Posamezna številka 10 vinarjev.
siev. 135.
V LliiM, v soboto, 15. junija m.
LeiolL
ss Velja po pošti: =2
Za oelo leto naprej . K 26'— pol lota „ . „ 13--
ci
8-50
I!«
sa Četrt leta za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ za četrt leta „ za en meseo „
12— 6 — 2-
V opravi prefenan имвСпв K 1*70
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja:=
vsak dan, izvzemil nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
03- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 8. тев Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškeg a telefona št 188.
Današnja številka obsega 16 stran!.
Ne vsiljujte krizo!
Ob pretresljivi in nagli smrti pesnika A. Aškerca, ki so ga pokopali v sredo na ljubljanskem pokopališču, so se napisale od strani domačih liberalnih listov naravnost strašne besede, ki so nam pokazale, kam jadra en del slovenskega izobraženstva in nam odkrile, kako globoko se je zajedlo v kosti sovraštvo do krščanstva. Usmiljena roka, ki je gojila še iskrico upanja, da je na rajnega pesnika, predno je šel skozi vrata večnosti in si postavil v deželi smrtne sence svoje ležišče, utegnil pasti žarek božje milosti, je potisnila v Aškerčeve roke sv. križ. In dobil se je list »Dan«, glasilo vzgojiteljev slovenske mladime, list, v katerega pišejo nekateri odpadniki rimske katol. cerkve, ki se je zgražal nad tem dogodkom in zapisal brezbožne besede: »To je za nas poniževalno. Ne vsiljujte križa!«
Kakor da bi naprej videl razvoj krščanstva, jc že dejal sv. Pavel: »Beseda križa je tistim, ki se pogubljajo, neumnost, nam pa, ki se zveličujemo, je moč božja«. Ne vsiljujte križa! Kako strašne besede!
Poglejte našo zemljo! Eden najpri-srčnejših in najlepših prizorov, kar nam jih nudi slovenski svet, jc nedelja. Otroci, naši fantje in dekleta, naši očetje in naše matere, kako vam vse to veselo koraka z mašno knjižico v roki v vaško cerkev! Kako veselje in ljubezen do križa jim žari na obrazu. S kakšno sveto vnemo in devotnostjo vam stopajo te trume v hišo božjo, da si tam olajšajo svoje srce! Kako tesno jc zvezano življenje našega ljudstva s krščanskim križem. Slovenska mati položi svoje dete v zibelko in mu naredi križ in njeni otroci jo polože k smrtnemu počitku s križem v roki. Ko odhaja naša mladina na pot v daljni svet, ji naredi s solzami v očeh kmečka mati križ na njeno čelo in jo izroči božjemu varstvu. Gospodar postavlja križ na steno družinske sobe. Tam naj visi Zvcličar sveta, učitelj starih krščanskih resnic o ljubezni, o milosti, o odrešenju, tolaž-nik bolnikov, revežev, balzam zapuščenih src, varuh čistosti naših deklet in naših fantov. Kmet ga je postavil sredi polja, naj bi ga podpiral pri njegovem delu in blagoslovil njegov trud. Po naših hribih, po razpotjih, po cerkvah in kapelicah, po pokopališčih in po poljih ga je postavil narod slovenski, njemu je križ življenja luč, prvi in poslednji, za-
četek in konec njegovega življenja in njegovih upov!
Vsa slovenska kultura, ves naš napredek, izobrazba, poštenost, moč, živ-ljenska sila, naše gospodarstvo, vse se je razvilo v znamen ju krščanske misli.
In sedaj prihajajo mladi neizkušeni ljudje, ki ničesar ne vedo, ničesar ne znajo, ki niso niti svojih izpitov naredili, prihajajo doli iz Prage, prinašajo strup med naš narod in cinično vpijejo: Ne vsiljujte križa! Za svoje glasilo so si pa izbrali učiteljsko glasilo »Dan«, katerega lastniki so prisegli, da bodo mladino versko-nravno podučevali. To je ironija!
Odpadniki od katoliške cerkve so prišli podirat stebre slovenske kulture, ker nimajo sami ničesar, kar bi narodu dali. Nič drugega ni v njih besedah, kakor same pleve, ki so jih nabrali pri očetih Svobodne misli v Pragi. Še nikdar se ni pokazala Svobodna misel v taki praznoti, puhlosli in jalovosti, kakor se jc pokazala presajena na slovenska tla. Kaj pa je to Svobodna misel? Krščanske resnice so zavrgli, evangelije so pometali v prašne kote, Kristus jim je »modrec«, molitev jim je žlobudranje, krščanska vera jim je suša, zatajevanje je hinavsko, in plemeniti svečeniki cerkve so samo hinavci, ki so v cerkvi samo zaradi kruha! In vse tc klevete bruhajo brez najmanjših dokazov, ne da bi se o njihovi resničnosti količkaj prepričali. Veliki krščanski misleci, modrijani, znanstveniki, ki so celo življenje posvetili razglabljanju zmisla življenja, svetovnih ugank in ki so ponižno klonili svo jo glavo in svo j um pred Kristusom, o katerem pravi sv. pismo, da ni drugega fundamenta, na katerem bi se zidalo zveličanje človeštva, vsi ti možje so se motili, samo Lotrič, Zalar in Lah in druga kompanija, ki ni niti bogoslovnega abecednika predelala, sc nc moti.
Kaj pa boste ponudili slovenskemu ljudstvu v zameno križa?
Ilarnack in Ritsch, slovita protestant ovska bogoslovca, sta se pehala, da bi ustvarila nemškemu ljudstvu novo obliko krščanstva, da bi dala nemškemu narodu nov fundament krščanskega verstva, ker sta krščanske resnice zavrgla. In uspeh? Vsa protestan-tovska znanost priznava, da jc bilo njih delo prazno in njih trud Zaman. Liberalni protestantovski bogoslovni listi pišejo: Krščanstvo sc jc izkazalo v tej obliki, kakor jo mi zastopamo, za popolnoma nesposobno, da bi najmanjši vpliv napravilo na izobražence in naše ljudstvo, kakor ga je napravila stara oblika
krščanska. Kar mi učimo, nima nobene moči. Pregrešili smo se nad svojim ljudstvom, praznovanje nedelj smo spravili na nič, nimamo več ne oltarjev, ne molitve. (Dr. Rittelmcyer, profesor Baumgarten v Freies Christentum.)
Ali naj naše ljudstvo zajema svojo dušno hrano iz Svobodne misli, iz tistih plev, iz tiste brozge, ki se pretaka po kanalih češkega liusistva?
.Vse kaže, da vstajajo med nami epigoni Primoža Trubarja! Naše ljudstvo pošiljajo na božjo pot na atensko Akropolo in rimski Kapitol, pošiljajo ga v šolo k Brami in Budi, pretakajo solze nad podrtimi poganskimi templji, kličejo nazaj Svctovita, Peruna in želijo si nazaj časov atenskih vlačug! To, kar jc umorilo stare poganske narode in njihov kulturo, to naj bi bilo od sedaj naprej podlaga slovenske kulture! Blaznost!
Mi pa oznanujemo Kristusa, na križ razpetega, Judom res da v pohujšanje, slovenskim poganom pa neumnost, tistim pa, ki so poklicani, Kristusa, božjo moč in božjo modrost. Nc pozabimo v teh časih važne naloge katoliške apo-logetikc. Zdi sc nam, da se je ta stroka med Slovenci precej zanemarila. Ves napredek na političnem in gospodarskem polju nam nc more odtehtati škode, ki bi jo nam utegnili napraviti napadi na fundamcntalne resnice krščanstva,. Čc se jc enkrat omajala vera v katoliško resnico in ucepil mladini dvom nad bivanjem božjim, potem je bil naš trud zaman. Naj bo naša naloga v bodoče, da se vsa slovenska mladina temeljito poduči o katoliški apologctiki, ki tako krasno ovrže zmote in zablode, ki jih širijo svobodomiselci na naši zemlji.
Dolžnost vsake krščanske hiše, v kateri šc visi križ, pa je, da vrže tak list, ki krščanstvo blati, na smetišče!
25 letnici) Jomolliova".
Dne 5. julija, na praznik sv. Cirila inMetoda, se petindvaisetič povrne dan, ko je izšla prva številka prvega letnika »Domoljuba«. Ustanovitelj njegov, tedanji kapelan trnovski, sedaj prelat Andrej Kalan, mu jc kot prvi njegov urednik v prvem uvodnem članku dne 5. julija 1888 začrtal smer s temi le besedami: »V duhu Ciril-Metodovem hoče Slovence poučevati in kratkočasiti; sporočal bo vse važne dogodke od blizo in daleč, pojasnjeval gospodarske in obrt-nijske stvari, prinašal zanimive novice iz domačih in tujili krajev in bo danes
ali jutri tudi katero povedal za kratek čas. »Domoljub« bo ljubil trojni dom ter želel in delal na to, da ta trojni dom ljubimo vsi Slovenci: dom katoliški, dom slovenski, dom avstrijski. Tej ljubezni bo ostal zvest »Domoljub«, dokler bo izhajal in se bo trudil, da tej trojni ljubezni zvesto ostane tudi slovensko ljudstvo, ker le tako si človek pribori pravo časno in večno srečo.«
Četrtstoletja jc minilo in »Domoljub« sc lahko mirno in ponosno ozre na to pretečeno dobo v zavesti, da je ves čas zvest ostal svojemu prvotnemu programu, in v teku te petindvajsetletne dobe je slovensko ljudstvo vedno bolj spoznavalo, da je ta program edini, na čegar podlagi more postati srečno in zato se jc »Domoljuba« oklenilo tako prisrčno, tesno in iskreno kakor dosedaj še nobenega drugega slovenskega lista nc. Ne pretiravamo, če rečemo, da je »Domoljub« postal priznano glasilo vsega slovenskega ljudstva!
Dandanes se za vsako malenkost obhajajo desetletnice, dvajsetletnice itd. «Domoljub« pa igra v zgodovini našega ljudstva že tako važno vlogo, da je proslava njegove petindvajsetletnice popolnoma na mestn!
To svojo petindvajsetletnico namerava »Domoljub« takole proslaviti:
1.	Številka, ki izide prvi teden v juliju, izide kot slavnostna številka. Uredništvo in upravništvo bo storilo vse, da bo ta slavnostna številka »Doniol ju bova« nekaj posebnega in da bodo »Do-moljubovci« lahko zadovoljni. Več naprej nočemo izdati.
2.	Najlepša pa bi bila proslava »Do-moljubovc« petindvajsetletnice, ako bi se ob tej priliki armada, ki prisega na »Domoljubovo« zastavo, izdatno pomnožila! Pred vsem nam mora biti zmaga načel, ki jih oznanja »Domol jub«, pred očmi iti pri srcu! Ta načela pa morejo zmagati le, ako seznanimo z njimi prebivalec slednje slovenske koče! To pa se najložje zgodi, ako upcljemo »Domoljuba« pod vsako slovensko streho!
Zato pa, »Dornoljubovci«, na delo! Na. Vas, dosedanjih preizkušenih in zvestih bojevnikih pod »Domoljubovo« zast avo je ležeče, da se ta armada »Do-moljubovcev« pomnoži.
Ves mesec julij naj bo posvečen temu delu!
Vsak naročnik naj v teku niescca julija pridobi vsaj šc enega naročnika! Zlasti tam, kjer so vrste »Domoljubov-, cev« še zelo redke, pojdite z vsem ognjem na pridobivanje novih naročnikov. Posebno Vi člani naših organizacij, naših izobraževalnih društev in Marjinih
LISTEK.
Slavnostno popolna
Besede zložil A. M. S 1 o m š c k , za moški zbor uglasbil A. Foerstcr.
Petdeset let je preteklo, kar je zapustil blagi A. M. Slomšek to solzno dolino, kar se je težko ločil od svoje domovine, svoje rojstne grude, od svojega tako goreče ljubljenega naroda. Petdeset let je proč, kar nam je Slomšek v enem stavku označil, česa se ima dober Slovenec vztrajno, z neomajno zvestobo držati, da bo obstal srečen in zadovoljen kot posameznik in kot narod, »Vse za vero, dom, cesarja!« je geslo, katero nam jc Slomšek podal in ki nam je dandanes bolj kot kdaj prej resen opomin za našo bodočnost. Znano je, kako je vse svoje delovanje Slomšek uredil po tem geslu, kako mu ni bila nikdar dovelj povdarjena beseda vera, dom in cesar, v pismu ali govoru, vezani ali nevezani besedi. Posebno pregnantno in odu-ševljeno je izraženo to geslo v »Slavnostni popotnici«, katero nam je za jubilej Slomškov vzorno uglasbil naš A. Focrster ter
se v obliki, melodiki in ritmiki zelo srečno prilagodil besedilu, katero slove; »Oj z Bogom vsi prijatelji, vsi bratje, sestre, stariši! Na vojsko gremo vsi za vas, mogočni vojvod kliče nas. Slovenci zdravi in krepki, smo urni in pogumni vsi, imamo srce in še moč, mi zmagamo zares gredoč. Veselo hočemo zapet, v Boga zaupanje imet, pogumno bomo streljali, sovražniki pa bežali. Le naj ropoče in bobni, iz tisoč topov naj grmi, naj krogle križem švigajo, Slovenci ne pobegnejo. Pred nami pada vse okrog, za nas skrbi naš ljubi Bog, ne bode nas vlovila smrt, čeravno pekel bil odprt. Mladeniči, serčni bodimo! Bog Sabaot nas varval bo. Sovražnika požene strah pred nami kakor veter prah.« Jeklena odločnost, ki ima svoj vir v zvestobi in v zaupanju, govori i/, teh besedi, napisanih v polnem prepričanju. Kak čvrst ulis napravijo ti verzi tembolj še v
Foersterjevi kompoziciji, ki je mogočen odmev te srčnosti in tega navdušenja.
Brez dvoma imamo v naši skromni glasbeni literaturi malo takih in kar jih je, že obrabljenih kantat, katere bi bile tako jedrnate in enotne v kompoziciji in tako učinkujoče kot je ta »Slavnostna Popotnica«, osobito, čc jo prednaša točno številen moški zbor, ki se z vnemo posveti tej hvaležni nalogi. Želeti bi bilo, da si vsa naša pevska društva nabavijo to najnovejše delo A. Foersterja, ki priča o čilem stanju glasbotvornih sil skladatelja, ki jc nedavno dovršil 70 let.
Prav umestno jc založita naša »Slov. Straža^ to delo, katero naj bi se, kakor čujemo, prvič izvajalo na njenem letošnjem občnem zboru, vršečem se v znamenju jubileja Slomškovega. Pevci in zbori slovenski, posezite po tej skladbi, črpajte sami iz nje narodno silo, pojlc jo v spomin na nepozabnega Slomška in njegov zlati rek: »Vse za vero, dom, cesarja!« Naročila na partituro precej obsežne pesmi sprejema »Slov. Straža«. Cena 2 K. Potrebno pa jc, da sc naročniki takoj oglasijo in prično pridno vežbati, da bo skladba tem lepše izvajana, ko proslavimo jubilej Slomškov na jesen najlepše z njegovo besedo.
Moli.
V	bolniško dvorano jetičnih v mestni bolnišnici je padal večerni mrak kot siv pajčolan. Prihajal jc skozi zaprta okna. Bil pa je sočutnejši in milostljivejši kot pa medla dnevna svetloba, kajti zakril jc razpad, ki ga povzroča smrt, prikril obraze, udrte oči, težko borbo za življenju potrebni zrak.
V	dvorani sta stali dve vrsti postelj, oddaljenih po dva metra druga od druge. Po sredi pa jc peljal ozek hodnik. Bilo jc približno samo sedem trpečih, kajti bil je to prostor izgubljenih, brezupnih. Slab, okužen zrak sc jc širil krog in krog.
V	eni izmed postelj jc ležal bolnik, ki se je že tri dni boril s smrtjo. Odtcdaj jc sedela njegova mati pri njem; bila jc suha, tiha žena iz delavskega stanu. Iz njenega vedenja sc jc zrcalilo junaštvo in vdanost. Njena glava je bila pokrita z ruto; mogoče, da bi sc ne videlo njenega srčnega trpljenja. Sedela je vzravnana nepremično in držala roko svojega sina. Čutila jc, kako divja mrzlica po telesu bolnikovem; čutila jc strašni, zadnji, dolgi boj, ki ga je borila mlada moč s smrtjo — in jc trpela, kot bi bda sama na smrtni poste-
i lji. Boimk ш govorii uičesar več lc
družb, vi mladi in Čvrsti Orli, ve za vse dobro in plemenito navdušena dekleta, po konci in na neumorno delo! Naj ne mine noben dan v mesecu juliju, zlasti pa nobena nedelja, da ne bi vsake najmanjše prilike z vso svojo zagovornost-jo porabile v to, da skušate tega in onega pregovoriti, naj pristopi k armadi »Domoljubovcev«. .Vemo, da je meseca julija zlasti na kmetih čez glavo dela. Toda pri najtežjem delu jeziček ne počiva; pa se naj v tem mesecu postavi tudi med delom v plemenito službo agi-tiranja za »Domoljuba«! Kar se je med tednom pridobilo, naj se v nedeljo končno uredi!
Da Vam bo delo kolikor mogoče olajšano, zato hočemo
a)	vsakemu posameznemu dosedanjemu naročniku poleg njegove lastne številke pridejaii še eno slavnostno številko, s katero naj agitira med svojimi prijatelji in znanci in nc odneha prej, dokler ne pridobi vsaj še enega naročnika. Tudi za skupne odjemalce bo za agitacijo dovolj slavnostnih števili na razpolago.
b)	ceno listu znižati za vse tiste, ki na novo pristopijo! In sicer je cena »Domoljubu« za drugo polletje, to je od 1. julija do konca letošnjega leta
samo 1 krona.
To smo storili samo zato, da bo agitacija lažja in da se tisti, ki imajo dobro voljo, za. majhne krajcarje lahko prepričajo, kak list je »Domoljub«! Uverjeni smo, cla tako z novim letom za stalno stopijo med redne naročnike »Domoljuba« in da bodo v prihodnje radi plačevali tiste tri kronice za najcenejši in najobsežnejši slovenski tednik. Prepričani smo pa tudi, da naši dosedanji naročniki popolnoma umevajo ta naš korak in nam ne bodo zamerili, če bodo naročniki novinci za poskušnjo in samo za nekaj mesecev dobili list za nekaj vinarjev ceneje, kakor pa »Domo-ljubovi« stari gardisti. Saj se gre za pomnožitev naše armade in v ta namen ie mala izjema že dovoljena!
Prosimo pa tudi vse drage naše prijatelje in dosedanje vnete razširjevalce »Domoljuba«, zlasti našo požrtvovalno duhovščino, naše državne in deželne poslance, zaupnike S. L. S. in vse druge, katerim je povzdiga in moč naše stranke pri srcu, da v mesecu juliju po svojih najboljših močeh pomagajo pet-indvajsetletnico »Domoljuba« proslaviti s tem, da priporočajo naročanje »Domoljuba« in skušajo razširiti krog njegovih prijateljev!
Z Bogom za slovensko domovino!
Nedeljo v Londonu.
Da se more proučiti kulturni položaj kakega naroda, jc neobhodno potrebno, da se opazuje dotični narod pri delu, pri tvorjenju duševnih in materijalnih vrednosti. Da se pa izpopolni iz tega izpeljano razsodbo, je treba tudi, da se vidi narod pri njegovih razvedrilih.
Mnogi opazovalci trdijo o angleškem življenju, da je cvet Anglije že odevetel, da je že prekoračena kulminacijska točka njenega gospodarstva, kakor tudi njenega duševnega življenja. Gotovo, Anglija danes ni več sama, mogoče tudi ne več kot prvi veliki faktor v svetovnem prometu.
Po mojem mnenju pa to ni toliko ležeče na tem, da jc njeno gospodarstvo nazadovalo, kot pa na tem, da so sc druge dežele razvile do mogočnega cveta, da stopata v ospredje posebno Nemčija in Združene države Amerike. Velikanski razvoj teh dveh držav jc moral vendar popolnoma naravno izpodriniti Anglijo iz njenega monopolnega stališča; to izraža pa tudi njeno veliko internacionalno defenzivno politiko. O absolutnem nazadovanju angleškega gospodarstva se pa sploh ne more govorili. Koliko zdravja, kako mero notranje moči je bilo treba, da se je vzdržalo nad pol stoletja pod popolno prosto obrtjo gospodarsko monopolno stališče, celo stoletje izhajalo ob najintenzivnejšem industrijskem razvoju skoro brez vsakega socialnega zakonodajstva!
Da pa je mogel ostati angleški narod zbog tega zdrav, je ležeče na tem, da je razumel po storjenem delu primerno počivati. Nimamo namena govoriti o vsem načinu angleškega življenja, tudi ne o angleškem delavcu v njegovi hišici z vrtom, ne o razširjenem športnem življenju, tudi ne pretehtovati sporno vprašanje, če in v koliki meri je angleški delavni čas boljše razdeljen kot pa nemški. Nameravamo pa preživeti v mislih eno nedeljo v glavnem mestu angleškem.
