Štev.—number m. iTusnnriB Miuo JSKLARNE. 3TJJE ' " '' i,''■MMBmjtf * V Lil- ' Pittaburgb, Pa. — (Feder. Prtu.) — Državni department u delo poroša, da to j« nekoliko odpomaglo pomanjkanju delavcev v jeklarski iadustrljl. Več tiaoč dijakov, ki so na počitnicah, ja Uo delal v jeklarne v Punnsylvanijl, Kljub temu ia primanjkujejo mehaniki, kar dijaki opravljajo la najnavad* nejia dola. Jeklarski' delavci opuščajo tovarna radi dvanajst-urnika. KRIMINALNIH NORCEV UŠLO IZ NO- Ju 1. ^virui vfe ' t.!'v j palrgoli ftslssns ograja, streljali jetnikov v illinoiiki noriiniei sa blasne zločince je pobilo stražnike na tla, potrgalo iolssno ograje ter pobegnilo ls poslopja na proato v nedeljo »večer. Norlšnlč-ni ravnatelj Frank A. Stubblc-field al jo slomil roko, ko je poif-kuial pomiriti nearečno norce Štirje stražniki aa blU »hoden in eden jetnik ubit Osem pobeglih noreev eo vjeli. „ Okolica kraja Cheetsr je hndo vznemirjena. Trideaet % Masnih zločincev, oboroženih a noži in palicami, jo na svobodi. Sdskra« P**a M JlJ^ V®^ j^^^jjp ^ sag nov aedaj varne im Wm*om preu vaakim pofkodovenjem, vendar aaaega ruska vlada lastnino in zanikuje ps odk|anja ruske ob-veznosti ameriškim državljanom. Sovjot ie vedno stremi ga svetovno revolucijo, ja dejal Hughes. Senator Brookhart pa je nssn fcatrdil ravno nekaj nasprotnega ter dejal, da širijo Ruai avojo. propaganlo aamo po tiatih deželah, ki rujcje proti sovjcUki vla-di. Samuel Gompera je v svojem pismu do Hugheaa rekel, da izraža mnenje svojega delavatva in da ne amejo Združene drŽave u-radno priznati tako divjaškega despotizma. Odgovarjajo na Gom-persovo pismo opira tajnik avoje »tališče glede priznanja sovjetske Rusije na aledefte točke t * Priznanje so tiče oeebne in Isstninske varnosti državljanov in tujih podanikov, in na Rnakem ai nobenega jaihstvi za takšno .varnost. Svobodna beseda in civilne svo-boščine so zatrta eelo v novi predloženi ustavi. Na Ruakom so hotoma in premišljeno uničevali ekonomako Življenja. Delavska proakripeija sa-bran ju je delavstvu unijo in atav-ksnje. To je porinilo Rusijo nazaj v srednji vek. Priznanja jc odvisna tod! od t^gs, da se dežela zdrži sovražne propagande po drugih deželah, a nobenega zagotovila pa ni, da bi Rusija veš ne JHrila takšne propagande. Pomanjkanje denarja Mino ovira tozadevno delavnost KovjctaUh elementov. Revolucija po celem svetu je b vedno cilj sovjetskega režima in aktivna nevarneet. Kkonoassko bUgostanje ne za-doataje vpričo tšk političnih smo-t rov. Načelo priznanja Vlade, ki aa ie obdržala gotovo dobo šasa, ne drži v tem slučaju, zakaj, sovjetski tržim, U ga je uvedla amaj-lina, jo čisto navadno tiraastvo. niš drugega, kakor 11 ročltl* odjemalec na miloat in nemiloat premogovniških piratoj£V^ To ae da preprešft||.tedinole s tem, da predssdnlk skliče kongres na izredno zasedanje, na katerem naj kongres sprejme stroge odredbe proti odirsnju ln o-žemanju, ie proden pride bada zima v deželo. • y Treadway Imenuje premogovniške barone v New-fcnglandu "bresvestne roparjeM, ki hočejo Imeti po $8 ali N proflta pri vsaki toni premoga, čeprav ao morali avojšaa biti ssdovoljni z dobič-kom po* 15 do 40 sentov. New Rnglandu se obets prihodnjo zimo veliko pomanjkanje trdegp premoga kljub ogromni produkciji po petmeaečnl stavki, Id ae je končala v meaeeu aeptem-brn 1&22. Ce bo v tem aeptembru premo garaka etavka. bodo val tlatl kraji, ki potrebujejo trdi premog, tnorall preboleti selo hudo krito. Nekaj časa' so mielili, da Je tudi čikaikl morilec Gene Geary med pobeglimi zločinci. Pozneje pa ao aporočill iz norišnice, da aa ga ai treba bati, kar js še pod ključem. aošinoe, ki je bil ubit, je bil znan pod imenom Jsekson. Tudi on Je is Ghieaga. Stražniki, ki so jih izgredniki tsko hudo oklali, da utegnejo umreti, so: Ralph Dilbay, Jamea Dennjr, George Clsrke in H. S. Lamb. Izpad je bil izvršen ko ao ss jetniki v južno vzhodnem delu let-nišničnih prostorov malo zračili, preden ao' imeli iti spst. Ta čas jih navadno ne nadzorujejo Uko strogo kakor ponavadi. Ali še vseeno pa ao toliko zastrsženi, da so onemogočeni vsi posamični is- P*dl- . . , To pot ao bili pa jetniki pri- pravljeni na dogovorjen in eku-pen izpad. Stražniki nieo imeli nobenega suma. Vreme /Je bilo toplo In sopsrno. Jetniki so ko-dili po svojem obaldanem izpre-hajališčn topi in,*tgbsbriŽni, kakor se je sdelo na videz. Nenadoma jo nekdo zakričal. To je bilo znamenje za akcijo. Skoro vsi jetniki so potonili vsak svoj nož ispod svoje obiske. Stražniki so bili k svoji nesreči delci narazen. Okoli vsakega stražnika ae je blUkoma zbrala gruča norih jetnikov. Nožje so se zabliska-1L In atražniki ao ae IferndiU vsi grozno oklanl na tla. Obenem ao ee drugI vrgli na Železno omrežje pri oknik ter ga jell lomiti In trgati. Jetaišnieg je atara. U doetl-krat se je kdo pritožil radi njo. Vee takšne prjtožbe so bile upravičene, kakor Je dokazal nrdelj-akl dogodek. KajU še ob prvih n-dareib ae je oafrelje pričelo upo-gibati in popnššatl. Stražniki eo hoteli pokllaat. pomoč. Ali naglo ao Jih razjarjeni norci napadli z nofl ter jih #obl-li na Ua. Trganje okenskega a-mrežja ae Je nadaljevalo, dokler oko bili debeli ieleani drogi dodobra odstranjeni Med jetniki Je nastalo novo veeeIJe, in norci aa ae vooli venkaj. Hrup ps> W tolikšen, da so ga šoli v glavnem poelopju na glavnem uradu. Tu ae aa nemudo-ma ca vedli, kaj ae Je utegnilo ago diti pa »o takoj poklice« nekaj oiašenja atražnikom na pomni. TluTiaaJn biti v ..Me blinagn (Daljo aa & slroaL) Atlantic dt/, N. J. — Mezdna ' f*renee radarskih delegatov t* operatorjev a polja sntraeitne S® premoga as Js v pondeljek ob THE ™ "PROSVETA" 41 S«. | Avmm, CM EKLIGHTEKBIElf T" NAJETI MORILCI MORE VODITELJE STROKOVNO ORGANIZIRANEGA DELAVSTVA NA ŠPANSKEM. k m. — U veš let prinaša jtakazvanu delavako iuo rvprvUanJe, da bi blio po t rebri o ,da ta ana leta 1922 kun ferenca t Cleveland, na kateri eo bili zastopniki ve« strokovnih ln političnih organizacij. Kaj se je dogodilo na tej konferenci t Nič. Komunistom ni bilo dovoljeno prisostvovati, kakor da bi oni na epa dali k delavskemu razreda. Stran-ke, ki so oetale na tej konferenei pa to nekaj dni vodile konferenco, nazadnje pa je vse zaspalo. Vsaka stranka M bila rada poetala spodariea aad vsemi strankami. V«' ' " ■če nočejo tega aaši voditelji kot flKpin in Lewis, katere ino postavili k strokovnim organizacijam delavci. Vedno nam govore. da je edina reŠUev za delavski razred, da deluje Ba tem, da pride do prijateljstva med razred delavstva in kapitalistov. To bi bilo dobro, če bi bilo mogoče. Kakor ni mogoče zapreti ovco in volka v en hlev, kjer boata prijatelja ,tsko to ni mogoče Volk bi ovco požrl in potem ti bil njen prijatelj. Tako je tndi a kapital! »tom, ki je prijatelj s delavcem le tedni, ko slednji napolni njegove ž< oe in mera pri tem sam stradati. Kapitalistični razred ima danes dve stranki, ki pa obedve pihata v <-n meh. In ko vidijo, da so v škripcih, J>o.lo kapitalistični kandidati izgubili, tedaj jim ne vzame dosti časa, dp vržejo svo-drugimi jega kandidata na eno listo. De-Isvstvo pa ima* vedno po tri