155. številka. Ljubljana, v torek 9. julija 1895 XXVIII. leto. iahaja VHjik dan »ftder, icimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemau /.a uvittru-n^eriike dežele k« vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 tflđ., 7.a jeden <3Mo«o 1 gld 4U kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 glcl. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa tse po lu kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta — Zh tuje dežele toliko red, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje ne od itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po S kr., 6« se dvakrat, in po 4 kr.t če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fit to je na Kongresnem trgu &t. 12. U pravni fitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. Gladstone. S političnega torišča je stopil mož, na katerega je ves svet gledal z največjimi simpatijami in občudovanju podobnim spoštovanjem. Gladstone je odložil svoj mandat in se umaknil v privatno življenje. Angleška povestnica ne pozna državnika, ki bi bil tako kakor Gladstone deloval vse svoje življenje jedino le za pravico in pravičnost. Celih šestdeset let je bil upliven in veleuvaževan državnik, ne&tevilnokrat je bil na krmilu, a vsa ta leta je doma in po širnem svetu porabljal svojo veljavo in svojo moč, da odpravi krivice, da se bori za zatirance in pomaga do zmage pravici. Kot triindvajset leten mladenič je stopil Gladstone I. 1833. v angleški parlament in že leto pozneje mu je vlada podelita važno mesto v finančnem ministerstvu. Od tedaj je bil večkrat finančni minister in ministerski predsednik. Kadar je prišel na krmilo, lotil se je kake velike reforme in jo ali srečno dognal, ali pa vsaj dosegel, da je nje rešitev le vprašanje časa. Gladstone je uredil zavožene finance angleške, dosegel je po budih bojih tako izdatno razširjenje volilne pravice, da ima Angleška danes skore> splošno volilno pravico, in zav2el se je naposled za irsko vprašanje. Horae-rule, vprašanje o administrativni neodvisnosti Irske, je bilo največje delo, katerega se je lotil Gladstone. Leta 1867. je to vprašanje Bprožil, dognati je, se mu ni posrečilo, ker ga je zapustil jeden del liberalne stranke. Zavzel se je za irske zahteve, ker je spoznal, da so vseskozi pravične, deloval je zanje z vsemi močmi in če stopi sedaj v privatno življenje, ne da bi bile zmagale, ga tolaži zavest, da se dolgo ugodna rešitev ne bo mogla odkladati. Kakor doma tako je tudi v inozemstvu zastopal vedno pravico in pravičnost, tudi če je prišel v navskrižje s tradicijonalno politiko angleško in celo z interesi angleške države. Bil je nasprotnik vse angleške kolonijalne politike in deloval vedno na to, naj se sedanje an- gleške kolonije, ti neizčrpni viri angleškega blagostanja, kolikor mogoče osamosvoje Deloval je za združenje jonskih otokov z Grško, prouzročil, da je angleška vlada in vse evropsko javno mnenje pritiskalo na neapoljskega krvoločnega kralja Ferdinanda in se zoperstavila njega počenjanju, deloval za oHvobojenje balkanskih narodov in zoper turško vladanje v Kvropi. Iz kratka: koderkoli je bila prilika, povsod je Gladstone pokazal, da jedino politično njegovo načelo je etika. Gladstone je pravo nasprotje brutalnega, tira-ničnega in brezvestnega Bismarcka in kakoršen je razloček mej svetlim solncem in motno bliščečimi zvezdami, tak je razloček mej Gladstoneom in Bis-marekom. Gladstone si je pridobil nepozabljivih zaslug ne semo za angleško državo, nego za vse človeštvo in s tem najodličnejše mesto v angleški zgodovini. Vse njegovo delovanje je bilo posvečeno pravici in zato ga imenuje svet najrazsvitljenejšega državnika uaše dobe. Državni zbor. Na Dunaj i, 8. julija. Minister Kielmansegg je v današnji seji presenetil mladočeške poslane« Odgovoril je na interpolacijo dra. Pacaka zaradi razpusta banketa, prirejenega na Kutni Hori dne 21. m. m. na čast amerikanskim Cehom. Vladni zastopnik je razpustil zbor, ker so se izrekle neke napitnice. Minister je izrecno obsodil postopanje vladnega zastopnika in obljubil personalne premembe, da se take reči ne bodo več dogajale. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o proračunu naučnega ministerstva. Posl. H a u c k je obžaloval, da se je vodstvo naučnega ministerstva zopet izročilo Poljaku in je zahteval, naj se v ljudski šoli ne poučuje nič o svetega pisma stari zavezi ter svojo zahtevo na občno veselost utemeljeval precej obširno z vzgledi iz sv. pisma. Vodja naučnega ministerstva dr. Hittner je najprej povdarjal, da je vlada provizorna in nepo- litična, da se torej ne more ozirati na politične stvari, katere so se pri razpravi izrekle ali se še bodo. Vodja naučnega ministerstva se je potem bavil s posl. Wa«silka izvajanji glede črnovškega akadem. senata in je zavračal kot tendencijozna. Posl. Sokolow.sk i je govoril o galiških šolskih potrebah in je zahteval, naj se zniža šolnina. Posl. Treti i n fe 1 s je izrekel neke želje glede centralne komisije. Posl. dr. T uče k je dokazoval, kako potrebno je, da se na Moravi ustanovi posebno vseučilišče s češkim učnim jezikom in da se ustanovi nekaj novih srednjih šol. Posl. dr. Fournier je polemizoval z raznimi predgovorniki in rekel: Pri ustanavljanju slovanskih srednjih šol je treba največje previdnosti. Vsaka nova gimnazija pošlje nove moči na vseučilišče, to so aspirantje za službe in narodi, ki so omejeni na majhen teritorij, Cehi in Slovenci, naj premislijo, morejo-11 zahtevam teh aspirantov tudi ugoditi. To je najbrž moguće le na tuje troške. Posl. grof P i ninski je govoril o gojenju umetnosti v naši državi in hvalno omenjal delovanje bivšega naučnega ministra Madeyskega. Posl. dr. Scheicher je razlagal, da katoliška cerkev v Avstriji ni tako Rvobodna, kakor protestantska ali židovska, ker je odvisna od vlade. Zbornica je potem razpravljala o poglavju „bogočastje". Posl. Adame k je grajal, da se za restavracijo starih cerkva nič ne stori in da se na Dunaji češkim katoličanom niti češke propovedi ne privoščijo. Posl. Radinu k y je govoril v istem zmislu. Posl. dr. Kronavvetter je pojasnjeval dohodke duhovnikov, na kar mu je odgovarjal posl. Pastor. Prihodnja seja bo jutri. V LJubljani. 