£2» Dve glasovnici že pri naslednjih občinskih volitvah Ze marca bodo v občinah direktno naš tednik LETO XXXXI. Številka 46 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 16. novembra 1990 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec volili župane Sklepa deželni zbor ta teden sicer še ni sprejel, v pododboru pa so se stranke že domenile. Pri občinskih volitvah marca 1991 bodo v naših občinah volili župane direktno, možno pa naj bi bilo dodatno nakrižati še tri občinske odbornike. Reakcije na ta sklep so različne. Več na strani 2/3 Deželni zbor naj na osnovi dela pododbora sosveta novelizira zakon Mag. Raimnim Grilc zahteva upoštevanje sklepa sosveta o otroških vrtcih Kot smo že poročali v zadnji številki Našega tednika, je koroški deželni zbor pred tednom dni sklenil nov zakon o otroških vrtcih. Kljub temu, da je narodnostni sosvet soglasno sklenil, da naj deželna vlada s primernim deželnim za: konom uredi vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev, deželna vlada iz časovnih vzrokov ni bila več pripravljena, da bi se ukvarjala še z vprašanjem dvojezičnih vrtcev. Predsednik delovne skupine za dvojezične otroške vrtce mag. Raimund Grilc je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da je narodnostni sosvet sklenil na svoji zadnji seji načelni sklep. Na prihodnji seji, ki bo še to leto, pa bo sosvet sklepal o podrobnostih takega zakona. Klubski šefi koroških strank so obljubili, da se bodo o ponovni noveli zakona o otroških vrtcih še pogovarjali z zastopniki delovne skupine za dvojezične otroške vrtce. Mag. Raimund Grilc pa je pri tem kritiziral zastopnike koroških strank, ker sami nikoli niso razmišljali, kako bi bilo možno urediti vprašanje dvojezičnih vrtcev, in so vedno čakali, da bo kdo od slovenskih organizacij prišel s svojimi predstavami. Da pa bi deželni zbor še pred občinskimi volitvami sklepal o noveli zakona o dvojezičnih otroških vrtcih, pa je za mag. Rai-munda Grilca bolj neverjetno. Krščanska kulturna zveza in Mešani pevski zbor PODJUNA-Pliberk vabita na KONOERX vrhunskega akademskega pevskega zbora „BORIS KRAJGHER“ in folklorne skupine „ŠTUDENT“ iz Maribora v soboto, 17. nov., ob 20. uri pri Schwarzlnu v Pliberku Na predlog Koordinacijskega odbora koroških Slovencev je bil v uradni koroški delegaciji tudi zastopnik slov. narodne skupnosti. Z leve: deželni glavar dr. Jörg Haider, zastopnik slovenske narodne skupnosti dr. Pavel Apovnik in slov. ministrski predsednik Lojze Peterle. Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga Po položnicah, ki smo jih priložili Našemu tedniku pretekli teden, so bralci Našega tednika vplačali že več ko 350.000,— šil. Pa tudi po položnicah, ki jih je priložila pretekli teden Nedelja, je prišlo več ko 150.000,— šil., tako da bomo skupno zbrali še približno 500.000,— šil. — Akcija v pomoč žrtvam poplav teče seveda naprej; pri vseh slovenskih Posojilnicah ter na Zvezi slovenskih zadrug so še vedno položnice, ki se jih lahko poslužite. Škoda, ki so jo utrpeli rojaki, je zdaleč večja, kot so v prvem trenutku domnevali. Škodo ocenj ujejo na 8 do 10 milijard šil. Številne slovenske druži- ne so po poplavah brez doma, v drugih domovih je nastala ogromna škoda. Denar, ki ga bomo zbrali na skupnem kontu, bomo v sodelovanju s slovensko Karitas in z občinskimi ustanovami namenili tistim družinam, ki so trenutno najbolj potrebne pomoči. Za pomoč rojakom v Sloveniji naprej prosijo: Zveza slov. zadrug, Naš tednik, Klub slov. občinskih odbornikov, Skupnost južnokoroških kmetov, Koroška enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Nedelja in Mohorjeva družba. Štev, konta: 51540 pri Zvezi slov, zadrug Politika STRAN petek, 16. novembra 1990 STRAN q petek, O 16. novembra 1990 Politika Bo deželni zbor 20. novembra le sprejel direktne volil tve županov? V torek, 13. novembra, so se zastopniki vseh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank zedinili za model direktnih volitev županov. Sklep v pristojnem odboru deželnega zbora je bil soglasen, kljub temu pa sta ÖVP in FPÖ dan navrh s svojo odsotnostjo onemogočili sklep deželnega zbora. Globasnica za odprtje mejnega prehoda na Lužah • Pri zadnji občinski seji je župan Albert Sadjak poročal, da je bil za državni praznik razgovor med župani z Raven, iz Pliberka in Globasnice o odprtju mejnega prehoda na Lužah. Naslovili so tudi pismo na predsednika Peterleta in Haiderja, v katerem zahtevajo, da se naj predsednika zavzameta za čimprejšnje odprtje meje. Občinski odbor pa je soglasno sklenil, da se naj asfaltira cesta iz Globasnice na Luže in odpre mejni prehod na Lužah. Nadalje so občinski odborniki sklenili tudi resolucijo, da dežela in zveza takoj izgradita zvezno cesto med Čepičami in Štebnom. Cesta je v nevzdržnem stanju. Zato pride tudi do veliko prometnih nesreč na tem območju. Odborniki so tudi sklenili, da namenijo plebiscitno podporo v višini šil. 700.000,— izgradnji centralnega komunalnega projekta v Globasnici. Podžupan Janez Hudi CEL) pa je predlagal občinskemu odboru, da tudi globaška občina pomaga prizadetim žrtvam poplav v Sloveniji. Občinski odbor je pa soglasno sklenil, da se namesto božičnice nameni ta denar ter 5000,— iz rednega proračuna žrtvam poplav. bernard Vzrok tega je bil, da predsednica deželnega zbora Kövari ni dopustila debate k sklepu upravnega sodišča, katerega je neko-mentirano prebrala članom deželnega zbora kot informacijo. Upravno sodišče je od koroške ÖVP in FPÖ zavrnilo zaradi formalnih pomanjkljajev zahtevano ministrsko pritožbo proti deželnemu svetniku Rauscherju v zadevi financiranja tovarne Magdalen. Kövari je svojo odločitev argumentirala s tem, da sklep upravnega sodišča ni bil predmet obravnave, ampak, da je to bila zgolj nekomentirano podana informacija. Deželnozborski poslanci ÖVP in FPÖ so nato demonstrativno zapustili sejo, deželni zbor zato ni bil več sklepčen. S tem pa sta ÖVP in FPÖ onemogočili tudi potreben sklep za direktne volitve županov, o katerih bi moral deželni zbor sklepati še ta dan. Predsednik SPÖ dr. Peter Ambrozy je dogodek v deželnem zboru komentiral takole, da pač ÖVP in FPÖ očitno z vsemi sredstvi skušata zabraniti pravočasen sklep za direktne volitve županov, ki bi naj bil veljaven že marca 1991. Model direktnih volitev županov bi zgledal po sklepu pristojnega odbora v deželnem zboru takole: pri občinskih volitvah bi vsak volilni udeleženec že v prvem volilnem postopku dobil dve glasovnici. Na prvi bi lahko volil stranko, z drugim volilnim listom pa bi dal svoj glas enemu od no-miniranih_ kandidatov strank za župana. Če pri tem dobi eden od kandidatov več kot 50 % glasov, je avtomatično župan. V primeru, da pa nihče ne doseže absolutne večine, pride do drugega volilnega postopka, v katerem volilci dajo svoj glas enemu izmed kandidatov obeh najmočnejših strank. Novi volilni sistem pa predvideva tudi možnost, da vsak volil- ni upravičenec lahko da na prvi glasovnici tudi prednostne glasove trem kandidatom, ki so na listi stranke, katero je volil. V primeru, da dobi eden od kandidatov toliko prednostnih glasov, kot I jih je potrebnih za dosego zadnjega mandata, potem ga stranka uvrsti na prvo mesto svoje liste. Vsekakor bi to bil volilni sistem, katerega doslej še ne prakticira nobena avstrijska zvezna dežela. Ali bo ta sistem veljaven že pri prihodnjih občinskih volitvah marca 1991, je odvisno od tega, ali bo deželni zbor še pravočasno sklenil že predložen zakonski osnutek. Možno bi to bilo še na prihodnji seji deželnega zbora, v torek, 20. novembra. Predsednik KSOO mag. Peter Waldhauser je vrednotil sklep odbora v deželnem zboru za di- rektno voljenje županov kot korak, ki je pomemben za dosego večje demokracije v politiki. Obenem pa je Waldhauser ta sklep komentiral tudi kot poskus velikih strank utrditi svoje pozicije in onemogočiti majhnim strankam, da bi pri pogajanjih kaj iztržile. „Predstavljati si morem, da si bo Haider s podobno reformo volilnega reda za deželno-zborske volitve skušal utrditi svojo pozicijo in bo za to sedaj privolil k direktnim volitvam županov,“ tako Waldhauser. Iz povpraševanja med slovenskimi občinskimi odborniki je bilo razvidno, da ti povsem različno ocenjujejo posledice novega volilnega sistema na slovenske frakcije v občinah. Dejstvo pa je, da bodo tudi majhne stranke z atraktivnimi ljudmi teoretično lahko postavile župana. Heidi Stingler Koroška delegacija obiskala sfovensko vlado Prvič je bil tudi zastopnik koroških Slovencev v koroški delegaciji, ki je obiskala slovensko vlado. Po predlogu Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (ta predlog je podprl tudi tajnik ZSO dr. Marjan Sturm) je zastopal slovensko narodno skupnost dr. Pavel Apovnik. Pogovori med koroško delegacijo, ki jo je vodil deželni glavar dr. Jörg Haider, in slovensko vlado, ki jo je vodil ministrski predsednik Lojze Peterle, so bili konkretnim stvarni. Do pogovorov o gospodarskem sodelovanju ni prišlo, v vprašanju izpolnitve člena 7 ADP pa sta vladna šefa zastopala različna mnenja. Slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle je po pogovorih v vili Podrožnik dejal, da se ne more strinjati s koroškim deželnim glavarjem, ki je zastopal mnenje, da je člen 7 že izpolnjen. Peterle je dejal, da svoje stališče v tem vprašanju opira na mnenje in analize slovenske narodne skupnosti. Zelo pozitivno pa je Peterle podčrtal dejstvo, da je bil v uradni koroški delegaciji tudi zastop- nik slovenske narodne skupnosti. Na splošno je slovenski ministrski predsednik pozitivno ocenil srečanje, ki da pomeni soliden temelj za sodelovanje v prihodnje. Peterle je izrekel deželi Koroški zahvalo za hitro pomoč ob katastrofi v Sloveniji, zahvalil pa se je javno tudi vsem drugim, ki so že in ki še bodo pomagali. Vodja koroške delegacije de- želni glavar dr. Jörg Haider je povzel rezultate pogovorov in najavil nekaj konkretnih točk sodelovanja. Tako bosta Avstrija in Jugoslavija odprli mejni prehod na Lužah pri Globasnici (na žalost v vprašanju mejnega prehoda Pavličevo sedlo spet ni bilo napredkov), prišlo pa bo tudi do pogovora strokovnjakov obeh dežel, ki bodo 10. in 11. decembra letos v Železni Kapli ocenili skupno energijsko politiko. Pri teh pogovorih bodo posvetili pozornost predvsem jedrski elektrarni Krško. Gospodarstveniki obeh dežel pa se bodo srečali v prvih mesecih naslednjega leta in se bodo pogovarjali o konkretnih možnostih sodelovanja. Preverili bodo tudi možnosti odprtja koroških podjetij v Sloveniji. Za zaključek teh pogovorov bosta Peterle in Haider na razpolago za zaključen pogovor. Kulturna izmenjava Namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy je konkretno predstavil tudi načrt kulturne izmenjave med obema deželama. Tako bodo priredili koroške kulturne dneve v Sloveniji, in narobe, skušali pa bodo tudi poglobiti stike na odrskem področju, kjer bi vključili tudi slovensko narodno skupnost. Ambrozy vidi tudi konkretne možnosti sodelovanja med Slovensko filharmonijo in novo ustanovljenimi celovškimi simfoniki. V obmejnih območjih pa se bosta obe deželi prav tako trudili, da bodo kulturna društva iskala še več medsebojnih stikov. Dejstvo, da je v uradni koroški delegaciji tudi koroški Slovenec, je pozitivno ocenil tudi deželni glavar Haider; menil je, da bi lahko v prihodnje novo (izvoljeno) slovensko zastopstvo delegiralo slovenskega člana v uradno koroško delegacijo. Deželni glavar je načelno pozitivno ocenil pogovore, ki so tudi po njegovem mnenju začetek plodnega sodelovanja. Da v tem sodelovanju ne bo mogel mimo koroških Slovencev, je bilo tudi po teh pogovorih jasno, saj je deželni glavar sam zagotovil Peterletu, da se hoče truditi za to, da se bodo koroški Slovenci bolje počutili v svoji domovini. Ostane le še upanje, da to ne bodo ostale prazne besede. Silvo Kumer GŠ pri ministru Dulerju Minister za Slovence po svetu Janez Dularje včeraj, 14. novembra, sprejel predstavnike Slovenske glasbene šole na Koroškem. Pedagoški vodja Lovro Sodja, Joško Hudi in Sonja Kuchling so ministra seznanili s težavami in tudi uspehi te glasbene izobraževalne ustanove. Narodnostni biro ho pričel delovati Kakor kaže, bo narodnostni biro pri deželni vladi pred božičem le pričel