Let® XXTV., št, 102
PoBtgebnht bu
Ljubljana, četrtek 4. maja 1944
preis — Cena L
jpmvTiiSrvo umoiiam. t*occim)cv» aJLica J. Teletoc fe. »1-22 St-23. »1-24
aserdtai jtldeiek i.rui>l|ana Pncomiev* ali-
ca S - lelefoc h. J1-23, 31-26 ^odruinjca Nove mesto i Liubl lanska cesta 42 'zKnučac asopstve a iglast a Italiic tr inozemstvo UPI i. A. MILAN t.
Kačuni a L|ubl|anstc pokrajine pn poštno čekovnem zavodu ic 17.749, a ostale kraj« Italije Servizio Cona. Zon Post. No 11-3118
izhaja "vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 6. Telefon št 31-22. 31-23. 31-21.
Rokopisi se ne vračajo.
ibo §®wjetgsaiizer abgesehossen
Sowjetischer Durchbruchsversuch am Sereth vereitelt — Siichvest-lich Kowel bolschewistische Angriffe abgeschlagen — Feindliche Lager am Landekopl von Nettuno bombardiert
Aus dem Fiihrerhauptquartler, 3. MaL
DNB. Oberkommando der Wehrmacht gibt
bekannt:
Beiderseits des mittleren Sereth traten die Sovvjets gestern auf selunaler Front mit starken Infanterie- und Panzerkraften und unt-er Einsatz von zahlreichen Schlacht-fliegern zu dem dort ervvarteten Angriff an. Der ang<jstrpbte Durchbruch wurde durch den zahen \Viderstand und die sofort einsetzenden Gegenangriffe der deutschen und runiiinischen Truppen vereitelt. In har-en Kampfen vvurclcn IGO Panzer abgeschos-sen, davon 65 durch deutsche und rama-nisehe Kampf- und Schlachtflieger, die die Kiimpfe des Heeres hervorragend unter-stiitzten. Der Gegner erlitt schwere blutige Verluste.
Zwischen den Karpathen und dem oberen Dnj^tr seheiterten ortliche Angriffe der Bolschevvisten. Ungarische Truppen ver-lichteten mehrere feindliche Einheiten.
Siidwestlioh Kowel setzte der Feind mit versfcarkten Kraften seme Angriffe fort.
Sie wurden in erbitterten Kampfen abge-
schlagen.
Das Schlachtgeschwader 77 unter Fiih-rung des Kommodore Eichenlaubtrager Oberst Bruck hat sich bei den Kampfen an der Ostfront besonders bevvahrt.
Im Landekopf von Nettuno vvurden mehrere Angriffe verlustreich fur den Gegner abgevviesen. Von der italienischen Siidfront vverden keine Kanipfhandlungen von Be-deutung gemeldet.
Deutsche Kampfflieger bombardierten in der letzten Nacht mit guter Wirkung Mu-nitions- und Versorgungslager des Feindes im Landekopf von Nettuno.
Nordamerikanische Bomber richteten gestern einen Terrorangriff gegen Wohnvier-tel der Stadt Florenz. Zahlreiche Hauser \vurden zerstort. Die Bevolkerung hatte Verluste. Fiinf Feindflugzeuge wurden ab-geschossen.
Einige hritisehe Flugzeuge \varfen in der vergangenen Nacht Bomben auf \vestdeu-tsches Gebiet.
atova
Sofija. 1. maja. Bolgarski m':n. predsednik R ožilo v je za 1. maj objavil po radiu poslanico vsem delovnim Bolgarom, v kateri je oodčrtal vero v bolgarsko pravično stvar in >ri pravi j en ost na žrhe za domovino. Minister e poudaril, da je delo tudi narodna dolžnost, sebno v današnjih težkih časih, ki zahteva-od vseh največje napore, da bo Bolgarija rečno prestala vojno. Sofija, 1. maja. List »Zora« razpravlja v -vodniku o »zvestobi zaveznikom«. Pri tem jGtavlja da prinaša diplomatska akrobatika ■ i "Javi le škodo. Iz istega vzroka tudi ni nik-pravilna politika cmahovanja. Vsaka dr-..v;i potrebuje prijatelje in te si pridobi le z estoho. Neki britanski poslanec je dejal o hirrchillu, da je velik umetn-k v kršitvi da-besede. Vse kaže. da je nezvestoba angle-' čednc&t; politika preteklosti in sedanjosti vsekakor dokazuje. Žrtve angleške politike v preteklosti so šte-■■■ ne. Tako je na pr. v tej vojni Anglija na-
ščuvala Poljsko proti Nemčiji, danes pa je Britanija pripravljena izročiti poljska ozemlja boljševikom. ker je to pač koristno Londonu. V polnem nasprotstvu s tem egoističnim britanskim spletkarstvom pa je Ribbentropova izjava o načelih nemške zunanje politike.
Za majhen narod,- kakor je bolgarski, ki se bori za svojo samostojnost, je nevtralnost pri današnjem mednarodnem položaju nemogoča. List pravi dobesedno: »Za ohranitev svojega obstoja v bodočnosti potrebujemo močne zaveznike«. Ako se borno sami izoliral:, si bomo s tem podpisali svojo smrtno obsodbo jasno pa je, da bo Bolgarija iskala svoje prijatelje tamkaj, kjer ji priznavajo njene pravice in kjer se bere za narodno zedinjenje. Naša zveza z velikonemškim Reichom je najnaravnej-ša zveza vseh zvez. kajti ta zveza povzroča, da je Bolgarija nedeljiv in neločljiv del velike evropske skupnosti, ki bo kljub vsemu zmagovito ohranila svoje pravice, ker je ta skupnost jamstvo za mirno bodočnost.
tolovajskih tolp
' irskega septembra so izgubile tolovajske tolpe 70.592 padlih
in 63,654 ujetih
] važno gradivo, velike vsote denarja ter števil-i no orožje strelivo, vozila, vprežno in tovorno
Perl'n, 2 maja. V teku čutilnih akcij cd-Ikov vojske in SS od meseca septembra i ■ :e na Balkanu so izgubile komunistične tol-doslej 70.592 padlih in 63.654 zajetih, med -ni zgolj v mesecu aprilu 11.224 padlih in 4228 zajetih. Velikopotezne nemške osvobodilne akcije na kanu s« dale nekaj posebno važn;h -'zidov, "i:;važnejši pa je nedvomno popolno prepre-<"~je in razbitje poizkusa Titovih komunistič-:h tolp, da vderejo v Srbijo. Pred približno remi tedni so pravočasno spoznali manever i tovih tolp. Nem:ke čete so ta načrt prepre-e in tako so tolpe na obmejnem ozemlju žnozapadne Srbije naletele namesto na prikovano svobodo prenvkanja na ozko mrežo lemških za?č tnih oddelkov. Nemške čete so nato izvedle velikopotezen protiudarec z ob-cžnimi operacijami v podobi klešč, pr čemer So zavzele navzlic obupnemu odporu preganjanih tolovajev mesta Arilje. Čajetino in Gačo er tudi okolico temeljito očistile. Poizkus izpada pr&f;s+alih tolovajskih kolon ki so se po-zkušale rešiti v nočnem begu, Se je pri Kad-njači na cesti od Užica proti Rogatic' zaradi nastopa nemških policijskih in zapornih sil krvavo končal. Zgolj v zadnjih dneh aprila je bilo naštetih nad 1750 padlih tolovajev, nad 1900 pa zajetih. Tako je bilo pri nemških čistkah na Baikanu v mesecu aprilu ubitih 11.224 tolovajev, katerih smrt so neoporečno ugotovile nem:ke čete. V resnici pa so izgube tolovaje še bistveno večje.
V tem skupnem številu niso vštete vel'ke izgube, ki so jih tolpe utrpele ob dalmatinski obali, ter pn zavzetju Otočca in Bijeljine ob hrvatsko-srbski mej'. Zavzetje Bijeljine je bilo za terence tolovajev posebno uničujoč udarec, ker so nemške čete pri tem staknile kaj spretno zakrinkano novo ustanovljeno središče tolp :n 2a popolnoma uničile, pri tem pa zaplenile
živino.
Preprešeu vdor tolsvajev v severno Srbijo
Berlin, 3. maja. Po angloameriškem bombardiranju srbskih mest so poizkušale v zadnjih aprilskih dneh vdreti boljševiške tolovajske skupine preko Drine in Ibra v severnozapadno Srbijo. Nemške čete so jih v hudih bojih, v katerih so imeli tolovaji zelo velike izgube, razbile, vrgle nazaj in potisnile proti zapadu. Težko zbiti tolovajski oddelki so se morali umakniti v bosanska gorovja. Pri obrambi tolovajskih napadov so uspešno sodelovali tudi srbski prostovoljski oddelki.
Poplavljesje tolovajskih opsrišč ob Savi
Berlin, 3. maja- Močne tolovajske sile so se vgnezdile v nižinah med Savo in Bosu-tom, se tamkaj utrdile im pričele stalno ogražati železniško progo Zagreb—Beograd ter razne okoliške kraje. Tu so tudi oprav jaie stalen prevoz živil in vozil, ki so jih narcta:c v obmejnih krajih severne Srb'je, prt^o Save. Nemške čete so v zadnjih dneh obkolue te tolovajske skupine. Nato so pionirji odprli zapornice reke Bo-suta ter tako poplavili nižine z vsemi skrivališči in bivališči tolovajev. Istočasno so s tem onemogočili vsak prevoz preko Save. Obkoljene tolovajske skupine so se zaman poizkušale rešiti na nekatere višine, ki so gledale iz vode ali pa se prebiti preko nemškega obroča. Le nekaterim maloštevilnim tolovajem je uspelo, da so ponoči preko vode ušli nemškim strojnicam, večina pa je utonila, kajti kasneje so letala ugotovila, da plavajo po vodi številni mrtvi tolovaji in konjska trupla.
E^l!jscMld financiral npir v Bolivifi
Madrid, 3. maja. Efe javlja iz La Paza.
da je zbudila aretacija židovskega miljo-narja Mauricija Rothschilda, ki ga dolže, je odgovoren za revolucionarno zaroto, v vsej Boliviji veliko pozornost. Rothsohild je tretji najbogatejši človek v Boliv;ji in poseduje številne rudnike. Poleg Rotschil-da, ki je baje z 20 milijoni bol4vijskih pe-zov financ ral zaroto, so aretirali še več vodilnih osebnosti republikanske stranke. Do odstavitve predsednika Denarande so imeli m ljonarji Patino, Aramayo in Roth-schild, troj ca najbogatejših Bolivijcev. odločilen vpliv na politiko te dežele.
Posledice slabega angleškega gospodarstva
Adana, 2. maja. Po poročilu iz Bejruta se širi epidemija malarije v zgornjem Egiptu ne samo v Kenehu in Asuanu, temveč povsod tamkaj, kjer žive felahi. V poročilu opisujejo veliko bedo egiptskih kmetov, ki morajo prodajati svoje proizvode za tako nizke cene, da pri tem komaj zaslužijo svoj vsakdanji kruh. Kmet v Egiptu nima zaradi neverjetno slabega angleškega gospodarstva niti najpotrebnejšega za preživljanje. Ta beda se ne more olajšati z denarnimi darovi ali tabletami kinina proti malariji. Pogosto so kmetje dodeljene tablete kinina predali, da so si mogli kupiti kruha. Če bi hoteili pomagati kmetu, bi morali spremeniti ves socialni sistem v Egiptu.
Vedno nove Church'llove težkooe
Berlin, 2. maja. Govor, ki ga je pred par dnevi imel angleški veleposlanik v Zedinjenih državah lord Halifax. iniE glede problemov, ki naj bi bili obravnavani na sedanji konferenci imperija v Londonu, gotov pomen. To je mišljenje berlinskih političnih krogov, ki predvsem opozarjajo, da zboruje konferenca imperija za za. prtimi vrati, kar že kaže na težkoče, ki jih ima Churchill. Ce lord Halifax podčrtava dejstvo, da mora Anglija celo v primeru zmage vse poizkusiti, da bo sploh lahko živela, kaže, v kakšen položaj je zašla Anglija zaradi svoje politike popu. ščanja v Evropi napram Sovjetski zvezi in svoje imperijske politike napram Zedi-njenim državam. Na tem pa ne more nič izpremeniti tudi poizkus, da vsaj na zunaj prikažejo imperijsko konferenco kot uspeh z namenom, da ojačijo angleški prestiž in prikažejo popolno edinost posa. meznih delov imperija.
Nova stavka v Fordovih tovarnah
Stockholm, 3. maja. Reuter javlja, de so nastavljenci Fordove družbe v Kanadi sklenli na velikem zborovanju, da bodo stavkali i. Ta nova stavka se bo pričela točno dva dneva po zaključku stavke, zaradi katere je veliko oboroževalno podjetje deset dni popolnoma mirovalo.
Brezkompromisna torba Madžarske
Budimpešta, 2. maja. Madžarski ministrski podpredsednik Ratz je imel \ nedeljo pred madžarskim dijaškim združenjem Turul daljši govor »Jaz sam«, je dejal Ratz, »se proglašam odgovornega in jamčim za naš neizpremenljiv sklep, da bomo sedanjo pot brez prestanka in strahu tako dolge hodili, dokler ne bo naša naloga stoodstotno izpolnjena. Vsi se motijo, ki menijo, da bo napočil čas sporazumov in polovičarske rešitve. Hudi boji šele pridejo. Mi moramo zbrati vso moč. da se bomo v najbolj razburljivi dobi madžarske zgodovine častno in brez sporazumov uveljavili. Geslo o majhnem narodu ki naj bi postal Madžarska. mora izginiti iz zavesti naroda, in velja vsega naroda mora- biti prežeta s spoznanjem, da gre v tem boju le za življenje ali smrt.
Švedska nevtralnost
Stockholm, 3. maja. Švedski min predsednik Hanson je v govoru, ki ga je imel 1. maja v Malmoju. podčrtal neizpremenjeno švedsko voljo po ohranitvi in nadaljevanju sedanje nevtralne politične smeri ter se bavil z anglcame-riškim: zahtevami, naj Švedska skrč; svoje trgovske odnose z Nemčijo. Dejal je. da je cesto opozoril, da je nevtralnost sredstvo za dosego cijija, ki si ga je postavila Švedska, namreč za ohranitev državne samostojnosti in svobode izven vojne. Večina švedskega naroda je sedaj prav tako kakor prej soglasna z namenom svoje vlade, da obdrži deželo izven vojnega spopada Švedska sama mora braniti svojo nevtralnost. Nevtralci morajo sanr! presoditi, kako je mogoče najbolje obvarovati svoje interese in svoje ideale. To pa nikakor ni mogoče z udeležbo v vojni. Nikake okoliščine ne bodo mogle voditi do odpovedi pravici glede lastnega presojanja in do sporazuma, da bodo drugi od'očali, kakšni nai bodo interesi, 6tališča in ukrtp: nevtralcev. Tega Švedska ne more in tudi ne bo nikdar storila
Švedi o severnoameriški politiki v Italiji
Stockholm, 2. maja. V poročilu iz New Yorka list »Morgen Tidningen« ostro kritizira severnoameriško politiko v Italiji in v severni Afriki. Ne moremo verjeti, da je bila na primer ameriško-italijanska politika posebno pri vojaških operacijah na tem strateško pomembnem evropskem polotoku kaj prida koristna. Mnogo verjetnejše je nasprotno. Moramo ugotoviti, da je slaba politika v Italiji vodila v resnici do dosedanjih vojaških težav na italijanskem bojišču.
Dogovor med Španija
in AngioameHčani
Madrid, 2. maja Špansko zunanje ministrstvo je v torek objavilo, da so končana pogajanja med Španijo ter Anglijo in Ze-dinjenimi državami. Poročilo pravi, da so bila pogajanja zaradi velikega števila vprašanj dolgotrajna in da se dogovor tiče številnih zadev, predvsem gospodarskih odnosov Španije do Anglije in Zedinjenih držav. Razgovori so se vodili v okviru striktne španske nevtralnosti. S tem je bila dana možnost, da se normalizirajo odnosi med Španijo in drugimi pogodbeniki, ki so bili v preteklih tednih prebili vsem znano krizo, ter odstranijo vse težkoče, ne da bi bili s tem oškodovani interesi ali dober glas udeleženih narodov.
Pariški nadškof
o st?ah3valnfh napadih
Berlin, 2. maja. Pariški nadškof je ponovno obsodil bombniške napade angloame-riškega letalstva. »Ugotoviti moramo«, piše nadškof, »da škoda bolestno prizadeva številno prebivalstvo ln da poškodovana poslopja nimajo ničesar opraviti z vojaškimi cilji.«
Prepozen angleški kes
ženeva, 3. maja. »Sunday Times« piše, da je bilo že cd prčetka obžalovanja vredno, ko je Anglija oddala Zedinjenim državam za 99 let v najem razna oporišča. Pametno bi bilo. da se ne bi nikdar zavezali za tako dolgo dobo. V času enega rodu je sedaj Anglija doživela dve svetovni vojni, pr> katerih Zedinjene države v prvih let h niso sodelovale. Ako bo v do-glednem času izbruhnila še tretja svetovna vojna, potem bi bilo lahko katastrofalno, ako Anglija ne bo megla dobiti nazaj teh oporišč. Dolgoletni najem b: bil upravičen le, ako bi bili odrosi med obema državama takšni, da bi proti vsakemu napadalcu enako reagirali. To pa naj bo cilj britanske polit:ke.
Pomas?"kan|e ptresn^^ovnih dsSavcev v Angliji
Amsterdam, 2 rnaia. Do*edanj: cč tni neuspeh načrta o rekrutiranju delavstva za premogovnike. k; ea ;zde!a! minister za deln Bevine. zhuia rw> Reuteriev i vesti trenutno ve iko pozornost Več'na ljudi je zvedela v svoje velike presenečenje da ie izbirno postopanje, ki bi moralo dat: 30.000 mlad h mož iz vrst delovnih obveznikov, dal0 doslej zgolj tretjino tega števila Glavni vzrok je po mnenju industrijskega dopisnika »Nevvs Chron:cIa« v tem. ker premogovna industrija ne more izšolati teh ljudi
Madžarsko židivstvo
Budimpešta. 2. maja. Kake vePko je število Zidov v Madžarski, posebno v Budimpešti, se je pokazalo ob objavi uredbe o obveznem nošenju ž'dovskc zvezde ki je naravnost izpre-menila sl;ko po ulicah, kolikor n'so seveda Zid je rajši ostali v svojih stanovanj h Štev lo Zidov je bilo v Madžarsk že od nekdaj zelo veliko. Po štetju iz leta 1941 je bilo v Madžarski nad 800.000 2'dov. ki so se posebno radi naseljevali v prestolnici. Pr tem pa pri skupnem številu prebivalstva Madžarske ki je. imela 31 januarja 1941 13.6 nrlijona prebivalcev. število 800.000 Židov še od daleč ne predstavlja pravega števila Židov, kajti tu so naštet' zgolj Židje, ki so obdržal-' tudi svojo vero, ne pa tudi pokrsčeni Židje in mešanci Teh Zidov je okoli 160.000 in mora zato ckoli milijon ljudi nositi v Madžarski svoje rasne znake.
Sestrelitev 16o sovjetskih cklogalkov
Izjalovi; en je sovjetskih poizkusov profccfa ob Seretu — Boljše viški napadi južnozapadno od Kovica sdbiti — Bombardiranje sovražnikovih sklc3išs na ts-tvuasfccsa predmestju
dobrim uspehom bombardirali sovražnikova municijska in oskrbovalna skladišča na nettunskem predmostju.
Severnoameriški bombniki so izvedli včeraj terorističen napad na stanovanjske dele Florence. Porušili so številne hiše, prebivalstvo je imelo izgube. Sestrelili smo pet sovražnikovih letal.
Nekaj britanskih letal je v pretekli noči vrglo bombe na zapadno nemško ozemlje.
Fuhrerjev glavni stan, 3. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na obeh straneh srednjega Sereta so pričele včeraj močne sovjetske pehotne in oklopniške sile s podporo številnih bojnih letal pričakovani napad na ozki fronti. Nemške in rumunske čete so z žilavim odporom in s takojšnjimi protinapadi preprečile nameravani preboj. V hudih bojih smo uničili 160 oltlopnikov, izmed katerih so jih 65 zbili nemški in romunski bojni le- , talci, ki so sijajno podpirali boje vojske na 1 kopnem. Nasprotnik je imel težke krvne izgube.
Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so se izjalovili krajevni boljševiški napadi. ; Madžarske čete so uničile več sovražnikovih edinic.
Južnozapadno od Kovlja je sovražnik z o.jačenimi silami nadaljeval napade. V srditih bojih smo jih odbili.
77. jata bojnih letal pod vodstvom ko-modorja, odlikovanca s hrastovim listom polkovnika Brucka se je pri bojih na vzhodnem bojišču posebno odlikovala.
Na nettunskem predmostju smo z izgubami za sovražnika odbili več njegovih napadov. Z italijanskega južnega bojišča ne javljajo nikakih pomembnejših bojev.
Nemški bojni letalci so v zadnji noči z
Risssiiinsko volno poročilo
Bukarešta, 3. maja. Rumunsko vrhovno poveljništvo je 2. maja objavilo naslednje vojno poročilo:
Na predmostju pri Sevastopolju, v Besa-rabiji in severno cd Jasija ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Po močni topniški pripravi je napadel sovražnik z močno podporo oklopniških sil v odseku Targu Frumos—reka Moldava. Zadali smo mu izgube in ga zavrnili. Siloviti boji se še vrše.
Finsko vcfft-o poročilo
Helsinki, 3. maja. Finsko vojno poročilo z dne 3. maja javlja, da so Finci na zapad-nem odseku Aunuške ožine na dveh mestih odbili sovražnikove naskakovalne skupine. Z ostalih bojišč ne poročajo ničesar.
Krajevni fesfl ssa vzhodnem bojišču
Občutne boljševiške izgube ob spodnjem Dnjeslru in ns bojišču
pri Jaslju
AngSoaissesrlš&I teroristični Kapad na Alessan3?ijo
Berlin, 3. maja. Na vzhodnem bojišču so bili 1. maja le kiajevnii napadaLiu in ob-i-ambni boji. Pred Sevc-st-poijein je soviaž-nik s svojimi četami in bataljoni skušal najti siaba mesta v nemških eriah, toda branilci so mu preprečili vse poizkuse, ca bi se približal nemškim postojankam in so ponekod, kjer je bilo ozemlje ugoano, §3 sami preiožiii naprej svoje črte. Na številnih točkah ob spodnjem Dnjestiu £c bo-lj-ševiki ponovno poizkušali izločiti posamezna oporišča iz glavne nemške bejne čite. Tudi tu so odnesli le krvave glave. Med
Dnjestrom in Siretulom so se omejili prav tako le na brezuspešne krajevne napide. Njiihovo veliko število 'm močan premet na glaivnih oskrbovalnih cestah vendar pričata, da se na področju zapadno od Jasija lahko pričakujejo večji boji. Kake izgube iimajo sovjetske čete v krajevnih spopadih, kaže poročilo divizije cklopnLkih grenadirjev »Velika Nemčija«, ki je v aprilu uničila cli zaplenila v obmejnih rumunskih predelih 122 oklepnikov, 156 vsakovrstnih topov in številno ostalo orožje. Poleg tega je imel sovražnik velilie krvne izgube. D-vizria je zajela nad 1400 ujetnikov.
Med Karpati in zgerijim Dnjestrom so še nadalje naip&dajoče nemške in maižrjr-ske čete zbcujšale svoje poslojanke. V odsekih prt Tamop-lu, Biedih in Lueku je vladal mir. Južnozapadno od Kovlja so napadle močne Lol.ševkske sile nove ne.rške postojanke pni Turji. Nemci so v hudih bojih sovražnika odbili ali pa zadržali.
Na bejiščih med Pripjetom in Finskim zalivom so bili razen krajevnih be jev p.i Vitebsku le nepomembni spopadi. V večni !
Milan, 3. maja. Angloameriški bombniki so težko napadli Alessandrijo, giavno mesto istoimenske severnoitalijanske pokrajine. Uničili in poškodovali so zlasti v delavskih okrajih številne stanovanjske hiše. Spremljajoča lovska letala so streljala na prebivalstvo, ki je bilo okrog poldneva na ulicah in trgih. Ecmbe so težko poškodovale stolnico in neko večjo cerkev, popolnoma pa so uničile knjižnico del Risorgimento, ki je obsegala 50.000 zvezkov, ter pinako-teko Trotto. Prebivalstvo objokuje številne žrtve.
pmmci
Včeraj smo objavili sporočilo šefa Pokrajinske uprave g. prezidenta genrala Leona Rupnika o uspehu dosedanje akcije Zimske pomoči. Iz prezidentovega sporočila izhaja razveseljivo dejstvo, da je veliko socialno delo Zimske pomoči redilo uspeh, ki visoko presega vsak{> pričakovanje. Podporne akcije so se udeležili tako zavodi kakor posamezniki s prav pohvalno vnemo. Fokazalo sc je, da je pobuda g. prezidenta naletela med prebivalstvom ne Je na polno razumevanje, temveč tudi na odprta srca in na odprte roke. Dasi se je zdel prvotno predlagani znesek nekoliko visok, saj je g prezident napovedal, da bo treba zbrati vsaj osem
mi; i jenov lir za najbolj pereče potrebe, odsekov se zaradi velikega bla a b;jej> j ^ vendar plemenita pobuda padla na ta-nemški grena^drji in pijcnirji le za to a- ko rodovitna tla, da je zbirka za debro
mezne izpostavljene postojanke ali pa za zapuščene dele jarkov na ozemlju, ki je brez gospodarja, VsaK sovražnikov pci.kus, da bi si pridobil še tako ma enkes' ne prednosti, takoj razbi.iejo. Pri boljševiških napadih na obeh straneh Vitebska gre v bistvu za sunke, ki naj vežejo nemške čete in razbremene tolovaje, ki se obupno upirajo stalno napredujočim nemškim silam. Kljub temu čiščenje težko prehodnih gozdnih in močvirnih predelov dobro napreduje.
Prijave prostovoljcev
zatikajo sovjetske laži
Bukarešta, 2. maja. Kot odgovor na sovražnikovo propagando in kot nev dokaz rumunske hrabrosti priobčujejo današnji listi uradni spisek 200 prostovoljcev, ki so se javili za službo na bojišču. Med temi prostovoljci jih je 78, ki še niso bili vojaški obvezniki, 10. ki so že črtani iz vojaškega imenika, in 12 žena. V uradni objavi opozarjajo, da je bilo število prostovoljcev v zadnjih tednih zelo veliko, in da je večina iz Besarabije in Moldave To dejstvo najbolje zanika sovjetske trditve, da rumunski kmetje z veseljem sprejemajo rdečo vojsko.
Z Itafransfcega bojišča
Berlin. 3. maja Ob ti renski obali so nemške baterije še nadalje z močnimi ognjenimi salvami težkih kal;brov občutno mot le angloameriški promet čet in materiala v bližn 'em zaledju bojišča Pr tem so imele zlasti na j območju Garigliana številne nehotne in moto-riz:rane kolone 'nvazijskih čet pomembne izgube
Na zanadnih Apcninih so nemške čete za bliž nHke boje vdrle vzhodno od Terelle v na-snroTnikove bunkerje in bojne postojanke, k' so jih porušile. Na jadranskem obalnem odseku se je izjalovila naskakovalna akcija indijskih pomožn h čet s težkimi izgubami za napadalce še pred nemškimi črtami.
