169. Številko. « Unlllinl, ■ Trna, 21. liliji 1N8. lili. leti. t Ustflait «b Aa* V vpisi sni sa tneskif a|e. arotfnlfttv* ■ Kaaflsva sHSfj St t, (t liaajs rs k Asa sv Z etolnlm strojem čez morle. Zopet enkrat je človeški um premagal sile narave, zopet enkrat je razširil delokrog; človeških moči. Človek je premagal morja, gore in kontinente in zdaj je ukrotil tudi 'zakone teže in zna leteti po zraku eelo (Vz morje. Francozi M) ustvarili prvi zrakoplov. Francozi sn ustvarili prvi letalni stroj in zopet je francoz Bleriot prehitel in premagal vse tekme-ee dveh kontinentov: v letalnem stroju je po zraku poletel rez morje ml francoskega obrežja na anglesl >> obrežje in je z naglico, ki je ne doseže noben parobrod, namreč v 37 minutah izvedel to vožnjo. Z aparatom, ki je težji kak<»r zrak je Bleriot poletel od Calaisa «1«» Douerja, navadno v visočini osemdesetih metrov nad morjem. Far dni poprej je storil tak poskus grof Lutkam, toda atmosferične okolnosti so onemogočile njegov poskus. Njegov letalni aparat je padel v vodo. torpe-.lovke, ki so bile za vse slučaje dane Lathamu na pomoč, so pogumnega zrakoplovca rešile iz vode. Dne 25. t. m. j«- drug zrakoplo-v.•«•. Louis Bleriot, znan doslej kot izumitelj imenitnih avtomobilov poskusil s svojim strojem leteti če/, morje in njego\ smeli poskus se mu j«- brezhibno posrečil. Bleriot j«' -irojni inžener in lastnik male tovarne. Že devet let se l>avi z zrakoplov -u i mi poskusi in je zanje potrosil že nad pol milijona frankov. Končno m je sestavil letalni aparat, ki ima obliko ptice. Ta stroj, ki je najmanjši izmed vseh, kar jih je bilo doslej izumljenih, tehta komaj 250 kilogramov, površina njegova je približno 14 ni -trov, motor producira 22 konjskih sil. Xi mnogo 250 kg - ali s tako težo leteti po /raku celih SO metrov nad morjem, ali ni to, da rabimo besedo izza Časov teme. ali ni to čudeži V zadnjih dveh letih je zrakoplovstvo mogočno napredovalo. Razvoj se vrši v dveh smereh: Eni sp< -[»olnjnjejo baJone tako. <> znamenito razviti. Nemci imajo bn- asasajs ta praznik«. pa 14 vbL, aa dvakrat sasurffsh po dogovora, linserati itd. M na ozira. .Slo*«»sM Karal" tatja pa posu: ■ Avttra-Ofrtt• t na Nemčijo: ealo lato . pol leta . Ceni leta. na i lato.........K 2fr— sa Ajdtriko in vsa druge deželni ealo lato.........K aa— Vprašanjem glada tnsaratev na) aa priloži aa odgovor dopisnica ali znamka, upiavnlltvo i Knaflova nHaa I (spodaj, dvorišče levo), telefon it. eo. Ion grofa Zeppelina, dne 14. julija pa je bilo v Parizu videti dva taka balona »La Repuhli(|ue« in »Vile de Nancv«, ki sta sijajno operirala. Ba-lon »Vilic de Nancy« je naslednji dan v eni turi poletel 4(H) kilometrov daleč v \aney. Toda pri balonu, ki se da dirigirati, je en del problema Že davno rešen; plin v balonu drži vse skupaj v zraku in gre se ie, za to da plove balon v gotovi smeri. Pri letalnem stroju je stvar drugačna, Tu se gre za to, da se stroj samo vzdrži v zraku in premika v gotovi smeri. Balon je taglji kakor zrak, zato se lahko drži v višavi, letalni stroj pa je težji kot zrak in tiči v premaganju težo bistvo problema. Z letom 1906. so se zaceli poskusi, zavojevati /.letalnim strojem zrak. Francoz Santos-Duraont se je 2?>. oktobra prvič dvignil z višave z letalnim strojem, ki je bil težji kakor zrak in je poletel 25 metrov daleč. Že 12. novembra istoga leta je dospel 200 metrov daleč. Leto pozneje je Henrik Farman s svojim strojem letel že 770 metrov daleč, Delagrange ga je še prekosil, brata \Vright pa sta zmagala nad vsemi tekmovalci. Že v Ameriki sta s svojim strojem letela v zraku 38 kilometrov dalee v 38 minutah, od tedaj sta napravila žo 11'» voženj po zraku in prevozila skupaj že 125 kilometrov. Sedaj je Beriol vsi* prekosil. Tako kakor je njegov letalni stroj siguren, zanesljiv, hiter in praktičen, tako ni nobeden drugi. A' i\7 minutah je prišel čez morje. Torpodovka, ki je odrinila z največjo naglostjo pred njim. da mu kaže pot, je daleč zaostala za njim in Bleriot se je izgubil v zraku in je šele po večjem ovinku našel zopet pot v Dover. Le tel je nad eelo eskadro vojnih I adi;, letel nad mestom in se v gracijoz-nein ovinku iz višine 80 metrov spustil na tla. ( a v estl C est fait«. To So bih.' njegove prve besede. Dosežem* je! Bleriot je govoril kot pravi zrna govalec. Ws svet strmi nad tem velikanskim uspehom, ves svet občuduje Bleriot«, vos svet a videva silni po men tega poleta čez morje. Predse j- nik odbora mednarodnega aerokluba, Sorenn, je čestitajoč Bleriot u brzoj*:-vil: Problem je rešen, zdaj se gre le še za vprašanje strokovne popolnosti, konstruirati stroje, ki bodo poceni in bodo nesli po več potnikov. Pomen Bleriotove zmage je epo-halen. V življenju vseh narodov je nastal nov faktor, ki bo sčasoma mogočno preobrazil vse razmere v premetu, v industriji, v trgovini in \ načinu vojevanja. Znanost je dosegla nov triumf, čigar posledic .še sploh ni prav spoznati; gotovo pa je, da se bodo moćno premen ili pogoji življenju celih narodov in držav. Vse človeštvi* se raduje velikanskega uspeha Bleriotovega, ki je končni rezultat tekmovalnega duš-nega napora treh narodov, Francozov, Angležev, A merikancev in Italijanov in njih čudovite požrtvovalnosti. A pri vsem veselju nad tem uspehom, nas vendar nekaj peče: to je zavest, da v Avstriji ni nič smisla za napredek in za nove ideje. Drugi narodi tekmujejo z naporom vseh svojih intelektualnih in denarnih moči, da se povzpno na višjo stopnjo, v Avstriji pa vladata tema in indo-lenea. Ljudsko premoženje, ki se pri nas nikakor ne množi tako. kakor drugod) se izrablja &uno za ne vedno čedne namen e kabinetne politike. Nekateri narodi avstrijski še najpri-mitivnejših pogojev in sredstev kulture niso deležni in jih ne morejo doseči ali pa se tudi zanje ne brigajo, ker jim v njihovi indolenci, nevednosti in zaostalosti že zadostuje, da se beraško preživljajo, opijanjajo in s topim prebiranjem molkovib jagod zagotavljajo večno izve! i en nje. Dne 25. julija so se odpela vrata novi prihodnosti. Ze čez nekaj let utegnemo videti uspehe nove zmage brezverske znanosti. Slovenec bo stal na svojem sia-obdelanem pol in. Čuden šum v M ) 1 zraku ga bo zbudil iz njegove topo-sti — velika ptica bo z neverjetno naglostjo letela po zraku, iz nje se bo predrzno smejal najmodernejši turist -— Slovenec pa bo lahko citiral Cankarjevega Aleša iz Razora: Bog iu sveti križ božji --- poberi se hudobec pa večni mir in pokoj dušam, ki se vieajo. Tak je namreč umstveni nivo našega naroda, čc pogledamo nanj iz Bleriotovega letalnega zraka. Ciril-Metodov obrambni skloi Lepa, važna in nad vse potrebna akcija se je započela, ko so pričeli slovenski rodoljubi podpisovati v prid obrambnemu skladu svoto za svoto ter dajati na ta način Rosseg-gerjevi dvemiljonski zbirki dostojen odgovor. Bil je pa tudi skrajni čas. da se je to započelo, kajti to je sigurno, da bodo Nemci — kot bogat in zaveden narod kmalu dosegli svoj cilj, saj si1 oglašajo vsak dan posamezniki, oglašajo se pa tudi društva in občinski zastopi tako. da je število vseli teh zavezancev doseglo že 300. Tudi mi Slovenci smo z ozirom na naše razmere, ko nam narodni davek raste dan za dnevom — z uspehom lahko zadovoljni, kar se tiče oglaševa nja od strani zasebnikov. Toda so pač še drugi faktorji, kateri naj pridejo tukaj enako v poštev, ki z vztrajnostjo in marljivostjo brez posebne tožkoče lahko pomnožijo število usta-novnikov za obrambno zbirko. Slovenci imamo nebroj najrazličnejših društev in vsa ta društva iu zveze Vendar m4 bodo ostala pri onem ob zorju, katerega jim morda označujejo njihova pravila in se ne osmelila pospeti do tiste samozavesti, ki jim iz gorkega domorodnega čuta veleva storiti preko tiskanih paragrafov oni velevažni in pri sedanjih razmerah prepotrebni sklep — postaviti tudi eno ustanovno svoto v prilog obrambnemu skladu. Saj imamo tudi po naših društvih lepe zglede zavednega domoljubja — žal, da so samo pojedini in razven »Slov. ženskega društva«, dalje »Političnega in prosvetnega društva za Krnkovo in Trnovo«, dveh akademienih in enega učiteljskega društva ni priglasilo nobeno drugo narodno društvo svo jega pristopa v vrsto darovalcev obrambnega sklada Vsako narodro društvo, ki stori ta prevažni sklep, ga stori pač tudi v korist, vsaj se gre — za biti ali no biti — naše narodnosti, tedaj tudi za biti ali ne biti naših narodnih društev. In katera naloga pač naj bi bila društvom svete j ša, kakor sveta skrb za obstanek milega naroda, kojega član je narodno društvo, ter za obrambo mile materinščine, v koji se glasi njegovo geslo! — Ako odbori naših društev vpoštevajo to sveto nalogo, katero so nam naložile današnje razmere ter trezno in resno prevdarijo važnost te akcije, se bodo vsekako izcimili taki sklepi v obilnem Številu, ker bode vsako društvo smatralo za moralno dolžnost, z vzgledom in spodbudo delovati v ta namen, da se doseže čim največje število udeleženih društev. To akcijo mora smatrati sleherno društvo, kakor posebno misijo, ki se ji določi popolnoma samosvoj delokrog. Volja in vztrajnost