SLOVENSKI Izdaja m aska Casopisao-zaiožniško podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba '— Glavm in odgovorni urednik; Sergej Vošnjak - Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-529 — Uprava Ljubljana TomSičeva 5/11., telefon 23-322 do 23-529 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6. telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20.463. za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 - Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din DRUGA IZDAJA Izjava Nehruja Q v Kairu o pred važni) političnim preobrato) Prisrčen sprejem indijskega predsednika vlade v egiptovskem glavnem mestu — Nehru poudarja, da bodo za mir največ storile tis!« vlade, ki ne marajo vojaških blokov — Razgovori z egiptovskimi predstavniki Kairo, IX. julija. (Tanjug). Kairo je priredil veličasten sprejem indijskemu predsedniku vlade Nehruju, ki je v spremstvu predsednika egiptovske vlade Naserja ter članov revolucionarnega sveta in vlade prešel slavnostno okrašene ulice od bivšega kraljevega dvorca, kjer bo prebival med svojim obiskom, do predsedništva vlade. Dnevnik »Al Gumuriah« je v svojem pozdravnem članku naglasil, da si je premier Nehru s svojim odločnim in Iskrenim prizadevanjem za mir in svobodo pridobil nesmrtnost zase in za svojo domovino. O njegovem prijateljstvu do Egipta ni treba vnovič govoriti, ker datira to prijateljstvo še iz časa, ko sta se obe deželi bojevali za svojo neodvisnost. Prvega iskrenega pozdrava je bil premier Nehru deležen na slavnostno okrašenem kairskem letališču, kjer so bili s predsednikom vlade Naserjem na čelu zbrani člani egiptovske vlade in drugi najuglednejši predstavniki egiptovskega političnega in kulturnega življenja. Sprejemu so prisostvovali tudi jugoslovanski poslanik Marko Nikezič in predstavniki drugih držav. Po tem prvem pozdravu je dal premier Nehru predstavnikom tiska izjavo, v kateri je naglasil: »Obiskal sem ZSSR, Poljsko, Jugoslavijo, Češkoslovaško, Italijo, Avstrijo in Veliko Britanijo. V vsej Evropi in v ZSSR naredi mnogo razmišljajo o napovedanih četvernih razgovorih velikih sil. Javno mnenje v državah, ki sem jih obiskal, meni, da bodo na tej konferenci skle- Sprsjesn v Moskvi Moskva, 11. jul. (Tanjug). Danes popoldne je vojaški ataše FLRJ v Moskvi polkovnik Bogdan Malula priredil spraje-m na čast jugoslovanski letalski delegaciji pod vodstvo-m generalnega podpolkovnika Zdenka Ule-piča. Na sprejemu so bili glavni maršal letalstva Šigarjev, maršali Sovjetske zveze Sokolovski, Rudenko, Bagramijan, višji funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve in vojaški atašeji, akreditirani v Moskvi. Sprejem je bil v jugoslovanskem veleposlaništvu v Moskvi. Od jugoslovanske strani so bil) na sprejemu veleposlanik FLRJ v Moskvi Dobrivoje Vidič in člani veleposlaništva. njeni koraki za zmanjšanje svetovne napetosti in da bo prišlo do miroljubne rešitve vseh problemov. Prepričan sem, da smo pred tom v svetovni zgodovini, ne zelo važnim političnim preobra-moremo pa pričakovati, da se kodo zgodili čudeži. Zelo važno pa je to, da se današnji svet zavzema za pot sodelovanja, da čeli, ko bodo doseženi potrebni pogoji po neuradnih kontaktih Danes so nameni in poskusi, da se vse rešuje po tej poti, ne smemo pa pozabiti, da so še mnogi težki problemi in da je še precej medsebojnega nezaupanja.« Odgovarjajoč na vprašanje glede močne nevtralne cone v Evropi, je Nehru dejal, da ne kaže misliti na ustanovitev nekega močnega bloka vojaškega pomena, temveč da je treba predvsem upoštevati močne občutke miroljubnosti. Za mir bodo največ stgrile tiste vlade, ki ne marajo vojaških blokov. V predsedništvu vlade egiptovske republike je imel indijski premier danes dopoldne razgovore z egiptovskimi predstavniki. To so bili premier Naser, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Gamal Salam in podpolkovnik Ali Sabri. Razgovorom je prisostvoval tudi indijski ambasodor v Kairu. Na tisoče prebivalcev Kaira se je zbralo pred poslopjem predsedništva vlade ter navdušeno pozdravljalo Nehruja, poudarjajoč, zlasti njegove zaslug*, za mir. Düsseldorf, 11. julija (AFP). načine za sklenitev sporazumov o mednarodnih problemih, je dodal. »Svet je nekaj več kot Evropa«, je dejal dalje Nehru nemškim novinarjem, ki so ga čakali na letališču. »Tu ste razdelili svet na Vzhod in Zahod in celo Evropo na Vzhodno in Zahodno. Takšna delitev med Vzhodom in Zahodom je zelo ozka. Na Zahodu pozabljajo, da je tri četrtine sveta izven Ev-roper in da danes Azije in njenih narodov ni mogoče prezreti.« Jutri se bo Nehru odpeljal v New Delhi. gl ■ 1 џ 5 Шшш HI. шШт‘' • ' %. A 'S' • :;-v ’ v * 1 /■V-'/- ' * i ìééiI^P ■ J II 1 M’'"“"' i I Odhod burmanske vojaške delegacije Beograd, 11. ju’:a- (Tanjug). Вц ‘m arrak a vojaška delegacija, ki je bila na obisku v nasi državi, je odpotovala danes v Graz in sta se na zemunskem letališču od nje poslovila dva predstavnika JLA. t Holandska kraljica je odlikovala 11 jugoslovanskih delavcev • Beograd, 11. julija. Holandska kraljica Julijana je podelila častne diplome enajstorici jugoslovanskih delavcev, ki so se posebno izkazali pri reševanju med katastrofalnimi poplavami v Holandiji. Ti delavci, izmed Indijski predsednik Nehru je iz- katerih sp štirje zaposleni v lad-javil med sinočnjim krajšim po- jedelnici »Uljanik« v Pulju, tri- Eden izmed treh blokov v študentskem naselju, v Ljubljani, v katerem stanuje 775 študentov in študentk. Do novembra bosta usposobljeni še dve poslopji, ki bosta sprejeli nadaljnjih 300 stanovalcev* Priporočilo o cenah masti ki ga je dal upravni odbor Združenja podjetij za predelavo mesa vsem tovarnam te vrste v državi stankom v Diisseldorfu, da ne 'pričakuje, da bodo na bližnji četverni konferenci v Ženevi rešili svetovne probleme. Menim, da se je ozračje na svetu odločno popravilo, vendar pa ne bi bilo prav, če bi pričakovali od ženevske konference rešitve vseh problemov. Menim, da bodo obravnavali le pota in je v ladjedelnici »3. maj« na Reki in štirje v ladjedelnici »Split«, so bili februarja 1. 1953 na specializaciji v Holandiji. V diplomah, ki jih .jim je razdelilo poslaništvo v Beogradu, se je holandska kraljica v imenu holandskega ljudstva zahvalila za pomoč pri reševanju žrtev poplav. (Jugopres) na tej poti napreduje ter se bojuje prc-ti napetosti in strahu. V zadnjih petih mesecih so bili pomembni koraki ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Jugoslavije, da se zmanjša mednarodna napetost. Današnji svetovni problemi so dvojni: v Evropi je glavni problem Nemčija, na Daljnem vzhodu pa problemi Kitajske, Formoze in Indokine. Vsi ti problemi se morajo reševati postopno, korak za korakom in ne samo po formalnih razgovorih. Uradni razgovori naj bi se za- ZDI PRED KONFERENCO ŠTIRIH . Čudna In pesti iešanSca lizma Skupne vaje britanskih enot vojne Iz izjav, ki so bile izrečene neposredno pred ženevskim sestankom, je očividno, da je predsednik Eisenhower nosilec upanja. Duties pa nosilec pesimizma New York, XI. jul. (Tanjug). James Reston piše v »New York Timesu«, da odhajajo Združene države Amerike v Ženevo »s čudno mešanico upanja in pesimizma«. Iz izjav, ki so bile dane v zadnjem času, je očividno, da je predsednik Eisenhower nosilec upanja, Dulles pa nosilec pesimizma. jugoslovanskih in mornarice Beograd, M. julija. (Tanjug). Danes je bilo izdano naslednje skupno jugasVxvan9k0-brrtan.sk o «poročilo: Po sporazumu in po izvršenih pripravah bodo od 15. do 30. julija 1955 skupne vaje enot jugo- Pearson povabljen v Moskvo Ottawa, 11. jul. (AFP). Kanadski minister za zunanje zadeve Latster Pearson je obvestil Spodaj« dom, da namerava to jesen obiskati Moskvo. Dejal je, da sta vladi glede tega navezali etike. Pearsona je povabi! Molotov, ko sta se oba mudila v San Franciscu. Nov odstop Washington, 11. jiuL (AFP). Pomočnik obrambnega ministra ZDA Robert Anderson je danes podal ostavko na svoj položaj. Predsednik Eisenhower je odstop sprejel. Ni še znano, kdo bo imenovan namesto Andersona. V sporočilu o Andersonovem odstopu je Bela hiša izjavila, da je predsednik Eisenhower sprejel odstop »z velikim nezadovoljstvom«. Namestnik šefa oddelka za tisk Murry Snyder je izjavil, da bo predsednik imenoval novega namestnika obrambnega ministra, preden bo 1. avgusta razpuščen kongres. VREME Vremenska napoved za torek: Delno zboljšanje, vendar še menjajoče oblačno vreme. V zahoi-n: in osrednji Sloveniji popoldne nekaj krajevnih padavin, deloma kot nevihte. Temperatura se bo Dostopno dvignila. Ko piše o vsebini razgovorov najvišjih predstavnikov v Ženevi, -meni »New York Times«, da so se ZDA, Velika Britanija in Francija sporazu-šlovamske in britanske vojne mor- mele, da to ne bo nikaka kon-nairice, pri katerih bodlo od jugo- ferenca, na kateri se bodo na-siovanske mornarice sodelovali en drobno pogajali in sklepali rušilec, nekaj patrolnih ladij in sporazume, pač pa konferenca več torpednih čolnov, od britan- »definicij in posvetovanj« 0 ske mornarice pa nekaj rušilcev potih in načinih za poznejše in podmornic. Skupne vaje so po- reševanje perečih vprašanj, pol noma šolskega pomena. Med Edina listina, na katero bi za-bivanjem britanskih vratnih ladij v stopniki štirih velesil dali svoj Splitu bodo izmenjani obiski med podpis, bi bilo uradno sporo-ipoveijaiikom britanskih morna- čilo. ki bi bilo objavljeno po riških enot in poveljnikom Jugoslovanske vojne mornarice. Priredili bodla tudi več športnih tekmovanj med posadkama britanskih in jugoslovanskih Ladij. Segni pripravlja program Rim, 11. julija (Tanjug). Predsednik vlade Segni se je danes sešel s svojimi ožjimi sodelavci iz nove vlade, da bi dokončno izdelal vladni program, ki ga bo v četrtek predložil parlamentu. Vlada bo, kakor se je zvedelo, v programu izrecno poudarila željo, da bi se ublažila nekatera nasprotja v notranjem političnem življenju in razmerju med strankami, ter težnjo nove vlade, da bi svojo politiko prilagodila dogajanju na svetu. Tako sodijo, da nameravajo ublažiti nekatera skrajna in nepopustljiva stališča, na katera se je doslej opirala politika palač« Chigi. Debata o vladnem program' se bo začela v skupščini v četrtek, po končanem razpravljanju pa bo parlament glasoval n zaupnici. Monarhisti in socialisti napovedujejo »ublaženo opozicijo« ter možnost, da bi podprli nekatere vladne ukrepe. končanih razgovorjh. Washing- ton računa, da bodo razgovori trajali šest dni in da se bodo predsedniki vlad sestajali samo enkrat na dan. Ker bodo njihovi govori prevedeni na ostala dva jezika, bo konferenca pravzaprav ustrezala delovnemu učinku dveh dni posvetovanja, kjer prevodi niso potrebni. Glede razorožitve kot glavnega predmeta razgovorov, piše Reston, da Eisenhower in Dulles nimata namena sprejeti sovjetskih predlogov za razorožitev in tudi še nista določila svoje politike do tega »O, najlepša hvala, čudovito. Pa menda ni ponarejen...« Karikatura: M. Bregar) Beograd, 11. jul. Upravni odbor Združenja podjetij za predelavo mesa je danes sklenil priporočiti vsem tovarnam v državi, da naj prodajajo trgovski mreži mast po največ 310 dinarjev za kilogram. Na sestanku odbora je bila izraženo mnenje, da bi vseh 25 tovarn, ki se ukvarjajo s proizvodnjo masti lahko sprejelo to ceno kot ugodno. Na današnjem sestanku je upravni odbor tega združenja prav tako sklenil sklicati pie- »pania vprašanja. Namen konference naj bi bil, kakor sodi Reston, ostvariti tako ozračje, »v katerem bi diplomacija dobila upanje na uspeh«. Delhijski časopis »Hindustan Times« piše davi o ženevski konferenci ter o njenih nalogah in uspehih. Izraža prepričanje, da je »umerjen optimizem« popolnoma upravičen. Stališče obeh blokov glede mednarodnih problemov ostane sicer še vedno zelo različno, kakor je različno tudi razlaganje vzrokov mednarodne napetosti, obe strani pa želita ohraniti mir in reševati spore s pogajanji. To nam daje upanje, da bo Ženeva uspela, in čeprav ne pričakujejo kakih posebnih vidnih uspehov, bi bil že velik napredek, če bi uredili probleme po njihovem pomenu in določili vrstni red za njihovo poznejše obravnavanje, piše »Hindustan Times«. Težak začetek London, 11. jul. (AFP). Razgovori o ponovni uvedibi rednih diplomatskih zvez, ki bi se morali začeti jutri, so bili vnovič odloženi za petek 15. juilija. Po besedah nekega japonskega predstavnika je vzrok za odložitev, ker je vodja sovjetske delegacije Jakob Malik podaljšal svoje bivanje v Moskvi. — Drugega julija so ga poklicali v glavno mesto Sovjetske zveze na posvetovanje. Ostavki v Bonnu Bonn, 11. julija (AFP). — Dva zastopnika bloka beguncev v Adenauerjevi vladi Theodor Oberländer in Waldemar Kraft sta podala ostavko. Oba sta istočasno izstopila iz bloka beguncev, ker je nastal v bloku razcep med pristaši popolnega podpiranja Adenauerja in člani, ki' so za bolj neodvisno stališče stranke do vladne politike. »Nagle odločitve niso dobre« Dmsburg, 11. julija (AFP). »Ne smemo pričakovati od konference štirih hitre odločitve glede združitve Nemčije,« je izjavil danes kancler dr. Adenauer. Menil je tudi, da nagle odločitve ne bi mogle prinesti nekaj dobrega, ker je trelba vse dobre odločitve dolgo pripravljati-. Prizadevanje za mir zahteva stalne napore v teku naslednjih mesecev in morda celo rodi ▼ dobi naslednjih dveh let. nami sestanek proizvajalcev mesa in masti v Jugoslaviji, na katerem bi podrobnejše pregledali vprašanja proizvodnje masti in cene ostalih artiklov te industrije. Ciani upravnega odbora, ki so hkrati predstavniki najvažnejših tovarn, so poudarili, da bi se po uvedbi prostega formiranja cen masti, lahko znižale cene do malega vseh drugih suhomesnatih proizvodov za povprečno 30 do 40 din pri kilogramu. To bi se med drugim