z delom. Ta teden so namreč že odločali o personalni zasedbi ter statusu tega biroja, ki bo voden kot samo- stojni oddelek. Že pred letom dni sta se o personalni zasedbi biroja pogovarjala deželni glavar dr. Haider in tajnik NSKS mag. Marijan Pipp, kateremu je deželni glavar ponudil vodstvo biroja. Sprva je bilo jasno, da bo biro samostojni oddelek, toda letos je direktor deželnega urada dr. Ralf Un-kart predložil spet drug koncept, po katerem naj bil biro podrejen njegovemu oddelku in opravljal predvsem bibliotekarska in arhivarska dela. Pod temi pogoji tajnik NSKS ni bil pripravljen prevzeti službenega mesta v biroju. Šele po političnih pogovorih se je zadeva uredila zadovoljivo; narodnostni biro bo samostojen oddelek pri deželni vladi. Kot kaže, bo vodstvo biroja prevzel dr. Pavel Apovnik, ki je eden najbolj priznanih in izkušenih uradnikov pri deželni vladi. V biroju pa bo delal tudi mag. Peter Karpf, mlad zgodovinar in geograf iz Velikovca. Predstavljen model javnopravnega avtonomnega zastopstva Univ. prof. dr. Peter Pernthaler je preteklo sredo v Celovcu predstavil model javnopravnega zastopstva slovenske narodne skupnosti, ki ga je izdelal po naročilu deželne vlade. Na deželni vladi so bili prisotni tudi zastopniki NSKS (ki je v dogovoru z deželno vlado prvotno predlagal izdelavo modela) dr. Matevž Grilc, mag. Marijan Pipp in dr. Pavel Apovnik, zastopnik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik KSOO mag. Peter Waldhauser, govornik delovne skupine slovenskih socialistov Tomaž Ogris, dolgoletni zagovornik avtonomnega zborničnega zastopstva slovenske narodne skupnosti kom sv. Franc Rutar in deželni glavar dr. Jörg Haider. Ob tem je tekla dikusija o tem, ali bi javnopravno zastopstvo kakovostno izboljšalo učinkovitost zastopstva, ki je danes urejeno z osrednjima organizacijama na društve-nopravni osnovi. Celotni model bomo v Našem tedniku obširno predstavili naslednji teden. O osnutku bodo sedaj najprej razpravljali na strokovni ravni, pri osrednjih organizacijah in pri ustavni službi urada zveznega kanclerja, šele ko bo znano stališče narodne skupnosti, se bodo začeli politični pogovori. „ ^ Delovna skupnost slovenskih sociaHstov o odnosu do osrednjih organizacij Delovna skupnost slovenskih socialistov želi imeti z obema osrednjima organizacijama (Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij) dobre odnose. Delovna skupnost pa nikakor ne želi v celoti pristopiti tej ali oni osrednji organizaciji, člani pa se lahko včlanijo. Govornik delovne skupnosti slovenskih socialistov Tomaž Ogris navaja kot cilj bodočega delovanja pospeševanje dvojezičnosti, razširitev slovenskih radijskih oddaj ORF-a na cel dan, in razširitev slovenskega televizijskega sporeda. Predsednik Romov v Avstriji umrl Pred kratkim je umrl Ludvig Papai, predsednik prvega društva Romov v Avstriji. To društvo je od svoje ustanovitve tudi član Informacijskega centra avstrijskih narodnih skupin na Dunaju. Ludvig Papai je umrl v 54. letu starosti. Njegovo zavzemanje za Rome je bilo predvsem v tem, da jih združi ter jih opozori na pravice, ki so jim že zajamčene. Številka 4 Petek, 16. nov. 1990 Mladi, sooblikujte „Mladi NT“! V rokah imate četrto številko „Mladega NT“, katero so oblikovali učenci, ki obiskujejo Mohorjevo ljudsko šolo, s pomočjo svojih učiteljic in učitelja. Radi pa bi povabili tudi posamezne mladince ali mladinske skupine k sodelovanju. Če se torej hočete poskusiti kot mladi iumalisti in želite sooblikovati eno izmed prihodnjih številk „Mladega NT', potem se javite na uredništvu Našega tednika pod tel. štev. 04 63/5125 28 - 26. Veseli bomo vsakega novega mladega sodelavca. Z dežniki Našega tednika sije sonce tudi, kadar dežuje. Tudi so ti dežniki tako prijetni, da jih Mihaela, Katarina in Simona uporabljajo tudi takrat, kadar ni ne sonca in ne dežja. Dragi bralci in drage bralke „Mladega NT: če boste pravilno izpolnili nagradno uganko na osmi strani in jo poslali na uredništvo, potem ste lahko tudi Vi med zmagovalci takega prijetnega dežnika. Vsi smo otroci enega sonca Dragimladi bralci „Mladega NT“ Danes se predstavljamo mi — učenci in učitelji dvojezične zasebne Mohorjeve ljudske šole. Rekli boste — dvojezična šola — saj je takih dosti na dvojezičnem ozemlju; toda kljub temu se razlikujemo od teh. Povedali vam bomo zakaj: pouk je en dan slovenski, en dan nemški. Posebno pa nas veseli, da imamo tak pouk tudi v četrtem razredu, kar na podeželju ni običajno. Našo šolo obiskuje 71 učencev, ki so razdeljeni na pet razredov in je seveda zato potrebnih 5 učiteljev. Med učenci imamo tudi enojezične, katerim način poučevanja kmalu pripomore k dvojezičnosti. Pogovorni jezik na naši šoli je slovenski. Kaj pravite — ali to ni lepo!? Vsi smo bratje in sestre. To je izpoved te risbe, ki jo je narisala Julia ob Dnevu Združenih narodov. Risba prikazuje obraze otrok različnih barv in narod- nosti. Risba pa sporoča tudi to, da so si otroci enotni, da se razumejo in da ne poznajo prepira. Za otroke sožitje ni prav nič težavnega, saj vedo, da je šopek rož šele tedaj najlepši, kadar je pisan. Tako je tudi med ljudmi na svetu. Vsi ti ljudje so otroci enega sonca. Pa vendar je to sonce tolikokrat zasenčeno od oblakov nerazumevanja in nespoštovanja do ljudi z različnimi mnenji, jeziki... Otroci se med seboj dobro razumejo, vendar mnogokrat uničijo odrasli ljudje s svojim zgledom to sanjsko podobo enotnosti in složnosti med pripadniki različnih barv kože, narodnosti ... /wvlßuk /vet Hodim v dvojezično solo, kjer imam že mnogo prijateljev. Od začetka smo si mnogokrat pomagali z rokami in nogami, da smo se razumeli, ¥• ;• v* ~r r zdaj pa že nekoliko bolje razumem slovensko, ker se v šoli učimo oba je- zika. Eno slovensko pesmico že znam, vem pa, da se bom moral še veliko naučiti. OSKAR POLLAK Lani sem prvič prišla v avstrijsko šolo. Od začetka nisem znala nemško, zato mi je učiteljica pomagala. Nemške nareke sem pisala slabo, zato sem bila včasih zelo žalostna. Spise sem pisala v slovenščini. MARJA ŽNIDAR Pouk na dvojezični Mohorjevi ljudski šoli se bistveno razlikuje od pouka na dvojezičnih ljudskih šolah na podeželju. Pouk je namreč en dan v slovenščini, drug dan pa v nemščini. Kljub temu pa hodijo v to šolo tudi učenci, ki doma niso imeli možnosti, da bi se naučili slovenščine. Nekateri šolarji so napisali, kako se se vživeli v tej šoli, kaj jim ugaja, in pa tudi to, kar jim na tej šoli ni tako všeč. V prvi in drugi razred sem hodila v Šentrupertu. Tam smo imeli dve učiteljici. Učili smo se besede. Brati sem se naučila kar hitro, samo pri računanju sem bila nekoliko bolj slaba. V tej šoli se nismo učili slovensko. V Mohorjevi šoli sem hodila v tretji, zdaj pa hodim v četrti razred. Učimo se en dan slovensko, en dan nemško. Všeč mi je, da imamo učitelja. LEJLA VAVTI Glavni razlog, da sem prišla na to šolo, je ta, da bi se rada naučila slovensko. Mislim, da je izvrstno, če se lahko pogovarjaš z otroki tudi v drugem jeziku. Meni je tudi zelo všeč angleščina. Vedno, če znam spet novo slovensko ali angleško besedo, sem zelo vesela. Na tej šoli se mi zelo dopade in imam tudi že mnogo prijateljic. KATHRIN FRANK Šola, ki sem jo obiskovala prej, je bila majhna. Šola, ki jo obiskujem sedaj, je velika in stoji sredi mesta. V prejšnji šoli ni bilo dvigala in tudi ne vrta z igriščem. V tej šoli tu, v Mohorjevi šoli, se učim več slovenščine in moja mama ima pisarno v bližini. Manj mi je na novi šoli všeč, da za malico nimamo na izbiro več različnih mlečnih proizvodov. ANDRINA MRAČNIKAR /wvfeii. qfc Pncvnih začetnega delovanja naše lutkovne To smo mi — najmlajša lutkovna skupina na Koroškem. Naša skupina je bila ustanovljena septembra tega leta, ko smo se peljali v Fieso na seminar gledaliških skupin. skupine V soboto, 2. sept., smo se odpeljali z avtobusom iz Celovca skozi Ljubljano proti Fiesi. Po petih urah smo končno prispeli do cilja. Med vožnjo je bilo zelo prijetno, igrali smo karte in peli. V Fiesi so nam Darko, Hanzi, Mihael in Borut nesli naše kovčke v bungalov. Tam smo dobili ključe za sobe, kjer nas je spalo pet deklet. V Fiesi smo ostali en teden, tam smo imeli seminar lutk. Delali smo lutke, ročne lutke in senčne lutke pod vodstvom Sabine Nachbar in Tineta ter Brede Varl. Tine Varl je moderen in ljub. Dnevi so hitro minili, bilo je zelo lepo. Zato sem se odločila, da se bom seminarja drugo leto spet udeležila. Mihaela 3. septembra smo začeli z delom. Izdelali smo različne lutke: senčne lutke iz kartona, druge lutke smo delali iz lesenih krogljic, obleke pa iz blaga. Potem pa smo še izdelali ročne lutke iz pene (Schaumgummi). Pripravili pa smo tudi lutke za našo predstavo „Gospod Petelin“. Glave kokoši in pa petelina smo delali iz stiropora in pa papirja, kljun in glavnik pa iz pene. Lutke smo delali vsak dan od zajtrka do kosila. Pri delu smo imeli veliko veselja. Tudi Mihec Mahec nas je obiskal, ORF pa nas je snemal pri delu. Brigitte 4. septembra smo imeli izlet v Portorož. Zjutraj smo šli delat kakor po navadi. Po kosilu je naš mentor Tine povedal, da se gremo kopat v bazen v Portorož. Z avtom smo se peljali v marino, kjer smo se izkrcali in šli do bazena. V bazenu smo se kopali in skakali na glavo v vodo. Na koncu, ko smo hoteli poriniti Milana v vodo, se mi je on odmaknil in sem padel sam v vodo. Bilo je zelo smešno in vsi smo se smejali. Proti večeru pa smo se vrnili v počitniški dom. Luka 5. septembra smo imeli „pižama-party“. Sabina je kupila sok in kekse. Mi pa smo si sposodili radio in kasete od kotmirških fantov. Ob glasbi smo plesali v pižamah, Luka je plesal „break-dance“. Igrali smo mnogo igric, med drugim tudi „Tam sedi v kuhinji“. Po dolgem, lepem večeru nas je Sabina poslala v posteljo. Aloisia 6. septembra smo imeli Koroški večer, kjer smo tudi nastopali. Mi smo predstavili naše lutke. Z ročnimi lutkami smo peli „Abraham ima sedem sinov“. Vsi smo bili zelo nervozni. Ob našem nastopu so vsi poslušali in gledalci so vpili „Še enkrat“. Tako smo še enkrat nastopili. Potem smo bili zelo veseli, ker je vse tako dobro šlo. Tudi druge skupine so pokazale, kaj so se v teh dneh naučile. Zadnji dan pa smo vse lepo pospravili in se zopet peljali domov. Na tem seminarju v Fiesi je bilo zelo lepo. Judith Twvfeuli /wilßuk Andrina: Koliko si bila stara, ko se je vojna začela? Elizabeta Sitter: Bila sem stara devet let, se pravi tako stara, kot si sedaj ti. Hodila sem v tretji razred ljudske šole. Andrina: Si se bala, ko se je začela vojska? E. Sitter: Najprej so bili ljudje zelo navdušeni, ker so bili mnenja, da so se pričeli boljši časi. Potem pa smo videli, da je precej drugače. Ko smo v šoli govorili slovensko, smo takoj dobili kazensko nalogo in smo morali po 300-krat napisati v zvezek „Ich muß in der Schule deutsch sprechen“. Potem smo morali v šolo nositi vse, kar smo imeli doma — obleke, predvsem pa kovine, katere je potrebovala vojska za orožje. Andrina: Zakaj so se ljudje veselili, ko je prišel Hitler? E. Sitter: Hitler je obljubil marsikatere dobre stvari, potem pa se je izkazalo, da ni tako. Začelo se je tako, da nismo več smeli pozdravljati z DOBER DAN, ampak smo morali pozdravljati s HEIL HITLER. Tako smo morali pozdravljati ne le v šoli, ampak tudi naše sosede. Spominjam se, da sem nekega dne srečala soseda in sem ga pozdravila s HEIL HITLER. Prišel je k meni in mi je rekel: „Ti, Lizi, mene pa ni treba pozdravljati takole, meni lahko rečeš DOBER DAN. Heil Hitler — to ni za nas.“ In potem smo se srečali v izseljenskem taborišču v Nemčiji. Takrat sem videla, kaj je za tem. Le redkokdo od mladih pozna življenjske izkušnje svojih staršev, babic in dedov. Posebno grenke izkušnje je marsikdo od naših staršev in prastaršev moral narediti v času druge svetovne vojne. Da bi mladi zvedeli kaj o teh vojnih dogodkih, je učitelj Tomi Millonig dal učencem in učenkam 4. razreda Mohorjeve ljudske šole nalogo, da povprašajo svoje babice in dede, kaj so doživeli v času druge svetovne vojne. Na tem mestu objavljamo enega izmed najbolj zanimivih pogovorov, katerega je naredila Andrina Mračnikar s svojo babico Elizabeto Sitter, roj. Ogris, iz Plešerke. Elizabeta Sitter se je rodila na Mali gori pri Bilčovsu kot hči Odrejeve družine, ki je bila v času druge svetovne vojne izseljena. Oče in sin sta bila v koncentracijskem taborišču v Dachauu, mama pa je morala s hčerkami v izseljenstvo v Markt Rettenbach. Brat Andrej je bil najprej dve leti pri nemških vojakih, nato pa je šel k partizanom. Nacisti so ga ustrelili na Žopračah pri Vrbi skupno z drugimi partizani. kako se tok vrti. Hitler je obljubil mladim vojakom, da bo dobil vsak veliko posestvo, če bodo zmagali vojno. Potem smo se seveda vprašali, katera posestva naj bi to bila, katere bi Hitler dal pridnim nemškim vojakom. In ni trajalo dolgo, da so začeli izseljevati Slovence, in naš oče nam je rekel: „Vidite, tako bodo potem nacisti dobili naše domačije.