9. julija. Mladočeška politika. V nedeljo je v Lounah ua Češkem bil mladočeški shod. Govorili so poslanci Jindrich, Kounic in dr Kdvard Gregr. Jindrich je Ivistek« Doktor Strnad. (Spisal Fr. Oovekar.) IV. (Dalje.) Jedno veslo je plavalo po vodi, „potapljač" pa je kazal svoj ozki trebuh. Samo jeden hip de in Marta bi bila prekrižala »rečno parnikov tek, tako pa je butnil njegov rilec baS v zadnji konec „potapljačev", da je odletel v polkrogu, trčil s prvim koncem ob parnikov bok ter l** prevrnil. Marta ni niti zinila, ko so jo zagrnili valovi. |S krepkimi rokami je poskušala plavati, česar je I bila vrlo vajena, a „ Neptunovi" vali zagrnili so jo popolnoma in jo obrnili parkrat okoli njene osi, da I" izginila. Ko je odpibal paru i k s prostora nesreče, zagledali so izletniki zopet dvoje belih rok, ki sta prčevito pluskali po penastih valovih. Po jezerski Mladini pa je plaval širok, čipkast klobuk. Predno pa so razumeli preplašeni Albatrošani P8° situvacijo, skočil je raz „Neptunov" krov na ro1 razP*avljen vojak v jezero ter prišel na površje pržeč z jekleno roko Martino glavo nad vodo. Marta le bila že v nezavesti. „Pomoč!a — je zaupil pogumni rešitelj, Albatrošani pa so bili v istem hipu že pri njem ter mu odvzeli rešenko, potegnivši še njega v čoln. Bleda in brez diha ležala je Marta v čolnu vznak ; črni lasje so jej padali po čelu in licih in premočena obleka se je ovijala njenih udov. „V kolibo!" — velel je rešitelj, kar se je po-bliskovo izvršilo. Kegata je bila skažena in nenadejano skončana; vsi čolni so hiteli v pristan, kjer je nastala silna gnječa. Ljudstvo je bilo vznemirjeno ; jedni so glasno izražali svojo nevoljo nad preganjajočimi čolni, drugi so pomilovali pouesrečenko, nekatere ženske so celo plakale, kose je raznesla vest, da je Marta utonila; večina pa je radovedno pozvedovala ime pogumnega rešilca. „Castnik je", dejali so jedni. „Ne, jednoleten prostovoljec", — trdili so drugi. Tedaj je prinesel nekdo raz „Neptunov" krov, ki se je ondi vsidril, častniško sabljo in višnjevo suknjo z dvovrstnimi gombi ter izginil v kolibi. „ Vojaški zdravnik - prostovoljec!" — dejali so tretji, prepričani, da sodijo jedino prav. V kolibi pa je položil rešitelj Marto na zobe ter pokril s plahtami. Odpravivši vse radovedneže, pridržal je samo dve dami, katerima je velel Marto sleči ter jo drgniti po udih s platnenimi cunjami, — Nato je začel z umetno respiracijo in po nekolikih minutah je začela Marta pravilno dihati. Mej tem je poslal jedno gospico v sosednji hotel po sveža krila. Kmalu na to je Marta spregledala, a zopet zamižala. „Nobene nevarnosti več*, — dejal je tedaj ter pristavil: „Izvolite ostati še toliko časa tu, da se vrnem s kočijo". Oblekel je svojo uniformo, opasal sabljo ter Sel iz kolibe po voz. Zunaj je b lo še vedno polno nestrpnih radovednežev. „Oprostite, gospod doktor, ali živi gospica?* — drznil ae ga je vprašati star gospod. „Zivi in ee že zaveda!" Tedaj pa sta se prt rila skozi množico stotnik K. in nadporočnik pl. Zs. . . . „ Torej ste jo rešili?" „Junak ste, gospod doktor!" Stiskala sta mu roke, z obrazov pa jima je zginjala bledota in plašnost. ,Po voz moram, dasi sem sam moker . . . bO, voz imava . . , pripeljala sva se baš, — — v Celovci že vse govori o nesrečni Marti in o srečnem dr. Strnadu!" — govoril je nadporočnik p odločno zagovarjal občno in jednako volilno pravico, in je napadal kmetsko stranko, ki dela razkol mej češkimi kmeti v veliko veselje klerikalcev in Sta-ročeliov. Dr. Kounic je dokazoval, da je zasluga Mladočehov, da fle je zrušila koalicija. Dr. Gregr je pa napadal konservativno plemstvo, ki ni narodno. Mladočehi ne mislijo bratiti se s Staročehi in konservativci in podpirati vlade. Ostanejo tako dolgo v opoziciji, da se izvrši samostojnost češke krone. Na shodu je bilo nad 1000 oseb, ki so vsi izrekli zaupanje mladočeškim poslancem. — Ti govori pač dajo malo upanja, da bi Mladočehi vstopili v novo večino. Posebno dr. Gregr preveč postavlja državno pravo v prvo vrsto. Posebno pa je malo nade, da bi Mladočehi stopili v kako zvezo s konservativnimi veleposestniki. Zastonj bodo vabljive besede kneza Sohvvarzenberga. Sicer pa baš prevzetni Schwarzen-berg ni kaj pripravna oseba za napravo sprave mej strankami. Plener ne misli nič več na parlamentarno življenje. V kratkem bode imenovan predsednikom skupnemu najvišjemu računišču in kot tak ne more biti poslanec. Plenerju se jo to mesto ob svojem času že ponujalo, ali ga ni hotel vzprejeti, ker je imel nade, da postane finančni minister. Sedaj je obministioval in se prepričal, da nima za ministersko mesto potrebnih sposobnostij, pa tudi ne upanja, da bi še kadaj v ministorstvo prišel, zato je pa le vesel, da je to mesto zopet prazno. Poprej mu je tudi