lahko storilo tudi zaradi tega, ker so tovarne dosedanje izgube v proizvodnji masti, ki so znašale povprečno 77 dinarjev pri kilogramu, delno prenašale na te artikle, katerih cena ni bila plafonirana, kot so to suha soljena slanina, klobase in salame. Člani upravnega odbora Združenja proizvajalcev mesa in masti so prav tako poudarili, da je opustitev administrativne cene masti bila nujen ukrep za nadaljnji razvoj te panoge industrije in za nadaljnje povečanje proizvodnje masti. Poudarili so dejstvo, da je nizka plafonirana cena masti destimula- Ratifikacija v Parizu Pariz, 11. jul. (AFP). Francoska narodna skupščina se pripravlja, da bo v torek ratificirala avstrijsko državno pogodbo. Politični opazovalci pričakujejo v glavnem zelo močno večino, nekateri pa menijo celo, da bo sprejeta soglasno. Vse komisije so se namreč izjavile za ratifikacijo. Debata bo morda dala nekaterim parlamentarnim skupinam možnost, da se bodo izjavile o velikih problemih, o katerih bodo razpravljali zastopniki štirih velesil v Ženevi. Na koncu debate bo govoril minister za zunanje zadeve Antoine Pinay. Združene države Amerike, Velika Britanija in Sovjetska zveza so že položile ratifikacijske listine pri sovjetski vladi. tivno delovala na proizvodnjo, tako da je bilo na primer lani, ko je bilo zaklanih več svinj kot v katerem koli prejšnjem letu, proizvedenih vsega 15.300 ton masti, namesto možnih 31 tisoč 347 ton. Zaradi izgube v tej vrsti proizvodnje, so se tovarne za predelavo mesa na vse mogoče načine izogibale proizvodnji masti. To so dosegle tudi na ta način, da so kupovale svinje z manjšim odstotkom maščob. Računajo, da je vsa naša družbena skupnost zaradi slabe kakovosti zaklanih svinj, kakor tudi zaradi porabe maščob za proizvodnjo suhomesnatih proizvodov ih slanine, izgubila lani 31.852 ton masti. Ce to pomnožimo s 329 dolarji, (kolikor bomo morali letos plačati vsako od 30.900 ton uvožene masti iz ZDA), dobimo, da je skupnost lani izgubila več kakor 10 milijonov dolarjev. Plafonirana cena masti je znašala 205 dinarjev ob regresu, ki ga je podjetjem dajala država v višini 25 dinarjev. Stvarn istroški podjetij pa so znašali za vsak kilogram proizvedene masti 307 din, na podlagi cen debelih svinj, ki so se gibale okrog 170 din za kilogram žive teže. Predstavniki industrije za predelavo mesa menijo, da bo prosto formiranje cen masti omogočilo povečanje proizvodnje, oziroma doseganje normalne proizvodnje masti na podlagi stvarnih možnosti in odstotka maščob debelih svinj. Prav tako menijo, da bo to vplivalo na povečanje povprečne teže zaklanih pitanih svinj, ki je na primer lani znašala 113 kilt r ramo v. Hasan Brkič v Parizu Pariz, 11. julija (Tanjug). — V Pariz je davi prispela jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi državni podsekretar sekretariata za zunanje zadeve Hasan Brkič. Delegacija bo nadaljevala razgovore s francoskimi strokovnjaki o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Novi gospodarski razgovori so nadaljevanje razgovorov, ki so se bili začeli ob nedavnem obisku francoskega državnega sekretarja za gospodarstvo Pierra Abelina v Beogradu. Beograjski trg včeraj Beograd, 11. jul. Vsklajevanje cen žitaric in maščob s cenami ostalih kmetijskih pridelkov, predvsem živalskimi produkti in industrijskimi artikli ni povzročilo v Beogradu danes nikakih motenj v cenah na tfcrgu. Kmetijski pridelki in zgodnja povrtnina, ki jih je v izobilju, so obdržali dosedanje cene. Obilica teh : proizvodov vpliva na takšno stabilnost, ugodne vremenske prihke pa bodo verjetno ugodno vplivale na nadaljnje formiranje cen. V Beogradu so danes prodajali črn kruh po 44 din, ali za 8 din dražje, kakor doslej, regljički pa 10 din, kg bureka pa po 260 din. I. St. Komisija za Ilžir Vojaška misija v Jordana BAGDAD, .11. Jul. (AFP). Iraška vojaška misija, ki jo vodi načelnik Iraškega generalnega štaba Rafik Aprif, bo Jutri zjntral s posebnim letalom odpotovala v Amati V Jordanu bo ostala dva dneva, obiskala pa bo tndl Jeruzalem № mesta na meji. V poučenih krogih pravijo, da Je ta obisk enake narave kot obisk libanonske egiptovske in sirijske vojaške misije v Jordanu in obmejnih krajih. Casablanca, u. jul. (Reuter) V Alžir je sinoči prispela komisija francoskega parlamenta, ki bo p: priporočilih odbora za notranje zadeve francoske narodne skupščine proučevala položaj v okrožjih. kjer delujejo alžirski uporniki. Sodijo, da je bil prihod te delegacije, ki namerava ostati v Alžiru 15 dni, eden izmed vzrokov, da so v alžirski skupščini odložili debato, ki naj bi se bila začela prejšnji torek. Podobna komisija francoskega, parlamenta se je bila pred kratkim vrnila iz Alžira, kjer Je preiskovala vzroke za nerede. Peking, 11. jul. (Nova Kitajska) Japonsko združenje za razvoj mednarodne trgovine je sprejelo povabilo, naj bi poslalo delegacijo ng Kitajsko, ki bi se pogovorila o izvajanju novega japonsko-kltajskega trgovinskega sporazuma. PBED ZASEDANJEM LJUDSKE SKUPŠČINE LB SLOVENIJE Predlog zakona o pristojnostih ljudskih odborov so v načelu sprejeli zakonodajna odbora obeh zborov in odbor sa organizacijo oblasti in uprave republiškega zbora — Največ so poslanci razpravljali o upravljanju gozdnega gospodarstva Ljubljana, 11. julija — Danes je bila skupna seja odbora za organizacijo oblasti in uprave, zakonodajnega od. bora republiškega zbora ;n zakonodajnega odbora zbora proizvajalcev, na kateri so obravnavali predlog zakona o pristojnostih občinskih n okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi. Ta predlog je v celoti vskla-jen z zveznim zakonom. Bistvena je tudi podrobna določitev pristojnosti sodnika za prekrške v okraju, odnosno občini Okrajni sodnik za prekrške vodi upravni kazenski postopek na prvi stopnji o tistih prekrških ki so po sedanjih republiških predpisih spadali v pristojnost sodnika za prekrške in je zanje predpisana kazen zapora nad 15 dni, denarna kazen'nad 20.000 dinarjev ali pa denarna kazen v razmerju do določene osnove S tem je postavljena osnovna razmejitev z ozirom na zagroženo kazen. Nov je tudi člen 8, ki je zelo pomemben, ker gre za ureditev statusa občine, ko pravi, da ima občina svoj družbeni plan in da občinski ljudski odbor sprejme občinski družbeni plan samostojno v skladu z veljavnim; predpisi. Po krajši razpravi sta oba zakonodajna odbora zavzela enotno stališče tudi do člena 14 tega zakona, ki govori o pooblastilu izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, da lahko izjemoma posamezne, s tem zakonom določene zadeve, ki so urejene s predpisi izvršnega sveta ali s predpisi republiških upravnih organov, prenese s svojim: predpisi iz pristojnosti okrajnih ljudskih odborov v pristojnost občinskih ljudskih odborov in obratno in lahko določi za posamezne take zadeve delovno področje organov ljudskega odbora drugače, kot je določeno s tem zakonom. V kolikor se bo pojavila potreba po prenosu določene pristojnosti iz okraja na občino, odnosno obratno, bo to seveda veljalo za vse občinske odnosno okrajne ljudske odbore Predlog zakona je bil v načelu soglasno sprejet. Obširna, zanimiva in burna je bila pa razprava glede razmejitve pristojnosti med občino m okrajem v pogledu upravljanja gozdnega gospodarstva. 2e na prejšnji seji sta zakonodajna odbora izvolila komisijo, ki je o tem spornem problemu danes poročala. Mnenje komisije je bilo, naj it težišče pristojnosti gospodarjenja z gozdnim gospodarstvom prenese na občino. Dosedanji režim upravljanja z gozdovi, ki je doslej bil prilično centralize, ran in zato tudi v veliki meri nosilec birokratičnih pojavov, naj bi se spremenil, odnosno prilagodil komunalnemu sistemu. Predstavnik izvršnega sveta je zastopal stališče naj zaenkrat režim upravljanja v gozdnem gospodarstvu ostane tak, kot je, kajti trenutne razmere in položaj ne dopuščajo na tem področju preuranj enih ukrepov, ker bi to imelo sicer lahko usodne posledice. V zvezi s tem so bili navedeni resni argumenti zlasti glede pomanjkanja strokovnih kadrov, tako inženirjev kakor tudi tehnikov, s posebnim ozirom na to, da ni perspektive, da bi se kadrovski problem v gozdarstvu v doglednem času znatneje izboljšal. To pomeni, da bi bile le redke one občine, odnosno okraji, ki bi lahko uspešno organizirali upravno ooslovanje na tem področju. Glede tega so bila deljena mnenja zakonodajnega odbora zbora proizvajalcev in zakonodajnega odbora republiškega zbora. Zakonodajni odbor republiškega zbora proizvajalcev je odklonil stališče predstavnika ■zvršnega sveta in bo na republiškem zboru proizvajalcev podal svoj amandma.- Zakonodajni odbor republiškega zbora je pa sprejel predlog predstavnika izvršnega sveta; enako tudi od- bor za organizacijo oblasti ш upravo. • Predlog komisije ima po vsem sodeč svojo prednost v tem, da bi se glede gozdnega gospodarstva bolj zainteresirale občine, zadruge, pa tudi neposredni proizvajalci. V dosedanjem režimu so bile občine kljub temu, da so bile večkrat nosilci škodljivih tendenc, posebno glede izdajanje sečnih dovoljenj, povsem izolirane oziroma samo delno udeležene pri odgovorno- sti v upravljanju z gozdnim gospodarstvom. Če upoštevamo dejstvo, da bodo nove občine nekaj kvalitetno drugega, lahko pričakujemo, da se bo osnovna težnja predloga komisije nekako morala uveljaviti. Stališče predstavnika izvršnega sveta je pa v trenutnih razmerah, posebno še zaradi tega, ker se v zveznem merilu pripravlja že dlje časa osnutek splošnega zakona o gozdovih, tudi utemeljeno. Vsako prehitro ukrepanje bi ne imelo samo posledice, marveč bi bilo tudi preobremenjevanje mladih občin s številnimi pristojnostmi. Gotovo je, da je ta problem v celoti odprt, vprašanje je le v tem, če je situacija že v tolik! meri dozorela, da bd bilo umestno ukrepanje. Uredba o spremembah m dopol nitvah uredbe o prometu z žitaricami Volitve v novi okrajni ljudski odbor v Novi fiorici NOVA GORICA, 11. Jul. Na današnji seji sta oba zbora OLO v Gorici razpravljala o vrsti predlogov in odlokov z gospodarskega, komunalnega in kulturnega področja. PogovoriH so se prav tako o volitvah novega ljudskega odbora. Danes sta /zaprisegla dva no-ч ljudska odbornika, tov. IN2. BUDIHNA in tov. CESNIK, ki sta bilia izvoljena na nedavnih nadomestnih volitvah v volilnih enotah Ajdovščina in Col. Za tem so na skupni seji razpravljali o volitvah novega okrajnega ljudskega odbora goriške skupnosti komun. Na ločenih sejah so izvolili za območje sedanjega goriškega okraja 43 ljudskih odbornikov, med njimi tudi re/publi^ke poslance BORISA KRAIGHERJA, TINETA REMSKARJA in MILETA VIŽIN- TINA. v zbor proizvajalcev obeh skupin pa so izvolili 39 odbornikov, med njimi republiške poslance iz zbora proizvajalcev tovariše: MOZETIČA, FERJANČIČA in STOKOLICÀ. Tudi na današnjem zasedanju okrajnega ljudskega odbora v Tolminu so izvolili ustrezno številno ljuđrkih odbornikov obeh taborov za nov go-riški okraj. V Sežani bodo imeli zasedanje 18. t. m. Poleg ljudskih odbornikov za nov koprski okraj bodo izvolili s posebnimi volitvami še dva odbornika okrajnega zbora in enega člana za zbor proizvajalcev za tisto področje sežanskega okraja, ki bo pripadlo po novj teritorialni razdelitvi go-riški skupnosti komun. Novoizvoljeni OLO se bo konstituiral 20. tega meseca. -j.p. (Uradni list FLRJ št. 26/53, 11/54, ln 54/54) so izvedene spremembe in dopolnitve, tako da se njeno spremenjeno besedilo glasi: CL L Z nakupom pšenice, rži m njihovih izdelkov neposredno od proizvajalcev, z пакирош merice od mlatilnic каког tudi s prodajo na veliko ten proizvoaov in njihovih izdelkov, se lahko bav.jo samo podjetja, ki za to dobijo posebno pooblastilo od republiškega državnega sekretariata za gospodarstvo, Tako pooblastilo se lahko da samo podjetju, ki se izključno bavi samo s prometom z žitaricami in mlevskimi izdelki in podjetju, ki je za tp registrirano. Z nakupom pšenice, rži in soržice in njihovih izdelkov, neposredno od proizvajalcev, se lahko s ciljem nadaljnje predelave ln prodaje bavijo tudi mlini, katerih osnovna dejavnost je proizvodnja moke za trg. Kmetijske zadruge lahko kupujejo neposredno od proizvajalcev pšenico, rž in soržice samo kot komisionarji pooblaščenih podjetij in mlinov iz tega člena. Individualni potrošniki lahko kupujejo pšenico, rž in soržice in njihove proizvode neposredno od proizvajalcev samo za potrebe svojega gospodinjstva. Državni sekretar za gospodarstvo lahko predpiše točnejše pogoje za nakup pšenice, rži in soržice v smislu tega člena iz te uredbe. Cl. 2. Koruzo, Ječmen, (navadni in pivovarniški), oves in njihove proizvode lahko kupujejo neposredno od proizvajalcev: a) pooblaščena podjetja iz prvega člena te uredbe, b) pooblaščeni mlini iz prvega člena te uredbe, c) gospodarske organizacije (industrijska podjetja, kmetijska posestva in druge gospodarske organizacije) za zadostitev svojih potreb za predelavo oziroma za prehrano živine, d) kmetijske zadruge za svoj račun, a) individualni potrošniki safio za potrebe svojega gospodinjstva. Zvezni državni sekretar za go- Po vsej državi si obetajo dobro letino žetev ječmena, prav kmalu pa bo padlo tudi prvo snopje zgodnje pšenice »vidovdanke«. Zelo lepo kažejo tudi vinogradi in sadovnjaki. Niti sadja niti posevkov ni letos napadla nobena bolezen, ker se pod letošnjimi vremenskimi prilikami ni mogla razviti. Letos so šumadinski kmetje uporabili velike količine umetnih gnojil za posejane površine in bo tako tudi to ugodno Pus veto van e na Pokljuki Pokljuka, 11. jul. V planinskem domu na Pokljuki nad Bledom, se je danes začelo posvetovanje o planšarstvu v naši državi. Posvetovanje je organizirala kmetijska zbornica v sodelovanju z nacionalno organizacijo FAO. O osnovni problematiki planšarstva je govoril profesor