“ Prišlo je potem tako daleč, da je prišel moj brat iz vojne in je namesto nazaj šel k partizanom. Na fronti v Rusiji je bil kot nemški vojak močno ranjen in ta rana se mu je potem v gozdu pri partizanih vnela. Da je naš brat Andrej bil pri partizanih, mi doma sploh nismo vedeli in smo mislili, da se je pač vrnil k nemškim vojakom. Ker je Andrej v gozdu hudo zbolel, je Andrina je od svoje babice Elizabete Sitter zvedela za dogodke med vojnama. Posredovala jih je tudi bralcem „Mladega NT'. Andrina: Zakaj pa so vas iz- je še dolga pot. Ko se je zače-selili? la vojna, je moral iti v vojsko E. Sitter: Veš Andrina, od tudi mo! brat- Ko )e P™el po tega pozdrava pa do izseljenstva domov> je ze vec^’ Andrina Mračnikar se je pogovarjala s svojo babico Elizabeto Sitter_ „Morali smo zapustiti domovino...M nekega dne počakal mlajšega brata Cencija in mu je rekel, naj vpraša očeta in mamo, ali sme priti domov. Oče se je bal posledic, ki bi nastale zaradi tega, mama pa je rekla, naj sin pride domov, da ga bo že kje skrila. Nam otrokom pa so rekli, da ne smemo povedati, da je Andrej doma, če bi ga prišla iskat policija, ker nas bodo drugače ustrelili. Seveda so SS-ovci prišli preiskat hišo, ker moj brat ni prišel nazaj na fronto, a ga niso našli. SS-ovci pa niso prišli le enkrat in so nam otrokom grozili, da nas bodo ustrelili, če ne bomo povedali, kje je naš brat. Vendar mi ničesar nismo povedali in tako brata niso našli. To je bilo aprila leta 1943, konec tega meseca pa so gestapovci ponovno prišli iskat mojega brata ob polnoči, nas otroke pa so zmetali iz postelj. Zjutraj so gestapovci odgnali očeta in brata Cencija v Celovec, kjer sta bila zaprta tri tedne. Od tam pa je šel transport v Dachau. V tem letu so prišli nemški policaji preiskovat hišo skoraj tedensko, da bi dobili našega brata Andreja. Dobili pa ga niso, ker smo ga imeli dobro skritega v nekem podu. Drugi brat, Hanzi, se je učil za mesarja v Borovljah, in ker je tam stanovala tudi naša teta, smo najmlajšo sestro dali v Borovlje, da bi tam hodila v šolo. Mislili smo, da nam tako pozimi ne bo treba plužiti poti do naše hiše in bomo tako imeli mir pred SS-ovci. Prišlo pa je vse drugače. 14. novembra so prišli po nas in so zasedli celo hišo. Dali so nam četrt ure časa, da smo pobrali nekaj stvari. Tam so mi mama pokazali tisti križ, katerega so dobili od Hitlerja, ker so imeli devet otrok. Jaz sem bila nekoliko bolj korajžna in sem vzela ta križ in ga vrgla enemu nemškemu vojaku pred noge in sem rekla: „Pfui Teufl, dos homa vom Hitler.“ Komandant me je zmerjal in me oklofutal, tako da sem padla na tla. Ker je močno snežilo in je najmlajša sestra bila stara šele štiri leta, so nam dovolili vpreči konja, da smo se z njim odpravili na pot. Gnali so nas skozi Bilčovs, Brančo vas in na kolodvor v Vrbo. Tam so nas porinili v živinske vagone, s katerimi smo se peljali v Beljak. V Vrbi smo srečali tistega soseda, ki mi je rekel, da mi ni treba pozdravljati s „Heil Hitler“. Isti dan so bili izseljeni tudi naši sosedje, Zlajharjevi s Sodraževe. Na kolodvoru v Beljaku smo morali celo noč čakati na transport, ki nas je potem drugi dan peljal v nemško taborišče Markt Rettenbach. Bili smo strašno lačni in nas je zelo zeblo. Najmlajša sestra je v taborišču zbolela in je dobila pljučnico. Stalno se je jokala in nismo imeli kaj, da bi ji dali jesti. Vsekakor so bila vojna leta zelo huda in smo morali prestati grenke izkušnje. Ko pa smo se vrnili domov, smo našli oropano domačijo, tako da smo morali znova začeti z delom. Andrina: Omi, hvala, da si mi pripovedovala o svojih doživetjih v času vojne. /Wvlöili yf Živali v Nohorjjevi ljudski ioli MLADA LITERATURA Slika Slika visi na steni. Ko jo gledam, sem vesela. * si- si- Nas zajec Imam zajca. Dnevno ga obiščem in ga nakrmim. Andrea Roblek VSI VARČUJEMO 31. oktobra je bil svetovni dan varčevanja. Tudi mi smo se odločili, da obiščemo banko. V torek, 30. oktobra, je bilo tako daleč. Z učiteljico Marico in patrom Romanom smo se odpravili skozi mesto v Posojilnico-Bank. Tam so nas že pričakovali. Bili smo seveda zelo radovedni. Veliko smo spraševali. Gospod Brežjak nam je razložil, kako deluje nadzorovalna naprava (Ubenvachungskamera). Gospod Šimenc nas je peljal v prostor, kjer stoji računalnik. Vzel je od Aline knjižico in nam razlagal, kaj se vse vidi na sliki računalnika. Gospod Špendal nam je pokazal, kako se s strojem šteje denar. Videli smo tudi tuj denar (lire, dinar, dolar, franke). Smeli smo denar tudi prijeti. Lucija, Jakob, Miha, Michael, Pia in Barbara so imeli prvič v roki pettisočaka. Seveda je tam bil tudi velik trezor. Čakalo nas pa je veliko presenečenje. Vsak otrok je dobil knjižico s hranilno vlogo šil. 200,—. Gospa Olip je vsakega otroka po imenu poklicala in mu predala knjižico. Gospa Pradetto, odbornica Posojilnice, nam je pripravila malico in sok. Toda to še ni bilo vse. Preden smo se odpravili na pot v šolo, smo dobili še lepo darilo: nahrbtnik, v katerem je bil lep blok s pisalom, denarnico, lepo pisalo in seveda tudi hranilnik, da bomo tudi mi postali dobri varčevalci. UČENCI 2. RAZREDA \4>rcujew, 51 kupit mikroskop-________ Ich spart, Wti1 ich mir eint Rennbahn kaufen möchi*.________ Na svetovni dan zaščite živali so nekateri učenci in učenke predstavili svojim živalskim prijateljem kraj, kjer se dan za dnem učijo najrazličnejše predmete: Mohorjevo dvojezično šolo. An-drina je prinesla s seboj čudovito veliko mačko, ki je ta dopoldan bila v središču pozornosti. Bilj smo na banki Na svetovni dan varčevanja, dne 30. oktobra, smo bili na banki. S šolarji tretjega razreda so šli tudi učenci prvega in četrtega razreda. Uslužbenci banke so nam pokazali, kako zgleda banka. Ogledali smo si tudi trezor. V pritličju smo videli stroj, s katerim štejejo denar. Dobili smo tudi kekse in sok. Malo pozneje smo se vrnili v šolo in učiteljica nam je razdelila športne torbe, katere smo dobili na banki, ker varčujemo. Tudi mi hranimo denar na banki. Zato nam daje banka obresti. Dunja Germ in Tanja Malle V pekami Bed- 'iremi nekam# Jwmev' V Mvžmu. ncbie ■ 6G$1L. jLar AWO" AZ Z tO/ZruLom cdpnwib- tux fxH. yfcx/yix MjcutVCsol fVCUi ie. Ifomu}- jmaIL v- pwwjmo-tfiOö i£ 'jxrzAnimi mm {jmpod WbUw 'lćdd naA -pelcotw '\cun. ovdeA poAodÄ Ux ptX, ^ ivcom faU/y o®- 'feyta Tttx u Ticun -po^ot/zciič $a&0- .oz 4mzri^0', 4&r4t. ‘fad# «. Ay TxmmKW.fo oohcU ■ptfcaym y. v£>ahj -vimA -dLo&ol dwcr hmjpr zn, aw. ZakwoIcL A/mj&' cse ttl ddwt ■ediJL na/xxty w 6et&[ "fes™ W 3o^ Sltvon ^kffl koW^Kil. k . i> JKhlvrsydL JwAk»w. t^urerrvo. iLCL E\/i S4^on W&Jur? s°^ Jhxjarcby Ko^outJo /y i KOKOLINO dvojezične karte Avtonomna delavnica v Celovcu je založila igralne karte, ki so z nemškimi in slovenskimi pojmi iz živalskega sveta tudi jezikovna šola. Te večbarvne karte je narisal Saša Kump, Franc Merkač pa je avtor teh kart. Izdal jih je v dobi, ko je bil tajnik društva KOKO (Izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo). — Dvojezične kane KOKOLINO lahko naročite na: Avtonomna delavnica, Brateläckerstr. 8, 9020 Klagenfurt/Celovec. Stanejo šil. 75,— Lahko pa vsakdo, ki bo poslal pravilno rešitev tokratne uganke mladega NT, te karte tudi zmaga. Mnogo sreče in veselja pri reševanju! Pravilne rešitve k uganki zadnje številke Tudi tokrat je lepo število mladih bralk in bralcev sodelovalo pri nagradni uganki. • 1. nagrada (šolska torba): Daniel Schnabl, Vrata 2. nagrada (Jolly-barvice): Marjana in Daniel Gregorič, Podjuna 3. nagrada (Otroci radi beremo): Marta Gotthardt, Dule/Šmohor Marko Gallob, Boris Gallob (Žužalče), Erich Storgl (Lobnik), Florijan Logar (Srednja vas), Dominik Pipp (Ziljska Bistrica), Milica Perč (Sieben), Claudia Daniel (Libuče), Milena Fludl (Globasnica), Anica Hudi (Globasnica), Daniel Thaler (Pliberk), Andrea Roblek (Sele-Borovnica). Vsi našteti dobijo v naslednjih dneh dvojezične karte KOKOLINO. Kakšen poklic ima ta oseba? D čarovnik D astronavt □ urednik mladega NT Pravilno rešitev pošljite na Mladi NT Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Politika/Slovo od podpredsednika NSKS Nastopni obisk novega__ generalnega konzula SFRJ Novi generalni konzul SFPJ Marijan Majcen (četrti z level na sedežu NSKS. Preteklo sredo je novi generalni konzul SFRJ Marijan Majcen imel svoj nastopni obisk pri slovenskih organizacijah. Na sedežu Narodnega sveta je novega generalnega konzula seznanil predsednik NSKS dr. Matevž Grilc z aktualnim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dr. Grilc je mdr. omenil tudi željo slovenske narodne skupnosti po preosnovi organizacijskih struktur. S tem v zvezi je dr. Grilc zavzel tudi stališče k novo ustanovljeni delovni skupini slovenskih socialistov in menil, da bo treba počakati, kako se bo razvila skupina znotraj stranke; ali bo dobila samostojen status in ali bo lahko samostojno odločala v manjšinskih vprašanjih. Načelno pa je dr. Grilc ugotovil, da je bila doslej integracija v stranke največji asimilacijski faktor. Novega generalnega konzula sta pozdravila tudi tajnik KKZ Nužej Tolmajer, predsednik KSOO mag. Peter Waldhauser, tajnica KEL Micka Miškulnig ter glavni urednik NT Silvo Kumer. Generalni konzul Marijan Majcen je prosil slovenske ustanove za pomoč in sodelovanje in je zagotovil, da se bo po svojih močeh in možnostih trudil za dobrobit slovenskega življa na Koroškem. Pojasnilo generalnega konzula V zvezi s poročanjem avstrijskega tiska o mojem nastopnem obisku pri deželnem glavarju g. dr. Jörgu Haiderju in potem še obisku koroške vladne delegacije pri predsedniku Izvršnega sveta Republike Slovenije g. prof. Lojzetu Peterletu bi želel pojasniti nekatera sporočila. Z g. zveznim kanclerjem dr. Francem Vranitzkym še nisem imel prilike govoriti in zato je tudi vsaka trditev, da sem g. zveznemu kanclerju predlagal, da se ustanovi komisija za nadzor člena 7 avstrijske državne pogodbe, brezpredmetna. Zatorej je tudi sporočilo, da je predsednik vlade Republike Slovenije g. prof. Peterle ta domnevni predlog generalnega konzula g. zveznemu kanclerju dr. Franzu Vranitzkemu podprl na tiskovni konferenci v Ljubljani 9. 11. 1990, netočno. Pri mojem nastopnem obisku pri deželnem glavarju dr. Jörgu Haiderju sem razumljivo izrazil veliki interes moje vlade za obstoj in nadaljnji razvoj slovenske narodne manjšine na Koroškem, katere pravice so zaobsežene v členu 7 avstrijske državne pogodbe, in opomnil na vedno znova potrebno preverjanje vseh ukrepov, da se zagotovi vseobsegajoči razvoj te narodne skupnosti. Posebno bi rad opozoril na to, da je naša vlada zainteresirana za obojestransko intenzivno ter obsežno sodelovanje obeh držav, pri čemer prihaja do bilateralnih kontaktov tudi v odgovarjajočih komisijah. Tej predstavi ustreza tudi komisija za bilateralna pravna vprašanja. Dobri sosedski odnos sta obe državi dokazovali vedno znova — ne samo na mnogih mednarodnih področjih skupine nevtralnih in neuvrščenih držav, temveč predvsem pri mnogih obiskih na vladnem ter strokovnem nivoju, nenazadnje ob priliki nedavnega obiska (5. in 6. april 1990) g. zveznega kanclerja dr. Franca Vranitzkega v Beogradu, kjer se je pozitivno rešila cela vrsta za obe državi pomembnih zadev. Upam, da bom tudi v svoji funkciji kot generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije lahko doprinesel svoj delež k bilateralnim odnosom. Generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije Marijan Majcen Celovec, 14. 11. 