Že ob 1. uri v soboto sc zapro skoro vse prodajalne in delavnice. S tem je uslužbencem omgočeno, da se peljejo že v soboto iz mesta na deželo in si iščejo razvedrila v velškem gorovju ali pa na morski obali. Promet v mestu je v soboto popoldne ,kakor tudi v nedeljo kot izumrl. Tam, kjer si še pred nekaj urami nisi upal varno prodreti skozi vrvenje avtomobilov, kočij, omnibusov itd., vidiš sedaj le še par ljudij, ki se vračajo domov, tupatam kakega raznašalca časopisov, ki izklicava zadnje važne dogodke. Gostilne v sredini mesta so skoro prazne; le v delavskih okrajih je več življenja, pa tudi tu se zapro vse gostilne točno ob 12. uri ponoči; po angleškem pojmovanju bi bilo nezaslišno, da bi se praznovalo po gostilnah do nedelje. Le v enem okraju Londona vlada v soboto popoludne najslikovitejše življenje, in tega naj bi ne zamudil nihče izmed posetnikov Londona. To je Whitechapel — mislim, pač največja židovska naselbina sveta. Po cestah vlada ves lišp in kras, ki ga ljubijo sinovi in hčere Izraela, posebno oni nižjih razredov. Tu se sliši hebrejske glasove, dialekt nemških Židov, se vidi sinagoge in celo poslopje židovskega gledišča, in mislil bi kdo, da se nahaja v orijentu. Toda tudi tu ugasne opolnoči vse življenje in praktično delovanje tega kupčijskega naroda se mora podvreči absolutnemu počitku dolgih 24 ur. Prične se nedelja.
Nikjer drugje se ne praznuje nedelja s tako strogim spoštovanjem kot na Angleškem. Resno-pusti duh kalvinizma je gotovo veliko pripomogel do tega. Med tem pa se nahajajo le tupatam še stroge navade, ki so nastale pod tem vplivom, ker nudijo fizičnim potrebam naroda v mnogem oziru veliko premalo. Angleška nedelja pa, kot je danes, dosega skoro ideal trezno mislečega človeka, in je ena največjih dobrot za tako veliko množico ljudij osmih milijonov na tako majhnem prostoru. To je bilo priznano tudi od najvišjih katoliških znanstvenikov Anglije. Po njegovem ostrem spoznanju socialnega gorja in občudovanja vrednem socialno-reformatoričnem sistemu tako dobro znani kardinal Manning smatra popolni nedelj-
ski počitek za eno prvih' sredstev It rešitvi socialnega vprašanja in spoznava njegovo vrednost na verskem, zdravstvenem in psihologičnem polju.
Zadnji faktor moremo ceniti, ako obiščemo v nedeljo zjutraj Aduet-šolo, ki je razširjena po celi deželi. O psihologično fino sestavljenem sistemu teh zavodov ne bom obravnaval. So to nedeljske šole za najrevnejše, postavljene na verstveni роф< lagi. V veliki dvorani se zbero vsi, ki io mogoče cel teden delali v rovih, niso slišali nikake prijazne besede, so bili popolnoma sami sebi prepuščeni. Tu se zbero k skupni molitvi, skupnemu petju nabožnih pesmi, k branju sestavkov iz zgodb, toda tudi, da jih poučujejo o mnogih vrašanjih praktičnega življenja možje iz prvih krogov, ki prostovoljno žrtvujejo za reveže nekaj ur. So največ taki ljudje, katerih usode tudi najboljše zakonodajstvo ne more izpreme-niti, ljudje, katerih obstanek in rešitev je mogoča le na verstveno-psihologični podlagi — in štejejo v Londonu mnogo liso-čev. Obiskal sem zborovanja, učenja napol različnih od nemških. Videl sem ; Aesthete«, ki so se obrnili vstran, da bi se izognili seganju v roke onih revnih ljudij, videl pa sem tudi zelo olikane, čustva polne ljudi jokati, ko so videli vzvišeno resnost in zadovoljnost onih ljudij petega razreda.
Toda verno življenje se nc goji samo med revnimi. Nečemo trditi, da je notranje življenje angleške cerkve posebno marljivo, pač pa lahko rečemo, da je Anglija najvernejša dežela zahodne kulture. In kdor se tu ne udeleži iz notranjega nagonu, stori to iz tradicije. Znano je, da je spe-cielno versko življenje med katoličani, tako angleškimi kot irskimi, posebno živahno. Kdor se hoče o tem prepričati, naj obišče eno izmed katoliških cerkev, ali pa \vestminstersko katedralo, ki bo čez nekaj let, po končanem dozidavanju ena najkras-nejših katedral novega časa.
Ko se bliža nedeljsko jutro koncu, ne pozabimo iti v Hyde-park. Naše delovanje je tam lahko prav različno. Velikanski travniki tvorijo tu — v osrčju Londona — učinkujoče nasprotstvo proti prašnim mestnim cestam, čudovite cvetlične gredice nam dajo pojm o angleški vrtnarski kulturi, veliki ribnik nas pa vabi k veslja-nju. Toda ne pojdimo tako globoko v park. Že takoj pri vhodu vidimo dvajset zborovanj pod milim nebom. Če stopimo k skupini, vidimo moža iz ljudstva — danes (Binkošti) seveda v cilindru — pojočega pobožne himne in dostojanstveno dirigira-jočega petje njegovih nabožnikov. To je ena izmed številnih nonkonformističnih sekt. Druga skupina ravnokar pritrjuje govorniku, ki imenuje socialne angleške zakone nevredno zmes, v ostalem pa rabi izraze, ki bi nam bili, prestavljeni, prav dobro znani. Ni nam treba spoznati značaja te množice šele po rdeči zastavi mednarodnosti, kot smo že posneli iz več ali manj ostro in prijetno donečega glasu, da se gre v tem dobro obiskanem zborovanju za protestno izjavo sufragetk proti obsodbi njihove voditeljice Pankhurst in njenih tovarišic.
Toda hiteti moramo, če hočemo videti krasno sliko, tipično posebnost Londona, veliko nedeljsko jutranjo promenado pri Hyde-park Corner. Ves boljši svet ima navado prirejati tu ob nedeljah nekako ob eni uri sestanke, da napravlja potem iz-prehode, se udeleži vožnje na korzu ali pa tudi jezdi. Kdor se zanima za modo, ta
najde tu posebno spomiadi svoj Eldorado. Toda vpošteva naj nasvet, da se omeji le na damsko modo, ker je moda gospodov lokrat vsled krojaške stavke izostala in bi bilo jako nespametno, če bi oblekel vzorec 1912, ker bi ga vsakdo smatral za so-djruga častne krojaške obrti.
Popoldne se peljemo na izlet v kraje, ki jih v tem smislu pozna samo Angleška. Na izbiro nam je, da se peljemo za znesek 50 vinarjev v Kewgardens, Richmond ali Hampton Court, Dasi imajo Kewgardens s svojimi prastarimi drevesi in s svojimi botaničnimi vrednostmi veliko privlačnost' za nas; vendar se odločimo danes za Hampton Court. In ne mi sami, ampak tisoči Londoncev imajo isti cilj. Prerivanje? Nikakor ne. Množica obširnih livad, ločenih po čudovitih cvetličnih gredah ali cvetličnem grmovju ali pa po prastarih veličastnih velikanih drevja dajo prostora v izobilici. Tu vidimo večje in manjše družine vsakega stanu, ki so se utaborile na zeleni livadi in kuhajo svoj čaj, ali pa mlade deklice, ki so cel teden delale in se sedaj razveseljujejo z raznovrstnimi angleškimi igrami z žogo. Akoravno smo se namenili dan preživeti na prostem, se vendar ne moremo odreči, da bi ne obiskali zbirke slik starega gradu, kjer vidimo mnogo dobrih umotvorov van Dyckovih in Rubensovih. Nato pa na berg tu zelo široke Themse, ki je posejana s čolniči in ladjicami. Tu nudi veslanje res velik užitek. Po cele ure se vozi ob bregovih Themse in njenih idiličnih stranskih prekopih. Ob veliki vročini nas varujejo visoka drevesa pred solncem. Ležeč v njih senci, se da čudovito počivati in sanjariti. Popoldanski čaj si lahko pripravi vsakdo sam kar v čolnu ali pa se obišče mal otoček v Themsi, kjer se nas v vrtovih željno pričakuje s čajem.
Tako popoldan hitro mine. Stotine avtomobilov in električnih voz prepelje izletnike v domovje — pokrepčane za novo delo. Jaz pa ne bom nikdar več verjel Bernhard Shawu in mnogim Nemcem, da angleški narod ni več zdrav; — narod, ki se zna tako zdravo razvedriti, naj bo bolan ! ?
TržiSKe novice.
t Slavnost jutrišnjega dne obeta po-postati v resnici slavnosten dan za ves Tržič. Vse se je poskrbelo, da bodo gostje ohranili prijeten spomin na ta dan bivanja med nami. Vozil bo tudi poseben vlak ta dan, ki bo odhajal iz Tržiča ob 9. uri 50 minut zvečer in bo v Kranju imel zvezo z dvema nočnima vlakoma. Ustavil se bo tudi v Dupljah in v Naklem. Iz Ljubljane pridejo tri društva z zastavo. Vsem gostom kličemo: Dobro došli, iskreno pozdravljeni v naši sredi 1
t Smrtno ponesrečil je čevljar Jožef Šter, rodom iz Dupelj. Zadnjo nedeljo je hodil po strmem travniku nad hišo gosp. Jožefa Klofutarja, pri tem mu je spodrsnilo, padel je na betonirano škarpo in se tako
Бoškodoval, da je takoj izgubil zavest, 'rugi dan nato je umrl. Bil je še tisto nedeljo na Brezjah pri Mariji Pomagaj, kjer je prejel svete zakramente. Pač velika sreča v nesreči.
t Utonil je pri Besnici Rajniund Pogačnik, star 37 let, rojen v Tržiču. Bil ja udan alkoholu in je najbrže iz samomorilnega namena vsled bede skočil v vodo. V Tržiču zapušča ženo in dva otroka.
sempatam je odprl velike, modre otroške oči, pogledal tiho postavo matere in njegov pogled je izražal: Hvala Bogu, mati, da si še tu, mamica! Ne hodi od mene! Kajti najhujše na zemlji je umreti zapuščen, pogrešati pri tem ljubeče oko, ki bi čuvalo nad njim, zvesto roko, ki bi ga držala.
Nasproti umirajočemu je ležal neki drug mlad človek, tudi v zadnjih močeh, toda trpeti mu je bilo mogoče še par težkih tednov.
Duh njegovega življenja je še vzpla-polal sempatam in njegovi spomini so še bdeli. Ležal je popolnoma tiho in molčeče z na prsih sklenjenimi rokami in je gledal k umirajočemu soirugu, ne, ne k umirajočemu, gledal je k materi, ki jc tam sedela. Tiho, vzravnana, polna velike, močne vdanosti in vendar polna bolesti, ljubezni in sočutja, popolnoma vdana otroku, ki sc je s težkim bojem bližal smrti.
Kaj je bil tej čakajoči, molčeči ženi sedaj ves ostali svet? Pogreznjen, uničen! Bila je mati in bila popolna. Šla je s svojim otrokom korak za korakom po strmi poti navzdol. Njena duša je spremljala drugo dušo k zadnjim, temnim vratom in trepetala je pred trenutkom, ko bo ostala sama v ledeno mrzlem, tujem svetu, svetu brez ljubezni. Vroče je plamenela njena ljube-"n, njena zvestoba, njena materinska bol.
Grenko hrepeneče je počivalo cko na smrt bolnega tujca na postavi matere. Bil je priseljenec. Že nekaj mesecev je delal v mestu, ko se mu je vlila kri in je bil od rešilne postaje prepeljan tu sem.
V Avstriji je bil doma — ne, ne doma: ko jc bil rojen, je umrla nietfova mati, siccr
pa ni imel nikogar. Prerivali so ga po tujih hišah, dokler ni postal velik. Jedel je, kar je ostalo drugim, nosil, kar so mu drugi hoteli dati — dokler se ni, že kot otrok pričel boriti za trdi kruh. Nihče ga ni dal v pouk, toda raznašal je lahko časopise, prodajal užigalice, nalepljal lepake in pozneje, ko je postal krepkejši, je vlačil žitne \reče ob bregu Donave. Ostal je med ljudmi kot tuj, plah ptič. Dobil ni nikakega prijatelja, nobene deklice tli ljubil. Spremljala ga je vedno bolest, da nima matere. Dokler je bil zmožen misliti, je vedno sanjal o tem, kako nepopisno krasno mora liti — imeti mater. In naj bi bila uboga, bolna in slaba, in naj bi moral zanjo delati od jutra do večera: ona bi ga vendar ljubeznivo gledala, bi ga poljubila, božala; imela bi mogoče toplo izbico in zanj dobro, mehko posteljo. Vsega tega ni poznal nikdar. O, kako je umirajočega tamkaj zavidal! Sedaj, ko je ležal tu tiho, ko je neprestni boj za živež ponehal, se je zavedel svojega življenja, ki ga je preživel dotlej v nekaki omotici. Življenje na prašnih, vročih cestah, ubijanje na polju, skrivanje po skednjih, prenočevanje po železniških vozovih za živino, stradanje in pomanjkanje, zmrzovanje in prerivanje, vse surove govorice in psovke; vse se mu je vrnilo v spomin.
Misliti bi bilo, da je žarek njegovega hrepenečega očesa predrl sivi, težki mrak, ki se jc med tem že izpremenil v noč, in se dotaknil srca žene, ki je tam sedela in čuvala ob zadnii borbi svojega sina. Toda žena je pač videla samo svojega, sinu.
V noči, ko so rumene, blede svetilke širile po dvorani svojo trepetajočo sve.tle-
bo, je bila postava matere videti nenaravno velika. Nepremično je sedela tam, medtem ko jc postajalo dihanje njenega otroka glasno in hropeče — neznosno hro-peče, kajti težki konec je bil že prav blizu. Usmiljena sestra je pričela z lahnim giasom moliti. Tudi mladi tujec je molil. Toda obenem ga je obšla grozna bojazen. ... Sedaj bo takoj vsega konec! Mrtveca bodo odnesli in poleg nosilnice bo odšla tudi jokajoča mati — in izginila zanj za vedno. O, njegovo oko, njegovo srce, njegova duša pa se je prižcla na njo, kot zadnje — zadnje upanje!
Da, tako je prišlo: naenkrat je hropeče dihanje prenehalo. Mati sc je z vzdihom zgrudila poleg postelje — in kjer je bilo prej stokanje, tam je vladala liha, mirna tišina — svečana, sapo jemajoča.
Takoj nato pa so se pričele priprave. Usmiljene sestre so zavile mrtveca v bel prt in ga odnesle iz dvorane. Mati je ostala še nekaj časa nepremično, nato je vstala in šla opotekajoč se proti izhodu. Tu ji je zadonel na uho klic:
»Mati, mati!«
Obstala je trepetajoča in šlo je po njenem telesu kot strela in jo zgrabilo kot tuja, velika moč. Ni li bil to vzklik njenega lastnega mrtvega otroka? Ravno tako ji je udarjalo na srce. Obrnila se je in zagledala tujega bolnika, sedečega v postelji. Razprostiral je proti njej roke Kot malo dete:
»Mati, mati!« je zaklical še enkrat — hrepeneče, nežno z mehkim, domotožnim glasom.
Ni se mogla ubraniti klicu. Šla je k tujcu in se sklonila k njemu.
»Ubogi otrok, kajneda, imel bi rad svojo mater pri sebi?«
»Nimam matere .,. Nikdar je nisem poznal, pa bi jo videl tako rad ... o tako rad!«
Vzdihujoče, srce presunljivo so prihajale te besede iz umirajočega telesa, ki je ležalo tu v zadnjih vzdihih.
Žena je hipoma razumela, kaj se tu godi. Kot velik ogenj je presunilo njeno srce. Biti mati, se pravi biti mati vsem, Razprostrla je roke, objela tujca in pritisnila jokajočega na srce, ga poljubovala, božala in ga tolažila. Nevede je storila eno največjih dobrih del človeštva.
»Ostani pri meni, mamica! Ostani pri meni!« je prosil umirajoč glas.
Ostala je, in njena ljubezen do tujega otroka je postala tako velika, kot je bila ljubezen do njenega lastnega deteta.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Po neprespani, šumni in nemirni noči se je naenkrat solnce prikazalo na obzorju, kot se vedno naenkrat prikazuje pod ravnikom, in naredil se je svetel dan. Na travi ni bilo niti kapljice rose, na nebu nobenega oblačkn. Stanko je zapovedal strelcem, naj skličeio ljudi in imel jc k njim kratek nagovor.
K (Moškim volitvam v mestu Celje.
Celje, 14. junija 1912.
Dne 10., 11. in 12. junija so se vršile v mestu Celju občinske volitve. V ponedeljek, 10. junija, so bile volitve v III, razredu. Trajale so od 9. ure dopoldne clo prilično 5. ure popoldne. Oddani so bili največ 404 glasovi. Izvoljeni so za odbornike dr. Henrik pl. Jabornegg, Janez Korošec, Kari Mortl, Anton Neubrunner, Maks Rauscher, Kari Tcppej, Avgust dc Toma in dr. Fritz Zangger, za namestnike pa Bogomir Gradi, Friderik Hoppe, Franc Vollgruber in pek Janez Autlej. — Pri volitvi v tem razredu je zanimivo, da je ofi-cielni kandidat za namestnika pek J .žet Kirbiš propadel in bil namesto njega izvoljen Autlej. Kirbiš je dobil komaj 62 glasov. Med odborniki pa jc dobil najmanj glasov dr. Fritz Zangger.
V	torek, 11. junija, je volil II. razred. Izmed 65 volivcev jih je došlo na 'volišče 24. Izvoljeni so bili soglasno nemškonacio-nalni kandidatje: Rudolf Costa-Chun (34), Franc Karbenc (34), Daniel Rakusch (34), Fritz Rasch (34), Jožef Rebenšek (34), Gustav Stiger (34), Leopold Wambrechtsam-mer (34) in Robert Zangger (33). Namestniki so: Franc Zeder. Janez Mastnak, Lu-kež Pulem in Franc Ranzinger.
V	sredo, 12. junija, so sc vršile volitve v I. razred. Od 210 volivcev se jih je volitve udeležilo 123. Ivoljeni so: Bruno Bauer (122 glasov), Fr. Donner (122), Oto Eichlcr (123), dr. Jesenko (122), Otmar Praschak (113), Klemen Proft (118), Viljem Rakusch (119); namestniki so: dr. Kle-mentschitsch (122). Oto Paul (120), Ferdinand Porsche (110), dr. Skobernc (115 glasov).
Kakor znano, se Slovenci volitev letos še niso udeležili. Na razkritja naše stranke o pravem povodu liberalne parole, da se Slovenci ne udeleže volitve, so liberalci odgovorili z zabavljanjem po svojih časopisih in s sumničenjem dr. Benkoviča. Naj liberalci raje povedo, čemu so se sploh nekaj časa pripravljali na volitve, ako res že izprva niso imeli namena, udeležiti se jih. Ne bomo se prerekali s temi klaver-nimi junaki, katerih notranjost dobro poznamo; konštatiramo le, da zastopnik slovenskih trgov, dr. Alojzij Kukovec, ni s prstom genil ali ust odprl za preosnovo občinskega voiivnega reda avtonomnih mest. Ob priliki preosnove občinskega voiivnega reda za mesto Gradec bo dovolj prilike za to in moramo pravočasno prijaviti svoje zahteve. Liberalni poslanec je molčal, da ne razdraži svojih zaveznikov; naši poslanci kmečkih občin pa so vložili pred sklicanjem deželnega zbora interpelacijo na celokupno ministrstvo, katero tudi priobčujemo, da jo pokličemo našim liberalcem v spomin, kateri so naše poslance napadli, da tudi oni v tem oziru nič storili niso. Obenem so naši poslanci v deželnem zboru tudi sprožili predlog za izpremembo voiivnega reda. Nedolžni liberalni poslanec pa bo čakal, da mu njegovi nemški zavezniki to milostno sami ponudijo! Liberalna parola je sedaj: lepo v miru pustiti Nemce in štajercijance, ker brez teh glasov narodna stranka pri novih volitvah v deželni zbor ne doseže niti toliko glasov, da bi se mogla vsaj z moralnim uspehom ponašati. Saj dobro poznamo liberalne bolečine. Leta 1911. smo videli v objemu dvojico dr. Kukovec—baron Moscon, leta 1912. gresta roko v roki dr. Božič in dr. Ambrožič, prihodnje leto pa
bomo imeli prizor zveze Linhart-—Kukovec.
Da, zares daleč smo prijadrali v Celju pod liberalno zastavo. Poglejmo si uspehe prejšnjih let, ko so vodili narodno politiko v Celju trezni možje, njim na čelu pokojni dr. Ivan Dečko, in videli bomo, kam pripelje smotreno delo in kam brezplodna hujskarija. Liberalci imajo dosti časa huj-skati zunaj Celja na svojih shodih proti svojim rodnim bratom in proti Slovenski kmečki zvezi. Da bi se pa posvetili osvojitvi Celja, zato jim seveda časa ne preostaja, In potem še njih nesramnost, s katero predbacivajo v svoji brezdelnosti našim poslancem, da sc za stvari, za katere bi se v prvi vrsti moral brigati njih poslanec, niso zmenili. Pokličemo jim tukaj v spomin interpelacijo, katero so stavili poslanci dr, Ivan Benkovič in tovariši na ekscelenco ministrskega predsednika glede reforme občinskega volilnega reda za avtonomna mesta na Štajerskem: »Avtonomna mesta. Štajerske volijo v' svoje občinske zastope na podlagi zelo nazadnjaškega volilnega reda. Glavne pomanjkljivosti tega volilnega reda so: 1. Javnost glasovanja (ustmena volitev), kakor v Celju in Ptuju. 2. Prednosti uradništva pred drugimi davkoplačevalci. 3. Ni nika-kega splošnega volilnega razreda, v katerem bi bil vsakdo, ki uživa državljanske pravice, volilno upravičen. 4. Vpeljana ni proporčna volilna pravica po analogiji občinskega volilnega reda za mesto Ljubljano, ki daje manjšinam zelo potrebno možnost kontrole. — Iz vseh teh vzrokov interpe-"Sirajo podpisani eksc, ministrskega predsednika: »Je-li visoka c, kr. vlada pri volji, da predloži štajerskemu deželnemu zboru kot kompetentnemu zakonodajnemu čini-telju vladno predlogo, s katero bi se uvedla temeljita reforma občinskega volilnega reda za štajerska avtonomna mesta, kakor: Celje, Ptuj, Maribor itd. na podlagi principov tajne in proporčne volitve, s pridat-kom splošnega volilnega razreda in z iz-enačbo uradništva z drugimi davkoplačevalci.« Tudi ta dogodek zopet kaže, kako sodijo liberalci vse ljudi po lastnem kopitu.