naj se podvojita in uspeli ne bode izostal. Osrednjemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda bila bi pa na drugi strani naloga, da povabi potom okrožnic vsa naša narodna društva, zveze itd., istotako vse narodne občinske zastope in denarne zavode, da pristopijo kakor usta-novniki k obrambnemu skladu. Kjer bi se posamezna društva ali občine čutile prešibke, naj se jih nekoliko združi in na ta način istotako ugodijo svetemu nainoiin. — Časi postajajo čimbolj resni in pravi Slovenci, ki se zavedajo svoje narodnosti res prav v notranjščini svojih src in ki jim gre v prvi vrsti za narodni obstanek, vsem tem mora prav iz globo-čine vzklili neutešljiva želja, da na skoro vzdrami splošno Slovenstvo ter s«1 združi v krepki skupni odpor. — S tega stališča je res pra\ obžalovati rovanje gotove struje na tužnem Koroškem proti obrambni družbi sv. Cirila in Metoda, ker o cepijo moči popolnoma brez povoda, saiiio radi zlovolje nekaterih posameznikov, katerim je politično stran-karstvo več vredno, kakor pa prava narodna samozavest, — Kdaj bodetno Slovenci pač spoznali, da edinole v znamenju sloge bode zmaga! — Rodoljub. Čehi na Dunaju. Praga, 27. julija. Češki listi poročajo, tla drnŠTvo »Komonskv« ustanovi jeseni ne ono. temveč tri novo češke šole n:i Dunaju. Poslanec Klofač O 1 o m u c , 27. julija. »Pozor« piše, da se bo posL Klofač umaknil iz državne zbornico ter se bo posvetil delu v stranki sami. Ce ne bo državni zbor kmalu razpuščen, bo odložil mandat. Prepovedan shod. Z a g r e b , 27. julija. Poslanec Markovič je sklical javen shod, na katerem bi se govorilo o političnem položaju in o »veleizdnjniškem« procesu. Na shod je prišlo mnogo poslancev hrvaško - Srbske koalicije; vlada pa je shod »z ozirom na javni mir in red « v zadnjem tronotku prop«>\e-dala. Anarhistični kongres. B u d i m p e š t a , 27. juliju. Anarhistični organ »Socialna revolucija« javlja, da bo meseca avgusta v Budimpešti anarhističen kongres. Francija. Program novega kabineta. P a ris, 27. julija. Danes se je pročitala v zbornici in senatu izjava vlade, ki pravi, da bo novi kabinet LISTEK. Zadnji mifoiflne Benalja. Povest. (Dalje.) Med tem ko je domača hči zabavala družbo z italijanskimi pesmi-'ni. je Renata kramljala z Ogrni inom in Kržinarjem, kakor da sta dva starca, ki mlade žene m* moreta čisto nič zanimati. Ko je bil KrŽinar poklican k bližnji mizi, pri kateri je sedelo več njegovih prijateljev, je pa Štefan Ogulin hitro premeni! predmet pogovarjanja. Pravijo, da se bo K rži nar oženil« j«* dejal Ogulili nekoliko malo-"liinio pri tem pa cltro od strani pogledal Renato, kakor bi domneval, mora njegovo naznanilo napraviti ";nijo poseben nt is. Renata pa se ni ganila in niti z najmanjšim pregibni ni izdala, da jo to kaj zanima. »To je zame nekaj popolnoma novega« je odgovorila mirno. »In kdo je nevesta ?« »Bogata vdova. Saj jo gotovo Poznate, Terezijo Ahčinovo.« »Tako — tako« je menila Renata. »Ali je to že tako gotovo, da se ^podu Kržinarju že lahko čestita?« »Tega še ne vem — ker je Kr- žinar jako občutljiv, pač ne kaže omenili kaj, dokler sam ne pride z barvo na dan.« Ker se je Mihael zopet vrni! k svoji družbi, je Ogulin utihnil. Mihaelu se je zdelo, da je Ogulin moral v njegovi odsotnosti kaj govoriti o njem, a bil je prekomoden ,da bi poskusil kaj izvedeti. Sedel je na svoj stol in molčal. Nastala je vsem nekoliko neprijetna pavza, ki pa jo je hitro končalo naznanilo, da je večerja na mizi. Ogulin je hitro vstal, da popelje kako damo k mizi; Mihael je ponudil svojo roko baronici Renati in jo peljal na njeno mesto. Med splošnim šumom, ki je vladal pri mizi, ni nihče zapazil, da sedi Mihael poleg svoje dame nekako zamišljen in da ničesar ne govori. Naenkrat se je zganil in se naglo obrnil k Renati. »Baronica — ali ni i hočete dovoliti neko vprašanje?« »Zakaj ne . . . če ni nič taee-ga . . .« Renati je postalo naenkrat tesno pri aren, kakor bi se bala, da bo slišala, česar ni se nikdar slišala in kar je tako srčno želela, da bi ji enkrat rekel Mihael Kržinar, dasi je vedela, da potem ne bo nikdar več ž njim govorila. »Gre se samo za mojo osebo« je s tihim glasom dejal Mihael, ki je bil zapazil rahlo rudečico na licih baro- nice Renate. »Gre se samo za mojo osebo. Moj oče je star in hoče, da bi se oženil, dokler je še živ; sili me, naj vzamem Terezijo Ahčinovo.« Kakor okamcnela je sedela Renata na svojem stolu in zdelo se ji je, da ji je odtekla vsa kri. »In kaj želite vedeti?« je vprašala čez trenutek. »Rad bi izvedel vaše mnenje, milostiva baronica; rad bi vedel, če mi svetujete, da se poročim s Terezijo Ahčinovo.« Njeno srce je močno bilo in bala seje, da bi Mihael zapazil njeno razburjenje. Da je prikrije, je skoro paorno vprašala: »Zakaj se obračate za svet ravno do mene .'« »Ker mi je ravno na Vašem mnenju ležeče«, je odgovoril Mihael tiho. Renata je sklenila svoje drobne bele roke in zamišljeno gledala predse; naenkrat se je vzravnala. »Terezija A h činova je se mlada, je simpatična in bogata. Zakaj bi je ne vzeli, če mislite, da bodete srečni ž njo.« Mihael se je tiho zasmejal; skoro se je zdelo Renati, da se mu je omračil pogled. »Srečen — s Terezijo Ahčinovo T« je vprašal nekoliko porogljivo. »Ne, na to ne mislim; vedel bi le rad, če bi moglo biti zakonsko življenje s tako ženo znosi jivo.« »Tega vam jaz ne vem povedati«, je dejala Renata. »Cujem pa, da ima Terezija Ahčinova mnogo snubcev, iz česar se da sklepati, da je mnogo mož, ki sodijo, da bi bili srečni ž njo.« »A svojega mnenja mi nočete povedati«* je novic vprašal Mihael m globoko pogleda! Renati v oči. V njegovem pogledu je svetlikal ogenj, ki je razburil Renato; tega pogleda ni mogla vzdržati, a čutila je, da jo je prisilil ta pogled, povedati svoje resnično mnenje, ki je je doslej tako spretno prikrivala. »Ce mislite, da s Terezijo Ahčinovo ne bodete srečni, potem vam ne morem svetovati, da bi se ž njo poročili.« Renati se je zdelo, da je Mihael zavzdihnil olajšano, kakor da se mu je odvalil kamen od srca. »Bog Vas blagoslovi, milostiva baronica za ta svet; Terezija Ahčinova ne bo moja žena.« Renata je čutila, kaj je hotel reči Mihael s temi besedami, a premagala je samo sebe in veselo čustvo, ki ji je zalilo srce; z nobeno besedico ni izdala, da je utnela Mihaela. Samo nekaj trenotkov tihote je potrebovala, da je zbrala vse svoje moči in potem zasukala pogovor na druge stvari. Domača zabava pri baronu Paungartnu ji' trajala do pozne noči. Mladina je plesala v obednici, moški SO popivali, starejše ženske pa so se zabavale po ženski navadi. Renata ni hotela plesati in se je vsedla med starejše dame, kjer pa ni dolgo vztrajala. Zapustila je hišo prva, ne da bi se bila še srečala z Mihaelom Kržinarjem in ne da bi slutila, kako težak boj je med tem bil Mihael s svojim očetom zaradi nje. Stari Kržiuar je med večerjo sedel na zgornjem koncu mize poleg hišne gospodinja Bil je velik in močan kakor njegov sin, a nič na njem ni razodevalo, da je bil njegov ded še kmetski furman. Deležen je Lil odlične vzgoje in je vse svoje dni živel kakor največji aristokrat. Na svoje plemstvo je bil ponosen in Živel je v mislih svoje de.be, da je pit-mit* res boljši človek od navadnih ljudi. Svojega sina je ljubil nad vse, a tiranizira! ga je, kolikor je mogel in zlasti ga je silil, naj se poroči z bogato vdovo Terezijo Ahčino\o. Opazoval je z nevoljo, da je Mihael posvečal baronici Renati toliko pozornost in med večerjo je neprestano poskušal uganiti, kaj da imata med sabo. . Čim je bila večerja končana iu je mladi svet odšel na ples, je poklical Mihaela na stran. (Dalja prihodnjič.) 97 dekil politiko miru in napredka. Ka binet se bo držal pri it i ke prejšnjega ministrstva in bo ostal zvest zaveznikom in prijateljem Francije. — Vlada bo zahtevala od parlamenta, da pred koncem svoje legislaturne dobe izvrši starostno zavarovanje delavcev in da se začne pečati z organiči o reformo mornarice. Tudi dohodninski davek in službeno pragmatiko uradnikov bo morala zbornica v pretres vzeti. Vlada naznanja volilno reformo na podlagi proporcionalnega sistema. Pariz, 27. julija. Izjava vlade, ki jo je prečita! ministrski predsednik Briand, je mestoma vzbudila prav živahno odobravanje. Program vlade je našel povsod prav simpatičen sprejem. Koncem seje je sprejela zbornica dnevni red, v katerem izreka vladi zaupnico, in sicer s :W> pri 46 glasovom. Španija, Nemiri. Bar c el o n a , 27. julija. Tu je prišlo do velikih nemirov v raznih delili mesta. Ranjenih je več osel«. Mnogo vojakov je dezertiralo. B a r c e 1 o n a , 27. julija. Generalna stavka je tu povzročila velik* nemire. Ubiti so en orožniški stotnik, trije orožniki in osem demonstrantov; število ranjenih je precej veliko. B a r c e 1 o n a . 27. julija. V vojašnici so se branile čete oditi v Maroko. Vojaki so zaprli 16 častnikov. MelSla. M a d r i d . 27. julija. Vlada le prav redno naznanja zgube v bojih pri Melili. V nedeljo je bilo ranjenih 400 vojakov. Število padlih še ni naznanjeno. V Malagi so bolnišnice prenapolnjene. Vročina, ki v Maroku vlada, je neznosna. Kabili imajo že 16.000 mož, njih čete vedno naraščajo. 