1990 Žalna seja v Tischlerjevi dvorani v Slomškovem domu in pogreb na pokopališču v Hodišah sta dokazala priljubljenost podpredsednika NSKS Janka Uranka, kije do zadnjega bil globoko zasidran med svojo slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. Marsikomu je 9. novembra zmanjkalo besed ob zadnjem slovesu. Vse izrečene besede so mogle le obrobno orisati podobo človeka, kakršen je bil Janko Urank. Dipl. trg. Janko Urank bo koroškim Slovencem manjkal kot človek, narodni delavec in prijatelj Na žalni seji je soustanovitelj Narodnega sveta koroških Slovencev, dekan Kristo Srienc, Janka Uranka označil kot velikega dobrotnika Zvezne gimnazije za Slovence. „Če imenujemo dr. Joška Tischlerja .očeta' Slovenske gimnazije, bi upravičeno lahko rekli, da je Janko njen ,stric'. Srienc je dejal tudi, „da odhaja od nas odkrit človek, veren kristjan in velik Slovenec." Predsednik NSKS, Matevž Grilc, je omenil prijateljstvo, ki je vezalo mnogo koroških Slovencev z Jankom Urankom. „Zatisnil je za vedno svoje oči človek, katerega življenje je simbol trpečega, a trdoživega slovenskega naroda na Koroškem, mož, ki ni nikdar klonil, ki ni nikdar okleval, če ga je klical narod." Grilc je omenil tudi Urankovo povezanost s koroškimi Slovenci na podeželju: „Vsi smo poznali Uranka kot človeka, ki je obiskal skorajda vsako slovensko prireditev na južnem Koroškem in je tako bil živa vez med Narodnim svetom koroških Slovencev in našimi ljudmi na podeželju. Vestno in požrtvovalno je opravljal svoje delo za slovensko narodno skupnost, bodisi kot mlad študentski funkcionar na Dunaju, bodisi kot glavni urednik Našega tednika, kot tajnik v prvih letih obstoja Narodnega sveta ali pa kot njegov podpredsednik v zadnjih letih. Njegova dobra volja in zagnanost sta dajali optimizem tudi nam mlajšim, njegove bogate izkušnje pa so bile nam vsem v oporo in pomoč. I ... I Vera v božjo pomoč in neizmerna ljubezen do naroda sta narekovali pot umrlega, ki ni nikoli iskal osebnih prednosti, nikoli ni vprašal za plačilo, ampak videl pred seboj le en cilj: lepšo in boljšo bodočnost slovenskega naroda na Koroškem. Ljubil je narod, ljubil je njegovo mladino. Ta ljubezen ga je vodila k vedno Slovo od V imenu KKZ in NSKS je ob odprtem grobu spregovoril predsednik KKZ Janko Zerzer večjim naporom, mu vlivala optimizem, da je že v zgodnjih časih pa tudi še pred nedavnim sopri-speval k uspehom, ki so življenjske važnosti za našo narodno skupnost". Morda so Urankov lik v nekaj besedah še najbolj jasno in slikovito opisale zaključne besede Matevža Grilca na žalni seji: „Koroški Slovenci smo izgubili moža, ki ga ni moč nadomestiti. Mnogi izmed nas pa so zgubili z njim tudi osebnega prijatelja. Manjkal nam bo kot človek, manjkal nam bo kot narodni delavec, manjkal nam bo kot prijatelj. Ostal pa bo med nami kot zgled vztrajnega in nezlomljivega borca za našo enakopravnost." Žalno sejo je uokviril zbor Slovenske gimnazije (vodi mag. Stanko Polcer) in del pevcev „Kralj Matjaž" iz Libuč. Pogreb v Hodišah je bil zgovorna priča o priljubljenosti po- Na žalni seji v Tischlerjevi dvorani v Slomškovem domu. Z leve: tajnik KKZ Nužej Tolmajer, ravnatelj Mohorjeve založbe Franc Kattnig, predsednik NSKS Matevž Grilc in tajnik NSKS Marjan Pipp, v ozadju pevci .Kralj Matjaž". od podpredsednik NSKS svet koroških Slovencev in Krščansko kulturno zvezo je spregovoril Janko Zerzer. „Pokojni je za svoj narod prenašal trpljenje in se zanj žrtvoval. Bil je pravi ljudski človek, ki je iskal stik z ljudmi." V imenu slovenskega zadružništva na Koroškem se je od rajnega poslovil predsednik Mihi Antonič. „Janko je bil steber slovenskega naroda na Koroškem, bil je neumoren zagovornik enotnosti med Slovenci, bil je za dialog z nemško govorečim prebivalstvom. Iz njegovih ust ni bilo slišati trdih besed ali žalitev. Janko ni bil človek prepira, )dkritega človeka in velikega Slovenca Zastopniki mnogih kulturnih in političnih organizacij so se udeležili žalne seje. kojnega Janka Uranka. Pogrebne obrede je opravil ob asistenci Ivana Olipa in Pavleta Zablatnika hodiški župnik Lovro Kašelj. Taje o Uranku dejal, da se je ravnal zmeraj tudi po krščanskih načelih. Tako je skupno z drugimi predstavniki slovenske narodne skupnosti poskušal oblikovati boljšo bodočnost. Kot enega najvidnejših Slovencev povojne generacije je Janka Uranka označil Reginald Vospernik. „Ko danes zaradi Tvoje prezgodnje smrti, komaj dobrih sedem križev si doživel, obljubljamo, da bomo Tebe in Tvoje narodnopolitično izročilo ohranili v trajnem spominu." Za Narodni Množična udeležba na pogrebu dipl. trg. Janka Uranka. Pogrebne obrede je opravil hodiški župnik Lovro Kašelj. temveč je povsod skušal izravnavati nasprotja ter s srcem povezovati, kar se je zdelo nezdružljivo.“ Franc Brežjak (Posojilnica Celovec) se je Janku Uranku zahvalil za dolgoletno delovanje v odborih Posojilnice. „Kot na mnogih drugih področjih je tudi za Posojilnico vedno našel čas in dal svoje obširno znanje in dolgoletne izkušnje na razpolago. Kot odbornik ni stal pasivno ob strani, ampak je vedno kritično posegal v diskusijo in dajal dobro premišljene nasvete." Od pokojnega so se poslovili tudi Jože Partl (Zveza slovenskih izseljencev), konzul Franc Mikša in zastopnik Slovenske skupnosti na Tržaškem in Goriškem. Pevsko je mašo zadušnico v farni cerkvi v Flodišah oblikoval Moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka. Vincenc Gotthardt ZAHVALA Vsem, ki so se udeležili žalne seje in pogreba dipl. trg. Janka Uranka, iskrena zahvala. DRUŽINA URANK NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV Rož — Podjuna — Zilja v_jm- .. jn besedi. Otroški zbor .P. Markovič" iz Rožeka „Koroški večer" v Rožeku Preteklo soboto je priredilo kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku svoj letni „koroški večer/Karntner Abend" s pomočjo moškega pevskega zbora „Lipa" iz Velikovca — za pozdrav pa je zapel pod vodstvom Gertije Schuster domači rožeški otroški zbor. Je to že drugi otroški zbor v desetletnem delovanju „Markoviča". Nastopajoči so znali — vsak na svoj način — pritegniti številno občestvo, tako da ni pretirano, če zapiše poročevalec, da je bil sobotni večer ena najuspešnejših prireditev zadnjega časa v Rožeku. Pa tudi nemško govoreči občani so prispevali svoje, saj so tokrat prišli v lepem številu na prireditev. Kaže, da se odprtost društva „Markovič" že obrestuje in da padajo tudi v Rožeku zidovi med narodoma-sosedoma! Saj se tudi „Markovič" odzove vabilom na druge prireditve. Povezovalki Gerti Schuster in Zofka Valentinič sta mogli med drugimi častnimi gosti pozdraviti župana Franca Pischelsbergerja in podžupana Kurtija Pekastni-ga, med obiskovalci pa smo opazili rojakinjo pesnico Lenčko Küpper, katere pesmi so tudi v Rožeku zelo priljubljene. Medtem ko je „Suški oktet" že „star znanec Rožekarjev“, so Obirčan-ke in Velikovčani prvič nastopili v našem kraju. Izkupiček večera so prireditelj in gostje namenili pomoči sestram in bratom v Sloveniji, ki so zaradi neurja v veliki stiski! Klemen V Ljubljani postojanka celovškega podjetja „Schwarz" Pred kratkim je celovško podjetje „Schwarz“ predstavilo svojo podružnico „Electus“ v Ljubljani, specialno podjetje za osvetljavo. Še v tem letu želi „Electus“ odpreti posebne razstavne prostore, v katerih bo prikazana vsa ponudba na področju osvetljave. Na sliki predstavnik podjetja „Electus“ Miha Krejan (levo), predstavnik podjetja „Schwarz“ Alfred Schwarz in celovški podžupan Kurt Peterle. ČESTITAMO Nadškof Šuštar 70-letnik Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar praznuje te dni svojo 70-letnico. Koroškim Slovencem ni neznan, saj se je redno udeleževal osrednjih prireditev koroških Slovencev. Ob 70-letnici želita nadškofu Šuštarju vse najboljše tudi NSKS in uredništvo Našega tednika. Janez Petjak praznuje 60-letnico f Znani organist in pevovodja Janez Petjak iz Štebna pri Globasnici v teh dneh praznuje svojo | «j. ^ : 60-letnico. Janez Petjak je že od svojih mladost- nih let naprej posvečal velik del svojega življenja pristni slovenski pesmi. Tako je napisal in prire-dil nešteto pesmi. Še danes pa vodi Moški pev-r_i|jk ski zbor „Franc Leder Lesičjak" in cerkvena “ zbora v Štebnu in Šentlipšu. Že dolga leta si prizadeva za rast domače kulture in sodeluje v predsedstvu obeh kulturnih društev v Globasnici. K lepemu jubileju čestitajo slavljencu Slovensko kulturno društvo Globasnica, Slovensko prosvetno društvo šteben, cerkveni zbor iz Štebna in Enotna lista Globasnica. Tudi Naš tednik se pridružuje čestitkam. Zbornik krške škofije za leto 1991 Tokratni zbornik je že 14. po vrsti in predstavlja aktualno personalno stanje v krški škofiji in je hkrati tudi neke vrste leksikon o župnijah in škofijskih uradih. Nad 160 strani je debela izdaja Zbornika krške škofije 1991 / Jahrbuch der Diözese Gurk 1991. Za vsak mesec je objavljena večbarvna slika in primeren citat. Naslovno stran krasi večbarvna slika, ki predstavlja sprehod. Razveseljivo je predvsem to, da je zbornik na naslovni strani dosledno dvojezičen. Tokrat slovenske besede niso zapisane v manjši pisavi, ampak v enako veliki. V sloven- ščini je zapisal o pomenu Mohorjeve družbe Valentin Inzko prispevek „Iz zdravih korenin močno drevo“. Drugi prispevek, zapisan v slovenskem jeziku, je prispevek Vinka Ošlaka „Kako varovati stvarstvo, uveljaviti pravičnost in ohraniti mir“. V besedi in sliki sta tokrat predstavljena dekanija Celo-vec-dežela in dekanija Koče (Kötschach). Slikovni material za dekanijo Celovec-dežela je v veliki meri prispeval Tonči Dolinšek. Zbornik krške škofije 1991 je na razpolago v vseh župnijskih uradih. Sele: Pogreb Bošnjakove mame, Neže Jug V torek, 13. 11. 1990, so na selskem pokopališču položili k zadnjemu počitku gospo Nežo Jug, Spodnjo Bošnja-kinjo pri Cerkvi. Pokojna se je rodila 25. 11. 1919 pri Spodnjem Bošnjaku in se leta 1940 poročila s Tomažem Jugom, Coflovim. Oba sta bila zavedna, globokoverna člana naše narodne skupnosti in te dobrine sta dala na pot tudi svojim otrokom. Tomaž Jug je umrl leta 1981 za posledicami padca s češnje. Nacisti so ga med vojno zaprli in šesti dunajski kazenski senat ga je obsodil na dve leti težaškega dela. Če bi mu sodil Freissler, bi gotovo bil obsojen na smrt. V zakonu se je Neži in Tomu Jug rodilo dvanajst otrok, živi jih še deset. Posebno je pokojno prizadela smrt sina Pe-peja, ki se je ponesrečil med delom v Celovcu. Neža Jug je bila priljubljena in spoštovana kot ustrežljiva in dobra ženska, vselej nasmejanega obraza in vedrega značaja. Pogrebne obrede v torek je ob asistenci rektorja Kopeiniga in Ivana ter Petra Olipa opravil domači župnik Mirko Rakovnik, domači pevci pa so se od rajne poslovili s petjem. Bila je steber slovenstva v Selah. Naj rajna Neža Jug mirno počiva v domači zemlji, otrokom, vnukom in vsemu sorodstvu pa velja naše globoko sožalje. vjmsL ... ^Jnbesedi Rož — Podjuna — Zilja Šolarji v Globasnici zbirajo za Slovenijo Otroci v ljudski šoli v Globasnici zbirajo denar za žrtve poplav v Sloveniji. Geslo te akcije je „Danes hočemo biti dobri sosedi in že jutri dobri prijatelji in partnerji". Želja šolarjev je, da se ta akcija prenese tudi na druge šole na Koroškem. Pomoč je namenjena šolarjem, prizadetim od neurja. Izšel informacijski list EL Sele Enotna lista Sele je izdala letošnjo 2. številko informacijskega lista „List iz občine Sele". Za likovno opremo je poskrbel Hanzi Čertov, za uredništvo pa odgovarja sel-ski podžupan Nanti Olip (EL) s svojimi številnimi sodelavci. Razveseljiva novica kar na prvi strani. Selani so dobili novo ljudsko šolo. (NT je o tem obširno poročal.) Ob robu otvoritvi nove ljudske šole je zapisanih tudi nekaj kritičnih pripomb, predvsem na dvoličnost nekaterih politikov, ki so pri otvoritvi stali v prvi vrsti in čestitali k novi šoli, sami pa so bili proti gradnji nove ljudske šole v Selah. Njih želja je bila, da bi se sel-ski otroci vozili v šolo v Borovlje. Gradnjo nove šole je sprožila Enotna lista. Tudi to zvemo, da je bilo mnogo bolj potrebno graditi telovadnico v ljudski šoli v Šmarjeti, selski šolarji pa so imeli pouk v farnem domu. Lanskoletna obljuba namestnika deželnega glavarja Ambrozyja, da bo gradnjo nove ljudske šole podprl z 10,5 mio. šilingov, je osta- la do danes samo obljuba. Uspeh