DUHOVNI PASTIR Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto. letnik YII. V Ljubljani, julija 1890. 7. zrezek. kad; Šesta nedelja po binkoštih. I. Prava gorečnost. Glejte! tri dni so-že pri meni. Mark. 8, 1. Kaj vse premore ljubezen do Zveličarja in skrb za zveličanje, ar je srce človekovo dobila v svojo oblast! Ni je nobene težave, bi jej bila pretežka, ne zadržka nobenega, da bi ga srčno ne Pomagala. Ljudstvo, ki je po naukih in čudežih .Jezusovih omečeno, *aPusti vse, kar ima, in hodi za Zveličarjem, kamorkoli se podil. °^abi na telesno jed in pijačo in misli le na živež, ki dušo ohrani. ^ gotovo bi se bili še dlje kot tri dni postili, ako bi jih ne bil ez,ls na čudni način nasitil, da bi ne omagali na poti. O kolikšna ^°rečnost, Gospodu služiti 1 Kolikšna skrb za zveličanje! Lep zgled "V11 dil to ljudstvo; ali sramovati se moramo, ako sami sebe pre-l^linto. Kaj je življenje kristijanov večjidel druzega, kot neskrbnost, °“a v tem, kar zveličanje zadeva, in vendar mislijo, da so na av* poti proti nebesom, ko hodijo po široki cesti, katera pelje v gubljenje. Kdor pa je za božjo čast in za svoje zveličanje skrben j Vnot, to tudi po vnanjem razodeva. Njegovo največje veselje je 0 Bogu in zveličanju kaj premišljevati ali z drugimi govoriti; j’ °n rad moli in vse, kar službo božjo zadeva, veselo opravlja; t' ®Jeg°va vedna skrb je več in več dobrega storiti; 4. on želi in j ' Vsje stori, da bi tudi drugi ljudje dobri bili, Boga prav častili Se tako zveličanja vredne storili. Po teh unanjih znamenjih se Va gorečnost za božjo čast in za svoje zveličanje pri človeku razodeva in po njih se spozna, kdo jo zares v sreu ima. Premisli®0 danes ta znamenja in iz njih se bomo učili sami svojo gorečnost spoznati. 1. Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce, pravi Jezus in h°°e s temi besedami reči: Kakor ima lakomnik in skopuh, kateri svetno premoženje nad vse ljubi, svoje srce ali svoje misli in želje vedno pri zakladih, pri blagu in premoženju, ravno tako ima tisti, kateri Boga in vse dobro čez vse ljubi, svoje srce pri Bogu in pri vse® dobrem; zatoraj o Bogu najraje govori in nanj najrajše misli. Kdor je tedaj za Boga in za dobro vnet, kjerkoli je in kamorkoli gre' vselej na Boga misli. Pri svojih opravilih in pri delu ima Bog* pred očmi in želi, da bi vse Bogu v čast prav storil; če je sam, s misli, da je Bog pri njem; če je v druščini, tudi ne pozabi, da Beg za-nj ve; če je v skušnjavi ali v nevarnosti v greh zapeljan biti, s® spomni, da Bog ve njegove misli in dela, in da ga bo Bog kdaj P° njih sodil; vsaka sreča in nesreča ga spomni na Boga, ker ve, d* od Boga pride vse dobro in zoprno. Zatoraj, ker rad na Boga pa tudi rad o njem govori, in tudi govore o njem rad posluša, v°e’ kar čast božjo in zveličanje njegove duše zadeva. Ni torej nikoli v oj0 govem srcu praznih in nečimernih želja, pa tudi ni slišati iz njegovl ust praznega govorjenja, marveč vse njegove misli in besede so sve®> ali saj nikoli no pregrešne. To je pač lepo govoriti, poreče kdo, pa kako je mogoče t° storiti? Človek ima toliko dela, veliko skrbi, nima časa ziniraj B® Boga misliti in o njem govoriti. Pa kdo tako govori? Posvetni člo'e ’ kateri ne ve, kaj je gorečnost, kaj jo veselje do Boga in vsega d° brega. Kako pa je tebi mogoče pri vseh svojih delih in pri vseh °Pra vilih, še celo pri molitvi in v cerkvi pri službi božji na to na kar je tvoje srce navezano? na tisto kupčijo, na tisto veselje, u® tisto osebo? Kako je pa tebi mogoče zmiraj misliti na greh, da ravno veš, da to ni prav? Kakor jo tebi to mogoče, tako je tiste®0, kateri je za Boga in za dobro vnet, mogoče na Boga in na zveliča11-1 svoje duše misliti. David je bil pastir, je bil kralj, je imel obil°° opravil, je imel veliko dobrega, pa je moral tudi neizrečeno vel' zoprnosti prestati, a vendar je po spričevanji sv. pisma povsod, W. je bil, vedno Boga imel v srcu in v ustih. Njegove svete PeSl psalmi in vse, kar nam sveto pismo o njem pove, spričuje o Kolikorkrat pa je bil na Boga pozabil, česar sveto pismo tudi 1 zamolči, tolikokrat ni le svojih potrebnih opravil v nemar PuS A ampak je še padel, globoko padel in grešil. In iz tega se vidi, da, ^or na Boga povsod ne misli in o njem ne govori, gorečnosti nima. 2. Jaz ne iščem svoje časti, je rekel Jezus, ampalc čast tega, kateri me je poslal. Čast se skazuje Bogu posebno z molitvijo. je Jezus tako rad in tako pogosto molil; pri vsaki jedi, celo Pr‘ čudežih, katere je delal, je hvalil in častil nebeškega Očeta, nam Kristijanom v izgled, kako moramo Boga za vse, kar od njega prej-memo, tudi mi hvaliti in častiti. Zato za čast božjo vnet kristijan rad moli; v vsaki nadlogi in potrebi pri Bogu pomoči išče, in njega Zahvaljuje za vsako srečo pri delu, za vsako dobroto. Ker je pri križanih za molitev, za posebno češčenje božje očitna služba božja v Cerkvah napravljena, zato goreči kristijan rad in s prisrčnimi željami Priteče v cerkev, kolikorkrat je treba in kolikorkrat mu potrebna “Pravila pripuste. Nikoli ne zgubi veselja do molitve; nikoli ni v Molitvi radovoljno razmišljen; nikdar ne opusti zapovedane službe K°žje v cerkvi brez velicega zadržka, temveč v cerkvi in doma pri Molitvi je izgled prave pobožnosti in prave gorečnosti za čast božjo. Ravno o tem, kar molitev in službo božjo zadeva, vse drugače mislijo tisti kristijani, kateri so bolj za svojo čast in za časno srečo, akor za božjo čast vneti. Oni nimajo nikoli časa moliti, še manj Pa v cerkev iti, ali se katerikrat čez leto k spovedi pripraviti, in se drugim čudijo, kdaj da morejo kaj delati, ker zmiraj molijo in vedno v cerkvi tičč. O zapovedanih dneh se komaj iz navade v cerkev “dpravijo, se silijo, da bi sami za-se in pa z duhovnom molili, pa Se jim le zdeha, ali pa jim prihajajo posvetne misli v glavo in tako maša, pridiga in služba božja in gredo ravno tako mrzli iz “erkve, kakor mrzli so va-njo prišli. Kaj manjka takim? časa, pri-°ZQosti imajo dovolj, Boga moliti in častiti, tudi vedo, da so to s*°riti dolžni, pa ne store, ker nimajo gorečnosti, ker niso za božjo ta«t vneti. 3. Kristijanu še ni zadosti, da se le hudega varuje, treba mu tudi dobro delati in si zasluženje za večnost nabirati; zakaj rev°, katero sadu ne prinese, bo posekano in v ogenj vrženo. Za °Wo vnet in goreč kristijan torej vedno hrepeni po dobrih delih, Prizadeva vseh kristijanu potrebnih čednosti si pridobiti in v do-rem vedno rasti. Dobro je vse to, kar je po volji božji, zato želi £°reči kristijan voljo božjo vedno bolje spoznati, je spolnovati in po živeti. Zato rad besedo božjo posluša ne iz navade, ampak iz ^ne želje, da bi spoznal in storil, kar je Bogu všeč, torej jo v “krem srcu ohrani. Zato rad bere svete bukve, da bi se še bolj v 24* dobrem, v svojih dolžnostih podučil in jih toliko zvestejše spolnoval ker bere n. pr. v življenju svetnikov, koliko so si oni prizadevali, da so voljo božjo natanko spolnovali. Pravi kristijan ve, da karkoli i* ljubezni do Boga stori in kar iz ljubezni do Boga voljno prestojk je dobro delo pred Bogom in je v bukve življenja zapisano; torej nikoli ne dela zavoljo drugih ljudi, nikoli ne samo zavoljo časnega dobička, nikoli samo iz navade, ali po sili, marveč vse zavoljo Boga> ker Bog tako hoče. Zato pa tudi takemu kristijanu, ker Boga ljubi’ ker je za dobro vnet, po besedah sv. Pavla, vse k dobremu poma da bi se vsaj smrtnih grehov varovali? Vse, kar nekateri dobrega store, če se sme še dobro imenovati, je, da navadne molitve, toda le hitro površno in razmišljeno opravijo, da ob zapovedanih prazniki v naglici vjamejo mašo brez pridige, da kak zapovedan postni da'1 nekatere ure pozneje jedo, da se na kako božjo pot ali iz navad® ali celo iz kakega pregrešnega namena podajo; da včasi komu ua kake velike obresti denarjev posodijo, ali kakemu ubožcu kaj noaleg8 podele — in s tem so vsa njih dobra dela našteta. Dostikrat kak° drevo silno lepo cvete, pa kakor se začne sad na družili drevesih kazati, ga na tem do čistega nič ni. Tako nekateri kristijani cvetje kažejo, molijo, vbogajme dajejo, res lepo cvetje, sadu pa nič. Zakaj ne? Zato, ker vsega tega ne store iz gorečnosti do dobrega, amp1*'1' iz navade ali pa prisiljeni. Po njih sadu jih hote spoznali, Pra' Jezus, kjer pa sadu ni, tudi nič dobrega ne more biti. 4. Zadnjič se razodeva gorečnost za Boga in za vse dobro s tem, da, kdor je za dobro vnet, želi, da bi tudi drugi dob*^ bili, in ne more neobčutljiv gledavec ali poslušavec biti, če drug dobro zaničujejo in Bogu nečast delajo. Gorečnost za božjo hišo ^ je, je rekel David, in je s temi besedami hotel reči: Poln gorečn°s ori sem za tvojo hišo, o Bog! za tvoj tempelj in želim, da bi te ljudje v njej spodobno hvalili in častili. — Tako misli in g°v' tudi goreči kristijan; njemu ni zadosti, da le on po svoji moči in vse dobro ljubi in njemu vso čast daje, temveč želi, da bi tud' drugi, da bi vsi ljudje dobri bili in po dobrem hrepeneli. Zato P® tudi, kjer le more, z izgledom in nauki druge k pobožnosti napeljuj^ zato vselej, kadar za-se, tudi za druge ljudi moli, in vsem žoli. bi Boga prav spoznali, prav častili in zveličani bili. Zaničevanje *e ’ hteri tebe zaničujejo, je na-me padlo, pravi dalje David in hoče reči: Ker vidim, o Bog! da te hudobni zaničujejo, to mene peče in boli. Ravno tako pravi za božjo čast vneti kristijan: on ne more ne-°bčutljiv biti, kadar vidi ali sliši z grehom Boga žaliti, temuč opominja in svari in na dobro napeljuje grešnike, in se ne boji zavolj zaničevan biti. Kjer pa z opominjanjem in svarjenjem nič opra-'iti ne more, tam z molitvijo in prošnjami začne pomagati, in prosi da bi grešnikom dal pravo spoznanje in resnično poboljšanje. Poprašajmo