sarajevske univerze dr. Nikola Zdanovski, ki j è poudaril, da odpade od skupne kmetijske površine v Jugoslaviji, ki znaša 14,325.800 ha na pašniško-živin-ski rajon 3,941.700 ha ali 28 od- Kongres med-zavezniškega združenja železničarjev-borcev Beograd, 11. Jul. Ob prisotnosti zastopnikov železničarjev iz Belgije. Francije, Holandije, Luksemburga, Jugoslavije in Grčije bo v Bruslju 16. in 17. julija kongres medzaveznlškega združenja železničarjev - borcev, na katerem bodo predvsem razpravljali o izmenjavi otrok železničarjev — padlih borcev v prihodnjem letu. Na kongresu bosta jugoslovanske železničarje zastopala načelnik mednarodnega oddelka generalne direkcije jugoslovanskih železnic Marko Iljadica in direktor železniške direkcije v Zagrebu Franjo Šuljak. POPRAVEK V včerajšnji številki Je bilo v izjavi predsednika Zveznega Izvršnega sveta Svetozarja Vuk-manoviča pomotoma objavljeno, da »se je letos že pokazalo, da je planirani izvoz masti 28.000 ton nezadosten, ter da ga bo treba povečati še za 5.000 ton«. Pravilno mora biti da »je planirani uvoz masti 28.000 tei nezadosten ...... o planšarstvu stotkov. Na planinskih pašnikih s,e prehranjuje poleti polovica celotnega števila debele in drobne živine živinsko pesniških predelov ali okoli 1,500.000 glav. Ta živina porabi v sezoni okrog 150.000 vag. hrane, poleg tega pa nakosijo na planinskih pašnikih okrog 200.000 vagonov sena. Vendar je ugotovljeno, da erozija uničuje planinske pašnike. Poleg tega pa ostajajo zaradi pomanjkanja dobrih komunikacij in zardi nezadostne preskrbe z vodo tudi dobri pašniki neizkoriščeni. Da bi odpravile pomanjkljivosti v organizaciji planšarstva, so nekatere republike regulirale to vprašanje s posebnim zakonom. Posvetovanje se nadaljuje. Posevki v Šumadiji lepo kažejo r-senica in ostale žitarice m. šumadinskih poljih obetajo dobro žetev. Tudi kakovost žita bo letos boljša kakor lani, ker je zrnje kleno in zdravo. Te dni je v Šumadiji že začela Posvet o otroški paralizi v Trstu Koper, 11. jul. V lazaretu pri Miljah je bil sestanek predstav- ^vplivalo na letino. Proizvajal-nikov higienskega zavoda iz Ljubljane, okrajne sanitarne inšpekcije iz Kopra In dveh zdravnikov iz Trsta, ki sta poročala o epidemiji otroške paralize na tržaškem področju. Tržaške zdravnika sta poročala, da epidemija v Trstu ni zavzela alarmantnega obsega, in da v tržaški okolici niso zabeležili nobenega primera te bolezni. Čeprav tudi na Koprskem in v Sloveniji ni bilo nobenega primera te bolezni, so na sestanku sklenili, da bodo p odvzeli nekatere zaščitne ukrepe predvsem glede otroških počitniških kolonij. Tako bodo do nadaljnjega prenehali z organiziranjem letovanj tržaških otrok v počitniških kolonijah v Sloveniji. Dogovorili so se tudi, da bodo objavljali tedenska poročila o gibanju nalezljivih boleznih. J. L. Demanti o devalvaciji funta šterlinga. — Sekretar za gospodarska vprašanja britanskega ministrstva financ je izjavil, da zdaj lahko z gotovostjo trdi, da vlada nima namena devalvirati funta šterlinga. PLENUM RDEČEGA KRIŽA LRS Reorganizacija okrajnih in občinskih odborov Rdečega križa Veliko zanimanje za mladinsko okrevališče na Debelem rtiču Ljubljana, 11. julija. Na današnji plenarni seji glavnega odbora RKS so med drugim razpravljali o reorganizaciji okrajnih in občinskih odborov Rdečega križa, ki bodo sestavljeni po novi upravno-teritori-alni razdelitvi. Volitve članov novih okrajnih odborov se bodo začele že te dni in bo do 1. avgusta izvoljenih 11. okrajnih, do konca avgusta pa 130 občinskih odborov Rdečega križa. Novi odbori bodo ustanovili tudi več Konferenca Mednarodnega urada za vzgojo otrok Beograd, 11. julija. V Ženevi se bo jutri končala 18. konferenca mednarodnega urada za vzgojo in UNESCO, na kateri so razpravljali o finansiranju šolstva in pouka likovne umetnost! v osnovnih in srednjih šolah Jugoslavijo sta na konferenci zastopala član prosvetnega odbora zvezne ljudske skupščine dr. Miloš Zanko m direktor zvezr.%ga zavoda za proučevani«» šofttva in prosvetnih zadev Josip Lukatela. V razpravi o načinu finansiranja šolstva sta jugoslovanska delegata predlagala, naj se pozovejo vlade držav, ki so z as trpane na tej konferenci, naj uresničijo zamisel razorožitve, da bi se mogia čim večja sredstva debiti za prosveto in pcyeč»nje mednarodnega sklada za pospe- ševanje šolstva v nerazvitih državah. Predlog jugoslovanskih delegatov je naletel na odobravanje in so ga podprle delgaei je Italije, Francije, ZS^R, Bolgarije, Poljske in drugih držav Ob tej konferenci so odprli v Ženevi tudi razstavo otroških risb in slik iz naše države, ki je Izzvala veliko zanimanje zlasti z onimi izdelki, ki predstavljajo kolektivno delo učen cev v posameznih šolah. Delegat ZDA je poudaril v razpravi o likovnem vzgajanju otrok, da je razstava jugoslovanskih otroških risb ln slik pokazala, da pomenijo na področju vzgajanja mednarodni jezik, ki ga vs ruzurpejo ln v kafen*n se more najbolj0 izraziti svobodna 'd močna bodočnrr* - -«a izra-žrgija otrok. komisij, ki bodo pomožni organ: organizacij Rdečega križa. Med njimi bo tudi začasna organizacijska komisija, ki ji bo predsedoval predsednik okrajnega ali občinskega odbora Rdečega križa. Hkrati z volitvami članov novih odborov bodo izvoljeni tudi delegati za skupščino glavnega odbora RKS, k: bo v mesecu oktobru in na kateri bo izvoljen novi glavni odbor. Plenum je razpravljal še o gradnji mladinskega okrevališča na Debelem rtiču pn Kopru, ki ga bo vodil GO RKS. Doslej je zakoličenih 15 ha zemlje, ki lež na najbolj senčni strani rtiča Arhitekti pripravljajo zazidaln' načrt, v teku so tudi dela pri adaptaciji centralne stavbe, v kateri bodo upravni prostor; ambulanta, kuhinja in drugo Po dosedanjem hitrem računu bo stala gradnja vodovoda kakih 20 milijonov, kanalizacija L0 paviljoni z vso opremo 20 mii’.-ionov itd. Za novo mladinsko okrevališče na Debelem rtiču se posamezni okraji zelo zanimajo. V novomeškem okraju sc že začeli zbirati prispevke po podjetjih, o okrevališču pa že razpravljata zavoda za socialno zavarovanje v Celju in Ptuju, k’ bosta prispevala znatna sredstva Posamezni paviljoni bodi last enega okraja ali pa bosta mela dva okraia skupaj en paviljon. Novo okrevališče br sprejelo bolne otrok.-» že prihodnje leto. ci in tudi kmetijski strokovnjaki menijo, da bo, letošnje leto dalo izredno dobro letina V Nišu že prodajajo novi ječmen Na niškem žitnem trgu se je že pojavil ječmen letošnje letine. Zrnje je izredno lepo ter razmeroma suho in čisto. Največ ječmena ponujajo kmetje iz topi iškega okraja. Letošnji donos ječmena je po mnenju strokovnjakov več kakor 25 stotov na hektar. Kontrahirano je že okrog 140.000 ton pšenice in rži Po zadnjih-podatkih, ki seveda še niso dokončni, bodo kmetijski proizvajalci oddali s kontrahiranih površin podjetjem okrog 140.000 ton pšenice in rži. Od tega je bilo v Srbiji do konca junija kontrahiranih 103.000 ton pšenice in rži, na Hrvatskem 30.000 ton ter v Bosni in Hercegovini okrog 7000 ton. Kontrahiranje koruze še traja. Pred samo saditvijo je bilo po nepopolnih podatkih kontrahirano okrog 70.000 ton. Strokovnjaki poudarjajo, da je za letošnjo akcijo kontrahi-ranja značilno, da proizvajalci po večini zahtevajo revizijo, da bi tako povečali pogodbene količine. Tudi v Bosni že mlatijo ječmen V Lijevče Polju padajo zadnji snopi ječmena in se žetev bliža h koncu. Začela je mla-čev. Po prvih vesteh je letošnji donos ječmena tudi v Bosni zelo dober. Slive prav tako obetajo dobro letino Medtem ko so lani slive dobro obrodile v višinskih krajih v Bosni, so dale v nižinskih legah izredno slab pridelek. Letos pa dobro kažejo povsod in obetajo dobro letino. To že zdaj nalaga zadrugam, da pripravijo vse potrebno za pravočasen odkup in predelavo. Doslej na primer v bihaškem okraju ni bilo večjih akcij za sušenje sliv, čeprav imajo na razpolago precej sušilnic, ki bi jih z majhnimi sredstvi lahko usposobili. Tudi ženska društva bi* lahko poučila gospodinje, kako je treba pripraviti sadje za zimnico, da bi ne porabili vsega pridelka za Jruhanje žganja, kakor je v teh krajih navada. Izola je proslavila svoj občinski praznik IZOLA, H. jul. Dopoldne je bila v Ljudskem domu slovesna seja občinskega ljudskega odbora. Nato je Strelska družina narodnega beroja »Darka Marušiča« razvila svoj prapor, ki je prvi strelski prapor na Primorskem. Prapor je v imenu botra —predsednika okrajnega odbora Socialistične zveze bodoče koprske komunalne skupnosti Alberta Jakopiča — Kajtimara, razvil s kratkim nagovorom tajnik okrajnega odbora Socialistične zveze MARTIN GREIF. Ob občinskem prazniku so odprli v Bezenghijevi palači tudi nov sedež italijanskega kulturno-prosvetnega društva •Giordana Bruna« in razstavo fotografij, ki prikazuje dejavnost in razvoj tega društva. Na sporedu so bile tudi razne športne in druge prireditve. J. L. spodarske zadeve lahko predpiše točnejše pogoje za nakup koruze, ječmena in ovsa in njihovih prd-izvodov za individualne potrošnike. Z nakupom merice od mlač-ve in merice za mletje ječmena, ovsa in koruze, se lahko bavijo samo pooblaščena podjetja nave dena v ČL 1. te uredbe. Cl. 3. Proizvajalci lahko prodajajo svoje izdelke po čl. l in 2 te uredbe prosto na vsem ozemlju Jugoslavije. Cl. 4. S prodajo koruze, ječmena (navadnega in pivovarniškega), ovsa in njihovih proizvodov na veliko, se lahko bavijo pooblaščena podjetja in mlini, navčdni v čl 1 te uredbe, kakor tudi kmetijske zadruge. Podjetje za promet z žitaricami, ki ga ustanovi okrajna zadružna zveza, lahko prosto na debelo prodaja koruzo, ječmen (navadni in pivovarniški) ter oves samo, če so to lastni proizvodi kmetijskih zadrug, članic te okrajne zadružne zveze. Podjetje za promet z žitaricami, ki ga ustanovi okrajna zadružna zveza, lahko kupuje koruzo, ječmen (navadni in pivovarniški) ter oves od pooblaščenih gospodarskih organizacij samo za potrebe kmetijskih zadrug, članic te okrajne zadružne zveze. Cl. 5. Kmetijske zadruge lahko kupujejo pšenico, rž, soržico, koruzo, ječmen (navadni in pivovarniški) ter oves (v sledečem tekstu: žitarice) in njihove proizvode neposredno od proizvajalcev samo v kraju, kjer ima zadruga sedež. Pooblaščena podjetja, mlini in gospodarske organizacije iz čl. 1 in 2 te uredbe, lahko kupujejo žitarice in njihove proizvode neposredno od proizvajalcev samo na področju, ki ga z dogovorom določi skupnost podjetij za promet z žitaricami. Ce pri dogovoru ne pride do sporazuma v okviru skupnosti podjetij za promet z žitaricami, izda o tem dokončno odločbo zvezna uprava za prehrano. Cl. 6. Pooblaščena podjetja, navedena v čl. 1. te uredbe se obvezno včlanijo v skupnost podjetij za promet z žitaricami tiste ljudske republike, na katere teritoriju se nahaja njihov sedež. V skupnost se obvezno včlanjujejo tudi večje gospodarske organizacije (točka c čl. 2 te uredbe), kakor tudi kmetijske zadruge in podjetja za promet z žitaricami, ki jih bo ustanovila okrajna zadružna zveza, če se bavijo z odkupom ali prodajo v smislu določil te uredbe. Pojasnilo o tem, katere gospodarske organizacije, kmetijske zadruge in podjetja za promet z žitaricami, ki jih bodo ustanovile okrajne zadružne zveze, bodo obvezno včlanjene v skupnost, bo dala , zvezna uprava za prehrano na podlagi mnenja skupnosti podjetij za promet z žitaricami. Cl. 7. Odbor za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta lahko določa pooblaščenim podjetjemr in organizacijam po tej uredbi cene, po katerih bodo odkupovali žitarice od proizvajalcev; določa prodajne cene žitaric in njihovih proizvodov; lahko bo določal, na kakšen način bodo ta podjetja formirala prodajne cene, način pobiranja meric od mlačve in mletja, ter dodatne tarife za prevoz žitaric. Odbor za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta lahko pooblašča skupnosti podjetij za promet z Žitaricami, da ob njegovi soglasnosti določajo najvišje cene tàtari-cani, po kateri bodo gospodarske organizacije (navedene v tej uredbi! kupovale žitarice od proizvajalcev, kako-r tudi prodajne cene žitaric in njihovih proizvodov na debelo. Vse gospodarske organizacije (po tej uredbi pooblaščene za nakup žitaric od proizvajalcev) se morajo strogo držati cen, določenih v smislu tega člena. Zvezna uprava za prehrano lahko ob soglasnosti gospodarskega odbora zveznega izvršnega sveta odloča način mletja žitaric. Cl. 8. Za gospodarski prekršek bo gospodarska organizacija kaznovana z denarno Kaznijo od 50.UOO do 2 milijona dinarjev; 1. će brez pooblastila po ČL L in 2. te uredbe kupuje in prodaja žitarice ali njihove proizvode; 2. če kupuje žitarice ali njinove proizvode neposredno od proizvajalcev na področju tistega podjetja, ki je bilo z dogovorom določeno od skupnosti podjetij za promet z žitaricami, oziroma, ki ga je določila zvezna uprava za prehrano. « Z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi kmetijska zadruga, če kupuje žitarice ali njihove proizvode izven področja zadrug. Ce gospodaxska organizacija s svojim delom povzroči posebno težke posledice, je kaznovana z denarno kaznijo od 200.000 do 5,000.000 dinarjev. Za prekrške iz prvega in drugega odstavka tega čiena, bo kaznovana odgovorna oseba v gospodarski organizaciji z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev. CL 9. Gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora lahko prepove gospodarski organizaciji iz l. in 2. člena te uredbe za določen čas nakupovati žitarice in njihove proizvode neposredno od proizvajalcev, če ne upošteva določil pristojnega državnega organa ali organa skupnosti podjetij za promet z žitaricami ali tisti, ki je v smislu določil te uredbe nakupovala žitarice in njihove proizvode izven področja, ki ji je določeno od skupnosti podjetij za promet z žitaricami oziroma od zvezne uprave za prehrano. Cl. io. Z denarno kaznijo od 50.000 do 2 milijona dinarjev se za gospodarski prekršek kaznuje: l. gospodarska organizacija, ki prekrši predpise o načinu mletja, ki so določeni v čl. 7 te uredbe; 2. lastniki mlatilnic vseh vrst mlinov in strojev za čiščenje žitaric če: a) ne predajo določenemu pooblaščenemu podjetju vseh količin merice zbranih v smislu določil o obvezni prodaji merice z mlatilnice (Uradni list FLRJ št. 63/52) in odredba ó pobiranju merice (Ur. list št. 26/53),' b) če ne vodijo predpisanih in odobrenih knjig o zbiranju meric ali če ne knjižijo v njih vseh zmlatnih količin, oziroma vseh zmletih količin, ali če ne knjižijo vseh pobranih meric, c) če ne napravijo obračuna pobranih in prodanih količin meric od mlatilnic v roku 20 dni po končani mlačvi s svojimi mlatilnicami. Cl. 11. Določila uredbe o podjetjih za promet z žitaricami in o skupnostih podjetij za promet z žitaricami (Uradni list FLRJ št. 30 54), ki so v nasprotju z določili te uredbe, prenehajo veljati. Cl. 12. Uredba prične veljati z dnevom objave v Uradnem listu FLRJ. Odločba o n etiš pšenice is rž 1. Za racionalno porabo pšenice in rži ter da bi dobili določen asortiman moke, so dolžni vsi valjčni mlini s pripravami za čiščenje pšenice in za sejanje moke (v nadaljnjem besedilu mlini) mleti pšenico in rž na način, ki je predpisan s to odločbo. 