za Enotno listo tudi v zvezi z vojaščino v Košuti, točneje, na Grosovi planini. Vojaščina se je pogovarjala in se še bo pogovarjala z zastopniki občine in prizadetimi kmeti. Poglavje vojaščine v Selah še ni zaključeno. V Selah dobijo tudi nekaj dvojezičnih napisov, sporoča informacijski list EL Sele. To velja za kraje Sele-Homeliše, Sele-Šajda, Sele-Srednji Kot, Sele-Zgornji Kot in Sele-Košuta. Ta krajevna imena so dosegla soglasje vseh odbornikov in se bodo tudi postavila. Zapletlo se je pri krajevnih napisih Sele-Cerkev in Sele-Borovnica. Odborniki ÖVP in SPÖ so se izrekli proti tem tablam. Izrekli so se pa tudi proti predlogu Enotne liste, ki je predlagala postavitev dvojezičnih kažipotov izven sel-ske občine (Borovlje, Galicija, Šmarjeta in Železna Kapla). Občinski list je ponovno zrcalo dogajanj v preteklih mesecih v Selah, hkrati pa je dokaz o uspešnem delu EL v Selah. vg Dandanes je vedno manj domačij, kjer bi z balkonov ali ske-denjskih odprtin visela koruza. Zato je tembolj razveseljivo, če daje zunanjo podobo kmečki domačiji v zimskih dneh rume-no-zlata barva. Pridne roke so odluščile in zvezale storže ter jih pripravile za zimo, da so paša za oči in moka za žgance na domači mizi. Obnovljeno boroveljsko okrajno sodišče. Desno je vhod v žandarmerijsko postajo. Borovlje: poslopje okrajnega sodišča čudovito obnovljeno Nad 36 mio. šilingov je stala obnova poslopja boroveljskega okrajnega sodišča do korenin. Od leta 1988, torej dobri dve leti, je bilo poslopje veliko gradbišče in v tem času sta tako sodišče kot tudi krajevna žandarmerija, ki ima svoj sedež prav tako v so-diščnem poslopju, uradovali dislocirano v tako imenovanem Voigtovem gradiču, kjer je še pred leti bila direkcija opuščene KESTAG. Boroveljsko okrajno sodišče je bilo zgrajeno tik pred prvo svetovno vojno kot eno od poslednjih poslopij v stilu poznega hi-storizma. Izvirni načrti so se hvala Bogu ohranili in tako so ga sedaj lahko po njih obnovili. V ponedeljek, 12. novembra, je bilo svečano odprtje poslopja in predsednik okrajnega sodišča dr. Tomaž Partl je pozdravil v „svoji“ hiši najvišjega predstavnika avstrijskega pravosodja, mi-, nistra dr. Foreggerja, deželnega glavarja Haiderja, predsednika višjega deželnega sodišča v Gradcu, Rožana Kropivnika, in visoke predstavnike ministrstev za notranje in gradbene zadeve ter koroškega pravnega življenja in celovškega škofa dr. Kapellari-ja ter superintendenta Sturma. Iz govorov je bilo spoznavno, da zvezna vlada pri uresničevanju prostorskih zahtev za svoje urade gre novo, ekološko in kulturno nadvse hvalevredno pot: železo- in steklenobetonske nove zgradbe v zeleni pokrajini so „out“, revitalizacija in vzdrževanje kulturno, gradbeno in umetniško pomembnih in zanimivih poslopij pa „in". Škof Kapellari in Superintendent Sturm, ki sta opravila liturgični obred blagoslovitve, sta poudarila, naj bi pravica ne imela zaprtih oči in da je prav v obmejnem območju vprašanje pravice središčnega pomena, posebno pa tedaj, ko pridejo tisti, ki iščejo pribežališča. Renovirano poslopje pa je tudi dobro spričevalo domačim podjetjem, ki so izvedla gradbena in obnoviteljska dela. -wafra- Se vesele obnove poslopja (z leve): župan Krainer, predsednica deželnega zbora Susanne Kövari, minister Foregger, predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu, Kropivnik, vodja okrajnega sodišča Tomaž Partl, škof Kapellari in šef žandarmerijske postaje v Borovljah, Erih Morak. foto: wakounig Reportaža STRAN q petek, y 16. novembra 1990 Reportaža ZADRUGA-HARKET Pliberk: „Povečali sno xa vas“ Še pred štirimi leti je piiberška Zadruga zaposlovala le štiri sodelavce, danes pa je s 70 delojemalci eden najpomembnejših gospodarskih dejavnikov v občini. Ta teden je Zadruga slovesno odprla znatno povečano trgovino, ki naj bi predvsem domačemu kupcu nudila nemoten nakup. Zadruga pa je znatno povečala tudi svojo ponudbo. Najprej je treba povedati, da ima ta gospodarski razvoj Zadruge Pliberk „očeta“, ki je pravočasno spoznal znak časa in je začel graditi novo zadružno poslopje, katerega so odprli leta 1982. Inž. Fridl Kapun je kot predsed. Zadruge Pliberk postavil popolnoma nova merila v slovenskem zadružništvu, ki pa v začetku niso naletela pri vseh odbornikih na odprta ušesa; vse preveč bojazljivi in previdni so bili nekateri. V nekaterih drugih obmejnih krajih, kot npr. v Borovljah, so zadružniki razvoj popolnoma zamudili in danes imajo drugi korist od kupne moči iz Slovenije. Poslovodja Zadruge Pliberk Stanko Čik je bil od vsega začetka zraven. Čez tri mesece bo s svojim predsednikom lahko praznoval že 10-letnico sodelovanja, ki je bilo — in to se lahko takoj ugotovi — izredno uspeš- no. O uspehih poslovodja sicer ne govori rad, raje omenja konkretne rezultate. Uspeh ni samo delo agilnega' odbora in poslovodstva Zadruge, ampak vseh sodelavcev, ki jih je danes z zadružnim izvozno-uvozno podjetjem „Juenna" že 70. Včasih pride v Zadrugo Pliberk dnevno več kot 10 avtobusov kupcev iz Slovenije, ali kakor jih imenuje poslovodja Stanko Čik, „obmejnih kupcev“. Seveda je tem kupcem doslej veljala posebna pozornost, ob tem pa je domači kupec v zadnjem času morda potegnil kratko: Trgovina je bila včasih deloma že prenapolnjena s kupci, tako da si je marsikatera domača gospodinja morala izbrati Izvedba vseh pleskarskih del / Ausführung der gesamten Malerarbeiten Rudolf * LT- Bredschneider 9150 Bleiburg/Pliberk, Tel.: (0 42 35) 21 23 PLESKARSTVO — BARVE — OPREMA PROSTOROV T Ausführung sämtlicher Baumeisterarbeiten durch die Fa. A-9150 BLEI BURG - EINERSDORF .ts giawar telefon 04235 - 2042 und 2554 aumeister Izvedba vseh tesarskih del tesarstvo KULM ESCH Ausführung sämtlicher Zimmermannsarbeiten durch die ZIMMEREI KULMESCH GES. M. B. H. 1J »Jl :<«1:11H: I ? fi« Vogrče 80, 9150 PLIBERK tel.: (0 42 35) 32 14 Ausführung der Aufzugsanlage im ZADRUGA-MARKET Bleiburg THYSSEN-thyssen AUFZÜGE Ges. m. b. H. vorm. Rheinstahl-Cerny AUFZÜGE - BEHÄLTERFÖRDERANLAGEN - AKTENFÖRDERANLAGEN -FASSADENLIFTE - FAHRTREPPEN -FAHRSTEIGE - WERKZEUGE UND VORRICHTUNGEN Verkauf ■ Planung - Kundendienst u. Montage 9500 Villach, Meerbothstraße 20 Tel. (0 42 42) 26 8 62 zgodnjo jutranjo uro kot nakupni čas v Zadrugi. Teh težav in čakanja na blagajnah v prihodnje ne bo več. Trgovina je prostorsko znatno povečana in je ob tem razširila tudi svojo ponudbo. Nad 20.000 proizvodov je na policah „nove“ Zadruge, posebno pa so se zdaj posvetili tako imenovani „sveži liniji ponudbi sveže sadje, mesni in mlečni izdelki. OBHOVIU IfAKVP HAt BO ooiinrK Na to je poslovodja posebno ponosen. „Seveda pa so za to potrebni dobri prodajalci, ki si v Zadrugi Pliberk tudi preko svojih običajnih dolžnosti veliko prizadevajo,“ poudarja Stanko Čik, ki bo v prihodnje še več pozornosti posvetil izobrazbi sodelavcev. „Zdaj smo že tako veliko podjetje, da lahko pridejo predavatelji kar na Zadrugo in imajo v našem poslopju tečaje in predavanja." To je ena izmed zahtev poslovodstva, ki pa je že v preteklosti iz lastne pobude prirejalo šolanja za svoje sodelavce. Dobro šolani morajo biti tudi prodajalci v agrarnem oddelku, ki postaja vedno bolj raznolik. Danes je po- trebno dati kmetu tudi stvarno in strokovno informacijo. Agrarni oddelek v Pliberku dobro deluje, prav tako tudi podružnica v Šmihelu. V prihodnje se bodo tej postojanki še nekoliko bolj posvetili, ker je važna za oskrbo domačega kmeta v tem delu občine. Iz razširitve Zadruge seveda ni bil izvzet niti tekstilni oddelek v 1. nadstropju. Prav tu so še posebej povečali ponudbo, predvsem ponudbo modernih oblačil. Uradno odprtje povečane Zadruge je bilo včeraj, v četrtek, kupci pa se bodo lahko posluževali posebnih ponudb še ves naslednji teden. Silvo Kumer Izvedba mizarskih del / Ausführung der Tischlerarbeiten 9150 BLEIBURG / PLIBERK, Telefon: (0 42 35) 21 63 Johann FmHem Ausführung der Heizung- und Wasserinstallation Johann Findenig Heizung - Sanitär - Lüftung Gartenweg 6 9150 Bleiburg Tel. (0 42 35) 22 12 Tel. C 0663 / 48 4 53 BERATUNG - PLANUNG - AUSFÜHRUNG Ausführung sämtlicher Verfliesungsarbeiten durch die Fa. BODENPLATTEN FLIESEN A-9100 VÖLKERMARKT Umfahrungstraße 5 Tel. (04232) 2469 VvkFNfy KACHELOFENBAU OFFENE KAMINE MEISTERBETRIEB VKsanterV Ausführung der Glaserarbeiten durch die Fa. Gregor Schippek &p.Lng.LejtLL - 9150 BLEIBURG Kultura 16. novembra 1990 STRAN Kultura KULTURNI STENOGRAM • Zoran Mušič odlikovan v Franciji Francoski predsednik Mitte-rand je goriškemu slikarju Zoranu Mušiču (rojen 1909) podelil najvišje francosko odlikovanje za umetniške stvaritve. Umetnik Zoran Mušič, ki je bil interniran v taborišču Dachau, ustvarja med Parizom in Benetkami. Pred kratkim pa je bila v galeriji za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLG) v Ljubljani odprta razstava treh velikanov evropske umetnosti. Poleg Zorana Mušiča razstavljata tudi Andre Masson (1896—1987) iz Francije in Karl Brandstätter iz Koroške. • Mladi rod za november in december Naslovno stran Mladega roda za november in december je oblikovala Birgit Moser z Drašč pri Zilji. Za likovno opremo zadnje strani so domiselno poskrbeli otroci iz Šentjakoba. Mnogo čtiva za šolarje na koroških dvojezičnih in slovenskih šolah pestrijo grafike, ki Mladi rod delajo privlačnega. Posebno zanimiva in pestra je rubrika Bralci nam pišejo. • „naša MAVRICA“ z novo zunanjo podobo Nekaj tednov je že od tega, kar je „naša MAVRICA“ spremenila svoj zunanji videz. Tako edini verski tednik za otroke in mladino na še bolj svež način nagovarja svoje bralce. Našo Mavrico ureja Jožefa Glinik, ki v vsaki številki pripravi otrokom uganke, predstavlja veroučne skupine in osvetli ta ali oni problem z zapisi, ki jih pošiljajo mladi bralci in bralke. Samo stavek iz najnovejše številke: „Zemljo je treba pozdraviti, ker jo je človek naredil bolno, jo vrniti naravi, da bo spet mogla služiti človeku.“ Našo MAVRICO izdaja Ordinariat krške škofije in Slovenski dušnopastirski urad. • Simpozij o koroškem plebiscitu v Slovenj Gradcu V sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani je pripravil Koroški pokrajinski muzej revolucije razstavo in simpozij o koroškem plebiscitu. Na simpoziju (14. novembra) so sodelovali priznani strokovnjaki kot Drago Druškovič, Bogo Grafenauer, Boris Jesih, Janko Pleterski, Janez Stergar, Peter Vodopivec, Avguštin Malle in Marjan Šturm. • G raz/Gradec Letos bodo na Avstrijskem tednu prvič razstavljene knjige založb iz Slovenije. V soboto, 17. novembra, bodo odprli s slavnostno prireditvijo v hiši umetnikov (Künstlerhaus) v Gradcu razstavo knjig slovenskih založb (med njimi tudi celovška Mohorjeva!). Slavnostna govornika bosta Avstrijec Milo Dor in Slovenec Ivan Malešič. Lep korak v novo sosedstvo, ki ga je spodbudil direktor Cankarjeve založbe dr. Žnidaršič. t Milo Dor bere v Beljaku Dunajski pisatelj Milo Dor bere v petek, 16. novembra, ob 19.30 v beljaški „Galerie an der Stadtmauer“. Dor bo predstavil svojo novo knjigo „Der Mann, der nicht fliegen konnte“ (Picus, Dunaj). Bral bo tudi iz svojih spominov „Auf dem falschen Dampfer" (Zsolnay, Dunaj). Milo Dor je pred kratkim prejel Častno nagrado avstrijskega knjigotrštva. Vse prijatelje literature vabimo, da se tega izrednega termina udeležijo. Krščanska kulturna zveza vabi v Mestno gledališče v Celovcu Marin Držič DUNDO MAROJE veseloigra s petjem v soboto, 8. dec. 90, ob 14.30 v Mestnem gledališču v Celovcu Gostuje: Mestno gledališče ljubljansko Vstopnice dobite: v predprodaji pri krajevnih društvih, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni .Naša knjiga“ in v pisarni KKZ, Viktringer Ring 26, tel.: 04 63 / 51 62 43 ter eno uro pred predstavo v Mestnem gledališču v Celovcu. Lajko Milišavljevič prejel Gallusovo priznanje Stalnica v kulturnem življenju mesta Maribor so vsakoletni kulturni dnevi koroških Slovencev. Letos so bili 9. in 10. novembra. Začetek kulturnih dnevov je bil v univerzitetni knjižnici s predstavitvijo razstave in monografije ter videofilma „Arhitektura na južnem Koroškem“. Ta uvod v kulturne dneve je razsvetlil izročilo umetnosti zidanja, ki jo na južnem Koroškem z nekaterimi slovenskimi študenti arhitekture obdeluje dr. Peter Fister iz Ljubljane. Odprtja so se udeležili vidni predstavniki kulturnega in političnega življenja; med njimi tudi podpredsednik slovenske vlade Milan Malešič. Do nekaterih napovedanih nastopov v Mariboru ni prišlo. Izpadla je igralska skupina in izpadlo je tudi načrtovano literarno branje. Zato je bil toliko bolj razveseljiv sobotni večer v koncertni dvorani Union, kjer so nastopili zbori iz Podjune: Mešani pevski zbor „Danica“ iz Šentvida, Mešani pevski zbor „Podjuna“ iz Pliberka in Moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ iz Libuč. Za višek pa je poskrbela „Pesem o Miklovi Zali“, kjer so sodelovali vsi trije omenjeni zbori ter komorni orkester RTV Slovenija. Kantato o Miklovi Zali je uglasbil Anton Nagele, besedilo pa je napisal župnik Tomaž Holmar. Posebnega priznanja s strani poslušalcev so bili deležni solisti Janja Kert (sopran), Sonja Hri-bar-Marko (alt), Marjan Smrtnik (tenor), Pavli Štern (tenor), Gabrijel Lipuš (bariton) in Ludvik Karničar (bas). Večer je povezoval Stanko Wakounig, predsednik SPD „Danica". Gallusovo priznanje za svoje delo na glasbenem področju je na predlog Krščanske kulturne zveze prejel Lajko Milisavljevič, ki je ta večer dirigiral mogočno kantato o Miklovi Zali. Priznanje je prejel kot mnogostranski glasbeni umetnik, posebej pa so bile omenjene njegove zasluge na področju raziskovanja slovenske ljudske pesmi na Koroškem. Nekje je zapisal: „Najbrž bi me pot bolj poredko zanesla prek Karavank, če tod ne bi — vsem viharjem nakljub — vztrajala slovenska beseda in z njo naša koroška ljudska pesem.