in Španija je dežela, v kateri živi ljudstvo v ravno taki nevedi kot v južni Italiji ali Siciliji Španija je klerikalna dežela. Ljudstvo hodi na božji pota, prižiga večne lučke svetnikom in Mariji, pridno moli rožni venec, zahaja v cerkve, hodi k spoved), i obhajilu, sploh izvršuje vse predpise rimske cerkve, da dokaže, da je verno in da vodi Bogu dopadljivo življenje. Tako živi tudi ljudstvo v južni Italiji in Siciliji. S#eda ne živi vse ljudstvo tako. Zelo majhna manjšina živi drugače in sicer žiljenje civilizira- vornikov, ki ao ob pričetkih kot ob ,)0,il0 voljo u zedinjenje Pro- nih ljudi. An^pk ljudska veČina je taka, da drži za bo-|svršetfcih svojih govorov pripon j^m nam vodi na poUtično akcijo, dalo, ko ustnice mrmrajo pobožne molitvice, da ga zasadi r**" defcgatom, naj gledajo čim-10 uam je torej dokaz, da ni komu- tistemu v srce, katerega misli umoriti. , ? i 'd*pnfc 1° "og? " 2® "M* obenem, da w. p. ni za ' ^ litično stroje. Predsednik čikaike .. _____a*__£ nekaj prič- ti s počasnimi in umerjenimi ko raki proti šotoru. Bil je tik*prad vhodom, kb se je oglasil ,Bibni-čan in zakričal: "Ej fanti sli si prinesel kaj 'še gnane vode' s ssbot" in pri tem mu je nameiiknil s očmi "Saj veš, da nismo nikdar brez nje," je odgovoril Železni j in izginil v šotora. > v ^ "Veš Peter, taki ohUki mi niso prav nič všdč," je pojasnjeval KraŠovc ko je flečkajnarski kozliček izginil v šotoru. "Ampak Od njega izvemo, kako se kaj i-aiajo v flečkajnarski graščini, kadar se ga fant nabere kot berač mraza in postane skrivnostno sladko ginjen. Krašovc je po teh besedah popravil ogenj in nanj nalošil polen. Bibaičan je šel doli k reki, da pn-gleda ribniee in popravi vado na trnekih, jas sem se pa stegnil pod staro vrbo, segel sem po knjigi, ki je ležala v travi, in pričel čitati najnovejšo slovensko knjigo, ki so jo izdali na I*vndalsld avenu-ji. "Pater Mala ven tura" je naslov," sem spregovoril polglasno, Še naslov obeta, da je knjiga aa nimiva." fcaglobil «em se v knjigo, postal sem gluh sa vse, kar se je godilo okoli mene. V obrežnem pesku je zašumelo. Pogledal seip sa program čitan in predlog sestavljen, da ga delegatje sprejmejo v celoti, so bili prvi, da protestirajo, uradniki F. L. P , % med njimi Fitzpatriek, ki je prej najbo}j priporočal uje- ka. Danes še uvidevsmo po onih delavskih časopisih, ki so prej najbolj piaali za zedinjenje, da so prav ti listi pričeli udarjati po novi stranki, nazivajoČ jo, da je komunističnega duha. V "Prole-tareu" priznavajo, da j« program napol socialistični, ali da je na čel« tega programa W. P. in zato, | srce, katerega —,----— Uiano in dokazano je, da so italijanski banditje v prejšnjih letih obljubili svojemu patronu debelo svečo, ako jim bo rop posrečil. Molili so včasi po ure pred ka-pelicami Marije in prosili, da cestni rop konča zaqjt z uspehom. Ako je kdaj taka navada bila vpeljana tudi v Španiji, nam ni znano. Ampak vemo le toliko, da je lju^U - ---------* ska večina zelo ignorantna, izredno, saj na videz pobožna, ^.nSLijV^o a obenem pa izredno rada prime za bodalo, nož, v novej* iem času pa tudi za samokres. Najeti morilci niso nič izrednega v Španiji vt ^ l • Španski vladi je tp znano. Ali ona gleda to posuro-velost ljudstva z očmi, s katerimi gledajo nanjo ljudje, ki zagovarjajo to ljudsko posurovenje z vročekrvnim značajem ftpanskega ljudstva, ki živi na jugu, ker upajo, da na ta način prikrijejo resnico, da je ipansko ljudstvo zaradi tega sirovo, ker je ignorantno, ign6ranca španskega ljudstva je pa posledica klerikalne vzgoje. Vladi je le celo všeč, ako je ljudstvo neumno in sirovo, ker ga ložje vlada s praznimi obljubami, frazami ali pa z žtlezno pestjo. Po brzojavnih poročilih so zastavkali bančni in pisarniški uslužbenci. V Valenciji so najeti morilci umorili predsednika strokovne organizacije bančnih uslužbencev. , Pametni ljudje so pričakovali, da se vlada potrudi, da izsledi in polov! morilce in izroči sodišču. Nič takega se ni zgodilo. Po brzojavnih poročilih so oblasti v Madridu pomnožile tajno policijo in druge stražnike, ker se boje — čujte in strmite —, da delavci zdaj najamejo morilce, da pomore madridske bankirje. Da se pa kaj takega madridskim bankirjem ne zgodi, so bankirji šli v razna morska kopališča in gorska letovišča. Seveda je to zadnje samo prevara za zunanji svet. ki ima namen prikazati organizirane bančne uslužbence kot krvoločne morilce, dasiravno se bankirjem dozdaj ie ni las zakrivil na glavi in se tako odvrne prst v drugo smer, ki kaže, kdo je najel morilce, ki so umorili predsednika strokovne organizacije bančnih ualužbencev. V Španiji na more biti drugače, kakor je. Tam so ustrelili na željo klerikalne bande Francisco Ferrerja, ene- £ največjih pedagogov modernega časa, ker se je trudil, modernizira šolo in sti^a mladino s klerikalne verige. V Španiji ne more biti drugače, kjer je sv. inkvtekija z železno pestjo držala ljudstvo k tlom, da ga lo|je izkorišča. Španski zgodovinar Llorente pravi, da je sv. inkvizicija kaznovala na Španskem od leta 1481 do 1781 tri sto eden štirideset tisoč oseb zaradi krivoverstva, od katerih je bilo živih sežganih eden in trideset tisoč devet sto dvanajst, 17,669 je bilo sežganih v podobi, 291,450 oaeb je bilo na drug način strogo kaznovanih. In kaj so ti Ijttdje izvršili ? Predrznili so se misliti po svoje ali je pa sv. tnkvi »icija menila, da Mislijo drugače kot inkvizitorji v redovniki kuti j!i lajtiki obleki. Tako divjanje sv. inkvizicije ni imelo dn^aga aadu. kakor se je širila hinavščina in da se je zatrto vtako stremljenje po laobrazbi. Kako se Je širila hinavščina, pokazuje preganjanje židoJU letu 1391. Zaradi pr*ga njanja se je dalo krstiti pet in trideset tisoč ftidov. Navidezno so postali kristjani iz strahu pred mučenjem in smrtjo, doma ali na skrivnem so pa živeli po židovakih verskih obredtt.^: In Španija ni danes nič bolja, kot Je bila v vtku ob času sv. inkvizicije. 8v. inkvizicija ja pravljena, klerikalna peta pa ravno tako počiva___ niku španskega ljudstva, kot v nrednjem veku. V deželi, v kaUri so take razmere, je ljudstvo pobožno. Rado prižiga večne lučice rasnim svetn&o« in malikotn, a obenem drži vedno za ročaj bodala, da ga zavratao porine svojemu nasprotniku v srce. 8v. inkvizicija danes ne more vet pošiljati krivovercev in tistih, Id se bojijo za ljudska pravice, na grmado, ia to jih pa t poU spravijo najeti moriki, "isoplsje španskih mogotcev pa skrbi za to. da ao oblateni il, ki ao žrtve teh zagria^Biakcijonarjev, dinjenje. V »vojem proteatn je ^v, a protiven sem* njihovim napadel W. P., da ao člani W. P. akcijam, ker vedno pišejo drug dominirali^ konferencoin da bi ti drugfma. "Prosvela" je liani uničili F .L. P. Vsi člani ho edini ^ ki se ne protivi nobeni bih nekam preeenečeni na to U- d(>lavgki nipredni gtwtlki ^ ne Javo, s na to ae je razvila zopet li)itu rtzun ^ ntgptotnt kapj. debata, v kateri se je pokazalo, da taij„ti6nim 8tr«nkem in listom, je sam? par ljudi od P. U P. pro, To je m ^ pot# , katerim je tivnih zedinjenju po ngvem pro- m0j0Če nekaj doaeči# Vgem lju gramu. Ko jc pnScl