2. Mlini so dolžni dobiti od 100 kg pšenice s kakovostjo 76 kg hektoliterske teže z 2% primesi ter 13% vlage z mletjem najmanj 80 kg moke s 13% vlage, 17 kg otrobov ter 2% primesi. Za kalo in zgorevanje bo priznan največ 1%. 3. Za promet bodo dovoljen: samo tisti tipi pšenične moke. ki so določeni z jugoslovanskimi standardi. Izvzemši odločbo v prejšnjem odstavku, je .prepovedan promet pšenične moke »tipa 1200« in ržene tipa »1250«. Namesto pšenične moke »tipa 1200« je dovo- Vsaj en prast dan za gostinske delavce O delovnem càsu v naših gostinskih obratih so pričeli razpravljati že takoj po osvoboditvi, na letošnjih letnih skupščinah gostinskih zbornic pa so še z večjo resnostjo razpravljali o tem. O osemurni zaposlitvi na dan v gio-stinstvu pač. ni govora, saj znaša v gostinstvu delovni čas dveh izmen tudi do 20 delovnih ur. V manižih obratih z družbenim upravljanjem je stanje še toliko težje, saj je v nj.ih osebje zaposleno tudi po 16 ur na dan. Težavno je rudi vzdrževanie -orimernih higienskih pogojev po lokalih, sai moraio gostinski delavci zelo pogosto po svojem rednem delovnem šašu opraviti tudi čiščenje prostorov. • Predstavniki ljubljanskih gostinskih podjetji ter občanov, predstavniki Gostinske zbornice za mesto Ljubljano in predstavnik’ sindikata gostinskih delavcev zahtevajo, naj svet za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora izda sdločbo, po kateri bi bili manjš srinska zbornica, ki naj bi pri tem upoštevala predloge samih podjetij. Higienska inspekcija naj bi posredovala, da bi dan. ko bi bil obrat zaprt, uporabili za temeljito očiščenje iokala. Za menze, hotele, hotelske restavracije, za gostinska podjetja in za gostišča, ki skrbe za redno prehrano prebivalstva, bi odlok o obveznem zapiranju enkrat na teden ne vel ;al. Ti imajo že rako več osebia m je že s turnusom tako urejeno, da so delavcu «trikrat na teden prosti V Celju, Mariboru in K maju. kjer je tedenski prosti dan že dovoljen. ni pa obvezen, se ie jx>ka-zalo, da ta ukren zelo ugodno vpliva na izboljšanje higienskih pogojev v gostinskih iokaJih. V Ljubljani bo izmed 209 gostinskih obratov prišlo v poštev, za enkrat tedensko obvezno zapi-rame lokala pri 133 obraicih. Ob uvedlbi tega novega ukrepa bi s» oissmer naših gostinskih obratov orav gotovo ne zmanjšal, sai bi tosrinski obrati ter biferl ki ni- pri tem, ko bi bil zaprt en obrat. rnajb bistvene vloge Pri splosm »rehrani prebivalstva, enkrgt na -eden obvezno zaprti Vs: bifei-na; b: bili zaprti ob nedelja1«, za ostale obrate pa nai bi sestavila razpored (kdaj hi bili zaprti) Go- ■meli drug: obrati več p «ometa Kvaliteta postrežbe bi se ori tem ko bi gostje morali preizkusiti rudi osrala gostila, iz konkurenčnih razlogov prav gotovo izboljšala. Gostišče, ki bi bilo zaprto ob določenem dnevu v tednu, bi spo-razumno s sosednim gostiščem lahko na tan dan napotilo goste v sosednje gostišče. Gostje bi se počasi navadili in bi z lahkoto utrpeli zapil an je »svojega« gostišča. Posebnega vpliva na tujski promet tudi ne bi bilo, sa; se v gostiščih, ki piridejo v poštev za zapiranje, tujoi le malo zadržujejo. Gostinski delavci manjših podjetij se ne. bore za nodoben prost čas, kot ga Imajo v trgovini, kjer so prodajalne ob sobotah popoldne zaprte, pa tudi ne zahtevajo osemurnega delovnika — tega si še dolgo ne bodo mogli privoščit! — nočejo le en dan oddiha v tednu. V večjih podjetjih, kier so drugačni pogoji, ie to seveda ie urejeno. Edini izhod za manjša podjetja, kjer ekonomski pogoji ne dopuščalo zaposlitve večiega števila delyvne sile, oa ie zapiram ie obrata. Prost dan bi za gostinske de-!avce oredsiavljai veliko psihično sprostitev, bilo bi mnogo msn; oboisti, ki nastajajo zaradi prenapornega dsja in kor*o tudi za zaščito žena (ki so v gostinstvu v večini!) ter starejših gostinskih delavcev, je treba že nekaj storiti. ljeno dati v promet pšenično moko »tipa 1100«, ki sme vsebovati do največ 1.15% pepela. Pšenična moka »tipa IlOOi lahko vsebuje 5% ržene moke. 4. Če melje mlin na uslugo, se bo z mlinarjem sklepalo pogodbe o količinah posameznih tipov moke, ki jih je treba dobiti iz 100 kg pšenice s kakovostjo, ki je predpisana v točki 2. te odločbe, oziroma količine moke tz pšenice boljše ali slabše kakovosti. Na enak način se bo sklepalo pogodbe tudi o mletju rži. 5. Jugoslovanska ljudska armada bo sklepala pogodbe za svoje potrebe o tipu moke po izbiri, vendar odstotek mletja ne bo mogel biti manjši od 80% pri pšenici- s kakovostjo, ki je predpisana v točki 2. te odločbe. Pri suhem mletju se bo sklepala pogodba tudi za odstotek kala. 6. Dovoljeno je navadno mletje na kamnu. 7. Ko bo začela veljati ta odločba, bo prenehala veljati odločba o mletju pšenice in rži (Uradni list FLRJ štev. 39/54.) 8. Odločba bo pričela veljati z dnem objave v Uradnem listu FLRJ, sprovajati pa se bo začela 11. julija 1955 leta. Peronospoina služba Poročilo 2 dne ll. julija V soboto in nedeljo je bilo po vsej Sloveniji še hladno in deževno vreme. Srednje dnevne temperature so se gibale med 16 in 18 stopinj Celzija, na Primorskem pa med 17 in 20 stopinj Celzija. Napoved: Do 12. julija naj poškropijo vinograde v okolici: Jeruzalema, Podlehnika. Mokronoga in Tržišča. Vinogradniki Primorskega sektorja. imejte vse pripravljeno za 4. škropljenje. Rok škropljenja bomo v kratkem objavili. Uprava hidrometeorološke službe in Kmetijski inštitut Phuwabl ÜWdceyqtec UREJUJEJO: SERGEJ VOSNJAK (glavni tn od sovo mi urednik) MANČEK DRENOVEC (notranta ooHtJka) 'LEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo) "S A*» ovMvr* „„nenia politika) 'DLAN SVGA Hnilhya) .•TANE T.TPAR fšport) Za oe1a«j* odgovarja BORIS KRM.^3 8т. ш - 12. julija 1955 f SLOVEHSn POHOCEVILEC / sti. 3 M ШШ dogc>&po Puli uredila posebne paviljone, kjer sklepajo pogodbe in imajo na razpolago propagandni material. Posebno pozornost vzbuja paviljon Vesna-fiilm in Triglav-film, kii je napravljen v obliki lesene gorenjske hišice. BraiLi smo že v našem dnevnem tisku, da bodlo vsi filmi projicirani po sistemu wide-screen, pa tudi dva cinemascope filma da bomo videli. Najprej’nekaj besed o wiide-screenu, ker mislim, da imamo prav Ljubljančani največjo pravico o tem spregovoriti, saj smo v Jugoslavija hli prve »žrt- IIL LJUBLJANSKI FESTIVAL ve.« Ni mi treba posebej omenjati navdušenja občinstva, ko je v »Unionu« videlo samo pol glave Gerarda Phiffipa, nakar je operater to popravil tako, da niso videli prevoda. No, in »Iskra« je to »senzacionalno novost« ki nam navaden film iprojicira v treh dimenzijah« (mimogrede povedano: to senzacijo po vsem svetu že opuščajo) ponudila festivalskemu odbcfrü in producentom, od katerih so mnogi » izrecno zahtevali«, da se njihovi filmi prikažejo po tem sistemu. In tako bomo vse filme gledali na »velikem platnu«. Ker pa sta predvidena tudi dy a filma v cinemascopu, bi billo nerodno delati dve platni in so napravili cinemascope platno, ostale filme pa projicirajo kar na sredino, tako da je na vsaki strani še kaka dva metra platna praznega. Sicer pa doslej še ni gotovo, da bomo tista dva cinemascope filma res videli, ker baje predstavnika podjetij MGM in FOX ne dovolita prikazovanja na domačih »Iskrinih« projektorjih za. cinemascope. Sedaj pa še k otvoritvi festivala. V soboto ob pol 9 zvečer je na vrhu obzidja arene zagorelo 1'2 bakeil, orkester in pevski zbor pa sta odigrala državno himno. Nato je predsednik MLO Pula Mirkto Perkovič .pozdravil vse prisotne, nakair so stotine raket v veličastnem ognjemetu razsvetlile dvanajsttisočglarvo množico, ki se je v areni zbrala k otvoritvi festivala- Videli smo najprej dva UFUS filma, ki sta ju režiser Oto De-neš in snemalec Nenad Jovičič posnela v Burmi in Indiji ob priliki obiska predsednika Tita. To sta bila filma »Odprta srca« im »Tito zindabad«, ki sta posneta v barvah. Čeprav smo večino posnetkov videli že v »Filmskih novostih« ali pa v celovečernem filmu »Pot miru«, nas ta dva filma zaradi svoje zanimivosti le pritegneta. Film »Odprta srca« prika- zuje pot predsednika Tita po Burmi in so barve naravnost čudovite, česar pa na žalost ne moremo redi za drugi film »Tito zindabad«, ki nas vodi s Titom po Indiji. Če upoštevamo obsežnost snovi, ki jo je potovanje nudilo, vidimo, da je bilo treba precej režiserske inventivnosti,' da bi se napravil dober četrturni film, ki pa bi nam vseeno zaokroženo podajal vso pot. In to se je Otu Denešu v obeh filmih lepo posrečilo, če-pl.-av nujno vodi v preskakovanje s prizora na prizor. Kot prvi umetniški film je bii prikazan film UFUS »Njih dvojica«, katerega pa smo tudi v Ljubljani že videli in se zato ob nijem ne bj ustavljal. Drugi celovečerni film je bil Branka Bauerja »Milijoni na otoku« v produkciji »Jadran filma«. Če film označimo na kratko, bomo rekli: scenarij — slab, režija — neinventivna, kamera — preveč statična, film — nedimamičen in v začetku nerazumljiv. Še nekaj besed o igralcih in igri. Kot je znano, je igrala v tem filmu tudi Metka Gabrijelčič, ki pa s svojo vlogo nikakor ni zadovoljila. Pohvalimo lahko igro Radovana Vučkoviča za prisrčno vlogo otroka, ki je na tem, da zaradi slabe družbe postane kriminalec, pa končno v njem le prevlada dobra stran. Relja Basic je kot bfvši robijaš Žnti dai zelo dobro kreacijo, čeprav je ponekod mogoče malo pretiraval. Kot vidimo, nam je »Jadran film« pripravil za začetek festivala razočaranje in bi bilo bolje če bi »Milijone na otoku« prikazali kdaj kasneje med festivalom. Po prvem večeru se je tudi pokazalo, da sta dva celovečerna filma zapored le .preveč, ker je predstava s predfilmi in predstav-ljanljem glavnih igralcev v obeh umetniških filmih tratila do ene ponoči Mogoče bi v prihodnjih letih kazalo podaljšati festival in prikazati le po cn film dnevno. Martin Žnideršič . N 0 IVAN RIBIČ: Gozdovi so V kratkem razdobju je mladi in plodoviti slovenski pisatelj Ivan • Ribič izdal pri založbi Kmečka'knjiga že svojo četrto knjigo, zbirko treh novel pod skupnim naslovom »Gozdovi so mi povedali« v okusni opremi ing. Iva Spin-čiča. Kakor v vseh svojih dosedanjih delih obravnava tudi v teh novelah Ribič svojo priljubljeno in glavno temo: narodnoosvobodilno borbo, ljudi in njihove probleme v tem času. Vendar naj že v začetku zapišemo, da se je prav v teh novelah Ribič zelo oddaljil od tako imenovanega čmo-belega opisovanja svojih junakov in je poskušal drzno in iskreno obravnavati problem človeka v revoluciji. Ta človek, pa najsi bo to partizanski komandant, ali kmečki človek ali preprost vajenec iz mesta, je zdaj pri Ribiču človek z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, kajti morda je prav naš boj še bolj potenciral človeško življenjsko akcijo, da so karakterji ljudi nujno še bolj izstopih in se pokazali v pla-stičnejši in prepričljivejši luči. In prav to se je Ribiču v glavnem posrečilo prav v tej njegovi zadnji knjigi noveL Prva daljša novela pod naslovom »Koča nad slapom« obravnava interesanten problem etične in moralne odgovornosti partizanskega komandanta, VE KNJIGE rvi večer opernih ani Pet odličnih solistov je izvedlo pester spored opernih arij na visokem umetniškem nivoju. Rudolf Franci je zapel najprej arijo iz Mozartove opere »Čanobna 'P&ščal« in arijo iz Puccinijeve opere »Ma-non Lescam« s toplim prednaša-njem, stilno čisto in glasovno zelo lepo. Vilma Bukovec je v ariji iz obrere »Pikova dama« P. I. Čajkovskga pokazala svoj široki in v višinah zvonki glas, medtem ko arija »Kerubina« iz Mozartove » Figarove-svatbe« ne spada več v njeno stroko, ker zahteva več lahkotnosti. Miroslav Čan-galovič se je, odkar sem ga zadnjič slišal, razvil v pevca velikega formata, kar je pokazal z glasovno in izrazno prvovrstno pred-našanim »Monojogom in sceno« iz opere »Boris Godunov« M. Mu-sorgskega. Ariji Leporella (Mozart: Don Juan), ki je bila glasovno radi lepo izvedena, pa je manjkala slogovna čistost, ki jo zahteva Mozartov slog. Cvetka Součkovn je z njej lastno poustvari« :očo potenco in lepim glasom zapela sceno iz »Vertheria« in v nekoliko prehitrem tempu arijo Azucene iz »Trubadurja«. Višek koncerta pa je bil nedvomno nastop baritonista Dušana Popoviča, kii bo ob normalnem razvoju gotovo dbsegel bleščečo in- ternacionalno kariero. Bleščeč, potenten glas in velia muzikalnost, ki ju je pokazal pri atiji iz Bo-rodimove