“ Pri- znanje je Lajko Milisavljevič prejel iz rok prof. Balohove, podpredsednice Zveze kulturnih organizacij Slovenije. vg (Slika desno) Lajko Milisavljevič je za svoje mnogostransko delo na glasbenem področju, še posebej pa za raziskovanje slovenske ljudske pesmi prejel Gallusovo priznanje. Na našem posnetku ga vidimo s podpredsednico Zveze kulturnih organizacij Slovenije prof. Balohovo. (Slika spodaj) Med poslušalci so bili tudi predstavniki obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. Z leve: Janko Malle (SPZ), Nužej Tolmajer in Janko Zerzer (KKZ). t * . v Radišani so se srečali s svojimi umetniki V likovni podobi, besedi in pesmi Večer s političnim nabojem — Drava se predstavila na tednu knjige Umetnost v vsej raznolikosti je bila v petek, 9. novembra 1990, prisotna v dvorani kulturnega doma na Radišah. Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ je predstavilo umetnike, ki na Radišah živijo in ustvarjajo. Janko Messner, Zorka Loiskandl-Weiss, Wu Saoxiang in Jang Shuo so se predstavili v besedi in likovnih stvaritvah. Predsednik SRD „Radiše“ Tomaž Ogris je dejal, da društvo predstavlja ljudi, ki ne ustavarjajo le za danes in jutri, ampak ustvarjajo, da bi preživeli kot ljudje. Polna dvorana radiškega kulturnega doma je bila priča povezanosti domačinov z umetniki, ki so se v preteklih letih naselili v vaseh okrog Radiš. Prireditelji so od umetnikov želeli zvedeti, če jim je prijetno med njimi. V sproščenem pomenku so umetniki izpovedali svoje počutje na Radišah nad Celovcem. Da so našli tu svoj ustvarjalni mir, so dokazale razstavljene figure, slike in je dokazala tudi prebrana literarna umetniška beseda pisatelja Janka Messnerja. Domači zbor je v zapeti besedi predstavil umetniško zvrst, ki je na Radišah že zmeraj bila prisotna. Odprtje razstave slik in figur je popestrilo večer, ki je predstavil umetnike na Radišah. Zorka Loiskandl-Weiss je s svojimi natančno delanimi slikami predstavila kraj, kjer živi, skozi prizmo natančnega umetniškega abstrahiranega upodabljanja. Figure kitajskih umetnikov (Wu Saoxiang in Jang Shuo) pričajo o zaželenem miru. Na Radišah so se predstavili umetniki in tako marsikomu izostrili pogled na umetnost. Spregovorili so tudi o zakulisju umetniškega ustvarjanja. vo Izdajanju kritične znanstvene literature se je zadnja leta zapisala založba Drava in niz izdanih del je že kar zajeten. V soboto, 10. nov. zvečer, pa je Drava to obširno serijo še povečala za nekaj izdaj. To se med drugim: Machtpolitik macht Schule — avtor Reinhold W. Oblak. Vsebina razprave je izločanje slovenske narodne skupnosti pri „urejanju“ dvojezičnega šolstva v letih 1984—1988. Avtor se je opiral na tajne protokole tako imenovanih hiringov k šolstvu in že zategadelj je knjiga dragocen vodič skozi koroško šolsko diskusijo. „Der Kärntner Heimatdienst" je naslov knjigi, v kateri Martin Fritzl skuša predstaviti ravnanje te senčne koroške deželne vlade. Kajti njenih prireditev se obvezno udeležuje domala vsa koroška politična, družbena, gospodarska in eksekutiv-na prominenca in tako dokazuje, kako gvavtna organizacija je pravzaprav kahade. Dr. Peter Gstettner in dr. Gero Fischer sta avtorja knjige „Am Kärntner Wesen konnte diese Republik genesen" — An den rechten Rand Europas: Jörg Haider „Erneuerungspolitik“. Koroška naj bi postala poskusni zajec nemškonacionalnih desničarskih eksperimentov. Dr. Mirko Wakounig je predstavil skupinsko delo „Sprache in der Politik — Politik in der Sprache“ — anali- za uporabe jezika v javnosti, in se lotil aktualne tematike uporabe, zlorabe jezika v najrazličnejših okoliščinah. Dr. Klaus Amann je v svojem prispevku poudaril, da nam v koroških vodilnih medijih manjka kritičen odnos do politike, do politikov, predvsem kar zadeva notranjepolitično poročanje, da o Slovencih niti ne govorimo. Prav očitno in otipljivo pa je, da številna pisma bralcev služijo edinole ■usmerjanju določenih političnih vsebin in zahtev. Mojstrsko je večer moderirala Maria Halmer. _ ... , Franc Wakounig Pri Mohorjevi izšla prva knjiga zbranih bukovniških besedil Marijin pasijon Andreja Susterja-Drabosnjaka Andrej Šuster Drabosnjak (1768—1825) je imel svojo tiskarno in lastno gledališko družino. Tako so prišla besedila, ki jih je pisal, med ljudi in se ohranila po prepisih in redkih originalih do danes. Nov dokument Drabos-njakovega dela je Mohorjeva založba predstavila s prvo knjigo zbranih bukovniških besedil, v kateri je objavljen Drabosnjakov MARIJIN PASIJON iz leta 1811. Knjigo je uredila Herta Lauseg-ger, faksimile pa je posodil dv. sv. dr. Pavle Zablatnik. — Marijin pasijon je edino ohranjeno Dra-bosnjakovo besedilo, ki so ga na Koroškem prebirali tudi v rokopisnih prepisih vse do današnjih dni, pa tudi onstran Karavank, predvsem v postnem času. Oznaka Marijinega pasijona Herte Lau-segger v uvodnem zapisu že natančneje določa to Drabosnja-kovo besedilo, ki je razširjeno po vsem Koroškem. Mnogi niti vedeli niso, da je ta Marijin Pasijon Drabosnjakov. Prepisovali so ga, tako da se je znašel tudi v Kozlo-zu, zaselku v Zilski dolini, ki je stisnjen pod goro in danes ni več naseljen. Tam hiše razpadajo. Vendar prepis Rozalije Zimmermann (1917), Kuklarjeve matere, ki je do svoje smrti živela v Kozlo-zu/Grafenau, se je ohranil. Ku-klarjeva mati niso vedeli, od kod je ta zapis, katerega so prepisali v nad 40 strani debel velikofor-matni zvezek. Ta zvezek pa ni ostal neuporabljen, saj je predvsem v postnem času služil kot molitvenik, iz katerega so prebirali doma Marijin pasijon. — V prvi knjigi zbranih bukovniških besedil je objavljen faksimile Drabos-njakovega Marijinega pasijona in nato prepis ter razlaga. Objavljen je tudi odlomek iz Kosinovega rokopisa, najdenega v Slovenjem Plajberku. Na koncu knjige so objavljena imena vseh tistih, ki so omogočili izid zbranih del Andreja Šusterja Drabosnjaka. vg Dravin kritično-literarni večer v soboto zvečer, 10. listopada, je bil zelo zelo dobro obiskan, Maria Halmer (v sredini) pa je bila vešča moderatorka. Rad io/TV/ Pr i red itve PETEK, 16. nov. Zvočno pismo. SOBOTA, 17. nov. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 18. nov. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Mirko Rakovnik). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi PONED., 19. nov. Napredovanje v Glasbeni šoli. TOREK, 20. nov. Partnerski magazin. SREDA, 21. nov. Glasbena sreda. Večerna: 21.05-22.00 25. Borštnikovo srečanje v Mariboru. ČETRTEK, 22. nov. Rož — Podjuna — Zilja NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“, 18. 11., ob 13. uri na FS 2 predvidoma z naslednjimi prispevki: Dvojezične oznake pri nas, na Primorskem in ob slovenski obali. Utrip življenja v Mladinskem domu Srečanje z umetniki na Radišah in predstavitev SPD „Radiše" v dolini Človek je toliko star, kolikor se počuti Knjižna sejma v Celovcu in Ljubljani SAK: Dve 10-letji za naslov prvaka T A T E D E N V R A D I U PODGORJE BLAGOSLOVITEV ORGEL Čas: v nedeljo, 25. novembra 1990, ob 14. uri Kraj: cerkev v Podgorjah PLIBERK KONCERT VRHUNSKEGA AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA BORIS KRAJGHER in FOLKLORNE SKUPINE „ŠTUDENT“ iz Maribora Čas: v soboto, 17. 11., ob 20. uri Kraj: pri Schwarzlnu v Pliberku Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Mešani pevski zbor PODJUNA-PLIBERK PLIBERK Igra: „HOČETE IGRATI Z MANO?“ Čas: v nedeljo, 18. 11., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Pliberku Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD .Planina" iz Sel Prireditelj: Farna mladina v Pliberku KOTMARA VAS Premiera igre RAZBOJNIKI IZ KARDE-MOMME ... O. Egner) Čas: v nedeljo, 18. 11., ob 14.30 in 19.00 Kraj: v stari ljudski šoli v Kotmari vasi Nastopa: Mladinska igralska skupina SPD .Gorjanci" iz Kotmare vasi BLEŠČEČA „S PRIJATELJI NA BLEŠČEČI“ — Srečanje s pisateljem Matjažem Kmeclom (avtor knjige „S prijatelji pod macesni“) Termin Je preložen na 17. nov., ob 13. uri Kraj: Koča .Na Bleščeči" pod Jepo (odcep na Kopanje pri Ledincah s ceste Šentjakob—Loče) Prireditelji: Slov. plan. društvo „P. Markovič", Rožek in Mohorjeva založba, Celovec BOROVLJE KONCERT DEKLIŠKEGA ZBORA iz Borovelj ob 10-letnici obstoja Čas: v soboto, 24. 11., ob 19. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Spored sooblikujejo: Mladinska skupina iz Kota/Sele in Trio Oraže ŠMIHEL KONCERT — „VAŠČANI POJO“ domače ljudske pesmi Čas: v soboto, 24. 11., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: KPD Šmihel DOM V TINJAH KOROŠKI SLOVENCI V DRUGI AVSTRIJSKI REPUBLIKI (Iz serije: .Mi in naša zgodovina“) Čas: v ponedeljek, 19. 11., ob 19.30 Predavatelj: univ. prof. dr. Dušan Nečak Konkretne probleme prve povojne dobe iz vidika osrednjih organizacij bosta v kratkem dodatnem prispevku osvetlila dvor. sv. dr. Valentin Inzko, bivši predsednik NSKS, in dr. Franci Zwitter, bivši predsednik ZSO. Vodja diskusije: dr. Janko Zerzer ŠENTJAKOB VERSKO-BIBLIČNI POGOVORI Čas: v ponedeljek, 19. 11., ob 19.30 Kraj: v župnišču v Šentjakobu v Rožu Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentjakobu v Rožu Pogovori bodo vsakih 14 dni, vodil jih bo provizor Jurij Buch. PEČNICA VERSKO-BIBLIČNI POGOVORI Čas: v ponedeljek, 26. 11., ob 18.30 Kraj: v župnišču na Pečnici Prireditelj: Katoliška prosveta na Pečnici Pogovori bodo vsakih 14 dni, vodil jih bo mag. Peter Fantur. ŽRELEC SREČANJE V DOLINI Čas: v soboto, 17. 11. 1990, ob 20. uri Kraj: v kulturni dvorani večnamenske hiše v Žrelcu Slovensko prosvetno društvo „Radiše" se predstavlja s sliko, besedo, petjem, glasbo in drugimi nastopi. CELOVEC Otroška prireditev KORENČKOV PALČEK, Svetlana Makarovič Čas: v nedeljo, 18. 11. 1990, ob 16. uri Kraj: v ORF-teatru v Celovcu Nastopa: Lutkovno gledališče Ljubljana Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu Osrednja gledališka predstava Krščanske .kulturne zveze Veseloigra „DUNDO MAROJE“ (Marin Držič) Nastopa: Mestno gledališče ljubljansko Čas: v soboto, 8. dec., ob 14.30 Kraj: v Mestnem gledališču v Celovcu Odprtje razstave MIHA DOLINŠEK — fotografije Čas: v torek, 27. 11., ob 20. uri Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu Predavanje: „SKUPNO NAMESTO LOČENO“ — Dokumentacija o šolskem poskusu alfabetiziranja Predavatelj: dr. Gero Fischer Prireditelj: Univerza Celovec Kraj: Univerza Celovec, soba 520 Čas: sreda, 21. 11., ob 18. uri OSREDNJI KONCERT SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Glasba sosedov — Srednjeevropski folk Čas: v nedeljo, 18. 11., ob 14.30 Kraj: v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, Mikschallee 4 Nastopajo: Italijani iz Istre, Lužiški Srbi, Glasba iz alpskih dežel (Švica), Pesmi narodov iz Madžarske, „Danica" iz Šentpri-moža in „4 J" Podjuna, .Luise Celentano-Band" iz Celovca BILČOVS Koncert ansambla SHALOM „Zgodba o prijateljstvu“ v soboto, 17. 