Na nettunskem predmostju so nemšk na-skakovalni odde!k: pri Casale Vecchiju razbili nekaj britanskih oporišč m jih vključil' v nemške prednje postojanke Zajel: so ujetnike V južnem obalnem odseku izkrcevališča so zbiT Nemci dve amerrk' naskakovalni četi. ki sta tipali v bližini obalne ceste Nemško daljnostrel*o topništvo je z večumim obstreljevanjem izkrcavališč in skladišč materiala pri Nettunu m Anzijfu doseglo uspešne zadetke. Številne eksplozije s« pokazale da je zopet zadelo municijska skladišča. Zgoreli sta tudi dve bencinski skladišči invazijfckih čet
polovico, t. j. za več ko štiri milijone lir presegla v načrtu prvotno določeni znesek, saj je do 1. maja t. L, torej v kratkem času petih mesecev vrgla 12.4 milijone lir. In to samo v denarju, kajti ▼ cbračunu ni upoštevana vrednost nabranega blaga vseh vrst, ki ga je bilo za več ko pet vagonov in katerega vrednost gre vsaj v stetisočake, če ne v milijone.
Spričo tega dejstva, ki nas upravičeno navdaja z zadovoljstvom in ponosom, gre vse priznanje zavodom, ustanovam in zasebnikom, ki so po svojih močeh znatno podprli Zimsko pomoč in tako v odlični meri prispevalo k prodornemu uspehu pre?identove zamisli. Približno polovico nabranega zneska so prispevali gospodarstveniki in gospodarska podjetja, up. šte-vanja vredne vsote pa so zbrali tudi javni in zasebni nameščenci, pripadniki svo-bodn h poklicev, ki jim razen redkih izjem danes tudi ni z rožicami postlano, in drugi prebivalci manj premožnih slojev. Vidi se, da je akcija zajela res vse prebivalstvo ne glede na stan in sloj, tako da poieg materialnega lahko beleži tudi zelo dragocen moralni uspeh.
Objavljeni obračun dokazuje nadalje, da je Zimska pomoč razdelila potrebnim ljudem v Ljubljani in ostali pokrajini preko 12.3 milijona lir, kar je za naše prilike vsekakor uvaževanja vreden znesek. Zimska pomoč je tedaj v polni meri izpolnila svojo nalogo in podprla na tisoče onih, ki so v sedanjem razdejanju, povzročenem predvsem po nesrečni ko-munist čni revolucji. ostali brez strehe, brez obleke in obutve ter brez vsakdanjega kruha. D^kaz je lepe vzajemnosti, ki vlada v naši narodni skupnosti, dokaz pa je tudi tega, da se pri nas imovitejši sloji zavedajo, da mora kapital opravljati socialno funkcijo, da moralo imovitejši lajšati stisko in s svojimi doprinosi pomagati onim. k jih je tako nemilo zadela nesreča in jih začasno pahnila v brezizhodno bedo.
Velikopotezna pobuda g. prezidenta je bila pred petimi meseci prišla ravno še pravi čas. da je pomagala desettisočem preko najtežjega ter omogočila imovitej-šim. da so se oddolžili delovnemu ljudstvu, ki je brez svoje krivde zašlo v skrajno bedo. Neprekinjena vsestranska podpora, ki jo je izkazoval prizadevanjem Zimske pomoči g. prezident je najve* pripomogla k uspehu tega največjega social-no-dobrodelnega podviga, kar j'h je bilo kdaj med Slovenci. Vnrav ta izredni uspeh je obenem najlepša nagrada za njo, saj navdaja vse prebivalstvo z zaupanjem in hvaležnostjo do prezidenta .generala Rupnika.
H O spremembah predpisov
Prozident pokrajinske uprave div. general Rupnik je na podlagi čl. 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943 in danega mu pooblastila izdal naslednjo naredbo o spremembah in dopolnitvah davčnih zakonskih predpisov, ki je objavljena v Službenem listu 3. t. m. in je z dnem objave stopila v veljavo.
sakona
© nepasrestsaHi davkih
Čl. 1. Zakon o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 se spreminja in dopolnjuje, kakor sledi:
Zgradarina
1.	V čl. 33. je dodati: Vse solastnike posamezne zgradbe je smatrati za en davčni subjekt.
IL čl. 36., prvi odstavek se spreminja in se glasi: Kot stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo se mora odbiti od vsote kosmate najemnine 30%.
(Doslej je veljal za Ljubljano odbitek 20%, za ostale kraje pa 30%, ker pa so pri nespremenjenih najemninah vzdrževalni stroški znatno narasli je sedčj odbitek za vzdrževanje, upravo in amortizacijo tudi v Ljubljani povečan na 30 r.)
ITI. čl. 40,, tretji odstavek se spreminja in se glasi: Prav tako se odpiše osnovn; davek tudi fcskrat, kadar prijavljene najemnine dokazano nI bilo mogoče izterjati.
(Doslej je velja! predpis, da se osnovni davek odpiše, kadar se prijavljena najemnina ne more sodno izterjati. Po novem besedilu gornjega odstavka pa za dokaz, da najemnina nj izterljiva, ni potrebna sc-dna izterjava, temveč zadostuje če najemnine dokazano ni bilo mogoče izterjati.)
Pridobnina
IV.	V čl. 53.a, prvi odstavek, točka 2. in drugI odstavek se zneski zvišajo in se glase: 100.000 lir, 2,000.000 lir in 4,000.000 Ur.
(Po čl. 53.a se je doslej davčna osnova ugotavljala po bilanci na pod'agi poslovnih knjig prt podjetjih in obratih iz prve skupine čl. 2. zakona, če je njih davčna osnova za predhodno davčno leto znašala 100.000 din; sedaj pa je ta meja oovtšana na 100.000 lir. Ugotavljanje davčne usnove po bilanci je doslej prav tako> veljalo za podjetja s prometom najmanj 2,000.000 din, sedaj pa velja za podjetje s prometom najmanj 2.000.000 lir. Pri inženjerjih podjetnikih pa je doslei veljal za mejo promet 4.000.000 din in velja sedaj za mejo promet 4,000.000 lir.)
V.	čl. 59/1, prvi odstavek, točka 2. se spreminja in se glasi:
2.	dopolnUni davek od skupnega Sstega aononita vsen aavcmn predmetov istega
davčnega zavezanca, zavezanih k temu davku v območju enega davčnega oblastva prve stopnje, in sicer:
do 4.000 Hr 2% preko 4.000 lir do 8.000 lir 2.5% preko 8.000 lir do 16.000 lir 3% preko 16.000 lir do 24.000 tir 3.5% preko 24.000 lir do 32.000 lir 4% preko 32.000 lir do 40.000 lir 4.5% preko 40.000 lir do 50.000 Hr 5% preko 50.000 Hr do 60.000 Hr 6% preko 60.000 lir do 80.000 lir 8% preko 80.000 lir do 100.000 Ur 10% preko 100 000 Hr do 120.000 lir 12% preko 120.000 Hr do 150.000 lir 14% preko 150.000 lir do 200.000 lar 16% preko 200.000 Hr do 400.000 Hr 18% preko 400.000 lir	20%
(Lestvica dopolnilnega davka je spremenjena v toliko, da »o zneski skupnega čistega dohodka vseh davčnih predmetov istega zavezanca, ki so zavezani pridobni-ni, preračunjeni v lire po ključu 100 din = 40 lir. Najnižja stopnja dopolnilnega davka je doslej veljala pri skupnem čistem dohodku 10.000 din, odslej pa velja pri skupnem čistem dohodku 4.000 lir; najv-šja stopnja je doslej veljala pri dohodkih 1 milijon din. odslej pa velja pri dohodkih preko 400.000 lir.)
Točka 3. (oz. štirinajsti odstavek): Raz. predelni ca se spreminja In se glasi:
gorija kraj kate-Ljubljana I n m
IV
mesta ln trgi — ostali kraji —
« m4
zš
5	s
6	o o a
350.— 400.— 500.— 600.— 200.— 100.—
1 d S
o
Sh
.a -
o a 500.— 600.— 700.— 900.—
300__
200.—
" d
S? 2 S
O
O G.
700— 800.— 1000.—
1200__
450.— 300—
(Gornja lestvica se nanaša na pavšall-rano pridobnino malih obrtnikov po čl. 42, drugi skupini, točki 2.b., ki delajo z ročno močjo, brez uporabe pogonskih strojev, z največ dvema pomočnikoma. Ker je pavšalna pridobnina malih obrtnikov določena s pavšalnimi zneski in ne kakor ostala pridobnina v odstotkih davčne osnove, jo je bilo treba glede na spremenjene razmere na novo določiti.)
Ostale spremembe
VI.	čl. 3 09.: Na koncu prvega odstavka je dodati: Pri obračunu davita, ki se plačuje v davčnih znamkah je računati 100 din — 40 lir.
VII.	V čl. 112. jn sledečih obravnavani davčni in reklamacijskj odbori se ukinjajo. Njihove funkcije prevzamejo davčne uprave in finančna direkcija.
Državne trs-Ssrlsae
I. V čl 72 zakona o državni trošarin- z dne 1. aprla 1930 z vsemi poznejšmi spremembami in dopolnitvami se trošarinske stopnje za posamezne trošarinske predmete zvišajo ter se pobira državna trošarina kakor sledi:
1.	na sladkor: a) izdelan iz sladkorne pese ali iz sladkornega trsta v koščkih (kockah), debelo zdrobljen ali v prahu al' v čokih. 400 lir od 100 kg; ostali sladkor, bodisi surov ali rafin'ran. izvzemši tisti sirup, ki se ne da uporabiti za hrano ljudem. 350 lir od 100 kg; b) za vse druge vrste sladkorja, ki se lahko namesto sladkorja pod a) uporabljajo za slaje-nje. kakor Škrobn sladkor iz sadja grozdja, slada in krompirja 200 lir od 100 kg;
2.	m kavo: 600 lir od 100 kg;
3.	na pivo: 5 lir od hektolitrske stopnje
ekstrakta;
4.	na vino: 200 Hr od hektolitra, na šampanjec 10 lrir od litra, na fina vina 500 lir od hektolitra;
5.	na izvlečke (ekstrakte), esence in etrska
olja z alkoholom: 3000 lir od 100 kg;
6.	na liker, konjak in rum se pobita državna trošarina samo na sladkor in alkohol, iz katerih se proizvajajo ti predmeti po zadevnih predpisih;
7.	na električno razsvetljav, in sicer: od žarnice nad 10 do 32 normalnih sveč 2 liri, nad 32 sveč 0.10 od sveče, na vsako oblo čmeo 5 lir mesečno; od žarnice 15 do 40 vatov 2 liri od 40 do 100 vatov za vsak vat 0.10. nad 100 vatov za vsak vat 0.20;
~a. na električni tok: za razsvetljavo za vsako kilovatno uro 0.50, na električni tok, ki se uporablja za pogon motorjev in različnih drugih instalacij za vsako kilovatno uro do 1000 kilovatnih ur po 0.05, nad 1000 kilovatnih ur pa po 0.025 za vsako kilovatno uro;
8.	na plin za razsvetljavo, ne glede na to, iz česa ln od kod se pridobiva, 0.20 od kub m;
9.	na špirit (alkohol) in vse špirituozne tekočine, razen v tarifi posebej omenjenih. 15 lir od vsake hektolitrske stopnje.
10.	na kvas (droži) za vsak kg 5 lir;
11.	na žganie 15 lir od vsake hektolitrske stopnje;
12.	na ocetno kislino 4 lire od 1 kg 100*/»
jakosti;
13.	na bencin, čisti 200 lir od 100 kg. za
mešanico bencina in špirita 150 lir za 100 kg.
13a. ia plinsko olje 50 lir od 100 kg. na olja in tolšče za mazanje 100 lir od 100 kg. na surovo in neprečiščeno nafto, ki se uvaža v druge namene, ne pa za predelovanje, v tvornicah za destilacijo rudninskih olj 50 lir od 100 kg;
14.	kontrolna odškodnina za denaturiranje trošarinskih predmetov: za špirit za izdelavo kisa od vsake hektolitrske stopnje alkohola 2 liri, za špirit za industrijske namene 1 liro in za špirit za gorivo 0.50 lire od vsake hektolitrske stopnje alkohola, za vse ostale predmete za denaturiranje ali barvanje 0.50 od 1 kg.
II.	V čl. 100 do 111. c. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se trošarinske stopnje za posamezne trošarinske predmete zvišajo, kakor je to razvidno iz I.
III.	V čl. 12. uredbe o izvajanju javnih del z dne 22. nov. 1934 določena državna trošarina na cement in hidravlično apio se zv'ša na 6 lir od 100 kg.
Baf8žs<vi&§ke trošarine
rv. V členu 2. uredbe o banovinski trošari-n. dokčena skupna banovinska trošarina se zviša ter se pobira kakor sledi:
na kavo 2 liri od kg; na kavni dodatek (Franckovo kavo ali cikorijo) 0.50 od kg; na surovi kakao v zrnju 1 liro od kg, na kakao v prahu jn kakaovo maslo 1.— od kg; na čokolado in bonbone s čokolado 0,50 od kg; na ostala živila, ki vsebujejo kakao 0,25 od kg; na čaj 8.— od kg; na ananas, pinjole, dateljne. pistacije, kokosove orehe ki druge eksotične orehe za jed, presne ali suhe, zmlete ali v razso-lu, kokosovo olje. kokosovo maslo za jed, kokosovo moko 1,— od kg; na vanilijo, žafran in divji žafran 8.— od kg; na cimet muškatov cvet muškatov oreh in karda-mon 2,— od kg; na vse ostale začimbe v zrnju, lupinah, oluščene, zdrobljene ali zmlete (poper, ingver, janež, kapre, ma-jaron itd. razen paprike) 1.50 od kg (ana-nasovo, in koriandrovo seme ni zavezano trošarini, če se uporablja za proizvodnjo etrskih olj ali drugače za industrijske predmete); na ocetno kislino in alkoholni kis 200,— od 100 kg 100-odstotne jakosti; na tehnično ocetno kislino za industrijske potrebe 100,— od 100 kg lOOodstot-ne jakosti; na vinski kis 0.50 od litra; na ribjo mast in ribje olje, spermacet in spermacetno olje 1.— od kg; na koiofo-nij (surov, obdelan, prečiščen in ostaln) 0.50 od kg; na kalcijev karbid I.— od kg; na kavstično Sodo 0.40 od kg; na amonijevo sodo 0.20 od kg; na kristalno sodo 0.10 od kg, na jednilno sodo (soda bicarbo-na) 3,— od kg; na tvorniška obuvala, ki se uvozijo v državo, in sicer: na delovne čevlje iz kravine 0.50 od para. na obuvala iz gumija, kavčuka, platna, blagovnih kosov, klobučevine, na sandale in copate izvzemši opanke, 1.50 od para; na obuvala iz usnja 2,— od para, na obuvala iz finega usnja, kakor tudii iz bronsiranega itd. usnja, iz svile ali at]asa 5.— od para; na tvorniške obleke in suknje, razen usnjenih, in sicer: iz bombažne, lan ene, platnene m podobne tvarine 2— od oble: ke ali suknje; iz polvolnene tvarine, ki ne prepušča vode. 4.— od obleke ali od suknje; iz volnene tvarine ali iz usnja 8.— od obleke ali suknje; na ves papir in karton (lepenko) 10.— od 100 kg; na električne žarnice in obločnice 20 odstotkov od istovetne državne trošarine; na luksuzno steklo 0.15 od kg, na fino steklo 0.10 od kg, na navadno steklo 0.05 od kg.
V.	V členu 1. pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin se trošarinske stopnje za posamezne predmete zvišajo, kakor je to razvidno iz IV.
VI.	V pravilniku o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1941. določene banovinske trošarine se zvišajo ter se pobirajo kakor sledi: na pivo 50 lir od hI; na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom 200 lir od 100 kg; na rum, konjak, li-ker in špirit 2 liri od hektolitrske stopnje; na ogljikovo kislino 1.50 lire od kg; na patrone za »šparklet« steklenice in tablete »Clio« 2 liri od kg; na mineralne vode: od steklenice izpod 1 litra 0.10, od 1 do 2 litrov 0.15 lire; na kvas 2 liri od kg; na bencin in mešani bencin 15 lir od 100 kg; na električni tok za razsvetljavo od kilo-vatne ure 0.10 oziroma 0.07; na jedilno olje 0.50 od kg.
Izvršilste
Na podlagi čl. 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943 je prezldent pokrajinske uprave div. general Rupnik za izvrševanje svoje naredbe o spremembah in dopolnitvah davčnih zakonskih predpisov izdal naslednje izvršilne določbe, ki »topijo v veljavo hkrati z naredbo samo.
Na dan ko stopi naredba o spremembah in dopolnitvah davčnih zakonskih predpisov z dne 28, aprila 1944 ▼ veljavo se
popMejo saloge tov, ki jih obsega ta naredba, ln sicer pri vseh prodajalcih na debelo in na drobno, kakor tudi pri proizvajalcih, ki se bavijo B prodajo trošarinskih predmetov. Vsi ti so zavezani prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole vso količino trošarinskih predmetov, ki jih Imajo v zalogi in ki so zajeti s citirano naredbo. Prijavo je napraviti v treh izvodih; po A, je navesti predmete zavezane državni trošarini, po B. predmete skupne banovinske trošarine, po C. pa predmete zavezane posebni banovinski trošarini. Po pregledu zaloge predpiše finančna kontrola povišano trošarino, ki se mora plačati v roku 15 dni po objavi gori omenjene naredbe (do 18. t. m.), kolikor ne gre za predmete, za katere se plačuje trošarina šele tedaj, ko stopi predmet v prosto trgovino.
Državna trošarina se nakaže pristojni davčni upravi, skupna banovinska trošarina in posebna trošarina se plačata vsaka s posebno položnico, na poštno hranllnični račun štev. 10.330 pokrajinske uprave. Fn izvod prijave vrne finančna kontrola prijavitelju kot dckaz, da je Izpolnil svojo obveznost, drugi izvod, opiemljen s podatki o plačilu se predloži finančni direkciji v cenzuro, tretji izvod pa obdrži finančna kontrola zaradi nadziranja pravočasnega plačila povišane trošarine.
Kdor zaloge ne prijavi aH je ne prijavi točno se kaznuje zaradi tihotapstva. Količine trošaiinskih predmetov, ki so na d?n ko vstopi citirana naredba v veljavo na potu, morajo prejemniki prijaviti takoj po prejemu.
Finančna direkcija sme na obrazloženo prošnjo prizadetih oseb dovoliti odplačevanje trošarine na ugotovljene zaloge v obrokih, vendar ne sme trajati tako odplačevanje več kakor šest mesecev. Za zneske do 1000 lir se obroki ne dovoljujejo, za zneske do 10.000 lir se dovolijo trije zaporedni mesečni obroki, za višje zneske pa se dovoli največ šest zaporednih mesečnih obrokov.
Oddaja pnevmatik
V smislu naredbe Šefa pokrajinske uprave VHI. št. 1153/2 z dne 17. marca 1944: SI. 1. št. 39/20 ex 1944) se morajo oddati v četrtek, dne 4. maja t. 1. od 14. do 16. ure pnevmatike (plašči in zračrtice) velikosti 4.25x17 in 4.50x17 ter v petek, dne 5. maja t. L od 14. do 16. ure pnevmatike velikosti 4.75x17, 5.00x17, 5-25x17, 5.50x17, 6.00x17, 6.50x17, 7.00x17 ln 7.50 x 17. Druge velikosti se ne sprejemajo. Pri oddaji je treba navesti evid. (LB) številko prizadetega motornega vozila.
Omenjene pnevmatike se oddajo tudi od vozil, ki so bila osigurana (rezervirana
—	»sichergestellt«) po Viš. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju
—	vodilni štab za pobijanje tolp.
Kraj oddaje: Javna skladišča. Ljubljana, Ciril-Metodova (Bivša Tyrševa) št. 35, skladišče št. 10.
Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili slični pozivi.
Pffsšnje za tssmrabo tffSdSstav
Uprava policije opozarja interesente, da je treba za uporabo triciklov vlagati prošnje pri odseku za kontrolo voiil v Beethovnovi ul. 7/ptl. pri g. Nanutu. Dovolilnice se bodo izdajale v primeru izkazane potrebe in samo za pristne tricikle. Ker Izgube vse do sedaj izdane dovolilnice svojo veljavo, se mora za vsak tricikel na novo vložiti prošnje na kolkovanem papirju.
Ker prepoved za uporabo koles obstoja še naprej, je odveč vlagati tozedevne prošnje. Uprcva poHcije v Ljubljani.
©bvestlla Slovenskega Rdečega krža
Zahvale: Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: družina g. Benič Mavricija 150 lir v spomin pokojnega g. Antona Ko-sta; g. Ernest Pintar 100 lir v počastitev spomina pokojnega dvornega svetnika g. Gabrijelč^jja. Prisrčna hvala!
Škoda zasradi- tzbznh.i Vezuva
Rfm, 3. maja. Najnove ši Vezuvov izbruh je po cosedanjh poročil h uničil skupno 11 vasi in ozemlje s površino 143 km2. Smrtnih žrtev je 391. škodo cenijo r.a dve miljardi lir.
Katasfe^s&sa poplava M!.ssisslts^3aja
Stockholm, 3. maja. Desettisoči vojakov in inženirjev ameriške armade ter osebje civilnih vojaških organizacij, prostovoljci
in vojni uietnrki delajo dan in noč, da bi zadržali naraščajoče vode Mississ:ppija. Missourija in Illino'sa, poroča »Stockholms Tidningen« iz Ne\v Yorka. Voda je v St. Lcuisu podrla 12 metrov visok nasip. Tisoči rodbn so brez strehe, okrog 2 milijona akrov zemlje pa je poplavljenih. Strokovnjaki so izjavili, da kriza še ni minila.
BsSjševizesn |e vedno enak
Beograd. 3. maja. Pod nas'cvom »Vedno enaki« piše »Obnova«: V sovjetski državi se zopet razširja tercT. To je najboljši znak. da je ostal boljševizem neizpremenjen in da je vedno enak. Kamorkoli more prinaša smrt ln uničenje. To občutijo v velik; meri tudi oni. ki so nekoč živel: pod boljševiškim pospod-stvom in sedaj iz raznih krajev Evrope močno protestirajo proč boljševiškim zločinstvom. Pri novem triumfii zloč-nstev nad ljudskimi množicami imajo ždje zopet glavno besedo. Oni so zasnovalci in izvrševalci groznih zlo-dejstev. ki dokazujejo, da se boljševizem n: izpremenil, ker se izprememti ne more. Njegovo bistvo je bile in bo zločinstvo ir grozodejstva.
Smrtna kosa
Pogreb za pok. Marijo Fronner bo v petek 5. maja t. 1. ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu.
Res prav po tolovajsko
Umrla nam je naša ljubljena hčerka in sestra, gospodična
CIRILA ŠKERJANEC
Pogreb bo v petek, dne 5. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. maja 1944.
ŽALUJOČI OSTALI.
Včeraj smo poročali, kako so komunisti v tednu po Beli nedelji zaman napadali razmeroma majhno nemško ln domobransko posadko v Ribnici. Imeli so tako velike izgube, da so se prisilni mobilizirane! naposled uprli še dalje jurišati. Prišlo je zato v komunističnih oddelkih samih do meise-bojnih bojev, pri katerih so prisilni mobl-liziranci ubili kcimand: nta »brigade« in
njegovega politkomisarja. Partijci so upor še zatrli, a komunistični oddelki — bili sta zbrani najmanj dve »brigadi« :— si niso
upali več napadati, temveč so se frltro umaknili.
Ob tej priliki je balo poleg orožja in opreme zaplenjenih tudi precej komunističnih spisov. Med njimi je zlasti značilen koncept govora, ki ga je neka višja — »bri-gaina ali celo »divizijska« — politkomi-sarka imela na pripadnike tolovajskih oddelkov, preden so začeli napadati Ribnico. V uvodu govora je napovedala, da bije zadnja ura za protikomunistične Ribničane. Pozivala je tolovaje, naj v naskoku zavzamejo Ribnico in se s svojim junaštvom izkažejo »vredne velikega zaupanja tovariša Tita«. Nato je dobeselno nadaljevala:
»Bogato bodo poplačane vaša zmaga in vaše žrtve. Jaz. vaša tovarišlca, kot predstavnica politične oblasti v naši hrabri NOV, vam obljubljam, da bo od vsakega plen, ki ga bo dobil in naplenil.
Ko korakate v Ribnico je vaša prva in najpotrebnejša dolžnost, da likvidirate vse idejne sovražnike, predvsem te preklete domobrance, ki so naš sovražnik št. 1, potem
farje in potem vse njihove sirapatizerje. če vam zmanjka municije, jih pok':Ijite z noži ali pobijte s sekirami ali s puškinimi k°piti! Ne imejte usmiljenja z njimi! če bi
vam tudi to kak tovariš branil, ne poslušajte jih, ker to vam dovoljujem jaz, p. el-stavnica politične oblasti. Jutri se borno s slavo ovenčani vrnili semkaj in bomo slavno proslavila to našo največjo zmago«.
Komentar k temu govoru je pač nepotreben. Tako daleč so prišli komunisti s svojimi krdeli, da morajo res prav po tolovajsko v njihovih pripadnikih vzbujati najnižje instinkte ropanja in ubijanja, da jih spravijo v borbo. Revolverji in brzostiel-ke v rokah komandantov in poliikom:sarjsv
store potem še svoje in poženejo zapeljano in ustrahovano rajo v smrt.
A vse to ni zaleglo. Ribniška posadka je čvrsto odbijala napad za napadom, čeprav so bili komunisti v večkratni premoči in so jurišali tri dni. Posledica sta bila že omenjeni upor prisilnih mobiliz rancev in klavrn/ umik tolovajskih »brigad« v okoliške hribe in gozdove.
*
Ivo Bais se fe sati? mM i
Velik de! Dolenjske je poznal bivšega ba-doljevskega mG^očnika in komisarja za občno Trebnje. Svoj položaj m svoje zveze z Ba-doljevci je tako izrabljal, da se je pr prebivalstvu močno csovražil. toda vsi so se ga bali in si n hče r.: upal javno nastopiti proti njemu. Da b: se za »vsak slučaj« zavaroval, pa je Ban že kmalu začel iskati stike tudj s ko-munist;čno OF, ki ga je seveda z veseljem sprejela med svoje skrite sodelavce.
Tako je Ban postal tipičen predstavnik dvorezne badoljevske politike v naš h kraj h. Na eni strani je bil eksponent n zaupnik baao-lievcev, ki so sa proti volji domačinov postavili cclc za poveljnika protikomunističnega oddelka v Trebnjem na drug" strani pa je bil vedno bolj vnet poma<?ač komunistov, katerim je b:l prav zaradi svojih zvez z badoljevci še posebno dobrodošel. Čim bolj se je s č2Som kazalo badoljevske paktiranje s komunisti, tem manj je tudi Ban prikriva! svoje dele za nje.
V	internacijo je sprav:! ali drugače z Dolenj-skega odstrani m a rs koga. kj je bil komunistom neljub, pomagače in 6impat zerje OF pa je na vse mogoče načine kril in podp ral. Z njegovo pomočjo so komunisti dob'vali tud" lepe pošiljke hrane, oblačil in celo municije. poleg tega pa še dragocene nfoTmac je.
V strahu pred ogorčenjem prebivalstva ee je po izdajstvu in zlomu badoljevcev umaknil v Trst. kjer se je čutil bolj varnega.