opere »Knez Igor« in »Credu« iz »Otella« (Verdi), sta gotovo jamstvo za to. Na ko-ncu sta Vilma Bukovec in . Rudolf Franci odlično zapela ves končni duet iz opere »Madame Butterfly«. Vsi pevci so imeli izreden uspeh. Operni orkester, normalno pomnožen s člani Slovenske filharmonije, je pod vodstvom Demetrija Žebreta zelo dobra zaigral uverturo iz opere »Beg iz Serafa«, nato pa rutinirano in prilagodljivo spremljal ves spored. Dr. Danilo Švara In drevi - dragi večer opernih arij Prvi večer opernih arij, M' je bil v petek v okvira Ш. ljubljanskega festivala, je zbudil tako zanimanje med našo glasbeno publiko, da Je bila filharmonična dvorana nabito polna, čeprav je bila v istem času v Operi draga festivalska prireditev. Nič manjše ni zanimanje za drevišnji drugi večeT opernih arij. ki bo v arkadnem preddverju Križank. Z izbranim sporedom bodo nastopili naši odlični operni solisti Nada Vidmarjeva lz Ljubljane ter Nada Puttar, Josip Goetlč. Tomislav Ne-ralič m Vladimir Rut d.lak iz Zagreba. Dirigiral bo Bogo Leskovic. mi povedali ki doživi na begu, potem ko propade po njegovi krivdi bataljon v borbi z Nemci, idilično, presenetljivo lepo ljubezen. Za pisatelja je važen predvsem človek v revoluciji in njegov odnos do tega človeka je človeški, ni prenapet, skratka takšen, ki obeta Ribiču v njegovem nadaljnjem delu samo dvig in rast njegove pisateljske kvalitete. Podoben problem kot v prvi noveli, samo na povsem drugi ravni in v drugih okoliščinah obravnava druga novela te zbirke pod naslovom »Tisti iz Jurjevega boršta«. Ta novela je v nekem-smislu najbolj poglobljena v celotni zbirki, njen osnovni motto pa je problem našega kmeta v revolucijL Ribič izhaja v tej noveli iz izhodišča, da je kmet v bistvu predvsem kmet, lastnik zemlje, polj in gozdov. Kajti zanj, za kmeta, je važna predvsem zemlja in njegovo lastništvo, četudi je osebno pošten in moralen. Toda prav zaradi tega osnpvnega motiva pa mora kmet v takih izjemnih okoliščinah propasti. Zato je treba Ribiču prav v tej noveli priznati iskren in pogumen odnos do materije, ki jo je znal napisati nevsiljivo, objektivno in napeto. Vsekakor je ta novela po svoji temi kakor načinu obdelave ena najbolj zanimivih noveL ki so bile napisane na temo kmečkega človeka v naši revolucijL Najkrajša in zadnja novela te zbirke »Andraževa sreča« pa je gotovo v literarnem in stilnem smislu najboljša v celotni zbirki »Gozdovi so mi povedali«. V literarnem smislu zato, ker je grajena v tipičnem novelističnem stilu, to je, polna je dinamike, ki se vzpenja do vrhunca in se takoj ob kulminaciji naglo tragično razplete in konča. V celoti moramo Ribiču ob tej njegovi najnovejši knjigi priznati, da nam je poskušal odkriti in upodobiti usodne dneve naše revolucije s popol-nova novega zornega kota, v ospredju njegovega zanimanja stoji predvsem naš človek, do katerega je Ribič pristopil človeško in z ljubeznijo, ne da bi pri tem pozabil na objektivne zgodovinske pogoje in silnice, ki so tako pretresljivo in po železnem zakonu nujnosti vplivale in gnetle našega človeka. In končno poskus moralno - etičnega tretiranja protagonistov je tudi tisti faktor, ki je nekje nov in pomemben za tisti čas in njegove ljudi. Zato je v tem smislu Ribičeva knjiga »Gozdovi so mi povedali« nov in svojski doprinos naši literaturi na temo naše borbe in v tem je brez dvoma lep kos tehtnosti in dragocenosti te knjige. i D. Z. J Indijanske zgodbe j F. COOPRA \ P %{ Ll Inn) Dl M II 01 Ml @ ЕНИ Od ^ Riše MIKI MUSTER Ob izgubi našega dragega sina ln očeta MIROSLAVA CERNE geod. se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter za vsa izrečena sožalja ter Številne venne. Posebno zahvalo smo dolžni vsem Športnim in f.z-kulturnim organizacijam, ki so res veličastno počastile njegov spomin s častno stražo m ganljivim govorom, tov. ing. Magušar Maks-u ter tov. Kačič Juletu in pevcem za poslovilno ialostinko. 2alujoči: mati Antonija, sinova Miroslav in Gojmir ter ostalo sorodstvo. Ob smrti najine zlate mamice ZORICE JANUSIC roj. DOLNIČAR se v prvi vrsti iskreno zahvaljujeva vsem zdravnikom ln med. sestram interne klinike pod vodstvom prof. dr. Tavčarja za vso strokovno pomoč. Prisrčna hvala tudi vsem sorodnikom, znancem in uslužbencem DZS, ki »o Jo spremili do preranega groba ln JI poklonili krasno cvetje. Za res ganljive besede ob grobu mamice najlepša tov. Ivu Breščaku. Žalujoča sinova Fedor In A'Jevia. 13. »Ni mogoče! Se nikoli nisem slišal, da bi Indijanec izgubil pot v gozdu,« je menil prestrašeni major. Natty pa mu je odvrnil: »Le verjemite mi. Sicer pa bi si rad tega vašega vodiča nekoliko pobliže ogledal.« Rekoč je pobral puško in stopil do obeh deklet, ki sta ostali z Indijancem nekoliko zadaj. Toda Mingov obraz je bil neprediren kot maska. 14. »V družbi tega knjona ne bi šel niti petdeset korakov daleč,« je nato dejal Natty Heywardu ter zaklical svojima indijanskima prijateljema nekaj nerazumljivih besed. Tadva sta nato odložila svoji puški in izginila v gozd, vsak v svojo smer. Natty pa je zašepetal majorju: »Zadržite zdaj Minga v pogovoru. Moja spremljevalca ga bosta medtem zalezla in zgrabila.« 15. Mladi častnik se je zavedal, v kakšni nevarnosti se nahaja, zato mu ni preostalo nič drugega, kakor da uboga. Približal se je vodiču, ki je navidez brezskrbno malical, in ga nagovoril: »Ker si zgrešil pot in ker je tudi jaz ne poznam, je prava sreča, da smo srečali lovca. On nam jo pokaže.« — »Potem Lisjak lahko odide,« je odgovoril Indijanec in vstaL / BAZP1S1 ŠE NEKAJ Nesreča zaradi neprevidnosti otroka V soboto so okoli 13. ure trosili v Mariboru letake z letali. Otroci so jih pridno pobirali in jih skušali čim več ujeti. Na Koroški cesti ob živilskem trgu je hitel za letečim listkom tudi 9-letni Franc Zver iz Vidma ob Ščavnici. Pri tem je preskočil varnostno ograjo na pločniku in se zaletel proti nasproti prihajajočemu tovornemu avtomobilu, last komunalnega podjetja. Sprednje kolo avtomobila ga je odbilo tako, da je obležal brez zavesti. Dečka je neki motorist, ki je bil na kraju nesreče, takoj odpeljal v bolnišnico. kjer bo moral ostati zaradi nevarnega pretresa možganov. Ta nesreča je ponovno opozorilo staršem. da morajo biti otroci na cestah skrajno previdni, zlasti še tisti, ki prihajajo v mesto z dežele in ne poznajo nevarnosti cestnega prometa; -jp Roparski napad v Pernicah Drago H arnik, star 2i let, doma iz Šentvida pri Vuzenici, je letos kosil pri kmetu Petru Kranjcu iz Pernic št. 36. Takrat je videl, da je Kranjc prodal par težkih volov. Precejšen izkupiček je Har-nika zamikal. Zato je sklenil Kranjca oropati. Nagovoril je delavca ori »Tehnogradnjah« v Vuhredu Ivana Keruja in Dominika Tarkuša, zaposlena istotam, doma iz Vasi pri Radljah, ki sta na sodelovanje pri ropu pristala. Tar-kuš je v ta namen od nekega delavca na gradbišču v Vuhredu dobil pištolo, da ne bi odšli na rop praznih rok. Dne 2. julija so se vsi trije sestali v gostilni na Muti. od tam pa odšli na Pernice. Ko so se trije neznanci približali hiši, je Peter Kranjc sedel z ženo in počival po napornem delu. Ker je bilo že precej mračno, je mislil, da prihajajo na obisk kosci, ki so čez teden pri njem delali. Ker jih je želel pogostiti, je naročil ženi, naj gre v sobo, sam pa je neznance počakal na stopnicah. Približala sta se mu Keru in Tarkuš. medtem ko je Hamik. ki ga je Kranjc poznal, ostal zadaj. Tarkuš je Kranjca vprašal, če je on »gazda« m mu posvetil z žepno svetilko v obraz ter z nappiieno oištolo zagrozi: »Denar ali smrt N Kranjc se je znašel in udaril po naperjeni pištoli. Tarkuš pa je že sprožal in zadel Kranjca v trebuh. Nato so zlikovci Dobegnili. Organi tajništva za notranje zadeve so prišli skuotnf kmalu na sled. Ke- S POMURJA Ob zaključku spomladanskih zborovanj pred vojaške vzgoje v Prekmurju, ki so bila v 22 vaških središčih, so ugotovili, da so bili najboljši centri pred vojaške vzgole v Bodoncih, Puconcih 1n na Tišini. V Bodoncih je bilo s pomočjo organizacije SZDL ln mladinske organizacije prirejeno izredno uspelo taborjenje, letos edino v Prekmurju. Mnogo zanimanja za predvojaško vzgojo so pokazali mladinci iz madžarskih manjšinskih vasi v Prekmurju. Mladinci so se zanimali zlasti za razne športne panoge in za streljanje z zračno puško. V Pomurju je obsegala živinoreja v zadnjih dveh letih izredne uspehe, število goveje živine se povečalo za 10 tisoč, prašičev za 25.000 ’n perutnine za 87.000. Tako pride sedaj v Pomurju na 100 hektarov zemlje 66 glav žrvine. medtem ko znaša republiško povprečje le 51 glav. Kljub temu pa ni v Pomurju zadovoljiva niti mlečna, niti mesna oroizvodnja. predvsem zaradi s1 a,be krmske baze in slabo razvite selekcije goveje živine. Osnovna naloga živinorejcev v prihodnjih letih bo izboljšanje krmske osnove in to s Dravilno nego travnikov in paš-n:kov in uvedba načrtne selek^de goveje živine H Zo večerni razvedril'1 ugankarski Ust »KAJ VES - KAJ ZNAŠ« Sporočamo, da je preminil naš dragi sodelavec ALOJZ SV0UŠAK Šofer Pokopali ga b*mo v torek, 12. t. m., ob 16. uri na viško pokopališče. Dragega tovariša bomo ohranili v lepem spominu! Kolektiv trgovskega podjetja »Hrana« Ljubljana ruja so aretirali, H arnik in Tarkuš pa so pobegnili v smeri državne meje, vendar jim zaradi poostrenega zavarovanja pobeg ni uspel. Dne 7. julija so jih ljudje nad Radljami opazili, nakar so jih orglami Ljudske milice s psi zasledovali in tudi aretirali. Težko ranjeni Kranjc se zdravi v mariborski’ bolnišnici in je njegovo stanje zelo resno. -jp. Po vrtni veselici V gostilni Kovačič v Selah pri Šentvidu na Dolenjskem je gasilsko društvo priredilo veselico. Zbralo se je mlado in staro in se dobro razpoloženo zabavalo. Na veselici so bili tudi Franc Čebular, njegov brat Ciril, študent agronomije v Ljubljani in njun svak Franc Lauš. Ves popoldan so plesali in se zalivali z vinom, pozno zvečer pa so se odpravili proti domu. Na cesti so srečali Alojza Retar j a z očetom in nekim vaščanom. Na nekem križišču so prvi trije napadli Retarja, ga vrgii na tla m brcali v telo. Ko se je Retar zaradi hudih udarcev onesvestil, ga je Ciril Čebular z nožem začel zabadati v hrbet. — Miličniki, ki so bili takoj na kra- ju napada so našli Franca Čebularja. kako kleči na napadenem in ga pretepa, njegov brat Ciril in Franc Lavš pa sta zbežala. Ko so miličniki vprašali pretepača kaj dela. jim je odgovoril, da pomaga na tleh ležečemu, ki so ga napadli neki neznanci. Seveda se je kaj kmalu izkazalo kdo so pravi napadalci. Pred varnostnimi organi so vsi trije suroveži tajili, da bi oni napadli Reharja. Končno so priznali svoje dejanje i-n zatrjevali, da jih je Retar izzival in metal za njimi kamenje. Koliko je na tem resnice se bo izkazalo na sodišču. TIO Strela povzročila požar Kmetu Matiji Murku v Svetin-cih pri Desterniku je pogorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje, nekaj živine in živil. Požar je povzročila strela m znaša škoda za več kot milijon din. — Murko je imel svoja poslopja zavarovana le za 200.000 din. Istega dne kot pri kmetu Murku je strela udarila tudi v gospodarska poslopja kmeta K. A. v Loč-kem vrhu pri Desterniku. Do tal sta zgorela hlev in klet. Škoda znaša okrog 70.000 din. B. J. ŽE JUTRI POPOLDNE v prodaji v Ljubljani IZ VSEBINE: »KAKO SO SEŽGALI JANA HUSA« »MED ETIOPCI« Odprt je novi kino »Vič« 2e ves čas po osvoboditvi Je Lj ubij ani občutno primanj kovalo dvoran za kino, čeprav je dobila Y desetih letih svobode več novih kinematografov. Posebno je bil v tem pogledu zapostavljen Vič, saj ni imel niti ene dvorane, kjer bi bilo mogoče predvajati filme, medtem ko so drugi deli Ljubljane le imeli vsaj po eno dvorano. na primer Šiška, Bežigrad, Moste in Kodeljevo. Sedaj je tudi Vič dobil svojo dvorano za kino. Otvoritvena predstava v novi dvorani kina »Vič« (v novi stavbi na Tržaški cesti 3) je bila v soboto ob 20.30 uri. K otvoritvi so se zbrali predstaivniiki političnega in kulturnega življenja Ljubljane, med njimi predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze Ljubljana - okolica Janez Vipotnik, v imenu Ljudske skupščine LRS in izvršnega sveta dr. Majrijan Brecelj in idr. Ferdo Kozak. Dvorano je odpri in jo izročil v nadaljnje upravljanje bodoči viški komuni predsednik sveta za kulturo mestnega »ljudskega odbora Ljubljane dr. Heiij Modic. Sredstva za gradnjo dvorane je dal svet za kulturo Mestnega ljudskega odbora Ljubljane. S tehničnimi napravami jo je opremila tovarna »Iskra« iz Kranja. Dvorana je nekoliko večja kot dvorana »Komune« in ima široko platno, tako da bo mogoče predvajanje filmov po novem sistemu Cinemascope. Z otvoritvijo novega kina »Vič« je Ljubljana mnogo pridobila, posebno pa bodoča komuna Vič, katere prebivalci so bili doslej v tem pogledu navezani le na središče. M. S. mirai Drevi, v torek, 12. julija, ob 20.30 bo v Križankah II. Večer opernih arij. Dirigent: Demetrij 2ebre. Solisti: Nada Vidmar, Nada Put-tar, Jože Gostič, Tomislav Nera-lič in Vladimir Ruždjak. Vstopnice veljajo tudi za abonma A. Glabena Ljubljana kaže izredno zanimanje za nocojšnji večer, na katerem nastopijo najodličnejši solisti. Vstopnice so še na razpolago v festivalni blagajni v Križankah. Ob slabem vremenu bo koncert v Slovenski filharmoniji. Jutri, v sredo, 13. julija, ob 20.30 bo v Križankah predstava »Ho. vanšči-ne«. Nastopi opera SNG Ljubljana s sodelovanjem zbora in orkestra Slovenske filharmo- nije. Dirigent: Bogo Leskovic. Re»-, zervnem oficirju« žiser: Hinko Leskovšek. Veljajo permanentne vstopnice in abonma B. Vstopnice so še na razpolago v festivalni blagajni. Rezervirane vstopnice dvignite danes do 12. ure v festivalni blagajni, sicer ■zapadejo. V četrtek, 14. julija, ob 20.30 nastopi v Križankah naš najodličnejši folklorni