se, preljubi Kristijani, tudi o tem, koliko gorečnosti Za dobro in za božjo čast imamo v sebi? če želimo tudi drugim vse ^bro, če molimo za nje ? Poprašajmo se, če velikrat ne molčimo, ko b* bilo treba govoviti in se za božjo čast potegniti? Ne samo stariši, gospodarji in gospodinje, — seveda oni posebno — marveč tudi vsi, oteri hočejo biti pravi kristijani, morajo bližnjega z opominjevanjem Q svarjenjem boljšati in spodbujati. Zveličar nam vsem brez razločka Pvavi; (Je ivoj \)rai pre(i telo j greši, pojdi in posvari ga; če te posluša, svojega brata pridobil. Kolikokrat, o kristijan! nad svojim bližnjim sko nerodnost zapaziš, kalikokrat vidiš v svoji lastni hiši kako povišanje, kolikokrat ti kaki prijatelj svoje hudo nagnenje, kaka pri-■^oljica svoje slabosti razodene; kako moreš na to molčati, kako *l0reS njegovo — njeno dušo tako vnemar pustiti? Če si hoče tvoj hžnji s strupom zavdati, se zaklati, obesiti vpiješ; če je njegovo lvljenje v nevarnosti, mu na pomoč hitiš; noben trud ti ni pretežak, kad ar moraš kako časno nesrečo od njega odvrniti; nobene besede j*1" pa ne privoščiš, kadar bi bilo treba ga od večne nesreče odvrniti. bob ra beseda od dobrega prijatelja bi večkrat bolj zdala, kakor cela Pridiga. Prijatelj nam vse svoje srce odpre in kadar je srce odprto, V8e rado v se vsprejme. Pojdi tedaj, svari, opominjaj svojega zmotenega bližnjega; če e“e ne posluša, povej njegovim predpostavljenim; in moli za nj; Zabaj vse podučenje in opominjanje le malo izda, če molitev ne pri-8°P>- Zakaj le Bog sam je gospod naših src, le on sam jih more Preobrniti, le on sam zveličati. Stanovitni molitvi svoje pobožne lllatere je sveti Avguštin svoje spreobrnenje pripisoval, rekoč: Tista, j* je za svet rodila, me je s svojo molitvijo rodila tudi za ne-CSa- Molimo tedaj drug za druzega, molimo posebno za grešnike, a bomo zveličani. zveli{ Po teh znamenjih se torej prava gorečnost za božjo čast in za :anje duš pri človeku razodeva in po njih se spozna, kdo jo zares v srcu ima. O da bi se zanaprej tudi nad nami vseskozi raz°' devala! O da bi bilo naše največje veselje, na Boga misliti, k B°gB moliti, Bogu služiti z dobrimi deli, Bogu bolj in bolj dopasti z lepi®| čednostmi, bližnjega od hudega odvračati pa k pobožnosti in svetosti nagibati; — največje veselje skrbeti za zveličanje svoje duše in duš svojih bratov in sester, s katerimi skupno živimo. Srečni, presrečni bi bili potem, še posebno takrat, ko bo n8®8 zadnja ura udarila in bi se naša duša veselila v Bogu, svojem Zve' ličarju, kateremu je zvesto služila in kateri bi jo za plačilo vspreje* v večno zveličanje. Amen. fAnt. Potočnik. (1854.) 2. Krščanski kruh. Jezus je vzel sedem kruhov, in za' hvalil ter razlomil, in dal svojim učencem. Mark. 8, 6. A. 1. Jezus je nekdaj učil, da Bog za svoje služabnike skrb' kakor najboljši Oče, da jim ne manjka ne obleke, ne kruha, govoreč' Nihče ne more dvema gospodoma sluziti . . . Poglejte tičice neha ■ ■ ■ lilije polja . . . (Mat. 6, 24 — 33.) 2. Kar je Sin božji ondi učil, je v današnjem evangeliju tud dokazal — kruh pomnožil za vse učence in poslušalce v puščavi-(Mark. 8, 1 — 9.) Jezus je vzel sedem kruhov . . . Nauk za nas: se Jezusa držimo — Bogu služimo, bo kruha obilno. 3. Že polja rumenijo ... že ljubi Bog svojim služabnike® ponuja kruha . , . Vse je pri mnogih povžito . . . nekatero že g® preganja . . . Komaj čakamo žetve — kruhca . . . Zato tudi jaz valB danes podam nauk o krščanskem kruhu. B. 1. Grešnega Adama je zadela težka kazen: V potu svoj ohraza boš svoj kruh jedel. (I. Moz. 3, 19.) Tudi mi vsi se mora®0 potiti za krščanski kruh. 1. Glad je namreč huda reč . . . brez kruh®’ živeža ne moremo biti. — Lačni Ezav da, za skledico kuhane ® svoje prvenstvo, premoženje in vse pravice. (I. Moz. 25, 29 — Kralj David lačen, prosi kruha... (I. Kralj. 21, 6.) Neslišana je bila lakot ob razdejanju Jeruzalemskega mesta . . . bere se celo 0 materi, ki je spekla svojega lastnega otroka . . . Glad je grozen, z8®' 2. moramo skrbeti za kruh. Marljivo delati . . . služiti . . • ^ . dni delaj . . . Čebelica . . . Mravljica . . . Tako morajo roditelji bi delavni in skrbni za kruh, pa tudi otroke na delo vaditi in jih zg01®'! učiti ... Ne krivice delati, krasti, goljufati, škodovati. . . Tak D' Pošten, ni krščanski kruh . . . Varčni biti . . . Hudo je v bolezni ali starosti pa brez kruha . . . »Dedovino, zaslužek bom zapil in zapravil, ^ bo že občina redila na stare dni", tako govorijo lenuhi in zapeljivci. Mlad lenuh, star berač! Ni krščanski kruh to! 3. Hvaležno uživati kruh! Judje so mani mrmrali . . . Kazen. Moz.. 21, 5.) Ljudje današnjega evangelija pa so hvaležni bili Jezusu, Pobožno jedli, veselo razšli se domu . . . Tako mi . . . moliti pred obedom ... po jedi zahvaliti ... Že sveti apostelj Pavel opominja: ^ torej jeste ali pijete ... vse v čast božjo storite. (I. Kor. 10, 31.) f Tako je storil sv. Frančišek Serafski in njegov tovariš Masej. H” vročem poldnevu opešana na potu v Rim, sedeta na skalovje, 5)or je izviral curljak čiste vode, da bi zaužila naberačeno skorjo Crnega kruha. Sveti Frančišek ves vesel reče: „Brat Masej! raduj ln veseli se, ter hvali Boga za ta veliki dar!" Masej se čudi in misli, Za kateri dar pa, ko pri svojem obedu nimava ne mize, ne noža, ne 8t°la, ne vina, ne mesa, temuč le to betvo črnega kruhca! Svetnik Pa reče: „In ravno to je velika dobrota božja, da nama ljubi Bog vse jiadoinesti in daje: Kruha so nama dale usmiljene roke, studenček je “°g naredil, in nama postavil lepo kamnito mizo in stole. (Rolfus 977.) 4. Ljubi kruhec moramo tudi ubožcem deliti. Lomi lačnemu Sv°j kruh. (Iz. 58, 7.) To je poglavitni nauk današnjega evangelija: ^us je vzel sedem kruhov in zahvalil ter razlomil, in dal svojim Sencem. (Mark. 8, 6.) Učenci so bili ubogi, ljudstvo je bilo revno. Jezus jim d& kruha, nam v nauk . . . Jezusu dobro dene, če ubožcu damo kruha . . . Neusmiljene bo kazen zadela. Bogatin v peklu, ker hotel ubožcu drobtinice kruha dati. (Luk. 16, 20 — 28.) C. To je torej krščanski kruh. Sv. FJizabeta ... (8. julija.) ^°ditno hvaležni, vživajmo zmerno, tudi revežem podelimo. Posebno pa ezUsu zvesto služimo; on za svoje lepo skrbi že na zemlji, a posebej Se v nebesih, kjer je vsem svojim pripravil večno večerjo! Amen. Simon Gaberc. Sedma nedelja po binkoštih. I. Jutranja molitev. (Zlasti o poletnem Času.) Vsako drevo, katero ne stori dobrega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo. Mat. 7, 19. V sv. pismu se človek večkrat primerja drevesu, ker je med °bema res velika podobnost. Mlademu drevesu, katero se d& šibiti 11 ravnati, je podoben otrok; odraščenemu drevesu s košatimi vejami in trdnim deblom je podoben človek v godni, zreli starosti; starem11’ trohljenemu drevesu pak so podobni stari, oslabeli ljudje. Drevesni sadeži pa nas spominjajo dobrih in slabili del človeških. Blagor človeku, stoji pisano na čelu psalmov (Ps. I. 1—4), kateri ne hodi J>° svetovanji hudobnih, in ne postaja na potu grešnikov, in ne sed* na stolu kuge; temuč ljubi postavo Gospodovo, ter noč in dan Pre' mišljuje njegovo postavo. On je enak drevesu, ki je zasajeno ob l}()' točili in daje sad ob svojem času; njegovo perje ne obleta in vse, karkoli počenja, mu gre po sreči. — Človeška osoda po smrti se zopet primerja osodi posekanega drevesa, katero tamkaj obleži, karnor pade. Pridigar namreč govori (11, 13); Če drevo pade proti j*$* ali proti severu, kamorkoli že pade, tam obleži, hoče reči: ako prid® človek po svoji smrti v svitlobo zveličanja, kar pomenja jug a'* poldne, ostane vekomaj v njej; ako pa pade v peklensko temo P°' gubljenja, katero pomenja mračni sever, bo tam ostal, enako drevesih katero obleži, kamor pade! Tako primerja tudi v današnjem evangeliji naš božji učenih človeka drevesu, in njegova dobra in malopridna dela dobremu i® malopridnemu sadežu, ter prav pomenljivo pristavlja, da bo vsak® drevo, katero ne stori dobrega sadu, posekano in v ogenj vržen® > enako, kakor je že tudi sv. Janez Krstnik v puščavi klieal (Luk. 3. 8, 9-)’ Storite vreden sad pokore . . . zakaj sekira je že drevesom v koreni nastavljena. Vsako drevo tedaj, katero ne stori dobrega sadu, izsekano in v ogenj vrženo. In ko so ga prašale prestrašene množi®6' „Kaj nam je storiti?