prtdogjja« a- ^ M bo &lkdiLr ^ voIji JL^ Kovanje za program, ^ bOO dele- ^ iyet> ^ gledati tnoramot, da bo gatov glasovalo za, a 60 proti pro- urojeIl po volji veillne in v^ina je gramu. Tako je biU »estavljena dane#> ki hl,pi ^ tedinjcnju, pa nova organizacija pod imenom ^ bo t ^ katcrimkoli ime« Federalna kmečko delavska stran- tooni Na tretjega jobja je bila •ezva-|jtirl kandidatikc liaU)| 2eprav vse n^ droga konferenca v isto svrho u stranke deUvatvo streme skoraj in kot delegat sa to Wer«r»ec u istIm eiljei|l Mim, da bi bilo prilel v Chieago dna 2 julija mn0go pametnejše, postaviti ene- ^IVjI^f^Č'«1 kandidata na listo, pa vsi« delegate od vseh strarn Amerike nj( ^ g^ovsti. abrah v Aahland Auditorituaa ob njenju, pranjo, da W. P. ne ve- desetih dopoldne, s žemur je bila ruje v poliUčno akcijo. Pa vendar ^^ JC zaiumšhs p^,«,., konvencija odprta. Bilo je vet go i(. rMvnn u ,rtr-nkfl noir.,-!. »«1 i Pogledal seip vornikov. ki so ob nrUetkih kotob ££™JZ ^ ™ P'^ »«no je stal Želo nij, m me pazno ogledovat "Gospod, laj pa Utate, ako smem vprašati?" je po kloiter sko spregovoril Želeanlj. '/Ni« gospod, jaz sem delavec in Peter mi je ime/' sem priftel podučevati fle("kajnarske|i ||o-zla. Kar Peter mi reci, mene nl( i i • li - .i . tvojega imena, s katerim me ^ vsakogar, kdor se bori z^ je kUcaU moja mati, kot je na pr. klošterske lij^^fc^jbenja- liUšno »trnjo. Predsednik šikaike razder| temve* za slogo. Stranke, i^t^ * ^ ki se protivijo sedinjenju, pa so za bol|;pru.oro^al zedinjenje. razdrt« I Mslo je bUo Pr^ov^janj. ed ^ blJ Deb. vprašan, kaj strsni F. L. P^ a ko je prišlo d6 miali 0 komuniatih je odgovorU, tozadevnega glasovanja, je bil predlog podprt z veliko svobodo, pa vendar ni prišel na Vie js šlo mirno in dobro) dokler poiiv v diiosgo k sestanku. Dele- gati so za gotovo mialili, da bo prisoten. Žalostno je, da ljudje, ki so takorekoš pričeli razvijati možgane delavcem, danes ne gledajo na to, da bi prišlo do zedinjenja v delavskih vrstah. Nisem protivnik, delavskih li- Delavec in kmet morata delovati skppno ,torej pustimo vse intrige, ki ne voljajo ni6 ter delaj-no ,da dosežemo eilj/ po katere^ hlepijo rodovi že tisoče let. Ako nočemo tako, bomo vrgli našo deeo v šo večjo propast nego smo ml sajnl. In U propast se bliža s vsakim dnem bolj. , Posdrav vsem dobro mislečim fiSS"v-TSar pravijo, dg je s tem stara F. L. P. vriena y grob. Tudi kapitalistični listi so imeli mnogo govoriti o tej konferenci, a njim ni samere. Oni ho 2Isto na drutri strani plota kot pa delavski listi. Nova organizacija ne pomenja, da bi morale sdsj druge organisacije umreti. Vsaka politična kakor atroko vit "organizacija lahko vodi avoj posol dalje pod Istimi našeli kot' poprej, samo ob šasu nominacije kandidata sa driavne sli meddrisvne uradnike bi morale ves stranke voditi skupno uomiaaeljo in podpirati stališše kandidata. Zato je ie naprej po-trjeno, da bo aezvana konvencija v daeebru 1.1. sli jsnusrju 1994 v to svrho od vseh organfaeMfrJil sc priključijo F. F. L. F. ~ Tony ahrsgal ^ Peter Pajzljovi doživljaji. Willow aprings, hUL, poštnega pešata. ^ Cenjeni tovariš urednik l Fant se je boječe bllšal. Enkrat jf pogledal mene, pa zopet Ribni- "m se ne boj", j« pričel Rib-ničan. "Sami domači smo. To je ual Peter, ki se je ravnokar vrnil Is stare Mehike. Stara grenim ki je v naši družbi prevedril do brc i h slabe čase." MNs bojim se, ampak le opre- Od tU- |fte bi bil. asdnja konferenca v j« nprt^^rtl £elenij. resnici dojnlnlrala po članih W. "Pre^ba^ je mati modrorti. Ne P., je, *UAitt, vseeno, saj v^ ene- ako uko govorim. Skaaa ko verujejo v demokracijo, zato n* 1K>ttaš in če on izve da vidim vsruka za protest od nobene mvBail pri vas, me takoj spodi is »trsnka. Po mojem mnenju, še bi flaškajnarske graščine in potmi J. D. BoekeMot napravil pro- jt konec poatopaškem« iivljaS gram, kateri bi jamčil delavstvu Imaremu «em se tako privadiL da svoUJo ip demokraeljo, bi morali tfeseftcm v njem celo raoje^a moj na istega pristati rrogram kon- etra Hkssa. V tovarno pa grem ferenee v Chieagu ne sahteva nie Mrad, ae bolj nerad pa na polje drugega kot to kar zahUvsjo vsJ ^ ^ twbi dfUt| y fc^ Mhl dela vel, ia to je, da delo pripade tu." delava«, sesal Js pa poljedelcu. V "Takaj rfvara^a^Sraha iem na \id\m niš Uko radikalne- movem imrošjo," ga je tiodače. ga. radlkslao v dsnašnjem smisla val Krsšove. "Med nami ni vohu 14 Wlo nrkaj takega, da bi nekdo „«,* gabasdašev, kot jih imate r-l.teval to. kar ni njegovo. r fUkajnarski graščbi lVlavel M morali delovati na mobleka in obleči ftlilM da se vsi sedinisio as iadu hlače, da boš boU aam »ndob,n ia strijalaam kakor aa polltitnem da te ne izvohajo, akJlTHkar, polj«, preko vMje ljudi, ki jim je poalal ogledu h/ ra samo sa ia. kako M prišli do prtpri^. kakšne kupčije krmila pri pssemsmiih organi za- " ------ eijah. Aka mornarji vidi* * J* tkm pravil s 4plldki\__|__| kostmi, škapulirji in drago tako Mmbo. oni sami kma^. ki ji prodsjete JahW » w»ke. Taka je nim ljudem " i*lctaij ia je obrnil proti šalo- rs sredam. Iste- jo svoje pošteno ime, ko pridejo za klošterske zidovje. Mogoče se sramujejo imena, s katerim ko jih kUcaU starišl Jas Peter ir^ M drngega. Zapomni si, Shter. A11 si me razumel t" Prikimal je, jat sem ps nadaljeval, 4'kako je pa tebi ime?" "Za Miha so me klicali stariši," je odgovoril železni j in se opraskal zs ušesom, kakor da ga jb moje vprašanje spravilo v veliko zadrego., "Tako, tako, torej si Miha. To je pofiteno domače hne," sem re-tel na glas, da fantu pomagam zadrege. . m*®* ^^ "Kaj pa čitai, Peterf" je s zaupanjem vprašal zdaj Miha. 'Ohohoho, hi-haahoho," ftem se zakrahotal, da je moj glas segel doli do Čikažkega kanala, že-eznij me je plašno pogledal "Kaj čitam, bi rad izvedefe! No, kaj t Fotografijo fleškajaamke graščine'" in zaamejal sem se so-pet, da se je razlegalo daleč nao-koli. Tebi bi tudi priporočil, da čitaš knjigo, a ker si sam vse doživel in gledal s svojimi očrni na dogodke, ni potrebno, da jo čl-taš." "Kaj se pa tako rešiš kot peklenšček, kadar mu pride v pest flečkajnarska duša t" je vprašal Krašove, ki' je pristavil lonec z mesom, da skuha okusno juho ka večerjo. 