ansambel »Taneč« iz Skoplja. ki bo izvajal po večini makedonske folk orne plese in pesmi. Ljubljančani se spričo lanskega ogromnega uspeha na H Ljubljanskem festivalu živo zanimajo za četrtkov večer, ko bo sklepna prireditev III. Ljubljanskega festivala. ODGOVORI na VPRRSRNJS V. H. Novo mesto. Vprašanje: Kakšna oprostitev od plačila takse za registracijo motornega kolesa se prizna 60% vojaškemu vojnemu invalidu? Odgovor: Državna registracijska taksa, t. j. taksa za strokovni pregled motornega vozila, znaša 800 din. Oprostitev od te takse ni predvidena niti v zakonu o vojaških vojnih invalidih, niti v zakonu o taksah. Pač pa ns plačajo invalidi, ki uporabljajo motorno vozilo zaradi svoje invalidnosti. občinske takse, ki znaša v novomeškem okraju 1.000 din J. K. Šmartno Vprašanje: Ali je dovoljeno oddajanje obdelovalnih zemljišč v zakup potom javne dražbe? Odgovor: Po obstoječih predpisih za to ni ovire. PRIPOMBA UREDNIŠTVA Ponovno prosimo bralce in naročnike naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku 30 din (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in polne naslove Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno m priloženo ne odgovarjamo Kupon za pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori na vprašanja« Elektro Ljubljana mesto sporoča žalostno vest, da je 10. julija 1955 po dolgotrajni bolezni umrl v cvetu mladosti njegov član FELIKS KAPUS elektromonter Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu! V 57. letu starosti nas je zapustil po težki in mučni bolezni naš dobri mož. oče. brat, stari oče in tast ANTON URBIČ Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 13. julija 1955, ob 17. uri Iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Terezija, hčerka Heda, sin Zvone-Tone, bratje Drago, Ferdinand, Rudi z družinami, zet Dnšan, vre-.k in vnukinje ter ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi delovnemu kolektivu »Elektro Novo mesto«, ki so spremili, sočustvovali in darovali cvetje prezgodaj umrlemu FRANCO BOLKA rajon, elektromonterjn v Šentjerneju se tako iskreno zahvaljujemo. Brata in sestre PUTNIK SLOVENIJA NAJLEPSE boste preživeli svoj dopust na 10-dnevnem potovanju po Jadranu z ladjo »BURJA«. — Ogled Raba, 2adra, Splita, Dubrovnika itd. Prehrana in prenočišče na ladji. Cena celotne oskrbe 12.000 din. Potovanje se prične 19. t. m. HOTEL PLANINSKI OREL v Trenti Vas vabi. Prvovrstna hrana — znižane cene. Rezervacije sprejemajo vse poslovalnice PUT-NlKa. POHITITE S PRIJAVAMI za ogled Koroške in velesejma v Celovcu. Potovanje z modernimi avtopulmani pUTNIKa. NE ZAMUDITE ugodne prilike in oglejte si Pariz, Ženevo, Milano, Benetke itd. Zahtevajte takoj program potovanja in pohitite s prijavo. UPORABLJAJTE usluge PUTNIKa. Postregli vas bomo hitro in solidno. РПЕУПЕVESTI KOLEDAR TOREK. 12. julija: Mohor. * Danes je obletnica rojstva Pasteurjevega učenca, velikega bakteriologa Alberta Calmetta, ki se je rodil v Nici 1863. Najbolj je zaslovel zaradi proučevanja tuberkuloze in gojenja bacilov goveje tuberkuloze za pridobivanje cepiva proti tej bolezni. To cepivo, znano pod imenom BCG, s pridom uporabljajo tudi naše sanitarne ustanove. * Na Ekonomski fakulteti je bil diplomiran Dolinšek Jože iz Hrastnika. Čestitamo kolegi. Tov. RanČigaj Diki iskreno čestitajo ljubitelji glasbe k odlično opravljeni diplom; na akademiji za glasbo v Ljubljani. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije terena »24 talcev« vabi vse rezervne oficirje na splošno predavanje v Dijaški dom Ivana Cankarja, Poljanska cesta 28, ki bo v četrtek, 14. julija, ob 20. uri in ne v torek, 12. julija, kot je bilo javljeno v »Re. •GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« Ljubljana, Titova 50 ZABAVNE PRIREDITVE V OKVIRU L TURISTIČNE RAZSTAVE 12. julija ob 21: OPERETA Janka Gregorca »-MELODIJE SRCA« — PREMIERA. 14. julija ob 21: OPERETA Janka Gregorca »MELODIJE SRCA«. 15. julija ob 21: OPERETA Janka Gregorca »MELODIJE SRCA«. Prireditve so v pokrit etn prireditvenem prostoru »Gospodarskega razstavišča« ob vsakem vremenu. Vstopnice so v prodaji pri blagajni »Gospodarskega razstavišča« vsak dan od 12. ure dalje. Bralce ln obiskovalce razstave opozarjamo na novj program televizijskega prenosa na I Turistični razstavi. V zanimivem m zabavnem 9poredu sodelujeta poleg drugih tudi Frane Milčinski-Ježek in Janez Rohaček. Vse obiskovalce razstave vabimo, da si ogledajo filme o športu in turizmu, ki Jih predvajamo vsak dan od 10. do 12. to od 16. do 19 ure v kinodvorani razstavišča Vstop prost Ob zaključku I. Turistične razstave v Ljubljani bodo izžrebani lepi In praktični dobitki. Moško kolo znamke »ROG« In več drugih dobitkov, ki so jih dali na razpolago Tovarna koles Rog, Veleblagovnica NA - MA, tovarna bonbonov Sumi in drugi, čaka srečnega dobitnika. To ste lahko tudi Vi, zato pridite In si oglejte zanimivo razstavo! Drgnjenje' z debelim peskom škoduje emajlu na kuhinjski posodi, zato previdna gospodinja kupuje fino mlet RAZPIS Na podlagi M. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij ln obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-421 53) razpisuje komisija za imenovanje direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij pri Okrajnem ljudskem odboru Kočevje mesto direktorja Zadružnega kovinskega podjetja »Partizan« Ribnica. Pogoji; mojster kovinske stroke — strojni ključavničar z najmanj 5-letno prakso ali m ost er ključavničar z najmanj 7-letno prakso, ki obvlada vsa popravila in se razume na vse stroje, ki se uporabljajo v strojnem ključavničarstvu: stružnico, rezkalni stroj in druge stroje. Prošnje, kolkovane, z življenjepisom in podatki o dosedanji zaposlitvi dostavite najkasneje do 25. julija t. 1. na tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve Okrajnega ljudskega odbora Kočevje. Po tem roku prošenj ne bomo upoštevali. BŠD1G KREMENČEV PESEK rim v originalnih vrečkah! UMRLI Umrl nam je predragi mož; oče, brat, stric in sva« JOŽKO BIZJAK posestnik v Šmartnem ob Paki. Pogreb bo v sredo, 13. julija, ob 10. uri na farnem pokopališču v Šmartnem ob Paki. Žalujoča žena Tončka, hčeri SPORED ZA TOREK Poročila: S.06, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.3« ln 22.00. 5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska, 6.35 Vesele in poskočne domače pesmi ln plesi, 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame, 7.30 Gospodinjski nasveti, 7.40—8.00 Zabavni zvoki. — 12 00 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame, 13.00 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Razstave živine, 15.10 Glasbeni mozaik (pester spored operne in solistične glasbe), 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike «-Kaj nam utegne še prinesti razvoj radiotehnike — nove uporabe ultrazvoka, 14.40 Poje pionirski zbor IV. gimnazije v Mariboru, zborovodja Albin Horvat, 15.15 Želeli ste — poslušajte!, 16.00 Utrinki iz literature t» Bogdan Ciplić: Novela, 16.20 Iz opernega sveta, 17.15 Plesna glasba, vines reklame: 18.00 Zdravstveni na- sveti, 18.10 Poje Ljubljanski komorni zbor p, v. Milka Skober-neta, 18.30 Športni tednik, 19.00 Zabavna glasba, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Po Dolenjskem in Beli krajini v narodni pesmi, 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled, 20.40 Feliks Petyrek: Sest koncertnih etud za dva klavirja izvajata Roman Klasinc in Ivana Lipoglavšek, 21.00 Radijska igra — W. Shakespeare: Othelo (prva izvedba). 22.15—23.00 Zaplešimo (plesna glasba), 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert, 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos lz Zagreba). MALI UGLASI DELAVCA za trgovino, mlajšo moč, sprejmemo takoj. Trgovsko podjetje »Specarija«, Ljubljana, prisojna 7. 12766-1 ZAHVALE Klub za konjski šport v Šentjerneju na Dolenjskem vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 14. uri na vsakoletne konjske dirke. — Odbor. Vsak lahko obišče v kopališču izprašanega pedikerja. da si odpravi kurja očesa, trdo kožo in vraščene nohte za din 50. — Miklošičeva 20. ZA OTROŠKO KOŽO .'роиЛ Voces' NAJBOLJŠA KREMA! Biciklisti - avtomobilisti, pozor! Madeže od olja sigurno očistite s preparatom »FLEX« Dobite ga samo v originalnih steklenicah. Kopel z »JELA« soljo odstrani neprijeten duh po potenju, desin-ficira in vpliva ^pomirjujoče na živce. Zahtevaj »JELA« kopalno sol! Herta ln Katica ter ostalo sorod- SPLOŠNO GRADBENO PODJET-stvo. JE »Standard«, Tolmin sprejme v službo 1. večje število zidarjev, tesarjev In večje število nekvalificirane delovene sile in 2 administrativni moči za tjjnika gradbišč: Ljubljana—Rakek, plača po tarifnem pravilniku, terenski dodatek zagotovljen. Ponudbe pošljite na d;rekcijo podjetja. Nastop službe takoj. 12505-1 VAJENCE vseh strok, moško delovno s* o za delavnico in proge ter sprevodnike in sprevodnice sprejmemo. Za moško delovno silo je stanovanje preskrbljeno. Zglasite se na upravi Električne cestne železnice — remiza. 12535-1 TRGOVSKO PODJETJE »Steklo« Ljubljana, Titova 10. potrebuje mladega tin močnega delavca ter eno delavko. Ponudbe na upravo podjetja. * 12755-1 Vsem prijateljem, znancem, delavskemu svetu, upravnemu odboru in sindikalni podružnici podjetja »Zvezda«, SZDL in Z K terena Sp. Šiška, lekarni »Mirje« ter vsem, ki so sočustvovali ob prezgodnji smrti najinega moža in očeta VALENTINA DOLINARJA čevljarskega mojstra mu poklonili toliko cvetja, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu izrekli ganljive besede v slovo, kakor tudi dr. Mijatoviču in dr. Soncu za njuno požrtvovalnost. izrekava svojo iskreno zahvalo. Žalujoča žena Justi In sin Srečko. Globoko užaloščeni naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubi mož, očka, sm, brat, stric in zet LOJZE SV0LJŠAK šofer pa hudi in mučni bolezni preminil. Pogreb predragega rajnkega bo danes, 12. julija 1955, ob 16 uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži truplo pokojnega v Andrejevi veži na Žalah. Žalujoči: Marta, roj. Razboršek, iena; Vojko, Slavko, Roži, otroci; oče, tašča, sestre in bratje. Ljubljana, 10. julija 1955. Umrla je naša blaga in nepozabna mama MARIJA MIKLIČ (Berdovsova) Iz Dobrepolj Pogreb bo v sredo ob 8. uri dopoldne v Dobrepolj ah. Žalujoči: sinovi Franci,. Marjan, profesor Janez, hči Ela, snahi Angela .in Slavka z otroki tur ostalo sorodstvo. j b r e p ol j e, U. julija 1955. mmm •UNION«: amer. film »Julij Cezar« Brez tednika Preustave ob 16, 18.15 in 20.30. V gl. vlogi: Lo is Cai horn in Marlon Brando. »KuMUNA*: amer film »Podkupnina«. Tednik: Film. nov. št. 27. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Robert Taylor in Ava Gardner. •VaC«; amer. barvni film »Poženi Joe«. Tednik. Predstave ob 16. 18 »n 20. V gl. vlogi: Red Skelton m Sally Forrest •SLOGA«: amer Mm Skrivnost Indijanke«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.15 in 20.33. Ob 10 4 mauneja istega filma. V gl. vlogi: Kirk Douglas in Elizabeth Threatt. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 naprej. •SOCA«: sovjet, barvni film »Mojstri ruskega baleta« Ttdnik. Predstave ob 16, 18 in 2P. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 15 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD*: amer. film »Podkupnina«. Tednik, — Prečrtava ob 20.45. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. DOM JLA: švedski film »Plesala je eno samo poletje«, ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »SISKA«: amer. film »Rimske počitnice«. V glav. vlogi: Gregory Peck In Audrey Hepburn. Režija: William Wyler. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«: zaprto! »LITOSTROJ«: ameriški barvasti film »Povratek na Brodway«, ob 20 Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK: francoski film »Prepovedan sad«. BI .ED: francoski film »Trije šaljivci«. ob 18 ln 20.30. BREZTCE: premiera jugosl. filma »Milijoni na otoku«. V glavni vlogi Metka G?br*1e!čič. NOVO ME^TO »KRKA«: ameriški f-lrn »Tuiec na begu«. KRANJ »STORZTC«: smer. Mm »Usodna ljubezen«, ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KRANJ - LETNI: ital film »Na koniel rr>eča«. ob 20.30. JESENICE »RADIO«: an el barvasti film »Dr. v hiši«, ob 18 in 20. JESENTCE »PLAVŽ«: angl. barvasti film »Hobson v škripcih«, ob 18 in 20. GRADBENO PODJETJE Slovenj Gradec sprejme takoj gradbenega tehnike s 3 do 5-letno prakso. Stanovanje za samce zagotovljen"*. Plača po taT,:/'~'r'm pravilniku. 12717-1 SPREJMEMO sposobnega p slo-vodjo z ustrezajočo kvaLif;kacijo in jamstvom. Nastop 1. 8. 1955. Plača po kvalifikaciji. Ponudbe na Kmetijsko zadruga Šentjanž pri Velenju. 12718-1 2ENSKO, ki bi v dopoldanskih urah pazila na dojenčka, sprejmem; 2atnikova 8, Rožna dolina- 12758-1 FRIZERKO modernih frizur iščem za Šibenik. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe: Pavasovič Mirko, Nikole Tesla 95. Šibenik. VAJENCA za vrtnarsko obrt iščem. Fiber Alojz. Bled, Želeče 73- 1 2763-3 GLAVA in glavna gred za Fiat 1100 prodam. Naslov v ogl. odd. 12769-4 KOLO, lepo, italijansko, prodam. Poljanska cesta 47. .prit. levo. GUMI VOZ, 5-tonski, prodam. Pod hribom 5, Zg. Šiška, Ljubljana. 12762-4 PRODAMO osebni avtomobil DKW, stroj generalno popravljen. V poštev pridejo samo državni kupci. Tesarsko podjetje »Tesarstvo«, Ižanska 18. Ljubljana. 12715-4 STTRISEDEZNI mali avto, brözüii-ben, poceni prodam ali dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 12727-4„ RABLJENO SPALNICO prodam — tudi po kosih in na obroke. Naslov v oglasnem oddelku. MOTORNO KOLO »DKW« 250 cm3, v brezhibnem stanju, prodam ali dam v najem. Laško, p. p. 19. 12753-4 OTROŠKO POSTELJICO ugodno prodam. Leskovšek, Čufarjeva 10. 