1. avgusta bodo štele ''nabiti že 50.000 mož. Bleriot. L o n d o n . 27. julija. Bleriot je popoldne prišel v London, kjer ga je prebivalstvo z navdušenimi ovacijami sprejelo. Njegov letalni aparat je razstavljen in tisoči ga hodijo gle-dat. Bleriot hoče pridobiti ceno 10.000 funtov, ki je razpisana za vožnjo med Londonom iu Maneho-strom. Perzija. Bivši šah. T e h e r a n . 27. julija. Beuter-jev biro jt zvedel, da je vlada pripravljena plačevati bivšemu šahu na leto pet tisoč funtov šterlingov, pod pogojem, da takoj zapusti deželo. Be r o lin , 27. julija. »Berlinci Tagblatt< javlja, da se bo bivši šah v najkrajšem času preselil v Teodozlje na Rusko. „Ueleijđmnišlir proces v Zagrebu. Pred začetkom včerajšnje obrav-ve j«1 Nastič zopet podal izjavo. Naglasa! je, da je profesor dr. Frieu-jung v svojem članka v »Neue Freie Presse« med dragim tudi pisal, da je treba klešč, ako se hoče približati njemu — Nastiču, in da ga je ban baron RaUch podkupil. Sedaj mu je časnikar Mamil brzo javil, da je dr. Friedjung preklical svojo sodbo o njem. vsled Česar odpade potre\a Friedjunga zaslišali kot pričo. Na to je jel znova spraševati Nastiča zagovornik dr. Popovič. Citiral je brošuro »Finale«, v kateri Nastič pravi, da je o revolucionarni akciji molčal, dokler ga niso v časopisih napadli. V resnici pa je takoj, ko je odšel iz Belgrada, o vsem obvestil agenta črnogorske vlade Jovičeviča, a na Cetinju ni čakal, kakor zatrjuje v brošuri, devet dri, dokler je trajal proces, marveč je črnogorski vladi lakoj vse izdal. N a s t i č: Črnogorsko vlado sem informiral »pod diskrecijo«. Dr. Popovič: Torej vi pravite, da ste v javnosti molčali, sicer os ste vse izdali E N as t i č: Da. Dr. P o ]> o v i č: Ali ste lfa CC-tinjskem procesu čitali svojo izpoved ? N a s t i č: Nisem je čital. Dr. Popovič: A kaj, če vam navedem stenografe s cetinjskega procesa, ki bodo pod prisego izpričali, da ste vi čitali svojo izpoved? Ti stenografi so tukaj. Nastič (v veliki razburjenosti): Oni lažejo. Ako to pravijo, so izdali uradno tajnost. D r ž. p r a v d n i k: Da, oni so prekršili svojo prisego, za to bom po stopal proti njim. Nastič: Jaz ne bom odgovarjal na vprašanja, dokler g. predsednik ne izčisti stenografske klopi, ker nisem siguren, da bi se moja izpoved ne popačila. A d a in P r i b i č e v i č: Saj vendar korigirate svojo izpoved. Valerian Pribičevič: Da, vam pošiljajo izpoved na dom, da jo korigirate. Predse d n i k: Brata Pribiče-viča se naj nemudoma odstranita iz dvorane. Nastič in, d i ž. p r a v d n i k: Stenografi so denunciantje! Obtoženec P o d u n a v e c: Ne bojte se, tudi mi beležimo, kaj vi govorite. P r e d s e ti n i k: Spravite se ven! P o d u n a v a c (odhajajoč): Ta laže! On je navaden dennneiant, vohun, pustolovec in lažnivec! S Podu-navcein je predsednik spodil iz dvorane zadnjega obtoženca. Na to je odredil odmor. Po odmoru je predsednik razglasil sklep senata, da se daje bratoma Pribičevič. strog ukor, ker sta trdila, da Nastič korigira svojo izpoved, Podanavae pa se obsoja v 24 urni samotni zapor, ker je Nasti-č Slovenec« je ogorčen, da prvomest-nik »Družbe sv. Cirila in Metoda« ni dal na dnevni red letošnje glavne skupščine tudi maše ter ugiba, da bo morda to mašo opravil gospod župnik Beree v vagonu. »Slovencu njegova sveta pobožnost. združena z gorečim rodoljubjem in skrbjo za obmejne Slovence ni dovolila, da bi ponatisnil vabilo na veliko skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda«, pač pa je vzel iz programa, česar v njem ni bilo ter tako neposredno obvestil svoje »bravce«. Da ne bodo pri »Slovencu« v prehudih skrbeli za zveličanje duš, jim povemo, da bo g. župnik Beree. preden se odpelje na glavno skupščino, opravil mašo za žive in mrtve člane in tudi za tiste, ki bi po rodu sicer bili dolžni podpirati našo vseslovensko šolsko družbo, a vsled svoje zaslepljenosti ji nasprotujejo. Vprašamo vas pa tudi: Kako sodite gg. o tistih mašah, ko je srce polno strupa in sovraštva do bližnjega, da, do brata, pred in po mašit Sicer pa »Slovenčevi« niso vedno tako v skrbeli za zveličanje duš potom maš. »SLS.« je priredila že nebroj velikih zborovanj v »Uni-onu«, nedavno so prišli klerikalni poslanci iz Vseh slovenskih dežel. Brali smo vabila, kjer je pač bilo povedano o čem bo kateri pater-po-slanec govoril, a o sv. maši ni bilo ničesar brati. Morda jo je pater Korošec tudi opravil v vlaku, od tod ta praksa pri »Slovencu«. +lz državne železniške službe. Imenovani so: R. Stari, blag. preglednik v Trstu za blag. preglednika pri ravnateljstvu Severne železnice. A. Sv h a, stavb, nadkomisar v Jesenicah za predstojnika urada za vzdrževanje železnic v Knittelfeldu, M Š m a j d e k , volonter na Bledu za aspiranta ravno tam. Prestavljeni so: J. Brac, urad. asp. iz Sv. Lucije - Tolmin v Opčino, A. R u b e s a , urad. asp. iz Pazina na Bled, J. D-a -nek, urad. asp. iz Rocola na Opčino, M. R u s t, urad. asp. iz Rocola na Bistrico - Bohinjsko jezero, A. O 1 i -v o, adjunkt pri uradu za v-zdrž. žel. v Ljubljani k ravnateljstvu 3 in inž Fr. Jahn, stavb, adjunkt iz Trsta k uradu za vzdrž. žel. v Ljubljano. Pred kratkim y, hotelu Evropa v Trstu ponesrečeni inspektor J. \V i s i -a k pa je dobil zlati zaslužni križce za uspešno sodelovanje pri večjih železniških napravah in podjetjih. -j-Iz poštne službe. Poštna kontrolorja sta postala ofieijala gg. A. Pelikan in B. Š a v 1 i iz Gorice in sta obenem premeščena v Trst. + Iz Šolske službe. Dež. šol. svet je dovolil sporazumno z dež. odborom, da se nastavita v postojnskem okraju dve potovalni učiteljici za ženska ročna dela proti zagotovljeni nagradi s sedežem v Postojni. Su-plentinja v Dobrovi gdč. T še ničli i k je postala prov. učiteljica ravno tam. — Slovenski Sokoli v Luksemburgu. Danes i,b pol 10. dopoldne se je odpeljala vrsta telovadcev S. S. Z. — G telovadcev, vodja vrste ter dva sodnika — na mednarodno tekmo v Luksemburg. Fvropska mednarodna. Zveza telovadnih Zvez šteje sedaj 20 Zvez; med temi so tudi 'A slovanske iu sicer: Češka, Hrvaška in Slovenska Sokolska Zveza Vsak narod ozir. vsaka v tej Zvezi stoječa Zveza sme poslati na to tekmo v Luksemburg vrsto obstoječo iz 0 telovadcev ter vodjo vrste z dvema sodnikoma. I'deleži se pa te tekme samo 5 narodov in sicer: Francozi, Luksemburžani, Lahi, Čehi in — Slovenci. To je za slovenski narod velikanskega pomena za slovensko Sokolstvo pa dokaz, kako je ono trdno in kako sistematiško ono goji telesne vaje, ko je dosega« ta velikanski uspeh, da se more udeležiti s svetovnimi narodi take težke tekme, katera zahteva vrhunce iz-vežbanosti vrhunskih vaj v vseh strokah. To ni šport; pokazati je pri tej tekmi vsestransko izvežbanost v sedmih strokah in sicer: na drogu, bradlji, krogih, v teku, skoku, plezanju po vrvi ter v težkih francoskih prostih vajah. Francozi so izbrali med 230 boljšimi gimnasti, Luksemburžani med 20. Lahi med 10, Cehi med IS in Slovenci med 8 boljšimi telovadci — (5 najboljših. Tako je razmerje med Slovenci in med drugimi narodi pri tej tekmi. In vendar ima slovensko Sokolstvo toliko moč«, da preskakuje druge večje narode, kajti prijavilo se je za to mednarodno tekmo več vrst, tada zadnji Čas so udeležbo — odpovedali. Ostalo je samo 5 narodov-tekmovalcev in meči njimi — Slovenci. Ne more se torej zahtevati, da bi dosegli večjega uspeha kot je ta, da so se udeležili! Drugi narodi, druge telovadne organizacij* imajo denarja v izobilju, da se morejo pripravljati za tako tekmo po 5 do (3 in več mesecev, naši telovadci so se pa sestali šele pred 14 dnevi in se pripravljali skupno za to tekmo. Telovadili so po 8 ur na dan v »Nar. domu«. Čestitati vam je. bratje Sokoli, nad tem velikanskim uspehom. Želimo vam srečno pot ter ustrajajle na započetom delu in v doglednih 'e-tih bodete dosegli tudi drugih uspehov. Na zdar! — Telovadno društvo Sokol II. v Ljubljani priredi v nedeljo dne 1. avgusta v Kolezijskem parku svojo prvo javno telovadbo, združeno z veliko ljudsko veselico, pri kateri bode sodelovala polnoštevilnn »Slovenska Filharmonija«. Z ozirom na to, da je društvo še jako mlado ter mu je treba tudi gmotno seči pod rame, vabimo vse napredne slovenske kroge, da pribite v prijetni kolezijski park, kjer bo za vsakega kar najbolje preskrbljeno. Točilo se bode pivo, vino, prodajalo jestvine, šopki itd. Torej v nedeljo vsak zaveden Slovenec v kolezijski park. Na zdar! — Ruske učitelje in učiteljice, ki so danes zapustili naše mesto, je vodil profesor ženske gimnazije v Moskvi Ivan Dimitrijevič Gorodeckij. — »Hribarjev gaj« »Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo«, ki zastopa koristi tega okraja, je priredilo dne 20. junija t. 1. v »Ko lezijskem parku« ljudsko veselico kot manifestacijo za preuredim tamošnjega kopališča. S prireditvijo te veselice, ki je privabila nepričakovano mnogo posetnikov, in ki je v \sa-kem oziru dobro uspela, odkril se je krasen prostor, za katerega širše občinstvo niti znalo ni. Prostor je napravil na občinstvo