V	nagrado za njegovo delo so mu komunisti sam; pri tem begu pomagali in mu omogočili, da je odnesel s seboj tudi precejšnje zneske denarja. Ko pa je bil Ban končno aretiran in bi motal dajat: odgovoT za svoja dejanja, se je v začetku tega tedna s samomorom ;zognil človeški sodbi.
Kazni zaradi prestopkov živilskih predpisov

Protidraginjsk; odsek uprave, policije v Ljubljani je zaradi prekršitve protidragmj-skih predpisov izrekel v času od 1. co 30. aprla naslednje kazni; zaradi prodaje raznega blaga in vina po pretiranih in neodobrenih ceaah in ker niso imeli izobešenega cenika:
Rob-č Franjo, naj. restavr. »Sest:ca«, Tyrševa cesta 6, 30 dn; zapora in 3000 lir glebe; Ivlastek Slavko, trgovec, Vounikov trg- 4, 1000 lir; Šimenc Pavla, cvetličarka, Tomačevska cesta 5, 3000 lir; Jug Ana, mlekarna, Slomškova ul- 5, 1000 lir; Gia-ninj Milena, prodajalka, Tržaška cesta 74 300 lir; Sever Rozal:ja, trafikautinja, še-lenburgova 1, 1000 lir; Soklič Ana. trgovka, Pred Škofije 14, 300 lir; Marir.šek Stane, poslovodja, židovska steza 2, 1000 lir; Vovk Nežka, trgovka, Miklošičeva 12, 500 lir gicbe, zapl. 22 krtač blataric; Koiupa-re Franc, trg. z zelenjavo, Hrenova ul- IS, 500 lir; KiopOar Rozaiija, branje v ka. Pov-šetova ul. 58, 3C0 lir giobe, zapi. 5 kg fižola; Premrl Franc, trgovec, Malgajeva ui. 10, 2000 lir gicbe, zapl. 4 kg ržene moke in l kg salame; Laurič F i vi jo. trgovec, Celovška c. 28, 1000 lir; Jurman Karel, optik, Dunajska c. 34, 2000 lir; Kranjec AuLOi., slaščičar, Daimal: i-jva ul. 13, 500 l r; Perlž Peter, venski Ugovec, Gaje-va ul. 9; prijavljen državnem v tožilstvu v Lj„ zapl. 1 vagon vina; Bitenc Marija, trgovka, Dev. M. v Poiju, prijavljena ckr. glavarstvu v Lj., zapl. 915 kg mila; &kor-jsne Pavla, trgovka, Dev. M- v Pclju. pr -javljena okr. glavarstvu v Lj.; Rcsemviitb K atol, lastnik bufeta Na-Na, Bieiweiiuva cesta 12. 30 en zai*>ra, 5000 lir globe; Bogataj Ivan, trgovec, Gajeva ul. 1, 10U0 l:r; Marinšek Marija, gostilničarka, Prečna ulica 6, 1000 lir; Pogačnik Franjo, poslovodja, Dunajska ct&la 1, 1000 lir; Pusta-vrh Franc, branjevec. Predjamska 29. 200 hr; Senica Aloz. gustiiničar, G:sposvet-ska c. 1, 2000 lir; Stular Pavel, trgovec, Cir 1 Metodova 3, 200 lir; Uranič Pavla, gostilničarja, Sv Petra c. 3, 2000 lir; Pir-nat Ciril, trgovec, Resijeva c. 13. 10C0 lir; žigon Izidor, trg. zastopnik, Verd jeva ul. S, 1000 lir; Korinšek Lad slav, branjevec, Poljanska c. 25, 1000 lir; Prinčič Karol, branjevec, Tržaška cesta 74, 500 lir; Deu Ivan, gostilničar. Florjanska 20, 500 lr; Fabljan Alojz, gostilničar, Tavčarjeva 4. 2000 lir; Nazcr Vlado, gostilničar. Sv. Petra c. 7, 1000 l r; Per.gov Frančiška, gostilničarka, Kar ovška c. 19, 3000 lir; Za-gorc Ana, gost lničaiita, Flcrjanska 36. 500 lir; Lenče Feliks, gostilničar, Kleče 10, prijavljen okr. glavarstvu v Lj.; Gorjup Jože, trgovec, Dev. M. v Polju, prijavljen okr. glavarstvu v Lj.; Fiiipovič Pavla, go-st lničarka, Cankarjevo nabr. 5, 1000 lir globe; Grgič Marko, gostilničar. Celovška cesta 65, 2000 dr; Izlakar Albin, gost.In:-Car, Pred škofijo 14, 1000 Ur globe; Ko-vačič Rudolf, gostilničar, Ambrožev trg 1, 2000 lir; Kaduric Avgust, trgovec, Bež.grad 16, 1000 l r; Kromar Julijana, gostilničarka, Sv. Petra cesta 15, 1C00 lir; Hirš Antonija, posestnica, Zaloška c. 157, 300 lir; Mencinger Štefan, gostilničar, šmartinska c. 10, 2000 lir; Prijatelj Franc, gostilničar, Ciglarjeva ul. 2, 3000 l:r; šterk Peter, hotelir, Pod gozdom 12, 500 lir; Baje Anton, gostilničar, Marenčičeva 5, 2000 Ur; Gor-šič Jože, gostilničar, Ciril Metodova »2, 2000 lir; Kahne Marija, gost Uiičarita, Medvedova ul. 8, 1000 lir; Kajfež Frančiška, gostilničarka, Florjanska ul. 4, 4000 lir; Lozič Vinko, gostilničar, Jarševa ul. 3, 1000 lir; Semrajc Janez, gostilničar, Tomačevska 9, 500 l'r; Baus Vinko, gostilničar, Dolenjska cesta 35, 500 Ur; Delich Umberto, vinski trgovec, Celovška c. 30, 5000 lir; Cepič Matej, gostilničar, Gajeva ul. 9, 1000 lir; Debevec Justin, gostilničar, Čopova til. 10, 1000 lir; Lasan Marija, gostilničarka, PokopaUška ul. 14, 2000 lir; Lasan Rok, trgovec, PokopaUška ul. 14. 3000 lir; Maček Marija, gostilničarka, Bohoričeva 5, 2000 lir; Mežek Josipina, po-slovodk;nja. Breg 18, 500 lir; Velkavrh Lado, gostilničar, židovska steza 4, 500 lir; Karba Matija, gostilničar, Miklošičeva cesta 3, 500 lir; Lozič Miljenko, gostUničar, Gledalska ul. 2, 500 lir; Perifi Peter, Vinski trg., Gajeva ul. 9, 5000 Ur; Braz Vojko, vinski trg.. Medvedova 7, 5000 lir; Hafner Miha. poslovodja, Gajeva ul- 5, 5000 lir; Lukež Marija, gostilničarka, Ciril Metodova 99, 500 lir; Putrih Alb'na. goatil-mearka, Dolenjska e. 6, 1000 Ur; Rozman
Franc, gostilničar, Sv. Petra c. 85, 10 30 lir; Dol ni čar Alojz, gostilničar. Gradišče 13, 3000 lir globe, zaplemba 532 1 vina; Valjevec Ibro, gostiln čar, Ob Ljubljanici 21, 4000 lir; Kandare Marija, posiovoiki-nja, Vidovdanska 2, 5000 lir; Grablovic Josip, slaščičar, Frančiškanska 1, 2000 lir globe.
ker .je vsebovalo vino premalo odstotkov alkohola:
Blejec Ema, lastn. buffeta Rio, Vrtača 5, 2000 lir globe; Andolšek Ana, gost!lničar-ka, Dunajska c. 13. 2000 lir; Baus Vinko gostilničar, Dolenjska c. 35, 2000 lir; Bre-zovšek Konrad, gostilničar, Petrarcova u1 26, 2000 lir; Caleta Ivan, lastn. vinetoča. Ciril Metodova 37, 2000 lir; Cepič Jlatej. gostilničar. Gajeva ul. 9. 2000 lir; ctšrvo-var Franc, gostilničar. Dolenjska c. 3. 2000 Jir; Ercegcvič Marjan, gostilničar, Medvedova ul. 20, 2000 lir; Klemcnčič Aio.z, gostilničar, Krekov trg 11, 2000 lir; Karba Matija, hotelir. Mikloš!čeva c. 3, 2000 lir; černe Franja, hotelirka, Dalmatinova 15 2000 lir gkbe;
zaradi neupravičenega prejema živilskih naktiznlc:
Černe Alojzij, podpr. fin. kontrole, čer-netova 13, 3000 l r globe; Kovač Neža, za-sebnica, Podutiška 51, 5G00 lir; Novak Anton. ključavničar, Tržna ul. 5, 1000 lir; Oberman Marija, posestnica, Voir.ikova c. 106, 1000 lir; Ovčak Marija, zasebnica, Funfkova 28, 5000 Ur; žonta Franc, mestni uslužb., Vodovodna cesta 70, 1500 Ur; Vel konja Jožef, učitelj. Lepodvorska ul. 3. 300 Ur; Stanič Emilija, zasebnica, D&lenj. ska c. 30. 500 lir; Dr. Dekleva Jože. odvet-n.k. Muzejska ul. 5, 500 Ur; Trobevšek Leopold, mehanik, Miič nskega c. 7, 200 lir; Kobilica Marija, zasebnica, Matejeva ul. 4 1500 lir; Opeka Ivana, zasebnica, Pod hribom 5-1., 300 lir globe;
zaradi nakupa in prodaje mesa na črni borzi:
Kregar Franc, gost lničar, Litijska cesta, 3000 l:r globe, zapl. 15 leg govejega mesa; Andolšek Ana, gostilničarka, Dunajska c. 13, 1000 lir giobe, zapl. 31 kg govedine, 4 kg slanine; Fornezzi Franc, gost.lničar, Rimska cesta 24, 1000 lir globe, zapl. 10 kg svinjskega sala, 20 kg slanine, 20 kg govedine in tel., 25 kg vampov; Tom-š č Franc, gostUničar. Rimska cesta 4. 3000 lir globe, zapl. 39 kg govejega mesa. 3 mesece zatvoritev lokala; Mutler Viktor. brezp. uraomik, Mestni trg 17, 40C0 lir globe zapl. 17.50 kg svinjskega mesa, 7 oO k- slanine; Perme Ivan, mes. pomočnic. Gosposvetska c. 10, 2000 lir globe, zap.. 6 k- tel. in pol kg govejega mesa; Vencel Leskovec, gost lničar, Tržaška c. 161. 3000 lir glebe. zapl. 50 kg svinjske masti, GO kg prekajenega mesa;
za-adi prekršitve maksimalnega tržnega cenika:
Tome Frančiška, branjevka, Povšetcva ul. 76. 500 l r giobe; Pežer.el Frančiška, branjevka, Ižanska cesta 39, 1500 lir; Černe Matevž, pol. stražnik v p., Poljanska pot 38. 200 lir; Bucik Anton, trg. z zelenjavo, Franc škan^ka ul. 10, 1500 lir; Vr-hovšek Franja, prodajalka, Beljaška ul. 22. 200 lir globe;
zaradi prodaje žemelj in kruha brez odvzema Iva rt:
Jezeršek Franc, pek. mojster, Zaloška cesta 33, 3000 lir globe; Pavletič Vladimir, pek. Sv. Petra c. 25, 2000 lir globe, zapl-400 žemelj;
zaradi zakola prašiča brez dovoljenja Prevoda in ker ni bil prijavljen:
Herman Rozaiija. zasebnica. Zaloška c. 155 200 lir globe; Stanič Alojzij, mes. mojster, Vodnikova cesta 169, 3000 lir globe, zapl. 53 kg prašiča;
zaradi previsokih cen, pomanjkljive sestave faktur, uporabe oblačilnih kart tujih oseb:
Matelič Jos p, poslovodja. Groharjeva ul. 3 2000 lir globe; Lesar Ignacij, trgovec, Oglarjeva ul. 15, 500 lir; Hočevar Alojz, trgovec. Ulica 3. maja 9. 500 lir; Dober-let Anica, <f jakinja. Sv. Marka ul. 20. 500 lir; Demal Nurka, zasebnica, Pred škofijo 15, 500 lir;
zaradi nabave moke na črni borzi:
Peklar Florjan, žand. nar. v p., Gledališka ul. 12, 200 lir globe, zapl. 21 kg krušne moke.
komunizem?
všečno in po mnenju vseh poštenih potrebno korenitih sprememb, vendarle nI bilo v tisti meri katastrofalno, da bi zahtevalo uničenje vsega, kar imamo, še preden bi sploh začeli graditi kaj novega; na drugi strani pa tudi gospodarski red, kakršen se je izoblikoval v Sovjetski zvezi s svojim podržavljenjem kmetskega življa, ukinitvijo osebne svobode, strankarsko diktaturo, prisilnim delom in podržavljenjem vsega gospodarskega življenja — za Slovence, ki Imamo svoj izoblikovani socialni in politični nazor, ni mogel biti vzor, zaradi katerega naj bi začeli v dobi usodnih odločitev z revolucijo, pa najsi bi bili še tako lačni. Prezreti tudi ne smemo, da imamo izjemno ugodni družbeni sestav, ki nam daje posebne prednosti v vseh naših naporih za pozitivno in konstruktivno reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj. Dejstvo, da lahko v sedanji dobi izkažemo pred svetom večino našega naroda v kmetijstvu in le skromno manjšino proletari-zirano v brezduhovnem industrijskem delu, da nimamo velemestnega uboštva in brezposelnih množic, temveč pretežno le v svoji zemlji in svojem delu zakoreninjeno ljudstvo — vse te odločilne okolnosti so prisilile kominternsko revolucijo, da se je morala pri nas našemiti z vsemi mogočimi krinkami in tako uprizoriti največjo, a žal tudi najbolj krvavo potegavščino naše slovenske zgodovine.
Zato se komunisti v dobi največje krize našega naroda niso upali na plan s svojim pravim obrazom, namreč s svojim načrtom za socialno in gospodarsko revolucijo.
Ta svoj temeljni značaj so celo izrecno zanikali, kakor smo to čitali v znameniti deklaraciji Broz Tito-Ribar. Svoj marksistični program strankarske diktature (»diktatura proletariata«, kakor to oni imenujejo) so zakrili s.slovensko zastavo in postavili v ospredje slovenski (in kasneje celo jugoslovanski) nacionalizem, dnsi vemo, da iim je narodna ideja samo proizvod kapi-Valistično-razrednega družbenega ustroja, ki izgine, čim kapitalizma ni več. Tako je
botrtjo »oper kapitalistično meščanstvo nadomestila »borba zoper okupatorja«; želj eno diktaturo komunistične klike pa so pobelili z nedolžno borbo za »demokratske svoboščine«, kakor to dokazuje Isti Broz Titov proglas in kakor je to skušal ves ta čas dopovedovati »Slovenski poročevalec«. Za mislečega človeka bi bilo Škoda izgubljati besed za dokazovanje o »narodnem« značaju badoljevskih zaveznikov naših komunistov in o človečanskih načelih morilcev iz Mozlja, Turjaka in Grčaric.
Kominternski agentje so zato začeli svoje revolucionarno gibanje pod spretno ka-muflažo in si skušali za gesla, pod katerimi so ga vodili, z vsemi silami ustvariti monopol. To kopito v OF je moral opaziti vsak misleči človek že ob koncu leta 1941, kajti že takrat je postajala borba revolucionarne manjšine za monopol v vodstvu docela jasna. V ta namen je bila uprizorjena sistematična gonja za rušenje vseh avtoritet, ki so kakor koli in kdaj koli v narodu kaj pomenile, dalje vseh vrednot, ki so tvorile Tnoralno in politično hrbte-j nico naroda. Besna obrekovalna kampanja J se je začela zoper vsakogar, ki ni klonil: preko noči je postal »izdajalec«, »belogardist« in »narodni škodljivec«. Razpredla se je — neredko s sodelovanjem žrtev samih — mreža laži, ovajanj, ogleduštva ln klevetanj, kakršnih naša zgodovina Se nI poznala. Bilo ie prav tako, kakor je Ml-rabeau leta 1790. zapisal o Parizu: »Sto piscev letakov, katerih edini namen je zmeda, jata izkoreninjencev, ki sejejo spore po javnih mestih, in ljudska množica, ki je vajena že leto dni na «uspehe» in «zločine».« — Začela se je tudi »akcija«: pobijanje »izdajalcev«, nesmiselne demonstracije, v glavnem pa zbiranje denarnih sredstev, ki je bilo kontroli najmanj podvrženo podpiranje gibanja.
Pa celo v tem položaju se Je komunistična stranka predobro zavedala, da so njeni pristaši le neznatna manjšina naroda. Zato so se ravnali po Radekovem navodilu: »Nikjer se ne začne revolucija kot dejanje večine naroda. Revolucijo začne manjšina, večina pa preide na njeno stran šele v potekli revolucije in na ta način zaključi njeno zmago.« Treba je torej bilo
ke delavske zveze
Kje je zgrabil
Vsa znamenja kažejo, da smo že prekoračili višek bolezni, ki je v najtežjem trenutku našega življenja zajela naš narod. Sicer počasi, kakor okrevajočemu bolniku, a vendar vztrajno se mu spet vračajo čista zavest, jasno spoznavanje in zdravi naravni čut, ki so bili še do nedavnega pri znatnem delu našega ljudstva za-megleni, motni ali zbegani. Prav počasi se javljajo znaki ozdravljenja celo pri tistih, ki so bili močno okuženi, dasi si tega spreobrnjenja niti sami še ne upajo priznati.
Prav ta trenutek se nam zdi primeren, da pokažemo okrevajočemu bolniku sliko bolezni, ki se ga je tako pošastno lotila. Morda je še prezgodaj, da bi že sedaj skušali v celoti prikazati žaloigro, ki jo je naš narod pravkar preživel, lahko pa tvegamo delne slike na temelju vsega, kar smo slišali, videli in doživeli.
Danes ni več rojaka, ki ne bi vedel, da je komunizem, skrit za ^narodno« fasado OF, sleušal Izvršiti na slovenskih tleh revolucijo, in to pravo komunistično revolucijo po vseh pravilih svojega marksističnega katekizma. Poslužil pa se je v ta namen prikritega postopka, ki je marsikoga preslepil, tako da prav za prav večina naroda v prvem hipu, ki je bil za nadaljnji razvoj komunistične OF odločilen, sploh ni vedela, s kom in s čim ima dejansko opravka. Slovenski komunisti, ki so se prav dobro zavedali, da pogojev za revolucijo pri nas ni, ki pa so navzlic temu hoteli uvesti pri nas svojo »diktaturo proletariata«, so vse svoje delo po predpisih kominternske takt;ke odeli v »narodno« odejo in so spočetka govorili le o »narodni« revoluciji, že v naprej so namreč vedeli. da bo naš narod nasedel le takšnim geslom, da bo pa komunizem odločno odklonil. Zato svoie akcije tudi niso naslonili na kmeta ali delavca (še posebej ne na delavca!), temveč so se skušali znteči predvsem k meščanstvu, ki so mu namenili posebno vlogo v varan ju širokih ljudskih množic. Ugotoviti se more, da k.irnlntern-ska revolucija snjoh ni zrasla pri nas cd t-im, od koder bi bila mrrnla po strogem riarksiofčnem nauku, namreč iz industrijskega proletariata. Zanimiva je okolnost, dn takšna revolucija med to vojno ni izbruhnila prav v nobeni izmed kapitalistično in industrijsko visoko razvitih držav, niti ni bila poskušena. dasi ni mogoče trditi, da bi ne bilo dovolj okolnosti, ki bi takš-r°mu pokretu dajale zagona tudi izven sa-• ih socialnih napetosti. Pomislimo na prl-i °r na Francoze, ki jih je zadel 1. 1940. p"itovo najtežji poraz v njihovi zgodovini, : i zato pričakovali. da bo narod, ki ima i•■•hu tega še izza francoske revolucije -ori mistično vero v osrečujoče moč ba-r-*">d in likvidirania (»lanterniranja« so kli pred 1"0 leti!), stopil na pot, ki se - m no komintemskih asren+ih prikazo-'a ket miina po komun'stičnem nauku, v isto velja tudi za Belgijce. Holandce, >he. Italijane in mno«re druge narode. Seveda moramo upoštevati, da je polo-komunistične stranke povsod docela ; vr ten, namreč različen od vseh dru-; političnih gibanj. Dočim se ravnajo (' ■•-: t politična gibanja po ljudskem raz-ženju in morajo ž njim načelno raču-r ti je komunistična stranka vsakega takšnega ozira že v naprej oproščena. Ona ve, da je povsod manjšinska stranka, da a more istočasno računati s popolno di-ipli.no svojih članov, predvsem aktivistov. Prav ta hrbtenica, ki tvori sicer v primeri z ostalimi političnimi gibanji le r. znatno leglo, daje komunistični stranki prednost nred vsemi ostalimi: nanjo se na-loni. dočim so ji vsi ostali »simpatizerji« samo sredstvo, samo privesek, samo pomožne čete, ki se poslržu.fe za dosego svojega osnovnega cilja, svoje lastne kll-karske diktature.
Ti in še mnogi drugi razlogi, ki so po- j vezani z vsem dosedanjim razvojem marksizma, z njegovimi uspehi, predvsem pa neuspehi v vseh državah izven SSSR, nam pojasnjujejo, zakaj se je morala pojaviti kominternska revolucija pri nas v vse drugačni obleki kakor jo nosi sicer to gibanje drugod, kjer se predstavlja kot upor zoper zio kapitalizma, zoper meščansko izžema-nje, zoper bedo in glad. Tudi pri nas so biii mnogi želodci lačni, a ni jih bilo med njimi takih, ki bi bili pripravljeni sprožiti r;.m1 Slovenci socialno revolucijo v njihovem najusodnejšem času. Morali so priti Kidriči, Beblerji in razni salonski špekulanti, da so opravili naročeni jim posel. Kajti pri nas Slovencih na eni strani niti stanje gospodarstva, čeprav mestoma ne-
KULTURNI PREGLED
Zdelo se je. da moža. ki sta se prjateljsko r govorjala o nekaterih cbčih vprašanjih n-mno^o skupnega: oba sta se duhovno >b kovala v različnih podnebjih člcve^e : 'ture in med njunimi merili in načini sklepanja je bilo le malo stičn:h točk Tudi če sra govorila o isth vprašanjih, je sleda! vsak s ovčjega zornega kota: prav za prav je sleher-n živel v svojem posebnem duhovnem svetu. Vzlic temu s?a večkrat govorila o svojih nazorih.
Bila sta Umetnik in Biolog. Pogovor je potrka! v delavnici Bologa, za mizo z m kro-skopom in z raznimi preparati. Pred ckni in vrati tega prostora se ie ustavil svet s svojimi valovanji in zgodovinskim- usodami; v laboratoriju je bil še zrak nasičen z nečim, kar bi lahko imenovali trdnost in predmetnost; nič odvečnega, nobenih iluzij: človek stoji nag rn-cd zrca'rym narave Tako se je zdelo Umet-niku, k: je imel veliko spoštovanje pred vedo.
Umetnik: Kolikokrat vas zavidam zaradi va^e stroge in dosledne službe znanosti, kar mmenl: službe resnici. V svetu se obračajo tolike reč:, marsikdaj se zdi: to. kar je stalo ns nogah, stoji mahoma na glavi. Godi se nam kakor don Ouijotu k: drži v rekah brivsko skodelo in meni. da si bo natakni! v'teško čc'ado. Nkdar ne vemo. kdaj imamo prav in kdaj nimamo, toliko nas vrtinčijo naša čustva in naši predsodki, naša prepričanja in naše strast'". Medtem pa znanost neugnano varuje najvišje n najlepše kar moremo imeti v življenju: tisto skromne, vendar trdno parcelo objektivne resnice, ki še kljubuje povodnji to-likih zablod in iluzij ter edina zagotavlja resničen napredek človeštva, njegov razvoj k ma ksimu možne sreče na svetu.
B :oleg: Vidim, da ste neozdravljiv častilec znanosti in da iz spoštovanja do nje gre-
Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani je izdala izčrpno poslovno poročilo o svojem delovanju lani. V uvodu je rečeno, da je Pokrajinska delavska zveza lani izpolnjevala naloge bivše Delavske zbornice po za_ komi o zaščiti delavcev ter naredbi o preureditvi strokovnih organizacij delojemalcev v Ljubljanski pokrajini. Poslovala je po pravilih., ki jih je odobril bivši Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino.
Predvsem je ščitila koristi delavcev in nameščencev z urejanjem kolektivnih pogodb. Skrbela pa je tudi za zaščito individualnih pravic delojemalcev. Dalje je skušala vplivati na splošne gospodarske ln socialne razmere v pokrajini ter si prizadevala, da bi odvrnila od prebivalstva posledice vojnih cimejitev. Varovala je koristi delavskih ustanov in po svojih zastopnikih vplivala na njihovo vodstvo. Kot sectaimi lel pokrajinske karporacijske ureditve je bila poklicana, da sodeluje v gospodarskem (korporacijskem) svatu.
Spremembe v pokrajini niso mogle bistveno vplivati na ustroj zveze, ker se je njenemu vodstvu posrečilo obvarovati si znatno sazmostojncet tudi ped italijansko upravo. Pripomniti je pa tudi treba, da je sama nadzorna oblast naglasila, da mora ostati začasno vse pri starem.
Ustroj zveze
Zvezina samouprava ie uiejena na pol-lagi sodelovanja predsednikov oddelkov in pokrajinskih sindikatov v upravnem odboru. Predsednike sindikatov in oddelkov volijo člani za dobo treh let, predsednika zveze pa imenuje šef Pokrajinske uprave. Upravni odbor zveze se je lani sestal dvakrat. Tekoče zadeve je reševal izvršilni odbor na svojih 11 sejoh. Uprava je poverjena zvezinemu uradu v Ljubljani in okrajnim zastopnikom v podeželskih središčih. Ob koncu leta sta poslovali zastopstvi v Logatcu in Novem mestu. Urad se deli na tri odseke: tajništvo, računovodstvo z ekonoma-tom in prosveta. Zveza se deli na štiii oi-delke in na 25 že ustanovljenih pokrajinskih sindikatov, štirje sindikati so v pripravi. Nekateri sindikati ima jo po d ve. stro-
ške tako kakor nešteti razumnki ki se ne morejo odpovedati lepim, vendar varljivim iluzijam razsvetljenstva in njegovih naslednikov. Resnica . resnea! Kakšna čudovita beseda! Toda vzlic vsem našim metodam, vzlic toli-k'm uspehom naših eksperimentov nimamo česte niti znanstveniki popolne gotovosti celo ne v stvareh ki so predmet našega strokovnega proučevanja, kaj šele tedaj, če združujemo naše izsledke s širšim krogi filozofskega in svetovnonazorskega hotenja. Kolikokrat si tudi mi — zgodovina znanost' nas o tem dovolj prepričuje — natikamo, da ponovim vašo primero, don K:hotovo skodelo v veri. da je to prava viteška čelada! Toda res je: vse naše težnje se csredotočajo na tisto skromno parcelo objekt'vnos ti ki nam še ostaja v žalostnem direndaju človeškega življenja. Kaj bi bilo, če b: ne imeli niti teh trdnih tal; če bi nikjer ne mogli reči: tu stojimo, to. kar smo tu dosegli, drži. Toda vsa ta resnično objek-tivna dognanja so premalo, da bi uresmčila sen. ki vnema vas in vam podobne; spoznanja posameznih dejstev in pojavov, njih vzrokov in učinkov, vse to. kar v biologiji ali kemiji, v fiziki ali matematik imamo za dognano, v večji ali manjši meri zanesljivo trdno, še vedno ni nič v primeri s tem, česar ne vemo in ne poznamo Vsekako je to zdaleč premalo. da bi samo na to naslonil ves svetovni nazor in na njega vso zapleteno problemat ko človeškega napredka v smislu pribl ževanja ma-ksimu možne STeče. Človek, dragi prijatelj, potrebuje za to. da se na na"cm planetu počuti kar moči dobro in da doseže tisto blaženost ki so jo že stari filozofi označeval1 za smoter zemeljskega življenja, vse kaj drugega, kakor so spoznanja, ki mu j:h nudijo posamezne vede. Kolikor ne gre ja golo znanje ali za aplikacijo naravoslovnih spoznanj v človeku
kovni skupini, zepet drugi pa zopet po več skupin. V večjih krajih na deželi pos'ujejo občinski sindikati.