“ jim odgovori in reče: „Kdor ima dve suknji’ naj dil eno temu, ki je nima, in kdor ima jedi, naj ravno to stori' — Velel jim je torej delati dobro. In ravno to slišimo danes govori tudi Gospoda v priliki, kakor v odločni besedi: Ne vsak, kateri ** pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo; ampak, kat" stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kta' Ijestvo. — Tedaj se iz tega jasno vidi, da so nam dobra dela v d®' šego večnega življenja potrebna; sosebno pa nam je potrebno en° dobro delo, brez katerega ne moremo tudi družili stanovitno in K®#11 dopadljivo opravljati in to je: molitev! — Ne mislim vam P3 danes pripovedovati, kako so nam Kristus, aposteljni, in drugi učeni* potrebo molitve sploh živo in goreče priporočevali, temuč rečem ^ da jutranje molitve nikar ne opuščajmo, kar se sedaj o poletne®1 času pri marsikaterem zgodi iz prav malovrednih izgovorov. Ho^eI11 vam torej danes pokazati, da smo dolžni 1. jutranjo moli*6 vsak dan opravljati; in 2. kako se ima to zgoditi! I. 1. Vsak odraščen kristijan, mislim, da ve, zakaj ga je Bog 'stvari!, da bi namreč tukaj na zemlji vedno bolj njega spoznaval, §a častil, molil, mu zvesto služil s pokornim spolnovanjem njegovih Spovedi in ga tako celo večnost vžival! a) Vse naše življenje bi moralo biti vedna molitev in češčenje k°žje, in noben trenutek v dnevu bi ne smel minuti, da bi mi v ni'slib, besedah in delih ne skazovali tega češčenja. Ker Se pa meseni *n posvetni človek le rad v posvetno zaljubi, ter ima čez dan dosti sv°jih potrebnih opravil, zato se pač spodobi, da vsaj zjutraj, ko se ^an prične, misli na svojega stvarnika in mu v molitvi vsa dela in °Pravila priporočuje in daruje. K jutranji molitvi nas opominja vsa Dai'ava! Glejte, kako zjutraj cvetlice odpirajo in povzdigujejo svoje Savice, kakor bi hotele častiti in moliti svojega stvarnika; kako vsako Mro žvrgole in cvrče ljube tičice ter se vesele svojega življenja in °z&amijejo njega, kateri jih je vstvaril! Le ti, kristijan, bi si pa ne štol v sveto dolžnost zjutraj svoje srce odpreti svojemu stvarniku v Ponižni, pobožni molitvi?! O saj imaš za to še toliko druzih vzrokov; Pomisli le: b) da te k jutranji molitvi silijo neizmerne in brezštevilne ^°brote tvojega Boga, kateri te je pokrepčal čez noč s sladkim sPanjem in počitkom, med tem, ko toliko bolnikov ni moglo zatisniti ®v°jih oči! premisli, da si ti zdrav in čvrst vstal, med tem, ko jih Je toliko pomrlo po noči! Ti imaš še čas in priložnost se spokoriti 8v°jih grehov in si zasluženje za nebesa pomnožiti, med tem, ko je ^'a tolikerim ta milost čez noč odvzeta; ali te res tolike in takošne ^°brote ne silijo zgodaj na jutro Boga zanje hvaliti? Kaj bi bilo 8e<*aj s teboj, ko bi bil Bog tudi tebe to noč pred svoj sodnji stol Poklical, kje bi bil sedaj?! c) Poglej nadalje v prihodnji dan, ki si ga pričel, in spoznal potrebo in dolžnost jutranje molitve. Kdo ti je porok, da boš 8rečno končal dan, če si ga tudi srečno začel, ob tolikih nevarnostih, Kah*re te obdajajo od vseh strani ? Kako lahko se ponesrečiš na duši 1 grehom, na telesu z boleznijo, da! tisoč in tisoč je nevarnosti in 8ovražnikov, kateri ti vtegnejo med dnevom vzeti dušno ali telesno Oljenje! Kje najdeš brambo in varstvo zoper vse te sovražnike? ^ ne samo pri Bogu ? Gospod je moja hramba, moja pomoč, koga Se bom bal, pred kom bom trepetal ? kliče pobožni kralj David! Moč niegova seže od morja do morja in od enega konca zemlje do dru-*e9a. {(Jah. 9, 10.) On ima oblast čez življenje in smrt, on pelje vrat smrti in zopet nazaj. (Modr. 16, 13.) Bila je pridna in bogoljubna deklica, katero pošljejo njen1 redniki neko jutro v prodajalnico nakupit potrebnih reči za življenje-Pot jo pelje memo cerkve. Kar se spomni, da še ni opravila jutranje molitve; hitro skoči v cerkev, poklekne pred altar Matere božje ter opravi svojo dolžno jutranjo molitev, češ, bom pa nazaj gredoč tolike bolj urno šla, da ne bom nič zamudila. Pa glejte, kaj se zgodi? Me® tem, ko deklica v cerkvi moli, se udere strop v prodajalnici in vsB podspe. Ko bi bila deklica brez molitve tjekaj šla, biia bi podsuta-Ali more kdo reči, da ji ni jutranja molitev življenja rešila? Bog svojih častilcev res nikdar ne zapusti. O, kolikerim nevarnostim vtegneš ti čez dan v roko priti! 0 kako prav storiš, da se zjutraj Bogu za pomoč priporočiš! Z Bogo®1 začni vsako delo, da bo dober tek imelo! To so že celo pogani spo-znali. Mi pa če smo, ali pa če vsaj hočemo biti dobri otroci dobreg8 nebeškega Očeta, moramo še toliko bolj vestni biti v jutranji molitvi, saj dobri otroci še svojim starišem ne pozabijo vsak dan dobro jutr0 voščiti ter se njihovi ljubezni priporočiti, mi pa bi pozabili vsako jutro Boga, svojega stvarnika, dobrotnika in vsegamogočnega varuh* počastiti in se mu v ljubezen priporočili? Že naša lastna pamet nam torej pravi, da smo zavoljo toliko dobrot božjih in naših potrch dolžni vsak dan jutranjo molitev vestno opravljati! Še bolj nam P8 to dolžnost da spoznati božje razodenje! 2. Znano je, da je Bog Izraelce v puščavi z mano redil, kater° jim jo vsak dan, izvzemši saboto, iz nebes dežil in katero so moral' pred solnčnim vzhodom pobirati, da se jim ni raztopila, kajti vsak še tolikanj majhen solnčni žarek je precej mano raztopil, med tel®' ko je ogenj na ognjišči ni, pri njem se je lahko tako posušila '® strdila, da se je dala zmleti, kakor je pisano v Modrostnih bukvah (16, 27—28): Kar ogenj ni mogel pokončati, se je precej po majhni solnčnetn žarku ogreto raztopilo; da bi bilo vsem znano, da 'i6 treba pred solnčnim vzhodom tebi hvalo dajati in ob zarji te tnoldh — Glejte, tukaj je naravnost povedano, da je treba še pred svito'® vstajati k molitvi in Boga prositi za potrebne milosti, da nas bod° po dnevu podpirale pri opravilih, skrbeh in skušnjavah. Tudi je bila v stari zavezi naprava, da so morali vse prve"-0 jeno Bogu posvečevati in darovati, bodisi od ljudi, bodi si od živi®6 ali pridelkov, in da se je moralo slehrno jutro enoletno jagnje Bog® v dar zaklati. V novi zavezi nismo več dolžni Bogu juncev in ovi'°v v dar klati, pač pa nas to opominja, da smo dolžni ob začetku dn«'8 — prvine dneva, prvine svojih misel in čutil in svoje srce, o®8^ nedolžnemu jagnjetu, Bogu darovati in posvetiti, ali jutranjo moIheV opraviti! Sv. Duh hvali po ustih Sirahovih (29, 6—7. 9) modrega moža; 'n med njegovimi prvimi dolžnostmi in opravili imenuje tudi to, da zjutraj zgodaj vstaja, ter po goreči molitvi svoje srce k Bogu po-Vzdiguje in ga pomoči prosi; govori namreč: Svoje srce daje, da o z°vi čuje pri Gospodu, kateri ga je vstvaril in moli pred obličjem Najvišjega; on odpira svoja usta v molitvi, in zavoljo svojih grehov tivosi ... in Gospoda v molitvah hvali. In da je jutranja molitev r®s Bogu všeč, se razvidi iz plačila, katerega pridnim molilcem ravno taro obeta: Bog napolni tacega molilca z duhom razumnosti. Veliko tih hvali njegovo modrost in ona ne bo nikdar pozabljena. Njega sPomin ne bo zginil in po njegovem imenu sc bo od roda do roda Povpraševalo! — Pobožni kralj David je klical: O polnoči vstajam, kle hvalit. (Ps. 118. 62.) Posebno pa nam kaže Jezusov nauk in izgled, da je jutranja Molitev naša dolžnost, saj je rekel: da je treba vselej moliti in ne tinjati. (Luk. 18, 1.) Kdo bi si torej upal reči, da je jutranji čas |*vzet? Ravno nasprotno se mora reči, da je jutranji čas najugodniši 'Q pripravniši za molitev, zato je tudi Kristus zgodaj vstajal k mo-^vb kakor piše sv. Marka (1, 35.): In zjutraj zgodaj je vstal, in ®e^ ter se podal v puščavo, in je tam molil. Po teh izgledih in naukih so se ravnali tudi prvi kristijani ter 80 pred žarijo k molitvi vstajali, kakor je pisal eden izmed njih, da $red solnčnim vzhodom vstajajo, da Kristusu — Bogu čast in hvalo opevajo! Dandanašnji pa je ostalo od te pobožne navade samo še zvo-Denje ob angeljevem češčenji, in pa jutranjice v duhovskih molitvah, f^hko se sprevidi, kolika zanikrnost je, kdor še to malo, kratko Franjo molitev zanemarja! In vendar se tako zgodi! — Koliko je |abih, kateri pozno v jutro vstanejo, in kadar vstanejo, poprej na jed, °t na molitev mislijo, kakor da bi bil trebuh njih Bog! Pri takih 8e Pač o jutranji molitvi ne more govoriti! — So pa tudi taki, kateri 8e mnogotero izgovarjajo, zakaj da jutranje molitve ne opravljajo; 8aJ se večkrat sliši, da nimajo časa, da so morali precej tje in sem ’> to ali drugo delo opraviti. O, ko bi bilo to res, potem bi imeli ?ač vi važniša in potrebniša opravila kot Kristus, kot kralj David in .rez števila druzih vestnih in pobožnih ljudi, kateri niso opuščali svojih branjih molitev, akoravno so čez glavo dosti imeli opraviti. Pravi in *esnični izgovor, da jutranje molitve opuščate, je le vaša nemarnost, Ut: . er& je pa pregrešna. Vam se jutranja molitev ne zdi tako potrebna Q Važna, kakor je, zato jo v nemar puščate. Glejte na Kristusa! Sv. evangelist Lukež pravi (5, 15.): Prišlo je veliko množit (namreč h Kristusu), da bi poslušale in ozdravljene bile svojih bolezni. Poslušanje ali ozuanovanje božjih naukov in ozdravljanje lju(b je menda pač imenitno in silno opravilo! A kaj stori naš Zveličar• On se je ognil v puščavo, in je molil (v. 16). — Glejte, molitev se mu je zdela imenitniša in potrebniša, kot nauk in ozdravljanje! Vidiš kristijan! ko bi imel ti še tako važna opravila, zjutraj vsaj eno četrt ure moraš vendar imeti za molitev, kajti po dobri jutranji molit'’* še-le si dan pridobil, če si jo prav opravil ali pa zgubil, če si j° slabo opravil ali opustil. Jutranja molitev je tebi to, kar je jutranj8 rosa sadežem, zakaj vedi da: Ako Gospod ne zida hiše, se zasM trudijo, kateri jo zidajo; ako Gospod ne varuje mesta, zastonj oujc> kdor je varuje (Ps. 127, 1.); t. j. če Gospod svojega blagoslova D6 dd, za katerega pa hoče prošen biti. Vidiš, kako dobra in potrebo3 je jutranja molitev; vpraša se sedaj le: kako jo prav opraviti? II. a) Kadar se zjutraj zbudiš, naj bo tvoja prva misel Pr* Bogu. Premagaj svojo lenobo in zaspanost, spominjajoč se bose Gospodovih: Kdor hoče za menoj priti, naj zataji sam sebe! H*tr° šini iz postelje, kadar se zbudiš. Obrni svoje oči nakvišku proti Bog*’ odpri svoje ustnice ter izgovori sveto ime Jezus, skleni svoji rokb zaznamovaj se s sv. križem in reci: „Blagoslovi me, križani Zvelič*r' varuj me na duši in telesu, da tudi enkrat poveličan vstanem 'D plačilo čuječih dosežem!“ Opravi se potem spodobno s pobožnimi mislimi in čutili te) zdihni n. pr.: „Obleci me, o Gospod! z oblačilom, s kakoršnim s me ozaljšal pri sv. krstu!