kar najboljši vtisk; obiskovalci se niso mogli dovolj načuditi tej krasoti in se je vob-če čula želja, naj se v tem prekrasnem kraju prirede opetovane veselice. Tem potom je stopil ta malo poznani idilični park, ki je za krakovsko - trnovski okraj biser neprecenljive vrednosti, v osredotočje javnih interesov in je vsekako skrbeti, da obdrži svojo pomenljivo vrednost. Zato je smatral odbor omenjenega društva za umestno, da se nadene temu krasnemu parku j>opularno ime in je sklenil v svoji seji dne 3. t. m. iz visokega spoštovanja, globoke odanosti in hvaležnosti, ki jo gojijo trnovsko - krakovski meščani do ve-lezaslužnega župana g. Iv. Hribarja, imenovati ta park »Hribarjev gaj«. To ime je spojeno z vseobČim napredkom naše bele Ljubljane in vživa najširšo popularnost. Slov. občinstvo naj blagovoli torej to nazivanje vpoštevati, ter > prav mnogobrojnim posetom »Hribarjevega gaja« dokazati, da ve ceniti njega krasoto, ka kor tudi vrednosti tamošnje kopališke naprave, ki je stopila z letošnjim letom v stadij vseobčega zanimanja iu katera se bode kinulu reprezento vala v popolno drugačni in moder najsi obliki, ter bode na ta način tudi lahko ustrezala vseohčim željam ljubljanskega prebivalstva — A bit uri jenb ki sestanek naprednega dijaštva. Priprave za ta veliki sestanek so * koro dokončane. Poleg dijaštva se udeleži tega se stanka tudi starejši n.»ka organizaei jainveč odličnih oseb. Z veseljem bomo pozdravili goriške abiturijentke in upamo, da njih vzgled posnemajo tudi kranjske in ljubljanske. Vse dijake pa prosimo, na.; z živahno agita eijo spravijo na shod do zadnjega vse napr. dijaštvo. Naš abit. sesti nek, ki se vrši v soboto, dne julija ob 9. dop. v veliki dvorani »Mestnega doma« mora biti velika manife. stacija edinstva in moči med naprednim dijaštvo m. Zvečer bo v »Naroi nem domu« prijateljski sestanek, kamor z veseljem vabimo vse napredne Ljubljančane. Dijaki, na delo! — Referenti na abit. sestanku napr. dijaštva se zbero v petek pop ob 4. v hotelu »Tivoli« na pogovor, kjer ho tudi preds. pripravljalnega odbora podal svoje poročilo. — A kad. fer. društvo »Sava« v; bi vse svoje člane, da se zanesljivo Udeleže občnega zbora, ki se vrši v Soboto 31, julija ob 1 ,9. zvečer v restavracijskih prostorih ljubljanskega »Narodnega doma«. O požar j; mo na važnost dnevnega reda in pr« simo člane, da se udeleže tudi abit. sestanka napr. dijaštva. — Iz društva slovenskih učiteljic se nam piše: Društvo slov. učiteljic je na občnem zboru dne S. apri-la t. L sklenilo najeti sobo za prei!'.-češče vnanjim učiteljicam, ki se mi-mogrede ali tudi delj časa m ude v Ljubljani. Kakor ji »Učit. Tovariš« v št. 21). poročal, se je ta soba najela pri gospe Anieli Glovacki v Komen-skega ulici št. 14, I. nadstropje. S tem se je — kakor upamo — ustreglo želji potujočih ali začasno v Ljubljani bivajočih učiteljic. Pravico do uporabe te sobo imajo v prvi vr-ti članice našega društva, potem vse učiteljice, soproge tovarišev — in ;-«> teh vpeljane dame. Ko bi bile vsaj vse definitivne slov. učiteljice člani društva, bi bilo v prijetnem položaja brezplačno jim nuditi to ugodnost, kor pa to ni, je primorano zahteval malo odškodnino in sicer od članov ;'i 8(1 v - od nečlanov a 1 K 20 v na dan od osebe. Podrobnosti izv« vsaka udeleženka iz »hišn. reda \ stanovanju samem. Ta naš domek« se nahaja na jako priličnem kraju, v bližini južnega kolodvora. Le oekol ko korakov od tu jo ugleden naroden hotel, mestno kopališče, središče mesta, c. kr. učiteijišče. kar utegne zeli prav priti onim koleganjam, ki bivajo pri izpitih ali obiskujejo učne tečaje na tem zavodu. Potujoče učiti' Ijice, ki žele spremstva, naj se obrnejo do gdč. Vite Zupančičeve, učiteljice gluhonemnih Ljubljana Kopališke ulice 1.. ali pa na gdč. M. Marout. nadučiteljico in voditeljico slov. 8razrednice Ljubljana. \l ne ulice. Drage koleginje! Društvo je ustreglo Vaši želji, poskrbelo /.*' Vašo dobrobit \ našem stolnem na-sta. doprineslo znatno Žrtev v ta a:; men — in je pripravljeno do še večjih izdatkov, kakor hitro bi mu to dovolila gmotna sredstva. Iči Ijice vseh narodnosti imajo svoje d< me, društvene lokale, itd. — zakaj 1 se me. Slovenke do tega ne povspeie. Pri Vaši dobri »olji bi se to laki: zgodilo. Koliko Vas je, ki niste me« nami! Izmed približno nad .*UK> defin učiteljic šteje društvo le 180 člani«' Vse druge se ne zavedate, da ste slo' učiteljice.' Ali kako naj imenuj. i» tako stanovsko brezbrižnost. - Cll niče, pridobivajte v svoje vrste n • vih društvenic, potem bo društvo v prijetnem položaju, nuditi Vam večjih udobnosti — kakor je to mogoče v sedanjih razmerah. — Odbor dru-iv.' slov. učiteljic. — »Tabor narodnega delavstM' je naslov velike veselice, ki jo prvi krat priredi letos tako lepo se ra/vi jajoča »Narodna delavska organih cija« v nedeljo, dne S. avgusta, vrtu in v areni »Narodnega doma« v Ljubljani. Sestavil se je v društvu poseben veselični odbor, cela vH:l narodnega ženstva je zagotovila svt*" je sodelovanje, delajo se najobšl* nejše pri prave. Kot vabilo na ves*1'' co izda narodno delavstvo poM-V" list v velikem formatu v visoki D* kladi 10.000 izvodov in ga prifo* »Slov. Narodu« ter razpošlje tudi posebej med občinstvo. Stroške li»* namerava pokriti z oglasi, kat en • nabira med narodnim trgovstvoi'-občinstvom itd. Gotovo bo to iiisci"'1 ni list prve vrste, vsled česar tem oziru najtopleje pri|Km>caii'| narodnemu trgovstvu itd. v njego*0 lastno korist. Sodelovanje pri^vg^ (Dalje v prilogi). lici so obljubila ljubljanska pevska društva, godbene koncertne točke sporeda . bo izvajal popolni orkester »Slovenske Filharmonije«. V ramo i b paviljonih bo občinstvu na razpolago vse, cesar le more poželeti srce. Posebej pa poudarjamo, da si je N. D. O. potom »Zveze slovenskih zadrug« nabavila naravnost od vinogradnikov izborno vinsko kapljico, ki se l o točila i>o zelo nizkih cenah, pod navadnimi gostilniškimi. Ne bo torej praV nobenega »odiranja«, kakor je sicer v navadi ob takih prilikah, temveč hoče N. D. O. s to prireditvijo podati občinstvu in svojim članom le ugodno priliko, da se v prijateljski družbi veselo pozabavajo. Popolnega sporeda danes še ne moremo priobčiti, pač pa storimo to v prihodnjih številkah, opozarjamo pa že d<»-nes občinstvo na to veselico, želeč, da bi ob tej priliki izkazalo »Narodni delavski organizaciji« vso naklonjenost, ki jo po svojem, za naš narod tako važnem in velekoristnem delovanju tudi v resnici zasluži. — Danes zvečer seja vesel ične-ga odbora N. D. O. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. — »Deželno društvo drž. pisarn, oficijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani« vabi s tem svoje člane na redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. v salonu hotela »Ilirije« točno ob 3. uri popoldan z običajnim dnevnim redom in volitvijo novega odbora. Za slučaj nesklepčnosti vrši se na to ob 4. uri zborovanje, ne glede na število navzočih članov. Poročalo se bode tudi med drugim o stanju organizacije in državni zbornici predloženega zakonskega načrta o reformi službenega razmerja im> lastnem statutu ter o izidu delegacije k zadnji konferenci dež. društv. načelnikov na Dunaju. Z ozirom na dejstvo, da pisarniški ofieijantje, posebno pri sodiščih, po \eliki večini opravljajo popolne uradniške posle, za kar se jih pa >tvarno in gmotno nikakor neče pri-poznati, bode to zborovanje za prihodnje organizacijsko delovanje zelo važnega pomena — se zato vsi stanovski tovariši, posebno oni z dežele, vabijo k mnogobrojni stvarni vde-ležbi. »Slovenski Sokol.« Naprošeni smo objaviti, da »Slovenski Sokol« ne izide ta mesec, za to pa prihodnji mesec nekoliko prej v dvojnem obsegu. — Poroka. Poročil se je danes, 28. julija v šentpetrski cerkvi v Ljubljani g. Milan P u g e 1 j , slo-venski književnik, z gdč. Frančiško We b e r, nečakinjo g. A. de Sehiava, posestnika in gostilničarja v Ljubljani. Čestitamo! — Društvena vest. Deželno pred-sestvo je potrdilo ustanovitev dru-tva »Sokolska župa Ljubljana, L«, s sedežem v Ljubljani. — Državno podporo v znesku 2500 K je dovolilo ministrstvo za v nanje j>osle deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani. Iz Skaručne nam pišejo: Dne 27. julija je preminul v Po vod ju pri Skaručni vrl narodnjak, vzoren kmetovalec in občespoštovan posestnik g. Janez H u b a d , po dom. Rebov, brat c. kr. dež. šol. nadzornika gosp. Fr. Hubada in koncertnega vodje g. Matej Hubada. Malo mož, ki bi toliko storil za svoje občane, kakor je on. Bodril jih je k vzornemu kmetovanju in marsikatera občekoristna naprava, kakor podružnica kmetijske družbe, šola, mlekarna in še veliko druzega je plod njegovega delovanja. Prezgodaj Te je usoda pregnala od nas. Prerano moraš v hladni grob, kjer bodeš užival mir in kjer ni sovraštva. Truplo Tvoje bo zagrnila prst, a duh Tvoj in delo Tvoje ostaneta med nami in nas bodeta sporni njala na moža, ki mu je bilo življenje delo. Pogreb bo v četrtek, 29. t.m., ob 5. zjutraj iz hiše žalosti v Po-vodju št. 15 v Vodice. Naj Ti sveti večna luč. 25Ietnita »Prost, gasiln. društva v Trebnjem« dne L avgusta t. 1. Opozarjamo še enkrat na to slavnost in prosimo slavna društva, »la takoj prijavijo število članov, ki se udeleže slavnosti in banketa. Prosi se tudi naznaniti prihod društva. Pri ljudski veselici na travniku g. Pavlina točilo se bo vino, pivo, prodajale jestvine, sladčice, kava in drugo v lastni režiji. Skrbijeno je za izborno kapljico in izvrstne jestvine. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride v nedeljo v Trebnje. Slavnost in veselica se vi Mta ob vsakem vremenu. Utonil je pri kopanju v Savi pri Krškem topničar K. Roj ko. t'igav je denar? Dne 13.. julija 1909 se je vračal nepoznan živinski trgovec s sejma iz Metlike čez Crmo-šnice domov. Gonil je dve kupljeni kravi. Ko se je v gostilni Ignacija Roma v Crmošnjicah okrepčal, je v Mevu Klemenovem nekoliko zaspal. Med spanjem so mu vzeli trije storilci en bankovec za 100 K in enega za 20 K. Orožniki so dobili zdaj storilce in našli pri njih še 87 K 14 h. Dotič-liik, ki je bil okraden, naj naznani *voj natančen naslov c. kr. okrožne- mu sodišču v Novem mestu, kjer bo dobil denar nazaj. Velika nesreča pri vojaškem streljanju. Iz Gorenjske Doline se nam piše dne 2«'. julija t. 1.: Danes zjutraj je primat širala 1. stotnija 9. lovskega bataljona iz Beljaka v Podkoren. Iz Beljaka so odrinili snovi ob polnoči in prišli po državni cesti ob 5. zjutraj v Podkoren. Ondi so počivali do polu 8. zjutraj, ter odrinili nato k Klaujškim jezerom, kjer so skuhali menažo, ob 10. uri pa se začeli pripravljati, da bi ostro streljali od II. klanjškega jezera proti Mangartu iu Travniku. Poveljnik stotnik Berger je z bataljonskim trobentačem med menažiranjeni od jezera odrinil -v škrbino zapadno od Malega Mangarta (Lahnscharte v specialnem zemljevidu), stopil ondi s trobentačem na skalo ter dal z zas:a-vo znamenje za streljanje. Krogle so zažvižgale v stene kršnega Mangarta in zelenega Travnika. Toda hipno se stotnik Berger, zadet od krogle in r pest rel jen zgrudi s klikom: »Ich bin getroffen!« Krogla mu je prodrla leve prsi ter močno ranila za njim stoječega trobentača. Stotnik Berger je še zaužil par pozi rkov vina ter nato izdihnil svojo dušo. Popoldne so mrliča prenesli v mrtvašnico na Fužine (Belo peč). Murski Sokol v Ljutomeru priredi v nedeljo dne L avgusta t. 1. v šeršenovem logu javno telovadbo varaždinskega in murskega »Sokola« ter varaždinskih »Sokolić«. Po javni telovadbi bo na istem prostoru velika ljudska slavnost z raznovrstnimi zabavami. — Ženska in možka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Črnomlju priredita v nedeljo, dne 1. avgusta 1909 na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v vseh gostilniških prostorih g. Julija Mazelleta v Grad-cii veliko narodno veselico. \ e- elični odsek zastavil je vse moči, da 00 prireditev res prava ljudska vese-tica. Sodelovala bo metliška mestna godba, črnomaljski orkester, moški in mešani pevski zbor črnomaljski. V paviljonih za vino, pivo, jestvine, v turški kavarni in slaščičarni bodo stregle rodoljubne črnomaljske dana4, na sporedu je tudi srečolov z okusnimi in dragocenimi dobitki. V mraku se zažge velik umetalui >«genj. v prostorni dvorani tik vrta se pa priredi ples, tako da je za neprisiljeno zabavo res v vsakem oziru preskrbljeno. Vkljub velikim stroškom nastavila se je vstopnina le z 20 v za osebo, to pa raditega, da se da tudi priprostemu ljudstvu prilika, udeležiti se te veselice, ter da se v vseh slojih zbudi zanimanje za našo velekoristno šolsko družbo. Zato -e pač upravičeno pričakuje, da po-i.iti v nedeljo vsak zavedni Belo-kranjec v prijazni Gradac, da mal položi dar, domu na altar. Brezpravnost slovenščine v Gradcu. Prijatelj našega lista nam piše: Dne 24. t. m. se mi je pripet:lo • ledeče: Šel sem na i>oštno filijalko / »Annenstrasse« da oddam za na- očbo »Slov. Naroda« svoto 2 K 30 v. 'ilejte, kakšen čudež se je zgodil. Ker em na nemško nakaznico zapisal slovenski »Dve kroni« v besedah, me kpozori poštni ofieijant Kneisl »wa- 1 um schreiben Sic nieht Deutsch Zuei Kronen«1 Jaz sem mu odgovoril: »Besteht eine Vorschrift deutsoh zu schreiben?« On mi reče: »ich neh-me dies nieht an; versuehen Sie 's auf der Hauptpost, vielleicht brin gen Sie es dort an». — Nemudoma sem šel na glavno pošto in poprašal, kako da bi se to naredilo in ali bi spi »h mogoče bilo svoto v Ljubljano spraviti. No, bil je tsm neki galantni uradnik, ki me je opozoril: »Wissen Sie, hier gibts' sehr verbissene Her-ren, wenn Sie nachstens wieder Geld aufgeben, da kan fen Sie eine doppel-sprachtige Anweisung, dann konnen Sie auch slovenisch schreiben.« Saj je prav čedno to, da se saj lahko malce po »milosti« doseže. Razmere v ajdovski predilnici, kjer traja stavka že skoro dva meseca, zamore presojati edinole tisti, ki pozna tamošnje delavsvo. Isto je po večini agrarno in hodi v tovarno edino radi tega, da vidi denar, ki se pri poljskem delu v manjših svotah prejema. Dočim ima poljski delavec vsaj pošteno hrano in dobi od delodajalca tudi vina, so zadnji čas cene, s katerimi piačuje krvoses Amann. ravnatelj ajdovske tovarne, naravnost bagatelne, ako pomislimo, da so cene živil in drugih potrebščin poskočile ogromno, tako, da mora tvoril iški delavec, četudi pri delu, s katerim kopiči Bruner milijone, gladu umira, vendarle stradati. Po zimi ob grozni vipavski burji, poleti ob neznosni vročini, spomladi in jeseni ob nalivu in naplavili, ob vseh teh neznosnih vremenskih pojavih hodijo v to »gnezdo smrti« delavci in delavke po dve in več ur daleč za sramotno ceno — 80 kr. ali 1 K 60 vin. na dan, ženice pa se celo po 1 K samo. Ni čuda torej, da so delavci, ali bolje rečeno: beli sužnji dvignili svoj glas, in zadnji čas tudi žuljavo, izsušeno in razjarjeno pest. Psovke, jermeni, paaji bič — samokres, to so sredstva, s katerimi vladajo ajdovski trinogi Amann, Kovač in Ganz. Prav kakor srednjeveški valpti in grofi, ki so s pretepa-vanjem podložnih utrjevali svojo pozicijo. Nič ni okrutnejšega, kakor človeče, ki je postavljeno za to, da ljudi zdravi, a jih moti, da na delu umirajo, kakor to dela ajdovski tovarniški zdravnik dr. (f) Fink, ki je kot se vidi, plačan za to, da pod njegovim »negovanjem« te uboge delavce lažje — »hudič vzame«, kakor se to tako rad izraža »A u mano v« val-pet Kovač. Toda, kakor je znal nas celotni narod pregnati z gradov tiranske valpte in njihove gospodarje, tako hode tudi naš narodno se zavedajoči delavec prepodil te zajedavke s svojega skupnega telesa. Stavka v Ajdovščini je znamenje časa, viden pojav splošnih delavskih razmer na Slovenskem. Zato mora slovensko delavstvo skupno protestirati proti takim gmotnim razmeram, ki ne spadajo med človeškim zakonom podvrženo, bedno delavstvo. — Ko že ne ustrahuje bič, jermen,, s katerimi se je, po zatrdilu delavcev, do smrti pretepavalo te delavce, tedaj pograbi ravnatelj za samokres ter strelja na izmučene in radi stavke sestradane delavce; to so odsevi podivjanosti, kakršne je zmožen samo še kak srednjeveško zaostal — Aman. S tem da je na delavstvo streljal, je Aman glasno izpovedal, da se ne more vzdržati, da ni vreden biti vodja tvornice, ampak kvečjemu — dober rabljev pomočnik dr. Finku. Samomor starke. Iz okna tretjega nadstropja se je v Trstu vrgla na ulico 721etna starka T. Kapon. Obležala je seveda na mestu mrtva. Kaj je gnalo starko v smrt, ni znano. Ustrelil se je na straži 191etni mornar v Pulju K Kroupa iz Štajerske. Vzrok je bil baje strah pred kaznijo radi nekega službenega prestopka. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici se zahvaljuje bratskemu kolesarskemu društvu »Sloga« ter bralnemu društvu v Idriji za sprejem v nedeljo 25. t. m., s kojim so izkazali vljudnost in prijaznost do nas. Posebno se zahvaljujemo g. predsedniku kolesarskega društva »Sloga« in več gg. odbornikom tega društva, kakor tudi bralnemu in podpornemu društvu za sprejem, ker so nas prišli daleč ven iz mesta čakat in nas potem spremljali in kazali mesto Idrijo in rudnik, kakor tudi c. kr. tovarno. Odbor. V Prvačinl prirede združena narodna društva 8. avgusta predstavo F. S. Finžgarjevega »Divjega lovca«. Cisti dohodek je namenjen ljudski knjižnici v Prvačini. Za ravnatelja parobrodne družbe »Dalmatia« bo imenovan, kakor se čuje, trgovec J. pleni. V o t a iz Trsta, strokovnjak v brodarstvu in dober Slovan. Zviti iredentovee Ci-madori je torej propadel — gotovo sajno vsled protesta dr. Rvbafa in tovarišev, ki so z vso odločnostjo nastopili proti Cimadoriju. Grad Miramar bo od 1. avgusta naprej za negotov čas javnemu občinstvu zaprt, ker pride tja na letovišče nadvojvodinja Marija Josipa. Avstrijska torpedovka Škorpijon se je zaletela v ponedeljek med ponočno vajo blizu Šibenika v kri-žarko »Nadvojvodu Karol« in dobila hude poškodbe. Prišla je še na prod. kjer je srečno obtičala, sicer bi se bila potopila, Elektro-Radiograf „Ideal" Franc Jožef ova cesta št. 1, hotel »pri Ma-liču«, zraven glavne pošte, ima od srede, dne 28. julija, do petka, dne 30. julija sledeči spored: Ubijalec. Drama v 3 delih, najdaljša