Končno pravijo v uvodu, naj bi bili s tem
poročilom počaščeni vsi tisti delavci in nameščenci, ki so v kratkem času obsteta pokrajinske delavske zveze žrtvovali svoja življenja za pravično in nesebično u lejstvo-vanje na strokovnem podrečju. Poročilo pa naj služi hkrati k:t stvarni prispevek k urejanju socialnih in gospri'arskih vp:~a-šanj po načelih, ki jih je naglasil prezn..ent Pokrajinske uprave.
Osnovna načela strokovne organizacije
Za uvodom slecik razprava, ki jo je napisal predsednik Pokrajinske delavske zveze dr. Branko Alujevič. Pisec razpravi a o osnovnih načelih strokovne organizacije, o razvoju Stidikn.li7.ma v svetu in pri nas.
V organizacijskem udejrtvovanju slovenskih delavcev in nameščencev je p.išlo do velike spremembe z naredbo o preureditvi strokovnih organizacij delojemalcev z dne 8. julija 1941. Bivše organizacije so sicer še obstojale, a bile so priključene Pokrajinski delavski zvezi, ki je prevzela popodno zastopstvo vseh delojemalcev. Odlok o odobritvi zveznih pravil, Objavljen 21. januarja 1942 v »Službenem listu«, Je končno zaključil to preholno stanje in uveljarvil enotno sindikalno organizacijo po poklicnih skupinah in glavnih gospodarskih panogah.
Kako pomembne so te spremembe, spre-vidimo iz tega, da so se delavci in nameščenci prejšnje čase delili na. več organizacij, in sicer glede na svetovni nazor in politično opredelitev. — Delodajalci in pripadniki svobodnih poklicev so pa bili Ž3 prej organizirani po poklicmh skupinah. Po novi ureditvi so bila samo povezana posamezna prisilna združenja in zbornice v ustrezne sindikalne zveze.
Razvoj sindikalizma
Posledica razvoja Industrije je bila, da se je delavstvo posluždlo strokovne organizacije, ki je prevzela zastopstvo in obrambo njegovih koristi. Sindikailna delavska orga_
koristne namene, kakor sta tehnika m zdravstvo, vodi pot od znanosti 6amo v filozofijo ali v verstvo, ali pa v oboje; sicer postane naravoslovje samo ali filozofija ali verstvo, ali pa oboje. S tem pa izgubi samo bistvo svoje veljave: objektivno resničnost, ki bkuša dogle-dati stvari take, kakršne so izven nas in brez nas Zakaj znanost je lahko le v svojem krogu sama sebi namen: brž ko jo postavimo v širše življenje in zvežemo s človeško problematiko ne gre več sam6 za znanost marveč so vede zgolj sredstvo za višje, mnogo splošnejše smotre.
Umetni: Kaže, da ste začudo skeptični glede pomena znanosti za človeški napredek in srečo. Kot umetnik smem verovati, da so umetnosti raznih vrst hvaležne sodelavke pri osrečevanju človeka, njegove tolažnice v mrzli stvarnosti našega življenja. Toda umetnosti so napei jene k človekov'm gonom in čustvom, k njegovi volji in podzavesti, medtem ko je znanost ponosen instrument mogočnega uma. Vedno se mi je zdelo, da je samo umu pridržana zadnja odločilna beseda v vseh stvareh, ki se tičejo človeškega življenja.
Biolog: V tem se motite kakor toliko drugih pred vami. Vera v odločilnost uma je bila vedno ena najlepš'h Muzi j. vendar je lahko vzlic vsej lepoti psihološko in soc;alno nevarna. Glejte, nikdar ni mogel um sam trajno n docela osrečiti človeka: to je nekaj, kar nasprotuje osnovni človeški naravi. Za srečo m blaženstvo je treba kaj več. Um je samo eden izmed instrumentov v orkestru si. k; tvorijo simfonijo človeka Velik in važen instrument, nemara največje čudo v vsej naravi, toda ne edin in ne nepreklicno odločlen. Denimc. da lahko um obsine posameznika z umerjeno lučjo modrosti, z zadnjim spoznanjem odpovedi n požrtvovalnosti, toda kje je njegova socialna funkcija kaj pomeni za dušo množic ali za svojsko duševnost tistih, ki ustvarjajo zgodovino z voljo in vero, s fanatizmom in akcijo?! Umetnost je bližja človeški sreči m s tem samemu c:!ju vsega našega hrepenenja na zemlji, ker utrjuje človeka v njegovih iluzijah, ki &o edine vsem dostopen vir blaženosti.
I pomožnih čet, ta to »d povsod, seveda najbolj ls tabora, zoper katerega Je revolucija
naperjena, iz meščanstva in kmetskega stanu. S tem se zadeneta dve muhi na en udarec: ne samo, da se izloči nasprotnik, • še preden se je borba začela, temveč služi nasprotnik sam kot — najboljše orodje, ki ga lahko rabiš brez slehernega štedenja, kajti čim manj ga ostane, tem bolje je to za »pžrtijo«. Saj je pot komunistov itak jasna: ne razgovor ž njimi, temveč — uničenje do kraja!
Kakor smo že omenili, Je bilo prav naše meščanstvo eden izmed tistih stanov, ki so mu ponudili eno prvih mest v markirani kominternski revoluciji pqi nas. Postavljeno je bilo, kakor ves naš narod, pred doslej najtežjo preizkušnjo v zgodovini. Vse njegove moralne sile, vse politične sposobnosti in tudi vsa njegova razumnost so bile poklicane, da mu pokažejo pravo pot. Kako pa je meščanstvo to svoja preizkušnjo prestalo? če na to vprašanje odgovorimo brez pretiravanja, pa tudi brez zagovarjanja, moramo reči, da jc najbo'jši del našega meščanstva tudi v najtežjih časih ostal zvest svojim načelom in to svoje stališče dokazal tudi s krvnimi žrtvami. Zdravi del našega meščanstva je to svojo preizkušnjo prestal in s tem tudi za bodočnost ohranil svoje mesto v narodu. Odpovedal Je samo tisti del meščanstva, ki je bil nagnit že od prej, k! se je odtujil narodu, ki Je živel samo svojemu ugodju in ki mu Jc bilo politično žlvljenie samo lov za konjunkturo. Samo ta nezdravi del naSega meščanstva je s svojo revolucijo zgrabil komunizem in samo ta del je tudi mirno presedlal v komunistično OF, ne da bi vedel, kakor je zapisal švicarski sociolog Ropke, pred čim naj sname klobuk ln kdaj naj si ga z zgražanjem snet natakne... Za tem meščanstvom nam ne more biti žal. Kar Je bilo zdravo. Je sedaj Izči-ščeno, enotno ln zavedno. Okoli tesra jedra se bo stvorllo novo središče naSega narodnega žlvlienja. In tu si Je zdravi del našesra meščanstva — n svojim trdnim stališčem, svojo Idejno borbo In svojim! krvnimi žrtvami — zaslužil svoje mesto!
A. S.
nizacija je s svojim delem povzročila ustanovitev podobne skupnosti podjetnikov. Moč sindikatov je rasla in končno so drsrgli. t a jim je država priznala pravico samostojnega urejanja delovnih pogojev. Razvil se je kolektivni liberalizem, ki ga označu ejo povsem različne kolektivne pogodbe. Prvotno je država p:ssgala v sindikalno zunanje udejstvovanje le zaradi varovainja javnega reda, postopno pa je začela uveljavljati večje pravice. Predvsem je zahtevala registracijo strokovnih crgmlzacij, na kar je določila pogoje za nj.hovo upravno priznanje.
Razvoj sindikalizma v Italiji in v Nemčiji kaže p>sebne značilnosti. Fašizem je podelil sindikatom razen sac alnih še gospodarske naloge. Obenem jih je pritegn i v d-žav-no organizacij« in ustvaril korporacijskt sestav. Fašistični socialni in gospodarski red sloni na sindikalni podlagi, a sindikati so strogo ločeni za delodajalce in delojemalce. Nemški nacionalni socializem je opustil sindikalno ureditev in prenesel težišče na obratno organizacijo. Obrat pomeni gospo larako in socialno edinico ki v nji delajo skupno: podjetnik kot vodja obraba, delavci in nameščenci pa kot obratna posadka. Obratna organizacija je vključena v nemško gospodarstvo.
Pisec še obravnava bivšo jugoslovansko delovno pravno zakonodajo, nakar prehaja na položaj strokovnih organizacij pri nas po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine. Nai_ redba bivšega visokega komisarja ;'e pri nas uveljavila italijanska snlikalna k rpo acij-ska načela z nekaterimi omejitvami p: liričnega ali organizacijskega značaja. Tako določene smernice za obstoječo sindikalno ureditev v naši pokrajini so naslednje: 1. Svoboda ustanovitve Sindikatov za posamezne stroke. Z naredbo je urejena ustanovitev Zveze, pravila pa urejajo njeno poslovanje in notranjo razdelitev, število sindikatov ni predpisano. Dokler ni vpisanih članov, pripadnikov stroke, ne more biti ustreznega sinlikatai. Vpds pa je svoboden. 2. Pravno priznanje je potrebno za opravljanje društvemh nalog. Izven pristojne s n. dikalne zveze ni dovoljeno ustanavljanje in poslovanje strokovnih organizacij. 3. Do-
Je enotnost prtsnmnsga atodMcst^, to
pomeni, da sme obstojati za posamezno
stroko le po en pokrajinski sindikat, ki pa sme imeti več občinsldh sind-katev. 4. Sindikati zakonito zastepajo vse pripadnke stroke, tudi tiste, ki niso vpisani.
Sindikalni zvezi delodajalcev m delojemalcev sodelujeta v Pokrajinskem, gospodarskem svetu, ki sta v njem zas;opaua tudi Pokrajinski zavod za zadružnštvo m 1 o-krajinska zveza s.c«>jcni'.i P ki cev in umetnikov. — Delodajalska in delojemalska zveza določata zastopnike v sam>up.ave nosilcev socialnega zavaiovanja, oenesno v ustanove, ki jim je poverjena social a preskrba . Tel Pivcev in nameščencev. — Na s'ndlka1no ureditev v Ljubljanski pokrajini niso vplivali lanski julijski in septembrski dogodki.
Druge zanimive podatke iz poslovnega poročila bomo objavili prihodnjič.
Gce3asfu Av<*&stss Svassčkča
V SiSCOl22
Ena izmed najp'emeniteiših obrtnih strok, ki se v viških svojih izdelkov z vso pravico naziva umetnost, je gos!ar?tvo Vsi. ki se za-n'maio za slovensk' kulturni r-izvoj. sn v zad-n;:h letih nedvomna z ve,:kim zanimanjem zasledovali napredovanje t? lepe strdce v naši domovini. Naš priznani goslar M. Muš'č je v svoji šo!i vzgoj i žc celo vrsto mladih na-s'edn'kov. med ni:m: neko':ko prav dobrih. Poleg niih pa ie Po svojo rrsebno pet nekaj drug;h Slovencev, k: s-> se posvetil1 temu delu kot samouki Med numi se je povzpel do vsca uvaževanj* vredne višine posebno nedavno umrli profe^r g'acbe Avgust Tvanč'č.
Tvančič se je proti volji svojega očeta že v zorni nVadosf Tv^-eSl gfcsbi ter si po:skal učitelia v Gret", odrlalienem tržaškem okraju. k;er ?e p'ačeva1 po eno krono za uro — se-■<-edi s pomočjo svoje mame ki je rads vide'a, da s- ma': Avgust uči svitanja. Že takrat se j- do^a rad ukvarjal z rezljanjem in drugačni obde'ovaniem lesa Nekega dne je ro-fkusil srečo z izdelavo mandoline, ki seveda še dolgo' n: bila idei! t"kega brenkala. Pozneje — bil je takrat že dober v'olin:st — se jo Intil prv e violine Pri delu ie šele spoznal koliko znanja in izkustva ie treba za tako onra-v:lo. Nabavil si je strokovne kn;ige štud:ral dela gos!arsk:h mojstrov ter si nabavljal vedno popolnejšo zb:rko raznega sneoainega OTcd.ia za izdelavo vlclin. V Ljubljani si ie v svojem ličnem domu ob regulirani Gradaščici om;«lil pravo goslarsko delavmco, ki jo je z hs+n'm trudom opremil z vsem. kar mora imet mojster po*'ar. Znač:in<-> za Ivančičevo spretnost in marljivost je. da s' je sam nanravil skobel-nik in celo — po Listnem zamisleku — ogrodje za tračno žago na ročni po**on. V tei delavnici vid!š vse potrebno orodje za izdelovanje viol'n od dlet in obli cev do najrazličnejših svor. klešč. pil. žat ter posebnrh priprav za izdo'lbljevan.je. krivljenje in obrezovanje posameznih goselskih de'ov. Ne manjka seveda omare z raznimi lc"čiii in barvli. k| me^da vsebuje najvažnejše tajn^.ti Ivanč čevega dela.
O vestnosti nagega gobarskega mojstra pričajo posebno zap'ski o vsakem onusu. Iz teh zapisnikov — katerh objava bi bilo zanimivo grad:vo za kako glasbeno revijo — je razvidno. da je Ivančič 'zdelal vsega 31 instrumentov t. j. 27 v:o!"n in 4 viole. Pri vsakem delu so navedeni razni zanimivi podatki, med temi predvsem navedba mode'?., po katerem je bilo godalo- napravljeno. Prevladuje seveda Stradivar. a nekaj jih je označeno z or-azko »lastni model«. Sredi tega dela, od katerega je Ivančič nedvomno pričakoval še mnogo uc.pehov, ga je dohitela smrt Preveč je bil zaupal svojemu motorju — srcu Delo. k' ga je obvladoval kot pedagog ln kot izvajajoči godbenik v radiu in operi, mu je jemalo skoraj ves dan od jutra do večera. Kljub temu se je zanimal — iz čistega redoljubja! — za napredovanje Orkestralnega društva ter je redno pomagal pr komornih vajah te skupine glasbeni amaterjev.
Ivančičevj instrumenti, predvsem zadnje njegove stvaritve so večinoma v dobrih rokah naših glasbenikov. Vsi, ki so srečni lastnki teh redk h violin in še redkejših viol, so zadovoljni in prezadovoljni z lepoto, umerje-nostjo in senornostjn. njihovega tona ter z lepoto njih izdelave Nedvomno bode izdelki nadarjenega goslarja Avgusta Antonova Ivan-čiča (tako se glasi njegovo ime na etiketah, ki so nalepljene v notranjosti violin) predstavljali s časom še veliko vrednost. Danes pa že pričajo o nenavadni nadarjenost skromnega slovenskega muzika. ki je zapusti' trajne dokumente svoje izredne spretnosti svojemu ljubljenemu narodu.	—nt—
Vendar — ne hodiva predaleč. Hotd sem Samo reči. da med človekom-socia'nim tipom in znanostjo ni tistega razmerja, kakor si ga predstavljate :n ram enaki; ni tega. kar obstoji med človekom in umetnostjo. To. kar nam daje prava umetnost, rji nikdar v nasprotju s človekovim bistvom z njegovimi najbolj zaupnimi interesi; znanost pa more in morda cd<5 mora zaiti v tako nasprotje Zakaj, če znanost išče samo resnico, j: ne more b'ti mar, ali je resnica človeku pravšna aH ne. Zlasti v novejših bioloških dognanjih je dokaj tega. kar trga tolike lepe iluzije in lahko moti osnovne možnosti človeške sreče. Ne pozabite, da človeku kot socialnemu b:tju ne gre za resnico, kj naj bi bila predmet absolutne znanosti, marveč mu gre za funkcijo resnice; zanj je važne samo to, kako resnica učinkuje na smiselnost, smotrnost urejenost in blaženost njegovega življenja. Aplikacije znanstvenih dognanj pa niso vedno blagodejne za te prvinske, duševno silno važne pogoje človeškega ž:vljenja na svetu. Bolj kakor znanstvena resnea, ta refleks neke, morda nedesežne. izven človeka bistvujoče absolutne resnice, je človeku potrebna neka druga resnica: mora Ina...
Umetnik: Preseneča me, da kot b'dog naglalate to mnogokrat zlorabljeno besedo, ki jo vsak obrača po svoje.
Biolog: Ni mogoče opazovati življenja samo tam, kjer se pretakajo njegove osnovne biološke silnice, treba se je vedno znova dvigniti tudi k človeku in odkrivat: to. kar me-nuje jo filozofi: nuomen in fenomen njegovega individualnega in secalnega pojava. Prav te dni sem imel v rokah 'lelo »Matiere et lu-miere«, k: ga je sp.sal velik; fizik Louis de Broglie Takoj v uvodu pravi ta odlični poznavalec materije, da znanost ne mere zagotoviti človeštvu resničnega napredka, ker je tak napredek bolj odvisen od duhovne m moralne povzdige človeka, kakor pa od materialnih pogojev našega življenja. Morda vas prepri čajo še besede slavnega biologa Carrela: »Moralni čut je važnejši od intd;gence. Če narod njega izgubi, tedaj se začenja rušiti vsa nje-
gova socialna struktura.« In na drugem mestu pravi Carrel: »Moralpa lepota zapušča v človeku, ki jo je vsaj enkrat opazoval nepozaben spomin; ona Se ga dotika bolj kakor lepota narave ali lepota znanosti; kdor jo ima. mu daje prečudno nerazložljivo oblast. Z njo se dviga moč inteligence, samo ona lahko vzpostavi mir med ljudmi in ona je mnogo bolj kakor znanost, umetnost in religija podlaga eieherne kulture.« Prav današnji čas potrjuje na ves glas resnico, da človek potrebuje za svojo varnost in srečo predvsem moralnih resnic; da znanost in umetnost, če ju vrednotimo po njuni dejanska vrednosti za človeka, ne odtehtata niti zdaleč veljave moralnih dejstev. Zakaj — pomnite dobro! — za človeka ni važno Kantovo »das Ding an sicli«; važnejši je n ravni kategorični imperativ, važnejša je funkcija spoznanj in resnic za lepoto in blaženost našega življenja. Naposled gre predvsem za to. kajti živemu gre le za življenje
Umetnik: Tako sva začudo dospela nekam, kamor ne vodjo ne vaša ne moja pota« dokler ostajate biolog in jaz umetnik Vendar vidim, da imate prav: ne znanost in ne umetnost ne smeta b'tj izven okvira človeškega življenja in njegovega mesta v zgodovin1 ne moreta biti izven zakonov človeške duše, ki je nesmrtna in ustvarjena po božji podobi. Morda izvira del današnje krize prav iz tega da smo gledali vsak svoje področje: vi znanost. jaz umetnost, izolirano od ce'ote: da smo izgubili v preveliki specializaciji to. kar je starim humanistom dajal nj'hov univerzalizem. Od samega znanja o človeku n naravi nismo več videli pravega človeka in resnične narave Zato tavamo in nemara zares ne najdemo poti dokler ae rešimo pravino. za vse sprejemljivo velkega duhovnega problema naših dni: kako zopet uskladit- vsa i za silG prvenstvo naše moralne zavesti z ostalim silnicami človeškega življenja Se pravi; nstaja nam najtežja umetnost: umetnost življenja, ki se poenostavi in poplemeniti ob zavedanju, da moje in vaše gledanje najde edino resnično dopolnitev v Njem, iz katerega vse Izhaja.
e žlavekfi
KvonžUa
*	Odlikovanje z meči. Fiihrer je odli. koval skupinskega vodjo, generalnega poročnika SS orožja Hermana Priessa, poveljnika SS oklopne divizije »Totenkopf« kot 65. vojaka nemške oborožene sile s hrastovim listom z meči. Priess je meklen-bu:ški rojak.
*	Major Geisler je padel. Na vzhodnem bojišču je podlegel ranam major Rudolf Geisler, povejnik nekega pionirskega oldel-ka. 13. apiila letos je bil majcir Geisler odlikovan s hrastovim listom k viteškemy križu.
*	Glasbeni tečaji za inozemce v Salzburgu In Fc-tsdamu. Nemški glasbeni zavod za inozemsrvo bo tudi letos imel svoje ic-cje v SaLzburgu in Potsaamu pij Berlina. Predvidela so tečaji za dirigiranje, klavir, oigie, violino, čelo, petje in režijo. Med predavatelji bosta tudi Richard Strauss in strokovnjak za režiserska vprašanja Rudoli Hartmann.
Igralzzm Ssnpžne tGmb&le!
Za knjižno tcmboio Zimske pomoči bedo žrebane številke že 6. maja, namesto 7. maja, kot je v naših prospektih. Ta dan, v soboto zvečer, bodo objavljene v ljubljanskem radiu, obenem pa tudi v časopisih, ki imajo nedeljski datum. Povpraševanje po tablicah je zadnje dneve naraslo. V petek zvečer bomo zaključili s prodajo.
Knjige knjižne tombole bomo delili dobitnikom od ponedeljka 22. maja dalje v pisarni tombolskega oddelka v Ljubljani, Gradišče št. 2. Vzrok zakasnitve so deloma ilustracije, ki niso bile pravočasno izvršene, še bolj pa pomanjkanje materiala za izdelavo klišejev. Zato bodo pa dobitniki tembolj veseli knjig, saj jih bo krasilo ekrog 200 slik.
Iz LpMjane
u— Novi grobovi. Po težki bolezni je preminil krojaški pomočnik g. Stanko Prelož-nik. Za njim žalujejo starši, sestri in brat ter drugo sorodstvo. Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob \'215. :z kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpel je v Novem mestu višji sodni oficijal v pokoju g. Josip Perko. Učakal je starost 83 let. Zapustil je soprogo Minko, hčerke Minko, Vero in Božo ter sina dr. Slavka. K večnemu počitku so rajnega položili v torek popoldne. — Na veliki četrtek je v 47. letu starosti umrl poduradnik drž. železnic v pokoju g. Vitko Prezeij. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno so-žalje!
u— Cd 21. dr> 27. aprjia 1944 So umrli v Ljubljani: Dobrim Filip, 36 let, re.lovni brat-lajik, Napoleonov trg 1; Puhar Neža, 47 let, hči viručarja. Vidovoanska cesta 9; Milavec Manica roj. škerl, 77 let, zasebnica, Ulica 3. maja 2; Babnik Valentin, 27 let, tekstilni tehnik, Glince 9; Starčnik Ivan, 77 let, postrešček, Mstjanova pet 10; Hribar Helena, roj. Škerl, 68 let, žena vpok. železničarja, Predovičeva ulica 30; Bizjan Franc, 80 let. posestn k in prevoznik, Pol-milščakova ulica 26; Habjan Ivana, roj Zupan, 82 let, vdova inšpektorja fin. kontr., Robbova ulica 25; Zajec Viktor, 51 let, strojni stavec, Jegličeva cesta 10; š.vic Anton, 2 leti. sin pošt. uradnika, Dunajska cesta 17; Vidmar Jakob, 54 let, strojevodja drž. žel., Martina Krp-na ulica 5; Vasic Ro mana, 72 let, poštna uradnica v p., Staui-čeva ulica 1; Pukl Ignacij, 36 let, dninar. Vidovdanska cesta 9; Blažen Josipi na, roj. Kasteiic, 86 let, vdeva žel. uradnika, Dolenjska cesta 21; Mirkcvič Mihael, 88 let, poljedelec, Vidovdanska cesta 9; Gabiijel-čič Mihael, BO let, dvorni svetnik v p., Ci-galetova ulica 3. — V ljubljanski bolnici umrli: Bone Jakob, 50 let, davčni služitelj, Rimski trg 1; Rus Fran jo 67 let, lesni trgovec, Prule 17; Sieber Alojzija, 48 let.
Ali niste pomislili, da drugim ovirate vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče.
Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
Zavedajte se, da če v deveiindevet-desetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče!
Podbevškova »S<ov<-^
Uredništvo je prejelo naslednje pismo:
Gcspcd urednik, čudim se, da v Vaši kul turni rubrki nisem nsšel ocene knjige »Slovensko lirika«, ki jo je priredil g. Anion Pcd-bevšek. Po rrejem skromnem mnenju je 'o teko važna zadeva, da je treba o Uki knhS' javno izursgQvo:iti.
Prosim Vas. cenjeni g. urednik, bodif? tako ljubeznivi in priobčile priloženi donesek c »Slovenski liriki« v kulturni rubriki »Jutra«
Vaš vdani	n . . „ ,
Držaj Vacla\
Op. ured. Uredništvo ni moglo pisati c tej knjigi, ker je m prejelo v oceno. Bese-do in odgovornost za njo prepuščamo piscv spodnjega sestavka.
Avtor pesniške zbirke »Človek z bombami« je izdal novo knjigo z naslovom »Slovenska lir'te. Napisal uvod in izbra* pesmi Anton Podbevšek«. Iz raznih opazk ki bi jih imel bralec ob tej knjigi, naj navedem samo naslednje:
1)	Vse dosedanje antologije slovenske lirike so ničvredne! G. Podbevšek. kot najvišji razsodnik v takih in podobnih za devah, izjavlja na str. 6 v II. odst.: »T^ kntigo sem si zamislil kot zbirko najlep ših pesmi od Prešerna do najnovejšega časa. Ni mi tedaj nrav nič do tega, (]a bi jo sestavi! na tisti lahki način kot delajo se-stavljalci raznih antologij, da namreč sprejemajo v zbirko kar po vrsti vse lirike, k so jim pri srcu iz tega ali onega vzrokr.. Zame je bila odločilna edmole kakovost pesmi.« — Pri tem se pisec ne zaveda, da je za sestavo antologij poklican samo tisti, ki ima:
a) smisel za muziko je?p"ka„b) nad vse fin £ut za pesem v celoti, ki jo misl} uvr-, stiti v antologijo.