41 Ah, kaj," sem rekel in mahnil z roko, pri tem me je pa smeh zopet posilil. "Fsnt bi rsd vedel, kaj čitam, pa se mu povedal, dr. opazujem flečkajnarsko graščino, življenje in vrvenje v nji. Fant je pa sam košček fleČkajnarja, pravzaprav metlja flečkajnarska. In tako se mi je zaamijalo srce, ko je vprašal, kaj čitam. Vpraša->0* •• mi je zdelo tako smešno, kakoiče bi zločince vprašal sod-niks. kaj čita, ko čita zapisnik o ziočinČevi raspravl." Miha jc povesil oči. Moje beseda so ga menda ranile. To je o* pazil tudi Kraiore in pristavil je hitra: "Faat glavo pokonci, kaj ae držiš t j« k o ^ kisi o, kakor da nMI da-M drugega jedel kot ščurke. V A Peter rad piči s besedo, ampak dober fant je, saj ne misli tako hudo, kot ugrizne. Tukaj doli sedi, pa pavej, kako se Ti je godilo aa potu is Chicaga, kako si lagal tercijalkam ia farbal stare da sa se prekriža vala is strahu pred peklenskim ognjem. Poteh besedah je Krašove podre-tal malo po ognju in dodal. "Miha, vapel beli. aa j te 8kaza ae vi-di. da ai med nsmi." Mika sa je počasi sleknil t tra-ve. Pri tem j« ravnal tako pre-vidno, kakor človek, kateremu je rsvmatiaem pohabil njegove nde Podprl je glava a komolcem ia jo obrnil proti ognju. Izza grmovj. je etapi! < MM, čaa ia v raki js držal ribo, ki je tehtala najmaaj pet fantov. "Sem poglejte, kaj sem ujel," julua, im.1 Ako bo taka sreča va ltAmt po|'i» ijka, je veselo vikUknil Roekefell.P "J sam dela v škrobovni ta« » K * gu,mi smo mu še prigarali^ lepih tisočakov, da lahko ^ igra golf, njegov sia pa pridi"! o zmernosti ob nedeljah, ko i! vsega sit HT "Seveda ne gremo delati do. kler bomo imeli Uko srečo na r. bjeui lovu. Saj tudi g£tovi tt. < < nci niso delali, ko jim je KrUt raztolinačil, da morajo vre či bližje skal. po katerimi se .iri, riba v trumah. LoviU so hi mi bo. mo tudi lovili." ia prepaati. Eato jelr^ prišsl jt slačiti jo,* « rtopa- " Pa kaj hočemo več. Reka De*, plaines nas preskrbi z ribjim me' som," je segel Krašove v bcaedo! "Bolnce, krasno solnee nam aij« vsaki dan, sa par centov mok* malo maati in še nekaj krompirja! semintje kupimo mslo govedi« in opravljeni smo." *Tako se še bogu ni godilo na Francoskem," sem priatavil jM m ge nasmejal, ko aem opazil, da Miha zopet Smerno gleda, pol« pa zdihuj*. Zdlhovanje je opazil tudi Rib. ničan in ae je zadri poredno. ] Miha, kaj pa zdihujel, kakor da te tlači mora t Vstani, pa naa pomagaj pripraviti mizo. rja je že kuhana. Prsmakni malo tvoje lene klošterske kosti, fc ne boš še pozabil hoditi." "Kaj hodki, še jesti bo po«, bil, akoravno v flečkajnarski gra. ščini ne delajo drugega kot jed* in pijejo in s ustnicami gibljejo in brbljajo, da drugi mislijo, d» molijo," je posegel vmes Kr». "Veste kaj," je rekel Mih* "ako me bodete tako podajali, pa grem zopet naprej" Vstsl je in je stegnil svoji roki kviško, da dobe njegovi udje več prožni sti. • "Nikamor ne boš hodil," «e j« oglasU Ribničan." Nocoj si nas gost. Z nami boš jedel in pil in tukaj spal. Ako boš zaradi tega premalo naberačll za Skaza, naj gre pa sam pritiskati ns kljuke, bo saj videl, da to ni prijetna reč." 4'No, če je Uko, bom pa ostal," je mirneje odgovoril Miha in se hotel zopet ilekniti v travo. "Tako se pa nismo gmenili," je Krašove spregovoril precej tu do. "Pomagaj pripraviti miza. Tamle vsemi vrč in prinesi čist« vode. Drugo opravimo sstni. Kdor z nami večerja, mora tndi zaslužiti večerjo."' Miha je vzel vrč in se napotil studencu v Willow Springsu, ki izvira izpod hriba. Krašove je pri. Šove. je kliaal Ribaičan ia"z rok. ničan je čel brskati po čel pripravlja..___ pg pričel čistiti ribo. — Te pozdravlja Tvoj prijatelj — Peter Pajzelj. • 'T V preteklosti. Prvi parnik. Ns obrežja reke Hudson. Ko-Iton ima prvi parobrod pri* za plovbo. Občinstvo je hladno. Prvi gledalec: AU ni Fultoa bedakf Drugi gledalec: Vah, kdaj sen mu že to povedali . Prvi: Revež misli, ds bo br*M plaval bres vesel in jadra. Seve-da je prismojen. Drugi: Pa še kako I Pravi, ds bo para gonila ladjo, kahshsi Prvi: Habaha! Občinstvo: Hahahat Drugi t Vsafc otrok ve, ds je to nemogoče. Prvi: Tako je t Čcssr ai bile tega tudi ne bo; ne mora biti. ps je. Bili so modrejši možje kskor je Fultoa, ki so to rekli. Drugi: Tako je, prsv imsii (Naglo.) Glej, glej, kleks, saj plava. ( Prvi (neverno) t Plava! Ali rr« plava f Meni se zdi, da Fulton rine ladjo odspodaj Drugi: Baj rev!'Morda ima ve-sls skrita kje pod vodo, ds jih nihče ne vtdll (Fultonova "Neumnoet", kakor je bila ladja imenovana. «a-plove in krepko reže valove eopi-HajoČ mimo občinstva. Občinstva gleda sumljivo.) t' Prvi: Pravim vam. U je trik! Drugi: Da, trik! Stari osel nss misli potegniti. Slepar je! Prvi: fleveda je slepsrJ Tegs ni bilo nikdar, ne bo aikdsr ts sploh ne more biti. da bi ksks preklicana para goails ladja' Slepar, tkat's ali 1 Ob&astvo: Tpko je! skperf; —J. F. MeBvejr v MChiesg» Dsilj Journslu'*. kv». (Aniae sa Fed- Preaa.) |S i je Anglija nastopila Rusiji in naslovila atrogi |t je bilo aavladalo nekako Kije in vse j« premišljevalo Kem položaju. Ljudi je ne-prtsenetil glas o novi vojni, "je vedno silno trpijo od tad-lTojne; a malodufije je hitro l0 ko je odgovorila na uiti-,ovjetbka v Uda. Tedaj je Lup. da bo angleško delav-i 0*1»topilo i kako akcijo. .ja ni prav sigarna, ali bo-R^leiki delavci israbili pralno položaj, ko ae bo morda tT prizadevanja njih vlada i tom kake vojne. Pa tudi ni kdo podpira Curtona pri jj"fW ultimatu, ali niso ta njim da vsi britanaki imperialiitj, jfussolini, Foch t Ameriko japonsko. Gotovo je, d« ai An-i prizadevajo dobiti t Ariji [ja v svoja, imperialistična jjcnja, pri čemur je lahko iti najmanj na francosko .jlnost, ako bi ae podala An-na vojno i Huaijo, kajti in-Francije ae križajo s in-Anglije. Taka ao bila ugi-Rusije, a obenem tudi ali prizadevata obe imperiali-oo-kapitalifitični vladi (Pran-[in Anglija), da bi sdrobili V vseh te perečih vprašanjih [je Rusija imela, to je močno M v svoji državi, ki ja edin-■ kot je bila ob začetku ilucije. Duševni delavci v Pe-]u, ki so oatanki carakegk lin nekdanje gnile birokra-[in so nagajali pri sadnji ko- listični revoluciji, ao aami po-na tisoče protestov proti jronovemu ultimatu. Zmerni čin odgovarjanja ruske vlade | je prikupil vsem razredom v Isiji in v veliki meri povzročil, je vse ljudstvo pridobilo mu kje v sedanjo vlado Ruaije, zi Iro stoji edino kot Se nikdar fl). Kazensko izpričevalo (občin ako- izpričevalo o vedenju). Taksa za vizum, deaet amerii kih dolarjev, ae plača le le, kadar je izdan vizum, in zato se ne sme pohiljati ni kak rac n denar, kadar se vrača obveatilni list In priloge Dovolj poitnih znamk ja treba priložiti aa odgovor in povračilo dokumentov. . 2.) Prošnje na konzulat sa določilo datuma, kdaj da aa pride po vizum, ae nc bodo jemale v postopanje, če aa pošljejo po advo-katu, notarju, parobrodski drui bi ali kakšni drugi oaebi, niti ae ho določeni datum naznanjal kakšni dragi osebi, kakor proail-cu urnemu. ' S.) Datum aa prijavo pri konzulatu aa ne bo določal nikomur, kdor pride oaebno na konzulat. Določanje aa bo opravljalo edino s dopisovanjem po poftti. Kadar dobi kaknna oseba,ti kf namerava iti v ameriške Zedlnje-ne države, od konzulata obveati-lo, da ae mora oglaalti ca vizum ta in ta dan, mora imeti v mislih, da ae mora oaebno oglasiti pri konzulatu tisti dan, m mu je v obvestilu določen ca to. leriška konzularna služba. Wm m imk merican Conaular 8erviea.) — 1*1 tisti, ki ae iele naseliti v icriikih Zedinjenih držav, ivajo navadno izjavo — affi it — od svojih sorodnikov ali jateljev v Ameriki. Taka isja-(affidavit), četudi mnogo po->i?a pri izdajanju vizuma, ven-I nikakor ne jamči, da bo ti-ki jo ima, gotovo dobil vizum, so tako izjavo poslali bližnji ■niki, mož/ oče, sin, brat itd bolj pomagala proail-kakor če pride taka izjava od njih sorodnikov (od strica, ne-itd.). Velika vafnoat aa po-|ladi na to, kakšnega drŽav nstva ja oaeba, ki ja podala o-njeno irjavo., to aa pravi, Če postala ameriški državljan, a-j« »prejela la "prvi papir ijsvo, da namarava postati i rfcki državljan), ali sploh ni rila korakov, da dobi amerii-državljanstvo. Četudi gre dnost pri dobivanju vizuma |vriti, kakor aa navedena po »- "H *c bo določeno letno Stalo za Jugoslavijo izpolnilo i >">iki iz prveastv«BSgs razre D« bi se tisti, ki mislijo oditi i iwrwkc Zedinjene drŽave, obuvali nepotrebnih stroškov in |'-av pri dobivanju vizuma, sta to«riika konzulata v Beogradu I v Zagrebu predpisala aledeče K1'»panje j • V--aka oseba, ki želi oditi v nik<» Zedinjene države tekom Hi-niSkega leta, ki ae pričenja 1 .