slika, kar se jih je dosedaj predstavljalo. Meri 840 m ter traja 40 minut Doživljaji lepilca lepakov. (Komično.) Pri večerni predstavi izven sporeda: Odkritje Hes-sovskega spomenika ob navzočnosti Nj. Vel. cesarja. (Po naravi.) Vragova fantazija. (Fantastieno.) Ob lepem vre menu se vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda še nekaj slik razen sporeda. Klin s klinom. Delavec R, ki je včasih nekoliko neroden, ima že dlje časa ljubavne razmere z neko delavko, katera ima ie odraslega sina. Ker zadnje dni harmonija ni bila posebno dobra, je sooči navedeni fant Rja. tako natepežkal, da ga je telesno poškodoval. Ta je pa to takoj drugi dan re-vanžiral njegovi materi, svoji ljubimki. Ko je šla zjutraj po KarlovŠki cesti na delo, jo jo R. počakal in močno pretepel. Ko je videl se bližati stražnika, je tekel pri mostu na Grubarjevo nabrežje in skočil v Grubarjev prekop. Tam se je skobacal na neko skalo in liki petelin na gnoju, se ponosno trkal po prsih, češ, sedaj me pa le primi, če me moreš. Mislil je, da je nedosegljiv. A prekmalu se je moral prepričati, da kar človek stori, tudi človek razdre, kajti kmalu je bil na skali tudi poli-! cijski stražnik, ki je izvlekel Rja iz ' vode, potem ga pa odvedel v zapor. Da je z mosta gledajoče občinstvo preje tako ponosnega delavca spremilo s krohotom, se razume. Cela komedija v treh dejanjih se bode končala pred 1 sodiščem. Poostren pasji kontumac. Ker se je konstatovalo, da je bil v Prigorki pri Ribnici najdeni pes ki je tudi v Kočevju popadel nekega psa, katerega je dozevno gospodar sam ubil, stekel, je okrajno glavarstvo v Kočevju do preklica poostrilo pasji kontumac tudi v kočevju in občinah Moselj (Mosel) in Lienfeld. Po navedenih občinah morajo tedaj psi imeti nagobčnike ter biti na vrvicah. Kdor se temu ne pokori, se mu pes odvzame in uniči, poleg tega bode pa gospodar se so-dnijsko kaznovan. Pes podrl je včeraj v Jeranovi ulici 61etnega Edvarda Crniča, kateri se je pri padcu na levi roki lahko telesno poškodoval. Prijazen sohlapec. Ko je šel sooči hlapec Jernej Matoh večerjat, ga je na nekem dvorišču v Dalmatinovi ulici čakal njegov sohlapec Anton Belec ter ga podrl na tla in z zaprtim nožem tako močno udaril, da ga je znatno telesno poškodoval. Nesreča. Včeraj si je pri delu v rudniku v Trbovljah rudar Valentin Pušnik zlomil obe nogi in so ga pripeljali v deželno bolnišnico. V Ameriko sta jo hotela popihati še predno sta pokusila vojaški kruh Krnest Kump iz Richenaua pri Ko čevju in Jožef Seničar iz Št. Jurja pri Celju, a sta jima pred odhodom na južnem kolodvoru stražnika Večeri n in Godicelj še pravočasno preprečila pot. Oba so oddali deželnemu sodišču. Aretovan je bil včeraj popoldne 651etni vagant Martin Ravnikar iz Vač pri Litiji, ker je ukradel nekemu delavcu suknjič. Izročili so ga okrainemu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južneg.i kolodvora odpeljalo v Ameriko 54 Hrvatov in Slovencev in 15 Macedoncev. V Buchs je šlo 25, v Heb pa 35 Hrvatov. V Ljubno se je odpeljalo 25 rudarjev. Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila žensko zlato uro. Vdova ga. Vilfanova je izgubila denarnico, v kateri je imela 13 K denarja. I. B. je izgubila citre in sekirice, vredne 86 K. Ga. Ivana Demšarjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Krojač Fran Hubert je našel usnjato ročno torbico s ključi in srednjo svoto denarja. Neka dama je našla lorgnjon. Ga. Matilda Koščeva je izgubila ročno torbico s srednjo svoto denarja. „Slovenska Filharmonija" kon-certira jutri v hotelu „Tivoli." Začetek ob 5 popoldne. Vstop prost. Drobne novice. * Proces proti Tolstemu. Poljska »Nowa Reforma« naznanja iz Petro-grada, da se bo v prihodnjih dneh tam vršil proti Tolstemu proces zaradi njegove knjige »Kraljestvo božje v nas«.Tolstega bosta zastopala dr. Sokolov iz Petrograda in dr. \Vroblewski iz Yaršave. * Požar. V Lokowki na Ogrskem je pogorelo v soboto 85 hiš z gospodarskimi poslopji. Zažgali so otroci, ki so se igrali z užigalicami. * Most »Rialto« v Benetkah je dobil precejšne razpoke in je nevarnost, da se podere. * Rodbinska tragedija. Hčerka nekega posestnika v Sosnovicah je dobila osem dni pred poroko vest, da je njen ženin v kopališču umrl. Iz žalosti se je zastrupila. Ob njenem truplu pa je zadela 501etnega očeta srčna kap in je tudi on v par minutah umrl. * Kolera v Rusiji. Od sobote je obolelo v Petrogradu za kolero 71 oseb, 25 jih je pa umrlo. Število vseli za kolero bolnih znaša sedaj 797. Pojavila pa se je kolera tudi po ruskem Poljskem. V Borisovru jih je obolelo štirinajst. * Ubegli častnik. Dunajsko vojaško sodišče išče stotnika 8. dragon-skega polka K. Kasnerja, ki je šel novembra 1908 na dopust in se še sedaj ni vrnil. * Izgubljen parni k. Nemški parni k »Seestern«, ki bi bil moral priti že 17. t. m. v Adolfshafen, je izginil brez sledu in je bilo dosedaj po njegovi označeni vozni črti vse iskanje zaman. Mlad ponevernik. Neki trgovski učenec je dvignil v marcu pri svojem gospodarju s pomočjo ponarejenega podpisa 57.000 kron in pobegnil v Bruselj in odtod v Pariz. Aprila meseca se je zopet vrnil v Be-rolin in obiskoval do sobote dramatično šolo. V soboto pa so ga spoznali in zaprli. Imel je še 52.000 kron, zlato uro in nekaj zlatnine. * Bolgarski »Sokol«. Več tisoč bolgarskih Sokolov je slo pred kratkim v Odeso, da se pobrati s tam zbranimi ruskimi Sokoli. Odeščani ko jih svečano in jako prijazno sprejeli, ter jih pozdravljali kot prve nosilce vrle sokolske ideje v južno Rusijo. Po javni telovadbi je izročil bolgarski odposlanec ruskim Sokolom dar bolgarske kolonije, krasen srebrn venec. Zbrani Sokoli so poslali brzojavni i>ozdrav tudi ruskemu carju. — Spomen - knjiga proslave 60 godišnjice zastopnika naroda prof. Vjekoslava Spinčlča. Uredili Kazimir J e 1 u š i č , načelnik kastavski i prof. Vladimir N a z o v. V založbi kastavske občine je izšla ta lepa knjiga in prodaja se izvod po 2 K v korist družbi sv. Cirila in Metoda za Istro in dijaškega podpornega društva v Pazinu. 22. oktobra 1. 1. je poslanec in preroditelj Istre v svojem rodnem kraju v vasi Spinčiči občine Kastav praznoval svojo 601etnico in ž njim vred jo je obhajal ves narod na najslovesnejši način. V naznanjeni knjigi je natisnjen obširen popis vseh teh slavnosti z najvažnejšimi govori in natisnjene so tudi čestitke, ki so došle jubilarju od vseh strani in od prvih slovanskih mož. Dodan je pa tudi obširen životopis prof. Spin-čica, okrasen z mnogimi slikami, portreti in pokrajinskimi podobami. I/ tega životopisa je spoznati, koliko je prof. Spinčič delal za svoj narod, ko liko se je zanj boril in koliko je zanj trpel. Spinčičev životopis — to je zgodovina hrvatsko - slovenskega vstajenja v Istri. Telefonsko ln brzojavno poročila. Občinske volitve v Krškem Krško, 27. julija. Včeraj so se tu pričele občinske volitve. Vo'il je III. razred. Vkljub strastni agitaciji klerikalcev je zmagala ^ napredna stranka s precejšnjo večino. Živeli zavedni volilci! Proti Nasticu. Zagreb, 27. julija Stenografi na »veleizdajaiškem« procesu, ki jih je Nastič pri včerajšnji razpravi pavšalno sumničil denuncijanstva, bodo proti Nastiću vložili tožbo radi Žaljenja časti. Bosanski begunci v Črni gori. Cetinje 28. julija. Za časa vojne napetosti med Avstro - Ogrsko, Srbijo in Črno goro je 400 oseb pobegnilo iz Hercegovine v Črno goro. Ko je bil konflikt poravnan, se je črnogorska vlada obrnila na Dunaj, da bi izpo slovala tem beguncem amnestijo. Avstro ogrska vlada je odgovorila, da te amnestije ne more /dovoliti. Z ozirom na to so se begunci obrnili neposredno na avstro ogrsko poslaništvo na Cetinju s prošnjo, naj bi se jim dovolilo povrniti v domovino. Poslanik baron Kuhn je odgovoril, da na popolno po-miloščenje ni misliti, pač pa je obljubil, da se bo z begunci, ki se vrnejo v domovino, postopalo izredno blago in milo. Na to je črnogorska vlada sporočila beguncem, da bo skrbela zanje, ako hočejo ostati v Črni gori, kdor pa bi se hotel izseliti v Srbijo ali v Ameriko, temu pa črnogorska vlada da potne stroške. Izmed 400 beguncev se jih je v smislu te ponudbe odločilo 165, da ostanejo v Črni gori, 176 se jih je vrnilo v Hercegovino, 39 jih je na državne stroške odpotovalo preko Italije v Ameriko, 10 preko Sandžaka v Srbijo in I na Bolgarsko. Ruski generalni guverner o slovenstvu. Odesa 28. julija. Pri sprejemu bolgarske sokolske zveze »Junak« je govoril tudi generalni guverner general Kaulbars. Njegov govor je vzbudil veliko senzacijo. General je rekel med drugim: »Mi zahtevamo, da se vsi slovanski narodi razvijajo na svoji rodni zemlji svobodno, kakor sami hočejo. Zahtevamo pa tudi — in smer sokolskih društev mi daje pravico, da verujem v to — da stopijo, ko napoči odločilen trenotek, da se branijo interesi slovanstva, vsi slovanski narodi kot en mož na branik za sveta prava slovanstve. Sokolska društva goje to čustvo slovanske vzajemnosti in slovanskega edinstva. In kakor se Sokoli na telovadiŠču brez ugovora pokore povelju, tako bodo tudi vsi slovanski narodi, o tem sem prepričan, umeli svojo nalogo v dneh za slovanstvo usodepolnih ter se postavili kot en mož v bran skupnemu so vragu. Naslednik izvoljskega. Petrograd 28. julija. Ko se car vrne s svojega potovanja, bo minister Izvoljski podal demisijo, ki jo bo car sprejel. Izvoljskega naslednik bo knez Gorem i k in. Rusi na potu proti Teheranu. Teheran 28. julija. Govori se, da je na potu proti Teheranu ruska armada, ki šteje baje 20000 mož. Rusi baje nameravajo bombardirati Teheran. Vstaja na Španskem. Madrid, 28. julija. Ministrstvo je proglasilo v Saragoni in Geoni obsedno stanje radi velikih nemirov, ki so tam nastali. Madrid, 28. julija. V boju pri Melili je med drugimi padel tudi general Pintot in več višjih častnikov. Madrid, 28. julija. Cenzura je tako stroga, da ni moči poizvediti nobenih podrobnosti o krvavih bojih pri Melili. V Melilo je odšla vojaška brigada iz Gibraltarja. Kabilov pri Melili je baje 16.000. Gospod Karel So vre, učitelj v Radečah: Izjavljamo, da niste v prav nobeni zvezi z dopisom iz Radeč v St. i6U Slov. Naroda" dto 17, julija t. i m nogo stransk.