2)	Oprimite se Podbevškcve »Slovenske lirike«, o kateri pravi na str. 9, I.
vdiciva trg. uslužbenca^ Slaven jgradec; Žon-ta Jernej, 61 let, dninar, Log 19 pri Ljubljani; Nučič Jože, 36 let, cestar, Velike Lašče; Kocuvan Marija, 47 let, ctoč. uboga, Mala Nedelja pri Ljutomeru; Kovač Milan, 3 leta, sin tiskarn, delavke, Gledališka ulica 12; Klander Ivana, roj. Babnik, 65 lot, vdova železn. nadkurjača, Japijeva ul. 1; Logar Anten, 69 let, čevljarski mOjSter, Dalmatinova ulica 7; Pilih Franc, 62 let, vlakovoaja v p., železnakarjeva ulica 5; Kotar Marija, 15 let, dijakinja, Bernekar-jeva ulica 50; Ridar Frančiška, roj. Bene-dik, 56 let, vdova šoferja, Rožna douna, Cesta VI 56; Zorko Slavka, 1 leto, hči posestnika, Ostrog 12, obč. št. Jernej; Hribar Franc, 2 leti, sin zidarja, Tlaka 21, obč. Šmarje pri Ljubljani,' Meglen Ivan, 20 let, domobranec, Dobrepolje. okr. Kočevja.
u— Zadnja pot Martina Cebohina. V torek popoldne so v lepem pomladnem dnevu položili k večnemu počitku na Ljubljanskem polju zavednega primorskega rojaka čebohina s Kozine pri Trstu, številni venci in velika udeležba pri pogrebu so bili dokaz, da je bil pokojnik vsepovsod spoštovan. V svojem gostoljubnem domu na križišču državnih cest Trst-Reka in Divača-Pulj je s svojo pred kratkim umrlo soprogo vsakemu rad postregel in pomagal vsem, ki so se v potrebi zatekli v njegovo hišo. Bil je trda slovenska korenina in tako je vzgojil tudi svojo druž no. Pred meseci je prišel v Ljubljano, da bi si okrepil zdravje. Usoda pa je hotela drugače. V 72. letu starosti se je moral posloviti od življenja. Pokojnemu Tinetu Cebohinu naj bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil. R. A.
u_ Maša zadušnica za pokojnim no. nar-
jem Anionom Ebarjem bo v petek ob 8. v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
u— Na Fl=rijanovo praznujejo naši gasilci. Vojna je seveda omejila njihove svečanosti, toda ni dvema, da bodo 11 "še gasilske čete tudi v b:dcenc3<ti na/leseno praznovale ta lepi pomiadni praznik. Kmet e plavijo: če je Florijanovo jasno, bo tisto loto mnogo požsiov. če pa na dan sv. Flor jTna dežuje, petem vse leto dežja primanjkuje. Fižol je najbolje saditi na dan sv. Flcrijrna, pravijo na Dolenjskem. A Belokrsnjci p a-
v;jo, da se ta dan fižol ne sme saditi, ker ga potem mraz posmodi ali »pofuii«. Zato pa pravijo sv. Floiijanu »Furijan«, kakor se gla^i tudi več slovenskih priimkov. Za letošnje Florijanovo smo dobili sončno vreme. Vdor mraza, ki nam je v nedeljo zjutraj prinesel hudo slano, je v torek od jen j,al in sonce je spet ogrelo ozračje, da je živo srebro seglo nad 16» C. Včeraj zjutraj pa smo zabeležili 6" C. Barometer se je ustalil. Ozračje se je umirilo, nebo zjasnilo. Toplota narašča.
u— še je poštenost na svetu. V nedeljo popoldne je bila na poti izpod Rožnika skozi Tivoli izgubljena dekliška zapestna urica. Kakor skoraj vse te lične, drobne stvarce, je b:la tudi ta urica drag spomin. Kaj treba storiti v takem primeru? I, na, objaviti je treba v »Jutru« mali oglas. To se je zgodilo, in že se je v torek popoldne zglasila v našem uredništvu ga. Kri-sta Isteničeva z Zrinjskega ceste 7 ter nam je izročila urico, ki jo je bila našla v Tivoliju, nakar smo jo brž vrnili družini, ki je srečno vrnitev seveda sprejela z veseljem in s hvalo, da je poštenost vendarle še med nami doma.
u— Za portretno razstavo mojstra Ster-nena, ki smo o njej že pisali v nedeljski številki, se je doslej Narodni galeriji javil samo en lastnik portretov, da jih je voljan posoditi za razstavo. Ker smo pisali, da je že sestavljen seznam Sternenovih portretov v Ljubljani in okolici, njih lastniki najbrž mislijo, da jim svojih portretov ni več treba naznaniti Narodni galeriji. Ta seznam je pa brez dvoma nepopoln in zato znova prosimo vse prijatelje umetnosti, ki imajo kakršen koli portret iz roke akad. slikarja Mateja Sternena ali vedo zanj, naj ga takoj naznanijo Narodni galeriiji, saj je portrete treba takoj fotografirati in napraviti kli-šeje za katalog, ki naj priča, kakšen mojster je Sternen na tem polju, obenem pa svetu tudi pokaže, koliko pravih prijateljev umetnosti je v Ljubljani in njeni okolici. Kakor znano, je umetnik namenil ves dohodek razstave Socialni pomoči, kar bo naša javnost gotovo upoštevala najprej s tem. da njegova dela odstopi za razstavo, ki bo odprta o binkoštih v Jakopičevem paviljonu.
2 do 4 p?aisi€ prostsrt
ZA PISARNO IN SKLADIŠČE potrebujemo takoj.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »CENTER 5«.	J-775-I
Naročite se na knjižno zbirko »Dobrj knjigo"
Mesečna naročnina — vsak mesec izide ena knjiga — znaša:
a)	za naročnike »Jutra«, »Slovenskega naroda« in »Domovine« 12.— lir za broširano in 25.— lir za vezano, na boljšem papirju tiskano knjigo;
b)	za druge naročnike: 14.— lir za broširano in 29.— lir za vezano knjigo.
Ob naročilu sporočite, ali boste dvigali knj ge sami v upravi naših listov ali pa naj se vam pošiljajo na dom po raznašal-cih, izven Ljubljane pa po pošti.
u— rr°f. šestovj gojcnci na oddelku za deklamacijo na Matični šoli: Redžičeva, Jurčeva, Mohoričeva, Rebrnikova, Grilova, Zupančičeva in Briceva ter Pelan, Veber, Podgoršek, Gorjup in Korošec bodo izvajali jutri, v petek, spored javne produkcije z dekle macijami in gledališkimi pri-j za:i v franč škanski dvorani. Začetek te izredne zanimive produkcije bo ob pol 7. uri zvečer, vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice.
u— Dijaki_inje Srednjih šol, prijavite se z majem v tukajšnje tečaje pos. meznih predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specijalne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2.
u— Napredni tisk, zadruga z o. j. v Ljubljani, sklicuje redno skupščino z običajnim dnevnim redom na torek, dne 16. maja t. 1. v zadružni poslovalnici v Ljubljani, Puccinijeva ul. 5, II. nadstropje (Narodna tiskarna).
u— Prvošolci-lke in drugošolci-lke, prijavite se z majem v tukajšnji korepet'to_ rij »Napredek«. Redni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevno. Info.macije: Speci,jal-ne instrukcije za srednje šo"e, Kongresni trg 2.
u— Poslanstvo žene matere obravnava pediater dr. Bogdan Derč v svojem p. 0-pagandnem spisu za dojenje poleg dragocenih navodil za prehrano in nego dojenčka. Knjiga je izšla v knjigarni Tisk"v. ne zadruge in nosi napis »Slovenska mati, doji!«
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, vsakomur koristno sedaj in v bodoče! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 4. in 5. maja. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda! Učnina zmerna. Vpisovanje dnevrio. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Namesto venca na grob umrli sorod-nici ge. Habjan Ivanki je darovala tvrdka Martin Mahkota Lir 300 Dečjemu in materinskemu domu za revne otroke. Najiskre-nejša hvala!
u— Nesreče. Pri napajanju živine je brcnil konj v levo lice 131etnoga sina posestnika Janeza Lenarš ča iz Sinje gorice. 60-letno ženo tovarniškega delavca Ano Se-žunovo iz Cerknice je popadljiv pes ugriznil v desni komolec. Desno nogo si je poškodoval pri izstopu iz vagona 6!etni sin trgovca Andrej Abrahamsberg iz Plan ne. Dveletna hčerka frizerke Marija Furani je padla z divana in si zlomila levo nogo. 601etni delavec Jože Olup iz Ljubljane je paiilel s 6 metrov visokega balkena in dobil notranje poškodbe, žrtev popadljivega psa je bila tud' 51etna hčerka delovodje Jožica Zal ar jeva jz Cerknice. Ponesrečene1 se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici
Z Gorenjskega
Korošec odlikovan z vitešKim križcem.
Nadporočnik nemške vojske Josef Lieben-wein iz št. Vida ob Glini je bil odlikovan z viteškim križcem k železnemu križv. Odlikovanec se je narodil meseca febru r-ja 1916, izučil se je za urarskega pomočnika, po dveletnem udejstvovanju v tem poklicu pa je šel k vojakom. V vcnni proti Poljski je doživel cgnjen krst, nato- se je boril na za padu, v vojni na Balkanu je napredoval Liebemvein v poročnika. Po ekspediciji na Norveško je prišel na vzhodno bojišče, kjer je bil dvakrat ranjen. Po izdajstvu maršala B tloglia je izvršil niz junaških podvigov, od leta 1944. dalje pa je Liebemvein zepet na vzhodnem bojišču kot poveljnik neke čete.
Odlikovanje dveh bratov, z železnim križcem 2. razreda sta bila odlikovana ko oške rojaka desetar Helmut Rušnik ki je na vzhodnem bojišču in njegov brat podčas'nik Anton Rušnik, ki se nahaja na bojišču v Italiji.
Smrt na bojišču. Dne 11. marca t. 1. je padel pri težkih obrambnih bojih na sever- | nem odseku vzhodnega bojišča Fer Imand j
Wess iz Brež na Koroškem. — Dne 10. marca je padel na vzhiuu o41etni podčastnik Janez šorn. — V neki vojaški bonišnicj je zaradi dobljenih ran umrl višji deset r Štefan Beer. — Dne 28. januarja je pustil svoje življenje na severnem odseku vzhod nega bojišča 321etni SS mciž Hans Kropii-nik. — Prav tako je meseca ma: ca t. 1. padel na severnem odseku vzhodnega baijišča Viljem Ferič iz Celovca.
Tečaj v Gozdu. V Gozdu-Martuljku s imeli nedavno štiri dni t.a.aječi tečij za dekleta. Vrstila so se predavanja o materinski zaščiti, c ra-mh in gospodar, ki:-vprašanjih ter o vprašanjih pr-. e pomo i p-nezgoeiGh na kmetih. Ga. v. MitUrwaJln.:-jeva je navzočim tečajnicam vlivala ve e v poslanstvo mladega 10.m. Na koncu pri . -ditve je bil tudi recitac'*jski p cgram, s k -terim je nastopila Thea Leymannova .z Essena.
Sudermannova »D°movoia.» v režiji Ru dolfa Kellerja je sedaj na sporedu v celovškem gle iališču.
Predavnaje o U>pinam'.-.urju. Zveza za ljudsko zdravje je pilreaiio v Celovcu p e-davanje o tepinamburju. O pomenu t gi sadeža za človeško prehrano je govoril d •• Sembach. Po predavanju so deidi top nam-burjeve gomolje za zajenje.
S štpferske^a
Proslava 1. maja. v vseh spodnještajer. sk;h krajih je prebivalstvo presiavilo 1. maj na dostojen način. V Mar boiu in d u-god so postavili mlaje, okoli katerih se je zbirala mladina, ki je nate nspravi'a ob-hed po mestu. Sprevod je bil zeic pester, spredaj so šli konjeniki, za njimi fanfare, potem mladina, ki je nesila brezove vejice, za njo pa so sledile dekl ce z zelenimi venčki, nakar se je v pesebnr-m spremstvu vozila majn ška kraljica. Za vozom s kraljico majnik? je šla železničarska godba, nato so korakali cgljarn. drvarji in dimnikarji. Na Sofijinem tr^u so mlaj sneli z veza ter ga postsvili pokonci. Tesarji, ki so posekali mlaj, so bili cb tej priliki postrežem s pežirkom ekrepčujoča pijače. Ob sklepu slovesnosti je spregovoril dr. Krebs, ki se je vsem navzočim zahvalil za sodelovanje ter oznanil, da je zini? vzela slovo, pemlad pa nastopila svojo vlado.
Nov kjno v S'oven^kih goricah. Pri Sv Lenartu v S!cven>kih goricah so 1. maja otvorili novo k nematogi afsko dvorano. V zvezi s tem je bi'a domača pi-slavs, katere se je udeležil tudi šef civilno unrave za Spodnje štajersko Tremml ter ptujski okrožni vodja Bauer. Otvoritev se je Izvršila v navzočnosti župana Leon .-j da Pirkmana, ki i? v kratkih bcs?rtah povzel zgodovino nastanka nove ustanove. Okrožni vodja B uer iz Ptuja je izrazil posebne-zadovo!i.«tvo. da je ptujsko okrožja dobilo v zadnjem času štiri nove kinematografe.
I2 Trsta
odst.: »Prijetno zavest imam, da niseni prezrl nobene dobre pesmi in da torej nisem nikomur storil krivice. Malo knjig izide pri nas, kjer bi bila vsaka beseda tako pretehtana, kot je v tem c v e t n i k u.<
Ljudje božji! Letos poteka sto let. kai se nam je rodil Simon Gregorčič. Brez števila njegovih pesmi je narod sprejel za svoje — ponarodele so! — v Podbevško-vi »Slovenski liriki« pa ne najdeš niti £ne Gregorčičeve pesmi!
V vsako antologijo bi moral sprejeti prirejevalec vsaj večno lepo »Človeka nikar« :
V delavnico sem tvojo zrl, ki bitij si rodil brez broja! Skrivnostno snuje rdka tvoja: nikjer je stalne «i stvari, a prah noben se ne zgubi.« X'A.
In pa: »Lastovkam«, »Oljki« itd.
Ne, gospod Podbevšek je odklonil našega Gregorčiča, ker »zame je bila odločilna edinole kakovost pesmi!«
In tak"' so sodili in odločili g. Podbevšek da. Tudi slovenski Heine, naš Simon Jenko, ne spe da v »cvetnik«, čeprav si jo narod mnogo njegovih pesmi prisvojil, to se pravi — ponarodele so!
Po Podbevškovem okusu in po njegovi sodbi pa spada v »Cvetnik« Radivoja Pe-terkna-Petruške »Pijanček« na str. 138! O pesniku trdi v uvodu: »Preživljal se je kot zlatarski pomočnik, cestni delavec, učitelj nemščine, duhovnik, nadzornik umobolnih, pisar v raznih samostanih, nadzornik peliskih delavcev, kolporter in ljudskošolski učitelj.«
Pesem »Pijanček« prav gotovo ne spada v tak izbor pesmi. Ce bi Petruška danes bil med živimi, bi g. Podbevška za tako norčevanje klical na odgovor, čeprav je bil Petruška izredna dobričina.
Ugotavljam na tem mestu tudi to, da Petruška nikdar ni bil »zlatarski pomočnik«, pač pa pozlatarski in to v Rusiji. Te
obrti se je nekoliko priučil v očetovi delavnici v Kamnikp. Pozlatarsko obrt vodi še danes njegov brat. Tudi »ljudskešolsk učitelj« in »duhovnik« ni bil Petruška nikdar. Ta dva poklica je izvrševal njegov brat Peterlin-Batog, katerega smo lani pokopali. —
Po sodbi g. Podbevška je »Na tem svetu vse zapisano pozabljenju, tudi dola slavnih mož, kadar nam ničessr več ne nudijo.« (Str. 6. — III. odst.)
Za njega pa obstoji samo ena izjema: »Pozneje je ,božja roka' vendarle dale Goetheju peroti za polete v visočine*. Na. vdihnjenje ga je tako preoblikovalo, da je pestal eden največjih lirikov na svetu«.
3.	»Pesem uč;nkuje z močjo, položeno v besedo. Lirika je še prav posebno besedna umetnost. Vsaka beseda naj bi bila koli-kor mogoče nazorna, živa.« (Str. 6. — VII. odst.)
Izjeme so seveda povsod dovoljene, zato pa upravičuje g. Podbevšek na str. 13 v V. odst. pesnika Ellerja z naslednjimi besedami: »V Ellerjevi dikej; najdemo večkrat besede, ki jim ne vemo več pomena, ki jih pa on ljubi, ker ga spominjajo njegove mladosti.«
4.	»Izredno zanimiv pojav je še živeči Fran Eller.« Zato mu posveča n:š arbiter kar osem strani, na katerih razčlenjuje njegovi pesmi ter končuje z ugotovitvijo: »Vsaka dobra pesem je namreč iracionalna, čudežna. Kolikor ima razum pri njej opraviti, jo moram razumeti. Ostene pa vselej nekaj umovanju nedostopnega kar se da le čustveno podoživeti. Zato pa }e treba sozvočja čustva in fantazije.«
Da, za g. Ellerja je žrtvoval v uvodu g. Podbevšek osem tiskanih strani, Prešerna odpravi z enajstimi odstavki, Levstika t sedmimi, Stritarja s tiemi, Župančiča s šest in dvajsetimi. Peterlina z dvema: Murnu-Aleksandrovu privošči tri vrstice, Golarja odpravi s tremi vrsticami in s citiranima pesmima »Da sem Jezus« in »Jesenski veter-:; nekaj strani naklcm Aloj-
ziju Gradniku, navede še Remca, Moleta
m ugotavlja h koncu: »Poleg obravnava-
nih pesnikov jih živi še nekaj, ki se še niso docela razvili (spadajo pa po njegovi sodbi v njegov »Cvetnik«!), nekaj, ki so mnogo obetali, je pa že mrtvih: Anton Debeljak, Ivan Zorman. Janko Glaser, Ra. divoj Rehar, Srečko Kosovel, Severin ftal in Jože Dular. (Str. 32. I. in H. odst.)
Tozadevno ne bom več izgubljal besed perečem samo: Narod sodi po svoji vest!"
5.	Pomnite za vekomaj!
»Kot bo mogel vs?kdo občutiti, imamo Slovenci tn velike lirike, ki še živijo-Ellerja, Župančiča, Gradnika. Ker pri na.' radi načenjamo debato fprsvilno vprašanje!), kdo bi bil večji pesnik, naj tudi {az odgovorim na to kočljivo vprašanje. Na splošno .je moje mnenje, d? .je zmotno misliti, da obstoji en sam višek. Itd «
Prepričan sem, da niti g. E'ler niti g Gradnik ne b eta užaljena, če ponovin. sodbo kulturne Ljubljane, ki se je glasili in se še glasi: »Največa živeči slovenski pesnik je Oton Župančič!«
6.	V »Slovenski liriki« pogreSam neumr iočo Podbevškovo pesem »Električna žo. ga«, ki je izšla v zbirki »Človek z bombami« 1. 1925. na str. 21—24.
Prisluhnite!
»Odbil sem se od prvega modrijana ha lev
stkani slavoloka' kakor bi bil električna žoga, in
priletel v modrijana na desni strani.
Od tega sem se zopet odbil in
odletel v modrijana na levi strani
in	:
odbijal sem se navzgor vedno v kotu 45°.
I. t. d.«
V letu Gospodovem En tiseč devt st štiri in štiridesetem.
Vacteu Držaj.
ponesrečenci. 701etma Jožeftna Benčlna
iz Lucianijeve ulice 10 si je pri padcu zlomila desno nogo. žrtev nesrečnega paoca je postal 681etm vrtnar Jožef Gerdol iz Rocola na hribu št. 1022. Pri del h v zaklon ščnem predoru v ulici Alviano se je ponesrečil 481etnj geometer Anten Sentga-glia ki stanuje na Akvedotu št. 7. Prišel ie med dva vozička in dobi poškodbe na rebrih. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
t v
Iz Goric:
Počastitev za-služn>h delavcev. Dne 1.
maja so se na posebne- povabilo zbrali v •iradn h prostorih nemškega svetovalca v Goric* predstavniki obratov, razen tega 40 •delavčev, ki so skozi desetletja marljivo m vzorno vršili svojo do^nost in svoje delovno, poslanstvo. Nemšk- svetovalec je v jedrnatem m govoru per črtal pomen dneva ter iz:ekel delavcem zahvalo in priznanje za njihovo dolgolei o. nesebično sodelovanje v prid splošnos:i. Izrazil je najtoplejša voščila za bod čnost ter jim izroč. i primerno denarno dar do Med opoldanskem urami sta bila v obeh največjih goriških obratih koncerta nemške vojaške godbe, ki je izvajala razne skladbe. Zvečer pa se je zbralo delavstvo vseh goriških ter okoliških obratov na posebnih p-.edst-vah, k; so b'le v mestnih kinogle-dališčih.
Nove krušne cene. Na nedlagi odredbe komisarja za cene na pcclrcčiu Jadranskega Primarja je s 1. majem določena krušna cena 2.40 i re za kg pri kosih po 150 gramov in 2.30 lire za- kg pri kosih po 450 gramov.
V-ak dan nezgode. Na levi pcr.lahtnici se je ranil lSletni elektiičar Marij V.den iz Anhovega. — Siletna gospodinja Kristina Zoizrt se je hudo opekla z \r.e'o vodo po obeh rokah. — lSletni Lilija Stacul se je ig:a'a z nekim iz Uelkom. ki je eksplodiral. Ima rane na obeh negah. — Pri sekanju drv se je ranil? na desnici 2-lletna go-spoiinja Marjeta Favaio. — Levo nego i je poškodoval pri padcu 151etni mizarski pomočnik Vincenc Zavrtanik iz Solkana. — 481etni inlustrijec Anton Grusovin 'e padel po st: pni c ah in si poškodoval cesno nego. — Siična nezgoda je doletela 511etno gospodinjo Ivanko Medeot iz F are, ki ima zlomljeno desno nego. — 621etra °o p-d:nji Julija Palmieri ima številne rane zara U eksplozije izstrelka. Ponesrečenci se z ra-vijo v geriški bolnišnici.
Prvi maj v Trstu. Tudi tržaško delavstvo je presiavilo "elovni praznik 1. ma a. Delavci tržaških obratov so prisostvoval' prvomajskim koncertom, ki so j h zvajaji po sporedu prosvetnega urada Vrhovnega komisarja cb sodelovanju delovrega urada. V obratu »Ilva« ter v rafineriji »Gas-lini« sta b:la koncerta dopoldan. Koncertni spored je izvajala godba »G. Verdu pod vodstvom dir genta Montagne. V osta-lih obratih so bili koncerti popoiine. tako
v strojni tvornici ev. Andreja, v ladjedelnicah sv. Marka in v tržaškem arzenalu. V tvornicah sv. Andreja je izvajal pester ko. certni spored orkester pod vodstvom d rigenta Cipcia. Sodelovala sta tudi so-pranistka L. Ghersa in tenor Mar'j Kar-lin. V ladjedelnicah sv. Marka in v tržaškem pjzenalu je svirala Verdijeva g dba Pcpol:'me je bil koncert v palači ladjedel-nlškega ravnateljstva, kjer so se Zbral: načelniki posamezn h oddelkov ter uradn'-k;. ki so prisostvovali umetniško izvajanemu koncertnemu sioredu. Sodeloval je tržaški trio De Rosa-Za-etovič-Lana. Slovesnosti 1. maja so se zaključile na trgu Ed'nost:. kjer je bi! konc?rt meščanska godbe od 18. do 19. Spored je bil posvečen delovnemu ljudstvu. V popoldanskih urah so bile po tržaških kinogledališč h posebne predstave, namenjene tržaškemu delavstvu. Koroško obmejno gledališče iz Celovca pa je razveselilo pripadnike nemške koonije v Trstu ter pr padn ke nemške vojske z vedro predstavo. Peseben korcert je bil za Todtove organiziranče, ki so se zbrali ob 20. v vojašnici pri Sv. Ivanu.
Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 18. aprila je b lo v Trstu 10 rojstev, 14 smrtnih primerov ter 11 porok.
Smrtna kosa. V Trstu sta umrla te dni Alojz Carini n Karol Kaligaris.
Befeimca
KOLEDAR:
Četrtek, 4. maja: Fiorijan, Cvetko.
DANAŠNJE PRIUEDITVE-Kino Matica: Domovina. Kino Sloga: Prijetni dan. Kino Union: švedski s!avček. Kino Moste: »Akrobat Sch-o-o-o-n«.
DEŽURNE LEKARNE Dane«;: Mr. Baka:čič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21. do 5. ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek. 4. maja, ob 18: Azazel. Red C trtek.
Petek, 5. maja: Zaprto.
Ivan Pregelj: »Az&ze!«. V tem delu je prikazan duševni konflikt Marije Magdalene in Jude iz Keriota med grešno strastjo in vero v Jezusa. V glavnih vlogah: Jan — Juda, Ukmar-Boltarjeva — Mir-jam in VI. Skrbinšek — Joel. Režiser: M. Skrbinšek. Scena: arh. V. Gajšek. Kostumi: J. Vilfanova.
Drama pripravlja: Moretovo veseloigro v treh dejanjih »Dona D:ana«. Po C. A. Westovi predelavi -;n prevodu Jos. Cim_ permana. Režija je v rokah prof. šesta, ter Karel Schonherrovo igrn o ž: vi jeni u v treh dejanjih »ZTvdja« v prevodu in režiji M. Skrbinška.
OPERA
Četrtek, 4. maja, ob IS: Zemlja smehljaja.
Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol.
Petek, 5. maja: Zaprto.
*
Fr. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Oper<>-ta v treh dejanjih. Po V. Leonu napisala L. Herzer in F. Loehner. Pievel N. Stri-tof. Osebe: grof Lichtenfelški — Lupfa, Liza, njegova hči, mlada vdova — Mloj-nikova, grof Gustav Pcttenstelnski. poročnik — M. Sancin. princ Sou-Chong —■ B. Sancin, Mi. niegeva sestra — Barhi-čeva, Cang, njun stric — Zupan i. dr. Dirigent: S. Hubrd. Režiser m koreograf: P. Golovin. Kostumi: J. Vilfanova.
»Manon«. Opera, ki jo je komponiral francoski skladatelj Jules Massenet, ii za osnovo sloviti Prevostov roman »>ja-non Lescaut«. Librete- sta napravila znana pariška libretista Meilhac in Gille. Delo ima štiri dejanja, ki se godijo: pred krčmo v Amiensu, v des Grievjcovem stanovanju v Parizu, na pariški p:omena''if v govorilnici nekega seminarja, v igralnici in na begu Maron. — Prva uprizoritev te opere je bila leta 18S4. v Parizu.
^dainiška skupina Jadransko Prlmorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 4. MAJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji poze.rav; vmes cd 7.30—7.40: poročila v slovenščini. 900—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napo_ ved sporeda (nem. in slov.), koračnica, 12.00—12.30; Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert orkestra Dermeij. 14 00—14.10: Poročilo v nemščini. 14.10 do 15.00: Vsakemu nekaj. 17 00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17 15—18.00: Dobra volja v duru in molu. 18.45—19 00: Narodopisna ura — Dr. F. Kotnik: Valvasor kot etnograf 19 00—19.30: O vetru m .alovih. 19.30 -19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda 19.45- -20.00: G^sba-aa medigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15- 21.00: Glasba ob večerni uri. 21.00- 22 00: Slovenska glasba: Radijski orkester, vedi D. M šijanec. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—2300" Malo kramljanja, malo plesanja: Mali orkester, vodi D. Pievaišek.
Nebo v maju
Nekaj o spremembah na Jupitru
Nastopil je mesec maj, mesec, v katerem se pcčasi poslavlja pomlad od nas in že se napoveduje dolga vroča doba — po. letje. Tudi večina rastlin se je razcvela, zato jie dobil maj po pravici ime
mesec cvetja in lepote.
V	tem mesecu kar vidiš, kako priroda žari od same lepote, kako ponosno so se razbohotile rastline in kako naglo-se je predramil živalski svet, ki se je moral v prejšnjem mesecu še boriti z raznimi viemen-skimi nevšečnostmi.
Meteorološki pogoji maja so za ljubitelje neba dokaj ugodni: za slučajne opazovalce pa je najlepši čas oleoli večernega mraka, ko žari
zapadno obzorje v prekrasni zelenkasti luči.