-"lijem 1923 in zaključuje * junije* 1934, aa bo morala c •iblUjim ameriškim konzulatom ^°irradt ali Zagreba) dogo-r'' ''■radi datuma, kdaj da aa I morala osebno *#1a*iti v kon-da dobi ameriški vizum. 1 more t o«" no dognati dala« ■Ho.]*, je potrebno, da izpolni l??. U Mi dobiti vizum, prilo-fnf obveatilni liat in da ga po I4*« vrne ameriJkemn konzulatu, M«rtga področja «vi. Pri is-»ju in vniisj« obvestil-)i«1« Ja treba prileiiti ia po konzulatu! »'oUrt liat (pa šport) $ • fotografijo, enako oni na P*4nni Vmia: 1 Mvo (affidavit) iz Ameri-, k« ia 2>, ki arga v kot vaakaga okraja Združenih držav, je bilo tgrajet* tekom zaflnjih iastdaaetlh Ut. -Pred tivil»« voinn » i v L IŠtO in'*0B«ala r 19», m ima-le Združene država MMi 000 milj foleznUke proge, skoraj IM M rtkodn. Uradaja za prvo teleaniao «4 Atlantika da Pasi-ffke je prišela Ae le 1. 1 HM in Je bila torto* l !•»■ Ta sveža Js Neveeti iz kraljestva ■ vede. (Po E. L. Larklnu. ravnatelju o-.pazovahiice na Mount Lowu.) Največji uapeh človeka, vrhu nee človeške miali deluje dalj« M vedo, da pride do dna tajlnitve-nemu vsemirju, to je nesmrtni tclespektroskop. Vse stvari na zemlji, odkar se je pojavil človek, ao aekudarne in spopoljenej ša ako jih primerjamo. Skoro neverjetnostim so prišli a. tem izumom do dna in dognali resnico. Rešitev velikfh problemov, kar bo ncamrtna zmaga veda, la čaka človeka. Velika važnosti ja nebe sna fotografija. Veliki znanstveniki so združili teleakop, spektroskop in visoko razvito fotografi jo. Ogromni teleakopi, daljnogledi 20, 24, 86, 40, 60, 72 in sled-njič 100 palcev v premeru aa stopnjama razvijajo. Človeški razum je podvojil in početvoril njih moč in daljavo. Naloga ljudi jo, da pronajdajo tajnosti ogromna nebesne sestava, kar bodot doae-gli s tankimi avetlobnimi po 38, 000 do 63.000 valovi na palee širine. Narava nam ja dala Braaha-ar ja, ki je prišel do načina, kako razcepljati svellobne žarka. Poglejmo, kaj ai zdaj prizadevajo izvršiti velike opaaovalniee Obrnili so sa 60, 72 in 106 paloey veliko in nesmotljiva oči proti o* gromnim prostorom 31msks ceste na nebaanem svodu, kjer poiščejo lahko vatko svesdioo in si jo ogledajo's pomočjo rascsplja-nja silno gostih svetlobnih žarkov, ki ao hodili aem doli is neskončne daljava, nekateri tudi svojih sto tiaoč lat. Silno kukalo je naatavljeno in človek Ima pred očmi dolga a ve tlobna lata oddaljene mlljonaka svetove, ki jih že aposnava lizira in proučava dalja. Malenkostna ao še danes kukala napram onim, ki jih bomo Ima-li v bodoče, ko bodo tako ogromna, da bo na njih površino stekla padalo še stokrat več svetloba. Človeško oko aamo sa trenutek lshko pogleda nf aolnce, a novo bodoče oko a sto palel preme rom bo tako silno in erkajoče va sa Svetlobo, ds bo s njim mogočo gledati le od solnčnega sahoda do solnčnega vzhoda. B tistim velikim kukalom aa bo zvezdogle-dom pokasslo na miljons novih predmetov. Oko kukala bo tako, da bi sa aamo vniČilo valed »ilne ga vpljanja solnčnih žsrkov in svetlobe, če ti gs razpostavili podnevi. -- Wall Street. Olaaovita ulica WaU Street, u-lica bankirjev v New Yorku, ja menda fnana wakomur saj po l« menu, toda malokdo ve, da Js ro» dobila ima po zida (angleški "wall" Je zid), ki ima intereaant-no zgodovino, kakor pile "Wall Street Jonrnal". Wall Street začenja pri reki in končuje na pokopališču. To ja značilno za karakter finančnega zmaja, ki se lopiri v tej uUei Mnogi bogataš, ki ta kraljuj«, ai J« nagrabil miijone a p*"laja nJem "roda", to Ja nilrredni). delnic, avoje žrtve Ja na poalal na pokopališče. A tudi mnogi miljo-nar sa Ja le znašel na konev Wail streeta — na pokopališča, k« J« zaigral svoja pr iro pano premo žanje. Toda pojdimo k zidu. Lita 16.V3, k« Js bil Pater Htu/veaant governer in k« Je Nenr Amsterdam (sdaj mealo New York), glavna naaelbina Nove llolandija (sdaj država N«w Vork), dobil mestne praviš« — bil Je prvo meato v Amerik! - Je bil New Amuterdam v navarnoati, da ga napadejo Angleži is svojih kolonij v NovJ Angiiji Takrat y bil obglavljen angleški kralj Charlaa L llolandija J« ščitila bežn* otroke amorjenaga kralja in CromireU. ki Je vodil r«v«la djo »por kralja. Ja vaUd Uga izzval v«jao a IlolandiJ«. Vojna aa Ja kmaln razširila tadi na aa |Mki la balandaka kolonija v Kevrrni Ao^rikl. Ilolaadci v New Amsterdama so a« hoteli utrditi pred Angleži ln valodtega sa gpftjV aid od kra a, ki je zdaj Wall Street In )roadway, dp Kaat Riverja. Prav-zaprav ni bil to zid, marveč navadna stokada Is hrastovih tramovi ki pa Je imel ime "vreli'\ Ko Je posneje zrasla ulica na južni strani tega ,4sklu", so jo krstili Wall Street. Ta "zid" Je bil prvo finančno! ____________________ podvzetje mesta New Amsterda-; si, J*fc»*t»w». mk. uj>ik Maiik«« T.rk. «.jniw k.iaUkMa ms, ki se je ka«neje prekrstilo v! -gAfc'r8CTlČT V#ffUk' N«jr York. Ker^e bilo mlado me- GLAVNI STAN. ZSS7-SS SO. LAWNDALK AVI, CH1CAOO. lavršavalni odbor t UFPRAVNI ODSEK) , ) ^ J Pr«d»+4slk VU«Ml c^lakar, n^rMift A*4wm VMrUb. F. D. f, sto še ravno, si je moralo izposodi ti 590 goldinarjev sa grsdnjo sto-ksde. Triinštiridesat najbogstej-šib meščanov Je podpiaalo posojilo; dali so od 50 do 200 goldinarjev vsak in vlekli obreati po deset Odstotkov. To ja bil prvi jav. nI dolg New Yorka. Goldinar je bil vreden 40 cedtov naše a«danje denarne vrednosti.1 Tako ja Wall Street od svoje-go začetka v zvezi s posojili, fi-naneami in pobiranjem obraati. Zgodbe o indijanski Pokahonti. Najslikovitejša in najbolj romantična oaebnoat^v zgodnji ameriški zgodovini jš bila pač indi' janska prinbezinja PokahonU, ki ja relila življenje kapitanu Johnu Smithu in umrla iz žaloati, ko ja izvedela, da sa živi mož, ki ga Je ljubila in nju ražiU življenje. PokahonU ja vsela sa moža Angleža Johna RoUa, ker Ja mani* la, da je ljubljenec njenega arca kapitan John Smith mrtev. Ko ja svsl Rolfe svojo mlado indijansko neve«to • sabo v London, in ko sa ja alada žena »olla • kapitanom Johnom Smithom v engležki pra atolicl ter mu zrla v obraz, aa j« obrnila proč od njega ter iz aame žalosti umrla nekaj ur potem. Da t>i bilo ugotovljeno in do-gnano, kje počivajo kosti ta ro m antične severnoameriške indijan ske princezlnje, ln da bi jih pra-neali v Virginijo ter ahranUi pod prim« rnim apomenikom, ja dobil Bdward Pagc (laaton dovoljenja od itranl un^iešic vlade prtMnU v grobnici na pokopališča stare cerkve »v. Jurija v Oravesendu blisu Londona. Oaston opUuJe odspodaj zanimivo dalo, ki ja bilo pričeto v zgodnjih urah na spominski dan in se potem končalo bres vsakršnega uspeha — kje so Pokahontlne kosti t Prek ssmsglene rake Thirnea ja pihal močan vatar ter aa sglslsl med stsrodavnimi grobovi ,ko se je nala družba ob lestih sjutraj dne 30.maja zbrala na pokopali* « cerkve sv. Jurljs, da prične pra-iakavanjc, ki bi naj ras retUo skrivnost treh stoletU,/!.' 