« poraba. Gotovo m dO macega zdravila, katero m da tako mnogo stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utefiu joče, ako se namaže i njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na milice ic Sivce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli ni. Steklenica K 1-00. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dat lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat ss mamo van z varnostno narnko in pod- 6 8-10 Priporočamo našim rodbinam 1 Bj 1 Vetrovi Neb. 27 9. av. 737 9 2l'J si. szahod jasno 28; 7. zj. 735 9? 161 si. jvzh. m 2. pop. 731 6j 28-4 si. jug n Srednja 7 če rajanja temperatur* 21 7 , norm. 199° Padavina v 24 urah 0*0 mm. Zahvala« Glcboko ginjeni izrekamo najtoplejšo zahvalo za dokaze prelju beznivega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega sina in brata, gospoda ^Ibina Jantana bogoslovca IV. letnica S posebno hvaležnostjo pa se spominjamo prečast. gg župnika Vrhovnika in kaplana Kochlerja za preljubeznivo tolažbo rajniku v težki b lezni, prečast gg vodje semenišča dr. Lesarja, kanonika dr Če kala in sem. nam. vodje Ferjančiča za posebno čast, ki so jo izkazali 5 sprems.vom, častitih gg. bogoslov-cev, vseh prijateljev in znancev, ki so predragega rajnika spremili k zadnjemu počitku. V Lj ubij a ni, 28. julija l90J. 2783 Žalujoči ostali Zahvala. 278* Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše preljube soproge, ozir. matere, gospe josipine jazbar kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekamo blagorodnemu g nadravnatelju Tittelu, velecenjenim gg. uradnikom, tovarišem mojstrom in gg železniškim uradnikom za spremstvo. Dalje se zahvaljujemo si. godbi in gg. pevcem za ginljive žalostinke ter za darovane krasne vence. Vevče, 28 julija 1909. taluleci ostali M Slov. tvrdke v Ljubljani. Brivei: » - Fran Zaje brivec, Dunajska oeeta itev. 12. v Čevljarji: Ivan Zamljen čevljarski mojster, Kongresni trg It. 13. Cevljarne: Josipina Herisch saloga čevljev češke tovarne, .idovske ulioe it. 7. 9* »Združeni čevljarji' rgovina s čevlji za gospode« dame in otroke, Wolfove ulioe štev. 14. Drožarji: Droie: Jugoslovanska droiarna Fran Golob & Jos. Polak Ljubljana. Uos< ilne, restavracije: Avguštin Zajec restavracija, Sodnijske ulioe štev. 6. Galanterijsko blago: . J. Frisch govina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3. _ Fr. Iglic rgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg._ A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12 Knjigarne: Narodna knjigarna zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Ivan Vrečko .rgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta Štev. 31._ Knjigoveznice: Knjigoveznica fcatol. tiskovnega društva Kopitarjeve ulioe, II. nadstropje. Lekarne: M. Ph. Josip Čižm&f lekarna „pri Zlatem orluu, _Jurčičev trg._ Lekarna Leustek „pri Mariji pomagaj", ftealjeva oesta, (poleg jubilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Manufakturno blago: Janko Češnik „prl deanlku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostevc siodna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra oesta št. 4.__ Lenasi & Gerkman trgovina s suknenim blagom. Stritarjeve (Špitalske) ulioe. J. Lozar manufakturna trgovina _Mestni trg št. 7._ Manufakturna trgovina „pri Cirilu in Metodu4* (lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1. A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg itev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, _Franoovo nabrežje._i Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 28, stara Souvanova kila Franc Sotivan, sin manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg Itev. 88. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve In Sv. Petra šeste. Tapetni ki: Anton Obreza tapetnik in dekorater, Selenburgove ulioe štev. 1. Feliks Urbane trgovina a manufakturnim blagom Pod Tranco it 8. Urarji in zlatarji: Milko Krapeš urar in trgovec s slatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št 3 Modno in meš. blago: Lud. Dolenc saloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Usnje: Fran Mally trgovina z usnjem Besljeva oesta štev. 2 Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg. Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. E. Skušek modna trgovina sa gospode, Mestni trg it. 19. Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulioe Štev. 6. A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19 Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. •Prl Žanri Sv Petra nizki oenlM ^^S1 oesta št. 2. velika izbira raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta it. 2 Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev. 23. Franc Zoreč trgovina s mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske ulice Štev. 16. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Terezija oesta fit. 7. Zastopstva: Jakob Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, Vegove ulice štev 6 Karel Žužek pekovski mojster, Florijanska ul ca štev. 8. Jako t) Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6 Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učil išče za Šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22 Žeiezninske trgovine: Valentin Golob trgovina r želesnino in kuhinjskimi predmeti, Mestni trg štev. 10. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17. Ključavničarji ; Jos. Rebek ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9. Obrtno pomožno društvo r. a. s 0. s. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila. Slikarji: Brata Eberl črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4. Slaščičarne: Rudolf Bischof slaščičarna, Židovske ulioe it. 8. Filip Pristou slikar specialno le sa napise in grbe, Prešernove ulioe št. 60 Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg it. 21. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina ko no pn ine, Sv. Petra oesta it. 33. Stavbni ki: Tehnična pisarna Karol Holinsky arhitekt in mestni stavbnih, Selenburgove ulice Štev. 4, II. nadstropje Matko Arko trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, širne in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje. Ivan Ogrin stavbnih Karlovska oesta it 6 (I. nadstropje). M. Drenik Kongresni trg sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd. M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privoa itev. 10. Špecerijsko blago: Berjpk & Sober špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg it. 8. Gdtzl ml. & Lebar esbaratvo, pozlataratvo in izdelava modernih okvirjev Turjaški trg št 1. Josip Boltar trgovina a mešanim blagom, Florijanske ulioe it. 17. Ana Hofbauer iadelovalka oerkvenih par amen tov, Wolfove ulioe. Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18. T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesna*, Sv.-Petra oesta H. 37 in 42. Brata Hlavka iadelovatelj kirorgičnih in otropedičnih predmetov in banani, Prešernove ulioe. G. F. Juržsek nglsievaleo glssovirjev, Sv. Petre oeeta itev. 62 al. Božidar Pavčič trgovina s manufakturnim in špecerijskim blagom, Zaloška cesta itev. li. Fran Kollmann naloga poroelana in steklenine Mestni trg. Fr. Sark trgovina ■ apeceritekan hlsfosa, iMshisni Marije Tsrestfe cesta it 11 (KoUstJ). Ludovik Krema fotograf, Sv. Petra oesta itev. 87. Lavrenčič & Domicelj nagi. Karel Meglic žitna trgovina, Dunajska oesta it. 32 Fr. Mally & dr. parna opekarna Resljeva oesta št. 2. Peter Matelič plakater in snašilec, Škofijske ulice štev. 14. Fr. Sax elektri tehniška obrt, Gradišče štev. 17. Fr. Ševčik puškar in trgovec s orožjem, Židovske ulice štev. 8. Josip Škerlj spedioijsko podjetje Kongresni trg Št 16. Jos. Škerlj prevos pohištva, Kongresni trg Štev. 16. Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo ŠL 19 Prešernove ulice št. i Stari trg št. 4. Učiteljico lscs takoj slnibe vzgofiteliice. Prijazne ponudbe na posto Radna, post« restante pod ,,št. 1885 učiteljica". 