levica branila, da naj ne nastopi te službe, a sedaj se pa kaže, da ga bodo radovoljno pustila. Spoznala je, da je nanj stavljala prevelike nade. Nekateri levičarski udje so celo veseli, da se ga znebe. Rusija in Bolgarija. Minister vnanjih stvarij I .uhanov je vzprejel vodjo bolgarsko deputacije metropolita Klerr.enta. Pri tej avdijencijl se je metropolit baje prepričal, da je nekaj upanja, da car vzprejme bolgarsko odposlanstvo in se tudi na pavi sprava mej Rusi in Holgari. Kot glavni pogoj s.' stavlja baje v Peterburgu to, da se bolgarski prestolonaslednik odgoji v pravoslavni veri. Novo Brbsko ministarstvo je čisto napred-n iško. Predsednik mu Stojan Novaković je vodja stranke v uenavzoiinosti Garašanina. On je učen zgodovinar in jezikoslovec. Leta 1874. je bil učni minister in od tega časa je še večkrat vodil učno n pravo. Kot učni minister v Piročančevem ministerstvu leta 1882. je bil dognal, da se je odstavil metropolit Mihael. V poznejšem Garašaninovem mi-n stersfvu je bil minister notranjih stvarij in se je bolj jel baviti s politiko. Lete 1880. je šel za srh-■kega poslanika v Carigrad, kjer je ostal, dokler se ni odpovedal kralj Milan. Ko so se radikalci od-poklicali, je šel kot državni svetnik v pokoj. Ko je kralj odslovil radikalce, je Novakovu' prevzel voUtvo napredne stranke in bil imenovan predsednikom državnemu svetu. Miha Marinković nov minister notranjih stvarij je bil že v Garašaninovem ministerstvu. Znan je kot skušen jurist in sodeo. Finančni minister Popovii ni novinec na tem mestu, a imel bode težavno stališče, ker bodo radikalci budo napadali novo pogodbo glede posojila. General 1\ tnasović je bil že večkrat minister vnanjih stvarij pl. Zs . . ., ter pomignil tijakarju, naj se z vozom približa kolibi. Prinesli so spečo Marto, katero je premagala u : ujenost, in jo položili v kočijo. „Ko prespi, bo zopet zdrava. — Klanjam se, gospoda!" — dejal je Strnad, hotoč zapreti kočijo, kimor sta že zlezla stotnik in nadporočnik. „Vi ne greste z nama, gospod doktor?" — z Sudi] se je stotnik. „Ni me treba več! — Hiteti moram v Celi.»c, preobleč se, da so sam ne prehladim!" „Torej do svidenja, gospod doktor!" Kočija je naglo oddrdrala proti Porečam, Strnad pa se je oziral, kje je kak voz, da bi prišel čim preje domov. Ljudstvo, ki je bilo priča zadnjega prizora ter j' čulo vsako besedo, umikalo so je spoštljivo Str-radu; sem ter tja je začul glasno priznalno besedo in n. kateri moški so se mu odkrili. Tedaj pa je pristopil k njemu znan celovški Meščan. „Gospod doktor, mokri ste . . . ako Vam drago, popeljite se z mauoj domov!4 „Z radostjo!" Pred hotelom je stala dvouprežna kočija, v katero sta stopila ter se odpeljala. (Dalje prib.) in vojni minister in je posebni zaupnik kraljev. S* novo so v ministerstvo stopili kot nčni minister kasacijski svetnik Ninčić, ki je znamenit jurist, Petković kot stavbeni in Kovačević kot just. mi« nister, ki sta pa malo znana v politiki. Prvi je železniški ravnatelj v pokoju, drugi pa profesor zgodovine na veliki šoli. Volitve aa angleški parlament začno se dne 13. t. m. Konservativci motajo pridobiti 14 sedežev, da imajo večino, upajo pa, da jih dobe nad 50. Nova vlada obeta v svojem programu jako veliko. V vnanjih vprašanjih bode odločno postopala, pospeševala angleške koristi v Afriki, skrbela za boljše zveze s kolonijami. Obeta se jako mnogo socijalnih zboljšanj, tako reforma preskrbovanja ubozih, preskrbovanja v starosti, urno in lahko prepisovanje zemljišč, zboljšanje delavskih stanovanj, omejenje priseljevanja ubožnejših ljudij in uvoza kaznilniških izdelkov, popolnjenje odgovornosti podjetij za delavce. Tudi agrarnega vprašanja se misli lotiti nova vlada, in sicer bode poskušala pomnožiti število manjših samostojnih kmetij in gledala, da zmanjša kmetska bremena. Vidi se, da vlada veliko obeta in v tem prav spominja na avstrijsko koalicijsko vlado. Kdo ve, če ne bodo končni uspehi tudi tako majhni, kakor so bili v Avstriji. V armenskem vprašanju bode nova vlada nadaljevala politiko Rosebervjevo, makedonskega gibanja pa ne m sli nikakor podpirati. Svetovala bode Bolgarom, naj mirujejo. Egiptsko vprašanje. Francozi so posebno nevoljni, da Angleži sami gospodarijo v Egiptu. Dasi je mir ob Nilu, vendar v Angliji niti ne mislijo na to, da bi ostavili Egipt. Sodi se, da se za Armenijo in pa za Makedonijo Angleži le zaradi tega zanimajo, da odvrnejo pozornost evropskih ve-levlastij od Egipta. Ruski listi sedaj začenjajo spominjati na egiptsko vprašanje. Po njih mnenju mora Rusija žo zaradi prijateljstva s Francijo tukaj porabiti ves svoj upliv. Ce se tako sproži še egiptsko vprašanje, bodemo kmalu celo orijentsko vprašanje imeli na dnevnem redu. Dopisi. Is. Itloltroiiogn, 8. julija. (Dolenjsko kat. politično društvo) je imelo včeraj svoj shod v Mokronogu, na katerem so poročali poslanci dr. Papež. Povše in Žitnik. Prostega ljudstva nabralo se je veliko število — toda mej njimi gotovo polovica nepozvanih in žensk, — katere so i2 same radovednosti poslušale. Tudi otroci so poslali lepo število svojih jedno do šestletnih zastopnikov. Kot prvi govornik nastopil je dr. Papež, kateri je v dolzih potezah poročal o delovanju deželnega odbora — in poročal posebno o stvareh — zadevajoči!) Mokronoški okraj. Tudi govor g. Povšeta, kateri jh o davčni reformi, o domovinski pravici, o podržavljenju zavarovalnic in dni/a h rečeh poročal, je bil z odobravanjem sprejet, in pripoznati je, da sta obadva govornika