V začetku maja se zvečeri že okoli pol devete ure. Poglejmo ob tem času tiati del neba, ki je Visoko nad nami, skoraj v bližini našega zenita. Ne bo nam treba dolgo iskati zaželene zvezde, še tisti hip bomo zagledali svetlega Jupitra, ki s krasnim rumenkastim sijajem dostojno krasi nebesno kupolo in posebej še ozvezdje, v katerem se nahaja (ob kulminaciji je oddaljen od zenita 30°). Zemlja in Jupiter se zd- j oddaljujeta, zato Jupitrova svetlost peša. Kljub temu, da je bil v opoziciji s Soncem, torej v najmanjši oddaljenosti z Zemljo, že pred tremi meseci, je še vedno na nebu
najsvetlejša zvezda,
ki vzbuja pozornost vsakega za lepoto vnetega opazovalca.
2e brez daljnogleda lahko ugotovimo, da Jupiter sedaj še stoji na nebu med zvezdami in se začenja šele v tem mesecu pomikati počasi proti vzhodu in sicer proti Regulu. glavni zvezdi v ozvezdju Leva. Za pojasnilo nai povemo, da se začno (zunanji) planeti gibati okoli opozicije s Soncem retrogradno, to je v smeri od vzhoda proti zahodu. Najhitrejše retrogradno gibanje imajo ravno ob opoziciji. Cez nekaj tednov ali celo mesecev pa planet zopet obstane in se vrne v pravo gibanje proti vzhodu. Zaradi naklonjenosti planetih tirov nasproti zemijinemu so tiri planetov ob času opozicije zelo zamotane zanko, ki imajo često več zavojev.
Jupiter je zdaj oddaljen od Regula, naj-zr-.padnejše Levove zvezde okoli 5°, torej ; nahaja ravno med Rakom in Levom. Z rimiv pogled bo tedaj, ko bo potoval 'upiter mimo zvezde Regula. Jupitrov tir ie namreč naklonjen nasproti ekliptiki le -a eno stopinjo, in v tem času je Jupiter . v toliko' nad ekliptlko; zato bo potoval bližini Regula, ki'ima tudi širino o-koli
Iz nemških observatorijev prihajajo veki govore o spremembah
velike rdeče Jupitrove peye
oče se na mestu, ki ima 20° južno
,šiidolga je 30.000 km, široka pa 15
č km. Poznajo jo verjetno že od leta 65i: sfero gotovo pa od leta 1831. Od :ačetl:a tekočega stoletja, ko je bila skoro .rvavo rdeče barve, pa do danes je posta-la vedno bolj svetla in po poročilu nem-: aga astronoma H o e 1 i n g a je postala
-	laj snežno bele barve. O bistvu te rdeče r.ge obstoji več podmen, vendar jih lahko
-	glavnem opredelimo v dve nasprotujoči i ra-Iagi. — Prav sedaj upamo, da bodo "ronomi zaradi ugodne barve natančneje
nroučili to pego. V sredini letošnjega maja zide Jupiter pri nas okoli 11. zjutraj, se ačne dvigati s severovzhodnega neba, prispe okoli 15. visoko nad jugovzhodni del horizonta in okoli 19. pride v bližino nebesnega meridiana; ko se znoči, ga lahko "inirno še vedno precej visoko, vendar že zapadno od nebesnega meridiana. Začne se spuščati proti obzorniku in že okoli 11. zvečer pride na severnc-zapadni del neba, kj?r po 1. uri zatone (v prvi polovici me-?eea malo pozneje). Tudi pri Jupitru opažamo da polagoma izginja pred opazovalčevim? cčmi, bliža se namreč Sonce, ki prov;.'.i v naju zanadn; del ozvezdja Bika, dne 11. potuje v bližini znane Bikove ko_ Plejad (oddaljene 300 svet. let) in proti koncu meseca potuje severno nad rdeč'?--: soncem Aldebaranom.
Jupitru se z veliko hitrostjo bliža drug planet,
k' jc Zemlji mnogo bližji, a tudi manjši, s?.j" bi lahko stlačili v zemljin volumen ??koro 8 teh planetov. To je planet Mars.
V	aprilu je potoval po ozvezdju Dvojčkov
in prispel proti koncu meseca v bližino zvezde Delta. Prav zanimivo je bilo okoli 13., ko je potoval Mars tik zvezdice Epsi-lon (to je ogromne sonce, ki je 70 krat večje od našega Sonca). V mesecu maju potuje planet Mars najprej med ozvezdjem Leva in Raka, nato pa se vseli v zadnje ozvezdje. Oddaljenost, med njim in Jupitrom se stalno manjša.
Ne bomo ponavljali besed o vidnem pe-šanju Marsove svetilnosti, ki nastane zaradi oddaljevanja Zemlje od Marsa in Mar3a od Zemlje. V maju stoji Mars že vzhodno od glavne proge Rimske ceste, pred katero je potoval v minulem mesecu. Pred to progo Rimske ceste bo šele tedaj, ko bo izstonil iz ozvezdja škorpijona In se vselil v ozvezdje Strelca. V tem mesecu boste tvorili stalnici Kastor in Polux z Marsom premo črto. — Mars vzhaja v maju okoli 8—9. ure na severovzhodnem delu horizonta, nato se začne- dvigati in okoli 18. ure prestopi meridian. Nato se začne nagibati proti zapadu in oken polnoči zatone. Tako ga torej opazujemo !e v prvi polovici noči na zapadnem delu neba.
Satum je viden najbolje le še prvo polovico meseca v vzhodnem delu ozvezdja Bika, v bližini zvezde Zeta. Potem se mu namreč Sonce približa v tako bližino, da izgine izpred oči opazovalca. Sonce potuje mimo njega okoli 20. junija. Saturn je tudi že sedaj v pravem gibanju preko neba in se zato seli že iz ozvezdja Bika. V sredini maja zahaja Satum okoli 23. ure, proti koncu meseca pa že pred 22. uro. V juliju in avgustu bo Saturn že krasna
jutranjica, ki se bo lesketala na nebu
nekaj ur pred sončnim vzhodom. — Najzanimivejši objekt je na Saturnu za opazovalca z manjšimi daljnogledi njegov čudoviti obroč. Letos vidimo z Zemlje južni del obroča, leta 1950. pa bo prišel obroč v tako lego, da bo kakor črta, ki bo raz-polavljala Saturnovo ploskev ali drugače povedano: obroč ne bo viden. Venera je sicer še Danica, vendar že odtegnjena opazovanju. Pojavila se bo šele v jesenskem času kot »Večernica«. Merkur, ki je bil v aprilu večerna zvezda, se pojavi šele v drugi polovici meseca kot jutranjica.
Z večernega neba iziginjajo tudi najlepše zvezde stalnice: Sirij v ozvezdju Velikega Psa zahaja v sredini meseca že pol ure po
sončnem zahodu p je zato neviden. T
večernega mraka lahko opazujem le gornje Orlonove zvezde, namreč Be!atrlx m Betelgenzo. Visoko na zapadu lepo sveti Kapela v ozvezdju Kočijaža, malo južneje Kastor in Pohuc. Na jugovzhodu se nahaja lepa Špika in okoli 10. ure zvečer lahko že opazujemo rdečega Antaresa v ozvezdju škorpijona.
Luna, ki doseže dne 8. podobo ščipa (v ozvezdju Tehtnice), dne 15. podobo zadnjega krajca (Vodnar), dne 22. podobo mlaja (Bik v bližini Aldebarana) in dne 30. podobo prvega krajca (Lev, v bližini Regula) se sreča dne 1. s stalnico Regu-lom. dne 6. s špiko (Devica), dne 9.—10. z Antaresom, dne 22. s Soncem In Aldeba-ranom okoli 29. s planetom Jupitrom m Regulom in dan prej z Marsom. Kakor so listi poročali, bi se dne 30. aprila zvečer imela zgoditi na našem nebu zanimiva igra: Luna v podobi prvega krajca naj bi zakrila Jupitra. Vendar so se naši listi malce zmotili, ko so povzeli to vest iz nemških časopisov; pri nas namreč ni nastopilo zakritje, temveč je Luna okoli polnoči potovala tik pod Jupitrom, tako da se je ta planet skoraj držal zgornjega luninega roba. Sicer pa tudi tega prizora nismo mogli dobro opazovati, ker se je Luna skrivala ob tem času za severnimi oblaki.
V maja utegnemo opazovatj
tudi lepe padajoče zvezde.
Dne 1. maja so padale kresnice iz ozvezdja Herkula (v bližini zvezde Fi), dne 11. pa bodo padale v bližin! bele zvezde Dragulja v ozvezdju Venca (vidno v maju zvečer na vzhodnem nebu), dne 15. iz ozvezdja Orla v bližini zvezde ETA (Orel je viden najbolje drugo polovico noči), dne 30. v ozvezdju Pegaza, zapadno od Scheata) to ozvezdje je vidno vso drugo polovico noči na vzhodnem nebu.
Iz navedenega torej vidimo, da so se na zapadnem večernem nebu za opazovalca neba zbrali trije lepi planeti: nizko na obzorju sveti rumenkasto beli Saturn, mnogo višje se leskeče rdeči Mars in skoraj ob meridianu vidimo krasnega Jupitra. Posebno ob večernem mraku nudi sedaj ▼ majskem času ta konsteladja planetov res krasen prizor, kateremu bo prijatelj neba rad posvetil nekaj minut, to pa posebno zato, ker je planet Saturn v taki legi na zapadnem nebu viden letos zadnjič. Kakega posebnega bodrila pa ravno v" tem mesecu ne potrebujemo, saj ga nudi v zadostni meri narava sama. Vsakemu človeku, ki zna opazovati naravne prelesti, ki jih prav obilno nudi mesec maj — mesec naravne lepote.
M. Borko.
e obal®
Nemški vojni poročevalec dr. Franc Pesen -dorfer piše v dunajski izdaji l'sta »Volkischer Beobachter«:
Že dolgo pred izdajstvom italijanskega kralja se je na sovražni strani vedelo, da ne bodo italijanski kraljevi admirali nikoli izpostavili svoje mornarice za cilje katere je nameraval Duce doseči z učvrstitvijo italijanske sile na morju. Prav to je med drugim povzročalo, da je bila usoda italijanske vojne mornarice v Afriki kmalu zapečatena, nakar je
Italija prišla ob otoški pas Pantelle-rija—Sicilija—Sardinija—Korzika.
S tem v zvezi je treba vrednotit: tudi anglo-ameriško Izkrcanje na italijanski celini pri Sa-lernu,
Prvi skok čez morje na kopnino se vsekakor ni končal v splošno zadovoljstvo Angloameri-čanov, ker se je nemškemu vojaškemu vodstvu posrečilo tako zožiti prostor za izkrcane čete, da pi mogel sovražnik doseči zaželenega Olja. Nemci so zadrževali Angloameričane tako dolgo, dokler niso v zaledju organ'z:rali fronte in obrambe. S tem je bilo Angloameričanom onemogočeno, da bi se polastili Rima na podoben način kakor Južne Italije. In kar ?e ni Angležem in Američanom posrečilo v gorah, to jim je izpcdletelo tudi pri Nettunu, čeprav so razpolagali z velikimi silami pehote ter so popolnoma obvladali položaj tudi z morske strani.
Izkrcanje samo na sebi se je sicer posrečilo, to pa zategadelj, ker
nemško vojaško vodstvo <m -utegnilo čez noč popraviti vseh napak,
ki so jih bili storili Italijani od septembra 1943 do 22. januarja 1944. V tem času je bilo treba zagotoviti varnost italijanske obale. Kljub vsemu temu pa niso dosegli Angloameričani s svojim izkrcanjem prav nobenega uspeha, če-
prav so si v prvem trenutku obetali od izkrcanja vel k dobiček. Na Pontinskih njivah se je razvila borba, ki je že v prvih dneh onemogočila razširjenje mostišč na italijanskih tleh in poseg nemških rezerv je odvzel sovražniku sleherno možnost gibanja, zaradi česar so se morali Angloameričani omejiti na čisto ozek pas zamočvirjenega ozemlja. Poglav.ten uspeh nemSke obrambe pa je v dejstvu, da te oddelki, ki so se izkrcal' pri Nettunu, niso ino. gli združiti s suho-zemno vojsko na jugu. Na ta način morajo še danes Angloameričani ločeno preskrbovati svoje oborožene oddelke na jugu in zapadu.
Veliko razočaranje, ki se je peflastilo Anglo-američanov zaradi neuspehov na tem podn-tju, izhaja tudi iz poskusa, da bi prebili postojanke pri Cassinu.
Nemška južna fronta stjpji slej ko
prej trdno.
V borbah pri Cassinu so imeli Nemci razmeroma majhne izgube dočim je nasprotnik v teh borbah hudo krvavel. Prva in druga bitka za M on te Cassino se je končala s popolnim nemškim obrambnim uspehom in Angloamcri-čanom ne preostaja danes nič drugega, rego da iznova poskušajo s frontainlm napadom ali pa. si skušajo pomagati z novim izkrcanjem.
Pa tudi če se zatečejo k novemu izkrcanju, ne smemo pozabiti, da ie poteklo od izkrcanja pri Salernu že nad 6 mesecev. Nemci so ta čas izrabili v svoj prid. Ko so se Ang'o-američani izkrcali pri Saiernu, n'so imel: proti sebi nobenih obrambnih naprav na italijanski celini. Utrjene so bile farno nekatere t<č-ke, dočim so danes spremsnie ii v pravcati obrambni zid stotine kilom::tr>v dolgi pasov; vzdolž italijanskega nabrežja. Dane-* ie opremljena z obrambnimi napravami vsa obala vzdolž Tirenskega morja ter ob Jadrana vse od Pe-
scare mtzgot. N« obeh straneh Apeninskega polotoka od Riviere ter od l*re navzdol so danes zgrajene
močne obrambne postojanke, Id razpolagajo z najmodernejšim orožjem.
Povicd e>o položene minske zapore, ovir? iz bodičaste žice. obalno topnišvo pa skrbi, da se ne more sovražnik nik;er br*z nevarnosti pn-biižati temu področju. Pri gradnji obrambnih naprav so Nemci izkoristili vse izkušnje, ki jih je prinesla dosedanja vojna. Mnogokje je narava sama šla graditeljem na roko, zlasti tam, kjer pada skalovje navp.čno proti morju. Da so bili izrabljeni tudi vsi položaji pri izlivu rek v morje, ni treba posebej poudarjati. Podoba nabrežja ob razčlenjeni obali Jadranskega in Tirenskega morja je popolnoma spremenjena v primeri s podobo, ki jo je to nabrežje kazalo Se pred pol leta. Nekoč je vladala ob teh krajih sama lepota in milina.
Češnje *n mandlji so cveli, zelene oljke so se vpletale med cvetje in vse to je dajalo pokrajini nekako mehak izraz. Tudi danes vidiš še posamezne primere te lepote, teda kjer je bilo potrebno ozemlje preurediti iz obrambnih razlogov, se je to zgodilo. Končno služi vse le obrambi Italije.
Ce bi Angloameričani poskušali kakšno izkrcanje na novih italijanskih ob? lah, bodo zadeli na teže ovire. Seveda pa niso te ovire zgolj statičnega značaja. Pridružilo se jim bo še gibanje živih ljudi, ki s stisnjenimi pestmi čakajo, da spre.imejo sovražnika ter mu zagrenijo veselje do izkrcavanja kakor se je zgodilo to že pri Nettunu. Tudi taktčnih operativnih rezerv je povsod dovolj na razpolago. Kadar bodo te rezerve zastavile svoje sile, bodo Angloameričani spoznali, s kakšnim nasprotnikom imajo opraviti.
Kako se boš obvaroval mraza, ki prihaja iz betonskih tal v zaklonišču? Izoliramo ga na ta način, da na tla položimo par plasti časopisnega papirja, preko tega pa stare preproge, Iinolej, desko ali podobno.
Milo, ki rsste v zetalji
Sodobno kramljanje o čudežni rastlini milnici
Citatelj, ne jenjaj takoj v začetku Citati, ako ti omenjamo nežno, belocvetno, ns-geljčku podobno cvetje saponarije ali po domače milnice. Rajši potrpi, da izveš, kaj ie treba o njej vedct:. Zlasti, ako imas vrtiček in tam malce prostora za to prijazno rastlinico. Ni treba, izbrati najlepši delec. Cvetlica je zelo skromna, preskromna za tisto, s čimer nam koristi.
Njeno cvetje dehti fino. nevsiljivo. Vonj, ki je ponoči močnejši, seže skozi odprto okno v tvojo spalnico. Ne povzroča ti glavobola. nikakor ne. Cez dan pa osvaja tvoj pogled krasno zelenje te rastline, ki ti ne zadaje nikakih skrbi. Saponarija ali milnica raste brez vsakršne nege in je torej ni težko gojiti. Nasprotno. Kar težko bi se ie iznebil.
Glavna stvar pa je koreničje. Korenine so mestoma kakor prst debele, zunaj rdečkasto rjave kakor fino pecivo, znotraj pa oranžno rumene kakor soliden kolač. Ako čez dan izkoplješ par korenin in jih odrežeš, se vrh rastlina za to še zmenila ne bo. V nekaj dn<?h ji zrastejo spet nove. In tako gre to neprekinjeno od marca do oktobra. Tako, zdaj lahko naposled izveš: kes take korenine, naj že bo svež ali posušen, se močno peni v vodi in se obnaša natančno tako kakor prvovrstno milo. Nu, zato pa se rastlina tudi imenuje saponarija aH milnica.
Sicer p3. se korenina saponarije nele obnaša podobno kakor milo, marveč je milo prav zares. Ona izvrstno čisti, da lahko z njo tekmujejo le najboljša mila za odstranjevanje madežev. Naj že imaš grobo volno ali nežno, svilo, bombaževlno ali »fi-joko« — vse lahko izpereš z milnico, <fa bo spet kakor novo. Nobena ročnata ali vijoličasta barva ni tako nežna, da ne bi prenesla brez škode pranja s saponarijo ali milnico.
»Sam si moraš vzgojiti mE o zoper madeže!« je staro vojno pravilo, ki ga Kmetje in kmetice že dolgo poznajo. Poleg hrena in kamelic ne pozabijo nobeno leto na milnico.
Križaiska št«
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. nekdanji lahki konjenik v madžarski vojski, 6. mesec, 10. žitnica bivše Jugoslavije, 14. oče, 16. dan v tednu, 18. umetnik, 20. znak za kemično prvino, 21. drugovrstna zabela, 22. tako se začenja vsaka pravljica, 23. umetnik, 24. poganjek, cirna, 25. število, 26. srbsko moško ime, 27. brez njega ni države, 28. lastnost števila, 29. malenkost, ščepec, 30. žuželka, 31. za oko prijetno, 32. geometrijski lik. 34. smisel, 35. italijanska vojna luka, 37. svetopisemska oseba, 38. zvest, zanesljiv, natenčen, 39. žival, ki ji dišijo kurja jajca, 40. menično poroštvo, 41. siguren, z: ščit en, 42. košček redkega, rahlega blaga, 43. veznik, 44. dohodek siromakov, 45. svileni atlas, tudi volnena tkanina, 46. pritok reke, 47. del posode, 43. okr?jšan veznik, 49. kmetijski delavec, 50. kopališče v Bački, 51. okrajšano žensko ime, 52. bajeslovje, izmišljena povest', 53. je danes človek večkrat kot sit, 54. kemična prvina, plin.
Navpično: 1. naravna prednost, 2. medmet, 3. priprava, študij, 4. prebivalec evropske prestolnice, 5. del obleke, 6. orožje, 7. okrajšan podredni veznik. 8. glavno mesto Armenije, 9. otok v Sredozemskem morju, 10. zabavišče, 11. ploskovna mera, 12. Mencingerjev roman, 13. snovna
tvorba treh razsežnosti, 15. glas, zvok, 17. pleme, rasa, 19. ribiška potrebščina, 22. poosebljena lakota, 23. gradbena snov, 24. mesto v Istri, 26. državica v Aziji, 27. Jurčičev roman, 28. sokrvica, kivna sirotka, 29. trg, prodajalna na veliko, 30. del rastline, 31. ne zahteva mnego fizičnih ali umskih sil, 33. tekmeci, 34. delavka v gospodinjstvu, 35. velike množice, 36. grajski poaložnik, 38. stara mera zpl platno. 39. rahel trk dveh teles. 40. svetopisemska oseba, 41. naselbina. 42. kos lesa, 43. prometno sredstvo, 45. mednarodni klic na pomoč, 46. gozdno božanstvo, 47. pregovor. 49. podredni veznik, 50. začetek pesmi, 51. osebni zaimek.
Rešitev križanke št. 32
Vodoravno: 1. Aras, 5. s.la, 9. Riga. 10. Omsk, 11. adome, 13. et. 15. iti, 16. ud, 17. Niš, 18. ure, 19. t. L, 20. Pen, 22. hm, 23. koran, 25. iz, 26. go, 27. Asra, 28. Asta.
Navpično: 1. Argentina, 2. ri, 3. a, 4. Sadi, 5. semi, 6. ime, 7. L. S. (loco sigilli), 8.akademija, 12. Olmar, 14. til, 16. Uril, 20. poza, 21. naga, 23. Kir, 24. nos.
Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno iz-tepaii. Pitno vodo menjati vsak dan!
Jan/~ Porer.ta:
L©vska rižota
Xo som v soboto povabil prijatelja Jakob.; na večerjo — prosim, ne prekinjajte me!... Mi še damo kaj na staro šego
obskov!
Ko sem torej v soboto pohabil prijatelja Jskcba na večerjo, je bil vesel kakor dete. Prijatelja Jakoba povabiti na večerjo je namreč lahka reč. Ničesar na vsem svetu ne ljubi tako kakor riž. Riž je nadvse koristno in zdravo živilo. Pripraviš ga lahko na 99 načinov. V pogledu priprave torej poseka celo krompir in makarone. Seveda, pravi moja žena, nazadnje — naj ga obračaš kakorkoli — je pa vendarle riž. Toda moja žena pač ni prijateljica vsakovrstnih kuharskih novotarij, ki jih dandanes ponujajo po listih, zato pripravlja r:ž na" en sam, deial bi, klasičen način, ki se mu pravi rižota.
Na rižoto je prijatelj Jakob ves divji. Psihologi bi nam utegnili utemeljiti; zakaj se posamezni ljudje tako krčevito zaljubijo v eno samo jed. Jaz bi jim mogel navesti več primerov. Predvsem samega sebe. Pečenice z zeljem ne zametujem, odkar sem mlečne zobe zamenjal s pravimi In slednje z nadomestnimi. Za mlada pa sem imel tovariša, ki je bil udarjen na mlečno kašo. Veste, zakaj? Zato, ker je nekoč padel z drevesa. Pri Abrahamu, res je bilo tako. S črešnje je padel, se tolikanj potolkel po betici, da je tri dni tn tri noči spri globoko spanje kakor Adam, preden mu je Bog rebro dal. In ko se je zbudil, si ni zaželel Eve, marveč mlečne kaše. Z n-o so ga potem pitali in ga nemara pitajo že danes tam v daljni Ameriki.
Torej, prijatelj Jakob pa je za teleban v rižoto. To je močno všeč tudi meni, še bolj
pa moji ženi. Ne da bi bila tudi midva v rižoto zatreskana — ne, zgolj iz gospodarskih razlogov. Rižota je namreč najcenejša jed.
Prosim, spoštovane gospodinje, ne prekinjajte me!
Rižota je namreč zato najcenejša jed, ker je prijatelj Jakob star samec. In ker torej nima nikogar, ki bi mu ob sobotah pripravil toliko in takšne rižote, kolikor in kakršne si za delopust poželi njegovo skromno samsko srce, se da povabiti k nam in prinese ,s seboj riž in maščobo, da niti ne omenim cigaret in kijantarice, kar pa ne spada toliko k večerji kakor k partiji taroka.
Ko sem torej v soboto povabil prijatelja Jakoba na večerjo, smo bili — ne vem zakaj — izredno dobro razpoloženi. Bržčas je tega bila kriva kijanitarica, iz katere smo točili še nekam spodobno črno pija» čo. Prijatelj Jakob ima lepo navado vseh gostov, da hvali jed in gospodinjo, v resnici pa je taka hvala zgolj opravičilo za pogostejše požirke \7, eaše. In ko se je prijatelj Jakob v soboto zvečer poslužil celo najprepričevalnejšega dokaza svoje zadovoljnosti s tem, da se mu je — hup
_ ororostite! — kolenilo, si nisem mogel
kaj, da ga ne bi povprašal po ornih tako-rekcč psiholoških vzrokih njegove zaljubljenosti v rižoto.
_ O, kako bi vedel, kako je to prišlo!
V šivi megli svojih spominov vidim pred seboj v domači hiši na mizi skodelo. Iz nje se širi omamen vonj. Okušam z žlico, zasajam vedno globlje, hvastam vedno hitreje, da imam opečen jezik in grlo — to je moj prvi spomin na riž. Tako sem ga hvalil in ljubil, da so mi v šoli vzdeli priimek: Kitajec. Povsod, kjer sem se pokazal: Kitajec! Kitajec!... Toda ta spomin še daleko ni tako skeleč kakor spomin na tisto rižoto, kj sem jo — prvič in
poslednjič — kuhal v lovski koči gospoda Kazimlrja Ferjana.
—	Prosim, poslušamo!
—	Saj veš, staremu samcu brenče vsakovrstne muhe po glavi, samo tista ne, ki je prava — da bi se oženil. In ko sem takole zaradi svojih malenkostnih kuharskih poizkusov prišel v prijateljski družbi na glas svojevoljnega kuharskega amaterja, me pred kakimi desetimi leti povabi na lov gospod Kazimir Ferjan, velik nim-rod, najslabši strelec in najodličnejši gostitelj. Saj veš — lovsko kočo ima onkraj Slemena za Krimom — pravljična oaza veselih nočnih pogonov! O brakadi, ki smo jo popoldne opravili, ni da bi govoril. Pohlepni kakor pijavke smo se zvečer zbrali v koči in že je mene zadela zapoved ga-zde: Ti, Jakob, nam pripraviš večerjo... Pa naj bo. Pregledal sem shrambo — na vse moje veselje je tam bilo riža, kolikor ga je srce poželelo. Prav, pa jim postrežem z rižoto — s takšno in s tolikšno, da jo bodo pomnili lačni trebuhi.
šestero nas je bilo — zakaj bi torej bli umazan? — pa sem nameni vsakemu izmed nas kilogram riža. K sreči je bil pr> roki tolikšen lonec, da sem spravil vanj šest kilogramov riža in še je ostalo toliko prostora, da se bo lahko skuhal v m»h-ko, nakar ga začiT.im in postav:m na mizo. Kaj vse spada k rižoti, tega se že domislim v tem, ko se bo riž v mehko kuhaj.
Družba v izbi je veselo hrumela, Izvrstna slivovka je dostojno opravljala službo podjetne lovske družabnice. Nihče ni prehajal v kuhinjo, da bi bezal vame — grom-ska strela, še tega bi se manjkalo! Preudarno sem torej lahko opravljal dostojanstveni poklic kuharja, že sem si bil precej na jasnem o začimbah in pridatkih, ko se — lej, lej! —
--— ko se naenkrat začne rž med
hrumenjem 'n šumenjem dvigati iz območja, velikega lonca.