8 svojimi ameriškimi tovariši sem dolgo ugibal, kje naj bi počivala kosti indijanake prinsecinje Pokahonte (ali Matoake, kar je bilo njano pravo indijapako ima). In ob domenjeni uri so odvalili gravasendaki grobokopl kamnito ploščo, in mi amo jeli gledati v globočino groba, kjer bi ^aj po našem mnenju počivala koati ameriške indijanake princ« r.inje. Ali dosti niamo mogli videti. Izgledato je, kakor da Je U jama opuUan grob, kamor so nametal! cel kap smeti In drugih rasnih odniečkov tekom mnogih let. Ali ko so grobokopl jeli rasko-pa vati to smetišče, se J« prikaza: konee stare svinčene krste, kakršna ao rabili pred mnogimi stoletji. In šli smo Is dalja z delom tar ae naposled dokopsll do kupa starih človeških ostsnkov, pomešanih s prstjo, • kosi trklenlh lesenih krst, m kovifaatirni ročaji ip celo s porotni odsek. J.k. UU.r«.W, prW.a4.lk, 40T W. Hm, ft«., SpH«afM4, IU-. MaHte B«« ITS. n.rk.rt««. FrW A. Bw «f», Mmh Im ta. p«., j.u o«u w. h.7 »u nOl nlski odsl.k i 2657-SS t*. U«S41« A** M* Si., Chteaaa, IM.. Pr»ak ^VillU« Sliiee* «404 li. Clalr OSREDNia OKROŽJE I BUa N**ak, rtilasaa.lil VZHODNO OKROUKi J*mI> M— zaa, Mm«, k««, ra. . . J«k. Cr«4*lj, laail P•!»»»• r Av*.. CUv«U«4, O. ZAFADNO OEROUKi A.Un I »Ur, «•> 104, Omm, Kaaf., aa J«e»«*ad. Maa Mar«. IUa ise, Hubl. Mta«7aa Mveraaaeaf , Mik« 2m«*I, S4IS I. Wlacl»Miae «1, Murrar, U«aW. Nadaorni odbor J Fraah Zalla, pradsadalk. SSSS W. M Swar*k, MMFrtini A»a., Clav4Ua4, O., Wt Zdmiitv«n) odbori Fr.šnlatk. Fraak Alal. II14 »a. Cra^rfa^^Av^ CkUaaa, tU. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. F. J. Kava. 11» t«. Clalr Av^ Clavala^, O. POZOR I ■ Kaf«paUaaaa a «1. a4Waralkl, U dlalaja v §Uvm «ra4», •a vrti lakala. VIA PUMA, M aa aaaalaia aa »a»la al - aatlavai Pr*4««4alitv* 1. N. F. J., SSST-SS fa. UmM* Ava., Chlaa«a. III. VIK ZAOKVK BOLNI IKK PODPORE IE N Al LOV K. Balallha Uj-alilT« S. N. F. J., iaS7-SS ta. Lawa4ala A»a., Cklaaga, III. DENAKNK POIIUATVK IN ITVARI, M »a lllaja a), ianfavalaafa adbara ta |3aeta vaMa aa aatlara. TaJaMiva I. N. F. J„ 9U7+9 »a. Lawa-dala Ava., CkUag«, III. VIK ZADKVg V ZVKZI I BLAGAJNIŠKIMI FOftU m aaUljaJa «. aaalavi BlaaaJaUlva I. N. F. J., 8MT-M la. U«a4aU Ara., CMeaga. III. V»a arltašba «teda »aalavaaje v «1. lavvlaaalaan adbeve aa aaj paMjaJa Fraak ZaUaa, »raMalk« aa4aarar«a aAara, «lVar aaalav ja a«eraj. Val arlalrl aa «1. parata! a*eh aa aaj pallljaja aa aaal—t Jaha Uader* 40t W. Nar II Aprtatltald, IM. J^jM lasi, a«r«inUa \m »plak raa haf Val dapial lo dra«l apkl, aaaaaaOa. a«U.i, a.raUlaa la splak J" kar ia v araal a |l*«il«a> ia4aat«, aaj aa paltlja aa aatlovi "Fraavala", NI7-M la. LavadrnsA*** Clleaga»' 01. um J koHtmi domaČih Šivali. Al nI na »led nji m i urami neuaiornega dela smo spravili Is Jsme val kakor dva daaata škafov grobne vsebin« ter natanko pregledali vaa tiste kosti. Tekom dvadnevnsgs dala sme potegnili ta robe Milko !s jame, da am« izlahka našteli val kakor sta la mladih IJndi v gr<»l nti Kna lobanja Ja bila j podobna ameriško-ind ijanaki Ali pe natančnem preučen ju smo prišli do takljaška ^a naa ta sa bo privedla do sašrljear ključe. £M tremi stoletji Js Pokehonta h VirginiJ«* konlala evo|a llvlje-nje med prlproatimi ribiči v Gre-v-"Kil. na Anglalka«. Huri c< r k veni »a piani k dekaanje, da J« bila pokope na na pokopali!*« eerkv« av. Jvrija dna li. marea, lili, ali L 1617 po aadanjam ko-Udarja. Malo val kaker al« let oinihče vrč vadil, kje polivaj« njeni armrljaki estanld. Mrednjevallu earkev h peg«-rela L 1737 Ogenj Ja salal tudi r »o* kjer Js rokalbonta. KfMJ _ um* ^^mtmtmMm so |»otcm našli v stari grobnici tar jih preucHli potem v skupen grob na pokopališču, ko j« bila sesl* dana aodanja earkev na aplošnem atavbišču poprejšnjega poalopjs. In v cerkvenem saplsniku jo povedano, da io pred dobrimi tri-dasstlmi leti premestili gotova človeške semsijiko ostsnka (med katerimi so bili neki tudi oni Indijan ke Pokahqpte) v neki opuščen grob. Ta grob odprli vpričo profesorjev Arthur« Kaitha in W. V. Pyor*fts, ki sta morda najboljšs strokovnjsks v flslčnl etnologiji na Angleškem. Tadra sta ponudila našemu podvsetju vse svoj« ob-selho sna njo na raspolsgo. Oblasti so dovolila to prelskanje pod pogojem, da as mora |9llti odko-pavanje vpričo sastopnikov An-glelko govoreče unije. HU« iskanje pa ss js popolnoma Isjalovllo, kolikor se je to tikalo nalsgs glavnega eilja. t našimi dognanji Je bils i«|»odblU •amo vsrs, češ, rta so v tisti grobni«! oatanki, ki ao jih dobili ns pogorišču Is osemnajstega stoletja. Kajti v tisti jami niamo našli nobenih ogorkov. Ali PokaliontlBi legends ja bila sedaj la večja sagonetks. Zsto smo «a oprijeli draga teorij«, po kateri b|, naj bile Pokahontlne koati med rasvillnami prvotne eerkve nekjn pod tlemi sedanje stavbe Pokahonta nI posredno umrla sa svojo domsčo detelo Ameriko. Ali vr«dns |a j« Is spomins, kar ja t?«f«la svoja livljenja, da je relila kapitana J«kna Smitha smrti ter s ta« obvarovala angleško kolonijo pred popolnim poginom. Pokakonta ja bila nepra-nehoma sa slabotno, sngleško pr«vdo in naposlsd umrla m Angleškem. l>speševsls je in podpirala angleško-ameriško prijateljstvo, ki je pa mmlo sa prs-eej lasa biti valed imperijaliatil-na politike angleška vlada prek!-ujmo*.' f PokahonU j« bil« aprejfU n« londonskem dvoru,%smksj so Jo pripravili k temu, iU j* atopllg v angleško eerkav, Ob tej priliki londonakl škof priredi! si- šlvljenju. Ko js to dognala/*J* bila la sakonlta lina Johna UoU f«, s katerim sa ja porodila lo v Virglniji. Sodobne pripovedke m ▼feftajo v tem, da nI po »rela* nji « Smithom iv Londonu govorila ve« ur, ln kar gs tadaj nI mogla val klicati kakor poprej, ga ja proaila, nsj ji dovoli, da ga sme kllciti ••nI«". K temu ssd-njemu jI j« Bmith prav nd prU tegnll. fr ' Kitajika Ima 4N,Hi,MI prs- j blvaloel^7' ftangsj, t «1. jal"~ Kitajski poštni oddelsk poroča« da kltsj-aka republike št^ 430,»H,968 prebivalcev, Vštete pa niso tri province MongoliJ||jMfigtlen in Tibet, kjer js prs v lino štetjs nemogoče. , Turška vlada rupustUa onija, Carigrad, 8«. jul. — Vlada v Angorl j« s posebnlln odlokom rss-pustils vaa obstoječe delavske organlsaalja v Turčiji. Dolavako Kll.nnja v Turčiji ja bilo od leta 191N večidel komunietlčne,,\ 38 KinraiALIIIH N0EC1V U-iLO SS rniniKl NOBIlNIOl (Nadaljevanje a prvo Hrani.) radi oborolenl, kadar so na jatni-ških prostorih 7Mo so bUl DU-hsy, Denney, (Isrke in Umb n#-oborolenl. Oklsni M oblelall na tleh, nI da bi bilo lo kaj tipanj« na njih okr^gaJo,1 ' k- OsUli strslniki .0 poslali okla no tovarllo v bolnllfil«'<». pot«m pa so salall loviti pobeglo Jstni-ka. V tiatrn, obzidanim IspMluJ« mn js bilo pHina^lemdssot norih j< tnikor. Tedaj, ko Js Urad-ns strsls prihitele na lis« msst«, je bi!