Tri leta bodo zopet gospodarili nemoteno celjski magistratovski klikovci po svojih manirah z denarjem celjskih davkoplačevalcev. Njih gospodarstvo, katerega smo že večkrat bičali tudi mi v našem listu, nas ne sme pustiti v brezdelju. Pričeti bomo morali v Celju Slovenci z smotrenim delom za njega osvojitev. Ako polagoma pade Celje v slovenske roke, je s tem zadan spodnještajerski nemškutariji smrtni udarec!	. . . ut.
Tedenski pregled.
V državnem zboru je namestnik ministrskega predsednika baron Heinold pod vtisom dogodkov v ogrskem parlamentu izjavil, da mora sedaj tudi avstrijska zbornica v najkrajšem času rešiti bramb-no preosnovo, kakor jo je sprejela ogrska zbornica. Ker državnozborske stranke same vedo, da je ta stvar res nujna in neobhodno potrebna, so se domalega vse izjavile, da so voljne glasovati za brambno reformo. Večina za to stvar znaša nad tri četrtine poslancev. Delo pa za enkrat ovira rusinska obstrukcija. — Na hrvaškega kraljevega komisarja Čuvaja je bil minolo soboto krog ene ure popoldne v Zagrebu izvršen atentat. Ko se je Čuvaj v avtomobilu vračal z neke slavnosti, je streljal nanj iz revolverja vseučiliščnik Luka Jukić, doma iz Svilaja v Bosni. Zadel pa ni Čuvaja, marveč njemu nasproti sedečega banskega svetnika Hervoiča, ki sc je smrtno zadet zgrudil vznak. Ranjenčevo stanje jc brezupno. Jukič je po atentatu zbežal in streljal na svoje zasledovalec, pri čemur jc bil do smrti zadet en policaj, cn detektiv pa precej ranjen. Jukiča so končno vjeli
in ga vrgli v ječo. Uvedli so takoj silno preiskavo radi mogočih sokrivcev in zaprli v Zagrebu in drugih mestih - nad slo dijakov srednjih in visokih sol in drugih oseb. Govori sr o obširni zaroti, ki da je bila naperjena proti Čuvaju in drugim zatiralcem hrvaškega naroda, a to so najbrže lc pobožne želje sovražnikov Hrvatov, ki bi radi proti njim uprizorili velik veleizdpjniški proces. — Glasni odbor hrvaške Stranke prava jc imel 12. t. m. v Sarajevu svoje drugo zborovanje. Navzoči so bili zastopniki vseh hr\aških pokrajin. Na zborovanm sc je izvršila že dolgo pripravljena spojitev obeh hrvaških strank v Bosni, kar jc velikega pomena za hrvaško stvar. — V Belgiji jc zopet nastopil popoln mir in red. h. svobodomiselno-socialno-demokraške revolucije ni bilo nič. — Črnogorski kralj se je minolo nedeljo nahajal na obisku pri našem vladarju na Dunaju. Ob tej priliki je cesar Fra nc Jožef podelil črnogorski kraljici, prestolonasledniku Danilu, princu Mirku in zunanjemu ministru Grcgoroviču razne visoke rede. — V Mladi Boleslavi na Češkem jc bila pri nadomestni ožji volitvi za deželni zbor izvoljena pisateljica Kunc-ticka. Najbrže pa ji namestništvo ne bo dalo de-želnozborskega certifikata, nakar sc bo Kuneticka obrnila na državno sodišče, ki bo končno veljavno razsodilo, ali je po sedanji postavi sploh dopustna izvolitev ženske za poslanca. — V NVollersdorfu pri Dun. Novem mestu je 9. t. m. ponoči zopet eksplodiralo 1000 kg smodnika, ki sc jc nahajal v tehtElnici. Govorilo se je, da so te eksplozije bile delo zločinske roke, a kasneje se je javljalo, da so to bile zgolj nesreče. Tudi iz Zemuna se je poročalo o napadu na tamošnjo vojno smodnišnico, a je vojna straža napadalce pravočasno pregnala. — Anton Aškcrc, slovenski pesnik in mestni arhivar ljubljanski, je 10. t. m. ob pol dveh ponoči umrl v ljubljanski bolnišnici. Pokopali so ga 12. t. m. z velikimi slovesnostmi v rakev Slov. pisateljskega društva pri Sv. Krištofu v Ljubljani. — Zakon o podrža-vljenju ljubljanske policije je sankcioniran; občina bo plačevala državi 80.000 kron na leto. Podržavljenje se izvede z novim letom. — Ljubljansko strelišče slavi ta mescc 350 letnico svojega obstanka. — Med Berolinom in Dunajem se jc minolo nedeljo vršil aviatični polet. Kot edini od tekmovalcev jc točno dospel na mesto na dunajskem letališču aviatik Hirth, ki je dobil vsega skupaj 56.000 mark nagrad. Ostali tekmovalci so dobili od 16.000 do 2000 mark. — Na Francoskem je pa zahtevala aviatika zopet novih žrtev; v Reimsu je ponesrečil aviatik Dubreuil z enim potnikom, v Parizu pa Kimerling in njegov spremljevalec. — Francozi so imeli zopet nesrečo v svoji vojni mornarici; pri vajah je križarka »St. Louis« zadela na podmorski čoln, ki se je nato potopil z vso posadko 25 mož.
Godovi prihodnjega tednA.
16.	nedelja, 3. pobink. Franc R.
17.	ponedeljek. Adolf, Lavra.
18.	torek. Feliks in Fort.
19.	sreda. Julijana F., d.
20.	četrtek. Silverij, pap.
21.	petek. Alojzij, spozn.
22.	sobota. Ahacij, Pavlin.
Letošnjo veliko mednarodno ovtomobilno tekmo.
Jutri, v nedeljo, ob 5. uri zjutraj, sc prične na Dunaju osem dni trajajoča avtomobilna tekma, katera je vsled velike udeležbe tekmovalcev (100) in 2i00 kilometrov dolge proge vzbudila velikansko zanimanje športnih krogov. Prvi dan pelje proga čezSemering, Bruck, Turški prelaz, Spital ob Dravi in je tekmovalna. črta tega dneva 410 km dolga (približna daljava Ljubljana—Dunaj). Prvi dan prenočujejo v Špitalu, drugi dan v Tridentu, tretji dan v Toblachu, četrti dan v Trstu in dospejo v p e t e k, 21. t. m., čez Trst—Koper—Piran—Bu-je — Visinada — Kanfanar — Rovinj — Dignano — Pulj St. Vincenti — Pazili — Učka — Matu! je — Trnovo — Slovensko Bistrico — Št. Peter — Postojno v Ljubljano, kjer tudi prenočujejo. Kranjski avlomo-bilni klub, ki ima celoten program glede stanovanj, garaže in cestnih predpisov že izdelan, je imel minuli teden sejo, katere so se udeležili tudi odposlan-
ci dunajske športne, komisije, in sicer veleindustrijec T. Dreher, ii. Spanner in generalni tajnik ,K. Fassbander. Določilo sc je, da vozijo tekmovalci v naše mesto po sledečih ulicah: T r ž a š k a cesta, Rimska cesta, Valva, z o r j e v trg, Vegova ulica, Kongresni trg mimo Zvezde čez Šelenburgovo ulico, D u ч n a j s k o cesto, Marije Terezij je cesto v skupno garažo, katera se nahaja na nekdanjem dirkališču v Tivoli. To se postavijo vsi avtomobili po startnih številkah in ima športna komisija, obstoječa iz gg. dr. Kari baron Borna, Viljem Tonniesa, inž. R. Hillc in Demeter Majdiča vodstvo avto-mobilnega parka. Kot, prvi bode vozil pokrovitelj alpske tekme Nj. ces. visokost nadvojvoda Leopold Salvator s predsednikom mejnim grofom Pallavi-. cinijem. Predsedstvo Kranjskega avto* mobilnega kluba, obstoječe iz gg.: Frid. baron Borna, Leop. baron Lichterberga, in veleindustrijca V. Majdiča bode na posebno določenem prostoru oficielno sprejemalo člane cesarske hiše. Na dirkališču bode za ta dan inštalirana telefonska postaja tukajšnjega poštnega; urada. V hotelu »Union« bode ložiral v apartement salonih Nj. ces. visokost, nadvojvoda Karol Franc Jožef (bodoči prestolonaslednik) in nadvojvoda Leopold Salvator v spremstvu princa Lob-kowitza. V hotelu »Slon« bode ložiral Njega kraljeva visokost princ Elija Parmski s soprogo nadvojvodinjo Marijo Ano (hčerko nadvojvode Friderika), nadvojvoda Jožef Ferdinand bode stanoval pri g. Leopoldu baronu Liech-tenbergu. Predsedstvo c. kr. avtomobil-, nega kluba mejni grof Pallavicini, podpolkovnik Wolf itd. bodo stanovali v hotelu »Union«, medtem ko bode vodstvo tekme princ Solms, princ С.гоу, baron Ekonomo, ritmojster pl. Umlaui stanovalo radi bližine poštnega urada v hotelu »Slon«.
Vsled naporne vožnje se ne bodo vršile nikake slavnosti in priredi Kranjski avtomobilni klub na čast visokim gostom lc družabni večer v veliki dvorani hotela »Union«, pri katerem bode svirala tukajšnja vojaška godba. Vstop k temu sestanku bodo imeli lc vabljeni, ker bodo v veliki dvorani postavljene mize za udeležence tekme ln je torej prostor omejen. Dvorana bode tej prireditvi primerno dekorirana in bode skrbel za okusno opremljenje ces. svetnik I. Mathian.
Drugi dan, v soboto, ob 7. uri zjuj traj, odhajajo tekmovalci po gorenjski cesti čez Kranj, Tržič, Ljubelj v Gradec.	. ,.. .
"V*
-r^r-
Koko so pričeli letati po zraku ?
Z Wilburjem Wrightom, ki je umrl na legarju, je preminul mož, ki. jc s svojim delom veliko pripomogel za razvoj kulture. Mož, ki je prvi poletel v zrak, ta kralj zmagalec nad zemljo, je bil obenem pravi tip iznajditelja. Bil je trezen, kritičen, tih, nesprejemljiv za zunanje časti in slavo, ki jo jc delil s svojim bratom Orville, bi temu prav rad popolnoma vse odstopil. Wilbur Wright je pripovedoval, kako je na peščenih hribih v Kilty l-Iavvku, kjer je vršil s svojim bratom leta dolge poizkuse, imel edine posetnike lastavice in
Rekel jim je, da se je že nemogoče vrniti k reki, saj vendar vedo, da jih deli od nje pet dni in pet noči. Zato pa ni-kclo nc ve, če ni vode na nasprotni strani. Morda najdejo že nedaleč kakšen studenec, kakšen potok ali kakšno lužo. Res, da ni videti drevja, toda to se večkrat zgodi, da na odprtih ravninah, kjer veter raznaša semenje, tudi poleg vode ne raste drevje. Včeraj so videli nekaj velikih antilop in nekaj nojev bežati proti vzhodu, kar je znamenje, da mora tam biti napajališče in vsled tega, kdor ni norec in ima v prsih srce leva ali bivola, ne pa zajca, pojde raje naprej, četudi v žeji in muki, kakor pa. da bi ležal tu in čakal na jastrebe in hijene. S temi besedami jc pokazal na jastrebe, ki so že pričeli delati nad karavano zlovražne kroge. Po teh besedah so se Vahimi, katerim je Kali velel vstati, dvignili skoraj vsi, kajti navajeni strašne kraljeve oblasti se niso upali ustavljati. Toda veliko izmed Samburov, katerih kralj Fa.ru jc ostal nad jezerom, se ni hotelo dvigniti in govorili so med sabo: »Kaj pojdemo smrti nasproti, ako sama prihaja k nam.« Tako je odrinila karavana dalje zmanjšana skoraj na polovico in odrinila je takoj v težavah. Ljudje že štiriindvajset ur niso imeli v ustih kapljice niti vode, niti kakšne druge tekočine. Celo v hladnejših krajih bi bilo to pri delu skoraj neznosna muka, kaj pa šele v razgreti afrikanski peči, kjer celo kdor obilno pije vodo, se spet tako hitro izpoti, da zamore skorai v istem tre^
notku z rokama pot otreti s kože. Lahko je bilo prevideti, da bo veliko ljudi padlo med potjo izčrpanja ali od solnč-nega pika. Stanko je varoval Nelko kolikor jc mogel pred solncem in ji ni dovolil niti za trenotek, da bi se prikazala izpod baldahina, čegar streho je pokril s kosom belega perkala, da bi bila močnejša. Z ostankom vode, ki jo je še imel v gurnovi posodici, ji jc naredil močnega čaja in ji ga ponudil hladnega in brez sladkorja, kajti slaščice povečajo žejo. Deklica ga jc prosila. s solzami, naj pije tudi on, torej je pristavil k ustom posodico, kjer je ostalo komaj še nekaj kapljic vode in jc delal z grlom, kakor da pije. V trenotku, ko je začutil vlago na ustnicah, se mu je zazdelo, da ima ogenj v prsih in v želodcu in da ako ne pogasi tega ognja, mora pasti mrtev. Pred očmi so mu začele švigati rdeče lise, v čeljustih jc pa začutil silno bolečino, kakor da bi mu kdo zabijal v nje tisoče igel. Roka sc mu je tako tresla, da malo cla ni razlil teh zadnjih kapljic. Toda samo dve ali tri je z jezikom potegnil v usta: ostanek jc shranil za Nelko.
Spet je pretekel dan mulce in težav, po katerem je prišla k sreči nekoliko hladnejša noč. Toda drugega jutra zjutraj je vročina nastala strašna. Niti sapice vetra ni bilo občutiti. Solnce jc kot hudi duh uničeval z živim ognjem izsušeno zemljo. Robovi obzorja so bili razbeljeni. Kakor daleč je seglo oko, ni bilo videti euforbije. Nič — samo sežgana prazna ravnina, pokrita s kopicami
počrnele trave in resja. Od časa do časa so se razlegli v daljavi lahni gromi, toda vzpričo jasnega neba niso naznanjali viharja, ampak sušo.
O poldne, ko jc vročina postala največja, se je karavana morala ustaviti. Ljudje so se vrgli na tla v globokem molčanju. Pokazalo se je, da je padel on konj in nekaj pagazih je ostalo med potjo. Med oclpočitkom ni nikdo mislil na jed. Ljudje so imeli upadle oči in razpokane ustnice, na njih pa strjene kaplje krvi. Nelka je dihala kot ptičica, torej ji jc dal Stanko gumovo posodico, zakričal: »Sem pil, pil!« ter stekel na drugo stran tabora, kajti bal se je, da ako ostane, ji bo iztrgal to vodo ali pa zahteval, da bi ž njim razdelila. In to je bil morda najbolj junaški čin njegov na celem potovanju. Njegova muka je bila strašna. Pred očmi so mu neprenehoma švigale rdeče lise. V čeljustih je čutil tako silno bodenje, da jih je komaj odpiral in zapiral. Grlo je imel suho, pekoče; nobene sline v ustih; jezik, kot lesen. In vendar je bil to zanj in za karavano šele začetek muke.
Grmenje, ki je naznanjalo sušo, se je odzivalo neprenehoma na robu pod-gorja. Okrog tretje ure, ko se solnce že nagiba na zahodno stran neba, jc Stanko spravil karavano na noge in sam na njenem čelu odrinil proti vzhodu. Toda. zdaj je šlo ž njim komaj še sedemdeset, ljudi, pa tudi izmed njih se je vsak trenotek vrgel kdo s svojo prtljago na zemljo, da bi nikdar več ne vstal. Vročina se je zmanjšala za nekoliko sto-
pinj, toda bila je še strašna. V, nepremičnem zraku se je dvigal kakor dim. Ljudje niso imeli kaj dihati, a tudi živali niso trpele manj. Uro po odhodu je padel spet drugi konj. Saba je hlapal z boki in zijal; z iztegnjenega počrnelega jezika ni pala niti kapljica pene. King, ki jc bil navajen na suhe afrikanske džungle, je trpel očividno manj, toda začel se je jeziti Njegove male oči so se bliščale z neko čudno svetlobo. Stanku, zlasti pa Nclki, ki je neprenehoma ž njim govorila, je še odgovarjal z grgranjem, toda ko je Kali neprevidno prišel k njemu, je tako jezno zahrknil in udaril s trobcem, cla bi ga ubil, ako bi deček pravočasno ne odskočil na stran.
Kali je imel oči napolnjene s krvjo, žile na vratu napete in ustnici razpoka ni, kakor drugi zamorci. Okrog peta ure se je približal Stanku in rekel s topim glasom, ki mu je s težavo prihajal z grla:
»Veliki gospod, Kali ne more iti da-< lje. Naj takoj tu pride noč.«
Stanko je pa premagal bolečino v čeljustih in odvrnil z naporom:
»Dobro. Ostanimo. Noč prinese olajšavo.
»Prinese smrt,« zašepetal je mladi zamorec.
Ljudje so pometali tovore z glav, ker je pa vročica v njihovi zagoščeni krvi prišla že do najvišje stopinje, se sedaj niso takoj pometali na zemljo. Sr-. ca in žile na sencih, na rokah in na nogah so jim L>ilc tako. kol bi hotele d.q«
Skrjance, katerih veselo letanje In radostno čvrčanje se mu je zdelo kot ironija, ki ga je spodbujala k novim poizkusom. Ko je prišel VVilbur Wright v Evropo ter priredil na Francoskem svoje prve polete v zrak, so se Francozi čudili temu tihemu, malobesednemu Amerikancu, ki se ni pustil intervvie-vati in ne fotografirati ter je kakor kak čudodelnik ravnal v lopi s svojim strojem, spal pod njegovimi krili ter delal na njem od zgodnjega jutra do poznega večera. Nikogar ni pustil blizu, celo najnavadnejše stvari je opravljal sam, nikdar pa ne v naglici, vedno mirno ter nedostopen vsemu, kar drugače razveseljuje človeško srce. VVilbur Wright ni kadil, ni pil, jedel je malo in sladkosti življenja, v katerih si iščejo drugi razvedrila, zanj niso eksistiralo. Bil je najmarkantnejši vzor človeka, ki jc prepojen od ene same velike ideje, za katero žrtvuje vse svoje moči, svoje imetje in življenje. Kako je v njem in njegovem bratu dozorel letalni problem od otroške igre počasi do življenskega poklica, je izpovedal sam nekoč v sledečih besedah: »Pozno v jeseni 1. 1878 je prišel nekega dne naš oče domov. V rokah je imel nek predmet in predno smo ga mogli spoznati, je vrgel malo stvar v zrak. Ni padla na tla kot smo pričakovali, letela je skozi sobo, zadela se ob strop in šele čez nekaj časa je padla na tla. Bila je mala igrača, nekak letalen stroj z vijakom. Obstojala je iz okvirja, narejenega iz plutovine in bambusa ter prevlečenega s papirjem. Imela je papirnate zračne vijake. Taka igračka je ostala v rokah nas mladih dečkov le malo časa cela, bila je hitro polomljena. Toda spomin nanjo je pa ostal. Nekaj let pozneje smo začeli take netopirje sami konstruirati, enega večjega kot drugega. A v naše začudenje smo spoznali, da je igrača tem slabše letela, čim bolj je bila velika. Vedeli nismo ničesar o tem, da zahteva podvojitev ploskev osemkratno pomnožitev sile. Izgubili smo zaradi tega veselje do te igrače in spuščali smo raje v zrak papirnate zmaje. Ko pa smo postali večji, nas je pričel netopir zopet zanimati.« — Povod, da se jc pričel VVilbur VVright zanimati za rešitev letalnega problema, je bila tragična smrt Otona Lilienthala, katerega je častil VVilbur VVright kot svojega učitelja in predhodnika. Kratka notica njegove smrti v letu 1896, pripoveduje VVilbur VVright, le vzbudila moje pasivno zanimanje na novo ter me je napotila, da sem vzel iz svoje knjižnice knjigo prof. Магеуа o živalskem mehanizmu, ki sem jo že ponovno bral. Od tega časa sem čutil potrebo, da sem bral še več takih del, in ko se je mojega brata Orvilla polastilo enako zanimanje, sva prešla kmalu od branja na delo. Glavni vzrok, zakaj je ostal problem toliko časa nerešen, se mi zdi ta, da ni doslej niti eden zbral eadostne praktične izkušnje. — VVilbur VVright je spoznal z genialno bistroumnostjo pomen Lilicnthalovih drsalnih poletov ter si je pridobil z neumorno vztrajnostjo potrebno vajo in prakso v takih poletih. Šele po neštetih drsalnih poletih, ko je v letih 1900 do 1903 pridobil zadostno sigurnost pri letanju, je opremil svoj letalni stroj z motorjem in tako je iznašel VVilbur VVright dvakril-no zračno letalo in rešil praktično letalni problem.	_
Se nekaj iz idrile.