taktno postopala in da je bil njih namen, ljudstvu kaj koristnega povedati. Vse drugače pa je tretji govornik Žitnik začel. Prve besede so bile že napati na Hribarja, dr. Tavčarja in „Slov. Narod". To trojico ponavljal je Žitnik v vsakem stavku in v resnici nam je bilo žal, da se nam niso mogli smiliti ti ubogi Hribar-Tavčar• „Narod". Hribar in drugi deželni očetje so zazidali osemstotisoč v bolnišnico, veliko stotisoč v gledališče, v katerem se le pregrešne igre ljudstvu predstavljajo in tako nadalje — naštel je Hribarju in drugim strašansko veliko stotisočev — in ves ta denar je zgubljen ! Seveda v svojem govoru ni pozabil notarjev — teh oderuhov ljudstva! (Ne omenjam drugih njegovih psovk, katere so smiraj jedne in iste.) Nekaj novega nam pa je povedal, in tudi škof Missia mu no bode hva ležen, da ga je pričo toliko ljudstva tako grdo zadel! Povedal je, da je v Ljubljani nekoliko štajerskih priklatencev, kateri imajo povsod prvo besedo in katerih namen je, mirno ljudstvo razdvojiti, razprtijo delati. Imena sicer ni hotel povedati ali saj so vsem znana imena teb. tako je povdarjal g. Žitnik. Ali, kako si. g. Žitnik, vi upate Štajerce tako obrekovati, ko je Vaš najvišji sam Štajerec? Kolikor bolj mu je jezik tekel, toliko ostudneje je ta govornik grdil može, kateri so si na narodnem polju že veliko zaslug poprej pridobili — predao je Ž tnik na h vet prišel — ali kakor je sam v svojem go-vo*u ljudstvu povedal — predno se je on „zlegel". Klical je kakor na dvoboj : „kdo se upa meni oporekati, sedaj naj govori!" — Gosp. Žitnik, kdo se pa bode z Vami kregal, z Vami, kateri imate naj-ostudnejše psovke zoper Vaše nasprotnike, kateri se upate prostemu ljudstvu — može katerih Ijn istvo le malo pozna — tako grdo obrekovati, kot bi bili naivečji goljufi sveta in bi delali vedno le za svoj žep! To obrekovanje je segalo tako daleč, da je mnogo izmej poslušalcev začelo mrmrati in celo jeden duhovnik sani je rekel: „to je preveč, tako hudo pu le ni!" Pa kaj hočemo — vino je govorilo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9 julija. — (Deželni zbor kranjski) Javlja se nam: Ako bo državni sbor do 20. t. m. dognal proračun, se snide kranjski deželni zbor dne 24. t. m. — (Vatodnina oporoka.) V torek, dne 2. julija, je nmrl v Ljubljani vpokojeui beneficijat g. Feliks Knific, star 57 let. Glavnim dedičem vsega svojega imetja je postavil pokojnik ljubljanske „Marij a niš če", katero mora izplačati naslednje legate: „Glasbeni Matici", „družbi sv Cirila in Metoda*, „Matici Slovenski", „družbi sv. Mohorja". „Narodnomu domu" v Ljubljani po 100 gld., „Narodnomu domu" v Novem mestu 200 gld., mestni godbi v Novemmestu 200 gld., mestnim revežem novomeškim in ljubljanskim po 100 gld., revnim dijakom in dijaški kuhinji v Novemmestu po 100 gld.. vrb teh pa je še določil 270O gld. za razne duhovniške zavode in za maše, ter tudi svojih sorodnikov ni pozabil. „Marijanišče" dobi okoli. 8000 gld. — (Vsesokolska slavnost v Pragi.) Našemu kratkemu poročila o vsesokolskem shodu v Pragi: imamo ie dostaviti, da je bil zastopan tudi ,Po-stojinski Sokol" po deputaciji, v kateri sc bili starosta dr. T r e o in člani Jurca, Sebe. in Valentinčič. Pri javni telovadbi je letos v prvič nastopil „d o ros t" sokolski, to je naraščaj iz telovadnih Šol sokolskih društev. Mladi sokolić: katerih je bilo blizu 1000, so v prostih vajah telovadili prav izborno in vzbujali občno pozornost. Izmej slovenskih sokolov so se natecanj udeležili trije člani, namreč gg. Kandare in Murni k od ljubljanskega in Benčan od celjskega Sokola. — (Razdelitev živil) Te dni se je konča L., razdelitev živil, katere so dobili namestit javno brezplačno deljene hrane po potresa prizadeti siromaki. Razdelitev se je pričela dne 16. m. m. v Ud matu, kjer so dobile 104 stranke živila (riža, moke, kave. sladkorja itd.) za 393 gld. Dne 20. m. m. je dobile na Tržaški cesti 139 strank živil za 367 gl.; dne 25. in 27. m. m. v Trnovem in na Opekarski cesti 243 strank živil za 823 gld.; dne 28. m. m. pri trnovski kuhinji za sil 160 strank živil za 560 gld. in dne 2. in 3. julija na Kongresnem trgu 341 strank živil zt 1067 gld. Kakih 100 strank bode še dobilo živil za 340 gld. — (Orgijarska šola v Ljubljani) bode končala Šolsko leto v četrtek dne 11. t. m. — (Kres na Drenikovem vrhu,) ki sta ga prižgali v nedeljo večer čitalnica in pa družbina podružnica v Šiški v proslavo godu sv. blago vest -nikov Cirila in Metoda je privabil obilo rodoljubnih čestilcev. Mej pokanjem topičev in petjem mešanega zbora šišenske čitalnice prižgal se je tudi umetalni ogenj. Tudi v okolici je bilo videti nekaj kresov. — (Ubegli prisiljenec,) ki je u tekel od oddelka, kateri dela pri novi bolnici, je 17letni kori-gend Jakob VVasserman iz Mavtna v šmohor skem okraju na Koroškem. Dozdaj ga še nisc zasačili. — (Policijske vesti.) Žepni tat Anton P o-č e p a n iz Bukovca na Hrvatskem bil je včeraj na. tukajšnjem živinskem sejmišču zasačen in aretovac. ko je ravno hotel izprazniti žep nekega posestnika V njegovi posesti našlo se je 8 gld. gotovine ir. srebrna žepna ura, katero pa je hotel v stražnic, skriti pod omaro. Tatu izročila ie policija deželnemu sodišču. — Delavca Franc Kor bar in Josip Rape ki delata pri zgradbi dr. Greg ori če ve hiše na Iles-Ijevi cesti, stepla sta se včeraj pri delu ter metala, opeko jeden v druzega. Oba bila sta težko ranjena — (Na semenj) dne 8. julija se je prignale 538 konj in volov, 245 krav in GO telet, skupaj 