« le tridesat noraev na pr«-st< m. Htralnlki s« Jal! str al Jat I Is svojih pulk. Zločina« Jaekson J« bil sadet In obit I« takoj «b prvih strallh. To js nekatere Jstnl- ka htld« lOplaail" K. irja SO dvIgnU II r«,ko kvilMIar ss predali. Odvedeni ao bili nasaj v Ječo, kjer se ssprl! vsakega v poaebno sta- niee, ■ ' ni* jajno pojrd.ni, Zgodovinarji ao diramUi o Is- tunmok UBSDVHTA. vir nosil pripovedke o kaidtanu fgrt^ m . „rUvna saatsvs Mmitbu, ki Je bi! nale nlk Jamsa- K g ^ ^HbSS^ t« nI loirndie kolonije. V tlatl ^ aaatav«, temveč Ja ee sam poročal, kako m« Je ^ miv(| |jfUJlJl |l-ro4nj| f4##f kraan« vlrgifljsk« prineestaj« dra««ti/no rešil« šivljanja lete l«0f„ ko ga ja njen ele Patrha-tan nkaral namrtiti a kole«. Vprašanj« Ja, tekaj bi naj bil Krnit h prikrival to »godbo doUeJ, k« Jo Jr povedal v plamu, ki g« Js pia«! iwn«sovi «eai ter v nJem pripevočll prinrasinje. Ke drugi atran! pa trde aa kater i, da Ja bilo v p»»mu mnoge več povedanega, e nikoli pe ne •bjevlj^iega. lširy no j«, d« Je PokahonU v letfjM It laloatl polile «rae, ker Ja po evojMn prihodu r !*«d«« degnaja, d« Ja njen lju> Ijenee k«pitee Kmitb. e katerem Ji ja bi-11« pevedeno, d« Je m*', * pl«r«-M«, torej ravno nnrobe od dovenake. Pe^Jravl aOAPODIM/BKI KOTIČEK. ■■■P^niMb, niš a kosem belepa blaga (aamo belega), ako ai ga namočile v klorovem apnu in drgneš aftdr* pro^ Odet raniš lahko madal tadi « kolikem gorečega Iveple (Ive. plene k i ali n«), ako ga vMgal ped madelem, ki mora biti malo ame-čen, ^ pri če«mr pa Ja treba V vidBM ^Ajtl Irsple J« atrapene K taki« »nadele«, apa dajo tudi madrli aadja, vin« in tadi ed rdečega IrailB. 'SOSVETA ič ■ ______ Je imel vedno nadihe v žal cu in črevih. na«»-tom mu imtt v««m «ltM«* ms L»t Mm: Rodbinska sreča. Pni del. II (Dalje.) Poslednja dva tedna videla ara ae viski dan. On j« prtfel k obedu 10 pre»edel pri nas v»ikdsr do polnoči. Ali če tudi je trdil, da bi brez mene nemogel živeti (s jaz aem vedela, da govori resnU es), vendar nikdar ni prebil celi dan pri veni, t rude* «e opravljati avoje opravke kakor poprej. Tako «va živela do svatbe drog proti drugemu, kakor poprej. As vedno sva se "vikala". On mi al nikdar pojubljal roke in nameato, da bi iskal prijik* govoriti z menoj na ssmem, izognil ae je raje. kakor bi ae bsl odkriti preveliko dvojo nežnost, s katero mu je bilo srce prenspolneno. Ne ven, te je 11 spremenil on, ali Jsz, — vendar sem te čutila njemu popolnoma enako. Prenehal je tisti prisiljeni ponos, ki mi na njeni ni bil povleči in tega človeka vzbujajoče-ga poprej f meni stjrsh in spoftto-vanje, videla sem pred seboj kot nefoo dete. napojeno • srečo. Koli ko krat aem sedaj mislila: vas j js vendar t odi on taklen, kakorin so drugi ljodj® I Dozdevalo se mi je, da ga jssno vidim pred seboj In ds sem gs popolnoma spoznala. Njegovi načrti 4 najinem bodočem življenju bili so tudi moji načrti, »smo jasne ji« in boljie izraženi z njegovimi l>eaedaml. t j Vreme bilo je te dni odurno in največ časa smo prebili v hi«. Najiakrenejie nafte pogovore spro-veli smo v kot« med klavirjem in oknom. Goreči sveči ste odsevali v temnem oknu, ob katero je Škropil dd in m stekal po njen]. Curljal je tudi ras streho In fcbpljal na zemljo, n meglena sopara, ki js ailila »kod zaprta okna, delala je nam nai koti* le avetlejil, ve-sslejfti io tople jiL "Vefte li, Že dsvno aem vsm ho tri nekaj r«z».l.'ti," obro, da as je tako zvriila .. * H Ds, ni manjkale doatl Ja rac svojo srečo razdrl bi bil akere s laatno krivdo. Vi ste me ohranili, a kar je« glavna stvar, lagal sei takrat vedno, česar se sraamjei m daj in si vsm izpovodnjen.."' "Prosim vm, tega ni treba." "Ne boju ae!" odvrnil Ja s na--iin honL "HoCem ae ls opraviči ti. Ko aem začel govoriti, name rs vsi aem grsjsti asmega sebe." ■fekaj grsjsti aamega sebe!' omenila aem, "tega nikdar ni m vedel sem se prav alabo Ko aem po mnogih pravom In napakah v Življenju prišel na dflelo, dejal aem ai cdločno, da ja moje ljubeani konec, -tSi rd frpaalajs apofniti samo dolžnost starosti, ds položim rsčun o svojem čuslvu do vaa in Jtam bi me isto moglo dov* atl Jaz sem upsl in upal; mislil aem, ds ae norčujete z menoj . .. . pa zopet asm mUHt drugsee ter nisem vedel, kaj mf je storiti. Vendar po tistem večeru — če se gs is spominjate, — ko sva po no^ čl hodila po sadovniku, prestrašil aem se; moja ssdsnja sreča zdela ae mi js preveč Mks in nemogoče. Kaj bi as bilo zgodilo, ako bi bil upal in zsstonj! Nu, as ve, mislil sem sgolj na ae, kar sem beden egoist." Umolkni vil pogledal m«ie, potem ps povzel besedo, rekoč f "V ostalem, ksr sem takrat rekel, ni bilo ravno bedseto," ker močno je vender bilo in au>ral sem se bati za ae. Jemljem tako obil no od vas in tako mal4 vsm morem dstl Vi ste še otrok, ate brst, ki bo se stoprav razvijal, vi ljuoits prvokrat in jas .. .** , "Da, povejte ml resnieo," vzkliknila sem, vendar nsglo me je prevzel strsh prod njegovim odgovorom. "Ne, tega ni treba I dostavilo aem nsglo/' 14 Hočete mar vedeti, če aem is jubil poprej t" povprslsl ms je mahoma pogodivši moje misli Morem vgm reči: Ne, nisem ljubil. Nikdar še niaem čutil kaj takšnega, kar čutim sedsj..." Ali naenkrat Ja prenehal, kakor bi kakšen spomin oživel v njega duši ... "Ne iaffcto mi je treba vašega srca, da bi imel fgsvieo vsa ljubiti," rekel je samiilj. no "Ni bilo msr treba pomišljsti poprej. nego vam povedati, da vas ljubim? Ksj vsm podaje* T Ljubezen — seve : . ," "Je li to mslo?" vprašala sem ga, zroša mu v oči. "Malo, duša moja, za vaa Je to ■ | 1" povsel je on. "Vi ate mladi in seli! Že več noči areče ne spim in vedno mislim na to, kako bodeva aknpaj Živela. Mnogo aem Že doživel i* zdi se m J, da sem še le sedsj našel, kar ml je k areči treba. Tiha ZMefano življenje v našej vaikrj pustinji in zmožnost, dobro ptoriti ljudem, katerim ae tako lahko dobro stori, na kar niso navajeni, pe-dclo. koristno delo in počitek, prfrods čtivo, godba, ljubezen do bližnje ga: to je moja sreča, katere m ni koli niaem predata vi ja I drugače In rasven tega še takšna družica kakor ste vi, znabiti rodbina-- d vse, ksr si .človek le želeti more. "Tsko je," prikimsU sem mu. ■ "Ds, to zsdostuje meni, ki aem preživel mladoat ali ns vam," gol voril je dslje. "Vi še niste živel i, vi bi morebiti mogli iskati are* če v drugih rečeh in bi jo anabiti tudi tam našli. Vam se asdaj dozdeva, da je to sreča, ker me lju bite." |"Ne, jas sem si vedno le želeli m ljubila tiho rodbinsko Življenje," opozorila aem.VfVi 1 wto, kan sem mislila sama. ■ On se js nsamehnil. P | Wpo se vsm le tsko zdi, moja draga. Za vas je to malo. Vi ste zali in mladi," ponovil je sami« ljene. Pa razjarila sem se za to. da ml ni verjel in ker ml je, kakor ae mi je zdelo, Izveatno očitni le poto in mladost. Zavrnila aem ga jezno: "Zakaj me tedaj ljubite? aH na ljubo moji mladosti, alf na ljub< meni sami?