Inim Slo
i Občinske doklade so določene za tekoče leto 68odstotne. Lani smo plačali od liišnonajemninskega davka 50-odstotuo, od ostalih davkov 73odstotno doklado. Na hišnonajemninski davek so torej lotos doklade znatno zvišane, za celih 18 odstotkov, v tem ko so od ostalih davkov 5 Odstotkov nižje, nego lani. Deželni odbor jo za pokritje primanjkljaja dovolil za vse davke enako visoko doklado, kor c. kr. deželna vlada ni pritrdila, da bi so pobirala od hiš-nonajemninskega davka nižja doklada, kakor od ostalih davkov. Čudno je, da kar naenkrat vlada ne dovoljuje dife-renciranja davkov, kateremu doslej več let ni ugovarjala. Najbrže bode sedaj zopet delavec - gost a č udarjen, ker utegnejo posestniki zvišati najemščine. Seveda je svetovalstvo županstva to muho zadelo, ker je prav brez potrebe zvišali hotelo doklade hišnim posestnikom in drugim davkoplačevalcem. Jul-če se bo krivil in seveda prav gotovo valil krivdo na druge. Čc zadenemo s svojo napovedjo, bomo pa naprej govorili.
i Proračun za leto 1912 ima mestna občina sedaj ugotovljen. Deželni odbor jo znižal potrebščino od 148.205 K 40 h na 125.028 K 40 h, torej za 23.177 K. Postavko za občinske uslužbence je z ozirom na obstoječo pragmatiko znižal za 1952 K, namreč od 13.044 K na 11.092 K. Pod imenom »razni stroški« je bil postavljen v proračun skupaj znesek 2450 kron. Deželni odbor ga jc znižal za polovico ter dovolil na tc naslove izdati 1225 K. Za prezidavo hiše št. 509 se jc črtal ves proračunjeni znesek 20.000 K, ker sploh ni še končnoveljavno rešeno vprašanje, v kak namen naj sc prezida poslopje. Ko se to zgodi, naroča deželni odbor, naj so stroški pokrijejo potom kreditne operacije. Na enak način bo treba pokriti stroške za regulacijo Ni-kave, kadar bodo napravljeni potrebni načrti.
i Red med izdatke. Deželni odbor je z odlokom z dne 7. junija 1912, številka 13.785, opozoril županstvo, da sc drži proračuna in posameznih postavk nc prekorači, sicer bi bil primoran izvajati skrajne konsckvence.
i Za rezerviste je preskrbljeno. »Zarja« jc pisala, da je denar, ki je pro-računan na raznih mestih pod imenom »razni stroški«, bil namenjen družinam rezervistov, ki morajo iti na vojaške vaje. Ker jc deželni odbor ugodil pritožbi samo na pol, ostalo bo za rezerviste še vedno 1225 K, kar bo menda zadostovalo. Mimogrede bodi omenjeno, da se je pa dotični, ki je v »Zarji« pisal o podpori družinam rezervistov, morda zaletel prav po nepotrebnem, in sicer tako, da dvomimo, ali bo rezervistom, oziroma njihovim družinam v korist.
i »Slovenca« dobivamo odslej vsaki dan že zvečer v Idrijo. Prihaja ob pol 9. uri z avtomobilom. Naročnikom in čitateljem je s tem gotovo zelo ustreženo, ker smo ga dobivali doslej šele drugi dan opoldne, sobotno izdajo navadno šele ponedeljek dopoldne. Naročniki naj pridejo ali pošljejo po list zvečer ob pol 9. uri v hotel »Didič«.
Novice iz ftmerike.
Etbin Kristan v Ameriki. Ameriški j listi poročajo: Ameriški slovenski socia-
listi so povabili znanega agitatorja ln pisatelja Etbin Kristana iz stare domovine, naj pride v Ameriko, kjer bo po raznih slovenskih naselbinah nastopal s predavanji. Vsled tega se nabirajo med slovenskimi delavci v Ameriki sedaj prostovoljni doneski za Kristanov fond v svrho pokritja njegovih potnih stroškov. Brez nabiranja seveda ne gre, tudi v Ameriki ne.
V	Ameriki povozil vlak Slovenca. Vlak je povozil v Midway, Pa., rojaka J. Janežiča, ko se je vračal iz mesta od zdravnika domov. Vlak ga je raztrgal na drobne kose. Pokojnik je bil rodom iz vasi Dolnji vrh, fara Prečna pri Novem mestu, in 33 let star; zapušča ženo in štiri nedorasle otroke.
Slovenec izvršil v Ameriki samoumor.
V mestu Burdine, Pa., je dne 9. maja rojak Fr. Ferlan izvršil samoumor s tem, da se je zastrupil. Listi poročajo sedaj, da je spil Ferlan večjo količino karbolne kisline, in sicer vsled dolgotrajne, neozdravljive bolezni na očesih. Bil je zadnji čas tudi zmeden na umu.
Društveno gibanje med ameriškimi Slovenci. V Dunlo, Pa., nameravajo zgraditi »Slovenski Dom«.
Slovenec obsojen v Ameriki zaradi umora. V Greensburgu, Pa., je 22. maja obsodila glavna porota 22letnega Josipa Erjavca krivim umora v prvem redu, ker je letos začetkom aprila ustrelil rojaka Matija Cokeka iz Claridge, Pa.
V	Ameriki umrli Slovenci. V Milwau-keeju, Wis., je nedavno umrl G. Kune po daljši bolezni. Zapušča žalujočo soprogo^ Pet tednov potem je umrl Kuncev svak še v lepi mladosti po kratki bolezni. Samo en teden je bil nekoliko bolan, potem pa je šel v bolnišnico, pa je še sam šel na voz. Ob 11. uri je šel v bolnišnico, ob 2. uri jc bil že mrtev. Oba sta bila doma s Kranjskega. Nadalje je preminul John Daleja, star 23 let. V Ameriki je bil šele pet mesecev. Doma je bil na Štajerskem v Pustem polju. Nadalje je umrla Antonija Bevc, doma na Ljubnem, Štajersko, omo-žena. Zapušča 3 majhne otročiče, žalujočega moža in 2 sestri. Najbolj žalostna je pa smrt Franka Černevška. Dne 12. maja zvečer je prišla neka slovenska družba v salon g. Fužinarja v Milwaukeeju. Tam jim je prišlo nekaj navzkriž, da so se pričeli prepirati sami med seboj in je prišlo do pretepa. Med njimi je bil Frank Černevšek. Temu je vrgel nekdo kozarec v glavo. Medtem ko si je glavo izmival, so pa enega iz svoje druščine zelo naklepali. Drugi dan so jih dali nekaj pod ključ, pa ko so bile položene neke svote zanje, so jih pa izpustili, potem pa zopet nazaj potegnili, ker je bil Frank Černevšek čezdalje sla-bejši, tako da je moral iti v bolnišnico. Pa tudi v bolnišnici ni bilo pomoči zanj. Dne 23. maja je preminul. Doma je bil iz Oko-nine na Štajerskem, po hišnem imenu Gregorjev. V starem kraju zapušča hčerko, očeta, sestro in brata.
Žrtev lastne iznajdbe. Grocer Brooks v Memphis, Tenn., v Ameriki, je tako pritrdil na vrata nabito puško, da bi se izprožila, ako bi hotel udreti kak nepoklicani v njegovo trgovino. Ko je te dni slučajno stopil na vrvico, ki je bila v zvezi s petelinom, se je puška sprožila, strel mu je šel v glavo in ga usmrtil.
Modri naglji. Po vseh Združenih državah in še preko mej znanemu vrtnarju Philipu Haas v College Point na Long Islandu, N. Y., se je posrečilo po večletnih poizkusih vzgojiti modre na-glje. Preteklo leto je razstavil v New Yorku zelene naglje.
Drag predsedniški prestol. Nevv-yorški časnik »VVorld« našteva, kaj stane Roosevelta njegova kandidatura za predsednika. Za svojo glavno volivno pisarno izda Roosevelt na dan 25.000 K. En sam njegov delegat ga stane do 15.000 K. Ker pa ima Roosevelt vsega skupaj 540 delegatov, je izdal samo njim 8,100.000 K. Kako mora pač tak predsednik gospodariti, da se mu izvolitev izplača!
Orkester godcev z eno roko. V ame-rikansik državi Oregon je gotovo eden izmed najbolj čudnih orkestrov na svetu, namreč orkester, ki obstoji iz osmih godcev, od katerih vsak ima samo eno roko. Vsi ti godci so izgubili po eno roko v tkalnicah v Oregonu, in jih je izgubilo sedem desno roko, eden pa levo. Duša tega orkestra je B. R. Amend. Ta jc prišel na pristno amerikansko idejo, ko je izgubil svojo roko, da bi poiskal svoje sotrpine in praktično izkoristil izgubo roke. Kmalu je našel sedem tovarišev, ki imajo samo po eno roko, in od tedaj muzicira orkester v mestih države Oregon, pri čemer pa se voda ne proizvajajo klasičnih skladb, pač pa moderne plesno komade. Med najbolj redka proizvajanja orkestra spada pač solo na kitaro, ki ga pa ne proizvaja en sam godec, temveč dva na enem in istem inštrumentu.
Muha kot morilka. Sedaj, ko se pričenjajo zopet gorki dnevi, je čas, da se prične z bojem proti muham, kajti z naraščajočo toploto se množi tudi število muh in brez pretiravanja se more smatrati muho kot najnevarnejše bitjo v človekovem domu. Ncwyorčani, ki ima-, jo toplejše podnebje kakor mi, so prvi, ;ki so v tem letu zopet dvignili bojni klic: »Pobijate muhe!« Newyorške zdravstvene oblasti so namreč neovrž-no dokazale, da so povzročile poleti skoro polovico obolenj na legarju muhe potoni prenešenja. Mikroskopične preiskave na muhah so dokazale, da nosi ta nadležna žival na sebi razen le-garjevih bakterij tudi povzročitelje mnogih drugih bolezni, med katerimi so dysenterija, kolera in tuberkuloza najnevarnejše. Povprečno pride na vsako mulio nad en milijon bakterij. V gorkejših pokrajinah je muha še nevarnejša. Za časa špansko - amerikanske vojne jih jc obolelo med vojaki 20 odstotkov na legarju in štiri petine od obolelih je umrlo. Legar, ki se je v tej vojni epidemično pojavil, sc je razširil večinoma zaradi okuženja potom muh. Drisko pri dojencih so včasih pripisovali solnčni vročini. Danes vedo, da pride poletna vročina šele v drugi vrsti v poštev, ker ona povzroča, da se muhe pomnože in muhe so one živali, ki prenašajo to bolezen. Najboljši dokaz za to navajajo, da dojenci pri prsih veliko redkejše ohole, kot umetno hranjeni dojenci. Ncwyorški zdravstveni urad trdi, da bi se umrljivost dojencev v Ne\v Yorku dalo poleti znižati od 7000 na 2000, ako bi se moglo preprečiti pogubr no delo muh.
Poštne zadeve. ~
Dne 10. junija 1912 imela je tukajšnja krajevna skupina poštnih adjunk-tov, oficijantov in aspirantov zelo dobro obiskan mesečni sestanek, katerega so se udeležile tudi ljubljanske ko-leginje, nadalje gospoda odposlanca tržaške deželne skupine in nekaj kolegov iz dežele.
čiti vsak trenotek. Koža na telesih se je posušila in skrčila, ter jih je pričela srbeti; v kosteh so občutili nek čuden nemir, v notranjostih pa in v grlih ogenj. Nekateri so hodili nemirno med prtljago, druge jc bilo videti dalje, v rdečih žarkih zahajajočega solnca, kako so se zibali drug za drugim med suhimi kopicami, kakor da bi kaj iskali, in to jc trajalo toliko časa, dokler niso njihove sile popolnoma izčrpane. Nato so popadali po vrsti na zemljo in se tresli. Kali se je skrčil k Stanku in Nelki, iovil z odprtimi ustmi zrak in jel ponavljati proseče med enim oddihom in drugim:
»Bvana Kubva, vode!« Stanko je gledal nanj s steklenim pogledom in molčal.
»Bvana Kubva, vode!« Čez trenotek pa: »Kali umirati . . .« Med tem je Mea, ki je iz neznanih vzrokov najlažje prenašala žejo in najmanj trpela izmed vseh, se približala sedla k njemu, objela z roko njegov vrat in spregovorila s tihim, spevnim glasom:
»Mea hoče umreti skupaj s Kalijem . . •«	,x Nastalo je dolgo molčanje.
(Dalje.)

še zmeri pr gnadlcu gespe dohtar Tau-čarju u vezitah.
Gnadleva gespa dohtar Taučarjuva sa m pužugal iz kazaucam i»i udfrčal sa u kuhna ket kašna frtauka.
Jest sm se kamot narodu na zof in začeu use sorte premšlvat. Srebrna puroka ubhajaja dons gnadleva gespa, tu je petndvejst let, kar sa umužen, pa sa še tku flink in kemik, kokr ta rdeča redkuca, sm s mislu.
Tako rči sm premšlvou, kar m na-enkat udar na uhu en kričajne in cvi-lejne iz kuhne, tku dc sm jest mislu, de jc mogu kdu tistmo ta kuštrastmu
kužate ta nar bi gvišn na rep stopt al mu pa kej druzga žalga strt. Kar t pr-supihaja gnadleva gespa čist razican nazaj h men u soba:
»Buli in svet križ boži! kašn sa don-dons posli!« in mahal sa iz rukam ukul sebe pu luft ket kašna flukmašina iz tistem rcpetnicam, in b tud prou gvišn u lft zletel, če b na bli mejčkn preteški.
»Za božja vola! Kua sc je pa zgudl, gnadleva, de sa se tku šufiral? Al jm je šou mlek čez, al sa se moje letličce prsmodle?«
»Oh, kdu misl na mlek in na lcdič-ce; nej greja čez, če čja, sej jh mam še za en perejon duma, tku de t na u treba jt lačnm ud naše hiše, čc se tud use prsmudi.«
»Kua jh je pa tku raztugotl, gnadleva, men lohka puveja, sej jest znam moučat, če se glih kej tacga ke u kašn kuhn prpeti, de ni za ukul prpoudvat.«
»Oh, oh, oh! Sej me more bt konc pr takehposleh! Pumisl, Pepe: ke s ti zuni na štengah puzgunčkov, sm letela vn gledat, kokr veš. Predn sm pa kuhna zapestila, sm pa rekla kuharc: župca že ure; tamla na merterg je rajž u škr-nicelne, kar uzem ga, pa župca zakuhi, de u rajž lepu mehek, kc gespud dam prideja. Natu sm pa letela, vn teb ud-perat. Oh, Pepe, tu jc res čluvek za sca-
gat pr takeh ldeh---«
»No, gnadleva; sej tu ni šc nč hud-ga---«
»Tok tih bod, de puvem! Na merterg sm mela pa tud u enmo škrnicelne kuri futer, ke sm tla jt glih predn s ti puzgunu, na duriše kure nafutrat. Zdej pa pumisl; ta mrcina— jest ji na morm dobr rečt — a t na uzame na-mest škrnicel iz rajžam, tist škrnicel, ke je biu kuri futer not in ta kuri futer
t strese u župca---«
»Ho-ho-ho!«
»Nč se na smeji, Pepe! Tu se ni пб za smejat. Pumisl, dons srebrna puroka, pa nej b jest namest res ene kroftne župce pustaula pred gespuda na miza kuri futer na talari! Kua b reku gespud?« in gnadleva se sa pudprl iz rukam u hiftne in me gledal, kua um jest reku natu.
»Jest na vem, kua b gespud reki; jest za moja peršona še nism jedu ku-riga futra, zatu na morm puvedat, al b
bli gespud cefridn iz nim al ne---«
»Ki uja cefridn? Kuruza vnder ni za tacga gespuda, pusebn ne za dan srebrne puroke!«
»Ja, ja; tu je pa tud res! Kuku sa pa na tu pršli?«
»Eh, sej morš sam use uštefnart u kuh, čo čš, dc ni use narobe. Ke sm tla
j t teb jetrea prpraut---«
»Al lediče pa nč?« »Bod no tih, ti požeruh! Ke sm šla teh jetrea prpraulat, pa t utaknem ku-hunca u župca in čm pukust, če u rajž hmal zauost mehek---«
Govoril je predsednik" osrednjega društva gospod Franc Killer z Dunaja, kateri nam je s svojim izbornim in je-dernatim izvajanjem svojega programa razložil parlamentarni položaj naše regulacije in nam podal živo sliko, kako neutrudljivo mora osrednji odbor vedno biti v stiku z nam naklonjenimi državnimi poslanci, kako mora biti odbor vedno na straži, da jim daje tozadevne informacije, vlada pa, da se brani z vsemi sredstvi odobriti in sprejeti katerikoli predlog, predložen po našem častnem članu, udu in državnem poslancu Pacherju ali od kateregakoli druzega poslanca, in sicer lc vsled tega, ker ji ni v resnici na tem, da bi se v istini žalostni položaj poštnih adjunk-tov, oficijantov in aspirantov enkrat res do dobrega zboljšal, temveč ona hoče zopet regulacijo po kopitu našega stvarnika in sedanjega našega najhujšega sovražnika generalnega ravnatelja VVagnerja, s katero regulacijo bi pridobil 28 vinarjev na dan.
Lc tako' jc bilo mogoče, cla jc Pa-cherjev predlog dosegel žc četrto izdajo in tudi ta ni bil vladi po volji, ampak je bil sprejet le vsled dodatka češkega poslanca Bufivala. Nato je bila na sestanku v restavraciji pri Matjanu med navdušenim odobravanjem sprejeta sledeča resolucija:
Poštni adjunkti, oficijanli in aspi-ranti ne le samo kot uradniki c. kr. pošte, ampak tudi kot državljani pozivlje-mo vse državne poslance, da vlado prisilijo zgoraj omenjeni predlog, za katerega so glasovali skoraj vsi poslanci, torej kateri je bil v parlamentu sprejet, da ga ona nc smatra res samo kot resolucijo, ampak da ga upošteva kot željo ljudskih zastopnikov, torej cla ona kakor tudi gosposka zbornica sprejme in odobri. Državni poslanci naj zahtevajo, da njih sklepi, sprejeti v parlamentu, ne ostanejo tudi samo sklepi, ampak da sc njih sklepi tudi dejansko izvrše.
DrUŠlVO.
— Kranjski Orel na Vrhniki! Vrhniko obiskujejo radi bližnji in daljni tujci. Po pravici! Saj se sme vsled svojih naravnih lepot prištevali med najbolj priljubljene naše izletne kraje. 30. junija pa se zbeve na Vrhniki naša mlada moč, naši Orli, ko priredi kranjska podzveza Orlov tamkaj svojo javno telovadbo. Po dolgem času — tri leta bodo skoraj pretekla od onega lepega dne v Kamniku — bodemo zopet gledali naše fante, ki v njih kipi zdravje, samozavest, odločnost in pogum, in zopet bodo še gorkejši upi zaplali v naših srcih. Četa ljudskega zdravja, četa moči in odločnosti — pozdravljena! — Kakor se nam javlja od Zveze Orlov, oziroma z Vrhnike bo spored sledeči: Dopoldne ob pol 9. uri sprejem Orlov in gostov na kolodvoru. Ob pol 10. uri sv. maša na gričku sv. Trojice. Po sv. maši velik ljudski tabor, na katerem nastopijo naši poslanci in drugi odlični govorniki. Obhod po Vrhniki in kosilo po raznih gostilnah. Popoldne ob pol 4. uri velika javna telovadba Orlov v idiličnem Grogarjevem dolu: rajalni pohod, nove proste vaje za 1. 1912., orodna telovadba, nastop vrhniškega okrožja na drogu in bradlji, moreška. Po telovadbi ravno tam velika ljudska veselica s petjem, godbo, paviljoni itd. — Za to največjo prire-diteh Orlov v letošnjem letu se vrše obšir-
»Aha!«
»Kokr pa denem kuliunca u usta, pa ugriznem u neki debelga in ke pu-eleclam, kua b blu tu, pa vidm, de je kuruza. Ja tu t rečeni: jest na vem kua b nardila. Taka reč mene tku u lft sprau, de nubena reč tku. Kene, člouk se pumuja, dc b res kej dobrga za na miza prštimu, pol t pa takala ženska, ke ma soje misl pousod drgod, sam u piskreh ne, ker b jh mogla mt, pa t ceu kusiu sfrderba.«
»Tu je pa res narodu, hedu na-rodn.«
»No. viš, pa s se preh smejau. Jest na vem kua čm zdej nardet; pol dva-najsteh je ura, gespud suprog u zdej-zdej duma, in apetit u prnesu iz saba dam, ke se u sprehodu, tu je gvišn. Jest mu pa na um mogla nč na miza pu-staut. In župca ma ta nar rajš, pusebn če je rajš na žup, al pa ribana kaša. No, pa ribana kaša sma mel učeri, usak dan pa na morma jest ribane kaše; zatu sm s pa mislela: iz rajžam ga um še ta nar 1)1 razveselila. Mal jetre um not izsek-lala, pa u taka špiža, cle u vesele. Pa dons mam že smola. Jetrca s pršou ti snest, rajš uja pa kukuš dubile; gespud pa jest nej pa za soja srebrna puroka kuruza zoblema. Al ni tu prenaumen?«
»I, naj na bo naumen; ampak zdej je že kar jc; zelej ni nč več za pumagat. Mesu je dau soj žoft žc ud sebe, kuruze pa tud ma morja zdej vn iz župce pu-berat in rajš notr zakuhat. Če pa že glih Čja tu nardit. jm pa tud jest prou iz srca rad pr tem del pumagam.«
ne priprave in vlada povsod veliko zanimanje. Vozili bodo tudi posebni vlaki. — 30. junij na Vrhniki naj bo zopet dan naše mladine in ob njej tudi našega ljudstva!