“ Potem pobožno poklekni ter ponižno P° češčuj trojedinega Boga Očeta, Sina in sv. Duha, kateri te je vstvar* > odrešil in posvetil in ti brez števila milost za tvoje zveličanje dode in med njimi tudi zopet en dan, v katerem mu moreš lepo po “Jf govih zapovedih služiti, hudega se varovati ter z dobrimi deli svoj zveličanje v nebesih množiti! b) Delaj dobre sklepe varovati se čez dan slehruega grob*’ sosebno pa tistih, v katere si že večkrat padel, ter skloni vse d* žnosti svojega stanu ta dan zvesto storiti, ter se vaditi v krščansk* čednostih, n. pr. v krotkosti, ponižnosti, potrpežljivosti, v ljubezni s svojim bližnjim, v zmernosti, čistosti in delavnosti! c) In kadar si se tako z dobrimi sklepi oborožil za ves d*®' obudi tudi dobri namen, da hočeš vso Bogu v čast in iz ljube* do križanega Jezusa čez dan storiti in opustiti, ter reci: „0 moj sklenem svoj namen pri vseh delih in opravilih današnjega dnev* tistim svetim namenom, katerega si ti tukaj na zemlji imel pri vseh molitvah in opravilih, ter želim, da bi bile vse moje misli, ^sede in dela tako Bogu dopadljive in iz ljubezni in pokorščine do niega opravljene, kakor so bile tvoje!" c) Potem se priporoči še za pomoč presveti devici Mariji, Sv°jemu angelju varuhu, svojemu patronu, kakor tudi drugim s'etnikom in prijateljem Božjim, da bi ti pomagali vojskovati se zoper shišnjave, ter lepo in sveto živeti po njihovih zgledih. d) Pridi tudi, če imaš le količkaj časa in priložnost k sveti 111 aši; zakaj pri najsvetejši spravni daritvi Jezusa Kristusa si lahko Rosimo vse milosti dušne in telesne za sedanje in prihodnje živ-l^nje. Kar je solnce na nebu za našo zemljo, to je sv. maša za naše 4v‘jenje. Solnce daje svitlobo in gorkoto, da setve kale, rasto in *0r®> iz daritve sv. maše pa se vsipljejo žarki božjih milost nad tiste, at®ri se je vredno vdeležujejo! opravljajte slehrno jutro svoje molitve, dobri ali slabi jutranji molitvi je vaša Sfeča ali nesreča, božji blagoslov ali prekletstvo; zakaj če dan ni °bro začet, ne more biti dobro končan, in če ga nisi z Bogom *ažel, si ga zgubil in zapravil na večno! kajti, če ga tako ne začneš, akor sem rekel, ti ne more nobenega sadu roditi za večnost, in ti s'nerodovitno drevo, katero zasluži biti posekano, prekleto in v ogenj ^eno, kakor se je res prigodilo onemu iigoveinu drevesu, katero je °sP°d brez sadeža najdel, ter je preklel, da se je takoj posušilo! Tako, kristijani moji 1 n hodite prepričani, da v sleh sv. Bodimo rajše dobra drevesa v vrtu Gospodovem, ter prinašajmo fni dan žlahtni sad dobrih del začenši z jutranjo molitvijo, kakor n , Gregor, čudodelnik imenovan, kateri je ob času preganjanja z "im tovarišem zbežal na samotno visoko goro. Pa kmalu ju je ° 'Z(^ah Zalezovalci goro obstražijo ter ju iščejo. Sv. Gregor pa svojemu tovarišu, da naj zaupa na božjo pomoč ter naj obrne °Jo oči proti nebu, sklene svoji roki k molitvi in moli, in naj se ne ‘udi gane mesta, če tudi preganjalci blizo pridejo. In to je storil in molita jj sam! Kakor okamnela stojita in molita nekaj časa, dokler vse ; Potihne! — Kar pride njun izdajalec, ter se vrže ves skesan k JUiiim nogam in pravi, da so zalezovalci z gore pridši rekli, da -'s° na gori druzega videli, kakor dve tikoma skupaj stoječi dre vesi! zdela kateri Glejte! sv. Gregor in njegov tovariš sta se svojim zalezovalcem dve drevesi, — ker sta ros bila dve dobri rodovitni drevesi, ste prečudno sladak sad dobrih del rodili. Bog ju je zarad njunih dobrih del in molitev smrti rešil in rajše čudež storil, kakor da bi ju sovražnikom v roke dal. O, bodimo tudi mi taka rodovitn* drevesa, da nas bo Bog vsega hudega varoval, sovražnikov rešil za nas skrbel, ter sosebno jutranje molitve, katera je studenec vseh dobrih del čez dan, nikdar ne opuščajmo! Amen. Andrej Šimenec- 2. Krščanska pazljivost. Varujte se lainjivih prerokov-Mat. 7, 15- A. 1. Sv. Anton je zamaknen videl vso zemljo z zanjkami na' stavljeno; zanjka je bila pri zanjki; zanjke goste in močne (Lef?-17. jan.) ter vpraša: Moj Gospod, kdo bi zamogel varno hoditi? „Ponižniu — mu Jezus odgovori! — Le ponižni, ki povsod pazi >D se pripogiba, izleze, da se ne vlovi! 2. Zato nas Jezus danes tako lepo paziti opominja: Varujtes6 lažnjivih prerokov ... Po sadu se spoznajo . . . (Mat. 7, 15 — 8l-) 3. Veliko je nevarnosti na svetu za velike in male: Neveri vnemarnost, zapeljivost . . . Nam Jezus pravi: Varujte se! Zato danes govorim o krščanski pazljivosti, in rečem: 1. Bodimo pa' zljivi, 2. inače se pogubimo. B. 1. Sv. apostol Peter opominja: Bodite trezni in bdite, & hudič, vaš zoprnih, kroži kakor rjoveč lev, in išče, koga bi p°*r' (I. Petr. 5, 8.) Zato bodimo pazljivi: a) na-se. — Led je polžek’ treba varno po njem hoditi .. . tako naše življenje . . . Obdani 0 nevarnosti . . . Varujte se! pravi Jezus. Že David je pazil na-se; Job pravi: Zavezo sem naredil s svojimi očmi, da bi celo ne »m5'1 na devico. (Job 31, 1.) Sv. apostol Pavel pa uči: Glejte tedaj, brat)6' kako bi varno hodili, ne kakor nespametni (Efež. 5, 15) in zop6^ Kdor tedaj meni, da stoji, naj gleda, da ne pade. (1. Kor. 10, Pa on je tudi sam bil pazljiv na-se; zato piše: Terem svoje telo,1,1 ga v sužnost dcvam, da, ko druge učim, sam ne bom zavrih' (1. Kor. 9, 27.) Sv. Alojzij je bil pazljiv na-se ... Mi moramo tu 1 paziti na oči, jezik, roke, telo, srce! .. . Varujte se! P) Na otroke pazite, stariši! Imaš sinove? uči jih * pripogibaj jih emladega. Imaš hčere, vari njihov život. (Sir. 7, 25- * j Sv. Monika je pazila na sina Avguština ... še vi, krščanski roditeJ’ pazite na otroke! Vam kliče ljubi Jezus: Varujte se! Y) Gospodarji, pazite na družino, da vam sramote ne nare-)aJo, domačih ne pohujšajo, da se pošteno vedejo, službo božjo redno °biskujejo ... Vi bodete dajali pred Bogom račun od njih. Sveti ^avel opominja podložne, naj bodo pokorni, ker bodo morali gospodarji odgovor dajati za njihove duše. (Hebr. 13, 17.) kazite . . . Varujte se! Tako nam vsem mili Jezus kliče: Varujte Se • . . vsi moramo biti pazljivi, inače 2. se pogubimo. Da se tega prepričate, poslušajte iz pre-mnogih zgodb samo tri iz sv. pisma. a) Heli ni pazil na svoja sinova, ki sta bila hudobna, grešna, šareča . . . poguba za vse. (I. Kralj. 4, 11—14.) Ako ne pazimo, s® Pogubimo. h) Salomon ni pazil ne na-se, ne na podložnike. Pogubil se J® Pri vsi svoji modrosti . . . Hudobneži in hudobnice so ga spridile. II. Ezdra 13, 26.) Varujte se .. . uči Jezus, drugače se pogubo, kar kaže svarilna zgodba c) nespametnih devic evangeljskih. Na ženina niso pazile *®r brezskrbno zaspale nepripravljene . . . Zavržene so od nebeške Š°8tije (Mat. 25, 2 — 13), pogubljene! C. Danes slovesno obslužavamo god sv. Mohora. Pazil je na-se na čredo svojo . . . vero ohranil ... za Jezusa umrl . . . dobil J® večno plačilo! Pazljivi bodimo, da nas sovražniki od Jezusa ne trgajo: Varujte se . . . mladina, starčki ... vsi pazimo, da skoz Zanjke zapeljivosti srečno pridemo v preveselo deželo večnega veselja! ^en. Simon Gaberc. Osma nedelja po binkoštih. I. Večerna molitev. (Zlasti o poletnem času.) Daj odgovor od svojega hiševanja. Luk. 16, 2. Daj odgovor od svojega hiševanja! — Grozne in presunljive , es®de za današnjega krivičnega hišnika! On naj bi dal račun svo-gospodu, pa ga nikdar delal ni; on naj bi mu izročil vse pri-.°dbe, pa jih je zapravil; on naj bi mu povrnil škodo, kar mu je J® storil, pa nima nič; strašne besede, daj odgovor, za njega, ker ve, ,a Je ob dobro službo, da ne bo mogel zanaprej več gospodariti, in 0 Uoral mesto plačila le kazen čutiti! . . . Pa glejte, kristijani moji! te besede: daj odgovor . . . bomo žuli skoraj tudi mi vsi. Gospod nebes in zemlje poreže ob uri, katere ne vemo, slehrnemu izmed nas: daj odgovor . . ., ker mi vsi sme tukaj na zemlji le Božji hišniki. Bog nam je izročil imenitno služb® in darove na duši in telesu, in ob smrtni uri bo tirjal račun, kak® smo z njimi gospodarili in Bogu služili. Gorje nam, če bomo tudi mi tako nehvaležno in nezvesto z njimi gospodarili, kakor evangelijski hišnik; Bog nam ne bo odvzel samo časnega, temveč tudi večn® življenje! Kaj nam je torej storiti, da nas ta nesreča ne zadene? Ker vemo torej, kaj nas čaka, da bomo morali dati Bogu natančni odgovor o vseh svojih mislih, besedah, dejanjih in zamudah, in da nas ne bo enkrat božji klic obupljive storil: kličimo že sedaj, dok!®r imamo še čas, z vso resnobo sami sebi v spomin besede: daj od' govor o svojem hiševanju! Preiskujmo vestno in natančno, v čem smo se zadolžili pred Bogom, ter popravljajmo s kesanjem, z dobrim* sklepi, spovedjo, zadostovanjem in dobrimi deli, kar se še popravil' d A, kajti sv. apostelj pravi: Če lomo sami sebe sodili, ne bomo °d Gospoda sojeni! Pa kedaj in kolikrat naj to storimo? Ni dosti le samo semtertje račun delati sam s seboj, kakšen hišnik je kdo v hiši božji tukaj "* zemlji, temveč treba je slehrni dan samega sebe na odgovor klicati-Najpripravnejši čas za to pa je večerni čas; ker večerni čas n!lS spominja večera, — konca našega življenja, ko bo treba res račun v božje roke položiti! Razun tega je pa tako presojevai'je samega sebe tudi potrebni del večerno molitve; in kakor ne sni®m° večerne molitve nikoli opustiti, tudi sedaj o poletnem času ne, tudi izpraševanja in presojevanja samega sebe ne, posebno ker **e vemo, kateri večer bo zadnji za nas! Hočem vam torej danes B°' voriti o treh potrebnih lastnostih večerne molitve,'" te so: 1) dolžna zahvala za prejete dobrote čez dan; $ i z p r a š e v a n j e s v o j e v e s t i, k a k o smo čez dan živeli; 3' kesanje nad storjenimi grehi, in dobri sklepi se P°' bolj šati! 1) Prepričan sem, da vi večerno molitev sploh radi in zvesl° opravljate, posebno o pozimskem času; pa glejte, tudi. o poletim"1 času jo je treba vestno opravljati in še tem bolj, kolikor bolj ožito0 se razodevajo božje dobrote pred našimi očmi! Ne bom vam na drobno razkladal dolžnosti večerne molit''e> nekaj reči vas hočem opomniti, iz katerih boste lahko sprevideli) s*e dolžni vsak večer svoje srce k Bogu povzdigovati, če že ne ravno V dolgjj pa vsaj v toliko bolj presrčni in hvaležni molitvi! a) V stari zavezi so imeli Izraelci svoje večerne daritve, aa°r jutranje, v katerih so Bogu v zahvalo klali jagnjeta. To je Qam v podobo, da ne smemo zaostajati za mesenimi Izraelci. Grdo