12759-4 NOVO LOVSKO DVOCEVKO (kaliber 21) prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 12752-4 DVE LEPI sončni sobi zamenjam za enosobno stanovanje s kabinet: m. Ponudbe pod »Tabor« v oglasni oddelek. 12768-9 LEPO ENOSOBNO STANOVANJE z balkonom, za Bežigrajsko gimnazijo, zamenjam za dvosobno ali enosobno s kabinetom. Prednost: Bežigrad, Šiška. Naslov v oglasnem oddelku. 12483-9 TRG. POTNIK išče enosobno stanovanje ali večjo sobo proti veliki nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Radio«. 12748-9 ABSOLVENTE srednje ekonomske šMe za pripravniško službo samostojnega korespondenta za izvoz zaposli takoj veliko industrijsko podjetje v Ljubljani. Izgledi za izpopolnjevanje in napredovanje odlični. Plače primerne. Ponudbe v ogl. odd. pod »Exporter B«. 12764-1 DIPLOMIRANE EKONOMISTE za samostojno komercialno delo na izvozu zaposli takoj veliko industrijsko podjetje v Ljubljani. Zaželeno znanje tujih j «sikov, vsaj angleščine. Plače primerne. Ponudbe v ogl. odd. pod »Exporter A«. 12765-1 STANOVANJE (sobo in kuhinjo) iščeta mladoporočenca proti visoki nagradi — v centru ali okolici. Ponudbe pod »Mladoporočenca« v ogl. odd- 12778-9 LEPO SO=5p, sončno, v centru zamenjam za stanovanje kjerkoli. Ponudbe pod »Bežigrad« v £gl. odd. 12775-9 POSTANITE VIŠJI! Povišajte svojo postavo za t do 12 centimetrov pp naši naj novejši metodi. Priporočljivo obema spomina Uspeh zajamčen. V nasprotnem primeru v celoti vrnemo denar — Prosimo pošljite 30 šilingov z britansko poštno nakaznteo. z denarno nakaznico ali po banki, izplačljivo v Indiji. Veliki Britaniji ali ZDA. Naslov ACTIVITIES (Dept 098), Kii^gsway Delhi ■ 9, India ST. m — 12. JULIJA 1955 Duilesove in Eisenhowerjeve priprave Washington, IL j,ud. (AFP — Reuter). Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je danes sporočil, da bo Dulles v sredo zvečer odpotoval z letalom v Pariz, kamor bo prispel v čeitr-tek opoldne. Z njim bodo potovali posebni pomočnik predsednika ZDA za vprašanja razorožitve Harold Stassen, državni podsekretar za evropske zadeve Livingston Merchant, državni podsekretar za javne zadeve Carl Mecardle, svetnik States Departementa Dulles McArtur, Dullesov pravni svetnik Herman Phleger in Dulile-»ov osebni sekretar Roderick O’Connor. Predstavnik Departmenta je dodal, da samo Stassen ne bo spremljal Dullesa na ženevsko konferenco, temveč bo ostal v Parizu kot strokovnjak za vprašanja razorožitve, ni pa natač-neje povedal, kakšna bo tam Stassenova naloga. Dulles bo 14. in 15. t. m. imel v Parizu razgovore z zunanjima ministroma Francije in Velike Britanije, 16. t. m. pa se bo ŠPORT Spored tekmovanja zvezne lige Beograd, 11. Jul. Na današnjem sestanku zvezne nogometne lige v Beogradu so določili spored tekmovanja za državno prvenstvo v sezoni 1935-1956. Posebni način žrebanja je zgotovil. da Zagreb in Sarajevo ne bosta nikoli imela v enem dnevu dvojnega sporeda, Beograd pa trojnega ali četvernega. Nasprotniki v prvih treh kolih so naslednji: I. kolo 21. avg.: Budućnost : C. zvezda, Partizan : Zagreb, Hajduk : Sarajevo, Spartak : Proleter, Željezničar : Vojvodina, Dinamo : BSK in Radnički : Velež: JI. kolo 2«. avg.: C. zvezda : Velež. BSK : Radnički, Vojvodina : Dinamo, Proleter : Željezničar, Sarajevo : Spartak, Zagreb : Hajduk in Budućnost : Partizan; III. kolo 11. sept.: Partizan : C. zvezda. Hajduk : Budućnost, Spartak : Zagreb, Željezni'ar : Sarajevo, Dinamo : Proleter. Radnički : Vojvodina in Velež : BSK. * Moskovski Spartak je včeraj na stadionu Dinama v Moskvi pred 90.090 gledalci premagal italijansko moštvo Milah s 3:0 (2:0). Milan bo danes odpotoval domov. skupaj s Pinayem in Macmil-lanom udeležil seje Atlantskega sveta, kjer bodo seznanili svoje kolege v organizaciji Severnoatlantskega pakta o skupnem stališču treh zahodnih sil pred ženevsko konferenco. Istega dne popoldne bo Dulles z letalom odpotoval v Ženevo. Zaradi priprav za potovanje v Ženevo pa predsednik ZDA Eisenhower verjetno ne bi imel ta teden redne tiskovne konference. Bela hiša sporoča, da bo imel predsednik jutri dopoldne sestanek s parlamentarnimi prvaki obeh strank, s katerimi op proučil mednarodni položaj, ter jih seznanil s splošnimi načeli, ki se jih bo držal na ženevski konferenci štirih velesil. Ameriški senat bo verjetno ta teden na hitrico sprejel nekaj resolucij o razorožitvi, da bi utrdil položaj predsednika Eisenhowerja na ženevski konferenci. Predsednik ZDA bo v soboto ob 1.15 poslal Američanom in vsemu svetu poslanico po televizijski mreži. Preganjanje komunistov v Alžiru Alžir. и. jul. (AP) Francoska vlada je ukazala izgon treh prvakov KP iz vzhodnoalžirskega gl mesta Orana in S drugih vidnih članov KP iz okrožja Constantin, kjer so gverilski boji. Poleg tega so oblasti pridržale v hišnem zaporu 4 pripadnike KP iz Constan-tina. Novi francoski generalni rezident v Maroku Gilbert Grandvai se je danes že drugič sestal s sultanom Ben A lafom. Skrivnosti uspeha v strelskem športu Sklepi bivših botevnskov Beograd, 11. jul. (Tanjug). — Predsednik Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije in podpredsednik Svetovne federacije bivših bojevnikov generalni podpolkovnik. Miloje Miloševič ter generalni sekretar Zveze borcev in član generalnega sveta Svetovne federacije bivših bojevnikov Velimir Stojnič sta Nenadni prihod Mik rJa v Atene Atene, M. jul. (Tanjug) Grgki nadškof Makarije je nocoj nenadoma prišel v Atene, kjer bo z grškimi državniki govoril o skorajšnji londonski trojni konferenci. ób prihodu je izrazil mnenje. da je bila britanska vlada prisljena spremeniti svojo nepomirljivo politiko do ciprskega vprašanja in sklicati londonsko konferenco. Dejstvo, da bodo na tej konferenci govorili o splošnih političnih in obrambnih vprašanjih, omogoča tudi prisotnost Turčije, k ipo besedah Makarija sicer ne bi imela nobenega razloga, da se zanima za usodo otoka, na ka-term je 89 odstotkov prebivalcev Grkov. Makarije je poudaril, da na londonski konferenci ne morejo biti v odsotnosti Ciprčanov sprejeti nobeni sklepi o bodočnosti otoka. Izrazil je prepričanje, da mora biti zahteva Združenim narodom o postavitvi ciprskega vprašanja na dnevni red letešnje-gizasedanja Generalne skupščine ’^stavljena do 20. julija, ker tak arak ni v nasprotju z grško udeležbo na trojni konferenci. Sodijo, da prihod in izjava Ma-karija kažeta, da je njegovo stališče do londonske konference nespremenjeno tudi po rar^ovorih, ki jih je imel v Nikoziji z britanskim ministrom za kolonije Boydom. Poleg tega menijo, da je njegov prihod tudi v zvezi s ANVERS, 11. jul. (AFP). Stavka pristaniških delavcev v Anversu traja že tretji teden. Kakih tisoč najetih delavcev pomaga ob pomoči vojaškega oddelka razkladati kvari j ivo blago; stališčem grške vlade, ki sodi, da bo zahteva Združenim narodom lahko dostavljena po londonskih razgovorih. Grški zunanji minister je danes izjavil, da bo datum konference o vzhodnem Sredozemlju in ciprskem vprašanju določen ob skorajšnjih razgovorih e Macmila-nom med zasedanjem sveta Atlantskega pakta v Parizu, ki se bo začelo 16. t. m. Stefanopulos je o tem govoril z britanskim veleposlanikom v Atenah Charlesom Pieckom, jutri pa se bo sestal tudi s turškim veleposlanikom, s katerim bo — kakor pričakujejo — govoril o londonski konferenci. se vrnila iz Kodanja, kjer sta se od 5. do 9. t. m. udeležila zasedanja Svetovne federacije bivših boj evnčkov. Po priihodu je Velimir Stoj-mč izjavil, da so na zasedanju proučili poročilo o šestmesečne delu in finančnem stanju federacije, sprejeli resolucije o mednarodnem sodelovanju, letoviščih za otroke padlih borcev, o konferenci nevladnih organizaciji v Ženevi pro-ti diskriminaciji in predsodkih ter o predstavništvu azijskih držav v Varnostnem' svetu. Poleg tega so sprejeli še nekatere organizacije bivših bojevnikov v članstvo federacije, določili so, da bo šesta generalna skupščina Svetovne federacije maja 1956 v Brusiijiu ter proučili druga teko-vprašanja. Dnevni red je bil izpopolnjen z resolucijo o uporabi atomske energije v miroljubne namene, resolucijo o razoro-. žrtvi in nekaterimi resolucijami iz področja zaščite invalidov. V NEKAJ VRSTAH Ko te dni ljubljanski strelci proslavljajo teden strelstva z namenom, da se medsebojno čimbolj seznanijo in izmenjajo izkušnje na raznih tekmovanjih, kakor tudi da slovenski javnosti pokažejo strelsko dejavnost v ljubljanskem bazenu, bo prav, če spregovorimo nekoliko tudi o skrivnosti uspeha v strelskem športu, kakor jih prikazujejo naši najboljši strelci-tekmovalci. Da dobro streljaš, da postaneš mojster discipline, da stalno napreduješ In dovršiš vsako vajo in tekmovanje v največje zadovoljstvo — kar ti bo tudi največja nagrada, moraš premagovati mnogo težav, zavoljo katerih pa je vprav streljanje nadvse zanimivo. Da uspešno streljaš, moraš biti oredvsem zdrav, zdrav pa boš. če je tvoja prehrana pravilna, spanje redno in če se količkaj športno izživljaš v kakršnem koli dopolnilnem športu. Streljanje namreč ne terja veliko moči, pač pa zdravje. Ni organa v telesu, ki ne bi negativno vplival na če je trenutno obolel. Najmanjša bolezen, kakor n. pr. prehlad, glavobol, nervoza ali podobno zadostuje, da se tudi najbolj rutiniran tekmovalec spravi iz ravnovesja, kar seveda zelo vpliva na uspeh. Pred tekmovanjem pa mora biti tekmovalec spočit. Po drugi strani pa strelski šport ne terja samo nadarjenih in telesno močnih ljudi s kakimi izrazitimi sposobnostmi, kakor n. pr. v atletiki, nogometu in drugod. Tu se lahko udejstvuje prav vsak državljan ne glede na svojo telesno konstrukcilo in celo s te- les..l.ni hibami. Prav tako tudi nerazvite osebe lahko gojijo strelski šport v naj večje zadovoljstvo in korist za sv^ie zdravje. Drug važen činitelj, ki vpliva na dobre uspehe, pa je, da moraš imeti dobro orožje, ki ga moraš tudi dobro poznati. Orožje mora biti brezhibno prožno in Imeti tudi pravilne naprave za merjenje, ki najbolj ustrezajo tvojemu očesu in še najvažnejše, cev ne sme biti nagrizena in razširjena. Če hočeš doseči odličen rezultat, ne smeš streljati z orožjem, če je cev takšna, obenem moraš imeti tuđi dobro municijo. Z municijo raznih letnikov n. pr. tako, ki je bila izdelana v različnih tovarnah, ni mogoče doseči boljšega izida. Torej dobro zdravje, dobro orožje . in dobra municija so trije glavni pogoji za dober uspeh. In še! Dober vid je neogibno potreben, kajti brez tega je uspeh dvomljiv. — Poznamo pa mnogo izvrstnih strelcev, ki nimajo normalnega vida, vendar ga izpopolnjujejo ali s prilagova-n^em oči na zarezo, mušico ?n oddaljeno tarčo ali pa z uporabo primernih naočnikov. Dostikrat pa vidimo na velikih tekmovanjih. da imajo posamezni strelci specialne naočnike za vtikanje stekla raznih dioptrij pred desnim očesom m okvir pred desnim očesom nenavadno štrli navzven. To je zaradi tega, ker se tekmovalec pri streljanju precej poti ter se tako ogne zamegljevanja naočnikov. Naslednji činitelji, da dobro streljaš, so: vztrajnost, mirnost in volja. Ti trije činitelji so zelo važni. Izražajo se* v kondiciji in koncentraciji. Te lastnosti pa se dosegajo in razvijajo postopoma. V nasprotju z večino športov, ki negujejo predvsem telesne sposobnosti, dodaja strelski šport naj lepši rezultat s tem, da razvija pri svojih ljubiteljih mirnost, voljo ter duševno in telesno vzdržljivost. Vsak strelec, ki redno trenira in tekmuje, si pribori te nadvse dragocene vrline, nekateri prej, drugi pozneje, ki pa so tudi v rednem življenju zelo potrebne. Zato negujmo strelski šport, kjerkoli se da in se pridno udeležujmo vaj in -tekmovanj. S A ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA PRVI TOČKI ZA MARIBOR! I Prodamo dobro obranjen I 5-s e dežni osebni avtomobf 1 Opel - Kapitaen 1953, po zmerni cen 2 Osebne ali pismene informacije pri I »Slovenijales«, Ljubljana, Titova la Washington, il. jul. (AFP) Ameriško pravosodno ministrstvo se je danes izjavilo proti zakonskemu načrtu, ki predlaga celotno vrnitev nemške in japonske imovine v skupni vrednosti 485 milijonov dolarjev, zaplenjene med drugo svetovno vojno, sprejelo pa je vladni predlog, naj se japonskim in nemškim privatnikom vrne imovina v vrednosti največ po 10.000 dolarjev. Damask, 11. jul. (AFP) Sirijski' zunanji minister El Azem j e. ob povratku iz tujine, kjer je obiskal več držav, izjavil na tiskovni konferenci. da se stališče njegove države do zveze ž Zahodom in do medarabskega trojnega pakta ni spremenilo. Moskva, 11. jul. (TASS) Na povabilo Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je danes prispela v Moskvo delegacija sirijskega parlamenta s predsednikom skupščine Rafikden Baščukocn. Bejmt, 11. jul. (AFP) Podpredsednik libanonske vlade in pravo- sodni minister Murr je danes podal ostavko ministrskemu predsedniku SoLhu. Parlamentarni krogi izražajo upanje, da bo Murr spremenil svoj sklep, da ne .bi izzval krizo vlade, ki se še ni predstavila parlametu. Pariz, 11. jul. Kakor poroča bolgarska telegrafska’ agencija, je skupina turških vojakov t. m. streljala pri vaši Slivarevo ob reki Zavalaja na bolgarskega graničarja. druga skupina pa 8 km od vasi Tìtovo ob reki Redvaja na drugega bolgarskega graničarja, ki je nekaj dni zatem podlegel poškodbam. Buenos Aires, ll. jul. (Reuter) Argentinska vlada je danes izpustila večino izmed 100 aretiranih oseb pri včerajšnjih neredih, med katerimi je bilo ranjenih 9 policajev in 5 gasilcev, da bi tako dala »nadaljnje, dokaze svoje dobre volje«. Vsi .današnji listi valijo krivdo za incidente na »politične ayanturisté«, ki izkoriščajo položaj. ZDRAVSTVENI DOM TOLMIN sprejme takoj v službo: Zobna ambulanta Tolmin: stomatologa, zobarja, zobotelmika, zobarskega asistenta. Zobna ambulanta Bovec: zobarskega asistenta. Splošna ambulanta Cerkno: zdravniškega pomočnika ali bolničarko z najmanj dvoletno ambulantno prakso. Pogoji: predpisana šolska izobrazba. Dopolnilna plača po dogovoru. Interesenti naj se osebno ali pismeno javijo na upravo Zdravstvenega doma Tolmin, Tumov drevored štev. 11. •> .