cl Ljudska slavnost na Rakeku v nedeljo, dne 9. junija, je prav krasno uspela. Po prisrčnem vzprejemu pred kolodvorom, kjer so pozdravili: gospod župan Iv. Fatur, predsednik izobraževalnega društva Andr. Beričič, okrožni načelnik Jos. Udovč, gclčna Zinka Mo-dic in Zvezin načelnik Vojt. Jeločnik, se je razvil veličasten sprevod od kolodvora do Ljudskega Doma. Rakek jc bil lepo okrašen z mnogoštevilnimi zastavami in mlaji. Po kratkem nagovoru g. Podbevška jc cerkniški dekan, gosp. Fran Kunstelj izvršil obred blagoslov-ljenja novega Doma, nakar so sledile pete litanije. Med tem je nekoliko motil dež, ki je pa kmalu ponehal, da se je vsa nadaljna prireditev nemoteno razvila. Takoj po litanijah je gospod Beričič otvoril ljudski shod, pri katerem so govorili gg.: Vojteh Jeločnik, Jernej Pavlin iz Cerknice in Karol Škulj iz Loškega potoka. Prav lepo sta se izvršili tudi točki javna telovadba Orlov z rajalnim pohodom, prostimi vajami, orodno telovadbo in moreško ter ljudska veselica na prostornem travniku poleg Doma, ki ga je gdčna Ivana Me-kinda brezplačno dala v porabo, za kar ji bodi tudi na tem kraju izrečena iskrena zahvala. Pri vsej prireditvi je neumorno sodelovala vrla orlovska god-da od D. M. v Polju, pri veselici pa tudi pevski zbori, zlasti mešani iz Logatca in moški iz Cerknice. — Udeležba je bila velika. Došli so poleg cerkniškega okrožja Orlov odseki Ljubljana, D. M. v Polju, Borovnica, Vrhnika, Logatec, Trnovo in Št. Peter na Krasu. Počastila so ta dan tucli razna naša društva z zastavami in brez njih, na čelu jim zastopstvo K. S. Zveze z Zvezino zastavo. Zlasti v lepem številu so došli tudi ženski odseki »Bogomile« in razno drugo občinstvo. — »Narod« se je tega slavlja že naprej bal in je zabavljal, zakaj se delajo »že cel teden velikanske priprave«, in da se misli udeležiti »vesoljno notranjsko orlovstvo«. No, to sc ravno ni nameravalo in ga tudi ni bilo. Notranjskega orlovstva je pa še veliko več. Ako tako toplo želi »Narodov« dopisnik videti vesoljno notranjsko orlovstvo, mu bo tudi to kmalu ustreženo. Samo potrudi naj se dne. 30. t. m. na Vrhniko! — »Ljudska slavnost« na Rakeku ostane ljudstvu v meizbrisljivem spominu. Tudi nasprotniki niso motili, dasi so tuintam med seboj zabavljali. Edino nekateri železniški uslužbenci in uradniki so se hoteli odlikovati, med njim zlasti Perko, Bombač in še neki drugi. Najprej so zatvorili želez-nično pregrajo na cesti in jo niso hoteli dvigniti od enega vlaka do drugega, zato da sprevod, ki je prišel od telovadne skušnje, ni mogel doiti pred dohodom vlaka clo kolodvora. Zvečer so pa nekateri zopet v službi na kolodvoru odhajajoče goste izzivali. Pričakujejo naj ocl železniške uprave posebno »pohvalo«. — Vsem pa, ki so k tej slav-nosti kakorkoli pripomogli, najtoplejša zahvala!
lj Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja je imela v sredo, dne 12. t. m., v posvetovalnici Katoliške Tiskarne svoj redni občni zbor. Predsednik č. g. prof. kanonik
»Ah, pejd se sulit! Kclu u pa pol taka brozga jedu?«
»Druzga sveta jm pa na vem dat. Čakaja no; kaj pa če b puslal h Zabu-kucc pu župca, ke pošleja žc glih pu vin zame!«
»Sej druzga m na preustane. Seve-de štarijska župa ni nekol tku žmaht-jna, kokr dumača, pa kua pa čm. Oh, de b le gespuda še na blu tku hmal dam, dc b jest lohka use pred pušti-
mala---«
Kumi sa pa gespa tu zguvurl, pa, prpihaja gespud dohtar Taučar not, tku rdeč ket kuhan rak in ta prva nhna beseda je bla: »Zdej pa le brž kusiu na miza, Francka! Tku sm pa lačen ket vouk! Oho, kaj s ti tud tuki, Pepe?« ubrnil sa se na tu h men in m roka pu-mulel.
»Vošt sm jm pršou---«
»Prou, prou! Lepu ud tebe; ampak zdejla nimam časa, morm brž jest. Bova pr cn druh prložnasl mal pukram-lala.«
»Sej um prec šou; še na jetrca um pučakui de m jh uja gnadlcva sfri-
gal----«
»Kar pestima jetrca za dons! Te uma pa tekat puvabila najne, kedr uva praznuvala soja zlata puroka.«
No, ta jc pa ta lepa! Zdej nej pa še petndvejst let čakam na jetrca in udšou jc ud gespuda dohtar Taučarja, tš, kokr je tš ke pršou
B.oltatu Pepe iz Kndeluga.
Anton Kržič je otvoril ob 6. uro zborovanje in opisal v kratkih besedah odbo-rovo delovanje v pretečenem letu. Omenja, da so sc prostori dijaške in ljudske kuhinje preuredili in se zahvaljuje vsem požrtvovalnim gospem in gospodičnam, ki tako vztrajno pri delu pomagajo. Iz bla-gajnikovega poročila povzamemo, da jc prejelo društvo v pretečenem letu na članarini in darilih 875 K, dalje je dobilo podpore 1300 K in volil 378 K 40 vin. Za prodana jedila se je skupilo 18.187 K 79 vin, in razni manjši dohodki so znašali 101 K 14 vin. Izdalo se je pa kot plača uslužbenkam 1354 K, za nakupljena živila 19.607 K 67 vin., za kurjavo 821 K 11 vin., za popravila in nakup oprave 1827 K 85 vin., za razne manjše stroške 123 K 25 vin. Društveno premoženje se je zmanjšalo za 2490 kron 67 vin. Odborniki, kateri po pravilih izstopijo, se na predlog č. g. župnika K. Jančigaja z vzklikom zopet izvolijo. Na novo se izvoli samo ga. Kozjak. Člani se uljudno prosijo, da čim preje pošljejo članarino po 4 K ali pa kako darilo, ker se mora društvo z veliko težavo boriti proti vedno naraščajoči draginji. V preteklem letu je društvo dajalo 70 dijakom opoldan ali zvečer brezplačno hrano, kar odgovarja približni vrednosti 4300 K.
—	Izobraževalno katoliško društvo Moste, Selo, Udmat priredi vrtno veselico dne 23. t. m. pri g. Jos. Oražem na Selu. — Vspored: 1. Igra Orlovska godba iz D. M. Polja. — 2. G. Kacin priredi petje.
—	3. Šaljiva pošta. — 4. Srečolov. — 5. Kupleti. — 6. Slaščičarna. — 7. Kavarna.
—	8. Cvetličarna. — 9. Prosta zabava. — Vstopnina 30 vin. za osebo; otroci so vstopnine prosti. Vsi dohodki so namenjeni za bodoči dom, kateri se prične v najkrajšem času graditi. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Opomba: G. Kacin, izdelovatelj harmonijev, izvaja na svojem posebne vrste harmoniju in priredi z njegovo pomočjo petje.
—	Veselica »šišenskega prosvetnega društva«, ki se jc vršila v nedeljo, 9. t. m., pri Vodniku v Spodnji Šiški, je nad vse lepo uspela. Godba in petje slov. kat. izobraževalnega društva Vič-Glince je izpadlo v veliko zadovoljnost občinstva. Posebno je ugajal mešani zbor, ki je. lahko rečemo, dovršeno zapel par točk pod spretnim vodstvom č. g. P. Ferdinanda. Tudi igra »Bucek v strahu« in kupleta »Dva rekruta« in »Kmet in avtomat« so dosegli svoj cilj in želi so igralci obilo pohvale. Udeležba je bila tako ogromna, da je marsikdo moral oditi, ker ni dobil več prostora. Napolnilo je vrt in salon mnogo odličnega občinstva. Tako smo opazili med drugimi predsednika deželne banke, tovarnarja g. Pollaka z družino, deželnega odbornika g. dr. Iv. Zajca, predsednika obrtno-pospeševalnega urada g. Iv. Kregarja, deželnega poslanca g. Dermastia, občinskega svetnika g. Štefeta, šišenskega gerenta g. svetnika Zajca in mnogo drugih odličnih gostov. Tudi naš velezaslužni deželni glavar in naš poslanec za okolico nas ni pozabil ter nas je pismenim potom pozdravil. Mirno in v lepem redu vršila se je naša prva in res krasno uspela veselica. Koncem veselice so nas obiskali tudi šent-vidski fantje z gosp. župnikom Zabretom. Častno je bilo zastopano na veselici posebno kat. društvo rokodelskih pomočnikov. Da je pa veselica res tako lepo uspela, se imamo predvsem zahvaliti zavednim Šiškarjem in še posebno gospodičnam, ki so sodelovale. Dalje naj bo izrečena naša najiskrenejša zahvala vsem društvom, so-delovalcem in udeležnikom, posebno gori imenovanim gospodom, ki so prišli med nas šiškarje, ne misleč na tak uspeh. Naše geslo pa bodi vedno »naprej« za našo pro-sveto!
Se neko) podrobnosti o atentatu na Čuvaja.
Dunajska »Reiclispost« poroča iz Zagreba: V soboto popoldne je kopal neki hišni posestnik v Preradovičevi ulici na svojem vrtu. Pri tem je zadel na več predmetov, ki so se mu zdeli sumljivi, vsled česar jc aviziral policijo. Ta je konstatirala, da so sumljivi predmeti nenapolnjenc bombe, ki so imele srbski pečat »Kragujevac«. Kakor znano, je v Kragujevcu srbski top-ničarski arzenal. Na podlagi preiskave o tej najdbi je policija aretovala v nedeljo realca Neidliarda in Anderliča. Pri prvem so našli tudi 5 kg smodnika, ki menda ni avstrijske provenience. V teku teh dni so aretovali še več srednješolcev in dne li. t. m. so aretovali realca Majnarica, tajnika organizacije naprednih srednješolcev, ki se pripoznava k programu »Pokretove« stranke in ki je imela vodstvo srednješolske stavke marca t. 1. v svojih rokah. Doslej je bil aretovan ves odbor te organizacije, sedem realcev, pet gimnazijcev in ravno toliko gojencev s trgovske akademije. Bilo bi napačno iskati velike politično zarote za zmotami razgretih mladih glav. Res je: Mladi ljudje so bili zapeljani, toda najbolj zapeljiva je bila zanje. krivica, ki jo vrši Čuvaj sam v deželi. Naj bi sc sedaj prenehalo s surovo
silo, kajti drugače se znajo zgoditi na Hrvaškem stvari, ki bodo veliko bol j grozne kot prve. Na Dunaju si komaj predstavljajo razpoloženje, ki vlada na Hrvaškem. Pošteni domoljubi so ogorčeni, brez upa in tolažbe, in oni, ki sejejo pri vsaki priliki nemir in sovraštvo, so na površju. Ako bo Cuvajevo gospodstvo trajalo še dalje, zna'nastati nenadomestljiva škoda za vso monarhijo. Naj bi poslušali gotovi krogi svarilo, predno ni prepozno.
BRAMBNA PREOSNOVA ZAGOTOVLJENA. — RUSINI PRENEHALI OB-STRUIRATI.
Rusini so sinoči zvečer okoli 7. ure ustavili svojo obstrukcijo v proračunskem in brambnem odseku. Pogajanja z vlado in Poljaki so trajala skoraj cel dan. Naučili minister Hussarek je podal v proračunskem odseku izjavo glede na rusinsko vseučilišče, s katero so bili Rusini zadovoljni in so tako v proračunskem, kakor tudi v hrambnem odseku prenehali obstruirati. Proračunski in brambni odsek imata danes dopoldne ob 10. uri zopet seji.
CAR V MOSKVI.
Več kol deset let je minulo, odkar se ruski car ni pokazal svojim ruskim podanikom. Samotaril je marveč dobro zastražen v svojih krasnih gradovih. Zdaj pa obišče Moskvo. Rusi nestrpno zasledujejo carjev obisk, ker se boje, da bi bil car napaden, kar bi seveda v Rusiji zopet ojačilo reakcijo.
Dnevne novice,
-f Vipavci ob sijajni zmagi za Slovensko Stražo. Ob sijajni zmagi Slovenske Ljudske Stranke pri občinskih volitvah v Vipavi so navdušeni somišljeniki izročili vipavski podružnici 132 kron 75 vin. Tako praznujejo naši zavedni somišljeniki sijajno zmago Slovensko Ljudsko Stranke!
Slovensko gledališče in Etbin Kristan. »Narod je prinesel zadnjo sredo sledečo notico: »Klerikalci in slovensko gledališče. »Dramatično društvo« bo imelo v kratkem svoj občni zbor in tam bo padla odločitev glede najnovejšega naskoka, ki so ga uprizorili klerikalci na slovensko gledališče. Iz »Slovenca- jc razvidno, da izvira novi atentat na gledališče iz osebne mržnje proti g. Kristanu, ki ga je »Dram. društvo« izvolilo v intendanco, katera naj bi vodila gledališče. V stvarnem oziru ne morejo klerikalci ničesar imeti proti g. Kristanu, kajti pokazal' je kot dramatični pisatelj in kot kritik, da ima zmožnost sodelovati pri vodstvu gledališča. Klerikalni nastop proti g. Kristanu izvira torej zgolj in edino iz osebnih in političnih nasprot-stev, ki nimajo z gledališčem ničesar opraviti. Klerikalci se torej tudi pri gledališču nc dajo voditi od stvarnih nagibov, marveč od osebnih in političnih mrženj. In to snio hoteli pribiti.« — Ta vest je lažnjiva. Deželni odbor, ki jc upravitelj deželnega gledališča, jc sklenil, da se mora ravnatelj slovenskega gledališča vsakokrat potrditi od d eželnega odbora, predno se nastavi. To je bilo zato potrebno, da se preprečijo v gledališču tako škandalozne in pohujš-ljive predstave, kakor so se dajale lansko leto v gledališču. Deželno gledališče nc sme biti cirkus, še manj pa hiša, kjer bi sc naš narod s ciničnimi in spodtakljivimi igrami troval. Dramatično društvo pa tega sklepa deželnega odbora ni vpoštevalo in meni nič tebi nič kar Etbina Kristana kot voditelja slovenskega gledališča nastavilo, ne da bi preje lastnika hiše za to vprašalo. Kaj bi n. pr. storil dr. Tavčar, ko bi kako društvo v njegovo lastno hišo proti njegovi vednosti hišnega oskrbnika nastavilo. Najbrže isto, kar je storil deželni odbor, takega moža bi kratkomalo odklonil. Drugič je Etbin Kristan za vodstvo take hiše nesposoben. Kristan je lahko spreten kritik in dramatični pisatelj, to pa še ni vse! Voditelj slovenskega gledališča mora imeti zdrav okus. To jc šele prava garancija, da bo slovensko gledališče res kulturen zavod. Etbin Kristan jc pa socialni demokrat, mož, ki so mu krščanska etična načela v umetnosti deveta briga. Ni še dolgo od tega, kar jc prinesel njegov list najostudnejša bogokletstva znanega verskega odpadnika Macharja, ki jc bil vrhu tega še tako nesramen, da jih je katoličanom v usta položil. In tak človek naj bi stal na čelu deželnega zavoda, ki ga jc sezidalo katoliško ljudstvo s svojimi groši! Deželni odbor katoliške dežele naj bi trpel človeka, ki je javen brezvercc, ki živi v civilnem zakonu in ki je nedavno v svojem listu zagovarjal pisatelja bordelske igre, ki se jc letos ob petdesetletnici ljubljanske čitalnice v gledališču igrala, tako da so cclo liberalne narodne dame s svojimi hčerami iz gledališča bežale. No, to bi imeli letos res krasno gledališče! Če hočete še kaj drugega vedeti o kvaliteti Etbina Kristana, bomo pa tudi povedali.
-h Machar v Novem mestu in libe« ralni učitelji iuristi. Pod lom naslovom smo že poročali, da je imel komisar Go-
lia pogum, narediti predrznostim jurl-sta — svobodomiselca s tem konec, da mu je ustavil čitanje konfiscirancga dela Macharjeve Čitanke, katero je, kakor znano, Masaryk imuniziral. Juristi nkrog »Dana«, »Zarje« itd., psujejo radi tega vladnega komisarja in prerokujejo, da ga bodo obglavili, ker je po mnenju teh pravoslovcev zakon kršil. Da pa naši čitatelji izvedo, da gospod Go-lia ne bo obglavljen, povemo, da § 28. tiskovnega zakona (kateri določa kaznjiva dejanja potom tiska, v četrtem odstavku razločno pove, da sc ne more nikdo pozvati na odgovor za resnične prijave javnih razprav državnega in deželnih zborov) dovoljuje samo objavljanje imunizirane vsebine v tisku — ne pa tudi predavanje na shodih in zborovanjih, za katero so merodajna samo določila zborovalnega, oziroma društvenega zakona — ne pa tudi tiskovnega prava. To razume dandanes že vsak lajik, samo juristi okrog »Dana«, »Zarje« to nočejo vedeti in so torej bolj zabiti, kakor so bili Tirolci leta 1886., ker taistim jc moralo ministrstvo to vccpiti v glavo s posebnim odlokom z dine 27. novembra 1886. leta, tako namreč govori Krophova zbirka št. 261 leta 1886. Da bodo pa puhlogla.v-ni svobodomiselci stvar popolnoma razumeli, jim povemo še sledečo primero: Neki list objavi v Ljubljani oklic »Narodne Obrane« za zbiranje denarja, da se nabavi Srbiji zrakoplove, da se bo iz istih razbilo Avstrijo. Državni pravd-nik zapleni dotični oklic, kar pa nekemu državnemu poslancu ni po volji in zaplenjeni oklic imunizira. Sedaj pa mislijo nekateri srbofili, da bodo državne-inu pravdniku še bolj kljubovali. Neko ajihovo društvo skliče shod, na katerem prebere predsednik imunizirani oklic. Sedaj odgovorite: Ali bo vsled tega, ker je bil oklic imuniziran, tudi predsednik in celo društvo imunno? Poskusite in prepričali se bodete, da bo društvo raz-puščeno in prizadeti zaprti. To upamo bo liberalnim učiteljem - iuristom zaleglo.
"-f Aškerc — vzor slovenske mladine.
Ožigosali smo po pravici dejstvo, da so napisali maturantje na I. državni gimnaziji na svoj venec napis: »Pesniku — značaju«. Nato je »Slovenski Narod« napisal sledeče: »Dijakom je bila udeležba pri pogrebu pesnika Aškerca dovoljena, in tega dovoljenja so se poslužili malodane vsi. To je najlepše spričevalo za dijake. Ni pa to povolji brumnemu »Slovencu«, zlasti pa ga jezi, da je nosil eden izmed vcncev, ki so ga položili dijaki na krsto, napis: »Pesniku značaju«. Seveda veternjakom, ka-koršni se zbirajo v klerikalnih vrstah, je že sama beseda »značaj« neprijetna in zoprna. Pravijo, da bi morale naše šole vzgajati — značaje, kako pa naj to store, če se dijakom prepoveduje spoštovati — značaje. Da pa je pesnik Aškerc bil značaj, kakršnih jc dandanes težko najti, to je izven vsakega dvoma.« — Mladi fantje so napravili ta napis najbrže v dobri veri. Da bodo pa vedeli, kakšen »značaj« so počastili, jim hočemo samo par stvari v spomin poklicati. Pokojni pesnik je slavil razuzdane luterance, ki so plesali po naših cerkvah nage plese, solze je pretakal nad porušenimi paganskimi templji in napisal himno slovenskih heretikov. Odpadli in obabljeni lutrovski duhovniki so mu bili »mučeniki«, zvesti katoličani so pa bili v njegovih očeh »antikristi, divji zeloti, surovi Nazarenci, Vandali, papežniki«; Trubar je bil »častiti patrijarh«, vrli in vzorni škof Hren pa »papežnik«^ Zvesto slovensko katoliško ljudstvo je imenoval »druhal«, razuzdana lutrovska sodrga pa so bili »geniji uporni vseh vekov«; katoličani so bili »šleve«. in rajši bi videl namesto njih Turke na slovenski zemlji. Samostani so mu bili kraji »požrešnosti« in molitev »žlobudranje«. Norčeval se je iz molitve, posta, odpustkov, sv, Rešnjega Telesa, Marije, celibata, rožnega venca, božjih potov, krščanstvo mu je bilo »suž-nost, doba teme«. O Veliki noči jc v Atenah proslavljal pagansko nagoto, atenske vlačuge, grško kulturo je klical k vstajenju, ki naj preplavi zopet »krščansko sušo«. Hodil je po rimskih katakombah, a ni našel besedice občudovanja za stotisoče kristjanov, ki so namočili s svojo krvjo to sveto zemljo, ni našel besedice obsodbe za pagansko krvoločnost, ki jc metala nedolžne žrtve pred divje zveri, ki je vezala na smolnate kole krščanske mučenike, da so ji razsvetljevali razuzdano mesto, pač pa je proslavljal po rimskih ulicah pagan-ske bogove in jokal nad razvalinami podrtih templjev. Meriti se je hotel z Bogom: »Svoboden duh ne moli ga, nikdar nobenega boga. Jaz pred noben oltar — ne poklekavam vam nikdar. Čemu bi molil ga čemu? Moj duh je sam enak Bogu!« Aškerc je bil eden izmed najbolj plitvih, najbolj površnih, enostranskih slovenskih duhov. Krščanskega bogoslovja in krščanskih resnic sploh ni poznal, ker so njegovi napadi na krščanske nauke smešni, lažnim, otročji, naravnost neumni! lo, kar on krščanstvu v usta polaga, tega krščan-
stvo ni nikdar učilo, tega ni Cerkev nikdar odobrila, to so laži in zmote, katere odpadniki trdijo, pa ne dokažejo. Istotako ne pozna slabe strani nc rimske, ne grške kulture. Študiral naj bi to propalost in razuzdanost pagansko, jarem paganskega sužnja in paganske žene, nesramne orgije, potem bi dobil vse drugačne pojme o pa-ganstvu! Ravno tako je bilo njegovo zgodovinsko znanje silno pomanjkljivo, drugače bi ne proslavljal slovenskih heretikov, ki so zanesli v našo zemljo toliko zla in kvara. Iz njegovih poezij smo nekaj napisali, a že to nas uči, da je Aškerc lahko vzor svobodomiselstva, nikdar pa vzor dobre in poštene slovenske mladine!