11. 1990, ob 19. uri po maši v cerkvi v Bilčovsu ŠMAR J ETA v R. Igra: „Hočete igrati z mano?“ (Marcel Achard) v soboto, 17. 11. 1990, ob 19. uri v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu. Nastopa: Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel. Prireditelj: KP v Šmarjeti v Rožu ŠENTPRIMOŽ Koncert cerkvenih pesmi (A. M. Slomšek — Večernica) v soboto, 17. 11. 1990, ob 18.30 (po maši) v cerkvi v Šentprimožu ŠENTPRIMOŽ/ ZILJSKA BISTRICA NASTOP FOLKLORNE SKUPINE S KRASA v soboto, 24. 11., ob 19.30 v Kulturnem domu v Šentprimožu Prireditelja: SPD „Danica" v Šentprimožu in Slovenska prosvetna zveza v nedeljo, 25. 11., ob 14.30 v Kulturnem domu na Ziljski Bistrici Prireditelja: SPD „Žila" na Ziljski Bistrici in Slovenska prosvetna zveza Predstavili nam bodo .KRAŠKO OHCET“ v plesu, petju in igri. GLOBASNICA ŠPORTNI KLUB GLOBASNICA vabi na PLES Čas: v soboto, 1. dec., ob 20. uri Kraj: pri Šteklnu v Globasnici Igra: vrhunski ansambel „SPOMIN" KONCERT ob 60-LETNICI PEVOVODJE JANEZA PETJAKA Čas: v nedeljo, 25. 11., ob 14.30 Kraj: pri Šoštarju v Globasnici ŽAMANJE FOLK MUSIČ IN CONCERT — Koncertni večer pri Tedlnu na Žamanjah Čas: v soboto, 17. 11., ob 20. uri Sodelujejo: Szelkialto iz Madžarske, Naw-ka Tomasz iz Lužic in Barbara Haid & Pietro Bianchi iz Švice Prireditelji: SPZ, Drugačni radio in kulturno društvo Pri Joklnu SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (04239) 2642 9121 Tinje v petek, 16. novembra, ob 19.30 SPREHAJANJE DUŠ IN VSTAJENJE, nem. Predavatelj: ddr. Bernhard Wenisch v petek, 16. novembra, ob 19.30 KAJ IMAJO NAŠI KMETJE OPRAVITI S KOROŠKIM PLEBISCITOM? Plebiscitna odločitev in posledice — današnji položaj kmetijstva v obmejni regiji — težave in možnosti v prihodnosti . . . Predavatelja: Dr. Teodor Domej, slov., in mag. dr. Hans Madritsch, nem. v soboto, 17. novembra, od 9. do 17. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: ORNAMENTIKA Z VOZLI, nem. Voditeljica: Gertruds Leitner v soboto, 17. novembra, ob 15. uri „SENTR POJ D ZUNAJ JE SVANA“ — Koncert ansambla „Kamniški koledniki" v soboto, 18. nov., od 14. do 18. ure ŽIVETI V RESNIČNOSTI — JEHOVE PRIČE (seminar), nem. Predavatelja: Barbara Waß in DDr. Bernhard Wenisch od ponedeljka, 19. nov., od 9. ure do torka, 20. nov., do 15. ure OSEBNA ZGODOVINA KOT MOZAIK NAŠE SKUPNE ZGODOVINE Predavateljici: mag. Elisabeth Wap-pelshammer, Dunaj, in Barbara Waß, Salzburg Soprireditelja: KKZ in Mohorjeva v sredo, 21. novembra, ob 19.30 KONCERT — Igor Dekleva — klavir v četrtek, 22. nov., ob 14. uri POPOLDAN DOMAČIH PRIPOVEDNIKOV Vodstvo: dr. Herta Lausegger, Celovec v četrtek, 22. nov., ob 19.30 OTROK V SVOJEM PRVEM LETU, nem. Predavateljica: dr. Rosemarie Tscherteu od nedelje, 25. nov., od 18. ure do petka, 30. nov., do 9. ure POSTITI SE — POT K ZDRAVJU, nem. Vodstvo: Annemarie Steiner GALERIJA TINJE RAZSTAVA DEL URŠE ŽAJDELA-HROVAT — (olje). (Odprtje bo 21. novembra, ob 19. uri) NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev', ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Franc Wakounig, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik', Viktringer Ring 26, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.). STRAN 13 Pri reditve/Kultu ra PRIREDITVE KMEČKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KMEČKA PREDELAVA SADJA — „Z drevesa v klet“ — obvezna kletarska dela — pokušnja mošta — stekleničenje mošta — kuhanje žganja Referent: inž. Herbert Gartner Čas: v sredo, 21. nov., ob 14. uri Kraj: Katoliški dom prosvete v Tinjah Udeleženci lahko prinesejo s sabo lasten mošt, katerega bomo brez navedbe imena pokusili. Varovati okolje — varčevati denar — predelava ovčje volne IZDELOVANJE POLŠJA IN ŠIVANJE PREŠITIH ODEJ Vabljeni so vsi, ki redijo ovce, in vsi, ki jih zanima predelava ovčje volne. Referentki: dve kmetici iz Gradiščanske, ki se ukvarjata z ovčerejo Stroški za tečaj: šil. 300,— (z materialom za par domačih copat) Čas: sobota, 24. nov., od 9. do 17. ure Kraj: farna dvorana St. Marga-rethen/Raab (Gradiščanska) Prijave sprejema Kmečka izobraževalna skupnost, tel. 0 42 39 / 38 38. UVOD V RAČUNALNIŠTVO Prikaz možnosti obdelave podatkov pri vzreji plemenskih svinj in v poljedelstvu Za vse kmete in tudi tiste, ki se ukvarjajo z računalništvom. Čas: od sobote, 24. nov., do nedelje, 25. nov. 1990 Kraj: Višja strokovna šola za ženske poklice v Šentjakobu v Rožu Tečaj vodita: dipl. inž. Günther Breuer, Dunaj; dipl. inž. Wolfgang Moser-Pöll, kmet iz Nižje Avstrije Prijave sprejema Kmečka izobraževalna skupnost, tel.: 0 42 39 / 38 38. AGRARNI EKOLOŠKI TEČAJ bo od 26. do 28. novembra 1990 v Domu prosvete v Tinjah Stroški za tečaj: šil. 600,— (oz. šil. 500,— brez prenočitve) Prijave sprejema Kmečka izobraževalna skupnost, tel. 0 42 39 / 38 38. VABILO Letos poteka 30 let obstoja našega društva DSG SELE-ZELL Ob tej okrogli obletnici načrtujemo majhno slovesnost, ki bo 25. nov. 1990, s pričetkom ob 10. uri, ko se bomo zbrali pri skupni maši. Po maši bo ob 11. uri v farnem domu slavnostna akademija in odprtje razstave z majhnim bifejem. Razstava bo odprta do božiča. Prisrčno dobrodošli! Zalka Zdouc-Oraže Pripovedovana zgodovina koroških Slovencev Dokument Hudi, ki na Koroškem niso snoštovani Izvlečki iz pogovorov s koroškimi Slovenci polnijo blizu 500 strani debelo knjigo SPURENSUCHE. Pred kratkim je bila ta knjiga predstavljena v ORF-teatru. Pri predstavitvi je bil navzoč tudi minister za Slovence po svetu, Janez Dular; prvič se je predstavil koroški javnosti tudi novi jugoslovanski generalni konzul Andrej Majcen. Spomini iz pogovorov o polpretekli zgodovini še niso zgodovina. „Obstajajo v neštetih slikah in spominih in zato ta zgodovina še ni pretekla. Njih doživljaji so enkratni in resnični,“ tako je na predstavitvi dejal Vladimir Wa-kounig. Poudaril je tudi, da še ni prepozno rešiti pozabe še nekaj zgodovinskih dejstev. „Generacija, ki je doživljala nacistične grozote, je še med nami.“ Janko Urank, Andrej Miče, Katarina Milavec in Lojze Kraut izdaje knjige SPURENSUCHE, v kateri priča 59 koroških Slovencev, niso doživeli več. Izdajatelji knjige so Dokumentacijski arhiv avstrijskega upora, Klub Prežihov Vo-ranc in Institut za preučevanje prostora Alpe-Jadran. Knjigo je založila Avstrijska zvezna založba. V neštetih intervjujih so Mirko Messner, Andreas Pittler in Helena Verdel iskali sledi za polpreteklo koroško zgodovino. Koroški Slovenci v tej knjigi spregovorijo o času v Prvi republiki, o letu 1938 in o izseljevanju. Na predstavitvi knjige so udeleženci in udeleženke z vso odločnostjo zavrnili večkratne izjave koroške deželnega glavarja Jörga Haiderja, po katerih naj bi se slovenski protifašistični borci borili proti Avstriji in zaradi česar naj bi jih označevali za izdajalce dežele. „Izjave deželnega glavarja nas globoko žalijo. Njegovo odklanjanje, da bi koroškim partizanom izročil odlikovanja republike Avstrije, je navidezno naperjeno samo proti koroškim partizanom, v resnici pa proti vsemu odporniškemu gibanju v času Tretjega rajha nasploh. Zahtevamo, da deželni glavar javno prekliče svoje diskriminacijske izjave in končno prizna prispevek koroških Slovencev k državni pogodbi in s tem k neodvisnosti Avstrije.“ Odlomke iz knjige sta brala v slovenščini Sonja Wakounig in v nemščini Bruno Czeitscher. Knjiga SPURENSUCHE je „dokument ljudi, ki na Koroškem niso spoštovani" (Wakounig). Naj je tej trditvi priključena želja, da bi ta knjiga mogla posredovati del tiste zgodovine, ki na Koroškem še ni našla pot v javnost. Prve sledi so s to knjigo nakazane. vg Izjave ob izidu knjige SPURENSUCHE „Zadovoljen sem, da je takšen dokument zgodovine koroških Slovencev našel pot v javnost. Imam vtis, da so med našimi rojaki na Koroškem dogodki iz naj-mračnejše dobe nacifašizma v nas samih zbledeli. Še slabše je v tem oziru z našo mladino. To me navdaja z žalostjo. Prav naša mladina, ki ima možnost šolanja v raznih šolah, prav malo ve o tistih časih. Ali nismo mi starejši naredili napako, ko naši mladini, da je ne bi obremenjevali, nismo prikazali vseh krutih grozot med leti 1938 1945?“ Franc černu, „Po štiridesetih letih je mnogim prvič bila dana možnost, da so kaj povedali o tistih dneh, ki so v njih živi.“ Katja Sturm-Schnabl „Zavedati se moramo, da mnogo takih knjig ni izšlo in niti več ne morejo iziti. Nikoli pa ni prepozno, da s tem delom nadaljujemo in ohranimo poznejšim rodovom del zgodovine, ki bi jim drugače bil zamolčan. Na dan z besedo. Mnogo je še ohranjenega v spominih naših ljudi." Lipej Kolenik Šport SK Zadruga Aich/ Dob I v Wolfsbergu porazen! VBK Wolfsberg — SK Aich/Dob 3:1 Prva ekipa SK Zadruge Aich/Dob je proti največjemu nasprotniku v koroški ligi iz Wolfsberga zgubila s 3:1 (15:10, 9:15, 6:15, 2:15). Dobljani so tekmo začeli zelo dobro, in so prvi set zanesljivo zmagali. Drugi set so po nepotrebnih napakah nekoliko nesrečno zgubili. V tretjem setu so že vodili s 4:0. Nato se je hudo poškodoval legionar Boris Skudnik in ni mogel igrati naprej. Gotovo bo izpadel za najmanj en mesec. Da so potem Wolfsberžani 3. in 4. set zmagali, se lahko zahvalijo obema sodnikoma iz Wolfsberga in tudi navdušenim in zelo glasnim gledal-‘cem, ki so deloma tudi zelo nešportno navijali za Wolfsberg. Ženske zmagale Zelo uspešno so začele prvenstvo ženske. Po zmagi v Špitalu so dekleta v soboto na domačih tleh po težki in zelo napeti tekmi premagale moštvo ATSC iz Celovca. Tekma se je končala z najtesnejšim možnim rezultatom, s 3:2 (4:15, 15:4, 6:15, 16:14, 17:16). V četrtem setu je ATSC že vodil s 14:8 in je imel že več možnosti, da bi odločil tekmo. Dobljanke so po navdušeni igri zmagale set s 16:14 in so tako dosegle odločitev v petem setu; ki se igra kot v tenisu v „tie-breaku“. V tem zelo napetem setu so končno zmagale s 17:16; morale so tudi v tem setu braniti dve set-žogi ATSC-ja. Tudi II. ekipa zmagala Druga moška ekipa je po nepričakovanem porazu proti Hypo Celovcu igrala doma proti ATSC Celovec. Dobljani so prvič igrali v najmočnejši postavi, in so tako zanesljivo zmagali s 3:1 (17:16, 15:8, 11:15, 16:14). Če bodo igrali naslednje tekme v isti postavi, imajo najboljše možnosti, da se uvrstijo na eno prvih štirih mest in se tako kvalificirajo za zgornji „Play-off". Pliberk: zdaj izpade tudi Feldbacher Kako pride Pliberk do vseh teh točk in do prvega mesta. To se že počasi zdi tudi trenerju Jagodiču nerazumljivo. Po Terčiču, Pahoinigu, Liesnigu je zdaj izpadel tudi še mladi Feldbacher (strgal si je vezi v kolenu). Jagodič vidi moč Pliberka v Christianu Wölblu, ki je letos dal že 13 golov. Tudi preteklo nedeljo je igro odločil Wölbl. Ali se bo Pliberk pozimi ojačil? Verjetno pride nov legionar in še en igralec. Kljub temu pa sta za Jagodiča letos SAK in Trg favorita za naslov. SAK mora v „sibirski“ temperaturi v Mölltal Če bi SAK zmagal v nedeljo (14.00) v Mölltalu, bi lahko prezimil kot vodeči na lestvici. Da to ne bo lahko, pri SAK vsi vedo. Mölltal je preteklo kolo nama-hal Borovlje 6:0, doma pa igra še močneje. Dodatno je v korist domačinom, da bo v Obervellachu zelo mrzlo, teh temperatur pa so vajeni predvsem domačini. Toda SAK si hoče kabino v Mölltalu ogreti z lastnimi pečmi. SAK je premagal favorita - Marijan Sadjak je igral dolga leta v Dobrll vasi in se je tam preteklo nedeljo seveda počutil zelo dobro. Podliga: Ta poraz ie zelo bolel Zdaj je tudi za Bilčovs postalo tesno. Po sedmem letošnjem porazu je moštvo trenerja v hudi nevarnosti, da izpade. V nedeljo pa čaka na domačih tleh Treibach, ki gotovo ne bo kar tako pustil točke v Bilčovsu. Vetrinj — Bilčovs 2:1 (0:0) Bilčovs: Katnik 4, Rauter 4, Schlemitz 4, Schellander 3, J. Kuess 0 (36. Krainer 3), Hobel 3. Hartl 3 (26. Weichboth 3), W. Kuess 3, Stojll-kovsky 4, Kogelnik, Quantschnig 3 Vetrinj, 200 gledalcev Sodnik: Ch. Ruch (dober) Strelci: Traptisch (55.), W. Arhofer (72.) oz. Sto-jilkovsky (9., 11-m) Že po 9. minuti je vodil Bilčovs 1:0, toda v II. polčasu je potem prišel veliki preobrat. Bilčovs je bil premalo koncentriran in je tako dal kar obe točki iz rok, čeprav bi bila senzacija možna. Bilčovs pa bi brez nadaljnjega O Trener in vratar Egon Kattnig ve, da bo proti Treibachu težko osvojiti točko. tudi prej lahko odločil igro, pa sta Stojilkovsky in Hartl zapravila dve lepi priložnosti. Po nepotrebnem so zgubili z izključitvijo še Quantschniga. Podliga: 1. Treibach 14 9 5 0 35:13 23 2. Vetrinj 15 8 6 1 28:8 22 3. Velikovec 14 8 5 1 34:14 21 4. Žrelec 15 8 4 3 35:17 20 5. Rožek 14 7 3 4 27:24 17 6. Žitara vas 14 5 6 3 17:12 16 7. Liebenfels 15 5 5 5 28:26 15 8. Oberglan 15 6 2 7 28:38 14 9. ASV 14 3 5 6 23:29 11 10. Bilčovs 13 3 3 7 15:21 9 11. Šentlenart15 2 4 9 15:25 8 12. Mostič 13 3 2 8 22:34 8 13. Ruda 15 1 e 8 18:39 8 14. Šentand. 