- "Ne vem, toda ljubim vaa," od govoril je, ne obraivši očesa od mene. ? ' J*->v 1 Jsz nisem nič odgovorila in sem mu nehote zrla v oči. Naenkrat zgodilo je je nekaj zelo Čudnega z menoj; s početks prenehala aem gledati avoje obližje, potem pa je sgijulo pred menoj njegovo Jiee, umo njegove oči so ae leskftsle in bile obrnene na me; naposled •s ml je zdelo, ds me je ptestre- (Dslje.) Saj veš, tvoja sramot s bo psdls ns moje aree ln rsnils ga bo, ns moren ti opisati, kako grenko ta kako globoko I" • Poslušal ja js, atlakal ji js roko, naamihal ae # Ji. "Oh, mama, kakšne pridige mi delaš 1 Ce sem obljubil, aem obljubil. Ksj miallš, da pojde-va tudi kaj po gorah s HtrieeMl V gozdove? Jas bi rad vidsl stara, velike gosdove; pri nsa jih nI. Zeleua štajerska, pravzaprav js ta jiSfcek lep. Ali mislil. da «1 bo ugsjslo Um? Čudno bo to, ds bom gledal v seleno doline, ln ns dol na mor-" , kakor pri bm doma." ds mu je neksj naročala, ksko nsj ad veds ns potovsnjn, nsj pljs na vask način ls aodavioo, če bo šsjsn, nikskof ne plvs. Naj pasi na prtljsgo, pozdravi striea, njegovo i* no in bratranes, ki Js fte v njegovih letih, pa male seatrišne. Dober nsj / ho, prijazen, v M Hajko ae Je pacjal i t ] • n* „ e d • " "Sej nisem pet let Nt.r, rekla: "Moči mol. . ." Torej! Nič s« no boj!" As enkr%t jo js poljubil in ae vzpel v železniški vos.^%V:* It,®; & E&4T ' Tihi In prijetni ao bUi tisti tedni, ko js bila Tilda sama a Mimieo in l**.* ds le zdsj, ko nt bilo Bajka doma, ao zspsiile vas tri, kako js mir-no, ko njega ni. In Čudno, tudi dela je bUo manj, mnoKo manj se je potrošilo pri jedi NifcflHae nI bile bsti, nobenih pritoib od eosedov; mir je bil pred hišo na eeeti. nič vaš niso postsvali tam dsšiti in ga kllesli s žvižgi in vpitje«^ "Ksr vše« mi je. ds gs ai" ae js hvslila Lana prve dni. "Vedno asi ja Ul as poti povsod; vedno js ksi zahtev.I »Daj to, daj ono, zaprat-nlee pl srajei ml »rištj. ki ae mi odtrKsls, palee aa nogi ml savsli. pol noht. sem si odkrhail, Spa-ge mi knpi v mestu za zmaja, da ga spnsUm ns»> viša Izmed vseh.' Vas dsa ml je sitnaril. Kako je tika, kake prijetna počivajo ušesa .. ." Ali še dnifl teden je začela vsdihovstf: "Strašno prtsno Jo ,lfi nss, odkar gs ni. In dolgtast Res. ponslm j« bil zadosti, a kratko-šasea js bil tudi. Kako se js samo snsl smejati I X«laj se drftimo val kskor svetniki Kj .Mimiea, ti mu nM Ima. Nikoli »> prim potu, ki so ae zdruševali v mogočno reko. Bila je to krasna pokrajina. Bogovi xle|ja ae nama kali zemljo redno, da aof poljski pridelki bogato obrodili in je drevje vaskovrstnegs ssdja, kakor šnegs bi si človek poželel. V tej dolini je šivelo srečno ljudstvo. Mir in blagoetanjo fta vladala pri teb ljudeh, vojska niso poznali in ne vedeli, kaj je bi Jut; med njimi ni bilo sovraštva nc maščevanja in sebičnosti, temve* vsi so bili prijatelji, živeli so sreč ni akupaj ln ae Ijnttf Dolge dobe ao pretekle in to judatvo je še živelo v miru In za dovoljno, dokler ni, fal, prišel l severa neprijatelj, priliajajoč Iz teme in oblakov, proditfcjoc preko polj in rek, in je a avojimi tolpami lapolnil vao deželo. Prišle so voj ne, in srečno ljudstvo, ki ni po znalo vojakovanja, je kmalu padlo pod premočjo krutega in v bojih izfeibanega vsiljivca. Brez vsake-ga odpora ao aovrainiki lahko prodirali dalje po vaej deželi in dospeli a svojim prodiranjem celo v gorske struge in skalnate viiine. Bogovi dsšjs so bili silno jezni, kajtUideli in slišali so v»e. kaj ac s pripetilo z ljubljenim ljudstvom v nižinah. V svoji jezi ao zadržali deževje na avetih vrhevih llunja-tole. Posušili ao vae atudenee, po-oke, vodnjake, reke in sploh vae, tar js bito mokrega. PokrsJina se je posušila, kskor jo vidimo auho ie d and a ^^ ^ . I Pri tej božji kazni so trpeli vai judjo enako: dobri kakor hudofc-ni. Kako ps ne Mi polje ni več rodilo Jtoruse in velikih zelenih buč, asdje je postajalo vedno1>olj robno, dokler ni slednjič usahni lo drevje; reke so bile issušene struge, voda is jezer je isginfls in dežels ae je spremenila iz pokra-ine blagostanja v puščavo z rev ščino. Neznosna vročina je pričela pripekati in drevje Je razpadlo ter ae spremenilo v kamerije. Življenje je poatalo boj za ob atsnek in ko ao aovrsšns tolpe ter zmsgovslci odšli dslje proti jugu, ao zapustili pokrajino lzropapo m opuatošerf), , kjer je živelo le Se malo prvotnega ljudatva. Nekateri zmed teh ao ae, boječi, da bi ne prišle še kake druge aovražne tol pe, naselili po gorah in akalnatih uplinah, ter si zgrsdill svoje do- I ( H wt« • _ Koliko fttsveev Še danes tiči v nazadnjaških, malomeščanskih na-aorih, da žena nima nioeear iaka-ti v politiki. Pa ae samo možje, j v večini tudi proletarske žene, j ž«l, še vedno verjamejo, da je aa-mo gospodinjstvo a jih poklic. Pri tem Čisto pozabljajo, da ono, kar imenujejo goapodinjstvo, v resnici ni nikako pravo ko« pod in j-stvo. Pa če imajo še toliko vezenih prtov po stenah s pomenljiv^ mi napisi: "Gospodinji.^podpira tri ogle hiše", "Dom mi je celi svet"t a katerimi minejo olepšati stanovanje, vendar to nikakor ne zadostuje pravemu gospodinjstvu in oni prti prav nič ne pomagajo, da vae eno pride do raz kola v družini Čeprav so nsčrti proletarske žene bili dobri, le kmalu se ji gospodinjstvo pon* sreči, kar povzroči njene stolna spremljevalka potreba ali pomanjkanje. \ | Večina proletarskih deklet je vzgojena v veri, Ha nima nikake-ga pomena izbirati si kak živ-1 jenjskfc poklic in podajati ae v politiko. "Zakaj bi ae dekleta pripravljala na kak poklic, s čemur je toliko truda," si govore stari-šl Mladenič, ta že, on se mora čeaa izučiti, ker to je njegovo življenjako vprašanje. Dekle prav nič ne rabi, asj se bo omožila in tedaj bo itak njen poklic samo gospodinjstvo. Tako oatane vzgoja dekleta le površna, eelo v ročnih delih, Čemur poarečajo ženske danes ae akoro največ pozornosti, je le bolj površno izučena. Glavno^je, da dekle zna vezati prtiče, na katerih všijejo zveneče napise o pridnem gospodinj-jm, za drugo pa že ne posvečujejo pozornosti. Dekle eanja o sreči v zakonu, vse avoje misli obrača na to in gleda, kje bi dobila primerno partijo. Slednjič areca moškega, ki ji ugaja in po- mož malo zasluži, t .. more več Ttat, do«. 7 * nišamur izučila, ttor. tud^ previjati čiato navadno ^ Prav nulo Htnjal. je nekoč o s^i ^ BBW|BP)>p> bi buo H ^ ? P^UC€na v Poetiki t™ dekle bolj prtl vala zakon in se pečal. . ^ bi h.1. še tedaj vedel., nt ms nikako ol.jA.i.j« ^ "ja t.-mvS« da bodo v večjrftežkoče zanjo, d. bo ve« bi in več potreb. Zanjo je J idealnega pomena ia ne podti Vanj iz kake aebično.ti, da J bo boljše godilo, temveč, dil živela z možem kot z dobriJ varišem in prebivala z njiM | loge, se z njim radoval. ia žalovala. Smoter življenji WPgghSme ni, d. si J rl kolikor mogoče udobnel pri. tem ne gleds, kolikol njen mož, temveč je njen efli «i ustvari pravo življenje t| »cm ae bori zase in za nj«J moža podpira pri njegovi^ beh ia pri delu ter mu j« w tovarišica. Težki časi. ki ^ javijo v življenju'proktar^h koncev, ne zmanjšajo ljubezni Utično zrele žene napram al mu možu, pa čeprav je rtdi zaposlenosti bres dela in ni volj sredstev zs preživljanj* na spoznava, da neareča, ki ^ dela njeno družino, ni krivdi i nega mola, temveč danafa, jlružabnega "reda" in tn vztraja s možem v Življenj bojih. Nepretrgano dalje vofl a avojim razredno zavednial žem, navdušuje ga in krepi ševno, oba ata enih misli. i| prav v pomanjkanju, živita T| kanu sreče. — M. K. m "Koh jo bomo vaell, > ^t ia pokli. •**