+ »Slovenski Narod« in krščanske resnice. V četrtek po pogrebu A. Aškerca je napisal »Slovenski Narod« evangelij slovenskih liberalcev, ki se takole glasi: »Smrt ni nič drugega, kakor povratek v naročje prirode. Misel na smrt spravi lahko človeka trenotno v slabo voljo, a trajno nima nanj nobenega vpliva. Vsak se zaveda, da pride tudi zanj poslednja ura, ko pade v nič, a vendar ga to ne zadržuje nc pri delu. ne pri uživanju! Umstveno višje stoječ človek ne more slepo verjeti, kar cerkev uči. V očigled smrti pesnika ni nihče mislil na žalostni nauk: memento mori (spominjaj se smrti), nego vsakdo je bil prešinjen misli: memento vivere (živi) po vzorih Antona Aškerca.« Takole modrovanje je zelo poceni in se prav lepo sliši, če človek sedi zdrav pri litru vina po polni skledi, puši svojo smodko in se šali ob strani kake šansonetke. Ampak kadar ob smrtni uri stopi duša človeku do grla, kadar se človeško oko skali in je človek na pragu vrat v večnost, takrat bo proklel tako filozofijo in vse tiste, ki so jo napisali. »Umstveno višje stoječ človek ne more slepo verjeti cerkvi«, ne more verjeti Kristusu in največjim duhovom, najbistrejšim mislecem, kar jih jc kdaj živelo, pač pa mora požirati puste pleve, ki jih pokladajo prazne glave liberalnih žurnalistov v jasli slovenskemu izobraženstvu. Najnavadnej-še in najbolj jasne resnice o bivanju božjem, o nesmrtnosti duše, ki jih je od začetka sveta človeški duh priznaval, taje, in pri tem hočejo veljati še za »višje stoječe ljudi«. Proč od teh ljudi, ki hočejo naš narod ne samo za večnost, ampak tudi za njegovo časnosl oslepariti.
-f Odkrita beseda. Mi smo ob smrti pokojnega pesnika Aškerca čisto dostojno in kavalirsko postopali in smo se v tem pridružili cerkveni oblasti, ki je dovolila cerkveni pogreb v dobri veri in upanju, da je morda v pokojniku vendarle zatlela kaka iskrica kesanja. Obsodili smo samo nekatere nerednosti, ker so bile obsodbe vredne. Ker se pa sedaj najnovejše glasilo »Svobodne misli« »Dan« baha, da se je pogreb kot neka demonstracija »Svobodne misli« posrečil, smo dolžni sledeče izjaviti: Spoštujemo razloge, ki so napotili nekatere sicer poštene in spoštovane može, da so šli k pogrebu, vendar si dovoljujemo odkrito opombo, da bi bilo pri takih prireditvah predvsem upoštevati dejstvo, katero liberalni listi širijo, da se je pogreb od aranžerjev zlorabil kot manifestacijo za »Svobodno misel«, za strujo, kateri je zadnje desetletje svojega delovanja služil Anton Aškerc. »Dan« sam se je zaletel v križ, v sprevodu so se nosila pesnikova dela, ki napadajo cerkev in krščanske res-nice in danes pripoveduje list, da je nosil pokojnik »mačeho« kot znamenje »Svobodne misli« vedno na vidnem mestu kot iglo na kravati. Zelo jc torej obžalovati, da so se za to manifestacijo porabile tudi nedolžne deklice iz »Mladike« in mestnega liceja, ki so v proslavo nosile njegova dela, v katerih Aškerc zabavlja črez vse to, kar mora biti slovenski deklici sveto, črez krščanske resnice, ki se jih uči v šoli kot najbolj dragocen zaklad na poti njenega življenja. Tukaj ne velja noben izgovor, češ, saj mladina njegove pesmi dckla-mira v šoli. Da, to je bil mladi Aškerc, Gorazd! A deklice niso nosile »Mutca Osojskega«, ampak »Primoža Trubarja«, niso nosile »Anko, dekle mlado«, ampak atensko hetero vlačugo Phryne, niso nosile samo Svatoplukove oporoke, ampak tudi himno slovenskih heretikov. Ob taki demonstraciji je tembolj obžalovati, da je za tako demonstracijo na srednješolsko mladino od strani ravnateljstev izšel poziv, ki sicer daje dijaštvu prosto udeležbo, vendar v taki obliki, da je šel marsikdo, ki ni bil in ne bo nikdar pristaš »Svobodne misli«. Ta korak ravnateljstev odkrito obžalujemo, ker je Anton Aškerc zadnjih deset let služil samo proticerkveni struji, kateri je udinjal vse svoje talente. Danes piše »Dan«, da je rekel pesnik še pred tremi meseci: »Jaz sem odkrit pristaš »Svobodne misli«, prepričan svobodo-mislec. Škoda, da sem tako osamljen in da ni »Svobodna misel« bolj razširjena pri nas. Kdaj bomo došli Čehe in Francoze.« Če gospodje še tega niso vedeli, bi pa lahko vedeli o njegovih pesmih o »Svobodni misli« in o časopisu »Svobodna misel«, v katerega jc pisal. In kako pride do tega, da šolska mladina nosi venec »Svobodne misli« z rdečimi trakovi, ki je barva anarhizma, boja proti obstoječemu
redu. Kak vtiselč je moralo to napraviti na mladino, da aranžer profesor kaj takega pripušča! Kak vtisek je napravilo to na tisti velik del mladine, ki je v dobrem namenu sledil migljaju šolskih oblasti. Ob takih dejstvih ne moremo molčati, ampak moramo odkrito obžalovati in obsojati, da so tako nasedli in se dali izrabiti gospodje, ki jih sicer spoštujemo. Vprašamo pa, ali je predsednik deželnega šolskega sveta za to vedel, ali je za to kdo pri deželnem šolskem svetu sploh vedel. Kaj takega se ne sme nikdar več dogoditi v katoliški deželi Kranjski od strani oficijelnih oblasti. Odslej bomo smatrali vsakega za našega odločnega nasprotnika, kdor nima toliko takta, da se odtegne takim priredbam. Posebno tiste gospode, ki jih pri procesiji sv. Rešnjega Telesa ni nikdar videti, za manifestacijo »Svobodne misli« imajo pa takoj na razpolago razne »razloge«.
-f Iz odbora »Slovenske Matice« sta
izstopila gg. dr. A 1 e š U š e n i č n i k in dr. M i h a e 1 Opeka.
-r Odpravite škandal. »Dan«, list Učiteljske tiskarne, je postal zadnje čase glasilo slovenskih svobodomislecev. Javno proslavlja bogotajca Macharja, prinaša- poročila verskega odpadnika Lotriča o njegovih govorih, v katerih zametava božanstvo Kristusovo, evangelije, katoliško Cerkev. »Dan« piše v sredo 12. junija, da so »največji duhovi pustili zastarele ceremonije, da se je morala vera umakniti in priznati, da so njeni nauki napačni, da so morali evropski narodi iskati resnico izven cerkve; naš delež je, da se varamo itd.« List izdaja Učiteljska tiskarna, tiskarna se pa vzdržuje samo z denarjem »Vdovskega društva in Učiteljskega konvikta«. To je škandal, da sc podpira tak list, ki cinično zametava krščanske resnice, z denarjem katoliškega ljudstva. Tisti, ki imajo nadzorstvo nad tema društvoma, naj store svojo dolžnost! Glasilo »Svobodne misli« naj ga plačujejo svobodomiselci sami! Učitelje pa, ki ta list izdajajo, naj šolska oblast pokliče na odgovor!
+ Liberalci povsod enaki. Liberalci so največji škodljivci slovenskega naroda, to smo že neštetokrat pribili in dokazali, a žalibog je še vedno nekaj zaslepljencev, ki se ne dajo prepričati, in posledica je, da mora vsled liberalne izprijenosti trpeti ccl narod. Evo vam nov slučaj: Pred leti so ustanovili slovenski rodoljubi na Goriškem »Trgovsko in obrtno zadrugo«, ki je v začetku krasno prospevala in obetala zelo veliko. Toda v nesrečo goriških Slovencev se je posrečilo liberalcem, dobiti zadrugo v roke, in prišlo je, kar se zgodi povsod, kjer imajo liberalci svoje umazane roke zraven: prej cvetoče podjetje je pričelo hirati in sedaj prihaja iz Gorice žalostna vest, da se vrši v nedeljo izvanredni občni zbor omenjene zadruge z dnevnim redom: razdružitev zadruge. Kakor so liberalci že pri nas zapravili z raznimi podjetji in pri raznih zadrugah stotisoče ljudskega denarja, tako delajo tudi na Goriškem. Ne moremo ponoviti dostikrat dovolj svarilo: pred liberalcem pazi na žep!
—	Umrl je včeraj okrožni zdravnik dr. Moric Neuberger v Ložu. Služboval je tu 23 let ter se izkazal v marsikateri bolezni praktičnega zdravnika, vsled tega je bil tudi zunaj svojega okrožja dobro znan in priljubljen. Poleg tega pa je tudi kot politik korakal vedno neustrašeno v vrstah Slovenske Ljudske Stranke. Svetila mu večna luč!
—	Evharistični kongres na Dunaju 1912. Udeležbo na kongresu so prijavili dalje: Nadškof Dubois iz Bourges na Francoskem, patriarha iz Antiohije, predsednik stalnega odbora evharistič-»ih kongresov škof Heylen iz Namurja v Belgiji, škofje iz Salforda (na Angleškem), Osmy (s Španskega), iz Strass-burga, iz Trevira (Nemčija), iz Langres (Francija), iz Aste, Aoste (Italija), Joli-eta (Kanada), Covingtona, St. Paula (Združene države) in nadškof beirutski.
—	»Napad« na vlak. O tem se nam iz Št. Vida še piše: Ko je vrgel v sredo popoldne nekdo v vlak kamen, smo Vam takoj sporočili. Ker nismo vedeli, kdo je krivec, nismo pisali tako ne tako, dočim je liberalno in demokraško časopisje tulilo naprej, da je priletel kamen iz vrta škofovih zavodov in da so to sadovi katoliške vzgoje. Kaka laž je bila to, naj priča to: Prostor, odkoder je priletel kamen, je namreč oddaljen od zavodov 500 korakov proti Ljubljani. Druga še bolj grda laž je, da bi bil »napadalec« član kake naše organizacije ali celo gojenec zavodov. Resnica je pa tale: Na Poljanah dela hišo neki tesar, pri njem je nosil malto Jože Ovijač, ki je nekoliko slaboumen. Fant je vrgel dva kamna, ki je šel eden črez vlak r.a drugo stran, dočim je drugi padci slučajno v okno in zdrobil šipo. To je videl tudi neki šentviški sokol, ki se je peljal in stal pri oknu, kar lahko s prisego potrdi. Ovijač je pa doma iz Pirnič, iz vasi, v kateri je do lanskega leta poučeval šolsko mladino najbolj liberalen učitelj, neki Kos, ki ga Danovci gotovo poznajo. Liberalccv seve ni nič sram, da se jc njihovo časopisje ccl teden tako debelo lagalo.
—	Propaganda dejanja ali uboj v Dravljah pri Ljubljani. Da ne bodo zopet krivi vzorni gojenci kakega eminentnega katoliškega zavoda ali pa Orli, naj takoj poročamo o tragičnem zločinu, ki smo ga ravnokar izvedeli iz Dravelj. Danes zjutraj je Požarjev sin v Dravljah na podu svojega svaka ubil svojega lastnega očeta Franceta Sirnik. Oče je pri delu svojega sina nekaj posvaril, sin zagrabi v nagli jezi vile in z njimi očeta dvakrat udari, nakar se je oče zgrudil na tla in bil mrtev, Ko je svak priskočil in nad ubijalcem zavpil: »Fant, kaj si naredil!«, se je ubijalec pri-dušil in zakričal: »Mene ne bo nihče ko-mandiral.« Nato se je ubijalec odpravil domov, kjer se je preoblekel in šel od doma. Po cesti grede so ga ljudje slišali pridušati se in preklinjati. Orožniki so ga hitro zasledili in odgnali v zapor. Kdo je temu kriv? Ali zopet škof, ali Orli, ali dr. Krek! Kdor vć, s kakšnimi nasilnimi sredstvi so sc pri zadnjih občinskih volitvah v Šiški izvolili za Dravlje odborniki najbolj liberalnega kalibra, kdor ve, s kako brutalno silo se ravno v draveljski občini zavira vse, kar je dobrega, in kako se mladino od izvestnih ljudi naravnost ščuva proti vsemu, kar ne trobi v liberalno-soci-alnodemokraški rog, marveč hoče ostati pošteno, ta se ne bo prav nič čudil, da se ravno v Dravljah, v izvestno liberalni občini kaj takega dogaja. Iz tega žalostnega slučaja se vnovič kaže, kako zelo je potreba tudi v Dravljah tesne izobraževalne organizacije, da mladi fantje ne bodo posedali po gostilnah noč in dan. Ubijalec ni sicer formelno pripadal nobeni organi-zaciii, a vedno se je držal tistih fantov, ki ob nedeljah med službo božjo stoje na cesti in sede v gostilni; zabavljal je kaj rad črez Orle in sploh katoliške organizacije, hvalil in poveličeval sokole, češ, zalo »ker se ne puste od farjev komandirati«. Kleti in pridušati se je pa znal še bolj kot sokoli.
—	Ponarejalci zlata, V Zadru so aretirali nekega 35letnega Antona Urliča, ki je silno razsipno živel. Govorilo se je o njem, da si je Transvaalu pridobil silno veliko zlata. Nedavno je prišel k nekemu bogatemu zadrskemu trgovcu, s katerim se jc seznanil, tef mu prinesel v shrambo več šibic zlata. Povedal mu je, da jc bil častnik v angleško-burski vojni ter si jc nekoč prisvojil in zakopal velik zaklad zlata, po katerega se bo podal s posebno ladjo. Trgovca je pa naprosil, da bi mu zlato spravil v denar — seveda proti dobri nagradi. Trgovec je vesel obljubil, a ko ga je hotel Urlič naslednji dan napumpati za 5000 kron, češ, da nima tekočega denarja, je poslal trgovec nezaupen in posojilo odrekel. Urlič je zahteval šibice zlata nazaj in odšel. Kmalu nato je dobila zadrska policija iz Trsta obvestilo, da mora v Zadru bivati nek slepar s ponarejenimi šibicami zlata. Ker je oni trgovec nekaj govoril o stvari s policijskim komisarjem Guslinom, je ta hitro najdel sled in Urlič je bil spravljen na varno. Vsa znamenja kažejo, da gre za veliko mednarodno organizacijo sleparjev s ponarejenim zlatom.
—	Umrl je 14. t. m. na Ljubgojni pri Horjulju Ivan Korenčan, posestnik ter večletni občinski odbornik, ki je bil daleč naokoli znan. Pokojnik je bil vsikdar odločen in zvest pristaš S. L, S. Zapušča ženo in 13 otrok, izmed teh je nekaj še majhnih. Vsemogočni naj tolaži žalujočo rodbino, njemu pa podeli večni mir!
—	Glavna razprava proti kaplanu Cvrkoviću iz Ivankova, ki je žc tri mesece zaprt zato, ker je o Velikonoči na prižnici rekel, da »bo to stanje« (komisarja!) kmalo prenehalo, jc določena na 18. t. m. v Osjeku. Preiskovalni sodnik je že davno predlagal, naj se Cvrković spusti na svobodo, ker sodišče nima no-benega vzroka proti njemu postopati, a na ukaz višjih se to ni zgodilo in sedaj je proti kaplanu razpisana razprava radi zločina motenja javnega miru.
—	Za izseljence. Kakor smo že ope-tovano poudarjali, jc letos volivno leto v Združenih državah v Ameriki. V tem času jc v Ameriki najslabše za ubogega delavca-trpina. V tvornicah ali v rudnikih jc stavkanje (štrajk) na dnevnem redu. Ob takem času je delavec, ki dela v omenjenih krajih, največ prizadet, ako ima kaj prihranjenega denarja, navadno vse potrosi, ako stavkanje delj časa trpi. Osobito je pa slabo za tiste rodbine in posameznike, ki si niso za tak čas ničesar prihranili. Kljub vsem opominom gredo izseljenci kar trumo-raa v Ameriko. Bes je, tla gre večina teh k svojim sorodnikom, posebno žene, dekleta in otroci, katerih se med izseljenimi največ nahaja. Opozarjamo tiste, ki na vsak način mislijo iti v tujino, da sc poslužujejo naslova Rafaelove družbe, katerega dobijo pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih s polnim listom vred, da se oglasijo v tej pisarni, ki jim nudi priporočilni list, znak Rafaelove družbe, daje potrebna navodila izseljencem, ki jih neobhodno potrebujejo. Priporočilni list obsega naslove zaupnikov v vseh državah celega sveta, kjer prebivajo Slovenci, osobito v Ameriki, ter imena avstrijskih konzulatov
v Združenih državah, kar je velikega pomena za vsakega izseljenca ob raznih potrebah.
— Gromenje ob eksploziji praharne V W811ersdorfu so čuli tudi v Rovtali nad Logatcem. Mož jc sekal drva v gozdu in zdelo se mu je, kakor da se jc stresel cel hrib in mislil je na nesrečo v Kamniku. Bilo je to krog devete ure zjutraj.
Ljubljanske novice.
lj Vabilo na javen shod, ki se vrši za somišljenike in somišljenice S, L. S. jutri, v nedeljo, 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni g. W e i s s a , Konjušna ulica 12, Govorijo g. dr. I v a n Zaje, deželni odbornik; g. Ivan Kregar, svetovalec trgovske zbornice in občinski svetnik in g. Tomaž Novak, občinski svetnik. Pri-diti prav gotovo vsi na shod! Agitirajte med somišljeniki in somišljenicami S. L. S. v- Odbor.
lj Svetovnoslavne oberamergauske pasijonske igre v Ljubljani! Svetovno-Kristusovega trpljenja in smrti, katere Kristusovega življenja in smrti, katere slove po celem svetu in katere hite na Bavarsko gledat ljudje iz vseh delov sveta, celo iz najoddaljenejših mest Amerike, bode prihodnjo nedeljo, 23. t. m., prilika občudovati v veliki dvorani »Uniona«. Naj nihče ne zamudi te izredne prilike, ki bo nudila najpopolnejši posnetek teh čudo-lepih predstav potom po naravi posnetih barvastih, ogromnih skioptičnih slik. Vrši se samo ena predstava, ker je bilo slike z velikimi stroški mogoče pridobiti samo za en dan in se jih mora takoj po predstavi poslati k predstavam v Nemčijo. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina: sedeži 50 v,, stojišča 40 vin.
lj Ljubljanski udeležniki jutrišnje slavnosti v Tržiču se zbero jutri zjutraj točno ob pol 7. uri zjutraj na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški. Vlak obhaja 8 minut pred 7. uro zjutraj. Udeleži se slavnosti deputacija S. K. S. Z. z zastavo, oddelek moškega zbora »Ljubljane« z zastavo, deputacija Katol. društva rokod. pomočnikov z zastavo in deputacija šentpeterskega prosvetnega društva z zastavo. Somišljeniki dobro došli!
lj Desetletnica Moške Marijine družbe v Križankih. Prihodnjo nedeljo, dne 16. junija obhaja moška in mladeniška Marijina družba v Križankih desetletnico svojega obstoja. Ta slovesni spomin proslavi družba zjutraj ob pol sedmih s slovesno službo božjo in skupnim sv. obhajilom, popoldne ob petih pa s slovesnim zborovanjem v n. v. r. v prvem nadstropju. Po zborovanju okoli pol sedmih zvečer bodo v cerkvi slovesne litanije in zahvalna pesem. — Naslednjo nedeljo, dne 23. junija priredi Marijina družba popoldanski izlet ina Žalostno goro. Društveniki in prijatelji, udeležite se obeh prireditev polnoštevilno!
lj Widmerjev polet v Ljubljani. Jutri popoldne ob 5. uri poleti z vojaškega vežbališča znameniti zrakoplovcc VVidmer, katerega je doslej spremljala na poletih izredna sreča ter je s svojimi poleti povsod naravnost očaral občinstvo. Polet se ne bo vršil preko mesta, ampak nad vežbališčem. Widmer se bo trikrat vzdignil in izvršil tri polete. Cena prostorov: Sedeži I. vrste i K, daljo so prostori po 1 K 50 h in 10 h.
lj Ravnateljsko mesto pri Mestni hranilnici so razpisali, in to na ta način, da preprečijo nastavitev dolgoletnega svojega uradnika, katerega bi sicer ne mogli zlepa prezreti. Po Ljubljani se govori, da je za to ravnateljsko mesto določen dr. Frančišek Windischer, tajnik trgovske zbornice, s postranskimi dohodki pri Narodni tiskarni. Drugi zopet pravijo, da je za to mesto že določen dr, Lavš, uradnik Kreditne banke, ki se posebno zanima za šport. Ne vemo, če bode za Mestno hranilnico ravno koristno, ako dobi ravnatelja, ki bi bil v preintimnih zvezah s »Slovenskim Narodom« ali s Kreditno banko. Morebiti bi bilo bolje, nastaviti moža, ki pozna hranilniško stroko iz dolgoletne hra-nilniške prakse.
lj Nesreča na železniški progi. Sinoči ob četrt na 10. uro je povozil dolenjski vlak pri mostu čez Poljansko cesto 1880. leta v Negastrnu rojenega samskega dninarja Jakoba Jerino ter mu pri kolenu odtrgal levo nogo in tudi znotraj čuti hude bolečine. Prvo pomoč mu je dal asistenčni zdravnik tukajšnjega sanitetnega oddelka g. dr. Breskvar, nato so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Jc-rin jc pred kratkim prišel iz Trsta ter ве udinjal za kosca pri posestniku Martinu na Viču. Ker je pa včeraj deževalo, ni delal, marveč je šel na Martinovo cesto, kjer jc po raznih gostilnah pil
vino, pivo in žganje ter pri tem zapravil kakih 10 kron, kar ga je tako zmešalo, da ni prav nič vedel, kam gre. Odšel je bržkone po Bohoričevi ulici in Poljanski ccsti, kjer jc zabloclil na železniški tir in se ponesrečil.
lj Deklica pobegnila. Pred par dnevi je iz Viča pobegnila lOletna varovanka Antonija Zidarjeva, rodom iz Ljubljane. Deklica je bosa, gologlava in brez predpasnika.
lj Z nožem pri delu zaboden. Pisar v skladišču južne železnice, Filip Franc, je včeraj mahal z odprtim nožem okolu sebe in pri tem zadel delavca Jožefa Grila s tako silo v levo roko, cla je Gril moral v bolnico.
lj Prijet slepar. Prijeli so nekega Henrika P r e m r u j a , ki je pobiral po Ljubljani za »Slovensko umetniško društvo«, ne da bi imel za to dovoljenje in je denar porabljal zase.
lj,Gasilno in reševalno društvo ljubljansko kot dedič. Pred kratkim umrli posestnik in trgovec g. Albert Schtiffer je v svoji oporoki testiral ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu 200 K; dne 15, avgusta 1910 umrla gospa Amalija Vilhar roj. Luckmann 100 K in dne 1, julija 1904 v Gradcu umrli pekovski mojster g. Karol Inglitsch — star Ljubljančan — 4000 K, To so najlepši dokazi o pojmovanju vzvišenega društvenega namena.
lj Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri od 5. do 6. ure popoldne pod gradom »Tivoli«.