14 3 2 9 16:41 8 t Zore: smo močna ekipa Trener Wietersdorfa Franz Zore je prepričan, da bo njegova ekipa ostala tudi zgoraj na lestvici. Moštvo je močno in zelo dobro uigrano. Z nami nihče ni računal, toda brez nadaljnjega lahko igramo za 1. mesto, tako Zore. • Möderndorfer: 1. mesto hočemo nazaj! Trg igra v soboto (14.00) doma proti Pliberku. Z zmago si bomo priborili 1. mesto nazaj, je prepričan Möderndorfer, ki seje po porazu proti SAK še vedno jezil, da je SAK igral v Dobrli vasi in je s tem zmedel njegovo ekipo. zdaj ie snet napeto! Pred lepim številom domačih gledalcev je SAK v Dobrli vasi premagal vodečega na lestvici iz Trga in s tem napravil prvenstvo spet napeto. Kar štiri ekipe imajo 20 točk, pri čemer ima SAK zelo dobre „karte“. Vigredi morata Pliberk in Wietersdorf k S A K, proti Trgu pa je SAK letos itak že napravil tri točke (0:0 in 2:0). SAK — Trg 2:0 (0:0) SAK: Oraže 5, dr. Ramšak 5, A. Sadjak 5, F. Sadjak 5, F. Sadjak 5, Kräusler 5, Šmid 5, M. Sadjak 5 (81. Kert 0), Stanisavljevič 6, Lip-pusch 5, BlažeJ 5 (79. Wieser 0) Dobrla vas, 800 gledalcev Sodnik: Aichholzer (poprečen) Strelca: Kräusler (66.) in Blažej (75.) Rdeč karton: Preiml (61.) V Dobrli vasi se SAK očitno počutil zelo dobro. Saj je na tem igrišču odigral že vrsto dobrih tekem (proti Olimpiji 0:0, proti Rapidu 1:2), zdaj pa je premagal vodečega na lestvici, za katerega je že kazalo, da bo ušel celotni konkurenci. SAK je v tej tekmi vedel, da gre za veliko, pravzaprav za vse ali nič, Zato je trener dr. Ramšak tudi ob začetku tvegal in igral ofenzivno, kar se je tudi splačalo. Predvsem v II. polčasu je SAK prevzel komando in nadigral goste iz Trga. Legionarja SAK Gorana Stanisavljeviča nasprotniki niso mogli držati, le z izredno grdimi prekrški so ga zaustavljali. Za ta trdi način igre je dobil Trg v 61. minuti tudi račun. Preiml je s stegnjeno nogo udaril vratarja Ora-žeta in za to takoj dobil rdeči karton. V tej akciji je prišlo tudi do tumulta, ker je Franc Sadjak branil svojega vratarja in porinil Preimla na tla (za to je dobil rumeni karton). Nekateri koroški časopisi pa so dan navrh potem pisali, da naj bi bil trener SAK dr. Ramšak davil Preimla, kar seveda ne drži. SAK je tako pisanje tudi ostro obsodil in preverja vse možnosti pravnih postopkov. Po tem grdem prekršku (k sreči je Oraže ostal zdrav) je SAK dodal še nekaj .ognja“ in v 66. minuti je Walter Kräusler iz 16 metrov dal prvi gol. To je bil njegov prvi gol letos. Že nekaj minut kasneje, v 75. minuti, pa je po odlični podaji Gorana Stanisavljeviča končno odločil igro „gole-ador“ Adi Blažej. Iz 10 metrov je premagal vratarja Dietrichsteinerja. S tem je bila tekma odločena. .Oče“ te pomembne zmage je bil nedvomno legionar Goran Stanisav- ljevič, ki je ravno v tej tekmi dokazal, da je vrhunski nogometaš. Ob njem so .zrasli" v tej tekmi tudi vsi ostali nogometaši SAK. Koroška liga: 1. Pliberk 14 9 2 3 21:8 20 2. SAK 14 8 4 2 18:7 20 3. Trg. 14 8 4 2 17:6 20 4. Wietersd. 15 8 4 3 25:18 20 5. Matrei 15 7 4 4 24:15 18 6. Breže 15 7 2 6 22:17 16 7. Lienz 15 4 8 3 11:10 16 8. Wolfsberg 15 4 5 6 26:27 13 9. ASK 15 5 3 7 20:27 13 10. Mölltal 14 5 2 7 20:19 12 11. VSV 15 4 4 7 18:20 12 12. Klopinj 14 4 3 7, 14:23 11 13. Šentvid 14 2 2 10 8:22 6 14. Borovlje 13 0 5 8 8:33 5 Ostali rezultati: Šentvid — • Lienz 0:1, A. Wolfsberg — ASK 5:1, Pliberk — Breže 1:0, Matrei — Klopinj 4:1, VSV — Wietersdorf 1:3, Borovlje — Mölltal 0:6 Naslednje kolo: Šentvid — Borovlje, Trg — Pliberk, SAK - Mölltal Igre naraščaja SAK SAK — Dobrla vas, mlad. 6:1 Trater2, Fera 2, Konzilia, Buchwald SAK — Volovica, šol. 7:1 S. Müller 4, Mandl, Rasinger, Nachbar SAK — Austria, dečki 0:4 Navijači se lahko peljejo s SAK SAK igra v nedeljo, 18. novembra 1990, ob 14. uri v Obervellachu. V Mölltal bo peljal bus, s katerim se lahko peljejo tudi navijači. Odhod: 10.30 Dobrla vas 11.30 Celovec — Kosta Veliko razburjenje pni Šmihelu: dva igralca nista hotela igrati Globasnica — Šmihel 2:2 (1:1) Globasnica: Kaiser 3, H. Micheu 3, K. Mi-cheu 3, Zanki 4, Sadjak 3, Duler 3 (70. Pleschgatternig 0), Mišetič 4, E. Pajančič 4, Kordesch 3, Thonhofer 3, S. Pajančič 3; Šmihel: Eberwein 3, Božičevič 5, Buchwald 3, Andrej 3, Kräusler 4, Gros 3, Walter 2, Juri 2, Berchtold 4, Motschilnig 3, Pastork 3 (70. Figo) Globasnica, 100 gledalcev Sodnik: Janesch (poprečen) Strelci: Thonhofer (28.), E. Pajančič (55.. 11-m) oz. Božičevič (20. in 67., 11-m) Pravičen izid tega derbija. Obe moštvi sta se zelo trudili, nobena pa si ne bi zaslužila zmage. Šmihelu je zagotovil zmago legionar Božičevič, ki je s tem popravil slabo tekmo proti Metlovi. Pred tekmo je prišlo pri Šmihelčanih do precejšnjega razburjenja. Golautschniga enostavno ni bilo na tekmo (menda mu je bilo premrzlo), igrati pa ni hotel niti Kristijan Eberwein. Ker ima trener Sla-nič tudi nekaj poškodovanih igralcev, je moral obleči dres po dolgem spet Herman Andrej in je odigral še kar dobro tekmo. Pod temi pogoji je razumljivo, da trener Slanič počasi izgublja veselje. Pravijo, da ni izključeno, da bo pozimi zapustil Šmihel, ostane le, če se igralci bistveno spremenijo in če pridejo tudi novi igralci. Globašani so po lastnem mnenju dobro zaključili prvenstvo, v nedeljo (14.00) pa še čaka tekma v Reichen-felsu. Trener Tine Lesjak vidi možnost, da se Globašani z zmago končno oddaljijo od zadnjih mest, zato bo poslal svoje moštvo v tekmo z ofenzivno taktiko. Pozimi dve spremembi? Železna Kapla — Dobrla vas 2:2 (2:1) Železna Kapla: Rua 4, Grubelnig 3, Užnlk 4, Kaschnig 3, Kukoviča 4, Preschern 3, Sporn 3. Germadnik 3 (64. Wicher 0), Rozman 4, Kuchar 3, Travnik 4 Železna Kapla, 200 gledalcev Sodnik: Hambaumer (dober) Strelci: Sporn (34.), Travnik (40.) oz. Appe (15.), Pichler (55.) V tem derbiju go Kapelčani nesrečno oddali točko. Vodili so že 2:1 in potem napravili napako, da so še naprej napadali. Logično je bilo, da so potem dobili le gol in tako zgubili točko. Naslednji teden igrajo Kapelčani v Šmihelu v Labotski dolini; proti temu nasprotniku lahko Kapelčani računajo z zmago, in to tudi morajo, če še hočejo vsaj malo soodločati v boju za naslov prvaka. Pozimi spremembe? Pozimi se napovedujejo spre- membe v Železni Kapli. Nanti Travnik bo verjetno šel nazaj v Klopinj, Hermana Jenschatza pa je klub iz disciplinskih razlogov odpustil iz kadra. Tudi on vigredi ne bo več igral za Železno Kaplo. Zato pa bodo dobili možnost v I. moštvu mladi igralci. 1. razred D: 1, Metlova 15 8 7 0 29:13 23 2. Grebinj 14 8 5 1 23:7 21 3. Frants. 15 9 3 3 29:19 21 4. Pokrče 15 7 5 3 22:14 19 5. Železna K.14 7 4 3 22:12 18 6. Dobrla v. 15 7 4 4 31:22 18 7. Galicija 15 6 5 4 29:20 17 8. šmihel/L. 14 6 2 6 30:20 14 9. GlobasnicaU 5 3 6 28:31 13 10. Šentpavel 14 3 4 7 18:31 10 11. šmihel/P. 15 1 7 7 17:27 9 12. Labot 15 4 1 10 19:41 9 13. Reichenf. 14 2 2 10 13:29 6 14. Sinča vas 15 1 4 10 16:40- 6 Kapelčan Germadnik se je sicer zelo trudil, toda tudi on ni mogel spremeniti izida. Martinova gos, domače vino in zabava... naslednje leto spot pridemo V soboto, dne 10. novembra 1990, smo se za dva dni odpravili z dvema avtobusoma tvrdke Sienčnik na povabilo „Našega tednika“ na martinovanje v Čatež. Pot nas je peljala skozi Gorenjsko in ljubljansko pokrajino na lepo Dolenjsko. Vozili smo se tudi mimo kraja Muljava, kjer je bil doma znani slovenski pisatelj Josip Jurčič. Nastanili smo se v znanem hotelu „Terme“ v Čateških toplicah. Udeležencem izleta je bila na razpolago savna, masaže, kopanje v zaprtem bazenu kakor tudi v bazenu na prostem. Čatež ima več izvirov termalne vode s temperaturo od 43° do 62° Celzija. Voda vsebuje tudi radioaktivnost in deluje zdravilno v regiji kroničnih bolezni, na bolezni gibalnega aparata, proti revmi, artritisu in obolenju hrbtenice. Nekateri udeleženci so se teh in še drugih ponudb po-služili. Odlično kosilo smo užili v soboto v hotelu Terme, zvečer pa smo se odpeljali na grad Mokrice, ki spada tudi pod hotel Terme v Čatežu. Grad Mokrice leži na položni vzpetini in je obdan z dvestoletnim angleškim parkom, ki obsega 60 hektarov in spada med največje parke. Zgodovina gradu sega v čas Rimljanov. Mnogo kamnov z rimskimi napisi je vzidanih v grajske zidove. Današnjo podobo je dobil grad v času renesanse. V kamniti plošči iz leta 1562 je vpisano ime takratnega lastnika Ambroža Gregorijanca. V tistem času je služil grad Mokrice kot važna utrdba proti vpadom Turkov. Na gradu je bila v krasnih sobanah pripravljena gala večerja — seveda ni manjkala martinova gos in tudi muzika nas je že pričakovala in je med večerjo igrala lepe narodne pesmi. Po večerji so začele srbeti pete in se je mlado in staro zavrtelo — seveda ni manjkalo smeha — sploh je bila družba in vzdušje odlično. Prvi omnibus je z gradu odpeljal ob 22.30, mladina pa je ostala še na gradu. Ob prihodu v hotel Terme smo še prisostvovali slovenskemu običaju, na katerem krstijo mlado vino —- ampak ne tako kot v raznih gostilnah — seveda se ta krstitev tudi primerno proslavi. Drugi omnibus z mladino se je pripeljal v hotel okoli polnoči — mladež se je seveda takoj preselila v diskoteko, ki je priklju- čena k hotelu, in se tam vrtela do zgodnjih jutranjih ur. V nedeljo dopoldan smo imeli prosto in je vsak po svoje prebil čas do kosila — večina se je znašla v baru, kjer se je nadaljevalo veselo razpoloženje. Po izvrstnem kosilu smo morali zapustiti gostoljubni hotel in se je prvi omnibus peljal v smer Celje K'* \ ; ttržssSrJ in drugi proti Ljubelju. Na poti smo se ustavili še v gostilni, kjer smo zapravili odvišni denar. Po tej poti se zahvaljujemo Našemu tedniku za tako lep izlet in pričakujemo, da bomo martinovanje drugo leto nadaljevali. Zahvala velja tudi obema šoferjema tvrdke Sienčnik, ki sta nas tako varno pripeljala na naše domove. Mi Malejev Šim an: če ga poslušaš, se ti zdi, da lajne pojejo, marnvajo, se smejejo in jokajo. Pri Lenčiji je igral, kar je duša dala. Bajtise: Prijeten pevski popoldan pri lenciji V gostilni pri Lenčiji na Bajtišah je bilo v nedeljo, 11. nov., zelo prijetno. SPD „Herman Velik“ s Kota je prirejalo pevsko srečanje z Vaščani in je k sodelova- nju povabilo še lajnovca Malejevega Šimana in lastno mladinsko pevsko skupino pod vodstvom Hermana Keliha. Pevsko srečanje je redna in vsakoletna prireditev v koledarju ko-čanskega društva, izkupiček letošnjega je društvo namenilo za žrtve poplav v Sloveniji. Srečanje je začel, kako naj bi bilo drugače in kdo bi bil primernejši, Malejev Šiman s svojimi lajnami. Ponovno je pokazal, da daleč naokoli ni tako srčnega in zabavnega lajnovca, kakor je on. Za njim so prišli na oder „Vaščani" in njihov dirigent prof. Jožko Kovačič je številno občinstvo povabil, da sodeluje, kar je tudi naredilo. Od pleperc preko zabavnih narodnih, kakor „Sentr pojd, zunaj je svanca“ pa do pesmi o Martinu Kebru, ki se je za god svetega Martina kar prilegla, je segal lok pesmi in napevov. Čim dlje je prireditev trajala, tem bolj so pesmi vžigale. Precej je za odlično vzdušje prispevala društvena mladinska pev- ska skupina pod vodstvom Hermana Keliha. Najprej je nastopila v instrumentalnem triu, zatem pa skupinsko in tokrat izvajala predvsem angleške pesmi. Lepo so jih zapeli, o vsebini se pa niso pogovarjali. Koncert so zaključili Vaščani in dobili v zahvalo kapljico mladega vina. Povezovala je Eda Velik in med gosti pozdravila selskega župana Bertija Wassnerja. Seveda pa „uradni“ zaključek ni pomenil dejanskega razhoda; še dolgo je trajalo letošnje pevsko srečanje pri Lenčiji na Bajtišah. Franc Wakounig