. G r a f e n a u e r, Bog-Daritelj, praslovansko Najvišje bitje, v slovenskih kosmoloških bajkah. Bogoslovni vestnik 1944 (v tisku). Slovensko-kajkavske bajke o Rojenicah-Sojenicah 47 Edini Gospodar nad življenjem in smrtjo je torej Najvišje bitje Perun s priimkom Bog, t. j. Delitelj-Daritelj ; uso- do določa torej on sam in samo on. To je še čisto stališče pra- kulturnega, pa tudi še starega pastirskonomadskega verstva. S takim pojmom o Najvišjem bitju so usod- na Višja bitja nezdružljiva. S Prokopi j evim poročilom se uj ema, da tudi najstarejši rcksl. viri, ki govore o poganskem verstvu starih Slovenov, med njimi Nestor j eva kronika, o Rojenicah-Sojenicah, molče. Naj- lepša prilika, da bi se Roj enice-Soj enice omenile, bi bila v Nestor- j e v i pripovedki o Olegovi v naprej napovedani smrti. Oleg je sklenil 2. septembra 912 mirovno in trgovsko pogodbo z bizant- skim cesarjem Leonom (Nestor, ed. Miklosich, 16—20). Po poročilu 0 vrnitvi poslancev Nestor nadaljuje (20—1) : »Prišla je jesen in Oleg se je spomnil svojega konja, ki ga je bil ukazal krmiti, pa se ni nikoli nanj posadil. Kajti vprašal je bil nekoč vedeže in čarovnike (volchov^ 1 kudesbuik-b): »Od česa (prav za prav: kogo) mi je umreti?« In eden izmed čarovnikov mu je rekel: »Knez, konj, ki ga imaš rad in na njem jezdiš, od tega boš umrl.« Oleg je to premislil (priim^ Vb ume) in rekel: »Nikoli več se nanj ne usedem in ga odslej tudi ne pogledam ne.« In ukazal ga je krmiti in mu ga nikoli več ne pripeljati. Prebil je nekaj let, ne da bi bil to storil, dokler ni šel (907) nad Grke. In ko se je vrnil v Kyjev, je prebil štiri leta. Peto leto pa se je spomnil svo- jega konja, ki so vedeži rekli, da bo od njega umrl. Poklical je stare- šino konjarjev in mu rekel: »Kje je moj konj, ki sem naročil, da ga krmite in oskrbujte?« Ta je rekel: »Umrl je.« Oleg pa se je zasmejal in ukori! čarovnika, rekoč: »Torej govore vedeži neresnico in vse to je laž; konj je umrl in jaz sem živ.« In ukazal je osedlati konja: »Da"" pogledam njegove kosti.« Prijezdil je na kraj, kjer so ležale njegove gole kosti in gola lobanja. Zlezel je s konja in se zasmejal, rekoč: »Ali naj od te lobanje umrem?« In stopil je z nogo na lobanjo. Pa je šinila iz nje kača in ga uklala v nogo. Od tega se je razbolel in umrl. O Rojenicah in Sojenicah torej niti besedice. Poročila se pojavljajo šele v rokopisih 14. stol. (ker so to prepisi, so lahko za eno ali dve stoletji starejša). Pa še viri 14. in 15. stoletja ločijo praslovansko porodno in rodovno Višje bitje Roždanico (v ednini) 46 in Roždanice = Soj enice (v množini). ¦'"N. Tichonravov, Slova i poučenija, napravlennyja protiv jazy- \ českich verovanij i obrjadov Letopisi russ. lit. i drev. IV (odd. III. Smes'), ] a) Predislovie (iz rkp-a novgor. Sofijske bibl. št. 1262, 14. stol. — Okrajšave so tu in v sledečem razrešene, črka % na koncu izpuščena), str. 88: nestorii ieretik nauči trjapezu klasti rožanicnuju, mbnja božicju človekorodicju. — b) N. d., - št. III. Slovo sv. Grigorija (Bogoslove a, t. j. sv. Gr. Nazianskega) iz Paisijevega sbornika Kirillo-Belozerskega monastira, rkp. spb-ške Duhovne] 48 Ivan Grafenauer: Razloček j e ta, da se Roždanica omenj a navadno v zvezi z molit-' vijo in daritvami, Roždanice (Rožanice, tudi že Roženice) pa v j zvezi z mizo (obloženo z jedil i) .47 Neredko pa oboje zame-î njavajo — z obojim se veže rodovno Višje bitje Rod — in o obojih- akademije št. 34, 14. stol. (v oklepaju: št. IV iz rkp-a novgor. Sof. bibl. št. 1295, 15 stol., št. V iz rkp-a Kirillo-Bëloz. mon.. Duh. akad. št. 43/1120, 17. stol); III, str. 97: otkuduže — t. j. od Kaldejev, Saracenov, Bolgarov, Turkmenov — izvy- lioša eleni k las ti tr e b y atremidu (!) i ar t e mi d e, rekše rodu i rože- nice, taciiže igyptjane (V, str. 104: otnuduže izvykosa [IV, str. 100: ottuda že naćaša] ellini klasti treby [IV. slaviti t r j a p e z u] rodu i roženicam [IV ro- ža nie jam], lače egipljane). — Artemida je bila kot Eileithyia Grkom res porodno božanstvo. »Treba r o ž a n i c i« in »t r a p e z a r o ž a n i c a m« se dosledno ločita v dveh spisih v Paisijevem sborniku 14. stoletja (gl. op. 46), v »Slovu neko- jego C h r i s t ol j u b C a« (Tich I), podobno v »Slovu sv. Grigorija Bog o slov C a« (gl. op. 46; v tem je ena napaka, pa je v drugem rkp-u po- pravljena) . Slovo ne k o j e g o christoljubca, Tich. I (v oklepaju Tich. II iz rkp-a novgor. Sofijske bibl. št. 1285, 15 stol.) — a) I, — (II, str. 94: to sutt, ido- loslužiteli, iže stavjatb trjapezu rožanicam, korovai moljatb vilam i ognevi pod ovinom [prim. sp. b] i pročee ich prokljatbstvo). — b) I, str. 90: ž e r t v y i d o - Ibskija (II, str. 94 vsja žertva idolbskaja), eže (II iže) moljatbsja ogneve podvinom (II -i; om. p.) i vilam i mokoši (II -ibji) i simu i rbglu i pe- runu i (II om. adhuc omne i; hic add. ch