BRAMBNA PREOSNOVA V OGRSKI MAGNATSKI ZBORNICI.
Predsednik ogrske magnatske zbornice, grof Csaky, je v današnji seji zbornice ogrskih magnatov izjavil: »O brambni preosnovi se izvede v magnat-ski zbornici živahna in velika razprava, ki bo toliko časa trajala, cloklcr nc bodo dokončali svojih govorov vsi priglašeni govorniki. Povsod sc nahajajo strastni možje. Če en bomo v soboto gotovi, nadaljujemo razpravo v ponedeljek.« — Več magnatov grofov je danes govorilo proti Tiszi. Magnatska zbornica vsaj do ponedeljka sprejmo brambne predloge.
USTANOVITEV AVSTRIJSKEGA ZRAČNEGA BRODOVJA.
Zvršilni odsek osrednjega odbora za ustanovitev avstrijskega zračnega brodov-ja je sklenil v svoji seji, ki so se je tudi zastopniki vojnega ministrstva udeležili, da se mora veliki osrednji odbor še ta mesec konstituirati in da se mora ustanoviti časnikarski odbor, v katerem bodo zastopani veliki dunajski listi. Dela za ustanovitev deželnih odborov tudi uspešno napredujejo.
POLOVICA BOLGARSKE ARMADE NA DOPUSTU.
Polovico bolgarske armade so odposlali štirinajst dni raeli žetve na dopust. Druga polovica nastopi štirinajstdnevni dopust 28. junija.
ANGLEŠKI STAVKUJOČI PRISTANIŠKI DELAVCI
v Manchestru in Salfordu so sklenili, da prično zopet delati.
Razne sivori.
Resnica o grofici Chamre-Chorin-
sky. Od prijateljske strani gospe grofice Chamre-Chorinsky smo naprošeni objaviti, da niso resnična dunajska poročila, da bi bila omenjena grofica pobegnila z nekim športnikom. V resnici je grofica v spremstvu neke prijateljske rodbine odpotovala za šest dni, bila ves ta čas v družbi s to rodbino in se jc tudi s taisto vrnila na Dunaj.
Dvakraten roparski napad. V nekem gozdu pri Parizu so trije moški napadli nekega potnika, ga pretepli in oropali. Zvečer se je peljal potnik v vlaku nazaj v Pariz. Med sopotniki zapazi roparje. Ko jih spozna, so roparji nanj štirikrat z revolverji ustrelili. Potnik se je zgrudil mrtev na tla, roparji so pa v splošni zmešnjavi vsi pobegnili.
Primorske vesli.
p Nagla smrt. Ko se jc Lucija Kug-lar v Trstu v svoji družini pogovarjala, ji je prišlo naenkrat slabo. Zgrudila se jc mrtva na tla. V neki tobakarni ulico Acquedoto v Trstu je padel v nezavest 50 letni poštni kontrolor Anton Nove 11 o in umrl.
p Požar. V trgovini Marija Bertoli v Trstu je nastal požar, ki je uničil vso blago. Škode jc nad 20.000 K.
p Požar v Gradežu. Dne 13. t. m. jc pričelo v Gracležu goreti v trgovini bratov Marchesani. Šest velikih prodajalen I je uničenih. Škodo cenijo na 40.000 K.
CERKVENI VESTNIK.
c' Konferenca Sodalitatis C. J. za
leskovško dekanijo bo v Krškem prihodnjo sredo, dne 19. junija. Pričetek ob pol 11. uri dopoldne.
Telefonsko in brzojavna porodila.
ZMAGA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE.
Št. Peter, 15. junija. V Šmihelu pri Št, Petru na Krasu jc zmagala z veliko večino pri občinskih volitvah S. L. S. v vseh treh razredih in dveh podobčinah. Liberalci z največjim trudom obdržali dve podobčini.
PO ATENTATU NA ČUVAJA.
Zagreb, 15. junija. Od aretiranih vseučiliščnikov je doslej izpuščenih 22, a jim je rečeno, cla morajo biti vedno na razpolago sodišču. Vse težišče je sedaj obrnjeno na srednjo šolsko mladino. V zaporih je okolu 120 srednješolcev. Danes je bilo pripeljanih 20 aretiranih srednješolcev iz Koprivnice, Karlovca in Krapine, kjer je samo nižja gimnazija. Ponajveč so med areti-ranci voditelji zadnjega srednješolskega štrajka. Preiskava se vodi na podlagi nekega najdenega dijaškega statuta, o katerem pravi policija, cla jc revolucionaren ter ga spravlja v zvezo z atentatom. Jukiča nadlegujejo silno z vprašanji. V njegovi celici je vedno kak redar, navadno celo po dva, ki ga dan in noč izprašujejo to in ono. Jukič je radi tega silno razburjen. V takem položaju jc nedavno zaklical, cla je na Hrvaškem še Jukičev in revolverjev. Radi tega vzklika hoče policija konstruirati kak komplot mladine. Tucli ostalim aretirancem se slabo godi. Oni, ki so bili izpuščeni, pripovedujejo, cla razun malo juhe in kruha niso dobili •ničesar za jesti. V Zagrebu in v proviri-ciji nadaljuje policija z aretacijami dijakov.
Zagreb, 15. junija. Danes je policija izdala oglas, da mladina pod 14. leti ne sme biti ob 9. uri na ulici, hišna vrata se morajo zapirati ob 10. uri zvečer, ravnotako gostilne. Stroge odredbe so izdane tudi za kavarne. Po Zagrebu patruljirajo žandarji na konjih, kar je za Zagreb novost. Izvršeno je več novih aretacij, aretiranih je tudi nekaj obrtnikov. Policija trdi, da je popolnoma odkrila zaroto. Policija dalje tudi trdi, da je dokazano, da je namen zarote bil, umoriti Čuvaja in vse njegove pomagače ter da se je ta zarota zvala »Črna roka«*
Dunaj, 15, junija. Poslanec Čingrija je dobil brzojavko, da je bilo danes v Dubrovniku aretiranih sedem srednješolcev in gojencev navtične šole, katere dolže, da so bili v zvezi z Jukičem.
Zagreb, 15. junija. Po konsiliju z osmimi zagrebškimi zdravniki je izjavil specialist profesor dr. Eiselsberg, da nima povoda operirati ranjenega Her-voića, ker je ranjencu nekoliko boljše. Danos izdani buletin pa pravi, da je stanje Hervoića še vedno jako nevarno in da se je bati komplikacij.
DUNAJSKI OBRTNIKI V ZAGREBU.
Zagreb, 15, junija. Včeraj so na svojem naučnem potovanju se pripeljali v Zagreb avstrijski obrtniki. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki mesta, vlade in obrtnih zastopstev,
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V SEVERNI AMERIKI.
Čikago, 15. junija. Volilni boj med Rooseveltom in Taftom je dosegel svoj višek. V nacionalnem komiteju je prišlo do boja s pestmi med tremi pristaši Roosevelta in tremi pristaši Tafta.
Washington, 15. junija. Roosevelt je izjavil, da odklanja vsak kompromis in da upa bili že pri prvi volitvi izvoljen,
VSTAJA NA KITAJSKEM.
Pekin, 15, junija. Nad 2000 kitajskih vojakov se je včeraj uprlo v Tsinanfuju, plenilo po mestu in ga zažgalo na več krajih. Ob 10. uri dopoldne so požar pogasili. Čez noč so uporniki streljali na stražo guvernerja skoro neprestano. Sedaj vlada zopet red. Vzrok uporu je bila menda bojazen vojakov, da bodo odpuščeni iz službe brez kake plače.
STAVKA STAVCEV V SARAJEVU.
Sarajevo, 15. junija. Radi več izgredov, ki so nastali med stavkujočimi stavci in onimi, ki delajo, je vlada izgnala več stavcev iz Sarajeva. Ta odredba je zbudila med delavstvom veliko razburjenje.
SAMOUMOR DUNAJČANKE V LOV-RANI.
Lovrana, 15. junija. Tu je skočila v morje 40 let stara Dunajčanka Teodora pl. Wagner in utonila.
STAVKA VSEUČILIŠKIH PROFESORJEV.
Bukarest, 15. julija. Tu jc radi spora v zadevi zasedenja učnega mesta za
trgovsko pravo na vseučilišču stavka profesorjev. Rektor Bogdan je clemisijo-niral.
NA SMRT OBSOJENA MORILCA.
Lvov, 15. junija. Zidarja J. Pavli-kov in P. Celiula, ki sta na ulici zabodla časnikarja J. Potha, sta obsjoena v smrt na vešalih.
STRAŠNA RODBINSKA DRAMA.
učitelj Fr. Raschendorfer, ki bi jutri moral plačati menico in dve in pol leta ni plačal nobenih obresti, med maličin sok zmešal ciankali ter zastrupil svoje štiri otroke, svojo ženo in sebe.
STAROST MLADOST.
Dunaj, 15. junija. 84 let stari igralec dvornega gledališča Bernhard Baumeister je danes dobil sina,
TVORNICA ZGORELA.
Brno, 15, junija. Tvornica sukna Wo)l-ner & Rotter je popolnoma pogorela. Škode je 300.000 K.
MAZOCH SE JE ZASTRUPIL.
Varšava, 15. junija. Tu so razširjene vesti, da se je Mazoch v ječi zastrupil. Potrjene te vesti še niso,
GROZNA EKSPLOZIJA V HOTELU.
Krakov, 15. junija. Neka v hotele »Nadvorna« uslužbena dekla je šla z odprto svetilko v klet, kjer se je tudi nahajal iastnik hotela sam. Z lučjo pa je prišla preblizu sodu, v katerem se je nahajala večja množina gazolina. Plin se je užgal in nastala je eksplozija, spremljana s strašno detonacijo. Hotelir in dekla sta bila smrtnonevarno poškodovana in sta kmalu umrla. Močno poškodovano pa je bilo tudi celo hotelsko poslopje.
SLUGA NAPADEL VDOVO MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Dne 14. t. m. je napadel neki odpuščeni sluga v Bukareštu vdovo prejšnjega ministrskega predsednika generala Manua, katero jc izkušal zadaviti, ko je prej uropal 15.000 frankov in druge dragocenosti. Napadalca so zaprli. Napadena vdova ozdravi.
Pred odločilno mike v loško-M vojski?
Iz Carigrada se poroča, da je prvi turški arliljerijski polk odrinil ponoči v Galli-poli, ker nameravajo baje Italijani napasti utrdbe pri Plajariju. V Smirno so odposlali Turki dve havbični bateriji. V Gallipoliju stoji baje 30.000 turških vojakov. Vsa znamenja kažejo, da morebiti Turki prav slutijo. V Tripolisu, kjer je zdaj strašne vroče, so priborili Lahi zadnje čase dve zmagi. Osvojili so oazo Zanzur in premagali sovražnika pri Homsu. Kljub tem dvem zmagam, v katerih so izgubili baje Turki do 1000 mož, vojska še ni odločena, ker usoda Tripolisa se ne odloči v Tripolisu. Lahi so zasedli več otokov, Turki so pa nato izgnali iz Turčije laške podanike in napravili Lahom veliko škode, ker morajo zdaj skrbeti za izgnance. Lahi so zato nejevoljni in zahtevajo, da naj se že vojska odloči. Znani laški časnikar Cipolla, ki potuje po Turški za list »Stampa«, je objavil zanimiv dopis, v katerem naglaša, da Turki koncentrirajo vse svoje vojne sile od Dardanelih. Neobhodno je zato potrebno, da Lahi napadejo Dardanele in odločijo vojsko. Cipolla poroča, da je ne-verojetno, koliko vojakov da so Turki zbrali na polotoku Gallipoli. Lahom priporoča, da naj Lahi s svojim zračnim bro-dovjem napadejo zbrano turško armado in naj jo iz aeroplanov in iz zrakoplovov bombardirajo. Sodi, da bi tak napad zelo oškodoval turško obrambo ob Dardane-lah in bi omogočil akcijo laških oklopnic. Lahi imajo zdaj na otoku Rodu 10.000 vojakov, dve diviziji pa čakata nadaljnjih ukazov v Tarentu. Danes zvečer poteče rok, ko morajo vsi Lahi zapustiti Turčijo. Kaj cla bodo sedaj storili Lahi, se seveda nc ve, a nekaj bodo morali ukreniti, ker to zahtevajo Italijani, na katere se laška vlada mora ozirati,
Sialerske novice.
š Občni zbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« se vrši v Braslovčah v nedeljo, dne 23. junija 1912, ob 3, uri popoldne, Poroča g. poslanec dr. Korošec.
š Slavnosti v korist »Sovenski Straži« se že pridno prirejajo. Koncem julija bo veliko Slomškovo slavlje v Jarcnini, dne 29. junija pa v Rušah.
š Železniška nesreča pri Slovenski Bistrici. Danes ponoči je na južni železnici skočil iz tira neki tovorni vlak. Ob nesreči sc je poškodoval tudi drugi tir, vsled česar jc moral čakati jutranji dunajski brzovlak na Pragerskcm, da so progo zopcl spravili v red. Dunajski brzovlak, ki pride navadno ob 6. uri 3 minute zjutraj v Ljubljano, se je radi nesreče pri Slovenski Bistrici pripeljal v Ljubljano šele ob 8. uri 30 minut.
uzijie, ako sto nahodni, hripavi, zaslizeni in če tc/.ko dihale, Fallcrjev ftuicl z znamko „F.lsafluid". Mi smo so sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravil-nem, kušcij iajšajočem učinku. Dvanajstoricu za poskuSnjo K 5-—, 2 tucata K 860 franko. Izdeluje lc lekarnar E. V. Fetler v Stubici štev. '-'85 (Hrvatsko).	392 b
š Delo ?:a »ogroženo nemštvo«. Da
se vidi, kako zavraten namen in nevajen pomen za slovenstvo imajo razni leniški otroški vrtci po slovenskem ozemlju, navedemo to-lc suho dejstvo: \ malem lističu »Deutsche Wacht«, ki izhaja v Celju, iščejo z oglasom gospo-ilično, ki bi bila usposobljena za vodstvo otroškega vrtca in k i b i morala z n a t i slovenski. — Tako torej! Česar se ne zahteva od železniškega uradnika, uslužbenca na davkariji, česar ni treba sodniku, ki sodi slovenskemu prebivalcu takorekoč čez telo in dušo, to mora znati nemška učiteljica nemškega zavoda. In zakaj? Enostavno, čemu: Iver gre tam o pravičnosti napram slovenskim državljanom, ki čutijo povsod trdo pesi vlade, tu pa o po-nemčevanju slovenskih otročičev, ki se jim potom slovenskega jezika trga materina beseda iz srca. Usodna blodnja strasti!
š Zrakoplov v Mariboru. V nedeljo, 16. junija, ob 8. uri zjutraj bo v Mariboru
zrak zrakoplov Marga-imel proti zahodu. Doslej
zopet polete! v reta«. Smer bo sta bila oba poleta srečna.
š Velika tatvina? Govori se zaupno po Celju, da je bilo pokradenih v nemškem mestnem mlinu tekom časa krog tisoč vreč moke in krmil. Te dni je pregledoval eden glavnih lastnikov, vc-ietržec Rakuseh. zaloge in poslovanje, pa je našel velik nedostatek. Kako se je »gospodarstvo« vršilo, še seveda ni dognano in kdo ve. če bodo sploh priznali izgubo.
š Osebna vest. Okrajni komisar pri celjskem okrajnem glavarstvu dr. Franc R a t e j jc prideljen ministrstvu za javna dela.
š Umrla jc pri Št. Lovrencu nad Mariborom dne 13. junija gospa Avgusta Schnehay, poštarjeva soproga, stara 38 let. Rojena je bila na Dunaju. — V Oplotnici je 13. t. m. umrla vrla gospa Jožefa Ober-ska, soproga spoštovanega slovenskega trgovca in veleposestnika g. Oberski v Oplotnici pri Konjicah. — V Št. ilju pri Velenju jc umrla mladenka Frančiška Ko-piter v starosti 19 let.
š Nesreča. Katarina Jagrič, pomožnega delavca žena, doma iz Kozjega, je sekala drva na svojem stanovanju. Pri tem je pa udarila s sekiro po levem palcu in si ga odsekala. Morala je iti v bolnišnico.
š Narodnost slogašev. Prijatelj našega lista nam piše, da je v občini Bi-sički vrh imenovalo občinsko starešinstvo ptujskega župana in pekovskega mojstra Orniga za častnega občana. Zatrjuje se nam, da so ljudje, ki so se najbolj trudili za Ornigovo častno občan-stvo, bili pri lanskih državnozborskih volitvah navdušeni Plojevi agitatorji. Ti ljudje, liberalno namazani slogaši, potemtakem hitro prihajajo do drugega prepričanja. Liberalec in slogaš z mirno vestjo klečeplazita pred vsakim zagrizenim tujcem.
š Sadjarsko - vinarskega tečaja v Silberbergu pri Lipnici se udeležujejo ti-le slovenski učitelji: Cvetko Fr., nadučitelj, Vučja vas; Ivanjšič Ljudevit, učitelj, Sv. Marko; Jerovšek Ivo, nadučitelj, Št. Lovrenc nad Proži,nom; Kvac Ivan, nadučitelj, Šmartno v R. d.; Kle-menčič Ivan, učitelj, Ptujska gora; Košir Franc, učitelj, Št. Jur ob Tab.; Ko-vačič Ferdo, učitelj, Selnica; Zidar Fr., nadučitelj, Lemberg. Tečaj sc jc pričel 10. in traja do 22. junija.
š Umrl je v Babnici pri Ljutomeru posestnik Staudingl. Pravijo, da sc je zastrupil.
š Imenovan je za krajnega šolskega nadzornika za šolo v Svetinjah g. Lov-ro Petovar v Ivanjkovcih.
š Premog so izsledili v Presladolu pri Rajhenburgu. Naleteli so na 4 metre debelo žilo na zemljišču posestnika Franca Kranjca.
š Oko si. je iztaknila. Hčerka posestnika Martina Kozinca v Sevnici je te -Ini z nožem tako nesre&no padla, da si je iztaknila oko. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico v Ljubljano, kjer ji bodo pokvarjeno oko odvzeli.
š Pretep pri nemški veselici. Iz Sevnice: Delavci tukajšnje kopitarske tovarne so pretečeno nedeljo priredili neko veselico v nemškem hotelu »Neu-heim«. Proti koncu veselice so sc sprli in stepli. V pretepu jih jc bilo več ra-njenih.
š Ogenj ie nastal v eni zadnjih noči pri nekem posestniku v Št. Ilju pri Velenju. Da se ni razširil, se je zahvaliti našemu cerkovniku, kateri je ogenj pravočasno zapazil in poklical pomoč. Nevarnost jc bila velika.