kot greh bi bilo, ko bi bili mi Bogu manj hvaležni za prejete dobrote judje; zatorej kliči tudi ti, kristijan, vsak večer kakor David, rekoč; (Ps. 141, 2): Moja molitev pridi kot kadilo pred tvoje obličje, Vgdigovanje mojih rok bodi kot večerna daritev! b) Glejte tje na našega Zveličarja! Kakor v vseh rečeh, tako nam je tudi o večerni molitvi zapustil najlepši vzgled. Kadar !e Ves dan hodil, učil, ozdravljal ter spolnoval voljo nebeškega Očeta, zvečer v samoto molit in je cele noči v molitvi prečul. v- Kukež (6, 12.) pravi: Zgodilo pa se je tiste dni, da je na goro . Molit, in je prenočil v molitvi božji. Kako slovesna in hvaležna bila njegova molitev pri zadnji večerji v pričo njegovih aposteljnov! Kako ginljivo lepo je molil v zadnji noči pred svojim trpljenjem Vrtu Getzemani! O, kakor ne smemo in ne moremo pozabiti nje-t>°vega trpljenja, tako tudi ne njegove molitve! c) Kristijani! le pomislite, koliko vzrokov imate zvečer v hvaležni plitvi svoje roke k Bogu povzdigovati! O koliko dobrega vam je vsak trenutek čez dan dal in koliko hudega obvaroval! Jed in Pijača, zdravje in moč, zrak, katerega ste dihali, delo, katero ste °Pravljali, obleka, s katero ste se oblačili, veselje, katero ste vživali, ',Saka misel in občutek, katero ste imeli: so božje dobrote; da ste ^gli gledati, slišati, stati, hoditi, misliti, govoriti, dihati: vse — vse , zgolj dobrote božje. In vi bi ne bili za vse Bogu hvaležni!? Brez °žie pomoči bi ne mogli le enkrat dihniti! . Povej mi torej, ljubi moj! ko bi bil ti že dalj časa bolan, slep, J*11 kruljev, mutast, in bi te bil Bog danes ozdravil, ali bi mu ne Za to hvaležen? Premisli pa sedaj, če nisi še veliko bolj dolžan hvaležnega Bogu skazovati, ker te Bog ni samo danes, ampak že • ' zdravega ohranil. Ali ni mar to veliko večja dobrota, da ti B°g dal in pustil že toliko časa zdravje, kakor pa da bi ti ga bil ,010 enkrat nazaj dal, če bi ga bil zgubil ? Bodi torej Bogu vsak S|* Za to hvaležen ! , Premisli še na dalje! Ko bi kak siromak prišel zvečer pred duri in bi te prosil koščeka kruha, in ti bi mu ga dal: ali bi s f' morda ne zahvalil zanj? Glej, ali boš morda ti nehvaležniši °Jemu Bogu, kateri ti ni dal čez dan samo enega koščka, ampak 25 zjutraj, opoldne, zvečer in vmes, in vrh tega še veliko druzeg9 dobrega ? Pa še več! Ce gre prijatelj memo tebe ter ti vošči dober da”) ali pa lahko noč, si mu ti hvaležen za tak pozdrav in za prijaz”9 voščila! Glej, Bog ti pa ne vošči samo, ampak ti je dal tudi dob# dan, ter ti hoče dati tudi srečno noč! In ti bi mu za to ne vedel hvale zvečer in bi se mu ne zahvalil v ganljivi molitvi za njeg°v° pomoč? Vidite torej, koliko vzrokov imamo, res vsak večer z ginjen’#1 srcem in veliko hvaležnostjo svoje večerne molitve opravljati! drug^e bi se po pravici lahko Bog nad nami pritoževal, kakor se je ”a. nehvaležnim Izraelom, rekoč: Otroke sem zredil in povišal, — 0>n so me pa zaničevali; konj in mezeg poznata jasli svojega gospoda Izrael me pa ne pozna! — Hvaležnost je prva potrebna lastnos naše večerne molitve! 2. Kdor je pa Bogu zares hvaležen za tolike dobrote, ta bo P9 gotovo tudi vsak večer premišljeval, kako se je čez dan zanje B°£u hvaležnega skazoval, kako jih obračal, če ni morebiti svojega d0" brotnika ravno z njimi razžalil: to pa je ravno druga potreb”9 lastnost večerne molitve in se ji pravi: izpraševanje vesti. Clovek-kristijan mora zvečer svojo vest izpraševati ter preS° jevati svoja dnevna dela, opravila, zamude in prestopke! V ta nai”c11 mu je zopet večerni čas najpripravniši in ugodniši, ker ga zve#r nobena reč več tako ne moti in ker lahko pregleda ves dan, in ^ mu vest, če ni grešno-otrpnena, še vse živo naslikuje, kal 1 kako se je godilo. — Kadar je človek zvečer sam in so vse vna”J skušnjave od njega proč, takrat bolj spozna, kaj je prav in kaj n,' in ker mu toliko bolj kliče glas božji: Kaj bi bilo, ko bi ti n°c^ moral stopiti pred sodnji stol, in bi še nocoj zagrmel glas od zg<#aJ' Daj odgovor o svojem hišcvanju! — Tedaj govori tudi ti kristij9® svoji duši, ter reci: Duša moja! daj odgovor o svojem hiševanj” pretečenem dnevu! Stori tako, kakor je storil krivični hišnik, P°k , skupaj dolžnike svojega Gospoda, ter slehrnega vprašaj: Kolik0 dolžan mojemu Gospodu? — Pokliči in vprašaj svoje misli, besed0’ dela in počutke: kaj in koliko ste dolžni mojemu Gospodu? Vprašaj se: kedaj in kako si vstal? — Kam so bile obrnene t' misli? — S kakim namenom si delal? — Kaka voselja si vžival? Povejte, moji očesi! koliko ste dolžni mojemu Gospodu? Ali danes kaj videli, ali videti želeli, kar vam je glodati prepovedano’ Ušesi! Koliko sto dolžni mojemu Gospodu? Ali niste danes <"al1 1 Oseljem poslušali kaj, kar je bilo zoper čast božjo in bližnjega? Ti, moj jezik! koliko si dolžan mojemu Gospodu? Kaj, kje in Ko si danes govoril? Ali nisi nič zinil zoper Boga in bližnjega, 8r bi ne bil smel? Ali nisi govoril laži? Nisi klel, rotil, druge za-Ceval, zasramoval, poniževal, nesramno zapeljeval, pohujševal, sebe Vzdigoval? Se nisi prepiral in brez potrebe hudoval?... Moji *°ki! koliko ste dolžni mojemu Gospodu? Ali niste bili leni pri elu? Ali niste segali po tujem, pregrešnem, nesramnem? — Moji D°Si! koliko ste dolžni mojemu Gospodu? Ali niste hodili po pregledanih potih? Ali me niste vodili med pijance, igralce, plesalce, rekovalce in opravljivce, kjer se čas pregrešno trati?—In ti moje 8rce> ti stari dolžnik mojega Gospoda! Koliko si pa ti danes dolžno H*°jemu Gospodu? Po čem si zopet danes hrepenelo, želelo, kakšne e£rešne reči si zopet danes snovalo? — O kristijani moji! Ce bi ,Vek le samo grehe in dolgove enega dneva prav premislil, ali s|ite, (Ja bi ne bil primoran klicati z današnjim krivičnim hišnikom: Sed‘ se in zapiši: 50—80 — ali pa še več?! Kako pa bi ti dolgovi še-le narastli, če bi mi vzeli še dolžnosti -a stanu v poštev? — Koliko sta dolžna vidva, oče in mati. J«*u Gospodu? Ali sta vidva svoje otroke izrejevala, učila med T°m za Boga? Ali sta jih čez dan od hudega odvračala in k remu napeljevala? Kake vzglede sta jim sama dajala? — Koliko sta vidva dolžna svojemu Gospodu kot gospodar in gospodinja ^e svojih podložnih? Ali jima nista nič dovolila, pustila, velela svetovala, kar bi bilo zoper božje zapovedi ? Ali nista bila pre-a ftli premehka? Ali nima nobeden vajinih podložnih vzroka lcati zoper vaju k Gospodu, češ, da sta bila preneusmiljena, pre-epotrPežljiva? ^ Koliko si ti, rokodelec, dolžan svojemu Gospodu? Ali nisi °gar ogoljufal? Ali si svoje delo pošteno in z dobrim namenom H opravljal in končal? ^ Koliko sta vidva, sin in hči, dolžna svojemu Gospodu? Ali vidva v vseh rečeh svoje stariše ubogala, poslušala, spoštovala?! ^j. Koliko sta vidva, hlapec in dekla, dolžna syojemu Gospodu ? vidva pridno, zvesto in z veseljem delala ? Skrbela za blagor dob ega gospodarja? Gledala na to, da bi bila tudi Bogu služila — 8ai»o ljudem? d Glejte, preljubi! tako se preiskujmo in presojujmo vsak dan, H^*aS De k° z&devai° svarjenje in očitanje Gospodovo, da so otroci e ^odrejši, kot mi, kateri hočemo biti otroci svitlobe! 25* Če torej posvetni ljudje zvečer premišljujejo, kaj so izdali, Pre' jeli, koliko zgube ali dobička naredili, koliko komu dolžni ostali, 8 drugi njim; če igralec zvečer po nesrečni igri šteje, tuhta in Pre' mišljuje, koliko je zgubil, ko vendar zapravljenega in zgubljen^8 več nazaj dobiti ne more, in koliko rajše bi še le to storil, ko o kaj nazaj dobiti upal, zakaj bi pa ti kristijan! nemaren bil ter premišljeval, kaj si čez dan za večnost, za zveličanje svoje duše Pr‘' dobil, zgubil ali slabo opravil?! Saj so še celo neverniki iz ljubezni do poštenega življenja i®e navado zvečer svoje življenje presojevati in trdne sklepe poboljšaDJ delati, zakaj bi pa ti kristijan tega ne storil iz ljubezni do Bog8 vi: luž iz ljubezni do svojega zveličanja? Paganski modrijan Seneka p?8’ „Vsak dan samega sebe presojujem. Kadar mi zgine dnevna izpred oči, prevdarjam pretečeni dan ter preiskujem vsa svoja de in besede; nič si ne zamolčim in ne prikrivam; če najdem, da selD grešil, se kaznujem in pravim sam sebi: Glej, da tega vež ®e storiš! “ 3. Eno ali drugo boš ob večernem presojevanji samega se gotovo zapazil, da si dan dobro preživel ali slabo, nekaj dolžno ^ dobro spolnil, nekaj ne. Ako najdeš kaj dobrega nad seboj, zah'’8 se za to ponižno Bogu, ker le božja milost ti je k temu poinag8'8.’ če pa najdeš pomanjkljivosti, in taeih bo najdel vsak dosti nad seM' kdor ni slep, te pripisuj sam sebi, ter se jih kesaj in dobre skl^ delaj, da boš prihodnji dan zvestejši in boljši, in to je pa tretji p° trebili del večerne molitve, namreč kesanje zarad grehov v pretek1 dnevu in trdni sklepi poboljšanja zanaprej! Za te, dragi kristijan! če si bil tako nesrečen, da si čez da» - . fot smrtno grešil, je silno potrebno slehrni večer popolno kesanje svoje grehe obujevati zarad nevarnosti svojega zveličanja! Zakaj Pre misli le, če bi ti umrl v noči, kar se prav lahko zgodi, ko si P°P, med dnevom smrtno grešil, kaj bi bilo s teboj? — Pogubljen bi k’1 na veke! — Ne pozabi, da si ti podoben popotniku, kateri le^j smrtni nevarnosti pred odprtim žrelom levove jamo; vsak je. vteguejo levi planiti iz jame, ter te raztrgati! Tako preži tudi na tebe, vsako noč te lahko zadavi. Ali spoznaš, kako potrebn0 1 ’ 1 * 1 1 1 • v i • i v n v * a/1 1 j ■rek® jžfl° da nikdar brez resničnega kesanja spat ne greš? Zakaj vedi pravo in resnično kesanje nad grehi ima toliko moč v sebi, da & zbriše, če bi ne imel prilike se jih spovedati, pa bi vendar resDl ^ voljo in željo imel to storiti, ko bi bilo le moč, in zanaprej n° grešiti! Pa tudi zavoljo manjših, vsakdanjih prestopkov je treba in se jih kesati, kajti mi ne moremo vedeti, ali so nam pred j°S°na malo ali močno v greh šteti in Bog najsvetejši najde tudi ® madeže, kjer jih mi ne vidimo ali ne spoznamo! Z resničnim kesanjem in obžalovanjem nad storjenimi grehi Ce^ga dneva pa delaj tudi trdne sklepe poboljšanja, da se hočeš aa®reč prihodnji dan, če ti ga Bog d& doživeti, skazovati zve-in pridnišega hlapca tudi v majhnih rečeh, ter pravičnega z vsemi sebi izročenimi darovi in talenti, dušnimi in besnimi! . In ko si tako na večer obudil srčno kesanje nad svojimi grehi zamudami ter sklenil biti zanaprej zvestejši hlapec, v vinogradu ®spodoveru, potem se priporoči še preblaženi Devici Mariji ter reci: Marija, ti brezmadežna božja Mati, še nikdar ni bilo slišati, da . ml kdo neuslišan, kateri je tebe na pomoč klical; o usmiljena atl> sprosi mi milost božjega usmiljenja in dopadeuja; potegni se jaz te častim, ljubim, na te zaupam in se tebi vsega izročim, 0(*1 mi usmiljena Mati v življenji in ob smrti!" — „In ti, moj sveti anŠelj varuh, odpusti mi, da sem današnji dan zopet tolikokrat po-^•1 na tvojo pričujočnost, ter te z grehi žalostil, sprosi mi odpu- ®Cenje, — guj Zopet nocoj nad menoj, ter odganjaj vse skušnjave in drugo hudo od mene! — O ti moj patron in vsi svetniki božji, °8*te zame sedaj in ob moji smrtni uri!" I3o teh kratkih premišljevanjih, zahvalah, molitvicah in pripo-mh se, dragi moj! sramožljivo sleci, kakor vpričo Boga in an-Jev. kakor poleg križa na gori Kalvariji, ter izročuj z umirajočim ‘jčarjem svojo dušo v roke nebeškega Očeta, in vadi se v pobožnih 8m« zdihljejih in čutilih, dokler ti spanje ne zatisne oči! Gospod, atl' pri meni, ker se mrači, zdihuj z onima dvema učencema, ki , -a v Emavs, ostani pri meni nocoj in vsako noč mojega življenja, , ler ne pride poslednja noč, v kateri še posebno želim in prosim, • *)1 bil ti pri meni, da bi mogel svojo dušo tako v božje roke ijroči Preb t') kakor si jo ti na sv. križi, ter se tako v večnosti zveličavno Juditi. O Jezus! ti, moj Bog in Zveličar, dodeli mi to milost! Andr. Šimenec. 2. Zapravljivci smo! Bil je neki bogat človek, kateri je imel hišnika, in ta je bil obdolžen pre<* njim, kakor da bi zapravljal njegoT° premoženje. Luk. 16, 1- A. 1. Bog je ustvaril človeka iu ga postavil gospodarja Čez fS® stvari (Moz. 1, 28 — 30.) vendar pa tako, da bo moral od vseg* dati račun ali odgovor pred njim. 2. To nas uči Jezus v današnjem sv. evangeliju (Luk. 16,1" J. Hišnik, čez vse postavljen, je pozabil na račun; zapravljal; zado1*1 se; poklican — obsojen — zavržen. 3. Prišel bo tudi za nas vsakega računa ali sodbe dan • ' ' Težko bo shajati pred vsevednim sodnikom Jezusom ... ker slDar', poslušajmo opomin sv. apostola Pavla: Bratje! kakor pametni 0 kapljajte čas. (Efež. 5, 16.) ^ 2. Zapravljivci blaga smo. Pšenica v sv. evangel)J pomeni blago ali premoženje. Vse je božji dar, nič ni naše. apostol Jakob uči: Vsak dober dar in vsako popolno darilo je zgoraj in pride od Očeta luči. (Jak. 1, 17.) Vse nam je izr°ce ^ za kratek Čas . . . Kaj pa imaš, kur nisi sprejel (od Boga); pa sprejel, kaj se hvališ, kakor da bi ne bil sprejel ? (I. Kor. ^ Ako nam Bog polja ne blagoslovi, nič ne priraste ... Mi Pft,,e zapravljamo, kar nam Bog dii. Neki mestjan je imel štiri 1«P0 ^lSJ blaga in premoženja obilno ... pa vse je šlo, vso je zapravd . potratil . . . Ves objokan nekega dne reče: „Nisem mislil, da P1 kdaj zmanjkalo, pa zdaj mo je Bog zapustil!" Živel je v tuji h'®1 ’ ‘0 raztrgane črevlje ... iz občinske blagajne je prejemal inil0^'1^ (Maribor.) No zapravljajmo božjih darov, ker treba bode račun A 0 °jih pri Bogu; Jezus uči: Neki bogat človek je imel hišnika . . . opravljal ... daj odgovor! Talenti: Mat. 25, 24 — 30. 3. Zapravljivci milosti božje smo. Evangeljski hišnik zapravil obilno olja svojemu gospodarju. Olje v sv. pismu pomeni milost božjo. Svetniki dišijo po najboljših mazilih; tvoje ime je raz-olje. (Vis. p. 1, 2.) Oljka je drevo milosti božje: Golobček je Prinesel vejico oljke v dokaz milosti božje. (I. Moz. 8, 11.) Bog nam 8v°jo milost ponuja: Celi dan sem stegoval svoje roke k ljudstvu, katero ne veruje in zoper govori. (Rim. 10, 21.) Milost je dragi ne-“e&ki biser, s katerim si nebesa kupimo. (Mat. 13, 45.) Mi ga pa v bUto mečemo . . . tratimo milost božjo vsak dan . . . celo leto . . . Večino življenja; zato zavrženi, kot zapravljivi hišniki. C. Ljubljeni kristijani! Ne bodimo zapravljivci, temuč skrbni, Zvesti služabniki. Tako bomo imeli lahek in vesel račun . . . Ljubi Jezus nas bo pohvalil: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v jeleni zvest, te čez veliko postavim, idi v veselje svojega Gospoda. ^at. 25, 23.) Amen. Simon Gaberc. Deveta nedelja po binkoštili. I. Posvečevanje nedelj in praznikov. Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo storili v jamo razbojnikov. Luk. 19, 46. Dan danes verski duh peša; posvetni ljudje ne iščejo pomoči ln sreče pri Stvarniku, kateri je gospodar in vladar vsega sveta, torej tu^i vladar človeške osode, ampak iščejo pomoči in sreče le v postnem prizadevanju in razveseljevanju. Nikjer pa se tako očito ne aze razširjanje posvetnega in pešanje verskega duha, kakor v slabem Praznovanju ali celo oskrunjevanju nedelj in praznikov. Nedelje in Vznike je Bog odločil v svojo čast, da bi zlasti ob teh dneh ljudje nNgovo slavo poveličevali. V ta namen je prepovedal vsa težka in "^čiia opravila — hlapčevska dela, zapovedal pa in natanko vravnal 8*užbo božjo; vsakdo ve, česa ne sine storiti te svete dneve in kaj 1,10ra storiti. Pa kako malo se zmenijo posvetnjaki za zapoved in v°lio božjo! Po mestih se kupčuje in razprodaja, zida in opravlja še ^ruga hlapčevska dela kakor ob delavnikih. Pa tudi na deželi se **edelje in prazniki ne praznujejo več s tako prisrčno pobožnostjo, kakor v poprejšnjem času, kajti z mestnimi šegami in navadami čir* se tudi skrunjenje praznikov prvič v okolico in potlej celo v oddalje**e vasi. Število onih, kateri ob nedeljah in praznikih brez vzroka ali z ničevimi izgovori službo božjo opuščajo in zanemarjajo, je čedalj6 večje. Pa tudi pri mnogih, kateri pridejo v cerkev, bi bilo skoro boljše, da bi ne prišli, ker se ne vedejo v svetišču Gospodovem tako, kakor se spodobi vpričo Najsvetejšega, ker pridejo celo Boga žalit, mesto častit. Ostro je Jezus nekdaj kaznoval oskrunjevalce tempeljna; tud* sedaj ne more ostati oskrunjevanje nedelj in praznikov brez kazn*; Ako tudi Bog onih, kateri ga žalijo ob svetih dneh, ne kaznuje vselej v tem življenju, kaznoval jih bode v večnosti. Nasproti pa vemo, d* nam ravno vestno posvečevanje Gospodovih dni donaša veliko dobrega za dušo in telo. Ako sami sebi dobro hočete, veselo, pobožno praznujte svete dneve. Namenil sem se tedaj danes vam dokazi*’ kako koristno je posvečevanje praznikov, ker to z®' hteva 1. naša duša in 2. naše telo. I. Človek obstoji iz duše in telesa; zato je njegova dolžnost, skrbeti za oba dela, namreč za dušo in za telo, ne pa skrbeti saino za telo, dušo pa popolnoma zanemarjati. O delavnikih je pa človek navadno zelo razmišljen, ker mora skrbeti za telesne blaginje in časDe potrebe. Torej je popolnoma primerno, da je sv. cerkev odločil* v tednu en dan — nedeljo in poleg tega še več druzih praznikov P°' sebej v dušni prid. Ako namreč skrbimo celi teden za telo, mar n*J nobeden dan ne skrbimo za dušo? Vsemogočni Bog, kateri je vstvaril nebo ni zemljo, ni ln %°' spodar vsega vidnega stvarstva, marveč je tudi gospodar našega čas*, naših dni in let; zato sme tudi po vsej pravici zahtevati, da nekolik dni njemu na čast posvetimo. — Že v stari zavezi, kakor je va***> predragi v Kristusu zbrani, dobro znano, je zapovedal Bog izvoljene*1*11 ljudstvu posvečevati saboto in še več druzih praznikov, da bi s“ Izraelci vedno spominjali obilnih milost in dobrot, ki so jih spreje. od Ijuboznjivega Stvarnika, in da bi se mu zanje dostojno zahvaljev*1 z molitvami in darovi. On jih je rešil iz egiptovske sužnosti ter P peljal v obljubljeno deželo; hranil jih je s čudežno hrano v pušča' ter jih branil pred sovražuiki; a tudi pozneje jih je v obljubljeI| deželi varovala njegova roka in jih obsipala z neštevilnimi dobrota***1, — Mi pa, predragi v Kristusu zbrani! smo dobili od Boga po Jezus** Kristusu še mnogo več milost in dobrot. Zveličar je rešil svet *z Peklenske sužnosti, odkupil nas je s svojo predrago Krvjo na križu, Postavil nam je sv. zakramente, v katerih nam vedno milosti deli in ^je moč zoper sovražnike naše; naše duše nasituje — ne z minljivo rnauo, marveč z jedjo, katera ostane v večno življenje, — s svojim Elesom in s svojo Krvjo. Spodobi se toliko bolj nam kristijanom, ^a nikdar ne pozabimo toliko milost in dobrot, ampak da jih imamo Vedno pred očmi in Boga hvalimo za-nje. Torej moramo biti še sveti cerkvi hvaležni, da nam daje ob nedeljah in praznikih priliko k premišljevanju neizmernih dobrot našega odrešenja, ter nas opominja, Daj se spominjamo celo leto ob raznih praznikih največjih skrivnost ®aše svete vere: včlovečenja, rojstva, trpljenja, smrti, vstajenja in Vnebohoda našega Gospoda Jezusa Kristusa. Odrešenik s svojim banjem na zemlji ni le posvetil sedaj tako častitljivih krajev Svete deželo, marveč tudi čas. Ako so sveti oni kraji, kjer so se vršila Dajimenitniša dela odrešenja našega, ali niso sveti tudi časi, v katerih ^ Pridobil naš Zveličar neminljivih zakladov naši duši? tega je jasno, kako malo skrbijo za svojo dušo in kako ne-so Bogu vsi oni, kateri skrunijo nedelje in praznike. Njim 'eliajo Jezusove besede: Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ***vernik in očitni grešnik. (Mat. 18, 17.) To zahteva tudi bistvo naše duše. Duša je vstvarjena za Boga, nebesa ter ne more v pozemeljskih in minljivih rečeh najti pra-Vega veselja, prave sreče. Kaj bi pač moglo našo dušo bolj poživiti 111 nad našo ubogo zemljo povzdigniti, kakor beseda Božja, ki jo |*apolnuje z večnimi, neminljivimi resnicami, ki jej daje tolažbo v ^l°sti, moč in pogum v težavah in v obupnosti? Kaj bi moglo srce Pač bolj povzdigniti in v dobrem utrditi, kakor pobožna vdeležba ^r* službi Božji in vredno sprejemanje sv. zakramentov, ki se zlasti nedeljah in praznikih delijo? — Tega mi ni treba še dokazovati; veste, predragi, že sami iz lastne skušnje. Povejte, kdaj ste čutili ^jnedolžniše veselje, kdaj ste čutili neskaljen mir v svojem srcu? mar ne takrat, ko ste bili prav pobožno pri službi božji, ste zvesto P°slušali besedo božjo, vredno prejeli sv. zakramente? Ali se vam res ni ge nikoli oko veselja solzilo pri slovesni polnočnici o božiču, Uj* Procesiji o veliki noči in presv. rešnjem Telesu, o ljubeznivih ‘ar'jinih praznikih? — Da, nedelje in praznike posvečevati, nam !e^®va že vest, ko bi tudi cerkev ne bila dala v to posebne zapovedi; to ^ Zahteva naše neumrljive duše, katera je vstvarjena za nebeško domo-'!