843 glav. Kupčija je bila, dasi ni bilo zunanjega, kupca, precej živahna in cena visoka; s konji bili* je kupčija srednja. — (Občinska volitev v Tržiči) se je bila zvršila dne 28. majnika t 1. Svoj čas so slovenski listi poročali, kako se je pri pripravah volitve, tretje v 10 mesecih, postopalo, da bi se preprečila zmaga stranke redu, katera je zaradi tega vložila pritožbe do upravnega sodišča. Volitev je pa venderle bila in stranka redu je zmagala v tretjem razredu, propadla pa za jeden glas v drugem. Zoper volitev samo je stranka po svojem zastopniku, odvetniku dru. Maja-ro nu vložila ugovore, katerim je deželna vlada sedaj ugodila tako, da je spoznala neveljavnim glas isteg* Karla Pollaka iz Ljubljane, kateri je še celo v našem lista opravičeval ae. a se ne opravičil, zakaj je volil z nasprotno stranko. Zaradi tega neveljavnega glasa nastalo je jednakoglasje v drugem volilnem razredu mej vsemi kandidati obeh strank. V takem slučaji p* žreb odločuje občinske odbornike in namestnike. Po smislu odločbe deželne vlade se ta zanimivi čin v Tržiču izpolni dne 12. t. m. Videti hočemo, kateri stranki bode sreča bolj mila. Podlega celi volitvi pa ostane nepravilna in stranka reda si je v svesti, da najde pri upravnem sodišču pravico, katere je pri zadnji administrativni instanci za pripravo volitev, to je pri okr. glavarstvu v Kranju, zastonj iskala. In tako utegnejo čez nekaj mesecev imeti v Tržiču nove priprave za nove občinske volitve. Sicer tako mirni trg ne more najti pokoja, ker se čisto naravno in zdravo gibanje stranke redu hoče zajeziti z jednim periŠčem. Sedanji župan nasprotne stranke je zadnji petek odložil županstvo, a starejšimi odbornikov gosp. Stan. Pollak, pristaš stranke redu, po vsej pravici noče prevzeti vodstva občine, dokler se njeno prejšnje gospodarstvo ne pojasni. Dolgo bode čakal, kajti akt o pritožbeh zoper gospodarstvo tiči za železnimi vratini — deželnega odbora. In tako postaja stvar na vse strani komplicirana po krivdi tistih, katerih dolžnost bi bila, s pravico in točnostjo vzdrževati točni red po občinah. — (Orožne vaje.) Oas za vaje tretjega voja se je določil nastopno: Pešpolki 7, 17, 27, 47, 87 in 97 in lovski batalijoni 7, 8 9 in 20 od 16, do 27. avgusta, potem od 28. avgusta do 12. septembra, pijonirski batalijon št. 4 v Ptuj i od 22. julija do 3. avgusta, trenska divizija št. 3 v Gradcu od 18. do 30. septembra, sanitetni oddelek št. 8 v Ljub ljani in št. 9 v Trstu od 31. avgusta do 12. septembra. Orožne vaje trajajo 13 dni, ne vštevši pot do prezentacijske postaje in pot, n*zaj. — (Odbor glavne občine Planinske) je v seji, dne 7. t. in., imenoval svojim častnim občanom občečislanega okrožnega zdravnika gospoda Julija Maver j a v Planini ter mu s tem izkazal zasluženo čast in priznanje za obilo zaslug, katere si je pridobil v mnogo letih za blagor planinske občine. — (Iz Hrenovic) se nam piše: Dne 3. t. m. imel je občinski odbor hrenoviške občine izredno se)o, pri kateri se je sklepalo o bolj važnih rečeh posamnih podobčin. Po dovršenem dnevnem redu je občinski odbor na predlog g. Antona Dolenca iz Slavinje jednoglasno sklenil, da je v občinskem uradu hrenoviškem izključljivo le v slovenskem jeziku Uredovati ter da na dopise, bodisi osebne, ali uradne, stavljene v tujih jezikih, došle iz slovenskih pokrajin, ni odgovarjati, nego jdi je nerešeno vračari. Temu sklepu bil je povod to, da je občinski urad, dasiravno je pod pokojnim Hinkom Kavčičem in sedanjim vrlim županom g. J Debevcem izključljivo slovenski uradoval, semtertje nemške in v druzih jezikih stavljene dopise svojih rojakov, so-Uradov in druzih oblastev, došle iz slovenskih pokrajin, slovensko reševal, a je s tem dajal drugim potuho, da so lahko dopisovali nam v tujem jeziku, čeprav je jezik naše občine slovenski. — i Konjski tatovi) Posestniku J. M a h -koven v Malem Vrhu pri Trebeljevem bila sta nocojšnjo noč ukradena iz hleva dva konja, jeden črn, a jeden rujav, vredna čez 200 gld., posestniku Antonu Pengovu v Podgorici pa kobila, tudi vredna čez 100 gld. V obeh slučajih sumljivi so tatvine cigani, ki so se klatili po okolici. — (Imenovanje) Sodni pristav v Celovcu, dr. Gustav A J o k a u n , je imenovan okrajnim sodnikom v (iornji Radgoni. — (Nova vojna ladija „Wien") se je spustila na slovesen način v ladjedelnici pri sv. Roku poleg Trsta v nedeljo zjutraj v morje. Zarad silne buije se je slavnnst zakasnila za jeden dan. Kumica ladiji je bila grofica Kielmansegg. Slavnost m je vršila po običajnem načinu ob navzočnosti odličnih dostojanstvenikov in velike množice. — (Zrelostne izpite na učiteljišči v Kopru) je prebilo pod predsedstvom dež. šolskega nadzornika viteza Klodiča 18 kandidatov s povoljnim uspehom. Za slovenske šole je naredilo izpit 9 kandidatov, za hrvatske 2, za italijanske pa 7 kandidatov. — (Didaktofon v Zagrebu.) V našem listu smo že mnogokrat imeli priliko, govoriti o didak-totnnu, iznajdbi domačina, učitelja g. L uznika, ki ima zdaj skupaj z g. Lenarčičem na Vrhniki veliko tovarno za izdelovanje harmonijev in didak-tofonov. Te dni je g. Luzuik razkazoval svojo iznajdbo v Zagrebu pred mnogimi glasbenimi stro kovojaki. Hrvatski listi se izražajo jako povoljno o praktičnosti Luznikove iznajdbe, ki se da porabljati kot*orgije, harmonijum iu celo kot glasovir in je posebno pripravna za šole, manjše cerkve, za učitelje petja in za samouke. — (Iz raznih toplic.) Na Bled je došlo, po prvem topliškem izkazu, do konca minulega meseca 