š Nagla smrt. Iz Letuša pri Mozirju poročajo: Dne 11. t. mes. zvečer se je ustavilo pri nas več splavarjev. Večerjali so pri g. ZaverSniku. Z njiimi je pil in bil vesel kmet Anton Vodovnik iz Podgorja. Naenkrat pa mu je postalo slabo in v treh minutah je bil mrtev. Bil je star 45 let. Zapušča osem otrok in ženo v blagoslovljenem stanu.
Zdravnik dr. Červinka, ki je hitro prišel na lice mesta, je moral konštatirati samo še smrt. Pokojni jo bil pri vseh sosedih, prijateljih in znancih zelo priljubljen.
š Izpred mariborske porote. Maribor, 13. junija. N a j p r v o ukradel k r a v o , p o t e m zažgal lile v. Dne 27. januarja zjutraj proti 3. uri jo pričel goreti hlev viničarja Karla Saucrja v Ciršaku. Vrata hiše, v kateri so stanovali Sauerjevi, so bila od zunaj zavezana, da bi ljudje ne mogli takoj iz hiše. Vsled od zunaj zaprtih vrat so bili ljudje izpostavljeni nevarnosti, da zgori j o. Vendar so se še pravočasno prebudili, zlomili vrata in šli reševat živino iz gorečega hleva. Pri tem so opazili, da manjka ena krava. Takoj so začeli sumiti, da jc ogenj položila zlobna roka. Ukradeno kravo so drugi dan našli pri viničarju Antonu Menhartu v pol ure oddaljeni Svečini. Ko so ga vprašali, kje je kravo dobil, jc rekel, da jo je pred dvema dnevoma kupil od svojega nečaka 2iletnega viničarskega sina Fr. Menharta za 150 K, in sicer brez da bi vedel, da jc kravo Franc Menhart ukradel. Ko so nato zaslišali Franca Menharta, je rekel, da je kravo res ukradel i*>. zaprl vrata na hiši ter da ga je stric Anton Menhart nagovarjal, naj užge hlev, česar pa ni hotel sam storiti. Nato jc šel stric sam in hlev zažgal. Stric Anton Menhart vse taji. Proti obema je vzdignilo državno pravdništvo obtožbo, in sicer proti Francu Menhartu kot neposrednemu krivcu, in Antonu Menhartu kot sokrivcu. Zagovarjati se imata oba zaradi tatvine in požiga. Sodni dvor je stavil porotnikom vprašanje glede tatvine in požiga ter pri Francu Menhartu tudi glede prestopka orožnega patenta. Pri Francu Menhartu so porotniki vprašanja soglasno potrdili, pri Antonu Menhartu pa se o krivdi niso mogli prepričati in so vprašanja zanikali. Antona Menharta je sodni dvor oprostil, Franc Menhart pa je bil obsojen na deset let težke ječe. — U b o j. Dne 12. junija se jc vršila neka veselica v Petrovarjevi gostilni v Jeruzalemu pri Ivanjkovcih. Na tej veselici sta bila tudi kovaški pomočnik Anton Ivemeno-vič in 20 letni viničarski sin Ignacij Ivanjčič. Proti 11. uri je nastal med viničarskim sinom Rudolfom Rakušo in Ivanjčičcm prepir in pretep. V pretepu je Ivanjčič dvakrat zabodel Ke-menoviča z nožem v prsi, vsled česar je pri Kemenoviču takoj nastopila smrt. Ivanjčič se je imel pred poroto zagovarjati zaradi uboja. Vsled Ivanjčiče-vega zagovora pa je bilo porotnikom stavljeno poleg vprašanja uboja tudi vprašanje silobrana. Porotniki so vprašanje glede uboja zanikali, potrdili pa vprašanjqe glede silobrana proti varnosti življenja. Sodni dvor je nato obtoženca obsodil na osem mesecev težke ječe. — Mlad p o ž i g a 1 c c. 18 letni, v Leitersbergu rojeni Janez Kapun, nazadnje hlapec v Rančah se je imel pred tukajšnjo poroto zagovarjati zaradi požiga. Dne 16. marca proti poldnevu so posestniku Francu Roškarju v Rančah pogorela vsa gospodarska poslopja z orodjem vred. Sum je takoj padel na hlapca Kapuna, ki jc ob požaru pobegnil. Ko so ga orožniki prijeli, je dejanje takoj priznal. Rekel je, da jc zažgal iz maščevanja, ker mu gospodar ni hotel izročiti knjižice, da bi zamenjal svojo službo. Porotniki so stavljena vprašanja potrdili in sodni dvor je Kakuna obsodil na pet let težke ječe.
Za vroče poletje se zelo priporoča Gieflhiiblerjeva kisela voda, ki ima jako prijeten okus in ki se rabi tudi kot obvarovalno sredstvo zoper nalezljive bolezni.
Telesno perilo bodete imeli vedno čisto, ako bode isto prano le s popolnoma čistim milom S u n 1 i g h t. Pazile vedno na ime »S u n 1 i g h t«!
Vsake gospodinje goreča želja je,
da bi čim lažje izhajala z denarjem, namenjenim za gospodinjstvo. V tem oziru dobiva n. pr. za kuhinjo toliko raznovrstnih svetov, da se ji je težko odločiti, katero ponudbo naj bi sprejela. Mi ji pa priporočamo iz prepričanja to-le: poskusite Maggijeve izdelke za juhe, če jih že ne poznate! Izredno bodete iznenadeni, ako pripravite n. pr. govejo juho iz Maggijevih kock po 5 vin., katera jc jako okusna; prihranite si pa s tem denar in čas. Pazite na ime Maggi in na varstveno znamko zvezdo s križcem.
U volneno in
i
nI nobenega tlne)5ega In čistejšega pralnega sredstva kakor
Sunili! lilo
Skrfcenje in skadranie volne jo Izključeno pri vporabl Sunllglit mila.
Dvojni kos po 301i ln osmo-koten kos po 16 h.
T
V četrtek ponoči ob polene sc je najina dobra, vzorna mamica, gospa
Ana Lampret
po kratki mučni bolezni preselila na oni svet. Pogreb drage ranjke se vrši v soboto, dne 15. rožnika, ob 5. uri popoldne, iz mrtvašnice deželne bolnice k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice sc bodo vsled želje pokojnice brale v raznih cerkvah. Blag jej spomin!
Kranj, 14, rožnika 1912.
Iv. Pr. lamprel z Uralom.
Namesto vsakega drugega obvestila.
Zalivala.
1SS5
Za nmogobrojne dokaze sočutja ob nenadomestni izgubi iskreno ljubljenega očeta, tasta in starega očeta, gospoda
dalje za častno spremstvo ob pogrebu, posebno prečastiti duhovščini, ter za lepe darovane vence izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem v svojem ter v imenu vseh sorodnikov

Zahtevajte
Priporočamo hitre
v
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
rodbina Posćh.
441
od Bergmann & Ko., Tešln (Telschcn) ob Labl
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin mazilo. C.enn, lončku z jamstvenim pismom 1. krono. 1480
ЈСетепц Q{aschau), l. Pošt, predal i2/itxi ogr.
ln modno blago za gospode in gospe priporoča izv. hiša
Prokop Skorkcvsky In sin
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerno cene. Na željo dam tukaj Izgotovit! gospod, obleke.
s hlevom, vrtom in poljubnim zemljiščem. Zaloga pive. Pol ure od Ljubljane, ob okrajni cesti. Več pri g. FRANC BIZJANU, posestniku v Spodnji šiški 252.	1820
Katoliška 3ukvarna v Ljubljani
sprejme spretno
za svoj kontor. Flsmene ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju je vložiti do 25. junija 1.1.
preizkušena pri želodčnih in črevesnih katerih. obtefnih in metuirnih boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
рп^гаЗш sreriston
pri karlovovarijskem in drugih kopellšl^h ZdraV-sjenjih ln kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno poiabo.	(VII.)
Izvirek:
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni In franfco.
V LJubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
ZaloSe Dri Mihael Kaslner-u. Pe!er Uss« niku in MndreJ Sarabonu, Ljubljana. 3997
Najcenejši nakup!
Trgovina
Najcenejši nakup! železnino
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in Stu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, koglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
Idrijske novice.
i Trije nadzorniki so strašili ta teden po našem mestu. C. kr. finančni svetnik Kari Pogačar je preiskaval, če so vse pristojbine v redu in pravilno plačane, c. kr. davčni nadupravitelj J. Skušek je pregledoval poslovanje našega davčnega urada in Herta pl. Sprung z Dunaja, nadzornica gospodinjskih šol, je par dni pregledovala teoretično in praktično poslovanje na naši gospodinjski šoli. V kakem redu sta prva dva vse našla, nam ni znano, vemo le, da je zadnja bila z uspehom na naši gospodinjski šoli popolnoma zadovoljna, najsi bode že z delovanjem v kuhinji, na vrtu, ali pri teoretičnem pouku v šolski sobi. Obiskuje pouk 28 deklet, ki z vnemo slede navodilom, kako naj gospodinja vse obrne, da ne trati preveč, a vendar okusno vse priredi, bodisi pri hrani, obleki in sploh drugem gospodarstvu. Za praktične šole sedaj ministrstvo veliko stori in pl. Sprung je znana kot strokovnjakinja, ki ima v ministrstvu svoj samostojen oddelek. Menda je ona edina ženska v ministrstvu, ki na-čeluje svoji stroki.
i Cesta v Zali se pridno popravlja. Iz Logatca sem dela deželna vlada vse v svoji režiji, od Idrije do pod Godoviča sta prevzela delo Didič-Kacin. V dveh letih se bode kar največ mogoče razširila, da se ovinki odstranijo in na nekaterih krajih betonske škarpe napravijo, ker je izpeljana ccsta ob hudi strmini, je vedno nevarnost, da se cesta proti vodi ponižuje in temu naj odpomorejo trdni podzidki.
i »Slovenca« dobivamo sedaj isti dan, ko izide, in sicer ob 8. uri zvečer. Z brzo-vlakom ob 6. gre iz Ljubljane, v Logatcu ga sprejme avtomobil v svoje naročje ter ga nam dostavi v skupnem zavitku. Kako ga težko čakajo ljudje, se vidi iz tega, da je par minut po dohodu že v rokah radovednih naročnikov.
i Lov so izdražili v četrtek. Občine Dob-Jeličenvrh je prevzel »lovski klub« v Idriji za 300 K, črnovrški g. Janez Vidmar, trgovec v Črnemvrhu za 128 K in idrijski g. Fr. Nagode, posestnik v Idriji za 80 K. Zadnji je najmanjši revir, ker cesarski gozdi obdajajo od vseh strani naš kotel.
jeseniške novice.
j Nesreča. Preteklo nedeljo je šel I. Rabič s Plavža na Blejsko Dobravo z jeseniško požarno brambo na izlet. Zvečer okrog 9. ure se je ločil od svojih tovarišev in na neznan način zašel v Savo, kjer je utonil . V torek so ga potegnili mrtvega iz vode pri Potokih v župniji Koroška Bela. Pokopan jc bil na Koroški Beli. Zapušča ženo in sedem nedoletnih otrok. Ubogo družino priporočamo usmiljenim srccm!
j Deputacija občinskega odbora in krajnega šolskega sveta jeseniškega je šla pretekli teden k deželni vladi in deželnemu odboru, da zaprosi za ureditev šolskih razmer na Jesenicah, za pospešitev gradnje nove šole, za ureditev jeseniške in hru-ševske planine, za regulacijo Save od Hru-šice do Jesenic, za vodovod na Jcsenicah in Plavžu, za ureditev ceste v Plavški Rovt, za podporo pri napravi novega mostu v Planini. Naši liberalci pa bodo seveda še naprej trobili po Narodu«, da novi občinski odbor nima smisla za občni blagor. Imamo pa silno zanimive in pikantne podatke, ki osvetljujejo svoječasno gospodarjenje od strani liberalnih pristašev. Če nas liberalci pozovejo ali izzovejo, pa lahko takoj začnemo z razkritji!
j Hud delikt so napravili trije gospodje z jeseniške pošte, da jih >Narod« žc od velike noči ne pusti v miru. Kaj pa so storili? O veliki noči so se udeležili procesije. In zato tak rumel po liberalnih bučah. No, ti gospodje pa so se zopet o svetem Rešnjcm Telesu udeležili dostojno procesije, kakor sc je udeležuje tudi sam presvitli cesar, in so s tem najbolje pokazali, koliko izdajo »Narodovi« napadi. Prav tako!
j 30 krcn je baj'- ponujal Humer lastniku hotela »Triglav«, ki ga ima v najemu da bi smel s hotela sneti papeževo zastavo, ki jo jc ob birmi lastnik razobesil. Pa ni šlo. Je moral pač svobodomislec Humer imeti hude srčne bolečine.
j Črnogorski kralj se jc peljal v ponedeljek popoldne z dvornim vlakom skozi Jesenice. Proga in kolodvor sta bila najstrožje zastražena.
Brusel) ln Bučno« Alres 1910: 3 velike nagrade.
Podružnica na Dunaju: 1П. Hm Heumarkt štev. 21.
Psteniol vročeparnf iokoracMi
z brezventilnlm preciznim upravljanjem. M38 Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
Dosedaj Izdelanih nad 720,OUO H.
Na najvišje povelje Njegovega c.
in kr. Apostolskega Veličanstva v	m л aa
v dobrodelen namen za c. kr. domobranstvo in žandarmerijo.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje ' 21.148 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. =====
Glavni dobitek znaša 200.000 kron.
Javno sreekanje 4. julija 1912.
8na svečka stane 4 j
Srečko se dobe pri oddelku za. državne loterije na Dunaju III., Vordero Zollumtstralie 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se dobivajo poštnine prosto.
Oddelek c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.)
1652
Tfeaiais Iz mo£ne toarine.
Sres ковНшгеисе.
Ugodna prilika za krošnjarje, gospodinje in za zasebnike. Za dobro pranje janičeno.
40—54 m ostanek K 16-—, 40—45 m po želji sortirano prve vrste K 18-—. Zefir za bluze in srajce, blago za pregrinjala in domače odeje; delen s finim modnim desenom, šlezijski platneni oksford za srajce, kanafas za posteljne preobleke (jamčimo, tla se nosi lahko mnogo let), atlassaten v divnih barvah, ki sc krasno prelivajo. Po želji tudi flancle za bluze in zimsko blago.
Ako poskus na naročbo ne ugaja sprejmemo "ЧвлЧ! |ј?«»аЈ*> jo nefrankovano nazaj in denarje vrnemo <чм>иЈ
Pošilja se po poštnem povzetju. ETkisaBitčna tkallnka za plrtao In ži»o barvana blago
1811
SLOVENCI, KJE KUPUJETE VINO?
Obrnite se do „K^eShe in gospodarslte zadruga" » HtfleilaSiii, ker ona ""
jamči za dobra £гиа, fosila in rudeča sina svojih udov, prirojena po novem in starem sistemu. Cene zmerne po dogovoru. 1'ošta in postaja PsH'torazc, Ssilra.	бп	fl&đfear.
ibri;;:■-,:"-■'тlaiateg;:----•>	--S
ћјиМјапа, tajska cesta 19, П. stop.. II. nadsfr. (Mljatova hiša).
sc priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje ccle ornate, kazule v vseh Iiturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor sc glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, ccnc po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
13
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
pri v.
Prva
slovenska izdelovalnica
po amer.
zlstemu.
1851
Iv. Kacin
harmonijev
Novi Vodmat-Ljubljana.
Izdelujejo se vsake vrsto harmoniji za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo so popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi že za 120 kron. — Priznalna pisma so na razpo-
s p re j e ш e^Uidl JOSlp ВаГВДЗ,
Stari trg št, 9, II. nadstr., Ljubljana.
(črpalniko na vrtilo)
za vodnjake kakor tudi črpalnlko za vodo na ročni in strojni obrat, motorje ua veter, topli zrak, plin, petrolej in bencin izdeluje najceneje
I.K.Rudolf
с.ћг. dvorni založnih v Plznu	шз
V
se oddajo з novo opremljene
.g za čas kopališke sezone.
Poizve se Mekinje, št. 48, ali Ljubljana, Resljeva cesta št. 30. Ш1
se sprejmejo na Gruberjevem nabrežju 8. — Istotam se 1827 sprejme tudi
z gostilno, trgovino, gospodarskim poslopjem in zemljiščem se takoj proda.
Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1735. (Znamka za odgovor.) 1735 3
z lepiin sadnim vrtom. Cena 10.Г)00 K na roko treba, dati le 3000 K. Vpraša sc v Rožni dolini pri Ljubljani, cesta V, št. 154, ali pa Kongresni trg 6, pritličje, dvorišče.	iveu
Iščeta se za takojšnji nastop eden ali dva izurjena
za izdelovanje sodov za ccment. Vpraša naj se pri tovarni za cement na Dovjem pošta Mojstrana, Gorenjsko.	1795
V najem se išče od mescca decembra za naprej za več let
w mala hiša
s hlevom in vrtom blizu vode in blizu železnice, bolj na samem. Ponudbo pod «A. S. 1809» Da upravništvo „Slovenca".	180!i
Radi preselitve se proda	1688
posestvo v Malem Mengšu
obstoječe iz hiše, v kateri jc trgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem na drobno in debelo, gospodarskih poslopij in zemljišča. Proda sc skupaj in tudi posamezno. — Naslov: Josip Kralj, trgovec, Mali Mengeš, št. 32 (okraj Kamnik),
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej
Мауег
Centrala na Donaln. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Uogal marijfn trg — So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
4	Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na
hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar sc lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Najkulantnejšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listiu, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlli transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnnrnih vlog na hranilne knjižicc dne 31. maja 1912. K 74.Ш.050- -.
I. _ m——ИИМ——— и IWI—ИИЧ1Ч11Ч1 HI ЛШ.1 l.l
Pni miško Me n vtno sleUo tli slanie na Ш
Hugiista Hgnola, iinbiiana
H
Dunajska cesta St. 13 poleg „Flgooca
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvcnlm predstojnlStvom kakor p. u. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	5328
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
flnton Presker
krojač v Iijnbllani, Sv. Petra cesta 14.
■e priporoia, si. občinstvu za mnogobrojen poset tlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), 11 trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 62
N
•/v' Q>
сг .јџи

Preoblek^ll^C Popravila.
L. MlknsGb
tovarna dežntko*
Цакђш. In« tri li.
140 52
Stambilije
vseh vrst za arade, društva trgovce Itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJubljana,
Stari trg šlev. 20.
Ceniki Iranko.
mm рклркотнш
stavbni la pohištveni mizar
UoMlaoa, Jenkova ni. 7
priporoča svojim p. n. odjemalcem veliko zalogo vsakovrstnih
omar za Bed
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine Iti
Cena najnižja, postrežba točna.
Ceniki se pošljejo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 756
C kr- oblastveno potrjeno učiltfče
- ja krojno risanje -
Franja fesih
ljubljana, S*ari	28.
%Dobi se tudi kroj po jiuotni meri
Več vrst sodov ima na prodaj A. REPIC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2448
fiodor jforn
(poprej Henrik Kom)
pokrlvalec streh in klepar, vnellalec strelovodov ier instalater vodovodov
LlnMjana, Poljanska cesta 3.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem z
ite
ttmMiibl
z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Froračnnl brezplafino la poštnine prosto.
714
01ymplo 45.000 ton.
St. Louis. Adriatlo.
St. Paul.
Oceanic.
preko Pariza, eavre, Som-bampiooa ali CMooro-a
je najvarnejda, najhltrejSa ln najprljetnejSa vožnja z največjimi angleškimi parnikl evota »WH1TE STAR UNEc ter slovečlml brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v katerih so 2 ali 4 postelje. Hrana se potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost ln dobra postrežba Jo na toh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torok ln soboto. Natančnejša pojasnila dajo brezplačno
oblastnem? fconcesllonlrana potovalna pisarna
Edvard Kristan
Ljubljana, Kolodvorska nI. 41
Ivari Ј®ж in sin
Otinajska cesta iT, Ljubljana.
355 9
iz prvih tovarn Avstrije: Cilrkopp, &t]|Pi« (Puch), Waff»inpad.
ivaini stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Adlerjevl :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko
mizarski mojster V Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter jedilne sobe in salone, šivane vsake vrste. JVCodroce, žimniee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
NaroČila se točno izvršujejo. Cenik s podobami zastonj in franko
12
Naj cene) &a zaloga. n Cene brez konkurence.
Najcenejše
dežnike solncnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
II
XI
relse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste ln najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župni Sčera samostanom ln šolam dovoljujem znaten popust Uustr. ceniki so na razpolago
Pred Sftofflo Ш Prešernova ulica U
Popravila točno in ceno. 17
1
□
мш MU IVAN OGRIN
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje St. 8
se priporoča za vsa v stavbeno stroko spadajoča dela. — Zgradba zasebnih in javnih poslopij, raznih adaptacij itd. — Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. DeiO SOliflOO. CfillB prit
299
TT
npelša vožnja v Лтегјко
* V I*	v
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
v New-York in v" '
je proga
'■■/L	"Wi ••	«v'„f	•■",
i I^^H
). A \ У^Л
jp
j . ■ " M* v
Anvepsa
»
((

ШШШ
mm
Na naših parnikih .Lapland", «FlnIand», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», «Sam-land«, „Gothland", pMarquette", .Menominee*, »Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Hntwerpnom ln New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba ln spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 ln 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena ln traja vožnja 7 dni.
OM iz LlutiUane vsak torek popoldan
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec Toinjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v LJubljani, Kolodvorske u ice odslej St. 26, od lažnega
kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tislerju*	4000