‘n°. Tukaj na zemlji ne najde pravega veselja, hrepeni vedno po svojem 0tnu. Spolnujte torej njeno zahtevo in dajte duši, kar je dušnega! Iz ^Valežni II. Posvečevanje praznikov ne zahteva samo duša, ampak tudi naše telo; ne le večna sreča, marveč tudi-že časna se najbolj P°' spešuje po zvestem posvečevanju nedelj in praznikov. Človek ne more neprenehoma delati; po trudapolnem delu p°' trebuje počitka. Zidarji, tesarji, kovači, mizarji, krojači in drug rokodelci, gozdarji, poljedelci in vsi delavci sploh, kateri so se ce dan trudili in v potu svojega obraza delali, si počitka zaželijo 'D komaj čakajo večera, da sr odpočijejo. Še živali, kedar so utrujen®1 se delu ustavljajo in hočejo imeti počitka po hudem naporu, kaj človek! — Vendar samo nočni počitek bi delavnemu človeku ne ®a' dostoval; kdor vedno napenja svoje moči, si zaželi in potrebuje ° časa do časa daljšega in zdatnega odpočitka, da se telesno popolno®4 okrepča ter more z novim veseljem se svojega dela zopet lotiti, pa se ravno zgodi po nedeljskem počitku in prazniškem mirovanj® Poglejte, dragi v Kristusu zbrani! kako so prazniki potrebni celo aa naše telo; zato jih je sv. cerkev, naša dobra in skrbna mati, Pos^ vila ne le v dušni prid, marveč tudi v telesni blagor svojim verni®-Človek ne more vedno delati; prehitro bi opešal in si izkopal Pre zgodni grob. To priznajo nehote celo tisti, kateri niso prijatelji ned®J in praznikov, kateri jih hočejo odpraviti; kajti ako delavci ne P01 vajo ob nedeljah in praznikih, počivajo pa kak drug dan v tedo® Prazniki so dalje silno koristni zarad družinskih raznih' Oče, kateri celi dan trdo dela pri tujih ljudeh, morda komaj opold® pride domov k obedu, potlej se pa precej zopet podil na delo, more pošteno preživiti sebe in svojo družino. Marsikateri pa P11 še-le pozno zvečer domov, ko so že otroci pri počitku, in tako siro ves teden ne vidijo očetovega obraza; oče pa tudi ne more p°zD8 oko® iki)» d»1» te d® družinskih potreb, pa ko bi jih tudi poznal, jim ne utegne v priti. Kaj bi torej bilo, ko bi moral še ob nedeljah in prazn delati! Kolika sreča torej za družino, da je sveta cerkev zapove1 posvečevanje nedelj in praznikov, da ima družinski oče vsaj te priliko otroke podučevati, napake v družini popravljati in sploh v ^ vrediti, kar je potrebnega. Brez nedeljskega miru in počitka ni d*® žinske sreče! Nedelje in prazniki pospešujejo tudi prijateljsko zvezo več dru* ’ kajti take dneve imajo čas in priliko se obiskovati in bratovsko r govarjati ter drug druzemu srčnost dajati in si življenja pezo loj f Slednjič sloni na vestnem posvečevanju nedelj in prazn' sreča in blagor cele države. Kjer namreč ljudstvo zvesto sp®11 božje in cerkvene zapovedi — tam spolnuje gotovo tudi drza> Postave, kakoršne dajejo vladarji svojim podložnikom. Ako pa kje 'judstvo tako daleč zabrede, da ne loči več nedelje in praznika od druzih dni v tednu ter ne spolnuje več niti božjih niti cerkvenih spovedi, tedaj gotovo tudi zanemarja državne postave. Ako ne skazuje B«gu časti in hvale, tudi ne bode imelo dolgo časa pravega spošto-vanja in dolžne zvestobe do vladarjev. Cerkvena zapoved v ozir posvečevanja nedelj in praznikov je torej v vsakem obziru neobhodno potrebna. Zgodovina svetovna in cerkvena nas tega prepričuje; kajti celo pagani so imeli svoje malike praznike in posebne dneve počitku odmenjene. Ker je tedaj dokazano, kako potrebni so prazniki in da smo j'h dolžni po božji volji posvečevati, je iz tega ob enem tudi razvidno, da vsaki, kateri praznikov in nedelj ne posvečuje, marveč jih skruni, hudo greši zoper Boga, zoper bližnjega in samega sebe. — Nekdaj, v boljših časih, so tudi svetni vladarji skrunjenje nedelj in praznikov strogo prepovedovali in ostro kaznovali; prepovedane so bile sodnijske °bravuave, glediščne predstave, šumna opravila ter sploh hlapčevska dela. Dandanes v nekaterih deželah svetna gospoda ne sili ljudi k Praznovanju ter jim svobodno dovoljuje skruniti cerkvene praznike, kakor v nesrečni Italiji in bolj ali menj tudi drugod. Pa četudi kje svetna vlada ne ukazuje tako strogo prazniškega Posvečevanja, nas vendar k temu sili lastna vest, ker smo dolžni cerkvene zapovedi enako spoluovati, kakor božje. In vsakdo lahko izvidi na prvi pogled, kako prazni so izgovori, s katerimi hočejo Posvetnjaki olepšavah skrunjenje nedelj in praznikov. Tako se n. pr. Ogovarjajo med drugim: ^Dandanes je preveč dela — delavec mora tudi o praznikih jesti — delo nese, torej prevelika škoda, ga tolikrat °Puščati po celi dan“ . . . Vsim takim in enakim oskrunjevalcem hožjih in cerkvenih postav na kratko odgovorim: „Ni res, da bi bilo Preveč dela dandanes; ravno nasprotno se mnogo toži, da dela primanjkuje — čemu torej v praznik delati, če še ob delavnikih ni mnogo posla? — Delavec, ki je pošten in varčen, si že med tednom t°liko zasluži, da ima v nedeljo kaj jesti; dosti slabo, ako človek Ce'i teden toliko ne prihrani, da bi v praznik lahko počival. — Delo 0 Praznikih storjeno nima teka, nima božjega blagoslova in na tak ®ačin pridobljeni denar kmalu zgine. Skušnja kaže, da kateri v nedeljo delajo, morajo o delavnikih počivati; kateri o praznikih prodajajo, m^iajo ob delavnikih kaj prodajati" . . . Krščanski gospodarji in gospodinje: dajte ob nedeljah in praških delavcem počitka ter zahtevajte od njih, da gredo k službi božji in skrbijo tudi za dušo. Delavci, hlapci in dekle, vi pa oe ostajajte dolgo pri gospodarjih, kateri vam celo ob praznikih ne dajo počitka. Čaka vas oster račun dni življenja. Kaj boste rekli prod sodnjim stolom, ako se zdaj ne poslužujete sredstev, katera v vaš dušni prid in v vaše zveličanje ponuja sv. cerkev? Slišali ste, predragi poslušalci, kako potrebno pa koristno je nedelje in praznike posvečevati, in kako zelo se pregrešijo vsi, kateri jih skrunijo in jih nočejo po božji in cerkveni zapovedi praznovati. Kako vestno in goreče so prvi kristijani posvečevali nedelje in pr8' znike; najmanjših del so se ogibali: kako vse drugače je pa zdaj! Pridejo prelepi prazniki, dan Gospodov je — pa hiše božje so mno-gokje prazne; po nekaterih krajih že delavci delajo kakor ob delavnikih, prodajalnice so večinoma vse odprte . . . kam pridemo, ako tako nadaljujemo! Drugi zopet se zdržujejo dela, pa se ne zmenij0 za službo božjo ter skrbijo le za telo; iščejo le svetnega veselja P° sprehodih, krčmah, izletih itd. Kaj naj pa rečem onim, kateri sicer prihajajo v cerkev, pa se na svetem kraju ne zadržijo dostojno ne častijo Boga po dolžnosti; tudi le-ti žalijo Jezusa, ker posnemajo one jude, katere je moral Gospod šiloma iz tempelj na zapoditi. 0 grda nehvaležnost! Jezus Kristus je nam skazal toliko dobrot >u milosti, da bi ga morali vedno hvaliti in častiti; a glej nehvaležno ljudstvo pa še enega dne v tednu noče obrniti v njegovo hvalo, >u še takrat, ko bi se imelo spominjati največjih skrivnosti svete vere-Jezusovega rojstva, trpljenja, smrti, vnebohoda itd., še takrat se g8 ogiblje. Gotovo tudi zarad take nehvaležnosti pretaka Jezus grenko solze. Toda nehaj se solziti, mili Jezus, mi ti obljubimo, da bomo zanaprej zvesto praznovali nedelje in praznike in po svoji moc‘ skrbeli, da jih bodo pobožno posvečevali tudi drugi, do katerih imam0 kaj moči in oblasti. Amen. BI. Bevk. 2. Nad kom Jezus joče? Jezus je mesto zagledal in se razjokal nad njim. Luk. 19, 41. A. 1. Čudežno mil in ganljiv je današnji sveti evangelij. Sa1® Sin božji se joče, ker tako nam je zapisal sveti evangelist Lukež-Bliža se mestu, ga zagleda ... se razjoče, govoreč: O da bi 0 sVossnalo ... pa sovražniki pridejo ... te porušijo . . . (Luk. 19, 41 — 47.) 2. To pa ni samo spomin nekdanje zgodbe; to se ponavlja še današnje dneve . . . Jezus pride do hiše ... do človeka ... pa Se bridko razjoče, govoreč: O da bi bil spoznal čas svojega obisko-Vanja . . . zdaj pa je skrito . . . prepozno . . . 3. Dobro je vedeti, nad kom da Jezus joče, ker taki so gotovo Nesrečni in v nevarnosti večnega pogubljenja, ako se ne poboljšajo 'n Jezusu solz ne obrišejo . . . Zato, ljubljeni poslušalci, poslušajte me'- o Jezusovem joku vam govorim in vam čem pokazati: Nad kom Jezus joče; zato rečem: Jezus joče še d a n d a -11 a š n j i: 1. nad stariši, 2. nad otroci. B. 1. Danes smo se zbrali sv. Ano častit, ki je včeraj imela ?