210 strank z 340 osobami. V Krap i no je tuišlo do 4. t. m. 700 strank z 1019 osobami. V Varaždinske toplic-* je prišlo do dne 5. t. m. 751 oseb. V Gleichenberg do konca minulega meseca 1382 strank z 2020 osobami, v St. Ra-degund nad Gradcem pa 273 oaob. — (Razpisane službe ) V postojinskem šolskem okraju: 1.) Mesto nadučiteija na dvorazred-nici v Premu z dohodki 111. plač. razreda, normiranu funkcijsko priklado in prostim .stanovanjem; 2.) drugo učno mesto v Premu z dohodki IV. plač. razreda; 3.) mesto učitelja in voditelja na jedno-razredoici v Podkraja z dohodki IV. plač. razreda, normirano funkcijsko priklado in prostim stanovanjem ; 4.) mesto učitelja in voditelja na jedno-razrednici v Ostrožnem brdu z dohodki III. plač. razreda, normirano funkcijsko priklado in prostim stanovanjem; 5.) drugo učno mesto na d vorazrednici v Šturji z dohodki IV. plač. razreda in prostim stanovanjem; 6.) drugo učno mesto na dvorazred-niči v Košani z dohodki IV. plač. razreda in prostim stanovanjem; 7.) začasno učno mesto istotam z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje za vse te službe do dne 3. avgusta predpisanim potom okr. šolskemu svetu v Postojini. — Na trorazrednici v Veliki dolini drugo in tretje učno mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje do dne 21. julija okr. šolskemu svetu v Krškem. — Mesto pisarja pri okr. sodišču v Krškem z mesečno plačo 30 do 35 gld. * (Potres v Carigradu) Že nekoliko dni je čutiti ob Bosporu rahle potrese, ki sicer ne prouz-ročujejo nobene škode, vender pa vznemirjajo ljudi. Dne 10. julija bode leto dnij, kar je bil v Carigradu Bilen potres, ki je provzročil toliko škode. Sultan je zaukazal, da se na dan obletnice katastrofe prirede božje službe v mošejah, cerkvah in sinagogah. * (Koliko je ljudij na svetu) se natančno ne da določiti. Po približni cenitvi je bilo na celem svetu 1874 1. 1391 milijonov; 1878. 1. 1439 milijonov; 1880 I. 1483 in 1891. I. pa 1480 milijonov. * (Germanski junaki.) Dva častnika grena-• 1 irskega polka v Karlsruhe sta se sprla in konečno stepla z dvema dijakoma v neki krčmi. Ker so se obravnave zaradi dvoboja nekoliko zavlekle prihrumela sta nečega dne zjutraj v stanovanje roditeljev jednega dijakov. Ko je domača hčerka tiščala vrata sobe, sta hrabra junaka sekala s sabljama po njih in ranila deklico dvakrat na roko. Moškega člana rodbine mej tem junaškim činom ni bilo doma. Dogodba je vzbudila veliko razburjenost mej prebivalstvom in preiskuj« vojno sodišče to stvar. * (Križani sin.) Grozen zločin se je pripetil v vasi Viouviile v Luksemburgu. Neki oče je pribil svojega desetletnega sina na križ. Ljudje so krvavečega dečka še pravočasno rešili in siromaka, ki je bil nezavesten, prenesli v bolnico. Krvoločnega očeta, ki je bržkone zblaznil, so zaprli. Množica ga je hotela linčati. * (Ekscentrične Parižanke.) Na dvorišču prvega pariškega hotela je zadnje dni vse črno najfinejše gospode. Vse sili, da pride v bližino štirih siromašno oblečenih pe\cev, z vseh stranij padajo franki, nastavljeni klobuki so vedno polni. Ti štirje pevci so prav za prav pevke — in še kake. Prve tingl-taugl pevke v Parizu. Iz same ekscentričnosti hodijo po hišah prepevat, a ne v svojo korist, nego v korist pariških siromakov, katerim se ni še nikdar tako dobro godilo, kakor sedaj. * (Velikanska povodenj) se je primerila na azijskem otoku Javi. Voda je poplavila trideset štirijaških milj ozemlja; visoka je 4 metre. Povodenj je odplula več vasij, na stotine ljudij je utonilo, živina skoro vsa, poljski pridelki pa so uničeni. * (Nov Salamom V Volisi na otoku Chio na Grškem sta prišla pred tamošnjega sodnika mož, ki je izgubil pri železniški nesreči jedno roko in mlada žena, kateri je bil pri isti priliki ubit. mož. Tožila sta vodstvo lokalne železnice na odškodnino. Soduik je pripoznal možu z jedno roko 6000 piastrov odškodnine, mladi vdovi pa samo 2000 piastrov Žena je ugovarjala in ljudje so godrnjali nad krivično razsodbo. Modri sodnik pa je takole utemeljil svojo razsodbo: „Ljubi ljudje, jaz ostanem pri svoji razsodbi, ker je pravična. Ubogemu Nikoli, ki je izgubil jedno roko, ne more nič nadomestiti te izgube. Ti pa (obrnivši se proti ženi) ti Katinka, si mlada in zala in imaš tudi še novcev. Ti kaj lahko dobiš druzega moža, ki bode morda še bolji in več vreden kakor tvoj pokojni. Tako je ljudje i u tako ostane". Tako govoreč je vstal in odšel iz sodne dvorane. Ljudje pa niso več godrnjali, nego se še štejejo srečne, da imajo tako modrega in pravičnega sodnika. Darila, i Za prebivalce, prizadete po potresu: Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Administracija časopisa „Narodni Listyu v Pragi nadaljnjo zbirko 378 gld. 25 kr.; administracija časopisa „Stettiner Tagblatt" v Stetiuu 10 mark; gosp. Adolf Biener, nadučitelj v \Viistseibersdorfu, zbirko 5 gld. 5 kr.; administracija časopisa „ Rheinischer Merkur" v Kolnu .) mark; gosp. Josip Ster v Tržiču nadaljnjo zbirko 1 gld. Uredništvu našega lista je poslal: G. Avgust. Tance v Nabrežini 10 gld. polovica čistega dohodka veselice pevskega društva „Nabre-žinau dne 20 junija, namenjena za po potresu ponesrečene Ljubljančane. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Jakob Šolar v Tržiču 60 kron, vsled posredovanja g. Matije Kokalja, e. kr. poštnega kontrolorja v Ljubljani. — Gosp. Andrej Mesar, kurat v Liveku 8 kron, nabrane, mej tamošnjimi rodoljubi in domoljubi. — Skupaj 0 8 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Dunaj 9. julija. Poslanska zbornica je v današnji seji rešila proračunsko poglavje »visoke šole" in ob l/f2. uri začela razpravljati o poglavju „srednje šole". Posl. Haase je utemeljeval minoritetni predlog, naj se celjska postavka izloči iz drž. proračuna. Govornik se je skliceval na "VVurttemberg, kjer se gimnazije nahajajo skoro samo v vaseh in vprašal, zakaj zahtevajo Slovenci paralelke ravno v nemškem mestu Celju. Rekel je, da so Nemci pripravljeni glasovati za nujni predlog, naj se ustanovi slovenska gimnazija v kakem drugem kraju, ne pa v Celju. Ko je govornik trdil, da bi se z ustanovitvijo gimnazije v. Celju motil mir v deželi, se mu je viharno ugovarjalo. Konečno je apeloval na konservativce in Poljake, naj glasujejo po svoji vesti, na kar se mu je burno odgovarjalo : Tako tudi bomo. Posl. II a 11 w i ch je polemizoval s poslanci, kateri so v proračunskem odseku govorili za celjsko postavko, zlasti s Heroldom in Klunom. Dunaj 9. julija. Celjski občinski svet pride nocoj korporativno sem, da s svojo navzočnostjo demonstruje pri glasovanju o celjski postavki. Dunaj 9. julija. Uradni list prijavlja potrjeni zakon o državni podpori Ljubljani in drugim, po potresu prizadetim krajem. Sofija 9. julija. Turška policija je v 1 Jskilbu aretovala več članov makedonsko-bol-garskega kulturnega društva, mej njimi tudi ondotnega bolgarskega škofa, češ, da podpirajo ustaše. Pariz 9. julija. V Joeufu blizu Nancvja so se primerile krvave rabuke mej francoskimi in nemškimi delavci. Slovenski abiturijentje! Še malo časa loči Vas od trenotka, ko pojde mnogi izmej Vas v daljnjo tujino, na Dunaj, da se posveti svoji stroki v korist svojo in prospeh slovenskega naroda. Gotovo se bode marsikomu krčilo srce pri slovesu od domačega kraja, ob slovesu od ljubih svojcev in drage domovine, toda pogum! Tu Vas pričakuje slov. akad. društvo „Slovenija", katei-o je v teku več kot 26 let vzgojilo večino sedanje narodne mteligeuce, večino najveljav-nejšdi politikov, literatov iu rodoljubov, društvo, katero je in bode vedno središče slov. naprednega dijaštva. Na Dunaji je mnogo dijaških podpornih društev, mej njimi zlasti blagotvorno slovensko, katero se ravno na prvoletnike najbolj ozira. Pridite tedaj pogumni in zavedni v prav mnogem številu ua Dunaj, da vstopite v „Slove-nijoJ, katera Vam bodi v tujini duševno ognjišče, da se vzgojite v odločne in kreraenite značaje, ravnajoči se i Vi po starem društvenem geslu : „Vse za svobodo in narodnost"! Ako želite kakih pojasnil, obrnite se na društvo, katero Vam bode rado odgovorilo. Stanovanje „Sloveniji" je: Dunaj, VIII., Le-derergasse 20, 1. Na svidenje, novi tovariši ! Za odbor akad. društva „Slovenija" na Dunaji : Ivan Oražen, Ivan Vrančić, 16. predsednik. t.c. ujnik. Narodno-gospodarske stvari. — Dobava oblačilnih in opravnih predmetov za c kr. deželno brambo. C kr. mi- nisterstvo za deželno brambo namerava dobavo raznih oblačilnih in opravnih predmetov z i 1. 1895 zagotoviti potom obče konkurence. Dobava obseza mej drugim tudi žimnate čope, pletene iu usnjene rokavice, podkovice z žeblji, kuhinjska posoda, sekire, lopato, verige, sedla, konjske odeje, stremena, česala, krtače, vrvi itd. itd. Ponudba je najkasneje do 19. julija t. I. vložiti pri c. kr. ministerstvu za deželno brambo. Razglas obsezajoč splošne pogoje in seznam predmetov, katere je zagotoviti, je na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Tudi istega zboruica na željo pošlje- — Poštni promet s Črnogoro. Vsled nove poštne pogodbe s Crnogoro bode od due 1. julija za navadne dopise plačevati iste pristojbine, kakor za notranji promet v avstro ogerskih deželah; najvišja teža za pošiljat ve uzorcev se poviša do 350 gramov. Dalje so vzprejemajo navadne in brzojavne nakaznice do zueska 500 gld. po tarifu, kakor velja za Srbijo; poštni tovorni komadi se. bodo odpošiljali do :i0 kilogramov teže (namesto dosedanjih 5 kilogr.) iu se tudi vzprejemajo naročila na časnike po pošti, kakor je običajno pri prometu z drugimi sosednimi državami. Iz n rad n c a Usta. lavrAllne nli elcNekulivne dmibri Janeza Kaluže posestvo v Narinu, Matije Šabca posestvo v Trnjem; Andreja Col le-1 a posestvo v Zalogu (v drugič); Jožefa Se cl mak a posestvo v Nadanjem selu (v drugič); Frana Vouka posestvo v Bujah (v drugič); Janeza Ker-nuta posestvo v Radohovi vasi (v drugič); Janeza Povha posestvo v Kleniku (v drugič); Antona Sluge posestvo v Slavini (v drugič); Jožefa Zelko-ta posestvo v Narinn r*. V\ Krinper (892—1) advokat v Ljubljani. Proda se takoj več miz in stolov za gostilno, kakor tudi štedilno ognjišče in vzidan kotel Zahvala. Potrti najgloblje žalosti vsled nenadne izgube natega iskreno ljubljenega, nepo.abnega sina, od« nosno brata, gospoda Mihaela Bayer-ja gojenca IV. razreda c. in kr inf interijske kadetne Solc v Mariboru na Dravi ne zmoremo dovolj beseilij, da bi dostojno izražali za ljubavi polno sočutje, za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebnem sprevodu in za mnoge prekrasne verne nafio najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se najprisrčnejc zahvaljujemo slavnemu častniškemu KbOTlI ljubljanske <:;trnizijc, učnemu osobju in gojencem c. in kr. kadetne ftoln v Mariboru, dalje gospodom součeneem pokojnikovim, sedanjim abiturijentom c. kr. viSje gimnazije in viAje realke, kakor tudi gospodom pevcem za ginljive žnloMinke V Ljubljani, dne H. julija 1M95. (893) Žalujora obitelj. *" po |ak* ugodni ceni. Več pove upravni&tvo „Slovenskega Naroda" (891 — 1) Lekarna Trnkoczv, Dunaj, V. > '5* a s Q >* n O "O M « t* a Zeliščni sok tudi prsni, pljučni in kašljev sok imenovan, prirejen i/. planinskih selilo ln lahko raztopljl-vega vapnenega telesa. Steklenica t navodi lom o prabi 56 kr., 12 «>tekli-nir *> gld. Dobiva se pri »819 27) l bal d ii pl. 1 r n ko c/, y-j n lekarnarju v Ljubljani. 