Kaj pa zdaj? Tiščal sem revolucionarni riž s pokrovko nazaj v lonec, toda ta sa-lamenski kitajski puntar je po vsej sili hotel prekpeti, eksplodirati, razlezt; se iz lonca na vse konce in kraje. Cak no! — rečem in se brž odločim: tebe pa že še ukanim... Sežem z veliko zajemalko dvakrat, trikrat, odlagam riž v drugi, manjši lonec — toda kitajsk« revolucionar ne odneha. 2e je poln tudi drugi lonec im zdaj pričenja tudi ta prekipevati, da moram z zajemalko polniti iz prvih dveh loncev že tretjega in četrtega...
Ogenj v štediln;ku veselo prasketa, smolnata polenca žvižgajo od veselja, rž pa vre in vre in ga je vedno več... vedno več •.. Vsi lonci in piskri so že polni, ziaj odlagam z zajemalko iz vseh loncev že v sklede — toda napuh kitajskega revolucionarja nma in nma konca. Del j ko kuham, več je riža. Ni druge pomoč:, še velikanski pločevinasti umivalnik mora v službo — in ko začne tudi iz njega čez in čez uhajat« riž. so moje moči pri kraju. Sesedem se ob štedilniku in v medlem prividu zrem Goethejevega čarovnikovega učenca, ki je pozabil mojstrovo odrc-šlno povelje in je vso hišo napolnil z vodo. Toda to je bila vsaj voda, ki ge je odtekala. Meni pa je naraščal riž, — o kakšen grozoten rižev narastek! Ce bi bil to blagostanje videl kak črni borz janec!
Ojme, danes se lahko šalim, toda takrat
—	riž na štedilniku, riž v umivalniku, riž okrog šted;lnika, riž vsepovsod po kuhinji
—	zdelo se mi je, da v njem utonem, kakor kralj Midas v zlatu. In tedaj, ko mi je glava že klonila v obup in nezavest, tedaj so ge odprla vrata in je prišel iz izbe gaz-da Kazimir Ferjan. Debelo cigaro je držal med prsti in rdeča, zabuhla l'ca so se mu kar sama smejala.
— Za voljo božjo, kaj pa ti, Jakob? Saj nate smo pa čisto pozabili. Tak pojdi vendar večerjat!
—	Kaj, kako? sem debelo pogledal. — Saj vendar jaz... kuham večerjo... prosim, le poglej!
—	Dovoli, da počim od smeha! Toda prej moram ven!
In ko se je gazda Kazimir olajšan, vrn:l s svežega zraka v kuhinjo, se je grohotal kakor še nkdar nikoli v svojem bujnem življenju. Sam je priznal, da mu še takrat ni šk> tako na smeh, ko je za šalo napovedal konkurz in naito zares obogatel.
Vsa druščina je prihrumela iz izbe v kuhinjo kakor divja plav.
—	Ampak to je ... ha, ha .. . pravcati vesoljni potop . .. ha, ha ... Rižev potop! — je komaj izdušal ;z sebe gazda Kazimir.
Hotel sem biti strašno hud in ogorčen, toda gazda Kazimir "me je lepo priiel pod pazduho in me skozi špalir zeler.ih tovarišev odvede! v sobo na častno mesto.
—	Na, zdaj pa jej in pij! N si Janez Krstnik, da bi kobilice ali muhe zobal, lej ga!
In je rinil predme slivovko in vino. klobase in sir, kruh m pašteto m kekse in še vso takS-no potratno drobnjav, s katero ljubljanske gospodinje zalagajo svoje dedce, kadar jih pošiljajo nad zajca. V tre-rutku mi je bilo vse jasno. Ko so me . bili poslali napravljat večerjo, so čakali vsak s svojo zalogo. Ko pa iz kuhinje le ni bilo odmeva in je pijača razvezala jezike in dobro voljo, so pa še gazda in gostje razvezal! svoje nahrbtnike in se mastili, ma-stil\ medtem ko sem jaz žrtvoval svoje kuharske sposobnosti in svoj dobri sloves, da sem krotil tistih šest kilogramov riža. Nu, pa sem se jim temeljito maščeval. Tako sem se tisto noč okoristil z vsem dobrim, ne najmanj s pijačo, da so me ne vem kdaj morali odnesti v posteljo .. • Kar se pa riža tiče, drugi dan ga je skupaj pograbil in domov nesel lovski čuvaj Ar.že Kozobrad. »Huj, Lavdon!« je zadovoljno cmoknil. »Tega bo pa najmanj za dvakrat ...« Menda!
Hlad® Jutro
Drevesa
Nekega dne je prišel človek v veliki gozd in vprašal;
»Cujte, drevesa! Vsake vrste stvari bo treba napraviti za to našo deželo. Ali nam boste pomagala?«
In drevesa so odgovorila:
»Bomo!«
Tedaj je mož vprašal hrastovo drevo — kralja gozdov — kaj bo storilo ono.
i Dajal vam bom ladje, vrata in pohištvo,« je rekel hrast, »in barvo, da boste strojili usnje.«
In jesen je rekel:
»Dajal vam bom drva, da vas bodo grela pozimi, in palice, ki vas bodo spremljale na poti. Orala vam bom dajal tn brane, vozove, lestvice, plotove in drugo orodje za kmeta, pomorščaku pa vesla.«
»Kaj mi boš ti dajala?« je človek vprašal bukvo.
»Dajala ti bom senco v poletni vročini,« je rekla bukva, in svoje korenine bom krčila na vrhu zemlje, da boš lahko sedel na njih in peči v al kakor na klopih; v jamicah med njimi bom hranila vodo, da se bodo žejni potniki lahko napili. Tvojim otrokom pa bom dajala košarice, da bodo vanje nabirali jagode.«
»Kaj boš pa ti dajala?« je človek vprašal vrbo.
»Dajala ti bom koše,« je odgovorila vrba, »pa jerbaee in šibe za tvojo dečad.«
»Jaz bom dajala tvojim otrokom lesnik,« je rekla, lesnika. »Sadjevec in kis boš pripravljal iz mojih plodov.«
»Jaz ti bom dajala hlode za zgradbo hiš, smolo za vozove in božična drevesa za tvoje malčke,« je rekla smreka.
»Jas pa kole za plotove in vinograde,« se je oglasil bor, »in trske, da boš kuril z njimi in svetil.«
»Prav tako,« je rekel mož.
Od tistega dne ima človek vsa drevesa rad.
Mani ca:
Dajmo s številkami S i.
1. 2. 3. 4. 2. 3-Prvo prostor je cvetlic, drugo pa je črn »stric«.
n.
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 2. 3. 4. 5. 6. Prvo vse ljudi živi, drago vsakomur dši.
m.
1. 2. 3. 4. 5. 6. 3. 2. 3. 7. 5. 6.
Prvo je živalica. ki vsak jo ceni, drugo vrtni ah poljski sad pomeni.
Boks v Pariza. Francoska boksarja lahke kategorije Emil:e Dicristo in Famechon sta se spoprijela v Parizu za naslov francoskega prvaka lahke kategorije Dicristo je zmagal po točkah ter dobil s tem pravico, da sme izzvati dosedanjega francoskega prvaka Thierryja.
Evropsk: prvak težke kategorije Karel Sys je v Anhverpnu premagal 6 kg lažjega Holand-ca Dorus Eltena v šestem kolu. Elten je že m prejšnjih dveh kolih spravil dva tako huda udarca, da so mu sodniki že dvakrat našteli po 8 sekund. Na ostalih srečanjih so bili zmagoviti Nemci, ki so premagali Flamce, in sicer Richard Vogt (Hamburg) v težki kategoriji Pierra Bi: k ena. Julius Schnrdt (Monakcvo) v poltežki kategoriji Lagrcuja in Jupp Neff (Dunaj) s tehničnim k. o. malo znanega Ver-achterta.
K naslovu holandskega prvaka lahke kategorije si je priboril Jan Nicolas še naslov državnega prvaka Holandske v we'terski kategoriji. V živahni borbi je po tečkah premagal v 12 kolih dosedanjega prvaka Roberta Discha
Na veliki boksarski prireditvi v Milanu nastopili razni tekmovalci v borbah za naslove italijanskih prvakov. V težki kategoriji je premagal mladi Giovann Martin iz Trevisa b v-šega evropskega prvaka Precisa Merla v petem kolu s k. o. Palmarini je odpravil Romana, Peire Dejano in Cortonesi Gandolo. Novi italijanski prvaki so zdaj od mušje kategorije navzgor: Murabito, Bondavalli. Gortones:. Al-do Minelli, Peire, Palmarini, Muina in Martin.
ŠD Izt°k. — Mladina ŠD Iztoka bo
igrala prijateljsko nogometno tekmo z •mladino SK Mladike na igrišču Mladike danes ob 16.30. Vsi igralci iz mladinskega moštva naj zagotovo pridejo pol ure pred začetkom tekme na igrišče. — Načelnik. Prvo moštvo ima obvezen članski sestanek drevi ob 19. v gostilni Lovšin v Gradišču. — Stara garda ima strogo obvezen članski sestanek, prav ob istem času v gostilni Lovšin. Vsi in točno! — Načelnik.
Kdor išče službo plača za vsako Desedo L —.30, za drž. in prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L, 1.—, za vse druge oglase h —.60 za besedo, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
S P O E T
• ••
Kup dogodkov na deskah, ki so poleg travnikov najbolj obiskano športno torišče med vojno
Da ne bo zmerom govora samo o nogometu in bodo bralci tud; iz nekaterih vesti lahko posneli, da spadajo boksarji skoraj prav tako med trdožive predstavnike športa v vojn-' kakor predvsem nogometaši, naj objavimo danes nek,*j zanimivejših podrobnosti o zadnjih dogodka na deskah. Na primer:
Na boksarski prireditvi na prostem v Berlinu je bilo v nedeljo več ko 10.000 gledalcev. Kratkim podatkom o tej boksarski reviji v torkovi številki bi bilo še dodati: Fritz Quooe iz Konigsberga in Flamec Marcel Petrones :z pol-težke kategorije sta imela samo kratico opraviti med seboj. V četrtem kolu Se je Flamec vdal. Nemški prvak bantam-kategorije Hermana Remsche:d se je sestal s Holandcem Luc Lucasom. ki je težji od njega. Lucas je zmagal po točkah. Ervvin Brusch (Berlin) jc Ho-landca Jana de Pau\va že v drugem kcilu k. o. položil na tla. Najlepša borba dneva je bila med Gustavom Ederjem (66,5 kg) in Špancem Angelom Lcaresom (65,5 kg). Nemški prvak \velterske teže je bil v dobri kondiciji. Mali in žilavi Španec se je odlično brairl in pazi! predvsem, da ni prišlo do odprtega boja. V sedmem kolu ga je Eder kljub temu k. o položil na deske. Bivši prvak poltežke kategorije Heinz Seidler (83 kg) je v šestem kolu položil Ho-landca de Bora.
V prenapolnjen1 dvorani v Weimarju so se v nedeljo sestali drugi nemški in holandski boksarji. Bivši nemšk' prvak Jean Kreitz (Aachen) je premagal v lepi borbi holand-skega prvaka težke kategorije Rudija Quente-meierja v petem kolu s k. o. Tudi Mahovi č (Halle) je izšel kot zmagovalec nad Holandcem Barnsom.
POSTREŽNICA
išče primerno stanovanje pri dobrih ljudeh. Lahko tudi za kakšno uro dela. Najrajši v Spodnji Šiški ali Bežigradu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.	10518-1
TRG. POMOČNICA, mlada, z dobrimi izpričevali, znanjem perfektno nemščine, želi takoj zaposlitev v kakršni koli trgovini. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Hrana Ia stanovanje«.	10460-1

VAJENKO
za trgovino s špecerijskim blagom, 2 vso šolsko pred-izobrazbo, pridno, marljivo, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10597-44
KROJ. POMOČNIKA
za velike kose in pomočni' ka za damska dela, sprejme takoj za stalno salon I. kategorije. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10454-la
POSTREŽNICO od 8. do 12. in od pol 14. do 19. ure, sprejmem takoj. Plača 500 lir. Poizvedbe: Pred Škofijo 15, III. nadstr.	10554-la
Šiviljsko POMOČNICO izurjeno, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10551-la
POMOČNIKA
kovaškega in kolarskega, sprejmem. Teriep Matija, kovaštvo in kolarstvo, Ljubljana, 7, Jernejeva 9.
10541-la KLEP. POMOČNIKA dobro izvežbanega, sprejme takoj Mihelič, Kavško-va 18.	10535-la
LJUBLJANSKI KINE M ATOGR AFI - ■
KINO MATICA	Telefon 22-41
Velika umetnica Žarah Leander ter nenadkriljivi Heinrich George v filmu čustvene, dramatične vsebine
DOMOVINA
Pesmi in arije iz oper »Orfej in Evri-dika« ter Bachov »Pasijon« Predstave dnevno ob 16. in 19. uri.
KJNO SLOGA	Telefon 27-30
Prava, resno zaljubljena igra iz današnjega časa, polna dovtipov in veselih epizod v Tobisovem filmu
PRIJETNI DAN
V glavnih vlogah: Gertrud Meyen, Volker von Collande.
Predstave dnevno ob 16. in 19. uri
KINO CNION	Telefon 22-21
Danes zadnjikrat! Odlična pevka ostane pri svoji umetnosti. da more osrečevati vse ljudi, in žrtvuje svojo lastno ljubezen, ki bi osrečila samo enega človeka. To je na kratko smisel prvovrstnega filma
ŠVEDSKI SLAVČEK
V glavnih vlogah: pse Werner, Kari Ludvvig Diehl in Joachim Gottschalk. Predstave ob 16. in 19.15 uri.
GOSPODINJSKO
pomočnico, vajeno dobre meščanske kuhe m drugih hišnih del, sprejmem takoj. Plača in hrana dobra. Za težja dela je postrežnica. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10169-la GRADBENI TEHNIK s prakso za visoke zgradbe, zmožen nemščine, dobi mesto. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Gradbeni tehnik«.
10527-la POŠTENO DEKLE mlajšo, po možnosti tako, ki zna šivati ali da ima veselje do šivanja, spreime starejša gospa, sama šivilja. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10522-la
POSTREŽNICO pošteno, za dopoldanske ure, sprejmem, Naslov v ogl. odd. Jutra. 10585-la
DEKLE, ki ima veselje z otroci in ki bi pomaeala pri gospodinjstvu, iščem za takoj. Služba je stalna in dobra. Pismene ponudbe s kratkim opisom življenja je pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik 37«. 10577-la
VZGOJITELJICO k otroku, iščem. Naslov: ing. Pretner, Gledališka ul. 4/in.	10fi02-la
ŠIVILJO NA DOM sprejmem. — Naslov: ing. Pretner, Gledališka 4/III.
10601-la
POSTREŽNICO
za popoldne, spreimem. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
10590-la
POSTREŽNICO
za dopoldne, sprejmem. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
10589-la
ŠIVILJO
sprejmem na dom. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra.	l059R-1a
Prodam
MARMORNA KREDA bela kalcijev karbonat 0, 00, 000, 0000. Plasticol, Sintexpomice, karbolinei • katran, olje za jermena • stalno na zalogi: »Petro nafta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a, prej Tyrševa.
1-376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodaj: »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a, prej Tyršcva.
1-377-6 FIŽOLOVE PREKLE dobite pri Gospodarski zvezi v Maistrovi 10. 10485-6
čebislček
za seme ima »Kmetijska družba, Ljubljana, Novi trg štev. 3.
MRČES IN GOLAZEN
uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji Kane, Židovska nI. 1.
10414-6
PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane, Židovska ulica 1.
10413-6 KROMPIR topinarabur krma za prešiče, zajce in kokoši, nudi po nizki ceni Sever & Komp., Ljubljana.
10357-6
CVETAČO lepo in zdravo blago, do bite še pri Gospodarski zvezi v Maistrovi 10.
10278-6
ZNAMKE
kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-morske, razen pokrajinskih, kupim. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Znamke«.
10034-6
SMOKING
nulo nošen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srednja postava«.
9853-6
BIRMANSKO OBLEKICO
lepo, modre barve, za 10-do 12 letno deklico, prodam. Šiška, Pod gozdom 6.
10557-6
VRTALNI STROJ
ročni, na stojalu, ugodno naprodaj. Ileršič, Rimska cesta 13.	10556-6
PRODAM: dobro ohranjene rjuhe in kuhinjsko posodo. Ogled od 15. do 18- ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10553-6
PREKLE ZA FIŽOL se dobijo: Staničeva ulica 17, Bežigrad.	10548-6
ŽENSKO KOLO skoraj novo, prodam ali zamenjam za globok otroški voziček, oboje predvojni materijal. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10546-6
DARILO, primerno za birmanko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10545-6
KUHINJSKO MIZO in polbanjo, prodam. — Glinška ul. 3, Leveč.
10544-6
NOV LESTENEC, modern, črne hlače z rdečo porto, fino blago, nove; prtiček za veliko mizo, ročno delo; krasno preprogo, bosansko, 2X1.50, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10538-6
ZA BIRMANCA
ali prvoobhajanca prodam belo obleko. Cesta na Rožnik 5.	10533-6 KOZLIČKA
5 tednov starega, 13 kg, prodam. Razpotna 8/1., Trnovo.	10532-6
SUKNJIČ dobro ohranjen, za 13 letnega dečka, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10531-6
ŠKORNJE
št. 42, rabljene, prodam. Šmartinska c. 6, pritličje, desno.	10530-6
VOLNO za posteljo, prodam. Vprašati od 16. do 17. ure. Naslov v ogl. odd. Tutra.
10524-6 GLOBOK VOZIČEK lep, in malo rabljeno moško kolo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10521-6 ŠPORTNI VOZIČEK
zamenjam za protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predvojni«
10520-6
SMOKING
malo nošen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srednja postava«.
9853-6
JEDILNICO
oreh, lep izdelek, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10455-6
ŠKORNJE
boks, prvorstne, št. 43, z lesovi, prodam ali zamenjam za protivrednost. Po-lak. Sv. Petra c. 53.
10586-6
PRODAM:
dežno pelerino, otroški dežni plašč, suknjič in telovnik, natakarsko belo bluzo, več parov čevljev, pernice, odeje, nahrbtnik, uro, 2 zaboja za kurjavo, 1 zaboj lesen kovčeg, 2 navadna kovčka, mizico, rjuhe, podzglavno blazino s prevleko, malo omarico, tehtnico na pero, sliko Kristusa na križu, umivalnik, posodo za vodo, meden možnar, mlinček za kavo, krojaška likalnika. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10584-6
MOTORNA TRIKOLICA
in iFat Topolino, ugodno naprodaj. Merkur, Puhar-jeva 6.	10583-6
TRICIKLE različne velikosti, dobavlja Merkur, Puharjeva 6.
10582-6
DAMSKO IN MOŠKO
kolo, še v novem stanju, zelo ugodno naprodaj. — šušteršič, mehanična delavnica, Dunajska c. 13 (Figovec, levo dvorišče).
10581-6
PRODAM:
črn moški povHnik, za srednjo postavo, predvojno blago, in črn ženski kostum za vitko postavo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10579-6 Avtomatsko TEHTNICO novo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10578-6
PRODAM:
omaro za shrambo, železno pečico, veliko ogledalo, 2 mizi in posteljno omarico. Ponikvar, Križevniška ulica 7/1.	10574-6
NOV KOVČEG svinjsko usnje, prodam. — Ogled od 9. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10570-6 3.80 m ČISTE SVILE, enobarvne, prodam. — Na ogled iz prijaznosti v trgovini Mahkota, Gosposvet-ska cesta.	10563-6
MOŠKO KOLO znamke »Puch«, skoraj novo, prodam. Prijateljeva ul. l/III., levo (vogal Zvo-narske).	10561-6
RJUHE predvojno blago, izvrstno ohranjene, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10562-6 USNJEN KOVČEG 65 cm dolg, prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
10603-6
LOJTERSKI VOZ
močan, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10600-6
HLADILNA OMARA gospodinjska, elektroavto-matična, popolnoma nova, naprodaj. Siiajna prilika za naložbo denarja. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 10598-6
BELO SVILO (Bemberg), predvojno, bel pike in nekaj pike bluz za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10596-6
3.20 m BLAGA sivega, za moško spomladansko obleko, s kompletno podlogo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10595-6
3 BREJE ZAJKE
srebrnake, prodam. Krulc Fani, Kodrova 25, Jarše.
10593-6
MOŠKE ČEVLJE rjave, nizke štev. 41, in gojzerice št. 40, prodam. Oboje predvojno blago. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
10604-6
BELO OBLEKICO
etamin. za deklico, lepo ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10599-6
PISALNI STROJ
»Urania«, popolnoma nov in moško kolo »Presto«, skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10608-6
Zaslužek
IŠČEMO PRODAJALCE
za najboljše žepne svetilke — eksportne-ga tipa. — P r i m o, Piazzale Arduino, Milan o.
ZA NEMŠČINO
iščem odličnega učitelja, konverzacija in slovnica, čim hitreiša in popolna metoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Le prvovrstna moč«.	10528-3
INšTRUKTORICO za dijakinjo Trgovske akademije, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10525-3
STEKLENICE
različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2.	J-318-N-7
VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Ciril-Metodova cesta št. 35a.	J-380-7
AN1IKVARNE knjige kupuje stalno Knugarna Akademske založbe, Dunajska cesta 2, Hotel Slon.
9852-7 IGRAČKO PUNČKO z vozičkom, kupim ali zamenjam. Ukmar, Močniko-va ul. 5.	10555-7
ORODJE popolno ključavničarsko, ali posamezne kose, kupim. Rozman Lovro, teht-ničarski mojster, Ljubljana, Hrenova ul. 19a.
10543-7
2ENSKO KOLO
rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Helena«.
10540-7
KOSMOS RADIO
Kosmosovo sestavno omarico za radio, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Kos-mos«.	10^ 39-7
ŠTAJERSKO KOKOŠ mladico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kokoš«.	10523-7
KRZNEN PLAŠČ kupim. Plačam dobro. Javiti takoj ceno in kakovost. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Odpotujem«.
10-19-7 KUPIMO DVIGALO, kom. za avto Opel ali drugačno, 1 kom. za vozove. po možnosti leseno. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
104"7<>-7
ŽENSKO KOTO
in otroški voziček, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nakup«.
10510-7 IZREDNO DOBRO
pličamo stare bicikle, bi-cikel-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa in avtomobile. Merkur. Puharieva 6. 10580--"
AVDION .. reakcijo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avdion«.	1057 ">-7
PRFDSOBNO STENO posteljo s peresnico in žim-nico, posteljno omarico in mizo s stoli, kurim. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Rabim Ai« 10^10-7
ŠPORTNI VOZIČEK kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »leo 7«. 100*9-7
SUHO SKLADIŠČE
primerno, v mestu ali okolici, iščem. Ponudbe na orl. odd. Jutra pod »Skladišče«.	10526-17
TRAVNIK
deteljišče ah sadovnjak, za košnjo, za Bežigradom ali v Šiški, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Košnja«. 10509-20
STAVBNO PARCELO za zidavo trinadstropnice, ležečo ob Tržaški cesti, v bližini tobačne tovarne, prodam za 800.000 lir samo resnemu, plačila zmožnemu kupcu. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cestna fronta 22 m«.
10567-20 LEPO VILO ali HIŠO z vrtom, kupim takoj v ceni do 1,500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miran«. 10srt6-20
ftffVi
ČRNA BOA
široka, je bila izgubljena v nedeljo po kosilu od Poljanske ceste v tramvaju do sv. Križa in od Žal do šo le na Šmartinski cesti. Najditelj se prosi, da jo proti lepi nagradi vrne na ogl. odd. Jutra.	10550-37
REVNA BEGUNKA je izgubila v torek ob 15. uri moder, suknen pas, od Marijanišča do Mestnega doma. Najditelj naj ga izroči proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	10564-37
PES
resasti foksterijer, se je zatekel. Sliši na ime Andi. Odda se proti nagradi; Turk, Komenskega 1/.
10552-37
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informaeje
»SERVIS BIRO«, Selen burgova ul. 4 teL St. 2109
DVOSOBNO
stanovanje s kopalnico, za takoj iščem. Dam do 20 tisoč lir posojila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvosobno«. 10605-21 a
HIŠO
dvonadstropno, z mansar-do, z velikimi poslovnimi prostori, v neposredni bližini tramvaja in trga, vsled gotovih razmer ugodno prodamo. Nadalje prodamo več stavbnih parcel za hiše in vile v bližini glavnega kolodvora. Rožna dolina, Vič - Glince, Večna pot in Kodeljevo. Pojasnila in podatke se dobi v začasni realitetni pisarni P. D. H. P. pri K. A. Kregar, Medvedova c. 8'I.
10572-20
STAVBNO PARCELO
600 kv. m., zraven tramvajske postaje, na Zaloški cesti, prodam. Vodovod, elektrika, stavbni materijal na licu mesta. Ponudbe na odi. odd. Jutra pod »Pod ceno«	10571-20
ZEMLJO njive ali travnike, kupim takoj, tudi do 20.000 kv. m., lahko tudi rreko bloka. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnov-čan«.	105«) 20
STALNO PARCFLO
na sončni leči. kupim takoj proti takojšnji gotovini. Višina cene ni važna, zavisi od lege in kraja. Po. nudbe na opl. odd. Jutra pod »Plačam dobro ceno«.
10568-20
'jjiiMiTfrtrr,
aK&8Frc*H
LEPO SOBO
s souporabo kopalnice, odda takoj boljšemu gospodu samostojna gospa. Naslov v ogl. odd. lutra.
10591-23
SOBO
popolnoma preprosto, s posteljo, s posebnim vhodom, iščem za takoj v Trnovem ali proti Dolenjski cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zidar«. 10465-23a V POSLOVNE S VRHE iščem eno večjo ali 2 manjši prazni sobi v centru mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.	1044l-23a
OPREMLJENO SOBO z domačo oskrbo, išče starejši gospod, miren in dobro situiran, ki je preskrbljen z živili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden gospod«. 104*4-23a
OPREMLJENO SOBO z oskrbo ali brez, išče 27 let star miren gospod š stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen gospod«. 10547-23a SOBO
s štedilnikorti, išče zakonski par brez otrok, za takoj ali s 15. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železničar«.
10542-23a OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama in uporabo kuhinje, za tričlansko družino, iščemo za takoj. Lastno perilo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez perila«.
10536-23a OPREMLJENO SOBICO preprosto, s štedilnikom in s posebnim vhodom, iščem. Vajena sem tudi kuhe, ki bi pomagala od 9. do 12. ure. Ponudbe na ogl. odd. Jurra pod »Mirna oseba«.
1044^-23a OPREMLJENO SOBO iščem za ženo in otroka, po možnosti s souporabo kuhinje, za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M'"ma«\	10576-2 3 a
fS3i
ZARADI ŽENITVE
G. B. akademik, dvienite pismo pod značko »Moja leta 22«.	10534-25
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro, točno m »o lidno Priporoča se:
RUDOLF ZORE. Ljubljana,
Gledališka ulica 12 Tel. 38-10
S kremo si namazi brado, pa bo britje Ti v naslado
		
		
JU
T
Po težki zahrbtni bolezni nas je, v cvetu svojega življenja, za vedno zapustil naš ljubljeni pri- ^ jatelj
Stanka
Pozor) ZNANSTVENIK psiholog — Model — se nahaja v Ljubljani. Trste makova ulica l/I, levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove ?uačaj in prihodnost. Razloži vam astrološka in biromantsk.-s »prašania Pišite mu ali pa se osebno tavite dnevno oc: 14 do 17; ob nedeljah tu di od 10 do 12 M-336-3/
HIROMANTINJA Marija Vam točno označ. Vaše življenisko pot. Spre ;ema od 10. do 12. m od 14. do 17. ure. Ob nede Ijah od 10. do 12. ure Novi trg l/I. 9764-3"
VAŠt ROKAVICE in usnjene čevlie, vse izdelke iz usnia barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestni trg 11.