°d. Sveta Ana je najlepši zgled pridne matere, skrbne gospodinje, Narišem najlepši opomin, kaj naj storijo, da bi se Jezus nad njimi ne jokal, temuč veselil . . . Stariši imajo od Boga sveto nalogo: b°žje ustvarjenje človekovega roda vzdržavati in nadaljevati . . . ako to zvesto in postavno vršijo, jih Jezus rad ima, kakor sveto Ano, katero si je za svojo babico izvolil . . . nad malopridnimi roditelji Pa Jezus joče, kakor se o Jeruzalemu bere: Jezus je mesto zagledal ltl se razjokal nad njim. a) Jezus joče nad stariši, kateri svoje otroke zanemarijo. Neka žena, mati obilnih otrok, je svoje dete zavrgla . . . dekla &a pobere . . . vzgoji . . . postane svetnik: to je sv. Peter Damijan! (Nropr. Lavant. 23. febr.) Nad takimi stariši se pač ljubi Jezus mora kfitko jokati, ker mu nedolžne otroke zanemarjajo . . . svetnike zasujejo . . . spridijo . . . Taka mati je bila tudi Agara, ki je sinka Ovrgla. (I. Moz. 21, 17.) Jezus joče nad nezakonskimi materami . . . 1,1,1 nezveste . . . otročiče zanemarijo . . . zavržejo . . . ubijejo . . . Jazus jih vidi in se joče. b) Jezus joče nad roditelji, kateri nekrščansko živijo, bfez krščanske ljubezni, v kregu, kletvi ... od jutra do poznega V(Sa . . . pretep . . . Oče pijan domu pride, razsaja ... še od blitve zabranjuje. Tako mesto . . . hišo . . . Jezus zagleda in se razjoče! Oj nikar tako, krščanski roditelji, marveč po izgledu svete živite, da se Jezus jokal ne bo . . . Mir vam! — Jezus joče Pa tudi: 2. nad otroci. — Mladost je za službo božjo primerna . . . ePo so ji prilega ... Pa je lahkomišljena ... ali malopridna . . . ra*uzdana . . . posvetna . . . pregrešna . . . Jezus se joče . . . Sinove sem si vzgojil . . , oni me pa zaničujejo. (Iz. 1, 2.) Jezus posebno joče nad tistimi otroci, kateri a) službo božjo opuščajo . . . pijančujejo; se potepajo med službo božjo . . . pl°s« igra . . . Jezusu pa hrbet obračajo; milo gleda s križa na nje in se joče ... ^) Otroci! Jezus nad vami joče, ako razuzdano živite! Razuzdana mladina je gnusoba v božjih očeh. — Jakob joče nad krvavo obleko Jožefovo (I. Moz. 37, 35.), Jezus pa joče, ako vi krstno obleko oskrunite, zamažete . . . Jezus jokal pri grobu Lazarja (Jan. 11, 11 — 43.). Tako se ljubi Jezus joče nad mladeničem, deklico, ki se pokopa v grob nečistosti, razuzdanosti . . . Tudi nad teboj joče ... za teboj joče ... že dolgo let joče . . . C. Pretekli torek je bil god sv. Magdalene, grešnice . • • Jezus je jokal za njo . . . videla ga je . . . slišala ga je . . . spre' obrnila se je in sama britko joče pri Jezusovih nogah . . . Stariči« otroci, ne dajmo, da bi .Jezus jokal ... mi rajše jokajmo pred nogami milega Jezusa ... da bi Jezusovo veselo lice nekdaj tudi v sv. nebesih gledali vekomaj! Amen. Simon Gaberc. Homiletična zrna. Podobe in primere v Gospodovih govorih. Sicer že naslov kaže in tudi prostor, na katerem obravnavam0 Gospodove primere, večinoma zahteva, da jih ne moremo tako t®' meljito in obširno razlagati, kakor bi radi; marveč podati želimo ‘e nekatere misli in zlasti spodbujati k nadaljnemu premišljevanju. . V ta namen naj pristavimo poprejšnji primeri — o zidanj11 stolpa in o pripravi za vojsko — še par zrn. — Jezus naS namreč v tem prav lepo uči, kaj je krščanska modrost. Za pr»(° modrost ni še zadosti, da človek spozna svoj najvišji namen — l\ danjo veličastnega stolpa in premago močnega nasprotnika, marve poleg spoznanja je za modrost potrebna druga enako bistvena p0*0' vica: raba pripravnih in potrebnih pomočkov. Kdor tedaj hoče, d# bo njegovo telo krasen tempelj, v katerem biva plemenita čista du»9« mora z mladega zidati in lepšati tak tempelj s pomočjo naukov >n milosti Jezusovih ter priprošenj in izgledov angeljev in svetnik0! Božjih. Enako: kdor hoče slavno zmagovati, mora sovražniku naspi-01,1 postaviti vse svoje moči, mora se za boj dobro pripraviti; to se P9 najboljše doseže, kakor Kristus sam pristavi, z zatajevanjem in Pre' magovanjem samega sebe. Da pa zna kristijan prav ..razpolagati" s Svojimi močmi, d» more dovelj močno vojsko na noge postaviti proti nikdar ugnaiii*11 s°vražnikom dušnega zveličanja, mora — premišljevati. Torej Poprej sesti, razšteti, premisliti — je toliko, kakor premišljevati svete hjsnice naše vere in obilne pomočke, ki nam jih ponuja v zado-b'jenje našega zveličanja. 3. Nepotrebne besede. Mat. 12, 34 — 37. Gadji rod! kako morete dobro govoriti, ker ste hudobni ? Zakaj 12 obilnosti srca usta govore. Dober človek iz dobrega zaklada dobro Ponaša in hudobni človek iz hudega zaklada hudo prinaša. Povem ?a,,i pa, da za vsako prazno besedo, katero bodo ljudje govorili, odo odgovor dajali sodni dati. Zakaj iz svojih besedi boš opravičen iz svojih besedi boš obsojen! , . Jezus Kristus je bil ravnokar sijajno dokazal, da se zlobni orizejci zelo motijo, ko njegova čudežna dela pripisujejo hudobnemu uUv.u» ker sad je vselej tak, kakor je drevo. Če torej vidijo °žja dela njegova, morajo priznati, da tudi drevo, na katerem so rastla, mora biti božje, da je on — Bog. Na to jim pa še vzrok P°ve, zakaj tako govorijo. Njih besede prihajajo iz hudobije, ker se spoznani resnici ustavljajo, — zoper sv. Duha grešijo, zato tako , obno govorijo. In to mu je dalo povod, da je tudi splošno izrekel ^ko krasen navod za naše govorjenje. , Kaj lepo primerja Jezus človeško srce zakladnici, ki je pri do-človeku napolnjena z dobrim blagom, pri zlobnem pa s slabim 11 »ponarejenim1*. Ko bi tudi pobožni človek imel v svojem srcu kaj labega, vendar pri govorjenju ne spravlja na dan te svoje slabe al°ge, če je je še kaj. In ko bi imel zlobni kristijan tudi še kaj do-rega v zakladnici svojega sprijenega srca, vendar z jezikom le ves 'as raje slabo spravlja na dan — hudo prinaša iz hudega zaklada! Da boljše razumemo Jezusovo, na videz zelo ostro zahtevo: za sako nepotrebno besedo bo treba odgovor dajati, prevdarjajmo Primero še dalje. — Kakor govorimo v navadnem življenju tolikrat . "^potrebnih denarnih stroških, tako lahko govorimo tudi o po-Jezljivosti v besedah. Besede so takorekoč zaklad, denar, — "drobiž" našega srca. In če pamet veleva že varčnost gledč posvet-dftga premoženja, koliko bolj je treba previdnosti, modre porabe, arčnosti v dušnem oziru! Saj skušnja sama kaže, da večkrat ena »ania beseda o pravem času prav izrečena več velja, kakor milijoni finarja! Torej: kakor moder gospodar ne razmetava srebra in zlata r**z potrebe, tako naj bi tudi pobožen kristijan ne razmetaval brez J°Zrebe ali koristi dušnih zakladov — besedi! To se vidi, da ima tukaj vzornega — svetega kristijana pred očmi, kakor bi hotel . '■ Človek se loči od vseh druzih stvari po govorjenji; naj bi pa j .* govorica res kazala vso notranjo lepoto njegovega svetišča. Kakor ..8o z dišavo napolnjena sklenica odpre in okrog in okrog razširja 'Jotno vonjavo, enako naj bi se pokazala lepota istinito svetega Ca> kadar le jezik spregovori: Iz obilnosti srca usta govore. Iz tega prevdarka je pa že tudi popolnem jasen in opravičen zaključek: Is svojih besedi boš opravičen, ali pa obsojen, kar je pozneje sveti apostelj Jakob kakor nekakšen „aksijom“ izrekel: Kdor se s jesik0^ ne pregreši, je popolen človek! In navaden pregovor pravi: „Ptičk& spoznamo po petju, človeka po govorjenju!" Pogled na slovstvo. Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič; založil Ant°n Golobič. V Ljubljani 1890. Tiskala »Katol. Tiskarna«. — IV+158 str. osmerke. S podobo sedanje župnijske cerkve. Cena 90 kr. in 1 gld. v »Katol. Bukvami* in pri gospodu založniku v Cerkljah. Zopet nov kamen za gradenje one palače — zgodovine Ljubljanske škofija katero je začel staviti 1. 1884. marljivi g. Anton Koblar. Po prvotni osnovi g°" spoda arhivarja nam v tem IX. zvezku zgodovine fara opisuje spretno in Živah®® pero g. I. Lavrenčiča 1. prirodoznansko stran cerkljanske fare, ki bode pa W jezikoslovce zanimala zaradi imen gora, krajev, vasi, potokov . . .; 2. statistik®’ pri kateri bi opomnili, da se tu izračunjeno sedanje Število duhovnijanov (539)4 pri letošnjem številjenju ne bo obistinilo. Prijetno se bero 3. verjetne miši' 0 začetku fare s poročilom o menda basnoslovnem »Brnikarji«; 4. zgodovina f®* pod oglejskim patrijarhatom; 5. pod goriško nadškofijo (1751—1787); 6. P° Ljubljansko škofijo. Nadrobno je 7. opisana farna cerkev Matere božje vneb° vzete in njenih trinajst podružnic pa 8. zidana in drugačna znamenja v ‘ar' Našteje nam nadalje gospod pisatelj 43 dosedanjih župnikov cerkljanskih z ime nom in pridejanimi življenjepisnimi črticami; istotakč 112 kapelanov, 44 subs dijarijev, 17 kuratov na Spodnjem Brniku, 10 v Lahovičah pa 21 duhovnov Zalogu. Po opisanem župnem dvorcu in kapelaniji cerkljanski nam knjiga Prl poveduje o nekdanjih dohodkih župnikov pa o njih gosposkini oblasti, poda nai® kratko zgodovino farne in zaloške šole z imeni dosedanjih učiteljev vred; P°T o vsacem dosedanjih pet cerkljanskih zdravnikov nekoliko; ponosno vrst° 76 odličnih cerkljanov (48 duhovnikov in 28 neduhovnikov) ter nam iz življenia in delovanja vsakaterega kaj zanimivega pove. Enako živo nam predstavlja 8° spod pisatelj pet cerkljanskih častnih občanov ter sklene s ponatisom dveh ** faro važnih listin. — Res se je čuditi spretnosti g. Lavrenčiča, ki je iz skromni 1 neznatnih zgodovinskih podatkov vedel po lastnem sklepanji in s pomočjo P povedke sestaviti svetlo stavbo zgodovine ponosnih gorenjskih Cerkljan! Kr* zgodovinar bo morda dvomil nad zanesljivostjo te ali unc letnice, drugemu se bo morda »odličnih« cerkljanov zdelo malo preveč . . ., a kdo bi ustreg ;el iti vsem! Gospod pisatelj hotel je dobroznani duhovniji, v kateri deluje, postav častni spomenik in brezdvomno se mu je to jako posrečilo. Nič manjše zaslug® nima g. župnik Golobič, ki je knjigi svoje prelepe fare preskrbel toliko elegaiJD° vnanjščino, s kakoršno se do sedaj more redko katera knjiga ponašati med Sl° venci. Vsem torej zalo kroniko toplo priporočamo. z; Založba ..Katoliške Ilukvarne". Tisk ..Katoliške Tiskarne1 • Odgovorni vrodnik: Ant. Kr Žič.