2776 Trgovski pomočnik isurj« n v vseh strokah trgovine me-šai egi blsga, se sprejme pri tvrdki Lud Smole v Sevnici na Štajerskem 2780 1 Dober se sprejme takoj pri P. Domiano-vićn v Ljubljeni. 2782-1 TrsousKl pomočnik fipeceri t, s lepo pisavo, porabljiv za pisirtc, se sprejme takoj pri g Ant. Jelencu, rastlinska destilacija V Logatcu. 2764-2 enega sa boljše in enega za mešano delo, sprejme takoj Ivan Sober f SkOfll LOsi. 2775-1 jiko ste flosp. 3. 1[. še v Reki, prosim« naznanile! Daš sorodnik 1. B EE 2773 Proda se enonadstropna nova s velikim vrtom, ▼ LJablJani nasproti oorkvo av. Patra Hiša je 26 let davka prosta. Izve se na Sv. Petra oesti it. Ul (trafika Podboj). 27 8-2 Oskrbnika n njigovodji sa industrijsko podjetje siruieno s majhno kmetijo, lite sanesljivs, domaČa tvrdke. Dotifinik mora biti vetf popolnoma slovenskega in nemškeg* jesika in dvostavnega knjigovodstvi, mora biti energičen in samostojen oskrbnik s odličnimi izpričevali. Ako .te njege va iena dobra kuharica, lahko prevzame gospodinjstvo — Plača po dogovoru. Kavcije je polotiti najmsaj 1000 kron. Sluiba se ta stalno odda po preteku trimesečne poskusne dob* proti večletni pogodbi Lastnoročno pisane ponudbe, o premljene s prepisi is priče v al, je vlo siti pod gmotna glatka14 na uprav „81ov. Naroda11. 1785-1 ki Trpali piči popolnoma zmožen železninske stroke, se eprelmu pri J. Erateelra v tale« 2756-2 Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, id 360 do 700 litro proda po nizki ceni 2718-2 FRAN CAsCIO Lep hlev za dva konja in ob 4., 6., 6., 7. in «. uri Ob nodolfak ta praarihUii ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6., 7., S. in 9. mi popoldne. Vsake soboto m srsds aov pi oprana Slike se dobivajo samo ti prve svetovne pariške tvornice Psthe Freres. Kinematograf Pathš Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". _U 1» prostor 50 h, Il7 prostor 30 h; I. prostor otroci 30 h, II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 h. — Vsak četrtek In soboto od 3. do 6. predstsve sa učence pO »nizani ceni: I- prostor 20 h, II. rostor 10 h. — Abonemental 1'stkl: razred 12 komadov za S K, II. razred 12 komsdov za 3 K. 2.78 dve šupi s podstrešjem za krmo, se odda takol. Več pove D. Rov&ek, fotograf v Kolodvorskih ulicah št 35. 2*14 10 usodna prilika! Za svojo tukajšnjo restavracijo ob železniški postiji, s katero je združeno tudi dovoljenje prodaje pijače fn Jedil ob vlakih, z zelo usodnim letnim premete m, iščem izurjenega gostilničarja ki bi bil obenem vešč tudi mesarske fibrti. Potrebna varščina 3—4000 K. Natančna pojasnila daje I. Stravs, Psdbrdo na Goriškem 2779 1 Kontoristinjii zmožna slovenske in nemike stenografije in strojepisja, 80 8pre|mo Ponudbe pod „8* B." na uprav. „Slov. Naroda". 2777—1 Dr \i Geiger ne ordinira jj đo 17. nugustn 1.1. ^msamsBasnBmmaBii*1 Koncesijonirana posredovalnici u službe „Opatijo" „Opatija" Ivana Kudrna Vila Starčević priporoča in namešča vse vrsto BIO-Skita ln tenskita slotb v hotelih, restavracijah vilah in privatnih hišah v Opatiji ta v okolici. 2543 o C. kr avstrijske n«*Jr nrto ■sm«n»Srwan»2k« Speletič & Reitižsnr Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani I se priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Delo soMno! 1296 is Cene primerne! Največja narodna KONFEKCIJA za dame, deklice, Dečke in novorojenčke Kristofič-Bučar v Ljubljani, Stari trg- št. 25* priporoča 3927—41 krene t" . h^T" Zj * teikl eeillp volal ia drago« modaon bUgo ša otročje najnovejša modna krila, koštasmo, dstns plasce, otrocjs oslsklcs, krstne Ike, vse vrstno perilo in druga oblatila. Najfinejše kleoaako. plsJeks, pariško ssod leploo te srsfi plstsnias — Mas Jfr X ■■isssaln, ovratnike, srsjos ln arafo perilo sa geopedo. S \ Vf" Zunsnjs naročil« ss Izvršuj«jo takoj In točno. S Cene radi msls rsžljs brss konkursnos. 151etnlv zdrav ln krepak mladenič k* je dovršil vse letnike meičanske v Krškem, ae teli Isndltt w Uiaiavnićarakl irroki ali v trfo- *lai sli v kaki drugi njegovi isobrssbi primerni stroki. 2774-1 Ponudbe na uprav. *S1 Naroda**. Sprejema savsrovsaja Uenjs po ssjfsssovistesjiflk pod tako sgossisU sofojl, ks Zlasti Js šivetje Is s vpUČUL 00 SLAV IJU" 12-05 ■ • v x nje nt no zavarovalna kan k a v Pragi. - • « • fondi: 44,437.08 0-01 K. laplečane e^ikedalae ln kapKaNjo 08,323^86 36 K Po ve)ikoeti droga vtsnjenann zavarovalnica nate državo Vrisano to v lantnoj kaalnoj UH fikoss UHvs Is ptssiWzlnt so najiasja '•lenti feuda sima je pokazala, ta vsako drogo opeko Kdhierjeva cementna strešna opeka z zarezo ▼ veliki laiefi |e Varstvena znamka.* Ljabljaml Bsvnotsm se dobi tudi nsvsdns 3van Jelačin na Glincah pri Cjubljani* mareie v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jela čin v 1653-28 Štev. 1191. Razglas. 27,9—2 V Kranja je popolni ti službo občinskega redarje s letno plačo 840 K, prostim stanovanjem in službeno uniformo. Prosilci, zmožni slovenskega in nemikega jezika naj vloie tuursdno lastnoročno pisane presoje, opremljene z dokazili dosedanjega službovanja do 5. avgusta 1909. Dosluženi orožniki in vojaki imajo ob enakih zmožnostih prednost jVtestno županstvo v pranju dne 22. julija 1909. 347—3) Slovenska tvrdka čevljev domaćega in tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v Ijublani se slavnemu občinstvu priporoča. po meri naročena deta se najsolidneje izvršujejo .*. .*. v lastni delavnici. .*. .*. /. Št. 385 pr. Razpis službe. 2770-2 Vsled sklepa občinskega sveta z dne 20. julija t. 1. sistemizuje se pri mestnem magistratu od 1 januarja 1910 sluiba stavbnega pristava s prejemki X cmovnega razreda msgistratnih uradnikov, to je B letno plačo 2200 K dejalnostoo doktado K 672 s pravioo do treh v pokojnino vŠtevnih triletnic po 200 K in dveh tudi v pokojnino vStevnih službenostarostoih doklad po 200 K. Za oddajo te službe se zahteva dokazilo z uspehom dovršenih popolnih tehničnih študij in pa za državno stavbno službo predpisana usposobljenost, oziroma dokazilo o uspešno prebitih teoretičnih in praktičnih državnih izpitih. Prosilci, ki reriektujejo na to službeno mesto, naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje najpozneje do 15. avgusta 1909. pri predsedstva mestnega magistrata Pomanjkljive sli zakssnele prošnje se ne bodo vpoštevsle. Jtfestni magistrat ljubljanski dne 22. julija 1909 Župan: I v tka Hribar 1. r. MOTORJ 1449 22 najboljšega sistems, telesne blagajne, stavb. petreMdlne, mline in stiskalnice sa gr#-sd|e In aad|e in vae druge ielesnlnn dobavlja po nsjnižjih oenah slovenska veletrgovina z želaznlno Jr. Stupica v UDMlonls Morije Terezije cesto 1. Mesečna sobo s hrano in vso preskrbo sli brez nje se edda Kje, pove upravniŠtvo „Slovenskoga Naroda4*. 2736-2 j J. Zamljen j j aavljaraki mjatar J I f UibM Knirunl trg itev. 13 l j sc priporoča a vsa v svojo stroko \ j 349 spadajoča dela. 31 v bi H. i rs- 3zdelsje prave gorske telovadske čevlje. I 368 31 Vsa parketska Sela prevzema | ter tati daje materijal Josip puh jjradaške ulice si Z& Ijnbljana. Cene I Solid-c Mt Bajec naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356 — 31 nahaja njegova vrtnarija na Karlovski cesti št. 2, cvetlični solon pa pod Trančo. Is4t*lov*n|s šopkov, ssnssv L t at. Okusno dslo ln ssssrns csns. Velika zaloga suhih vencev. Ha debelo ln drobno po niskih j oenah priporočam svojo bogato zaloteno trjouino z mionterOsklin hi vseh vrst kramarskim Masom bi pleteninami Devocionalije 854 31 in vse vrste blago ss koifu pota Ttinliko zoim knnl. glavnikov. finlon Skof ."• Uinesl Jesnlhar|ev asBlsialb .\ Iiiuli c i lis astllie A 6* Atelije „Ulktor" loto grafični umetni zavod = Jeethovenove ulice štev. 7. = 4g» «asj ' *7v* •Jv* . 4£* ^L. *7v* *vv" *7v' 2621 4 Modna trgrovana F. JUST-MASCHKE i«i»U priporoča po najnižji ceni z£t dame in otroke lodnja krila, predpasnike, pasove Zunanja naročila točno in vestno. ^fineist bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, Z. Podjetje betonskih stavb 4518 34 Bratje Sera vo lli & Pontello Slomškove ulice 19 £jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška'dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit ln vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk lz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnfssko izvedena. Csns najnižja. Jamstvo. ——-^— Zastopnik svodov patent „Thrui". —————— Postom Zabok In postajališče Zagorjanske železnice Kopališče stublec. Sezija od i. maja do 30. OKtobra Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za idravljenje protina.) revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. Soba od K 1'— naprej. Pojasnila in prospekte daje I* opoli** lat* uprta*ta kopali«** Nt u talca* nb Hriaikem. Poslu Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja zal interurbani telefon. 15(0—291 pozor kolesarji! IS Edino zostopstoo za Kranjsko 860—45 Puctioua kolesa PUCh-.SpeCiar K 150 i Ker prodajam brez potnikov, r_ k vsled tega blago veliko oeneje. Cliri6r dedičev marčno pivo f/jubljana Votfove ulice Itev. 12 v sodcih in st&denicah Iti t IadajateU !■ odgOToral araaaik B.at« P.ataalan.aak. Laatalaa ia tlak »Naraaa. Y6G