1'oMiijti m« a obratnu |»owto. Lekarna Trnkćczv t Gradci. -"<— xxxx Dva absolventa višjo obrtne šolo v Pragi lioeta slnibe pri stav-barju alt arhitekta. Blagohotne ponudb«, v katerih bodi povedano, koliko bi imel dot.ičnik pliče, naj se poSljejo na naslov: Edvard Dudik, Prajjra, Betlem. nam. 6. 6 n., HI. patro. (885) Letovišče (vila) pri Brlkinu na Južnem Tirolskem (kjer bo dobre Sole in c. kr. gimnazija) so proda i« proste roko. Stanuje se lahko v njem poleti in po zimi, ima najlepšo prost.i lego v priznano zdravi dolini in 10 sob, kuhinjo, jedilno shrambo, klet itd itd , ima lastni studenec s pitno vodo, kakih 5O0O itirjaikih ssinjev semlji-ioa kot parkovno napravo, sadovnjak in vinograda z zraven nahajajoćo se hlio xa 6uvaja in eko-nomljaklm poslopjem. (889—1) Več pove upravu Stvo aSlovenskega Naroda". Stanovanje na deželi, po potresu prav nič po&kodovano, •/< ore od Kranja, z 2 ali 3 sobami, v prijetnem in zdravem kraju Gorenjske, z vrtom in v obližji s senčnatimi go'di s prijetnimi SetaliSči, — odda ne takoj e«a poletje ali »a celo leto po prav ugodni ceni. — Kje? pove upravni&tvo .Slovenskega Naroda". (870—3) Vzprejme se takoj kot OMkrhnlk vinograda v Halozah oženjen mož, ki je vešč zimskega in zelenega cepljevanja ter sploh vseh opravil pri nasajevanji vinogradov z ameriškimi trtami. Pogoji se izvedo pri Antonu CilreKorl^Mi, tajniku posojilnice in posestniku v Ptuju. (851— 5) Veliko presenečenje ! Ker nam je došlo naročilo, naj popolnoma razprodamo na&o Dunajsko veliko filijalko, takorekoč podarimo najlepše in najkoristnejše stvari. Prodajamo 35 komadov za samo gld. 2"— in sicer: Lepo pozlačeno uro, na minuto natančno in točno idoča, za kar se garantnje; 1 prekrasna pozlačena verižica za ure, ki se vsled lepe izdelave le te&ko more razločevati od pristno zlate; 1 elegantna kravata za gospode, najnovejša facona; 1 prekrasna igla za kravate s simil-briljantom: <> komadov finih žepnih robcev; 1 prekrasen častniški porte-monnaie iz usnja; 1 prekrasen naprsni gumb s simil-briljantom, ki je jako dobro imitova-i; l prekrasen ustnik zasmotke; 1 par mehaničnih manSetnih gumbov i/, double-zlata; 1 elegantna pariSka broSa za dame; 10 komadov najfinejšega angleškega papirja za pisma; 10 komadov najfinejših angleških zavitkov in vrhu tega prekrasen uporaben predmet kot gratis-priloga. Vseh 35 komadov ffld. 2.—. Vsakdo bode priznal, da je ura suma več vredna, ue^o stanu vseh 35 komadov, in se sploh garantuje za to. da dobro gre. Naj sleharni porabi priliko, ki se mu nudi zdaj in nikoli več potem, in naj naroči, dokler zaloga traje, s c. kr. poštnim pov/.etjem pri VViener Grand-Filiaie Ch. Jungvvirth, Krakov Dlstlstrasso 64 E. (801—4) Ni!. Kar bi komu nc ugajalo, se vzame nazaj. .St. 1847. ^876—2) Razpis natečaja. Vsled sklepa občinskega zastopa in v smislu deželnega zakona z dne 17. marca 1874 razpisuje se s tem natečaj na to dravnika občine Volosko (za Volosko in Opatijo) z letno plačo 800 gld., plačljivih v mesečnih anticipatnili obrokih iz občinske blagajnice. Zdravnik bode zavezan zdraviti siromašne bolnike brezplačno in voditi občinsko zdravstveno uradovanje, pregledovati mrliče in obiskovati kakor je predpisano goste, prihajajoče iz dežel, ki so kot po kaki epidemični bolezni ( k'ižem- proglašene. Službena pogodba bode za sedaj sklenjena za leto tlnij kot za poskus-l 0 od 1. novembra 18'J5. naprej in potem, če ne bo od jedne ali druge h t rani tri mesece pred pretekom tega časa služba odpovedana, na tri leta m pozneje od leta do leta z trimesečno poprejšnjo odpovedjo od jedne ali diuge strani. Prošnje opremljene z diplomo vsevkupnega zdravilstva, s spričevalom avstrijskega državljanstva in znanja hrvatskega odnosno slovenskega, nemškega in italijanskega jezika morajo se vložiti ri podpisanemu. Glavarstvo občine Volosko dnč 1. julija 1895. TXT* T.tkW«ret^i» JV ttn Dunaj, I., Ssllerstatte 17. HW n dni«. M«lVsW mm WO.p Zagreb, Zlloa 30. KoleMit \/. tvorni«* orožja, l,ll»kowitx* iu Itrenuahor* USTel cieToelc! U oU'att« 2^" a, drobno I Na kolesa, ki so pri nxs kupljena, možno je jtf * t i ~SJSSJ £OI» premij v vrednosti £1.1 kron. Preprodajalci in zastopniki se iSčejo v vseh krajih. — Ceniki zastonj in poštnine prosto. (337—22) Pnevmatik-kolesa po 120 gld. — Pouk brezplačen. □STačelnilE. Deželna Rogaška slatina priporočevana od nuj im« nt I u< jsili m« ,'ože'm'm oskrbnlltro vreb-a l5tOOKX: v ltoienleii-NlHtlnl. <.!ii*iii» aalosja pri Ivmiiii l.luiuKor-|u in fliliujlii liiihiiit'i'-|u % l.|ul>l jitul. (,350—12) Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster z Dunaja. prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe pod. rxsL3-0-grodjrrLej^Ir2n.i ipogroji. {1 Pojasnila se daj6 nn Tltirljr TcrcKlJe centi Mt. IV, II. uti4lsllopjr. vsak dan od 2. do 3. ure po- ^ poludne 725—18) đ± Cesarsko-jubilejske cerkveno-1 Pojutrišnjem zgradbene srečke a 1 gld žrebanje (7(52—15) 1hlat ni il o h i 4 e k SrečlcQ priporoča J*. O. Mayer -v I_o"u.t>13a.X3.I. 30.000 1 Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip Kol 11, Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne" 03