J—340—M—37
OČALA
za sonce sem izgubila 2. t. m. ob 6. uri v bližini glavnega tivolskega prelaza. Poštenega naiditelja prosim, da jih odda proti nagradi: Danica Sc-unig, Muzejska 3/II.	10549-37
STAVBNO PODJETJE se priporoča za napravo zaklonišč, vrtnih ograj, za nadzorstvo na stavbi, nudi potrebno orodje in les za odre. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10587-37
krojaški pomočnik
K večnemu počitku ga bomo spremili v petek, dne 5. t. m. ob V2 3. uri iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu.
Globoko žalujoči prijatelj! MIRO, PETER in FKIDO
t
Dotrpel je po težki bolezni naš ljubi sin, brat, stric in svak, gospod
Stanko Preleinlk
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 5. t. m. ob %3. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Dev. Mar. v Polju, dne 3. maja 1944.
Globoko žalujoči: Arton, oče, Marija, mati. Malti, Minka in Tone, sestri in brat ter ostalo sorodstvo
- -	■ ■ a
Dotrpel je naš najboljši mož in preskrbni oče, dedek in tast, gospod
3m
fk®
višji sodni oficijal v pokoju
v nedeljo, dne 30. aprila ob %3. uri zjutraj, v 83. letu starosti.
Pokopan je bil dne 2. maja 1944 ob 5. uri popoldne.
Mir njegovi plemeniti duši — z njim pa naš hvaležni spomin. Novo mesto, 30. aprila 1944. žalujoči: MJNKA, žena MINKA, VERA, DR. SLAVKO, BOŽA, otroci in ostalo sorodstvo
f..<iA e -Vfl
i-J
r i
m i
Na Veliki četrtek se je v svojem 47. letu preselil v boljše življenje naš predragi sin, brat, osir. stric in svak
VITKO PREZELJ
poduradnik drž. železnic v pok.
Naj uživa večni mir in pokoj. Maša zadušnica bo v soboto 6. maja L 1. v cerkvi sv. Jožefa. LJUBLJANA — ZAGREB
RODBINA PREZELJ
C?-3
A. E. Weiraueh:	44
VELIKI GOSLAČ
Roman
Vedela pa je, da je presrečna. Srečna kakor v sanjah, srečna, kakor da ne more biti res Tu so bile stene in vrata, ki so dobro in varno obdajale dva človeka — Maria in njo.
Mario! Z vso gotovostjo je vedela, -ia je ta človek Mario, a zase ni bila tako trdna. Ko bi bila v resnici ona, bi si lahko snela to vročo, nadležno krinko, jo vrgla <ia mizo in se oddahnila.
»Kaj ne bi hoteli odložiti krinke?« je tisti mah vprašal Mario.
»Ne!« Roke so ji planile kvišku, kakor da bi si hotela zavarovati obraz.
»O, prosim, kakor vas je volja!« je rekel s hladno vljudnostjo. Tako čudno zapuščeno je stala sredi sobe, da očitno sam ni vedel, kaj naj napravi z njo. »Neumna,« je zamrmral pri sebi. »Vsaj kako pijačo bi bila morala vzeti s seboj... Kadite?«
Pomolil ji je odprto cigaretnico. Roka ji je trznila, toda udržala se je. Kaditi ni mogla, ne da bi privzdignila zastor, ki ji je pokrival usta.
»Ne, hvala,« je rekla. »Nikoli ne kadim.«
»Smem jaz?«
Prižgal s« je cigareto in spet napravil nekaj korakov, kakor da ne ve kod ne
kam. Skoraj grozljiva tujost je visela med tema človekoma v kar presvetlem, velikem paradnem prostoru.
,Lahko bi smela krinko,' je Inge pomislila. Morda bi bilo potem vse mnogo bolj preprosto... morda tudft ne .. . Kdo ve, koliko ur "prerekanja, očitkov, prizorov in nazadnje razhod — jaz pa ne maram nič, nič drugega kakor to, da bi me zdajle vzel v naročje. To je prva, zadnja, edina možnost, da zve, kako se vede Mario, kadar je z drugimi ženskami...
Da, to je tisto, če hoče biti odkrita: skeleča, srce sežigajoča radovednost, skoraj nemogoče uresničenje želje, da bi bila pri njem, zdaj, ko živi brez nje. Zelo burno se sicer ne poiašča plena, ki ga je tako iahko osvojil, a kaj, ko se mu zdi najbrže zelo nenrkavna...
»Veste kaj,« je rekel mahoma s tistim dobrim, deškim smehljajem, ki ji je bij pri njem tako drag, »ako vam ni neprijetno, stopite za trenutek v sosedno sobo. Ta čas pozvanim natakarju in naročim še kaj pijače. Ob kozarcu človek laže kramlja.«
»Rada,« je dejala in se dala ubogljivo potisniti skozi odprta vrata. Tisti mah, ko je ostala sama, jo je prevzelo malone razposajeno veselje. Evo, tu so bile njegove reči... Kako je bil spet vrgel obleko! Ce bi Jožef to videil! In seveda, apartman si je mpral najeti, zapravljivec! Salon, spalnico, kopalnico... brez tega pri njem ne
gre. Njegova zakonita žena pa naj gle la, kako se pretolče! Toda Inge se je smejala, tako prešerna je bila, da si je prasnila roko na usta, iz strahu, da ne bi planila v glasen smeh.
Najrajši bi mu bila nekoliko pospravila, a te pravice kajpak ni imela. Previdno, s konci prstov, se je dotikala tega in onega, ščetk, steklenk, vse to je tako dobro poznala, milo je rabil še vedno tisto, ki ji je bil njegov trpki vonj tako všeč... toda potna bud;lka je bila nicva... zdrznila se je, ko je zagledala dvojni goselnik z violinama. Fant je bil res neumen! Take ie-či shranjuje človek v safu, ne pa da bi jih puščal v hotelski sobi, vsakomur na očeh! Posebno še, če vodi s seboj maskirane tuje damice. Ce j'h vodi s seboj? Ce aopu-šča da se mu vsilijo! Zdajle bi lahko pograbila goselnik in izginila skozi druga vrata, in Mario bi pravdo z zavarovalnico gladko izgubil — ne glede na to, da sta godali nenadomestljivi! Prepričati se mora vsaj, ali so vrata na hodnik zaklenjena in zapahnjena.
Kopalnica je bila seveda polna cvetlic. Bile so zmetane na kup, brez kake posebne ljubezni. Nekaj časa je zmerom ona skrbela zanje, čeprav samo eno noč, srce ji ni dalo gledati, kako cvetlice venejo, akoravno jih je bilo treba pustiti; potem so imele še sobarice veselje z njimi... Za
»Madame est servie!« je veselo zaklical Mariov glas. Tako domač ji je bil ta glas in ta poudarek, da je za kratek utrip vse pozabila, skoraj bi ji bilo ušlo z jez'ka: .Neverjetno si lahkomiseln, da puščaš godala kar tako!' Ko se je okrenila, so ji oči za drobec sekunde obstale na zrcalu, in črna krinka, ki ji je pokrivala obraz, jo je opametovala. Saj to ni bila ona, bila je iz Helsinkov, in zelo je morala paziti, da ne bi začela govoriti po nemško in se Izdala.
V	salonu je bila pogrnjena mizica, nekaj krožnikov s hladnim' prigrizki, čebriček z ledom, iz katerega so gledali vratovi steklenk. Kolikokrat sta v hotelski sobi po končertu še takole skupaj sedela in pila — morebiti so bile to najlepše ure v njenem zakonu, kadar je napetost poneha vala in ji je Mario. napol upehan in napol še razburjen, srečen kakor do s;tega naigram ofrok, dajal, da ga je razvajala in mu stregla. Gotovo je ta čas ni pogrešal, gotovo je zmerom imel koga, ki mu je drugova! v teh urah, če pa izjemoma ni našel boljše diužbe, se je zadovoljil s kako Helsinčan-k'.\ ki se mu je neobrzdano vrgla okrog vratu
V	njeni drži je moralo biti nekaj, zelc žalostnega 'n nesrečnega. Mario ji je prijazno in zaskrbljeno primaknil stol ter ji natočil kozarec: »Tako! — J^aj pa najpr-vo pijva, da bova boljše volje, kaj ne?«
Pila je, zelo previdno je vzdignila zob-čati zastor iznad ust, da je mogla s kozarcem do njih, in se daia pregovoriti, da je použila nekaj grižljajev.
»Ali ne bi vendarle odložili krinke ?« je Mario vprašal. »Ne zato. ker bi bil radoveden — le tako, vam mora biti ne rodi«. Nikar se me ne bojte, zelo obziren sem.«
»Ne, prosim, nikar.« Inge je st rahom a odkimala. »Pa ne, da bi se bala vaše neoo-zirnosti... sa.j me ne poznate, in razen tega nimam nikogar, ki bi se morala ozirati nanj. Toda ne maram vas razečarati — vem, da sem zelo grda.«
»Tega vam ne verjamem,« se je Mario rasmehnil. »ženska, ki misli, da je grda, je tako pametna, da jo to dela lepo. A nemara jmate prav: krinka daje domišljiji več možnosti za razmah, škeda za vas, da me morate občudovati brez kr nke.«
»To je nekaj drugega,« je Inge tiho dejala.
Nekaj trenutkov se je zamišljeno grizel v ustnico. »Ce je nekaj drugega, tedaj me poznate!« je odločno ugotovil. »Potem ste prejle v dvorani sleparili.«
»Ne poznam vas!« je Inge skoraj prepričano odgovorila. »Nič ne vem o vas, ali vsaj bore malo. Tako sem na primer mislila da živite z eno izmed dam. ki so bile spodaj, skupno življenje, a kakor je videti, menda ni tako ...«
nio so se odprla vrata.	_
neK-aj	--— .— — . - -g- ___-	,	■	■
' hrlftleiter . DreiUje: Davorin Ravljen. - Flir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij .Jutra« kot izdajatelja: StankoVirant.-™T »Narodna ^k*™, ^ G-« »te DrucksteUe - La ».Narodno tiskarno d. <L« kot bchrtrtleiter urej jc	tiskarnarja: Fran Jeran. — Ftir den Inseratentefl verantwort!ich - Za tnseratnl oddelek odgovarja: LJubomlr Volčič
Aačum: a LfnMianakc pokmiiDr pn poštno-čekovnem a vodo h. 17.749. za ostale kraj« Italije Serrfeio Cootl. Con Pr*t No 11-31X8
U-Boote versenkten im Ncrdmeer acht ZerstSrer und Geleit
Funl Schiile mit 30.000 BRT torpedicrt — Weiiere sche Durchbruchsversuche ostlich des Sereth in erbitt fen vereitelt — 51 viermotorige Bomber bei AngriHen
frankreich abgeschossen
Aus dem Fiihrprhauptquartier, 4. Mai. DNB. D as Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Vor Sevvastopol umi am unteren Dnje-st* mirden ortliche Angriffe der Bolschevvisten abgevviesen.
Ostlich des Sereth setzte der Feind seine AngrilFfe mit starken Kraften fort. Alle Versuehe der Bolschevvisten, unsere Stel-hingen 7.u durehstossen, wurden auch gestern in erbitterten Kampfen und durch i ntschlossene Gegenangriffe vereitelt. 64 feindliche Panzer vvurden hierbei vernich-tet.
Deutsche nnd rumanlselie Kampf- und Schlachtfliegerverbande fiigten den angrei-fenden Sovvjets schvvere Verluste zn. In vviederholten Einsatzen vernichteten sie 31 tveitere feindliche Panzer, zahlreiche Ge-^chiit>:e und eine grosse Anzahl von Nach-scliuMahrzeagen.
Starke Kampf fliegergeschwader bekampf-ten int der letzten Nacht feindliche V<-kehrs- und Truppenziele. im Rauir. vvestlich Jassy.
Das miter Fiihrung von Oberstleutn; Nordmann stehende Jagdgeschvvader >1 tlers rnehlet seinen 8000. Luftsieg.
Im I^andckopf von Nettuno mirde ein
mm i

nach starker. Artillerie-vorbereltung gefuhrter f<
abgevriesen.
Unterseeboote griffen im nen nach England gehen«
rern und Tragerflugzeugen ten Geleitzug an. Sie vei store.r und Geleitfahr/.enge und ten fiinf Schiffe mit 30.000 BBT. li< sen Schiffen snnken sofort. der iibrigen Schiffe ist mit zunehmen.
k-sen mehrtatigen Op«
h >lie Unterseeboote ^_____
' crleutnante zur See Lange H«rrle besonders ausgc/eichnet.
sche Schnellboote torpedierten fa* r Aaiia in der Nacht vom 2. zqm 3. Mai ehi f< indliches Torpedoboot,
?! i der Abwelir britischer Bombenait-Mttelfrankreich vvurden in der t 51 viermotorige feindliche ^schossen. Hal aitan in einerai, lic-htete alleiB sechs vier-
Storflugzei Bomben !m
vrarfe* von
Boji v farni Italiji
Be*1tin, 4. maja. Z jnižnoi t ali janskega bojišča so v* torek javili živahno nemško izvidniško in naskakovalno delovanje. Sovražnik je vzhodno od Pennepiedlmonta napadel nemške prednje straže, a je bil rtdbit in se je moral zopet umakniti. Enako so se izjalovile njegove izvidnSške in naskakovalne akcije pri Minturnu, Castel-fortu, Cassinu in Valleluci.	-
Na nettunskem predmostju je nemški naskakovalni oddelek presenetljivo vdrl v sovražnikove postojanke severno od ceste 82 in je privedel ujetnike. Prj Casale Vec-chiju se je v strnjenem ognju nemškega orožja: z velikimi krvnimi izgubami izjalovil močan sovražnikov protinapad. Nemški oddelki so privedli ujetnike s severnega roba globeli Michele. V ponedeljek zgodaj zjutraj je sovražnik večkrat in z močnimi silami napadel izpostavljene ne postojanke na južnozapadnem delu s nega konca gozda Vallizelle Granc
' rdoviratnih bojih mu je končno uspelo, da se je utrdil na zapadnem robu gozda, vendar so ga Nemci v torek zjutraj pri ^ooovnem poizkusu, da bi z ObkoMtvijo zavzel njihovo oporišče v gozdu, krvavo odbili. Pri tem so vrgli nemški vojaki s takojšnjim protisunkom nasprotnlks na izhodiščne postojanke. Poedine fevidniške čete sovražn ika, ki so ponoči prodirale ob gozdu RubbSja, pri Borgu Pedgora in Bor-gn Piave so bile takoj zavrnjene. Na -zžhodnem dehi predmestja so Nemci z uspešnim naskak ovalnim podjetjem pognali v zrak hišo, ki jo je bil sovražnik zgradil v oporišče. Njihove daljnostrelne baterije so z uničevalnim ognjem obstreljevale sovražnikova materijalna in oskrbovalna skladišča severno od Nettuna ter dosegle številne zadetke, ki so povzročili velike eksplozije in požare. Nadaljnje eksplozije in požari so sledili tudi napadu nemških bojnih letal.
Napadi udarniških oddelkov pred Nettusfom
Berlin. 3, maja. Na nettunskem predmostju So nemški grenadirji v ponedeljek preprečili več sovražnikovih sunkov pr' Campo d: Carne n na področju Osterne medtem ko jc napad rajnikov i h oklepnikov pri Borge Sabotinu propadel v ognju nemškega orožja. V severnem dehi predmostja jc uspelo padalskim lovcem. da so z naskokom zavzeli višino, za katero so se že več tednov bili hudi boji. Narednik Matlk. ki je bil pr tem ranjen, je vodil svoje padsbkc lovce v presenetljiv naskok* razbil sovražnikovo obrambo in navzlic ogorčenem odporu prodrl v bunkerje. Po kratkem boju je bil nasprotnik vržen nazaj in -višina zasedena. Več sovražnikovih protisunkov je ostalo brezuspešnih. Pri nekem krajevnem sunku je odpelo dvema sovražnikovima oklepnikoma. da sta 9e n« 100 metrov prbližala nem-škim naisprednejšim jarkom. Neki narednik :z Lo-heime jc s strnjenim jem pr:s?Hl obe posadki, da ?ta zapustili oklepnika, n zajel več bežečih s<xvražn:kovih vojakov.
V nekem drugem odseku se je skoraj redno vsak večer prkazal težki severnoameriški oklepnik. ki je odstrel jeva*! nemške jarke. V naj-huišem sovražnikovem topniškem ognju se je nek; desetnik s svojo skupino prerinil na 5<> .n dr? glavne bojne črte sovražnika m počakal na ameriški oklopn:k. Ko je oklepnik oridrdral iz neke kotanje da izvrši svoj vsakovečerni nanad. 2a je desetnik uničil s sredstvi za boje v hl žini
Prj dnevni akcijah udarniških oddelkov proti sovražnikovim oporiščem n bunkerjem se »Go!:at« vedno znova dobro obnese. Neki po ročnik je že 22krat z »Goliatom« uspešno napadel scvražnkove postojanke in pognal več strojniških gnezd v zrak
Nemške daljnostrelne baterije in topništvo. k: so 'že dosilej prizadele sovražniku hude izgube. so nadaijev^i obstreljevanje nasprotnikovi: skladišč in baterijskih postojank. Opaženi so bili številni požari in eksplorje
Letalstvo jc izvedlo učinkovite nočne napade na sovražnikov oskrbovalni promet na obalni cesti in na pristaniškem področju Anzija :n Nettuna ter povzročilo ponovno hudo škodo na iztovarjališčih in razpršilo zbirališča čet in kok*ie vozil.
Z ostalega južnoitalijansktga bojišča javljajo o obojestranskem delovanju topništva. Se-. verno od Grecchija so nemški grenadirji odbili močnejši sunek. Nemški nadaruiški oddelek
po un'cenju ve :n porušenju prav pognal v
žnikovih stražarskih —.tn-kovih telefonskih | v oporšče pregrajeno
skupno s posacfcami: prisililo z dobro merje-številne baterije. Med-( te fortu sunek sovražni-
•:ih cddelkov brezuspešen, so si j; pri Terelli neko
•ali nasprotniku več bojnih po-
»tosenie
. Z bolestnim obžalovalo v italijanskih krogih po-:,ča Communale v Floren-> žrtev zadnjega sovražni-inega napada. Gledališče največje, še ed par leti zgrajeno ' Italije, ki so ga prište. in najmodernejša v
Evropi.
s^erišks načrti
za m matije Italije
Izjavo Badoglijevega glasila po vojni ne bo več po-
id atrije, označujejo v tukajš-: : kot nemembno značilnost uuneravajo izvesti Anglo-
ini v Italiji. Anglija in Zedinjene dr-rrrimeru. zanju ugodnega iz-ir jetno konkurenco itali-roizvodnje in spraviti £ta-
iiiimski
. *
mišljenju
rr . i
>i ■ ■ ■ ^tA t . ta » -
verni » » več let poštejBo ,razum z Anglijo H^čnih sporov
M preveva ameriške l»-boljšev proti evropskim na^» kot na gfi#oyo in Na slom anglo-lieije že ato ne koncu koncev skve, Londona *i večer invaaije pričanje, da a niti trdoti politii trajo za
da je možno Itn j ternatlva: preživeti
5
*****
IWMC t

mai^.
ji to o doaaevrtl
Doslej nismo
nost od scve Ital:ja naj anglo-amerišl janski narod
<?osn () (i ^ r s
:!no gejspodarsko odvis-
_ ce in angleške industrije.
ključno tržišče velikih jskih koncemov. Itali-hko sam ustvari sodbo nasprotnikov, ki hočejo nepolitično popolnoma za-ter p ročk ti Italijo židov-:ei osoia.
tsjpstvo pri BadogBfu
Rimska agencija »La javlja, da šteje sovjetsko Badogliju že 60 članov. Med 6 ž^nsk. Sedež sovjetskega vele-
r »laništva je v Neaplju.
ka sdKlanja Seneševo
lifla|alsko palltlko
4 maja Slovaška vlada je na
i; sej: zavzela stališče glede na ve r -Liedbo z ^Moskvo. Uradno poročilo .
o seji pravi:
s j; jo p<">godbe s predstavniki bolj-izjavlja slovaška vlada, na nima nihče'
dnpravice govoriti v imenu slovaškega na-rod i n da nima n:hče razen slovaške vlad« ln slovaškega parlamenta pravice sklepati pogodb o slovaškem ozemlju. Slovaška vlada najodločneje odg anja vse drugačne pogodbe. Slovaški narod in slovaška vlada vztrajata v boju proti boljševizmu zvesto ob strani vdikonem&ega Reicha in njegovih zaveznikov ter poudarjata to odločnost zlasti ob obletnici smrti generala Štefan;ka.
Dogovor issed špamfo ter Asg&jo ln
Madrid, 3. maja. Pogajanja Španije z Anglijo in Ameriko o zapori pogonskega
goriva in drugih važnih gospodarskih
vprašanjih so dovedla do dogovora, & katerim so bili urejeni odnošajl Španije
gotovih držav. Ta uretf" dico gotovo omejitev šj frama Nemčiji, dočim Je 7 fe^* zapora angloameriških Španiji.
Dvomi o
Carigrad,
ukinja z u' občeaiem v nekem pripominja: Izjave vanju med Sovjetsko prt prija' nosti atl
primer

lista »Dagsposta«
čenje zaveznikov o oslabitvi nemškega mogli opaziti nikakih, bostl, pravi Mt. __
uresničilo. O9rratoo^iajo MgleSki in ftme-riški letalski oddefla vedno večje Nemško zaledje je nega prflagejeva^j
nje vojaške ofenziv ske vojSke ao se ponearečile.
rušenih ozemelj brez tetseaaoega večjih vojaških enot je uspeh brez vsake, ga odločilnejdega vojaškega pomena. Vedno znova vidimo, da čas ne dela za zaveznike. Ako naj ne bo Nemčija popolnoma ne-zavzetna in nepremagljiva, potem morajo Angleža in Američani hitro ndaMti, tem bolj ,ker postaja zaledje v Angliji "in v Zedinjenih državah nemirno in zahteva ne. česa, kar bo »kra jšalo vojno. Poleg tega verjame angloameriško poveljništvo poro. čilom ameriških letalcev o sestreljenih nemških letalih ter misii kljub izkušnjam v Italiji, da so Američani res taki junaki; kakor jih vidimo v filmu. Vae priča, da se bo invazija končala s strašnim koncem za napadalce.
Ves švedski narod na strani vlade
Stockholm, 3. maja. »Stockhobns Tid-ningen« se bavi z govorom švedskega min. predsednika na proslavi L maja. Med drugim označuje kot zares dobro utemeljeno, ker je švedski min. predsednik odločno poudaril švedske želje po nelzpreme-njeni nevtralnosti. Mjn. predsednik je popolnoma pravilno ugotovil, da velika večina švedskega naroda slej ko prej podpira vlado v njeni nameri, da ohrani Švedsko izven vojne.
»Nya Daglight Allehanda« ugotavlja, da švedska zaradi zadnjih dogodkov nekako čuti, da velesile vsekakor računajo z boji na severu. Potrebno je znova ugotoviti, kakor je to storil min. predsednik, da stoji švedski narod glede nevtralnosti enotno za vlado. Važno je, da je min. predsednik izrekel svoje prepričanje, da ni mogoče računati z nenadnim preobratom švedske zunanje politike.
Vežbc švedske mornarice in letalstva
Stockholm, 4. maja. Kakor poroča TT, so bile ob koncu aprila velike vojaške vaje švedskih pomorskih in letalskih sil ob obali arednješvedskih pokrajin Uppland ta Sodermanland. Oddelki švedske mornarice in švedskega letalstva so pri tem v strateškem te taktičnem sodelovanju odbili napad z morja in iz zraka na Šved. ako obalo.
«■ asa


torej

I Sofija* 3. maja. Komunike francoskega
v Libanonu de.
4»
kem ofcgii
od Jasija, vzhoda proti napadajo očiitnkn in Pfetne ter tov. To je hovih kakor pa ima brez
ob vznožthi gorovja, ckočtai bi niki prodreti proti jugu, da tat tik gorske akcije, hi fh lahko mo pehotni oddelki, ter moreta, ško krilo. Stevitoa bo*ia Mala pri tem nalogo daljnostrrfnih skušajo izolirati Nemce ta napadalnem

r tom
Izmed 350 oMopnikiov, U • porabili prvega dne, jih leM *e 240 kot deče se raevaOne v kaipatskens Značilno je, da napadalec kljub kopači sil ni mogel ničesar doseči, rumunske bo£se črte so prikazale, da so senetljivo odporne, presenetljiva v ker je treba v spiočnem pri takem nakopfc čenju napadajočih ati na ookem prostori računati najmanj z uspehi v pcičetku.

Sovjetske metode v
Bukarešta, 3. maja. Na podlagi poročil več pobeglih Rumunov je s«laj skoraj popolnoma jasna slika o postopanju boljfievi-kov na rumunskem ozemlju, ki so ga zasedli. 2e drugi dan po zasedbi so bili v mestih in vaseh nalepljeni pozivi, naj prebivalstvo odda vsa živila, ki presegajo določeno malenkostno količino, v kolhozni centrali. Istočasno je bilo objavljeno kmetom, da se uvaja kolhozno gospodarstvo. V pozivih groze s smrtno kaznijo sleherniku, ki bi si drznil prikriti zaloge. Nihče ne bo rešen negotovosti, pravi proglas, da ga ne bi kdo denundral zaradi, prikritih zalog in ne bi bil potlej ustreljen. Vse zaloge ao bOe takoj dane na razpolago sovjetski vojski ali pa poslane t notranjost Sovjetske zveze. V tem proglasu je Bukovtna proglašena za sovjetsko pokrajino, številni romunski zakoni so bili takoj razveljavljeni Eden prvih ukrepov je bila namestitev Židov v podjetjih, Id so jih prej vodili Rumunl. Vse moško prebivalstvo v starosti od 18. do 60. let » takoj vpoklicano ter odposlano v od-bojiiča ali pa zbrano v de-ter poslano v notranjščino.
bilo proglašt :no obsedno 19.
vojaki
Pariz, 4. maja. V severni mesta Valencienesu, ki so ga in torek bombardiraj AnpiM doslej odkt^all 50 mrtvih m njene. Prav tako je angloam stvo Izvedlo težek napad Blanc-Mlsseron v bližini Valeo so reševalne čete pravkar žrtve ki todl same Mlak

m

kopravnoo^
olajial življenje,
vprašalno polo, je oddelkom in odgnaz ske zveze. Takisto in obleka. Več ! stvenlh streljanjih ah Dorhaju,
rorist&čnl letalci ao ▼ n? padli stanovanjske refite.
Leto XXIV., št.
.pn»oSio ciuoimob rmuuien alia '% Tel«ot- «t »1-23 il-ii »1-24
JJ4«ta jaacieM Mubttana fttccmhef*
a » - lelefoo k. 51-25, $1-2« eodruiw» NfMC r
lzkiiu>"<M
IfiOzemitTO
i Lmblianska cesta 42 t o iglast S bali k to UP* S. A. MILANC