• Obveščamo vse cenjene odjemalce, da imamo od 11. julija t. I. dalje nov tekoči račun pri Komunalni banki, Ljubljana 60-KB -1 Ž - 1420 Trgovsko podjetje »VOLAN«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7 :: :: .................................. Komisija za imenovanje direktorjev pri Okrajnem ljudskem odboru Koper razpisuje mesto DIREKTORJA Trgovskega podjetja z industrijskim blagom na debelo »SLAVICA« - KOPER Pogoji: ekonomist z višjo strokovno izobrazbo, kvalifikacijo za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov in z najmanj 5-letno prakso na vodilnih položajih v trgovskih podjetjih, oziroma s srednjo strokovno izobrazbo in 10-letno prakso ali pa nižjo izobrazbo in najmanj 20-letno prakso v stroku Pravilno kolkovane ponudbe pošljite Komisiji za imenovanje direktorjev pri Okrajnem ljudskem odboru Koper do 20. t m. ALPINISTIČNA ODPRAVA 1JIA DURMITOR Zasavski alpinisti bodo organi-zarali na pobudo Alpinističnega odseka iz Hrastnika okrajno alpinistično odpravo na Durmitor v Crni gori v času od 19. do 30. t. m., katere namen je osvojiti nekatere stene in prikazati uspehe, pridobljene v alpinističnem znanju v desetih letih svobode. S to odpravo hočejo zasavski alpinisti iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja dokazati, da so zmožni, in to bolj kakor tuj j strokovnjaki t4 vrste, preplezati domače stene, ki še niso bile osvojene. j Mnogo razumevanj a za Izvedbo te odprave je pokazal okrajni ljudski odbor v Trbovljah; ki jo je finančno podprl ih s tem pripomogel k uveljavitvi njenih pri-, vržencev zunaj doma. Alpinistom, ki so se odločili na to prvenstven no pot, želimo srečno potovanje, mnogo uspehov in uspešen povratek. A. F. STE PBESUHI? AH b! radi povečaU svojo telesno težo za pet, deset, petnajst kilogramov ali več? Končno je to možno. Pišite po brezplačne podatke (priložite 2 britanska šilinga) kako dodati težo izsušenemu telesu. Activities, Kingsway, (T 598) Deibi 9, India V nadaljevanju zvezne košar-karske lige je bilo spet neäaj nepričakovanih Szadov. 2e uvodoma naj poudarimo prijetno vest iz Maribora, kjer Je Istoimensko moštvo slednjič vendarle zabeležilo svoj prvi uspeh, in sicer je pospravilo obe točki ter se tako izenačilo z ekipo BSK. Mariborčani so tokrat sprejeli v goste Montažno iz Zagreba in ga premagali z rezultatom 68:46 (29:23). Domači so vodili od začetka do konca igre, igrali taktično zelo dobro, izvajali uspešne protinapade, v obrambi pa so se presenetljivo dobro znašli. Montažno je nastopilo brez svojega pnanega reali-zatorja Miletiča, vendar to dejstvo ne zsnanjšnjc pomena velikega uspeha Maribora, Najboljši igralci so bili R. Vračko, Kumer in Nachtlgal, pri Montažnem pa Pasirič in Kacijan. Sodila sta Remic (L,j) in Ledinek (Mrb). JUGOSLOVANSKE ATLETINJE NA ŠVEDSKEM Tretjič — jih je čakal poraz V Ljubljani sta se spoprijela večna tekmeca Olimpija in Ljubljana. Siškarji so tokrat pošteno zagodli svojemu sosedu, ki so menda ni nadejal, da utegne nasprotnik pobrati celotni izkupiček. Zmaga je popolnoma zapažena, saj je bila Ljubljana borbenejša, prikazala pa je tudi lepo igro. Njeni najboljši igralci so bili Amon, Brumen in Vozelj. Olimpija ne kaže več tiste igre, s kakršno je razvajala gledalce še do nedavnega, se pravi s hitrimi prodori oziroma protinapadi. S to zsnago je Ljubljana prehitela Olimpijo za 2 točki, tako da jih ima zdaj 10, Olimpija pa 8. Rezultati tekem predzadnjega kola: Maribor : Montažno 68:46 (29: :23), Ljubljana : Olimpija 55:51 (25:17), Mladost : Proleter 55:55 (31:33). Hälsingborg, 11. Julija. V tretjem in zadnjem tekmovanju na turneji po Švedski in severni Evropi so jugoslovanske atletinje včeraj izgubile mednarodni dvoboj proti reprezentanci Švedske z 49:56 točkam. Čeprav je bil dan lep ln teren odličen, naše reprezentantke niso startale uspešno. Ge bi bile dosegle običajne rezùltate, bi jim zmaga ne bila ušla. Naša rekorderka v krogli Usenikova, ki je pred tednom dni popravila državni rekord na 13.89 m, včeraj ni mogla preseči niti meje 13 metrov. Izidi: 80 m z zaprekami: 1. Babović (J) 11.6, 2. Kronholm (S) 11.7 (švedski rekord), 3. Tuce (J) 12.3; kopje: 1. Almquist (S) 45.82, 2 Kaluševič (J) 43.49, ..., 4. Petrovič (J) 42.08; daljina: 1. Mor- tensen 5.52, 2. Magnusen (obe S) 5.27, 3. Tuce 5.23, 4. Stamejčič (obe J) 5.16; 100 m: 1. Babovič (J) 12.4, 2. Olafson (Š) 12.4, . . ., 4. Brank (J) 12.7; 200 m: 1. Soder-berg 25.3, 2. Olafson (obe Š) 25.5, 3. Babovič 26.0, 4. Stamejčič (obe J); krogla: 1. Olafson 13.29 (švedski rekord), 2. Usenik 12.88, 3. Kotlušek (obe J) 12.51; višina: 1. Larkin 160, 2. Soderlind (obe Š) 153, 3. Tuce 150, 4. Panič (obe J) 145; 800 m: 1. Slamnik (J) 2:20. 2. Karlson (Š) 2:21.1, (Štefanovičeva je bila diskvalificirana); disk: 1. Matej 44.29, 2. Borovac (obe J) 41.77, 3. Olander (Š) 40.17; štafeta 4x100 m: 1. Jugoslavija 48.3 (nov jugoslovanski rekord), 2. Švedska 48.7. V četrtek je jugoslovanska ekipa premagala reprezentanco Hamburga z 62:44 točkam. V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš zlati mož, oče, stari oče, brat in stric DRAGO FISTER upokojenec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 13. julija ob 17. uri izpred hiše žalosti na župno pokopališče v Ovsišah. 2alujoča žena Minka, sin Marjan z ženo Heleno, hčerka Dragica z možem Dušanom in vnukoma Borčkom in Igorjem in ostalo sorodstvo. Ovsiše, Podnart, Kamna gorica, Radovljica, 11. julija 1955. Veslaška reprezentanca Jugoslavije, ki nas bo 23. in 24. t. m. zastopala na troboju Avstrija — Nemčija — Jugoslavija v Mann-heimu, je sestavljena takole: skiff (Vlasič), double-scull (Vlasič—Lučin), četverec s krmarjem in osmerec (Mornar), dvojka brez krmarja in četverec brez krmarja (Krka). Zenska veslaška reprezentanca, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Bukarešti, še ni določena. Na mednarodnem sabljaškem turnirju v Kapfenbergu, kjer so razen borilcev Kapfenberga in Radentheina nastopili tudi sabljači Maribora, so zmagali domačini pred Mariborom in Radenthei-nom. Najmočnejši so bili Mariborčani v borbi s floretom za ženske. V povratni nogometni tekmi П. koda za evropski pokal je v nedeljo češkoslovaška enaj storie a UDA Iz Prage doma premagala italijansko moštvo Bologne 3:0 (2:0). Tako se je UDA kvalificirala za polfinale. Jugoslovanski rokometaši, ki so sodelovali na svetovnem prvenstvu. bodo v Nemčiji odigrali še dve tekmi, in sicer v Wuppertalu in Augsburgu. Ekipno atletsko prvenstvo za mladince, ki se je v nedeljo zvečer končalo v Novem Sadu in na ■ katerem je nastopilo 6 najboljših ekip, se je končalo z zmago Crvene zvezde z 18.237 točkami pred Ljubljano (18.215), Partizanom (18.013), Sarajevom (16.929), Vojvodino (16.219) in Mladostjo (14.305). Na tekmovanju sta bila dosežena dva nova državna mladinska re- korda, in sicer oba po zaslugi ljubljanskega atleta Igorja Penka, ki je vrgel disk do 52.87 m in kroglo na 16.35 m. Postojnska številka »Turističnega vestnika« objavlja v uvodnem delu zbir informativnega čtiva o geoloških, kulturnih, planinskih in zgodovinskih posebnostih postojnskega podzemeljskega sveta, in sicer v zvezi s turističnim tednom. ki ga je Postojna priredila minuli teden, razen tega pa je v njej še obilica drugega zanimivega gradiva o, turističnem dejanju in nehanju v naši ožji domovini. Uredništvo je uvrstilo v to številko tudi nekaj urad. zakonskega in poluradnega poučnega gradiva iz zdaj veljavnih uredb o ribištvu, taborništvu, turističnem šo-torjenju itd. »Turistični vestnik« izdaja Turistična zveza Slovenije, kjer se tudi naroča, proti plačilu naročnine po 360 din letno. Sestanek plavalcev Birije. Drevi ob 18. uè bo v Centralnem ljudskem kopališču članski sestanek vsega članstva PK Ilirija. — Sestanka se morajo brezpogojno udeležiti: Zupančič, Prohinar, Kuhar, Pirc Tatjana, Ogrin, Hočevar Metka, Zei, Zeman, Medved, Tuma, Šubic, Tutta, Keber, Pirc Borut, Biber, 2vokelj, Vr-bošek, Šivic, Ravnikar, Kanc, Hafner, Umek, Lunder, Šifrer, Karlin, Hormmg, Hartman, Loos, Dobrin Jože, Porenta. Reprezentanca Marseilea v rug-fcyju je v nedeljo v Zemunu premagala reprezentanco Beograda a 57:27 (17:7). OčP'vS:,na p re Skušnja... vse, kar je bilo mogoče na ti-0 ” zdaj že opazoval in zap: duše bi se bil lahko spet vrnil v naselbine. Toda zavrgel je t, • -l V r1»" ’ oreh ip "orel oveni Mar ìp HHq čp str vnema, sla po spoznanju? Ali je bila že blaznost? Vse, prav vse hoče odkriti... nobenega ostanka ne mara puščati! •p чппси. -’a p. .gnal. iz nit lenega 'т?” osti. kako se obn?*a, če " t«««- spravi v zadrego! Zdaj se je priučil človeku, vohljal je njegov ogenj, proučeval je njegovo uganjanje... pazi zdaj, stari samec, kaj se bo zgodilo s teboj! Steller je začel preganjati morskega leva. Godrnjaje. > gugajočo glavo, kakor bi sp čudil ie racal stari prpd nüm njegova čreda pa za njim. Kdaj pa kdaj se je obrnil, se postavil za borbo, zarjovel in kazal zobe. Steller ga je podil, metal kamenje vanj, če ni hotel dalje. Gnati ga je treba, je mislil pri tem, gnati kakor ovce križem po otoku in prignati cele črede v klavnico. Zdaj niso več privezani na svoje prostore, njihova skupnost se razdira, voditi se dajo. »Tak brani se vendar!« je zaklical samcu »Napadi!« Morski lev je splezal na skalnate sklade, si čistil s plavutmi kožuh in klical svoje samice. Tedaj je stopil Steller medenj in med čredo ter pognal vso družino s ploskanjem in mahanjem od njega proč. Videl je še, kako so se pordečile zenice tjulenja, kako se je začela dozdevna bitka spreminjati v pravo... in nato bežal, za njim pa rukajoča ln od besa razbičana žival. Samec je bil doumel. Tuje bitje v njegovi čredi se je zanj iznenada spremenilo v nasprotnika, v vsiljivca. Tudi ostali samci naokrog so se prebudili, lajali so in hlastali po bežečem človeku Ustaviti se moram, je biisnilo po Stellerjevi glavi, za boga, ustaviti, se jim upreti... Obrnil je. Ves tjulenji svet je bil zdaj preroku Povso'3 so rjoveli in šavsali morski levi. Morski medvedi so v uravnavali. zamolklo godrnjali in se grozeče majali sem ter tja. Odločilna preizkušnja... ta je bila zmotila mir, ta je bila iz do zdaj neopaznega tujega stvora ob ognju naredila sovražnika, ki ga je bilo treba pregnati, razmesariti. Kakšen bedak sem bil, si je mislil Steller. Raziskovanje... študije... prav nič drugače se ne vedem, kakor Kitrov. Mir bi bil moral dati živalim. »V zobe! Mečite kamne! Zmerom v zobe!« Tako se mu je zdelo, kakor da bi bil slišal glas Kitrova. Stal je na neki višini. Pod njim so razgrajali splašeni tjulenji. Linnäus ... saj tudi on dela poskuse ... Zmerom v zobe!... Dajte jim mir... Toda treba je vendarle raziskati... zmerom v zobe!... Glasno je vzkliknil Steller. Obraz se mu je raztegnil od blaznosti. Eden morskih medvedov se je skušal povzpeti na višino, njegova postava je rasila, njegov dih je vroče udarjal pristavu v lice. Dve sto udarcev z betom je potrebnih, da ga ubijete, tako je zapisal Kitrov ... tudi neke vrste raziskovanje.., Zmerom v zobe! Kako žilavo je lahko tako življenje? Iz sto ran je krvavel za samicami obsedeni samec in še ni bil poginil... Linnäus tudi dela poskuse ... Treba je vse raziskati... Fauna arctica... De bestiis ma-rinis.,. Ne da bi pravzaprav hotel, je Steller nenadoma držal v roki kamen. Pomeril je, vrgel, odskočil, se umaknil napadajoči živali, vrgel še enkrat... Zmerom v zobe! Ne, v oči. Človeštvo hoče vedeti, kako žilavo je tako življenje! Zmerom v oči! Gluha tišina je ležala nad skalami. Morski medved je stal visoko vzravnan pred čredo in se oglašal s stokajočimi glasovL Iz njegovih praznih očesnih votlin je tekla kri. Samo njegovo stokanje je bilo slišati zdaj. Tjulenji niso več rjoveli, ptice so umolknile. Steller je obsedel bled kakor mrlič na kamnu in si z zobmi grizel ustnice. Oslepela žival se je z glavo obrnila proti njemu. Njena koža je bila prepojena s krvjo. »Linnäus ... De bestiis marinisi., jaz, jaz sem raziskovalec... sem raziskovalec...« 15 »Potem pa gradite barko sami,« je zagodrnjal Kitrov jezen. Zasekal je sekiro v tram in odštorkljal. Mornarji in koraki so obstali neodločni in režali »Prav ima,« je zaklical Ivanov. »Svinje so to, hudiči, od boga prekleti izrodki! Pokradejo nam krzna, medtem ko mi delamo Pridite... v votline!« Ovcin, ki je bil ves okrvavljen po rokah, ker je treba morsko kravo, je stopil Kitrovu na pot. »Nemogoče! Vi nas ne smete pustiti na cedilu! Kdo razen Vas je še kaj vešč gradnje ladij?« Kitrov je zasikal skozi zobe. »Da, kdo razen mene... prav si dejal Dimitrij. Toda...« Njegov obraz je posinel. »Tukaj kradejo!« je rjovel. »Vsi kradejo! Zdaj, malo pred povratkom domov, bi radi obogateli, ti psi! Waxell, Basov. Jušin ... stražarji, krpalci jader ...« »Jušin ne krade, Kitrov.« »He, kaj praviš? Ne krade? Vsi kradejo! Ti tudi Dimitrij. Ti tudi... si me razumel?« »Jezik za zobe in na delo pojdi!« »Ti meni nimaš ukazovati, ti capin! Ce ti nisi bil, je bil pač kdo drug... Vsi kradejo!« Stresel je s pestmi. »Pošteno sem si bil pridobil krzna, s pošteno igro. Karte niso bile ponarejene... moje karte ne. Mislil sem, da sem bogat človek. In zdaj? Petdeset krzen manjka. Slišiš... petdeset krzen! Pet tisoč rubljev! Delam in garam... in nenadoma krzen ni več.« »Jaz tudi pravim tako!« je zaklical neki kozak. »In moja!« je segel vmes še eden rokodelcev Petnajst mož je stalo razburjenih okrog Ovcina in preklinjalo vse, ki so jih bili osumili, da so bili udeleženi pri tatvinah. »Mirno!« je svaril Ovcin. »Se bo že vse - "'-•'•♦avite stražo...«